SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. C e n e i Letoo Din 32,—, polletno Din 16.—, četrt« ietno Din 9.—, inozemstvo Din 64.— — PoStno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113,
Cena inseratomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt stras? Din 500.-, Vs strani Din 250-, '/« str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20.
„Kmetsko zvczd" tolmači ieljc ljudstva.
»Kmetska zveza« v Mariboru kot strokovna organizacija malokmetijst-va je z ozinom na proračun dravske banovine za leto 1931-32 poslala 27. januarja t. 1. spomenico finančnemu in poljedelskemu ministru in g. ministru predsedniku v Beograd in g. banu v Ljubljano. Spomenica uvodoma opisuje težko gospodarsko stanje našega kmeta ter nadaljuje tako-le:
»Iz tega jasnega žalostnega temelja moramo gledati na banovinski proračun in ga prilagoditi obstoječim razmeram. Nepobitno jasno je, da so že pred dvema letoma ob ugodnejših gospodarskih razmerah državna uprava in oblastne uprave z okrajnimi zastopi in občinami do meje možnosti obremenile z dajatvami kmetsko ljudstvo. Skrajno neugodni gospodarski razvoj torej nujno zahteva za ljudstvo znižanje dajatev in državna uprava je to deloma za leto 1931 upoštevala. Prosimo, da ji jasno in energično sledi tudi banska uprava na tej poti.
Nujno prosimo za izdatnejše znižanje banovinskih doklad k državnemu davku na zemljarino in znižanje davka na hiše, oproščene državnega neposrednega davka po členu 32. točka 15. zakona o neposrednih davkih ter znižanje takse na sečnjo gozdov, dalje za iznižanje banovinske trošarine na vino •ter reformo taks na živinske potne liste.
Poljski zunanji minister Zalesky
Absolutno potrebno pa je izpreme-niti in omiliti dajatve za cestni fond, ker nove nameravane obremenitve ne uničijo le predvidenih malih državnih olajšav, temveč tvorijo pretežke nove dajatve, ki so za malokmetijstvo ter kmetsko ljudstvo vobče neznosne.
V jasen dokaz obremenitve po pravilniku o kuluku navajan.0 konkreten (stvaren) primer davkoplačevalca A. F. iz Šetarove. Ta plača v občinah:
1.	Šetarova: osnovni davek D 1195.82, doklad Din 1160.
2.	Zamarkova: osnovni davek D 54.14, doklad Din 59.—.
3.	Zgornji Žerjavci: osnovni davek Din 52.35, doklad Din 33.—.
Po predvidenih predpisih bi moral plačati kuluka kot odkup:
1.	za ŠetaroVo 1 enoto = 4 dni, banovini 12 dni = Din 240.—, občini 12 dni = Din 240.—, skupaj za leto 1930 Din 480.—.
2.	za Zamarkovo 1 enota = 1 dan, banovini 3 dni = Din 60.—, občini 3 dni = Din 60.—, skupaj za leto 1930 Din 120.—.
3.	za Zgornje Žerjavce 1 enota = 1 dan, banovini 3 dni = Din 60.—, občini 3 dni = Din 60.—, skupaj za leto 1930 Din 120.—.
Torej za malo posestvo v treh občinah samo za leto 1930 Din 720.—. Ker se predvideva plačilo za leto. 1930 in za 1. 1931, torej Din 1440, kar je več nego skupni celotni enoletni državni zemljiški davek.
Kakor tega posestnika, zadene plačilo ogromno večino vseh drugih naših maloposestnikov, ker ima posebej v Prekmurju, v Slovenskih goricah, v Halozah, na Murskem in Dravskem polju pretežna večina kmetovalcev svo jo posest v najmanj dveh občinah. Vsi kmetovalci, obrtniki in delavci bodo morali samo iz naslova kiiluk prispevati na novo okroglo 50 do 120% na državne direktne davke, ne oziraje se na ostale občinske in banovinske do-klad.e. Pa.č jasen dokaz, da ta dajatev ni več davek, ki bi bil znosen, tudi če bi se občina popolnoma odrekla svojemu delu dajatve.
Ta nova dajatev ima svoje glavne trdote v dejstvu, da:
1.	ne tvorijo za ocenitev enote podlage krajevne razmere, kajti pretežna večina kmetov in kmetskih delavcev ne zasluži na dan 20 Din.
2.	Predvideva po zakonu najvišjo možnost obremenitve, kar je ob opisanih razmerah in dejstvih nemogoče in
upravno neprimerno, saj naša sosed' nja savska banovina predvideva samo najnižjo dovoljeno možnost.
3.	Obremenitev je degresivna, namesto progresivna (z rastočimi dohodki se sorazmerno ne stopnuje, marveč nazaduje) in torej ne odgovarja gospo-darsko-socijalnim zahtevam.
4.	Zahteva se plačilo za eno leto nazaj, kar je pri fizičnem izvrševanju (vršenju telesnega dela) nemogoče, v denarni dajatvi pa pretežko, ker nihče s tem ni računal.
Iz navedenih razlogov nujno prosimo, da se to novo nameravano breme izdatno izpremeni in ublaži, kajti sicer nastopi z obubožanjem tudi skrajno nezadovoljstvo in demoralizacija pri izvrševanju davčne obveznosti.
Isti razlogi nas silijo, da prosimo za ukinitev nameravanih taks na vpzež-no živino. Poleg skrajno težkega gospodarskega položaja našega malokme-tijstva govori za opustitev tega načrta tudi težka in predraga tehnična izpeljava, ki zahteva mnogo šikan od strani naših izvršujočih faktorjev. To prošnjo tembolj utemeljuje dejstvo, da cene živini rapidno padajo in bi upeljava te takse živino še bolj razvrednotila.
Popolnoma se zavedamo težav in dolžnosti, ki jih ima banska uprava, a povdarjati moramo, da izredna gospodarska stiska zahteva izredno budže-tiranje (proračunanje izdatkov in dohodkov) in skrajno varčnost. Naše malokmetijstvo je trenotno bolnik in bolnik ne more biti nosilec bremen, temveč mora tvoriti za svojo ozdravitev sam le breme. Zato prosimo, da se o-
Nemški zunanji minister dr. Curtius
značena bremena uki—jo, odnosno iz,-datno zmanjšajo (osobito določbe o ku-luku in taksa na vprežno živino), nujno pa za napredek in ozdravitev potrebne produktivne investicije izvršijo s posojili. Druge možnosti ni, ako nočemo upropastiti in derrjoraiizirati na-ht-a maiokmctijstva Li ako hočemo približno doseči višino ter ohraniti temelje napredka pri naših sosedih na severu in na zapadu.
Iz temeljitega poznavanja razmer izvirajo naše prošnje in globoka ljubezen do naše banovine in države jih narekuje, zate prosimo, da se uvažu-jeio.«
DRŽAV
• ¥ BRUSIH DRŽAVAH.
Presenetljiva odkritja v Italiji. Celo Evropo je presenetila vest, da je moral za pet let v- prognanstvo na Liparske otoke največji Mussolinijev prijatelj Gualino. Gualino je ustanovitelj družbe za izdelovanje surove svile v Turi-nu. Gualino je svojčas nabral denar, s katerim je napravil Mu »solini svoj pohod na Rim, s katerim je prišel fašizem na oblast. Gualino je tudi pozneje podpiral fašizem z neverjetno visokimi milijonskimi svotami. Po Parizu razglašajo, da je bil Gualino prepeljan v prognanstvo radi tega, da bi ga ne bilo treba dati zaslišati, ker bi ta skra-hirani bogataš fašizem lahko osramotil pred celim svetom. Splošno se pa govori, da se je povspel fašizem v Italiji do oblasti ne s pomočjo oborožene sile, ampak Gualinovih milijonov. — Čitatelje bi seveda zanimalo, zakaj je moral tak podpornik fašizma na Liparske otroke? V Parizu so doživeli v zadnjem času strahovit bančni polom, pri katerem je udeleženih veliko levičarskih politikov z bivšim francoskim ministrskim predsednikom Tardieu-jem vred. Francosko umazano zadevo, pri kateri je bil znatno udeležen tudi Mussolinijev največji prijatelj Gualino, preiskuje posebna preiskovalna komisija, ki bi bila zaslišala tudi Guali-na, da ga ni skrila italijanska vlada pod odejo prognanstva na Liparske o-toke.
Na zadnjem zasedanju Društva narodov v Ženevi je Curtius nastopil radi zatiranja nemških manjšin na Poljskem. Zalesky je branil stališče Poljske. Med obema državama posreduje Anglija. (Razlaga slik na 1. strani.)
Nova francoska vlad&. Dne 27. ;'anu-arja j.c bila sestavljena pod predsedstvom Lavala nova francoska vlada, ki ŽLje 30 članov in sicer 18 ministrov in 12 državnih podtajnikev. V vladi j- 5 senator].v in 25 poslancev. Vlada ni koncentracijs-a (i: vseh st nk), ampak iz meščanske desnice, ki se ne bo mogla dolgo držati. Rešila bo le najnujnejše posle, v prvi vrsti bo sprejela proračun. V parlamentu bo razpolagala z malenkostno večino, ki lahko odreče vsak trenutek. Tudi v sedajni vladi je ostal Briand zunanji minister
in je s tem zajamčeno nadaljevanje mirovne olitike.
Iz nemirne Indije. Zaključku londonskih posvetovanj glede ureditve In dije je sledila pomilostitev Gandija, ki je bil v Pooni izpuščen ^nora dne 27. jar-rarja. Iz Poor.- se je peljal v Bombay, kjer se ie Yi'šik> veliko mani-festacijsko zborovanje. Gwidfhi je izjavil na zboru, da zapušča ječo brez jeze na Anglijo in da je pripravljen razprav I jati z angleškimi odposlanci o ureditvi bodočih odnošajev med Tndijo in Anglijo. Politični krogi v Indiji prizna vajo, da je ustvarila londonska konferenca ozračje, v katerem je mogoče sodelovanje vseh indijskih strank pri delu za indijsko ustavo. Indijski naci-jonalisti zahtev-jo "plošno pomilošče-nje in radi te zahteve je došlo med njimi in policijo na več krajih do ostrih spopadov.
Visoko odlikovanje zagrebškega nad škofa. Zagrebški nadškof dr. A. Bauer je slavil dne 29. januarja 201etnico, kar je nadškof v Zagrebu. Dne 28. januarja je posetil jubilanta v njegovem dvor cu kralj Aleksander, ki se mudi zadnje dni v Zagrebu, in mu je izročil najvišje odlikovanje z besedami: »Pre-vzvišeni? Najvišje odlikovanje, ki ga imam, vam ga dam, Karadžordževo zvezdo I. razreda.« Nadškof se je zahvalil z g in jen ostjo in vso prisrčnostjo Nj. Velč kralju za izkazano mu čast.
Društvo nazedov med Indijanci pred 200 leti. Leta 1623 je predlagal Parižan Emerik Cruce, naj bi končala vojne organizacija Društva narodov, ki bi imela svoj sedež v Benetkah, predsednik bi bil rimski papež, podpredsednika pa turški sultan in francoski kralj, manjši narodi bi imeli le posvetovalno pravico. Predno je došlo do evropske organizacije Društva narodov, so ga osnovali jezuiti med Indijanci Severne Amerike pred 200 leti in kojega cilj je bil: onemogočiti neprestano bratomorno klanje med indijanskimi plemeni. Leta 1700 je povabil guverner tedajne ameriške nove Francije odposlance indijanskih, plemen v mesto Montreal. Parlament rdečekožcev se je zbral z 1300 udeleženci v častnem dvorišču, ki je bilo v svrho sprave dograjeno zunaj mesta. Kot tolmači so nastopali misijonarji. Dne 4. avg. 1701 je podpisalo mir 38 indijanskih plemen in zapečatil ga je francoski guverner. Najstarejše Društvo narodov je bilo zgoraj osnovano pred 200 leti med — divjimi Indijanci.
$ed€fti<le$€f!E€fiiica neK-dantega urctUtift a našega mia.
Pretekli teden — dne 27. januarja — je obhajal sedemdesetletnico svojega rojstva pč. gospod Franc Korošec, nad
župnik pri Sv. Križu pri Rog. Slatini. Sedemdeset let — to je dolga doba. — Tem pomenljivejša je ta obletnica in tem bolj je vredna, da se nje tudi javnost spominja, ako je bila ta dolga živ ljenjska doba napolnjena z delom, s plemenitim in koristnim delom. In g. nadžupnik Franc Korošec je vedno bil mož dela, izvirajočega iz najplemeni-tejše vneme verske in narodne ideale. Župna cerkev Sv. Križa in visoko versko in moralno stanje svetokrtžKS nadžupnije to »pričujeta pred svetom. Škofijska nadoblast je to priznala ter ga v dokaz tega priznanja leta 1925 imenovala za konsistorialnega svetnika. Triindvajset let prej (leta 1902) pa ga j 3 slavni hrvatski škof dr. Stross-mayer imenoval za svojega konsistorialnega svetnika ter s tem odlikoval njegov, veliko duhovniško vnetost in njegovo plamteče jugoslovansko navdušenje.
»Slovenski Gospodar« ima še posebne razloge, da se spominja jubilarja g. Franca Korošca. Naš list je v svoji številki z dne 8- februarja 1894 prinesel pod naslovom »Duhovniške spremembe« vest, da je č. g. Franc Korošec, kaplan v Cirkovcah, poklican za učnega prefekta v dijaško semenišče v Mariboru. Poieg te svoje dolžnosti je vršil gospod Korošec še drugo velevažno delo: bil je urednik »Slovenskega Gospodarja«. Mnogo se je trudil ter radevo-lje svoje velike sposobnosti porabil za list, ki ga je visoko dvignil. Pod njegovim uredništvom se je začel tisti dvig lista, ki ga je potem neki drug Korošec izpopolnil ter dovedel do višine. V svoji številki z dne 28. aprila i. 189$ je namreč »Slovenski Gospodar« objavil vest, da je g. Anton Korošec premeščen kot učni prefekt v dijaško semenišče v Mariboru. S tem je naš list dobil za urednika g. Antona Korošca, bivšega slovenskega političnega voditelja in bivšega ministrskega pred sednrka naše države. Istega dne (28. aprila) je, kakor je poročal naš list v svoji številki z dne 12. maja 1898, dospel gospod Franc Korošec kot nadžup nik k Sv. Križu, kjer je bil 1. maja slovesno inštaliran od g. stolnega kanonika dr. Ivana Mlakarja, svojega prednika v uredništvu »Slovenskega Gospodarja«.
Ob sedemdesetletnici p. č. g. nadžup-nika Franca Korošca »Slovenski Gospodar« svojemu nekdanjemu uredniku iskreno čestita ter srčno želi, da bi mu bil še prav dolgo let čitatelj, prijatelj in pospeševatelj!
Danes priložen koledar. Vsem našim naročnikom smo v tej številki priložili koledar »Slovenskega Gospodarja« za leto 1931, izdelan na platnu. Ker je za novo leto že itak bil priložen en stenski koledar, je koledar »Slovenskega Gospodarja« prirejen tako, da ga lahko uporabiš kot stenski ali tudi kakor
žepni koledar. Kdor ga hoče nositi v žepu ali v denarnici, si ga naj zgane sam. Opozarjamo tudi na napise, ki so na zunanjih straneh .koledarja.
Umrl je na Dunaju č. p. Janez Ster-bak, minorit, stari in zvesti naročnik našega »Slovenskega Gospodarja«. — Nad 50 let bivajoč med samimi Nemci si je ohranil do pozne starosti (75 let) ljubezen do svojega materinega jezika. Številnim znancem, prijateljem in rojakom se priporoča pokojni gospod v molitev!
Kojsino hišo admirala Tegetthoifa podirajo. Avstrijski admiral Tegett-lioff, ki je naklestll Italijane v pomorski bitki pri otoku Lisa, je bil rojen v Mariboru v hiši na oglu Slovenske in Gosposke'ulice. Ilišo je kupila lani Oblastna hranilnica z obvezo, da bode zgradila na njenem mestu novo poslopje. Dne 24. januarja so začeli podirati Tegetthoffovo rojstno hišo.
Roparski napad v Mariboru. Triletnega prevžitkarja Mihaela Perkolič iz Cirkovc je napadel zvečer v Mariboru na Aleksandrovi cesti neznan moški in mu prizadjal težke poškodbe na roki. Iztrgal mu je iz žepa listnico in izginil v smeri proti Krčevini. Ranjenega Perkoliča so prepeljali v mariborsko bolnico.
Drog ubil otroka. V Počehovi pri Ma riboru s<o postavljali v torek dne 27. januarja droge za napeljavo električnega toka. Nenadoma se je drog, ki je že stal v jami, prevrnil in oplazil z zadnjim koncem po glavi v bližini se igrajočega petletnega delavskega sinčka Frančeka Vabič. Težko poškodovanega fantka so prepeljali v bolnico — kjer je kmalu umrl.
