PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 743.	CHICAGO, ILL., 8. decembra (December 8th), 1921.	LETO—VOL. XVI.
Upravništvo (Office) 8«39 WEST 2«th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Propadanje stare Evrope.
Stara Evropa propada. Evropske države, branite-ljice evropske civilizacije, so ljubosumne druga na drugo. Med seboj so v večnih sporih, kooperacije ni med njimi. To je današnja evropska civilizacija, ki ni civilizacija.
Valute padajo, stroji za tiskanje bankovcev pa delajo noč in dan. Industrija si ne more opomoči, raizun morda v Nemčiji, toda ker se ne more v Franciji in v drugih "zavezniških" deželah, se tudi v Nemčiji ne sme. Evropa drvi krahu nasproti. Nekateri pravijo, da ne. Mnogo je takih, ki trdijo, da je vsa Evropa pred bankrotom. Med slednjimi so kapitalisti in radikalci. Med prvimi so optimisti vseh vrst, ki izvajajo, da je sledil po vsaki vojni kaos. Države so bankrotirale, teritoriji im ljudstva so se podjarmlja-la, narode se je izstradavalo, bili so izgredi, upori in revolucije. To vse prinaša vojna. Take so posledice vojne. Toda civilizacija se ni zrušila, ampak je šla naprej, vedno naprej skozi krize, iki jih je bilo mnogo v prošlosti in jih bo mnogo v bodočnosti.
To so nazori ljudi, ki verujejo, da se bo kapitalistični sistem obdržal še za dolgo dobo in mu tudi eventuelne revolucije v zapadni Evropi še ne bodo nevarne. Toda so drugi izmed kapitalističnih krogov, ki vidijo nevarnost za sedanji ekonomski sistem. Ameriški kapitalist James Simpson, ki je proučaval gospodarske razmere v Evropi, pravi, da je kaos neizbeg-ljiv, ako se evropske države ne sporazumejo med seboj in ako Francija in druge zavezniške države ne prično s tolerantnejšo politiko napram Nemčiji. Nesmiselno je zahtevati od Nemčije večja izplačila vojne odškodnine, kakor jih je Nemčija v stanu plačati. Če bo Francija insistirala, da mora Nemčija plačati vso vojno odškodnino, ki so ji jo določile zavezniške države, tedaj za Nemčijo ni pomoči. Gospodarski krah mora slediti prej ali islej, potem revolucija, kaos — bogpo-magaj . . .
Kaj je tendenca tega pisanja v kapitalističnem časopisju? To, da delokovidnejši kapitalisti in njihovi intelektualni najemniki apelirajo na evropske vlade, naj prično s treznejšo politiko, naj napravijo med seboj sporazum, naj vsaka nekoliko popusti, največ pa Francija, ki je najbolj agresivna in katero krive, da je največ odgovorna za sedanji kaotični položaj v centralni in zapadni Evropi. Želja teh elementov je tudi, da bi Zedinjene države aktivno posegle v ta kaos in skušale zbližati evropske države. Ameriška vlada bi rada, ameriški finančniki bi radi stopili v direktne stike z evropskimi državami, bodisi v Ligi narodov ali na kakršenkoli način, kateri bi imel za zadačo stabilizirati ekonomsko življenje v Evropi. Ali za časa, ko je bil Wilson v Parizu, se je v Zedinjenih državah
vodila silovita propaganda proti vmešavanju Amerike v evropske spore. Sentiment, če se more govoriti o sentimentu v tem oziru med ameriškim ljudstvom, je bil proti vsaki zvezi Zedinjenih držav z Evropo, proti vsakemu sodelovanju Amerike v Ligi narodov. Kakor ni bila Amerika vstopila v vojno kot zaveznica Francije, Anglije in drugih držav, ki so bile v vojni proti centralnim silam, tako so elementi, ki so za izoliranje Zed. držav, izahtevali, naj tudi v bodoče vodi čisto samostojno politiko in se drži tradicionalne izolacije. Wilson je padel v Parizu in v Zed. državah in kakorkoli bi Hardingova administracija rada sodelovala z Evropo, da jo izvleče iz kaosa, ima Otežkočeno stališče vsled nasprotovanja v senatu in kongresu in pa v številnem časopisju. Med tem je Hearstovo najhujše. Vlada ne more iti s svojim načrtom naprej brez obzira na "javno mnenje" in na opozicijo v senatu, kajti prihodnje leto bodo kongresne volitve in nasprotnikom se ne sme dajati orožja. Toda vsi apeli, vse razprave, naj prihajajo od kogarkoli, so edine v tem, da za Evropo, staro Evropo, ni rešitve, ako ji ne priskočijo na pomoč Zedinjene države. Ameriška vlada skuša storiti kolikor v danih okolščinah more, in vsled tega se vrši tudi sedanja konferenca v Washingtonu za "omejitev oboroževanja." Kapitalistični sistem v Evropi je torej v krizi. Od premirja je že precej daleč, toda stara ljubosumnost, mržnje, tajne pogodbe, intrige, oboroževanje itd., so reči, ki se jih evropske države trdovratno drže in zato ni še nikjer sledu o kaki rekonstrukciji. Če bo prišlo do kraha, kaj potem? Revolucija! In po revoluciji . . .?
Do kraha najbrž ne pride, ne še sedaj. Zadnja vojna še ni dovolj razmajala kapitalističnega sistema. V krizi je, miljoni trpe, miljoni so brez dela, ljudstva se vprašujejo kaj jim prinese jutršnji dan, toda kapitalizmu še ne bije zadnja ura. Nesložen je, kakor je delavstvo nesložno. Delavstvo ima enake interese v vseh deželah, kapitalisti jih nimajo. Da se vsaj nekoliko vsoglasijo interesi med njimi, zborujejo sedaj v Washingtonu zastopniki kapitalističnih držav in dasi-ravno se ne bodo razšli kot prijatelji, bo posledica konference vendar ta, da utrdijo svoj sistem, da za nekaj let odvrnejo vojno, da se zopet temeljito pripravijo nanjo. Delavstvo ni zmožno niti toliko, kajti prave mednarodne konference nismo imeli že dolgo časa. Tudi kapitalistična v Washingtonu ni popolna, ker izključuje Nemčijo. Toda ne bo dolgo, ko bo tudi ona sodelovala; iz diplomatičnih virov prihajajo glasovi, da bo na bodoče mednarodne konference povabljena tudi Nemčija in morda celo Rusija. Obe sta potrebni pri rekonstrukciji Evrope. In bolj potrebno kakor sodelovanje Amerike se nekaterim kapitalističnim dr-
žavinikom zdi potrebno sodelovanje Nemčije in Rusije v koncertu evropskih držav. Da hočejo v svoj vrtinec pritegniti najprvo Ameriko je največ zato, ker upajo, da bo ravno pritisk ameriške diplomacije na Francijo dovedel Nemčijo na bodoče konference. Rusijo bodo morali pozvati, ker jo Evropa potrebuje, kakor potrebuje Rusija ostalo Evropo. Ekonomsko življenje ne poznia izoliranj.
Med tistimi, ki vidijo nujno potrebo, da priskočijo Zedinjene države Evropi na pomoč, če se hoče rešiti civilizacijo, je tudi H. G. Wells. Wells je radikalec, ali Ikakor ga listi imenujejo, radjkalni filozof. On vidi pred seboj pogin Evrope, potem revolucije, katerim bi sledila nepopisna anarhija. On ni pristaš kapitalizma. Toda da se ubrani svet pred katastrofo, mora kapitalizem prenehati s svojo blazno igro v Evropi. Vendar Wells smatra, da je v rokah sedanjih kapitalističnih sil bodoča usoda Evrope, dobra ali slaba. Sovraštvo napram Nemčiji se mora pozabiti. Vojne odškodnine se morajo znižati. Rešiti se mora vprašanje valute. In druge reforme so potrebne; toda če se hoče doseči kalk uspeh, če se hoče rešiti Evropo pred padcem v popolni barbarizem, ji mora priti Amerika na pomoč. Wells pravi, da Amerika ne pozna mizerije v Evropi in jo raditega tudi ne razume. Od tod tolikšna indiferent-nost med ameriškim ljudstvom za vse kar se dogaja v Evropi. Wells, ki se nahaja sedaj kot žurnalist na konferenci za omejitev oboroževanja v Washingtonu, pravi v enem svojih člankov:
"Očarljivo je gledati, kako švigajo tu (v Washingtonu) električni napisi, stolpe, ki žare od razsvetljave kakor polna luna, neskončne vrste luči po vsem mestu, 'ki svetijo celo noč.
"Ko sem tukaj, je celo meni težko razumeti padec Evrope, dasiravno sem videl z lastnimi očmi ulice enega evropskega velemesta o belem dnevu mrtve in prazne kakor lobanja. V drugem velikem evropskem mestu sem moral z žepno električno lučjo svetiti po ulicah, da sem našel prostor kamor sem bil namenjen . . . Povsod tukaj pa vidim pojedine. Hodim na sijajne bankete, razkošne pojedine, plese; vola, visečega na verigah, pečejo na prostem — mislite na kaj takega v Rusiji . . .
"Zahvalni dan je bil dan samih pojedin. Porciie hrane, ki ti jih dajo v hotelih, klubih in restavracijah so ogromne v primeri s sedanjim evropskim standardom; človeku izgleda, kakor da se le nekoliko te hrane poje, druga pa se vriže proč. Ne New York, ne Washington ne kaže še nobene sledi, v kolikor morem jaz razvideti, sedanje evropske sence.
"Brezposelnost je velika, toda ne dovolj, da bi alarmirala ljudstvo. Ne v New Yorku, niti tukaj, nisem opazil, da bi posebno vplivala na poslabšanje razmer. V sredi te veseljaške prosperitete sem prejel pismo moje žene, ki opisuje, kako je londonska policija na dan premirja odvzela veteranom napise raz vencev, ki so jih položili pod spomenik v vojni padlih vojakov, in kako so veterani marširali v procesiji bretzpsoelnih z listki iz zastavljalnice namesto me-dalij . . ."
