158. številka Ljnhljana, v petek 13. julija. XVI. leto, 1883. I shaja vsak dan sveder, izimii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za čet ri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina /.u«Aa Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr. če wj dvakrat, in pc 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ,Gledališka stolba*. U pravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vut adraJuiotrafiviie stvari. Slavnost 600 letnice. Četrtek 12. julija. Tudi danes nam je možno poročati le bolj na tesno. Ob 8. '/jutraj bila je Btolna cerkev napolnena dostojanstvenikov in odličnega občinstva. Točno ob napovedanej uri začuli so bo iz daljave vedno bolj približevajoči se živio-klici in cesar vzprijet pred cerkvijo in v cerkvi po knezoškofu, del je v sprevodu pod baldahinom, ka teri so nosili 4 pekovski mojstri (pekovski mojstri imajo namreč posebno pravico) mimo globoko se klanjajočega občinstva pred veliki altar ter se ude ležil sv. maše, katero je služil knezoikof Pogačar. Slovesna maša, zložena po g. Forsterji in sploh ves muzikalni del izvel se je s toliko izbornost jo, da je bilo vse zavzeto. Tak uspeh je možen le tam, kjer sodelujejo tako izvrstne moči kakor včeraj in to pod vodstvom veščaka, kakoršen je g. Forster. Po maši ogledal si je cesar pred stolno cerkvijo postavljene dolenjske garde in veterane, izrazil jim Svojo Nejvišjo zadovoljnost in potem mej frenetičnimi Živioklici peljal se nazaj v deželni dvorec, kjer je VRprejemal v avdijenci deželni zbor, dvorne dostojanstvenike, duhovščino pod vodstvom knezoškofa Pogačarja, častnike, oblastnije, korpora cije in deputacije. Dotične nagovore in odgovore zaradi pičlosti prostora priobčimo v bodočem listu Opoludnc otvoril je minister poljedelstva, grof Falkenhavn, poljedelsko razstavo v Lattermano vem drevoredu. Ta razstava ni ogromno velika, a vseskozi dovršena in vsa čemu prav toplo priporo čamo, da jo obišče. Videl bo tu razna plemena go veje živine v tako lepih eksemplarih, da redkokdaj take, uu drugem krilu pa razne poljedelske stroje razstavljene. Zanimanje za ruzstavo pa je izredno živo, jedva so jo otvorili in v pol ure bilo je že polno občinstva in povpraševanje in pogajanje za kmetijske stroje v najboljšem teku. V prvej uri bilo je že več strojev prodanih. Posebno ugodna je po-skuševalnica. Tu toči „Vinorejska Sola na Slapu" svojo izvrstno kapljico, g. Juvančič izbornega starega Bizeljanca, g. Luž ar pa prav dobro namizno vino. Na drugej strani pa se dobi Auer-jevo, Ko-zler-jevo in Schreiner-jevo pivo, a da pri tem človeka glad ne prevzame, prodajajo se tudi jako dobra mrzla jedila. Ob 8. uri zvečer pričela je slavnostna predstava v deželnem, elegantno obnovljenem gledališči. Ker je bil ustop dovoljen le omejenemu številu in to le proti temu, da se pride „v paree", katalo je vse gledališče nanavadno lepo sliko elegance, bog-istva in lepote. Cesar bil je vsprrjet in nazdravljen navdušenimi in ponavljajočimi se živio-klici. Prva točka vsporeda bila je jako dobro svirana „Cesarska ouvertura od Viljema Westmayer-ja." Na to nastopi gospica Hedvika pl. Lehmann-ova in deklamuje Gregorčičevo pesen „Pozdrav", ki slove: Očetov carskih slavni sin, Dedič njih kron in njih vrlfu, Oj ciir držuve neizmerne, Vladar mogočnih Ti dežel, Vodnik neštetih Ti krdel, Vladar in oče Kranje verne, Pozdravljen bodi nam gorko, Pozdravljen bodi tu srčno. Ponosna in junaška Kranja, Z ljubečim srcem se Ti klanja! — Država Tvoja je prostrana, A večji- Tvoje je srce; Za ljudstva vsa, ki v skrb Ti dana, Občutke v njem goiiš gorke, Kot oče vladaš nad rodovi, A ti so zvesti Ti sinovi! Sinove te kot ravnopravne In polnoletne si prozval, Pravice vstavne in nar« v ne In narodne si jim podal. Nam tudi zlati zor vstajenja Pod žezlom Tvojim sinil je, In žar veselega življenja Slovenski svet proiinil je! Kako bi pač naš rod vesel Očeta — Tebe ne vsprijel? Navdušeno Te* v svoji sredi, Oj mili car, pozdravljamo, Ognjeno v materni besedi Srca Ti čute javljamo: Bog živi, carski Te gospod, Na vek canij Tvoj slavni rod! Deklamacija bila je vrlo dobra, gospieu pl. Lehmann-ova ima sonoren, čist glas in ume vsakej besedi, vsakemu stavku dati primeren naglas in v obče napraviti na poslušalce najboljši utis. V tretjej točki nastopil je čitalniški pevski zbor in pel pod vodstvom g. Gerbič-a Blednjega krasno slavnostno kantuto, zloženo na besede S. Gregorčič a, priobčene v našem listu. Da je bil moški zbor izvrsten, tega ne treba zagot ovijati. Pevci bili so popolnem kos lepej skladbi in sila čilih in čistih glasov nenavadno močnega zbora kazala se je proti koncu kantate s prav velikim efektom. Potem pelo je tilharmonično društvo Hilndel-ov „Halleluja", zatem pa so prišle tri žive podobe: 1. ltudolf Habsburški slovesno podeli svojima sinovoma Rudolfu in Albrehtu na državnem zboru v Augsburgu Avstrijo, Štirsko, Koroško in Kranjsko dne 27. decembra leta 1282. 