mak ¿«trtek in velja < vred «II v Maribora s lent na dem ta celo leto leta 20 K, za četrt leta Izven )»$«:svfje 59 K. r.a so pošlje na uprav-Slovenskepa Gospodarja" ' oru, Koroška cesta št. 5. s« dopoštlja do odpovedi, Šn!na se pfečisie naprej. Telefon štev. 220. —:—
LIST
m mm
foMHt
eyM. Ht! lb»k«»M » m -mtètÎK UjmifKl* tftêim1M MWÎtiÈK; inMrvte i« MkMraeffc Cen-hwirtW» p. iè&naru. t« m krotae oghtM primer«* popv; Nezapri« reklamacije to
pro
—:— TiWon
rowto.
8t. 220. —î—
m
ajfijta
Nt
46, Stevt
vibop, dn« 17. novembra 16S1.
SSi l«lnil
Boj za boljšo ustavo.':
So ljudje, ki vsakokrat, kadar Tista odprejo, izblebeče^o kako neum -nost. , Med te ljudi spada Ivan Urek iz Globokega, podpredsednik narodne skupščine v Beogradu. V „Kmetijskem listu" dne 10. novembra je «apisal v obrambo ustave takšno kolouocijo, da bi se je sramoval vsak služabnik v skupščini, podpredsednik skupščine pa z njo bahavo stopa pred javnost. Pri-slovica pravi, da je neumnost po ce -ni, Urekova neumnost pa stane naš narod tedensko po več tisočakov. Dragocena neumnost!
V pojasnijenje te svoje sodbe bi navedli ves članek, ki ga je skupščinski podpredsednik iz Globokega naphal v predale „Kmetijskega lista." Pa bi bilo škoda za papir. Navesti hočemo le nekatere cvetko, ki so zrasle na njivi njegove globoke duševnosti. Urek opisuje stanje v naši državi, predno smo dobili ustavo, tako-lo: ,.Dve leti je čakala naša domovina gola, hirajoča in polna ran, brez obleke in brez strehe na rešitev. Brezglavost in brezprav -nost sta jo spnavili na rob propada •• Gospodarstvo je šlo rakovo p£)t. dala je samovolja, cvetelo je verižni-žtvo. Na eni strani so rasli milijonarji Kakor gobe po dežju, na drugi strani pa se je kupi čilo število ubogih, sir -tih ljudi, ki so našli tolažbo v nezadovoljstvu, proklinjanju in zabavlja -nju." Takšno je bilo stanje naše države pred ustavo. Komu se ne bi smilila ta uboga država, gola, hirajoča , polna ran, brez obleke in brez stre -he? Na robu prepada je bila. Na eni i strani vedno več milijonarjev, na dru- J gi strani vedno več ubogih, strtih ljudi, Milijonarji so jo vlekli v prepad , ubogi, strti ljudje pa so menda ostali zgoraj, ker so našli, kakor modruje iUrek, tolažbo v nezadovoljstvu. «. Kdo se ne bi usmilil te uboge domovine, gole, hirajoče, polne ran — brez obleke in brez strehe?! .Usmilili so se je samostojneži. Kdo bi se temu čudil ? Ne bi to bili tako dobri krist -jani in ljudje mehkega, usmiljenega srca, kakor so, če tega ne bi bili storili, Prišli so v Beograd s srcem, polnim usmiljenja in z žepom, praznim do dna. Imeli so prilike dovolj, da so si izpraznili srce in napolnili žep. Tudi temu se np smemo čudili. Kdor domovini izkazuje ljubezen in usmiljenje , sme od nje pričakovati plačilo. In če je tudi domovina še tako gola in brez obleke in brez strehe, toliko tiskanih bankovcev pa ima vedno na razpola -go, da bogato plača tistim, ki so do nje usmilienega srca. Iz usmiljenja do uboge domovine so se samostojneži
zvezali s srbskimi demokrati in radi-kalci in z moži turške vere ter so naši ubogi državi dali ustavo! O j ti blažena ustava! Urek jo takole prosiav-jja: „Ustava je naredila konec zmedenosti v zakonih, brezpravnosti na -: oda in samopašnosti posameznih vla-dujočih oseb ter nam zagotovila le par lamentarno vladanje naše države. Od trenutka ko je bila ustava sprejeta , ne more noben minister izdajati kakih naredb — tudi najmanjših ne — le pc, svoji volji, ampak edino parlament sklepa o vseh novih naredbah ter o izpremembah in ukinitvi prejšnjih lin redi)."
Oj, blažena država vsled in po taki ustavi! Ni nič več zmedenosti, nt. več brezpravnosti naroda in samopaš-nosii vladujočih oseb. Konec je vseh težav in bridkosti Prej gola domovina je zdaj oblečena, prej hirajoča je zdaj zdrava in krepka, prej brez obleke in strehe, se sedaj v najlepši obleki iz-prebaja po najlepši hiši. Rane ni več nobene. Gospodarstvo je z rakove t oii krenilo na stezo, ki vodi naprej. Od gospodarskega prepada smo zdaj ta -ko daleč, kakor nikdar poprej. Milijonarjev je manj in Še tem so se zmanjšali milijoni vsled davkov, s katerimi jih*s&raf-kapitalistična vlada Na drugi strani pa - §8-25 c}av" ki, naloženi kmetskemu narodu, tako znižali, da ni več ubogih, strtih lju -di, ki bi iskali tolažbo v nezadovolj -stvu.
Da, da, naša država je vsled centralistične usti.ve postala pravcata deveta dežela, kakor jo opisuje pravljica in po pravljici žlobudravi Urek . Pravcata Indija Koromandija. Naš narod, naš kmet, obrtnik in delavec pa dobro čuti, da so razmere, ki so po l sedanjo vlado in po sedanji ustavi zavladale v naši državi, tako slabe, kakor še nikdar popre].
Samogjavost in samovoljnost mi -nistrov še ni bila nikdar tako velika, kakor je sedaj,- Izdajejo se naredbe, in parlament se niti ne vpraša za svoje mnenje. Tudi tako globoko v gospodarsko iživljenje vsega naroda se -gajoča naredba, kakor je naredba vlade o mobilizaciji, se je izdala, ne da bi se prej ljudski zastopniki vprašali, ali jo odobrujejo ali ne. Se le potem, ko je mobilizacija že bila v polnem toku, je parlament hočeš nočeš pofrdil že izvršeno dejanje. Ustava — člen 40 — določa, da se ljudem ne sme odvzeti ne živina ne vozila brez primerne odškodnine. Vojaške oblasti pa so vse to jemale dostikrat brez cenitve o vrednosti in brez zapisnika o tem, komu in koliko se je komu odvzelo.
Vlada ne daja parlamentu računa o denariu, ki ga troši .Ustava določa,
da mora država dr.žavni proračun predložiti parlamentu v- razpravo in odohrenje. To se še ni zgodilo. Ta -koj po sprejetju ustave bi bila vlada morala to storiti. Mesto tega pa si je pomagala z dvanajstinami { do konca leta. Z naredbo si je dovolila vsa denarna sredstva brez odobrenja parlamenta. Z naredbo so bili direktni daviš i, zlasti zemljarina, početvorjeni, u-pebale so se visoke pristojbine, pre-nosnine, povišale trošarine, povišala se je trošarina na vino za 1 K 40 v na liter in odredila preiskava kmets-kih kleti po finančnih" organih,
Ustava, ki daje vso moč v roke ministrom v Beogradu, je vzela narodu in njegovim zastopnikom vrednost m upliv« Na polju šolstva je zavladala najhujša samovolja od ministra odvisnega uradništva in učiteljeva. — Ljudstvo na šolskem polju nima nič govoriti Molči in plačaj! Obljublja se nam šolski zakon, ki bo pokopal slednji upliv ljudstva na šolo ter šolo popolnoma izročil liberalnemu učiteljst -vu. Da bo upliv ljudstva in njegovih zastopnikov tem manjši in samouprava sama beseda brez vsebine, določa ustava razkosavanje Hrvatske in Slovenije Cim manjše so pokrajine, tem manjša je njihova oblast in moč. Vlada, med njimi samostojni minister, ie zakonodavnemu odboru predložila zakon* o ^/delitvi države. S tem zako -nom, ki Jga~prtKn« samostojni, se Slovenija razkosava na ter se ljubljanski oblasti pri(leIj?Ž$j~ številni kraji Štajerske: brežiški, sev-niški, laški okraj in nekateri kraji kozjanskega okraja. To je posledica Vlažen p centralistične ustave, ki jo samostojneži proslavljajo kot veliko srečo za naš narod.
Odkar je sprejeta ustava, gre pri nas vse navzdol v notranji in zunanji politiki. Pred sprejetjem usfave je naša krona v Curihu na Švicarskem veljala vsaj 4 santime (po naše vinarje), pretekli teden pa samo 1.8 vinarja (!). Krasen napredek! Ce bodo dolgo vlada li liberalci in samostojni, smo kmalu tam, , kjer je propadajoča Nemška Avstrija. Tudi to je Tdagor, ki ga je prinesla centralistična ustava.
Gospodarsko nazadovanje, osam -Ijenje v zunanji politiki, vedno bolj rastoča nezadovoljnost naroda in zlasti kmetskih in delavskih slojev, vse to najboljše označuje položaj države po sprejetju centralistične ustave. Za to pa ne bo ponehal klic, marveč se oja-čuje od dne do dne: Dajte nam boljšo ustavo! Dajte našemu narodu avtonomijo!
Širite katoliške liste!
Demobiilzacija in delje na Sloveniji.
Dve dejstvi danes najbol| grizejo samostojne voditelje: Korak našega Jugoslovanskega kluba, ki se je upal kot prvi in edini zahtevati od vlade
I takojšnjo demobilizadilo in — razdelitev države na oblasti po paragrafih u-stavnega centralizma.
} Vladni ukazi o mobilizaciji je z drugimi ministri vred podpiral tudi samostojni Puceli- Na ta vladni ukaz o vpoklicu so začele oblasti klicati vo jaške obvezamce Štirih letnikov in odvzemati posestnikom živino ter. vozila. Med temi našimi vojaškimi pripravami proti izrecni volji antante so velesilo odpeljale Karla s Žito proti otoku M a, deiri, Madžari pa sklenili v parlamen tu zakon, da je odvzet kraljevi tron sv. Štefana Karlu in vsem Habsbur-žanom. Kljub odstranitvi) nevarnosti kakih vojnih zapLetjajev, z Madžarsko pa jo naša vlada nadaljevala z vojaškimi pripravajmi. Vse parila.mienjtarne skupine so videle to vladno početje z vpoklici, ki nas bo stalo nad 800 milijonov kron, a nobena se. ni dvignila, da bi bila povedala vladi: Nehajte, nevarnosti radi Madžarske ni, več, od pustite vpoklicano vojaštvo in vrnite kmetu odvzeto živino in vozove. E -(lino naši poslanci so se napotili najprej k vojnemu miništru in ,ga vprašali kedaj misli začeti z demobilizaci-t, <\. Gospod vojni minister jim je rekel v,	ni odgovoren zal vojaške
tudi Pucelj, ki so sklenili	u,
kaz o mobilizaciji. Razodel je gospou vojni minister, našim poslancem, da je bila sedanja mobilizacija samo nekak poizkus, kakšen bo njen odziv in da bodo vojaški komandanti lahko na lastno oči opazovali mobilizacijsko tehniko naše mobilizacije. Kratko, in malo, vojni minister je mnenja, da so bili sedanji vpoklici nekak manever,
Ker je odklonil gospod vojni minister odgovornost za vpoklic, so zahtevali naši poslanci od ministrskega predsednika Pašiča, da naj odredi takojšnjo demobilizacijo, ker smo itak na skrajno slabih nogah glede financ, ker rabi kmet svoje odraščene sinove in živino doma za delo in ker. bosta vsled mobilizacije tudi obrtnik in delavec — prvi ob naročnike, drugi pa z družino vred ob zaslužek.
.Vlada je uvidela), da so zahteve naših poslancev upravičene ter je odredila demobilizacijo, kij je v polnem teku.
Verjamemo, da je lahko samostojne poslance strah, ker bodo pač tež-
laklad na otoka.
Ss «sgisIEsga grevedel Paulns,
(Halje.)
Močen dovolj je bil, da je kljuboval napadalcem, pa vendar ne tako gost, (la bi se za njim mogli kriti tudi pred kroglami. Obleganci v koči so jih imeli pred cevmi svojih pušek in so jih iz svojega varnega, nedostop -nega zavetja lahko postrelili mirno in enega za drugim kakor zajce. Edino pazljivosti in primerne množine živil jim je bilo treba, pa so se držali v koči proti celemu polku.
Posebno mi ie ugajal studenec.
Naša „Hispaniola" je bila imenitna jadrnica in dobro preskrbljena z crožjem, streljivom, živili in izvršit-mi vini. — Pa na nekaj smo pozabi d, ko smo se pripravljali na odhod — vode nismo imeli. Zato je bil za nas studenec v koči izredno velike varnosti.
Ko sem tako premišljeval stvar> in pretehtaval naš položaj, mi udari na uho obupen, strahoten krik —.
Daleč sem je prihajal praico drevja in močvirja —. Tako kriči človek ki .umira nasilne smrti —.
Vojak sem bil in v vojski sem bil tudi, tudi rano sem dobil in poznal sem smrt in njeno vpitje, — pa srce mi je planilo in ustrašil sem se.
„Jim je šel--!" je bila moja
prva misel.
Star vojak ve, kaj se pravi, bili odločen in nagel v nevarnosti, še boij pa, kdor je obenem zdravnik —. Pri našem poslu ni časa za cincanjo in o-mahovanje.
V hipu sem vedel, kaj mi je sto -riti. Pohitel sem na obrežje, skočil v čoln in odrinil od kraja,
Hunter. je bil dober veslač. Kakor lastavica je drknil čoln in kmalu sva bila spet na krovu.
Tovariši so bili vsi prepadli ter splašeni. — Cisto razumljivo! Blod ko stena je sedel graščak v kabini in si očital — dobra duša! — da naju je pustil sama iti v toliko nevarnost, in eden ujiornih mornarjev ni bil nič mnogo na boljšem glede strahu.
„Tamle je eden", je namignil kapitan Smollett po krovu,, „ki je še novinec v svojem poslu. Zavest je skoro izgubil, ko je čul kr.ik. Se malo ga ie tr.eba pogovoriti, pa bo stopil na našo stran."
Razložil sem svoj načrt kapitanu in pomenili smo se o vseh podrobno -sti ter se koj lotili dela.
Našega starega Toma smo postavili na stražo v hodnik med kabino in sprednjem krovu. Dobil je štiri nabasane puške in debelo žimnico, ki bi ga naj krila pred napadom. Hunter je spravil čoln pod zadnji del ladje, jaz in Jack pa sva naložila vanj smodnika, puške, vreče z prepečencem, sod-čeke s prekajenim svinjskim mesom , zaboj konjaka in moj dragoceni kov -?,og z zdravniškim orodjem in zdBa-vili.
Graščak in kapitan pa sta se postavila na krov in poklicala čolnarja, ker je bil prvi po činu med onimi šestimi, ki jih je Silver pustil na ladji.
„Israel Hands, poslušajte! Tukaj stojiva z gospodom graščakom, vsak s parom samokresov v roki! Ako bi eden izmed vas šestih dajal kakršnakoli znamenja proti otoku — je mrtev mož!"
Obstali so kakor udarjeni ob čelo. — Malo so se posvetovali, nato pa planili proti nam, misleč brez dvoma, da nas bodo iznenadili.
Pa naleteli so na starega Toma in njegove puške —, in zasukali so se , ter izginili pod krovom.
Crez kratko se je pomolila glava skozi krovna vrata.
„Doli, pes!" je zagrmel kapitan.
Glava je izginila in za nekaj časa nismo čuli in videli ničesar več o teh zelo strahopetnih upornikih.