Tako slika Wells razliko med življenskimi razmerami v ameriških in evropskih mestih. Tu, pravimo, je slabo. Wells pravi, da vlada tu veseljaška pro-speriteta v primeri z razmerami v evropskih mestih. Naša brezposelnost se po Wellsovem mnenju ne more v nobenem oziru primerjati z mizerijo, v kateri živi delavstvo v Evropi. Wells pravi, da bi Evropa lahko živela bolje, razmere tam bi se obrnile na boljše, če
bi Amerika ponudila svojo roko v pomoč. Priznava, da so Združene države v stanu, da še dolgo časa gredo naprej s svojo izolacijo. Povečana kriza v Evropi bi sicer vplivala tudi na Ameriko, ampak ker so Zedinjene države dežela, ki ima v svojih mejah vse, česar potrebuje, bi kriza za to deželo ne bila katastrofalna. Amerika bi se zdramila šele tedaj, kadar bi posegel po nji azijski imperializem.
Evropa, vladarica starega sveta, umira. Amerika in Azija zavzemata njeno mesto. Kapitalizem jo je pahnil v mizerijo in kaos, iz katerega jo sedaj ne more izvleči brez pomoči zunanjih kapitalističnih sil. Raznim kajeerjem in generalom se ne godi slabo. Ljudstvo trpi. Upireti se ne more, kajti kljub boljši organizaciji evropskega proletarijata bi oboroženi upori ne bili uspešni. Uspešni bi bili le tedaj, če bi evropski kapitalizem postal popolnoma brezmočen, če bi skra-hiral vsled svoje lastne gnilobe, kakor je skrahiral ruski carizem. In potem? To je vprašanje, na katerega skušajo najti odgovor ljudje Vseh strank in razredov, ki se zanimajo za ekonomska vprašanja. Potem bi Vladala en čas anarhija in potem bi nastal polagoma red. Kdo bi ostal na krmilu po vseh revolucionarnih izbruhih, po vsem kaosu, ki bi sledil padcu starokopitnih, reakcionarnih vlad? Ali bi bilo delavstvo v stanu iz tega kaosa pognati ekonomsko življenje Evrope v redni tir? Ali je sploh že pripravljeno na to nalogo? Če ni, ali ne bi prišel iz kaosa zopet kapitalizem na površje, morda nekoliko reformiran, toda še vedno kapitalizem? Kajti ložje je napraviti uspešno revolucijo in ostati na krmilu v agrarni državi kakor v industrialni. Industrialna država je sama na sebi en velikanski stroj, kompliciran, in le nekaj napačnih premikov, pa se pokvari.
Nekateri delavski listi, posebno komunistični, mnogo pišejo o revoluciji. To ni težko, ako cenzura ne zabranjuje. Toda naloge, ki jih daje revolucija, so težje. Revolucije ne prinašajo blagostanja, ne prvi, in morda tudi drugi generaciji ne. Revolucije v Evropi bi za gotovo dobo še povečale mizerijo, kajti hitro preminjanje sistema bi kaos povečalo.
Ako bi bilo evropsko delavstvo solidarnejše, če bi se med njim ne razplamtele frakcijske strasti, bi bilo upati, da bi znalo najti pot iz kapitalistične anarhije v rednejše razmere in v proces socializiranja. AKO — ČE---
Kadar dobiš v upravo zanemarjeno posestvo, razpadajoče stavbe, razdrapana pota, zanikerno služin-čad, tedaj imaš pred seboj ogromno delo rekonstruirati samo to posestvo. Še ogromnejše delo je rekonstruirati do skrajnosti zavoženo gospodarstvo v mejah ene države ali v večih državah. Primer je v Rusiji. Rusija je dežela, ki ima velikanska naravna bogastva, delavno ljudstvo, ogromen teritorij, ki pridela lahko mnogo več živil 'kakor jih potrebuje za prehranjevanje svojega prebivalstva. Toda iz ekonomskega kaosa ne more niti najbolj sposobna socialistična Vlada, najnavduše-nejši komunisti, napraviti red v enem letu ali v dveh letih. Samo rekonstrukcija Rusije bo trajala v mirnih irazmerah pol stoletja. Sovjetski režim je sprejel od ca-rizma kaos, ki pa se je vsled civilne vojne in blokade še povečal. Rušenje je hiter proces; rekonstrukcija, posebno še ako se jo vrši na podlagi socializiranja, je počasna, toda je sigurnejša, ker vodi v socialistični sistem.
Edina uspešna rekonstrukcija za bolno, staro kapitalistično Evropo je pot v socializiranje, socialistična rekonstrukcija, ki pa se bo vršila počasi. Kaos ho
v nji trajal še dolgo časa, in kapitalizem se bo mučil, da reši Evropo in sebe. S tem bo pripravljal gladkej-šo pot v socialistično Evropo. Med tem pa bo moralo evropsko delavstvo nekoliko globokejše preštudirati izkušnje in razvoj zadnjih par let. In pred vsem bo moralo priti do enega spoznanja: Da je solidarnost in složno, premišljeno delo absolutno potrebno, ako hoče delavstvo riniti kapitalizem v ozadje in pri tem graditi socialistični red, ki bo res red, ki bo ljudstvu, ki se nagiba danes k enemu ekstremu, jutri k drugemu, pokazal, da je socializem res rešitev iz sužnosti kapitalizma. Ako se kaos še poveča, tedaj ljudstvo, tiste mase, ki ne msilijo s svojim razumom, iščejo krivce med tistimi, ki so zadnji na krmilu, pa drve nazaj k prejšnjim krmarjem.
Delavstvo ni brez vsake krivde za sedanji kaos v Evropi. Ker je nesložno, ima korumpirana buiržvazija proste roke in tira ekonomsko življenje v krize, ki tepejo v prvi vrsti delavske mase. Te krize niso dovolj velike, da bi ugonobile stari sistem, toda so dovolj velike, da so prinesle ljudstvu nepopisno mizerijo. Trezno delo solidarnega delavstva je torej potrebno — ne za rekonstrukiranje kapitalistične Evrope ampak za dobrobit delavskih mas. Solidarnost, ta je prva. Razdražen proletariat nima nobene moči napram kapitalizmu. Mednarodno združen jo ima. Ključ do rešitve Evrope ima evropski proletariat. Ta ključ je za-popaden v enotnem programu vsega zavednega ev-ropejskega delavstva, z enotno taktiko, s skupnim ciljem. In cilj je skupen. Zakaj bi delo ne bilo?
Orientacije iščejo.
V	New Yorku se bo 23. decembra t. 1. vršila konferenca zastopnikov raznih delavskih struj, ki so se ločile v zadnjih par letih od socialistične stranke, in tistih, ki so se pojavile v povojni dobi.
Dogovori za sklicanje te konference se vrše že več mesecev med zastopniki raznih struj, ki gredo za tem, da se združijo v enotno stranko. Ime te stranke je baje že določeno in se bo imenovala delavska stranka, ki pa nima ničesar skupnega s farmarsko-delavsko stranko, ki se je organizirala za časa zadnje predsedniške kampanje.
V	dogovorih za ustanovitev nove stranke ima glavno besedo American Labor Alliance, ki jo zastopa njen tajnik Elmer T. Allison, in pa Workers Council of United States, ki jo zastopa tajnik Louis J. Engdahl. V dogovoru za pogajanja so bili nadalje od American Labor Alliance James P. Cannon, Jay Lovestone in A. Bittleman; od Workers Council poleg Engdahla Alexander Trachtenberg in J. B. Salutsky; od Židovske socialistične federacije George Wishnak, Paul Judiz in I. B. Balin; za German Workers Educational So-city, Ludvik Lore, urednik lista "Volkszeitung", in Louis Wolf.
Poleg teh bodo sodelovale na božični konferenci še organizacije, pridružene Amerišiki Delavski Alian-ci, kot Finska Socijalistična federacija, Židovska delavska federacija, Skandinavska socijalistična federacija, Grška socialistična unija, Irsko-ameriška delavska liga, Ogrska federacija, Italijanska delavska federacija in še nekatere druge.
Sklicatelji so pozvali na konferenco tudi nekatere organizacije, ki niso pridružene Ameriški delavski alianci, ki so ali samostojne, ali pa so v zvezi s socialistično stranko. Te so: Proletarska stranka v Michi-ganu (preje del komunistične stranke); Češka socialistična federacija (ta je po Detroitski konvenciji izstopila iz socialistične stranke. Zadnji teden je obdrža-vala svoj zboi«, na katerem je zaključila, da se prekrsti v "Marksistično zvezo." Izmed čeških sodrugov, ki so ostali lojalni stranki, se je reorganizirala češka socialistična federacija, ki pa ima le malo članov. Članstvo obeh čeških federacij ne presega števila članstva naše J. S. Z.) Poseben apel bo poslan levičarjem v Italijanski socialistični federaciji, Socialistični delavski stranki in drugim podobnim organizacijam. Baje bo pozvana tudi J. S. Z.
V	pozivu pravijo sklicatelji, da je potrebno v tem kritičnem momentu organizirati stranko, ki ne bo samo kričala v obrambo delavstva, ampak bo vodila resnično borbo za njegove interese. Tak boj more vršiti le revolucionarna delavska politična stranka. Taka stranka more iziti le iz zedinjenja vseh političnih skupin, ki so se uprle svojim starim reakcionarnim voditeljem, ki se nočejo, ali pa niso sposobni prilagoditi se novim razmeram. Želje za zedinjenje ni potrebno šele ustvariti, ker že obstoji, porojena iz borbe mase skozi zadnja tri leta po vojni in po ustanovitvi sovjetske vlade v Rusiji.
Poziv na konferenco se v celoti glasi:
"Namen konference je organizirati Delavsko stranko Amerike (Workers Party of America).
iPo vsem svetu se vrši silovit razredni boj. Vse kapitalistične vlade so odprto na strani izkoriščevalcev.
Borba delavstva, pa če tudi se vrši za najmanjše vsakdanje potrebe, se potlačuje, ker se razvija v borbo za politično moč.
Podžgani z rusko revolucijo in pa vsled strahopetnega in izdajalskega zadržanja svojih voditeljev, je delavstvo sveta organiziralo komunistično internacio-nalo ikot odgovor na zedinjenje svojih kapitalističnih tlačiteljev. Kljub brezobzirne opozicije kapitalistov in njihovih lakajev v delavskih vrstah komunistična Internacionala naglo napreduje. Ona je postala svetovna moč.
Ameriški kapitalisti izkoriščajo ekonomsko krizo v svrho, da bi povečali svojo moč pri izkoriščanju in potlačevanju. Ves delavski razred tlači železna peta brutalne kapitalistične diktature.
