ISSN 0350-5561
za konectedna
V petek še lahko nestalno vreme, v soboto in nedeljo sončno in topleje.
5S let
številka 29
četrtek, 24. julija 2008
Zavarovalnica Triglav že izplačuje škode
Zadnje neurje je naredilo veliko škode. V zavarovalnici Triglav so se skušali kar najhitreje odzvati in svojim zavarovancem čim hitreje povrniti škodo. Po besedah predsednika Uprave Zavarovalnice Triglav, mag. Andreja Kociča je skupno število doslej ocenjenih škod, prek 9000, ocenjena vrednost pa prek 25 milijonov evrov. Skoraj polovico tega odpade na Prekmurje. Do konca prejšnjega tedna so rešeli in izplačali akontacije blizu 1000 oškodovancem. "Zavarovalnica Triglav je
Začel se je nogometni ples
že izplačala več kot pol milijona evrov, nekatera nakazila že v torek, dan po neurju, večje število pa v četrtek," je povedal mag. Kocič. Mag. Vladimir Mišo Čeplak, član Uprave Zavarovalnice Triglav pa je predstavil novo Zavarovanje doma, ki ga je Zavarovalnica Triglav letos pripravila za vse lastnike stanovanjskih hiš, etažne lastnine in za tiste, ki želijo zavarovati le stanovanj ske premičnine, in Zavarova-
tnje avtomobila, ki ga zavarovalnica priporoča vsem lastnikom avtomobila, poleg zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kije
rovanje doma predstavlja
Rudar se na uvodni tekmi ni izkazal. Bo v soboto na domačem igrišču bolje? Nogometaši pričakujejo čimveč navdušenih navijačev.
Ogroženo tudi Gorenjevo premoženje?
Nad uredbo srbske vlade, s katero so sredi junija sprejeli popravek uredbe o zaščiti premoženja po razpadu nekdanje SFRJ (ta določa, da se lastniška pravica nad zemljišči po razpadu nekdanje skupne države nacionaliziranega premoženja avtomatično vpiše družbam, ki jo zdaj koristijo), so v Gorenju, kjer tudi čakajo na vrnitev premoženja, zgroženi in pravijo, da gre za ponovno denacionalizacijo. »Težko si predstavljam, da bi Srbi razmišljali o poti v Evropo, po drugi strani pa sprejemali takšne odločitve,« pravi predsednik uprave FranjoBobinac. Seveda se s tem postavlja tudi vprašanja pravne varnosti naložb v tej državi, torej tudi dveh tovarn, ki jih je Gorenje postavilo v njej pred časom.	■ mz
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Solidarnost na preizkušnji
Mira Zakošek
celovito paketno zavarovanje za vsak dom, zavarovanje avtomobila pa krije tudi naravne in elementarne nesreče," je med drugim poudaril mag. Čeplak.
"V Zavarovalnici Triglav pričakujemo, da bo imel letošnji dogodek verjetno še večje posledice od lanskih poplav, zaradi pogostih ujm z množičnimi škodami, ki so v prihodnje zelo verjetne, pa svojim strankam svetujemo, naj preverijo ustreznost zavarovalne zaščite," je na novinarski konferenci še povedal predsednik Uprave Zavarovalnice Triglav.
Narava nas vztrajno opozarja na rane, kijih z neodgovornimi posegi vanjo povzročamo. Zadnja neurja so znova pustošila po Sloveniji, znova tudi po Gornji Savinjski dolini, kjer je bil tokrat še posebej prizadet gozd, na katerega so v tej alpski dolini tako zelo ponos ni.
Skupno je bilo v manj kot uri po Sloveniji uničenih 570 ha gozdov, opustošenih pa kar 8.700 ha. 473 kubičnih metrov lesa je obležalo polomljenega in v večini primerov tudi neuporabnega. Od tega je bilo v Zgornji Savinjski dolini poškodovanih 1.200 ha gozdov, 270 ha pa popolnoma uničenih. Neuporabnega je obležalo okoli 250 tisoč kubičnih metrov lesa. Veliko ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Pravzaprav nam vreme v Sloveniji katastrofe povzroča zdaj že tradicionalno, kar vsako leto. A doslej so bila največkrat prizadeta le manjša območja, nekaj krajanov, nekaj cest, mostov, tokrat pa je narava spet »kosila« vsevprek. Stara praksa, da sosed priskoči na pomoč sosedu, se tokrat ni obnesla. Vsi so bili na istem. Dela je bilo povsod veliko, rok, ki bi poprijela za delo, pa premalo. Pa so se mnogi kar odločili in prišli sami, največ med njimi je bilo takšnih, ki so divjanje narave občutili nekoč že na svoji koži. Organizirala se je tudi skupina velenjskih tabornikov. Toda kmetje, ti so bili tokrat najbolj prizadeti, tokrat takšne pomoči niti niso potrebovali. Sami namreč znajo pošteno zavihati rokave. Tokrat so potrebovali predvsem strokovnjake, takšne, ki so usposobljeni za prekrivanje streh, takšne, ki so vešči težkih gozdarskih opravil. In prav jim seveda pride in jim bo še prišel tudi denar. Ta solidarnost pa je vedno znova na preizkušnji. Pa to ne velja za posameznike, ki so pripravljeni hitro priskočiti na pomoč in so pač tisti, ki v takšnih primerih hitro dajo in zato dobrosrčno dvakrat dajo. Povsem drugačna je praksa pri državnih institucijah, pri tem tudi naša nova skupna domovina Evropa ni nič drugačna. To pa je žalostno. Tako je žal dejstvo, da v Sloveniji še vedno nismo sanirali posledic poplav na Bovškem, v Železnikih, pa tudi Zgornji Savinjski dolini. Nesreča sicer vedno preseneti, a ujme postajajo vsakoletne, enkrat udarijo tu, drugič tam. Zato bi bil že skrajni čas, da se nanje pripravimo s proračunskimi sredstvi in ni potem pomoč stvar politične volje in prestiža.
Občinsko stavbo bodo hladili
Občinska stavba je v tem času eno samo veliko gradbišče, čeprav delo v njej kljub vsemu teče. Uslužbenci se selijo in se prilagajajo obnovi. »Vse gre po načrtih,« pravi župan Srečko Meh. Izvajalci lovijo zastavljene roke in seveda hitijo. Obnova je bila zahtevna in obsežna, saj so v stavbi, ki je stara že skoraj petdeset let, obnovili tudi vse inštalacije. Poleg tega pa so jo opremili tudi z daljinskim sistemom hlajenja. Gre za prvi tovrstni poizkus v Sloveniji. »Tudi to poteka po načrtih, čakamo le še izvajalca, ki bo namestil agregat, ki bo spreminjal toploto iz daljinskega sistema ogrevanja v hlad. Prepričan sem, da bodo tudi ta dela opravljena do konca meseca in da se bomo v občinski stavbi v začetku avgusta že hladili daljinsko.« Daljinsko hlajenje naj bi v prihodnje uredili tudi v vseh občinskih stavbah v centru mesta, predvsem v kulturnem domu, Rdeči dvorani in bazenu. Obnova občinske stavbe bo veljala 500 tisoč evrov.
V o bčinskis tavbi je te dni kot vm ravljišču,d elavcih itijo, da
bip ravočasnoo pravili vsa dela.
Ko s ponosom K vzklikaš Velenje ... ¿pt

mz
9770350556014
NA KRATKO
Trg mladosti bodo prenovili
Velenje - Doslej so na Trgu mladosti sproti popravljali talne rešetke, letos pa tega nimajo v načrtu. Celoten trg nameravajo prihodnje leto prenoviti. Predvidena je izgradnja parkirišč in peš cone.
Občinsko redarstvo poostrilo nadzor
Velenje - Občinsko redarstvo opravlja v okviru svojih pristojnosti nadzor na površinah, namenjenih pešcem. Nadzirajo seveda tudi motoriste, a ukrepajo lahko zgolj proti tistim, ki se vozijo z registriranimi vozili. Še posebej skrbno nadzirajo park pri gimnaziji.
Posodobiti mestne vpadnice
Velenje - Na razširjeni seji Odbora za gospodarske javne službe in odbora za gospodarstvo so sprejeli vrsto predlogov za izboljšanje prometnih razmer. To je nujno, saj bo treba na izgradnjo tretje razvojne osi očitno še dolgo čakati. Tako predlagajo, da se cesta Velenje-Arja vas od Obirca do Hartla preuredi v štiripasovnico. Na celotnem odseku je treba urediti prehitevalni pas (tretji pas) in cesto v Pirešici zaradi vsakoletnih poplav dvigniti. Iz Velenja do Obirca je treba urediti pločnik in kolesarsko stezo in rekonstruirati diamantni priključek na avtocesto. V štiripasovnico je treba preurediti tudi Partizansko cesto, preveriti možnost vzporedne ceste in urediti krožišče pri Hartlu. Odbor predlaga tudi sanacijo Kidričeve ceste, odseka mimo smetišča in odseka Škale-Graška gora ter izgradnjo pločnika od Škalskega jezera do Hrastovca. Tudi na cesti Velenje-Polzela naj bi uredili prehitevalne pasove, sanirali plaz v Kavčah, uredili pločnik, javno razsvetljavo in vodotok v Ložnici ter zaradi vsakoletnih poplav v Ložnici dvignili traso ceste. Vse zahteve so že posredovali Direkciji za ceste.
Krajani Vinske Gore o telefoniji na izrednem zboru
Vinska Gora - Z vračanji vlaganj v telekomunikacijsko omrežje se v Vinski Gori zapleta, zato je sklical predsednik sveta krajevne skupnosti Stanči Videmšek za to nedeljo, 27. julija, ob 9. uri zbor krajanov. Dobili se bodo ob 9. uri v večnamenski dvorani.
Volilni imeniki že razgrnjeni
Državna volilna komisija (DVK) objavila rokovnik volilnih opravil pred septembrskimi državnozborskimi volitvami
Milena Krstič - Planinc
Državna volilna komisija je objavila rokovnik volilnih opravil, ki veljajo za letošnje državnozborske volitve. Te bodo v Sloveniji 21. septembra. Da to ni prav daleč, se že vidi po predvolilnih polemikah, ki polnijo slovenski medijski prostor in na osnovi katerih se da sklepati, o katerih temah se bo vrtela letošnja predvolilna kampanja. Poznavalci pa napovedujejo, daje to šele začetek, da »hude« teme šele prihajajo.
Po rokovniku DVK bodo politične stranke (volilci pa z dajanjem podpor na predpisanih obrazcih) do 27. avgusta določale liste kandidatov.
Od sobote, 19. julija, so na krajevno običajen način že razgrnjeni volilni imeniki. Nanje lahko volilci do 6. septembra zahtevajo popravek.
22. avgusta bodo lahko volilci, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini, želeli pa bi glasovati, državni volilni komisiji sporočili, ali želijo glasovati po pošti oziroma na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, na katerem bo volišče.
27. avgust bo zadnji dan, ko se bo pri pristojnem upravnem organu lahko še podpisal obrazec pod-
pore kandidaturi oziroma listi kandidatov, obenem pa je to dan, ko bo treba vložiti kandidature oziroma liste kandidatov za poslance. Čas od 28. avgusta do 2. septembra bo rezerviran za postopke preizkusa zakonitosti list kandidatov, najpozneje 3. septembra pa bo žrebanje vrstnega reda.
6. septembra bodo časopisi debeli. Javno bodo morali biti objavlje-
ni seznami list kandidatov in seznam kandidatur v medijih oziroma na drug način, ki ga bo določila DVK. Takrat bodo objavljene vse kandidature in vsi kandidati, ki se bodo potegovali za vstop v državni zbor.
11. september je določen kot zadnji dan za vložitev zahteve za glasovanje po pošti. Volilci, ki so denimo v domovih za starejše, bolniš-
nicah, zdraviliščih, zaporu, priporu, vložijo zahtevo pri okrajni volilni komisiji (OVK).
13. september bo zadnji dan, ko bodo mediji še lahko objavili rezultate raziskav javnega mnenja o tem, kako komu kaže.
Predčasno glasovanje bo, kot je v nava di, pote ka lo tri dni, in sicer 16., 17. in 18. septembra.
18. septembra, torej tri dni pred glasovanjem, pa morajo volilci, ki se na dan glasovanja zaradi bolezni ne bodo mogli osebno oglasiti na volišču, želeli pa bi glasovati, OVK sporočiti, da želijo glasovati na domu. 19. septembra opolnoči bo nastopil volilni molk in 21. septembra splošno glasovanje.
«2.®
S g 0) : Hi) ■— 3 {
LDS
ZA NAS GRE!
Ura se je prijela
Direktor Poslovnega sistema Premogovnik Velenje dr.
Milan Medved o svoji četrtkovi uri odprtih vrat: »Ta ura se je med zaposlenimi zelo dobro prijela. Včasih pridejo štirje, prišlo pa jih je tudi že šest. Prihajajo sodelav-
ke in sode lavci iz celega poslovnega sistema, ki želijo izkoristiti priložnost, izpostaviti kak problem, osvetliti kako stvar. Velikokrat sploh ne gre za službene zade-
ve, ampak za zadeve, povezane z reševa njem soci al nih vpra šanj, izobraževanjem, problematiko lokalnega okolja.«	■
Že 48. tradicionalni flosarski bal
Ljubno ob Savinji - Znana etnografska prireditev, tradicionalni 48. Flosarski bal, bo tudi letos potekala prvo soboto in nedeljo v avgustu, spremljajoče prireditve ob praznovanju občinskega praznika in športne prireditve pa se bodo vrstile vse od 26. julija do 3. avgusta. Nikakor nočejo dopustiti, da bi potonile v pozabo tradicije njihovih dedkov, zato vztrajno obujajo različno etnografsko izročilo, v ospredju pa je prav Flosarski bal, ki pritegne številne obiskovalce iz vse Slovenije in zamejstva. »Nadaljujemo tradicijo svojih prednikov. Na prireditvah in različnih srečanjih se bo prepletala sedanjost in preteklost. V prijetnem druženju s potomci flosarjev bodo lahko obiskovalci spoznavali tradicijo flosarije,« pravi v imenu organizatorjev Ivica Orešnik, strokovna sodelavka Zavoda za razvoj podeželja in turizma. Še posebej skrbno pripravljajo etnografsko povorko, predstavitev izdelave ajdneka, žlikrofov, flosarski krst.
■ mz
Kakšen bo letošnji predvolilni meni
Slovenija si liže rane - Veliko predvolilnih tem, da ne bo kdo brcnil v temo - Rogaška Slatina bi imela svet Celjske pokrajine
Saj je bilo nekaterim kmetom in drugim, kijih je prizadejalo zadnje katastrofalno neurje, prijetno, ko so jih kmalu po nesreči obiskali politiki raznih ravni in barv in jim obljubljali pomoč, a še prijetneje je bilo, ko so jih obiskali ljudje iz raznih krajev in jim z delom pomagali odpravljati posledice. Tudi po tej nesreči se je še enkrat izkazalo, da Slovenci znamo pomagati. In ob taki pripravljenosti je celo tistim najhuje prizadetim nekoliko lažje. Čeprav je jasno, da bodo glavnino bremena morali nositi sami. V tako težkih razmerah je sicer nekako neumestno dajati sarkastične izjave, nekateri vendarle pravijo, da je morda tudi državno pomoč res pričakovati hitreje, kot bi se to zgodilo sicer. Ne zaradi izkušenj iz zadnji hudih poplav, ampak zato, ker smo vendarle v predvolilnem času. Pa naj bi tako vladajoča koalicija tudi s tem dokazala, da dobro vlada, da je socialna in pomaga ljudem v stiski. Ljudje to seveda pričakujejo od vsake vlade. Zdaj smo res v času, ko vsako stvar, ki jo naredi ena ali druga stran, na katero katera od strani opozori, merimo s predvolilnimi vatli. Nekateri so ob tem sestavili že kar pravcati predvolilni meni. Mislijo na to, kaj vse se bo našlo v predvolilnih govorih. Kaj bodo eni in drugi hvalili, kaj pri nasprotnikih grajali. Kaj bodo »glavne jedi na jedilnikih« lahko sklepamo že iz zadnjih razprav vladne koalicije in opozicijskih strank na sejah parlamenta ali v drugih govorih, tudi televizijskih nastopih. Vladna prisotnost ali umik iz gospodarstva, kadrovanje, kdo je upokojencem vzel dve do tri pokojnine, kdo jim jih je popravil, kdo drži figo v žepu, ko gre za enakomernejši razvoj, kdo je kaj več dobrega naredil za državo in njen ugled ali za prepoznavnost v svetu, smo dobro izrabili vodenje Evropske unije, kdo ni nič naredil za bolj proti
inflaciji ali bogatenju posameznikom, nakup orožja... Meni bo gotovo še daljši, predstavniki posameznih strank bodo morali le paziti, da pri tem ne bodo »brcnili v temo«, kot radi rečemo, ali se ujeli v zanko. Včasih je črta med tem, za kaj se bo na nekaterem področju zavzemalo, kaj pa »preganjamo«, zelo tanka. Pogosto so stvari močno prepletene, posamezniki pa v kratkem času v različnih strankah in na različnih položajih. Slovenci pa, čeprav pogosto pravijo, da imajo govorov z obljubami in napadi vred že polna ušesa, znajo prisluhniti. In vse manj je politično zaslepljenih in znajo ocenjevati vse bolj trezno. Kar so mnogi vsaj v političnih govorih poudarjali, je v vse večji meri res: slovenski narod ni neumen.
Ena od nalog, ki naj bi jo uresničili še v sestavu tega parlamenta, je ustanovitev pokrajin. Če ne »bo šla skozi«, bo seveda vroča tema pred volitvami. Če bo tako, lahko pričakujemo res veliko »streljanja z velikimi topovi«. Saj je res, da so mnogi, ki so bili prej za, zdaj proti. Vrag pa naj bi se skrival v podrobnostih. V zvezi s pokrajinsko zakonodajo zadnji čas ni kaj bistveno novega, razen novosti z vzhoda dosedanjega našega območja, zadeva pa bodočo Celjsko pokrajino. Iz Rogaške Slatine je »tik pred zdajci« prišla pobuda, da bi bil v tem mestu sedež pokrajinskega sveta. Tako pobudo je dala slatinska svetniška skupina socialnih demokratov: na župana je naslovila pobudo, da skliče izredno sejo, na njej pa naj bi tak sklep sprejeli in ga posredovali na državni zbor. Če bo res tako, si bosta Saša in Celjska pokrajina bolj podobni, kot smo mislili.
■ k
Flosarski krst je med najbolj privlačnimi dogodki

NAS CAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
V SREDISCU
Mesta vse bolj prazna
V številnih podjetjih v Šaleški dolini, kjer proizvodni proces to dopušča, se odločajo za kolektivne dopuste - Med večjimi podjetji je tako v Gorenju, kjer so zaposleni v tem tednu že na dopustu, in Premogovniku Velenje, kjer bodo jutri opravili zadnji delovni dan pred odhodom
Milena Krstič - Planine
Velenje, 21. julija - »Ljudje!« zakriči šef cestnega podjetja. »Danes pljunite v roke! Ulica mora biti razkopana do popoldne. Potem sledi kolektivni dopust!«
To je seveda šala. V Mestni občini Velenje namreč obljubljajo, da bodo čas kolektivnih in siceršnjih dopustov, ko v mestu ne bo toliko ljudi, kot jih je običajno, izkoristili za delo pri urejanju cestne infrastrukture, tako da se zaposlenim v cestnih podjetjih, žal, kolektivni dopusti ne nasmihajo. Se pa zato (mnogim) drugim.
V Gorenju imajo kolektivni dopusti dolgo tradicijo
Zaposleni v Gorenju, kjer imajo kolektivni dopusti dolgo tradicijo,
so zadnji delovni dan opravili v petek, 18. julija, na delo pa se bodo vrnili 7. avgusta. Prostih bodo imeli 19 dni (13 dni dopusta). »Nekateri pa bodo dopust podaljšali še za tri dni do 10. avgusta. Na »polno« bomo začeli delati 11. avgusta,« pravi Jože Meh, vodja Gorenjeve kadrovske službe.
Samo iz Gorenja, d. d., koristi kolektivni dopust več kot 5.100 delavcev, v Skupini Gorenje pa bo skupaj na dopustu približno 7.300 zaposlenih. Pa tudi tam, kjer nimajo kolektivnih dopustov, bo največ ljudi koristilo dopust v tem času.
Delavci Vzdrževanja, Servisa, Indopa, Orodjarne, Varovanja, Gostinstva, Investicij in še nekaterih služb bodo ime li v tem času zelo veli ko dela. Opravi li bodo obsežnejša in zahtevnejša redna in podobna vzdrževalna dela, ki jih ni mogoče opraviti takrat, ko proizvodnja teče. »Opravili bomo tudi
Obnovitvena dela tudi na centralnem otroškem igrišču
Velenje, 18. 7. 2008 - Zaradi dotrajanosti sanitarij na centralnem otroškem igrišču, se je Mestna občina Velenje odločila za njihovo obnovo. Tako je župan. Srečko Meh, v sredo podpisal Pogodbo o obnovi sanitarij na centralnem otroškem igrišču v Velenju.
V kolikor bo vse teklo po načrtih, bo podjetje Artmont d. o. o, z obnovitvenimi deli začelo že v naslednjem tednu in končalo v roku največ dvajsetih dni. V tem času seveda ne bo mogoče uporabljati sanitarij, prav tako pa ne bodo na voljo napitki iz avtomata.
Vse občane pozivamo k strpnosti ali z besedami krtka Petra Groznika - Peča: »Malo smo razkopali, bo pa super ko bomo končali!«
Prijazen pozdrav. Služba za odnose z javnostmi MO Velenje
ko vse ostale dejavnosti, med drugim trgovina in tiste, ki jih za Skupino Fori pokriva uprava, nimajo klasičnega kolektivnega dopusta. Tako iz treh proizvodnih povezanih podjetij, enega v Prelogah, enega v Slovenj Gradcu in enega na Ločici, lahko koristi kolektivni dopust 350 zaposlenih (nastopili so ga v ponedeljek, 21. julija), pri-
zaposlenih, ki se bodo na delo vrnili 11. avgusta. »Za ta čas smo sicer predvideli nekaj nujnih del, a ne v velikem obsegu. Prve tri dni našega kolektivnega dopusta bodo sodelavci menja li gumo na tra ku 50, drugih večjih del pa ni predvidenih. Seveda pa bo potekalo redno dežurstvo v jami in tudi dežurstvo nekaterih naših sodelavcev na
nekaj večjih investicijskih del. Pripraviti bo treba vse potrebno za novo generacijo štedilnikov in pečic, kar pome ni, da bo tre ba vzpostaviti nov montažni trak in viseči transporter. Poleg tega se pripravlja zagon 1.200-in 500-tonske stiskalnice, nova linija za izdelavo pečic v programu kuhalnih aparatov ...V programu hladilno-zamr-zovalnih aparatov pa pripravljajo nove polnilnice hladilnega medija za hladilne in zamrzovalne aparate, prenovo varnostnega sistema na pur linijah in posodobitve v postrojenju za vakumiranje.«
Med kolektivnim dopustom bo na območju Gorenja delalo okoli 600 zaposlenih.
V Gorenjevi Notranji opremi, proizvodnji kuhinj, pa bodo imeli kolektivni dopust malo kasneje, začeli bodo 28. julija, na delo pa se bodo vrnili 15. avgusta.
LijanaK ocbek,S kupina Fori: »Čakajo nasp omembne strateškez adeve.«
Branka Klavž, Vegrad, d.d.: »Velik del našep roizvodnje boak tiven.«
di precejšnje zasedenosti pa bo aktiven kar velik del naše proizvodnje,« je bila kratka direktorica za splošno in kadrovsko področje v Vegra-du, d. d., Branka Klavž.
V	Esotechu koletivnega dopusta ni
V	družbi Esotech kolektivnega dopusta nimajo, a si bodo vsi zaposleni, glede na dinamiko projektov in trenutno zasedenost, oddih lahko privoščili.
Vtem obdobju delajo na različnih gradbiščih v Sloveniji in Srbiji, pripravljajo pa se tudi na dva večja projekta v Makedoniji, katerih začetek izvedbe načrtujejo za zgodnjo jesen. »Tradicionalno intenzivno delamo v Gorenju, Termoelektrarni Šoštanj, Acroniju, Metalu, ELES-u, Savskih, Dravskih in Soških elektrarnah, dokončali smo tudi projekt daljinskega hlajenja za Mestno občino Velenje in Komunalno podjetje Velenje. Med pomembnej-
Delavci Gorenja, d.d., so v teh dneh že nak olektivnemd opustu.
VP remogovnikuV elenje bo potekalod ežurstvo.
Velik del Forijevih že počiva
Lijana Kocbek, izvršna direktorica za strateški marketing in trgovino Skupine Fori, pravi, da se pri njih zaradi zelo razvejane dejavnosti lahko kolektivni dopust navezuje le na proizvodni del, medtem
bližno 60 pa jih ostaja na delu.
Tisti, ki ga imajo, so začeli s ponedeljkom (21. julija) in bo trajal 14 dni. »Ti, ki bodo delali, bodo v tem času opravili strateško pomembne zadeve v povezavi s svetovno priznano firmo Samsung in ATAG-om. Sicer pa bodo tisti, ki bodo med kolektivnim dopustom delali, ta čas izkoristili predvsem za vzdrževanje in montažo novih linij.«
Premogovnik koplje le še jutri
Za zaposlene v Premogovniku Velenje in hčerinskem podjetju HTZ pa bo jutrišnji petek zadnji delovni dan pred 26. julijem, ko začnejo kolektivni dopust.
Nanj se odpravlja blizu 2.500
domu,« pravi direktor Poslovnega sistema Premogovnik Velenje dr. Milan Medved.
V Premogovniku Velenje, kjer so si za letos zastavili zahteven plan, ocenjujejo, da proizvodnja poteka dobro. Prepričani so, da bodo do konca leta izpolnili vse, kar so si zadali za letos.
Iz Vegra da na kolek tiv ni samo režija
S podjetja Vegrad so nam sporočili, da po dobrih izkušnjah iz preteklosti tudi letos prakticirajo kolektivni dopust. »Trajal bo od 4. do 14. avgusta. V tem času bo na dopustu večina režijskega kadra, razen dežurnih sodelavcev. Zara-
šimi projekti naj omenim tudi obsežne instalacije za Sistemsko tehniko in izgradnjo proizvodnih kapacitet za Minervo,« pa pravi Marko Škoberne iz Esotecha.
V teh dneh se pri njih veselijo dogovora s Slovensko industrijo jekla in družbo Acroni, saj bodo dolgoletno poslovno sodelovanje nadaljevali s svojim doslej največjim izzivom. Sodelujejo namreč pri izgradnji novega kontiliva, ki bo dograjen spomladi 2009. »Naša vloga pri tem je tako projektantska kot izvedbena. Prejšnji teden smo se v okviru projekta dogovorili tudi za kompleten hla dil ni sis tem, ki smo ga celovito zasnovali pri nas. V bistvu gre za naš največji posamični projekt v zadnjih letih,« dodajajo v Esotechu.
Pod Pustim gradom
Sprejeta pravna osnova za gradnjo objektov TEŠ
S potrjenim Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) za prostorsko ureditev skupnega pomena za blok 6 s spremljajočimi objekti, za prostorsko ureditev skupnega pomena za dimnik in hladilni stolp ter odlokom o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta za potrebe razširitev meje industrijske cone TEŠ je pridobljena pravna osnova za izdajo gradbenih dovoljenj za postavitev bloka 6.
Nad pripravo prostorskih aktov je ves čas bdela država, za organizacijo in koordinacijo je skrbela Termoelektrarna Šoštanj, prostorske akte pa sta izdelali prostorski načrtovalki Andreja Kuzmanič iz ZUM Maribor in Saša Piano iz Ateljeja Piano Velenje. Pri tem so sodelovali
številni zunanji strokovnjaki. Ministrstvo za okolje in prostor je sodelujočim izrazilo pohvalo, saj so bili med drugim vsi postopki speljani daleč pred pričakovanimi roki.
Lokovi ca dobi jav no razsvetljavo
Do 1. septembra letos naj bi bila v Lokovici končana prva faza javne razsvetljave ob lokalni cesti od križišča pri Premogovniku Velenje pa vse do doma krajevne skupnosti oziroma gasilskega doma v Lokovici. V drugi fazi pa je predvidena tudi osvetlitev javnih poti, ki se priključujejo na lokalno cesto. Za izgradnjo 1. faze javne razsvetljave bo Občina Šoštanj iz občinskega proračuna namenila 48 tisoč evrov.
Na šoš tanj ski knjiž ni ci deluje knjigomat
Prejšnji teden je tudi šoštanjska knjižnica dobila Biblio 24 oziroma knjigomat, ki omogoča izposojo knjig 24 ur dnevno. Biblio sprejme 153 knjig, bralci pa jih izbirajo s pomočjo naslovnic in kratkih povzetkov.
Knjižnica Velenje uvaja ta servis s podporo občin in v sodelovanju z Inštitutom za informacijske znanosti iz Maribora. Gre za novost v slovenskem prostoru, saj imajo tovrstne knji-gomate samo v Velenju, Šmartnem ob Paki in zdaj tudi v Šoštanju, sicer pa jih poznajo v Franciji in na Portugalskem. Bralci za izposojo knjig potrebujejo magnetno izkaznico Knjižnice Velenje in osebno petmestno kodo, oboje pa dobijo v knjižnici.
■ mkp
Z javnim razpisom do koncesionarja za zbiranje odpadkov
Razpis bodo objavile vse tri občine - Za smeti naj bi v prihodnje skrbela pravna oseba, v kateri bodo imeli občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Komunalno podjetje Velenje vsaj 26-odstotni delež
Mira Zakošek
Vse tri občine Šaleške doline (Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) skupaj rešujejo komunalna vprašanja in to nameravajo delati
Nevarni odpadki ne sodijo v poso de za sme ti
Nevarni odpadki iz gospodinjstev so odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, in drugi nevarni odpadki. Koncesionar jih bo zbiral posebej. Prav tako pa bo vsaj dvakrat letno poskrbel tudi za odvoz kosovnih odpadkov.
tudi v prihodnje, vsaj na področju zbiranja in odlaganja odpadkov. Vse so namreč po hitrem postopku sprejele odlok o javno-zaseb-nem partnerstvu pri ravnanju z odpad ki in tako zagotovi le, da bodo še pravočasno stekli potrebni postopki, ki se v Sloveniji kljub zaostreni evropski zakonodaji pre-po ča si rešujejo in tre nut no tudi še vedno ni jasno, ali bo država dovolila podaljšanje lokalnih deponij komunalnih odpadkov vsaj še do sredine prihodnjega leta. Takšno dovoljenje bi seveda zelo prav prišlo tudi za velenjsko komunalno depo nijo. Tako bi bilo dovo lj časa za ureditev potrebne sortirnice, saj je treba količino komunalnih odpadkov, kijih ni mogoče predelati, čim bolj zmanjšati. V nasprotnem primeru bi bil odvoz na regijsko odlagališče v Bukovžlaku predrag.
Vse tri občine so se odločile, da bodo v bodoče urejale ta vprašanja v obliki javno-zasebnega partnerstva, v katerem bodo sodelovale vsaj s 26 odstotki. Odlok natančno opredeljuje bodočo organiziranost (pravne osebe) in vse naloge, bo pa tudi osnova za razpis in podelitev koncesije, ki jo bodo podelili za 25-letno obdobje.
