PoStatm gla&na ▼ srotovfnL Leto Xm, št. 17 Ljubljana, sreda it. januarja 1936 Cena t Din upravruStvoi Ljubljana, faLnatljeva ulica a. — Telefon st. 8122, 3123, ULaeratnl oddelek: Ljubljana, Seien-burgova iu. a. — Tei. 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St •i. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« 3124. 3125, 81266. Ijana St 11.842, Praga čisto 78.180, Wlen St 105.24L l^rajtJnrirTn V kraljevskem gradu Sandringhamu je v torek zjutraj, ali po angleškem času v ponedeljek tik pred "olnočjo dobojevad svoj poslednji boj k , Velike Britanije in Irske ter cesar Indije, Jurij V. V vseh bojih svojega 25 let trajajočega vladanja zmagoviti monarh je podlegel razmeroma nepomembnemu bronhialnemu katarju, ki pa je spričo visoke starosti in oslabelosti srca postal usoden in se končal s smrtnim izidom. S kraljem Jurijem odhaja z mednarodne politične pozornice eden izmed najpomembnejših sodobnih monarhov. Ne glede na to, da britansko državno življenje skoro ne pušča kralju nikakršnega važnejšega polja za udejstvovanje, so vendar ob njegovem četrtstoletnem via-darskem jubileju proglasili slavljenca za vladarja, v čegar kraljevanje spada najuspešnejše razdobje imperija zadnjih 250 let. To priznanje ni majhno, ako se spomnimo, da se je skoro neposredno pred nastopom njegove vlade zaključila ona slavna doba Velike Britanije, ki jo zgodovinarji imenujejo viktorijansko e]>oho. Pokojnemu kralju štejejo v glavno za.-slugo, da je bil vladar, ki ni vladal, marveč kraljeval; da je v nekem pogledu izpopolnil angleške ustavne običaje, ko jih bistveni znak je stroga ločitev zakonodajne in izvršne moči, s tem, da je svojo visoko funkcijo smatral v bistvu le za simbolično predstavništvo. V dobo kraljevanja Jurija V. je padlo več velepomembnih dogodkov, ki bi vladarju dali priliko, da bi stopil iz svoje ustavne rezerve in sodeloval pri odločitvi državnih poslov. Vendar 'adar tega ni storil, marveč se je v vsem podvrgel britanski tradiciji, ki je usmerjala razvoj v pravec, da je vladar samo najvišji predstavnik imperija, vse ostalo delo in odgovornost pa pada izključno na rame njegovih vlad. V razdobju 25 let je Anglija vodila svetovno vojno, v notranjosti pa so jo pretresale^ razne večje ali manjše krize. Vse te težave je imperij prestal, ob koncu pa je nanj pritisnila z vso silo še gospodarska stiska. V vseh teh pretresih je ostalo kraljestvo ne le neomajano, marveč se ie še učvrstilo, se še globlje ukorenmilo v s^ca sto in sto milijonov, ki vidijo v angleškem kralju svojega predstavnika in vladarja. Že to dejstvo samo na sebi pomeni značilen in velik uspeh pokojnega kralja. Bil je dober učenec učiteljice zgodovine, obenem pa bister poznavalec smeri, v katero je razvoj vodil britanski imperij in posebej še njegovo jedro, angleški narod. Kot najvišji predstavnik mogočne britanske velesile je bil obdarjen z ono modrostjo, ki ga je vsposab-Ijala, da je ostal visoko vzvišen nad vsemi borbami, ki so pretresale njegovo ogromno državo. Dasi sam nemškega^ po-kolenja, se je po svoji vzgoii in načinu zasebnega in službenega življenja tako zelo vživel v angleške prilike, da je bil tudi kot oseba pravi in pristni predstavnik anglosaksonstva. Predvsem se je globoko zavedal, da je vladar angleškega naroda. Kljub angleški tradiciji, ki spoštuje vse ostanke preteklosti, je kot poglavar dinastije dal slednji namesto prejšnjega nemškega angleško ime. Ko ga je med vojno nekoč Wel!s označil za malo impozantno in neanglesko pojavo, je kralj z izredno mirnostjo priznal prvi neugodini prilastek, nad drugim pa se je razburil na vso moč in odklonil očitek s par krepkimi mornarskimi izrazi. Na svojo mornariško službo je bil Jurij V. vedno zelo ponosen, saj je od svojega 12. pa do 26. leta prebil po večini na morju in šele bratova smrt ga je prisilila, da se je kot prestolonaslednik odpovedal mornarskemu poklicu in življenju. Iz teh mladostnih let mu je za vedno ostala kratka in jedrnata, hudomušna in vesela mornarska govorica, katere izrazoslovje ni bilo vedno povsem v skladu z divornim slogom. Tak vladar se je bil naravno narodni priljubil in najširši sloji so ga smatrali čisto za svojega človeka. To je narod pokazal tudi pri vsaki priliki. Kraljevi nastopi v javnosti ali dogodki iz zivfljenja njegove rodbine, so bili vedno slavnostni dnevi za ves narod in težko, da je kdaj kak vladar združil na svojo osebo toliko iskrenih želja, kakor kralj Jurij ob svoji vladarski 25!etnici. Njegovo skromnost je angleška javnost spoznala že v dobi, k oje bil se prestolonaslednik. Tedaj je bil navezan na razmeroma zelo skromno apanazo m je zaradi tega živel kakor človek srednjega stanu. Vsa država se je čudila, da je stopil na prestol popolnoma prost vseh dolgov. Z ljudstvom ga je zblizevalo tudi vzorno rodbinsko življenje, o katerem ni v javnost prodrla niti najmanjša neugodne besede, čeprav je znano, da so ravno visoko postavljene os^be zelo izpostavljene zlobnemu opravljanju. Angleški kralj in njegova rodbina sta bila sveta vsem prebivailcem njegove silne države. Za pokojnim kraljem Jurijem pa na žaluje le ona četrtina zemeljske oble, ki ie v njem videla in priznavala svojega Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. i. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Britanski imperij v žalosti čeprav so jo že pričakovali, je vest o smrti kralja Jurija globoko pretresla vse narode britanskega imperija - Novi kralj Edvard Vffl. je že včeraj prisegel na ustavo — Silen vtis po vsem svetu Kakor smo poročali že v dragi izdaji včerajšnje številke, je Nj. Vel. angleški kralj Jurij V., cesar Indije in vladar vseh ogromnih angleških dominionov in kolonij, v ponedeljek zvečer par minut pred polnočjo, ali po našem času, v torek zjutraj po parurni agoniji mirno izdihnil. A London, 21. januarja r. Ze včeraj popoldne so prihajale iz kraljevega dvorca v Sandriinghramu vedino bolj pesimistične vesti o razvoju bolezni kralja Jurija V. Proti večeru se je razvedelo, da so zdravniki že izgubili vsako nado, da bi visoki bolnik še preživel to noč. To domnevo je še bolj potrdilo dejstvo, da so bili proti večeru vsi člani kraljeve rodbine pozvani v Sandringham k bolniški postelji ter je odpotoval tja celo vojvoda Glouchester-stki, čeprav je sam bolan in je moral po naročilu zdravnikov biti že več dni v postelji. Prebivalstva britanske prestolnice se je polaščaila vedno večja vznemirjenost. Ljudje so zapuščali urade in tovarne ter se zbirali pred B uck h i n g ha m sik o palačo in pred redakcijo listov ter nestrpno čakali podorobnejših poročil o stanju težiko bolnega kralja. Vse cerkve so bile nabito polne m neprestano so se vrstile molitve za kralja. Ko je okrog 8. zvečer prispela vest, da bolniku moči rapidno pešajo in da že pada v agonijo, je zavladala vsepovsod globoka žalost. Kanalu za tem je prišla vest, da za kralja ni več rešitve in da so ure njegovega življenja že štete. Tedaj so prekinili vse gledališke in kinematografske pred stave ter zaprli vsa zabavišča, vedno večje množice pa so polnile ulice in trge ter v nenavadni tišini čakale usodnega poročila. Par minut po polnoči je prispela prva vest o smrti kralja. Ljudje, ki so bili zbrani pred Buckinighaimislko palačo, so popadali na kolena in začeli moliti, toda molitev je zadušilo glasno plakanje. Globoka in iskrena žalost je zajela vso prestonico, a v par urah je bila vest o smrti kralja dosegla zadnji kotiček prostranega britanskega imperija. Londonske radijske postaje so že ob 11. zvečer prekinile program ter oddajale le že poročila iz Sandring-hama. Ko je kmalu po polnoči bila sporočena vest o kraljevi smrti, so radijske postaje začele oddajati molitve im psal-ime, kmalu pa so popolnoma utihnile ... Listi so v posebnih izdajah in z letaki objavljali kraljevo smrt. V sandringhamskem dvorcu so se med tem odigravali pretresljivi prizori. Ob 17. so se zbrali ob bolniški postelji vsi člani kraljeve rodbine. Kralj, ki je bil že zelo slab, je še vse spoznal in je vse pozdravil z nasmeškom. Govoriti pa že ni več mogel Kmalu za tem je začel padati v nezavest, nastonila ;e agonija in od 20. dalje se je zavede! le še od časa do časa za par hipov. Pet minut pred polnočjo (t. je otb 0.55 srednjeevropskega časa) pa je kralj Jurij mirno za vedno zaspal. Ko so zdravniki ugotovili smrt in objavili to navzočim članom kraljeve rodbine, je kraljica Marv, ki je ves čas sedela ob kraljevi postelji in držala kralja za roko, glasno zaplakala in objemala svojega najstarejšega sina, princa Waleš3cega, ki je s smrtjo kralja Jurija postal kralj britanskega imperija. Princesa Elizabeta in vojvodinja Kentska sta kraljico spremili v njene sobane mndem dem dem dem dem vse do ranega jutra prečula v molitvi Kraljevi sinovi so se zjutraj vrnili v London, kraljica pa je ostala še ves dan v Sandringhamu. Uradna objava smrti Zdravniki so smrt kralja telefonsko sporočili notranjemu ministru Simonu, ki je nato ob 1. (ob 2.) zjutraj izdal uradno poročilo, ki se glasi: Nj. Vel- Jurij V., kralj Velike Britanije in Irske, cesar Indije je preminul ob 23.55 zapadnoevropskega časa (t. j. ob 0.55 srednjeevropskega časa). Prisotni so bili ob smrtni postelji Nj. Vel. vrhovnega reprezentanta. Njegova smrt je vzbudila sočuvstvovanje in obžalovanje tudi po vsem ostalem civiliziranem svetu, saj je bil veliki bojevnik vedno pobornik za mir in sporazum med narodi, za svobodo in pravico. Posebno bolno pa je odjeknila smrt kralja Jurija v Jugoslaviji .Umrl je ž njim predstavnik države, ki je v svetovni vojni kot zvest zaveznik stala ob strani Srbiji in drugim jugoslovenskim borcem za osvobojen je in zedinjenje jugoslovenskega naroda. Vrh tega vežejo našo kraljevsko rodbino z angleškim vladarskim domom še tesne rodbinske vezi. Zato jfugoslovenski narod topilo sočuvstvuje z angleškim na-rocto mv dneh njegove velike žalosti kraljica Mary» prestolonaslednik princ Waleski, vojvoda in vojvodinja Yorška, vojvoda Glouchesterski, vojvoda in vojvodinja Kentska. Smrt so uradno ugotovili zdravniki sir Frederik Eveus, sir Stelly Hevet in lord Dawson of Pee. Po tradicionalnem običaju je notranji minister najprvo uradno obvestil o smrti kralja londonskega župana. Dvorski glasnik je v spremstvu dveh helebardistov v starinski uniformi kmalu po 2. ponoči stopil na balkon dvorne pa'ače in zbrani množici najprvo v fracoskem. nato pa v angleškem jeziku sporočil smrt kralja z besedami: Kralj je mrtev! živel kralj! Ob enem je bilo na vhodu v palačo afi-širano kratko uradno poročilo Zbrana več-tisočglava množica je molče in odkritih glav sprejela to tužmo vest ter mlče čakala nadaljnjih poročil Mestni župan pa se je med tem odet v tradicionalno svečano uniformo, podal v mestno hišo ter od tam telefonično naročil cerkovniku westminstr-ske katedrale, naj z zvonjenjem vseh zvonov objavi prebivalstvu Londona kraljevo smrt. Ko so zadoneli zvonovi, so na vratih mestne hiše nabili uradno objavo o smrti kralja. Kmalu za tem so se oglasili zvonovi tudi v vseh ostalih londonskih cerkvah. Prevoz trupla v London Truplo pokojnega kralja so dan«s položili v navadno leseno krsto iz bukovega !«». ki so jo izdelali sandringhamski domačini. ter ga nato prenesli v sandring-namsko kapelico. Opoldne so zemske ostanke velikega kralja prepeljali v London in jih položili na mrtvaški oder v westminstreki opatiji. Po izvršenem balza-miranju bodo truplo položili na mrtvaški oder v slavnostni westminstTski dvorani, v kateri je kralj Jurij še le pred par meseci sprejemal čestitke ob svojem 25let-nem vladarskem jubileju. Dan pogreba Se ni določen Dan pogreba še ni določen. Določil ga bo novi kralj v sporazumu z državnim svetom in vlado. Vsekakor računajo s tem, da se bo vrši! šele prihodnji teden, da se na ta način omogoči tudi zastopnikom iz dominionov udeležba pri pogrebu. Glavne pogrebne svečanosti bodo v Londonu, odkoder bodo prepeljali krst0 z zemskimi ostanki v vrindsorski gTad, kjer je grobnica angleških kraljev. Dvorno žalovanje Dvorno žalovanje bo trajal0 leto dni «n sicer bo šest mesecev globoko žalovanje, pozneje pa tako zvano malo žalovanje. Dvorno žalovanje velja za vse člane kraljevskega doma ter za vso oboroženo silo angleškega imperija. V dobi globokega žalovanja prve tri mesece ne bo nobenih zabav. pozneje pa s^mo resne gledališke predstave. Zabavišča ostanejo zaprta vsaj tri mesece. 70 strelov Vse angleške vojne ladje so po starem običaju oddale danes dopoldne v znak žalovanja za pokojnim kraljem 70 topovskih strelov, to je toliko, kolikor je bilo pokojnemu kralju let. Pogreb bo v torek London, 21. januarja, b. Po uradnem sporočilu bo pogreb pokojnega kralja v trnek prihodnji teden v Sv. Juria na windsonsikcm gradi Novi kralj Edvard VIII London, 21. januarja r. Dasi je dosedanji prestolonaslednik princ Wale-ški po smrti kralja Jurija avtomatično postal vladar britanskega imperija, predpisuje angleška ustava še posebne ceremonije, ki so se obavile danes popoldne ob 16- Takrat se je v Saint Jamski palači sestal tako zvani kronski svet, ki šteje 100 članov, in v katerem so člani kraljeve rodbine, člani vlade zastopniki obeh zbornic, londonski župan in predsednik najvišjega londonskega sodišča. Najprej je predsednik vlade uradno objavil smrt kralja Jurija ter je bil o tem sestavljen dokument- Nato je sledila kratka formalna objava, da prehaja po smrti kralja prestol na prestolonaslednika, princa Waleškega, katerega je ob enem pozval, da se izjavi, ali sprejme prestol britanskega cesarstva. Ko je princ Waleški to potrdil, ga je predsednik vlade pozval, naj se pred kronskim svetom zaobljubi, da bo verno čuval ustavo in spoštoval zakone. Princ Waleški je položil predpisano zaobljubo ter izjavil, da bo vladal strogo po določbah ustave. Predsednik vlade je nato naprosil novega kralja, da si po določbah ustave izbere izmed šestih svojih krstnih ! imen svoje kraljevsko ime. Princ Wa-leški se je odločil za svoje prvo ime ter se bo nazival Edvard VTIL O tem je bil nato sestavljen in podpisan uradni akt, nakar je takoj izšel uradni list z objavo tega dokumenta, ki se glasi: Po pravici nasledstva stopa na prestol vzvišeni in premočni princ Waleski Edvard, Albert, Kristijan, Jurij, Andrej, Pa trik, David, ki se kot Edvard VIII. proglaša po milosti božji za kralja Velike Britanije, Irske, britanskih dominionov in drugih britanskih držav onstran morja in za branilca svete vere ter cesarja Indije. Sestanek obeh zbornic Popoldne ob 18. sta se sestali obe angleški zbornici k skupni seji, na kateri je bilo objavljeno najprvo poročilo o smrti kralja Jurija in nato proklamacija prestolonaslednika za novega kralja z imenom Edvard VIII. Člani obeh zbornic so prisegli zvestobo novemu kralju. Po pogrebu se bosta obe zbornici ponovno sestali ter sprsjeli osebno poslanico novega vladarja. V vladi ne bo izprememb Smrt kralja Jurija ne bo imela nikakih notranje političnih posledic. Mandat sedanjega parlamenta ostane neokrnjen, prav tako ™ smrt kralja Jurija tudi ne bo vplivala na položaj vlade. Raldwinu ne bo treba niti formalno podati ostavk- vlade In se v tem pogledu ne bo nič izpremenilo. Sožalja iz vsega sveta London, 21. januarja r. Londonski