2. Herbart pl. Auers-perg pelje Kranjce proti Turkom pri Budački leta 15GG; 3. Oznanjevanje miru in povratka Kranjske pod avstrijsko vladarstvo na Glavnem trgu v Ljubljani leta 1814. Vse tri podobe bile so prav lepe, skrbno iu z umetniškim okusom sestavljene in dovršene. Več o tem pozneje. Ko smo po končanoj predstavi stopili iz gl<-dal'šča, bili Bino uprav omamljeni, kajti mesto bli-Bielo je v nestevilnih lučicah in vsa „Zvezda" žarila je od tisočerih lampijonov, bengaličnega ognja, transparentov, napisov. Bil je čaroben prizor in vs&cemu se je dozdevalo, kakor bi bil zamaknjen v divno ori-jentalsko bajko. Vse požurilo se je ogledat si raz svitljavo, a to bil je muren posel, kajti vse ulice, vsi trgi od zučetka Dunajske ceste pa doli na Poljane in Krakovo bili so natlačene občinstva, ki ;e ,.ri-vrelo od vseh stranij. Težko je določiti, koliko |e bilo tujcev v mestu, ne prisvajamo si v tem odločne sodbe, a to si dovoljujemo zabeležiti, da so ljudje trdili, da je vee nego 50.000 tujcev v Ljubljani in da je neovrgljiv faktum, da jih je samo z jednim vlakom prišlo blizu 200O. Vsi domači in tujci pa so polni hvale o razsvetljavi, ki ostane vsem nepozabljiva. Cesar sam izvolil je, ko si jo je ogledal, pozvati mestnega župana g. Gr as se Ilija pred se in izraziti mu n a j m i los t ne J e Svojo Najvišjo zadovoljnost. Razsvetljava bila je, tako splošna, da niti jedno okno ni bilo brez luči, večine hiš pa so imele na okrajkih prave ognjene pasove, napisi iu "transparenti pa so preštevilni, da bi jih mogli naštevati. Dunajska cesta bila je v jeduej luči in posebno lep prizor bil je pred Tavčarjevo palačo, kjer so bogato razsvetljena slavnostna vrata, deželna bolnica in Med-djatova prelepo nadičena hiša in omenjena palača delale preprijetno skupino. Na dalje odlikovala se je Grum-nikova bogato iu umeteljno ozaljšana in prikladno razsvetljena hiša, elegantno obnovljeni „Hotel Klefaot" , hiša Baverjeva, Luckmannova z monodramom cesarjevim v plinove j luči, kranjska hranilnica, Čitalnica z belo modro-rudečimi lučicumi, transparenti, nunska cerkev, kranjska hranilnica, semenišč- (lep transparent „Ave Caesar"!), gimnazija in Mahrov zavod, pred katerima so dijaki stali z bakljami v rokah, hiše na Velikem trgu itd. Mej mostovi bil je najlepši Frančiškanski most, na njem [»a najlepši razgled. FranČilkanska cerkev b svo o mogočno fasado in velikim kipom matere bo>je na vrhu b:la je polna inigljajočih lučic, iz samostanskih oken klicali bo raznobojni transparenti: Slava!, na druge] strani odlikovali so se prostori Ljubljanskih veteranov, l Gradu blesteli so obrisi oken v ognjenih potezah, zvonika stolne cerkve obvita sta bila na vrli u s plaintečimi venci, most sam pa ves v zelen ji in zastavah in migljajo-čih lučicah, k temu pa še vs>> hiše, kar jih doseže oko, v jednakom slavnostnem svitu. Ni Sada, da se je iz vsacih prs čul vsklik: „ Krasno, prelepo! Ljubljana se je v istini skazala!'' l'rav lepi transparenti bili so tudi v Alojzij^višči, ki so kazali v velik'h lepih črkah besedi: „/vesti cesarju" in pred Mahrovo hišo plino-plamteči napis „Viri-bus unitis!", dasi bi bili želeli, da bi se bilo temu prelepemu gaslu dalo izraz tudi s tem, da hi se bil dovolil prostor vsaj jednej trobojnici na zavodu, kjer se vzgaja toliko juuo-dovanske mladine. Stari častitljivi rotovž omeniti treba posebno častno. Dekoracije na njem izvedene so bile posebno finim okusom iu z dekoracijo skladala se je raz-Bvetljava v jako lepo Bliko, posestniki bil na Velikem tr«u so «i pa tudi pošteno prizadevali, pokazati svojo iznajdljivost. Tudi Turjaški trg, trg pred sv. Jakobom bila sta prav Blikovito lena. Ni možno povedati vsega iu navajat; za danes več imen; zadostuje naj, da je Ljubljana pokazala, kaj premore in zna in da smo v tem patrijotičnem delu bili vsi jedne misli, je dne g a Brca Pri vsej razsvetljavi, pri tolikej množini ljudstva, pri budej gnječi in vročini pa ni bilo niti naj manj Sega nereda. Cesar 8« je ob 8. uri pripeljal v razstavo za kultnrno-lgodovinske stvari in domačo obrtuijo v realko, kjer je v prvem nadstropji razstava urejena. Vse poslopje je krasno okinčano. V veži je čakal odsek za razstavo z. g. Biirgerjem na če'u, dežela i glavar grof Thurn in deželni odborniki Descbmann, Murnik, in dr. Vošnjak m vse uč:t9ljstvo realke. Ob obeh straneh so bili postavljeni učenci, ki so pri uscopu cesarjevem zapeli cesarsko himno. Cesar je bil po potu do realke od obilno zbranega ljudstva in po ustopu z navdušenimi živio klici pozdravljen. Potem si je ogledal razstavo v vseh oddelkih in se za vsako stvar zanimal. Pri oddelkih so Ga pričakovali raz tavljalci. V spremstvu cesarjevem so bili general-adjutaut baron Mondel, fcm. baron Kuhu, rainistersk i predsednik grof Taaffe, deželni predsednik baron "VVinkler itd. Cesar je več ko pol ure mudil se v razstavi in jako uljudno razgovarjal z razstavljalci. Iz razstave je cesar šel si šolske sobe ogledat. Ko je zapustil realko, seje prav pohvalno izrazil o razstavi. Od tod se je cesar peljal v poljedelsko razstavo pod Tivoli Po vsej cesti od zvezde naprej, po Dunajski in Marije Terezije cesti do uhoda v razstavo je stalo ljudstvo natlačeno in z neprene-hljivimi živioklici pozdravljalo cesarja. Pred razstavo je čakal oabor kmetijske družba z g. baron Wurz-bachom in g. podpredsednikom Sfcvuikom na čelu. Cesar si je najprej ogledal živinsko razstavo in pohvalil živinorejce, ki so zares lepe eksemplare rogate živine, kacih 100 kosov, razpostavili. Potem je šel cesar v poskuševalni paviljon. Poskusil je Koz-lerjevega piva ter se dalje časa ustavil pri oddelku Slapske šole, kjer se toči izvrstno šolsko vino. Deželni odbornik dr. Vošnjak je prosil cesarja, naj blagovoli pokusiti Slapskega vina. Cesar pokusil je Črnega burgundeca in belega rulaudeca. Zlasti slednji mu je jako dopal. Vprašal je o šolskih uspehih in sploh o vinorejnih razmerah na Kranjskem. Predno je šel naprej, dal si je ne jedenkrat natočiti rulan-deca in ga jako pohvalil. Potem so tudi gospodje iz cesarskega spremstva, grof Taaffe, general-adju-tant Mondel, fcm. baron Kuim in drugi pokušali ter se vsi izrekli, da je Slapski rulandec dobra kapljica. Cesar si je potem še ogledal sirarijo in poljedelske stroje ter se odpeljal v bolnico V deželni bolnici je najprej šel skozi notranji oddelek v kapelo, kjer je pokleknil in molil. Pri-marji in sekundarji so čakali cesarja pri svojih