Suplelou d.
Kmetijſke in rokodélſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 14.
V ſrédo 3. Malitravna.
1844.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
e tički pojejo,
Že rož'ce cvetejo,
Tud sneg beži proč;
Tih vetričik veje,
Zar solnčni me greje:
Velika bo noč!
O blagi dekliči!
O srečni fantiči!
Ki pridni ste bli:
Ker pirhe izbrane,
Prelepo pisane
Zdaj mati deli.
Pa tudi zbirala,
Komu jih bo dala,
Katermu li ne;
Kako se obnašali?
Ste li jo slušali,
Ko slušati gre?
Je bila vam sveta
Zapoved očeta:
»Potrebne reči
Za dom se učiti
In dobro zuriti,
Dokler ste mladi«?
Vnn
Pastir, ki ovčice
V zelene ravnice
Rad gonil je past,
Pohvale plačilo
Bo dobil obilo,
In pirhe na čast.
Deklica, k' je prela
Kodeljo vesela,
Naj pirhe dobi;
Na česki če niti
Kolovrat zna viti,
Naj več jih dobi.
Sin, ki se je polje
Med drugimi bolje
Učil obdel'vat,
Spodobno bi bilo ,
Nad pirhov število
Kaj bolj'ga mu dat';
Hči, ki se je v leti
Učila skerbeti
Za hišo pridnó;
Spodobno bi bilo ,
Nad pirhov število
De več ji dadó:
Domace natkane,
Domace sivane,
Obleke lepe,
Višnjéve, rudeče,
Belé in blišece
Naj taki dobé. —
Sin, kteri svetinje
Časti domovine ,
Nje blago spozná;
Spodobno bi bilo ,
Nad pirhov število
De več se mu dá;
Časténe device,
Ki pridno Novice,
Kmetijske bero;
Spodobno bi bilo
Nad pirhov število
De več jim dadó :
Domace pisane,
Domace šivane
Obléke lepé,
Visnjeve, rudece,
Belé in blišece
Naj taki dobé.
Pirhi.
S.
Reja shidnih zhervov ali goſénz.
(Na dalje.)
e) Bolesni zhervov ali shidnih goſénz.
Shidni zherv je mozhna shival, ki ga ni
kmalo konez; pa vzhaſi ga tako redé, de mora
oſlabeti. Spanje, ki ga petkrat ima, ni nobena
bolesen, ampak natorna potreba. Kteri ga ni-
majo, ſo bolni in nikoli ne predejo.
Bolesni ſo: 1. Debeloſt ali vodeníza.
Taki jedó in ſe redé, pa ne predejo, ſo debe-
liſhi, beliſhi in bolj vmasani od drusih, in na-
meſt de bi predli, pozhjo.
2. Suhotnoſt ali jetika. Taki ſo ſlabi in
ne raſtejo, ſe ne levé, in doſtikrat jih drugi
saduſhe. Jenjajo jeſti, poſtanejo mehki in pogi-
nejo. Ko ſe v tretjizh levé, ſe jih rada prime ta
bolesen, zhe ljudje ne snajo prav s njimi ravnati
nati.
54
3. Slatenza. Ta ſe jih prime, préden sazh-
no preſti. Nameſt de bi dosoreli, sazhno debeliti,
in rumene flare po ſebi pokashejo. Skorej de
shida v njih shivotu ſe pokasí in to bolésen naredí.
4. Terdóba. Terdi poſtanejo, in to lahko
v vſali ſtaroſti, in zlo vzhaſi, ko she preſti sazh-
no. Farba sazhne po njih prihajati rudezha, potlej
pa bela. Po njih ſmerti ſe njih truplo ſterdi in
ſpléſnujejo. Ta bolésen ſe rada drusih nalese,
in kjer je bila, je treba vſe poſode in isbe sveſto
pozhediti in take zherve hitro od drusih lozhiti.
Verh teh bolésen ſo ſhe druge, od kterih
ſlabo ali napak rejeni zhervi poginejo. Kadar je
zhaſ, de bi sazheli preſti, ſe vidijo vzhaſi zhervi
kakor na pol ſkosi vidni, ſo vode polni in kmalo
pozerkajo in ne predejo. Per drusih ſe najde,
de ſo kakor de bi ne vedili, kaj bi ſtorili, ſe ne
vedó kam djati; kadar je tréba preſti, oſlabé,
shida ſe v njih ſterdi in kmalo poginejo in nizh
ne predejo. Ko kteriga taziga vidiſh, ga od ondi
vsemi, drugam neſi in mu oblanze ponudi, de
ſe vprede, in vſaj debeliſhi shido ſhe dobiſh.