V	tem kritičnem času moramo imeti stranko, ki ne bo samo kričala o obrambi delavsvta, pač pa vodila skrajno borbo iza odpravo kapitalizma. To nalogo more izvršiti samo revolucionarna delavska politična stranka.
Taka stranka more iziti le iz edinstva vseh političnih skupin, ki so nastopile proti svojim reakcionarnim voditeljem, kateri nočejo, ali pa niso sposobni razumeti nove razmere. Ni šele potrebno ustvarjati želje za edinstvo, kajti ta želja že obstoji, izhajajoča iz borbe imase tekom let po končani vojni in po ustanovitvi sovjetske vlade v Rusiji.
S popolnim razumevanjem teh činjenic prihajajo podpisani s pozivom,' da se organizira Delavska stranka v Ameriki na sledečih načelih:
1.	Delavska republika: Voditi delavske množice v boj za odpravo kapitalizma potom osnovanja vlade po delavskem razredu in za delavski razred — delavska republika v Ameriki.
2.	Politična akcija: Sodelovanje na vseh poljih politične aktivnosti, vključivši volilne kampanje, z namenom, da se bo dajalo na ta način navodila masam. Izvoljeni zastopniki Delavske stranke bodo imeli nalogo. razkirinkavati lažnjivo kapitalistično demokracijo in pomagati pripravljati delavstvo za končni boj proti
skupnemu sovražniku.
3.	Delavske unije: Razviti delavske organizacije v organe resnične bort)e izoper kapitalizem; raz-kriinkavati reakcionarno delavsko birokracijo in vzgajati delavstvo za bojevni unionizem.
4.	Bojevna stranka: To ima biti stranka bojev-nih, razrednozavednih delavcev, katere bo vezala disciplina, organiziranih na temelju demokratske centralizacije; eksekutiva stranke bo imela med konvencijama absolutno moč. Eksekutiva bo imela kontrolo nad vsem delom javnih funkcionarjev. Istotako ima nalogo kontrolirati delo svojih članov v strokovnih unijah.
5.	Strankino časopisje: Strankino časopisje mora biti v posesti stranke in pod popolno kontrolo strankine eksekufive.
Vse delavske organizacije, iki osvoje ta program, se pozivajo na prvo konferenco Delavske stranke, ki se bo vršila v New Yorku 23.—26. decembra 1921.
Delavci! Pomagajte zgraditi politično srtanko, ki bo vodila zatirane mase v popolno osvoboditev., Raz-vijmo zastavo delavskih borcev vsega sveta s klicem:
"Delavci vseh dežel, združite se! Izgubiti nimate ničesar razun verige, a pridobite lahko ves svet!"
Podpisane k Ameriški delavlski alianci pridružene organizacije: Finska socialistična federacija, Ogrska delavska federacija, Italijanska delavska federacija, Židovska socialistična federacija, Židovska delavska federacija, The Workers' Council of U. S., Arbei-ter Bildungs-Verein."
*
To poročilo posnemamo po "Znanju," ki ga je priobčilo brez komentarja.
Že davno, predno so ti ljudje prišli na idejo "organizirati revolucionarno delavsko stranko", je imela socialistična stranka tak program, le da je bil še obširnejši. V njem ni ničesar novega. Ne propagirajo nikakega novega načina razrednega boja. Ne povedo ničesar, kar ni bilo že miljonkrat ponavljano. Celo novih fraz ni v tem apelu.
Zanimivo je, da vodijo gibanje za ustanovitev nove stranke same narodnostne organizacije, ki pa si niso edine. Iz podpisov namreč vidite, da sta tu že sedaj dve radikalni židovski organizaciji. Konferenca bo vsebovala mnogo bolj nasprotujoče elemente, kakor pa jih je konvencija komunistične stranke v Chi-cagu 1. septembra 1919, ali konvencija komunistične delavske stranke, zborujoča isti čas.
Na komunistični konvenciji omenjenega leta je začasni predsednik konvencije Louis C. Fraina v svojem nagovoru dejal: "Mi sedaj enkrat za vselej prenehamo s frakcijskimi boji. Sedaj je 'konec naših pričkanj. Mi smo sedaj na koncu sporov. Mi smo tukaj, da zgradimo stranko akcije!"
Enaki so bili nagovori na konvenciji komunistične delavske stranke. Ali — par dni po tem se je na obeh konvencijah pričelo s frakcijskimi boji, z boji za kontrolo, o taktiki. Po končanih konvencijah so se nadaljevali, in sedaj prihaja priznanje iz vodilnih komunističnih krogov, da se jim ni posrečilo zgraditi drugega, kakor živahno "underground, debating society" (Liberator, oktobra 1921.).
Sedaj prihajajo tisti, ki so izstopili iz socialistične stranke, ker ni hotela brezpogojno sprejeti moskovskih 21 točk, in bodo sami organizirali legalno, neodvisno stranko. V mislih bo revolucionarna, delala bo legalno. Ali je bilo treba za ustanovitev take stranke razbijati socialistično stranko? Ali se ni vsled intolerance levičarjev radikalnemu gibanju škodovalo? Seveda se je!
Orientacije iščejo. Prišli bodo v New York, izrekali navdušene govorance, kakor so jih v septembru 1919, potem pa se bodo ravsali naprej. Edina pametna pot za njih bi bila, da se združijo v socialistično stranko, ki je že tukaj, ki je produkt dolgoletne borbe, kateri ni treba šele dajati programa, pa delajo za socializem res ko solidarno delavstvo. Zapustili so stranko, porazgubili so se v ducat malih organizacij in v tri male stranke, buržvazija pa pometa z vsemi skupaj. To so1 posledice prenapetosti levičarjev, ki je ravno tako škodljiva, kakor prenapetost konservativcev. 0-boji so škodljivi delavskemu gibanju, ako prevladuje v njem eden ali drugi ekstrem. Če pa so v njem le kot ravnotežje, tedaj so mu taki elementi edino v prospeh.
Konferenca za ustanovitev nove stranke pomeni en korak nazaj od skrajnega ekstremizma. Če bi jim kdo pred letom dni predlagal ustanovitev "legalne" stranke, bi ga opsovali z "izdajalcem proletarijata." In kakor se bodo razmere umerjevale, tako se bodo uhlaja-li tudi ekstremi. Eni naprej, drugi nazaj, pa se bodo pota zopet strnila skupaj.
Ob priliki se na to konferenco in njene sklicatelje še povrnemo.
Življenske potrebščine v oktobru so povprečno poskočile v cenah. Plače so se znižale. Na miljone delavcev je še vedno brez posla. Nič ne de, mi ne maramo socializma. Ker ga ne maramo, potrpimo. Morda bo drugo leto dovolj dela, delovne ure dovolj dolge, plače dovolj nizke, policija proti štrajkarjem dovolj kruta in sodniki bodo gotovo dovolj prijazni, da bodo izdajali sodnijske prepovedi (indžunkšne) proti delavstvu.
Washingtonska konferenca mešetari, kako bodo različne "velike sile" v bodoče izkoriščale Kitajsko, ne da .bi se pri tem sprle in bi si napovedale vojno. Kitajcev je 400,000,000, ampak niso še gospodarji v svoji hiši. Čas bi bil, da bi pregledali, kaj je napačnega v njihovem zmaju.
V Italiji so se vršile velike demonstracije proti Franciji, ker je francoski ministrski predsednik Briand na washimgtonski konferenci v neki polemiki z italijanskimi delegati baje razžalil italijansko armado. Nekateri uradi francoskih konzulatov v Italiji so bili razdejani in časopisje ne štedi z napadi na Francijo, o kateri smo mislili, da je velika prijateljica in zaveznica Italije. Drugi so mislili, ne mi. Med tatovi ni prijateljstva, ampak le sporazum, da lahko uspešnejše kradejo. Kadar se spro, pokažejo pravo prijateljstvo.
Resolucije in sklepi eksekutive soc. stranke.
Dne 27., 28. in 29. novembra t. 1. je zborovala v Clevelandu na svoji. redni seji eksekutiva ameriške socialistične stranke. Vsled pomanjkanja prostora ne moremo objaviti celotnega besedila sprejetih resolucij in poročila eksekutivnega tajnika. O nekaterih rečeh, ki so bile na dnevnem redu seje strankine eksekutive, se bomo pečali obširnejše v prihodnjih izdajah.
Odprta delavnica.
Eksekutiva je sprejela resolucijo, v kateri poziva članstvo socialistične stranke, naj kooperira v boju strokovno organiziranega delavstva proti "odprti delavnici", katero hočejo vspostaviti ameriški kapitalisti. Za ta cilj so se temeljito organizirali in na razpolago imajo miljone dolarjev za boj proti unijam. Sedanjo brezposelnost izrabljajo za še večje potlačevanje delavstva in trganje plač.
V kolikor si je delavstvo izboljšalo svoje razmere v industriji, je to doseglo s pomočjo unij. Kapitalisti vedo to, zato izrabljajo sedanji položaj za rušenje unij, za trganje plač in daljšanje delovnih ur. Proti uniji kapitalistov mora nastopati delavstvo organizirano v svojih unijah. Za uspešen boj mu je potrebna solidarnost, kajti le potom te si bo v stanu ohraniti pridobitve zadnjih let.
Resolucija zaključuje, da jih bo mnogo izmed u-nijskega delavstva v tej bridki izkušnji spoznalo, da je potrebna tudi samostojna politična akcija delavstva, da je treba imeti poleg močnih unij tudi močno socialistično stranko.
Druga resolucija glede odprte delavnice je bila naslovljena na clevelandsko delavstvo, na katerega je eksekutiva apelirala, naj podpira unijo razvaževalcev mleka, ki so šli na Stavko. Gospodarji so izjavili, da ne marajo stopiti v nobeno pogajanje z zastopniki unije. Pripravljeni so se pogajati s svojimi delavci le, ako ti priznajo načelo odprte delavnice. Resolucija nadalje izvaja, kako so mestne administracije, policija, sodišča in vsi javni organi siploh na strani kompa-nij v boju proti organiziranemu delavstvu. To dokazuje, da so političarji starih strank verna orodja kapitalističnih interesov in delavstvo naj se vendar že enkrat nauči, da se mora za obrambo svojih interesov organizirati v svoji politični stranki. Poleg tega tudi ni dovolj samo boriti se za povečanje plač in podobne reči, kajti delavstvo, zavedno delavstvo mora imeti večje zahteve in večji cilj. Delavstvo se mora organizirati v stranki, ki ima za cilj odpraviti vzroke, ki povzročajo stavke, zniževanje plač itd. Delavstvo se mora boriti, da se uvede kolektivno lastništvo produktivnih in distributivnih sredstev. Kadar doseže to, bo odločilna bitka dobljena za delavstvo.
