Št. 9 (1855) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 28. februarja 1985 Cena: 40 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom JASLUGE ZA NAROn S SREBRNIMI ŽARKI CJQLL [ L YU ISSN 0416-2242 POSAVSKO TEKMOVANJE MLADI IN kmetijstvo Ukrep družbenega varstva KRŠKO — Medobčinski svet Zveze m|CH !?tiČne mladine Posavja in aktiv I — ‘iiiauiug rusavja m aKin M—! zadružnikov Krškega skupaj z Izvršni svet novomeške skupščine predlaga delegatom, naj sprejmejo ukrep družbenega varstva za SOZD IMV — Programa niso izvajali, izgube so naraščale • • • * v, t !\i Ji\up a j /_ , 8r°Kombinatom Krško in pod sav K°V'*e^stvom KB. — Temeljne po-s e banke priredijo v soboto, 2. arca, ob 18. uri v osnovni šoli Milke t .rin v Leskovcu pri Krškem regijsko movanje »Mfedi^in kmetijstvo«. NOVO MESTO — Usodnih odločitev in pomembnih sestankov je bilo v zvezi z IMV že preveč, zato to pot začenjamo poročilo brez dolgih uvodov: Pretekli petek ob 6. uri zjutraj seje sestal novomeški izvršni svet in sprejel predlog, da se v IMV uvede ukrep družbenega varstva. Ta predlog naj bi sprejeli še vsi trije zbori novomeške občinske skupščine, ki zasedajo ta teden. Tek movali bosta po dve ekipi iz vsake b-j'ne s P° tremi zadružniki, ki si 0 ogledali tudi kleti in polnilnico Agrokombinata v Leskovcu. V “burnem sporedu posavskega tek-ovanja bo sodelovala folklorna sku-en? Svoboda s Senovega in Cl starih viž — tamburaši z Libne. NOVI AGENCIJI banke v Brežicah in SEVNICI? sira i? P® —Temeljna posav- Drihr^ 3 Krško se skuša čimbolj odr, |2at' °bčanom, zato so lani Prit agencijo v Krmelju, letoš-g .Pomlad bančnih storitev še 0, Zlcan>. saj bodo novo agencijo Ie. Pr' brežiški blagovnici. nap0? mellna posavska banka ciie 6 0’ bkrat' Pa so izrazili željo po nem in kulturnem sodelovanju. j e,os so ob občinskem prazniku že bč zapored podelili plakete-lsJa priznanja za zasluge pri razv- freyladovalo bo suho vreme z povečano oblačnostjo. obfasno V POREČIJ ZA DRŽAVNE NASLOVE — Toplo sončno vreme je v nedeljo sprejelo najboljše jugoslovanske kolesarje, ki so se na progi v Poreču pomerili za naslove državnih prvakov v ciklokrosu. Novomeško zastopstvo, kot je bilo pričakovati, ni ostalo praznik rok, saj si je starejši mladinec Janez Božič, ki ga vidimo na posnetku med nedeljskim nastopom, prikolesaril in pritekel zlato medaljo, v isti kategoriji je bil Kruljac drugi, Ravbar pa bronast pri mlajših mladincih. Več na športni strani. (Foto: B. Budja) Čeprav do stečaja naj bi ne prišlo, bodo v IMV, ki bo poslej svoje težave reševala tudi s pomočjo Smelta in Tama, oklestili dosedanjo proizvodnjo. Kot povzemamo izdrugih virov, naj bi kooperacija z Renaultom počasi usahnila, IMV pa naj bi se vrnila k proizvodnji dostavnih vozil in prikolic. Da so razmere, v katerih posluje IMV, v resnici težke, med drugim dovolj zgovorno govori tudi lanska izguba v višini dveh milijard dinarjev. Poleg tega.je sozd ponovno dinarsko in devizno blokiran. Če ne dobi takoj 2,5 milijarde dinarjev, s čimer bi bila omogočena nadaljnja proizvodnja, lahko IMV »crkne« brez stečajnega postopka. K lanski izgubi, ki bi bila prav gotovo še enkrat večja, če bi ne bilo odpisa obresti in drugih ugodnosti, je treba prišteti še izgubo iz preteklih let. MOTOKROS LETOS 28. APRILA ČRNOMELJ — Mednarodni komite Alpe Adria, motociklistična federacija (FIM) ter AMZ Slovenije so potrdili kandidaturo avtomoto društva Bela krajina za izvedbo mendarodnega tekmovanja v motokrosu v kategoriji 125 ccm. Potrditev kandidature pomeni za AMD Bela krajina in organizacijski odbor priznanje za uspešno izvedbo treh dosedanjih tovrstnih organiziranih tekmovanj. Letos bo prireditev na Brezju pri Črmošnjicah za razliko od preteklih let 28. aprila in ne 1. maja, posvečena pa bo 40. obletnici osvoboditve domovine. Seveda AMD Bela krajina obvezuje, da vztrajajo pri nadaljevanju tradicije, tudi to, da je za prireditev veliko zanimanje in da je vedno dobro obiskana. Za mlade več zanimive vsebine Daljša srečanja borcev in mladine v Pogani jami? Na sestanku političnega aktiva IMV, ki se je seznanil s predlogom izvršnega sveta, so se strinjali z vsem. terjali pa so, da so člani novega KPO tudi dosedanji vodilni ljudje IMV, da se delavcem zagotovijo socialna varnost in dobri osebni dohodki. Sploh pa novo vodstvo IMV brez znatne finančne injekcije ne bo moglo narediti dosti, saj je dosedanjemu vodstvu »spodletelo« prav na tem področju. RUDNIKU POMAGA TEHNOIMPEX JOŽE S1MCIC BLANCA — Rudniku nekovin v ustanavljanju se utegne letos bolje pisati. Končno so namreč našli sanatorja, ki je doslej pokril izgubo. To je ljubljanski Tehn-oimpex. Proizvodnjo gradbenih peskov naj bi letos" podvojili, ravno tako naj bi pognali pilotsko napravo, da bi raziskali uporabnost peskov v steklarstvu. KRŠKO — Na seji Koordinacijskega odbora za pripravo srečanja borcev in mladine v Pogani jami so ocenili, da je bilo lani srečanje sicer tehnično dobro organizirano, manjkalo pa je vsebine, ki bi mlade pritegovala. Kulturni program je bil dobro pripravljen, a tudi ni najbolj privabljal. Vsekakor je vedno premalo časa, da bi se mladi s spominskega območja Žumberak — Gorjanci v Pogani jami med sabo spoznali in navezali stike z borci s tega območja. Tradicionalna vsakoletna srečanja v Pogani jami bodo nadaljevali; za izvedbo za mlade zanimivih raznih zabavnih in športnih iger, za priprave tabornih ognjev in preizkusa drugih taborniških veščin pa si bo treba vzeti več časa. Zato razmišljajo, da bi poslej organizirali vsaj dvodnevni pohod mladine, kar pa terja dodatna sredstva. Letos naj bi bilo srečanje v Pogani jami prvo ali drugo soboto v juniju, pripravo in izvedbo pa so naložili občinam Ozalj, Metlika in Črnomelj. Predlagali so, da bi brigade sodelovale na delovnih akcijah na območju Žumberka in Gorjancev, sr** PO ZAOBLJUBI PRAVI VOJAKI — V prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine Novo mesto, krajanov, mladine in sorodnikov mladih vojakov, je bila minulo soboto v kasarni Milan Majcen v Bršljinu slovesnost, na kateri je prisegla nova skupina mladih vojakov. Na sliki: nekaterim mladim vojakom sta stisnila roko tudi komandant garnizije podpolkovnik Radosav Bogičevič in predsednik skupščine občine Novo mesto Uroš Dular. (Foto: J. Pavlin) V Iskri končali z benifinili V tozdu Energetski kondenzatorji so vsemiški Iskri 1. februarja nehali z impreg-nacijo kondenzatorjev z nevarnim PCB — Kam z odpadnimi kondenzatorji? SEMIČ — V semiški Iskri so po besedah članov kolektivnega poslovodnega organa pravočasno izvršili vse ukrepe, ki stajim jih maja lani naložili vodnogospodarska in sanitarna inšpekcija. 1. februarja pa so dokončno prenehali s proizvodnjo kondenzatorjev, pri kateri so kot impreg-nant uporabljali poliklorirane bifenile (PCB), snovi, ki so nevarno onesnažile reko Krupo. Po letu 1976, ko je postalo znano, da je PCB ekološko oporečna snov, so v Iskri začeli drugače ravnati z odpadnim PCB, saj so ga začeli voziti na uničenje v Francijo. Poleg tega pa so začeli tehnološko razvijati nove izdelke. Tako so imeli, ko je prišlo do odkritja PCB v Krupi, piralen (ki vsebuje PCB) v uporabi le še pri proizvodnji visokonapetostnih kondenzatorjev in manjšega števila motorskih kpndenzatorjev, ki so jih v Gorenjevih pralnih strojih izvažali v ZRN. Piralen so torej lani uporabljali le v petini proizvodnje tozda Energetski konde- mesecih usposobili stroje za novo proizvodnjo. Kopirajo rešitve, ki jih svet že uporablja, zavedajo pa se, da nov postopek ni najboljši. Zamenjati so ga morali v relativno kratkem času — na voljo so imeli le pol leta — pomagati pa si morajo izključno z lastnim znanjem in delom tozda Mehanski deli in naprave. Ustrezne nove opreme na domačem trgu namreč ni moč dobiti, uvožena pa bi jih veljala okrog 3 milijone mark. A le z uvoženo opremo bi lahko dosledno rešili vse probleme pri uvajanju nove tehnologije, tako pa se bodo morali za zdaj zadovoljiti le s preureditvijo štirih sistemov za impregnacijo; to seveda ni dokončna rešitev, veljala pa jiTi bo 10 do 20 milijonov dinarjev. Drugače je z motorskimi kondenzatorji, za katere so pri delu proizvodnje do februarja še uporabljali PCB, a prehod na suhe kondenzatorje ne bo pomenil posebnih stroškov. Za (Nadaljevanje na 2. str.) nzatorji, medtem ko drugi tozdi te nevarne snovi niso uporabljali. V kondenzatorjih za fluorescentne svetilke, kondenzatorjih za kompenzacijo v nizkonapetostnem omrežju ter motorskih kondenzatorjih za domači trg so v Iskri že pred tem zamenjali impregnant z nenevarnim ali pa so kondenzatorji brez izolirnega sredstva. Pri visokonapetostnih kondenzatorjih pa je nadomestitev težja, kajti enakovrednega impregnanta ni. Vsi novi impregnanti namreč gorijo, kar je osnovna težava tako pri impregnaciji kot pozneje pri kupcih, ki jih je težko prepričati, da se odločijo za tak kondenzator. To je bila osnovna ovira, da niso že prej zamenjali izolirnega sredstva, tako kot pri ostalih kondenzatorjih. Poleg tega pa tudi obstoječe naprave za impregnacijo ne ustrezajo in kljub temu, da so sedaj našli nadomestne impregnante, nimajo ustrezne linije. Proizvodnja visokonapetostnih kondenzatorjev sedaj stoji, računajo pa, da bodo v dveh REZANJE Starši, z otroki v vrtcu štejejo dni do 1. maja, ko bo začel veljati samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic,* ki predvideva nov način določanja prispevka za vrtec. Tega ne bo treba plačati tistim staršem, katerih lanski mesečni dohodek na družinskega člana ni presegel 70 odst. tako imenovane dogovorjene ravni socialne varnosti (8.354 din), vsi drugi pa bodo za vrtec dajali 35 odst. od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v lenskem letu. Po tem scenariju naj bi bilo plačila vrtca oproščenih 10.000slovenskih družin. 5.000družin iz naše republike pa bi za predšolsko varstvo svojih otrok plačevalo precej več kot doslej. Predvsem ne bo prizaneseno zlasti sredini, saj bo treba ob povprečnem lanskem mesečnem dohodku 20.000 din na družinskega člana za vrtec odšteti 7.000 din na mesec, kar je na pTimer v Novem mestu tudi ekonomska cena vrtca. Za večino slovenskih družin z majhnimi otroki bo novi način plafefteftji vrtcev nov udarec po žepu. Zavedati bi se namPeč nrnlalfpild smo dodatno obremenili predvsem mlade družine, ljudi, ki so v življenju šele startali in katerih osebni dohodki so do skrajne meje obremenjeni z odplače- vanjem poiojil za stanovanje, avto, pohištvo itd. Še več smo re na/ožili i na rame naldžiti tistim, ki so nas (gospodarsko in biološko) edini sposobni ohraniti kol narod. MARJAN BAUER I S tzii jkeifu c. iv ‘>ua‘ phiala Ljubljansko pismo Obresti so palica z dvema koncema Kakšno bo leto 1985? LJUBLJANA — Težko je napovedovati, kakšno bo leto 1985, saj je naša usoda tudi v rokah zunanjih dejavnikov, ne le nas samih. Kot kaže, bodo rezultati gospodarstva v veliki meri odvisni od preskrbljenosti industrije s surovinami in reprodukcijsikim materialom, kar pa je odvisno od dodatnih kreditov. Letos bo velika uganka tudi kmetijska proizvodnja (plana jesenske setve nismo izpolnili). Gradbeništvo je v veliki krizi in pod stalnim pritiskom, ki bo še naraščal. Investira se malo, to pa za gradbeništvo pomeni ozko oz. nikakršno tržišče. Podobno se dogaja tudi na svetovnem tržišču. Kot kaže bo standard še naprej upadal, inflacija pa se povečevala, saj smo imeli v letu 1984 zamrznitev cen, z novo zamrznitvijo pa ni mogoče računati, ker nam tuji kreditorji tega ne bodo dovolili. Zaradi inflacije bo prišlo tudi do nadaljnjega upadanja vrednosti dinarja. Če bomo nadaljevali s politiko realnih obrestnih mer in če bo gospodarstvo še naprej obremenjeno, dohodek pa omejen in manj-hen, se bodo osebni dohodki in splošna ter skupna poraba še zmanjšali. V svetu bo prišlo do zmanjšanja konjunkture, kar bo neugodno vplivalo tudi na naš izvoz. Prav tako lahko pričakujemo povečane obrestne mere na svetovnem tržišču, kar nam bo »pojedlo« velik del deviznega priliva in zmanjšalo sposobnost uvoza. Gospodarstvo močno tepejo tudi visoke obresti. Ne moremo npr. zanikati, da pozitivne obresti spodbujajo racionalnejšo, porabo in naložbe sredstev, pridobivanje lastne akumulacije, niti tega, da v nizko produktivnem gospodarstvu, kakršno je naše, lahko postanejo preveliko breme, če se z njimi prenaglimo in pretiravamo. Prav tako ni sporno, da realne obresti lahko zmanjšajo pritisk na kredite in skrajšajo čas porabe, pa tudi to ne, da bi pretirano zmanjševanje zanimanja 'za najemanje . kreditov in kopičenje neaktiviranega denarja na računih lahko povzročilo omrtvičenje gospodarske aktivnosti. Ne moremo zanikati tudi prispevka, ki ga imajo pozitivne obresti v boju proti inflaciji. Točno je tudi, da realne obresti vplivajo na varčevanje, pa tudi podatek, da skoraj dve tretjini dohodka od obresti pripisujejo zasebnim varčevalcem, ostalo pa gospodarstvu. Tako se je gospodarstvo znašlo v precepu: visoke obresti ga silijo, da se vzdrži od najemanja kreditov, lastne potrebe in težave pa, da jih najema za vsako ceno. Če k temu dodamo še visoko stopnjo inflacije, ki bi ji morale obresti slediti, jo doseči in preseči, je to dvojno breme, kajti tako visokih, astronomskih obresti gospodarstvo ne bi zmoglo. VINKO BLATNIK Grozi še ena ekološka bomba Do kdaj bo tako, se sprašujejo prebivalci okrog črnomaljskega osrednjega odlaga I i š č alodpadkov — Odpadnikondenzaton^^^ VRANOVIČl — »V Sloveniji imamo opravke sštevilnimi »neaktivirani-mi« ekološkimi bombami (eksplodirala je le ena v Beli krajini), skritimi v neurejenih, divjih odlagališčih nevarnih snovi...«je med drugim v prilogi Mladine pred štirinajstimi dnevi zapisal mag. Dušan Plut, ko je govoril o človeštvu na ekološkem razpotju in primeru onesnažene Krupe. Kaj lahko pa se zgodi, da bo eksplodirala tudi druga ekološka bomba v Beli krajini, kajti prebujati se se začeli tudi prebivalci Vranovičev in Zastave, vasi nedaleč od odlagališča črnomaljskih odpadkov, kamor so nekdaj privažali tudi odpadne Iskrine kondenzatorje. »Pred devetimi ali desetimi leti so začeli v bližini Vranovičev odlagati smeti. Rečeno je bilo, daje to smetišče le začasno, največ za dve leti. Takrat nihče, niti krajani, niso pomislili na posledice, ki jih bo prineslo to odlagališče. sicer pa nas tudi nihče vprašal ni. če se z lokacijo strinjamo ali ne,« pravijo vaščani. Verjetno bi še nekako V Iskri končali... (Nadaljevanje s 1. str.) domači trg so namreč že pet let izdelovali take kondenzatorje, tiste z impregnantom, ki vsebuje PCB, pa le za izvoz v ZRN, kjer so takšni kondenzatorji v zaprtih sistemih dovoljeni. Za izvoz v Nemčijo morajo sedaj pridobiti njihov državni znak kvalitete VDH za suhe kondenzatorje, ki so energetsko manj vzdržljivi kot prejšnji. Suhi kondenzatorji so sedaj že na preizkušnji na nemškem inštitutu, v Iskri pa pričakujejo, da bodo v kratkem zanje dobili A testni list. Marca se bodo v Iskri dokončno znebili tudi odprtih impregnantov, ki vsebujejo PCB. Francosko dovoljenje za uničenje teh snovi v njihovi državi so že dobili, čakajo le še dovoljenje Italije za prevoz snovi skoz to državo. Kako pa bo z odpadnimi kondenzatorji? Mariborski Zavod za varstvo okolja je dal predlog, da morajo deponijo v bližini semiške tovarne, kjer so od začetka proizvodnje do leta 1974 odlagali tudi nevarne odpadke, ki so vsebovali PCB, preseliti. V Iskri menijo, da je vir onesnaženosti Krupe prav to smetišče. Vendar po mnenju Geološkega zavoda, razen na območju rudnika Kanižarica in njegovem obrobju, v Beli krajini ni primerne nepropustne podlage za takšno odlagališče. Zato je semiška Iskra dala uradno vlogo črnomaljskemu komiteju za družbeni razvoj, da skupaj z republiškim komitejem poišče lokacijo za deponijo posebnih odpadkov. M. BEZEK POIMENSKO NAVAJANJE DOBRIH IN SLABIH BREŽICE — Za sejo občinskega komiteja ZKS 25. februarja so članom predložili obsežno poročilo o delovanju organov, osnovnih organizacij in članstva v obdobju od lanskega februarja do marca letos. Gradivo zelo konkretno in kritično obravnava tudi družbenoekonomske odnose in razmere v občini, zlasti nepripravljenost za povezovanje, boljšo kadrovsko sestavo, planiranje in pripravo tehtnih analiz. O tem delu poročila skoraj ni bilo razprave, pričakujejo pa velik odziv delegatov na programski konferenci. ki, bo konec marca. Na dnevnem redu ponedeljkove seje je bil tudi zaključni račun komiteja in razpravljalci so med drugim opozorili na možnost, da bi kdaj pozneje poenotili in s tem racionalizirali finančno administrativne službe družbenopolitičnih organizacij. Dokler so družbenopolitične organizacije razstresene na petih lokacijah, to skoraj ni izvedljivo, tolažijo pa se, da bo v kratkem stekla obnova sedanjega doma družbenopolitičnih organizacij, pod streho katerega bi pozneje našle prostor vse organizacije. prenašali vse nevšečnosti zaradi neurejenega smetišča, če ne bi ob vesti o s polikloriranimi bifenili (PCB) zastrupljeni Krupi spoznali, daje pravzaprav tudi bližnje odlagališče odpadkov zastrupljeno s temi nevarnimi snovmi. Na smetišču je neprestano gorelo, kajti Romi so kurili odpadne kondenzatorje ter pobirali iz njih baker in ga vozili v odpad. Smrad, ki seje zaradi tega širil, je bil včasih že neznosen, pred dvema letoma pa je prišlo celo do požara, v katerem je zgorelo okrog 4 hektare gozda. A ne le to, odpadne vode tečejo iz smetišča po cesti, potem pa je odtočni jarek speljan proti izvirom studencev. Boje se, da je s PCB onesnažena tudi Lahinja, saj odpadke odlagajo na kraškem svetu, predhod- Času primerno Kako naj bi počastili 8. marec? NOVO MESTO — Odkar so žene same začele dvigovati glas proti proslavam za 8. marec, ki imajo za kuliso na hitro spacan govor ali kulturni program, osrednja točka dneva pa je prosta zabava, dobiva mednarodni dan žena več prave vsebine. Kaj naj bi v novomeški občini obravnavali v osmomarčevskih pogovorih za okroglo mizo, tovarni, šoli ali krajevni skupnosti, o tem je Kristina Plut, predsednica sveta za proučevanje družbenoekonomskega položaja žensk, povedala: Kristina Plut: »Pozorne moramo biti zlasti pri oživljanju starih pogledov na položaj delavke — samoupravljalke in matere.« »V Sloveniji velja enotno stališče, naj bo obeleževanje 8. marca povezano z oceno doseženih rezultatov na področju družbenega in političnega položaja žensk, hkrati pa izhodišče za akcijo, v kateri bomo hitreje razreševali pereča družbena vprašanja, ki zadevajo položaj delavke, samoupravljalke in matere. V teh pogovorih naj bi pregledali možnosti za hitrejše zaposlovanje žensk, predvsem mladih, ki prvič iščejo delo, ocenili bi lahko dejavnost aktivov kmečkih žensk in položaj žensk v obrti. Pogovoriti pa bi se morali tudi o družbeni skrbi za razbremenjevanje družine. V posameznih okoljih naj bi se poglabljali v tista področja, ki so zanje najbolj pereča in aktualna.« R. B. ne analize tal pa prav zaradi začasnega značaja smetišča niso bile opravljene. Zato so lansko jesen tamkajšnji krajani dali na seji zborov občinske skupščine pobudo za analizo Lahinje in bližnje okolice. Ne samo da sev nekaj mesecih ni nič premaknilo, ampak krajani niso na pobudo dobili niti odgovora. Res je, da okrog 140 ljudi v Vrano-vičih in Zastavi Lahinje ne uporablja več, ker je že tako onesnažena, da predstavlja le še kanal za črnomaljsko kanalizacijo, ki se izteka vanjo brez kakršnih koli čistilnih naprav, vendar jim ni vseeno za svoje okolje. Še najbolj pa jih boli to, da vsako leto nasedajo praznim obljubam, da bo prihodnje leto konec z odlaganjem smeti v njihovi bližini. »To smetišče • Čeprav je bilo rečeno, da bodo v okviru sanacije Krupe sanirali tudi vranoviško smetišče, tamkajšnji prebivalci še vedno čakajo na izpolnjeno obljubo, na odgovor na delegatsko vprašanje. Ob tem pa se poraja nešteto vprašanj, med drugimi tudi, do kdaj bodo odgovorni še preizkušali njihovo potrpežljivost. glede sanitarnih in požarnovarstvenih predpisov že najmanj pet let ni uporabno. Smeti so nastale nekaj kvadratnih kilometrov okrog. Tako rekoč čez smetišče vodi pot v Zastavo, ki je večkrat zato, ker je zasuta s smetmi, neprehodna,« se jezijo krajani. M.BEZEK r N I S I S I N I I s I s > I s I s I s I s I s I > I s I s IZ ZKS JIH VEC IZTOPI, KOT SE JIH VČLANI BREŽICE — V občini se sestava članstva ne dopolnjuje tako, kot si to organizacije želijo in zamišljajo. Predvsem vstopa v Zvezo komunistov premalo mladih, premalo delavcev iz proizvodnje in premalo kmetov. Lani so na novo sprejeli 17 članov, štiri so izključili, 12 črtali, 17 pa jih je izstopilo. V občinskem komiteju so mnenja, da se osnovne organizacije premalo poglabljajo v razloge za izstop in da se prehitro zadovoljijo z utemeljitvijo prizadetih članov. Ti prave razloge pogosto zamolčijo. Tako na primer 'zapušča vrste ZK veliko upokojenih starešin, na vprašanje, zakaj, pa ni zadovoljivega odgovora. Obrt napreduje, a prepočasi Franc Šetinc in Jože Knez na obisku pri novomeških obrtnikih — Obširno o vprašanjih obrti, a brez prisotnosti odgovornih z občine in IS_ NOVO MESTO — V začetku tega meseca sta novomeško Obrtno združenje obiskala predsednik in podpredsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc in Jože Knez. S predstavniki združenja sta se pogovarjala o problemih obrtnikov. Iz časopisa Naše glasilo, ki je po pogovoru objavilo obširen intervju, povzemamo nekaj misli in izjav. »Pri nas radi pozabljamo, da je obrt rama ekonomske stabilizacije. Še bolj organsko povezana s celotnim gospodarskim in družbenim razvojem, da ima nerazvitost drobnega gospodarstva velike posledice za naš razvoj, posebej še v Sloveniji, kjer imamo že precej razvit standard in bi morali zato imeti bolj razvito drobno gospodarstvo,« je med drugim dejal Franc Šetinc. S tem imajo dobre izkušnje v razvitem svetu, kjer v zadnjem času razvoj poteka celo v smeri razvoja majhnih gospodarskih enot v nasprotju z dosedanjo prakso koncentracije zmogljivosti in kapitala. Šetinc je priznal, da je pri nas za razmah obrti ovira tudi miselnost oziroma dogma, da se z razvojem drobnega gospodarstva porajajo kapitalistični družbeni odnosi. Seveda se je potrebno s tako miselnostjo spopasti, kar med drugim ugotavljajo tudi temelji dolgoročnega prog- kot ta miselnost pa je ovira za razvoj obrti tudi obramba monopolnih položajev na trgu, kjer bi obrtniki s svojo prilagodljivostjo hitro razkrinkali nesposobnost in lagodnost. Drobno gospodarstvo je po Šetinčevem mnenju potrebno spodbujati s konkretni- • Nanizali smo samo nekaj misli iz obširnega pogovora med novomeškimi obrtniki in obema vodilnima predstavnikoma SZDL. Zal pa na razgovoru ni bilo predstavnikov novomeške občine (izvršnega sveta ali komiteja za gospodarstvo) niti predstavnikov občinske konference SZDL. Tako je ta obisk, kije bil za obrtnike vsekakor pomemben, ostal več ali manj na interni, da ne rečemo zasebni, ravni. Škoda. PONESREČEN POSVET SEVNICA — Potrošniški svet pri tukajšnji krajevni skupnosti je za ponedeljek zvečer sklical razširjen sestanek, na katerem je sodnica Ždenka Vresk pojasnila vlogo teh organov. Udeleženci, med njimi tudi predsedniki in tajniki krajevnih skupnosti, so potrpežljivo poslušali bolj načelno pojasnjevanje, potem pa se je razvil običajen »ping-pong« na sevniške razmere v trgovini. Proti temu seje slednjič brez dlake na jeziku oglasil tajnik bučenske krajevne skupnosti, rekoč, da zgolj z mlatenjem sevniške slame kradejo bogu čas, sebi pa denar. Še bolj ogorčen je bil Nace Strmole iz Tržišča, ki je dejal, da se bodo morali kratkomalo odcepiti od občine, če ne bodo prenehali vznemirjati ljudi z neumestnimi predlogi. Mislil je kajpak na reorganizacijo šolstva. Predsednik tržiškega sveta potrošnikov Mirko Plantarič je podobno kot lani na posvetu v Krškem razvil misel, da je najboljši potrošniški svet konkurenca v trgovini. Predsednik šentjanške krajevne skupnosti pa je pojasnil, kako tam delajo brez potrošniškega sveta, morebitne zagate trgovine uredi bodisi sam ali pa tajnica krajevne skupnosti. NASA ANKETA Mraz spraznil drvarnice Letošnja zima nam je kar pošteno pokazala zobe. Temperature so sc precejkrat spustile tako nizko, kot že leta nismo bili navajeni. To je povzročilo seveda obilo nevšečnosti. Delavci so zamujali na delo. ker avtobusi kljub vsem prizadevanjem šoferjev niso vozili po voznem redu. V najhujšem je odpovedala celo dobra stara železnica. Zmrzovalo je sadje in zelenjava, mraz in zmrzali so preprečili celo normalno preskrbo z mineralno vodo. Malo hujša posledica letošnje zime so po velikosti škode zamrznjene in popokane cevi, radiatorji itd. Huda zima pa je povzročila prave katastrofe tudi v drvarnicah in družinskih proračunih. Večina je že doslej pokurila toliko kurjave kot sicer vso sezono, pa še jim ni bilo tako toplo... CIRILA MIŠICA, administratorka v črnomaljski kmetijski zadrugi: »Na začetku zime smo imeli 20 kubikov drv in dobre 4 tone premoga. Sedaj imamo kuriva le še za tri tedne. Očitno ga bomo morali pred koncem zime dokupiti, pretekla leta pa nam je premoga in drv še ostalo. Za kurjavo smo dali okrog 9 starih milijonov, če ne štejem stroškov za prevoz in lastnega dela pri žaganju in pospravljanju. Če bi morali takšno vsoto odšteti za kurjavo stanovalci v blokih, bi bil že revolt.« SILVO ŠTRBENAC, šofer iz Metlike: »V bloku smo s kurjavo preskrbljeni, za tri bloke skupaj imamo kurilnico, kjer kurijo na premog iz Kanižarice. Stanovalci s tem. ali bo kurjave dovolj ali ne. nimamo nobenih skrbi. Za ogrevanje dvosobnega stanovanja plačam 4.600 dinarjev na mesec, kar ni pretirano, zlasti ker ne s kurjavo ne z nabavo premoga nimamo nobenih skrbi. Vstanemo v toplem, dortjov pridemo na toplo. To je res prednost bivanja v bloku.« DARINKA SMRKE, tajnica stanovanjske skupnosti Novo mesto: »Letošnja zima bo prišla v zgodovino gotovo kot ena najbolj mrzlih. Marsikje je zmanjkalo kurjave. V naših stanovanjskih soseskah so imeli težave predvsem tam. kjer kurijo s premogom. Mnogi so ostali brez zalog, eno naselje pa je v najhujši zimi ostalo brez ogrevanja. Težave smo reševali na vse načine, celo tako, da smo za soseko Slevka Gruma naprosili rudarje iz Kanižarice, da so v nedeljo nakopali kamion premoga in tako rešili ogrevanje za dva dni. Ogrevanje pa stane od 70 do 140 din za 1 m2.« FRANC LAVRIHA, črpalkar iz Trebnjega: »Letošnja zima ne bo za nikogar poceni. Porabil sem 15 metrov drv in 3 tone premoga. Ker sem se ustrašil mraza, sem kupil še 15 metrov drv. Ponavadi pa. mi je ostalo nekaj drv za prihodnjo zimo. V garaži sta mi zamrznila tudi dva radiatorja. Če bi bile vse zime take, bi se nam slabo pisalo, še posebej, ker je kurjava razmeroma draga, brez nje pa ni mogoče.i Naša oblast je sposobna marsikaj rešiti, ta zima pa ji je ušla z vajeti!« MARTA PODLOGAR, trgovka iz Kočevja: »V naši trgovini smo bili mesec in pol brez kurjave, ker se s hišnim svetom ni dalo zmeniti za ceno. Zadeva še ni rešena, ogrevamo pa se s termoakumulacijsko pečjo. Medtem je počil radiator, ker niso spustili vode. Vse je tako drago, posebno kurjava, da sploh ne bi mogli več živeti, če mož ne bi še honorarno zaslužil. Za nameček nam je v kleti zmrznil krompir.« ANA PETELIN, invalidska upokojenka iz Ribnice: »Pokojnine z varstvenim dodatkom in dodatkom za tujo pomoč dobivam 17.500 din. Ko odštejem dodatek za tujo pomoč in obrok za centralno kurjavo, mi ostane še okoli lO.OOOdin. Težko rinem iz meseca v mesec, saj je vse drago-Pravzaprav niti ne bi šlo več, če ne bi nekaj zaslužila s pletenjem. Rada bi si kupila štedilnik na drva, pa ni denarja. Krompir v kleti sem pokrila, a je kljub temu zmrznil« JOŽE DEBENC iz krmeljske Metalne: »Letošnji zimi res ni ne konca ne kraja. Dosti ljudi tarna, da jim pohaja kurjava. Sam si ne morem privoščiti drugega kot domače vire. predvsem drva, za dodatek pa tono premoga. Na srečo sem si jih pravočasno pripravil dovolj. Ob takem mrazu res ni prijetno zmrzovati.« mi ukrepi in manj z razpravami o taki ali drugačni miselnosti. Razvoj obrti bi namreč odkril nekatere doslej še zakrite rezerve, ki so med drugim tudi v tem. da bi v njej lahko dobilo delo več ljudi. Poudaril je tudi, da bi morala biti davčna politika dolgoročna. Namesto da obrtnike obremenjuje, bi jih morala spodbujali, to pa bi. dolgoročno gledano, pripomoglo tudi k polnejšim občinskim blagajnam. Sicer pa v obrti ni vse črno, kakor se zdi. Mnoge delovne organizacije so že vzpostavile kooperantske odnose z obrtniki, čeprav je tudi res. da se obrt razvija prepočasi. Jože Knez je ocenil, da je Obrtno združenje opozorilo na vrsto perečih vprašanj, ki tarejo obrtnike. Dejal je, da bi v okviru Socialistične zveze lahko organizirali problemsko konte-renco o razvoju drobnega gospodarstva. Tudi za novomeško občino je namreč značilno, da razvoj obrti zaostaja za razvojem industrije in naraščajoči mi potrebami po storitvah in obrtniških izdelkih. J. S. JOŽICA PIRC, delavka Novolesovega tozda Bor Krško: »Doslej smo to zimo pO" rabili za ogrevanje naše hiše 3 tone premoga in 4 kubike drv. Lani smo porabili skupaj 5 ton premoga- in 10 kubikov drv. Letos bomo pokurili morda le za malenkost več. Računam, da nas ogrevanje ne bo stalo veliko preko 6 starih milijonov. Ob tem se mi niti ne zdi, da bi nas kaj bolj zeblo kot lani.« MIRA DAVIDOVIČ, uslužbenka iz Brežic: »Za kurjavo gre velik del družinskega proračuna. Za tri odrasle družinske Člane smo do zdaj plačali 51.120 din. V nekaj zelo mrzlih dneh pa smo zaradi praznih cistern za gorivo greli stanovanje z elektriko. Kurjavo plačujemo tudi za hčerkino sobo, ki študira v Ljubljani, in sicer 18.000 din na leto. Mislim, da bi lahko pri ogrevanju več prihranili, če bi vsi stanovalci bolj varčevali.« kmetijstvo kranjca« ni dovolj niti v Be- zato, . leto,« , n v mcii. ivicuimic ci ume, I . eSa v'na metliške Vinske kleti, bo izteki J' 7 rosejem se bo morda Klo, primanjkovalo pa bo tudi cvička. SADJARSKI TEČAJ NOVO MESTO — Kdor se za-lma za sadjarstvo in se želi naučiti Praktičnih sadjarskih opravil, naj e Prijavi na tečaj o vzgoji in rezi . .nega drevja, ki ga bosta orga-^•zirala novomeška kmetijska zad-nga in Kmetijski šolski center . rm- Prijave sprejemajo pri pospe-e'alni službi zadruge do 8. marca. A • • \s oejm/sca NOVO MESTO — Na Ponedeljkovem sejmu so kmetje Prodajali 225 pujskov, od tega Inn s,ar‘b 7 do 10 tednov, in . ”, starih 10 do 12 tednov, astnilta je menjalo 145 živali, ena je bila taka kot že nekaj Ponedeljkov doslej. Mlajši puj-so bili p() 6.000 do 7.500 din, starejši pa po 7.500 do 9.000 BREŽICE — Na sobotni leni so reici pripeljali 230 Ptjsko rejci v, starih do 3 mesece, in 8 • _ > * * ■■■ uo «' ii i vrv vv , in u E«-- starih nad 3 mesece. s! Eastnika je menjalo 178 prvih in rugih živali. Za mlajše je bilo 220 Hiteti 300, za starejše pa “in za kilogram žive teže. Raketna ali letalska obramba? Obramba naj bo predvsem enotna — Konec polemike o načinu boja s točo? SEVNICA — Seja skupščine obrambe pred točo osrednje in severovzhodne Slovenije, ki je bila 21. februarja, je v marsičem izzvenela v predavanja prvega moža naše strokovne službe, sodelavca Hidrometeorološkega zavoda inž. Andreja Kranjca, o prednostih posamezne vrste obrambe. _Pjgmalo vina Zaradi slabeletine močno P^anjkuje »Belokranjca« vina’ErL;I!CA ^ ^'ljubljenegabelega ■n d »Belokr,.....................- 1 krajini. roda-vodja Nemanič. klet 7 amoT 8a metliška Vinska . aJe največ, kaj šele na drugi stra-°rjancev in drugje po Sloveniji. Dri7Ma,di lanske siabe letine je klet vina ,a amo 1.700 hektolitrov tega hektn^0 £oprej pa 8aie bilo kar 5.400 na , V' ”, se seveda mora poznati iam rgU' i1' Belokranjca ne^ S' a!tlPak delimo,« pravi »7a*JV kleti mae- j toii^lte,nih vin ie Pač lahk° sam° vino°’ ^0t zraste.« Tako se je z narau in|k' 'n v*narji poigrala tudi |,j| a' kan>. ko je bilo vina dovolj, so nKi:.Cene zamrznjene, sedaj se cene Premalo0 svobodno’ Je Pa vina raJako sedaj metliška klet »Belok-nnJCa'' .daJe samo za Belo krajino in .onješki konec ter za tistih nekaj r,u ,)b vinotočev in bifejev v dru-k|ajih. »Tako po malo ga dajemo ker bi ga radi delili skozi celo Delegati so obravnavali poročilo Milana Kneževiča, predsednika komiteja za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, o izvajanju zakona obrambe pred točo v Sloveniji v minulem letu in ostala gradiva. Po pričakovanju se je spet razvila razprava, ali naj bi dali prednost letalski ali raketni obrambi, kije že lani polnila nekatere časopise. Inž. Kranjc je umirjeno nizal argumente, zakaj bi bilo, denimo, škoda »utišati« strelec raket v nekaterih kvadrantih branjenega območja. »Nevihtni oblaki so močno nepredvidljivi. Ni vedno dovolj minuta ali dve, da bi se letalo lahko vedno neposredno umaknilo iz ogroženega območja. Povelje za streljanje se lahko da šele, ko je to V stilu westerna Zmeda na sejmišču NOVO MESTO — Prava prometna zmeda, kije ni uspelo rešiti niti delavcem milice, je v ponedeljek zjutraj nastala zaradi novega sejmišča na Grabnu. Avtomobili in vozovi s prašički so dobesedno zaprli dovoz od novega mostu do odkupne postaje v razdalji 700 m, tako da stanovalci iz vasi Krka zjutraj niso mogli s svojimi vozili na delo. Kdo drug kot kmetje so bili tarča-napada in žaljivk in ni dosti manjkalo, da nismo bili priča pravemu dolenjskemu westernu. Kmetje so za nastalo zmedo še najmanj krivi, pravega krivca pa tako rekoč še ni. Sejmišče na Cika-vi se je moralo čez noč umakniti gradbenim barakam Vodnogospodarske skupnosti. Kmetijska zadruga Krka se je s svojo odkupno postajo za govedi in teleta preselila na Graben, z njo pa se je preselilo tudi sejmišče. Prvi ponedeljek v februarju še ni bilo težav, saj seje sezona s pujski pričela šele ta ponedeljek, ko je na omenjeni cesti prišlo do »infarkta«. Vozla v ponedeljek zjutraj ni bilo mogoče rešiti, kakšna pa bo usoda naslednjega sejma, smo povpraševali Daneta Mikca, odgovornega za odkup in kooperacijo pri TZO novomeške Kmetijske zadruge. Odgovoril je: »Problem sejmišča v Novem mestu je mnogo starejši in sega tja v leto 1979. Tedaj smo imeli že vse pripravljeno za novo odkupno postajo in sejmišče na Muhaberu. Zahje tedaj ostalo le pri načrtih. Sejmišče na Grabnu bo trajnejša rešitev. Toda pri urejanju prostora nas je prehitela zima in na selitev nismo bili pripravljeni. Novi prostor— nameravamo ga urediti v najkrajšem času, če bo dovoljevalo vreme — bo velik 1 ha in bo za centralnim skladiščem. Tam bo tudi nakladalna rampa, tehtnica, prostor za uradne osebe in sanitarije. Takšno urejeno sejmišče naj bi bilo pripravljeno sredi marca, naslednji ponedeljek pa bomo s svojo službo poizkušali narediti čimveč., da do takšne zmede in zapore ceste ne bo več prišlo.« 'J, PAVLIN Kmetijski S folijo prej do solate čefiPrva spomladanska solata je dragocenost, posebno če je z doma-dan V.rta' m zgodneje zraste, tem bolje. Pozna se tako rekoč vsak ni|j ’ Zato n' čudno, da vrtičkarji poskušajo vse, da bi vsaj malo uka-rjta1laravo. Ponekod se vrtovi kar belijo od tunelov (s plastiko prek-, kar , enih locnjev), pod katerimi je topleje kot pod milim nebom, Pdadi rasti seveda prija. (]jaP°'j kot tunele, ki zahtevajo dosti ročnega dela, postavljanja ogro-f0lj ln Prezračevanja, zdaj stroka priporoča uporabo perforirane Zna • omo8°ča 1 do 3 tedne ranejšo »žetev«. Folija je že dlje časa ras(n Pripomoček v vrtnarstvu pa tudi poljedelstvu, saj pospešuje nas’Zadržuje toploto in vlago, ovira rast plevelov (če je temna) in Ploh ugodno učinkuje na rodovitnost in godnost zemlje. To kU| “ s° potrdili tudi večletni poskusi sodelavcev biotehniške fa-f0|j-ete iz Ljubljane, ki so testirali uspešnost uporabe perforirane napotPr' Pr'delovanju vrtnin in prišli do nekaterih dobrih praktičnih d0 „ „lako se je izkazala za primerno polietilenska folija v debelini 0,03 nar ,vi mm’ k'j° izdeluje tovarna Poligalant — Plastik po predhodnem s,al° i U ^Prek zadruge na primer). Ko so bili ti podatki objavljeni, je je p! ..dinarjev en kv. meter, zdrži pa dve do tri vegetacije. Vsekakor Pfjpl^Tja in boljša od doslej bolj znane polivinilkloridne folije, ki je ne rira.° dob' kupec balo ali svitek folije iz. tovarne, jo mora sam perfo-ra .!’ t0 je narediti želeno število luknjic, skozi katere bodo rastle Sa lne- To se najlažje naredi z električnim vrtalnim strojem še na odvem sv‘tku. Luknjice naj imajo premer I cm, njih število pa je rat lsno °d vrtnine, kateri je folija namenjena. 500 luknjic na kvad-bjm 1 meler, kolikor je priporočljivo za vzgojo krhkolistne solate, do-nar °m zavrtarno v razdalji 4 cm x 5 cm. Folija mora biti položena Prin . vendar ne preohlapno, robovi pa zasuti z zemljo. Poročene so vsaj tri metre široke gredice. Koliko časa naj bo folija Posevku, pa je odvisno od posamezne vrtnine. Inž. M. L. J letalo najmanj 10 km stran. Dvoje sistemov je za en center prehud zalogaj, menda nočete tvegati, da kakšno letalo sestrelimo,« je pojasnjeval. i Andrej Kranjc: »Nismo imeli možnosti, da bi se lahko lotili raziskovalnega dela, temveč je morala biti obramba od vsega začetka operativna.