Največji ilmcmki dnevnik ▼ Združenih državah Vdja xa vtm leto « • • $6 00 Za pol leta • • • • • $3 00 Za New York celo leto - l?.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 l j GLAS f Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Sovenian Da3y b the United States. □ Inaed every day except Sundays g and leghi Holidays. 75,000 Readers. l JLL**U*i: COKTLANDT 3870 L j Siitared aa Second Clan Hatter, September 1903, at the Poet Office at New York, N Y„ airier Act of CongreM of March 3. 1879. T£L£70H: COftTLAKDT 887« NO. 283. — ŠTEV. 283. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 3, 1926. — PETEK, 3. DECEMBRA 1926. VOLUME XXXTV. — LETNIK XXXTV PORAZ PROHIBICUE V KANADSKI PROVINCI Mc krači v Ontario so iz vo je vali veliko zmago. — Prohiblcija je bila poražena po deset let trajajočem boju. — Konservativci so izvojevali odločilno zmage nad vladno kontrolo pijač. — Suka-či praženi na vsej črti. — Kampanja je bila trpka. Konečni nastop zagovornikov v Hailovem procesu. Predlog javnega obtoži-telja, da se proglasi izjalovi jen je procesa, je bil zavrnjen. — Zago- čeli s svojimi obrambnimi govori. TORONTO, Ontario, 2. decembra. — Provinca! vorniki obtoženih pri-Onta rio .trdnjava zmernosti v Canadi, je padla včeraj pred politiko vladne kontrole trgovine z o-pojnimi pijačami, za katero se je zazvel ministrski predsednik Ferguson, ki je stavil na to kocko obstoj svoje stranke in vlade. Potom kampanje, ki je izpadla tako ugodno v njegov prid, je postal voditelj svoje stranke v do-minijskih zadevah. Izid volitev je bil naslednji: — Konservativci so dobili 75 sedežev, liberalci 14, progresivci deset, liberalni progresivci pet, neodvisni liberalci ] štiri, delavci en sedež in suhači enega. S tem je dana vladi varna večina, in od zgoraj omenjenega števila jih je osemdeset, ki podpirajo vladno kontrolo pijač. Canada, od British Columbia pa do New Bruns-wicka se je sedaj izjavila za vladno kontrolo trgovine z opojnimi pijačami. Provinca Ontario je bi la pod Ontario Temperance postavo tekom zadnjih desetih let in potom današnjih volitev je odločno izjavila, da ni ta metoda prisilnega izvajanja zmer nosti uspeh, ker je na široko odprla vrata butle-garstvu. Ministrski predsednik Ferguson je povedal narodu, da butiegarji ogrožajo občine in da je edini način, kako obvladati položaj, spraviti trgovino z opojnimi pijačami pod vladno kontrolo, Ena točka Ontario Temperance postave je vzbudila veliko nasprotstvo, ker je bilo mogoče dobiti pijačo s tem, da je človek hlinil bolezen ter plačal zdravniku dva ali tri dolarje za recept, ki je bil dober za steklenico žganja v prodajalni. Številke kažejo, da so plačali vsako leto po pet milijonov dolarjev za pijačo na temelju receptov. Ferguson je rekel v svojih kampanjskih govorih, da je to skrajno nadležna in krivična stvar za zdravnike. Vladno kontrolno odredbo mora sprejeti nova zakonodaja, ki se bo najbrž sestala januarja meseca in eden najbolj odličnih državljanov Ontari ja je bil ze izbran, da prevzame izvedenje nove postave. Pruski princ bo obiskal Ameriko. Leta 1920 je povzročil princ veliko ienzaeijo. Ko ;>o namreč igrali v nekem tukajšnjem hotelu nemško narodno himno, ter niso --j videli nekateri elan i zavezniške V Ameriko bo despel komroltie nobenega po- ■ , . . „ ^^ | voda, da bi vstaui s svojih sede- princ Joachim Aibrecht žeVt je vrfrel v svojero OKOrC.enju eašo vina na njih mizo. liil je aretiran ter obsojen na $12"» globe. ki je muzikalično zelo nadarjen, a ni bil nikdar posebno priljubljen pri kajzerju. BERLIN*. N'rmeijV 2. decembra. Danes je bilo tukaj objavljeno, da namerava vprizoriti potovanje po Združenih državah princ Joa-chim Albreht Hohenzollernski, ne-»"•ak prejšnjega kajzerja. Princ se namerava muditi nekako tri me-Ht»ee v Združenih državah ter nastopiti med tem easom v različnih mestih kot dirigent orkestrov. V Nemeiji si je znal pridobiti ime kot dober čeJist in dirigent. Njegovi odnosa j i s prejšnjim kajzerjem, Viljemom IT. niso bili nikdar posebno kordijalni. Že s tem, da se je poročil z igralko Marijo Sulzer je vzbudil srd cesarske družine. Njegovi neprestani spopadi s kajzerjem so napotili slednjega, da ga je odpustil leta 1908 iz pruske armade ter ga poslatl v za pad no Afriko. Ob izbruhu vojne se je vrnil princ Nemčijo, bil «op<*t sprejet v armado ter odposlan na fronto, kjer je bil novembra meseca istega leta ranjen v nogo. Zakonske zmede Chaplina. LOS ANGELES, Cal., 2. dee. — Charl ie Chaplin, znani filmski komik in njegova žena. Lita Grey Chaplin, sta se ločila, kot je bilo objavljeno danes. Mrs, Chaplin je vzela s seboj svoja dva otroka ter se preselila k svoji stari materi v Beverlev Iiills. — Res je, da je moja žena z obema otrokoma zapustila mojo Uišo. vendar j>a sem vstrajal pri tem. da se vrne, — je rekel Chaplin. Mehika bo rešpektirala tuje pravice. Sodnik Charles Parker v Somer-ville, X. J. je odkonil predlog, naj se proglasi izjalovijenje procesa v moril ni zadevi proti Mrs. Frances Hall in njenima bratoma, Ilenry in Willie Stevensu, nakar je pričela obramba s svojimi zagovori. Posebni obtožitedj senat. Simpson je izjavil, da so porotniki preveč sovražno razpoloženi napram , zastopnikom obtožbe in da se vsled tega ne more pričakovati, da bi oddala porota nepristranski izvid. Predložil je eelo vrsto zapriseženih izjav prič. s katerimi je ( hotel okrepiti svoje trditve. Stari restavrater Van Doren je prišel v sodišče, da je navzoč za slučaj, da bi ga hoteli zaslišati. V svoji izpovedi je imenoval posebno porotnika Roach in Pope, ki sta na dan, ko je bila zaslišana Mrs. Gibson, zbijala burke glede dobrih obedov. Ko je omenil, da bo vsega tega konec, ko bodo poroto zaprli, sta baje odgovorila: — Zaprti ne bomo niti dvajset minut. Porotnike je naslikal Simpson kot polne predsodkov ter zagotovil, da je en porotnikov rekel, da bo že pokazal Hudson okraju, da se ne more vmešavati v zadeve Somerset okraja. Mrs. Ema Simpson, gospodinja v Colonial hotelu, je izpovedala, da so se porotniki zvečer tam posluževal telefona, ne da bi jih kdo nadzoroval, doeim so poročale izpovedi drugih prič 'o pogovorih s porotniki na cesti. Številne priče, medgnjimi tudi Aarlota Mills, hčerka umorjene ženske, so izpovedale pod prisego, da so videle porotnike v pogovorih z odvetniki obrambe, dočim so druge priče dolžile porotnike, da so spali spanje pravičnika tekom sodnijskih obravnav. Porota je morala zapustiti sodno dvorano, ko je vložil Simpson svoj predlog, a iz obnašanja porotnikov je bilo razvidno, da so izvedeli za eelo zadevo, čeprav ne smejo čitati nikakih listov ali se raz-govarjati s kakim človekom glede celega slučaja. Po zaključku včerajšnje obravnave je izjavil Simpson, da nima nobenega upanja, da bi porotniki proglasili obtožene krivim. Namignil pa je. da bo yikoj po zaključen ju procesa naprosil višje sodišče za zunanjo poroto, pred katero bodo procesirani trije obtoženi ali Henry Carpender na še visečo obtožbo radi umora pastorja. Po konferenci z governerjem Moore je objavil posebni obtoži-telj. da bo naprosil na formalen način višje sodišče za zunanje poroto. Razventega bo zahteval za-konodajano preiskavo glede pravosodja v državi New Jersey in prav posebno v Somerset okraju. Takoj nato, ko je odklonil sodnik Parker s kratkimi besedami in brez vsakega utemeljevanja predlog za proglašenje izjalov-jenje procesa ob pričetku popoldanskega zasedanja, je pričel glavni zagovornik, Robert McCar-ter s svojim obrambnim govorom, katerega bo nadaljeval danes, nakar bo govoril senator Case kot drugi član obrambe. McCarter si je v svojem govoru (prizadeval predstaviti obtožene Laško * albansko prijateljstvo. Italija je zajamčila status . Albanije. Pogodba prijateljstva je bila podpisana. — Obe državi se bosta medsebojno podpirali. — Registracija pri Ligi. Rim, Italija. 2. decembra. — Omrežje arbitraeijskih in prijateljskih pogodb, katero je spredla Italija preko Halkana in dežel majhne antante. je bilo razširjeno dne 27. noVembra, ko sta Pompeo Aioifci. italijanski poslanik v Albaniji. ter Husein bej Vrioni, albanski predsednik, podpisala v Dračp italijansko albansko pogodbo prijateljstva in arbitraeije. Pogodba, kot ugotovljeno v predgovoru, izvira iz želje, da ojači medsebojne odnosa jo prijateljstva in varirosti. da se prispeva k konsolidiranju miru. ter \zdržanju političnega, juridične-ga in teritorijalnega statusa Albanije, kot je ugotovljen v pogodbah. ki so bile podpisane ter v dogovoru glede Lige narodov. Prvi člen vsebuje ugotovilo, dal priznavata Italija in Albanija, da bi nasprotovala vsaka ižpremem-ba v političnem, jnridičnem in te-ritorijalnem statusu Albanije,! medsebojnim političnim interesom' obeh dežel. | Drugi člen določa, naj se pred-; loži vsako vprašanje, ki bi se po-j javilo med obema deželama in katerega bi ne bilo mogoče rešiti potom običajnega dipUimatičnega postopanja, arbitraciji. soglasno s poslovnikom, ki bo določen v posebnem medsebojnem dogovoru. » Tretji člen izjavlja, da obljubljata obe stranki medsebojno podporo in kordijalno sodelovanje zn medsebojnih političnih interesov. O he stranki oh juhi jat n. da ne bo.' sta sklenili z nobeno druaro silo dogovorov, ki bi bili škodljivi interesom t e ali one prizadetih strank. > Četrti člen ugotavlja, da naj ti»aja pogodba pet let in da naj se jo zavrže ali obnovi eno leto pred-no ugasne. j Peti člen določa, naj se pogodbo registrira pri Ligi narodov in da naj se jo odobri v Rimu. ( Zavarovanje inozemcev na Kitajskem. Nadaljni trije ameriški rušilci so bili poslani na Kitajsko. — Ameriške, angleške, francoske in japonske bojne ladje se PRISELJEVANJE IN IZSELJEVANJE V zadnjem fiskalnem letu je bilo pripuščenih v Združene države 496,106 oseb. — 227,755 ljudi pa je v isti časovni dobi zapustile deželo._Zadnji čas prihaja v deželo dosti več moških kot žensk. — Statistika o deportacijah. Dne 4. decembra bo it bruhnila protiinezem-ska generalna stavka. Tekom zadnjega fiskalnega let je bilo spušče- -------4u„JC V ^Združene države 496,106 inozemcev, i n zbirajo pri Hankovu.— 227,755 ljudi je zapustilo deželo, vsled česar je ^ j-----1 , - treba zaznamovati prirastek 268,351 v inozemstvu rojenega prebivalstva Združenih držav. Eno leto poprej je znašal prirastek 232,945 o-seb. To je razvidno iz ravnokar objavljenega letnega poročila delavskega departmenta. Od 496,1 06 pripuščenih inozemcev v zadnjtin fiskalnem letu je bilo 304,488 priseljencev, ki so se hoteli stalno naseliti tukaj, in 191,618 je oh stajalo iz nepriseljencev, to je takih, ki so se vrn PEKING, Kitajska, 2. dee. — Soglasno s poročili iz Pučova, se vrše tam boji med Fukien četami, ki branijo mesto ter napredujočo kantonsko armado. Tamošnji konzuli so naprosili svoje vlade, naj odpošljejo kanonske čolne za varstvo tamošnjih inozemcev. - * ---j------> - - j- oc vm.- Soglasno z oficijelnimi poročili [ li s kratkega obiska v inozemstvu ali ki so prišli v iz Kantona je pričela tamošnja | to deželo na obisk uda Bankir Hess se je ustrelil. j ATLANTIC CITY, X. J., 2. dee. V svojem domu, ki se nahaja poleg bančnega poslopja, je končal svoje življenje Lilburn Iless, star 53 let. prejšnji predsednik Tucka-Uoe National banke, in sicer z lovsko puško. Bil je že dalj časa boleh en. vlada z izveden jem svojega načrta. da napravi Vučang za glavno mesto, da uveljavi od tam enotno kontrolo nad kitajsko republiko. Dime 5. decembra se bo preselila prva skupina uradnikov z vladnimi arhivi v Vučang. V diplomatskih krogih so dali izraza upanju, da bo dovedlo to do izpremembe v sedanjem položaju v Hankovu, ker se je pojavilo tma po njih mnenju pomanjkanje avtoritete. Odkar so bile pregnane od tam severne čete, se je pričelo neumorno organiziranje delavcev. Odklonitvi zahtev organizacij je sledila napoved stavke. Izbruh splošne stavke proti ino-zemcepi je bil določen na dan 4. decembra. V Hankovu se nahajajo agleške. francoske in japonske koncesije, ki niso posebno razve-seljcne vsprrčo sedaniega samozavestnega nastopa kitajskih delavcev.. WASHINGTON. D. C., 2." dec. Tri nadaljne ameriške bojne ladje so bile včeraj odposlane v kitajsko vstaško ozemlje. Njih namen je ojačiti oddelke mornariških vojakov in mornarjev, ki so šlacijo-nirani tam. Položaj označujejo skrajno kritičnim. Dve bojni ladji, rusilea Ford in Pearv, sta bili poslani po -Tangtse reki v Nanking. Nadalj-na bojna ladja je dobila povelje, naj odpluje v Fučov, Državni department je objavil, da Je odredil vse varnostne odredbe, da se še bolj ne podže tujcem sovražnega razpoloženja, da pa bodo kljub temu v polni meri zavarovani in t resi ameriških državljanov. LONDON. Anglija, 2. decembra. — Z možno izjemo Ilankova Dve tretini inozemcev, ki so zapustili deželo, nista obstajali iz priseljencev, temveč iz ljudi, ki so prišli na obisk ali takih, ki so se hoteli vrnili po začasnem obisku iz inozemske dežele. 