oddelkih ter Ga spremljali po sobah. Cisar je pri svojih vprašanjih pokazal, da Mu je natanko znana notranja organizacija bolnišnic. Zahteval je konečno videti tudi oddelek za blazne in vprašal, ali ni deželne blaznice, ker je ni v programu. Ko se Mu je povedalo, ua je na Studenci in da do tja ni daleč od prostora, kjer bodo vojaške vaje, odločil je obiskovanje za drugi dan. Ko je zapustil bolnico, pohvalil je vodstvo, zdravnike in usmiljene sestre, rekoč, da je vse v najlepšem redu. Danes zjutraj ob Va 7. uri se je cesar peljal k pregledovanju gamizije po Sentpeterski cesti skozi Vodmut. Po cesti do Most so ob obeh straneh postavljeni mlaji, pri hiši župana Bavdeka pa stoji ličen slavolok, prav originalno napravljen tako, da se ob obeh straneh odri, na katerih so stale belo-oblečene deklice. Na vse zgodaj prihajali so že ljudje iz sosednjih vasij, da jih jo bilo več tisoM zbran h. Pod slavolokom je stalo trideset deklet v črni obleki s pečatni na glavi, potem šentpeterska duhovščina, šolska mladež z zastavami v rokah in župan z občinskim odborom. K) se c^s&r ob :|/, 7. pripelje, pozdravljajo ga tisočeri živio klici. Cesar da precej ustaviti voz ter stopi iz njega. Župan Bavdek «a nagovori seveda slovenski in po udarja da, kakor naši dedje ia pradedje, bodo Slovenci za vse čase zvesti ostali slavni vladarski hiši. Potem cesarju izroči županova hči lep šopek s primernim nagovorom. Cesar vzame šopek in se vidno ganjen po tolikej ljubavi naroda do Njega zahvaljuje. Govori z županom in si da predstaviti občinske odbornike. Ko se cesar naprej pelje, Ga spremljajo neprenehljivi živioklici. Po končanem pregledovanji garnizije se je cesar peljal v blaznico pri Studenci. Ker to obiskovanje ni bilo v programu, se tudi poslopje ni moglo v naglici tako okinčuli, kakor bi se bilo sicer zgo dilo. Storilo se je pa, kar se je v kratkem času dalo. Vihrale so cesarske in deželne zastave iznad poslopij in uhod je bil zelenjem ozaljšan. Cesarja so pričakovali: deželui glavar grof Thurn z deželnim odbornikom dr. Vošujakom, g. vladni svetovalec Valenta, primarij dr. Bieivveis, adjunkt dr. Prei-nič in usmiljene sestre. Po pozdravu si je cesar ogledal vse sobe, spremljan od ravnatelja Valente, primarija dr. Bleivveisi in ostalih gospodov. Lega je cesarju močno dopadala in izrekel je o dobrem stanji poslopja, o snažnosti in redu Svojo pohvalo. Ko je cesar bavil ss v blaznici, poizvedeli so o Njegovem prihoda v sosednjih vaseh in prihitelo je na stotine ljudi j, ki so pri odhodu z burnimi živio klici razodevali svoje neizmerno veselje nad nepričakovanim prihodom Nj. Veličanstva. Dolenjska deputacija za građenje dolenjske železnice, obstoječa iz poslancev grofa Alb. Margherija in prof. Sukljeta ter iz občinskih zastopnikov Ver-tačiča (Novomesto), Prosenika (Metlika) in Šuster-šiča (Uernomelj), bila je danes v avdijenciji od Nj. Veličanstva premilostl j ivo sprejeta. Nagovoril Ga je v imenu sodrugov prof. Š u k 1 j e; presvetli cesar je blagovolil se izražati, da priznava potrebo te železnice, da se bode pustil poročati o prošnji Dolenjcev ter da se bode zgodilo v tej zadevi, kar je le mogoče. Na opombo g. grofa Mar-gherij a poudarjalo je Nj. Veličanstvo, da bode jako draga proga preko Arlberga v llj2 letu gotova in da bodejo potem druge železnice lehko na vrsto prišle. O finančnem stanji Dolenjcev izražal se je presvetli vladar: „Nicht wahi\ Capital gibt es vvenig unter der BevOlkerung?", kar je morala deputacija seveda povsem potrditi, lvonecno popraševal je presvetli cesar člana deputacije g. Vertačiča, kje da jo bil odlikovan z zlato kolajno in, ko le-ta odgovori, da v bojih 1. 1848—49, se cesar milostno liasiuchlja ter opomni: „Kine lange Zeit! da sind Sie noch nierkvviirdig frisrh geblicben!" Deputacija, očarana po ljubcznjivosti presvetlega vladarja, zapustila je Najvišji dvor z veselo nado, da se bode morda vendar jedenkrat uresničila najiskre-ncjša želja vse dolenjske strani — železnica! Politični razgled. ftof raiije dežele. V Ljubljani 18 julija. V HrolKlicin rektor vseučilišča dr. proti nasvetu, da bi kvalifikovuni zdravniki. bora o znižanji tributa, ter da je voljna ta ukrep tudi v otići jalni obliki priznati, kadar bodo v1, ti Berolinske pogodbe temu ukrepu pritrdile. V zadnjoj seji angleške spodnje zbornice priobčil je Mr. Childers provizorično pogodbo z družbo Sueškega kanala glede naprave druzega kanala ter pridejal, da hoče vlada za to zgradbo potrebnih 8 milijonov funtov pokriti s posojilom. — Mr. Glad-stone odgovoril je naslednje na dotično vprašanje Northcote-a: Zadnje 24 ure iz Madagaskarja došla poročila pravijo, eta je francoski admiral zapovedal angleškemu konzulu v Tamatave, da ima v 24 urah zapustiti mesto. Mej tem kratkim obrokom pa je umrl konzul. Francoski admiral povabil je Angleže, da se udeleže pogreba. Prišli so v velikem številu; tudi mnogo oficirjev in pomorščakov vojne ladije „Dryada je bilo poleg. Na to pa je francoski admiral pretrgal zvezo mej angleško ladijo in suho zemljo. Angleškemu kapitanu je bilo le dovoljeno ustno pritožiti se. Francozi so zaprli tajnika angleškega konzula in pa misijonarja Schaw-a, katera se dolžita, da sta dopisovala s sovražnikom. Okon-čevaje to poročilo pravi premier, da mora sedaj še dočakati popolnejše informacije o tej zadevi od francoske vlade, da po njej potem uravna svoje stališče v tem vprašanji. Dopisi. deželnem zboru govoril je Steinlechner energično se po deželi nastavili manje — Mestne j občini Tridentski dovoli se deželni prinos k zgradbi normalne vojašnice, ter se doklada občin za odgon zvina za. polovico. — Na to zaključi deželni glavar zbor s hoch klicem na cesarja, zahvaljujoč se deželnemu namestniku za njega vspešno požrtvovalno delovanje. V torek stavil jo v tlalmatiiialteiii deželnem zboru dr. Klaie in dvaindvajset tovarišev naslednji predlog: „Dalmatinski deželni zbor izraža na podlagi 4? 