GLASIL O
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Entered as tecond-clas» matter Jmnnmry 28,1910, at the postloffice	~\/ ZdPUŽCnill ¡0 HlOČ!
at Chicago, 111., under the Act of Con^res« of March 3, 1879.	" ^
LETO —YEAR VI.	Chicago, 111., 10. oktobra (October) 1913.	ŠTEV.—NUMBER 41.
0	................fr
“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List jc razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
^	4
—
Iz glavnega urada.
VSEM BRATOM TAJNIKOM IN SESTRAM TAJNICAM KRAJEVNIH DRUŠTEV NA ZNANJE.
Povišani asesment za bolniški sklad plačajo vsi člani in članice, ki so bili sprejeti do prvega oktobra. t. 1. v jednoto.* Člani in članice, ki bodo' sprejeti v mesecu, oktobru, novembru; ali kasneje ne plačajo izvanrednega asesmenta za bolniški sklad, ki je razspisan za oktober in november t. 1.
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Milica in njeno delo.
Patriotični ljudje pripovedujejo, da potrebujemo milico za obrambo domovine pred zunanjim sovražnikom. Visoko se glasi njih pesem o vrlih brambovcih, ki so pripravljeni braniti ženo, deco in dom pred sovražnikom in dati svoje življenje za mili narod in domovino. Brambovcem pripisujejo vsakovrstne vrline, njih malenkostna dejanja spreminjajo v junaške čine in najeti patriotični pesniki jih slavijo v pesmih kot junake, ki so se odeli z neumrljivo slavo. Vse to se vrši, da tem ložje nasujejo državljanom peska v oči, jih prepričajo o nujni potrebi milice, obenem pa zakrijejo pravi namen milice.
Štrajk v Michiganu dokazuje jasno kot beli dan, da milica služi popolnoma drugemu r » menu, kakor govor« patrlmicmi rjmije m pojejo pesniki. Pred vsem potrebujejo kapitalisti milico proti svojemu domačemu sovražniku — delavstvu. Milica je tukaj zato, da ob času štrajka varuje denarno mošnjo kapitalistov. Ali ste mogoče žle do danes doživeli, da je milica branila neoborožene in mirne štrajkujoče delavce pred najetimi morlci, pobijalci in pretepači v službi kapitalistov? Kaj takega se do danes 'še ni zgodilo, dasirav-no se pripoveduje javnosti, da je milica odšla v stavkovni okraj, da varuje privatno lastnino. Ako bi bilo to resnica, bi morala milica čuvati obe stranki: delavstvo in delodajalce. Ako imenuje delodajalec svojo privatno' lastnino rudnike, ki so bili zvijačnim potom ukradeni ljudstvu, in zahteva zanje varstvo, ima delavec toliko več pravice, da zahteva varstvo za svojo edino in naj dragocenejšo privatno lastnino —- svojo delavno moč, katere ni ukradel nobenemu človeku, ki je ža človeško družbo neprecenljive vrednosti. Vendar se pa ob času štrajka vrši nasprotno! Zakaj ? Ker je vsa današnja kapitalistična človeška družba ena sama velika laž, in logično je tudi laž, da ob času štrajka varuje milica nepristransko privatno lastnino prizadetih faktorjev.
Milica v michiganskem stavkov nem okraju včasi pretepa štraj-karje z dolgimi količi in sabljami, vendar pa do danes še ni pretepla “Jimmyja” in njegovih barab, ki z orožjem ogrožajo življenje štraj-kujočih rudarjev in njih svojcev. Milica je vedno pripravljena, da eskortira štrajkujoče rudarje v ječo, mejtem ko do danes še ni vtaknila v ječo nobenega skeba, ki ogroža osebno svobodo in privatno lastnino — delavno moč štrajkujočih rudarjev. Take so danes dolžnosti miličarjev v stavkovnem okraju, ki so vstopili v mi lico in prisegli, da bodo služili domovini in jo s svojim življenjem branili proti zunanjemu sovražniku. Mesto da bi ostali zvesti svoji slovensni obljubi, pa tratijo svoj Čas in služijo interesom C & H in drugih družb.
Pred kratkem so bili uniformirani “gospodiči” engažirani krog rudnika štev. 15. Mi sicer ne ve-
mo, kaj ¡bolj soglaša s častjo teh “gospodičev”, ako nakladajo vozove z rudo za rudniško družbo, ali če razbijajo glave štrajkujočih rudarjev. Mi vemo, da državljani, ki plačujejo davke, niso zadovoljni s takim nastopom, ker bi se proti takemu početju celo uprl pes, ki rešpektira sam sebe in ne-prišteva samega sebe med najnižje kužke. Mogoče misli: general Abbey drugače, kot mislijo vsi ljudje, ki navadno barantajo s pobar vano vodo — zdravili, včasi pa za kapitaliste opravljajo umazano delo — delajo z vsemi svojimi silami, da se uniči štrajk in pokoplje opravičene zahteve delavcev, se stare njih uporno silo, da postanejo tem pohlevnejši sužnji kapitalistov.
Mogoče’nas Abbey ne razume, ker nas ne razumejo vsi velmožje “medicine”. ¡Pač pa mi razumemo delo takih ljudi, ki se trudijo, da bi ljudem ohranili njih zdravje, na drugi strani jih pa z najpopolnejšimi morilnimi sredstvi pošiljajo na drugi, boljši svet, ker čutijo, da so njih interesi enaki z interesi izkoriščevalcev najtemnejše vrste.
Doživljaj žene.
Na sedmi ulici sem srečala v torek zjutraj skupino zvestih štrajkarjev in človeka, ki je imel v) roki kositrastoi skati j o s svojo bomo južino. Vprašala sem ga: ‘Kam pa greš prijatelj?” —“ “Delati”, je odgovoril. — “Ali greš v rudnik”, sem ga vprašala.
—	“Seveda grem”, je odgovoril.
—	Ko sem še nekaj časa govorila z njim, je prišlo nekaj Avstrijcev (naših rojakov Slovencev1), in vze-. ii so ga s sabo. Name je napravi! vtis, da se boji.
Komaj je odšel in prišli so Avstrijci (Slovenci) s svojimi kosi-trastimi škatljami, v katerih je bila njih južina. Stopila sem naprej, in nagovorila rojaka, ki sem ga poznala: O, Jurij, ali greš delati, ali greš res? Bodi z nami! Ne dovoli slabi ženi, da te požene na delo. Bodi z nami in mi bomu s teboj.” — Stopil je nazaj in pripo-znal moj ugovor.
Potem so' prišli deputiji, zgrabili so ga za ramena in potisnili naprej, rekoč:	“Strahopetnež, do-
mu hočeš, ker ti je žena rekla, da ne smeš iti na delo. ’ ’ — Deputi jev je bilo osem ali deset, in vlekli so ga na delo.
častnik milice, mislim, da je bil general Abbey, mi je rekel: — “Anica pojdi od tukaj.” — Odgovorila sem mu, da ne grem; ker imam pravico, da stojim tukaj in vprašam skebe mirno, da ne gredo delat.
Stala sem na drugi strani množice. On (Abbey) mi je rekel: “Vi morate iti na avtomobil.” — Odgovorila sem, da ne pojdem, dokler mi ne poveste zakaj. Potem me je spravil v avtomobil. (Seveda s silo). Ko sem stala v avtomobilu in sem vprašala, zakaj me vlečejo v ječo, je 'odgovoril: “Zakaj ne ostaneš doma?” — “¡Ne bom ostala doma, ker je moje delo tukaj od katerega me ne bo nihče zadržal. Na mestu bom, dokler štrajk ne bo dobljen.” Bila sem v ječi od 6:30 do 12, potem so me spustili pod varščino.
Kdo je Anica? ibo vprašal marsikateri brat ali sestra. Anica je Ana Klemenčeva, delegatinja na zadnji konvenciji “Slovenske narodne podporne jednote”, rojena v Ameriki in hči slovenskih stark šev. Naša jednot.a je v resnici lahko ponosna, da prišteva take žene svojim članom, ki so pripravljene žrtvovati se za osvoboditev delavstva iz kapitalistične suižnosti . . . žene, ki občutijo vso trpkost dana šnjega skozinskoz gnilega dražiab-nega reda. Dokler bo imel slovenski proletariat take žene v svoji sredi, bo šel z delavci drugih narodov od zmage do zmage!
Živelo slovensko zavedno žen-stvo!
Inozemstvo.
— Mehiko. Manuel de Zama-cona, prejšni mehikanski poslanik v Washingtonu, ki je pred nekaj tedni nrišel v Zdr. države kot posebni poslanik Huerte, se je zopet vrnil v Vera Cruz in bo od tam potoval v glavno mesto Mehike. Zatnacona pripoveduje odprto, da je v Washingtonu doživel razočaranje, kakeršnega ni pričakoval. O položaju v Mehiki se je izjavil zelo pesimistično in povdaril, da se mu zdi, da hoče gotova skupina Amerikaneev doseči intervencijo Zdr. držav v Mehiki.
V Juarezu sp prijeli neko Marijo Zunigo, ki je bila osumljena, da je vohunka vstašev. Po kratkem zasliševanju se je izkazalo, da sum ni opravičen in pustili so jo iz zapora. Mlado dekle je ameriško-mehikauskega pokolje-nja. Napravila je izlet v Juarez, kjer so jo prijeli kot vohunko.
Meščani v Piedras Negras so izvolil provizoričnega župana in razpostavili straže krog mesta, da varujejo mesto, dokler ne pridejo zvezne čete.
Inozemci še vedno beže iz Mehike v Ameriko.
-— Francija. V Pariz je došla vest, da je peruanska vlada prepričana, da so "W. Page iz Chicago in njegovi spremljevalci v začetku tega leta ostavili Chicago, da preiščejo izvirke reke Amazon v Braziliji, ki je' naj večja reka nà svetu.
Peruanska vlada je razposlala posebne ekspedicije iskat odkri-vatelje. Vse ekspedicije so končale brez vspeha. Peruanski Indijanci so našli le njih prtljago.
Pariški list “L’ Intransigeant” poroča, da francoska vlada ne more razpravljati o posojilu $140, 000,000, katerega hoče najeti turška vlada, dokler ne bo poravnan grško-tn|riški' spor. List povda-rja, da se bo na ta način najhitreje rešil težki problem in bo odstranjena zadnja težkoča za mir na Balkanu.
Iz Pariza poročajo, da je neki Sava Rogozea odkril iznajdbo, ki bo napravila popolno- revolucijo v topničarstvu. Izum el je topove, pri katerih ni slišati poka in videti dima in ognja, kedar 'Streljajo z njimi. Poiskusi so- se baje dobro obnesli. Za demonstracijo se je Rogozea poslužil starega topa izza leta 1830. Dasiravno so rabili močan naboj smodnika, niso slišali krog stoječi poka in opazili plamena iz topovega žrela. Kroglja je premerila daljavo 1200 metrov. Preračunih so, da bi kroglja iz modernega topa preletela daljavo 3000 metrov. Rogozea je potem izjavil, da je zgradil top, ki stane le 300 frankov $60) in ga lahko nosita dva moža, vendar pa ima na daljavo 7000 metrov še toliko sile, da u-činkuje smrtonosno.
— Balkan. Po poročilih iz Aten narašča nevarnost za tretjo balkansko vojno, dasiravna turška vlada zagotovlja, da bo odločitev o otokih v Egejskem morju prepustila velesilam. O drugod zopet poročajo, da turški vojaki kot nerugalarni četaši prodirajo proti Solunu in Kavali. Turški četaši so baje zasedli Dedeagač, ki so ga zapustile grške čete. Drugo nevarnost vidi grška vlada v prijaznih brzojavkah, ki jih izmenjavajo med Carigradom in Zofijo. Grška vlada smatra te brzojavke za dokaz, da je prišlo med Bolgarijo in Turčijo, do popolnega sporazuma nap ram Gr ci ji.
— Italija. K slavnostni otvoritvi panamskega prekopa bo I-talija odposlala oddelek svoje mornarice v Hamoton Roads V Neapolju in Genovi delajo
ogromne priprave za sprejem a-meriškega brodovja, ker upajo, da bo v mesecu novembru ameriško brodovje obiskalo talijanske pristane.
Znani ruski pentelj Maksim Gorki, ki bivi na otoku Capri, je tako nevarno t bo’el za jetiko, da S3 je moral preseliti v Kompolj.
— Anglija. James Larkin v- • dja stavke v Dublinu, irski stoli ci, je brzojavil v London:	“A-
peliram na sodruge, da naj poš ljejo semsaj strelivo in bojevnike. Vladajoči priznajo, da so- na kolenih.’-'
Pod jesedo strelivo je razumeti deni* r, živila in cbleko.
— Kitaj, Predsednikom kitajske republike je bil izvoljen provizorični predsednik Juanšikaj. Kongres je volil trikrat, p^edno je Juanšikaj dobil potrebno večino.
— Japonsko. Japonska vlada ,]e odločila, da ostane japonsko brodovje še nadalje v kitajskem vodovju.
— Panama. V Panami so se pojavili minoli teden hudi p v resni sunki, ki uho panamskemu prekopu napravili najmanjšo škode. Najsilneiši je bil potres v provinciji Los Santos, kjer je zrušil vladno puačo in hudo poškodoval policijsko postajo.
Tri ure po potresu se je utrgala podmorska brzojavna žica, lastnina “South American Ca bel Co.” Potres je bil -podmorskega značaja.
Nemčija. Socialistični list “Gothaer Violksblatt”, poroča, da je pri zadnjih vojaških vajah brambovskih polkov7 vsle^l naporov7 oho lelo 350 vojakov 95. brambovskega polka. Od teli jih je umrlo osemnajst.
Iz Berlina poročajo, da je cena radiju pri gramu poskočila pa $10.000. Gram radija stane $115.-000. ICena za en funt radija, aikioi bi ga bilo sploh mogoče dobiti v taki množini, bi bila torej 52 milj onov dolarjev.
— Portugalsko. Manuel de Ari-aga, sedanji predsednik portugalske republike, je pomilostil 300 političnih kazneneev ob priliki tri-letnice portugalske republike. ¡Po tem pomiloščenju je ostalo v7 ječi še kakih sto političnih kazneneev.
Ameriške vesti.
— Zver v človeku. V Chicagu so prijeli nekega Spencerja, človeka še s štirimi dragimi imeni, ki je umoril Rexcoatovo, učiteljico plesa. Ko so ga imeli pod ključem, je izpovedal Halpinu, kapitanu detektivov, da je umoril še štirinajst drugih oseb, med njimi dva policaja, in da je imel namen tekom tedna umoriti še dve osebi: svojo ¡gospodinjo, pri kateri je bil na hrani in stanovanju in nekega Olesona, ki je dal policiji tako do ber popis o njegovi osebi, da ga mora prijeti tudi, ako bi bila slepa. O zvrstnih in nameravanih u-morih je govoril tako mirno in hladno, kakor da bi se šlo za kakšno kupčijo. Izjavil je, da je moril ljudi radi plena, ki ga je dobil pri umorjenih osebah. Vsako svojo žrtev je po storjenem zločinu oropal dragocenosti: ure, prstanov, denarja itd.
Spencer je bil udan opiju. Pred trinajstimi meseci je prišel iz jo" lietske kaznilnice. Komaj je bil svoboden, je pričel izvrševati svojo roparsko obrt. V tej kratki dobi je umoril in ¡oropal deset žrtev. Svoja hudodelstva ui izvrševal le v Ohicagi. marveč tudi v državah Michigan in AVisconsin. Kjerkoli se je prikazal, tam je ropal in moril. Poleg navedenih ro-
parskih umorov ima še petindvajset roparskih ulomov na svoji vesti. Poliicja je v osebi Spencerja spravila pod ključ enega najbolj bestialnih morilcev in roparjev sedanje dobe, v .primeri s katerim so Rinaldini, Schinder Hannes in Rosa Sandor in drugi roparji mi-nole dobe pravi pritlikavci.
— Senzacionelen umor. Istega dne, ko so nevarnega Spencerja vtaknili za omreženo okno, sta popoldne ob pol dveh našla Albert in Harold Forstier, brata in lovca, v preriji na 71. in 48. cesti blizo mesteca Argo poleg Chicage u-moijeno Ido G. Leegsonovo, učiteljico, doma v Oshkosbu, Wis. Bila je napadena in zadavljena. Obleka je 'bila strgana z nje in v bližini, kjer se je zvrši.1 bestialni umor, je bilo opaziti sledove avtomobila.
Kakor vsako jesen, tako se tudi letos množe zločini v Ohicagi. Roparji in tolovaji, ki poleti iščejo svoje žrtve v letoviščih, se vračajo v svoje stare 'brloge. Se predno smo dobili prvi sneg, žse ne mine dan, da bi se ne zvršilo nekaj roparskih napadov ali pa celo u-mor. Žrtve roparjev postajajo tudi delavci, kLse po tradapolnem delu vračajo s svojo borno plačo domov.
Vsem Slovencem in Slovenkam, ki potujejo skozi Chicago, svetujemo, naj bodo previdni pri občevanju s tujci. Včasi se za najbolj uljudnim ,prijaznim obrazom in najfinejšo obleko skriva tolovaj in roparski morilec.
— Višji sodnik J. E. Humphries je samega sebe proglasil za carja v Seattlu, Wash. Te dni je zaslišal socialiste, ki so protestirali proti njegovi sodnijski prepovedi, s katero prepoveduje ulične shode. Po zaslišanju je poslal dvanajst mož in šest žensk v okrajno ječo.
Mejtem 'ko je sodnik Humphries diktiral kazni “obtožencem”, so se drugi sodniki posvetovali, kako bi obsojencem pomagali do svobode. Advokat Thorwald Siegfried, ki je v advokatski zbornici žc vložil pritožbo proti sodniku Humphriesu, je dobil nalog, da izdela ulogo na podlagi “Writ ¡of habeas corpus”, da se po nedolžnem obsojene ljudi reši iz ječe. Nato je 'Siegfried prosil sodnika Smitha, da naj izpusti iz ječe advokata “Lige za svobodo govora” in M. Hugsona, prejšnega pomožnega državnega pravdnika v Seattlu, Wash. Sodnik je takoj oba izpustil. Pred kratkim je Hum phiers vsakega obsodil na $100 denarne globe. Sodnik Smith je rekel, da bo izpustil vse obsojence, ki bodo uložili “Writ of habeas corpus”. Rekel je sledeče: “Jasno je, da so obsojenci opravičeni do svobode, dokler se ne vrši .obravnava. Vzroka ni nobenega, da bi bili v ječi.
Ko je sodnik Humphiers izvedel o konferenci sodnikov in da sta dva obsojenca svobodna, se je silno razjezil. Trdil je, da uloge “Writ of habeas corpus” niso veljavne. Sodna dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Večina obtožencev je pred njim ponovila, da se ne bo ozirala na njegovo sodniijsko prepoved.
Advokat W. McNally, socialistični kandidat za župana pri zadnjih volitvah, ni smel govoriti. Ko je začel sebe zagovarjati, ga j.e sodnik na kratko obsodil.
Žena McNallyja je stala z dojenčkom v naročju v sodni dvorani. “Otroka nočem poslati v ječo,” je rekel sodnik.
“Ne brigajte se zato, dete je toliko krivo kakor jaz,” je odgovorila McNallyjeva.
“Sto dolarjev denarne globe in ječo,” je zatulil sodnik.
Žena z detetom v naročju in malim dečkom, ki ga je držala za roko, je morala v ječo.
Ko je sodnik govoril puhlo govoranco o uličnih shodili, je izjavil, da je bil Parsons spoznan kri-
vim umora, ker je ščuval ljudi k uporu. V tem trenotku je vstala stara žena, oblečena v žalno obleko, in zaklicala: “To ni res. Bil je nedolžen. Jaz sem vdova Par-sonsova.” Bila je v resnici vdova Parsonsa in medklic je tako zmešal sodnika, da ni mogel takoj zbrati svojih misli. Po kratkem molku je avtokrat zakričal:
“Vdova ali ne vdova. Tiho, drugače poj dete v ječo.”
Andersonova je bila kaznovana na sto dolarjev denarne globe, ker je rekla, da ne more spoštovati takega sodišča. Najliujše sta bila kaznovana H. O. Saylor in Ray Draper, ker sta ploskala An-dersonovi. Vsakdo je dobil $300 dolarjev denarne globe in šest mesecev ječe.
Sodnik Humphries je kasnejše izjavil, da višje sodišče, ki je dovolilo “Writ of habeas corpus”, nima jurisdikeije.
Za tega človeka bi bilo1 najboljše, da bi bil ruski car ¡ali pa glavar kakšnega zamorskega rodu v srednji Afriki, pa bi mu nihče ne segal v njegovo pravosodje.
— Rev. Harry F. Ward, profesor sociologije na bostonski univerzi in nekdanji metodistovski župnik, je predaval pred številnim občinstvom v Freeportu, 111., kakšno stališče naj zavzame cerkev napram delavskem položaju. Med drugim je dejal tole:
“Ljudje v tej deželi, ki so veliki induStrialni in komercialni kralji, ki so na vrhu družabne lestvice in ne ljudska množica, ki je zdolaj, ogrožajo življensko svo'-bodo v tej deželi.
Noben človek nima pravice, pa najbode najvišji, izkoriščati življenje druzega človeka, da 'pomnoži svoje premoženje, ali izkoriščati žviljenje malih otrok v rudnikih ali domači industriji v komercialne svrhe.
