UREDNISi VO /ARJE |0 v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 {tiskarna 1. nart str.). Urartn: tire za stranke so od 10. do 11. dopoldne in ort 5. do 6.	nci oldne vsak	dan razen	nedeli	in
praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	Sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA : eeloielna no pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslio-Os isl o n Bosno K 21'fiO, polletna K i0*80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za :	ostaio inozemstvo	in Ameriko celoletno	K 86'—.	:	:
Posamezne	številke	po	8	vin.
Stev. 517.	V	Ljubljani,	v	ponedeljek	dne	24.	febuarja	1913.
Naši vojni stroški.
. Stvar je nedvomno paradoksna: Avstrija živi v miru, niina vojne z nobeno državo, pa vendar je zdaj eno naših naibolj perečih vprašanj to, koliko bodo znašali- naši vojni stroški. Hvala modrosti naših diplomatov, ki se igrajo z najvitalnejšimi interesi narodov kakor šolar-čki s »frnikulami«, bomo plačevali za oboroževanje, katerega ni nihče dovolil, take svote, da sc nam bo delala tema pred očmi. Ko je grof Berchtold nastopil tirad zunanjega ministra namesto Aehrenthala. ki je ležal na smrtni postelji, so hvalili njegovo požrtvovalnost, njegovo znanje in njegovo spretnost, kakor da je Avstrija zadela glavni zgoditek. Požrtvovalen je bil. ker je bil tako iziedno ljubezniv, da je spreiel imenovanje za ministra; učen in spreten pa je bil zato. ker so mu te lastnosti priznavali priliznjeni časopisi.
Zdaj borno kmalu dobili priliko, da bomo praktično spoznali to izredno genialnost, kolikor je nismo spoznali že doslej. Da se je pod gospodom Bcrchtoldom razvila Prochaskova afera v evropski škandal, ie malce dvomljivo znamenje njegove spretnosti. Da gredo na Balkanu naše simpatije boljinbolj rakom žvižgat, 1udi ni poseben dokaz njegovih sposobnosti.
Ali najbolj neposredno bodo občutili genialnost naše zunanje politike — naši žepi. Po zaslugi voditeljev te politike, ki vedo v notranjih potrebah Avstrije in njenega prebivalstva toliko kolikor o lanskem snegu, smo se vojaško tako pripravili, kakor da se ima pojutrišnjem pričeti vojna Avstrije s polovico sveta. Kolikor se niso vojni ministri in drugi gc-j!eraji že doslej bahali s sijajnimi rezultati militaristične preparacije, toliko se pobahajo še pozneje, ko bodo mogli povedati tudi različne podrobnosti. Ljudstvo pa bo vso to slavo tako f^.pl^evalo, da ga ne bo mogla nič veseliti. Užitek te glorije bodo imeli gospodje z zlatimi ovratniki, ljudstvo pa bo imelo — mačka po tujem užitku.
Ce bi se vršile vse te igre brez vstopnine, bi jih bilo prav zabavno opazovati. Pisatelji komedij in operetni lihi el isti. ki si morajo beliti glave, kje bi naši; kakšno snov za literarno ka-pitahziranje. pa S3 lnoraj0 večinoma bedno preživljati ob tujih idejah, bi tukaj lahko z obe-»V r0kama neposredno zajemati. »Caridoejci« Kr potiebujejo za svoje predstave skrinje z dvojnim podom, cilindre s trojno podšivko in vsakovrstne optične prevare, pa naj se gredo solit. Naši finančni ministri znajo vse drugače čarati.
Ko so zahtevali socialisti v državnem zboru sedemnajst miljonov za regulacijo; železničarskih plač, ni bilo denarja. Vse je bilo zaman — če so se obrnili vsi žepi, ni bilo vinarja v njh. Ko se je sklepala službena pragmatika za državne uradnike, je dala vlada s pomočjo tlrja. Steimvenderja v zakon vtihotapiti določ-k°* -m |SC pragmatika še le tedaj, kadar i£°i *{" d™ava pokritje za njene stroške. Sploh smo vajeni, da ni nikdar denarja, kadar Kre za kakšno socialno iiotrebo.
Koliko stroškov so povzročile vojaške priprave, je gc skrivnost, ki je navadnemu državljanu sedeminsedemdesetkrat zapečatena. Ali da niso majhni, je naravno. Približno se dajo tudi oceniti. Že okrog božiča se je govorilo, da sp znašali približno tristo miljonov;
CMII E ZOLA:
Rim,
(Dalje.)
m Pierre je dalje prelistoval enostavno knjigo m poslušal, kar mu Je pripovedovala o znanosti. Ta ne more bankrotirati, kajti ker enostavno polagoma osvoja resnico, ne oblju-buje absolutnega. Nikdar ni bila tako prevzetna, da bi bila hotela podati vso resnico naenkrat; ta način pripada le metafiziki, razodetju, veri. Vloga znanosti pa je ta, da razodeva zmoto, čimbolj napreduje in širi svetlobo: Zatorej je. »e da bi nevzdržema napredujoča mogla bankrotirati, ona edina resnica, ki jo je mogoče misliti zdravim in enakomernim glavam. Kar se tiče onih, katerih ne zadovoljuje, onih. ki imajo blazno potrebo po popolnem in neposrednem spoznanju, si lahko pomagajo tako, da se zateko h kakšni verski hipotezi, seveda pod pogojem, da zgrade svojo utvaro, če hočejo navidezno imeti prav, na pridobljenih gotovostih. Vse, kar .se gradi na dokazanih zmotali, se zruši. Če živi verski čut v človeku dalje, če ie potreba po veri večna, ne sledi iz tega. da je katoličanstvo večno; kajti ono je le verska oblika, katera ni obstojala vedno •— druge verske oblike so bile pred njo in druge ji bodo sledile. Vere lahko izginejo, verski čut bo ustvaril druge, celo s pomočjo znanosti. In Pierre se je spomnil, kako je znanost baje doživela poraz ob sedanjem prebujenju misticizma. Navedel je bil njega vzroke v svoji knjigi; pr-jvič propadanj« svobodne misli med ljudstvom, ki je bilo pri zadnji delitvi prevaljeno, in drugič neugodni občutek privilegiranega razreda, ki obupava zaradi praznote, v kateri jo }c: zapusti! osvoboleni razum in razširjeni duh. Budi sc zopet strah pred neznanim; ali to je le naravna, ubežim reakcija izza tolikega dela, porojena orvi hip. ko ne more znanost zadovoljiti
zdaj jih cenijo na šeststo miljonov, in če ostane sedanje stanje še nekaj časa neizpremenjeno.. se lahko pripravimo, da bo znašal račun, ki se predloži delegacijam, do miljarde, to je do tisoč miljonov kron.
In čudno — ta denar ima država!
Lahko bi se vprašalo, kdo je vladi dovolil te ogromne izdatke. Zakaj pogostoma nas uče, da živimo v urejeni državi, ki ima svoj parlamentarno dovoljeni proračun in sme izdajati denar le v okviru tega proračuna. Ali v državnem zboru imamo tudi večino, ki niti ne misli na to, da bi sekirala vlado s takimi sitnimi vprašanji. Nihče ni dovolil teh velikanskih izdatkov. To ve tudi finančni minister. Ve pa tudi, da sc lahko zanaša na servilno večino, in zato je uslužen vojni upravi kakor da je nastavljen za slugo militarizma, ne pa za ustavnega ministra.
Gospodje vojskovodje so pa tudi izredno spretni možje, in že danes smo prepričani, da nas bodo znali kar panati s svojo umetnostjo. Na mejah, in kjer so še vršili svoje priprave, je bilo seveda vse briljantno. Če bi bilo prišlo do »resnega«, bi bili pohrustali pol Evrope za zajtrk. Lahko smo ponosni — itd. itd.
Prav tako smo pa tudi že danes prepričani. da bodo znali gospodje kar v eni sapi zatrditi tudi ravno nasprotno; Izkušnja je pokazala, da imamo še velike potrt be, manjka nam modernih kanonov, manjka nam drednotov, manjka nam kdove še kaj, in vse to je treba hitro nabaviti, za vse to je treba hitro dovolii denarja, dvesto, tristo miljonov, morda Še kaj več.
In zakaj vse to? Zaradi Albanije! Gospod Berchtold si ie vtepaj v svojo grofovsko glavico. da ie Albanija avstrijski interes, in zato se mora širiti denarna kriza po vsej državi, zato mora biti na tisoče delavcev brez dela, zato moraio propadati eksistence, in zato bomo morali še ppst festum plačevati, da ne bomo veneli. katerega spola da smo.
Avstrija, ki ni v vojnem sianju in nima nobenega povoda za vojno, plačuje vojne stroške. Seveda ni nihče tako naiven, da bi se za-i našal na delegacije. Tam bodo gospodje po stari navadi »patriotični«; za ljudstvo bodo imeli par globokih vzdihov in nekoliko fraza-stega sočutja, militarizmu se bodo pa poklonili, da jim bodo hrbti pokali in noben vinar v ljudskih žepih ne bo varen.
Toda naposled bo morda vendar kmetič, kadar mu odženo kravo iz hleva, mali obrtnik, ki bo potrkal na tovarniška vrata, mali trgovec, ki mu zapro štacuno, vprašal kako. odkod in zakaj. In kdo bo resno vpraševal, bo dobil tudi resen odgovor. Teda! bo marsikdo obžaloval, da ni že davno poslušal, kar so govorili prokleti rdečkarji, ki so navsezadnje vendarle imeli prav.
Pred generalno stavko na Ogrskem.
Parlamentarni odsek za volilno reformo se ukvarja z vladnim nestvorom, zbor štiridese-terili vladnih kimavcev, sestavljen deloma iz političnih ničel, deloma iz zloglasnih političnih špekulantov, naj iz podlega vladnega pamfleta ustvari postavo, ki bo pomirila razburkano deželo in zadovoljila prebivalstvo . . . Delavstvo se niti za trenotek ni vdajalo upanju, da bo na
naši žeji po pravičnosti, našemu hrepenenju po gotovosti, ne našemu starodavnemu mnenju o sreči, ki obstoja v neumrjočnosti in večnem uživanju. Da bi katoličanstvo zopet vstalo, kakor razglašajo, bi se morala izpremeniti socialna tla; za prenovitev izsušene formule, katero ubijajo šole in laboratoriji od dne do dne bolj, nima več potrebnega soka. Tla so se izpremenila; drug hrast zraste iz njih. Naj ima znanost svojo vero, če mora vera pognati iz nje! Kajti ta vera bo kmalu edino mogoča za prihodnjo demokracijo, za narode venomer pomnoževanega znanja, med katerimi je katoličanstvo že sedaj le pepel.