brzojavni uradi so preobremenjeni s sprejemanjem brzojavk, ki prihajajo iz vseh delov sveta ter dokazujejo, kako globoko je odjeknila smrt kralja Jurija ne samo sirom britanskega imperija, marveč tudi po vseh drugih državah. Med drugimi so poslali sožalne brzojavke kralju Edvardu VIII. in kraljici Mary italijanski kralj Viktor Emamiel III., norveški kralj, švedski kralj, bivši španski kralj, bivši nemški cesar, bolgarski kralj, predsednik francoske republike, predsednik Zedinjenih držav, nemška državni kancelar Hitler ter poglavarji vseh drugih držav na svetu. So žal je je izrazil tudi papež. Na vseh dvorih je odrejeno dvorno žalovanje Sožalne brzo javke so poslali tudi predsedniki vseh vlad in vseh parlamentov predsedniku viade. odnosno predsednikom angleških zbornic. Društvo narodov ženeva, 21 januarja Svet Društva narodov je imel po polurnem zaupnem razgovoru javno žalno sejo zaradi smrti angleškega kralja. Dvorana je bUa nekoliko zatemnjena in razsvetljena z umetno lučjo. Predsednik sveta Bruce Je v kratkem govoru izrazil sožalje civiliziranega sveta ob izgubi, ki je zadela angleško kraljevsko rodbino in ves angleški narod. Zaključil je svoja izvajanja z vprašanjem, ali bi takšni primeri skupne bolečine morda ne mogli zbližati narodov in pospešiti medsebojne sprave, ki je temeljna misel Društva narodov in za katero je vedno stremel tudi pokojni kralj. Glavni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Leger je nato govoril o zaslugah pokojnega kralja pri organiziranju miru, italijanski delegat baron Alolsi pa je poudaril pobratimstvo Italije in Anglije med svetovno vojno. Zunanji komisar Litvinov je izrazil sožalje Sovjetske unije, kar je utemeljeval s tem, da se je kralj Jurij V. vedno zavzemal za boljšo varnost na svetu. Nato so govorili še drugi stalni in nestalni člani sveta Društva narodov, med njimi poljski zunanji minister Beck, ru-munski zunanji minister Titulesou in drugi. Kot zadnji govornik se je zunanji minister Eden. ki ni mogel prikriti svoje ganjenosti, zahvalil v imenu angleškega naroda za tople besede sožalja in tolažbe. Njegovim izvajanjem se je v imenu dominijona Avstralije priključil še predsednik Bruce, s čimer je bila žalna svečanost sveta Društva narodov končana. Žalne seje v Pragi Praga, 21. januarja, b. Danes dopoldne je imel ministrski svet žalno sejo, na kateri je ministrski predsednik dr. Hodža dal izraza g'.obo(ki žalosti češkoslovaške države nad težko izgubo, ki je zadela Anglijo Člani vlade so njegova izvajanja poslušali stoje. Ministrski predsednik je obvestil člane, da je v imeniu češkoslovaške vlade poslal angleškemu ministrskemu predsedniku Baldvvinu sožalno brzojavko. Tudi v poslanski zibornici, ki se je danes sestala na prvo letošnjo sejo, je bila žalna svečanost za umrlim angleškim kraljem Jurijem. Seji so prisostvovali tudi visi člani vlade. Predsednik Malvpetr je naglasa!, kako globok odmev je imela žalostna vest o smrti angleškega kralja po vsej Češkoslovaški, ter poudarjal nato pomen in veličino pokojnega vladarja države, ki je tvorila eno najmočnejših sil ob zibelki, češkoslovaške republike. Žalna seja francoskega parlamenta Pariz, 21. januarja. w. V francoski zbornici je ob otvoritvi današnje seje izprego-voril predsednik Bouisson v spomin umrlega angleškega kralja. Poudarjal je, da je bil pokojni kralj v veliki meri lojalen in vztrajen, kar sta značilni lastnosti vsega angleškega naroda. Govornik je slavil tudi demokratične in liberalne navade pokojnega kralja. Kot zastopnik ministrskega predsednika Lavala je imel spominski govor minister Flandin, ki je naglasil, da je Anglija s kraljem Jurijem izgubila velikega vladarja, Francija pa velikega prijatelja. V senatu je bila slična žalna svečanost, Vtis v Avstril Dunaj, 2L januarja, b. Smrt angleškega kralja je na Dunaju izzvala globofc vtis. že na vse zgodaj so se zastopniki vlade in korporacij začeli vpisovati v kon-doienčni seznam na angleškem poslaništvu. Na poslopjih inozemskih zastopstev na Dunaju so razobešene zastave na pol droga. Zvezni predsednik, zvezni kancelar in zunanji minister so izrazili angleškemu poslaniku svoje sožalje. Zvezni predsednik Mifclas je poslal kraljici vdovi in kralju Edvardu V3H. sožalni brzojavki. Jugoslavija sočustvuje Beograd, 21. januarja, p. Smrt angleškega vladarja je napravila v Beogradu zelo globok vtis. Na angleškem poslanstvu se je danes zglasilo izredno veliko število spoštovalcev pokojnega angleškega vladarja, ki so izrazili poslaniku in njegovim zastopnikom svoje sožalje ter se vpisali v kondolacijsko knjigo. Osebno je prišel na poslanstvo tudi knez namestnik Pavle, dalje predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič in drugi ministri, vsi člani diplomatskega zbora s papeskan nuncijem na čelu ter mnogo najuglednejših oseb, zastopniki raznih nacionalnih, humanitarnih in kulturnih organizacij. Z dvora, vseh državnih poslopij, pa tudi z mnogih privatnih hiš so izobešene zastave na pol droga. Tudi iz vseh ostalih krajev Jugoslavije poročajo, da je smrt, ki je največjo svetovno državo in prijateljico naše države oropala njenega vladarja, povsod vzbudila sožalje in naredila najgloblji vtis. Sožalje kraljice in kneza namestnika Beograd, 21. januarja. AA. Ob smrti kralja Jurija V. je Nj. kr. Vis. knez namest nik Pavle poslal brzojavno sožalnico angleškemu kralju in kraljici, vojvodi Kentsike-miu in norveški kraljici. Nj. Vel. kraljica Marija je podala sožalnico angleškemu kralju, angleški kraljici in vojvodi Kentskemu. Sožalje vlade in narodne skupščine Beograd, 21. januarja. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stoja-dinovič je poslal predsedniku angleške vlade Baldwinu tole brzojavko: G'oboko presunjen zaradi smrti vašega vzvišenega vladarja, kralja Jurija V. prosim vašo ekscelenco in britansko vlado, da sprejeme izraze mojega najglobljega sožalja in sožalja jugoslovanske vlade in da verjamete, da jugoslovanski narod iskreno sočustvuje ob vsenarodui žalosti britanskega imperija. čirič je poslal sožalno brzojavko predsedniku angleške poslanske zbornice. Narodna skupščina bo imela jutri dopoldne kratko s?»o. Sestal* se bo ob 10 Kakor vse kaže bo seja posvečena zgolj komernora-oiji smrti angleškega vladarja. Kralj Jurij V. in kralj Edvard VI Kralj Velike Britanije in Irske ter cesar Indije je bil rojen 3. junija leta 1865 v Mar! Boroughu kot drugi sin takratnega VValeskega princa in danske princese Aleksandre. Svojo vzgojo je užival skupno s svojim dve leti starejšim bratom Albertom Viktorjem, poznejšim Clarinškim vojvodo. Ko je opravil še v deški dobi potovanje okoli sveta, je princ Jurij vstopil 1. maja 1883 v angleško vojno mornarico, kjer je služboval kot oficir po večini na ladjah, ki so bile stacionirane v tujini. Leta 1898 je postal kot pomorski kapitan poveljnik vojne ladje »Crescend« in je kasneje napredoval za vlce admirala. Po smrti Cla-rlnškega vojvode je postal princ Jurij, ki je imel naslov Yorškega vojvode, meseca januarja leta 1892. angleški prestolonaslednik. Dne 7. julija 1893 se je poročil s prince-en Mary Teck, nevesto svojega umrlega brata, ki je bila rojena 27. maja 1867 v Angliji. Mlademu paru se je rodil 23. junija leta 1894. prvi sin princ Edvard, v prihodnjih letih pa so sledili štirje nadaljnji otroci, trije sinovi in hči. Leta 1901. je kot prestolonaslednik s svojo soprogo obiskal angleške dominione. Višek tega potovanja je bila otvoritev avstralskega zveznega parlamenta 9. maia s prestolnim govorom, ki ga je imel prestolonaslednik v imenu angleškega kralja. Po povratku je dobil prestolonaslednik naslov Waleskega princa. Dne 19. oktobra 3905 je sledilo oficijelno potovanje prestolonaslednika in njegove soproge v Indijo, ki je bilo končano 19. marca 1906. Na dan smrti kralja Edvarda VII. dne 6. maja leta 1910., je princ Jurij zasedel prestol Velike Britanije. Kronanje vladarskega para je bilo 22. junija leta 1911 dne 11. novembra 1911 pa sta odpotovala h kronanju v Indiio. ki je bilo 12. decembra v Delhiiu. Tu je kralj objavil, da bo sedež indHsko-angleške vlade prenešen iz Kalkute v Del-hi. Med vojno kralj ni prekoračil meje, ki rnu jo določa angleška ustava. Mudil se je večkrat v Parizu, da okrepi zavezništvo, pa tudi na fronti, kjer ga je v angleškem odseku na Flanderskem 29. oktobra leta 1915 zadela manjša nezgoda. Pokojni krali Jurij V. je že meseca novembra leta 1928 hudo obolel za pljučnico, tako da so se že takrat resno bali za njegovo življenje. Skrbni negi zdravnikov se je posrečilo ohraniti ga in 2. julija 1929 je že mogel zopet otvoriti v buckingham-ski palači novoizvoljeni parlament. Dne 21. januarja leta 1930 je otvoril pomorsko razorožitveno konferenco z govorom, ki so ga prenašale vse radijske postaje na svetu. Njegov naslednik je postal Waleški princ Edvard, ki je neoženjen, tako, da je prešlo prestolonasledstvo na njegovega brata Vorškega vojvodo Alberta in njegove naslednike, za sedaj na njegovo prvo rojeno hčerko Elizabeto. Tretji kraljev sin Glou-chesterski vojvoda Henrik se je poročil pred kratkim, četrti sin Kentski vojvoda Jurij pa se je poročil .kakor znano, meseca oktobra 1934 z grško princeso Marino. Edina hčerka kraljevskega para Viktorija je poročena z viscountom Lascellesom, Earlom of Harevood. * Edvard, Albert, Kristijan, Andrej. Pa-trik, David princ Waleski je bil rojen 23. junija 1894 v VVhite Lodgeu, Richmond Park kot najstarejši sin kralja Jurija V., takrat še vojvode YorSkega in njegove so- proge Mary rojene kneginje Teck. Vzgajali so ga popolnoma po demokratičnih načelih. Živel je v Osbornu in Dartmouthu kakor navaden pomorski kadet in je za 16. rojstni dan prejel naslov princ VValeski, tri leta nato mu je bil dodeljen grad Carnsr-von v VValesu. Leta 1912. je tri mesece služil na vojni ladji »Hindustan«. Nato je študiral v Oxfordu v Magdalen&kem kolegiju državno pravo in zgodovino, vendar pa tam ni zavzemal nikakega izjemnega položaja, temveč je živel tako kakor ostali dijaki Pri izbruhu vojne je vstopil v tretji bataljon I. angleškega gardnega grenadir-skega polka v aktivno službo. Najprej so ga uporabljali le v štabih. Na njegovo lastno željo, a proti volji lorda Kitchenerja, pa je služboval tudi na fronti. Marca 1916. je postal štabni častnik v Egiptu, nekaj mesecev pozneje je obiskal italijansko fronto. nato pa se je zopet vrnil v Francijo. Po svetovni vojni je podvzel večja in daljša potovanja v vse de'e angleškega svetovnega imperija, leta 1919. je obiskal Kanado in Združene države, 1930. Novo Zelandijo in Avstralijo in je bil pri tem predmet mornariških dovti.pov, običajnih pri prekoračenju ravnika. 1921. je bil v Indiji in na Japonskem, 1925. pa je posetil afriške dominione in kolonije kakor tudi južno Ameriko. Zaradi svojega prikupnega nastopa in svojih demokratičnih načel si je v vseh deželah pridobi! veliko popularnost. Potovanja, ki so bila spočetka namenjena le študiju in zabavi bodočega vladarja so z rastočo svetovno gospodarsko krizo dobila popolnoma drug značaja in so imela v glavnem trgovsko-politični namen: pridobitev novih stikov in tržišč za angleško industrijo. Princa so zato imenovali »kraljevega trgovskega potnika«. Na teh potovanjih ga je v decembru 1928. v notranjosti Afrike dosegla vest, da je njegov oče nevarno obolel. Nemudoma se je vrnil v London in je za pot, za katero se običajno porabi 23 dni, porabil samo 9 in pol dneva. Ta rekordni uspeh je prestolonaslednika v očeh športno čutečega angleškega naroda še bolj povzdignil. V ostalem je bil Waleski princ vodilna osebnost v moški modi in je v tem nastopil vredno dedščino svojega starega očeta kralja Edvarda VH., ki je bil v tem pogledu svetovno znan. Bil je še bolj znan kot športnik, jahač, lovec, igralec pola, konjerejec in letalec. V septembru 1929 si je pridobil pilotski patent in ima šest ae-roplanov ter je največji zasebni letalski posestnik Anglije. Poleg športnega udej-stvovanja se je zelo rad bavil s sadjarstvom in vrtnarstvom, kakor tudi z ribolovom. Ko je postal polnoleten, se je mnogo govorilo o njegovi zaroki, a šele ko je prekoračil 40. leto, se je v njegovi najbližji okolici zvedelo, da je vvaleški princ izjavil, da se ne bo poročil in da pričakuje, da bo ta edina njegova osebna želja našla pri angleškem narodu razumevanje in upoštevanje. Po tej izjavi je skoro gotovo, da bo po njegovi smrti zasedel prestol njegov brat Albert vojvoda Yorški Italijani računajo, da bo vojna trajala tri leta Abesinske vesti še vedno zanikajo, da bi bili Abesinci na jugu poraženi — Upor v Godžamu zadušen London, 21. januarja. AA Reuterjev urad poroča: Brzojavke iz Addis Abebe in Desija, ki izvirajo iz abesinskih virov, za-nikujejo še nadalje, de bi bilii Italijani iz-vojevali kako zmago v Ogadenu, vendar pa isti krogi priznavajo, da so bila poslana rasu Desti na pcmoč ojačenja in da prihaja do neprestanih spopadov med sprednjimi četami italijanske in abesinske armade. Danes se je vrnil iz Desie v Addis 'Abebo novi ameriški cesarjev svetovalec Coison. V prestolnici Abesinije so prepričani, da bo abesinski cesar krenil sedaj na severno fronto in takoj odredil abesinsko ofenzivo v Tigri. Lahko italijansko topništvo in letalstvo bombardirata vsak dan abesinske čete, kij skušajo z nenadnimi napadi ovirati Italijane na raznih točkah. O uporu v pokrajini Godžam izjavljajo abesinski krogi, da je že zadušen, vendar pa se je voditelju upora dedžasmaču Gesesu posrečilo pobegniti z velikim delom svojih pristašev Abesinske čete ga zas'e-duje-jo in večina njegovih pristašev je že ubita ali ujeta. Reuterjev dopisnik poroča z južne italijanske fronte, da so Italijani prepričani, da bodo del svojega programa izvršili pred nastopom deževja. Italijani računajo, da bo vojna v Abesiniji trajala tri leta in da bodo Abesinijo zavzeli v treh etapah. ^lasa Desto bi Italijani skoro ujeli Rim, 21. januarja. AA. Agencija Štefani poroča iz Džibutija: Doznava se, da ge je v zadnjih bojih na južnem bojišču abesinski vrhovni poveljnik ras Desta le s težavo rešil, da ga niso Italijani zajeli: v poslednjem trenutku je zbežal z avtomobilom. Tudi govore, da je v boju padel njegov brat. Boji ob kenijski meji Dolo, 21. januarja, o. General Graziani nadzoruje in vodi osebno po radiu operacije svoje vojske na ozemlju severno od Dola in vzdolž kenijske meje. Italijanska ofenziva se nadaljuje. Italijanska milica je baje prodrla vzdolž kenijske meje tako daleč. da oddelki nasprotnikov ne morejo preiti v angleško kolonijo Angleške vojaške oblasti opazujejo z velikim zanimanjem operacije na fronti vzdolž kenijske meje in angleška vojaška letala stalno spre- mljajo posamezne oddalke Italijanov, ki zasledujejo Abesince. Italijansko vojno poročilo Rim, 21. januarja. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 102: Čete generala Grazianija prodirajo v pokrajini Fijari. Na eritrejskem bojišču se je neki podšei rasa Sejuma s svojo vojsko vdal italijanskim vojaškim oblastvom v pokrajini Aguli. V pokrajini Andini, jugozapadno od Makale je padlo na zemljo neko bombno letalo. Bombe na Harar Adis Abeba, 21. januarja, b. Dve italijanski letali sta danes bombardirali Ha-nirar. Eno izmed njih je moralo baje pozneje v sili pristati. Nova italijanska ojačenja Kairo, 21. januarja, b. V zadnjih 14 dneb je plulo skozi Sueški prekop 15 italijanskih transportnih parnikov z 21.000 vojaki v smeri proti Vzhodni Afriki, 1.200 italijanskih delavcev pa so prepeljali v tej dobi domov Povratek čsl. poslanika Girse v Beograd Beograd, 21. januarja. AA. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru Vaclav Girsa se je danes vrnil s svojega potovanja in je zopet prevzel posle poslaništva Huda nesreča pri gradnji železnice v Bosni Sarajevo, 21. januarja, o. Kakor znano, gradijo zapadno od Sarajeva novo železniško progo od Lfetiprače proti Goraž-dam. Danes se je pri gradnji nove proge pripetila buda nesreča. Sedem de'avcev je dopoldne vleklo voz gradiva preko nekega potoka. Za most je služila pontonska ladja. Ko so bili delavci z vozom sredi ladje, se je ta prevrnila in pokopala pod seboj voz in vseh 7 delavcev. Njihovi tovariši so jih takoj rešili iz vode, vsi pa so bili ranjeni. Trije med njimi so imeli hude 1 poškodbe in so jih zato takoj odposlali v sarajevsko bolnico. Ostali štirje so bili le lažje ranjeni. ' Beležke Shodi srbske združene opozicije Srbska izvenparlaniantarna opozicija je tudi preteklo nedeljo priredila celo vrsto shodov. Na shodu v Beogradu so govorili dr. Smiljanič. Savko Dukanac in nekdanji jiod-predsednik Narodne skupščine dr. Ivan Ri-bar. Povedali niso ničesar novega. Tako je med drugim dr. Ribar poudarjal, da stoji združena opozicija na stališču, da je treba delovati iz naroda in pod vodstvom Ljube Da-vidoviča, Joče Jovanoviča in dr. Mačka na to, da se osnuja ena velika stranka, ki bo imela v sebi vse pogoje za dobro politiko in za narodno blagostanje. V Loznici sta govorila dr. Ikonič in dr. Boža Markovič. Prvi se je zavzemal za donošenje liberalnih zakonov, drugi pa za vzpostavo demokracije in za svobodo tiska. V Aleksandrovem je na shodu izvenpar-lamentarna opozicije Čeda Kokanovič na dolgo in široko razpravljal o hrvatskem vprašanju. Združeni opoziciji se nič ne mudi z rešitvijo tega vprašanja, ker zastopa mišljenje. da je ono kar se počasi zida, krepkije in odpornejše. Združena opozicija želi, da se hrvatsko vprašanje reši enkrat za vselej. Sestanki pohorcev Somišljeniki pohorske akcije bodo imeli sestanek v Splitu v nedeljo 2. in v ponedeljek 3. februarja. Udeleže se ga delegati iz 14 srezov srednje in severna Dalmacije. Sestanek bo zvezan z javno manifestacijo za ideje, ki jih zastopajo poborniki pohorske akcije. Narodni poslanec in bivši minister Ignjat Stefanovič, ki takisto pripada pohorski skupini, je imel preteklo nedeljo sestanek svojih somišljenikov v Struinici v Južni Srbiji. Udeležili so se ga vsi povabljeni zaupniki. Na konferenci je g. Stefanovič razložil program in cilje pohorske akcije. Zaupniki so živahno odobravali poslančeva izvajanja in se izrekli za to. da se naj po možnosti združijo v enotno fronto vsi nacionalni elementi v državi. Finančni minister o narodnem edinstvu V nedeljo je priredil finančni minister Dušan Letica dva shoda v Liki, in sicer v Ogu-linu in Plaškem. Spremljali so ga narodna poslanca z Jevtičeve liste Mikašinovič in dr. Grba. ter bivši hrvatski ban Mihalovich. V svojem govoru je naglašal, da stare stranke ne kažejo one moči in avtoritete, ki jih zahteva današnji čas. Zato je bila ustanovljena JRZ. Druge politične strankarske organizacije niso potrebne, ker se s tem samo razbijajo narodne sile. JRZ bo vsedržavna stranka, ki bo obsegala vso državo. JRZ ne pozna razlike po plemenu in po veri. Za JRZ je narodno edinstvo gotovo dejstvo m to narodno edinstvo bo ona branila z vsemi svjimi silami. Poleg Grbe in Mikašinoviea je v Plaškem govoril tudi bivši ban Mihalovich. Priporočal je zborovalcem, naj se vpišejo v JRZ. Seja neodvisnega poslanskega kluba Danes dopoldne MKseja odbora, popoldne pa seja plenuma Ju^oslovenskega nacionalnega neodvisnega poslanskega kluba. Klub bo razpravljal o političnem položaju in razvoju dogodkov od svoje poslednje seje do danes. Zavzel bo tudi stališče napram vsem vprašanjem, o katerih bo razpravljala narodna skupščina na svojem zasedanju, ki se tudi prične danes. Dejanja kljub besedam Peklenski načrti proti našim rojakom na Koroškem Pod naslovom »Besede brez dejanj« smo včeraj objavili, lepe besede, ld jih je avstrijski kancelar dr. Schnschnigg na nekem shodu na Dunaja posvetil narodnim manjšinam v Avstriji. Ironija usode je hotela, da smo ravno včeraj prejeli s Koroškega dopis, ki jasno kaže, kako si avstrijski klerofašisti v resnici predstavljajo »zaščito« narodnih manjšin ter »pravičnost« in »naklonjenost« napram njim. Dopis govori sam za sebe in ne potrebuje nobenega komentarja; glasi se: V Celovcu SC J€ vršil te dni pod okriljem Heimwehra poseben tečaj, na katerem so hajmverovski zaupniki iz posameznih vasi dobili navodila, kako pospeševati germanizacijo Koroške in uničevanje slovenske narodne manjšine. V tečaju so predavali razni visoki hajmverovski funkcionarji pa tudi nek' višji uradnik koroške pokrajinske vlarle. Eden izmed njih je očital splošna navodi a za germanizatorsko delo takole: Poverjeniki hajmvera morajo prijavljati oblastem nezadovoljne Slovence kot komuniste in jih obtožiti, da dobivajo podporo iz Jugoslavije. Oblasti bodo v vsakem takem primeru nastopile najstrožje proti denunciranim Slovencem in tako bo mogoče v najkrajšem času med Slovenci iztrebiti vse vodilne nergače. V ta namen je treba prijavljati prd vsem voditelje raznih slovenskih organizacij, političnih, kulturnih in gospodarskih. Samo s politično kampanjo, ka- j kor se je doslej izvajala, končnega namena ne bo mogoče doseči. Akcija se vodi že 15 let, a še vedno ne 'kaže nikakega vidnega uspeha. Ce pa se da slo« venski iredenti komunistično obeležje, bodo oblasti lahko mnogo hitreje in mnogo bolj izdatno podprle germanizatorsko akcijo. Neid drugi predavatelj je bil malo ob-zirnejši in je dajal navodila zlasti učiteljem. Pred vsem je treba zabraniti vsako slovensko besedo tudi v tako zvanih utrakvističnih šolah. Kjer tega ni mogoče doseči po zakoniti poti, naj učitelji nastopijo samovoljno. Oblasti jih bodo ščitile in nikomur se ne bo treba bati posledic, čeprav se bo slovenska manjšina proti takemu postopanju pritoževala pri oblasteh. Vladni komisar, ki je prisostvoval tem predavanjem, ni niti poskušal nastopiti proti takemu nezakonitemu delu in si je pač lahko misliti, kako dosedno se bodo ta navodila izvajala tudi v praksi. V Nemčiji pripravljajo plebiscit o kolonijah Naraščajoča bojazen pred nemškimi imperialističnimi načrti — živahne razprave v ženevi Pariz, 21. januarja, o. Kakor poroča »Oeuvre« iz Ženeve, je Eden ;zjavil rožnim diplomatom, da namerava voliti politiko konzervativne varnosti s pomočjo defenzivnih pogodb. V drugem poročilu iz Ženeve pa poudarja isti list, da je pomen italijanskoabesinskega spora zelo obledel in ga v Ženevi presojajo le še s stališča takozvane nemške nevarnosti. V Ženevi so zelo vznemirjeni zaradi nemških namer. Kakor se čuje, pripravlja Hitler nov plebiscit, ki naj bi bil sredi aprila o vprašanjih, ali hoče nemški narod kolon-ie in elli se čast nemškega naroda strinja z nadaljnjim obstojem demilitariziranega po-renjskega pasu. Italijanski diplomati, ki se mudijo v Ženevi, opozarjajo v zvezi s tem na potrebo čim prejšnje likvidacije italijansko- abe- sinskega spora*, ka bi se morala doseči še pred napovedanim nemškim plebiscitom. Glede na ta plebiscit bi se namreč morala znova praktično uveljaviti načela, ki so jih zastopniki Anglije, Francije in Italšje v Stresi proglasili kot osnovo ?voje mednarodne politike. Kar se tiče Poljske, zatrjujejo ženevski krogi, da je Eden že v Londonu vprašal poljskega poslanika, če bi poljska vlada sprejela tezo Društva narodov v sporu zaradi G danske. Zatrjujejo, da je poljski zunanji minister Beck sedaj v Ž-enevi Edcnu dal pozitiivni odgovor na to vprašanje. Sploh pričakuijejo pariški listi zboljšanja odnošajev s Poljsko. Pri tem opozarjajo, da je francoski poslanik v Varšavi interveniral v korist Becka; da bi ostal še nadalje poljski zunanji minister. Po nedeljskih volitvah Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja FRANZ-J OSEFO VA naravna grenčica s popolnim uspehom moških, ženah in takisto prt otrocih OgL reg. S. ar. 16485« Preiskava t* zločinu v Zagrebu Zagreb, 21. januarja, o. Kakor je policija službeno objavila, je Djura Halaberac, k: je bil aretiran zaradi suma, da umoril policijskega stražnika Ratajca po treh dneb trdovratnega tajenja priznal svoj zločin. Priznal je, da je ranil tudi prometnega stražnika Petra Bobiča. Med tem so policijski organi aretirali več njegovih tovarišev, ki so Halaberca toliko obremenili da ni mogel še dalje tajiti. Zaradi tega je oba atentata priznal. S tem je policija v glavnem zaključila svojo preiskavo. V nekaj dneh, ko bodo popolnoma dognane tudi vse podrobnosti, bo izdala novo službeno poročilo. Aretiran-ci bodo med tem izročeni sodišču. Iz prometne službe Beograd. 21. januarja, p. V železniški službi so bili premeščeni po službeni potrebi postajenačelnik v Št. Petru v Savinjski dolini Josip Kos, za prometnika v Celje, blagajničarka na Pragerskem Marija Unger v Maribor, prometnik Oktavijan Sušanj iz Celja v Maribor, prometnik Jožef Nečemar iz Medved v Škofjo Loko na lastno prošnjo prometnik Venceslav Svolj-šak z Zidanega mostu za postajenačelnika v št. IIj, postajenačelnik Josip Plahuta iz Ribnice za prometnika v Celjei prometnik Marcel Jenčič iz Zaloga za postajenačelnika na Verdu J postajenačelnik Ivan Rebol iz Mestinja v Št. Peter v Savinjski dolini, prometnik Stanislav Skok iz Središča za postajenačelnika v Mestinje. prometnik Stanislav Pavšek iz Nomnja v Škofljico, nadzornik brzojava Janez Ileršič iz Ljubljane na Pragersko, prometnik Anton Zvan pa od Sv. Jurija v Nomenj. Mir med Paragvajem in Bolivijo BuenOs Aires, 21. januarja. AA. Jutri bodo podpisali mirovno pogodbo med Paragvajem in Bolivijo. Ujetnike bodo zamenjali 30 dni po podpisu pogodbe Včeraj smo objavili pregledno poročilo o izidu volitev, ki so bile v nedeljo v devetih občinah dravske banovine. Izid je bil talk, kakor ga je bilo pričakovati. V oniih občinah, ki so zaradi prekomasacije na novo nastale, je bilo v naprej jasno, da bodo zmagali argumenti najožje lokalne politike, ki je dobila v ustanovitvi nove občine naj-jačje agiitacijsko sredstvo v roke- V teh občinah se delema sploh ni pojavila proti oficielni listi nasprotniška lista in torej boja ni bilo. Zanimive so tole volitve v Zagorju. Lescah, Tomišlju, Kostanjevici in Št-Iiju. V vsaki teh občin nudi volilni rezultat material za presojanje političnih činjenic, ki stojijo danes v ospredju javnega življenja. Pred vsem je treba reči, da se je, kakor smo že v svojem nedavnem uvodniku podčrtavaH »Slovencev« strah s komunizmom res razkrinkal le kot slikanje vraga na steno v svrho volilne taktike- V Zagorju so vse socialistične skupine skupaj mogle zbrati le 366 glasov. Tam je lista JRZ dobila večino oddanih glasov in le želimo, da bi se obljube, ki so jih nosite-lji, podporniki in agitatorji te liste dajali zagorskemu prebivalstvu v polni meri izpolnile. JNS se v Zagorju volitev ni udeležila- Razlogi za to njeno taktiko so bili moralični in politični in dokaz discipline nacionalnih in naprednih elementov zagorske občine je, da so držali svojo nevtralnost, za kar jim je tudi široka nacionalna javnost hvaležna, ker so s tem razdrli prozorno intrigo, ki je poskušala nacionalne elemente oblatiti s komunizmom. Ta špekulacija se je temeljito ponesrečila baš v Zagorju, torej na terenu, kjer bj se zaradi njegovega industrijskega značaja in zaradi velike bede končno moglo govoriti o nekih resnejših komunističnih pozicijah. Zagorska občina se nahaja sedaj v rokah nove uprave in vsi bomo zadovoljni, če bodo novi možje pokazali vsaj toliko iniciativnosti, dobre volje in energije ter tudii uspeha v težavnem vodstvu občine, ki jo pretresa socialna kriza, kakor jo je pokazal prejšnji občinski odbor. Zanimiva je bila borba v št. H ju-Volilni rezultat v tej občini je posledica mnogih osebnih konfliktov med tamosnjimi lokalnimi činitelji- Na drugi strani pa je baš v tej občini brezobzirna volilna demagogija slavila svoje žalostne triumfe. V naših rokah je vzorec govorov s kakršnimi n. pr. nastopa v teh krajih znanj gospod Žebot iz Maribora, ki mu ljubljansko radSkal-sbo glasilo pripisuje glavno zaslugo za zmago liste JRZ v šecitiliski občini. O teh stvareh bo pač treba še govoriti. Kostanjevica in Tomišelj sta dala listi JRZ sicer večino oddanih glasov, a tudi v teh dveh občinah se je poka- zalo, da nacionalna fronta ni izgiibila na svoji solidarnosti in so ostale njene postojanke skoraj nedotaknjene. V obeh občinah je izid boja časten za napredne ljudi in dokazuje, kako močni sta odporna moč in notranja sila naprednega elementa v podeželju. To je dvojno razveseljivo v dobi kakršna je današnja, ko baš skromni nacionalni delavci v naših podeželskih občinah s svojim požrtvovalnim delom dajejo primer vsem naprednim in nacionalnim elementom širom domovine- Lesce na prijaznem Gorenjskem so pokazale, da je včasih treba le simpatičnega in priljubljenega nosilca ter optimizma pri delu, pa je uspeh zasd-guran. Čeprav so nekateri, ki bi biii dolžni, peklerikalno listo z vso siilo podpreti, kvarili razpoloženje, je ta lista dobila skoraj dve tretini oddanih glasov. Krasni uspeh nacionalnih ljudi v važni gorenjski občini je zadoščenje in vzpodbuda naprednim in nacionalni mdelavcem po vsej deželi. V ostalem so nedeljske volitve obeležene s precejšnjo abstinenco volil cev, saj je udeležba znašala povprečno le 65%, kar je za občinske volitve zelo malo- Znaten del vodfiicev, ki so ostali doma, spada med one nacionalne ljudi, ki stojijo razočaram nad razvojem prilik, rajše v rezervi. Ne bomo napravili iste pogreške, ki jo je svoje čase delala SLS. ko je kratkomalo vse one, ki niso volili, proglasila za svoje pristaše tudi tam, kjer je nastopala s svojimi Hstami-Vendar je gotovo, da so pristaši JRZ tokrat do zadnjega moža izpolnili svojo dolžnost napram stranki. Zato je treba posebej podčrtati, da JRZ z edino izjemo Sp. Polskave v nobeni občini, kjer se je razvil volilni boj, nj dosegla polovičnega števila vseh upravičenih volilcev. Ista ugotovitev velja tudi za splošni rezultat v vseh devetih občinah, kd so v nedeljo volile. Volilnih upravičencev je bilo 6380, liste, ki so nastopile pod firmo JRZ. pa so dobile 3099 glasov, kar predstavlja 48 odstotkov-Nad tem bi se morali zamisliti vsi trezni ljudje r™ eni, kakor na drugi strani. Vremensko ?