Med tem sva pometala z Jackom v čoln, kolikor je mogel nositi. Spustila sva se vanj in vsi trije — Hun -ter, Jack in jaz — smo odhiteli z br-zimi vesli proti otoku*
Naš drugi pohod na obrežje je pa stražnika pri uporniških čolnih' zelo razburil. „Lillibullero" je nagloma u-lihnil in Še preden smo ju izgubili izpred oči za ovinkom, je eden izmed njiju skočil na breg| in izginil med drevjem.
Za trenutek sem premišljeval, ali bi izpr.emenil svoj načrt in uničil nj; hova čolna, pa bal sem se, da bi bil Kje Silver s tovariši preblizu in da ' i nam naša prevelika drznost vse po -kvarila.
Pristali smo na istem mestu ko prvikrat in znosili živila in streljivo v kočo.	»
ko odgovarjali pred svojimi volilci, kako šo bili za mobilizacijo, glede de-mobilizacije pa niso ganili z mezincem.
Podpis mobilizacije in brezbrižnost napram demobilizaciji je prva skleda prevroče kašej katero so si skuhali samostojni kuharji; druga je centralistična razdelitev države na o-blasti. Samostojni apostoli so dolgo slepomišili po Posavju in Prekmurju, češ, le proč od Kranjcev ter Ljubljane in k Mariboru, ki je bližje in bo tudi bolj znal znal upoštevati štajer' ske in prekmurske težnje ter zahteve.
Samostojni poslanci so skušali u. veriti svoje volilce, kak] upravni že-cen bo razdelitev Slovenije na dve oblasti — na ljubljansko in mariborsko okrožje.
Tudi po glavni zaslugi samostojnih izdajjic nedeljtene Slovenije smo dočakali ta žegien dveh oblasti v Sloveniji in sedaj so se tega blagoslova ustrašili celo samostojni. Beograd namreč ni razkosal samo Slovenije, ampak tudi Slov. Štajersko in Prek-murje.
Kako se bo neki sedaj počutil g. Urek v Posavju, ki je prideljeno Ljubljani, a g. Urek je bil glavni zagovornik, naj bi bil ravno Maribor u-prav.no središče rojakov Posavčanov. Kako razočarano bodo sprejeli Zeplna Droleniga Prekmurci, katerim je kot celoti obljubljal, za središče Maribor, a sedaj bo gospodaril krog Dolnje Lendove hrvatski .Varaždin,
Da, da, samostojni so delali ra-čun glede upravne razdelitve brez krčmarja — Beograda j ki ni razkosal samo Slovenije, ampak tudi Štajersko ter Prekmurje.
Tudi k skledi vrele samostojne ka Se — k razmesarjeni in razkosani Slo veniji želimo slabostojhim poslancem in volilcem: dober tek!
Ubijanje malega kmetijstva.
Prijatelj naših listov nam je iz ptujskega okraja poslal zanimiv dopis, iz katerega posnemamo, da hočejo gotovi ljudje naše malokmetijatvo popolnoma un-čiti. V Ptuju so po znani odredbi liberalnega ministra dr. Kukov-ca ustanovili občinsko sodišče za pobijanje draginje. Temu sodišču predseduje demokratski advokat dr. Fer-meve. Prvjt čin, s katerim so se ti občinski sodniki proslavili, je bil, da so določili za jajca maksimalno ceno — čujte in strmite! — 4 K. To je že od sile. Okrajni glavar dr. Pirkmajer je sovo takoj hlastnil po odredbi občinskega sodišča ter jo nemudoma sporočil orožniškim postajam, ki naj takoj poizvedujejo, da-li se kjerkoli v področju ptujskega okrajnega glavarstva plačuje po višji ceni, "kakor jo je predpisalo ptujsko občinsko sodiš-
Kaj so doseglij ptujski občinski sodniki s to določitvijo? Udarili so v prvi vrsti malega kmetiča, kočarja, ali kakor «a v Prlekiji nazivajo: že-larja. Ti ljudje so danes v skrajni be-
di in pri marsikateri koči ali; želariji vorijn izkupički za jajca, kurelino drugo drobnarijo malodaniei edini vir dohodkov. Z določitvijo tako nesramno nizke maksimalne cene za jajca so brezsmiselni in sebični ptujski liberal ci najobčutneje pritisni^, na najrevnejše pripadnike našega kmetskega ljudstva.
Pritisnili so pa tudi na tijSte trgov ce, ki so doslej plačevali jajca po dosedanjih dnevni cenah. Najbolj, so se razveselili maksimalnih cen razni iaj-čji prekupčevalci. Doslej so plačevali v ptujskem okraju eno jajce po 10 K. Ako se jim sedajj uradno narekuje, da smejo ,po največ plačevati za 1 komad samo 4 K, je to vendar voda na mešetarski mlin. Moti se tisti, ki misli, cia bodo ti prekupčevalci zas.užili odslej samo sorazmerne svote, ne, ku-povalec v mestih ne bo nikakor prišel na svoj račun, ker se bodo ogromni dobički porazgubili med prekupčevalci samimi!
Oe trgovec plača za eno jajce 4 krone, zasluži prj, običajnem zaboju s 1440 komadi po 6 K že 8640 K, pri va gonil s sto zaboji pa 864.000 K. — 1,1-bogi kočar je moral jajce prodati po 4 K, prvi prekupčevalec je pri enem komadu zaslužil 2 K, in predno pride jajce v mestih na trg, je preromalo celo verigo raznih mešietarjev, od katerih je vsak zaslužil po svojii uvidevnosti.
Res je sicer, da nekateri sloji v mestin danes s težavo prenašajo draginjo. Draginje pa ni zakrivil mali kmet, marveč sedanja vlada s svojimi protiljudskimi ukrepi. Ce bi na najvišjih mestih imeli smisla za pametno gospodarsko in denarno politiko, ako bi predvsem varčevali tam, kjer je to mogoče, bi ne bilo strašnega padanja vrednosti našega denarja, \ tistih državah pa, kjer pada vrednost denarja, raste — draginja, Nihče pa ne more zahtevati radi te draginje gospodarskega poloma revnih kočarjev in malih kmetovalcev*
To naj si zapomnijo ptujski liberalni magnati. Gospoje dr. Fermevc, Pirkmajer in drugovi, zavedajte se, da poglabljate a svojimi odredbami ne premostljivi prepad med mestnim in kmetskim ljudstvom, SkocUjiviciV ste prvih in slednjih!, Revnim želarjem ustavljate edini vir dohodkov^ mestno prebivalstvo, ubogega delavca, nižjega uradnika in obrtnika pa izpostavljate oderuštvu Špekulantov z življen-skimi potrebščiuami. Na ta način ne boste draginje nikdar ubili!
Ceniine komisije.
Zakon o dohodninskem davku vsebuje bistveno določbo, da morajo pri odmeri dohodnine sodelovati posebne ceniine komisije. Ta ustanova ima namen, da brani davkoplačevalce pred samovoljo uradnikov, ki so dostikrat zelo nagnjeni k temu, da delavnemu ljudstvu predpisujejo davek v poljubni in sicer čim večji, mnogokrat pretirani in popolnoma neupravičeni meri. Usti, nova cenilnih komisij je bila v naši državi ukinjena. Naša finančna
oblast se je dolgo ustavljala splošni zahtevi davkoplačevalcev, da se davčne ceniine in prizivne komisije zopet vpostavijo. Ko se ni mogla več ustav-iiati mogočni zahtevi vseli ljudskih slo jBv, je razpisala volitve za aenilne komisije. Ze je preteklo precej časa, odkar so te volitve bile izvršene, komisije pa še vendar niso začele pošlo -vati. Davčne oblasti delujejo naprej v starem tiru in v prejšnji smeri, ljudje pa Čakajo, kdaj bo tudi njihova beseda pri odmeri davka prišla do veljave. Kakor da bi hoteli porabiti še zadnji, njihovi samovolji prepuščeni čas, nekateri davčni uradniki obremenjujejo ljudi z davčnimi nalogi, katere prizadeti davkoplačevalci smatrajo za ne' upravičene in zoper katere se bridko pritožujejo. Zato se želja po cenilnih komisijah ojačuje od dne do dne in se pojavlja v vseh okrajih. Kot tolmač te splošne ljudske želje se je poslanec g. dr. H o h n jj e c obrnil z inferpelaci« jami na finančnega ministra v Beogra du in na finančnega delegata v Ljubljani ter. je zahteval, da se naj imenovanja v dotične komisije izvršijo ta -koj, da morejo komisije kolikor najhitrejše poslovati, G. finančni delegat v Ljuoljani je na interpelacijo poslanca dr. Hohnjeca dne 10. novembra odgovoril sledeče: 1, Finančna delegaci je takoj po razglasitvi novih določb od redila, da davčna oblastva v lastnem delokrogu ne smejo več izvršiti niti odmere za leto 1921, niti odmernih zaostankov za prejšnja leta. Ako komisije še niso bile sklicane, po namenih delegacije torej ni mogel biti oškodovan noben davkoplačevalec. Ne ver -jamern tudi, da bi bilo kakšno davčno oblastvo ravnalo proti temu naročilu, in če so bili dostavljeni plačilni nalogi, so po vsej priliki zadevali že pred razglasitvijo izvršene odmere. Ko bi se pa bila v poedinih slučajih le primerila kršitev odredbe, je treba to le samo meni naznaniti. 2. imenovanj v komisije ne morem izvršiti na slepo , marveč moram predloge podrejenih organov proučiti in sicer tem vestneje , ker so se letos pri volitvah koliEor toliko pojavila politična nasprotja. Ta stvar torej ni. tako enostavna, kakor zgleda, zlasti če se pomisli, da ima -fflo krog 20 komisij in obilico drugega dela- sicer so pa imenovanja z malimi izjemami že izvršena in se dekreti začnejo dostavljati te dni.
Občni zbor Kmetske zveze v Ljubljani.
Jugoslovanska kmetska zveza, katere veja je naša štajerska Kmetska zveza, je sklicala za dne 10. novembra v Ljubljani občni zbor, kateri pa ni bil običajno društveno zborovanje, ampak nekak generalštabni zbor na -šili vodilnih mož na kmetih. Tudi naša Slov. Štajerska in Prekmurje je bilo dobro zastopano .po svojih zaupnikih. Udeležili so se zborovanja tudi naši poslanci dr. Korošec, Pušenjak in Klekl.
Občni zbor je vodil narodni poslanec, mlad gorenjski kmet Brodar kot načelnik Jugoslovanske kmetske zve-
ze. Po običajnih poročilih o delovanji!, zveze ,e povzel besedo načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, katerega so sprejeli zborovalci z dolgotraj nim pozdravnim ploskanjem.
Dr. Korošec govori.
Govor dr. Korošca je vrlo zanimiv Z napeto pozornostjo so sledili naši preizkušeni možje besedam našega voditelja. Dr. Korošec je izvajal: Dva dr. Korošca.
Ko sem danes zjutraj čital liste na Ših političnih nasprotnikov, sem videl, da živita dva Korošca. (Veselost.) Jaz živim že dva dni v Ljubljani, drugi Korošec pa živi v Belgradu in moleduje okoli Pašiča in drugih sedanjih oblastnikov, naj ga milostno sprejmejo med se, v vlado, Mislim, da bode vprašanje drugega Korošca kmalu rešeno, vsaj Pašič ne sme ž njim občevati brez kontrole demokratov, in slovenskih samostojnežev.
„Nora hiša" v Belgradu.
Res, danes je za nas, ki nismo v vladi skušnjava., vstopiti v vlvdo, naravnost strašna! Prosim Vas, predstavljajte si le hišo, v kateri živita jezikava žena in jezikav mož v večnem kregu in prepiru. Tako hišo imenujemo mi „noro hišo", ali kakor to pravi Hrvat:, „ludu kuču." Tako „noro hišo" imamo sedaj pri nas in napravila jo je iz naše države naša sedanja vlada. Res, vabljivo mora biti za člove ■ ka, če mora vstopiti v tako hišo, v ta^ ko „ludu kuču", posebno če vidimo že od daleč prihajati biriča, ki bo to vla-dino kalupo izbobnal in prodal! Ni vabljivo iti v vlado v danih okolnos-tih! Mi ne gremo v „noro hišo" — tako pravi Korošec, V< je tu Kaj pa It pravi oni drugi Korošec, ki ga libe -ralci v tem trenutku vidijo v Belgradu, to je njegova stvar. (Velika vese-losf.)
Vlada seje nezadovoljstvo.
in goji sovraštvo.
Kakšno politiko dela naša vlada P Naša vlada nam je naprtila od zunaj same sovražnike in nasprotnike na vrat. Doma pa vlada, tako, da pleme ne zaupa več plemenu, stranka ne — stranki in stan ne stanu. IVIada je atvorila splošno nezadovoljstvo v državi in nihče ne ve, kam bo pripelja-xa taka politika v bodočnosti. Mi hočemo mir, svobodo in ljubezen.
Taka politika se ne sme delati, — Kmetska zveza hoče zato drugačno politiko., Kmetska zveza hoče imeti v .prvi vrsti in hoče živeti s svojimi sosedi v prijateljskih, ali vsaj v znosnih' razmerah. Na znotraj pa hočemo svobodo, najširšo svobodo, da ne bo za vsakim človekom stal žandar. Mi hočemo ljubezni med stanovi. Namesto blaga vozijo vos Jake.
Današnja vlada vodi gospodarsko politiko, o kateri ne moremo reči drugega, kakor da je popolnoma brezglava. Vlada hočo n. pr. pospešiti izvoz, da popravi slabo vrednost dinarja. Za izvoz pa je treba rednega prometa in potrebni so vagoni, A kaj je storila ta vlada? Ravno v najbolj kritičnem trenutku je začela čisto po nepotrebnem prevažati konje, vozove in vojake, ki
Globoko sopeč pod težkimi bremeni smo naredili prvo pot vsi trije, — Zmetali smo naše zaloge čez plot, — Jack je ostal na straži pri njih, — sam sicer, toda s šestimi puškami — Hunter in jaz pa sva se vrnila nazaj k čolnu.
In nalagala sva si na hr.bte ter nosila brez sape, da je teklo od naju, dokler ni bil ves tovor v koči. bertaj sta ostala Hunter in Jack ea stražo, jaz pa sem z vsemi močmi veslal nazaj k „Hispanioli."
Da bi poskusili še eno pot z obloženim čolnom, je izgledalo sicer pre-idrzno, pa ni bilo tako hudo. Uporni -kov je bilo sicer več ko nas po šte -.vilu, pa mi smo imeli več orožja. No-fteden izmed njih ni imel puške in pre den so mogli priti za streljaj blizu nas s svojimi samokresi, smo jih mi — tako smo si upravičeno flomišljevali — že postreljali najmanj pol tuaata z nagimi dolgocevnimi puškami —.
Graščak me je čakal pri oknu zadnjega krova, ujel je vrv, ki sem mu „o vrgel, in pritrdil čoln.
Jn lotila sva se nakladanja na življenje in smrt. Povojena svinjetma , smodnik in prepečenec sva topot nagovorila ter eno puško še in štiri bo-
dala, za graščaka, mene, Toma in kapitana po eno. Kar je še ostalo orožja in smodnika, sva spustila preko krova v morje in globoko spodaj na peščenem, gladkem dnu se je bliščalo v solnčnih žarkih svetlo jeklo —.
Med tem je nastopila oseka in ladja se je zasukala proti sidru.
V smeri od čolnov seni so se čuli blasovi in klici —.
Jack in Hunter nista bila v nevarnosti, ker je ležala koča bolj proti vzhodu, pa za nas so bili ti glasovi lesen opomin, da uporniki prihajalo, in da je bilo treba odriniti, ako smo se hoteli še o pravem času umakniti Silver.ju in njegovi družbi.
Tom je zapustil svoj prostor na hodniku in splezal k nam v čoln. Veslali smo proti sredini ladje k stopni - l cam, da bi kapitan laže vstopil.