14J deželnega reda vladi Nj. Veličanstva željo, da naj bi se v naj višje j dežel ne j upravi opustilo združenje administrativne in vojaške sile v osobi jednoga vojaka ter da se naj da Dalmaciji, kakor vsem drugim avstrijskim deželam, civilen deželni namestnik. Deželnemu odboru se naroča, ta ukrep deželnega zbora z najvspešnejšo utemeljitve priobčiti ministru-prvoniestniku na Dunaj." — Po prečitanji tega pred loga izjavi predsednik zboru conte Vojnović, da je neustaven in torej ne gre obravnavati ga v deželnem zboru. Večina zapusti potem ostentativno zbor nico ter telegraf uje takoj ministru Taalleju, proseč ga za odreditev, da se pravice ljudskega zastopa ne bodo več krčile. Ilrvaia.j prestolnica nikakor ni mogla iz poslovati od ogerske vlade ugodnega loterijskega posojila. Veliko število uplivnib Zagrebških meŠča nov namerava v drugej polovici julim sklicati tabor ter na ročiti hrvaškim državnim poslancem, da inter pelujejo finančnega ministra, zakaj se Zagrebškemu mestnemu posojilu ni podelila nikakeršua ugodnost V<" oredu : 1. Pojasnitev slavnostnega dne na podlagi zgodovine" po g. nad učitelji. 2. Cesarska himna. 3. Deklamacija: „Vo jaška". 4. Pesen: „Veselje čuje se povsod." 5. De khmaeija: „0 Njega Veličastva cesarja Frana Jo sipa I. slavnem prihodu v Ljubljano v 11. dan ju lija 1883.'* 5. Pesen: „Pozdravljam domovina te!" 6. Deklamacija: „Iludolf Habsburški". 7. Deklama-„L'«v,ion". 8. Pesen: »Radost iz lica nam žari." 9. Deklamacija: „Slovenska cesarska pesen." (zložil F.lodenius). 10. Deklamacija: „Njega Veli čanstvu presvitlemu cesarju Franu Josipu V* — 11 Pesen: „Moj dom." 12. Deklamacija i „Slovence sem." — 13. Deklamacija: „Vojakom za slovo". " — 14. Deklamacija: „Vrli Slovenec". 15. Pesen: „Kranjska ? Avstrijo". 16. „Cesarska himna". — Najodličnejši učenci odličili so se »pomenskimi svetinjami, mej vse učence dveh višjih razredov in mej zmožneje nižjih dveh pa se je razdelilo slavnostnih knjižic „Habsburški rod.0 — Po dovršenej slovesnosti pa se je šolska deca pogostila s pivom, sirom, štruklji in drugim. Spomin na ta dan ostane gotovo vsoj šolskej mladini trajen za vse žive dni! anstvo ogledalo še prirodopisni in prirodoslovni kabinet in telovadnico, katera je bila okusno dekorirana s portreti vseh Habsburških vladarjev v Kranj-skej, katere vse so lepo narisali pod vodstvom prof. Globočnika učenci sami. Dijaki so se mej tem spet v lepih skupinah postavili v prostornej veži. Ko pride cesar iz telovadnice, pozdravijo Ga dijaki znano Fbrsterjevo slovensko slavnostno pesnijo in cesar postoji, da se spo|e vsa pesen, potem direktorju Mrhal n izreče Svojo Najvišjo zadovoljnost vsem, kar je opazil na tem zavodu ter se odpelje burno in navdušeno pozdravljan od dijakov, profesorjev in mnogoštevilno zbranega občinstva. — Tudi minister «rof Taaffe je ponavljaje izrekel svoje veselo začudenje o prekrasnem in v sanitarnem oziru izvrstnem realčnem poslopji, o bogatih zbirkah učnih pripomočkov itd Natančno je povpraševal pri posa-mezuih gg. profesorjih o številu in narodnosti učencev, o učnih uspehih, o učnem jeziku itd. Ko mu je neki profesor rekel, da je slovenščina obligatna samo rojenim Slovencem, zanimal se je zato, če se tudi Neslovenci uče kaj slovenščine. Vsem skupaj se je Nj. Veličanstvo na realki mudilo čez 1 uro, dasi je bilo iz početka samo nekoliko nvnut odločenih za ta pohod. Vse pa je očarala izredna prijaznost in ljubeznivost Nj. Veličanstva. — (Habsburška s lav nos t v L mestni petra z red ni deški ljudski šoli v Ljubljani) vršila se je 11. t. m. po slovesni sv. maši v Št. Jakobsai cerkvi zjutraj ob 9. uri v licejalnem poslopji, v sobi III. tečaja c. kr. učiteljišča po tem le vzporedu: 1. Cesarska pesen. 2. Ogovor voditeljev. Domače stvari, — (Cesar na c. kr. ve like j realki.) Včeraj popoludne ob 3. uri, ko je prišel pre svitli cesar v prazgodovinsko in obrtno razstavo, prestavil Mu je šolski svetovalec direktor Mrhal tudi ves učiteljski zbor c. kr. velike realke. Njegovo Veličanstvo je blagovolilo vse gg. profe večkrat poprej, tako tudi danes, kot pevovodja pri |»Olje zaporedom nagovoriti, »zvprašuie vsakega posvojeni jako dobro izvežbanem pevskem zboru, obstoječem iz učiteljev, uradnikov iu jednega duhovnika (tenorist g. Verbajs iz Leskovca). Dovršeno petje smo že prej večkrat slišali iz jasnih grl naših gospodov pevcev, ali take popolnosti se niti zdaj nadejali nesmo. Z veliko natančnostjo je pel zbor Ipavčevo „Molitev", kvartet pa Abtovega „brodarja". Največjo zaslugo pa si je pridobil zbor s pred-našanjem težkega pa krasnega Ipavičevega zbora „Kdo je mar V" Predzadnja točka je bila pa jedro slavnostne besede, namreč slavnostna deklamacija, to je izvirna p'isen, katero je društveni predsednik gosp. dr. Mencinger nalašč v ta namen zložil. Opisuje v njej v glavnih potezah Kranjsko deželo in njeno zgodovino. Preduašal jo je prav primerno društveni odbornik g. dr. Zupanec. K sklepu se je pela cesarska pesen in društveniki so zadovoljno odhajali pri bengalični razsvitljavi na g. Gregoričev vrt, kjer so godci in pevci občinstvo še dalje razveseljevali. Šolska mladina tukajšnje meščanske in ljudske šole pa je 11. t. m. ta imenitni zgodovinski dan takole častila: Po slovesni sv. maši, pri kateri je kvartet pevcev izvrstno pel, podala se je sebej, kaj uči, koliko časa že služi, kje je študiral itd. Učitelja slovenščine je vprašal, če je slovenski jezik na realki o t) 1 i g a t n i učni j) red