In Pierre je nenadoma našel zaključek, ko se je spomnil na abotnost kongregacije indeksa. Preklela je njegovo knjigo in tudi novo knjigo, katere načrt se je pravkar dvigal v njegovem duhu, gotovo prekolne. Če jo kdaj spiše. Zares lepo opravilo, uničevati uboge knjige zaneše-nih sanjačev, utvare, ki besno naskakujejo utvare! In te male knjige, ki jo drži v rokah, tega edino strašnega, venomer zmagujočega sovražnika, ki gotovo strmoglavi cerkev, ni preklela! Kaj to. da sc kaže tako skromno kot preprosta Šolska knjiga: Nevarnost se pričenja z abecedo, ki jo jecljajo mali otroci, pa raste z vsakim novim znanjem, ki ga sprejema učni načrt, pa zmaguje z rezultati fizike, kemije, pri-rodoslovja, ki dviga dvom proti stvarstvu svetopisemskega Boga. Najhujše pa je to. da se že razoroženi indeks ne upa zatreti teh skromnih kniig, teh strašnih vojakov resnice, teh razdiralcev vere. Koliko je torej vreden ves denar, ki ga jemlje Lev XIII. izposojenemu zakladu Petrovega vinarja, da bi opremil katoliške Šole. da bi tam modeliral verni rod bodočnosti. ki ga potrebuje papeštvo za svojo zmago! Koliko ie vreden dar tega dragocenega denarja. Če služi le za nakup teh preprostih in strašnih knjig! Nikdar jih ne bo mogoče dovolj | opleti, zakaj vedno je v njih preveč znanosti, *
tem trnju obiralo smokve in nikoli ni pričakovalo, da odsek popravi krivice, ki jih je dvojica Tisza-Lukacs zbrala v svoj načrt. Vsled tega konverzacije tega odseka ne napravljajo na javnost niti najmanjšega vtiska in ni za razprave volilnoreformnega odseka, ki so v Avstriji leta 1906 zbujale napeto pozornost vseh politično prebujenih ljudi, prav nobenega zanimanja.
Delavstvo ima druge skrbi in resnejši poklic. kakor da zasleduje neslano komedijo Lu-katsevih trabantov. Generalna stavka je pred durmi in delavstvo se z mrzlično živahnostjo pripravlja na glavni naskok zoper parlament privilegijev in fevdalne samopašnosti. Industrijsko delavstvo, delavstvo po mestih, je za odločilno bitko mobilizirano. Shodi po delavnicah in po strokah, zborovanja po ulicah in po okrajih slede drugo drugemu brez konca in kraja in vsi ti javni in zaupni sestanki služijo edinemu cilju: pripravi na splošno stavko.
Tudi poljedelsko delavstvo, ki tvori na Ogrskem ogromen odstotek brezpravnega proletariata, se je z vso dušo ogrelo za generalni štrajk. Dasi okrajni pandurji prepovedujejo vse shode, ki se j>ečajo z generalno stavko, navdušenje med kmečkim ljudstvom le še raste. Žan-darji sicer ovirajo agitacijo in motijo zaupne sestanke, ampak vse to ljudi le še bolj podžiga in jih še bolj razvnema za bližnji boj.
Tudi pod zemljo ni miru: Tudi osemdeset-tisoč ogrskih rudarjev, ki jih starokopiten zakon še vedno izključuje od koalicijske pravice, je odločno na strani svojih industrijskih tovarišev; in ko izda vodstvo stranke povelje, pokažejo tudi črni sužnji svojim tlačiteljem zobe.
Po vsej deželi, tudi v krajih, kjer se še nikdar ni slišala beseda o socializmu, se vrše mnogoštevilno obiskana zborovanja in povsod se razpravlja le o volilni pravici in infamnem izdelku vlade. Prav izdaten pomoček agitacije so letaki, ki jih je socialno demokratična stranka izdala v miljonski nakladi in v vseh jezikih. Letake je razširila Med industrijskimi delavci, med rudarji, med jioljedelskimi delavci in pol miljona letakov je razdelila med vojake. Vojaštvu namenjeni letak je državno pravdništvo zaplenilo, a šele potem, ko je bila vsa polmiljonska naklada že razdeljena. Bti-dimpeštansko komo poveljstvo je v posebnem dnevnem povelju prepovedalo vojakom — sprejem in čitanje letakov.
Nič manj, kot je delovna socialna demokracija, pa ni nervozna vlada, ki tudi ne drži križem rok in se pripravlja, da odbije naskok delavstva. S cirkularji je pozvala vse oblast-nije, da z vso pozornostjo zasledujejo delavsko gibanje. V nemadjarskih krajih so kratko-inmalo prepovedana vsa zborovanja. Pošta dostavlja pošiljatve znanim socialnim demokratom šele jx> obveščenju policije, tako stopi hkrati s pismonošem v stanovanje tudi roka postave, ki pokrade »nevarne« letake, lepake itd. vsevprek, ne glede na to, ali so konfiscirani ali ne. Na deželi kličejo socialno demokratične zaupnike na gosposko in jih zaslišujejo o tem, kdaj izbruhne stavka. Nadalje je budimpeštan-ska vlada naročila vsem političnim oblastem, da ob izbruhu stavke nastopijo z »najskrajnejšimi sredstvi« za vzdržanje reda in miru; kdor pozna skrajna sredstva, ki jih bečarski kazaki uporabljajo ob mirnem času proti ljudstvu, ta lehko ugane, kaj pomenjajo vladni odloki.
V	glavnem mestu in v velikih industrijskih
Leto lil.
središčih so vojakom prepovedali obiskovanje gostiln, da se ne nalezejo nevarnih misli od revolucionarnega delavstva. Iz Budimpešte so premaknili polk. ki je bil že desetletja tam nameščen, in ga nadomestili s srbskim polkom. Sibske vojake proti madjarskim delavcem, madjarske vojake proti Srbom!
Vse vladne grožnje, persekucije in priprave, vse obljube vladnega časopisja, da bo radikalno krilo v odseku znatno zboljšalo volilno predlogo, ne morejo omamiti delavstva. Ogrsko delavstvo ne sprejema drobtin in terja polno pravico!
Naša konferenca.
lzvrševalni odbor stranke je sklical za včeraj v Ljubljano razširjeno konferenco, da razpravlja o jugoslovanskem vprašanju z ozirom na balkanske dogodke, da prevzame iniciativo glede na skupen nastop z drugimi jugoslovanskimi strankami in da reši nekaj nujnih notranjih vprašanj. Povabilu izvrševalnega odbora se je odzvalo lepo število orgaizacij iz Goriške, iz Trsta, iz Istre, Štajerske in Kranjske.
V	imenu izvrševalnega odbora je otvoril konferenco (ki se je vršila v Iliriji) ob pol 11. dopoldne sodr. Etbin Kristan in sta bila v predsedstvo izvoljena ss.: Regent in Jaklič.
O	prvi točki dnevnega reda: »Politične raz mere na jugu in naša stranka« je poročal Etbin Kristan:
Dogodki na Balkanu napravljajo zarezo v zgodovino Evrope in postavljajo na glavo vso dosedanjo politiko evropskih držav. Balkanske državice so postale odločujoč, aktiven faktor v mednarodni politiki in Avstro-Ogrski monarhiji je zrastel takorekoč nov sosed na jugu. V
V	soseščini habsburške monarhije nastane vsled balkanskega prevrata velika privlačna sila na jugoslovanska plemena tokraj črnožoltih mej-nikov. Pametna politika, ki bi bila kos svojim ~ nalogam, bi morala izrabiti ta trenotek in s popolno uzadovolitvijo odvrniti poglede Jugoslo-vano vstran od Belgrada. Ampak po dosedanjih izkušnjah avstrijske državniške modrosti
—	hrvaški komisarijat in bosanski absolutizem Sta le poslednji izpričevali — se ni bati, da se to zgodi. Gotovo pa je, da se bo morala oficialna politika pečati z jugoslovanskim vprašanjem tako ali tako in naloga proletarijata je, da ne drži križem rok, temveč da doseže aktivno v reševanje tega problema in da se na svoje delo dobro pripravi.
Nadaljna izvajanja poročevalca sodr. E. Kristana so utemeljevala in razlagala naslednjo
resolucijo: ,
»Konferenca Jugoslovansk« socialno demokratične stranke v Avstriji, zborujoča dne 23. februarja 1913 v hotelu »Ilirija« v Ljubljani, izjavlja:
Jugoslovansko vprašanje v avstro-ogrski monarhiji se ima smatrati za del splošnega narodnega vprašanja v tej državni sestavi; rešitev avstro-ogrskega jugoslovanskega vprašanja je tesno združena z rešitvijo narodnega vprašanja v monarhiji. Ta rešitev je nujna ne le. s stališča pravičnosti, ampak tudi zaradi tega, ker se z jim odpravi največja ovira gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja avstrijskih narodov. Podlaga rešitve pa je avtonomija narodov, ki je obenem predpogoj uspešnega sodelovanja narodov za skupne smotre.
one rastoče znanosti, ki požene s svojim izbruhom danes ali jutri Vatikan in šentpetersko katedralo v zrak! Oj, koliko bede, koliko ironije je v tem abotnem, ničevem indeksu!
Pierre je vtaknil knjigo Teofila Morina v kovčeg; vrnil se je k oknu in tam je imel prečudno vizijo. V blagi in otožni noči, pod oblačnim, od rjastega meseca rumeno pobarvanim nebom so se bile dvignile viseče megle, ki so deloma zakrile strehe s svojimi razgrnjenimi, mrtvaškim rjuham podobnimi cunjami. Cela jroslo-pja so bila izginila z obzorja. In zamislil si je, da se je izpolnil čas, da je resnica pognala stolnico sv. Petra v zrak. V sto ali tisoč letih bo ležala pod temnim nebom razrušena, uničena. Onega razburljivega dne, ko je preživel uro v njej, je bil pač opazil, da se pod njim maje 111 poka; v obupu je od zgoraj opažal trdovratno se škrlata Cezarjev oklepajoči papeški Rim in takrat je že videl, da se poruši ta hram katoliškega Boga, kakor se je bil porušil Jupitrov hram na Kapitolu. To se je zdaj zgodilo; bazilika je posula tla s svojimi razvalinami in nič več ni ostalo od nje kakor kor s peterimi stebri srednje ladje, ki so še podpirale kos obočja. Zlasti pa so še stali četveri stebri križa, ki so bili podpirali kupolo, ciklopski stebri, še vedno samotni in ponosni, kakor nerazrušni sredi razvalin. Gostejše megle so se valile tja; še tisoč let mine, in nič več ne ostane. Zdaj so jiodrte tudi zadnje opore, kor, celo oni ogromni stebri. Veter je razpihal njih prah; treba bi bilo prekopati tla, da bi se našlo med koprivami in trnjem nekoliko koscev razbitih kipov, marmornih plošč z napisi, o katerih zmislu se učenjaki ne bi mogli zediniti. Kakor nekdaj na Kapitolu, med zasutimi razvalinami Jupitrovega lirama, plezajo koze po samoti, po veliki, samo z brenčanjem muh izpolnjeni tišini lenega poletnega dneva, in objedajo grmovje.