Eugene V. Debs.
Eksekutiva je poslala s. Debsu sledeči brzojav: "Eksekutiva socialistične stranke, zborujoča v Clevelandu, v mestu, v katerem ste bili na obravnavi, ki vas je poslala v ječo, vam pošilja sodružni pozdrav. Upamo, da boste kmalo prišli v našo sredo in zavzeli svoje mesto v našem velikem gibanju. — Sodrugi store vse kar je mogoče, da se vzdržuje ogenj organizacije, in ko pridete na prosto, jo boste našli pripravljeno, kadar boste pričeli z nadaljevanjem svojega dela. (Podpis) Eksekutiva socialistične stranke."
Nadalje je eksekutiva poslala pismo predsedniku Hardingu, v katerem ga spominja, da je skrajni čas za administracijo, da zavzame korake za izpustitev vseh političnih jetnikov na svobodo. V/ pismu ga opozarja, da je dal dne 13. aprila obljubo, da se lahko pričakuje kako akcijo od njegove strani takoj ko bodo urejene formalnosti za sklenitev miru z Nemčijo. Dne 27. julija je dal Harding enako obljubo z ozirom na zadevo E. V. Debsa. Eksekutiva navaja, da so bili nemški agentje, ki so res zagrešili proti zakonom Zedinje— nih držav, že izpuščeni na svobodo, medtem, ko so takoizvani politični jetniki še vedno, v zaporu, dasi-ravno niso napravili nič drugega, kakor da so na glas in javno povedali svoje mnenje o vojni.
Za oprostitev Debsa in dru|ih političnih jetnikov se bo boj nadaljeval, kajti sramota je za vse ameriško ljudstvo, da bi taki ljudje bili v zaporih, medtem ko je na stotine resničnih kriminalcev na prostem, dasiravno so znani varnostnim organom. Delavstvo se mora energičnejše postaviti v bran za tiste svoje borce, ki se sedaj nahajajo med zidovjem ječ.
Proti militarizmu.
Z ozirom na sedanjo konferenco za omejitev oboroževanja v Washingtonu, je eksekutiva zopet odločno naglasila stališče socialistične stranike, ki je vseskozi protimilitaristično. Med drugim pravi eksekutiva:
"Dasiravno smo za mir in razoboroženje, se ne maramo vdajati iluzijam. Vzroki, ki povzročajo vojne, so še vedno enako globoko ukoreninjeni v modernem svetu. Pestiti te vzroke, da se gnoje naprej, pri tem pa razpravljati o razoboroženju, ne bo prineslo varnosti človeštvu, neglede, kake akcije bo zavzela washington-ska konferenca."
Resolucija se nadalje peča o vzrokih, ki povzročajo vojno, o imperialističnem pohlepu po tujih deželah, naravnih bogastvih in koncesijah, in zaključuje, da bo le kolektivno vodstvo nad velikimi sredstvi produkcije v vsaki deželi in odprava privatnih investicij, trgovine in posojil, odvrnilo uničujoče imperialistične vojne.
Edinole socialistično urejena družba je pogoj za odpravo vojen in strankina eksekutiva priporoča svojemu članstvu, naj baš v teh časih širi to resnico med ljudske mase.
O propoziciji za združenje delavskih strank in unij.
Kakor znano, je zaključila detroitska konvencija socialistične stranke, naj eksekutiva stopi v stike z vsemi delavskimi organizacijami, o katerih misli, da bi se jih moglo pridobiti v federacijo za organiziranje mogočne delavske stranke na socialističnih načelih. Eksekutivni tajnik je na clevelandski seji poročal, da je poslal tozadevno resolucijo detroitske konvencije in komunikacijo strankine eksekutive za skupno konferenco, ki bi imela namen zediniti vse radikalne in progresivne delavske sile za skupno politično akcijo, vsem ekonomskim in političnim organizacijam in-dustrialnih in agrikulturnih delavcev.
Za strankin načrt so se izl-ekle in povabilo defini-tivno sprejele sledeče organizacije:
United Automobile Workers;
United Cloth, Hat and Cap Makers;
Pennsylvania State Federation of Labor;
Wisconsin State Federation of Labor;
Milwaukee City Federation of Labor;
Salt Lake City Federation of Labor.
Soglašanje s strankino akcijo, toda brez definitiv-ne obljube, do bodo sodelovali pri nji, so izrekli u-redniki sledečih organizacij:
International Association of Machinists;
Brotherhood of Painters, Paperhangers & Decorators;
Public Ownership League in
Farmer-Labor Party.
Veliko tistih, ki so odgovorili na strankino komunikacijo, so mnenja, da bi imela konferenca, ako se eventuelno skliče, veliko večji uspeh, ako jo skličejo posamezniki, ki so znani v delavskem gibanju, mesto socialistične stranke kot take.
Tajnik je nadalje poročal, da je iz korespondence spoznal, da je za tako konferenco v mnogih organizacijah močno razpoloženje. Nekateri so mu odgovorili, da bi bilo za končni uspeh dobro preje sklicati preliminarno konferenco, ki bi uredila vse priprave za sklicanje končne konference. Baje so vplivni ljudje v nekaterih unijah in drugih organizacijah že na delu, da se taka konferenca skliče, na katero bodo pozvani tudi člani soc. stranke kot individuji in ne kot zastopniki stranke. Priporoča, naj eksekutiva vpošteva to možnost in napravi primerne zaključne.
Sodrug Maurer, predsednik Pennsylvanske delavske federacije, je predlagal nato izjavo, v kateri pravi, da je bil sklep detroitske konvencije v pogledu združenja vseh radikalnih delavskih struj in nadaljno delo eksekutive v tem oziru započeto z odkritosrčnim, poštenim namenom mobilizirati in konsolidirati delavske vrste v enotno politično moč.
Socialistična stranka želi, da bo ta konferenca uspešna, in ne išče nikakršnega priznanja in kredita za iniciatiranje te akcije. Njej gre le za uspeh konference, drugo je postransko.
Eksekutiva smatra, da izraža misli članstva z izjavo, da stranka nima ničesar proti, ako pride poziv za tako konferenco od katere druge strani namesto od socialistične stranke; sklicatelji ne bodo nika-koršna ovira stranki, da ne bi sodelovala na konferenci.
Informirani smo, da mislijo vplivni člani in odborniki delavskih unij sklicati preliminarno konferenco, na katero bodo pozvani tudi člani socialistične stranke kot individuji.
Eksekutiva nima ugovora proti sprejemu povabila na tako konferenco od strani strankinih članov; nasprotno, ona priporoča, naj povabilo, ako jim bo poslano, sprejmejo, toda na konferenci naj se ravnajo po sledečih določbah eksekutive;
l.Sodrugi, ki se jo udeleže, store to v razumevanju, da ne reprezentirajo uradno socialistične stranke in nimajo pravice sklepati v imenu stranke ali vezati stranko na kakršenkoli definitiven sklep konference.
2.	Da sodelujejo na konferenci z namenom, da iščejo in dajejo informacije glede pogojev, ki bi bili sprejemljivi za socialistično stranko.
3.	Niti sodrugi, ki bi se udeležili konference, niti eksekutiva stranke, ne morejo sedaj niti kedaj pozneje napraviti kake obvezne pogodbe za socialistično stranko. Vsaka propozicija za formiranje take organizacije kakor se jo zamišlja, in zveze socialistične stranke žnjo, mora biti predložena strankini kon-
venciji v ratificiranje in potem članstvu na splošno glasovanje.
O tej akciji bomo o priliki še pisali, ker je važna za stranko in važna za delavsko gibanje v Ameriki sploh.
Za povečano agitacijo v stranki.
Eksekutiva je vpoštevala sedanje ugodne razmere za agitacijo in socialistično propagando in sklenila, da podvzame splošno agitacijo po vseh Z^dinjenih državah za pojačanje stranke.
Med vojno in kmalo po vojni je bilo uničenih več tisoč socialističnih lokalov, posebno po zapadnih državah. To je bilo delo kapitalističnega nasilja. Pozneje so se pojavili še frakcijski boji, ki so strankine organizacije še bolj oslabili. Toda stranka mora dobiti nazaj svoje postojanke in jih še bolj utrditi. V ta namen se je priglasilo že več sto sodrugov, da bodo mesečno prispevati za vzdrževanje organizatorjev.
Stranka apelira, naj se jim pridružijo še drugi, ki morejo kaj prispevati. In kar je najvažnejše, in to lahko stori vsak sodrug, da tem organizatorjem pomagajo vsi člani stranke kakorkoli morejo, da bo njihovo delo čim uspešnejše. Uspehi odvise od naše medsebojne kooperacije. Stranka bo rasla, ako bomo vsi vršili svojo agitatorično dolžnost. Polje za delo je tukaj. Mase so neorganizirane, socialistično časopisje in literaturo je treba širiti in vse to delo je določeno nam—sodrugom. Vsi v vrste agitatorjev!
Delavstvo za znižanje plač.
Kapitalisti zelo radi širijo vesti, da se je delavstvo v tem in tem obratu izreklo za znižanje plač. Človek se čudi takim delavcem, ki "prostovoljno" vprašajo za znižanje, ampak takih delavcev ni. V južni Co-loradi n. pr. so premogarji vprašali za znižanje plač. Ko so bile plače res znižane, in to kar za 30 in 32 odstotkov, tedaj je šlo delavstvo na stavko. Kako je mogoče, da delavstvo zahteva znižanje plač in potem ko se želji ustreže, gre na stavko? Coloradski slučaj smo pojasnili v eni prejšnjih izdaj.