„Torej, možje", je dejal, „me ču-jete -?•
Nobenega odgovora —.
„Abraham Gray, vam govorim!"
So vedno je bilo vse tiho —..
„Gray!" je povzel kapitan Smollett nekoliko glasneje, „jaz zapuščam ladjo in vam zapovedujem, da greste z menoj, z vašim kapitanom! — Vem rta ste v srcu dober človek, in splol
mislim, da nobeden izmed vas tu ni tako hudoben, kakor se dela —. Uro držim v roki! Trideset sekund vam dam časa, da se odločite in se pridružite nam —."
Molk
„Pridite, prijatelj!" je vabil kapitan. „Ne obotavljajte se toliko časa! Jaz tvegam svoje življenje in življenje svojih tovarišev z vsako sekundo —!"
Ropot in topot je zadonel pod krovom, udarci so se čuli — in Abraham Gray je planil skozi vrata in stekel k kapitanu, kakor zvesti pes, ko mu zažvižga njegov gospodar.
„Vaš sem, gospod kapitan!" je dejal.
Lice je imel presekano od noža in kri se mu je ulivala iz rane.
V hipu sta bila v čolnu, odrinili smo in odveslall proti otoku —.
„Hispaniolo" smo srečno zapustili, to je bilo res, — pa na suhem ¿z< u> smo bih in Še manj v koči —.
XVII.
Naš zadnji izlet na otok se je končal prav neugodno za nas.
Drobna luščina, ki smo jo imenovali čoln je bila preobložena. Pet oc'
rastlih mož, med njimi trije — Tre * lawney, Tom in kapitan — nad šest Čevljev visoki, — to je bilo več nego jo mogla nositi.
In poleg tega smo jo še polno naložili s svinjetino, kruhom in smodnikom
Čoln se je nagibal na stran in parkrat smo zajeli vodo.
Moje hlače in škrici moje suknje so bili skozinskoz mokri, ,'še preden smo naredili slo metrov.
Kapitan je sv etoval, naj preloži -mo tovor.
Posrečilo se nam je, spraviti čola. v nekoliko bolj ravno lego, ipa vkljub temu smo pluli tako nevarno, da smc-si komaj upali dihati.
Drugo, kar nas je oviralo, je bila oseka.
Morje je odtekalo v močnem toku proti zapa'du.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenci, širite*našel liste!
sami kolnejo, ker vidijo, da je njibo- i vo prevažanje popolnoma odveč. (Glasno odobravanje.)
Ni človeka v vladi, ki bi vedel za pravo pot.
Naša valuta pada. To vidimo vsi in čutimo vsi, tudi vlada. Ako Citate vladne liste, najdete v njib kupe dob-jih in pametnih nasvetov, kako bi se dalo priti v okom vedno padajoči vred nosti denarja. Med temi nešteviinimf nasveti jo gotovo tudi kakšen koristen in pameten, a ni ga človeka., ki bi rekel : To je prava pot, katero moramo nbrati, da se rešimo! Ni ga takega človeka, ker v vladi nikogar ni, ki bi znal in hotel delati — vlada nima dejanja, to je vsel
Slabo posojilo.
Sedaj pa ne ve ne vlada, ne njeni zaupniki, kako bi zmanjšali ogromne dolgove. .Ako hočejo popraviti vred nost našega denarja, mora dobifi lin, minister posojilo v tuji valuti. Naš finančni minister je v to svrho res odšel v London, A kako se je pripravil? isajprej je razpisal notranje posojilo. To je bilo izvedeno s tako nesrečno roko, da je popolnoma propadlo, To je bila prva priprava». Druga pnpra-Ta je bila proračun. Finančni minis« ter je izdelal brez zakonodainega odbora, brez parlamenta, kar lepo me< ¡siirimi stenami proračun,, ki izkazuje dve milijardi deficita. Ali je bilo to-le treba? Tik pred poskusom najeti zunanje posojilo? Ce je finančni minister že delal proračun med štirimi stenami, bi bil lahko naredil tudi takega, i i bi izkazoval toliko stroškov, koli -kor je dohodkov in potem odšel v London! Sedaj pa imamo vnanje posojilo, nad čegar pogoji si vlada puli las**, in milo stoka: Kaj bo, kaj bo, če bomo norali te pogoje odobriti? Tako ne gre dalje.
Vi boste danes sklepali tudi v bodoči svoji gospodarski politiki. Vsi vi* dimo, da tako, kakor gre sedaj, ne g ."8 dalje Naša glavna moč za obnovo izničenega gospodarstva tiči pred vs?m v zadrugah. Kmetska zveza bo sko t ala razviti in izpopolniti zadružno mi sel in zadružno organizacijo do naj -višje stopinje.
V	tako vlado ne gremo.
V	tem oziru nam moró pomagati ¿udi država. Sedanja vlada pa tega ne more. Zato pove. te glasno vladi, da ie lo, kar dela sedanja vlada, v Va.io škodo. V tako vlado, koje politika -e nam kvarna in pogubna, mi pe bomo Šli. Nočemo nositi ven blata, ki so «a drugi nanesli v hlev. Delali in razvi-lah bomo svojo organizacijo tako dol- J go, da bomo mogli z izgledi na uspeh i svoj program tudi praktično uvelja,i ti; šete potem bomo prijeli za držav- j -,r, krmilo.
Govor dr. Korošca so sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem.
Poleg dr. Korošca sta govorila na zborovanju še načelnik Brodar o H) -litičnem položaju in poslaneo PuŠ5n -&k o gospodarskih nalogah naše organizacije.
Za načelnika Jugoslovanske kme*-ske zvtze je bil izvoljen zopet Iv. Brodar, kmet in poslanec iz Hrastja pri Kranju. Iz Slov. Stajerja so bili izvoženi; /al. podpredsednika poslanec in posestnik Davorin Krajnc iz GaM-f-.iie ,.ri Celju: za odbornike: Robert Košar, vlnogradni posestnik od Sv Bokeoka pri Središču, Ivan Serhec , í.i;pnd v Velikem Kamnu pri Brežicah te" Vartin Steblovnik, župan v Rečici ca Pa ki.
Slovenski kmetje obsodijo sedanjo vlado.
Na predlog posestnika Borca so ¡ mc í- rojele naslednje resolucije:
.Jugoslovanska kmetska zveza izreka danes na svojem občnem zboru svoiim . oslancem, kakor tudi celemu Jugoslov. klubu najiskrenejšo zahvalo za ¡iJiovo odločno zahtevo po takojšni demobilizaciji. Dalje izreka najstro ž.,0 obsodbo nad brezglavo polifiko sedanje vladne večine, ki je upropastila vrednost našega denarja, razbila celo državno gospodarstvo in ni sposobna, da bi odpravila korupcijo v državni j upravi. Občni zbor Jugoslov. kmetske zveze obsoja na odločneje svobodomiselno šolsko politiko sedanje vlade. Za katoliške otroke zahteva versko golo. Stariše poživlja,, da začno proti kul--turnobojni šolski politiki najodločnejši boj. Jugoslov. kmetska zveza jih bo v tem boju z vso silo podpirala. Občni zbor Jugoslov. kmetske zveze odobra-
va politiko svojih poslancev, zlasti še njihov boj za avtonomijo in nedeljivo Slovenijo in izjavlja, da jih bo z is -krenim sodelovanjem podpiral."
Nato so se sprejeli še razni važni sklepi gospodarskega značaja.
Politični ogled.
Kraljevina SHS: V Belgra du vladajo zopet sami ministri, ker je 1 a>arlament odgoden za nedoločen čas. Pašičeva vlada pa preživlja močne notranje potrese, ker zahtevajo radika -li, da morata odstopiti demokrata g g. notranji minister Pribičevič ter finančni minister Kumanudi. ki sta glavna krivca občnega nezadovolja s sedanjo vlado. Kako bo rešena sedanja vladna kriza, Še ni gotovo, najboljše bi pač bilo za celo kraljevino, ako bi šla k večnemu političnemu počitku celotna Pašičeva vlada. Ministri so dogotovili inančni proračun za leto 1922 in ga nameravajo predložiti zbornici dne 20. t. m. Finančni minisfer se še zdaj ni vrnil iz inozemstva» Iz Londona je od- j potoval v Pariz, kjer bi rad dobil 500 j milijonov frankov posojila za našo dr- j žavno kaso. V Beogradu še deluje za- j kono.Jajni odbor., ki se je pečal v zad- j njem času z novim volilnim redom za : parlament. O načrtu fega novega vo- i lilnega reda poročamo na drugem me- j stu. Glede Albanije smo potegnil; cu j zopet ta kratke. Angleži so pritisnili | na nas in zahtevajo, da priznamo nr.-pram Albaniji iste meje kot so bile Sr ! Liji priznane leta 1913. Naša vlada so je pritožila radi te angleške zahtevo, ker je razmejitev iz leta 1913 u<»;pi.e-iemijiva za nas» Spor med nam in Albanci pride pred svet Zveze narodov,
V	Italiji so bili zadnje dni ve-jsi izgredi med fašisti in železničarji ob priliki fašistovskih zborovanje v Rimu,
Madžarski kabinet Bathicn ie p.-.'»"l ostavko. Državni upravni;: llo:--thy je naprosil vlado, naj vrši ?o tako tiG.go vladne posle, da se izvršijo j posredovanja glede sestave jovo .la- 1 do.
Avstrijci so začeli zasedati Zapadno Ogrsko, katero so odstooUi j Madžari Avstrijcem. Prevzetje tega o-¡¿rskega ozemlja se vrši povsem prav rnirno.
V	Ukrajini so se uprli kmetje j boljševikom. Vsfaši so začeli pohod v j smeri proti mestu Kijev.
flcisi shodi.
Guštanj. V nedeljo, 13. t. m. se Je vršil pri nas sijajno obiskan shod . zaupnikov SLS za Mežiško dolino, — Dvorana pri Lečniku je bila nabito polna. Poleg domačinov so prihiteli na shod zastopniki kmetskih in delav skih organizacij iz Možic, Prevalj in Kotelj. Shod je spretno vodi l predsednik KZ g. Kotnik. Posla nec Pušeniak je obširno govorit o notranji in zunan" ji politiki ter o vseh važnejših gospodarskih vprašanjih. Po go\oru se je razpravljalo o nečuvenem postopanju i občinskega sodišča za pobijanje dra- | ginje v Prevaljah, slikalo od kmetskth govornikov velikansko razburjenje, ki t vlada v dolini, govorilo o nesmiselni i carinski politiki, o izvozu lesa in živine* o akciji za podporo v slučaiu to če, o nabavi človeške hrane in žival- ■ ske krme, o podpori radi suše, o naznanilu konj, vozov itd., o podpori invalidov, vdov in sirot, o za kmeta kri vičnem vojaškem zakonu itd.
Dr. Kori.šee je priredil v sobote, j dne 12, t. m., v Mariboru v dvorani ,'SZ shod, ki je bil izvanredno dob^o obiskan. Brez agitacije, brez vabil a i plakatov je prišlo toliko zborovalccv , da je bila dvorana nabito polna. Sho- ; da ie predsedoval načelnik naše stran ko za mesto Mar bor dr. Josip Lesko-var. Dr. Korošec, katerega so zboro-voloi radostno ¡ozdravliali, je govoril o političnem položaiu, o krivcih sedanjih slabih razmer in o n^ših c'l i;i za bodočnost. Govoril je skoro uri . ZbOi tvalci so ga poslušali z napeto p0'0ru0st'0. Kaj takega, kar. smo slišali na Koroščevem shodu, so ne sliši vsak dan. Za dr. Korošcem e govo ril prof.. Vesen.ak, ki je utemeljeval te-ie lesolucie: Zborovalci, zbrani na j zborovanju SLS v Mariboru dne 12. novem! ra: zahtevamo revizijo ustave v smislu programa Jugoslov. kluba, j ugovarjamo proti delitvi Slovenije, po- |
zivljamo somišljenike v irdne krščan-sko-soeijalne organizacije. Resolucije so bile sprejete z viharnim odobravanjem. Nato je govoril še delaT>eo Fr, Ver. Shoda se je udeležil tudi vladni zastopnik. — Odslej bo naša stranka prirejala zopet vsak prvi pondoljek v dvorani JSZ redne mesečne politične shode. Prvi fak shod bo v pondeljek , dne 5 decembra, ob 8. uri zvečer.
Stari trg. V nedeljo, dne 13. nov., se je vršil pri nas jako dobro obiskan shod SKZ, katerega je vodil domači župan. Poročal je poslanec Pušenjak o političnem položaju in o najvažnej -£ih gospodarskih vprašanjih. Po sho-
so udeleženci izražali svoje želje glede podpore po toči, glede podpore -i sled suše, glede davčne politike itd.
Plšece. Slov. ljudska stranka je • riredila dne 13. t. m. v Pišecah politično zborovanje, ki je nadvse sijajno uspelo. Tajnik Kmetske zveze za celjsko okrožje je v dolgem in krasno zasnovanem govoru orisal danaSnji po Jožaj v naši državi, zlasti' pa je oži -gosal prot/iijjudsko delovanje sedanje viade, ki temelji na nezakonitih, vsakemu parlamentarizmu se rogajočih načelih. Gospodarsko izžemanje niž -jih slojev, zapostavljanje Slovencev in Hrvatov, militarizem, bahavo-neuinna zunanja politika viade in tisočero u-} ravnih ter notranje-političnih grehov — vse to leži kakor težka mora na pr-s h naroda. Nato je govornik obrazlo-ž.l program Kmetske zveze, ki zahteva svobodo državljanov, avtonomijo pokrajin, sodelovanje ljudstva pri vladanju, zaščito gospodarsko šibkih slo-ev, pred vsem kmetov, delavcev ter malih obrtnikov«. Zborovalci so pazljivo sledili izvajanjem tajnika, ki je ob koncu govora žel vsestransko odobravanje. Tudi nasprotniki so odobravali taktiko naše stranke. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se izreka poslancem Jugosiov. kluba popolno zaupanje. Nadalje so zborovalci zahtevali, da vlada naj nemudoma — preskrbi potrebne količine živeža, oso-bito koruze, za kraje, kjer trpijo vsled i, omanjkanja. Odločno so tudi ugovarjali proti delitvi Slovenije v dvoje oblasti, kakor jo zahtevajo in hočejo izvesti centralisti.
Cenjenim naročnikom!
Novo leto se približuje, treba bo zopet obnoviti naročnino. Draginja za tiskarske potrebščine je velikanska — stavci zahtevajo vedno višje plače — papir, barva in druge reči so vedno dražje Zato smo morali „Slovenskemu Gospodarju" nekoliko zvišati naročnino, ker bi radi, ako draginja v prihodnjem letu ne bo preveč naraščala, list izdali vsaj 40krat v letu na osmih straneh. Na štirih stra . neh, kakor je list dosedaj izhajal se ne da veliko povedati, ker je premalo ¡.rostora. Ako bodo naši prijatelji napeli vsle sile ter tako pridno agitirali za nove naročnike, da se število naročnikov podvoji, notem skoraj za gotovo lahko obljubimo, da bode list izhajal vedno na 8 stran eh.
V letu 1922 bo stal „Slovenski Gosi »odar v Jugoslaviji celoletno 12 dinarjev ali 48 kron. polletno 7 din. ali 28 K, četrtletno 4 din. ali 16 K. izven Jugoslavije bo stal celoletno 25 din. ali 100 K.
Tako bo naš list najobšir-ii e j š i tednik in poleg tega tudi — najcenejši tednik.
Današnji številki smo priložili tudi položnice. Prosimo, da >ih natančno izpolnite. Kdor še list dobiva, naj napiše na položnico: star narodni k: kdor ga ,pa zdaj 8e ne dobiva, naj napiše: nov naročnik. Potem pri pošiljanju ne bo pomot.
Prosimo cenjene naročnike, da nam naročnino, če le mogoče, takoj pošljejo, da ob Novem letu ne bomo imeh naenkrat preveč vknjiževanja.