Zdaj Šele je čutil Pierre, kako popolnoma se je vse podrlo v njem. Vse je bilo pri kraju:
znanost je zmagala in od starega sveta ni ostalo ničesar več. Čemu naj bi bil razkolnik, čemu pričakovani reformator? Ali se to ne pravi tkati nove sanje? Le večni boj znanosti z neznanim, njeno raziskavanje, ki neprenehoma povečava in utišava hrepenenje človeka po božanskem, se mu je zdaj zdelo kal vredno, in ob njem bi počakal, če bo kdaj tako zmagovito, da zadovolji človeštvo z izjiolnitvijo vseh njegovih potreb. Ob bankrotu svoje apoštolske navdušenosti. vpričo razvalin, ki so pokrivale vse njegovo bitje, njegovo mrtvo vero, njegovo mrtvo upanje, da bi se dalo staro katoličanstvo izrabiti za socialno in moralno odrešenje, ga je držal le še razum pokonci. Za hip sc je bil zamajal. Da je bil zasanjal svojo knjigo, da je preživel svojo drugo, strašno krizo, je prihajalo od tod. da ie bilo njgovo čuvstvo še enkrat premagalo njegov razum. Ob pogledu na trpljenje nesrečnih, ob nepremagljivi želji, da bi jim pomagal, da bi preprečil bližajoče se mrcvarjenje, se je zjokala v njem njegova mati; tako je njegova potreba po ljubezni do bližnjega storila, da je pozabil na pomisleke svojega razuma. Zdaj je slišal glas svojega očeta, visoki razum, srditi razum
—	razum, ki se je mogel zatemniti za hip. pa se je veličastno vrnil. Kakor izza Lurda je protestiral proti poveličevaniu smešnosti in proti pro-1 padanju zdrave človeške pameti. Bil je razim.
I	e on mu ie pomagal, da je mogel krepko m pokonci korakati med razvalinami starega prepričanja, celo med teminami in skazami znanosti. Oj, razum! Le po njem bo trpel, le on ga bo zadovoljveal; prisegel je, da bo izpolnjeval le njegove, edinega gospodarja zahteve, pa če bi moral ob tem pustiti svojo srečo!
Kaj zdaj začne? Bil bi brezuspešen napor, če bi bil hotel to uro zvedeti, kaj. Vse je viselo. Pred sabo je imel brezmejni svet. Se so ga za-gralale razvaline preteklosti, ali morda Jih bo že jutri oproščen.
(Dalje.)
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje m praznikov .’ .* /	ob pol 11. dopoldne.	\	*.	*.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenlmieovi ulici Stev. 6, II., m oraduje /a stranke ort 8. do 2. dopoldne in od 8. do 7. /.večer Inserali: enoslopna pelilvrstiea 80 vin., poroien ptoslor, poslana :::	in leklame 40 vin. — Inserate sprejema u| lavmštvo. :
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
■	Reklamacije	lisla	bo	poštnine	pro9te.	.
jugoslovansko vprašanje v monarhiji je najbolj komplicirano vsled razcepljenosti Jugoslovanov na različna upravna in politična področja. Za uspešno avtonomno življenje je potrebno rtjth zjedinjenje, ki torej zahteva izpremem-bo sistema ne le za ožjo Avstrijo, temveč za vso Avstro-Ogrsko z Bosno in Hercegovino vred.
Vsled dogodkov na Balkanu, ki fundamen-talno izpremirijajo ondotne razmere, postaja jugoslovansko vprašanje v habsburških deželah akutno. Njega rešitev je vpričo novega položaja ob mejah v interesu skupne države enako nujna kakor v interesu prizadetih narodov. Vsaka ljudska organizacija pa je dolžna skrbeti za demokratično rešitev in preprečiti, da bi se interesi narodov žrtvovali kakršnim koli privilegiranim interesom. Rešitev mora priti od spodaj in se ne sme pričakovati od činiteljev, katerih interesi so nasprotni ljudskim.
Pri delu za tako rešitev pripada socialni demokraciji tem važnejša naloga, ker se itnajo z njim polagati temelji za socialno bodočnost. Jugoslovanska socialno demokratična stranka spznava to važnost in je pripravljena storiti vse, kar ji v tem oziru nalagajo njena načela in njen program.
Ker pa presega ta naloga meje ožje Avstrije, se pokazuje neizogibna potreba sporazumnega sistematičnega ravnanja vseh jugoslovanskih socialnih demokratov v avstro-ogrski monarhiji. V ta namen nalaga današnja konferenca izvrševalnemu odboru, da prevzame iniciativo za prireditev druge jugoslovanske social-nodemokratične konference in se domeni z ek-sekntivami prizadetih strank, kdaj in kje naj se skliče. Sporazumno naj se določi dnevni red in izdelajo predlogi. Na konferenci naj slovenski delegati delujejo na to. da se doseže primerna oblika za trajo zvezo vseh prizadetih eksekutlv, ki bi bila kompetentna v vseli splošno jugoslovanskih vprašanjih.
Ne da bi se prejudiciralo dogovoru ekse-kutiv, se priporoča Zagreb za sedež druge jugoslovanske konference.«
Resolucij« ie bila po kratki debati soglasno sprejeta.
Na popoldanski seji se je konferenca pečala z notranjimi vprašanji stranke. Organizacije opozarjamo prav posebno na sklep o odra-čunanju strankinega davka, ki se glasi:
»Izvrševalnemu odboru se nalaga, da opozori politične organizacije na dolžnosti, ki jih Imajo v zmislu strankinega statuta do izvrše-.valnega odbora.
Deželnim organizacijam naroča konferenca, da na svojih bližnjih zborih urede plačevanje strankinega davka.«
Ob pol 6. zvečer je predsednik sodr. Regent zaklitičil lepo uspelo konferenco in je bilo treba z ozirom na odhod vnanjih delegatov več važnih zadev odložiti. Od sodrugov Mihevca in Chinssjja je došel konferenci z Dunaja bržola-/ ven pozdrav.	■sj'^
-■   ----------------------------------------
L?ubl*ana in Kranjsko.
—	Naši vojaki na mejah so v pravem pomenu besede nezadovoljni ljudje. Patriotično časopisje jih hvali, slavi, pa vse zaman. Vojaki so nezadovoljni bolj in bolj. Pismo, v katerem opisuje rezervist svoje in svojih tovarišev neznosno stanje, sledi pismu. Našim bralcem po-'dame še eno izmed mnogih pisem, ki so nam od sodrugov poslana. Pismo se glasi:
Dragi!
Pozdravljam te v nadi, da mi ne zameril ker ti nisem že dolgo nič pisal. Sedaj, ko ti pišem, bi se raje zjokal. Včeraj je bilo prvič, da sem se vlegel slečen. Odkar sva se ločila, se do včeraj še nisem slekel. Včeraj fcmo dobili tudi drugo suknjo in rjuhe, ki |ih posedaj nismo imeli. Znamenje, da ostanemo Itu še nekaj mesecev ali se pa še morda ne Vidiva nikdar več. Zakaj so nas poklicali sem? FTukaj nas uče hoditi, kakor da smo novinci. Uče nas. kako je treba salutirati in kako se moramo obnašati pred predstojniki in druge enake neumnosti. Pred kratkim smo streljali Z topovi, pa sem moral kot podstrelec delati sam kar dela drugače šest mož. Kasneje sem imel službo in sem dobil od nekega pijanega poročnika ukaz. naj učim. kako se nabija pu-ska. To sem moral delati ob 10. zvečer Sedaj pomisli, kako stvar izgleda, ako mora podstrelec ob 10. ponoči poučevati stare vojake nabijati puško, medtem ko drug podčastnik uči ob isti uri salutirati in marširati. Kdor ni slep, mora pač spoznati, da nas imajo za ži-ymo in za bedake. In od teh bedakov je odvisen obstanek domovine. Predvčerajšnjem ponoči nas je obiskal major. Vprašal nas je ako nam je ponoči mraz. Malo je manjkalo! pa bi bil dobil odgovor s trdnimi argumenti! zakaj vsi smo bili prepričani, da se iz nas norčuje. Kako da nam ne bi bilo mraz, saj skozi streho vidimo vse zvezde na nebu. Hranijo nas slabo. Zjutraj vodeno kavo. opoldne kosilo. ki ne zadošča niti za otroke, zve-"lč; Da nisem dobil od vas nekaj drobiža, bi bil z e gladu poginil. Pač skrbe, da bomo znali marširati, salutirati, dostojno se obna-bomo imeli čevlje od zunaj snažne. Nihče nas pa ne vpraša, ako imamo dovolj hrane, in nihče ne skrbi, da bi se osnažili mr-fc'jsa. ki smo ga vsi polni. Bivamo v privatnih podrtijah. Vojaki v pritličju na slami, dočim imaio častniki v nadstropju jedilnico, kuhinjo. Kadar se zgodi, da smemo že ob 9. v postelj, nam je spanje onemogočeno, ker v nadstropju nad nami se častniki zabavajo, pijo in pijančujejo in plešejo pozno v noč. Pripetili so se slučaji, da so prišli pijani častniki k spečim vojakom, pa jim veleli vstati in vaje delati. Vse to seveda za zabavo. . . . (Nekaj stavkov izpuščamo, da se g. Luschan ne spozabi s kako konfiskacijo!) ... Kar sem ti povedal, je le del gole in žalostne resnice. Ako se vrnem, ti bpin povedal še druge reči. Sedaj pa mi bodi zdrav in povej, da vojaki tukaj niso prav nič zadovoljni.
— Kapitalizem in mladina. Piše nam prijatelj »Zarje«: Zadnjič ste objavili članek o kapitalističnem izkoriščanju Neameriških plavžih. Ni nam treba hoditi >-čez lužo« iskat vzorov kapitalističnega izmozgavanja mladine; na Slovenskem, kjer je sicer industrija še jako borna, lahko najdemo dovelj prizorov in dejstev, ki jasno kažejo, da krade grabežljiva roka kapitalistov tudi naši mladini njen najdragocenejši zaklad: zdravje. Tako imajo n. pr nekatere ljubljanske špedicijske tvrdke uslužbene fante v starosti od 16 do 18 let. Kako se sklada prenašanje težkih tovorov z zdravo rastjo mladega telesa, je seveda vprašanje, za katerega se akcionarji špedicijskih družb in privatni lastniki špedicij ne brigajo, samo da imajo ceno moč. — Pod stalnim dnevnim poglavjem pa bi lahko objavljali prizore iz mukotrpnega življenja vajencev, pa bodisi obrtniških ali trgovskih. Pretepanje, psovanje z raznoterimi nečloveškimi priimki in slaba neužitna hrana je že nekaj navadnega v obratih mojstrov, ki ne znajo misliti in ne čutiti človeško. Poleg tega se vajenci navadno ne uče obrta svojega mojstra, temveč poslov njegove »bolješ polovice«; izmivajo posodo, pa bodisi jedilno ali ponočno, hodijo na trg. pazijo na otroke itd. V trgovinah jih pa porabljajo namesto vprežne živine ali namesto hlapca-težaka. Zato se mi je zadnjikrat nudil prav značilen prizor. Fantič, star kakih 15 let, nese tovor, da se šibi pod njegovo težo sloko slabo opravljeno telo. Mraz je. burja brije v bledi, z nezdravo rdečico pokriti obraz in v premrle, od mraza zatekle in razpokane roke. Rad bi si jih z dihanjem ogrel; toda ni časa, da bi odstavljal zaboj; ura na luteranski cerkvi kaže pet minut čez tričetrt na šest, na železnici pa sprejemajo pošiljat ve le do šeste zvečer. Torej le urno naprej; pa četudi zledeni kri v žilah in odbrije burja prste. Ako ne odda Še danes po-šiljatve, tedaj ga čaka doma gospodar, ki v takih slučajih ne pozna šale. — In nebroj takih primerov najde opazovalec, ako ima srce iti čut za mladino, za slovenske vajence, katerih zdravje uničuje s takim postopanjem veliki na-rodnjak-mojster. ki ima sicer vedno polna usta
o	našem ubogem zatiranem slovenskem narodu. Slovenski narod hočejo ti gospodje rešiti s tem, da mu ubijajo njegovo mladino — bodočnost. V tem oziru pa se tudi država brani vsa-koršnih zakonitih korakov, ki bi omejili ali vsaj ublažili brezmejno izkoriščanje mladine, dasi-ravno bi se morala že v svojem lastnem interesu zavzeti za varstvo zdravega razvoja mladega zaroda.