Vzhaſi ſo zhervi mertvi in ſo viditi shivi; ko ſe
jih dotakneſh, ſo mehki.
Kdor ima veliko zhervov, mu ni mar tazih
ſlabih, lénih in bolnih zhervov, ampak jih savershe.
Take bolesni vſtanejo, kir ſe ne ispoté, ka-
kor je tréba, in pa od prevezh ali premalo, od
ſlabe, praſhne, mokrotne, medene paſhe, od
neprave gorkote, od nezhednoſti in od ſlabe ſtresh-
be. Zhe je per zhervih vſe po redu in prav, ne
more nizh bolesni per njih vſtati, kakor tudi per
drusih shivalih ne.
Ako ſo zhervi prevezh paſeni, preden ſe jih
debeloſt loti, ſe dajo osdraviti, zhe ſe od drusih
lozhijo in malo ſtradajo. Zhe premalo paſhe
imaſh, in jih ſlabo rediſh, je boljſhi nékaj zher-
vov savrezhi, drujikrat pa dobro premiſliti, ko-
liko zhervov samoreſh srediti.
Sa slatenzo in take bolesni niſo snane ſhe
nobene sdravíla, kakor de lozhiſh bolne od sdravih,
in pa de varujeſh, de sdravi bolni ne poſtanejo.
Kjer je lepa ſnashnoſt, dobra ſapa, prava
gorkota, dovoljna in sdrava paſha, in v vſim
zhedna in umna ſtreshba, tam ni nizh bolesen,
kakor ſkuſhnja uzhí.
Sovrashniki zhervov ſo: vrabiz, laſtovke, ſnize
in vſi ptizhi in kokoſhi, tudi vſe miſhi, podga-
ne, mazhke, mertinzi, mravlje, pajki, tudi ene
ſtenize i. t. d. Vſe te je treba odganjati in zher-
ve pred njimi obvarovati, in kozhe nikoli ne
ſame odperte puſhati.
Vzhaſi zhervi tudi is ſvoje blasine ali polize
na tla popadajo in ſe ubijejo. Bliſk in grom pa
jim nizh ne ſhkoduje.
Nekteri pravijo, de ſo shidni zhervi in shida
sa zhloveſhko sdravje ſhkodljivi. Pa ſkuſhnja uzhí
od vezh ſto let do sdaj na Laſhkim in Franzo-
skim, kjer ſkorej v vſaki hiſhi zherve imajo in
She ena opómba sa ſpomlad.
Goſénzhne salége istrebiti je sdaj poſledni
zhaſ; tako dolgo, dokler goſénze ſhe ſkupej v
tovarſhii prebivajo, jih je lahko pokonzhati, kar
pa gotovo ne bo dolgo terpelo vezh; kakor hitro
topleji poſtane, ſe rasidejo in potikujejo med
rogoviljami, vejami in ſèm ter tje v raspoklji-
nah debla shivé.
V réshah in ſkorjinih raspokih ſad-
niga in tudi drusiga drévja ſe doſtikrat goſenzh-
nih salég najde, ktérih vſako okó ſpasiti ne úmi;
rasun tega pa tudi drévju in zvétju ſhkodljivih
keberzhkov, med ktérimi je nar hujſhi tiſti,
ki ſe mu dolgonoſ (Rüsselkäfer) pravi, sató kir
ima dolg rivzhek v ſhkarjize, s ktérim raſtne mla-
dike na mladih dreveſizah prav vshivo ogrise,
de prozh popadajo. Neka majhina shivaliza je —
kakor jo „Krajnſki vertnar" popiſhe — ve-
lika kakor pſhenizhno serno, plavkaſto selene in
ſvetlezhe farbe, ſkorej take, kakor ſpanſka muha.
Preglej vſe perje po drevéſzu, in kader dolgonoſni-
ga keberzhka sagledaſh, de na pereſu ſedí, urno
podſtavi klobuk, ali drugo poſodo, ſizer ſe pre-
zej na tla vershe, kakor ga pogledaſh, va-nj
saſopeſh, ali roko proti njemu ſtegneſh, ter ſe
urno v travo potákne. Odgrisene mladike poberi
in jih ſoshgi, de bo drugo leto manj tazih dol-
gonoſnih keberzhkov, kir jim boſh salégo kon-
zhal. Ta marzheſ ſe tudi vezhidel satare, zhe ſe
debla s apnam pobelijo, ki tudi mah, zhe ga
je po deblih kaj, vſuſhí. Zhe pa drevéſ s apnam
ne pomasheſh, snaſh vender le mnoshizo tazih
shival, ki drévju veliko ſhkode oſnujejo, lahko
pokonzhati, zhe debla vezhhrat s ojſtro bresovo
metlo ozheſheſh in oſtersheſh.
