a £ 3 i m V1, r ■■ < a e ^ i 1l-rl CIHR2I ■MMMGO CSDO Spominska & proslava na Čreti STRAN 9 Proslavili V 7 10 let v' delovanja ansambla I ;■Golte ~ STRAN 17 Oglasi WH!TE RAS3IT m&Az cmsz m\ 2&ec SJrSki ufnter Guli TtLi 01 925 11 46 MZZAAD Tretja stran Denarja manj, obveznosti več Stabilizacija javnih financ se v zadnjem času vse bolj odraža tudi pri poslovanju občin. Teh je po mnenju nekaterih ekonomistov v Sloveniji preveč, prav tako naj bi bil neustrezen sistem financiranja, toda tako kot pri vseh drugih stvareh lahko tudi pri lokalni samoupravi najdemo na eni strani pozitivne in na drugi strani negativne učinke. Vsekakor pa lahko ugotovimo, da interesa za takšno razdrobljenost občin v Sloveniji ne bi bilo, če bi bivše občine delovale bolj učinkovito in z večjih posluhom za skladen razvoj vseh območij. Župani občin glasno opozarjajo, da država na lokalne skupnosti prenaša vse več obveznosti, sedaj pa jim je, kar še otežuje njihov položaj, začela jemati sistemska sredstva za financiranje. Po sestanku predstavnikov vlade z župani v Celju je prišlo do dogovora, da bo povprečnina, to je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin, za leto 2013 in 2014 znašala 536 evrov. Vlada je zadolžila Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, da v sodelovanju z resornimi ministri do 15. oktobra pripravi zakon za uravnoteženje javnih financ za občine s ciljem znižanja stroškov zakonskih nalog občin do višine desetih odstotkov, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa je dobilo nalogo, da do 1. novembra pri- pravi uredbo, po kateri bodo občine s 1. januarjem prihodnjega leta lahko obračunale polno lastno ceno komunalnih storitev. Občani lahko iz navedenega sklepamo, da se bodo naše finančne obveznosti povečale, zato smo začeli še bolj skrbno preračunavati vse odhodke in presojati upravičenost vsakega stroška posebej. V tej situaciji je napoved dviga davka na dodano vrednost za tiskane medije vse prej kot dobrodošla, saj se izdajatelji zavedamo, da bi s povečevanjem maloprodajnih cen dosegli negativni učinek. Odmevi na napovedani dvig DDV so zelo burni, ekonomist Jože P. Damijan je na svojem blogu med drugim zapisal: »Včasih res dobim tisti čudni občutek, da talibanizem ni bil trademark samo ministrstva za finance pod vodstvom že pozabljenega Franceta Križaniča, pač pa tudi pod vodstvom aktualnega ministra. Dvig DDV na tiskane izdaje spada med takšne, ne samo butaste, pač pa v svojem temelju izprijene, ali na kratko tali-banske ukrepe. Tukaj ne štima osnovna politična matematika: prvič, izplen iz tega naslova bo minoren (nekaj piškavih milijonov evrov na leto), in drugič, vlada si bo po nepotrebnem nakopala revolt medijev (in to zdaj, ko to najmanj rabi).« IZ VSEBINE: kil ^_J Tema tedna: Zaradi nižjih povprečnin občine ob 120 milijonov......................................................4 Osnovna šola Gornji Grad: Okolju prijazni prevozi, kaj pa otrokom?.........5 Tretja razvojna os: Trasa Šentrupert-Velenje za ministra Černača okoljsko nesprejemljiva.......................6 Občinski svet Gornji Grad: Tudi igre na srečo spreminjajo občinski proračun..................................................7 Občinski svet Mozirje: Trgovec Lidl dobil zeleno luč svetnikov...........8 Mozirski gaj: Društvo Ajdovec skrbi za prepoznavanje gob.......................................18 GZ Zgornje Savinjske doline: Svoje znanje pokazali najmlajši gasilci in gasilke................................ 21 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 41, 12. oktober 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 ID Tema tedna DRŽAVA OBČINAM REZE SREDSTVA Zaradi nižjih povprečnin občine že ob 120 milijonov V Celju so se na srečanju s predstavniki vlade zbrali župani in predstavniki okoli 120 občin, da bi vlado opozorili na nezavidljiv finančni položaj, ki je posledica nižanja državnih sredstev za občinske proračune in večanja obsega opravil, ki jih občinam nalaga država. Med udeleženci je bila tudi večina zgornje-savinjskih županov. Srečanje, ki sta ga pripravili Skupnost občin in Združenje občin Slovenije, je potekalo v luči priprave proračunov za leto 2013 in 2014. Z vladne strani so se srečanja udeležili minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanic, sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič in še nekateri predstavniki ministrstev, katerim so župani podali svoje videnje problematike in s srečanja na vlado naslovili tudi resolucijo. Vlada je sicer nekaterim županskim pobudam prisluhnila, a dejstvo, da bodo občine v prihodnjih dveh letih dobile manj denarja, ostaja. ŽUPANI S KONKRETNIMI PREDLOGI Predstavnikom občin je jasno, da vlada mora poiskati način za uravnoteženje javnih financ, če želi zakrpati proračunsko luknjo. A če želi racionalizacijo pri porabi občin, mora tudi sama za to kaj storiti. Iz leta v leto namreč občinam nalaga več opravil, ki s seboj prinašajo tudi stroške. Po mnenju občin je potrebno postopke pregledati in poenostaviti. Župani so se zavzeli tudi za sprostitev cen komunalnih storitev, kamor gre sedaj precejšen del proračunskih sredstev, občine pa bremenijo tudi vse višji socialni transferi, ki so posledica vse nižjega standarda prebivalstva. Za delovanje lokalnih skupnosti gre pri nas okoli šest odstotkov BDP, v tujini pa je to povprečje nad 13 odstotki, so še poudarili. Jakob Presečnik, poslanec SLS v državnem zboru »Vlada je pripravila predlog proračuna za prihodnji dve leti. Proračun mora biti uravnotežen na vseh področjih, da se primanjkljaj zniža na tri odstotke. To velja tudi za financiranje občin. Predlog proračuna bo v kratkem predstavljen parlamentu, čaka ga še obravnava na posameznih odborih in koalicijsko usklajevanje. Čeprav s predlogom proračuna poslanci uradno še nismo bili seznanjeni, rahlo dvomim, da bi se dalo kaj bistvenega popraviti, saj je zaradi krize treba zategniti pas na vseh področjih. Omenjeno krčenje sredstev za občine pomeni manjšanje možnosti investicij, kar je slabo. Vse sile bo potrebno usmeriti v povečevanje na prihod-kovni strani proračuna in sprejeti oziroma pospešiti ukrepe, ki bodo vzpodbudni za gospodarstvo.« Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno: »Menim, da je bila resolucija, ki smo jo naslovili na vlado, upravičena. Župani oziroma predstavniki občin smo bili v svojih mnenjih zelo enotni. Kar posebej veseli, je to, da ni bilo slišati le kritik in pritoževanj, izpostavljeni so bili konkretni predlogi, kako racionalizirati delovanje in s tem tudi stroške občin. Najprej je treba poenostaviti in poceniti izjemno nepregledne upravne postopke. Marsikatero opravilo, ki so ga prej občine opravljale same - na primer vpisi v zemljiško knjigo - mora zdaj opravljati notar, in takšni postopki povzročajo občinam nepotrebne dodatne stroške. Glede nižanja števila zaposlenih bi bilo to možno v večjih občinah z združevanjem del in opravil, manjše občine pa so že zdaj zasute z delom in so kadrovsko na sami meji vzdržnega. Predvideno krčenje sredstev bo zlasti prizadelo občine, ki so že zdaj zadolžene, in nasploh investicijski potencial občin. A tudi tiste, ki niso zadolžene, težko zagotavljajo likvidnost, saj država ne zagotavlja financ v dogovorjenih rokih. Vsekakor pa bo potrebno dobro premisliti, kje je možno še kaj prihraniti in se obnašati še racionalneje.« OBČINE POMEMBNE INVESTITORKE Govorniki na srečanju so poudarili velik pomen občin pri vlaganju v investicije in delovanju občin za kakovostno življenje ljudi, pri čemer je predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Leopold Kremžar izpostavil, da je za normalno delovanje v družbi potreben dialog med državo in občinami, težava je v verodostojnosti dogovorov, ki so bili v preteklosti že večkrat neizpolnjeni oziroma kršeni. Župani so se tudi vprašali, kako bo z zmanjšanjem sredstev mogoče zagotoviti lastne vire pri sofinanciranju in pridobivanju evropskih sredstev, iz naslova katerih se je v zadnjih letih realiziralo veliko naložb. Po nekaterih podatkih naj bi v zadnjem času med občinske štelo kar 67 odstotkov vseh slovenskih investicij, pri tem pa dobijo posle številna mala in srednja podjetja ter samostojni podjetniki, ki se zaradi krize soočajo s pomanjkanjem naročil. NIŽJE POVPREČNINE Povprečnina, se pravi na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin, je bila letos enkrat že znižana. Izračun je bil 554 evrov, a jo je vlada v drugi polovici letošnjega leta znižala na 543 evrov in s tem zmanjšala financiranje občin za 120 milijonov evrov, je bilo povedano v Celju. Glede na zakonodajo bi povprečnina morala znašati že 630 evrov. Predsednik ZOS Kremžar je še povedal: »Vlada pri tem ni izpolnila obljub, da nam bo znižala tudi obveznosti. Nasprotno, te se za občine le še povečujejo. V zadnjih treh letih povprečnina nikoli ni bila ta- Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com 4 Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 C Tema tedna, Aktualno ka, kot bi bila lahko v skladu z določili zakona. Izračunali smo, da je država na račun občin privarčevala že vsaj pol milijarde. Če se bodo uresničile napovedi finančnega ministra Janeza Šušteršiča o dodatnem desetodstotnem znižanju povprečnine, bi bil za občine to OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD Okolju ZAKAJ DOLGO ČAKANJE? Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi je glede tega povedal, da občina plačuje prevoze otrok v šolo in iz nje. Imajo določeno število prevozov in tega števila ne nameravajo povečati. Kako so razporejeni, pa je v pristojnosti šole in pogodbenega prevoznika, v Gornjem Gradu je to Franc Nadlučnik. Glede na omenjene težave bo od ravnateljice šole zahteval urnike in v kolikor bo možno kaj spremeniti, bo to tudi priporočal. Ravnateljico gornjegrajske šole Lilijano Bele smo povprašali, ali je triurno čakanje na odhod iz šole v teh časih res potrebno? Beletova je povedala, da se glede urnika odhodov odloča prevoznik, ki si določeno število prevozov razporedi sam. Takšen razpored je že dolgo časa in šola sama ne določa, kdaj bo kombi peljal v katero smer. Dejala je, da je zaželeno, da čakajoči otroci v šoli tudi kosijo, nekateri starši se tega ne poslužujejo bodisi zaradi finančne nezmožnosti ali zaradi drugih razlogov. SPREMEMBE ZARADI PRITISKOV Iz Florjana se vozi v šolo 21 otrok, od tega jih enajst obiskuje nižjo stopnjo in pouk zaključujejo nekaj pred dvanajsto. Teh enajst otrok je bilo v podaljšanem bivanju primoranih čakati tri ure na odhod domov. Po 17. septembru so glede na pritiske staršev spremenili vozni red in sedaj naj bi odhod prvega kombija v Florjan bil ob dru- hud udarec, skupaj bi bile prikrajšane za 240 milijonov evrov.