76,992 je izseljencev, ki nameravajo trajno ostati v inozem stvu. Nekako tri četrtine sedaj priseljenih inozemcev obstaja iz ljudi v najboljši starosti, od šestnajstih do 44 let. Tekom preteklega fiskalnega leta jih je bilo I 6 izmed sto starih šestnajst let in le devet med sto je bilo starih 45 let in več. Dočim so bili priseljenci, ki so došli v tej dobi precej enakomerno razdeljeni po spolih, se sedaj priseli več moških kot žensk. 1 • ' Tekom zadnjega fiskalnega leta je bilo izključenih 20,550 inozemcev in sicer 14,573 moških ter 5977 žensk. Število inozemcev, ki so Bili deportirani, potem ko so se izkrcali, je bilo 10,904 tekom fiskalnega leta, ki se je končalo z dnem 30. junija. To je najvišje število tekom enega leta ter znaša 1 409 več oseb kot v prejšnjem letu, da ni pričakovati nogenega obo- je oglasil. Obtožen je bil, da je roženega napada n;i Sangliaj o«l strani kautonske armade. Dostavil je, da bo angleška vlada storila vse, kar je v njeni moči, da zavaruje življenja inozemcev, da pa se ne bo vmešavala v notranje zadeve Kitajske. Prišel prepozno v sodišče, ker se je hotel pokrepčati. Angleška armada nezaposlenih. LONDON, A ngiija. 2. decembra- — Število nezaposlenih v An-irlij i znaša v sedanjem času en milijon in pet sto tisoč mož. pri čemur niso všteti v nekaterih okrajih stavkujoči pre m o gar ji. V primeri s prejšnjim letom je narasla amada angleških nazaposlenih za 340,000. WASHINGTON, D. C., 2. dee. Mehiški poslanik je izdal včeraj oficijelno izjavo, soglasno s katero bo mehiška vlada varovala in rešpektirala vse inozemske petro-^ kot visoko izobražene in kot pre-lejske pravice, ki so bile pridob-.vee pobožne kristijane. da bi bili ^jepe pred majem 1917. i zmožni takega surovega zločina. Obžaloval je v svojem govoru, da ni navzoč Edvard Schwartz iz Xewarka eden izvedencev obrambe za odtise prstov, katerega je imenoval lumpa. Vizitnica, kat ero so našli ob nogah umorjenega pastorja, ni baje identična z ono, katero je obtožba predložila sodišču in odtisi prstov so navadna sleparija. Pričel je nato razpravljati o izpovedih prič obtožbe ter jih ozna-čati kot lažnjive. Danes se bo pečat prav posebno z izpovedjo Mrs. Jane Gibson. \ Originalno opravičilo za to,- da , je prišel prepozno v sodišče, je na-m nobene resnične nevarnosti za1. . , 0 ...........*f pravil včeraj r red Suessmann v življenja m imetie inozemcev na .. t- / • , ....... tpolieijskem sodišču na Gates Ave. Kitajskem. — je izjavil vi-eraj v.' poslanski zbornici zunanji mini-jv Brooklyn*. Ko je bil prvikrat ster Austen Chamberlain. \poklican se ni oglasil, a pozneje,_______ Chamberlain je nadalje mnenja, ko je prišla drugič vrsta nanj. se ADVERTISE in GLAS NABODA nadlegoval Mrs. Leno Rosenberg, lastnico nekega candy štora. Na vprašanje sodnika, zakaj je priš<-l prepozno, je odgovoril Suessman, da je moral "najprvo zavžitl enega, predno je imel dovolj korajže, ta je prišel v sodišče". Ker pa ni '»do njegovega običajnega liferarita žganja, je moral poiskati -drugega in to je trajalo precej časa. Priznal je. da je nekoliko poghi-lil Mrs. Rosenberg, katero pozna že dolgo časa. ]>o bradi, da pa ni mislil s tem ničesar zlega. Mrs. Rosenberg je prikimala in smehljaje jV objavil sodnik, da o,l-pušča obtoženega s suspendirano sodbo, radi njesrove odkritosti. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je triba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah.. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste Tpoitevali trojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Posebni podatki. Dinarji Lire Din. .. 600 ____ $ 9.45 Lir ... ... 100 ____ . . $ 4.90 Din. .. .. 1,000 ____ $ 18.60 Lir ... 200 ____ . . $ 9.50 Din. .. .. 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $13.95 Din. .. .. 5.000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 ____ .. $22.75 Din. .. .. 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $44.50 Za poSiljatve, ki presegajo Deset tisoč Dtnarjer aH pa DratlaoO Mr dovoljujemo poseben sneaka primeren popust. • Nakasfla pe brzojavna FRANK SAKSER S 82 Cortlandt Street Frlslejbina 1 Him ameriški Je* f Jugoslavia u Italiji rr-Hfo kaker sledi $25. ali sanj! snesek 7B tov; ed »tt. do $3M. pa S ed TMkcp Mtfjft, fa večje sveto »o pft» Phone: OORTLANBT 4887 BANK New York. N Y. ■. mi ** GLAS NARODA 9 (SLOVENE DAILY) . L A 8 . X A R < ),DA. 3. PEjC. 1926 Ow-*d and Published by BLOVHNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank S&kfcer, president. Lows Benedik, treasurer. Place of bnaineM of the corporation and addreaeoB of above officers: 82 Cortland* St* -Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA' "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundayt and Holidays. Za celo leto vslja list sa Ameriko in Kanado _____$6.00 Za pol leta __________$3.00 Za četrt leta_________$1.50 Za New ¥ork sa celo lete $7.00 Za pol leta --------$3.60 Za inozemstvo ta celo leto_$7.00 Za pol leta__________i $3.50 Subscription Yearly $8.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda*' iekaja vsaki dan isvtemii nedelj in praBnUtov. Dopisi bre* podpisa in osebnosti se ne prlobSnjejd. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLA8 NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876' TRINAJSTA POŠILJATEV. — PRISPEVKI ROJAKOV IZ KRAYN, PA. | delu. Angleška prtmogbma iiwlustrija \yo zavzela svoj j prejšnji obseg. Angleški preriiogarji so štrajkali sedem mesecev. Borili so se proti podaljšanju delovnega časa in pro ti znižanju plač. Angleški premogarji so na vsej črti poraženi. Premogarski baroni so držali skupaj kot klop — vlada jim je vselej — z vsemi sredstvi pomagala — (ločini so bili premogarji sami sebi prepuščeni. Za časa generalnega šrrajka je premogarjem dobro kazalo. Ko so se namreč odločili za .štrajk, je bilo vse angleško delavstvo na njihovi strani ter je žnjimi vred zaštrajkalo. . Generalni štrajk je bil pa prekmalu končan. Delavska solidarnost je odpo'vedala. Egoizem narodnih unij je dovedel do tega, da se je produkcija vsepovsod povečala ter da so cd drugod u-važali premog v Anglijo. Delavstvo ]>a vsem svetu ni zadostno vpoštevalo pomena tega boja. Delavstvo se ni zavedalo posledice poraza angleških premogarjev. Edino ruski delavci so podpirali svoje angleške tovariše. Angleška vlada bi bila najrajše podporo zaplenila, češ, da prihaja od ruske boljševiške vlade ter da /jt> kurivo za vnemo boljševiških idej. Ker je bilo že vnaprej jasno, da bo v takih okoliščinah štrajk končan s porazom, bi bilo boljše, če bi bil prej končan. Poraz sta povzročila malomarnost in nesporazum angleških, evropskih in ameriških delavcev. Cardiff, Pa. Kar stoji ta naselbina, še ni bilo nobenega dopisa, zato sem se jaz namenil napisati par vrstic. Dela se vsak dan, zaslužek je odvisen od prostora. Tukaj delajo večinoma Madžari, od katerih jih je ne- Iz Kravn. Pa., sin«» sprejeli svoto $143.:t0 ter naslednji dojris: — Krayn, Pa., 20. novembra. \*a redni mese.'ni s<»ji Slov. Izobraževalnega I)rn.štva Vihar dne !♦ novembra lf»2G jo bila prečitana prošnja poplavljepcev v stari domovini v okolici Žiri. Iver je društvo Vihar vodilno društvo v naselbini, se je skleni-ni na seji društva, da se stori nekaj v pomoč najbolj prizadetim prej ko mogoče. Društvo samo je darovalo iz blagajna svoto $."»0.00 (petdeset dolarjev za prvo pomoč. Soglasni sklep seje je bil, da se ta svota razdeli med tiste prizadete, katerim je voda in vihar vzela hiše. Člani društva so uvideli, da pri vsej nesre«'i so pomoči še najbolj potrebni tisti kateri nimajo strehe in nimajo da bi kam glavo položili. V ta namen je društvo tudi priporočalo članom in rojakom sploh, da naj ]io možnosti pomorejo prej ko mogoče in to vsak po svoji moči. Da se to natančno razume: denar bo namenjen tistim, kateri so izgubili stanovanjske hiše. Za splošno podporo prizadetim v celem prizadetem okraju, pa se bo še pobiralo in darove poslalo na kak slovenski list v Ameriki, kateri se zanima za nesrečneže. Nabirateljcm darov sta bila imenovana Louis Kranj« in Aleš Demšar. Darovali so sledeei: Slovensko Izobraževalno Društvo Vihar $50.00. Fantovski klub $7.05. Po $5.00: društvo Jutranja Zvezda, št. 136 J. S. K. .T.. ,T. .T. Quinn. Aleš Demšar. Po $3.00: Frank Naglic. Po $2.00: Anton Hribar, Anton Suša, John Xajrlie, Frank Bav-dek, Anton Grbee. Po $1.00: Aleksanedr Zabrie. Joe Brezec. Frank Strel. Louis TCranje, Frank Jernejčič, Louis Bavdek, John ršeničnik. Andrej Milavec, John Hribar, Anton Mrak, Anton Teman. Matija Rus. .Tos. Naglic, Jos. Krainjc, Fred Bender. Andrej Kašea. John Košir. Jos. Zalar. Martin Bervar, Joe VolČjak. John Ivančič, Luka Oeepek. Frank Božič, Frank Oeepek, Anton Poje, Gregor Naglic, Joe Doles, Frank Kočevar, Frank Dolez. Tomaž ršeničnik, Stive Bokale. Louis Sterle. Po 50e: Jos. Zakrajšek. Anton Tavželj, Frank Rudolf st.. John Suhadolnik, Jos. Ivančič. Alfonz Finet, Joe Korele. Anton Podre-i baree. John Zakrajšek, Mike Balch. Michael Rok. Po 25c: Simon Kurpič, Tomaž Žugee in Joe Čupek. Skupaj $323.30. Na seji posebnega odbora za nabiranje prispevkov za poplav-ljence dne 27. novembra 1926 se je rešilo soglasno, da se deli darove sledeče, in sicer po potrebi in razmerah prizadetega. Jakob Erznožnik, podomače "Baševec" v Novi vasi $19.00; Rudolf Ovsenek, podomače "Kofur", gostilničar, $4.65; Anton Oblak, podomaee "Jožetov Tone", $19.00; Andrej NagliČ. podomače "Pri Klunu', $19.00, Janez Grošelj, podomače "Klavern" v grapi, $4.65; Jožef Oblak, podomače ''Leseni kovač", $19.00; Janez Keržišnik, podomače "Brezar\ $19.00; Simon Burnik, podomače "Peklar" J> namenj™ ™ pokritje stroškov $19.00. *----"" ----"" Frank Naglic daruje še posebej svojemu bratu Andrejo Naglic svoto $20.00. Skupaj torej nabrano $143.30, katera svota se pošlje v dolarjih v staro domovino, kakor zgoraj označeno. V imenu ponesrečenih se zahvaljujemo vsem darovalcem. Louis Kranjc, Aleš Demšar, nabiralca. Anton Hribar, Frank Naglic, Louis Bavdek, odborniki. NA ZGREŠENI POTI Narod, ki ne ravna po nasvetih svojih velikih mož. ki je pljunil na njihove svete nauke, je zašel na krivo pot ter drvi v propast. Slavni italijanski pisatelj Edmondo de Amicis, ko-jeea knjiga 4kSree" je znana po vsem kulturnem svetu, ter je poleg sv. Pisma najbolj f-itana knjiga vseh časov, je zapisal: — i Ljubimo svoj jezik, ker on je naš duševni branite!.]. on je dih naše duše, najbolj živa in najverriejša podoba našega rodu. Naš jezik je odi ne v naše preteklosti, irlas naše prihodnosti. Jezik je orožje v boju za življenje, kiju? do srca in vesti drugih, sredstvo za delo in srečo. Toda nikdar ne boš dovolj prepričan o tej resnici: da se nihče ne nauči z ljubeznijo in dobro tujega jezika. kdor se poprej ni ljubeznijo naučil svojega jezika." To svojo poslanico je naslovil vsem narodom po vsem širnem svetu. Tudi slovenski narod si jo je zapisal v srce. Lahi je menda niso slišali, ker bi sicer tako nesramno ne teptali v prah in blato naše najsvetejše narodne svetinje. Dopisi. Brooklyn, N. Y. Pred kratkim so se združila slovenska društva sv. Jožefa, sv. Petra in Danica v toliko, da imajo tkuprio dvorano za svoje seje in zabave. Ustanovljen je bil klub po imenu Slovenski Klub J. P. D. Pri zadnji seji jc bilo sklenjeno, da se priredi na Silvestrov večer, dne 31. decembra v klubovi dvorani veselico, koje čisti dobiček dvorane Veselica se bo vršila na 02 Morgan Ave.. Brooklyn. X. Y. Matija Curl, tajnik. I pati je, da bodo tudi rojaki po drugih naselbinah sledili lepemu vzgledu, ki so ga dali napredni Slovenci v Krayn, Pa. Zima je pritisnila, pomanjkanje je veliko. Skrbimo, da se bodo poplavljeno! na Božič s hvaležnostjo spominjali svojih rojakov onkraj morja. Dnrant City, Pa. Priloženo svoto vam pošiljam, da jo odpošljete poplavljencem v domovino. Tudi za te uboge reveže. ki jim je voda vse uničila, nam ni srce okamenelo, zato smo se odločili. da jim darujemo po možno- KONEČ PREMOGARSKEGA ŠTRAJKA V ANGLIJI Kot je razvidno iz zadnjih poročil, so sklenjeni o-"k rajni dogovori v Škociji, Lancashire, Cheshire, Nottinghamshire* ■ Derbyshire, Nirth Cumberlandu, Yorkshire in Južnem Wales«. V Durhaimi in Cumberlandu ni še sporazuma, pa ga je v kratkem pričakovati. In ko se Wto zgodilo, bodo vsi štrajkarji zopet na ^vSek^JosiTRaTnik Skupno $34.50. Ta svotica bi bila lahko dvakrat večja, ako bi se odzvali tudi ostali rojaki iz naše naselbine. Sliši se da vsi ostali v naši naselbini so precej premožni in imajo svoje podporno društvo, ki so mu dali lepo ime. Zato bi bilo od vas tudi lepo. da bi se odzvali in prispevali k eni pošiljatvi. Xe interesira me vaše premoženje; s tem hočem reči le, da bi bil uspeh v korist poplavljencem veliko boljši. Rojaki, odprimo svoja srca in pomozimo nesrečnim bratom, ki nas kličejo na pomoč, vsak po svoji moči. V listu Glas Naroda vidim, da se je nesrečnih poplavijencev usmililo že več društev in posameznih rojakov, ki so jim darovali že lepe svote v pomoč. Vsa čast darovalcem ! sti. — Društvo št. 301 SNPJ je darovalo iz svoje blagajne $10.00._' ^ zaveden Slovenec pa mora Posamezni so darovali kot sledirrip0zllat^ da so "bogi poplav-Po $1 : Lawrence Spetič. Franc resnici potrebni podp >re in Turšič, Jakob Debevec, Ivan Po- šin, Ivan Fransetie. Ivan Zalar, Jakob Škerjanee, Anton Simcič, Franc Konestava. Jernej Krajec, Anton Skerl; po 50c: Alojz Frži-na, Nick Novosel, Anton Valenčič, Avgust Kert, Stane Kert. Franc Valenčič, ^Ibert Valenčič, Alojz Balant, Rudolf Sancin. Franc Špe-tič, Josip Jaksfetič, Frano Valenčič, Ivan Krebel, Afcton Kacin, Marija Vales, Ivan Babnik. Josip Čehovin, Josip Skerl; Ivana Krajec, Alojz Skerf, Vinko Iskra, I-van Selin, Marija Skerl, Franc Š — 2 decembra..........