Ako se cerkev ne bo vzbudila in spoznala situacijo in če imoviti sloji v deželi ne bodo vpoštevali sloje, ki so zdolaj, bo nastal odpor in prisilili jih bodo, da bodo vpoštevali nižje sloje. Industriel-ni mir lahko temelji le na indu-strielni pravici.
Dobro je, ako naši bogati državljani plačujejo dobre delavske mezde in skrbijo za sanitarne naprave. Ali to ni zadosti.
Boj delavcev je danes boj vseh. Krščanska cerkev se mora danes boriti za industrielno svobodo. Borila se je za civilno svobodo.” (Ko je polegel aplavz po dvorani je Ward rekel: “Hvala Bogu. Čakal sem osemnajst let, od dneva, ko je pričela stavka v Pullma-nu, ko so mi rekli, da sem anarhist, da je napočil dan, da sem žel prvo odobravanje za svoja izvajanja o delavskem vprašanju.”
— Predsednik Wilson je podpisal novo uvozninsko predlogo. S tem je dokončano šestmesečno delo in je ob enem konec Payne -Aldricheve uvozninske predloge, katero je Taft, bivši predsednik, podpisal dne 5. avgusta 1909.
Ko je 'bil dokument podpisan, so brzojavnim potom obvestili vse carinske urade v Zdr. državah, da je nova uvozninska lestvica v veljavi. Predsednik je nato v kratkem govoru povdarjal, da je delo zakonodajalcev, ki koristi celi državi, le deloma končano, da mora reforma valute tvoriti korak k emancipaciji trgovcev.
Naslednje države niso prizadete po novi pogodbi, ki dovoljuje petodstotno znižanje colnine za blago, ki je importirano na ameriških ladjah: Avstro-Ogrska, Ita lija, Japonsko, Belgija, Dansko, Grčija, Nizozemsko, Španija, Norveško in Švedija.
— V Detroitu, Mich., je ropar zaprl mesarja John Jannovskega v ledenico in pobral iz registra $35. Po zvršenem delu je izginil s svojim plenom.
1
DOPISI.
s*
S*
K
Cleveland, Ohio.
Bližajo se mestne volitve in začutil sem potrebo, da opišem delavski položaj v naši veliki slovenski naselbini. Stotine in stotine delavcev v mestu zaman iščejo delo. Cela krdela stoje pred tovarnami in moledvajo za delo, kakor prosjak, ki prosi milodare od mimoidočih ljudi. Med njimi so tudi taki, ki so že več mesecev brez dela in ki bi radi prijeli za vsa ko delo. Kljub temu seveda dela ne dobe. Včasi se slučajno dobi delo, a to delo je tako žalostno, da bi se ga vstrašil sam vrag in bi ga ne hotel opravljati, če bi mu obetali zlate gradove. Taka dela so tudi slabo plačana. Od $1.60 do $2.00 na dan plačujejo za nečloveško garanje. ,
Samoposebi se razume, da se delavec ne more veseliti takega mukotrpnega dela, ki mu počasi in sigurno izsesava ¡njegovo življen-sko moč. Delavec pride od dela popolno izmučen domov. Ne ljubi se mu citati in k večjem pošlje po “pelco” piva, da oživi malo svoje izmučene živce in pozabi na muke pri delu. Ni čudo, ako je v takih razmerah potem masa nezavedna, da se prav nič ne zaveda svoje moči. ki jo ima v državi in s katero si lahko izboljša svoj tužni in bedni položaj.
To ¡nezavednost mase znajo buržoazni politikarji prav dobro, izrabiti v svojo korist in v škodo delavcev, kedar se približajo volit ve. Ob času volilne borbe te vrste politikarji skličejo kakšen shod, predstavijo kandidata in nasujejo ljudstvu v podobi obljub* neka i peska v oči. Odkar se je ustanovila modema kapitalistična država pa do danes, vlečejo buržoazni politikarji ljudstvo, z obljubami za nos. Obljube niso nič druzega kot obljube, katerim me slede nikdar dejanja, ki ne morejo potolažiti gladnega želodca delavske dece, ne morejo odgnati iz delavske drui žine bede in drugih vsakdanjih življenskih skrbi. Kedaj bo konec tej buržoazni politiki, je težko povedati. Premalo je še delavske razredne zavednosti, da bi se o tem povedalo nekaj odločnega. Delavski trpin v Clevelandu zdrami se! Študiraj svoj položaj! Zavedaj se, da imaš isto pravico do življenja kakor tisti, za katere delaš in garaš, ki iz tvojega dela in dela tvojih otrok gromadijo bogastvo, zidajo, palače in zapravljajo denar pri razkošnih pojedinah. Zavedaj se, da bi sirova ruda ostala ruda, ako bi jo tvoje pridne roke ne spremenile v železo in jeklo, ilovica bi ostala ilovica, ako bi jo ti ne spremenil v opeko in potem gradil hiše in palače. Zavedaj se, da so visoke stavbe, bogato opremljeni avtomobili, železnice, stroji in parniki sad tvojega dela.
Slovenski trpin v Clevelandu, obiskuj shode in predavanja, čitaj dobre delavske časnike in knjige. Na shodih, predavanjih, iz časnikov in knjig se lahko naučiš marsikaj koristnega. Dne 12. oktobra imaš priliko, da greš na delavski shod, katerega je sklical tukajšni slovenski socialistični klub v dvorano g. John Grdine St. Clair Ave. Začetek točno ob dveh popoldne. Na shodu boš marsikaj slišal, o čemur do danes še nisi razmišljal. Izvedel boš, zakaj so rudarji v bakrenem michiganskem okrožju za-štrajkali. Kdo jih je prisilil, da so odložili orodje iz svojih rok?
Slovenski delavci v Clevelandu! Dne 12. oktobra pokažite, da so-čutstvujete s svojimi brati v Michiganu, ki so v gigantičnem boju s svojimi izkoriščevalci. Njih boj je naš boj, njih zmaga je naša zmaga! Zato pa v nedeljo vsi na shod!
Frank Somrak.
W. Winfield, Pa.
Kmado ho minolo leto, odkar smo ustanovili v naši naselbini dr. “Abazia”, štev. 191 S. N. P. J., vendar pa nismo poslali še nobenega dopisa v naše “Glasilo.”
Z delom gre dobro To se pravi, da delamo s polno paro. Večinoma delamo v kamnolomih. Delo je seveda trdo in naporno. Tudi naše društvo vrlo napreduje. Naša postojanka raste nepretrgoma in. vsaki mesec dobimo kakšnega novega člana.
Dne 18. m. m. je nesreča zadela našo naselbino, član in brat našega društva Andrej Bakša je šel omenjenega dne zdrav in vesel na
delo. Dopoldanski šiht je zvršil kot po navadi. Po južini, okoli dveh popoldne, ga je prijela kara tako nesrečno, da mu je strla levo nogo na dveh mestih. Odpeljali so ga v bolnico v bližnje mesto. Poškodba je tako težka, da se danes ne more reči, kedaj bo okreval.
Slovenci in Hrvatje! Pristopajte v naše društvo. Nihče ne ve, ke-daj in kje ga čaka nesreča. Naš brat Andrej Bakša gotovo ni mislil, ko je odhajal na delo, da bo ponesrečil na delu. Ako bi ne bil pri našem društvu, kje bi dobil bolniško podporo za dobo, ko bo nezmožen za delo. Ta žalosten slučaj dokazuje jasno, da; so podporna društva potrebna. Za majhein) mesečni prispevek $1.40, katerega lahko plača vsak delavec, ako je zdrav in dela, dobi vsak član en dolar dnevno bolniške podpore, po njegovi smrti se pa. izplača $600 posmrtnine. Ravnotako so do ločene v pravilih vsote kot odškod nina za izgubo enega ali obeh očes, za izgubo ene roke ali noge ali obeh rok ali nog, za popolno o-hromelost itd. Iz navedenih dejstev je razvidno, da je v interesu vsakega delavca, ako postane član našega društva, ki je krajevno društvo napredujoče S. N. P. J!
John' Matelič, tajnik.
Ladysmith, B. C.
Še meseca avgusta je prišlo do majhne raibuke med skobi in štraj-kujočimi rudarji. Takoj drugi da je Bovser poslal oboroženo milico, da aretira štrajkujoče rudarje. In res so jih aretirali blizo 170. Gnali so jih z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti kot svoječasno rimski suličarji Krista od Kajfa do Pilata. Sedaj čakajo sodbe. Seveda se neve, kedaj in kako jih bo do sodili.
Skebov je malo, pravzaprav toliko, da povzročajo škodo premo-garskim baronom. Pošiljanje skebov v premogokope stane denar, o pravem obratovanju premogo-kopov se pa ne more govorit :i skeb še ni nikdar delal in tudi ne bo. Po mojem mnenju so jo tukajšni kapitalisti iztuhtali tako le: “Najeli borno par stotin delomrznih barab' in premogarji nas bodo prišli prosit za delo.” Ako bi mi imeli slamo v glavi, bi to storili že prvi mesec, ko smo odložili krampe in lopate. Kapitalisti so mislili, da bo treba le migniti s prstom, pa bomo že ¡n!a kolenih prosili za delo. Da bi se njih želje tem preje uresničile, so nas obdali s krdelom izurjenih morilcev in pretepačev, samo sodrgo iz nižin življenja, ki ima nalogo, da straži poleg tudi hiše, v1 katerih prebivajo skebje. Oboroženi najemniki spremljajo skebe tudi na sprehod v rudnike. Taki najemniki stanejo denar. Našli so trn v delu in udinjajo se tistemu, ki jih za postopanje plača najboljše. Vsak skeb stane premogarske bai’one tudi precej denarja. Kar se dela tiče, niso nič boljši kot oboroženi najemniki. Večina skebov ni videla premoga drugje kot na solneu in ni šla še nikdar v zemeljsko globočino zanj tvegat svoje življenje. To je vzrok, da je bilo že mnogo delavcev pobitih ali pa opal jenih od pozemeljskih plinov. O delu ne razumejo nič, posebno o delu v premogovnikih na tem^otcrkru', kjer je delo zelo nevarno. Že večkrat je ponesrečil dobro izučen premogar: vbilo ga je ali pa pohabilo za celo njegovo življenje.
Do sedaj se je podala Gin^l Pot Coal družba. Priooznala je organizacijo U. M. W. of A. in desetodstotno povišanje mezde. Družba je spoznala, da iz izučenega im pridnega premogarja izsesa več dobička kakor iz lenega delavskega izdajalca — skeba. Temu zgledu bodo sledile tudi druge družbe, ko jih sreča pamet in bodo spre vidile, da skebje ne znajo spreminjati premoga v rumeno zlato. Tudi kapitalisti poznajo dobro delavske judeže. Po končanem štraj-ku jim bodo dali ibrcO', spodili jih bodo in skebje se bodo iše šteli srečnim, ako bodo v jeli kakšen tovorni vlak, da odpelje kosti njih žalostnega rojstva v neznani in tuji kraj.
Slovenci in Hrvatje! Ne sedite nobenemu na limanice, ki vam bo pripovedoval, da na Vancouver Islandu ni štrajka. Kdor pride sem za delom, je skeb. K0 bo končala stavka, bom o tem poročal v “Glasilu”. Mi smo solidarni in hočemo vztrajati do zmage.
Društvo “Orel”, štev. 109 se zahvali vsem bratom in sestram S. N. P. J., ker so priskočili s prosto-
voljnimi doneski na pomoč, da lahko plačamo mesečne prispevke, da tako naša dična jednota ne izgubi nobenega člana radi štrajka v B. C. Canada.
V kratkem se zopet oglasim.
J. Pečjak, enoletni štrajkar.
Burdine, Pa.
Brat urednik! — Malokateri-krat se čita kakšen dopis iz te naselbine, zato vas prosim, da natisnete teh par vrstic.
Delavske razmere so- do sedaj še dosti ugodne. Človek se vsaj lahko pošteno preživi. Seveda se neve, koliko časa bodo ostale take razmere. Zima se bliža in na zimo imajo premogovniški baroiTi to čudno lastnost, da nas radi O" srečijo z .neprostovoljnimi počitnicami.
Na društveenm polju ne zaostajamo za drugimi slovenskimi naselbinami. Imamo kar štiri društva, ki prav lepo 'napredujejo. Skoraj ni Slovenca med nami, ki ne bi bil zavarovan pri dveh ali pa celo pri treh društvih.
Razven podpornih društev imamo tudi izobraževalno društvo, ki je bilo ustanovljeno še le pred nekaj meseci. Društvo je mlado in ima težko nalogo pred seboj. Apeliram na vse tukajšne Slovence, da bi se bolj redno udeleževali me sečnih sej, ki se vrše zadnjo' ne-dljo v mesecu. Rojake, ki še niso člani, pa uljudno vabim, da se nam pridružijo. Kolikor večje število nas- bo, tolikor večji bo napredek.
Sedaj, koi bo kmalu zapihal mrzli sever in oledenil ravan in plan ter bomo v dolgih zimskih večerih sedeli pri gorki peči, nam bo izobraževalno društvo drage volje pomagalo preganjati “dolgčas” s koristnimi knjigami in časopisi. Da društvo nabavi knjižnico, je sklenilo na zadnji seji, da priredi veselico dne 18. oktobra zvečer. Na- veselico so povabljeni vsi Slovenci iz Burdina in sosednih naselbin. V enakem slučaju bo tudi naše društvo drugim na razpolago.
Joseph Avbelj.
Indianapolis, Ind.
Do danes ni še nobena buržoazna stranka širom sveta kaj storila za delavce. Ravnotako niso nič sto rile za ameriškega delavca buržoazne stranke v Ameriki, pa naj nastopajo v javnosti pod katerikoli imenom.
Dne 4. novembra bomo imeli tukaj volitve. Socialistična, to je prava delavska stranka se bo ‘imela boriti, proti dvema buržoaznima strankama, ki nosita različno ime, zastopata pa eno firmo — kapitalizem. Demokratična strankai trdi, da bo zmaga njena, ravnotako je pa republikanska prepričana o svoji. Obe stranki bodeta najeli plačane agente, da bodo agitirali za njiju. Kapitalisti radi plačajo in mastno plačajo za agitacijo, ker vedo, če bodo izvoljeni njih privrženci, da se jim bo vrnilo z dvojno mero. kar so izdali in; potrošili v volilni borbi.
Noben pameten delavec seveda ne glasuje za republikansko ali demokratično stranko. Delavec, ki glasuje ¡za eno teh strank, je podoben Ezavu, ki je svojo prvenstvo prodal za skledo leče. Tak delavec pljuva v svojo lastno skledo, ker zametuje svoj stan.
Delavec, ki si želi boljše žiiv-ljenske razmre, ki želi srečno bodočnost svojim otrokom, glasuje za delavsko, to je socialistično stranko.
V naši naselbini imamo jugoslovanski socialistični klub. Ako kateri delavcev neve, kaj zahtevajo delavci, ki so združeni v socialistični stranki, naj se pridružijo našemu klubu in radovoljno mu bodo razložili cilje in ¡načela socialistične stranke.
Mnogo rojakov živi še v naši naselbini, ki se ne brigajo za S. N. P. J. in S. S. P. Z, dve najboljši podporni organizaciji. Rojaki, ki še niste člani teh podpornih organizacij, pridružite se njima. Društvo “France Prešeren” zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob pol desetih dopoldne v dvorani A. Hvalice. Društvo “Danica” pa zboruje drugo nedeljo v mesecu ob isti uri in ravno tam. Seja kluba se vrši tretjo nedeljo v mesecu ob istem času zjutraj in v rav-noisti dvorani.
Cenjeni rojaki! Ne mislite, da župnik vse ve. Pogovorite se s svojimi tovariši delavci in slišali bodete reči, katerih župnik ne ve ali jih pa vam noče povedati.
A. Mravlje.
Naznanila in vabila.
Conemaugh, Pa.
Društvo “Sinovi Slave”, štev. 168, priredi dne enajstega oktobra v prostorih “Slovenskega delavskega doma” veliko veselico, na katero vabi uljudno vsa sosedna: slovenska društva v Conemaugh in okolici. Na veselici bo igrala domača godba J. Potokarja ih Novinčka. Na veselici bo tombola in druge zabavne tekme. Za sveže pivo in okusen prigrizek bo skrbel tozadevni odbor.
Na svidenje dne 11. oktobra,!
I. Zupančič, tajnik.
Reliance, Wyo.
Pri društvu “Mars”, štev. 177, je izovljen sledeči odbor: Predsednik Peter Čufar, 97 bx.; tajnik; Martin Čufar, 97 bx.; ¡blagajnik Mihael Bevk, 151 bx. Vsi v Reliance, Wyo.
Martin Čufar, tajnik.
Pueblo, Colo.
V naznanje članom in članicam društva “Orel”, štev. 21. v Pueblo, Colo.:
Izvleček iz zapisnika seje 1. okt. 1913: “Vsaki član ali članica, ki zaostane z mesečnim asesmentom dva meseca, bode suspendiran”. — Društvo je dosedaj čakalo člane tri mesece in nekateri so bili po trimesečnem čakanju suspendirani, ne da bi se oglasili za poravnavo asesmenta. Pri takem poslovanju je društvo preveč oškodovano.
Člani dr. “Orel”, vzemite zgo-rajšnji sklep seje na. znanje, da ne bo potem kakih pritožb ! Člane, ki so izven društvenega sedeža, se opominja, da pošljejo asesmen-te. One člane, ki so se naselili v! krajih, kjer so društva S. N. P. J., se opominja, da vzamejo prestopne liste.
Jos. Hočevar, tajnik, Box 1012 Sta. A.
Midway, Pa.
Društveni odbor društva “Glas Naroda”, štev. 89. opozarja vse člane svojega društva, da se udeleže prihodnje seje dne 12. oktobra točno ob dveh popoldne v navadnem prostoru polnoštevilno. Na tej seji so važne stvari na dnev nem redu. Kako in kje naj se gradi društvena dvorana. Tem potom se opozarja vse tukaj in tudi izven Midway živeče člane, da naj se osebno udeleže, da bode vsak videl in slišal, kaj se bode o tej stvari ukrenilo, in da ne bode potem na dragih sejah brezpotreb-nega kikanja, kakor se je to že zgodilo na septembrovi seji. Obenem se tudi naznanja, da če bode kateri članov na seji delal nered, da se bode ž njim ravnalo v smislu pravil. Prosi se, da naj se zadnjo točko vpošteva.
John Zust, tajnik.
Linton, Ind.
Člani in članice društva “Planinski Glas”, štev. 180. naj se udeleže v polnem številu seje svojega društva, ki se bo vršila dne dvanajstega oktobra. Rešiti imamo več važnih točk in voliti bo treba novega tajnika. Na prihodnji seji bom odložil tajniški posel. Vzroke bom povedal na seji.
Članom našega društva priporočam. da naj pazno čita jo pravila. Kdor nima pravil, naj se zanje zglasi pri tajniku.
Anton Keržan, tajnik.
Cleveland, O.
Vsem cenjenim članom društva “Primož Trubar” naznanjam, da je bilo sklenjeno na zadnji redni mesečni seji dne 28. septembra, da se bodo redne mesečne seje vršile v bodoče vsako tretjo nedeljo v mesecu. Seje se vrše ob devetih dopoldne, v Taj-tes dvorani (pri Primožu1 Kogoju.)
Ob enem uljudno prosim vse člane, da se istih redno udeležujejo, da mi bo mogoče mesečna poročila in ¡asessment o pravem času pošiljati na jednoto.
John Žužek, tajnik.
Cleveland, O.
Poživljam vse člane in članice društva “Vodnikov Venec” štev. 147, naj bolj redno zahajajo k sejam kakor do sedaj. Bratje, naše društvo šteje do 100 članov, na sejo jih pa pride komaj 30—40 kar gotovo ni lepo. Čim več nas bode na seji, toliko več koristnega se lahko ukrene v prid dru-
štvu in jednoti. Obenem priporočam članom naj malo bolj pazno čitajo “Glasilo”; dosti je članov, ki “Glasila” sploh ne ši-tajo. Bratje, mi smo lahko ponosni, da imamo svoje lastno “Glasilo”, ki ga druge slovenske organizacije nimajo. Naš list je tudi neumorni boritelj za delavske interese. Konečno pozivljem brate, da naj svoj mesečni ases-ment poravnajo vsaj do 25. v mesecu, da ne bode potem kakšnih neprilik radi suspendaoije.
Frank česen, tajnik.
Barberton, Ohio...
Članom (icam) društva “Lav-don” št. 179, se naznanja, da je asessment povišan za mesec oktober in november po 25e. Bratje in sestre upoštevajte naznanilo. Asesment je povišan za bolniški sklad.	Tajnik.
So. Chicago, 111.
Društvo “Delavec”, štev. 8. je izvolilo soglasno tajnikom ¡brata Johna Zalokarja, da izvrši delo od 1. oktobra do 31. decembra t. 1.
Obenem prosim brate in sestre, da se naj v obilnem številu udeleže prihodnje seje in plačajo svoje prispevke, ker tako olajšajo delo br. tajniku.
Naslov novega tajnika se glasi: John Zalokar, 9631 — L. ave. So. Chicago, 111.
Anton Brence, preds.
La Salle, 111.
Ob pol osmih zvečer prihodnjo nedeljo se vrši seja “Slovenskega doma”, na katero vabimo naj-uljudnejše vse rojake iz La Salla in okolice.
ODBOR,
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Samomor. V Idriji se je obesila žena znanega mesarja in hišnega posestnika Antona Ipaveca. Zena je bila že prej enkrat poizkusila svoje 'življenje končati s samomorom in je izvršila sedaj samomor ¡u hipni blaznosti. Žena je ’bila stara 70 let.