Določitev pristojbin za splošno bolnico v Maribora. Ministrstvo socijalne politike je z veljavnostjo od dne 1. januarja 1931 določilo sledeče fcolnične pristojbine: za III. oskrbni razred Din 32.50, za II. razred Din KM), za L razred Din 130. Državni in banovinski nameščenci in upokojenci imajo po č. 112 u-radniškega zakona pravico do brezplačnega zdravljenja v HL oskrbnem razredu in ki želi biti oskrbovan v višjem razredu, morajo plačati za II. raz red razliko 67.50 Din in za L razred Din 97.50 Din. Za oskrbo v II. in I. razredu mora biti v vsakem slučaju založena v naprej in vedno za 10 dni kavcija v višini lOdnevne oskrbne pristojbine. Stranke, ki so oskrbne stroške po prejšnji nižji tarifi že plačale ali pa prejele račune po prejšnji tarifi, bodo morale naknadno doplačati razliko na novo pristojbino od 1. januarja 1931 dalje.
Kap je zadela na sredini Frankopa-nove ulice v četrtek dne 29. januarja, neznano, krog (¡0 let staro žensko. Nepoznano mrtvo so prepeljali v mrtvašnico na I'obrežju in že niso ugotovili, kdo in odkod da je.
Občina spremenila ime. Občina Laj-tersberg pri Mariboru se bo odslej imenovala občina Ivošaki.
Vlom v župnišče. V noči od 27. na 28. januarja je bilo vlomljeno v župnišče v Slovenjgradcu. V župnijski pisarni je odprl vlomilec s škarjami srednji predal pisalne mize, kjer so bili ključi od blagajne. Iz blagajne ie od-
nesel 10.000 Din, ki so bili pripravljeni kot odpošiljatev za razne cerkvene potrebe. Vrednostni papirji, knjižice so ostale. Vlomilec je po omarah vse raz-metal, obleke ni odnesel, pač pa uro, ki je bila v blagajni in shranjena kot najdena. Vlom je bil radi tega mogoč, ker je bil slovenjgraški gospod župnik Čižek v Ljubljani pri zasedanju bans-kega sveta. Kuharica ropota ni čula, ker ima spalnico na drugem koncu župnišča.
Nenavadno lovsko srečo je imel gospod Maks Oslovnik, ki je ujel dne 20. januarja t. 1. v lovskem rajonu gospoda Ivana Kupljen, veleposestnika v Trbonjah pri Vuzenici, pravcato belo lisico z lepimi rujavimi očmi, nosom in repom. Le žal, da ni bila živa. Takega plena še Trbonjčani niso videli.
Vlom v zidanico. Na Slamnjaku pri Ljutomeru je bilo vlomljeno skozi okno v zidanico graških dominikancev. Vlomilci so vse ra**zmetali, ker so stikali za denarjem, katerega je bil vzel prejšnji dan oskrbnik seboj. Odnesli so nekaj obleke, precej perila, sladkorja, kave in moke.
Uboj. V Sakušaku pri Ptuju so slavili domači praznik in ob tej priliki je prišlo do krega in nazadnje še do pretepa. Ivan Šegula je smrtno sunil z no žem Leopolda Čeha. Ubijalca so izročili orožniki ptujskemu sodišču.
Dva nevarna mcška, ki sta poskušala vlom v tovorne vagone na postaji v Rajhenburgu v noči od 24. na 25. januarja, je orožništvo prijelo ter zaprlo.
Pozor pred eiganiž V Trbovljah je napovedala ciganka gostilničarki Arna 1 j ji Rasberger, da bode kupila gostilno na Hrvaškem in bo s tem kupom obogatela. Nekaj dni za to prerokbo se je oglasil pri Rasbergerjevi v hrvatskega seljaka preoblečen cigan, ki jej je zaupal, da je v Zaprešiču na prodaj krčma in on bo prevzel ulogo posredoval-, ca. Krčmarica je res šla na lim, se odpeljala v Zapreši-č in vzela seboj 50.000 Din. Preoblečeni cigan je vodil žrtev tako dolgo okrog, dokler jej ni ugrabila ciganka torbico z denarjem. Ras-bergerjeva je prijavila tatvino 50-000 Din orožnikom, ki so takoj dognali, da je bil posredovalec preoblečen cigan Miško Nikolič, mož ciganke Kate, ki je napovedala krčmarici srečo. Dejanski stan je ugotovljen, a izginili so cigani s tisočaki vred-
S kolom preko trebuha, V vasi Pod-lipa na Raki je bila gostija in so fantje po stari navadi voglarili. Okrog 10. ure zvečer je prišel mimo tudi 25-letni posestniški sin Alojzij Gorenc iz Dolge Reke- Nekdo mu je zastavil s kolom pot. Gorenc je hotel rabiti orožje, a je prejel z vso silo s kolom udarec preko trebuha. Drugi dan po udarcu je čutil močne bolečine in domači so ga spravili v bolnico v Rrežice, kjer je podlegel poškodbi*
Hud potres v Albaniji. Dne 28. januarja je obiskal Albanijo hud potres, ki je porušil 700 hiš v Korči. Mnogo oseb je bilo ubitih ter ranjenih.
60 vodnih letal nad Atlantskim Oceanom, Italijani se nameravajo letošnjo spomlad podati preko Atlantskega O-ceana s 60 vodnimi letali in pristati v Newyorku. Poleta se bo udeležilo tudi'
11 letal, ki so obiskala pred kratkem Brazilijo.
Največji zrakoplov gradijo v Akronu
ameriške Zedinjene države. Zračni velikan bo dolg 240 m.
Usodepolna kino-predstava. V ru-
munskem kraju Georovesti je predvajal potujoči kino film, v katerem brgi na videz lokomotiva s polno paro proti gledalcem,. Veliko obiskovalcev je videlo prvič film, so se železniškega stro ja na platnu tako ustrašili, da so udrll proti izhodu in je bilo 12 oseb težka ranjenih. Potujoči kino je moral v ga< lopu iz vasi.
Bitka v zraku. Da se ne ustrašijo amerikanski tihotapci z alkoholom no bene nevarnosti, nam priča dogodek nad severoameriškim mestom Los An-geles. Nad mestom sta se prikazali na enkrat dve letali. Iz ropota propelerjev je bilo natanko slišati pokanje strojne puške- Eden aeroplan je preganjal dru gega, ki je napravil par vijug ter izginil za temnim oblakom. Aeroplan preganjalec je še krožil nekaj časa nad mestom, a se je moral spustiti brez uspeha na zemljo. Ko so letalo pregledali, so izsledili skozi peruti več lukenj. Šlo je za aeroplan finančne straže, ki je preganjal tihotapce v zraku, pa so se postavili s strojnico.
Najtežji mož saniL V Po ril a udu \ severoameriški državi Indijana je u-mrl pred kratkem na svetu najtežji mož. Bil je to Jurij Buthervvorth, ki je dosegel starost 62 let in je tehtal 225 kg. Njegova potovanja so povzročila precej skrbi železniški upravi. Vlaki v katerih se je vozil najtežji Jurij, so imeli vsakdar zamudo, vendar ne radi teže potnika, ampak ker so bili kolodvori oblegani od ljudskih množic, ki so hotele videti na lastne oči najtežje ga človeka.
Ekspedscija na motornih kolesih skozi Icibifsko puščavo. Angleški oficirji, ki so dodeljeni manjši postojanki v zapadnem Egiptu, so se lotili preti kratkem ekspedicije na motornih kolesih skozi Libijsko puščavo, da so preiskali neizmerno peščeno pokrajino zapadno od reke Nil. Potovanje je trajalo 5 tednov. Raziskovalci so sledili karavanski poti, ki pričenja pri oazi Kufra, in so prevozili v celem 5200 km. Peljali so se preko popolnoma neznane peščene ravni med Owenat in Seli-ma. Najtežavnejša je bila vožnja po pesku v okolici Si\va_ To nepregledno peščeno morje je odkril leta 1874 afri-kanski raziskovalec Rolts, vendar ga ni prehodil. Južno od peščenega morja pelje cesta, po kateri so potovale v poprejšnjih časih karavane s sužnji, ^¡aj bolj čudno je, da so te karavane prehodile 500 km v 14 dneh, ne da bi se bile med potjo poslužile kakega studenca. Leta 1924 se je lotil polkovnik Fortli s kamelami prehoda preko puščave, a mu ni uspelo. Polkovnik je izjavil, da je prehod izključen. Pet let za oberstom se je podala na isto pot skupina angleških častnikov, vendar se je morala po prehodu 45 km vrniti. Največja ovira petih najnovejših angleških motociklistov je bilo peščeno morje. Po trdem pesku so vozila motorna kolesa s hitrostjo 70 km, po raz-valovljeni peščeni ravni so morali ofi«
Prihod Nj. Vel. kralja Aleksandra v in kraljice Marije v Zagreb.
cirji tri dni kolesa peš tiščati. Ekspe-dicija je komaj in komaj ušla smrti.
»Sežiganje« snega. Za odstranitev snega, z ulic nemškega mesta Königsberg je naročila mestna uprava 3 stroje, v katerih sneg takorekoč zgori. — Sneg zmečejo v veliko in premakljivo kad, ki je podkurjena s koksom, katerega stalno razgreva motor na veter. Trije omenjeni stroji stopijo toliko snega in poženejo vodo v kanale, nego bi opravilo isto delo 30 konjskih upreg. Nova iznajdba pospešuje delo in prihrani mnogo delavskih moči.
Pri obledeli, sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani de-'avni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josef grenčice«. V zdravniški praksi se »Franz Jose! voda« radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Fsanz Josefove .grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	8
Resen opomin, ki nas spominja, da je že skrajni čas, tudi za zdravje kaj ukreniti, so — bolečine. Nešteto ljudi muči revmatizem, trganje v sklepih, živčne bolečine, trganje, zbadanje, glavobol, zobobol itd., drugi trpijo od slabosti in drugih obolenj, ali vendar i-mamo tudi veliko število takih ljudi, kateri bo se znali vseh teh muk obvarovati. Že čez 34 let v mnogih krajih držijo stalno v hiši Fellerjev bolečine ublažavajoči Elsafluid ter se vedno iznova vesele njegovemu zanesljivemu dejstvu. V lekarnah in sorodnih trgovinah se dobiva Fellerjev Elsafluid v poskusnih steklenicah po 6 Din, v dvojnih steklenicah po 9 Din, ali pa v velikih steklenicah po 26 Din. Poštni paket z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi, ali 2 velikima steklenicama pošilja za 62 Din brez vseh daljnih stroškov Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
Tako se varčuje! Ni treba kupovati prenaglo, a posebno ne ure, ker nas tudi najcenejša ura drago stane, če se mora večno popravljati. Najbolj se varčuje, če se ne kupuje samo poceni, ampak tudi dobro. Zato Vam ropet ponavljamo, zahtevajte novi letni cenik z že tisoč slikami od tovarniške hiše ur H. Suttner v Ljubljani št. 992, dobite ga popolnoma brezplačno. V njemu najdete žepne ure že za 44 Din, ure-zapestnice za 98 Din, budilnike za 49 Din, kakor tudi razno zlnt-
nino in srebrnino, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah.
Opozarjamo naše cenj. čiiaielje na današnji inserat vsestransko znane, že mnogo let obstoječe, solidne tvrdke Josip Pirich, usnjarna in parna žaga pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Hm usode s (loveSklm
Pred kratkem je umrl v Newyorku po celih Zedinjeniih državah najbolj znani zračni akrobat (telovadec) Stevens na ta način, da je spodrsnil na pomarančni lupini in si je zlomil pri padcu tilnik. Omenjeni se je igračkal leta ter leta z življenjem. Proizvajal je na obče občudovanje najbolj vratolomne vaje v zraku. Skakal je z enega letečega aeroplana na drugega in to s tako sigurnostjo, kakor bi bilo nekaj samo po sebi umevnega. Skočil je s pomočjo padala iz višine 11.500 m in dosegel nepoškodovan zemljo. In zdaj je umrl, ker mu je spodrsnilo na — lupini!
Zanimiva je zgodovina cirkuškega umetnika Leacha, ki je bil uslužben pri svetovno znanem cirkusu Barnum. Njegov najbolj drzen nastop je bil nekoč ta, da se je spustil v sodu preko na svetu največjega vodopada Niagara v Združenih državah Sev. Amerike. Vsi so bili tedaj prepričani, da se ne bo izmotal živ iz vodnega pritiska, a ga je nekoliko omamilo, sicer si je pa hitro opomogel.
Smrt ga je zalotila, ko je obiskal avstralsko glavno mesto Sydney. Spodrsnilo mu je, padel je v majhen potočec ter utonil. Kos je bil vodopadu Niagara, a ne potoku!
V Newyorku je umrl pred kratkem Viljem Brockhoose. Naenkrat se mu je zmotilo v glavi na sredi ulice, zgrudil se je in avto ga je povozil na smrt. Omenjeni je bil znan, da je brez vsake omotočnosti. Ko so gradili znani Brok-lyn most v Newyorku, je del .1 na žici
ravno nad deročo reko in se je počutil pri toliki smrtni nevarnosti čisto varnega ter sigurnega. Vsikdar so ga klicali, če je bilo treba prepleskati na stolpih in na vrhu nebotičnikov drog za zastavo. V najvišjih višinah ga ni napadla omotica, pač pa na trdih tleh!
Gospod Jurij Whitmay je bil celo svoje življenje priznan hribolazec. Dvigal se je na najbolj visoke gore in najbolj strme pečine se mu niso zoper-stavljale. Učenjak je preživel takorekoč svoje življenje v hribih. Na tisoče hribolaznih nevarnosti ga je mikalo in vedno se je podajal v nove. Nekega lepega dne je stal pred mizo, izpred katere je predaval poslušalcepi. Po končanem predavanju je hotel zapustiti govorniški oder, je stopil mimo stopnice, padel, si zlomil nogo in umrl kmalu za tem!
GOSPODAltfE
Družine z S ali več otrok — oproščene vseh davkov! V zvezi z davkom na samce je važna določba, da se od 1. januarja naprej vse družine, ki imajo ali pa so imele vsaj 9 živih otrok,o proščene vseh davkov. Oprostitev velja tudi, če so nekateri otroci že umrli ali če so otroci iz dveh ali treh zaporednih zakonov davčnega obvezanca; tudi se ne vpraša, koliko je imetje ali posestvo, ali so otroci še nepreskrbljeni ali ne, ali so doma ali drugod, ali so poročeni ali ne. Edino merodajno je, da je družina imela katerikoli čas prej istočasno 9 ali več živih zakonskih o-trok ali pa jih ima zdaj. Družina potem od 1. januarja t. 1. naprej je prosta ne samo davkov, marveč tudi doklad na te davke. Seveda davčna uprava ne bo odpisala davkov na svojo roko; vsak davčni obvezancev se mora za o-prostitev sam pobrigati in davčni u-pravi predložiti dokaze, da je imel res 9 otrok. Dokazi bi bili poročni list star šev in krstni listi vseh otrok. Ker pa bi imeli starši s tem velike stroške, naj prosijo pri župnijskem uradu za družinski list; zanj so stroški za polovico manjši, ker se plača samo za prve tri osebe 10 Din koleka za vsako, za vsako nadaljnjo osebo pa samo 5 Din. Oprostitev velja potem za vse vrste davka, ne samo za zemljiški. Plačali bodo dav ke namesto družinskih očetov in mater samci in vdovci brez otrok. Gotovo pozdravljajo novi davčni prepis vsi o-četje in matere. Toda s prijavo svoje pravica naj ne odlašajo, ker s 15. marcem zapade prvi rok zemljiškega davka. Kdorkoli bere te vrstice, naj opozori na veliko olajšavo družine, ki za to še ne vejo, da se pravočasno potrudijo za potrebne izkaze. Če se v družini 9. otrok rodi šele med letom, velja oorostitev od dneva .jeeovega rojstva in se mora med letom zaprositi.
Vinarski kongres in vinarska razstava v Mariboru. Dne 10. maja t. 1. se bo vršil v Mariboru vinarski kongres. Po kongresu bo otvoritev vinske razstave ter sejma, na katerem bodo raz-
stavljena vina iz cele Dravske banovine. Razstava bo trajala tri dni. Kongres ter s kongresom združena razstava bosta v dvorani Zadružne gospodarske banke, oziroma v veliki dvorani Narodnega doma.
Ustanovni občni zbor Kmetijske podružnice za občino Razvanje in sosedne kraje se vrši v nedeljo dne 8. februarja, popoldne ob dveh v šoli. Kmetovalci uljudno vabljeni!
Gospodarsko-prosvetni tečaj v Raz-vanju pri Mariboru, ki ga je priredil pbčinski kmetijski odbor skupno z občino, je uspel nad vse pričakovanje dobro. Udeležba je bila ves dan obilna, kakršne se na sličnili tečaiih ne najde zlahka. Vsa predavanja so bila z odobravanjem sprejeta, da bi le tudi prinesla mnogo sadu v korist kmetijstva in kmetskega stanu!