met. Mej tem, ko se je cesar mudil v razstavi, šli so učenci iz veže, kjer so s cesarsko himno pozdravili presvetlega vladarja, v drugo nadstropje v svoje učilnice, kamor krene tudi cesar pri-šedši iz razstave, spremljan od Svojega generalnega adjutanta fml. Mondela in dveh pobočnih adju-tantov, od Nj. ekscelencije ministerskega predsednika grof* Taaffeja, g. dež. predsednika barona Wi u kler j a in od vsega učiteljskega zbora. Njegovo Veličanstvo stopi v I. razred ter veli izpra-ševati dva učenca iz pri ro dopisa, potem v III. razredu spet dva iz m a t em a t i k e, v IV. iz cerkvene zgodovine in v VI. iz kemije. Učenci so vsi prav dobro in srčno odgovarjali, kar je cesarja viduo veselilo, kajti ves čas je dobrosrčno prikimoval z glavo. V sedmej šoli si je cesar dal predstaviti tista dva abiturijenta, ki sta maturo prebila z odliko, t. j. Fabijanija (Slovenca) iz Kob-dila na Krasu in Kordina (Nemca) iz Ljubljane. Vprašal ju je, od kod sta, katerejjuaroduosti, kaj iu kje bosta študirala itd. Poteui si je Nj. Vel'\- 3. „Šolska mladina o šeststoletnici/' pesen, besede A. Praprotnikove, nspev L. Uelarjev. 4. Deklamacija: Presvitli cesar v Ljubljani, (po obliki narodne pesni). 5. Avstrija moja, pesen Kersnikove, napev A. Nedvedov. G. Deklamacija: D t Kinder 11 ibsburg-Fest. 7. Mein Vaterland, pesen 8. Moj dom, (Tam kjer beli so snežniki), pesen. 9. Cesarska pesen. (Sklep.) — Potem delila se je učencem knjižica: Habsburški rod; spomenica, da je minulo <)(J0 let, kar je Kranjska združena s preslavno Habsburško vladajočo rodo.ino (Iv. Tomšič), „Sol-ska mladina o šeststoletnici'' in vsakemu učencu lepa svetinja v spomin sest stoletne zveze dežele Kranjske s presvitlo vladarsko rodovino Habsburški) (1283). Pri tej lepej svečanosti so razen učiteljstva bili tudi c. kr. okrajni šolski nadzornik vitez L. (iiriboldi in mestna odbornika gg. dr. Drag. Bleivveis vitez Trsteniški iu Iv. Hribar. (C os ari poklonil je Mariborskemu knezoškofu Stepišniku naprsni križec z briljanti (pcetorale) v vrednosti hooo gold. — (Ministerski predsednik grof Taaffe) odpeljal se je preteklo noč na Dunaj. — (Na (J ros u p 1 je m) pod Ljubljano obesila se je včeraj 20letna kmetska deklica iz same žalosti, ker je neso pustili v Ljubljano, da bi videla cesarja. Zahvala. BI*Vnema krajnouin iollkemtl IvetO, si. voditeljstvu tu k ti j Saje pivovarne, e. tfonpej in goapodičitii Deniser jovoj, ki sta izvolili pripraviti in prir»-8 n — 4 , avstr. zlata renta, davka prosta. . 99 n 10 rt 120 B 10 T> 40/ 88 „ 65 n 87 „ 10 y> 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 . — 71 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 ^ld. 114 „ 75 77 Zemlj. obč. avstr. 4,/3<>/o zlati zast. listi . 118 n — 71 Prior, oblig. EHzabetine zapad, železnice TI — TJ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ — 71 170 „ 50 rt Rudolfove srečke.....10 „ 20 „ — 7) Akcijo anglo-avstr. banko . . 120 „ 1(8 „ 75 H Trammway-druAt. velj. 170 gld. a. v. 223 a 80 Deželna v' slatina. Uspešni lek za želodčne bolezni. Naj prijetnejia hladilna pijaca. V /.minili originalnih in novih elegantnih Uor- deaux-stokIcnicah po 1 in V2 litra. Dobiva ho v vseh večjih prodajalnicah in restavracijah. Glavna zaloga pri gg. bratih Maver na Dunajl, Josipu Hoffmann-u v Budapeštl, Ertl-u & Krepesch-u v Gradci ln pri vodstvu v Slatini. in«j—»i) NAJBOLJŠI .o\R ZA C\GARer ' JE V LE HOUBLON Francosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI IN Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON i 1 ■ vsak karton nosi varstveno znmnko in signaturo. - - Pnop 0? du Brevet CAWLEY A HKNRV, illeiDiga rabrikmten, PARIŠ Marljinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci, in nepresežno zoper nealasrt do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek ln pieno ln slez, /.oper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina il žeiodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Giiiriui EBctlofrm Lokar O« Ilra«lj> Krenisier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane 83 kt% *wm Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na danajskej cesti: lekarna Josip Svoboda, na Preiirnovem trga. v Novem mesto: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip lSorgmann. V Postojni: Anton Le ban. VGo« rici: lekarna A. de (1 i r o 11 e o i i. V Ajdovščini: lokama Micbaol Gufflielino. V Celji: lekiir J. Kupfersohmied. Varan): It kar Dr ag. Savn i k. V Kamniku; lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar Roblek. V Sežani: lekar Ph. liitscbel. Vvrnomlji: lekar I v mi Blaže k. V Škofje j Loki: lekar Karo 1 Fabiani. ffl^f" SV2.ritCV! Ker se v Badnjom času nal Izdelek posnemljo in ponareja, zato prosimo, nuj ho kupuje samo v zgoraj navedenili zalogah i 11 pa/.i nuj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodce morajo imeti ■< Bkleniuo vtisnene bo-sede: Ecbto Mariazellcr Maucntropteii — Hra<>•-1; 11 — Apotbeker, sklcnica mora biti zapečatena z nagim originalnim pečatom, na mivodilu za rab O in na zavitku, na katerem je podoba Mari j i »celjske matere božje, mora biti poleg te podobe iitisneno sodni jsko spravljeno viirst»«-no znuiiieiije iu zavoj mora biti zapečaten z našim varstveniUl zitanu«"- ujem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nema j o teb znakov istinitosti, naj se za-, ržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Bodnljski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—ilii Tif/snsm m m srn sni srn um g~ m —— — — — m i Pivovarna bratov Kosler-jev. m Izvrstno j marčno piva 4 v zabojih po 25 in 50 steklenic 4 se dobiva iz (83—23) J ALOJZU MAYER-jeve I zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. I