— Vojak se je obesil. Na travnikih med Škocijanom in Krtino pri Dobu so našli obešenega vojaka, Služil je pri topničarjih in bil menda Čeh po rodu. Pri sebi je imel okrog 3 K denarja in nekaj drugih papirjev. Pogrešali so' ga menda že od pondeljka, našli so ga šele v nedeljo, dne 14. septembra. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Škocijanu. Vzrok samomora ni znan.
— Strela je udarila v hlev1 posestnika Pavla v Golem Vrhu pri Trati ter povzročila nad 7000 kron škode. Ogenj je v kratkem času vpepelil hlev, hišo, vse poljsko o-rodje in veliko sena ter krme. Zgo relo je tudi 14 ovac in dve telici. Zavarovalnina znaša samo 2000 K
—	Nezgoda pri delu. V tržaški predilnici je stroj zlomil roko Ja-, nezu Megliču iz Tržiča. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
----5--
—	Nezgoda pri vojaških vajah.
Pri trenski vojaški vaji je ponesrečil v Stražišču pri Kranju nek rezervnik trenskega polka. Padel je z voza ter prišel pod kolesa. Zlomil si je roko in nogo.
— Samomor vpokojenega rudarja. V Idriji so našli obešenega 611etnega vpokojenega rudarja! Franca Kanduča. Po zdravniški izjavi si je končal Kanduč življenje v hipni blaznosti.
— Poboj. 451etnega cestnega delavca Petra Šavsa iz Škofje Loke je zaklal povodom nekega prepira eden njegovih tovarišev v vrat in ga smrtno nevarno ranil.
— Košara- za porodnice. Idrijski žiulpan, socialist Štravs je stavil na občinski septemberski seji važen predlog, ki bo zlasti v prid delavskm družinam v Idriji. Pred log se glasi: Košare za. porodnice. Občina nabavi dve košari za porodnice po vzorcu nemških društev za podeželno blagotvorno oskrbo. Košare so zelo potrebne, ker je splošno znanci, da manjkajo pri revnejših slojih prebivalstva najpotrebnejše priprave ob času •poroda. Posledica tega je, da mati in otrok zbolita., celo umrjeta. Zlasti primanjkujejo najpotreb-
nejše priprave za perilo. Košara obsega: a) untesilije; vložke iz kavčuka, katere ena se porabi za kopel -, priprava za potrebo; skleda za umivanje; dve klistirni briz galni, ena za mater, druga za otroka; toplomer; dva vzglavnika iz prosenih plev; bi perilo; rjuhe, brisalke, srajce za mater, za otroka, plenice; c) končno vse, kar potrebujejo babice; zlasti aparat za sterilizacijo mleka, če mati sama ne doji. Košara velja približno 250 do 300 K. Obenem bi bilo zelo koristno, da se nabavi potrebno perilo za otroka in mater, ki na! se oddaja po#lastni ceni. Košara naj bo last občine, oskrbuje naj ju po zdravniku priporočana babica, ki mora tudi skrbeti, da je košara po vsaki rabi indesin-fieirana in da je vsebina košare vedno popolna in v redu. Košara se oddaja proti mali odškodnini, v posebnih slučajih zastonj in sicer brez razlike zakonskim in nezakonskim materam. Odškodnina služi v to, da se pokrijejo desinfi-cijski stroški in potrebne dopolnitve košare. Erar se naprosi, da prispeva ¡polovico stroškov za nabavo. S košaro se dobe tudi navodila, ki obsegajo vse, kar mora vedeti mati za svojo oskrbo v tem času in za oskrbo otroka. Predlog je socialistični župan Štravs utemeljil s tem, da je po natančni informaciji od ^strani okrožnega zdravnika dr. Žižeka taka nabava za Idrijci špecijelnega pomena, ker med revnejšimi in tudi premožnej širni materami res ni dostikrat ob porodu kaj vzeti v roke in dela zdravniku preglavice. S tem sklepom je storjen zopet en korak v prid socialne občinske politike.
KOROŠKO.
— Ponesrečena otroka. Soproga železniškega delavca Ivana Cvet-nikova v Rožni Dolini je polila lonec vrele vode, ki ji je padel po nesreči iz rok, na 17 mesečno gojenko Marijo Konrad. Otrok, ki se je priplazil, ne da bi ona opazila, k njenim nogam, je dobil take poškodbe, da je dragi dan umrl. — Posestnikova hčerka Ana Gugenbergerjeva je pustila svojega polletnega bratca, katerega bi morala varovati, samega. Ko se je vrrfJa k otroku, ga je našla mrtvega. Otrok se je obrnil z obra zom v blazino in se zadušil.
— Zastrupil se je v Celovcu 33 letni zidarski pomočnik Fr. Blažke. Pil je lisol, prepeljali so ga v bolnišnico.
— Nesreča na kolodvoru v Št. Vidu. Na železniškem prelazu pri kolodvoru je zadel vlak 701etno gluho zasebnico Barbaro Fugerje-vo. Žena, ki je bila zelo gluha, je zlezla pod tračnicami na progo in je preslišala vlak. Stroj jo je vrgel V velikem loku v 'bližnji jarek, kjer je obležala ¡na mestu mrtva.
— Požigalec. V Celovcu so zaprli posestnika iz okolice mesta Valentina Farabosco, rodom iz Italije, ker je na sumu, da je zažgal sam svoje posestvo, katero je visoko zavaroval. Zgorelo mn je eelo posestvo in v nevarnosti je bila tudi vsa soseska.
GORIŠKO.
— Kazensko postopanje proti sodniku dr. A. Medvešu, o katerem smo svoječasno poročali, da so ga denuncira.li klerikalci, je u-stavljeno. Svoj čas je vzbudila ¡občo pozornost okolnost, da je prišel sodnik dr. A. Medveš v preiskavo radi obdolžitev poi § 122a. 303 in 305 k. z. Preiskava se je vlekla na dolgo, končala pa z ustavitvijo kazenskega postopanja. Za enega “veleizdajalca” je torej avstrijska kronika zopet siromašnejša.
— Grozna železniška nesreča bi
se bila kmalu pripetila na južni železnici med postajama Ronki in Tržičem. Brzovlak, ki odhaja iz Gorice ob 7.46 zvečer, se je nahajal med postajama Ronki-Tržič, na istem tiru, po katerem je vozil brzovlak, ki pride iz Trsta v Gorico ob' 8.30 in 'Odhaja iz tržiške postaje ob 8. zvečer. Obadva vlaka sta bila seveda v naj večjem dira. Na srečo sta se še pravočasno ustavila vlaka, ki sta se približala drug dragemu na 100 m razdalja. Da je zavladal velikanski strah med potniki, ko so izvedeli, v kak šni nevarnosti so se nahajali, se razume samo oh sebi.
— Jetika v Gorici. Za jetiko je umrlo lani v Gorici 139 oseb; med temi je bilo domačinov 95, tujcev 44. Leta 1911. je umrlo za jetiko v Gorici 91 oseb, torej 4 manj nego lani. Prevladovala je jetika na pljučih. 67 ljudi je umrlo za pljuč no> jetiko, jetike drugih oblik je bilo 28 slučajev. Umrlo jih je za jetiko v prvem četrtletju 35 v dru gem 31 v tretjem (poleti) 10., v četrtem 19. — K umrljivosti je prispevala jetika z 19.3% ; jetika pobere največ ljudi v mestu. Kriv da v tem tiči v starih hišah v pred mestju, pometanja iz; prodajalen in tvornie na trotoar, ko gre največ ljudi po idicah, pomanjkanju kanalizacije, vede itd.
TRST.
— Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo so ot-
vorile v Trstu svoje skladišče št. XXXI. z mesnico v 'novi hiši ki tvori vogal z ulico degli Apiari in Tra i Rivi, kraj cerkve. Delavske kons. zadruge nudijo članom vedno sveže 'blago, natančno težo in najnižje tržne cene. Razen tega razdelijo Delavske kons. zadruge vsako leto med člane en del čistega dobička v obliki dividend na pediatri nakupljenega blaga. Z drugim delom čistega dobička se vzdržuje podporni sklad za bolne elane, vdove in sirote. Delavske kons. zadruge prodajajo le članom in proti gotovini, ali člani Delavskih kons. zadrug dobivajo že po prvem letu članstva v slučaju daljše bolezni do dvajset tednov in do 84 kron podpore v blagu'; sirote in vdove dobivajo 18 tednov podporo do zneska 126 K. Vsi člani Delavskih kons. zadrug se lahko poslužujejo velikega skladi jea za oblačila v ulici Raf-finerja štev. 3., I. in TI. nadstropje.
Tako si delavstvo, kjer je zavedno, pomaga s samopomočjo tudi gospodarsko.
ŠTAJERSKO.
— Iz obupa se je obesil. Obesil je na Spodnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici posestnik Jože Škrlj vnlgo Skrliček. Mož je prodal v Sežani par konj, a ko> se je vračal domu, je bil v Št. Petru na Krasu baje okraden. Iz obupa in zaradi domačih žalostnih razmer se je Škrlj doma na podu obesil.
— 8. delavcev ponesrečilo. V
Fali ob Dravi nad Mariborom stavijo veliko elektrarno. Zaposlenih je tam 430. večinoma sezijskib delavcev. V petek, 12. t. m. proti' poldnevu se je naenkrat sesul na desni strani krog 8 metrov visok lesen oder. Na njem je bilo osem delavcev, ki so> padli vsi v globino, ki pa je bila k sreči napolnjena z vodo, tako da nesreča ni bila tako velika, 'kot bi bila, če bi v globini ne bilo vode. Srečen slučaj je hotel, da je isti čas ravno odpovedala pumpa. Pet delavcev, večinoma Nemcev, so odpeljali težko ranjene v mariborsko bolnišnico, drugi trije pa so v domači oskrbi. Nekateri imajo polomljene noge in roke. Vzrok, da se je oder sesul, še sedaj ni znan.
Andrej Smrekar.
Piše Dr. F. J. Kern, Cleveland.,O.
Dne 9. septembra je v Clevelandu zatisnil svoje oči dosedaj edini slovenski ameriški pesnik Andrej Smrekar. Bil je mož, kakršnih je malo med Slovenci v Ameriki, in zasluži, da se mu v zgodovini slovenskega naroda zagotovi dostojno mesto.
Andrej Smrekar je bil rojen na Goriškem dne 29. novembra 1868, v vasi Kneža, fara Podmelec blizu Tolmina. V Ameriko je prišel 1. 1891 in vstopil v semenišče v St. Paul, Minn., kjer je bil 1. 1897 posvečen v duhovnika.
Njegova prva služba je bila pri Rev. Jos. Buhu v Tower, Minn., kjer je služil kot kaplan. Pozneje je bil dve leti na slovenski fari na Ely, Minn., odkoder je zopet odšel na Tower kot župnik. Leta 19-04 je bil za župnika pri fari Sv. Antona v Duluth, Minn. L. 1905 se je podal v Cleveland, kjer je deloval kot duhovnik najprej pri fari Sv. Vida. Za nekoliko časa je dobil lastno župnijo v Lorain, O., pozneje je prišel nazaj v Cleveland. L. 1908 je končno; dobil za-željenLmir na stalni fari v Collin-wood, Ohio, ki sedaj spada pod
mesto Cleveland. Tam je preživel svoja najmirnejša leta, preskrbljen mu je bil miren kotiček, kjer bi lahko še veliko napisal in obogatil slovensko slovstvo, da mn ni smrt predčasno potegnila peresa iz rok.
Še kot dijak je bil ranjki znan med svojimi sošolci kot pesnik. Zložil je že tedaj pesem “Dijaška” (s psevdonimom Alojzij Kokelj), ki je priobčena z lepim napevom od A. Nedveda v pesmarici Glasbene matice.
Ko je prišel v Ameriko, ni pustil vseh idealov Onstran oceana, kot se je zgodilo večini onim, ki smo kaj študirali v starem kraju. Predstavljen v prozaiške ameriške razmere, prozaiške zlasti za njega, ki je v mladosti opazoval krasoto soške doline, katero je tako lepo opeval Simon Gregorčič, prestavljen sem med rojake, ki so se smejali sanjaškemu pesniku, je vseeno (gojil slovensko pesem.
Spisal je veliko izvirnih pesmi, še več jih je prestavil iz angleških klasikov. Hotel je napraviti angleške pesnike dostopne Slovencem. Prestav angleških pesmi je jako. malo v slovenščini.
Njegov ljubljenec je bil ameriški pesnik Longfellow. Njegova želja je bila, izdati posebno zbirko Longfellowi.h pesmi v slovenščini. Prestavljal je tudi pesmi, ki so jih spsali W. C. Bryant, Hyte, Lyle, Gray, 'Poe, Arnold in drugi.
Njegove pesmi so raztresene po raznih ameriških slovenskih listih. Bil je eden prvih sotrudni-kov pri “Amerikanskem Slovencu”, dopisoval je pa posebno, veliko v “Novo Domovino”, ko je 'bila še pod uredništvom Fr. Krže-ta. Več pesmi je zložil na prošnjo raznih društev ob posebnih slavnostih, na primer pevskemu društvu “Triglav”, “Liri”, “Sokolu” v Clevelandu.
V njegovi zapuščini, katero ima
v	rokah Rev. F. Bajec v St. Paul, Minn., je kakih sto pesem, izvirnih ali prestavljenih, ki bi naredile lepo zbirko.
Vse pesmi se odlikujejo po skrb ni sestavi, po treznih jedrnatih mislih in po lepem narodnem jeziku, ki čitatelje spominja na (Sim. Gregorčiča. Ljubil je vesele predmete in' posebno se je zanimal za prirodo. Rad je opazoval ptice v gozdu in cvetlice po travnikih. Vedel je dobro lastnosti raznih živali, ker je imel med svojimi knjigami veliko prirodoslovnih knjig. Spisal je več hajk iz živalskega življenja, ki se odlikujejo po preprostosti besedi in po smešnih prizorih.
Poleg pesmi je spisal razne zabavne članke in črtice. Nekaj časa je pisal Pavliha v prejšnji “No
vi	Domovini”. Ako bi se mogli zbrati vsi njegovi spisi, bi jih bilo precejšnje število. Par dni pred smrtjo je prestavil dramatizirano delo francoskega pisatelja Victor HUgo-ta, znano Notre Dame de Paris, katerp je nameravalo; predstavljati slovensko pevsko in dramatično društvo “Triglav” ob svoji desetletnici. Ta spis je z več drugimi spisi vred neznano kam izginil. Upamo, da pridejo spisi v javnost, da se ne zlorabi spomin pokojnega pesnika. Prestavljal je tudi Longfellowo pesnitev “Hiawatha. ’ ’
Kdor je bral njegove pesmi in spise, mora priznati, da je bil pokojni Smrekar res pesnik. Živel je v posebnem svetu sam zase, več krat preziran 'od svojih stanovskih tovarišev in ne dovolj poznan med rojaki. Živel je v svetu poezije in idealov in nima vrstnika med Slovenci v Ameriki.
Kako je bil pokojni pesnik priljubljen pri ljudstvu, je kazal njegov pogreb. Udeležilo se ga je veliko občinstva iz celega Clevelanda. Nagrolbnico so mu zapela skupno stri pevska društva. Navzočih je bilo več naprednih društev.
Kadar je bil ranjki pesnik v družbi, ni vprašal za prepričanje udeležencev, ampak se je zavedal, da je Slovenec, in bil vedno vesel kadar je imel priliko priti v boljšo slovensko družbo. Bil je svoje-časno tudi elan Slovenske Narodne Čitalnice v Clevelandu in se zanimal za njen razvoj. Stal je izven strank, zasledoval je modemi razvoj in bil naprednega prepričanja, kolikor "so gra pač razmere dopuščale.
Andrej Smrekar zasluži, da mu ameriški Slovenci obranimo stalen spomenik v svojih srcih!
(V tej' številki priobčujemo njegovo krasno prestavo Longfello-
we pesmi: “Village Blacksmitb”, “Vaški kovač”. Pozneje priobčimo še par drugih njegovih pesmi. Op. ur.)
VAŠKI KOVAČ.
Iz Longfellow prestavil Andrej Smrekar.
Pod širnolistnatem kostanjem Kovač v kovačnici živi.
Kovač je res možak mogočen, Le malo jačjiih je ljudi;
Z jekleno in žilavo roko Nevgnano kladivo vihti.
Lasje so črni mu in dolgi, Obraz od dela razoran,
Obliva znoj mu resno čelo, Pošteno dela dan na dan; Nikomur mož se ne priklanja, Ker ni nikomur mič dolžan.
Od dne do dne od zore rane Obrača kolo in obroč,
Po vdarcu in počasi maha Na naklo s kladivom na moč. Tako na zvon cerkovnik bije, Ko bliža se skrivnostna noč.
In bo iz šole deca pride, Zvezdavo gledajo moža,
Žareče oglje jih zanima In tudi grozni piš meha;
Ročice stegajo po iskrah,
Ki žarno švigajo na tla.
V nedeljo gre v svetišče božje, S sinovi moli prav srčno, Posluša pridigo pobožno, Posluša hčere, ko pojo Med pevci vaškimi na koru — Pri srcu možu je meh-ko.
Kot glas bi cul pokojne žene Iz rajskih vrtov radosti.
In v duhu ranjke se spominja, Ko mirno v tihem grobu spi,
In s težko zagorelo roko Otrne solzo iz oči.
Raduje se — žaluje — dela Tako nevgnano dan za dnem, Vsak dan mu nudi novo delo, češ, praznovati zdaj ne smem: Poskuša vedno in zvršuje,
In zvečer vmakne se skrbem.
Prijatelj vrli, hvala lepa,
Od tebe mnogo se učim,
Pri ognju žgočem v tem življenju
Naj srečo svojo naredim,
Za misli in goreča dela
Pri glaspem naklu naj živim!
(Op. stavca: Rov. A. Smrekarja poznam še iz dijaških let v stari domovini, ker sva doma iz enega kraja. Jaz sicer še kot tačasni otrok in on kot dijak in že isti čas smo ga vsi ondotni otroci radi imeli in spoštovali ter žalovali za njim, ko je zapustil domačo vasico. Bil je nadarjen in želel po napredku; ker mu pa slabe domače razmere ni s« tega dopuščale, podal se je v tujino iskati boljše sreče.)
Albanske homatije.
“ Zarja ”v Ljubljani prinaša o homatijah v Albaniji zanimiv članek, ki ¡^vedoči, da je Avstrija s svojo agitacijo za albansko državo bila podobna človeku, ki je ujel uš in jo dal v svoj kožuh. Članek se glasi:
“Ljubljenka grofa Berchtolda, avtonomna Albanija, za katero smo potrošili neštete miljone, mobilizirali armado in spravili svojo industrijo na kant, je začela delati Evropi nove neprijetne preglavice. Z ustanovitvijo te države se je imelo urediti ba jeslovno ravnovesje na Balkanu. Ali še preden je definitivno ustanovljena, se Albanija že izkazuje kot element trajnega nepokoja na Balkanu in trajnega vznemirjanja Evrope. Gospodje Albanci nočejo razumeti, čemu sta jim hotela poskrbeti Berehtold in di San Giuliano z avtonomijo, pa mislijo, da so dobili samostojno državo v ta namen, da lehko nemoteno žive po svojih šegah in navadah. Te šege se pa nič posebno ne vje-majo z onimi, ki veljajo v Evropi za civilizirane. Albanci niso nikdar imeli stikov s kulturo, pa žive še danes tako kakor pred stoletji v najprimitivnejših organizacijah in po najprimitivnejših zakonih. Krvno maščevanje, ki zahteva vsako leto nekoliko tisoč glav, je takorekoč najvišja postava med njimi. Rop in tatvina nikakor ne štejeta za greh, nasprotno pa smatrajo vsako redno pravosodje za tiranstvo, kateremu se svoboden mož ne sme podvreči.
Iz vsega tega se seveda ne sme izvajati, da so Albanci sploh nesposobni za kulturno življenje. Nacionalna prevzetnost rada vi-
di poleg svojega z vsemi dobrimi lastnostmi obdarjenega naroda, same inferiorne, manje vredne narode, ki niso le zaostali v kulturnem razvoju, ampak so baje tudi povsem nesposobni zanj. Treba se nam je le nekoliko ozreti po Avstriji, pa dobimo primerov dovolj. Toda zoper to resno teorijo se postavlja praksa precej odločno. Gotovo se ne dajo tajiti neke razlike med plemeni; ali pogoji razvoja ne tiče le v barvi kože, v obliki lobanje in v laseh. Tudi iz rodov, katerim se je včasi odrekla vsaka sposobnost za civilizirano življenje, prišli so viso ko izobraženi in plemeniti ljudje; in cela plemena so v izpremenje-nih zunanjih okolščinah povsem izpremenila svoj način življenja
Toda če priznamo Albance neenake, v nekaterih ozirih mordí, celo večje sposobnosti, kakor drugim balkanskim narodom, vendar ne moremo prezreti dejstva, da doslej niso imeli nobene prilike za vstop v kulturno življenje, pa zato tudi niso storili tega nemogočega koraka. Izjeme se najdejo, ali pravilo se ne ovrže z njimi. Stoletja so -Albanci živeli pod turškim gospodstvom. Turčija pa nikdar ni bila raznašalka kulture in v Albaniji se tudi niso o-glašale nobene zahteve v tem o-zira. Despotizem sultanov se je zadovoljeval z oblastjo in s tem, da so mu Albanci dajali garde, na katere je mogel opirati svojo absolutistično moč. Sicer pa tudi njegov vpliv ni segal globoko v Albanijo, kjer je vsak poizkus kakršnekoli ¡reformne izzival upore in vstaje. Od vsega ostalega sveta je bila Albanija ločena kakor centralna Afrika ; pa tudi posamezni rodovi niso imeli med sabo tesnejših stikov, pač pa je med nekaterimi plemeni iz davnih časov obstojalo sovraštvo, ki je .povzročalo večne spore in boje.