V Chicagu je klavniško delavstvo pripravljeno sprejeti znižanje plač, kakor oglašajo mesarski baroni. V klavnicah ne delajo ravno elementi, ki bi imeli kak večji smisel za organizacijo. Vposljenih je mnogo črncev, Litvincev in Poljakov. Kompanijam se zde ti ljudje najbolj pokoren in lojalen človeški materijal. Kljub temu se je posrečilo med vojno organizirati klavniško delavstvo v unijo, ki pa zadnje dve leti ne uspeva ravno sijajno. Vzrok je v slabem vodstvu in sJabo vodstvo izvira od slabega unijskega članstva. Klavniške-mu delavstvu se na vsakih par tednov znižajo plače in delavstvo se temu upira. Na štrajk kliče, dasiravno hodi okoli klavnic na tisoče delavcev, ki iščejo v njih posla. Kompanije se hočejo zavarovati, pa so dale v kapitalistične liste oglas, da bodo z avsakega klavniš-kega delavca, ki bi šel na stavko, najele novo moč. Naznanja tistim, ki so brez dela, naj bodo pripravljeni na ta slučaj in čakajo na delo pred vhodi v klavnice. Ampak kako je mogoče, da je klavniško delavstvo za znižanje plač, in kadar se mu plače znižajo, pa grozi s stavko..
Delavstvo, ki čita take vesti, si ne stavi takih vprašanj, ker nič ne misli. Zato mora tudi trpeti posledice svoje indiferentnosti.
SEMINTJA.
Za zaprtimi vratmi. — Usodne napake. — Kdaj in kako se združimo? — Kakšna je slika? — Tudi vesele vesti. — Kaj so mase? — 700 sodrugov.
Zavezniški diplomatje, ki delajo v javnosti prijateljske obraze drug napram drugemu, se kregajo v Washingtonu za zaprtimi vratmi za koncesije, trge, vojne, ladje, armade, dolgove in za podobne stvari. Zavezniki so le še po imenu, ki je ostalo izza vojnega časa. Sedaj so si neprijatelji z nasprotujočimi interesi. En interes jim je skupen, ohraniti sedanji družabni sistem in ga utrditi. Če bodo zapostavljali ta interes, postavijo v nevarnost sedanji družabni red, ki ga buržvazija odeva s plaščem civilizacije in demokracije. Toda oni se zavedajo skupnega interesa in zato imajo sedanjo konferenco, na kateri sicer niso zastopane še vse kapitalistične sile, toda bodo pozvane na prihodnjo splošno konferenco.
* * *
Max Eastman pravi v decemberski izdaji Libera-torja, da so manifesti tretje Internacionale pisani z globokim razumevanjem mednarodne situacije. Ne strinja pa se z njenim izrekom, da je washingtonska konferenca brez vsakega pomena in ne bo dosegla ničesar. On smatra, da sedanje konference, Liga narodov itd., dokazujejo splošno razpoloženje za ustanovitev zveze kapitalističnih sil, da odvrnejo nevarnost medsebojne vojne. Ni jim za odpravo vojne vsled tega, ker je vojna brutalna, ker se uničuje miljone človeških življenj, ampak zato, ker so vojne dobile tako ogromen obseg, da so postale nevarno sredstvo celo s stališča posedujočega razreda. Zveza kapitalističnih držav je mogoča v istem smislu, kakor je bilo mogoče formiranje manjših družb v ogromen trust. Na ekonomskem polju je to gibanje kapitalističnih držav prišlo že precej daleč naprej. Po Eastmanovem mnenju je sodba, ki jo je izrekla tretja Internacionala o wash-ingtonski konferenci, napačna. Ne smeli bi jo omalovaževati. Predstaviti si moramo, da postoji možnost organizirati tak trust kapitalističnih držav. Delavstvo pa moramo na podlagi tega dejstva prepričevati, da mora jačati svojo internacionalno organizacijo v očigled povečani uniji kapitalistov.
• * *
V delavskem gibanju se dela mnogokrat usodne napake baš v tem, da mnogi podcenjujejo moč sovražnika. In tako je v delavskem časopisju opažati tudi podcenjevanje washingtonske konference. Res je, da ne bo dosegla mnogo na potu zbližanja med kapitalističnimi državami. Toda že to, da so kapitalistične države v stanu udeleževati se skupnih konferenc za skupne interese, dokazuje, da so v tem oziru prevdar-
nejše kakor pa delavske stranke.
* * *
Socialistična stranka je na svoji detroitski konvenciji sklenila podvzeti akcijo za združenje različnih
delavskih frakcij in unij v eno stranko. Iz poročila eksekutive stranke, ki je priobčeno na drugem mestu v tej izdaji, je razvidno, v koliko je to delo napredovalo. Ravno tako je v tej izdaji priobčen članek o skrajnih radikalnih elementih, ki iščejo orientacije. Razpustili so socialistično stranko, ustanavljali nove stranke in strančice ter organizacije pod različnimi imeni, katere skušajo sedaj združiti v novo delavsko stranko. Nekatere sodruge vsa ta nesloga plaši; izgubljajo vero v gibanje, v končni uspeh. Solidarnost jim je ideal, slogo bi radi, in nikakor ne morejo razumeti, zakaj je toliko razpora, toliko različnih mnenj, toliko
očitanj med elementom, ki ima v bistvu enake težnje. * * *
Solidarnost je stvar, ki se je treba učiti in razumeti njen pomen. Šolske Iknjige uče mladino o pomenu in važnosti sloge. Vse stranke jo propagirajo. Vsi razredi, vse narodnosti, vse države prisegajo nanjo. Ali—sloge ni; absolutne, monotone sloge nikdar ne bo, ker bi bilo življenje predolgočasno na zemlji. Ali nesloga v današnjem pomenu besede bo izginila, morda čez nekaj stoletij. Za vzgled nesloge imamo Indijo, deželo s tristo miljoni prebivalcev. Anglija jo vlada s peščico svojih vojakov. Zaveznik Anglije je nesloga indijskih plemen; in njihova nesloga je posledica ne-iznanja, posledica kulturne zaostalosti. In irsko vprašanje. Koliko prahu dviga v tej deželi, koliko nepotrebnih kriz na Irskem in v Angliji. Da ni irsko vprašanje že rešeno, so vzroki v neslogi. Verstva so na potu, provincijalnost, gospodarske razmere, klerikalni fanatizem. V nekem mestu v Cehoslovakiji niso mogli izvoliti župana; pet strank, skoro enako močnih, se je teplo za županski mandat. Ker ni bilo drugega izhoda, so se sporazumele, da postavi vsaka stranka svojega župana. Termin so razdelili talko, da bo vsaka stranka imela en čas svojega župana. — V Jugoslaviji, kjer so imeli postati Slovenci, Hrvatje in Srbi en narod, oziroma so jih že imenovali en narod, je toliko nesloge, kolikor jo je sploh mogoče. Med Srbi, Hrvati in Slovenci vladajo mržnje, kakor da so si sovražni narodi. In med hrvatskimi strankami je boj, med srbskimi in med slovenskimi tudi. Delavsko gibanje v Jugoslaviji je razdvojeno, kakor povsod drugje, kjer se je dvignil val skrajnega radikalizma. Kitajska, ogromna država, s 400 miljoni prebivalcev, z neizmernimi narav- • nimi bogastvi, je prava slika nesloge. Inozemski industrijalci in finančniki jo vladajo, ali bolje, izkoriščajo jo. Sedaj se v Washingtonu pogajajo, kako bodo v bodoče razdelili izkoriščanje Kitajske med seboj, ne da bi pri tem pretila med njimi nevarnost vojne. Kitajska pa protestira, med kitajskim uradništvom vlada korupcija, vrši se civilna vojna, imperialisti intri-girajo in kitajski vladni funkcionarji in kitajske mase so njihova orodja. Celo Turki, ki so največ izgubili v zadnji vojni, so inesložni. Imajo dve vladi, eno v Carigradu, drugo v Angori. Obe se borita za prvenstvo, obe iščeta zaveznikov v zunanjih deželah, in te intrigirajo proti obema; sultan Mehmed VI. nastopa proti angorski vladi. Enver paša vodi gibanje proti sultanu in proti Kemalistom. Angleži ščuvajo Kurde proti angorski vladi, in tako vidimo, da je tudi v mo-hamedanskem svetu nesloga, o katerem je prevladovalo mnenje, da ga bo njegova religija združila v boju
proti "krščanskim" narodom.
* * *
Evropa se vedno bolj pogreza v ekonomsko depresijo. Brezposelnost je za vse dežele težak problem, ki pa ga ne skušajo rešiti, ker ga v teh razmerah ne

morejo. Valuta vseh držav pada. Ruski rubelj dobiva tovariše v valutah ostalih evropskih držav. Na Dunaju izstradane množice demonstrirajo in udirajo v hotele in trgovine. Gladne množice ne grade ampak rušijo. Banke v Romuniji bankrotirajo. Novi teritoriji ji niso prinesli blagostanja pač pa kaos. Anglija ima poleg irske, indijske in drugih kriz še 'krizo v E-giptu. Grška, ki je hotela kralja nazaj, je spoznala, da kralji" ne prinašajo blagoslova. V vojni i nacionalistično Turčijo črpa svoje zadnje sile. Pri tem pa sega po Albaniji, kakor tudi Jugoslavija. V Rusiji glad, in apeli za pomoč se nadaljujejo. Krize, vsepoVsod krize. Slika je temna, bodočnost nejasna, nezadovlojnost na vseh koncih in krajih. Vendar pa bo šel svet mirno naprej po svojem potu v vsemirju, človeštvo bo prešlo skozi te krize in zrušenja civilizacije, kakor ga nekateri prorokujejo, ne bo. Civilizacija se šele gradi. Svet je še barbaričen, raditega se nadaljujejo krize.