.Upravništvo.
II boj za rase časopise!
Prijatelji, somišljeniki! Prib. teden od 20. do 28. novembra je določen v. celi Sloveniji za splošno agitacijo za katoliške časopise. Naš klic se glasi :i Proč t proticerkvenimi, brezbožnimi listi!
i* vsaki hiši mora btti katoliški žasotfis!
Za to pa na delo! Možje in žene,
fantje in dekleta na noge prihod njf. te* den, da vsak pridobi kolikor mogoča veliki» novih naročnikov za Slovens* kesa Gospodarja, za Stražo, za Glas, nik prosv. Srca Jezusovega, pa tudi za Slovenca in druge dobre liste, A-gltatorji imajo navodila že v rokah* Naj s« ravnajo po njih! Ko bodeteob iskali vsako hifio, potem pa nam po. šljito takoj denar in imena naročnikov: da jim pošljemo list. Prosimo pa:
Kdor dela za razširjanje dobrih listov, dela za Boga in Cerkev ter zveličajo neumrjočih duš! Zatorej pa v boj za naše katoliške časopise!
Časopisni odbor.
Zupani skrbite,, da bodo vsi članj občinskega odbora naročeni na Slovrf Gospodarja ali Stražo, Današn;i časi je tako važen, da , je vsem vodilnim možem po občinah potrebno, da so po učeni o dogodkih v domovini in izven nje. Slov. Gospodar bo prinašal sestavke, ki se tičejo občin. Nadalje bo skrbet Slov. Gospodar odslej za točna poročila o cenah pridelkov in vred nosti denarja. Pri prvi seji občinskega odbora predložite nabiralno polo za nove naročnike in poberite naročnino.
Brezplačno dobi Slovenskega Gospodarja vsak novi naročnik do Novega leta 1922, če takoj plača celoletno naročnino 48 K naprej.
Albansko - f ašistovske manire g. Ureka, podpredsednika parlamenta.
Ko je prevzem poslanec Vlado Pu-i šenjak odgovorno uredništvo „Straže"1 in „Slov, Gospodarja", je g. Iv. Urefc« ki ie bil iste dni izvoljen podpredsednikom zakonodajne skupščine, istemu pisal surovo pismo, katero je tudi otn javil v „Kmetijskem listu," Kljub temu, da ni dobil nobenega odgovora, ■e dne 8. t., m. poslal drugo, še boli surovo, grozilno pismo, ki slove dobesedno tako-le:
Globoko, 8. 11, 21, BI. g. Pušenjak!
Znano Vam, kakšne reči se ugan-* 1 a jo v Vaših listih pod .Vašo firmo in imenom.
Niti najmanje se ne zmenim za neslanosti, ki jih uganjate. Laži — no* sramne — pa ne bom pustil nekaznovane !
Zal mi je — in dolgo sem odlašal — da bo ravno med nama prišlo do tega.
Nimam časa niti volje se za ne -sramnosti prepirati v časopisju. Potrpežljivosti pa je mera polna. Obraču-i nil hom z Vami v zbornici, kakor hit* ro mine moj podpredsedniški mandat» —■ ali pa ga bom sam v to svrho o d 1 o ž i L Obračunil bom pa na ta način, da si ga boste pomnili oelo življenje in bo vedela o niein vsa država in zgodovina, Tudi kmet se ne pusti zasramovati! Zbiram \s« surovosti, iZa katere nosite Vi odgo -vornost. Argumentiral bom z njimi moj nastop — in moj greh — v zbornici.
S pozdravom
Ivan Urok.
(Na robu:) Samo v ti namen Vam to sporočim, da me ne bos e imeli za z a h r b t n e ž a ali straho, etca!, Pripravite sel
Opomba uredništva: Ta pismo je značilno za sneljalno in de* mokratično mišljenje voditet.a Samo* stojne, podpredsednik-' parlamenta —» kaže „policajdemokratski" duh, ki preveva veste samostojnežev. Mož, ki je vedoma in namenoma v letakih in v čiankih s svojim podpisom in na shodih' blatil vse, kar slepo ne sledi njemu, ki nikdar ni resnice spoštoval, se smatra za poklicanega, igrati ulogo sodnika nad našimi listi. Naša kriti« ka o njegovih nastopih je bila mnogo< krat še premila, saj njegovi somišlje* niki in rojaki dosti bolj obsojajo nje-i govo absolutistično tiranstvo kqt mi4
Tedenske novice.
Bolezen prevzv. g. knezoškofa Ia-
vantinskega. Zdravstveno stanje našega nadpastirja se žal dozdaj ni o-brnilo na boljše. Na god sv, škofa Martina so slovesno prejeli sveto oo-potnico po obredu, kakor je predpi-san v Škofovskem obredniku. Ob šestin zjutraj je g. stolni prošt v sloves*
vsaMo JslJIsc» jrmora vsaj «em.	l&s-fcZ
nt procesiji stbljnega kjapitelja, mariborske svetno in redovne duhovš&ne, bogoslovcev in pobožnih vernikov pod baidahinom prenesel najsvetejši Zakrament v ciboriju iz stolne cerkve v kn. Šk. palačo, .Udeleženci so imeli v, rokah goreče sveče ter so med potjo molili psaJm Misarere, oziroma sveti rožni venec. V, svoji sobi so prevzvi-šeni kleče pričakovali evharističnega .Vzveličarja ter so po uvodnih molitvah pred Najsvetejšim med solzami molili iTridentinsko veroizpovedi nato pa z največjo poboznostjo prejeli pre-sveto rešnje .Telo, Po opravljeni zahvalni molitvi so s pretrosljfv Vrni besedami — v kolikor so jim : ~ale moči — opomnili navzoče in po njih vse svoje duhovnike in vernike, da naj ostane. -) stanovitni v sveti katolišT ld veri, kuterej se oni imajo zahvaliti za najsrečnejše ure svojega življenja, v trdnem zaupanju na božjo previdnost in v popolni ljubezni do Boga in do bližnjega, pa da naj ljubijo sveto katoliško Cerkev, in Marijo, mater, milosti, ter posnemajo sv. Frančiška Sa-ralskega, ld je tako voljno prenašal svoja velika taljenja. Na 'to so prosili vso, katere bi bili kedaj užalili, da jim odpuslijo, kakor tudi oni iz srca odpustijo vse, tako, da nimajo niti naj manjše nevolje proti nllkomur, ne duhovniku ne lajiku. Priporočili so se v, pobožno molitev ter obljubili da bodo, če jih Bo» sprtejme na kraj, za katerega smo ustvarjeni, ^am prosili in molili za vse drage svoje školljane, tako da bomo ostali združeni po. molitvah* Sklepno so v, uresničenje govorjenih prošenj ¡vjsjem podelili Inaldpastirski blagoslov.. Opoldan tistega dne je stolni kapitelj brzojavno, zaprosil papeževega blagoslova za premitosU^ivega nadpastirja, Ze drugi dan, proti večeru je došel naslednji, apostolsko ljubezen razodevajoči telegram:i „Rim, tl2. septembra, ob IG, uri. — Sveti oče podelijo iz srca ljubljenemu nad-pastirju Lavantipskemu zaprošeni a* postolski blagoslov, proseč zanj. nebeških krepčil v njegovi bolezni. — Kardinal Gasparri". Sv. Pavel se je na svojem tretjem apostolskem potovan-ju poslovil od duhovnikov in vernikov, v Miletu, češ, da ne bodo več videli njegovega obličja. Božja Previdnost pa ga je varovala v vseh preganjanjih in smrtnih nevarnostih ter je pripustila, da je pred koncem! življenja mogel Še enkrat obiskati ustanovljena cerkvene občine, med temi tudi vernike v Miletu. .Tudi; mi zaupajmo,, da bomo uslišani, ko molimo, da naj Vsemogočni po svoji sveti volji od, Lavan-tinske škofija odvrne pi etečo nevar« saost L	. i
¡Narodni poslanec PiŠek je že zopet okreval, taka da lahko zapusti postelj.
Umrla je v Ločah' pri Poljčanah v starosti 59 let stara skrbna žena in mati Magdalena Satler, Bodi ji zem-* Ijica lahka!
Za Knt. tiskovni dom so darovali:- 4000 K voditel5 Jugoslovanskega kluba in poslanec Idr, Anton Korošec; 1000 K P. Viljem Rožman, O. S. B., prior, Maribor; 200 K nabral Anton Gojčič v Orehovi vasi;. ISO K nabrala Marica Brumen ob priliki blagoslovljena Voršičevega križa, Mala Nedelja; 106 K Ilešič Jožef, Maribor.;: 100 K P. Alfoas Svet, Sv. Vid, Ptuj; 59 K daruje neimenovan forminski D-rel. Dal Bog obilno posnemovalcev l
Ko bo ustava sprejeta bo vrednost našega denarja šla vedno kvfško, so govorili na shodih poslanci slabostojne,, iln sedaj vidimo uspeh sprejetja ustave? Valuta je silno padla* Zunanji svet vidi, da je ustava kriva,da v, Ju' goslaviji ni miru in reda, da se slovensko lin hrvatsko pleme tišči v kot« Ca bo Šla sedanja gospodarska politika liberalcev in slabostojnih tako naprej, bomo prišli tako daleč, da si bosta nemško-avstrijjska in jugoslovanska .valuta — dve sestri.
Nekdanji pobratimi so ga napodili — Mermoljo namreč* Kakor znano, so vstopili samostojni poslance, po volitvah v konstituanto v, klub srbskih zemljoradnikov. ITa politična pobrali-mija s srbskimi brati pa ni trpela dolgo, ker se je zemljoradnikom ogabl pohlep samostojnežev po vladnih ko* ritih. Ravno radi prevroče samostojna želje: udeležiti se vladnih dobrot, so. pognali zemljbradniki samostojne iz * svojega kluba, nakar so vstopili sla-bostojni v viado ter so žačeli psovati
po svojem glasilu zemljoradniško poslance. Danes pa samostojna gospoda ža uvideva, da so jo razna nova davčna bremena sedanje vlade spravila na presneto slabostojne noge in bi se zopet radi spravili s srbskimi zemija-radniki. ZemljoradniŠka stranka jo imela ta dni svoj kongres v Veliki Plani. Na tem zborovanju se je pojavil po naročilu ministra Puclja; tudi samostojni apostol Mermolja z gorečo željo zopetne sprave. Zemljoradniki so sicer poslušali Mermoljo, a so mu izjavili ob koncu, da lahko gre, ker. so zemljoradniki) naša samostojneže spoznali tako dobro, da se ne bodo nikoli več bratili ž njimi, Izdajic kmot-skih koristi ne marajo nikjer na Slo* venskem in niti v, Srbiji ne več!
Shodi samostojnežev* Od mnogih strani dobivamo | vprašanja, kaj naj storijo naši pristaši, Če slabostojneži skličejo shod. Pustimo jih na miru. — Slabostojneži sa izvržek slovenskega ljudstva, prodali so za Judeževa grou ša v Beogradu slovensko samoupravo, niso niti "ajmanj ugovarjali proti mobilizaciji in krivičnim davkom. V Beogradu pre ajajo tudi našo vero, ko bodo upelji šole brezverski šolski pouk. Krivi so. slabega gospodarstva, krivi razmetavanja našega davčnega denarja. S.vetujemo našim ljudem, naj pustijo slabostojne , shode pri miru. Naše ljudi raja povabile na zaupni sestanek naše stranke, na katerem do ločite podrobno delo za naše zaupnike in agitatorje. Kot odgovor na samostojne shoda razvita živahno - agitacijo za Slov, Gospodarja in Stražo* Ska di samostojne, so zadnji poskus potap-Ijajočega, da se Še obdrži vsaj' za silo pri življenju, Ljudstvo spoznava, da so samostojni največji 1 grobokopi sreče in miru med našim ljudstvom.
Nov list, „Naša vas" je žačel izhajati v Celju. List izhaja vsak teden enkrat in je glasilo srbske Zemljorad-ničke stranke, ki bi se rada razširila tudi med slovenskim kmetom^ List, se je zagnal v svoiji prvi številki ob vsa v Sloveniji že obstoječe stranke in obljublja svojim bodoo('in pristašem še ved vsestranskega blagoslova kot svojčas samostojni. Iz Beograda ie že prejel naš kmet toliko davčnih dobrot, da je lahko uverjen: tudi srbski zemljoradniki, s katerimi se niso mogli pobotati naši samostojni, mu ne bo do prinesli razbremenitve, pod katero ječi po zaslugi beograjskega centr ažurna. Somišljeniki, torej pozor pred „Našo vasjo", ki je glasilo srbska ZomljoradnjiČke stranke, ki sili med slovenskega kmeta, ki je že itak razcepljen na več kot preveč političnih strank.
Soc. dem, posl, Kisovar grozi z žaudarmerijo našjim županom* Vi S miki avžu pri Mariboru se še radi pri-zivov ni vršila volitev župana,, Nekega dne pride znani rdeči poslanec Kisovar k županu g, Florjančiču in mu pravi: Ca ne boš za sredo sklical vo' litDv župana, , pridem z žandarju Čudne pojme imajo rdečkarski voditelji o predpisih za volitve, .Voljilni zakon pravi, da sklicuje volitev župana najstarejši odbornik a ne župan, Naj se gospodje raje učjjjo malo bolj zakonov. Gospod Kisovar. tako rad zabavlja čez žandarje lin oboroženo silo, a tukaj bi kar rad pošiljal ž an dar j a nad naše po Stena župane.
Nov volilni red za volitve v nar. skupščino (državni zbor). Demokrats-ko-radikalna vlada, v kateri sedi sla-bostojni minister Pucelj, je končnove-ljavno sestavila nov volilni red, kakor, je predpisan po 133. in 141, členu vi-'dovdanske ustavo. Ta zakonski predlog bo najprej pretresal zakonodajni odbor, nakar ga bodo predložili nar . skupščini, ki ga po takozv. skrajšanem postopanju lahko sprejme ali zavrže. Nov volilni zakon bo precej odgovarjal volilnemu zakonu za volitev v konstituanto (28. nov. leta 1920). — Spremenjen je "pa v toliko, da bo odslej odpadlo rra 40,000 prebivalcev po en mandat, Volilna okrožja ostanejo i-sta kakor, pri volitvah v konstituanto. Slovenija bo imela tri volilna okrož -ja: Celje—Maribor, Ljubljana—Novo-inesto in slednjič mesto Ljubljana, ki tvori posebno volilno okrožje. Propor-čni sistem ostane v veljavi, pač pa bodo izenačevali volilne izide v. okrožjih 7 izidi v celi državi. Prva razdelitev mandatov se bo vršila po volilnih o-krožjih, kjer se pa ostanki, ki ne dosežejo količnika, ne bodo računali. Ti
(stanki se združijo v drugem skruti-niju na „državne" liste. „Državno" listo bo smela postaviti samo tista pol. stranka, ki je dobila pri glavnih vo -litvah najmanj 20 mandatov. Dosedanji kvalificirani poslanci (poslanci z višjo šolsko izobrazbo) odpadejo.
Dekliški organizacijski ležaj ma- : ribonskega okrožja Krščansko-socijal-ne zveze se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. v dvorani Strokovne zveze, Spla - ; varska ulica št. 6 v Mariboru. Spo - j red: Ob 8. uri tiha sv. maša v frančiškanski cerkvi. Od do 5413. (1.) j ure tečai z naslednjimi točkami: 1. Pomen in namen ženske izobrazbe (g. Bregant). 2. Ustroj in poslovanja iz- j obraževalnih društev (dr. Capuder). ! 3. Ženski odseki (dekliška zveza), iz -obraževalnih društev (p. Pavel). 4. Orliška organizacija (dr. Jeraj). 5 Vzoren občen zbor (mariborski orliš- j ki krožek). 6. Zunanje delovanje or -ganiziranega ženstva (Zebot). Skipni obed. 7. Popoldne ob 2. uri prijatelj- ; ski sestanek in pogovor, o izvršitvi sklenjenih načrtov. 8. Sklepni govor (dr, Jerovšek).