Ta Albanija je sedaj nenadoma postala država. Grof Berehtold najbrže nikdar ni vprašal, če ima pogoje za državno življenje. Bil je zaslepljen, ker ga je vodil samo enostranski namen, da prepreči Srbiji pot do jadranskega morja. In v kratkovidnosti zamizne diplomatičnosti je mislil, da bo Albanija zastopnica avstrijskih interesov na Balkanu. Zato ni bilo dovolj, da smo s svojim potom in denarjem ustvarjali novo državo, ampak morali smo ji za vsako ceno pridobiti Skader 'in se spreti z vsemi ostalimi balkanskimi narodi. Sadovi naše velikodušnosti pa hitro zore. Doma doživlja Albanija od dne do dne hujše razprtije, s svojimi sosedi pa živi v takem razmerju kakor v vojni.
Veliko je bilo slišati o- provizorični vladi v Valoni, ki je stala pod protekeijo Dunaja in Rima. Ali moč te vlade peša čimdalje bolj in morda je kmalu tudi po imenu več ne bo. Po deželi ni njen vpliv nikdar daleč segal. Vesti iz novejšega časa pa urica jo, da je še tista oblast, kar jo je imela, popolnoma omajana. Zdaj se je oglasil tudi Esad paša, in velesile imajo pred sabo nov problem. O nekdanjem branitelju Skadra so se raznašali takoj, ko je odšel v Tirano, čudni glasovi. Podtikali so mu, da je hotel sam postati albanski kralj. Nihče ni mogel kontrolirati, kako so- našle. Mogoče je, da jih je potre-stale te govorice in odkod so pri-boval kdo, ki bi bil rad dobil povod za “pacifieiranje” Albanije. Čez nekaj časa so utihnile te vesti in namesto njih so- prihajale izjave, da Esad nikdar ni mislil na kaj takega. Ali sedaj se ponavlja nekaj podobnega. Esad paša sicer ne zahteva krone za svojo glavo, toda to kar počenja, ne pomeni nič druzega, kakor da odstavlja provizorično vlado. Po svojem tajniku Črnogorcu Gju-raškovicu je naznanil konzulom velesil v Skadru, da ne priznava več sedanje vlade v Valoni, pač pa zahteva ustanovitev definitivne vlade, in sicer s svojo cenjeno osebo na čelu. Le on kot ministrski predsednik je sposoben, da pripravi Albaniji boljšo bodočnost. Da bi pa bolje podprl svoj načrt, zahteva od provizorične vlade natančen obračun o vsem denarju, kar ga je prišlo' iz carinskih in davčnih dohodkov in kar ga je bilo iz tujine poslanega v Valono, pa žuga, da izvrši strogo preiskavo, če se ne izpolni njegova zahteva. Govorica pa pripoveduje, da je izdala provi-
zorična vlada od aprila več mi-Ijonov frankov brez obračuna, z drugimi besedami, da so njeni člani poneverili nekoliko miljo-nov.
Pred kratkim so telegrami poročali, da je Esad ltonfisciral državni denar; zdaj obrača mož o-rožje proti svojim nasprotnikom in žuga, da jih z njim uniči. Medtem ko se domači boji očividno poostrujejo, pa postaja situacija ob mejah zlasti napram Srbiji od dne do dne nevarnejša. Odkar imajo Albanci svojo lastno državo, so njih navadne “kupčije” neprijetno otežčane. Jezi jih, da jim Srbi ne dovolijo zahajati v Djakovico in Prizren na trg, kjer bi spretne roke na najcenejši način dobile živine in žita. In ker še nikdar niso- poznali takih postav, da je treba plačati, kar se kupi, smatrajo nove srbske šege za nezališano omejevanje svobode. Sicer so morali tudi prej svoj plen pogostoma pridobivati z o-rožjem; ali da postavljajo sedaj Srbi kar straže proti njim, se jim zdi vendar preveč okrutno. A ker so sedaj boji težavnejši, ne poznajo drugega izhoda, kakor da zahajajo v večjih trumah v Srbijo, in namesto navadnih ubojev se razvijajo cele bitke.
Tako ni samostojna Albanija v sedanjem stadiju nič druzega, kakor povod vznemirjenja; avstrijsko časopisje, ki zajema svojo modrost iz glasovitega literarnega urada, pa polni svoje predale s krvoločnimi vestmi o strašnem zatiranju ubogih Albancev, kakor da bi nas hotelo pripravljati na to, da bo treba zopet ščititi interese naših “prijateljev”. Toda ¡avstrijsko ljudstvo je sito tega protekcionizma, ki nam ni prineslo dobička niti za vinar, pač pa nalaga avstrijskim narodom neznosna bremena. Albanske homatije so obžalovanja vredne, ali mi nimamo naloge, da bi jih urejali s težko prisluženim denarjem svojih državljanov ¡in s svojimi rezervisti. Oas bi bil, da bi se že malo bolje pobrigali za svoje domače skrbi.
Tedenske beležke.
— Zadnjo nedeljo so obdržavali usužbenci v delavnicah Illinois Central in Harrimanovib železnic velik shod, na katerem so zaključili, da se obrnejo na zvezno vlado v Washingtonu, da se konča dve leti trajajoči štrajk. Prizadetih delavcev v stavki je 38 tisoč.
Glavni govornik je bil advokat Comerford. Povdarjal je, da je država Illinois solastnica Illinois Central železnice, in da je gover-ner Dunne ex-officio član železniškega ravnateljstva.
“Korporacija je postavna oseba,” je rekel Comerford. “Illinois Central železnica je korporacija. Dete države Illinois je. Država ji je dala ekzisteneo. Njeno življenje tvori listina z zajamčenimi pravicami (charter). Ob času njenega rojstva ji je država dala dragoceno zemljišče. Odebelila se je s pomočjo specialnih privilegijev. Pravijo, da lastuje legislature države Illinois.
Specialni “charter” Illinois Central železnice je napravil iz nje solastnico države Illinois. To ni govorniška fraza, marveč je fakt. Dražava Illinois in Illinois Central železnica delata skupaj. Po točkhh pogodbe med državo Illlinois in Illinois Central železnico je država opravičena do sedem odstotkov čistega dobička. To je soudeležba pri dohodkih, ki jili daje podjetje. Governer države Illinois je ex-officio ravnatelj Illinois Central železniške družbe. To je soudeležba države Illinois v ravnateljstvu Illinois Central železnice. Ta fakta določajo jiasno solastnistyo obeh po zakonu in zdravi človeški pameti.
Dne 30. septembra, dva leta nazaj, je Illinois Central železnica izprla svoje uslužbence v delaVr nicali. Uslužbenci niso zastavkali. To ni stavka, marveč je izprtje. Med družbo in uslužbenci n (bilo spora radi mezde, delovnih ur itd. Usluženei so poslali k družbi komitej, da bi z družbo napravil pogodbo. Komitej je reprezenti-ral razne stroke delavcev, organiziranih v delavnicah Illinois Central železnice. Organizacija se je imenovala federativni sistem. Bila je efektivna, ekonomična in logična forma organizacije. Urad-
niki družbe niso hoteli obravnavati z zastopniki uslužbencev. Rekli so, da delavci v delavnicah Illinois Central železnice nimajo pravice organizirati se federativno. Nasprotno so zaupniki izjavili, da imajo pravico svoji organizaciji dati enotno obliko. Rekli so ,da se ne odpovedo svojim pravicam kot svobodni možje. Vedeli so, da pomeni podvreči se indu-strialnemu suženjstvu, ako se odpovedo pravici do organizacije. Vedeli so, da imajo dolarji pravico organizirati se po zakonu. Korporacija je organizacija dolarjev. Država Illinois je dala pravico Illinois Central železnici postati korporacija.
Mi hočemo vedeti, ako država Illinois kot velik suveren v republiki, solastnik Illinois Central železniške družbe, sankcionira in pripozna stališče, ki ga je zavzela Inninois Central železnica, da jemlje svobodnim državljanom v državi pravico do organizacije? Mi hočemo vedeti, ako suverena država Illinois daje pravico le dolarjem, da se organizirajo v korporaciji, naobratno pa zanika pravo do organizacije ljudem. U-nijski delavci, Američani, svobodni možje vsepovsod, bi radi izvedeli, ali je to jiavna politika države v republiki.
Štirideset tisoč mož je bilo prisiljenih zapustiti svoje delo na Illinois Central in Ha^rimanovih železnicah, ali pa sebe oropati pravic svobodnih mož. Rajše se izvolili stradanje, kakor da bi prodali svojo svobodo.
Predsednik Wilson je imenoval komisijo za preiskavo položaja med delavci in delodajalci. Trije člani v tej komisiji predstavljajo javnost, trije organizirane delavce in trije delodajalce. Komisija imia pravico, da se natančno pouči o položaju delavca in delodajalca, posebno če je delodajalec korporacija. Komisija je nov poiskus. Jaz predlagam, da se obrnemo na komisijo, dia zasliši pritožbo 40.000 mož, ameriških državljanov, proti požrešnosti po denarju Illinois Central in Harrimanovib železnic. Pritožba bo mogoče prva, ki bo predložena komisiji. Vzbudila bo splošno zanimanje. Komisija ni vezana na običaje pri sodiščih, marveč bo globoko posegla (pri zaslišanju. Ako bo tako, bomo lahko pokazali boj s človeške strani. Našteli bomo lahko fakta, kako živijo lastniki Illinois Central železnice in kako žive njeni uslužbenci, kaj se je zgodlo otrokom teh službeneev, ker očetje ne zaslužijo toliko, da bi bili odgovorni za položaj v družini. Na dan bi prišlo izkoriščanje otrok v vsej nagoti. Mi lahko dokažemo, da so se dogodile nesreče na železnici, ker Illinois Central železnica ni vpoštevala zakona in ni najela izučenih delavcev, ki bi zvršili dobro delo in nadzorstvo.
Komisija ne more izreči postavne sodbe, lahko pa izreče moralno in pošlje svoje poročilo kongresu. Prepričan sem, ako se bo uvedla preiskava o tem velikem izprtju, da se bo vzbudila vsa a-meriška javnost. ’ ’
— Žrtev alkohola. — Charles Beckley je stavil v AnnArboru, Mioh., da izpije kvart žganja. Dobil je stavo, potem se je pa mrtev zgrudil na tla.
— Iz Erie, Pa., poročajo, da je trinajst oseb ranjenih, ker je o-sobni vlak Philadelphia & Erie železnice na odprti progi zadel ob obstrukcijo.
— V Decaturju, 111., so vitezi svedra in dleta vlomili v prodajalno Harry Goldblatta. Pobrali so vse blago, vredno kakih $500, in izginili, ne da bi pustili svojo adreso’.
— Železniška nezgoda. — Pri
Hollywoodu, Miss., je skočil osob-ni vlak Yazoo & Mississippi Val-ey železnice raz tir. Posledica: eden mrtev in deset ranjenih. Nesrečo je povzročilo odprto giba-lišče.
— Cena zelju je poskočila. —
Groceristi v Milwaukee izjavljajo, da stane sod kislega zelja šest dolarjev. Kdor bo bojkotrial meso radi neznosno visokih cen, bo moral bojkotirati tudi zelje, navsezadnje pa še svoj želodec, če bo hotel izhajati pri današnji draginji.
-------GLASILO----------
Slove» Narodne I Podporne Jedrne
zaiti veden»*!.-
i-ABTNvNA SLOVKNBEE NaKODNS PODPORNE JKDNOTE
Oredutftvo in upravniitvo: S821 SOUTH 40th AVB.. Ohioagd, I1L
'el-ja ra vic leto (1.00.
O W O A N
OF THB
«lovekic national benefit society
I »sued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
3S21 SOUTH 40th AVB.,
Ohieaf", Ell.
useriptien, #1.00 pa* year.
Koliko je vredno človeško življenje?
V Zdr. državah se je pričela o-gromna agitacija proti klanju! telet, da bi se odpomoglo pomanjkanju mesa. Klanje telet po zatrdilu izvedencev krči doraslo, za klavnico zrelo čredo in tako pov zreča, da primanjkuje mesa tna trgu. “Ohranite teleta!’' je glavni bojni krik ljudi, ki bi radi pomnožili čredo.
Vsako leto se v Zdr. državah ui-Lije 300.000 nerojenih telet, statistika klavnic pa dokazuje, da se je v zadnjem letu zaklalo 6,000,-000 telet. V tej statistiki niso všte ta teleta, ki so jih zaklali na farmah.
Pred kom naj oihranijo ta teleta? No, pred mesarji in ljudmi, ki izdelujejo produkte iz finega usnja? Od nerojenih telet se ni povžilo nikdar košeeka mesa. Vbili so jih radi mesa njih mater in njih fine kožice so šle v strojarne, da se iz njih napravi najfinejše usnje. Druga teleta koljejo, ker se farmarju, ki se peča z mlekarstvom, ne izplača rediti teleta. Ob-drže Te boljše telice, ki obetajo, da bodo dobre mlekarice, mejtem ko mlade jUnčke večinoma pokoljejo.
Vsled požrešnosti po denarju in dobičkaželjnosti prihaja agitacija proti klanju telet malo pozno. Ako bi se proti klanju telet pričelo agitirati pred dvajsetimi leti, hi bili mogoče dosegli kakšne vspehe.
Ista dobičkaželjnoist povzroča, da kapitalist kuje dobiček iz človeškega mesa in krvi. Ako natanč no opazujemo današnjo človeško družbo spoznamo dokaj hitro, da je danes na svetu najcenejše človeško meso in kri. Na tisoče do-junčkov umrje vsako leto že v prvem letu, ker so njih matere pre-siromašne, da hi jih zadostno prehranjevale in jih vzdržavale v taki snagi, kot jo zahteva oskrba dojenčka. Nekoč so se radovali nad otročjim blagoslovom v družini. Danes je drugače! Vsak novorojenček pomeni v delavski dru zini nove izdatke, večjo revščino in stisko. Možje se ne ženijo, ker ne morejo zaslužiti toliko, da bi preživeli družino.
Poboljševalnice in zavetišča so polha človeških bitij, katere je zmlel današnji gospodarski sistem v človeške podrtine. Moralna sodišča sodija vsaki dan dekleta, ki so bila prisiljena preživljati se z grehom. Rudarje, ki so zaštrajka-li, da izvojujejo človeške pravice, ogrožajo najeti profesionalni pretepači in morilci. Tako hi lahko naštevali še nadalje senčnate stra ni današnjega gospodarskega sistema, ki temelji na oplenjen ju delavskega ljudstva. Ali za spo-polnitev sliike naj služi le še en dogodek, ki jasno in določno -dokazuje, koliko je vredno človeško življenje v kapitalistični človeški družbi.
Koliko je vredno človeško življenje?
Pred nekaj dnevi je neki sodnik v New Torku cenil, da je življenje dekleta, ki dela v tovarni Maks Blancka, vredno malo vete kot trinajst centov. Sodnik je kaznoval omenjenega tovarnarja z 20 dolarji denarne globe, ker je dal zapreti v svoji tovarni vse rešilne izhode. V tovarni dela 150 deklet.
Isti Maks Planck je lastovaty) “Triangle Shirtwaist” tovarno, v kateri je zgorelo 147 -deklet, ker je življenje svojih delavk cenil še nižje, kot sodnik. V tovarni jih je
imel zaprte kakor v ječi, da bi katera izmed deklet ne ukradla 2 centa vrednega navitka sukanca ali pa pet centov vrednega košeeka traka, ali pa k večjem 10 centov vrednega in s strojem izdelanega koščeka čipk.
Ko je znamenje za požar v tovarni hitelo s svojim rezkim do kosti segajočim glasclm od delavnice do delavnice, so delavke še le razumele, da so svoje življenje prodale kapitalistu za manj kot deset centov.
O grozni nesreči mam danes pripovedujejo le še razglednice, ki je uničila 147 človeških življenj. — “Na vogalu stolji poslopje, iz katerega švigajo plameni. Proti oblakom se dviga gost črn dim, tvorec nad tovarno gosto, temno in nepredorno plast. Na ¡clknih se vidijo obupani obrazi; v zraku je videti deklico, ki je pogumno skočila iz tovarne, da uide smrti v ognju in trešči z vso silo na trdi trotoar, da kri poškropi umazani tlak in počasi curlja v ulični jarek.
Na drugi strani je strašna gnje-ča. Tu so matere, očetje, bratje, sestre, ki imajo svojce v tovarni. Množica prosi, preklinja, preriva se naprej1 in nazaj, kriči, maha z rokami, ko vidi, da požar upepe-ljuje njih ljubljene svojce kakor da bi bila nalclžena drva v sklad-nieo.”
O strašni tragediji pripoveduje razglednica, živo in realno. In ven dar je že danes pozabljeno vse. Za bogate dame, ki so posute z bri-lianti in se v družbi lepo počesanih kužkov, in opic, vozijici na sprehod, tvori tragedija le še neprijeten spomin, češ da so beračile za podporo vsled katastrofe prizadetih -žrtev. Pri čajnih večerih se zjasni njih obraz le takrat, ako ji:h pohvalijo druge dame, da so bile krasno in okusno oblečene, ko so pobirale podporo. Toaleta, krasna toaleta jim je vse! (Žrtve strašne katastrofe so! jim nič. Te trohne v grobu in bogate dame ne bodo zanje več žarele v krasnih toaletib. izkazovati ne bodo mogle več svojih biserov in draguljev . . . čakati bo treba druge katastrofe.
Kapitalistom ni življenje delavca vredno počenega groša. Kapitalist rabi le delavčevo silo, zato ima delavec zanj vrednost, dokler je močan, čil in zdrav. Ako katastrofa zahteva še tako ogromno število delavskih žrtev, takoj ponudijo drugi delavci svojo moč na prodaj. Da ne zmanjka delovnih moči, skrbi današnji gospodarski sistem, ki vstvarja ogromne brezposelne delavske armade. Amerika ima svojo miljone kroječo brez poselno delavsko armado. V Evropo ni države, v kateri bi delavci zaman ne iskali dela. od tovarne do tovarne. Povsod, kjer se je u-domačil kapitalistični način proizvodnje, se igra hazardno igro s človeškim življenjem.
Ako delavci ne boido izsilili, da se njih življenje ceni ra-vnotako visoko, kakor življenje bogatih delanieev, bo nekega dne v Ameriki primanjkovalo delavcev, kakor danes prmanjkuje klavne živine. Kapitalisti, ki danes sesajo miljone iz krvi in mesa svojih sužnjev, bodo zdihovali zastonj, da primanjkuje delovnih sil. Kapitalisti so vsled požrešnosti po večjem dobičku vdarjeni v slepoto, zato potratno zapravljajo najdražji zaklad na svetu — človeško življelnje.
Že danes bi Amerika trpela ¡na pomanjkanju delavcev, ako bi se vanjo ne stekali vedno novi toki iz seljencev, ki nadomeščajo one, ki so padli na bojnem polju industrije, ali so pa vsled neizmernega izkoriščanja legli v preratni grob. Nikjer na svetu ni število kapitalističnih žrtev, t.akloi visoko kot v! Zdr. državah, v deželi najbolj razvitega kapitalizma. Ako so do sedaj delavci mirno prenašali, da so jih kapitalisti cenili nižje kot živino, je treba, da se vbodoee takemu ravnanju kot stvaritelji vse ga bogastva postavijo krepko v hran. To pa lahko zvrše, alko se organizirajo strokovno in politično, zrušijo zakonitim potom gospodarsko in politično silo kapitalistov.
Torba za časopisje,
Deset miljonov dolarjev, katere se vsako leta potroši za oglase v Zdr. državah, prihajajo večinoma iz rok “nevidne vlade”. Ljudstvo plačuje oglase pri nakupovanju svojih potrebščin, zato je tudi v interesu ljudstva, zakaj kapitali-
stične skupine in posamezni kapitalisti potrošijo ogromne vsote za oglase.
Smelo lahko trdimo, da nihče ne ogroža tako svobode govora in svobode tiska kot veliki “biznis-mani”, ki vplivajo z ogromnimi vsotami, ki jih plačujejo za oglase, na uvodnike vesti in novice v velikih dnevnikih.
Ako kateri buržoaznih časnikov prične zagovarjati ljudske pravice in napadati velebiznisma-ne, potem velepodjetlniki in trgovci zadrgnejo denarno mošnjo: iz listov vzamejo svoje velike o-glase. G. P. Bent, izdelovalec Crown glasovirjev, je dokazal, da je res tako, ko je nehal oglašati v listu “Tribune” in povabil druge biznismane da naj store tako, ker se mu list ni dopadel. S tem je dokazal, da podjetniki in veletrgovci podpirajo tisti list, ki podpira njih interese in ne zagovarja ljudskih pravic.
Hearst n. pr. dandanes kot izdajatelj žoltega časopisja prav dobro razume, kaj hočejo podjetniki in veletrgovci. Najp.rvo si je povišal naklado, ker je služil več alimanj ljudstvu. Potem je dobil oglase, ker je zagovarjal interese podjetnkov in veletrgovcev. In danes je žolto časopisje najponiž-nejši sluga velekapitalistov, ki dosledno zagovarja njih interese.