Poučno predavanje o sadjarstvu v Ptuju. V nedeljo dne 8. svečana ob 9. uri dopoldne se vrši po občnem zboru Sadjarske in vrtnarske podružnice v tHuju pri gospodu županu Brenčiču poučno predavanje o sadjarstvu ter o sadni kupčiji. Ker se bo razpravljalo tudi o prireditvi sadne razstave združene s sadnim sejmom za celo maribor sko okrožje, se vabijo vsi interesenti k udeležbi!	■ ^
Dvodnevni kletarski tečaj se vrši dne 13. in 14. februarja (petek in sobota) na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Zimski kmetijski tečaj v Vojniku je otvoril sreski načelnik gospod Ilubad v nedeljo dne 25. januarja ob 8. uri v osnovni šoli. Po pozdravu šolskega u-pravitelja Jankoviča je povdarjal sreski načelnik delo države za povzdigo in £>omoč kmetu, navajal razne zakone in želel, da bi se tečaja udeleževalo več kmetovalcev. Ing. gospod Dolinar je obrazložil pomen in potrebo kmetijskega pouka, vzroke sedanje krize in kako bi se dalo tej odpomoči. Določil se je tudi program za naslednje nedelje. Tečaj se bo vršil vsako nedeljo od "8. do 10. ure dopoldne do dne 8. marca ter se bo predavalo o poljedelstvu, trs-ništvu, živinoreji, živinozdravstvu, gozdarstvu, hmeljarstvu, zadružništvu in o zdravstvu. Vsak zaveden kmet se bo redno udeleževal tečaja!
Kmetijska podružnica v Vojniku je imela svoj redni občni zbor dne 18. januarja, kateri je vsestransko dobro u-spel. Po poročilu odbora je imel ravnatelj Kmetijske družbe g. Lah daljše poročilo, kako je prišlo do povečanja >>Kmetovalca«, nato pa so se slišali zanimivi podatki o svetovni gospodarski krizi in o živinoreji. Pri slučajnostih se je razpravljalo o šmarnici in se je opazilo, da niso vsi zadovoljni s tem, ker se namerava šmarnico popolnoma iztrebiti. O lovu se je izrazila želja, da se prepove lovcem streljali pse, zlasti pa mačke na polju. Pritožba je tudi, da so umetna gnojila ~i*edraga. Ravnatelj je pojasnil, da v tem ni pričakovati padca cen, edina možnost bi bila, da bi se še gnojila v enaki množini naprej uporabljala, da država bolj podpira Kmetijsko družbo in bi s tem ona
lažje dajala daljše kredite svojim podružnicam. Še marsikatere druge težnje so se obravnavale in nazadnje je bil stavljen predlog, naj odbor vzame v roke^Sudevo ustanovitve živinorejske zadruge za občine Škofjavas, Vojnik in Višnjovas in je bil ta predlog enoglasno sprejet, odbor pa je vzel to na znanje. Po občnem zboru se je vršila še seja odbora, na kateri so se deloma rešile zadeve glede mlatilnice in loterije. Vse kaže, da bo to leto odbor veliko deloval v korist vseh članov, zato se pričakuje zlasti za pozneje znaten povišek dosedanjega števila.
Vojnik. Pri nas se jo nameravala dne 4. januarja ustanovili živinorejska zadruga. Vsled gotovih nesoglasij takrat do ustanovitve ni prišlo. Pričakujemo p i, da se bodo naši vodilni možje zavzeli za to, da se čimpreje tukaj ^ustanovi živinorejska zadruga. Saj je ravno živinoreja ona panoga kmetijstva, od katere dobi kmet še kak krajcar. Brez dvoma je po naših hlevih prec j dobrih krav-mleka-ric, za katere pa ne ve?no, ker ne izvajamo kontrolne molže. In vendar bi morali le od najboljših naših krav odbirati teličke in bikce za pleme. Zavedajmo se, da le v zadrugah in samopomoči je boljša bodočnost kmetskega stanu.
Laško. Gospodarska kriza je čezdalje hujša. Kmetje ne morejo predati svoje živine. Na zadnji sejm dne 14. t. m. tudi kmetje niso več prignali živine tako kot na prejšnje sejme, kajti goniti živino na sejme, ko ni nobenega kupca, je samo zguba. Vprašanje seveda nastane, kje naj dobi kmet denar za davke, obleko, sol, obresti? A ko še ne spremeni na boljše, pridejo kmalu tudi časi, kot^so bili pred 50 ali 60 leti, ko je pel boben po naših vaseh.
*
Deske, štuke, štafelre, late, lepe krajnike in vinogradno kolje prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.
III fe imam
Kmefskl Koledar?
Zakal sc icfos se poM-im POSCSfllllf 1 za cllčcifc $€Hi€8!§Si€ i€f€l|e.
Letos se opaža neko mrtvilo pri posestnikih da se ne zanimajo več za čiščenje semenske detelje na tukajšnji banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, Vr-banova ulica 33. Bodisi da je temu mrtvilu kriva gospodarska depresija, ali pa milo rečeno tudi zanikrnost posameznikov. Z vso vnemo propagirajo 'kmetijski strokovnjaki rabo le čistega semena in na neštetih tečajih se vedno eno in isto premleva, a kakor se vidi, brez vsakega haska. Svoje dni je država dala omenjenemu zavodu pripravo za čiščenje detelje na razpolago. Priprava sama je stala težke tisočake. Posestniki so se je tudi pridno posluževali. Še lani se je par tisoč kg na njej izčistilo. Lstos smo pa tam, da koncem januarja ni videl stroj Se niti zrna semena. Nehote se mora vsakdo vprašati, za-, kaj je letos tak preokret na slabše. Po mojeni seveda čisto osebnem mnenju je temu gotovo kriva malodušmst na kmetih, ko vidijo, dg se jim kme'tsko delo skoro ne sp"ača, ker so' kmetijski proizvodi prepoceni v razmerju 9 cenami drugih potrebščin, ki si jih morajo dnevno nabaviti.
Vsi ti malodušni posestniki pa - pomislijg hkratu, da bo izkux iček še slabši, če bodo pridelali blago še slabše kvalitete kakor je sedanje in če bodo sejali neočiščeno semensko deteljo. Danes />e zahteva prvo-.rstno blago in le tako blago najde še kupca. Prvovrstno blago pa ne dobivamo nikdar, če se poslužujemo kakega slabega, to je neočiščenega semena. So primeri, ko je lani prinesel še nekateri semensko deteljo v čiščenje, ki je imela več plevela, kakor prave detelje.
Zato sem primoran, posestnike še enkrat opozarjati na čistilno napravo in jih pozvati, da se je naj poslužijo, ker bo sicer banska u< prava rekla, da stroja v Mariboru ne potre-* bujejo in ga bo odpeljala kam drugam, kjer se bodo zanj potegovali.
Seme se čisti dnevno od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Čiščenje kot tako je brezplačno. Posestnik ali njegov namestnik mora pa seveda sam gnati stroj. .Samo kot odškodnino
Najvišji skok s konjem preko dveh ovir.
ta izrabljenje stroja, nabavo sit, olja, jermenov se zahteva od vsakega posestnika merico v iznosu 1% prečiščenega semena, najboljše po vrednosti v denarju.
Odškodnina kot taka je torej tako malenkostna v primeru s haskom, ki ga ima vsak posestnik, če se je očistilo deteljno seme, da je vsaka beseda o tem odveč. Seme se lahko pošilja tudi po železnici v čiščenje, le da to več stane, ker mora plačati dotičnik še dninarja in prevoz sem in tja na kolodvor.
_	Inž. Mohor?«.
IZJAVA.
Z ozirom na poročilo A.A. o seji ban-skega sveta, objavljeno v »Slovencu« z dne 23. januarja 1931, izjavljam, da sem se pridružil izvajanjem g: Gajška samo glede trošarine prostega vina do 50 1. nikakor pa nisem podpiral njegovega predloga, da bi se naj uvedla obvezna prijava žganjekuhe tudi od strani kmetov. Nasprotno pa sem ob tej priliki povdarjal, da bi obvezna prijava žganjekuhe bila proti volji in interesom kmetskega ljudstva. Zapisnik je bil netoč-cn in sem takoj zahteval popravek.
V rtiče, dne 31. januarja 1931.
Ivan Šerbinek, čian ban. sveta. *
Vprašanfa in odgovori
J. J. v B.
Moja njiva meji na sosedov gozd, kar ji zelo škoduje. Ali morem soseda prisiliti, da poseka gozd? Kaj je storiti z drevesi, skozi katere gre meja?
Odgovor:
Soseda ne morete prisiliti, da poseka gozd. Zahtevate lahko samo to, da poseka veje, ki molijo čez mejo in če tega ne stori, jih smete posekati sami. Glede dreves, ki stojijo na meji, se navadno odloči tako, da se na licu mesta dožene, na katero stran meje ga je več. Svetujemo pa obema, da se na kak način pobotata.
L. St. v St. V.
Ali moram od svoje koče plačati kak hišni davek?
Odgovor:
Za državo ga ni treba, če sami tam stanujete, drugače pa seveda tudi, če drugi tam »stanuje. Za banovino pa mora vsak lastnik hiše plačevati. Ako mislite, da se je vam zgodila krivica, pritožite se na davčno upravo.
P. M. v St.
S sosedom sva zamenjala dve parceli, moja je vredna 2500 Din, njegova 3800 Din. Davčna uprava mi je zaračunala takse 4% državne in 1% banovinske od svote 3800 Din. Ali ni to krivica?
Odgovor:
Davčna uprava smatra, da ste sosedovo par celo kupili za 380U Din, ker ste izplačali 1300 Din v gotovini in 2500 Din z zemljo. Ako bi vložili prijavo na sodnijo brez navedbe svot, ampak samo za zaokroženje in novo razmejitev, bi seveda tega ne plačali. Sedaj pa ni 5>oiiiow.
J. K. v H.
Hčerka je 14 let stara se t'a j med šolskim Jetc-i Ali sme sedaj šolo zapustiti in se iti učit šiviljstva?
Odgovor:
Hčerka je dolžna dokončati šolo in sicer 4 razrede osnovne in še 4 razrede višjega oddelka osnovne šole brez ozirn na starost.
F. G. v M.
Advokat mi je računal za opominsko pismo v zadevi dolga 1322 Din kar 90 Din. Kam se lahko pritožim?
Odgovor:
Opominsko pismo samo se zaračuni s 30 D. Advokat pa terja potem še druge stroške kot sprejem in razgovor s tožiteljem itd. Ako bi zadeva bila pred sodnijo, lahko zahtevate sod nijsko odmerjene stroške. Zoper stroške za opomin je pa edina pot tožba proti advokatu. Te vam pa he svetujemo, je tudi premajhen znesek.
I. Z. v Z.
Ali navadni delavec lahko sam dobi prosto ali polovično vožnjo, če se kam pelje?
Odgovor:
Ako se delavec pelje iz svojega nagiba, seveda ne dobi nobene teh ugodnosti. Ako ga pošlje borza dela, dobi tam železniško ugodnost.
M. B. v K.
Ali sem lahko ob svoj prevžitek, če sin vinograd znova reguli?
Odgovor:
Prevžitek morate imeti itak potom pogodbe zavarovan in na posestvo vknjižen. Novo re-gulenje vinograda vam v tem slučaju ne more vzeti vaših pravic.
J. M. v D.
Moja žena ne dobi podpore za porod, čeprav sem bil zavarovan pri bolniški zavarovalnici. Kaj naj storim?
Odgovor:
Ako ste bili pred porodom vaše žene 3 mesece nepreugano član bolniške blagajne, seveda imate pravico do podpore za porod. Seveda ste morali bolniški blagajni predložiti zahtevane listine. Če ste zadostili naročilom urada in vam navzlic temu ni bila določena podpora, se pritožite na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani in boste uspeli. Stroškov mi ne računamo. Za pogreb po umrlem pa ne morete dobiti nič, ker je tak zakon.
Prijetna družinska soba.
Ni dovolj, da je izba primerno opremljena, biti mora pred vsem v redu pospravljena in snažna. Ker se izba od vseh drugih stanovanjskih prostorov največ rabi, ji je treba tudi posvečati največ nege.
Po vsaki jedi omijemo ali vsaj obrišemo mizo z mokro krpo, po potrebi jo zdrgnemo z lugom in krtačo. Redno vsaki teden poribamo mizo in vse ne-barvane klopi, stole in police z bukovim lugom in krtačo, barvno opremo pa očistimo z mlačno vodo in milom. Z mokro krpo obrišemo prah s peči, a lončene kahle pa umijemo s soda-vo-do ali še bolje z lugom, ki odstrani vso nesnago, osobito ogabne mušnike. Tla pometamo redno vsaki dan zjutraj in med dnevom po končanem delu in jedi. V zelo slabo luč pride gospodinja, ki prepusti delno pospravljanje po o-bedu štirinožnemu hišnemu čuvaju in reoati dekli muci
Družinska soba.
V vsakem kmetskem domu najdemo takozvano družinsko sobo, izbo ali tudi hišo imenovano. V njej se zbirajo vsi domači k jedi in skupni molitvi. Tu se opravi ob zimskih večerih in ob slabem vremenu marsikatero delo. Tu se zadržujejo otroci in jim pripoveduje babica pravljice o zakleti kraljičini in grbavem škratu. V izbi so se zbirali po dolgih zimskih večerih na prejo tft moški so obdelovali les, fantje delali trske, svetili z njimi pridnim predicam in še malo ponagajali, marsikatera na rodna pravljica in pesem ^e nam je o-hranila zgolj po teh lepih večerih. — Vsak domači praznik, naj si bo krst, svatovščina ali drusro, združi domače, sorodnike in prij„telie pri pogrnj:ni mizi izbe. Kje si oJpočijeio domači in pregrejejo premrle ude kam naj po-v-.bi gospoda: caseda na nomenek, če nc v izbo za go. o ne*.
Izba je toicj neko središče rakel bi svetlji- vsakega kmetskr~i doma. Za to p- naj bo tudi skrb gosp -dinje in gospodarja, da ta prostor res odgovarja tem mnogostranskim zahtevam. Gospodarjeva dolžnost je, skrbeti za zadostno opremo, skrb gospodinje pa, da drži izbo v redu in snagi, tako da je res vabljiva, polna domačnosti, pri-kupljive slovenske prijaznosti in gosto ljubnosti.
Vsak še tako skromen domek nam je lahko drag, če je snažen in njega prebiralci dobri i . prijazni. Snaga in prijazna lepa leseda odtehtata vsako bogaiJ in bahavo nadutost tako o-bilno založene mize.
Božji kotiček.
Vse slovenske kmetske izbe si slačijo in naj si bodo na tem ali onem koncu naše ožje domovine. V kotu pri vratih stoji srednjevisoka lončena peč. Lesena klop okrog nje vabi na odpočitek. Prostor med okni pa zavzema velika, štirioglata miza, krog nje klopi ali deloma stoli, nad mizo plava »Duh«. Kot nad mizo pa je izrazito slovenski: S kito cvetja okinčan Bogec, pod križem gori večna luč na polici, ki je pogrnjena s pestro poslikanim papirnatim ali platnenim vezanim prtičem. Na tej polici kraljujejo za Božič na mahovem gričku, ki mrgoli ovčk in pastircev, betlehemski hlevček — naše jaslice. Na stenah krog križa se vrstijo nabožne slike, spomini na božja pota, na prva sv. obhajila, birmo in sprejem v cerkvene bratovščine. Ta »božji kotiček« nad družinsko mizo je zrcalo duhovnega življenja rodbine. Pa naj kritizirajo .moderni ljudje v svoji puhli domišljavosti nad neokusnostjo tega domačega oltarčka, saj oni, ki poznajo dušo našega kmetskega ljudstva, tudi spoštujejo njih stare narodne običaje, ki so tako prijetno domači in pristno slovenski.
Skrb vsake gospodinje in doraslih deklet pa bodi, da je ta božji kotiček vedno okinčan s cvetjem in tako priča krščanske zavesti in življenja družine.
Sobna okna.
Iz oken izbe nas pozdravljajo cvetlični lončki. Naj ne manjkajo prav nikjer lepe pelargonije, ponosne fuksije
in nageljni, dišeči rožmarin in otožni roženkravt. Saj so ravno cvetlice na oknih najlepši okras hiše, ki upliva tako blagodejno na naše oko in srce.
Pozabiti ne smemo na okenske zavese. Ne mislim onih velikih zaves, kakor se jih ima v mestnih hišah. Take velike, vse zakrivajoče zavese ne sodijo v največ slučajih na mala okna kmetske hiše. Ovirale bi dostop zraku in svetlobi. Na mestu so le zavese, ki se rabijo samo zvečer, da zabranijo ne poklicanim osebam, ki oprezujejo naokrog, opazovanje v hišo. Marsikdo poreče: Pri nas se ne godi ničesar, kar bi morali skrivati in torej zaves ne rabimo. Res je to. Poštenim ljudem je pogled prost, ali za potepuhe in malopridneže, ki se žalibog najdejo povsod, so pa zavese res potrebne. Že marsikateri hudobnež je le preveč dobro nameril svoje smrtnonosno orožje iz temne noči skozi nezastrto okno in pogodil v maščevanju ali zlobi — svojo žrtev.
Metla!