— Železničarski shod. Včeraj dopoldne le bilo v areni »Narodnega doma« veliko manife-stacijsko zborovanje ljubljanskih železničarjev. Na shodu, ki sta mu predsedovala sodruga Gale in sodr. Jug. je železničarski tajnik sodr. Kopač iz Trsta očrtal sramotno izdajstvo meščanskih strank v parlamentu in ob viharnem odobravanju izvaja), da se morejo železničarji zanašati le na svojo lastno moč in na samopomoč s krepko strokovno in |X>litično organizacijo. Omejem prostor nam ne dopušča, da bi obširneje reproducirali temeljito in prepričevalno poročilo sodr. Kopača in objavljamo le sledečo, soglasno sprejeto
resolucijo:
Državnozborski dogodki zadnje preteklosti so avstrijskim železničarjem jasno pokazali, da se tako meščanske stranke kakor vlada njih zahtevam glede izboljšanja gmotnega položaja protivijo in Jim niso naklonjene, da je toraj v sedanjih razmerah vsak resen poskus, da se želje železničarjev uresničijo parlamentarnim potom z ozirom na močni odpor vseh merodajnih faktorjev brezuspešen. Kar so vsem ravno zadnja glasovanja o 17mltjonskem Tomschikovem predlogu pred vsem svetom razkrila, to je hinavski in sleparski namen meščanskih strank, ki v javnosti vedno trde, da zastopajo koristi želzničarjev, ki so pa tekom šestili mesecev dvakrat odklonili zahtevo denarnih sredstev za najnujnejše želje železničarjev. Pokazali so. da so vsak čas pripravljeni. na najbrezvestnejše izdajstvo železničarjev, kar pa vedno z tako ničevnimi ugovori zakrivajo, da so naravnost žaljivi za zdravo pamet železničarjev, vsled česar jih z največjim ogorčenjem zavračajo.
Izhajajoč iz tega spoznanja izjavlja današnji javni železničarski shod:
Zboljšanje položaja železničarjev in posebno uresničenje njih najnujnejših želja je le tedaj mogoče, če izvajajo iz zadnjih dogodkov vsi avstrijski železničarji potrebne posledice, če postane zavist splošna, da je tako obstoj malih, enotnost razdirajočih kategorijskih društev, kakor obstoj organizacij, ki slede meščanskim strankam, vzrok, ki ojačuje odporno silo vlade in državnozborske večine. Shod ponovno pripoznava, da je združenje vseh avstrijskih železničarjev v veliki socialno-demo-kratični železničarski organizaciji življenska potreba, če naj na eni strani vsilimo napredek, in zlomimo odpor nasprotnika, na drugi strani pa preprečimo nevarnosti, ki prete železničarjem. z ozirom na nameravano krčenje pravic v zavarovalnici proti nezgodam, in v združevalnem pravu. Zato nalaga današnji shod vsem udeležencem dolžnost, da zastavijo vse sile za ojačenje socialno-demokratične železničarske organizaije. da lahko z mogočno enotnostjo pokažemo vladi in meščanskim strankam, da stoje vsi avstrijski železničarji združeni za so-cialno-demokratičnimi poslanci, katerim so dolžni hvale in zaupanja, da se pa tudi obenem z gnjusom odvračajo od izdajalcev, ki so združeni v protidelavskem taboru. Izhajajoč iz tega izpoznanja poživlja današnji javni železničarski shod vse še izven organizacie stoječe železničarje, da se nemudoma pridružijo social-no-demokratični železničarski organizaciji.
— Jeseniško delavstvo in balkanska vojna. Vsled balkanske vojne je na Jesenicah veliko pomanjkanje dela in na nekaterih oddelkih delajo delavci le po tri ali štiri dni v tednu. Zaslužek se je skrčil za tretjino, v mnogih slučajih celo za polovico. In prav nič ne kaže, da se raz-
mere v kratkem obrnejo na boljše. Mnogo delavcev je zapustilo Jesenice; nekateri so se obrnili v Ameriko, drugi so se razkropili s trebuhom za kruhom na vse vetrove po svetu. Več delavcev pošlje industrijska družba prihodnji teden v Skedenj pri Trstu v novo valjarnico.
—Iz gledališke pisarne. Jutri v torek (par) se prvič na slovenskem odru uprizori Jacoby-jeva dramska noviteta »Greh iz mladosti«. ki na gledališki efekten način izslikava razdor v rodbini, povzročen po grehu iz mladosti. V znano spretni režiji g. Skrbinška vestno naštudirana igra, ki se ponaša z efektnostjo Sudermanno-vih dram, nudi nositeljici glavne vloge najhvalež-nejšo priliko, razvijati vse svoje igralske zmožnosti in se izkazati kot mislečo umetniško stva-riteljico. Glavno vlogo igra gospa Avg. Danilova, po občem priznanju najdovršenejša inter-pretinja psihološko kompliciranih ženskih karakternih vlog. Med odmori koncert celotnega orkestra »Slovenske Filharmonije«. — V sredo se izven vsakršnega abonmana kot kronska predstava zadnjič v sezoni uprizori velezabav-na Offebachova opereta »Oriej v podzemlju«.
— Slovensko gledališče. V soboto in snoči so peli ljubeznivo Puccinijevo opero »Madame Buterfly«, ki je v Ljubljani še izza prvih uprizoritev v dobrem ■spominu. Melodiozna glasba, ki se prilaska v ušesa in zveni v njih se sladko opojnostjo, ni nikjer plitka; vseskozi karakte-rizira dejanje s krepkimi akcenti in z bujnimi barvami, in kakor se povzpenja zlasti na koncu prvega akta do čudovitega čara. tako odmeva iz finala v zadnjem dejanju pretresljiva tragika. Umevno je. da je imelo to Puccinijevo delo povsod velik uspeh; tudi ljubljanske uprizoritve stoje na taki višini, da bi lahko služile na čast vsakemu gledališču kateregakoli matij-šega mesta. Naslovno partijo, ki je v tej operi v vsakem oziru glavna vloga, je pela gdčna. Lowczynska; njenemu petju prihajata tukaj predvsem simpatični timbre njenega glasu in izvrstna šola v prid, podpirata pa ga postava in graciozna igra. v kateri se prav lepo izraža japonski »metuljček«. Celo precej temperamenta je pokazala, vsekakor več kakor v svojih prejšnjih vlogah. Pinkertoua le zadovoljivo pel g. Harfner in ga pel sigurno in okretno. Zelo je ugajal g. Fejfar kot ameriški konzul, ki je v petju in nastopu kazal diskretno čuvstvenost. Pohvalno je omeniti Suzuki gdčne. Peršlovc.
V manjših vlogah so bili na svojem mestu gg.: Križaj. Bukšek in Povhe; g. Bohuslav le z okretno igro nadomeščal, kar mu glasovno manjka za opero. Zbor je bil v celoti dober, inscenacija pa okusna. — Včeraj popoldne so ponavljali »irinskijevo tragikomedijo »Vrto-glavci« z dobrim uspehom.
— Porotne obravnave v Ljubljani. Danes se prično v Ljubljani porotne obravnave, katerih red je sledeči: Evgen Kus. kontoarist iz Celja, poneverba. Janez Cajhen, delavec iz Sne-berjev, uboj. Dne 25. svečana Marija Zičkar, pristojna na Anže na Štajerskem, dekla, detomor. Jakob Polenšek iz Medvod, posestnik v Drenovem, ubol. Dne 26. svečana Valentin Turk, berač na Vrhniki, Matevž Potočmic, črevljar v Predtrgu, zaradi prestopka proti nravnosti. Dne 27. svečana Ignacij Bučar, delavec v Šmartnem pri Litiji, uboj. Franc Janc, posestnika sin v Trzinu, težka telesna poškodba. Dne 28. svečana in 1. mraca t. 1. Anton Zorman, 21 let stari delavec iz Hrenovice, in France Pišek, 201etni delavec od Sv. Križa pri Vipavi, brez stalnega bivališča, rop in tatvina. Dne 3. marca Peter Dertiovšek, trgovski pomočnik iz Zagorja, tatvina. Alojzij Metelko iz Rake pri Krškem, premogar v Trbovljah, uboj. Dne 4. marca France Starman, posestnika sin na Trati. uboj. Janez Gerbec, dninar iz Jablanice, tatvina. Dne 5. marca France Bernik, posestnika sin pri Sv. Barbari, težka telesna poškodba. in France Hrovatovlč, kleparski vajenec v Št. Vidu nad Ljubljano, ponarejanje kovanega denarja. Na dan 6. marca sta določeni dve tiskovni pravdi. Nato sta Še dva slučaja, in sicer en zažig in tatvina, ki se bosta najbrže razpravljala 7. marca. — Za predsednike porot so določeni dvorni svetnik Pajk in nadsvetnik Kavč-nik, pl. Kočevar in Vedernjak.
— Razprava o umoru v št. Jerneju zopet odložena. Porotna razprava o umoru v St. Jer-neju (obtoženec 16!etni trgovski vajenec Kopitar) je morala biti tudi za to porotno zasedanje odložena, baje, ker graška fakulteta ni še končala tozadevne izvedeniške preiskave o dušnem stanju mladega zločinca.
— Umrli so v Ljubljani: Uršula Moškerc, bivša dijaška gospodinja, 77 let. —	.°' har, občinski ubožec, 69 let. — Jožefa Valenta, hči poštnega sluge. 2 leti. — Pavel Stibermk, delavčev sin, 13 mesecev.