I » » » » HENRIK LANZ na DUNAJI, XXX. Hlntere Zollamtsg-asse 13 a.. Speci jalitetc: 1'arni inlatllni stroji in lokomobili od 'l do 8 konjskih moči j. Itllatlluice ročne in h konjskim vlač i-lom (1 do b' konj). Rezalnice za kriuo, mlini na debelo moko itd. Najnovejše konstrukcije, najboljši sistemi, nizke cene. Razpečanih že 100.000 tacib strojev. Ilustrovani katalogi gratis in franko. Iščejo se izvedeni, poitenl agenti ln prekupol. Zastoptitvo in stroji un ogled v razstavi v LJubljani od 1*. do 17. Julija. (456—2) Z Z' • h ° * i M «! ?T a vrč:. ~ 2.o > S. r O*1" rt W f N*f o NT? K F si 7? m« o o 7? c ■ S S= s • nP g b , o C- < O 1 J* K- S1 r» t 3 E • _ •o g . o jo HH . c K i 2. - 2. a — g - g 3>* • 2,3 . ~ B K- H 9 D CJ< 32. Hi S" *r s 9 S 5" (T S5 A, od ^ H to "t?' v0de ter se pred vsemi znanimi grenčicami po «bno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah in prodajalnicah mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteve Izrecno Budimska Rak6ozy. (300—9) Lastniki bratje Loser v Budapešti. 1J 11 zavarovalno društvo :i življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, Giselastrasse št. 1, i Pešta.Franz-Josefsplatz 5, v hiši društva. v hiši društva . frank 79,3(58.88 i'80 15,412.881-70 Društvena aktiva.................. Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1881 . . . lzplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstauka društva (1848) več kot............... V slednjcj dvanajstinesečnej poslovalnej perijodi uložilo so je pri društvu za.................. ponudb, vsled česar znaša skupni zncBek v slednjih 25 letih na uloženih ponudbah več kot........... Prospekte in druga razjasnila dajo Glavna agentura v Ljubljani, na Tižaskej cesti št. 3, II. nadstropje pri V^al. /^osehkotu. 128,300.000-— 67,186.675*— 1.077,022.110-— (162—5) .ledino zastopstvo za Hranjnke originalnih mr E-, SINGER. WHEELER & WILS0K h GROVER & BAKERje^ih šnaMl strojev ji; pri podpisanem. dne in način plačevanja cenejši in mnogo Ugodnejfii kakor pri vsakem drugem konkurentu jednake vrste s slabo ponarejenimi m nikakor trpežnimi stroji. Razveo rečenih šivalnih strojev imam tudi jako elegantne specijalitete inozemskih strojev, tuh je še kaj, prav ceno oddajati. Potrti iu neranljivi šivalni stroji zaračunijo se pri nakupu novih ter se popravljam in snažijo stroji vseke vrste. Sukanec, svila, šivanke, olje sa stroj, njega posamični deli itd. dobiva s^e vedno v DMOgi i/beri najceneje. Zaloga F. VVERTHESM-ovih blagajnic, ki se prodajejo po najnižjih fabriških cenah. Z vsem spoštovanjem (438—2) Q FRAN DETTER, v Ljubljani, Glavni trg št. 168, na vogalu železnega mostu. •.o- Vi Izdtttelj in odgovorni urednik Makao Ar mi o. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 3664 7074 A6C 88 1964 Priloga ^Slovenskemu Narodn" St. 150. 14. julija 1883. Ob 10. uri 20 minut pride dvorni vlak mej Evonenjem in pokanjem možnarjev. Zagrni \o je najprvo živio in le malo so &e ruti hoeh-klici, ki so se bolj zmanjševali in slednjič bilo je Se le tu in tam kak nOh, oh" slišati, dokler je živio tudi te popolnem zadušilo. Tako je Štore kazalo, da še ni „nemški otok", kakor omenjeni gospodje menijo. Mej delom je že mogoče ponemčevati delalce, v prostem času pa nikoli. Navdušeno podalo se je ljudstvo domov, nem čurji pa vsi poparjeni. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je Ljub ljani svoj doprsni, poTilgnerji na Du naji krasno in umeteljno modelirani kip iz brona. Gotovi smo, da bode vsakdo radosten nad tem zares cesarskim darilom, ki je znak posebne vladarjeve milosti in na k lo u j en osti, ob jednem pa trajen spo menik prekrasnih, p r ev esel ih dn ij. — (V ponedeljek zjutraj) ob 7. uri odpelje se Nj. Veličanstvo v Kam ni k. Pri č a k u j e m o, da se vsa društva in vse občinstvo kakor pri prihodu postavijo v ve lika n s k spored in mu v slovo za kličejo še jedenkrat iz dna srca „živio l" — (Mestna deputacija), obstoječa iz žu pana G r a s s e 1 i j a in odbornikov II r i b a r j a in dra. Moseheta, bila je včeraj od Nj. Veličanstva vsprijeta v avdijenci in je predložila prošnjo, da bi se vojaška bolnica prestavila iz sredine mesta. Presvetli cesar izrekel je mej drugim, da se je pri ogledovanji bolnice sam prepričal, da prostori neso posebni prikladni, temveč „Winkelwerk" ter se kazal jako naklonjenega temu projektu, ki bi bil velikanska pridobitev za Ljubljano. — (Cesar v Zvezdi.) Danes na vse zjutraj ob 4. uri je cesar zapustil deželni dvorec in se sam sprehajal po Zvezdi. Videl je, da je mnogo ljudij iz dežele po klopeh in trati mirno spalo, ker neso našli druzega prenočišča. Cesar se je začudil, da je toliko ljudstva prišlo njemu na ljubo vzlie težavam potovanja. Sploh se od vseh strani j potrjuje, da je cesar izredno zadovoljen in jioln hvale o srčnem sprejemu na Kranjskem. Zlasti so cesarju pri včerajšnjem sprevodu dopadale deputacije mestnih in kmetskih občin, ki »o prišle v tako obilnem številu, da se je cesar sam začudil o mnogobrojnosti in ognjeni navdušenosti narodnih za stopnikov. Tudi gospodje cesarjevega spremstva so se izjavili, da jim je najbolj imponirala reprezentacija občin. F. Z. M. Kuhn, kateri se ve da ljudi naj bolj sodi iz vojaškega stališča, je večkrat dejal, da tako krepkih in jedrnatih ljudij še ni videl zbranih. V istem smislu so se izrazili gospodje geu. adjutant Mondel, fml. Miiler in drugi. — (Presvitli cesar) obiskal je danes tudi Ljubljanski Grad in sicer k ljubu silnej vročini peš gori iu doli. Ko si je namreč ogledal otročji zavod pri sv. Fiorijauu in Samasovo tovarno, sel je na južnej strani na Grad, nazaj pa po „Študentovskih ulicah". Pred poludnevom obiskal je „Ljudsko