« Zanimivo je, da letalci, npr. mariborski, nočejo niti slišati, da bi samostojno branili območje, kjer ni mreže strelcev raket. Tako so jim ponudili obrambo Prekmurja. Naša letala imajo po dogovoru prosto pot za obrambo v sosednji Avstriji, ker tamkaj po državni pogodbi nesmejo uporabljati raket. Andrej Kranjc zavrača tudi pripombe, da seje letalski sistem obrambe obnesel v ZDA. Tam uporabljajo za to posebna letala vojaških zmogljivosti, vseeno pa se je takšna • Letalci naj bi tudi letos branili obmejni pas in po potrebi šli nad nevarne oblake celo nad Avstrijo, predvsem pa naj bi branili območje občine Mozirje, kjer ni raketne obrambe. obramba izkazala za nesposobno nad izraelskimi kibuci. Naši meteorologi ne zavračajo pomoči letalcev pri merjenju temperatur v višinah. To bi lahko koristno uporabili pri gospodarnejši uporabi raket, saj zagrebški radiosondažni center daje podatke o temperaturah v zračnih plasteh le opolnoči. Letalci bi to nalogo lahko opravili v dveurnih razmikih. Na koncu velja spomniti, daje lani, v hudo nevihtnem letu, predvsem raketna obramba obranila najvitalnejša slovenska kmetijska območja. Prav z vzornim sodelovanjem vseh so vedno našli denar, učinkovito terjali od črnogorskega proizvajalca raket večjo kakovost, letos pa bodo izpopolnili tudi nekatere luknje v mreži strelcev. A. ŽELEZNIK Nič več le volja posameznika V črnomaljsko kmetijstvo bodo letos vložili okrog 70 milijonov dinarjev interventnih sredstev ČRNOMELJ — V črnomaljski kmetijski zadrugi računajo, da bodo letos v občinskem samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane razpolagali z okrog 44 milijoni in pol dinarjev iz občinskih virov, 25 milijonov dinarjev pa bo primaknil republiški interventni sklad. • Kot je povedal vodja TZO Kooperacija Niko Požek, so, kljub temu da je namen interventnih sredstev pospeševanje proizvodnje hrane, še vedno preveč odvisni od volje in možnosti posameznega kmeta, ne pa od sposobnosti kmetije za proizvodnjo tržnih presežkov. Prav zaradi tega bo na podlagi pogodb med kmetijsko zadrugo in kmeti zadruga letos prisiljena poleg preverjanja izpolnjevanja pogodb sankcionirati tiste kmete, ki svojih obveznosti neupravičeno ne bodo izpolnili. V občini so sprejeli republiški program pospeševanja, v okviru katerega bodo vložili v živinorejo 33,4 milijona, v poljedelstvo dobre 4 milijone, za us- posabljanje okrog 40 hektarov višinskih pašnikov na Toplem vrhu 240 tisoč in v pospeševalno službo 5 milijonov dinarjev. V živinoreji bo največ sredstev (13 milijonov dinarjev) namenjenih premijam za organizirano pitanje telet za klavnico, in sicer za 300 tisoč kilogramov mesa. Milijon dinarjev manj pa bodo namenili premijam za mleko (3 din za liter), ki naj bi ga v letošnjem letu namolzli 4,6 milijona litrov. V poljedelski proizvodnji pa bodo regresirali predvsem semena pšenice, koruze, krompirja, Poleg teh združenih občinskih in republiških sredstev je občinski interventni sklad sprejel poseben program za porabo preostalega dela denarja, ki se zbira v občinskem skladu. Od tega bodo največ porabili za živinorejo, in sicer slabih 10 milijonov dinarjev, v tem sklopu pa kar 4 milijone za opremljanje, posodabljanje in gradnjo zbiralnic mleka. B. M. EN HRIBČEK BOM KtlPIL~. Ureja: Tit Doberšek Roše vino Slovenski zakon o vinu pravi, da je rose rdečkarsto vino. Po pravilniku o kakovosti vina, ki velja za SFRJ, so rdečkasta vina lahko bledo rožnata, svetlo rožnata, (rožnata = rose), svetlo rdeča vina itd. Isti pravilnik omogoča« označiti vino na etiketi poleg napisa v enem izmed jezikov narodov Jugoslavije tudi v tujih jezikih, zatorej smo sprejel francosko vino ROSE. ■ V zadružni kleti v Metliki smo iskali in razmišljali o možnostih, ki so nam dane preko osnovne surovine belokranjskih sort grozdja, da ponudimo trgu nekaj novega, zanimivega. Ugotavljali smo, da je moda rdečih vin, ki je bila vladala v letih 1960 do 1970, ko so Belokranjci na veliko obnavljali nove vinograde, vplivala na sortni sestav vinske trte. Na nesrečo je bilo zasajen preveč žametne črnine, ki daje alkoholno lažje rdeče vino in nima zadosti barvil za metliško črnino. Obstajala je nevarnost, da bo s preveč žametovke padla kvaliteta metliške črnine in da bo to priljubljeno vino po izgledu in okusu bliže lažjim rdečim vinom kot pa klasičnim »črninam«. Pri proučevanju francoskih vin^ nam je pritegnilo pozornost vino rose. Zavedali smo se, da slovenski trg ne pozna takega bledo ali svetlo rožnatega vina, kot je francoski rose, zato odločitev ni bila lahka. Predvidevali smo, da je grozdje rdečih sort žametovke in modre frankinje primerno za predelavo, vino rose, nismo pa bili prepričani, da bo to vino šlo v prodajo. Da bi z imenom pritegnili vsaj tuje turiste, smo se odločili, da ime rose obdržimo. Tehnologija predelave vina rose Surovina. Grozdje rdečih sort. Zanimivo je, da predelujemo belokranjski rose iz grozdja istih sort, žametovke in modre frankinje, kot metliško črnino. Razlika je samo v tem, da je razmerje med obeme sortama pri roseju v korist žametovke in pri metliški črnini v korist modre frankinje. Enaka surovina in dve tako različni vini po videzu in okusu je dokaz, da je zelo pomembna tehnologija predelave grozdja ter vrenja mošta in hranjenje vina. Tehnologja predelave grozdja se začne s trgatvijo. Obiranje gorz-dja mora biti skrbno, odstranjevati moramo gnile jagode in preprečiti vsako mehanično poškodbo grozdja. Sok iz poškodovanega grozdja je zelo občutljiv za zrak. Stik z zrakom siromaši najfinejše aromatične snovi v moštu, ki dajejo roseju največjo privlačnost. S hitrim transportom zdravega grozdja v vinsko klet • NOVO MESTO —Društvo vinogradnikov Dolenjske, podružnica Trška gora in Podgorje, vabi na strokovni prikaz rezanja vinske trte, ki bo 2. marca ob 10. uri v vinogradu Tovarne zdravil Krka na Trški gori. Rez bo demonstriral inž. Jože Maljevič iz Metlike. očuvamo kvaliteto, enako s hitrim postopkom predelave tega grozdja. Vsaka minuta, ki jo pridobimo s pospešenim postopkom robkanja in stiskanja grozdja, pomeni boljšo kvaliteto vina rose. Med robkanjem in stiskanjem grozdja se iz jagodnih kožic izluži nekaj barvnih snovi, ki dejajo vinu rožnato barvo. Rdeča vina vrejo na jagodnih kožicah, zato so bolj .obarvana. Za rose ni potrebna fermentacija na jagodnih kožicah. Od stiskalnice do vinske posode se mošt prečrpava brezzračno, najboljša je mohnočrpalka. V vinski posodi smo zamenjali zrak s plinom C02, da preprečimo oksidacijo. Mošt je nujno razsluziti. Po razsluzenju ga cepimo z odbranimi vinskimi kvasnicami in skrbimo, da je vrelna temperatura v razponu 16 do 20°C. Višja vrelna temperatura povzroči razpadanje aromatičnih snovi in nastanek vrelnih produktov (alfaketoglu-tarna in piroogljikova kislina), ki v povečani količini spremenijo zaželeni karakter roseja. Mag. JULIJ NEMANIČ METLIKA (Nadaljevanje prihodnjič) ZMAGALI SO MLADI ARTIČANI IN PIŠEČANI PIŠECE — Na sobotnem kvizu mladih iz kmetijstva so tekmovale ekipe mladih zadružnikov iz Kapel, Dobove, Globokega, Pisec in Artič, ki se jim je letos pridružila tudi ekipa ljubljanske Grude iz Globokega. Mladi zadružniki so se na tekmovanje zelo dobro pripravili. Tokrat se je prvič pripetilo, da je zmanjkalo dodatnih vprašanj, zato si prvo mesto delijo Artičani in Pi-šečani. Za njimi seje uvrstila ekipa Globokega. Krajani so za to prireditev pokazali izredno zanimanje. Napolnili so dvorano, toliko obiska pa so imeli samo še v Artičah na regijskem tekmovanju. Zmagovalci se bodo že to soboto pomerili z najboljšimi ekipami iz sevniške in krške občine. Tekmovanje bo v Leskovcu. Dvotirnost je za kmeta dražja Temeljne organizacije kooperantov naj imajo celotno zavarovanje za kmeta — V Posavju premalo družbenih sredstev za zavarovanje posevkov in živine? KRŠKO — »Ne more biti večje tržne proizvodnje, ki ne bi bila zavarovana. Da bo prevladal ekonomski interes, bo kljub temu potrebno še veliko osveščanja, pospeševanja. Družbeno organizirana rastlinska proizvodnja jabolk, pšenice, ribeza in grozdja, je dokaj dobro zavarovana, koruza skoraj nič, krompir pa sploh ni zavarovan,« poudarja Alojz Florjančič, predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja. Za kmeta bi bilo očutno ceneje, če bi imele temeljne organizacije koope- nega odbora MGZ Posavja so menili, da so službe, ki-se ukvarjajo s pridelavo, premalo storile ne le za zavarovanje posevkov, temveč tudi živine. V sevniški občini imajo zavarovanih že okrog 800 glav plemenske živine, kar je spodbudno za začetek. Kooperacijske službe bi lahko imele za združenega kmeta zavarovanje za poljščine in živino, kar bi v praksi pomenilo, da bi vso živino, ki jo ima zavarovano območna zavarovalna skupnost Triglav v Krškem, »prepisali« kmetijski organizaciji. S tem pa seveda pri »Triglavu« niso navdušeni! Podobne razprave se ponavljajo iz leta v leto, a nič se ne spremeni, čeprav so že nekatere številke dovolj zgovorne, da bi se moralo. p pERC ‘•v _ . . . II Alojz Florjančič rantov celotno zavarovanje za združenega kmeta. Zdaj je premalo družbenih sredstev, ki bi jih lahko us-: merili v to zavarovanje kmetijskih posevkov v organizirani pridelavi. Še več, na nedavni razširjeni seji omenje- VEČ ZNANJA ZA BOLJŠO HRANO — V nedeljo je bil v Šentjerneju občinski kviz »Mladi in kmetijstvo«, na katerem je med osmimi tričlanskimi ekipami mladih zadružnikov največ strokovnega znanja pokazalo zastopstvo TZO Novo mesto v postavi: Bernarda Nagelj, Igor Ravbar in Renata Mesojedec (na sliki). Skupaj z ekipo Škocjana bodo nastopili na regijskem kvizu, ki bo v soboto, 2. marca, v Trebnjem, republiški kviz pa bo kasneje v Sevnici. (Foto: J. Pavlin) Kmet kot žrtev vodovoda Ne sme gnojiti nad zajetjem vode PODGORICA — Ivanu Andrejčiču, kmetu z roba velike sevniške krajevne skupnosti, je naposled prekipelo. S skrbno drobno pisavo je spravil na papir svoje težave in jih sporočil temeljni organizaciji za kooperacijo pri sevniškem kombinatu. Andrejčičeva kmetija leži namreč nad zajetjem že tako po svoje problematičnega sevniškega vodovoda in zaradi bližine vode kmečke zemlje ne sme gojiti. Težave so nastale že, ko so Andre-jčičevi prvič pognojil, zdaj pa kaže, da je prepoved dokončna. Kaj pomeni to za kmetijo, si lahko vsakdo misli. Andrejčičeve je veljalo nemalo truda in denarja, da so kupili traktor in druge stroje. V tistem kraju njega dni ni bilo ne elektrike ne poštnih poti. Odplačevati morajo še posojilo za nov hlev, kupili pa so tudi sod za raz-važanje gnojevke. Toda čemu naj zdaj vse to služi? Vodovod, umetna gnojila in sod za gnojevko gotovo ne gredo skupaj. To razumejo tudi Andrejčiče-vi. Zato skrbni gospodar Ivan predlaga rešitev: »Pri volji sem to zemljo pustiti, samo če mi priskr- bijo drugo. Na slabše, razumljivo, ne bi šel rad,« pove skrušeno, kot da se v mislih že poslavlja od svojih njiv, travnikov in sadnih dreves, ki so njegova velika ljubezen. Pošteno bi bilo, ko bi sevniška krajevna skupnost in Komunala s prizadetim kmetom našli za vse sprejemljivo rešitev. A. ŽELEZNIK Ivan Andrejčič: »Naša kmetija je bila 20 let brez gospodarja, zdaj, ko sva z ženo že mislila, da smo na konju, je prišel ta zaplet.« IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN G Peč je le od danes do V novomeški Pekariji možnost za predčasno prenehanje ukrepov družbenega varstva, ker so razmere znatno boljše — Nujna pa je obnova pekarne NOVO MESTO — Občinska komisija za družbeni nadzor iri strokovna komisija Žita Ljubljana sta pripravili poročili o uresničevanju ukrepov družbenega varstva v novomeški Pekariji, izrečenega maja lani, obravnaval pa jih je izvršni svet občinske skupščine. Skupna ugotovitev: veliko boljši so zdaj medsebojni odnosi, boljša oskrba s kruhom, večja izbira in boljša kvaliteta kruha. Ni pa še vse urejeno. V vseh ocenah stanja je zapisana ugotovitev, da je začasni poslovodni organ — v tem primeru Dragica Galič — uspešno opravljala svoje delo. Poleg kadrovskih izpopolnitev in posebne skrbi za večjo kvalifikacijo zaposlenih je prišlo tudi do reorganizacije poslovanja v vseh treh delovnih enotah, najpomembnejše pa je, da so se odnosi med enotami normalizirali, kar je bilo poprej posebno problematično na relaciji Novo mesto — Črnomelj. Nepravilnosti v delovnem in tehnološkem procesu pa še niso v celoti odpravljene, predvsem zaradi razstarele in neprimerne pekarne Novo mesto in pomanjkanja skladiščnih prostorov v črnomaljski pekarni. Predvsem bo potrebno v novomeški pekarni zagotoviti rekonstrukcijo; stroški so ocenjeni na 189 milijonov dinarjev. V izvršnem svetu so ocenili, da obstajajo možnosti za predčasno ukinitev družbenega varstva, Žito Ljubljana pa bi moral pripraviti kompleten elaborat za investicijo v novomeški pekarni, zastavljeno Tudi nakup v izletniškem programu V Betini trgovini METLIKA — Tri leta je tega, kar se je Betina industrijska prodajalna preselila iz bivših tesnih prostdroV v riove v prenovljeni hiši zunaj tovarniške ograje. V starih prostorih, ko je bila trgovina odprta le dopoldne, so delale samo tri prodajalke, sedaj, ko je trgovina odprta od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, pa jih je šest, poleti, ko je največ dela, pa dobijo še kakšno v pomoč. Nada Mužar dela v Betini trgovini že deset let in le leto manj je poslovodkinja. »V naši trgovini prodajamo le Betine izdelke in pa Kometove, vfendar je teh precej manj. Prodajna cena za prvovrstno blago je 10 odst. nižja, če se le da, pa naročamo blago druge kvalitete, se pravi izdelke z manjšimi napakami, ki so 30 odst. cenejši. To pa se pri današnjih cenah že kar pozna, tako je na primer trenirka druge kvalitete za tisočaka cenejša. Sem ter tja, resda bolj poredko, pa imamo v prodaji tudi vzorčne modele, ti so pa celo do 40 odst. cenejši,« je pripovedovala Mužarjeva. V lanskem letu je imela Betina trgovina za 80 milijonov dinarjev prometa, dnevni promet pa se povzpne tudi do 500 tisočakov. Precej paših kuplev je iz drugih krajev, to so izletniki, ki imajo že v programu v Metliki ogled muzeja. Vinske kleti in nakupovanje v naši trgovini. V sezoni imamo tako rekoč vsak dan avtobus ali dva izletnikov. Res pa nekateri mislijo, da bodo tu dobili stvari na pol Nada Mužar: »Če se le da, naročamo izdelke druge kvalitete, ki so 30 odst. cenejši.« zastonj, m potem godrnjajo, ko slišijo cene. Prav tako pa je res, da imamo pri nas kljub splošni draginji precej strank. Za nas se prava sezona začne aprila, ko začnemo na veliko prodajati kopalke, majice in druga poletna oblačila, pravi Mužarjeva. A. B. tako, da bi bila omogočena postopna obnova. Najnujnejša dela bi morali opraviti že v letošnjem letu, ker postaja oskrba s kruhom zaradi zastarele peči iz dneva v Kaj za obletnico osvoboditve? Le malo predlogov NOVO MESTO — V novomeški občini bo te dni imenovan odbor, ki bo vodil priprave za dostojno počastitev 40-letnice osvoboditve. Akcija je že malce pozna, kot pa je nedavno tega povedala prof. Ema Muser, predsednica Sveta za razvijanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB, so bile prve konkretne zamisli v okviru sveta znane že oktobra lani. vendar po krivdi drugih niso prišle v javnost. Borci predlagajo eno samo osrednjo akademijo v počastitev jubileja in poudarjajo, da je to samo ena med oblikami dela. vse druge dejavnosti pa naj bi potekale preko šol, v okviru mladinskg organizacije, tabornikov itd. Predlogi drugih družbenopolitičnih organizacij še niso znani, vendar jih bodo morali predložiti v najkrajšem času. dan bolj neg'otova. Kompletno poročilo o stanju v Pekariji bodo • Potrošniki niti ne vedo, da je peč v novomeški pekarni stara 15 letjbržkone je najbolj zastarela med vsemi pekarskimi pečmi v Sloveniji, zato se vsak dan ubadajo s popravili in trepetajo, če bo možno speči dovolj kruha ali ne. predložili delegatom občinske skupščine za zasedanje V aprilu. RIA BAČER PLES ZA DAN ŽENA - NOVO MESTO — Za dan žena bo 8. in 9. marca v hotelu Metropol ples s pričetkom ob 19. uri. Igrali bodo Veseli Zagorjani. SKUPSCINA RAZISKOVALNE SKUPNOSTI NOVO MESTO — V ponedeljek, 25. februarja, je bila skupščina novomeške občinske raziskovalne skupnosti. Delegati so sprejeli poročilo o poslovanju skupnosti in zaključni račun za leto 1984, letošnji program in finančni plan ter program dela skupščine, pa sklep o pristopku k sporazumu o ustanovitvi enote za robotizacijo. V javno razpravo, ki bo trajala do konca marca, so dali osnutek analize pogojev in možnosti raziskovalne dejavnosti v občini Novo mesto do leta 2000. Seznanili so se tudi z oceno ankete o delu delegacij za raziskovalno skupnost. Več prihodnjič. Bo združeno delo podprlo? Tudi v SZDL so za predlog, po katerem naj bi SIS družbenih dejavnosti dobile 5 odst. več denarja NOVO MESTO — Da bi lahko v letošnjem letu financirali v novomeški občini nove oddelke v vrtcih in šolah, zagotovili povišane družbene pomoči, sicer pa v vseh dejavnostih obdržali lansko raven, bi morali zbrati 3,4 milijarde dinarjev, to-pa je 5,3 odstotke nad dovoljeno porabo za leto 1985. Predlog o taki rešitvi je pretekli teden obravnavalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL in ga podprlo, češ da je to edina možnost, da v teh dejavnostih ne bi bili na slabšem kot iani. Če se bodo s tako rešitvijo strinjali predvsem delegati v zboru združenega dela, potem to pomeni od 1. aprila tudi višjo prispevno stopnjo za poprečno 0,61 odstotka. V nasprotnem primeru bo potrebno programe posameznih interesnih skupnosti s področja zdravstva, šolstva, socialnega varstva, kulture in raziskovanja zmanjšati za dobrih 5 odstotkov. Pri programih posameznih interesnih skupnosti je potrebno za anuitete zagotoviti 40 milijonov dinarjev, za vsa vzdrževalna dela in vse naložbe petih interesnih skupnosti pa je po povečanem planu predvidenih 58 milijonov dinarjev. Od tega naj bi 4 milijone dinarjev zagotovila otroškovar-stvena skupnost za pripravo nadaljnjih vrtcev, kulturna skupnost naj bi 2,5 milijona dinarjev namenila za nujna vzdrževalna dela v Študijski knjižnici Mirana Jarca, 900.000 dinarjev naj bi dobil Dolenjski muzej za ureditev restavratorske delavnice, za 289 vozačev V metliški šoli je 774 učencev v 29 oddelkih v Metliki in v 4 na Suhorju METLIKA — V metliški šoli je skuhaj 774 učencev, od tega 719 v Metliki in 55 v podružnični šoli na Suhorju. V Metliki je 25 oddelkov in 4 oddelki podaljšanega bivanja, na Suhorju pa imajo 4 oddelke. V Metliki ima vsak razred po 3 paralelke, 5. razred pa celo 4. Na obeh šolah uči 37 učiteljev, vseh zaposlenih pa je 55. Kar 289 otrok se v šolo vozi, šola ima pogodbo za prevoze otrok z Integralom, ima pa tudi svoj kombi, in ker otrok ne morejo pripeljati s krožno vožnjo, imajo kar šest šolskih avtobusnih linij. Učni uspeh na metliški šoli je okoli 96-odstoten, poletni je malo slabši. V tem šolskem letu končuje šolsko obveznost 15 učencev v 6. in 7. razredu in ena učenka v 5. razredu. Dva ali trije nameravajo še 9. leto obiskovati pouk. ostali pa bodo šli v skrajšane programe usmerjenega izobraževanja. dokončno ureditev Jakčevega doma bi morali zbrati še 4 milijone din. za ureditev prostorov toliko let načrtovanega radia Novo mesto pa je potrebno imeti vsaj 5 milijonov dinarjev. Zdravstvena skupnost bo za regijsko dogovorjene naložbe v zdravstvu sofinancirala 41,6 milijonov dinarjev. R. B. r N I S > S I s I s I N I N I S I S I > I N I S I S I s I s I s I s I > I I s I N I S I s I s I s I s I s I s I N I S I s I N i EETRTK0V INTERVJU Letos že 35 milijard Pogovor z Milošem Kovačičem, novim predsed-nikom poslovodnega odbora v »Krki« NOVO MESTO — 1. januarja je dolžnost predsednika poslovodnega odbora v tovarni zdravil Krka prevzel mr. ph. Miloš Kovačič, ki je prej dve leti opravljal posle namestnika predsednika, sicer pa je v Krki že 23 let. V predstavitvenem intervjuju je odgovoril tudi na nekaj vprašanj, zanimivih za širšo novomeško javnost. Miloš Kovačič je rojen Novo-meščan, s staršema učiteljema je odraščal v Šentjerneju, kjer je bil oče ob nemškem napadu 1943 ubit, sam pa kot 9-leten deček ranjen. V Šentjerneju je doživljal osnovnošolska leta, maturiral je v Kranju, diplomiral pa na Univerzi v Zagrebu. Na vprašanje, koliko se čuti Dolenjca, je rekel: »Na Šentjernej in Novo mesto sem zelo navezan. V Šentjerneju imam med tamkajšnjimi domačini precej sošolcev. Še fantje iz Šentjernejskega okteta so zraven. V Novem mestu pa imam nekaj dobrih kolegov in druščino. Tu sem tudi nekaj let stalno živel.« — Med kopico težav, s katerimi se gospodarstvo srečuje na začetku leta 1985, so gotovo naloge prioritetnega pomena. Katere so v Krkinem primeru? »V Krki moramo predvsem priti do obratnih sredstev. To bomo dosegli s povečanjem dohodka, z večjim izvozom in tako organizacijo znotraj delovne organizacije, da se bodo sredstva čim hitreje in smotrno obračala. Ob današnjih razmerah in visoki inflaciji pa moramo spremeniti tudi politiko poslovanja sploh. Hitreie se mo- ramo prilagajati, to pa zahteva korenite spremembe na celi vrsti področij, med drugim tudi pri zaposlovanju. Ne bomo več tako na veliko zaposlovali, kot smo doslej, ampak pridobivali le kreativne, sposobne mlajše kadre, po možnosti iz domače regije. Taki nam najbolj ustrezajo pri uresničitvi nadaljnjega razvoja.« — Novomeščane zanima predvsem, kakšen je vaš odnos do ureditve čistilne naprave? »Že letos namenjamo v planu veliko sredstev za ureditev tega problema, v bodoče pa bomo zastavili celotno proizvodnjo na lokaciji Ločna tako, da ne bo skupne čistilne naprave onesnaževala nad dovoljeno mejo.« — Kako gledate na izgubo v tovarni Izolacije in kako se to kaže v celotni »Krki«? »Izgubo v tovarni Izolacije bomo sami krili. Naj povem, da v celotni Krkini proizvodnji predstavlja program kemije 80 odst. vsega dohodka, torej trenutno slabi časi v v izolacijski proizvodnji »Krke« ne morejo zamajati. Letos na primer planiramo v celotni Krki za 35 milijard dinarjev celotnega prihodka na domačem trgu, pri tem pa je tovarna Izolacije udeležena le z 1 milijardo ali 4 odst. Ta podatek pove dovolj.« Predsednik Kovačič ima celotno Krkino problematiko na dlani, saj je v kolektivu od leta 1964. Bil je direktor komercialnega sektorja. vrsto let direktor Export-Importa, glavni direktor tozda Marketing in namestnik dosedanjega predsednika poslovodnega odbora. Navzlic tako odgovornemu delu je vsa leta tudi družbenopolitično aktiven. V Zvezi komunistov ima 25-letni staž, funkcije pa ima že od študentovskih let, ko je bil predsednik mladinske organizacije na fakulteti. Med drugim je bil podpredsednik Farmacevtskega društva*Jugoslavije, član več komisij pri republiški in zvezni gospodarski zbornici itd. Novo-meščani so se mu skušali leta 1982 oddolžiti z nagrado občine Novo mesto. R. BAČER S I S I N I S I N I I S I S I N I S I S I N I S I S I s I N > V I s I s I s I s I s I s J JUBILEJ VRTCA — Jutri, 1. marca bo preteklo natanko 55 let, odkar je uradno pričel z delom prvi državni otroški vrtec pri današnji osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu. Vrtec nikoli potem, niti med vojno, ni prenehal z delom. Ob ustanovitvi je bilo v dveh oddelkih 80 otrok, danes pa jih je v vzgojnovarstvene ustanove vključenih že 2.229. (Foto: J. Pavlin) POKOPALIŠKI RED JE ZASTAREL NOVO MESTO — V Novem mestu in na vseh 57 pokopališčih v občini velja pokopališki red na osnovi predpisov iz leta 1967, ob lani izšlem republiškem zakonu, ki ureja to področje dejavnosti, pa je potrebno sprejeti nov odlok o pokopališkem redu. V predlogu odloka, ki gaje pripravil komite za urbanizem, v osmih poglavjih določajo, kdo upravlja s pokopališči, ureditev pokopališč in način pokopa, tipe grobov, njihovo velikost itd. Ker je bil v novomeški občini predlog za nov odlok o pokopališkem redu pripravljen že leta 1983 in v javni razpravi ni doživel posebnih pripomb, ga bodo zdaj predlagali v sprejem zboru krajevnih skupnosti. Za malo denarja malo stanovanj V Metliki gradijo nov 50-stanovanjski blok, prodanih tega 10 solidarnostnih — Drugih stanovanj ne pa je šele 34 stanovanj, od bo pred letom 1989 METLIKA — V Kidričevem naselju, kot se sedaj imenuje novo metliško poslovno-stanovanjsko središče, stoji zaenkrat šele prva polovica prvega stanovanjskega bloka, v prvi fazi pozidave celotnega tega kompleksa ki meri čez 10 hektarjev, pa naj bi bilo tu zgrajenih 300 stanovanj, za kar imajo že sprejeto vso urbanistično dokumentacijo. Po sedanji dinamiki gradnje družbenih stanovanj sodeč, se pravi povprečno po 15 stanovanj na leto, si v Metliki naslednjih dvajset let ne bo treba beliti glave, kje graditi. Prav sedaj gradi Pionir drugo polovico prvega bloka, v kateri bo 50 stanovanj. Ker ni bilo vsega potrebnega denarja — po izhodiščni ceni naj bi ta gradnja stala 110 milijonov dinarjev — je stanovanjska skupnost sklenila pogodbo za fazno gradnjo. »Pred začetkom gradnje je bilo interesentov za okoli dve tretjini stanovanj, zato smo se odločili za fazno gradnjo, sicer bi morali čakati, da zberemo ves potrebni denar, kar bi nam morda uspelo prihodnje leto ali pa še takrat ne. že zbrani denar pa bi pobirala inflacija.« je povedal Maks Koležnik, tajnik stanovanjske skupnosti. Tako so najprej sklenili pogodbo za gradnjo do podstrehe, za kar so imeli na voljo denar ('d vzajemnosti in solidarnosti ter bančne kredite. Sedaj pripravljajo pogodbo za notranje napeljave, končna dela pa bodo opravljali od zgoraj navzdol. Za drugi del gradnje bodo uporabili denar delovnih organizacij, ki so kupile stanovanja v tem bloku, na koncu pa bodo prišli na vrsto lastniki etažnih stanovanj. Gradnja do strehe bo z uradno priznanimi podražitvami stala 40 milijonov dinarjev. Doslej so prodali 34 od 50 stanovanj. od tega je 10 solidarnostnih, 10 so jih kupili zasebniki, ostala pa delovne organizacije. Medtem ko so enosobna ter enoinpolsobna stanovanja vsa prodana, so garsonjere in večja stanovanja zvečine še na voljo. »Če bi sedaj dobili kupce še za 10 stanovanj, bi bil blok letos zgrajen in vseljiv, tako pa ne vemo, kako bo z denarjem,« pravi Koležnik. Je pa povsem jasno nekaj drugega: da pred letom 1987 v Metliki ne bo moč začeti graditi novih družbenih stanovanj, ker prej pač ne bo na voljo denarja. Torej naslednja družbena stanovanja — za temi, kijih gradijo sedaj, in ne vedo, kdaj bodo vseljiva — nikakor ne morejo biti zgrajena prej kot leta 1989. A BARTELJ TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU METLIKA — Metliško Obrtno združenje pripravlja za konec marca tečaj iz varstva pri delu, požarne varnosti in higienskega minimuma, ki se ga obrtniki in pri njih zaposleni morajo udeležiti vsaki dve leti. Hkrati bodo iz republiškega Zavoda za varstvo pri delu opravili pri zasebnih obrtnikih tudi pregled naprav, priprav in strojev. Aprila pa bo za obrtnike in pri njih zaposlene sistematski pregled v metliškem zdravstvenem domu. Novomeška kronika OGLASI — Novo mesto seJS*6 ? zbudilo prelepljeno z listki, na kattn*: je mlad inženir spraševal za sotM garsonjero ali enosobno stanova® Seveda popolnoma razumemo, susj1! brezdomca, vprašanje pa je. v kaj bi S prelevilo naše mesto, če bi se take#: načina oglaševanja posluževali pdj vsi preklicevalci nesramnih bese4 nesrečni lastniki izgubljenih kanarčke* in pinčev, plačniki ženinih (moževi« dolgov, prepovedovalci kurjih pašl!"' ŠTEVILKE — Pred kratkim so«j gistrske tablice z napisom NM Drese?J število 100.000. Širijo se govorice^ bodo za predstavnike nekaterih JaV?aj služb organizirali posebne seminarje delovnim naslovom »Kako si zapc"*: niš več kot petmestno število«., j SODOMA IN GOMORA — riški filmski spektakel, posnet M svetopisemski zgodbi, je koneczadnfj ga tedna dodobra polnil kino Dom kulture. Tudi pri večerni nedelj"! predstavi ni bilo malo ljudi, ki pa»' brž po začetku filma spoznali, da spe*1 takel ne bo dolg poltretjo uro, kak°. je obetal plakat. Film je bil dobesedi* razrezan na koščke, prizori so * zvečine nesmiselno končali in sr! začenjali drugi, o tem, da so pošasti«: spačeni toni parali ušesa, ne0Slr: projekcija utrujala oči in da je zal* podstjipisov bilo potrebo znanje Ijf' vaščine, pa ne kaže tratiti besed. ■*> dobro, da je bila predstavaTfonČana« po uri in četrt. a Ena gospa je rekla, da vlada m^ tako imenovanimi vodilnimi stru« turami neznansko zanimanje z* vpis med lovce. Menda zato, da N poslej streljali kozle z uradni111 dovoljenjem. LUKSUZ PA TAK! NOVO MESTO — V sejni ^ novomeških občinskih ihuibenopoi<*\ čnih organizacij — to so kletni prosi0" : v Kettejevem drevoredu 3 — mor°r\ zadnje čase za vsakim, ki vstopi šk°0\ vrata in jih niti ne pretirano gln*** zapre — pobrati dimna vratca. Ta n0 ntreč vsakič odpadejo. Zadeva je kom ; tna le v primerih, ko posamezniki zaM0' jajo sestanke in je zato njihov prih00 toliko bolj bučen... V času od 14. do 20. februarja se. novomeški porodnišnici rodile: haela Klemenčič iz Žvabovega ■ Blaža, Mira Malešič iz Zemlja "č Matejo, Martina Praznik z GorefJ Gomile — Katjo, Liljana Zupanc 7 Dolenjskih Toplic — Gregorja, Ljub ca Stonič iz Semiča — Renato, JožjC* Gorenčič iz Gornjega Ajdovca —™ njo, Anica Arh iz Hrastja — Anam* | rijo, Ivica Kos z Velikega Cirnika'j| Janka in Marka, Danica Škufca j Klopc — Jožeta, Marija Šuklje iz ršičev — Ireno, Nevenka Kastelic' Jurne vasi — Sabino, Renata Plut Regerče vasi — Gorazda, Metka ŠCL ga iz Krškega — Nino, Bernarda Kar iz Uršnih sel — Nežko, Ruža Jurina Vinjega vrha — Vinka, Jožefa Koot" var iz Škocjana — Sonjo, Vida Zag°' iz Krškega — Roka, Marija Buko?* iz Koroške vasi — Dejana, Olga B' jak iz Kržišča — Roka, Jožica t°J mažin iz Petelinjka — Boruta, IvaH** Rešetič iz Petelinjka — Kleine* Kristina Koplenik iz Orehovice Vanjo, Vesna Došen iz Ljubljane Ivana, Zvonka Struna iz Hruševca Sonjo, Liljana Vlašič iz Podzemlja 'j Majo, Olga Kozlevčar iz Velikeč; Gabra — deklico, Ana Zupančič ' Zafare — deklico, Kristina Resnik Rake — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Drag'1* Kralj z Ljubljanske 46— Mirka, rja Brezovar iz Ulice Danila Bučarja^ — Lenko, Zvonka Jerin z Mestnih dl' 9 — Nino in Irena Rešeta iz Ulice Sla', ka Gruma 16 — Jordana. Čestitam0' Sprehod po Metliki j MALOKDAJ NAPIŠEMO kajJ osnovnošolski mladeži, četudi 1*7 razvejeno izvenšolsko dejavnost. Uče* ci nižjih razredov so izdali pred ki* kim svoje glasilo in mu dali nasi° Prvi koraki. Objavljeni so pogovo'. pesmice, utrinki z naravoslovnega in podobno. Pri delu sta vodili učen0 Marija Koležnik in Minka Omerzi Natisnjenih je bilo le trideset izvod0'' in sicer s ciklografom. PUSTNE NORČAVOSTI SO M1’ d# MO, posamezniki so si dali duška. » zdaj laže prenašajo vsakodnevne teg be. Na pustno soboto je bilo živah^ domala po vsej Metliki, najbolj p°... hotelu »Bela krajina.« Stroga konti8'! je izbrala za najboljše maske skupi* ki je predstavljala Smrkce iz '* oimenske risanke. Zdaj bo nekaj č*8 zatišje, spet " marca. pa bo veselo okrog ^Črnomaljski drobir “ZAŠČITENI« KRŠITELJI — V Drin°"m?t0 drl*štvu ^cIa krajina so in m^r-i seznam tistih iz črnomaljske nmn! skeobčine' ki so večkrat storili x Metni Prekršek ali prometno nesre-lo-i;. ?.seznarnu seje znašlo 13-grobih Drine ■ Za katere je hotelo društvo tnis Vlb. Predavanje o cestnoprometni predpisih- a so ugotovili, da je mrn rm?Jst'rn‘ 'e eden član Avto-vlivat• tva- Društvo pa ima pravico člano 2n?nJe ° 'eh predpisih le svojim A up!11', par fomeni, da so nečlani vnii, -ro >>zaščiteni« proti vsem k« iT, znanJa- Da je res tako, je do-kaz D kršiteljev. RJA0BRD0D0ŠU Z VREČO dena-sln^k u • nov°meških inšpekcijskih službah * začel pred meseci z delom lihv! lnsPektpr, na katerega pa se skih ■ .posredno — preko črnomalj-di h If1 Pe cijskih služb — obrnejo tu-Ij,hu Kranjslci'vozmki. Prijavijo mu Posebno °.cest0' luknJe na njej, nezoi se’ ce 50 >e krive prometne n.,. f aE kakršrfejsoli druge škode ceste U’ <^'ede na .slabe belokranjske Ppset>no tisto, ki povezuje vo?nV°i be*okranjskih občin, pa bi usnnh uhko dejnnsko upali tudi na ceste I ° • sv°j'h Pritožbah in na boljše (jc e' ce bi s seboj prinesli tudi vrečo ki i;LJa,Za Popravilo neštetih »reber«, ceste ° sporrdadanski odjugi kažejo taif^^^EGIJI — Ko smo že pričeski" avt°mobiliht naj omenimo še k‘s' ®a v Črnomlju vzamejo Sfn.Š0^i. Medtem ko pri pe-V2om'J 'hjnja »fičoti« in »pejčki« rti 0 Parkirajo na parkirnem prostosti m vozr|iki večjih avtomobilov, kot ranie trCedes in BMW- dovolijo parki-v JL ■ napločniku tik pred vhodom Z!on ak celo na avtobusni postaji pred “Lahinjo«. jteki zobotrebci z ribiškimi niza«- ' NACE — Letos so orga-vzeli IJP pPs,nib norčij v Ribnici pre-Turii , Pokojni Nace je bil ribič, Ši(Ar v krsti je bil obut v ribiške si hs^1 Gd> R1ČAN1 ZASPALI — Vča-Dust° V S01"'0' organizirali zelo lepe ,nR Pogrebe, na katere so prihajali kih L*1?.' osfali-< celo iz Kočevja, Veli-Da j ’ Ribnice in od drugod. Zdaj (jit e Rekaj let v Prigorici ni več prire-s( ■' Domačini pravijo sicer, da so se čak*. or8an'zatorj' utrudili in da ver*'*0’ da se rode novk vendar zelo priJetR? to ni vsa resnica, saj so tudi im 8?riški organizatorji pustnih norčij činitel ^ekaJ ,ezav z "odgovornimi ŠEMoUKA MED MAČKORO IN razlik • ~~ ^ Ribnici zelo natančno ».šem,uJeJ°- kaj je »mačkora« in kaj ra or! ' *"ePa pustna maskaje mačko-bije da P? šema. Pravijo pa tudi. da so tadeJ , n‘ct včasih lepe »mačko-“> danes pa se šeme samo napijejo. Gjrobnč ne iz Kočevja K* PUSTA LE DOLG NOS — V PosehJU za pusta sPet ni bilo nič nj2ac-rie8a- Nobeno društvo in orga-Pttstn^3 Pe zna organizirati javne rati r prjreditve, vsi pa znajo kritizi-'z oicrj-Pk de-i° v mest0 pustni sprevodi in so t b vask Letos paše teh ni bilo Po- 11 ave željni ljudje, ki so v sredo "Dok ^ ^akaH v središču mesta na nosovf k>usta"’ °dšli domov z dolgimi Pf^p^D ISTI — Letos bo vrsta Pr0,,av’ ttidi 40-letnica osvoboditve. dra avc naj bi bile lepe, a ne preveč tejif ' Zahtevne programe pa bomo s,aro. ur.esničili, če bomo ponavljali vljat . ocevsko navado, da so v pripra-ska,i! ■ odborih vedno isti ljudje. Poi-Ta z - morali vse delavoljne občane, nekajrS' ^Ud' s'cer i^tmiira, a jih je še ^zaledenela RINŽA — že(j Vska Rinža jc vzačetku februarja veij Ug|č to žimo zaledenela. Na njej je raj0 0 dovolj drsalcev. Na ledu se ig-tudi raZnR,‘.®re’ cel° nogomet. Drsajo oatr rej5i- Pazlj'vo vozijo slalom ca« <§ov‘ne do trgovine in skozi »vrat-Prid Umek da kolikor toliko Srečno ■hes S^° prvega do zadnjega v Trebanjski e iveri ^■NOVATORJI brez nagrad ban i?rav inventivna dejavnost v tre-Čist u' obi-ini ni kdove kako razvila. je 0 brez inovatorjev le niso. Vendar n p?z'v občinske raziskovalne skup-n s*l. ki seje pripravljala na podelitev nf ,d najboljšim dosežkom na tem tr h*^U’ naletel na gluha ušesa. Iz . anjskih delovnih organizacij in za °V namreč ni prišel niti cn predlog . . nagrado. Seveda je temu kriva . r°kratska ravnodušnost do ustvarjalnega dela. Krožki ZA ODLIKOVANJA — cdtem ko so doslej Trebanjci sami ,cbe kritizirali, češ da je njihova kadrovska politika še premalo pod-tužbljena, so v zadnji analizi ugotovili napredek. Zapisali so namreč, da adrovanje v občini le poteka preko kadrovske koordinacije. Zato pa zdaj kritizirajo sami sebe glede podeljevanja odlikovanj. Po njihovem mnenju se tudi predlogi za podelitev odlikovanj porajajo v zaprtih krogih in krožkih. ra ii IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN i1 Čevljarji v začaranem krogu V Planini naredijo okrog 8 tisoč parov zaščitnih čevljev na leto in zašijejo 15 tisoč gornjih delov delovnih čevljev in škornjev — Prevladuje ročno delo ČRNOMELJ — Čevljarsko podjetje Planina je s 24 zaposlenimi ena najmanjših delovnih organizacij v črnomaljski občini. Čeprav mora biti, kljub temu da v proizvodnji prevladuje ročno delo, s cenami konkurenčno na trgu, uspešno posluje. »Naša delovna organizacija je gotovo še edina v Jugoslaviji, ki izdeluje čevlje ročno,« pove Vinko Mike- Vinko Miketič: »Smo dopolnilo industriji in dobrodošli zlasti za tiste naročnike, ki želijo le po nekaj deset parov delovnih čevljev.« tič, direktor Planine, ki je hkrati nabavni in prodajni referent, šofer in eden od dveh režijskih delavcev v čevljarskem podjetju. Res je sicer, da ročno izdelan čevelj vzdrži dlje časa kot strojno, a bi se v Planini gotovo že preusmerili na strojno proizvodnjo, če ne bi živeli v začaranem krogu. Ljubljanska Zmaga jim je že ponudila nekaj strojev, a jim prostorska stiska ni dovoljevala, da bi ponudbo sprejeli. Prav zaradi pomanjkanja prostora se njihova delovna organizacija ne more razširiti. Lani pa je bilo pomanjkanje prostora že tako pereče, da so se odločili za dozidavo okrog 90 kv. metrov prostorov za delavnico, sanitarije in garderobo. Preselitev v nove prostore, ki bi morali biti že gotovi, bo pomenila predvsem več prostora in lažje delo de- 55 NOVIH NIŽJIH GASILSKIH ČASTNIKOV ČRNOMELJ — Črnomaljska občinska gasilska zveza daje zadnja leta velik poudarek na izobraževanje, saj se zaveda, da je danes zahtevnost gašenja večja in drugačna kot nekdaj. Zato je razumljivo, da je bil tudi odziv na tečaj za nižje gasilske častnike, ki seje končal pred kratkim, velik. Obiskovalo ga je kar 55 gasilcev, od tega 8 žensk, rezultati ob koncu tečaja pa so presegli vsa pričakovanja. Največ inovacij je v Tesnilih Do jeseni razstava TREBNJE — Letošnja tema srečanja samoupravljalcev v Kragujevcu je bila med drugim tudi inovacija kot dejavnik gospodarske stabilizacije. Podobno posvetovanje pa sta pripravila tudi trebanjski občinski svet Zveze sindikatov in klub samoupravljalcev. Povabili so predstavnike 15 delovnih kolektivov, na posvet pa jih je prišlo le devet. Tudi to kaže na odnos do inovacij. Že prej so v trebanjskem združenem delu opravili anketo, da bi ugotovili, kako je s samoupravno ureditvijo tega vprašanja, pa tudi, koliko je sploh te dejavnosti. Medtem ko so podatki o normativnem urejanju inovativne dejavnosti še nekako zadovoljivi — tri četrtine vprašanih ima urejene akte, je z dejavnostjo veliko slabše, V veliki večini je bilo lani želo malo predlogov za izboljšave, še manj je bilo inovacij, da ne govorimo o izumih. Se največ so naredili v Tesnilih, na dobri poti so tudi v Dani, Tovarni-akrilnih proizvodov in čateški Elmi, z manjšimi pridržki bi sem uvrstili tudi Treles, Kolinsko in Iskro iz Mokronoga. Vsf ostali pa pri inovativni dejavnosti stoje ob strani. Zanimivo je, da je med njimi največ takih, ki bi inovativno dejavnost še kako potrebovali. Trebanjski sindikalni delavci nameravajo izpeljati več akcij, da bi jo spodbudili. Do jeseni bodo pripravili razstavo dosežkov inovativne dejavnosti. Vendar pa bo to samo ena izmed akcij za poživitev. J. S. lavcev. Seveda pa bodo morali zaposliti še nekaj novih delavcev, kajti Tovarna obutve iz Novega mesta, za katero šivajo zgornje dele delovnih čevljev in škornjev, pritiska nanje, da bi šivali po 400 parov na dan, sedaj pa jih zmorejo le 100. V črnomaljskem podjetju sicer nimajo težav z nabavo naravnega usnja, prav tako ne s prodajo zaščitnih čevljev, ki jih na leto izdelajo 7 do 8 Poštar in mraz Kljub mrazu redna dostava — Pse na verigo! KOČEVJE — Čeprav je na Kočevskem huda zima s temperaturami tudi do 27 in celo 30° pod ničlo, dobivamo občani pošto dokaj redno. Poštar Ivan Nimac pravi: »Pošto raznosimo vsak dan sproti. Zaradi mnogih mrzlih dni so nam na upravi predlagali, naj bi menjavali dostavne okoliše, pa jih Ivan Nimac nismo, saj se vsak najbolje spozna v svojem okolišu. Na našo srečo so bile glavne ceste dobro splužene in smo lahko uporabljali bicikle. Nekoliko težav smo imeli na stranskih cestah, ki so bile slabše očiščene. Še vedno pa nam povzročajo največ sitnosti psi, ki jih imajo pri nas kar precej. Zgodilo se je, da je pes hudo ranil poštarja in je imel zato njegov lastnik precej stroškov. Kljub temu pa naša opozorila lastnikom psov, naj pse privežejo, ne zaležejo vedno.« J. P. tisoč, petino pa jih pokupijo kar domača podjetja Belt.Gok in rudnik Kanižarica. Težko pa je dobiti lepila in gumo. za katero je potrebna devizna soudeležba, ter igle iz uvoza. Ker Planina ne izvaža, deviz seveda nima, zato ji priskoči ria pomoč Tovarna obutve. M. BEZEK NAGRADA ZA KLOVNE Na pustni torek smo na šoli organizirali ples. Vsi učenci so bili povabljeni, naj na plesu pokažejo izvirne maske. Razdelili smo deset glavnih nagrad, vsi ostali udeleženci plesa pa so dobili tolažilne. MAJDA ČRNIČ OŠ Črnomelj ŠE ROČNA DELA KOČEVJE — Na pobudo nove predsednice Društva upokojencev Kočevje Milke Cilenšek ustanavljajo pri tem društvu poseben krožek za ročna dela. Doslej se je vanj prijavilo že 15 žensk, vpisujejo pa še nove. Članice se bodo zbirale pozimi vsakih 14 dni, poleti pa enkrat na mesec in skupno izdelovale razna ročna dela, ki jih bodo nato prikazale na razstavi ob prazniku upokojencev, ki bo v zadnjih dneh junija. KULTURA IN KRVODAJALCI ŽELJNE PRI KOČEVJU — V Željnah so proslavljanje kulturnega praznika združili s podelitvijo priznanj 17 krvodajalcem. V kulturnem programu je sodeloval nonet »Rog«, učenci osnovne šole in folklorna skupina, ki jo vodi Cveto Križ. Ob tej priložnosti so podelili še republiški priznanji Rdečega križa Mariji Mi-šmaš in Dragu Nosetu. Tega dne, 7. februarja, je Željne obiskal tudi moški pevski zbor iz Kočevja. Drago, a potrebno KOČEVJE — Načelnico občinskega štaba civilne zaščite Mileno Lautar smo zaprosili za razgovor o tem, kaj vse morajo imeti občani doma za svojo osebno zaščito in kaj OZD za zaščito svojih delavcev. »Do leta 1990 so. dolžni občani, ki niso vključeni v enote JLA, teritorialno obrambo, enote civilne zaščite itd., nabaviti zase zaščitno masko, zaščitno ogrinjalo, prvi povoj in osebni dozimeter, kar velja skupaj okoli 3.600 din. . Najboljša kolektivna zaščita so zaklonišča. Do jeseni bo izdelan tudi načrt izgradnje javnih zaklonišč, ki ga bomo nato začeli izvajati.« • Kako je treba poskrbeti za zaščito tistih, ki bodo v primeru vojne ostali na svojih delovnih mestih? »Zh vsakega delavca (v eni izmeni) je treba zagotoviti zaščitno masko,-zaščitno ogrinjalo in osebni dozimeter. poleg tega za OZD po en radiološki detektor, kemični detektor in čitalec osebnih dozi-metrov, na vsakih 100 zaposlenih oz. na vsakih nadaljnjih 200 zaposlenih pa komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo, priročno lekarno in orodje za reševanje izpod ruševin, poleg tega dezinfekcijska sredstva za poslovne površine in na vsakih 250 kv. metrov po eno garnituro za reševanje izpod ruševin. Samoupravna stanovanjska skupnost, lastniki zasebnih hiš in obrtniki imajo podobne obveznosti, in sicer po eno priročno lekarno, komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ter nosila na vsakih 100 oseb oz. nadaljnjih 200 oseb, ki se utegnejo v primeru vojne hkrati znajti v teh objektih. Poleg tega so potrebna razkužila, lopate in krampi. Poudarim naj, da so vse OZD naredile načrt za nabavljanja teh sredstev, žal pa ugotavljamo, da se ga ne držijo dosledno,* J. PRIMC Standard ne bo več padal Tako načrtujejo v Ribnici — Bolje nagraditi ustvarjalno delo, inovatorje — Proti uravnilovki RIBNICA — V ribniški občini načrtujejo, da se bo letos število zaposlenih v gospodarstvu povečalo za 4 odst.