PoĐittno plačana v gotovini.
Leto LXXIL, št. 1$8
LJubljana, sobota 1$. Julija 1939
Cena Din \*—
iznaio vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din %
dO 10C vrsf č Din 2.50, Od 10° do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inserafnl davek posebei.    //    „Slovenski Narod4* velja mesečno
v Jugoslaviji Din 12—. za inozemstvo Din 25.—    //    Rokopisi te ne vračajo.
UREDNIŠTVO-IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA / Knafljeva ufica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24» 31-25 m 31-26.
Podružnice*   maribor, Grajski trg it. 7    //    NOVO MESTO. Ljubljanska cesta,
telefon It. 2o   //   CEDE, eelislco uredništvo: Sb*ossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65;
Stružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ   GRADEC,  Slomškov trg 5    //    Poštna  hranilnica v  Ljubljani  št. 10.351.
Jesenski manevri v Angliji:
VIJEK ANGLEŠKE VOJAŠKE PRIPRAVLJENOSTI
Do konca avgusta bo imela Anglija pod orožjem nad 1 milijon vojakov, o za dvamesečne manevre vse vojno letalstvo in vojno brodovfe — Kritični v septembru, bodo našli Anglijo pripravljeno na vse
pa bo mobilizirano ki utegnejo nastati
London. 15. julija, br. Dočim je na eni strani včerajšnja veličastna proslava 14. julija v Parizu dokazala, tako trdno sta povezani Francija in Anglija v obrambi svobode in miru. se pripravlja Anglija sedaj še na drugo prepričevalno manifestacijo, ki bo še bolj zgovorno potrdila, da so minili časi, ko se je moglo spekulirati na angleško omahljivost in popustljivost. Za mesec avgust m september so odrejeni veliki kombinirani manevri, pri katerih bo sodelovala suhozemna vojska, vojno letalstvo, vojna mornarica in civilna protiletalska obramba. To bodo največji manevri, kar jih ie bilo kdajkoli v Angliji. V to svrho so odobreni že vsi potrebni krediti.
Vsi listi se bavijo z ukrepi, ki jih je Anglija v zadnjem pol letu izvršila na polju državne obrambe in komentirajo službeno objavo, izdano včeraj v spodnji zbornici, po kateri bo imela Anglija v avgustu in septembru pod orožjem milijon vojakov. Pri tem podčrtava i o politični in
vojaški pomen napovedanih manevrov, ki
se bodo letos vršili predčasno in v največjem obsegu. Anglija hoče na ta način demonstrirati svojo oboroženo silo. obenem pa biti pripravljena na vse možnosti. Mnogo angleških politikov je namreč prepričanih, da bo evropska kriza meseca septembra dosegla vrhunec. Zato brez izjeme odobravajo ukrepe vlade, ki bodo omogočili, da bo Anglija pripravljena na vse.
Pariz, 15. julija, br. Listi komentirajo včerajšnjo izjavo ministrskega predsednika Chamberlaina, ki je naglasil. da bodo manevri, ki se bodo vršili avgusta in septembra, izrednega pomena. »Jour« poroča iz Londona, da je angleška vlada sklenila podvojiti meseca avgusta številčno stanje letalstva in vojne mornarice. Na ta način bo Anglija do jeseni, ko pričakujejo odločilne dogodke, v vsakem pogledu pripravljena. Dejstvo, da bo ojačanje domovinske mornarice izvršeno že prve dni avgusta, predstavlja vsekakor najboljši odgovor onim, ki še vedno računajo s tem, da bi moglo priti do novega Monakovega.
Manifestacija francoske sile
Pri včerajšnji proslavi se je pokazalo popolno edinstvo francoskega imperija
Pariz, 15. julija. AA. Listi komentirajo včerajšnji nacionalni praznik imperialnega edinstva in prisrčnega sporazuma ter enodušno ugotavljajo, da je bil včerajšnji dan manifestacija francoske sile ter odločnosti, zoperstaviti se politiki sile. »Ma-tin« piše: Moč francoskega imperija se je včeraj jasno pokazala. V Pariz so prispele imperialne legije iz vseh krajev sveta, da dokažejo vdanost 60 milijonov Ljudi raznih polti, ki jih je Francija napravila srečne. Prisrčen sporazum z Anglijo je kovač nezlomljivega demokratskega reda na svetu na osnovi najplemenitejših idealov in skupnih interesov. Včeraj se je vršila največja parada v korist miru, zadnji opomin onim. ki niso razumeli Ljubezni francoskega naroda napram vsemu onemu, kar je Človečansko. »Jour« piše: Angleži in Francozi so pripravljeni žrtvovati svoje življenje v primeru, ako bi kdo napadel njihove svete pravice in njihova ognjišča. To je jasno dokazal včerajšnji dan. »Petit Journal« ugotavlja, da se Francija in Anglija nahajata zdaj v položaju, da lahko mirno gledata v bodočnost s prepričanjem, da sta sposobni ne samo za obrambo njunih interesov in pravic, temveč tudi za obrambo pravic in svobode vseh narodov.
»Figuro« pravi, da je bil najbolj ginljiv trenutek včerajšnjega veličanstvenega dopoldneva oni, ko so Francozi mogli pozdraviti slavno angleško vojsko. Navdušenje ljudstva je doseglo ob tej priliki vrhunec. »Epoque« naglasa včerajšnje parade ter pravi, da sta moč in red francoske vojske navdušila množico. Pariz je bil v patriotizmu, ki ga je mogoče primerjati samo s patriotizmom največjih trenutkov njegove zgodovine. »Oeuvre« pravi, da včerajšnji dan ni bil samo sim-
bol moralnega edinstva Francije % dragimi rasami, temveč Je bil tudi simbol skupne volje dveh imperijev ohraniti mir in svobodo. Leon Blum piše v »Popu-lairu«: Naša Francija Je Francija 14. Julija 1789, Francija, ki je dala deklaracijo pravic človeka, Francija, ki je začela moderno dobo razuma, pravice in svobode, Francija, ki se je uprla tiranstvu in ki je proglasila bratstvo vseh narodov.
Tunis za Francijo
Tunis, 15. julija. AA. Havas. Muslimansko prebivalstvo Tunisa se je vidno udeležilo slavnosti o priliki včerajšnje proslave francoskega nacionalnega praznika. Predstavniki muslimanov v Tunisu so izrazili svoj vdanost Franciji ter voljo, da branijo domovino in svobodo Francije. Tuniško prebivalstvo je poslušalo snoči z navdušenjem govore predsednika republike in predsednika vlade Daladiera, ki so jih prenašale radiopostaje. Podpredsednik velikega sveta Ahmed Senik je imel govor, v katerem je potrdil vdanost Tunisa Franciji.
Angleški vojni minister o francoski vojski
Pariz, 15. julija. AA. Havas. Pred odhodom iz Pariza je angleški vojni minister Hore Belisha izjavil sotrudniku Ha-vasa svoje občudovanje moči in mirnosti Francije. Naši oddelki, je dejal Hore Belisha, so zares ponosni, da so lahko sodelovali pri tako sijajni paradi čet, in da so mogli izvršiti svojo nalogo skupno s francoskimi vojaki. Prepričan sem. da je zveza naših sil s Francijo d-"v~ -->~avna in upravičena.
„Narodi so se prebudili. •
Lloyd Georges o braniteljih in m***~**~ versajskega miru
London, 15. julija, br. Na banketu, ki je bil prirejen na čast novoimenovanega angleškega veleposlanika za Ameriko, je govoril med drugim tudi Llovd George, znani zagovornik versajske mirovne pogodbe. Med drugim je dejal:
Svet, kakor ga je hotela zgraditi ver-sajska mirovna pogodba, je mnogo boljši °d sveta, ki so ga zgradili rušilci Ver-""SŠ** Narodi- ki bi jih bil moral ver-sajski mir osvoboditi in jim dati nacionalno samostojnost, ječe danes zopet pod jarmom drugih narodov in žive v strahu, da ne izgube svoje komaj pridobljene svobode ~t ^-t,^ vojaška carstva so na-
stala na ruševinah bivših svobodnih držav. Novi oblastniki mislijo, da Je svoboda že sama po sebi veliko zlo. Toda tako dolgo, dokler se je to naziranje omejevalo na njihovo lastno ozemlje, ae ni smatral nihče za poklicanega, da so temu zoperstavi. Toda sedaj, ko so zaceli svoj nauk širiti preko svojih meja, predstavlja to nevarnost za vso človeško civilizacijo. Vsi narodi so se prebudili iz spanja. Sicer že precej pozno, toda ne prepozno, da ne bi mogli tudi ob tej pozni uri zaustaviti to naziranje. kajti despotizem ae vedno zruši, čim naleti na resnejši odpor.
4»
Zakaj podpira Anglija oboroževanje svojih zaveznikov z velikimi krediti
Zanimiva razprava v spodnji zbornici
London, 15. julija, br. V spodnji zbornici se je včeraj pričela razprava o načrtu zakona, po k *1 erem naj bi se krediti zavoda za zunanjo trgovino povečali za 60 milijonov funtov. Državni podtajnik za zunanjo trgovino Hudson, ki ie podrobno utemeljeval predloženi zakonski načrt, je med drugim poudaril: Ce pomenijo politične zveze z drugimi državami ojačeva-
nje miru, tedaj je potrebno, da so te države kolikor mogoče močne, da bodo dejansko služile visokim skupnim smotrom. Obrazložil je, da se bodo ti krediti v prvi vrsti uporabili za začasno kritje stroškov za dobave vojnih in drugih potrebščin prijateljskim državam, v prvi vrsti Poljski, Turčiji, Rumuniji in Grčiji. V debato je posegel tudi zastopnik delavske opozicije,
To bo opomin, ki bo vsekakor krepkejši od naj krepke j ših besed. »Ordre« poroča, da bo danes nastopilo službo v Angliji 30.000 novih rekrutov, tako da bo že od tega dne dalje imela Anglija skupno z iz-vežbanimi rezervami en milijon vojakov. Motivi angleških manevrov so nopolnoma jasni. Tudi polet angleških bombnikov, ki bodo zapustili angleško obalo in krožili nad Baltskim morjem ter se končno spustili na Poljskem, bo vsemu svetu izpričal, da so jamstva, ki jih je dala Anglija Poljski, zelo resna.
London, 15. julija, br. Angleški vojaški krogi se mrzlično pripravljajo na velike manevre, ki bodo meseca avgusta in septembra, to je v Času. ki utegne biti najbolj kritičen za svetovni mir. Po podatkih >News Chronicla« bo pri pomorskih manevrih sodelovalo 80000 mornarjev rezervistov ter 150 vojnih ladij. Admirali-teta je odredila, da se aktivni vojni mornarici priključi še 100 rezervnih vojnih ladij, ki po svetovni vojni še niso bile mo-
bilizirane z izjemo kratke dobe lanskega septembra. Od aktivnih vojnih ladij bo sodelovalo na manevrih 6 vojnih ladij I. reda, pet velikih križar k. ena manjša križar ka, dve matični ladji za letala tri flo-tilje rušilcev. 50 podmornic in večje število pomožnih ladij. Po informacijah »Ti-mesa« so obrambne eskadre organizirane tako, da ima vsaka po 21 križar k, enega minonosca, eno matično ladjo za letala. 49 rušilcev. tri transportne ladje, pet ladij za odstranjevanje min in večje število oboroženih tovornih in transportnih ladij. Na kopnem bo sodelovalo 150.000 mož redne vojske, 150.000 mož teritorialne vojske, 30.000 rekrutov narodne obrambe, v letalstvu pa bo sodelovalo nad 150 tisoč mož.
Vsi listi odobravajo odlok vlade, da se zbere vojska že v mirnem času in se ne čaka, da bi napočili kritični trenutki. Vsi listi se strinjajo v tem, da bodo ti manevri pokazali višek angleške vojne pripravi j enosti.
ki je ogorčeno zavrnil očitke, da bi Velika Britanija na ta način plačevala one. ki se hočejo zanjo boriti. Velika Britanija se bo zase sama borila. To v najboljši meri dokazujejo ukrepi, ki so bili doslej izdani za njeno obrambo in oborožitev. Velika Britanija pa ve, da je mir najbolj-
ša garancija za nov razvoj blagostanja na svetu. Zato je pričela ustvarjati mirovno fronto. Ce pa hoče, da bodo države, ki so v tem bloku, močne, mora skrbeti, da jim ne bo primanjkovalo sredstev za njihovo oborožitev.
Nobenih pogajanj Berlin — Varšava
V Gdansku se nadaljnje militarizacija
London, 15. julija AA. Reuter poroča iz Varšave, da se po vesteh iz Gdanska položaj ni spremenil, edino širjenje lažnivih vesti je nekoliko ponehalo. Toda poljska vlada ni zadovoljna s položajem v G dansku ter pozorno spremlja razvoj. Po obvestilu iz poučenih krogov se ne vodijo nobena pogajanja med poljsko in nemško vlado. V Varšavi trdijo, da se v Gdansku še naprej vršijo priprave za militarizacijo, tako da vlada tam še nervozno razpoloženje. Člani prostovoljske legije križarijo po ulicah Gdanska. V Gdansk je prispelo več nemških novinarjev.
Varšava, 15 julija. AA Reuter. Uradni predstavnik vlade je izjavil glede formalnega podpisa angleško-poljskega pak-
ta, da je že za časa Beckovega obiska v Londonu bil dosežen popoln sporazum, ter zato ni nobene ovire za podpis takega pakta. Vendar se ne more še povedati točen datum, kdaj bo ta pakt podpisan.
Varšava, 15. julija, br. Po poročilih iz Gdanska je policija napravila racijo na demokratske elemente v Gdansku. Okrog 70 ljudi je bilo aretiranih. Gdanska policija objavlja, da gre po večini za bivše socialne demokrate, pri katerih so našli orožje in municijo. V Varšavi so bile te vesti sprejete z veliko pozornostjo, ker so s tem gdanske oblasti uradno priznale, da obstoja med gdanskimi Nemci opozicija proti narodno socialističnimi režimu v Gdansku.
Zakaj je moral Grandi iz Londona
Očitajo mu, da je prevnet zagovornik sodelovanja med Italijo in Anglijo
London, 15. julija, br. Dolgoletni italijanski poslanik v Londonu Dino Grandi je imenovan za pravosodnega ministra in bo že te dni prevzel svoje novo mesto. Mudi se že dalje časa v Rimu. Mislijo pa, da se bo za kratek čas vrnil v London, da bi osebno izročil svoja odpoklicna pisma angleškemu kralju. Angleška vlada dose-daj službeno še ni obveščena o odpoklicu italijanskega poslanika. O vzrokih, ki so dovedli do te spremembe na italijanskem poslaništvu v Londonu, so v londonskih diplomatskih krogih deljenega mnenja. Na eni strani se zatrjuje, da Grandiju ni prijalo ostro angleško podnebje ter da je resno obolel, »Daily Telegraph« pa poroča iz Rima. da ima odpoklic Grandi j a politično ozadje. Po informacijah lista sta zahtevala njegov odpoklic zunanji minister
Ciano in tajnik fašistične stranke S tarace, ker da vodi Grandi preveč anglofil-sko politiko. Na zadnji seji velikega fašističnega sveta je v razpravi o mednarodnem položaju opozarjal na to, da po njegovem prepričanju Anglija ni več pripravljena dajati še nadaljnje koncesije in voditi politiko popuščanja, marveč da se ne plaši niti vojne proti osovinskim državam. Tudi v londonskih krogih so vedno smatrali Grandija za zagovornika ita-lijansko-angleškega sodelovanja. Mussoli-ni prvotno ni hotel nič slišati o odpoklicu Grandija iz Londona. Vdal se je šele po daljšem oklevanju, vendar pa je vztrajal na tem. da vstopi Grandi v vlado, ker Mussolini ne bi želel pogrešati njegovih nasvetov, ker ceni Grandija kot spretnega diplomata in sposobnega državniika.
Začetek pogajanj v Tokiju
Japonci nadaljujejo kampanjo proti Angliji Napovedi japonskega tiska
Tokio, 15. julija. AA. Reuter poroča, da so se v zunanjem ministrstvu začela angleško-japonska pogajanja.
Japonski tisk pripisuje velik pomen angleško-japonskim pogajanjem,   ki   so se i danes začela Listi pravijo med drugim, da je današnji dan diplomatični dogodek prve vrste in da je najpomembnejši od japonsko-sovjetskih pogajanj sem, ki so se vršila L 1933. Takrat so se vršila med j Japonsko in Rusijo pogajanja o odkupu i železniške proge v severni Madžuriji. Li- j sti trdijo, da bodo pogajanja vplivala na I vojno na Kitajskem   ter usodo vzhodne Azije sploh. Listi enodušno zahtevajo od japonske vlade, naj zavzame odločno sta- ! lišče. »Kokumin Simbun« naglasa, da je potrebno, da se protiangleška akcija nadaljuje, ker je treba Anglijo prisiliti, da spremeni   svoje stališče   glede Daljnega vzhoda. »HoČi Simbun« pravi, da so se •
pogajanja začela po blokadi Tiencina, ki traja mesec dni. List ne pričakuje od pogajanj mnogo koristi- Trdi, da bi bilo bolje pogajanja prekiniti, kakor pa pristati na kompromisno rešitev.
Peking, 15. julija. AA. Po vesteh iz Japonskega vira je izvršilni odbor pokreta proti Angliji poslal ultimatum Angležem, ki prebivajo v Kajfengu, naj v roku 4 dni zapustijo mesto. Med Angleži, ki so zaradi ultimata prizadeti, se nahaja veliko število misijonarjev.
Tokio, 15. julija. AA. Agencija Domej poroča iz Cingtava. da sta dva Kitajca vrgla dve bombi na angleški konzulat Bombi sta poškodovali fasado poslopja. Agencija Domej dostavlja, da so atentatorji oči vi dno hoteli ustvariti s tem neugodno ozračje za pred stoječa angleško-japonska pogajanja v Tokiu v zvezi z ureditvijo vprašanja Tiencina.
Gospodarska pogajanja z Italijo
Beosrad, 15. julija p. Poročali smo že. da se bodo na pobudo iz Rima 23. t m. pričela nova gospodarska pogajanja z Italijo v okviru zasedanja stalnega jugoslo-vensko-italijanskega trgovinskega odbora. Sedaj je bila imenovana naša delegacija za ta pogajanja. Vodil jo bo pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovie. Delegacija bo krenila na pot že te dni.
Ciano se vrača
San Sebastian, 15. julija. AA. Štefani: O razgovoru, ki ga je imel italijanski zunanji minister Ciano z generalom Fran-com je bilo izdano uradno obvestilo, ki Pravi, da sta oba državnika rarpravliala o vseh problemih, ki se neposredno ali posredno tičejo obeh držav. Probleme sta proučila oba državnika iskreno in v popolnem zaupanju, ki označuje odnošaje med obema narodoma, ki sta nerazdruž-ljivo zvezana z Nemčijo. Prisrčni odnosa ji med obema državama so našli izraza v manifestacijah in prisrčnem sprejemu, ki ga je Španija priredila predstavniku du-ceja, kakor tudi v govorih, ki sta jih izmenjala Franco in Ciano. Ugotovljena je bila popolna enakost stališč in predlogov tako v govorih kakor tudi v sklepih, da se obstoječe sodelovanje pospešuje ter goji prijateljstvo med Italijo in Španijo, ki pomeni pozitivno stvarnost v evropski politiki. To prijateljstvo in sodelovanje je tako, da služi namenom, ki jih želita duce in Franco, in ki so v interesu splošnega reda in civilizacije.
BARCELONA, 15. julija, i. Italijanski zunanji minister grof Ciano je v spremstvu zunanjega ministra Jordana in vojnega ministra generala Daville obiskal San Sebastian, kjer mu je bil prirejen ve~ lik sprejem. Popoldne je prisostvoval bi-koborbam. Iz San Se bas tiari a se odpelje v Bilbao, nato pa v Madrid in Toledo.
Angleška propaganda v Nemčiji
LONDON, 15, julija. L Ostri Gobbelsov odgovor na p_smo angleškega publicista j King-Hola je zbudil v prestolnici precejšnjo pozornost. Vsi današnji listi prinašajo obširne komentarje k Gobbelsovemu govoru, zavračajoč njegove trditve, da je i King Hol ta pisma razpošiljal z vednost-' jo zunanjega 'rada.  T   - - -    « -
K tem komentarjem pišejo _ našnjl nemški jutranjiki, da je pisanje angleških I listov nov dokaz, da ne gre za delo posa-, meznika, temveč za široko zasnovano akcijo      mu je v ozadju Forreign Office.
Grčija in Egipt
Atene, 15. julija AA. Atenski listi prinašajo sledeče uradno poročilo o obisku egiptskega zunanjega ministra Janje paše v Atenah:
V toka obiska v Atenah od 11. do 13. t. m. je egiptski zunanji minister Abdel Fetah Janja paša bil sprejet pri prestolonasledniku ter je imel več razgovorov s predsednikom vlade in zunanjim ministrom Metaxasom. Ti razgovori so se vršili v največji prisrčnosti ter so potrdili tradicionalno prijateljstvo, ki veže Egipt in Grčijo ter skupno željo, da se nadaljuje sodelovanje, ki sloni na popolnem zaupanju in ki ima za cilj pospeševati kulturne in gospodarske odnošaje med obema državama. Egiptski zunanji minister Janja paša je odpotoval včeraj opoldne iz Aten v Egipt.
Tudi Švedska se oborožil je
Stockholm, 15. julija AA. Vlada je določila izredni kredit 65 milijonov švedskih kron za potrebe vojske in letalstva ter za nakup vojnega materiala.
Grofica Tolsto] umrla
Riga, 15. julija. AA. Štefani. Iz Moskve poročajo, da je umrla grofica Marija Tolstoj, žena grofa Sergeja Tolstoja, sina likega ruskega pisatelja
Narotafte, fltafte in širite
»Slovenski Narod«!
Borzna poročila.
Carin, 15. julija, Beograd 10. — Pariz 11.75, London 20.7675, 5ew York 443.56, Bruselj 75.85,   Milan   23.34, Amsterdam 235.90, Berlin 178. — Praga 15.125, Va*-sava 83.50, Sofija 5.40, Bukarešta 3J6.
Stran 9
»SLOVENSKI NAROD«,»i»ta, M. >*>» m.
V
158
Rdeči križ vabi
Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa Je sklenil začeti smotrno akcijo za pristop prebivalstva dravske banovine k društvu RK in sodelovanje pri nJem. To je storil zlasti zato, ker se je iz poročil svojih edinic in upravnih oblasti prepričal, da ovira razmah nase organizacije med drugim tudi nerazumevanje širših plasti prebivalstva za vzvišene cilje Rdef-čega križa.
Ena teh akcij je tudi založba večjega števila letakov, ki jih banovinski odbor RK razširja po vsem svojem področju. Le. tak vsebuje naslednje lepe misli iz spomenice holandskega RK:
»Jaz sem Rdeči križ. Ustanovila me je Človeška milosrčnost. Moj nameri je dobrota, ljubezen, usmiljenje. Jaz sem angel
varuh  človeštva. Ne  poznam nobenega
razločka med plemeni, narodi, verstvi. Sejem samo seme plemenite čednosti — nesebičnosti! Moj smoter je, da napravim ljudi dobre. Moje delo ne pozna počitka. Hodim po svetlobi, ne bojim se teme in ne skrbe me ovire in težave. Odklanjam vojno. Bojevnikom lajšam rane. Prinašam jim tolažbo. Skrbim za padle v vojni. Pomagam ranjenim. Povijam jim rane in bla. žim jim bolečine. Pokopavam mrtve junake in varujem njihove grobove. Hodim po vseh domovih. Bivam v bolnišnicah. Nobe. na nevarnost me ne odvrača pred nalezljivimi boleznimi. Obiskujem bolnike. Pomagam invalidom in tolažim vse druge ne. srečnike. Prijatelj sem in dobrotnik vseh narodov. Moja pomoč sega preko morja do najbolj oddaljenih krajev. Pomagam vsem narodom, ki so trpeli v vojni. Vsi narodi me spoštujejo. Pod mojo zastavo se zbirajo milijoni ljudi, pripravljeni za vsako žrtev. Varuh sem človečanstva. Moje zna. menje je križ, znamenje OdreŠenika, simbol ljubezni. Jaz sem Rdeči križ. Pristopite v moje vrste vsi, ki imate dušo in ple_ menito srce! Tako naj vam Bog pomaga!«
Kaj pričakuje Rdeči križ ?
Rdeči križ danes prosi Tebe, prosi mene, prosi vse domoljubne rojake, ki jih ne veže vojaška dolžnost, — posebno naše žene in dekleta, — da, se priglase pri odboru Rde čega križa v svojem kraju za prostovoljno službo v primeru elementarne nesreče, epidemije, posebno pa za primer vojne. Take vrste službe bi bile: upravno-računsko de_ lo v bolnišnicah, ambulantah, postajah za prvo pomoč in drugih napravah Rdečega križa, dalje za razna druga dela pri omenjenih ustanovah, kakor za kuhanje, pranje, snaženje in službo v skladiščih, za izdelovanje perila, za sprejemanje in oskrbo beguncev, za zbiranje darov v denarju, v pridelkih in izdelkih itd.
Pridi, vsako, dobro delo je plemenito, dvakrat plemenito, če je storjeno iz lju_ bežni revežu, siroti, bolniku, ranjencu, beguncu.
Priglasi se pri odboru Rdečega kriza v svojem kraju takoj! Vsaka pomoč nam je dobrodošla. Ti. ki moreš Rdeči križ tudi
podpreti, postani njegov redni član m plačuj mesečno za njegovo plemenite svrhe po 2 din. Kdor more več Žrtvovati, naj nakloni Rdečemu krilu prostovoljne prispevke na naš račun štev. 11.862 pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 6e nisi premožen, pristopi kot podporni član z mesečnim prispevkom 50 par. Ako naj Rdeči križ izpolnjuje svoje dolžnosti, mora imeti na razpolago zadostna denarna ared. stva! Zato ne odlašaj ln stopi v naše vrste, ko Te vabijo naši poverjeniki. Razumevaj vzvišene naloge društva Rdečega krila in pomagaj jih Izpolnjevati!
Današnji čas mora vzbuditi v vsem narodu zavest, da je treba vse sile žrtvovati organizaciji ki deluje v korist vsega naroda!
Bolničarski tečaj RK
Ljubljna, 15. julija Pododbor Rdečega križa za mesto Ljubljana je včeraj z intimno slovesnostjo končal bolničarski tečaj, ki se je začel 25. aprila. Ta tečaj je bil nekako jubilejni, ker je bil dvajseti, ki jih je priredilo društvo za časa svojega delovanja.
V telovadnici liceja so se zbrali vsi tečajniki in tečajnice, ki jih je pozdravil predsednik pododbora dr. O. Fettich. Toplo je pozdravil zastopnika župana mestnega fizika dr. Rusa, predsednika banovinskega odbora RK dr. Krejčija m zastopnike vojne bolnišnice. Nato je v kratkih besedah razložil pomen Rdečega križa, ki ima po zakonu v mirnem Času dolžnost pripraviti pomožno sanitetno osobje za nego bol- j nikov, ranjencev in ponesrečencev in jih vzposobiti tudi za primer elementarnih nezgod in epidemij. Izobrazba obstoja iz teoretskega pouka po zdravnikih in praktičnega vežbanja v bolnišnici. Po dovršenem tečaju morajo udeleženci polagati pred komisijo pismeni, ustni in praktični izpit. Absolvent dobi nato posebno legitimacijo ta naslov prostovoljnega bolničarja. S to legitimacijo ima potem dolžnost nuditi prvo pomoč pri nesrečnih primerih kjerkoli in mora sodelovati pri vseh poslih, ki imajo namen čuvati narodno zdravje. Ta pomoč je brezplačna, le če traja šest tedov, imajo pravico do primerne nagrade. Dr. Fettich se je zlasti zahvalil šefu tečaja dr. Misu, dalje dr. Rusu ta dr. M. Ahčinu in dr. Ko-larju, ki je v vojni bolnici sodeloval v tečaju. Vseh tečajnikov je bilo 65 od tega 62 žensk. Po kvaliteti in doseženih uspehih je bil to doslej najboljši tečaj. Govornik je naglasil, da se je dosedanjim 235 aktivnim samarijanom pridružilo s pravkar dokončanim tečajem še 65 novih in bo torej RK zdaj razpolagal s 300 aktivno delujočimi v samarijanskem odredu.
Ko je dr. Mis v lepem govoru pohvalil tečajnike in prečital nekatere najboljSe pismene naloge, je dr. Fettich razdelil absolventom tečaja legitimacije in jih obenem zaobljubil.