>oročiio Evropa: Ciklon s središčem nad Severnim morjem je ob j al vso Evropo, povzročajoč pretežno oblačno vreme in dež. Visok pritisk nad Rusijo in nad Sredozemskim morjam-Jugoslavija: oblačno v Primorju in na skrajnem jugu in deloma oblačno drugod, dežuje v okolici Sušaka. Temperatura se je dvignila povsod, razen na severozapadu. Skoplje 0. Ercegnovi 16. Novosadska vremenska napoved sa danes: Toplo vreme, pretežno oblačno, malo dežja- Zagrebška vremenska napoved sa sredo: Oblačno, toplo, nestalno,. Dunajska vremenska napoved sa sredo: Nobene bistvene izprememba. Nadpovprečne temperature. Kakšen poklic izberem? Posvet o ustanovitvi poklicne posvetovalnice Ljubljana, 21. januarja. V knjižnični dvorani banske palače so 6e dopoldne zbrali zastopniki oblastev ter 6trokovnih in socialnih korporaoij na anketo, ki naj bi že končno našla rešitev o vprašanju poklicne posvetovalnice, o katerem se pri nas že skoraj oelo desetletje brezplodno razpravlja. Razpravo je vodil načelnik oddelka za trgovino in industrijo dr. Marn. prisotni pa so bili tudi inšpektor dr. Avramovič za oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje, inšpektor Dolenc za prosvetni oddelek inšpektor Presl zastopniki mestnih občin mariborske, celjske in ptujske, prof dr. Ozvald za univerzo, direktorji trgovske akademije tehniške srednje šole in tekstilne šole v Kranju, zastopniki Zbornice za TOI. OUZD. Zveze industrijcev ter obrtniških in trgovskih organizacij. Zakaj še nimamo poklicne posvetovalnice? — »Iz raznih razlogov...« O dosedanjih pripravah in o vprašanju, kakor se danes zastavlja, je obširno poročal inšpektor Presl. Podobna anketa se je vršila že predlanskim sredi julija in takrat je bilo sk'enjeno, da se poklicna posvetovalnica ustanovi najprej samo za trgovske in obrtniške vajence ter za naraščaj in pomožno delavstvo v industrijskih podjetjih. Centrala naj bi bila v Ljubljani. v Mariboru pa ekspozitura. V teh dveh mestih je nad polovico vseh vajencev novincev iz vse banovine. Dokler posvetovalnica ne bi mog'a samostojno razviti svojega delovanja, naj bi bila podrejena oddelku za trgovino in industrijo pri barnski upravi. Ti sklepi se iz raznih razlogov do danes niso izvršili. Ker pa je ustanovitev posvetovalnice za dravsko banovino tako važna in v današnjih razmerah tudi nadvse aktualna zadeva, ja ban-ska uprava povabila odpos'ance zainteresirane javnosti, da se vsa stvar še enkrat pretrese. Za uspešno delovanje take ustanove so dani vsi pogoji samo tedaj, če jo vodijo vešče, strokovno specializirane moči, zakaj nič ni težjega, kakor istočasno ustvariti aparat za psihotehnisko preizku-ševanje vseh poklicev, posebno pa umskih Zato naj se začetno delovanje posvetovalnice omeji le na trgovski in obrtniški naraščaj, a ko bodo ustvarjeni vsi pogoji, •naj se področje razširi na obvezno psihotehnisko preizkušavanje vseh učencev, ki nameravajo vstopiti v strokovne šole, nato pa vseh učencev sploh. Na koncu je poročevalec preciziral konkretne predloge, ki se v glavnem ujemajo s sklepi predlanske ankete. Pripravljalni odbor bo naprosi! bansko upravo, da mu da na razpolago kredit ki je bil v tekočem proračunu določen za posvetovalnico v znesku 10.000 Din, pred sprejemom novega proračuna pa bo treba izposlovati, da bo za posvetovalnico za trajno sprejeta primerna postavka. Razen banske uprave bodo morale posvetovalnico finansirati tudi naše mestne in druge večje občine ter zainteresirane gospodarske in socialne korpora-cije Za ta in ta poklic nisi! Zatem se je razvila kratka debata, v kateri je najprej univ. prof. dr. Ozvald kot pedagog-teoretik naglasi! nekaj načelnih misli, ki jih ob snovanju vzgojno in socialno tako važne institucije ne smemo prezreti. Nasvetovanje v izberi poklica mora stremeti za tem, da pride pravi človek na pravo mesto, in zato je to delo eminentno pedagoško. Poklicna posvetovalnica ne more o mladem človeku, ki se obrne nanjo, zatrdno določiti, ali je za ta in ta poklic, temveč mu z mnogo večjo gotovostjo lahko samo izjavi, da za ta in ta poklic ni! Posvetovalnica v Beogradu, ki se je bila pred nekaj leti osnovala, je pred časom nehala poslovati, česar je v pretežni meri krivo dejstvo, da ni imela pravega, kvalificiranega vodstva. Vprašanje vodstva bo tudi v ljubljanskem primeru odločilno in zato je treha že od vsega početka poskrbeti, da bo posvetovalnica dobila psihotehnično strokovno izobraženega človeka, čigar kvalifikacija bo ustanovi zagotovila trajnost in uspeh. Hkratu je prof. dr. Ozvald opozoril še na dejstvo, da so psihotehnične preizkušnje prinesile doslej najboljše rezultate v poklicih, ki imajo opravke z vozili, (šoferji, tramvajski vozniki, letalci, železničarji) in bi bilo zato prav dobro, da bi posvetovalnica že od početka tudi tem strokam posvetila svojo pozornost Mariborska izkušnja Zastopnik mariborske občine Brananer je navajal nekaj izkušenj mariborske posvetovalnice. ki je bila leta 1927 začela poslovati pn vajenskem oddelku Borze dela. a je njeno delovanje po kratkem času zamrlo, ker je izbero poklicev sicer lahko nasvetovala, a se ji je kmalu nabralo na stotine vajencev, ki jih ni bilo mogoče spraviti do nobenega mesta Težko je zlasti za množico one mladine, ki bi se rada učila kakršnekoli obrti, a nima ek sistence doma in bi '>ilo zato treba pospeševati zidavo vaieniških domov Ravnatelj kranjske tekstilne šole dr inž Ko čevar ie poudarjal da bi mora! biti na če lu posvetovalnice inženjer podpredsednik Zbornice za TOI Rebek pa je naglasa! dolgoletno prizadevanje obrtništva, da b' se izboljšale socialne in strokovne razmere za mladi naraščaj. Ker manjka nasveta in orientacije, kadar se mladi človek odločuje za svoj poklic, doživljamo leto za letom, da množice vajencev, pa tudi po-, močnikov, ko zaključijo učno dobo. presedla kam drugam in so tako v prazno podnešeni vsi napori in žrtve, ki jih zahteva izučitev stroke. Dokler bo posvetovalnica poslovala samo v Ljubljani iu Mariboru. naj bi se po večjih središčih ustanovili posvetovalni odbori, ki bi v sporazumu z ustanovo delali na svojih področjih Stalen akcijski odbor Po kratki debati, v katero so posegli ponovno inšpektor Presl. tajnik Zveze industrijcev dr. Golia. inšpektor dr. Avramovič in tajnik OUZD Likar je predsedujoči zaključil razpravo. Na koncu je bilo sklenjeno, da bodo dosedanji udeleženci ankete tvorili stalen akcijski odbor, iz njega pa se bo v sporazumu z zainteresiranimi korporacijami izvolil izvršni odbor ki mu ostane na čelu dr Marn V najkrajšem času bo rešeno vprašanje fi-nansiranja tako. da bodo posvetovalnici zagotovljene stalne dotacije, in tako smemo upati, da bo posvetovalnica v resnici v najkrajšem času ustanovljena. Selška dolina prosi pomoči Velika deputacija je izročila podbanu spomenico Ljubljana, 21. januarja 120 predstavnikov vseh stanov iz Selc. Železnikov in Sorice se je aanes dopoldne pripeljao v treh avtobusih pred bansko upravo, da v imenu 8000 prebivalcev, ki so strahovito prizadeti po uveljavljenju sankcij prosijo odpomoči v revščini, kakršne tod še ni bilo. Namesto odsotnega bana je deputacijo sprejel g. podban dr. Majcen. Izročili so m>u naslednjo spomenico: Prebivalstvo Se'ške doline se preživlja 80 odstotno od produkcije lesa: kmeto valci pri zasebnih in državnih gozdovih vozniki, podjetniki-žagarji in s to industrijo zvezano obrtništvo. Dosedanji letni promet iz dohodkov produkcije lesa se lahko ceni na 6 milijonov Din. To postavko specificiramo v naslednjem zato, da nudimo približno sliko in dokaz za svojo trditev, da je z uvedbo sankcij prebivalstvu onemogočen nadaljnji življenjski obstanek, če se ne najdejo za odpornoč izredna sredstva. Navedenih 6 milijonov letnega prometa izvira približno iz naslecF njega: vrednost sečnje in dovoj do žag 2 milijona Din. obdelovanja žaganje in dovoz na postajo 2 milijona, pripravljanje drv in kuhanje oglja 1 milijon, zaslužek delavcev iz državnih gozdov 1 milijon Zastoj lesne produkcije je zadal delovnemu ljudstvu tako hud udarec, da nam je odvzet ves zaslužek in si nekateri niti najpotrebnejših življenjskih potrebščin ne morejo oskrbeti. Po več hušah vlada največja revščina, čeprav je ljudstvo pridno in skromno. Do leta 1930. so imeli vsi sloji primerno zaposlitev in zaslužek. Prav posebno zaradi sankcij pa je zavladalo v dolini gospodarsko mrtvilo. Naš človek hoče zaposlitve, hoče dela. da si more s poštenim delom zaslužiti srvoj vsakdanji kruh. V nadi. da bo kr. banska uprava razumela naše stanje, prosimo, da zastavi vse svoje sile, da se dobijo denarna sredstva, s katerimi bo dana ljudstvu možnost zaslužka. Da se dosežejo ti oilji, bi bilo potrebno: 1. gradba nove ceste, ki bi vezala Selško in Bohinjsko dolino; 2. temeljita poprava banovinske ceste Škofja Lo-ka-Železniki. za kar naj se da takoj na razpolago vsaj 2.000.000 Din. da dobi brezposelno delavstvo in z njim povezano ostalo ljudstvo primeren zaslužek; 3. intervencija g. bana, da se izplača zaslužek delavcem pri državnih podjetjih; 4. ukinjenje vseh davčnih in civilno pravnih eksekucij in dražb za čas, dokler se razmere ne normalizirajo, ker pri današnjih razmerah ni mogoče zadoščati vsem obveznostim; 5. da se na vodilnih mestih takoj prične intenzivno delo za zboljšanje gospodarskih razmer v splošnem. Dosedaj ze^ skromno se preživljajoče prebivalstvo je obsojeno na življenje, ki bi tiralo Ijndi v obup in povzročilo popolno materialno in moralno propast. ka>r bi utegnilo imeti težke posledice za državo in obstoječi pravni red G. bana kot najvišjega predstavnika oblasti v dravski banovini pa nujno prosimo, da te naše izjave tolmači kot izraz vsesplošne potrebe dobrega, a trpečega slovenskega človeka in da takoj posveti vso svojo paž-njo prebivalstvu Selške doline in sporoči naše želje, na najvišja mesta KINO UNION, tel. 22-21 Z burnim aplavzom dokazuje občinstvo svojo zadovoljnost pri filmski opereti PRI BELEM KONJIČKU Tudi Vi si morate ogledati ta spored! Najboljša filmska opereta sezone! PREDSTAVE DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Do zadnjega na delt! za Vodnikovo družbo Jesenice, 21. januarja. Po daljši bolezni je umirla v ponedeljek zjutraj v 71. letu starosti gospa Ana Svetlinova, žena tovarniškega upokojenca in mati vodje podružnice »Jutra« g. Jožeta Svetlina na Javorniku. Pokojnica je pred štirimi leti z možem Antonom praznovala v krogu otrok in vnukov zlato poroko. V dela polnem življenju je vedno z velikim zanimanjem motrila sokolskij nacionalni pokret na Jesenicah in na Javorniku. čeprav sta z možem živela v skromnih razmerah sta vzorno vzgojila sinove, ki so se začeli kmalu skrbno udejstvovati v naprednih organizacijah in v sokolskih društvih. Dokler so njej in možu dopuščale moči, sta se udeleževala vseh narodnih prireditev v širokem Vedno zvest prijatelj. Po svoji odlični kakovosti je postalo neogibno potreben zaveznik pri pranju perila. Zato pazi gospodinja pri nakupu vedno na njegova znaka: ime „Schicht" in varnostna znamka „Jelen" na rdečem ovitku. ruTovo %s»li 1 Terpentinovo milo domači izdelek pristno zahtevati! okolišu. Posebno pa ji je pristala k srcu Vodnikova družba, kateri je bila več let vzorna poverjenica. da se je letos hvaležno spominja Vodnikova pratika. Z veliko vnemo je za VD nabirala člane in naroč-nino( sama je raznašala knjige, dokler je ni huda bolezen priklenila na bolniško posteljo. Za zgledno pokojnico žalujejo soprog, hčerka, trije sinovi in številni vnuki. Takšni narodni ženi bo trajno ohranjen svetel spomin. Bridko prizadetim družinam naše iskreno sožalje! KINO SLOGA Telef. 2730 Danes nepreklicno poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 uri GUSTAV FROHLICH v prekrasnem in napetem filmu Na velemestni straži Jutri: KRIK SVETA! Senzacija! Avstrijski zvezni kancelar pri prezidentu Benešu Od leve na desno: šef protokola Strimpl, predsednik vlade in zunanji minister Hodža, šef avstrijskega presbiroja Weber, avstrijski kancelar Schuschnigg, pomočnik zunanjega ministra Krofta, ga. Beneševa, kancelar predsednika republike šamal, prezident Beneš, kancelarjev tajnik Frohlichstal, avstrijski poslanik v Pragi Marek Jadranska pomlad sredi ljubljanske zime z narodnih noš bo 8. Sebruarja na Taboru revxjo Univ. prof. dr. inž. Alois Krdi: švicarske norme za železobeton Uvedba švicarskih norm za železobeton se v zadnjih dneh obravnava v \jubljanskam dnevnem tisku na način, ki zahteva temeljit popravek. Zlasti članek g. inž. Z. v »Jutru« z dne 18. t. m. in g. inž. K. v »Jutru« in »Slovencu« z dne 19. t. m. sta vsega obžalovanja vredna in čutim se primoran, da nadlegujem tudi še jaz našo javnost z naslednjimi vrsticami. Nisem bil na javnem predavanju, ki ga je priredilo Udruženje jugoslovenskih inže-njerjev in arhitektov v Ljubljani v predmetni zadevi, iz časopisnih vesti pa posnemam, da je glavni kamen izpodtiike dvoje: visoke trdnosti betona, katere zahtevajo švicarske norme in določitev razmerja med elastičnima moduloma železa in betona s številom 10 namesto po nemških predpisih predvidenega števila 15. Glede trdnosti zahtevajo švičarske norme pri normalnem betonu vrednost 220 kg/cm2 pri visoko vrednem betonu 300 kg/cm2; nemške norme zahtevajo mini-• maJno 195 kg/om2 brez nadaljnega diferenciran ja kvalitete betona. V naslednji t tabeli sem sestavil rezultate preiskave be-i tona iz kontroliranih stavbišč v Ljubljani leta 1931, ko so bili v delu veliki objekti Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici, palače Viktorija in Dunav na Aleksandrovi cesti in drugi Preiskano je bilo 219 kock, izdelanih v zmesi 300 kg cementa na 1 m3 betona; od teh kock je ustrezalo gornjim minimalnim zahtevam le manjše število kock in sicer: m in i mi lun 195 kg/cm2 105 kamadov minimum 220 kg/cm2 78 komadov minimum 300 kg/cm- 29 komadov Trdnosti nad 300 kg/cm2 se gibljejo večinoma v mejah od 320—340 kg/om2 in dosegajo tudi vrednosti nad 400 kg/cm2. Cement, ki je bil pri teh stavbah uporabljen, je izkazoval z malimi izjemami zelo dobre rezultate, ki ustrezajo najvišjim svetovnim normam — tudi švicarskim. Ker je gramoz iz gramoznih jam v okolici Ljubljane zelo dober za betonska dela in ker se na ljubljanskih stavbdščih uporablja čista vodovodna voda je gornja tabela dokaz, da smo v Ljubljani glede betonskih del še na precej primitivni stopnji, da pa je mogoče brez nadaljnega doseči boljše rezultate in ustreči tudi švicarskim normam. Interesantno je, da je izkazoval beton pri posebno važnih objektih, kjer je bila zadostna kontrola in kjer se je podjetnik sam zavedal svoje odgovornosti, običajno zelo dobre rezultate, ki v polni meri ustrezajo švicarskim zahtevam, čeprav so bile takrat zahtevane trdnosti po nemških normah znatno nižje. Tako izkazujejo betonske kocke nekaterih mostnih zgradb naslednje trdnosti: most čez Kokro v Kranju 299—320 kg/cm2 železniški most v Zidanem mostu 323—359 kg/cm2 frančiškansko tromostje v Ljubljani 294—404 kg/cm2 Kot posebno skrbno nadzorovano zgradbo moram še omeniti hotel Miklič v Ljubljani, pri katerem je velika serija kock izkazovala trdnosti 305—380 kg/cm2 O vzrokih slabih rezultatov pri mnogih betonskih delih v Ljubljani bi bilo mogoče napisati dolgo razpravo. Iztakniti hočem samo glavne, običajno se ponavljajoče vzroke slabega betona. So to: nezadostno doziranje cementa, preveč vode, šlaba granulacija gramoza in peska, slaba nega betona neposredno po betoniranju in slab ali slabo uskladiščen cement. Vsem tem nedostatkom je mogoče izogniti se brez velikih stroškov, ako se vsaj nekoliko pazi na osnovna načela betonskih del. Za razprave o razmerju elastičnosti betona in železa, o tako imenovanem številu n, se je v strokovni literaturi potrošilo že zelo mnogo črnila; dvomim da bomo ta problem