« DOSEŽEN DOGOVOR Predstavniki občin so z ministrstvom za finance konec minulega tedna vendarle dosegli kompromisni dogovor. V proračunu za gi uri, a le do naselja Križ, bolj oddaljeni otroci bodo še vedno čakali eno uro dlje. Beletova je dejala, da se zaveda, da so otroci s Florjana že dolgo časa »žrtveno jagnje«, kar se tiče prevozov in je apelirala na prevoznika, naj to spremeni. Pogodbeni prevoznik Franc Nadlučnik opravlja šolske prevoze v Gornjem Gradu že 16 let. Dnevno z dvema minibusoma in kombijem prepelje 123 otrok in naredi 400 kilometrov. Pravi, da niso otroci iz Florjana namenoma vedno zadnji na vrsti, ampak je to najdaljša proga in v kolikor bi jih odpeljal prej, bi drugi čakali na odhod še dlje. DRUGAČE NE GRE Takšen razpored je po Nadlučni- prihodnji dve leti bo povprečnina znašala 536 evrov. V dogovor so zapisali tudi, da vlada zadolžuje ministrstvo za pravosodje in javno upravo, da v sodelovanju z resornimi ministrstvi do 15. oktobra letos pripravi zakon za uravnoteženje javnih financ za občine s ci- kovih besedah ustaljen že leta. Na veliko željo staršev sedaj v prvi vožnji otroke odpelje ne le na Križ, kakršna je redna relacija, ampak tudi še nekaj kilometrov naprej v Florjan, te kilometre naredi na svoje stroške. »Drugače enostavno ne gre, saj s tremi vozili v dobre pol ure zjutraj vse otroke pripeljemo v šolo, po pouku pa krajše relacije opravimo prej, da smo hitreje nazaj in potem odpeljemo drugo vožnjo. Zavedam se, da je Florjan zaradi najdaljše relacije vedno zadnji, ljem znižanja stroškov zakonskih nalog občin do višine 10 odstotkov. Dogovor je še, da vlada do 1. januarja 2013 sprosti cene komunalnih storitev in da se v tem trenutku še ne spreminja zakon o financiranju občin. Tekst in foto: Marija Lebar a žal ne gre drugače. Sedaj, ko zaradi pritiska staršev naredi še nekaj dodatnih kilometrov, so se takoj pričeli pritiski iz drugih naselij, ki bi prav tako hoteli spremembe, a tako ne bo šlo, meni Nadlučnik. NOV RAZPIS Ravno v tem času je v Občini Gornji Grad odprt razpis za šolske prevoze, ki še ni zaključen. Eden od pogojev razpisa je, da vse prevoze opravi en prevoznik. Bolj pa je v oči starše vozačev iz Florjana zbodla zahteva, da mora biti prevoz okolju prijazen. V skrbi za okolje se je izgubila skrb in ideja otroku in družini prijazno, kar prevoz v Florjan po mnenju staršev nikakor ni. Za primerjavo je ravnatelj lju-benske osnovne šole Rajko Pintar povedal, da v štiri zaselke otroke po pouku kombiji odpeljejo dvakrat. Prva vožnja je po končani četrti uri pouka ob 12. uri, druga vožnja je po 14. uri in tako otroci na odhod domov ne čakajo več kot eno uro. V naselja Oko-nina, Meliše, Radmirje in Juvanje pa vozi avtobus od 12. ure dalje, po vsaki zaključeni uri pouka. Zadnji odhod iz šole je ob pol tretji uri in glede prevozov starši nimajo pripomb. Štefka Sem Vabljeni vsakega 15. v mesecu na mesečni sejem med 7. in 18. uro v središče Nazarij. prijazni prevozi, kaj pa otrokom? Medtem ko so se na nekaterih šolah trudili z usklajevanjem nove zahteve glede poznejšega (otrokom prijaznejšega) začetka pouka, so starši otrok iz Nove Štifte, Lenarta in Florjana pri Gornjem Gradu na skupnem roditeljskem sestanku na gornjegrajski šoli izpostavili drugo težavo, šolske prevoze. Največ pripomb so podali starši iz Florjana, saj njihovi otroci že leta v šolo prihajajo prvi in jo zapuščajo zadnji, kar pomeni, da v šoli preživijo skoraj osem ur. Med temi je kar precej učencev nižje stopnje, ki pouk zaključijo že pred dvanajsto uro, odhod kombija pa imajo šele nekaj pred tretjo, kar pomeni tri ure čakanja. Glede šolskih prevozov je bilo to jesen v Gornjem Gradu veliko povedanega. Prevoznik Franc Nadlučnik kaj več, kot je storil, sam ne more storiti. (Foto: Štefka Sem) Politika TRETJA RAZVOJNA OS ZGRAJENA DO LETA 2017? Trasa Šentrupert-Velenje za ministra Černača okoljsko nesprejemljiva Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Cernač obljublja, da se bo gradnja tretje razvojne osi le premaknila naprej. Z deli naj bi pričeli v letu 2014. Gradnja hitre ceste, katere vrednost ocenjujejo na osemsto milijonov evrov, naj bi bila zaključena do leta 2017. Po poročanju časnika Delo naj bi leta 2014 hkrati začeli graditi odseka od avtoceste do Velenja in naprej do Slovenj Gradca. Državni prostorski načrt za odsek Vele-nje-Slovenj Gradec bo sprejet do decembra, medtem ko bodo za odsek od avtoceste do Velenja poiskali novo različico. Trasa, ki bi vodila iz Velenja skozi predore severno od Gore Oljke do Letuša v Savinjsko dolino in od tu naprej do priključka na avtocesto v Šentru-pertu, je po besedah ministra Černača okoljsko nesprejemljiva. Dve novi možnosti, med katerimi bodo do aprila prihodnje leto izbrali najustreznejšo, sta priključitev na avtocesto v Arji vasi ali Polzeli. Najostreje je proti trasi Šentru-pert-Velenje nastopila Civilna iniciativa Braslovče. Kot razlog navajajo uničenje hmeljišč in ostalih kmetijskih zemljišč. S tem se ne strinja- jo župani Zgornje Savinjske doline, Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, ki vedo, da bo zaradi hitre ceste potrebno žrtvovati tudi kmetijska zemljišča. Kot dodaten razlog proti gradnji hitre ceste od Arje vasi do Velenja navajajo, da bi ta varianta na nekaj mestih »povozila« obstoječo cestno povezavo. Obljub o začetku gradnje hitre ceste je bilo veliko. Že leta 2005 je premier Janez Janša napovedal zaključek gradnje v letu 2010. Po menjavi vlade so obljube ostale. Nekdanji premier Borut Pahor je obljubil začetek gradnje v letu 2012. Se bodo končno začele uresničevati obljube izpred sedmih let ali se bo zopet zapletlo pri izbiri trase in iskanju sredstev? Minister Černač je prepričan, da bodo tokrat projekt speljali do konca, v kar so bili prepričani že mnogi pred njim. Katja Remic Novak Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja v BSH: »Najslabše je, da deset let razmišljaš o umeščanju trase, saj potem, ko glavna podjetja ne investirajo več ali celo zapustijo območje, to nikomur ne koristi več. Razvojna os je nujna, saj bo pripomogla k povezovanju regij. Več možnosti za zaposlitev bo, saj bo pot do Koroške, Avstrije in drugod krajša ter hitrejša. Prioriteta je čas. Mi gospodarstveniki smo vedno govorili, naj stroka določi traso, ki bo čim prej sprejemljiva za vse. Večkrat sem omenil, da ob izbiri trase skozi Šentrupert, celjsko gospodarstvo ne bo propadlo, če se bodo peljali štiri minute dlje po avtocesti. Enako velja za traso skozi Arjo vas, tudi mi zaradi štirih minut ne bomo propadli. Poudarjam pa, če bo izbrana možnost s priključitvijo na avtocesto v Arji vasi, želimo imeti kakovostno cesto do naše tovarne. Nisem strokovnjak za ceste, ampak mislim, da je sedaj kategorizirana precej višje, kot je dejansko stanje.« Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »Nam je bilo vedno v interesu, da bi bila sprejeta trasa Šentrupert-Ve-lenje, ki se Zgornji Savinjski dolini najbolj približa. Ko se je začelo govoriti o tretji razvojni osi, smo skupaj z župani Velenja, Šmartnega ob Paki in Šoštanja iskali rešitev, ki bi vključevala tudi našo dolino. Zato nas je izjava o sprejetju trase Arja vas-Ve-lenje močno presenetila. Na nek način se počutimo opeharjene, saj nismo bili nič pozvani, kar pred dejstvo so nas postavili. Hkrati me moti hina-vščina civilne iniciative, kateri je škoda uničevati kmetijska zemljišča za razvojno os, za druge stvari pa jim ni. Glede na to, da bo ostala ta trasa, mi odločno zahtevamo posodobitev ceste od Šentruperta skozi celotno dolino.« Alojz Lipnik, župan občine Solčava: »Zdi se mi škoda, da ne bi Zgornje Savinjske doline približali večjim krajem. Predvsem za nas prebivalce Solčave, ki smo v zadnjem delu. Ko smo izvedeli za to, da trasa ne bo sprejeta, smo bili presenečeni, da nas niso prej obvestili. Imeli smo kar nekaj sestankov glede primerne variante in smo si bili z ostalimi župani enotni, sedaj pa kar naenkrat ta informacija, da trasa ni sprejemljiva. Moti nas tudi prometna povezava do Solčave, ki je katastrofalna. Urejena cesta je osnova, da se lahko začnemo pogovarjati o turizmu, saj lahko slaba povezava hitro odvrne ljudi od turističnega obiska. Že dolga leta obljubljajo boljšo cesto, ampak ni bilo do sedaj nič postorjenega. Ne želimo masivnega turizma, ampak tudi za individualne izlete je nujen normalen dostop.« Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. en Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Gospodarstvo, Iz občin CELJSKI IZLETNIK LETOS PREVAŽA SKORAJ TRETJINO VEC DIJAKOV Več potnikov prinaša večjo gnečo na avtobusih Letošnje šolsko leto je prineslo pozitivno spremembo na področju javnih prevozov za dijake in študente. Država namreč z namenom, da bi le-ti čim več uporabljali razne oblike javnega prevoza, izdatno sofinancira vozovnice. Za dijake in študente se je tako cena avtobusnega prevoza v Celje ali Velenje zmanjšala na 20 evrov, medtem ko je do letos veljala subvencija k vozovnici, odvisna od premoženjskega stanja družine dijaka. Cene vozovnic so tako v preteklem letu dosegle tudi 150 evrov mesečno za prevoz v Celje. Dijaki s podeželja so po novem sistemu enakopravnejši, saj prevoz več ne obremenjuje tako družinskega proračuna. Nemalo je tudi dijakov, ki so se zaradi ugodne cene prevozov odpovedali bivanju v dijaških domovih in presedlali na cenejšo možnost. VEC VOZACEV V Izletniku Celje dnevno prepeljejo blizu 10.000 osnovnošolcev in okrog 4.000 dijakov, iz Zgornje Savinjske doline se s tem prevoznikom dnevno vozi 435 dijakov, je povedal direktor podjetja Darko Šafarič. »Število dijakov se je iz lanskega leta povečalo za okrog 30 odstotkov, je pa država zmanjšala subvencijo za dijaške in študentske mesečne vozovnice prevoznikom za 26 odstotkov. Na posameznih linijah smo obseg prevozov zaradi večjega števila potnikov povečali,« je vladni ukrep ugodnih cen vozovnic, zaradi katerega je število dijakov vozačev naraslo, komentiral Šafarič. ko precejšnje število dijakov prisiljeno čakati eno uro na naslednji avtobus. »V prvih dneh septembra je bilo na posameznih linijah nekaj stojišč, a se je v toku meseca septem- V Izletniku Celje dnevno prepeljejo blizu 10.000 osnovnošolcev in okrog 4.000 dijakov, iz Zgornje Savinjske doline se s tem prevoznikom dnevno vozi 435 dijakov. (Foto: ŠS) GNEČA NA AVTOBUSIH Dijaki imajo v jutranjih urah iz Zgornje Savinjske doline s Celjem povezavo dvakrat, za pričetek pouka ob sedmih in ob osmih. V prvem mesecu je bilo velikokrat slišati, da sedišč za vse ni dovolj. Tudi ob po-vratku, predvsem ob trinajsti uri je avtobus le eden in sprejme potnike le na glavni avtobusni postaji v Celju, na Glaziji le toliko, kolikor je še prostih sedišč. Velikokrat je ta- bra zaradi dodatnih avtobusov stanje uredilo. V kolikor se bo zaradi večjega števila študentov pokazala potreba po dodatnih kapacitetah, bomo le-te tudi dodali,« je odgovoril Šafarič na pripombe dijakov, da prostora na avtobusih ni vedno dovolj. VEČ DELA, MANJ DENARJA Plačilna nedisciplina je po be- sedah Šafariča doma tudi na občinah, nekatere jim namreč stroškov prevozov šolarjev ne plačujejo redno, glede izplačil subvencij s strani države, kot kaže, nimajo težav. »Kljub povišanju števila dijakov je finančni rezultat zaradi manjše subvencije države in dodatnih stroškov zaradi večjega obsega prevozov, v primerjavi z lanskim letom nižji. Država nam redno izplačuje razliko v ceni vozovnic, večje težave imamo z nekaterimi občinami, katerih plačila prevozov včasih zamujajo tudi po nekaj mesecev.« REZULTATI NA NIVOJU LANSKIH V obdobju od letošnjega januarja do avgusta so v družbi Izletnik Celje prevozili 6,2 milijona kilometrov, kar je za dva odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Čisti poslovni izid v tem obračunskem obdobju je na nivoju lanskega leta in je pozitiven. Prav tako pričakujejo, da bodo poslovno leto 2012 zaključili s pozitivnim rezultatom, je omenil direktor Šafarič. Njihova osnovna dejavnost je prevoz potnikov v javnem linijskem prevozu, posebnem linijskem prevozu, mestnem prevozu in občasnem prevozu (turistični). Pomembnejše dejavnosti so še turistična agencija, vzdrževanje in popravilo avtobusov ter avto šola. Štefka Sem OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Tudi igre na srečo spreminjajo občinski proračun Občinska uprava gornjegrajske občine je pripravila že drugi rebalans letošnjega proračuna. Pripravljavci so ugotovili, da na podlagi realizacije v devetih mesecih in na podlagi spremenjenih okoliščin na področjih pristojnosti občin v tem letu ne bodo realizirani vsi načrtovani prihodki. Vseh sprememb v prvem rebalansu niso mogli predvideti, zato je bila potrebna priprava drugega rebalansa. Prihodki manjši od planiranih v rebalansu so iz naslova tekočih obveznosti državnega proračuna, manjši je davek na promet nepremičnin. Tudi nekateri odhodki so nižji od planiranih. Med temi so nižji stroški župana in občinske uprave zaradi zmanjšanja plač v javni upravi, za skoraj deset odstotkov nižji so planirani materialni stroški občine, nižji so stroški cestne razsvetljave in komunalne dejavnosti. Med povečanimi stroški so v rebalansu upoštevali večje odhodke za bivanje starejših v domovih, projektno dokumentacijo, povečala so se sredstva za sofinanciranje malih čistilnih naprav in glasbeno šolo. Zelo zanimiv indeks je bil na področju davka od iger na srečo, ki se je povzpel na številko 700. Občina je namreč računala na prihodek 1.000 evrov, le-ta pa že sedaj znaša 7.000 evrov, kar kaže na lep do- bitek na območju občine. Svetniki večjih pripomb na spremembo proračuna niso imeli, imeli pa so precej vprašanj glede različnih postavk v rebalansu. Pri nekaterih so številke izstopale v plus, drugje v minus in na vprašanja jim je odgovoril župan Stanko Ogradi. Istočasno s spremembami proračuna je bil sprejet tudi načrt razvojnih programov za tekoče leto. Štefka Sem Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 ID Iz občin OBČINSKI SVET MOZIRJE Trgovec Lidl dobil zeleno luč svetnikov Na seji mozirskega občinskega sveta 2. oktobra so lastniki zemljišča