kuhinjo" na starem strelišči, kjer je bilo danes muogo reveže v z boljšimi jedili in tudi s pijačo po gostenih. — („Collegi um M ar i a nu mtt ) bil je tudi deležeu časti cesarjevega pohoda. Nj. Veličanstvo za nimalo se je za vse razmere. Dečki, ki ne znujo nič ueinški, klicali so „hoeh". Nam se to nekako čudno zdi, akoravno znamo, da imata tam svoj delokrog gg. Laschao in Krouberger, ker bi drugi faktorji morali skrbtti, da teh gospodov upliv ne presega gotovih mej. — (Cesar na gim nazi ji.) Včeraj, v petek, je prišel cesar na gimnazijo. Na dvorišči je bila zbrana šolska mladina, ki Ga je sprejela s cesarsko lunino in z glasnimi živijo-klici. Potem Ga pelje g nadzornik S mole j v dvorane deželuega muzeja, kjer je bilo zbrauo učiteljsko osobje; tukaj Ga na govori g. nadzornik in poudarja v izvrstnem govoru zasluge cesarske rodoviue za razvoj šolstva »ploh, osobito pa za prospeh Ljubljanske gimnazije; zahva-(cesarskimi in narodnimi zastavami. V 12. t. ni. bila lil se je Njih Veličanstvu ?a veliko dobroto, da je blagovolilo ustanoviti oa nižji gimna-iji slovenske paralelke, kajti sedaj je odprta pot do omike in vednosti tudi učencem slovenske narodnosti. Zagotovil je slednjič Njih cesarost, da je skrb in glavna nalogi učiteljskega osobja, vzgojevati mladino ne le v moralno vednostnem oziru, temveč narejati iz njih tudi dobre in zveste Avstrijce. Njih Veličanstvo na to odgovori, da je popolnoma prepričan in uverjen, da goji učiteljsko osobje v mladih prsih ljubezen do domovine. Na to si da cesar predstaviti posamezne ude učiteljskega osobja. Njih Veličanstvo je blagovolilo z vsakim prijazno govoriti in vprašati po raznih okolnostih; tako n. pr. je vprašalo g. prof. Toma Zupana, kaj poučuje in kje. Gospod prof. mu odgovori, da uči razven veronauka tudi slovenščino v nemških oddelkih. Na to povpraša cesar, če je slovenščina tudi Nemcem obli-gaten predmet. Ko mu g. prof. odgovori, da ni sicer ob ligaten predmet, da se je pa vender skoraj vsi uče, in ko še g. nadzornik opomni, da letos v I. a. razven treh dijakov vsi slovenščino obiskujejo, opomni cesar: — ♦♦To Jo prav dobro". Po predstavi učiteljskega osobja se je udeležilo Njih Veličanstvo šolskega pouka v petih razredih. V IV. b. šoli so prelagali Cezarja v nemški jezik Cesar seje jako pohvalno izrazil o dobrem znanj i nemškega jezika pri slovenskih dijakih. V III. b. se je udeležil pouka v nemščini. Ko je nek dijak deklamoval prvo kitico Schillerjeve balade „der Graf von Hubsburg", je opomnil cesar: r,Ta dijak je Nemec; jaz bi pa rad slišal, kako Slovenci Siska prav lepo razsvetljena. — (Za drugo slavnostno številko) našega lista namenili srro bili kamnotisno sliko Poklon Slovenije pred Avstrijo." Gospod Jurij Šubie, ki je prišel zaradi vojaških vaj s Pariza domov, ponudil se je radovoljno, da sliko dovrši iu izdelal jo je v resnici umeteljno. Kamnotis obljubila pa je tiskarna Blaznikova. A ko pride gosp. Šubic s svojo sliko v Ljubljano in je delo že do cela dovršil, nastale so ovire v Biuznikovej tiskarni, katera nam jo v torek poslala vest, da Mela ne zmore. To bil je uzrok, da te slike, o katerej se je že veliko govorilo, nesmo mogli priobčiti, kar obžalujemo v interesu svojih čitateljev iu domače umetnosti. — (Razstava.) 13 julija t. 1. se je pričela v realkinem poslopji dež ti na razstava predzgodo-vinskih in kulturnohistoričnih predmetov in izdelkov male kranjske hišne obrtnije. Ustopn'iie je plačati prve 3 dni po 20 soldov, pozneje in do konca razstave, ki traje ves ta mesec, pa po 10 kr. za osebo. — (Pojasnilo.) Uradna „Laibacberica" izmislila si je vest, da je pri serenadi pred cesarjem pel gosp. Gerbic. To ni res, gosp. profesor Gerbic je sicer kot izvrsten pevec povsod po/mat, a čast tega večera gre gosp. Medenu. — (Loterija Žida S t trn a) pri ljudskej veselici ni bila kaj prida in nje dobrodelni namen bode menda iluzoričen. Občinstvo se je pritoževalo, da so dobitki tako ničevi. V bodoče treba v dovoljevanji in hvalisauji tacih dvomljivih podjetij biti previdneji. — (K statistiki porabe piva.) V slav- nemško govore". Ko je gospod nadzornik opomnil, \ nOBtnih dneh so vse krčme v Ljubljani bile prena- da je razred izključljivo slovenski in da so vm dijaki Slovenci, ki neso prinesli niti besedice nemškega znanja od doma, je opomnil cesar: „Dijaki govore prav dobro nemški!" Vprašani so bili še drugi in Njih Veličanstvo je še večkrat opomnil.), da slovenski dijaki prav dobro nemški govore. (No, zdaj bodo menda jedenkrat molčali oni „Pangermani", ki trde, de se slovenski dijaki po sedan)i ustroji Ljubljanske gimnazije ne morejo naučiti nemščine.) V I. a. je bival cesar pri pouku iz geografije v I. b. pri naravo-lovji s slovenskim poučnim jezikom; v tej šoli je bil nek dijak, ki je bil poklican, zelo hrijiav, Njih cesarost mu reče: BVi ste gotovo h r i p t v i od samih živio-klice v". V VI. so prelagali Vergilija. v VII. je bila pa fizika. V vseh razredih so izrekli Njih Veličanstvo posebno zado-voljnost o vsem, posebno pa o tem, da znajo slovenski dijaki tako dobro ueinški. Veseli nas to Najvišje priznanje tem bolj, ker bodo morali zdaj obmolkniti vsi sovražniki slovenskih gimnazij; sedaj je obstoj slo veukih gimnazij zagotovljen. Njih cesarost se je prepričala, da se slovenski »lijaki temeljito priuče nemškemu jeziku, če se jim tudi razlagajo drugi predmeti v materinem jeziku. Posebno hvalo smo pa še dolžni g. nadzorniku Smoleju in izrekamo mu jo v imenu vsi ga slovenskega naroda, da se je zahvalil Njih Veličanstvu za ustanovitev slovenskih paralelk. — Na gimnaziji se je bavil cesar cele 3/4 ure. — (V dežel n ej b laz niči na Studenci) rekel je presvitli cesar po končanem