Po besedah Andreje Katic, direk-to ri ce velenj ske občin ske uprave, z odlokom natančno določajo način izvajanja lokalne gospodarske javne službe in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave oziroma odstranjevanja komunalnih odpadkov. Obvezujoč je za vse povzročitelje komunalnih odpadkov oziroma za
Več pozornosti ločenemu zbiranju odpadkov
Direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki zelo dobro pozna odlok o javno-zasebnem partnerstvu in ga tudi pozdravlja. »Zdi se mi najboljši način, da hitro in učinkovito zgradimo sor-tirni center, kije vsekakor naložba, kije tržno zanimiva, zato sem
prepričan, da bo za to vla ga nje med zasebniki veliko zanimanja,« pravi. Seveda pa bo treba na tem področju še veliko urediti, predvsem pa skrbno bdeti nad bodo čim koncesionaijem, še posebej pri oblikovanju cen. Bodoči koncesionar bo imel za gradnjo sortirnice že vse pripravljeno. Tre nut no je namreč projekt za njeno izgradnjo že v zaključni fazi in direktor Jedovnicki pričakuje, da bodo do konca poletja pri do bi li tudi že gradbeno dovoljenje. Računajo tudi, da bo vloga za podaljšanje obratovalnega dovoljenja sedanjemu odlagališču odpadkov ugodno rešena, in sicer naj bi ga podaljšali do 15. julija prihodnje leto.
Sicer pa Marjan Jedovnicki meni, da bo treba v Šaleški dolini še veliko storiti za večjo disciplino pri ločenem zbiranju odpadkov. Trenutno odlagajo na komunalno deponijo namreč vsaj 80 odstotkov odpadkov, ki tja ne sodijo in bi jih bilo mogoče predelati. S tem prekomerno obremenjujemo okolje. V bodoče pa bi to tudi zelo veliko stalo, saj bo treba odpadke odvažati v Celje.
Marjan Jedovnicki, direktor Komunalnega podjetja
uporabnike javne službe, izvajalce javne službe ter vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju komunalnih objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
Koncesionarja bodo občine Velenje, Šoš tanj in Šmart no ob Paki izbrale z javnim razpisom, pri izbiri pa bodo upoštevali tehnično in kadrovsko usposobljenost ter dosedanje pozitivne reference pri gradnji in izvajanju razpisanih javnih služb.
Odlok določa že na izvoru ločeno zbiranje odpadkov, in sicer v
Velike kazni
Za neuresničevanje zakonskih določil na področju odlaganja odpadkov so predvidene visoke kazni in sicer za posameznika od 40 do 1250 evrov, samostojnega podjetnika od 100 do 30.000 evrov, za pravno osebo do 75.000 evrov in za veliko gospodarsko družbo do 125.000 evrov. Kazni pa so predvidene tudi za koncesionarja in sicer, če
ne odvaža odpadkov v skladu s pogodbo, če vozila niso ustrezno urejena in če ne zagotoviti zadostnih zmogljivosti za zbiranje in odvažanje odpadkov. Pred-vi de no je čišče nje vseh črnih odlagališč, v bodoče pa bodo morali lastniki morebitno nedovoljeno odlaganje odpadkov na njihovi zemlji, prijaviti pristojnim inšpekcijam, v nasprot nem primeru, bodo sami nosili stroške odstranjevanja.
Takšne podobe nam niso v ponos
namenskih posodah, postavljenih na zbirnih prostorih ter v zbiralnicah, zbirnih centrih in malih komunalnih kompostarnah. Seveda opredeljuje tudi izgradnjo vse te potreb-
ne infrastrukture. Uporabniki so dolžni začeti ločeno zbirati takoj, ko izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske predpisane posode za odpadke.
Ostanek odpadkov
To so odpadki, kijih ni mogoče predelati, torej tisti odpadki, kijih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke. Mednje sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov. To so torej vsi odpadki, kijih z vzpostavljenim sistemom ni mogoče obdelati oziroma predelati, v bodoče pa jih bomo odlagali na regijskem odlagališču v Bukovžlaku.
Predvidena je tudi izgradnja Centra za ravnanje z odpadki, kjer bodo odpadke tehtali, kontrolirali in preverjali ter prevzemali nevarne odpadke v skladu z okoljevar-stvenim dovoljenjem. Odpadke bodo sortirali, izločali, obdelali, jih začasno skladiščili in jih v obliki ločenih frakcij posredovali v nadaljnjo predelavo, preostanek pa odpeljali na deponijo komunalnih odpadkov.
Občine bodo razpis za pridobitev koncesionarja objavile v kratkem.
Koncesija za 25-letno obdobje prinaša številne prednosti
V podjetju PUP Velenje, ki trenutno skrbi za zbiranje in odlaganje odpadkov, so zadovoljni, da se bo z javno-zasebnim partnerstvom zagotovila ta služba enotno in v enakem standardu za vse povzročitelje odpadkov.
»Po pregledu odloka ni mogoče ugotoviti kakšnih pomembnih nepravilnosti v predlaganih rešitvah, najbolj razveseljivo pa je spoznanje, da mora biti koncesijsko razmerje vendarle dolgoročno. Odlok predvideva 25-letno koncesijsko razmerje, ki se lahko ob poseb nih pogojih podalj ša še za 10 let, » pravi direktor Jože Mraz, ki se je že dolgo zavzemal, da bi te koncesije sklepali za daljše časovno obdobje. Takšno koncesijsko obdobje namreč omogoča izbranemu izvajalcu - koncesio-narju - ureditev potrebnih organizacijskih in tehnoloških pogojev, naročniku - koncendentu -
pa dolgoročno zanesljivost zagotavljanja javne služ be pre bi val stvu in ostalim uporabnikom na danem območju.
V Podjetju PUP pa opozarjajo tudi na pomanjkljivosti. »Pomanjkljivost predlagane rešitve je v tem, da odlok obravnava le tri občine Šaleške doline, obstoječa organiziranost pa pokriva tudi Zgornjo Savinjsko dolino, s skupaj okoli 65.000 prebivalci, kar je po primerljivih oskrbovalnih sistemih še vedno premajhno območje za dobro ekonomizacijo delovanja te javne službe. Upamo lahko samo, da se bodo občine Zgornje Savinjske doline v naslednji fazi pridružile temu območju in da ga bo mogoče v prihodnje razširiti še na nekatere sosednje občine Savinjske doline in Koroš-
Jože Mraz, direktor podjetja PUP
ke, da bi dosegli ekonomski prag okoli 100.000 prebivalcev,« pravi Mraz, ki upa, da bo sledila temu odloku tudi podobna organiziranost v drugih javnih gospodarskih službah (npr. vzdrževanje in urejanje zelenih površin, vzdrževanje in urejanje prometnih površin, vzdrževanje javne snage ipd.).
Strinjajo se, da je ločevanje odpadkov pomembno ...
Tjaša Pečnik: »Mi smo ločevanje odpadkov že imeli organizirano, a se ni obneslo. Ljudje so namreč smeti metali vsepovprek. Zato so nam kontejnerje z napisi enostavno vzeli. Sicer pa sem prepričana, da v takšni množici ljudi natančnega ločevanja niti ni mogoče izpeljati. Nikoli ga ne bodo vsi upoštevali. Mislim pa, da bi zagato lahko rešili s kaznimi. Ampak je zopet težava, kajti popolnoma nemogoče je nadzorovati vse ljudi, kam mečejo svoje odpadke.«
Dra gan Kova čevič: »Verjetno je v današnjem svetu ločevanje nujno, sploh zaradi skrbi za okolje oziroma ekologije. Vsaj nekatere smeti gotovo porabijo za kaj koristnega, sploh z reciklažo. Tudi sam ločujem odpadke, a ne čisto
Ad i
V V... 1
dosledno. Ločim steklo in pa plastiko, kaj drugega pa ne, ker pred blokom niti nimamo pogojev za kaj takega. Mislim pa, da je v gospodinjstvih kar veliko odpadkov, tako da je zaradi tega ločevanje še bolj pomembno.«
Moj ca Glo bočnik: »Doma, v stanovanju, imam en sam koš, tako da odpadkov ne ločujem. Pred blokom pa imamo kontejnerje z napisi, kam kateri odpadek sodi. Tam se ločevanja držim, saj se mi zdi to zelo dobro za okolje. Še bolje bi bilo, če bi ločevali vsi in povsod, tudi v stanovanju. Tega pa mislim, da ne počne skoraj nihče.«
■ mm, vg

AKTUALNO
Šestka bo!
Oprema za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj že naročena, izdelovali pa jo bodo vse do leta 2014 - Vidno se bo gradnja v Šoštanju začela konec prihodnjega leta s porušitvijo prvih treh hladilnih stolpov -Sedanji tloris se ne bo bistveno povečal
Zadnji dve leti je v ospredju energetskega razvojnega razmišljanja v našem okolju gradnja šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj. Ta je nujen za nadaljnji razvoj energetike in obstoj premogovnika v tem okolju. Gradnja je bila sicer že nekaj časa dogovorjena, a vedno znova in znova vprašljiva. Zahtevna usklajevanja in dogovarjanja kar niso prinašala končne potrditve. To seveda niti ni čudno, gre namreč za ogromen investicijski zalogaj, ki bo presegel milijardo evrov in bi ga bili veseli tudi marsikje drugje v Sloveniji. Za investicijo so se odločno zavzeli tudi tukajšnji občinski
sveti. S podpisom pogodbe za dobavo opreme (pogodbe so podpisali 27. junija) pa je naložba zdaj zares zastavljena.
"Optimistični in prepričani, da bomo šestko gradili, smo bili v Termoelektrarni Šoštanj že vse od začetka leta 2003, ko smo gradnjo začeli načrtovati. Veseli smo, da bomo ekipa, ki bo tukajšnjemu okolju zagotavljala nadaljnji energetski razvoj, da torej ne bomo zapiralci elektrarne," pravi direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik.
27. junij bo torej ostal v zgodovini izgradnje šestega bloka kot eden najpomembnejših mejnikov,
naročena oprema namreč predstavlja kar okoli 70 odstotkov celotne naložbe. Izgradnja je zastavljena tako, da bo šesti blok vključen v omrežje leta 2014.
Na obeh slikah, ena prikazuje sedanje stanje, druga ga pogled na termoelektrarno leta 2014, se dobro vidi, kako velike in korenite spremembe se obetajo.
Oprema bo tehnološko zahtev-
Gradnja bo seveda zelo zahtevna, zato bo nujen zelo podroben logistični načrt. V posameznih obdobjih bo na gradbišču sočasno tudi od dva do tri tisoč delavcev. Te načrte v Termoelektrarni že pripravljajo.
Termoelektrarna Šoštanj bo z novim blokom veliko pridobila, saj bo ta med najsodobnejšimi na svetu. Izkoristki se bodo pomembno
na in so jo že začeli izdelovati. To bodo v Nemčiji delali vse do leta 2014, prve montaže v Šoštanju pa se bodo začele leta 2012. Sicer pa se bo bolj opazno delo začelo v Šoštanju "dogajati" konec prihodnjega leta, ko bodo najprej porušili hladilne stolpe blokov 1, 2 in 3, gradbeno jamo za blok šest pa bodo začeli graditi v začetku leta 2010. Ta bo stal na prostoru sedanje upravne stavbe, ki jo bodo med tem pre stavi li nekaj sto metrov stran, ob sedanje kegljišče in men-zo. Računajo, da bodo konstrukcijo postavili v letih 2010 in 2011, tako da bo leta 2012 vse pripravljeno na namestitev opreme, kar bo prav tako trajalo poldrugo leto. Tloris "bodoče" Termoelektrarne Šoštanj se bistveno ne bo povečal, zunaj sedanje ograje bo stal samo hladilni stolp šestega bloka.
Dr. UrošR otnik
povečali, emisije zmanjšale, o povečanju zanesljivosti pa zaenkrat težko govorijo, saj so že doslej dosega li zelo viso ke stan darde. "Naš kolektiv je požrtvovalen in pripa-den in že doslej je bila naša zanesljivost obratovanja zelo visoka, tako da lahko o njenem povečanju govorimo le v promilih. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje, saj nas razveseljuje dejstvo, da bo Termoelektrarna Šoštanj obratovala vsaj še 40 let in to nam daje največ ela-na. Omogočili bomo tudi naslednjim generacijam, da bodo imela delovna mesta," pravi dr. Rotnik.
Blok šest bo obratoval na velenjski lignit. Celotno načrtovanje bloka so predvideli na obstoječih zalogah premoga in na tej osnovi tudi začrtali moč in dobo obratovanja šestega bloka.
■ Mira Zakošek
Tehnične karakteristike 6. bloka	
Moč (generator):	600 MW
Izkoristek (bruto):	>47%
Izkoristek (neto):	>43%
Sveža para:	270/600 bar/°C
Ponovno pregreta para:	60/610 bar/°C
Tlak kondenzacije:	42 mbar
Temperatura dimnih plinov na izstopu iz kotla:	140°C
Podro čje moči obra tova nja:	42 - 100%
Spre mem ba obtež be:	12 MW/min
Gorivo:	Lignit iz Premogovnika Velenje
Vžigna kurjava:	ekstra lahko kurilno olje
Emisije:	
SOx	< 200 mg/nm3
NOx	< 200 mg/nm3
Prah	< 20 mg/nm3 493 t/h
CO2 (100 % moč) Hrup:	< 50 dB(A) na meji TE
Kotel:	Benson, stolpne izvedbe
Tur bi na:	štiridelna, z enojnim ponovnim pregrevanjem
Daljinsko ogrevanje:	120 MWth nazivna moč
Generator:	hlajen z vodo/vodikom
Blok transformator:	21/410 kV 706 MVA
Napajalne črpalke:	3 x 50%, elektromotorni pogon
Kurjava:	prašna, tangencialna, NOx optimirani gorilniki
Čiščenje dimnih plinov:	SCR-DeNOx, elektro filter, mokro pranje DeSOx
Hla dil ni sistem:	hla dil ni stolp z narav nim vle kom
	i
	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 1 6. julija
Zagorelo je na odlagališču gum v Lovrencu na Dravskem polju. Približno 250 gasilcev je požar gasilo več kot 20 ur.
Požar, ki so ga gasili v bližini Ptuja, nas je prestrašil.
Premier Janez Janša si je ogledal posledice katastrofalnega neurja v občinah Kamnik in Gornji Grad, kjer je škoda največja v gozdovih, in prebivalcem obljubil pomoč pri obnovi.
Odbor za notranjo politiko je na nujni seji obravnaval predlog sprememb zakona o odvetništvu, ki uvaja štiriletno prepoved prehoda sodnikov in tožilcev v odvetniško službo. V vroči, predvolilno obarvani in več kot štiri ure trajajoči razpravi, pa so vladni poslanci opo preglasovali zicijske kolege pri obravnavi že februarja vloženega predloga zakona odvetništvu poslanke Darje Lavtižar Bebler.
Predsednik Zaresa Gregor Golo-bič je premierja Janeza Janšo pozval na javno soočenje glede kadrovanja v zdajšnji in prejšnjih vladah.
Zagotovila nekdanjega direktorja onkologije Aljoše Rojca, da arhivska dokumentacija ni uničena, so se izkazala za lažna, saj je šlo po zlu kar 80 odstotkov dokumentov. Vršilka dolžnosti direktorja Onkološkega inštituta Ana Žličar, ki je Rojca zamenjala, saj je ta odstopil, dogodek obžaluje in se je v imenu Onkološkega inštituta profesorici Aueresperg, kije za arhiv skrbela, že opravičila za nastalo škodo.
Izrael in Hezbolah sta opravila menjavo: Izrael je pomilostil pet Libanoncev, libanonsko gibanje Hezbolah pa je izročilo posmrtne ostanke dveh Izraelcev.
Četrtek, 17. julija
Na seji vlade so ministri sprejeli odločitev, da otrokom umrlih v nesreči pri HE-ju Blanca dodelijo 30 tisoč evrov pomoči - polovico bo prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, drugo polovico pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Izvedeli smo, da bo Ivana Simi-ča na čelu davčne uprave zamenjala njegova dozdajšnja namestnica Mojca Centa Debeljak.
Vlada je sprejela prve ukrepe za
pro ra čun skih sred stev.
Špansko sodišče je oprostilo štiri od 21 obsojencev za teroristične napade na vlake v Madridu leta 2004, ko je bilo ubitih 191 ljudi.
Petek, 18. julija
Mediji so poročali, da bo Slovenija od Rusije v zameno za odpis klirinškega dolga dobila večnamensko plovilo Svetlyak. Obrambni minister Karl Erjavec je na konferenci za novinarje namreč javnosti oznanil, da so pogodbo že podpisali. Plovilo bo po njegovih besedah primerno tako za vojaške kot tudi za namene zaščite in reševanja.
Slovenska policija je v uporabo prejela še 15 novih visokozmoglji-vih patruljnih vozil znamke Škoda Octavia. Celotna vrednost nakupa je bila 442.494 evrov, vozila pa so bila financirana iz proračuna.
Na ministrstvu za finance so pripravili prve informacije o možnih davčnih ukrepih, s katerimi bi pomagali prizadetim v nedavnem neurju. Kot so sporočili, veljavni sistem omogoča olajšave oz. ugodnosti po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakonu o dohodnini. Podrobnejša navodila bo objavila Davčna uprava RS na svojih spletnih straneh tedna, prav tako pa bodo takrat lahko davčni zavezanci dobili informacije po telefonu na davčnih uradih oz. izpostavah.
met z nepremičninami).
Papež Benedikt XVI. se je v okviru svojega večdnevnega obiska v Avstraliji opravičil žrtvam spolnih zlorab duhovnikov v tej državi. »Globoko mi je žal za vso bolečino in trpljenje, ki so ga morale žrtve prestati,« je vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve spregovoril med sveto mašo, ki jo je daroval v Sydneyju.
Pripadniki francoskih protitero-rističnih enot so iskali 24 kilogramov izredno močnega plastičnega razstreliva, ki je izginilo iz skladišča pri Lyonu.
Nedelja,2 0. julija
Na spominskem dnevu občine Hrpelje - Kozina je Danilo Türk dejal, da je bil narodnoosvobodilni boj spontani izraz odpora zoper okupacijo in poskus uničenja naroda. Predsednik države je dejal, da je treba spomin na narodnoosvobodilni boj ohranjati zaradi temeljnih vrednot humanizma in človeške svobode ter spomnil, da sta fašizem in nacizem, dve zločinski ideologiji 20. stoletja, ustvarila politične razmere, ki so privedle do druge svetovne vojne in njenih grozodejstev.
V Pekingu so pred olimpijskimi igrami začeli veljati strogi prometni ukrepi - tudi začasna prepoved uporabe vozil v določenih dnevih. S temi ukrepi bodo zmanjšali količino izpušnih plinov in hkrati razbremenili vedno polne ceste. Prepovedana bo tudi vožnja z vozili,
la dvo stran ski dogovor.
Podpredsednik državnega zbora Sašo Peče je znova ponovil, da je odločen ponuditi svoj odstop, in dodal, da opravičila Cukjatija še ni prejel.
Obnašanje Italijanov do romske manjšine je bilo znova postavljeno pod vprašaj, potem ko je morje naplavilo trupli romskih deklic, kopalci pa so na plaži nemoteno uživali naprej. Incident seje zgodil blizu Neaplja, kjer so letos podrli romski kamp, njegove prebivalce pa so že predtem iz varnostnih razlogov preselili. Gibanja za varstvo državljanskih pravic so zgrožena:
I 1 * ITI i
Peče meni, da se je DZ kot prostitutka začel prodajati vladi za izjemno nizko ceno.
kako so se lahko obiskovalci plaže mirno sončili in zabavali, če sta le streljaj od njih ležali trupli.
Torek, 22. julija
Medije je polnila novica o aretaciji Radovana Karadžica, ki se je zgodila v ponedeljek pozno ponoči. Po prijetju je Karadžica zaslišal preiskovalni sodnik sveta za vojne
Prevzela je vodenje DURS-a.
pomoč pri odpravljanju posledic nedavnega neurja in odločila, da bodo skup no za odpravo posle dic namenili 2,5 milijona evrov. Minister Bajuk je ob tem dejal, da je, čeprav dokončnih ocen o gmotni škodi še ni, jasno, da bo višina gmotne škode presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov proračuna, zato vla da lah ko sred stva za sanacijo posledic neurja nameni iz
Berlusconi je oznanil, da je krize s smetmi v Neaplju konec.
Silvio Berlusconi je zagotovil, da je s smetmi polne ulice Neaplja očistil umazanije, a do končne rešitve bo treba počakati še tri leta.
V jedrskem obratu na jugovzhodu Francije je iz počene podzemne cevi stekla tekočina z uranom, a nevarnosti za okolje ni.
Sobota, 19. julija
Predsednik SDS Janez Janša je na strankarskem srečanju dejal, da se nadzorne državne institucije spopadajo z monopoli, od izida spopada pa bo odvisno, po kakšnih cenah bomo kupovali. Dodal je, da gre za spo pad z mono po li, ki imajo veliko kapitala in so pokupili večino medijev, s katerimi spre-ob ra čajo stvar nost.
Začelo se je javno zbiranje ponudb za prodajo zemljišč med Parmovo in Kurilniško ulico v Ljubljani, namenjenih Islamskemu versko-kul-turnemu centru. Izhodiščna cena za okoli 11.000 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem bo skladno z dopolnjenim osnutkom prostorskega načrta zrasel islamski versko-kul-turni center, znaša 4.586.328 evrov (brez 2-odstotnega davka na pro-
V okviru priprav na olimpijske igre v Pekingu izvajajo vrsto
ukrepov.
Bomo imeli kmalu tudi v Ljubljani podoben objekt?
ki ne dosegajo minimalnih standardov o izpušnih plinih.
Na severu Španije je razneslo pet bomb, ki na srečo niso zahtevale žrtev in so povzro či le le manj šo škodo.E ksplozije soo djeknile po telefonskem opozorilu, da je baskovska separatistična organizacija Eta podtaknila bombe, ki jih bo razneslo v razmiku štirih ur.
Mediji so poročali, da naj bi eden od petih britanskih talcev, ki jih šiitski ugrabitelji v Iraku zadržujejo že več kot leto, v ujetništvu storil samo mor.
Ponedeljek, 21. julija
Po večini preštetih glasov na predčasnih volitvah v izolski občinski svet je največ glasov dobila stranka izolskega župana Izola je naša. Stranka Tomislava Klokočovnika bo tako zasedla sedem od 23 sedežev v občinskem svetu, sledijo socialni demokrati s petimi, Mef in lista Izolani so prejeli dva občinska sedeža, prav tako Slovenija je naša, DeSUS, Zares, Oljka, SDS in Izo la zbu di se pa po en sedež.
Srbska vlada je sprejela popravek uredbe o zaščiti premoženja po razpadu SFRJ, ki določa, da se lastninska pravica nad zemljišči, ki so bila nacionalizirana, vpiše družbam, ki jo zdaj uveljavljajo. Popravek uredbe naj bi veljal samo za podjetja iz Slovenije, Hrvaške in BiH-a, medtem ko je Srbija z Makedonijo in Črno goro skleni-
zločine okrožnega sodišča v Beogradu, kije potrdil, da so osumljenega zasliševali od enih do pol treh zjutraj, stekel pa je tudi proces identifikacije prijetega. Izvedeli smo, da je Karadžic zelo vitek in ima daljše sivo pobarvane lase, tako zamaskiran pa naj bi se brez težav prosto gibal po prestolnici in kot doktor alternativne medicine delal na zasebni kliniki, živel pa je v Novem Beogradu. Kot so pojasnile oblasti, več podat kov niso mogle posre do -vati, saj ne želijo ogroziti možnosti za aretacijo še dveh pre os talih haaških obtožencev, Ratka Mladica in Gorana Hadžica.
Karadžic se je v času njegovega pregona ukvarjal z alternativno medicino.
Vodstvo Kliničnega centra Ljubljana je odkrilo utemljen sum zlorabe položaja enega izmed vodilnih delavcev. Zoper delavca so že sprožili vse ustrez ne pos top ke, zadeva pa so predana organom pregona.
Mnogi pa so se jezili, ker je bil avtocestni predor Šentvid ponoči spet zaprt, in sicer tokrat zara di dodatnega pregleda protipožarnega ometa. Za promet so predor vnovič odprli okoli 6. ure.
žabjor perspektiva
Pravljica za lahko noč
Živa Vrbič
Nekoč, čez dolgo časa, bo za devetimi gorami in nekaj vodami majhna deželica. Njeni prebivalci bodo živeli v izobilju, vsak dan bodo jedli, pili, z veseljem hodili v službo in delali otroke.
Jedli bodo dobro, zdravo hrano. Nič pesticidov, genetika ne bo potrebna, saj bo zemlja res dobro rodila. Paradižniki bodo sladki, korenje tudi, kumare pa zdravo ukrivljene. Pili bodo dobra vina in piva, vendar v zmernih količinah, torej ne bo alkoholikov. Prav tako ne bo brezdomcev in klošarjev ter narkomanov. Vsi bodo namreč srečni in ne bodo potrebovali pobega s tega sveta. Zato ta državica tudi ne bo med prvimi na svetu po številu samomorov.
Tudi v službi se bodo ljudje počutili varne in sproščene. Z veseljem bodo prihajali na delo, ker jih bo to osrečevalo. In ker bodo lahko s plačo brez problemov preživeli družino. Pozimi bomo šli smučat, poleti na morje, med jesenskimi počitnicami pa v hribe. Vsi otroci bodo lepo obuti in oblečeni, vendar jim ne bo mar za blagovne znamke. Ukvarjali se bodo s športom, plezali po drevesih in ne bodo predebeli za svoja leta. V računalnik in televizijo bodo buljili bolj poredko, pa še to zaradi kakšne zanimive in poučne oddaje. Sošolcev iz Bosne ali kakšne druge države ne bodo zmerjali, nič čudnega sem jim tudi ne bo zdelo, če ima kdo dve mamici ali dva očka. Z živalmi bodo lepo ravnali, vendar pa bo takrat tako ali tako zelo malo izgubljenih in zanemarjenih mačk in psov, ker bodo ljudje zelo osveščeni. Nobena živalska vrsta ne bo več ogrožena, medvedkam ne bodo več streljali mladičev. Majhna deželica med gorami bo v svetu znana in cenjena zaradi svojih trdnih stališč in po dobrih idejah, kako reševati svetovne krize. Nihče ji ne bo narekoval politike in kako naj reagira v določenih situacijah.
Politiki majhne državice za devetimi gorami bodo pošteni, delali bodo tisto, kar bodo govorili, ne bodo skušali sprevračati in prikriti resnice. Vsak predor na avtocesti bo hitro zgrajen, bo varen in poceni. Pediatrična klinika bo najboljša v Evropi, Onkološki inštitut pa bo imel visoko uspešnost pri zdravljenju raka. Nekoč bo tudi odkril zdravilo zanj.
Ulice mest bodo ponoči varne, prostitucija bo legalizirana, ta poklic pa bodo opravljale le tiste, kijih bo to veselilo in osrečevalo. Ce bo katero.
AIDS bodo počasi izkoreninili in majhna deželica bo tako prva država, kiji bo to uspelo. Pomagala bo tudi Afriki in vsem drugim državam. In počasi se bo vse lepo uredilo. Takjunov ne bo več, vsi bodo imeli korist od zaslužka od izjemno uspešnih podjetij. Mura se bo pobrala, ker se bo našel nekdo dovolj sposoben, da jo bo potegnil iz dreka. Delavski štrajki ne bodo več potrebni. Inflacija ne bo več 7-odstotna in cene ne bodo več rasle. V deželici bodo dihali svež zrak, pili kristalno, neklorirano gorsko vodo in se kopali v morju brez oljnih madežev. Objemali bodo drevesa. In drug drugega. Vse jedrske elektrarne bodo zaprte, uspešno bodo izrabljali naravne in obnovljive vire energije. Tako ne bo več orkanov in velikanske toče, ki dela luknje v strehe. Narava bo spet prijazna, ker bodo ljudje spet prijazni do nje. In uresničila se bo želja tistega, kije napisal grafit na steno mojega faksa: Naredite mi to deželo spet ... veselo.
Krvodajalska akcija
Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Velenje vabi v torek in sredo, 22. in 23. julija, na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. V Domu učencev Velenje na Efenkovi 61 vas v torek pričakujejo od 7. do 15., v sredo pa od 7. do 14. ure. Dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki 03/897 36 00.
Vabljeni, da se akcije udeležite v čim večjem številu!
Največ za življenjske potrebščine
Ljubljana - Slovenska gospodinjstva so predlani največ sredstev, 85,4 odstotka, porabila za življenjske potrebščine, od tega 15,4 odstotka za hrano in brezalkoholne pijače. Med porabljenimi sredstvi so največji delež predstavljali izdatki za transport, in sicer 15,5 odstotka, sledili so izdatki za stanovanje ali hišo z 10,4 odstotka.
■ mz
7 .
V novinarskem prispevku »Podpora spremenjeni trasi hitre ceste« na četrti strani tednika Naš Čas, številka 28, z dne 17. julija 2008, je cela vrsta nepopolnih informacij. Žal komisija ni izvajala dveh temeljnih nalog, koordiniranje aktivnosti in obveščanje javnosti, kar je razvidno tudi iz vsebine javno objavljenih zapisnikov šele tik pred zadnjo sejo sveta MO Velenje.
Napačen je zapis, da pride cesta v dolino Velunje skozi 2300 metrov dolg predor pod Graško goro. V občini Slovenj Gradec se je trasa pomaknila iz doline Jenine in Kolarice v 670 metrov dolg tunel Vodriž, v dolino Burčnice in 1125 m dolg tunel Bure. Nato dvakrat prečka dolino Velunje preko viadukta 230 m in 185 m ter se pri Mravljaku spusti na prvotno predlagano traso. Nedopustno se mi zdi, da komisija predlaga razširitev vplivnega območja do te mere, da se izseli celotna dolina Velunje, saj menijo, da je dodat ni odkup nekaj več stanovanjskih objektov cenejši kot izgradnja predora, ki so ga predlagali krajani. Na tem mestu ponovno poudarjam, da za Velu-njo ni sprejemljivo nič drugega kot izvedba hitre ceste skozi predore, kar zahteva tudi ratificiran prometni protokol Alpske konvencije!
Komisija je nadalje ocenila, da pokriti vkop ne bi oviral načrtovanega turistično-rekreacijskega razvoja tega območja. Umestitev hitre ceste bi ga onemogočila! Pri-pravljalec gradiva ni upošteval sklepa, da se predvidena navezo-
valna cesta Selo-tunel Konovo zaključi na obstoječi cesti Velenje-Škale, priključek Velenje (v Škalah pri pokopališču) pa ne izvede.
V grafični prilogi je priključek
Velenje jug zavajajoče označen pri restavraciji Jezero, v tekstualnem delu pa na Partizanski cesti. Žal obe rešitvi nimata omembe vrednega vpliva na promet po Šaleški, Celjski in Partizanski cesti. Če bo obveljala varianta priključka pod reko Pako!, se lahko zgodi, da bomo skupaj s pokritim vkopom na rušnem področju ter tunelom pod Graško goro in Goro Oljko dobili kar dva tunela Vič. Gradbeni lobi bo tega zelo vesel.
V Projektu celovitega razvoja
območja tretje razvojne osi, Omega Consult, januar 2007, je ta priključek, ki zaključi zahodni krak hitre ceste iz smeri Polzele, imenovan Vele nje zahod. Pri klju ček
Prikljucek Velenje jug
Velenje jug je v tem projektu pri bencinskem servisu pred Velenjem na vzhodnem kraku hitre ceste, ki se nadaljuje kot obvoznica med Gorico in Bevčami skozi tunel do priključka Velenje sever pri Vegra-du. Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj je ta projekt ostal skrit v predalih. Toliko bolj, ker bi močno razbremenil promet po najbolj obremenjenih mestnih cestah.
Predlog je bil uvrščen na sejo sveta MO Velenje brez predhodne obravnave na odborih. Sprašujem
se, kako lahko svetniki, ki so dobili gradivo šele na seji, o njem sploh razpravljajo in celo odločajo, saj se z njegovo vsebino niso seznanili. Za tako pomembno odločitev je
nesprejemljivo dejstvo, da je na zadnji seji komisije manjkala kar 1/3 članov in da so svetniki sklep sprejeli brez razprave samo z obrazložitvijo glasu. Poročanje, da so
potrdili predlog skoraj soglasno, pa je skrajno nekorektno. Za sklep je bilo 16 svetnikov, prav toliko pa jih pri glasovanju ni sodelovalo.