Mah je drévju prav ſhkodljiv ; kjer ga je
pogoſtama viditi, tam drévje prav revno raſte in
porédkama rodí, ondi prebivajo tudi mnogoteri
ſhkodljivi marzheſi mnogih plemenov. Trebi in
zhedi jih ſadnimu drévju, kolikor moreſh; boſh
vidil, de ti bo gorſhi raſtlo in prav rado rodilo.
Ravno takó dôbro in potrébno je tudi ſta-
rimu in revnimu drévju ſtaro in trohljivo
kosho oſtergati, de ſe imenovani marzheſi.
ki ſe med njo potikajo, pomoré, in trohljivoſt
in zhervojednoſt isresati, de tako hitro na-
prej ne trohní, kteri ſe potem lahko ſposnajo,
zhe ſe po deblu, ali po vejah rujave ali zher-
ne hraſte pokashejo, in na dalej rapove bunke
ali pa trohljive jamze naredé, ktére ſe po dre-
véſu rasſhirijo, in smerej globokeji v léſ ſégajo;
to je tedaj gotovo snaminje, de je drevó bolno,
de raka imá. Na tih bolnih krajih ne isreshi jim
ſamo bolno kosho, ali poverhni léſ, ampak ta-
kó globoko, dokler jim do shiviga prideſh, po-
shido perdeljujejo, de jim to na sdravju nizh ne-
ſhkoduje, ampak veliko k bogaſtvu pomaga.
(Konez ſledi.)
5
tem jim moraſh pa rane samasati, ali s zepiv- Zhizh je sareſ lépe moshke poſtave, Zhizhka sdra-
viga, terdniga serna. Takih je reſ doſti v Zhizha-
nim voſkam, ali pa s nekim drugim ljupilam,
rii, ktera ſe Primorju (Küstenland) ne pa No-
ktéro je njega dni imenitni in saſlusheni dre-
tranjſkimu perſhteje, v kteri, deſiravno je kam-
voréjiz, zhaſtitljivi fajmoſhter I. L. Kriſt is ji-
nita in germovnata, ne shivijo junaſhki Zhizhi ſamo
lovze, mladiga krávjeka, krávjih dlak
s bruſi in obrozhi, temuzh tudi od ſvoje kmetije,
in terpentinove ſmole delati uzhil.
(zhe je ravno majhina, ima pa jako rodovitno semljo)
od réje blagá, poſebno dróbnize, od dervarjenja in
Ljupilo, s kterim ſe rane na ſadnim drévju
ogljerije, ki tavshente prineſete, od mnogih kup-
samashejo, ſe takó le naredi: Vsemi obilno peſt
zhij in tovorenja s vinam, kteriga Krajnzi doſti po-
jilovze in ravno toliko krávjeka, dvé petí
pijejo, in od obteſovanja debeliga hraſtoviga, bu-
kravjih dlak in en funt terpentinove ſmole.
koviga, drenoviga, jeſenoviga leſá in drugiga orodja
Jilovza, ktera nima ne kamnita ne peſhena
sa Reſhke in Tershaſhke brodarije (Schiffswerften).
Nóſha ljudí okoli Prema in Rovanj ni Zhiſhki
biti, ſe narprej s vodó smeſha in tako vmede,
enaka, ampak Pivſhki in Barkinſki. Zeſta is
de je nekimu terdimu ljupilu ali kaſhi enaka.