Ako si ogledamo druge kapitalistične dnevnike, vidimo, da se puliju za oglase velekapitalistov in da nobeden teh listov ne zagovarja ljudskih koristi in pravic. Citati nam je treba n. pr. le oglas čikaške telefonske družbe. Takoj spoznamo, da se družbi ne gre zato. da bi dobila več naročnikov. Njeni konkurent — avtomatična telefonska družba — je ¡skoraj, uničen.
Ako hočemo ilustrirati situva-cijo v Chieagi, moramo povedati, da listi dobivajo mesečno ček od telefonske družbe. Zakaj? No, kmalu bomo čitali, da naj mestni svet dovoli, da se obe telefonski družbi združita v trust, Hearstovi listi že sedaj prinašajo dolge je-remiade v uvodnikih, da je ¡boljše, ako se več družb združi v eno, kakor da imamo več manjših družb. Z drugimi besedami: boljše je pla čevati davek enemu veleroparju kakor pa številnim malim roparjem.
Ljudstvo je seveda druzega mnenja. Ako je podložno enemu monopolistu — posameznemu čDor veku ali družbi, tedaj jo posamezni monopolist skubi kakor ga je volja, ker ni druzega kapitalista, ki bi mu delal konkurenco. Ljudstvo je na milost in nemilost izročeno enemu monopolistu, ki diktira cene.
Nobeden kapitalističnih dnevnikov ne pove ljudstvu, kakšna nevarnost preti ljudstvu, ako kate ra industrij alSi prometnih naprav postane last enega samega kapitalista ali delniške družbe. Monopolisti potrošijo mnogo denarja za oglase in lastnikom kapitalističnih listov se gre več za. denar kot pa za ljudske koristi. Ako kapitalistični listi molče, kedar se pripravljajo kapitalisti za ¡naskok na ljudske žepe, tedaj jih! kapitalisti plačajo z mastno plačanimi oglasi.
Denar, ki ga ameriški kapitalisti potrošijo vsako leto za oglase, reprezent.ira ogromno vsoto. Kako naj se ta denar razdeli med časnike, odločajo tudi buržoazni poli" tičarji, ki so najemniki velekapitala. Ob času Volitev oglašajo in priporočajo kapitalistični listi kandidata ene stranke, alli pa vseh kapitalističnih strank, mejtem ko pravi delavski listi ne priporočajo druzega kot socialistično stranko — pravo delavsko stranko.
Vselej, kedar gre za kapitalistične interese, potrošijo kapitalisti velike vsote, da časniki zagovarjajo njih koristi. Vzlictemu pa imajo delavci veliko moč, ki je še višja kot denarna sila, s katero lahko vplivajo na časnike.
Kaj pomaga kapitalistu, ako potroši še toliko denarja za svoje interese, ako delavstvo ne čita čas nika. časnik brez naročnikov je brez vpliva javnosti. V takem listu ne izdajo nič najboljši zagovori. O tem se kmalu prepričajo tudi kapitalisti, ko spoznajo, da soi šli njih načrti po vodi, ker so uvodniki v podkupljenih listih o-stali brez najmanjšega vpliva na delavstvo.
Pravi delavski list zagovarja le pravice delavstva in ne more služiti obenem delavstvu in kapitalistom. Zato je pa vsak delavec, ki se smatra za človeka in se zaveda svojih pravic, naročen na delav
ski list in zahteva pri trgovcih, pri katerih kupuje svoje potrebščine, da oglašajo v delavskih listih. Delavstvo se mora zavedati resnice, da je vsakdo, ki je proti delavskemu časopisju, tudi njegov nasprotnik, da je sovražnik delavskega ženstva in dece, da želi, da bi delavec ostal vekotrajen rop, oropan vseh pravic ki sme le vbogati in nič zahtevati.
Delavci, ki vpoštevajo to resnično dejstvo se bore proti “nevidni vladi” za zrušen je kapitaliz ma, za boljša bodočnost vseh lju-di, mejtem ko delavci, ki podpirajo sebi sovražno časopisje, kopljejo jamo sebi in svojcem in pomagajo kovati še hujše suženjske sporne in okove.
Upravno pravosodstvo.
Dr. Stefan Sagadin.
Conseil d‘Etat je od nekdaj na pritožbo (recours pour excès de pouvoir) ka.pral lizpodbijane Su-pravne čine 1( radi nepristojnosti upravne oblasti (incompétence),
2.) Radi pomankljivega postopan ja (vice de forme) in 3) radi ma-terijalne nezakonitosti (violation de la loi). Ker pa je deloval že ob času, ko je bilo upravno pravo še v povojih, ni bila pri presoji upravnih činov mogoča natančna ločitev vprašanja zakonitosti od vprašanja smotrenosti. Tako je nastala v njegovi praksi neka srednja vrst slučajev, ki niso sicer vsebovali nezakonitosti, a so vkljub temu nasprotovali državni oportuniteti ali pa pravni morali. Tej vrsti je vsled sorodnosti državni svet pridružil tudi pritožbe zoper krivično uporabo prostega prevdarka. Tako je nastopil k navedenim trem ničnostnim razlogom še četrti, prekoračenje prostega prevdarka, détour nement de pouvoir. Danes je tozadevna praksa državnega sveta že konsolidirana, vzbuja občo pozornost in je ponos Francozov. Kako daleč gre državni svet, naj pokažejo nastopni primeri.
Župan l(maire) je prepovedal nekemu prometnemu podjetju po sta vi j ati svoj voz ter vstop in izstop potnikov na občinskem o-zemlju iz varnostnih ozirov. Državni svet je to odredbo kasiral, ker se je izkazalo, da je niso povzročili prometni (varnostni) oziri, ampak ker je bila občina nekemu drugemu podjetju obljubila prometni monopol.
Ravno tako je kasiral odredbo, s katero se je omejevala prodaja živil, ker je bila odredba izdana samo v svrho, da bi se pomagalo malim obrtnikom.
Prefekt je dovolil nekemu podjetniku za nekaj let pravico pridobivanja fosforovega apna ob morski obali proti plačilu določene najemnine s pridržkom, da lahko uprava vsak čas prekliče dovoljenje. Ko se je prefeSt res te pravice poslužil, ker so mu drugi podjetniki obljubili večjo najemnino, je državni svet preklic kasiral, češ, da policijska dovoljenja niso za to, da bi fisku pripomogla do večjega dobička.
Za naše razmere je posebno zanimiv slučaj, da je župan, sklicevaje se na prosti prevdarek, dovolil enemu društvu korporativen obhod po mestu z godbo, drugim društvom pa odrekel. Državni svet je na to pritožbo razsodil, da bi splošna prepoved ne bila izpodbitim, da pa tvori détournement de pouvoir, če se brez posebnega povoda in zgolj iz strankarstva postopa tako samo proti enemu društvu.
Iz teh primerov je posneti, da se smatra za détournement de pouvoir, če je oblast svoj prosti prevdarek uporabila v drugi smoter in iz drugih motivov, kakor ga ji zakon prepušča. V tej svoji praksi je Conseil d‘Etat danes še o-samljen. Praksa naših upravnih sodišč ga daleč ne doseza. Détournement de pouvoir je pri nas še neznan ničnostni razlog in razsodbe v zadevah “prostega prevdarka ’ ’ precej formalistično-oz-kosrčne. Vendar pa najdemo tudi razsodbe naših upravnih sodišč, ki močno spominjajo na francoske in so kakor dobra znamenja, da prodira duh francoskega držav, sveta čez meje njegove podsodno-sti. V tem pogledu je omeniti zlasti razsodbe državnega sodišča glede znanega čl. XIX. osnov, zak. o narodni enakopravnosti. Državno sodišče proglaša odredbe, izšle v zadevah, v katerih ima oblast pravico postopati po pro-
stem prevdarku, za nepostavne, če zasledujejo izključno ali vsaj v prvi vrsti namen kršiti jezikovno enakopravnost.
Tako je na primer, da se poslu-žimo vzgleda iz ožje domovine, občinski svet v Celju sklenil iz-premembo cestnega policijskega reda med drugim tudi tako, da smejo biti napisi na ulično ozračje segajočih tablah savno nemški. Na pritožbo Slovencev je naglasa] deželni odbor zagovarjaje izpodbijani sklep, da so občinske ceste last občine in ima ta pravico po prostem prevdarku določati pogoje uporabe, zlasti pa uporabe ozračja nad njimi. Državno sodišče je sicer v obče to priznalo, izreklo pa je, da morajo biti policijski pogoji uporabe cest in ozračja nad njimi vendar samo taki, ki naj varujejo namen cest za splošni promet nasproti zasebnim interesom, ne pa, da bi se z njimi gojili samo enostranski nacionalni nameni, kajti za promet je popolnoma vseeno, ali imajo table tvrdk nemške ali slovenske napise.
Slična razsodba je izšla v zadevi imenovanja ulic v Pragi in v zadevah čeških -nagrobnih napisov v nemško-češkem ozemlju.
Omenimo naj še eno razsodbo našega upravnega sodišča. Okrajno glavarstvo je dalo konsenz za napravo kamnolomnega »brata na neki parceli, čez katero se je bila trasirala proga Beljak-Rožna dolina. Pritožbi železniškega stavbenega vodstva je notranje ministrstvo ugodilo in odreklo konsenz, ker bi kamnolom otežkočil svojeeasno gradnjo železnice. U-pravno sodišče pa je, akoravno smatra podelitev konsenza za zadevo prostega prevdarka pristojne oblasti, odločbo ministerstva kasiralo, češ, da se ima obrtna oblast pri sklepanju o podelitvi konsenza voditi samo od varnostnih, ne pa drugih, če tudi javnih ozirov.
Obžalovati je samo, da razso-deb v tem duhu ni mnogo. Pravni reki v dalekosežnosti onega o détournement de pouvoir pridejo v praksi le polagoma do veljave. Saj je tudi pri francoskem državnem svetu trajalo nad pol stoletja, da je dosegla praksa ta višek in dobila stalne poteze. Da zakon sam ne stori vsega, kaže zlasti italijansko upravno pravosodstvo, kjer je zakon z dne 2. junija 1889 popolnoma reeipiral po praksi francoskega državnega sveta u-stvarjeni pravni položaj, a se v praksi še danes ni mogel popolnoma uveljaviti. Ravno to in pa dejstvo, da vsa praksa francoskega državnega sveta sloni na par splošnih določbah iz dobe francoske revolucije (!), nas pa tudi podu-euje, da ne leži pravno varstvo državljanov toliko v dobrih zakonih, kakor v tem, da veje v u-pravi sami duh pravičnosti in da stoji upravno sodišče na višku svoje naloge. To vse pa je od višino od splošnega kulturnega nivoja. Ker verujemo v konstantno napredovanje človeške kulture, smo prepričani, da pride tudi pri nas doba, ko 'bomo z istim ponosom, kakor Francozi svoj Conseil d‘Etat imenovali svoje upravno pravosodstvo “budno stražo naših pravic”, “le gardien vigilant des droits des individus”.
Strahotne številke.
Avstrijska statistična centralna komisija je lani izdala Statistiko samomorov na Avstrijlslvem. Posebno poglavje je posvečeno vojaškim samomorom in strahotne številke, obsežene v tern poglavju, so najhujša obtožnica avstrijskega militarizma. Uradna statistika, ki je niso sestavili anti-militaristi, ampak e. kr. uradniki in pri kateri so najizdatnejie sodelovale vojaške oblasti, nam v nemih številkah pritpoveduje, da je število vojaških samomorov petnajstkrat večje od samomorov v civilnem prebivalstvu in da je na vsem svetu ni airmade, kjer bi ši toliko mladih ljudi končalo svdje življetojje kakor v avstrijski vojski. Na desettiisoč mož odpade osem samomorilcev na leto, torej skoro še enkrat toliko kakor na Nemškem; vsak 1000, mladenič, ki stopi v avstrijsko armado, je no besedah statistike obsojen na “prostovoljno” smrt.
Gospodarsko življenje s svojim pregnanim delam, z nezadostno brano, s strašno stanovanjsko mi-zerijo, s svojo življenlsko negoto-
vostjo zmelje še tajko trde možgane in raizdene še ¡tako močno -živčevje, poraja ljudi z bolehnim čuvstvo vanjem in spravlja nenormalno dušo v razpoloženje, ki je neolbhoden predpogoj samomorov. Le ob razih olj en e m živčevju, le na tleli bolne konstitucije omaga človek pod težko butaro življenja in zanika svoje bivanje. Sedanja doba kapitalističnega gospodarstva, ki ne podaja ogromni množini prebivalstva niti najmanjših garancij za življenje, se približuje razmeram propadajoče rimiške civilizacije, ko oh ogromni potrati človeškega dela ni mogla več preživljati svojega prebivalstva jn ko je iz-stradalmo in ubito ljudstvo v neverjetnih množicah bežalo iz mukotrpnega življenja.
Če je nezmisekri gospodarski nered sedanje družbe zadostna razlaga za rapidno naraščanje samomorov, ostaja pa še vedno velika uganka, zakaj je dandanašnja vojaščina čer, ob kateri se leto za letom razbije toliko mlade-je samomor v armadi neznan, ali ga življenja. Človek bi mislil, da pa vsaj izreden in nenavaden pojav. Sami mladi sveži ljudje, smetana vsega prebivalstva, njih zdravje je zdravništko poltirejno in ugotovljeno, odvzeta jim je skrb za vsakdanji kruh, za obleko, za stanovanje. In vzlic temu petnajstkrat več samomorilcev nego v civilnem prebivalstvu,
Oficielni tolmači strašne statistike, ki nečejo videlti resničnih vzrokov groznega pojava in ki nečejo navesti resničnih razlogov, so že z resnim obličjem govorili o nekaki samomorilni epidemiji, le da niso mogli razložiti te epidemije in ne pojasniti. Zakaj se omejuje le na vojaščino. Drugi so se zopet zatekli k nespametni in nevzdržni bajki, da obstoja v avstrijski armadi tajna samomorilna liga. Za svojo domnevo seveda niso navedli niti najrahlejšega dokaza, ne glede na to, da bi obstanek take organizacije v avstrijski armadi najostrejše obtoževal sistem, ki gospodari v njej, zakaj taka nenormalna, življenje zanikujoča organizacija ne ihore pognati iz .normalnih tal.
Kdor se hote ne izogiba resnici, prav lehko odkrije pravi vzrok samomorilne “epidemije” v vojaščini. Kasarna — in sem ■spada vse, kar niti iiz daleka ni v zvezi z brambno vzgojo — je tisti strupeni milje, ki ulbija s svojim mučnim in neplodnim brezdeljem in duhamornim “drilom” v mladih ljudeh življenslko voljo, slabi njih odporno silo in ruši njih živčevje. Kasarna, ki je hujša od ječe in nevarnejša od blaznice, ustvarja v ljudeh, ki niso kakor hrast, razpoloženje za samomor. ¡Sistem, ki vlada dandanes pri vojakih, v svoji najkorektnejši in najnormalnej-ši obliki ulbija svoje žrtve in jim trga življenje, in če dodamo k temu normalnemu miljeju, ki vlada v avstrijski armadi po predpisih, neskončno vrsto trpinčenja, zlorabljanja uradne oblalsti, ki sicer niso predpisana, ampak tudi ne onemogočena, ker je kasarna nedotakljiva kakor tabernakelj in odtegnjena vsaki resnični in uspešni kontroli, in če prištejemo še strah pred krutimi kaznimi za najmanjši prestopek, bojazen pred umetnimi mukami službe, imamo pojasnjen ves problem vajoških samomorov, ki je *v Avstriji akutnejši kot kjerkoli.
1 "Številke opravičujejo, da gledajo starši s strahom in s plaho ‘bojaznijo, če se vrnejo njih, sino-Ivi iiz kasalrniškega brezna, ki pogoltne vsako leto tisočinko svojih neprostovoljnih Stanovnikov. Številke o vojaških samomorih Iso najhujša obtožnica militarizma in z večjo dokazilno silo kot ¡najstrastnejša besede izpričuje pogubnost in škodljivost sedanjega vojaškega sistema leto za letom na tisoče mladih mož s svojim življenjem. Kri teh žrtev I— njih število je večje kot jih Ugrabijo krvave vojne — obremenjuje vest onih, ki nepoiznajo svoji radodarnosti napram mo-lohu nobenih meja. Dr. Šušteršič, ki vedno rad igra ulogo ljudskega tribuna na Kranjskem, molči na shodih o vojaških grobovih. On že ve, zakaj!
— V Scrantonu, Pa., se je voz
ulične železnice prevrnil Ranjenih od 25 do 35 oseb.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Inkorp. 17. junija 1907 ▼ drž. IUinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, Ul. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Ul. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4X)th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se Imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
“Saj ti pravim, da je le majhen izlet.. Spremljal me bo sel, kateri mi je prinesel pismo. ’
To rekši, je objel soprogo; po-ljubla sta se, in on je odšel.
Minili sta dve uri, minila je tretja ,a Ottorina ni bilo nazaj. Iz nekega okna je gledala Biče na tisto’ stran, od koder bi imel priti. Vsaka stvar, ki se je gibala tam v daljavi, se ji je dozdevala belo pero na njegovem šlemu; vsak šum, ki ga je slišala, ji je donel kot ropot konjskih kopit. Nemirna je z Lauretto korakala gori in doli po sobi. Sedaj je klicala Lupa, in ga prašala po njegovem mnenju, sedaj je šla k oknu in je gledala, a sedaj zopet se je vsedla sama v kak kot in se zamisila vsa žalostna. Čakala je, trpela in se tresla. Minila je še jedna ura, in zopet še jedna, minilo jih je že pet, odkar je odšel Ottorino. in še ga ni bilo nazaj.
“Če mi dovolite,” je dejal Lupo nazadnje, “stečem jaz gledat v Castel Seprio, ali pa pošljemo jednega izmed oprod vašega očeta.”
“Bo boljše, da pojdeš ti,” je odgovorila Biče, “in glej, da pride gotovo! Kadar pojdeta nazaj, bo že pozno, in bo ravno prav, da ga boš spremljal, da ne bo hodil sam. Dobro vidiš, da me pustiš na trnju! Reci mu . . . toda ne, ni treba žaliti ga zaradi mene. On gotovo ni mogel drugače storiti. Reci mu, naj se takoj vrne s teboj, naj pride na vsak način. Prosi ga, prosi ga v mojem imenu, naj me nikar tako bridko ne vara.”	•
Lupo se je napotil, in ona, spremljaje ga do vrat, mu je še ponavljala:
“Varuj se, da se ne vrneš brez njega.”
Še z okna je gledala za odhaja-
jočim, ter mu z migom glave pri-poročevala to, kar mu je bila prej I nje, kolikor je le mogel, češ, da
ko je videl, da na nikak način ne more priti pred prihodnjim jutrom, je poslal njega s. spremstvom šestorice mož, naj bi jo z dvema oprodoma vred dopeljalv Castelletto.
“Pa Lupo?” je poprašala Biče.
“Lupa je obdržal, ker ga ima to noč nekam noslati po opravkih grajskega gospodarja.”
“In torej?”».. '
“Torej vaš soprog me je p-01-slal, naj vam rečem, da bodite brez skrbi, ker jutri on gotovo pride v Castelletto.”
“In tudi Lupo pride jutri v Castelletto?” je vprašala Lau-retta.
“Da, tudi on,” je odgovoril sel.
“Sedaj, če vam je všeč, ukažem pripraviti konje,” je dejal grofov oproda.
Biče je privolila. Brž je bilo vse v redu, in so se napotili. Tista dva, ki sta prej govorila, sta vzela jahajočo gospodinjo in deklo v svojo sredo, ostali so jezdili nekoliko zadej.
Noč je bila temna, in kazalo je, da se napravi slabo vreme. Nikjer ni bilo žive duše. Ko so se že precej oddaljili_od vasi, je zaslišala Biče za seboj neki trušč, krik in udarec z orožjem. Zato je rekla očetovemu oprodi, ki je jezdil poleg nje, naj teče tje zadej da pomiri tiste ljudi, kateri so se morali spreti, kakor se je dozde valo.
A ta je odvrnil:	“Roparji so
nas napadli,” in prijemši za uzdo gospodinjenega konja, je zapodil svojega v dir, ter vlekel še une-ga za seboj. Na uni strani pa je velekel sel deklinega konja.
“O, poslušajta vendar!” je dejala Biče, vsa prestrašena. “Poslušajta ! To je Ricciardinov glas Tecita mu pomagat!”
Ricciardino se je zval uni opro da, ki je bil zaostal z vojaki, do šlimi iz Sepria.
“Ne bo hudega, ne!” je dejal oni, ki je vlekel Bicinega konja “Je sedem mož, dobro oborože nih; koga bi se imeli bati?
Tako rekoč, je vedno gnal ko
z besedami rekla.	j bi spravil njo v varen kraj, ter
Nekoliko kasneje se je stemni-:je ponavljal, da je bila ona pri lo. Ona je čakala, čakala dolgo I poročena zlasti njemu; in gorje časa. Kar se je konečno vendarle njegovi duši, če bi se ji kaj Žale
Zenski, prestrašeni že vsled prve nezgode, ste bili vedno- bolj v skrbeh, videči, da se tako dolgo jaha, in nikoli ne do-spé do namenjenega kraja. Vodnik je jako pohlevno prosil Biče, naj se ne znemirja, kajti v tisti zmenjšavi je bil zašel, in se potem zgubil v gozdu; naj mu odpusti in naj bi tega ne omenjala svojemu soprogu ; sedaj da dobro- vé, kje so, ter da dobo kmalu v Castellettu.