Izobraževalni tečaji v celjskem o-krožju. Od 28. novembra do 21, decem bra t. 1. se vršijo po celjskem okrožju 1 enodnevni, izobraževalni tečaji Slov . [ krščansko-socijalne zveze in Kmetske • zveze. Snov predavanj bo: 1. Kmets- j ko vprašanja in naše zahteve. 2. Za- ; družništvo. 3. O davkih, dohodnini in 1 nje napovedi. 4. Časopisje. Tečaji se ! začnejo ob 9. uri dopoldne in sklenejo ■ ob 1. uri popoldne. Red izobraževa' - ; nih tečajev: Dne 28. novembra (pone- i deljek): S t ar i trg v „stari šo!i" j (župnišče) za sodni okraj Slovenjgra- : dec. Dne" 29. novembra (torek): Sv« i Martin pri Saleku v Drugi/« j domu za sodni okraj Šoštanj. Dne 3D, i novembra (sreda): N a z a r i e v ? - i mostanu frančiškanov za sodni osraj j Gornjigrad.
Velike pomote pri vrnitvi oddanih i konj in vozov. Kmetje se pritožujejo, da po večini ne dobijo nazaj konj in vozov, ki so jih morali' oddati vojaštvu začetkom novembra. Priporočamo, da vsakdo, kdor je trpel kako škodo, bodisi da so .mu vrnili slabejše konje ali vozove ali je na drug način oškodovan, naj to takoj ugotovil po stiokov-njakih ¿živinozdravnik in cenilec), ter naj zahteva od vojaške uprave povračilo škode.
Pritožbe o postopanju pograničnih trup (Wrauglovcev) paj pošljejo občine in posamezniki', na pristojno okrajno glavarstvo,. Navesti je treba točne podatke.
Cenilne komisije za dohodnino so končno vendarle sestavljene, Trebalo je, da se je naša stranka po poslancu dr. Hohnjeou v Beogradu odločno zavzela za naše davkoplačevalce, zahtevali smo, da mora vlada takoj k izvoljenim članom davčnih komisij, i-menovati Še drugo polovico zastopnikov. Kakor smo izvedeli iz verodostojnega vira, dobivajo sedaj člani komisij ža poveiilnioe. S 1, decembrom bodo začele te komisije po vseh okrajih poslovati. Dolžnost vsakega posameznika, ki ga je davčna oblast počasti la s previsokoodmerjeno dohodnino, I o, da se obrne z natančnimi podatki na kakega našega člana komisija s prošnjo, da čuva v komisiji njegove koristi. Zastopnike naše stranke v komisijah pa prosimo, da nepristransko presojajo vsako zadevo in odločno bra nijo prizadete na.Šince. Poročila, ki so jih dajali do sedaj davčnim oblast-vom ra^ni ovaduhi, so navadno tio-cela napačna. Podatki samostojnlih in liberalnih ovaduhov so največ krivi pretirano visokih davkov, Cenilne ko misije Imajo nalogo, da te krivico popravijo in dajo zdravo podlago zaod-morjenje dohodnine. Za politični o-kraj Konjice je delegacija ministrstva financ imenovala te-le gospode v ce-nilno komisijo: Predsednik dr, Karel Novotny, finančni' svetnik v. Mariboru, podpredsednik Ignacij Ozvatič, davč. upravitelj v Mariboru, Rojko Hofbau-er, trgovec v Vitanju,: in dr. Prus, od vetnik v Konjicah kot imalnovani čla-r'\ Izvoljeni člani so: Franc Krajnc, posestnik v Ločah* Anton Leskovar, posestnik v Oploinic , Anton Toman, posestnik v Prežigaku Poslednji trije so pristali naše Slovenske ljudske stranke. Iz drugih okrajev še nismo dobili pore čila o imienovanihi članih kunisij.
Vinlčarskl red. G. ravnatelja Pu-klavca, predsednika sadjarskega in
vinarskega odseka v Mariboru, vprašajo vinogradniki in viničarji, ali ie on ravnatelja Pirca informiral, da je vi-ničarski red, o katerem je mnogCKi-at sklepal vinarski odsek, pomanjkl: * Cefndi viničarski red popolnoma no zadovolji ne vinogradnikov, na vini -čarjev, vendar je pri sedanjih razmerah težke kaj več doseči. Ker so liberalni in nemčurski velevinogradniki v Ptuju, Ormožu in Ljutomeru mnenja* da ireba i v bodoče neusmiljeno izko* riščfti viničarje, so potom poslancev. Samostojne (Drofenika ali Mermolja, ali Kirbiša) dosegli pri ministru Pu-celju, da ni potrdil viničarskega reda in da se je ravnatelj Pire zelo neugodno izrazil o viničarskem redu, Zahtevamo. da se nemudoma skliče seja vinarskega odseka in v isti obračuna s postopanjem Samostojnežev v tej zadevi. Za vse posledice zavlačevanja rešitve tega vprašanja Idelamo odgo -vornega predsednika vinarskega od -seka g. ravnatelja Puklavca.
V občinskem sodišču za pobijanja draginje v Prevaljah smatrajo zdru -ženi zastopniki uradnikov in delavcev boj proti kmetu kot svojo glavno nalogo. Za kmetske pridelke določajo — smešno nizke cene, za liter mleka 3 K, za cene drugih potrebščin se pa no zmenijo. Razburjenje v Mežiški dolini je veliko, prikipelo pa je do vrhunca, ko *e isto sodišče dne 12. t. m, obsodilo enega kmeta na 10.000 K globe in zapor 1 mesca, ker je prodal liter, mleka po 8 K. Na zborovanju zaupnikov v Guštanju dne 13 t. m. je nastopila cela vrsta mož proti postopanju občinskega sodišča v Prevaljah, ogorčenje je bilo veliko. Na prošnjo mno-gobrojnih zborovalcev je v obširnem upitu dne 14, t. m. poslanec Pušenjak obvestil ministra za socijalno politiko o poslovanju občinskega sodišča v Pre valjah in zahteval, da se naj občinsko sodišče v Prevaljah pouči, da naj opusti boj proti kmetu, da naj upošteva pri določitvi cen kmetijskih potrebščin produkcijske stroške, da je pre -koračilo svoj delokrog s tem, da zahteva pod kaznijo oddajo mleka od kme« tov; končno je zahteval, da naj. ministrstvo vse potrebno ukrene, da bode sodišče v Prevaljah upoštevalo pri določitvi cen produkcijske stroške in da se razveljavi kruta obsodba kmeta z dne 12, t. m.
Invalidi, vdove in si roje padlih vojakov se obračajo z raziilmi upravičenimi pritožbami na (tajništvo stranke, izražajo svoje želje na shodih, zato je v teh zadevah interpeliral poslanec Vladimir Pušenjak v ministrstvu za socijalno politiko v Beogradu in ker se v Beogradu izgovarjajo na invalidski': oddelek v Ljubljani, vse pritožbe sporočil invalidskemu oddelku s prošnjo, da se zadeve invalidov ugodno rešijo. Ko pride rešitev, se bo v lisfcii objavila.
Dogodki na mariborskem trgu. Nezaslišano jje, kar počenjajo na mariborskem trgu z ubogimi viničarkamie in posestnicami, ki prinašajo na trg mleko Po dva do tri ure daleč prinesejo po poljskih potih mleko v; mesto, a tam jim mleko odvzamejo s posodo vred in jih še tirajo nal policijo. Za^-kaj? Zato, ker ne morejo prodajati mleka liter po določeni najvišji ceni 8 K, Pri nas se je oglasila viničarka od Sv. Barbare in pripoveduje: „Pretekli toi*ek sem prinesla 8 litrov mleka v Maribor, Nosila sem ga cele tri ure daleč. Prodala sem ga že tri litre po 10 K, Kar ma zgrabi na divjaški način hudogledi mož z izbuljenimi očmi ter me začne psovati. Le z, največjo težavo sem se otela. Povem vam, da sem takrat zadnjikrat prinesla mla ko na trg. .Vodo moram doma nositi pol ure daleč v hrib za družino in za živino. Za tri vozove sena sem morala z družino pri gospodarju odslužiti 100 delavnih dni. Odslužiti moram listje 'in drva, Vprašam mestno gospodo, ali bi nesel kdo le eno uro daleč težko košaro v takem vrlemenu za 80 kron v mesto? In kje so podplati, kje obleka, kje zamuda Časa? ' Potem pa požirati to sekature hudogledih ljudi'! Vi Mari borčani, ki imate tako pametno gospodo pri tis em občinskem sodišču, gledali boste celo zimo prazne tržne mize. Ce pa pri sedanji^ razmerah dobite norca, ki vam bo za 8 K nosil liter mleka na trg, pa vam res privoščimo, Prosim vas, da v Slov. Gospodarju to napišete! Pametni Mariborčani naj pomislijo, kam tirajoj nerazsodni ljudje z najvišjimi cenami vpra-
ftaMmlt® cd 29. do 27. saovembm sa kaioSsika žmmisel — Agitiraite
blagor in dob-radi zapisali,
naši državi
ganjo preživljanja mariborskega pro- j ljutomerskem davčnem oblastvu jo o-bivalslva.	j vaduhova beseda sveto pismo ter ma.
Z glavo skozi zid hočejo v Mari- \ ščevalne informacije samostojnežev in iJoru gospodje, ki so pri občinskem so • liberalcev evangelij. Ni čuda, da gi-dišžu za pobijanje draginje. Nastavili so ceno za mleko 8 K in za jajca 4 krone komad. Ce kaka viničarka ali kmetica malo dražje prodaja, ji blago zaplenijo in jo še tirajo s silo s trga. Uspeh je že dosežen. Na trgu nimajo Mariborča i. sedaj ne jajčno mleka, Kmalu bo prišlo tako daleč, da bo moralo sodišče izdati tudi najvišje cene za uživanje mariborskega zraka na praznem trgu-
Kara naj nosimo v Mariboru, denar? Naši denarni; zavodi v, Mariboru so: Spodnještajerska ljudska posojilnic^ in hranilnica v Mariboru v Stolni' ulici ter Gospodar; 'ca Zadružna banka na Koroški česal št. 1, V teh zavodih je denar najboljše in najbolj varno naložen. Posojila dajeta oba za yor!a pod najugodnejšimi pogodi, ifo-miMjeniki, držite se gesla Svoji k svojim!
Za revne Šolarje priredi; mladinsko igro s petjem Mladeniška Marijina družba pri frančiškanih v, nedeljo, 20. novembra ob 4. uri popoldne v Narodnem domu. S o dolnje Krče vinska godba. Vsi dohodki so namenjeni za revne otroke krčevinsko šole, zato se pre plačila hvaležno sprejemajo. T>redpro-daja vstopnic je pijli samostanskem vratarju v soboto od 2.-4. ure popoldne in v nedeljo od 11,—12. ure.
Stari mariborski grad je kupil slovenski trgovec Berdajs za dva milijona kron od Nemca barona, Twikel Vlada v Beogradu je kupno pogodbo žo potrdila*
Mlini v Slov. gor» stojijo letošnje leto že od spomladi siem, Ljudje morajo svoje zrnje voziti v, Maribor na parne mline ali pa k prekupcem z moko v zamenjavo, Ta zamenjava oz« emletje ie silno drago. Lahko rečemo, da mora kmet polovico zrnja odstopiti za mletie, oziroma ga kupili, Pozivamo naše gospodarske organizacije, da ustanovijo v Mariboru velik mlin na električni pogon, kateri ne bi bil odvisen od pomanjkanja vode. Zadevo bi, lahko vzele v roke tudi občine, okrajni zastopi in premožni posamezniki — Veliki mlin je za Slov. gorice krvavo potreb M
Učitelji, ki mečejo božje podobe iz ' gole. Iz verodostojnega vira smo iz-1 vedeli, da sta učitelja sokoliča Humer, in Pohar pri Sv. Jakobu v Slov. gor* zmetala v tamoŠnj: šoli božje in Mari« ]ine podobe raz stene. Med našim dobrim ljudstvom vlada veliko ogorčenje Marijinih podob še učitelj do danes ni djal nazaj. Podobe so lasi ljudstva, last župljanov, ki so šolsko poslopja drago plačali in tudi vso opremo. Kaj briga zagrizenega) učitelja - ljudska lastnina? Potem ni čuda, da je nastala blizu šole Sodoma in Gomora in da jo je Humer urnih krač pobrisal iz dežele. Okrajni Šolski svet pa še krivice, ki sta jo napravila mlada liberalna učitelja vedno ni popolnoma popravil. V Albanijo s takim»: petelini, ki nalašč dražijo naše mirno ljudstvo!
Jareninski zvonovi. V torek, dne IS. novembra so odpeljali lureninčanj. na okinčanih vozovih iz Maribora tri lepo bronaste zvonove. Vozili so jih posestniki: Supaničj Ledinok ini Sokol. Vozovi so peljali čez St, Hj In so prenočili pri Le< inekovih, kjer jih je .v, sredo zastopnik gospoda knezoškoia stolni prošt, g. dr. Matek blagoslovil. V. četrtek se je vršilo v Jarenini slovesno blagoslovljeni zvonov. Pridigo val je profesor, dr. Medved.
Zvonovi za Konjice. Mariborska livarna zvonov (inžener J, Biihl) vliva te dni bronaste zvonove za arhidi-jakonsko cerkev v Konjicah*,V četrtek 17, novembra od 5.-6, ure zvečer bodo vlivali veliki, 2800 kg težki zvon. Mariborska livarna, zvonov se nahaja istotam, kjer je imel nekdaj zvonar Donel svojo livarno, t. j. v Kopališki ulici, blizu Narodnega doma.
Vnehopijoča krivica se godi našim Hudem v ljutomerskem okraju glede odmere dohodnine in vojnega davka. Male obrtnike in posestnike, ki no mo rejo vabiti gotove gospode v vinske kleti, hočejo z pretirano dohodnino in Vojnim davkom uničiti, Vse kar je prav! 'A' da znani Perne bočo upropa-stiti ravno male in srednje ljudi, kakor sta n. pr. usnjar Dreo v Logarov ei)i in Perger v St. lurju, to presega vso moje pravičnosti. Gospodom pri
neva spoštovanje do uradov. Pravica spi, krivica in hudobija se šopiri» Kam bomo prišli?
Zandarji in učitelji. V n :ši državi je zaposlenih na vseh t ju iskih šolah x8.;>77 učiteljev. V zapuščeni Dalmaciji pride na U00 prebivalcev 1 učite!', v Hrvatski in Slavoniji na 634, isfoiako v Slovenj,i; v Bos li pa celo na 1421. Povprečno pride v naši državi 1 učitelj na 6C9 rrebivaloev. Za-io pa imamo več žandnrjev! Na 300 p J cev pride 1 žandar. V tem o-zir . predn ači naša kral.evina SHS vsem drugim državam, sa; v^zdržuje — 40.000 žandarjev. V drugih državah obračajo vlade posebno pozornost ljudski izobrazbi, pri nas pa skrbijo v prvi vrsti za žandarmeri o in za policijo. Ali ie to skrb zn robit naroda? Nekaj bi pa si ne upamo . . .
Na koga gledajo v najbolj.? Gotovo na min strelki vladajo in tud na one, ki so žo a- di. Gospodje ministri vlečejo 'i as lepe mesečne plače, o katerih smo že poročali v Gospodarju. V Beogradu pa so sedaj določi.li pokojnino vsem onim ministrom, ki so nar že ministrovali po 0 mesecev in 1 loto. Vsak minister ki :e pomagal vlaiati najmanj 6 mesecev, dobi 0000 dinarjev letne pokojni: e: o:;i z enim letom ministrske služba pa 10.000 dinarjev. Ne smemo pa pozabiti, da so ravnokar omenjene svoie samo osnovna pokojnina in da znašajo dcklade k tej pokojnini po 50 dinr ^jev ali 200 kron dnevno.