Reke v Terſt mejí Zhizhe od Barkinov; voda
Potem ſe krávjeka in krávjih dlak sraven perde-
Reka, ki v Dleti ſpod Zhubranſkiga svira,
ne, ktere morajo prav narahlo rasmikane biti,
per Şhkozjani v ſtraſhno jamo ſhumezha doní,
de ſe loshej rasproſté in med jilovzo pomeſhati
pod Kraſam tezhe, in per Şhtevani is doſti
puſté; sdaj ſe v neki zhrepini na pezhi, ali na
vrozhkov v morje lije, je perpravna mejiti Bar-
kine od Rovanzov ali Doljanov; gorato pe-
sherjavzi raspuſtena in rasſtopljena terpentinova
zhovje Globovnika do Snosheſhke Lose pa
ſmola sraven dene, prav dôbro meſha, dokler
mejí Doljane od Pivzhanov, med kterimi Pivka
ſe terpentin nekimu ljupilu enak med popreſhne
tezhe in v Poſtójnſko jamo ſhumí.
rezhí do dobriga pognede. — Nar loshej in hi-
Zhe je naſhim pridnim Novizam bilo mar in
treji ſe pa vſe ſkup smeſha, zhe ſe s krávjekam
vſhezh, ſvoje majhne pomote radovoljno ozhitno po-
in krávjo dlako pognedena jilavza na kakſhni
praviti, ſi bodo gotovo persadele tudi velike po-
mote ſvoje ſeſtre Karniolije, kar je mogozhe porav-
klopi ali misi ploſhnato rasgnede, in terpentin
nati, zhe nozhejo nezhaſti deleshne biti. Torej je
nanjo vljije, urno vſe ſkupej tako dolgo mede,
od te pomote péſmika sloshena, s ktero ſe „potrebnih."
dokler imenovano ljupilo dôber klej poſtane, s kte-
ne „bedaſtih vpraſhanj" Karniolii daje, jo k rasumi
rim ſe drevéſne rane samashejo, kolikor je treba.
vabit in s petizami sgovarjat. Mi Premzi, ki niſmo
Tak klej ſe mora v kakſhen mehur savesati
nikoli ne bruſov ne obrozhov prodajali, tudi nikoli
in v vódo djati, ali v neki poſodi dôbro pokriti,
niſmo in ne bomo noſili zhiſhkih ſukenj in opank,
próſimo pri ti priloshnoſti, naj zhaſtitljivo vrédniſhtvo
in po ſleherni rabi v semljo sakopati, de smerej
to piſmo in naſledno péſmiko v Njih Novize urno
mehák oſtane, in ſe na sraku ne poſuſhi in terd
vtaknejo, de bo „Urno, kaj je noviga" poſhteno
ne poſtane.
F. Schmidt v Şhiſhki.
med bravze priſhlo. Oſtanemo v prijasnoſti in ſpoſh-
tovanju
Prem 11. Şuſhza 1844.
Njih sveſti bravzi in poſhteni Premzi
§. P. — V. P. — J. V.
ſoſeſkni moshje.
Velika nozh.
Velika nozh je nar vezhi zerkveni prasnik
zeliga leta, po ktérim ſe naſtóp drusih prasnikov
ravna. Nedelja in pondeljik ſe prasnujeta. Per
Nizejſkimu zerkvenimu sboru v létu 325 po
Kriſtuſovimu rojſtvu je bilo namrezh sapovedano,
de ſe ima velika nozh po vſim kerſhanſtvu ob ena-
kim zhaſu in vſelej pervo nedeljo po ſpomla-
danjſki polni luni — to je, po ti, kadar ſta v
ſpomladi nozh in dan enako dolga bila — prasno-
vati. Velika nozh ni tadaj nikoli pred, kakor
22. Şuſhza (v preſtopnim letu pa 21. tega meſza)
in nikoli posneji, kot 25. Malitravna.
Domazhe povéſti.
Is Prema.
Zhaſtitljivo Vrédniſhtvo! — „Novize", kar po-
vejo, ſhe prav povejo; ali tako ni s zhaſopiſam
„Karniolija". Njeni oſemnajſti liſt nam kashe podo-
bo ljudí, kakorſhni ſo okoli Prema. V lashnjivi
raslagi te réſ lépe podóbe pravi ona, de tako ſe
noſijo ljudje v krajih Prema, Rovanj in Zhizha-
rije, in de po obleki tega Zhiſhkiga para in is
njih obojih snamenj — bruſi in obrozhi — ki per
njih na tleh leshite, ſe ſposna, de revno mora biti
njih shivljenje v desheli puſtiga kraſa. Velika lash!
ktera, Bog vari! de bi ſe vkoreninila na domazhim
in ptujim , bi bila enaka ſtari koprivi, ktera bi ſe s
mozhnimi korenikami in obilnim ſemenam rasvlekla
po vſi krajnſki desheli, ter opekla mnoge ljudi.
Potrebne vpraſhanja Premzov.
Zhimu, Karniolija! ſi nam ſpet vun dana,
Ker doſti Krajnſkih imamo noviz?