Da bi bili revici vedeli, kam sta ju l-opova peljala, ter v čega-vih rokah sta bili! Namesto, da bi šli v Castelletto, so jahali v Rósate v grad Marka Viscontija Pelagruo-ve kremplje. Grofov oproda, ki je vodil Biče, je bil ravno tisti izdajica, ki se je bil že davno prodal Pelagrui, sel pa je bil najet od Lodrisia, in ravno tako tudi šestorica mož, došlih iz Sepria. Vse dogodke prejšnjega dne in tiste noči sta bila pripra-ila tista dva lopova, da bi Otto-rinu odvedla Biče. Njiju namen je bil, imeti jo v svoji oblasti, da bila na razpolaganje Marku. Vendar sta hotela to doseči tako, da bi se ona ne prestrašila o-dveč, da bi ne vedela, v č-egavi oblasti da bi ostala mirna; potem še le sta jo mislila polagoma pripraviti k temu, čemur je bila določena.
Zato sta opustila svojo prvo misel, da bi se očitno napadlo Ottorina in njego-va dva zvesta spremljevalca. Ko sta napravila zavrgla še marsikateri drugi načrt, sta se oprijela nazadnje tistega, ki sta ga tudi izvršila, namreč: odvesti mladega viteza z zvijačo namišljenega Markovega pisma. Lupa sta mislila ravno tako odtegniti Biči s tem, da bi ga, kadar bi bila že noč, klicala v Seprio v imenu njegovega gospoda. A tega, kakor smo videli, niti ni bilo treba, kajti Lupo je prišel sam v past, kakor je bil prišel že prej njegov gospodar. In tako se je cela lo-povščina izvrstno spone-sla. Bilo- je treba odpraviti le še unega oprodo grofovega, ki ni bil deležen pri tisti hudobiji. A kako skrb je mogel delati ta jedini pro ti tolikemu številu, in kateri še povrh ni ničesar slutil o celi zadevi? Kaj je bilo težjega, nego iznebiti se ga?
Da povemo- po- pravici, počet-kom se je dozdevalo to podjetje Pelagrui vendarle predrzno. Odvesti s silo in pote m držati skrito deklico tako imenitnega rodu, ni šala. Toda Lodrisiu je bilo pre mnogo na tem ležeče, da bi se stvar posrečila, tudi ker se je želel maščevati nad Ottorinom. On mu je torej razpršil vse pomisleke, dokazujé mu, da kak-or so tedaj stale stvari, ni bilo druge po^ ti, če je hotel še -doseči to, kar mu je bil njegov gospod izrecno ukazal. In če bi se moralo- pri tem tudi kaj prehudega dogoditi, bi to opravičevala- sila , in konečni vSpe-h bi nazadnje vse popravil To je, kakor če bi ti bil ukazal spoditi mu jerebico, a ti bi mu jo na mestu kar naravnost spravil v torbo,” mu je dejal, “misliš, da bo zato kaj jezen na te?”
Nazadnje sta sklenila skupaj da bi nekaj časa ničesar ne naznanila Marku, temveč bi čakala da bi se videlo, kako se reči razvijejo-. Kasneje bi se mu polago ma kaj sporočilo, da bi se ga držalo na vrvici, in bi on ne zanemaril popolnoma milanskih zadev. Med tem bi se pa na vje.tni nico vplivalo, da bi mu postala naklonjena ,toda tako, da bi se ona dva pri tem ne izdajala nad potrebo.
zaslišal topot konjskih kopit.
“Tu je! tu je!” je zaklicala Biče, in stekla k oknu skoro brez sape vsled prevelikega veselja.
Četica konjikov je dospela do gostilnice, in koj se je zaslišal odmev stopinj po stolbi. “Ste vi, Ottorino, ste vi?” je reula Biče, stopivši naproti prišlecem. A ni bil on. Pri svetlobi svetilnice spoznala jednega oprodo svojega o-četa, ki je držal za roko tistega sela, kateri je bil čez dan prinesel pismo, in potem odšel z Ottorinom. Ta se je globoko priklonil Biči, in na to rekel, da je prišel iz Sepria, kjer je pustil njenega soproga zdravega in čilega. Da on ji ni bil poslal nobenega sporočila, ker se je nadejal ves čas, da mu bo mogoče samemu vrniti se, kakor ji je bil obljubil. Da pa,
ga pripetilo.
Kmalu na to je p-otihnilo vse in začel so jezditi počasneje. Bi ee je hotela vedeti, kako je končala tista rabuka, hotela govoriti z Ricciardinom, in slišati od nje ga, kaj je bilo. Oproda, ki je jezdil zraven nje, se je pustil prositi dolgo časa, nazadnje je ven darle obrnil konja. Toda kmalu se je vrnil v dir, ter je ves prestrašen naznanil, da je bilo spremstvo- razkropljeno, ter da sedaj razbojniki za njimi tečejo. Tako rekši, je hitro ukazal obrniti ko nje po neki stranski poti, ki je držala v gozd.
Tekli so- naprej in nazaj po ne znanih poteh, po puščavah in mejah skoro celo noč. In vendar je Castelletto le dve uri odaljen od tam, od koder so bili odjezdili.
Štiriindvajseto poglavje.
Biče in njena deklica sta do speli v rosatski -grad, ko se je že dan delal. Mené, da ste v Castel lettu, ste vstopili brez vse skrbi Šli ste čez prostrano dvorišče, od vseh stranij obkroženo z oboki in potem po nekih stopnicah ste prišli na neko- hodišče, iz tega na drugo, in na zadnje ste dospeli v neko dvorano, iz katere se je pri šlo v štiri sobe, in nikjer niste srečali žive duše. Izdajalski opro da, ki ju je pospremil do tja, ju je pustil, rekoč, da gre klicat grajskega oskrbnika, naj pride takoj sprejemat gospodinjina po velja.
Ko ste ženski ostali sami, ste šl-i v notranje sobe, katere ste na šli jako čedne in ukusno oprem ljene. Bile so v njih drage postelje, stolice, mize in ogledala; posode z blago-dišečimi vodami in izlečki ; obleke in lepotičje; skrat-
ka: vsakovrstne ugodnosti, ki so bile takrat v navadi pri novopo-ročeni mladi ženi plemenitega rodu.
Biče je mislila trdno, da je v lastni hiši. Ker je bila vsa utrujena od dolge ježe, se je vsedla na naslonjač. Dekla ji je slekla mokrasto- obleko iz krzna, ter ji oblekla neko drugo iz rujavkaste tkanine, katero je našla pripravljeno, sezula ji je čižme, ter obula par svilenih nizkih čevljičkov, poravnala ji ie lasé, ter podala vodo za roke. Med tem ste se tako pogovarjali:
‘Svita se,” je dejala Biče, “in moral bi kmalu dospeti.’
“O, kako je to- mogoče?” je odgovorila dekla, “sai sve še komaj me dve prišli.”
“Pa pomisli, ko-liko časa so nama storili izgubiti na poti!”
‘To je res. O, slišite, gospa! ko-j ko pride vaš soprog, povejte mu vse o teeh zakrnih — da niso- vedeli, kam so naju peljali, da so izgubili p-ot, da so naju mučili nad štiri ure, in vi ste mogli tako jahati po- noči.”
‘Štiri ure, praviš? misliš, da smo rabili štiri ure?”
‘ Gotovo, in še več! Kakor mi je pravil moj brat, od Gallarate do tu bi se moralo priti v dveh urah. Sedaj pa pomislite, koliko časa smo jezdili in vedno v dir.” “Torej,” je zopet dejala Biče, v štirih urah bi se bil moral Ottorino vendarle rešiti.... In koliko časa, misliš ti, da se rabi od Sepria do tu?”
‘Jaz ne vem; saj pač veste, da nisem znana v teh krajih.” “Tako prilično.... ” je silila Biče. “Misliš, saj je kakih osem milj?... Odgovori vendar.. Ali se ti zdi, da je več?.... Torej denimo deset, denimo tudi dvanajst. O, več ko dvanajst pa menda ni, kaj ne?... ”
“Menda bo ondi okolo.” “Prav! in kaj češ, da je to jezdecu? Brž jih ima za seboj. Torej utegne kmalu priti, in jaz ga pričakujem vsak čas. Ali se ti ne zdi tudi tebi takó?... O, govori vendar, govori v božjem imenu, povej, ali se ti ne zdi tako?” “Mogoče, da pride, toda.... tudi če bi ostal delj časa, bi ne bilo treba biti v skrbéh, kajti moški kadar imajo svoje opravke, se vé, ne morejo gledati tako natanko.... jedna ali dve uri več ali manj....” “Prav praviš, tudi jaz mislim tako. In če se gre za jedno uro ali dve, ni treba brž misliti na kako nesrečo... kaj ne,, da si tudi ti tega mnenja? Saj vem, da se utegne marsikaj pripetiti, in zato bi se ne hotela še bati. A mogoče
tudi, da pride vsak hip, in jaz ga pričakujem. Priporočila sem mu tako vroče!... Toda tiho... ali ne slišiš odmeva nekih stopinj ? Če bi bil prišel, ne da bi bili me dve slišali konjsko hojo čez most?”
Tako rekši, je skočila po koncu, da bi stekla k oknu. Toda Lauretta, ki je bila na tisti strani, je prišla prej do njega. Z okna se je videlo na neki mostovž, nad katerim so bili oboki, naslanjajoči se na tenke ^stebriče. Ona je spoznala prihajajočega, predno je mogla gospodinja pogledati skozi okno, in odtegnivši glavo od železnega omrežja: “Ne, ne,” je rekla, “ni on;. Uganite, kdo je? — Pelagrua.”
“Kdo? tisti, ki je bil samostanski oskrbnik v Limonti.”
“Da, prav on,” je odgovorila dekla. “Kako je pač, ta semkaj prišel!” je nadaljevala takoj, “saj od tistega dne, ko je zbežal iz vasi, se ni nič več slišalo o njem! Da vam po pravici povem, tisti obraz mi ne ugaja. Pa morda je to le moja nespametna misel.... O, glejte, kaj mi pač sedaj prihaja v glavo!”.....
“Da, da, pusti sedaj te neumnosti. Jaz pa dobro vem, kako da je on tukaj. Prav za prav bi bila morala pričakovati, da ga najdem tu, če bi bila le pomislila na to. Ti že povem kasneje.”
Biče se je spomnila, da ko je bila v Varenni tisti dan po nesreči
na jezeru, je bil Ottorino na prigovarjanje limontskega župnika prevzel skrb, da spravi kam ubeg-lega in zasledovanega oskrbnika. Ker ni dalje ničesar vedela o njem, slišavši, da je sedaj tu, je mislila, da mu je podelil Ottorino kako službo pri ttj grajščini. ' Začulo se je trkanje ob ’ sobi-na vrata. Laureta, kateri je bila gospodinja prikimala, je dejala: “Naprej!” Vrata so se odprla in vstopil je Pelagrua. Snel si je bil z glave čepico iz črnega baržuna, in drže jo v, levi roki, je stopal naprej, klanjaje se. Pelagrua — če bi ga kdo hotel poznati — j,e bil pri petdesetih letih, srednje velikosti, suh in droben. Njegovi rumenkasto-bledi lici niste nikoli zaradeli. Dolge, goste in sive obrvi so mu senčile dvoje črnih oči j, katerih ognjeni pogledi se nikakor niso mogli strinjati ž njegovim hlinjeno-ponižnim vedenjem. Le teh dveh očes ni mogel hudobec nikoli vkrotiti, ni jim mogel dati hinavskega izraza. Iz njih je vedno odsevala kruta hudobija in ošabnost. To ste bili dve vražji očesi, ki bi bili izdali kot sleparja celo kakega pobožnega puščavni-ka. Ko je vstopal, ju je vpiral ponižno v) tla, toda potem ju je povzdigoval, ter z bliskovito naglo-stjo pogledoval na desno in levo; a dozdevalo se je, da se boji srečati poglede drugih, kakor tat, ki je v strahu, da bi ga zasačil na slabem dejanju.	(Dalje.)

m
æ
m
s
s
s
hî
s
g
h¡
s
æ
h¡
æ
s
»
æ
s
s
s
s
s
hï
SR
Ali ste onemogli?
Ali ste trudni ? Ali nimate veselja do dela in drugih reči? Ali je vaša prebava slaba? Odpravite te neprilike s tem, da okrepite celi ustroj. Rabite
Severov
Življenski Balzam
(Severa’s Balsam of Life)
Priporoča se tudi zoper dolgotrajno zapeko, zlatenico, slabo prebavo in razne druge jetrne neprilike. Cena 75 centov.
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Vprašajte lekarnarja za Severova zdravila. Zavrnite nadomestitve. Ako jih nima v zalogi, naročite jih od nas.
1 N črednosti prebave.
bitter-wine
TRINEROVO
HORRÉ VÍN0
JOSEPH TBlNtR »ie-622 S.Ashland Ave
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo pustiti nobenih nered-nosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo-moči. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
To visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnieo, kot vse druge neredno-sti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnieo Bolečine v črev ji Glavobol Slabosti Nervoznost Slabo prebavo Zgubo slasti Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pravilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
V lekarnah.
TRINERJEVO GRENKO VINO.
Ne jemljite druzih.
Hi
I
i
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.

Trgovina z opijem.
V dvanajstih mesecih ho konec trgovine z opijem na Kitajskem. Potem ostane še Amerika edina dežela na svetu, v kateri se ta strup konsuimira v veliki množini.
V	resnici se porabi v Uniji mnogo več opija kakor na Kitajskem. To je zelo žalostno dejstvo.
Anglija, ki je oskrbovala Kitajsko s tem strupom, je morala odnehati. Zadnja revolucija je na pravila konec tej sramotni trgovini — zastrupljevanju celega naroda.
Anglija je imela tri vojne s Kitajsko, da je Kitajcem usilila strup. Kitajci so kadili opij, še preden so jim ga usilila Angleži. Arabski pomorščaki so prinesli ta strup na Kitajsko. Kitajska gosposka je preganjala kadilce opija in prepovedala je uvažati in saditi mak. V devetnajstem stoletju je bila vsa trgovina v rokah ainigleško indijskih trgovcev, razupite “East India Company”. Družba ¡je pospeševala sajenje maka na indijskem polju, kupovala je mak v velikih množinah in potem izvažala tihotapskim potom opij na Kitajsko in druge kraje. Zaman je protestirala kitajska vlada proti vtiho-tapljenju opija in prosila angleško vlado, naj “East India družbi” prepove trgovino z opijem. Nekega dne se je podkralju v Kantonu utrgala nit potrpežljivosti in dal je konfiseirati in vreči
20.000	zabojev opija v morje. Na to ugodno priliko je čakala “Vz Ji o d no indijska družba”. Začela je agitirati za vojno in vspela je s svojo agitacijo. Posledica te vojne je bila nankingska mirov na pogodba, po kateri je Angliji dobila Honkong in pet drugih luk je bilo odprtih evropski tr govini. Poleg je moral Kitaj pla čati še vojno odškodnino. Zdaj je pričela cveteti trgovina z opijem. Družbi je bilo odprtih pet luk. Zopet so nastali spori, kitajska vlada je ulagala proteste in Teta 1857 je izbruhnila vojna z Anglijo, v kateri je bila Kitajska ponižana. Trgovina z opijem je bila po vojni postavno priznana. Zdaj je bila strupu odprta pot tudi v notranjost države. Kajenje opija se je tako hitro širila, da je kitajska vlada zopet pričela vojno, še predno je bil sklenjen mir v Trientsinu. Bila je poražena in uvoz opija je bil prost in uzakonjen.
Po sedemdesetih letih bo konec kapitalistični metodi, po kateri se je zastrupljal cel narod.
V	zgodovini bo tvorila trgovina
r opijem celo sramoten madež za angleške kapitaliste. Še v poznih vekih se bodo ljudje zgražali nad požrešnostjo teh kapitalistov.	______
Razne vesti.
— Iz Dallasa, Tex. poročajo, da se je položaj, ki je nastal vsled povodnji v jugovzhodnem in ju-gozapadnem delu države Louisiana, močno zboljšal. Reke, ki So iz-topile in poplavile okolico, so zopet večinoma v svojih strugah. V Sant A n toni ju je voda ravnotabo hitro padla, kakor je narasla.
Največjo škodo je poplav napravil na rižovih nasadih v vzhodnem Texasu in zapadni Louisiani. Blizo Lake Charles, La. je poplavljenih 75 tisoč akrov. Veliko škodo je napravil poplav železnicam. Narasla voda je odnesla jeklene mostove in na mnogih mestih iz-podplula železniško progo. Utonilo je osem oseb in približno en mi-ljon dolarjev je škode v poplavljenem okraju.
— V Seattle, Wash, je pogorelo poslopje, v katerem izhaja de lavcem sovražni list “Times”. Pri požaru je ponesrečilo osem ognje--ga-scev. Škode je 75.000 dolarjev. Sodnik Humphries je takoj obdolžil socialiste, da so zanetili požar Obnašanje in nastop sodnika do kazuje, da ga bo treba izročiti psi-hatrom, ali pa poslati v opazovalnico.
— V Milwaukee, Wis. je držav ni nadzornik* zaprl “Citizens Savings and Trust Co.” Inštitut je bil majstarej^i svoje vrste v Milwaukee in je bil ustanovljen leta 1857. Vse obveznosti znašajo pri bližno en miljon dolarjev, med ka termi je za $350.000 hranilnih u-log, katere pokrivajo aktiva. Banka se je borila že dalj časa s finančnimi težkočami.
— Iz Centralije, 111. poročajo, da se je posrečilo po osemdnevnem napornem delu rešiti iz rudnika rudarja Tošeskega, ki je bil v rudniku Continental živ pokopan.
Počasi je stopal rešeni rudar proti domu, poleg njega pa močan tovariš, ki je bil pripravljen, da ga ujame, ako bi mu prišlo slabo. Srce potresujoči prizor se je odigral, ko je Tošeski orišel pred svoj siromašni dom. Žena in pet malih otročičev je zavriskalo veselja, ko se je približal oče domu. Tošeski je prijel dojenčka, ki je bil v materinem naročju in ga srčno poljubil, potem je pa objel o-stale svojce po vrsti.
— Foss, go-verner države Massachusetts in velik nasprotnik u-nijskih delavcev, grozi, da bo sklical državno legislature k posebnemu zasedanju, ako bodo zaštraj kali strojevodje in kurjači “‘New York, New Hawen in Hartford železnice. Legislatnri hoče predložiti zakonsko predlogo, s katero bi se prepovedalo vsem železniškim uslužbenem štrtajkati. Nadalje pravi famozni avtokrat, ki ima boj s svojimi lastnimi delavci, da bo po svojih močeh varoval ljudstvo v državi Massachusetts.
Uradniki unije izjavljajo, da se prav nič ne brigajo za govorance gostobesednega governerja, temveč bodo to izvršili, za kar še bo do odločili strojevodje in kurjači s splošnim glasovanjem.
— Iz Beloita, Wis., poročajo da je med Andrejem Polanškom, Tončkom Dragano in Josipom Perrucijem nastala bitka radi nekega dekleta. Perruei je smrtno zadel Polanska in težko ranil Dragano. Vsi trije so ljubili enega dekleta. Vzrok boja je bila ljubosumnost. Srečali so se v prodajalni in potegnili so svoje samokrese. Boj je končal z zgoraj omenjenim rezultatom. Perruei pravi, da je streljal v silobranu. Polanšek je najbrže Slovenec.
— Voliva, naslednik verskega humbugarja Dowieja, Elija štev. 3 v Zion Cityju, 111., se je odločil, da pojde v družbi godbe, dvojnega kvarteta in fonografič-nih reprodukcij Dowiejevega glasu, nabirat vernike po državi Illinois. Ko bo zvršil svoje delo v Illinoisu, ba poskusil svojo srečo še v drugih srednje zapadnih državah.
— Dunne, governer države Illinois, in nekaj drugih Illinoisča-nov hoče prositi predsednika Wil-sona, da bi se letos obhajal Zahvalni dan na 19. novembra, ker je petdeset let, lodkar je Abraham Lincoln, osvoboditelj sužnjev, govoril svoj znameniti govor v Gettysburgu.
— Iz Monakovega v Nemčiji poročajo, da se je kraljevskim prijateljem miru posrečilo napraviti mir med spodenim portugalskim kraljem in njegovo mlado ženo. Prepir je nastal radi neke misteriozne bolezni, ki je še pri vsaki zakonski dvojici napravila prepir, ako se je pojavila.
— Iz Bukarešta v Rumuniji poročajo, da vživajo- narodi na Balkanu blagor obeh balkanskih vojn. Do sedaj je umrlo 5000 o-seb v balkanskih državah aa kolero . . . Vojske, kuge, lakote , . . reši nas o Gospod! To je samo v litanijah, v praksi je seveda drugače!
— V Jolietu, 111., je požar raz-djal skladišče za premog in stolp Western United Gas & Electric družbe. Škode je bilo $15.000. To ni nič hudega za Joliet. Tam so v nekaterih delih mesta navajeni večne duševne teme!
— Iz St. Paula, Minn., poročajo, da je znani delavski zagovornik Clarenee Darrow, zagovornik štrajkov, dejal na nekem shodu: “Ako bi vsi delavci prenehali z delom, bi kapitalisti radi priznali njih zahteve.” Povedal je resnico.