(za 120, novih delavcev), da se bo realni družbeni proizvod povečal za 4,5 odst., kar pomeni, da življenjski standard ne bo več padal, ampak bo celo nekoliko porasel. Pričakovana nadaljnja rast inflacije bo nekaterim kategorijam, prebivals- Poudarek toploti in vodi Izboljšati toplotno izolacijo stavb, urediti centralno toplarno in obnoviti vodovodne napeljave vodovodov in izgradnja vodovoda za Dane. Letos bo dokončno urejena kanalizacija na Prijateljevem trgu v Ribnici in priključena na čistilno napravo. Obnova vodovoda in ureditev kanalizacije za Šeškovo in Kolodvorsko ulico v Ribnici bosta predvidoma prišli na vrsto v prihodnjem letu. J. PRIMC RIBNICA — Na zadnji seji zborov občinske skupščine Ribnica je bila sprejeta resolucija o razvoju občine letos. O njenih posameznih delih smo v glavnem že poročali, tokrat pa naj zapišemo nekaj usmeritev s področja stanovanjsko komunalnega gospodarstva. Letos bo dograjen 25-stanovanjski stolpič, novih družbenih investicij na stanovanjskem področju pa ne bodo začeli. Denar, namenjen za gradnjo stanovanj, bodo usmerjali v obnovo stanovanj in drugih objektov, predvsem v izboljšanje toplotne izolacije, zamenjavo instalacij itd. Lastniki zasebnih hiš so se že skoraj vsi preusmerili na kurjavo s trdimi gorivi. S tekočimi gorivi se ogrevajo le še družbena stanovanja, ki jih je okoli 500, in nekateri objekti družbenega standarda. Tako imenovana »toplifi-kacija« Ribnice, se pravi gradnja centralne toplarne na trda goriva, bo imela prednost. Letos bodo zanjo naročili načrte. Na področju komunalnega urejanja zemljišč bodo letos pripravili za odkup 10 parcel na Mlaki, urejali parcele v Lepovčah in na območju Sodražice. Manj denarja bo letos tudi za posodabljanje cest. Nadaljevali pa bodo posodabljanje lokalnih cest v KS Slemena in Velike Poljane. V Ribnici bo zaključena obnova Partizanske ceste. Šolske ulice in industrijskih cest.Predvidena je še obnova več O PLANIH SIS TREBNJE — V teh dneh poteka v trebanjski občini razprava o temeljih planov za letos in o uresničevanju lanskih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti. Razpravljalci se soočajo na eni strani z omejenimi denarnimi možnostmi in na drugi s svojimi potrebami. Vendar je le razlika s prejšnjimi leti. tva kljub temu zniževala življenjsko raven, zato so v občinsko resolucijo za letos zapisali, da se bodo zavzemali za dosledno izvajanje programa usklajevanja pokojnin med letom z rastjo osebnih dohodkov zaposlenih. Povečevali bodo tudi sredstva za pomoč socialno ogroženim občanom. Posebno pozornost bodo posvečali socialni varnosti mladih družin. Stanovanjski problem delavcev z nizkimi dohodki in mladih' družin je v ribniški občini dokaj dobro rešen, zato pa je veliko težav s plačevanjem tega sorazmerno visokega standarda, predvsem centralnega ogrevanja. Kljub vsem socialnim ukrepom bodo tudi naprej zahtevali še doslednejše nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Bolje bodo vrednotili ustvarjalno delo, indVatorstvo in izumiteljstvo, saj je rast življenjske ravni odvisna samo od boljših rezultatov dela. J. P. Neenaki v nesreči Dopis izvršnega sveta na premalo naslovov ■ ČRNOMKU — Tukajšnji izvršni svet je sredi f ebruarju poslal dvanajstim delovnim organizacijam in enemu obrtniku dopis, r katerem jih prosi, da delavcem. ki so zaposleni pri njih, stalno ali občasno pa živijo ob Krupi, onesnaženi s TCH. omogočijo izostanek z dela kot plačan izredni dopust takrat, ko bodo imeli zdravniške preglede. Univerzitetni klinični center iz Ljubljane je namreč pripravil r okviru raziskovalnega projekta »Ocena zdravstvenega stanja in zdravstvene ogroženosti prebivalstva vasi Krupa. Praprot. Stranska vas. Moverna vas, Vinji vrh in Brstovec« seznam slučajno slratijici-ranega vzorca krajanov, ki so prišli v stik s PCB. do 15. marca pa bodo opravili specialne preglede. Akcija izvršnega sveta je dobro zamišljena in vredna pohvale, vendar so. žal. ostali na pol poti. Med tistimi, ki so na seznamu za zdravniške preglede do sredine marca, je namreč še več kol deset krajanov ogroženih vasi. ki so prav tako zaposleni t’ delovnih organizacijah ali pri zasebnikih v črnomaljski ali sosednjih občinah, a njihove organizacije niso dobile dopisa, da seveda ne omenjamo staršev ali vsaj enega od njih za tiste otroke, ki bodo za pot r Ljubljano potrebovali spremstvo. Prav gotovo bi moral bili izvršni svet pri takšnih stvareh, ki so za že tako občutljive prebivalce vasi ob Krupi še kako občutljive, bolj dosleden in bi moral temeljito proučiti seznam pregledov, preden je poslal dopis. Naj bodo vaščani enaki vsaj sedaj, ko jih druži ista nesreča! B. M. Še težave KOČEVJE — Ko so. na zadnji seji občinskega izvršnega sveta obravnavali informacijo o izvajanju sanacijskega programa v Kočevskem Itasu, je bila načelna ocena taka: ekipa, ki je izdelala sanacijski program Itasa, ga razmeroma dobro, čeprav ne v celoti, tudi izvaja. To ugotovitev so podkrepili z dejstvi, da Itas v obdobju sanacije posluje s pozitivnim rezultatom, obseg proizvodnje je znašal v zadnjem lanskem četrtletju 34 odstotkov celoletne proizvodnje (a tudi ta porast še ni zadovoljiv), izgube pa so imeli nekoliko več, kot je bilo načrtovano (65 namesto 58 milijonov din). Gospodarski rezultati zaostajajo za povprečjem v občini in republiki, zato je bil tudi porast osebnih dohodkov manjši; indeks je znašal 143. Povprečni čisti osebni dohodek za lani je bil 23.170 din. Glavni problem v Itasu je zdaj pomanjkanje lastnih obratnih sredstev oz. velike obresti za obratna sredstva. Tako so bili lanski stroški za obresti kar 290 milijonov din. Zato so imeli tudi vsak mesece sproti težave z izplačilom osebnih dohodkov. Prav gotovo bo treba v Itasu še naprej posvečati posebno pozornost donosni proizvodnji in prodaji. Na srečo kaže-na tem področju bolje, saj imajo sklenjenih precej več pogodb, kot so jih imeli lani. Samo za izvoz imajo sklenjenih pogodb za 210 milijonov din. J. PRIMC Trimo čaka na odgovor Kitajcev Vtisi Janeza T ratnika iz T rima o obisku na Kitajskem — Obstajajo dobre možnosti za prodajo tehnologije — Trimova ponudba najceiovitejša__ TREBNJE — »Kitajci se sedaj obnašajo podobno, kot so se Japonci, ko še niso bili svetovna gospodarska velesila. Prisotni so po vsem svetu in zanima jih čisto vse. Tako je bilo moje štiridnevno biv anje v Pekingu neke vrste zasliševanje. Naše potencialne kupce je zanimala sleherna podrobnost v zvezi s Trimovim proizvodnim programom,« je povedal Janez Tratnik, pomočnik predsednika poslovodnega odbora v Trimu. >rSeveda je bil obisk na Kitajskem logična posledica dosedanjih stikov Trima in kitajskih partnerjev. V Trebnjem so nas obiskale že tri delegacije, z zadnjo je bil tudi minister za gradnjo vasi in mest. Vse, kar jc videl pri nas, gaje navdušilo. Zato je doma navezal stike z neko firmo, ki se ukvarja s proizvodnjo gradbenih materialov, ki naj bi kasneje navezala stike z nami. In res je prišlo vabilo, naj obiščemo Kitajsko. Na pot smo odšli dobro pripravljeni. S sabo smo vzeli film o Trimu in vso dokumentacijo, s katero smo lahko predstavili naš proizvodni program. Razgovori so bili plodni. Dosegli smo takojšen dogovor o nadaljnjem sodelovanju, kar sicer ni v navadi, in sprejeli smo obveznost, da v enem mesecu pošljemo na Kitajsko našo ponudbo. Medtem smo ponudbo' že poslali in čakamo, kako bodo odgovorili nanjo.« Seveda Trimo ni edini, ki se ponuja Kitajcem. Resda je uspeh že to, da so se gospodarstveniki z Dalnjega vzho- Janez Tratnik: »Trimo lahko ponudi najcelovitejše rešitve za gradnjo montažnih objektov.« da v Evropi obrnili prav na Trimo, a pri njem prav gotovo ne bi smeli obstati. Čeprav ponujajo svoje storitve Japonci, Skandinavci, Kanadčani-in Francozi, je le res, da Trimo lahko ponudi najcelovitejše rešitve. V Trimu namreč na enem mestu in v eni organizaciji izdelujejo jeklene konstrukcije, sendvič plošče in tudi projekte. Vsega tega ostale firme nimajo, zato bi Trimo lahko dobil, ob zmernih cenah seveda, naročilo za izgradnjo podobne tovarne, kakšrna je Trimova. Takato-varna bi veljala okoli 15 milijonov dolarjev in Trimo je seveda močno zainteresiran za to, da jo proda Kitajcem. Trimova delegacija si je celo že ogledala zemljišče, kjer naj bi stala bodoča tovarna. Zanimivo je, da Trimo ne nastopa sebično na zunanjih trgih. Poleg svojih jeklenih konstrukcij in objektov ter projektov je Kitajcem ponudil tudi sodelovanje s trebanjsko TAP, ki izdeluje kupole iz akrila, Avto-Radgono, ki izdeluje kontejnerje, in Imko, ki izdeluje okna. J. SIMČIČ DOLENJSKI LIST Pomoč lačnim Zbiranje pomoči steklo KRŠKO — Koordinacijski odbor za solidarnostne akcije pri predsedstvu OK SZDC Krško poziva vse občane in organizacije, da vsestransko podpro akcijo republiškega odbora Rdečega križa pod geslom »Lačna Afrika.« Zaradi lakote so v Afriki najbolj prizadeti otroci, ki množično umirajo, je med drugim zapisano v pismu, ki sta ga predsednica OK SZDL Margareta Marjetic in predsednik občinskega sveta ZSS Franc Dular poslala vsem krajevnim konferencem SZDL in osnovnim organizacijam sindikata. Akcijo pomoči v občini vodi občinski odbor Rdečega križa, ki je dobil OD RKS tudi posebne denarne bone po 10, 20, 50; 100. 500 in 1,000 dinarjev. Zbrane prispevke pošljite na žiro račun 50101-678-51579 z oznako »Pomoč Afriki«. Doslej (po zbranih podatkih za januar) so za Afriko prispevali: delavci »Djura Salaja« 19.300 din. delavci Nuklearne elektrarne Krško 27.300, mladi člani RK OŠ Podbočje 30.221 din ter Verena Kosjek 1.000, Sonja Micič 500 in Milan Jazbec 2.000 dinarjev. Za Kopaonik pa je bilo doslej /branih 90.000dinarjev. Do 17. januarja so prispevali OK SZDL. ZK in OS ZSS 60.000, Božidar Tiska, Krško, 20.000 in Rolookov — Ivica Tiska 10.000 dinarjev. DRUŽBENA POMOČ BREŽICE — V oddelkih otroškega varstva in v malih šolah je 825 otrok, od tega 453 v Brežicah, ostali pa so porazdeljeni po okoliških šolah. Skupnost otroškega varstva daje družbeno pomoč 631 občanom za 654 otrok. Lani je za tovrstno pomoč porabila 10.666.000 dinarjev. Denarno pomoč otrok j prejema razen tega 951 občanov za 1.558 otrok. To je nekdanji otroški dodatek. Za njegovo izplačilo je bilo lani namenjenih 24.784.000 dinarjev. Ista skupnost daje osnovnim šolam subvencijo za malice in kosila šolarjev iz socialno ogroženih družin. Zanje je prispevala 5,6 milijona dinarjev. Največ zaslužili KRŠKO — Občinska uprava za družbene prihodke Krško nam je pripravita podatke, ki povedo, kdo med obrtniki in drugimi občani jelam največ zaslužil. Najprej obrtniki, pri katerih gre. kot so posebej poudarili na davkariji, zgolj za napovedi: 1. pleskar 33.287.407 dinarjev prihodka oz. 5.086.735 dinarjev ostanka čistega dohodka, 2. steklar 25.056.424(5.273.135) 3. krovec 23.993.221 (3.212.824), 4. avtoklepar in ličar 20.714.720 (1.752.290). 5. kovinska galanterija 17.722.983 din (2.217.161), 6. servis gospodinjske opreme 16.459.402 (2.337.017), 1. inštalater centralnih kurjav 15.420.213 (2.098.392). 8. purketar K525.476 (2.903.857), 9. cvetličar 14.278.272 (1.208.979) in 10. gradbenik 13.203.626 dinarjev prihodka oz. 3.266.451 dinarjev ostanka čistega dohodka. Po skupnem prihodku občanov pa letos še bolj kot lani prednjačijo delavci nuklearke, saj jih je med deseterico kar osem: 1. diplomirani elcktroinže-nir NI: (Nuklearne elektrarne) Krško 1.084.471 dinarjev, 2. dipl. pravnik NE 1.049.019. 3. dipl. politolog TCP »Djuro Salaj« 1.032.814 (OD in honorar!). 4. strojni inženir NE 1.008.069. 5. dipl, ekonomist 1.008.047, 6. elektrotehnik NE 999.128, 7. magister kemije NE 970.337, 8. zdravnika ZD Krško 956.984. 9. računovodja NE 952.627 in 10. profesor NE Krško 936.795 dinarjev. Po 10 din na osebo ni pretiran znesek Rdeči križ zbira solidarnostno pomoč doma in v Afriki BREŽICE — V brežiški občini tečeta ta čas dve solidarnostni akciji. Za žrtve potresa na Kopaoni-ku in za ublažitev posledic lanske vremenske ujme v sevniški občini prispevajo zaposleni 22 odst. od enodnevnega zaslužka. Zbiranje gre h koncu in bo zaključeno v zadnjih februarskih dneh. Akcija teče po dveh poteh, v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Volk ne bo sit, če bo koza cela V gospodarstvu se branijo novega davka za zakrpanje proračuna BREŽICE — Zbori občinske skupščine so sena zasedanju 21. februarja seznanili z osnutkom odloka o letošnjem proračunu. Ta predvideva za 54 odst. višje prihodke kot lanski, upoštevajoč ponovno uvedbo 0,35-odstotnega davka iz osebnega dohodka. Občina namreč le v tem primeru lahko računa na to, da ji bo republika odstopila posebni prometni davek, s katerim bi pokrila primanjkljaj. Tudi zbiranje pomoči lačnim v Afriki je zastavljeno na dveh tirih. Osnovne organizacije RK bodo zbirale prispevke v krajevnih skupnostih in preko svojih članov spodbudile za solidarnostni delež tudi zaposlene. Brežiška občina -naj bi predvidoma zbrala 300 tisočakov pomoči za Afriko. Na voljo so boni v različnih vrednostih: po 10, 20, 50, 100 in 500 din. Prodajali jih bodo tudi šolarji. V osnovnih šolah bodo mladi člani RK pozivali učence, naj se v korist lačnih vrstnikov v Afriki odrečejo bonbonom, liziki ali kaki drugi malenkosti, za katero sicer namenjajo svojo žepnino. V proračun se bo potemtakem nateklo nekaj več kot 291 milijonov dinarjev. To zagotavlja celo 19 milijonov dinarjev presežka. Porabiti ga nameravajo za blagovne rezerve, za obnovo in posodobitev oddajniškega in prenosnega sistema RTV ter za uresničevanje prostorskih planov in njihovih izvedbenih načrtov. Po oceni Zavoda SRS za družbeno planiranje se bo letos splošna poraba lahko povečala največ za 47,7 odst. Iz te omejitve so v občinskem proračunu izvzete samo priznavalnine borcem NOV. imajo pripombe na predvideni davek' iz osebnega dohodka, češ da preveč obremenjuje gospodarstvo. Če tega davka ne bo, potem odpade tudi del republiških sredstev. V tem primeru seveda še nihče ne ve, kako napolniti proračunsko vrečo, da bo volk sit in koza cela. Rok za pripombe je 10. Razprava bo pokazala, če je tak osnutek sprejemljiv ali ne. Delegati, zlasti tisti iz zbora združenega dela. Delegati so na isti seji potrdili tudi zaključni račun lanskega občinskega proračuna. V njem je za 8,7 milijona dinarjev presežkov. Od tega bodo namenili 1.600 din za ureditev poročne dvorane v brežiškem gradu, 3.400 din za mehanografijo v občinski upravi, 500 tisoč za idejni projekt za posodo- bitev občinske hiše, 1000 diit za dolgoročni prostorski plan, 1200 din za srednjeročni prostorski plan, ostalo pa za uskladitev urbanistične dokumentacije z zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč, za sofinanciranje zazidalnega načrta Šentlenart ter izdelavo urbanističnih redov v občini. Lani je bilo za delegatski sistem v krajevnih skupnostih namenjenih sorazmerno malo sredstev, komaj 17 odst. več kot leto dni prej. V težavah so se znašli zlasti v tistih krajevnih skupnostih, v katerih iz tega financirajo administrativnega delavca, kot na primer v Brežicah. Zaradi tega ponekod opozarjajo, naj bi tudi samoupravne interesne skupnosti primaknile svoj delež k financiranju delegatskega sistema. J. T. SOLNIKI NAJ SE POENOTIJO ZADEVI STOPAR ŠE NI KONCA Prvič skupaj z zaključnim računom tudi vse o sisih Podlaga za odločanje SEVNICA — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na zadnji seji menilo, da bi se morali v tekoči javni razpravi o reorganizaciji osnovnega šolstva v občini najprej poenotiti sami šolniki. Pomisleke so imeli na seji tudi, če je vse dovolj samoupravno pripravljeno za ukinitev šolskega centra in ustanovitev nove skupnosti šol. SEVNICA — Vse od leta 1980 se vleče spor Rudija Stoparja v Jutranjki. Nazadnje je le-ta občinskemu sindikalnemu svetu poslal odprto pismo. Predsedstvo ga na seji minuli teden sprva sploh ni nameravalo obravnavati, ker prizadetih ni bilo na seji. Na kraju so ga le prebrali, čeprav ga bodo obravnavali še posebej, ko bodo povabljeni tudi Stopar in sindikalni delavci iz Jutranjke. KRŠKO — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je že pred slabim mesecem sprejelo kratke usmeritve, ki so v pomoč osnovnim organizacijam sindikata pri obravnavi zaključnih računov 1984. Od skupnih strokovnih služb r delovnih kolektivih zahtevajo, naj pripravijo kakovostna gradiva r smislu predloženih usmeritev. Nikakor sc ne sme ponovili praksa nekaterih služb, ki so delavce v preteklih letih Razvoj je osrednje vprašanje S programske konference komunistov krške občine — Nov sekretar KRŠKO — Čeprav je razmere v občinski organizaciji Zveze komunistov označil kot zadovoljive, predsednik OK ZK Krško Herman Pregl na programski seji komunistov krške občine 21. februarja ni prezrl tudi nekaterih slabosti. Posebno kritično je ocenil kadrovsko krepitev članstva, saj je 28 novosprejetih članov v letu 1984 veliko premalo za tako veliko organizacijo, ki je lani štela 1.451 članov. Zaskrbljuje, da pada delež mladih, ki jih je že samo približno,petino vsega članstva, proučiti pa kaže tudi, zakaj v ZK skoraj ni kmetov. Krški komunisti so tokrat prvič organizacijsko drugače speljali konferenco, saj so se po skupni seji razšli na ločeno Obravnavo v treh komisijah. Tak,o je lahko pd preko sto članov zelo dobro obiskane programske konference v skoraj petih urah aktivno sodelovala v razpravah več kot polovica. Na sklepni plenarni seji so poročevalci oz. vodje komisij'pozitivno ocenili pripravljeno' gradivo, in poročilo ter usmeritev za delo v prihodnje. Slavko Kunej iz komisije za družbenopolitični sistem je poudaril, da je nujen večji vpliv ljudi na kadrovsko politiko. Še zmeraj radi bolj poudarjamo pravice. večati le, če bodo komunisti usmerjevalci. mentorji mladih, ne pa — cenzorji. Organiziranost ZK je najbolj šibka v krajevni skupnosti Krško. • »Še vedno je rakava rana med komunisti, da ne znamo odličnih sklepov prenesti med ljudi. Letne konference ZK naj bodo usmerjene v vprašanje, kako naprej, je dejal Emil Štern, izvršni sekretar P ČK ZKS, in dodal, da je vprašanje razvoja združenega dela osrednje slovensko kongresno vprašanje. Nujen je posnetek stanja vsake tovarne in krajevne skupnosti! »Razen znanja in dobrega dela nimamo druge, možnosti za razvoj občine,« je poudaril Jože Habinc, ko je skušal strniti razpravo najštevilčnejše komisije za družbenoekonomske odnose. Občinska resolucija za letos predvideva celo 6.2-odstotno rast družbenega proizvoda, kar ni uspelo niti v najbolj konjunkturnih časih. Pohiteti pa kaže s pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana. kajti doslej je bilo izgubljenega že precej časa in energije za tekoče naloge in gospodarjenje. Odgovor, kako se bodo razvijali v naslednjih petih, oziroma petnajstih letih, je zategadelj še večja neznanka. PAVEL PERC povsem zamorile s številkami, in da letos ne bo tako. zagotavljajo tudi člani občinskega aktiva, ki so sodelovali skupaj s sindikatom in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami že pri pripravah poslovnih poročil. Delavcem se potemtakem obeta, da bodo vendarle na dokaj preprost način zvedeli, kakšen je splošni položaj njihovega kolektiva, pomembnejši str njeni podatki pa bodo že zasnove analize. kako zastaviti razvoj. Kdor je čakal le na poslovno poročilo ob zaključnem računu, je gotovo že precej za mudil, tako kol mnogi zamujajo pri izdelavi ustreznih samoupravnih aktov in ostajajo pri starih, neusklajenih z veljavno zakonodajo. Tako naj bi ob zaključnih računih prerešetali, kaj je z “branžnimi" sporazumi, spoštovanjem zakona o oblikovanju cen in tudi o financiranju prehrane med delom. Polivalo pa tokrat zasluži občinski izvršni svet. ki lini je uspelo zbrati tudi poročila in programe sisov družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Psi povzetki so zdaj prvič skupaj razgrnjeni pred delavci. ki se bodo tako laže odločali o sprejemu novih obremenitev. P. PERC premalo pa dožnosti. zato je ta razkorak še prevelik. Zaostajanje materialne osnovo.v družbenih dejavnostih je posebno očitno v otroškem varstvu, zato predlagajo samostojno problemsko konferenco o teh dejavnostih. Jože Habinc: novoizvoljeni sekretar P OK ZK Krško Marjan Žibret iz delovne komisije za organiziranost in razvoj ZK je opozoril n;i neugodno sestavo članstva. Število mladih v ZK bo moč po- Davki, ki ne bodo kazen Delegati sevniške občinske skupSčine proti predlaganim obdavčitvam SEVNICA Delegati zbora krajevnih skupnosti občinske skupščineso na lanskem zadnjem zasedanju zavrnili celo osnutek novega slovenskega dogovora o davkih. Nanj so takrat imeli toliko pripomb, da gradiva niso marali sprejeti niti v osnutku, ko je sicer še dovolj možnosti za popravek. Davkarji so se potrudili in delegacijam za zadnjo sejo skupščine razposlali nov čistopis, dopis republiški davkariji in na kraju še dodatno gradivo — primera za izračun davka za »povprečno« stanovanjsko hišo in zidanico. franc Lipovšek, upokojeni načelnik za gospodarstvo, sedaj vzorno aktiven kol delegat, si ni mogel kaj. da ne bi direktorju davčne uprave očital celo zavajan ja. Scvniška delegacija si je namreč pri stanovanjski skupnosti priskrbela podatke in vse preračunala po sicer zapleteni metodologiji posebnega pravilnika. Delegati so bili ogorčeni. Menili so. da je vsakršno plačevanje davka od zasebnih hiš. ki bi bilo Višje, kol znašajo stanarine za družbena stanovanja, nesprejemljivo. da bi bil po novem obdavčen le stanovanjski del zidanic, ne pa klet. Tlikaj-šnji.vinogradniki s tem niso zadovoljni in zahtevajo, da tudi pri obdavčitvi zidanic podobno kot pri stanovanjskih hišah določijo neobdavčljivi del kvadrature (pri hiši naj bi to bilo 120 kvad- ratnih metrov). Menijo namreč, da je presajanje jugoslovanskega dogovora v naše razmere nesprejemljivo. Vinogradniki menijo, da WC. kakšen tuš. mala kuhinja in bivalni prostor niso noben luksus. »Ne pridemo v zidanico in se uležemo na sonce, kar se dela na morju, temveč sc sončimo v potu svojega obraza s škropilnico na hrbtu, kopačem v roki ali škarjami.« je ugovarjal Lipoglavšek. Delegat Lojze Lipoglavšek je v imenu vinogradnikov oporekal obdavčitvi zidanic, čeprav davkarji zatrjujejo. • Krajevno skupnosti ugotavljajo tudi obdavčitvi nekaterih odvratnih opravil, kot so npr. odvoz fekalij, kopanje jarkov in podobno, kar se dostikrat plačuje celo z referendumskim denarjem. Sevniški vodovod izpod Lisce bojda sploh ne more brez težakov s Kosova. Za morebitne zlorabe so inšpekcije in ne davkarija, meni sevniška delegacija in to postavlja že kol politično vprašanje. Sevniške davkarje čaka hudo nehvaležna naloga, ko morajo sedaj pripraviti za delegate sprejemljiv predlog, ko pa je to republiški'dogovor. Občinski proračun je namreč še vedno dopolnjevan. Če niso bolj papežki kot papež, kar sevniškim dav karjem dostikrat zamerijo, ni dopolnilnih denarcev. Očitno je tudi. da delegati v republiški skupščini ob sprejemu tega dogovora niso računali tako skrbno kot njihovi vrstniki v občinskih klopeh. ali red Železnik Y ROKAH — Zmagovalke občinskega kviza so mlade I ržiščanke; če hočejo pokal v trajno last, ga morajo osvojiti trikrat zapored. Zmagale tržiške zadružnice V stilu lanskih republiških prvakov ŠENTJANŽ — Veselje je bilo v nedel jo zvečer pogledati po dvorani: vse polno mladih, sem in tja kakšna siva glava. V sevniški občini je kviz »Kaj več o kmetijstvu« sprožil pravcato gibanje. Lani so mladi iz sevniške občine postali celo republiški prvaki, takratna mentorica pri temeljni organizaciji kooperantov, kmetijska pospeševalka Brigita Berdik.pa je pri ZSMS v Ljubljani poklicno prevzela to nalogo. Za nedeljski kviz se je prijavilo kar 21 ekip iz vse občine, na predtekmovanje jih je prišlo 16. Šcntjanški gostitelji so namreč že popoldne izvedli predtekmovanje, saj bi bil sicer oder premajhen za vse. Največja pozornost je seveda v ladala za večerno občinsko merjenje. Pokrovitelj, direktor se\niškega (M) Kmetijskega kombinata dipl. inž. Albin .lešelnik je mladim tekmovalcem zaželel uspehe tudi v proizvodnji. Šentjanžani so bili prijavili kar šestero ekip. kasnejši zmagovalci Tržiščani pa štiri. Novi prehodni pokal so osvojila dekleta: Tatjana Judež in Vida Golobič, obe učenki kmetijske.šole na Grmu, ter Irena Vidmar, članice 4. tržiške ekipe. Na drugo mesto so se uvrstili mladi iz Razbora. 3. pa je bila prva tržiška ekipa. Zmagovalke bodo lahko v kmetijski trgovini nakupile za 3.000 dinarjev blaga, vsi udeleženci pa so iz rok direktorja toka Alojza Florjančiča prejeli knjige iz knjižnice Kmečkega glasu. Za oddih sta skrbela harmonikar Vili Erman z Velikega Cirnika in oktet fantov pod vodstvom Franca Bastardija z domačimi pesmimi. A. ŽELEZNIK Nov« v Brežicah ODPISANI? —Prav ta beseda p"; I haja na misel ljubiteljem gledališča,k> so izgubili že vse upanje, da jih bose kdaj obiskala kaka gledališka hiša-I Prenekateremu občanu se milo stom . ko zve, da ni povsod tako, da na primer v Hrastniku in še kje gostuje Drama, Mestno gledališče ljubljansko, celjsko, mariborsko in celo novog0" I riško gledališče. Pa ne samo to, sin®" kati so tako vneti za kulturo, da svojim delavcem povrnejo del stroškov | za vstopnice. NAPET VELESLALOM — Staro in mlado se je odlično zabavalo na smučanju v maskah, ki so ga za pus'a priredili na Čatežu. Škoda, da se J£ prav tisti dan pokvarila vlečnica, za'0 so se mnogi, sicer dobri slalomisti ustrašili napornega sopihanja v hrib, gl£" dalce pa prikrajšali za presenečenja v spopadu generacij. Boj je bil vseeno napet, na koncu pa so se zmagovalci m poraženci družno poveselili za motelskimi mizami. KOZOLČK1 ZA PLAKATE — Tj1' ristično društvo je naročilo in plačaj deset tabel za plakatiranje, da ne bodo vsa vrata in drevesa po mesi" prelepljena z lepaki, ki jih samo vete potrga, če niso premočno zalepljen1. Včasih kljub temu leto dni in več ozna- njajo gostovanje kakega čarovnika al cirkusa, da ljudje ne bi pozabili nj,n slavnega imena. Od Šentlenarta do.'r" nja stoji zdaj deset pokritih tabel. pJ-J kaj jih bodo pa še naročili. Poslej smel lepiti lepake samo KOP Brežiški jih bo tudi sproti odstranjeval. sev£" da ne brezplačno. Krške novice NE LE ENAKE — V Novolesovl temeljni organizaciji Bor v Krškem50 starejši delavci sprva zelo nezauplj1.. gledali na uvajanje nove tehnolog1)0: še bolj pa, da bi za stroje spusti'! ženske. Zdaj pa nekateri celo sam1 priznavajo, da je nežnejši spol pri ne" katerih natančnih opravilih, kot J lepljenje furnirja, vsaj enakovreden Marsikakšnega dedca pa babnice cel posekajo, se primojdušajo. pa ne iz m" i navščine. ker je pač pred durmi *■ marec — dan žena... PREJ NAGLICA — Delavci Pi°J nirjevega tozda Gradbeni sektor so P1 razburljivi licitaciji pred približ"1 letom le dobili delo za pozida'0 Koresovega brega v Krškem- Pri?3' njali sojih, da so delali, celo do kole" blatu, tudi januarja in februarja. z°aJ pa se nikamor ne mudi z vselitvijo. Kaj pa to briga pionirjevce. hvaležni "a| bodo. da so sploh dobili delo, pravil0 nekateri. Toda poprej takšna nagi": in sedaj prazna stanovanja terjal pojasnilo... STOTAK ZA KNJIGE — Občinsk' sindikalni svet je podprl priporoči)0: naj"bi vsak zaposleni delavec v obči"1 prispeval 100 din za povečanje knj'z' nega fonda Valvasorjeve knjižnice-’ Tako naj bi zbrali 6.000 knjig in dosegli pogoje za matičnost knjižnice. Upajmo, da bo akcija vseskozi uspeš"0: Marsikdo namreč misli, da je dov°J kulturen že. če ve. zakaj praznujemo ’■ februar, in se tedaj pokaže celo na ka kšni proslavi, med letom pa drema z zapečkom ali razmišlja le. kako v® dvignil — svoj standard.... Sevniški paberki POCENI KNJIGE — Po zas illlg' papirnice v Gostinskem podjeJJ lahko kupd naročjjo po močno zn ižs- , .. mn (tudi do 50 odst.) cenah knj Državne založbe. Naj opozo posebno na 3. knjigo Krajevnega ,ri""’ lek; f/v ..vcnv >>« IMIJIJV IMajLVIlVt,^ I sikona Slovenije, kjer je obdelana sevniška občina in stane le 350 di"- SAMOPOSTREŽBA — Okrog deljskega opoldneva. V »snack bar"' hotela Ajdovec sedi nekaj gostov p" *- ’ ‘ 1 ’ ■ ■ • - j $c bolj ali manj praznih mizah. Vstop' nekaj žensk, ko vidijo, da ni nik°Saj za pultom, odidejo. Eden od goSl°, pokuka v kutiinjo: »Jejo«, odvrti«! dvoje omizij noče več cediti sli" odide. Kdo je sedaj v lokalu za koga' osebje ali gosti? REŽ VINSKE TRTE — Društ'0 vinogradnikov Dolenjske, okoliš Selnica Boštanj. vabi v nedeljo na priK®, rezi vinske trte. Inž. Darko Marje'" bo pokazal, kako se tej reči streže.0 10. uri v vinogradu Bruna Plauštci"0 rja na Podvrhu. ob 14. uri pa pri Ma.rJ tinu Dolinšku na Vrhu. PrihodnJ nedeljo bo o zaščitnih sredstvih g°v?’ ril ob 8. uri v sindikalni dvorani i"* Mamilovič. KOLIKO PIJAČE? SEVNICA — Med delegati zadnjega zasedanja vseh treh zbora'' občinske skupščine na pepelnična sredn je bilo tudi nekaj nejevolje zaradi predvidenih določil, koliko pijače imajo lahko za domačo uporabo. Kmetje menijo — negodovanje je izrazita delegacija tl Studenca — da je predvidenih J00 neobdavčenih litrov na odraslega člana kmetijskega gospodarstva premalo. Delegacija meni tudi. da bo zaradi nižjega neobdavčenega deleža žganja pod drevesi zgnilo $e več sadja, boj proti alkoholizmu pa ne bo v ničemer pridobil. Davkarjem so delegati naložili, naj predlog uskladijo vsaj s sosednjih'1 občinami. DOLENJSKI LIST Št. 9 (1855) 28, februarja 198* tura :n bra- anje Maja ponatis »Marjetke« Pri šolarjih priljubljena knjiga Marjete Dajčman bo tokrat izšla s še več ilustracijami — Krajše delo bo pisateljica izdala v samozaložbi NOVO MESTO — Založba Borec se je odločila, da bo ob 40-letnici osvoboditve ponovno izdala knjigo »Marjetka ve, kaj je vojna« novomeške pisateljice Marjete Dajčman. V Ponatisu, ki bo izšel maja, bo vseh petinšestdeset zgodb, v katerih je avtorica popisala, kako je kot otrok sama doživljala vojno v rojstni Beli kraji-ni- Knjiga bo debelejša le za nove ilustracije, kijih bo, tako v samostojni knjigi. »Pod naslovom ,Kadar mamice ni doma' sem združila štiri zgodbe, ki so bile že objavljene, in sicer tri v reviji Kurirček, ena pa v Slovenskem koledarju, namenjenem zdomcem in izseljencem. Tudi v tej knjigi bodo ilustracije, izdelali pa so jih učenci grmske osnovne šole. To bo izbor najboljših risb od 435, kolikor so. jih naredili kot za prvo izdajo leta 1979, Pripravila slikarka Ančka Go _ “Poni?fse(š'ecn pričakovala, ' ceDrav morda ne tako hitro,« pravi Dajčmanova. »Knjiga se Je otrokom, kijem jim jo tudi namenila, hitro priljubila in tudi na trgu kljub visoki nakla-d' 15.000 izvodov kmalu pošla. Uvrstili so jo med dela, ki jih niorajo prebrati tekmovalci za oralno značko, marsikje je Postala obvezno domače čtivo, v Pionirski knjižnici v Ljubljani je bila nekaj let med najbolj priljubljenimi. Na mnoge šole sirom po Sloveniji so me vabili, pa se zaradi oddaljenosti nisem mogla odzvati. Rada pa sem obiskovala mlade bralce na Dolenjskem, če me seveda ni kaj zadržalo.« Marjeta Dajčman za otroke ni napisala samo omenjene knjige, ampak tudi vrsto novih jn drugačnih zgodb. Nekaj jih je že objavila, še več pa jih irna i v rokopisu. Zdaj seje odločila, da bo nekatere izdala / Marjeta Dajčman izdaja letos novo knjigo za otroke. učenci nižjih razredov na tej šoli. Pri izboru je pomagal likovni pedagog Niko Golob z Zavoda SRS za šolstvo, sicer tudi sam slikar.« To delo bo Daičmanova izdala v samozaložbi, ker pač, kot sama pravi, ne more računati, da bi prišla kaj kmalu na vrsto, če bi ga ponudila kateri od slovenskih založb. ■ Brestaniška »Neopravičena ura« Med 21 igralci učitelji, učenci, delavci, obrtniki — 33 vaj do premiere BRESTANICA — Redke so amaterske gledališke skupine, ki jim uspe postaviti na oder predstave z okrog 30 sodelujočimi. Med temi izjemami je tudi gledališče delavskega kulturnega društva Svoboda iz Brestanice, zato ti zanesenjaki gotovo zaslužijo malo večjo pozornost. Za zabavnoglasbeno komedijo s plesom v šestih slikah, »Neopravičeno uro« Frana Bekeffija, so pridobili kar 21 igralcev, da o tehničnem osebju niti ne govorimo. »Pohvaliti moram izjemno prizadevnost brestaniških ljubiteljev kulture. Kje se še to dogaja, da se posreči privabiti za predstavo kar pet pedagogov, kot je to v Brestanici? V skupini so tudi delavci, učenci in celo dva obrtnika. To je izjemno homogen, mlad kolektiv. Kot ena družina! Obvezal sem se. da bom delal toliko časa, dokler ne bodo usposobili svojih režiserjev,« zadovoljno pripoveduje Boris Pšeničnik s ^Knjige dvakrat s police Brežiška knjižnica je imela ob koncu minulega leta že _ nad 2.000 članov — stalnih obiskovalcev___________________ BREŽICE — Ob koncu minule-r3..,ta je imela občinska matična hjtžnica v Brežicah 31.515 knjig ,[2-350 več kot leto prej. Med -1)85 člani knjižnice je prevladova-a mladina, razveseljivo pa je, da se j* s*evilo odraslih članov povečalo s.af ža tretjino. Podatki povedo, da ■ ' Je Povprečno vsak član knjižnice Posodil 29 knjig ali 2,4 knjige na 2je*ee- Statistika je naštela skupaj . '438 obiskov in dodala, da je bila ,am_ povprečno vsaka knjiga iz "Jiznega fonda dvakrat izposoje-*• Kakih 90 knjig, po katerih so t avali bralci, je knjižnica zago-• V|la prek tako imenovane medbi- tali njeni člani in bralci tudi potem, ko bodo zapustili šolske klopi. Pri tem dokaj pestrem delu pa knjižnica ni pozabila na najmlajše obiskovalce. Zanje je pripravila kar trinajst ur pravljic. Dodajmo še, da seje v knjižnici zvrstilo tudi 7 ur literarnih ugank, da je troje predstavitev knjižnih novitet za otroke obiskalo skoraj tisoč predšolskih in šolskih otrok. Kakih 350 obiskovalcev pa si je knjižnico ogledalo pod strokovnim vodstvom in se tako podrobneje seznanilo z njenim delovanjem. Spet natečaj za književno delo LJUBLJANA — V času, ko se že tiskajo prve tri knjige zbirke ALEPH (njihovi avtorji so Štefan Remic. Igor Zabel in Milan Kleč), se je Književna mladina Slovenije, ki jo je spodbudil velik odziv oziroma uspeh prvega natečaja, odločila razpisati nov natečaj za književno delo. Kdor se bo odzval temu povabilu, mora književno delo predložiti v dveh izvodih tipkopisa, priložiti svoje polno ime in priimek, naslov, kratek življenjepis in seznam morebitnih dosedanjih objav. Pošiljko je treba poslati do 1. maja na naslov: RK ZSMS, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom Za Književno mladino. Natečaj je namenjen kvalitetnim besedilom in to ne glede na njihovo zvrstno, estetsko in generacijsko pripadnost. Za knjižni natis v začetku leta 1986 bodo predvidoma izbrali tri dela, od tega vsaj en prvenec. Katera oziroma čigava dela bodo to, bodo objavili jeseni. ^'otečne izposoje. tih^rC^'^a Knjižnica pa ni imela odpr- Vrat samo za tekočo izposojo,; a Uidi od drugih priložnostih. Med Sim je pripravila vrsto oblik za Pr'dobi, du.gim žal anje mladih bralcev, ki pa, j ’ n,So bile redne, ker knjižnica ni c a dovolj strokovnih sodelavcev za . ,-■ Pohvalno je njeno sodelo- q J® ' osnovnimi in s srednjo Solo. Pravljeno delo na tem področju je "'-■"tbno, saj si knjižnica s tem 8°lavlja, da bodo sedanji šolarji os- ORGELSKI VEČER DOLENJSKE TOPLICE — V nedeljo, 3. marca, bo ob 19. uri v tukajšnji cerkvi orgelski večer, na katerem bo skladbe za orgle izvajal Željko Marasovič iz. Zagreba, speve za mezzosopran pa bo pela Eva Novšak — Uouška iz Ljubljane. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili Bachovi, Pur-cellovi, Arnejevi, Waltherjevi. Hacnd-lovi, Dvorakovi, Franckovi in Boell-mannovi glasbi. V Dolenjskih Toplicah je vstopnice moč dobiti v recepciji zdravilišča, v Novem mestu pajih prodaja poslovalnica Globtoura. Kajuhovi nagrajenci LJUBLJANA — Med deli, ki sta jih Založba Borec in Partizanska knjiga izdali zadnje leto, so štiri izbrali za posebno priznanje — Kajuhovo nagrado. Tako so letošnjo Kajuhovo nagrado prejeli: generalpolkovnik in narodni heroj Rudolf Hribernik — Svarim za zajetno kroniko narodnoosvobodilnih dogajanj v štirih knjigah z naslovom »Opredelitev«, pisatelj Jože Javoršek za knjigo o pesnici Lili Novy, ki je izšla v zbirki Znameniti Slovenci pri Partizanski knjigi, pisatelj Vladimir Kavčič za roman »Ko nebo zažari« in uredniški odbor (Jože Novak, dr. Ruža Germ — Šegedin, dr. Pavla Jerina — Lah. dr. Davorin Valenti, dr. Viktor Volčjak.dr. Velimir Vulikič)za »Zbornik dokumentov in podatkov sanitetne službe NOV na Slovenskem 1941 — 1945«. Podelitev v Cankarjevem domu je bila še posebej slovesna zato, ker slavi Založba Borec 25-letnico. Ob 70-letnici Jožeta Dularja Metlika — v nedeljo, 24. fe-rilarja, je Jože Dular dopolnil ^demdeset let življ enja. Metličani, rnc9 katerimi živi in dela že skoraj P°|na štiri desetletja, so mu že dva 111 prej pripravili sprejem in litcrar-111 večer. Številni prijatelji in znanci s° mu stisnili roko, od mnogih dobi-Va Pisma z željami, da bi mu zdravje 111 Pero še doigo služila. Resnično težko je označiti vse dimenzije, ki jih odseva Dularjeva življenjska pot, toda če začnemo pri najvidnejših in najpomembnejših, moramo zapisati, da je Jože Dular najprej in predvsem človek peresa, slovenski književnik. Kar trideset let Jv vodil Belokranjski muzej v Metliki in Belokranjsko muzejsko društvo, si služil kruh kot profesor sla-vist, bil neutruden Ijudskoprosvclni in kulturni delavec. Krka, ob kateri seje rodil (v Vavti vasi), mu je »narekovala« najboljša Pisateljska dela. To so zbirka novel m črtic »Ljudje ob Krki«, roman ‘•Krka umira« in roman »Krka pa •cče naprej«, sicer njegovo zadnje, a tudi najobsežnejše knjižno delo. Iz belokranjske Zgodovine je vzel snov za roman »Udari na gtidalo, Jandre«, iz medvojne Ljubljane pa snov za povest »Andrej in Katja«. V samostojnih knjigah sta izšli tudi edini Dularjevi pesniški zbirki: »Zveste menjave« in »Trepetajoča luč«. Seveda smo tu našteli le dela. ki so ugledala luč sveta v knjižnih oblikah, ne pa tudi tistih v revijah in drugih publikacijah ali še v rokopisu. Po upokojitvi v Belokranjskem muzeju je Dular spet bolj zaposlil svoje literarno pero in nedavno sam omenil, da ima za tisk pripravljeni Pesnik in pisatelj Jože Dularje po upokojitvi spet pogosteje med knjigami in za pisalno mizo. dve knjigi: zbirko novel in pesniško zbirko. Poleg teh. izrazito literarnih stvaritev, je Dular napisal še za približno dva ducata knjig, knjižic in brošur, s katerimi seje uveljavil kot krajevni zgodovinar, turistični delavec in 'J etnolog Bele krajine. Pisal je o Adl-ešičih, Metliki, metliški godbi in gasilcih, Župančičevi Vinici pa o mlinih ob Kolpi, zidanicah v belokranjskih goricah, svetilih, če naštejemo le nekatere teme. Enako marljivo je zastavil pisanje o muzejskih, spome-niškovarstvenih in drugih problemih, na katere je naleteval kot muzejski ravnatelj; uredil je Čampo-vo knjigo »Ivje se iskri«, napisal uvode k številnim knjigam z najrazličnejših področij itd. Od vsega začetka je bil sotrudnik Dolenjskega lista, kjer Se danes soureja Dolenjske razglede, nepogrešljiv pa je tudi pri prebujajočem se založništvu v Novem mestu. Še in še bi lahko naštevali področja, na katerih je Dular zastavil plug in pero. Človek pa se že ob povedanem sprašuje, kako je Jože Dular sploh zmogel to »raboto«, če je vsako področje posebej zahtevalo celega moža. Tisti, ki ga poznajo, vedo, da je bil vsemu temu lahko kos le zato. ker ni miroval, ker je bil vse življenje priden kot čebela. Bil pa je ves čas tudi trmasto vztrajen in ne samo delavno zagnan, da je lahko obdržal pokončno hojo in svojo misel tudi takrat, ko se je moral izogibati polenom. A to, zadnje, naj bo omenjeno le bolj mimogrede, da se > ve, da tudi na življenjski poti Jožeta Dularja niso bile samo rožice. I. ZORAN Senovega, ki je doslej režiral številne predstave v Celju, Hrastniku in na Senovem, sam pa je tudi igral v okrog sto delih. Pšeničnik je besedilo »Neoupra-vičene ure« izpred 70 let. prevedeno iz angleščine, dramaturško posodobil in bo to prva uprizoritev daleč naokoli. Brestaničani so sicer nazadnje igrali pred približno štirimi leti delo »Strogo zaupno«, ki ga je režirala Pavla Zajel-šnik. sicer pa so vedno radi pomagali tudi Senovčanom. Pred dvema letoma je pri »Vasovalcih« Ljube Prenerjeve na Senovem gostovala celotna folklorna skupina z. mentorji, glasbeni ansambel z dirigentom Jankom Avsenakom in nosilnimi vlogami solo pevcev. Tudi zato, da ne bi bila to le »enosmerna cesta« sodelovanja, Pšeničnik rad pomaga Brestaničanom. Da bi ustregel vsem, posebno učiteljicam. ki imajo ob celodnevni osnovni šoli bolj malo časa, je takoj po avdiciji naredil natančen urnik vaj; zdaj ni nujno. da vsak dvakrat tedensko žrtvuje' dve do tri ure, saj vsak ve, kdaj nastopa. P. P. Z »RAZTRGANCI« V DOLENJSKE TOPLICE SOTESKA — Gledališka skupina tukajšnjega kulturnega društva Zarja bo z. Borovimi »Raztrganci«, ki jih je naštudirala to sezono, v soboto, 2. marca, gostovala v Dolenjskih Toplicah. Predstava v topliškem prosvetnem domu se bo začela ob 19. uri. PREMIERA BO 3. MARCA — Tedaj bodo Brestaničani nadomačemodru uprizorili Bekeffijevo »Neopravičeno uro«, po premieri pa bodo gostovali v Posavju in na Kozjanskem. Amaterskim gledališčnikom so obilno pomagali v brestaniški elektrarni in v Tesu. Na sliki prizor z vaj. (Foto: P. Perc) Po novem tudi študentje Jeseni tudi na univerzi usmerjeno izobraževanje — Komunisti govorili o problemih visokega šolstva , LJUBLJANA — Jeseni bo usmerjeno izobraževanje prvič dano na preizkušnjo tudi visokošolskim ustanovam. Po novem bodo začeli študenti v prvih letnikih fakultet, tako imenovani bruci. To bo pomemben, tako rekoč prelomni dogodek, ob katerem se bo pokazalo tudi, kako sta se obe slovenski univerzi, ljubljanska in mariborska, pripravili na prenovo visokošolskega študija. Problemov v zvezi z reformo visokega šolstva je še veliko, na kar je v sredo prejšnji teden opozorila tudi Foto-kino klub spet oživljen V fotogaleriji samo kvalitetne razstave NOVO MEŠTO — Dobri štirje meseci so minili, kar je delo novomeškega foto-kino kluba po večletnem mrtviku spet zaživelo. Prelomnico je pomenil občni zbor. na katerem so sprejeli dokaj zahteven delovni načrt. Odtlej namreč poteka dejavnost kluba na treh področjih. Osnovno delo poteka prek oblik klubske dejavnosti, pri čemer člani sodelujejo na foto razstavah, si izpolnjujejo znanje, načrtujejo akcije, pripravljajo predavanja in podobno. Dejavnost fotogalerije poteka v prostorih Doma kulture. Prirejajo razstave fotografij visoke kakovosti, zato je moč na njih srečati priznane mojstre fotografije. Razstave si je moč ogledati ob petkih, sobotah in nedeljah od 16. do 20. ure. Kino dejavnost poteka za zdaj le prek občasnih akcij, ker ne morejo dobiti nosilcev za stalno delo. Člani foto-kino kluba želijo, da bi se jim pridružili vsi. ki se ukvarjajo š fotografijo in filmom, pa bi radi kaj več vedeli o tem in aktivno sodelovali pri oblikovanju fotografskega in Ulmskega utripa v Novem mestu. Zdaj seveda še ni moč zatrdno reči. da je oživitev kluba uspela, vendar pa opravljeno delo kaže. da bi s takim nadaljevanjem v Novem mestu lahko imeli uspešen foto-kino klub. NA ODRU »VDOVA ROŠLINKA« RADOVIČA — Gledališka skupina k u It urno-u metu iškega društva Radoviča bo v nedeljo. 