predstavili projekt gradnje trgovskega centra Lidl. Svetniki so sicer imeli nekaj vprašanj vezanih na ta projekt, a so investitorju dali zeleno luč za nadaljevanje aktivnosti v zvezi s to investicijo. Trgovski center bo stal na zemljišču ob odcepu za Mozirski gaj. Lastnik zemljišča Toming consulting d.o.o. je podjetje za poslovanje z nepremičninami za potrebe domačih in tujih investitorjev ter za gradbeni inženiring. Ker bo za namene gradnje potrebno spremeniti prostorski ureditveni načrt za to območje, ki je v obstoječem načrtu navedeno kot stavbno zemljišče, je investitor potreboval pozitivno mnenje za gradnjo, saj bo potrebno namembnost iz stanovanjske gradnje spremeniti v poslovno. Prav tako je investitorje, ki jih je na seji zastopal Erik Hribernik, in projektanta Roka Polesa iz podjetja Domino inženiring zanimala izgradnja krožišča pri avtobusni postaji, ki je ključnega pomena za trgovski center. Župan Ivan Suhover-šnik je poudaril, da želijo sočasno gradnjo kro-žišča in trgovskega centra. Gradnja krožišča je v planu za leti 2013 in 2014, ali bo denar v državnem proračunu za ta namen, ne more vedeti. Več o tem, ali bo do izvedbe prišlo v napovedanem obdobju, bo znano, ko bo sprejet državni proračun za prihodnje leto. Za občino bi bila gradnja centra pozitivna tako zaradi prihodka v občinski proračun zaradi plačila komunalnega prispevka kot zaradi ne- kaj novih delovnih mest. Je pa Urška Car omenila, da je potrebno preveriti, ali je možna sprememba prostorskega načrta, kar bosta uredila urbanista Peter Rušnik in Jože Sinjur. Marjan Habjan je dejal, da je glede prihodka gradnja prav gotovo v interesu občine, od trgovca pa pričaku- je več kot le ureditev centra, temveč tudi okolice. Ob centru naj bi kasneje po načrtih investitorja zrasel še en objekt, v katerem bi bila drogerija, in do takrat, je menil Habjan, bi bilo potrebno urediti tudi to prazno površino. Štefka Sem Predstavnik investitorja Erik Hribernik (desno) in projektant Rok Poles sta občinskim svetnikom predstavila idejno zasnovo trgovskega centra Lidl v Mozirju. (Foto: Štefka Sem) OBČINSKI SVET NAZARJE Odloka o zdravstvenem domu deležna pripomb Na zadnji seji je nazarski občinski svet obravnaval osnutek odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje in osnutek odloka o ustanovitvi skupnega organa v tem javnem zavodu. Sprejeli so predlog pravilnika za oddajo službeni stanovanj v najem in predlog pravilnika o spremembah pravilnika o plačah funkcionarjev. Oba predloga odlokov o javnem zavodu je predstavil pripravljavec docent dr. Boštjan Brezovnik z inštituta Lex localis. Ta je povedal, da je bilo med drugim v odloku treba opredeliti deleže občin ustanoviteljic v zdravstvenem domu. Te so na inštitutu izračunali na podlagi števila prebivalstva ustanoviteljskih občin v času, ko je bila posamezna občina ustanovljena. Tako bi bili ustanovitveni deleži upoštevajoč tudi kasneje nastali občini Solčavo in Rečico ob Savinji naslednji: občina Mozirje 24,117 odstotka, Ljubno 16,894, Gornji Grad 16,404, Nazarje 15,520, Rečica ob Savinji 13,256, Luče 10,236 in občina Solčava 3,573-odstotni lastniški delež. Dr. Boštjan Brezovnik je povedal, da je bilo v odloku treba opredeliti deleže občin ustanoviteljic v zdravstvenem domu. (Foto: Marija Lebar) Svetniki so imeli na osnutek odloka nekaj pripomb. Tako je Janez Štiglic menil, da bi moral biti glede na vlaganja, ki jih je imela občina Nazarje v zdravstveni dom, njen delež višji. Brezovnik je povedal, da bi se bila morala občina za investicije, ki jih je opravila na zdravstvenem domu kot lastnica, vknjižiti v zemljiški knjigi. Potem ko so dobili še nekaj pojasnil v zvezi z odlokom o ustanovitvi skupnega organa, kjer bo vsako občino zastopal župan, so oba odloka sprejeli v prvem branju. Ker je oziroma bo občina v novem bloku v Nazarjah odkupila dve stanovanji za kadrovske namene, je bilo treba način in pogoje oddaje teh stanovanj v najem opredeliti v pravilniku. Svetniki so predlog pravilnika sprejeli. Glede na določbe zakona o uravnoteženju javnih financ je bilo potrebno sprejeti pravilnik o omejevanju plač in prejemkov funkcionarjev, a po besedah županje Majde Podkrižnik v občini Nazarje ti že zdaj niso dosegali dovoljenih višin. Svetniki so pravilnik sprejeli. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Organizacije, Iz občin SPOMINSKA PROSLAVA NA CRETI Narod, ki se ni pripravljen boriti za svojo svobodo, ni vreden obstoja Na Creti so prvo soboto v oktobru odmevale partizanske pesmi. Z njimi so počastili 71-letnico prve frontalne bitke 1. Štajerskega bataljona z nemško vojsko leta 1941. Spominsko slovesnost so pripravili Združenji borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, žalska območna odbora Društva izgnancev Slovenije ter veteranskega združenja Sever in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline Žalec. Kulturni program so oblikovali recitator-ka in moderatorka programa Jožica Ocvirk, Pihalni orkester Prebold in Mešani pevski zbor PD Tabor. Uvodne besede so borcem in njihovim simpatizerjem ter številnim drugim obiskovalcem namenili predstavnik organizatorja Marjan Predstavniki borcev so položili venec k spomeniku padlim borcem na Creti. (Foto: Marija Sukalo) Turičnik, županja občine Nazarje Majda Podkrižnik in podžupan občine Vransko Aleksander Reber-šek. Podkrižnikova je pri tem izpostavila, da ima srečanje na Čre- ti posebno noto, in sicer se tu ljudje povezujejo in spominjajo velikih dogodkov, ki so se odvijali v teh krajih. Proslava in srečanje na Čre-ti pa nas spodbuja, da cenimo zgo- dovino in našo svobodo ter daje priložnost, da se poklonimo tistim, ki so nam izborili svobodo. Podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek je kot slavnostni govornik v svojem govoru izpostavil, da narod, ki se ni pripravljen boriti za svojo svobodo, ni vreden obstoja. Do današnjega stanja v državi je bil kritičen. »Slovenija ne služi več svojim državljanom, danes naša država služi interesom vladajočih elit ter lačnega in podivjanega finančnega kapitala. A borcem in upokojencem režejo pokojnine. Korak za korakom ukinjamo socialno državo,« je med drugim izpostavil Turnšek in poudaril, da v državo prihaja revščina. Marija Šukalo SANACIJA MRLIŠKE VEŽICE V RADMIRJU Voda in slabo delo odnesla 11.000 evrov V teh dneh izvajalsko podjetje Nivo Eko iz Celja opravlja sanacijska dela na radmirski mrliški vežici. Ta se je pričela posedati, zato je bilo potrebno utrditi temelje, za kar je občina v proračunu predvidela potrebna sredstva. Kot je povedal direktor ljuben-ske občinske uprave Blaž Preseč-nik, je bila mrliška vežica v Rad-mirju zgrajena pred kakimi dvajsetimi leti, in sicer na nasipu, ki očitno ni bil dovolj utrjen. Svoje je opravila tudi meteorna voda. Že nekaj časa je bilo opaziti, da so se začela del zunanje stene in tla po- Dela na sanaciji mrliške vežice v Radmirju (Foto: Marija Lebar) sedati, zato je bilo potrebno utrditi temelje. Izdelati so dali geološko poročilo in predlog sanacije, na podlagi katerih so nato napravili tri točkovne temelje skozi nasutje vse do trdne podlage in učvrstitev sedanjih temeljev. Ob tem so uredili tudi odvod za meteorne vode. Celotna investicija z dokumentacijo vred bo občino stala okoli 11.000 evrov. Od tega bo 9.000 evrov porabljenih iz sredstev namenjenih za vzdrževanje kulturnih spomenikov, na razpis za katera ni bilo prijav. Marija Lebar OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Akcija Drobtinica poteka ta vikend Vikend, ki je pred nami, bo kot prejšnja leta tudi tokrat v znamenju dobrodelne akcije Rdečega križa, imenovane Drobtinica. V petek, 12., soboto, 13., in v nedeljo, 14. oktobra, bodo stojnice s prehrambenimi artikli postavljene v občinah Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Gornji Grad in Nazarje. Z zbranimi sredstvi bo Rdeči križ Slovenije v sodelovanju s pristojnimi svetovalnimi službami tudi letos sku- šal zagotoviti topel obrok čim več otrokom iz socialno šibkejših okolij. V lanski akciji so prostovoljke krajevnih odborov Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline skupaj z mladimi prostovoljci v zameno za kruh, pecivo, različne marmelade, med in še druge raznovrstne domače prehrambene artikle zbrale preko 4.000 evrov. Šolarjem iz socialno šibkih družin iz krajev, kjer so bile stojnice postavljene, so ljudje tako zagotovili okoli 1.600 toplih obrokov. V petek bo prva stojnica dona-torje pričakovala v Nazarjah, in sicer pred trgovino Mercator med 15. in 17. uro. V soboto se bodo stojnice nahajale v Mozirju pred trgovino Tuš, na Rečici prav tako pred Mer-catorjevo trgovino, v Gornjem Gradu pa pred kulturnim domom. Na Ljubnem bodo prostovoljke vsem, ki želijo pomagati otrokom, na voljo v nedeljo na Placu, tako v soboto kot v nedeljo bodo stojnice postavljene od 8. ure dalje. Dobrosrčni ljudje pa so tisti, ki bodo zgornje-savinjskim otrokom tudi letos, ko je stanje na področju subvencioniranja šolske prehrane še toliko slabše kot prejšnja leta, pomagali, da bodo še naprej lahko prejemali topel šolski obrok. Tatiana Golob Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 9 Iz občin, Organizacije SPODNJE KRAŠE Gradbišče mostu obiskali nepridipravi Minuli teden je bilo gradbišče mostu v Spodnjih Krašah tarča nepridipravov. V noči s četrtka na petek so odtujili več kosov orodja in ostalega materiala. Čeprav je to dela za en dan upočasnilo, so delavci izvajalskega podjetja Map trade d.o.o. iz Slovenske Bistrice konec tedna že vlivali novi betonski most in, kot kaže, bo ta zgrajen v roku. Za izvedbo mostu so porabili 157 kubičnih metrov betona. Poleg mostu je treba narediti vodno ureditev, priključno cesto in avtobusno postajališče. Vsa dela bodo stala okoli 274.000 evrov, za projekt in ostalo dokumentacijo pa je Občina Nazarje plačala še okoli 30.000 evrov. Občini je uspelo pridobiti državna sredstva za sofinanciranje, in sicer 92.000 evrov iz sredstev po poplavi 2007 in 89.000 evrov sredstev iz 23. člena zakona o financiranju investicij v občinah. Direktor nazarske občinske uprave Samo Begič: »Ne predvidevamo preseganja pogodbenih vrednosti niti rokov izvedbe, saj je bil projekt že vnaprej dobro pripravljen. Zelo smo zadovoljni z izvajalcem, kar kaže na to, da smo na razpisu izbrali pravo podjetje. Čeprav je vmes nagajalo slabo vreme in nato še tatvina z gradbišča, bo most gotov konec ok tobra.« Z izvedbo so po Begičevih besedah zado voljni tudi bližnji prebivalci, saj je izvajalec, pre den je podrl most, za svoje potrebe izdelal var no brv, ki jo za peš promet uporabljajo tudi krajani. Ali in kdaj bo slovesno odprtje novega mostu, pa se bo odločil krajevni odbor Šmartno ob Dreti. Marija Lebar Gradnja mostu v Spodnjih Krašah kljub zadnji tatvini vidno napreduje. (Foto: Marija Lebar) ANDRAGOŠKO DRUŠTVO UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Številne nove možnosti za vseživljenjsko izobraževanje Uni 3, kot krajše imenujejo svojo univerzo študentje v tretjem življenjskem obdobju, in njeno dejavnost prebivalke in prebivalci Zgornje Savinjske doline dobro poznajo. Nekaj njenih tečajev poteka tudi na našem območju, v Mozirju. Kakšne so letošnje novosti, je povedala predsednica društva Marija Vrtačnik. V okviru univerze, ki je lani praznovala svojo petindvajsetletnico, poteka veliko različnih možnosti za izobraževanje, pa tudi ustvarjalnost in druženje, saj se med udeleženci stke-jo iskrene prijateljske vezi. Nekatera izobraževanja sčasoma izzvenijo, vsako leto pa so na voljo nove vsebine. Marija Vrtačnik pravi: »Univerzo ustvarjajo naši študentje in mentorji. Spremljata nas nenehna razvoj in rast. Izobraževalni program oblikujemo po željah in potrebah naših slušateljev. V letu 2012 smo razpisali že 69 izobraževalnih programov. Na koncu šolskega leta, ki se začne praviloma v oktobru in konča z aprilom, so pripravljeni različni dogodki, kot so ekskurzije, razstave, nastopi, kjer se pridobljeno znanje evalvi-ra oziroma preveri.