Ali tudi pometati se je treba naučiti pravilno, našemu zdravju in hišni o-premi v korist in ne v škodo. Pri pometanju se nikakor ne smejo namazati vse noge stolov, miz in druga o-piema z metlo. Zato premestimo pred pometanjem stole in klopi na varno. Nikdar se ne sme dvigati prah, ki se vleže na pohištvo in imamo z odstranjevanjem prahu delo le še pomnoženo Najhujše je pa to, da mi vdihavamo s tem prahom vso nesnago, kužne bolezenske kali in se tako izpostavljamo nevarnosti obolenja. Le pomislite, kaj vse nesnage prinesejo ljudje, mačke in psi na svojhi podplatih iz ceste. Posušeni pljunki z nebroj bacili so v tem prahu, ki se dviga pri napačnem pometanju ter sili v usta in nos. Suho pometanje je v vsakem oziru neumestno in skrajno škodljivo. Za tla, ki niso preveč smetna in prašna, zadostuje, da omočimo metlo v čisti vodi ped visoko, jo dobro otresemo ter pometamo previdno, začenši v najoddaljenejšem ko-
tu proti sredini sobe in nato proti vratom, kjer naložimo kupček smeti na smetišnico. Smeti zbrcati prego praga iz sobe v sobo, v vežo in potem na dvorišče, je neumestno in ne priča o delavnosti in redoljubnosti gospodinje.
Za umazana in prašna tla je pa najbolj priporočljivo pometanje z mokro žagovino. Le-to se o priliki zbere in jo hrani na suhem, pred mačkami varnem prostoru. Sproti obrosimo par pesti žagovine z vodo v toliko, da ne kaplja od nje, jo raztrosimo po sobi in nato pometamo z mokro metlo. Mokra žagovina pobere in veže nase ves prah, Ki se tako ne more dvigati in zaprašiti opreme. Tako pometanje je bolje, kakor ono, ko poškropimo tla z vodo in nato pometamo s suho metlo. Voda, ki pade na tla, se pomeša s prahom v blato, katerega ne moremo docela odstraniti z metlo. Voda se posuši, prah pa ostane na tleh v obliki grdih madežev, ki pri pometanju z mokro žagovino izostanejo, seveda že žagovina ni preveč mokra.
Med pometanjem pustimo okna ter vrata sobe zaprte, da ne nastane prepih, ki dviguje prah, in tudi zdravju prepih ni nikdar koristen. Prezračimo pa sobo pred in po pometanju, in to prav temeljito. Čim več ljudi se zbira v sobi, tem bolj je potrebna zračenja. Ne bojte se svežega, če tudi hladnega zraka, češ, sedaj bo pa treba več kuriva. Slab in porabljen zrak se namreč ne ogreje tako hitro kakor svež, torej imamo pri dobrem zračenju dvojno korist: sveži in zdravju koristni zrak in hitrejše ogrevanje prostora.
Po končanem pometanju in zračenju še pobrišimo prah, ki se kolikor toliko nabere na opravi. To delo opravimo z mehko krpo, katero otresemo večkrat zunaj na prostem. Prah brišemo vedno od vrha navzdol. Pozabiti ne smemo na noben predmet: slike, okenske police, stenske polic«, vrata in vso drugo opremo.
Od časa do časa, vsaj pa vsak mesec enkrat, očistimo šipe na oknih.
Vsa ta dela, posebno pa temeljito tei densko čiščenje, opravimo takrat, k<j je gospodar in družina zaposlena zu^ naj na delu. Ničesar ne požene moška ' tako lahko iz hiše, kakor občutek, da so na potu in večno zadiranje gospo^ dinje: ne hodi mi po zribanih tleh, ker jih zamažeš, ni vabljiv za ostanek do-i ma. Kolikokrat povzroči tako delo ob' nepravem času po eni pikri besedi —i kreg in beg moških iz hiše v gostilno ali slabo družbo in saj same veste, kako je z medvedom, ko je okusil enkrat med.
Prava gospodinja bo z vsemi sredstvi in svojimi lepimi čednostmi, pred« vsem s snažnostjo, redoljubnostjo ter ljubeznivostjo skrbela za to, da boda dom res pravi dom vsej družini in izba prostor, kjer najde vsak svoj kotiček za delo, jelo, razvedrilo in zabavo, za odpočitek po delu, kjer se čuti vsak zadovoljen in srečen ter je deležen bla goslova lepega družinskega življenja,
Šiirimesečni tečaj na Mladiki-Ptuf,
S 1. marcem t. 1. se prične na imenovani gospodinjski šoli »Mladika« šolskih sester štirimesečni tečaj. Udeležen kam se bo nudila izobrazba v gospodinjstvu, zlasti v kuhanju in šivanju. Prijave sprejema in druge podatke nu di zavod šolskih sester v Ptuju »Mladika«.
*
Cene in šefinja poročila,
Mariborski trg. N'a mariborski trg v sobota dno SI. januarja so pripeljali ¿peharji na 100 vozeh 332 komadov zaklanih svinj, 3 teleta in 1 govedo. Kmetje 12 voz krompirja, 1 čebule, 5 sena, 3 otave in 4 slame. Svinjsko meso ja bilo po 10 do 22 Din, špeh 14 do 16, krompir 0.75 do 1.50, čebula 2.50, seno 75 do 80, otava 70 do 75, slama 55 do G0. Pšenica 2, ječmen 1.25 do 1.50, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.50 do 1.75, ajda 1.50, ajdovo pšeno 4.50 do 5, proso 2.50, fižol 2 do 2.50. Kokoš 30 do 45, piščanci 35 do 95, raca 30 do 40, gos 60 do 80, purafl 60 do 110. Česen 15. Jabolka 3.50, sulie sliva
Januš Goleč:
6
A ni šlo! Kri nedolžnega je upila do neba! Kakor Kajna tudi Guzaja ni nikdo zgrabil, ga ne ubil, a nebo je začelo z maščevanjem- nedolžno prelite krvi z neznosno grizečimi opomini, da ni stegnil maščevalne roke po krivcu lastnega zavoženega življenja, ampak po čisto nedolžnem očetu osmero nepreskrbljenih otrok! Ko se je poleglo najljutejše iztikanje ter povpraševanje po njegovih zatočiščih, ga je gnalo z ne-ugnano silo na materino srce, o lcojega glasu se je hotel prepričati, ali ga morda celo ta proglaša za Kajna.
Dober mesec po uboju se je podal burjastega spomladnega večera na pot proti domu k Sv. Primožu. V objemu gostega večernega mraka je Sel preko mosta čez Voglajno in nato po glavni
cesti do podružnice Sv. Ahacija. Od tod je krenil na levo navkreber v gozde, se ognil skrbno bolj obljudene Botričnice in zagledal Sv. Primoža iz šume od leve. Ker je bila že tema, se je upal iz gozda navzdol preko njive do cerkve in za pokopališčnim zidom preko travnika do domače hiše, kjer je brlela leščerba le še zadaj v štibelcu. Medel plamenček mu je oznanil, da je mati še pokoncu in jo bo lahko doklicati brez trkanja ter lirušča. Že je hušnil preko ceste; bil pri oknu in popraskal previdno po šipi s pritajeno prošnjo: »Mama, odprite, jaz sem!«
Po izbi ter lopi je bilo čuti drsajoče korake. Vežna vrata niso bila niti zapahnjena, ampak le priprta. Mati ga je potegnila za seboj in odvedla v štibelc. Pri zakajenem svitu svetilke na rip-sovo olje je pogledal mater in streslo ga je po celem telesu. Poprej krepka ženska postava je bila upognjena, oči udrte globoko, obraz izsušen in ves moker od hudournikov solz, ki so se spustili po že izdolbenih strugah po ovenelem licu koj pri pogledu na sina — Kajna! Mati in sin si
Lepe tiskovine
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tisfiorna su. Cirila
OBMMI
g Mariboru

Koroška c. S
Čekov, račun štev. ro.6oa
Telefon interurb.št.2113
>0 do 12. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 36, med 12 do 20.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 27. januarja 1931. Prignanih je bilo 13 konj, 16 bikov, 195 volov, 375 krav in 14 telet, skupaj 613 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive iteže 7 do 8 Din, poldebeli voli 6.25 do f.75, plemenski voli -4.50 do 5.00, biki za klanje 7 do 7.50, klavne krave debele 5 do 5.50, krave za klobasarje 2 do 3.25, molzne krave 4-.2S do 5, breje krave 4.25 do 5, mlada živina i do 8.50, teleta 7 do 8 Din. Prodanih je bilo 285 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 27, v Italijo 85 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 30. januarja 1931 je bilo pripeljanih 110 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 125 do 150 Din, 3—4 mesece stari od 250 do 350 Din, 5—7 mesecev stari od 400 do 450 Din, 8—10 mesecev stari 550 do 650 Din, 1 leto stari 900 do 1200 Din,
I	kg žive teže 8 do 10 Din, 1 kg mrtve teže
II	do 12 Din. Prodanih je bilo 62 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I.
vrste 18 do 20 Din, volovsko meso II. vrste 16 do 18 Din, meso od bikov, krav in telic 8 do 14 Din, telečje meso I. vrste 22 do 35 Din, II. vrste 16 do 20 Din, svinjsko meso sveže 14 do 24 Din.
Knjige.
P. Mavricij Teraš: »Pri studencih zdravja m moči.« Slovenci take ascetične knjige, kakor je ta našega v Rimu živečega kapucinskega patra Terasa do sedaj pač nismo imeli. Že predlanskim nam je isti pisatelj podal zelo lepo in globoko segajočo knjigo »Za visokimi cilji«. A ta j3 še boljša. Prva daje bolj splošna navodila za bogoljubno življenje, ta pa je vseskozi praktična. Govori o milosti in o virih, iz katerih nam milost v duše priteka, o molitvi, o božji besedi in nje poslušanju, 9 duhovnem branju, o premišljevanju, o izpraševanju vesti, o spovedi, o sv. maši, o obiskovanju Jezusa v Najsvetejšsm zakramentu, o češčenju presv. Srca Jezusovega, o premišljevanju trpljenja Gospodovega, o češčenju Marijinem, angelov varuhov, svetnikov, o dobrem namenu, o dnevn m redu — torej
skoraj o vsem, kar nas vodi k Bogu. Ni to knjiga samo zA duhovnike, za vsakogar je, ki hoče zvesto Bogu služiti. — Cena 24 Din, po pošti 2 Din več. Dobi se v Cirilovi knjigarni v Mariboru.
Dr. M. Opeka: »Knjiga postave,« 45 govorov o božjih zapovedih. I. zvezek (15 govorov), Z znano njegovo resnostjo, temeljitostjo in glo-bokostjo je naš najboljši pridigar in homile-tični pisatelj v tem zvezku obdelal prvi tri božje zapovedi. Po pravici imenuje tisto jutro na gori Sinaj, ko je Bog dal deset zapovedi, svetovnozgodovinski dogodek. Saj vse naše življenje ravnajo ali bi vsaj naj ravnale zapovedi božje. Dobro poudarja govornik tudi njih socialni pomen. Priporočila Opekova dela ne potrebujejo, ker se sama priporočajo. Knjiga se dobi v knjigarni Cirilove tiskarne v Mariobru in stane 22 Dan, po pošti 1.50 Din več.
Slučaji naviizie smrti.
Na Angleškem se je pojavila organi-•^nciiR, kateri načeljuje kraljev zdravnik Tomaž Harder in ki hoče izposlo-, a,ti pri vladi novi in strožji zakon glede mrtvoogleda. Dosedanji tozadevni predpisi so se izkazali kot nezadostni, da bi bili preprečili pokop le na videz mrtvih. Omenjena organizacija je sestavila statistiko, v kateri navaja 149 slučajev navidezne smrti, ki so vsi natančno dokazani.
V naslednjem hočemo podati iz te statistike par posebno zanimivih slučajev:
Gospa Katarina Boyer v White Haven v Filadelfiji v Združenih državah Severne Amerike je zbolela eno leto po poroki in bila proglašena za mrtvo. Potrdilo smrti je podpisal hišni zdravnik in umrlo so pokopali. Nekaj časa po smrti mlade gospe je izrazil prijatelj napram vdovcu .um, da je bila najbrž njegova žena živa pokopana. Odprli so grob in so našli nesrečno žrtev z obrazom k zemlji, pokrov krste je bil poškodovan in oblačila mrtvo domnevane razčesana na drobne kose. \ Pc.i*izu SO i*
es!i k «ogrebu ?81etno
Laligand. Ko so hoteli spustiti krsto v zemljo, je bilo slišati pritajene klice na odpomoč. Odprli so krsto in oteli deklico baš v zadnjem trenutku najbolj strašne smrti. Dekli-a je i;;oovedala, da je znala za vse pogrebne priprave, vendar ni mogla dati nobenega življan skega znaka.
171etna Angležinja Marija Nova Rest je umrla v indijskem glavnem mestu Kalkuta po zdravniški ugotovitvi na koleri in so jo pokopali na francoskem pokopališču. Deset let za tem so grob prekopali in ugotovili, da je bil pokrov krste odprt in kosti so ležale izven truge. Na videz mrtva jo skušala po vzbujenju z vsemi močmi, da bi se odkopala iz groba, a jej rešitev ni uspela.
Baš navedeni vzgledi grozne navidez ne smrti opravičujejo zahtevo po strožjem postopanju pri ogledu mrličev.
DRIBTVENE
Krščanska ženska zveza v Mariboru ima v
nedeljo dne 8. februarja ob pol petih popoldne v dvorani Prosvetne zveze svoj redni letni občni zbor. Uljudno vabimo vse članice in člane, da se tega občnega zbora udeležijo v prav obilnem številu. — Odbor.
Domova. Kmetijsko bralno društvo v Dor-novi priredi v nedeljo dne 8. februarja popoldne po litanijah v šolski dvorani burko v 3 dejanjih »Davek na samce« z enodejansko šalo »Stotnik in njegov sluga«. Uljudno vabi: odbor.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo pri Sv. Križu priredi \ nedeljo dne 15. februarja, popoldne po večernicah, čarobno burko »Lum paci vagabund« ali »Zanikarna trojica«. Nove tamburaške in pevske točke. Obilno smeha!
Žiče. Dramatični odsek Katoliškega prosvet nega društva bo v nedeljo dne 8. februarja ob treh popoldne vprizor.il v dvorani tukajšnjega Katoliškega društvenega doma lepo narodno igro »Zaklad« in šaljivi prizor »Vedeževal-ka.« Prijatelji poštene zabave in smeha, pridite!
VsaK mesec
Din 13-
bo plačal vsak kdor hoče brati zanimive spise
KABL MAIA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesec en velezanimiv zvezek
po Din 13 -
Naročajte
« Tisharni sv. Cirilo,
Maribor, iforošha s
nista segla v roke, nista se pozdravila, materine oči so jokale obsodbo, ker se Šarklove hiše odslej ne bodo držale samo slabe govorice, ampak nedolžna kri, ki kriči proti nebu po maščevanju.
Mučno — a glasno vpijoči molk je prekinil Francluh s poskusom na videz umirjenega opravičila: »Mati, jaz sem moral. Gromska strela, zakaj me ni izpustil!«
Mati se je useknila v predpasnik ter vzdih-nila iz globočine: »Ali veš, kaj te čaka za uboj očeta osmerih nepreskrbljenih otrok? Gavge — vislice — in našo hišo ter celo rodbino pa pečat kajnovstva! Oče je že pobegnil od hiše, ni mogel prenesti vednega prežanja žandarjev, ki so čakali noč ter dan na te in naju neznosno mučili s premetavanjem po hiši, na podstrešju in sploh po celi kočariji in z vednim povpraševanjem, da morava znati, kod hodiš in kje se skrivaš. Jaz sama sem se jim ponudila, naj zaprejo ter obesijo mene radi tebe, da bo enkrat konec ter zadoščeno strašnemu zločinu. Pa kaj žandarji, ti so odšli in se vračpjo le tu in lam,
a ljudje — sosedje ter sofarani! Žandarji me niso hoteli zapreti mesto tebe; glas ljudske obsodbe me bo držal z devetimi ključavnicami zaklenjeno za vrati te radi tebe za vedno proklete in s človeško krvjo omadeževane kočure. Veš, kaj je mati sina Kajna? Prokleta z noč in dan nemirno vestjo, ker je udarila svet z otrokom, ki je stegnil roko po nedolžni krvi, ki tirja maščevanje iz neba! Vzemi vsaj z moje vesti prokletstr vo s tem, da se javiš sam sodišču in to naj obračuna s teboj, sicer ne bodeš smel nikdar med količkaj pošten svet in tudi za vso večnost boš ločen od onih, katere so rodile krščanske matere za večno srečo in ne za — večno prekletstvo!«
Mati je obmolknila, sin jej je zrl celi čas očitkov v oči, solza mu je zapolzela po sicer trdem obrazu in že je odprl usta, da bo prisegel zadoščenje pred Bogom ter oblastjo, ko je nekaj zaropotalo zur>aj na dvoriščni strani pred šti-belcem, kakor bi se bil nekdc spotaknil v nočni temi. Mati in sin sta se prestrašila, ostrmela za trenutek in že je liropnila majka z obupanim
Polzela. Katoliško prosvetno društvo vpri-zori v nedeljo dne 15. februarja v dvorani gospe Cizej zanimivo dramo, petdejanko »De-' seti brat«. Obenem praznuje desetletnico sodelovanja naš najboljši igralec komičnih vlog gospod Karol Vosle, ki nastopi to pot v vlogi Krjavlja. On je poleg sedanjega režiserja e-dini, ki vkljub vsem neprilikam še vedno vstraja na deskah našega odra. Obilen obisk bo pač najlepša zahvala za njegovo nesebično in požrtvovalno delo. Naslovno vlogo igra g. Pavletič. Ostale vloge igrajo poleg najmlajših, ki se vedno bolj uveljavljajo, sami preizkušeni igralci. Začetek ob treh popoldan. Upamo in pričakujemo, da bodo vsi naši ljubitelji in prijatelji zasedli dvorano do zadnjega kotička. Bog živi! Odbor.