$ pomoči. Voda jim je odnesla vse, živež in streho in zima je pred durmi. Vsem našim rojakom priporočam v čitauje list Glas Naroda in tudi jaz še bom potrudil v njegov dobrobit, kolikor bo v meji mOei. No, kaj pa misli g. Grdina s tistim svojim obljubljenim stota-kom? Ali ga ne misli dati v korist slepcem, kakor je obljubil? Sedaj ima Ton^e lepo priložnost, da obljubi na&aljnih sto poplavljencem. Jernej Krajec. kaj tu že 22 let. Prišli so. ko so JSKJ za prostovoljne prispevke majno odprli. Tudi drugih narod- tem pomilovanja vrednim roja-nosti je dosti; par družin je polj-.kom. Tudi njegov poziv ni ostal skih in 4 familije so slovenske. Tu J brezuspešen : to so nam pokazali sem se izmed Slovencev jaz prvi j pittsburški rojaki. domovini temeljito prepričal. — Takoj za tem smo, či,tali v tiiasilu JSKJ "Novi Dobi" v lepih besedah poziv na pomoč sobrata glavnega predsednika Mr. A. Zbašnika ki tudi iz svoje lastne dobrosrčno-1 Raznim ljudem je težko pri sr-sti apelira na skupno članstvo — cu, — najtežje je laškemu kralju. Mussolini sem. Mussolini tja. "le za kralja se ni lire ne zmrdne. Xa Mussolnija so bili v kratkem razdobju vprizorjeni kar trij.» atentati. Kralju pa nih«V niti naselil, in sicer pred štirimi leti. Drugi vodilni možje in listi pa "bavdjudu" ne rei'e, kaj šele. tla toda Madžari so ine strašno po-j sr. prišli s pozivom na dan šele. ko bi streljal nanj. strani gledali. Toda sedaj so se so bili takorekoč v to primorani. nam že privadili. Oni posebno "ta kratkega" "lajkajo". V vašem cenjenem listu smo či-tali. kako grozna nesreča je zadela rojake v stari domovini, poseb- » no /irovsko dolino. Zafb sem šel okoli rojakov, in res so vsi darovali. Po en dolar so darovali sledeči: Mary Povlie. Frank Povhe. J. Rolih, Louis P.oži<\ Mary Zevnik, Jjouis Tellir. Ana Šinkovec. Neimenovan. Nabiralec. Vsi ti so darovali po *1.00. Skupaj sifi.OO. Lepa hvala vsem darovalcem! Vas pa prosim, da pošljete ta znesek na pristojno mesto, to je onim ki so podpore najbolj potrebni. ka slovenska naselbina ne zaosta- steklo, skozi katero se dosti bolj ja v dobrodelnosti napram svoje- natančno vidi kot skozi navadne mu bližnjemu, nam je dokaz to. da naočnike. smo pred letom priredili veselico Za naprej bodo izdelovali naoč- v korist slovenskih slepcev, kate-'nike iz te«*a stekla i ra je imela povoljen uspeh; «*i,'° m 'na 11 sta ji branila poro- r rank Sakser. '. . ' . „ i i i k , - , - iko pa vse zastonj. Kakor sem ze r^ker. dobro hi ni-. , a Al* j • »i Mlada, trdovratna ženiea se bo ■o. t*e ni se hotel tudi nn nas kdo l .v kratkem času prepričala, kako zavzeti za te ponesreeence. pa bilo , *. , , , -- 11- i- »rez pomena le dandanašnji baron tako ah tako. od hiše do hise. ali; , , , i .. i- - stvo. i>o>ehno pa rusko baronstvo. za skupno akeijo. Da so n nesrečneži potrebni, to ve vsak. Zato. * kdor more. naj daruje, ako ne mo-i Med zaljubljencema so j(. razvil re ali noče. naj molči, da s te:u naslednji (K>govor: stvari ne ovira. Pred letom sem se — Povej mi po pravit i, ali sem za slov. slepce jaz zavzel tf-r ajriti- jaz res prvi moški, ki t" je pol jural med rojaki. 1'speh je bil lep. bil? Od takrat pa sem izgubil vse ve- —. Prisegam ti. da ;e pred te-selje. da bi se še k ed a j mešal med boj nisem še z nikomi r pedjubo-kak skupni odbor, kajti v zahvalo vala. za ves moj trud in požrtvovalnost ( — Hm. hm. — je premišljeval so mi gotovi ljudje nnmetali ceb» fant. — Pa presneto dobro znaš. skladovnice polen pod noge. Potemtakem si to znanje najbrž Torej, rojaki, premislite in u- po očetu ali po materi podedo-krenite kaj, pa naj bo tako ali ta-, vala. i ko ; nekaj se bo dobilo, mogoče več kot se pričakuje. Potreba je velika in pomoč nujna Jaek Šabee. Neki učeni profesor je napisal dolgo razpravo o jezi in pretepih. In v razpravi pravi r — Ce se dva spreta in se mislita udariti, naj najprej štejeta do Cleveland, Ohio. CarroMs Silvers-tone Orchestra bo igral za radio potom postaje! To je mogoče dobro sredstvo. W. II. K.. Cleveland. Ohio, v torek j Toda Bog se usmili tistega, ki pre- 7. decembra med 10 In 11. uro zvečer. Orkester sestoji iz desetih slovenskih fantov. liojake. ki imajo radio aparate, opozarjamo, nuj skušajo ob omenjenem času stopiti v stik s postajo W. II. K. Poročevalec. Požar v Beltincih. pečasi šteje. Tisfi jo bo prvi dobil po glavi. V neki čikaški tobakarni je izbruhnil požar. Goreti je začelo v skladišču, kjer je bilo stotisoč zabojev cigar, namenjenih za božična darila. Poklicana požarna hramba je požar — žal — takoj poga ila. Te dni je nastal na dvorišču! ,, . i j • . 0 , . ( asizem se siri po vsem svetu, skednja trgovca Petra Osterca v'/ , , . 1 , . » Beltincih ogenj. Bila je zelo velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na sosednjo hišo in skladišča. K sreči so domači takoj opazili o-genj in alarmirali ljudstvo, ki jej takoj prihitelo na pomoč ter rešilo toda v Ameriki se ne bo obnesel. Ce bi bil v Ameriki fašizem, bi hotel biti vsak politik Mussolini. Ker pa to ni mogoče, v Ameriki fašizma ne bo. Statistiki dokazujejo, da se v Ameriki dandanes unorabi dosti otroke in živino. Na kraj nesreče so došla takoj tudi gasilna dru-štva iz Beltincev, Gančanov. Si-)kot prejšnje ease, povcev in Bratoncev. ki so po trn-! MoZak n'r'CSai' nove& ',0VP-dapolnem delu požar lokaliz.irala in preprečila tako večjo nevar- »dal. Vsakomur je namreč znano, da iiost, steer bi bil trgovec ob vse svoje premoženje. POPRAVEK. je dandanes v Ameriki vse presneto'slano. Romunska kraljica se je sestala v Parizu s svojim sinom Karo-V poročilu glede pošiljat ve iz j lom. Prosila ga je. naj se vrne North Cliieaga. III., sta dve nelju- na Romunsko in naj se sprijazni bi pomoti. Glasiti bi se moralo j s kraljem. Karol je odvrnil, da je "northčikaški" Slovenci, mesto, pri Zizi Lambrino lepše kot na Ho-"čikaški". In $10.00 je daroval' munskem in da je za povratek na Mr. J. Celešnik, ne pa Mr. J. Že- Romunsko še dosti časa. leznik. Priprave za Božič tukaj odlašate lahko do zadnjega dfcte, d očim morate edpetolati darila svojcem v stari kraj sedaj, ako želite, da jih prejmejo za Božič. Kot vsako leto, italete kasnejša nakazila brez dvoma tudi letos na ovire v obliki velike zaposlenosti pošttiih uradov. FftANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Vsak meri čevlje po svojem kopitu. To je naš pregovor, ki je v vseh ozirih resničen. Vsak si ustvarja mnenje po svojih lastnih zadevah. Zadnjič sta se dve slamnikarici pogovarjali: — Ti. v časopisu sem čitala, da je Chaplinu žena ušla. — Kdo pa je to, Chaplin? — jo je vprašala druga. — I, ali ga še nisi videla v mu-finci. Tisti, ki je tako špasen, ki tako npasno hodi. — Aha. že vem. Tisti, ki ima palčko in majhne muštace. — Da, tisti. — In praviš, da mu je žena usla * — Da, včeraj mu je ušla. — Jaz ji prav dam. Se je že prav preklet grdo na žrl. GLAS NARODA. J. DEC. Značaji v dvojni morilni tragediji Hali - Mills Štiri leta so že potekla izza tragedije in še vedno obdaja globoka skrivnost dvojni umor 11 st 11 -Mili«. Ljubezen in sovraštvo, sreča in trpljenje, brezupnost in potrtost, bogastvo in re vie i na, pri-prostost in zvijača, podkupovanje in lai, intrige in umor, — vse to in tisoč drugih nasprotij se kupici v tem romanu, katerega je zgradilo življenje ter ustvarja nebroj konfliktov, ki se križajo, se poos-trujejo ter |H>stajajo vedno bolj trpki, dokler ne najdejo nasilne rešitve v tej temni drami, v kateri mora pusfiti ljubezenski par svoje življenje. Prolog se pričenja z imenovanjem dr. Kdwarda Wheeler Hall na mesto pastorja v St. Johns cerkvi v New Brunswieku. Dovršil je brooklvsnlki politehnični institut t«»r teološki seminar v New Torku. Po kratkem delovanju kot pastor cerkve Milosti v Ne\r Torku je sledil klicu v New Brunswick, Takrat je bil st^r devetindvajset let. Dr. Hali ni imel za seboj nikake rožnate nd a dosti. Ničesar drugega 300.000 dolarjev. Njena mati jo je baje skušala poročiti s prejšnjim pastorjem občine, kajti njena hči je polagoma prihajala v starost, v kateri .silijo leta k poroki. Ta načrt je bil na ta ali oni način v zvezi z dejstvom, da je bil ponavadi poklican neporočen pastor na to mesto. Razen tega pa je bila kot nekaka tradicija družine Stevens, da se postavlja sempatam s kakim duhovnikom, kajti ta igra se jo ponavljala že skozi več generacij. Na ta način se je zgodilo, da je od matere podžigana Frances obsipala pastorja s povabili ter mu izkazovala vse mogoče pozornosti Dr. Hali je bil osrečen od tega uspeha svojih neumornih prizadevanj in svojega dela. Tako torej naporna leta preteklosti niso bila zaman. Temni oblaki, ki »n tako dolgo zaseneevali njegova leta v bedi jn pomanjkanju, so se pričeli umikati. Bogastvo era je vabilo s svojim zapeljivim bleskom. Tn gospodični Stevens se je posrečilo. ker se je znala posluževati vseh sredstev bogastva, zaplesti Na strtem,sn-u. — so trdili ljud-'še posvetil lovu in ribolovu. V mo-j je. rilni noči je baje lovil ribe. In dr. Ha 11 * Pričele so ga pre-j William Stevens je star 53 let ganjati urije kesa. ko je spoznal. Podedoval je 2U0.000 doarjev tet-(]„j :t. |,j| . ,t dvorišču k ' ' ' Usmrčeitje Gustava Lederer ja ....jci, .Mijt- J* spoznat, i "uničil J<- uwtrje% Ter ^ Tc (]ui J(l hU dvorišču sodbo. Led i >r ie pr.-bb-del tako aj je napravil, ko je moral spo-,je stanoval pri svoji sestri. Xizitf vedskega sodnega dvora v Hudim-i da je bil podobni nn-ličn I)\i--nati. kako grozno se je zmotil in' niča. katero so našli pri truplu dr. r<.5ti obešen nadporočnik Gustav! nil je roke proti «,-bu in .pre-o- | tej bedi. ko je moral pri vsakem centu šele izračunati, če ga sme iz-' znat I dati za nabavo nove knjige. V ta-j kako je varal samega sebe. Ni na-(Halla, je nosila odtise njegovih Lederer. ki je lani v ufaju s svojo; voril s tresočim ko zasiguranih razmetali ni bil še j šel mirne, resnične, samozadovolj-j prstov. I ženo umoril mesarja Ivoudelko nikdar v svojem življenju, kajti ne J a Vi Ijnblj« pod polkovnik. glasom : — < jos-prosim leno. to njegov urad je bil izpostavljen vsem mogočim vplivom. Končno je lahko mislil tudi nekoliko na- sreče, ni našel obožujoče. san-. Henry de le Bruvere Carpender Trnplo limnrjenega mesarja je Le- moram na vsak ne-in povedati ;e Mattie. ki je skrbela le z* -- nečak Mrs. nail, si je pridobil derer r:!Zsoka) in vr„el v Dunav.! Polkovnik \-,athv :e ^icočil s bljenega. Frances Stevens je. na Wall Street premoženje 250 Lederer je \nl obsojen na srni". Isedbi in namenil krvnik-i Vojaš- cf O l I-O /3 11 in/vn I f dolrtvi/iv .1«» t rv lil -m • bila osem let starejša od njega. iti spozna! kot revščino. Le nezani- j mladega pastorja v svoje mreže, mive neizobražene ljudi je videi Tu dr. Ilall je pustil. da se je to ž krog sebe. Ko je hodil v šolo. si je j njim zgodilo. Kje je konce naklo-ltioral z delom zaslužiti svoj vsak- jnjenosti in kje se prične prijatelj-flanji kruh. Izvanredno sijajna pa «tvo? Kje prenehajo družabne po-o bila njegova Šolska in seminar- j zornosti, kje preneha prijateljstvo ska »pričevala. Razen tega jc mo- hn kaj Se izcimi iz tega? ral skrbeti za mater in dve sestri, j Tudi dr. Ilall ni znal odgovoriti Kot pastor je dobival skromno na ta vprašanja. Ali naj bi pravo plačo $1500 ter je moral še vedno časno odkimal ter protestiral? skrbeti za mater. j Toda napram komu in proti če- V New Brunswieku je spoznal mn? Proti pretirani naklonjenosti se. Ostalo bi mu dovolj časa za bogata ženska, vajena ukazovati, 'ne pa žrtvovati se ljubezni. Nje- dr. Hali učiteljico Mattie Long Takoj se je zaljubil vanjo in ko je bil pastor šele tri tedne, je prosil njeno mater če jo sme