Kako daleč sega prijateljstvo Francije in Italije, so pokazali izgredi v italijanskih mestih proti Franciji. Francoski minister ski predsednik Briand je na washingtonski .konferenci v debati z italijanskimi delegati baje rozžalil italijansko armado. Žalitev armade je velika reč in sinovi in hčere Italije so pokazali, da si ne dopuste takih žalitev. Pozneje so v Washing-tonu afero zanikali, toda je bilo že prepozno, kajti slika italijanskega prijateljstva do Francije se je že pokazala. Fašisti v Italiji še vedno razgrajajo. Ameriška legija se od njih lahko uči, kako se mora nastopati proti delavstvu. — Iz Sofije poročajo, da grozi v Jugoslaviji vstaja. Ljudstvo je nezadovoljno, Črnogorci sovražijo Srbe in vse druge "švabe", Bošnjaki sami ne vedo ne kod ne kam, Hrvati sanjajo o stari slavi in novi republiki, in Slovenci, ti nimajo cilja izven mej nove države, v nji so pa tudi nezadovoljni. Čudna država; čudna zmes; ne, ni. Taka je, za kakršno je ljudstvo v Jugoslaviji zrelo. — Tudi na Danskem imajo težave. Mladi ljudje vprizarjajo bombne napade in uganjajo druge neumnosti na jezo policije. Komuhi-stična stranka odklanja vsako odgovornost zanje. — V Zedinjenih državah bo v kratkem izbruhnila revolucija. Tega mnenja je baje Floyd Ramp iz Oregona, ki ga razlaga na shodih Prijateljev sovjetske Rusije. Če Floyd res trdi, da je Amerika pred revolucijo, stori zelo malo za revolucionarno propagando. Taki govori delajo ljudi' indiferentne, kajti "revolucija pride, in ta bo opravila vse!" Lahko se tudi tu omeni, da je Japonska dobila regenta v oselbi dvajsetletnega prestolonaslednika Hirohita. Cesar Jošito je neozdravljivo bolan, zato je oddal vlado mlademu princu. Dvajsetletni fantje so kajpada zelo skušeni, sposobni fljudje za vladanje držav. Japonska bo ostala pod vlado militaristov, in mladi princ bo le podpisoval njihove odloke. Ampak japonsko ljudstvo — ne vse — bo videlo v njem mogočnega, modrega vladarja in se mu bo 'klanjalo do tal. — Nemška vlada protestira, ker je ogrski regent admiral Hortij naslovil telegram, ki ga je poslal bivšemu bavarskemu prestolonasledniku Rupprechtu, "Njegovemu veličanstvu bavarskemu kralju Rupprechtu." Nemška vlada smatra ta Hortijev čin kot neprijateljsko dejanje napram nemški republiki. Hortij je monarhist in bi sam rad postal ogrski kralj. Zato išče prijatelje med bivšimi in sedanjimi vladarji. Ogrska je lahko vesela, da se ji ponuja toliko ljudi za vladarja. Kadar ga ne bo več potrebovala, bo lahko ljudstvo samo prevzelo vlado.
Tudi nekaj veselih vesti se lahko najde — veselih za kapitalizem. Hugo Stinnes, nemški velekapitalist, je posetil London, kjer je konferiral z Lloyd Georgom in angleškimi industrialci. Poleg Stinnesa so obiskali Anglijo še nekateri drugi nemški industrialci. John D. Rockefeller, Jr., se je vrnil s potovanja po orientu. Nekaj časa se je ustavil tudi v Chicagu. Pripeljal se je v privatnem vagonu iz Californije na svojem potu iz Kitajske v New York. Da ima privatno karo, to ni važno. Važno je, da Rockefeller in njegov oljni trust diktira ameriški diplomaciji na washingtonski konferenci, kako politiko mora zastopati z ozirom na "dalj-no-vzhodna vprašanja." Njemu se ni treba truditi s takimi rečmi. Ko iso ga vprašali, kaj misli o tej konferenci, je dejal, da nima k nji ničesar pripomniti, ker noče kompromitirati mednarodnih odnošajev. Rockefeller govori kakor vladar, 'ker je res vladar, mogočnejši, kakor pa dvajsetlenti japonski regent in prestolonaslednik Hirochito. O Kitajski se je zelo optimistično izrazil. Dejal je, da nima nobena dežela na svetu bogatejših naravnih bogastev kakor Kitajska, posebno kar se tiče olja in rude. To je glavno. Olje in rude. To zanima Rockefellerja in v tem so zapopade-na daljno-vzhodna vprašanja. Olje in rude. Po Novem letu se bo vršil, kje, menda še ni določeno, mednarodni kongres finančnikov, ki mu bo zadača urediti valuto. Sinnesi, Rockefellerji, Morgani, Armourji itd. so resnični vladarji sedanje družbe. Diplomacija dela to, kar ji ukazuje industriallna gospoda. Vlade so v njeni službi. Parlamenti, religije, vsakovrstne institucije, vse se jim pokorava.
* * *
Zelo radi govorimo o masi. Mase bodo vrgle kapitalizem, mase bodo storile to, mase bodo napravile ono. Toda mase so krive, IGNORANTNOST, NEZAVEDNOST mas, da imamo vojne, industrialne krize, irsko vprašanje, indijski problem, daljno-vzhodna vprašanja, progone, stavke, zniževanje plač, izgrede v Italiji, nervozno vzrujenost v Jugoslaviji, zniževanje plač in boj za odprto delavnico v Zedinjenih državah. Vse to se dela s pomočjo mas. Kapitalizem vlada s pomočjo masne akcije, on vlada zato, ker je masa glupa, ker ne zna napraviti drugega, kakor biti nezadovoljna — in kadar pride čas, delati za vojno in padati na bojiščih za gospodarje.
* * *
Maso je treba vzgajati. To dela socializem. Tisti, ki ji pripovedujejo samo o revoluciji, jo ravno tako zavajajo, 'kakor kapitalisti s svojo raznovrstno propagando. Maso se mora učiti. Učitelji mase pa prihajajo iz vrst ljudi, ki vedo več kakor masa. Če ne verjamete, poglejte v Rusijo. Ne napadajte ljudi, ki se uče, kajti ti bodo enkrat učili druge. Znanja potrebuje delavski razred. Zato ga navajamo, naj čita socialistično časopisje, naj se uči in organizira ter vspo-soblja za boj. Kdor zavaja delavstvo v sanje, kdor ga dela indiferentnega s čezmernim radikaliziranjem, je škodljiv delavskemu gibanju.
J. S. Z. vodi socialistično propagando med jugoslovanskem delavstvom v Ameriki. V kolikor je socialistična ideja med njim napredovala, je zasluga te drganizacije in njenega časopisja ter nikogar drugega. Masa jugoslovanskega delavstva v Ameriki je velika, njegova socialistična organizacija je pa majhna. In vendar teh 700 sodrugov v J. S. Z. kontrolira javno življenje med našim delavstvom in ga bodo kontrolirali v bodoče. Proletarec, glasilo J. S. Z., je poznan
vsakemu slovenskemu delavcu, vsakemu srbskemu in hrvatskemu delavcu, ako količkaj čita. Toda naročnikov ima manj kakor listi, ki nimajo nobenega vpliva na javno življenje, kajti Proletarec je glasilo ljudi, ki mislijo. Masa noče -misliti. Tisti, ki se šele približujejo vrstam tistih delavcev ki znajo misliti, naj nekoliko premislijo, kje so krivci, da na svetu ni tako kot bi oni radi da bi bilo. Svet spreminjajo tisti ljudje, ki mislijo in delajo z razumom. Delavstvo se šele uči, delavstvo se šele pripravlja na velike naloge. Glavni deli mase pa bodo tudi takrat stali ob strani in stresali svojo nezadovoljnost.
AGITACIJA ZA KAPITALISTIČNI TISK.
V Chicagu in New Yorku imajo meščanski dnevniki ljuto tekmo za povečanje cirkulacije. Na eni strani so Hearstovi dnevniki, na drugi pa ostali "neodvisni" metropolitnaski žurnali. Eno sredstev za povečanje cirkulacije so kontesti. Vsakovrstne tekme ali kon-teste si izmislijo. Končno so pričeli deliti denar. Priredili so nekako loterijo, katero so imenovali "zlata ploha". Izdali so na miljone in miljone kuponov s se-rijalnimi številkami, in te kupone so širili med prebivalstvo. Vsaki dan je bilo vlečenih določeno število številk, in te so "zadele". Dobitki so bili o*d par tisoč pa do pet dolarjev. In cirkulacija teh listov se je res pomnožila v toliki meri, da se je časnikarski papir znatno podražil. Dva čikaška jutranja dnevnika sta objavila, da bosta na ta način razdelila $300,000 in naravno je, da so se ljude trgali za liste, da vidijo v njih vlečene številke in jih primerjajo z onimi na kuponih.
Kako more kapitalistično časopisje dajati take o-gromne svote samo zato, da pomnoži cirkulacijo, kajti jasno je, da naročnina dva ali tri cente za iztis, kolikor stanejo ti dnevniki, ne pokrivajo niti stroškov za papir in ekspedicij:skih stroškov. . Za vsakim teh dnevnikov stoje zadaj gotovi interesi, kapitalistični seveda — in ti podpirajo list. Poleg tega dobe ogromne svote za oglase, kar jim je tudi v podporo. Podkupnine in bogato plačani oglasi vzdržujejo kapitalistični tisk in delavstvo ga pa čita. Socialistični časopisi naravno ne slone na takih dohodkih, kajti če bi, bi ne bili socialistični. Zato je narcfčnina nanje višja in njihov obseg manjši. Raditega sega delavstvo rajše po kapitalističnih časopisih in magaizinih.
"Loterija" čikaških jutranjih dnevnikov jfe bila tako umazana, da so jo obsojali vsi pošteni ljudje, katerih glas pa se ni slišal daleč. Okoli 700,000 iztisov vsakega dnevnika se je prodalo vsak delavnik, nedeljske izdaje pa do miljon iztisov. Za dnevne izdaje je porabil vsak list do 700 ton papirja dnevno, torej samo za eno izdajo kapitalističnega dnevnika več kot za vse časopisje v Jugoslaviji tekom enega tedna. To je površna primera, ki pa zadostuje, da se spozna razliko. Ljudje teh listov sicer niso brali, ampak so jih kupili večinoma raditega, da vidijo v njih vlečene številke. Pri tej loteriji so šli obema dnevnikoma na roko razni politični uradniki, sodniki, politiki itd., in s tem so dajali ljudstvu "dober vzgled". Končno je stopil vmes generalni poštar in prosil oba dnevnika, naj prenehata s takimi načini za pomnoževanje cirkulacije, ker kršijo poštne zakone. Kadar bi jih kršil kak socialistični list, bi bila poštna uprava takoj na mestu, da bi odvzela listu pravico drugega poštnega razreda.
Glasovi iz našega gibanja.
Dopisi.
WEST NEWTON, PA.—Dasiravno nisem prejel od upravnega odbora Proletarca okrožnice za pridobivanje naročnikov (poslana je bila vsem naročnikom; mogoče se je vaša po potu izgubila. — Uprav.), vseeno ne držim rok križem — ne sedaj in jih nisem poprej, od kar sem član JSZ. Agitiraim za našo stvar na društvenih sejah in sploh povsod, kjer pridem v dotiko z ljudmi. Uspeh seveda ni tak kot bi bilo pričakovati. Vzroki so tu isti kakor jih navajajo dopisniki iz drugih naselbin. Ljudje ljubijo dobre delavske razmere, niso pa pri volji delati, da se take razmere vspostavijo. Mnogi se tolažijo pri pijači, iščejo zabave pri kartah in podobnih rečeh, za čitanje Proletarca pa nimajo časa. Kadar nastanejo slabe razmere kot so n. pr. sedaj, se pa jeze, toda ne na prave krivce. V takem položaju jih je celo mogoče hipno navdušiti, toda ko se uhlade, postanejo zopet stari brezbrižniki.