Novomeška dijaška kuhinja
Rednih članov je od leta do leta manj, dobrotniki so pa
podpore zelo skrčili
Novo mesto, 14. julija Pred dnevi je imela novomeška dijaška kuhinja svoj letni poslovni sestanek, katerega so se udeležili vsi upravni funkcionarji s predsednikom infl. prostom g. K. Čerinom na ćelu. Splošen pregled poslovanja kuhinje, v kateri se je prehranjevalo za mal denar mnogo revnih dijakov — nekateri sploh brezplačno — je podal požrtvovalni gospodar g. D. Matko. Njegovo poročilo omenja, da posluje kuhinja že tretje leto, ki se je pričelo z blagajniškim preostankom 5285.25 din v denarju, v blagu pa je bilo na zalogi 210 kg fižola, 7 kg masti in 5 ms drv v skupni vrednosti 826 din. S to podlago se je pričelo lansko poslovanje kuhinje, ki je sprejela v začetku šolskega leta 78 dijakov na prehrano in sicer 49 gimnazijcev in 29 dijakov iz meščanske Šole. To število pa se je ob koncu leta skrčilo. Nekateri so si preskrbeli prehrano pri privatnikih, eni pa so odšli iz mesta. Običajno jc sedelo pri kosilu 55 dijakov, če so imeli popoldanski pouk pa jih je bilo do 80, seveda s to razliko, da so se tisti, kolikor jih je bilo več, redno prej prijavili za kosilo. K večerji je hodilo 40 do 4;> dijakov. V času ostre zime od 7. jan.
do 5. aprila pa je bilo v kuhinji na prehrani še 34 učencev  ih učenk  osnovne šole.
Do kraja šolskega leta je to število seveda padlo na primerno višino. Začetno število je bilo odločno preveliko, ker za omenjeno število dijakov ni bilo prostora v jedilnici, dasiravno je precej obširna. Kosilo se je moralo deliti pri tem številu na tri obroke. Ta letošnja izkušnja pa naj bi bila nauk in navodilo za prihodnje leto.
Ker je kuhinja mlada, majhna in še neupoštevana dobrodelna ustanova, v resnici ne zmore še velikih bremen, ki jih povzroča prehrana tolikih  ljudi. Spričo skrajno
slabe letine je bila kuhinja prisiljena, da
je brezplačne obede reaucirala na najnižje možno   število.      Nekateri   dijaki  pa  so k
prehrani prispevali. Kosilo in večerja se je zaračunalo po 5 din dnevno. Vsega zneska
ni plačeval skoro nihče. Vsi so imeli popuste in druge olajšave. * Polovično ceno 2-50 din je plačevalo 10 dijakov, četrtinsko 1.25 din pa 30 dijakov. Pri plačevanju so se izkazali za boljše plačnike dijaki meščanske
šole, ker so učenci k prehrani sami še nekaj prispevali, je bila hrana v dijaški kuhinji prav dobra in izdatna. To se je videlo predvsem na samih abonentih, ki so imeli zdrava rdeča in okrogla lica.
Žal, spričo vseh naporov pa ustanova nc najde med ljudmi dovolj razumevanja za svoje človekoljubno delo. Rednih članov jc iz leta v leto manj, dobrotniki pa so svoje prispevke zelo skrčili. Tudi občine, za-i vodi in banovina so znižali svoje prispevke. I Če dobrodelna dijaška kuhinja ne bi ob pričetku šolskega leta apelirala na učence same, bi morala svoje poslovanje popol-. noma  ustaviti.   Pri  nabiranju   živil  so se j  predvsem   izkazali   učenci   meščanske šole, dočim so se gimnazijci pokazali kot popolnoma desinteresirani na stvari. Prostovolj-: ne zbirke učencev in nekaterih odbornikov j so vrgle 431 kg krompirja, 85 kg pšenice, ! ki jo je podaril župnik iz Šmihela, kakor j  tudi okrog 200 glav zelja, 170 kg moke sta 1 darovala trgovca Turk in Pavčič. Na ra-! čun prehrane so dali starši 968 kg krom-j pirja, 30 kg ješprena, 193 glav zelja, 125 kg moke. K temu se je moralo dokupiti še ! ostalo.
Kuhinja je  porabila 6219 kg krompirja, 582 kg moke, 128 kg masti, 72 kg ocvirkov,
391 kg mesa, drv pa je bilo porabljenih 28 nv\ Kuhinja je pripravila za zimo tudi
2 kadi zelja in 1 kad repe. Inventar, s katerim je občina preskrbela dijaško kuhinjo se tudi počasi obrablja in ga bo treba polagoma nadomeščati. Poraba drugih kuhinjskih potrebščin se je zvišala. Spričo tega so izdatki v računskem zaključku tudi večji od lanskih. Računati se moia s postavko 13.238.75 din, kolikor so plačali učenci med letom. Kuhinja je med letom izdala 13.552 kosil in 7202 večerji, kar dovolj pove. kolike važnosti je dijaška kuhinja v našem
mestu, kjer posecajo šole večinoma sinovi in hčerke revnih staršev. Ob  tej  priliki sc
dijaška kuhinja v imenu svojih gostov prav iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom in jih prosi, da ji ostanejo tudi nadalje naklonjeni. Ustanovo bo mogoče vzdrževati v naprej samo z združenimi močmi, kar je vsekakor naša dolžnost, saj gre za naš rod in našo učečo se mladino.
Kako se fe razvijalo gospodarstvo zadnje
Povečanje industrijske delavnosti po sveto kot posledica oboroževalnega tekmovanja
Ljubljana, 15. julija.
Po podatkih Narodne banke, objavljenih pravkar o gospodarskem življenju v naši državi prvih 5 mesecev letos, je označena
kot splošna karakteristika povečanje industrijske delavnosti skoraj v vseh večjih
državah. Razumljivo je, da je to vplivalo tudi na nase gospodarstvo. To povečanje
industrijske delavnosti pripisujejo predvsem oboroževalnemu tekmovanju, nikakor pa ne naravni gospodarski konjunkturi. Da ne moremo govoriti o konjunk-
I turi, spre vidimo že po tem, da se je pokazal v svetovni trgovini pri sezonskem
blagu zastoj.
Tudi v naši  državi je bila industrijska
delavnost prvih 5 mesecev letos živahnejša kakor zunanja trgovina. Izvoz se je
znatno zmanjšal, v primeri z 1. 1937 je bil za 14.5% manjši (lani 16#>), vendar le
po količini, med tem ko je po vrednosti skoraj dosegel vrednost predlanskega iz- | t voza. Tudi to je treba pripisovati mrzlič-i ni delavnosti oboroževalne industrije, iz- 1
vazali smo namreč v veliko večji meri rude in kovine kakor lani. Zato je bila vrednost izvoza prvih 5 mesecev letos le 1.7% manjša od izvoza v Istih mesecih predlanskim (lani celo 16.2% manjša). Lani smo izvozili v prvih 5 mesecih po vrednosti za 19.1% manj rud in kovin kakor
predlanskim, letos smo jih pa celo za 2.9% več.
Uvažali smo nekoliko manj kakor lani in sicer za 43% Značilno jo pa predvsem, da je lani znašal uvoz v istih mesecih v primeri s predlanskim letom 29.5% več. Po vrednosti je bil uvoz letos za 6% manjši kakor predlanskim, med tem ko je bil lani za 12.4% večji. Število naloženih vagonov je bilo letos za 3.6% manjše kakor lani, ko je bilo za 13.1% večje kakor predlanskim.
Zaradi zastoja v trgovinski delavnosti so se pocenili kmetijski proizvodi. Cene rastlinskih proizvodov so upadle v primeri s
cenami lani za 2.4%, a lani so bile celo za 29.2% višje kakor predlanskim Cene živine in tako zvanih živalskih proizvodov so upadle za 3.8%.
Poživi j en je se pa kaže v industrijski delavnosti, vendar le absolutno, a relativno se kaže tudi zastoj. Rudarska produkcija se je povečala za 7.4% od lani, ko je pa bila za 18.7% večja od predlanske; to se pravi, da ni več naraščala kakor lani, kar pomeni relativno zastoj. TopilniŠka produkcija je bila lani za 21% večja kakor lani, a lani je porasla v primeri z predlanskim celo za 36.1%. Industrija je bila letos slabše preskrbljena s surovinami kakor lani, pač zato, ker je bil zmanjšan uvoz. Dobro je pa bila preskrbljena s polfabrika ti. izvzemši bombažno predivo, ki je je bilo uvoženo za 16 milijonov manj.
Promet na efektnih borzah je bil manjši od lanskega za 5.8% (lani za 16.5% kakor predlanskim). Denarne vloge pri državnih zavodih so znašale 31. maja 2.669 milijona din, lani 2.746 mil. in predlanskim 2.415 milijona din. Torej tudi neugodna slika. Pri vseh bankah in hranilnicah so znašale vloge lani 31. maja 11.702 milijona din, letos pa 10.968 milijona din ali 734 milijona din manj.
Lani so državne finance v prvih 5 mesecih izkazovale 700 milijonov din suficita, letos pa samo 164 milijonov. Značilno je, da so se dohodki trošarin "letos povečali za 25.7 milijona din, čeprav so bili skupni dohodki mnogo manjši.
Povratek Sokolov iz Sofije
Ljubljana, 15. julija Ljubljanski posebni sokolski vlak je prispel ponoči ob 2.06 na glavni kolodvor. Kljub pozni uri se je zbrala na peronu velika množica prijateljev in sorodnikov udeležencev sofijskega zleta, da jih po 10 dneh pozdravi na domačih ljubljanskih tleh. Ko je privozil vlak na postajo, so zadoneli viharni pozdravi »Zdravo«. Iz železniških voz pa so se prav tako oglasili pozdravi »Zdravo«. Zaradi pozne ure je odpadla vsa bučna manifestacija, vsi so se bratsko pozdravili in odšli po najkrajši poti na svoj dom. Notranjci so se takoj odpeljali dalje z brzovlakom, dočim so Dolenjci odpotovali davi s prvim jutranjim vlakom.
Kolikor smo mogli dobiti nekaj izjav posameznih udeležencev, smo razvideli, da so bili vsi izredno zadovoljni v bratski sosedni državi. Jugoslovensko sokolstvo Je bilo na vsakem koraku deležno spontanih ovacij in manifestacij, poudariti moramo še. da so tudi Bolgarom najljubši in naj-milejši Slovenci. Udeleženci ljubljanske župe so odpotovali iz Sofije v četrtek 13. t. m. ob 20.30 in so se med potjo ustavili tudi na Oplencu, kjer so se poklonili na grobu prvega in nepozabnega Sokola Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Iz Mladenovca so potovali do Oplenca z avtobusi. Na grobu se je v krasnih in pietetnih besedah spomnil kralja Mučenika župni prosvetar br. prof. Lojze Merčun. Njegov govor je segel vsem globoko v srce in marsikatera solza je spolzela po licu ob spominu na nesmrtnega kralja Aleksandra ... Iz Mladenovca so se izletniki odpeljali proti Beogradu, kjer pa so takoj
zavili na Savski most in se potem po srem-skih in hrvatskih ravnicah srečno pripeljali v Ljubljano. Prepričani smo. da so vsi udeleženci sofijskega zleta odnesli najlepše in najboljše vtise iz bratske Bolgarije in da so se prijateljske in sokolsko-junaŠke vezi še bolj utrdile.
Priprave za razstavo
Ljubljana, 13. julija Priprave za  razstavo slovenske obrti, ki bo od 7. do 16. oktobra v Ljubljani, so se
že pričele. Razstavni odbor je prejel obvestilo dvorne pisarne, da jc pokroviteljstvo nad razstavo prevzel Nj Vis. knez namestnik Pavle.
Udeležba. Jubilejne razstave se more udeležiti vsak obrtnik iz Slovenije s predmeti lastne obrtniške proizvodnje ki jih posebna ocenjevalna komisija pripusti na razstavo.
Razdelitev blagovnih skupin: 1 gradbe na obrt: 2. oblačilna stroka in tapetništvo. 3. lesna in sorodne obrti, glasbila: 4 kovin
ska obrt, elektrotehnika poljedelski stroji; 8. galanterija; °. živilska obrt; 10 grafična obrt. fotografija: 11 odde'ck Zav.i da ?a pospeševanje obrta pri Zbornici /.\
TOI; 12. obrtno šolstvo: 13 obrtna literatura. Razstavi oblačilne streke bo priključena posebna prireditev modne revije, razstavi živilske obrti pa posebna kulinarična
razstava, ki v Ljubljani že dlje časa ni bila prirejena.
Ugodnosti. Vsi razstavljalci in obiskovalci razstave bodo deležni četrtinske voznine po železnici in znižane voznine na parni-kib. skratka vseh ugodnosti ki jih nudi tudi prireditev ljubljanskega velesejma. Za vse razstavno blago, ki se po razstavi vrne razstavljalcem, je dovoljena polovična voz-nina.
Značaj razstave. Ministrstvo za trgovino in industrijo je priznalo Razstavo slovenske obrti kot uradno priznano razstavo v smislu §94. pravilnika za izvedbo zakona
o za'čiti industrijske svojine in je s tem vsem predmetom industrijsKe svojine priznana za.'ćita na podstavi §160. > zakona o zaščiti industrijske svojine
Razstavni plakat. Razstavni odbor je razpisal posebne nagrade za osnutke razstavnega plakata. Po pregledu in oceni prejetih osnutkov je odbor sklenil, da 1. razpisane nagrade ne podeli. 2. nagrado v znesku 600 din je prejel g. Trpin za osnutek
z geslom »Kovač«, 3. nagrado v 300 din pa g. Kocjan&č mm osnutek m geslom »Simboli«. Na podlagi sklepa odbor« se je odkupil oanutek s geslom »Obrt« srh. Glanza.
Poziv vsema slovenskemu obrtništvu. Ker se je približal čas, da se vsi prizadeti
odločijo, če hočejo svoje predmete razstaviti na jubilejni razstavi in ker se je temu pozivu odzvalo dozdaj ie veliko število obrtništva, poziva razstavni odbor vse zamudnike, naj se nujno odločijo in čimprej prijavijo razstavnemu odboru. Vsem razstavljalcem so na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave razstavnih predmetov. Vsi zamudniki naj se nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno razstavni pisarni, da prejmejo prijavnice in razstavni red. Pripomniti je, da Je večina razstavnega prostora že oddana in je zato nujno potrebno, da se še ostali razstavljalci čim prej javijo. Vse informacije, podatke in obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo, telefon št. 30-88. -
Vlom v cerkev
Maribor, 13. julija Danes ponoči je bilo vlomljeno v cerkev sv. Trojice v Polskavi. Tatovi so cerkev odprli s rjonarejenim ključi in se vtihotapili na kor, od tam pa so se po vrvi spustili v cerkev. Odprli so taber-nakelj in odnesli ciborij z monstranco, poleg tega pa so odprli in Izropali tudč puščico, iz katere so pobrali ves denar. Škoda znaša, okrog 10.000 din.
V zadnjih letih so vlomilci že trikrat obiskali cerkev v Polskavi. Cerkev so zapustili po isti poti. kakor so prišli v njo. Po vrvi so spet splezali nazaj na kor in nato pobegnili. Pred cerkvijo so davi našli raztresene precej hostije.
Isti vlomilci so bili na delu tudi v hiSc posestnika Franca Keršiča iz Zgornje Poi-skave, kateremu so odnesli za 1.400 din gotovine, razno zlatnino, obleko in druge predmete v skupni vrednosti 5.000 do 6 tisoč dinarjev.
Iz Novega mesta
— Žetev. Po vseh krajih Dolenjske se je pričela te dni žetev. Letošnji žitni pridelek pa bo daleč zaostal /a lanskim zaradi deževnega vremena, velikih povodnji in viharjev. Ljudstvo se ob sedanji slabi žetvi tolaži z upanjem, da bo obrodila vsaj koruza, ki je pri nas poleg krompirja glavna hrana. Slaba letošnja žetev pa bo imela glede na prehrano našega ljudstva velik vpliv in vsi znaki govore za to, da bo že v zgodnjih spomladanskih mesecih trpelo naše ljudstvo pomanjkanje. Tudi je povsem gotovo, da se bodo cene mievskim izdelkom zvišale, ker je ves presežek domačega žita namenjen za izvoz v inozemstvo.
— Kopalna sezona je pri nas v sedanjih lepih in vročih dnevih dosegla višek. Krka in sosedni potoki so polni kopalcev. Tudi mestno kopališče na Loki, ki je v gotovih pogledih še zelo pomanjkljivo ima vsak dan precej kopalcev.
— Naše toplice v sezoni. Letošnja sezona je prinesla Dolenjskim toplicam prav malo gostov. Predvsem se opaža, da ni tujcev, katerih je bilo druga leta precej. Zlasti radi so prihajali k nam gostje iz Hrvatske. Posebno razveseljivo je bilo število gostov iz naših južnih krajev, zlasti še iz samega Beograda, letos jih pa ni. Sama kopališka uprava ima sicer nekaj gostov, dočim ostali gostitelji nimajo letos niti enega, kar je hud udarec za topliške gostinske obrate. Dolenjske toplice spadajo po svoji uvrstitvi na prvo mesto kakor Bled. "Vendar se dogajajo stvari, ki bi se tu ne smele goditi. Na intervencijo nekega gospoda se napoveduje v letovišču policijska ura že ob 23., kakor v kakšnem neobljudenem kraju. Ostala naša letovišča ne poznajo teh predpisov, ali pa se policijska ura napoveduje ob dveh aii treh zjutraj. Naravno je, da letoviščar, posebno oni, ki se poslužuje blagodati toplega vrelca, ne gre čez dan v vročini na izprehod. Pač pa si to privošči v hladu. Po izprehodu pa vsak rad malo posedi in v družbi pokramlja. Pripetilo pa se je, da je gost, ki je sedel v hladu in se v družbi zabaval, ko je prišel po desetih v kopališki dom našel vrata zaprta, ali pa mu je bila napovedana policijska ura ob enajstih. Da pa si gost, ki je prišel na oddih v letovišče, ne bo dopustil tega, je tudi jasno. Tudi za malenkostna razvedrt-la ni niti malo poskrbljeno, kakor to nudijo gostom ostala naša letovišča. Vsaka zdraviliška uprava priredi v razvedrilo gostov vsaj dvakrat tedensko koncert, kar
gostje v naših toplicah zelo pogrešajo. Vse te in še druge pomanjkljivosti goste ne privlačujejo, temveč jih naravnost odbijajo. O cesti Novo mesto—Toplice pa je bilo že toliko govora v javnosti, da o njej ni vredno več govoriti. Zaenkrat samo to, da ljudje gazijo ob lepem vremenu prah do členkov, ob deževnem pa blato. Poleg Dol. toplic imamo še idilične Šmarješke toplice. Toplice so dnevno polne kopalcev, ki prihajajo in odhajajo. To so enodnevni gostje. Sezonskih gostov pa se je tudi nabralo čedno .število. Zaradi lepote samega kraja čisteča   in   zdravega   ozračja.    kjer vlada
pravljični mir. imajo toplice vedno dosti obiskovalcev, med katerimi je zlasti mnogo
Zagrebčanov, ki se v naši Smarjeti naravnost izborno počutijo. Sam kraj je po-
sral med njimi zelo popularen. Novome-ščani in ljudje iz okolice se najrajši zatekajo in hodijo na oddih v ta prelepi kraj, k» ga v poletnih mesecih stalno posečajo, kar je tudi prav.
— Protituberkulozna liga »Gorjanci*. Najbolj delavno humano društvo je nedvomno pri nas PTL »Gorjanci«, ki šteje po pičlem letu svojega obstoja nad 200 članov. Ker liga vestno skrbi za svoje obolele člane, ima spričo tega tudi na pretek izdatkov, ki gredo vsi Jzključno samo za podpore članom. Letos bo liga imela 6. avgusta večjo prireditev in sicer ob vznožju na'ih prelepih Gorjancev, po katerih je liga povzela tudi svoje ime, pri Ivanu Bado-
vineu v Vinji vasi. kjer jc vzidana spominska nI ^ča pisatelju Janezu Trdini. Spričo te odločitve PTL »Gorjanci«, se naprošajo vsa ostala društva, da ne prirejajo na
ta din svojih veselic, ali sličnih prireditev. Celokupna naša javnost pa se naproša, da
se tc£a dne udeleži v čim večjem številu prireditve lige pri Zajcu, kamor je krasen
pe: izlet in kjer bo v zadostni meri za vse poskrbljeno.
— Pomanjkanje pitne vode. Stalno se čujejo pritožbe, da Bršljin nima že v zgod-
njih p^p^Manflr«h urah na razpolago pitne
vode, ki jo dovaja mestni vodovod. Zadevo, ki ni prijetna, bo treba na kak način ie končno urediti in spraviti mestni vodovod v odgovarjajoče stanje, da se ne bodo čule zaradi te pomanjkljivosti stalne pritožbe. Končno smo le vsi davkoplačevalci, tako oni v centru mesta, kakor na perift riji, če smemo že tako reči Bršljinu.
— Seidlovm cesta je ie sedaj ena najlepših cest pri nas. Njeno lepo sliko pa bo izpopolnila vrsta lepih vil ob njeni desni strani. Na koncu ceste, kjer si spaj« / njo Ločenska cesta, gradi naša renomiran* stavbna tvrdka Avguštin Okroglič dvonadstropno vilo, last ge Medvedove. Nasproti gimnazijskega poslopja je podjetje zgradilo prav lično vilo prof. Poljanca in sedaj gradi ob pričetku ceste enonadstropno moderno trgovsko stavbo, last novomeškega obrtnika Vovka,
KOLEDAR
DANES: Sobota, 15. julija katoličani: Henrik, Vladimir
JUTRI: Nedelja, 16. julija katoličani: Marija Karamelska, Bogdan DANAŠNJE   P K I K K D I T V E
KINO MATICA: Karavana pustinjo
KINO SLOGA: Zaprto
KINO UNION: Stella Dallas
KINO MOSTE: ^Cvetje iz Niee« in »Materinstvo* (Mamica)
KINO ŠIŠKA: Blokada
PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI  ISTI SPORED DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31
MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 9. zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvtdo, Tvrševa cesta 62, telefon St. 27-29.
ćtpod sita
Tako. monumentalni »Simbol slo\ enske žene« je zdaj ob nos. Neusmiljena roka — ženska ali moška, to ni bistveno — ga je kresnila po njem in z da i ic njegova klavrna pot skozi kratko življenje končana. Brez nosu spomenik celo v Ljubljani ne more stati, zato bo najbrž »Simbol slovenske žene«: izpred muzeja izginil. Najbolje bi bilo, če bi ga spra\'ili v muze i, da ga bodo lahko občudovali naši potomci. Umetniški okus našega pokolenja je preveč razvajen, saj imamo v Ljubljani spomenike, pred katerimi človek res lahko stoji in strmi, da mu kar sapo zapira. Posledica tega razvajenega okusa je, da je izgubil ^Simbol slovenske žene« nos.
Kako že pravi naš pesnik? Le 0sW/f sodi naj Kopitar. Zdaj pa ne vemo, kdo *e kopitar in kdo čevelj. Tu gre za umetnino in končno tudi za umetnika. Kdo naj presoja njo in njega? čevlji ali kopitar? Težko je tu ubrati pravo pot. Čevljar je dvignil kladivo in udaril po nosu. On že ve, zakaj je to storil. Naš kipar l\un Zajec, ki bi moral danes praznovati med namt svojo 70!etnico, je pa pobegnil iz Ljubljane. Pa vendar ni njego* beg z zvezi a »Simbolom slovenske žene«? Ne da bi ga dol-žili, da ima on na vesti ta preklicani nos. Ne, pač pa ga je morda bilo sram, da se naša umetnost tako čudno razvija, da jo morajo ljudje ponoči kresati po nosa.
SPORT
Motodirke na Jezerski vrh
Jutri ob 10. uri bodo pričele na Jezerskem najzanimivejše gorske motodirke v tej sezoni, združene s kolesarskimi dirkami. Nastopili bodo naši najboljši goraki vozači izven konkurence pa bodo verjetno tekmovali tudi inozemski gostje. Naši vozači, katerih imena smo objavili že včeraj, so odlično pripravljeni in verjetno se bo razvila za prehodni pokal ena najzanimivejših borb v našem mladem motornem tekmovanju.
Občinstvo opozarjamo, da se točno ravna po navodilih rediteljev. Vse, ki se Se niso odločili posetiti dirk na Jezerskem opozarjamo na zanimivo prireditev, ki bo v vsakem ozlru prekosila lanskoletne motodirke in bo ena najzanimivejših dirk pri nas. Obenem se bo nudila vsem udeležencem lepa prilika, da po dirki priredijo izlete, v krasno okolico Jezerskega, odlično urejenega gorskega letovišča, kjer bo po končanjem tekmovanju tudi veselo športno rajanje.
V Ljubljani se nemudoma prijavite v eni izmed blljetarn »Putnika«, kjer boste
dobili točne informacije. V Kranju se javite I. gorenjskemu motoklubu za izredni
avtobus ali pa potujte z rednim, ki odhaja iz Kranja ob 8.30 uri.
Iz K^fiffa
— SK Kranj opozarja vse. igrače I. moštva in rezerve, da je odhod na Jesenice na športni dan točno ob 12.15. Vsi igrači naj se zberejo pravočasno na kolodvoru. Navijači vljudno vabljeni.
— 30-letnica mature na kranjski gimnaziji. V sredo zvečer so praznovali v Kranju 30-letnico mature osmošolci iz 1. 1909.
Sestanka se  Je  udeležilo  lO sošolcev, mod
njimi tudi odvetnik g. dr. Sajovic Stanko iz Kranja in dr. 8tempihar Jurij, apeiacij-
sik sodnik v Ljubljani. Od 27 maturantov jih je umrlo že 9. 7 pa jih je opravičilo odsotnost. Nekdanji sošolci so napravili tudi izlet na Jezersko.
— V Kranju se zbira čedalje več tujcev, večina se pomudi le nekaj dni nato pa nadaljuje potovanje. Zbirališče tujcev pa tudi domačinov je hotel »Stara pošta«, kjer se zlasti v večernih urah zabavajo gosti ob prijetnem igranju odličnega orkestra. Na krasno urejenem vrtu je dnevno tudi ples. ki privablja dan za dnem več gostov. Skoda le, da Kranj še ne more privabiti leto-viščarjev, ki bi gotovo pestrost še dvignili.
— Vsem prija.vijencem za udeležbo proslave 70-letnice Narodne čitalnice v Kamniku sporočamo, da odpelje avtobus izpred
Narodnega doma točno ob 9. url.
Iz Maribora
- Iz   sodne   službe.   Sodnik pripravnik.
dr. Franjo DerenČin pri tukajšnjem okrožnem sodišču je premeščen k sreskemuao-
di&cu v Sofitanju. prepovedi nočnega dela.
— Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 24.4, rninirnalna 11. Zračni pri. tisk 23.2.
Stev.
»SLOVENSKI NAIO^«*«^ »• **** 193*
Stran 3
Kipar Ivan Zajec 70 le
Iz Ljubljane je pobegnil, da bi se izognil gratulantotn
Ljubljana, 15. julija Iskali smo jubilanta včeraj po Ljubljani, da bi nam povedal, kako se počuti ob 70
letnici, a našli ga nismo. Neki njegov prijatelj nam je naposled povedal, da je jubilant kipar Ivan Zajec pobegnil iz Ljubljana, da bi se izognil gratulantom in intervjujem. cVprav nas je iskanje v pasji soparici zdelalo, nismo bili užaljeni, da se je jubilant umaknil ob jubileju, tak je kipar Ivan Zajec, skromen, sam vase zaprt in zamišljen v svoj kiparski svet oblik, prostornine in linij ter harmonije. Nikoli mu ni bilo do častilcev in oboževalcev, nikoli ni na. vse grlo kričal v javnost, kako je z njim, kaj ga muči, kaj ga navdušuje in kaj ga vzpodbuja, da vztraja, dela, dpla, neumorno dete.
Hoteli smo sc pogovoriti z jntalaritrjpi o njegovem delu v zadnjem desetletja, o njegovem stališču do mlade shovenske kiparske generacije, ki se tako odlično uveljavlja, pa tudi o tem, kako ostane človek mladeniško Čil in prožen ter delaven, čeprav nosi sedem križov. Saj nihče ne verjame, da je kipar Ivan Zajec star ie 70 let. V zadnjem času je nekoliko osivel, a korak mu je še vedno prožen, kipar Ivan Zajec še vedno hiti po ulicah, kakor pred desetimi, pred dvajsetimi m pred tridesetimi leti.