« Za letos ponujajo več kot deset novih krož- Predsednica Marija Vrtačnik je z delom univerze zadovoljna. (Foto: Marija Lebar) kov in računajo z okoli 790 udeleženci, število vsako leto nekoliko naraste. »Kljub znanim ekonomskim razmeram med upokojenci se vsako leto vpiše več študentov. Gledamo na to, da je članarina res čim manjša in da omogočimo dostopne plačilne pogoje, sami pridobimo tudi marsikaterega sponzorja ali donatorja,« pravi Vrtačnikova. Univerza se dejavno vključuje tudi v svoje družbeno okolje. Je medgeneracijski most, saj številne dogodke ali prireditve pripravijo skupaj z učenci ali v vrtcih in posameznih šolah, kar omogoča druženje in pozitivne izkušnje v srečevanju z mladimi generacijami. Vrtačnikova še dodaja: »Univerza že vsa leta sodeluje na prireditvah širšega kulturnega okolja v regiji in je v preteklem šolskem letu samostojno ali kot soorganizator izvedla okoli 45 prireditev.« Pred njimi je tudi letos precejšen zalogaj, to je organizacija 2. mednarodnega festivala vezenja, ki bo potekal v Velenju v začetku novembra. V tem okviru pričakujejo okoli 50 razstavljavcev iz sedmih držav in preko 4.000 obiskovalcev. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Ljudje in dogodki 17. LENARTOV SEJEM Kupci in prodajalci zadovoljni, policaja pa to še raziskujeta Turistično društvo Rečica ob Savinji je pripravilo Lenartov sejem, s katerim so že sedemnajstič obudili spomin na sejemski živžav, ki je odlikoval Rečico ob Savinji med obema svetovnima vojnama. V nedeljo se je dogajanje pričelo z dvigom zastave in predstavitvijo sejemskega reda. Trška policaja sta podučila sejmarje, kaj smejo in kaj ne smejo delati ter kako morajo trgovati. Obiskovalce in sejmarje je pozdravil župan Vinko Jeraj ter jim zaželel dobro kupčijo. Organizatorji so na sejem privabili številne prodajalce in rokodelce, ki so ponujali domače blago, kulinarične dobrote in izdelke, primerne za vsakdanjo rabo. Sejmarji so prišli iz različnih koncev Slovenije, sejemsko ponudbo na dobro založenih stojnica pa je obogatilo kar nekaj domačinov. V turističnem društvu so poskrbeli, da je bila sejemska ponudba primerna današnjemu času. V sejemskem vrvežu so tako obiskovalci odpeli svoje mošnjičke in denar je menjal lastnike. Stojnice so se šibile pod bogato ponudbo. (Foto: Marija Šukalo) Številna kmečka družina si je z zanimanjem ogledala ponudbo sejma. (Foto: Marija Šukalo) Tudi letos niso manjkali nekdanji zgornjesa-vinjski posebneži, ki so obiskovali sejemska dogajanja v medvojnem času. Tako se je med stojnicami sprehodila trša gospoda v tradicionalnih oblačilih, pičkurin je zabaval z igro par - ne-par. Opaziti je bilo slepca, šuhpucerja, številno kmečko družino, cukrovo Lizo. Občudovati je bilo mogoče stara kolesa. K večjemu vrvežu je pripomogla tudi ciganka Urška. Sejemsko dogajanje je namreč oznanila daleč naokrog, zato so na Rečico prišli tudi njeni prijatelji in sorodniki iz cele Slovenije. Dogajanje je z vižami iz preteklosti obogatil frajtonar Robi Weiss. Dopoldanskemu programu si zamudniki lahko prisluhnili tudi v popoldanskem času, ko sta sejemska varuha reda ponovila pravila sejmar-jenja. Zupan Vinko Jeraj (levo) je obiskovalcem in sejmarjem zaželel dobro kupčijo. (Foto: Marija Šukalo) Pestro galerijo slik si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: leseresa). Marija Šukalo Člani turističnega društva so Lenartov sejem popestrili z vaškimi posebneži in liki, ki so bili značilni za medvojni čas na Rečici ob Savinji. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Oglasi Odlična čistilna naprava ie od 1.799 S VH Tech ivjLlt h()lu(il>lt Nil seznamu G2S, možnost pridobitve subvencije. POOBLAŠČENI VGftAfEVALEC: TGM JANŽOVNIK ALEŠ s. p. Zavod i ce \ 333 J Nazarje GSM: 041 63 Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Zgodovina in narodopisje Zgodbe in pripovedi (13) C Piše: Aleksander Videčnik STARI OBIČAJI IN VEROVANJA (NADALJEVANJE) V spomin na lakoto, ki je včasih morila po naših krajih, sušijo med postom rep'ne olupke. Na veliko noč so jih zaužili kot prvo jed v juhi. Skleda, v kateri je bila voda, s katero so umivali mrliča, je morala biti počena. Po opravilu so jo zdrobili na drobne kosce in raztrosili po domačem gozdu. Vse lesene predmete, ki so bili v sobi, kjer je ležal mrlič, so nesli po pogrebu na plano in jih poškropili z mrzlo vodo, da se duša pokojnika ne bi matrala. Tisti, ki mrliča obrije, dobi v dar njegovo fajfo in britev. Ob hudem vetru je ponekod gospodar stopil pred hišo in iztegnil dlan, v kateri je imel prgišče otrobov in papirnat denar. Če bi veter oboje odnesel, bi se naj pomiril. Med ženskami je prevladovala vera, da lažje rodijo, če zadnje mesece pred porodom pijejo čaj iz metlike, fig in rožičev. Fant, pri katerem so po porodu opazili na vratu žnuro, bo vojak. Če se otrok prevrže na obraz, ne bo dolgo živel. Otrok je ob prvem kopanju lahko bil bolj siv-kaste barve; rekli so, da je prunten. Tedaj so hitro dodali vodi kravje mleko, posteljico pa zakopali v vrt. Rekli so, da, kjer ni pastirja, pa Bog pase. Ženska, ki nese novorojenčka h krstu, med potjo ne sme na stran, otrok bi potem vodo težko držal. Svinja ne sme dobiti nič pšeničnega. Žalili bi Kristusa, ki je delil pšenični kruh. Ko se živina umakne s planine, pričnejo škratje žvižgati in nihče ne prenese tega trušča. Zato po kvatrni nedelji ni dobro hoditi v planino. Da bodo voli med prvim oranjem močnejši, jim, preden jih vprežejo, dajo košček božičnika (namežnika). Na kresni večer gorijo po vrhovih planin grmade v spomin na rojstni dan Janeza Krstnika, ker je tedaj bilo svetlo od tal do nebes. Tisto leto, ko je na dan svetega Mihaela veter pihal, so dosegali dobre cene za kmečke pridelke. Žito za kruh, ki je namenjen sedmini, mora biti zmleto pred smrtjo pokojnika. Če otrok po porodu dolgo pesti drži, bo zrasel v skopuha. Otroka pred letom starosti ne sme dobiti dež, ker bo potem pegast. Do enega leta starosti dojenčku ne smejo umivati temenic, ker bo sicer jecljal. Da bo letina dobra, je treba v prvo brazdo za-orati kost ter jajčne in hrenove lupine od velikonočnega žegna. Čebele bodo med rojem nizko sedale, če se velikonočni žegen, ko ga prinesejo iz cerkve, najprej postavi na nizek stolček pred domačo hišo. Mrliča neseta iz hiše dobra soseda, nikakor pa ne kdo od domačih, saj bi rekli, da so komaj čakali, da se je umaknil iz hiše. Obleka rajnkega se ne sme predelati za otroke, ker bi ti kmalu sledili umrlemu. Na sveti večer so hodili poslušati čebele. Če so bučale, je bilo tisto leto veliko medu. Človek, ki ima s celega prsi, težko umre. Da bi bilo vedno dovolj kruha, mora prerezan ležati na mizi, v smeri bogkovega kota. Otroci si smejo kruh odrezati sami šele, ko so končali šolo. Pogrebci, ki nosijo mrliča, morajo imeti bele pušeljce v čast umrlemu. Nihče ne sme prižgati cigarete na luči ob mrliču, ker bo potem nesrečen. Sveča je namenjena le rajnkemu. Na cvetno nedeljo so dali butaro za nekaj časa v čebelnjak, da bi čebele dobro rojile in pridno nosile med. Dekle, ki želi izvedeti, s kom se bo poročila, mora na kresni večer izkopati korenino šentjan-ževke in jo položiti pod blazino. V sanjah se ji bo prikazal izvoljenec. Da bo mož dober in zvest, položi nevesta na poročno noč vejico bršljana pod njegovo blazino, toda tako, da je mož ne odkrije. Na dan sv. Jederti se ne sme delati na polju in tudi ne v hiši, ker bi miši požrle vse pridelke in razne predmete. Fant na kvatrni petek ni smel iti vasovat, ker bi lahko srečal hudiča, ki bi ga pritegnil k plesu, tega pa ni nihče preživel. Na kresni večer so polagali marjetice na okno, vsak od družine svojo. Tistega, katerega marjetica je do jutra povsem ovenela, čaka še v istem letu smrt. V okolici Brdega so ljudje trdili, da bi župnik lahko panal ogenj, če bi le hotel. Neki fante je prišel po besedo, pa domači z njim niso hoteli spregovoriti. Imel je tako moč, da je potem gospodinji vedno mleko teklo. Na dan sv. Štefana so blagoslavljali sol. Doma so dali ščepec žegnane soli živini, da je ne bi ujedla kača. Nekaj so jo vrgli tudi v studenec, da v vodo ne bi prišla strupena žival. Verne duše hočejo imeti svoj praznik. V Rovtu so prav na ta dan morali opraviti neko delo. Zvečer so opazili dolg sprevod nekih temnih postav prihajati proti kmetiji. Od tedaj dalje na ta dan niso nikoli več delali. Kdor se vsaj enkrat v življenju posti dvanajst petkov, ga Kristus sprejme med svoje in ga reši peklenskega ognja. Kdor hoče pridobiti sedem milosti - nikdar ne bo prišel na beraško palico, ne bo pogubljen, ne bo nenadoma umrl, ob njegovi smrti bo prisotna Marija z angeli, Bog ga bo po smrti vzel k sebi. Poleg posta, pa mora zmoliti še določene molitve. Iščemo stare fotografije Gledališka predstava v Gornjem Gradu 14. februarja 1897. Stojijo: tretji z leve Ignac Šijanec, ožji sodelavec Frana Kocbeka, ki je na sliki četrti z leve. Prva z leve sedi Viljemina Kocbek, roj. Hofbauer. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 13 V gozd po gobe? Odnesi me s seboj! (Foto: MD) Nasveti, Organizacije f Razmišljam globalno, lokalno Spoštovani bralec! Bogata gobja bera v zadnjih tednih je tudi mene nekajkrat zvabila v gozd. Ker mi je več do sprehoda v gozdnem miru in tišini, kot do polne košare gob, pri gobarjenju naredim dolg, dolg obhod. Ob tem res uživam, saj v počasnem pohajanju skozi podrast slišim in vidim marsikaj. Gozd je poln čudes. Žal pa vidim tudi veliko tega, kar me žalosti in celo razjezi. Med drugim so to številni gobarji, ki nabirajo prevelike količine gob. Od daleč se vidi, da so že krepko presegli dovoljeno količino dnevno nabranih gob, pa kar nadaljujejo. Veliko teh nabiralcev prenaša gobe v plastičnih vrečkah, namesto v predpisanih košarah. Pri tem se gobe močno stlačijo in do doma se tiste na dno najbrž že kar čežana. Večina ljudi, ki nabira gobe, se posveti predvsem jurčkom, druge vrste gob nabirajo le redki. To je za te gobe in za gozd dobro, saj ostanejo v gozdu, kjer so prepotrebne pri delovanju gozda kot ekosiste-ma. Zato pa kratko potegnejo jurčki. Mnogi nabiralci pobirajo vse od kraja, tudi stare gobane, ki jih kasneje doma nemalokrat zavržejo. Taka goba je za gozd izgubljena in tudi gobar nima od nje nič, razen trenutka slasti ob utrganju. Prav je, da si gobo, ki jo nameravamo pobrati, predhodno dobro ogledamo in šele, če je zares čvrsta in zdrava, odreže-mo. Poudarjam, odrežemo. Večina gobo utrga s celim betom. Pri tem močno poškoduje podgobje, ko pa gobo očisti, odstrani (odbreže) večino betovega dnišča, saj je umazano od zemlje in mnogokrat že nače- J to od polžev ali vlage. Gobarski izvedenci pravijo: »Gobe se utrgajo samo za razstavo ali prodajo, za domačo uporabo se odrežejo!« Veliko gozdov prehodim, zai-dem tudi v najbolj odročne kotičke. Vsepovsod, kamor pridem, je polno smeti, ki jih gobarji puščajo za seboj. Plastenke in pločevinke so na vsakem aru gozdne površine. Neverjetno in nerazumljivo! Ni mi jasno, kaj žene ljudi, da v neokrnjeni naravi, v katero se gredo sprostit in iz nje odnesejo male rjave bisere, puščajo za seboj odpadke. Da bi vsaj malo uredili tovrstno problematiko, v noveli zakona o gozdovih pripravljajo določila, ki bodo omogočila izdajanje dovolilnic za gobarjenje. Če se gobarska kultura Slovencev kmalu ne bo izboljšala, bo moral najbrž vsak, ki bo želel v gozdu gobariti, opraviti izpit iz gobarjenja in varstva narave. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. DOBRODELNI KONCERT »NI NAM VSEENO« NA LJUBNEM OB SAVINJI Zbirajo sredstva za nakup nožne proteze za Blaža Kramarja V domačem kraju želijo Blažu še dodatno pomagati, zato Ke-gljaški klub Ljubno organizira dobrodelni turnir v kegljanju, ki bo potekal od petka, 12., do nedelje, 14. oktobra, na kegljišču Er-menc na Ljubnem ob Savinji. Igralo se bo 2x30 lučajev, vsi zainteresirani se še lahko prijavijo v kegljišču Ermenc. V soboto, 20. oktobra, ob 19. uri, bo v Kulturnem domu Ljubno ob Savinji potekal dobrodelni koncert, namenjen zbiranju finančnih sredstev za pomoč domačinu Blažu Kramarju, kateremu so zaradi bolezni pred leti amputirali levo nogo. Blaž sedaj zbira sredstva za nakup nove nožne proteze, stara je namreč že pred časom odslužila svojemu namenu. Člani Kulturnega društva Ljubno, Turističnega društva Ljubno in Kluba zgornje-savinjskih študentov so zato stopili skupaj in organizirali koncert, izkupiček katerega bodo namenili Bla- žu za nakup potrebne proteze. Blaž Kramar je za osteosarko-mom - malignim tumorjem na go-lenici, zbolel leta 1999. Zdravljenju na Pediatrični kliniki v Ljubljani je žal sledila amputacija noge v predelu kolena. Vsem skrbem, ki jih prinaša takšna invalidnost, se je pred časom pridružila še skrb, kako do nove proteze. Stara je pokvarjena, že sedaj ima Blaž izposojen kolenski del proteze. Kot navaja v svoji prošnji za donacije, samo izdelava nove proteze stane okoli 26.500 evrov. To je veliko denarja, ki ga Blaž in njegovi starši ne more- jo zbrati sami. Zavod za zdravstveno zavarovanje sicer krije nekaj stroškov, a kljub temu je strošek za Blaža in njegovo družino še vedno previsok, zato so na pomoč priskočili tudi njegovi sokrajani. V okviru omenjenih društev so uspeli organizirati dobrodelni koncert, na katerem bo nastopilo več znanih izvajalcev, vsi pa so se za Blaža odrekli honorarju. Občinstvo bo v soboto lahko prisluhnilo Saši Zamernik, Brigiti Klinar, Slavici Do-rothei Tesovnik, Klemnu Finkštu, Robiju Weissu, Tomažu Juvanči-ču in Petru Poku, Navihankam, Ansamblu Minutka, ansamblu Ta pra- vih 6, Savinjskim fantom in Su-ški bandi. Vstopnice prodajajo na Ljubnem v hotelu Planinka in frizerskem salonu Ana. Kot pravi Blaž, bo vsakega zneska, ki ga bo približal nakupu nove proteze, zelo vesel, saj želi kljub svoji invalidnosti živeti aktivno in dinamično. To dokazuje že sedaj, saj se ukvarja s kegljanjem in je že trikrat dosegel naslov državnega prvaka v kegljanju med invalidi. Sicer pa je tudi priden študent. Zaključuje namreč visokošolski študij gradbeništva v Mariboru in že piše diplomsko nalogo. Tatiana Golob Blažu pri izpolnjevanju njegovih ciljev pomaga tudi Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline, ki je zanj na njihovem računu odprlo poseben sklic, na katerega lahko vsakdo nakaže prispevek za nakup proteze: SI56 0311 7100 0006 605 sklic SI00 240011 namen: POMOČ ZA BLAŽA KRAMAR. C41 Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Organizacije, Oglasi POGOVOR Z RUDIJEM GABROVCEM V MOZIRJU Od agronoma do bančnika V mozirski galeriji so prvi četrtek v oktobru pripravili pogovor z Rudijem Gabrovcem, visokim predstavnikom Republike Slovenije za vprašanja nasledstva. Pogovor so pripravili v Društvu računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline. S srečanjem so obeležili praznovanje 50-letnice delovanja društva. V uvodu večera je spregovori- la predsednica Darja Dobovičnik in orisala zgodovinsko pot društva. Z Gabrovcem se je pogovarjala Zdenka Presečnik Firšt. Računovodjem, revizorjem in finančnikom naše doline sta predstavila njegove bogate izkušnje s področja suk-cesije. Rudi Gabrovec je bil član poslovodstva in izvršni podpredsednik Ljubljanske banke od leta 1987 do Rudi Gabrovec, visoki predstavnik Republike Slovenije za vprašanja nasledstva, je v pogovoru z Zdenko Presečnik Firšt obiskovalcem predstavil svojo življenjsko pot. (Foto: Marija Šukalo) Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje organizira 5. SADJARSKO RAZSTAVO v domu TVD Partizan v MOZIRJU Na ogled bodo: • stare sorte jabolk in hrušk Iz kmečkih sadovnjakov, • novejše sorte jabolk In hrušk iz vrtičkarske in plantažne pridelave, * ostale vrste sadja (kutine, nešplje, orehi, lešniki), * izdelki iz domače predelave sadja, • ostale sadjarske zanimivosti (orodja, oprema, sadike, strokovna literatura ...) * čebelarski, ptičarski, zeliščarski in šolski kotiček. Otvoritev razstave bo v četrtek, 18. oktobra, ob 17. uri, odprta pa bo od petka, 19., do vključno nedelje, 21. oktobra, od 9. do 18. ure! Za šolske skupine bo organiziran tudi prikaz prešanja sadja in pokušina sadnih sokov! Pokrovitelj: OBČINA MOZIRJE Ljubitelji naravi prijaznega sadjarjenja In virov zdravja iz narave prijazno vabljeni k ogledu! Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje konca leta 1990. Za bančnega direktorja, pravi Gabrovec, to pomeni iz današnjega zornega kota »biti na napačnem kraju v napačnem času«. Takrat se je banka namreč preoblikovala, njeni enoti v Zagrebu in Sarajevu pa sta postali podružnici. A med sodelovanjem v poslovodstvu Nove Ljubljanske banke so bili tudi manj napeti trenutki. Rudi Gabrovec je namreč pripravil prvi tržni vrednostni papir -obveznico RS 1. Pot ga je popeljala tudi prek luže, kjer je bil predsednik newyorške LBS. Po vrnitvi v Slovenijo je bil najprej direktor Drnovškovega urada, nato ministrski svetnik za sukcesijo. Izkušnje si je nabiral ODPRTE HIŠE SLOVENIJE tudi kot veleposlanik na Danskem. Rudi Gabrovec, ki že več kot štiri desetletja živi v naši dolini, sprva ni bil bančnik, temveč agronom. Pred prihodom v velenjsko Ljubljansko banko je namreč delal v Mozirju, in sicer v kmetijski zadrugi, potem pa v trgovskem podjetju. Večer v mozirski galeriji, kjer so pogovoru o bančnem sistemu prisluhnili tudi podpredsednik državnega zbora Jakob Presečnik ter župana Mozirja in Rečice ob Savinji, Ivan Suhoveršnik in Vinko Jeraj, je bil za obiskovalce zelo ploden. Dobili so namreč številne odgovore o bankah in bančnem sistemu. Marija Šukalo Ogled toplarja v družbi arhitekta Toplar so prenovili po zamislih arhitekta Janeza Petra Groma. (Foto: ML) Pretekli teden je bil v Sloveniji obeležen kot teden arhitekture. V tem okviru je potekala akcija Odprte hiše Slovenije, med katere je bil uvrščen tudi nazarski Bohačev toplar. O stavbi, poteku prenove in o posegih je obiskovalce seznanil arhitekt Janez Peter Grom, o projektu odprte hiše pa je spregovorila predstavnica projekta Maja De-bevec. Zavod Odprte hiše Slovenije je letos že tretje leto zapored organiziral dogodek, v katerem za en vi- kend odprejo arhitekturno zanimive objekte za širšo javnost. Poudarek velja zgradbam s sodobno arhitekturo, inovativnimi rešitvami, prilagojenostjo na lokacijo, prijaznostjo do okolja in ljudi ter možnostjo spreminjanja objektov glede na potrebe uporabnikov. Arhitekt Grom, po katerega zamislih so toplar prenovili, je povedal, da je bila stavba pred tem v slabem stanju, zlasti kar zadeva statiko, ki jo je bilo potrebno najprej zagotoviti. Zamenjali so nekaj lesene konstrukcije, del, kjer je sedaj tržnica, je dobil ustrezen tlak in opremo, se pravi stojnice. Pri izvedbi stopnic je bil po Gromovih besedah namerno uporabljen sodoben pristop, ki ga niso želeli zakamufli-rati v starinskost, tako se v toplarju prepletata arhitekturna preteklost in sedanjost. O vsebinah, ki so obogatile ta zanimivi objekt kulturne dediščine, je spregovorila direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar, zbrane pa je pozdravila tudi županja Majda Podkrižnik. Obiskovalci so si ogledali še prvo in drugo gumno. Nastajanje svojih replik stavbne dediščine, ki so razstavljene v toplarju, je predstavil avtor Jože Božič iz Gornjega Grada. Marija Lebar Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 15 Kultura, Organizacije 4. JAMNIKOVA KOLONIJA Letos izdelovali toteme Osnovna šola Frana Kocbeka iz Gornjega Grada je prvo oktobrsko sredo že četrtič organizirala Jamnikovo kolonijo. Kiparsko srečanje učencev vsa leta organizira likovni pedagog na tej šoli, Jure Repenšek. Vsako leto se učenci s pomočjo mentorjev lotevajo novega izziva in tokrat je bila to izdelava totema iz lesa, kateremu so dodali slikarski pridih in ga pobarvali. Na koloniji so sodelovali učenci štirih šol. Trem stalnim udeležencem, učencem gornje-grajske šole, šole Antona Aškerca iz Velenja in Osnovne šole Ljubno ob Savinji so se skupaj z mentorjem pridružili trije fantje iz Osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem. Mladim kiparjem in slikarjem se je pridružil kipar Milan Matko, ki je v družbi učencev užival, jim včasih kaj svetoval in z veseljem sprejel tudi nasvet od njih. Učenci so bili po zaključenem ustvarjalnem dnevu zelo navdušeni, še bolj idejni vodja kolonije Repenšek, ki je izrazil željo, da bi se ustvarjalne delavnice udeleževalo še več šol, predvsem Izdelki Jamnikove kolonije letošnjega leta so bili kiparski s pridihom slikarstva. (Foto: Štefka Sem) iz Zgornje Savinjske doline. Udeležence sta pozdravila ravnateljica gornjegrajske šole Lilijana Bele in župan Stanko Ogradi, ki je mentorjem podaril knjigo o Antonu Jamniku - gornjegrajskem Leonardu, po katerem kolonija nosi ime. Vsem je zaželel, da bi v sebi odkrili kanček Jamnika in bi uživali v ustvarjanju umetnin. Učenci in mentorji so v spomin na udeležbo prejeli še priznanja in domači med. Štefka Sem DRUŠTVO PODEŽELSKIH ZENA TOPLICA Topličanke v osrčju Idrije Članice Društva podeželskih žena Toplica iz Okonine se družijo že enajsto leto pod vodstvom in mentorstvom predsednice Margarete Atelšek. Prvega oktobra so šle na izlet in s seboj povabile simpatizerje ročnih del iz bližnje okolice. Odpeljale so se proti Idriji. Ustavile so se v Škofji Loki na ogledu starega mestnega jedra. Po programu so nadaljevale izlet do partizanske bolnice Franja pri Cerknem, katera je dobila naziv po imenu zdravnice in upravnice dr. Franje Bojc Bidovec. Spremljajoča vodička je nazorno opisala prvotno stanjem bolnišnice in ostalih objektov v času druge svetovne vojne in potek njihove ob- novitve po hudem neurju in rušilni poplavi leta 2007. Drugo vedoželjnost so topličanke zadovoljile z vodenim ogledom podzemnega sveta iz 18. stoletja. Rudnik živega srebra Idrija, imenovan Antonijev rov, je bil izkopan že leta 1500. Po mnogih stopnicah in hoji med tračnicami rudarskih vozičkov so prispele do izhoda iz rudniškega podzemlja in bile bogatejše za zgodovinski prikaz težkega dela rudarjev, ki jim je včasih po-nagajal jamski škrat Berkmandlc. V mestnem muzeju Idrija na gradu Gewer-kenegg so si ogledale prikazano zgodovino rudnika živega srebra z detajli, zanimivo geološko Članice Društva podeželskih žena Toplica s simpatizerji pred partizansko bolnico Franja. (Foto: Rozalija Tkavc) zbirko kamnin in stalno razstavo klekljanih idrijskih čipk. V vojnem muzeju, ki je last zbiratelja Slavka Moravca, v zanimivi stavbi sredi Idrije se nahajajo predmeti iz obeh svetovnih vojn: slike, odličja, orožja, uniforme in medalje ter bolniška soba partizanske bolnice Pavle. Pred odhodom iz Idrije so topličanke za večerjo naročile kulinarično specialiteto, evropsko priznane in zaščitene idrijske žlinkrofe. Rozalija Tkavc KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP V goste prihaja Tone Partljič V okviru pogovorov Berta Savodnika s prijatelji in znanci bo v petek, 12. oktobra, ob 19. uri v avli Osnovne šole Rečica ob Savinji gost Kultur-no-umetniškega društva Utrip znani pisatelj, dramatik, predmetni učitelj, scenarist in politik Tone Partljič. Je eden izmed najbolj plodovitih sodobnih pisateljev, ki bo zanamcem zapustil nepozaben humoristično kritičen spomin na socialistično in postsocialistično obdobje naše zgodovine. Od leta 1968 do danes je napisal nad 30 satiričnih komedij, okoli 20 proznih del za odrasle in mladino, več televizijskih in radijskih iger, dva filmska scenarija in še kaj. NN -_ £61 Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Kultura DESET LET DELOVANJA ANSAMBLA GOLTE Praznovanje jubileja, kot ga še ni bilo Ansambel Golte, ki ga sestavljajo Toni Drobež ter brata Rak, Grega in Andrej, je prvič javno nastopal pred desetimi leti, ko so fantje skupaj zaigrali v Mozirskem gaju. Pretekli petek so z glasbenimi gosti upihnili deseto svečko na torti, sestavljeni iz let garaškega dela in mnogih uspehov. Največje darilo ob jubileju pa je bila nabito polna Športna dvorana Mozirje. Veliki koncert ob okrogli obletnici delovanja so pričeli pripravljati že spomladi, saj nobene stvari niso želeli prepustiti naključju. Fantje so v letih igranja pridobili izredno veliko izkušenj, tako na manjših kot na velikih odrih. Poleg tega so sodelovali na mnogih festivalih, s katerih so se praviloma vračali ovenčani z najvišjimi priznanji. Za največji uspeh štejejo zmago na tekmovanju za naj polko in valček, kjer so navdušili tako občinstvo kakor poslušalce. Oboževalcev njihovih iskrenih nasmehov, perfektno izpeljanih nastopov, njihovih žametnih glasov in nenarejene ljubezni do slovenske pesmi in besede tako ne r\ . .. i ri yr W l t ■ y $ i. $ A J - I t r ' - r^rm 4 L w ni i MBP J . *• fm - 1"" ai [l/t' M- ?m It SI,i "' v „ JJ^Jb* I dsAkMM Slavljencem se je na odru pridružil voditelj prireditve Franci Podbrežnik, da so skupaj odpeli pesem o Logarski dolini. (Foto: Benjamin Kanjir) ALYA PREDSTAVILA VIDEOSPOT ZA SINGEL MOJA PESEM Po rdeči preprogi do svojih sanj Prikupna pevka Alya letos obeležuje deseto obletnico svoje kariere, minuli konec tedna je v Roxly baru v Ljubljani nazdravila še svojemu novemu videospotu za skladbo Moja pesem. Alya r -JBT "F ji se je v Roxly bar sprehodila po rdeči preprogi, v slogu glamurja in zvezdništva, kot se za deset let dela in uspehov na domači glasbeni sceni tu- vL« ..