Polzela. Dolžnost nam je, da se tem potom najlepše zahvaljujemo vsem darovalcem v Št. Andražu, ki so skoro brez izjeme razumeli naše delo in nas po svojih močeh velikodušno podprli. Prispevali so okrog 15 kubičnih metrov lesa. Čast jim! — Gospod Rojšek Ivan, posestnik v Založah, je brezplačno dal na razpolago svoj kamnolom za nabavo kamenja, potrebnega za celo stavbo Prosvetnega doma. Gospodu Rojšeku, ki je odločno katoliškega mišljenja, kakor tudi cela družina, po sebno hčerki sta vneti sodelavki našega mladinskega gibanja, izrekamo za ta plemenita čin prisrčno zahvalo. Časti zavednemu možu! s— Gradbeni odbor.
Vojnik. Taka je moja navada, da vedno rad poslušam, kaj se ženske med seboj pogovarjajo. Zadnjič sem n. pr. to-le slišal: »Lizika, kam pa hodi vaš Franci ob večerih?« je vprašala Pepca Liziko. — »Kam, k vajam hodi, ko se učijo za tako igro, kot je še ni bilo v Vojniku in je tudi ne bo tako hitro. Veš, igrali bodo igro »Pasijon«, kjer se bo videlo trpljenje in križanje Kristusovo. Naša mama še niso bili nikoli na nobeni igri, sedaj bodo pa šli«, je pravila Lizika. Jaz pa še pristavim: TpVrat bomo pa šli gledat tudi mi!
Kostrivnica pri Rogaški Slatini. Prosvetno društvo (bralno društvo) slavi letos 40letnico. V 40 leti1 se marsik j spremeni, tako se je tudi knjižnica bralnega društva, ki je nara-stla kakor 401etno drevo. Mnogo zaslug za bralno društvo v Kostrivnici so si pridobili ustanovitelj č. g. Kozinc, v;vši kaplan v Kostrivnici, č. g. Vlojzij Rožman, ki j« pri lju-
deh še dandanes v najboljšem spominu, je bralno društvo zelo poživil. Delovali so za bralno društvo še naslednji č. g. Cilenšek, č. g. Keček, brata Tadina ter župnik Višner, še zlasti pa sedanji gospod župnik J. Slavič. — Bralno društvo ima knjižnico, ki ima več stotin knjig nabožne, gospodarske in zabavne vsebine. Uljudno se vabi mladina, da pristopi k bralnemu društvu, da bo bralno društvo žarišče izobrazbe za celo župnijo.
Sv. Marija v Puščavi. Pevski odsek Izobraževalnega društva priredi v nedeljo dne 8. februarja ob treh popoldne v gostilniških prostorih gospe A. Kores igro »Babilon ali zmešnjava nad zmešnjavo«, burko v petih dejanjih. Nastopi tudi pevski zbor pod vodstvom pevovodje Josipa Krepek. Prijatelji smeha in vsi, kateri se hočete nasmejati za celi pred-pust, prav uljudno vabljeni!
Rajhenburg. Fantje, dekleta! Družba je v težkem gospodarskem^ moralnem in kulturnem razkroju. Kdo bi razmotrjval, po čigavi krivdi. Dejstvo je tu! Mladina je k velikemu pozvana, zlasti mladina, ki ji je krščanstvo tista velika osnova, s katere motri položaj. Fantje, dekleta! Vem, da bi radi veselo ter solnčno mladost, našli jo bodete v tukajšnjem Slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu, ki ima v Slomškovem domu knjižnico, iz katere si lahko ob nedeljah izposojujete najlepše knjige, če se vpišete kot člani(ce) in plačate malenkostno članarino. Lepe, tebi, mladina, primerne knjige te bodo prerodile še v značajnejšega fanta, še v značajnejše dekle. Posebno tisti, ki imate veselje do iger, ste nam zelo dobrodošli! — In sedaj, pomislite! Dve poti sta! Tu vabi društvo, tam gostilna. V društvu se mladina vzgaja, v gostilni moralno propada. Gostilne in naše društvene dvorane bijejo boj za mladino. Čigava boš, mladina? In vi starši! Kam boste obrnili vaše sinove in hčere? Fantje, dekleta! Kam se boste odločili? Za Slomškov dom ali za gostilno? Za srčno izobrazbo, ali za pijančevanje itd.? Fantje, dekleta, o, bratje in sestre po duhu, naš čas prihaja! V tebi, mladina, je odgovornost za bodočnost naroda! Zato se zavedajte svojega velikega poslanstva in stopi na plan; vstopi takoj v vrsto članov-članic Slovenskega katoliškega društva, da bo svet videl, da mladina rajhenburške fare ne spi, da dela v duhu katoliške akcije, da dela v
prid celokupnega slovenskega naroda. — Pa tudi vi možje in žene, močni stebri našega naroda, tudi vi pridite v prav obilnem številu, kajti društvo in knjižnica, ki ima tudi gospodarsko poučne knjige, je tudi za vas! Naj ne bo poštene slovenske krščanske družine v rajhenburški fari, kjer bi ne bil nit,i eden izmed družine član Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Bog vas živi! — Zadnje tri mesece je knjižnica izposodila že 280 knjig, lansko leto pa v šestih mesecih komaj 202 knjigi. V tem času se je tudi pomnožila za 40 knjig. Lep napredek!
*
Rešitev pred smrtjo radi žeje, nevar no srečanje z Indijanci, ki še nikoli niso videli bele žene, boj s krokodili.so doživljaji gospodične Elizabete Steen, študentke iz Kalifornije, ki se je podala na raziskovanja po Braziliji. Elizabeta je preživela 7 mesecev v notranjosti še malo raziskanih držav Brazilije: Goyaz in Matto Grosso.
Steen je zapustila Sao Paolo koncem aprila 1930, da bi se podala v 1200 km oddaljeno mesto Goyaz. Od Banana!, nega otoka naprej jo je spremljal major Ferdinand de Costa, ki je izbral za spremstvo 10 Indijancev.
O nevarnem raziskovalnem potovanju beleži gdč. Steen sledeče: »Zavili smo v severno smer, da bi dosegli reko Tapirape v državi Matto Grosso in smo prehodili v poldrugem dnevu 200 km. Ko smo bili pri reki, smo pustili dva od spremljevalcev za stražo pri prtljagi. Seboj smo vzeli le nekaj živeža, puške ter zdravila. Ko smo prodrli še bolj proti severu, smo izstopili iz čolnov in pričeli iskati pleme Tapirape Indijancev. Indijansko vas smo dosegli radi pomanjkanja vode v čisto obnemoglem stanju. Dolga pot, pekoče solnce, pustinje brez sence so tako o-sušile naša grla, da niti jesti nismo za-mogli. Štiri vrče z vodo smo izpraznili že koj v začetku. Še nikdar v življenju nisem hrepenela tako goreče po požirku vode kakor na tej poti. Tirape
glasom: »Francelj, Jezus Marija, žandar je že tu!«
Ni bilo to materino svarilo ter poziv k pobegu še izgovorjeno do konca, ko je bil Guzaj že skozi oboja vrata preko ceste ter travnika za obzidjem mirodvora. Še le tedaj, v kritju poko-pališčnega zida mu je udaril na uho rezko zapovedujoči: »Stoj!« in koj za tem strel, ki je blisknil v noč, zapiskal preko ubijalčeve glave in se je zakopala krogla brez zadetega cilja v zemljo na mirodvora, kjer so počivali najnovejšega Kajna predniki, ki so že davno prejeli plačilo ali kazen za pozemeljsko življenje . . .
Pri blisku ter poku strela se je zgrudila Šarklova mati v nezavest; žandar je klel ter ro-bantil, ker je zgrešil plen; Kajn se je začasno oddahnil, saj je bil od neba za po nedolžnem prelito kri le zapečaten s prokletstvom grizeče vesti in ne obsojen v takojšnjo smrt!
• • •
II. POGLAVJE.
Florjanjevanje.
Eden najbolj priljubljenih kmečkih svetnikov je sv. Florijan. Slovenci ga častimo kot zaščitnika proti ognju in radi tega ga je videti naslikanega na stranski steni skoro vsake vaške kapelice ali na pročeljih imovitejših zidanih hiš. V zidanih stebrih kozolcev od Št. Jurja do Brežic so udolbine, v katerih so kipi sv. Florijana. Ni kmečke izbe, v kateri bi ne visela na odličnem mestu barvana podoba patrona proti najhujši nezgodi — požaru. Sv. Florijan in sicer jutro njegovega godovnega dne 4. majnika je bil pred več desetleCji nekak poseben praznik že bolj odraslih kmečkih fantov. Jurjevanje je pri nas Slovencih neznano, pač pa je bilo poprej ukoreninjeno florjanjevanje. S sv. Florijanom je pričenjala kmečka mladina pravo pomlad. Navada florjanjevanja je po krajih naše povesti
Najboljša reklama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe tiskovine,
kakor n. pr. pisme* ni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, le* taki, lepaki, barvo* tiski, večbarvno razglednice in pri* poročilnice
ki fih Izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenab
risbama sv. Cirila
i Mariboru, Koroška c. 5
Indijanci so videli pred našim prihodom kvečjemu 5 belih mož, nikoli ne bele ženske. Pogled name je bil za nje velik dogodek, ki ni pustil mirovati njihove domišljije.
Kakor smo doznali pozneje, so me hoteli Indijanci obdržati pri sebi. Niso me upali napasti, ker so jim tolmači povedali, da sem pod varstvom majorja. Bili so uverjeni, da sem z majorjem poročena in radi tega so ga hoteli umoriti. V noči so se priplazili oboroženi v majorjev šotor in zbežali le radi tega, ker jim je ta posvetil v obraze z električno svetilko, katere niso poznali. Drugo jutro za tem dogodkom smo se obnašali vsi, kakor bi se ne bilo zgodilo prav nič. Ko smo se razgovar-jali prijazno z Indijanci, je stopil velikan pred mene in rekel, da me hoče poročiti, kar sem seve odklonila.«
Vrnitev ekspedicije v Banalal je potekla mirno. Gospica Steen je ustrelila na povratku štiri aligatorje (krokodile).
KONJ IN JELEN.
(aii: Maščevanje lahko dosti stane.)
Xeki konj je sam užival na. nekem velikem (ravniku. Naenkrat pride jelen, pa začne de-•ati škodo. Konj se hoče maščevati nad jele-iom ter pokliče človeka v pomoč.
»Dobro«, reče človek, »j-lena bom kaznoval. Sam~ dovoli prej, da ti dam uzdo na glavo in da sedem nate.«
Konj je privolil. Človek ga je zajahal. Ali kjj ^ifo sedaj maščevanje? t)i tega dne je bil namreč konj človekov suženj.
MgH^^^^^^^^^B SKJKHSIU «¡¡ros«
Mpisi n
Pobrežje pri Mariboru. Pretekli teden je bil razrešen od svojih dolgoletnih županskih poslov gospod Karol Stržina. Na njegovo mesto je bil imenovan gospod Volk Matija, orož-niški častnik v pokoju. Gospod Stržina je bil pri zadnjih občinskih volitvah v letu 1927 izvoljen na skupni listi vseh strank enoglasno županom.
Ruša. Posledice slabe prehrane v vojnem času se še vedno poznajo; je to smrtnonosna jetika, na kateri bolehajo stotisoči. Nevarnost povečajo še slaba, zaduhla stanovanja, v katerih družina dela, je in spi. Posebno pa pospešuje razvoj jeti'ce brezmerno vživanje alkoholnih pijač. Delavci, ki izdelujejo dušik, sploh ne bi smeli poznati alkohola. Pa povej mlademu delavcu ali starejšemu vinskemu bratecu: Vina ne smeš piti!, te bo debelo pogledal kot čudo iz neznane tujine in odgovoril bo: Čemu pa delam, če si ne smem privoščiti kozarca dobrega p°krčana? Res, da mu ga
vsi privoščimo, f>a dokler ostane v oddelku za dušik, je alkohol njegov smrtni sovražnik, umoril ga bo pa počasi z jetiko. Jelika se pa ne bo lotila samo očeta, okužil bo tudi ženo in otroke, ako stalno prebivajo z njim skupaj. Za pobijanje nevarne je tik e se je zato meseca novembra ustanovilo posebno društvo, ki nosi ime Krajevna protituberkulozna liga. Društvo je začelo že poslovati; lotilo se je najprej otrok, ki so slabotni in kažejo znake j etičnega obolenja. Vsak dan dobi 20 otrok v šolskih prostorih toplo mleko z žemljico; po-troski se krijejo s članarino. Odrasle bolnike pošilja društvo na ambulatorij • v Mariboru. Tretje in glavno delo pa bo, zbirati sredstva za sanatorij na Pohorju.. Ta načrt se seveda ne bo mogel izvršiti v enem ali dveh letih, društvo ga pa ne sme zgubiti iz vidika. — Predpretekli teden je umrla bivša posestnica Marija Jug iz vobče spoštovane Jugove hiše. Bolehala je dolgo in imela hude bolečine. Bila je skrbna in ljubeznjiva gospodinja in vzor na krščanska mati. Moški pevski zbor ji je zapel v slovo žalostinko doma in na pokopališču.
Ruše. Gasilske društvo si je za svojo 401et-nico nabavilo nov kroj, ki se precej razlikuje od prejšnjega avstrijskega kroja in je podoben kroju našega vojaštva. Za načelnika je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen gospod Tom. Stani, za vaditelja g. Em. Ddnnšek.
Sv. Lovrenc an Pohorju. Blagor usmiljenim; Na Rudečem bregu pri Sv. Lovrencu na Pohorju stanuje v neki žagi ubogi blizu 80 let stari delavec Gregor Vezjak s svojo ženo in hčerko. Bil je svojčas pri nekem delu težko poškodovan ter prejema zdaj mesečno D 1.50 odškodnine. On ne more zaslužiti nič, ker je star in pohabljen. Žena njegova je stara ter bolana. Njuna hči, stara okrog 20 let, je sirota že od rojstva, hroma, torej vedno v postelji. Poleg tega se je zdaj tej ubogi družini še stanovanje odpovedalo. To vam je siromaštvo in revščina, o kateri se lahko vsakdo sam prepriča. Uboga družina v skrajni sili obupno vije roke ter se priporoča usmiljenim krščanskim srcem in prosi pomoči v miloda-rih. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme, daritelju pa Bog plačaj na veke! Blagohotne darove sprejema: Gregor Vezjak, Rudečibreg, Sv. Lovrenc na Pohorju. Premožnejšim domačinom pa se toplo priporoča, naj bi v ime-
Ste naročeni no list
NEDELU ?
S
io usaH teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in •azlago ter druge pod-učne verske članke, i-azen tega pa resničen 'logodljaj izbrazilijan-skega pragozda: »Mla-lostna prijatelja« in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo I Din, celoletno 24 Din. Se danes si naročite NEDELJO po dopisni-na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE. Maribor, Slomškov Irg 20.
danes že precej ponehala, ker je vzbujala večkrat nevoljo kmečkih gospodinj in gospodarjev. Kmečki sinovi, pastirji in hlapci so se zbirali prav zgodaj zjutraj na spominski dan sv. Flori-jana na kaki bolj prikriti livadi ali v gozdu. K temu praznovanju je moral vsak nekaj prispevati. Ali je prinesel jajca, ali slanino, ali kako alkoholno pijačo. Zbrana moška mladina je zakurila ogenj. Najbolj spoštovani od fantovske srenje je pekel za vse iz jajc in masti cvrtje. Ko so se najedli, so posedli krog ognja in pili, dokler je bilo kaj. K florjanjevanju je spadalo tudi petje, ukanje in pripovedovanje fantovskih zanimivosti iz celega minulega leta. Taka spomladanska praznovanja so se spremenila večkrat v pijančevanja in kolikokrat tudi v prepire ter pretepe.
Nekateri fantje so nabirali jajca in slanino za proslavo sv. Florijana od hiše do hiše. Ker ni sme priti nobeden na slavlje praznih vok, so drugi doma izmikali gospodinjske dobrote: jajca in špeh, gospodarje pa prikrajševali za vino in žga-
nje. Iz tega zadnjega vzroka je bil odrašeni kmečki svet proti florjanjevanju, ki je danes malo-dane izginilo.