Pa je le tako. da je kipar Ivan Zajec danes star 70 let. Krstna knjiga šentjakobske fare priča, da ej bil rojen dne 15. julija 1. 1S69 na Vožarskem potu. Njegov oče Franc Zajec je bil doma iz Sovodnjega, V Poljanski dolini, ki nam je dala odlične kiparje, slikarje in pisatelje. Pri svojem očetu, ki je bil tudi kipar, kakor je bil kipar tudi jubilantov stric, je mladi Zajec začel gnesti glino in se izučil kiparske obrti. Potem ga je oče poslal na Dunaj, kjer je Ivan Zajec z uspehom dovršil obrtno kiparsko šolo in kiparsko akademijo. Njegov učitelj je bil prof. Kundmann.
Iz te prve dunajske dobe izvirajo Zajce ve plastike, s katerimi se je uveljavil v slovenski javnosti m si pridobil ime m sloves, z nenavadnim navdušenjem je slovenska javnost tedaj sprejela Zajčeva dela. Iz te dobe so >Satir«, »Adam in Sva« in ozakone sanje<, ki so dane« v Narodnem muzeju. Tako se je Ivan Zajec uveljavil in L 1902 je pri kccdcorenci za Prešernov spomenik dobil prvo nagrado in naročilo za izvršitev Prešernovega spomenika. Se vedno je Zajcev Prešernov spomenik največji spomenik r Sloveniji. Mnogim je še v spomin«, kakšne polemike je
povzročil in kakšne boje je moral izbojevati kipar sam in napredna slovenska javnost zaradi Prešernovega spomenika. Drugo monumentalno delo Ivana Zajca bi bil spomenik matematika in vojaka Vege. Kipar je naredil krasen osnutek, žal so postavili namesto spomenika po prvem osnut ku v Moravčah 1.1906 mnogo skromnejši Zajcev Vegin spomenik. Kmalu nato je Ivan Zajec modeliral ljubek relief za pro-Zajčev Vegov spomenik. Kmalu nato je vati tudi naročila za portrete. Portretiral je več uglednih oseb. Med kiparjeva večja dela je treba šteti Majdičcvo grobnico v Kranju, tri lepe plastike na novi beograjski skupščini, relief v Lcnčetovem mavzoleju, nagrobnik Kadivčeve družine pri Sv. Križu in spomenik padlim jvnakom v srbskem mestecu Svilajnac.
Izredno delaven kipar je naredil mnogo manjših plastik, ki krase slovenske cerkve in nagrobnike na pokopališčih v vseh večjih krajih Slovenije. Mojstrsko se je uveljavil v majhni plastiki, v majhnih skupinah z idiličnimi, alegorijskim i in mitološkimi motivi.
Jubilant je pridno potoval skoraj po vsej Evropi. Obvlada tudi laščino, francoščino in angleščino. Bil je osem mesecev v Mo-nakovem. kjer mu je bil dober prijatelj slikar Ažbe. L. 1905 in 1.1906 je bil v Parizu in Londonu, 1. 1907 pa se je odpeljal čez veliko lužo v Ameriko. Leta 1914 se je mudil v Rimu, kjer je risal za nekega arheologa. Izbrulmila je svetovna vojna in kiparja Ivana Zajca so internirali, šele po prevratu se je mogel vrniti v Ljubljano.
Tedaj se je začela jubilantova vzgojna doba. L. 1920 je bil imenovan za suplenta na obrtni šoli, L1932 pa za honorarnega nastavnika na tehnični fakulteti, kjer poučuje modeliranje,
V slovenskem kiparstvu si je jubilant s svojim klasičnim oblikovanjem priboril častno mesto. Ob 70-letnici mu iskreno čestitamo.
I. Zajec: Vezalka sandal
Pogovor z fearitonistam Vekoslavom Jankom
Janko pripoveduje o svojem gledališču v Rušah Po 3000 gledalcev na predstavo
Ljubljana, 15. julija V tržaški PoBtearai se je   skušnja za
>Prodano nevesto« pravkar pričela, iz orkestra se je dvignila uvertura in zabuča-la čez vse prostore, ko sem opazil za odrom g. Janka .zamišljeno slonečega m do srca ganjenega. Ko sem pristopil, je dvignil glavo in dejal: >Ah, ta uvertura, vedno nova., vedno lepša. Narod s tako glasbo ne more umreti, saj je v njej še vse sveže in mlado, polno življenja!« — Res. v tem prostoru je ta velika slovanska uvertura tako lepo donela, da bomo vsi oni. ki smo jo slišali na tej skušnji, ohranili občutke, s katerimi smo jo poslušali, občutke zanosa, vere in upanja v bodočnost tega naroda, iz katerega je ustvarjena ta glasba, vedno živa, nikdar pozabljena. — Prisostvovati skušnji je zelo zanimivo. Na odru je vse živo. zbor pr-haja m odhaja na pozornico, g. dirigent Nefrat večkrat prekinja orkester in zbor, ker si zeli gotova mesta še lepše in popolnejše predneiena. delavci za odrom zapostavljajo kulise. Pevci solisti gotove prizore le igrajo, zaradi orientacije, večna p* pojejo polglasno in le sem ter tja zapojeta Franci ali Vidalijeva s polnim glasom Ta prehod iz polglasnega petja v polno se krasno občuti. Občuduješ glasove domačih pevcev, ki so tako močno zajemajoči in obsežni in šele sedaj uvidiš, kaj je tisto, kar prinaša italijanskim pevcem toliko slave. Gledališča, akustični prostori! To, kar mi nimamo, saj bi drugače doma naše pevce prav gotovo vse više cendlt Pa tudi balet izvaja svoje točke razgibano In veselo in le najtežje figure samo markira. Vse teka, vse je polno dela! — Na tej skušnji sem naprosil g. Vek oslava Janka za poni ene k in takoj sva določila, da
ga bova absolvirala med skušnjo za -Ero« naslednji dan.
Naslednji dan, ko se je vršila na odru skušnja za 3>Ero z onega sveta-s sva torej šla z g. Jankom v malo slačilno kabino, da se pomeniva o tem in onem, kar bi našo javnost zanimalo, pa seveda zraven še tudi kaj takega, kar ne sme zvedeti.
Ah, veste, je dejal g. Janko .pred dvema letoma je bilo tu še vse drugače kot je letos. To se sploh ne da povedati, to se lahko samo doživi. Res. takrat smo dali iz sebe vse. vsak je dal največ kar je mogoče. Bili smo izmučeni, da smo komaj Čutili Še samega sebe, — a zraven smo se jokali Doživeti tisto navdušenje ,to je nekaj nepozabnega! Tisti večer je bilo to gledališče — sama Jugoslavija!
Potem sem zaprosil g. Janka, naj mi pove kaj o gledališču v Rušah, katerega ustanovitelj, vodja, režiser in igralec je on sam. Samo, da sem mu omenil to njegovo pohorsko gledališče, je kar zablska-3o v njegovih očeh od zadovoljstva in radostno je pričel pripovedovati:
>Nekdaj je bilo tam samo groblje, a lopate in krampi nas vseh so to spremenile v bujno gledališče. Prostori za gledalce se dvigajo ob zelenem pobočju v obliki grških gledališč, sedeže smo letos že cementirali in vse naokoli je zaraščeno s smrekami ki dajejo krasno temnozeleno ozadje, hladnoto m obenem koristijo odlični akustiki. Prostor za igranje je neomejen in vse je živo, resnično stoječe. Kulise so prave hiše, resnični bregovi, polja ,šume, nebo je pravo nebo in reka je resnično reka. Gledalec izgubi občutek, da gleda igro. zazdi se mu, da sam prisostvuje in sodeluje v dejanju in drame, ki se dogajajo pred njim. so mu resnična doživetja. To se občuti, ko prično gledalci glasno sodelovati. Tako se ljudstvo uči, kaj je dobro m slabo, hudobne značaje tako oso vraži, da ima igralce takih vlog tudi drugače za grde in podle ljudi. Te se mi kar smilijo, saj so ravno take vloge najtežje in zahtevajo najboljše igralce. Tako dela naše gledališče ljudi dobre, poštene in značajne. To je preprosta, zdrava publika, ki jo najbolj ljubim. Saj ne rečem, tudi v mestih je nekaj take, a zelo malo. Mnogi meščani hodijo v gledališče samo zato, da se lahko pokažejo, razkazujejo obleke in sploh, ker je obiskovati gledališče nobel. Tukaj, ti pohorski kmetje pa razumejo gledališče bolj pravilno. Ti ga obiskujejo res zaradi njega samega, zaradi njegovega poslanstva, hrane, ki jo jim daje, ker jih nauči fcoUko lepega in dobrega. Tem ljudem je glMa-lišče druga cerkev!
Vsi ljubimo gledališče enako in vsem je delo zanj edina misel. Zanj delamo s polnim srcem ,vsi enako, v bratski povezanosti: delavec s ceste kot krojač, čevljar in
mizar. In v pozni noči lepi po vasi plakate za predstavo — inženjer. Tudi mnogo denarja žrtvujemo zanj. to je bilo potreba zlasti v začetku. Danes pa je nafte gledališče slavno že daleč naokoli in od daleč prihajajo ljudje, da vidijo naše preo-stave. Gledališke krize še ni„ še dolgo Je x*e bo! Res je v mestih zanimanje za gledališko umetnost znatno padlo, teda dokler imamo na kmetih še toliko zdrave publika se za konec gledališča ni bati. Med zdravi mnarodom bo ono večno živelo Mi igramo dvakrat na leto in na vsako predstavo pride do tri tisoč gledalcev. Vsak placa pač kolikor more. Igramo seveda samo naše stvari in nekatere naše igralce ne bi dal za marsikatere ljubljanske.
Tako gledališče bi lahko ustvaril prav povsod. Treba je samo prave ljubezni, dobrega gospodarja in žrtvovanja, pa bi izostali ljudje boljši!«
Ko sva skozi vrata začula zvoke našega i.Era«, je dejal g. Janko: Arija res ni vse! Naša slovanska glasba je krasnejša od drugih. Ona ima v sebi vso slovansko dušo in to tako globoko zajeto kot ni mogla nobena tuja svoje.
Potem je nanese 1 pogovor na italijansko občinstvo, ki se je pri vseh predstavah tako čudno obnašalo. *Visoka je ta publika in misli, da vse razume, pa hodi raje po hodniku kot da bi sedela v parterju, razgovarja se o politiki in pride v dvorano samo prisluhnit ariji. »ki si jo doma nauči napamet, zaploska, za kriči, pa zopet na hodnik pokadit cigareto ali spit oranzado. Naši ljudje gledališče vse bolj spoštujejo in ono mu je sveto, dasi se tudi pri nas v mestih polagoma že opazujejo prav taki znaki. Mi smo skromni, to je naša lepa lastnost. Res pa včasih kar preveč in se marsikdaj s preveliko skromnostjo ponižujemo pred drugimi. Ce pri nas uspe kateri pevec, ta je za vse velike odre že odličnjak.«
G. Janko mi je tudi še pripovedoval o svoji poti do gledališča. Prvotno je igral
v mariborski drami .drugače pa je bil tenor in šele pozneje postal baritorrist. Letos bo poteklo že dvajset let njegovega umetniškega delovanja. Piičel je izredno zgodaj, že z devetnajstim letom. Da je prišel do zaposlitve v Ljubljani je moral iti preko mnogih mu postavljenih ovir da bi se lahko o tem zelo mnogo zanimivega zapisalo V Ljubljani še io danes ni honoraren n bo moral :ti na stara leta, ko bo dal Ta liji slovo, kmetova t na Pohorje, kjer si je že kupil nekaj zemlje.
Pripovedoval je tudi. da mora imeti pevec preo vsako predstavo prav za prav nekaj treme, kajt- zanj mora biti vsaka predstava nekaj zelo važnega, da dobra kritika pevcu zelo dobro dene, saj mu je poleg aplavza občinstva največje priznanje in ona ga bodri do nadaljnjega dela za uspeh in mu vžiga veselje. O delu v gledališču pa je rekel: »Služba Tali ji je težka, a lepa!«
Vprašal sem ga tudi, katera je njegova najljubša partija. 3-Pri nas, nas je premalo in moramo pogosto tudi peti partije, ki nam ne leže. Takrat se kritik zelo bojimo. Meni pa so najljubše vse partije, ki ne zahtevajo prevelikega fizičnega napora, pač pa zahtevajo od pevca, da je tudi nekaj igralca v njem. Skoro najljubši mi je Seviljski brivec — Figaro, za prihodnjo sezono pa se zelo veselim Rigolet-ta, ki mi ga je gospod direktor obljubil.
Tako mi je govoril g. Janko. Iz vsega njegovega pripovedovanja se je izražal neskončen idealizem, skromnost, vera v dobre ljudi, radost do dela za njih, domovinski čut m slovanska zavest; skratka duša značajne ga umetnika, ki je posvetil vso svojo ljubezen in energijo danes tolikanj zapostavljeni boginji Tal i ji in ki se Je odločil, da da sadove njene neskončne lepote in popolnosti uživat vsemu preprostemu, zdravemu narodu, škoda, da ie tako malo Jankov. s"cer -vbi postali ljudje boljši.«
Mednarodne rokoborbe bodo drevf
zaključene
Unionska dvorana ie bila snoči zopet zasede«
do zadnjega kotička
Ljubljana. 15. julija Unionska dvorana je bila snoči ponovno do zadnjega kotička zasedena. Na sporedu sta bili dve finalni borbi, razen tega pa še kot uvod handicap mateh. v katerem je nastopil iMrna nasproti Kirilovu in Sotlerju. s katerima je stavil, da ju bo brez odmora v 14 minutah premagal.
S Kirilovim Mrna ni imel preveč posla in ga je že po 4 minutah obrnil na hrbet. Težje je bilo s Šotlerjem. Tudi tu je sevu-da prevladoval rutiniranejši in močnejši profesionalec, a se je Šotlerju posrečilo, da se je iz najkritičnejših položajev rešil v most, ki ga Mrna ni mogel udreti. Minute so naglo potekale in je sodnikov Žvižg oznanil konec, še preden je mogel Mrna dokončno zmagati, šotler je vsekakor dosegel kot priložnostni amaterski rokoborec pomemben uspeh.
Sledila je borba dveh orjakov. Kopa in simpatičnega Pirnatskcga. V vzorno fair borbi sta nasprotnika dolgo zaman poskušala priti do odločilnega prijema. Kop je ponovno dobil Pirnatskega v železne klešče, ni ga pa mogel položiti na ramena. Po neodločenih štirih krogih, se je borba nadaljevala brez odmora do odločitve. Tir-natski je s poslednjimi močmi skušal zmagati. Pot je obema v curkih lil po telesu. V zanj nevarnem položaju je Kop nenadno zgrabil Pirnatskega okoli vratu in se
vrgel z vso težo nanj. Poliak sc ni mogel rešiti železnega prijema. Kop je zasluženo zmagal.
Največje zanimanje jc vladalo za srečanje med obema Italijanoma, črncem A lijem in Fquatoreom. Nasproti sta si stala dva najgibčnejša in tehnično dovršena borca cele skupine. Equatore je spet doka/al. da zasluži naslov svetovnega prvaka v sred nji kategoriji. Bliskovito se je reševal iz najkritičnejših položajev, razen tega pa jc briljiral s krasno tehniko. Kljub ogorčeni borbi sta lpila nasprotnika tako pazljiva, da se nobenemu ni posrečil specialni prijem. Črnec je nekajkrat nastavi! svojo strašno »ameriško kravato«, a ic Equatorr zmerom pravočasno odskočil. A tudi njemu sc ni posrečilo, da bi dobil zamorca v »dvojni Nclsnn« V borhi brez odmora so Aliju pošle moči in je Fquatorc zasluženo zmagal. Je to borec z neizčrpnim repertoarjem najrazličnejših prijemo\.
Ker sc na snočnjom večeru šc niso z\t-srili vsi pari, so borbo morali podaljšati 1u bo drevi zaključni večer. V borbi za pr\o in drugo mesto sc bosta srečala Kop m Fquatorc, ki edina še nista bila poražen!*. Tretje in naslednje mesto se bo odločilo med Pirnatskim in Alijem. za tolažilno nagrado pa se bosta borila Janeš in Sotlcr. Večer bo nedvomno vclezammrv ker so pari močno izenačeni.
Jubilejne znamke Jadranske straže
Izdana bo spominska serija na kraljev rojstni dar
6. septembra
Ljubljana, 15. julija
V proslavo na 201etnico zgodovinskega dneva, ko so na našem Jadranu prvič za. vihrale naše naiodne zastave, izidejo 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II.. k; je pokrovitelj Jadranske straže, jubilejne znamke te organizacije. Izšla bo spominska serija, ki jo je že odo bril minister pošte z odlokom dne 14. apriia t. 1.
Našs slike prikazujejo spominsko serijo štiiih vrednot, in sicer: po 0.59-h50 par, oranžna, s sliko šolske jadrnice ;Jadran \ ki jo je JS kupila naši vojni mornarici; po 1 din + 50 par zelena, s sliko našega največjega potniškega parnika »Kralj Aleksander?; po 1.50 + 1 din, rdeča, s sliko našega najivečjega tovornega parnika »Triglavc; po 2 din + 150, modra, s sliko našega rušilca Dubrovnika«.
Nominalna vrednost te serije ho znašala 5 din frankovne vrednosti s pribitkom 3.50 din v korist JS za zgradbo pomorskega muzeja in doma rut morju za omladino. Z izdajo te serije želi naša država podčrtati važne st pomorstva za Jugoslavijo, kakor to delajo druge pomorske države, na drugi strani pa čim bolj podpreti plemenita pr zadevanja izvršnega odbora JS.
Znamke izidejo #v nakladi 200.000 kom p!etn;h setij v prometu pa bodo od 6. septembra do 30. novembra. Po poteku tega roka se bodo znamke lahko uporabljale za frankiranje poštnih pošiljk še mesec dni, to je do 30. decembra, nato pa izgubi
znamka vsako vrednost. Neprodane zaloge bodo zažgane.
Dne 6. septembra bosta v Splitu in naj. brž tudi v Ljubljani, kjer se bo vršila glavna letna skupščina Zveze filatelisti-čnih organizacij, hkrati z razstavo znamk, urejen poseben šalter na pošti, ki bo vsa pisma in pošiljke tega dne žigosal s posebno okusno iz:!e'anim poštnim žigom. Ker bo to ena najlepših serij naših znamk, vlada že sedaj zanje med filatelisti, tako doma kakor v tujini, precejšnje zanimanje.
Iz Pf 2s|a
— Požari. V zadnjem času je v našem okraja vedno več požarov. Te dni je začelo nenadoma goreti gospodarsko poslopje posestnika Franca Smigovca v Jurovcih, ki je pogorelo do tal z vsemi poljskimi pridelki. Škoda znaša okoli 40.000 din. Dan pozneje pa je začelo goreti gospodarsko poslopje posetnice Stamberger Roža lije na Kogu. Skoda znaša okoli 30.000 din. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
— Neprevidno ravnanje z orožjem. V nekem vinotoču v Krčevini Dri Ptuju je delavec Franc Jaklič ogledoval lovsko puško, za katero ni vedel, da je nabita. Puška pa se mu je nenadoma sprožila in šlbre ko zadele v bližini stoječega delavca Franca Preložnika iz Grajene. Težko ranjenega so prepeljali v bolnica
tako so izdatna, poceni in varčna v uporabi:
ELI DA MILA
CVETIC
— Stavbno gibanje. Posojilnica v Ptuju prenavlja fasado na svoji stavbi na Srbskem trgu. ki bo v okras vsemu trgu. Dela z obnavljanjem fasade na stavbi mestnega magistrata hitro napredujejo in bodo v kratkem končana. — Tudi adaptacija starega stolpa v mestnem parku v vinski muzej dobro napredujejo tako da bo vinski mu?ej kmalu otvorjen
— I radni dan zbornic U TOI bo 20. t m. v pisarniških prostorih trsov.-kega cre-miia v Ptuju.
— Z roko v cirkularko. Pri Sv Bolfen-ku v Slov. goricah ie po nesreči prišel z roko v cirkularno žago    delavec Anton Kramberger in  dobil   ie  težke poškodbe Prepeljan ie bil v bolnico.
1 Že 7000 jih je glasovalo
1-jubljana, 15. julija Komaj tri dni je minilo, odkar je Bata razp sal javno glasovanje o pročelju svoje bodoče palače odnosno nadstreška nad trgovino ki se naj zanj ouloči občinstvo. Na pročelju sta bila namreč provizorno vgiajena diva nadstreška ali konzole, ka kor prav.jo strokovnjaki, in ljudem je prepuščeno, naj po lastnem okusu in presoji odločajo, kateri nadstrešek bolj odgovarja poslopju z estetskega, arhitektonskega ali praktičnega vidika.
Bata gotovo ni pričakoval, da bo zani. manje za ta razpis tako ogromno in odziv tako velik. Za vsak primer je razdelil med občinstvo 10.000 glasovnic, vendar ni nihče računal s skoraj stoodstotno ude. l^žbo pri glasovanju. A glej! že do davi je padlo v nabiralnike na Aleksandrovi cesti in v trgovini sami na1 7000 glasovnic. Rok poteče šele drev. ob 20. Ker še neprestano prihajajo glasovalci, je treba računati, da bodo oddane skoraj vse.
Glasovanje je pokazalo, da sc je večina udeležencev tekmovanja, ki je zvezano tudi z nagradami, odločila za visoki nadstrešek. Zanimivi so v tem pogledu razni komentarji, nap.sani na drugi strani glasovnice. Večina se strinja v tem, da visoki nadstrešek v vsakem pogledu bo^j odgovarja, češ da bo dal trgovini več svetlobe. Nekateri imajo vtis, kakor da bi jih nizki nadstrešek dušil. Seveda so se za. radi tega razvile obširne debate in pred palačo so se vse tri dni, zlasti v večernih urah, zbirale cele skupine ljudi, ki so živahno obravnavale to vprašanje. Vmes so posegli tudi strokovnjaki, ki so pa bolj navdušeni za nižji nadstrešek, češ, da ne lomi in ne razbije monumentalnosti pročelja kakor višji nadstrešek, ne glede na druge praktične vrednosti. Pri višjem nadstrešku bi imeli solnčni žarki vseeno do. stop do izložb, a ob slabem vremenu bi veter tudi zanašal dež pod nadstrešek. Ker je zanimanje tako veliko, bo Bat a najbrž glasovanje podaljšal.
um
Dolga pot fra skega balončka
Ljubljana, 15. julija V našem uredništvu se je oglasil trgov-ski zastopnik g. Julij Bar in nam prinesel ličen rdeč balonček, na katerega je bila navezana vrvica z dvema razglednicama, oddanima v Bourg en Bresse v Franciji Balonček je našel lOletni učenec France Bar v torek popoldne v Iškem Vint-garju. kamor ga je bilo zaneslo iz daljne Francije.
Na obeh razglednicah, ki sta pravilno frankirani po 40 centimov, prosita odpo-siljalki balončka gdč. Tli o resa Blanc fli Mon tange randova. gojenki šole St. Vln-cent in St. Louis, naj bi jima najditelj balončka takoj vse skupaj poslal nazaj na. njun naslov, da bi se tako prepričali ln zvedeli, kam je zaneslo balonček. Vsekakor je napravil precej dolgo, pa tudi visoko zračno pot. če pomislimo, da ga je prineslo preko visokih Alp k nam. Seveda bo najditelj ustregel želji obeh ambicioznih in radovednih Francozinj.
Iz Kranja Hotel »Jelen«, Kranj
Vsako soboto ln nedeljo sveeor Igra trtiiki »Irtnel« (poznani »T1&«)
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, 15. jun>
i
ZADNJIKRAT!    STELLA DALLAS
KINO UNION, tel. 22-21.
BARBARA STANWICK JOHN BOLES
Predstavi ob 16. ln 19.
KARAVANA PUSTINJE
Fran Jug Film
Veliko monumentalno delo!
PREMIERA DANES
V KINU MATICI
Predstavi ob 16. in 21. uri
DNEVNE VESTI
— Lajoveeva nagrada. Glasbena Matica ljubljanska je sklenila ob p ril ki 601etnice skladatelja A. Lajovica, da razpisu vsako leto nagrado za najboljše izvirno glasbeno delo, ki ga predložijo ocenjevalni komisiji gojenci ljubljanskega drž. konservatorija, ki so vpisani v dotičnem šolskem letu na zavodu. Za prvo razpisano Lajovčevo nagrado so bili vloženi štirje mešani zbori pod naslovom Psalm, Prebujenje, Ecce bomo in Mak žari. Nagrada v znesku din 1.000.— se je letos delila na predlog ocenjevalne komisije na dva dela, in sicer je prejel Samo Hubad za zbor Psalm na tekst Srečka Kosovela din 500.— in Jurij Gregorc za zbor Prebujenje na besedilo Otona Župančiča din 500.—. Odbor Glasbene Matice poziva avtorja vloženih zborov Ecce homo in Mak žari, k< nista bila nagrajena, da jih dvigneta, v pisarni Glasbene Matice.
— Sestanek stalnega itapiansko-jugo-slovenslvcga gospodarskega odbora. Poročali smo že, da se sestane stalni italijansko- jugoslovenski gospodarski odbor 25. t. m. v Rimu. Na sestanku se bodo obravnavala vsa vprašanja, ki so v zvezi z našim izvozom v Italijo, s plačilnim prometom itd. V zvezi s tem sestankom bo v torek 18. t. m. v Beogradu plenarni sestanek tstalne delegacije našega lesnega gospodarstva Italija je pripravljena povečati svoj uvoz iz Jugoslavije v prvi vrsti, da bi 6im prej likvidirala svoje terjatve od izvoza na jugoslavenska tržišča, na drugI strani pa da bi obdržala svoj položaj na njih. Zlasti po sankcijah so Italijani proglasili načelo: Kupovati tam, kjer se tudi prodaja. Jugoslavija ima posebno velik interes na izvozu lesa, živine, živil in nekaterih vrst sadja. Italija prihaja v poštev samo za naše suhe slive, scer pa za sadje ne, ker ga ima sama .lovolj. Na? sporazum z Italijo iz 1. 1937 ni šc v polni meri stopil v veljavo, toda ovire v izmenjavi blaga med obema državama, izvirajoče iz splošnosti. so že odstranjene.
— Jugoslovenski študentje na počitnicah v Angliji. V London je prispelo 25 naših študentov in štiidentk pod vodstvom ge. Popovičeve. Naši študentje ostanejo na počitnicah v Ferijalni koloniji z ang!e-tfkirni študenti. Včeraj so bili sprejeti na naše mposlaništvu.
— Društvo prijateljev Golnika. Zdravniki in bolniki na Golniku so ustanovili letos Društvo prijateljev Golnika in odbor je razpisal bivšim bolnikom sanatorija na Golniku pisma, v katerih jih poziva, naj postanejo člani društva. Namen novega dmštva je zatirati tuberkulozo med našim ljudstvom. Javna sredstva v tem ne zadostujejo. Društvo bo v prv* vrsti podpirlo siromašne jetične bolnike, da jim omogoči sanatorijsko zdravljenje, podpiralo bo pa tudi njihove rodbine.
— Zahteve starih Železničarjev, v Ba. njaluki je bila v četrtek seja uprave Zveze državnih železniških vrpokojencev. Po poročilih in diskusiji je bila sprejeta resolucija, ki se v nji med drugim zahteva ureditev pokojnin starih železničarjev in izpremembo uredbe iz leta 1935, s katero so bile znižane doklade starim upokojencem. Prometnim uslužbencem s polnimi službenimi leti naj se priznajo 100°/o pokojnine,   na  pokojnine naj  9c izplačujejo
akontacije, posmrtnina iz posmrtnega fon.
da pa naj se izplača takoj po smrti člana njegovi rodbini.
— Bat*a kupil tovarno usnja v Beogradu. Beograjski mestni svet je odobril pogodbo o prodaji strojev in oddan v najem znane tovarne usnja ^Beti orao«. Podjot. je Bat' je kupilo vse stroje in instalacije za milijon din. Poslopja je pa vzelo v najem za tri leta in najemnine bo plačalo 360.000 din. To tovarno je kupila beograjska, občina svoj čas za 2.500.000 din.
— Konferenca o položaju monopolskih delavcev. Centralno tajništvo Delavskih zbornic je sklicalo v Beogradu konferenco o položaju monopolskih delavcev. Konferenca se je pričela danes in se bo jutri nadaljevala. Obravnavalo se bo vprašanje revizije vseh pravilnikov, nanašajočih se na monopolske delavce. Razen uradnih zastopnikov Delavskih zbornic prisostvujejo konferenci tudi zastopnUd delavcev vseh monopolskih ustanov v državi.