obiskati. Mattie je bila mlada, inteligentna, izobražena ter se je neizmerno razlikovala od okolice, na katero je bil dr. Hali preje navezan. Vsled tega je bilo povsem naravno, če je v polni meri občutil privlačno silo tega človeškega otroka, ki se mu je morala zdeti kot idealna družica za življenje* Mlada učiteljica je živela v svetu sreče. Ljubila ga je kot člove ka, kot nadarjenega moža prikupnega značaja ter ga častila kot dušnega pastirja. Svojo ljubezen je združevala s spoštovanjem do njegovega visokega urada. Kot pastor v New Brunswieku je bil dr. Hali prvikrat v svojem življenju sprejet kot enakost oječ i v kropit, kateremu so dajali izobrazba, bogastvo in družabni 11-gled naravnost aristokratski značaj. In mladi duhovnik se je čutil laskaniin, bil je veselo presenečen, ko je našel pri Frances Stevens in njeni materi tako navdušen sprejem in tako oči vidno občudovanje. Družina Stevens je bila bogata in preveč prisrčnemu prijateljstvu ? To bi bila naravnost žalitev za tako ugledno družino! Kot pastorju bi mu to kaj slabo pristojalo in interese svoje cerkvene občine b; kaj slabo varoval, če bi se hotel odstraniti od te družabno tako u-gledne družine. S tem M tudi lahko oškodoval svoje mesto kot pastor. Jasno je, da je bil vsled tega več kot enkrat otožen in slabo razpoložen. Na ta način so potekali dogodki na svoj neizprosen način in prišla je ura. ko je padla kot mrena 7 oči dr. Hall a ter ni mogel biti še nadalje v dvomu glede občutkov svoje bogate občudovalkc. To nenadno spoznanje ga je napolnilo z največjim presenečenjem in največjo potrtostjo. Preko noči se je videl v celi seriji neusmiljenih konfliktov. Kaj naj stori0 Kaj je bila njegova dolžnost? Ali ni imel obveznosti napram sebi samemu, napram svoji materi? Ali naj preživi stara ženica celi večer svojega življenja v bedi, si privošči le najbolj potrebno od o-nega malega, kar ji je mogel dati njen sin ? Ali ni bila to. ravno nasprotno. ter družabno merodajna. Miss Ste- milostna odločitev nebes? Tukaj vens, sedanja vdova Ilall, je bila mu j0 padla sreča naravnost v na-petintrideset let stara gospodična, j ročje. — vse pomanjkanje za ma-Izvirala je iz neke stare družine, ter bi bilo z enim samim mahlja-Nove Anglije ter je podedovala) jem odpravljeno! Konec bi prišel DOBRA KAVA V Vi imate lahko oni fini izredni okus in milobo, katere ste veseli v svojem priljubljenem hotelu ali restavranlu s tem, da cisto enostavno mešate svojo kavo. Kuharji po vsem svetu so pronašli, "da mal odstotek cikonje, zmešan s kavo, poveča bogastvo in okus kave ter jo jako izboljša/' >" Vprašajte svojega grocerja za Franckovo cikorijo. IZDELUJE JO HEINR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N. Y. , Ko1t flpdatek h kavi se Franckova cikorija zato uporablja, da azboljša okus kave kot izboljša sol okus hrane. študiranje in za potovanje. . . Ali je bila to njegova sreča ? Ah. njegova sreča- . . saj je vendar ljubil Mattie! Že sama njena navzočnost je pomirila vse viharje v njem ter mu dala zopet dušni mir. Le pri njej je mogel vsaj za eno uro pozabiti vse tc duševne konlikte. Le pri njej se je čutil srečnim. Ne. njegovo mesto je bilo ob njeni strani. Ona je bila njegova sreča. Ona, ki ga je tako udanc spoštovala, ona. ki je našla vse svojo blaženost v tem. da mu služi kot Marija Magdalena svojemr Tzveličarju. " Kako jo naj pusti T Kaj naj postane iz nje? Tako je omahoval dr. Ilall med dolžnostjo in ljubeznijo, -— med dolžnostjo napram materi in samemu sebi. med svojo zavarovano bodočnostjo ter svojo ljubeznijo do Mattie. Če se odloči, da izvrši svojo dolžnost, mn bo usoda Mattie zdrobila srce. Če pa bi hotel slediti klicu svojega srca, ga je mučila misel na mater, misel na skrbi vsakdanjega življenja, katerih bi ne bilo nikdar konec. Tako so se razvijali dogodki z obeh strani in tako se je ostril za dr. Ilalla konflikt od dne do dne. Danes se je odločil za dolžnost. — naslednjega dne je sledil klic krvi — in tretjega dne je bil poosebljena neodločnost. C'e bi bil sledil klicu svojega srca, ne da bi si dal določati od preračunljivosti, katero mu je usilje-vala njegova od uboštva tepena mladost! Če bi bil le povedel na svoj dom v ganljivi udanosti lju-bečo deklico, — v svojo in njeno srečo! Kako zelo se je približal temu. da stori to! Bil je določc-n dan. ko bi bila objavljena njuna zaroka, zaroka Mattie Long s pastorjem dr. Ilallom! — Tn vendar je bilo določeno, da se mora nenadno sesuli to nebo sreče! Na večer, ko je hotela Mattie javno praznovati svojo zaroko, je ženin izostal ! S kakšnim srečnim hrepenenjem je pričakovala mlada deklica tega dne! En zlat sen je sledil drugemu. Prišel je večer, a zaročenega, oboževanega ni bilo od nikoder! Kaj se je le moglo pripetiti? Njen nemir je rastel od minute do minute. Polna skrbi je bejrala sem in tja. Vsak trenotek se je ozrla skozi okno. če ga vidi prihajati. Ta nesreča jo je spravila skoro tisoč dolarjev. Pravi, da je bil v morilni noči s prijatelji skupni večerji. baje očividka morilnega dejan in, ko je jahala na svoji muli preko polja, kjer so našli pozneje trupla. na lovu za tatovi koruze. Ralph Oorsline. član cerkvenega sveta, se je nahajal v morilni noči z Miss Katarino Rastall. članico cerkvenega zbora, v cerkvi dr. Ilalla. v avtomobilu v bližini mesta, kjer je bil izvršen umor. Šele štiri leta po krvavem dejanju je prišla navzočnost teh dveh na dnevno luč. čeprav se je smatralo Gorslina že davno za važno pričo. Bil je baje prijatelj z Mrs. Ilall.' gov poklic ni napravi nanjo bo-žanstvenega vtisa, kot na malo 11-čiteljicoA' večji ali manjši meri j*1 imela občutek, da je on kot vsaka druga stvar, katero si je kupila s mo. kjer redi prašiče. Ona je bila svojim premoženjem. Z Mattie je bil reven na posvetnih blagrih. a duši obeh sta bili polni brezčasne sreče. Sedaj je imel vse. česar si more poželeti človeško srce na zunanjih stvareh, a njegovo srce je bilo prazno, tako prazno. . . Čutil se je osamljenega in sam je nosil svojo veliko bol. To je delala tudi triindvajset let stara Mrs. Eleaonor Mills, ki je pela v njegovem cerkvenem zboru. Bila je čedna, živahna ženska, ki je rada čitala ter sc raz-govarjala o knjigah. Bila je poročena s prejšnjim čevljarjem ter poznejšim cerkvenim mežnarjem Millsom, — navadnim človekom, ki ni mogel ničesar nuditi njeni romantični duši. Kako sta razkrila medsebojno tajno bol. dr. Ilall in Mrs. Mills? Kakšne skrivnostne sile so vzbudile odmeve v enako ubranih dušah obeh ? Kako sta se našla ? Kot tako številne skrivnosti te temne drame, ne bo nikoli mogoče odgovoriti na ta vprašanja. Znano je le da sta se sestala, da sta izmenjavala pisma in da sta pisala dnevnike. Tudi za večer 14. septembra leta 1922 sta dogovorila sestanek. Oba sta zapustila dom. ne da bi-slutila. na kak način je zavozlala usoda njuni življenski drami, v koliki meri so hotele eksplodirati vse sile. obdajajoče to tragedijo in kakšen tragičen konec jima je bil usojen. Dva dni pozneje, v jutru dne lf>. septembra so našli ljubezenski par na zapuščeni farmi v bližini me sta pod divjo jablano. Dr. Ilall je bil prestreljen skozi levo sence, njegovi ljubici pa so končale njeno življenje tri krogle. Razen tega ji je bil prerezan tudi vrat. — V čevlju pastorja je tičala njegova vizitnica. Okrvavljena ljubezenska pisma so bila raztrgana ter razmetana po truplih. Med obema je ležal sveženj pisem. Orožja niso našli nobenega. Kako se je to zgodilo? Kdo jo izvršil to strašno krvavo dejanje? To so skrivnosti te velike uganke. Dvakrat je bila uvedena sodna preiskava, a v vsakem slučaju je njegova žena pa na dosmrtno je-1 ka godba je zaigrala g.-ueralnn kuna nexci -0 obema je bilo obljubljeno, da j račuico in Ledererieve /a-nie be-J ju bo državni upravitelj pom., o- sede so se izgubi'e Se neka j minut Mrs. Gibson je glavna priča slil Xadporočnik Lederer je bil | i„ nadporočnik Lederer ie'prest-drzavnega pravdmštva. Bila je v v,an najn;je„a krožka Hnrlh.vj svojih mladih letih jahač tea v cirkusu ter ima sedaj majhno far- jozjega Krožka nort hvje- j pil v večnost. Krvnik Gold je o-jvih prijateljev iti je preživel ž nji ! pravil svoj posel. Pomaga! mu je mi krvavo dobo beletra terorja. V Geza Balacs. v civiin kulisar bu-njegovem stanovanju so našli; dimpeštan.skega opernega irledali-Ilorthvjevo fotografijo, na katero šča. Lederer seje boril > smrtjo 11 je državni upravitelj lastnoročno ; minut. Ko j.- zdravnik ugotovil napisal : — Svojemu milemu url smr 1 opravi! evangelski vojni jatelju Gustavu. Tvoj Nikolaj. —j kurat kratko molitev. Gledalci so Lederer do zadnjega hipa ni hotel ; stali nepremično pod .u.-nhn vti- nstifikacije. dokler jih voja- verjeti. da gi Horthv ni poniilo-stll Za justifikaeijo je bilo izdanil tristo vstopnic, toda že ob šesti ur zjutraj se je gnetlo pred sodišč-m na tisoče ljudi, ki so zasedli vsi strehe bližnjih hiš. Poslopje je ob kolilo vojaštvo, l astniki, novinar .ii, politiki, aristokrati i-i igrale« ;o so,gnetli na dvoriš"u. Pred v. še pred,,o se je zadnja seznanila j so napravili ,,|ini,t,llnn vajo z dr. Ilallom. Poročen je ter oee! Vf)jnkm. ])iu] , flV(.j ^ VOIi, številnih otrok. stotnika. Naenkrat ko::i vrata. Zanimivo -n med justifikn- •ijo vsi vojaki potegnili kape na »č: in gledali v tla. Niiiče ni hotel gledati mučnega prizora. Samo nik Apathy je zrl ves čas na ala. ol k 1 ^opet drzen roparski napad v zagrebški okolici. Ni si- A.- i>oin:i i !»i pa< grozne v Nov I očmi. Toda 1o zahtevo jo sod i - mn ■ . lodvedo k predsedniku sodnega Kot v vsaki pravilni igri. no,^^ polkovniku Apathvju. s lca-' manika tudi v tej tragediji naro da. Špijoni. detektivi, njih poma- gači in številni drugi nastopajo ™ dh]on[]a X;|tr> jo liapisill ]iCdei..... pozornici ter zopet zginejo | ^ rijato,ielu iu znancem o Na tak način nudi slučaj Ilall-- ^ ^ .h ^ nb . zjut,.aj -0 Mills globok vpogled v gondne si-1 ^ ^ ^ preostnja ^ nokn; le "človeških dejanj ter kaze, ka-j^ da b<> y zadnjoin hipu ko predejo intrige na tajnem svoje j par ^^^^ ^^^ ^^ ^ ^ ^ mreže, kako so temne sile na taj-1 ^ ^ ^^ ^ L)lil nem na delu. da preprečijo z de- kaW ranjpna narjem pojasnenje drame, ki ima ^^ h{irn k polkovnikll Apathy-koncem konca svoj začetek in po-| moram mu nekaj poYC(lati _ v obup. S solzami v očeh se jej ostala brezuspešna, zgrudila na tla. ] Medtem pa se je poročila neka Ali je vedela, da ima 011 bojra- Hiehl, Lujiza Geist, ki je bila zato rivalko? Ai je vedela za dušev-Poslei1^ kot ^"žkinja pri Mrs. ne viharje, ki so metali njenega zaročenca sem in tja .' Ali je v uri, polni ljubezni, iztresel svoje srce ter ji priznal svoje duševne muke? Ali ji ^e zagotovil svojo večno zvestobo ? To so vprašanja, lei ne bodo nikdar dobila odgovora. Smrt je zapečatila ustnice. Se istega večera je šel dr. Hali k — Frances Stevens. Prav do zadnjega trenotka je omahoval 111 to razodeva težkost njegovih duševnih bojev. V tem strašnem konfliktu se ni mogel in se ni mogel priboriti k nikaki odločitvi. Naslednjega dne je objavila Prances Stevens javno svojo zaroko s pastorjem Ilall-om. nall. Njen mož pa je to obžaloval ter stavil predlog za ločitev zakona. Istočasno je dostavil, da mu je žena v zgovorni uri priznala, da je dobila od Mrs. Ilall $5000, da zamolči, kar ve o morilcih. Ta okolščina je spravila v tek tretjo sodnijsko preiskavo, ki je imela za posledico, da so bili Mrs. Hall in njena dva brata. Henry in "Willie Stevens obtoženi umora. Mrs. Hall je močno osivela ženska, ki dela dostojen vtis. Ima stroge obrazne poteze, jekleno -sive oči ter aristokratieen nastop. Njen molk. njeno dostojanstve-nost. njeno neomahljivo rezervira-nost. nieno zvijačnost. — vse to je treba občudovati in to jo dela tudi predmet številnih razprav. Sta-4 Zapuščena ljubiea je bila neuto- ra je dvainpetdeset let ter dela lažljiva. Po tem razočaranju ni vtis te starosti, a je zdrava in pol- stanek v zaslepljenosti enega sa-: strašno, strašno zblazneti mo- mega človeka, ki je napačno ^ra1,^ ^ obosi?i ra(li z1o. ter povzročil končno smrt dveh ljudi. Tudi ta dvojna tragedija kaže. kako piše življenje samo pogosto grozne romane, s kakšno raznolikostjo grupira skupine in s kako j spretnostjo zna splesti klopčič, kij1 j čina, ki ga z ženo nisva izvršila Drugi gospodje so naju najeli. — Lederer j a so zgrabili iu odvedP j na dvorišče. Na hodniku je začel besneti in kričati : — S;:j so mi obljubili. da bom pomiloščen ! — Ko , , , - -, i 4. . r i ie vnlei. tla tra vieee.i ie dovedel končno do katastrofe. ; w v __[le vesalom. je začel obupno krt»*a- Razstava v Philadelphiji velik fiasko. je videl, da ira vleee.io naravnost k vešalom. je začel 1 i: — Obesili morate ne samo m.' PHILADELPHIA, Pa., 1. dec. S proslavo Connecticut dneva je! ru mesarja Koudelke'. razbojniŠt vo. < »b f>. zveč.