3. marca, ob 15. uri .v dvorani tukajšnjbga gasilskega doma uprizorila ljudsko igro Cvetka Golarja »Vdova Rošlinku«. S to igro bodo radoviški gledališčniki gostovali po metliški občini, med drugim v Metliki. Drašičih in na Suhorju. problemska konferenca slovenskih komunistov o vprašanjih dolgoročnega razvoja visokega šolstva. Gre za ustreznejšo vsebino tega šolstva, za večjo odprtost in preverjanje visokošolskega izobraževanja. Zdaj že dolgo ni nekaj bogokletnega, če se v delo fakultet »vtika« združeno delo. Nasprotno, univerza celo pričakuje, da bo tako preverjanje zares in še bolj steklo. Ne nazadnje zato, ker ji ne more biti vseeno, kakšen in kako vzgojen kader bo po diplomi zapustil njene predavalnice. Hkrati se tudi sama s svojim znanstvenim in pedagoškim delom vse bolj odpira v širši družbeni prostor, kateremu je tudi sicer namenjena, čeprav je res, da je to odpiranje še počasno in tudi nerodno. Kar zadeva nadaljnji in dolgoročni razvoj visokega šolstva, pa kaže povsem pritrditi spoznanju, kije prevladalo tudi na omenjeni problemski konferenci ZKS. da se to šolstvo lahko dolgoročno razvija le na znanstveno proučenih podlagah. Vselej na robu sklepčnosti BREŽICE — Tu so tani trikrat sklicali skupščino kulturne skupnosti, nobenkrat pa ni prišlo na sejo šestdeset delegatov, s čimer bi sicer dosegli stoodstotno udeležbo, ampuk znatno manj. Dvakrat jih je v sejni dvorani sedelo samo toliko, da je skupščina še lahko veljavno odločala o zadevah z dnevnega reda. Obakrat je sklepčnost ogrozil zbor uporabnikov, ki šteje petdeset delegatov, toda namesto toliko se jih je na seji zbralo enkrat samo petindvajset in drugič le eden več. V nasprotju s tem pa zbor izvajalcev, ki je petkrat manjši od zbora uporabnikov, ni imel težav s sklepčnostjo. Njegova najslabša udeležba je bila 70-odstotna. S tako udeležbo na sejah je skupščina odločala o pomembnih zadevah za kulturo v brežiški občini: o delovnem in denarnem načrtu, prispevni stopnji, financiranju dejavnosti pa o usmeritvah za novo srednjeročno obdobje -itd., če navedemo le najodgovornejše naloge. Ob tem pa se je treba vprašati, ali je bi! pri vsem tem izražen tudi interes tistih okolij. ki pri odločanju na skupščini niso bila navzoča prek svojih delegatov, zlasti še iz tozdov in krajevnih skupnosti. od koder se delegati vse leto niso prikazali. Kot so navedli v gradivu za prvo letošnjo sejo skupščine, abstinentnih okolij ni bilo tako malo. Lani se nobene seje skupščine kulturne skupnosti niso udeležili delegati: iz dobovskega tozda za vzdrževanje, jeseniškega Kovinoplasta. Petrolovega motela na Čatežu. Iskrinega tozda Ela na Bizeljskem, brežiškega pozda Regulator. brežiškega tozda IMV (TAP), prav tako delegatov niso pošiljali obrtniki in glasbena šola. od krajevnih skupnosti pa so se na črni listi izostankov znašle: Cerklje. Čatež. Krška vas. Mrzlava vas. Pečice — Križe. Pišete. Skopice in Sromlje. Čeprav razlogov za izostanke ne poznamo. si vseeno ne moremo kaj. da bi povedanemu ne dodali še besedo ali dve. Predvsem je zaskrbljivo dejstvo, da na vabita kulturne skupnosti ni vse leto reagiralo kar šestnajst delegacij. AH je bil to njiho v odgovor na prakso prejšnjih let. ko na sejah skupščine niso mogli uveljavili svojih stališč in predlogov, ali so z izostajanjem hoteli »povedali«, da jim je vseeno, o čem skupščina razpravlja in sklepa? Taka in podobna vprašanja se upravičeno zastavljajo v brežiškem primeru pa tudi v drugih občinah, k jer so večkrat s telefonskimi klici delegatov zagotavljali minimalno sklepčnost zasedanj. Očitno je. da z razumevanjem delegatskega sistema in odločanja še marsikje niso pretirano daleč. Ali pa je ta sistem delegatom tudi dovolj blizu? I. ZORAN Tabu teme izzivajo film O filmski ustvarjalnosti na Slovenskem je ob koncu tedna slovenskega filma v Novem mestu govoril Bojan Stih — Premalo denarja za sedmo ____________________________umetnost?____________________________ NOVO MESTO — Ob zaključku tedna slovenskega filma v Novem mestu so se ljubitelji sedme umetnosti minuli petek popoldne zbrali v glasbeni sobi Doma kulture, kjer je o splošnih kulturnih razmerah pri nas, o razmerah, v kakršnih nastaja slovenski film, tendencah, ki jih kažejo tokovi filmske ustvarjalnosti, še posebej pa o temah, ki se jih bo moral prej ko slej lotiti tudi naš film, govoril Bojan Stih. direktor Viba filma. Govornik je izhajal iz dejstva, da dobiva vsa slovenska kultura komaj pol tistega denarja, s katerim živi muenchenska opera, zato je seveda neobhodno. da bi bil film deležen večje gmotne pomoči, kot jo sicer dobiva. predvsem pa ni denarja, da bi mogli v filmu plačati tisto, čemur pravimo kakovost. Po Štihovem mnenju najrazličnejše primerjave tudi pokažejo, da nastajajo slovenski Ulmski projekti znatno ceneje kot operne ali gledališke predstave, kar po svoje tudi kaže na čuden odnos, da ne rečemo nerazumevanje poslanstva, ki ga film nesporno ima. Svoj lonček k temu pa pristavlja tudi kritika, ki pozna malo spodbudnih besed celo za tiste filme, ki so kasneje deležni laskavih priznanj na mednarodni filmski borzi. Filmi, ki jih i/ laboratorijev pošiljajo zadnje čase, kažejo določene premike v vsebinskem in slogovnem pogledu, vendar se nikakor ne morejo odlepiti od ekspresionističnih izkušenj.-torej od sicer že presežene oziroma nadgrajene umetnostne smeri, kije pri nas močno zaznamovala daljše obdobje. Bojan Štih je dejal, da se tega vpliva ne morejo znebiti niti mladi in najmlajši režiserji, čeprav bi človek pričakoval nasprotno. Morda bo prišlo do tovrstnega preobrata pri obdelavi tem, ki jih je literatura že načela in zaposlujejo premišljevalce v kulturni pa tudi politični sferi. To so teme, ki So dolgo veljale za tabu, pa naj gre za dachauske procese, dogajanja na Golem otoku in podobno, o čemer se veliko govori in piše zadnje čase! Seveda to ni vse. česar naj bi se lotili filmarji, saj je po Štihovem mnenju tudi današnji trenutek zanimiv za pripoved ali izpoved na filmskem platnu. I.-Z. pisma in odmevi MLADI SO AKTIVNI Člani dramske sekcije pri MA Leskovec že dober mesec vadijo igro »Dan oddiha«, delo ruskega pisatelja Valentina Katajeva. Skupina šteje 13 članov, vadijo pa v večernih urah v stari šoli. Upajo, da jo bodo pod vodstvom režiserja Rudija Florjančiča doštudirali do konca marca in takrat prikazali na leskovškem odru. Zelo pohvalna aktivnost. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kaj ob tej dejavnosti mislijo nekdanji člani včasih zelo aktivnega kulturnega društva Ivan Cankar, ali jim nudijo kakšno pomoč. L. ŠR1BAR KOČEVJE: NEKAJ ŠOLSKIH SMUČANJE IN POHOD — Učenci 5. do 8. razreda osnovne šole Zbora odposlancev so 19. februarja odšli po skupinah v razne kraje na smučanje in sankanje. Tisti, ki niso imeli smuči ali sani, pa so odšli na pohod v Cvišlerje-in na Onek. Tako so uspešno zaključili zimski športni dan. PREMALO HRANE ZA PTICE — V parku pri šoli so učenci že pred zimo postavili precej krmilnic, ki sojih izdelali pod vodstvom učiteljev tehnične vzgoje. Člani biološkega krožka pa polagajo vanje hrano za ptice pevke. Zal jim hrane že zmanjkuje. MAŠKARE NA LEDU — Na zaledeneli Rinži je vsak dan veliko otrok. Okoli pusta seje drsalo tudi veliko maškar, ki so bile na ledu kar spretne. V. L OCENJEVALI MASKE KOČEVJE — Mladinska organizacija na osnovni šoli Zbora odpo-s4ancev v Kočevju je organizirala pustovanje učencev 7. in 8. razredov. Bilo je v telovadnici pri bazenu. Razpisali so tudi nagrade in tri najlepše maske nagradili. Ocenjevalna komisija je imela težko delo, saj je bila večina mask lepih in domiselnih. Prikazovale so vse rase, stanove in poklice v preteklosti, pa tudi več sodobnih. Tudi take prireditve so sestavni del vzgoje mladine, prispevajo pa k ohranjanju starih običajev. Škoda, da jih ni več. V. ILC BOGAT PROGRAM Kultura nas bogati, plemeniti in nam lepša vsakdanjik. To smo imeli v mislih, ko smo se tudi letos 8. februarja odločili za kulturni dan. Povabili smo krajane, naj si ogledajo delček naših dejavnosti. V knjižnici smo zapeli in prisluhnili recitalu članov dramskega krožka, v telovadnici pa so nas folkloristi popeljali v svet ljudskih pesmi in plesov. Nato smo si ogledali razstavo dejavnosti novinarsko-lite-rarn ega krožka, ki nam je tokrat skušala približati Franceta Prešerna, Prešernove nagrajence, stare predmete ih orodja naših dedov in babic. Na koncu smo se nasmejali risankam. ZDENKA TRATAR OŠ Jančka Mevžlja Mokronog Skoraj milijon za polaganje sedmih ploščic Res masten račun ŠMARJE — Pri mesariji in samopostrežni trgovini je ob hudem mrazu v tleh zamrznil del vodovoda. Vodovodarji sevniške Komunale so morali razbiti sedem ploščic teracco in zamenjati zamrzlo cev. To delo so hitro opravili. Za njimi so prišli zidarji iz drugega tozda. Poslovodja trgovine Franci Hribar pravi, da so se s kombijem venomer vozili sem ter tja. Ko je prispel račun za ta del posla, so bili v trgovini nemalo presenečeni. Računan je bil dvojni »šiht« dveh delavcev in kajpak vožnje s kombijem reci in piši 9.450 dinarjev. Pripomniti velja, da je Komunala kakih 500 metrov od trgovine. »Sedem ploščic, navadne ploščice teracco, ne more biti tako dragih. Za nameček so na koncu, kjer bi bilo npr. treba vstaviti le okrog 5 cm širok košček ploščice, odprtino še nemarno zalili z betonom,« se ob mastnem računu jezi poslovodja Hribar. A. Ž. Kjer kukavica gnezdi Ob dokumentarcu tedna (TV Lj. 20. feb.) Kjer kukavica gnezdi je bil zvlekli tudi kakšnega občin- naslov dokumentarca tedna, predvajanega v ljubljanski televiziji 20. februarja. Ustvarjalci so se »spravili« nad zastrupitev Krupe s PCB. Preko pripovedi lam živečih ljudi so skušali prikazati vso škodo in grozo, ki jo je povzročila sem iška tovarna kondenzatorjev Iskra s tem. da ni poskrbela za pravilna odlagališča odpadnega materiala. O tem danes čivkajo že vrabci, odgovorni pa dajejo pojasnila po časopisih. Vse lepo in prav. toda Bela krajina je bila v omenjenem dokumentarcu prikazana kot bedna, nerazvita in zaostala dežela, potna smetišč, zastrupljenih ljudi, živali in rastlin. Ob gledanju oddaje bi nepoznavalec Bele krajine lahko sklepal, da žive Belokranjci v napol podrtih, s slamo kritih bajtah, da popoldne v bregešah plešejo svoja Mutasta in druga kola, ves preostali čas pa jadikujejo nad usodno združenostjo s Krupo, Lahinjo in (delno) Kolpo. Televizijci bi lahko še ostreje udarili po onesnaževalcih rek, pred kamere hi lahko skega odgovorneža, da bi malce zardeval, na drugi strani pa bi lahko »poslikali« tudi napredek, ki se kaže v novozgrajenih hišah, v lepo urejenih ulicah itd., kajti po tem. kar je televizija v sredo ponudila Slovencem, je močno dvomljivo, da se bo še kdo upal prestopili Gorjance. Namen ustvarjalcev oddaje je jasen kot beli dan, toda stike, ki so spremljale obravnavano problematiko, niso prekoračile umazanega dvorišča, po brezah visečih polivinilastih in drugih odpadkov. Priznam: takšne prizore je videti, obsoditi jih je treba, še več — stran z njimi! Drugi obraz Bele krajine pa je prijaznejši: polna je lepot, mehkobnosti, najde se tudi kje kakšen potoček, iz katerega lahko pijete mirne duše, brez strahu, da vam bodo v bližnji prihodnosti razpadla jetra. In ta drugi obraz moramo čuvati kot zenico v očesu. Ena Krupa je več kot preveč za ta košček slovenske dežele! TONI GAŠPERIČ Še pojasnilo vaščanov Prebivalci ob Krupi ne želijo polemike, ampak poda-jajo le svoje poglede na onesnaženje reke Krajani vasi ob reki Krupi ne želimo s tem prispevkom papirnate vojne, ampak bi radi k prispevku črnomaljskega izvršnega sveta z naslovom Pojasnila izvršnega sveta o Krupi, kije izšel v Dolenjskem listu 21. februarja, dodali še svoje poglede na problematiko onesnaženosti reke. Predvsem pa bi radi prispevek izvršnega sveta dopolnili s tem, kakšni so bili ukrepi ob tej ekološki nesreči pred 5. novembrom, ko je bila osnovana republiška komisija za reševanje tega problema. Prve informacije, da so v Krupi poliklorirani bifenili (PCB), smo krajani prebrali v dnevnem časopisju, oz. slišali v ljubljanskem TV dnevniku junija lani. Iz televizijske informacije, ki naj bi bila uradna, smo zvedeli, da vode iz Krupe nihče ne uporablja. Resnica pa je, da nas živi ob tej reki okrog 300 ter okrog 400 glav živine, vsi pa smo uporabljali vodo iz Krupe. Zgovoren dokaz za to je knjiga črpanja vode gasilskega društva Stranska vas, iz katere je razvidno, daje bilo iz reke v vodnjake prečrpanih okrog 1500 m' vode na leto, tri gospodinjstva pa so imela hišne vodovode napeljene neposredno iz Krupe. Po teh prvih neuradnih informacijah smo pričeli akcijo tudi krajani, a ne stihijsko, čeprav so nas te vesti globoko pretresle, ampak zbrano in organizirano, kar je razvidno tudi iz Kljub vsemu: vigred v Metliki »Javnosti dajemo pravo sliko, kdo je komu kaj vzel in kdo je izigran« Pisanje v vašem cenjenem časopisu o »Vigredi« v Metliki ter podtikanje dobrih novinarjev ter vrlih metliških organizatorjev glede semiške razstave ali metliške vigredi nas je prisililo, da pojasnimo širši javnosti, kdo je komu kaj vzel in kdo se lahko počuti izigranega pri vinogradniški prireditvi, ki je vzdignila v Beli krajini toliko prahu. Leta 1976 smo se v Semiču odločili, da bomo organizirali vinsko razstavo, kot jo je že imelo Novo mesto. Potrebovali smo pristanek obeh občinskih SZDL, kar smo tudi dobili. Obe belokranjski zadrugi sta prireditev podprli in predlagali tudi člane iniciativnega odbora za ustanovitev Društva belokranjskih vinogradnikov, ki naj bi zbiralo vina na celotnem območju Bele krajine. Prvo leto je razstavo vin organizirala KS Semič s pomočjo iniciativnega odbora za ustanovitev društva. Razstava je izredno uspela, dala nam je nov polet, da smo vztrajali še naprej. Druga razstava je bila organizirana že pod vodstvom Društva vinogradnikov, ki je bilo v času te razstave ustanovljeno. Moram naglasiti, da smo se že po prvi razstavi dogovorili in v statut društva zapisali, naj bo razstava vsako leto v drugi belokranjski občini. Ker pa v Metliki ni bilo zainteresiranosti, čeravno smo prireditev ponujali, so se te vrstile v Semiču vse do šeste razstave. Šele takrat so v Metliki pokazali zanimanje, da bi sedmo razstavo organizirali pri njih. Razstavo v Metliki smo brez ugovarjanja podprli z dogovorom na skupščini društva, da bo 8. razstava zopet v Semiču. Vendarsmo naslednje leto naleteli v Metliki na odpor, ki je prinesel v društvo precej nestrpnosti, ker je bil dogovor prekršen; v upravnem odboru društva smo namreč z glasovanjem prireditev dodelili zopet Metliki, čeprav smo jo Semičani hoteli organizirati. Dobili pa smo trdno zagotovilo metliških organizatorjev, da bosta naslednji razstavi zopet v Semiču. Razstavi v Metliki smo dali vso podporo, pripravili smo celo dve stojnici z jedačo in pijačo, tako dajedobi-la prireditev res vsebelokranjski pomen. Po razstavi smo zaprosili občinsko skupščino Črnomelj za soglasje, da bi tako velika prireditev dobila mesto v občinski resoluciji kot gospodarska-turistično-kulturna prireditev v letu 1985. Skupščina je predlog sprejela. V upravnem odboru društva jeseni 1984 v Ručetni vasi smo se dogovorili, naj bo razstava v Semiču, vendar da se še pogovorimo z Metliko o organiziranju prireditve. V Metliki so se sestali predstavniki obeh občin in upravnega odbora društva; po 4-urnem prepričevanju Semičani nismo hoteli odstopiti od prireditve, zato smo le neradi pristali, da postaneta to dve prireditvi. Po dogovoru smo se še enkrat sestali na seji v Črnomlju. Semičani smo prjšli z izdelanim predlogom prireditve in ga vsem prisotnim tudi predložili, vendar se o njem predsednik občinske skupščine Metlika in njegovo številno spremstvo nista hotela niti pogovarjati; po njihovo naj bi bila v Semiču manjša prireditev in »ta prava« le v Metliki. Metliški predsednik je še ugotovil, da se s tako semiško prireditvijo ne strinjajo, in zagotovil, daje MGL V BREŽICAH Mestno gledališče iz Ljubljaneje 19. februarja gostovalo v Brežicah s predstavo »Jaz nisem jaz«. Igraje bila kombinirana z baletom, igral pa je ansambel Srp. Predstava nam ni bila všeč, ker je bila sodobna. LIDIJA KOSTEVC CVETKA OGOREVC, 7. r OŠ Globoko metliško gospodarstvo zagotovo ne bo podprlo, izvzel je le Vinsko klet. Seveda se s tem nismo strinjali in sedaj, žal, organiziramo dve isti prireditvi. Semič je le krajevna skupnost in čeravno večja kot metliška občina, se je pripravljena dogovarjati in dogovorjeno tudi spoštovati. Vendar ostajamo v tem primeru brez besede. Kdo naj se čuti izigranega, kdo naj bi imel letošnjo prireditev, pa prepuščam vsem bralcem in skupščini društva. Še nekaj bi imel pripomniti k pisanju v časopisju. Vsi novinarji, posebno tovariš Bartelj, so veliko let pisali o razstavi vin kot o široki belokranjski prireditvi, ki vedno dokazuje, da je bi- la vsestranska in obogatena z drugimi vzporednimi prireditvami. Ne vem, zakaj so on in ostali spremenili mnenje, verjetno jih nismo znali v Semiču primerno nagraditi in prepričati, kot je uspelo Metličanom! Kljub temu bo razstava belokranjskih vin organizirana v Semiču ob podpori občine Črnomelj in širši podpori tudi Vinske kleti. Vse vabimo na prireditev, ki bo od 26. do 28. aprila. Zagotavljamo, da ne boste odšli razočarani! Mehičanom želim uspešno prireditev. Žal niso znali najti svoje, ampak so si jo vzeli od sosedov in ji dali lep naziv »Vigred«. JANKO BUKOVEC vprašanj naše delegacije krajanov, ki smo j’o sestavili v začetku julija lani. Vprašanja, ki smo jih postavili republiškemu izvršnemu svetu, so vsebinsko enaka vsebini dela republiške komisije, kar je dokaz več za gornje trditve. Vendar o tem pozneje. Ena prvih akcij, kije stekla na našo pobudo, je bilo čiščenje vodnjakov (v sredini septembra) in nabava cistern za tista gospodinjstva, ki vodnjakov niso imela. Vendar je po tej akciji nastalo mrtvilo, a ker smo ga želeli krajani prekiniti, smo postavili na seji zbora krajevne skupnosti in družbenopolitičnem zboru delegatsko vprašanje o tem problemu. Takrat so pristojni obljubili, da bodo prišli sami razložit situacijo, a s temi razlagami na zboru krajanov v Stranski vasi nismo bili zadovoljni. Zato smo iskali odgovor na republiškem izvršnem svetu in mu poslali pismo, v katerem pojasnjujemo, da smo bili šele na našo energično zahtevo uradno obveščeni o ekološki nesreči. Spraševali smo, ali veljajo naša življenja res tako malo, da se nekaterim birokratom ni zdelo vredno takoj ukrepati in preprečiti nadaljnjo uporabo strupene vode. Prve ugotovitve o prisotnosti strupenih snovi v Krupi so namreč iz avgusta 1983 in govorijo o 0,3 ug/1 vode (dopustna norma v ZDA je 0,001 ug/1). Torej smo se eno leto zastrupljali z vednostjo pristojnih, a brez naše vednosti. Res je, da je po obisku naše delegacije pri republiškem izvršnem svetu in imenovanju republiške komisije za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe bilo reševanje tega problema bolj tekoče, vendar nas še vedno bega vprašanje, ali so bili zares storjeni vsi ukrepi za preprečitev vnosa PCB v organizem. Menimo, da ni bila le voda tista, s katero smo uživali PCB, ampak prav tako meso, mleko, ki ga brez zamenjave še vedno uživamo. Vprašanje je, koliko teh strupenih snovi je v zraku, saj meritve še niso bile opravljene. Prav tako ne razumemo pojasnila Črnomaljskega izvršnega sveta v prispevku v Dolenjskem listu, kjer je govor o minimalnem vnosu PČB v organizem. Vemo pa. da imajo nekateri krajani tudi 200- do 500-krat prekoračeno količino PCB v maščobnem tkivu (po ameriških normah). Kot smo napisali že na začetku, zares ne želimo polemike, pač pa naj bo naše pisanje le dopolnilo pojasnilom črnomaljskega izvršnega sveta o Krupi. Vaščani šestih vasi ob Krupi PUSTNI PLES Pust smo letos slovesno proslavili. Predstavniki posameznih razredov so se predstavili s skeči, plesi in glasbenimi točkami. Po kratki predstavitvi šem pa se je pričel pustni ples s srečelovom. Rajanja so se udeležili tudi tisti, ki niso bili našemljeni. Pustno rajanje smo zaključili v domačih vaseh, kjer smo razveselili vaščane s plesom in petjem. ANGELA KOVIČ, 8. a OS Mirna peč ZAKLJUČEK SOLE 1946 — Prva generacija sedanje vojaške letalsko-tehnične srednje šole v Rajlovcu je zaključila učenje septembra 1946. Na sliki so: na letalu Civrič in Kušič, na tleh pa Merhar in Kordež. O POČITNICAH Zimske počitnice sem preživel doma. Sprva sem bil vsak dan na smučeh. Ker pa je bilo zelo mrzlo, sem se smučanja kmalu naveličal. Ob dopoldnevih sem gledal televizijski program za otroke, ki je bil prav zaradi^ počitnic boljši. Ob Večerih sem luščil fižol in ružil koruzo, da je bila stara mama vesela. Zadnji teden sem posvetil branju in nemščini, ki mi dela največje težave. MIRAN KLUKEJ, 6.r OŠ XII. SNOUB Krmelj Nepozabno srečanje po 40 letih Častno mesto za prvo generacijo vojaške letalsko-tehnične srednje šole v Rajlovcu, ki je praznovala 40-letnico delovanja — Med njimi več Slovencev Prijetno sem bil presenečen, ko sem videl, da sc je Dolenjski list v peti letošnji številki spomnil jubileja vojaške letalsko-tehnične srednje šole v Rajlovcu. 40-letnice ustanovitve in delovanja. Sem namreč eden od pripadnikov prve generacije v tej šoli. bil sem tudi na jubilejni proslavi v začetku februarja. Leta 1944 partizani že' zdavnaj nismo bili oboroženi samos pehotnim orožjem, v akcijah smo uporabljali zaplenjene topove in tanke, po morju so že pluli plovni objekti s partizansko zvezdo in bil je čas za uporabo prvih letalskih enot. Vrhovni štab s Titom na čelu se je pravočasno začel pogajati z zavezniki o dodelitvi letal in šolanju kadrov. Prvi dve eskadrilj sta že poleti 1944 posegli v boje pod našim nebom. Istočasno so se začele priprave za šolanje lastnih kadrov doma. Novembra in prve dni decembra 1944 so iz vseh slovenskih partizanskih enot v Beli krajini (na Krasincu in v okolici) začeli izbirati- mlade borce za šolo. Opravili smo tudi zdravniške preglede. Na pot smo krenili 24. decembra 1944 s Rrasinca. Do Bele Crkve smo opravili v 50 dneh preko 1.000 kilometrov dolgo pot. Bijoje nevarno, posebno v prvem delu poti. saj smo se gibali med nemškimi,domobranskimi in ustaškimi postojankami. Napredovali smo ponoči, na osvobojenem ozemlju pa podnevi. V Beli Crkvi se je zbralo okrog 2.000 mladih iz vse Jugoslavije. Iz le množice so nas 6. februarja 1945 odbrali 300 in z vlakom poslali,v Novi Sad. v prvo letalsko podoficirsko šolo. Iz Slovenije nas je bilo v tej skupini okrog 40. Odredba o ustanovitvi šole je izšla 3. februarja, pouk pa seje začel 17. februarja. Šola se je julija 1945 zaradi izboljšanja delovnih pogojev preselila v Kraljevo, marca 1946 pa v Rajlovac pri Sarajevu, kjer je še danes. Naša prva generacija je končala šolanje jeseni 1946 in obogatila vojaško letalstvo s 300 strokovnjaki raznih specialnosti. Že prej se je izdvojila skupina 50 pilotov, ob koncu šole pa so za 35 boljših učencev organizirali nekajmesečno pedagoško usposabljanje. Ko smo ga končali, smo postali predavatelji in inštruktorji v tej šoli. Potem so se naša pota začela razhajati. Nekateri smo ostali zvesti vojaškemu letalstvu, drugi pa so prešli v civilno. I. februarja letos smo se začeli pripadniki prve generacije na povabilo upravne šole zbirati v Rajlovcu, da bi proslavili 40-letnico šole s sedanjimi generacijami. Veterani smo bili gostje najmlajše, 38. generacije, ki je začela šolanje lani oktobra. Srečanje prve generacije je bilo nepozabno. Mnogi' se nismo videli od konca šole. Žal vsi niso več živi. Gostitelji so nam razkazali sedanjo šolo, kije najmodernejša ustanova te vrste. Danes izobražuje v 4 smereh: strojnotehnični, elektrotehnični, elektronskotehnični in smeri telekomunikacij. V vsaki smeri je še več specialnosti. Šolanje traja 4 leta oz. 2 leti in pol za tiste, ki pridejo s končanim 2. letnikom srednjega usmerjenega izobraževanja. Šola ima zelo dobre predavatelje. Večina je svoje prvo strokovno znanje dobila v tej šoli. Videli smo, da šola neguje tradicijo, bratstvo in enotnost ter da vzgaja gojence v prave pripadnike Titove armade in zelo dobre strokovnjake JVL. Na svečani proslavi 3. februarja smo pripadniki prve generacije stali na častnem mestu. Bili smo ponosni, da smo zaorali ledino, in srečni, da se bodoči starešine našega letalstva šolajo v neprimerno boljših pogojih kot smo se mi. a v istem duhu in za iste cilje. L. MERHAR Vsak dan 55 kilometrov na motorju Poštar Drago: »Ljudje komaj čakajo Dolenjski list« ORTNEK — Od septembralani raznaša pošto na območju pošte Ortnek Drago Kegljevič iz Kočevja, ki se pripelje sem vsak dan iz 25 km oddaljenega Kočevja. Pošta Otrrrek pokriva KS Velike Poljane in KS Sv. Gregor, skupno 26 vasi. Pošto raznaša vsak dan, kar pomeni, da s svojim motorjem prevozi na dan 54,7 km. »Letošnja zima je izredno huda, a se zdrži. Cesteso vedno očiščene, zato s Tomosovim jeklenim konjičkom lahko vsak dan redno dostavljam pošto,« pravi poštar Drago. »To delo imam rad, saj je razgibano. Vedno sem med ljud- Drago Kegljevič mi, ki komaj čakajo poštarja, saj prinaša v glavnem dobre novice. Prej sem delal v kočevskem Melaminu, pri Varnosti in drugod, najbolj pa sem zadovoljen zdaj, kp sem poštar.« Drago pravi, da ima rad ljudi na tem območju pa tudi oni spO" štujejo njega. Med časopisi je tu najbolj priljubljen Dolenjski list. ki ga ljudje komaj čakajo in se zato tudi najbolj hudujejo, če zakasni za kakšen dan. M. GLAVONJlč M tJbMUujJtoO’ tuja RAČUNALNIŠKI KROŽEK Vsako sredo popoldne imamo na naši šoli računalniški krožek, fa učenje imamo na voljo računalnik Sin" clair K 16. Najprej nam tovariš Janku Rugelj, ki krožek vodi, predava 0 računalniku in njegovi zgradbi, poten1 pa eno uro igramo raznovrstne igric?-ob katerih kar uživamo. Rad obl" skujem ta krožek, saj vem, da je v računalniku bodočnost. JOŽE PADOVAN, ?-r OŠ dr. Pavla Lunčaka Šentruped ZA PRAZNIK Ob letošnjem kulturnem prazniku smo imeli na naši šoli možnost ogleda" ti si razstavo mojstra medaljerja Via" dimirja Štovička, ki izhaja iz Boštanja-Bila je zelo zanimiva. Kot vsako le10 smo imeli tudi letos proslavo. Sodelo; valo je okrog 50 učencev. Nastop'*! smo z raznimi igrami in hudomušni"!1 prizori, kar je zelo navdušilo naj: mlajše, predstavili pa so se nam tud' učenci glasbene šole iz Sevnice na ki®' virju, flavti, trobenti in harmonik" Vmes so brali svoje prispevke naš1 mladi literati. VOJKO KOTNIK, 8- r OŠ Boštanj BRONASTA ZNAČKA ZA MLADE GASILCE V gasilskem društvu Mirna peč de luje pionirska desetina. Vanjo smc vključeni učenci od 5. do 8. razreda. v kratkem času smo se morali pripravit1 za občinsko tekmovanje, zato srn? vsako popoldne pridno vadili. Zasedi1 smo 8. mesto. Pred kratkim pa srti" morali reševati še teste. Nanje smo s£ dobro pripravili. Tovariša Janez in Martin sta nam predavala o tem, kak? gasimo. Naš trud se je izplačal. Vsl smo osvojili bronasto značko mladi*1 gasdeev. MIRAN KREVS, 5-b OŠ Mirna ŠPORTNI DAN 12. februarja smo organizirali špor' tni dan. Bilo je zelo mrzlo, a smo ■vseeno privlekli s seboj opremo, sanke, smuči, vreče s slamo in drugo-Športni dan smo imeli na Pokleku, na Grančarjeveme travniku. Tekmoval' smo v veleslalomu, sankači pa so se sankali vsevprek. Posebne norčijo so uganjali tisti, ki so se vozili na vrečah-Športni dan je mnogim pustil buške in boleče zadnjice. MARICA ŽIBERT, 6. r OŠ Blanca DOLENJSKI LIST od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • Nepripravljenost za povezovanje in nezmožnost za večje investiranje ne napovedujeta hitrejšega zaposlovanja, neodzivnost pri planiranju za srednjeročno obdobje pa kaže na to, da r delovnih organizacijah ne znajo, ne upajo ati nočejo pogumneje zastaviti svojega jutrišnjega razvoja. Socialni standard številnih družin bi se Ititro izboljšal, če bi bilo na voljo več delovnih mest za ženske. Nujne so torej dodatne proizvodne usmeritve. Povsod, kjer je zaposlen te en zakonec, nastajajo socialni problemi. Največ jilt je pri mladih družinah. d- Samoupravne interesne skupnosti dodeljujejo trenutno petnajst vrst družbenih pomoči, od otroških dodatkov do štipendij, regresov za vrtec in za stanovanja, pomoči nezaposlenim ipd. Ni še dolgo tega, ko so se nekateri delavci naravnost trudili, da bi manj zaslužili, ker bi sicer izgubili vrsto socialnih ugodnosti za družino. Majhen dohodek na delovnem mestu so nadoknadili s popoldanskim delom, in tako so imeli oboje, družbeno pomoč in neevidentiran zaslužek r prostem času. Poslej tega ne bo več: Delavec lahko zdaj uveljavlja pomoč samo na enem mestu, to je preko Centra za socialno delo. Ta bo imel za vsakogar kartico s podatki o vseh oblikah družbene pomoči, da se bo vedelo, kdo pije in kdo plača. .1. TEP PET Učilnic več kot učencev V črnomaljski srednji šoli družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja so za šolsko leto 1984/85 razpisali 6 oddelkov prvih razredov. Kljub temu. da so obiskali vse osnovne šole r Beli krajini in mnoge po Dolenjski in osnovnošolcem predstavljali usmeritve tudi s knjižico, jim je uspelo pridobiti v srednjo šolo. ki je regijskega značaja, le za 3 oddelke učencev. Za prihodnje šolsko leto so sicer razpisali 5 oddelkov, veliko vprašanje pa je. če jim bo uspelo napolniti dva razreda kovinsko — strojniške usmeritve (srednjiprogram), enega metalurške (skrajšani program) ter po enega družboslovno —jezikovne usme-^rit ve in matematično — naravoslovne tehnologije (srednji program). Kaj je vzrok, da se morajo v črnomaljski srednji šoli, ki je ena najsodobneje opremljenih v Sloveniji, že nekaj let otepati s težavami zaradi premajhnega vpisa? Nedvomno drži, da je v regiji razpisanih glede na število učencev preveč mest r srednjih šolah, in da je v Novem mestu veliko podobnih programov. Seveda prispeva svoje tudi dolenjski občutek, kot da je pol od Črnomlja do Novega mesta krajša kot v obratno smer. • Sicer pa se i’ Črnomlju otepajo tudi s premajhnim vpisom r usmeritve, ki izobražujejo za deficitarne poklice. Tako so prizadevanja, da bi odprli skrajšani rudarski program, padla v vodo. Tudi srednji metalurški program je ostal le na papirju, čeprav je lani Beltova livarna razpisala 20 štipendij. Zagotovitev zaposlitve po končanem šolanju je bila dovolj vabljiva le za enega učenca. Programi, za katere so se odločili v Črnomlju, a jim je pri njih spodletelo, imajo le eno veliko »napako«. Ti poklici so. razumljivo, težji, zanimivo pa je. da je težje kot učence za te usmeritve prepričati njihove starše. Zanje je še vedno pomembnejše. da se njihovi otroci izšolajo za »/ugodnejše« poklice, pa četudi potem s spričevalom v žepu čakajo na delo. Nečesa pa r črnomaljski srednji šoli le imajo preveč — učilnic: Od 23 jih uporabljajo le II. 8 pa so jih oddali r najem osnovni šoli. To pa ne pomeni, da so rešili vprašanje materialnih stroškov, ki so zaradi neenakomerne porazdelitve med srednjo, osnovno šolo in zunanjimi uporabniki športne dvorane, za šolo Edvarda Kardelja veliko breme. Žalostno je. da so se morali zato zateči k tako absurdni rešitvi. kot je oddajanje učilnic celo ob sobotah in nedeljah, da se laltko preživljajo. A ne le to! Za kritje materialnih stroškov so porabili tudi okrog 3 milijone dinarjev, ki so jih v preteklem letu zaslužili r šolskih delavnicah in ki naj bi jih sicer namenili za posodabljanje opreme. M. BEZEK Da ne bodo reveži bogatejši od bogatašev Z majem naj bi v Sloveniji začeti uporabljati že lani sprejeti samoupravni sporazum o uveljavljanju socialnovarstvenih pravic, ki naj bi pomenil bistven napredek pri uresničevanju aktivne socialne politike. AH bo res tako. pa je odvisno predvsem od delovnih organizacij in od krajevnih skupnosti, ki bodo izpolnjevale nov obrazec, s katerim se uveljavljajo vse oblike socialnovarstvenih pravic od otroškega dodatka in delne nadomestitve stanarine do štipendije iz združenih sredstev, enkratne in začasne denarne pomoči itd. Načeloma laltko novemu sporazumu samo zaploskamo. Temelji namreč na na- čelu. da je treba socialno varnost zagotavljati predvsem z delom, socialne pomoči pa dodelili le tistim, ki jih v resnici nujno potrebujejo. Poleg lega sporazum izrecno poudarja, da prejemniki socialnovarstvenih pomoči ne smejo biti v boljšem materialnem položaju od listih, ki si socialno varnost zagotavljajo z delom. Za vse oblike pomoči je osnova dogovorjena raven socialne varnosti. Za delavce je to 55 odst. povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji r preteklem letu (lani je bil 27.762 din), za otroke pa 43 odst. tega dohodka (za kmečke otroke 23 odst.). • Do otroškega dodatka — to bo prva oblika pomoči, na kateri bodo »preizkusili« novi sporazum r novomeški občini — ho po tem sporazumu torej upravičen otrok iz družine, kjer mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 43 odstotkov (11.938 din) povprečnega mesečnega republiškega dohodka v preteklem letu. Bistvena novostje tudi višina pomoči. Določala se bo namreč za vsako družino oz. pri otroškem dodatku za vsakega otroka posebej, bo pa razlika med temi 43 odst. in stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana. Poleg tega naj bi bili dohodki le okvirni pokazatelj, upošteva! pa naj bi se dejanski socialni oz. materialni položaj družine. Prav to pa je zanka, ki poraja dvome o popolni uveljavitvi sporazuma. Temelj za uresničitev tega zelo pomembnega namena, da se ob odločanju za neko pomoč upošteva dejanski materialni oz. socialni položaj družine, za katerega veliko primerov osebni kot brez težav ugotovljivi dohodek ni povsem realni pokazatelj, je namreč aktivna socialna politika, ki jo pomagamo pošteno oblikovati prav vsi. Zelo pomembno bo. koliko bodo aktivni pri izpolnjevanju novega obrazca za katerokoli obliko pomoči za delavca ali krajana r delovni organizaciji ali krajevni skupnosti, koliko dosledni bodo pri ugotavljanju stvarnega položaja družine. Razne strokovne službe in komisije so pri odločanju brez te pomoči iz baze namreč precej nemočne. Kako družina živi, vedo najbolje sosedje, sodelavci, krajevna skupnost, delovne organizacija. Žal pa je še vedno tako. da zasebno skoraj vsakdo ve povedati za kak primer, ko nekdo do te ali one pomoči ni upravičen, a ko naj bi to povedal na pristojnem mestu, uradno, se umakne, ker se noče izpostavljati in zamajati. Prav tako so zelo redki primeri, da bi se tisti, ki prejemajo neko pomoč, pa bi jim glede na socialni položaj ne bila potrebna, sumi prostovoljno in brez neljubih zapletov odrekli lej pomoči. ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ Brežice: veliko družin na robu Qksistence smo spet v začaranem krogu. Pri na-' ]ev°nju zmaguje uravnilovka, razmerja ne h ‘P0' saJ slcer & veliko več delavcev 0 , 1 dosegalo povprečno zajamčenega v/g-ne^a dohodka. Tisti, ki bi jim po ra 'Ct}em delu in učinka pripadlo več, so tm°Caran' na^ delitvijo, ker njihov doda-trian’01 n' Poplačan. Tor e j se n e bodo več '■ da bi več in bolje delali. tisočT'n0 V Prež'ški občini več otinin ‘U*'n’ P' so na r°l)u eksistenčnega kon U>na 'n komaj stikajo konec s boJoef”' ^ed njimi jih je vsaj i tisoč, ki Prej ali slej potrebovale družbeno Gozdarji Zaso drva se prepoceni! Kot udari strela z jasnega neba je med ljudi lOo a. Vest’ da so se drva podražila za st' Resda smo pri nas navajeni njSrn Vrst udarcev, vendar pa takega le j lih st° pr‘^akovali. Poleg rasti vseh osta-kj Sor°Sk°v so se zdaj podražila še drva, rjavo V Primerjavi z nafto veljala za ku-P°dražSepV<<-ln /akaj je prišl° d0 take 0(1 Pogovarjali smo se z vrsto Varn Vorn'h ljudi, a pravega odgovora 2g0(j^ne moremo ponuditi. Čeprav je zanjff,3 kfez odgovora, je pa po svoje le nj ^edtem ko sekretar splošnega združe-dar K°Zdarskih organizacij pri Gospodi j.'