— Oprostitev rezervnih častnikov državnih uradnikov od voja&ke dolžnosti. Ker je bilo sproženo vprašanje, da-li se morejo rezervni častniki-državni uradniki oprostiti vojaške dolžnosti po določbah uredbe o oprostitvi ljudstva od vojaške dolžnosti, je izdal vojni minister pojasnilo, da se lahko rezervni častniki oproste vojaške dolžnosti samo, če so neobhodno potrebni v službi in če jih ne morejo nadome, stiti uradniki, ki niso rezervni častniki. V nasprotnem primeru, de rezervnega častnika nI mogoče nadomestiti v drfcavni službi z uradnikom, ki ni rezervni častnik, se lahko oprosti vojaške dolžnosti v smislu določb omenjene uredbe.
— Izpopolnjevanje našega železničar, skega prometa. >Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Oblastni odbor v Izubijani, je izdalo in založilo predavanje inž. Rogliča Stanislava, svetnika difevriiri železnic »Izpopolnjevanje našega železničarskega prometa« v brošuri. Brošuro se dobi pri omenjenem Oblastnem odboru, Ljubljana, Masarvkova C 14-1., telefon 23—50. Cena din 8.—.
— It državne službe. Za uradniškega pripravnika je imenovan policijski stražnik zvaničnik pri upravi policije v Ljubljani Friredik Jerina. za policijskega stražnika pripravnika pa Ivan Hribar.
-— Iz banovinske službe. Za banovinski uradniški pripravnici sta imenovani banovinski dnevničarki zvaničnici pri banski upravi Marija Plevnlk in Draga Oster-man, za banovinsko zvaničnico pa državna dnevničarka zvaničnica Mara Brodnik.
— Italijani nameravajo izsušiti S kade r-sko jezero. Po vesteh iz Rima je italijanska vlada sklenila Izsušiti albanski del SJtaderskega jezera. Delo naj bi se pričelo čim prej. Italija baje namerava predložiti Jugoslaviji izsušitev odnosno regulacijo vsega Skaderskega jezera. Tako naj bi se pričela dela ne samo na albanski temveč tudi na naši strani. Samo tako bi prttn tasufiftfcMr fllcftdftralBa^a jezera
do popolne veljave. Ce bi namreč izsušili oziroma regulirali samo en del jezera, bi zaželeni uspeh ne bil dosežen. Izsušitev in
regulacija Skaderskega jezera na naši strani bi veljala blizu 200,000.000 din.
— Mešani zakoni muslimanov. Reis ul Ulema Fehim S^aho je izdal pojasnilo, da ni potrebno njegovo odobrenje, če gre za legalizacijo že sklenjene zakonske zveze izven šerijatskega sodišča. Pač je pa njegovo odobrenje potrebno za sklepanje novih mešanih zakonov pred šerijatskim sodiščem.
— Iz »Službenega lista«. /Službeni list kr. ban3ke uprave dravske banovine št. 56. z dne 15. t. m. objavlja uredbo z zakonsko močjo o ukrepih za sanacijo in za povzdigo Zadružnih zvez, pravilnik o uporabi uredbe z zakonsko močjo o ukrepih za sanacijo in za povzdigo Zadružnih zvez, navodila o prevzemu, popisu in cenitvi imovine zdravstvenega sklada ob prevzemanju državnih zdravstvenih naprav iz § 4. o zdravstvenem skladu in iz-premembe o staležu državnih in banovinskih uslužbencev.
— Dom jugoslovenskih obrtnikov razpisuje dve brezplačni mesti za socialno potrebne obrtnike za enotedenski brezplačni počitek in odmor z vso oskrbo na svojem domu na Govejku pri Medvodah. Potrebne pimene prošnje z vsemi podatki, je nasloviti na Dom jugoslovenskih obrtnikov, r. z. z o. z. Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 19. do najkasneje vključno 25. julija t. 1. Kasnejših prijav ozir. prošenj načelstvo  doma  ne  bo  moglo upoštevati.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, soparno vreme s kraic\T»imi nevihtami. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 32, v Sarajevu 31, v Beogradu 30, v Dubrovniku 29, v Mariboru 28.2, v Zagrebu in Kum-boru 28, v Ljubljani 27.6, na Rabu 27, na Visu 26. Davi je kazal barometer v Ljubljani   7-30.9,   temperatura  je   znašala 16.2.
— V smrt, ker je mislil, da mu je mati umrla. V Bački Topoli si je v četrteK končal življenje 141etni Peter šuljog. Fant je prišel domov, kjer je našel svojo mater ležečo na dvorišču. Mislil je, da je umrla. To ga je tako potrlo, da je odšel na podstrešje in se obesil. Mati je brusila koso* pa se je urezala v roko in se onesvestila. Ko je prišla k sebi, je odšla na podstrešje po krmo, tam je pa našla sina ob lenega. Zopet so j? onesvestila in padla s podstrešja., jda so morali sosedje poklicati zdravnika.
— žrtev Save. V vasi Posavski Brcgi so potegnili iz Save truplo mladega utopljenca, v katerem so spoznali Karla Fra-sa. Pokojni je bil rojen 1. 1920 in zadnje čase ;e bival v Zagrebu.
— Na plesu ga je zaklal. Državnemu tožilstvu v Varaždinu se je prijavil Ivin Dimek iz Brezna Gornjeg, da je zaklal Ivana črešnjarja. Dimek je sedel v gostilni, kjer so fantje in dekleta plesali. Muzikantu je dal 10 din, da bi mu zoigral. Hotel je plesati s Sido Boršič. Dekle je stopilo proti njemu. Kar jo je prijel Cres-njar in se zavrtel z njo. Videč, da čreS-njar ne pusti plesalke, da bi plesala z njim, se je Dimek zakadil v črešnjarja m mu zadal z nožem 20 ran. šestkrat ga je zabodel  naravnost v srce.
— Samomor Ljubljančana v Dalmaciji ? Na cesti pri vasi Kosova v severni Dalmaciji so našli obešenega nekega, mladeniča. Baje gre za nekega mladega Ljubljančana, ki je hodil peš po Dalmaciji. Kdo je samomorilec, oblasti še niso mogle dognati.
— Narodopisni festival na Mariborskem tednu. V soboto, dne 15. julija ob 18.00 uri zvečer se bo vršil v mestni posvetovalnici v Mariboru širši sestanek v zadev festivala slovenskih narodnih običajev, ki se bo priredil v okviru letošnjega Mariborskega tedna dne 5. in 6. avgusta. Ob tej priložnosti bo sestavljen tudi pripravljalni odbor. Vsa kulturna in narodna društva se vabijo, da se sestanka po svojih zastopnikih zanesljivo udeležijo.
— Nesreče. Ivanka Zadnikar. 27 letna delavka v opekarni na Brdu, je padla z odra in se poškodovala po telesu. — 16-letni Zuchiato. sin delavke iz Trojan, je padel s kolesa in se potolkel na glavi! Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. Dopoldne so rc orali reševalci prepeljati v bolnico I5letnega mehanika Maksa Kontnima, zaposlenega pri *Desi«, kateremu je padel težak motor na nogo in mu *o zlomil v kolenu.
— Notica »Glas prizadetih«, ki smo jo objavili včeraj mod dnevnimi vestmi, bi morala biti objavljena med mariborskimi vestmi.
— žrebanje n. efektne loterije rejcev malih živali je preloženo končno veljavno na dan 10. sept. 359—n
— Proti sončarici uporabljajte Tschnm-ba Fil. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Iz Lf Kfelf aise
—Ij Z mladino v vođo! Ako hočete zdravja in okrepitve svojim malim, nudite jim v poletju mnogo plavanja in senčenja. Plavalna šola v Ljubljani, ki pa-sluje pod nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo, je baš zaključila prvi počitniški tečaj za mladino in pričenja z novimi: enim za one, ki se žele v plavanju izpopolniti, drugi za novince. Prijavite se danes svojo deco v kopališču Ilirije, nudili jim boste največ koristi, kar jim morete dati v poletju. Vpisnina je 10 d n. dnevna vstopnina v kopališče i dinar, s-romašne se na vlogo oprosti plačevanje. Za vpis je potrebno pismeno dovoljenje staršev. Tečaji so pod nadzorstvom profesorjev telovadbe in zdravnikov. Hitite, škoda Ja vsakega dne, ki ga zamudite!
—lj Umrli so v Ljubljani od 8. do 15. julija: Hebein Majda, 8 mesecev, hči banovinske uradnice, Mohar Lucija, rojena zvokelj, 68 let, posestnica. Ehrlich Roza-lija, roj. Cerne, 68 let, zasebni ca, Haupl Joaip, 40 let, šofer Sterle Jakob, 82 let, zasebnik, jesenovec Franc, 28 let soboslikar, Roina dolina, Jenko Peter, 65 let,
Na zahtevo občinstva rokoborbe še danes! Nepreklicno poslednji«21 *
Kdo bo dobil nagrade? — Nastopijo do odločitve SOTLEK — JANEš; PIKNATSRI — ALI REN A BDI in par, ki vzbuja splošno zanimanje: EQlATOBE — KOP! Ob 21. uri v dvorani kinu IMONA
prokurist in hišni posestnik. Berlot Rafael, 39 let, trgovski poslovodja, Schlam-berger Viljem, 1 mesec, sin pasarja, štre-kelj Jožefa, rojena Jenko, 82 let, vdova tovarniškega delavca, Sluga Frančiška, 83 let, preužitkarica. V ljubljanski bolnici so umrli: Kovačič Ana, 77 let, služkinja, Jevnica, Pavlic Pavla, 20 let, žena dninarja. Ratje, Prosen Angela, 35 let, žena posestnika, Cerkljanska Dobrova, Bohorič Frančiška, 23 let, hči posestnika, Florjančič T>ušan. 10 mesecev, sin zasebni-ce, Rudnik, Robin Franc, 64 let, sedlarski mojster, Zg. Jezersko, Frelih Alojzija, 21 let, služkinja, Hrase, obč, Lesce.
trike za približno 12 din 6 din odpravnine in števnine. to se pravi 50°.'0! S Čim mest. na elektrarna lahko upraviči tako visoko odpravnino in števnino ?
—lj Pošiljka marelic se je zakasnila — pride danes ob pol 5. uri popoldne, cena din 4.—, 4.50 in 5.—. Fr. Kham, Kongres, ni trg 8. 361—n
—lj Senčnat vrt — dobra kuhinja — izbrana vina nudi in se priporoča gost.lna Strelišče Podrožnikom. 358—n
DANES KONCERT vojaške godbe v vrta restavracije Grand-hotela UNION._
—lj Požar na Barju. Včeraj je nastal ogenj v hiši cestnega delavca Franca Vidmarja v Crni vasi 65 na Barju. Iz šole na Barju je upravitelj Grčar poklical na pomoč gasilce, medtem pa so že sosedje in domači iz goreče hiše odnesli vse, kar se je dalo rešiti, iz bližnjega hleva pa tudi živino. Gasilci niso mogli več resiti, pač pa so preprečili, da se ogenj ni razširil na bližnji kozolec in šupo. Skoda je precejšnja. Požar je nastal zaradi tega, ker so se vnele saje v dimniku, od tam pa ! se je ogenj razširil na seno, nakopičeno na podstrešju.
u_     o ljubljanskem železniškem probio.
mu bo nadaljevanje debate v torek 18. t. m. ob 20. v predavalnici Udruženja jugoslovenskih inženerjev in arhitektov, sek_ cije Ljubljana na Kongresnem trgu 1/H (poslopje Kazine). Vstop imajo izključno samo inženjerji in povabljeni zastopniki oblastev, korporacij in organizacij.
Zobna ordinacija
delit. SMERKOLJ LEOPOLD
LJUBLJANA — CELOVŠKA 32 II. ordinira od 15. Julija do 81. avgusta od 7.—12. dop. in od ^4.—8. pop.
—lj Balinarska, tcKina. V nedeljo, dne 16. t. m. ob 16. uri popoldne se vrši na prostoru gostilne Novak, Vič odločilna balincarska tekma med klubom Rož. dolina (Jeločnik) in Levi. Ta tekma se igra na nevtralnem igrišču, ker je bil izid prejšnjih tekem neodločen. Tekmujejo najbolji i balincarji dravske banovine. Kibici vabljeni. 360—n
—lj  Sokolski  praznik v  Zgornji SiS^U
Jutri bo v Zgornji Siski svečano otvorjen novo zgrajeni sokolski dom. Slovesnost bo ob vsakem vremenu, le povorka bi odpadla, če bi deževalo.
Jutri koncert s plesom
Igra vojaški orkester na vrtu
GOSTILNE „MARENČEU
DOLENJSKA CESTA 20
—lj Sprejem v I. razred dTfc. učiteljišča.
Kakor je že bilo javljeno, bo prihodnje šolsko Ido lahko sprejetih v I. razred uči-teljišča 80 učencev in 40 učenk. Prošnje, kolkcvane z 10.din kolkom, naj učenci Vlagajo osebno ali po pošti do 15. avgusta učenke pa samo »o do 20. julija. Ravnateljstvo opozarja starše onih učenk, ki ne bodo mogle biti sprejete na učiteljišče, da mislijo na to, kam bodo dali svoje hčerke prihodnje šolsko leto. Do danes je dospelo na ravnateljstvo že 82 prošenj, to^ej nad polovico učenk ne bo moglo biti sprejetih. Naravno pa je, da bodo sprejete učenke z najboljšimi učnimi uspehi, le v izjemnih primerih se bo uč.teljski zbor oziral tudi na socialne razmere. Ravnateljstvo ponovno opozarja prosilce, da naj napišejo na prošnji tudi odlok o spregledu starosti, ali vališča svojih staršev ter OČetOV. oziroma materin poklic. Prilogi: 1. izpričevalo o nižjem tečajnem, ozirema završnom izp -tu in 2. krstni list. Oni učenci, ki so prosili za spregled starosti, naj priložio prošnji tudi odlok o spregledu staroti ali ga predložijo ravnateljstvu vsaj do 2S. avgusta, ker drugače ne bodo mogli b +i pripuščeni k zdravniškemu pregledu in izpitom. Dne 28. avgusta se morajo vsi pro- | silei (-ke) ob pol 8. zglasiti v šoli. na kar bo na Šolski polikliniki zdravniški pregled. Po zdravniškem pregledu priefe vsak učenec (_ka) nazaj v šolo. kjer bo izpit iz petia. Meščanskošolski učenci morajo nato še delati izpit iz slovenščine in matematike. Natančn" razpored bo dne 28. avgusta zjr.traj nabit na oglasni deski v veži drž. učiteljišča v Ljubljani.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM | V S!SK1 — Telefon 41-79
Promet mariborske carinarnice
Ljubljana, 15. julija
Kako velik pomen ima Slovenija za gospodarstvo vse države, nam kaže tudi promet na mariborski carinarnici v preteklem proračunskem letu. Mariborska carinarnica je zelo pomembna in že številke o njenem prometu same na sebi dovolj zgovorno dokazujejo njeno potrebo. Znano je, da nekateri razmišljajo o odpravi glavne carinarnice, češ da ima Slovenija dovolj le eno glavno carinarnico. Našim gospodarskim krogom pač menda ne bo težko dokazati r*a pristojnih mestih, kako potrebna je glavna carinarnica na naši severni meji, zlasti še. ker je blagovni promet med Nemčijo in našo državo tako velik. Če bi Maribor Izgubil glavno carinarnico, bi bil zelo prizadet ves severni del Slovenije.
Blagovni promet je v lanskem proračunskem letu v splošnem precej nazadoval zaradi mednarodne krize in političnih sprememb (propad češkoslovaške države) vendar je imela mariborska carinarnica precej prometa. Skozi njo je šlo okrog 7626 vagonov uvoženega blaga ali 76.256 ton v vrednosti okrog 411 milijonov d!n. Iz Nemčije, skupno v bivšo Avstrijo Jn Sude ti, je šlo skozi Maribor 4170 vagonov blaga v vrednosti 189.3 milijona din. Nemčija je bila aeveda na prvem mestu. Is Češkoslovaške Je bilo uvoženega 940 vagonov blaga v vrednosti 58.1 milijona din. Znaten je bil tudi uvoz :z Zedinjenih držav, 627 vagonov v vrednosti 64.7 milijona din. Sledi Egipt s 175 vagoni (27.4 milijona din), Anglija (58 vagonov, 10.3 milijona din) in Italija 139 vagonov, 17.4 mil. din), Francija 52 vagonov, 6.7 mil. din) itd. — Po pošti je prispelo v Maribor 114.3 ton blaga v vrednosti 20.5 milijona din, po železnici in pošti pa skupa 76.371 ton (7537 vagonov) v vrednosti 431.4 milijona din.
Skozi Maribor je bilo v lanskem proračunskem letu izvezenega skupaj 159.333 ton blaga, ali 15.933 vagonov v vrednosti 512.5 milijonov din. Promet je bil aktiven za 81.1 milijona din.
Carina je znašala lani nekoliko manj kakor v prejšnjem proračunskem letu. Skupaj je znašala 92.056.441 din ali 6,789.522 din manj kakor v proračunskem letu 1937-38.
Dohodki mariborske carinarnico so znašali Junija 7.904.728 din; na izvoz odpade le 46.478 din.
VELEFILM
BLOKADA
V gl vi.: Henrv Fonda, Madeleine Carroll.
Predstave: danes ob 1ć9. uri. jutri ob 5.. 7 in 9., v ponedeljek ob %9. uri.
Pride v torek:
Zs sanjata e ustne
V gl vlogi EMsabeth Bergner
—lj KeJ na odpra' -.'ina *n d'jsl :» ra- . čunov tat . e e'Gulravne? Naročnic.:* mm -{ pife: NečaVIH) ste pjrcCaii, kako oo .;tno brc. te  ie  trošarina na eiekti.čni  tok  ter i kai.o  zelo  poitaJttjO  elektriko. Piavami seni prejeU   aiu.i za uporabo clektiike v j jur.i.u. Zr.afia 2Z.75 din. Zdaj je najdaljši i dan, .n kakor ves le, revnejši ljudje mo- | ramo relo varčevati tudi pri elektriki. Pri tem računu je državna trošarina prav za prav malcn!:cst v primeri z diugimi »do kladami«, ttrVa le LSO din. Toda števni na in odpravnina mestne elektrarne je zaračunana 6 (!) d n. Ali je to pomota ? Poraba toka znaša 12.5 din, banovinska trošarina pa le 45 par. Torej aa porabo elek-
Iz Cetfa
—c Tlakovanje Vodnikove ulice. Izredno
prometno Vodnikovo ulico nameravajo tlakovati, tako da bodo zgradili granitno vozišče na betonski podlagi. Stroški so pro-računani na 626.077 din. od tc£a odpade 418.332 din na cestišče, ostanek pa na hodnike. K stroškom za cestišče bi prispevali po eno tretjino banska uprava, sreski cestni odbor in mestna občina, k stroškom za hodnike za pešce pa hišni posestniki v tej
ulici 182.745 din. Poleg tega bi občina uredila kanalizacijo, kar bi stalo 101.179 din, in hodnik ob meščanski šoli, kar bi stalo okroglo 25.000 din. Da bo mogla razširiti Vodnikovo ulico, bo občina odkupila od g. Gradta del njegove hiše in vrta v izmeri 200 kvadratnih metrov za 200.000 din. Mestni svet je sklenil, da se naj razpiše gradbena komisija, h kateri bodo povabljeni vsi interesenti. Najprej bo izvedla občina kanalizacijo te ulice, potom pa bodo zgradili cestišča in to zaenkrat samo od Kralja Petra ceste do .Mestnega gledališča, kjer vprašanje ostalega dela ulice na Vrazovem trgu ic ni rečeno.
—c Ureditev hodnika za pešce v Gaber-ju. Občina bo začc!a v kratkem modernizirati hodnik za pešce ob državni cesti v Gaberju. Za ta dela ima na razpolago 100 tisoč din.
—c 1'prnšnnje zapornic na železniškem prelazu v Medlogu. Mestna občina sc je obrnila na železniško direkcijo z zahtevo, da železniška uprava namesti zapornice na zloglasnem železniškem prelazu v Medlogu Cic nc bo uspeha, bo občina intervenirala pri prometnem ministrstvu.
—c Komenskega ulico bo občina odprla za vozovni promet in bo zaradi tega zgradi a polstabilcn most čez Koprivnico. Proračun za ta most znaša 65.512 din.
—c Staro strugo Voglajne bodo zasuli. Cinkarna bo na lastne stroške zasula staro strugo Vogiajne za cinkarno.
—c \' r.daijevnnje regulacije Koprivnica. Za zaposlitev brezposelnih v poletnih mesec h je mestni svet določil popravila že regulirane struge Koprivnice in nadaljevanje regulacije Koprivnice od bivše mestne mcic na Sp. Dobrovi do Westnovega posestva.
—c Vprašanie novega športnega prostora in tdovadišča SK Celja in Sokolskegu dru'tva Celi?.-matice, ki imata sedaj svoj prostor na Glaziji, kjer nameravajo graditi justično palačo, bo mestna občina uredila najbrž tako, da bo dala obema društvoma na razpolago prostor med Tkalsko ulico, tovarno »Metko«, Vchovarjevo tovarno in žc!ezni:ko progo. Mestni svet je poblastil finančni, gospodarski. gradbeni in pravni odbor, da uredijo zadevo proti naknadni odobritvi mestnega sveta.
—c Obračun za Delavski dom na Vrazovem trgu izkazuje 2,916.000 din stroškov. Vsota je zelo visoka in znatno presega proračun za gradnjo tega poslopja.
—c //. celjskemu kulturnemu tednu, ki je letos zelo krepko afirmiral kulturnost Celja, je odobril mestni svet podporo v znesku 1000 din. V letošnjem mestnem proračunu je bila predvidena podpora v znesku 3000 din, a so jo na proračunski soji popolnoma črtali. Celjskemu kulturnemu društvu, ki je bilo pred nekaj meseci ustanov-
ljeno na svojevrsten načm in doslej šc ni stopilo pred javnost, jc mestni svet prav tako odobril 11)00 din podpore. Podpora v istem znesku je odobrena za letošnji kongres Kristusa kralja v Ljubljani. Mostni svet je dovolil Legiji koroških borcev 1000 din. Muzejskemu društvu v C^Iju za nabavo omare za arhiv 1.500 din, Prirodoslov-nemu društvu v Ljubljani, Zvezi bojc\n;-kov v Ljubljani in Prosvetnemu društvu v Mozlju pa po 3<>0 din podpore ter odk'onil več prošenj za izredno podporo, med njimi prošnje Protituberkulozne lige, javne mestne knjižnice v Cel j« in Celjskega šahovskega kluba ter Akademskega pcvokegl zbora v Ljubljani.
-—c Ureditev zveze med Samostansko in \rodnikovo ulico. Mestni svet jc spremenil regulacijski načrt za podaljšanje Samostan ske ulice do Vodnikove ulice tako. da je predvidel pod bodočim poslopjem Ol'ZI) 8 m široko in 4 m visoko pasažo. G. Dolžan, ki bi moral v zvezi s podaljšanjem Samostanske ulice odstopiti del svoje hiše Za kresijo, bi občina odstopila v zameno drugo zemljišče.
—c Bilanca mestneu avtobusnega p<u1 jetja za 1. 1038 39 izkazuje 1.787.340.78 din aktiv in ravno toliko pasiv, r.iCan izgube in dobička pa 1.481.004.25 dn prejemkov in prav toliko i/d.itkov Zanimivo je. da se pri računu izgube in dobička obe končni postavki tako na las ujemata. Mestno .i\ tobusno podjetje slavi ta mesec desetletnico obstoja.
—c lavni telovadni n.istop SokolškefM društ\;i Cd/t / se bo pričel v nedeljo l& t. m. ob 15. na letnem telovadišeu pri So> kolskcm domu v Gaberju. Nastopila bo tudi me itrtnill I cm vrsta na bradlji in drogu.   Sodelovala   bo   celjska icle^nič.irska
godba.   L\!elelite   se   Ki----ivlne_>a Biotopa
mladega in agi 1 negi sokolskega društva v čim večjem številu!
—c Ocenjevalna vožnja motociklo\\ Cel j ska sekcija motokluba »Hermesa« bo priredila v nedeljo lb. t m. ocenievalno \o/.-njo motociklov na progi Celje—kostanj— Braslovče—Celje. Določene so tri kategorije motociklov in sicer do 250, d<> 35<> m 500 ccm. Start in cilj bo pred celjskim kolodvorom.
—C Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo zdravnik dr. Podpečan na Mariborski cesti.
—c V Mestnem zavetišču v Medlogu je umrla v petek 71 letna mestna reva Krna Pušnikova, Na Dečkovi cesti 1 je umrl v četrtek 2Ictni sinček tovarniškega delavca Ivan Kvas, v celjski bolnici pa 20 letni pastir Franc Intihar iz Knstrivnice pri Kalob-ju.
—c Dve nesreči. V četrtek okrog 13. je padci lflctni čev-jarsk: vajenec Anton Morine 2 Dobrove na cesti pod okoliškim pokopališčem s kolesa in si zlomil levo roko v ramenu. V Nazarjih pri Mozirju je padel 481ctni delavec Anton Gornik pri delu in si zlomil desno roko. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
—c A'otno lekarniško službo ima od sobote 15. t. m. do vštetega petka 21. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
Cene na ljubljanskem trgu
Ljubljana,   15.julija
Is^ađ živilski trg- je navadno najbolj založen v mesecih, ko ao mc.Vani Ofleielno ali neoficielno na počitnicah, v resnici je
večina meScanov na počitnicah le r*>p -l-dne, ko mesto skoraj povsem izumr-', dopoldne pa morajo biti doma vsaj gospodinje, ki imajo zdaj tem voc dela na trgu, čim več je blaga.
Splošno je znano, da so cene na ljubljanskem trg-u — kar se tlo© zelenjave, sočivja in sadja — v počitniški sezoni n'ž> je kakor v marsikaterem pocitmlkem kraju. Cene mesa »e v »plodnem ne spreminjajo. Precej stalne eo tudi cene perutnine. Perutnina je na naiem trg-u mod naj dražjimi živili. Najbolj gre v denar sadje, vendar čresnje zdaj ne ie tako kakor prejinje tedne. Naprodaj so skoro same čmice in kupci se boje, da so »žrvoc. V resnici je pa sadje se precej zdravo. Kmetice prodajajo čresnje od 2.50 din navzgor. Namestu po čresnjah posegajo gospodinje zdaj te po hruškah ,kl mo po 3 do 6 din kg-, torej za ta čas razmeroma poceni. Nekoliko cenejše so letos tudi marelice, ki jih gospodinje mnogo kupujejo za cmoke m marmelado. Marelice oo po 6 do 10 din kg-. Ijsni so v 1^ približno za 4 dinarje u/a£J . i jagodami prevladujejo ste vedno borovnice, ki eo povprečno po 2 dm liter, a naprodaj so tudi že rdeče maline po 4 din liter. Med sadjem Je treba omeniti Se višnje po 8 do 12 dm kg, sveže smokve po 8 din rinprlo po 3 din navzgor in breskve, uvožene po 16 din, domače pa povprečno po 8. Naprodaj so tudi ie prva domača Jabolka po 4 do 6 din kg.
Med domačo zelenjavo in soČivjem oo zdaj naprodaj že skoraj vsi letošnji pridelki, koliko jih pa Se ni. jih nadomeščajo uvoženi iz južnih pokrajin. Majveč Je solate in graha.. Grah v stročju je povprečno po 2 din kg. Precej Je tudi že doma-čega stročjeg-a fižola (nizkega) po 3 din kg navzgor. Uvoženi stročji fižol je povprečno po 6 din kg. Novi krompir se Je pocenil Že na dinar do 1.25 din kg-. Kumare so se pocenile pred dnevi od 6 na 4 din kg. Uvoženi paradižniki so po 5 do 7 din kg. Čebulo prodajajo (novo) po 2.5 do 3 din kg, peso po 3 din, letošnje klsto zelje po 5 din, zeljnate glave ln ohrovt po 2 din, crve taco po 6 din. bemse po 18, kolerabo po dinarju, bučke po 3 din kj? itd. Med uvoženim blagom naj 9e omenimo bučnice (melancani) po 16 din (pred dnevi 4e po 24 din).
Trg je bdi danes dobro zaloten tudi s perutnino, ki Je med tednom ni mnogo. Jajca prodajajo povprečno po 65 do 75 pair komad, perutnino pa po nespremenjenih cenah.