v Jugoslaviji bolje rešili^ nego so ga sedaj rešili švicarski kolegi. Za našo javnost omenim le toliko, da je iz mnogoštevilnih preiskav betonsikih mostov, katere sem imel priliko izvršiti na našem ozemlju, razvidno, da tudi našim razmeram bolje ustreza število 10. V ekonomskem pogledu je to število precej brezpomembno, ker v pretežni večini ostane potrošnja železa neizpremenjena, nasprotno omogočajo švicarske norme pri skrbni izbiri materijala njegovo racionalnejše izkoriščanje. Nemške norme za železobeton so postale pod vplivom zelo raznoličnih in za nemške razmere tipičnih okolnosti birokratski reglement, ki naj usposablja tudi nižji tehnični personal za izvrševanje projektov in zgradb v železobetonu. švicarske norme predstavljajo v moderni in elegantni obliki formulirane smernice za izrabo vseh dosedanjih poznatkov o armiranem betonu, dajo v strnjenem besedilu jasno definicijo pojmov, postavljajo osnovne norme za mejne vrednosti kvalitetnih argumentov in prepuščajo konstruktorju vso dispozicijsko svobodo v okviru sodobnega stanja tehničnih ved. Je stvar okusa, ako se eden ogreva za reglement, šablono in dril, drugi za svobodni polet ustvarja-jočega duha, eden za profitarske ozire, drugi za smotrno izrabo materijala ob solidnih kavtelah varnosti Vsekakor spada debata o tem v ožji krog izkušenih strokovnjakov Trak tirati pa našo javnost z žalostinkami o tem da bo treba >vse s težkim denarjem pridobljene pripomočke vreči v koš« da >vse knjigarne prodajajo lahko vso do sedaj importirano literaturo za star papir«, o naših avtorjih-pionirjih, o ubogih starših, o svetovni in domači itrizi in slednjič o švicarskih avtorjih, vse to v zvezi z uvedbo švicarskih norm, je naravnost demagoško, resnega inteligenta nedostojno in sem uverjen, da se naša tehnična javnost s takim načinom obravnavanja važnih tehničnih problemov ne strinja Mislim, da je tudi laiku razumljivo, da na teorijo in tehnologijo železobetona ni-kake norme ne morejo imeti vpliva in da so zaradi tega vse resne knjige o železobetonu povsem neodvisne od norm. Kolikor se tiče funkcijskih lestvic in tabel, so v važnih knjigah o železobetonu običajno za resnično potrebne primere taki pripomočki izračunani za razne številke n, zlasti pa poleg štv. 15 tudi za štev. 10, ker je ta številka že dolgo normirana v raznih državah in je le vprašanje časa, kdaj bo upeljana tudi v Nemčiji. Izvajanja obeh gospodov kritikov so torej zelo neresna. V imenu kolegov, ki so za stvarno obravnavo vseh tehničnih problemov, moram protestirati proti temu da iznašajo samozvani an onimi javne postu! ate v zadevah, ki se tičejo mnogih drugih interesentov, preden bi kneili izkušeni strokovnjaki priliko, zavzeti k zadevnim vprašanjem svoje stališče. Domače vesti Zdaj bo občina srečna! Odbor občine Mozirje okolica me je kot takratnega narodnega poslanica za okraj Gornji grad na svoji seji dne 6. I. 1934. izvoLil za častnega občana. Čeprav sem si kot poslanec res mnogo prizadeval za to občino, se jc izvolitev za častnega občan« izvršila proti mojn volji, saj sem preje ope-tovano javno izjavil, da nisem prijatelj takih in podobnih počastitev. Na jesen istega leta so prišli v tej občini na krmilo drugi ljudje, ki so takoj javno ■napovedali, da bodo glede častnih občanov, imenovanih po prejšnjem občinskem odboru, ukrenili svoje. Pa so s tem čakali do danes. Danes sem namreč pTejel v priporočenem pismu dopis s to-le vsebino: »Obveščate se, da je tukajšnji občinski odbor na svoji seji dne 12. L 1936. toč. 4. dnevnega reda sklenil, da se Vas črta iz seznama častnih občanov občine Mozirje okolica, sreza Gornji grad. Uprava občine Mozirje okolica dne 16. I. 1936. Delovodja Bitenc Anton. L. S. Predsednik v. z. Stvarnik.« Častiti možje, ki imajo sedaj v rokah občino Mozirje okolico so čakali z napovedanim ukrepom poldrugo leto in &o v svoji naivnosti gotovo prepričani, da so s tem 6i to rili junaško delo m bogoljubno ob enem ter me zadeli v živo. Rad jim prepuščam to veselje! Rasto Pustoslemšek. V Jj0- Našim umetnikom Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Ljubljani, Gledališka ulica 3. IV. nadstropje razpisuje javni natečaj za osnutke prostora in njegove regulacije ter osnovni lik spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Ljubljani. Natečaja se morejo udeležit1] vsi umetniki, ki so jugoslovenske narodnosti. Predvidene so nastopne nagrade: L nagrada v iznosu 10.000 Din II. « « « 5.000 Din M. « « 3.000 Din za odkupe je predvidena še vsota 2.000 Din. Rok za oddajo osnutikov poteče 31. marca 1936. Natančnejši pogoji so na razpolago vsako dopoldne v odborovi pisarni, Gledališka ulica 3. IV. nadstropje. Ljubljana, dne 21. januarja 1936. Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Ljublijani * Skupščina Bokeljske mornarice. Starodavna organizacija Bokeljska mornarica je imela nedavno svojo glavno redno skupščino, kateri so prisostvovali člani bratovščine iz vse Boke Kotorske ter načelniki občin in predstavniki kulturnih ustanov in društev. Ker je po smrti vseučiliškega profesorja dr. Radoničiča ostala mornarica brez admirala, so na občnem zboru izvolili novega admirala in vse častništvo. Za admirala je bil izvoljen Luka Matovič, pomorski kapetan iz Dobrote, za viceadmirala pa Rudolf Giunio. * Naraščanje tranzitnega prometa v sn-šaškem pristanišču. Tranzitni promet v sušaškem pristanišču je večji od dneva do dneva in bo zavzel tolike dimenzij r>% javna skladišča ne bodo več mogla sprejemati uvoženega blaga. Sušak postaja, v^-no pristanišče za mednarodni tranzit, zlasti pa za kolonijalno blago in južno sadje. Predstavniki občine in gospodarskih organizacij so v zadnjih dneh izdelali predloge, ki jih bodo predložili na merodajnih mestih, proseč za državno pomoč pri ureditvi prostornejših skladišč in pri raznih napravah v pristanišču. Praktična gospodinja pere perilo s P E R I 0 N pralnim praškom. Prav dober je ta naš kvalitetni DOMAČI izdelek! - Uporabljajte ga tudi vi! * Jubilej Bunjevcev. Subotiška Matica je uvedla akcijo za slovesno proslavo 250 letnice naselitve Bunjevcev v Bački. Naseljevanje je bilo izvedeno v jeseni leta 1686. Mnogo Hrvatov je že poprej prišlo v Bačko, naselitev Bunjevcev pa je pomemben dogodek v zgodovini Vojvod.ne, ki je bila konec 17. stoletja važna obmejna pokrajina proti Turkom in so se Bunjevci kot graničarji izkazovali z velikim junašt-vom.Proslave 250 letnice naselitve se bodo vršile v Subotici ob sodelovanju najrazličnejših narodnih in prosvetnih društev. * Lepo darilo Družbi sv. Cirila in Metoda. Dne 15. decembra 1. L v Brežicah umli upok. šolski upravitelj in posestnik ter bivši mestni župan g. Ignac Supan je bil med najboljšimi izumirajoča garde narodnih idealistov. Kot večletni predsednik CM podružnice v Brežicah je znal ceniti važnost in potrebe naše narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda ter ji določil v oporoki znatno vsoto 10.000 Din. Slava njegovemu spominu! * Znižane vozne cene za smučarske tekme Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki bodo letos na Pohorju, je odobril g. minister za promet z odlokom M. S. br. 23190/1934 od 17. I. 1936 in sicer za 50% vsem udeležencem smučarskih tekem iz Jugoslavije, češkoslovaške, Poljske, Bolgarije. Udeleženci naj si kupijo od vstopne postaje do Maribora cel vozni listek, ki velja za povratek kot brezplačna vozovnica. Znižana vozna cena velja za udeležbo od 27. januarja do 2. februarja, za povratek pa od 31. januarja do 7. februarja. * Smrt uglednega gledališkega umetnika. V Zagrebu je umrl gledališki igralec Gjuro Prejac, star 65 let. Bil je izredno marljiv član drame, sodeloval pa je tudi v operi in opereti in vse mesto ga je poznalo pod imenom Jurica. Doma je bil iz Varaždina, kjer je dovršil nekaj razredov gimnazije, potem pa se je izučil v Zagrebu za tipografa. Na diletantskih odrih je nastopal že kot tipografski vajenec m pri raznih prireditvah je s svojimi nastopi vzbujal pozornost ter našel naposled zaščitnike in učitelje, ki so ga usposobili za igralski poklic. Izobraževal se je z vso vnemo .gostoval je na mnogih odrih v domovini in tujini, svojo umetniško karijero v Zagrebu pa je začel leta 1900. Uspešno se je udejstvoval tudi kot skladatelj in li-bretist. * Milijonsko posojilo splitski občini. Splitski občinski odbor je sklenil na svoji seji, da bo najel pri poštni hranilnici ali pa pri kakem drugem denarnem zavodu 9 milijonsko posojilo. To vsoto bodo uporabili za gradbo poslopij uradov poštne direkcije in glavne pošte v Splitu. Država naj bi vsako leto vzela v svoj proračun vsoto v višini letne anuitete ter jo dostavljala pred izplačilnim rokom splitski občini. * Slabe zdravstvene razmere v Bosni. V raznih krajih Bosne se je v dobi nekaj mesecev pojavljalo več epidemij, ki so zahtevale mnoge žrtve. Umrljivost pa ni velika samo zaradi epidemij, temveč še v večji meri zaradi silno slabih zdravstvenih razmer v bosanskih vaseh. Zdravstvene razmere so take, da zahtevajo širšo akcijo, pri kateri bi morale poleg državne zdravstvene oblasti sodelovati tudi občine in privatna iniciativa. ♦Nezgoda v vrdniškem rudniku. V novem rovu premogovnika v Vrdniku blizu Rume je iz sten udarila voda. Sprva so jo črpalke še nekako zmagovale, pozneje pa so udarjali curki, ki so dali v minuti več kubičnih metrov vode. Takoj so seveda mobilizirali vse delavce, a ko se je izkazalo, da vse črpalke ne zmagajo tolike množine vode, so morali rov zapustiti. Izposoditi so si morali še nekaj črpalk iz rudnika Kreke in Zenice. Podobna nesreča se je v istem rudniku pripetila tudi leta 1931, ko so bili popolnoma poplavljeni trije rovi. Eden od teh rovov je bil tudi zdaj poplavljen. * »žena v sedanji družbi«. Sekcija Jugoslovenske ženske zveze v Ljubljani nam je poslala: V »Pohodu« z dne 10. t. m. je bil objavljen anonimen članek, ki naj bi bil kritika knjige »Žena v sedanji družbi«, a je po vsebini in obliki le napad na osebo avtorice. Kljub temu pa smatramo, da so v interesu stvari potrebne nekatere ugotovitve: 1. Knjiga obravnava žensko vprašanje na najrealnejši podlagi v zvezi z gospodarskim razvojem po vsem svetu, torej tudi v sedanji Rusiji; brez te zveze je ženam nemogoče spoznati njihov dejanski položaj. 2. Knjiga pravilno poudarja vse zle posledice, ki so se pojavile za ženske povsod tam, kjer je fašizem zmagal v celoti, saj je ženo potisnil nazaj na stopnjo srednjega veka. Kakor fašizem zatira vsako demokratično gibanje, tako zatira in ovira tudi žensko gibanje. Zato vsaka zavedna žena odklanja fašizem v kakoršni-koli izdaji .Ta odgovor smatramo za potreben v stvarnem oziru. Glede formalne strani kritike pa izražamo samo svoje začudenje, da se dobi za članek s tako nizkim moralnim in intelektualnim nivojem prostor v enem izmed naših časopisov.« ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Samo Se danes ob 4n in 91/4 zvečer film KATEREGA OBČUDUJE LJUBLJANA GUSTAV FRČHLICH in RENATA MOLLER KOT J U B I M C A Godba: Schmalstich. Film godbe, petja, veselja in velike ljubezni f Jutri premiera veličastnega velefilma mm i Po umotvoru KNUT HAMSUNA ELITNI KINO MATICA —-Mm—iat- ska 115—117. Moka: baška Ml ba- natska »Og« in »Ogg« 252.50—272.50 »2« 2.-0 —250 »5« 210—230: »6« 190—210; »7« 155— 165; »8« 105—110 Otrobi: oaški sremski in bano*ski 90—92 -+• Budimpeštanska terminska borza (2b t. m). Tendenca stalna. Pšenica: za mar« 17.80—17.82, za maj 18.10—18.11; koruza: za maj 15.55—15.57. BOMBAŽ + Liverpooi, 20. j?nun rja. Tendenca stal na. Zaključni tečaji: za jan. 5.91 (5.9")), za julij 5.74 (4.78). -j- Ne\vyork, 20. januarja. Tendenca stal na. Zaključni tečaji: za jan. 11.69 (11.69) zi julij 10.68 (10.65). Zaklad starin je nabral Ljubljana, 21. januarja Naš popularni zbiralec stare grafika g. Pavle Winter je dosegel 60 let. Ponovno smo že ocenili v našem listu velika zasluge, ki si jih je pridobil g. Winter za staro grafiko. Njegova zbirke ksilografij, bakrorezov, bidermajerskih spominkov, starih risb, zlasti pa nabožnih podobic in romarskih spominkov so splošno znane. 0 obsegu zbranega gradiva priča dejstvo, da staje grafika okoli osemdeset map. Vrhu tega so pa stene njegovih sob dobesedno pokrite s prvovrstnimi proizvodi starega tiska. Tudi njegova zbirka antičnih novcev je izredno lepa in dragocena. Na oziraje se na velike gmotne žrtve si je pridobil g. Winter v teku let zbirko, ki je glede obsega in kvalitete zanesljivo ena izmed prvih privatnih zbirk te vrste v naši državi. Njagova zbirka je tako lepo urejena, da zasluži v tem pogledu lahko vsaki javni zbirki za vzor. Izredno skromen je in ne sili v ospredje, če ni zaprošen za strokovno sodelovanje pri specialnih razstavah. Čujemo, da namerava g. Winter testirati svoje zbirke domačim znanstvenim institucijam, in je le želeti, da bi se ta valikopotezna gesta pravega domoljuba tako upoštevala, da bi ostale zbirke v celoti neokrnjane _ tudi poznejšim generacijam v dokaz, kaj zmorejo nesebičnost, marljivost in ljubazen do rodne grude. Številni častilci in prijatelji kličejo jubilantu: Še mnogo zdravih lat pri enaki vztrajnosti in delavnosti! Računski zaključek Poštne hranilnice Iz Begorada poročajo, da je finančni minister 16. t. m. .pregledal in podpisal bilanco Poštne hranilnice za leto 1935, glavna kontrola pa je v soboto 18. t. m odobrila sklepne račune in dala absoluto-rij. Najvažnejše števiHke o poslovanju Poštne hranilnice v preteklem letu smo že ob j a vili. V bilanci za letol935. se je povečala vsota razpoložljivih sredstev (gotovina in žirovna dabroimetja pri Narodni banki) na 443 milijonov Din nasproti 409 milijonom Din ob koncu leta 1934. 