Glasilo Obl organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik IX.	V Ljubljani, dne II. novembra 1929.	32. številka.
Naše razmerje do Zveze drž. iiamešeeiicev.
Na naš uvodnik »Kako je s članstvom Glavnega saveza« v »Poštnem glasniku« številka 30 od 21. oktobra 1929 je reagiral v »Našem glasu* Ištevilka 31 od I. novembra 1929 g. dr. 'Fderjančič, sam načelnik Zveze) z uvodnikom »Zveza in Oblastna poštna organizacija«.
Kakor ni bil naš tprvi članek uvertura h kaiki ofenzivi proti Zvezi, tako naj se tudi naš današnji odgovor ne smatra za 'željo, da otvorimo ljut peresni boj med dvema danes še zvezanima organizacijama, nego za potrebnost, da se razčistijo pojmi in da, če ne že opravičimo, ipa vsaj utemeljimo svoje postopanje. Močno namreč želimo, da če je že potrebna ločitev, da se ne razidemo v sovraštvu, marveč iz načelnih razlogov: vsak po svoji poti. pa vsak s ciljem — koristiti skupnosti. 'Ce nadaljujemo polemiko, se izpostavljamo sicer nevarnosti, da povečamo prepad med OPK) in Zvezo, utegne pa se tudi zgoditi, da bomo z obojestranskimi pregovori pripomogli k ozdravljenju naših razmer in da bomo morda 'drug od drugega kaj pridobili. Iz tega vidika znova začenjamo to vprašanje in bomo iz veseljem brali ponovno repliko na nalŠe ugotovitve. Kar po vrsti:
■člankar pripoveduje, da je plačala naša •v.ceajtjrala r- Saveiz ,p. t. t. uslužbencev v 'Beogradu — skozi vseh 10 let Glavnemu savezu samo 2000 Din članarine, ter Vzklikne: »Lepo dvakratno članstvo OPO v Ljubljani!« Koliko je plačal Saveiz skozi vseh 10 let Gl. savezu na članarini, nam ni znano. Vemo samo toliko, kolikor je objavil »Činovnički Glasnik«, da je namreč plačal poštni Kavez gornji znesek za leto š n j e poslov n.o leto. Morda res ni Savez p. t. t. do letos nič plačeval članarine, toda to je stvar obeh savezov, ipa naj jo uredita, če ni kaj prav. Hočemo le poudariti, da dvojno članstvo OPO faktično obstoja. Morda ni to »lepo«, res pa je, da je naše članstvo Glavnega saveza dragocenejSe in izdatnejše potom Saveza p. t. t„ nego potom Zveze drž. nam.
Da se razumemo: mi šmo že od nekdaj v Glavnem savezu. Prej preden se je ustanovil Glavni savez in njegove pokrajinske zveze, se je ustanovil po'štni savez (v novembru' 1918) in naša organizacija (v maju 1919). Predsednik našega saveza je bil Soustanovitelj Glavnega saveza in skozi vseh 10 let njegov prvi podpredsednik ter je še danes eden od glavnih faktorjev centrale. Glavni saveiz ga visoko ceni in drži za vsako ceno, tudi 'brez članarine. Zato naša organizacija ne prvič, še manj pa drugič (leta 1925.) ni vstopila v Zvezo zaradi včlanjenja v Glavni savez ali sploh zaradi kakega razmerja do Beograda. Tam 'je bila nalša pozicija čisto določena in od vsega početka pa do danes vedno ista.
'Seveda smo se tudi leta 1925., ko smo vstopili v Zvezo, zavedali dvojnega članstva Glavnega saveza, toda naša organizacija ni Prišla v Zvezo z namenom, da bi svoje članstvo pri Gl. savezu podvojila in s tem utrdila, marveč je šla z določenim namenom, katerega smo skupno iz učitelji in finančnimi uslužbenci objavili v posebni spomenici, predloženi izrednemu občnemu zboru Zveze dne 25. septembra 1925. Čeprav se izpostav-
ljamo nevarnosti očitka, da smo domišljavi, si vendar Upamo javno povedati, da nismo šli v Zvezo zaradi sebe in svojih koristi, marveč zaradi Zveze in njenih koristi. To bi se dalo ugotoviti iz začetne korespondence naše organizacije na Udi) in društvo finančne kontrole. Naša organizacija je bila tista, ki je dala pobudo imenovanima udruženjima za vstop v 'Zvezo, naša organizacija je vodila pregovore in nato z omenjeno spomenico skupno vstopila v Zvezo. Kakor že rečeno: pri tem ni niti pričakovala niti iskala niti našla kakih koristi 'za sebe.
Kar se tiče članarine, smo bili vedno na enakem stališču: že ob vstopu v Zvezo, pri novih pravilih, pred občnimi z!bori in ob Vsaki priliki smo ponavljali isto zahtevo, da se mora članarina pravičneje (podeliti na posamezne organizacije. Nismo se mogli in se * ne moremo sprijazniti s talko matematiko, da plačuje Zvezi 10 organizacij 500 Din članarine, ena sama organizacija pa 1000 Din. Naša zahteva je bila, da se obremcne majhne organizacije (do 100 članov) po 1.50 Din, srednje organizacije (od 100 do 1000 članov) po 1 Din in velike organizacije (nad 1000 članov) z 0.50 Din članarine za vsakega člana na mesec. Ker s tem zaradi škodljivega sistema majhnih organizacij nismo uspeli, smo zahtevali kotizacijo članarine na znosen znesek iza našo organizacijo, no pa tudi tega nismo mogli dočakati.