Inozemci v francoski vo}skl
Pariz, 13. julija b. Vojno ministrstvo je objavilo podrobna navodila o službi ino-zemcev v francoski vojski. Najmanjši rok službe sa mocemce znata tri mesece. Dalje Je odrejeno, da smejo služIti mozemol v pl'P'vHt**1 inoaefnsJkih oddoOcSh.
Stev. 158
»SLOVENSKI NAROD«, lf. JuMJa lMt.
Stran 5
Naša kolesarska anketa
Kolesarji, organizirajmo se!
Ljubljana, 15. julija
>Slo\enski Narod« je v zvezi a poročilom o predavanju inž. Lapajneta pod okriljem ljubljanske sekcije UJIA pretekli ponedeljek razpisal anketo o kolesarskem vprašanju. K sodelovanju je pozval vse prizadete: bil bi seveda senzacionalni rekord, Ce bi se res oglasilo vseh iso.ooo
naših kolesarjev — da nas je toliko, sem povzel iz omenjenega članka — ki si110 VSI
prizadeti. Tega si tudi uredništvo »Slov. Naroda« najbrže ni želelo — prepričan sem pa tudi, da nato niti ni pomislilo, da
sploh nobenega odgovora ne bo prejelo. Pišem to v dobri veri, ker do danes nisem bral objavljenega niti enega odgovora. Vsekakor je po mojem mnenju pri vsej stvari, od kar se pri nas uvaja nov red na naših cestah, zelo značilno, da so kolesarji tako brezbrižni za svojo usodo in velikodušno dopuščajo, da vsako toliko nekdo zaradi lepšega ali z resno voljo, da pomaga tudi kolesarjem na pravo pot v naši prometni kolobociji, izpregovori nekaj morda tudi zelo uvaževanja vrednih besed pa — amen. Da pa se nov red na cestah kroji prvenstveno po vidikih organiziranih uporabnikov ceste, to je avtomo-bilistov in motociklistov, in gre pri tem za milijone javnega denarja, to pa, izgleda, kolesarje sploh ne briga. Ta brezbrižnost pa že danes terja tudi
težak ter krvav davek in, če ne bomo znali kolesarji uveljaviti
svoje besede pri reševanju prometnega vprašanja čimprej, bo ta davek od dne do
dne rasel: to resnico ni težko spoznati, treba je samo listati naše dnevnike, kjer je zabeleženih vsak dan več lažjih ali težjih nesreč in karambolov. Vse to mora že tudi enkrat dati misliti kolesarjem, da bi bil čas, da tudi sami posežejo aktivno v reševanje prometa na naših cestah ter si tako priborijo tisto, kar jim gre po številu, socialnem pomenu vozila in prispevkih za nove ceste. To bo pa zmogla le trdna in krepka organizacija, ki bo predstavljala vsaj večino kolesarjev.
Morda se bo komu moj predlog zdel prvi hip neumesten pa tudi neizvedljiv. Neumesten, ker je kolo postalo že tako splošno uporabljan predmet vsakdanjega življenja šibkejših ljudskih plasti kakor n. pr. dežnik. Seveda bi bilo smešno, če bi propagiral org-aniziranje lastnikov dežnika — to
prepuščam raje Amerikancem in Angležem — nikakor pa nI smešno organiziranje kolesarjev. Treba se je samo zamisliti v vse posledice dejstev, ki sem jih na kratko označil zgoraj pa mora pri vsakem zdravo mislečem izginiti vsak pomislek te vrste. Morda se bo pa našel kdo, ki bi videl neumestnost mojega predloga v tem, češ, da bodo merodajne oblasti same upoštevale, ker morajo že po svoji vrhovni dolžnosti skrbeti za splošni blagor, interese kolesarjev. Pripuščam možnost tega pomisleka, je pa po mojem mnenju najmanj zelo — naiven. Kdor mi ne verjame, se hitro lahko prepriča, če oceni, kaj se je v korist kolesarjem ukrenilo od trenutka naprej, ko se je pri nas pojavilo vprašanje nove ureditve prometa na naših cestah. Če bo objektiven, bo uvidel, da je sicer bila pri drugih koristnikih ceste, ki so oblastem doslej dajali iniciative za razne cestno-prometne ukrepe, dobra volja, da 9e upošteva tudi kolesarje, da pa so vendar vsi taki predlogi bili izrečeni s stališča prvenstveno interesov predlaga jočih koristni kov ceste in da zaradi tega niso mogli vedno zadovoljiti kolesarjev.
Glede izvedljivosti organiziranja kolesarjev je pa stvar mnogo resnejša. Tu bi pa bilo res treba
orati ledino In trdo delati,
da bi bili doseženi vsaj prvi uspehi. Samostojnih organizacij kolesarjev imamo pri nas razmeroma malo: ln Se te zasledujejo prvenstveno druge cilje, namreč Športne. Da bi naj bile te matica, okrog katere bi rasla nova organizacija, bi bilo morda zelo umestno zaradi njih nepolitičnega značaja;
vprašanje pa je, če bi bile Športne Kolesarske organizacije voljne prevzeti nase
tako težko dolžnost, ko Izgleda, da jim primanjkuje delavcev Se za sedanji delokrog. Druga možnost bi bila, da bi izšla pobuda za to organizacijo iz kolesarskih sekcij raznih naših društev (sokolskih, prosvetnih itd.). To bi bil sicer velik plus, vendar pa sem ob naših malenkostnih razmerah skeptičen, če bi bila tako zgrajena vrhovna organizacija res življenja sposobna. Verjetno bi se v njej prej ali slej pojavila trenja iz razlogov, ki bi s cilji organizacije ne imeli nič skupnega.
Tako se zdi, da je pomislek neizvedljivo-sti res upravičen. Da pa ne bomo obupali, poglejmo,
kako je v inozemstvu s tem vprašanjem. Prof. dr. Hellmuth Wolff, znani nemški strokovnjak za prometna vprašanja, ugotavlja v svoji lanskoletni brošuri »Boj prometni nesreči., da je danes v Nemčiji v prometu okrog 17
milijonov koles. O nemških kolesarjih pa pravi, da so sicer velika skupina, vendar pa ne organizirano društvo. Le okoli 150 tisoč športno udejstvujočih kolesarjev je deloma združenih. V tem je tudi važen razlog za nezadostno interesno zastopstvo kolesarjev posebno v pogledu gradnje kolesarskih poti. Da odpomorejo temu nezdravemu stanju, je bila 1.1934 ustanovljena Državna organizacija za gradnjo kolesarskih poti.
Torej tudi nemški kolesarji si skušajo pomagati sami. Naj bodo začetki še tako težki tudi pri nas ne bo šlo drugače. Vprašanje je le kako, na kakšni osnovi, da bo organizacija sposobna Svoj cilj doseči.
Glede delokroga pa bi taka organizacija ne bila samo koristna na zunaj napram
drugim, zelo važno nalogo bi lahko Izpolnjevala tudi napram svojim* lastnim Članom in drugim kolesarjem. Poleg vzporedne zabavne in družabne plati bi morala skrbeti
za vzgojo k prometni disciplini svojih članov
ki bo potrebna tudi, če dosežejo kolesarji kedaj kolesarske poti zgolj v svojo uporabo. Treba bo namreč še pri mnogih naših kolesarjih vzbuditi zavest, da uporabljanje kolesa ni samo pravica, temveč tudi odgovornost tako napram sebi kakor tudi napram bližnjemu. To bi bila zelo važna naloga organizacije, ki bi se morala izpolnjevati vzporedno z uveljavljanjem zehtev na zunaj. S takimi cilji bi zaslužila organizacija vso pozornost in podporo oblastev, v katerih ne malem interesu bi tudi moralo biti, da do take vsekolesarske organizacije pride čimprej.
Glede izvajanj inž. Lapajneta pa na kratko tole:
Stališče, da se naj za kolesarje grade ločene kolesarske poti, se mi zdi edino pravilno. Ta rešitev je bila uspešna tudi v inozemstvu, ker zelo razbremeni tako avtomobilski promet, kakor tudi dvigne varnost kolesarjev.
Tudi finančna stran ne 10 težko Izvedljiva, če se raztegne amortizacija stroSkov na daljšo vrsto let. Obresti za to investicijo pa so sploh neocenljive: preprečena bo visoka materijalna škoda, ki izvira iz karambolov in nesreč, a ohranjenih bo tudi mnogo človeških življenj, ki jih sedaj tako . lahkomiselno trošimo v prvem zaletu mo-torizacije. Z. G.
velikega kalibra
Izdal ga je svak, ki mu je pomagal nositi plen Iz
skrivališča
Ljubljana, 15. julija
Hudih zločinov dolži obtožnica, ki jo zastopa državni tožilec g. Lavrenčak, Henrika žerjala. Včeraj ob pol 9. uri se je pričela razprava proti žerjalu pred malim kazenskim senatom, ki mu predseduje s. o. s. Rajko Lederhas s sodnikoma okrožnega sodišča dr. Pompetom in Javorškom. Ob 13. uri je predsednik ugodil predlogu branilca dr. Leskovica in razpravo prekinil. Danes zjutraj se je razprava proti žerjalu nadaljevala, sodišče pa je med tem povabilo še dve priči, ki ju je predlagal branilec.
Henrik žerjal, rojen 1.1899 v Pliskovici, pristojen v Komen pri Gorici, je zadnje čase stanoval v Rovtah-Podpesku. Tja se je priženil in prevzel precej zadolženo Koširjevo posestvo. Z njim sedi na zatožni klopi tudi njegov svak Josip Košir, star 27 let.
Obtožnica pravi, da je žerjal dne 26. marca lani odnesel s hodnika v gostilni Jožeta Maleta v Cerknici dva velika zavoja, v katerih je bilo galanterijsko blago in ki sta bila last Jerneja Martinčlča. Mar-tinelč je Imel 2724 din škode. Dne 27. marca lani je žerjal vlomil v občinsko pisarno v Cerknici in odnesel v gotovini 2774 din ter osem hranilnih knjižic Hranilnice in posojilnice v Cerknici In še zlato uro, ki je biia last občinskega tajnika Antona Cimermana.
Drugi velik vlom, ki ga ima na vesti po obtožnici Žerjal, je vlom v Kmetsko hranilnico v Starem trgu. Vlomilec je vdrl dne 25. maja ponoči v pisarno hranilnice in navrtal blagajno ter odnesel okoli 23 tisoč din. Obtožnica dolži žerjala nadalje, da je dne 16. septembra 1937 ponoči vlomil v trgovino Lada Medena v Begunjah in odnesel blaga za 21.987 din, drugič pa vlomil istotam ponoči dne 21. maja lani ln odnesel galanterijskega blaga za 5800 din. Naposled- naj bi bil Žerjal tudi vlomilec, ki je vlomil v prostore Posojilnice in hranilnice v Železnikih, kjer pa v blagajni ni našel denarja, odnesel je le za 80 din cigaret v škodo Antonije Thalerjeve. Ponoči dne 23. marca lani pa naj bi bil vlomil Žerjal v Velikih Blokah v trgovino Ka-rola Mazija in odnesel za 1800 din galanterijskega blaga.
Žerjalov svak Josip Košir je obtožen, da je žerjalu trikrat pomagal nesti zavoje z ukradenim blagom iz skrivališča v gozdu pri Podlipi in v bližini Cest na 2er-jalov dom ter da je skušal nekaj blaga vnovčiti na Vrhniki.
žerjala je ovadil svak Josip Košir. Ena izmed Koširjevih sester ima za moža nekega orožnika iz Cerknice in temu je Košir izdal ,kakšne posle opravlja za žerjala. Tako je prišla stvar na dan. Žerjala so takoj aretiraii. Pri hišni preiskavi so orožniki našli precejšnjo zalogo galanterije. Oglasili so se okradenci in spoznali med corpora delieti svoje blago. Orožniki so našii tudi zlato uro, ki je izginila občinskemu tajniku Cimermanu.
Josip Košir je že v preiskavi priznal, da je trikrat pomagal nositi domov zavoje, ki jih je imel žerjal skrite v gozdu. Koširju je žerjal rekel, da je blago pd nekoga poceni kupil. Kakih štirinajst dni po vlomu v Starem trgu je 2erjal doma pravil, da je zaslužil 23.000 din. Sedemnajst tisočakov je pokazal Koširju. Tiste dni, ko je bilo vlomljeno v Starem trgu, žerjala dva dni ni bilo doma. Ko se je vrnil, se je zvečer pogovarjal z ženo in tašča je slišala, ko je rekel ženi, da jih je 23. Imel je v mislih tisočake. Košir je tudi videl, da je imel žerjal vlomilsko orodje, sveder in svinjsko nogo. Sestra, to je 2erjalova žena, pa mu je nekoč že po aretaciji Henrika žerjala povedala na Brezjah, da ima žerjal doma nekje zakopano vlomilsko orodje.
žerjal je v nagovoru trdil, da ej nedolžen ln da se hoče svak nad njim maščevati. Vse je laž, kar je povedal KoSir, je trdil 2erjal, ln je vedel prav za vsako malenkost, ki so jo našli v njegovi hiši, kje jo je dobil in kdaj jo je dobil, žerjal se zelo spretno zagovarja, obremenjujejo ga Številni indici. Včeraj* je priznal, da je hotel iz preiskovalnega zapora iztihotapiti listek, v katerem sporoča ženi, naj priča, da je bil doma v tistih dneh, ko je bilo vlomljeno v Starem trgu.
Predsednik je včeraj zaslišal več prič, večinoma oškodovance, ki so spoznali med zalogo, ki so jo orožniki zaplenili na 2er-jalovem domu, predmete, ki so jim bili ukradeni. Trgovka MartinČiC Draga je spoznala za svoje z vso gotovostjo več kosov ukradenega blaga, Cimerman je po posebnih znakih spoznal za svojo zlato uro, ki je bila ukradena iz občinske pisarne v Cerknici, žerjal pa trdi, da mu jo je poslal neki stric iz Amerike. Trgovec Meden je spoznal po več kosih, da je med corpora njegovo blago. Na ukradenih naramnicah je pokazal svojo numeracijo. Prvotno je bil osumljen vloma sam trgovec Meden, ker so mislili, da je sam odnesel blago, da bi dobil zavarovalnino. Tajnik Cimerman pa je bil tudi na sumu, da je vlomil v občinsko pisarno v Cerknici. i
Indicev za krivdo Henrika fterjala je torej mnogo, četudi sodiieo ne bo varjelo
Koširju,   ostanejo  Se  številna  ob remen j e-
valaa pričevanja  in objektivni dokazi o
Žerjalovi krivdi.
Iz Slovenskih goric
— Slavnostna otvoritev ćorom Manje Gubom bo pri Sv. Juriju ob Sčavnicl v nedeljo 30. t. m. Zgradilo ga je agilno društvo kmet&kih fantov in deklet, ki is vse let živahno deluje za kulturni ln prosvetni napredek nase vasi. Prijatelji kmečko mladinskega gibanja od blizu ln daleč
vafcijenl I
kane vedno vidnejšo znake na polju in travnikih. Naglo zori tudi planira, katere Žetev se je ponekod fte pričel*.
Zaradi pomanjkanja d ševja je v zastoju tudi rast otave, ki bi os sedaj moram
najbolj razvijati. Kmetje so v velikih akr.
beb.
— Nesreča z motornim kolesom. V petek teden M jo hudo ponesrečil z motornim kol—om Krajne Jožef, gostilničar iz žic pri Sv. Ani, ko se je peljal po občinski cesti fiios—Ledinek. Padel je tako nesrečno, da Je Zadobil hude notranje poškodbe ter SO mu morali nuditi zdravniško pomoč.
Godba, ki igra
samo za dobiček
Tako je, <c ti gospodari tujec — Godba „Mure" od sodelovanje pri cirUmetodovem kreaovanju
Gornja Radgona,  13. julija
Po smrti ustanovitelja in dolgoletnega kapelnika godbe - Mure«, znanega veseljaka, pevca ln muzika, pok. Janka Cirica so nastala v odboru godbenega društva »Mu-re« svojevrstna trenja, ki so dovedla do
ostre krize ravno ob času, ko bi bilo sodelovanje godbe pri raznih prireditvah nujno zaželeno in potrebno, iz vrst godbenikov, ki so po veČini kmečki fantje in delavci, sta se izcimila dva nasprotujoča si tabora, ki si s svojimi nasprotstvi ovirata uspešno delovanje in nadaljnji razmah sploh onemogočata. Prvemu taboru
pod vodstvom predsednika društva se upira drugi tabor pod oblastnim vodstvom
kapelnika — tujega državljana, ki hoče dedovati popolnoma na lastno pest, kakor da je godba »Mura« sploh svoje vrstno do-bičkanosno  podjetje  za  gotove člane. V tej   luči se je pokazalo   to   god beno
društvo zlasti pri zadnji sokolski prireditvi, ko je stavilo domačemu sokolskomu društvu zadnje dni pred prireditvijo na mesto podpore tako težke platine pogoje, da jih sokolsko društvo ni moglo sprejeti. Storil je to drugi tabor s kapelnikom na čelu, Ki je bil mnenja, da je domače sokolsko društvo navezano edino na to lokalno godbo. Ker pa temu ni tako, si je
sokolsko druStvo najelo cenejšo godbo iz oddaljene Sv. Trojice v Slovenskih goricah, katera je s svojim discipliniranim nastopom in marljivim igranjem zadovoljila, izbirčno publiko z mnogo večjim uspehom
kakor pa doslej vsa leta domača godba »Murac s svo£»mi enimi in istimi starinskimi komadi. Dovolj žalostno spričevalo za godbo »Muro« je dejstvo, da se niti dandanes ne obvlada jugoslovenske himne kakor je treba, ker so pač »kapelniku s kot tujemu državljanu brez dvoma ljubši in lažji kaki »marši«, ki spominjajo in zvene vse prej kakor pa jugoslovansko.
Da se sedanje vodstvo godbe »Mure« noče zavedati svojtti velikih nalog na kulturnem ln prosvetnem polju zlasti v narodnostnem pogledu tu na tej izpostavljeni državni in jezikovni meji, pa se je Jasno pokazalo ob priliki letošnjega kreso-vanja CM-podružnice m ostalih obrambnih društev, ko je odreklo svoje sodelovanje, tako, da se je morala ta 2a našo mejo Izredno važna nacionalna prireditev po 20 letih obstoja Jugoslavije vršiti brez zvo-
kov godbe, ki dajo zlasti pri obhodih sh-čjiim prireditvam pravi poudarek. Oerav-no je običajno, da sodelujejo pri kresova-nju vsa društva brezplačno, je godba »Mura«, kolikor nsm je znano, bila doslej te vsako leto nagrajena za svoje sodelovanje in bi bilo tako tudi letos. Ker pa je duhovni oCe godbe prav za prav kapelniK — tuj  državljan,  ki išče  pri vseh pinro-
ditvah. ne oziraje se na to .ali Jih prirejajo slabše ali boljše situirana društva ali
organizacije, gmotne koristi, bi Igral brez dvoma za borih par dinarčkov raje pri kakem skozi trg potujočem cirkusu ali akrobatih, kot pa pri kresovanju CMD, čeravno tudi to ne bi bilo zastonj. Kaže,
da zahteva godba *Mura« tudi za kreso-vanje isti privilegij, kakor ga ima za Te-lovo ali novoletno voščilo, ko pobira prostovoljne prispevke po trgu od hiše do hiše ter se prav nič ne ozira na to, da so bili instrumenti kupljeni itak večinoma le s prostovoljno nabiralno akcijo pri raznih dobrotnikih, čeravno si jih sedaj lasti pred nedavnim časom ustanovljeno j>Glasbeno društvo«.
Za to društvo ima baje koncesijo sam kapelnik »Mure«, ki hoče v okvir tega društva spraviti vsa ostala društva z vsem
premoženjem vred. V okviru tega »Glasbenega društva« so se vršile doslej že neštete prireditve tudi godbenegra društva »Mure« tako, da hi moralo društvo imeti že kako premoženje za vsak slučaj, ne
pa da za vsako najmanjše igranje pobira  po  trgu.  Toda  javnosti   doslej  ni bila
dana prilika kontrolirati gospodarstvo v pogledu dohodkov in izdatkov bilo god-benega društva »Mure«, ki je navadno vedno pasivno, bilo i Glasbenega društva«, ki je baje precej rentab Ino za gotove kroge, kakor se šušlja med tukajšnjim obmejnim prebivalstvom, ki je silno ogorčeno zaradi zadnjega postopanja god bene ga društva »Mure«. Da bo temu primeren v bodoče tudi odziv pri nabiralnih akcijah, leži na dlani. Ne samo na mestu, tem, več nujno potrebno pa bi bilo, da bi btl delokrog takih društev na meji pod jo kontrolo oblastev zlasti v pogledu po-strožjo kontrolo oblastev, zlasti v po-benem društvu »Muri« in ^Glasbenem društvu« je treba temeljite remedure, da ne bo v bodoče še večjih razočaranj in nepotrebnih presenečenj, kajti tudi tu veljaj načelo: »Tujci, roke proč!«
Tako podpiramo
gradbeno delavnost
Značilen primer mizarskega mojstra Ivana Slovše, ki si je hotel sezidati
Ljubljana, 15. julija
Vsako živo bitje že po svojem nagonu stremi za tem, da si po možnosti ustvari svoje lastno gnezdo, v katerem se zaveda, da je doma. Glavni namen lastnega doma je, bodisi pri človeku kakor tudi pri živalih že od prvega početka ta, da se v njem rode in vzgajajo potomci, ki bodo, ko do-rastejo, tudi gradili svoje lastne domove ter v njih rodili in vzgajali potomstvo. Ta prirojeni čut za svoj lastni dom in rod je pri človeku kakor tudi pri živalih tako močno razvit, da gre prvi kakor drugi dostikrat brez pomisleka v pogubo, če vidi, da je njegov dom v nevarnosti.
Mali nebogljeni ptiček se z vso silo zaletava v paglavca, ki mu hoče razdreti gnezdo in odnesti mladiče, obenem pa kriči bolj, kakor če bi šlo za njegovo lastno življenje. O nekaterih štirinožcih pa je splošno znano, da ni varno hoditi v bližino njihovih bivališč brez orožja zlasti kadar imajo mladiče. Sicer pa ni potrebno, da bi se o tem Sele razpravljalo, ker že pregovor pravi: Ljubo doma, kdor ga ima I
Z namenom, da bi si tudi on ustvaril svoj dom, je 1. 1935 kupil Ivan Slovša, mizarski mojster parcelo št. 993, katastrska občina Zg. Šiška ob večni poti. za katero je plačal 30.000 din. Na tej parceli si je hotel sezidati enonadstropno hišo, zato je v ta namen vložil pri mestni občini ljubljanski dne 6. aprila 1936 tozadevno prošnjo in potrebne načrte. To njegovo proš-nio pa je mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 7. julija 1936 pod št. VI. 23371-36 zavrnilo. Na to odločbo mestne občine ljubljanske je šel Slovša instančno pot. ter slednjič vložil tožbo v zakonitem roku na upravno sodišče za dravsko banovino v Celju. To sodišče je z razsodbo dne 4. septembra 1937 pod št. A 128-37-8 razsodilo, da ni mogoče zabraniti gradnje poslopij na parceli št. 993 katastrski občina Zg. Šiška, ob Večni poti. S to razsodbo je bila razveljavljeni odločbi mestnega poglavarstva v Ljubljani, ki prepoveduje SiovšT zidanje hiše na njegovi parceli.
Proti razsodbi upravnega, sodišča v Celju pa se je pritožila mestna občina ljubljanska na državni svet v Beogradu. Državni svet je z razsodbo z dne 16. maja 1938 pod br. 30355-37 razsodbo upravnega sodišča v Celju v celoti potrdil.
Zato je kraljevska banska upnvi v Ljubljani dne 30. junija 1938 pod št. 5755-1 odredila mestnemu poglavarstvu v Ljubljani, da navedeno razsodbo državnega sveta izvrši, to se pravi, di Slovši izda gradbeno dovoljenje. Mestni občini pi kljub temu naročilu banske uprave gradbenega dovoljenja ni izdala, zato se je Slovša osebno
odpeljal v Beograd k državnemu svetu intervenirat v tej zadevi. Na njegovo prošnjo za pismeno potrdilo, da sme zidati, so mu pri državnem svetu rekli: Vi imate z razsodbo državnega sveta na svoji parceli pravico zidati, te pravice vam ne more vzeti niti najvišja oblast v državi. Na podlagi te izjave je pričel Slovša res graditi nr svoji \ celi enonadstropno hišo po načrtih, kakor jih je svoj čas predložil mestnemu poglavarstvu v Ljubljani.
Mestno poglavarstvo pa je z odlokom z dne 10. marca 1939 pod št. 68413-38 pozvalo SlovSo, da mora odstraniti s svoje parcele do 14. marca 1939 vse, to je, stanovanjsko barako, vodnjak in pričeto stavbo, ker je ta parceli nezazidljiva. Ker pi Slovna tega ni storil, je dne 14. marci t. 1. poslala mestna občina svoje organe, ki so s silo vse objekte podrli in material odstranili.
Zoper to odločbo in prisilno odstranitev je vložil v zakonitem roku Ivan Slovša pritožbo na bansko upravo z utemeljitvijo, da je bil na podlagi razsodbe državnega sveta upravičen graditi na tej parceli
Poziv na odstranitev zgradbe in nje prisilno odstranitev je odredilo in izvršilo mestno poglavarstvo kljub razsodbi državnega sveta in odredbi banske uprave, da mora postopati po navedeni razsodbi. Tozadevni spisi dokazujejo, da je mestno poglavarstvo vložilo akt s razsodbo državnega sveta dne 16. decembri 1938 brez izvršitve v irhiv, nivedeni prošnji Ivini Slovše z dne 6. iprila 1936 sa gradbeno dovoljenje pa je oatala nerešena.
Ker je razsodbi državnega sveti po čl. 42. zikoni o državnem svetu in upravnih sodiščih zi rešitev Slovševe prošnje za gradbeno dovoljenje obvezni, je binska uprava na temelju §97 zakona o mestnih občinah ponovno odredila, di mestno poglavarstvo v Ljubljani v roku štirih tednov izvrši njeno odločbo z dne 30. junija 1938 pod št. 5755-1 ter pokliče na odgovor krivca radi preziranja oblastvene odredbe.
Upravno postopanje o pritožnem predmetu se na osnovi § 72 zakona o upravnem postopku prekinja do izvršitve zgornje odredbe.
Tu so navedena samo gola dejstva, svoje mnenje o takem postopanju pa bomo izrekli o pravem času.
Dan narodne žalosti
Ne pozabile:
za
namakanje perila
I
Križanka
Pomen besed
Vodoravno: 1. španski pisatelj, 8. žensko ime, 10. kvarta, 12. žensko ime, 13. predlog, 14. zver ,15. plod gozdnega drevesa, 16. površinska mera, 17. vrsta vna 19. Spartanski sužtnj, 20. rusko žensko ime, 22. predlog. 23. del obraza, 24. odposlanec, 25. kratica za valuto bivfle evropske države, 26. del voza, 28. prislov kraja, 29. prestolnica evropske države, 31. skupina indoevropskih narodov.
Navpično: 2. Nikalnica, 3. vrsta papige, 4. slavni ruski kemik, 5. desni pntolc Save, 6. predlog, 7. pogorje v Sloveniji. 9. mesto v Siriji. 11. mlečni proizvod, 13. afriška reka, 15. dalmatinski otok, 17. trdilnica, 18. velika kača, 19. češki reformator in narodni borec, 21. slovenski pianist 22. število, 26. moško ime, 27. štev* nik, kem. znak za prvino. 30. števnik.
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
Vodoravno: 1. Hanibal, 8. letos, 10. Al, 12. gaj, 13. Ba, 14. Rakek. 16 čir, 17. aga, 18. Odesa, 19. juvel, 20. lev, 21. ena. 22. Usora. 24 vi, 25. ime, 26. in, 27. Elida. 29. apoteka.
Navpično: 2. al', 3. noge, 4. itakolumit, 5. boj, 6. a«, 7. Sarajevo, 9. Karavana, 11. laguni, 13. biseri, 15. kava, 16. čelo, 23. sede, 25. do. 27. ep. 28. ak'
Dva drzna vloma
želimlje, 15. julija
V današnji noči so vlomi U tatovi v ob. činsko pisarno v želimljah. V pisarniško prostore so prišli skozi močno opažena vrata, kjer so z Železnimi drogovi polomili kljuća-vnice. V pisarni so nasilno odprli vse predale in stikali za denarjem. Odnesli so težko železno občinsko blagajno, ki pa je bila prazna, kajti občinska uprava ima iz pxevidnosti in v smilu strogih oblastvenih predpisov denar naložen v poštni hranilnici. Le iz ročne blagajne so vzeli kakih 180 din drobiža in kolkov.