ogledovanji: .Bilo bi mi jako žal, ako bi ne bil videl tega lepega zavodu.u — (K dvornemu obedu) 12. t. m. bili so mej drugimi povabljeni: Hrvatski bau grof IV-jačevič, kardinal Mihaiovie, patrijark Audjelič, grof DruŠKOvič, grof Jelačie, grot Erdoiv, Kresfč, dr. Tonkli, pl. Oreškovie, dr. Bleivveis, Detelja, vir. Do-leuec, dr. Moše, vitez Schneid, Muruik, profesor Šuklje. — (Častnim članom) imenovali sta meščanski hrambi iz Krškega iu Kostanjevici župaua Ljubljauskega gosp. Grasselli-ja. Včeraj uazna-uili sta mu posebni deputaciji to odlikovanje. — (Šiška), to jako lepo in vsem Ljubljančanom priljubljeno selo, je tudi bogato okiučauo s polnene. Pri Aucr-u so v slavnoznanem vagonu v jednem dnevu stočili 23, na vrtu pa 3». Gosp« J. i' v Ter bo nji • /m mnogokrat auto omenili, da ju naroeuina z,i vao naročnike jednaka in da liuta. uu moremo po znižani eeni po liUatL Iiur. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ Kreditne srečke......100 gld. 170 „ Bndolfove Brečke.....10 „ 20 „ Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 „ lt)8 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 223 „ Odhod : Radovljica-Lesee. . . ob 12 — po noči » Podnart-Kropa . • n 12 24 ;t n n 1244 n n n 1 02 n » n 1*20 n n n Prihod: 1.32 n n Ljubljana R. k. . . 1*42 11 p 146 n n 70 60 20 45 90 60 65 50 25 75 25 70 15 75 50 80 kr. kateri je v trgovini z mešanim blagom dobro izurjen in dober prodajalec se sprejme pod dobrimi pogoji pri A. Pogačniku v Cerknici. (472—1) V najem se daje v »v. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem začetkom 1. avgustu t. I. proHtor v.si proda jol-niOOg na najlepšem mestu nasproti farne cerkve. Na-taučneji pogoji se izvedo pri Andreji .Nirii.ur-jI v hv. Kri/u. (471-1) Odhod: Ljubljana j. k. . ob „ Ljubljana R. k. . „ n Vižmarje . . . „ n Medvode . . . „ Loka..... „ Kranj . . . „ „ Podnart Kropa . „ Prihod: Rndovljiea-Lesce . „ IN :r/!i j: 4.- 4- 5 4 16 4 31 4 50 5- 9 5 29 5 55 uri popoludne. zvečer. (474) < ADOLF 001,""^ 1 stavbeni in pohištveni barvar. Izdelo- P j valeč slikanih napisov. Lakirnik. £ < oljnatih barv, Moy in flrnežey. ► ^ Prodaja na debelo in drobno. £ 4 Ljubljana, (H3-2i) > 4 Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. ► 4 Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. ^ K temu vlaku se bodo izdajali na vseh imenovanih postajah navadni vozni listi kakor tudi tour in retourni listi. C. kr. vrhovni železniški urad v Beljaku. Prodaja opeke. Anton Treo.va, že čez 40 let obstoječa opekarna v Brdu pri Viči izdeluje kakor doslej sploh znano najboljše strešnike, korce, opeke za okrnjke, tlak iu ne-zgorljive opeke v razni obliki in velikosti ter jih razpošilja po najnižji ceni. Katerokoli število se za najnižjo plačo privede na dom. Kavno tam dobiva bo tudi najboljša lončarska ilovica. Naročbe projendje goBpod France Jenko. kolo-dvorske ulice nt. spodaj na desno. (473—1) Vzpomladno čiščenje krvi s svetovno slavnim pristnim B i R V steklenicah po 1 gld. 20 kr. dobiva se pristno Bamo pri (291—4) O. I'i< < oli-ji. lekarji ,,pri angolji", v Ljubljani, na Dunajski cesti. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. JVei&ofjriMJivo ! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči SOBOBAITTZUM (brado ust valjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plešah, iepalili ali osivelih laeteli. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v Bteklenicah po 1 gld. 50 kr. iu v steklenicah za poskui po i gld. J. C^rr-oliola v 1 5i*im. V Ljubljani se dobiva pri gosp. I ilvurdu 3lalir-u. Ni sleparija! *3M (192—15) > m e a O a N CB fifi SHB Iz I liuiihiir,;' ? &2S — o&3 r poštnine prosto z zavitkom vred, kakor znano, rceluo, dobrmlišcče blago, v vrečicah j&T 5 kilo po poštiicin povzetji. Gld.a.v Rio, fin, močan............ ,'J.ln Sanlus, izdaten, močan......... 3.(10 t'iiba, ti'., zelen, močan......... 4.10 Oylon, viinjevoselen, močan....... 5.— /lat-Java, izredno fin, mil........ 5.20 Portorico, delikaten, okusen....... 5.40 Perl-kava, jako lin, zelen........ 5 95 Java, močan, delikaten......... 5.95 Java I., vzgiedno fin.......... 7.20 Afr. Perl-Mocea, ognjen . . •...... 4.45 Arab. Mocca, pravi, plemeniti....... 7.20 Posebno priljubljena okusna stambiil.ska kavina zmes............... 4.70 <Č?st5 per leilo: Congo, fin.............. 2.30 Souehong, lin............ H.50 Obiteljski čaj, izredno fin........ 4.— Kiž, izredno fin, pr. 5 kilo........ 1.40 Perl-Sago, pravi, pr. 5 kilo....... 1.90 Cenilniki o kolonijskem blagu, spirituozih in de-likatesab gratiB in franco. (151—10) A. Ji. i;i lliiii* or. Hamburg. VIZITNICE priporoča I.UlW|'.V' v Ijjubljunl. s senzačnimi uspehi!! i i !%4-i rt-s«-/n4» sredino proti slabemu teku, navalu krvi, napenjali ju, 33. a, d. -u. ih. i, protinu, hvpoliondriji, kataru, koliki, \11 arobot ju, želodčnemu krču, nervoilteti. Em. grofa Lichtenberga tovarna likerjev v Vinariji (na Kianjskeni). I steklenica koncentrirano 1 gld. 20 kr. za mažo; 1 steklenica likerja 155 kr. za pijačo. Vsakej steklenici je priloženo vodilo za rabo. proti I koleri, : rheumatizmu, omotici, b o d I j a j u, iu rt v ud u, vodenici, zobobolju, ilifteritirfi, migreni} prsnemu krću, boleinin na jetrih. (869 -8) Me tlacilnice Aalo^a pri gospodu k najnovejšega sistema, zavzemajo malo prostora, tlačijo dvakrat hitreje ko druge prešo, v< ^ so zelo priročne, so- \A p lidno in trpežno se- stavljene, izdehijojo se v vseh velikostih za privatne osebe, kakor tudi za največjo producente kot specijaliteta. Gurane jh, Bpričovala o več nego 1000 izde-binib tlačiluic. Obrisi in ceno na zahtevauje gratis in franco. (404—5) iiiro/.dne iri;c*idA*«ew^«u Vri /,<>wt.ji. 01829443