Sakaj podoba nóſh t' je sdaj perdjana? —
»De b' mògla ſpet vloviti kaj petiz! —
Sakaj nam Zhizha, Zhizhke daſh podobe,
Ki niſta róda Krajnzov in Krajniz?
Deshelo njih sakaj piſat' narobe? —
»Sa to, de b' zhiſhkih vid'la tud petiz! —
Sakaj Rovanze, Premze h Zhizham ſtaviſh,
Ki ſo raslozhni v noſhi ino v liz',
In Nótranjſko nameſi Primorſko praviſh? —
»Sa to, k' ſe motiſh le savolj petiz! —
Ne veſh, kje tvojih Zhizhov par prebiva?
Okol' Bergoda , Mun ino Vodiz.
Ne veſh, de Premza biſtra Reka vmiva,
In ne terpi, de b' ſtrila mu kriviz?
—
Is Ştudeniga.
V Studenim zerkve ſ. Jakoba v Notrajn-
ſkim ſo pretezheni advént pervokrat prav lépe nove
orglje sapéle, ktére ſo po ſkerbnim persadevanju
goſp. ſajmoſhtra, popreſhniga in ſedájniga goſp.
kaplana, bogabojezhi farmani narediti puſtili. She-
ljeli ſo jih she vezh lét, in té shelje ſo jim bile
pretezheno léto s velikim veſeljem dopolnene, po
redi vſi domorodzi sa boshjo ſlushbo vneti, ſo na
56
pervi glaſ novih orgelj omiſliti ſi, od perviga do
sadnjiga vſi po ſvoji mozhi obljubili sa nje v de-
narjih podariti, ako ravno je Studenſka ſara prav
majhna in ni imela pred malo letmi farne zerkve.
In po ti poti je she v pervi beri ali obljubi zhes
500 goldinarjev ſkupej priſhlo. Zele orglje ſo pa
1220 goldinarjev v ſrebru veljale.
Pa kaj ſe is prave poboshnoſti in vrezhoshelj-
noſti sa boshjo zhaſt vſe ne ſtorí? —
Posvečevanje Lavanškiga Skofa.
Prečastitljivi Gospod Francišk Ksaver Kut-
nar, korar in c. k. véliki ogléda vsih šól Solnògraške
Skofije, so bili 3. Sušca tega leta od Njih Emi-
nenzije, milostljiviga gospoda Kardinala, Knéza in
vikšiga Škofa v Solnimgradu, Knéza od Švar-
zenberga, vpričo dvéh prečastitljivih Škofov in
neizmérniga ljudstva v stolni cérkvi za Škofa in
Knéza Lavanške Skofije v Sent-Andreju
prav pražnično posvečeni. Med tim so verni svo-
jiga prihódniga vikšiga Pastirja željno pričakovali.
In 14. tega mesca so bile njih goréče želje ispol-
njene , ker so prihod svojiga milostljiviga Skofa na
spraznjeni sédež med gromenjem strelanja slavno
in po vrédnosti obhajali. Čez pét dni potim, to je
19. tega mesca, se je pa pri zbrani veliki množici
od vsih stanov po cerkovnih šegah in obrédih vpe-
ljevanje v škofijski sédež po vrédnim obhajalo in
praznovalo. — Kakor so pa milostljiviga Škofa od
tamkej neradi dali in zgubili, posébno zavolj visôke
učenosti in zasluženja v šolski vodii: z takim serč-
nim veseljem so Jih tukaj sprejéli. — Nas vsih pa,
ki smo tako srečni, taciga imenitniga in slavniga
moža med svoje rojake *) štéti, edina je želja,
de bi ga Večni k svoji časti in k pridu Njemu
zročene čéde dolgo dolgo milostljivo ohranil!
D.
Urno, kaj je noviga?
(Leſen tlák v Ljubljani.) Şliſhali ſmo, de
hozhejo v nekih dveh meſzih v Ljubljani pred
boleniſhnizo (Barmherzigarjih) sa poſkuſhnjo koſ
Dunajſke zeſte s leſam tlatiti ali flaſhtrati. Okro-
gle dóbove kolizhke ali zhokizhke (Sockeln) bodo
k temu delu jemali, kteri bodo v neki namaki
(Beitze) namozheni, ki jo je goſp. Vithalm v
Gradzu isnajdel, sa ktero je dopuſheni liſt (patent)
dobil. V Gradzu jih je she zhes 1100 ſhterivo-
glavnih ſéshnov s léſam tlatinenih, in prav jako
hvalijo ta tlák (flaſhter), ter pravijo, de bo po ti
namaki vſaki léſ pred gnjilobo, zhervojédno in drugim
konzhanjem obvarvan, in leſnina vſake robe: oknjenih
krishov, leſenih vodnaſhkih zev i. t. d. prav terdna.