-r -< Se.sv -Ti1 : i/ Z. _ •Ta ga t ič iz P.-rkov njegov brat Iva: Maksimirom s: a i Ta i/. j::rka dva •.»rvi voz. E !• 11 i/: ie imel v rok' vi! pričel udrihati !>■> vi in rokah ter i, roko. Razbojnika gatičeva pobrala < bi — t " uii .Tag; ') T hurjenje eg a Tia-jrebu in . red rz no |al proti k Anton njim pa l ik o za ia skoči-u stavila ■ »a da leev eriini je '..vi gla-il desno <-:na -Ta-i sta g t in ju pripeljal 11»"-.1 in kočija/. r:u v Se. i pri potem napodila ualj« Malo !:a>r.: .je s- je :no Luka Vrlj: k. slu; nri trg>iV;'U AV i b-svetih. \ vozu je imel blago, katero je nakupil v Zagrebu, v skupni vrednosti >0(H) Din. tiadoma je za]>azil, da drvi za njim neki voz in čim se je ta ustavil, sta skočila raz njega dva človeka, ga napadla in preiskala. Ker nista našla pri njem nobenega denarja, sta im:i vzela škatlji.o v.'igalic in en dinar. Nato sta pobrala še vse blago na vozu in Vrljaka nagnala. Ko-čijaž je seveda b "al, da je bilo ie. Velika povodenj na Sušaku. A'sl"d tra jnega deževja v zadnjih dneh je reka Rječina silno narasla fer je dosegla 3 m nad normalo. Most med Suša kom in Reko je pod vodo. Kleti iu nižje ležeči lokali so polni vode. Ognjetra se i so zaposleni pri^črpanju vode. Promet z Reko je mogoč le ne, temveč tudi vse drnjre. s katerimi sem moril. Obesite vse, ki so me najeli, da sem moril < >besi-te vse, ki so mi pomagali pri nmo- 1'ojiol no- bila zavržena včeraj tukaj razsta-jma izčrpan in obupan je stopil pod va ob priliki 150-obletnice spreje- j vešala. Tu mu je polkovnik Apa-ma ameriške ustave. Ozemlje raz- thv ponovno prečital smrtno ob- preko "Lazaripa". t^LZS? ' BODOČA BELGIJSKA KRALJICA 25 centov, a medtem časom se bo podrlo večino poslopij. Od tisoč uslužbencev razstave jih bo ostalo le še kakih sto do konca meseca. Občinski računovodja Hadlev se peča med tem s problemom pokritja dolgov. Došli računi znašajo že sedaj $5,224,100 ter fcodo najbrž narasli na šest milijonov. Predlagalo se je, naj se dovoli nadaljnih pet milijonov iz občinske blagajne, s čemur bi narastel skupni znesek na sedemnajst milijonov, od katerih so prispevale tvrdke in posamezne osebe tri milijone. tl verjela več v človeštvo. — po tem dvojno težkem razočaranju. Saj je bil vendarle pastor! Kot duhovnik bi moral tolažiti betežne ter jih krepiti. Mesto tega pa je prinesel njej to bol ter jo pustil samo s svojo bolestjo. Osramočena je stala v tej malenkostni okolici zavržena nevesta, stara rpetindvaj-set let. In Mattie L#ong ni dolgo prenašala tega udarca usode. Nikoli več ni okrevala. Bila je le še senca svoje nekdanje mladosti in sreče. Kmalu nato je umrla. Na jetiki, — so izjavljali zdravniki. na življenske sile. Njena zunan-iost in nieno obnašanje se nista izpre^ienila izza dni tragedije. V njeni lasje so medtem močno o^i-^eli. Če je nedolžna, potem je njena usoda naravnost usoda mučent-"e. Če pa ie kriva, stoji svet pred ueranko. odkod jemlje svojo neiz-*rnno silo. Nien brat, IT^nrv SteveT»=. je etar 58 let. Preje je bil izvedenec v strelnem orožin ter p-n opisujejo "kot mirne«ra in dobrodušnega moža. Podedoval je 175.000 dolarjev. Požig na Okroglem. 17. novembra ob pol dveh zjutraj so se zopet zasvetili v kranjski okolici ognjeni zublji. Topoi je gorelo na Okroglem pri posestniku Drinovcu, kateremu sta zgorela enonadstropno gospodarsko poslopje in hlev. Pri reševalnih delih so se odlikovali gasilci z Na-klega pod vodstvom g. Legata z malo motorno brizgalno ter gasilci z Kranja. Oškodovani posestnik je bil zavarovan le za minimalno svoto. Ogenj je podnetil neznan storilee in sicer pod streho gospo darskega poslopja, nato pa potrkal na ^pkno domačih ter zbežal v temo. Orožništvo je uvedlo ob- se umaknil pred leti v pokoj ter širno preiskavo Slika nam kaže švedsko princezinjo Astrid. s katero ee je p^ed krat kini poročil belgijski prestolonaslednik. ___ ____________ _ OLA« NARODA, 3. DEC. 1026 c JAVNO OBGLAVLJENJE Porotniki iz vojnih poročil zna nejra mesta Donai v sc verni Franciji ko na smrt obsodili neko gospo Ijefevbre in so določili, da se mora usmrtitev izvršiti pred javnostjo. Ta izredno kruta obsodba je Jirez primere v Franeiji, kjer navadno prezident pomilosti vsako . na smrt obsojeno žensko. Tudi dostavek glede javnega obglavlje-nja dokazuje, da gre za izredno težak zločin. (iospa Lefevbre spada med najuglednejše meščanke mesta Rop baisa in je usmrtila mlado sinaho preudarno, iz povsem vsakdanjih razlogov. Gospa LefeVbre in njen mož sta si v trgovini pridobila le po premoženje in sta zadnja leta mirno živela od obresti svojega kapitala in od vrednostnih papirjev. Avgusta 1H24 se je njuni edini sin Andrej, notar v domačem krajn. poročil 7. Antoanetto Milile, hčertco bogatega pivovamarja. Zak on je bil sklenjen iz ljubezni, vse sorodstvo je bilo ž njim zadovoljno in mlada zakonca »ta uživala popolno zdravje ter sta i/dala prvo leto komaj trideset tisoč frankov, četudi sta imela dohodkov nad 100.000. Nista se nikakor pregrešila zoper žtedljivost, ki je glavna francoska čednost. Vendar je ha? tu pre/.ala nesreča na mladi par. Gospa LefeVbre, oblastna in skopa ženska, je pričela sinaho črtiti takoj po svatbi. Ni ji bilo všeč, da vzdržuje dve služkinji: kuharico in hišno. Nadalje ji ni Ugajalo, da sinaha ne zahaja dnevno k maši. In kregala je mlado ženo, k«-r je kupovala sveža jajca,, ne pa vloženih, ki so cenejša. Razkadilo jo je tudi, ko jes Antoaneta spravita pohištvo, darovano od gospe Lefevbre, nekam v zadnje sobe. Mladi par se je namreč sramoval stare črv i ve podrtije, za katero je gospa Lefevbre plačala celili tristo frankov! Resna starka je zahtevala, tla jo sinaha formalno prosi odpuščanja. Rodili so se nadaljni prepiri, ker se je sinaha vozila v T. razredu po železnici, ker si je nabavila novo obleko in ker je mize pogrnila s finimi belimi prti. Mlada žena je jokala. — Se briljanti, katere ji je tašča podarila za svatbo, so se izkazali za ponarejene. Sovraštvo je narast-lo do viška, ko je pričel mladi par pričakovati novorojenčka. Tašča je začela razsajati, da bodo vnuki spravili vse v nič in da bo sinaha spravila Andreja na beraško palico. Nekega dne so se odpravili z avtomobilom na izlet. Sin je vodil avto, njegova mati in žena pa sta sedeli zadaj. Pri nekem zavoju je nenadoma počil strel. Zverinska starka je porabila avtomobilsko vožnjo, da je iz neposredne bližine ustrelila nosečo snaho. Krogla ji je razbila vso lobanjo in nesrečni-oa je Umrla, ne da bi zakričala. — Sedaj sem te oprostila. — je rekla morilka sinu. ki je hipoma i POUČNE K N JI G E MOLrryENKi KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. .......... _____—i—- ' ,,„, ___I_^J : : I G R £ : : RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLIT VENIKI: Duša popolna ................... 1._ Marija Varhinja: v platno vezano...............80 t fino platno ................ 1,00 ▼ usnje vezano ..............1.50 t fino usnje rezano........1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............. L00 ▼ fino platno vezano..........1.10 ▼ usnje rezano .............. 1.50 v fino usnje rezano.......... 1.70 Skrbi za dušo: r plaitno vezano...............80 r usnje rezano.............. 1.65 v fino usnje rezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: r platno vezano...............90 v fino platno rez..............1.50 v fino usnje rez, .............. 1,60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino usnje vezano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez............... 1.20 Oče naš, slonokost bela .......... 1.20 Oče naš, slonoko-st rjava..........1.20 ANGLEŠKI M O LIT VENIKI: (ZA MLADINO.) Child'« Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost rezano............1.10 Key of Heaven: v usnje rezano.............. .70 Key of Heaven: r najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje rezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik ........_............... .30 Prva čitanka....................75 Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši............10 Angleško-slov. in slov.-angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim ...........75 Dva sestavljena plesa: četrorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez. ............1.— Domači zdravnik po Knaipu .. 1.25 Domači živinozdravnik ........... lJJfi Govedoreja .75 Gospodinjstvo .................. 1._ Jugoslavija, Melik l zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična računica, — po m eter ski meri................................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ Kako se postane ameriški državljan Umni^ebelar ..............1._ Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje .......................... .30 Voščilna knjižica ..................50 Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................40 2. zrezek 1. in 2. snopič.........70 BAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide ...........80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. r.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. r.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser .....„.......... .35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska....._.....80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 Burska vojska....................40 Bilke (Marija Kmetova) .....*____ .25 CANKARJEVA DELA: 1.00 .15 .60 .50 .75 _ ... , . , Knjiga o dostojnem vedenju....... ustavil avto. Značilno je. .la joka- Ljubavna in snubilna pisma ...... jo. i >in niti ni pomislil na ma*e Mlekarstvo s crticami za živinorejo vanje. Obrnil je avto ter z mater-j Nemško - angleški tolmač ...... 120 jo in mrtvo ženo oddirjal nazaj v mesto. M^ti ga je imela v vsej oblasti. Pred |x>rotniki je skušala morilka svojo krivdo ublažiti z nezgodo, končno pa je priznala, da se je hotela rešiti "ničvredne, zapravljive snahe". Zdravniki so izpovedali, da strahovita skopost stare žene ni nikaka posledica umoboluo-Ktt Ta strast je bila pat* njena glavna lastnost. Porotniki so.zatorej sklenili javno obglavljenje, ki je sedaj senzacija vse Francije. Vlom v Stari vasi pri Mokronogu. Pri ]K>8estniku Janezu Blatniku v Stari vasi pri Mokronogu je bilo vlomlejno v hišo, ko so bin domači zaposleni vsi na polju. Vlomil je skozi okno Franc Dime iz Kocjana, ki je izrabil to priliko in ukradel is omarnega predala vec predmetov, kakor: nabasan samokres, daljnogled in 200 dinarjev denarja. Izsledil ga je še istega večera orožniSki podnarednik Pavel Kogej iz Mokronoga v neki gostilni in našel pri njem se vse ukradene predmete, razen denarja, ki ga j^ r drlužbi že potrošil Dime, Id je v tukajšnjih krajih velik delomrinež, je bil Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini ............ .60 Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 Naše gobe, s slikami, Navodila za spoznavanje in strupenih gob ................,„ 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del ...................... .30 2 del ........................ .30 Pravila za oliko................... .65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ......................... .75 Praktični računar......T-,.«........ >- .75 Praktični sadjar trd. vez. ........ 3.00 Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodar. jem v ponjt . .................. .36 Računar v kronski in din^ffci veljavi Ročni slov.-nemški in nemško-slov. slovar.................... Sadno vino ...................... Srbska začetnica ................ Slike iz živalstva, trdo vezana .... Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. Sloven&ko-nemiki in nemiko-slovHi- ski slovar.................... JO Spolna nevarnost ................ .25 Spretna kuharica; trdo vezana____1.45 ^ročtfftnft •• 1.20 Sveto Pismo stare In nove zaveze, lepo trdo vezana , ,« mm.«.}** 8.00Ludovika Beodja Grešnik Lenard t. v...... .90 Hlapec Jernej .......... .50 Podobe tz sanj. t. v....... • • .. 1.— broširano .............. .75 Romantične duše trda vez .... .90 Zbornik trd. v. ......... ..... 1^0 Mimo življenja v. ..... ..... 1.— broširano .............. ---- .80 Cesar Jožef II.............. .30 Cvetke ..................... ..... J25 Cerkniško jezero in okolica, s slika- mi, trdo vezana......... 1.40 Ciganova osveta ............ ..... .35 Čas je zlato .................. ...... 30 Cvetina Borograjska......... ..... M tl/w Dalmatinske povesti ...... .35 Dekle Eliza ................ .60 Dolenec, izbrani spdsi....... .60 Doli z orožjem.............. M Dve sliki — Njiva, Starka — (Mei- koj .60 Dolga roka ................. .... • .60 Devica Orleanska............ .50 Duhovni boj ............... .50 Dedek je pravil. Marinka in ikra- teljčki.................. ..... .40 Elizabeta ................... ..... .35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk ......... . ..... .35 Filozofska zgodba .......... ..60 Feb Diavolo ................ .50 Gozdarjev sin ............. .30 Gozdovnik (2 zvezka) ....... 1J2Q Godčev&ki katekizem ......... m.... M Gruda umira, trda vez. ....... 1J20 Gusarji ................... ...... J90 Hadzi Mnrat, trda vea. ...... ..... AQ Hči papeža ............... ..... 1.— .35 Helena (Kmetova) ......... ..... .40 Humoreske, Groteske in Satire, rez. .80 broširano ............... ..... .60 Iz dob« punta in bojev....... .50 Iz modernega sveta, trda vez. 1.40 Jutri (Strug) trd. v.......... .75 .75 .60 .30 .40 .90 1.50 JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 prečko v, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broi................. .40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ 1.— 6. zvezek; Dr. Zoba* — Tugomer tr. 1.20 broširano .................. .75 Karmen, trdo rez................. .40 broširano......................30 Kralj zlate reke in Srna brata _____ .45 Križev pot, trdo vezan ............1.— Kryna osveta ..................... .35 Kuhinja pri kraljici g. notici, francoski roman...................40 Lisjakova hči .................... 90 Lucifer ....................................1.50 LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zr. Pesmi — Ode in elegije — S očetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre r p esencah _ Različne poezije — Zabarljice in puaice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedrorski rokopis — Tolmač. ................70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zr. Doneski k slorenskemu je- ........70 .........90 Praprečanove zgodbe ............. 25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Present in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Ptice selivke, trda ves..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda vez...................75 Robinzon .........................60 zikoslovju Zbrani spisi, trd. vez. LJUDSKA KNJIŽNICA: I. in 2. zre z. Znamenje štirih trdo vezana.................. 1.00 -a. z\. Darovana. Zgodovinka * povest........................50 3. zv. Jernac Zmagovac. _ Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečjsa vojaka ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... 60 zv. Kako sem se jaz liValt ,'Brencelj) ________........60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) .....................60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-nentla, trdo vezano ...........60 14. z v. Ljubljanske slike. _ (Brencelj) ...................go 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 1C. z v. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60 MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda rez. ................ 1.— broš..........................80 Mali lord, trdo ve^an.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 poveeti. Trdo rezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikernežov lastni iivotopis .75 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev .60 Mufolino . ......................40 Mali Klatež^..................... .70 Mesija .........................30 Mirko Poštenjakovič............... .30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1._ Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... J26 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska ......... .36 Narod ki izmira.................. .40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, n. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. rez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano ...............60 Na Indijskih otokih ..............50 Na Preriji ...................... '.80 Nihilist ......................... .40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1JJ0 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica ................ .00 .35 .36 .36 1.— .35 .35 .35 .35 .35 .35 .60 Revolucija na Portugalskem ........30 Rinaldo Rinaldini .........„.......50 31ovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................35 Skozi širno lilijo............ ......50 Sanjska knjiga Arabek* ......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala.............60 Spake, humoreske, trda ves ......90 Strahote vojne....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalca....... 1.50 Spomini jngoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................ 1.— Stritarjeva Anthologija trda rez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), rez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. vez................60 bro3........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana ...................70 Othelo .............................70 Sen kresne noči.....................70 .50 .65 .30 .90 Št. 27. Fran Erjavec: Brezpo3l«-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 ^t. 29. Tarzan sin opice........90 £t. 31. Roka roko.................25 Št. 32. Živeti ..............................25 St. 35. Gaj alnstij Krisp: Vojna a Jngurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... St. 36. Ksaver Meško; Listki, 144 Ptr., .................... 31. 37. Domače živali ............ St. 38. Tarzp.n in svet .......... Št. 39. La Boheme................ 1._ št. 46. Magola ...................40 št. 47. Misterij dnie..............3._ St. 4S.Tarzanove živali.............90 Št. 49. Tarzanov sin...............90 St. 50. Slika De Graye............ 1.20 Jt. 51. Slov. balade in romance.....SO St. 52. Sanin ............1 5( Št. 54. V metežu ...... Št. 55. Namišljeni bolnik......... ^t. 56. To in onkraj Sotle ....... Št. 57. Tarzan ova mladost ... . 5S. Glad (Hamsun) ......... z't Golar: Brat e in sestre št f.2 Idijot I. del. ^Dostojevski) Št. T3. Idijot II del (Dostojevski) ^t. 64. Idi/ot III. del (Dostojevski) 65. Idijot IV. del (Dostojevsk?) V?i 4 tleli ;kupaj.............. 1.— .50 .30 .9C' .0C .7ti .9C .90 .90 .90 $3.25 SPISI KRIŠTOFA *MIDA: 1. zv. Poznava Boga .. 7. zv. Jagnj» ........ .8. zv. Pirhi........... 13. zv. Sveti večer_____ 14. zv. Povodenj...... 17. zv. Brata ......... .30 .30 .30 .30 .30 .30 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: deček iz LL s a r« .35 .50 V gorskem zakotju....... Za kruhom .............. Črtice iz življenja na kmetih Babica Elizabeta, angleška kraljica...... Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... Boj s prirodo, Treskova Urška .... Emanuel, lovčev sin .............. ^P^J® • •• ••• Beatin dnevnik .................. Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kasen .....................35 Napoleon L .................... .75 Obiski (Gankar). Trdo vesaao 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. M Ogenj tr. r..................... 3-30 Pesmi v prozi, trdo vez. ........... «70 Prigodbe čebelice Maje trda vea... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ....... .25 Pariški zlatar.................... .35 Pingvinski otok tr. v............. .00 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joanes tr. ves............1.— Pod krivo jelko. Povest is časov Ro- kovnjačev na Kraajškm ..... .50 Poslednji Mehikaneo ............. JO Pravljice H. Majar...... ........ SO Povest o sedmih obešenih...........70 Povesti, Berač s stopajte pri sv. Rokn .35 Po strani klobuk, trdo vez......... .90 Fožuraleo SPLOŽNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 it. 2. Rado Mumik: Na Bledu, izvirna porest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str« Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. it. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, ▼eselomodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvs, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113 ..............70 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Gotia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 &t. 12. Fran Milčinski: Mogočni 1 prstan, narodna pravljica r4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolajevim, roman, poslovenil U. Žnn, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-goepodarski spis, pošlo remi dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, U2 str., broš., ...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str., .............. .30 Št. 18. Jar osi Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovanji dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. ba jka V petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., broš......... .50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., bro«................. .45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broš..........................25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. 3. L. Bulvrer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., bros.f Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. Št 26. L. Andrejev: Črna masks, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .25 .25 .25 .30 .30 .25 .30 .30 .30 .30 .25 .30 2. zr. Maron, krčaaski banona ................. 3. zv Mar:jina otroka, povest Zaških gora.................. 4. zv. Pra5ki judek................ 8. zv. Tri Indijanske povesti....... 9. zr. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega_________ 10. zr. Zvesti iin. Povest iz rlad Akbarja Velikega.......... 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov t Koreji.............. 13 zv Boj in zmaga, povest....... 14. zY. Prisega Hurocskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. 15. zt. Angelj aninjev. Braziljska povest ........................ 16. zv. Slatokopi. Povest.......... 17. zr. Prvič med Indijanci ali voŠ-nja v Nik&ragno ............. ^0 IS. zr. Preganjanje Indijskih mišjo. aar3'ev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Porest .30 Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto.....................70 Tunel ............................ 1.—- Tatic, Bevk, trd. rez...............75 Tri povesti (Flaubert), trd. rez. .. .78 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha.................. .40 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .80 V oklopnjaku okrog sveta, II. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš......... .33 Višnjeva repatica (Levslik) rez. 1.— Vrtnar, Eabindranath Tagore "irdo rezano................ .79 ........................ .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokomik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........23 Zgodba Napol, hnzarja rez.......2.— Zrni pel smrti Zadnji dnevi nesrečnega kralja Zadnja pravda, trdo vezana____ Zadna pravda ................. Zmaj iz Bosne.................. Zlatarjevo zlato ................ Za miljoni Ženini naše Koprnel« ............. Zmote in konec gospodične Pav!« Zgodovinske anekdoti Zločin v Orsevalu 246 str....... ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: .60 .60 .75 .50 .70 .90 .65 P J36 .35; L—I I 1. zv. Vojnomir ali poganstro...........88 2. zr. Hudo brezdno...............................35 3. zt. Vesel« povesti.....................J5 4. z\. Povesti in slik« ......................,35 5. zr. Študent naj bo. Nai vsakdanji kruh .........................n .80 .80 ■35 Naročilom je priložiti denar, bodisi gotovini, Money Order ali poitše rai po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, komandirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v eeni Knjige požiljamo poštnino prosto. "GLAS SLOVENIC P 82 Cortlandt A" G OO. ,. s, . ; • ^■^•^'SŽMk'!. r / O LAS NARODA. H. DEC. 1326 MUSSOLINI GOVORI MNOŽICI V RIMSKEM KOLI2EJTJ. Za "Glas Naroda" napisal M. K. Itot is« i.ii ki i i ljudi živi in tiu*c pod laškim 51 ffetoiu. Ph.i \ i m. pod laškim hI i letom. Pravim: ]>od laš- izgubili v Rimu svoje ime. svojo individualnost pa šele čez dolgo ča^a. Zgodovina nam na vaj ji pari k im štilet oni, ker laska okupacija | najslavnejših rimskih kraljev, kij naše zemlje ni jarem, ali laški m eč. ampak pravi narodni laški štilet — bodalo, štilet je za Laha najboljše orožje, ker 011 napada zahrbtno, iz zasede. Lahi so prišli v Trrt in naše kraje proti zapadli z l.elo zastavo v roki. Obljubovali so nam popolni« ravnopravnost v šoli in uradu za kraje, kjer tvori naš živel j manjšino, za kraie pa, kjer smo v večini, so nam ponujali narodno so bili etruskejja rodu. Da li so bili Latini, al. Rimljani, Arijei. ali pa so spadali k takozvani 1'ralo - A lajski rasi. ki se je naselila v Evropi pred Arijci. kdo ve? Xa vsak način pa so bili Latini popolnoma različni od Etru s ko v. Na južnem Apeninu. posebno na Siciliji, so bili ob povoju Rima že naseljeni Kartaginei, ki so bili rudi .semitskega rodu. Za temi .so prišli Grki. še pozneje Mavri in Xor-neodvisnost. Celo D'Annunzio je j mani. Za časa republike, posebno letal čez Kras tja do Dunaja in časa poznejše republike, so služili v tujih rimskih legijah Arijei metal oglase na našo in nemško zemljo. V imenu svojega naroda nam je jamčil narodno neoilvis- sarstva. nost. Ko so prišli naši delegati v Rim. nam je bila jatričena cela Primorska, do Sof-e. Naši ljudje so Lahu verjeli in odšli domov tako tudi še posebno za časa ee-1 Bmmamwm^v^m i - V svojem času so vdrli v seda-'_______ njo Italijo s severa Galci, pozneje! i (loti in Valulali in dru^a «rerman- i vzhičenja kmalu dogori. Rad ima sti. Zato bo pa iznova mlarila stroška plemen«. Pred Rim so prišli j PeStro barvo. tako v cerkvi, v mi-ia božja v Italijo! Nihče si sedaj t" it sil. ko so bili Lahi popolnoma j (llt]j ]jullj j„ fatari Nedvomno so j kakor tudi v armadi in v'ne želi vojne, vsak pa !ior**» branit izčriumi in dizorgani/.irani. TaVoL ripoinojrle k večji zmesi še arraa- i privatnem življenju. 