Prihodnja mariborska porota, za katero so že izžrebani porotniki, bo sodila čez 12 slučajev poboja in trii slučaje umora. Vzrok toliko slučajev težkih hudodelstev je letošnje premočno vino.
Študenti visokošolci so se med seboj spoprijeli minulo nedeljo, ko se je vrštla vol.tev na vodilna mesta za višješolsko podporno društvo v Zagrebu. Pri študentovskik obhodih po Zagrebu je nekdo ustreffl trikrat izza ograjenih vrat vseučilišča med množice in zadel enega policaja smrt-no-nevarno v trebuh ter ranfjl enega študenta.
Vremenske nezgode. Dne 10. t. m. je v bližini Splita divjala po vsej morski gladini silna burja. Vihar je bil tako ljut, da se je med otokoma Mur-tera in Vergade (se-s erozapadno od Si-benika) potopil parnik „Cement", kije bil last brodolastuika Pariča, Parnik „Cement" je vozil sol iz Paga v Split. Kapitan in 12 mož posadke je utonilo, Med Kninom in Drvarom pa je vrgla burja vlak Steinbeissove železnice iz tira (železnica je ozkotirna, kakor n. pr konjiška}. Dve osebi sta težko ranjeni.
Samomor ali uboj, Minuli teden so našli pri mali železniški pregradi za Trgom kralja Petra v MaiVboru truplo približno 30 letnega moškega, kateremu je vlak odrezal desno roko in desno nogo in ga poškodoval tudi na glavi. Ždravn|'.Šld ogled je dognal smrt vsled zdrobljenja možgan in iz' krvavenja. Poizvedovanja so ugotovila, da je mrlič 30 letni zasebni uradnik Stanko Nikolič iz Sv. Trojice v Slavoniji* Ne vfe se Še ali se je zgodila nesreča na vožnji ali se je iz obupa vrgel pod vlak. Baje je bil Nikolič že več mescev brez zaslužka in je Imel precej dolgov, zaradi katerih je bil baš na dan nesreče pozvan na sodišče.
Vojak ustrelil svojega tov ari? r • V taborišču regenta Aleksandra v Sarajevu se je odigral dne 10. t. m. — strašen dogodek. Redov Adem Imamo-vič je stražil pri vhodu v garnizijski zapor. Ko je opoldan zapustil stražo in prišel v stražnico, je vprašal svoje tovariše, kdo neki mu je — med tem, ko je bil v službi — opsoval mater -Redov Muharem Mahmutovič. k' je držal skodelico v rokah ter jedel, je mirno odgovoril: „Ja sam ti opsovao mater." Adem je nato besno siknil: „Zini, da ti ne kvarim zube", te: nameril s puško proti Muharemu. Strel je počil in tovariš je padel mrtev na tla. Krogla mu je prebila srce. Vojak' ko zbežali, tako da je ostal ubijalec sam pri mrtvem tovarišu. Imamovifta so takoj razorožili in vtaknili v zapor. Zanimivo je, da sta bila Adem in Muharem dobra prijatelja.
Iz celega svete.
Laška dlvjaštva. Koliko preganjan,] in muke mora prestati naš zati -rani narod v tnžni Istri, presega vse meje. Tako n. pr. se je dogodil v Ma-rezingah v Istri sledeöi slučaj: Za časa volitev je bilo med fašisti in domačini vec spopaidov. Ljudstvo se je u-prlo fašistovskemu divjaštvu. V teh spopadih so imeli fašisti štiri mrtve . ¡Orožništvo je naše ljudi tiralo kar v celih trumah v ječe, v katerh še zdaj zdihujejo. Orožništvo je imelo na su-aru tudi nekega 391etnega Janeza Ba-^iČ, češ, da je bil tudi on kriv tem spopadom. Ua Babič ne pride po ne -dolžnem v ječo, se je začel skrivati pred orožniki. Toda vselej so ga ujeli ton neusmiljeno pretepli, ne da bi ga odgnali v zapor. Babič je uvidel, 'a ga orožniki ubijejo, ako ga še enkrat aobe v pest. Toda kljub skrivanju so fr-a zasledili. Ko je Babič zagledal o-rožnke, je zbežal. Orožniki so pa za-fceli streljati za niim. Eu strel je Ba-biča zadel v srce in nesrečnež je bii taKOj mrtev. Zadeva pride sieer še v lazgovor v laški državni zbornici, a d'vjaštva laških fašistov ne bode >i-pravila.
Cehoslovaški ukr^i proti Habs-buržanom. Iz Prage poročajo, da bodo tamkajšnje večinske stranke predložile parlamentu zakonski načrt o — preganjanju monarhisličnih spletkar -jev. Glavne odredbe tega zakona so sledeče: Vsak član habsburške rodbine, kater.i bi stopil brez dovoljenja če-hoslovaške vlade na ozemlje čehoslov. republike, se kaznu e s 5—10 let težke ječe. Istotako se kaznuje vsako o-sebo, katera bi članom bivše dinastije v tem oziru pomag la. Dosmrtno ječo bodo prisodili vsakomur, kdor bi de loval na to, da se v Cehoslovaški iz-premeni republikanska vladavina v monarhistično (krn Ijevsko).
Razkralj Karl in Zita sta. že dospela 16. t, m. na otok Madeira, ki jima je odkazan odslej kot bivališče. Karla in Žito je prepeljala' na otok angleška lahka križarka „KardiP,
Hudomušen tat. V graški okolici so udrli te dni tatovi v klet nekega župnišča, kjer je bilo shranjeno zelje za zimo. Neznani tatovi so odnesli zeljne glave in napisali s kredo na duri kleti „Wer auf Gott vertraut, braucht kein Kraut". {Kdor zaupa v Boga, ne rabi zelja).
Poizkušen napad na grško kraljico. J z Skoplia poročajo, da so neki macedonski četaši poizkusili pri selu Zelenika (na progi Skoplje—Gjevgje-lija,) izvršiti napad na salonski vlak, v katerem se je vozila grška kraljica Sofija v Solun. Napadalcev je bilo o-koli 20. Pre^o je pred vlakom pregledoval nadzornik Magulič, Cetaši so ga ujeli in ubili. Njjegov spremljevalec , neki delavec, pa je srečno pobegnil in obvestil oblast o napadu.
Velika nesreča. V Houthovi tovarni v Dolzkeimu na Nemškem je eksplodiral 14. t. m. v kleli bencin. Stirinadst ;pnai tovarna se je zrušila in pokopala med razvaline 5—6 delavcev. Po eksploziciji. bencina so se še vnele zaloge olja, na kar je nastal silovit požar, ki še danes ni pogašen. V sosedni fabriki so vsled poka in ognja popokale vse šipe in je bilo od steklenih drobcev močno poškodovanih 100 delavk.
Dijamante pojedel. Nemška vlada je strogo prepovedala izvoz dijaman-tov m drugih dragoceposti iz Nemčije. Pred duevi je pa prišel trgovec Pol • lak iz Nizozemske v Berlin z name -nom, da nakupi dijamamov v vrednosti več milijonov kron in jih na zvit naßin spravi iz Berolina na Nizozemsko. . ".er je nadzorovanje potnikov na meji zelo strogo, se lo malokaterimi posro":i tak posel. Toda zviti židovski trgoveo si je znal pomagati. Kupljene cijamante, ki so bili vredni tri milijone mark in so bili večji kakor vsako pšen'5no zrno. je vtaknil v surovo maslo, bilo jih je 104 komadov. Na, ob mejni postaji, kjer je bila revizija, je pa vso dijamcnfe s surovim maslom vred pojedel in tako prišel srečno čez me o. Toda postalo mu je zelo slabo v želodcu. Pri bljuvanju je prišlo na — dan sleparstvo. Toda pred sodnijo je' bil oproščen, ker so bili sodniki mne-n:a, da tihotapstvo blaga čez mejo v ¡Človeškem želodcu ni kaznjivo.
Zlato je skril v jajca in surovo maslo. Nedavno so nemški carinski u-
raduiki .pregledovali na. D-vlaku pre*? Berlinu prtljiag:o popotnikov. Pri ne -kem trgovcu so našli v surovem ma« slu in v jajcih zlata in draguljev vi vrednosti 13 milijonov mark.
Kaj je milijarda? Povsod se govori o milijardah: v privatnem življenju in državnih bilancah. Kako naj si predstavimo milijardo? V bankovcih po 1000 dinarjev za eno mili„ardo bi se lahko uredila biblioteka z 2000 knji gami, od katerih bi vsaka obsegala — 500 strani. Milijarda v srebru tehta 5s milijonov kilogramov. Od Kristusovega rojstva do leta 1902 je pretekla enat milijarda minut.
Gospodarstev
tfiaagrsdii^tvy
Letošnja vina vsebujcio razmero«, ma precej kisline, ki pa ni neprijetn® in se bo porazgubila naravDim potom pni nadaljnem dobrem razvoju vina»
V	slučaju potrebe zamoremo umetno pospešiti to „odpravljanje" kisline na (a način, ako mlada vina po končanem glavnem vrenju temeljito prema-šavamo z drožami vred. Drože so le^ ios zdrave, ker ni bilo gnilega grozdja. Vsak teden naj se enkrat temeljito premeša. Kdor nima .posebnega mešalnega droga iz pocinkanega železa, lahko meša s snažnim hlodom. Na ta način premešana vina se navadno že pred prvim pretakanjem bolje iz čistijo,
V	splošnem pa je' to ostopanje pripen ročljivo le pri več ali manj nezrelih sicer pa zdravih letnikih in sorfah —. ker je gotova količina kisline v vinu itak potrebna
Razvoj sladkor]:: v grozdju letošnjega pridelka,, V vi narski in sadjarski šoii v Mariboru so ugotovili, da sa jo v razdobju 15 dni, namreč ol 24* septembra do 9. oktobra, zvišala vse-, bii?a sladkorja pri naslednjih šestih sortah (domači nasadi), takole: pri tra mllncu od 20 na 21.5%, pri silvancu od 19.5 na 21,5%, pri belem burgund-cu od 18.5 na 21.5%, pri laškem rizlingu od 18.5 na 21.5, pri šiponu (Moh sler> od 15.5 na 20.5%, pri rizlingu (mala graševina) od 15 na 20%,
Oddaja vinskih trt iz državnih trtnih nasadov. Spomladi leta 1922 se bodo oddajale trte iz državnih trtnili nasadov. Vinarsko nadzorništ\o v Mariboru ima na razpolago okoli 70 tisoč cepljenk, 25.000 korenjakov iu 200.000 ključev. Cene bodo.sledeče: 1„ cepljenke Ia, za 100 komadov 350 K; cepljenke Ila za 100 komado 150 K? 2, korenjaki Ia, za 100 komadov 70 kron; korenjaki Ila, za 100 komadov 35 K; 3. ključi Ia za 100 komadov 20 kron; ključi j.la za 100 komadov 10 kron; Te cene veljajo le za manj ima vite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Vsem drugim naročnikom se bodo trte zaračunale 70% dražje. Nasprotno se oe-> . na v slučajih dokazane revščine ce-t na zniža za 25%. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu v pristojni državni trtnicu Omot in dovoz na železnico ali pošto se zaračuni posebej. Trte dobijo le vinogradniki i z Slovenije, ki sel zavežejo, da bodo i-ste sadili na lastni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov se bo oziralo v prvi vrsti na one naročnike, ki nameravajo zasad ti lastni maiičnjak, pri dodelitvi ključev pa na one, ki cepijo trte. za lastni vinograd in ne za za prodajo in ki doprinesejo tozadevno potrdilo pristojne občine. Naročila se sprejemajo pri drž. trtiihi nasadih in pri pristojnem vinarskem nadzorništvu v; Mariboru in sicer najkasneje do konca novembra 1921. Po tem roku se trte r« i delijo sorazmerno med vse u-pravico ae naročnike, katerim se do-bfnvi tozadevna nakaznica. Vsak na-! ročniji, ki se mu nakažejo naročene vrste trt, je obvezan iste prevzeti in plačsii. Naročniki',, ki dobijo dodeljene druge sorto nego so jih naročili v: nadomestilo, morajo nakaznice, če dodeljenih vrst no želijo, tekom 14 dni s. priporočeno poŠto vrniti, drugače so, tudi oni zavezani nakazane trte prevzeti in plačati.	,
Kmet. podrnžnlca v Ptuju priredi v nedeljo, dne 27. novembra v dvorani g. Zupančič poučno zborovanje. — Začetek bo ob 0 uri predpoldne. Predaval bo g. predsednik Kmetijske dni žbe za Slovenijo Gust. Pire o kmetij-s!vu itd. Pri tej priliki se bodo sbre-• Jemala tudi naročnina za galico ia

udnina za leto 1922. K obilni udeležbi vabC načelnik.
Čebelarska podružnica za okraj Sv. Lenart s sedežem pri Sv. Trojici v Slov. gor. vabi uljudno vse člane in prijatelje čebelarstva na obč. zbor, ki se vrši dne 18. dec. 1921, dopoldne ob 9. uri v gostilni g. Antonije Arnuš pri Sv. Lenartu v Slov. gor. K obilni udeležbi vabimo prijatelje čebelic!
Slinovka in parkljevka se spet širi. Pokra, inska uprava za Slovenijo je proglasila za okužene okoliše sle -0eče kraje: 1. vse občine političnega okraja logaškega in občino Vrhnika. 2 Vse občine sodnega okraja brežiškega in občine Arneško, Anže, Blan-ca, Gorica, Rajhenburg, Sevnica ter Siolovnik sodnega okraja sevniškega* V teh navedenih krajih se je strogo držati zdravstvenih predpisov in določil, objavljenih v „Uraidnem listu" št, 136
Uvoz živine v Italijo zopet dovoljen. Italijanska vlada je dovolila uvoz živine pod sledečimi pogoji: Živina se pusti v živem stanju do Trsta in An-kone, kjer se v klavnicah pokolje, ta/-ko da pride le mrzlo meso v državo. .V vsa druga mesta je uvoz popolno -ma prepovedan.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na zadnji živinski sejm so prignali: 10 bikov, 126 volov, 344 krav, 7 telet in 7 konjev. Skupaj 494 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 15—18 K, poldebeli voli 11—14 K, plemenski voli 11—14 K, biki za klanje 9—11 K, klavne krave, debele, 12—14 K, plemenske krave 7—12 K, molzne krave 12-16 K, breje krave 10-16 K, mlada žima ,7-13 K, teleta 14-1-6 K za 1 kilogram žive teže. Krave za kloba-sarje 1 kg žive teže 6—7 K.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 11. novembraj 1921 so pripeljali radi slabega vremena samo 20 komadov svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 tednov stari, komad 9.50—200 K, 6-7 tednov stani 300 do 350 K, 5—6 mescev stari 1200-1500 K eno leto stari 3000—3500 K, Plemenskih in polpitanih svinj sploh ni bilo na sejmu.
Mesne cene v Mariboru: Volov'' meso prve vrste 1 kg 22—24 K, druge vrste 18—20 K. Meso od bikov, krav, telile 16 K. Telečje meso prve vrste 20 K, druge vrste 18 K, Svinjsko meso sveže 22 K*
Na živinskem sejmu v Ptuju. V torek, 15, novembra so se cene gove-
ji živini precej drgnile. Ljubljanski in zagrebšk} »kupci so plačevali vole, ki so tehtali nad 1200 kg po 18 do 20 K 1 kg živ® teže. Izjemo je delal posebno lep par volov, za katere le plačal ljubljanski Predovič celo 24 K. Tehtali so oko}. 1600. kg. Italijanskih kupcev ni bilo.