— Pobožni, katoliški bankir O’Connor v Jolietu, ki je nasukal celo katoliškega škofa, je bil obsojen od enega do štirinajst let ječe.	i
— Sedmega oktobra je imela pričeti obravnava proti F. M. Rya nu, predsedniku, umije železostav-binskih delavcev in njegovim to varišem, ki so bili obsojeni radi dinamitarske zarote. Zdaj prihajajo zvezni detektivi z nekim lopovom a la Orchard, ki se piše Davis in je železostavbinski delavec, na dan, ki bo pri ponovni ob ravnavi igral ulogo glavne priče. Davis je baje podal že obširno izpoved. Pri zadnji obravnavi se je pri vseh dinamitnih napadih ime novalo njegovo ime. Neznano je pa bilo dejstvo, da je on zažigal dnamitne nabode.
Daviseva “izpovek” spopolnuje obtežilni material proti Rvanu. Davis pravi, da je bil izbran, da naj ve letu 1911 umori Drewa, advokata “Narodne zveze stavbenikov”, ker se je smatralo njega krivim, da so nasilnim potom odvedli John Mc.Namara. Takrat so mu. baje naročili, da naj spravi na druigi svet tudi Burnsa, šefa privatne detektivske posredovalnice. Za glavo Drewa so mu baje ponudili $5.000. Po njegovi izjavi obstoji še vedno zarotniški krožek, dasiravno so Ryan in drugi vsled obsodbe postali neškodljivi.
Malopridnež je baje identičen z nekim Jurijem 0’Domiellom. ki jo že pri prvi obravnavi v Indianapo lisu igral veliko ulogo.
Zakaj niso tega človeka obsodili že pri prvi obravnavi? Mogoče radi tega, da še ga kasneje vpo-rabi za pričo?
Ako ima dama justica tako tan-jko vest, zakaj pa ne -obtožijo kapitalistov, ki v svojih podjetjih more delavce ali pa najamejo malopridne postopače, da postrele štrajkujoee delavce? Ali je delavce moriti mogoče postavno dovo-lieno?
— Albanci, prijatelji avstrijske vlade in ljubljenci grofa- Berch-tolda imajo v Valoni svojo provizorično vlado, v 'kateri so- zastopani vsi mogoči resori; tako imajo
n.	pr. poštnega in železniškega ministra, četudi nimajo v deželi ne šol ne železnic. Dotični -gospodje se tolažijo, češ da je naslov s plačo več vreden kakor delo brez plače. Kljub temu ima visoka vlada 'bolečine; v Valoni se namreč malokdo briga zanjo, izven Valo-ne pa nihče ne — ra-zun seveda Dunaja in Rima. Vlada, ki nima kaj vladati, je pa pravzaprav precej klaverna. Dolgo ji torej že roji po glavi, kako -bj. dosegla tudi doma kaj ugleda. V ta namen je pred kratkim njen podpredsednik; Prenk Bib Doda z opatom mon,si-
njorjem Dočijem sklical v L ješ shod, ki je bil zamišljen kot velika manifestacija za vlado. Velik je bil res. Udeležilo se ga je okrog 2000 Albancev, med njimi tudi škofa iz Kelmetija in Sape. Ali manifestacijo za vlado to ni bila. Ko je Prenk Bib Doda vprašal) zborovalce, če priznavajo vlado v Valoni, se je namreč dvignil tak vihar, da je -prevzvišeni govornik hipoma obmolknil. Rodovi Matja,, Malisori, Zadrima in Puka so slovesno izjavili, da so solidarni s skaderskimi voditelji in da z njimi vred ne priznavajo valonske vlade. Ker je po starodavni arba-naški šegi prinesel vsak zborovalec kar cel arzenal orožja s seboj, je -le malo mankalo, la se ni shod' izpremenil v krvavo 'bitko. Nasprotja med pristaši valonske vlade in skadarskih voditeljev so bruhala z vulkanično silo na dan in Prenk Bib Doda je moral naposled v pravem pomenu besede zbežati. Berchtold je lahko vesel svoje ljubljene Albanije!
— Prav po avstrijsko. Italijanski delavec v Bregeneu je naročil zase in prijatelja dve Ferre-rjevi sliki. Sliki sta prišli, ali delavec ju ni dobil. Pač pa je dobil od pošte obvestilo, da je oddala sliki o-krajnemu glavarju v “presojo”. Slik ni dobil delavec nikda-r več, temveč ga je obvestilo okrožno sodišče iz Feldkirc-hena, da sta sliki konfiseirani in prepovedani. Čudno je res, kako da so na pošti izvedeli vsebino zavoja? .Okrožno sodišče je “utemeljilo” konfiskacijo in prepoved na ta-le p-reču-dežen način: “Tiskovini oziroma sliki poživljata množico, da naj z nasilnimi sredstvi upro-pasti obsto ječi državni red in tudi poveličujeta revolucijo. Ta misel je izražena tudi v drugi sliki in poleg tega proslavlja še kot ideal ono stanje, ki ga je bil zasledoval Francisco Ferrer z revolucionarnimi sredstvi.” Sam sveti duh je ob-seneil te sodnike, ki so brali iz slik misli, ki jih slike lahko zbude. In ti sodniki mečejo tudi kar v en koš tiskovine in slike. Kar velja v paragrafu o tiskovinah, to- velja kratkomalo tudi o slikah.
Res, modri sodniki so to, ki zaslužijo, da se jih odlikuje s posebno kolajno.
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA.
Barberton, Ohio. F. P. Dopis priobčimo prihodnjič. Pozdrav!
Brooklyn, N. Y. P. M. Vaše vabilo in dopis prihodnjič. Pozdrav !
Delavci na prostem,
iz postavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralije, ako rabijo dr. Richter-jev “PAIN-EXPELLER”, kakor hitro počutijo prve znake bolečine.
To sredstvo ima za seboj 431etno zgodovino.	*
Uporablja se - ga po celem svetu ter ga je dobiti v vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov steklenica.
Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih in v prsih, zobobolj, v ušesih in za krč v želodcu.
Bodite pazlivi ter izogibajte se ponaredb.
Pravi Pain-Expeller je dobiti le v zavojih kot je naslikan tukaj. Izdelan pri
F. Ad. Richter,
78-80 Washington Street, New York.
XK~XK~X~XK~X,,X~X~X~X**X**X*<X~X~X**X~X~X~X“X~X**X**X~X»*X*X:
%
? y
?
?
y ♦>
Vabilo na vinsko tergatev
katero priredi
Žensko Društvo “Nada”, št. 102 S. N. P. J.
v nedeljo, dne 19. oktobra t. 1.
v “Narodni Dvorani" na So. Centre Ave. in 18. ulica.
ZAČETEK TOČNO OB 2 URI POPOLDAN.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
----	..- (ADVOKATI—	-----
DF*. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare B’l’d’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:-Pišite v slovenskem jeziku.
Vstopnina 25c. Dame v spremstva proste vstopnine.
X
Za obilno udeležbo se priporoča	ODBOR. %	|
;^XKri~X~X~x*<~X~X~X~X~X~X~XK~X~X"X**X~X~X' «X~X~X~X~X~X~£
EMIL BACHMAN, 1719 So. Racine Ave., Chicago,
Največja slovanska tvorniea aa KASTA VB, EEGALIJE, ENAKE. KAPE PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluj« zlate znake za vea sleven ska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pilite po nal veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in k a teremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh. pile slovenski	TTiiTtl+tljHilU
in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar se je ustanovila.	7
KRAS NI
GRAMOFON
za §10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38 z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
x~x~x~:**x-x~x-:*<>-x-X“X-X“X-x~:-x~x~x-x-x~x**x«x~x~x-:-x~:~«
f PRODAJAM ZEMLJO V SOLNČNI FLORIDI!
f	Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00
X na mesec ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countiju,
•j. Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih V še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potre-** bujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMLJE,
j	406V2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.
»>a^x-:~x~x-:~x~:x-x-x~x~x-x~x-:*««<X“X-x*x~:~>x-x~x~x~:~x~x
t NAJVEČJA	SLOVANSKA	TISKARNA	v	AMERIKI JE X
A	X
x Narodna Tiskarna
♦♦♦	 ....... „%
2146-SO	Blum Island Jive., Chicago, lil.	J
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” X. in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::	x
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
JAMES A. SHALEK, ravnatelj.
Srečni princ.
“Zakaj plakaš?” je vprašala | lastovka. “Vsa sem premočena.” “Ko sem živel s človeškim sr-| cem ”, je odgovoril, 1 ‘ nisem poznal sem v
“Nocoj odidem v Egipt”,«»je de jala. lastovka in bila vsa iz sebe. Obiskala je vse javne spomenike in nekaj časa počivala vrb cerkve-
Oskar Wilde
I vojn , #j^	v/ » v*	— ----—U     r' ~
solza, zakaj živel sem v palači nega zvonika. Kamor je prišla, Visoko nad1 mestom je stala^ na I ganssouc.j — nje praga ne presto-1 povsod so' cvrčali Vrabiči in si še-vzvišenem podstavku: soha srečne- Lj skrb. Podnevi sem se igral s to- petali: “Kakšen imeniten gost ! ga princa, čezinčez z zlato Peno variši na vrtu in zvečer sem vodil Veselila se je tega. prevlečena, dva svetla safirja v o- j pjes v veliki dvorani. Okolo vrta “Lastovka, lastovka, ljuba močeh in z: velikim, rdečim rubinom I je p p visok zid, pa ni mi bilo nič ja lastovka,” je dejal princ, “ali na meču. ^	mar, kaj je bilo za zidom, zakaj ne ostaneš še eno noč pri meni?
Vse je občudovalo soba.	j Se okolo mene je bila sama lepo- “V Egiptu me že čakajo. Jutri
“Lepa je kakor petelin na stre- j)Vorjani so me imenovali sreč- lete prijateljice do drugega slapa, hi”, je pripomnil eden mestnih^o- J uega princa in srečen sem bil v Tam leži povedni konj v visokem 11	~ resnici, če je zabava sreča. Tako bičevju in na velikem granitnem
sem živel, tako umrl. In ko sem | prestolu počiva kralj Memmon.
četov, ki mu je bilo mnogo do tega, da je veljal za veščaka v «met	icvau	r_______t______ ______	________
niških rečeh. “Četudi ni tako kot-|umr^ so me p0Sacp]i sem gor, da |Noč za nočjo čuva zvezde in kedar ristna”, je brž dodal iz plahe bo-jazno, da se razkriče za sanjača, kar pa zares ni bil.
“Zakaj se ne zgleduješ po srečnem princu?” je mati čuteče vpra
gledam vso grdobijo in vso be- zasije danica,, zavriska in onemi, do svojega mesta, in dasi je svi-n- In opoldne prihajajo žolti levi na ceno moje srce, jokam vseeno. vodo1. Oči njih so kakor zeleni be-“Gleji, glej, pa ni ves iz zlata”, rili in njih tuljenje je glasnejše je dejala lastovka sama sebi. Am- od grmenja vode.” šala svojega dečka, ki je jokal,Jpreuljudna je bila. da bi na “Lastovka, lastovka, ljuba mo-ker ni dobil — lune. “Srečni P™c g.]_as izgovorila pikro opazko. ja lastovka”, je dejal princ. “Dane joče če ne dobi, kar si zaželi.” ‘1 Daleč odtod”, je nadaljevala leč, daleč onkraj mesta vidim mla “Veseli me, da vidim koga naL^ z globokim, donečim giasom, doga človeka v podstrešni izbi. svetu, ki uživa neskaljeno srečo,”	0(jtod'je uborna koča v te- Sključen sedi nad pisalno mizo-,
je opazujoč čudovito soho mrmral Ij ujjcj Eno okno je odprto in pokrito čezinčez s papirji in v po-mož, ki ga je življenje razočaralo. Leno yjdim, sedečo pri. mizi. Drob- sodi poleg njega je šopek zvenelihi “Kakor angelj stoji”,, so^šepe- n(>, je njeino obličje in upadlo, ro- vijolic. Njegovi lasje so rjavi, ko-tale sirote v škrlatnih jopičih, z hce raskave, rdeče, vse razbolene dravi in njegove ustne so rdeče bleščečimi predpasniki iz kate- j ocj j„]e. gjvj]ja Pasionke vpleta I kakor granatno jabolko', njegove dralke grede.	v židano oblačilo za dvorno damo, oči velike, sanjave. Za gledališke-’
“Odkod veste to”, je posegelIp- 0bleče na prvem dvomein ga ravnatelja pripravlja delo, am-profesor matmatike a- njih raz£l(H plesu. p0Stelji v kotu izbe leži pak mraz mu ne da delati. Ogenj vor, “saj še niste videli angela, bolan njen sinček. Mrzlica ga tre- je pošel na ognjišču in glad mu Pač, pač v naših sanjah . ®oI -n pomaran{,c bi rad. Ali mati je izsesal sile.” mu odgovorili otrocL in profesor njma drugega kot vodo iz reke; “Še eno noč ostanem pri tebi”, matematike je namrščil obrvi in zato j0ge Lastovka, lastovka, lju- je dejala lastoA7ka, ki je imela
resnici dobro srce, “ali naj mu nesem rubin?”
Oh, rubina nimam nobenega vec”, je dejal princ, “oči so vse moje bogastAro. Iz dragocenih sa firjev so narejene, ki so jih pred' tisočletji prinesli iz Indije. Izkljuj mi oko in nesi mu ga. Proda ga juvelirju, nakupi si živil in drv poslikani | ter dokonča svoje delo.”
Dragi princ”, je dejala lastiov ka, “tega ne storim!” In začela je jokati.
Lastovka, lastovka, ljuba moja lastovka”, je dejal princ, “sto ri kakor sem naročil.”
Lastovka je izkljuvala princu oko in zletela z njim v podstrešno izbo k študentu. Dohod je bil la hak, zakaj na strehi je bila velika luknja. Skozi luknjo je šinila in dospela v izbo. Mladi čloArek je
temačno je poglelal: ni mu bilojma moja lastovka, ali ji poneseš po godu, da otroci sanjajo.	rubin iz ročaja na mojem meču?
Nekoč po noči je lastovka lete- y0ge 90 mi prikoArane na podsta-la nad mestom. Njene tovarišice vek, ne morem se goniti, so pred šestimi tedni odhitele^ v «y Egiptu me pričakujejo", je Egipt, sama. je ostala, zakaj zalju odgovorila lastovka. “Družice se bila se je v lepo 'trstiko med loč- spreletavajo ob Nilu in se razgo -jem. Zgodaj pomladi jo je ugle- vai.jajo> z velikimi lotosi. Kmalu dahu ko je letela nad reko za de- p0jdejo spat na. grob velikega kra 'belo, žolto mušico-^ in vitki as 1 ja. Kralj sam leži v trstike ji je tako ugajal, da je ob 9]?rjnji, v ruimeno platno povit in stala in pričela razgovor.	pomaziljen z dišavami. Okolo vra
“Ali si vredna ljubezni?” je tu ima lanec bledozelenih n.efri-dejala lastovka, ki ni ljubila ovin- flOV in njegove roke so> kakor uve-kov, in trstika se je globoko pri- ]0 listje.
klonila. Obletavala je trstiko in “Lastovka, lastovka, ljuba mo se dotikala s svojimi perotmi vode ja lastovka,” je dejal princ, “ali ubirajoč srebrne kolobarje. Tako ostaneš še eno noč pri meni? De 'se je sladkala okolo nje vse po- ček -je tako žejen in mati je tako let j e.	žalostna.’
“Smešno razmerje!” soi cvrčale “Veš, dečkov ne maram", je ostale lastovke. “Trstika nima de- odgovmrila lastoA'ka. “Ko sem bi-narja. pa mnogo preveč žlahte.” vala zadnje poletje ob reki, stal bil zakopal svojo glavo v roke, pa.
In v resnici je bila vsa reka pol- luč,ala dva malopridneža, mlinar- ni slišal fofotanja kril, in, ko se je na ločka. In ko je prišla jesen, so jeva sinova, kamenje za mano. Za ozrl, je našel žlahtni safir na oVe odletele lastovke.	dela me seveda nista. Lastovke le- neli vijolici.
Ko so cdhitele družice, je la- tamo prebrzo in povrhu sem še iz “Ceniti so me začeli”, je A7zkli-stovki postalo pusto in ljubezen plemena, ki je ppl sAroji nrnosti na I knil. “Eden oboževalcev mi požige ji je zazdela dolgočasna. “Sla- glasu. Ampak znamenje pomanj- ]ja ta kamen. Sedaj dokončam za bo se klepeče z njo in bojim se. kljivega spoštovanja je le bilo.” geto delo!” Ves srečen je bil. da je koketna: zmerom ljubezniči Srečni princ je pogledal tako o- Naslednji dan je odhitela la z vetrom.” In v resnici- se je trsti- tožno, da se je razžalostila lastov- stovka v pristanišče, sedla na jam ka ljubko priklanjala., kadar je za ka. “Hladno je tu”, je dejala, hor velike ladje in opazovala ka pihal veter. “Meni je romanje>po “pa le ostanem še eno noč pri te- ko vlečejo mornarji težke zaboje godu”, je nadaljevala lastovka, bi im tvoja potoA7ka bom.”	po vrbeh izpod palubja. “V Egipt
“in tudi moja žena mora iz kraja “Zahvaljena, ljuba moja lastov grem”, je klicala lastov-ka, ampak v kraj.”	ka”, je dejal princ.	nihče se ni zmenil in ko je vzšla
“Ali greš z menoj?” jo je na- ln lastovka je izkljuvala veliki Nuna, sc je vrnila, k srečnemu prin posled vprašala lastovka; ampak rubin iz ročaja in z žlahtnim kam- cu.
trstika je odkimala: zrasla je z Lom v klijunn je odhitela preko “P0 slovo sem prišla”, ga je zemljo.	streh.	pozdravila.
“Šalila si se z menoj”, je za- Letela je mimo stolpa katedrah “Lastovka, lastovka, moja lju-kričala lastovka, “k piramidam Le, kjer stoje mramorni angeli.Ima lastovka”, “ali ne ostaneš pri se napotim. Pozdravljena!” Tu je mimo palače in ples in godbo j-e meni še eno noč?” lastoA-ka odhitela,	slišala pod seboj. Lepo dekle je “Zima je,” je odgovorila la-
Ves dan je letela in ko se je zve- stopilo z ljubimcem na balkon, stovka, “in kmalu zapade sneg. čerilo, je dospela do mesta. “Kje “Kako čudežne so- zvezde”, ji je y Egiptu pa sije gorko solne e in naj prenočim?” je dejala, “Upam	dejal “in kako čudežna je moč lju I palme so zelene	in	krokodili leže
da me mesto sprejme gostolju-b	bežni!”	v blatu in se leno	ozirajo. Moje
no!”	“Upam, da bo oblačilo do dvor- vrstnice si spletajo gnezda v tem-
Potem je lastovka ugledala so- nega plesa zgotovljeno”. je odgo- plu Baalbekovem in rdeči in beli ho na visokem podstavku.	vorila. “Pasionke sem dala, vple- golobje jih opazujejo in dragi
“Tu ostanem!” je vzkliknila,	sti. ampak šivilje	so strašno lene.’	princ, zapuščam	te,	ampak ne po-
“Lep kotiček je in svežega zraka Preko reke je	hitela in videla	zabim te nikoli,	in	drugo pomlad
je dovolj.” In sedla je srečnemu po-d seboj laterne na jamborih, ti pirnesem lepa bisera namesto princu na vznožje. ,	Nad getom je letela in opazila ba- onih, ki si ju razdal. Rubin ho ho-lj
“Zlato spalnico imam”, je de- rantanje starih Židov. tehtajoči rdeč od rdeče rože in safir bo sinji jala lastovka tiho sama sebi, ko denar v bakrenih skledicah. Do- kakor široko morje.” se je ozrla naokolo in hotela za- Upevši do borne koče je pogledala “Spodaj na trgu”, je dejal spati. Ali ravno ko je hotela vtak- vanjo. Deček je pokaišljeval na srečni princ, “stoji mlada dekli-niti glavico pod peroti, je kanila Postelji in mati je od utrujenosti ca in prodaja užigaliee. Užigalice nanjo težka kaplja. “Čudno!” je zadremala. Skakljala je v izbo in je stresla v cestni lijak in vse so vzkliknila lastovka, “Ni ga obla- Položila veliki bubin na mizo tik | pokončane. Doma jo oče pretepe, ka na nebu, zvezde so svetle in I njenega naprstnika. Nalahko je Nv;e ura ne prinese denarja, in brid-jasne, -pa vendar rosi. Podnebje I zafofetala okolo postelje in s svo- ko plaka. Bosa je, brez nogavic in severne Evrope je res grozno. Tr-1 •Bn'd krili popahljala dečku po če-1 razoglava. Izkljuj mi še drugo stika je ljubila dež, ampak to jePu. “Eh, prijete-n hlad”, je dejal oko, daj ji ga, da je oče ne prete-hila gola sebičnost. ’ ’	otrok- ‘‘bolje mi je sedaj ’’. In de- pe.’
In druga kaplja je kanila. ček je utonil v sladkem spanju. “Še eno noč ostanem pri tebi,” “Zakaj- je ta soha na svetu, če Lastovka se je vrnila k srečne-1 je dejala lastovka, “ampak dru-ne zadrži niti dežja”, je dejala. mu princu in mu povedala, kaj je gega očesa ti ne izkljujem, da ne “Raje si poiščem kotiček na dim- storila. ^ Čudno , je dodala, to-1 oslepis.” niku!” In lastovka se je odprav-1pl®1 če- pa je mraz”.	| “Lastc
ljala, da odleti.