Menim, da hitre ceste, kakršna
je predlagana, ne potrebujemo. Potrebujemo pa boljše ceste v smeri Arje vasi, Polzele, Mozirja, Topolšice, Dravograda, vzhodno obvoz ni co, tunel pod Konovim,
povezavo med Partizansko cesto in cesto Simona Blatnika ter posodobitev ceste od Šentruperta do Mozirja in mimo Šmartnega ob "
24. julija 2008
""HAS
MNENJE
Še enkrat: Podpora spremenjeni trasi hitre ceste
Paki v smeri Topolšice. Če bi se pametno odločili, bi ostalo nekaj denarja še za javni promet, kolesarske steze in hitro železnico.
Članek je na željo urednika skraj-
Y do Polzele
šan na eno tipkano stran. Izvirno obliko z dodanimi povezavami najdete na spletni strani www.cisd.si.
■ TomoL ipnik
11>festival mladih kultur kunigunda dream team'
Petek, 22. avgust
V	16.00 - 02.00, pred MAX klubom
Sproščeno festivalsko dognanje z info točko in Kunigundino novo ponudbo Dream team' (Kunigundino avgustovsko juho, palačinkami, vaf-Iji), kupili boste lahko tudi Kunigundino majico.
V	16.00, Rdeča dvorana grafitno risanje v mestu
V	19.00, galerija Velenje
otvoritev razstave ■ multikulturni mozaik
V	20.00, pred MAX klubom koncert Dream team, nastopajo:
The sonic boom foundation (elektro pop glasba) Red Five Point Star (reggea ska) The Tide (rock)
Sobota, 23. avgust
V	13.00, Park pred gimnazijo Paintball turnir
kontakt: 040 900 212 (Janja)
V	18.00, Cankarjeva ulica
ulično gledališče Circus Bufeto in domači Performance - he men
in predstavitev break dance skupine
V	19.00, park pred Gimnazijo otvoritev multi Kunigundine točke
V	20.00, Mozaik (Kulturni dom)
uradna otvoritev 11. festivala Kunigunda častnega pokrovitelja župana Srečka Meha
otvoritveni program: plesna produkcija - extra large miniature in koncert skupine Trankilesha
V	primeru slabega vremena bo otvoritev potekala v preddverju Kulturnega doma.
Nedelja, 24. avgust
V	19.00, Cankarjeva ulica
Afriška zgodba - nastopa skupina Lafi (plesno-gledališka predstava)
V	20.00, Bar mozaik koncert:
Lana & Flip (modemi jazz) - gre za avstrijsko-hrvaško skupino
Ponedeljek, 25. avgust
Četrtek, 28. avgust
Pričetek plesnih seminarjev - moderni jazz, sodobni ples, flamenko * MOJCA USSAR - moderni jazz ples ŠPELATOVORNIK - sodobni ples ANA PANDUR- flamenko
Tečaji bodo potekali do petka 29. avgusta v mali dvorani Kulturnega doma.
V	20.00 - Park pred gimnazijo multimedijska INFO točka na prostem
V	21.00, pred Domom kulture Velenje 24. Poletne kulturne prireditve
ZVEZDE POD ZVEZDAMI
Poletna filmska projekcija PRVALJUBEZEN romantična komedija Organizator: Festival Velenje
▼ 22.00, Mladinski centerVelenje Koncert:
MADE OUT OF BABIES (ZDA)
Torek, 26. avgust
▼ 16.00 - 20.00, Cankarjeva ulica in Mozaik branje afriških pravljic, ogled afriške zbirke na Gradu, afriško bobna-nje z Albinom, ulično gledališče, afriško ustvarjanje, dan se nadaljuje s kubansko tematsko glasbo
V 10.00 -12.00 ter 16.00 -19.00, zelenica pred Domom kulture Velenje
24. Poletne kulturne prireditve POLETJE NATRAVNIKU
Animacija za otroke in starše Organizator: Festival Velenje
Sreda, 27. avgust
V	20.00, Mozaik
Celovečerna predstava skupine Mamoo-ti na prostem
Mamoo-ti so velenjska mladinska gledališka skupina, ki je nastala pod okriljem Mateja Mraza in Maha Šilca. Soavtorja in snovalca predstav sta prava guruja smeha. Prepričajte se z njihovo prvo celovečerno predstavo.
V	primeru slabega vremena bo prestava v MAX klubu.
▼ 21.30, velenjski park pred gimnazijo ognjena predstava z žonglerji Cupakabra
▼ 20.00, velenjski park pred gimnazijo Komikaze (stand up comedy)
V 21.00 - koncert
JURE TORI IN EWALD OBERLEITNER
Petek, 29. avgust
V	20.00, Mozaik
Modna revija Ulica staji fashion show in koncert Hip hop skupine
Vprimeru dežja bo revija potekala vpreddverju Kulturnega doma.
V	21.00, MAX klub
Hip hop koncert: Mrigo, Zlatko
Sobota, 30. avgust
V	10.00, Cankarjeva ulica dogodek z odra na ulico
▼ 20.00, Mozaik (Kulturni dom) Improvizacijski šov skupine Mamoo-ti
Mamoo-ti so profesionalni improvizatorji, navdušijo še tako ležernega gledalca in na obrazu zarišejo smejalne gube.
V	22.00, pred MAX klubom Koncert, nastopajo:
Bomango (Slovenija - jazz, latino glasba in funky) RADIKAL DUB KOLEKTIV (Hrvaška - dub reggea)
Dodatne informacije o festivalu Kunigunda: Maja Hostnik, v.d. direktorica Mladinski centerVelenje in programska vodja n. festivala Kunigunda 2008; 03 8981 922; 041804 069.
Produkcija n. festivala mladih kultur Kunigunda: Mladinski centerVelenje, častni pokrovitelj: župan Srečko Meh
www.kuniqunda.org

Dela še vedno dovolj
Obiskali smo Študentski servis Maribor, Mladinski servis Velenje in podjetje Trgotur - Po počitniškem delu tudi v letošnjem letu veliko povpraševanje -Povprečna urna postavka v Velenju je 3-4 evre
Vesna Glinšek Mojca Marš
Vsi vemo, da poletje za dijake in študente ni samo čas počitnic, temveč tudi čas, ko si marsikdo od njih najde počitniško delo. Pri teh letih imajo namreč tudi oni radi v denarnici kakšen evro, ki so si ga prislužili sami, seveda z delom preko študentskih servisov. V Velenju imamo takšne servise tri: Študentski servis Maribor, Mladinski servis Velenje, od marca letos dalje pa ima koncesijo za posredovanje dela dijakom in študentom tudi podjetje Trgotur.
Zanimanje za delo ne upada
Na vseh servisih, ki smo jih obiskali, ugotavljajo, da trend samega počitniškega dela ne upada ter da je med šolskim letom ponudba dela večja, kot pa je dijakov in študentov, ki so pripravljeni delati oziroma delo utegnejo opravljati. Med počitnicami je situacija obratna. Bojana Pocajt Škoberne s Študentskega servisa Maribor razloži: »Mislim, da je bolonjski sistem tis ti, ki je kriv za nasta lo situ a cijo. Med šol skim letom se namreč na nas obra ča veliko podjetij s potrebami po dijakih in študentih. Vendar je te nov šolski sistem prisilil, da se udeležujejo predavanj. Posledično imajo manj časa za samo delo. Konec koncev je študentu prioriteta študij in ne delo.«
Največ administracije, najmanj strežbe
veliko dela tudi ponoči, in pa v urni postavki, ki je med najnižjimi. Če delodajalci ne dobijo nikogar za delo, ponavadi dvignejo urno postavko. Ta namreč študente vedno najprej zanima.«
O limitih in izkoriščanju napotnic...
Na servisih so prepričani, daje izkoriščanje napotnic, odkar je prihodek omejen, manjše. Presežek limita se namreč krepko pozna pri družinskem proračunu. Posebej pa zaenkrat dijakov in študentov ne
obveščajo o višini njihovega zaslužka. Če pa kdo od njih vseeno želi vedeti, koliko je v tekočem letu zaslužil, lahko vedno pride na servis z osebnim dokumentom in mu bodo višino zaslužka tudi pokazali. In to večina tudi dela, kar je zelo pohvalno. Da torej sami skrbijo zase.
Posredovanje del nekoliko drugače
S tem se ukvarja podjetje Trgotur. Njegova direktorica Štefanija Kadliček pojasnjuje: »Odločili smo se, da kljub ostali
Bojana PocajtŠ koberne:» Veliko povpraševanje jep redvsem po administrativnih delih, pop rodaji in poi ntelektualnih delih.«
Veliko povpraševanje je predvsem po administrativnih delih, po prodaji in po intelektualnem delu. »Vsekakor pa je v Velenju, ker smo industrijsko mesto, največ proizvodnega dela. Niti tega ne odrečejo,« še dodaja Škobernetova.
Neli Zver z Mladinskega servisa pa ob tem še pojasni, da je ponujenega dela v strežbi največ, a se zanj dijaki in študenti najmanj odločajo. Zakaj? »Vzrok moramo iskati najprej v delovnem času, saj se
Neli Zver:» Najmanjz animanja je zas trežbo.«
Dobro je vedeti:
•	neto limit: 2959,60 EUR
•	bruto limit z normiranimi stroški: 3288,44 EUR (če je dijak/študent vzdrževan družinski član)
•	limit z normiranimi stroški: 6576,89 EUR (če dijak/študent ni vzdrževan družinski član in je zaslužek člana višji kot 9000 EUR/leto) oziroma 7688,00 EUR (če je zaslužek člana nižji kot 9000 EUR/leto)
•	neobdavčen znesek na eno napotnico: 400 EUR
ŠtefanijaK adliček:» Koncesijo za posre dova nje dela d ija kom in študentomi mamo šele odm arca
letos.«
dejavnosti, ki jo opravljamo za delodajalce, torej kadrovski inženiring, pridobimo tudi koncesijo za posredovanje dela dijakom in študentom. Naš osnovni namen je, da imamo dvoje - dijake in študente, ki si želijo delati, in delodajalce, ki jim delo nudijo. Tako se oboji dobro spoznajo, kar pa posledično pomeni pridobiti kadrovsko štipendijo in kasneje tudi zaposlitev.«
Kaj pa o počitniškem delu pravijo dijaki in študentje?
Mateja Vodišek:
»Za letošnje počitniško delo sem si izbrala javna dela, kijih organizira občina. Letos delam prvič, za delo pa sem se odločila predvsem zaradi tega, ker bi si rada pridobila izkušnje in pa seveda nekaj tudi malega zaslužila. Sicer bi raje pomagala pri kakšnih degustacijah, konec koncev sem pa z delom, ki ga opravljam, kar zadovolj na.«
Mateja Trap: »Preko Študentskega servisa delam že kar nekaj časa. Največkrat posegam po priložnostnih delih; delala sem že v trgovini z oblačili, računovodskem servisu, delam pa tudi na lokalni televiziji, kjer opravljam delo voditeljice in novinarke. Mislim, daje poleti razmeroma težko dobiti želeno delo, saj je veliko povpraševanja. Počitniško delo je zame dodaten vir zaslužka, zato mi ni treba staršev venomer prositi za denar.«
Ana Dobnik: »Preko Študentskega servisa letos delam prvič. Počit niško delo opravljam na občini Velenje, za to pa sem se odločila predvsem zaradi denarja. Delo, ki ga opravljam, ni težko, za tisto, kar nare diš, pa si dobro pla čan. Zdi se mi, da je na Študentskem servisu težko dobiti predvsem intelektualno delo, medtem ko za strežbo in podobno ni toliko povpraševanja.«
Delajo za bolj čisto in urejeno mesto
Mladi v okviru počitniškega dela čistijo mesto in okolico - Letos na občino prispelo preko 330 prijav - Z odzivi zadovoljni
Vesna Glinšek Mojca Marš
Vsak dijak in študent si počitniško delo priskrbi po svoje. Vedno več pa je tistih, ki si ga poiščejo kar na velenjski občini. Tam namreč že nekaj let zapored sprejemajo na delo mlade, ki so pripravljeni narediti dvoje: pomagati pri urejanju in čiščenju mesta, njegove okolice ter hkrati zaslužiti nekaj denarja, ki ga čez poletje gotovo potrebujejo. Na občini so z odzivi več kot zadovoljni: »To počitniško delo ocenjujemo kot zelo uspešno, saj dijakom in študentom s področja mestne občine Velenje nudimo zaslužek, druženje, poleg tega pa v dneh, ko so pri nas, opravijo kar nekaj koristnega dela. Tudi odzivi so zelo dobri, saj so presegli vsa naša pričakovanja. Letos smo prejeli več kot 330 vlog. Sedaj se trudimo, da bi ustregli vsem,« je povedal Janko Ramšak, ki skrbi, da delo poteka nemoteno. Ves čas namreč budno spremlja dijake in študente na terenu. Tako je bilo tudi prejšnjo sredo, ko je pridne delavce obiskal tudi Naš čas. Pove dal nam je, kaj pravzaprav počnejo: »Dela je kar precej. Predvsem čistimo okolico osnovnih šol, vrtcev, otroškega igrišča, barvamo ograjo, obrezujemo živo mejo, pobiramo smeti... skratka, gre za tista opravila, kijih dijaki in študenti lahko opravljajo.«
Kaj natančno pa so delali na dan naše-
Janko Ramšak: »Večinoma so pridni. Seveda pa se najdejo tudi izjeme ... «
ga obiska? Na otroškem igrišču je ena skupina barvala ograjo, druga je v Vinski Gori pobirala smeti, tretja je čistila okolico Šale-ka, četrta pa seje nahajala na osnovni šoli MPT, kjer je pomagala pri čiščenju atrija in okolice osnovne šole.
So torej zelo pridni. Tako pravi tudi Ram-šak: »Zelo so marljivi, a se tako kot povsod drugje tudi tukaj najdejo izjeme. Vendar teh na srečo ni veliko.«
Delo in druženje v enem
Danijela Dani-čic: »Za to delo sem se odločila zato, ker imam v času počitnic čas
Na dan našega obiska je ena od skupin delala na ograji okrog otroškega
igrišča še »zanje posege« pred barvanjem.
in mi je všeč urejanje mesta Velenje. Vsi skupaj se trudimo, da bi bilo naše mesto čim bolj čisto. Glede na to, kar postorimo po mestu, menim, da sem dobro plačana. Zdi se mi, da smo za naše mesto naredili veliko, saj vsako leto čistimo, urejamo, obrezujemo grmovje, drevesa .«
Marko Gusič: »Še danes kdo od mladih morda pomisli, da je to delo nespoštljivo, ampak mi to
i
Urejali so tudi okolico v Šaleku...
delamo z veseljem. Vidimo tudi, da so prebivalci mesta z nami zadovoljni, nas pohvalijo, včasih je celo kdo pripravljen pomagati. Zdi se mi, da sem za svoje delo dobro plačan, saj imamo poleg ne tako napornega dela še dovolj časa za malico. Tudi naslednje leto bom verjetno čistil mesto. Verjetno bova delala skupaj z dekletom, seveda pa bom zraven povabil še kakšnega prijatelja.«
Benjamin Klau-žar: »Letos sem se prijavil prvič. S prijateljem sva se že zaradi razmeroma lahkega dela odločila, da bova čistila mesto. Sicer plačilo ni ravno najbolj
dobro, je pa za to delo dokaj realno. Za mesto Velenje smo že veliko naredili, saj smo kar dosti počistili, obrezali grmovje, počistili robnike in še mnogo več.« ■

SOLSTVO
Podružnici Zavodnje slabo kaže
Če bo treba šolo v Zavodnjah zapreti, bodo objekt napolnili z novimi vsebinami -Odločitev bo padla tik pred zdajci
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, Zavodnje - Tako Osnovna šola Šoštanj kot ustanoviteljica, Občina Šoštanj, se trudijo, da bi podružnična šola v Zavodnjah odprla vrata tudi 1. septembra letos, a kot kaže danes, se to najbrž ne bo zgodilo.
Svet Občine Šoštanj bo odločitev sprejel med 20. in 25. avgustom, Ministrstvo za šolstvo in šport, ki financira podružnične šole, pa je že jas no pove da lo, da se bo tudi v tem primeru držalo normativov. Podružnic z manj kot petimi otroki ne financira.
"Mi imamo za zdaj v tej podružnici vpisane štiri učence. Ker je vpis odprt vse do 31. avgusta, možne so še kakšne priselitve, bomo z odločitvijo še čakali. Zaposlena na podružnični šoli, učitelj in gospo-dinjec, pa ob morebitnem začasnem zaprtju podružnice ne bosta
ostala brez službe, ampak bosta premeščena," pravi ravnateljica Osnovne šole Šoš -tanj mag. Majda Zaveršnik - Puc.
Župan Šoštanja Darko Menih pa je povedal, da se je v minulih dneh zvrstila množica sestan kov in pogovo rov, tako s predstavniki ministrstva kot krajevne skupnosti in starši, tuditisti-mi, ki bodo otro ke v prvi raz red vpisovali šele prihodnje leto in kasneje. »Prihodnje leto bi bili trije,« pravi. »Starši so nam predstavili argumente, zaradi katerih se odlo-
Prvošolcev bo v matični šoli 68
Šoštanju se je šele zdaj začelo poznati, da sta se pod eno streho združili dve šoli. »Prvo leto so oddelki ostali nespremenjeni, že leto kasneje smo morali nekatere združiti. Toliko, kot jih je zdaj, jih bo najbrž tudi v prihodnje, bo pa ponekod v njih maksimalno število učencev, osemindvajset,« pravi ravnateljica Majda Zaveršnik - Puc.
V Osnovni šoli Šoštanj so (podatek je star teden dni) v 1. razred vpisali 68 otrok, lani tak čas 82. Vpis pa je seveda še odprt.
čajo, da otroke vpisujejo v matično šolo, in mi jih popolnoma razumemo. Izhajajo iz tega, da tudi sami hodijo oziroma se vozijo na delo v dolino in lahko tja s seboj odpeljejo tudi otroke. So pa tudi primeri, ko Osnovno šolo Šoštanj že obiskujejo starejši bratje ali sestre in v
tem primeru je popolnoma vseeno, če jo obiskuje tudi mlajši,« pripoveduje župan.
Se bodo pa v Šoštanju, če bo do začasnega zaprtja šole v Zavodnjah prišlo, trudili, da šolske prostore napolnijo z novimi vsebinami.
»Ena od precej realnih možnosti je, da stvaritve, ki nastajajo v Mali Napotnikovi kiparski koloniji, iz Potočnikove hiše preselimo v podružnico in mini muzej odpremo obiskovalcem. V nobenem primeru pa šolski prostor ne bo ostal prazen,« obljublja Darko Menih.
/NI	••	t "I V t	I t t	1 tV
Gimnazija - izkušnja, ki je ne pozabiš
Velenjska gimnazija se lahko pohvali s štirimi zlatimi maturanti
Mojca Marš
Pa je mimo. Matura, seveda. Četrtošolci so si končno oddahnili - nekateri z veseljem, drugi pač malo manj. Na gimnaziji so še posebej veseli, saj je bilo uspešnih kar 97 % dijakov, medtem ko je republiško povprečje 93 %.
Med uspešnimi maturanti so bili tudi štirje zlati maturanti, in sicer Katra Jezeršek, Anteja Gros, Taj-da Špital in Nejc Rednjak. Slednji je že užival na zasluženih počitnicah, zato sem se ga potrudila doseči tam.
»Kdor bi rekel, da gimnazija ni težka, bi se mal ce zlagal.«
Katra Jezeršek nam je povedala, da gimnazija ni tako zelo lahka. Vse je odvisno od samega posamez ni ka, njej pa je naj bolj pomembno to, da se na koncu spominja le najboljših stvari. Pritrdi, da je bil pri soten stres, napor in napeti živci, ampak da po vsem tem ugotavlja, da je gimnazija super. Vsem mladim, ki še ne vedo, kako bi po osnovni šoli nadaljevali pot, pa priporoča, da se vpišejo na gimnazijo, saj je super iztočnica za naprej.
Nekateri pravijo, da naj bi bili profesorji na velenjski gimnaziji eni najhujših v Sloveniji, vendar se Katra s tem ne strinja: »Seveda ima vsak pro fe sor kak šne svoje muhe, vendar je to normalno že za vsakega človeka. Ko pa na koncu gledaš tako, za nazaj ugotoviš, da so
se vsi trudili za nas, vsak je bil strog, ampak v tem smislu, da smo napredovali in pokazali vedno več, to pa je glavna naloga profesorja.«
Katra je pred nekaj časa opravila sprejemni izpit za arhitekturo, saj si želi postati arhitektka. Zdaj le še čaka, da ji spo ro čijo, ali je sprejeta ali ne. Po maturi pa se seveda odpravlja na zaslužene počitni-
Katra Jezeršek
ce - najprej se odpravlja na dopust na morje, potem gre s šolo v Pariz, v septembru pa jo čaka potovanje v Avstralijo s svojo najboljšo prijateljico. »Lahko bi se reklo, da imam kar vznemirljivo življenje, saj sem že od malega želela biti povsod. Počela sem nešteto stvari, saj se nisem mogla odre či niti eni. Pela sem v pevskih zborih, 11 let igrala violino, zdaj sem že dve leti aktivna članica Lutkovnega gledališča Velenje, poleg vsega tega tudi izdelujem nakit,« nam pove Katra in še doda, da so bile z usklajevanjem vseh dejavnosti včasih težave, vendar zdaj ve, da imajo nekatere stvari prednost, kar pomeni, da se moraš od časa do časa tudi kakšni odre či. Za konec pa še doda: »Ukvarjam se z veliko stvarmi in menim, da je recept uspe ha tudi v tem, da imam ob sebi fanta in pa seve da dru ži no, ki mi stojijo ob strani. Gimnazijcem pa naj še povem, da naj nikoli ne obupajo
in da če imajo pred sabo nek cilj, bodo uspeli, gimnazija naenkrat ne bo tako težka, kot se jim mogoče zdi.«
» Prvi let nik je najtežji, potem pa steče.«
- i
Anteja Gros
Anteja Gros se najbolj spominja, kako so jih v osnovni šoli strašili s tem, daje gimnazija težka, vendar se ona popolnoma ne strinja s tem. Meni, daje najtežji prvi letnik, saj se moraš na vse privaditi, naprej pa potem lepo steče. Ni pozabila niti na strašenje v zvezi z maturo, ampak je sama ugotovila, da sploh ni tako težka in da je v nekaterih pogledih celo lažja kot pa vsa ta leta učenja na gimnaziji.
»Profesorji na gimnaziji se zelo razlikujejo. Eni so bolj dobri od drugih, sicer so pa profesorji zelo pomembni, saj te morajo za določen predmet navdušiti in te nanj pripraviti,« meni Anteja, sanja pa tudi o tem, da bi dijaki lahko od časa do časa profesorjem povedali, kaj bi lahko pri svojih predavanjih izboljšali, in verjame, da bi bile spremembe zelo pozitivne.
»Sicer pa odhajam na študij računalništva in matematike. Eden od razlogov, zakaj sem se odločila za
to pot, je moj profesor za matematiko, kije snov razložil zelo dobro. Drugi razlog je pa seveda moja ljubezen do računalnikov.« Anteja je poleg šole že v začetku gimnazije obiskovala tudi tabornike, vendar ji je kasneje za njih zmanjkalo časa: »Ko sem se odpovedala tabornikom, sem svoj čas lahko posvetila šoli in pa seveda hobijem, med kate-
Tajda Špital
re pa sodi ukvarjanje z računalniki, računalniškimi igricami, rada tudi berem in hodim ven.« Dijakom pa svetuje, naj se na gimnaziji oziroma na srednji šoli čim bolj potrudijo, saj če bodo obupali zdaj, vprašanje, kako bo na faksu.
»Gim na zi je je bilo prehitro konec.«
»Gimnazija je na trenutke zagotovo težka, ampak če pogledam nazaj, se mi zdi, da so bila ta štiri leta ena izkušnja, kije ne bom nikoli pozabila,« pove Tajda Špital. O samih profesorjih bi se tudi lahko razgo-vorila, prepričana pa je, daje tisto stereotipno prepričanje, da nam delajo škodo, napačno: »Od vsakega od njih smo pridobili ne samo določeno znanje o nečem, ampak tudi različne izkušnje, ki nam bodo v življenju prišlo še kako prav.«
Nadaljna pot jo vodi na študij
eko no mije, saj se ji zdi, da ponuja največ širokih možnosti za naprej, saj še ni čis to pre pri ča na, kaj bi rada dela la. Pre pri ča na pa je, da bo najmanj eno leto preživela v tujini, saj si tudi tam pridobiš dragocene izkušnje.
Tajda je z znanjem geografije segla tudi v sam državni vrh, ob tem nam zaupa svoje občutke: »Uh,
Nejc Rednjak
ta dosežek je pre se netil tako mene kot tudi vse druge. Takšnega uspeha sploh nisem pričakovala. Mislim pa tudi, da je bilo pri tem kar dosti sre če.«
Gimnazijska leta pa ni preživljala samo za zvezki, saj je vsa ta leta tudi plesala v velenjskem klubu Dev-žej in počela še veliko stvari, prepričana pa je, da če si delo dobro razporediš, ti uspeh ne uide.
Pogovor je zaključila z besedami, ki jih je namenila dijakom: »Ne obupajte niti takrat, ko imate preveč dela. Ko bos te enkrat tako daleč kot jaz, vam bo žal, da je vsega skupaj tako hitro konec.«
»Na gimnaziji počitek ne sme postati navada.«
Nejca Rednjaka smo kasneje zmoti li na dopus tu, kjer je posku šal možgane čim bolj izklopiti in si
odpočiti. Ko smo ga prosili, naj pove, kako je bilo na gimnaziji nasploh, je pove dal, da ni bilo tako težko, kot je izgledalo na začetku prvega letnika. Seveda se je treba navaditi na nov tempo učenja, vendar če pri pouku redno poslušaš, se ni treba učiti po cele dneve. Vsi učitelji so se tudi trudili snov prikazati bolj zanimivo, so se pa drug od drugega popolnoma razlikovali: »Nekateri so strogi, drugi odšte-kani ter popolnoma nepoboljšljivi. Ni enega, za katerega bi lahko trdil, daje brez napake, vendar pa so nam prav te napake popestrile pouk in ga naredile zanimivejšega.« Povedal pa je tudi, da se ti včasih kakšen učitelj lahko zameri zaradi slabe ocene, a se to kmalu pozabi: »Pomembno je, da imaš dober odnos z učiteljem, saj ti velikokrat že to lahko pomaga do boljše ocene ali pa vsaj do bolj spro -ščenega pouka.«
Naslednje šolsko leto bo Nejc obiskoval magistrski študij Farmacije v Ljubljani, želi pa se tudi vsaj za kakšen semester izobraževati v tujini. »Po študiju bi se rad zaposlil v kakšni farmacevtski družbi, kjer bi sodeloval pri razvoju zdravil. Kljub temu puščam odprta vrata za kak šen drug poklic,« je še pove dal.
Preden se je vpisal na gimnazijo, je treniral karate in tudi badminton. Kasneje je vse opustil, vendar ne zaradi šole - preveč seje polenil. V četrtem letniku pa se je navdušil nad prostovoljci, vendar seje v okviru le-teh moral nekaterim dejavnostim odreči, če je želel doseči soliden rezultat v šoli in na maturi.
»Na gimnaziji si lahko od časa do časa privoščite počitek, vendar pa to ne sme postati navada,« sporoča gimnazijcem. Pravi, da kakšna slaba ocena še ni katastrofa, in če se trudiš, da bi se izboljšal, profesorji to opazijo in včasih tudi popustijo. Za konec pa je še povedal, da je pomembno, da si gimnazijci za maturo izberejo tiste predmete, ki so jim zanimivi: »Ne poslušajte profesorjev, ki vam bodo svetovali, da izberete predmete, ki bi vam lahko koristili pri študiju, ali pa tiste, ki jih maturantje ponavadi najbolje pišejo.«	■
"»HAS
Velenjčani smo pridni bralci
Poletno dogajanje v Knjižnici Velenje - V teh mesecih je največ izposojenega leposlovja - Na policah ostaja strokovna literatura
Vesna Glinšek Mojca Marš
Ljudje večinoma kar veliko beremo - od časopisov, revij, internetnih strani pa vse do literature. O branju slednje smo se pogovarjali s knjižničarko svetovalko Stanko Ledinek. Povedala nam je marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, da smo Velenjčani zelo pridni bralci: »Mislim, da imamo veliko bralcev vseh starosti: od predšolskih otrok pa vse do upokojencev.«
Kaj pa poleti? Koliko beremo v tem času? Stanka odgovarja: »Naši člani večinoma posegajo po leposlovju, kar se pozna tudi na knjižnih policah. Tam, kjer je leposlovje, je v tem času skoraj polovica gradiva izposojenega, na policah s strokovnimi knjigami pa se že skorajda nabira prah.«
Naj več je spo soje nih seve da knjig
ru prireditve Poletje na travniku, namenjene predvsem otrokom, pred nedavnim pa smo skupaj s knjižnico Mozirje na Golteh odprli prvo gorsko knjižnico v Sloveniji.«
Veliko bralcev gotovo tudi zanima, zakaj je poleti, ko naj bi ljudje največ brali, delovni čas knjižnice skrajšan: »Delno zato, ker izposoja v resnici v teh mesecih številč-
no pade in se skoncentrira v času, ko je knjižnica odprta. Hkrati pa je to tudi čas, ko mi zaposleni lažje izkoristimo dopust.«
Preden se napotite v knjižnico, se torej dobro pozanimajte, če je odprta, vsekakor pa si velja o knjigah zapomniti tole: »Knjige so naočniki, skozi katere opazujemo svet.«
Stanka Ledinek, svetovalka: »Poleti naši bralci posegajo predvsem po literaturi z lahkotnejšo vsebino.«
z lahkotnejšo vsebino, torej primerno za tako ime nova no »polet no branje«. Med njimi največ uspešnic, prav poseben trend pa so sedaj menda resnične zgodbe. Posebej vroče so tudi nove knjige. Vsi izvodi se izposodijo takoj, ko pridejo na police, in se tja tudi do polovice leta ne vrnejo. Ves čas so namreč rezervirane.
V poletnih dneh j e torej v knjižnici največ izposoje, nekaj pa je tudi umetniških razstav. Svetovalka pa je izpostavila še tole: »Sodelujemo s Festivalom Velenje, in sicer v okvi-
*	največ rezervacij v juniju 2008: Harry Potter, Svetinje smrti (J. K. Rowling)
*	največ izposojenih knjig naenkrat: 21
*	mesec, v katerem je bilo izposojenih največ knjig v letu 2007: januar (32850)
*	mesec, v katerem je bilo izposojenih najmanj knjig v letu 2007: junij (24977)
Knjige, knjižnica in občani
Jakob Ludvik Golob: »Sam najraje berem fantazijske knjige, kot je recimo Harry Potter. Knjižnico obiščem zelo pogosto, sicer pa sem v času počitnic danes tukaj prvič. Spremenjen delovni čas knjižnice mi ni tako všeč, saj nisem domačin in si moram prevoz prilagoditi delovnemu času.«
Angela Krt: »Med počitnicami ne berem veliko, če pa že, pa najraje prelistam knjigo kakšnega domačega literarnega ustvarjalca. Tudi knjižnice med počitnicami ne obiščem velikokrat. Opazila sem pa, da se je delovni čas knjižnice malo skrajšal, a me ne moti preveč. Se pač prilagodim.«
Gorazd Horvat: »V času počitnic težko najdem čas za branje, saj mi služba vzame veliko časa. Če se kdaj najde kanček prostega časa, pa knjigo z veseljem vzamem v roke. Večinoma prebiram kriminalke ali pa kakšne knjige z akcijsko vsebino. Skrajšani delovni čas knjižnice me pa niti najmanj ne moti.«
Senka Karlovčec: »Na dopustu relativno veliko berem, večinoma so to leposlovne knjige. Najraje prebiram knjige Heinricha Heineja, saj me je že v mladosti zelo impresio-niralo eno od njegovih del. Mene osebno krajši delovni čas knjižnice ne moti, vem pa, da ljudje zelo sprašujejo, zakaj nimajo ravno v počitniškem času odprto kar cel dan.«
Zvoki tolkal napolnili Titov trg
Tolkalci iz Španije prevzeli Velenjčane - Velenje edino slovensko mesto, ki j e gostilo tolkalni orkester Percujove
topu so se ljudje kar zgrinjali k polič ki s cd-ji, saj jih je orke ster tako oča ral, da so si mora li to neverjetno vzdušje pričarati še doma. Tolkalci so presegli naša pričakovanj a in verjamem, da se bomo teh bogatih ritmičnih melodij še dolgo spominjali.