'Skozi <> vizitk j raznih uglednih oseb, ki priporo-1 čajo Tafanova svojim znancem' kot dob?*eira slikarja. SOPROGA SULTANOVEGA SINA Princ Buran Edin je --in bivše-era turškega sultana Abdul IFami- V ljubkem mestecu Admontn. ki je znan tudi Slovencem, ki >o taborili tam za časa svetovne vojne. se je dogodil pretekli' dni slučaj neverjelne podivjanosti, tipi-čen izrodek povojne ilegenciaei- Žena i?i hčerka nadgozdarja I-vana Lindtnerja sta imeli že dolgo časa ljubavno razmerje z gozdarskim pomočnikom -Tur. Scliut-rerjem. ki jc bil nslužben pri n.i<»-tifin očetu. Nedavno j.' mati rodila dete. o katerem so govorili, da mu je Sehuirer oče. Zanimivo je. da ženski nista bili ljubosumni druga na drugo, prevevala pa ju je skupna misel, da odstranita o-četa. oziroma moža s sveta. Mati in liči sta se sporazumeli, da bi bilo najprimerneje očeta zvabiti v planine ter ga treščiti v prepad. ,,1/^a ta peklenski načrt £ta ženski pridobili tudi svojega ljubčka. ki naj bi dejanje izvršil. Načrte pa jima je prekrižal Lindtner, ki za nobeno ceno ni hotel iti na planinski izlet. Zato je zločinska trojica skic-, nila. da se Lindtnerja iznebi kar v Admontu. Zvečer je šl? Lindtner jeva s svojim možem skozi | gozd proti gozdarjev i hiši. Schui-rer pa je v gozdu s samokresom v | roki prežal na svojo žrtev. Naen-J , krat je žena zaostala in rekla mo-! Stenske Koledarje — smo poslali vsem našim naročnikom. Nekaj nam jih j" še ostalo. 1 Kdor se nanovo naroči na Glas Naroda, mu isn takoj pošljemo. \ Koledar je letos posebno zanimiv Na njem je pomembna zgodovinska slika, predstavljajočo inavgu-raeijo prvega predsednika Združen ili držav. Uprava "Glas Naroda". Rada bi izvedela naslov rojaka AUGCST KAKE S. doma iz Ilirske Bistrice. Poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja, j Prosim cenjeno rojnke. če kdo; ve za njegov naslov, da ga mi naznani za kar mu bom hvaležna. ali naj se pa sam oglasi Mary Bradelj, Box 3, Corn-planter, Pa. (2x 2.3) • Čudovita nova ORTOFONIČNA VICTROL A POSEBNOSTI ZA BOŽIČ na TEDEN NIČ ebreiti na odplače- ievan >a. Zgoraj je nas'ikan znani CONSOLETTEX ntof/r/ :i.t &2Ji0i*Fi!>v»>tu in'" ':.<■ !M>ta n-lf .1 S2900P." n) <)r t-v«-si t- Internacijonalne socijalistične pe»mi 3014» iT!-«* llil'-rt!:-u • na!. "i", in.r in 1 zbor 1 Tli !• i---!-.:< f: M..1-. Tu. r in ^1... 0r0>l»A: /Cjftrnja 2Mrka j. bila l»retl kratkim jov- v s!«ivf-riskt-:ii jcs kti. Poštnim naročilom posvečamo takojšnjo porornost. ZVKČKlt i >1 >PItT<» NEW YORK BAND INSTRUMENT COMPANY NEWYORSKI PRODAJALNI EAST 14th STREET, (blizu Union Square) WEST 34th STREET, (med 7. in 8. Ave.) DVE 111 243 ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH HrbtoboL lumbago, revitlatizem. Hitra in gotova pomoč z Red Cross ledičnim obližem. Xa Jih je dobilo hitro 1n trajno P<«noč od strftEnih bolečin hrbtobola. ronnatizma in himhajoi k takojšnjo uporabo arefovnoama nega Reil Cross l«vilčn*Tca obllža. Zakaj M trpeli Se rti dan, če ram bO t« slavni oblif jtotnajral tako hitro ic sadre*e. Ako prilepite Red Orosi* ledičtii obli* tia boleče mesto, boste riolc£n! ko r kote, podpore in udobnosti. Zdravilo ae raesa ▼ sedež bolečine, nakar okorelost čudežno izgine. Red Gross ledičui obllž Je dvakrat tako velik kot navadni obli ž. Ni pn«oJm, In rdečp flanelosto ozadje v «1 rtu Je «orko«ot zdravilo Sip ps vse-aa skozi koio v okorele sklepe iu mi-filoe. Nld t« dan več vam nI trr*»a tr-pHB. PdRkaSaJte Bed cross ledlčni "♦»HI dairies ter se prepričale, kako hI. tro prHJene ta »anesljivo zdravilo nad-Iflfif 5irtfTflfcoli, re+HkBttrm« in Ittinha-ga. Po rmh iskarnah. — Adv't. vse v Italiji« skoči iiii jed. V na-lki ^ hl1 že vse sVOJ° premoženje slednjem trenotbn trepeta v proz- j "oprnal. ponudil srce in roko. — nih bolečinah. Pobalin mu razme-1 Douprlasovo. ki jo užila in poskn-sari kljun in — sveta mati Italija isila na svetu žc vso- mikalo .d« je rešena lakote. — Kako Sloven- j bi postala princesa in je zato spre-ei. Xemei. Francozi in še severnej- i prineevo ponudbo. Poročila ši narodi negujejo ptičke - pevce'^a se prod letom dni na Duma ju in one. ki uničujejo golazen po j P<> islamskem obredu, vrteli! Moji drapri. vse take ptičke j Princ pa so je svoje nove žene love Lahi na udieo. na zanke in j kmalu naveličal. Ona s svoje stra-stroljajo jih. da jih potem proda-i n? videla, da je prinčevstvo često jo za par centezimov po komadu, le prazna pena. In tako sta se po Lahi tudi mačke zelo visoko ce-j daljših prepirih, pri katerih je in-nijo kot jed. Gorje debelemu mae-l tervenirala sodiiija, pred par mrku na Laškem! O toni mi je pravil j sec i sta se zopet ločila. Danes je vojni ujetnik, dijak pomorske a-j Donglasova že zopet poročena; — kademije na Reki. j zdaj z nekim francoskim prrofom. In to naj bo narod "tisočletne, To jo že njen četrti mož. kajti nje-kulture"! Sramota je za evropsko na usoda je pravi filmski roman, kulturo, madež na Evropi! Ameri-j Rojena je bila kot hči bogatega Ski Indijanci so gotovo povprečno j angleškega Žida: z lepoto in de-bolj kulturni, kakor so Lahi. j narjem si je osvojila mladega ofi-Beraštva ni nikjer toliko, kakor t ii^a Bernarda, ki jo je poročil, na Laškem .Mussolini jc beračenje j Ko je odšel na vojno, se mu je že-prepovedal, saj je imel kaj prepo-jna izneverila in prišlo je do ln-vedati; toda na Laškem je stokrat 'čitve. Drugi zakon jo je vodil že lažje prepovedati sorijalizem. kn-|za stopnjo višje, ker je postala kor pa beračenje; t ep: a tudi siirnor I žena angleškega magnata lorda Mussolini ne bo zmogel. i Douglasa. — Naredila mu je par Italijo je združil železni Bis-j škandalov, pa sta se tudi kmalu marek. Mati Italija se mu je pa j razŽIa. Postala je nato sultanska oddolžila z izdajo v svetovni voj- princesa, a se zdaj ponižala nazaj ni. Po laško! Ttalijo so povečali j frncoske grofice največji Angleži. Lalii so pa čeb bil žu, naj gre le naprej, da pa bo do-.J Lansko pomlad se je seznanil ( hite!a Dh i)0 lažje našla, naj j vse to ie čista resnica ! Težko ie j v ^ontecarlu z lady Donglaaovo. j prižf?e sver.0, ki mu jo j0 žena na-1 verjeti, pa je vendar resnica! — jlo nar, fe ne boste zadovoljni, ali pa pošljem druge. Sprejmem vsakovrstne harmonike v zameno in jih popravim. — JOHN WEISS (Izdelovalec) 614 Seneca Ave Brooklyn, N. Y. Ijali in kadar je bilo treba bežali. Apenin je veliko zagrešil in zato je bil uničen.: padlo je največje cesarstvo sveta. Apenin je bil kaznovan z lastnimi trinogi. Apenin je dobil priliko, da se popravi, dobil je zedinjeuo Italijo, dobil je dobre učitelje - preroke, Cavouri, Rossini-ja 111 druge. Tn vendar se laški Apeninski polotok ni zavedel svoje krivde in svoje dolžno- Borba s tihotapci is Italije. Z otoka Pelješca javljajo, da so jug. finančni stražniki blizu Po-dnbača zaplenili ladjo otovorjeno s špiritom in sladkorjem, ki je prispela z italijankega otoka Lasto-vo. Tudi na otbkn Korčuli je bilo zaplenjeno 15 sodčkov špirita, kijkvarjeno dekletce pred preisko-je bilo utihotaljen iz Italije. Ti-Jvalnim sodnikom še smejalo 111 liotapci so utekli. norčevalo. ROJAKI, NAROČITE Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1927. Letos ima jako bogato in zanimivo vsebino. Razen poučnih člankov in povesti vsebuje besedilo nove "Priseljeniške postave. STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Ker smo ga tiskali le omejeno število, naj ga vsak čimprej naroči, da ne bo brez njega. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York f f?LAS NARODA, T DE« \ 1M DRUŽINA LOSOV. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. P. Ali iinuš nekaj »"asu zame. Kuno? Hotela bi se s teboj pojro-i rja t i o različnih stvareh. Kuno L<> ov je dvignil tvojo pogled k ženi. ki je stopila s temi dami v njegovo delavno sobo. Z nervozno kretnjo, ki je bila pri cm /me ilna, si je pogladil z roko tenke lase. ki so bili natančno ■ejeni. llrcz barve, kot njegove votknn iu hlatluozroT-e o,"i so bili lu«lr vi Imnjc. in |.rav tako brez izraza so bile tudi poteze njegove-< brazdi ter dolge. o>l:,» roke. s skrbno negovanimi nohti. (Via su-postava moža ki je hit star nekoliko več kot petdeset let. je kn-la nekaj brezbarvnega in nedoločenega. KRALJICA MARIJA MED INDIJANCI v " % m. m. AM Ko se je mudil kraljica Marija v Ameriki, so jo obiskali tudi člani Sioux plemena ter ji poklon ili krasno pernato pokrivalo. To je prišlo do izraza v celem njegovem obnašanju In bistvu. \ se je kazalo, da manjka temu možu rdeče, gorke krvi, ki daje zunanjosti barvo in življenje. — Saj veš. Helena, da sem ob tem času zaposlen s pošto in da • • l ;i:!»im. da I.i me kdo motil, je odvrnil s hladnim in odpornim — Prosim te le. da misli na to. ko se pelješ k stricu Herbertu, <_d;i>oni. da potrebujeva Cita in jaz tisoč kron. Of »s pa Helena L ov je zrla ogorčeno navzdol na svojega moža. I Le molče je prikimal ter bi! v naslednjem trenutku že zaposlen Vajena sem. da nimaš sploh nikdar nobenega časa zame. ka- z odpiranjem enega pisma, dar moram govoriti s teboj o nujnih zadevah. { To pismo je prihajalo od njegovega sina llolo. ki je služil v j katerih se kralju samo predlaga- Kikio Lovov je zakašljal. da da svojemu medlemu organu ne- glavnem mestu kot gardni poročnik. i j0 v j)0(ipis zakoni, odredbe itd. kaj vee trdnosti. | Z zlovoljnim obrazom je prečita 1 gospod Losov kratko pismo, j Danos se tudi vsaka taka avdijen- I' ' utijne /adeve se končujejo, kot veni i/, izkušnje, vedno Vsebino pisma je poznal vnaprej. Kvintesenea pisem njegovega 1 i v .. # natančno, koliko časa je ostal ministrski predsednik pri kralju in ___________nikdar se ne pozablja pripomba, rebujem nujno večjo bosumnost, pa vsaj upravičen sum 'da gredo "Ducejeve" aspiraeije višje kot pa je v državi z monarhi-stično ustavo primerno in dopustno. Odtod f»otem tisto izogibanje: kralj v Milanu, Mussolini v Napo-| lju; Mussolini Milanu, kralj v 1 Na polju. Na prstih ene roke se ze-i lo lahko seštejejo slučaji, da je | "L Illustrazione Italiana" objavi-! la sliko, kjer se vidi poleg kralja j "Duce". a prestolonasledniku l*m-| bertn je bila doslej usoda tako I nemila, da ga menda ni še nikdar, j odkar je polnoleten, postavila ob bok odrešeniku Italije. Sicer se pa smatra v Italiji za javno tajnost, da prestolonaslednik, v katerem je mnopro črnogorske odločnosti, a zelo malo italijanske vrtoglavosti, v tem pogledu sam nekoliko "popravlja" usodo, bo pa tudi resni-' •»a, da dva trda kamna slabo mel-jeta ter je tako medsebojnemu na-gnenju zadoščeno na obeh straneh. Fill i so časi. ko fašistovski tisk ni niti z besedico omenjal Musso-liniievih avdijene pri kralju. — zlasti pa ne tistih vsakdanjih, vj s Hretanje parnikov - Shipping Ne* 8. decembra: Carman ia, Cherbourg; Muenchen. Cherbourg. Bremen. t. decembra: All»«rt BtelUn. Cherbourg, Hamburf. 11. decembra: Ma.je.ttlc. Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen. 14. decembra: Colurnbua. Cherbourg;, Bremen. 15 decembra: Berenguria. Cherbourg; La Savote. Havre; 1'resident iiu.rd.ntf. Cherbourg. Bremen. 22. decembra: tiofharnbeau. Havr« Z7. decembra: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg; Deutseliland. Cherbourg. Hamburg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen; Pre« Root«?veIt. Cherbourg. Kremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg sl* I ea zaboležu .je. dostavlja do minute >to p linijo : Potrebujem denar. — Prosim te. prihrani mi te >'a j«* bil dnear. — denar in zopet denar. Itoto Losov je prosil svoje pi.iv>*. ker nimam nobene«ra denarja. — vsaj trenutno ne. . očeta za večjo .svoto. ta stvar, — je rekel nestrpno. — Ali si ne morete enkrat [•redelati svojih starih oblek? f Boj med fašizmom in dinastijo. Rim. !