.z*’orn'c' Slovenije Ciril Remic tr-sus wJC na za*1°du kurjenje z drvmi luk-bo ' '-S' ®a lahko privoščijo le največji ®ata^‘> beremo v drugih virih,da drva Zak^^0 S^Ct Pomemben energetski vir. aJ les je v primerjavi z nafto ali emogom ne samo čistejši vir toplote, mpak edini, ki se obnavlja. Prav zato majo v razvitih državah načrte za ogrevanje_z drvmi. Tako je v Zvezni republiki , emciji, kjer razmišljajo celo o nasadih 1 ro rastočega drevja, poskusno pa že e uJe tudi centralno gretje za nekaj kPk *C"*Cr -*e 8*avno kurivo les. In to Jub temu da v Nemčiji dobesedno umirajo gozdovi zaradi kislega dežja. Še več ogrevanja z drvmi je v ZDA: tam kar 3 °i f V?C energiJe pridobivajo iz drv. Celo e ektrično energijo pridobivajo iz termoelektrarn, kjer namesto s premogom kurijo zdfvmi. Zdaj gradijo dve taki centra-i v zvezni državi Maine, ki bosta imeli vsaka po 22,5 megavata moči. S tem hodo prihranili 80 tisoč ton mazuta. pomoč, nekatere pa to pomoč že prejemajo. Za gospodarstvo brežiške občine je zniževanje življenjske ravni do kritične meje pri petini in več zaposlenih opozorilni znak, da je treba nekaj spremeniti. Tudi denar za solidarnost ne pada z neba, ampak ga mora nekdo zaslužiti. Rešitev vodi v drugo smer: k večji učinkovitosti celotnega združenega deta, k povečanju produktivnosti, k ustvarjanju dohodka za modernizacijo, širjenje in boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Ce proizvodnja ne bo napredovala, se bo standard zaposlenih še slabšal. • Spoznanje, da za mesto občine na dnu lestvice v republiki ni kriva samo neustrezna sestava gospodarstva, ampak tudi slaba kadrovska zasedba, že prihaja na dan, čeprav pozno. Toda bolje pozno kot nikoli. A pustimo tuje zglede, saj je glavno vprašanje, zakaj so se morala naša drva tako zelo podražiti. Sekretar splošnega združenja slovenskih gozdarjev Ciril Remic pravi, da lanske cene niso pokrivale stroškov, ki so jih imeli gozdarji pri sečnji. Poleg tega slovenski lesni industriji primanjkuje surovin, ki jih mi kurimo, namesto da bi jih spreminjali v izdelke. Čeprav je več kot polovica Slovenije pod In kaj pravijo pri novomeškem Gozdnem gospodarstvu? Direktor Jože Petrič in vodja komerciale Ludvik Starič prijazno postrežeta s podatki. V zadnjih treh letih je poraba drv na našem področju skokovito naraščala. V letu 1979 je znašala okoli 12 tisoč kubikov, v letu 1982 je ndrasla na 15 tisoč kubikov, lani pa že na 21 tisoč kubikov. Nasploh je novomeško GG med najbolj drvarskimi v Sloveniji, saj znaša delež drv v celotni dejavnosti kar 17 odst., kar je znatno več kot v drugih GG. Večina teh drv je porabljenih za kurjavo, čeprav bi GG lahko veliko več denarja zaslužila s prodajo drv krški Celulozi. Zato je bila ob 5 milijard starih dinarjev dohodka. Z drvmi je pa tako. da večino posekajo v slabše dostopnih predelih, kjer jih morajo med drugim tovoriti tudi z bosanskimi konjički. In konjski transport podraži kubik drv za 1.600 dinarjev. Kalkulacija letošnje cene drv, kije začela veljati 1. februarja, pa govori takole: direktnih stroškov je z metrom drv 4.904 din. Sem gre šteti motorno žago z 272 din, storitve (lastne in tuje) stanejo prek 2.600 din. osebni dohodki znašajo 1.168 din in biološka amortizacija (vlaganja V gozdove) 840 din. Toliko stroškov je neposredno z drvmi. K temu pa je treba prišteti še 1.460 indirektnih stroškov (ali režijskih). Ti pa znašajo domala tretjino direktnih stroškov, kar je veliko veliko preveč. Že petina režijskih stroškov je veliko. Ker pa gre v primeru GG za monopolno organizacijo, podobno, kot so pošta, komunala, železnica in elektrogospodarstvo, seveda ne smemo spraševati, kam gredo tako povečani stroški za režijo. In da bo ironija popolna: lastna cena GG-za kubik drv znaša 6.363 dinarjev, drva najborjše kakovosti pa prodaja po 5.900. Še večji razkorak med lastno ceno in prodajno pa je pri drveh slabše kvalitete, kjer so stroški sečnje in drugih posegov enaki, najcenejša drva pa so po 3.400 din. Kaj na vse to pravi Jože Malenšek, vodja oddelka za strojne instalacije v Pionirjevem projektivnem biroju v Novem mestu. Pritrjuje našim sogovornikom, da se pri nas ne bomo mogli zanašati na drva kot na toplotni vir. Drv je za slovenske potrebe premalo, gozdovi so že precej iztrošeni (gozdarji trdijo drugače), zato se bo potrebno preusmeriti na druga trda goriva. O nafti bomo še nekaj časa lahko samo sanjali, čeprav se že jutri poceni. V Novem mestu, kjer očitno podcenjujemo vprašanje ogrevanja, že tri leta leži v predalu študija o tem, kako bi bilo, če bi pri nas zgradili kombinirano napravo za proizvodnjo elektrike in toplote. Z bolj kvalitetno toploto naj bi poganjali turbine električne centrale s 50 megavati, z. ostalo toploto pa naj bi ogrevali novomeška stanovanja. S tem bi najbolj gospodarno ogrevali veliko število gospodinjstev, hkrati pa bi kar se da malo onesnaževali okolje. Vendar takega objekta v 10 letih še ne bo, čeprav bi po Malenškovem mnenju lahko v dveh letih zgradili vsaj toplarno. Vendar pri nas na občini ali na drugih mestih ni človeka, ki bi se ukvarjal s te:r,: problemi, še manj pa je takih ljudi, ki bi se na te zadeve spoznali. Sicer pa meni, daje 100-odstotna podražitev drv prevelika. Čisto zadostovalo bi, če bi se drva podražila za okoli 60 odst. Kajti 5 kubikov drv je približno enakovredno 1000 litrom nafte. Nafta je še vedno za okoli 60 odst. dražja, vendar pa z njo ni nobenih težav pri transportu in kasnejši manipulaciji, pa tudi izkoristki so boljši. Še vprašanje za konec: kdo se bo odpovedal drvem zaradi 100-odstotne podražitve? Najbrž nihče, saj drva kljub temu ostajajo še vedno najcenejši energetski vir. JOŽE SIMČIČ gozdom, tej industriji manjka lesa, zato ga mora več kot petino uvoziti iz tujine in drugih republik. Z nizkimi cenami drv pa smo pri nas ljudi naravnost silili, da so kurili z njimi. Tako pa zaradi pomanjkanja lesa ne gre več naprej. Visoka podražitev naj bi služila tudi izenačevanju cen na trgu, kjer so sive cene segale precej višje. Fotoslišal: Janez Pavlin RES TEŽKI C ASI PRIHAJAJO. RAZPRODAJE SO MIMO, NEKATERI PA SO ŠE VEDNO NAPOL GOLI. L dolenjski list pred 20 leti Kmetijstvo kar zaostaja Kmetom zagotoviti najemanje posojil — Okolica Kostanjevice slovi po pretepaštvu — Slabši kruh KMETIJSTVO zadnja leta zaostaja za ostalim gospodarskim in družbenim napredkom. To se kaže v manjšem odkupu, manjši potrošnji umetnih gnojil in drugem. Tudi kooperacija z zadrugo kmete ni spodbujala k večji proizvodnji, predvsem zaradi nestalnih cen na tržišču. V metliški občini je bil izredno močan odliv delovne sile iz kmetijstva, za kar bi morali dobiti nadomestilo v mehanizaciji, te pa zasebni kmet še danes ne more dobiti. Da bi stanje kmetijstva, zlasti zasebnega, lahko izboljšali, so menili, da bi morali kmetom zagotoviti najemanje posojil in stalne cene ter možnost nabave manjših kmetijskih strojev. PREKRŠKI zoper javni red in mir so bili lani najpogostejši in so še vedno pereči. V prvo skupino štejejo pretepi in razgrajanja v javnih prostorih in na javnih mestih. Na senovskem področju je med rudarji žal še vedno nekaj posameznikov, ki opiti kalijo ja vri mir in izzivajo pretepe. Celo ostre kazni, ki jih izreka sodnik, ne morejo več doseči vzgojnega namena. Po pretepaštvu, ki ima neredko za posledice tudi lažje poškodbe, slovita okolica Kostanjevice in Podbočja. DO PREDLANSKIM so novomeški železničarji vsako leto za Pusta pripravili sprevod po mestu. Kot smo izvedeli, letos sprevoda ne bo. Zanimanje menda ni upadlo, pač pa organizacija sprevoda zahteva manjše ali večje stroške, katerih izvajalci sporeda ne morejo kriti sami. Kostanjevica, Metlika, Litija, Krško in še drugi manjši kraji to zmorejo, Novomeščani pa smo menda preresni za take stvari. ZADNJE ČASE opaždfno, da je kruh slabši, hitro se strdi in posuši, postane nizek in sploh ni več tak, kakršnega smo vajeni. Kje je tu krivda — v pekariji ali kje drugje? Krivda ni v pekarni: peki imajo namreč to veselje, da strašno radi pečejo dober kruh, kakršnega si potrošniki tudi želijo. Iz slabe moke pa niti najboljši pek ne more in ne zna speči odličnega kruha. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 25. Februarja 1965) Najgloblji vbod v skorjo Zemlje Sovjetski znanstveniki so izvrtali najglobljo vrtino na svetu — Prodrli so 12 kilometrov globoko v zemeljsko skorjo — Se druge globoke vrtine _ SVETU OKOLI * i * % S 5 % * S S * s s % 5 s * % NI ŠLO — Stara navada je železna srajca, moč tega ljudskega izreka seje izkazala tudi v Kanadi, kjer je vlada popustila in po desetih letih ponovno privolila, da postanejo čevelj, inča in funt uradne merske enote. Deset let so namreč poskušali uvesti metre in litre ter kilograme, vendar so Kanadčani vztrajali pri starih merah. Nazadnje je vlada (pametnejši?) popustila. • •• NE DA — O nekdaj slavni Jac-queline Kennedy—Onassis se rado šepeta, da je bolj razmetljivega in zapravljivega značaja. Poslej pa velja, da je tudi nepopustljiva. Ob plačilu davka za neko lepo posestvo je plačala 6.859 dolarjev, pri preverjanju pa je ugotovila, da stf je zmotila za 75 centov. Preveč vplačano je takoj zahtevala nazaj od davkarije. In tudi dobila. Težko bi torej še verjeli, da je 55-letna gospa zares razmetljivka, saj poznamo primere drugačnega raz-sipovanja denarja — niti ne daleč proč. • •• PROFIT — Dobri gospodarji poskušajo biti tudi možje združenja, ki skrbi za urejanje pokopališča Highgate v severnem Londonu, zato so po novem začeli zaračunavati vstopnino za obisk groba, kjer počiva Karl Marx. Ker veliko ljudi prihaja na grob začetnika znanstvenega socializma, ima njihovo ravnanje vse značilnosti tistega, kar je Marx tako sijajno analiziral in razgalil. • • • IZ OGLASOV — V enem od angleških časopisov je na oglasni strani izšel tudi tale oglas: »Udomačenega prašička, starega štiri mesece, zelo kultiviranega, želimo oddati v dobre roke. Sladokusci izključeni!« • •• PROFESIONALCI — Tatinska četica je poskušala srečo v banki v Windsoru. Ponoči so se z vso ustrezno varilno opremo lotili velike jeklene blagajne. Varili so in varili, nato pa razočarani odšli. Nikakor jim ni uspelo zvrtati luknje v blagajno in jo odpreti, pač pa so vrata trdno zvarili z okvirom. Po besedah direktorja banke imajo zdaj v Windsoru najvarnejše blagajne na svetu. Odpreti je ni mogoče niti s pravim ključem. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Govoril strahovite budalosti Nespodobno početje bržčas malo prismuknjenega grofa — Utegne biti vojska med Italijo in Avstrijo — Ponarejeni bankovci — Zbiralci las, pozor! (Državni) zbor deluje še precej redno m mirno dalje, če izvzamemo skrajno nespodobno početje bržčas malo prismuknjenega grofa Sternberga, ki je preko glave udaril nekega časnikarja. Ker je v zbornici govoril strahovite budalosti in napadal cesarsko hišo, muje predsednik vzel besedo. Poslanci pa so mu dovolili govoriti, zato je predsednik odstopil, pa se dal spet voliti. (Na B a 1 k a n u) se resno pripravljajo na vojsko i Turki i združeni Srbi ter Bolgari — Italija bi tudi rada segla po Albaniji, a tega Avstrija ne bo smela in mogla dopustiti, če noče, da ji Italija prevzame še tisto malo pomorske trgovine, kar jo dosedaj imamo. Utegne se torej vneti vojska tudi med Avstrijo in Italijo, kije na morju mnogo bolje oborožena ko naša Avstrija. Tega pa so krivi naši kratkovidni državniki, ki vedno sanjajo o najboljšem prijateljstvu med državama. Kdo ve, če to ni kratkovidnost, ampak plačano izdajstvo? (Bolnica) usmiljenih bratov v Kandiji je pre-napolnjena-in naj blagovoli p. n. občinstvo popred 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 vprašati, če je prostor, ker bolniki leže na tleh in jih še tam ne moremo več devati. (C. kr. ž a n d a r m e r i j i) seje posrečilo zasačiti Ivana Krkoviča iz Boršta pri Krški vasi, ki je razpečeval ponarejenedesetkronske bankovce. Ponarejeni denar se pozna po močnejši barvi in zamazani glavi, sicer pa gaje težko ločiti od pravega. (Oglas.) Izposojujem knjige sicer jako rad, vendar pa prav vljudno prosim, naj mi vrnejo knjige pred vsem oni, kijih imajo že več let izposojene, da že njimi postrežem tudi drugim. Zlasti pa bi tem potom rad dobil nazaj neko zame jako dragoceno knjigo. (Ženske) lase, zmešane in rezane, kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las naj se prepriča, da plačujem od zdaj najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasolarska dela, vlasulje, lasne verižice, kite in umetne slike iz las. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1905) Že od leta 1970 stoji visoko na severu, 250 kilometrov nad polarnim krogom, blizu Murmanska na polotoku Kola visoka zgradba, v kateri se vrti velikanski sveder, ki vztrajno prodira v globino zemeljske skorje. Prebil sejeskozi trde skalnate plasti baltske kontinentalne plošče in privrtal do globine 12.000 metrov in še globlje. Vrtina na Koli velja danes za najglobljo vrtino na svetu, saj je kar za nekaj kilometrov globlja od najglobljih vrtin, ki sojih naredili pri iskanju nafte, zemeljskega plina, diamantov in nekaterih redkih kovin. Sovjetski znanstveniki so se lotili tega napornega in edinstvenega podviga z namenom, da dobe globinske vzorce kontinentalne plošče, s pomočjo katerih bodo lahko temeljiteje spoznali zgradbo takšnih plošč in razumeli sile, ki so jih oblikovale v štirih milijardah let. Geološki strokovnjaki so doslej imeli na voljo predvsem vzorce iz manjših globin, kar pa je bilo kamenin iz večjih globin, so do njih prišli le tam, kjer so same prišle na površje. Poleg tega bodo v tej najgloblji vrtini na svetu neposredno merili in raziskovali različne naravne pojave, ki se vrše v notranjosti zemeljske skorje. Priprave na vrtanje so trajale nekaj let, saj so morali strokovnjaki izdelati primerno tehnologijo, ki je potrebna za vrtanje v takih izjemnih globinah. V ozadju tega znanstvenega poskusa so tudi čisto gospodarske koristi. Vrtanje je preskušanje nove tehnologije in hkrati ugotavljanje, do katerih globin gre iskati uporabne minerale, kot so oksidi in sulfidi železa, bakra, cinka, svinca, bizmuta in živega srebra in seveda tudi težjih kovin, od zlata do telurja in selenija. Težko sije predstavljati, kakšne težave prinaša vrtanje v globino več tisoč' metrov. Ze povezava glave svedra s pogonsko močjo, spiranje v^tanin in dviganje vzorcev je izjemno težavno, saj gre za milijone metrov posebnih alu-minjastih cevi, ki jih morajo neštetokrat dvigniti in znova spustiti nazaj v globino. Ker vzor-* ci iz velikih globin ohranjajo v sebi močan pritisk, jih morajo na površje spraviti v posebnih vsebnikih, da se ne razdrobe. Poseben problem so visoke temeprature. Geologi so doslej menili, da se toplota kamenin dviga za eno stopinjo vsakih sto metrov globine v tektonsko stabilnih delih zemeljske skorje. Po teh predvidevanjih bi znašala tempe- Oskubena carska krona Direktorica muzeja je diamante iz carske krone zamenjala s ponaredki iz stekla — Za vedno izgubljeni Natančen pregled nadvse dragocenih diamantov v kroni nekdanjih ruskih carjev, kijih hranijo v sovjetskem mestu Kaljasinu, je pokazal, da je namesto večjega števila dragega kamenja v krono vdelano brušeno steklo. Do tega presenetljivega odkritja, ki je vsem zaprlo sapo, so prišli povsem slučajno. Neki znanstvenik si je ogledal v muzeju razstavljene dragocenosti in zazdelo se mu je, da v kroni niso videti vsi diamanti enaki. Posumil je o njihovi pristnosti. In ker dvoma ni obdržal zase, temveč gaje sporočil strokovnjakom muzeja, je prišlo do omenjenega presenečenja. Kdo bi bil krivec? Kot običajno pri takih veletatvinah niso izvzeli iz suma nobenega od tistih, ki so bili po službeni dolžnosti blizu velikim dragocenostim. Med njimi je bila tudi direktorica muzeja Ga-lina Fedorova. Temeljito so preiskali njeno stanovanje, potrgali s sten tapete, zvrtali luknje v zidove, dvignili podnice, a niso Tihi krik Ultrazvočni film o splavu: propaganda ali resnica? S pomočjo ultrazvoka in posebne kamere, ki je visokofrekvenčne valove spremenila v gibljive oblike, so ameriški strokovnjaki posneli šokanten film, ki ga bodo uporabili v široki akciji proti abortusu. Tisti, ki so film že videli, pravijo, da naredi na gledalca zares močan vtis. Gre za dokumentarni posnetek resničnega splava dvanajst tednov starega zarodka. Presenetljivo je predvsem to, da so na filmu dobro vidni obrambni gibi zarodka, ko zdravniki najprej potegnejo del telesa in nato še glavo iz materinega telesa. Že tako pretresljivo dogajanje komentira glas, ki pravi: »Vidimo tihi krik otroka, ki mu grozi izginotje, poskuša se odmakniti, da bi ušel neizprosnemu instrumentu...« Film po mnenju nekaterih ginekologov dokazuje trditev, da zarodek ob splavu trpi bolečine in da gre za nečloveško ravnanje ter nasilje. Zagovorniki splava pa napadajo film kot ceneno neznanstveno propagando. Dvanajst tednov star zarodek namreč nima toliko razvitega živčnega sistema in možganov, da bi lahko čutil bolečino. Kakor koli že, film je tukaj. Kako ga bodo sprejeli ljudje, pa je drugo vprašanje, če ga bodo sploh zares na široko predvajali. našli ničesar. Kriminalisti so se lotili tudi vrta pred hišo. Natančno prekopavanje gredic je bilo uspešno: v zemlji so našli nekaj škatel od sardin, v njh pa del ukradenih diamantov, seveda pristnih. V eni od škatel so našli še nekaj vzorcev ponarejenih diamantov, ki so čakali na primeren trenutek, ko bi jih tatinska direktorica zamenjala v kroni za preostanek pravih diamantov. Fedorova je pod težo dokazov klonila. Priznala je, daje izpeljala vso akcijo. Zdaj čaka na sojenje v zaporu. Medtem pa akcija teče dalje. V vrtu so namreč našli le del diamantov, saj je direktorica nekaj dragega kamenja že spravila v promet. Kupci so bili predvsem tuji diplomati. Zaradi tega je preiskava zašla v zelo kočljive vode. Poznavalci tovrstnih preprodajanj in kraj umetnin in starin pravijo, da je le malo možnosti, da bodo kdaj ugotovili, kje so vsi diamanti iz carjeve krone. Po vsej verjetnosti so za vedno izgubljeni. Skoda je toliko večja, ker ne gre le za drago kamenje, marveč za kulturno in zgodovinsko dragocenost. ratura v globini 7.000 metrov okrog 50°, vglobini 10.000metro'' pa 100° Celzija. Med vrtanjem Pa se je izkazalo, da to drži le do gl"" bine 3.000 metrov, potem pa se temperatura dviga veliko hitreje-pri 10.000 metrih znaša že pre»° 180°, torej znatno več, kot se pričakovali. To je postavilo pr* vrtalce zahtevno tehnološko nalogo, saj običajne aluminijastece; vi niso bile več primerne. Izdelaj1 so cevi iz posebne litine, ki zdr# precej večje toplotne obremenitve, ne da bi izgubile svoje trdnost. ^ Naj je slišati še tako čudno, je •vendar.res, da imajo vrtalci veh* težave pri ohranjanju navpičnice Največji odmik ' drugod po svetu. Američani s izvrtali nekaj čez 9 kilometre^ globoko, medtem ko nekatere na ftne vrtine segajo do 7 kilometru globoko, vendar imajo zaenkrat sovjetski znanstveniki obsežnel načrt izvrtati vrsto vrtin na raz1 čnih krajih. Celotni sistem gl°"^ kih vrtin jim bo potem omog0* spremljanje seizmičnih valov > drugih pojav, ki potekajo globoko v zemeljski skorji. J"zl\ super vrtina pri Kaspijskem jeZ^S je dosegla že globino 8.5^ metrov. Druge bodo globoke p» oli 7.000 metrov, še nekaj pa J1 g nameravajo izvrtati do globin 4.000 m. Vrtanja v obeh super vrtinah kolski in kaspijski, se nadaljuje)" Do kod bodo prodrli, ni mogoc zanesljivo reči. Po mnenju nekatfj rih strokovnjakov imajo sovjet* vrtalci na voljo tehnologijo, kij"5 omogoča prodor 17.000 m glob"" ko v zemeljsko skorjo. Tistih, k'i jih ne moreš ljubiti, st raje boj. U.BCO Nevaren ni tisti nasprotnik. jj* pove. kar misli, ampak je nevoN tisti, ki to zamolči. , D. AHAČK Svoboda ni v neodgovof1 razpuščenosti. J. ZALOKAn S palačinko po svetu „ Ljudje palačinke pečejo že od nekdaj — Kdo jih po\e ______največ? Palačinkov tek iz 15. stoletja_ nise, ki so menda najmočnejše P* Kot še marsikaj drugega je tudi nastanek palačinke zavit v temo skrivnosti. Nihče ne ve, ne kdo in ne kdaj je spekel prvo palačinko na tem svetu. Prav lahko, da so ljudje prvi kruh pekli v obliki palačink na razbeljenih kamnih, saj pozna umetelnost priprave in peke te jedi skoraj vsaka dobra kuhinja na svetu, kar kaže, da sega izvor palačinke zares globoko v davnino. Dandanes pečejo po svetu debele in tanke, prazne in napolnjene, zrnate in svilnato gladke palačinke na stotero različnih načinov in s tisočerimi okusi, zares za vsakogar nekaj. Menda so najbolj navdušeni jedci in peki palačink Bretonci. V vsaki vasi jih je mogoče dobiti skoraj vsako uro dneva, saj jih peko na tržnicah in v posebnih prodajalnah, da o tem, kako diši po palačinkah v domovih vrlih Bretoncev, niti ne govorimo. Gostilničar v vasi Cleder vam ročno pripravi katerokoli od njemu poznanih 182 palačink, naj bo to palačinka s sladoledom, smetano, limono in banano ali čisto navadna gola palačinka. Vsak dan jih v gostilni La Galerne napečejo najmanj tisoč. Podobno se nad to jedjo navdušujejo tudi ostali Francozi. Samo v Parizu bi našteli več kot 100 specializiranih restavracij, o katerih že ime (creperies) pove, kaj se tam peče dobrega. Indijci pečejo palačinke z riževo moko, Mehikanci in Kolumbijci s koruzno, Avstralci delajo rožnate palačinke, ker dodajajo testu sladkorno peso, itd. Židje so iz palačink naredili blince, Rusi bli- lačinke na svetu sploh, še zlas11-jih nadevajo s prekajenim ribji mesom in kaviarjem. V samem vrhu svetovnih jed1-';' palačink so tudi Skandina''.^ Svoje »pannkakor« že od s red "J., ga veka sem jedo ob četrtkih- N vad.a je trdoživa, razložiti pa Je mogoče, razen če ne verjame"1 ’ daje bil četrtek nekdaj vmesni d"^ med postnima dnevoma, k° ,j človek lahko pošteno naje. Sve imajo radi palačinke z meti: Danci pa jih raje uživajo z va" lijevim sladoledom, medtem ^ Finci prisegajo na palačinke, ki-IL namažejo z marmelado iz jagod. Omenimo na koncu še P5 lačinkov tek. To znamenit", gojijo v 01neyu in še v maj* katerem mestecu po Veliki niji, vendar je olneyski najstarej^ in izviren. Na pustni torek * pomeri nekaj gospodinj, ki m rajo v predpasniku in s ponvijo t^ palačinko v nji preteči nekaj kot sto metrov od hotela ^ cerkve. Zmagovalka dobi poliHJ denarno nagrado in še ček v ob"* palačinke. Jasno je, da se na vsa^ palačinkov tek zbere množica t" ristov, ki spodbujajo tekmovalk • Nič čudnega, saj v Olnevu p{,rC jajo ta tek od 15. stoletja nap™' ko je — kot govori izročilo — ka meščanska pozabila na ma* ' ker je preveč zavzeto pekla P5 lačinke. Ko je pozvonilo, je stek ‘ v cerkev kar s predpasnikom 1 _ ponvijo. Že takrat je imela Pa iačinka veliko moč. (Vir: Reader’s DiS^1 nagrada v krško Marjana STARČIČ je rešila "aso malo nagradno križanko iz Predzadnje številke Dolenjskega ista in žreb jo je izbral za nagrado. . re^”.a. b° najnovejšo izdajo treh ragedij enega največjih svetovnih aramatikov \Villiama Shakespea-ra . elimoji veliko užitka ob prebitju Romea in Julije, Julija Cezarja in Hamleta. {^šite današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 8. arca na naslov: Uredništvo olenjskega lista, Germova 3, ^ovo mesto, s pripisom KRIŽAN-Lepa knjižna nagrada čaka. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA Življenje, to jč njkaj med st rasno Rfozo in groznim strahom, a navs-ezadnje komaj več kakor nič. E. FRITZ Modrost je namreč v tem. da 1scemo in dopuščamo vse, kar °ostaja. M. MAETERLINCK Dobri pisatelji se pogosto dotikajo življenja, povprečni ga samo bežno preletijo, štabi pa ga onečastijo. R. BRADBURY DEVTERIJ KRALJ ŠKRATOV KRAJ PRI MOSKVI (BITKA) NOVOTA- RIJA KONEC Šahovske igre DL TANTAL NOETOVA BARKA IGRALEC ZIG0N NASILJE J i S ► ŽENIN OCE MIT. PREROKINJA & 5 S NAPOLEON 18 AMORETI SKALA/ KRAJ PRI LJUBLJANI X s 5 PODZEM. PREHOD/ BARVA PRI KARTAH KENIJSKI NACIONAl. PARK/HLOD ► ORANJE/ ODOBRITEV AMPER GORA V SRBIJI IPRI LESKOVCU] ZAČETNA VEL CRKA/ ZAPOR PASTIR OVNOV KING COLE ŽABJA NOGA AFR. VELETOK/ZVEZA DRŽAV M. IME RUSKI VLADAR BORBA/ GLASBENIK SOSS NOČNO ZABAVIŠČE VRSTA KURIVA/ DS. ZAIMEK VZOR NAROČNIK, GALIJ MORSKI RAK • UT. DUŠA DL GR.-RIM. STARI VEK RAKAV BOLNIK i DL 1 pri nas je čutiti skrb za obnavljanje starih stavb. Staro jedro dolenjske : e. ,P°Je 'ma nekaj obnovljenih starih stavb in urejene fasade. Fotografi-J je iz časa, ko je novomeški Glavni trg doživehvelik kozmetični poseg. (Foto; MiM) skit za staro Odvračanje od modernističnega videza — Zanimanje ^stare stavbe — Obnavljajo tudi že izginule stavbe on z?^nji vojni se je strahotno Pustošena Evropa zagnano lotila ^gradnje. Na Vzhodu in Zahodu 0 veselo rasle nove in nove avbe. Moderna arhitektura je ke, a. sv°j veliki praznik. Jeklo, Čeh? ? s(e*c'°’ gigantski betonski so 6 (a* obnavljajo vse, od starih tu?0'*1 hiš do normandijskih ribi-kln vasic. Poleg Angležev in Francozov, 1 so že po tradiciji zagledani v Preteklost in to spoštovanje do Poteklega kažejo tudi z ohra- Janjem kulturne dediščine, se z “navijanjem starin najbolj na-dušeno ukvarjajo zahodni Nem-?'• Obnavljajo vse po vrsti, od kmečkih stavb do dolgo časa ^n.emarjenih bavarskih gradov. Najbolj očitno pa je obnavljalsko strast videti v mestih. V Frankfur-u so porabili kar 3,6 milijarde di-?arjev, da so znova postavili na ^.oernerbergovem trgu šest srednjeveških hiš, ki so bile med vojno Porušene do tal. V Hamburgu so Ponovili Deichstrasse iz 17. stoletji 'n porabili za obnovo 2 milijardidinarjev, v Marburgu so se lotili °onovitve kar 120 hiš. In še in še je Pr*merov, ki nazorno kažejo zanikanje za staro. Letos je zahodno-Pemška vlada namenila 255 mili-Jard dinarjev za tovrstno dejavnost. . V vzhodni Evropi je bilo prva eta po vojni opaziti nekaj po- membnih obnoviteljskih uspehov, v katerih so prednjačili predvsem Poljaki, ki so znova postavili Varšavo in obnovili številne povsem porušene spomenike. Zdaj pa več zanimanja kažejo vzhodni Nemci. Ta mesec so končali obnovitvena dela na dresdenski .operi. Leta 1945 je bila v bombnem napadu do tal porušena in zdaj sojo znova postavili natanko po nekdanji podobi od temeljev navzgor. , MiM (Vir: Time) Jeans odhaja? Mladi Britanci so za klasiko v oblačenju Vse je kazalo, da bo jeans ostal nesporen kralj v modi mladih, saj že vrsto let velja za zelo priljubljeno oblačilo mladih in manj mladih po vsem svetu. V Veliki Britaniji pa se kažejo jeansu slabi časi. Tako imenovane kavbojke vztrajno nosijo generacije, ki že dolgo niso več mlade, zato se sedanje mlade generacije nočejo več oblačiti v jeans, saj nikakor nočejo biti oblečene enako kot njihovi starši. Britanski predstavnik slavnega podjetja Levi Strauss je potrdil trditve londonskega dnevnika Daily Express, ki je posvetil nekaj prostora temu vprašanju. »Prodaja jeansa med mladimi zelo naglo upada,« je povedal. In kaj bodo mladi nosili, da se bodo tudi po obleki ločili od svojih staršev, ki vztrajno nosijo kavbojke iz mladih dni? Presenetljivo je, da je opaziti vse vječ zanimanja za klasično obleko. Z leti je torej postal jeans klasika, nekdaj klasična oblačila pa zanimiva novost za mladino. • Rast tumorja* 20 let na sledi Že pred 20 leti je raziskovalec Judah Folkman posumil, da je tumor sposoben sam graditi ožilje drobnih krvnih žil, da se potem lahko razmahne v rasti. Nato je celo dve desetletji na harvardski medicinski šoli iskal znanstvene potrditve za svoje domneve. Uspelo mu je, daje skupaj s sodelavci izločil snov, ki jo čvrsti tumorji izločajo za tvorbo kapilar. Z odkritjem te snovi se kaže tudi pot, kako rast tumorja zavreti, kar predstavlja še eno od številnih možnosti pri iskanju učinkovitih zdravil zoper najrazličnejše oblike raka. Pot do odkritja je bila dolga in naporna. Veliko let je znanstvenik porabil za poskuse, s katerimi je prvotno domnevo postavil na čvrstejša tla. Potem so spet tekla leta, preden mu je uspelo ugotoviti pravega činitelja. Se nekaj let je porabil, da gaje izločil in osamil. Tako po 20 letih vemo, da v ozadju širjenja tumorja stoji polisa-harid heparin. Ta snov se sicer nahaja v mnogih tkivih, zdravniki pa jo uporabljajo tudi kot pripomoček za preprečevanje strjevanja krvi. Kako pride do zločestega učinkovanja heparina, je hudo zapleten in še ne povsem pojasnjen postopek. Kljub še nepopolnemu poznavanju vseh procesov pa je rrekaj poskusov pokazalo, da v povezavi z nekaterimi drugimi snovmi heparin deluje zaviralno na rast tumorja. VAŠA ZGODBA ČAS TEČE... Novo leto je nama prineslo pet razglednic. S petih celin. | Cas pa beži. Ko naju ne bo, tudi razglednic ne bo. Pozabili bodo na dom ob potoku. Kako vse odhaja, teče. Kot potok. Kje so najini otroci? Zdi se mi, kot bi jih neka neubranljiva roka razmetala po svetu. Vsakega posebej. Vsakega na svoj konec. Večkrat na dan sem ob potoku. Vodo nosim v škafu. Naš potok se je precej spremenil, kar vas ni več doma. Poglobili so ga. Zdaj teče hitreje. Nič več se ne dvigne k nam v kuhinjo. Le kdo še pride k nam? Pismonoša. A zelo na redke čase. Molk je zdaj tu. Težak molk. Se očetovih besed ni veliko, kot bi se mu že prej razletele v ustih. Nekaj pa jih le še zdrkne na dan: »Prekleti čas! Kdo je kriv, da se je vse tako razdrobilo?« Nekaj momlja o trnih, ki so baje v njegovem mesu. Kako vse teče! Kot potok. Neprestano le naprej... Tudi oče seje klatil po svetu. Francija, Amerika, Kanada... Vrnil se je z nič kaj zajetnim mošnjičkom, nekam razbit v sebi, s tujim naglasom v besedah. Čas je to obtesal, obrusil, | da je zdrknil v ustaljene tire. Ko ste se komaj dobro pognali v rast, ste si že začeli ut- \ irati pot v svet. Odhajali ste. Zvabili so vas tuji jaški, | nepregledni afriški pragozdovi, morje, tovarne na tujem... Vse teče: čas, potok, življenje in misli... Čas je nama postrgal z obraza svežino, radost, zgubal gaje. Tak je kot razpokana ilovica. Ob potoku se v meni vse razgiblje. Kot bi stopala po mavrici tja v svet, za vami... Veste, otroci, tudi srce je popotnik. Nekako sva se izrinila iz zime. Pomlad bo. Ne vem, če bova še kaj sejala. Tudi moč je odtekla. Tople sape pa že £ objemajo njive. Potok se je na široko razklenil. Razigran je, * kot bi se pretakal v pijanosti. Vse teče... Tudi letni časi. V meni je vse pomešano. £ Čakala sem in čakala. Srce seje zaletavalo v upanju, da.se " bo kdo od vas le vrnil. Upanje je vse bolj krhko, skoraj ga | ni več. Čas je vklesal vanj brazgotino, ki se iz dneva v dan a poglablja, spodjeda še tisto malo moči, ki razmetana | sameva po obeh. Zdi se mi, da čutim Je zimo. Oče pogosto pogleda svojo dlan in spet njegove čudne besede: »Se malo, pa bom onstran življenja.« Tudi midva potujeva: potujeva proti koncu. Boste prišli nazaj? Kaj naj z imetjem? Ni ga veliko. Pa vendar je v njem vse najino življenje. Naj ga treščiva v potok? V očetu se je vse čudno zavozlalo. Pije, duša se mu je | razbolela. Tak je kot staro drevo, z načetimi koreninami. ^ Kar nagnil se bo. Zaradi vas občuti tako težo, da ga bo | zvilo Čas teče... Otroci, ali ne čutite tega? Z nama je tisti čas, ko je jutro lahko se sveže, na široko odprto, večer pa se nenadoma zapre, osuje... Kam bo zdrknilo seme? Na zapuščen breg ob potoku? Potok pa kar teče. Čas tudi.. Slovo... Tudi vam, otroci. To ni svarilo. Slovo je. ANICA ZIDAR JOŽE RA DOLGA POT GABROVIH Celo vere se dotikata v svojih dnevnikih. Kaže, da imata do njetradicionalen odnos, niunaverskazavest in poučenost je ostala na otroški ravni. Če si bosta družinskem urejanju alkoholizma na vseh področjih visoko prebudilazavest, bosta uvidela, da je taka otroška verska zavest — če se ne bosta zavzela, da jo sorazmerno dvigneta — zanju otročja, in postajala jima bo čedalje bolj nadležna ovira. Žena piše o tem: »Danes zjutraj sem šla na roditeljski sestanek za verouk. Kosem sevrniladomov.stašli punci in mož pogledat na smučarski sejem, jaz pa sem razmišljala, kaj mi pravzaprav pomeni cerkev. Otroke pošiljava k verouku inv cerkev, midva pa greva največ dvakrat na leto. Duhovnik je na sestanku govoril, naj bi taki, ki sami niso pravi verniki, tudi otrok ne pošiljali v cerkev. V principu se mi zdi to prav, vendar se sama še ne bi mogla tako opredeliti. Do sedaj sem to opravičevala, češ tudi mene so tako vzgajali. Tam nič slabega ne učijo. In podobno. Naj te formalnosti napravita, potem pa naj sesamiodločita.Zadnje čase pa ne mislim več popolnoma tako. Spoznala sem, da potrpežljivost in prošnja ne prineseta ničesar, dokler si človek sam ne pridobi tega. Še posebno zato, ker sta ženski, ne bi rada videla, da bi bili preveč namazani z božjo mastjo. O tem bom morala še razmišljati in se pogovoriti z možem. Čeprav jemlje on vse tako mimogrede. Njemu je več ali manj vseeno. Bistveno je, da punci radi hodita. Sedaj se učijo o Kristusovem življenju in jima je zanimivo.« Mesec dni pozneje pa: »Nocoj nisva imelaz možem skoraj nič večera, gledala sva dokumentarno oddajo o Ivanu in pomislila sem, koliko še ljudje verujejo v Boga. Ne znam si predstavljati, da bi tako ljudstvo živelo svobodno po svojih potrebah in človeških načelih. Saj jih tako močna vera gotovo zadržuje.« Torek, 25. 3. 1980 Odnosi s sorodniki so se začeli normalizirati. Pišeta, da so »začeli dobivati zaupanje vanju.« Ko je bil še aktiven alkoholik,so mu njegovi ožji sorodniki pridi- gali, naj manj pije, ko pa sta se začela zdraviti, se je njima zdelo, da so proti temu in da jih je sram. Na obiskih — posebno je to bodlovočiokrognovegaleta — so vztrajno molčali o vsem in se delali popolnoma nevedne o njunem zdravljenju, le njemu so natočili sok, medtem ko je za vse druge bilo vedno na mizi vino, kot je splošna navada. V družini je ob prvih lepih doživetjih treznega in zd-ravegaživljenja igrivo navdušenje. Za nekaj trenutkov nato pa lahko kaka živčna praska. Je že tako: alkoholična družina je prva leta učenja skladnih družinskih in zakonskih odnosov podobna naglemu pubertetnemu razvoju, kjer je v enem košu navdušenje in malodušje, jok in smeh. Spreminjanje lastne podobe o sebi zahteva svoj čas že pri posamezniku, kaj šele pri družini, kjer se oblikuje nova identiteta kot razmerje vseh osebnih identitet članov. Iz Mihovega februarskega tednika: »Doma se vse spreminja. Je lepše, kot je bilo nekoč. Smo več skupaj in si imamo tudi več povedati. Žena ima več zaupanja vame pa tudi otroci so več pri meni. Življenje se nekako normalizira, ne lovimo se več za besede, kot smo se nekoč. Počutim se drugače, kot sem se prve dni zdravljenja.« In iz Tončkinega: »Toliko nenavadno lepih trenutkov se vrsti, da kar verjeti ne morem, da je to resnica.« Tončka v prvem marčnem tedniku: »Le to me še vedno zelo moti, ker ses puncama neznazbližati. Ali jih prav neslano ljubkuje ali pa se obnaša do njiju ukazovalno, z naglašanjem premoči. Niti z enim niti z drugim se ne strinjata, zato se mu nekako odmikata ali mu odgovarjata. Kose mi že vse povzpne naglavo, mu rečem, naj se malo zbere, in jez njima kot je treba.« Petek, 28. 3.1980 Skupinski pohod na Nanos. Bila sta oba s hčerkama. V običajnih spisih o doživljanju pohoda pišeta, da so ga vsi težko pričakovali in ga lepo doživeli. Sicer pa se redno udeležujeta skupinskih pohodov torkove skupine, ki so navadno vsako zadnjo soboto v mesecu, pa tudi preizkusatelesnezmogljivostisCooperje-vim testom teka na dva in pol kilometra, ki ga imamo s to skupino vsak mesec drugi torek, eno uro pred rednim sestankom, na progi po Golovcu. Torek, 22.4. 1980 Prejšnji torek je v skupino prišel na zdravljenje alkoholizma nov par. Vsi člani skupine so se novim bežno predstavili, Gabrova pa je pri tem povedala, kako ja doživljala svojega moža kot alkoholika: »Kadar razmišljam o tem, se mi vedno zdi, da to ni bil moj mož. Ko sva bila fant in dekle in pozneje, dokler je bil trezen, je bil tako pozoren, ustrežljiv, točen in dosleden, tako da nikoli nisem bila nad njim razočarana. Nikoli nisem dvomila o njegovih obljubah, ker jih je vedno izpolnjeval. Ko pa je začel prihajati domov pijan ni bil niti malo podoben mojemu možu in nekdanjemu fantu, katerega sem imela tako zelo rada. Ni držal obljub, prihajal je domov pozneje, ni opazil, da sem vesela ali žalostna, bolna ali zaskrbljena. Bil je top in brezčuten. Vrgel se je na kavč in zaspal. Vedno sem bila le globoko žalostna, ker sem bila takrat čisto osamljena. Če je bilo le mogoče, sem šla tudi jaz spat, da bi medtem prešlo tisto moreče stanje. . V zadnjih dveh letih, ko se je strmo spuščal v alkoholizem, pa je bil poosebljena laž, nezaupanje, nezanesljivost, brezbrižnost in zadirčnost, torej živo nasprotje mojega pravega moža. Takšnega nisem priznala, kaj šele imela rada. S pijanim nisem hotela govoriti, kaj šele z njim v posteljo. To ni bil moj fant in moj mož, ki je znal tako nežno ljubiti, to ni bil njegov omamni dih, ampak smrdeč duh po tujcu, ki se ga bojim. V zadnjem letu mi je bilo življenje s tem .tujcem' čedalje neznosnejše. POTA m STHf Nezakonit in neustaven odlok Črnomaljska občinska skupščina je lani sprejela odlok, ki je po odločitvi Us-_________tavnega sodišča SRS v nasprotju z zakonom in ustavo ČRNOMELJ — Skupščinski Dolenjski list je lansko leto prinesel odlok črnomaljske občine, ki se je te dni znašel pred Ustavnim sodiščem Slovenije. Senat je papirje, ki so določali prispevno stopnjo za gradnjo, sanacijo in dograjevanje komunalnih naprav ter izgradnjo komunalnega omrežja na območju črnomaljske občine, proglasil za nezakonite in neustavne. poročajo IZ STANOVANJA ODNESEL 45 TISOČAKOV — Miličniki še zmeraj niso našli sledu za zmikavtom, ki je 20. februarja iz stanovanja Novomešča-na, 26-letnega Silva Mlakarja, odnesel 45 tisočakov. Prav tako ta čas še niso znane podrobnejše okoliščine kraje. ODNESEL NAFTO IN ORODJE — Prav tako še ni glasu o storilcu, kije v noči na 21. februar vlomil v tovornjak, ki je bil parkiran ob magistralni cesti Ljubljana—Zagreb v Kartelje-vem. Neznanec je najprej iz rezervoarja na silo iztočil okoli 200 litrov nafte, nato pa je vlomil še v kaseto za orodje in iz nje pobral dvigalko ter več raznovrstnih ključev. S tatvino je Istra benz kot lastnik oškodovanega tovornjaka ob najmanj 30 tisočakov. ..VLJUDEN« VLOM V VIKEND — Februarja je nekdo vlomil v vikend Antona Sajeta, ki je ta čas na začasnem delu v Zahodni Nemčiji. Vlomilec je bil dokaj vljuden, saj po lastnikovih besedah ni odnesel prav ničesar. OB BUNDO, DENAR IN DEVIZE BRESTANICA — V noči na 23. februar je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Ernesta Vovčaka iz Brestanice. Na hodniku v pritličju je pograbil za bundo, v kateri je bila denarnica s 5.500 din in 500 nemškimi markami, poleg bunde pa je odnesel še suknjič, tako daje Vovčak oškodovan za okoli 60 tisočakov. Storilca še iščejo. Postopek se je začel, ko je neki občan o navedbah omenjenega odloka seznanil Ustavno sodišče. Črnoma-ljčani so se namreč odločili, da morajo delovne organizacije, poslovne enote, samoupravne in druge skupnosti ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost v občini in ki niso pristopili k aneksu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za potrebe komunalnega omrežja, plačevati v letu 1984 občinski samoupravni komunalni skupnosti prispevek v znesku 2,2 odst. od osnove bruto osebnih dohodkov. Preden podrobneje pogledamo odločitev Ustavnega sodišča, naj omenimo, daje pripravljalni postopek po- Samovžig kriv požara na hlevu Ogenj povzročil za 300 tisočakov škode SUHOR PRI VINICI — Minuli petek nekaj pred 15. uro je zagorelo na ostrešju hleva, ki je last 61-letnega Franca Matkoviča iz Suhorja pri Vinici. Matkovič je lansko jesen na podstrešje hleva spravil več slame in vlažne praproti, kar je po mnenju preiskovalcev povzročilo petkov požar. Zaradi toplote, ki je iz hleva prihajala na podstrešje, je najverjetneje prišlo do razvoja termofilnih bakterij, te pa so kot že tolikokrat povzročile samovžig. Ogenj je docela uničil ostrešje hleva, velikega 23 krat 6 metrov. Po še nepopolnih podatkih je povzročena škoda ocenjena na 300.000 din. Požar so gasili dragatuški in viniški gasilci. kazal, da je omenjeni predpisani prispevek namenjen opremljanju stavbnih zemljišč, izgradnji vodovoda, čistilnih naprav, kanalizacije, avtobusne postaje in servisne ceste v Črnomlju. Brez dvoma gre za Črnomlju izredno pomembne objekte, ki pa seveda ne morejo opravičiti neustavnosti in nezakonitosti. Zakon o komunalnih dejavnostih namreč ne omogoča občinski skupščini, da zavezancem predpiše plačilo kakršnegakoli prispevka komunalni skupnosti, razen povračil za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe. pa še to le v primeru, če se uporabniki in izvajalci o tem niso sporazumeli. Ne nazadnje pa Hišniku znižali kazen Namesto 10 le 6 let zapora LJUBLJANA — Poročali smo, daje bil hišnik kočevske osnovne šole Franc Kerec pred temeljnim sodiščem v Ljubljani obsojen za tri kazniva dejanja spolnega napada na osebe, mlajše od 14 let, na 10 let zapora. Višje sodišče v Ljubljani pa je te dni delno ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika in Francu Kerecu znižalo kazen na 6 let zapora. Sodišče druge stopnje se je sicer strinjalo, da Kerčevo dejanje zahteva strogo družbeno obsodbo, vendar je bila izrečena kazen le prestroga. Obteževalne okoliščine so' bile namreč pri izreku prvotne sodbe precenjene, hkrati pa niso bile dovolj upoštevane olajševalne okoliščine, nekatere pa so bile celo prezrte. Tako je sodišče druge stopnje menilo, da so v prvotni sodbi prišle premalo do izraza okoliščine, ki se nanašajo na obdolženčevo osebnost. Franc Kerec ima namreč 30 let delovnih izkušenj in do tega kaznivega dejanja doslej sploh še ni prišel v navzkrižje z zakoni. Njegovo življenje je bilo neoporečno. Zadovoljivo je izpolnjeval svoje delovne, družinske in družbene obveznosti, kar vse je bilo ugotovljeno tudi med kazenskim postopkom. Glede na vse te ugotovitve je pritožbeno