Drugotno
izkustvo
Matjaž Salej
Včasih pričakujemo od ljudi, ki so strokovno kompetentni na kakšnem kulturnem ali umetniškem področju, da bodo stvaritvam svoje stroke posvečali interes tudi drugače. Neprofesionalno, ljubiteljsko, čisto opazovalno, široko. Nekako samoumevno se nam zdi, da se takšni ljudje s širjenjem obzorja zavedajo svoje kompetence in pogledajo ter prisluhnejo ter opazujejo tudi kakšno življenjsko kulturno vsakdanjost. Da bodo takšni, ki kljub temu da znajo kritično ocenjevati, tudi opazovati okoli sebe, prisluhniti in prilagoditi raven svoje percepcije.
Govorim o kulturnih dogodkih, ki niso na izjemni ravni, z visoko-letečimi izvajalci, akterji in na katerih vendarle pogrešamo ljudi, ki so lahko porok, da je stvar zanimiva tudi za povprečneže in tiste malo čez, če že ni dogodek morda celo zelo dober ali vrhunski. V mestu, kot je naše, ki si nadeja atribut kulturne sredine, večkrat opažamo, da so nekatere prireditve obiskane slabo za tako sredino. Tudi zaradi tega, ker ljudi kljub dogodku, kije najavljen in pričakovan, ne zanima, ker ne nastopa nekakšna svetovna ali lokalna zvezda. Ker se okoli dogodka ne čuti nekakšna velika »fama« ali ker enostavno ožja sredina, ki ji pripadajo, čuti drugače. Kako si potemtakem razlagati dejstvo, da na nekaterih prireditvah, predstavah, koncertih ... ni ljudi, ki bi že zaradi svojega strokovnega ugleda, umetnostnega okusa in položaja sodili tja, pa jih ni. Najdemo pa jih drugje. V kakšni »posvečeni loži«, kamor ne sodijo, ker so tam po generacijskem ali kakšnem drugem naključju. Na drugi strani so mnogokrat isti meščani na vseh dogodkih, ki lokalno skupnost na nek način kulturno predstavljajo ali ji dajo vrednost. Pa naj bodo to ljudje, ki s posamezno umetnostjo nimajo nikakor druge zveze, kot to, da so dobri spremljevalci dogodkov, kritično radovedni in predvsem željni spoznavanja in odkrivanja kulturnega vsakdana mesta.
So ljudje, ki imajo zelo veliko povedati o kulturnem in družabnem utripu mesta, pa so zelo redko na prireditvah, so ljudje, ki bi po svoji stroki lahko imeli vpogled v marsikakšen dogodek ali celo sceno, pa se odzovejo samo na posebno vabilo. Nekateri bi lahko bili na marsikaterem dogodku že po profesionalni in moralni ravni, pa jih ni, kljub temu da morda celo o teh stvareh ustvarjajo javno mnenje ali poučujejo otroke.
Primer sta lahko dva koncerta, ki smo jih lahko poslušali v mestu v preteklem mesecu - koncert »Kad bi bio Bijelo dugme« in stara glasba renesančnega orkestra iz Švice (Basel Renaissance Winds) na Velenjskem gradu. Čeprav gre za dva povsem različna glasbena dogodka, z različno stopnjo propagande, medijskega dosega, prepoznavnosti in še kaj, sta bila oba koncerta nekako na meji rentabilnosti, finančnih vložkov in vloženega dela ... Na obeh je bilo zadovoljivo število ljudi, na obeh so poslušalci dobili to, kar so iskali: časovni odmik, nostalgijo, drugačne čase, kvaliteto, prepoznavnost. Dobili so celo poletni dogodek na prostem, ker je vreme zdržalo, to pa je dandanes tudi nekaj. Le nekaj je manjkalo. Presežek obiskovalcev, nekaj tistih »pravih«. Nobena od prireditev ni bila slabo obiskana, nasprotno, v nekaterih pogledih celo odlično. Vendar nekaterih ni bilo. Že zakaj? Drugih morda zato, ker so se prodajale vstopnice, tretjih, ker je stopnja ljudi in njihove samozadostne kritičnosti že tolikšna, da jim lastna izkušnja ne pove nič več, kot recimo učencem na srednješolski ravni. Ker svoje izkušnje premalo bogatijo, gradijo, oblikujejo in razvijajo, kot bi jo lahko ob možnostih, ki se ponujajo. Ker so na svojem področju zaspali. Škoda zaradi ljudi, ki so kakorkoli povezani z glasbo, ljubiteljsko ali profesionalno, nekaj so zamudili.
Mojca Marš
Če ste v petek zve čer slu čaj no prečkali Titov trg, vas je zvok marimb, bobnov in drugih tolkal verjetno posrkal vase, tako da ste se enostavno morali približati dogajanju pred domom kulture Velenje. Bil bi greh, če bi nadaljevali pot, saj je Velenje obiskal tolkalni orkester mla dih iz Valen cie. Orke ster Percuj ove je naj bolj znan špan ski mladinski tolkalni orkester, ki ga sestavlja 25 študentov glasbenega konservatorija »Jose Iturbi« iz
Valencije. Na svoji turneji po Evropi so se ustavili tudi v Velenju, ki pa je edino slovensko mesto, kije gostilo te perspektivne glasbenike.
Percujove so se nam predstavili z obširnim programom, kije vseboval vse od klasičnih do povsem moder nih skladb, pome ša nih s španskim temperamentom. Glasbeniki so vedeli, da poslušalci enostavno ne bomo mogli ostati pri miru, zato so nam na mize postavili »šejkeije«, s katerimi smo s tresenjem le-teh kasneje orkestru pomagali pri izvajanju različnih rit-
mov. Ko je bil čas, so se nekateri člani orkestra pomešali v množico in pokazali, kako je treba »šejker-je« stresti, da bi dobili pravi ritem. Če si pogledal v množico, je le nekaj ljudi sedelo čisto pri miru. Vsi so rahlo miga-i na svojih stolih ali pa z nogo daja li ritem, saj so nam mladi Španci na Titovem trgu pričarali pravo špansko ritmično vzdušje.
Kon cert je bil kar dobro obiskan, a glede na to, da je orkester zelo znan in priznan, bi lahko bil obiskan še bolje. Kakorkoli že - po nas-

107,8 MHz
lAonjSKÜ IDÜ Č/a\S(°)PDSR0I
Glasbene novičke
»Včasih že samo sebe komaj najdem!«
Mojca Marš je tista, ki je izrekla v naslovu napisane besede. In to seveda z razlogom. Dekle se ukvarja s tolikimi stvarmi, da sem ji še jaz pri intervjuju komaj sledila. »A nekaj aktivnosti sem že morala izločiti, saj preprosto časovno nisem zmogla izpeljati vseh,« pravi Mojca in dodaja, »sedaj svoj čas posvečam predvsem petju in pesnjenju.«
Poleg omenjenega pa letos že drugo leto v naši časopisni in radijski hiši opravlja počitniško delo. Rada pove, da je tokrat marsikaj drugače: »Mislim, da sem si nabrala že kar nekaj izkušenj, saj delam bolj samostojno. Preprosto sem se vpeljala v ves tok dogajanja.«
Morda ji je pri tem pomagala tudi Avenija mladih, oddaja za mla de in mla de po srcu, ki jo gotovo vsi poznate. Mojca in njena sovoditeljica Anela Šabana-gič se oglasita z valov radia Velenje vsak torek ob 18 h. Vanjo vključita predvsem veliko glas-
be, povesta kakšno zanimivo in nenavadno novičko, tu in tam predstavita kakšnega mladega umet ni ka, svoje poslu šal ce pa razveseljujeta tudi z sms glasbe-
nimi željami. Mojca pravi, da se v vlogi radijske voditeljice počuti fantastično: »Ne vem, zakaj, ampak to je enostavno noro. V vsaki oddaji posebej uživam.«
Sicer pa namerava svoje življenje tudi usmeriti v novinarstvo. »Ampak najprej matura. Potem pa študij novinarstva, slovenskega jezika ali pa morda kulturo-logije. Bom še videla, kako bo naneslo.« Zase pravi, da se v novi narskem pokli cu dobro počuti, saj je rada na tekočem z vsem dogajanjem, hkrati pa tudi veliko govori in rada piše. A ne samo članke, temveč tudi poezijo: »Moja poezija je predvsem ljubezenska. Nekaj je bolj nesrečnih verzov, zadnje čase pa so večinoma bolj vesele pesmi, saj sem srečno zaljubljena.« Kako to izgleda, pa govorijo verzi sami zase:
Med polnimi vrečami praznih besed si iskal izgovor za najin dotik. Rekel si mi naj zaprem oči. In ko so se moje veke povesile v ritmu mojega srca, si me poljubil. Prvič. Drugič.
In še neštetokrat.
Prepustila sva se objemu brezčasnosti. Vedel si, da sem tvoja.
■ vg
... na kratko...
Konec Reggaeja
Pred nekaj dnevi seje končal največji reggae festival v Sloveniji. Soča reggae Rivesplash sta med drugimi znanimi nastopajočimi obiskala tudi jamajški zvezdnik Mykal Rose in pa vzhajajoča zvezda Alborosie iz Italije. Festival naj bi bil dobro obiskan, ljubitelji reggae glasbe pa pote še ni.
Pika Božič ni zdržala
Pika Božič ni držala svoje besede in se septem bra letos spet vra ča na slovensko sceno. Te dni naj bi snemala nov singl, pravtako pa je spremenila zasedbo spremljevalne skupine. Eden »pomembnejših« članov naj bi bil bobnar Roman Retej, znan predvsem po sodelovanju z lez bič nim duom Tatu.
Saška Lendero
»Levinja« to poletje počiva. Lahko jo ujamete na kakšni poletni prireditvi, a na kakšnem festivalu še dolgo ne bo nastopila, saj jo festivali spravljajo ob živce. Rock Otočec pa je pokomentirala takole: »Tam me v bla tu gotovo ne bos te vide li, razen če bi me na kak čuden način prej napili, ampak to težko verjamem.«
Seal očaral Ljubljano
Prejšnji teden je v Ljubljani nastopil angleški zvezdnik Seal, ki je v Hali Tivoli priredil pravi pop spektakel. Dvorana sicer ni bila nabito polna, a so kljub temu lah ko vide li odli čen koncert. Še posebej so bili navdušeni nad Sealovo odprtostjo, saj se je z oboževalci kar naprej rokoval, nekoga pa celo povabil na oder, da je sku paj z njim zapel.
Steffanio astronavt?
Ko slovenski glasbeniki spijejo preveč, postanejo preveč zgovorni. Na 24ur.com smo lahko videli posnetek, kjer Steffanio postane astronavt, Mirna Reynolds kavboj, Domen Kumer pa žigo lo. Tri o adi jo bi se temu rek lo po doma če.
PESEMTEDNA
NARADIU
VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radi a Vele nje dva krat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	DANIJELA - EVO MENE
2.	OMAR NABER -POSEBEN DAN
3.	IVAN SCWARTZ -PRETEND
fffPPl
I-----
■ LESTVICA mm
I ■
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Modri val - Polka medižija
2.	Ans. Roka Žlindre - Cajti zdej rejs čudni sa
3.	Kvintet Dori - Ob-la-di, ob-la-da
4.	Zlati muzikanti - Po mivki si dišala
5.	Ans. Lipovšek - Rad bi se postaral s teboj
6.	Veseli Gorenjci - Spomin na Piran
7.	Ans. Svetlin - Nekoč boš razumel
8.	Ans. Golte - Če ti boš moja punca
9.	Novi spomini - Punčka, zakaj?
10.	Suška banda - Čez vodico
www.radiovelenje.com

V\>¿q
Elektronska glasba na Rabcu
Pa je tukaj. Rabac Summer Festival 2008 namreč, kjer plaža Girandella zasije šele po sončnem zahodu. Letos se bo migalo 25. 7. in 26. 7., saj bo Rabac obiskala plesa in žurke željna mladina. Tega festivala pač ne gre zamuditi že zaradi nastopajočih samih. Za vse ljubitelje hitrejših techno ritmov bodo dobro poskrbeli Hertz, Genarro le Fose, Marko Nastic, DJ Bam Bam in drugi, vse mlade pa je presenetilo gostovanje ameriškega DJ-ja Dannya Tenaglie, kije znan po maratonskih, izjemno plesnih in povezanih setih, šilt kapi ter dejstvu, da ga je v tem delu Evrope zelo težko ujeti. Seveda bo Tenaglia tudi na Rabcu postregel s šesturnim setom in verjamemo, da se bo Hrvaška še kako tres la.
Justinova babica želi poroko na vrtu
Justin Timberlake je končno našel dekle svojih sanj, s katero se želi poročiti. Srečna izbran ka je Jessica Biel, ki pa pravi, da zanjo poroka ni nič pomembnega, saj ji je dovo lj že to, da je naš la svojo sorod no dušo. Kakorkoli že, Justin ob natrpanem urniku enostavno nima časa za načrtovanje poroke, a za to je očitno poskrbela že njegova babica. Sicer Justin za to sploh ne ve, je pa znano, da se njeni načrti precej razlikujejo od načrtov njenega vnuka. »Mislim, da bi
I ■
I ■
I
torji pa so tudi veseli, da Lenny nima posebnih zahtev, saj vse nosi s seboj. Lenny bo kot vedno obiskovalce spravil na noge s starimi uspešnicami, kot so »American Woman«, »Believe in me«, »Are You Gonna Go My Way« ter druge in verjamemo, da nihče ne bo ostal ravnodušen.
Britney pametno končala boj
Vedno bolj nezdrave pameti Britney Spears, se je (vsaj enkrat) pametno odločila končati boj za skrbništvo nad svojima sinovoma Seanom Prestonom in Jay-denom Jamesom. Popolno skrbništvo nad otrokoma je prevzel njen bivši mož Kevin Federline, Britney pa ima še vedno pravico do obiskov, vendar so ti nadzorovani. Zvezdnica se je že velikokrat izkazala za slabo mamo, ki otrokom sploh ne more biti vzor, saj je med nosečnostjo kadila, imela resne psihične težave, pravtako pa je svojo depresijo utapljala v alkoholu in tudi drogah. Je z razvratnim življenjem zdaj konec ali pa se šele začenja? Vsekakor imamo občutek, da se bo o njej še govorilo.
se Justin moral poročiti na vrtu doma njegove matere Lynne v Tennesseju. Vrt je zelo velik in ima čudovite rože,« je povedala babica Sadie Bomar. Timberlake ima sicer v glavi poroko v velikem slogu na prestižnem rajskem otoku Mustique, ampak ... bo upošteval želje svoje babice? Bomo videli.
Lenny Kravitz v Beogradu
Legendarni Lenny Kravitz se bo v okviru turneje »Love Revolution« danes ustavil tudi v Beogradu. Kravitz velja za enega od petih umetnikov na svetu, za katerega je značilno posebno doživljanje rock glasbe ter spajanje emocij in energije. Prav zaradi teh stvari pričakujejo nabito polno beograjsko Areno, organiza-
James Blunt z novo pesmijo ^ I Really Want You^
Pevec James Blunt, kije zaslovel s pesmijo »You' re beautiful«, je za poletne mesece pripravil novo pesem z naslovom »I really want you«. Gre za eno od pesmi iz njegovega albuma »All the lost souls«, ki pa je zaradi odlične prodaje postal že platinast. Pevec večino pesmi piše sam in tudi pri tej ni naredil razlike. S pesmijo nadaljuje prefinjeno tradicijo klasičnih pesmi, pri katerih pa definitivno ne sme manjkati klavir in njegov nežen, rahlo jamrajoč vokal, ki očara vsako žensko. V teh dneh se James odpravlja na koncertno turnejo v Veliko Britanijo, jeseni pa namerava obiskati tudi druge dežele po svetu. Lahko le upamo, da bomo tudi Slovenci (ali pa bolje rečeno Slovenke) kdaj deležni njegovih očarljivih melodij.
Radio Velenje
Aa
24. julija 2008
P Majda Gaberšek, svetnica DeSUS v Mestni občini Velenje, se je vse življenje predajala organiziranemu varstvu predšolskih otrok. Po njeni zaslugi je nastal eden največjih vrtcev v Sloveniji, ki ga je vodila dolga leta. Otroci so še vedno v ospredju njenega razmišljanja, predvsem pa jih z mislimi še vedno spremlja. Tudi prvo vprašanje Franciju Blatniku je bilo: »Kako pa kaj tvoja Lovro in Urška?«
Jože Svetina, slikar iz Zavodenj, in Darko
Menih, župan Šoštanja. Beseda je bržkone povezana z nadaljnjo usodo podružnične šole v kraju, kjer biva slikar že dolgo vrsto let. »Slišim, da razmišljaš, da v šolske prostore, če bodo zaprli vrata, preneseš Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo ... Bi se kakšna stena našla še za to, da se jo okrasi s kakšno mojo sliko?«
^ Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh: »Ne, ne ... Ne gre za to. Svojega urada nisem preselil na ulico, čeprav je v času, ko občinsko stavbo zasedajo obrtniki, tukaj res mirneje.«
Zmagala je Barbie
Sodišče v ZDA je končalo sedemletno bitko med lutkama Barbie in Bratz in odločilo v prid lastnika Barbie podjetja Matell. Leta
bie in Bratz sestri. S tem je sodišče razsodilo v prid Mattelu, ki bo lahko zaradi lutke Bratz zahteval vrtoglavo odškodnino. V najslabšem pri me ru bodo mora li lut ke Bratz umakniti iz prodaje, kar bo gotovo razžalostilo številna dekleta po vsem svetu.
Najbolj umazan nogomet
Kje igrajo najbolj umazan nogomet v dobesednem pomenu besede? Na svetovnem nogometnem prvenstvu v blatu, seveda! Na severu Finske že desetič zapored poteka to »odštekano« tekmovanje, na katerem sodeluje kar 340 ekip, največ domačinov, nekaj »umazan-
2001 so namreč na trg prišle lutke Bratz, ki so prekinile 40-letno prevlado barbik na svetovnih trgih. A je lastnik lutke Barbie vložil tožbo zoper podjetje MGA Entertainment zaradi kraje intelektualne lastnine. Jabolko spora je bil genialni oblikovalec igrač Carter Bryant, ki je iz Mattela odšel k MGA-ju in pomagal pri razvoju lutke Bratz. Ta je bilo nekaj popolnoma novega in deklice po vsem svetu so ponorele za lutkami Bratz, ki so podjetju prinesle 500 milijonov dolarjev letnega zaslužka. A se je izkazalo, da je Bryant v času, ko je bil pri Mattelu, s kolegi delal na prenovi Barbike, iste ideje pa je pozneje uporabil pri lutki Bratz. MGA Entertainment so obtožili, da so namer no krši li Bryan tov dogovor z Mattelom, obenem pa je sodišče razsodilo, da sta lutki Bar-
žaja ne poznajo, število menjav ni omejeno, ne poznajo niti enajstmetrovk. Kljub temu skuša vsako moštvo igrati po določeni taktiki, da bi v tej kaotični in nepredvidljivi igri vsaj poskusilo brcniti žogo v pravo smer. Ta »šport« so iznašli finski tekači na smučeh, ko so v poletnih mesecih želeli najti načine za vadbo.
Hitri presedovalec
Čas je za še en vpis v slavno Guinnessovo knjigo: tokrat bo mesto v njej dobil Jim Purol, ki se je v dveh dneh presedel 39.250-krat. 56-letni Jim iz Anaheima je odšel na stadion Rose Bowl v Pasadeni in se presedel enkrat, dvakrat, trikrat ... Po 48 urah je prišel do visokega števila 39.250. Čeprav ima že zagotovljeno mesto v svetovni knjigi rekordov, Jim ni odnehal. Njegova velika želja je namreč, da bi v enem tednu sedel na vseh 92.542 stolih stadiona Rose Bowl. To si želi že 20 let, odkar je preizkusil
Kip svobode iz koru ze
V severni Angliji je vztrajen kmet z nasadi koruze ustvaril labirint v obliki Kipa svobode, kije kar desetkrat večji od izvirnika. Tom Pear-
- imitator Franka Sinatre Phil Fryer, ki je zbranim odpel pesem "New York, New York".
Dvojčka različnih polti
V Nemčiji sta se paru (tudi različnih ras) rodila dvojčka različne barve kože - eden je bel, drugi pa črn. Materin partnerje dokazano njun biološki oče. Čeprav so zdravniki v bolnišnici videli že marsikaj nenavadnega, so ostali presenečeni nad dvojčkoma z različno barvo kože. Tudi starša sta bila šokirana, ko sta na svet prišla njuna otroka, beli Ryan in črni Leo. Kot poroča predstavnica bolnišnice, kjer sta se malčka rodila, je mož-
cev« pa je prišlo tudi iz bližnjih Latvije, Litve, Norveške in Rusije. »Igra v blatu je kot film, ki se vrti v počasnem posnetku. Tudi če nasprotnik brcne žogo povsem blizu tebe, ne moreš storiti popolnoma nič, saj traja nekaj sekund, da se sploh lahko izkoplješ iz luknje,« je »bistvo« zabavne igre razložil eden od udeležencev. V vsaki ekipi - tekme naj bi si v treh dneh ogledalo okoli 10 tisoč ljudi - je šest igralcev, pravila pa so nekoliko spremenjena: prepovedanega polo-
107.501 stol stadiona michiganske univerze. Sicer pa ima Jim že več svetovnih rekordov, med njimi tudi kot človek z največjimi usti na svetu, zara di česar je dobil vzdevek Jim »Mouth« (Usta).
cyje na obrobju mesta York, prav tega mesta, po katerem je ime dobila tudi zdajšnja svetovna metropola v ZDA, pet let načrtno sadil več kot milijon sadik koruze. Rezultat je bil ogromen labirint. Dejanski Kip svobode je visok le 34 metrov. Pearcy, ki se lahko pohvali, da mu je v preklosti s koruzo že uspelo ustvariti zapletena vzorca vikin ške ladje in slavne ure Big Ben, želi s tem izdelkom na angleško podeželje privabiti čim več turistov. Po izbruhu slinavke in parkljevke seje njihovo število namreč precej zmanjšalo. Na odprtju Tomove umetnine je bil tudi glavna zvezda
nost, da se dvojčka rodita z različno barvo polti, le ena proti milijon: »To je zagotovo prvi primer v naši bolnišnici.« Strokovnjaki pravijo, da je mož nost, da se otro ci rodijo z različno barvo polti, možna le pri dvojajčnih dvojčkih, ker imajo manj skupnih genov. Drugi pogoj za takšno situacijo je, da imata oba od staršev gene za črno in belo polt (belec lahko prav tako nosi gene za črno polt), tretji pogoj pa je, da tako spermij kot jajčece, ki ga je oplodil spermij, nosita isti genski zapis barve kože.
Dobro je
Kako dobro je, da vse, kar govorimo o Slovenj cih, je ne drži. Kljub pregovorni sebičnosti je med Slovenci v primeru potrebe veliko solidarnosti.
Tako pač je
Nobena nogometna ekipa v prvem krogu prve lige v soboto tn nedetjo ni stavkata. Tako so pač igrati.
Pripravljeni
Kaže, da so se velenjski svetniki pripraviti na počitnice. S postopnostjo. Ni namreč dobro, da kar padeš tz ostrega delovnega tempa v brezt delje. Na zadnji seji so bili proti koncu že komaj sklepčni.
Sprememba
Ob napovedanih pogost tejših naravnih nesrečah bo treba verj etno tudi nekotiko spremeniti znani pregovor. Tudi po toči zvoniti ni prepozno.
Brez počitnic
Vsi pa menda letos res ne bodo imeti počitnic in dopusta. Če se bo gonja nadatjevata tudi v predvotilnem času, niti tajkuni ne.
Za vsak okus
Razni organizatorji pravijo, da pripravtjajo poletne kulturne prireditve za vsak okus. A kaj ko gredo ene nekaterim vedno v nos, drugi pravijo, da jim obležijo v želodcu. Običajno takim, ki jih ne obiskujejo.
Tako in dru ga če
Zadnji čas smo priča mnogim razpravam tako o uspešnosti vodenja naše države Evrope, še več o tem, kako uspešno je sedanja koaticij a vodil a Slovenij o. Ko poslušam stališča opozicije in koaticije, imamo občutek, kot da ne bi živeti v isti državi.
Izje ma
Gozdovi na dobršnem delu občine Gornji Grad so doživeti pravo katastrofo, saj je neurje uni-čito zelo veliko dreves, največ smrek. Izjema je vsaj ena. Smreka Gornji Grad zadnji čas vse bolje stoji.
( Ne)zatrpa nost
Naše ceste so zatrpane s turisti, ki preko nas potujejo na Hrvaško. Dober raztog za izgovor, zakaj ne gremo na dopust, če ne upamo razkriti pravega! »Nezat trpanost« žepov.
ŠPORTNI UTRIP
Ko s ponosom vzklikaš Velenje, Velenje ...
Mladi velenjski športniki so se, kot vsa leta do sedaj, tudi v letu 2008 udeležili mednarodnih iger mladih, ki so letos potekale že dvainštiridesetič, tokrat v San Franciscu
Tekmovanja, ki so trajala od 10. do 15. julija, se je letos udeležilo 1500 mladih športnikov iz celega sveta, natančneje iz stotih mest, petdesetih držav s šestih kontinentov. Igre, katerih ustanovitelj je Metod
Mednarodne igre šolarjev
V ponedeljek, 7. julija, je na 42. Mednarodne igre šolarjev v San Francisco odpotovala reprezentanca mladih velenjskih športnikov. Mednarodno gibanje športnih iger mladih, starih med 12 in 15 let, ima svoje korenine v Sloveniji. Leta 1968 si je slovenski profesor Metod Klemene zamislil športne igre kot promocijo prijateljstva in miru. Prve igre, ki so potekale v Celju, so trajale en dan, udeležilo pa se jih je devet mest. Igre so se v zadnjih letih razvile v svetovno gibanje mladih športnikov, v katerega so včlanjena številna mesta, hkrati pa deluje pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja. Igre potekajo vsako leto, Velenje pa se jih udeležuje od leta 1996, ko je mednarodne igre tudi organiziralo. Na letošnjih igrah v San Franciscu se bo zbralo več kot 1500 mladih športnikov, njihovih trenerjev in gostov z vseh celin, uradno pa se bodo pomerile reprezentance stotih mest iz več kot petdesetih držav sveta.
Klemene, so se prvič odvile 1968. leta v Celju. Ustanovitelj je skušal z igrami v tistih nemirnih letih širiti med mladimi prek športa tudi duha prijateljstva in miru. Dandanes nam takšna miselnost še kako prav pride.
Štirinajst odličnih mladih športnikov se je skupaj s svojimi trenerji in predstavnikom mesta Velenje odpravilo na dolgo pot "prek luže" v sončno Kalifornijo. Dolgo in utru-jajočo pot smo dobro prestali. Ko smo stopili na tla letališča v "Fri-sku", kot ga imenujejo domačini, smo hitro pozabili tudi na vse utesnjene trenutke na letalu.
Po naporni vožnji in namestitvi v sobah mestne univerze smo hitro potonili v spanec. Naslednje jutro so atlete, plavalke in tenisače čakali prvi treningi pred kvalifikacijami. Malce zmede je bilo moč zaznati pri organizatorjih, saj so se termini
njo po znamenitih ulicah kitajske četrti, vse do obale in slikovitih pomolov, kjer smo se "izgubili" med nešteto turisti, trgovinicami, trgi, restavracijami ... V petek, 11. julija, po opravljenih športnih aktivnostih, smo se skupaj z vsemi udeleženci iger udeležili slavnostne otvoritve, na kateri je mlade športnike in delegate pozdravil tudi župan mesta in vsem zaželel kopico dobrih rezultatov in tekmovalnosti v duhu fair playa.
Naslednje dni so se vrstila predtek-movanja, ki so zaradi slabe organizacije močno utrujala mlade športnike. Tako so morale igralke tenisa v enem dnevu odigrati tri tekme zapored, za naslednji tekmovalni dan pa so ob stoodstotnem izkupičku lahko pričakovale še štiri. Kljub protestom trenerja Grosmana organizatorji niso popuščali in so vse ugovore trenerjev gladko zavrnili z
tekem in treningov spreminjali iz ure v uro. Po dopoldanskih treningih smo odšli na potep po prečudovitem mestu, ki zaradi svoje specifične geografske lege šteje, po ameriških standardih, med srednje velika mesta. Ta dan se nam je vsem najbolj vtisnila v spomin vožnja s starim tradicionalnim tramvajem, ki nas je popeljal na razburljivo vož-
plavanjem in taktiziranjem trenerke Vere Pandža uvrstile v štiri finala, ki so jim kasneje prinesla tudi odlične uspehe. Zlato odličje na 400 metrov kravl, bronasto medaljo na 200 m mešano, eno četrto in šesto mesto. Skupaj z ostalimi slovenskimi mesti smo se veselili uspehov naših plavalk in držali pesti za naše atlete, ki so pred seboj imeli še nekaj odločilnih tekem.
A sreča ni bila na naši strani. Po zamujenem startu naše šprinterke in nategu mišice naše druge tekmovalke si je po nesrečnem padcu velenjski favorit na sto metrov zlomil zapestje. Hitra intervencija prisotnega zdravnika in reševalnega vozila
Nepozabne rezultate smo ob koncu proslavili na enem od pomolov, kjer smo se mastili s tradicionalnimi rakovicami, juho iz školjk, kala-mari in seveda kokakolo. V edinem prostem dnevu smo se odpravili na še nekaj ogledov.
Izlet z ladjico pod veličastnim mostom Golden Gate in okoli zloglasnega otoka Alcatraz nam bo vsem ostal v trajnem spominu. Verjetno si bodo otroci sicer bolj zapomnili gromozanske veleblagovnice, ki preplavljalo center mesta. Finančna četrt in visoke stolpnice so nam vsem vzele dih.
Vsemu lepemu žal enkrat pride konec in tako so se odigrale tudi te 42. mednarodne igre. Sledila je zaključna slovesnost, ki je bila, roko na srce, prava polomija.
Zlato v rokah otrok iz Velenja
Mednarodnih iger šolarjev v San Fran-ciscu se je iz Velenja udeležilo štirinajst atletov, štirje plavalci in štirje tenisači. Plavalke so v štafeti na štiristo metrov kravl ugnale konkurenco in osvojile zlato medaljo. Tina Meža pa si je na dvesto metrov mešano priplavala bronasto medaljo. Uspehe so dosegli tudi atleti in tenisači. Atleti so bili četrti v finalu štafete, tenisači pa so pristali na odličnem osmem mestu.
vesu se je utrnila prenekatera solza, saj so se v teh nekaj dneh med tekmovalci stkale prijateljske vezi, pa tudi kakšna simpatija. Organizatorji in delegati smo si ob koncu stisni-
znanim ameriškim izrekom: "Take it or leave it!" Sedem tekem v dveh dneh je hud napor tudi za odraslega igralca. A se otroci niso dali. Odigrali so vse tekme in se na koncu veselili preboja med osem najboljših, obenem so bili edini Evropejci v tej teniški klasi.
Plavalke so navduševale z vsako tekmo zapored in so se z dobrim
sta fanta rešili večjih zdravstvenih zapletov. Zapleti pa so se začeli z birokrati, saj je nastal kar tridnevni boj z zavarovalniškimi agenti in ameriškim zdravstvenim sistemom. Na koncu nam je s trmo in nepopušča-njem le uspelo priti do ortopeda, ki je poškodovanemu fantu oskrbel zlomljeno zapestje. Ob trdni roki trenerke Vere Šalamon se je ostali del ekipe reorganiziral in osvojil odlično četrto mesto v štafeti.