Blagajno so ovipeljali na ročnem vozičku na travnik cca 500 m daleč od občinske pisarne, kjer so jo z železnimi drogovi m sekirami razbili. Odšli so praznih rok, vlom se jim pač ni izplačal.
Istočasno so vlomili tudi v trgovino ge. Kramarjeve, kjer so odnesli kakih 200 din in nekaj jestvin.
Kaže, da so na poslu zltkovci, ki že nad leto dni strahujejo tukajšnjo okolico. Pre. pričani smo. da jih bodo varnostni organi v najkrajšem Času spravili za zapahe.
SOKOL
Bur$M, 14. julija. AA. (Štefani). Tretja obletnici tragične smrti Calva Sotclli, ki je kakor snano, pospešili revolucijo, je bili proglašena za dan narodne žalosti.
— Sokolski ln narodni Ljubljani. Marljivo sokolsko društvo Ljubljana-Zg. Slaka bo otvorJo jutri ob 15.30 svoj novi sokolski don i, ki ga je sezidalo z velikimi Žrtvami, v okviru sokolske Petrove petletnice. Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev, je na svoji seji dne 10. t. m. soglasno sklenil, da se ljubljanska sokolska društva te svečanosti udeležijo v polnem številu v krojih in s prapori. Vabimo vae članstvo in naraščaj, da se jutri (v nedeljo) zbere ob 14. uri na vrtu Narodnega doma, odkoder bo sprevod z godbo in prapori v Zg. ftiško. Po otvoritvi doma bo telovadni nastop, potem pa zabava. Pokažimo jutri z veliko udeležbo, da cenimo plodno delo mladega Sokola v Zg. SiŠki. Sokolska in narodna Ljubljana ima jutri zbor na telovadišču Sokola Zg. Šiška. Meddruštveni odbor ljubi j. sokol, društev.
— Sokol LJubljana-Vlft vabi svoje član. stvo in naraščaj, da se jutri v polnem šte. vilu udeleži otvoritve sokolskega doma Zg. Slika, Zbirališče članstva, naraščaja in dece bo jutri ob 13.30 na vrtu sokolskega doma na Viču ln sicer v slavnostnem kroju. Kdor kroja nima. v meščanski obleki z znakom. Vabimo članstvo, da se po mož. nosti udeleži tudi nastopov na Jefilci ln v Borovnici. Uprava.
Alf som prispeval trn lokoUM dom v T
ti
atmn 6
>««^\»I*-»KI NAROD«, sobota 18. Jrtrja mi.
Spomenik tehnike našega stoletja
Se nekaj zanimivih
o največjem daljnogledu na svetu, ki ga postavljajo
v Kaliforniji
oko. Kako veliko je to oko, bi se pokazalo, Če bi hotel kdo z ogromnim daljnogledom opazovati luno, oddaljeno od zemlje 3S4.400 km. Orjaški daljnogled bi jo približal človeškemu očesu na 40 kilometrov. Ta daljnogled bi prestregel na fotografsko ploščo svetlobo sveče, ki bt gorela nekje v stratosferi, oddaljena od zvezdame tako, kakor je Pariz od Tokia.
Pogled na zgornji del orjaškega daljnogleda na Mount Paloraani
Danes teden smo priobčili nekaj zanimivih podatkov o največjem   daljnogledu  na  svetu, mili-jonkrat močnejšem od človeškega očesa. Danes priobčujemo še nekaj  zanimivosti   o tem presenetljivem uspehu moderne tehnike. Še nikoli  znanstveno delo ni združilo v tako tesnem sodelovanju največjih mislecev obeh polut, kakor orjaški observatorij na Mount Palomaru. Tu pa gre še za vrč, nego za nov astronomski daljnogled. Ts'a Mount Palomaru se postavlja spomenik tehnike n; Sega stoletja, spomenik žilavosti in vztrajnosti v premagovanju ovir. fponr.ik duha. ki je njegovo delo izrazil \Villis R. Whitney z   ugotovitvijo: Nemogoče,  nedosegljivo  nn   svetu  je to, česar se dosedaj nismo naučili dolati.
Drobnogled v dimenzijah lokomotive
Govori se astronomski aaljnogl-d. orjaški daljnogled, pa ne gre za io. se izdela kratkomalo daljnogled, ki bo tolikokrat in tolikokrat vi č.ii od navadnega preciznega daljnogleda, kakršnega rabimo v vsakdanjem življenju. Na Mount Palomaru bo stala naprava, o kateri bi lahko prej rekli, da je to drobnogled, izdelan v dimenzijah lokomotive.
Nedavno so se ljudje ponašali s tehničnimi čudesi, kakor so največji mostovi sveta, ogromni nasipi in jezovi preko celih dolin, orjaški prekomorski parniki, nebotičniki in stolpi. Mislili so malone že, da tehnika težjih nalog ne pozna. Pa je prišel zvezdoslovec in zbegal je najboljše tehnike. Ne samo zbegal, naravnost presenetil jih je. Vzel jim je veselje do vseh rekordnih del. Zahteval jo od njih. naj začno znova deiaci naj porabijo sto ton jekla, kakor za velike mostove, toda jekla, ki se rabi za najpreciznejša dela. In zahteval je, naj delajo v dimenzijah nebotičnika s tako preciznostjo, kakor se zahteva pri najboljši zapestni uri, da doseže tako preciznost, kn kor zemlja, ko sc suče okrog svoje osi.
Spore čilo iz vesoljstva
Optična preciznost mikroskopa zahteva skrbno mojstrovo delo. če pa gre za postavitev daljnogleda, velikega kakor deset-nadstropna hiša in izdelanega s preciznostjo mikroskopa, je to za tehnike naloga, o kakršni se jim doslej še sanjalo ni. Cilj je enostaven. I^era s premerom nad 5 m in sistem manjših zrcal in leč naj ujame sliko zvezde daleč tam v vsemirju. jo prenese na fotografsko ploščo, ki meri nekaj kvadratnih centimetrov in drži tam brez tresljajev, brez razmazanja več ur. Ta čas se sestavi svetloba in zabeleži se sporočilo iz daljnega sveta, neskončno slabo, da bi ga mogli prestreči z drugimi sredstvi.
SO vagonov jekla
Zrealo, ki so ga dali zvezdoslovci izdelati iz posebnega pyrexovega stekla, je ogromna jeklena cev. težka s pomožnimi instrumenti ter kletko za opazovalca in njegove instrumente okrog 5000 meterskih stotov. Steklo, iz katerega je narejeno zrcalo, skoraj sploh ni podvrženo vplivu toplote. Z vsem. kar spada k njemu, je tako orjaško, da odgovarja skoraj tovoru za 50 železniških vagonov. In vsa ta ogromna naprava se premika tako precizno, da bi ne bila slika prav nič raztresena, če bi se sukala vso noč in fotografirala neprestano samo eno zvezdo.
Bila je naravnost drzna zahteva, ki so jo postavili zvezdoslovci inženirjem, naj obesijo to ogromno težo na tako konstruiran mehanizem, da se more vsa konstrukcija premikati v vse smeri, ne ga bi se kaj ukrivilo ali upognilo. Tajna vseh velikih stavb je njihova prožnost, gibčnost. Vrh nebotičnika se v vetru nagne za 2 m ali
še več. Ce bi velika stavba ne bila prožna, bi se porušila. Most čez Zlata vrata ▼ San Franciscu se dviga in pada pod vplivom vremena za tri metre. Boulder Dam se upogne pod težo vode, pritiskajoče nanj. Toda daljnogled z lečo v premeru nad 5 m mora ostati kljub svoji veliki teži tako, kakor je postavljen. V vsej dolžini se podaljša pri največjih izpremembah komaj za  dve  desetinki milimetra.
S tem problemom so se ukvarjahi tehniki sedem let. Najboljši ameriški inženirji so si z njim belili glave. Postavljenih je bilo nešteto teorij, predebatirali so jih in zavrgli. Zgladili so mnogo modelov, pa so jih morali zopet razbiti. Iz vsega tega se je pa končno izcimil točen in zadovoljiv načrt. Po njem so izdelali model in po tam so jeli inženirji izdelovati iz jekla konstrukcijo, kakršne svet še ni videL
MogočnejSi od jezov in nebotičnikov
Preden so pa začeli izdelovati konstrukcijo v pravi velikosti, so napravili še nov model za 2.000 dolarjev, da so na njem preizkusili pritiske, kakršnim bodo poedini
deli daljnogleda izpostavljeni Potem sjo Izdelali novo konstrukcijsko metodo, uporabljajoč pri tem izključno električno varenje. Končno so pripravili veliko mehanično opremo, s katero so se Lonstrukterji lotili dela. Naročili so stiskalnico za 10.000 ton s* največji vrtalni stroj na svetu. K temu
si je bilo treba izmisliti posebna prometna sredstva. Končno je moral biti največji daljnogled izdelan tako, da bi ga lahko razdrli na kose, ki bi jih mogli prepeljati vsaj po morju v Kalifornijo. Na prevoz jeklenih delov po železnici niso mogli niti misliti.
To delo je bilo večje in težje od vseh mostov, jezov in nebotičnikov. Bilo je pravo astronomsko delo. Mislite si koloa iz jekla, visok So m, težak 5000 centov in požirajoč v enem grižljaju kozmično enoto, kakor je Mlečna pot. Tega bi se bil ustrašil celo Jules Verne. Toda učenjaki, ki so naročili 200 palcev debeli daljnogled, so si mislili: Kaj je to proti neizmenemu prostoru in proti neskončnosti časa ? In mirno so prepustili tehnikom, da rešijo ta problem.
Leča, ki se je ohlajala dve leti
2e odlivanje leče same, paraboličnega zrcala, je bilo mojstrsko delo, združeno z velikimi težavami. Posebno steklo so vlivali v forme pri temperaturi okrog 2000 stopinj. En sam zračni mehurček, ki bi bil prišel v tekoče steklo, bi bil uničil vse delo. In pri vsem tem so lahko šele čez dve leti ugotovili, ali se je vlivanje posrečilo ali ne. Tako dolgo se je namreč leča ohlajala od 2000° na normalno temperaturo. Razbijanje modla je bilo zato najbolj napet trenutek vseh pripravljalnih del. Končno je bila leča odkrita in tehniki so z veseljem ugotovili, da je brezhibna.
Potem se je pa pričelo naporno in izred- \ no precizno delo optikov, ki so morali po- ' praviti optične napake, obrusiti lečo točno ' na pol  tisočinke  milimetra kljub njenim velikim dimenzijam in skrbno izgladiti jo. Razen trga je bilo treba lečo spraviti še iz tovarne, kjer je bila izdelana, v biusilni-co, oddaljeno 6000 km.
Luna na 40 km
V ta namen je bilo treba pripraviti poseben jeklen zaboj in ker se je izkazalo, da so vsi železniški vagoni premajhni, so morali izdelati še posebne vagone, preden se je pričel prevoz. Vse te ovire so zdaj srečno premagane. V laboratoriju so na delu pridne roke. da bo leča kmaiu obrušena in zglajena. V kupolo zvezdarne pritrjujejo mogočno cev daljnogleda, težko nad 400 ton. Čez nekaj mesecev bodo zvezdoslovci že lahko prvič namerili na nebo ogromno
Že konstrukcija sama je pravo čudk> moderna tehnike, še važnejši so pa delovni načrti za uporabo daljnogleda. Konstrukcija in laboratorij sta veljala 6,000.000 dolarjev. Denar se je dobil iz Rockefeller-jeve ustanove. Tako velike investicije pa seveda ne smejo ležati mrtve. Zato mora biti orjaški daljnogled izrabljen, zvezdoslovci ne smejo izgubljati časa. Kakor ljudje v drugih panogah modernega življenja, morajo tudi zvezdoslovci na Mount Palomaru delati z očmi na uri. čeprav se bo vsak zavedal, da se končno tudi človek na svetu obrabi in da ga je treba izmenjati, bo moral vsak izrabiti vsako minuto odmerjenega mu časa.
Dosedanji daljnogledi, tudi oni na Mount Wilsonu, delajo prepočasi. Mnogo dragocenega časa se izgubi s pripravami za to, kar naj se stori. Na Palomaru se pa Čas ne bo izgubljal. Vso težo dela bo opravljal robot nove vrste, ki bo delal avtomatično tako, da bo treba pritisniti samo na gumb. Palomarski daljnogled ne bo samo oko, to bodo tudi mehanični možgani. Pri njegovem delu ne bo mogoča niti najmanjša napaka .V observatoriju zaposleni zvezdoslovci bodo samo določili, katero zvezdo naj poišče, pa jo bo daljnogled poiskal sam hitreje in točneje, nego bi mogel to storiti opazovalec.
Pri tem pa mora zvezdo stalno obdržati v svojem očesnem polju, pa naj bo še tako oddaljena. To je bila približno taka naloga, kakor obdržati cev puške točno na-merjene na trkljajoči se dinar, oddaljen 4 km. Da bi se to posrečilo, so morali misliti na celo vrsto izpremenljivih činite-Ijev. odvisnih od opazovanja zvezde.
Kakor računski stroj
Prvi tak činitelj je lom svetlobnih žarkov v ozračju, odvisen od tega. kako visoko je opazovana zvezda nad obzorjem. Ta lom se pa menja še pod drugimi vplivi, namreč pod vplivom toplote, vlage in zračnega pritiska. Tretji činitelj je neizogibna neznatna napaka v obračanju daljnogleda, s katerim se izravnava sukanje zemlje, četrti je pa neznatna upogjenost vse konstrukcije pod lastno težo. To se tudi izpre-minja po tem, kako je postavljen daljnogled. Med temi činitelji ni nobenega važnega, toda vsi skupaj bi tvorili občutno napako in če bi jih ne nevtralizirali, bi daljnogled ne obdržal zvezde v očesnem polju tako. kakor je to potrebno. Izravnalno delo opravijo robotovi mehanični možgani.
Robot ima za vsakega činitelja svojo celico, ki sprejema pobude in jih prenaša obdelane na daljnogled. To je približno tako, kakor če odtipkamo na računski stroj nalogo in stroj nam avtomatično pokaže končni rezultat. Tudi na robotu je treba samo odtipkati ugotovljene podatke o legi zvezde, o vlažnosti zraka, o toploti, pritisku in drugih činiteljih. žice preneso podatke v mehanične možgane, ki jih obdelajo kakor obdela računski stroj dano nalogo. Tu pa stroj ne napiše končnega rezultata na trak. temveč postavi daljnogled tako, kakor je treba. Obenem uredi tudi tok vsega mehanizma, njegovo obračanje, smer in hitrost tako. kakor zahteva pot opazovane zvezde.
Kako se pogajajo v Moskvi
Molotov je vedno lepo oblečen — Kdo je v sosedni sobi?
Strang se počuti dobro
Moskovski dopisnik »Frankfurter Zeitung« piše v svojem listu:
»Kadar se zastopniki Anglije in Francije, zbrani na pogajanjih v Moskvi, pripeljejo v svojih avtomobilih, okrašenih z zastavicami, skozi vrata Kremla, jih žc čaka v Krcmlu majhen cm avto z uniformiranim policistom GPU. Ta avto vozi pred njimi menda zato, da bi ne zgrešili poti. Avto se
treba sesti na široke divane, ker jih žc pričakujejo. Tajnik potrka na vrata, začuje se odgovor in žc vstopijo visoki gospodje v kabinet predsednika .Molotova.
Molotov vstane in stopi diplomatom naproti. Oblečen jc vedno lepo. Navadno nosi sivo poletno obleko. Gospodje sedejo v udobne naslanjače, si prižgo cigarete in se začno ozirati po kabinetu. Molotov zna potrpežljivo poslušati, sam pa govori zelo malo. Letos poleti, ko ima toliko dela, jc nekam utrujen in bled. Dolga konferenčna miza, na stenah Stalinova in Leninova slika. Okna so odprta. Iznad rdečega stolpa Od-rešenikovih vrat se dviga pestra kupola hra-I ma sv. Vasilija. V ozadju, za Molotovim hrbtom, pa opazijo visoki gospodje nekaj, kar intimnost pogajanj gotovo moti. Tam so namreč vedno odprta vrata. Kdo je v sosedni sobi? To je vprašanje, ki gre zastopnikom Anglije in Francije nekoliko na živce.
V presledkih med poedini mi poseti pri Molotovu se vozi William Strang po krasni moskovski okolici. Kopal se je že večkrat ▼ reki Moskvi pri Uspenskem. mudil se je tndi ie v tako zvane m srebrnem gaju inozemskih diplomatov, ki preživljajo tam svoje počitnice in čeprav pritiska silna vročina, je bil tudi že v operi. Čisto osebno je preživel Strang zadnje tedne v Moskvi v m zadovoljstvu.
ostavi pred poslopjem tiffjsjs senata. Me
straži stoječi sovjetski vojaki safattraja Gospode diplomate odvedo potem k (M* galu in kmalu so na hodniku prvega nadstropja z visokim obokom. V ptwm nadstropju je kabinet predsednika sovjeta Ijod-skih komisarjev in komisarja za zunanje zadeve Molotova.
Sluga v livreji prevzame klobuke gospodov diplomatov in poslaniki stopajo skoraj neslišno po svetlo zeleni preprogi v predsobo predsednika sovjetske vlade. Tam jih pričakuje navadno tajnik, vedno preobložen z delom, ki ima na svoji mizi osem telefonskih aparatov. Gospodom seveda ni
Militarizirani raj
Iz glavnega mesta otoške državice Ton* ga v Polineziji Nukauloe je prispelo v glavno mesto Nov« Zelandije odposlanstvo a prošnjo, naj vlada dominiona Nove Zelandije porpre kraljico Tonga Salote L, pri oboroževanju njene otoške državoce. Kraljica Salote hoče uvesti na svojih otokih splošno vojaško obveznost — edinstveno v vsej Polineziji — in zato predlaga, naj angleški inženirji zgrade na otokih utrdbe. Vlada Nove Zelandije naj bi smatrala otok njene državcee za letalsko bazo in zgradila za svoje letalstvo vojaška letališča.
Kraljevina Tonga zavzema r*lo skupino Prijateljskih otokov v ekvatorski Polineziji, skupaj 150 večjih otokov in otočkov. Nekateri teh otokov pa niso obljudeni. To je ustavna državica pod angleškim protektoratom od leta 1899. Kraljica Salote I., ki ima svoj sedež v Nikau-loi na otoku Tonga, vlada svojim 135.000 podložnikom točno 20 let. Protektoralna pogodba je ostala samo na papirju do svetovne vojne. Z militarizacijo otokov se bo   vpliv   angleškega   rezidenta gotovo
semrji bo pa tateto. kjer srečni in
L, dedinja Jurija L Tu-T decembra 1399 z An-pogodSju m s tem kot edini med vsemi m\aw SM sjdsjssl vladarji ▼ Oceaniji ohranil svoj visoki položaj, svoji sami ji pa skoraj neomejeno svobodo, vlada s 14čTansklm. parlamentom. Toda' parlament se sestane samo enkrat na leto v prestami dvorani kraljičine bele palače, kjer posluša kraljičin prestolni govor in se da pogostiti. S tem je njegovo delo opravljeno. Ze po prestolnem govoru je zasedanje formalno zaključeno. Poslanci odlože neudobne hlače, dolge suknje in cilindre, da oblečejo zopet svoje razcapane nose. Sicer pa, kaj bi tudi delali, ko pa v njihovi deželi ni niti političnih, niti socialnih problemov. Vse upravne in reprezentančne posle opravi v splošno zadovoljstvo kraljica Salote. pomaga ji pa mož princ Tungi. ki je obenem predsednik vlade. Sele zdaj bo ta raj na zemlji izpuhu svoj mir.
12 žensk ie umoril
ie
Clevelandslca
Clevelandska policija je več let napenjala vse sile. da bi pojasnila dvanajst zločinov, ki so razburjali prebivalce države Ohio. Končno se ji je to posrečilo in ljudje so ostrmeli, ko so zvedeli, kdo je zločinec. 521etni bivši mesarski pomoćni k Franc Delazil je v zaporu priznal tri umore. Ker so pa bili ti zločini storjeni prav tako, kakor ostalih devet, je policija prepričana, da ima Delazil na vesti vseh 12 umorov.
V januarju 1936 so našli otroci, ki so se igrali ob potoku v predmestju nekega elevelandskega okraja, dva zavitka s kosi ženskega, trupla. Policija je ugotovila, da je bila žena srednjih let nedavno umorjena, njeno truplo pa razrezano. Način, kako je bilo razrezano, je kaza! na izurjeno mesarsko roko. Udje so bili odrezani od trupa tako, da je policija zanesljivo sklepala na anatomično znanje in spretnost kirurga ali mesarja. Glave niso našli in zato polcija ni mogla ugotoviti, kdo je umorjenka.
Pozneje, vedno v presledkih po več mesecev, so našli ostanke drugih žrtev krvoločnega morilca. Policija si je zaman prizadevala izslediti ga. Na raznih krajin, zdaj na polju, na stavbišču. v potoku, na bregu jezera Erie al: v ježem samem, so našli ostanke ženskih trupel. Dvanajst žensk je umrlo tako strasne <?mrti in trupla vseh so bila razrezana. Glava, če so jo sploh našli,   je   ležala   vedno   daleč od
čer tri leta in pol izsledila morilca
umorjenkinega trupla. Trup in udje so ležali nezakopani, glava je bila pa vedno zakopana, da bi policija ne mogla ugotoviti, kdo so žrtve. Ženske v predmestjih si niso ve C. upale zvečer hoditi brez moških od doma.
Policija se je morala braniti očitkov, da ne zasleduje zločinca dovolj vestno. Napenjala je vse sile in sredstva, toda dolgo je bilo njeno prizadevanje zaman. V ženske preoblečeni detektivi so hodili povsod, kjer je policija slutila morilca, da bi mu nastavili past. Toda zločinec je bil preveč prebrisan, da bi se dal ujeti. Tuli policistke, ki jih jc poklicala policija ni pomoč, niso ničesar opravile. Zločini so se pa množili in javnost je bila vedno bolj razburjena.
Policija je aretirala več osumljencev. Spoznali so kos blaga ali staro suknjo, v katero je morilec zavil ostanke svoje žrtve in policija je zasliševala vse, o katerih je ugotovila, da so imeli bla<ro v rokah, od trgovca, ki ga je prodal, do sta« rinarja. kamor je končno prišli Stan suknja. O morilcu pa ni bilo duha no sluha. Šele čez tri leta in pol je bivša DelasOova ljubica opozorila policijo na čudaške m i-nire že priletnega mesarskega pomočnika. Poznala sta se že dolgo in vedno, kadir je bila pri njem. se je vedel mož z-^lo sumljivo. Vse kaže, da bi morala postiti ona trinajsta njegova žrtev. Na toza<lr.-no vprašanje pa Delazil trdovratno molči.
Fotografiranje brzojavk
V Ameriki so dobili nedavno novost v brzojavnem prometu, namreč nov način pošiljanja brzojavk. Lajiku se zdi ta način precej težaven in nerazumljiv. Velika ameriška brzojavna družba "VVestern Union Telegraph Company je uvedla v svojih nabiralnikih za brzojavke fotoelektrične aparate, ki avtomatično fotografirajo vsebino brzojavke. Ceneje storila družba to? Zadnje čase so velike tvrdke vedno bolj segale po možnosti pošiljanja brzojavk te-lefonično in da bi očuvale svoje trgovske tajne ,so si pomagale s šiframi.
Pri tem načinu pošljanja brzojavk se je pa zelo pogosto pripetilo, da so ljudje marsikaj preslišali. In prav v interesu velikih odjemalcev, ki pošiljajo vsak dan na sto in sto brzojavk, je uvedla omenjena družba fotoelektrične aparate v svojih nabiralnikih, će vržeš v tak nabiralnik na formu-larju napisano brzojavko, pošlje fotoelek-trična celica centralni pošti točno kopijo formularja in brzojavka gre takoj naprej. Vsaka napaka je pri tem sistemu izključena.
Zakladi iz ognjenikov
Vulkanska žrela so bila skozi stoletja pot po kateri je bruhala zemlja iz sebe bogastvo iz neusahljivih virov, ter pomagala tako vsem živim bitjem. Ti zakladi so različni. 7. delovanjem vulkanov je do. bil člo^/ek zlato demante. glino in pitno vodo. Mnoge kovine, zlasti težke in redke, so navadno združene z lavo, ki jo bruhajo ognjen.ki. To združitev si skušamo pojasniti tako. da so kovine s pregreto paro kislin privrele iz globin na površje, kjer so se strnile v rudninska ležišča, kakršna nahajamo zdaj. Podobna je bila tudi pot drugih snovi zlasti žvepla. Manj pa velja to za klor, ki ga je mnogo v vulkanskih plinih in ki tvori z natrijem navadno sol, brez katere bi ne mogli živeti.
Med vsemi plini, ki jih bruhajo iz sebe ognjeniki, je pa najobilnejša, najnavadnej-ša in življenju najbolj potrebna spojina voda. Brez nje bi ne bila mogoča spojitev rudnin, šele ko rudnine ob delovanju vulkanov raapadajo, privre voda na površje ter lomi vekovne okove, po kateri je bila zvezana z rridninairti. da začne končo svoje lastno življenje. Iz ognjenikov pa prL haja Se piin, važen za življenje, namreč Ogljikov kisik. Čim ga vsesajo rastline, nastane iz njedra hrana. V živalskih telesih se druži z žveplom in apnencem v kosti, lupine, oklepe in podobno. Tako nam dajejo ognjeniki tudi korale in bdsere.
Zimski kožuh tudi
savsico. ki jih rede na mnogih farmah . t-radi kožuhovine. Ko so pustila Šivali poletje na solncu za nekaj časa, kakor da hi živele v krajših jesensk h dneh, so dobile tudi sredi poletja zimsko dlako, čeprav se to zgodi šele proti koncu oktoh-.i. To je presenetljiv uspeh, kajti prej se je splošno mislilo, da vpliva na tako zvano zimsko obleko ±ivali samo hladnejše vreme. Da temu ni tako, so pa pokazali na. daljnji poskusi, pri katerih so pustili z. * *£ normalni dnevni svetlobi, toda pri umetno znižani toploti in dlaka se jim n, zgostila. Jasno je torej, da se izpreminja poletna dlaka v zimsko pod vplivom svetlobe in da lahko dobimo zimski kožuh na živalih umetno tuda čez poletje. V biološkem pogledu se je ugotovilo, da gre tu za delovanje hipofize, žleze v možganskem podve sku. ki regulira spolno življenje živali med letom in ki je na drugi strani sama pod vplivom dnevne svetlobe.
poleti
Vrtnarji vedo Is lastne izkušnje, da je čas. v katerem rastline razcvete m kako dolgo cveto, odvisen od dnevne svetlobe. V 4«rJn*—dneh razcveto  rastline prej.
kakor če Je nebo oblačno. Rastlina, ki jo postavimo t inrafien prostor, razcvete po.
znoje, kakor če jo postavimo tako, da je vn dan na seinesi Ob solnčnih dneh od-cveto cvetice mnogo hitreje, kakor v slabem vremenu. Ta pojav so učenjaki tndi že proučili- Ugotovili so, da se da čas cvetenja različno premikati po tem. če rasta. no umetno obsevamo, ali če njeno obsevanje omejimo. Zanimivo pri tem je, da toplota ne odloča, temveč da igra glavno vlogo svetloba.
Zdaj so v Ameriki ugotovili nekaj podobnega tudi pri živalih, ki pozimi menjajo svojo dlako in dobe gost kožuh. Po. skuae so delali s belo podli«*PQ In veliko
Čaji ne nadomeste insulina
Diabetiki, ljudje s sladkorno boleznijo, so navezani na dijeto, razen tega pa nr>-rajo dobivati injekcije insulina. Mnogi ss pa teh injekcij boje in pijo različne iz vsakovrstnih rastlin, misleč, da jim bo to tako pomagalo kakor insulin. V neki berlinski bolnici so pa delali nedavno poskuse, s katerimi so hoteli ugotovit, ali različni čaji res učinkujejo tako, da se zmanjša odstotek sladkorja v krvi in bi lahko t. njimi  nadomestili insulin.
Dr. Gold pravi, da se s čajem iz kozi* (bele) deteljice res lahko zniža Odstotek sladkorja v krvi. To se je pa pok^r samo pri eni petini vseh  bolnikov, ki «o jih  tako  zdravili,   čaji   iz   borovničjih listov in f:žolovih luskin pa  sploh m: nobenega učinka. Tako se je znova pokazalo to.  kar  so trdili nekateri  zd ravni xi že prej.  Kdor  ima sla. 1 komo bolezen moral zdraviti z insulinom, ne sme se pa zanašati na to. da lahko namestu njegm/in injekcij pije čaje iz raznih zelišč.