Kakor vidimo iz članka vodilnega gosp. pisca, tega tudi v bodoče ne bi smeli pričakovati. Kajti manjka ali spomina ali pa dobre volje za razumevanje naših razmer, -ker bi se drugače ne ponovila že tolikrat ponovljena pa ravno tolikrat ovržena trditev, češ da se radujemo, ko bomo z izstopom iz Zveze »prihranili vsakemu članu lepe denarje, 1 ‘Din, črtaj en dinar na mesec«. Saj to je za obupati, da tega funkcionarjem pri Zvezi ne moremo dopovedati. Zato še enkrat prav razločno:
Naši člani niso bili niti z vstopom v Zvezo Obremenjeni z enim dinarjem na mesec, niti jim ne bo z izstopom iz Zveze ta dinar prihranjen. Člani obl. organizacije so plačevali pred letom 1925. in po letu 1925., pa bodo plačevali tudi po event. izstopu iz Zveze vedno enako članarino; zato zanje ni članarina Zvezi nikako breme, dokler so bili v Zvezi, niti ne 'bo nobena radost ali prihranek, če ne bodo več v Zvezi. 'Prav zato jim je tudi tnalo mar, ali se plačuje Zvezi pol dinarja ali dinar ali dva dinarja članarine, pač pa so proti temu, da daje 'njihova orga-nizlacija ogromne vsote za nerentabilno stvar. Vso članarino Zvezi plačujie namreč organizacija sama, naravnost iz svote društvene blagajne! To pa ni radost nad prihrankom enega dinarja, ampak nad prihrankom tisočakov.
iNe sme se zamenjavati naša organizacija v pogledu plačevanja članarine z drugimi organizacijami, na primer z učiteljsko, Tam plačuje vsak član običajno članarino za UJU plus I dinar za Zvezo. Zato udruženja jugo-slov. učiteljstva tisti dinar nič ne boli, ker ga ne plača ono, marveč članstvo še posebej in UJU te zneske samo posreduje. Ravno tako bi učiteljska organizacija z event. izstopom iz Zveze ničesar me profitirala, ker bi
tisti višek enega dinarja potem enostavno odpadel in bi zopet ostala samo gola članarina. Toda v OPO je to ravno drugače: pri nas je stalna, točno določena članarina, katere ne moremo povišati, vsaj ne v to svirho.
Iz te članarine pa je morala odtrgavati naša organizacija za Zvezo do letos po več ko 12.000 Din (čitaj: dvanajst tisoč dinarjev), po letošnji prijavi pa do 10.000 dinarjev na leto. To ipa so, spoštovani g. pisec, že »lepi denarji«, vsaj za nas. Posebno lepi denarji, če pomislimo, da nam manjka ta denar pri listu, ki nas stane desettisoče na leto, ker I dobiva vsak naš član list brezplačno; da nam manjka ta denar pri socialno - skrbstveni akciji, ker delimo bolnim in bednim članom denarne podpore; da nam manjka ta denar pri plačevanju članarine 'poštnemu savezu, od katerega prejemamo vse dobrine in zaslombo, pa mu plačujemo samo 3000 Din letne članarine, zato da dajemo lahko 10.000 dinarjev Zvezi, od katere nimamo pravih koristi, marveč dajemo ta silni znesek samo na oltar solidarnosti s slovenskimi državnimi nameščenci.
'Seveda je brez dvoma, da so kulturne, socialne, ekonomske i. dr. prilike v raznih pokrajinah naše države različne in da imajo iz tega vidika tudi teritorialne organizacije svoj pomen. Toda sporni uvodnik sam prizna, da se želje posameznih strok naravno - boljše uveljavljajo v vertikalnem sistemu organizacije. Quod erat demonstran-duni! Naša organizacija je strokovna organizacija kateksohen. Vse za izboljšanje pošt-no-telegrafske-telefonske stroke in njenega osobja! i alka organizacija more uveljavljati svoje zahteve 'samo potom svojega vsestro-kovnega saveza. Zato se čuti taka organizacija v zvezi z drugimi organizacijami vedno nekako osamljeno in da ne spada zraven, posebno še, kjer m-cJra biti skupaj s partikularnimi, separatističnimi in kategorijskimi, torej z nestrokovnimi organizacijami. Saj ravno iz tega vzroka tudi železničarji nečejo v Zvezo. Priznamo ipa, da teritorialne organizacije lahko uspešno zasledujejo druge, manj življenjsko važne naloge, toda vprašanje nastane, kaj je potem prav za prav treba tem teritorialnim organizacijam nekega Glavnega saveza v Beogradu? Mi bi bili končno - že iz solidarnosti — tudi za tako ožjo zvezo vseh organizacij ene pokrajine s sekundarnimi cilji, toda taka institucija je za našo organizacijo s 14.000 dinarji na leto (toliko bi morali namreč praviloma plačevati) pa le predraga.
Tudi nameravana decentralizacija in razdelitev države na banovine utegne dati pokrajinskim (banovinskim) zvezam nov plus za njih eksistenčno pravico. Toda za pošto in njeno organizacijo je stanje od 3. oktobra docela brez vpliva. Pošta ni imela nikake zveze z županijami in ne bo imela nikakih z 'banovinami, ker je brez mej. Kakor je poštna služba večna, vse dni in vse noči brez sekunde prestanka, tako gredo njeni uslužbenci, vršeč svojo službo v ambulančni pošti, preko mej in se niti za las ne izpremeni njihovo poslovanje in njih pristojnost. Pošta je ekstoritorialna, vsedržavna in centralistična, zato bi jo moglo novo stanje kvečjem še bolj \ odtujiti od organizacij in strok, ki bodo odslej navezane na banovine in si postale tako bolj sorodne.
Stran 2.
_____:_J_______J*._____________________
t
Postne strokovne šole
v.
v inozemstvu.
Najboljše strokovne šole imajo na Francoskem. Tam je bila že 1. 1879. ustanovljena vlšjat poštna in brzojavna šola v Parizu. V to šolo hodijo uradniki, ki imajo že daljšo> službeno doibo za seboj. V njej delajo j>oseb-ne pismene, ustne in praktične izkušnje. Šola traja dve leti. Učni prudmeti so:	poštno
pravo, promet, finančna in računska vedav bankarstvo, brzojavno pravo, poštna zgodovina in drugo. Vrhu tega se slušatelji udeležujejo praktičnih vaj iz upravne službe, am-bulančnega poslovanja, iz vede o vodstvu delavnic itd.
V Avstriji so bili otvorjeni poštni učni tečaji na trgovski akademiji na Dunaju 1. 1872. L. 1878 so jih zaprli, a 1. 1886. so jih iznova otvorili. Odsihmal so se vršili ti tečaji vsako leto na sedežu slednjega poštnega ravnateljstva in so trajali po dva semestra. L. 1923. je bilo avstrijsko poštno šolstvo iznova urejeno. Za pripravo k odpiavnim ižkušnjam služijo učni tečaji in sicer zay odpravno izkušnjo H. (izkaz .zmožnosti iza uradniško stopnjo 7. in 8.) na sedežu večjih, v ta namen določenih poštnih uradov; za odpravno izkušnjo IH. (iizkaiz zmožnosti za uradniško stopnjo od 8. stopnje naprej). Stroške za kurze krije poštna uprava. Tečaj za H. izkušnjo traja 4, za III. izkušnjo pa 5 mesecev. Predavanja se vrše vsak dan po tri ure in pol ob prostem času slušateljev. Učitelji so ^strokovnjaki iz vrst prometnih uradnikov. Predmetje so deloma splošnega značaja, deloma uprava poštnih ustanov, poštna zgodovina, spedicijska, računska, gospodarska, brzojavna in telefonska služba. Poleg tega so tudi praktične vaje. V Avstriji imajo šestmesečne tečaje francoskega jezika za poštno osobje.
Švedska ima poštno šolo v Štokholmu, ki jo vodi tajnik generalnega ravnateljstva. Ta šola služi izobrazbi moških in ženskih aspirantov poštne službe. Učni tečaj traja 5 mesecev in ima te učne predmete:	službeni
predpisi, službeno dopisovanje, pristojbine, poštno zgodovino, poštni zemljepis, francoščino, nemlščino in od leta 1920 angleščino.
Japonska ima poštno in brzojavno šolo v Tokiu za pripravo poštnih uradnikov srednje stopnje.
Runiunska poštna uprava ima za višje svoje uradnike strokovno šolo v Bukarešti. Predmetje so:	državno znanstvo, upirava,
promet in tbhnika polštne, brzojavne in telefonske službe, fizika, kemija, poštna zgodovina itd.
Na Nemškem so ustanovili poštno in brzojavno šolo 1. 1885, da so omogočili studijsko pripravo uradnikom, ki so izšli iz poštnih elevov (aspirantov višje poštne službe) k strokovnim izkušnjam. Te šole so ukinili 1. 1905. Učna osnova te strokovne 'šole je bila postavljena na široko strokovno, lahko rečemo znanstveno podlago. Do gotove meje nadomeščajo to šolo poštna, 'brzojavni in telefonski tedni. To so počitniški tečaji, ki se vrše v Berlinu ob sodelovanju poštnega ministrstva. Njih namen je s predavanjem znanstvene vsebine omogočiti uradnikom nemške pošte pregled najnovejših upravnih in tehniških naredlb. Slušatelji teh tednov sc poučujejo o namenu in poslanstvu poštnem na znanstveni podlagi ter o reševanju modernih problemov v zvezi s poštarstvom. Ekskurzije v najzanimivejša in največja strokovna podjetja izpopolnjujejo kot praktične pridobitve teoretično predavanje. (Pregledovanje državnega poštnega muzeja, psi-hotehnično izkušavališče višjega poštnega ravnateljstva v Berlinu, glavnega brzojavnega urada, kolodvorske pošte Berlin SW 77, oddajne radio-postaje v Neuen in Kdnigs-vvusterhausen, Siemens - Scbuckertovih zavodov v Berlinu - Siemensstadt itd.). Tečajna pristojbina za slušatelja je 10 do 12 nemških mark (naših 140 do 168 Din). V poštne in brzojavne tedne imajo kot slušatelji prost vstop uradniki nemške pošte, katerih pred-izobrazba in službena usposobljenost jamčita, da bodo predavanje z uspehom obiskovali. Število slušateljev se giblje med 300 do 400.
lietovišče I>rez pošte.
Prijatelj našega lista nam piše: Skoraj ne bodete verjeli, da imamo v Sloveniji letovišče brez pošte. Ce pa enkrat obiščete Catežke toplice, se bodete o tem prepričali.
Večkrat sem že razmišljal o vzrokih, zakaj neki to letovišče nima sezonske pošte, pa ne pridem do pravega zaključka. Mogoče so Dolenjci premalo pismeni, da ne rabijo pošte, mogoče podjetnik toplic noče pošte, ker bi moral potem radi večjega dotoka gostov kopališče povečati. Morda je letovišče brez pošte posebna privlačnost, kjer se letoviščarji tu »izgube« za nekaj tednov ali mesecev in tako mirno izkoristijo svoj odmor brez vznemirjanja telefona in pošte. To zadnje menda ne bo za vse držalo, ker%sem čul v toplicah večkrat: »Danes morami v Brežice, da telefoniram v Zagreb.« Ravno lep izprehod, počasi je eno uro v mesto in ravno toliko nazaj. Topli-škjm gostom prinaša pošto iz Brežic pismo-
noša. Ce se mu ne mudi, počaka včasih na odgovore. Dostikrat se pa tako hitro ne more odgovoriti. V takih slučajih nastane neizbežna zamuda v odpravi pošte kopaliških gostov.
Sezona je pri kraju. Pozimi ne bo napačno razmišljati o potrebi sezonske pošte v Catežkih toplicah. Saj so za otvoritev dani vsi pogoji. Prostore za poštne lokale bi dalo kopališče. Blizu so zgrajene telefonske proge, na katere bi se mogel priključiti telefon. Žel. postaja Dobova je oddaljena od kopališča samo Pol ure, zato bi se tu lahko Prejemala in oddajala pošta pri vseh poštnih vlakih. Morda bi tudi šlo, da obstanejo za časa sezone na postaji Dobova brzovla-ki. Kopališče bi potem lahko dobivalo pošto tudi od teh vlakov.
ž otvoritvijo sezonske pošte bi Catežke toplice mnogo pridobile. Vsak gost, ki gre na odmor ali zdravljenje, je kljub temu rad s svojci v zvezi, bodisi potoni telefona ali vsaj po pošti. Cim boljša je taka zveza, tem prijetneje se počutijo gostje v takem kopališču. Razvajeni Zagrebčani, ki so redni gostje Catežkih toplic, bi prihajali v še večjem številu, ker prav radi in dosti telefonirajo.
Za našo znano tujsko-prometno pokrajino bo pridobitev, če se prihodnje leto otvori sezonska pošta tudi v Catežkih toplicah, ki je edino letovišče v Sloveniji brez pošte.
Sestanka OPO v Ilari-boru in Celju.
Dne 2. in 3. novembra sta se vršila v Mariboru in Celju sestanka, ki sta prav lepo izpadla. Ker se je vršil sestanek v Mari-boru zvečer, ni mogel seveda priti nihče od sosednih pošt, pač pa je pfišlo nad 40 mariborskih tovarišev in tovarišic; prvih je bilo trikrat več, dasi je v Mariboru med našim članstvom trikrat več žensk ko moških. Čast kolegom, čast tudi došlim kolegicam, nečastno pa so napravile one, ki so se ob istem času drugod — zabavale.
Posebno je povzdignila pomen mariborskega sestanka navzočnost našega dragega prijatelja tov. Laliča, predsednika zagrebške organizacije, ki je porabil tudi to priliko, da s svojo udeležbo dokumentira neomajno zvestobo in drugarstvo, ki veže bratsko zagrebško in našo organizacijo.
Še lepši in mnogo prisrčnejši je bil sestanek v Celju. Kljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo nad 50 članov, pa ne samo iz Celja, marveč skoro iz prav vseh kra-
liosiilck o ItoMiilku.
Najtežja naloga, katero sem kdaj dobil.
»Napišite nekaj o tistem Rosulku, ki se sem ter tja pojavi v Vaši »Crnožolti maškari« . . .
Gospod urednik, če že mora to biti, evo vam mojih dogodkov:
1894. je moje rojstno leto. V desetem letu se mi je zbudilo zanimanje za čitanje. Dobil sem v roke mladinske knjige in časopis. Ko mi je bilo trinajst let, je bil moj ljubljenec: Jules Verne, kakor vsakega mladiča, ki rad čita. Z zanimanjem sem segal tudi po knjigah o zemljepisu, zgodovini in o upodabljajoči umetnosti. Potem je sledilo tavanje, iskanje poti — brez pomoči. Vendar ne bo nihče podpiral človeka v veselju, ki je v škodo — matematiki. Posebno matematiki, kamnu spotike. Izpodnsnilo mi je in nisem vstal. Srednje šole nisem dovršil...
Neprestani konflikti z okolico. Tako na primer so našli pri meni Byronovega Don Juana. .Klofut tedaj nisem štel...
Od petnajstega leta hrepenenje po potovanju. Novo odkritje: Pierre Lotti. Pomor-
ščak bom kakor on. Prosil in moledoval sem na vse mogoče načine, da bi me dali v pomorsko akademijo. To bi se bilo lahko zgodilo, ker je bil oče državni uradnik, a ni hotel o tem ničesar slišati. Nasvetovali so mi kadetnico, češ, da mi »tam te neumnosti izbijejo iz glave«, a nisem bil sprejet.
Prijatelji in sosedje so svetovali uinetni-ško-obrtno šolo. Prišlo je do pogajanja s profesorjem, očetovim sošolcem, a samo do pogajanja, več ne . . .
Opletal sem se naprej na srednji šoli. V sedemnajstem letu sem si domišljal (mnogo mladih ljudi ima take nazore), da. bom bogve kako imeniten človek, če ne dovršim srednje šole, da bom. bogve koga s tem kaznoval. V teh letih so se me lotile celo samomorilne misli.
Cital pa sem tisti čas Knuta Hamsuna »Mysterie« in »Glad« ter Andrejeva »Rdeči smeli«. Bil sem srečno izven začaranega kolobarja slabega in nevrednega branja.
Tisti, ki niso vedeli, kaj bi z menoj, a so me hoteli na vsak način spraviti h kruhu. so mi .pomagali k pošti. V tečaju, dai celo pri brzojavnem aparatu sem napisal pr-
vih osem povesti, ki so bile natisnjene v prvih dneh vojne. Ena med njimi »Prekletstvo«, je bila vsa konfiscirana . . .
Vidite, hotel sem biti mornar, slikar, popotnik, da celo misionar (mladina je ■ jako romantična), pa sem na vse zadnje postal
—	poštar. Dasi do osemnajstega leta nisem nikdar mislil na to, začel sem — pisati povesti.
Štiri mesece miru, pa se je vnela vojna. Pozdravil sem jo. V oktobru 1914. sem bil že na Tirolskem. Usoda se mi je rogala. Rad bi bil čim več doživel, želel sem si avantur, pa so me držali več mesecev po trdnjavah, kjer sem vozil gramoz, mešal cement in podiral drevesa. Ali naučili so me tudi samostojnosti, ozdravili so me romanticizma in čez čas tudi sentimentalnosti. Postal sem trd in nisem bil dobro zapisan. Neposlušen, neprijazen človek. Sumničili so me vsakršne agitacije. Tako mišljenje o meni je trajalo več let. Ko bi ne bilo stotnika Domerja in pa srebrne kolajne za jako problematično junaštvo, bi se bil vrnil domov
—	kot prostak. Po 39 mesecih sem postal
—	poddesetnik.
jev celjskega okrožja (Trbovlje, Hrastnik, Zidani most, Radeče, Rimske toplice, Laško, Žalec, Braslovče, Šmartno, Štore, Št. Jurij, Podplat, Rogaška Slatina, Rogatec, Vojnik, Poljčane, Konjice, Loče, Zreče, Slovenska Bistrica itd.), iz mnogih krajev po več, od nekod vsi — uradniki in nižji, torej cel občni zbor.
Na obeh sestankih je Obširno poročal predsednik OPO, čigar izvajanja je članstvo z zadovoljstvom sprejelo.
lir. tKkaz prostovoljnih darov za hotno* tovarišico.
V času od 25. oktobra do 5. novembra sem prejel za neimenovano nesrečno tovarišico' nadaljnje prostovoljne prispevke (po časovnem redu):
fKiibar Marija 50 Din, Viđali Mihaela 30 Din, Bleje Alojz 10 Din, Benkovič Zora 10 Din, neimenovana 20 Din, neimenovana 20 Din, izbirka pošte Maribor 2 (drugič) 245 Din (po 10 Din: pošta Fala, Barettova, Cunta, Cernovišek, IČoževa, Enžen, Hribernik, Jeglič, Kandus, IKokošar, 'Kolbeizen, Majorjeva, Plau-steiner, Postrak, iRamšakova, Spendl, Šetinc, Tratenišek in Zablačan; po 5 Din: Flux, Ga-majun. Kisel, 'Koren, Kotnik, Ločičnik, Makučeva, Pahor, Pipan, Plaš in Vene), pošta Novo mesto 90 Din (od teh Brodar Fr. 2 Din), neimenovana 30 Din, neimenovana 10 Din, Sfiligoj Olga 30 Din, neimenovana 10 Din, pošta Kostanjevica 40 Dim (Sohmitova 20, Frcigoj 10, Frančič 10), pošta Ptuj 130 Din (Dvorak 30, Rilbaričeva 30, INaprudnikova 20, Jobova 20,»Florjančičeva 20, IHladnikova 10), Lombardo Francka 15 Din, Lalh Anton 20 Din, ipošta Cankova 20 Din, pošta Vrhnika 40 Din, pošta Prevalje 30 Din, neimenovana 50 Din, 'pošta Podčetrtek 60 Din, Novak Franja 10 Din, neimenovana 10 Din, telefonska centrala Ljubljana 1 — 101 Din, pošta Kranj 60 Din, (neimenovana 20 Din, Luznar Miro 10 Din, Rakovec Ivan 10 Din, Poharc Ivan 5 Din, Ljubič Slavko 3 Din, J. R. iz Celja 20 Din, Staut Ljudevit 50 Din, paketni oddelek na Ljubljani 1 — 131 Dim (Črnjač 20, Primožič 10, Oblak 5, Palčič 6, Šarabon 20, Šibovec 20, Videmlšek 00, Sturm 20, Piškur 10), Kopač Lojzka (drugič) 20 Din, Prijatelj Karolina 10 Din, Gladitsch Amalija 20 Dim, Gore-čan Ivan 20 Din, Božnar Ivanka 20 Din, Jamnik (Franc iiz Dubrovnika 20 Din, Podjed Karel en zaboj jabolk in Scihrotif Emil 10 Din.
Pri II. izkazu je pri nekaterih poštah pomotoma izostala specifikacija, kdo je daroval posamezne zneske. Zato izpopolnjujem
Na bojišču so vse ubili v meni. Na Tom-biu sem spisal povest »Mačka«, a pozneje 1. 1916., ko sem služil pri konjiči v Čampi, 3 do 4 pesmi. Poddesetnik, učitelj Šeda, o kateremi je dosti v »Crnožolti maškari«, me je priganjal, da bi vsaj eno izmed njih kam poslal. Ubogal sem. Vsaka krogla, ki sem jo izstrelil iz topa (več mesecev so me obdržali v tej službi), je morda ubijala vso mojo zmajdenost in hrepenenje.
Domov sem prišel v groznem stanju. Pri čitanju nisem zdržal niti deset minut. O pisanju ni bilo niti govora. Tudi na Slovaškem nj bilo boljše. Služba in razmere so dbijale; Prestal sem verjeti, da bi kaj dovršil. Začel sem se smejati svojim sanjam.
Topoglavost, miailomarnost.
Žena mnogokrat ubija. So pa tudi žene, ki oživljajo. Našel sem tako tovarišico in svetovalko. Od j. 1920. sistematično delam. Tako 'marljivo, da mi kritika očita preve-
izkaz v zadnjem »Poštnem glasniku« pri sledečih postavkah: 70 Din, zbranih piri pošti Št. Vid nad Ljubljano, so darovali: Lenardo-va 20, Goriškova 20, Železnik 10, Bi vic 10, Tome 10 Dim. (Od 70 Din iz prve izbirke pošte Maribor 2 so darovali tov. Rakovec, Vojsk, Vatovec, Dekleva, Lešnik, (Strniša in Jurač, 'Vsaka po 10 Dim. Od 60 Dim pošte Ma-renlberg: Žak 30, Pompe 10, Ambrož 10 in Šega 10 Dim. Od 40 Dim pod imenom Cvar Tončka so darovali: neimenovan poštar v pokoju 20, C varova 10 in Lavtar 10 Dim.
S tern je zbirka, ki sem jo dne 11. oktobra jako ponižno začel, danes tako sijajno izaključena. Prostovoljni darovi naših zavednih, kolegialnih, usmiljenih in milosrčnih tovarišic in tovarišev so prekosili moja pričakovanja, še bolj pa vzradoščene in hvaležne tovarišice. Saj se je nalbrala v teh par tednih impozantna Vsota 4379 dinarjev in en zaboj jabolk. Tako lepo podprti tovarišici sem izplačal dne 21. oktobra 2000 Din, dne 2. novembra 1000 Din, ostanek ipa ji nakažem te dni.
'Še enkrat kličem vsem darovalcem za zaupanje, ki so ga izkazali meni, in za podporo, ki so jo dali naši bedni tovarišici: prisrčno zahvaljeni! Naj Vam darovani dinarji prineso sreče v stotakih!
Jos. Jakše
Iz Internacionale PTT.
KAKO SO UREJENI DOPUSTI POŠTNIH USLUŽBENCEV V NEMČIJI.
Nemška poštna uprava je na novo uredila pravico p. t. t. uslužbencev do. rednega letnega dopusta. Vsak uslužbenec ima brez posebne prošnje ali predloga pravico do določenega dopusta. Zanimivo pa je, da ui za merilo dopusta merodajno število, službenih, ampak število starostnih let.
Pripravniki dobe v prvem pripravljalnem letu 5, v drugem II inv tretjem 13 koledarskih dni dopusta. Kesneje pa se ravna dolžina dopusta po plačilnem razredu (11 razredov) in po treh starostnih dobah: do .30 let, od 30—40 let in čez 40 let starosti. Za te tri starostne dobe so za 11. in 10. plačilni razred (kondukterji, kurjači, hišniki, poštni sli) določeni dopusti 16, 21 in 28 dni, v 6. do 10. razredu (višji mehaniki, asistenti, šoferji, višji kondukterji) po 18, 25 in 31 dni, v 4, in 5. razredu (višji inšpektorji, fotografi itd.) 21, 28 in 35 dni, v 2. in 3. stopnji (višji Vladni svetniki, ministerialni tajniki) 25, 31 in 37 dni ter v 1. skupini (iministc-rialni svetniki) po 29, 37 in 42 dni.
Uradniki, ki vzamejo dopust v zimskih mesecih (od aprila do novembra), dobe 7
! liko plodovi tost. A nič ne morem za' to, da j so mnoge moje knjige dve pa tudi tri skoraj istočasno izšle. Tega so pa krivi založniki. Jeseni 1. 1923. sem izdal prvo knjigo »Pijano mesto«, posebno studijo k »Črno-žolti maškari«. Potem so izšle: Rožmarin, Rdeč vihar. Satirovo kesanje, Krik v puščavi, Stopa življenja, Streha sveta in Vonj Afrike. Od 1. 1920. živim novo življenje. Tudi svoje mladinske sanje sem uresničil. Videl sem nemško zemljo od Draždan čez Berlin do Rujana, videl Italijo od Trsta čez Florenco in Genovo, Neapol in Rim, Alžir, del Sahare, Tunis, Kartago, Francijo in normandijska mesta na britanskem kanalu. Iznova se mi vzbuja vera v mnoge stvari, pa se jih bojim povedati ah napisati, da bd se mf kdo ne posmehoval. Za pet let se mi je svet približal, ali lepši je zame zdaj tudi siromašni pardubiški kraj, njegovi logi in gozdovi.
Torej: to je menda vse o Rostulku.
dni več dopusta. Težki vojni poškodovanci in zaradi vojne bolni uradniki dobe lahko tudi daljši dopust, če se ugotovi, da bi bilo to iz zdravstvenih ozirov koristno..
K rednemu dopustu se prištejejo nemškemu poštnemu uradniku še naslednji dnevi:
L za udeležbo organizacijskih učnih tečajev;
2. za udeležbo tovariških in športnih prireditev;
33. za udeležbo pri zborovanjih političnih strank;
4. za udeležbo na proslavi 1. maja v deželah, kjer ne velja 1. maj za zakoniti praznik.
ODPRAVNINA ZA NEMŠKE URADNICE.
V zvezi s polemiko v gospodarskem odboru nemškega državnega zbora, da se morajo uradnice v slučaju poroke odpustiti iz službe, so predložile uradnice svoje zahteve glede odpravnine v slučaju odpusta.
Sedaj znaša odpravnina za nepragmatič-ne uradnice; med 2. in 3. službenim letom I mesečna plača, med 4. in 5. službenimi letom 1 Vt mesečne plače, med 6. in 7. službenim letom 13/i mesečne plače. Največja odpravnina je 4-mesečna plača, če se poroči uradnica med 14. službenimi letom.
Za pragmatične uradnice pa znaša odpravnina 10 mesečnih plač v 10. službenem letu in za vsako nadaljnje službeno leto eno mesečno plačo več.
Uradniki so izračunali, da dela nemiška državna uprava v vseh teh slučajih dobro kupčijo; prvič so pokojninski prejemki mnogo višji nego je sedanja odpravnina, drugič Pa sprejme uprava namesto odpuščene uradnice mlajšo, torej cenejšo moč.
FRANCOSKA P. t. t. UPRAVA v L. 1927.
Dohodki francoskih p. t. t. ustanov so jzmašali v letu 1927. približno 3 miliarde frankov. Od teh odpade več ko polovica samo na poštne obrate. Telegraf je imel nekaj nad 400 milijonov dohodkov, teletom 700 'milijonov in denarna služba Okrog 130 milijonov framkov dohodkov. Tako so dohodki iz leta 1927. za 250 milijonov večji od dohodkov iz leta 1926., vzlic temu pa so zaostali za proračunskim predlogom.
Pošta je 140 milijonov navadnih pisem im 3 milijone priporočenih pisem manj odpravila kakor v letu 1926. Tiskovine in blagovni vzorci kažejo tendenco porasta. Telegraf trpi pod izelo resno tekmo telefona in radio-telegrafa. Leta 1927. je bilo celih 3 in pol milijona brzojavk manj odpravljenih nogo leta 1926. Zato pa pokaže telefon prirastek iza 30 milijonov zvez, čekovni promet pa iza 8 milijonov.
Izdatki so leta 1927. znašali 2725 milijonov. od katere vsote sta se i/Jdali 2 milijardi samo za osobje. Razmerje med personalnimi in materialnimi izdatki je ostalo približno isto, na 'lahno se nagiblje k znižanju prvih.
Bremena kapitala so od leta do leta težja. Ta položaj se tako dolgo ne bo izpremenil, dokler se krijejo velike nove investicije s tujimi denarnimi sredstvi (posojila), katerih amortizacijo in obresti mora nositi obrat. Za leto 1927. je znašala ta amortizacijska in obrestna mera dvojno vsoto iz leta 1926., namreč 107 milijonov frankov.
Budžetni zaključek za leto 1927. izkazuje prebitek od 232 milijonov, Iki pa se mora v celoti odvesti drugemu budketnemu delu, kateri je obremenjen z novimi investicijami za 900 milijonov frankov.
To in ono.
t Francka .šiiincj. Dne 28. oktobra t. I. je umrla tov. Francka Šumejeva, pog. poštarka v Slivnici pri Celju. Bila je šele 25 let stara in 2 leti poštarka, pa je podlegla zavratni bolezni. Vestna in marljiva kakor je bila, je opravljala svojo službo prav do zadnjega dne. Umrla je torej
prave poštarske smrti: v izvrševanju svojega poklica. Pokojnica je bila ves čas svojega službovanja zvesta članica naše organizacije. Časten spomin in pokoj njeni duši!
Nedeljski počitek v »Nemčiji. Iz nekega odloka nemškega poštnega ministrstva, se vidi, da se je znatno povečalo število onih uslužbencev, ki so deležni predpisanega ali še večjega nedel skega počitka. Od sto moških uradnikov je popolhorna službe prostili vsako drugo nedeljo 71, vsako tretjo nedeljo 22 m najmanj vsako1 četrto nedeljo 7 uradnikov. Od 100 ženskih uradnic je popolnoma službe prostih vsako drugo nedel o 91, vsako tretjo nedel'o S in najmanj vsako; četrto nedeljo 1 uradnica. Od 100 dnevničarjey in pavšalnih delavcev je popolnoma službe prostih vsako drugo nedeljo 84, vsako tretjo nedeljo 13 in naijmanj vsako četrto nedeljo 3 delavci. — Te številke pač ne trpe nikake primerjave z našimi razmerami.
Nova prometna družba na Angleškem. V angleški spodnji zbornici je prišlo do razprave o
ustanovitvi nove prometne družbe, ki bi prevzela tudi del državne kablovske in' radijske službe. Predsednik družbe bi iniel postati ravnatelj angleške banke, sir Basil Blancket, z letrio plačo HI.000 funtov, to je štirikrat več, nego ima plače angleški generalni poštar, saj je to našega denarja ogromna vsota 2,750.000 'Din na leto. Izgleda pa, da je z zmago delavske stranke padel ta načrt v vodo. Ko je bila namreč delavska stranka še v opoziciji, je ta zakonski načrt silno ostro kritizirala, češ da ni ustanovitev nove prometne družbe nič drugega kakor priložhost, razdeliti plen med vladne prijatelje.
Delo žensk v Ameriki. Po zadnjem ljudskem štetju je v Zedinjenih ameriških drtžavah čez 8 milijonov 500.000 žensk, ki se ‘živijo z delom. Med 572 poklici, ki so jili našteli, je samo 36 poklicev, v katerili se ženske me uvažujejo. Na vsake štiri ženske pride ena omožeha, rta enajst poročenih žensk ena uslužbenka. Petina žensk, ki si služijo kruli, je stara manj ko 20 let. Isto razmerje se
kaže pri uslužbenkah, ki so stare več ko 44 let,. Iz tega vidimo, da je majveč uslužbenk starih od 20. do 44. leta torej v dobi* ko bi družinske dolžnosti in skrb za otroke najbolj potrebovale njih navzočnost.
Uradnišk;, stanovanju na Grškem, (irska vlada je predložila parlamentu zakonski osnutek, po katerem bi mogli dobiti člani, stavbnih zadrug posojila iz javnim fondov (iz poko ninskega skladu, državne banke, poštne hranilnice itd.). Ta posojilu se intabulirajo na hišo kot prva hipoteka in ne smejo preseči zneska 150.00(1 drahem.
Novoletne napitnine v Italiji odpravljene. Italijansko prometno ministrstvo je obnovilo prepoved in jo' razglasilo vsemu občinstvu, da se poštnim uslužbencem za novo leto1 ne smeio da ati nagrade (napitnine). 'Privatno podjetje, ki dostavlja v velikili mestih brzojavke, je pozvalo občinstvo, da mu naj naznani o številke onih dostavljačev, ki bi zahtevali napitnine, da iilt bo primerno, kaznovalo.
dhogelija in penfumetija
(XL ifCcrjančič
Ljubljana. Sv. Petra cesta lil
priporoča svo)o bogato zalogo vsega v to stroko spadajočega blaga. Razni parfumi kot kolinske vode v odprodaji na litre na malo in veliko, razni foto-artikli, mila prvovrstnih tovarn, najfinejši pudri, šminke, creme itd. itd.
Cene najnižje!	Postrežba solidna!
Manufakturna in modna trgovin d
Felix Škrabi
Maribor
Gosooska ulica *tev. 11.
ANTON
GRAVEUR
ETIKETE, MOOELI
Stance
KLIŠEJI
t
ČERNE
LJUBLJANA
'ZTAMPILJE
PEČATI, ŠABLONE TABLICE PLOMBK
Velika naloga tapetniških izdelkov, žime, afrika — solidno - najceneje nudi
Rudolf Sever
IjjlllšljilllSl« Marijin trg; S. IIrž. uslužbencem tudi na obroke.
(premogovnih
„(faeCofcrajina*
w v	v
(GtnomeCj
priporoča svoj izborni visoko kalorični premog. Cene zmerne, postrežba toč a in solidna.
Sclineider ^ Verov&eti
trgovina z železnino na drobriO in debelo. Največ|a zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in ndustrijo, kakor tudi bogata iz-bera vs kovrstne kuhinjske posode in vsega v žele/ninarsko stroko spadajočega blaga.
Hjuhljctna, (Dunaj s Ga cesta 16
r

Najcenejši nakup angleškega sukna, svilenih robcev, nogavic platna in čipk pri

•Maribor, (VetrinsGa ul. IS
Razširjajte „Poštni Clasnlin
Izdelujem obleke i. dr. točno po meri in naročilu. Cene solidne. — Oglejte si tudi mojo zbirko vzorcev blaga. — Priporočam se
Ivan KRAJEC,
krojački mojster
pri Gospodarski zadrugi p. t. nameščencev.
Oglejte si
veliko zalogo blaga za plašče, pralnega baržuna, flanele in barhenta ter vsakovrstnega manufakturnega blaga v najboljši kakovosti pri
•Macurt
•Maribor
Gosposka ulica štev. 10
Trgovina s kožuhovino
Filip Bizjak
krznarstvo
Ljubljana, Šelenburgova ulica čt. <»
se priporoča poštnim nastavljencem, katerim daje
tudi na obroke.
Največjo izbero vsakovrstnega usnja m čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana. Stari trg št. 11.
Vsestransko
iziobra^bo in zabavo pnijiaša dober radioaparat. Zato mora pribi v vsako hišo. Zahtovajite So dane« 'veliki ilimbrovani cenik od veletrgo>viine Stermeoki z ve6 bi-«06 slikami, katerega dobite popolnoma brezplačmo. Imeli boifvto priliko izbrati si ree prvovrsten aparat po najmižjd ceni. Neodgovarjajoče se zamenja ali pa vnio denar. — Cez 500 I>m poštnine prosto pošiljanje.
Veletrgovina R. STERMEtKI, [elje št. 6?. Slovenija
jzhaia 1., 11. In 21. v mesecu Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Cekovnil račun št. 11.834.
Rokopise )e pošiljati uredništvu .Postnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulaml 1. Reklamacije, »glase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani« izdaja in urejuje Jožko Jakše v Ljubljani. - Za »Narodno tiskalno« fmi Jezeršek v L/tmant.