‘Lastovka, lastovka, moja lju-‘Od storjenega dobrega dela”,lba lastovka”, je dejal princ, “sto-
Ali preden je razpela svoje pe- je dejal princ. In lastovka je raz- ri kakor sem ti naročil.” roti, je kanila tretja kaplja; po- mišljala in zaspala. Misli jo je vse In lastovka je izkljuvala princu gledaia je kvišku in uzrla — kaj lej odrešil spanec.	drugo oko in odletela z njim. Šini-
je uzrla!	Ko se je	izdanilo, je zletela na	la je mimo deklice in spustila bi-
Oei srečnega princa so bile	pol-	reko in se	okopala. “Čuden podser v -njeno roko. “Kakšno čarob
ne samih solza in -solze so se mu jav”, je dejal profesor ornitologi-1no steklo!” je vzkliknila dekli-točile po zlatem obličju. In njegov	je, ki je koračil1 ravn0 čez most.	ca in smeje tekla domov,
obraz je bil v mesečini tako	lep,	“Lastovka	po zimi!” Napisal je	Lastovka se je vrnila k prihcu
da je lastovko obšlo globoko so- o tem dogodku v časopisu dolgo “Slep si”, je dejala, “zmerom o gutje	pisanje. Vsi ljndje sol govorili o stanem pri tebi.”
“Kdo si?” je vprašala,	njem, ampak pisanje je bilo tako “Ne, no, ljuba lastovka”, je de
“Srečni princ.”	' učeno, da ga nihče ni razumel. jal princ, “tvoja pot je v Egipt.
Zmerom oistanem pri tebi”, je dejala lastovka in zaspala princu na vznožju.
Prihodnji dan je sedela princu na rami in mu pravila zgodbe iz tujih dežel, ki jih je videla. Pripovedovala mu je o rdečih ibisih, ki stoje v dolgih vrstah na bregovih Nila in love zlate ribe s svojimi kljuni; o sfingi, ki je stara kakor zemlja in ki živi A’ puščavi in vse ve: o trgovcih, ki stopajo počasno poleg svojih kamel in svaljka jo ambro s prsti; o kralju mesečnih gora, ki je čm 'kakor ebe-noA'ina in ki obožuje velik kristal;
veliki zeleni kači, ki živi v palmovem deblu in ima dvajset svečenikov, kateri jo krmijo z medenimi štruklji: o pigmejah, ki veslajo na širokih ploščatih listih -preko daljnega morja in se vojskujejo hrez nehanja z metulji.
“Ljuba moja. lastovka,” je dejal princ, “čudovite reči mi pripoveduješ, ampak še čudovitejša je beda mož in žena. Skrivnost reve je največja vseh skrivnosti. Vzdigni -se kvišku! nad to mesto, in povej mi kaj vidiš.”
In lastovka je zletela nad veliko mesto in, videla, kako- bogati vživajc' srečo v lepih stavbah, 'berače pred njih pragi. Zavila je v temne ulice in opazila blede obraze stradajočih otrok, ki so z begajočimi, izgubljenimi očmi strmeli v črno cesto. Pod mostom sta ležala dva dečka, drug druge mu v naročju, -drug drugega ol grevajoča. “Kako sva zlakote-na”, sta dejala, “Proč odtod! je zavpil stražnik in odšla, sta na dež.
In lastoATka se je vrnila in pravila princu, kar je videla.
“S čistim zlatom sem pokrit”, je dejal princ, “odkruši ga, listek za listkom. Razdeli ga siromakom. Živi ljudje menijo, da, jih zlato osreči.”
Lastovka je o-dkljuvala listek čistega zlata za listkom, dokler mi princ popolnoma osivel. Listek čistega zlata za listkom je lastovka nosila revežem in obrazki otrok so postajali rožnati in -smejali so se, igrali na cesti in kričali: “Kru ha nam ne manjka!”
Potem je' zapadel sneg in za snegom je pritisnil mraz. Ceste so iz-gledale kakoir posrebrene, sve-tile se i'n lesketale, dolge ledene sveče — kakor kristalna bodala — so visele s streh in otroci so bili zaviti v škrlataske1 plašče in so se drsali po ledu. Uboga lastovka, je prezebala od dne do' dne hujše, a od princa se ni hotela ločiti preveč ga je ljubila. Pobirala je drob tine pred pekovimi vratmi če ni bilo opeka in se grela fiofetaje perotmi.
Ampak naposled je bilo lastovki očito da se ji ‘bliža smrt. Toliko sile je še imela da je poletela prin ju na rame. “Pozdravljen dragi princ!” je zamrmrala “daj da ti poljubim roko!”
Veseli me, da greš končno Egipt, ljuba moja lastovka!” je1 dejal princ. “Predolgo bi se zamudila tu. Ampak daj, poljubi me na ustni, ljubim te! ”
Ne grem a7 Egipt,” je dejala lastovka. “V domovanje smrti grem. Smrt je sestra spanca, kajne?” In lastovka je poljubila sreč nega princa na ustni in omahnila mrtva k njegovim, nogam.
V tem trenutku je nekaj počilo v sohi-, kakor da bi se nekaj raz treščilo. V resnici se je razpočilo svinčeno srce na dvoje. Mraz je bil hudo strupen.
Drugi dan zgodaj se je spreha jal župan spodaj na trgu v družbi mestnih očetov. Dospev-ši do sohe se je ozrl na njo.
0	moj Bog”, je dejal, “take' siromašno izgleda srečni princ!’
1	Silno siromašno!” so ponovili mestni očetje, ki so bili z žtapa nom vselej enih misli; stopili sof bližje, da si stvar natančnejše o-gledajo.
‘Rubin je padel iz ročaja, hči so proč in zlata prevleka je zginila’,, je dejal župan. “Tak je kot berač”.
‘Kot berač!” so pritrdili mest-
ni očetje.
‘In tu mu leiži še mrtva ptica pri nogah”, je nadaljeval župan. “Razglasiti moramo, da pticam ni dovoljeno tu umirati.” In mest ni komisar si je zapisal sproženo misel.
Sobo srečnega princa so sneli s podstavka.
“Kep ni več lepa, nima nobenega pomena več”, je dejal profesor za zgodovino umetnosti.
Soho so potem v plavžu- stopili
iri župan je sklical sejo svetovalcev, da odločijo-, kam s kovino.
Napraviti moramo seveda drugo! soho”, je dejal, “mojo- soho.”
“Mojo soho!” so vpili mestni očetje in se hndoi sporekli. Ko sem zadnjikrat slišal o njih, so se še zmerom pričkali.
“Čudno,” je dejal paznik pri plavžu. “To počeno srce se ne stopi v ognju, vrzimo ga v kraj”. Vrgli so ga na gnojišče, kjer je že ležala mrtva lastovka.
‘ ‘ Prinesi mi najdragocenejše stvari iz mesta”, je dejal Bog enemu izmed angelov. In angel mu je prinesel svinčeno srce in mrtvo ptico.
“Dobro si pogodil”, je dejal Bog. “Zakaj" v rajskem vrtu bo ta ptica prepevala od vekomaj do komaj in v mojem zlatem mestu me ho slavil srečni princ.”
— V St. Paulu, Minn. je pogojila Union železniška postaja. Poslopje je gorelo kakor seno in nevarnost je bila velika, da se požar razširi na bližnja poslopja. Škode je približno $250.000.
Postajanje služila tsem železnicam, ki so križale v St. Paulu. Takoj so pričeli graditi provizorično postajo.
— Iz Washingtona, D. C. poročajo, da je prišlo do pretepa med Reedom, senatorjem iz države Missouri, in Me Intyrom, zastopnikom “Zveze proizvajalcev.”
Me Intyre je imel neko zapriseženo izjavo (affidavit), v kateri so bile izmišljotine o senatorju Reedu. Ker si senator Reed ni mogel na drug način poiskati satis-fakcije, je Me Intyra pošteno pre-klestil.
POZOR! SLOVENCI POZOR!
'Naznanjam vsem slovenskim rojakom v Barbertonu in okolici, da sem otvorilj premogokop na južni strani mesta (John’s Corners).
Priporočam se Slovencem, da me blagovolijo podpirati v omenjenem podjetju, ter jim zagotovljam, da bodo pri mojem podjetju točno in dobro postreženi, poleg tega pa bodete dobili pi-i meni premog cenejše kot pri tujih trgovcih te stroke. Rojaki podpirajte rojaka! Cena našem premogu je:
1	tona .............. $3.40
2	tona .............. $6.60
3	tona . ............ $9.60
4	tona ............. $13.00
Naročila za naš premog prejema Martin Železnikar, 436 Bolivar Road. Peoples Phone 103.
JOHN KLUN,
lastnik.

Slovencem v Barbertonu
in okolici na znanje!
Podpisana naznanjava, da imava naprodaj še lepo število stavbišč (lotov), na lepem in prijaznem kraju na severo vshod-ni strani mesta Barberton. Stavbišča (lote) se prodajajo po $100.00 do $500.00. Ta kraj je na lepi prijazni ravnimi, ako kateri izmed slovenskih rojakov želi za stalno naseliti se v Barbertonu, nudi se mu sedaj zelo lepa prilika in nizka cena. Vsakateri Slovenec, kateri želi kupiti stavbišee (loto) in je nezmožen angleškega jezika, naj se oglasi pri našemu zastopniku Martin Železnikarju, kateri vam bo dal vse potrebne informacije v popolno zadovoljstvo.
<jf Se priporoča vsem Slovencem v Barbertonu, O.
Orion H. Miller &
John W. Me Coy Co.
:
i
y T T
y y X
POZOR
Slovenci v Barbertonu!

Podpisani želim naznaniti, da sem odprl moderno vrejeno prodajalno vsakovrstne zlatnine, godbenih instrumentov, vsake vrste bicikljev (dvokoles), različnih vrst gramofone, sploh vsako jake potrebščine za družine, mladeniče in dekleta. Pridite in oglejte si našo novo otvorjeno trgovino. Za vse blago, kupljeno v naši prodajalni vam jamčimo (garantiramo). Vse nadaljna pojasnila lahko dobite pri našem zastop-niku_Martin Železnikarju.
DAN TH0NAS & C0.
220—2nd Street,
Barberton, Ohio.
i ^\\vwv\\\\\\\\\\\v\ví^vc^^
Iskre.
Siromaštvo ljubi tovaršijo in zato jo ima dosti.
Dolžnost vsakega je, da voli v svojo korist. Delavec pa vendar voli v korist kapitalistom.
: Dokler človeku drugi ljudje odločajo, koliko je vredno njegovo delo, toliko časa je človek mezdni suženj.
Delavski otroci so vsi rojeni v siromaštvu in bedi. Dokler ob st o ~ ji izkoriščevalni sistem je zanje edina rešitev, da splezajo drugim na hrbet.
Delavec, ki dela za buržoaznega političnega “bosa”, podpira sedanji sistem: izkoriščanje, revšci' 1I0 in prostitucijo. Kdor agitira za socializem, dela za boljšo ¡bodočnost svojih otrok.
' Kdor se boji socializma je ‘igraftar”, ali ima izdelan načrt ja “graftainje”. ali je pa ignorant, ki se niti ne zaveda, daj .živi lla zemlji.
i Socializem, pravijo, ni ameriški.
^eveda, da ni. Saj tudi delavci
liiso bili nekoč zanj.
daj!
>
■ Smo pa se-
1 Socializem je proti veri . . . 'fako govori nevednež a.li pa. de-mvski nasprotnik. Kdor ljubi rešile», se bo najprvo prepričal, kaj te socializem in potem postal ak-iiven član socialistične stranke.
Anton Mahne.
t
■ _ V Little Rocku, Ark., je šest tolovajev ukradlo najprvo šest pušk-repetirk v prodajalni. S temi puškami so strahovali mesto, £0 so skušali oropati Fultonovo Iranko. Roparski napad se je vseeno ponesrečil, ker niso mogli odpreti notranje Shrambe v blagajni. Odnesli so le $70,samih centov.
Importirane slovenske grafo-fonske plošče, Columbia grafofo-ne, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A. J. Terbo-vec & Co., P. O. Box 25, Denver Colo.	(Adver.)
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo, domače vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 N.
Warman Ave., Indianapolis, Ind.
Različni ljudje.
< Velika razlika je med ljudmi. ysakdo ima nekaj, kar ga razlikuje od drugih. Nekateri ljudje lahko prenašajo vse vremenske izpre membe, ne zbolijo tako z lahka, dočim so drugi zelo občutni. Navadno je izguba slasti in moči, Iki ¡jih najprej zadene, in zato jim pri jpioročamo v vsakem takem sluiča-ju, da naj rabijo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da jih izčisti in okrepi. Če dalje časa uživamo to zdravilo, se prebavila bolj okrepijo in usposobijo, da od vračajo napade bolezni. Pričnite uživati to zdravilo, bržko zapazite 'slabost, izgubo slasti, ali da ne gre ¡blato od vas, glavobol, ali boleči-,no v sklepih, razdražljivost, škrat !ka, kadarkoli se dobro ne počutile. V lekarnah Jos. Triner, uvaža-¡lec, 1333—1339 S. Ashland Ave., ¡Chicago, 111. Pri revmatičnih bolečinah izvinkih, odrgah vam done-!se Trinerjev liniment brzo olajšavo.
•	Advertisement.
RAD BI IZVEDEL
1 za rojaka Anton Homovec. ¡Imam mu sporočiti važne dru-¡števene stvari; prosim ako kedo •izmed cenjenih rojakov ve za ¡njegov naslov, da mi ga javi! Za •kar mu bom zelo hvaležen, ali pa ¡naj se mi sam javi: tem hitreje, ¡tem boljše!
¡.■osip Škerl, Box 208, Dunlo, Pa.
! 3x	Advertisment.
i NAZNANILO IN' VABILO.
i S tem ste vabljeni vsi rojaki, Iki stremite po boljšem življenju, .¡neodvisnosti, samostojnosti in u-! živa ti sad svojega truda, da si pri 'dete pogledati lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov in far-merjev ter se prepričate na last-
ne oči, in potem sodite po svojem premisleku, kje da je bolj za vas? Mučiti se in garati za par borih dolarjev po zaduhlih tovarnah, ru dokopih in drugih življenju in zdravju škodljivih krajih kjèr zaslužek komaj zadostuje za vsakdanje potrebščine, ali pa biti samostojen in neodvisen sam svoj gospodar in delodajalec na zdravem in svežem zraku, v prijaznem in rodovitnem kraju, kjer se vaše delo stotero izplača in kjer v par letih za marljivim delom in dobrem gospodarstvu postanete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar in premožen farmar, katerega vsakdo časti in mu ni treba poslušati bosov, krvav pot potiti ter z istim drugimi žepe polniti, ki Vas v zahvalo za to, v slučaju bolezni ali meomoglost.i odslove ne oziraje se, k’aj bode iz vas potem, ter Vaše mesto nadomeste z mladimi in čvrstimi močmi.
Pomislite nekoliko ter pripravite si boljšo bodočnost ter pot do uživanja sadu Vašega truda in svojih žuljev, da Vam ne bode potreba na stara leta skrbeti, kje bodem spal? kaj bodem jedel? in kaj bode z mojo drnužino, ako delo izgubim, zbolim ali celo Tina r jem? Še je čas se takih skrbi rešiti in si pripraviti boljše življenje.
Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje, v zdravem .in prijaznem kraju, kjer imam še precej zemlje na prodaj, po nizkih cenah in ugodnih ter malih obrokih, tako da si lahko vsakdo svet nabavi v tej slovenski naselbini, kjer je zadnje štiri mesece nad 80 rojakov posestva kupilo, kar vam je lahko jasen dokaz, da je svet rodoviten, kraj prijazen, dobra in zdrava voda, ugodno podnebje in klima, vedno dober trg in izvrstna železniška zveza z vsemi večjimi trgi in mesti, in vsakovrstne druge potrebne ugodnosti. Kdor želi natančnejša poročila o tem, mu drage volje na zahtevo pošljem. Pišite čim prej, dokler svet ne bode popolnoma razprodan na A. Mantel, L. Box 221.,
Wausaukee, Wis.
V dodatek za naznanilo s tem sporočam vsem rojakom, ki so mi že svoj prihod naznanili, kakor tudi onim ki so že svet kupili in se še ne naselili, da sem pisarno v Chicagi preselil sem, kamor sem se tudi za stalno naselil, tako da mi bode mogoče vsakemu v vseh možnih potrebščinah iti na roke in pomagati v vseh ozirih. Ko se odločite sem priti, kupite vožni listek naravnost v Wausaukee, Wis., naznanite mi svoj prihod, da Vas na postaji pričakam in se 7.) Vas zavzamem.
(Advertisement.)
1913! — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lak ner, 1595 3rd Ave., New York. N. Y.	(Adv.)
Vsem rojakom na znanje.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Dobra prilika rojaki.
Prodam farmo, obsegajočo 156 akrov; 50 akrov je lepo izčiščenega in drugo je pa gozd, dober les. Cena je samo $22.00 aker. Na farmi je nova hiša s štirimi sobami, poleg je vodnjak 115 čevljev globok, zraven je lep sadni vrt obdelan v najlepšem redu. Tukaj je središče slovenske in poljske naselbine in nudi lepo priliko za malo trgovino (štore), ker do sedaj je še samo ena v bližini.
Za natančneje pojasnila pišite na: Geo Plahutnik,
Oxly, Mo.
(Ad v ertisement.)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.''
VAŠE SLIKE POVEČAMO.
Ako želite imeti Vašo sliko, slike vaših otrok, očeta, mater, bratov in sester v naravni obliki povečane, najboljše vrste okvir (ro-mi) s pozlačeno barvo in steklom, tedaj pošljite nam Vašo sliko in mi bodemo isto povečali. Druge tvrdke izdelujejo take po $15.00 in več. Pri nas stane samo $5.00, katere izvolite poslati z vašo na-roSbo.
Rojakom, kateri želijo kupiti sv. razpelo naj se obrnejo na našo tvrdko; mi imamo v zalogi taka razpela v velikosti: 15 palcev visoke in 8 palcev široke, iz neke vrste kamna, ki daje zelo lepo svitlobo od sebe v temi, tem bolj je soba temna, tem bolj se razpelo sveti na križu.
Talka razpela lahko dobite pri naši tvrdki za nizko ceno $1.00.
Za točno pošiljatev in dobro postrežbo, jamčim z svojim lastnim imenom. Pišite nam na ta naslov:	N. Tonkovich,
Box 601 Salt Lake City, Utah.
(Advert.)
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
IV iz Re cene.
Dobra postrežba, električna svit Ijava, dobra kuhinja, vino brez j plačno, kabine 3. razreda na paro brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha 'Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrij ski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vija ka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argen tina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y
ali na njih pooblaščene zastopni ke v Zjed državah in Kanadi.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Islam! Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
kJVažno uprašanje!
Ja mi opravi
V w najbolje in najceneje j
Konzularne
S3ætwwfête
vojaške*207 Hanover St.
“*m •Uihuffiwaulæc.ms.,
J. S. JABL0NSK)
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotofrafično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovea, tropinjevea in grenko vino._ Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.	A HORVAT, Jollct, 111.
linijske smodke najfinejše ka-
kovosli z znakom S. H, P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od strženo vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Clair Ave., K. E. Cleveland, 0.
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsako sredo ob 10 uri zju traj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moder ni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE
MAURICE W. KOZMINSKI
Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbom St., Chicago, HI.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lavvndalc Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
i FRANK J. PETRU *
$	JAVNI NOTAR
•g Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko atavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-*vo stavbinsko in posojilno druŠ.
Hrad Rabi stavbineko ” ”	"
Unijsko stavbinsko ” ”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
.hi Ustanovljeno teta 1900
ru
ALI NIMATE LEPIH LAS?—LEPI LASJE SO KRAS ČLOVEKA!
Ali je koža na Vašem obrazu starikava? Pomladite jo!
V zalogi imamo veliko množino ženskih kit, v raznih umetniških formah, razne vrste “pofs” v formi krone ali v vrsti.
Dalje imamo v zalogi najboljše vrste dišeča mazila za vzdrža-vanje lepe in mlade kože, Lotol, kožo pomlajujočo tekočino za umivanje.
... K?-ter!m izpadajo lasje, naj rabijo naša dobra sredstva za čiščenje glave in proti izpadanju las.
Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in cene za razna dišeča mazila in druge v lasulj,tko obrt spadajoče predmete.
Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno znamko za 2c. Pišite slovenski.
M. LENARD 2202 So. 40th Ave., Chicago, HI.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ive. Chicago, Illinois
Frank Stonicti,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve VTste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zve*
FRANK S X O IV I C H,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 606, CHICAGO, tt.t.
PROSTO!
40 najlepših slovenskih 40
RESNI
3 mesece na poskušajo $1.00 mesečno
Te izvrstne mednarodno govoreče stroje, vam prodamo na nizke mesečne obroke $1.00 in poleg dobite 40 slovenskih pesmi brez plačno, katere si sami izberete iz našega cenika (kataloga).
Pošljite nam samo $5.00 vna-pred in mi vam odpošljemo stroj z rekordami. Pišite še danes po naš cenik, katerega vam takoj pošljemo, brezplačno. Pišite na
INTERNATIONAL PHONOGRAPH CO.
196 E. HUSTON ST.	DEP’T G.	NEW YORK, N. Y.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje In naj-—....... bolj varno. —.
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge In plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, ni