Goſp. Vithalm tudi terdi, de je ta tlák boljſhi
in de dalje terpi, kakor de bi bil is nar terjiga
kamnja, in de konji na njemu nar teshji vosove
hitrejſhi vlezhejo, in ſe tako naglo ne vpehajo, ka-
kor po drugih zeſtah. Vithalm je ſvojo snajdbo she
od leta 1843 v rasne kraje osnanil, to je: v Ho-
land, Ruſovſko, v Eſtrajh, Şhvajz, Sakſonſko i. t. d.,
od koder jih je tudi dovolj vashnih blagodarov sa-
nje dobil. Vedro take namake prodaja v Gradzu po
2 goldinarja in 40 krajzerjev ſrébra. Tudi ſe pri
njemu she v namaki vterjeni kolizhki dobijo, od
kterih velja ſhterivoglavni ſéshen manjſhi plemena
4 goldinarje in 30 krajzerjev, vezhiga plemena pa
le 3 goldinarje in 50 krajzerjev, ko bi tega leſo-
tláka tudi v drugih krajih poſkuſhati hotli. Şkuſh-
nja je Vithalma uzhila, de mora terdi leſ zele
tri tedne, mehki ali jelovi léſ pa 50 dni in ſhe
zhes, v ti namaki leshati. Prav radovedni ſmo, ka-
ko ſe bo pri naſ ta tlák obnaſhal, kteriga bodo
ſpervizh na neki zeſti poſkuſhali, po kteri ſe nar
teshji vosovi vſeſkosi prepelujejo. Gotovo bode vſa-
ki dan gledovzov sa doſti pri ti naredbi, in sopet
bomo priliko imeli, vſe ſorte miſel in rasſodkov od
njih svediti!
(Shvedſki kralj, KarolXIV.) je S. Suſh-
za umerl. On je bil 80 let ſtar, in med vſimi da-
naſhnimi ſamooblaſtniki nar ſtarejſhi.
(Stara mati ali babiza dojí). Anka, she-
na Andrea Apelna is Kelzenhajna na Nemſhkim,
je pretezheni meſez umerla in devet dni ſtaro dete-
sapuſtila, ktero ſadaj njegova babiza Anka Ster-
dojí, ki je ravno pred nekimi dnevi ſvojiga laſtni-
ga otrozhizha odſtavila; prebabiza Anka Fink
je pa njegova peſterna.
(V Dobrovniku) ſe potreſ neprenehama po-
navlja.
(Nar ſtarejſhi kupez v eſtrajſkimu ze-
ſarſtvu) shivi v Brodu, nekimu tershnimu meſti-
zu v Slavonii, in je ſadaj 118 let ſtar. 100 let je
she kupez in pod 6 zeſarji je shivil, namrezh po-
Karolam VI. — Marijo Teresijo — Joshefam II. —
Leopoldam II. — Franzam I. in Ferdinandam I.
Prislovice
Stajerskih Slovencov.
50. Ta 'mu je dobro kópita trébil. 51. Timu
niše nemore do kože. 52. V timu skozi vre, ko v
hudi megli. 53. Drugim proso braniš, svoje pa
vrablom pojesti pustiš. 54. Dokler bo veter z' mo-
jimi lasmi gibal, tečas se to ne bo zgodilo. 55. Pa
misli, de bo sodnimu dnevu trobil. 56. Ker za-
mudí, naj jej kostí. 57. Ti ne si tistiga blata vré-
den, ko njim od pet kaple. 58. Se bo pes prejd
cerknil, ko bo se merhe včakal. 59. Vouku ne treba
šume kazati. 60. Ze mi brezje v kečko sili.
A. Krempl.
U Ljubljani
U Krajnju
Shitni kup.
30. Şuſhza.
26. Şuſhza
fl.
kr.
fl. kr.
I mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
1„
1
Turſhize.
1
Sorſhize . .
1
Ershi . . .
Jezhmena . .
1
Proſa . . . .
1
„
Ajde
Ovſa
21
24
1
6
57
54
1
30
31
1
4
.
1
54
1
10
*) Rojeni so 1793 pri Şent-Vidu na Dolenskim.
36
40
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.