Ne glede na vse nevšečnosti nam bodo ostali v spominu prijazni ljudje, prečudovito mesto, odlična hrana, pa tudi zmeda na igriščih in vsi tako različni mladi tekmovalci z vseh koncev sveta. Le ob otvoritvi in na zaključni slovesnosti smo lahko dojeli velikost teh iger, saj smo bili takrat skupaj Kanadčani, Vietnamci, Avstralci, Švedi, Slovenci, Izraelci, Kitajci ... si izmenjevali elektronske naslove in telefonske številke. Ob slo-
li roke ter obljubili snidenje na naslednjih, 43. igrah v Atenah.
Kako si bomo zapomnili San Francisco? Po barvitem in liberalnem mestu, velikih avtomobilih, poceni hrani in bencinu, krutem zdravstvenem sistemu, prijaznih ljudeh ter megli, ki pride in izgine v trenutku.
Sledila je doooooooooooolga pot domov.
■ Aco Arsekič
Mojstri so metali na suhem
Ribiška družina Paka Šoštanj izvrstno organizirala mednarodno tekmovanje v castingu za Alpe Donava pokal - Mojstre na delu si je ogledalo veliko ljudi
j» i. V
-v»; i
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 19. julija - Ribiška družina Paka Šoštanj je organizirala mednarodno tekmovanje v castin-gu za Alpe Donava pokal za člane in članice.
Casting je posebna ribiška disciplina, v kateri ribiči na travnatem terenu izvajajo mete na tarče iz različnih položajev, z različnimi načini meta in na različne daljave. Tekmovanje je potekalo na nogometnem igrišču pod Vilo Široko, spremljalo pa ga je precej ljudi, ki niso želeli zamuditi priložnosti, da vidijo mojstre pri delu. "Bistvo teh metov je, da znajo tekmovalci čim bolj natančno vreči obtežilnik in muho v tarčo. Ko potem ribič pride ob vodo in vidi, da riba v njej kroži, pobira hrano, zna to, kar trenira na suhem, prenesti v vodo, torej zna muho vreči ribi tudi v vodo," je pripovedoval Boštjan Bizjak, vodja tekmovanja in član komisije za casting pri Ribiški zvezi Slovenije, vodja državne mladinske reprezentance za casting, sicer pa član Ribiške družine Paka Šoštanj.
Najbolj atraktivne discipline so
bile tiste, v katerih so metali umetne muhe in obtežilnike v daljavo. Te daljave se namreč gibljejo med 80 in 90 metri! Spomnimo, da je bil nekdaj prav
no disciplino sta znala navdušiti tudi druge. Vlado je bil vrsto let najboljši tekmovalec v takratni Jugoslaviji," so se spominjali organizatorji tokratnega pokala. Med
i Jt
F
■ >
Konkurenco si je dobro pogledati prej, že na treningu.
casting disciplina, po kateri je Ribiška družina Paka Šoštanj slovela v mednarodnem merilu. Leta 1985 so Šoštanjčani organizirali celo evropsko prvenstvo v castingu. "Pionirji slovenskega castinga prihajajo prav od tu. To je družina Mešič. Rudi, žal že pokojni, predvsem pa njegov sin Vlado, sta bila tista dva, ki ne le da sta bila izvrstna tekmovalca, za to ribiško šport-
njimi je posebej žarel predsednik družine Franc Ravnjak, saj so "njegovi" fantje organizacijo tekme speljali brezhibno.
Tekmovanja so se udeležili predstavniki petih držav (Avstrije, Hrvaške, Češke, Slovaške in Slovenije) oziroma reprezentance teh petih držav. "Povedati moram, da so to vse reprezentance, ki se tekmovanj udeležujejo že vrsto let. Mnogi med
njimi so v Šoštanju že bili. Med njimi je bilo kar nekaj evropskih in svetovnih prvakov," je bil tudi s tem zadovoljen vodja tekmovanja. In čeprav je tekmovanje potekalo med člani in članicami, se ni dalo spregledati mlajših domačih tekmovalcev, ki veliko obetajo. "Po dolgoletnem zatišju smo v Šoštanju lani dobili mladinskega državnega prvaka Žige Irmana in pionirskega
Boštjan Bizjak: "Mnogi od teh tekmovalcev so v Šoštanju že bili."
državnega prvaka Mitje Irmana. Oba sta člana državne reprezentance. Pa tudi sicer naši mladi tekmovalci v castingu v evropskem merilu merijo zelo visoko, podobno kot člani." Za zdaj pa so v vrhu
Žiga Irman,
mladinec Ribiške družine Paka Šoštanj, pa ne samo da je dober v castingu, izvrsten je v lovu rib s plovcem. Letos bo v castingu državni prvak (to je bil že tudi v pionirski konkurenci), po treh tekmah v skupnem seštevku vodi, čaka ga le še ena tekma do konca. "Imam izvrstnega trenerja, to je Robi Jedlovčnik, ki tudi sam meče casting."
V teh dneh pa Žiga odhaja na svetovno prvenstvo v lovu rib, to pa bo potekalo v Belgiji in se nanj že pripravlja. Kako, nas je zanimalo. "Tudi tako, da si na internetu malo pogledam, kaj tam lovijo . Malo pa mi pove še kdo od tistih, ki so v Belgiji že lovili."
Zaželimo mu dober prijem.
Žiga Irman odhaja ta teden v Belgijo.
(in tudi v Šoštanju je bilo tako) med člani in članicami Slovaki in Čehi.	■
^Hjs
Bo Gozd dobil novo ime?
Skupna velenjskih tabornikov pomagala pri odpravljanju posledic neurja v vasi Gozd pri Gornjem Gradu
bivalci vasi Gozd. Le nekaj kilometrov od Črnivca nas je pričakala policijska patrulja. Ko smo povedali, da smo kot prostovoljci prišli ponuditi pomoč, so nas prijazno napotili do gasilskega doma Gozd, ki je kot nekakšen vhod v vas. Že sam pogled nanj ni bil ravno spodbuden. Četrtina strehe pokrita s strešniki, ki so jim štete zadnje minute, preostali del pa pokrit s polivinilom. Zraven "recepcije" se je globoko v steno zapičil strešnik, ki je po besedah domačinov priletel iz stavbe, oddaljene nekaj sto metrov. Brez obotavljanja nas je po prijavi eden od gasilcev peljal do hiše, kjer je bila v tistem trenutku naša pomoč najbolj zaželena. Prekrivali smo streho novejše hiše, katere usoda je bila podobna usodi gasilskega doma. Čeprav naše znanje "cimpranja" ni ravno na najvišji ravni, so nekaj parov rok rade volje izkoristili za prelaganje streš-
dan. Ni trajalo dolgo, ko se je na obvestilo na RJZ listi (lista prejemnikov elektronskih sporočil velenjskih tabornikov) odzvalo še nekaj prostovoljcev. Verjamem, da bi nas bilo ob "ustreznejšem" terminu, če ob tem, kar se je dogajalo v Gozdu, ta izraz sploh lahko uporabim, še nekajkrat več.
Ob ponovnem "obisku" v vasi Gozd smo se držali že znanih navodil. Tokrat smo v roke dobili ... Pravzaprav nič. Pri "gostiteljih" so nas uporabili za čiščenje roba gozdu oz. dvorišča. Nekaj uric dela, ogromen kup vejevja, drv, prask in predvsem dobre volje v družbi prijateljev z mislijo na to, da smo mogoče vsaj za nekaj trenutkov nekomu polepšali dan oziroma olajšali delo ter bolečino ob tem, ko so izgubili praktično vse, kar so imeli, bi lahko nekako zaključil naš drugi dan v krajih, od koder "ženejo živino" na Veliko planino. Seve-
Brez hudega pritiska in ne preveč močnih občutkov sem prebiral časopis ter se čudil moči narave ob vnovičnem "razkazovanju mišic" grškega boga Eola, ko mi je zazvonil telefon. Iz enega najbolj prizadetih krajev me je poklical
brat, ki je bil tam sicer po službeni dolžnosti. Navajen vsega hudega se ga je stanje, v katerem so se znašli prebivalci najbolj prizadetih območij, vseeno močno dotaknilo. Brez posebnih obrazložitev me je prosil, če bi lahko poklical
nekaj prijateljev, tabornikov, da bi priskočili na pomoč. Kot po navadi, se nismo prav dolgo obirali in že nas je bilo dovolj, da smo napolnili prvi avto. Pot nas je nesla preko Gornjega Grada proti Črnivcu. Nikjer niti sledu o hudih posledi-
cah ujme. Nekje na polovici vzpona pa, brez počasnega "uvoda" oziroma prilagajanja na najhujše, se je po nekaj sekundah tišine slišalo le: "Stari moj, pa ti si ja mal nor ...". Drevesa prek ceste, tovornjak žrtev enega teh, polovična zapora ceste, ljudje z motornimi žagami, traktorji polno obremenjeni . Ko smo prišli na vrh Črnivca, pa nam pogled ni dovolil niti prejšnjih besed. Kopica "zobotrebcev" je štrlela iz zemlje in kupa podrtega drevja. Hiše tukaj so porabile vso njim namenjeno srečo, saj so drevesa padala le nekaj centimetrov stran. Te sreče pa niso imeli pre-
nikov, žaganje lesenih delov ostrešja, predvsem pa so bili veseli spodbudne besede, dejstva, da smo se pripeljali iz ne ravno sosednjega kraja, ter konec koncev, da so se lahko videli na televiziji med javljanjem komercialne televizije. Kot na vsaki podobni akciji je pogovor z domačini tisti, ki dela zgodbo najzanimivejšo. V tem primeru še bolj tragično. Kajti v torek se je v Gozdu zgodilo še nekaj vlomov, tako da so že tako prizadetim krajanom vzeli še tisto nekaj, kar jim ni vzela narava.
Že med delom smo se odločili, da "akcijo" ponovimo še naslednji
da gostoljubnost ni vprašljiva. Malica, izmenjava nekaj besed ter rahlo "utrujen" gostitelj, ki se je navduševal nad našo sokrajanko Natalijo Verboten. Ob tej priložnosti bi se v imenu vseh prizadetih v vasi Gozd zahvalil vsem, ki ste priskočili na pomoč (Tina, Nika, Luka, Burič, Sirš, Hugo) ter ste še enkrat več pokazali: "Tabornik je pripravljen pomagati!"
■ Sašo Oštir
"Ne morete si predstavljati ..."
sporoča Ida Kugonič bralcem Našega časa. Najbrž se sprašujete, česa? Odgovor je neurja, ki je pred nedavnim pustošilo po Sloveniji, med drugim tudi v Skornem pri Šmartnem ob Paki. Tam je najhu-
je prizadelo Kugoničevo kmetijo. Ida je neurje doživljala kot nočno moro: "Bilo je grozno. Kar naenkrat se je popolnoma stemnilo in začel je pihati močan veter. Ko smo pogledali skozi okno, nismo
videli ničesar drugega kot samo meglo. Močno je deževalo, medtem pa so že začele pokati veje na lipi." Ob tem je dodala, da so lahko stanje okrog hiše ocenili šele potem, ko je bilo vsega konec. "Šli smo iz hiše in ugotovili, da nam je
odkrilo del strehe, okrog 15 kvadratnih metrov na stari hiši ter nekaj malega na novi. Veliko je bilo tudi polomljenega drevja," še pojasni.
Nato je vse steklo kot po tekočem traku, vsaj kar se čiščenja in popravljanja strehe tiče. Na pomoč
so jim namreč priskočili gasilci in sosedi, ki so počistili dvorišče, nekaj več dela pa je bilo s streho. Ida je imela za takojšnjo pomoč same pohvalne besede: "V takšnih trenutkih človek res spozna, da ni sam. Da je vedno nekdo, ki mu bo v nesreči pomagal."
Kljub vsemu pa se v mislih moje sogovornice še danes pojavlja vprašanje: "Smo ljudje res popolnoma uničili naravo? Nam sedaj na takšen način vrača?" Odgovor na to vprašanje bo najbrž moral poiskati vsak sam .
■ Vesna Glinšek
Odkrilo jim je okrog 15 kvadratnih metrov strehe na stari hiši.	naravnost grozno!"
UJMA
"Očitno nas okoliški hribi ščitijo pred močnimi neurji"
Še malo, pa ga bo konec - julija namreč, ki je pod imenom "mali srpan" nekoč veljal za najtoplejši in najbolj poleten mesec v letu. Kmetje naj bi v tem času pospravljali pridelke, predvsem žito in krmo za živino, zaradi česar so julij nekdaj imenovali tudi "pšeničnik". A opisana idila hitro postaja preteklost. Julij je danes mesec, ki se ga ljudje (tudi kmetje) v glavnem bojijo, kar pa ni nič nenavadnega glede na pogostost in intenzivnost neurij v njem.
Tudi v Šaleški dolini vetru, dežju in toči nismo povsem ušli in tudi med nami so tisti, ki jim je divjanje narave povzročilo škodo. Ko pa smo prek medijev spremljali, kaj se je dogajalo v drugih koncih Slovenije, smo bili vendarle veseli -pogled v Savinjsko je razkril, da nas je središče neurja doslej obšlo in je skupna škoda k sreči manjša, kot bi lahko bila.
Imamo le srečo in nas kaj hujšega še čaka? Ali pa obstaja kakšen geografski razlog, da smo pravilo-
Kako lahko zaustavimo spreminjanje podnebja?
Tudi če bi povsem zaustavili naraščanje koncentracije toplo-grednih plinov, to še ne bi zaustavilo že sproženega procesa spreminjanja podnebja, saj imajo toplogredni plini dolgo življenjsko dobo. Vse bolj se uveljavlja spoznanje, da se moramo na spremembe podnebja pripraviti in se jim prilagoditi. Naša naloga torej je, da podnebje v sedanji obliki, ki je človeštvu razmeroma prijazna, ohranimo tudi prihodnjim rodovom.
ma zunaj središča neurij? O tem smo se pogovarjali z znanim in priljubljenim metereologom Andrejem Pečenkom. Gospod Pečenko, ali obstaja kakšna znanstvena razlaga, s katero bi pojasnili, kaj Šaleško dolino rešuje pred močnejšimi neurji?
fronte itd., ker se podnebje spreminja in so povprečne temperature vse višje. V ozračju je zato več vlage in posledično več energije. Zato je tudi večja verjetnost za močnejše nevihte s točo, močnimi nalivi in močnim vetrom. Huda neurja so se pojavljala tudi v preteklosti, vendar je zadnje čase opazen trend bolj pogostega pojavljanja neurij. Klimatske spremembe bodo
nato pa se s padavinami in pišem ta hladnejši zrak spusti do tal. Nastanek toče je odvisen tudi od splošne vremenske situacije. Ob fronti, v ciklonu, pravih vetrovih se lahko toča pojavi tudi ponoči. Pred točo bi si teoretično lahko pomagali z vnosom večje količine kondenzacijskih jeder v nevihtni oblak. S tem bi nastalo več kapljic in v nadaljnjem razvoju oblaka bi
Pogovarjali smo se s priljubljenim "vremenarjem". (Foto: R. Š.)
Geografska lega je na vsak način pomembna. Vendar ne za vse vremenske situacije. Ponekod je zato res manj neviht, tudi manj padavin, drugod pa je obratno. V zahodni Sloveniji je tako zaradi orogra-fije ob jugozahodnih vetrovih ponavadi največ padavin. Šaleška dolina je obdana s hribi in mogoče je ravno to tisto, kar dolino varuje pred hujšimi nevihtami.
Ali res velja, da bodo neurja v Sloveniji še močnejša? Se je morda zato bati, da bodo pogostejša tudi tam, kjer do sedaj niso pokazala največje moči?
Nevihte nastanejo ob sproščanju toplotne energije pri kondenzaciji vode, kondenzacija pa nastane z dviganjem zraka zaradi segrevanja s sončnim obsevanjem ali pa vremenskih procesov, kot so cikloni,
prinesle svoje, najbolj pa si bomo pomagali, če se bomo prilagodili spremembam. Sicer pa bo lahko tudi v okolici Velenja kakšna nevihta več, mogoče tudi močnejša, vendar vas očitno okoliški hribi ščitijo pred močnimi neurji. Pogost pojav zadnjih neurij je toča. Kaj vpliva nanjo in koliko se je z metereološkega stališča mogoče pred njo zavarovati?
Največja toča ponavadi nastane v posameznih nevihtnih celicah, ki nastajajo nekaj časa. Tako imajo kapljice dovolj časa, da zmrznejo in da se ledena zrnca ob nekajkratni poti po oblaku gor in dol še odebelijo. Na začetku se ohladi predvsem v višjih plasteh ozračja, zato postane ozračje tudi labilno,
Kaj se bo s podnebjem dogajalo v prihodnje?
Svetovna klimatološka strokovna javnost soglaša, da se bo naraščanje temperature, ki smo ga opazili že v zadnji četrtini minulega stoletja, nadaljevalo, manj zanesljive so napovedi glede padavin. Poleg vse višje povprečne temperature je zelo verjetno, da se bo povečala pogostost in intenziteta ekstremnih dogodkov.
Najlažje je oceniti, kaj se bo dogajalo s temperaturo: znanstveniki do leta 2100 predvidevajo dvig temperature zemeljskega površja za 1,4 do 5,8 °C. Zelo verjetno se bo povečalo število vročih dni in povprečna popoldanska in jutranja temperatura se bosta zvišali. Manj bo hladnih in ledenih dni. Razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo se bo zmanjšala. Toplotna obremenitev se bo povečala. Morska gladina naj bi se do konca stoletja dvignila za 9 do 88 cm, neurja, poplave bodo povzročale vse več škode, vročinski valovi bodo pogostejši in bolj izraziti, nekatere bolezni, ki jih prenašajo od podnebnih razmer odvisne žuželke, se bodo širile na območja, kjer smo bili pred njimi doslej varni; trpeli bosta kakovost vode in zraka. Alpski ledeniki so se v obdobju 1980-2000 v povprečju tanjšali za 0,65 m letno. V ekstremno vročem poletju 2003 so se stanjšali kar za 3 m. Predvidevajo, da bo do konca stoletja ostalo le še 5 % sedanjega volumna.
nastala bolj drobna ledena zrnca. Seveda pa je treba vnesti reagens srebrovega jodida na točno določeno mesto v najbolj pravem času. Zaradi zelo burnega dogajanja v ozračju pa je to zelo težko doseči. Ob močnejših neurjih bi bil problem tudi zelo velika količina potrebnega reagensa. Tako nam ostanejo le zavarovanje, mreže in splošna prilagoditev možnim vremenskim pojavom. Na naši spletni strani in tudi na mobilnih telefonih lahko spremljamo radarsko sliko in nato predvidimo možno pot nevihte. Tudi v naši dolini je v zadnjem neurju presenetil veter, kije odkrival strehe. Nekateri mediji poročajo, da je šlo tokrat za tornado; koliko
je v tem resnice? Je možno, da bomo v prihodnje tudi v naši regiji priča divjanju tornadov, kot jih poznamo iz ZDA?
Potem ko smo si ogledali prizorišče neurja v okolici Černivca, se je videlo, da ni bilo tornada, saj v podrtih drevesih ni bilo videti vrtinca. Analizo neurja lahko pogledate na naši spletni strani. Proces je bil zelo močan, saj je nevihta prešla Slovenijo v štirih urah. Neurje se je zaradi hribov, na katere je nevihta naletela na svoji poti, še dodatno okrepilo. Zaradi hribov se je pot nevihtne celice potem obrnila še bolj proti Štajerski in Pre-kmurju. V prihodnje se bodo še pojavljala močna neurja, pojavljanje tornadov pa bo še naprej manj verjetno. Tudi tornadi so nekaj posebnega za določene regije. V aleji tornadov v ZDA so pogoji za nastanek tornadov zaradi bližine
Mehiškega zaliva in možnega prodora hladnega zraka v višinah s severa najbolj ugodni. Sicer pa smo tudi za Šaleško dolino ugotovili, da ima dobro geografsko lego. Ponavadi je "vreme najbolj hudo" julija. Ali bomo torej v avgustu lahko rekli, da smo že prestali najhujše?
Kaj pomeni izraz 'najbolj hudo vreme' je zelo relativno. Tudi obilne padavine, obilo snega, poledica, žled, veter so lahko hudo vreme. Vse skupaj je povezano tudi z vremenskimi procesi. V letošnjem poletju se vreme kar ne more ustaliti za daljši čas in zaenkrat kaže, da se bo takšno vreme še nadaljevalo. Ob večjih spremembah pa se seveda lahko še vedno računa tudi na močnejše pojave.
■ Mojca Štruc
Življenje se vrača v normalne tire
Stanovanjske hiše in gospodarski objekti v Gornjem Gradu in na Ljubnem že prekriti - V gozdovih ogromna škoda - Posledice neurja si je ogledal tudi predsednik vlade Janez Janša
Mira Zakošek
Gornji Grad je prejšnjo nedeljo doživel katastrofo, kakršne ne pomnijo. Neurje je pustošilo in popolnoma uničilo nekatere predele gozdov, tako da bodo potrebni goloseki. Poškodovalo je 40 ostrešij, od tega polovico na stanovanjskih hišah in na podružnični osnovni šoli v Novi Štifti. Najbolj prizadeta so bila območja Črnivca, Tomanove in Kaške planine, Tiroseka, Šmiklav-ža, Nove Štifte, Doma in Lenarta.
Občani so takoj zavihali rokave in do tega torka so bile po besedah župana Stanka Ogradija vse stanovanjske hiše, gospodarski objekti in šola že pokriti. Prav tako so zagotovili tudi že normalno prevoznost vseh cest, razen v enem primeru, ko je drevje prekrilo hudourniški potok. "Čim hitreje skušamo sanirati tudi to področje, da ne bi prišlo ob morebitnem novem neurju do še večje škode," pravi Stanko Ogradi. Pri tem sodelujejo z gozdarji in lastnikom. Veliko so naredili lastniki sami skupaj s sorodniki in prijatelji, ki so jim priskočili na pomoč tudi že v gozdovih, kjer je škoda ogromna in bodo potrebni ponekod goloseki.
Nekateri lastniki so se že znašli in začeli les že odstranjevati iz gozdov in ga tudi prodajati. Tudi v primeru te nesreče so
pri katerih se lastniki seveda bojijo, da bi se kdo, ki ni zavarovan, poškodoval in bi prišlo do nove nesreče. "Prav zato smo iskali pred-
sredstva in sta jih nekaterim oškodovancem tudi že izročila.
Neurje je pustošilo tudi na Ljubnem ob Savinji, a škoda tu ni bila tako velika. Razkrilo je 15 stanovanjskih hiš in 30 gospodarskih poslopij. "Gasilci so se takoj odzvali in skupaj z lastniki objektov so bile vse strehe zaščitene do večera istega dne," prvi županja Anka Rakun. Največ škode je bilo v Rad-mirju in Okonini. Poleg hiš in gospodarskih poslopij pa so močno prizadeti posevki, predvsem
Janez Janša z ekipo naogledu posledic neurja (foto: C. Sem)
mnogi prebivalci od blizu in od daleč izkazali solidarnost in prišli pomagat, vendar pa je bila ta pomoč mnogokrat otežena. V glavnem je šlo za strokovna dela, za prekrivanje streh in gozdarska dela,
vsem pooblaščene izvajalce, krovce in gozdarje," pravi Ogradi in doda, da pa je vsaka pomoč njihovim krajanom zelo dobrodošla. Veseli so bili, da sta se takoj odzvala Karitas in Rdeči križ, ki zbirata
povrtnine in koruza, ta škoda pa še ni ocenjena.
Takoj po nesreči si je prizadeta območja Zgodnje savinjske doline ogledal tudi predsednik vlade Janez Janša.	■
Uniforest podaril gozdarski vitel
Hudo neurje, ki je pred kratkim pustošilo po Sloveniji in je zajelo tudi Zgornjo Ssavinjsko dolino, ni prizaneslo gozdovom. Še posebej so bila hudo poškodovana drevesa v gozdu družine Matjaž iz okolice Nove Štifte. Marsikdo je ljudem v stiski priskočil na pomoč. Tudi marsikatero podjetje se je odzvalo.
V	podjetju Uniforest iz Petrovč so se odločili pomagati po najboljših močeh in so družini Matjaž podarili gozdarski elektro-hidravlični vitel iz lastne proizvodnje.
Ta bo prišel še kako prav Matjaževim, družini, ki šteje 6 družinskih članov, od tega 2 šoloobvezni hčerki, najstarejša pa je študentka.
Družina živi od kmetovanja in prodaje kravjega mleka. Imajo tudi gozd, pravzaprav so ga imeli, saj jim je neurje praktično celotnega uničilo (9.000 m3 lesa). Gospodar Anton Matjaž pravi, da tri generacije niso sekale lesa v njihovem gozdu, le nekaj minut pa je bilo potrebno, da se je tradicija ohranjanja gozda v družini popolnoma porušila.
V	podjetju Uniforest so veseli, da so s to gesto vsaj malo pripomogli družini Matjaž k lažjemu delu pri spravilu lesa po tem uničujočem neurju.
■ Jure Beričnik
Družina Matjaž z novim podarjenim vitlom (prva z desne predstavnica podjetja Uniforest Marjeta Podlesnik).
^Hjs
Če ne daš, dobiš
Rudarji z 0 : 2 klonili na uvodni tekmi v Celju - Pokopala sta jih domači in njihov vratar ter neučinkovitost
Konec minulega tedna (v soboto in nedeljo) je steklo novo nogometno prvenstvo v prvi ligi, kamor so se po dveh letih odsotnosti vrnili tudi nogometaši velenjskega Rudarja. V uvodni tekmi so v soboto gostovali v Celju in v lokalnem
daš, dobiš.
Trener Marijan Pušnik je v prvo enajsterico postavil tudi Gorazda Zajca (1987), ki jim ga je Maribor posodil za to tekmovalno sezono. Poznalo se mu je, da je imel v nogah le nekaj dni treninga z novi-
rali izjemno napadalno, kot da želijo že na samem začetku odločiti tekmo v svojo korist oziroma osvojiti vsaj točko, kar so po tihem načrtovali. V prvih treh, štirih minutah tekme so imeli tri tako rekoč stoodstotne priložnosti in prav gotovo
Tokrat Safet Jahič pred Spasojem Bulajičem ni poletel v prazno. Zraven Fabijan Cipot,
desno Marko Kolsi (v zelenih dresih).
derbiju z domačimi nogometaši klonili z 0 : 2. Sodeč po izidu so bili rudarji v podrejenem položaju. Pa ni bilo tako.
Rudarji so si zaslužili najmanj točko. Brez nje pa so ostali, ker pač ne odloča umetniški vtis, ampak točke prinašajo zgolj zadetki. Prav zato bi to tekmo lahko označili s tako imenovanim uličnim nogometnim reklom: če ne
mi soigralci. To je najbrž eden od razlogov, da ga je zamenjal že po prvem polčasu in namesto njega poslal v igro dve leti mlajšega Nika Omladiča. Zaradi poškodbe (gle-ženj) pa ni bilo med osemnajstimi tudi Luka Prašnikarja.
Gostje so napovedovali, da bodo v Celju igrali odprto. Obljubo so izpolnili. Celo več. Takoj, ko je sodnik zapiskal začetek tekme, so zaig-
bi se tekma razpletla drugače, če bi vsaj enkrat zadeli. Krivec, da se to ni zgodilo, je bil domači vratar Aleksander Šeliga, ki je bil junak tega lokalnega derbija in upravičeno izbran za igralca tekme. Najprej je Damjan Trifkovič sijajno podal z boka žogo Edinu Junuzoviču, vendar je bil Šeliga za delček sekunde hitrejši in velenjskemu napadalcu preprečil udarec z glavo. Takoj za
MIK CM Celje - Rudar Velenje 2:0 (1:0)
Celje, stadion Arena Petrol, gledalcev 1800, sodniki: Skomina (Koper), Arhar (Vrhnika), Stančin (Ljubljana).
Strelca: Bulajič (45.), Biščan (73.). MIK CM Celje: Šeliga, Kelhar, Kačičnik, Šaric, Bulajič, Gobec, Travner, Korun (od 59. Urbanč), Biščan, Dvorančič (od 65. Štraus), Bakarič (od 83. Andželkovič); trener: Slaviša Stojanovič. Rudar Velenje: Jahič, Dedič, Sulej-manovič, Cipot, Jeseničnik (od 56. Mujanovič), Tolimir (od 70. Muja-kovič), Kolsi, Trifkovič, Grbič, Junu-zovic, Zajc (od 46. Omladič); trener: Marijan Pušnik. Rumeni kartoni: Biščan, Bakarič, Kelhar, Šarič; Zajc, Grbič, Dedič.
Drugi izidi: Nafta - Drava 2 : 0, Domžale - Primorje 2 : 0, Maribor -Koper 3 : 2, Gorica - Interblock 2 : 2.
Pari 2. kroga, sobota, 26. julija, ob 18. uri: Koper - Hit Gorica, ob 20. uri: Rudar - Maribor, ob 20.45: Domžale - Nafta; nedelja, 27. julija, ob 18. uri: Primorje - Interblock, Labod Drava - MIK CM Celje.
REKLI
Marijan Pušnik, trener Rudarja: "To je bil sicer šele prvi krog. Plačali smo davek neizkušenosti. Hrabri nas to, da smo igrali dobro, zmoremo pa še veliko bolje. V drugem polčasu smo storili preveč napak v sredini igre, da bi si zaslužili več. Nima več smisla objokovati naše sobotne priložnosti. Moramo gledati naprej. Pred nami je nov derbi, tekma z Mariborom. Upam, da bo stadion poln in pravo športno vzdušje. Maribor je zelo dobra ekipa. Vsa mesta ima popol-njena z dvema kvalitetnima igralcema in čaka nas zelo težko delo."
Stalne številke nogometašev NK Rudar				
Št.	Priimek	Ime	Rojen	Drž.
1	JAHIČ	SAFET	25. 1. 87	SLO
3	JESENIČNIK	ALEŠ	28. 6. 84	SLO
4	KOLSI	TUOMAS MARKO	20. 1. 85	FIN
5	SULEJMANOVIČ	ALMIR	26. 1. 78	SLO
6	CIPOT	FABIJAN	25. 8. 76	SLO
7	JUNUZOVIČ	EDIN	28. 4. 86	CRO
8	TRIFKOVIČ	DAMJAN	22. 7. 87	SLO
9	MUJANOVIČ	ALEN	11. 11. 76	SLO
	GRBIČ	DENIS	15. 3. 86	SLO
11	STOJNIČ	PETAR	29. 9. 81	SLO
12	ČELOFIGA	SEBASTJAN	22. 4. 83	SLO
13	JAHIČ	SENAD	13. 5. 87	SLO
				
14	ROŠER	UROŠ	27. 6. 86	SLO
16	GOLOB	MIHA	9. 12. 80	SLO
17	MAHMUTOVIČ	ARNEL	27. 3. 89	SLO
18	PRAŠNIKAR	LUKA	11. 6. 87	SLO
19	POKLEKA	MARKO	15. 2. 82	SLO
20	MUJAKOVIČ	ALEM	6. 4. 78	SLO
21	OMLADIČ	NIK	21. 8. 89	SLO
22	TOLIMIR	NIKOLA	1. 4. 89	SLO
23	MIJATOVIČ	BORIS	7. 2. 88	SLO
24	KRALJEVIČ	JOVIŠA	20. 11. 76	SLO
25	ZAJC	GORAZD	28. 12. 87	SLO
26	SAVIČ	BOBAN	3. 4. 79	SRB
27	DEDIČ	RUSMIN	11. 9. 82	SLO
29	KOLENC	MATEJ	25. 3. 84	SLO
tem so bili domači branilci prepočasni najprej od Denisa Grbiča, v tretjem velenjskem napadu pa še od Gorazda Zajca. Oba sta se zna-
šala iz oči v oči s celjskim vratarjem, ki je tudi v teh dveh napadih sijajno posredoval.