sodišče znižalo kazen na 6 let zapora. Menilo je namreč, daje taka kazen povsem v skladu s storjenimi Kerečevimi kaznivimi dejanji in da bo z njo dosežen tudi namen kaznovanja. J. P. MATI IN OTROK POŠKODOVANA ŠKOCJAN — 17. februarja okoli 19. ure se je 38-letna Majda Božič iz Cirja pri Raki peljala z osebnim avtomobilom po lokalni cesti skozi Škocjan. Pri hiši št. 54 je pričelo vozilo med vožnjo po klancu navzdol zanašati, Božičeva je izgubila oblast nad njim, tako da seje avto prevrnil. V nezgodi sta se poškodovala Božičeva in njen 4-letni otrok, oba pa so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 200.000 din. MRTEV OBLEŽAL NA TIRIH DOLENJI BOŠTANJ — 19. februarja okoli 9. ure je prišlo pri železniški postaji v Dolenjem Bo-štanju pri Sevnici do nezgode, v kateri seje smrtno ponesrečil 71-letni Adam Mirtelj iz Dolenjega Boštanja. Mirtelj je tega dne hodil po železniškem tiru med Jelovcem in Boštanjem, nekaj pred postajo pa ga je v ovinku dohitel potniški vlak. ki ga strojevodja Franc Progar navzlic zaviranju ni mogel pravi čas ustaviti. Mirtlja je zadel in zbil, tako daje bil pri priči mrtev. NA VLAKU IZBRUHNIL POŽAR SEVNICA — Na potniškem vlaku, ki je 19. februarja peljal med Zidanim mostom in Sevnico, je okoli 15. ure izbruhnil požar. Po 'doslej znanih podatkih je ogenj povzročil kratek stik na električni napeljavi v petem vagonu, na srečo pa je bil o požaru dovolj hitro obveščen strojevodja Maks Plevnik, ki je vlak ustavil in ogenj pogasil. Vlak so toliko usposobili, da je pripeljal do sevniške železniške postaje. OGENJ UNIČIL AVTO ZALOG — 22. februarja se je 28-letni Franc Logar iz Novega mesta peljal z osebnim avtom, last PTT Novo mesto, po cesti iz Zaloga proti Straži. Že kakih 200 metrov izven Zaloga pa je na vozilu opazil dim, zato je avto ustavil in odprl pokrov motorja. V tistem hipu se je ogenj razširil na vse vozilo in ga popolnoma uničil. Krajo hotela podtakniti sinu Leto in 9 mesecev zapora za Emo Brajdič — Največ kradla po Dvoru in Žužembe-____rku — Eno krajo skušala prevaliti celo na 11-letnega sina NOVO MESTO — 42-letna Ema Brajdič iz Bogdanje vasi pri Žužemberku ni le stara znanka sodnikov, pač pa tudi tamkajšnjih krajanov, ki jim ostaja v spominu predvsem po dolgoprstniških posegih. Nekaj teh so ji našteli pred dnevi na obravnavi pred senatom novomeškega temeljnega sodišča. Brajdičeva je lani 6. marca popoldne nepovabljena vstopila v stanovanjsko hišo Slavke Slak na Dvoru in jo v odsotnosti lastnice mirno preiskala. Še posebej aktivna je bila v dnevnem prostoru, kjer pa jo je zasačila lastnica, ki se je medtem vrnila domov. Tatica je zbežala. Slakova pa dejanje takoj prijavila domačim miličnikom 30. junija lani je Ema Brajdič stopila v stanovanjsko hišo Zore Može, prav tako na Brodu, in se povzpela na NAPA KRIVA POŽARA BELA CERKEV — 20. februarja okoli 13. ure je prišlo do požara v kuhinji stanovanjske hiše Mire Košljar iz Bele cerkve. Kot je pokazala preiskava, je ogenj povzročil kratek stik na elektromotorju v kuhinjski napi, požar pa se je iz nje hitro razširil na viseče omarice in kasneje na celo kuhinjo. Z ognjem soobračunalilastnica in sosedje, vendarle pa je povzročena škoda ocenjena na preko 200.000 din. podstrešje. Tam je našla dve pernici in odejo in jih seveda odnesla s seboj. Obravnava je obtoženki dokazala tudi tretjo tatvino: vinjena je 10. oktobra 1983 okoli 16. ure v Žužemberku obiskala hišo Milana Zalaščka. Očitno pa vpliv alkohola le ni bil tako močan, da ne bi razločno videla treh tisočdinar-skih bankovcev, ki jih je urno spravila v žep, in ženske jopice, kije prav tako dobila noge. In končno: 2. septembra lani je izkoristila odsotnost Ane Zaletel in iz njene nezaklenjene stanovanjske hiše v Klečetu odnesla nekaj rut, dvoje-spodnjih hlač, predpasnik, škarje za, blago, srp in denarnico. Brajdičeva je očitana dejanja na obravnavi večidel zanikala. Ža prvo je trdila, da je tisti dan sploh ni bilo na Brodu in da oškodovanka laže, medtem ko je dopuščala možnost, da je obiskala podstrešje Možetove, vendar da se ne spominja, da bi karkoli prinesla domov. Tretjega dejanje se po lastnih izjavah zaradi vinjenosti sploh ne spominja, saj sta z možem, ki je medtem že umrl, popila kar liter encijana, medtem ko je trdila, daje iz hiše Ane Zaletel na Klečetu kradel njen sin, ne pa ona. Sodišče je seveda imelo na razpolago dovolj dokazov, predvsem pa verodostojnih izjav prič. da jo je spoznala za krivo očitanih dejanj. Za prve ji je prisodilo 4 mesece zapora, za drugo dva, za tretje tri. prav toliko tudi za četrto. Ob upoštevanju kazni 10 mesecev zapora, ki jo je Brajdičevi za enaka kazniva dejanja pred časom že izreklo novomeško sodišče, ji je senat sedaj prisodil enotno kazen 1 leto in 9 mesecev zapora. Pri tem soji v olajševalno okoliščino šteli delno priznanja in dejstvo, da je mati kar dvanajstim otrokom, v obtežilno pa, da gre za povratnico. Z AVTOM V SANKE ŠKOCJAN — 78-letna Antonija Plankar iz Hrastulj je prejšnji teden peljala na saneh vrečo moke iz mlinav Škocjanu. Ko je hodila ob cesti, je za njo z avtobusom pripeljal 52-letni Alojz Saje iz Stare Bučke. Malo preden je Plankarjevo dohitel, je ženička nenadoma prečkala cesto, tako da jo je avtobus navzlic zaviranju zadel in zbil po tleh. Plankarjeva seje ob tem huje poškodovala in so jo prepeljal na zdravljenje v novomeško bolnišnico. še tole: opremljanje stavbnih zemljišč ni komunalna dejavnost, vodovod, kanalizacija in čistilne naprave so po zakonodaji objekti in naprave individualne rabe, tudi avtobusna postaja ni nikakršen komunalni objekt, kar je razlog več, da občinska skupščina za izgradnjo vsega naštetega zavezancem ne more predpisati plačila obveznega prispevka komunalni skupnosti. Za nameček je Ustavno sodišče v odloku našlo še eno nepravilnost, ki gre na rovaš neustavnosti. Ustava SRS namreč'določa, da noben predpis ali splošni akt ne more imeti učinka za nazaj, kar pa črnomaljskih občinskih mož ni motilo, da že tako nezakonitemu odloku, ki so ga sprejeli 8. marca lani, ne bi pripisali veljavnosti od L januarja 1984 naprej. B. BUDJA IZGOVOR BOLJŠI OD PATENTA METLIKA — Na nedavnem občnem zboru avto-moto društva Bela krajina — krožka v Metliki — je beseda tekla tudi o uporabi in neuporabi varnostnih pasov. Pa je eden od navzočih predlagal, da bi avtomobile priredili tako, da bi vžgctH le, če bi bil voznik privezan s pasom. Ne vemo ali bo dal voznik ta svoj patent zaščititi, res pa je, da bi bila ta izboljšava dober izgovor naših avtomobilskih tovarn za novo podražitev jeklenih konjičkov. Zakaj so goreli milijoni V družbenem sektorju so požari lani povzročili kar za 33-krat večjo škodo kot predlanskim — Vzrokom je ime malomarnost ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO. TREBNJE — O škodah, ki so jo povzročili lanski požari, smo resda bolj ali manj sproti poročali, tokrat pa imamo pred seboj prav zastrašujočo tabelo, ki kaže. da se je v štirih dolenjskih občinah lani število požarov povečalo od predlanskih 67 na 95. povzročena škoda pa od 13 milijonov 608.800 din na 56 milijonov 865.000 din. Porast, ki mu ob vsaj na papirju večji požarni varnosti in osveščenosti ne bi smelo biti opravičila. in če je še nekako razumljivo dvakratno povečanje povzročene škode ob požarih v zasebnem sektorju. pa ni moč mimo tega. da se je vrednost z ognjem povzročene škode v družbenem sektorju povečala za triintridesetkrat (od 1.157.500 v letu 1983 na lanskih 33,838.000' dinarjev). Resda gre največji delež pripisati požaru, ki je lani uničil telovadnico osnovne šole v Metliki in povzročil za 20 milijonov din škode, vendar je bila tudi tukaj vzrok, kot še marsikje, malomarnost. Če lahko verjamemo podatkom. s katerimi so prejšnji t eden na posvetu o uresničevanju varstva pred požari postregli delavci novomeške UNZ. je malomarnost kriva za kar 54,7 odstotka vseh požarov na Dolenjskem in Beti kra- jini. daleč za njo pa najdemo s 7 odstotki požige, otroko igro z vžigalicami (6 odstotkov), naravne pojave (II odstotkov), medtem ko je neznanih povzročiteljev za II odstotkov. Ne bi se dosti motili, če bi odstotek krivde, ki je pripisan malomarnosti, še krepko dvignili. Navsezadnje je to naša malomarnost, če otrok lahko pride do vžigalic, s katerimi zaneti požar, tudi pri naravnih pojavih, med katere sodijo samovžigi, je posredi velikokrat malomarnost, saj bi se dalo. nevarnostim, ki peljejo do samovžiga. izogniti, da ne naštevamo naprej. Za konec pa še tble: novomeška UNZ je že po prvem polletju lani. ko se je požarna varnost krepko poslabšala. skupaj s požarnimi inšpektorji in člani komitejev za SLO in družbeno samozaščito izvedla kar 33 pregledov delovnih organizacij. Morda nam bodo prejšnji podatki o porastu požarov in ogromni škodi še jasnejši, če povemo nekatere ugotovitve: gasilski aparati niso vzdrževani in so težko dostopni, hidranti so zanemarjeni in neoznačeni, v skladiščih lahko vnetljivih tekočin se nihče ne meni za predpise o ustreznem skladiščenju, pomanjkljiva je električna napeljava, gasilske enote v delovnih organizacijah so slabo opremljene... B. BUDJA Vse več želja po novi obleki Veliko primerov pobud o novi organiziranosti v minulem letu — Dolenjski list vendarle ostal z Grafiko — Spor med Tesnili in Donitom še nedokončan ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Čeprav še ni celovitega pregleda o tem, koliko sprememb je v samoupravni organiziranosti delovnih organizacij na Dolenjskem prineslo minulo leto, je vendarle moč že na prvi pogled ugotoviti, daje bilo tovrstnih pobud in odločitev kar precej. Se posebej je to očitno iz lanskoletne vsebine dela družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki je ob pomanjkanju pobud in opozoril o morebitnih kršitvah samoupravljanja veliko časa posvetil prav temu področju. Iz črnomaljske občine je bil najbolj odmeven primer izločitve tozda Bel- Karel Pinterič Še so pasti, ki ogrožajo življenja V mestu je največ črnih prometnih točk BREŽICE —Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je lani s svojimi komisijami in občasnimi sodelavci izpeljal veliko akcij, dal nešteto pobud za varnost na cesti, predlagal boljše prometne rešitve ter naredil ogromno tudi za prometno vzgojo. Uspeh ni izostal, V minulem letu je bilo na brežiškem območju precej manj materialne škode in manj nesreč, zlasti takih s smrtnim izidom. Po besedah tajnika Karla Pinteriča je bil prav ta svet pobudnik akcije za peti občinski referendum, na katerem so krajani glasovali za zaporni sloj asfalta na cestah. Svet se je zavzel za odpravljanje črnih točk na cestah, za ureditev avtobusnih postajališč, za razširitev ozkih cestišč in mostov ter za izboljšanje prometne signalizacije. V akcijah »Brezhibno vozilo je dobro vozilo« pa rezultati niso bili ravno razveseljivi. Od 539 pregledanih vozil jih je bilo le 172 brezhibnih, 26 pa sojih celo izločili iz prometa. Pinterič je povedal, da preži na ljudi še veliko pasti in ena takih je avtomatiziran železniški prehod v Bukošku, kjer seje lani nekajkrat zgodilo, da je vlak prevozil odprte zapornice. Nad predolgo zaprtimi zapornicami se pritožujejo v Dobovi in v Brežini. Pešci največkrat izgubijo potrpljenje in gredo čez progo mimo zapornic. Pri prečkanju proge so lani umrli trije ljudje, vendar ne na prehodih. Po Pinteričevem mnenju bo letos treba več napraviti za nadomestitev dotrajane cestne signalizacije, zlasti na nekaterih križiščih na območju mesta. Potrebna je tudi dodatna razsvetljava. Nanjo so zbore občinske skupščine opozorile delavke iz Jutranjke, ki so ponoči na odseku od gradu do tovarne zelo ogrožene. J. T. sad iz črnomaljske KZ k ljubljanski Kolinski, ki pa je bila po ugotovitvah družbenega pravobranilca vodeno pravilno in zakonito. Pobuda za spremembe organiziranosti je prišla tudi za metliški Metko, ki je zaradi zmanjšanja dela v tujini zašel v precejšnje težave. Prav zategadelj je bila podana pobuda o združitvi s SSCT Ljubljana, vendar postopek organiziranosti še ni končan. V novomeški občini je v lanskem letu veliko prahu dvignila nova organiziranost Dolenjskega informativnega in tiskarskega centra. Iz delovne organizacije se je namreč izločila Tiskarna, po njeni poti pa je skušal iti tudi Dolenjski list, kar je seveda pomenilo, da bi se moral tudi tretji tozd (Grafika) organizirati kot samostojna delovna organizacija. Po sporu pred novomeškim sodiščem združenega dela, ki je zavrnil pritožbo delavcev Grafike na takšno odločitev Dolenjskega lista, je sodišče združenega dela SRS zavrnilo prvostopenjsko odločitev, kar je seveda pomenilo, da se Dolenjski list še vsaj do dokončne odločitve ne bi mogel organizirati v samostojno DO. Prav zato so se delavci Dolenjskega lista še v teku sodnega postopka odločili, da ostanejo statusno povezani s tozdom Grafika v Dolenjskem informativnem centru. Naj omenimo ob novomeških primerih še, da so bili poskusi izločitve TZO Suha krajina Žužemberk iz KZ Krka in da je družbeni pravobranilec veliko dela namenil neuspešni združitvi Mercatorja, tozd Standard in tozda Oskrba v KZ Krka., , , Iz trebanjske občine sta bila v lanskem letu dva primera, kjer je posredoval družbeni pravobranilec samoupravljanja. Obstajala je pobuda za združitev tozda Gradišče s treb-najsko KZ. vendar je kasneje zamrla, ker strani nista našli ustrezne oblike bodoče organizacije (1). Omeniti velja še vedno nedokončani postopek v Tesnilih Velika Loka, kjer dolgotrajen in predvsem drag proces še do danes ni prinesel sporazuma o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti med Donitom in Tesnili. B. B. PO D0UENJSKI DEŽELI • Neokopanaje prejšnji teden ostala žena Novomeščana Marka Polenška. V kopalnici sije namreč hotela zagotoviti dostojno temperaturo in v ta namen prižgala infra peč, nato pa kopalnico zapustila. Vročina je bila očitno prehuda celo za plastični umivalnik znamke Kolpa san in garderobne omarice nad njim, tako da je nastal požar, ki gaje Polenškova na srečo hitro zavohala in tudi sama pogasila. S kopanjem seveda ni bilo nič pa tudi povzročena škoda ni prav nedolžna. • Neki Marko Stojanovič iz Žabjeka je bil prejšnji teden hudo pogumen v Malnarjevi gostilni v Bršljinu. Svojo moč in neust-rašnost je gostom kazal na več načinov, prekipelo pa je, ko je pričel uporabljati pesti in celo nož. Poročilo pravi, da seje ob pogledu na modre uniforme spremenil v povsem krotkega človeka. Z bližajočo se pomladjo so se prebudili tudi ljubitelji kokošjega mesa. V dokaz temu navedimo, da je bi! kokošnjak Antona Zupančiča z Daljnjega vrha v čudoviti jasni noči ob 12 prebivalcev ženskega spola, ki so bojda veliko okusnejši od moških predstavnikov. ODTRGALA SE JE STRANICA TOVORNJAKA — 18. februarja je 45-letni Vili Novina iz Dolenjskih Toplic peljal tovornjak iz. Novega mesta proti Metliki, nekje pri Jugorju pa se mu je v zavoju odtrgala stranica in padla na vozišče. Prav takrat je nasproti z osebnim avtom pripeljal Stje-pan Bregar iz Ozlja in trčil v stranico, pri čemer sta se poškodovala voznik Bregar in sopotnik Anton Bukovec. Prepeljali so ju v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 300.000 din. VOZILU ODPADLO KOLO — 22-letni Nurdin Zobič iz Jajca je 18. februarja vozil tovornjak po cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Skopicah je na ravnem delu ceste iz neznanega vzroka potrgalo vijake, ki so držali kolo. Kolo je odpadlo, vozilo pa je zaneslo na levo čez nasip, kjer se je prevrnilo. Materialno škodo so ocenili na 300.000 din. TOVORNJAKA STA SE OPLAZILA — Puljčan Jovan Čakič je 19. februarja peljal tovornjak iz Otočca proti Ljubljani. Na karteljevskem klancu je dohitel tovornjak, ki je zaradi okvare stal na cesti. Čakič ga je začel prehitevati, ko mu je nasproti, prav tako s tovornim vozilom, pripeljal Peter Šarec iz Preserja. Vozili sta se oplazili z vzvratnimi ogledali, kar je bilo dovolj, da je Šarčevo vozilo zaneslo na desno, kjer seje prevrnilo v gozd. Na razsutem tovoru in vozilih je bilo materialne škode za kar poltretji milijon din. DOLENJSKI LIST Tri medalje in grenka izkušnja Janez Božič državni prvak v ciklokrosu — Kruljac drugi — Med mlajšimi mladinci Ravbar tretji — Sandi Papež 2. med člani, a izven konkurence POREČ — Vsi, ki karkoli pomenijo v jugoslovanskem kolesarstvu, so se v nedeljo zbrali v Poreču, kjer je ljubljanski Rog pripravil letošnje državno prvenstvo v ciklokrosu. V hudi konkurenci preko 150 kolesarjev iz domala vseh jugoslovanskih klubov je bila bera Novomeščanov več kot zadovoljiva: zlata, srebrna in bronasta medalja so novomeške kolesarje postavile ob bok kranjski Savi, to pa sta bili tudi daleč najuspešnejši ekipi nedeljskih bojev za državne naslove. Seveda pa se tisti, ki smo bili v nedeljo v Poreču, ne moremo znebiti občutka, da so bili Novomeščani po »zaslugi« organizatorja prikrajšani še za kakšno odličje. Pa o tem nekoliko kasneje. -- V. « ... nalb^ GOVALNIH STOPNICAH — Da imamo v Novem mestu cikl *L m'ad'nce v državi, je potrdilo tudi nedeljsko državno prvenstvo v stal l°SU V *>ore^u- Na zmagovalnih stopnicah sta pri starejših mladincih Da i e C*Va: ^arko Kruljac (levo) in Janez Božič (v sredini), njun uspeh Je s 5. mestom jdopolnil še Peter Štangelj. (Foto: B. Budja) Sedaj že postaja jasno, da uspeh novomeških kolesarjev na republiškem prvenstvu ni bil naključje in da se lahko mesto ob Krki postavi tudi z najobetavnejšim naraščajem v državi. Na startu tekme mlajših mladincev se je pojavilo preko 40 kolesarjev, že po prvem od petih krogov sta prevzela vodstvo Novomeščana Šmajdek in V soboto odbojkarski derbi V 14. kolu II. zvezne-lige prihaja v Novo mesto vodilna ekipa Fužinarja Kočevke presenetile v Ljubljani niu la — Odbojkarji novomeškega Pionirja so bili v sobotnem sreča- . k°*a v II. zvezni ligi zelo blizu dveh novih točk, ki bi jih na lestvici '-»-10 —v• ■ • “ ““ - — - - hrbet,Zena^' S ^elr*° uvrščenim Bledom, a jim je športna sreča obrnila I MežC.Venskl. drug°ligaški derbi v 1 Je trajal debeli dve uri. prinesel Ekipni zmagi tekačem iz jjjce in Pionirja ^rvenstvo Novega mesta .v smučarskih tekih 9. 0 MESTO — Pred nekaj dne-je bilo na odlično urejenih stezah na sm 3-VI *et.°^nje občinsko prvenstvo v ,e.Ucarskih tekih, ki sodi v okvir SD r PrlPrav'Ia Pa tekaška sekcija &n°Vanj delavskih športnih iger. ČfKo or8an'z‘ra*a novomeška pa je razburljivo, borbeno in kvalitetno odbojko. Igra in rezultat sta bila vseskozi izenačena, kar trije od petih nizov so se končali z najmanjšo možno razliko v prid enega ali drugega nasprotnika, tako da so gledalci resnično prišli na svoj.račun. Pionirjevi igralci so bili bliže zmagi, povedli so z 1:0 in 2:1 v setih, vendar so v četrtem nizu nerazumljivo popustili in ga izgubili kar s 3:15. Tako je odločil zmagovalca šele peti set, v katerem seje vnovič vnela ogorčena borba za sleherno žogo in-točko; gostitelji so vodili že z 10:2, vendar so jih Novomeščani z izvrstno serijo ujeli, izenačili rezultat na 12:12, vodločilnih trenutkih pa jim je športna sreča obrnila hrbet, tako da so ta set dobili Mežičani s 15:13. VELESLALOM MOŽICU IN FLISKOVI SEVNICA — Komisija za šport in rekreacijo pri OO ZSS je skupaj s sevni-škim smučarskim klubom pripravila tekmo v veleslalomu na Hrastah. Tekma je štela v rezultat delavskih športnih iger za leto 1984/851 Ekipni vrstni red, moški: Mercator Kopitarna, Lisca 1 Rog .Rezultati: ženske nad -ola". 2. Uhan, 30 let: I. t ■ '***•» z. unan, 3. Potrč (vse Krka ."J1), ženske do 30 let? 1. Škarjak cen. ^r'mb 2. Fir (Zdravstveni 50 i ’ ■*' Gorše (Novoles), moški nad K ,, l: E. Lapajne (Sava Projekt, p 5*°), 2. Čibej (GG Novo mesto), 3. z. ,n UMV Novo mesto), moški od ao 50 let: 1. Mrvar (IMV Novo p.sto), 2. Majes 3. Bračko (oba SGP .On;0, moški od 31 do 40 let: 1. Str-sn ?- Pionir), 2. Žužek (Temeljno len- l- Novo' mesto), 3. Špiler (Do-I Jski projektivni biro), moški do 30 ■ 1 Iler (Pionir Novo mesto) 2. Pionirjevci navzlic porazu še naprej ostajajo na 5. mestu, njihova dobra forma pa obeta v soboto pravo poslastico za vse ljubitelje odbojke, saj prihaja v športno dvorano pod Marofom trenutno vodilna ekipa prvenstva, ravenski Fužinar, kije tudi najresnejši kandidat za vstop v L zvezno ligo. ranjka), Balog(Prosveta), Korač(GIP Beton); ženske ekipno: 1. Lisca; posamično: Flisek (GlP Beton), Pečar (Mercator), Guštin (Lisca). Po petih disciplinah je pri moških na čelu Mercator Kopitarna, pred Lisco in Metalno iz Krmelja. J. BLAS V SKL brez presenečenj Tesen poraz Novolesa v Mariboru — Štiri točke Novo-meščank z dveh srečanj (Šr,k£tar (Iskra Novo mesto). 3. Herič L Boris Kidrič). skarn^Upn' razvrst'tv' ek‘P Je meB zen 2. m ’ 2. Zdravstveni center (65), 3. škik s (22), medtem ko je bil pri molj, ^rs(m red naslednji: SGP Pionir ljo'^r^aTrim 133, IMV Novo mesto Dni' Novoles 113, Zdravstveni center i . eniske in Ictra MARIBOR, NOVO MESTO — Košarkarji Novolesa so v 15. kolu republiške lige izpolnili plan, saj so tekmo s prvouvrščeno Ti mo MTT izgubili z majhno razliko, prav tako pa so načrtovane točke dosegle novomeške košarkarice v tekmi s Pomurjem in v zaostalem srečanju z Metko. L. enjske in Iskra Šentjernej po 88. Kra . en 'T'. .. I ■- diŠČe Novo mesto 58, Temeljno so- 58 itd • Novomeški košarkarji so v Mariboru nudili nepričakovano močan odpor favoriziranim gostiteljem, ki so si za prihodnjo sezono verjetno že zagotovili nastopanje v L B zvezni ligi. Tekma med Novolesom in Tirno je bila vseskozi izenačena in šele sredi drugega polčasa so si Mariborčani priigrali 12 točk prednosti, ki je odločila tudi o končnem zmagovalcu. Resda so se Novomeščani tri minute pred koncem približali gostiteljem na vsega 89:84, vendar je finiš ponovno pripadel igralcem Time. ki so dosegli načrtovani točki. Veliko bolj razburljivo pa je bilo v soboto v Novem mestu, kjer so se v 13. jeseni športna dvorana LP12 igralnih površin, prostora pa za 500 gledalcev ,.Metlika thaia~“"-,rwrt — Ko je lani v začetku tlijo P°žar močno poškodoval me-0£i,i° ’^°vadnico, se je bilo treba odl-Zo, j. .1 staro telovadnico obnoviti ali za 1,1 novo. V Metliki so se odločili ve^dnjo nove, saj je za to govorilo ar8umentov kot za obnovo. k00m? tel°vadnica je bila s svojimi šolsk P°vršine premajhna za potrebe za j c ln izvenšolske telesne kulture in Prej U®e Pr>ret obnova in po-rač„nje stare telovadnice, vendar je rojlj:11 Pokazal- Ba bi to stalo blizu 60 ni »°nov dinarjev, se pravi dve tretji-novee?aria’ Potrebnega, za gradnjo bo „ ''or;me Novo športno dvorano bi 89.)). novomeški Pionir, stala naj Pa r. IJtntjonov dinarjev, v metliški šoli okoli 9 milijonov je iz amortizacijskih sredstev osnovnih šol in prispevkov metliškega združenega dela. izvajalec, se pravi Pionir, pa je odobril 30 milijonov dinarjev kredita, ki ga bodo vračali z denarjem, ki se za ta namen letos in prihodnje leto zbira pri interesnih skupnostih. Kako si novo športno dvorano žele tisti, ki jim bo v prvi vrsti namenjena, pove tudi podatek, da so učenci osmih razredov, ki so lani končali šolanje na metliški Soli, ob odhodu pustili za novo dvorano nekaj več kot 30 tisočakov, ki so jih zaslužili z zbiranjem starega papirja, pogozdovanjem in drugim delom. Sedanji učenci pa so veliko delali pri.pospravljanju pogorele telovadnice in zbiranju še uporabnega materiala, ki ga je šola prodala. kolu SKL pomerile igralke Novega mesta in Pomurja. Gostje so prišle v najmočnejši postavi — zanje je igrala tudi Alenka Žitek — medtem ko so gostiteljice nastopile brez Anice Gal. Tekma je bila vseskozi negotova, tisto, kar je ob koncu odločilo zmagovalca, pa je bil boljši skok Novomeščank v obrambi. Po zaslugi Dragmanove, Bunčeve, Adamičeve in Avguštinove so si gostiteljice priigrale prednost petih točk. ki so bile na koncu dovolj za zmago. Nič bolj negotovo ni bilo zaostalo srečanje 12. kola, odigrano med tednom v Celju proti Metki. Novo-meščanke so si točki zagotovile šele po podaljških, kjer je prišla do izraza njihova večja želja po uspehu, tudi tu pa je zmagovalca odločil boljši skok, k čemur sta največ prispevali Drag-manova z devetimi in Bunčeva z enajstimi uspešnimi skoki. B. B. tel, »o, da bodo šolarji oktobra A. B. 0vadi 1 j 2e v .novi športni dvorani. N, J'Va športna dvorana, ki bo stala mestu ra(nihm ’ te®a k° ok°R * '900 m- ig- 400stare, bo merila nekaj čez Sriih" Površin. V dvorani bo na fik da|Ce ,r|bunah prostora za 260 gle sPrc-iu’ z dodatnimi sedeži pa bo lahko rano |la Ce'° do gledalcev. Dvo- ho k ’ glVUUIVCl, ra?,i . 0 moč s pregradnimi zavesami lahko ! -na tri dele’ ’ ' ' ' je hi^k'’ kar Je v Metliki potrebno, saj I. **0 V tln«; 1 ■... * hkrati imeli tako da bodo telovadbo trije :ot '20 5.y stari telovadnici na teden več r NASLOV GOSTITELJEM ČRNOMELJ — V počastitev občin-skega praznika je bilo pred dnevi v Črnomlju občinsko prvenstvo v streljanju s pehotnim orožjem. Med desetimi ekipami iz Duge Rese, Metlike in Črnomlja je zmagala domača strelska zveza pred TO Črnomelj in VP Črnomelj. Posamično je zmagal Marič v streljanju s polavtomatsko puško. Željko z avtomatsko in Žlogar v streljanju z vojaško pištolo. J. D. v hov' Ur telesne vzgoje. Seveda bodo ki j:l 1 dvorani tudi rokometne tekme. igrijxSedaj n'so mogli igrati, ker je bilo ” Drem«lhnM 7 nttvorlvnrtinn hr\ ^etlik pr?maJ^no- ^ novo dvorano bo Za C'"3 dobila tudi primeren prostor tfadne in druge prireditve. TELOVADBA NA HODNIKU — Dokler ne bo zgrajena nova športna dvorana, je pouk telovadbe na metliški šoli bol improviziran, pozimi poteka v glavnem kar na šolskem hodniku ŠPORT ZA KRAJEVNI PRAZNIK iv0!?lna .denarja za jVq - uvuaija ,.a novo športno lij0nan° je že zagotovljena: 20 mi--ov dinarjev sredstev, ki so se za fazši :n,lri‘?v stare telovadnice zbirala pri .esnih skupnostih za izobraže- Vaj,- °lr 1'’ telesno kulturo in skupnosti Zav.S 8a varstva; 17 milijonov je od S|ru,r°Valnine, nepoškodovano kon-Va,i 9° in še nekatere dele stare telo-■ICe jeza 13 milijonov kupila Beti, NOVOMEŠČANI ŠESTI NOVO MESTO — Nedavnega ekipnega pionirskega prvenstva v na miznem tenisu za osrednjo regijo v Novem mestu seje udeležilo 19 ekip iz Ljubljane, Zaloga, Kočevja, Hrastnika, Rakeka in Novega mesta. Prva ekipa Novega mesta v postavi Vitezič. Papež je zasedla 6., druga (Gradišar, Dežanj pa 8. mesto. SENOVO — V počastitev krajevnega praznika so na Senovem pripravili nekaj športnih tekmovanj. Tako je TVD Partizan pripravil turnir v malem nogometu, na katerem je zmagala vrsta Rekreacije nad 2. Rudnik, , 3. Metalno, KD Senovo pa je organiziralo VIL odprto prvenstvo kraja v kegljanju. Med ekipama je zmagal K K Mercator Trebnje, 2. K K Iskra Novo mesto, 3. KK Rudi Kepa Sevnica, posamezno pa Krčan Mlakar. 2. Burja (Proletarec Zagorje), 3. Brežičan Zorič. (1855) 28. februarja 1985 Ravbar, kasneje pa se jima je pridružil še Zaletel. Žal pa je Šmajdek sredi dirke padel, za nameček se mu je predrlo še kolo, tako da je skozi cilj pripeljal .šele kot 15., medtem ko so rogovec Jakomin, savčan Galof ter Ravbar in Zaletel v finišu odločili o medaljah. Novomeščanom je po zaslugi Ravbarja pripadel bron, Žaletel je bil 4., P. Judež 7., Krevs 1 L, R. Judež 12. itd. Za presenečenje v ženski republiški ligi pa so tokrat poskrbele igralke Kočevja, ki so v Ljubljani ugnale Partizana Tabor s 3:1 (1,-8. -6, -5) in se tako z 8 točkami po 11. kolih prebile na 6. mesto. V soboto igrajo Kočevke doma z Mežico. B. B. Največ veselja je novomeškemu taboru prinesla dirka starejših mladincev. Že takoj po startu sta povedla Janez Božič in Peter Štangelj, sledil jima je le rogovec Premužič. In ko je že vse kazalo na prepričljivo zmagoslavje, je Štangelj na povsem ravnem delu ceste med prehitevanjem zaostalih tekmovalcev padel in seveda veliko izgubil. Božič je iz kroga v krog povečeval prednost, vse boljši pa je bil Marko Kruljac, ki seje vedno bolj približeval vodilnim in ob koncu prepričljivo osvojil 2. mesto za svojim kolegom Božičem. Štangelj je navzlic precejšnjemu zaostanku ob padcu prišel celo do 5. mesta in tako dopolnil novomeško zmagoslavje. Od ostalih je bil Zdovč 16., Majes 33., Golob 34. itd. Do zapletov pa je prišlo pred člansko dirko. V Poreču sta se namreč na presenečenje tistih, ki so zanesljivo računali z medaljami, pojavila tudi Sandi Papež in Jože Smole, ki služita vojaški rok v Kranju. To seveda ni bilo pogodu v prvi vrsti rogovcem, ki bi, kot se je kasneje tudi izkazalo, ostali brez medalje, zato je njihov prvi mož Zvone Zanoškar obema-prepovedal start, češ da nimata dovoljenja vojaških oblasti, čeprav je bilo jasno, da sta bila oba v Poreču z dovoljenjem starešin, ki soju nagradili za doseženo 2. in 3. mesto v vojaškem biatlonu na armadnem prvenstvu. Šele po ogorčenem protestu Novomeščanov in posredovanju zveznega kapetana in predsednika KZJ je bilo obema dovoljeno, da se pojavita na startu, vendar izven konkurence. Obema je šlo bolj za to, da pomagata svojim tovarišem iz kluba, poleg tega pa jima je tudi Hvasti zabičal, da naj ne silita v ospredje. Papež se tako sploh ni trudil, da bi ogrozil prvo mesto Bojana Ropreta, je pa z 2. mestom (ki seveda ni štelo v uradni razvrstitvi) pred vsemi ostalimi olimpijci dokazal, da je v izredni formi. Škoda je le, daje Bojane v finišu zapravil medaljo, saj je v cilj pripeljal skupaj s Papežem, Cudermanom, Pavličem in Lampičem. Končni vrstni red je bil takšen: L Ropret (Sava), 2. S. Papež, 3. Cuderman (Sava), 4. Pavlič (Rog), 5. Lampič (Sava), 6. Bojane (Novo mesto), 7. Ugrenovič (Rog), 8. Smole, 9. Marn (Sava) itd. Ker pa sta Papež in Smole vozila izven konkurence, so se seveda vsi pomaknili za mesto oziroma dve naprej, to pa je pomenilo, da so do bronastega odličja prišli tudi rogovci... SEVNISKI SAHISTI V II. KOLO SEVNICA — V I. kolu šahovskega tekmovanja za Titov pokal v zasavsko-posavski regiji sta se pomerili ekipi domače Sevnice in Krškega. Zmagali so gostitelji, ki se bodo v 2. kolu pomerili z zmagovalcem srečanja Zagorje — Brežice. Rezultat je bil 3:1 (Levičar—Volčanjšek 1:0, Tavčar—Tun-tič remi, Šorli—Gmajner remi, R. Bla-s—Žnidaršič 1:0). J. BLAS Štirje dvoranski naslovi atletom Dolenjskih Toplic Velik uspeh Hrenove, Kri-žetove in Šimuniča DOLENJSKE TOPLICE — Topli-ški atleti so konec- minulega tedna sodelovali na republiških dvoranskih prvenstvih v Ljubljani, in Celju, domov pa so se vrnili kar s štirimi naslovi republiških članskih prvakov. Hrenova in Križetova sta vnovič dokazali, da po v’rhu lahko posežeta tudi v članski konkurenci. Greta Hren je osvojila kar dve zlati medalji, prvo v teku na 60 metrov z ovirami s časom 9,14, kar je njen drugi najboljši dosežek, in v skoku v daljino z odličnimi 581 centimetri. Prav tako odlično se je odrezala Cilka Križe, ki je v skoku v višino s 178 centimentri, kolikor je skočila tudi zmagovalka, osvojila srebrno medaljo. Strokovnjaki, ki so spremljali njen nastop v Ljubljani, so napovedali, da bo ob takšnem delu v poletni sezoni spodobna celo skokov okoli 185 cm. Bero odličnih topliških dosežkov je z dvema zlatima odličjema dopolnil še Milan Šimunič, trener Hrenove in Križetove: v skoku v daljino je zmagal s 7,19 m. v troskoku pa je dosegel odličnih 15,71 m. Šimunič je po poškodbi tako vnovič najavil boj za mesto v dresu z državnim grbom. Vrstni red ostalih Novomeščanov: 1 L Glivar, 12. Robič, 23. D. Papež, 26. Zagorc itd. Startalo je 83 kolesarjev. B. BUDJA 4 ! J t I I ^ ^ Balkansko kolesarsko prvenstvo Champtonnat balkanioue de cydisme Črnomelj, Metlika, Novo mesto 4.-7. VII. 1985 Organizatorji že deležni prvih pohval Kolesarske zveze Jugoslavije: »Že polnih 38 let delam v kolesarstvu, sodeloval sem na številnih prvenstvih in tekmovanjih, a resnično ne vem, če sem doslej že srečal tako temeljite in vsestranske priprave, kot ste se jih lotili v Novem mestu. Prav nič ni prepuščenega naključju, pa čeprav so do pričetka prvenstva še polni štirje meseci. Ne bom se dosti zmotil, če že «edaj rečem, da bo to doslej verjetno najbolje organizirano balkansko kolesarsko prvenstvo.« V petek se je sestal častni odbor Bakopa — Pohvala predsednika KZJ NOVO MESTO — V petek popoldne seje na svoji 1. seji sestal 61-članski častni organizacijski odbor letošnjega balkanskega kolesarskega prvenstva/ki bo od 4. do 7. julija v Črnomlju, Metliki in Novem mestu. Priprave za to doslej največjo športno prireditev na Dolenjskem in Beli krajini, na kateri bodo nastopili najboljši kolesarji iz Bolgarije, Grčine, Romunije, Turčije in Jugoslavije, so že v polnem teku, člani organizacijskega odbora pa so prisotne seznanili z vsemi podrobnostmi doslej opravljenega dela. • Ta čas je v delu tudi ves propagandni material, ki bo izšel ob letošnji kolesarski balkania-di. Organizatorji obljubljajo, da bodo posterji, značke, nalepke, majice in naglavni trakovi pripravljeni za prodajo že ob koncu prihodnjega meseca, tečejo pa še razgovori z novomeško poslovalnico Globtoura, ki naj bi prevzela razpečevanje propagandnega gradiva. Omenimo še, da je oblikovanje vseh materialov za BAKOP delo De-sign studia Pelko iz Ljubljane. Prav nobene bojazni ni, da s kolesarsko balkaniado na Dolenjskem ne bi vnovič potrdili ugleda, ki ga ima Jugoslavija pri organizaciji največjih športnih prireditev. Sicer pa je najbolj laskavo, priznanje v petek izrekel organizatorjem Vladimir Gudlin, predsednik Znan je že tudi podroben urnik tekmovanj. Na dan vstaje, 4. julija, bo ob 10.30 v Metliki start ekipne vožnje mladincev, naslednjega dne ob 16. uri bo med Novim mestom in Kostanjevico članska ekipna dirka. medtem ko bodo posamične tekme v soboto in nedeljo. Najprej se bodo v soboto pomerili mladinci, start dirke bo ob 9.10 v Metliki, medtem ko bo v nedeljo verjetno najzanimivejša dirka, tekma članov, ki bodo startali ob 9. uri v Novem mestu. B. B. Iz Celja s tremi srebrnimi medaljami TRIJE NASLOVI V STARI TRG Uspeh novomeških atletov na dvoranskem prvenstvu — Fabjan 6. na DP NOVO MESTO — V prostorih OŠ XV. divizije na Grmu je bilo v soboto regionalno ekipno šahovsko prvenstvo, ki je prineslo največ uspeha šahistom iz Štarega trga. Med starejšimi pionirji je zmagala OŠ Zbora odposlancev iz Kočevja pred OŠ Šmarje, OŠ Vavta CELJE, MURSKA SOBOTA — Novomeški atleti se z atletskega dvoranskega republiškega prvenstva v Celju vračajo s tremi srebrnimi medaljami, osvojili pa so jih: Erženova v. teku na 60 m z ovirami z 9,35, Zupančič med starejšimi mladinci v troskoku s 13,97 metra in Tekstor v teku na 60 m z ovirami za mlajše mladince z 8,6 sekunde. Zupančič je s tem rezultatom za več kot pol metra popravil osebni rekord, zaradi poškodbe pa ni nastopil v tekih z visokimi ovirami, kjer bi verjetno tudi posegel po medaljah. Še najbolj je v Celju presenetil Tekstor, ki tek z ovirami resno trenira šele od jeseni, od ostalih rezultatov pa omenimo še 5. mesto Žuliča pri mlajših mladincih v teku na 60 m z osebnim rekordom 7,49 sekunde in dober članski rezultat Milana Štuparja v isti disciplini s 7,48. V Murski Soboti je bilo v nedeljo državno prvenstvo v krosu, kjer je Novomeščan Matjaž Fabjan zasedel 7. mesto in tako le za las zgrešil uvrstitev v državno reprezentanco, ki bo nastopila na balkanskem krosu. j p vas in OŠ Stari trg. Pri starejših pionirkah je_l. mesto pripadlo OS Stari trg pred OS Višnja gora in OŠ Baza 20 iz Dolenjskih Toplic. Med mlajšimi pionirkami je prav tako zmagala OŠ Stari trg pred OŠ Žalna in OŠ Katja Ruperta, medtem ko je bila med mlajšimi pionirji prva OŠ Stari trg pred OS Stična, OŠ Zbora odposlancev in OŠ M. Kotar iz Šentjerneja. Zmagovalni ekipi pri starejših pionirjih in pionirkah sta se uvrstili na republiško prvenstvo. NOVA ZMAGA NOVOMEŠKIH KEGLJAČEV ZAGORJE — Novomeški kegljači so v 6. kolu II. republiške lige zabeležili že svojo tretjo zmago. Tokrat so v Zagorju premagali Proletarca s 5.237: 5.115. Metličani pa so še naprej brez uspeha, saj so tokrat na Loki izgubili s trboveljskim Rudarjem 4.958: 5.124. SMUČARSKI SKOKI V DRČI ŠENTJERNEJ — Po šestletnem premoru so člani ŠD Šentjernej na novi skakalnici v Drči pri Pleterjah, ki so jo naredili po načrtih bratov Gorišek, pripravili v nedeljo zanimivo skakalno prireditev. Nastopilo je 22 skakalcev iz Krškega, Uršnih sel, Birčne vasi in Šentjerneja, skoke pa si je ogledalo nekaj sto gledalcev. Organizatorjem je pri pripravi pomagala šentjernej-ska Isra, kolajne in pokala pa je prispevala novomeška ZTKO.^ Rezultati: pionirji: I. Lokar(Bir-čna vas). 2. Grubar, 3. Grubič (oba Šentjernej); mladinci: 1. Žabkar (Krško), 2. Kovačič (Birčna vas), 3. Gorišek (Šentjernej); člani: 1. Župan (Šentjernej), 2. Labez (Krško), 3. Erpe (Uršna sela). Rekord skakalnice je 33 metri postavil domačin Jože Župan. T. BUČAR odbojka II. ZVEZNA LIGA, zahod — moški 13. KOLO: MEŽICA — PIONIR 3:2 (-13, 13, -7, 3, 13) Pionir: Vernig, Brulec, Babnik, Gregurek, Primc, Škrbe, Petkovič, Pečar, Berger, Smrke. LESTVICA po 13. KOLU: 1. Fužinar 24, 2. Novi Zagreb 22, 3. Študent 20,4. Bled 18,5. Pionir 16, 7. Metalac 14, itd. V 14. kolu igra Pionir doma z ravenskim Fužinarjem. LESTVICA: 2. Tima MTT 28, 2.—3. Slovan in Ilirija po 26,4. do 6. mesto Novoles, Kraški zidar in Helios po 16 itd. V 16. kolu igra Novoles s Triglavom. SKL, ženske, 12. KOLO: METKA — NOVO MESTO 68:70 (63:63, 31:33) Nove mesto: Avguštin 17, Gal 4, Smrke 4, Srebrnjak 18, Bunc 25, Adamič 4. košarka SKL, moški, 15. KOLO: Tima MTT — NOVOLES 95:86 (47:44) Novoles: Peljhan 13,_M. Cerkovnik 8. Lalič 1. Kek 22, Župevec 17, Plantan 25. SKL, ženske, 13, KOLO: NOVO MESTO — METALOSERVIS POMURJE 66:65 (43:457 Novo mesto: Avguštin 17, Drag-man 4. Smrke 4, Srebrnjak 12, Bunc 26, Adamič 5. LESTVICA po 13, KOLU: I.—2. Mengeš in Ilirija po 24, 3. Jesenice 20, 4. Novo mesto 16, 5. Kladivar 12 itd. V soboto potujejo Novomeščan-ke v Maribor. DOLENJSKI LIST 13 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 1. III. 8.45 TV V ŠOLI: TV koledar. Zakaj, zakaj. Mesto raste. Angleščina. Branje. Poročila 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.20 — 23.50 TELETEKST 17.35 POROČILA 17.40 ČIV. ČIV. ŠE DOLGO BOM ŽIV. prvi del 17.55 GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 AJDNA, ponovitev izobraževalne oddaje 19.00 SPEKTER: Raziskave ledenikov 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 PRIČEVANJA O EDVARDU KARDELJU: Krištofovo zorenje, 2. del dokumentarne serije 20.40 NE PREZRITE' 20.55 MIKE HAMMER. ameriška nanizanka 21.45 DNEVNIK 21.55 ČLOVEK SLON To je pretresljiv film. podoba človeških zmot in zablod, da bi morda lahko našli potrditev samega sebe in lastne normalnosti v spačenosti sočloveka. Film govori o človeku, ki je od rojstva močno deformiran, ima tako imenovano »slonovo glavo in ga kažejo kot sejemsko zanimivost. V resnici pa je ta človeška spaka globoko čuteče bitje, ki pozna tudi Sveto pismo in šele zdravnik Johna Merricka. kot je bilo človeku, o katerem film pripoveduje, ime. počloveči, zavaruje v bolnišničnem azilu in ga uveljavi, prav tako pa sebe. v svetu aristokracije. ki je navdušena nad človeškimi sposobnostmi te spake. Toda ta naklonjenost Merricka ne more osvoboditi spačene podobe, globoke človeške melanholije in prizadetosti. Globoko human film. ki govori tudi o snačenos- ti normalnih ljudi, ki so presenečeni, ko najdejo več človečnosti pri tistem, kar jim je na videz tako tnalo podobno. DRUGI PROGRAM 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — I7-45 Mama, ata in jaz — 18.15 Ženska in alkoholizem — 18.45 Humoristični( klub — 19.30 Dnevnik — 20.00 Resna glasba — 21.00 Vidiki — 21.50 CTna serija (francoski film) TV ZAGREB 16.20 Video strani — 16.30 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Mama. ata in jaz — 1K-I5 Ženska in alkoholizem — 1K-4 Humoristični klub —• 19.30 Dnevnik — 20.00 Gangsterska kronika 20.55 Zabavna oddaja — 21.40 Dnevnik — 21.55 V petek ob 22. uri SOBOTA, 2. III. 7.45 — 12.15 in 15.20 — 23.10 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 F. Rudolf: ČAROBNA VRTAVKA. 