— Strel v mestnem logu. Poročajo nam:
V soboto popoldne je čuvaj v mestnem logu zasačil neznanega človeka, ki je tam sekal kole. Čuvaj ga je nekolikokrat upo2oril, da nima pravice sekati v mestnem logu. ali njegove besede so bile bob ob steno. Naposled ga je hotel prijeti; neznanec se je pa krepko branil, in ko mu je nekako spodletelo, da je padel na tla, je hitro planil po konci in naskočil čuvaja s sekiro. Ta pa je med tem potegnil revolver in ustrelil. Ranil je svojega nasprotnika na nogi. Ko je opazil rezultat svojega strela, je hotel vzeti neznanca s seboj, da ga obveže in izroči zdravniški negi. Nekaj časa mu je ta sledil, potem pa je legel na tla, češ da ne more dalje, ker je vsled rane zelo opešal. Čuvaj ga je pustil in pohitel do bližnjega telefona poklicat stražnika in rešilni voz. Ko se je pa vrnil na mesto, kjer je bil zapusti! ranjenca, je debelo gledal, kajti ta je dotlej izginil kakor kafra. Najbrže si je mislil, da ima s svojim strelom dovolj, pa mu je strah pred zaporom dal toliko moči. da je lahko odnesel pete.
— Čudna pomota. Proti jutru danes se Je vračala družba štirih oseb iz kavarne Vošper-nik. Nemalo pa se je začudila, ko pristopi organ Javne straže ter jih nemilo oDozori, da je petje na javnem trgu prepovedano. Družba zagotavlja, da je to najbrže pomota ter da je stražnik čul pač kake druge glasove. Ker pa je stražnik
trdil, da pozna glasove te družbe, se mu je dr& žba legitimirala ter pričakuje rešitve in zadoščenja.
Štajersko,
—	Izseljevalni agent. Iz Trbovelj poročajo: Rudar Franc Poglajen iz Šmartna pri Litiji je že dlje časa nabiral rudarje po Trbovljah, Hrastniku in Zagorju za rursko okrožje na Nemškem. Imel je tudi več podagentov. Pred kratkim se je oglasilo v Trbovljah zopet 70 rudarjev, ki so se odpeljali v Ljubljano, od kjer jih je Poglajen spremil do meje in jih tukaj oddal zastopniku nemških rudnikov. Poglajen se je vrnil in pričel nabirati zopet rudarje. Dejal Je, da mora dobiti še 600 rudarjev. Ker pa iz trboveljskih, hrastniških in zagorskih rudnikov že itak zelo odhajajo delavci in ker izvablja Poglajen delavce s sleparskimi obljubami, češ, da zasluži na Nemškem vsak rudar na dan najmanj 6 do 7 mark (7 K 20 vin. do 8 K 40 vin.) so ga naznanili pristojni oblasti.
Pva Petelina. (Dopis iz Rajhenburga.)
I	ri nas imamo dva kaplančka, ki bi najraje obrnila ves svet. Eden je zadnjič oznanil, da naj pridejo dekleta od petnajstega do osemnai*1*«« leta k njemu po izpovedne listke. Ko so prišle, Jim je čvekal nekaj časa o nepotrebnih rečeh, potem je pa začel dekleta siliti, naj se vpišejo v Marijino družbo. Dekleta pa so bile toliko pametne, da so odklonile članstvo pri Marijini družbi. Kna mu je dejala: »Ne smem, oče ne puste.k Ali gospod kaplanček je tedaj vzkipel! »Ali je tvoj oče tako pameten?« Gospod kaplan je s tem pravo zadel: oče dekleta je res tako pameten, da ne pusti svoje hčerke v Marijino družbo, ker pozna delovanje teli družb predobro. Kaplan pa je hotel na vsak način prido* biti nekaj novih članic in je dekleta vkljub temu. da so se branile, vpisal. Drugi kaplan. Tratnik. je pa tako sirov, da res ne vemo, kako toda mu oblasti še niso prepovedale poučevani* v šoli. V šoli postopa z otroci tako nečloveško, da se zgražajo vsi. Pred nekaj dnevi je prinesel učencc s seboj v šolo košček mesa Od te« koščka Je dal štirim tovarišem vsakemu za griž- i Ijaj. Nato pride v šolo I ratnik in prične razla- i gati o postih. Dejal je. da so na postne dni pre- i povedane mesne jedi. Bil je ravno petek in one i štiri, ki so jedli pred poukom meso. je sedaj za- 1 tožil eden od učencev. Iz učitelja Kristovega nauka je v hipu postal birič: najprej je tolkel one velike »grešnike« po prstih, nato so morali klečati. Ah kazni ni še bilo dovelj. čez nedeljo je moral vsakdo napisati SOkrat: »Pravi kristlai\ • ne sme jesti v petek mesa. To je velik greh.* i Devetletni dečki pač niso razumeli, zakaj da jit\ je zadela taka huda kazen, če pojč siromak n^ i petek košček mesa, je to velik greh, če ga P<\ i jedo »gospodje« v rajhenburškem fa.ovžu, kaN | kor se je to že zgodilo, le to v redu iti ni grehv j
Zveza avstrijskih tesarjev v letu 1912.
V finančnem, agitatoričnem m sotialnolM litičuem oziru je zveza avstrijskih tesarjev d0\ j segla v minolem letu lepe uspehe. Število kra^! jevnih skupin in vplačevalnic se je znižalo o« 178 na 172. To pa ni nazadovanje, temveč inu svoj vzrok v tem, da so se manjše skupin^ združile v enotno upravo. To tendenco je p<>\ zdravljati Že zaraditega, ker vsled tega člani raznih krajev pridejo v večje medsebojne stike
Število pristopov znaša 3977 napram 4041 v prejšnjem letu. je torej padlo za 64 Zbiralni moč organizacije torej tudi v pretečenem letu ni1 opešala vkljub vsem neprilikam. proti katerim se nam je bilo boriti v tem letu. Obžalovati j^ j seveda še vedno veliko fluktuacijo. ker ščanje števila članov ne odgovarja’ pristopom
V tem oziru se je sicer v zadnjih letih obrnil^ nekoliko na bolje. Treba pa bo še vedno dosti truda^ in napora za omejitev fluktuacije.
Število prispevkov je znašalo 25i.506 nsl\ prani 231.931 v prejšnjem letu. Torej Je narasl^ za 19.575. Prispevki, razdeljeni na posamezna razrede, kažejo sledečo sliko: I. razred 11.486 II. razred 50.023, III. razred 88.150, IV. razre« 100.932, V razred 915. Tudi topot Je razmerij v prispevanju tako, da je v prvem in druge«* j razredu število prispevkov nazadovalo, v tret, jem in četrtem pa naraslo. To leto Je bil IV. raz. red m vlkrat najmočnejši. Leta 1908 je znašak število prispevkov v prvem razredu še 47.11 ^ to leto pa le še 11.486; v četrtem razredu je letJ 1908 število prispevkov znašalo 34. 769 to let*! pa 100.932. Vkljub temu, da je močno razširjenj mnenje, da so nizki prispevki privlačna sila z! organizacijo, naraščajo višji prispevki nepre i stano, dočim padajo nižji. To Je najboljši doka( tla nizki prispevki niso nikako agitacijsko sreC stvo, V tem letu pa imamo beležiti še drug tK nimiv pojav, da naraščanje prispevkov za četr|j1 razred prekaša naraščanje celokupnih prispev, kov. Naraščanje celokupnih prispevkov znašš 19.575, tiaraščanje v četrtem razredu pa 25,864 j
V tem naraščanju pa so izraženi tudi gospodah! ski uspehi organizacije, ker vsled zvišanja mezj narašča avtomatično tudi višina prispevkov ! Če se je torej mnogo članov povzpelo v četrij; razred, je to dokaz, da je zveza mnogo storiL za zboljšanje plačilnih in delovnih razmer.
Število članov znaša 8113 napram 7482 leta 1911, je torej naraslo za 631. S tem pa L I daleč preseženo nazadovanje v številu članov S ki je pričelo leta 1907 do 1909. Dosedanje C najvišje število članov, odkar zveza obstoj: Upamo, da se bo v prihodnjih letih posrečilo t^ ; število še znatno zvišati.
V posameznih razredih je število član stva sledeče: 1. razred 369, II. razred 1614, Ilv razred 2844. IV. razred 3256. V. razred30.
število tistih, ki popolnoma vplačujejo, t0 je: na člana računano 40 prispevkov, znaša. 6288 napram 5799 v prejšnjem letu in je tor^j; naraslo za 489.
Dohodki centralne blagajne so znašali bre« prebitka prejšnjega leta K 177.510:15 naprav i K 151.787:74 leta 1911. Prirastek dohodko^
znaša torej K 25.722:41 'lo je „oiuvo .iujooij razveseljiv napredek. Kdor se spominja prejšnjih časov, bi si gotovo ne bi mislil, da bo mogla naša zveza računati s takimi svotami.
‘ Izdatki znašajo K 118.326:24 napram K 107.572:36 leta 1911, to je prirastek za K 10.753:88.
Izdatki so razdeljeni sledeče: Agitacija K 28.368:77, osebna uprava K 11.027:81, stvarna uprava K 21.608:74, izobrazba K 14.407:57, podpore K 18.200:09. od teli samo podporp brezposelnim K 14.904, mezdno gibanje K 9995 ;63, drugo K 4729:63.
Blagajniško stanje centrale znaša 160.099 kron 49 vinarjev napram K 100.915.58, to je: prirastek za K 59.183:91, ali skoraj za 60 odstotkov.	v
Celokupno premoženje zveze je sledeče:
V	centrali	K	160.099:49
v kraj. skupinah	K	36.878:28
v lokalnih skladih	K	44.566:45
v pokr. vodstvih	K	1.252:26_
Skupaj	K	242.796:48
Na člana pride K 29.93 premoženja.
Po dolgem trudu se je posrečilo pripraviti zvezo na tako gmotno podlago, ki ji jamči na-dalnji obstoj.
Potrebo posebnih znamk, ki jih je razpisalo načelstvo povodom bojnega leta 1913, so člani to leto bolje spoznali nego prejšnje, kar je gotovo razveseljivo. Vsega skupaj je bilo plačanih 29.729 posebnih znamk in sicer: v 1. razredu 1036, v II, 4793. v III. 8768. v IV. 15.132.
Posebne znamke je plačalo 79 odstotkov članov. V I. razredu 61 odstotkov, v II. 64 odstotkov, v III. 67 odstotkov, v IV. 100 odstot-
To poročilo kaže lep vsestranski napredek v organizaotričnem oziru. Člani vestno izvršujejo svojo dolžnost. Ce se bo še nadalje hodilo po tej poti, se nam ni bati za bodočnost.
Vkljub mnogim zaprekam, ki jih ima premagati organizacija, zlasti pa vkljub zaostalim gospodarskim razmeram v Avstriji, vkljub in-diferentizmu in nacionalizmu smemo reči: »Napredujemo!? Vedno le naprej in nikdar nazaj, to bodi geslo!
Položaj na Balkanu.
Na bojiščih ni nič posebnega. Ne/anesljivih vesti je na kupe, zanesljivih malo. Turčija si želi miru.
PRED ODRINOM.
Carigrad, 23. Uradno javljajo, da se vodi pred Odrinoni boj samo med artiljerijo. Sicer je vse mirno. Ruski letalec Nikolajev, ki je bil v bolgarski službi, je na poletu preko Odrina padel 6 strojem v mesto, kjer so ga 'lurki vjeli.
Karagač za tulce.