V veliki Šeligovi senci je ta sobotni večer ostal Rudarjev Safet Jahič, ki je sokrivec domačega veselja na koncu tekme.
Ob koncu prvega polčasa so domači izvedli peti kot. V gneči pred Jahičem, ki je poletel v prazno, se je najbolje znašel nekdanji Velenj-čan Spasoje Bulajič, zadel desno vratnico, od koder je žoga poletela čez črto; tako je videl stranski sodnik Skomina in pokazal na sredino igrišča. V 73. minuti so gostje s prekrškom zaustavili Aleša Kačičnika. Prosti udarec je približ-
no s 30 m izvedel Dario Biščan. Ta razdalja ne bi smela predstavljati težav Rudarjevemu vratarju. Očitno ga je presenetilo, da se je žoga pred njim odbila in z rokama je zajel zrak, žoga pa je mimo njega zletela v mrežo za 2 : 0. S tem je bil odločen tudi zmagovalec.
Skratka, rudarji na uvodni tekmi niso razočarali s svojim nogometnim znanjem, so pa razočarali z neučinkovitostjo. Morda pa novi vratar Boban Savič ali sedaj tretji Sebastjan Čelofiga minuli sobotni večer ne bi bila tako nerazpolože-na ali še bolje nezbrana, kot je bil Jahič. Kaj, če ...
■ S. Vovk
Dober ekipni nastop mlajših dečkov in mlajših deklic
Na ljubljanskem bazenu Kodeljevo so pretekli konec tedna na prvenstvu Slovenije tekmovali mlajši dečki (rojeni 1996 in mlajši) in mlajše deklice (rojene 1998 in mlajše). Na dvodnevnem posamičnem in ekipnem tekmovanju se je zbralo 280 plavalcev in plavalk iz 21 slovenskih klubov. Velenjski plavalci so se ponovno izkazali. To velja tako za posameznike kot za celotno ekipo (18 plavalcev). Medalj tokrat sicer niso osvojili, sta pa bili Urša in Nuša Erjavec nekajkrat četrti in peti. Zelo dobre uvrstitve so dosegli še Ema Josič in Medeja Jevšnik med mlajšimi deklicami ter Kristjan Meža in Blaž Kugo-nič med mlajšimi dečki. V ekipnem vrstnem redu, v katerem so v vsaki disciplini upoštevali tri najboljše posameznike iz vsakega kluba, je ekipa Plavalnega kluba Velenje dosegla zelo dobro 6. mesto. Mlajše deklice so bile celo četrte. Zmagala je ekipa Branika iz Maribora.
Odličen nastop Tine Meža v Radovljici
Ob 75-letnici svojega delovanja je Plavalni klub Žito Gorenjka Radovljica organiziral dvodnevni tradicionalni mednarodni miting. Nastopilo je več kot 300 plavalcev iz 25 držav. Organizatorji so v Radovljici zbrali izjemno konkurenco, kar 49 plavalcev, ki bodo nastopili na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu. V takšni konkurenci so zelo dobro nastopili tudi velenjski plavalci Tina Meža, Nina Drolc, Tamara Govej-
šek, Kaja Vrhovnik in Žiga Hudournik. V posameznih disciplinah so se uvrstili v absolutni finale. Posebno se je izkazala kadetinja Tina Meža. V disciplini 200 m mešano je dosegla rezultat 2:25,97, kar je izpolnjena norma za letošnje mladinsko evropsko prvenstvo (2:26,21), na katerem pa Tina zaradi mladosti ne more nastopiti. V kadetski in mladinski konkurenci so osvojili še 4 prva, 3 druga in 4 tretja mesta.
■ Marko Primožič
Q NA KRATKO ^
Zmaga za ekipo V-Racing
V nedeljo, 20. julija, je bila v Logatcu na Blagomix Racing parku letošnja 2. dirka državnega prvenstva v paralelnem rally cros-su. Ob odlični organizaciji, lepem vremenu, hitrih avtomobilih se je zbralo tudi veliko število gledalcev. Dirke so se udeležili tudi dirkači avto kluba V-Racing iz Velenja in dosegli imeniten uspeh. Matej Grudnik - Renault Clio 2.0 RS je zmagal v diviziji 2000 ccm, Mitja Strožič - Renault Clio 1.4 GrA je bil 2. v diviziji 1400 ccm, Bojan Ušaj - Renault Clio 1.4 16V pa je zasedel 13. mesto. Med 19 ekipami pa so s temi odličnimi rezultati omenje-
ni vozniki dosegli tudi zmago za ekipo V-Racing in zadržali vodstvo v skupnem seštevku. Naslednja dirka bo 14. septembra, prav tako v Logatcu.
Atleti so se zopet dobro odrezali
Pred nedavnim je bilo v Mariboru dvodnevno državno prvenstvo za člane in članice v atletiki - kraljici športov. Velenjski atleti so zopet pokazali dobro formo, saj je bilo visoko uvrščenih kar nekaj atletov, manjkali pa niso tudi osebni rekordi. Teh je bilo kar pet.
Takšni rezultati so gotovo dobra vzpodbuda za njihovo nadaljnje delo in treniranje.
Rezutati:
Prvi dan: 1500 m: Nastja Kramer 3. (4:52,29), Rok Jovan 4. mesto (4:02,37 - osebni rekord); 400 m: Jerneja Smonkar 4. (57,60 - osebni rekord).
Drugi dan: 800 m: Kaja Rudnik 3. (2:08,54 - osebni rekord), Jerneja Smonkar 4. (2:15,54 -osebni rekord); 3000 m: Tomaž Pliberšek 2. (8:46,46 - osebni rekord).
Tempo odslej s Kitajcem
Namiznoteniški klub Tempo iz Velenja je dobili okrepitev iz kitajske. V Rdeči dvorani bo zdaj "doma" Gao Lei, katerega kakovost pa je zaenkrat še neznanka, saj ni nastopal na mednarodnih turnirjih.
ŠPORT, POTOPIS
"Lepo je zmagati doma ..."
12. kolesarski vzpon skozi Zavodnje na Sleme
Kolesarski klub Energija Velenje je v nedeljo, 20. julija, priredil 12. kolesarski vzpon od Topolšice v Zavodnje in na Sleme. Kljub višku poletne dopustniške sezone se je kolesarske prireditve udeležilo 235 kolesarjev iz številnih slovenskih krajev, največja udeležba pa je bila lani, ko je 14,7 km dolgo
ko se je pri mostu pred Topolšico začel dvanajsti vzpon. V ospredju se je kmalu po prvih vzponih in serpentinah proti Zavod-njam odcepila vodilna skupina, v kateri so bili Boštjan Resman, Gregor Tekavec in Andrej Marolt Helešič. Kot profesionalni kolesar se je Boštjan Resman, ki je trenutno doma na krajšem dopustu, tekme udeležil le za dober trening zunaj konkurence. Skozi Zavodnje so peljali v skupini, dva kilometra pred ciljem je Boštjan Resman pospešil in pripeljal v cilj kot prvi, toda zmage se je vendarle veselil Gregor Tekavec. V
pogoščeni s testeninami. Večina je bila izžrebana tudi za praktične nagrade, med katerimi je bilo tudi gorsko kolo, darilo trgovine "Bike Store Velenje". Pred žrebanjem glavne nagrade pa so seveda podelili komplete pokalov najboljšim trem v posameznih kategorijah, kot najštevilnejša ekipa pa je priznanje prejelo Društvo za športno rekreacijo Gorenje. Kar 51 članov je prišlo na vzpon.
"Sedaj pride na vrsto glavni užitek vzpona, spust nazaj v dolino," se je ob koncu prireditve veselila ena od kolesark. Vsem
progo premagovalo 354 ljubiteljev koles.
Organizatorji pod vodstvom Romana Bora, predsednika KK Energija Velenje, so tudi letos vzorno pripravili tekmovanje. Ze zgodaj zjutraj je bilo živahno pred hotelom Vesna v Topolšici, ko se je bilo treba prijaviti. Na voljo je bilo več starostnih kategorij, posebej pa so tekmovali tudi udeleženci z gorskimi kolesi. Člani treh največjih športnih društev v Šaleški dolini (Gorenja, Premogovnika in Termoelektrarne Šoštanj) so prav tako tekmovali v svoji konkurenci.
Lepo sončno vreme je razkrivalo lepote Šaleške doline in bližnjih hribov in vrhov,
ženski konkurenci je z novim rekordom proge zmagala Lucija Ankon.
Številni gledalci ob progi so spodbujali tudi vse ostale udeležence, med katerimi je bil najmlajši osemletni Rok Jelen iz Velenja, najstarejša pa Milena Gaber iz Škofje Loke in Blaž Geč iz Ljubljane. Velenjčana Vojko Miklavžina in Zvonko Lah sta prejela priznanje kot najtežja kolesarja, iz Kopra pa sta se pripeljala Dejan in Boštjan Štumpfel, ki sta bila poleg turista iz Švedske najbolj oddaljena udeleženca vzpona.
Udeleženci so ob gostišču pri Vidi startne številke zamenjali za lepe kolajne in bili
n t
kolesarjem pa je v Topolšici za nameček bilo na voljo tudi termalno kopališče.
Dvanajsti vzpon je lepo uspel, k sreči tudi brez kakšnega padca ali druge poškodbe. In upamo lahko, da bodo prizadevni organizatorji to tudi nadaljevali.
Izjave:
Franc Rogan, ŠD Gorenje: "Včeraj sem prišel iz Varšave in to je prvi dan letnega dopusta, ki
ga želim izkoristiti kar najbolj aktivno. Ta kolesarski vzpon je zame tradicionalna množična športna prireditev, ki je ena najlepših dobesedno na domačem pragu. Zame še posebej, ker je moje trenutno bivališče na Poljskem, na eni sami ravnini. Sicer pa sem se vzpona v Zavodnje in na Sleme doslej udeležil sedem- ali osemkrat. Udeležujem se tudi smučarskih tekov in maratonov. Po enkrat sem se udeležil maratona v New Yorku, Rimu in Parizu, naslednje leto pa načrtujem še udeležbo na maratonskem teku v Varšavi."
Gregor Tekavec, KK Energija Velenje: "Mislim, da jedanaš-nji vzpon na Sleme zelo uspel, tako meni kot organizatorjem. Kar se tekmovanja tiče, smo lahko vsi zadovoljni. Vreme je bilo lepo, proga tudi bolj ali manj poznana. Klanec ni prete-žak, vsaj za večino kolesarjev ne. Moram povedati, da rekorda proge nisem izboljšal, ker smo spodaj vozili počasneje kot lani. Lepo je zmagati doma! In tudi vsaka zmaga je dejansko svoja zgodba. Všeč mi je bilo, da so nas ob progi spodbujali številni gledalci, posebej pri Vidi in še višje naprej."
Irena Ledinek, Velenje: "Sem članica Društva za športno rekreacijo Gorenje in sem se letos prvič udeležila tega vzpona. Sicer pa se s kolesarstvom ljubiteljsko ukvarjam kakšnih pet let. Glede na to, da sem se po celotni progi peljala sama, brez zavetrja, sem z
rezultatom zadovoljna. Čas pod 43 minutami je tudi izboljšan dosedanji ženski rekord proge. Prav tako sem zadovoljna tudi z uvrstitvijo. Zmagala sem v starostni kategoriji žensk in seveda tudi v konkurenci za ŠD Gorenje."
Roman Bor, KK Energija Velenje: "Kolesarski klub Energija Velenje smo leta 1996 ustanovili zanesenjaški ljubitelji kolesarstva in že tedaj priredili prvi vzpon v Zavod-
nje. Prvi vzpon je bil dolg le 4 km, nato pa smo ga začeli podaljševati, in sicer na 6, 8 in sedaj že na 14,7 km. To tradicijo ohranjamo naprej in _
veseli smo, da uspemo zagotoviti tako kakovostno in številčno tekmovanje, ki je po organizacijski plati zelo zahtevno. Upam, da bomo to nadaljevali, seveda z vso podporo ljudi, ki nam
stojijo ob strani. Hvala vsem članom društva in vsem ostalim, ki kakorkoli prispevate k temu, da lahko izpeljemo vzpon na tako visoki ravni."
Rezultati 12. kolesarskega vzpona na Zavodnje - Sleme:
moški do 20 let: 1. Davor Grabnar (KK Zagorje) 0:41,57; 2. Nejc Četina (KK Celje), 3. Blaž Hro-vat KK Rogla), moški od 21 do 30 let: 1. Marko Maze, 0:37,15, 2. Erik Rosenstein (oba Energija V.), 3. Primož Kavčič (Apače); moški od 31 do 40 let: 1. Gregor Tekavec (Energija V.) 0:33,46 (rekord dneva), 2. Andrej Marolt Helešič (Scott. SRAM), 3. Marko Osonkar (Ribnica na Pohorju); moški od 41 do 50 let: 1. Boris Vrhovšek (Celje) 0:38,11,
2.	Dani Kaligaro (Klub Polet), 3. Hinko Gričnik (Ruše); moški od 51 do 60 let: 1. Matej Mihovec (KK Medvode) 0:41,55, 2. Slavko Brglez (Celje),
3.	Dušan Peer (Premogovnik V.); moški nad 61 let: 1. Peter Strašek (KK Bike - EK Haloze) 0:41,55, 2. Franci Zajc (Radomlje), 3. Rafael Končina (KK Hrastnik).
Ženske do 30 let: 1. Natalija Anderluh(0:49,41), 2. Sanja Jazbinšek (ŠD Turbo Lj.), 3. Špela Zale-telj (Mirna Peč); ženske nad 30 let: 1. Lucija Ankon (Ganesha Team) 0:41,07 (nov rekord proge), 2. Aleksandra Fortin (HIT Nova Gorica), 3. Jožica Kotnik (KK Rogla).
Gorska kolesa: 1. Primož Lindič (Bike Shop Šempeter) 0:39,36, 2. Dejan Slemenšek (TEŠ), 3. Tine Kokolj (KK Bike - EK Haloze). ŠD Gorenje, Velenje - moški: 1. Milan Vivot (0:38,58), 2. Peter Pokleka, 3. Martin Dušič; ženske: 1. Irena Ledinek (0:42,48), 2. Mia Lesjak, 3. Heda Kralj.
Premogovnik Velenje: 1. Jan Bolha (0,45,08, 2. Primož Vedenik, 3. Vito Mihalinec. TEŠ Šoštanj - moški: 1. Mitja Tašler (0,40,55), Dejan Slemenšek, 3. Tomaž Lenart; ženske: 1. Špela Ramšak (0:59,47, 2. Petra Grudnik, 3. Tatjana Lenart.
■ Hinko Jerčič
Norveška v vsej svoji lepoti
(3)
Piše: Boris Vogrinec
Po jutranjem obredu zajtrkovanja in pospravljanja šotorov smo se odpeljali proti jugu mimo visokih in prepadnih gora, prečudovitih jezer in divjih brzic. Med potjo smo opazovali spekter barv narave,
občudovali losose pri njihovi selitvi po reki navzgor. Zanimivo je bilo videli, kako skačejo proti toku čez manjši slap. V ledeno mrzli vodi pa je bila množica ribičev, losose so lovili s trnki. Bilo jih je toliko, da bi jih lahko jih lovili tudi s ponvijo.
Ob vrnitvi k avtobusu smo v bližini par-
Na potovanju proti jugu Norveške je pokrajina hitro izgubljala mističnost in postajala vse bolj podobna Sloveniji, obenem pa smo čutili, v kako drugačni deželi se kljub podobni naravi nahajamo. Popolna urejenost ulic, na vrtu skoraj vsake hiše je kot obvezna oprema stal trampolin...
Pogled na enega od neštetih fjordov
ki so se spreminjale iz ovinka v ovinek. Prevzela nas je, vabila, da bi zadihali z njo.
Prehodili smo divji kanjon Junkerdalsu-ra, kjer smo še enkrat prenočili, se nato ustavili pri norveškem severnem tečajniku in pri brzicah Laksforsen, kjer smo
kirišča v parku opazili množico vozil in delavcev. Ugotovili smo, da številne železne cevi, ki so jih prenašali z ogromnih tovornjakov po malih potkah proti slapovom, sestavljajo oder. Oder bo za ogromen koncert sredi narave ob pozni nočni uri.
Človek - biser narave, park Vigeland
Pred prihodom v Oslo smo se ustavili še v Lillehammerju, v mestu, kjer so bile leta 1994 zimske olimpijske igre. Tam smo tudi Slovenci pustili svoj pečat: tri kolajne v smučarskih disciplinah - Košir, Koren, Dovžan. Ogledali smo si olimpijski muzej, kjer so fotografije tudi iz Sarajeva 1984.
Galdhopiggen je z 2469 metri najvišja gora na Norveškem in v Skandinaviji. Boj za naziv najvišjega je dobil šele pred leti - glede višine Galdhopiggena in višine gore Glittertind se je namreč konstatno pojavljala dilema, saj je Glit-tertind prav do vrha pokrit z ledenikom. A težava se je razrešila pred leti, ko se je ledenik na Glittertindu zmanjšal, in krona je pripadla Galdhopiggenu...
Oslo
Nastanili smo se v predmestju Osla, zopet v kampu blizu jezera in v bližini spoznali zanimiv šport. Smučarski skoki na posebnem stadionu, ki ga sestavljata jezero v sredini in skakalnica ob strani. Smučarji so to skakalnico uporabljali na enak način kot pozimi, le da se je pristanek končal v vodi. Seveda tudi stadion ne bi bil skandinavski, če na njem ne bi bilo prožne ponjave, igrišča na mivki in še drugih lepo urejenih športnih objektov. Tudi center Osla se nam je s svojim živahnim utripom precej prikupil (razen cen).
Vigelandov park
Naslednji dan smo se "spočili" v enem najveličastnejših parkov v Oslu - Vige-
landovem parku. Navdušilo nas je skoraj 200 kipov figur golih ljudi, prepletenih med seboj v vsej svoji masivnosti; narejeni so bili z veščimi rokami umetnika kiparja Gustava Vigelanda. Kipi predstavljajo krog življenja, odnose med ljudmi v različnih življenjskih obdobjih, upodobljene so vse starostne skupine. Sredi parka smo
Hočem svojo dudo nazaj!
(park Vigeland)
srečevali ljudi, ki so prišli na piknik na travi. Po mestu so prijetne tudi vožnje z ladjico - taksijem med otoki in polotokom Bygdoy, na katerem stoji precej znamenitih muzejev. Ob obisku Osla si je nujno ogledati muzej vikinških ladij, polarno ladjo Fram in Kon-Tiki muzej, kjer je predstavljeno delo norveškega raziskovalca Thora Heyerdahla. Zanimiv je potapljaški muzej, v katerem je predstavljeno delo vse od prvih začetkov potapljanja.	■

Avtosole vse uspesnejse
Vozniški izpit v poprečju stane 800 evrov - Letošnjega rekorderja, ki je v avtošoli plačal 140 ur praktične vožnje in v sedmem poskusu uspel, je izpit stal precej več
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 18. julija - V Izpitnem centru Velenje, ki sodi v sklop Upravne enote Velenje (po novem pa ima tudi prostore pri njih), opravljajo kandidati, ki imajo željo pridobiti vozniško dovoljenje, vozniški izpit za vse kategorije: za traktor, motorno kolo, kolo z motorjem, avtobus, tovornjak, tovornjak s priklopnikom in seveda osebni avtomobil. "Kandidati lahko pri nas opravijo tudi vpis voznika s spremljevalcem," razlaga Rado Jeromel, vodja izpitnega centra. "Gre za novost, za katero pa opažamo, da ni prav velikega zanimanja."
K praktičnemu delu opravljanja vozniških izpitov v Izpitnem centru Velenje je lani pristopilo 2.605
kandidatov, letos od 1. januarja do 30. junija pa 1.109 kandidatov. Število rahlo niha, kakšno leto jih je več, kakšno manj. Imajo pa kandidati možnost opravljati vozniške izpite kjerkoli v Sloveniji, saj teritorialne pristojnosti na tem področju ni več.
Uspešnost kandidatov, ki opravljajo vozniški izpit v tem centru, se izboljšuje. "Avtošole kar dobro pripravijo kandidate na vozniški izpit. Uspešnost je v rahlem vzponu, presegamo že 50 odstotkov uspešnih. Razlogi, zakaj nekateri niso uspešni, pa tiči verjetno med drugim tudi v finančnem položaju, od tega, koliko ur vožnje lahko vzamejo pri avtošoli, da se ustrezno pripravijo na izpit. Pri mladih pa je neuspešnost velikokrat pogojena z lahkomiselnostjo v smislu, da voz-
niški izpit jemljejo preveč zlahka."
Zakonodaja je k njim "pripeljala" tudi povratnike, voznike, ki so iz takih ali drugačnih razlogov ostali brez vozniškega izpita in morajo tega, če želijo še voziti, opravljati znova. "Lani smo imeli 20 takih, ki jim je prenehalo veljati vozniško dovoljenje in so ga morali opravljali ponovno. Letos pa jih je bilo 6." Zanimivo, da vsi ne naredijo izpita prvič, njihova uspešnost se giblje med 60 in 70 odstotki. Teoretični del, pravijo v izpitnem centru, je boljši, težje pa jim je v praksi, saj so
Uspešnost v praktičnem delu
Uspešnost kandidatov, ki so opravljali vozniški izpit B-kate-gorije, je v letošnjem letu v rahlem porastu. Letos beležijo 50,39- odstotno uspešnost, lani je bila uspešnost 49,4-odstotna.
Poprečno število opravljenih ur
Na odločitev pristopiti k opravljanju vozniškega izpita ali ne, vpliva tudi finančno stanje posameznika.Izpit kar nekaj stane. Predvsem tisti del, ki se nanaša na poučevanje v avtošolah. Vedno je bilo merilo ena poprečna slovenska plača in ta je aktualna še danes. V poprečju stane opravljanje izpita 800 evrov.
Koliko ur praktične vožnje je treba opraviti? "Glede na program, ki ga mora predelati vsak kandidat, je minimalno število ur osem. Sicer pa je število ur odvisno od ocene učitelja vožnje, ki posameznega kandidata poučuje. Ta ugotovi, kdaj je kandidat pripravljen za opravljanje izpita."
V Izpitnem centru pa seveda vodijo statistične podatke tudi o poprečnem številu ur, ki so jih opravili kandidati, da so uspešni na izpitu. Pri B kategoriji jih je 41, 44.
Rado Jeromel: "Starejši za to, da opravijo izpit, potrebujejo nekaj več vaje."
nekateri tudi po starosti že odmaknjeni od tistih rosnih let, v katerih so izpit prvič opravljali in ga opravili. "Mi pač zahtevamo tako vožnjo, za katero so strokovnjaki ugotovili, da je najbolj varna. K temu stremimo tudi pri teh voznikih in tu razlik ni."
Eni potrebujejo za to, da so uspešni, več ur vožnje, drugi manj. Letošnji "rekorder" je kandidat, ki je opravil 140 ur vožnje z avtošolo in izpit opravljal sedemkrat. "Ta podatek je res eks-tremen, tako v številu poskusov opravljanja vozniškega izpita kot
tudi številu ur, ki jih je kandidat plačal pri avtošoli."
Za opravljanje vozniškega izpita se odločajo predvsem mladi, a tudi starejših ne manjka. Predvsem tistih, ki so denimo po smrti zakonca, ki je imel vozniški izpit, ostali sami. "Takih ni tako malo. Ostal jim je avto in želeli bi ga voziti. Seveda pa starejši potrebujejo za to, da opravijo vozniški izpit, nekaj več vaje, da si pridobijo določene spretnosti, ki jih potrebujejo za varno vožnjo v cestnem prometu."
Rudar brez mešalne mize
Velenje, 17. julija - V noči na četrtek je bilo vlomljeno v klubske prostore NK Rudar. Neznanec je odnesel mešalno mizo.
Dve nesreči s pobegom
Velenje, Šoštanj, 16. in 19. julija
- V sredo popoldan je na parkirnem prostoru pred slaščičarno na Rudarski cesti v Velenju neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake so policiji znane), zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran osebni avto, po trčenju pa odpeljal naprej.
V soboto pa je neznani voznik osebnega avtomobila (tudi registrske oznake tega vozila so policistom znane) zaradi vožnje po levi v Metlečah trčil v naproti vozeče vozilo, nato pa s kraja odpeljal.
Opiti nikar na kolo!
Rečica ob Paki, 18. julija - V petek ponoči je na cesti v Rečici ob Paki s kolesom padel 21-letni moški. Pri padcu se je poškodoval, zato so ga z reševalnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico. Policisti, ki so tudi prišli na kraj, pa pravijo, da je ponesrečeni kolesar kazal znake močne opitosti, zaradi česar razgovor z njim ni bil mogoč.
Alkohol spodnesel mopedista
Velenje, 18. julija - Na dovozni cesti pred stavbo Upravne enote na Rudarski cesti je v petek 18-let-ni voznik kolesa z motorjem zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola izgubil oblast nad vozilom in padel. Voznik in sopotnik sta se v nesreči lažje
poškodovala in sama iskala zdravniško pomoč v dežurni ambulanti, policisti pa so voznika po zdravniški oskrbi pridržali do iztreznitve. Ne voznik in ne potnik med vožnjo nista uporabljala zaščitne čelade.
Izsilil prednost kolesarki
Rečica ob Paki, 19. julija - V soboto je na regionalni cesti v Rečici ob Paki voznik osebnega avtomobila izsilil prednost kolesarki, ki je padla in se pri tem lažje telesno poškodovala. S kraja nesreče so jo z reševalnim avtomobilom odpeljali v dežurno ambulanto.
Pešec mimo prehoda
Velenje, 21. julija - Na Cesti talcev je v ponedeljek popoldan pešca, ki je prečkal cesto zunaj prehoda, zadel avto. Pri tem se je pešec lažje telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil prepeljan v Bolnišnico Celje.
Nepridipravi nimajo miru, pošteni pa tudi ne
Velenje, Šoštanj - V torek, 15. julija, je v fizerskem salonu Tip top v Nakupovalnem centru gospa ostala brez denarnice. Neznanec ji jo je smuknil iz odložene torbice.
V petek, 18. julija, je bilo vlomljeno na gradbišče poslovnih prostorov v pritličju stolpnice na Šaleški cesti. Vlomilec je tam odvezal in vzel večje število že vgrajenih električnih kablov.
To popoldne so policisti obravnavali tudi prijavo oškodovanke, ki ji je neznanec iz odklenjenega prtljažnika avtobusa, ki je bil parkiran na Kajuhovi cesti v Šoštanju, vzel dve potovalni torbi z vsebino.
Kradel pri enem, pil pri drugem?
Velenje, 18. julija - V petek so policisti šli v lokal Letosej bar na Prešernovo cesto v Velenju, kjer je lastnik lokala Čuk iz Starega Vele-
V avto zvabil
desetletno
deklico
Mozirje, 19. julija - V eni od
vasic v okolici Mozirja naj bi voznik dostavnega kombija, ki prevaža in prodaja zamrznjeno hrano, pod pretvezo, da bo pomagala pri prodaji, v svoj avto zvabil desetletno dekletce. To naj bi opazili domačini in z dogodkom seznanili starše. Da voznik naj ne bi imel ravno čistih namenov, pa kaže dejstvo, da dogodek preiskujejo tudi kriminalisti.
nja prijel mlajšega moškega, ki je kradel v njegovem lokalu. Šlo je za povratnika, ki je v lokalu Čuk izkoristil odsotnost natakarice in iz registrske blagajne vzel večje število kovancev, potem pa natakarici pobegnil.
Policisti so osumljenca pridržali za šest ur, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo.
Otrok mora biti v avtu pripet!
Mnogi starši se ne zavedajo, kaj se lahko zgodi otroku, če jih vozijo nepripete na običajnih sedežih
Policisti pri svojem delu še vedno pogosto ugotavljajo kršitve voznikov motornih vozil in njihovih sopotnikov glede uporabe varnostnih pasov. Pogosto teh ne uporabljajo tudi otroci.
Mnogi starši se ne zavedajo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če jih vozijo v avtomobilih nepripete na običajnih sedežih. Ze ostro zaviranje pri
majhni hitrosti je dovolj, da otrok, ki običajno ne spremlja dogajanja v prometu, kar "poleti" po avtomobilu in se poškoduje. Edina dobra rešitev je otroški varnostni sedež,
ki mora biti čvrsto in natančno po navodilih proizvajalca pritrjen v vozilu. Otrok mora biti v njem pripet, pas pa ustrezno zadrgnjen, da otrokovo telo ob morebitnem trku ne zaniha preveč. Varnostni pas mora potekati preko ramen.
Zavedati se je potrebno, da je ena od osnov prometne kulture vzgoja otrok, ki jih vzgajamo tudi takrat, ko se tega ne zavedamo. Otroci spremljajo obnašanje in zaznajo napake, po katerih oblikujejo svoj odnos do prometa.	■
Ukradel WC
V četrtek, 17. julija, sta iz parka na Vodnikovi cesti izginili dve kemični prenosni stranišči zelene barve.
Stepla sta se
V petek, 18. julija, sta se pred stanovanjsko zgradbo na Kajuhovi v Velenju stepla dva mlajša moška. Policisti, ki so posredovali v pretepu, so po premirju obema izročili plačilni nalog.
Zaradi predvajanja glasne glasbe so posredovali tudi v Bevčah v lokalu Livada, kjer so prvič odgovorno osebo samo opozorili, drugič pa niso imeli več razumevanja. Poslali ji bodo plačilni nalog za štiri prekrške, zaradi prekoračitve obratovalnega časa pa so prekr-škovnemu organu napisali še predlog za obravnavo.
Gost nad gosta
V nedeljo, 20. julija, sta se v lokalu Kino na
Iz policistove beležke
Koroški cesti v Velenju stepla gosta, pravzaprav je udarjal le eden, ki pa je pred prihodom policistov odšel. Policisti so poškodovanega gosta odpeljali v dežurno ambulanto, zoper kršitelja pa bodo podali kazensko ovadbo.
Pozabil, kje je parkiral
V	ponedeljek, 21. julija, je prišel k policistom mlajši moški in prijavil, da mu je nekaj dni prej iz garaže na Tovarniški poti v Šoštanju neznanec odpeljal osebni avto clio. Policisti so prijavo vzeli resno in se lotili vsega potrebnega, da storilca in avto izsledijo. A se je prijavljitelj še isti večer znova oglasil pri njih. Vozilo je sam "odkril" pri TEŠ, kjer je avto pustil, a na to pozabil.
Glasba v avtu ful na glas
V	soboto, 19. julija, si je dal duška voznik osebnega avtomobila, ki je avto parkiral pred stanovanjskim blokom na Jenkovi v Velenju, iz avtomobila pa je odmevala glasna glasba.
Policisti so prvič voznika opozorili, da njegovega navdušenja tisti, ki bi radi počivali, ne dojemajo, zato naj kar takoj preneha. Ker pa ni, so mu v drugo, ko so prišli na kraj, napisali plačilni nalog.
Ostala brez marihuane
V ponedeljek, 21. julija, sta v Velenju brez mariuhuane ostala dva mlajša moška. Vzeli so jima jo policisti.
Vredno pohvale
V četrtek, 17. julija, je občan pri zgradbi Mestne občine Velenje našel žensko denarnico z osebnimi dokumenti in jo prinesel na Policijsko postajo. Tam so ugotovili, da je bila denarnica lastnici ukradena. Občanu se policisti zahvaljujejo tudi v imenu lastnice, ki ji je najditelj prihranil stroške za nove dokumente.
NASI KRAJI IN LJUDJE
hU
orosknn
Kozorog, 22. 12.-20. 1.
Vaše poslovne usmeritve so vsekakor trdne in dokler bo cilj dovolj jasno postavljen boste tudi uspešni Mogoče je malce preutrujenosti vplivalo na to, da ste postali nekoliko pozabljivi. Pa ni prehudo, a dopust vam bo vsekakor koristil. Sicer pa ste v dobri formi in tega se tudi zavedate. Dobro bi bilo, če bi malce zamenjali ustaljene navade. Tudi vas bo to poživilo. Sicer pa poletje je tudi prijazna priložnost za nove romance in skupno razvajanje.