414 milijonov Din ob kanou leta 1933., 190 milijonom Din ob koncu leta 1932., in 177 milijonom Din ob koncu leta 1931. Skupni plasman sredstev v posojilih je znašal c»b koncu le-skega leta 1307 milijonov nasproti 1200 milijonom v bilancu za prejšnje leto. V teku lanskega leta je Poštna hranilnica nadalje nakupovala državne vrednostne papirje in so v lanskoletni bilanci vsi vrednostni papirji vneseni z vsoto 336 milijonov Dun nasproti 3?.2 milijonom pred enim letom, 260 milijonom pred dvema letoma 160 milijonom pred tremi leti in 124 milijonom pred štirimi leti. To stalno dviganje postavke vrednostnih papirjev (od 121 milijonov v !e*u 1931. na 336 milijonov ob koncu lanskega leta) je očitno v zvezi z intervencijskim'" nakupi državnih papirjev na borzi. Vode naraščajo Ljubljana, 21. januarja Večdnevno neprestano deževje je dalo tolike množine vode, da sta Sava in Ljubljanica narasli več kot meter visoko nad normalnim stanjem. Zlasti prinašajo potoki in hudourniki izpod polhograjskega in krimskega pobočja ogromne količine vodovja, ki je zvrhano napolnilo široko strugo Ljubljanice, kakor tudi oba pritoka. Mali groben in Gradaščico. Om dalje več vode prihaja, tako da je Ljubljanica ponekod že prest opila svoja bregova ter se razi'ta po bližnjih in oddaljenejših travnikih ter njivah. Novo zatvornico na Špici so morali do konca odpreti, ravnotako krote pri jezu ob Zalokarjevi tovarni Gradaščico s tem. do ji dado takoj prost odtok, čim se v njenem koritu nagnete polno vode. Z vrhniškega vlaka je bilo včeraj videti Barje kakor veliko jezero, danes pa je že izginilo. To je pripisovati dejstvu, da je sedaj večina jarkov in odvajalnih kani lov skrbno obtrebljeno in očiščena, tako da se more voda čim najhitreje odtekati. — Lljubljaniica je pri Zalogu, kjer se izliva v Savo. deloma tu im tam orestopila bregove. Ker prihodnji petek nastopi mlaj, smemo upravičeno upati skorajšnje izpremem-be vremena. Tudi smemo verjeti prof. Henschlu, ki obeta zo naslednje dni milo. vedro in izpremenljivo vreme, občuten mraz pa po njegovi prognozi nastopi '>Krog srede februarja, na kar bo zop.'t popusti.. Pot stoletja ie deluje CM D, darujmo še za pol stoletja! j ^«ood8pske vesti = Povečanje avstrijskega vinskega pridelka. Lani je vinski pridelek v Avstriji znašal 1.2 milijona hI. t. j. za 20% več ne go v prejšnjem letu. Površina vinogradov se je pri tem povečala za 5%. Ker ima površina nasadov tendenco nadaljnjega nara ščanja. se vinogradniki boje, da bi nadalj nje širjenje vinogradov povzročilo nadpro dukcijo, ki bi zelo kvarno vplivala na vnovčenje vinskega pridelka. Lanski vinski pridelek krije vso notranjo konzumno potrebo in ni nobene potrebe po povečanji površine vinogradov, Avstrijski vinogradniki predlagajo zaradi tega, da bi se uvedla omejitev za ureditev novih vinogradov. Iz gornjega sledi, da so izgledi za na i izvoz vina v Avstrijo zelo slabi. = Beočinska tvornica cementa računa i znatnim povečanjem produkcije. Kakor poročajo iz Noveda Sada, računajo pri tvornic cementa v Beočinu. da bo mogoče v letošnjem letu dvigniti . urodukcijo na 50 dc 60% kapacitete, dočim je bila kapaciteta izrabljena le v višini okrog 25%. Na mero-dajnih mestnih so namreč sklenili, da bodo znaten del mednarodne avtomobilske ceste ki vodi skozi dunavsko banovino, zgradili iz betona. Za dobavo cementa v ta namen pride v poštev skoro le tvornica v Beočinu. =■ Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železni'' v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudb? ^ dobavo rofaiev. tonoriščin drogov. Komanda pomorskega arzenaia v Tiv-tu sprejema do 28 t- m ponudbe za dobavo amonjaka terpentinovega olja in milnega korena Direkcija d>-ž. rudnika Banja f.ok* sprejema do dne 30. t. m. ponudbe za do- bavo 1 računskega stroja. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani spra-jema do 31. t. m. ponudbe za odvoz smeti in pepela iz jam na dvoriščih direkcijskega poslopja »Ljubljanski dvor« in stanovanjske hiše v Pražakovi ul. 17 in prevoz raznega materiala (smati, blato, sneg, gramoz, kamenje, pohištvo itd.) pri II. sekciji za vzdrževanje proge Ljubljana - gl. proga. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemu-nu sprejema do dne 30. t. m. ponudbe za dobavo l.OOO kg gred in do 8- februarja ^lede dobava večje množine traku iz aluminijaste ligure. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 6. februarja ponudbe za dobavo 100 kg lanenega firneža. 50 kg cinkovega belila in 100 kg alabaster - gipsa. Pri dravski delavnici v Ljubljani, Kokarid-ska 43 se vrli 1. februarja o'?rtna licitacija za nabavo raznega gradbenega lesa. Borze 21. januarja. Na ljubljanski borzi se je deviza New-york danes popravila, dočim je bil Pariz nadalje slab. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 9.32—943, angleški funti pa 256.20—257.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.3750, v angleških funtih po 257, v grških bonih po 30 in v španskih pezetal 6.73. Nemški klirinški čeki so se v Zagrebu trgovali po 14.39. v Beogradu pa po 14.25. Na zagrebškem efektnem tržišču se j« vojna škoua trgovala za kaso po 354 (\ Beogradu po 351—3r>2), za april pa po 353. Promet je bil samo še v delnicah PAB po 235. Devize Ljubljana. Amsterdam 2970.65—2985.24. Berlin 1^56.-8—1769 95. Bruselj 738.47— 743.53, Curih 1424.22—1431.29, London 215.77—217.83, Newvork 4335.01—4371. Pariz 2ti8.28.—289.72. Praga 181.05—182.16. Curih. Beograd 7. Pariz 20.2450, London 15.19. Newvork 307. Bruselj 51.8750, Milan 24.2750. Madrid 41.95, Amsterdam 208.5250. Berlin 123.50. Dunaj 57, Stockholm 78.30. Oslo 76.30, Kobenhavn 67.80, Praga 12.72. Varšava 57.85, Atene 2.90. Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 352—354, za jan.—april 352—354. 60.50—61, 6% dalm. agrarne 60.50—61, 7% Blair 71— 71.50. 7% Drž. hip. banka 79.50—81, 8% Blair 80.50—81. delnice: PAB 234—235. Beograd. Vojna škoda 351.50—352.5C (351—352), za februar—(351). 4% agrarne 45.50—46. 6% begluške 64—64.25, za ulti-mo 62.50—62.75 (62.50). 7% stabiliz. 77— 78.50, 7% Blair 70.75—71.50. 7% Drž. hip. banka 79.25 den. (79.25 den. (79). 8% Blair 81.50 den.. Narodna banka 6550 hI. (6450). PAB 233-233.50 (232.50—233). Odgovor Zveze kulturnih društev Z o žirom na napade v > Slovencu« z dne 21. t. m. podpisana Zveza kulturnih društev odločno zavrača tendencioane in zavite očitke v zvezi z aikcijo proti mo-nopolizaciji šolskih knjig ter razgrinja pred našo dobromislečo javnostjo sledeča dejstva in dokumente: Dne 2. januarja t. 1. je naš predsednik dobil od g. Hrovatina pismo akcijskega odbora za omenjeno akcijo z vabilom na sestanek dne 4. januarja 1936. Temu dopisu je bila priložena spomenica z dne 15. decembra 1935 ki ima podpise nekaterih ustanov in organizacij. Sklicanega sestanka fee je udeležila po svojem predsedniku tudi ZKD. Nato je dne 9. januarja 1936 zvečer dobil naš predsednik nov, temeljito predelan, a zaupen osnutek spomenice, s katerim se je odbor ZKD na s^-oji redni seji istega večera podrobno pečal ter je g. Hrovafinu na njegovo željo še naslednjega dne sporočil stališče ZKD z naslednjim dopisom. >Odbor podpisane ZKD v Ljubljani je na svoji seji dne 9. januarja 1S36 razpravljal o načrtu spomenice zoper mono-polizacijo šolskih knjig) ki mu je bila dostavljana istega dne od g. Hrovatina, ter skJesnil soglasno sledeče: ZKD je nasprotna monopolizaciji šolskih učbenikov, ki bi mogla škodovati našemu gospodarstvu, in nasprotna je tudi vsem ukrepom ki bi omalovaževali slovenski jezik. Predloženega načrta spomenice ne odobrava iz sledečega razloza: Smatra, da je spomenica v svoji sestavi poRTeše-na, ker meša gospodarske, pedagoške, narodno kulturne in politične razloge, ki jih je treba strogo ločiti. Na ta način se lahko ogroža smoter cele akcije. ZKD bo v ostalem rada sodelovala pri vsaki intervenciji, ki ima namen opozoriti merodajne kroge kraljevske vlade na potrebo revizije zakona o učbenikih in na potrebo ustavitve vsake odredbe, s katero se hoče praktično izvesti monopolizacija šolskih knjig«. Dasi je v tem dopisu obljubila sodelovanje pri predmetni akciji in pričakovala odgovor na svojo pobudo glede končne redakcije ni bilo ZKD s strani akcijskega odbora niti naznanjeno, da se njena želja ne more upoštevati, niti se ji ni predložila definitivna spomenica v podpis Zato ZKD svojega stališča doslej tudi ni objavila v javnosti. Tajko se tudi ta akcija, ki naj bi bila skupna nam vtem, izrablja z neokusnim smešenjem ZKD in njenih funkcionarjev, kar gotovo ni v prilog akciji sami. Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Blagovna tržišče ŽITO }- Chicago, 21. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 100. za julij 88.625; koruza: za maj 60. za julij 60.25. 4- LjubiianSka borza (21. t m.) Tendenca ?a žito čvrsta NiHMo Se (vce franko v • g0n nakl. postaja); pšenica: baška in b« PRI LJUDEH, KI ČESTO TRPE NA ZAPEKI. ZARADI ČESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice zaužite zjutraj za tešč želodec. Z uporabo FRANZ - JOSEFOVE grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. 0?I. rpg. s. br. OCHTira. Pomlad v Beogradu Beograd, 21. januarja, p. V Beogradu je bil danes pTav spomladansko lep dam. Ljudje so prihajali na ulice brez zinskih sukemj. Že 49 let v prestolnici meseca januarja ni bilo tako toplo kaikor darnes. Mini m um temperature je bil davi 8 stopinj Celzija. Opoldne se je temperatura dvignila celo na 19 stopinj. Polovična vožnja za notarski kongres Beograd, 21. januarja, p. Prometni minister je dovolil polovično železniško vožnjo udeležencem letne skupščine Jugoslo-ven&kega društva notarjev, ki bo prihodnjo nedeljo 26. t. m. v Zagrebu. Skupščine se bo osebno udeležil tudj minister pravde dr. Mile Miškulin. Pogreb generala Nikolajeviča Beograd, 21. januarja, p. Danes so svečano pokopali pokojnega diviziijskega generala Milivoja Nikolajeviča. Pogreba se poleg generalitete in oficirskega zbora udeležilo tudi izredno mnogo civilnega prebivalstva. Pri pogrebu je bil tudi vojni minister generai Peter 2ivkovič. Od JURIJA V. k EDVARDU VIII. Zaton življenja kralja Velike Britanije In Irske ter cesarja Indije Novi vladar angleškega imperija Edvard Vffl. kot princ Waleški v civilu Včeraj zjutraj ob 0.55 srednjeevropskega časa je preminul kralj Velike Britanije in Irske, cesar Indije, Jurij V. Ob 6. uri zjutraj je izšlo uradno obvestilo, da so bili prisotni ob smrtni postelji angleškega vladarja kraljica Mary, prestolonaslednik princ Waleški, vojvoda in vojvodinja Yor-ška, vojvoda Gloucesterski ter vojvoda in vojvodinja Kentska. Smrt so uradno ugotovili trije zdravniki, med njimi telesni zdravnik pokojnega kralja, lord Dawson ot Pee. že v ponedeljek proti večeru so oznanjale posebne izdaje londonskih listov, Aa leži kralj v agoniji. Ljudje so postajali na ulicah in se trgali za vsako novo izdajo, ki so jo prinesli kolporterji na cesto. Nočno življenje je namah obstalo. Gledališča, va-rieteji in kinematografi so ustavili obrat. Množice so se zbirale okoli radijskih aparatov in čakale novic iz Sandringhama. Kialjica in člani kraljeve rodbine so bili zbrani ob kraljevi smrtni postelji ie od štirih popoldne. Takrat so namreč zdravniki obvestili kraljico, da se vladarjevo življenje nagiba h koncu. Kralj je vidno pešal in stisnil kraljici in sinovom roko, govoriti pa ni mogel več. Zavest mu je začela pojemati. Prišel je še canterburryjski nadškof, ki je podelil kralju zakramente za umirajoče, zdravniki pa so dajali bolniku injekcije, da bi pospešili delovanje srca. Vendar niso uspeli. Kratko pred polnočjo je kralj zadremal in mirno izdihn l. Smrt kralja je ugotovil prvi dvorni zdravnik lord Dawson, ki je dal kraljici razumeti, kaj se je zgodilo. Kraljica, ki je dotlej sedela ob smrtni postelji soproga, je vstala in z jokom objela svojega najsca-rejšega sina, princa VValeškega. Novi vladar je razburjen zapustil sobo in odšel s svojimi brati v sosedne prostore. Kentski vojvodinja pa je odvedla kraljico-vdovo. ki so jo premagale bolečine izgube, v njene sobane. Vest o kraljevi smrti se je jadrno razširila po Londonu in vsem svetu. Radijske postaje so prekinile oddajo programov in sporočile, da je umrl Jurij V. Ob tej vesti so speakerji najprej molili očenaš, nato pa so oddajali pobožne psalme in posmrtne molitve. Dober četrt ure po objavi smrti so izšle posebne izdaje londonskih listov, ki so oznanili smrt čitajočemu občinstvi. Novica je izzvala silno potrtost. Pred Bucking-hamsko palačo se je zbrala množica ljudi, ki so pokleknili na mokra tla. Blagopokojni kralj Jurij V. v krogu svoje rodbine na balkonu Buckinghamske palače Navzlic pršenju izpod neba so ostali ljudje na tleh kleče in molili. Med molitvijo se je slišalo glasno poihtevanje. Smrt popularnega vladarja je objokoval ves narod. Čim je notranji minister prejel uradno poročilo o smrti kralja, je odšel na dvor in pozval dvornega glasnika, da po predpisih objavi vladarjevo smrt. Dvorni glasnik je ob 1. uri zjutraj stopil na balkon Buckinghamske palače, odet v starodavno nošo glasnikov ter z dvema helebardisto-ma ob strani oznanil najprej v francoščini, nato pa še v angleškem jeziku kraljevo smrt z besedami: Kralj je umrl — živel kralj! Notranji minister je nato pozval še londonskega župana, naj objavi kraljevo smrt prebivalstvu prestolnice. župan je odšel na magistrat in odre- ca VValeškega za kralja Velike Britanije, j lament in lordska zbornica bosta takoj Tudi o tem bo izdan proglas na narod s , zatem prisegla zvestobo novemu angle-tradicionalnim starinskim besedilom. Par- j škemu vladarju. „John, tebi je boljše kakor meni s« Smrt angleškega vladarja Jurija V., ki so jo objavili torkovi jutranjiki v posebnih izdajah, je prišla za javnost precej nepričakovano. Kralj se je prehladil že minuli teden in zdravniki so takoj ugotovili bronhijalni katar, ki mu je bil bolnik že od svoje zadnje bolazni v 1. 1928 močno podvržen. Vendar so na dvoru upali, da bo kralj bolezen prestal, zato so tri dni molčali ln svetu pri- W a 1 e š k i princ se pogovarja z rudarji krival dajansko stanje. Šele ko se je poka-zaio, da bi utegnilo obolenje izzvati katastrofalne posledice, je izšel prvi zdravniški bulletin s podatki o bolazni. Toda zdravniški bulletini so bili že od početka tako pesimistični, da je bilo prebivalstvo Velike Britanije v prav resnih skrbeh za življenje svojega vladarja. Zdravsveno stanje kralja se j a nato slabšalo od dneva do dneva. Bronhijalni katar sam na sebi sicer ni predstavljal smrtne nevarnosti za kraljevo življenje, pač pa je povzročala zdravnikom velike skrbi oslabelost srca, ki je angleškemu vladarju ostala izza zadnje bolezni L 1928. Zato so pozvali k bolnikovi postelji specialista za srčne bolezni, sira Maurica Cassidya. Bolničarka so stregle bolniku neprestano s kisikom. Zdravniška veda je poskusila pač-vse. kar j a imela na razpolago, da bi odvrnila ali vsaj zadržala vladarjevo smrt. Uspeha ni dosegla. V ponedeljek so zato sklicali v grad Sandrlngham, kjer je ležal tolni kralj, kronski svet, da bi določili regentstvo za primer dalj časa trajajoče vladarjeve bolezni. Ta državni akt se je izvršil strogo po predpisanem ceremonijelu in je bolnika, ki mu je prisostvoval v sosedni sobi pri odprtih vratih, silno utrudil. Waleški princ in Yorški vojvoda sta se odpeljala ta dan pol ure pred poldnevom iz Windsorskega gradu z letalom proti Micham Nevvtonu in sta pristala osem milj pred San-dringhamom. Tam sta urno sedla v avtomobil, ki ga je šofiral osebno Waleški princ in sta dirjala proti gradu, v kateram je ležal njun bolni oče. Ko sta prispela na cilj, pa je bil kronski svet že zaključen. Udeleženci kronskega sveta so se morali po predpisih na lastne oči prepričati, da leži kralj res v sosedni sobi. Za priči sta bila pozvana tudi dva meščana iz Sandringhama. Ko sta stopila v kraljevo sobo, jima je kralj podal roko in dejal enemu izmed obeh: »John, tebi je boljše kakor meni'« To je bil dil zvonjenje z vsemi zvonovi v katedrali sv. Pavla, kar se zgodi samo ob rojstvu, poroki ali smrti v kraljevi rodbini. Pol ure pozneje so se oglasili zvonovi vseh londonskih cerkva, pri vhodu na magistrat pa so nalepili uradno sporočilo župana, da je kralj Jurij odšel po večno plačilo. # Truplo pokojnega kralja so v teku včerajšnjega dne prepeljali iz Sandringhama v London, kjer ga bodo začasno položili na mrtvaški oder v kapelici Marije Magdalene. Tam bo ležal pokojnik, dokler ne bo natančno določen spored pogrebnih svečanosti. Iz kapelice Marije Magdalene bodo truplo prenesli v Westminstersko katedralo. Dan in čas pogreba bo določil poseben državni odbor, v katerem so člani vlade, državnega sveta in kraljeve rodbine. V znak žalosti so na vseh londonskih hišah izobesili črne zastave. Vojne ladje so oddale častno salvo 70 strelov, to je toliko, kolikor je bilo pokojnemu vladarju let. Ministrski predsednik Baldwin pripravlja proglas na narod, v katerem- bo sporočil žalostno novico kraljeve smrti. Obenem pa se bo sestal v dvorcu prestolonaslednika princa Edvarda kronski svet, ki šteje sto članov. Ta svet bo proglasil prin- m U?