1. del 8.20 P. Strover: PEPE S TROBENTO 8.35 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA. ponovitev 6. dela lutkovne nadaljevanke 8.50 PEPELK A N A OBISKU (po motivih pravljic Ele Peroci) 9.20 PRVA LJUBEZEN, dokumentarni film 9.50 MITI IN LEGENDE: Zgodbe o mezopotamskih bogovih, 1. del 10.05 OTROŠKA TELEVIZIJA: Plava oddaja 10.35 MPZ ZAGORJE 84, prva oddaja _ 11.05 ČUDEŽI NARAVE: SKRIVNOSTNI SVET OPIC, 2. del 11.30 PRIČEVANJA O EDVARDU KARDELJU: Na pragu spomina, ponovitev I dela doknmentfirnrserije 12.10 POROČILA 15.35 POROČILA 15.40 PLAVAČ IN VRATKO. češkoslovaški mladinski film 17.00 PJ V KOŠARKI — PARTIZAN : BOSNA, prenos 18.30 BOJ ZA OBSTANEK: Peščena pregrada, angleška dokumentarna serija 18.55 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 PROSLAVA OB 50-LETNIC1 PLANICE, prenos iz Cankarjevega doma 20.55 ZRCALO TEDNA 21.15 PYGMALION, angleški film Antična legenda o ciprskem kiparju Pvgmalion. ki je izrezljal svoj ženski ideal in ga je boginja Afrodita oživila, ker se je tako zaljubil vanj. je bita osnova za Shawjevo bridko satiro o profesorju Higginsu in njegovi učenki, ulični prodajalki cvetja Elizi Doolittle. 23.05 POROČILA DRUGI PROGRAM 14.00 Krik ranjenih (indijski film) " 16.20 Hobit — 17.05 Sto rad«11 (sovjetski Film) — 18.10 Zgodbe iz delavnice — 19.00 Ljudski običaji _ 19.30 Dnevnik — 20.00 V družbi s skupino »Divje jagode« — 20.30 Dobrodošla — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Molicre (francoska nadaljevanka) — 22.45 Poezija TV ZAGREB 8.50 TV v šoli — 15.45 Kritična točka — 16.15 Narodna glasba — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Košarka Partizan:Bosna — 18.30 Turistični panoptikum— 19.30 Dnevnik — 20.00 Tajni agent Flint — 21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna NEDELJA, 3. III. 8.15 — 12.35 in 14.05 — 22.05 TELETEKST 8.30 POROČILA 8.35 ŽIV ŽAV: Risanke. Smrkci 9.25 GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke 9.55 ŽIVLJENJE VERDIJA, ponovitev 6. dela italijanske nadaljevanke 11.10 FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE — PTUJ 84, 3 oddaja 11.40 625 — oddaja za stik z gledalci 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POROČILA 14.20 MOSTOVI 14.50 N. Novak: GLEDALIŠČE V HIŠI. nadaljevanje in konec 15.40 POROČILA 15.45 MAYERLING, angleški Ulm To je romantična avstroogrska zgodba o ljubezni med prestolonaslednikom Rudolfon in Marijo Večero. ki je razburjala dunajski dvor, pripoved o svojeglavem Rudolfu, tiranskem Francu Jožefu, razumevanjoči kraljici materi in o strastni ljubezni med Rudolfom in Marijo, ki se konča s samomorom nežnih ljubimcev. 17.55 TV KVIZ 18.50 KNJIGA 19.05 RISANKA 19.25 PODARIM — DOBIM. 3. žrebanje 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 GENIJI ALI GENIJALCL Družina in otrok, 2. del TV nadaljevanke 21.00 ŠPORTNI PREGLED 21.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 22.00 POROČILA DRUGI PROGRAM 9.00 Oddaje za JLA, Bitka na Neretvi (jugoslovanski lil m) — 13.45 TV esej — 14.30 Atene: EP v dvoranski atletiki — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Moja domovina — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 1 V kinoteka: Virginia City (ameriški film) PONEDELJEK, 4. III. 17.20 — 22.20 TELETEKST 8.45 TV V ŠOLI: TV koledar. Varujmo zobe. Jeziki manjšin. Predstavljamo vam. Pristop k umetniškemu delu. Poročila 10.35 TV V ŠOL! 12.30 POROČILA 17.35 POROČILA 17.40 OTROŠKA TELEVIZIJA: Pisana oddaja, nanizanka TV Beograd 18.10 F. Rudolf: ČAROBNA VRTAVKA, 2. del 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 VAM. zabavnoglasbena oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 L. La Plante: VDOVE, nadaljevanje in konec 20.55 AKTUALNO: Manj razviti v prihodnje Katera republika ali pokrajinasc bo v prihodnje še obdržala na seznamu manj razvitih, na osnovi katerih kazalcev in meril bo to moč ugotoviti? Zapleteno vprašanje, na katerega iščemo odgovor že več kot sedem Id-Prepočasi, vedno z različnimi ar-gumenti in zagovarjanjem interesov posameznih republik in pokrajin. 21.35 GLASBENA ODDAJA 22.05 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Telcsport — 19.30 Dnevnik — 20.00 Raziskovanja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Festival italijanske popevke Sanremo 85 TOREK, 5. III. 8.55 TV V ŠOLI: TV koledar. Dan žena. Izbrali smo za vas. Poročila 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 16.00 — 23.10 TELETEKST 16.15 ŠOLSKA TV: Zasužnjeni, a ne pokorjeni. Varnostni pas 17.35 POROČILA 17.40 MPZ ZAGORJE 84. 7. oddaja 18.10 MITI IN LEGENDE: Mezopotamski mili — ZGODBE O MEZO- POTAMSKIH BOGOVIH, 2. del 18.25 OBALNO KRAŠKI OBZORNIK 18.40 PERISKOP 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Saša Vuga: RAJNI TAKRAT, TV drama 21.05 OMIZJE 23.05 POROČILA DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Življenje knjige — 18.45 Želeli ste. poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.Od Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri " 21.04 Revolucija, ki traja — 21-50 Izobraževalna oddaja SREDA, 6. III. 9. 15 TV V ŠOLI: Poštni nabiralniki. Stare kulture Mezopotamije. Posvetovalnica za starše. Poročila 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.15 — 23.05 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 KLOBUČEK IN KLOBUČI-CA. L del predstave Lutkovnega gledališča Maribor 18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK 18.40 RAČUNALNIŠTVO, angleška izobraževalna serija 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MIMOGREDE POVEDANO, dokumentarec TV Beograd 20.50 Film tedna: DEČKI IZ BRAZILIJI:. ameriški lilm 22.50 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Sokoli — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda ČETRTEK, 7. III. 9.00 TV V ŠOLI: Povej mi. povej. Ljubezen. Nihče ne skrbi zanje. Okno v vesolje. Za vaš odmor. Antarktika, Poročila 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 16.(M) — 22.30 TELETEKST 16.15 ŠOLSKA TV 17.35 POROČILA 17.40 ZLATA PTICA 17.55 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Beltinška banda 18.25 KOROŠKI OBZORNIK L8.40 DELEGATSKA TRIBUNA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 21.10 P. Haavikko: ŽELEZNA DOBA. nadaljevanje in konec 22.15 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.46 Jelenček — 18.15 Človekove pravice in svoboščine — 18.45 Goli z. evropskih nogometnih igrišč — 19.00 Risanka— 19.30 Dnevnik — 20.00 Železna doba (3. del finske nadaljevanke) — 21.30 Poročila — 21.35 Tokio: SP v umetnostnem drsanju Se norčije so se zresnile V zadnjih letih več kritik na račun pustnih norčij v Kočevju, Ribnici in Sodražici — V Krškem pred 150 leti prepovedali pustne burke — Tudi Friderik Baraga je leta 1829 v Metliki preveč resno vzel pustni pogreb RIBNICA. KOČEVJE — Medtem ko je prejšnji teden množica Ribničanov iskreno žalovala ob odru pokojnega Naceta in zalivala žalost z alkoholom, smo se zapletli v razgovor z nekaterimi organizatorji ribniškega pustnega karnevala. Novi predsednik pustnih šem Lojz Gelze je potožil, da za pustne šege ni več pravega razumevanja. Včasih so v podjetjih po teden dni delali le za pusta (maske, vence, opravo za maškare itd). Zdaj pa podjetja na noben način več ne po- • MOZELJ — Kar pet dni — od sobote do srede, 20. februarja — so bile v Mozlju živahne pustne norčije. Poleg »cerkvenih« obredov za pokojnim Gašperjem so imeli v prosvetnem domu prikaze v obliki igric: »Prigode iz Gašperjevega življenja«, »Ohcet« in »Zapuščinska razprava«. Posebno presenečenje je bil obisk »Lepe Brene«. magajo maškaram. »Včasih smo posnemali pustne norčije na film. Zdaj pa za to nimamo več denarja. Ljudi ,žicamo‘. Pa pravijo, da smo neumni. Po tisti komplikaciji (prejšnji predsednik je bil obsojen na 7 dni zapora) je vse drugače.« Ribničani so vedeli povedati, da so imeli nekaj težav tudi Sodražani. ki so posmrtne ostanke pokojnega Pusta metali v Bistrico. Očitali so jim, da onesnažujejo okolje. Sodražani so kritiko upoštevali in zdaj pokojnikove posmrtne ostanke zažigajo. Poročali smo že, da so bili lani hude kritike deležni organizatorji pustnih norčij iz Mozlja. Kritizirala jih je tako »cerkvena kot posvetna gosposka«. Po svoje so bili zanimivi tudi posvetni očitki, ki jih je nekdo izrekel na nekem sestanku. Taka pustna norčija je resna zadeva. Na njej govorijo vsevprek o »grehih«, in to tudi najodgovornejših funkcionarjev. Vse to lahko vznemiri javnost. Nekdo bi takle pustni karneval lahko izkoristil za propagando zoper našo oblast. Zaradi vsega tega je potrebno za take prireditve dobiti prej dovoljenje, razen tega bi bilo treba govore na njih prej pregledati in uradno odobriti! Pusta norčija je torej resna zadeva. Mozeljčani so kritiko vzeli fesno in jih letos ni bilo v Kočevje. Baje so tudi Livoldčani, ki so imeli v svoji pustni ohceti »župnika«, prej vprašali pristojno mesto, če nimajo nič proti. Previdni Livoldčani niso imeli v Kočevju tudi nobenih govoranc in se tako niso nikomur zamerili. Sicer pa je že v minulih stoletjih prihajalo do podobnih »nesporazumov« med cerkveno ali posvetno gosposko in med maškarami oz. organizatorji pustnih norčij. Razlika je le v tem. da so v preteklosti vedno zmagale maškare. Prisluhnimo etnologu Niku Kuretu in njegovim ugotovitvam v »Pustnih norčijah«. »Sodba nad Pustom je bila od vseh začetkov le sodba nad srenjo, pretres vseh napak v minulem letu. Javna kritika je bila stara pravica pustnih šem!« Naša najstarejša poročila o pustnih norčijah segajo v začetek 17. stoletja. Jezuitski kronist nam je zapisal leta 1631, da so v Ljubljani skušali zajeziti razposajene in hrupne pustne obhode s posebno pobožnostjo v jezuitski cerkvi. Trajnega uspeha pa ni bilo. Hudo je bilo v Ljubljani spet sredi 18. stol., ko so bile maske na cestah prepovedane in je mestni policaj vsako aretiral. Kasneje so bile maske na pustnih plesih celo obvezne. Pa poglejmo še v naše kraje, v Krško, kjer so imeli nekdaj svoj pustni korzo. Neki opis pravi, da so Krčani pri tem »kaj radi ponoreli in KISEL NASMEŠEK — Pankerica Andreja se je zvilo in kislo smehljala, ko je spremljala žalostni dogodek v Kočevju, kjer so spravili na hladno »funkcionarja vseh funkcionarjev, izobraženega na plesnih tečajih in strokovnjaka za svetnike, ki rešujejo tečajne razlike«. Z verigami, zakovicami in sponkami je čvrsto pripeta na lepšo bodočnost, ki s Pustom ni šla v grob. (Foto: J. Primc) drug drugemu oponašali, če je med letom kateri kaj napačnega včinil. Bilo jeleta 1834. kososepripravljah snovatelji na pustni dan. da bi .korzo' napravili: graščinski uradniki pa, ki so to čuli. nevesekajjihjena-potilo. so jim pa hoteli to veselje kaliti.« Graščinski birič je na pustni dan oznanil Krčanom, da ne smejo zganjati nobenih burk, sicer bodo kaznovani s palicami. Krčani pa so razglasili »protioklic«. da bo vse tako kot prejšnja leta. Ko je popoldne ob dveh vince že razgrelo živce, jo primahajo s Turna sodnik Galinger in štirje biriči, ki so maškare lovili in jih vodili do mestnega »rihtarja« Brotmana. Meščan Janez Wertel je začel sodniku ugovarjati, sodnik pa ga je udaril s palico po glavi, da je močno krvavel. Biriči so hoteli maškare odpeljati v zapor na Turn. Takrat pa se je začelo. Maškare so se oborožile, napadle biriče, ženske celo z burklami, koli in blatom. Biriči so pretepeni zbežali. Sodnik Galinger se je skril pri Brotmanu na podstrešje, od koder si je upal z vozom domov šele ponoči, preoblečen v žensko. Naslednji dan je prišel sodnik spet v Krško, se opravičil Janezu Wertlu. ki gaje prejšnji dan ranil s palico, in mu dal za bolečine 6 goldinarjev. Za zaključek naj iz Kuretovih »Pustnih norčij« povzemamo še zanimiv dogodek, ki se"je zgodil leta 1829 v Metliki in o katerem govori ohranjeno poročilo: »Tedaj so Metličani pripravili skupino godcev na konjih, za njimi pa so nosili štirje našemljeni možaki na nosilih slamnatega Pusta, ki sta ga z obeh strani božala črna dimni- • ZBURE — Za pusta so zburske trapine priredile bogat sprevod po Zburah in okoliških vaseh ter prikazale nekaj izboljšav, izumov in ponazoritev našega vsakdanjika. Zaradi mraza trapine niso mogle do Novega mesta, obljubljajo pa, da bodo pustni sprevod pripeljale naslednje leto. karja vsak s svojo metlo po našemljenem obrazu. Nato seje razvil dolg sprevod različno napravljenih šem, nekatere so imele tudi živalski rep. Eden izmed fantov je bil preoblečen v žensko, bil je .Pustova nevesta', ni pa nič žaloval, ampak venomer zbijal .nepristojne in razuzdane šale'. Prav takšno je bilo tudi vedenje repatih šem, .črno ali rdeče in žolto po obrazu pomazanih'. Zaletovale so se v dekle, ki so hodile k mestnemu studencu po vodo ali pa se s polnimi .čobricami' na glavi vračale domov. Že seje ta sprevod bližal župni cerkvi, kar se iz nje prikaže tedanji metliški kaplan, poznejši ameriški misijonar in škof Friderik Baraga. S palico v roki se ustavi pred godci, potegne izpod suknje razpelo, ga vzdigne in v sveti jezi zavpije: .Križajte ga! Križajte ga drugič!' Vse ostrmi, nihče ne črhne. Samo eden izmed godcev sikne tovarišu: .Hajd naprej, pogazimo farja!' Nihče ga ne posluša, ves sprevod se začne razhajati. Na tleh ostane nosilnica s slamnatim Pustom. Baraga se zdaj skloni nadenj. V zanesenosti ne vidi, daje Pust slamnat. Začne ga opominjati. Množica naokoli pa v smeh — tedaj šele goreči dušni pastir spozna svojo zmoto...« Za zaključek naj zaželimo, da bi spoznali svojo zmoto tudi vsi tisti, ki danes »preganjajo« Pusta, saj sojo spoznali celo strogi ljubljanski jezuiti, krški sodnik in znameniti Friderik Baraga. JOŽE PRIMC ZAMRZNJEN PUST -- Sevničani so letos nesrečnega Pusta globoko zamrznili, namesto da bi ga pokopali, kot veleva stari običaj'. So pač pametne glave in vedo, da bodo optimizem še kako potrebovali v sedanjih razmerah; takrat bodo Pusta zbudili in spravili k življenju, da ne bo v prazno drnjohal kot rudnik B(i)lanca. Na sliki: zamrzovalni rov za sevniškega Pusta (Foto: A. Železnik). kSALIJA — Uspešno so vsaj za nekaj veselih pustnih uric razrešili težko vprašanje komasacij (kloba-i Brežicah, kjer so združeni Artičani, Brezinčani in C uležani z Brežičani pripravili zanimiv pustni , ne da bi se kaj dosti dogovarjali, pregovarjali, spreminjali ustavna določila in pretehtavali ustavnost KLOBASALI J A sacij?) v sprevod dogovorjenega in rečenega. (Foto: J. Teppev) 7^^f *9 enastatutaSamouPravnestanovanjskeskuPnosti občine Krško, določil tempMih ^f oVanjSkem90sp0darstvu(Ur l SRS'št 3/81), Samou pravnega sporazuma o tpr 94 . plan? Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981—1985 sroHct clena.m 26- č,ena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih stano!, vza)er9nostl v obcini Krško Odbor za graditev iri prenovo stanovanj Samoupravne fcianovanjske skupnosti občine Krško objavlja javni natečaj 1- za posojila organizacijam združenega dela, TOZD in DS za nakup in zidavo stanovanj 2 vtna-f i 65.660.000,00 din p- za Kreditiranje komunalnega opremljanja zemljišč v usmerjeni gradnji ali kreditiranje pomen °mrezia komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega s _ ...... 1 20.100.000,00 din — • za revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini po letnem proaramu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško 4 73 ^ , 12.000.000,00 din ■ za posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastniki ter posojila delavcem za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš 5 73 rv/\o ■ . 3 , 38.000.000,00 din h p°sopla delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, za gradnjo, adaptacijo aozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš ter nakup stanovanj v etažni lastnini 6 HrvHo/ "" 3 * ’ . 4.300.000,00 din ■ dodatna sredstva za kreditiranje udeležencev NOB za gradnjo in adaptacijo njihovih stanovanjskih hiš 1 7 ^ -a 5.800.000,00 din ■ dodatna sredstva SPIZ za prenovo, adaptacijo in modernizacijo stanovanjskih hiš up- okojencev in invalidov SKUPA I 7.000.000,00 din 'SUPAJ 152.860.000,00 din UPRAVIČENCI do posojil 1- OZD, TOZD in DS, ki so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981 — 1985, 2. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško in komunalne organizacije, ki so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 — 1985, 3. Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori Samoupravne ' ,YanJSke skupnosti občine Krško ali podpisniki Samoupravnega sporažuma o iooe - plana SamouPravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981 — 1985, ce imajo usklajeno revitalizacijo objekta z letnim programom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, ■ delavci, kizdružujejosvojedelovOZD.TOZDinDS.kizdružujejosredstvavzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, in pri njih zaposle-ni delavci, ce združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, 6. udeleženci NOB, stanujoči na področju občine Krško, 7- upokojenci in invalidi, stanujoči na področju občine Krško. •I. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 1- za OZD, TOZD in DS Posojilo iz vzajemno združenih sredstev vzajemnosti lahko pridobijo OZD, TOZD in DS ce izpolnjujejo naslednje pčgoje: ^if spreje^e samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanj-skih_ vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in Družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovaniskeaa oosdo- ' darstva v SR Sloveniji j a a k — da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 3,6% celotne mase BOD v tem obdobju — da združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali pa so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti — da prikažejo potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev — da sprejemajo obveznost zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti posojil iz združenih sredstev vzajemnosti — da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske izaradnie stanovanjske skupnosti. Poleg navedenih izjav je potrebno vlogi predložiti še: letuČ1984°VPreČne9a mesečne9a osebne9a dohodka na zaposlenega v organizaciji v sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje nakup ali gradnja najemnih Lastna udeležba OZD, TOZD in DS za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini asa najmanj 40% od predračunske vrednosti ali od končne kupoprodajne cene. Organizacija, katere povprečni OD na zaposlenega znaša več kot povprečni mesečni OD na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo po progresivni lestvici, s tem da se za vsakih 5% prekoračitve OD lastna udeležba poveča za 5% Lastna udeležba 40% 45% 50% 55% 60% Pripada posojilo od predračunske ali končne vrednosti stanovanj Odplačilna doba posojila 60% 55% 50% 45% 40% 10 let 10 let 8 let 8 let 7 let 2- za Samoupravno komunalno skupnost in komunalne organizacije pos?iH iz zdr9?enih sredstev vzajemnost, namenjenih za kreditiranje komunalnega ohiov* a zem|llščv usmerjeni gradnji in izgradnje omrežja komunalnih naprav in n1! Lov Primarne9a in sekundarnega pomena, so upravičene organizacije če izpolnjujejo uaslednje pogoje in priložijo k vlogi izjave: za združujejo sredstva vzajemnosti pri SSS Krško v dogovorjenem roku in obsegu sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje najem posojila in se zagotavljajo lastna sredstva za plačilo lastne udeležbe in za plačevanje posojila program izgradnje in tehnično dokumentacijo izračun stroškov in vire sredstev. Lastna udeležba znaša 40% od investicijske vrednosti. 3 za revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini Veljajo isti pogoji kot pod točko 11/2. 4- za individualne prosilce a J?° Posojil 'z združenih sredstev vzajemnosti za nakup etažnih stanovanj, za gradnjo, čg P 'JO> dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš pa so upravičeni delavci iz točke I./4, — imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do III. gradbene faze, to je objekt, zgrajen do pod strehe, oz. objekt, zgrajen do 40% imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo do faze, ki je potrebna za postavitev montažne stanovanjske hiše, ter zagarantirana lastna sredstva do višine minimalne lastne udeležbe — že izvajajo adaptacijska dela na stanovanjski hiši, oz. če dozidujejo ali nadzidujejo stanovanjski objekt, ki bo predstavljal samostojno stanovanjsko enoto, daje le-tazq-rajen do vključno III. gradbene faze " bodo s preureditvijo podstrešja v stanovanjski hiši, katere solastniki so, pridobili nove druž°VanJS P°vr^ine' k' ne presegajo normativov stanovanjske površine za eno ~~ Krško6*0 stanovanie' z9rajeno v okviru usmerjene stanovanjske izgradnje občine Prednost pri pridobitvi posojila imajo tisti upravičenci, ki: — nimajo stanovanja ali imajo neprimerno ali neustrezno stanovanje in niso sami in njihovi družinski člani lastniki vseljivega-stanovanja, stanovanjske hiše ali vseliiveaa vikenda, ki presega 42 m« y imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v roku 1 leta — so imeli nižji povprečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu — ne izpolnjujejo pogojev lastne udeležbe, osebni dohodek družine pa ne presega 20% povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu. 5. za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih Veljajo isti pogoji kot pod točko II./4. 6. za udeležence NOB Veljajo isti pogoji kot pod točko II./4. 7. za upokojence in Invalide Veljajo isti pogoji kot pod točko II./4. III. VIŠINA POSOJILA ZA TOČKE 11/4, 5, 6, 7 — Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup etažnega stanovanja, znaša največ do 30% predračunske ali kupoprodajne cene standardnega stanovanja. — Posojilo, ki ga dobi delavec za gradnjo, adaptacijo, dozidavo ali nadzidavo stanovanjske hise, pa do 30% od vrednosti standardnega stanovanja, ki se izračuna: 4-člans_ki družini pripada po pravilniku stanovanjska površina 70m2, če pa je dejansko število večje, se stanovanjska površina poveča za 15 m2, vendar ne’več ko 90 m2. Za izračun vrednosti standardnega stanovanja oz, stanovanjske hiše se uporablja povprečna gradbena cena 1 m2 stanovanjske površine v okviru družbeno usmerjene stanovanjske granje v občini Krško v letu 1984 in znaša 33.248,22 din. Delevec ki gradi, kupuje, prenavlja, doziduje ali nadziduje stanovanjsko hišo katere standardna površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti posojila za del stanovanjske hiše, ki presega standardno stanovanjsko površino. — Skupna vsota vseh posojil za nakup etažnega stanovanja ne sme presegati 80% predračunske ali končne vrednosti po kupoprodajni pogodbi ob upoštevanju standardne površine stanovanja. Skupna vsota vseh posojil za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš ne sme presegati60% vrednosti standardnega stanovanja. Posojila na podlagi dinarskega varčevanja se ne bodo upoštevala v masi pridobljenih posojil. — Za izenačevanje vseh posojil, ki so jih prejeli prosilci pred razpisom, se bodo le-ti revalorizirali v čas razpisa po sprejeti lestvici letnih revalorizacijskih količnikov. — Upravičencem do posojila, katerih zakonec je že prejel stanovanjsko posojilo pri drugi stanovanjski skupnosti, se lahko odobri samo razlika med revaloriziranim posojilom, ki ga je dobil zakonec, in možnim posojilom, ki bi ga lahko dobil upravičenec. Vsi upravičenci do posojila bodo točkovani po Pravilniku o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Krško. * Posojilo se ne bo dodeljevalo tistim prosilcem, ki: — jim je bilo v letu 1984 dodeljeno maksimalno število točk na lastno udeležbo — so imeli objekt zgrajen do 90% oz. do 100% in jim je bilo v 1984 dodeljeno posojilo — so že pridobili povečano posojilo zaradi izpraznitve družbenega stanovanja v roku enega leta — za katere se bo ugotovilo, da imajo objekt zgrajen do 90% oz. do 100% — bob? zbra(i na Podlagi točkovanja 300 ali manj skupnih točk — še niso pričeli z adaptacijskimi deli na stanovanjskem objektu — bodo opravljali tekoča vzdrževalna dela na stanovanjskem objektu. Vsem tistim prosilcem s področja Kostanjevice in okolice, za katere se bo ugotovilo, da morajo stanovanjsko hišo obnoviti tudi zaradi potresa v letu 1984, se bo pri točkovalnem sistemu dodalo 100 — 600 točke, glede na ugotovljeno škodo. IV. OBRESTNA MERA IN ODPLAČILNA DOBA Obrestna mera za vsa posojila po tem razpisu je 8% na leto. Odplačilna doba za točke 1, 2 in 3 tega razpisa je navedena v poglavju II pod »pogoji za pridobitev posojila« pri točki 1. Odplačilna doba za točke II/4, 5 in 6 pa bo določena po kreditni sposobnosti posojiloje’-malca in njegovih družinskih članov in na podlagi povprečnega mesečnega osebnega dohodka na člana družine, vendar ne more biti daljša od 15 let in ne krajša od 5 Ičt. V. VLAGANJE VLOG 1. Prosilci za posojila pod točko 11/1, 2 in 3 vlagajo vloge v vsemi potrebnimi izjavami. 2. Prosilci za posojila pod točko II/4 in 5,.ki želijo pridobiti posojilo, vlagajo vloge na posebej tiskanih obrazcih, ki jih dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, CKZ 30. 3. Prosilci pod točko II/6 in 7, ki želijo pridobiti posojilo, vložijo poleg lastnoročno napisane vloge še naslednjo dokumentacijo: — izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz o lastništvu — gradbeno dovoljenje ali priglasitev gradbenih del — odrezke zadnjih treh mesecev pokojnine ali drug dokaz o dohodku, Rok za sprejemanje vloge po tem razpisu je 28.3.1985. Vloge za posojila, ki bodo vložena po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane. VI. DRUGA DOLOČILA Odbor za graditev in obnovo stanovanj bo po preveritvi vlog izdelal prioritetno listo ter jo dal v potrditev zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, ki jo bo tudi objavil na vseh oglasnih deskah OZD, TOZD in DS, podpisnikov Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981 — 1985. Upravičenci, ki ne bodo uvrščeni na prioritetno listo, lahko vložijo ugovor v roku 15 dni po dnevu objave na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško. Sklep skupščine je dokončen in nanj ni pritožb. Upravičenci, katerim bo odobreno posojilo po tem razpisu, bodo sklepali posojilne pogodbe pri LB — TPB Krško PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje. Krško, dne 20. 2. 1985 Odbor za graditev in prenovo stanovanj 133/9-85 Krka, tovarna zdravil, KRKA n. sol. o., Novo mesto objavlja m prosta dela in naloge v tozdu Zdravilišča — vodje kuhinje v PE hotel Grad Otočec Za opravljanje del se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidate, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in so zainteresirani za opravljanje navedenih del, vabimo, da oddajo pismene prijave v roku 8 dni v kadrovsko službo delovne organizacije v Novem mestu, C. herojev 45. Na navedenem naslovu lahko dobijo kandidati tudi vse informacije. 135/9-85 NAS KULTURNI DAN 8. februarja smo imeli na naši šoli kulturni .dan. Učenci nižjih razredov so si ogledali film, nato pa risali in opisovali najljušbe prizore iz filma ter pripravili razstavo. Učenci višjih razredov smo v Domu kulture poslušali koncert Lada Jakše iz Ljubljane. Pred .tern so petošolci obiskali knjižnico SŠTZU in Jakčev dom, šestošolci Dolenjski muzej, sedmošol-ci Jakčev dom in kulturne znamenitosti mesta, osmošolci pa študijsko, pionirsko in ljudsko knjižnico. Literarni krožek je tudi letos obiskal grob Primčeve Julije in položil šopek nageljnov. V šoli pa so mladi knjižničarji pripravili razstavo o Prešernu. MATEJA RAVBAR OŠ Milka Šobar—Nataša Novo mesto ZIMSKI ŠPORTNI DAN V sredo, 13. februarja, smo imeli športni dan. Peti in šesti razredi so tekmovali v smučanju in sankanju v Paletovi dragi, sedmi in osmi razred pa so tekmovali na Gričku. Dekletaso se pomerila v odbojki, zmagala je ekipa 8.b. Drugi so tekmovali v streljanju. MATEJA ŠPEHAR OŠ Črnomelj DOLENJSKI LIST 115 SOZD REK Edvarda Kardelja Trbovlje DO Rudniki rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Kanižarica — Črnomelj Na osnovi sklepa delavskega sveta se proda na javni dražbi, ki bo v četrtek, dne 7. 3. 1985, ob 11.00 uri pred upravo Rudnika Kanižarica 1 osebno vozilo LADA 2102 K&ravan, leto proizvodnje 1983,44 KW, 1198 cm3 Izklicna cena znaša 250.000,00 din. Prednost pri licitaciji ima družbeni sektor. Ogled je možen eno uro pred pričetkom dražbe. Udeleženci dražbe morajo pred pričetkom dražbe vplačati na blagajni rudnika varščino v višini 10% od izklicne cene. Najnižji dražbeni znesek je 1.000,00 din. Kupec mora vplačati kupnino in prevzeti vozilo v roku 5 dni po dnevu prodaje. Vse dajatve v zvezi s prodajo plača kupec. 127/9-85 »Novotehna« trg. pod. na debelo in drobno, p.o. Novo mesto, Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. lesarski tehnik — tehnolog v PE Mizarstvo Mirna peč 2. mizar v PE Mizarstvo Mirna peč 3. avtomehanik v PE Avtomobilski servis Trebnje 4. samostojni prodajalec tehnične stroke v PE št. 2, Novo mesto 5. trgovski delavec Pogoji za zasedbo: Pod 1: lesarski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj v stroki, poskusno delo 2 meseca. Pod 2: KV mizar in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Pod 3: KV izobrazba avtomehanske stroke in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Pod 4: KV izobrazba trgovske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Pod 5: NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Za objavljena prosta dela in naloge bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po objavi. 128/9-85 DO »Iskra«, Industrija kondenzatorjev Semič Delovna skupnost skupnih služb TOZD Mehanski deli in naprave Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb in TOZD Mehanski deli in naprave objavlja prosta dela in naloge, in sicer v Delovni skupnosti skupnih služb za 1. diplomirane inženirje elektrotehnike in 2. diplomirane inženirje strojništva za delo na razvojnem področju in v projektivi. Kandidati morajo imeti visoko izobrazbo in odslužen vojaški rok. V TOZD Mehanski deli in naprave objavljamo prostade-la več rezkalcev. Kandidati morajo imeti poklicno šolo IV. stopnje in odslužen vojaški rok. Delo se opravlja v dveh izmenah. Vse potrebne informacije dobite v kadrovski službi DO — telefon 56-230. 129/9-85 VB beogradska banka Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana Agencija Ribnica, posluje od 1. 3. 1985 dalje, in sicer: ponedeljek od 8. do 17. ure. torek, sreda, četrtek in petek pa od 8. do 15. ure. 137/9-85 Delovna organizacija Prevoz Brežice Komisija za delovna razmerja objavlja več prostih mest voznikov za domačo in mednarodno špedicijo Pogoji: — voznik C in E kategorije — eno leto delovnih izkušenj Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo več delovnih izkušenj na špediciji. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerjeza nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja DO Prevoz Brežice 15 dni po objavi. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. 136/9-85 Industrija pletenin IN PLET p.o. Dolnje Brezovo 34, 68290 Sevnica Slovenija Industrija pletenin Inplet v ustanavljanju Sevnica, Dolnje Brezovo 34 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge: 1. izmenovodja oplemenitilnice — 2 delavca Pogoji: — ing. 'tekstilne tehnologije- ali tekstilno-kemijski tehnik — eno leto delovnih izkušenj. — delo v treh izmenah. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema splošno kadrovska služba 10 dni po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku objave. 132/9-85 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri Svetu delovne skupnosti Temeljnega sodišča v Novem mestu objavlja prosta dela in naloge 1. vodje službe za sodno upravo (tajnik sodišča) 2. vzdrževanje snage (snažilka) Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod 1: končana pravna fakulteta 3 leta delovnih izkušenj pod 2: končana osnovna šola Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh, po objavi na naslov: Temeljno sodišče v Novem mestu, Jerebova 2 (tajništvo). Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po preteku prijavnega roka. 131/9-85 Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 K sodelovanju vabimo delavke, ki bi opravljale delo po pogodbi v manjšem počitniškem domu v Piranu: 1. kuharice za vodenje dela v kuhinji, kuhanje in delitev hrane 2. kuhinjske pomočnice — servirke za pomoč pri delu v kuhinji, prodajo pijač in serviranje hrane 3. pomožne delavke za opravljanje pomožnih kuharskih del, pranje in pospravljanje sob in drugih prostorov Prednost pri sklenitvi pogodbe imajo delavke z izkušnjami pri podobnih delih in nalogah. Delo traja od 1. junija do 1. septembra 1985. Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Splošno kadrovski sektor, Ljubljana, Mestni trq 26. 130/9-85 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Metlika Odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj članov ZZB NOV razpisuje natečaj za posojilo pri dograditvi in obnovi stanovanj članom ZZB NOV Metlika v razpisni vsoti 2.000.000,00 din Prosilci borci s priznano posebno dobo za čas NOV kot tudi vdove padlih in umrlih borcev NOV, vojni invalidi in invalidski družinski upravičenci lahko dobijo posojilo za dograditev ali obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše. Posojilo lahko dobijo člani ZZB NOV, ki stalno prebivajo na območju občine Metlika in nimajo zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja. Ob enakih pogojih imajo prednost tisti prosilci, ki do sedaj niso dobili družbene pomoči. Posamezni prosilec lahko dobi do 200.000 din posojila z odplačilnim rokom do največ 20 let. Prošnjo za dodelitev posojila je treba vložiti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Metlika najkasneje do 20. 3. 1985. Prosilci, ki so vložili prošnje pred razpisom, morajo pismeno potrditi, da so kandidati za kredite iz tega natečaja. Rok za potrditev je isti kot za vložitev prošnje. Prošnje, ki bodo dospele po tem roku, ne bodo upoštevane. 134/9-85 DO »Komunala« Novo mesto, p. o. Cesta komandanta Staneta 2 Novo mesto Zaradi zagotovitve nadaljnjega razvoja komunalne dejavnosti želimo pridobiti iniciativne strokovne delavce, ki bodo s svojim znanjem in delovnimi izkušnjami prispevali k uresničevanju zastavljenih ciljev. Vabimo k sodelovanju: — diplomiranega inženirja gradbeništva — inženirje gradbene, komunalne ali strojne smeri Zaželene so delovne izkušnje za opravljanje odgovornih strokovnih in vodstvenih opravil na področju komerciale, razvoja vodovodnih in kanalizacijskih sistemov ter uvajanja novih tehnologij. K sodelovanju vabimo še: — gradbenega tehnika (pripravnika) — kemijskega tehnika — več ključavničarjev — več monterjev vodovodnih naprav — več delavcev za komunalna dela Bodočim sodelavcem nudimo možnost nadaljnjega strokovnega usposabljanja, osebnega razvoja in napredovanja ter reševanja stanovanjskih zadev. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 15 dneh po objavi v časopisu splošno kadrovskemu sektorju DO Komunala Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 2,68000 Novo mesto. Iskra, Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o. Ljubljana, Stegne 15 b tozd Tovarna napajalnih naprav Novo mesto, o.sub.o. Novo mesto, Bršljin 63 Na podlagi sklepa delavskega sveta, razpisna komisija tozda razpisuje prosta dela in naloge direktorja tozda (ni reelekcija) Pogoji za imenovanje: Za direktorja tozda je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. da ima visoko izobrazbo elektro, strojne ali ekonomske smeri, 2. da ima več kot 5 let delovnih izkušenj v stroki, 3. da zna en svetovni jezik. Pri izbiri kandidatov se poleg navedenih pogojev upošteva tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s kriteriji kadrovanja po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Novo mesto ter sposobnost za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra, Industrija za avtomatiko, tozd Tovarna napajalnih naprav Novo mesto, Bršljin 63, v zaprti kuverti s pripisom »Za razpisno komisijo«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 15 dneh od dneva imenovanja. OPOMBA: Gre za združeni subjekt/ki bo imel po registraciji v sodnem registru ime »tozd Tovarna energetske elektronike, Novo mesto, o.sub.o. Novo mesto, Velika -Cikava 22«. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric JANEZ STRAH, st. iz Kamnega potoka 13 pri Trebnjem £*"o ,se zahvaljujemo vsem sorodnikom vaščanom, pri-J eljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in rnJrtu-ga sPremlli na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi oh j? ne 'n Velika Loka, Stanetu Gorcu za poslovilni govor odprtem grobu, Društvu upokojencev Trebnje, pevcem za aPete žalostnike in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! i N, <■ — Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 76. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, stari oče in brat NIKOLAJ ČEMAS iz Učakovcev 24 pri Vinici Ob boleči izgubi se najprisrčneje zahvaljujemo dobrim sosedom, Prijateljem, sorodnikom, znancem, ki so nam v teh težkih trenutni stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in pokojnega spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Petrol v-rnomelj. Semič, Metlika in Vinica, GD Učakovci ter ZZB Vini- a- Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat nvala! Žalujoči: sin Franc z ženo Anico, hči Anica, vnuki Majda, Dušan, Jože, Vlado in Miha ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Svojci pokojnega ALFONZA MIKCA iz Slepška 3 pri Mokronogu *e zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju zdravstvenega do-JJ13 Trebnje, zlasti dr. Vilfanovi za lajšanje bolečin, vsem družbenopolitičnim organizacijam, ZB Mokronog, Šentrupert, Mirna, Društvu upokojencev Mokronog, govornikom za gan-J'Ve poslovilne besede, trebanjski godbi in vaščanom, ki so nam slali ob strani v teh težkih trenutkih. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena in sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše dobre mame, babice in prababice iz Šalke vasi iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji P°1‘, ji darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje in nam akorkoli pomagali v teh težkih trenukih. Posebno zahvalo izre-amo delavski godbi, govorniku za poslovilne besede ter Dru-Vu upokojencev. Vsem še enkrat iskrena hvala! žalujoči: hčerka Zinka z možem Hilarijem, sin Rudi z ženo Božo, sin Štefan in ostalo sorodstvo Šalka vas, 20. februarja 1985 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in stric ALOJZ ŠALEHAR z Male Cikave 1 Najlepše ' j zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Iskreno se zahvaljujemo kolektivoma Industrija obutve Novo mesto. Ključavničarstvu Lisac, Vodopivčevim, patru Niku za lepo opravljeni obred in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 90. letu je nepričakovano ugasnilo življenje drage žene, mame stare mame, sestre in tete MARIJE JARC z Malega vrha 2, Mirna peč Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem. Lepa hvala vaščanom za vso pomoč, darovane vence in cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo pokojne na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi kolektivu Pionir—TOZD MKI za podarjene vence, udeležbo na pogrebu, župniku za opravljeni obred in pevcem. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, sin Lojze z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ALOJZA HOČEVARJA zidarja v pokoju s Krke 5 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega v tolikšnem številu spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo Redkovin, Milanu Moharju, Judežu ter ostalim vaščanom, predstavnikom DOV VarnosL SCGT Novo mesto, Žito—TOZD Pekarna in slaščičarna. Zahvaljujemo se duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA p Vr^fcj V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ALOJZIJA JOVANČIČ iz Orešja 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojno na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tovarni zdravil Krki, Petrolu, Industriji obutve, družini Hočevar, sosedu Ljubomiru in Pero-vim. Prisrčna hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA PERUCI roj. Roštahar iz Krškega Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala sodelavcem in OO ZS TOZD Sigmat Brestanica za podarjene vence, Društvu upokojencev, pevcem za zapete žalostnike ter duhovnikoma za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Je v našem domu žalost, mrak. odkar zamrl v njem je tvoj korak. V SPOMIN 25. februarja mineva leto žalosti in praznine, odkar nas je zapustil dragi mož in ati STANE SMOLIČ Hvala vsem, ki se ga spominjate! Njegovi: žena in hčerke ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, bake, prabake in tete MARIJE ANŽIČEK iz Novega mesta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Vodniku, ki je dolga leta požrtvovalno skrbel za zdravje pokojne. Obenem se zahvaljujemo župnikoma za zadnje poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a v težkem trpljenju odšla si v večni dom. V SPOMIN 2. marca mineva žalostno leto dni, odkar se je od nas za vedno poslovila PEPCA RAJK Gabrje 44 Spomin nate živi v naših srcih! Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke v njen spomin. VSI NJENI Preljubi očka naš, prezgodaj si odšel od nas. V domu našem je praznina. v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. V SPOMIN Minilo je že leto dni, odkar ste nas za vedno zapustili, naš dragi ata JOŽE JERMANČIČ Ohranili vas bomo v trajnem spominu. Žalujoči: žena Lojzka oziroma mama in otroci z družinami m ' \ s i TEREZIJE KRESE ji855) 28. februarja 1985 DOLENJSKI USI ivii.ALJA UKUZINA tedensk6le riški film Zakaj ste me obsodili na življenje? Četrtek, 28. februarja — Romana Petek, 1. marca — Albin Sobota, 2. marca — Milena Nedelja, 3. marca — Janja Ponedeljek, 4. marca — Kazimir Torek, 5. marca — Janez Sreda, 6. marca — Danica Četrtek, 7. marca — Felicita ČRNOMELJ: 28. 2. jugoslovanski film (ob 17. uri) Davitelj proti davitelju in (ob 20. uri) Leta odločitve. 1. 3. (ob 20.) in 2. 3. (ob 17. uri) jugoslovanski film Posladkana vodica. 3. 3. italijanski film Nepremagljivi gladiator. 5. 3. nemški film Lažne hčere lažnega doktorja. 7. 3. jugoslovanski film Mister Boo. LUNINE MENE 28. februarja ob 0.41 — prvi krajec 7. marca ob 3.13 — ščip BREŽICE : 1. in 2. 3. hongkonški film Meč rumenega tigra. 3. in 4. 3. ameriški film Ragtime. 5. in 6. 3. ame- KOSTANJEVICA: 2. 3. ameriški film Furija. 3. 3. italijanski film Banana Joe.: NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 1. do 3. 3. (ob 16.30 in 19. uri) ameriški film Dan potem. 4. 3. (ob 17. in 19. uri) in 5. 3. (ob 17.) ameriški film Dvojčice iz začaranega mesta. 5. 3. (ob 19. uri) in 6. 3. jugoslovanski film Ugriz angela. 7, 3. ob 15. uri Špan-, ska melodrama Mati poslušaj pesem mojo. 7. 3. filmsko gledališče Boh slon — indijski film. SLUŽBO DOBI ZAPOSLIMO žensko za nego starejše, delno invalidne upokojenke v Beli krajini blizu Gradca. Plača po dogovoru, stanovanje in hrana zagotovljena. Kličite v večernih urah na tel. (066) 76-884. TAKOJ zaposlim mizarja in delavca za priučitev za delo na terenu v lesni stroki. Telefon (068) 25-691. DVA strojna mizarja ali priučenega delavca na mizarskih strojih takoj zaposlim. Osebni dohodek zelo dober, približno 3,5 M. Matjaž Jurkovič, Straža 111 pri Novem mestu. SLUŽBO IŠČE POKLICNI VOZNIK B—C—E kategorije išče delo doma ali v tujini. Naslov v upravi list (881/85). KAKRŠNOKOLI DELO v kovinski stroki (plastiki) sprejmem na dom. Naslov v upravi lista (882/85). STANOVANJA SOBO, opremljeno in ogrevano, oddam Slovenki —Slovencu. Telefon 24-100. IŠČEVA stanovanje v Novem mestu. Vidic Roman, Nad Mlini 16, tel.: 25-725. Motorna vozila PRODAM ZASTAVO 850, letnik 1983, prevoženih 15000 km. Sever, Stritarjeva 3 (Žibertov hrib). GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Tel.: 24-191 popoldne. Z 850, letnik 1981, prodam. Štih, Je-dinščica 11, Novo mesto. VW 1300, letnik 1971, v dobrem stanju. prodam. Matoh. Biška vas 2, Mirna peč. ZASTAVO 126 P, letnik 1979, prodam. Jože Lešnjak, Volčkova vas 9, Šentjernej. ZASTAVO 101, letnik 1979. registrirano do februarja 1986, prodam. Informacije po 15. uri na telefon (068) 21-542. 126 P, letnik 1980. prodam. Telefon 25-990. TOMOS avtomatik, malo rabljen, in motorno žago Stihi 041, novo, prodam. Franc Blažič, Žihovo selo 4, Otočec. ZASTAVO 126 P, letnik 1980, prevoženih 27000 km, prodam. Roman Faleskini, Vavta vas 88, 68351 Straža. LADO 1200 ugodno prodam. Ogled po 15. uri na Cesarjevi 18, Novo mesto. Z 750, letnik 1975, ter gume in motor zanjo prodam. Prodam tudi 2 m drv. Telefon 24-140. R 4 TL, letnik 1978, prodam. Slobodnik, tel. 23-319. ZASTAVO 101 po delih prodam. Telefon 24-792. R 8 v dobrem stanju ter veliko rezervnih delov prodam. JožeCekuta, Šmihel 83, Novo mesto. LADO 1300 S, Jetnik 1983, ugodno prodam. Marjan Činkole, Srebrniče 7, 68000 Novo mesto. 126 P, letnik 1981, karamboliran, komplet ali po delih, in traktorske gume 24 x 900 in 36 x 900 prodam. Jože Dragovan, Gabrovec 14, Metlika. Z 750 prodam ali zamenjam za motor APN4ali 15SCL. Prodam tudi razne dele za Z 750 (motor, menjalnik, vrata, šipe) ter izkopalnik za krompir. Glavan, Železno 1. Dobrnič. KOMBI 1MV D brez motorja, cel ali po delih, prodam. Peter Delivuk, Gor. Skopice 30, Krška vas. MAN 520 s prednjim pogonom, registriran do maja 1985, prodam. Telefon (068) 62-584, po 19. uri. DELE za R 16 po ugodni ceni prodam. Jože Štangelj, Semič 30 a, 68333 Semič. 126 P, letnik 1984, 7000 km, prodam. Telefon (068) 85-169. ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Alojz Simončič, Ljubljanska 18, Novo mesto. Z 750, letnik 1977, in avtomatik 3 prodam. Tel. 21-797. FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Rajer, Dolenja vas 12, Otočec. Ž 101, letnik 1977, prodam. Telefon 24-026 LADO CARAVAN, staro dve leti. ugodno prodam. Marjan Vovko, Potov vrh 26, Novo mesto. ZASTAVO' 750 prodam. Franc Jankovič, Vinja vas 16, Novo mesto. F 850, letnik 1969, neregistriran, lahko tudi po delih, električno bas kitaro in suhe hrastove deske prodam. Slavko Pate, Gor. Kamence 8, Novo mesto. MOPED Tomos APN 4 M prodam. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič— Dra-gaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 40 din. Letna naročnina 1 .500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 700 din, 1 cm na prvi strani 900 din. Vsak mali oglas do 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ' Branko Lavrenčič, Vel. Podlog, telefon 75-722. Z 750, letnik 1976, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Marjanovič, Stranska vas 1, Novo mesto. Z 101 C, letnik 1980, prodam. Ljubljanska 25, Novo mesto. Z 750, letnik 1976, obnovljeno, prodam za 9 M. Telefon 44-649, popoldne, ali Jože Prešeren, Dol. Nemška vas 48, Trebnje. ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, prodam ali zamenjam. Juršič, tel. 43-731. R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Tel. 24-436. R 4 TLS, letnik 1978, poceni prodam. Zdravko Robek, Dobruška vas 29, Škocjan, tel. 85-218. Z 101 comfort, prevoženih 45000 km, letnik 1980, prodam. Ogled popoldne. Šmihel 35, Novo mesto. 126 P, letnik 1978, prodam. Tone Pungerčar, Slakova 2, Novo mesto. F1ČKA, letnik 1970, registriranega do novembra, prodam. Golob. Malenška vas 12, Mirna peč, telefon 84-334. {] Kmetijski stroji TRAKTOR IMT 540 (42 KM, 800 delovnih ur) prodam. Marjan Klemenčič, Mestne njive 45, Novo mesto. TRAKTOR FENDT (28 KS) s koso, odlično ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (885/85) ali po telefonu 72-197, zvečer. TRAKTOR TV 18 ter kosilnico in travnik v Lepstanu (parcele so tudi za vikend) prodam. Alojz Kocjan. Gornja Stara vas 5, 68295 Tržišče. PRODAM premični molzni stroj Nacional v zelo dobrem stanju, mlatilnico s popolnim čiščenjem, črpalko za gnojevko na elektromotor ter zastavo 750, letnik 1970, nevozno, lahko tudi po delih. Janez Kobe, Dol. Straža 57. PO STARI CENI prodam nov kombinirani stroj Osijek Standard UM 11 (mletje koruze, žaga — 8 operacij) ter nov priključek — vlečno frezo za motokultivator Honda F 600. Naslov v upravi lista (886/85). MOTOKULTIVATOR Agria (8 KM) z obračalnim plugom, koso, frezo ter prikolico prodam. Mikolan, Stopiče 38. TRAKTOR U rsus 35, dobro ohranjen. prodam. Jože Kosec, Vel. Brusnice 72. TRAKTORSKO PRIKOLICO , enoosno, prodam. Obradovič, Kočarija 15, 68311 Kostanjevica. TRAKTOR Tomo Vinkovič (18 KM) prodam. Drago Košmrlj, Pod-klanec 15, 61310 Sodražica. TRAKTOR Štore 404 prodam ali zamenjam za IMT (35 KM). Ciril Flajs, Sp. Vodale 18, Tržišče. BCS, staro 4 letav odlično ohranjeno, prodam. Sandi Žnidaršič, Slepšek 11, Mokronog. PRODAM TAM 5500, dobro ohranjen, registriran, in motokultivator GOLDONI — LABlN(14KS)diesels prikolico. Telefon 84-178. L1CKALNIK za koruzo ograd prodam. Alfred Železnik, 68294 Boštanj 56. telefon (068) 81-069. PRODAM traktorsko kiper prikolico. Dobrava 17, 68275 Škocjan. PRODAM PRODAM nove varnostne pasove za Z—750. Tel. 24-953. PRODAM otroško posteljo, tel. 25-911. OKROGLO MIZO s štirimi oblazinjenimi stoli prodam. Nadu, Bršljin 42, Novo mesto._ MOTORNO ŽAGO homelite 360, staro 3 leta, prodam. Franc Derganc. Dol. Straža 115. VERIGO in list za motorno žago tomos prodam. Tel. 23-355. PRAŠIČA, težkega 120 kg, prodam. Informacije na telefon 44-661. ZAMRZOVALNO OMARO(240 1) v polni garanciji prodam. Katič, Kajuhova, Krško. 500 kg koruze in nekaj kostanjevega kolja prodam. Mačkovec 9, Novo mesto. CESTNE MREŽE (kotno 45 x 45, ploščato 40 x 10, dolžina 3,5 x 30,2 kom) po ugodni ceni prodam. Mirna peč 109 (železniška postaja). SENO in 500 kosov rabljene strešne opeke prodam. Franc Kartuš, CBO 7, Črnomelj. 100 6-valnih salonitnih plošč prodam. relefon 20-276, po 17, uri. KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. Franc Regina, Vel. Cerovec 28, Stopiče. PEČ EMO 5 in Džibo prodam. Nahtigal, Trebnje, tel.-44-554. KUHINJSKI PULT (120/44 cm) in pomivalno korito (80/56 cm) bele barve ter kuhinjsko mizo (115/80 cm) z jedilnim kotom, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Jože Kragelj. Krško, Rozmanova 18, telefon (068) 71-381. GARAŽO na Ragovski 6 prodam. Informacije na tel. (061) 40-461. SUHO SENO in deteljo lucerno prodam, cena 25 din za kilogram. Štefka Frlič, Titova 86, Senovo. MLADO KRAVO, brejo, z drugim teletom, prodam. Ana Mervar, Gotna vas 29, Novo mesto. SEMENSKI KROMPIR igor, večjo količino prodam. Ignac Rakar, Kamni potok, Trebnje. TELEVIZOR Gorenje, barvni, prodam. Telefon (068) 24-259. 2000 kg sena in hlevski gnoj pro- Stare žage 4, dam. Jože Lavrič, Dolenjske Toplice. PLETILNI STROJ Passap duoma-ticin navijalni stroj na dve vreteni prodam. Tel. (068) 25-915. 5 ton sena prodam. Janez Jordan, Draga 1, Šmarješke Toplice, telefon 84-923. SPALNICO prodam. Telefon 24-070. PRODAM kueppersbusch in peč Husqvarna. Erna Šetinc, Adamičeva 4, Novo mesto. KRAVO, primerno za zakol, mlado, prodam. Juršič, Iglenik, telefon 43-731. SEDEŽNO garnituro Čabar (4 enosedi in kotni) prodam po polovični ceni. Telefon 24-827, popoldne. KUHINJO (5,20 m elementov) z nerjavečim dvojnim koritom in štedilnikom ter dve žimnati vzmetnici prodam. Ogled: Cankarjeva 3. Novo mesto, telefon 25-938. 3 m3 smrekovih desk prodam. Vprašajte po telefonu 85-181. 1000 kg koruze prodam. Informacije na tel. 85-985. PRODAM 100 lesenih izdelanih stebričkov za vinograd ter prešo na kamen. Jože Rešetič, Mihovo 7,68310 Šentjernej. 5000 kg sena prodam. Stane Škufca, Vel. Podljuben 22, Uršna sela. PLETILNI stroj Empisal.dvoredni, z vzorčnim kartami, avtomatik, ugodno prodam. Telefon 24-256, po 14. uri. KOMBINIRKO (poravnavanje, de-beljinjenja, žaganje) prodam. Telefon (068) 81-475. 4 kom grede za ostrešje (strešne, glajti), dolžine 8,5 m, prodam. Stane Hrovatič, Stranska vas 1. Novo mesto. PRODAM prikolico za prevoz živine, moped na pet prestav, tip 15 SLC. Telefon (068) 40-127. OVNA in ovco, staro dve leti, prodam. Ciril Grlica, Biška vas 22, Mirna pec. PRODAM hladilnik, zamrzovalno skrinjo, in sedežno garnituro, vse v dobrem stanju. Telefon 20-402. OSTREŠJE (grušt) 11,5 x 9,5 m prodam. Tel. 22-415, popoldne. OHRANJENO spalnico (50.000 din) ter njivo v neposredni bližini Šmarjete 27 a (120.000 din) prodam. Telefon popoldne 22-784. KUPIM KRAVO, vozno, kupim. Naslov v upravi lista (887/85). KUPIM kvalitetne suhe gobe. Telefon (068) 22-004. ZIDANICO z opremo ter 36 ha vinograda prodam. Kati Požar, Poljče 15. 64275 Begunje na Gorenjskem. PRODAM novo zidanico v Šmavru nad Trebnjim (vel. 7.5 x 5,5). Voda, elektrika, vinograd s 450 trtami (cepljenke), sodobno urejen, 300 m od asfalta. Telefon (061) 612-606 ali 612-250. VINOGRAD v Trški gori z lokacijskim dovoljenjem prodam. Informacije na telefon 22-798. VINOGRAD s hramom v k. o. Cerovec pri Dolžu (Bukovče) prodam. Tone Draginc. Slavka Gruma 2. Novo mesto." POSESTVO z vseljivo hišo in gospodarskim poslopjem pri Škocjanu prodam. Naslov v upravi lista (884/85). VINOGRAD z zidanico v Trški gori prodam. Tel. 85-950. VINOGRAD v Dedni gori ugodno prodam. Poizve se p; i Karlu Bcvhanu, Dol. Impolje 4, Studenec. HIŠO pri Dolenjskih Toplicah, vseljivo, z nekaj ari zemlje, prodam. Cena po dogovoru. Informacije od 15. ure dalje. Tončka Medic, Dol. Sušice 20, 68350 Dolenjske Toplice. PARCELO (cca 1500 m:)za vinograd — ves dan sonce, približno 150 m od asfaltne ceste, odlična priložnost, prodam. Informacije na telefon (061) 343-500, Ljubljana. MLIN v Gradcu ugodno prodam. Informacije na telefon ZRN 9949/8802689 ali (068) 56-663. MANJŠI VINOGRAD z zidanico v bližini Sevnice prodam. Informacije po telefonu (068) 81-286. NJIVO (24 arov) pri Konjci prodam. Peter Rangus, Čadraže 6, Šentjernej. POSESTVO (18 ha obdelovalne zemlje in 10 ha gozda) prodam. Informacije: Ivan Medved, Sinji vrh 27, Vinica pri Črnomlju. VINOGRAD v Novi gori — Drašiči na žici prodam. Voda in elektrika. Dovoljena gradnja. Telefon 20-256. V ROVIŠČU pri Studencu prodam starejšo nenaseljeno hišo z vrtom. Voda in elektrika v hiši. Alojzija Ribič, Koritno 16, 64260 Bled. RAZNO SPREJMEM kakršnokoli delo na domu. Naslov v upravi lista (883/85). PROSIM vse, ki so videli prometno nesrečo, ki se je zgodila 2. februarja 1985 na Ljubljanski cesti (pri Cestnem podjetju), da se mi javijo na telefon 24-780, vsak dan od. 16. ure dalje. STAREJŠI upokojenec išče starejšo upokojenko, da bi mu gospodinjila. Šifra: »UPOKOJENEC«. oskrbo starejšo bolehno osebo z nekaj zemlje proti darilni pogodbi. Naslov v upravi lista (880/85). NEZNANO kam so mi odpeljali lovskega terierja, črnega z rjavimi ožigi, starega 10 mesecev, sliši na ime Talko. Kdor karkoli ve o njem, naj to sporoči na naslov: Darko Luzar, Ivana Roba 27, Novo mesto, telefon 21-543, 21-485. najboljše, posebno zdravja in zadovoljstva, vsi, ki jo imajo radi. 65. rojstni dan in god bo praznovala FANI SMOLIČ iz Izole. Veliko sreče in trdnega zdravja ji želi nečakinja Ivica z družino. Dragemu Albinu Luzarju želijo za njegov praznik vse najboljše, predvsem pa veliko zdravja žena Štefka in vsi, ki ga imajo radi. ^SOJCI^ ^obvestila! m ir T/A»4r/-' rv iii - -— JOŽE TOMEC, Pod k lan ec 1, Vini ca, se opravičujem sosedu MIRKU STEGNETU za izrečene žaljivke in se mu opravičujem. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od nadaljnje tožbe. KOKOŠI nesnice za zakol ali ® nadaljnjo rejo prodajamo. Naroči« sprejema Franci Humek, lrča vas Novo mesto, tel.: 24-496. m DANES praznuje 30. rojstni dan ZINKA CELIČ iz Uršnih sel. Za njen praznik ji želim veliko sreče, zdravih let v krogu družine. Justi Šobar. Dragi ženi. mami, stari mami in (ašči JOŽEFI TOMC iz Krivoglavic želijo za njen 70. rojstni dan in god vse VAŠČANI vasi Banjaloka se zahvaljujemo kolektivu Gasilskega društva Vas — Fara za hitro, požrtvovalno m učinkovito pomoč pri gašenju požar* dne 16. februarja v Banjaloki, enako Gasilskemu društvu Morava _22 pomoč in Gasilskemu društvu Kocev- ; je. Zahvaljujemo se tudi ljudem, ki20 pomagali pri gašenju požara. Še enkrat vsem iskrena hvala! CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da je odprta KEMIČNA ČISTILNICA v centru Novega mesta, C. komandanta Staneta 3. Sezonsko čiščenje v marcu cenejše! Se priporoča BRUNO MIRT, dipl. ing. kemije. SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, komisija za delovna razmerja tozd Oprema objavlja naslednja prosta dela oz. naloge: strugar — 3 delovna mesta Pogoji: — končana poklicna šola za strugarja — odslužen vojaški rok — 2 — 3 leta delovnih izkušenj v stroki — delo v dveh izmenah Stanovanja ni. Osebni dohodek po pravilniku. čistilec in pospravljalec proizvodnih prostorov — 2 delovni mesti Pogoji: — odslužen vojaški rok — smisel za red in čistočo — delo v dveh izmenah Stanovanja ni. Osebni dohodek po pravilniku. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: SOP Krško, kadrovska služba, 68270 Krško, CKŽ 141. 141/9-85 Mercator—Agrokombinat Krško, tozd Vinogradništvo—kleti Krško na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge treh vinogradniških delavcev za nedoločen čas in enega vinogradniškega delavca za določen čas. Poskusno delo je 1 mesec. Pričetek delaje predviden 15-3. 1985. Zainteresirani kandidati naj pisne prijave pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Mercator—Agrokombinat Krško, Krško, CKŽ 52, kadrovski službi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po prenehanju zbiranja prijav. 142/9-85 SGP Pionir, tozd Projektivni biro razpisuje prosta dela in naloge samostojnega daktilografa Pogoj za sprejem je končana dvoletna administrativna šola. Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SGP Pionir, tozd Projektivni biro, Cesta herojev 70, 68000 Novo mesto. 140/9-85 Ljubit si življenje. a v strašnem trpljenju ljubil si družino in svoj dom. odšel si v večni mir in dom. ZAHVALA V 54. letu starosti nas je prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in svak LEOPOLD ŠTRAUS upokojeni cestar , .---------- '7 Gabrja ^nsrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih žalovali z nami, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo kirurškemu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto, 1MV Novo mesto, Komunalnemu podjetju Novo mesto. Domu starejših občanov Šmihel, govorniku Francu Luzarju, vaškim pevcem ter žup-n>ku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Micka, sinova Polde in Marjan, hčerka Cvetka z družino, sestra Micka, Zalka in Kristina z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 82. letu starosti za vedno zapustila naša draga in nadvse skrbna mama, stara mama, teta in prababica TEREZIJA PETRIČ iz Trnovca 2 Ob tem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom in vaščanom za vso pomoč med boleznijo in ob smrti, za darovane vence in cvetje ter izrečeno sožalje in govornici za poslovilne besede na domu. Posebna hvala zdravnikom ZD Metlika, dr. Jurekoviču iz Novega mesta za večletno skrb in zdravljenje ter župniku za govor in obred pri odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in pokojno spremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 70. letu starosti je nepričakovano ugasnilo življenje drage mame in babice NATALIJE VINDIŠMAN rojene LEŠIČ iz Stranske vasi 25, Novo mesto Najlepša hvala vsem, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, mi ustno ali pisno izrazili sožalje. Pokojni darovali vence in cvetje, ter vsem,’ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Bogomirju Vodniku za dolgoletno zdravljenje ter zdravstvenemu °sebju internega in kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu za lajšanje bolečin. Hvala GD Stranska vas, Lakovnice, Mali Podljuben in Šmihel, godbi, govornikoma za poslovilne besede in Pevcem KUD Ruperč vrh. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča hčerka Valči z družino j---------------------------------------------------- ZAHVALA V 92. letu starosti nas jeza vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta ANA MOVRIN Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenut-**h stali ob strani, izrekli sožalje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru za lepo zapete žalostnike, predsedniku Gasilskega društva za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Leopold, Alojz, Anton ter Stane z družinami, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo Stuttgart, Toronto, Montreal, Heilbronn, Ribnica Preljuba naša mama. Spomin na tebe pa živi. prezgodaj si odšla od nas. čeprav te več med nami ni. v domu našem je praznina. v srcih naših bolečina. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete, 71-letne JERE ŠRIBAR Dule 7, Bučka se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojno na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Strešnik Dobruška vas in kolektivu Labod—tozd Temenica za darovano cvetje, tov. Engelsbergerju za poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Franc, Lojze z družinama. Janez, hčere Martina z družino, Ivanka z Bojano ter ostalo sorodstvo Z A II V A L A Ob nepričakovni. tragični smrti našega dragega, skrbnega moža, očeta, starega očeta, pradedka in strica DOLFIJA MIRTELJA iz Dol. Boštanja se najlepše zahvaljujemo vsem, ki stez nami v teh težkih trenutkih sočustvovali, nas tolažili in nam nesebično pomagalr, darovali cvetje in se v tako lepem številu poslovili od dragega pokojnika. Posebna zahvala sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, sodelavcem M—Kopitarne Sevnica, OŠ Tržišče in Boštanj, ŽG strojna izpostava Zidani most. Gasilskemu društvu Boštanj, strelski družini Boštanj, Društvu upokojencev, Boštanjskemu oktetu ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 48. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat, stric, bratranec in nečak ALBIN LUZAR Jugorje 2, Brusnice Najlepš e se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam izrazi-' sožalje, darovali vence in cvetje, se od pokojnega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Najlepša hvala za vso Pomoč lovski družini Brusnice in govorniku pri odprtem grobu ter tov. Ivanki Boltez za poslovilne °esede, pevcem iz Gabrja za zapete žalostinke, sodelavcem iz IMVin delavcem Iskreter duhovniku 2a opravljeni obred in vsem, ki so kakorkoli pomagali. Žalujoči: mama, sestra in brata z družinami ter vse ostalo sorodstvo Z A ir V A L A Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE VAJDA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala govornikoma za poslovilne besede pred domačo hišo in na pokopališču pri sv. Roku, župniku za opravljeni, obred, pevkam in godbenikom za zapete in zaigrane žalostinke*. Žalujoči: sinova Milan in Tinko z družinama, sestra Terezija in ostalo sorodstvo Metlika, Boldraž, dne 18. februarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta starega očeta, brata in strica FRANCA SIMONČIČA iz Dol. Boštanja 53 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegov zadnji dom. Vsem, ki so mu poklonili toliko vencev in cvetja, darovali za maše ter nam ustno izrekli sožalje, hvala. Najtopleje se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni or- Juriju Pesjaku za dolgoletno zdravljenje, za zdravljenje v zadnjih dneh pa dc. Slapšakovi in dr. Groboljšku ter ostalemu osebju zdravstvenega doma Sevnica. Hvala pevcem iz Boštanja in Rakovca za zapete žalostnike ter številni duhovščini. Hvala podjetju za PTT promet tozd Krško. Še enkrat vsem iskrena hvala! ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta- ROZALIJA BREZOVAR rojena FINK, iz Dol. Težke vode 16, vdova po kolarskem mojstru Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, 'vaščanom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Domu starejših občanov Novo mesto, osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu za skrb in nego v času bolezni, pevcem za zapete žalostinke,'župniku za opravljeni obred ter družinama Kastelic, •družini Bele, družini Drenik in družini Šime. Žalujoči: hčerki Olga in Vika z družinama ter ostalo sorodstvo Novo mesto, Ljubljana, Dol. Težka voda J 0 \ Prepozno obžalovana nočna pot IVAN Pred nedavnim je Ivan Žele, ravnatelj metliške osemletke, praznoval 60-letnico in točno po! svoje življenjske dobe je prežive! v Metliki. Prihodnje leto pa se bo dopolnilo že 40 let, kar kot učitelj, ravnatelj, pedagog, prosveti!e/j, zagret mladinski aktivist, družbeni in politični delavec in še kaj dela v Beli krajini. Pa vendar je Žele postal Belokranjec tako rekoč z dekretom. Ko je mladenič takoj po vojni v Novem mestu končal 0 učiteljski tečaj in opravi! učite- 0 0 0 0 0 I Ijski diplomski izpit, je dobil ukaz, na katerem je pisalo, da je njegovo prvo službeno mesto učitelj v Adlešičih. dve leti za lem. komaj 25-leten. pa je postal načelnik za šolstvo v črnomaljskem okraju, po končanem študiju zgodovine in zemljepisa na ljubljanski Višji pedagoški šoli pa je biI nameščen v Metliki, kjer je leto za tem posta! ravnatelj takratne nižje gimnazije, predhodnice kasnejše osemletke. In tu bo očitno dočakal tudi pokoj, kamor se namerava umakniti jeseni,' v začetku prihodnjega šolskega leta, ko bo zgrajena športna dvorana pri metliški šoli, ena od številnih šolskih gradenj, popravi! in adaptacij, ki jih je Žele kot učitelj in ravnatelj »dal čez«. Ljudje Želeta res najboljpoz- { najo kot šolnika, spominjajo pa se ga tudi kot družbenopolitičnega delavca, med drugim je bil tudi predsednik občinske Socialistične zveze, poslanec v slovenskem kulturno-prosvetnem zboru, pet let pa tudi predsednik metliške občine, a je vse te funkcije, tudi župansko, opravljal poleg (nikoli pa ne na račun) svojega rednega dela ravnatelja šole. .. Ihtel. jOtl doma ne bi mogel ^pričakovati denarja za šolanje. Oče in. mati sta s starejšima 'čpratomu leta 1922 pred fašisti s Pnmorske pobegnila v Slovenijo in sc naselila c Stari cerkvi, oče pa je dobiI službo v kočevskem rudniku. Čisti pro-letaci smo bili, imeli smo leseno bajtico in pol hektarja zemlje, v krizi, ko je oče izgubiI redno delo, je mati hodila na dnino h ’ kočevskim Nemcem. V naši vasi je bito samo pet slovenskih družin in bolj ko se je bližala vojna, hujše borbe smo imeli s tamkajšnjimi kulturbundovci.« Žele ne more pozabiti prvih dni vojne, ko se je komaj 15-leten s še nekaj slovenskimi fanti dva dneva skriva! v hosti v strahu, da jih bodo njihovi kočevarski vrstniki pobili. V kočevskem gradu so že postavili vislice, tako da so tam ujete Slovence pravzaprav rešili okupatorji Italijani, ki so leto za lem tudi mladega Železovega Ivana odgnali v internacijo v Padovo. Po številnih peripetijah je Žele konec vojne dočakal kot partizan na Koroškem. »Med drugim smo zasedli tudi tVagno, mesto, ki je danes pobrateno z Metliko. Ko smo morali zapustiti te kraje, so ljudje jokati, kajti mi, slovenski partizani, ki smo imeli konje, smo jim pomagali orati in obdelovati Zapuščena polja.« Kasneje je bilo eno takih zapuščenih polj belokranjsko šolstvo. Štiri desetletja ga globoko orje in skrbno obdeluje. A. BARTEU Čeprav Želetovo življenje in delo potrjujeta, da je bila njegova odločitev za pedagoški poklic nadvse posrečena in pravilna, pa ga je na to pot pripeljalo naključje, saj se je pred vojno kot dijak kočevske gimnazije bolj navduševal za strojništvo in je namerava! šolanje nadaljevati na železničarski strojni šoli r Mariboru. »Vojna pa je vse to postavila na glavo in po vojni meje moj učitelj iz Stare cerkve pri Kočevju nagovoril, da sem se vpisal v pedagoški tečaj,« se spomin ja. Kaj prida izbire tudi če ne bi bilo vojne. Žele ne bi |%V I % Iz Elektrotehne v Krškem ukradli 12 vrtalnih strojev, 9 kotnih brusiik, sesalec, _________električne škarje in povratno žago — Četverici zaporne kazni KRŠKO — Veliki senat krške enote Temeljnega sodišča Novo mesto je 20. Jebruarja po javni glavni obravnavi zaradi kaznivega dejanja velike tatvine obsodilo četverico obtožencev, ki so 4. septembra lani vlomili v poslovalnico Elektrotehne v Krškem in ukradli za 763.209 dinarjev tehničnega blaga. 31-letni Marko Šešič iz Piska-vice pri Banjaluki, brezposelni žel-ezokrivec, je obsojen na 3 leta zapora, IZŠLE SALIJEVE »SIJOČE MRAČINE* NOVO MESTO — Ta teden se je v novomeški knjigarni in v drugih na Dolenjskem ter po ostali Sloveniji pojavila najnovejša pesniška zbirka Severina Šalija »Sijoče mračine«. Knjiga prinaša izbor iz Šalijevih dosedanjih pesniških zbirk in revialnih objav, kar pomeni, da gre v glavnem za že Znane Verze tega pesnika, ki pa jih zdaj beremo v sozvočju z gledanjem Draga Šege na Šalijevo poezijo, ki je izbral in uredil te pesmi ter napisal spremno besedo. Knjigo je izdala Mladinska knjiga. RADIOAMATERJI POTREBUJEJO VEČ DENARJA SEVNICA — Na nedeljski skupščini radiokluba Amater so za novega predsednika izvolili Toneta Kranjca. V minulem letu so bili izredno uspešni člani radiogoniometrijske sekcije pri osnovni šoli Sava Kladnika, ki so posegli po republiških in državnih naslovih. Marljivi člani so si zagotovili precej materiala iz posameznih kolektivov. Ker so jim naprave 'dotrajale, imajo mnogo popravil, preden lahko sploh tekmujejo. Letos bi radi kupili nov primopredajnik. Računalniškemu krožku nudijo še naprej prostor, sodelovali pa naj bi kadri iz osnovne šole in Lisce. Obrtnika Kranjc in Pavličeva iz Dolenjega Boštanja sta klubu podarila univerzalni varilni aparat. *%%'%%%%%%%%%%%%%%*%%%%%%%• RESILCU ZAPRL POT MAČKOVEC — V soboto okoli 1. ure ponoči seje Celjan Marjan Prev.oršek pripeljal z osebnim avtom po priključku magistralne ceste proti Zagrebu. Hotel je zaviti proti Kmetijski šoli pod Trško goro in je zapeljal čez magistralno cesto, takrat pa je iz Ljubljanske smeri z rešilcem pripeljal Jože Pregrad iz Globokega. Po trčenju, v katerem so se poškodovali voznik Pregrad in pacient v vozilu Franc Smrde iz Brežic, v drugem pa voznik Prevoršek in sopotnika Pavel Rozman in Jože Gostečnik, se je rešilno vozilo še prevrnilo. Materialne škode je bilo za milijon dinarjev. »KMEGKO DEKLE« UGNALO VSE SEVNICA — Sevniški smučarski zanesenjaki že vrsto let prirejajo na Lisci prav na pustno nedeljo paralelne veleslalomske tekme za maškare. Najbolj urno je bilo tokrat »kmečko dekle« (Brane Balog), pred enim izmed osmih TV smrkcev (Goran Škerl). Za razposajene maske so navijali tudi »kračarji«. ki so s prekajenimi dobrotami krenili na tradicionalni pohod s Krakovega. Še ugotavljajo resnico Razburljive govorice ob smrti Staneta Beriana KOČEVJE — Ob smrti Staneta Beriana. hišnika v domu telesne kul- BLIZU DRŽAVNEGA REKORDA 1 BOŠTANJ — Na občinskem prvenstvu za streljanje z zračno puško je Stane Kovačič iz Boštanja le za dva kroga zgrešil veljavni državni rekord. Zadel je namreč kar 374 krogov. Boštanjčani so si tudi sicer priborili ekipno zmago. Zmagovalno moštvo sestavljajo Stane Kovačič, Stane Mirtelj in Jože Pfeifer. Na tekmovanje je prišlo 24 strelcev iz štirih strelskih družin. Normo 345 krogov je doseglo 7 članov in ena ekipa. CIKCAK PO KOČEVSKI KRADLI PLINSKO OLJE — Tatvine so skupna značilnost dogajanj na področju kriminala v zadnjem obdobju. 7. februarja so neznani storilci ukradli iz traktorjev ZKGPpri Brezovici 100 1 nafte in nekaj drobnih delov; razen tega so v isti noči pretočili in odnesli iz traktorjev ZKGP pri Koprivniku nadaljnjih 80 1 nafte ter nekaj drobnarij. KALKULATOR IZGINIL — Dan prej so prijavili iz Melamina, da jim je z delovne mize zginil kalkulator, vreden 8.500 din. Je že tako, da nihče več noče »peš« računati. ŠKODA OSTALA BREZ BENCINA — Gorivo za motorna vozila sploh vedno bolj privlači tatove, k čemur gotovo pripomorejo vedno višje cene. To dragocenost je neznan storilec 2. februarja iztočil iz škode Milana Šterka s Trate v Kočevju. Šlo je kar za 20 1 supra. ture v Kočevju, ki je umrl v ponedeljek, 18. februarja, in postopkih zdravnika, kije bil okoli 15 minut pred hišnikovo smrtjo klican na pomoč, so se te dni po Kočevju razširile različne govorice, v petek pa seje pri vodstvu Zdravstvenega doma Kočevje oglasila tudi skupina občanov, ki je zahtevalo pojasnilo. H Ob tej priložnosti je novi direktor ZD dr. Miha Petrovič dejal, da so za zadevo zvedeli že pred prihodom te skupine, da že raziskujejo okoliščine in da bo potem, če bo potrebno, uveden običajen postopek. V tem trenutku se ne more govoriti o krivdi ali nekrivdi kogarkoli. Če bo krivda ugotovljena, ne bodo ničesar zakrivali, ampak bodo o vsem obvestili javnost. Kljub veliki razburjenosti v javnosti naj ponovno opozorimo, da je še vedno preuranjeno sklepati ali celo govoriti o kakršnikoli krivdi. J. P. 30-letni priučeni krojač Darko Dragaš iz Novega mesta na 2 leti zapora, 28-letna frizerka Vesna Barantin z Rateža pri Novem mestu na 1 leto in 3 mesece zapora, 32-letna novomeška natakarica Tatjana Lichtenthaler pa na 1 leto zapora. Sodba še ni pravnomočna. Kot je razvidno iz Dragaševega zagovora med preiskavo, so obtoženi stoenko, ki jo je najela in vozila Ba-rantinova, parkirali v bližini trgovine Elektrotehne. Obe dekleti sta stražili na primernih mestih, da jih ne bi kdo presenetil, Šešič je s francoskim ključem vlomil cilindrični ključavnici in z Dragašem, ki je bil zraven, sta vstopila, Okoli 3. ure zjutraj je bila trgovina dovolj razsvetljena iz ulice, Jako da sta Šešič in Dragaš 'lahko pridno polnila potovalko le z vrednejšimi vrtalnimi in brusilnimi stroji. Ukradeno blago sta odnesla ven in se vrnila še po barvni televizor ter nekaj brusiik in sesalec za prah. Ukradeno Zaljubljen v košare Učitelj Tone Progar: preveč je dela, da bi jih prodajal NOVO MESTO — Še do nedavnega je bil po dolenjskih vaseh običaj, da so ljudje dolgi zimski čas porabili tudi za pletenje košar in košev. Danes so to opravilo' skorajda opustili in le redki se še najdejo, ki so še vešči tega opravila. Eden tistih, ki so se v zadnjem času prav strokovno lotili tega ročnega dela, je Anton Progar, strokovni učitelj na- srednji šoli tehničnih in zdravstvenih usmeritev Boris Kidrič. Prvo košaro jespletel pred tremi leti, ker jo je potreboval za obiranje češenj. »Takšne košare so prav posebne oblike in jih nikjer nisem mogel kupiti. Preden sem pričel delati, sem začel raziskovati. Pogovarjal sem se z Ribničani, ki še pletejo, vprašal tega in onega v vasi, in ko sem obvladal teorijo, sem pričel. Prvi izdelki so bili le za v peč. Potem, ko sem si izdelal še »Ob pletenju zimski večeri Anton Progar: košar so tudi krajši.« potrebno orodje in si pridobil nekaj prakse, sem se zaljubil v pletenje košar,« je o svojem konjičku povedal učitelj Tone. Danes jih plete v najmanj dvajsetih inačicah za različne namene. Posebno skrbne so tiste, ki so izdelane po kitajskem vzorcu in jih najraje pokloni prijateljem za spomin. Napraviti košaro ni tako enostavno. V jeseni je potrebno pripraviti in nacepiti leske in vrbe, jih obdelati in skuhati, da so mehke za oblikovanje. Za sestavljanje ogrodja uporablja kostanjeve palice. Petnajst ur dela je Za eno samo srednje veliko košaro inče bi hotel s tem obogateti, bi moral delati noč in dan, saj je cena za industrijsko izdelano konkurenčno košaro manj kot 2000 din. Kitajske košarice pa se dobe že za 600 din. Tone svojih košar ne prodaja in prav nič mu tudi ni nerodno, da se kot prosvetni delavec ukvarjaš takšno »obrtjo«.. »Ob prosvetarski plači bi kakšno lahko tudi prodal in tako povečal svoje povprečje,« pravi Tone. J. P. blago sta zložila v avto, Lichtent-halerjeva pa je v vozilo, po lastni izjavi, dala še sesalec. Ako obtoženki pri dejanju ne bi imeli pomembne vloge, kot sta v svojih zagovorih opisovali, potem ju Šešič in Dragaš gotovo ne bi vzela s seboj, da bi jima zavzemali prostor, ki bi ga potrebovala za uskla-diščenje ukradenega blaga. Šešič in Barantinova sta bila že pred dejanjem v Krškem, očitna zato, da bi si ogledala izložbo Elektrotehne, se pozanimala za vrednost predmetov, ki jih prodajajo, in s tem seznanila še ostale. Prav vrednost plena je bila po mnenju sodišča odločilen vzgib, da se je četverica spustila v tako tvegano dejanje. Po izjavi poslovodje Elektrotehne so reflektorji v izložbi dovolj osvetljevali tudi notranjost trgovine, da se je dala razbrati cena na premetih, Šešič in Dragaš pa sta, kot rečeno, jemala manjše in dražje. Šešjčje v preiskavi povedal, da so vrednost ukradenega blaga ocenjevali na okrog 700 tisočakov in da bi zanj dobili približno polovico. Pri obtožencih, ki vsi obžalujejo dejanje, sodišče ni našlo obteževalnih okoliščin, olajševalne pa je ugotovilo pri Dragašu, Barantinovi in Lichtent-halerjevi, zato je veliki senat dopustil uporabo omilitvenih določil kazenskega zakonika SFRJ. Naj spomnimo, da so miličniki in delavci UNZ Krško s sodelovanjem občanov in kolegov iz Novega mesta naglo odkrili obtoženo četverico in našli vse ukradene predmete ter jih vrnili trgovini. Nastalo škodo so obtoženci pripravljeni poravnati. PAVEL PERC 5 let tamburašev Malo vabil, čeprav podobnega ansambla ni blizu SODRAŽICA — V Sodražici je obstajal tamburaški ansambel že leta 1930. Kasneje je razpadel. Med vojno je uspelo inštrumente ohraniti in po vojni so jih uporabljali za pouk na sodraški šoli. Pred približno petimi leti so ansambel spet ustanovili. Vodja ansambla Janez Lesar pravi: »Na tamburico sem igral že pred vojno v takratnem sokolskem društvu. Ljubezen do te glasbe mi je ostala v krvi. Šele pred petimi leti pa smo spet ustanovili ansambel, ki še vedno igra v istem sestavu. Njegovi člani so Peter Stupica, Ivo Smisel, Stane Čampa, Jože' Levstek, Drago Košir in jaz'.« Čeprav so od Kolpe do Ljubljane in še daleč naokoli edini tak ansambel, sodraški tamburaši ne nastopajo veliko. Doslej so jih poslušali v ribniškem domu JLA, ribniški vojaški enoti, invalidskem zavodu Ponikve, na mnogih prireditvah v Sodražici in na zboru tamburašev v Metliki. Pred kratkim so kupili nove instrumente, izdelane v Sisku. Denar jim je darovala kulturna skupnost in delovne organizacije. Pred kratkim so imeli člani ansambla »občni zbor«, na katerem so ocenili svoje delo, in zaigrali so nekaj skladb. M. GLAVONJIČ o( DOMAČI VITAMINI—Ton« Kos nted sadeži domačeg® ^ limonovca, ki mu je letos obrtbj šti bli dil skoraj dvesto plodov. Limone mu dozorijo v domači hi# da ra: kj. Pr sk. NOVO MESTO — Upokojen? ob Tone Kos posveti Ves svoj prh* itni čas raznim konjičkom, med kat , rimi je vrtnarstvo na prvem meSt „ Del hiše v Brezovem logu jPV |P|( predelan v toplo gojišče, kjer t imaviKt II V ivzpivz gVŽJIOVV, »)»• . I. velikih posodah nasajena rfz lz vrste južnih dreves. Rad se P°nv. SP< li, da limon že nekaj let ne kupuj ■ mc saj mu dozorevajo kar doma. & r'n rijo mu pozimi, prav takrat. v naše telo potrebuje največ vitatn nia ca C. Njegov limonovec ima v te«1 .pre času na sebi skoraj dvesto zdravih prj plodov čudovite rumene barve- ’ ob trgovinah so večkrat drobnejši | manj sončni primerki iz nase«. s| 1 |8. c datno — s toplo vodo. Dre'e jo, kozevija• KUMULAT0RJEV, KOLIKOR HOČETE SC 'f\ŠKI TAMBURAŠI — Z zadnjega nastopa v domu JLA v 1 — v si edini sedi vodja Janez Lesar. (Foto: Glavonjič) Nekega hladnega jutra moja stoenka ni hotela vžgati. Ne razumem se na avtomobile, zato sem jezno zaloputnil vrata in se odvlekel v službo. Nevšečnost sem razložil prijatelju in ta je takoj vedel: »Akumulatorje šel k vragu?« Tudi mehanik, ki sem ga obiskal popoldne, je rekel: BISERNI »DA« V NOVEMo MESTU — V spremstvu številnih sorodnikov, vnukov in pravnukov sta v soboto po šestdesetih letih skupnega življenja ponovno stopila pred matičarja Alojzij in Terezija Kovačič iz Birčne vasi. Alojzija se mnogi spominjajo kot cestarja, Terezija pa je doma gospodinjila. Imela sta 10 otrok, sedaj pa imata 15 vnukov in 17 pravnukov (Foto: J. P.) »Akumulator. Nič drugega ne more biti.« Svetoval mi je še, naj ktipim novega. »Na vsaki bencinski črpalki jih imajo.« Obletel sem vse bencinske črpalke v mestu, toda povsod so mi odgo- varjali enako: »Nimamo.« Sedel sem k telefonu, vrtel telefonske številke trgovin z avtomobil: H-mi deli po vsej Jugovini. Poj varjal sem se približno takole »Halo! Zanima me, če ima akumulatorje za stoenke.« »Vi morate biti šaljivec, kajne? Pred mesecom dni smo videli zadnjega!« »In koliko je stal?« »Štiri tisoč devetsto.« »Mi lahko poveste, kdaj jih boste dobili? Priklenjen sem na dom.« »Pokličite čez kak teden!« Kot kurja čreva se je vleklo eh sedem dni. »Halo! Imate akumulatorje?« »Poklic*1 te v torek.« Poklica sem natanko v torek. »Halo! imate akumulatorje za stoenki ?« »Imamo. Koliko jih želite?« »Samo enega.« »stojite ali sedite?« »Prosim?« »Vprašal sem vas, če stojite ali sedite.« i »Stojim«. »Potem raje — sedite. 0