Carigrad, 23. Poveljnik Odrina Šukri paša led oločil, dai ma predmestje Karagač sluziti tulcem iz Odrina kot nevtralno bivališče. Dovoljeno jim je, da odidejo tja skozi turške bojne vrste. Vendar je Šukri paša prosil tujce, da se ne izselijo, ker bi to napravilo zelo slab vtisk na vojaštvo in na prebivalstvo v Odrinu.
Darilo za Šukrl pašo.
Berlin, 24. Obitelj egiptovskega kidiva je sklenila poslati poveljniku Odrina Sukri paši zlat. z biseri okrašeni meč, ki je vreden 80.000 frankov.
ŠE ENA BITKA PRI BULARiJU?
Carigrad, 23. Včeraj zjutraj se je vnela pri BtHajiru nova velika bitka med bolgarsko in turško vojsko.
Na polotoku.
Carigrad, 23. Na Galipoljskem polotoku je .opaziti veliko vojaško gibanje. Dva bataljona •prostovoljcev sta odtod odšla v Galipoli.
Zmagovita vojska.
Carigrad, 24. P0 zadnjem uspehu na galipol-slcem polotoku so Turki začeli z ofenzivo.
Demoralizirana vojska.
London, 24. »Daily Telegraph« poroča iz Galipoli ja: Vojaški begunci pripovedujejo, da je turiška vojska pri Bulajiru popolnoma demoralizirana. Vojaki žugajo, da zapuste pozicije, če ne
to kruha. (Iz Carigrada pa poročajo, da zmagujejo.) Veliko častnikov in vojakov je brez do-hroMenja odšlo v Galipoli iskat hrane.
Bolgarski uspehi.
London, 24. »Daily Telegraph« javlja, da so zasedli Bolgari vse ozemlje severno od bula-ftrskih utrdb. Vse severne turške pozicije so za-ivzeli t nočnim naskokom.
TURŠKA ZMAGA.
Carigrad, 23. Pri Kadikeju blizu Čataldže je srbsko-bolgarska vojska, ki je sestavljena h pehote, konleništva in topništva, napadla Turke, ki so bili utrjeni nri Sivritepe. Bol se je irazvi! tudi proti Surunkeiu n: )e trajal od 3. do
S.	popoldne. Turki so odbili Bolgare, ki so se Morali umekniti do Kadikeja.
Semlntja.
Carigrad, 23. Bolgari sd zavzeli turške pozicije pri Alisi. Ponoči na so Jih turški pro-fetdvoljci napadli ih prepodili.
PRED ČATALDŽO.
Turki v Cerkezkeju.
Carigrad, 23. Prednje straže turške armade pri Cataldži so dospeli pred Čorlu; prve so že Vstopile v Čerkezkej. (Turška vlada menda Že sama ne ve, kaj javlja; že pred 14 dnevi je Ifdila. da je Čorlu že v turških rokah.)
GRŠKA ZMAGA.
Atene, 23 »Agence d’ Athenes« poroča, da so morali Turki po bitki pri Preventici zapustiti mestece Vonotosa.
PRED BITOUEM.
Džavid paša.
Carigrad, 23. Tukaj se raznaša vest, da je Džavid paša z Arnavti zasedel pozicije med Prespo in Ohridsk:m jezerom proti Bitoljn, Prespo so vzeli Turki. Pred Bitoljem stoji '15,0000 Turkov in Arnavtov.
Korlca v turških rokah.
Berlin, 24. »Lokal Anz.« poroča, da je en turški armadni zbor korakal proti Bitolju, da bi ca oprosti! od Srbov. Šrotoma je pri Korici naletel na Grke in jih premagal ter jim vzel tnesto Korico.
PRED SKADROM.
Cetinje, 24. V operacijah pred Skadrom Je nastopila mala pavza. Turške v®s^. 9 bitki, v kateri so Črnogorci in Srbi izguDili hale 7000 mož. so iz trte izvite.
HAMIDllE.
Pariz. 23. Turška križarka >Hamidije« je odplula v Jadransko morje in namerava bombardirati Drač.
ENVER BEG.
Milan, 23. »Corriere della Sera« javlja, da je Enver beg že dva dri živ in zdrav v Carigradu. kamor je prišel iz Galipolija.
On ne izgubi upa.
Constanza, 23. Iz zanesljivih virov prihaja trditev, da so vse vesti o turških zmagali izmišljene. Častniki, prihajajoči v Carigrad, pripovedujejo. da jo vojska v strašnem položaju. Samo Enver beg ni izgubil upanja. S 35.000 možmi se misli izkrcati pri Galipoliju, da prizadene sovražniku zadnji udarec.
ZAROTA.
Carigrad. 23. V predmestju Ta<opola je policija odkrila sedež tajne grške o>ionizacije, ki je imela namen uprizarjati v Carigradu atentate z bombami in tako vznemiriti prebivalstvo. Policije je prijela mnogo članov zarote. nekateri so bili takoj ustreljeni
ZA MIR.
Carigrad, 23. V pisavi tukajšniega časopisja se opaža velika izprememba. Povsod se javlja želja za mirom. Celo irdadoturško časopisje piše v tem smislu. Veliki vezir Mahtnud Ševket paša le baje povabil urednike vseh listov in jim naslikal bedni položaj države, ki onemogoča nadaljevani« vejne. Zato naj časopisi pripravijo vlado na to, da bo treba kmalu skleniti inir.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Sofija, 24. Poslaniki velesil so včeraj drug za drugim obiskali ministrskega predsednika Gešova in mu svetoval*, naj Bolgarska sprejme posredovanje velesil v sporu z Rumunijo. Bolgarski ministrski predsednik Je odgovoril, da bo vlada o tem razpravljala, ker doslej še ni nobenega sklepa.
ALBANSKO VPRAŠANJE.
London, 24. Konierenca poslanikov ima danes popoldne sejo, na kateri mislijo rešiti vprašanje albanskih meja. Če se pa to danes ne dožene, se reši to vprašanje po sklepu miru.
MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 23. Včerai popoldne je imel ministrski svet sejo pod predsedstvom grofa Stiirg-kha Seje so sc udeležili vsi ministri. Razun tekočih poslov je ministrski svet obravnaval tudi vprašanje češko-iieinšklh spravnih po-
Ra|ani' DUHOVSKI ŠP1CELJNI.
Litoinerice, 23. Litomenški škof dr. GroB (ki ima neka} upanja. d* postane Naglov naslednik na Duniaju) je izda! odlok, v katerem nalaga dušnim pastirjem dolžnost, da vpošljejo natančno izpričevalo o vedenju vseh v njih fari Stanujočih duhovnikov (katehetov, profesorjev, deficijantov in penzioniStov); v izpričeva-lih je popisati življenje navedenih oseb. (Častita duhovščina mora živeti nedvomno hudo razuzdano, da posega gospod škof po tajni policiji!)
BOSANSKO JEZIKOVNO VPRAŠANJE.
Pogajanje razbito.
Dunaj. 23. BosansKa deputacija, ki je obiskala vojnega ministra Krotsatina, šefa generalnega štaba Konrada Hotzendorfa in ministrskega predsednika grofa Sturgkha, je vsem razložila stališče bosanskih stiank o jezikovnem vprašanju. Potem so imeli bosanski poslanci skupno posvetovanje, r.aglašali so, da ostanejo bosanske stranke v tem vprašanju solidarne In vztrajajo na dosedanjem stališču, da Ima biti srbsko-hrvaški jezik edini uradni jezik pri vseh uradih v Bosni in Hercegovini, vštevši železnice. Sklenili so tudi. da se ne udeleže konference, ki bi se imela vršiti pri skupnem finančnem ministru Bilinskemu. Predsednik sabora dr. Mandič, je bil pooblaščen, da to naznani Bilinskemu, kar je Mandič že izvršil. Poslanci so sklenili, da se vrnejo domov.
Ustavni nazori Biiinskega.
Dunaj, 23. Snoči so imeli jugoslovanski vi-sokošolci na Dunaju shod v restavraciji Ma-ttatoui, na katerem so bosanski poslanci poročali o svojih korakih y Jezikovnem vpraša-
nju. Poslanec dr. Srskič je omenil, da se ie vlada sploh leta in leta obotavljala, preden je bila prisiljena predložiti zakon o uradnem jeziku. Trditev vlade, da za službe na železnicah ni dovoli srbskih in hrvaških uradnikov, in da je zato treba ohraniti nemščino kot notranji uradni jezik na železnicah, je le pretveza. Minister Biiinskl je dejal deputaciji, da morajo priti želje monarhije do veljave: če se to ne doseže z zakonom, se bo pobrigal za cesarski ukrep. Zaradi tega Je deputacija prekinila na-nadaljnje pogajanje, kajti ministrove besede so kurlozne v ustavni državi. (Tako govori »kon-stitucipnalni*. »slovanski« minister! Res lep junak!)
OGRSKI ŠKANDALI.
Tožba poslanca Vazsotiyja.
Budimpešta, 23. Poslaec Vazsonyi, ki je zagovarjal Desyja v njegovem procesu z Lu-kaesem, je vložil tožbo proti listu »Budapesti Hirlap«, ker je trdil, da je dobil poslanec Pet# ki je član demokratične stranke, na Vazsony-! jevo priporočilo večjo volilno podporo iz blagajne vladne stranke. Senzacijo je zbudilo, da ie pisal grof Khuen Hedervary, ki je bil ob času onih volitev ministrski predsednik, Petoju pismo. s katerim potrjuje, da ni dobil nikoli na Va-zsonyjevo priporočilo denarja ne od vladne stranke, ne od vlade. V krogih vladne stranke in v okolici ministrskega predsednika Lukacsa je naredilo pismo grofa Khuen Hedervaryja zelo mučen vtisk, tembolj ker je priša vest, katero je objavil »Budapesti Hirlap«, iz krogov vladne stranke.	*
Proti Khnenu.
Budimpešta, 24. »Budapesti Hirlap« vzdržuje proti grofu Khuenu svojo trditev, da je demokratični poslanec Peto dobil od vladne stranke znatno podporo za svojo izvolitev in da se je to zgodilo na priporočilo pslanca Vazsonyja. V javnosti povzroča ta afera zanimanje.
OPOZICIJA IN GENERALNA STAVKA.
Budimpešta, 24. Doslej je zelo dvomljivo« če se udeleži opozicija seje državnega zbora« Slišati je. da se opozicionalne stranke tako dolgo ne bodo udeleževale sej. da ne pride volilna reforma na dnevni red. Opozicija začne v parlamentu s svojo akcijo takrat, ko razglasi sod-ahiodemokratična stranka generalno stavko, tako da se bo vodila vsa akcija vzporedno v parlamentu in izven parlamenta.
Generalna stavka.
Budimpešta, 24. Kolikor je doslej znanoi razglasi socialno demokratična stranka generalno stavko najbrže dne 4. marca.
WEKERLE MINISTRSKI KANDIDAT.
Budimpešta, 24. V opozlelonalnlh krogih pravijo da bo Wekerle naslednik Lukacsev.