Tedaj cvetoči običaj florjanjevanja je izrabil Guzaj 4. majnika po uboju šentjurskega občinskega biriča v to, da bi imel enkrat skupaj zbrane na enem mestu svoje najzvestejše. Hotel se je prepričati, kako močna in v koliko zanesljiva je njegova organizacija. Po pobegu od matere si je bil na jasnem, da zanj ne bo prostora nikdar med poštenimi ljudmi. Žandar ga je napodil v noči s kroglo od najljubšega bitja na svetu, ki je edino čutilo z njim in ga je hotelo še v zadnjem trenutku vrniti na pravo pot — od matere. Oborožena sila ga je pregnala od doma v noč — v šumo in kaj mu je preostajalo drugega, nego dalje po breznu maščevanja nad človeštvom, ki ga je krivično izpljunilo iz svoje srede. Kljub kajnostvu ter prognanstvu je hotel imeti dom danes tu jutri tam in neomejeno gospodstvo po šuinah ter gozdovih, po katerih se je tolikokrat vladoželjno razgledoval s Košance,
nu krščanskega usmiljenja kdo vzel fo ubogo družino pod streho.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Go .Ilničar, mesar in posestnik gospod Jožef Koder pri Sv. Lovrencu na Pohorju je daroval večjo množino prvovrstnega prekajenega mesa in kruha za pogostitev tukajšnje šol ke mladine in napravil s tem zlasti ubožnim otrokom veliko uslugo. Šolsko upraviteljstvo mu izreka zato iskreno zahvalo!
Št. Peter pri Mariboru. Za novega občinskega odbornika je bil- imenovan Trampuš Ant., kmet iz Nebove. ;— V pretečenem letu se je v Sentpeterskdh gostilnah in vinotočih popilo 262 hI vina in 75 hI piva. — Vinske kleti so že polne žlahtnega vina letnika 1929 in 1930. Cene so zelo zmerne. Ker je šentpeterska kap ijica že od nekdaj na dobrem glasu, se kupci prijazno vabijo!
Št. Peter pri Mariboru. Pretečeno nedeljo smo imeli kar dva občna zbora. Po rani sveti maši se je vršil izredni občni zbor podružnice Sadjarskega društva. Se najdejo še namreč vedno ljudje, ki so jim malenkosti več, kot pa pravo gospodarsko delo ali pa pospeševanje sadjarstva. — Popoldne pa se je vršil občni zbor šentpeterske Hranilnice in posojilnice. Iz poročila načelstva je bilo razvidno, da posojilnica dobro deluje. Navzlic bližini mesta je znašal promet nad 1,100.000 dinarjev. Posojilnici načeljuje ustanovitelj iste, oče g. Krajnc iz Meta v«. — Sedaj ko imamo nekoliko več časa, se spet možimo in ženimo. Kar naenkrat so se spomnili svetopisemskih besed, del človeku ni dobro samemu biti. In tako sta se vzela Lenič Anton in Cafnik Matilda. Verlič Cilka si je izbrala za zakonskega 'druga Mak Konrada. Brez žene pa tudi ni hotel ostati Maček Anton, za gospodinjo si je pripeljal na svoj dom Voglar Pavlo. Vsem pa veliko sreče, miru in zastopnosti v zakonskem stanu!
Zgornja Sv. Kungota. Dne 20. januarja je priredilo šolsko upravitelj Ivo božični co za revne šolske otroke, knterih je ogromno šte-.vilo v naši župniji. Da je zamoglo biti obda-rovanih 127 otrok z različnim blagom, z božičnim kruhom vsa šola in deloma s koledarčki kraljeviča Marka, gre topla zahvala banski upravi, Posojilnici v "iribam, g. trgovcu Jožefu Senekoviču, gdč. trgovki Anici L !> •, krajevnemu šolske -i odboru, g. avto-j>odjetniku in pekovskemvi mojstru Rudolfu Smonigu, Družbi sv-. Cirila in Metoda in.vsem .vaščanom, ki so darovali denarne zneske na nabiralni poli šolskemu upraviteljstvu. Bog plačaj tisočero!
Št. Ilj v Slov. gor. "ikše rež pek t je napravila taksa za stare in mlade *amoe, se že vidi sedaj, ko se pripravljajo za ta zakonski stan. Kakor se sliši, bodo neveste večinoma iz slavne Jarenine. Če e bodo prežarji preveč hudi, bom že rekaj iztaknil, <5a, vam poročam, za kakšne blage namene se bodo gostje pri dob.-' v jI j i spominjali. — Tirbec.
Sv. Rupert v Slov. gor. Iz Selc se je dne 10. januarja raznesla vest, ko so zapeli ruperčki,! kakor tudi urbanski zvonovi, da je v Gospodu zaspala, previdena s sv. zakramenti, v 76. letu svoje starosti Ana Vertič. Rajna je bila rojena Gregorec ter je bila sestrana pokojnega vlč. gospoda kanonika dr. L. Gregoreca. Bila je mali peterih otrok ter jih je tudi vzgojila v pravem krščanskem duliu. Trije še živijo: Neža omožena Januš, Janez na domu gospodar, Marija omožena Ornik. Jožef se je udeležil svetovne vojne na ruski fronti ter je pogrešan od leta 1914, Antonija omožena Ze-Jenik je umrla nenadne smrti. Rajna je ži-
vela od smrti moža Martina Vertič devet let pri svoji hčeri Mariji Ornik. Truplo rajne je bilo prenešeno k zadnjemu počitku k Sv. Urbanu, kjer rajna počiva poleg svojega moža. Naj počiva v miru! Posebno pa še žalujočim ostalim naše sožalje!
Gočova. Beležimo kot izreden pojav, da so se v Gočovi našli že v prvi polovici januarja lepo razviti zvončki. Iz tega sklepamo, da se nam ni več bati hude zime.
Slatina Radenci. Naše mlado Gasilno društvo si je v kratki dobi svojega, obstoja postavilo nov ličen gasilski dom, ki je res v okras našega zdravilišča in cele občine. Razen tega si je na.še delavno gasilno društvo nabavilo novo motorno brizgalno najnovejšega sistema od gasilskih zavodov. Prva vaja z motorno brizgalno je nadvse pričakovanje zadovoljila in je stroj delov?' nepretrgoma dve uri na dva mlaza do 40 m visočine. Blagoslovitev Gasilskega doma in nove motorke se bo vršila koncem maja t. 1.
Središče ob Dravi. Na gostiji Munda-Štam-berger v Obrežu so gostja za Dijaško kuhinjo nabrali 273 Din.
Brstelja. Javna zahvala. Podpisana izreče-va najlepšo zahvalo vsem dobrotnikom v občini in izven občine za dobrohotna darila stavbenega lesa za zidavo nove hiše na zakupnem zemljišču agrarne reforme v fikofci. Posebno se zahvaljujema velikim darovalcem gospodu Brenčiču Ignaciju in gospodinji Gregorec Geri, oba posestnika v Gerncih, kakor" tudi gospodu Sever Antonu, posestniku v Pla carju, za zgoraj omenjena darila ter gospodu Fras Antonu, posestniku in zidarju v Placar-ju, za dobro izvršena zidarska dela. Jakob in Ana Kline, Janežovci.
Svetinje. Popotnik, ki se pelje mimo Ivanj-kovec, se prijetno presenečen ozira proti vzhodu, kjer se blesti vrh zelenega hribčka prijazna cerkvica. Kakor beli golobčki krog svoje mamice se stiskajo okrog nje maloštevilne hišice. Čudovito pomirjajoče vpliva na človeka ta prekrasna idila sredi vinskih goric. »Tukaj mora biti lepo, mirno življenje, daleč od pokvarjenega mestnega življenja. Kako se pa imenuje ta kraj?« vprašuje popotnik, ki ne pozna sicer znane župnije. »Svetinje so to, župnija vseh svetnikov in kraj veselih ljudi«, mu hiti pojasnjevati postrežljiv sopotnik. — V predpustu smo zdaj. Kratek je letos; zato hitimo, da česa ne zamudimo. Izredno mnogo je letos porok v naši razmeroma mali župniji: 16 parov je bilo že na oklicih. Vse hiti, da skloni glavo pod sladki jarem zakona; no, tuintam si tudi katera premisli, pa to so le izjeme. — Dne 2. februarja sta si podala roko v zakonsko zvezo gospod Miloš Pučko in gdč. Matilda Poljanec, oba iz uglednih tukajšnjih družin. Bila sta izredno agilna delavca na polju narodne prosvete ter vsega priznanja vredna dolgoletna cerkvena pevca. Povsod ju bomo zelo, zelo pogrešali. Ob priliki njune poroke pa jima žele vsi prijatelji in znanci iz srca prav iskreno: Bilo srečno!
Fram. V nedeljo dne 18. januarja se je poslovil od nas naš domači župnik, vlč. gospod Viktor Kragl. Zadnjikrat je gospod župnik še daroval presveto daritev v naši župni cerkvi. Njegove poslovilne besede so nas presunile. Deloval je kot dušni pastir med nami od leta 1920 z veliko vnemo, dokler mu niso moči odpovedale. Vsled oslabelega zdravja je stopil v pokoj. Želimo mu najobilnejšega blagoslova, posebno krepkejšega zdravja, da bo za-mogel med svojimi rojaki še marsikaj storiti v čast božjo in v blagor duši
Sv, Lovrenc na Dravskem polju. Za cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku so lovrenški fa-rani darovali 200 Din. Bog plačaj darovalcem in nabiralcem! Posnemajte, da bode kmalu hrastniški dom zapel z visokih lin!
Konjice. V bolnici je umrla dne 17. t m. mati Franca Strmšek, žena Jožefa Strmška, posestnica v Hošnici, katera je več let gospodinjila v tej občini. N*a njeno lastno zahtevo so jo prepeljali v bolnico. Pri odhodu se je prav lepo poslovila od svojega moža in sina ter od sorodnikov in domačinov. Previdena s tolažili svete vere, je mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se je vršil dne 20. t. m. na pokopališče v Konjicah. Prisrčna zahvala častitim sestram za požrtvovalno po-1 strežbo, častni duhovščini, vsem udeležencem za častno spremstvo in darilcem krasnih vencev. Naj blaga rajna v miru počiva!
Žetale. Dne 23. prosinca smo spremili k poslednjemu poci'íku našega vrlega moža Matevža Stojnšek, koji je doživel lepo starost 84 let. Da je bil rajni Matevž res mož na svojem mestu, je pokazal njegov pogreb, kateri je bil tako sijajen in veličasten, da Žetale dolgo ne pomnijo enakega. Pri hiši žalosti je govoril poslovilne besede gospod Franc Svenšek, kateri je v jedrnatih besedah opisal življenje pokojnega Matevža, ki je 55 let živel s svojo še živo ženo y najlepši zastopnosti. Dobro je oskrbel vse svoje otroke, da so sedaj dobri gospodarji. Zavzemal je razna odlična mesta: bil je dolgo let župan, načelnik krajevnega šolskega sveta, cerkveni ključar in sodnijski cenilec. Pogrebni sprevod se je ustavil pri šolskem poslopju, kjer je plapolala črna zastava. Tam je čakala sprevod šolska mladina z učiteljstvom na čelu. Gospod šolski upravitelj je v lepih besedah razložil, zakaj šola danes žaljuje. Razlcg je v tem, ker spremljamo danes k zadnjemu počitku tistega moža, kateri je v najtežjih časih kot takratni načelnik krajevnega šolskega sveta, pozidal to šolo. Na pokopališču je pred odprtim grobom zapel pevski zbor pod vodstvom go.-peda organista in nato šolska mladina pod vodstvom gospoda šolskega upravitelja, Gospod župnik je nam v prisrčnih besedah razložil, kako lepo krščansko življenje je živel pokojni Matevž. Naj njegovo truplo v miru počiva, njegova duša pa večno veselje uživa!
Braslovče. Umrl je v Celju v bolnici 131etnl Jožef Marot, imel je prav lep pogreb. — V sredo zvečer je pogorel kozolec posestnika g. Hrena v trgu. — O priliki občnih zborov kmetijskega in sadjerejskega društva je bilo slišati veliko lepih naukov od raznih govornikov, posebno pa še od posestnika Matija Bošnjaka iz Pariželj, kako naj v teh slabih časih vsak varčuje in kako naj se že otroci učijo varčnosti, da bodo potem dobri gospodarji. Želeti je, da bi se res vsi ravnali po teh naukih, potem morda ne bi bilo takega jadikovanja o krizi.
Št. Ilj pri Mislinju. Tudi naša divna planinska vas, najslikovitejši okoliš Mislinjske doline, se budi iz dolgega zimskega spanja. Ne več zaspano Pohorje, ampak napredna in vzgledno delovna občina, se bo reklo vnaprej. Poleg delujoče sadjarske podružnice se je u-stanovila lani pri nas kmetijska podružnica, se pripravlja otvoritev stalne kmetijsko-na-daljevalne šole in se je ustanovil v nedeljó dne 25. januarja za ves okoliš kmetijske podružnice rodovniški odsek. Hočemo priboriti naši domači, zadnji čas po vsej krivici zapostavljeni marijadvorski živini smotreno od-biro in vodstvom rodovnika zopet nekdanji sloves. — Za popolno umevanje novodobnih
potreb in izvajanj našega strokovnega referenta iz Slovenjgradca pa gre gg. Jašu, bratoma Tovšak, Planinšecu in drugim vsa hvala. Gospodarski uspeh bo čez par let gotovo prav očividen. Naše živinorejce pa prosimo, da gredo svoječasni rodovniški komisiji pri vpisovanju živine v rodovnik čimbolj na roko.
Šmarje pri Jelšah. Zmiraj kaj novega, pa seveda več žalostnega kot pa veselega. Poleg veselih furežev in gostij smo v januarju obhajali tudi pomenljive godove naših posebnih varuhov domače živine, sv. Antona in sv. Boštjana, s primernimi cerkvenimi slovesnostmi pri Sv. Roku. Za novoletnico in Sveč-nico so se pridno oglašali pevci in godci ter se posebno postavljali ob godu mnogih naših Nežik, pred vsemi pri Petrovih na Draškovem $elu in pri Čakševih v Orehku ob navzočnosti pdlienih domačinov in velecenjene obitelji g. 0r. Ogrizeka iz Celja. Na Bobovem pa bi imel dne 3. februarja t. 1. zaključiti svojo 401etni-co srečnega zakona naš vrli sosed in modri Šcmet Jurij Vreže. Pa so to že storili pred dobrim tednom, ko so se zbrali vsi njegovi o-troci ob bolniški postelji njegove dobre žene in vzorne matere Ane. Vse ji vzgledno odgo-jila in vsem preskrbela dobri kruh. Zato ji želimo vsi, ki- jo poznamo, kmalno ozdravljenje in potem še dolgo življenje!
Šmarje pri Jelšah. Zdaj je čas društvenega delovanja. Tega se držijo naši narodni delavci in prosvefitelji. Malo nam izdajo naši narodni buditelji iz Katoliškega doma, pa to smo le zvedeli, da se hočejo javno pokazati na pustno nedeljo. Je prav tako, da proslavijo vrle člane, ki jim posebno letos odhajajo v zakonski jarem. — Dne 29. januarja je obhajal za naš trg in za celo okolico pomenljivi »Pročvit« svoj občni zbor pri Habjanu. Veliko dobrega je že storil in je še posebno okolico naše romarske cerkve prerodil. Prepričani smo, da nam bo to društvo pod vzornim vodstvom domačina- gospoda dr. Lorgerja in ob vsesplošnem zanimanju njegovih hvaležnih rojakov še mnogo dobrega in koristnega napravilo. Že pred leti si je pripravilo za naš kraj prepotrebno kopališče blizu gostilne Skaletove in odredilo ločen čas kopanja za moške in ženske. Da bo pri tem sklepu ostalo tudi zdaj, ko si je društvo postavilo z velikimi (žrtvami novo kopališče v bližini ko!o: dv§£H in ob stekališču vseh potov iz Močelj, VfhaV'l)vora in drugih vasi, o tem smo pre prjjpinš vsi!
Škale. V soboto dne 24. januarja smo izro čili materi zemlji 80 let staro Oremuzevo ma mo: Barbaro Kovač, ki se je v večnost pre selila pred njenim 901etnim možem. Veselili smo se že, da jo bomo dne 6. februarja gledal pred oltarjem sv. Jurja kot biserno nevesto. Pa je božja volja sklenila, ji biserni venec za slug In dobrih del v nebesih podeliti. Na za-strupljenju krvi je izdihnila svojo blago dušo v slovenjgraški bolnici. Na njeni zadnji poti so jo ob obilni udeležbi domačinov spremili z domačima gg. dušnima pastirjema in gg. župnikoma Bezjak in Pohrašky deveteri že živi otroci, dočim so ji peteri že rajni prišli naproti! Počivaj v miru, biserna žena in dobra mati!
Dobje pri Planini. Razrešen je bil županstva gostilničar Anton Teržan in postavljen za župana Martin Pučsk, trgovec v Škarnicah. Mesto odbornika Antena Teržana je bil postavljen Janez Čadej, posestnik v Završali.