Bik, 20. 4. - 20. 5.
To, kar se vam je zgodilo, je bila čisto majhna zadrega, čeprav ste jo vi videli precej večjo. In vam je bilo zato precej nerodno. Ne, saj tega niste priznali, vendar v sebi še vedno meljete vso stvar. Pa nima smisla. Čas je za nove korake. Ni treba, da tehtate kaj vam je v življenju pomembneje - posel ali ljubezen. Za oboje je dovolj prostora. Seveda pa mora biti dogovor jasen. Morda je sedaj čas, da razjasnite nekatere dileme iz preteklosti. Bo potem užitek večji.
Dvojčka, 21. 5. - 21. 6.
Družba vam bo dobro dela. Tudi klepet z znancem vam bo odstrl marsikaj. Toda nikar se ne pustite izkoristiti. Lastne ideje raje ohranite zase, do primernega trenutka, ko bodo skoraj vsem zaželene. Izkoristite pa svojo prijaznost za dobro delo. Čustva so vam izpolnjena in strahovi ter dvomi, ki se porajajo, so skoraj odveč. Seveda pa je veliko odvisno tudi od vaših korakov. Z denarjem pa nikar preveč brezskrbno.
Rak, 22. 6. - 22. 7.
Prepletanje odnosov v službi vas rahlo živcira. Radi bi mislili s svojo glavo, pa vas vsak vleče v svoj krog. In zgodbe so tako različne. Ne zavedate se, da vas po svoje vendar privablja ta splet malih zvijač in skrivnosti. Zato le prisluhnite intuiciji predno pride do težav. Sicer pa ima nekdo na vas velik vpliv. Uživajte v srečanju z vam ljubo osebo. Poskrbite za primerno, drobno darilo, ki bo prijazno presenetilo.
Lev, 23. 7. - 22. 8.
Izkoristite slučajni pogovor in pokažite šefu, da so vaši cilji vredni večje pozornosti. To je lahko dober temelj za uspešno sodelovanje. Morda bo to pripomoglo, da bolje uskladite finančne apetite in trenutne možnosti. Nikar pa svoje odločitve ne prepuščajte mnenju prijateljev. To vam ni v naravi. In ne bo se obneslo. Srce vam strastno utripa za brhko prijateljico, a začuda vam tokrat zmanjkuje poguma. Brez njega pa ne bo šlo.
Devica, 23. 9. - 22. 9.
Kanček distance do osebe, ki vas skuša le izkoristiti ne bo odveč. Vaši interesi so ji le kamuflaža za lastno uveljavitev. Razširite si raje krog znancev. To vas bo osrečilo in vam odprlo nove možnosti. To poletje denarnica ni vedno polna tako, kot bi si želeli. Morda vas pa to spodbudi, da si najdete dodaten zaslužek. Čustva vas kar malce premetujejo. Pa saj ni potrebno, da vedno zmaga razum. Življenje je lepše, če uskladimo oba.
Tehtnica, 23. 9. - 23. 10.
Sedaj je že čas za primeren finančni dobitek. Potrebno bo le narediti odločilen korak v pravem trenutku. Uspeh je seveda odvisen od dobrih priprav, selekcije in razmišljanja. In naj vas drugi ne ovirajo pri vaših potezah. Kanček truda bo potrebno nameniti tudi partnerju, očarajte ga, kot ste to znali že prej. Že majhne poteze včasih naredijo pomemben vtis in še v denarnici se to največkrat ne pozna.
Škorpijon, 24. 10. - 22. 11.
S svojim načinom razmišljanja ste v okolico vnesli nemir. Naj vas ne moti preveč, saj podirate ustaljene navade. Vseeno pa premislite do kod boste tvegali. Sicer pa ste na delovnem mestu dokaj želeni in ni ravno nevarnosti, da vas zamenjajo. Čustva so rahlo na preizkušnji. Vaša ljubljena oseba bi rada od vas več, kot ste zaenkrat pripravljeni nuditi. Lepo bo, če oba malce popustita.
Strelec, 23. 11. - 21. 12.
Energije imate obilo, a bilo bi nesmiselno, da jo razdajate brez pravega cilja. Sedaj je priložnost, da uskladite svoje načrte. Časa imate dovolj, čeprav si to nekako nočete priznati. Ko bo naloga izpeljana vam ga bo ostalo še več. Ljubezen vas vodi preko vseh čeri in vaša domišljija je skoraj neizmerna. Toda nikar ne dopustite, da vam tla spodnese doslej le prijateljsko spogledovanje. Veza, ki jo že imate lahko hitro pade v krizo. To pa vam ne bo ugajalo.
Oven, 21. 3. - 19. 4.
Začutili ste, da je čas, da storite pomemben korak. Z voljo nimate težav, le pravi trenutek vas bega. Pa ni tako hudo, občutek bo prišel sam od sebe in takrat ne oklevajte. Pazite le, da vas nekdo ne prehiti. Tudi on se otepa s podobno dilemo. Ne dovolite tudi, da vas zmedejo "prišepetovalci". Važno je, da ohranite samokontrolo in dostojanstvo. Malce zaustavite svoj hitri ritem. Poletje je pač tudi čas za užitke. Malce nežnih, a ne preosladnih misli odstira vrata, ki so bila doslej zaprta.
Vodnar, 21. 1. - 18. 2.
Naj vas ne moti, da vam nekdo skuša nekaj svetovati. Ne misli slabo. Sicer pa zadnje čase delujete nekako negotovo. Morda potrebujete malce predaha. Tveganju pa se kar ne bo mogoče izogniti. Če hočete doseči visok cilj, potem brez tega ne gre. Z denarjem je križ - tudi, ko ga je veliko, ga je premalo. Toda pametna razporeditev prinese miren spanec. Medsebojne odnose bo treba graditi, počasi in potrpežljivo. Hitra avantura je sicer razburljiva, a ni isto.
Ribi, 19. 2. - 20. 3.
Nikar ne hitite. Bodite vendar vsaj malce potrpežljivi in svojo prodornost usmerite k edinemu želenemu cilju. Prisluhnite tudi novim informacijam in namigom. Izognite se konfliktom in ogovarjanju. Kaj hitro vas bo kdo naredil za glavnega krivca. Ljubezen išče odgovore. Morda so pričakovanja vseeno prevelika. Dovolite, da malce dela tudi razum, kocke se bodo lepše zložile. Sicer pa se vedno najde kdo, ki bi vam solil pamet. Hodite raje po lastni črti.
Takole pa je ženska ekipa Slatin drvela j V skozi postavljeno progo. Mojca Rogel krmari na zadnjem delu voza.
Vaške igre za vaške sku
-hila^P^. . ^'" ji '"T1 AiA^VUBH^
_:_
t
_
Pripravili tri igre in posebej vlečenje vrvi - Zbralo se je sedem ekip - Med njimi ena samo ženska
V Šmartnem ob Paki je bilo v nedeljo popoldan zelo živahno. Tamkajšnje turistično društvo je v sodelovanju z gasilskim organiziralo tradicionalne vaške igre. Že samo ime pove, da so v igrah sodelovale različne vaške skupnosti. Zbralo se jih je sedem: Šmartno ob Paki, Paška vas, Skorno, Gorenje, Slatina, Rečica in Podgora. Merile so se v treh igrah zabavnega značaja: streljanju z žogo v okvir, slalomu z vozom in pa prenašanju vode nad glavo. Posebej pa so letos točkovali vlečenje vrvi. Predsednik turističnega društva Zdravko Ramšak je pojasnil: "Za vlečenje vrvi so se lahko prijavile ekipe posebej, tako da je to tekmovanje ločeno od iger, saj imajo s tem ekipe možnost, da zares pokažejo, kdo je najmočnejši v naši občini."
Poleg omenjenega pa so program med igrami popestrili s predstavitvijo vaških skupnosti. "Cilj tega je, da imajo možnost predstaviti ostalim, kaj v njihovi vasi delajo, kaj znajo, kaj se tam dogaja ...," je še dodal Ramšak. Seveda so bile za takšno predstavitev
REKLI
Mojca Rogel, vaška skupnost Slatina: "Vzdušje danes je super, saj ekipe tekmujemo povsem sproščeno. Najbolj pomembna sta namreč veselje in dobra volja. Našo ekipo pa prvič sestav-
ljajo same ženske. In smo edina takšna ekipa danes. Udeležile smo se vseh iger, manjkale nismo niti pri vlečenju vrvi. Tam smo ugotovile, da nismo najmočnejše, smo pa najlepše in brez trebuhov."
Zdravko Ramšak, predsednik Turističnega društva Šmartno ob Paki: "Letos je vlečenje vrvi točkovano posebej. Tako se res vidi, kdo je v občini najmočnejši."
dodatne točke, ki so se prištele k točkam od iger.
Poskrbeli so torej za pestro dogajanje, poleg tega pa jim je bilo naklonjeno tudi vreme. Vsekakor pa je to takšen poletni dogodek, da se ljudje lahko zabavajo, sprostijo in poveselijo. In tako preživijo prijetno in nekoliko športno obarvano nedeljsko popoldne.
■ Vesna Glinšek
Zgodilo se je
• • •
od 25. do 31. julija
-	leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr. Karel Verstovšek; 1. novembra leta 1918 je Verstovšek kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spod-jem Štajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi "politični ljubljanske univerze", saj je bil nadvse zaslužen za njeno ustanovitev;
-	26. julija 1978 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so življenje izgubili trije rudarji;
-	28. julija 1987 je bil za sekretarja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice izvoljen Božo Lednik;
-	28. julija 1995 je na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu na Madžarskem Jolanda Steblovnik (poročena Čeplak) v teku na 1500 metrov z novim mladinskim državnim rekordom osvojila tretje mesto;
-	29. julija 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda nesreča, ki je zahtevala štiri življenja; jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja, je vdrla skozi strop in 300 kubičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji;
Gustav Šilih (arhiv Muzeja Velenje)
- leta 1893 je bil 31. julija v
Velenju rojen Gustav Šilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik; vsem Slovencem, še zlasti pa Šaleški dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Šilih poklonil čudoviti knjigi: mladinsko
povest Nekoč je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor; Šilih je bil tudi avtor številnih del, ki sodijo med najvidnejše dosežke slovenske pedagogike: objavil je deset knjig, nad 60 obsežnejših in okrog 300 krajših razprav in člankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in Pedagoškega zbornika;
-	v noči na 31. julij leta 1944 je del 2. bataljona Šercerjeve brigade napadel Šoštanj;
-	31. julija leta 1956 so Velenj-čani začeli s prostovoljnim delom pri urejanju pomožnega športnega igrišča, igrišča za odbojko, košarko in mali nogomet nad stadionom ob jezeru, otroškega igrišča v novem Velenju ter pri urejanju naselja Jezero in poti okoli takratnega velenjskega Turističnega jezera.
■ Damijan Kljajič
nikoli samijg^
ČETRTEK, 24. julija
TV SLO H
06.55	Kultura
07.00	Odmevi
07.45	Tv prodaja
08.00	Na zdravje!
09.15	Pjkglma in prijatelji s Prisoj,
09.40	Pod klobukom
10.15	V dotiku z vodo, 18/26
10.45	Stebri Slovenskega gledališča:
Zlatko Sugman, dok. oddaja
11.40	Sveto in svet
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Stari novi obrazi Evrope: Poljska
13.40	Strici so mi povedali: ljubezni,
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Simon v deželi risb s kredo,
9/13
16.10	Risanka
16.15	Lepa boksarka, dokum. film
16.30	Enajsta šola: uganka, oddaja
za radovedneže
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Stafeta mladosti: testi
18.15	Duhovni utrip: legenda o
svetem gralu
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Beni in Florijan, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Komuna G7 ali utopija na robu
družbe, dokum. oddaja
20.45	Tednik
dd.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Tri sestre - made in Germany,
nemški tv film
01.00	50 let televizije: Tv dnevnik
24.7.1990
01.25	Duhovni utrip: legenda o
svetem gralu
01.40	Dnevnik, ponovitev
02.15	Dnevnik zamejske TV
02.40	Infokanal
TV SLO P?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.45	Tv prodaja
11.15	Brez reza: resnica vas bo
osvobodila
12.10	50 let televizije: tv dnevnik
24.7.1990
12.35	Blisk, 4. del
13.00	Blisk, 5. del
13.30	Azijske poti pod nebom, 1/6
14.30	Azijske poti pod nebom, 2/6
15.30	Gledam naprej
15.50	Tv prodaja
16.25	Evropski magazin
16.55	Med valovi
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Portorož: tenis, turnir WTA, pren.
21.00	XXL, franc. film
22.35	Pod rušo, 11/12
23.30	Hiša duhov koprod. film
01.55	Zabavni infokanal
POP
07.00	24ur
08.00	Moja prijatelja tiger in Pu, ris. s.
08.25	Tom in Jerry, risanka
08.50	Tom in Jerry: Nove
pustolovščine, risanka
09.00	Stanko, ris. serija
09.20	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija
09.35	Art attack
10.05	Smeh ni greh, zabav. oddaja
10.30	Tv prodaja
11.00	Srce ki odpušča, nad.
11.55	Sladka skrivnost, 69. del
12.50	Naša sodnica, nan.
13.40	Tv prodaja
14.10	Moški so drugačni, ženske
tudi, pogov. oddaja
15.05	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Miami, 23. del
21.50	Urgenca, 19. del
22.45	24ur zvečer
23.00	Glavni osumljenec: Zadnje
dejanje, 2/2
00.40	Seks v mestu, nan.
01.15	Skrivnostni otok, 4. del
02.05	24 ur, ponovitev
03.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev Katastrofalne posledice vremenskih sprememb 11.35 Ko oči slišijo, Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja, 2. del 12.40 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mlad. odd.- Nenavadno 18.40 Regionalne novice 18.45 Asova gibanica, inf. odd., pon. 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 21.30 Planet polka, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: Novi spomini 22.45 Regionalne novice 22.50 Videospotdneva 22.55 Skrbimo.za zdravje, svetovalna oddaja. Škodljivost prekomerne uporabe antibiotikov. Gostji: prof. dr. Bojana Beovič in Irena Piltaver Vajdec, dr. med 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videostrani, obvestila
TV SLO H
06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.45 Tv prodaja 08.00 Na zdravie
09.15 Trojčice: Sedem samurajev, ris. nan.
09.40 Lepa boksarka, dokum. film 09.55 Enajsta šola: uganka 10.20 Harmonije Evrope: Madžarska, 3/12
10.35 Štafeta mladosti: testi
11.20 Osmi dan
11.50 City folk - ljudje Evropskih
mest: Dublin 12.20 Alpe, Donava, Jadran 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Duhovni utrip: legenda o
svetem gralu 13.30 Bridkosti tropskega otoka, 4/6 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Medvedek, risanka 15.55 Fifi in Cvetličniki, risanka 16.05 Iz popotne torbe: umivanje 16.25 Maks, 6/8 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled
17.30 Slike iz Sečuana: tradicionalno
slikarstvo 17.35 Perzepolis - pogled na imperij,
dok. oddaja 18.40 Brenč in Cvetka, risanka 18.45 Tinček, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Blisk, 6. del 20.20 Festival Vurberk, 2. del 21.30 50 let televizije: skeč -
puberteta, 1. del 21.35 50 let televizije: Elda Viler 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni klub: moški - ženske 00.10 50 let televizije: tv dnevnik
25.7.1990 00.30 Perzepolis - pogled na imperij,
01.30 Dnevnik, ponovitev 02.00 Dnevnik zamejske Tv 02.25 Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni Infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.55	Tv prodaja
12.25	Ciciban poje in pleše, 2. del
13.45	Sport špas
14.15	Josie in mucke, am. film
15.50	50 let televizije: tv dnevnik
25.7.1990
16.10	Tv prodaja
16.40	Doma pri ... Andreju Sifrerju
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Bojan Adamič, velika imena
malega ekrana
20.00	Horovo oko, 2/5
20.50	Odkar si odšla, 6/8
21.20	Dvojna smola, am. film
23.00	Rekonstrukcija, danski film
00.25	4400 povratnikov, 1/13
01.10	Zabavni infokanal
POP
07.00	24ur, ponovitev
08.00	Moja prijatelja tiger in Pu, ris. serija
08.25	Tom in Jerry, ris. serija
08.50	Tom in Jerry: Nove
pustolovščine, risana serija
09.00	Stanko, ris. serija
09.20	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija
09.35	Art attack, izob. serija
10.05	Smeh ni greh, zabav. oddaja
10.30	Tv prodaja
11.00	Srce ki odpušča, nad.
11.55	Sladka skrivnost, nad.
12.50	Naša sodnica, nan.
13.40	Tv prodaja
14.10	Moški so drugačni, ženske
tudi, pogov. oddaja
15.05	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Smoking, am. film
22.30	24ur zvečer
22.45	Pod lupo pravice, nan.
23.40	Osmi potnik, am. film
01.45	Tečne starke, 1. del ang. dok. serije
02.20	24ur ponovitev
03.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Planet polka, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: Novi spomini 11.50 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja -
Hišni ljubljenčki 18.40 Regionalne novice 18.45 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja. Škodljivost prekomerne uporabe antibiotikov. Gostji : prof.dr. Bojana Beovič in Irena Piltaver Vajdec, dr. med 19.40 Videospotdneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 FENS FESTIVAL, otroški del
festivala, 3. TV mreža 22.30 Regionalne novice 22.35 Popotniške razglednice: S kolesom
po Mongoliji, potopisna odd. 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 26. julija
TV SLO H
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Bine: morje, 10/10
07.45	Podstrešje: gramofon, 1/10
08.00	Pod klobukom: valentinovo
08.35	Smrkci, 7/23
09.00	Slike iz Sečuana: tradicionalno
slikarstvo
09.10	Shiloh - reševanje, am. film
10.40	Polnočni klub: moški - ženske
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Berlin, Berlin, 12/27
13.45	Bosonoga grofica, am. film
15.55	Sobotno popoldne
16.00	O živalih in l
16.10	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
17.25	Kraji in ljudje
17.30	Na vrtu
17.50	Popolna družina
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	50. let televizije: šou bo šel
20.50	Poletna potepanja, oddaja o turizmu
21.20	50 let televizije: klofuta, 7. del
22.00	Poročila, vreme, šport
22.20	50 let televizije: klan, 5/11
23.15	Deadwood, 11/12
00.05	Dvigalo na morišče, franc. čb film
01.35	50 let televizije: Tv dnevnik
26.7.1990
01.55	Dnevnik, ponovite
02.15	Dnevnik zamejske tv
02.40	Infokanal
TV SLO r?
06.30	Zabavni infokanal
09.05	Tv prodaja
09.35	Skozi čas
09.45	50 let televizije: tv dnevnik 26. 7. 1990
10.05	Doma pri ... Andreju Sifrerju
10.50	Tehnologija prometa, 3. del
11.20	Tv prodaja
11.55	50 let televizije: poletje v
Bratislavi
12.55	Horovo oko, 2/5
13.45	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.40	Tv prodaja
15.15	Kolesarska dirka po Franciji, prenos
17.50	Predstavitev slovenskih
olimpijcev, posnetek
18.55	Portorož: tenis, turnir WTA, prenos
21.00	Nebo nad Montano, am. film
22.35	Slovenski magazin - Dolenjska
23.00	Sobotno popoldne
01.15	Anna Pihl, 9/10
02.05	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Mali rdeči traktor, ris. serija
08.40	Brata Koalček, ris. serija
08.50	Poko, ris. serija
09.15	Kopalčki, ris. serija
09.25	Poštar Peter, ris. serija
09.40	Slonček Benjamin, ris. serija
10.05	Winx klub, ris. serija
10.30	Di-Gata, ris. serija
10.55	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija
11.10	Ed in Eppa, ris. serija
11.25	Preverjeno, ponovitev
12.15	Prve moderne olimpijske igre, nad.
13.35	Pozna ljubezen, am. film
15.15	Napad iz pradavnine, nan.
16.10	Ordinacija, nan.
17.15	V temi Afrike, nem. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Hladni vrh, am. film
22.40	Krvavi sladkor, 4. del nan.
23.30	Vročica, am. film
01.25	Atentat, am. film
02.50	24ur, ponovitev
03.50	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev. Hišni ljubljenčki 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Odbojka na mivki 3, športna
reportaža, ponovitev 10.10 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja -
Nenavadno 18.40 Videospot dneva 18.45 Popotniške razglednice: S kolesom po Mongoliji, potopisna oddaja 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.20 Videospot dneva 20.25 V harmoniji z naravo, kmetijska
22
20.55 Vabimo k ogledu 21.05 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008. Nastop skupine Plava trava zaborava, 2. del
Robert Goter show z gosti in glasbena šola Goter, posnetek 2. dela koncerta v Vinski Gori 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 27. julija
TV SLO H
07.0 Ziv žav:
sledi Ferdi, 9/13
sledi Grimmove pravljice, 13/26
sledi Medvedkov piknik, ris. film
09.50 Šport špas, oddaja o športu
10.20 Izgubljeni zaklad Fidžija, 6/13
10.45 Prisluhnimo tišini
11.15 Ozare
11.20 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Festival Vurberk, 2. del
14.25 50 let televizije: o življenju po
smrti, nesposobnost 14.40 Domači ansambli: ans. Tonija
Verdeberja 15.10 Kdo bo pospravil, v postelji, skeča
15.20 Izrabi plimo, ang. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 50 let televizije: tvariete 18.25 Zrebanje lota 18.40 Pokec, risanka 18.45 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Zlati Avsenikov abonma:
poklon Francu Koširju 21.25 Tudi mi, dokum. portret 22.05 Poročila, vreme, šport 22.30 Dvojne igre, dokum. oddaja 23.25 Nashville, am. film 01.55 50 let televizije: tv dnevnik
27.7.1990 02.15 Dnevnik 02.35 Dnevnik zamejske tv 03.05 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Skozi čas
09.40 50 let televizije: tv dnevnik
27.7.1990 10.00 Poletna potepanja, oddaja o turizmu
10.30 28. tekm. slov. godb, posnetek
iz Laškega, 2/8 11.00 Svet vodnih živali, 7/13 11.30 Med valovi
12.00 Slovenski magazin - Dolenjska 12.30 Zgodbe o volji in moči, dok. oddaja
13.30 Oskar in Joži, danski film 14.55 Tv prodaja
15.25 50 let televizije: zlata vrtnica
Portoroža 1983 17.10 Tv prodaja 17.40 Fliper in Lopaka, ris. film 18.55 Portorož: tenis, turnir WTA,
prenos 21.00 Lilije, 2/8
22.00 Pozdravljen Peking, 5. in 6. del
22.50 Številke, 9/13
23.30 Zlata resna glasba in balet TVS
(1958 - 2008) 01.15 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. ser.
08.30	Mali rdeči traktor, ris. serija
08.40	Brata Koalček, ris. serija
08.50	Poko, ris. serija
09.15	Kopalčki, ris. serija
09.25	Poštar Peter, ris. serija
09.40	Slonček Benjamin, ris. serija
10.05	Winx klub, ris. serija
10.30	Di-Gata, ris. serija
10.55	Zivljenje v divjini, nan.
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Pokončni policaji, 4. del
13.15	Utrip srca, am. film
14.50	Jamie Oliver: Avstralija,
15.45	Sedna nebesa, nan.
16.35	Kraljevi ribič, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Tessin telesni stražar, am. film
21.35	Zvezde na sodišču, nan.
22.25	Zgaga, am. film
00.10	Carrie in Barry, nan.
00.45	24ur, ponovitev
01.45	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška odd., pon. -
harmonika in harmonikarji 09.40 1667. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.15 Iz arhiva VTV: Na obisku pri
Borisu Terglavu 11.10 Župan z vami, pogovor. Gost: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 12.10 Ko oči slišijo, Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja, ob slikarjevi 70. letnici, 2. del posnetek prireditve 13.15 Vabimo k ogledu 14.00 Videostrani, obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Čas za nas, mladinska oddaja -
lepotni ideali 19.45 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja Škodljivost prekomerne uporabe antibiotikov. Gostji: prof.dr. Bojana Beovič in Irena Piltaver Vajdec, dr. med 20.45 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008. Nastop skupine Plava trava zaborava, 2. del
21.40 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 28. julija
TV slo rr
07.25 Zrcalo tedna 07.45 Tv prodaja 08.00 Na zdravje! 09.15 Šport špas, oddaja o športu 09.45 Simon v deželi risb s kredo, 9/13
10.10 Iz popotne torbe: umivanje 10.30 Maks, 6/8
11.00 Perzepolis - pogled na imperij,
dokum. oddaja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Polnočni klub: ne slišim 14.25 Slovenci po svetu: Brazilija na
slovenski način 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lisjak Smire, 3/26 16.10 Martina in ptičje strašilo:
16.20 Jaz sem jaz in ti si ti, 1/15 16.35 Podstrešje: avtomobil, 2/10 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled
17.35 Portreti Afrike - Afriški hijenski psi
18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Pikijeve glasbene
dogodivščine, risanka 18.45 Dragi domek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Zakaj demokracija? 21.00 Bridkosti tropskega otoka, 5/6 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Umetnost igre 23.25 Podoba Slovenije 2008,
glasbeni večer 00.20 Portreti mladih slovenskih
skladateljev 00.40 50 let televizije: tv dnevnik
28.7.1990 01.00 Portreti Afrike - Afriški hijenski
01.50 Dnevnik 02.25 Dnevnik zamejske tv 02.55 Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.25	Tv prodaja
11.55	Sobotno popoldne
14.15	Tv prodaja
14.45	Slovenci v Italiji
15.15	Poletna potepanja, oddaja o turizmu
15.45	Pozdravljen, Peking, 5. in 6. del
16.40	50 let televizije: tvdnevnik 28.
7. 1990
17.00	Osmi dan
17.30	Slovenski magazin
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Dr. Who, 2/13
20.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Misleči dvonožec, dokum.
22.45 50 let televizije: kirurški skalpel v službi zdravja žena,
23.15 Mati z druge strani meje, 2/2 00.50 Zabavni infokanal
POP
07.00	24ur, ponovitev
08.00	Moja prijatelja tiger in Pu, ris. s. 08.25 Tom in Jerry, ris. serija
08.50	Tom in Jerry: nove
pustolovščine, ris. serija
09.00	Stanko, ris. serija
09.20	Altair v Zvedolandiji, ris. serija 09.35 Art Attack, izob. oddaja
10.05	Smeh ni greh, zabavna oddaja
10.30	Tv prodaja
11.00	Goreče maščevanje, nad.
11.55	Sladka skrivnost, nad.
12.50	Naša sodnica, nan.
13.40	Tv prodaja
14.10	Moški so drugačni, ženske
tudi, pogov. oddaja
15.05	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan. 20.55 Ljubim težave, am. film
23.00	24urzvečer
23.20	Na kraju zločina: Miami, nan.
00.15	Seks v mestu, nan.
00.50	Skrivnostni otok, nan.
01.40	24ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Robert Goter show z gosti in glasbena šola Goter, posnetek 2. dela koncerta v Vinski Gori 12.10 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Odbojka na mivki 3, šp. rep. 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Ministrski stol, pon. Gostja: Marjeta Cotman, ministrica za delo, družino in socialne zadeve 22.30 Regionalne novice 22.35 Vredno je stopiti noter, dok.
oddaja - Poštni muzej 23.05 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008 - Little Pigeon's Forhill blues 00.00 Videospot dneva 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila
TOREK, 29. julija
TV SLO t\
07.00 Odmevi
07.45 Tv prodaja
08.00 Na zdravje!
09.15 Čarobni gumb, 2. del
09.25 Kuža laja mija, mijav, mijav,
lutk. igrica 09.45 Martina in ptičje strašilo: obleke
09.55 Hotel obmorček: čudni tički, ris. nan.
10.10 Jaz sem jaz in ti si ti, 1/15 10.25 Podstrešje: avtomobil, 2/10 10.40 Zgodbe iz školjke 11.15 Portreti Afrike - Afriški hijenski psi
12.10 Tudi mi, dokum. portret 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Zakaj demokracija? 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.40 Trojčice: King Kong, ris. nan. 16.05 Naučimo se pesmico z Melito
Osojnik 16.15 Zoja Kajeto, 26/26 16.25 Izgubljeni zaklad Fidžija, 4/13 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled
17.30 Črna človeška ribica, dok. odd. 18.00 Muzikajeto: šanson, mlad. serija 18.35 Zrebanje Astra 18.40 Krtek, risanka 18.45 Binko, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled
19.55 Miško Kranjec: Strici so mi
povedali: vojna, 4/7 21.05 Presihajoče jezero: zadnji čoln,
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.10	Prvak, ki je rekel ne, dok. oddaja
00.05	50 let televizije: tv dnevnik
29.7.1990
00.25	Črna človeška ribica, dok.
oddaja
00.55	Dnevnik
01.30	Dnevnik zamejske tv
01.55	Infokanal
TV SLO E
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.00	Tv prodaja
12.30	Zabavni infokanal
14.10	Tv prodaja
14.40	Dober dan, Koroška
15.10	Misleči dvonožec, dok. oddaja
15.40	Studio city
16.35	50 let televizije: tv dnevnik
29.7.1990
16.55	Prisluhnimo tišini
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	V duhu glas. in ples. izročila
20.00	Derren Brown, ang. zab. oddaja
20.25	Dediščina Evrope, 2/2
21.55	Druga poročna noč, i tal. film
23.35	50 let televizije: Tvariete
00.45	Zabavni infokanal
POP
07.00	24ur, ponovitev
08.00	Moja prijatelja tiger in Pu, ris. serija
08.25	Tom in Jerry, ris. serija
08.50	Tom in Jerry: nove
pustolovščine, ris. serija
09.00	Stanko, ris. serija
09.20	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija
09.35	Art Attack, izob. oddaja
10.05	Smeh ni greh, zabav. oddaja
10.30	Tv prodaja
11.00	Goreče maščevanje, nad.
11.55	Sladka skrivnost, nad.
12.50	Naša sodnica, nan.
13.40	Tv prodaja
14.10	Moški so drugačni, ženske tudi
15.05	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Preverjeno
21.40	Kvartopirka, am. film
22.35	24ur zvečer
23.00	Kvartopirka, nad. filma
23.30	Miami,12. del
00.20	Seks v mestu, nan.
00.55	Skrivnostni otok, nan.
01.45	24 ur, ponovitev
02.45	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Ministrski stol, ,ponovitev Gostja: Marjeta Cotman, ministrica za delo, družino in socialne zadeve 11.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Vredno je stopiti noter, dok.
oddaja - Poštni muzej 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 21.00 1668. VTV magazin, regionalni
- informativni program 21.15 Kultura, informativna oddaja 21.20 Športni torek, športna
informativna oddaja 21.30 Osvobajanje Zgornje
Gorenjske, dokumentarni film 22.25 Iz arhiva VTV: Na obisku pri
Hermi Groznik 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Videostrani, obvestila
SREDA, 30. julija
tv slo rr
07.00	Odmevi
07.45	Tv prodaja
08.00	Na zdravje!
09.15	Srebrnogrivi konjič, 36/39
09.40	Zoja Kajeto, 26/26
09.50	Naučimo se pesmico z Melito
10.05 Hotel obmorček: vsi k
štedilniku, ris. nan. 10.20 Zlatko Zakladko: primorski
pozdrav v dolini Kolpe 10.45 izgubljeni zaklad Fidžija, 4/13 11.10 Slovenski vodni krog: Drava 11.35 Črna človeška ribica, dok. oddaja
12.10 Zlata resna glasba in balet TVS
(1958 - 2008) 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Na vrtu, tv Maribor 13.45 O živalih in ljudeh 14.00 Presihajoče jezero: zadnji čoln,
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
16.10	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.40	Stebri slovenskega gledališča: Arnold Tovornik, dok. oddaja
18.30	Žrebanje lota
18.40	Bacek Jon, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zveza kebab, nem. film
21.25	Gledamo naprej
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Brez reza: dr. Spomenka Hribar
23.40	50 let televizije: tv dnevnik 30. 7. 1990
00.00	Stebri slovenskega gledališča: Arnold Tovornik, dok. oddaja
00.50	Vzgoja srca, 3/5
01.45	Dnevnik
02.20	Dnevnik zamejske tv
02.45	Infokanal
TV SLO R
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.20	Tv prodaja
12.30	Zabavni infokanal
14.10	Tv prodaja
14.40	50 let televizije: šou bo šel
15.35	50 let televizije: tv dnevnik
30.7.1990
16.00	Svet vodnih živali, 7/13
16.30	Mostovi
17.00	Dvojne igre, dok. oddaja
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Prijatelji, ostanimo prijatelji, tv
Koper
20.00	Sport
22.00	En sam dotik, gled. Kranj
23.30	Slovenska jazz scena
00.20	Nevarno mesto, am. film
02.20	Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Moja prijatelja tiger in Pu, ris. serija
08.25	Racman Tepko, ris. serija
08.50	Tom in Jerry: nove
pustolovščine, ris. serija
09.00	Bistre glav'ce, ris. serija
09.20	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija
09.35	Art Attack, izob. serija
10.05	Smeh ni greh, zabav. oddaja
10.30	Tv prodaja
11.00	Goreče maščevanje, nad.
11.55	Sladka skrivnost, nad.
12.50	Naša sodnica, nan.
13.40	Tv prodaja
14.10	Moški so drugačni, ženske
tudi, pogov. oddaja
15.05	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.50	Umor v soseščini, am. film
22.25	24ur zvečer
22.45	Zapleteni um, nan.
23.35	Miami, 13. del
00.25	Seks v mestu, nan.
01.00	Skrivnostni otok, nan.
01.50	24ur, ponovitev
02.50	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1668. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Sportni torek, športna informativna oddaja 10.35 Iz arhiva VTV: Na obisku pri
Hermi Groznik 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
ponovitev - NLPji 18.40 Regionalne novice 18.45 V harmoniji z naravo, kmetijska
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 21.00 Razvoj energetike v Sloveniji, pogovor. Gost: doc. dr. Evgen Dervarič 21.50 Regionalne novice 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Slovenec leta 2007, posnetek
1. dela prireditve v Litiji 23.40 Videospot dneva 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 24. julij
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice ...)