^■KSlJ di spodobi. Tam jo je čakalo kup prijateljev, med V- . . jBf njimi številni znani obrazi, prišli so novinarji in ' ■ jnk Alyina družina. \ IlUk Pevka je predstavila videospot za aktualni i jj H^pk singel, ki nosi naslov Moja pesem, nato pa s sku- ^ pino stopila na oder. Zažurali so vsi, od Alye na odru, do povabljencev pod odrom; od mimoidočih do natakarjev za točilnim pultom. Alya pač ve, kaj počne in to počne že polnih deset let. Iz prve vrste staji ploskala tudi starša, nasmejana Mozirčanka pa seje, ko je odpela še zadnjo pe- ^^ sem in se zahvalila vsem za podporo, pomeša- . la med goste ter nadaljevala z zabavo. Alya nastopa že deset let in glede na njeno KM energijo kaže, da se je šele dobro ogrela. X 1V n m \) n - v i Alya nastopa že deset let in glede na njeno energijo kaže, da se je šele dobro ogrela. 'N1 j *v 1 1 t * Pesem V Mozirskem gaju so Toni, Grega in Andrej odpeli skupaj z Ireno Vrčkovnik ob spremljavi članov ansambla The moonlighting orchestra. (Foto: Benjamin Kanjir) manjka. To se je v največji meri pokazalo na velikem jubilejnem koncertu. Domala vsi iz vrst organizatorjev so bili presenečeni nad udeležbo obiskovalcev. Dvorana je bila polna, ljudje pa so še kar prihajali. Vendarle je vsakdo dobil svoj prostor, s katerega je lahko opazoval dogajanje na odru, ki je bil postavljen kot praznična torta. Velik okrogel oder spodaj in manjši na njem, okoli njiju pa prostor za poslušalce. Koncert je poleg tega snemala ekipa televizijskega kanala Golica. Franci Podbrežnik je z njemu edinstvenim in lastnim humorjem napovedoval glasbeni kolaž nastopajočih, ki so se menjavali na rojstnodnev-nem odru. Na spodnjem so ves čas muzicirali člani The moonlighting orchestra in se ujemali s pevci, ki so zasedali zgornji oder. Na njem so se zvrstili Irena Vrčkovnik, oktet Žetev in glasbeni učitelji članov ansambla Golte: Robi Zupan, Igor Podpečan ter Mitja Mastnak, ki so za to priložnost zaigrali skupaj. Toni, Andrej in Grega so pokazali, da so pravi profesionalci, kar se tiče glasbe. Vzdušje so stopnjevali, prepevali in igrali z vsemi glasbenimi gosti, tako svoje kot njihove komade. Meseci truda, ki so ga vložili v dve uri trajajoč glasbeni spektakel, kakršnega v Mozirju še ni bilo, so bili pozabljeni in nagrajeni z navdušenim ploskanjem in vzkliki občinstva. Tudi kot vzpodbuda za nadaljnje delo in ustvarjanje na področju, ki so si ga fantje izbrali kot hobi in življenjsko poslanstvo. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Organizacije, Ljudje in dogodki GOBARSKA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU Društvo Ajdovec skrbi za prepoznavanje gob Zadnji septembrski vikend so člani gobarskega društva Ajdovec iz Gornjega Grada v Mozirskem gaju pripravili razstavo gob. Številni obiskovalci so z zanimanjem postali ob razstavljenih gobah in povprašali za nasvet ali samo prisluhnili predsedniku društva Janezu Faletu in tajniku društva Francu Pustoslem-šku, ki sta jim predstavila gobe. Zahvaljujoč deževju in pravim temperaturam je bilo na razstavi blizu 150 vrst gob. Med temi so bile tri smrtno strupene vrste, veliko užitnih in gobarjem dobro poznanih vrst ter precej neužitnih gob, ki niso strupene, nimajo pa tudi nobenega pravega okusa. Društvo je želelo razstavo pripraviti že avgusta, a takrat gob zaradi suše ni bilo. Glede na to, da v Sloveniji obstaja preko 4.000 vrst gob, veliko teh raste v Zgornji Savinjski doli- Obiskovalci Mozirskega gaja so si z zanimanjem ogledovali razstavljene gobe in prisluhnili Janezu Faletu (levo), ki je odgovarjal na njihova vprašanja. (Foto: Štefka Sem) ni, je gobarjenje lahko ne le hobi, ampak tud zahtevno opravilo. Razstave gob, ki jih pripravljajo gobarska društva, koristijo prepoznavanju in ločevanju gob na užitne in neužitne. Po- znavalci pravijo, da je za potrebe nabiranja dovolj, da gobar pozna okrog 30 do 40 užitnih vrst gob, še bolj pomembno pa je, da pozna vse strupene vrste. Za namene razstave lahko Gobarsko društvo Ajdovec iz Gornjega Grada je edino gobarsko društvo v Zgornji Savinjski dolini. Ustanovljeno je bilo leta 1996 in združuje 65 članov iz celotne doline ter nekaj posameznikov iz drugih krajev Slovenije. V društvu poskušajo vsako leto pripraviti več razstav, saj gozdovi v naši dolini nudijo veliko gob in privabijo veliko gobarjev. Društvo Ajdovec je član Mi-kološke zveze Slovenije, v kateri je vseh 28 slovenskih gobarskih društev. Tudi lani so pripravili zelo obiskano in uspešno razstavo v Mozirskem gaju. društva nabirajo tudi zaščitene vrste gob, le-teh je v Sloveniji 41 vrst. Štefka Sem ZANIMIVOSTI NARAVE »Lovska« (gobja), a resnična je ta » Ko lovci ali ribiči pripovedujejo svoje anekdote, nemalokdaj »rahlo« pretiravajo v opisih in pripovedovanju. Tale gobarska pa je baje čisto resnična. Nekje blizu Lepe Njive je zaveden gobar odkril manjšo zalego še zelo mladih karžljev (zaščitenih gob!), ki je kralj med vsemi gobami. Da bi čez kakšen dan normalno razvite »trofeje« le fotografiral, je šopek oranžnih blagev narahlo pokril s smrečjem, zaščitil svoj »plac« in zadovoljen odšel. Ko se je čez dva dni vrnil, so bile vejice le malo privzdignjene, pod njimi pa ... kos kartona, na njem pa velik napis »budalo«. No, blagve bodo najbrž ob letu spet pognale, gobarska etika in zakonska določila o prepovedih pa bodo tudi poslej ostala le na papirju. Jože Miklavc Karžlje naj bi z dovoljenjem nabirali le v raziskovalne in izobraževalne namene. (Foto: jm) Senčenje pod marelo Mojca Mliner z Ljubnega ob Savinji sporoča, da je bilo v nedeljo res veliko sonca. Še dobro, da so našli veliko marelo, da sta se lahko Benjamin in Tinkara hladila pod njo. Našli so jo v bližini planine Komen. Runkljevo« leto Ce je letošnje sušno in vroče poletje opustošilo različne poljske pridelke in povrtnino, pa se upokojeni kmetovalec Ivan Rakun iz Poljan rad pohvali, da je pomanjkanju padavin navkljub pridelal na svoji njivi med Grušovljami in Okonino odličen pridelek navadne pese (»runklja«). Na njegovi njivi je zraslo blizu tone odlične, navadne rumene pese. Pesine »zelike« so se od septembra dalje hitro okrepile in zrasle do osem in več kilogramov, nekatere so postale celo še težje. Ko je Ivan pospravljal ta obilen pridelek in ga zlagal na transportne platoje, je dejal, »da bi bilo dobro vedeti, kdo od bralcev ali kmetov v dolini je morda pridelal še večje in težje to- vrstne pridelke«. Medtem pa »v hotelu domačih živali« pri »Cremešni-ki« že krmijo sočni priboljšek. Jože Miklavc Ivan Rakun z letošnjim obilnim pridelkom navadne, a ogromne pese (Foto: JM) 0 Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Ljudje in dogodki FRANČIŠKA ROBNIK Z LJUBNEGA OB SAVINJI Prostovoljka v Afriki pri 85-tih letih Mesec julij je v Mozambiku preživela skupina slovenskih prostovoljcev, ki je na pomoč priskočila sestram salezijankam v kraju Na-maacha. Vodja petčlanske odprave je bil salezijanski brat Marko Su-hoveršnik iz Gornjega Grada, med udeleženkami pa sta bili tudi Darja Jeraj in Frančiška Robnik z Ljubnega ob Savinji. Med prostovoljci je v pozitivnem smislu izstopala Robnikova, ki se je pri 85-tih letih podala v neznano na pobudo svoje vnukinje Darje Jeraj. BREZ POMISLEKOV NA POT Za Robnikovo, ki je večino svojega življenja preživela na kmetiji, je bila to nepozabna izkušnja, katero bi še ponovila. »Prvič sem letela z letalom, tudi v tujini prej nisem bila. 15 ur smo leteli z letalom, nato smo se še deset ur peljali z avtomobilom do misijona, pa me ni preveč utrudilo. Drugi udeleženci so imeli prve dni prebavne težave, mene tudi te niso doletele,« je povedala Robnikova, ki zadnjih šest let živi na Ljubnem, pred tem je leta dolgo kmetovala na kmetiji v Savini. »Za pot sem se odločila z lahkoto, težje sem zapustila afriške otroke, ki sem jih vzljubila. Kljub temu da smo težko komunicirali, kajti nisem znala njihovega jezika, so se naučili, da so me klicali stara mama in ena od deklic si je strašno želela, da bi jo vzela s sabo.« NA ČRNI CELINI Misijonsko izkušnjo prostovolj-stva je preživela v skupnosti, ki jo vodijo štiri sestre salezijanke. V skupnosti obiskuje osnovno šolo 900 otrok, 180 otrok obiskuje vrtec, 90 deklet iz neurejenih družin pa biva v internatu. »Skupnost je velika in povsem na samem. bilo slovo in v takšni družbi bi se še enkrat vrnila v Afriko.« ZBRALI VELIKO SREDSTEV Prostovoljci so bili zelo aktivni že pred odhodom. Na Ljubnem je ravnatelj šole Rajko Pintar prijazno Otroci so Frančiško Robnik klicali stara mama. (Fotodokumentacija Frančiške Robnik) Ob prijaznih otrocih sem popolnoma pozabila na vse skrbi in težave, še nikdar nisem bila tako brezskrbna,« je povedala Robnikova, ki je prava »korenina«. Pri svojih letih še vedno vozi in ne potrebuje nobenih zdravil. »Moje delo je bilo v šivalnici. Tam sem šivala, krpala oblačila, dela mi ni zmanjkalo. Ob popoldnevih, po pouku so se mi pridružila dekleta, ki so z veseljem pomagala in se učila šivanja. Tako ob prihodu kot odhodu so nam otroci pripravili program, ki je vključeval njihove plese in petje. Še posebej težko je dovolil, da so učenci na šoli zbirali igrače in šolske potrebščine, s katerimi so zelo razveselili mozam-biške otroke. Poleg tega so prostovoljci zbirali tudi denarna sredstva in zbrali 18.000 evrov, od tega na Ljubnem kar 4.000. Ta denar so v Namaachiju namenili za kruh, saj so bili ravno v obdobju, ko so prišli v ta kraj, otroci že nekaj dni brez kruha. Drugače hujšega pomanjkanja v tej skupnosti ne trpijo, je povedala Robnikova. »Imajo 5 hektarov veliko posestvo, kjer pridelajo zelenjavo, na njihovem jedilniku pa je najpogo- steje poleg le-te riž ali testenine. Za vse skupaj skrbi pet sester in štirje moški, ki skrbijo za posestvo. Ravno med poletjem se je skupnosti pridružil pek, ki s pomočjo sredstev zbranih v Sloveniji sedaj skrbi, da ne trpijo pomanjkanja kruha. Tudi starejša dekleta iz internata se pridno vključujejo pri raznih opravilih.« ŽIVLJENJSKA PREIZKUŠNJA Za Robnikovo je bila to posebna preizkušnja. Mati štirih otrok, ki je zelo kmalu ovdovela in z najmlajšo hčerko številna leta sama skrbela za kmetijo veliko 56 hektarov, je vajena hudih preizkušenj. »Zato zame ni nikoli ničesar prehudo. Življenje mi ni prizanašalo in vesela sem, da sem kljub svojim letom lahko pomagala drugim in doživela pristno ljubezen afriških otrok, ki odraščajo brez staršev. Številni bi lahko našli dom tudi v Sloveniji, a žal je posredi veliko birokracije, veliko težav. Že naše enomesečno druženje jim je polepšalo življenje, koliko sreče v njihovih očeh bi bilo šele, če bi imeli starše in dom.« Štefka Sem S tega sveta ne bomo odnesli ničesar, ostala pa bodo naša dejanja. Francois la Rochefoucauld VRTEC GORNJI GRAD Dišalo je po pečenem kostanju Prvi oktobrski četrtek so se ob vrtcu v Gornjem Gradu z željo, da medse povabijo jesen, zbrali otroci in njihovi starši. Dišalo je po pečenem kostanju, ocvrtih jabolkih in domačih sadežih. Da pa ne bi le okušali jesenskih dobrot, so najmlajši za obiskovalce pripravili prijeten program, v katerem so zapeli in zaplesali. Strokovne delavke vrtca so pripravile presenečenje tako za otroke kot njihove skrbnike. Odigrale so lutkovno igrico, v kateri so se mi- ška, zajček in medved pred jesenskim počitkom poslovile od strašila na polju. Lutkovna predstava je požela velik aplavz. Druženju je sledilo ustvarjanje otrok na različnih delavnicah in uživanje ob jesenskih dobrotah. Štefka Sem Najmlajši so za obiskovalce zapeli in zaplesali. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 19 Organizacije, Ljudje in dogodki JESENSKA ZGODBA V MOZIRJU Projekt Jesenska zgodba v Mozirju, s katerim so v preteklem mesecu člani Turističnega društva Mozirje praznovali 120 let delovanja društva, se izteka. Med zadnjimi dejanji zgodbe so pretekli četrtek v goste povabili kolege iz nazarskega turističnega društva, ki so jih popeljali v Mozirski gaj, vodeno skozi trško jedro in v muzejsko zbirko. Srečanje je pomenilo tudi nadaljevanje dobrega medsosedskega sodelovanja, saj se člani obeh društev večkrat dopolnjujejo pri izvedbah različnih projektov. Upravljavci parka cvetja so Sosedje na obisku Udeleženci srečanja so se ob koncu prijetno utrujeni okrepčali s kozarcem svežega mošta. (Foto: Benjamin Kanjir) jim omogočili brezplačen vstop in ogled zadnje letošnje razstave, s katero Gaj zaključuje še eno uspešno sezono. Udeleženci srečanja so se nato napotili na ogled Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani. Z njo upravlja Osrednja knjižnica Mozirje, ki jim je prav tako omogočila ogled in vodenje izkušenega vodnika Matija Bla-gojeviča. Slednji je skupino popeljal še skozi mozirsko trško jedro in gostom iz Nazarij približal bogato zgodovino kraja in njegovih prebivalcev. Benjamin Kanjir DRUŽBA BUTAN PLIN OBDARILA OTROKE PRAZNOVANJE JESENI V VRTCU BOČNA Za veqo prometno varnost najmlajših Družba Butan plin v sodelovanju z lokalnimi policisti letos že peto leto zapored izvaja vseslovensko akcijo ozaveščanja otrok glede pomena prometne varnosti. V ta namen bodo tokrat predstavniki družbe obiskali osemnajst vrtcev in z odsevnimi telesi obdarili več kot 1.200 najmlajših. Kresničk so se že razveselili tudi mozirski otroci. Predstavnik mozirske občine in njenega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jani Janko se je 2. oktobra udeležil posebne ure o varnosti v prometu, ki so jo organizatorji akcije pripravili v celjskem vrtcu Zarja. Ob tej priložnosti so predstavniki akcije Vrtcu Mozirje podarili sedemdeset kresničk, ki jih je nato skupaj s še petdesetimi s strani sveta za preventivo in vzgojo Jani Janko nato prinesel v mozirski vrtec. Mnogi otroci so ta odsevna telesa že poznali in jih pridno uporabljajo na večernih sprehodih. Kljub temu so jih bili zelo veseli. Skupaj so se naučili, kje jih morajo nositi, da jih bodo drugi udeleženci v prometu pravočasno opazili. Od leta 2008 so v družbi Butan plin donirali že skoraj 10.000 odsevnih teles, ki so eden izmed ključnih elementov zagotavljanja varnosti otrok v prometu. Benjamin Kanjir Jani Janko je skupaj z ravnateljico mozirskega vrtca Ano Rebernik odsevna telesa razdelil med otroke. (Foto: Benjamin Kanjir) Od palačink in ustvarjalnih delavnic do srečelova Otroci so uživali v različnih aktivnostih. (Fotodokumentacija Vrtca Bočna) Ob tednu otroka so v Vrtcu Bočna pripravili prireditev Praznovanje jeseni. V samo izvedbo prireditve so vzgojiteljice aktivno vključile tudi starše. Na začetku so se otroci posladkali s polnozrnatimi palačinkami. Spekla jih je ena od mamic. Otroci so zapeli pesmice, ki so se jih v septembru naučili. Predstavniki sveta staršev vrtca so bili ani-matorji v lutkovni predstavi o strašilu Motovilu. Sledile so aktivnosti otrok in staršev v delavnicah. Pikapolonice so z vzgojiteljico Betko izdelovale zmajč-ke v delavnici, ki so jo poimenovali mali spretni prstki, in razvrščale ter lepile jesensko listje in plodove na različna drevesa. Eden od očetov je pekel kostanj, pridne roke mamic pa so spekle veliko slastnih dobrot, s katerimi so se lahko vsi posladkali. Tudi sladkega jabolčnika je bilo dovolj za vse. Ob koncu so otroci preizkusili srečo še na srečelovu. Stare igrače za dobitke so prinesli starši. Izmenjava igrač je prinesla otrokom veliko veselja. Prireditve so se udeležili vsi starši in otroci. Skupaj so preživeli lep popoldan, saj jim je bilo naklonjeno tudi vreme, sta prireditev opisali vzgojiteljici Betka Jurak in Minka Vrtar. Štefka Sem 0 Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Šport, Organizacije GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Svoje znanje pokazali najmlajši gasilci in gasilke Na zadnji dan septembra so se na športnih igriščih v Mozirju zbrali najmlajši gasilci in gasilke s savinjsko-šaleškega območja. V organizaciji domačega prostovoljnega društva so se dan kasneje kot njihovi članski kolegi pomerili na tekmovanju, ki je štelo za tekmovanje zveze in četrto pokalno tekmo Savinjsko-šaleške regije. Zbralo se je kar 80 desetin gasilcev. Pionirke in pionirji so se pomerili v izvedbi treh vaj, vaje z vedrovko, vaje razvrščanja in štafete na 400 metrov z ovirami. Pri vaji z vedrovko so porabili precej vode, preden so lončke z vodnimi curki zbili s stojal. Pri vaji razvrščanja je štela dobra usklajenost desetarja z ostalimi člani desetine, pri štafetnem teku pa hitrost in spretnost med premagovanjem ovir. Na tekmovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline so bile v kategoriji pionirk najbolj- ROKOMETNI KLUB NAZARJE Pričakovan poraz proti favoritinjam prvenstva Nazarske rokometašice so v nedeljo popoldne gostovale v hramu slovenskega športa, hali Tivoli, in izgubile proti igralkam RK Olimpija. Ljubljanske rokometašice so prve favoritinje prvenstva in so na račun šibkega nazarskega igralskega kadra zabeležile prepričljivo zmago s 34:26. Po prvi osvojeni točki v prejšnjem krogu prvenstva 1. B DRL so članice nazarskega rokometnega kluba odpotovale po nove izkušnje k najmočnejši ekipi lige. Rokometašice ljubljanske Olimpije so vlogo favoritinj popolnoma upravičile. Nazarčanke so uspevale držati korak z go- Gasilke iz PGD Rečica ob Savinji so odlično opravile z vajo z ovirami in zmagale v kategoriji mladink. (Foto: Benjamin Kanjir) še mlade gasilke iz Mozirja. Prva ekipa je zasedla prvo, druga pa drugo mesto. Na tretje mesto so se povzpele pionirke iz Šmartnega ob Dreti. Med pionirji so bili skupno najboljši Rečičani, sledili so jim pionirji iz Gorice ob Dreti in Grušovelj. Mladinke in mladinci so poleg štafete in vaje razvrščanja tekmovali še v vaji z ovirami. V kategoriji mladink so prvo mesto zasedle gasilke z Rečice ob Savinji, drugo njihove kolegice z Ljubnega ob Savinji in tretje Radmirke. Rečičani so bili najboljši tudi v kategoriji mladincev. Za njimi so na drugem in tretjem mestu ostali Nazarčani in Radmirci. Tekma je štela tudi kot četrta tekma za pokalno tekmovanje Savinjsko-šaleške regije. Izmed zgor-njesavinjskih desetin so se na mesta za zmagovalce uvrstile pionirke Mozirje ena in Mozirje dva na prvo in drugo mesto v kategoriji pionirk. Zmago so zabeležili tudi rečiški mladinci, ki so z odliko opravili z ostalimi štirinajstimi sodelujočimi ekipami. Benjamin Kanjir stiteljicami v prvem polčasu, ki so ga izgubile z znosnimi štirimi goli razlike (17:13). V drugem se je ponovno pokazala rak rana gostij, ki imajo omejen igralski kader in jim proti koncu tekme zmanjkuje moči. Statistično je izstopala Sandra Melavc, ki je Ljubljančankam nasula kar 12 golov in bila najboljša strelka srečanja. Kljub porazu so nazarske rokometašice zapustile prestolnico z novimi izkušnjami, ki jim bodo prav prišle že jutri, ko v Nazarje pride ekipa ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina. Roman Mežnar PLANINSKI TABOR PD MOZIRJE V LOGARSKI DOLINI Utrdili planinsko znanje Tabor smo začeli s pohajkovanjem po Logarski dolini v spremstvu Marka Slapnika, ki nam je z veseljem razkazal tudi Center Rinka. Fantje so bili nadvse veseli vodnika Žiga Prepadnika, ki dobro ve, kako se pripravi taborni ogenj in kako se ušpiči palice za peko hrenovk, med vsem drugim znanjem, ki ga je delil z nami in vsemi potmi, ki smo jih prehodili. S pohodi in raziskovanjem dopoldne, z igro in utrjevanjem planinskega znanja popoldne in zvečer so dnevi kar bežali mimo nas. Kdo bi pri taki pestrosti dejavnosti in dobrih prijateljev pogrešal starše? Malo že, ampak preveč pa ne. Zala Acman Mladi mozirski planinci so uživali na taborjenju. (Foto: Brigita Korenjak) Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 21 Šport, Ljudje in dogodki 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 4. KROG Prva zmaga »graščakov« Komplet točk je za »graščake« zelo pomemben, saj jih v zaključku prvega dela prvenstva čakata še izredno težki gostovanji. (Foto: Franjo Pukart) Po uvodnem remiju in dveh porazih so si Na-zarčani v elitni futsal ligi tokrat izborili pomembno zmago proti ekipi Vuko iz Ljubljane. Slednji so trenutno še vedno na zadnjem mestu, po igralski zasedbi sodeč pa je za poznavalce dvoranskega nogometa to zelo veliko presenečenje, saj ekipo sestavlja večina bivših, izkušenih re-prezentantov, za tekmo v Nazarjah pa jih je okrepil še motor ekipe Željko Mitrakovič. Izkušnje pa tokrat niso bile dovolj proti veliki volji in želji domačinov, ki so z borbeno in disciplinirano igro na koncu zasluženo slavili in ta- KMN Nazarje Glin : KMN Vuko Ljubljana 3:2 (1:1) Strelci: 0:1 Mitrakovič (6), 1:1 Brinjovc (7), 1:2 Žalac (26), 2:2 Metulj (29), 3:2 V. Kugler (37). Rumeni karton: Drago Kugler (Nazarje Glin). Rezultati 4. kroga: Nazarje Glin : Vuko Ljubljana 3:2, Slovenske Gorice : Oplast Kobarid 5:9, Predilnica Litija : Dobovec Trgovine Jager 2:3, Puntar : Bronx Škofije 2:2. Lestvica po 4. krogih: 1. Dobovec Trgovine Jager 10, 2. Puntar 8, 3. Oplast Kobarid 8, 4. Predilnica Litija 7, 5. Nazarje Glin 4, 6. Bronx Škofije 4, 7. Slovenske Gorice 3, 8. Vuko Ljubljana 0. Najboljši strelci: 7 Jani Ručna (Oplast), 6 Blaž Metulj (Nazarje Glin), Alen Fetič (Predilnica Litija), 5 Igor Osredkar (Predilnica Litija), Dejan Bizjak (Puntar) ... ko v letošnjem prvenstvu zabeležili prvi komplet točk. Neumorni Metulj, vratar Ortar, brata Kugler, Letojne, Brinjovc, Urtelj in ostali mladi upi na-zarskega nogometa so pustili dušo na igrišču in vsekakor si za svoj nastop zaslužijo najvišjo oceno. Dobri nastopi in izredna forma Draga Ku-glerja je prepričala tudi trenerja slovenske izbrane vrste Andreja Dobovičnika, ki ga je že poklical v ožji reprezentančni izbor. Povsem upravičeno in zasluženo. Komplet točk je za »graščake« zelo pomemben, saj jih v zaključku prvega dela prvenstva čakata še izredno težki gostovanji pri ranjenih levih v Škofijah in vedno neugodnem Puntarju, v Nazarje pa prihaja vse boljši Dobovec, ki je v tem krogu vzel skalp celo evropski Litiji, in to še na njenem parketu. Nič kaj dobri obeti za aktualne državne prvake, ki jih ta teden v Laškem čaka kvalifikacijski turnir za ligo prvakov, kjer se bodo med drugimi pomerili tudi z Barcelono. Senudin Dafič, trener ekipe Vuko Ljubljana: »Ne vem, kaj naj rečem ... Še največ razmišljam, ali bom sploh še trener te ekipe.« Ilija Pezič, trener ekipe Nazarje Glin: »Tekma je bila zanimiva, polna preobratov. Za njih je zaigral celo Mitrakovič. Po njihovem vodstvu smo se zbrali, vrnili v igro in na koncu vendarle zmagali.« Franjo Pukart VRTEC GORNJI GRAD V tednu otroka pomagali drugim otrokom V gornjegrajskem vrtcu strokovne delavke otroke ves čas navajajo na dobrodelnost. V tednu otroka so otroci s pomočjo staršev zbirali oblačila in igrače. Zbrane stvari so v petek, 5. oktobra, odpeljali predsednici krajevne organizacije Rdečega križa Niki Rifelj. Pridružila se jim je vodja vrtca Marija Grčar. 70 otrok iz vrtca se je ponosno postavilo pred fotografski objektiv, hkrati pa so težko čakali, da so lahko zbrane vreče in škatle pomagali skladiščiti. Povedali so, da so zbirali stvari za uboge otroke, ki nimajo toliko, kot imajo sami, in da stvari ne bodo pogrešali, saj bodo šle v dobre roke. Že pred tem so se v vrtcu veliko pogovarjali o občutkih in zavedanju samega sebe. Prebirali so knjige na to temo in se pogovarjali o otrocih sveta in o tem, kako živijo drugje. Skupaj so si ogledali projekcijo zgodbice Veveriček posebne sorte Svetlane Makarovič in se pogovarjali o drugačnosti. Igrali so se socialne igre in se naučili nekaj bansov (gibalne igre s petjem). Štefka Sem Mali dobrodelneži so poudarili, da so zbirali stvari za tiste otroke, ki nimajo toliko, kot imajo sami. (Foto: Štefka Sem) (HI Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 C Črna kronika, Zahvale, Oglasi, Šport MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Pikl osvojil 10. mesto C R N A K R O N I K A • POGREŠANEGA OBČANA NAŠLI MRTVEGA Mozirje: 1. oktobra je na Policijsko postajo Mozirje poklical dežurni operativno komunikacijskega centra ter podal informacijo o pogrešanem občanu z območja Kamnika. Gorski reševalci iz Celja in član gorske enote policije so ga odšli iskat iz smeri Logarske doline proti Okrešlju in naprej. Že v zgodnjih jutranjih urah pa so pričeli z iskanjem pogrešanega s kamniške strani reševalci GRS iz Kamnika. Pri iskanju je pomagal tudi helikopter. V popoldanskih urah so bili policisti obveščeni, da so našli pogrešanega občana mrtvega pod Brano. Truplo pokojnega je bilo s helikopterjem prepeljano v dolino. • OBČANI OSTALI BREZ ELEKTRIKE Solčava: 2. oktobra ob 5.25 uri je zagorel drog električne napeljave v Solčavi. Posredovali so gasilci PGD Solčava in drog pogasili. Okoli tri ure je zaradi popravila ostalo brez oskrbe z električno energijo 279 odjemalcev. • VLOMILCI POKRADLI DELOVNE STROJE Sp. Kraše: V noči na 4. oktober je bilo vlomljeno v delovne kontejnerje na delovišču v Sp. Krašah, last podjetja, ki opravlja