Središče ob Dravi. Žrtev vzvišenega poklica je postala komaj 39 let stara gospa Justina Panič, soproga privatnega nameščenca. Ko je dala petemu otroku življenje, je izgubila svo-
je. Otrok živi, mater smo pa danes dne 31. januarja položili k zadnjemu počitku. Pretresljiv je bil jok otrok in moža, ko so spustili dobro mamico v grob in metali nanj zemljo. Bog naj tolaži težko prizadete ostale, vzgled dobre, res krščanske matere, ki je bila skoro vsaki dan pri sv. maši, pa naj sveti otrokom, da bodo živeli, kakor jih je ona učila in zopet jo bodo videli in njihova žalost se bode spremenila v veselje. Duši blagopokojner večni mir! — Na svatbi Munda-Štamberger v Ob-režu se je nabralo dne 26. januarja na predlog zgovornega starešine gospoda Ivanuša M. 273 Din za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Bog plačaj in daj obilo sreče mlademu paru!
Pišece. Dne 26. januarja smo spremili k poročnemu oltarju zaročenca Sotelšek Alojzija, posestniškega sina iz Blatnega, in Leskovšek Marijo, posestniško hčer iz Dednje vasi. Izhajata iz odličnih naših družin, ki tako pridno sodelujeta pri tukajšnjem Prosvetnem društvu in sploh pri katoliški akciji v župniji. Odlikovala sta se med fanti in dekleti, odlikovala se bosta, tako upamo, med možmi in ženami. Novoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo polno mero blagoslova božjega. — Dobrohotni svatje so na njuni veseli gostiji zbrali 160 Din za novo bogoslovnico v Mariboru.
Sv. Primož na Pohorju. Lani je bilo rojenih 19, umrlo jih je 8, poroki sta bili 2. — V nedeljo po Božiču smo imeli v šoli malo božični-co z otroško igro in peljem. S pomočjo C M družbe, banske uprave in domačih virov se je nabralo blizu 1300 Din. In tako se je pri bo žičnici moglo obdarovati precejšnjo število o-trok. — Dne 18. januarja je predaval gospod Geratič o potrebi kmečkega združevanja v Kmečki zvezi in izobrazbe. Njegova temeljita izvajanja in tople spodbudne besede naj bi obrodile obilo sadu! Hvala mu! — Po predavanju so domača dekleta vprizorila Žaloigro »Čašica kave«. Bil je prvi nastop, pa posrečen. Škoda, da nimamo pravega prostora, ne za kako društvo in ne za oder. Zakaj- v šoli je le o počitnicah mogoče. — Rada pa bi tudi naša mladina imela nekaj izobraževalnega življenja. Moški se pridno vadijo petja zadj v zimskih večerih. — Drugače s<? nam v gospodarstvu ne obeta nič dobrega. Lesna trgovina počiva. In naši kmetje, drvarji, tesarji in Žagarji gledajo s strahom v prihodnjost.
Petrovče. Društvo »Gospodar« vprizori dne 8. t. m. ob treh popoldne v dvorani g. župana lepo igro »Pri belem konjičku«, burko s petjem v treh dejanjih. Vsakdo, ki si želi lepe poštene zabave, naj gotovo pride! Bog živi!
Gajovci. Naše Gasilno društvo priredi v nedeljo dne 8. t. m. popoldne po večernicah v Slomškovem domu pri Sv. Marjeti niže Ptuja burko v treh dejanjih »Trojčki«. Čisti dobiček je namenjen za nabavo sesalnih cevi. Vsi prijatelji gasilstva uljudno vabljeni!
Slovenjgradec. V kmetijskem tečaju v Zadružnem domu v Slovenjgradcu se vrši dne 13. t. m. zborovanje glede organizacije lesne trgovine in ustanovitve lesne zadruge za slovenjgraški okraj. Podobno zborovanje se vrši v okrajnem kmetijskem tečaju v Podgorju dne 1. t. m.
MEH
M
ZA SM1H
Pretirana uljudnost. Neki uradnik je želel kratkega dopusta, zato je na svojega predstojnika naslovil sledeče pismo: »Prevzvišeni gospod! Z najglobo? kejšimi, v moji notranjosti občutenimi čuvstvi svojega visokospoštovanja do Vaše mogočnosti, se drznem približati se Vaši milosti s preponižno prošnjo, ako je mogoče ugoditi moji neodpust-


Ali že imate povesti »A njega ni . . .« ter »Kraljica Estert«. Obe sta krasni. Dobita se v Cirilovih knjigarnah v Mariboru za ceno 15 Din 1 komad.	v
Izgubila se je v soboto dne 31. januarja 1931 od mlina Hotzl v Lajtersbergu do Vukovs-kega dola temnorujava usnjena denarnica z 500 Din gotovine ter raznimi listinami. Pošten najditelj se prosi, da jo proti primerni nagradi Odda listniku Joškotu Šketa v Vukovskem dolu.	248
Viničarja s 4 delavci sprejme oskrbništvo posestva »Grajski marof« v Krčevini pri Mariboru. Predpogoj mirno vedenje in znanje novega vinogradništva.	_249
Razglas. P VI 269/15. Dne 19. 2. 1931 ob 8. uri se vrši na licu mesta v Bistrici pri Limbu-šu štev. 16 lici't.acijska oddaja v najem, oz. zakup nepremičnine nedl. Fras Pavle vi. št. 58 k. o. Bistrica-Radvanje, to je mutni mlin na Bistriškem potoku, hiša v Bistrici št. 16, gospodarsko poslopje, pritikline, pripadajoče zemljiške parcele za dobo od 1. 4. 1931 do 15. 6. 1936. Nepremičnine razkaže doslej re-flektantom varuh Kofler Jožef, mlinar v Bistrici. Dražbeni pogoji se lahko vpogle-dajo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 ob uradnih urah. Ponudbe se lahko stavijo tudi pismeno. Sodišče pa si pridržuje pravico izbire ponudnikov brez ozira na najvišji ponudek. — Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI„ dne 5. januarja 1931. 250
Družinska hiša z vrtom s sadnimi drevesi v bližini postaje Orehovavas-Slivnica se proda. Izve se v Mariboru, Betnavska c. 6. 246

.¿¿4 .•cr:-;. -^ieiiiiJ
Preklic. Podpisana preklicujem in obžaljujem vse žaljive govorice, katere sem ponovno raznašala okrog o gospodu Jožefu Gori čar v Šmartnem ob Paki (k čemur sem bila zapeljana po drugih), kljub temu, da sem vedela, da je vse to, česar sem ga dolžila, le hudobna izmišljotina. Zahvaljujem se tem potom gospodu Goričarju, da je odstopil od kazenskega preganjanja. — Frančiška Žol-nir, posestnica, Gorenje, Šmartno ob Paki. _247
Prejeli smo precej takih-Ie dopisov iz vrst naših naročnikov, ki bi si radi kupili znameniti Kmetski žepni koledar za leto 1931, pa nimajo denarja. Okrog Velike noči pa se bo dalo nekaj zaslužiti. Zato je uprava »Slovenskega Gospodarja« izposlovala pri Tiskarni sv. Cirila, da lahko naročniki »Slovenskega Gospodarja« naročijo Kmetski žepni koledar sedaj, plačajo pa "a šele okrog Velike noči. Koledar stane 10 D in poštnina 1 Din. Pišite samo dopisnico na Tiskarno sv. Cirila v Mariboru in napišite: Kot naročnik »Slovenskega Gospodarja« naročam Kmetski žepni koledar. Plačam ga okrog Velike noči. Moj natančen naslov je:
Ime:
kraj: ••••■••1<1<<« pošta: <•••••><<<• *
Ijivi, z najvdanejšim srcem Vašemu visokemu blagorodju predloženi prošnji za kratek oddih, to se pravi za 14dnev ni dopust in sicer edino radi tega, ker so se mi izpustile tri bule. Čast mi je, da smem beležiti Vašega prevzvišene-ga blagorodja najvdanejši služabnik Jonabol.« — Na rob pisma je napravil Sliko, kje ima bule.
V času varčevanja. Gostilničar na le tovišču vpraša gosta pri odhodu: »Ali boste prihodnje leto zopet prišli?« — Gost: »Moram. Živimo v času varčevanja-in meni je letos ostala ena razglednica vašega kraja, ki jo bodem moral drugo leto porabiti!«
Žanček: »Mama, jaz ne maram takega kruha, ki ima polno lukenj.« — Mati: »Nič ne maraj! Saj lukenj ni treba jesti, kar na mizi jih pusti.«
»Andrejec, kako vam gre?« vpraša kmet znanega Ribničana, ki je lesene žlice prodajal. — »Kako mi gre? Slabo kot bolniku, vsako uro po eno žlico.«
Ciganka je rekla: »Ko bi imela toliko masti, kolikor imam moke, bi si izposodila ponev in bi spekla pogačo.« — Njen prvi sinček je pristavil: »Jaz bi odnesel v peč, da se izpeče.« — Drugi sinček pa je z rokami kazal, kako bi trpal pogačo v usta in zaklical: »Tako bi jaz potem jedel!« — Cigan pa, oče, je udaril mlajšega sinčka po glavi, rekoč: »Počasi, čemu siliš naprej! Kaj bi ti rad vse sam pojedel.«
Zakaj je hud. Na potovanju je odprl poročnik svoj kovček^in pričel razkladati jedačo in pijačo. Ponudil je nasproti sedečemu Judu gnjat: »Ali Vam je ljub?« — »Hvala lepa! Judje ne sme mo jesti prašičjega mesa.« — Častnik je odprl steklenico: »Morda čašo vina?« — »Tudi hvala! Judje ločimo tudi pijačo čisto od nečiste!« — »In če bi imeli žeje umreti?« — »Tedaj je drugače. Če smo prisiljeni, nas postava ne veže.« — Častnik potegne sabljo: »Sedaj pa pijte ali pa vas prebodem.« — Častnik se je opravičil: »Ste ludi?« — »Hud sem, pa kako sem hud. Zakaj niste že pri gnjati potegnili sablje?«
Ciganska premetenost. Da bi mu ne vzeli sina k vojakom, zapeljal ga je cigan na pokopališče in je sam šel k naboru. Ko so ga tam gospodje vprašali, kje je sin, odgovoril jim je žalostno: »Lepo prosim, moj sin je revež, on je na pokopališču!« —Dva druga cigana sta to s prisego potrdila in ciganov gin je bil vojaščine prost.
Na počasni železnici. Neka železnica ima to navado, da vozijo vlaki prav po časi. Neki potnik je kupil na odhodni postaji polovični vozni listek. Ko so ga potem ob prihodu prijeli, zakaj ima le samo polovični listek, je odvrnil: »Ko sem na vlak stopil, sem bil še mlad, edaj pa sem se pri vaši počasni vožnji že postaral!«
Pogodba. Prijatelja sta si kupila konja. Prvi reče: »Kadar bodem jaz jahal, boš ti hodil, a ko boš ti hodil, bodem pa jaz jahal.« — In drugi je bil s to pogodbo popolnoma zadovoljen.
Pri zdravniku. Kmet je prišel k zdra vniku, ki pa se je hotel iz kmeta malo ponorčevati in mu je dal steklenico poduhati ter rekel, da je že gotovo. — Kmet ga je vprašal za račun, ki je zna šal 50 Din. Kmet je vzel denar iz žepa
in ga dal zdravniku pod nos: »Podu-hajte, bo tudi dovolj« in je izginil skozi vrata.
Njena volja. On: »Vaš mož torej ne kadi več? K temu je treba mnogo trdne VDlje!« — Žena: »O, te imam jaz zadosti!«
Kaj je nesramno? Mlad zdravnik, ki še ni imel nič pacijentov, da bi jih le-čil, si je izmislil to-le: Bogatega soseda je povabil na večerjo, kjer je sosed tako jedel, da je zbolel. Drugo jutro je zdravnik čakal na bolnika. Ta pa se je mimo njegovega stanovanja odpeljal k drugemu. Zdravnik je jezno rekel ženi: »Vidiš, to je največja nesramnost! Ta človek se pri nas tako naje, da zboli, potem pa gre k — drugemu zdravniku!«
Škcrnji v postelji. Jurček je star tri leta in dobro ve, kaj se spodobi in kaj ne. Neko jutro si je oče obuval škornje. Močno se je napenjal in pri tem mu je od velikega napora nekaj ušlo. Presenečen se Jurček ozre. Je mogoče? Oče je bil za hip v zadregi, a se hitro zavedel. In, kakor da se ni nič zgodilo, pojasni sinčku: »Veš, tako škripljejo škornji, če niso namazani.« — Jurček je bil potolažen. Čez nekaj dni je oče zbolel in je moral v posteljo. Jurček je bil tudi v sobi. Naenkrat pa se oglasi: »Papa, zakaj pa ležiš v škornjih?«
To bi bil spomin. K vdovi je prišel nek gospod in rekel: »Vaš pokojni mož je bil moj dober prijatelj. Ali je zapustil kaj takega, kar bi mogel vzeti jaz za trajen spomin od njega?« — Ona: »Mene, samo mene je zapustil!«
Mostni dogodki ¥ mislil.
Priobčil A. K.
V	Rusiji še vedno ni miru in Bog ve, kdaj bo še prišel v to razburkano državo. Vse vre kot jeseni mošt v sodu. Sovjetski voditelji iščejo rešitve v »pjatiletki« in v »kolhozih«, toda rešitve ni in ni. In dvomimo, da bi jo bol jševiki sploh kdaj prinesli. Poročila iz Rusije naše dvome le podpirajo.
V	Rigi v Latviji izhaja veliki ruski list »Segodnja« (izgovori: »Sevodnja«, kar znači: danes), ki prinaša mnogo novic iz sovjteske Rusije. Naj nekatere izmed njih navedem tukaj v tem listu!
Temkin, član uprave »Kolhozcen-tra« v Moskvi, je poročal na nekem shodu o kolektivizaciji kmetov. Rekel je, da mora biti v letu 1931 izvedena kolektivizacija vseh srednjih in malih kmetov. Do jesenske setve leta 1931 mora biti kolektiviziranih 6 milijonov kmečkih posestev. Zadnje tri mesece smo izpremenili v kolhoze okrog enega milijona kmečkih gospodarstev. — Tudi prihodnje tri mesece moramo o-praviti ogromno delo. Potem je našteval, kje in koliko gospodarstev je bilo kolektiviziranih vsak mesec. Sploh je njegov govor izražal trdno upanje, da se kolektivizacija posreči. Toda kako bo stvar izpadla, je še do dandanes popolnoma negotovo.
Lani do 1. marca je bilo kolektiviziranih 50% posestev in do konca spomladi so mislili priti na 70%. Toda — struna ie bila preveč napeta, odpor
prevelik. Zato je dne 2. marca izšel znani Stalinov odlok, da se ljudstva ne ¿me s silo goniti v kolhoze ter je vso tozadevno krivdo in prenagljenost zva lil na krajevne oblasti. In številG kolektiviziranih posestev je padlo na 25% Zdaj zopet bolj pritiskajo in spravljajo kmečka posestva v kolhoze (skupna gospodarstva). Toda kmetje se strahovito branijo, zažigajo kolhoze, koljejo živino in pobivajo komuniste, kar naj dokazujejo sledeči izgledi: Kmet A. Gubarev v vasi Smokovnive blizu polj ske meje je ¿.il prištet v razred k-ula-kov (večjih kmetov). Poklicali so ga v vaški sovjet in so mu povedali, da bodo njegovo zemljo izročili kolhozu, a njega bodo poslali ^ Sibirijo. Gubarev ni nič ugovarjal in se ie vrnil domov. Doma je to naznanil ženi, vzel je puško in so je vrnil v vaški sovjet- kjer je ustrelil predsednika vaškega sovjeta I. Pavlova i- tajnika 1 olhoza G. Tilio-mirova. Nato je zažgal veliko poslopje vaškega sovjeta. Gubarev je stal na straži s pu -ko v roki in ni ni kogar pustil, da bi bil ?asil ogenj. Ko je pošlo»' nie zgorelo, je skočil v vodnjak, kjer; se je ubil.
Ne daleč od rusko-rioliske meje jo zgorela sovjetska vas Kozarov». Zažgali so jo kmetje. Iter niso bili zadovoljni s tamošnjim l:o: isarjem. Kmetje so - j pred hišo komisarja ^abarika-dirali ter jo od vseh strani polili s pe-j trolejem, da je zgorela. S komisarjem je zgorelo tudi nekaj vojakov rdeče ar-' n*^de.
V Rigo je pred kratkim prišla oseba iz Rusije, ki je pripovedovala, da se po vsem ruskem ozemlju vršijo kmečke vstaje. V okraju Jekaterinoslav so pobili kmetje 30 komunistov in so sežgali 5 kolhozov (skupnih gospodarstev). Policija je zaprla veliko vojakom 30. pehotne divizije, ker niso skriva!! svojih simpatij do kmetov in so izjavili, da bodo, če jih pošljejo proti kmetom, prestopili na stran vstašev. Aretiranih je bilo tudi nekaj poveljnikov. Vre tudi med kazalu na Kuba,nu. V neki stanici so našli oddelek čekistov in kazaki so jih zajeli in vse pobesili.