Bajc si je pridobil na Dunaju simpatije, ker na -stopa za to, da bi se avstro-ogrskn pogodba sklenila na več kakor deset let.
NOVA STRANKA.
Budimpešta, 24. V »Maffyar Hirlap«* je
grof Andrassy objavil članek, ki' poziva opozi<-cijo na ustanovitev nove enotne stranke.
OGRSKE VOLITVE.
Budimpešta, 23. V volilnem okraju Illy o falva Je bil namesto umrlejta justičnega mini*-stra Szekelyja izvoljen soglasno(!) za državnega poslanca vladni kandidat Szentianyl.
SAN GIULIANO O BALKANSKI KRIZi.
Kini, 23. Pri debati v proračunu italijanske-gu ministrstva za zunanje zadeve je minister dl San uiiumno izvajal: Različni govorniki so kritizirali delovanje evropske dipiomacje. A dipk*-rnauji se jc posrečilo, da je doslej vzdržala evropski mir. Ako se ji še posreči, da bo svojemu dosedanjemu uelu — 43 let že ni bilo med Evropskimi velesilami nobene vojne — pridjala še mirno poravnavo interesov velesil, ki so prizadete vsled balkanske krize več ali manj, tedaj bo njeno zasluženje veliko. Njeno nalogo podpirajo vlade, ki se zavedajo v polni meri svoje odgovornosti, da se zaradi nezadostnih vzrokov ne sme razvneti resnih konfliktov. Naše intimno spora'zumljenje z Avstro-Ogrsko In prisrčnost naših razmer z Rusko podpirajo to dobrodelno stremljenje. »Balkan balkanskim qarodom«, to je rešitev balkanske krize, ki odgovarja Interesom in liberalnim načelom ItaUje najbolj. Le ta končna rešitev bo zagotovila dolgotrajen mir na balkanskem polotoku In v Evropi. Doseže se pa to le s teritorialno razdelitvijo balkanskega polotoka, ki se kolikor mogoče ozira na etnografične in zemljepisne razmere dežele in na želje in interese prebivalstva, ki so včasih podrejeni najvišjim ciljem civilizacije in miru.
V	sedanjem položaju ne sme upati nobena večja ali manjša sila. da bodo izpolnjeni vsi njeni interesi, vse njene želje, temveč potrebno je, da se različni nasprotujoči interesi poravnajo z vrsto vzajemnih kompromisov. Italijansko politiko vodijo ta načela. Pred izbruhom vojne med Italijo in Turčijo sta bila dva velika problema nerešena: ravnovesje v Jadranskem morju in v Sredozemskem morju. Prvi problem bo rešen v kratkem vsled intimnega sodelovanja Italije, Avstrije in Nemčije kakor tudi vsled liberalnega in mirovnega pravnega čuta ostalih velesil, ki so edini tudi v tem, da se mora vzdržati dosedanje ravnovesje v Sredozemskem morju. Če bi se proti naši volji in proti volji naših zaveznikov ter velesil vsled sile dogodkov dogodile teritorialne izpremembe v Sredozemskem morju, tedaj ne bo Italija brezbrižen gledalec, temveč bo zahtevala, da vsakdo upošteva Italijo kot velesilo v Sredozemskem morju. Sredozemsko morje mora ostati svobodna pot narodov, od katerih ne sme imeti nihče nadvlade in Italija mora imeti eno prvih v Sredozemskem morju. Na tej podlagi bo Italija nadaljevala prijateljski sporazum s Fianco-sko. Angleško in severno Afriko. Slične j)ogod-be bomo sklenili najbrž tudi s Španijo. Svoj govor je zaključil minister s prijaznimi besedami
za 1 určijo. —• Govor ministra )t napravi* /£
vso zbornico velik '"tisk.
KO KO V CEV ZA MIR.
Peterburg, 23. Ruski ministrski predsednik je v razgovoru z zastopnikom avstrijskega koresp. urada izrazil zadovoljnost nad soglasjem. ki vlada med ruskim in avstrijskim časopisjem glede na mirovno razpoloženje in jc izrekel živahno željo, da bi se kmalu dosegel popoln sporazum v vseh še visečih vprašanjih.
SMRT KITAJSKE CESARICE-VDOVE.
Peking, 23. Včeraj je umrla cesarica Lun-gju. vdova po cesarju Kvangzu. Cesarica vdova je igrala zadnja leta kitajskega cesarstva veliko politično vlogo kot predstaviteljica dinastije. Po zmagi revolucije Je s posebnim cesarskim odlokom razglasila republiko. Cesarica Je že delj časa bolehala, vendar ni izključen^ da so jo umori!: evtiuhf po naročilu inandžur-skih princov, kateri se trudijo strmoglaviti republiko. ki se je bila ccsaica z njo zbegala.,
MEHIKANSKI EKSPREZIDENT NE BO USTRELJEN.
Posredovanje Združenih držav.
Washington, 23. Na protest ainerikanskega
poslanika Wilsona zoper suinarično obsodbo ali usmrtitev eksprezidenta Madera je izjavil Huerta, da bo postavljen Madero pred nepristransko sodišče in da je najtežja kazen, ki ga utegne zadeti? pregnanstvo.
Vestnik organizacij.
Odborova seja podružnice krojačev bo v torek dne 25. t. m. ob 8. zvečer, v društvenem prostoru.
Novice.
* P revizijska zgodba Iz vojnega ministrstva. Pred okrajnim sodiščem v Josefstadtu na Dunaju se je vršila sledeča javna obravnava: Vdova podpolkovnika Cziffra je tožila zaradi razžaljenja časti nekega agenta Bricku in odvetnika dr. Pressburgerja. V tožbi navaja tož-nica: Agent Brick mi je obljubil za posredovanje v neki kupčiji za dobavo orožja in mu-nicije, pri kateri kupčiji je zaslužil več stotisofi kron en sto tisoč kron provizije in mi je dal tudi tozadevno provizijsko pismo. Izplačal pa mi je samo 20.000 K in me je poslal, ko sem zahtevala ostali znesek 80.000 K, k svojemu odvetniku dr. Pressburgerju. Ta pa me Jc, ko sem mu pokazala provizijsko pismo, surovo napadel, očital mi je, da sem to pismo prigoljufala in mi jc grozil celo z aretacijo. — Pfi obravnavi Je izjavil dr. Pressburger. da ga jc Brick informiral, da mu je tožnica obljubila posredovanje za neko veliko kupčijo pri neki »višji osebi v vojnem ministrstvu« in je zahteval izključitev Javnost^ češ, da ne more te osebe javno imenovati. Sodišče je njegovo zahtevo odklonilo iu odredilo javno razpravo. Dr. Pressburger je na to izjavil: Brick me Je pooblastil, dft interveniram pri neki veliki transakciji, ki ima svoj izvor v vojnem ministrstvu. Za protekcijo in posredovanje pri tej transakciji se Je obljubila grada 100:000 K. Pozneje pa sem . tatto se zagovarja dr. Pressburger. da je izdala toži-teljica ponarejene menice s potvorjenim podpisom in#ena tis visoke osebe v vojnem ministrstvu. katere ne morem imenovati. Tožiteljica se je tudi Sklicevala na tvo, da je v razmerju s to visoko osebo. Te menice je Brick baje tudi plačal, celo zadevo pa je pdlicija zakrila. — Dr. Pressbutiger |e nato prebral pismo, ki mu ga je pisal zastopnik tožlteljlce dr. Thaler, In v tem pismu stoji tudi doslovtld: »Pismo vojnega ministra.« To bo najbrže tista vlsokostoječa oseba v vojneto ministrstvu, katere imena dr. Pressburger ni hdttel imenovati ln vsled česar je zahteval tajno obravnavo. To bi biH torej bivši vojni minister Autlenberg. Zastopnik tožiteljlce dr. Thaler je izvajal sledeče: Tožiteljica je res posredovala pri neki veliki dobavi pri ttfl visoki osebi v vojnem ministrstvu, pri kateri dobavi je zaslužil BHtk najmanj 460.000 K. Manfred Weiss tovarnar za municijo na Reki* pa Je zaslužil čez 700.000 K. Vkljub temu pa Je plačal Brick tožtiifci vkljub svoji obljubi samo 20.000 kron. Brick jo je hotel na različne načine oslepariti, toda to se mu ni posrečilo. Res je, da je tožiteljica podpisala na neko menico za 400 K ime te visoke osebe, toda to je storila v dobri veri. da je to storila v tihem sporazumu s to osebo, ki’ se ni hotela izpostavljati. Tft menica se je tudi izplačala. V nadaljnem teku obravnave sodnik ni mogel dognati za katere dobave za vojno upravo je šlo in je obravnavo v svrlio zaslišanja ttovih prič preložil.
Socialno politični pregled.
= Tobačni monopol In tobačno delavstvo.
Generalno ravnateljstvo tobačne uprave razpošilja šele sedaj statistično poročilo za leto 1911. Poročilo je prav posebno zanimivo zato. ker se kaže učinek podražitve tobačnih izdelkov v omenjenem letu. Poročilo kaže. da Je prebivalstvo seglo po slabših vrstah, ker ni zmoglo po-draženih cen. Tako je n. pr. upadlo število prodanih športnih cigaret od 3263 miljonov v letu 1910 na 2584 miljonov v letu 1911, torej za 20.8 odstotkov. Število prodanih dram se Je povt: šalo od 1118 na 1171 miljonov. Mnogo ljudi, ki so prei kadili športne cigarete, je se^0,.^,d™' mah. Enak pojav je pri smotkah! Vzhc temu se ie zvečal dobiček. Dohodki so zn n* < 1 «	*
milionov kron. izdatki H0.3 »ri.llonovkron člstl dobiček 201,3 mlljon kron. torej za 24,5 miljonov več kot leto poprej. Delavstvo je pomnozenetra dobička le malo deležno! V tobačnih tovarnah je bilo leta 1911 32.988 delavk in 5156 delavcev. Število delavstva peša od leta do leta. ker tehnični napredek napravila delo produktivnejše in izdela manj rok več blaga. Povprečni letni zaslužek delavk in delavcev je znatno narasel: leta 1901 je znašal 481 kron, leta 1906 576 kron. leta 1911 738 kron. Ali vzlic temu je zaslužek
ob sedanji draginji še vedno premajhen. To potrjujejo tudi neugodne zdravstvene razmere delavstva. Na sto delavk in delavcev je bilo bolezni: leta 1909 54,4, 1910 56,2, 1911 59,2. Nasprotno pa nazaduje število porodov. Generalno ravnateljstvo samo omenja, da povzročajo po-innožitev bolezni in nazadovanje porodov so-cialnogospodarske razmere delavstva. Vzlic temu je naša organizacija tobačnih delavk dosegla nekaj lepih uspehov na tem polju, predvsem prost sobotni popoldan in plačan dopust za porodnice.
