Krokodil bo, če bo denar...
če vas kdo vpraša, če imamo v Ljubljani živalski vrt, boste skoraj zanesljivo poznali odgovor. Toda če vas kdo vpraša, ali imamo v slovenskem glavnem mestu tudi akvarij, boste verjetno le zmignili z rameni in ostali brez besede. Imamo ga! In to že celih 25 Iet. V šiški ga imamo, na Aleševčevi cesti števil-ka24.
•  Na hiši, ki na zunaj ne daje vtisa, da je v njej akvarij, visi tabla z napisom »Kulturno znanstveni laboratorij« Antona Kresala. Toda ko človek stopi na dvorišče in nato v akvarij, se šele prav zave, kam je prišel. Vsepovsod akvariji z vsemi mogočimi ribami in ribicami in raznimi rastlinami.
•  Anton Kresal, vodja m lastnik akvarija nam hiti razlagati:   »V 33 akvarijih imamo okrog 350 vrst razlionih rib i-n 250 vrst rast-lin. Z največjimi akvariji na svetu, ki imajo po nekaj stotisoč vrst rib, se seveda ne more-mo primerjati, toda v jugoslovanskih razme-rah smo kar velik akvarij — trenutno celo bogatejši od  mariborskega,  tretji  slovenski akvarij pa je v Piranu. V mašem akvariju lah-ko vidite nekaj redkih rib — afriško ščuko, pa progaste sumiče, indijske sumiče, prave diskuse in še nekatere.«
•  Je delo z ribami zahtevno?
•  »Izredno zahtevno in človek mora dobro poznati vso kemijo, okolje in Tastlinstvo. Po-sebno tropske ribe so izredno občutljive in zahtevajo pazljivo ravnanje. Seveda pa je tre-ba poznati vse ribje bolezni, poleg tega pa je treba vedeti, katere ribe so lahko skupaj v akvariju in katere ne.«
•  In kje se človek nauči vseh teh veščin?
•  »Z  gojenjem   rib   se  ukvarja  posebna veda — strokovnjaki se imenujejo ihtiologi. Sam sem po vojni končal dveletno šolo za ihtiologe v ZR Nemčiji in takoj  po vrnitvi sem si na tem prostoru začel delati lasten akvarij. Sprva je bilo predvideno, da bom delal v ljubljanskem živalskem vrtu, toda za akvarij je tam zmanjkalo denarja, s tem pa tudi z mojo zaposlitvijo ni bilo nič. Tako sem začel na svoje in leta 1951 je akvarij  dobil status ustanove, vpisan je bil v mednarodm redster akvarijev v Diisseldorfu v ZRN in v jugoslovanski register akvarijev.«
•  Kje pa dobite ribe in odkod sredstva za nabavo rib?
•  »Ribe dobimo iz raznih evropskih akva: rijev, največ iz Munchna in Bologne, pa tudi s Ploride. V Bologno hodim sam ponje, od druaod pa jih pošfjejo z avionom ali vlakom. Seveda pa nabava rib ni ravno poceni, sred-stev  pa ni  nikoli  dovolj.  Vzdržujemo  se  z lastnimi sredstvi, ki jih dobimo z vstopnino, pa s prodajo vzgojenili rib, največ denarja pa dobimo s plačilom raznih poslkusov, ki jih opravljamo za tuje akvarije in laboratorije. Ne dobimo nobenih dotacij, vzdržujemo se kakor vemo in znamo.«
•  Imate veliko obiskovalcev?
•  »Okrog 5.000 letno, od teh je okrog 2.000 šolske mladine, ki imajo v akvariju ure bio-louije. Akvarij je odprt vsak delavnik razen sobote popoldne od 15.30 do 18. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure. Vstopnina je izredno niz-ka — pet dinarjev za odrasle in dva dinarja za otroke. Zanirnivo je, da nas obišče precej tujcev,  pa   čeprav  po  preureditvi  Celovške ceste niti ni več table, ki bi opozarjala na naš akvarij. Pa bi bilo dobro, če bi jo spet posta-vili, samo ne vem, kara«, pravi Anton Kresal, s katerim sediva pred vhodom v akvarij.
•  Antonu se pozna, da je res prvovrsten strokovnjak za ribe, vse ima v »malem pr-stu«, nobeno vprašanje ga ne preseneti. Raz-pravljava o onesnaženoati slovenskega dela
Jadrana in Anton prizadeto ugotovi: »Če bo šlo tako naprej, bo čez pet let slovenski Ja-dran postal navadna gnojnica. Delamarisovi i"ibiči bodo lahko pustili svoje ladje kar v pristanišču, saj ne bodo imeli kaj loviti. Kaj vse človek lahko najde na morskem dnu. To je neverjetno, kako sarni sebi kopljemo jamo. Mar se res ne zavedamo, da je voda osnova življenja, kajti tudi z našimi rekami ni kaj dosti bolje.«
•  Pogovor steče o prihodnosti akvarija — »spet bomo imeli jastoga, pa vetrnico in čez nekaj let, če bo le denar, tudi krokodile« — pa o statusu akvarija — »odkupi ga lahko le zveza iz DiisseLdorfa, ne pa tisti, ki bi mu ga jaz hotel prodati ali bi ga hotel kupiti« — pa o vrednosti akvarija — »nekako 2 milijona (novih) dinarjev« — pa o številu ljubiteljev rib,  ki imajo v svojih stanovanjih manjše akvarije — »okrog 5.000 jih je v Ljubljani in redno se oglašajo pri nas v akvariju«.
•  Delo v akvariju opravljajo le trije lju-dje — Anton Kresal je iglavni vodja, njegova žena pa vodi vse administrativne posle. Tudi Kresalov 16-letni sin ikdaj pa kdaj pomaga.
•  Pogovor se spet zasuče v probleme ak-varija, njegovo prostorsko utesnjenost in na koncu na to, da občinski organi znajo prisluh-niti potrebam akvarija. »Tudi v turističnem vodiču  Šiške  smo  omenjeni,«  pravi  Anton. »Svoje delo bomo še naprej opravljali z lju-beznijo  in vestnostjo  in prav  veseli  bomo vseh, ki nas bodo obiskali in si ogledali naše bogastvo,« je dejal ob slovesu Anton Kresal.
France Kmetič