Havvelock Ellis umrl
V Angliji je umrl Ha\vellock Ellis. znui po svojih, mnogih spisih o socialni psihologiji. Rojen je bil leta 1859 v Crovđonu m Živel je v Londonu. Otročka leta jo preživel v Avstraliji ji Južni Ameriki, po povratku v Anglijo se je pa posvetil medicini. Kot pisatelj je stopil pred javnost leta 1883 s članki o emancipaciji žensk in s prevodi Vbsenovih dram. Pozneje je Izdajal stare angleška dramatike n na; je študije o Diderotu, Havneu. VVhitmanu. Tbsenu in Tolstemu. Razen tega je napv sal mnogo naravopisnin razprav in ustanovil Prirodoslo\tu zbornik Conte m porary Science Series.
Najbolj se je pa pioslavil s svojinu r>*i-hološk.mi pismi. Od leta 1897 do 192^ jo izdajal svoje sedem  zvezkov obsegajoč* delo >studije o psihologiji spola?  To d*-
lo je  bilo  v Angliji prepovedano  in izšlo
je v Ameriki. Razen tega je napisal mnogo podobnih razprav, med njimi »Mož m
žena*, »Svet sanj«, »Naloge socialno h--giene«. s Vojni eseji«. -Eseji o ljubezni in kreposti«, »Ples življenja« itd. Leta 1922 je izdal tndi roman iz avstralskega oko-
V BOM TTčttsrj vpraša Jurčka: — Zakaj moramo hiti prijazni s maki?
—■ Ker nikoli ne vemo, če ne postane kateri izmed njih tudi bogat, — odgovori
štev. 158
»SLOVENSKI NAROD«, aobota, i*, junja ust.
0
Slron 7
Priprava žene na poroko
Ljubezen med možem in ženo je osnovnega značaja In tvori gla
Ljubljana, 15. julija
V Ljubljani Imamo društvo o katerem se v javnosti malo govori in o delovanju katerega se v naših listih malo piše. Pa gotovo ne zato, ker bi morda to društvo ne delalo toliko, da bi bilo omembe vredno. Nasprotno. Društvo gospodinjskih pomočnic je zelo marljivo, ima svojo posredovalnico za službe, ima tudi svoj kotiček za prenočišča brezposeln Ji tovarišic in tistih, ki šele  prihaja v mesto Iskat zaslužka,
prireja izobraževalne tečaje za jezike in     M **c*4a. uu. n»w«n»
gospodinjske zadeve In pa tudi redne te- J talenti prav tako obdarovana kakor mo-denske sestanke s poučnimi prodavan ji, ot) I aki. In v mladosti, ko tudi v njej vse pre-
dejo po njej v Življenje, ljudje bodočnosti, ki bodo po kratkih letih soodločali v Življenju, v gospodarstvu, politiki in v družbi sploh. Ali bodo pospeševali napredea in dobrobit človeštva, ali ga bodo ovirali? Ali bo človeštvo bolj Človeško ali bolj barbarsko in manj človeško?
Vedeti bi morali, da nam zraste to, kar sejemo. Ne pride vse le samo od sebe, na slepo. Mnogo tega je v nas samih, dobre in zle sile, ki jih gojimo, vzgajamo. Vsaka žena bi se morala zavedati, da je s
katerih si dekleta  nabirajo bogate, pre-mnogokrat v*e p re potrebne zaklade novega znanja ne le v stvareh svoje stroke, temveč tudi o splošno življenjsko važmh vprašanjih  Tako je na pobudo predsednice društva ge.   Fr.   Petričeve predavala ga Boškinova iz trbovelj o pripravi ženske na poroko. To je eno izmed tistih vprašanj, na katera so baš dekleta tega sloja najmanj  pripravljena,   torej najbolj potrebna pouka: mislite si preprosto kmet-sko ali delavsko dekle, ki prihaja iz konservativnega podeželja v vrtinec meščanskega življenja,  popolnoma nepripravljeno na vse okoliščine, ki bodo tu prežale na neizkušeno bitje! Vstopijo kot pomočnice, odtrgane od svojega domačega, sicer toplega, a kolikokrat okornga ognjišča v novo družinsko okolje, ki jim morda proti njih volji vse življenje ostane tuje m neprijazno. Za prejšnje ne najdejo nadomestila in kaj je prvo, kar si poželi ? Nekoliko topline,  nekoliko   razumevanja m seveda ljubezni!  Prav tu pa čaka nanje toliko  nevarnosti  s  strani brezvestnežev.
Ga. predavateljica je naglasila: Ljubezen med možem in Ženo je osnovnega značaja in tvori glavno vez med spoloma. Na njej tudi temelji nastajanje novega življenja, novega človeka. Zato bi je ne smeli jemati lahkomiselno ali jo omalovaževati, ker je velikega pomena za človeško življenje. Le dozorel, telesno in dušeno razvit človek jo more pravilno razumeti in izkoristiti nieno polno silo. Kaj pa v splošnem vidimo namesto tega? Na žalost prevečkrat igraekanje.
Toda vsaka žena. vsako mlado dekle bi moralo čutiti v sebi ne le veselje do življenja, temveč bi se moralo zavedati tudi dolžnosti in odgovornosti do življenja. Zavedati bi se morale, da so otroci, ki pn-
kipeva, se marsikdo hoče okoristiti z njeno mladostjo in lahkovernostjo. Zato pa naj se tudi zaveda, da svojih življenjskih sil ne sme razmetavati ln lahkomiselno zapravljati. Ve naj, da so leta cvetenja kratka, Življenje pa je dolgo.
Zato naj si poišče življenjskega tovariša, ki nima le zunanjih in le navideznih dobrih lastnosti, privlačnosti brez globlje podlage, temveč takega, ki ima tudi druge dobre lastnosti, materialne in duševne vrednote. Velika je razlika med zaljubljenostjo in ljubeznijo. Zaljubljenost se kakor pijanost prej ali slej »izkadic. Za trajnejše nagnjenje pa je potrebno daljše spoznavanje človeka, s katerim sklepamo življenjsko zvezo. Prav mladina pa težko loči bežnost in trajnost. Komaj se zaljubi, se že preda intimnim odnosom in posledica so nezakonski otroci, porojeni v revščini. Večina naših deklet, ki služi na jugu, ima nezakonske otroke, ki jih oddajajo v rejo tujim ljudem. Ti otroci rase jo brez toplega, skrbnega zavetja družine, brez materine in očetove ljubezni. Oče se običajno otresa svojih dolžnosti, mati pa v revščini hira in duševno otopi, ker ne more otroka preskrbeti. Saj je včasih, čeprav redko, tudi drugače. Tudi oče ljubi otroka in ženo, ki mu je dala otroka. Rad bi osnoval družinsko življenje, pa ne more, ker nima sredstev. Res, da pomagajo v takih primerih tudi oblasti: toda materialna preskrba ne zadostuje. Pravo materinstvo je šele duševna in duhovna povezanost z otrokom in družino. Način, kako naša dekleta preskrbujejo otroke, pa je žalosten. Ne vedno po njih krivdi. Toda dejstvo samo, da vidimo poleg duševno in telesno strtih tudi brezbrižne, lahkomiselne in otopele matere brez čuta dolžnosti do otroka in celo zakrknjene zločinke in
Slovani vladajo svet
Kako je poročal „Slovenski Narod44 9. januarja 1915
Ljubljana, 15. julija
Pod naslovom -»Prorokovanja madame de Thebes za leto 1915« je »Slovenski Narod« 9. januarja 1915 objavil naslednjo zanimivo vest:
»Kakor poroča dunajska »Zeit«, je znana francoska vedeževalka madame de Thebes imela glasom pariških listov s svojimi lanskimi prerokovanji veliko uspeha. Prerokovala je sedanjo vojno, umor avstrijskega prestolonaslednika in soproge ter vstajo na #Poljskem. Ob novem letu 1915 se je več listov obrnilo na madame de Thebes s prošnjo, da bi prerokovala o dogodkih, ki se bodo vršili v novem letu. Vedeževalka te prošnje seveda ni odbila, in da se je v svojih prerokovanjih močno ozirala na želje Francozov — kdo bi ji to zameril? Tole je povedala sotrudniku lista »Petit Parisien«:
Prijatelj, strašni boj. ki se ga udeležuje tudi na>a de/cla. se zavija v oblake ognja in dima. tako da v tem letu vse manj jasno vidim kakor sicer. Kljub temu vam rada podam nekaj prerokovanj, a prosim, da svoje čitatelje opozorite, da se astralno leto razlikuje od Gregorijanskega koledarskega leta. Koledarsko leto se prične 1. januarja, astralno leto pa 21. marca 1915 in se konča 20. marca 1916. Leto 1914 je bilo napolnjeno z viharjem in bliskom, kakor sem bila prerokovala. Leto 1915 bo leto megle. Novo leto stoji v znamenju planeta Marsa, toda ne v zvezi s skrivnostno-groz-nim Saturnom, marveč z Jupitrom. To bo veliko leto, polno borbe, zmag in porazov, toda manjkalo tudi ne bo lepih in vzvišenih dogodkov. Vojna mora biti kmalu končana. Mir se sklene v prvi tretjini astral-nega leta, torej med marcem in julijem. Italija bo v drami igrala veliko vlogo. Ta dežela sme pričakovati veliko in lepo bodočnost, če bo svojo usodo združila z usodo latinskih narodov. Ni več daleč ura, ko Italija ne bo več poslušala onih, ki pravijo da mora dežela čakati, da se v zadnji uri pridruži zmagovalcu. Italija bo brez strahu potegnila svoj meč. To gibanje bo izšlo iz južne Italije in bo o kresu doseglo svoj višek. Kar se tiče bodočnosti Nemčije, vidim pred svojimi očmi dve strašni razodetji. Vidim Nemčijo, ki sama sebe trga v boju. Jug se je dvignil proti severu, sever proti samemu sebi. Vidim revolucionar-
na gibanja, divji srd proti barbarstvu selskih plemičev. Vidim strašen odpor proti tem puntom, v katerih se ponavljajo razmere velike francoske revolucije, v pisani zmedi vidim pokolje, smrtne obsodbe, in istočasno koraka sovražnik čez mejo. Vidim pa tudi dvigati se novo, če mogoče Se močnejšo Nemčijo, ki dobi čas, da se zbere in nove čete iztepta iz tal — toda dnevi Hohenzollerncev so Šteti. Prestolonaslednik ne bo nikoli prišel do vlade.
Turke bodo slovanske legije pognale iz Evrope. Njihovi sosedi. Bolgari, Rumuni, Srbi in Črnogorci si bodo delili plen. To se pa ne bo zgodilo brez krvi in ognja.
V Srbiji bo vojna divjala dlje, nego kjerkoli.
Hiša Romanov gre naproti veliki bodočnost^!) Rusija postane po vojni vodilna država. Slovani vladajo svet.
Poljska bo vstala iz pepela in Anglija bo hvaležna za to, da je zbog vojne ušla notranjim konfliktom. Zveza med Francijo in Anglijo bo tesnejša nego je bila kdaj prej. Nad Belgijo se oblaki ne bodo popolnoma razkropili. Belgijsko ljudstvo in belgijski kralj bosta prelila še veliko solza. Toda bodočnost belgijskega ljudstva je dovolj zagotovljena. Vojna je zedinila Valone in Flamce in to bo pomenilo, da se bo Belgija iz strašnih nesreč polagoma dvignila k novemu življenju in novi moči.«
»Slovenski Narod« je tedaj dodal samo še pripombo: »Tako madame Thebes, fantazije ji nihče ne more odrekati«.
Če čitamo danes te napovedi madame Thebes iz prvih Časov svetovne vojne, moramo priznati, da se je marsikaj uresničilo. Italija je v svetovni žaloigri imela res veliko vlogo in je zdaj doživela veliko in lepo bodočnost. Tudi napovedi glede Nemčije so bile precej točne: vladarska rodbina je res propadla in nemški prestolonaslednik ni nikoli prišel na vlado. * V t; i     r*      i        '   * , .
u - jt i i   ki. l.i.   / / .A,
njost. Turki so res skoro pregnani z Balkana. Celo svojo prestolnico so prenesli v Malo Azijo. V Srbiji je vojna divjala res dlje, kakor drugod, saj so se v njej odigravala zadnja poglavja svetovne vojne. Glede Romanovih se je madame de Thebes precej zmotila, ni se pa toliko zmotila gle-
vez
morilke, to samo dejstvo je dovolj zgovorno in priča, Česa se moramo obvarovati.
Ga. predavatelj ca je naglasila, da nekdaj tega ni bilo, vsaj ne v toliki men.
Tudi prej je Kilo revščine na pretek, toda dekleta, ki od doma niso mogla pričakovati dote in so si poiskala zaslužka izven doma, so po vec let hranila, noeda kakor mravlje na kup, dokler ni zadostovalo vsaj za skromen začetek. Potem so si rekla: Sedaj pa že! Skromna je bila oprema, toda predali so le bili polni perila. Ni bilo čipk, vezenin in svile, pa bilo je za vsakdanjo rabo za nekaj let. Dekleta so v naprej računala na družino, na težkoce poznejše nabave, na motnost bolezni ali nesreče. Sramota bi bila* če ob takih prilikah ne bi bilo kaj vzeti v roko in ne bi bilo možno bolnika čedno obleci in preskrbeti. Danes pa je v družinah v tam pogledu »žalostno poglavje«. V hišo stopi babica, zdravnik, pa ni s Čim postiati postelje, ni v kaj preobleči bolnika, ni v kaj poviti otroka. Z leti ni nič boljše. Družina narašča in z njo potrebe. Sem in tja se kdo usmili, daruje zavitek obleke ali perila in to je vse. Otroci, dekleta* ki rase jo v taki družini, mislijo, da je vedno
bilo tako. da je tako prav in v redu. Mislijo, da tudi njim nI treba skrbeti za to. Ko bo potreba, bodo že drugi dali! Takemu dekletu je dovolj, da je lepo oblečeno, da je zgoraj in spodaj v svili.
Res so časi, ko se pri najboljši volji ne da nič novega nabaviti. Toda to ne bi smelo postati pravilo. Kulturna tena bo znala poskrbeti, da bo tudi v skromnih razmerah ohranila svojo družino čisto m zdravo. Ponos naših babic, starih mater in še mater je bil, da so prinesle v niso vsega dovolj vsaj za nekaj let. Danes pa vlada v tem pogledu velika revščina. Naša hiša, lahko bi se reklo, je obubožala. Tega pa ni pripisati le revščini, ne prepogosto tudi malomarnosti. Nekoliko več samozavesti in razumevanja za družino, ki jo ustanavljamo, nekoliko več odgovornosti do pričakovanega potomstva, pa bo družini in potomstvu življenje res življenje in ne ječa, iz katere skuša niti na katerikoli način. Dekle, ki se pripravlja na Življenje, ne sme slediti le svojemu čustvovanju, temveč naj pogleda nekoliko globlje in nekoliko okrog sebe, pa naj ob skušnjah, ki si jih bo pri gledanju nabralo, stremi za življenjem, ki bo res Življenja vredno za njo in za njeno družino.
sa Jan ■poroda* znesek, ki ga dolgujejo upravi na naročnini, nakar bodo naročnino takoj poravnali. Zato bomo tem naročnikom ob koncu meseca dostavili potom raznaaalcev pismena obvestila, koliko dolgujejo na naročnini, da bi ne bilo kasneje izgovorov. S 5. avgustom pa bomo vsakemu, ki bi naročnine ne imel poravnane.
list ustavili. Ow od 360 naročnikov v Trbovljah 99o/, redno plačuje naročnino, upamo, da se bo tej ogromni večini pridružil tudi ostali odstotek in redno poravnaval svoje obveznosti do Usta, Id je postal tako rekoč glasilo delovnega ljudstva rudarskih revirjev.
de same Rusije, ki je zanio napovedala, . 1    : -     *    7 ^     — ?^rr> - če-
sar pa ji seveda evropska diplomacija noče priznati z izjemo zadnjih dni, ko je bila povabljena na konferenco v London in ko ji je bila prvič priznana važna in včasih tudi odločilna vloga. Slovani še niso zavladali v Evropi, kakor je napovedala madame de Thebes, toda kdo more trditi, da ne bodo Slovani nikoli imeli v evropski politiki važnejše besede, kakor jo imajo zdaj. Razdobje dvajsetih let po svetovnem klanju je prekratko, da bi se dotlej zmerom teptani slovanski rodovi povzpeli na višino, ki so jo Romani in Germani dosegli tekom stoletij.
Prav zanimivo je tudi, da je — sicer pozno, toda vendarle — zveza med Anglijo in Francijo zdaj tesnejša kakor je bila kdajkoli prej. In Belgija? Madame de Thebes je videla v njej solze, in teh solza so Belgijci po letu 1915 do konca svetovne vojne prelili res še precej.
Od prerokovanja madame de Thebes pa ostane najzanimivejše to, da je tedanja cenzura dovolila objaviti njeno napoved, da bo nemška vladarska rodbina propadla in da se nemški prestolonaslednik nikoli ne bo dokopal do prestola.
Iz Trbovelj
— Konjska smrkavost se je pojavila v hlevu nekega posestnika v Lokah in Je zaradi tega veterinarska oblast odredila potrebne mere zaradi preprečitve nadaljnjih okužen j. Pod zaporo je bilo dano vseh 18 konj dotičnega posestnika, občina Trbovlje pa začasno ne sme izdajati konjakih potnih listov. Izdani so Še drugi varnostni ukrepi, ki imajo namen, da s« prepreči razširjenje smrkavosti na druga dvorišča, kakor ceipljenje itd. Upati Je, da ostane pri teh preventivnih merah in da se bolezen glede na hitre protiukrepe proti bolezni ne bo razširila.
— Naročnikom! Nekateri naročniki so s plačilom naročnine v zaostanku in tem bo uprava s 5. avgustom ustavila list. Če do tega časa ne bodo poravnali zaostanka. So sicer le redki, ki evidence plačevanja naročnine ne vodijo točno in radi tega zaostajajo s plačevanjem, toda tudi ti se morajo zavedati, da uprava lista ne more kreditirati nikomur, ker mora tudi svoje obveznosti točno izvrševati, in tudi naročniki od nje zahtevajo redno in točno izhajanje in dostavljanje Usta. — Nekateri naročniki, ki so v zaostanku s plačilom naročnine, so izrazili Željo, da bi
A. G. Čehov:
Odlikovanje
Učitelj vojaške gimnazije, kolegijalni registrator Lev Pustja-kov, je stanoval kraj svojega prijatelja poročnika Ledencova,
Ob novem letu je obiskal poročnika in po prijateljskem vo-ščilu obilo sreče in zdravja v nastopajočem letu mu je jel pojasnjevati: Glej, kaj me je privedlo k tebi. Saj bi te sploh ne nadlegoval, Griša, ko bi ne bila ta zadeva tako nujna. Posodi mi za danes svojega »Stanislava«. Danes, kakor veš, sem povabljen na obed k trgovcu Spickinu. Saj poznaš tega Spičkina. Za odlikovanja je zelo navdušen in za duševne reve smatra tiste, ki se jim nič ne leskeče na prsih. Razen tega ima dve hčeri. . . Nastjo, veš, in Zino. Pripovedujem ti to kot prijatelju. Morda me boš razu-
mel, fant. Posodi mi svoje odlikovanje, prosim te, stori mi to uslugo.
Vse to je govoril Pustjakov jecljaje, zardeval je in se plaho oziral na vrata. Poročnik se je jezil. Slednjič se je pa le dal preprost« ln ustregel je njegovi želji.
Ob dveh se je Pustjakov odpeljal z iz-voščkom k Spičkinavim. Med vožnjo je odpel kožuh in se ponosno oziral na prsi, kjer se mu je lesketal v zlatu tuji »Stanislav«.
— Človek se takoj bolj ceni, — je pomislil učitelj, pokaSijujoc. — Taka malenkost, niti pet rubljev ne stane in kakšen vtis ti napravi!
Ko je pred Spičkinovim domom izstopil, si je na široko odpel kožuh in počasi polagal novčiče izvoščku na dlan. Videč pisane našlve in odlikovanja na njegovih prsih je izvošček kar okamenel. Pustjakov je samozavestno zakašljal in odšel v hišo. Ko je v predsobi slačil kožuh, se je ozrl v jedilnico. Tam je sedelo za pogrnjeno mizo kakih petnajst ljudi. Slišal se je pogovor in žvenket jedilnega pribora.
_ Kdo pa zvoni? —* je zaslišal učitelj
gospodarjev glas. — Ah, to je Lev Nikola jevič. Sedite, prosim. Malo zakasnili ste se, toda to nič ne de. Pravkar smo sedli za mizo.
Pustjakov je izbočil prsi, dvignil glavo, si pomel roke in stopil ponosno v jedilnico. Tam je pa zagledal nekaj groznega. Za mizo kraj Zine je sedel njegov prijatelj iz gimnaaije, učitelj francoščine Tram-
bljan. Pokazati Francozu odlikovanje bi pomenilo izpostaviti se mnogim neprijetnim vprašanjem, osramotiti se za vedno, ponižati se pred družbo. Najprej mu je šinila v glavo misel, da
bi strgal s prsi odlikovanje ali pa da bi se vrnil, toda red je bil skrbno prišit in tudi povratek ni bil več mogoč. Za kril je torej hitro odlikovanje z desnico in se sključil. potem se je pa poklonil vsej družbi in ne da bi segel komu v roko, je sedel težko na prazen atol prav nasproti prijatelju Francozu.
— Nekoliko okajen je menda, — je pomislil Splčkin, ko se je ozrl na mračno Pustjakovo lice. Postavil je predenj krožnik juhe. Pustjakov je vzel v levo roko žlico, pa se je takoj zavedel, da ni dostojno jesti v družbi z levico. Zato je juho odklonil.
— Saj sem že jedel. . . hvala, — je zašepetal. — Bil sem pri svojem stricu svečeniku Jeljejevu ki mi je tudi ponudil... .  hm.... obed.
Srce Leva Pustjakova se je skrčilo v obžalovanju, kajti juha je dišala tako prijetno in tudi iz dušene ribe se je kadila tako prijetno duhteča para, on je pa moral na vse to gledati z lačnim Želodcem. Poskusil je torej zakriti red z levico, kar je pa bilo zelo nerodno, kajti roko je moral držati iztegnjeno čez prsi, kakor da hoče zapeti.
— Gotovo bi opazili, da nekaj skrivam. Bog daj, da bi bil obed kmalu končan, —
Šiška napreduje in raste
Razvija se tako hitro, da je začela preraščati samo sebe
Ljubljana, 15. julija Na to je treba res opozoriti: Šiška se naglo razvija; razvija se namreč tako, da je tu in tam začela preraščati samo sebe in, česar se zlasti ne smemo prezreti. te«a ji nekateri nočejo priznati brez pridržkov. Kaj mislite, ali bi ne bilo prav opozoriti tudi nekaterih oddelkov na magistratu na to preprosto dejstvo? Na primer mestno cestno nadzorstvo.
Toda nobenih očitkov! Naj takoj priznamo, da ima mestno nadzorstvo vsaj v evidenci nekatere nastajajoče Šišenske ceste in ulice, ceste, ki se spreminjajo vsaj po imenu v mestne ulice iz poljskih poti. Tu in
tam še zori žito ob teh cestah in kmečki značaj pokrajine stražijo vrste fižolovk. To sicer mnogo ne pomaga, poljske ceste niso več le poljske; ob njih se vrste že dolge vrste pravih mestnih in ne le predmestnih hiš. Stara Spodnja Šrška ima marsjkje mnogo bolj predmestni značaj kakor nove četrti, ki se razraščajo med nekdanjo Spodnjo in Zgornjo Šiško. Tako prav za prav obdaja predmestje zunaj obroč mestnih četrti. Namreč, kar se tiče hiš samih na sebi. Seveda so pa tudi med hišami izjeme, kakršne pač lahko najdete tudi kjerkoli sredi mesta. Kar se pa tiče cest samih na sebi, ni skoraj nobenih izjem; še vedno se jim pozna značaj poljskih cest.
Te ceste so dobile sicer ulične napise. Dobile so tudi celo razsvetljavo, kar pa skoraj lažje ugotoviš podnevi kakor ponoči. Nekatere ulice so namreč precej dolge in stanovalci niso povsod zadovoljni le s tremi oblačnicami v vsej ulici. Sicer pa niso zadovoljni z marsičem. Lahko jih obdolžite zavisti, če hočete, kajti v nekaterih »ulicah« si prav tako žele pozornosti cestnega nadzorstva, kakršno posveča sosednim ulicam: vprašujejo se, kaj odloča, da pridejo na vrsto prej nekatere druge ulice, čeprav ob njih ni toliko hiš in ne tako starih kakor v zapostavljenih ulicah. Na pritožbe prebivalcev s periferije so pa na magistratu že vajeni; zde se jim razumljive same po sebi ter imajo vedno pripravljen odgovor: Ljubljana je velika, potrpite! Vsi pridete na vrsto. — Da, Ljubljana je v resnici velika, prav za prav vsak dan večja. Rase tudi v Šiški. Zato ima tudi Šiška čedalje več potreb in vedno več je ljudi, ki čakajo nezadovoljni, da pridejo na vrsto. Periferija se silno razrašča, tako da je že večina mesta — periferija. In periferija ima dolge ceste, ceste, ki še ne zaslužijo svojega imena. Ima ceste brez hodnikov, brez kanalizacije in brez pravega vozišča. Hišni lastniki ob teh cestah pa seveda tudi plačujejo davke in čim delj jih plačujejo ter čakajo na ureditve, tem bolj so nezadovoljni. Pustimo jim torej vsaj to pravico, da so nezadovoljni!
Cestno nadzorstvo od časa do Časa pokaže dobro voljo tudi na periferiji. Tako jo je n. pr. pozimi kazalo dolge tedne v Šiški v Brejčevi ulici, v eni obrobnih ulic, na meji med žitnimi polji in razvijajočim se mestom. Nasipavali so cesto in nasipavali, nekaj delavcev si je iskalo na cesti opravka in hišni posestniki so imeli zaprta usta. Toda prizadevnosti delavcev je bilo končno konec, na cesti je ostalo debelo kamenje, tu in tam je še pošlo posipa in čas ter trava sta začela zabrisavati sledove velikih dogodkov na cesti.
Na sosedni cesti, v vzporedni Galetovi ulici, se pa pozimi ni nič dogajalo. Zdaj vsaj rase trava in vozniki so si utrli pot do novega stavbiSča k nekdanji sloviti »kurji fabriki«. V Galetovi ulici je namreč še vedno zloglasna »kurja fabrika«, napol razpadla, vlažna poslopja, prejšnje boljše čase namenjena kokošim, za večjo perutninsko farmo. V njih so se naselili ljudje — človeštvo napreduje — revščina je vtisnila svoj pečat vsej okolici, nastalo je nekaj smetišč in gnojišč in pločevinasti zasilni dimniki puhajo dim, ki baje vsaj nekoliko razkužuje ozračje. Toda tudi »kurji fabriki« so Štete ure; tudi tam je zemljišče že parcelirano. Ljudje bodo morali zapustiti zasilna stanovanja. In kakor da so jim deložacije namenjene samo zaradi tega. da se zdaj lahko odškodujejo na svežem zraku pod milim nebom za to. kar so pogrešali v brlogih, se je začelo tudi v Galetovi ulici ponavljati, česar smo pri nas že vajeni. Na prostem je te dni že ležalo skromno pohištvo in ljudje ob njem so čakali boljiih dni.
Ds. v takšnih ulicah na periferiji je zelo pestro, mesto in predmestje se bijeta na jen je in smrt; no, vedno ni tako hudo,
kj cestno nadzorstvo ostane nevtralno ter
kaže raje. kje v soseščini dobro voljo.