rekonstrukcijo mostu čez reko Dreto. Iz notranjosti je neznani storilec ukradel več kosov orodja, električno udarno kladivo, malo vibracijsko ploščo, tri električne kabelske podaljške in podobno. Podjetje je oškodovano za okoli 1.300 evrov. K tebi želim, moj Bog, k tebi moj Bog, če boš poslal bridkost ali radost. Tebe bom ljubil zdaj, zdaj in na vekomaj. K tebi želim moj Bog, k tebi moj Bog. Zapustil nas je naš ata Anton USAR 1929 - 2012 iz Lepe Njive Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v času njegovega slovesa v oporo. Z bolečino se poslavljamo od njega, a smo hvaležni, da smo lahko z njim preživeli toliko krasnih in lepih let, ko je bil naša opora, naš vodnik, naše zavetje - naš prijatelj. Hvala vsem, ki nam stojite ob strani. Vsi njegovi • MOTORIST PADEL IN SE POŠKODOVAL Homec: 7. oktobra je v Homcu, na relaciji Grušovlje-Bočna, voznik mopeda zapeljal izven vozišča, kjer je padel in si poškodoval nogo. Voznik mopeda, na katerega je imel priključeno manjšo prikolico, je vozil po klancu navzdol. V Homcu je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča in zaviranja padel po tleh. S kraja nesreče je bil odpeljan v bolnišnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpel zlom leve noge. STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Konec strelske sezone V nedeljo so imeli člani SD Gornji Grad zadnjo tekmo z malokali-brsko puško v tej sezoni. Na strelišču domače lovske družine so streljali na 100 metrov sede z naslonom s po petimi naboji za preizkus in desetimi za oceno. Zbralo se Organizatorji košarkarske lige Brglez.com vabijo rekreacijske košarkarske ekipe k sodelovanju od 25. novembra do predvidoma marca prihodnjega leta. Ligaško tekmovanje bo potekalo enokro-žno (vsak z vsakim) v nedeljah od je lepo število tekmovalcev, najboljši pa so bili: 1. Peter Bezovšek (94 krogov (5x10)), 2. Boris Purnat (94 (4x10)) in 3. Peter Krajnc (91). Nova sezona se prične novembra z zračno serijsko puško. Jože Gomboc 8. ure dalje v dvorani košarkarskega društva Hopsi Polzela. Več informacij o pravilih lige in organizaciji dobite preko elektronske pošte: marko.slokar@siol.net ali dani.da-niloturnsek@gmail.com. IS Na kranjski skakalnici so se v soboto, 6. oktobra, za naslov državnega prvaka pomerili smučarji skakalci. Med tekmovalci se je na 10. mesto uvrstil Primož Pikl, Prejšnji vikend se je pričelo državno prvenstvo v inline hokeju. Lučki hokejisti so prekrižali palice s horjul-skimi. Lučani so bili na pragu zmage, saj so še pet minut pred koncem po golih Zupanca, J. Breznika in Fa-leta vodili s 3:2. V zadnjih minutah tekme so po napaki vratarja Horjulci izenačili in izsilili kazenske strele. Po seriji treh strelov na vsaki strani je bil član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC, naslov državnega prvaka pa si je priska-kal Jurij Tepeš. Štefka Sem rezultat še vedno izenačen, nato se je začelo posamično streljanje, v katerem so nasprotniki zadeli, Luča-nom pa to ni uspelo. Tako so Horjul-ci srečno odnesli dve točki, Lučani pa so se morali zadovoljiti z eno. Cilj Hokejskega društva Luče v tej sezoni je uvrstitev v končnico (med najboljše štiri) in igranje v finalu lige. Štefka Sem KOŠARKARSKA LIGA BRGLEZ.COM NA POLZELI Vabilo k sodelovanju DRŽAVNO PRVENSTVO V INLINE HOKEJU Po loteriji kazenskih strelov ob zmago Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 23 Za razvedrilo STRANKE IN POLICISTA ČAKAJO Ciganka Urša (Mojca Štorgelj, desno) se je na Lenartovem sejmu razhudila nad prijateljema ciganoma Anamarijo Rozenstein in Jernejem Štorgljem: »Vidva tule postopata in čvekata, stranke pa čakajo!« Jernej: »Naj si ta čas same kaj zmaknejo, mislim, izposodijo ...« PLAČILO Z GOTOVINO S težko roko je segel rečiški župan Vinko Jeraj on dan v tošel, da je odkupil od pičkurina na Lenartovem sejmu neko malenkost za svojo ženko, češ, zdaj so pa res težki časi, pa še za Trnočki most primanjkuje denarja. In vse bi nekako še šlo, če ne bi slovenskim županom že na vsakem koraku gledali pod prste in jim očitali korupcijo, pa izkoriščanje položaja, pa zakreditiranost in ne nazadnje podkupovanje. No, Vinko je vsemu navkljub nakazal v pičkurinovo ročno blagajno. DOBRO SPLANIRAN BONUS IZLETA Bogdan Jazbec, vodič naročnikov Savinjskih novic na prejšnjo-sobotnem izletu: »Tale kupon za brezplačno palačinko sem si priboril z metanjem žoge na koš. Zadel sem devet košev od desetih možnih. Zdaj bom ponudil palačinko kakšni sopotnici. Aja, pozabil sem, da sem jim dal prosto. Potem jo bom moooral pa res sam pojesti. Kakšna sreča!« (VSE O OSTALIH PODVIGIH NAŠEGA IZLETA PA V PRIHODNJI ŠTEVILKI SAVINJSKIH NOVIC PRESS) 24 Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Nagradna križanka SESTAVIL: PETER UDIR rogers. carl kar se priredi v določenem Času vojaSka enota, formirana zaposebne naloge jezero v armeniji GOSPODARICA MORJA V NORD. MIT. KOTMA FUNKCIJA SLOVENSKA HUMORIST-KA(PLTTPIH| PREBIVALEC OBČINE zdravilo v razprse-nem stanju KEMUSKI SIMBOL ZA LITIJ razred čle-nonoicev s Škrgami kar kaj obkroža nadav, naplačilo TREBUH (anali prebivalci trakije duhovnik. ki upravlja vikariat OZEK PAS MORJA ME D DVEMA KOPNIMA J. ame h. udomačena vrsta gvanaka majhna riba VODNI PREKOP EDEN VODITELJEV OKTOBRSKE REVOLUCIJE (LEV DAVIDOV[C) SOZVOČJE najmanjši, kem. nedeljivi delec snovi VLADIMIR LEVSTIK grški bog vetrov otok v pre-spanskem jezeru ŽELEZOV OKSID ŠOLALI Fsrr^ stearinove kisline ZDRAVILO IZ LUBJA KININOVCA MESTO V INDIJI. SR F DISC F TRGOVINE Z BOMBAŽEM NORMALNA VlSlNA, STOPNJA KEM. SIMBOL ZA POLONU VRSTA GIBANICE merska enota za množino snovi desni pritok donave pri mestu ennsv avstrui OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 39. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri bralce, ki prejmejo bon po 10 EUR za nakup v prodajalni kruha Pr'pek v Nazarjah. Bone lahko dvignejo v uredništvu Savinjskih novic do 30. oktobra 2012. Tokrat so imeli srečo: Jožica Weiss, Šolska ul. 4, Mozirje, Alenka Breznik, Sp. Pobrežje 4, Rečica ob Savinji in Milan Krejan, Varpolje 14a, Rečica ob Savinji. Tokratna križanka je nagradna. Rešeno nam jo pošljite najkasneje do ponedeljka, 22. oktobra, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom »Nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi in pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli bon v vrednosti 10 EUR za nakup pekovskih izdelkov v prodajalni kruha Pr'pek v Nazarjah. Nagrade podarja pekarna Rednak iz Luč. Slovarček: OPALJENEK - vrsta gibanice; SEVAN - jezero v Armeniji; STESKA - slovenski teolog (Viktor); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): GORENJSKA, ORANGUTAN, MIRA. RAST, IGO, DANTE, LAG EV, JEN, TRAN, DEŽELA, NEBORE, OBESA, ALERGEN, ANTRAKS, TAR, ADAMS, OOLIT, INGOT, PEKA, MATE, SKELETON, HČERKA, KARAVANA, ALTMAN KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 42. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 1160, 12. oktober 2012 13 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 12. oktober ob 15.00. Kegljišče Ermenc na Ljubnem ob Savinji Pričetek dobrodelnega turnirja v kegljanju ob 15.00. Pred trgovino Mercator v Nazarjah Dobrodelna akcija Drobtinica ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Medved poseka gozd ob 18.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Proslava ob 90. obletnici kulturnega delovanja na Ljubnem ob 19.00. Gasilski dom v Lučah Predavanje Antona Komata Ogrožena vodna varnost Slovenije ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Pogovori Berta Savodnika: Tone Partljič Sobota, 13. oktober ob 8.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju Dobrodelna akcija Drobtinica ob 8.00. Pred trgovino na Rečici ob Savinji Dobrodelna akcija Drobtinica ob 8.00. Pred Kulturnim domom Gornji Grad Dobrodelna akcija Drobtinica ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir: Nazarje Input, Maribor Messer, Slovan B-3 tekme (pionirji, U-12) ob 11.00. Industrijska cona v Nazarjah Dan odprtih vrat podjetja Biomasa Nedelja, 14. oktober ob 8.00. Na Placu na Ljubnem ob Savinji Dobrodelna akcija Drobtinica Ponedeljek, 15. oktober ob 9.00 in 16.00. Galerija Knjižnice Mozirje Brezplačna računalniška delavnica Torek, 16. oktober ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Vse si delimo! ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: To je moje! Sreda, 17. oktober ob 17.00. Knjižnica Ljubno Ura pravljic: Vse si delimo! Četrtek, 18. oktober ob 17.00. Dom TVD Partizan Mozirje Otvoritev 5. sadjarske razstave ŽIVALI - PRODAM Prodam 2 bikca, cca 130 kg, mesnati tip (bpsch, ls); gsm 051/429-785. Prodam 2 bikca sivca, stara 3 tedne; gsm 070/379-065. Prodam bika sr, težkega 120 kg; kupim telička starega do 10 dni; gsm 031/855-186. Telico sivko v 9. mesecu brejosti prodam; gsm 041/239-017. Prašiče odlične mesnate pasme prodam. Možna dostava. Fišar, Tabor; 041/619372. Prodam prašiče 100-130 kg, lastne reje -možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam kozo, staro 5 mesecev, ali menjam za mlajšo kozo; gsm 041/976-153. ŽIVALI - KUPIM Kupim dva bikca, težka 200 kg, za pitanje; gsm 070/220-481. ŽIVALI - MENJAM Brejo kravo limuzin, 3. tele, menjam za brejo telico simentalko in prodam jabolčni mošt; gsm 031/774-520. DRUGO - PRODAM Prodam suha metrska drva; gsm 031/414-277. % WHITE RABBIT m OWqoz t-1-> www.belizajec.si emm ŠPOKTM trgovina v 2Qomey\ mm WLM tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com MORDA STE ISKALI PRAV TO UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), prodaja masivnih vhodnih vrat ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. Prodam suha metrska drva; gsm 070/744487. Prodam metrska, cepljena, bukova drva; gsm 051/438-498. Prodam bukova drva v paleti, seno v balah; gsm 040/551-211. Bukova drva (hlodovina), 10 m3, prodam; tel. 584-41-04. Prodam suha brezova drva - polena - z dostavo; gsm 041/519-507. Prodam deske za palete, debeline 20 mm (naštucane); gsm 041/942-169. Prodam male gajbice; gsm 031/800-852. Prodam cepilec drv - 10-tonski, cena 300 eur, info. na gsm 051/263-749. Prodam el. klaviaturo (sintetizator), malo rabljen, dobro ohranjen, casio, 120 eur; gsm 031/334-236. DRUGO - KUPIM Kupim orehova jedrca; gsm 040/220-643 - Robi. VOZILA - PRODAM Prodam subaru outback 2500, l. 2000, 179.000 km, Dolšak M. - Dolman; gsm 041/694 279. Prodam subaru impreza 1.6 GL 4WD, l. 2000, 114.000 km, 4-kolesni pogon, reduktor; gsm 041/322-914. NEPREMIČNINE Kupim vikend do 100.000 eur v okolici Mozirje - Ljubno; gsm 051/654-620. Na Ljubnem kupim komunalno urejeno parcelo ali hišo; gsm 031/289-626. DRUGO - PODARIM OSEBNI STIKI Podarim zamrzovalno skrinjo (še dela); gsm 041/399-773. Zgovoren fant, ljubitelj narave, glasbe, športa, si želi duševne, telesne ljubezni; gsm 041/229-649. 10 Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Nočno nakupovanje do h Jesenska modna revija Koncert Natalije Verboten Sobota, 20.10.2012 ob 18. uri Otroška modna revija Vetika modna revija za odrasie in najstnike www.veiejapark.com velejapark TRGOVINA Z OBLAČILI Drage bralke in bralci, ponovno dobrodošli v rubriki Stilski izziv. Prva, ki vam jo tokrat predstavljamo, je gospa Jožica Marovt iz Krope, katero je na preobrazbo prijavila hči Petra. Vitalna 50-letnica se je izzivu z veseljem odzvala. S preobrazbo je pričela frizerka Urška Zorin iz frizerskega salona HG Studio, ki se nahaja nad picerijo Pfpek v Mozirju. Gospa Jožica se ni želela posloviti od svoje črne barve las, zato ji je Urška osvežila barvo, dodala pramen v oranžni barvi in jo resasto, asimetrično postrigla ter oblikovala modno, mladostno frizuro. Nadaljevala je vizažistka Natalija Plankl, ki je gospo naličila v toplih jesenskih tonih in ji oči še dodatno poudarila z umetnimi trepalnicami. Stilistka Nina Felicijan iz trgovine BazarR je izbrala dva sloga, lahkotno-športnega, primernega za jesenski sprehod in športno-elegantnega, vse skupaj pa kombinirala z obutvijo iz trgovine Jurček. Celotno dogajanje stilske preobrazbe je za vas v svoj objektiv ujela fotografinja Urška Hrastnik. V kolikor menite, da je jesenski čas primeren tudi za spremembo vašega stila, nikar ne odlašajte in se prijavite še danes. Hg offset in sitotisk vezava diplom digitalni tisk Pri nas Lahko naročite?: Letake, zloženke, kataLogc, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopise, kuverte.., tiskarna PESTROST BMW. CflLK tf