= Mednarodni agrarci. Češko društvo agrarcev »Zemedelsky Archiv« v Pragi je pravkar priredilo »poljedelski teden«. Češke ngrarce je posetil tudi voditelj nemških agrarcev, slavnoznani vitez Hohenblum. Hohenblum je predaval in priporočal češkim zelenim brat-eem, da varujejo agrarci svoje razredne interese le v najtesnejši mednarodni skupnosti. Ni dovelj, da hi se združili le vsi avstrijski agrarci brez razlike narodnosti, tudi z ogrskimi agrarci je treba najožjih stikov. Hohenblum je zaključil svoj govor z naslednjim opominom na mednarodno solidarnost:	»V kritičnem času
smo. Uspehi agrarskega gibanja so privedli do tega, da se združuje vse, kar ni agrarno, v boj proti agrarcem in iztrgati nam hočejo doslej pridobljene prednosti. To pa se našim nasprotnikom ne bo posrečilo, če bomo vsi agrarci, brez razlike narodnosti, edini.« Torej, agrarci vseh dežel, združite se! Torej za agrarce ne velja jugoslovanstvo, nemštvo, čehoslovanstvo, ‘emveč strogo mednarodno varstvo oderuških nteresov! Tudi za industrijske roparje narodni separatizem ni in se združujejo ne glede na narodnost in na vero v mogočnih internacionalnih organizacijah. Jugoslovanstvo, nemštvo, čehoslovanstvo je le sredstvo za oslabitev delavski!) organizacij, za zmanjšanje delavske moči. Ampak delavstvo vseh narodov spoznava kukavičje jajce nacionalizma, ki ga zanaša kapital.
>v = Mase in voditelji. V »Daily Heraldu« Pise Apnlefon, eden naiizkušenejših angleških voditeljev v strokovnih organizacijah, ki se je udeležil vodstva 719 stavk: »Najmanj polovica seh takozvanih spontanih, to se pravi nepri-travljemh, od delavcev brez ali proti nasvetu voditeljev strokovnih organizacij pričetih stavk, so koristne mnogo več podjetnikom, nego delivcem. Najvažnejši vzrok tega dejstva je v cm, da podietniki prebite dobro organizirano ■'ibanic it? da izzivajo delavce k predčasnemu boju ki ima potem za delavce slabe posledice. >tavk ne more množica voditi sama, ki ni poučena tako dobro niti o položaju lastne orga-ii>zacije, niti o organizaciji podjetnikov in tudi ne o položaju trga kakor pa voditelji strokovnih organizacij. Ako ni organizacija zadovoljna z voditelji, naj jih odstavi in izvoli druge. Ali me z voditeljev je vsak uspešen boj nemogoč. Ker rj\ no poznam toliko stavk in njihove po-^edice, bi lih rad preprečil, kjer jo le mogoče m nobene boljše poti ne poznam za preprečenie avk, kakor to, da Se napravijo organizacije ako močne, da se podjetniki boje pričeti boj« oteni zavrača Appleton sindikaliste, ki pravno. da naj delavci stavkajo brez bojnega sklada, lo se mu zdi prav tako pametno, kakor ~e bi kdo nasvetoval armadi, naj gre v sovražnikovo deželo brez provianta. »Potrebno je«, meni Appleton, »da se strokovne organizacije dobro preskrbe s proviantom, preden se podaio v boj s podietniki. in da vodi in kontrolira njihov boj centrala. Potreba take organizacije je vsak dan boli očividna. Potrebujemo splošno združitev strokovnih organizacij po sorodnih poklicih, ki stopa od poklica do poklica in je končno mednarodna. Uspeh nemških strokovnih organizacij je silno pospešila njihova organizacijska metoda, katere bivstven Činitelj je inteligentna centralna kontrola.« Vsa delavska •ribanja streme k centralizaciji, pravi Appleton, ki ie najboljša metoda, da se proti podjetništvu leliko nastona enakovredno,
= Separatist) in društvo tiskarjev na Leškem. Dne 28. januarja je osrednji odbor društva tiskarjev na Češkem sklenil, kakor smo že poročali, da izstopi društvo iz češke separatistiške organizacije, kateri je društvo fudi prispevalo doslej nekaj svojih prispevkov. Separatistično časopisje Je pričelo tiskarje za-raditega vsevprek psovati. Praški tiskarji so ;)a sklenili, da povedo javno razloge svojemu izstopu in so sklicali dne 16. t. m. v največjo praško dvorano shod, na katerem je poročal načelnik Krunert ter pozival tiskarje, da osta-icjo dosledno v enotni centralistični zvezi avstrijski, zakaj vsi uspehi, ki so jih dosegli tiskarji potom svoje organizacije, so jih dosegli 'araditega, ker so organizirani po vsej Avstriji neglede na narodnost. Shod je imel popolen uspeh. Izvajanja separatistov je shod odklanjal z vso odločnostjo in z velikim ogorčenjem.
100.000 ranjencev v avstrijski vo„ni.
V četrtek je predaval v dunajskem društvu zdravnikov kirurg profesor pl. Hochenegg o predmetu: «Zdravstvcne priprave Avstrije ob vojni.« Vsebina predavanja je sledeča:
Ko je bila leta 1909 vojna nevarnost velika, sem se hotel prepričati, kakšne so zdravstvene priprave na Avstrijskem za vojno. Preiskal sem vse tozadevne razmere ter našel, da je treba Še marsikaj izpopolniti. Od leta 1909 se pa niso te razmere prav nič izpremenile.
Zdravniško pomoč dobi ranjeni vojak v moderni vojni žal šele precej Časa za tem. ko je bil ranjen. Odnašanje ranjencev s strelne črte je prepuščeno laikom, ker iz strategičnih vzrokov ne puste zdravnikov prostovoljcev in stre-žajev s strelne črte. Pri prenašanju ranjencev po neizučenih močeh pa se mnogo ran okuži. Bivši generalni štabni zdravnik Uriel je izračunal, da bi bilo v avstrijski vojni 100.000 ranjencev. Meni se zdi to število prenizko, a vzlic temu se hočem pri svojih nadaljnih izvajanjih ozirati le na lo število. Od 100.000 ranjencev jih pride 60.000 na Avstrijsko, 40.000 na Ogrsko. Za 10.000 ranjenih Avstrijcev ima Rdeči križ na razpolago bolnišnice in postelje. Za 50.000 ranjencev je treba torej še zdravstvenih priprav. Teh 50.000 bo morala torej Avstrija samo oskrbovati in zdraviti, ker na pomoč inozemstva ne smemo računati. Ako bi bilo v eni bolniški postaji za 200 ranjencev prostora, tedaj potre-bujemq%250 takih postaj. Če bi vsaka dvorana v teli postajah sprejela 20 ranjencev, tedaj potrebujemo 2500 bolniških dvoran. Za vsako bolniško postajo je treba tri kirurgične zdravnike, skupaj torej 750 kirurgov. Na vsaki postaji mora biti en izvrsten zdravnik kot šef in še dva kirurga, to je najnižja, najpotrebnejša zahteva. 750 kirurgov bi dobili na Avstrijskem leliko. Ali zelo občutno bi pa bilo pomanjkanje bolniških strežajk. Za vsakih 20 ranjencev morajo biti tri strežajke in na vsaki postaji dve izkušeni nadstrežajki, vseh strežajk bi torej rabili 8000.
Že med balkansko vojno so avstrijske tovarne za izdelovanje obvez razprodale vso zalogo. Po izkušnjah balkanske vojne bi rabila Avstrija najmanj 10,500.000 metrov obvez. Še bolj težko bi pa dobili druge kirurgične priprave, tako na primer aparate iz gumija, ki se hitro pokvarijo, če dlje časa leže.
Tako je torej govoril izkušen kirurg in njegovo predavanje je jasno pokazalo, da smo na Avstrijskem za veliko pobijanje izvrstno pripravljeni, a za oskrbo in rešitev ranjencev pa kaj slabo. In sedaj pomislimo: poleg mrtvih tiso-čev, bi bilo 100.000 ranjencev in koliko od teh bi se rešilo ob naših nezadostnih zdravstvenih pripravah. Če pomislimo na strašne muke, one-racije in končno bi bilo še na tisoče pohabljenih, tedaj se moramo z vso odločnostjo upirati vojni in patriotičnim vojnim hujskačem.
Odgovorni urednik Fran R a r 11.
Izdala in zalaga založba »Zarie«.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v 1 lul ljani.
A. Kie pa pustite brusiti svoje nože in škarje?
B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač.
Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago.
Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 3.
cc;
03
> C3 cd
c I ^ c O K)
fs
is
03 ^ N JZ O Vi O.
o
„tik#r M«dicinfj
'•ovroSdbemk.SišHa
pri ljublj«"i
3
te
(/i
O N
e-o
CD
<T>
Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku
vabi na
redni občni zbor
ki bo dne 2. marca 1913 ob 3. popoldne v zadružni gostilni Konsumnega društva.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo računov za leto 1912.
8. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze načelstva.
4. Razdelitev čistega dobička.
5. Volitev enega člana v načelstvo (načelnik).
6. Predlogi in nasveti.
Tristop imajo samo člani.
Nadzorstvo.
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do .30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov. ::::	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	::::
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprim< rnejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira | remoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
Pri sedanji draginji bode vsakdo z veseljem pozdravil, da od GO. februarja 11*1 naprej v moji modni trgovini za gospode dobrovoljno
odračunam 10°|o popusta
vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih Hlalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb itd.
Opozonm istočasno, da je moja modna trgovina za gospode, založena ne-dvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren, in sicer v nedvomljivo največji izberi.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Pazite na cene v izložbah 1
Modna in športna trgovina za gospode
P. MAGDIČ, Ljublana,
Gostilniška zadruga .International'
v Trstu
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
vabi svoje Člane na
redni občni zbor
ki bo v ponedeljek dne 3. marea 1913 ob 8. zvečer v prodorih zadružne gostilne ulica O. Boccaccio št. 25.
>v-
v
DNEVNI RED:
l. PreČitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. '2. Računsko poročilo in poročilo nadzorstva.
3. Volitev odbora in nadzorstva.
4. Predlogi in nasveti.
Trstu, dne 21. februarja 1913.
Vodstvo.
Družinski kruh
iz pekarne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«
je najboljši in najcenejši. - Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah ,.Kon-sumnega društva za Ljubljano in okolico. - Člani segajte po njem!
T
„Zarja ‘ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
v naslednji!) Južni kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, i>una|sKa cesta.
KU e h S, Marije Tereziie cesta Tivoli, na žel. prel pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Keslieva cesta
Kanc, Sv. Petra cesta	/
Treo, K ušar, Podboj,
Biziak, Bahoričeva ulica. Hemžaar, Zelena lama.
Svetek, Zaloška cesta.
Š^šark, Selenbujgova ulic« Suhadolc Anton, Zetena Jama 5
to-s akarnah:
Dolenec, Prešernova ulica Pic h! er, Kongresni trt?. Ušeni^nik. dovsaa uli<ja. AV isiafc, Gospodska uJica. Kleinstein, Jurčičev trg. St len e, Valvasorjev trs*. Košir, tlilserjeva ulica. Sušnik, Rimska vesta Klanšek, Tržaška cesta. Klsner, Kopitarjeva ulica Blazrik, IStari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška L^kar, G linče.
Jezeršek, Zaloška cesta