Živinske cene na Hrvatskem. Po-v prečne cene živini na hrvatskih tr -žiščih so sledeče: V zagrebški župa-liiji: voli 16—20 K, biki 12—16 K, in krave 12—16 K; v bjelovarsko-križe-vski županiji: voh 18—20 K, biki 14 —20 K, krave pa 10-18 K za kilogr. i; ¡ve teže
Podjetni domači ni. Drr.žba „Mesna" v Mariboru je dosegla" da lahka s posebnim hladilnim vlakom vozi vsak teden 5—6 vagonov mlesa v Švico. — Prevoz mesa se vrši v vagonih, v katerih električni obrat sproti proizvaja led, tako da se meso na dolgi pati prav nič ne skvari. V Švici pride en kilogrgovejega mesa v naši valuti na 150—200 K. Švicarji prodajajo svojo živino kot drago plemensko živino v druge dežele, meso pa uvažajo.
Zvišanje krušnih cen v Beogradu A' Beogradu so zvišali krušne eene takole: črni kruh 3 dinarje, beli kruh 4 dinarje 30 para. Gene se razumejo v kilogramih,
Cene poljskim pridelkom. V ..led padanja vrednosti našega denarja so v preteklem tednu žitne cene in cene za druge poljske pridelke močno po-SKOČile, Tudi slabe prometne razmere so mnogo pripomogle k stalnemu naraščanju žitnih cen. Na žitnem trgu v Zagrebu je bilo v prejšnjem tednu — prav malo pšenice. Prodajala se je po 1200 do 1300 K za nviterski stot. Na žitnem trgu so ponujiJi rž samo srbskega izvora in so jo plačevali po <50 do 770 K za meterski stot. Tudi ječ -men je bil samo srbskega izvora in le slabo blago, za katerega ni bilo dosti popraševanja. Prvovrstno blago so pa kupovali po 1100 K za meterski stot. Popraševanje po ovsu je precej popustilo. Cene so se gibale med 750—770 K za meterski stot. Očiščeno blago je pa doseglo ceno 800—820 K. Po stari koruzi je bilo popraševanje zelo živahno in temu primerne so bile tudi cene, ki so se gibale okrog 1100 K, Nove koruze ni bilo dosti, večinoma blago iz Banata in je stal meterski stot 840—870 K. Po moki je bilo popraševanje zelo živahno, zlasti po kupcih iz Češke. Cene so bile za nularco 18 do 18,40 K za kilogram, za krušno mo
ko pa od 15 do 16.50 K za kilogram. Otrobov je bilo malo na trgu. Meterski stot je stal 530—640 K. Fižol so kupovali samo za domačo potrebščino. Pisani fižol je stal 1000 K, beli 1200 K met. stot.
Novi motorui plugi. Neka dunajska tvrdka je izdelala novo vrsto malih motornih plugov, ki orjejo 70 cm globoko. Motor ima 12 konjskih sil in se more uporabiti tudi drugje. Poiz -kusi so se jako dobro obnesli.
Hmelj. Na hmeljskem frgu v Zat-cu tudi v pretekli dobi ni bilo nobe -nega živahnega popraševanja po hmelju. Za prvovrstni hmelj so ponujali ,.500-6400 čehoslovaških kron za 50 kg., za tuj hmelj pa po 4800—5000 K za 50 kg. Cene so padle za 200—300 K pri kilogramu.
Vrednost denarja. Amerjš|ki dolar stane 268 naših kron. Za 100 nemških mark je plačati ll/2 naših kron, za 100 avstrijskih kron 6, za 100 čeho slovaških kron 299-302, za 100 laških iir 1050 jugoslovanskih kron. 1 iranc. frank stane 19% naših kron. Vrednost našega denarja' je poskočila za 40 točk *n notira v Curihu 1,90*
Dopisi.
Sv. Miklavž pri Mariboru, VoHi-tov župana se vrši prihodnji petek, 18. novembra popoldne. Dosedanji župan vrli našinec g. Florjančič ne sprejme več županskega mesta. Gospod Florjančič je bil eden najbolj delavnih županov mariborskega okraja.
St. Ilj v Slov. gor. Naše Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 20. novembra popoldne po večernicah v Slovenskem domu veselico z igro: „Stari in mladi", petjem in godbo. Prijatelji, povabljeni.
St. ilj pod Turjakom. ,V nedeljo, dne 20. t. m., po rani maši shod SKZ v gostilni Fr. Rozman. Poroča poslanec PuŠenjak Pridite!
Griže pri Celju. Ce grižki liberalci kaj zapišejo v svojih listih, se nihče ne zmeni za njihove klobasarije . Zato so primorani, da na svoje stroške pošljejo svojo duševno revščino našim pristašem. Ko pa „Straža" ter „Gospodar" delita grižkim liberalcem ošteno po predpisih, švigajo od hiše do hiše in poprašuje.jo po dotičnih izvodih naših listov. Ker pa nihče rad ne posojuje, zato priporočamo gospodom liberalcem, naj si raje naroče in plačajo naše liste S tem bodo podprli dobro stvar.
Listnica uredništva.
Dekliški vrtec bo zopet prinest „Gospodar", kakor hitro mu bodo poslalo naše vrle mladenke za vrtec dovolj gradiva. Vse one pa, ki se» nasn poslale dopise že za to številko, pro-s.'mo potrpljenja
Lepo darilo za Miklavževo in za Božič. „Klaverjev koledar i. 1 9 2 2." Ima poučno in zabavno vse -!>ino, lepe afrikanske povestice in slika Stane samo 5 K, pri naročbi 12 /vodov damo enega povrhu. Vsem c, prijateljem misijonov, kršč. družinami, Marijinim družbam in drugim društ vom ga toplo priporočamo. — „M ' s ■ onski koledarček zfi m • a -d i n o 1 9 2 2." Letos prvič izšel. Poučna in zabavna vsebina, nalašč za oiroke. Lepe zamorske povestice, mešane s slikami, bodo vzbudile v m-a-Jih srcih duha požrtvovalnosti, kav» rega svet danes tako malo pozna, m vnele ljubezen "do sv. vere in za "OšJ ■ev duš naših še poganskih bratov, Stariši, učitelji in vzgojitelji ne morete napraviti otrokom večjega ves>lja, Kot če jim naročite ta lepi novi ko'p •-vrček! En izvod stane samo 3 K, pri naročbi 6 izvodov skupaj eden povrh Oba koledarja se dobita pri Družbi sv Petra Klavera, Ljubljana, Mklo-šičova ulica 3.
Orlovski koledarček je dotiskan» T sled lepe vez-i ve, primerne Šepne e-blike in izbrane vsebine naj ne bode člana orlovske organizacija, ki bi si ga ne preskrbel Naroča se samo pri Orlovski podzvezi y. Ljubljani, Ljudski dom II.
Previdni ljudje iščejo vedno pri kupovanju najbolj zanesljiv in zmožni vrelec. Popolno zaupanje zasluži sve-tovroz nana eksportna tvrdka H. Sutt ner, Ljubljana št. 992, od katere ur® uživajo svetovni glas, ker vsaka Sutt nerjeva ura, tudi najcenejša ima za nesljivi dober stroj. Ta tvrdka ima ve tiko zalogo verižic, prstanov, raznih predmetov iz zlata in srebra in dru ,;ih koristnih potrebščin.
Trgovski ummt
priden fant iz poštene hiše z dobrč šolsko oliko vešč obojnega jezika se takoj sprejme v trgovino z železom in špecerijo Ivo Andraschitz Maribor. 777
Pobrigajte se za izobraževalne tečaje!
Letošnia zima je prikašljala rano in obeta biti dolga ter ostra. V tej skoro gotovo dolgi zimi bo časa dovolj, da poskrbimo naši mladini za njen vsestranski napredek glede izobrazbe, Naši preizkušeni mladinoljubi in vztrajni delavci na polju prave ljudske izobrazbe so se že temeljito posvetovali, kje, koliko in s kakim programom bodo prirejali izobraževalne tečaje za naša vrla dekleta, fante in odrasle» Dolžnost naših ljudskih mas je, da se tudi pridno, mnogoštevilno, z vso vnemo ter pazljivostjo u-deležuje teh tečajev. Vspored teh raznih tečajev bo tako pestro zanimiv, da bo lahko črpal iz njega naš slov. štajerski navadni človek veliko prepo-trebnega znanj"a v političnem, gospodarskem, organizatoričnem in sploh kulturnem oziru v živi besedi iz ust naših najboljših govornikov in strokovnjakov.
V teh povojnih časih smo že spravili našo mladež na predvojno duševno stopinjo mi krščansko misleči Slovenci potom že prirejenih izobraževalnih tečajev, katerih vsestransko izobraževalno moč jim mora priznati pač vsakdo, ki se jih je udeležil v teh letih obstanka naše nove države. Naša dolžnost pa je, da spravimo našega navadnega človeka ne samo na
stopinjo predvojne izobrazbe, ampak hočemo in moramo iti dalje, ker tudi naš priprosti narod bi naj bil duševni kvas naše mladostne Jugoslavije. Hočemo dalje z izobrazbo našega naroda, potem mu moramo kot inteligenci vseučilišča, tako ponuditi masam nar roda nekaka kratkodobna ljudska vseučilišča — izobraževalno tečaje.
Ravno letošnja zima bodi čas poslušanja in izobrazbe na ljudskih vse učiliščin — izobraževalnih tečajih kateri naj bodo tudi tako polnošitevilno chi^keiii, kot n. pr. ljubljansko vseučilišče in univerza.
Nekaj izobraževalnih tečajev je že r .izpisanih in obljubljenih, drugi Še bodo in kjer jih še želijo, naj, nam javijo, voditelji in predavatelji teh tečajev bodo vedno radovoljnim sroem na razpolago ljudskemu vabilu in klicu. Ako bodo izobraževalni tečaji letošnjo zimo dobro uspelij nam bodo obrodili za prihodnje volitve sad pravega političnega spoznanja, katerega posledica bo potem od sedanjega mnogo boljši gospodarski razvoj Slovenije in celotne države.
Porabite zimski čas za izobrazbo!
(Piše kmet iz zasneženega Pohorja.)
Svojčas, ko Še ni bilo časopisov in bore malo knjig so porabili naši
predniki stari ter; mladi zimske večerne ure za medsebojno izmenjavo mišljenja, novic in pripovedk. Kako nekaj slovensko lepega in mikavega so bili sestanki na pozimskih kmetskih prej ah. Staro ter mlado se je veselilo dolgih zimskih večerov, ki so jim nudili dovolj časa, da so se obiskovali, pripovedovali ter poslušali* kar so doživeli med letom. Veliko lepega in koristnega so bili za naše stare, sicer dolgočasni zimski večeri v dobi, ko ni bilo časopisov in je bilal tudi knjiga redka prikazen.
Starejšim našimi gospodarjem in gospodinjam pa bo Še tudi v živem spominu, kako so jim v njakovi mlajši dobi, ko je obhajala že tudi tiskana knjiga svoj vhod v našo slovensko hišo po deželi, čitaii v zimskih večerih iz podučnih ter povestnih knjig razne dobre babice in tetice.
Danes smo ravno v naši državi mi Slovenci tako srečni, da sta knjiga in časopis nekaj vsakdanjega za skoro vsako hišo in najrevnejše sloje.
Ravno sedaj v teh dolgih zimskih večerih sem vas spomnil kratko na že davno prošlost naših prodnikov, ki so porabljali temničasti, zimski čas v svoj telesni oddih, pa tudi v duševno izobrazilo, napredek in zabavo. .Tudi danes nikakor ne smemo zaostati za našimi predniki. Dobra knjigj^ dober.
■»m
časopis morata biti tudi danes nagi kmetski hiši v pozimskem času v zabavo in poduk.
V spomladi, poletju i:i jeseni so je trudilo staro in nilulo našega kinets-kega naroda s pehanjem za tolo, za duševno likanje je biio malo časa» Kar smo zamudili v delavni letni dobi, to nadomestimo v linsldh večerih, Ni lepšega prizora, kot videti slovensko družim pri skupni molitvi, skupnem delu i 1 skupni izobrazbi.
Kot nekdaj, kakor sem omenil zgoraj. se zLira tudi danesi v zimskem času staro, odraslo in mlado k skupnim večornim sestankom po hišah.
Mesto praznega govoričenja ia trošenja opravljivih in obrekljivih govoric, porabite rajši zimske ure skupnih sestankov za čitanje in medsebojno izmenjavo novic, ki ste jih zvedeli iz dobrega časopisja.
Kako malo in slabo n. pr. poznajo naši kmetski gospodarji razmere v naši državi na zunaj in na znotraj. Nekateri čitajo o tej naši novi državi, a ne razumejo vsega, naj mu razloži ter pojasni nerazumljivo sosed, ki $ bolj pristopen razumevanju naših novih — jugoslovanskih razmer.
Kar pišeta o dobrih m slabili r<& merah v naši; državi „Straža" „Gospodar", to bi moralo romati od ^ šesa do ušesa, potem boste tudi rafr
umeli, kdo je kriv teh raznih nadlog v naši državi, o kateri smo sanjali, da se bo cedila po njej sama bratska ljubezen, enakopravnost in izobilje brez onih neznosnih razmer, čez katere smo tožili pod rajno Avsitrijo.
Listi vladnih strank vam prikrivajo istino in marsikdo še krivi radi sedanjih slabih časov nedolžne3 one, ki mu edini kažejo na narodne goljufe in na one, ki so edini že in še bodo odpomogli našemu kmetu»
Koliko gospodarskega poduka prinaša našemu gospodarju .vinogradniku, poljedelcu, živinorejcu in lesnemu producentu „Gospodar". Tudi o teli gospodarskih navodilih, ki jih zajema te iz časopisov, treba temeljitega razgovora, ker če človek samo enkrat či-ta, tudi hitro pozabi.
Bodite uverjeni, ako se hočemo o-tresti sedanjih neznosnih politično-go-spodarskih, razmer, moramo temeljito poznati njih izvor, da bomo znali ob času zopeinih volitev kreniti, ne kot zadnjič na slabosiojno, ampak pravo-stojno stran.
Se večjega izobraževalnega pomena kot za naše odrasle gospodarje, je zimski čas za našo mladino, ki bo gotovo dočakala boljše dneve v naši novi dr •žavi kot mi — žalostni in na slar bo plat preizkušeni preostanki rajne Avstrije.
Ti boljši časi mladostne Jugoslavije pa bodo tirjali od naše mladeži več politične, gospodarske in sploh kulturne^ naobrazbe kot smo je prinesli v našo novo samostojno domovino mi starejši veterani, ki smo precl izbruhom vojne komaj malo začeli preizkušati moč prave, dobre, krščanske organizacije.
i Težavnega dela več ali manj prosti zimski čas bodi za našo že organi-; zirano mladino vsakoletna doba orga-nizatorične ureditve! ne samo na zunaj potom skupnih zabav, iger, sho-; dov, izletov ter prireditev, ampak tudi na zhotraj, da si organizira vsak posameznik svojo dušo "z za poznejše življenje potrebnim vsestransko in navadnemu človeku potrebnim znanjem.
Viri kulturnega likanja mladih duš so isti, kot pri odraslih, samo s tem razločkom, da se jih Janezek lož-je nauči in jih bo tudi dalje časa znal in užival kot pa, ako si jih je potisnil v dušo že od dela in skrbi neokretni Janez.
Zimski čas vam bodi vsem, brez razlike na starost, čas telesnega od-počitka, a duševnega napredka v do-; brem«
• (Dalje prihodnjič.)
Ne zapuščajte rodne
gnde!