Tukaj imamo socialistični klub, ki bi lahko imel živahnejše življenje, ako bo bilo med našim delavstvom več zanimanja in volje za socialistično delo. Ena največjih napak je, da se članstvo klubov tako nerado udeležuje sej. Prihajati bi moralo k sejam, kjer bi debatiralo, se vežbalo in vzgojevalo za dela, ki jih nalaga socialistična aktivnost. Na sejah bi se lahko mnogo storilo za propagando; članstvo bi se poučilo iz razprav o znanstvenem socializmu. Dobilo bi zanimanje in voljo za sodelovanje. Toda ne, ne k sejam. Seje so tako dolgočasne! Nekateri vsaj redno plačujejo mesečne prispevke, nekateri pa niti tega ne. O tem vedo bolje poročati tajniki klubov.
Kako slabo razumejo nekateri ljudje socializem, se razvidi iz tega, da mnogi novopristopli člani v nekaterih krajih mislijo, da se morajo razmere ravno v sled njihovega pristopa takoj spremeniti. Samo njih je še manjkalo! Ker se njihove sanje ne uresničijo, puste organizacijo, češ, "saj tako ni nič!" Socialistični nauki gredo vse prepočaisi v delavske glave. Ne vem, kako zdravilo bi pomagalo zoper to bolezen. Ker ga ne poznamo, ne moremo delati drugače kakor dosedaj. Za obppati ni, kaikor niso drugi pred nami. In mnogi so že padli na bojiščih razrednega boja kot žrtve iz-koriščevalnega razreda. Mnogi še bodo. MaH ljudje pa bodo naprej pripovedovali "saj tako ni nič!"
Bezbrižnost je največja ovira hitrejšemu razmahu socialistične vzgoje. Ljudje se ne brigajo, ker mislijo, da "bodo že drugi opravili".
Včasi sem mislil, da bodo slabe delavske razmere marsikateremu pomagale k izpregledanju (jaz sem o-zdravil, ko sem užival te medicine), toda pri ogromni večini ljudi ne pomagajo. Agitiraj med njimi kolikor hočeš in kadar hočeš, vedno ti navedejo celo vrsto izgovorov. Za čitanje nimajo časa; za prihajanje k sejam so preveč ustrujeni; nimam denarja; ne delam; enkrat pozneje. In tako naprej.
Ko bi jim bilo mogoče dopovedati, kaiko potrebno jim je čitanje, bi ubogali in čitali ter skušali razumevati to kar bi čitali. No, saj ne rečem, da ne čitajo, toda zanimajo se le za starokrajske in ameriške novice, ne zanimajo pa se za članke, ki so za vzgojevanje veliko bolj potrebni kakor novice. Članki o socializmu se jim zde dolgočasni, zato jih ne čitajo. Marsikdo, ki jih skuša čitati, pa pri tem ne misli dovolj in jih raditega ne razume. In tako preneha s čitanjem takih listov.
Nagovarjaš človeka, naj pristopi v socialistični klub. Pa ti odgovori, da mu tega ni treba, da je dober socialist in da vedno glasuje za socialistične kandidate. čemu bi plačeval članarino v klub? Ne pomislijo, da a!ko ne bi bilo klubov in njihovega članstva, bi tudi socialistične stranke ne bilo in ne socialističnih kandidatov. Nekdo mora biti član, mora plačevati članarino in prispevati v strankine agitajske fonde. Stranka pomeni skupino organiziranih, aktivnih članov, ne pa kako skupino neorganiziranih simpatiča-
rjev, ki mislijo da so odpravili svojo dolžnost steni, da so oddali svoje glasove strankinim kandidatom.
Tak je položaj, ki je agitatorjem dobro znan, in radi te brezbrižnosti je agitacija težka. Kar nas je zavednih, pripravljenih delati, bomo vse storili, da bo šla naša organizacija naprej in da se bo njeno glasilo širilo. Da se pojača naš klub, bomo imeli tu dne 4. decembra isejo (ta dopis je dospel prepozno za zadnjo izdajo Proletarca, za katero je bil pisan.—Ured.), na katero so povabljeni tudi člani org. J. R. Z. Namen je, da se nekaj ukrene s preostankom v blagajni in da se pridobi članstvo JRZ. za v klub. JRZ. je izgubila danes svoj pomen, kajti ideje, ki jih je zastopala, so sprejele stranke v starem kraju. Ljudje, ki so bili enkrat aktivni v JRZ., naj postanejo aktivni v JSZ., kajti socialistične organizacije so pozvane, da rešijo komplicirana narodnostna in druga vprašanja.
Zelo mi ugaja akcija, ki jo je podvzela eksekutiva JSZ., da pritegne napredna podporna društva vsaj za podporne člane socialističnih aktivnosti. Upam, da bo imela akcija uspeh. Mislil sem že čestokrat, kako pot bi bilo treba podvzeti, da se postavi JSZ. nji trdnejše noge in da se zainteresira naše delavstvo za to organizacijo. O JSZ. se bo govorilo na sejah društev, ljudje bodo debatirali in se na ta način seznanili o svoji politični organizaciji. Led je prebit. Res je, da bo padla na aktivne sodruge semintja kaka pikra beseda na društvenih sejah, toda sodrugi bodo znali stvar zagovarjati in to je dobra agitacija, ki bo našemu gibanju le koristila. Javne debate se aktivni sodrugi ne ustrašijo, pač pa si jo žele. In take diskuizije se bodo vršile na sejah društev. Po mojem mnenju bi dala društva lahko v svoj dnevni red tudi točko, ki bi se glasila: "Stvari, tikajoče se JSZ." članstvo bi se nolagoma seznanilo z JSZ. in mnogi bi polagoma postajali njeni direktni, aktivni člani in agitatorji. Ker smo sedaj v decembru, v katerem se vrše letne seje društev, bo u-deležba boljša kakor navadno. Ravno prav, da so o-krožnice JSZ. razposlane na društva za decembersko sejo.
Od te akcije se nadejam le uspeha in newyorški dnevnik ter frančiškanski patri v Chicagu bodo imeli kmalo dovolj vzroka plakati nad širjenjem socialistične ideje med slovenskim delavstvom.
John Langerholc.
SPRINGFIELD, ILL. — Ker se bliža leto h koncu, sem se zopet namenil poročati, kako je v naši naselbini. Kar se dela v premogovih rovih tiče, se je precej poslabšalo, kajti dela se le od 2 do 3 dni v tednu. Samo trije rovi obratujejo s polno paro. Lastnik teh rovov, je Peabody Coal Co., in ker ima več rovov, dela kakor se ji poljubi, zato goni delavce od rova do rova. Tako je tukaj glede dela v premogovih rovih.
Dne 20. novembra je imelo društvo št. 47, SNPJ., svojo redno sejo, na kateri je bila prečitana med drugo korespondenco tudi zadeva "Pomožne izobraževalne akcije J. S. Z. in apel za "Proletarčev fond", oboje torej v svrho pojačanja našega socialističnega gibanja in propagande. V daljši debati so se nekateri člani tega društva čudovito odrezali; seveda ne v smislu delavske razrede zavednosti in solidarnosti. Pri tej priliki so nekateri pokazali, da jim je več za "munšajn" kakor pa za podporo delavske stranke. Eden je bil celo tako odkritosrčen, da je izpovedal, da še ni zrel za socializem. Ta član je dober za vsak drug društven napredek, le socializma se boji kot hudič križa. Radoveden sem, zakaj? Drugi je dejal, da socializem že toliko let obstoji (!) pa še ni nič storil za delavstvo in da tudi ne bo. Rad pa bi vseeno videl, da se za socializem zanimajo domačini, kajti Kranjci tako ne moremo nič "skomandirat". Poleg tega je zabrusil še društvenemu, predsedniku, ki mu je hotel nekaj pojasniti glede socializma, da je on že dlje časa socialist kot pa predsednik, baje že od njegovega osemnajstega leta.
Ko sem tako poslušal tega čudnega "socialista", bi ga bil najraje vprašal, kje je bil takrat in kako je socializem razumeval, kajti če ga takrat ni bolje razumeval kakor ga danes, potem mora biti zelo slabe glave. Ali kaj hočeš; z domišljavimi ljudmi se je teško prepirati. Bob v steno, bob od stene — to bi bil uspeh mojega prizadevanja, da izvem, kako je z njegovim socializmom. Zato sem namero opustil. "Socialist" je, ali naša J. S. Z. ga nima nikjer v knjigah, pa tudi naročnik ni na "Proletarca". Vzlic temu kriči, da
je bolji od tistih, ki so člani in se o^zivljejo delu in dolžnostim organizacije. Če bi bil socializem kakšna vera, bi dejal, da ima prav; ali socializem ne obstaja samo od dobrega mišljenja, socializem pomeni organizirano delo in prizadevanje, da se ta ideja realizira.
Ta debata je pokazala, koliko dela je treba še izvršiti, da dobe vsaj nekateri malo več pojma o naših nalogah. Priporočal bi vsled tega, da vsi tisti, ki še niso spregledali, kako nas tepe sedanji kapitalistični sistem, ne govore tako nespametnih reči, kadar pridejo kakšne zadeve za korist socialistične ideje na seje naših podpornih društev. Kdor se s stvarjo ne strinja in ne more podati stvarnih razlogov za nasprotovanje, naj raje molči, da se spričo svoje ignorance ne blamira. Prišel bo čas, ko bodo izpregledali, in takrat bodo spoznali vzroke, zakaj morajo danes delati samo tri dni v tednu namesto vseh šest dni.
Kdor pazno čita delavske liste lahko vidi, kakšna velikanska armada brezposeljnih tava zaman za delom. In mnogo, da premnogo izmed teh je glasovalo pri zadnjih volitvah za republikansko stranko.