<">. nov. • sti in ogorčenja o priliki obeh ne-Kakor je poslanska zbornica v | sramnih atentatov, iz katerih je Ali naj čivkajo vrabci s streh, da so razmere v hiši Losova svoji prvi in doslej edini jesenski f srečno in čudežno izšel nepoško-von: i.:, v« A! ni niš. znano, da ji ne moreš dati nobene do- spravila pod streho tri najvažnej- sednik zahvalil se krajše: — 1 "da- le ? Ali misl ečiti I iota ajorat Lo.< •nai. Na vsak način moramo ohraniti navideznost. da črpam tukaj polnih virov. Kuno ko>»ov je nervozno zamahnil z roko. pa ti tei l napiše, kakor se pišejo n»-1'jegovi edini sorodniki. P.oto in CJita ga obsipata kot jaz in ti s po- krologi za leta in leta umirajoče ; ornost mi . . . Obdajamo pra s tako veliko skrbjo in pozornostjo. . vladarje, državnike in druge od- (Jos|>od Losov <(» zopet ironično nasmehnil. — Mi smo sami. Helena. Tebi lahko povem, da izvirata vsa ta skrb in ljubezen iz popolnoma egoističnili motivov. — To ne pride pri tem niti malo v postov. Tlazventega pa ie stric Herbert človek, ki je opremljen z mogočnim družinskim načr-tr.m. Nikdar tie bo imenoval tujega človeka svojim dedičem. — Popolnoma prav, Helena, tujega človeka nikakor ne. Tega se tudi ne bojim. Ali pa si pozabila, da sem imed še enega brata ' — Brata. Kuno? Ta je že davno izgubljen ter gotovo ni več živ. — < e bi bilo to le tako gotovo. Manjkajo pa mi vsi doka o* mrtev. To je ravno točka, ki me polni pogosto z velikimi ski C. januarja: De Urasse, Havre; Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 7 januarja: Marl ha Washington. Trat. 8. januarja: Btrengaria, Cherbourg: Franca. Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Br««, iiaid ng, Cherbourg. Bremen. 16. januarja: Baj-lK, Havre; AqVUtanla, Cherbourg. 22. januarja: Homeric. Cherbourg: Republic. Cherbourg, Bremen; Stuugart, Cherbourg. Bremen. 25. januarja: Pres. Wilson, Trat. 27. januarja: UftohamLtiU, Hamburg. 29 januarja: Majestic. Ch^rbours; France. Havre; Muenchen, Cherbourg, Brrinen. Ravr«; Thurlngta. da je bil pogovor kar najprisrčnej-ši. Vse kralj, povsod kralj, vsak čas kralj! Tisti kralj, ki ga je še pred kratkim fašistovski tislc komaj omenjal na drugi, tretji strani, ko je bila prva stran polna in prepolna samega "Duceja"! In *' eija zakonu, jasno je. da vse se~ kakimi blestečimi besedami se da- nje pove|i-.evan je kralja in vsa se. i nes proslavlja tisti čin Vittonja danja skromnost -Dueeja" nista' Kmanuela III., s katerim je odprl ..Putujte pod amerižko zastavo" Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo $19J.OO in več preko Cherbourga M uril., »e bo,te priliodnje leto odločili za oljnic v domovini. 1'rcdno to iibrite, »c on l>o ipUcilo izvetleti podrobnosti o hitrih in rackoši.ih parnikih L liileU Slktcs 1 ir.es biouuvjj. \ OJUJ^ lia kateremkoli teti [urnikov, k: jih ui>ra\lja visuj Zilrumiib tc.' piujrju pud itine;.-ko zaauvu, vam 60 du!j no\o :dcjo u tuioLmeir. u/:tka polnem potovanju. i're j>< ni-pi^abtiim. Kcsecj januarja cdplujejo: S. S. P esideit Hardlnj ]?. j--t >a-'a S. S. Republic 22. jan-_a-j» 1' >;a!r.i potni Akt a*«::l vam bo z v-» lj. m tlal vse intoi-macijr clcic po^c-tn i 1 izletov .-i [.ri>...«l ;r leto, ali pa pišite nauvnosi 1 _ •j mu iv anje ited States Lines 45 Broadway f Phone. V/hitehall 2800) New York City fašizmu vrata večnega Rima : ko ie v oktobru mesecu leta 1922 odklonil polniš odloka Raetovesra ministrstva za mobilizacijo vojske pi-oti fašistovskemu pohodu na Rim ! Kaj vse to pomeni ? Kaj vse to pomeni Stvar je v Italiji jasna vsako- nič drugega nego vaba na sankcijo, ki pomenja popolno kapitulacijo dinastije pred fašizmom, kralja pred Ducejem. — "I Re solda-to*T — kralj - vojak, ki je dal svojemu narodu Vittorio Veneto. naj sedaj podpiše zase in svoje potomce svoj lastni — Oaporetto?! Kralj Viktor K manual III.. ni i-{ mel dosti veselih dni v vsem svo- mur. ali če vprašaš, ti bo morda , . , • ,• ' »»««,• 7em 26-letnem kraljevan.pi. ali se- samo tvoj najboljši prijatelj in dan ji najbližji dnevi mu bodo naj- znanec tako previdno — stene i- ^ najtežj— Pravijo, da majo ušesa in veter ti more nkra si i neizgovorjeno besedo iz ust —I da se mu ustnice niti najmanje ne ni izključen njegov odstop! S A M 0 6 D N I PREKO z ogromnimi purniki na olje SUFFREN — 15. dec, PARIS — 27. decembra. HAVRE — PARIŠKO PRlSTANlŠČt Kabine tretjt-ga razreda z umivalniki In tekoč-o vudo za 2. 4. all 6 oseb. Frunto.slra kuhinja in pijača. cJreneh 19 STATE ST, NEW YORK ali lokalni Bffentje. ta. je izključna prerogativa jioslan vežbališču vojašnice Castro Preto- ske zbornice in je torej postalo ! i io v Rimu. Vsa slava je šla edino 1 premakneio. )>ošepetal resnico: — • uravoniočno že s sklepom ]>oslan-jlc kralju. Dodaja se. da se vsa le-1 za Oaiočilni boj med fašizmom vke zbornice same, dočim pa zakon j ta sem. odkar je fašizem na vladi.' jn dinastijo' gre zarobstanek din more ustavnim potom doseči nra-lui pisalo toliko o kralju in kralje- vem rojstnem dnevu, kakor letos in da eelo še sed?y, cel teden po o- Ivo bi se vse to dogajalo kje i nem dnevu, časopisje objavlja ve-drugje. ne pa v Rimn. bi bil 11 -i-! st i o slavnostnih predavanjih raznih fašistovskih prvakov, ki se vr-še celo post festum v čast kralju. Vse to. pravijo, ni brez pomena, in še tem manj. ko je splošno znano. da sta se kralj in ministrski predsednik doslej na svojih potovanjih križem Ttalije tako pored-koma sreča vala. da je ta okolščina vzbujala splošno pozornost ne samo v Italiji, temveč tudi v vsem zunanjem svetu. Ljudje boljšega spomina se spominjajo še prav dobro Mussolinijeyega govora ob priliki praznovanja narodnega nrdznika 20. septembra (zavzetje Rima) pred štirimi leti v Vidmu, torej tik pred fasistovskim "revo-lncijonarnim pohodom"' na Rini, kjer je Mussolini, tedaj še samo "Duce" in ne še "Capo del Gover-:io". še močno brenkal na svojo staro republikansko struno ter napovedoval monarhiji zelo poerojen obstanek. Danes, pravijo, se je cela stvar zelo izpremenila. na zu- lienjake. Redaj bo pač senat najprej v odseku, potem na v plenu-mu odobril ]>o poslanski zbornic i v.f sprejeti načrt zakona o zaščiti fašistovskega režima s smrtno kaznijo za atentatorje na kralja, regenta. kraljico, prestolonaslednika in glavarja vlade ter vsemi drugimi dosmrtnimi in nižjimi ka- azi. da znimi za manjše zločine, na kate-j naj ali znotraj pa ie menda še ved- ves nj,r0fl ?! Ja* ikrbmi ro riana^a ta zakon. Hrupa v ce-t Uo taka. kakor je bila tedaj. Slava , fenjp življenja sti.ie, gre za obstanek fašizma! Tibo. a zato tem ljuteje se vrši ta boj že cela štiri leta. a sedaj je dosegel vrhunec. Ore na videz za sankcijo zakona za zaščito države, v resnici pa zakona v zaščito fašistovskega režima, ki je vladarja doslej dosledno porival v stran, sedaj pa hoče s tem izjemnim zakonom svojega "Dueeia" popolnoma izenačiti ž njim še v onem. kar mu je ostalo. Smrtna kazen za atentatorja na življenje kralja, vladarja, smrtna kazen atentatorju na življenje glavarja vlade, — "Dueeia". stvoritelja in vzdrževalca fašistovskega režima! Jutri ali kak dan pozneje sprejme tudi senat izjemni zakon, potem pa naj ga vlada predloži kralju v sankcijo. Ali bo kralj sank-eijoniral zakon, ki izenačuje ministrskega predsednika ž njim. ali pravzaprav njega z ministrskim predsednikom, in samo zato, da si ta ministrski predsednik in njegova stranka preko glav vseh ostalih 42 milijonov duš naroda bolie zaščitita svoj obstanek, svojo dikta- KE> najboii- turo. ki jo preklinia v dno pekla: *»e na s\etu. t - i <*»: I Deset 1 e t lasno je. da .ie zasei-1 SVE2E floridske ORANŽE Sveie, sladke fioridske oranže — $3.00 zaboj; v vsakem je 300 velikin orani. Zdravo sadje. Zadovoljstvo zajamčeno. ali pa vrnemo denar. Mi p adamo express. Zaboj teh oranž je najlepše fcorično darilo. Denar pošljite z naročilom. ACME FAR MS Gainesville, Fla. vse nab6čnike, katerim smo poslali opomine, o-požar jamo, da bomo primorani vstaviti nadaljno pošiljanje lista, ako v kratkem ne obnove naročnine. UpravniStvo. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigama Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. ITALIJANSKE HARMONIKE Mi is-lflujc-mo in import t ramo raJsne prvovrstne ročno napravljene ITA-LIJANS KE HARMON I - Naše cene so nižje kot katero se da obdajati lrml im regenta č>*ij«rlh Izdelovalcev. Brezplačen pouk v nil„_» " - ' .'I pranju kupcem. PfilU po BREZPr«V^NI 1 R • kraljice in prestolonaslednika vri-j cenik - ruatta serenelli & co.> 1014 Blue Island Ave, Dept.76. Chicago. HI. slučaju s kako malenkostjo. Takemu človeku ne bo nikkdar zapu- načrtu za zašči stil Ijem kova, to je gotova stvar. Razventega pa je tudi stric Her-1 režima nima v s bert prepričan, da je tvoj brat že davno mrtev. Če bi ne bil mrtev, i vlači bi se bil gotovo že ojrlasil v teh dolgih letih. Mislim, da sva lahko nimi popolnoma pomirjena. Stric Herbert ne misli iia to, da bi omenil 'rarli tvojega brat v svojem testamentu, ker je prepričan, da je mrtev, jjavn — Da. da, to mislim tudi jaz. Le včasih se pojavi v meni takitaje rodbino, ako ne lju- mlf da Se zasigura Ttraljeva sank- Ilerbert temu mojemu bratu vedno prednost, kljub njegovi lahko niišljenosti. Stari gospod je bil pač vedno čudak. (iospa Losov je napravila z rokama kretnjo, kot da hoče nekaj odpoditi od sebe. t —Ne, nikakor ne. Kako moreš le priti na take misli? Xa kaj takega ne sinemo sploh misliti, ker me oropa vsega počitka. — Prav imaš. ne sme se več misliti na to. Sedaj pa me pusti samega/ Vidiš, cel kup pisem imam ter moram delati, draga Helena. Draga Ilclena pa je še enkrat globoko vzdihnila ter odjadrala' mom hotel potrditi glavarju vlade nato iz sobe. 'svoja čustva naklonjenosti, vdano- Tako se na primer lakoničnost obeh zborničnih predsednikov pri proslavi Mussolinija, še bolj pa! njegova lastna kratkobesednost ob tej priliki proglaša za proraču--njeno. Ko je predsednik senata Tittoni izpregovoril kratke besede : — Senat je s svojim spreje- To je seveda neumnost. N'akaj takega bi sploh ne smeli več misliti. liatn np ^o. kakor ga tudi ni bilo Tudi če bi bil moj brat Eric Še živ. bi ga stric Herbert težko imeno- preveč v poslanski zbornici ob o j? že zdavnaj morala potrditi v „jeRO v zakon poleg zaščite živ-val svojim dedičem, kaj ne? j poziciji 12 mož proti 341. in v ^c- j kralju in krogih, ki so ožje »veza-^ j jpnja j»iaVaria države le v name- Nemirno vprašanje je tičalo v teh besedah. Jnatu še tem mani. ker ni izklju'-e- n-, s kraljevo (iospa Losov je uneto prikrimala. j no. da se opozicija niti ne oglasi. — To je res. Kuno. Tega bi odslovil stric Herbert v najboljšem' ^ e tako razprava o zakonskem :ito fašistovskega sebi nikakšne pri- bert prepričan, da je tvoj brat že davno mrtev. Če bi ne bil mrtev, i vlaenosti. pa je vendar zelo žabi se bil gotovo že ojrlasil v teh dolgih letih. Mislim, da sva lahko nimivo vse ono. s čimer jo garnira popolnoma pomirjena. Stric Herbert ne misli iia to, da bi omenil parlament sam. še bolj pa ono no mnenje, ki se izraža šepe-pojavi v meni takjiaje od ušesa do ušesa, ker se gla-Rfrah, da bi mogel biti še živ, , . In nato. jaz mislim, da je dajal stric sno lie sme- KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jib bomo poslali onim, ki so jib že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodala; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda"*. rojake, naročajte se ha glas naroda". največji slovenski dnevnik v zdb državah. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t stari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prUlagJ in dru gib Mtvareh. Vsled na Se dolgoletne Izkušnje Vam mi za moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne braoparnlke. Tudi nedržavljsnl tamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti b1 morajo dovoljenje aU permit la Washington*!, bodisi ta euo leto ati 0 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en ineaec pred od po t o ranjena in to naravnost v Washington, D. C. na geaeralega naselni-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila t veljavo 31* julija, 1926 se nikomur več ne pofilje permit po pofill. ampak ga mora iti Iskati vsak posllee osebno, bodisi v najbllfnjl oaselni-ftkl urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo v proSnjl za prosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo Lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej pl5e za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuSčeuib v tem letu 670 priseljencev, tooa polovica te kvote Je določena za amerUke državljane, ki žele dobiti sem ~tarl£e in otroke od 18. do 2L leta in pa nt poljedelske delavce. Amertfiki džavljan! pa samorejo dobiti sem žene In otroke do 18. leta brez da bi bili Ste ti v kvoto, po. trebno pa je delati proSnjo v Washington. P redno podvsamete kaki korak, plfilte nam. FRANK SAKSER STATE BANK « CORTLAND! ST, NEW VOBK _ ® . . t M,