V zadnjih de ¿tletjih so mladi ljudje na deželi k i radi zapuščali svoje domove ter se podajali v širni svet. Mladeniči, ki so služili v velikih mestih kot vojaki, sa polagoma pričeli pozabljati (na svoje , rojstne vasi in marsikateri od teh j'e ostal pri vojakih, drugi pa so si v tovarnah iškali zaslužkov. Velikomestno življenje z vsemi težavami in nasladami jim je ugajalo bolj nego trda borba za vsakdanji kruh na domači grudi. Komaj so pogledali v svet, so pozabili na domačo vas, na roditelje, ' na brezskrbne urice rane mladosti in, na lo-
poto domačih gozdov, in trat. Odtujili so se plugu in brani, v mestih pa so rade volje delati v smrdečih delavnicah od zore do mraka. Isto je bilo z dekleti. Marsikatero dekle, kii, je nekoliko pogledalo v naša mesta, je zapustilo dom, in se ni več vrnilo v svo jo domačijo. V mestih so se potem pre rivale kot natakarice, služkinje in delavke skozi življenje. Sicer je res, da je marsikatera ostala poštena, veliko pa je bilo tistih, ki so se telesno in duševno pogubile ter utonile v veliko-mestnih močvirjih . . ,
Na žalost pa ta neprestani beg z dežele po vojni ni prenehal. Fantje so za časa svetovne vojne gledali ruske nižine, gališke poljane,, italijanska me sta, nemila usoda jj,h je vodila po daljnih krajihj skratka: priprosti kmetski mladeniči so spoznalil svet. Kar jih je bilo razsodnih, so si želeli nazaj v svojo domačijo, drugi pa so se ji odtujili ...
In kaj je rodilo to zapuščanje rodne grude? Prenapolnjena mesta. Koliko miadeničev in deklet pride v mesta in vsi mislijo, da-bodo prišli do zaslužka! Kako bridko se varajo! Do boljših služb navadno ne pridejo in predno se najde za te ljudi kak kotiček, morajo od posredovalnice do posredovalnice, dokler se jim ne odkaže kaka slaba služba kjie na Hrvatskem. Tam jih dobi kak čilutski izkoriščevalec v svoje umazane roke. O obljubljeni vrnitvi voznih stroškov nočejo take pijavke navadno ničesar vedeti tn tako postanejo naši fantje in dekleta žrtve ogabnih špekulantov, ki mislijo samo na izkoriščanje delavskih moči. Mladeniči še navadno prebolijo tako krivice. V bedi se nahajajočim
dekletom pa preti v velikih mestih navadno — poguba.
Vse to, kar smo zgoraj opisali se godi na žalost dandanes v vedno večji meri. Mladina zapušča svoje domove in se potaplja v vrtincih velikome-stnega življenja. Starši pa se doma brez pomoči trudijo v boju za vsakdanji kruh. Neštetokrat se zgodi, da se vrneta sin ali hčer, razočarana nad nehvaiežnostjo sveta, še le takrat v svojo domovino, ko sta zbolela na duši in telesu. Vihravi mladenič je silil v svet in se ni brigal za solze ro diteljev; svojeglava deklica ni poslušala zlatih opominov matere, podala se je v mesto. Na stara leta se potem vračajo v svoje rodne vasi: izmučeni in izžeti delavci, onemogle služkinje. Srečni so tisti, ki še najdejo svoje do move In sorodnike. Za marsikaterega od teli pa morajo skrbeti naše občine.
Beg iz domovine) v širni svet je pomembna žaloigra slovenskega kmet-skega ljudstva. Zato vam kličemo: ne zapuščajte rodne grude! Ostanite, mladeniči in dekleta^ kjerkoli je to le mogoče, na deželi! Ne želite si veliko mestnega življenja! Orjiite rodno grudo, obdelujte veselih src vaše plodne njive in iščite uteho v resnicah sv. vere. Poklic kmetovalca spada sicer med najbolj težavne, a je eden med najlepšimi.
Beda in pomanjkanje v naših mestih nal vas svarita pred begom z dežele. Oklepajte se svojih domačij in delujte v prosvetnih društvih za izobrazbo našega naroda!
Zidan in prešan papir v rolicah dobiš najceneje v Cirilovi tiskarni v Mariboru,
MEDIC, RAKOVE i ZANKL
d. z o. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon ,64.
Gosposka ul PODRUŽNICA MARIBOR, sm. »ii«.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnatei mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
MERAKL"

Lak zst pode. — Emajlni lak. Linolem lak » pode. — Bru-noline.
10-668
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
] Plačam»
fj boljše kakor povsod j|
J srebrni In zlati denar \
I llgerjev sin \
| urar v Mariboru, Go- } J spotka ul. 15. 1-3 755 |
Sapi št vsaka množina rumenega in beU««ga
čelnega ml a.
1—S Ponudb* 1 norci na 768
Dolničar & Richter
tovarna voišeaih IsdelkoT
Ljubljana, Karlovska cesta 2.
Yeč posestev
29 oralov, 17 oraloT in manjie Lakor (eii in stoji, 1« 1 uradi p;eselitve prodi; vpraia 1* Gostilna Pin tarifi postaj* Pesnica.
sa	772
Denarje ni
draginja j* Telita, luluitk p« majhen. Kdor hoie t malim trn dom gotovo do 100 kron na dan mloilti, naj poilji ▼ plimo svoj natančen nailor in saimko aa cd goror.	1—761
Josip Batič, Litija.
OBLEKO.
Pri proste la flnejie. Toino in solidno dtk. Dabro blago. Cenej* kikor kjerkoli, amo pri: Alojsljn Arbetter v Maribor i D ra ni» alie* it. 15 (pri starem mostu).	7—10 181
Razpis.
Razpisuje se služba občinskega tajnika
v občmi Okolica Konjice. Plača po dogovoru. Prošnje, s spričevali opremljene, se naj vložijo do 15. decembra I92I na naslov podpisanega župana. Prošnjiki, ki imajo še kake druge «možnosti, imajo prednost. Občina Okolica Konjice: Anton Tomam župan.	1—2 770
Lepo posestvo
t Drobtiaiel (Protsgersdorf), 56 oralov, msd temi 32 oralov gosda, oitalo ajive, tuniki, sadonosiiki itd. 40 glav i I rine in vse potrebne premičnine. Proda: Janee Probst, v Drabtlnlci (Prottgeralol) p. A?afie pri Radgoni. 1—3 767
Služba organista
in cerkornika se odda v Ribnici na Pokor j a, 1. dec. ali 1. jan. PlaSa po dogovora. Cerkveno pred-stojništvo.	776
TTČanb» M *Mme f nk
ULtfllMil pri üvllja Cankarjevi ulici, it. 16. Maribor, 76S
VIIA n9T* 1 kletjo in gospo-T lin« darskim pos'opj«m tsr 1 enim oralom aealje, primerni ■a kakega pesitfonista, v milem mesta aa Ulov. Štajerskem, se radi gmot aih rainer poceni proda. Nailov v upravniSivu lista, 1—2 766
Dober glasovir
s* po ceai proda pri F. Augaštln imikelu nad Mozirjem.
org.
774
Divjačino, E'&o
maslo, knpuje vselej po diiernih cecal» Viljem Abt, Maribor, K«j-žarjeva ulica 8.	1—4 754
líiñ
upravi lista.
se išče v najem t nekaj zemljiiiem. Naslov v
1-8 761
Kot lovec IK'
Hrratskem ali v Slavoniji ua kako graščino ali velepoeestvo mlad mož, 28 let itar, cienjen s enim otrokom. Ponudb« je nasloviti na: „J, poStno leieče, 8v. Lenart v 81ov. goricah, Štajersko. 2—8708
Kolarskega *Zoitl
delo sprejmem. Imam več railičnih vozov na pred j, iste isdeiujem po naročilu. Izdeicvalnioa rasnih vosot. M. Loiar DrsgomelJ p. Domžale.	1-4 778
ProdaTše S
in sidana hlia in gospodarsko poslopje, v Čtrmljenieku poita 8v. Rupert Slor. goi 90.C00 K. Naslov *e isve v upravniitvu Blor. Gispodarja.	1—2 784
Kupim romane,
„Črni J ari)" in „Živa pokopana" Cena po dogovoru, Ponndbe je poslati na naslov: Simon Volarlč, Laka rri Zidanem mosta, 1—3
771
xxxxxxxxxx
ZELJA
v glavah
kupi vsako množino J. SIRE, Maribor, Glavni 4—6	trg.	704
xxxxxxxxxx
Suhe gobe
inržene rožičke kupuje trgovina s semeni
SEVER & KOMP.. Ljubljana, 8-10 579
xxxxxxxxxx
p ANDROPOGONis
jamama—mf..............."Tin
Hlj najboljše sredstvo proti ispadanju las	^ &
Ki lx in brade razpošilja Baloh & Rosina,	® »j
H £ Maribor, steklenica 80 Kron. Poštnina	^ 5«
Si O se zaračuna posebej.	J® «t!
tonska eskomptna banka y Ljubljani.
Otvoritev podružnice v Slovenjgradcu.
i ¿j ■
Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani naznanja, da otvori \
15. novembra 1921
svojo podružnico v Slovenjgradcu, na Glavnem trgu, v hiši Kopač (Reitter-ja nasl.).
Podružnica se bode,bavila v vsemi v bančno stroko spada-jočimi posli.
Upravni svet.
Če greš v Maribor
■»«sižS^šsaB
si dobro
ZSpOlEBij
M
štiifiiko^
G lavni trs,
kajti pri Mkl

FRANC MASTEH
kupiš res najceneje, najboljše, sukno, platno, hla-čevino, svilene robce, baržun, pliš, plete, odeje koče, perilo, pletenine, i. t. d. 1 — 700
lit W
zimsko perilo	3-6 7*6
čevlje, dokolenice (ga maše)
dežnike, dežne plašče copate, nogavice, torbice za trg, potov, košare in razno galanterijsko blago kupite najbolje in po zmerni ceni pri
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
1 škstols SS 3S"
Najboljša hrana sa dojenčke-!
Zelo ©jakuj©«© sredstvo za bolne na želodcu, rakonva-SescenSe in ©ssbižo m premalo hranjene ter v oble slabe osebe vsake starosti.
DOBI SE POVSOD.
Tovarna kamllkih predmeta« kane
„SALUS8A" D. D. ŽAO^ES
Soškoviieva ul. 23. telefon 7-51. Tvorni ca t NOVA GRADlSKA
Zalosa pohištva
Karol Preis
Maribor, Gosposka ulica 20
(prej trg. hiša Pirchan.)
Spalnice, jedilnice, gospodsko sobe, klubgarniture, pohištvo iz mehkega lesa, kuhinjsko pohštvo, železno pohištvo, vložki, modrece, stollce, posteljno perje, preproge, podobe, zrcala, gradi z« modroce, platns, blago za pohištvo, iinoieum i. i. d., : po izvanredno znižanih cenah. :
Svoboden cgled. vsakdanja vsnjska razpošiljatev.
Ceniki brezplačno.	685
Ua^li knHoffi za lastno uporabo in DARILA,
110311 UUUCIC predmete v zlatu, srebru, nakitu, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske od raznih potrebščin^'
kai liiete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože vilice in škarje, žepne nože, doze za_ cigarete in tobak, stroje za bri-ti, vžigalnike i. t. d. vsebuje sijajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 992.
Trgovci in obrtniki, inserlrajte v listu!

MHVJlLA,
Gospodu Jezusu je dopadlo, da je dne 29. oktobra na plačilo poklical iz svojega vinograda prepridnega delavca nad 85 letnega starčeka nad vse ljubljenega strica, milostljivega gospoda
FAA1CA OCIBADI
bisernomašnika, Inful. opata, kn. šk. konzfet.- in duhovn. svetovalca, rieksna in mestnega „.. župnika, častnega občana Celjskega, odbornika Južno staj. hranilnice I. t. d.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili nepozabnega pokojnika k njegovemu še vedno prezgodnjemu grobu. Prav posebna zahvala milostljivemu stol. proštu Martinu Matek, rojaku za ganljiv in tolažljiv nagrobni govor, za daritev sv. maše in za vodstvo sprevoda; nadalje mil. gg. proštu M. Jurkoviču, naddia-konu Fr. Hrasteljnu, kanonikom Francu Moravec, Maksu Vraber, Ivanu Bohanec, in vsem preč. dekanom, misijonarjem, oo. kapucinom, župnikom in vsem drugim duhovnikom za častno spremstvo. Iskreno se zahvaljujemo blag. gg. okrajnemu glavarju Žužeku in predsedniku okrož. sodišča Kotniku in vsem gg. predstojnikom raznih uradov, g. voj. poveljniku, ravnateljstvu gimnazije, vsem šolskim vodstvom, pevcem za žalostinki, Orlom, raznim društvom in vsem vernikom od blizu in daleč, ki so molili za preblagega rajnega gospoda. — Vsem plačaj Bog tisočkrat! Pokojnika priporočamo vsem v pobožno^molitev! — Pravičnemu večni spomin!
CELJE, dne 6. novembra 1921.5	w
Žalujoči.
H
m
; .
H
I t. i
fv
J •
i
ssa
Najceneje kupiš in :: eaiboij® * *
v Cirilovi tiskarni v Mariboru
.iiiihii milimi mirili1» 'imii t n invi" "ii 'i1 ir i m ')KaKaw(siBBg»&»!»»BMi'fi»m iwr»riw«r» w, triu wiwj)» m, .1,. ,i«i
papir^kanclijski fini in konceptni, pisemski, svileni (židani), prešani (krep), mapice, kasete, ovojni papir, vse najrazličnejše pisarniške potrebšline kakor: črnilo, peresa, svinčnike, radirke, ravnila. Molitvenike, rožne vence, svetinjice, trgovske knjige; šolske potrebščine, razglednice.
Solidno.
Točno.
Velika zaloga vsakovrstnih
in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. 7-5
Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
I num Clftiaf Br*r' Maribor, Jnr&fcevanl. a LUVlU JlUjcL, (Edmund Schmidgasse) 3M
li <ym>
LEPOT
kože, obraza vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las se morejo-samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera priznanja sc dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
„ELSA" lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše <milo lepote»; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K
„ELSA" obrazna pomada odstrani
vsako nečistost-kože, solnčne pege, zajedance, nabore i. t. d., naredi kožo mdhko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino K 52'-.
„ELSA" Tsnochina pomada za
rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano o-sivelost i. t. d, 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštn. K 52.
Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od predmeta dobijo popust v naravi.
Osvnn • lilijno mleko 15 K.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega Ka2llU « puder dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 30 najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 K.; puder za gospe v vrečicah 5 K.; zobni prašek v škatljah 7 K., v vrečicah 5 K.; Sachet dišava za perilo 8 K.; Schampon za lase 5 K.; rumenilo 12 listkov 24 K.; najfinejši parfem po 40 in 50 K.-Močna voda za lase 58 K. Za razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
EVGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica donja, Elsa trg 34;
Hrovaško.	2-20 74ib
enega
se vsakemu zastonj. —
z več tisoč slikami konfekcij, čevljev» klobukov, perila, preprog, parfumerije' torbarskeea, nožarskega, galanterij skega in kratkega blaga je ravnokar izšel. — Pišite še danes ponj, pošlje Izbera ogromna, cene čudovito nizke,
Veiatrgovioa in razpašiijaiaisa R. STEBMECM, Celje
št. 300, Slovenija.. 3-6 739

T . ........ ........ • •

Zadružna gospodarska banka a
Podružnica v Mariboru. =====
Začasnof.Koroškacesta 1/1.—Telefon 311.!— Brzojavi: Gospobanka.
Vir	JtjM««.« -»■"	."J	____
Centrala i Ljubljana. Podružnice:* Djakovo/Sarajevo, Sombcr, Split, Šibenik. EkipoVifurai Bled j "m m
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu^ in^njeno podružmccTv Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v^Novem^Sadu.
Kapital in rezerve sku'pno z afilijacijami čez K 50,000.000'—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne"papirje,"|kupuje^in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na^vlčžne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod^najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
5—581
. ...U »nu; vUAfcipi.iUMV '	' fr*1." U i I MilU.l ¡U. U. i i UW HiJ.Jtl »1 * • .
Izdaj« Souzorci;
„Slcii ¡GpfnojSarja."
Odgovorni urednik: .Vlado Pušonjak.
Tisk Cirilova tiskarne v Mariboru.