15.00 - 21.00
Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa - Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV
18.00 Nakupovalni center Velenje
Premagajmo vročino z ansamblom BratovAvbreht
21.00 pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije Kruh in tulipani
Petek, 25. julij
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice .)
17.00 Cankarjeva ulica, Velenje
24. Poletne kulturne prireditve Stand-up komedija Mamoo-ti na ulici: Mrzli in Šiljo šov
Sobota, 26. julij
8.00 - 13.00
Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Cankarjeva ulica, Velenje 24. Poletne kulturne prireditve Ljudska glasba na tržnici X Škalsko jezero 2. Ribiška noč
Ponedeljek, 28. julij
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice .) 15.00 - 21.00
Mladinski center Velenje Preživljanje prostega čas Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV 18.00 Gostišče in pizzerija Kajuh v
Šoštanju
Redni tedenski bridge turnir ŠBK Velenje
21.00 pred Domom Kulture Velenje Poletne filmske projekcije Umazani ples 2
Torek, 29. julij
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice .) 10.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00
zelenica med Domom kulture in Restavracijo DK
Poletje na travniku - Animacija za otroke 15.00 - 21.00
Mladinski center Velenje
Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV
21.00 Ritmo Cafe
Potopisni večer
Sreda, 30. julij
9.00 - 18.00
Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice .)
15.00 - 21.00
Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV
Lunine mene
Koledar imen
Julij/mali srpan
24	. četrtek - Krištof,
Kristina, Boris, Tia, Frančišek
25	. petek - Jakob,
Olimpija, Valentina
26.
27.
28.
29.
30.
sobota - Ana
nedelja - Sergij, Natalija (Božena), Gorazd
ponedeljek - Viktor, Zmago
torek - Marta
sreda - Julita, Peter
K INO VELENJE :: S
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
HANCOCK
(Hancock)
Akcijska komedija, 92 minut Režija: Peter Berg. Igrajo: Will Smith, Jason Bateman, Charlize Theron, Daeg Faerch, Lauren Hill, Darrell Foster idr. Petek, 25.7. ob 20.00 uri Sobota 26.7. ob 21.00 in ob 22.45
Nedelja 27.7. ob 18.00
Hancock je superheroj, ki zaide v She-epshead Bay in tam povzroča kopico težav, ki jim večinoma botrujejo njegove težave z alkoholom in temperamentni značaj. A nekega dne se bo izkazalo, da Hancock le lahko pomaga skupnosti na manj uničujoč način ...
Premiera pred slovenskim startom !
ZGODBE IZ NARNIJE: PRINC KASPIJAN
(The Chronicles of Narnia: Prince Caspian)
Akcijska domišljijska pustolovščina, 147 minut. Režija: Andrew Adam-son
Igrajo: Ben Barnes, Georgie Henley, Skander Keynes, William Moseley, Anna Popplewell, Sergio Castellitto, Peter Dinklage
Sreda 30.7. ob 19.30
PLOŠČAD OB DOMU KULTURE VELENJE :
ZVEZDE POD ZVEZDAMI (brezplačna poletna DVD projekcija):
POVRATNE STEKLENICE UMAZANI PLES 2
(Vratne lahve) Komedija, 100 minut Režija: Jan Sverak. Igrajo: Zdenek Sverak, Daniela Kolarova, Tatiana Vilhelmova, Jiri Machaček, Pavel Landovsky, Jan Budar, Nela Boudo-va idr.
Sobota 26.7. ob 19.00 Nedelja 27.7. ob 20.00
SEZONA LOVA
(Open Season)
Animirana pustolovska komedija, 99 minut
Režija: Roger Allers, Jill Culter in Anthony Stacchi. Glasovi: Jernej Šugman, Bojan Emeršič Uroš Smo-lej, Alenka Tetičkovič idr.
Nedelja 27.7. ob 16.00 - otroška matineja
(Dirty Dancing 2) Romantični plesni film, 86 minut Režija: Guy Ferland Igrajo: Diego Luna, Romola Garai, Sela Ward, John Slattery, Jonathan Jackson, January Jones, Mika Boo-rem, Rene Lavan, Mya Harrison, Polly Cusuman, Patrick Swayze
Ponedeljek, 28.7. ob 21.00
V	primeru slabega vremena bo projekcija v četrtek !
V	tednu od 1.8. do 3.8. napovedujemo:
grozljivko, triler DOGODEK, dramo SUROVA LJUBEZEN, animirano komedijo, sinhronizirano v slovenščino NEVERJETNI ter DVD poletno projekcijo na ploščadi ob Domu kulture Velenje: dramo VSE JE ŠLO K VRAGU PETE TONG
Slovenska filmska premiera Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan v sredo Velenju
Poletje je čas počitniške radosti, brezskrbnosti, razvajanja in je namenjeno predvsem prijateljem, družini, druženju in zabavi. Prijetno pa je lahko tudi, če ostanemo doma. V Kinu Velenje in Festivalu Velenje so se potrudili, da pred uradno slovensko premiero pripravijo predpremiero filmske uspešnice letošnjega poletja, Zgodbe iz Narnije: PRINC KASPIJAN. Film je zanimiv predvsem zato, ker so bili ključni dogodki filma posneti v Sloveniji, na panoramskih lokacijah ob reki Soči. Ves čas snemanja pa je bila lokacija strogo varovana pred očmi javnosti in celo domačinov.
Še izhodišče filmske zgodbe za tiste, ki prvega filma niso videli ali radi spremljajo filme z nekaj informacijami več: štirje iznajdljivi in pogumni otroci družine Pevensie se vrnejo v pravljično deželo Narni-jo, kjer je od njihovega odhoda minilo že kar 1300 let. Deželi so medtem zavladali okrutni Telmarinci in uničili kraljestvo pravljičnih bitij, zato morajo mladi junaki združiti moči z vročekrvnim princem Kaspijanom. Kaj več pa v kinu.
23. Spominski pohod na Triglav
Blizu šeststo pohodnikov, večinoma veteranov vojn za Slovenijo, je v petek, 11. julija zjutraj, na 23. spominskem pohodu krenilo proti Triglavu, od teh se jih je nad petsto v lepem vremenu povzpelo do Planike pod Triglavom, Kredarice
in naprej na vrh Triglava. Pohoda se je udeležilo tudi 22 veterank in veteranov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje. Pohod je bil organiziran v spomin na vzpon partizanskih patrulj leta 1944 na Triglav, v čast 40-let-
Vremenski pregovori
Svetega Jakoba (25. 7.) jasno če je nebo, tudi za božič bo krasno ko ribje oko; oblačno ti zapriča odjugo božiča.
Pred Jakobom (25. 7.) tri dni lepo, rž v redu dozorela bo.
Če na Jakoba (25. 7.) dežuje, ostro zimo oznanjuje.
Jakobova ajda in Ožbaltova repa sta malokdaj lepa.
Na nebu megla 25. dne, hudo zimo napove.
O Jakobu pšenica zori ali zgori, grozdje pa na božjo pot odide in šele ob Jerneju nazaj pride.
Pasji dnevi mrzli in deževni so za vincarja revni.
nice ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije in 65-letnice ustanovitve Prešernove brigade.
Vsi pohodniki smo najvišji slovenski vrh osvojili brez večjih naporov, na vrhu pa poleg obveznega fotografiranja še krstili pet pohod-
nikov, ki so bili na Triglavu prvič. Pred Triglavskim domom na Kredarici so ob 17. uri pohodniki pohod in njegovo zgodovinsko izročilo zaznamovali na krajši proslavi s pozdravnim nagovorom in kulturnim programom.
Pohod je bil sklenjen v soboto s tradicionalnim srečanjem na Rudnem polju na Pokljuki, udeležilo se ga je okrog štiri tisoč ljudi. Zbrane pohodnike, veterane vojne za Slovenijo, veterane združenja Sever, častnike Zveze slovenskih častnikov in številne borce je ob tej priliki nagovoril slavnostni govornik, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Janez Pajer iz Sežane, ki je bil med pohodniki iz Ankarana. Janez Pajer se je zavzel za pravice in spoštovanje veteranov vojn za Slovenijo, posebno zadnje iz leta 1991. Žalostno je, da so nekateri brezposelni in socialno ogroženi. Še naprej bodo zahtevali svoje pravice, vendar ne na račun pravic drugih. "Z veterani se ne da igrati. Ne bomo dovolili nobene politike, nobenega kupčkanja pod mizo," je bil odločen predsednik veteranov Janez Pajer.
V kulturnem programu so sodelovali orkester Slovenske vojske, partizanski pevski zbor in pevski par Ka-Ti iz Celja.
■ Zdenko Zajc
Norost, ki deluje
Skavti iz stega Velenje1 že od leta 2005 -Letos odhajajo na tabor, kjer se bodo prvič v zgodovini slovenskega skavtstva zbrali vsi skavti iz naše države
Mojca Marš
Pred davnimi stotimi leti se je po zaslugi Roberta Badena Powela s prvim taborom na otoku Brown-sea v Angliji rodilo skavtstvo. Skavt-stvo, ki je na začetku štelo le 20 fantov, je preraslo v ogromno organizacijo, ki je svoje veje razširila po vsem svetu in zdaj šteje preko 28 milijonov skavtov in skavtinj iz več kot 216 dežel in teritorijev, od tega 151 držav.
Tudi v Velenju imamo skavte, ki
pa obstajajo od leta 2005. Pred tem so Velenjčani pripadali stegu Koroška1, leta 2005 pa so z menjavo rutk iz zeleno-vijolične barve na modro-črno-rumeno barvo stopili na samostojno pot. In to je bilo rojstvo stega Velenje1.
Seveda ima tudi rutica svojo simboliko, ki pa potrjuje njihovo pripadnost. Svetlo modra podlaga predstavlja velenjska jezera in modrost, črn trak simbolizira velenjski premog in skrivnost, rumen trak pa predstavlja Slomška, otroka luči,
ter seveda sonce in veselje. Na rutici se križata tudi rumen in črn trak, ki pa simbolizira svetlobo, ki premaga temo.
Letos so se naši skavti odpravili tudi na vseslovenski Jamboree v Podturjaku. To je tabor, kjer se prvič v zgodovini slovenskega
skavtstva srečajo vse slovenske skavtinje in skavti. Brez dvoma so vsi tabor že nestrpno pričakovali, saj je to prva priložnost, da lahko približno 4000 slovenskih skavtov in skav-tinj skupaj na istem kraju preživi teden dni, zaživijo v naravi, si izmenjajo izkušnje in spoznajo nove prijatelje iz cele Slovenije.
Iz stega Velenje1 se je na Jamboree prijavilo 32 skavtov - 20 iz veje IV (Izvidniki in Vodnice) in 12 iz veje PP (Popotniki in Popotni-ce).Tabor se je 19. julija že začel za vejo IV, naši skavti pa že poročajo o tem, da je bilo kljub neurju z nedelje na ponedeljek bivanje v taboru nepozabno. Popotniki in Popotnice "svoj datum" že težko pričakujejo, prepričani pa so, da bo to ena od tistih izkušenj, ki jih nikoli ne pozabiš.	■
križanka ARA - mešalnica barv ¿Cp /Piv
Nagrajenci Nagradne križanke Pentlja, objavljene v tedniku Naš čas dne 10.7.2008, so:
Alenka Oberč, Florjan 184, Šoštanj; Frančišek Lesjak, Jenkova 19, Velenje; - Maja Zajc, Gaberke 309, Šoštanj. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: NA ŠOLO PRIPRAVLJENI
MEŠALNICA BARV
Tel.: 03/ 5471 718 GSM: 041/ 612 240 Fax: 03/ 547 17 17 E-pošta: ara@ara-barve.si http//: www.ara-barve.si
BOGATA IZBIRA BARV!
MEŠALNICA BARV: Za avtomobile, delovne stroje, notranje stene in fasade, les in kovino, pohištvo, Yaht program, spreji za avtomobile ... Obiščite nas: z veseljem vam bomo svetovali, kako s pomočjo barv izboljšati počutje.
NOVO: DICOL, notranja bela zidna barva, promocijska cena 15l = 13,71 eur
Barve za življenje!
P.S. Poslovna stavba v Levcu se obnavlja, zato se cenjenim strankam opravičujemo za otežen dostop.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do ponedeljka, 4. avgusta, na naslov Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom ARA, d. o. o.. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada - DICOL barve v vrednosti 45 eur; 2. nagrada - DICOL barve v vrednosti 30 eur; 3. nagrada -DICOL barve v vrednosti 15 eur.
tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263
FDRI FASHIDN
Prešernova cesta la, 3320 Velenje
PosezoiLska razprodaja tekstilnih izdelkov traja od 14.7.2D08 do 4.B.20DB.
muon ? RCOLLAR Kenny S. FFf«,f.sh*n
presented by Fori
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE -PE ENERGETIKA obvešča odjemalce toplotne energije, da bomo v času
od 27. julija 2008 do vključno 29. julija 2008
izvajali nujna vzdrževalna in remontna dela na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline.
V tem času bo prekinjena ali motena dobava toplotne energije na področju Mestne občine Velenje in občine Šoštanj.
Cenjene odjemalce prosimo za razumevanje!
ČETRTEK, 24. julij:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 25. julij:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. julij:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 27. julij:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 28. julij:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 29. julij:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 30. julij:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 14. julija 2008 do 20. julija 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 14. julija 2008 do 20. julija 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
	
t	
	
. ij.	nnriH-
ŠKALE	MOBILNA-
SKORNO
M4julB15.julD16julB17julB18julB19jullIl20.jul
200
180
160-
140
120-
100-
80
60
40
20
SOSTANJ
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
NUDIM
NEUPORABNE avtomobile, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. RAZOČARAN moški z dobrimi nameni si želi spoznati iskreno, skromno, zvesto življenjsko sopotnico. Gsm: 041/229-649. USPEŠEN moški, si želi spoznati sebi ustrezno, skromno, preprosto žensko staro do 40 let. Gsm: 031/807-376.
RAZNO
TRI kom starejših motornih koles prodam v kompletu ali posamezno. Kličite po 20. uri. Telefon: 5885-188. NAKLADAČ (čelni) za traktor prodam. Cena: 1.000,00 evrov. Gsm: 041/748-315. SAMONAKLADALKO sip 16 in puhal-
nik fajfun na traktorski pogon prodam. Gsm: 041/261-676. OTROŠKO posteljico, oblačila in drugo opremo za novorojenčico prodam. Gsm: 041/430-990
PRIDELKI
LUŠČENO koruzo, naravno sušeno, prodam za 0,30 evra/kg. Gsm: 041/261-676.
BUKOVA drva prodam. Gsm: 041/632581.
BOROVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
VINO prodam. Belo (rizling, muškat) in rdeče (modra frankinja). Cena: 1,00 evra/l. Gsm: 041/748-315.
ŽIVALI
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031/393-502. KUPIM bikca (mesnega) starega 10 dni. Gsm: 031/852-334. ODOJKE težke od 25 do 30 kg prodam.
VELENJE, gostinski lokal -restavracija, 103 m2, l. 1981, P/12, 75.000 EUR, izjemno ugodna ponudba. BONDI d.o.o, Poljanska c. 9, Lj, 041 745 425, www.bondi.si
Gsm: 031/542-798. NESNICE (grahaste, rjave in črne) in bele piščance za zakol prodamo. Pri nakupu 10 kom petelin brezplačno. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje, telefon: 547-2070, gsm: 041/763-800. PUJSKE težke od 25 do 30 kg prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931.
NEPREMIČNINE
041/624-775, 897-58-13 PRODAMO 3-SOBNO STANOVANJE V DOBRNI: 1. nadstropje, 87 m2, z garažo, l. 2006. Cena 120.000 EUR 3-SOBNO STANOVANJE V VELENJU: 14. nadstropje (Gorica), 77,90 m2, l. 1977, opremljeno, delno obnovljeno, klima, na sončni strani, v bližini vrtca in šole. Cena 80.000 EUR
POSLOVNI PROSTOR V VELENJU: Na frekventni lokaciji (levi breg), pritličje, vel. 74,87 m2, l. 1978, Cena 1.083 EUR/m2 (+20% DDV).
RESNA, 48-letna, nekadilka, s stalno zaposlitvijo iščem garsonjero ali sobo z uporabo kopalnice. Gsm: 041/745-237. HIŠO v Paški vasi na 900 m2 zemljišča prodam. Gsm: 041/705-661.
«I^^^B 1 nt i |	habit lepremičnine lablt,cl.o.o. Kersnikova 11, Vsisiifs
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO
2,5 sobno stanovanje v centru, velikost 86 m2,5. nadstropje, letnik 1973. Cena: 105.000,00€ali dogovor. Je lepo ohranjeno In se prodaja popolnoma opremljeno (nova kuhinja, dve sobi,...). 2-sobno stanovanje na Gorici, velikost 56 m2,1. nads., letnik 1977. Cena: 75.000,00 € ali po dog. Dobro vzdrževano, na mirni lokaciji, bližina pošte, šole, vrtca, trgovine. Hiša v Šoštanju, velikost cca 200m2, zemljišče cca 460m2, 3 etaže, obnovoljena 1970,120.000 €. Prostorna mestna hiša z vsemi priključki, garažo, petimi spalnicami, veliko dnevno sobo, kuhinjo, wo-jem, kopalnico, shrambo. Na parceli je vrtna hišica. Hišo v Šmarju pri Jelšah, letnik 2006 (obnova), velikost 200m2, parcela 9000 m2, klet in pritličje, 98.000 €. Hiša je v idilični naravi pri Šmarju pri Jelšah z večjo parcelo. Odlična priložnost za bivanje ali kot vikend po ugodni ceni.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
26. in 27. julija - MATEJ STRAHOV-NIK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
Ko imaš nekoga rad nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi in tast
IGNAC DEŠMAN
11. 7. 1929 -10. 7 2008
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala Pogrebni službi Usar, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, Premogovniku Velenje za častno stražo in godbo, KS Konovo in Društvu upokojencev. Posebna zahvala sosedom Siter-Krajnc in Bračič.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega moža, očija, sina in strica
PETRA KAJZERJA
11. 3. 1964 -12. 7. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo prijateljem motokluba Netopir, sorodnikom in sosedom, Pogrebni službi Usar, govornikom, zvezi šoferjev in avtomehanikov, kolektivu Gorenje gostinstvo ter gospodu kaplanu za opravljen obred.
Žalujoči: žena Marjana s hčerko Sonjo, mami in ati ter brat Vilijem z družino
Izbiramo osebnost meseca junija
Trenutno izbiramo med tremi co za naj osebnost meseca junija. pred 17. uro na Radiu Velenje na glasimo na velikem silvestrovanju kandidati, ki so dobili največ vaših Zanje lahko glasujete na kuponu telefonskih številkah 897 5003 ali na Titovem trgu.
glasov in smo jih uvrstili na lestvi- številka 5, pa tudi vsak dan malo 897 5004.
V mesecu decembru bomo sestavili lestvico zmagovalcev posameznih mesecev in izmed njih boste potem glasovali za naj osebnost leta 2008, ki jo tradicionalno raz-
Upoštevali bomo vse vaše kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 29. julija.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5, bomo izžrebali dve luksuzni rdeči toaletni torbici modnega kreatorja Valentina pokrovitelja Droge-rije in parfumerije Beauty World.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World - japonke Crawford z orhidejo prejmeta Ana Pirečnik, Skorno 43 a, 3327 Šmartno ob Paki in Malčka Šilih, Podkraj 7a, 3320 Velenje.
Ivan (Ivč) Kotnik
kot direktor ŠCV zadnja leta uspešno zaznamuje izobraževanje v celotni SAŠA regiji. Blizu mu je ustvarjalnost mladih ...
Alenka Verbič
v Šoštanju bdi nad družbenimi dejavnostmi, pri tem pa zna tankočutno prisluhniti vsakemu, ki potrka na vrata njene pisarne. Veliko je pripomogla temu, da se je mesto lotilo številnih projektov v kulturi ...
Mija Žerjav
kot predsednica Kulturnega društva Šmartno ob Paki, članica Gledališča pod kozolcem in članica številnih drugih društev ne zavrne pomoči nikomur, pripravljena je pomagati povsod, kjer jo potrebujejo ...
Ekskluzlvnf pokrovitelj
DROGGRIJG /Q^, PARftJUGRIJG \JVPRLD
Ob nakupu podarimo toaletno torbico!
V«lenj«, Standard in C«nt«r Nova ial«jka «sta t a	Sakika «1
tel.: m 57 M	Icl.t SM 57 91
Eni bi zabavo, drugi bi mir - kako obojim ustreči?
Stanovalci Šmarške in Graškogorske v krajevni skupnosti Šmartno v Velenju so se (znova) s pismom obrnili (tudi) na nas - Pišejo, da jim že vrsto let sredi spalnega naselja parajo živce in kratijo počitek obiskovalci Karaka bara - V Mestni občini Velenje pa pojasnjujejo, da so merila za določitev obratovalnega časa urejena s predpisi in teh se držijo
Milena Krstič - Planino
Velenje, 17. julija - Pisci pisma navajajo, da je do pred nedavnim imel Karaka bar dovoljenje za obratovanje do 22. ure, čeprav ob tej uri skoraj nikoli ni bil (tudi) zaklenjen. Zdaj pa, ko so slišali, da je najemnik lokala dobil dovoljenje za obratovanje - kljub pismom, ki so jih že pisali prej, pritožbam, prošnjam, moledovanjem in tudi klicem na policijo - do 24. ure, pa se čutijo popolnoma nemočne. Občutek imajo, da jih imajo nekje za norca.
"Si predstavljate čas po 22. uri, ko začno iz mesta, kjer zaprejo lokale, k nam voziti motoristi, avtomobilisti, za nas pa se začenja nočna kalvarija? Ker ni parkirnih prostorov, ustavljajo po celi ulici. Veste kako izgleda, ko sedi na terasi dvajset ljudi, ki debatirajo, se smejejo? Kako je, ko se ta množica odpravlja domov? Ko treskajo z vrati avtomobilov, ko si trobijo v pozdrav?" Citat iz že omenjenega pisma, ki pa je podpisano le z 'Obupani stanovalci Šmarške in Graškogorske ulice v KS Šmartno', ker se tisti, ki so ga napisali,
menda ne upajo osebno izpostavljati?
S pismom so se obrnili na Urad za finance (tam izdajajo dovoljenja o obratovalnih časih lokalov) v Mestni občini Velenje in zahtevali, da nemudoma popravijo odločitev. "Pa ne do 22. ure, kot je bilo to doslej, ampak do 20. ure, kot je bilo dogovorjeno pred mnogimi leti, ko smo krajani dali soglasje za gradnjo lokala, pa so nas takole potegnili ..."
Prav v času, ko smo o tej zadevi želeli pojasnilo Mestne občine Velenje, so že tudi tam pisali pismo, odgovor oziroma pojasnilo, da bi ga objavili v Našem času. Pa zato njihov odgovor povzemamo.
Krajšati se ne da kar tako
"Gostinski obrat Karaka bar ima potrjen obratovalni čas od nedelje do četrtka od 9. do 23. ure, v petek in soboto pa od 9. do 24. ure. Soglasje je bilo izdano do 25. septembra 2008 z možnostjo preklica ob ugotovljenih kršitvah. Po zakonodaji nadzorujejo obratoval-
ni čas pristojni tržni inšpekcijski organ in policisti," pojasnjujejo.
"V skladu s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07), lahko gostinec določi redni dnevni obratovalni čas gostinskih obratov, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari) in so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj med 6. in 22. uro, za obratovanje v podaljšanem času pa si mora pridobiti pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa občine."
Merila so jasna
"V Mestni občini Velenje imamo s Pravilnikom o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni vest-nik MOV, št. 8/00, 2/03, 26/06), določena merila in pogoje za izdajo soglasja za obratovanje gostinskih obratov v podaljšanem obra-
tovalnem času. V skladu s 4. členom pravilnika lahko obratujejo bari v podaljšanem času med 5. in 6. uro zjutraj in med 22. in 23. uro zvečer, ob petkih in sobotah pa do 24. ure, v času poletne sezone pa vsak dan do 24. ure. Soglasje za obratovanje v podaljšanem času se lahko med letom prekliče oziroma odvzame in skrajša na redni obratovalni čas v primerih pritožb bližnjih stanovalcev, evidentiranih in potrjenih na Policijski postaji Velenje, kršenja obratovalnega časa, ponavljajočih kršitev javnega reda in miru v lokalu, neurejene okolice gostinskega obrata in drugih utemeljenih kršitev."
Kršitev ni bilo zabeleženih
Mestna občina Velenje je zaprosila pristojne organe, tržno inšpekcijo in policijsko postajo za podatke o kršitvah obratovalnega časa in kršitvah javnega reda in miru Karaka bara in prejela odgovor, da kršitev ni bilo zabeleženih (zadnji podatek je z 10. junija 2008).
Ob tem pojasnjujejo še, da so
glede umiritve prometa na tej lokaciji postavili prometni otoček.
100 klopi okoli Velenjskega in Družmirskega jezera
Premogovnik Velenje vabi podjetja, da prispevajo "svojo" klop
Velenje - Premogovnik Velenje si že dolgo prizadeva, da je območje, ki leži nad nahajališčem lignita in ga imenujejo pridobivalni prostor, do prebivalcev Šaleške doline, obiskovalcev in drugih čim bolj urejeno in prijazno.
To pomeni, da prostor, ta je večji od 1.100 hektarjev, v tistem delu, kjer je to možno, čim bolj približajo športnikom, rekreativcem in sprehajalcem. "Za ta namen je Premogovnik Velenje v preteklosti že zgradil kar nekaj sprehajalnih in kolesarskih poti in to ponudbo želimo letos dopolniti še s postavitvijo novih klopi, namenjenih počitku okoli Velenjskega in Družmir-skega jezera," pripoveduje direktor Premogovnikovega PV Investa,
_:
Klopi so že začeli postavljati. I	(foto: vos)
Drago Potočnik.
Akcija je sponzorske narave. Nosi naslov 100 klopi okoli Velenjskega in Družmirskega jezera in daje možnost sodelovanja tudi drugim podjetjem, ki bi s tem pripomogla, da bi akcija zaživela tudi širše. Vanjo se vključijo s podpisom pogodbe
o donatorstvu. Vsaka klop bo posebej označena z imenom in logotipom podjetja, tako da se bo vedelo, kdo jo je doniral.
Čeprav se je akcija začela šele prejšnji teden, je bilo zanjo že kar nekaj zanimanja na samem začetku.
Klopi so že začeli postavljati, postavljanje pa bo potekalo ta in prihodnji mesec, ko bodo konec avgusta, tako računajo, akcijo zaključili.
■ Milena Krstič - Planino
Med dvema
mlinskima
kamnoma
"Sicer pa je občina med dvema mlinskima kamnoma. Na eni strani z zahtevami prebivalcev po zabavi, na drugi strani pa zahtevami prebivalcev po miru. V pripravi je analiza o dejavnostih vseh lokalov v naši občini. V razpravi, ki ji bo sledila, bomo skušali najti kompromis med na eni strani
željami po zabavi in druženju v lokalih, na drugi strani pa željami po miru," še pišejo in dodajajo, da pa se bo treba dogovoriti, kolikšno mero "življenja", s tem pa tudi hrupa bodo dovolili. "V upravi Mestne občine Velenje pa menimo, da je potrebno podpirati podjetnike tudi na področju gostinstva, sicer se bodo zabave željni zbirali na trgih, parkih, zelenicah, ulicah, cestah. Tudi to se dogaja in tudi to je moteče."
MALA ANKETA
Zapravljamo, zapravljamo ...
. in to v času razprodaj ali pa tudi sicer. Vendar ne vsi, eni so pripravljeni za oblačila in obutev odšteti več denarja kot drugi. Za bolj zapravljivo pa sicer velja mladina, posebej v teh dneh, ko so razprodaje. Kaj so o njih povedali mimoidoči na mestnih ulicah?
Mirjana Pustinek, prodajalka: "Razprodaje trajajo že več kot en teden. Število kupcev je odvisno od samega dneva, pa tudi od vremena. A jih ni tako veliko, kot jih je bilo prejšnja leta. Včasih so bili popusti samo v času razprodaj, zdaj pa so že prej, zato se število kupcev porazdeli. V naši trgovini so cene znižane od 30 pa vse do 70 %.
Največ kupujejo majice za vsak dan, saj ne prodajamo elegantnih oblačil."
Marija Hiršelj Putarek: "Po razprodajah ne hodim, ker se mi zdi, da je to bolj za mlade. Mi pa smo že nekoliko starejši in niti ne dobimo svojih konfekcijskih številk. Jaz si zato večinoma oblačila sešijem kar sama.
Niti ko sem bila mlajša, nisem bila velika ljubiteljica razprodaj in nakupovanja na sploh. Kupujem namreč predvsem hrano. Se mi zdi, da smo starejši nekoliko bolj ustaljeni, da ne potrebujemo toliko oblačil kot mladina. Mladina si kupi nekaj, potem pa čez pol leta odvrže. Mi pa imamo oblačila dlje časa."
Maruška Škoda: "Po razprodajah ne hodim, ker je prevelika gneča. Raje si pač sproti kupim kar potrebujem in kar mi je všeč, najraje pa kupujem torbice in čevlje. Sicer pa je nakupovanje moja strast. Raje odštejem malo več denarja, kot pa da iščem v gneči kaj zase."
Maja Vodišek: "Sama razprodaje obiskujem takrat, ko imam čas. Ljudje sicer radi kupujejo na razprodajah, če le imajo denar, in prav tako je z mano. Razprodaje izkoristim predvsem za nakup perila, čevljev oziroma pravzaprav vsega. Letos sem si kupila že hlače, majice in pa krila. Menim, da se splača kupovati na razprodajah, če je le cena primerna, material pa kakovosten."
■ vg, mm