-m m 'M m St® m zrn m mu sm m mi tgž m m M iV/,6 m m m tm m M m m m m c 96 m it M m m m m Sp 5&S) iS-7,1 m %m m m m m m m m J a r i j V. — vojak 88 letni upokojeni šef osebja sandringham-skega gradu John Miles. Kralj Je vsakem« posebej stisnil roko, nato je tajnik kronskega sveta, sir Hankey, sestavil kratko besedilo o sklepih posvetovanja ter izročil dokument v podpis. Kraljev osebni zdravnik lord Dawson je vladarju predložil listino, ki jo je Jurij V. podpisal in določil, da se mora objaviti v uradnem listu »London G»zette<. W a 1 e š k i princ v slikoviti uniformi indijskega konjeniškega polka Sandringhamski grad je seveda vse te dni oblegala ogromna množica ljudstva. Določba namreč pravijo, da je vsakemu angleškemu državljanu dana pravica, prepričati se na last" ne oči, kakšno je kraljevo zdravje. Bulletini pred grajskimi vrati so torej imeli vedno obilo marljivih čitateljev. Tudi angleški radio je oddajal pogosta poročila o kraljevem zdravstvenem stanju v Indijo in Kanado. Vhod v sandringhamski grad je stražila posebna četa policije. Predzadnji bulletin. ki ga je podpisal kraljev osebni zdravnik Dawson je poročal, da vladar skoro ne trpi nobenih bolečin. Bolnika so pustili na miru. da fcd se spočil v spanju. Ker je zadnje dni pritisnil v Angliji mraz, je suhi zrak zelo neugodno vplival na kraljeva pljuča in srce. Ko je v ponedeljek zjutraj posijalo sonce s svojimi žarki na bolnikovo posteljo, se je v zdravnikih zbudila nova rahla nada. Toda že popoldne ob šestih je izšel bulletin. ki ni dopuščal nobenega dvoma več, da gre s kraljem h koncu. Sporočilo, ki so ga podpisali trije zdravniki, je javljalo, da zapuščajo bolnika zadnje moči. Dve minuti pred polnočjo je kralj res izdihnil svojo dušo. Sandringhamski grad. kjer je sklenil svoje življenje Jurij V., je veliko gosposko imetje, obdano s krasnim parkom. Kralj Jurij V. na jahti »Britannia« ANEKDOTA Pokojni angleški kralj Jurij V. je bil nav-dušan pomorščak in je imel v vojni mornarici čin viceadmirala. Vendar se je v prijateljskem krogu rad rogal svojemu navigacijskemu znanju. Kot mlademu poročniku bojnega broda je poveljujoči kapitan nekoč naročil ugotoviti točko zemljepisne širine in dolžine, kjer so ravno pluli. Bilo ja to daleč od kopnine na Atlantiku. Poročnik se je z vnemo lotil naloge in je kapitanu kmalu postregel z željenima številkama. Poveljnik je vrsjal pogled na po ročnikov račun in ga pohvalil: »Dobro ste naredili, poročnik. Jaz pa se bojim da se bo zdaj pa zdaj primeril največji škandal v zgodovini britanske mornarice. Po teh ra-eunihbomo namreč čez pol minute zavozili naravnost v londonsko katedralo sv. P»v?a-< »JtrilKU« št. 17. Sreda, n. T. 1936 Kulturni pregled „Pesem s ceste" v ljubljanski drami »Pesem s ceste« Pavla Schureka (naslov je malo svobodna prepesnitev izvirnega »Strassenmusik«) je eden tistih odrskih komadov, ki so zajeti neposredno iz življenja, da se neposredno dajejo življenju nazaj in ki na poti od motiva do sprejama pri občinstvu niso utegnili postati literatura. Trije ulični muzikanti gredo s svojo pesmijo in s svojo malo tragiko mimo nas, vsi trije imajo eno samo ljubezen do lepe, mlade žene, potem pa pride v hišo kup briljantov, ki jih je našel za voglom eden izmed njih, in z briljanti žalost in razdor. Ko je stiska na višku, ko se na obzorju že javlja policija in kriminal, pa se vse skupaj spet srečno izravna in pesem se začne od kraja- Muzikanti z ulice našemu času niso tuji pojavi, v zatišju našega od sveta odtrganega življenja pa jih vendarle ne poznamo od blizu. V tem tiči jedro vse problematike o slovenskem prevodu in slovenski uprizoritvi dela, ki je zraslo iz nemškega, veliko-mestnega iniljeja in je z vsemi vlakni svojega bistva tesno navezano nanj. Vsi trije veseli, zanimivi, človeško sijajni muzikanti so na poti k nam do neke mere izgubili svoje prvotne obraze, hkratu pa se je njihova drama razdrobila v množico med sabo komaj rahlo povezanih epizod. Toda, v zgodbi. ki tako "prostodušno riše borbo med sebično, pohlepno intrigo in preprosto, nespametno dobroto in zmago slednje na koncu, je vendarle toliko intimnega človeškega dognanja. da je igra vklub vsemu vredna iskrenega aplavza. Režija inž. arh. Stupice je dala dejanju nazorno, smiselno razčlenjeno zunanjo podobo. Z zgradbo prostora je režiser poudaril mejno črto med toplo, samotno idilo, iz katere steče in se nazadnje spet vanjo povrne Praški kvartet v Ljubljani Ljubljana, 20. januarja. Vselej, kadar obišče naše mesto praški kvartet, je pravi praznik za oni del našeg: občinstva, ki ljubi in zna ceniti komorno glasbo. Praški kvartet je tako priljubljen iz dveh o/.irov; prvič zaradi svoje nenadkri-Ijive kvalitete, drugič pa zato. ker je nastal prav za prav v Ljubljani, dasi ne v sedanji definitivni obliki. Tako zbere vsak koncert toga najodličnejšega komornega združenja vzlic všem oviram in krizam polno Filharmonično dvorano izbrane publike, ki je kvartetu hvaležna za dve uri pravega. čistega muziciranja. Tako je bilo tudi pretekli petek, ko je kvartet priredil svoj letošnji koncert. Svečano koncertno razpoloženje se je stopnjevalo od točk« do točke in aplavz je kulminiral na koncu ko so morali umetniki dodati še dve točki. Oduševljenje je bilo upravičeno v polni meri. saj je praški kvartet eden najboljših m kontinentu in uživa v vseh svetovnih centrih sloves popolnega komornega združe nja. Spored je navajal na prvem mestu Mo zartov veliki c-dur-kvartet (K. Nr. 465), eno najpopolnejših komornih del svetovne literature sploh. Mozart je eden redkih, morda edini, skladateljev, ki ne zastarijo. Še danes je presentljiva drzna hromatika počasnega uvoda (adagio), še danes poln svežine prvi, poln zanosa poslednji stavek. In v tem okviru diskretno, pritajeno ču-stvovan nnd.inte cantahile ter scherzozni menuet. Vsi štirje umetniki (Vilibald Švej-da. 1. violina, Herbert Berger, 2. violina, Ladislav Cernv, viola in Ivan Večtomov, violončelo) so v tem kvartetu mogli poka za t i vse virtuozno obvladanje instrumentov in njihovih izraznih možnosti ter so ustvarili kabinetno reprodukcijo tega, v naj boljšem pomenu besede klasičnega dela Kot druga točka je sledila prva izvedba jlveh mojih kvartetnih stavkov (IV. godal-ri kvartet) iz leta 1935. Spored je zaključil Sukov klavirski kvintet op. 8, posvečen J. Brahmsu, velikemu protektorju čeških skladateljev. Ta četverodelni kvintet je poln mladostnega prekipevanja ter se nam slavni češki mojster pokaže v njem od svojih najzavzetnejših strani. Mladostni razmah, velika. široka melodična linija, neskrbno muziciranje, mnogo naslanjanja na slavne vzore, pa tudi na narodno glasbo. zanos in dinamična jakost so značilne poteze tesra dela. ki spada med mladostne skladateljeve kompozicije. Posebno 3. stavek, Pcherzo, je zlit izcela in poln zgoraj naštetih odlik, katerim se v njem pridružuje še originalnost v formi in v zvoku. Pri Siikovem kvintetu je sodeloval kot pianist prof. Janko Ravnik, ki se je kot enakovreden peti član kvarteta takoj odlično prilasrodil temperamentnemu, a vseskozi korektnemu muziciranju ostalih štirih Tako je Sukov kvintet z zanosom zaključil koncert, kateremu so morali umetniki dodati še dva stavka na odločno zahtevo publike. Ponovili so najprej Scherzo h Sukoveea kvinteta, nato pa Dumko i? r>vo?akoveod naslovom "Problemi socialne j>edagogije prema nauči dr. Ante Ra-diča.« Žarkovič analizira nauk hrvatskega kmečkega ideologa in naglasa, da se bodoča hrvatska kultura mora razviti na kmečkih temeljih. Ostro kritizira mestno kulturo in zahteva preusmeritev v pravcu rura-listična kulture. Za p>ostumno delo ing. Predavca »Selo i seljack je Žarkovič napisal predgovor. V beletristiki je vzbudil pozornost roman Ant. Pernica »Šuma gori«, ki je nekaka romanizacija znane našičke afere. Avtor je postal posebno znan s svojo dramo »Nagrada«, ki je na repertoarju Matice hrvatskih gledaliških dobrovoljcev. V svojem romanu, ki je izšel v nakladi »Binoze«, ostro graja korupcionistične metode izkoriščevalcev naših gozdov, potem prikazuje zakulisne borbe okrog intervencije, kakor tudi moralo višjih družabnih krogov.— Hrvatsko književno društvo sv. Jeronima v Zagrebu je izdalo zgodovinski roman »-Kraljica Jelena«, delo dr. Lovre Katiča, ravnatelja škofijske gimnazije v Splitu in znanega zgodovinarja. Matica hrvatska je objavila med svojimi rednimi izdajami roman prof. dr. Antuna Bonifačiča »Krv majke zemlje«. V tam romanu pisec zanimivo razpravlja o nafti ter odkrije neznane vire našega narodnega bogastva, v katerem se hrvaški kmečki sin bori proti nadmočnemu tujemu kapitalu, dokler ga bolezen ne zlomi. V istem ciklu so izšle »Novele« Juka Peritoviča. ki eo bile že VSAKA POPULARNOST IMA SVOJ RAZLOG IPIHIIIILIIPS IRAMOIIO objavljene po raznih revijah, sedaj je pa devet najboljših zbranih v večjo knjigo. V izrednih izdajah Matice sta dosedaj izšla dva romana in sicer Vjekoslava Majerja »Pepič u vremenu i prostoru« in Side Košutičeve »S naših njiva«. Majer slika razmere na zagrebški pereferiji kot težke, vendar pa ne brezupne. V tem romanu najdemo obilo humorja. groteske in satire, pa tudi veliko dobrega optimizma. KoSutičava pa plastično po lastnih izkušnjah slika dobre in slabe strani današnje hrvatske vasi. Dr. Oton Ambrož. P O R T Prvenstvo jfiške v table tenisu V nedeljo se je vršilo prvenstvo Šiške v table-tenisu. Prireditev je bila mnogo bolj zasedena kot druga leta. Udeležili li so se je igralci Ilirije, Hermesa, Koro-tana, Mladike in Hermesa iz Novega mesta. Posebno številna je bila udeležba dam, ki so tudi pokazale izreden napredek. že v soboto zvečer se je odigralo prvenstvo moštev. Nastopilo je deset moštev. V finale so se plasirali Marin-Kos-mina z zmago nad parom Scagnetti-Grbec in Lazar-Drnovšek z zmago nad dvojico Djinovski-Kovač. V finalu je zmagala dvojica Marin-Kosmina s 3 : 2. Končni reaultat je bil: 1. Marin-Kosmina (Hermes), 2. Lazar-Drnovšek (Ilirija), 3. in 4. Djinovski-Kovač (H) in Grbec-Scag-netti (H). Single gospodov: semifinale: Marin-Ko-vač 2 : 0, Kosmina-Lazar 2 : O. Finale: Marin-Kosmina 3 : 0. Končni rezultat: 1. Marin (H), 2. Kosmina (H), 3. in 4. Kovač (H) in Lazar (I). Marin je zopet zaigral v odlični formi. Izredno razpoložen je bil tudi mladi Kosmina, ki se je že petič srečal z Lazarjem in se mu je to pot prvič posrečila zmaga. Single novincev: semifinale 1. Tavčar (I), 2. Zaplotnik (I), 3. in 4. Dolinar (Korotan) in Krečič (Mladika). Zmagal je sigurno Tavčar. Single dam: semifinale: Kononemko-Grzinič 2 : 1, Ksenija-Tavčar 2 : 0. Finale: Ksenija-Kononenko 4 : 0. Končni placement: 1. Ksenija (H)< 2. Kononenko (H), 3. in 4. Grzinič (I) in Tavčar (I). Izredno lep napredek hermežanskih igralk, ki sta se plasirali pred bivšo dr. žavno prvakinjo Grziničevo in mednarodno prvakinjo Jugoslavije Tavčarjevo. Double gospodov: semifinale: Lazar-Kosmina : Zornada-Putrle 2 : 1, Weiss-bacher-Drnovšek : Marin-Zornada 2 : 0. Finale: Lazar-Kosmina : Weissbacher-Drnovšek 3 : 2. Končni rezultat: 1. La-zar-Kosmina, 2. Weissbacher-Drnovšek) 3. in 4. Marin-Zornada in Zornada-Putrle. Mixed-douMe: semifinale: Tavčar-Lazar : Kooonenko-Djinovski 2 : 1, Grzinič-Marin : Ksenija-Zornada B. 2 : 1. Finale: Tavčar-Lazar : Grzinič-Marin 2 :1( Končni placement 1. Tavčar-Lazar (I), 2. Grzinič-Marin, 3. in 4. Ksenija-Zornada B. in Kononenko-Djinovski. Iznenadila je zmaga povsem nove dvojice. ljubljanskih klu- ki se zanima za bljeni lahkoatletri vseh "bov in športna javnost, to najvažnejšo telesno-vzgojno jjanogo. Smuške tečaje prireja SPD na Veliki Planini. Smučki učitelji so stalno na razpolago. Snežne razmere tod so zelo ugodne. Osobito v letošnji zimi, ko v dolini ni snega, so dobrodošli smuski tečaji v višinskih postojankah. Podrobne informacije daje pisarna SPD na Aleksandrovi cesti št. 4., I. nadstr. Slalom klub 34. tehn. odsek. Sestanek vseh tekmovalcev bo danes ob 18.30. Jutri ob 19. bo seja odbora tehn. odseka. Udeležite se sigurno! VREMiBNKKO POROČILO. Kranjska gora po stanju včeraj: 1 C, barometer stoji mirno, megleno, na 15 cm podlagi 10 om južnega snega. Rateče-Planica po stanju včeraj: 1 C, barometer stoji mimo, megleno, 10 cm južnega snega na 10 cm podlagi. Vršič, Krnica, Tamar po stanju včeraj: 70 cm srenja. Bistrica-Boh. Jezero po s4a,njn včeraj: 2 C. jasno, mirno, snega ni. Pokljuka 30. jan.: 1 C, sneži, mirno, na 60 cm podlagi 20 cm novega južnega snega: Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Koča pod Bogatinom 19. jan.: — 5 C, oblačno, zapadni veter, na 160 om podlagi 60 om pršiča. Smuka idealna. Mozirska koča na Golteh 20. jan.: — 4 C, deloma ja sno, mirno, 30 om snega. Smuka dobra. Kofce po stanju včeraj ob 10. dopoldne — 1 C, snega 80 cm. Zelo močno sneži od severovzhoda. Barometer se dviga. Smuka dobra, na Siji prav dobra, soeg zrnat. SOKOL Načelništvo Sokolske župe Ljubljana. Vsem edinicam ljubljanske sokolske župe javljamo, da se bodo župne smuške tekme v primeru ugodnih smuških razmer vršile v nedeljo 26. t. m. v Žlebeh pri Medvodah V ostalem veljajo vsa navodila, ki so bila objavljena v tozadevni okrožnici. Zadnji rok za prijave je v četrtek 23- t. m. Dalje sporočamo, da je termin za prijave k zveznim smuškim tekmam na Pohorju podaljšan do 23. t. m. in pozivamo idinice. ki svojih tekmovalcev in tekmovalk še niso prijavile da lo store čimprej. Odobrena je polovična vozni na za vse posetnike zveznih tekem Sokol I. Ljubljana - Tabor vabi članstvo na 28. redno glavno skupščino, ki bo v sredo 29. t. m. v mali dvorani na Taboru. Dnevni red je objavljen na društveni oglasni deski-Uprava. Službeno iz LNP. Dre vi ob 19. seja poslovnega odbora v podsavezni pisarni. Po poslovni sejd bo ob 20. seja upravnega odbora. Zanimivo športno predavanje lahko atletskega športnega učitelja g. Kleina. Danes se vrši v dvorani hotela Metropol (Miklič) zelo zanimrivo športno predavr nje lahko-frtlefcskega športnega učitelja g Kleina o c.ross-co«itry treningu in pripravi h življenja na deželi Iz Kamnika ka— Narodna čitalnaea v Kamniku ima svoj redni občni zbor v sredo 29. t. m- ob 20. uri v svoji dvorani. Dnevni red: poročila društvenih funkcionarjev, volitve, slučajnosti. Iz Zagorja z— V visoki starosti 80 let je ..nrl v Pod-kraju pri Hrastniku upokojeni rudniški f>od-uradnik g. Bren Janez. Pokojnik je bil več let rudniški hišnik z Zagorju in splošno priljubljen. Bodi mu blag spomin! — Namesto venca je daroval njegov brat g. Pavel Bren, stavbenik v Črnomlju. Din 200 za občinske ubožce. Iz Trbovelj t— Tukajšnja delavska godba ca pihala je imela v nedljo zvečer v dvorani Delavskega doma koncert ki je zelo dobro uspel. Godbeniki so dovršeno odigrali več prav težkih skladb. Da je godba na tako visoki stopnji, je največ zasluga nadarjenega kapelnika g. Toneta Hudarina. Pretežna večina sedanjih godbenikov se je izvežbala pod njegovim spretnim vodstvom. Obisk koncerta je bil prav lep. ¥ KONJICE. Zahvalno pismo sreskega načelnika za vestno, uspešno in požrtvovalno službovanje je prejel dosedanji kmetijski referent sreza Konjice g. Ivan Nemec, ki je bil kot definitivni urdanik IX. skupine ob novem letu odpuščen iz državne službe- G. Nemec je bil izvrsten strokovnjak in vnet so-kolski delavec in ga bodo nacionalni krogi lahkoatletov za pomladansko sezono. Va- • v srezu težko pogrešali Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda 22.: Vesela božja pot. Red Sreda, četrtek 23.: Bratomor na Me ta vi. Red četrtek. Petek 24.: Zaprto. OPERA Sreda 22.: Aida. Gostuje Marij Šimenc. Izven. četrtek 23.: Saiome. Red B. Marij Šimenc — gost * naši operi. V sredo 22. t. m. se poje v operi velika Verdijeva opera »Aida«, kjer poje vlogo Radamesa naš odlični Marij Šimenc, ki prišteva to partijo med svoje najboljše kreacije. Občinstvo opozarjamo na to gostovanje. Ostala zasedba: z go. Oljdekop v naslovni partiji, dalje z go-Kogejevo gg. Primožičem. Betettom itd. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 22.: Zaprto, četrtek, 23.: »Bajadera«. C. RADIO Sreda, 22. januarja. Ljubljana 12: Spomini na Joh. Straussa (plošče). — 12.45: Vreime, poročila. — 13. Ca«, spored, obvest>:la. — 13.15: Slavni tenoristi na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 1«: Otroška ura (gič. Milena Boltarjeva). — 18.20: Storžek in njegovo burkasto življenje (AiV. slika). — 18.40: Pogovori s posiušaici. — 10: Cas, vreme, poročala, spored obvestila. — 19.30: Nac. ura: Naše kulturno življenje v preteklem letu (dr. Dušan Stoikovič — tz Beograda). — 20: Prenos Lisztovega oratorija »Kristus« z Dunaja. — 22: Radio jazz. četrtek , 23. januarji. Ljubljana 12: Ameriški jazz orkestri na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Narodne koračnice in valčki (Radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 18: Radio jazz. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko-larič). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Sokolsko predavanje iz Zagreba. — 20: Večer pesmi. Sodelujejo: gdč. Carmen Antič (pri klavirju g. Marjan Lipovšek) in Radio orkester. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lirična glasba (Radio orkester). Beograd 17: Narodna glasba. — 19.50: Plošče. — 20: Koncert godbe kraljeve garde: skladbe čajkovskega. — 22.20 Orkester. — Zagreb 12.15: Plošče. — 17.15: Orkester. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Ples. — Praga 19.30: Salonski kvartet. — 20.55: Orkestralen koncert. — 22.15: Lahka glasba. — Varšava 20: Iz zvočnih filmov. — 21: Zvočna igra. — 22.25: Ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: VVagner-jeva opera »Rensko zlato« na ploščah. — 17.30: Angleške pesmi. — 19.30 Koncert orkestra. — 20: Dramski večer. — 22.20: Plošče. —^ 23.35: Jazz. — Berlin 18: Orkester. — 20.10: Plesni večer iz Hamburga. — 22.30: Lahka glasba. — Mttnchen 18: Pevski zbor in godba na pihala. — 20.10: Mozartov koncert. — 21: Iz pravljičnih oper. — 23: Komorna glasba. — Stuttgart 18: Prenos iz Berlina. — 20.10: Kakor Munchen. — 21: Godba za ples. — 24: Leoncavallova opera »Glumači«. — šs »JUTRO« SF. 17. - 8 Sreda, 22. T. 193& Zane Qrey: 48 Teksaški iezdec Po jedi so se gostje zbrali v veliki družabni sobi, kjer je širil odprt kamin s tlečimi meskitovčevimi krepelci občutek zložnosti in toploto. Duane je sedel za mizo v kotu in jel brati časnik, ki ga je našel na njej. V tem je mahoma vzdignil oči in zagledal temna obraza dveh mož. Bila sta tujca, ki se doslej še nista bila pokazala, zdaj sta pa s hodnika opre-zala v sobo. Ko sta videla, da ju Duane opazuje, sta se hitro umaknila. Njiju vedenje se je Duanu takoj zazdelo sumljivo. V Teksasu okoli leta sedemdesetega je bil zmerom slab politik, kdor se ni varoval neznancev. Duane je za trenutek pomislil. Nato je stopil ven-kaj, da bi si ogledal moža. Hodnik je vodil na notranje dvorišče, in na oni strani tega dvorišča je bila umazana, mračna točilnica. Tu je Duane našel gostilničarja baš v trenutku, ko je nalival tujcema žganje. Ko je vstopil, sta pogledala kvišku in eden izmed njiju je nekaj zašepetal. Duanu se je zdelo, kakor da bi ga bil že nekje videl. A v Teksasu, kjer imajo vsi ljudje, ki živijo pod milim nebom, take divje, bronaste obraze, je težko spoznati nepridiprava. Toda Duanova leta ob meji so bila v njem do popolnosti razvila prirojeno zmožnost spoznavanja značajev. Takoj je uganil, da tujca ne moreta biti prida človeka. »Ga bomo požirek?« je prežeče vprašal eden izmed njiju. Oba sta merila Duana od glave do nog. »Ne, hvala, ne pijem«; je odvrnil Duane, ki ju je s takistim zanimanjem ogledoval. »Bomo koga olajšali v Big Bendu?« Moža sta osupnila. Z enim samim bistrim pogledom je bil Duane spoznal v njiju tisto vrsto lopovov, ki si jo ob Veliki reki pogosto srečaval. Ta tujca sta imela poseben pečat, in njiju osuplost mu je pričala, da se ni motil. Gostilničarju je bilo očividno nerodno, in njegovo presenečenje ni bilo nič manjše od njunega. Ta hip ni rekel nihče ničesar več. Dedca sta se podvizala in izginila iz točilnice. »Čujte, gostilničar, ali poznate ta dva človeka?« je vprašal Duane. »Ne.« »Odkod sta?« »Če se prav spominjam, sta pri jaha1 a z dveh različnih strani«, je odvmil gostilničar. Pri tem je položil obe roki na točilno mizo in pogledal Duana. »Jedla sta tu. Rekla sta, da prihajata iz Bradforda. Prišla sta šele po pošti.« Ko se je Duane vrnil v družabno sobo, je bil polkovnik Longstreth odšel. Tudi nekaj drugih potnikov se je bilo odstranilo. Gospodična Ruth je sedela na stolu, ki ga je bil Duane zapustil, in njej nasproti je sedela za mizo gospodična Longstre-thova. Duane se je taiko j obrnil k njima. »Ne zamorite!« ju je ogovoril. »Hotel sem samo povedati, da se klati tod nekaj sumljivih ljudi. Recite gospodu očetu, naj bo previden. Drevi zaklenite svoja vrata in dobro zapahnite okna.« »Oh!« je tiho vzkliknila Ruth. »Slišiš, Ray?« »Hvala vam. Varovali se bomo«, je prijazno rekla gospodična Longstrethova. 2iva barva ji je izginila z 3ic. »Videla sem moža, ki ste ju opazoraii skozi vrata. Takšne svetle črne oči sta imela. Ali je res nevarno?« »Mislim, da je«, je odgovoril Duane. Rahli, urni koraki... noto pa osoren glas: »Kvišku roke!« Nihče ni mogel toli hitro razumeti resnega pomena teh besed kakor Duane. Rake so mu zletele kvišku. Gospodična Ruth je tiho vzkliknila in padla vznak na svoj stol. Gospodična Longstrethova je pobledela in oči so se ji razširile. Obe dekleti sta strmeli v nekoga za Duanovim hrbtom. »Obrni se!« je ukazal osorni glas. Veliki, temnobradi tujec, prav tisti, ki je bil v točilnici nekaj šepnil tovarišu in povabil Duana na pijačo, ga je zdaj strahova! z napetim samokresom. Z žarečimi očmi je stopil predenj, mu z desnico nastavil orožje na prsi, mu segel z levico v prsni žep in privlekel iz njega sveženj bankovcev. Nato je segel niže, utipal samokres in mu ga vzel. Potem ga ie potnepljai! po dragem boku, kakor da bi tudi tam iskal samokresa. Ko je to storil, se je za korak umaknil, in na licu se mu je pokazal izraz hudobnega zadovoljstva. Duane je po tem spoznal, da ima pred seboj navadnega tatu, novinca v tej višji igri. Drugi dedec je stal med vrati in z dvignjenim samokresom meril na druga dva moža, ki sta prestrašena in obnemela stala pred njim. »Podvizaj se, BiH!« je zaklical ta dedec in hlastno vrgel oči preko rame. Od zunaj se je oglašal peket kopit Razbojnika sta imela seveda konja pripravljena. Bili je krenil po sobi, sirovo in brezobzirno opehal moža s svojim orožjem in ju preiskal. »Hitro!« je ponovil razbojnik na hodniku in izginil. Duane se je čudil, če&, kje so gostilničar, polkovnik Longstreth in ona drva potnika. Bradati ropar je hlastno iskal, in po njegovem renčanju je Duane sodil, da se mu iskanje ne obnaša. Nato se je spet obrnil. Duane ni trenil. Stal je mimo kakor kip, z visoko vzdignjenimi rokami Razbojnik je stopil nazaj in uprl krvavo podplute oči v dekleti. Gospodična Ray Longstrethova ni trenila z očmi, a Ruth se je borila z omedlevico. »Da mi ne pisnete!« je sirovo šepnil razbojnik pomolil Ruthi samokres tik pred obraz. Duane je zdaj zanesljivo vedel, da to ni kavalir z velike ceste, ampak navaden griorezec. V žepu je imel še majhen samokres, ki ga je bil ropar pri svoji preiskavi zgrešil. Tehtal je možnosti. »Denar, nakit, briljante!« je siknil razbojnik. Gospodična Ruth je omedlela. Tedaj se je obrnil h gospodični Longstrethovi, ki je z roko na prsih stala zraven tovarišice. Po tej legi roke je ropar očividno sklepal, da skriva nekaj dragocenega. A Duane je uganil, da si je bila le nehote pritisnila roko na srce, ki je preburno razbijalo. »Na dan s to rečjo!« je robato ukazal dedec in segel po njej. »Ne pnedrznite se me dotakniti!« je vzkliknila s plamenečimi očmi. Ganila se ni. Bila je pogumna. I iJCdor oglašuje m t • # ^ || ta napreduje! H CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din Iv— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. -••■;. ... ....... ii^ii mm t ^ • ♦' * '->f - J.«," • ;•••. '•:■ 'IS "V • 'Vv . fz * Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogla.nega^de.fe.Jutg. JJj,, yxnamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana* Beseda I Oln. davek i uin ms šifro aH dajanje naslova 5 Oia NajmanJSl tnesek 17 Oln. Naznanilo Sporočam cenj. občinstvu, da sem prevzel gostilno gospe Vidimarjeve, na Sv. Jakoba trgu št. 5. — Točim izključno lastna priistna dalmatinska vina. Cez ulico: šol lanska črnina S Din, opok> šibeniški 9 Din. belo šibeniško 9 Din, dingaf M Din. Ob petkih morske ribe, polonovka (baka-lair). — Priporočam se za obilen obšsk. Gostilničar Skunca, &v. Jakoba trg 5. Ii546-fie Služkinjo do 35 lert staro, zdravo, fi-sto, nepokvarjeno, sprejmem, katera razume vsa gospodinjska dela in kuho meščanske hrane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delo«. 1064-1 Sli+zbo dobi Beseda 1 Oln. lajanje ->asi"*® 1 Oin Nalmaniii rae»ek (7 Oin Perzijaner plašč k lasen, zelo poceni pro Oia NaimanlV -nesel' 17 Oln Hranilne knjižice prodastt ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 30-16 Davčne prijave za pridobnino, pojasnila daje: Davčna poslovalnica, Ljubljana. Selenburgova 7/1. nadstropje^ nasproti glavne pošte). 1)565-16 V najem Gostilno in posestvo z živiim in mrtvim inventarjem daje v najem, proti primerni proviziji Francd Hočevar, Velike Lašče. 1535-1/7 Gostilno oddam v naiem, Zaloška cesta št. 10. Poizve se: Gostilna Franc Fister. 1&J9-L7 Seseda I Oln. davek ) Cm e? Slfro ali dajanje aaslova > Oin. Najmanjii tnesek 17 Oia Parcelo v sredini mesta, poceni prodam za knjižice Mestne hranilnice. Pojasnila, Jančar, Sv. Petna cesta i7. 11396-20 Visokopritlično hišo vpeljano gostilno, na prometnem kraju, odprto noč in dan, nadaJje stanovanje za gostiLni-čarja, sobe za prenočišče, klet in vse pritikline, prodam z inventarjem. Cena 1/90.000 Din. Vila agencija, Ziagreb, Ma-saryl ova 33/1. 1510-30 ansinss Štirisobno stanovanje v bližini centra, iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«. 10)8-3!« Dvosob stanovanje s kopalnico, iščeta zakonca brez otrok za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo ct>ne pod »F«. 116! -3:ia Stanovanje 3—1 sob. išče za ma.j ali avgiret zdravnik v centru inesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15 i 7-31 a 8-«edt l Oln davek 1 Din it iifro ali Jaianje naslovu 1 Oin Naimanii' eoe-ek 17 Oln Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v vseh_ poslovalnicah Jutra. 980-23 KLJUČ SVETA ZA VAS JE Snažno sobico v centru, oddam gospodični. Naslov v v&oh poalovaJ-nicah Jutru. 1460-33 Lepo sobo s souporabo kopalnice, oddam na Kodeljeveim. Naslov v vseh (»oslovalnicaih Jutra. 1042-33 Sobo opremljeno aH prarzno, lepo, s stekleno veraodo ali dve sobi oddam starejšemu gospodu ali dami. Souporaba kopalnice. Rožna ulica 37/1 (pri Sv. Jakobu). 1568-33 Prazno sobo s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 106(7-® TUJ. Se.-eda l Oin. davek * Oia ta ilfro ali dajanje laslovs Oin Nalminjil tnesek 17 Oln Opremljeno sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe (»od »ŠKS< na ogl. odd. Jutra. 1333-33a Typa 944 A Din 120 — m 8 S 8 t R 0. Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z Izpisanimi imeni postaj. Cena .....Din 1995.— na obrok«> naplačilo Din 159.— In 18 obrokov po . Din 120.— H. SUTTNER PHILIPS RADIO PREJEMNIK PRVOVRSTNA IZDELAVA a NIZKE CENE DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE Zahtevajte brezplačno predvajanja pri zastopstvu Ljubljana, Celje, Aleksandrova 6 Aleksandrova 9 vsaki De«ed> i Oia; t. vek t Din •» lltro a dajanj* aaslova i Oln. laimanitl uiesek 26 lin Mlad pomoršfHk želi poznanstva z mlado inteligentno gosjioddčno v svrho dopisovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Galeb«. 1.530-34 □□□□□□□□□□ocni □ □ □ □ □ 100 uspehov „JUTRU" □ □ □ OHISTVO Erman&Arhar ŠT VI D Stalna razstava Najnovejši modeli, velika izbira. Zahtevajte ponudbe! na g en oglas n □ □OJUTM h fl-ODUm £ RFIFlHHFIFnFEElglFTFIFl MOTOR NA VPOJNI PLIN ali Diesel od 200 HP v popolnoma dobrem stanju kupim. Ponudbe prosim poslati pod »42461« na Publicitas, d. d., Zagreb — Dica 9. ]QQQQQQQQQQQQ Q[ od ti a Beseda I Oln. davek i Oin. ta iifro ali dajanje ^aslova Oia Najmanjii cnes»k 17 Oia Dvosob. stanovanje parket, s priti k linam i v I. nad., oddam za marec. Eno-sobno 8 kabinetom in priti-klinami za februar. Cesta v Rožno dolino 7. IioOOJS Komfortno stanovanje obstoječe iz treh sob, kabineta in pri-tiklin se odda s 1. februarjem na Miklošičevi cesti. Informacije se dobe v pisarni Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16. Tovarna mesnatih izdelkov KORHEC v Subotici in Coki ponuja prvovrstno in poceni OGRSKO SALAMO čajne klobase, narezke, prekajeno meso, praško šunko, slanino in mast. Naročaio se po tovarniški ceni pri zastopniku ŠTEFAN ORMOš, Ljubljana TURNOGRAJSKA UL. 4 — Telefon 21-12. Dne 20. januarja 1936 ob 18. uri se je v službi smrtno ponesrečil gospod VIKTOR POVŠE P. T. VIŠJI TEHNIK. Pokojni je bil pri postaji uslužben od vsega početka ter v izvrševanju svojih dolžnosti vesten in zanesljiv. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Pogreb bo dne 22. t. m. ob 15. uri izpred hiše žalosti Tržaška cesta 11. UPRAVA RADIOFONSKE ODDAJNE POSTAJE. Občina Ljubljana Mestni pogrebni tavod f Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša preljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra, tetka in svakinja, gospa NUŠA MOSETIZH roj. RAKOVEC, danes opoldne, po težki bolezni in previdena s sveto popotnico za vedno zapustila. Predrago pokojnico bomo spremili v četrtek 23. januarja 1936, ob pol 4. uri od žalne veze Stara pot 2, na božjo njivo pri Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. januarja 1936. Užaloščeni soprog JOSIP MOSETIZH, sin MILAN, hčerka NU8KA, mati VEKOSLAVA RAKOVEC ter družine RAKOVEC, FRANTAR in PEHANI. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adoli SibnJkat. — Za Narodne tiskarno d. d. kot dakarnarja Prane Jezeršek. — Za luieiltrt del Je otemm AloJs Novak. — Val f Unbljam