Nedavno so se ŠiŠkarjem nudili dokazi velike prizadevnosti cestnega nadzorstva Na jami, ob novi četrti — lc nekaj hiš — med Celovško cesto in šišenskim gozdom, tam. kjer se prav za prav začenja še ena periferija — šišenska. Dve cesti so zravns-!i, nasuli ter utrdili Kaj še hočete več? Prebivalci iz sosednih ulic se lahko vsaj tam nagledajo, kakšna je urejena cesta, sami se pa naj vesele, da so jim ostali idilični kotički. Tudi tu, Na jami, je še dovolj idile, saj na hodniku same Celovške ceste še rase fižol, kar tako prisrčno izpopolnjuje sliko domačnosti. Tistim pa, ki se vozijo tam mimo. ne priporočamo, da bi se preveč zagledali, kajti na cestišču Še stoji Žele jen drog, ki nosi telefonske žice. Precej trd je, verjemite! Raje se ustavite in si oglejte vso okolico počasi z užitkom. Marsikaj zanimivega boste videli že na vogalu Galetove ulice. Zanimiv je že paviljonČek tik ob cesti, pri nekdanji Kmetovi gostilni. Same arhitektonske zanimivosti, kar bi naj upoštevali pospeševatelji lokalnega tujskega prometa, vsaj dokler ne bo Šiška preveč napredovala.
Avtomobilska nesreča
Domžale, 12. julija Včeraj  okrog  pol  osmih  zvečer se je pripetila v Dobu pri Domžalah avtomobilska nesreča, ki bi kmalu zahtevala smrtno žrtev.
Ljubljanski zobozdravnik dr. Josip Tavčar se je mudil s svojo asistentko v Cr-melu, kjer opravlja svojo zobozdravniško prakso. Zvečer se je vračal po poti, ki vodi iz Radomelj proti Dobu. Na razpotju, čim pride amenjena cesta na glavno, je zavil na desno. Pri tem pa je izguDU oblast nad volanom. Neteča je hotela, da je avto zadel najprej v kameniti kon-fin, odtod pa preko njega v brzojavni drog. kjer je obstal. K sreči je avto vozil na ovinku počasi, čemur se je treba zahvaliti, da sta dr. Tavčar in spremije-val ka odnesla le manjše telesne poškodba, ki jima jih je zadala razbita šipa na pročelju avtomobila. Mimoidoči so nudili ponesrečeni zdravnikovi asistentki prvo pomoč s tem, da so jo odpeljali v bližnjo hišo ter ji izprali rane na obrazu m na temenu, dočim si je zdravnik sam obvezal rane v drugi hiši. Prihdtel je tudi domžalski lekarnar, ki je nudil ponesrečencema potrebna zdravila.
Avto je močno poškodovan. Ima razbite odbijače, blatnike in deloma je pokvarjen tudi motor. Zato so ga odpeljali šele naslednji dan v Ljubljano, dočim sta ponesrečenca počakala priložnostmi avto. ki je odpeljal asistentko v Slajmarjev dom v Ljubljano.
Vpliv gozda na Inebje
Da vpliva gozd na podnebje je splošno znano. Nedavno je objavil o tem novo študijo v reviji Deutsche Wasservirtschaft« George Strelle iz innstbrucka. studija Je zanimiva, ker prinaša nekaj nov:h podrobnosti. Streile trdi, da ni točno dokazano, da bi vplival gozd na količino padavin, Sa manj pa na celotno podnebje kraja, kjer
se razprostira. Zlato pe. priznava gozdu velik vpliv na podnebje v gozdu samem in v bližnji okolici, zlasti tam, kjer gozd zadržuje vetrove. Ce gozd izgine in če se pojavijo na njegovem mestu gole skale ali pašniki, postane podnebje dotičnega kraja ostrejše. To vidimo najlepše v Dalmaciji in Grčiji.
V gozdu je izhlapevanje vode nekoliko večje nego na travnikih in poljih. Deževnico vsesa v gozdu zemlja v večjih količinah Ln zato jo te goadov ne odteče toliko. Voda sploh odteka iz gozda počasne je. S tem se omilijo poplave, slasti ob manjših, vodah. Odtekanje vode iz gozda je pa zelo odvisno od tega. kakšne vrste je gozd. V listnatem gozdu se pa izpreminja tudi z letnim Časom. Najbolje zadržuje vodo gozd, ki ga ne sekamo, gozd, v katerem rasto drevesa različne staroeti s dobro ra^dtirni koreninami in kronami ln kjer so tla pokrita z rastlinstvom. Svetli gozdovi s starimi dreveai ta brez rastlinstva pod seboj nimajo tako velikega učinka. Najmanj pa zadržujejo vodo gosti iglasti gozdovi, zlasti smrekovi, kjer imajo drevesa krone slabo razvite in kjer pokrivajo tla le suhe igle. Iz takih goadov voda med deževjem hitro odteka.
i:»: i
si je želel na tihem. — Sam se bom že najedel kje v krčmi. — Po tretji jedi se je izpod čela ozrl na Francoza. Trambljan, nekam zelo mračen, je gledal učitelja in tudi on ni hotel jesti. Ko sta se spogledala, sta postala še bolj mračna in oba sta uprla oči v prazne krožnike.
— Opazil ga je, cigan grdi, — je pomislil Pustjakov. — Na obrazu mu vidim, da ga je opazil. O, ta falot grdi! Jutri bo gotovo vse povedal ravnatelju.
Gostje so pospravili Četrto jed, pospravili so tudi peto. . .
Tedaj je pa vstal gospod visoke postave, širokega, bradatega obraza, zakrivljenega nosu in po naravi prižm ur jenih oči. Po-gladil si je lase in dejal: — Hm ... m... na zdravje navzočih dam!
Gostje so med hrupom vstajali ln dvignili svoje čase. Gromki »hura« je zado-nel po vseh sobah. Dame so se smehljale ln trkala Pustjakov je tudi vstal ln dvignil čašo z vinom.
— Lev Nikola jevič, izvolite podati to Čašo Nastasji Timofejevni, — je prosti učitelja nekdo ln mu podal čalo. — Naj jo Izprazni.
In tedaj je Pustjakov v svojo veliko grozo rabil desnico. »Stanislav« s pomečkanim rdečim trakom je zagledal luč sveta in se zalesketal. Njegov nepravi lastnik je prebledel, povesil glavo ln se plaho ozrl na Francoza. Le-ta ga je gledal z začudenimi, osuplimi očmi. Kar se je zasmejal in obraz se mu je zjasnil.
— Julij A v gust ovi č, — se je obrnil gostitelj na Francoza: bodite tako prijazni in izročite steklenico naprej. Trambljan je boječe segel z desnico po steklenici ln — o sreča! Pustjakov je zagledal na njegovih prsih tudi odlikovanje in sicer ne »Stanislava«, temveč celo »Ano«. To pomeni, da je tudi Francoz sleparll. . . Pustjakov se je zadovoljno nasmehnil in «edel veselo na stol.... Zdaj ni bilo treba več skrivati »Stanislava«. Oba sta enako grešila in tako ni mogel nihče tožiti.
_ A. . .  a. . . hm, — se je safhifni
Spičkin videč na učiteljevih prsih odlikovanje.
— Da, — se je zasmejal Pustjakov. —
čudovito, Julij Avgustovič. Pred počitnicami se tega nisva nadejala, ToHko kandidatov ln samo midva sva bila odlikovana. Čudovito, zares čudovito.
Trambljan je veselo prikimal m ponosno pokazal na levo stran pni, kjer se je lesketala »Ana« tretje stopnje.
Po obedu se je sprehajal Pustjakov po sobah ln kazal gospodičnama »svoje« odlikovanje. Pri srcu mu je bilo lahko, čeprav ga je mučila lakota. — Os bi bil to vedel, — je pomislil zroč zavistno na Tram bljana- ki se je pogovarjal s ftptčklnorn o odlikovanjih, — bi bil vasi »r~ " Skoda, toda kdo bi sa bil
Samo ta misel ga je nekoliko mučila, drugače je bil pa povsem
Stran 8
»SLOVENSKI NAROD«,■obet«, 15. Julija 183*
Stev. 158
Nedelja, 16. julija
8: Tamburaški 6eptet (kitare). — 9: Napovedi. poročila. — 945: Pk*5će. — 9 45: Verski govor (g. Gvido Rant). — 30: Prenos cerkveno glasbe iz stolnice. — 11: Ruski sekstet in duet orglic & harmonike (Petan m Stanko). - 12.30: Kar imamo, to vam damo (plosee po željah).
— 13: Napovedi — 13 20 Nedeljski koncert. Sodelujejo Andrej Jarc. tenorist in radijski orkester — 17- 1" ^tijska ura. Kmetova samopomoč njegova rešitev (m*. Rado Lah) - 17.30 Zbor Narodni-čitalnice iz Šiške 18.20: Plošče. - - 19 Napovedi, poroč la. - in 40: Naconalna ura: Spomini bana Josipa Jelnfiča (prof. Hajrurdin Djurič iz Beograda) 20. Pesmi in plesi iz Pariza (ploft^e) 20 30: Mojstri operete (radijski orkester). - 22. Napovedi poročila. — 22.15. Kmcrki trio. Kon*»c oh 23 uri.
Ponedeljek, 17. julija.
12. Pisana trata (plošče). — 12.45" Poročila. — 13: Napovedi - 13 20- Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19:  Napovedi, poročila.
— 19.30: Zanimivosti. --- 19 40: Nacionalna ura: T*Cajsta.rejši kulturno-zgodo vinski spomeniki mosta Zauroivi | Iv ca Š prak, novinar iz Zagreba) — 20: Tesmice o vandranju (plo^rl. - 20.10: Gospodarska  socialna  sl^ka  Slovenske krajine (g.
prof. .Tože !Nra\-*eo). — 20 "?0- Pevski kon-cert Valerije Hevbalove. r'arueo ljubljanske opere, pri klavvrju prof. M. Lipovšek.
— 21.15: Koncert sinfonirne ^la.sne (radi jslci orkester). — 22: Napovedi, poricala. — 22.15: Harmonika solo (Ivan Magister). Konec ob 23. uri.
Torek. 18. julija
12: Narodne pesmi od blizu in daleč (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Niz narodnih pesmi. Sodelujejo Tone Petrovčič. bariton in rad j-ski orkester. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nacionalna ura: Ciril m Metod (dr. Ferdo šišič iz Beograda). — 20: Smetana: Prodana nevesta, uvertura (plošče). — 21.10: Kakšna naj bo nažai narodna obramba (prof. E. Baje). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: C traski trlo
> Vesna«. Konec ob 23. uri.
Sreda, 19. julija.
12: Koračnice velikih mojstrov (pio-*e). — 1245: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. — 14: Napovedi — 18.30: Mladinska ura: Vremenska hišica (Miroslav Zor). — 19: Napo-
vedi, poročila. — 19.40: Nacionalna ura: Lepi spomini iz težkih dni (Dragutin Pro-kic). — 20:   Baver: Vila   lutk. potpun (plošče). — 20.10: Preske v blejski zupna cerkvi (Franc žen). — 20.30: Pevski zbor Prosvetnega društva Kranj. 21.15: Tamburaški orkester (A. Karmelj). — 22.00: Napovedi,  poročila.  —  22.15:  Za mlade ljudi in poskočne pet*, ki rade se v plesu veselem vrte! Konec ob 23. uri. Četrtek, 20. julija. 12:  Ob modrih vodah havajskih (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi.
— 13.20: Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi .poročila — 19.30: Deset minut zabave — 19.40: Nacionalna ura: Nas pragozdovi in redke vrste dreves v njin (inž. S'ih Omanovič iz Beograda). — 20: Veseli zvoki (plošče). — 20.10: Slovenščina  za  Slovence   (dr. Rudolf Kolare).
— 2^.30: Fantje na vas:. — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). Konec ob 23. uri.
Petek, 21. julija.
12: Iz naših vrtov in gredic (plosee*). 12.45- PoroCila — 13: Napovedi. — 1320: Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napoved1". — 19: Napovedi, poroči a. — 19.30: Ko'iček SPD: Lepote naših planin v poletju (dr. Arnost Brllej). — 19.40: Nacionalna ura. — 20: Chabrier' Espana. rapsodija za orkester (plošče). — 20.10: Ženska ura: V življenju zaznamo%*ani (Anira Lebarjeva). — 20 30:    Komorni   trio    < Fr.    Ornikova. C.
siedlbi-uier m M. LipovS^k). — 21.15: Pester koncert radijskega orkestra. — 22:
Napovedi, poroC la. — 22.20: Angleška plošče. — 22.50: Esperantsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja. Koriee ob 23. uri.
Sobota, 22. julija.
12: Plošča za ploščo, to mnogim je všeč, sai venček vesel prav prijetna je reč. — 3 2.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošča za ploščo, to mnogim je všeč. saj venček vesel prav prijetna je reč. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a) Selma Lagorldff: Kako je Ntels Holgerrsan popo-toval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih, b) Tetka Marička kramlja in prepeva. — 17.50: Pregled sporeda. — 18:
Za delopust igra radijski orkester. 18.40: Pogwori  s   poslušalci.  —   19: Napovedi,
poročila. — 19.30: Beseda h kongresu Kristusa Kralja. — 19.40: Nacionalna ura,
— 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Prenos simfoničnega, koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel Kanec igra
radijski orkester. Konec ob 23. uri.
V*e manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah« Le v Vašo korist bo, će L^J nas čimprej obiščete!
M A N U r a a 1URNA TRGOVINA  DOBRIH KVALITET
A. Zlesider
LJUBLJANA
MESTNI TRG 22
MiMiniMiiiiim
NAJBOLJ6A RADIJSKA REVIJA |e
NAS VAL
eeiopakfh radijskih postaj aa novela, modni pregled, novice ls radijskega smotra, nagradni aateeaJL
UPRAVA: Ljubljana, naročnina
onemi
dinarjev.
0CiHHBnni3ffi&ibU2xatiaum.i;..rn*!!:miniiin: mu^imninciuniniiUtr i::::., r i; • ;•, iMmiuiMaiiiiiihi .MisiiiMiiHNiiHi
2 nobenim drugim reklamnim sredstvom ae morete doseči eos-tcegs pesnica, helrer e časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen, časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisocem iitateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, ki prinese a o r I • t  trgoveo In
MALI OGLASI
Beseda 90 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
2a plamene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo
Zavese
najlepših vzorcev ima v zalogi
SEVER — Marijin trg Z.
Na Zeljo Vam zavese tudi zaaijemo In namestimo.
RAZmO
kieaeaa SO par   oavek poseDei Najmanisi znesek 8 Din
Trajna ondulacija
z najnovejšim aparatom, proti garanciji, po zelo znižanih cenah, dijakinje poseben popust, nudi frizerski salon P IRC — Ljubljana, Florjanska 0. 2213
POSOJILA DOBE
državni, banovinski uslužbenci, vpokojenci, posestniki. Informacije daje Dolenšek, Radeče-Podkraj. Priložite znamke.
2238
TRGOVINA
z mešanim blagom in trafiko na prometni točki v industrijskem centru, se takoj odda v najem. Naslov: A. Kajtna, Gaber je. Prečna 3, Celje. 2235
MALI OGLASI
V
»Slovenskem Narodu«
imajo siguren uspeb!
Beseda 0.50 par.
TURISTI!
Predno odhajate na planine, ne pozabite si nabaviti fin cvetlični med v Medarni — Ljubljana. 2idovska ul. 6. 36/T
Okasa tablete
Pri
spolni slabosti
poskusite
OKASA
tablete za
m o i k e
100 tablet Din 220.—
proti povzetju
Dobijo se v vseh lekarnah.
Zastopa i k: Lekarna lir. Rozman Miroslav,
Beograd — Terazlje 5
Ogl. reg. S. Br. 0946/39
PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške
obleke, perilo in vsa praktična oblačila pn PRESKERJl, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
L T
so ras EMLANJE
ižuriranje,  vezenje zaves, pe-ila,    monogramov, gumbmc Velika zaloga perja po 7.— din. >Juiijana«, Gospoavetska c. 12-
a. t
MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorja
termalno kopališče 28° C. Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sončenje. Idealno letovišče. Lep nedeljski izlet. Pension din 45.-Pojasnila daje uprava toplic, p. Medija — Izlake. 1904
NAJ( KNF^^I l/.lrATKH LETOVIŠČE In KOPALIŠČE
Ivo Boril, Gorenja vas — Poljanska dolina, se priporoča.
35/T
POHI&TVO
vsakovrstni stoli že od 18 din dalje, vsa popravila, politiram oprave — najceneje ZORMAN, Breg 14. 2243
Obiščite
S.Mariborski teden
od 5. do 13. avgusta 1939
Polovična voznina na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939
VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA
Industrija - Trgovina - Obrt • Kmetijstvo - Velika tekstilna
razstava - Tuj skop rometna razstava - Gostinstvo - Vinska po-kušnja - Razstava narodnih vezenin - Narodopisne razstave Jubilejna gledališka razstava -Skavtska razstava - Razstava malih živali - številne specialne razstave - Koncertne in gledališke prireditve - Športne prireditve - Veselični park na razstavišču itd.
5.-6. avgusta festival slovenskih narodnih običajev!
Obiščite Mariborski otok. najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico!
Mariborski teden je najlepfta priložnost za obisk nase severne
meje!
UOUK
Beseda 50 par. davek post; Najmanjši znesek 8 Dir
Strojepisni pouk
Večerni tečaji za časa počitnic oddelki od %7. do 8. in od !£8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15 — Največja strojepisnlca! 2160
KUPIM
Beseda 50 par. davek posebej Na1man1St rresek S Dir
OMAKO ZA PIVO
dobro ohranjeno, kupim. — Prodam stroj za strešno cementno opeko s 300 podlogami. — Lenarčič Stanko, Nova vas pri Rakeku. 2227
DOPISI
Beseda 50 par, davek posebej. Naimaniši znesek 8 Din
BRIVSKI MOJSTER
mlad, z lastnim salonom na deželi, želi spoznati mlado frizerko. Dopise na upravo Slov. Naroda pod »želim poročiti frizerja«. 2237
ŽELIM SPOZNATI inteligenta v svrho duševnega razvedrila. Ponudbe pod »Mlada samostojna gospa c. 2241
STAnOVAMA
Beseda 5o par. davek posebej NajmaniSi znesek 8 Din
I&CEM
eno ali dvosobno stanovanje s pritiklinanii, svetlo, zračno, suho, po možnosu z uporabo vita, za 1. avgust. Ona 400 do 6o0 din. Ponudbe na upravo *Slov. Naroda t pod »Stalno 1 avgust«
2194
STANOVANJE sobe in kuhinje se odda med postajo in Aerodromom. Dev. Marija v Polju 97. Sorosi. 2246
PRODAM
Beseda 50 dsi  lavek posebej
Na'mnri!*1 nteaes a Din
ODPADKE BLAGA
volnene tn bombažaste in preje, naprodaj cea. 2000 k^; ML Ogo-revc. Grosuplje. 2233
VENO
rdeče in belo. dobro — nudi.
dokler zaloga (tudi janolčniki: Ivan Vehovar, Koprivnica pri
Rajhenburgu. 2234
LEP VINOGRAD
naprodaj na Dolenjskem, stu-denec-Bučka, krasna lega, vina do 30 hI. Ogleda se lahko vsak dan. Posredovalci izključeni - -Pojasnila daje Jurgec. Raka.
2226
LEP VINOGRAD
naprodaj na Dolenjskem. Stu-rienec-Bučka. krasna lega, vina do 30 hI Ogleda se lahko vsak dan. Posredovalci izključeni. — Pojasnila daje Jurgec, Raka.
2236
OREHOVA JEDRCA
lepa, izčisčena, dobite najceneje v Medarni — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36VT
NAJBOLJŠO MEDICO
dobite v Medarni — Ljubljana. Židovska ul. 6. 36 T
Ako prodajaš, kupuješ,
oglasu)
v mali oglasnik
»Slov. Naroda«
Najcenejši Izdatek l
SVEŽA JABOLKA
hruške, slive, I.a debele, kg din S.25, l.a marelice din 4.— do 4.25 franko voznina razpošilja v košarah po 50 kg G. Drech-»ler, Tuzla. 2240
»SCHAFFHArSENc srebrno žepno uro poceni prodam. Hišnik Tržaška cesta 48.
2244
SLUŽBE
Naimaniftl 77ie.«»ek 8 Din Beseda SS ost-   mven posebej
10O0 DIN
casluZite mesečno doma, ako kupite  ročni  brzopletiini stroj.
Dajemo materijal, prevzemamo blafero. Pišite »Anosc, Maribor.
22 M
ABSOLVENTA
TRG. AKADEMIJE
bistrega - veščega pefektno nemščine, dobro srbohrvaščine, sprejmem. Pismene ponudbe na Ivan Flego, pxport. Virovitica.
2242
MIZARSKEGA I*O.MOr.\IKA
sprejmem. Po zmožnosti daljša zaposlitev Bsdsj. Mala čolnarska 2247
Halo! Halo!
ZANIMIVA BALINCARSRA TEKMA v nedeljo, dne lfi. t. m. med balincarskim klubom iz gostilne Karo iz Loga
in balincarskim klubom restavracije Rožna dolina — Marn, ki se vrši ob 9. uri dopoldne
V
»Rožna dolina«
Ribici vabljeni!
Vsako nedeljo odojak 10 jagnje sa r^"ju.
Slavko Gačnik
restavracija »Rožna dolina" — Marn
NENAVADNO TENKA, s kljub temu zajamčeno zanesljiva!
Manjvredne Lmltacije energično odklonita, gre sa Vase zdravje!
MOTORJI
za dolge in prijetne vožnje z malo uporabe bencina, odporni proti slabim cestam, zelo moderne konstrukcije, ocenjeni so kot najbolj izpopolnjeni motorji v vseh kategorijah, le »Triumphc motor, 150, 200, 250, 350 cem, mali motorji p* >Durkopp«, na starter ali pa na pedale, pri tvrdki TRIBUNA F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška c. 4 — Podružnica Maribor, Aleksandrova c. st. 4 — Prospekti franko.
Kakor doma se počutite,
ko posečate NOVO KUHINJO,
ki Vam nudi vedno kvalitetna, sveže pripravljena jedila. Se priporoča Kmetic Terezija
Makulatura! papir
proda
oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knailjeva ulica štev. 5
Florence Riddellovc: 71
flevatna CjuCe^cn
Čez dobro uro so prinesli seržanta Wiecharta in ga položili na posteljo, izpraznjeno po smrti kapitana Henrija Blaisa Poveljstvo v trdnjavi je prevzel po Wiechartu desetnik Dubois.
Fenella še ni poznala desetnika Duboisa, zadostoval je pa en sam pogled, da je začutila do njega nepremagljiv odpor. Postal je bil poveljnik trdnjave in z vsiljivo nesramnostjo je izrabil vsako priliko, da se je mogel približati Fenelli. Kar požiral in slačil jo je z očmi. kakor pravijo Italijani. Bil je čeden fant, toda temni kotički njegovih ust in modrikasti nohti so jasno pričali, da se ne pretaka po njegovih žilah samo kri belokožcev.
— Midva morava biti zdaj dobra prijatelja, mias, — je dejal desetnik Dubois Fenelli. Govoril je angleški, toda z onim čudnim naglasom, kakor govore ▼ Indiji rojeni ljudje. Tudi jaz sem Anglež, moj oče je bil angleški častnik.
Toda svoje matere — majhnega evrazijskega dekleta, ki se je pozneje omožilo s seržantom polka, ki je bil pred 30 leti kot posadka v Bombavu Antoniem da Coata, kakor se je zdaj pisal Jean Dubois, ni omenil niti z besedico.
Vanda in Fenella sta imeli zase sobico v bližini bolnice, toda v nji nista bili nikoli skupaj. V nji je stala lesena postelja, na kateri sta počivali izmenoma, vedno pa samo nekaj ur in vedno samo tedaj, kadar sta bili že tako utrujeni, da sta si
morali privoščiti malo počitka. Vanda, ki njene telesne moči niso bile tako velike kakor Fanelline, je spala na tej trdi postelji vso drugo noč njunega bivanja v trdnjavi.
Fenella je prišla tik pred jutranjo zarjo, zbudila je Vando in legla na posteljo, da bi spala vsaj dve ali tri ure. Bila je preveč utrujena, da bi se mogla povsem sleči. In zato se je zleknila na trdo posteljo, čim jo je Vanda zapustila. In zaspala je, še preden je Vanda odšla iz svoje sobice. In tako se je zgodilo, da so ostala to pot nezaklenjena vrata, ki so bila vedno zaklenjena od znotraj, kadar je Vanda ali Fenella spala v sobici.
Odprla jih je roka desetnika Duboisa. Desetnik je vstopil v sobico in zaklenil vrata za seboj. Potem je pa položil Fenelli roko na ramo. Dekle se je zdrznilo, prebudilo se je in zagledalo zagorelo, pohotno obličje v neposredni bližini svojega obraza.
— Kako si drznete! Poberite se takoj! — je kriknila prestrašeno in se dvignila, da bi se rešila njegovega objema.
— Ah, ne, lepotica moja, saj sem vam že rekel, da morava biti midva zdaj dobra prijatelja Časa imava zelo malo. Kaj ne veste, da bova morala oba kmalu umreti? Zakaj bi torej ne izrabila teh kratkih trenutkov — zakaj bi vsaj za trenutek ne pozabila, da se smrt že bliža? Življenje, je lahko še vedno lepo, čeprav je že tako kratko. Ostalo je nama še nekaj trenutkov, lepotica moja, toda lahko se še ljubiva...
Sklonil se je k nji in jo krepko objel. Fenella je kričala, se branila in ga bila po obrazu. Ob nje-
nih prestrašenih krikih ji je nehal prigovarjati in takoj se je izpremenil iz hrepenečega ljubčka v razjarjeno zver. Stiskal jo je tako krepko, da skoraj ni mogla več dihati in njegove vlažne ustne so ji zatiskale usta.
Branila se je pa še vedno vsa trda od groze nad tem, kar se je bližalo. Pomagala si je s pestmi, bosimi nogami in celo z zobmi, prizadevajoč si pregrizniti njegove pohotne ustne. Surovež se je pa samo smejal, v živalski radosti ob njenem brezuspešnem odporu.
— Nikar se me ne bojte, lepotica, saj me boste še ljubili.
Oh, bože! Kaj mi ne moreš pomagati? To je bila kratka molitev, toda prihajala ji je z dna duše. Če je res bog — kje je zdaj? Zakaj je ne brani pred to nevarnostjo, ki je tako strašna? Bože, pomagaj mi! Pomagaj mi! To ni bila več molitev, to je bilo povelje.
In naenkrat se je začul odgovor. V jutranji zarji je počila puška. Noge v težkih škornjih so jele tekati po hodnikih in hropeči glasovi vojakov so se zlili v en sam mogočen krik:
— Aux armes! Aux armes! Les Arbis!
Jean Dubois se je hipoma izpremenil iz ljubčka v vojaka. V naslednjem trenutku je stal na tleh. Arabci naskakujejo trdnjavo! Na ploščati strehi že pokajo streli. Zdaj torej ni časa za ljubimkanje z ženskami. Molče je planil iz sobice, kjer je obležala na trdi postelji Fenella vsa opraskana, skuštrana in že napol onesveščena, vendar pa še ne premagana.
Tako je ležala dobrih pet minut skoraj gluha
za krike, ki so se razlegali po vsej trdnjavi, gluha za strele in srdite krike trdnjavo naskakujočih sovragov. Potem si je pa počasi opomogla. Arabci naskakujejo trdnjavo, zdaj bo imela tudi ona polne roke dela. Strah jo je mahoma zapustil in na-mestu njega se ji je vrnila duševna in telesna moč. Skočila je s postelje in odhitela nazaj v bolnico, ki jo je bila zapustila komaj pred četrt ure. Hitela je po hodniku mimo odprtih vrat sobe za rekonvalescente in tam se je za hip ustavila, da bi pogledala v sobo. Bila je prazna. Vsi vojaki, ki so bili srečno prestali največjo nevarnost in ki se jim je počasi vračalo zdravje, so bili poklicani na svoja mesta na ploščati strehi. Tam so stali zdaj še slabi in izčrpani, komaj da so mogli držati puške v rokah, vendar so pa streljali skozi strelne line na naskakujoče Arabce. Med njimi je prav gotovo tudi Derek Ellison.
Jutranji napad je bil pa hitro odbit. Arabci so bili navalili na trdnjavo tako srdito in naglo, kakor nevihta, toda enako hitro so v svojem naskoku tudi popustili. Po puščavi so bila razstresena njihova trupla — beli kupčki, ki so nekateri med njimi še drgetali, drugi so pa že ležali povsem mirno. Drugi Arabci so zopet izginili za peščenimi griči. To je bil le neznaten naskok, poskus, s katerim so hoteli Arabci preizkusiti sedanjo silo trdnjave. Glavni napad pride šele pozneje.
Posledica tega kratkega spopada sta bila na strani legionarjev dva mrtva in trije ranjeni — četrtega ranjenca so odnašali s strehe in s krvjo iz svojih prestreljenih pljuč je izkašljeval tudi svoje življenje.
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran  H Za upravo in inserarni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani