Leto II., *tev. 200 i-timin. pavasnrana. V Ljubljani, četrtek dne 26. avgusta (93« pohiimim tuv. 30 par • 1*20 K » « alaiNli Stttt •dolotno . . 240 K SMIfiiUi 90 9 za HHiuanlJti MO a u tMCCBStra . . MO m OdMt «> rak mm vito« •totpea -njo. V ozemlje, kjer je skoro tri leta gospodovala, naša trobojnlca, a si ni mogla te posesti legalizirati na mero-iajn«m mestu v Parizu, se vračajo madžarske oblasti S tem zapuščamo teritorij, ki smo ga zahtevali zase na mirovni konferenci, teritorij na kate-rnm ne biva sicer le naž živelj marveč v obilnem številu zlasti Nemci, kjer pa je Jugoslovanov vendarle toliko ko Madžarov, tako da ga lahko vsaj z isto pravico reklamiramo zase ko Bu-iimpeSta. Razsodišče v Parizu nam ni bilo naklonjeno, kakor že tolikokrat ae, in nam je reklo, da naj izročimo Baranjo in oetalo Madžarski, da bo la tem lažje oddala «Burgland» Av-itriji. Ul smo se uklonili. Primemo je, da se malo bolj pomu-iimopri tej stvari. In sioer iz naiega iomačega stališča, ker vsebuje zajeva ravno za nas nauk, ki ga je treba zapisati globoko v spomin, da ga o priliki prezentiramo onim našim domačim prijateljem, ki so še nedavno čepeli na svojem samo&loveoskem zvoniku in učili narod. Ko so se vršila dolgotrajna in brezplodna pogajanja za mejo z Italijo, so prihajale vedno bolj zlovešče vesta, iz katerih smo hitro razvideli, kak je položaj. Italija je hotela imeti imperijali-itlčne, vojaško prvovrstne meje, en-tenta je o stvari izjavila svoj neinte-ressement, Wilsonova zvezda je zahajala in nam je pošiljala še zadnje teoretične tolažbe. Ko smo videli, da smo sami z Italijo, in smo spoznali, kaki so njeni nagibi, je bilo za vsakega normalnega prevdamega človeka Jasno, da vodi naša pot prej ali slej v Rar pallo. Kajti na koncu koncev je bil problem le v enem: ali se udarimo Rimom ali sprejmemo njegov dlktat. Vse drugo, protestna zborovanja, vse argumentiranje, vse velike, a prazne geste so bile dekoracija, jedro je bilo obseženo v gorenji označbi. la-v tem oasu so se pri nas na ves glas oglašali politični modrijani, Id so ««o diplomatsko nesrečo z Italijo spravljali na račun Beograda. Beograd je sve zakrivil; njemu ni za nate Primorje, Srbom je vseeno, ali je par stotisoč Slovencev več ali manj, da morda jim je celo všeč, če nas je malo manj... In tako dalje, očitkov brez konca in kraja. Se lepše se je isto pokazalo o priliki koroškega plebiscita. Zopet so modrijani trdili, da so se «Srbi» zato vdali odločbam plebiscitne komisije in od-poklicali vojaštvo pred glasovanjem po izgubljenem plebiscitu pa zopet na tntantino povelje tako hitro zapustili Koroško, ker jim za slovensko deželo ni mnogo. Da, ako bi se slo za kako srbsko pokrajino, za Banat ali kaj podobnega, tedaj bi jih živ krst ne spravil venk&j, nikdar pa laika papirna krpa. Taki so bili vsakdanji očitki, Iri si jih lahko poslušal, da so te uše-ta bolela. Kaj pravijo danes ti ljudje? Ali bo-io šli k vsem onim, katerim so takrat » svojimi sofizmi vzbujali nezaupanje do srbskega dela našega naroda in popravili svoja zla dejanja kajti nepri-letoi razvoj stvari je z dokazom postavil na laž njihova obrekovanja, (Srbi> so se glede Baje in Baranje prav tako uklonili zahtevam ententnih zastopnikov kakor so storili svoj čas, ia Koroškem. Iz tega mora vsakdo ;azvideti, da ni bilo umika na Koroškem vzrok nezainteresiranje, marveč iejanski položaj, ki ga najboljše oznar žimo š stavkom, da z glavo ni mogoče ikozi zid. Vlada je morala, popolnoma »nako takrat ko se je odločalo o slovenski zemlji, ko sedaj ko je šlo za tfbsko deželo. Tako bo bodočnost razkrila še mar-idkatero frazo še marsikatero domi-Jjljo našega velikega sainoljubja. Paril, 34. avgusta. (Izv.) Včerajšnje in današnje zdravniške objave o bolezni kralja Aleksandra ugotavljajo znaten preokret na bolje. Pariško časopisje se bavi obširno kraljevo boleznijo. Izjavlja mnenje, da se bo vrnil kralj Aleksander v Jugoslavijo tekom desetih dni. Po njegovem povratku se bo v sporazumu vlado in parlamentom takoj lotil vprašanja prestolonasledstva, ki je zelo pereče. V poštev pridejo princi Ojorgje, Pavle ln Vsevolod, sinček kneginje Jelene. Krali Aleksander na potu k okrevanju UREDITEV PRESTOLONASLEDSTVA. (Poročila pariških listov glede prestolonasledstva so netočna, ker je to vprašanje jasno rešeno v vidov-danski ustavi: pravico do prestola Imajo moški potomci kralja Aleksandra po načelu prvorojenstva. Le v slučaju, da bi umrl kralj Aleksander brez moških otrok, prepušča ustavo določitev prestolonaslednika svobodnemu sporazumu kralja in parlamenta. Samo za to pogojno ureditev prestolonasledstva bo šlo torej, ako se bo po kraljevem povratku res razpravljalo o tem vprašanju. Uredn.) Italijanska vlada prof! su-vereniteti papeža Rim, 24. avgusta. (Izv.) Italijansko zunanje ministrstvo je priobčilo zbirko vseh člankov, ki so bili priobčenl v zadnjem času glede papeževe države. V tej zbirki se konstatlra, da Italija ne more priznati na italijanskih tleh nikake suverenltete papežu. Niti najmanjšega teritorija mu ne more izročiti, ker to bi značilo, da je Italija kapitulirala pred sveto stoljco. Zbirka pride do zaključka, da je najbolje, ako se papež sprijazni s sedanjim položajem ter da opusti aspi-racije po samostojni državici. Ljenin obupal nad boljševizmom Parasfosi za kraljem Petrom v inozemstvu Trat, 24. avgusta. (Izv.) V tukajšni pravoslavni cerkvi se je včeraj vršil svečan paraš tos za kralja Tctra. Pred stotnlja. Parastoea so se udeležili načelniki Italijanskih civilnih in vajaških oblasti, poveljniki vojnih oddelkov in komandanti vojnih ladij ter mnogo-brojno ljudstvo. Jugoslovani so z,solzami v očeh poslušali pretresljivo petje oerkvenega zbora ter se z bridkostjo spominjali nedočakanega kralja. Jugoslovansko kraljevino je zastopal odpravnik generalnega konzulata Ne-žič. Rta, 24. avgusta. Danes je bil v tukajšnji ruski oerkvi parastos za pokojnim kraljem Petrom, ki ga je priredilo naše poslaništvo. Žalnemu obredu so prisostvovali poslanik dr. Antonijevič z osobjem našega poslaništva, poslanik pri Vatikanu Bakotič minister za zunanje stvari marki Della Torretta, diplomatski zbor'ter naža h ruska kolonija. London, 24. avgusta. Včeraj je jugoslovansko poslaništvo priredilo žalni obred za pokojnim kraljem Petrom v ruski cerkvi. Prisostvovali so mu vojvoda Connauht kot zastopnik princa waleškega Jurja, osobje našega poslaništva, diplomatski zbor, zastopniki angleške vlade, člani Srbskega pomožnega fonda, srbskega Rdečega križa, ugledni Angleži ter ruska in jugoslovanska kolonija. Berlin, 24. avgusta. Predvčoraniim je bil po večerni molitvi v tukajšji ruski cerkvi žalni obred za pokojnega kralji Petra. Prisostvovalo mu je mori drugim osobje našega poslaništva. Včeraj je bil po liturgiji par as tos, ka terega je opravil tukajšnji ruski vladi-ka, kl je Imel ginljiv govor. Parastosa so se udeležili med drugim osobje našega poslaništva, naši in ruski častniki in ur a/l ni ki kakor tudi ruska kolonija. Visoko odlikovanje bosanskih četašev BEOGRAD, 24. avgusta, (Izv.) Minister j kralja Petra Iz bosanske vstaje leta 1875 vojne io mornarice bo stavil predlog, da z zlato Karagjorgjevo zvezdo z meči, s se odlitajejo vsi vojni drugI pokojnega ! katero Je zvezana tudi pokojnina. SENZACUONELNO PISMO. PARIZ, 24. avgusta, «Matln» priobčuje pismo, ki ga je naslovil Ljenin na svojega švicarskega prijatelja. Ljenin prizna, va v tem pismu, da Je skrajno utrujen. Ugotavlja, da so tri leta študije različnih faz ljudske revolucije privedle le do tega, da se je Izkazalo, Ida so se boljjevlkl hudo zmotili, ker so razbili razredni duh, kar je po njegovem mnenju edino le sposobno, da se pride do metod, kl odgovarjajo potrebam sedanjega časa In kl slu- žijo le posebnim interesom vladajočega razreda On Je danes prepričan, da sta le Individualna volja in ustvarjajoč duh zmožna vnaprej napovedaU «za ln zoper-. Ko Je l.jenln ugotovil, da Je boljševlška birokracija zagrešila prav tiste napake, kakor njene prednic«, zaključuje z izjavo, da mora po njegovem prepričanju Rusija priti do kapitalizma, ki bi bil edino zmožen rešiti revolucionarno Rusijo. Težka avtomobilna nesreča pri Kozjem V ponedeljek zjutraj se jo zagrebški trgovec Stjepan Filipančič odpeljal z avtomobilom s par znanci v Slovenijo. V avtomobilu so sedeli: trgovec Peter Štrlek s svojo soprogo Marijo, čevljar Ignacij Budič in kavarnar Mita r Davidovič. Družba je krenila najprej v Brežice, kjer se jc malo okrepčala, potem pa je nadaljevala pot v Rajhcnhurg, kamor jc prispela okoli devete ure. V Rajhenburgu so se zadržali približno eno uro v neki gostilni. lz Rajhenburga so se odpeljali v Kozje, kjer so sc ustavili za pol ure. Ob 11. uri dopoldne so se končno napotili proti Rogaški Slatini. Pri vasi Gorlice, občina Sv. Peter •■• šmarskem okraju, je hotel prehiteti šofer noki zasobni voz, a jo njegov manever končal silno tragično. Ker je ce6ta tamkaj jako ozka, je udaril av-tomohil tamkaj v obcestni kamen, ki označuj« kilometersko daljavo. Udarec je bil tako močan, da so je avtomobil prevrnil in zdrčal navzdol. Potniki so OBČINSKE VOLITVE NA PRIMORSKEM. Trrt, 24. avgusta. (Izv.) Tekoči te-ten se sestanejo v Trstu delegati ge-leralnih civilnih komisarijatov in za-Itopnikov Gorice, Trsta, Poreča in Iridenta na konferenco, da določijo način, po katerem naj se izvršijo občinske volitve v novih krajih Italije. Občinske volitve se bodo razpisale takoj po Bonomijevem povratku iz inozemstva ter se bodo izvršile te-'fom bodočih šestih mesecev. Državna podpora za ljubli. velesejem BEOGRAD, 24. avgusta. (Izv.) Ministrski svet je danes odobril sklep finand). sko-ekonomskega komiteja, da se Izplača ljubljanskemu velikemu sejmu držav na podpora 150,000 dinarjev. Krvavi dogodki v Sandiaku Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Pri preganjanju odmetnikov, pri katerem so sodelovali tudi kmetje, je prišlo v okolici Belopolja in Prepolja do krvavih spopadov med kmeti in turškimi begi. Nekaj Turkov je bilo ubitih. Vlada je takoj odredila najstrožjo preiskavo. Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Povodom dogodkov, ki so se vršili v Pre-polju v Sandžaku, je muslimanski klub zahteval od vlade in od klubov vladne večine, naj se sestavi takoj komisija, ki bo preiskala dogodke. Muslimanska zahteva je bila sprejeta. FRANCOSKA MISIJA V BEOGRADU. Beograd, 24. avgusta. Maršal Franchet d'Esperay je bil sprejet danes od princa Gjorgja in ministrskega predsednika Pa-šiča. Ob 18. uri jo bilo na francoskem konzulatu kosilo, na katerega so bili povabljeni člani vlade, predsednik skupšči. ne dr. Ribar in mnogo civilnih in vojaških višjih funkcijonarjev. Maršal Franchet je pri tej priliki izročil ministru Pri. bičeviču red častne legije, ki mu ga je podelila francoska vlada. Zvečer priredi maršal v hotelu »Srpski kralj» večerjo, na. katero so povabljeni člani vlade, vei generali, predsedništvo skupščine in mnogi drugi. KRALJEVA ZAHVALA ZAGREBU. Zagreb, 24. avgusta. Na brzojavno so. žalje, ki ga je župan mesta Zagreba poslal dvorni pisarni Nj. Vel. kralja Aleksandra, je dospela iz Pariza ta-le zahvala: »Načelnik grada gosp. Vekoslav Hein-zel, arhitekt, Zagreb. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je prejel brzojavko, s katero mu mesto Zagreb izraža sožalje in me jo pooblastil, naj Vam sporočim, da se Nj. Veličanstvo zahvaljuje za tople besede, ki so prišle iz srca dragih mu Zagrebča. j 1,936.134 oseb, to je za 4,7 odstotkov. nov.» — Mlhailovič, opravnik noslov. med tem obupno klicali na pomoč. . Trgovec Filipančič in šofer Brenc sta i katerim se je peljala družba, ostala nepoškodovana. Filipančič je | last J. Svaglja v Zagrebu. dobil samo neznatno praske na obrrt zu. Tem strašnejsi pa je bil pogled a? ostale potnike. Trgovec Štrlek je iratj" dobesedno zdrobljeno glavo in je ob ležal na mestu mrtev. Njegova sopro ga Marija si je pri |iadcu zlomila op« roki, kavarnar Mitar Davidovič je ime1 zlomljeno eno nogo, čevljar Budič si je pretresel možgane in dobil vrb toga težko notranje poškodbe. Domačini so o nesreči takoj obve stili orožniško postajo. Truplo trgov ca Petra Štrleka so prenosli v mrtva, nico, poškodovane potnike pa so pr« peljali v celjsko javno bolnico. Šolei Brenc je bil takoj aretiran in od veder v zapor, Peter Strlek je bil imovit zagrebški trgovec. Njegovo trgovino v Zagreb* jo prevzela v varstvo policija,, k« j« ostala brez nadzorstva. O nesreči vodi preiskavo tudi ia grcoška policija, ker je zlasti trebs razjasniti, ali je hotel šofer prehiteti privatni voz na zahtevo družbo, ali p* je storil to svojevoljno. Avtomobil. • .....~ je bi ODPOTOVANJE KRALJEVE RODBINE. Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Danes zjutraj sta princa Pavle in Arzen odpotovala s princeso Jeleno v Pariz, da obiščejo bolnega kralja Aleksandra. Kakor je izvedel vaš dopisnik, odpotuje v kratkem v Pariz tudi princ Gjorgje. VLADA ODPOŠLJE DEPUTA-CIJO V PARIZ. Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Ministrski svet je skleni poslati v Pariz posebno deputacijo poklonit se v imenu vlade novemu kralju. V deputacijo so izbrani ministri Kumanudi, Uzunovid in Spalio ter eventualno Pucelj. PAŠIČEV DOPUST. Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik se poda koncem tedna na daljši dopust, ki ga po večini prebije na Bledu. PREBIVALSTVO ANGLIJE, London, 24. avgusta. Ljudsko štetje v Angliji, ki so je vršilo 10. junija, izkazuje, da živi v Angliji, na Škotskem in v VValesu 42,767.530 duš. Od tega prebivat stva je 20,430.623 moških in 22,336.907 žensk. Od zadnjega ljudskega štetja leta 1911 je prebivalstvo napredovalo za Pomoč Rusiji Riga, 24. avgusta. (Izv.) Sovjetska vlada je bila prisiljena, priznati komisiji, ki so je ustanovi'a za pomoč stradajo-čim, pravice sovlade. Kajti sovjetska vla. da ne more brez dovoljenja te komisije skleniti kake pogodbe, kar se tiče apro-vizacije. Ravno tako ji je morala prepustiti brezplačno, uporabo telefona in telo-grafa, Nansen, znani norveški raziskovalec severnih pokrajin, je dospel v Rigo, odkoder se poda na Rusko. ARETIRANI ARDITI. Reka, 24. ivgusta. (Izv.) Arditi, ki so v nedeljo zasedli cerkev sv. Marka pri Kraljeviči na jugoslovnaskem ozemlju, so bili takoj aretirani in po odredbi italijanskih oblasti na Reki prepeljani v Pulo, kjer so bili odvedeni v zapore. Ko je neki karabinjer pozval nekega ardita na red, se mu je ta postavil v bran. Prepir so čuli ostali arditi in vdrli na hodnik, da priskočijo svojemu tovarišu na pomoč. Karabinjerjem se je končno posrečilo napraviti red in odvesti ar-dite zopet v celice. GRŠKA ZAHTEVA GARANCIJE OD TURŠKE. Atene, 24. avgusta. (Izv.) Grški vojni minister Theotokis je izjavil glede vojnega cilja, ki ga ima Grčija napram Turkom: Mi korakamo na An-goro, ne da ostanemo tam, nego da si zasiguramo, da nas turški vstaši ne bodo več napadli na teritoriju, ki pripade nam po sevreški pogodbi. Zaradi tega moramo dobiti širšo cono, kakor nam jc bila namenjena po tej pogodbi. Po njegovi sodbi, bo gr-ško-turška vo,iua končala tekom ene-sa meseca. JUGOSLOVAN PODPREDSEDNIK NA MEDNARODNI KONFERENCI ZA PO-MOC RUSKIM BEGUNCEM. Ženeva, 24. avgusta. Na mednarodni konferenci za pomoč ruskim beguncem je bil za podpredsednika izvoljen jugosio-venski poslanik v Bemu dr. Milutin Jo. vanovič. POLJEDELSKA SREDNJA ŠOLA V MARIBORU. I Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Ministrski 'svet je odobril ustanovitev poljedelske srednje šole v Mariboru, šola se otvori ?» letošnjo jesen. Dunaj, devize: Zagreb 598 — 602, Beograd 2891 — 2411, Berlin 1243 — 1248, Budimpešta 27550 — 278.50, Bukarešta 1295 — 1305. London 3971 — 3990, Milan 4540 — 4560, Newyork 1058 -1072, Pariz 8885 — 8395, Praga 1274 -1280, Sofija 870 — 880, Varšava 4150 -4250, Ziirich 179.75 — 180.25, valut.e: dolarji 1055.50 — 1059.50, levi 855 — 865, marke 1240 - 1246, funti 39.50 — 39.70. francoski franki 83-10 — 8380, lire 4530 — 4550, dinarji 2375 — 2395, poljske mar. ke 4050 — 4250, madžarske krone 275.50 — 278.85, leji 1292.50 — 1302.50, švicarski franki 179.50 — 18000, češke krona 1272 — 1278. Praga, devize: Berlin 98 — 99, Zll-rich 1458.50 — 1461.50. Milan 357 — 359, Pariz 657.50 — 660.50, London 313 — 315, Newyork 8425 — 8525, Beograd 189.75 — 191.25, Bukarešte 101 — 102.50, So. fija 69 — 70, Dunaj 757.50 — 817.50, Varšava 302.50 — 862.50, Zagreb 4728.50 — 4802.50. Budimpešta 2122.50 — 2202.50, valute: marke 9025 — 9925, švicarski franki 1453.50 — 1456.50, lire 354 — 356, francoski franki 654.50 — 657.50, funti 812 — 314, dolarji 8450 — 8550, dinarji 185.75 — 187.25. leji 100 — 101.50, levi 68 — 69. avstrijske krone 757.50—817.50, noliske muka 262.50 — 822.50. Obletnica »Jutra*4 Pred letom dni je izšla prva 'Ste-W*0 našega lista. Z zadoščenjem beležimo, da si je «Jutro* v tej no-\inarsko kratki dobi ustvarilo trdno vozicijo. Neomajno in z železno doslednostjo jc stalo na braniku državic in nacijonai/ic misli. Graditi in ne •azdirati je bil njegov program. Borilo se je proti vsem reakcijonarnim dlani, ki zlorabljajoč svobodo v novi Iržavi, ogrožajo tekovinc narodnega ■edinstva, pobijalo je malodnSnost in malkontentstvo, ki duši veselje do ielo in zadržuje konsolidacijo naše iržave. Pozitivno je prispevalo k ^pozuavanju naših notranjih in zuna-ijih prilik in jc z vnemo sodelovalo tri vseh velikih političnih, kulturnih '.n gospodarskih zadevah našega na- B*om lvtRft se ta IMJenJa kruli* NHrita, Je bilo broljenlh 8 rdečih (komunistov in republikancev) in Štirje »Beli* (srbofili). Izvoljen pa, ni bil nI ti eden nih» (pristaiev kralja Ni-kite). Tako komunistični, ko tudi republikanski glasovi so pomenili sovražnost do Btare dinastije in simpatijo za zvezo z republikansko Srbijo. Voditelj republikancev v Podgorioidr. Pavičevič je v razgovoru z Megrinl-jem dejal, da silno zamori Iaikim ro-publikancem, kar so se zavzemali za kralja Nikito. Inteligentni sloji Črne-gore so po zatrdilu Magrlnija absolutno za zvezo Črnogore s Srbijo, Srbija ima v Črnigori 12.000 vojakov radi Albanije, toda ta vojska ne vzbuja v nobenem oziru značaja okupacije. Vsi ]>refekti, vsi funkcijonarji, vsi uradniki so Črnogorci. Mnopi Nikitovl uradniki so ostali na svojih mestih in na predujejo sedaj bolj redno kot pod Ni roda v duhu pravega dcmokratlxma\V\U>. črnogorski oficirji so vstopili v 'ji harmonije interesov. Od vsega početka je »Jutro* polagalo največjo važnost na hitro in *očno inlormiranjc svojih čitateliev o vseh važnih dogodkih našega jav-tega življenja in svetovne politike. Sistematično le uredilo tudi gospo-iarsko informativno službo. Reči smemo, da je naš list po svojih vesteh zavzel takoj izpočetka eno prvih mest med jugoslovanskim novin-stvom. Skoraj ga ni večjega dogodka, ki bi ga v Sloveniji ne bilo kot orvo javilo »Jutro». Ugled, ki si ga je pridobil naš list, nam je lepo plačilo za žrtve, ki smo iih zanj doprinesli ter nas vzpodbu-la, da svojo redakcijsko organizacijo Se bolj izpopolnimo. Stalno narašča-loče število naročnikov in čitatcljcv nam jamči, da se nahajamo na pravi poti. Kandidatna lista JDS ZA NADOMESTNE OBČINc"E VOLITVE V LJUBLJANI. Zbor delegatov ljubljanskih krajevnih nrganzadj JDS le sinoči soglasno odobril sledečo kandidatsko listo za nadomestne občinske volitve. Kandidati: 1.) Planin tek Franc, žel višji rcvldent, Ungarleva ulica 1; t.) Malenšck Josip, posojilniškl urad-sik, Miklošičeva cesta 28; J.) Janeiič Vlnceoc, višji poštni oll-Cijal, Stari trt: 28; ».) Kavčič Fran, gostllnčar, Prlvoz 4; 5.) Kozak Josip, mesar, Poljanska cesta 21. 6.) Bonač Prane, tovarnar, Čopova •lica 16. Namestniki: 1.) Flcrin Ivan natakar, Dvorni trg 3; 2.) Gorlanc Jožef, kniigovezškl pomoč- j Bik, Sv.Petra cesta; 3.) Sil Albert, profesor, Oradaška uli-: ca 18; 4.) Zorko Anton, sodni kanclist. Kav-Skova ulica 93: 5.) Ccycr Rudolf, ključavničar. Cesta na Gor. železnico 10; S.) Sellškar Anton, strojnik, Zadružna nlica 10. srbsko vojsko v istih činih ln pod istimi pogoji, kakor so jih imeli v črnogorski vojski. Finančno pomeni združitev za Črno-goro veliko jiridobltev. V dveh letih in pol je plačala Crnngora v davkih 5 milijonov, iz Beograda pa je prejela za javna dola, plače, podpore in pokojnine 93 ln pol milijonov, šolstvo jo napravilo velikanski korak naprej. Pred vojno sta bili dve gimnaziji in eno učiteljišče, danes je 8 gimnazij in 3 učiteljišča. Velikanskega napredka ljudskega šolstva niti no omenjamo. Čez 700 črnogorskih dijakov obiskuje visoke šole v Jugoslaviji in od njih jih prejema okoli 500 državne Štipendije. Toda kar zaleže največ, je dejstvo, da pomenja ujedinjenje Črnogore s Srbijo rešitev velike gospodarske krize. V malo obdelani in plodni zemlji, kakor je Crnagora. se je moralo silno 'naraščajoče prebivalstvo seliti v dni-I ge dežele. Tisoči Črnogorcev so morali vsako leto oditi v Avstrijo, Turčijo "••riko. Vojna, avstrijska okupacija in rekvizicije so razmere še poslabšale. Računa se. da je čez 10.000 Črnogorcev umrl) vsled pomanjkanja in jetike. Danes pa naseljujejo Srbi vsled propagandne misli nacionalnega ujedinje-nja Črnogorce po bogatih dolinah Stare Srbije in Sandžaka in jim nudijo zelo velike ugodnosti. Samo v podgo-riškem okraju, najbolj bogatem okraju Črnogore jc prijavljenih 150 rodbin n kolonizacijo. Zato, pravi Magrini, je ujedinjenje Crnegore s Srbijo ne samo sentimentalno vprašanje, temveč gospodarska nujnost. Beležimo z zadoščenjem glas poštenega italijanskega, dopisnikarja in upamo, da bodo laški prenapetoži upoštevali dejstva, ki jih navaja Magrini, Resnica o Črnigori Italijanski časnikar Luciano Magri-ni je priobčil v »Seeolu* dopis iz Fod-gorice. ki jo objektivna slika črnogorskih razmer in sijajna zaušnica vsem laškim kričačem o šc nerešenosti črnogorskega vprašanja. Magrini slika položaj v Črnigori nekako takole: »Srbi, ki so v začetku nastopali proti pristašem Nikole z ostrimi odredbami, so v zadnjem času izvajali kon-cilijantno politiko. V zaporih ni nobenega političnega kaznjenca in celo Črnogorci, ki so bili včlanjeni pri vojaški organizaciji v Cresti, so se vrnili v domovino, ne da bi bili od koga nadlegovanj. Črnogorsko vprašanje sploh ne obstoji več. Ne more se sicer reči. da, bi imeli Črnogorci sija,jno ljubezen do nove dinastije, toda smrt kralja Nikole je ubila poslednjo nade neštevilnili pristašev Petroviča. Pri lanskih volitvah, Dan žalovanja na SuSaku Odet v črne zastavo, poln dvojne žalosti, jc glodal se noodrešeni Sušak žalno manifestacijo svojega in tudi reškega meščanstva. Zaprti so bili vsi javni lokali, tiho in mirno je bilo vse mesto. Ni Mo javljono po časopisih, ali vse je znalo, vse je hitelo. Že zgodaj v jutro so sc pomikale množice po tr-sat,ski poti k stari, historijski Zrinjsko-Frankopanski cerkvici na Trsatu; kjer ' se je brala maša zadušnica, po pokojnem našem vladarju. Cela trsatska pot, je bila en sam sprevod, proti svojim t.lačiteljem žalno manifestira.jočega meščanstva in mladine, ki se jo nepretrgoma pomikal proti mali cerkvici. Mašo zalušnico je bral v slaro-flovenskem jeziku znani narodni mu-čenik-kanonik Rački s Trsata. Posebno ganljivo jc bilo pevanje opela, istotako v sta-roslovenščini. Pri posmrtnem obredu so bije zastopane vse oblasti, javni organi, žensko demokratsko udruženje, Jugoslovenski akademski klub »Jurislav Janušič*, razna izobraževalna društva, srednje-šoslka mladina itd. Deca ljudskih Sol, pa je s žalnimi trakovi na rokah tvorila, špalir ob katafalku. Omenjati je. da so bili navzoči tudi zastopniki italijanske vojske, na Su-šaku. Po 8vem — Kari v Svid. Iz Berna poročajo: Naroka vanja Češkoslovaških listov, da obstoja v zadevi razcesarja Karla tajen dogovor med Španijo in Švico, jo po informacijah ua merodajnih mestih popolnoma izmišljena. Politični departement bo najbržc prihodnje dni obvestil javnost o stanju vprašanja. Ker pogajanja zaradi preselitve cesarja Karla v drugo deželo še niso končana, bo treba s tem računati, do bo Švica podaljšala za nekaj Besa bivanj p cesarja v Švici. — Ruska katastrofa, čičerin je obvestil lotonsko ln litavsko vlado, da je lakota zavladala tudi v Sibiriji. Dalje pravi Cičerin, da se kolera vedno bolj širi v Ukrajini in v Astrahanu, dočim je v centralni Rusiji mnogo manj slučajev. Zadnje čase je javljenih 303 novih slučajev t Ukrajini in Astrahanu. Fritjof Nansen je pred svojim odhodom v Rlgo izjavil, da je naloga, pomožnega komiteja silno težka in to vsled pomanjkanja denarja in vsled popolno dosorganizacije prometa v Rusiji. Rešilna akciji bi se morala čimprej organizirati, dokler še luke niso zamrznjene. — Francoska delegacija za pomoč Rusiji. Bivši po-lanik Francije v Pe-trogradu N o u 1 e u 6 je imenovan francoskim zastopnikom v mednarodni rešilni komisiji za Rusijo. Poleg njega so Imenovani v komisijo še general Pau in industrijalec Griaud — Mednarodni protlalkoholni kongres. Kongres za pobijanje alkoholizma jo bil v ponedeljek otvorjen v Lausanni v Švici, Udoležilo se ga je 3500 oseb. Otvoritveni seji Je prisostvoval tudi švicarski zvezni predsednik. Politične beležke -f Klerikalni kandidati za občinske nadomestne volitve so posl. Jože Go-stinčar, Drofesor dr. Valentin Rožič, žel. uslužWnee Ludvik čop, izvošček Jurij Moser, posestnik Joeip Rajner in odvet. kandidat dr. Jakob Molio-rič. Nad vse zanimivo in značilno jo, da so klerikalci prešli preko vseh onih, ki so jih bili pri glavnih občinskih volitvah dali kot kandidati svoja mena na razpolago — dokaz, kako v isoko ceni SLS sama one može, ki jib ljudstvu priporoča kot «najboljše* v izvolitev. Od novih klerikalnih kandidatov ni pri glavnih volitvah bil niti eden na kandidatni listi. -f Tudi agitacija. Iz mariborske okolico nam poročajo o zanimivem agitacijskem sredstvu, ki so ga poslužujejo klerikalci, ko vabijo na Koroš-čov shod za nedeljo v Gotzovi dvo-ni. Agitatorji pripovedujejo ljudstvu, da bo Korošec * govoril na shodu za samostojno državo, ki bo obstojala iz bivše Štajerske, dela Koroške, Hrvatske in Ogrske. Verujemo sicer radi, da vodstvo stranke nima nobene 7,ve-ze s takim načinom agitacije, značilno pa je vsekakor, kakih sredstev sc že poslužujejo gotovi elementi, da bi pridobili nezavedno ljudstvo za temne klerikalne namene. -f- Zastopniki katoliških škofov pri pogrebu kralja Petra. Poleg nadškofa B;uierja ter škofov ManišlČa in Pre-muža so se udeležili pogreba blago-pokojnega kralja, zastopniki skoraj vseh škofov odnosno duhovščino vseh jugoslovanskih škofij. V Beogradu se jc posebno opazilo, da. jo mariborski škof z duhovščino poslal posebno zfir stopstvo iz ljubljanske škofije pa ni bilo zastopnikov ne škofovih ne njegove duhovščine. + O žalostni aferi v zagrebškem občinskem svetu poroča beograjska »Pravda*. Ko se je bilo treba odločiti, kako bo Zagreb zastopan pri pogrebu kralja, je " zajedničarsko-frankovsko-radičevska večina na posebni konferenci odločila, da občinski svet ne pošlje zastopnika k pogrebu. Ta sramoten sklep je izzval celo pri mnogih lastnih pristaših občinske večine ogorčenje. Znani zajedničarski politik in bivši podpredsednik Narodnega Veča dr. Pavclič je v znak protesta izstopil iz Hrvatske Zajednice. Pokr. namestnik Demetrovič je skušal posredovati tef je vmflteSjBd obttndbe vsUue dal pomisliti, da udeležba pri pogrebu vendar ni strankarska zadeva, temveč da. gre za to izkazati zadnjo čast narodnemu kralju. Zaman. Frank ovci ro celo razposlali po deželi poeive, d«, naj »e ne pošiljajo deputaclje v Beograd. Da sramota Zagreba ne izbi je pred samim mrtvaškim odrom kralja Osvoboditelja so se sestali opozlcljonalni občinski svetniki, demokrati, socijalni demokrati, klerikalci in jeden zajedni-čar ter so iz svojo sredine izbrali de-putacijo, ki je odšla v Beograd. Sramotni pozivi radičevsko-frankovske družbo na abstinencijo v ostalem niso nič zalegli: bas iz Radičevih okrajev so prihitele v Beograd številne kmečko deputaoije, da počastijo spomin velikega kralja. + Reorganizacija radikalne stranke. Iz Beograda poročajo: 2e dalj časa sc v radikalnih krogih razpravlja o reorganizaciji stranice. Vodstvo naj bi prevzeli mlajši elementi, ki bi predstavljali stranko tudi v vladi. Le Pašič bi obdržal prvo mesto, poleg njega pa naj bi prišli na vodilne položaje g. Vlado Koeič, Nerad Gjorgjevlc. )ragoljub ln dr. Laze Markovič. Oba ministra Gjuričič ln Trifkovič naj bi šla v zasluženi pokoj. Ni izključeno, da se v vodstvu stranke bolj nego dosedaj uveljavi posl. Ljuba Jovano-vič, ki jo gotovo eden izmed najtalen-tiranojših radikalnih politikov, pa radi znano solunske afere precej nepopularen. Ako se izvrši reorganizacija radikalne stranke v zgoraj označenem smislu, se bo v njenih vrstah znatno ojačila struja. ki zagovarja trajno zvezo z demokrati. Tuje državne misije pri PaHču. Kakor že javljamo, je ministrski predsednik Pašič v torek sprejel vse tuje misije, ki so prisostvovale pogrebu kralja Petra. Vse delegacije so v imenu svojih vlad izrazile eožalje. Ministrski predsednik je francosko delegacijo sprejel v posebni avdijencL Češkoslovaška delegacija Je posotila tudi predsednika skupščine dr. Ribarja. ki jo je odvedel v demokratski in v radikalni klub, da. so Člani delegacije spoznajo z našimi poslancu Ob 14. Je češkoslovaška delegadja odpotovala v Prago. — Vlada je tujim delegacijam včeraj priredila banket v Oticir-skem domu. — Odposlanstva iz notranjosti države so včeraj in dane6 posotila razna ministrstva, zlasti pa mi-uistrskega predsednika Pašiča in ministra az notranje stvari Pribičeviča, Sokolski vernik Vse/rt sokolekim društvom. V zadnjem času so se dogodili slučaji, da člani So; kolskih društev ob priliki sokolsklh z It! tov niso imeli potrjenih svoilh železni, šklh Izkaznic na nasprotni strani od zlei, nega odbora. Take Izkaznico so za po. vratek neveljavne. Železniški uslužbcnci imajo pravico od takih udeležencev za. Iitevatl po 10 odstotkov pribltka. Opo. zarjamo vsa Sokolska drušlva, da opo. zore svoje članstvo na to nepravilnost, ker bodo sicer imeli gmotno škodo. -J Starešinstvo Jugoslovcuskega Sokolsk«. ga Saveza. GLAVNI ŠAHOVSKI TURNIR V CELJU. Včeraj Je Igralo 10, kolo. Mojstrs« partija Poljaneo-Erdey je bila prekiniera že v drugič kot nedoigrana. In sicer v slabil poziciji za Erdeya. Kbnig ie dobil proti Nidforju, Kramor v brillantnt Igri proti Peycrju, Ferjan proti Rožiču, Ba. nokovič Je zgubil proti Trstenjaku, Vu-koviču 8e Je pripisala nartlja proti Or. maju, ki ja odstopil, nedoigran partiji Ml, cifor-Ferjan in Peyer-Vukovlč sta dobi. la Nicifor lo Vukovič. Partija Nicifor. Poljanec le končala reinls Stanie po 10, kolu le sledeče: dr. Erdcy 7 In pol (1), KOnlg 7 in pol. Vukovič 6 Iu pol, Polja-nec 5 in pol (1), Fcrian, Kramer in Ni. clfor 5. Peyer 3 In pol, Rožič 3, Banc-kovič 1 in pol V glavnem sc že vidijo obrisi končnega Izida, vendar pa nastopijo lahko vsak trenotek presenečenja. Dr. EH- se mora boriti še z dvema najnevarnejšima konkurentoma K (migom In Vukovičem. Turnir bo končan v soboto in se zaključi z družabnim večerom, Šport in turistiko Nogomet. — Ilirija : Sarajevski amaterski S. K. V soboto In nedeljo dne 27. in 28. t. m. sc vršita na prostoru Ilirije v Ljubljani nogometni tekmi med Sarajevskim amaterskim S. K., najboljšim klubom v Sarajevu in naio Illrllo. Ilirija jc koncem meseca aprila žc dvakrat igrala s S. A. S. K. v Sarajevu. Izid obeh iger je bil neodločen, prvi dan 3:3, drugi dan 1:1. Tekma se prične oba dneva ob pol 18. url. Skoki s 6 m visoke deske bodo prva posebnost pri plavalni tekmi na Bledu. Športna zveza, ki vodi vse priprave je postavila z velikimi stroški 6 m visoko desko za skoke v vodo. Do sedaj so se vršili skoki le z največ 3 m visoke uc-ske. F.leganca in lepota skokov, ki se pokaZe v veliki meri prt pravilnem skakanju že z navane deske ic tu tem večja in učinkovitejša. Priznani slovenski in jugoslovanski skakači bodo imeli letos prvič priliko pokazat svojo izurjenost pri skokih s tolike višine. Tekmovalce za prvenstveno plavalno tekm na Bledu opozarjamo, da poteče rok za prijave dne 25. t. nt. Po tem roku sc sprejema samo dvojna prijavnina. Prijave imajo vposlatl klubi na »Športno zvezo», Ljubljana, Narodni dom, obenem s prijavnino. Svetovni rekord v plavanju. Šved Arm-berg je dosegel nov kilometrski svetovni rekord v prostem plavanju. Scnzucijonaliia nogometna tekma se je vršila v soboto na Dunaju ined praško Slaviio In WAC. Rezultat 11:2 Slavija je igrala tako sijajno, da je navdušena! publika (10.000 gledalcev) po končani, igri nosila češke športnike na ramah v igrišču. i Ljubljanski veliki semenj Ljubljanski veliki semeni sc otvorl ne-perklicno v soboto dne 3. septembra t. L ob JO. uri dopoldne. Treba je vsled tega, da je vse blago, ld ga nameravajo posamezne firme razstaviti, najkasneje do dne 29. avgusta t.l. na sejmskem prostoru. Vsaka tvrdka pa mora svoje proMort najkasneje do due 31.avgusta t.l. popo!, noma opremiti. Otvoritev poštnega ln telefonska urada na sejmišču z nazivom »Ljubljani veliki semeni*. Za čas trajanja Ljubliaiv skega velikega semnja od 3. do 12. sep, tembrn 1921. se otvorl v sejmsklh pro štorih, in sicer v prvem paviljonu o i vhoda na desno začasni poštni In telefonski urad z nazivom »Ljubljana veliki semenj).. Poštni urad se bo bavil s pro, dajo poštnih vrcdnotlc, s prelemanieir navadnih In priporočenih pisemskih po SilJIc in sprejemanjem brzojavk. Teletu--skl urad bo priključen na telefonsko centralo Ljubljana I, in bo posloval kot javna telefonska govorilnica ter kot posredovalec za morebitne postranske telefonske postaje, ki bi iih želeli posamezn razstavljalci v svoilh razstavnih prostorih. Pisemskih nabiralnikov pa bo tis sejmskem prostoru skupaj pet Eden bc pri poštnem uradu, ostali štirje pa se pritrdijo v primerni razdalji eden oo drugega na različnih paviljonih. Nov pošti urad dobi poseben krajeven ln dneven pečat z besedilom »Ljubljana, velik semenj* (Ljubljpna — veliki sajam), k! bo veljal le za čas semnja. V poštnetr uradu bodo zaposleni štirje uradniki ir dve služabniški moči. Posloval bo ura« neprenehoma od 9. do 18. ure. Ministrstvo suobrcičafu Je predsedni-.štvu Ljubljanskega velikega semnja dovolilo, da smejo železniške direkcije « Beogradu, Zagrebu, Sarajevu In Suboti-ci opremiti kolodvore in železniške vo< zove z reklamnimi tablicami za Ljubljanski veliki sedenj. Razstavišča «L!ubljaiiskega vclikcgc semnja» dobiva vsak dan bolj popolni sliko. Stavbena dela so Izvršena in razstavljalci že pričeli z adaptacijo it opremo dodeljenih Jim prostorov. N; sejmišču sc žc montirajo razni stroji, k bodo tekom semnja v obratu. Urad Ljub Danskega velikega semnja se preseli zt četkom tega tedna na sejmišče lil bi mogel razstavljajočim strankam Iti ! vsakem pogledu na roko. F. Vajda, Ptuj, Slovenskemu diiaitvu h O samopomoči. Veliko se govori in piše o bedi našega dijaštva, ki je res velika, in neznosna. Slovonski dijaki smo bili že od nekdaj reveži. Tudi jaz sem životaril od inštrukcij in podpor. Ko pa sem videl, da so ti dohodki nesiguni in nezadostni, sem kot visokosolec prevzel mesto domačega učitelja. Izgubil sem s tem nokaj časa, namesto v 5 letu položil sem izpit v 7. letu, toda pri rednem življenju in dobri hra-iu postal sem telesno krepak in od svoje plače prihranil sem si nekaj tisočakov. Danos pa za podobne službe ni dobiti dijakov. Dijaški dom v Ptuju je razpisal službe 3 prefektov, plača tisoč kron mesečno poleg popolne oskrbe (stanovanje, hrana, kurjavo, razsvetljava, pranje perila). Poleg tega si še lahko zasluži z instukcijami, menda jo malo uradnikov, katerim po Dlačilu vseh naštetih potrebščin ostaja še po 1000 K mesečno. Služba je v enem ožini res neprijetna, ker zahteva vestnost in točnost,, a je zolo važna zaradi vzgojo srednješolcev in prav zanimiva, in poučna, ker se spoznajo najrazličnejše življenske in rodbinske razmero gojencev. Predpoldne od 8. do 13. ure je prefokt prost in lahko študira. Za to službo so so baje prijavili 4 koinpetonti: dva visokošolca en absol-viran učiteljiščnik in en upokojen župnik. Absolvirani učiteljiščnik naj gre za učitelja, za dijaški dom sploh ni po-raben. ker ne more pomagati v gimnazijskih predmetih. Župnik pa je prestar, ker prefekt. mora z dijaki hoditi na sprehode in izlete, tudi telovaditi in voditi mladinske igre. Res čudno pa je. da se visokošolci tako malo zanimajo za te službe, ki nudijo matori-jelno eksistenco in lepo priliko za vzgojno delo med srednješolci, II, O izbiri stroke. Slišal sem, da, na. ljubljanskem vseučilišču večina filozofov študira sla-?i- stiko. za realne predmete (matematika, fizika, opisna geometrija, kemija, prirodopis in zemljepis) ter za moderno jeziko (nemščina, francoščina, angleščina. italijanščina) pa nimamo učnih moči na srednjih šolah. N. pr. na realni gimnaziji v Ptuju smo imeli lani 4 klasične filologe, 3 slaviste, 1 modernega filologa, 1 prirodopisca, 1 za zemljepis in zgodovino, 1 za matematiko in fiziko. 1 za verouk. 1 za, risanje in za telovadbo. Zgodovino in zemljepis so deloma učili filologi, za opisno geometrijo, ki so začne ietos. in za kemijo, ki sc začno prihodnje leto, sploh ni usposobljenega učitelja. Neki naš vpliven politik mi je tožil, kako pogreša francoščino v svojem esdanjem položaju. Hočemo baje dvigniti industrijo naših dežel. Zato smo preustj-ojiii uekaj gimnazij v realne gimnazije. A kaj nam pomaga, če ni profesorjev za te predmete! Nekdaj je slovensko dljaštvo sestavljalo statistiko visokošolcev po strokah in dirigiralo novo do si o dijake v stroke, ki so bile najbolj potrebna. .Takrat jo to bila težko, ko je bil ves državni aparat proti nam. Tembolj je to potrebno sedaj, če si hočemo dobro urediti svojo državo in dobiti naraščaja za Vi>e stroke. m. O Izbiri službenega mesta. Absolventi slovenskih srednjih in strokovnih šol bodo si morali iskati službe v celi državi, ker je pri nas razmeroma največ naraščaja, v drugih pokrajinah pa pomanjkanje. V Srbiji ima učitelj in vobče šolan človek zelo ugledno stališče, zlasti na kmetih. V krajih, ki so bili prej pod Turčijo, poučujejo žandarji in financarji v šolah. Kdor toroj gre v one pokrajine, 6t,ori veliko uslugo tamošnjemu prebivalstvu in s tem celokupni domovini, koristi pa tudi samemu sebi, ker v Sloveniji bodo kmalu vse službe zasedene. V šolskem letu 1918/14 jc bilo blizu 4500 slovenskih srednješolcev, od teh 1200 v sedaj neosvobojenih pokrajinah. Zadnji podatki mi niso znani, J gotovo pa sedanja Osvobojena Slove-i iiiia nima manj sredniešoloer, Linbljs- na sama jib gotovo ima 2000 v 5 src-: njih šolah. Maribor 1000 itd. Pred vo; no jc prišlo na 100.000 prebivalcev n Kranjskem 589 srednješolcev, na Spor njem Štajerskem 335, v Dalmaci (mnogo Italijanov) 318, v Hrvatski i Slavoniji 238. Bosna in Hercogoviit sta v šolskem letu 1920/21 imeli 8V7 srednješolcev, torej manj nego Slovi uija, čeravno imata prebivalstva skt ro dvakrat, toliko kakor Slovenija. I' statistiki ministra prosveto je bilo Srbiji tu je vštet naš del bivše Ogrsli in Črni gori 1. 1919/20: 18.000 srednj šolskih dijakov in nad 9.000 dijakic Moškega srednješolskega naraščaja, torej v Sloveniji razmeroma mnog več kakor v ostalih pokrajinah nai države. Če še nimamo absolutne, 1 gotovo relativno nadprodukcijo. Za' je neizogibno, da bodo si morali si venski absolventi morali iskati služI v drugih pokrajinah, kar je tudi v i teresu medsebojnega spoznavanja 7M;žanja nuino potrebno, Domače vesti * spomenik kralju Petro v Saraje-j ga pisma, htd takctf «nl» JioHolJslri vu. V Saiajovu se je pričela akcija, i oblaetl, j., ca n^L-In c.imi L-mItii n«vnb»nHit*»llii ' • Up Državljanska dolžnost ln čustvovanje. K naši včerajšnji, pod tem naslovom priobčeni notici nam sporoča g. ravna. telj Jeglič, da visi na njegovi hiši ve« čas kraljeve suuti črna zastava. Ker pa je zastava majhna, na kratkem drogu in izveSena skozi strešno lino ter jo je veter vrhutega šo ovil okrog droga, no z ulice i7. bližine hišo res no vidi. Pa« pa je dobro vidna 7. rlrugo strani ulice. — V isti zadevi nam sporoča ga. Zirusteino-va, Ilirska ulica št. 20, da raz str oho njeno hiše sicer res ni visela črna zastava, pač pa 7. okna njenega stanovanja sredi hiše in sicer skozi ve« teden. 4 Odložen kongres jugoslovanskih žena. Velik kongres jugoslovanskih ženskih organizacij, ki bi se imel vršiti pod vodstvom ljubljanskega Kola jugoslovanskih sester pričetkom septembra v Ljubljani, jo kakor čnjemo zbog narodne žalosti odložen na prihodnjo leto. Vršil se bo najbrž o bin-koštih 1022 v Ljubljani. * Pobegnila je od doma Uletna Kristina Bučar iz Ljubljane. Dunajska cesta 29. Doklcta pogrešajo od 20. avgusta. * Organizacija policijske službe. V ministrstvu notranjih del se razpravlja vprašanje o organizaciji policijske službe. V zvozi s toni vprašanjem je bilo sklenjeno, da se čini prej izvrši pojačenje žandarmerije. Krediti v to svrho so žo odobreni. * Za spomenik Podllmhnrskemu so darovali po g. Milošu Pt o š u v Hrastniku gg.: trgovce. Rudoll Simonišek in učitelj Lojze Hofbauer po 20 kron. nadučitelj Ivan Sorčan iu učitelj Miloš Roš po 15 kron, učitelj Josip Groznik in gostilni, čarka I.ojzka Sontjurc po 10 kron, skupaj toroj 90 kron. Znesek jo pripravljalnemu otlljoru v Krašnji na razpolago v našem uredništvu. * Grdo hudobijo jo zagrešil v nedo-ljo zutraj oni duhovnik v celjski župnijski cerkvi, ki jo po masi naznanil, da v pondeijek za pokojnega kralja Petra 110 bo Srne maše, ampak samo molitve in to radi tega, ker kralj ni j nameravajo rtsUJam v ArbtuusTK prti Zadrti otvorlti učiteljišče, kl je že proj tamkaj obstojalo. V toj šoli naj bi m odgajall učitelji za zadrske in istrsko ljudske šole. Učni jezik naj bi bil italijanski iu hrvatski. Na ta način nameravajo Italijani dovajati učiteljske gojence iz Italije, da bi se priučili hrvatskemu jeziku ter potem poitalijan-čevali hrvatsko otroke v Kadru in v Istri. * Poročil se ju dne 20. avgusta v Ljubljani učitelj Fric H e g 1 e r iz Poloma t. gospodično Mimico Š k r b e c iz Loia. * Nesrečna smrt slaboumne ženske. Po. sestnlk Franc Rozman jc odšel prod par dnovi s svojo hčerko zgodaj zjutraj kosit travo. Doma Je ostala med tem samo njegova slaboumna žena Lucija. Ko sc je hčerka opoldne vrnila s senožeti domov, je našla vrata zaklenjena. Slutila jo takoj, da ee je najbrže zgodila kak.u nesreča in poklicala na pomoč sosede. Ti so s silo odprli vrata ln našli Lucijo Roz. manovo mrtvo. Utonila jo namreč v žeht-niku. Nesiočnico, ki je bila ie 16 leti slaboumna, so pokopali v Boh. Bistrici. da se pokojuemu kralju osvoboditelju postavi v Sarajevu dostojen spomenik. Kot prvo je društvo ' klin/ NAfcF 'živahna je trgovina s kornio, katere za. UBVC£NU&1I 1IN KUKA INASsl. j |o(?e pa 9Q mB,e Cene SQ Me ^ ^ VALUTE. Prod Kratkim le francosko dogovor sklenila zaradi Avstrija ; niča 1020—1050 K, rž 700—780 K, Jeteen ,800—830 K, oves 780—750 K, koma " j 7U0-820 K, moka 15.30— 15.R0 K, otrobi ., „, ,. _ , .pur.u™"vt! -1.00 K. Promot zelo ovira pomanjkanje predvojnih obveznosti. S tem je Avstfha 1 ' ^ dosegla 70odstotnl popust svojih pred- vojnih dolgov. Tržaški listi so opetina- Razpis za nabavo službene uolfornu no poročali o pogajanjih italijanske \ I.:- j železniškim poduradnikora In slogam, de s Francosko, Anglijo in drugimi dr- Ravnateljstvo državnih železnic v Sara žavaml. istotako o poravnavi predvojnih I ;10vu ,r,fPis„uj? . *a._nn!,ayo z280 obveznosti, In siccr skuša Italijanska vlada doseči prav posebno za obveznosti Julijske Benečije, tedaj v prvi vrsli Trsta, izredne ugodnosti. Govorilo se Je že cclo o tom, dn je dosc/en sporaztitn, glasom katerega bi Imeli tržaški dolžniki pravici predvojne obveznosti v, tujih va'atoli poravn; ti v lirah na ta način, da se vzame /a podlago kurz do-tične tuje valute napram kroni z dne 36. Itilija 1914., iti se krone preračuna y, Ure I na podlagi uradnega zamenjalnega kur kom. bluz, 260 lami. hlač, 270 kom. ka-p in 95 komadov sukenj za pod uradniki' ter 560 kom. bluy., 5G0 kom. hlač, flflO kom. čepic in 255 kom .sukenj za uradno slugo. Blago j« predpisano temnozeleno in iz suknja. Podrobne informacijo daj« intoreeenlom vsak dan od 10. do 12. uro dopoldne ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu, uprava materljala, soba št. P(j, II. nadstropje. Pravilno kolkovane ponudbo jo vlagati pri gori imenovani uprs- vi pod označbo »Ponudba za nabav u * Utonila je v nedeljo zvečer v mak si- ! t0 jc ,>ribll^no 60 lir za 100 K. V, službenih ortjela« najkasneje do 10. sep- mlrskem jezeru pri Zagrebu služkinja Ja na Kelemon. Vozila je po jezeru ter vsled neprevidnosti padla v vodo. Njeno truplo so našli šele v pondeijek ter je poteg. ; nill iz jezera. j * Se ena porotna. Poleg 4« javljenih obravnav za jesensko porotno zasodanje v Ljubljani jo razpisana še obravnava proti Jakobu Turku. Francetu Mrzniku in pa Mariji Svagelj, ki so kot uslužbenci pri tvrdki Schwab & Bizjak na Dvorskem trgu ukradli za 76.000 kron raznega blaga. Zasačili eo jih v hotolu Slon, kjer so tatovi skrili nokaj zabojev ukradenega blaga. Usodno p-t tej tatvini je tudi dejstvo. da bi se morala ravno drugi dan, ko jo bila tatvina odkrita, Svagelj Marija s soobtožencem poročiti in je bilo za poroko žo vse pripravljeno^ * V vlaku umrla. Protečeno nedeljo po-poldne je v gorenjskem vlaku umrla ne. znana žona, ki je imela v novi košarnicl štiri litre mleka, nekaj krofov in en štru. kolj. Leži v mrtvašnici v Lescah. Identiteta se doslej r.i mogla dognati. * Krivo pričevanje. Včeraj se j« vršila Trstu se splošno pričakuje, da bo stopil dogovor na te) podlagi v veljavo. O tozadevnih pogajanjih naše drŽave se v zadnjem času nI ničesar slišalo. Jako potrebno bi bilo, da naša vlada to velevažno zadevo zopet spravi v tir, ter da se prisili posebno Avstrija, da napra- tembra t. 1. — Naraščanj cen na svetovnem trgu Je začelo že meeeca junija. Zlasti velja nara ščanje cen za tekstilno in oblačilno industrijo, deloma tudi za železarsko. Učvrstil sa jo položaj tudi na trgu kolonialnega blaga. Ra7Jog naraščanja ce« j" vi z muni pogodbo slude plačila dolgov, 'leloma zmanjšana produkcija (n. pr. bom-oziroma terjatev na podlagi določb ml- kolonijalnga slailkorja itd.), delo- »na*c» vere. Kakor d.i bi se bal. d:i |Prcd 'jub,i- del »odiSčem zanimiva ob- nih nakaznic v dinarjih. Počonši s 1. redom. septembrom se bo v vseh poštnih uradih naše kraljevine VTŠilo vplačevanje in izplačevan.ite poštnih nakaznic izključno v dinarjih. 1 Odprto pismo na min. predsednika Bilanca zdravstvenega tedna v Celju. Skupno je bilo 32 predavanj in sicer 8 zah. Jožefu Frčeju. Frčej jo bil obtožen, da jc svojočasno kot priča v pravdi posestnika Rozmana ii Save proti posestni- v okolici in 24 v mestu. Predavanja je po.! k" Kržišmkn iz Žirovnice, zaradi nekega sotilo skupno 7305 oseb. torej povprečno ' konja pri radovljiškem sodišču naraeno-un dan 230. Rckotd ie bil dosežen dne I). !ma P° krivem P"«®1- Obravnava jc bila rovne pogodbe. Ravno tako naj se žc zapričeta akciia z Italijo nadaljuje s tem, da se določi gotov kurz za obveznosti naših državljanov napram Italllan-skitn In obratno. Ti pregovori se bodo vršili v okvlrlu splošnih trgovskih pogajanj. Ravno tako potrebna bi bila taka pogajanja tudi s Francosko in drugimi državami. To vprašanje ni broz vsakega vpliva tudi na stanje naše valute, ker inozemski upniki imalo največji Interes na tem, da se nc bi naša valuta dvigala. S kakšnimi sredstvi sc deluje, dokazujejo poročila zagrebških listov o notlranju knr-za naše krone na curlškl borzi. V zadnjih dnevih so poročali zagrebški listi, da je notlranle naše krone v Curlhii f!k- ma večje povprašveanje. Povpraševanje v državah z dobro in naraščajočo valu to se je oživelo vsled boljšega ekonom skega položaja, dočim so jo v državah s padajočo slabo valuto povečalo vsled strahu prod nadaljnjim padanjem valute. V slednjih državah n.tmroč špekulirajo trgovci, da se bo valuta Se poslabšala in blago šo podražilo, vsled česar hitijo nakupovati blago. Tako na umeten način rasto povpraševanjo po blagn In dvigaj« so cene. Samo zboljšanjo valuto lahko prineso proobrat v cenah. Temeljne cene v inozemstvi! vobče kažejo tendenco n«-raščanja. Kako dolgo bodo cene ?« ristlc, je vprašanje. Ker pa upamo na zopetno zboljšanjo valute, smemo v doslednem času upati na zopetno padanj« ,, t V » T,- O 1 vanin io dotrnalo da IflFrčoires neresniii- italijanskih bank in Italijanske vlade ni 1 Škrat o alkoholizmu, 9krat o jetiki, 2- Jo pognalo, rla jc t icej res Mre»mo- ( krat o spolnih boleznih in enkrat o dis-panzerjih. Zdravstveno izložbo je obiska io 1845 oseb, torej povprečno na dan 870 oseb. * Vsled zavfivanja morfija zblaznel. Magister mariborsko lekarne Pri Mariji pomagaj« F. Filipčio je pred nekaterimi dnovi zavžil večjo množino morfija. Pro. peljali so ga v bolnico. Ko pa so jo za. vedel, je zblaznel. Prepeljali so 1 liico na Studencu pri Ljubljani. * Na Bledu se uveljavijo s 1. septem- I hil Rozmanov konj njegova last. 110 pričal. Prevzel jo namreč svojočasno od Rozmana konja v oskrbo. Konja je Frčej pozneje zamenjal in mu jo Rozmanova žena dala v svrho zamenjave 300 1C. Kljub temu ga Je Frčej potem prodal Kr-žišniku. Ko jo Rozman izvedel, kako Fr-čoj gospodari, izročil jc namreč med tem eio premoženje svoji ženi, jc zahteval treba posebe) govoriti, ker samo tej okolnosti ima se lira zahvaliti za svol visoki kurz. Naši denarni zavodi pa se za tako intervencijo nič ne brigajo, tako dobi človek vtis, da jim nizko stanje naše valute ni neprijetno. Ravno lako bi I j konja najprej od njega in potom od Kr- ' valut na Inozemskih trgih. Prav z mali-1 ]8g5 „ 1888, Praga 211.50 — 212.85, Srka .....-.— »!-. - i—..-i- u, „ j.,. o _ m4q duna_ 10gn _ 167() bu dimpešta 40 — 40.70. Valute: dolar 177.50 — 178. -1 v bi m t žišnikR, kl pri mu ga ni hotel izročiti. Sle- :slrnSlil malim kapitalom bi se dalo 13080 _ ' ! dila je tožba in pri tej je pričal Frčej, | vpeljati v, Curillu, Ženevi, Amsterdamu itd. sistematično Intervencija, ki bi po- brom posozijske cene. Soba z eno poste Ijo stane najvoč 30 K. '/.a rlobo Velescm proti temu, da mu Frčej povrne kupnino . 1150 K. To pa ni bilo ros. Frčej je bil ob- nja bo posloval na Bledu poseben sta.no- sojen na tri mesecc težko Joče. Zagovor. vanjski urad. ki bo nakazoval posetni-kom stanovanja. 1'radoval bo v Blejskem domu do jioslcdnjega večernega vlaka. * Za pogorelce v Slepšeku. Za nesrečno pogorelce v vasi Slepsek pri Mokronogu jo gospa l.avra Zwltter, trgovka v Trstu, darovala 16 m blaga za srajce in 3 tucate zimskih nogavic. * Kako 50 v Radomljah opravili žalne obrede za pokojnini kraljem. Poročajo nam iz Radomelj: Shipanstvo jo v imenu občino naročilo pri pred-stojništvu frančiškanskega samostana v Kamniku gospoda, ki naj bi povodom kraljevega pogreba na občinske stroške opravil žalne obrede. Dočim se je ljudstvo v največjem številu pripravljalo prisostvovali ju teh obredov v poč&ščenjc svojemu Velikemu krn-Iju, ;'e pater v nedeljo oznanil raz. leče. da te zadušnice za kralja 110 bo bral ker ui litve opravil natihoma lakoj na. priž-niei. Z ogorčenjem se je povpraševalo ljudstvo, zakaj se je ob priliki državnih praznikov brala maša za kralja, sedaj ob smrti našega Osvoboditelja pa izvostna duhovščina 7, omalovaževanjem liočo žaliti čut našega zavednega naroda. Treba bi bilo res energično nastopiti proti hujskačem iu razdira tel jem našega edinstva. " Gasilno društvo Dol-Berlčevo priredi prihodnjo nedeljo dne 28. avgusta ob vsakem vremenu na vrtu g. Ivana Grada v nik jo prijavil ničnostne pritožbe. * Poboj zaradi cerkvenega banderja. Fantje iz Krvavepeči so jezni na fante iz sosednih vasi in sicer so sc sprli za- j radi tega, kdo ima pravico nositi pri pro cesijah cerkveno bandero. Sodem Krvavo j css>» vmes vsakokrat, ko bi se posku- j nn. rublji 27 - 30. češke krone 210 — » šalo kurz naše valute neutemeljeno zbi- Uj, napoleoni G25 - C30, marko 207 -.. ! jati. 1 ake intervencije m. važnega pome- 2m. ieji 220. liro 756-75'', madžarsko ! na /a naše gospodarsko življenje. Zsito : mora vlada vse storiti, da bodo izvedc-I ne. ter da se na ta način kurz naše va-' lute utrdi. Zabrana Izvoza krmil. Kakor poro uuprto p.sm. na ra.n. rn^i T, -u , mecci 7anletenV materiid iako olVožen Poskuša kurz češke krone na tak način objavlja g. Pesek pod psevdonimom avgusta, ko je bilo 10 predavanj, kl ; S riC So O sistematičnem Intervenlran).. »uredništvo Jugoslavijo-. Po več nego je poselilo 3370 oseb. Predavalo so j, | I itnlllan.kll, b„„t- .„ i.:,lila,wWr vlade ni enoletnem aktivnem službovanju ministra Kukovca, jo odkril g. Pesek, da ima g. Kukovec v Oelju odvetniško pisarno. G. Pesek jo inoralično ogorčen in smatra ne samo, da gre za eklatantno kršenje zakonov, temveč da obstoj dr. Kukov-čeve odvetniške pisarno naravnost ogro. za objektivnost državnih uradov. G. Pesek so prijateljsko obrača na g. Pnšiča, da naj to «nedostojnost» odpravi. Infa-mije Pcskovega žurnala seveda ministra Kukovca ne mprejo doseči. To se gospod Pesek tudi dobro zaveda. »Odprto nisino» jc napisano lo v nadi, da bo nekaj žo obviselo. V stvari sami je le pripomniti, da ministrska služba p. Kukovca seveda ni «državna» v smislu odvetniškega reda, temveč je političn.n. V parlamentarnih državah kakršna je naša, manjka ministrskemu položaju stalnost. Dr. Kukovec je prevzel ministrski portfelj na zahtevo svoje stranko in je s tem storil izredno požrtvovalni čin. Kajti opustil jn lepo go. spodarsko pozicijo, ki si jo je s svojim poštenim delom kot vesten odvetnik u-stvaril. Kdor pošteno misli, ne more zahtevati od politika, da si s prevzetjom funkcije, katere trajanje je odvisno od političnega položaja, vsekakor pa jo krat. ko, takorekoč onemogoči povratek v svoj pošteni privatni poklic. Sladki počitek si lahko privošči recimo kak vojni dobičkar ali človek, ki si ;e, svoje starše previdno izbral, ne pa mož, ki mora za sobe in svoje skrbeti s poštenim vsakdanjim poklicnim dolom. Dr. Kukovec si je prldržal le možnost, da se vrne v svojo odvetniško pisarno, ostal je konkretno rečeno, zapisan v odvetniški listi in prldržal si je pravico do pisarniških prostorov. Seveda odvetniškega poklica niti direktno, niti indirekt.no ne izvršuje. Odvetnik dr. Laznik, ki ima Kukovčovo pisarno, vrši Svoj poklic, na lasten račun. To jc rosni, ca, katere zlobna kletva Peskovega žurnala ne more zatemniti. * Komunistično rovarenje proti naši armadi. Policijsko ravnateljstvo nam pošilja sledečo objavo: Komunistični agitatorji se pri svojih agitacijah poslužujejo vseli mogočih sredstev, sa.- tivno, kar dokazuic dejstvo, da sc le pripon. K iiadanju cen bomo mnogo pripe-efektivnih kupčijah zvišal kurz naše kro-' mogli, ako omejimo svojo potrebo na mine takoi za 15"?. Zares je žalostno, da . nimum. Pri narašanju con iz inozemstva se takim innlilnacllam nc posveti več po-! uvoženega blaga se pozna bolj vsled pa-zornostl. Splošno ic znano, da n.pr. Ce-1 'lnnja n,M valute, nego vsled resničnega jške banke Intervenirajo z clcktlvnlm k u- naraščanja cen v inozemstvu, povanjem čeških deviz vsaklkrat, ko se| Nove milijarde papirnatega denarja za Madžarsko. Madžarsko finančno ministrstvo jo naročilo pri neki švicarski tvrdki za 6 milijard papirnatega denarja. Borza Zagreb, devize: Borlin 207.50 — ,208.25. Bukarešt, 213, Milan 756 — 759, moralo finančno ministrstvo Intervenira- London izobčilo (108 - 670. ček 665 -ti od časa do časa z večjo količino tujih rog. xewv0rk ček 177.75 —178, Pariz ivstrijske krono 18 60O. pečanov se ic sešlo nedavno na Visokem.;... ____ . . . ,. , . , . ,. . ... , , ... , ca-jo beograiski listi jo zabranjen tudi 17.- kamor so si, fotografirat s tamosn.nmi y0J7. t.k,vf svlnjskc moko (krmno brašno). fantje. Ko so se nap.li v železnikar ev „ NaUup seila fn s!ajnc> Pl-oduccnti, gostiln. «.rejemajo se ponndbo nalze: London 167. Pariz 349, Praga 57.80, m Anton Ušnik na 3 tedne 01toze ca pvešanega ali neprošanoga Dunaj 4.17. Berlin 51.60, Milan 189.50. Sknatra i JS dotoro"!^ ^ « »."h trav' ovsene, \ ZUrieb, devize: Berlin 685. Ke^ork Obsojeni morajo plačati Leniču 1000 kron ,n *?eno * aln.? T Š?2' U,!'LonJ^ ,Milan mo da dosežejo svoj namen, to jo, da j Bcričevem v spoman Soletnice društvene- povzroče nemirje med ljudstvom in spodkopujejo njegovo zaupanje v državo in njeno upravo. S posebno vnemo so so vrgli na našo vojsko. Vojakom pošiljajo v imenu njihovih svojcev fmgirana pisma, v katerih se ti bridko pritožujejo nad svojim stanjem. Na drugi strani pa dobivajo tudi svojci vojakov zopet fingira-ua pisma, v katerih vojaki v najbolj ornih barvah slikajo živjlenje, ki ga imajo v vojaškem stanu. Med drugim naj bi trpeli glad. častniki in podčastniki naj bi jih mučili, batinali itd. Namen, ki ga hočejo komunisti doseči s takimi pismi, je jasen. Med narodom naj bi se vzbudila nevolja, in ogorčonost. proti vojski. —• Vsled razpisa ministrstva za notranjo zadeve, pod 113 broj 9150 sc to daje splošno na znanje s pozivom, j tla vsakdo, ki hi m'išel v posest take-1 ga obstanka veliko vrtno veselico. Vstopnina en dinar Cisti dobiček jo namenjen za napravo gasilskih potrebščin. * Odpust Iz učiteljske sluFic. Učitelj Koloman Tat raj v Zamostju na Prek. murskem je odpuščen iz ljudskošolske službe, ker ni naš državljan. * Nameščanje baranjskih beguncev. Velik del baranjskih beguncev je nameščen na velikem državnem posestvu Belje. Med temi begunci je največ delavcev in seljakov. Minister za agrarno reformo je odredil, da ee Slovanom, katerih je približno 3000, razdeli 10.000 oralov zemljo. Z razdelitvijo se je že pričelo. Ostali begunci bodo zaposleni v tovarnah. Med begunci ee nahaja tudi 500 slovenskih delavcev iz Pcčuha-, ki odpotujejo v Slovenijo. * Kako hočejo Italijani raznarotiiti naše otr -ke, Kakor se noreča iz Rima. < Obsojeni morajo pl za bolečino in 1.100 K za zdravnika. * Bitka na žegnanj«. V nedeljo dne 21. avgusta so praznovali na Visokem pri Kranju ccrkvcno žegnanje. Kakor običaj-| no, so tudi ta dan fantje v gostilni p. d. pri Kovaču na Visokem pošteno popivali. Med njimi ja bil tudi neki Ignacij Ko-čevar, delavco iz Rupe pri Kranju. Ko je odhajal iz gostilne proti domu, so ga zunaj gostilne napadli neznani fantje iu pri tej priliki ga je nekdo udaril z neko stvarjo po glavi tako močno, da mu je razbil čepinjo. Po junaškem činu so ga napadalci pustili in zbežali. Drugo jutro so vaščani našli Kočovarja na nekem travniku nezavestnega ležati. Kočevar, ki jo imel smrtno nevarno rano, jo bil prepeljan v bolnico. Njegovo stanje jo brezupno. Orožniki so napadalca Se polovili in jih oddali v zapore v Kranju. 27. t. m. Ponudbe naj so stavijo franko j Praga 700. Budimpešta 150, Zagreb 325, vagon intendantsko skladišče navedenih j Bukarešta 710, Varšava 022, Dunaj Of.7, garnizij, ali franko vagon kaka droga1 avrtrijske žigosane krono 058. železniška- postaja in so bodo in sa bodo Berlin, d e v i z e: Italija 361.60—362.40, interesentom dali vojni tovorni listi ™ , London r,11.90 - 313.60, Newyork 84.91 uporabo. Pripravljeno seno in slama kupuje sc takoj po tržni ceni. Zeli se, da bi bilo seno in siama prešana. ali da se e prešana vozi v interidarttska skladišča iz | vasi v bližini garnizij. Kavcija 5 % se, lahko položi v gotovini ali v senn. Pogoji ' 50 lahko vidijo v navedenih uradih. Ako j sc seno takoj odda v intendantsko skladišče, se ne položi kavcija, ampak ara. j — 7. poročilo limeljskega društva v i Žalcu z dne 22. avgusta: Obiranje gol-ding-hmelja so nadaljuje. Kobule so najboljšo kakovosti, množina nezadostna. Včerajšnji dež bo vplival jako blagorloj-no. Obiranje posameznega hmelja prične šele koncem meseca. Za prima golding-bmelj se je plačalo te dni 10.000 K za 50 kg in napitnino. Množina pridelanega hmelja se ceni na 8—10.000 starih centov. Relativno je pridelek enak lanskemu. Novih nasadov jo 5—7 odstotkov več. — Novosadski žitni trg. Dež, ld jo pa^ dol to dni, je zelo koristil. Zlasti so jo popravila koruza, ki obeta sedaj najmanj slabo srednjo žetev. Vsled deža so so tudi cone, ki so kazale tendonco dviganja. 85.90. Pariz 600.30 — 661.70. Svie.-r j 1449.10 — 1452.50, Dunaj 960.50—964.50, Praga 101.45 — 101.75, Budimpešta 21.77 — 21.83. Vremensko poročilo Ljubljana 1106 m nad morjem. i784,7ilo'2i brez vetr« 14. 733-4 24-7, „ 21. 733-6 17-0 si. swp megla „ v. obl t Jaeno Srednja včerajšnja temperatura 18 • 6, normalna 17-9. Vremenska napoved: v. lepo vreme. Solnee vzhaja ob 5-10, zahaja ob 18 '64. Lastnik in izdajatelj Konzorcij ,,'Jatra" stabilizirale. Konzum ue hiti več tako Odffovorni urednik Vit, f,jlelenc/- Blagajna velifiega vojvode V Roman. *TaXo, sedaj pojdita v hotel! Izberite si najlepše sobe, zahtevajta, kar vaju je volja — najmanj šampanjca, ako ga ima stari Porfirio v zalogi. Jutri se zopet vrnem in prevzamem vlado. Povprašaj, Joaquin, kake so cene kuncev... to moramo vedeti za svečanostni obed! Lahko noč!» Joaquin in Avgusta sta molče izginila v temi, veliki vojvoda je pa rekel Filipu: «Tako, sedaj moramo poiskati jahto! Poskusite, da porinete čoln v vodo, jaz pa prenesem našo varovanko!* Prijel je s skrajno previdnostjo veliko kneginjo, da jo dvigne iz nosil, a v tem trenutku se mu je zdelo, da je preletelo nekaj kot električna stru-ja njeno telo... ia predno se je mogel odmakniti, je sklenila svoje roke okoli njegovega vratu. Ramon je čutil, kako močno ga oklepajo te roke, kako drhte kot v mrzlici... potem je pa čul šepetanje njenih ustnic: «Ramon, Ramon ... ne... ne smete ga ubiti... ne smete ga ubiti... jaz ga ljubim...» Streslo ga je... skoro jo je izpustil...; toda premagal se je... žile v sencin bo utripaie... vzaignu jo je iz nosil. Bolela ga je noga, v gležnju ga je peklo, ko jo je nesel do čolna, toda bil je srečen. Zdelo se mu je, da stopa preko nebeških poljan... da se njegova noga ne. dotika tal.. Niti zavedel se ni... pa je že sedel v čolnu... z njo v naročju... hotel se je oprostiti objema njenih rok, toda tako trdno se ga je oklenila ... Filip Collin je rekel: «Nosila, nosila, visočanstvo! Čakajte, da skočim na kopno, da skrijem nosila! Ako jih zapazi naš prijatelj Emilione...» Filip je hitro poskočil iz čolna, a veliki vojvoda je ostal sam... tako čudno mu je bilo kot v onem trenutku, ko je bil pod vešali... Ničesar drugega ni slišal kot njene vroče in tople dihljaje, ki so ogrevali njegovo lice, ničesar drugega ni videl, kot njene črne kodre, ki so padali na njeno bledo lice... toda ako bi pogledal, kam je šel gospod Collin, videl bi nekaj, kar bi ga gotovo začudilo... Filip je dvignit nosila na svoje rame in gledal naokoli, kam naj jih skrije. Ali je tu v bližini kako varno skrivališče, ali naj jih vrže v vodo? Tedaj je pa zapazil, da so vrata bližnje šupe odprta, hitro se je odločil, da skrije nosila tam. Tu jih gotovo nikdo ne opazi. StcKd je z nosili ao šupe — stopil preko praga... tedaj se je pa zgodilo nekaj strašnega... čutil je, da se je njegovega obraza dotaknila roka ... preplašen je skočil nazaj---- Roka, ki se je v temi dotaknila njegovega lica je bila mrzla kot smrt... Trenotek je obstal Filip kot oka-menel, tresel se je po vsem telesu — potem je pa hitro potegnil iz žepa svojo električno svetilko in pritisnil na gumb. Nato je pa takoj pobegnil iz šupe! Kaj je vendar videl viseti na tramu, ki je držal strop šupe? Na tramu je visel s zategnjenimi ustnicami, izplazenim jezikom in oteklim nosom vsled Filipove brce — prvi predsednik republike Minor-ke... VII. poglavje, ki dokazuje, da ni še obračunal s Karibdo, kdor je ušel Scili. Filip je skočil v čoln, a niti z besedico ni omenil tega, kar je ravnokar videl, zagrabil je za vesla. Don Ramon je sžel na klopi molče in držal varno v naročju vitko telo mlade velike kneginje; ni opazil naglice, s katero je Filip skočil iz šupe, ni se menil za besno brzino, s katero je veslal Filip od brega. Kar se pa tiče Filipa Collina moramo ugotoviti, da je ono v njegovui mozgumn prostora samo za dva problema: ona mrzla, popasta, odrevenela roka, ki ga je pobožala v zapuščeni šupi... in oni pomilovanja vreden, nakažen obraz, ki ga je zagledal nad seboj... Z vso močjo je udarjal z vesli ob morje, čoln je hitel skozi meglo... a Filip ni niti mislil, v kateri smeri vesla — minulo je najmanj deset minut, predno se je malo pomiril in začel razsodno misliti. Prvi strah ga je ostavil, prenehal je z veslanjem in si obrisal znoj raz čelo — veliki vojvoda pa ni opazil niti tega da se je čoln ustavil, ravno tako kot ni čutil, ko je začel Filip ve-lati. «Visočanstvo!» je rekel Filip. Don Ramon se ni niti zganil. Filip je vprašal glasnejše: ♦Visočanstvo, ali imate sploh pojma, kje se nahaja naša jahta ?» Don Ramon se je predramil iz lepih misli: «Jahta, naša jahta, se gospod profesor ... pri vseh vragih... niti pojma nimam, kje bi mogla biti!» «Poiskati jo moramo,» je dodal Filip. Vstal je v čolnu, dal roke na usta in zakričal: «Štorklja! Aha! Kapitan Dupont!» Nobenega odgovora... «Aha, kapitan Dupont! Štorklja!» Zopet nobenega odgovora kot malo prej... se enkrat je zafcTical FTlip toda z istim uspehom. Ničesar ni si! šal, ničesar ni zapazil in videl v m^, gli- Pogledal je velikega vojvod« stvar je res imenitna! Ali je kapitan Dupont odjadral sam, ali se mu mogoče kaj zgodilo, ko je šel na kopno? Slednjič se je spomnil ^ enega sredstva. Potegnil je iz žepa revolver, ki ga je profitiral pri no. cojšnjih prigodah, ustrelil je narav, nost kviško — potem še enkrat... Učinek teh strelov je sledil takoj, toda bil je popolnoma drugačen ne! go ga je pričakoval Filip. Predno se so poizgubili zamolkli odmevi obeh strelov, pretrgala se je okoli njih megla v niečnobeli luči, ki je začela trepetati vsenaokoli po vodi. Reflektor! Reflektor! Filip je čul nek glas v jeziku, ki ga ni razu. mel, potem kratek premor, nato za. molkel strel... V tem trenotku so svetlobni snopi našli čoln... Filip in vojvoda sta gledala in iskala od. kod prihaja svetloba; nista se briga, la za čoln, ki se je vrtel in zibal na valovih. \"Oalje prihodnjič.'! SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELI ZA JUGOSLOVENSKO MATICO! I Aolaklh In piMurnlikih potrebščin. ZftlotnlStvo rainovrst«lh raigUdnlc. M. Tioap, Ljubljana ERJAVEC & TURK 790 „prl Zlati !op«ti" 26-16 trgovina z železnino (pnj Hammarachmidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti krlievniike cerkve. Zaloga cementa in karbida. Spretna prodajalka slovenščine ln nemščine zmožna, ee takoj sprejme. 1308 3—2 Loka Futan, Celje trgovina i drobnarijo, pUteninaml ln modna trgovina. Starejša vdova po orali« želi službo premeniti, in sicer kot družab-niea, pomočnica; izvedena v vseli domačih dolih. Pisma upravi «Jutra>poil „Poitena" lsaa i-s Sprejme se uradnik i verziran v knjigovodstvu, Ponudbe na „Balkan", d. d. za mednarodne transporte, Ljubljana. Proda se i slo stolov popolnoma novih, pripravnih za gostilne, stanovanja itd. Oddajajo so v vsaki množini. Pismene ponudbe je poslati na upravništvo .Jutra, pod »Stoli". 1339 2-1 Vestne in agilne akviziterje pod ugodnimi pogoji (■ stalno plačo in provizijo) sprejme Anonf.ua in reklamna družba Aloma Gompany, z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3/1. 1388 Naivelia izbira v kopalnem perilu in trikotaži 900 73 l i. mminn Mestni trg 8. 1295 6-3 Jamski pEZIlik, samec ali oženjen; viifarclu nnlir samec, svoje stroke popolnoma /■luni Sal pum , vešč, samoslojen delavec. Ponudbe naj se poSljejo s izprepisi pričeval na upravništvo «Jutra» pod šifro „Premog". za tovarne, mline, žsge in poljedelske stroje v vsaki širini, takoj dobavno. 1250 5-4 Iv. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. Gonilni jermeni Proda se i \ 6x9, za filme, z vsemi potrebščinami. Na ogled v pisarni Auončne družbe Aloma Oompany, z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 1337 ManufaMst dober detajlist, se sprejme 1. septembra. Pismene ponudbe na naslov Ivan Kos, lLjnbJana VII., Celovika oeata 2. Raspisuje se služba. pisarniška uradnika ter registratorja za trajno namestitev. Pismene ponudbe je vposlati najkasneje do 30. avgusta 1.1. Prejemki po dogovoru. Nastop službe eventualno takoj 1312 3-2 Zveza IndustrUcev, Ljubljana. Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „Jutru")' 1333 1322 3-2 Potnika samo prvovrstno, sknšeno in že vpeljano moč, išče tvornica špirita, likerja in ruma, veležganjarna alkoholnih pijač in veletrgovina z vinom za Slovenijo. Natančne ponudbe pod „Potnik St. 1322" na npravo „ Jutra«. Uradnika sprejme takoj zavarovalnica. Ponudbe na upravo »Jutra« pod štev. 1336. 1336 2—1 Naroiite se na „9»ota in cilii". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.—II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. I. del, vez. 21 K, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po poŠti K 5-40 več. III.-IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta 3 K več. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., fin papir 60 K, pošta 3 K več. Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. Naročila sprejema Tiskovna zadruga 8 Ljubljani, Sodna ulica 6. OGLAS. Nakup sena in slame. Dne 27. avgusta zaključevale se bodo pogodbe v intendanturi Dravske divizijske oblasti, vojnom okrugu v Mariboru in Celju, pri Komandi mesta v Ptuju in Slov. Bistrici. Interesenti naj stavijo pismene ali ustne ponudbe na količine, katere lahko nabavijo. Pripravljeno seno in slama vsake vrste odkupuje se po dnevni tržni ceni prešana ali neprešana franko vagon. Dado se vojni tovorni listi in uputnice ter stav-ljajo se vagoni. Ponudbe se sprejemajo tudi po 27. avgustu. Komanda Dravske divizijske oblasti E. br. 13.105, Lastni razstavni paviljon na Hublianshem velikem sejmu l do IZ. sept. 19Z1. _^^j^ajjpa^lMMPIBMHIIIIIIIIMIPiaiMIIIMMISBMMnnnnMlllIlT III I ~~—....~~~..—1——»—..i—..............................i.————— Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, delniška družba v Ljubljani, j Telefon št. 1-67 (LJubljana) Brzojavi: Papirnica Vevče, t. 6. centrala: Papirnica v Vevčah. Pošta: D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice: Zalog. papirnice v Vevčah, papirnica, tvornica celuloze in lesovine v Goričanah In tvornica lesovine v Medvodah. S ^1 ^ Mesečno proizvajanje lOO vagonov raznih vrat papirja: 8 Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. H Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjeflni pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. M Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvali. Rotacijski tiskovni M papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir. 133510-1 Natisnila Delniška, tiskarn«, iiv Linbliani