Kmetje se torej obupno branijo in so strašni nasprotniki komunistov. A tudi delavci in izobraženci srpo gledajo Stalina. Kako in kako dolgo bo Stalin še vzdržal odpor vsega naroda? Ga pač brani vojaštvo. Toda tudi to bo minulo in takrat pride osveta.	✓
Celo vodilni komunisti niso med seboj jedini. Vsak, kdor slepo ne sledi Stalinu, mora iti. Morali so iti Sircov, Buharin in drugi. Izključeni Sircov je imel v Moskvi shod, kjer je ostro kri-tikoval »pjatiletko«, češ, da jo v določenem času ne bo mogoče izvesti. Po njegovem mnenju bo leto 1931 kritično leto v življenju sovjetske zveze. Komunistična stranka je dolžna o pravem času onemogočiti grozeči propad, da radikalno izpremeni sedanjo politiko.
Rikova je poslal Stalin v izgnanstvo. Gospa Krupskaja, vdova Leninova, se je pa zanj potegnila in je izjavila, da bo prenehala s političnim delovanjem, dokler Rikova ne pokličejo nazaj. V komunističnih krosih upajo ta spor
poravnati tako, da bodo gospo Krups-kajo poklali v inozemstvo, da si utrdi zdravje.
Preialostne razmera v Rusiji osvetljujejo tudi številni samomori. V Leningradu se je umoril nek inženir, ki je bil priča pri obravnavi zoper obrtno stranico in aretiran po končani obravnavi. Jeden izmed o s meri b obsojencev — Fedotov — se je v ječi obesil. Ravno tam se je na jeden dan umorilo 70 o-seb. Straža je rešila 15 oseb iz smrtnih zanjk; začasno so jih zaprli, a mestni sovjet jih je zopet izpustil. Prav posebno se ponavljajo samomori med delavci in sicer največkrat s pomočjo ogljikovega plina. Našo redki slučaji, da si vzamejo življenje kar cele družine. Ruski listi pristavljajo k temu, da so mogoče čekisti večkrat krivi takih samomorov, da se znebijo neljubih oseb.
Kako se godi delavcem, ki sekajo v Severni Rusiji les, poročajo iz-Njujor-ica. Tam so pri neki pošiljki lesa iz Ru rije zopet našli bruno s popisom, v kakih strašnih razmerah marajo opravljati delavci prisilna dela pri sekanju bsav Severni Rusiji. Pisanje se obrača ( na brate v inozemstvu in ima napis: »Strašiie razmere, v katerih morajo delati ljudje v -sovjetskih taborih.« Pisanje sestoji iz 250 besed. V njem se •pripoveduje, da na tisoče ljudi zmrzne, vsled slabe obleke. Ljudje, ki so shujšali kakor skeleli, o prisiljeni z rokami nositi in valiti težka bruna. Delavec dobi pol funta (tO dek) kruha na dan itd.....
Pri vseh teh razmerah pa imajo bolj Seviki še vedno veselje, rohneti proti veri ii cerkvi. Brazfcožni-kl so o božičnih praznikih napravil: v Moskvi ve-
liko demonstracijo, katere se je udeležilo na povelje vlade do 100.000 ljudi. Kljub temu so bile vse cerkve v Moskvi nabitt. poln» pobožnih kristjanov. Pevcem v gledališčih in operah je bilo od vlade prepovedano o praznikih peti v cerkvah.
Tako izgleda »komunistični raj« na zemlji. Nesrečna država, nesrečen narod, ki mora že tu na zemlji preživljati tak pekel!
V »Malih ozuanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravni št vo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor.
Ujaravnišivo.
Šivckia stroja z ročnim in nožnim pogonom (Ring-čolniček) se prodata Studenci pri Ma riboru, Kralja Petra cesta 78.	238
Lepo posestvo -'i'A orala na ravnini v Rošpahu blizu ceste za prodati. Vpraša se v gostilni Kos, Leitei^berg pri Mariboru.
Učenca sprejme Franc Toplak, kovač, Ruse, Hrano in stanovanje v hiši.	245
V trgovino mešanega blaga L. Kur ni k, Ca-dram-Oplotiiica se sprejme učenca iz poštene hiše.	244
Sprejme se takoj sodarski učenec z oskrbo v hiši. Mirko 4>ipoM, Mozirje št. 58.	243
Alga, Energin, kina vino, Magna, Elzafluid, Juniper, Franc Jožefovo grenčico dobite vedno v trgovini Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	44
r
najde vida® najprimernejše tudi pri negi zdravja. Imamo ljudi, ki se jim posreči, da ostanejo zdravi celo življenje. Mnogo ljudi rabi ž« nad 34 let Fellerjev pristni lepo dišeči »Flsaltaidc, da se obvarujejo proti mnogim obolenjem in znajo « njim koristiti tudi drugim ljudem pri revmatičnih, protin-skih. hervnznostnih bolečinah, pri bolečinah v hrbtu in križu, trganju, bodljajih, glavo- in zabobolu, slabiti miišicah in pri drugih boleznih olajšati bolečine in odvrniti bolezni.
Sioriie enake, pomagalo bo taži "Vam!
To notranje in zunanje slovito domače sredstvo iukosmetikum dobite v lekarnah in zadevnih trgovinah v poskusnih steklenicah po 0 Din, dvojnih steklenicah ,n) 9 Din ali velikih steklenicah do 96 Din. Po pošti 1 zavoj z 9 poskusnimi, ali 6 dvojnimi ali 2 velikima steklenicama 62 Din, več ta-kihh zavojev mnogo ceneje. Po pošti se naroča pri	1378
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA EONJA, Elsatrg 341. — Savska banovina.
Hlapec k konjem se sprejme takoj, iz dežele z večletnimi spričevali pri' konjih, mara biti pošten, priden in delaven, vojaščine prosit, v srednjih letih. Pri gospodu Francu Spes, Maribor, Tržaška oesta.	235
Trate pri Mariji Snežni na Velki, okraj Sveti Lenari v Slovenskih goricah.
menjalnica vsakovrstnega zrnja. Prvovrstni mlinski .izdelki, točna poa'režba, najnižje dnevne cene lire/, vsake konkurence. Pridite, poglejte, naročite!	3
Posestvo G oralov, vinograd, sado-nosnik, njive, fozet in travnik in nekaj inventarja proda Sušnik Franc, Sv. Jakob v JStev. gor. št. 22, pri Mariboru.	234
Posesivo prodam, vse v dobrem Stanu, za okrajno cesto med SI. Bistrico in Poljčanami. Anton Juhart, Križni vili. pošta Laporje.	2Š3
Sanke, nove, dobro kovane, za 4 osebe, prodam za 1500 Din. Mlaka, kovač v Lesični, pošta Pil-štanj.	2S1
Iščem Hletno učenko za gostilniško obrt. Oglasi se naj pri pošti Sv. Benedikt v Slov. gor. 2Ž9
Par konjev, aanesljivih, z« poljso delo, kupi: župnišče Sv. Peter pri Mariboru.	242
Pekarija z nekaj eemlje se bo oddajala prisilnim soduijskim potom due 10. februarja ob 10. uri v sobi štev. 4 pri okrajni sodniji v Slov. Bistrici v najem. Nahaja se v Laporju hišna štev. 42. Izklicna letna najemnina 2800 dinarjev.	22S
Prodam posestvo, 11 joh zemlje, v dobrem stanu, v občin Pretrež pri Slov. Bistrici. Več se izve pri Jakobu Sagadin, Kočno pri Laporju	282
Učenya zdravega in poštenih starišev, sprejme Viuko Zorko, trgovec pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Upoštevajo se reflektanti z odlično dovršitvijo osnovne šole. Oni z meščansko šolo imajo prednost. Vsa oskrba v hiši.	239
Prsnice in drevesnice Vinko Hrastnik, St. Ilj pri Velenju, nudijo prav krasno cepljeno vinsko trsje kakor: beli burgundec, laški rizling, silvanec itd., cepljeno na Rupestris št. 9 in na Riparijo Por,tališ. Z a rast garantira 95%, za pristnost sorte 100%. Lastnik Vinko Hrastnik, absolvent vinarske in sadjarske šole.	6
Oklic! Ne nasedajte za obnovo vaših dobrih vinskih in sadnih leg pri nabavi sadežev raznim nepoklicnim vsiljivcem špekulantom, ampak zahtevajte brezplačno ponudbe in cenik od poklicnega in znanega veščaka, kateri vas postreže v slučaju potrebe z odgovornostjo in pod garancijo z .zdravimi sadeži, posebno pa z dobrimi selekcioniranimi trtami za Dravsko banovino najpriklad-nejšili sortah, po zmerni ceni in to dosežeta pri: drevesnici-trtnici J. Gradišnik, Šmar-jeta, p. Celje.	102
44
a)	v Jugoslaviji:
Celoletno 32 Din» Polletno 16 Din. Četrtletno 9 Din.
b)	v inozemstvu:
Celoletno 64 Din. Polletno 32 Din. Četrtletno IS Din.
aEBseeBaeBeeBffle
iriliS l®§fellpf!i£!£ii
V mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica štev. 46, bo dne 11. februarja t. 1. efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne. Dragocenosti od 14. do 18. ure popoldne.	237
ZAHVALA.
V dveh letih sem po zlobni roki kar trikrat pogorel. Bil bi gmotno težko oškodovan, da nisem zavarovan pri zavarovalni banki Sla« viji, koja mi je vse trikrat kar najkulantneja znatne odškodnine takoj izplačala. Tej družbi se radi tega javno lepo zahvalim ter isto vsakemu najtopleje priporočam!
Ivan Cenceij, posestnik v Tremirju.
241
ienini in neveste!
šmarskega okraja!
Sledite Vaš denar, dobro ga bodeto upotrebili v prvem času Vašega, novega gospodinjstva. Oglejte si pred nakupom zalogo v veletrgovini ED. SUPPANZ V PRISTAVI. Za 15% znižane cene. — Prijetne avtobusne zveze od vseh straneh. 230
kalili stroji
znamke Rasi & Gasser
na 24 mesečne obroke
KOLESA
Pneh & Styria
na lOmesečne obroke
Sili T H motorna FlJiM hoiesa
na 12 mesečne obroke
wr
kakor tudi dobro stare šivalne stroje od Din 500'— rabljena kolesa od Din 800'— naprej, pri
Alojz ilssar
Irgovlna s šivalnimi stroji, koles! in motorji 168
Maribor
Gosposka ulica 20.

s.--"-i ■■rt	'V-r,- r».Vi •:v;
. ;'sr-.v. . .....ij»;	-'--v .; ....^yA-rjy.	-
Pljučna bolezen je ozdravljiva!
Po uporabi
Pljučna tuberkuloza, sušiea, kašelj, suhi kašelj, nočno potenje, bronhijalni katar, katar v grlu, izbruhan je krvi, bripavost, naduha, bedenje itd. — se ozdravi. NA TISOČE ŽE OZDRAVLJENIHl Zahtevajte takoj m»js knjig» »Nova umetnost prehranjevanja:;, katera je že mnoge rešila» Uporablja se lahko pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje premagati. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo. Resni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metode ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je. — Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega. Kdor ima bolečine in se hoče tehčhitro iribrez nevarnosti rešiti., naj še danes piše. Ponovno povdarjamo, da dobite po polnoma brezplačno, brez vsake pbveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bode gotovo s tem od prvovrstnih profesorjev priznanim novim načinom Vašega prehranjevanja strinjal. V Vašem interesu je, da takoj pišete, da Vam potem takoj postreže moje tamkajšnje zi^stopstvo. Črpajte pouk in ojačenje življenske volja za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Onti nudi okrepčilo in življensko tolažbo ter se obrača na vse bolnike, ki se zanimajo za današnje stanje zdravljenja pljučnih bolezni. — Moj naslov: GEORG FULGNER, BERLIN-NEUKOLLN, 1470	Ringbahnstrasse 24, Abt. 624.
»S».-. :.'• •'..• L*.

SIP PIRICH
usnjama in parna žaga pri Sv. Lenartu v SI. gor.
prodajalne: S v. Lenart v Slov. gor. in P tu i, Hrvatski trg 2
priporoča svojo veliko zalogo lastnih izdelkov in sicer: raznovrstne podplate, črno in rujavo gOVeje gOmf<2 USnje, telečje in goveje boks USnje
ter čevljarske potrebščine vseh vrst po najnižjih cenah in veliki izberi.
V obeh prodajalnah se vzamejo svinjske, goveje in druge kože v predelavo na podplate in vsakovrstno zgornjo usnje. Nadalje se tudi kupujejo vsakovrstne sirove kože po najboljših cenah. — Priporoča tudi
za razžaganje vsakovrstnega okroglega lesa, ter veliko zalogo desk in lat. — Mnogoletna izkustva v stroki opravičujejo vsestransko priznanje mojih izdelkov.
Cepljene trte in sadna drevesa nudi I. trsni-čarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju, železniška postaja Moškanjci, skladišče v Hlaponcih. V zalogi so trte, sedanji čas priporočljive sorte in od sadnih dreves Bobovec. :— Zahtevajte cenik na kratek naslov: Trsničarska zadruga, p. Juršinci. 42	Za prodati posestva, velika, srednja in mala, tudi vinogradi v Halozah. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri posredovalcu posestev g. Tomažu Zartl, p. Sela pri Ptuju. 205	Cepljene trto v več priporočljivih sortah ima v zalogi Jožef Gošnik, Breg, Konjice. 202
		P M E I> I V O Vam za 10 Din 1 kg predelam v vrvi in štran-ge. — Vrvarna Anton Šinkovec. Celje, Gosposka uliea 3. — Zaloga koeev, plaht, žime, gurt in špage. 208
	Majerja in viničarja potrebujem z več delavnimi močmi. Aleksander Misita, Jarenina št. 47. Oglasi se lahko pri J. Gustinčič, Maribor, Tattenbacliova ulica 14. 157	
Učenka za strojno pletenje se takoj sprejme, Matilda Fleimiš, Hrastnik. 150		
T zmoti ste,
če mislite, da je radio tako drag, da si ga ne morete nabaviti. Naša prodajalna v Mariboru na Aleksandrovi cesti 44 Vam nudi izborne radioapa-rate, ki sprejemajo celo Evropo v zvočniku, proti mesečnemu plačilu 70 do 200 Din. Opozarjamo Vas danes danes zlasti na sledeče aparate:

TroelektronskI aparat ^Remartz
kompleten, z vsemi potrebščinami in zvočnikom
Stirielekfron§ki aparat „iteinarta"
Din 1.980.-
kompleten z vsemi potrebščinami in finim zvočnikom »Am-
plion A C 27............ .......Din 3.S00.-
Zahtevajte tudi ponudbe za novejše aparate za priključek na električni tok!
Ljubljana
Radio
podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 44
i.epa fotografija, najlepše darilo, izdeluje najceneje fotografski atelje »Eli« v Mariboru, Aleksandrova cesta 1, pri frančiškanski cerkvi.	118
Cepljene trte, vkoreninjene divjake in sadna drevesca nudi v najnižji ceni in dobra kakovost: Alojz Grabar, posestnik in vrtnar, p. Juršinci pri Ptuju.	91
Močan fant poštenih staršev se sprejme za učenca pri Peter Trogerju, sedlar in tapetar v Mozirju. Stanovanje in hrana v hiši. 191
Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljše špecijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma.	1500
Po zelo znižanih cenah
prodaja radi prezidave vse manufakturno blago, posebno pa sukno (štof) za moške obleke, tudi gotove v vsaki velikosti ter veliko izbiro volne in svile za neveste.
Anton Macun, Maribor, Gosposka ul. 10.
76
jdlk	^fik ^ftk Afe* jdh^ Jk jšbk.jštk.
-	\r
4 A
¿A
A
C5	*n najvarncjSc pri
v Mariboru
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog g-W nad 62,000.000 dinarjev.
variraost hranilnih ^Sogj fam<ci nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
►
'usti.
r
7
t
r
N^pr	^p^ ^pp ^gp	^pp ^r ^pr ^¡p
Vi kg od Ki Din do Din 27. — Čaj nove žetva svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispe). — Zaloga celokupnega vedno svežega špecerijskega blaga direktnih virov po dnevni ceni.	1301

E ¡¡športna Hiša Aleksandrova 19
1?
6t
iasf. a.Pristernih Alehsandrova 1©
Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, snežne čevlje, dežnike, igrače. — Lastna pletarria in predtiska-rija, tudi se prevzame entlanje in ažuriranje. — Ves pribor za šivanje, kakor volna, svile itd. Krojači in šivilje dobe znaten popust. — Tudi gugalne konje, sanke, vozički za pupe po izredno nizkih cenah. — Na drobno in na
debelo.	1334
□□□□□HaHBBHHBHHHHHHH Oglašujte v„SLGospodarju!M
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
u iisui Isstni položi ne uopio Unija Petra ceste in Vadnibove ulice
Za brardlne vloge jamij ppleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z ysem svojim premoženjem.
Stanje hranilnih vlog znaša n-"d Din »5,000.000'—. ¡¡g Posojila na vknjižbo, popi roštvo far zastavo ped najugodnejžimi pogoji. 'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiinniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiK-
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Tiskar: lisknrna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin llrovutin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru, £3 Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru,
00000200020001001101000009070000010201020102020111050902011001020000070601020906000201070908010002010002010201020001071002010000011106040001020100020100010202010001020102010001000201000102010007010002010000010100000201000002010200530000020201020101