Nekateri pravijo, da socializem ne more /oditi industrije. Kdo pravi da ne? Zakaj jo pa lahko vodi demokratična in republikanska stranka? Ali ne o-pravla vsak delavec danes ravnotako svoje delo, kakor ga je opravljal, ko so bili na krmilu demokratje? Da, delavec danes ravnotako producira, kakor je produ-ciral v času demokratične vlade — in sadove tega dela jemljejo lepo privatni kapitalistički, pa naj se kličejo republikanci ali pa demokratje; kajti obe stranki ste za privatno lastništvo. S socialistično stranko je drugače. Socialistična stranka zahteva podružabljenje Vseh produktivnih in razdelivnih sredstev, kar pomeni, da dobi vsak delavec —ročni in duševni— polno vrednost svojega dela. To je razlika med demokratič-no-republkiansko politiko in pa socialistično. Danes dobi delavec le drobtine, ki padajo z bogato naložene mize in najžalostnejše pri tem je, da so mizo v največi meri naložili delavci.
Zato vam kličem, delavci, zdramite se, organizirajte se v naše vrste in ne poslušajte ljudi, ki hodijo okrog z nameni, da nas razdvajajo in cepijo. Kdor cepi delavsko moč, dela v korist kapitalističnemu razredu, pa naj se tisti, ki cepijo naše vrste imenujejo eselpisti ali pa komunisti. Zakaj bi se delavstvo samo med seboj prepiralo kakor šolski paglavci, katera cesta do cilja je boljša in celo nezmotljiva? Naši cilji so eniinisti. Dosegajmo maso, ki še ni v naših vrstah, izogibajmo se pa medsebojnih prepirov in mržnje, ki služi edino kapitalističnim interesom. Za moj del sem sploh mnenja, da se bodo vse delavske politične frakcije prej ali slej združile v eni ali drugi formi s socialistično stranko. To bo prišlo. Prvi koraki do tega so že tukaj. Tisoč in tisoč razlogov je za tako združenje, prav nobenega pa ni za razdruževanje! Zakaj so si pa kapitalisti edini, kadar je treba, da nasiprotuje-jo delavstvu. Ali se bomo kaj naučili od naših mojstrov?
Ko čitam razne programe in izjave, ki jih prinašajo razne frakcije, ki se razglašajo za revolucionarne in radikalne in pod raznimi imeni, ne vidim prav nobene razlike od programa, ki ga zastopa Jugoslovanska socialistična zveza. Naša dolžnost v tem času je navajati ljudi na ujedinjevanje, ne pa jih hujskati na razjedinjevanje. če si zabijemo v glavo enkrat misel, da se mora delavstvo zediniti, se bo to gotovo tudi zgodilo. Ogibljimo se danes človeka, in če je potrebno ga poglejmo tudi od bliže, če pride okoli iz druge politične organizacije, pa pripoveduje, kako je le njegova "edino prava in zveličevna" kajti, tak človek je iahko špijon, sebičnež ali pa nevednež in igra vlogo tistih, ki so ga najeli.
Končno naj povdarjam še enkrat potrebo agitacije za pridobivanje naročnikov "Proletarcu" in članov v socialistične klube, kakor tudi ustanavljanje novih socialističnih klubov, kjer jih še ni. Navodila za ustanovitev kluba daje tajništvo J. S. Z. Naslovite Frank Petrich, 220 South Ashland Rlv., Chicago, III.
Ker je naš klub bolj najhen, člani pa bi radi izdatno pomagali glasilu naše politične organizacije, je članstvo na zadnji seji sklenilo, da priredi dne 17. decembra t. 1. veselico. Veselica se vrši v Slovenskem narodnem domu. Začetek ob 8. zvečer. S tem v zvezi vabimo najuljudneje vse rojake v Springfieldu in oko-
lici, naj se vdeleže te veselice v največjem številu. Za dobro zabavo in dobro postrežbo bo preskrbljeno. Igrala bo unijska godba.
Dalje naznanjam vsem članom socialist, kluba št. , 47, JSZ, da se vrši druga redna seja dne 11. decembra ob 3. uri popoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bodo volitve uradnikov za leto 1922, radi česar upam, da bo vsak član navzoč.
Fr. B., tajnik kluba št. 47, JSZ.
Poziv delavstvu v Johnstownu, Pa.
Naznanjamo, da se bo obnovil jugoslovanski socialistični klub št. 65. Prva seja se bo vršila v nedeljo, 11. decembra takoj po seji društva Adrija na Chestnut Street.
Udeležite se je vsi, katerim je za organiziranje delavstva v socialistični stranki, ozirama v JSZ.
Sklicatelji.
Iz upravništva.
Kdor izmed društvenih ali klubovnih tajnikov, ali pa posamezniki, ki- so naročili Ameriški družinski koledar letnik 1922, istega še ni prejel, naj sporoči uprav-ništvu. Razposlana so bila vsa naročila zadnje dneve v novembru in prve v decembru. Upamo, da so koledarji že v rokah naročnikov tudi v oddaljenejših naselbinah.
Tisoč koledarjev smo dali vezati v trde platnice, toda nam jih je zmanjkalo, kajti naročil zanjih smo imeli nad 1000. Sedaj smo poskrbeli, da bo vezanih v platno še nekaj sto izitisov. Cene koledarju so razvidne iz oglasa na drugem mestu.
Ker nujno rabimo gmotnih sredstev, smo dali tistim, ki naroče koledar, priliko, da si nabavijo zbirko knjig po zelo nizki ceni.
Priporočamo v naročitev angleške knjige, ki jih imamo v zalogi. Pri čitanju vam bo mnogo pomagal Angleško slovenski besednjak, katerega je uredil dr. Kern. Dobi se pri založniku ali pa v naši zalogi knjig.
Prevzeli smo zastopništvo za družinsko revijo Kres, ki izhaja v Ljubljani. To je zelo priporočljiva revija, bogata na vsebini in ilustracijah. Prinaša povesti, razprave, slike, pesmi, informacije itd. Več lahko razvidite iz oglasa na drugem mestu.
Priporočajte v naročbo Ameriški družinski koledar letnik 1922 svojim prijateljem in znancem. Za malo svoto dobe knjigo raznovrstnega gradiva. Ob e-nem priporočajte našo zalogo knjig. Te dni smo prejeli zopet več zabojev knjig iz starega kraja. Objavljene bodo v ceniku na zadnji strani, kakor hitro bomo napravili proračun pošiljalnih stroškov in stroškov za nakup teh knjig in po njem določili cene, ki so pri nas vedno zmerne.
Beležimo, da smo prejeli zadnje čase precej novih naročnikov, vendar pa ne toliko, kolikor bi jih ako bi vsi naši sodrugi agitirali za razširjenje Proletarca. Poskusi naj vsakdo dobiti vsaj enega, četudi le za 16 tednov. Naročnina za 16 tednov je samo en dolar. Potem bodo ti že sami ponovili naročnino, ako bodo list čitali.
Iz Springfielda poročajo, da priredi tamošnji klub JSZ. v soboto dne 17. decembra veselico v prostorih Slov. Nar. Doma, da se na ta način pridobi nekaj finančnih sredstev v prid agitaciji in v podporo našemu tisku. Takih priredb bi moralo biti več. Pri tem nam prihajajo v spomin časi, ko smo izrabili vsako veselico, vsak sestanek, vsako večje shajanje naših ljudi za agitacijo, bodisi, da smo pridobivali nove naročnike, ali pa podvzeli kolekto za prostovoljne prispevke v podporo Proletarcu. Tudi sedaj bi se dalo mnogo napraviti v tem oziru, ako bi bilo le nekoliko več aktivnosti. V nekaterih naselbinah jo je, v drugih pa jo pogrešamo. Vse kar želimo je, da se Proletarca razširi. Nove naročnike potrebuje, in socialistični nauki potrebujejo novih slušateljev. Naprej za naš tisk!
Od A. Zamernika v Gheen, Minn., smo prejeli pismo, v katerem opisuje razmere v tamošnji farmarski naselbini. Odgovarja nam na naš apel za pridobiva-
nje novih naročnikov in pravi, da se je že mnogo trudil za to stvar, ba brez posebnega uspeha. Pravi, da je to pripisati razmeram. Naši ljudje so se naselili v fanmarsko naselbino Gheen pred 15. leti in že takrat so bili to večinoma priletni ljudje. Večinoma so stari okoli 50 let in med takimi agitacija res ne more biti uspešna, če se vpošteva vzgoja in nazore, kakršne so imeli naši ljudje tiste čase. Saj je agitacija celo med mladimi ljudmi težka, dasiravno socialistično gibanje mlajšim ljudem, tudi če ne čitajo mnogo, ni več tuja. Dostavlja, da bi se dalo morda več napraviti med tamošnjo mladino, ki pa ne zna čitati slovensko. Med njo bi moral delati agitator vešč angleščine, ki pozna angleške socialistične časopise, katere bi razširil med mlado generacijo. Glede dela pravi, da ga imajo industrials delavci sedaj premalo, na farmah ga je pa preveč. Farmarji v Gheenu ne žive v sijajnih razmerah, tudi v udobnih ne, kajti kraj ni nikakoršna obljubljena dežela. Če se enega ali drugega vpraša, naj se naroči na list, se navadno izgovarja, da slabo vidi, da primanjkuje denarja, in da nima časa. Ljudje so še verski, s staro mržnjo do vsega, kar ni priporočeno od duhovnikov. O formi lista pravi, da mu sedanja ugaja, vendar pa misli, da bi se dalo s prejšnjo ložje pridobivati nove naročnike. Našim sodrugom po mestih priporoča, naj ne prepuščajo vso agitacijo samo enemu članu, ampak naj si delo razdele in vedno naj hodita vsaj po dva agitatorja skupaj. Na ta način bodo ložje uspeli pri ljudeh, ki imajo polne rokave izgovorov, na katere je treba odgovarjati in jih pobijati. Pametna sugestija, toda v večih krajih že agitirajo za list na ta način.
Frank Cepirlo iz Indianopolisa piše, da v kraju, v katerega je prejel naš apel, ni Slovencev razun enega. V Indianapolisu pa je večje število dobrih agitatorjev, ki bodo gotovo storiti vse, -da se Proletarca razširi. Glede forme omenja, da za tiste, ki so na Proletarca sedaj naročeni in ga čitajo je ta forma pri-kladnejša, toda za agitacijo bi bila po njegovem mnenju stara priporočljivejša.
Ivan Baranjai iz Milwaukee, Wis., piše: "Sve što mene zanima jest u kakovem duhu piše list. Što se tiče forme, to je meni sporedna stvar". Poslal je dva dolarja listu v podporo in ob enem želi izvedeti, če bi mogel dobiti knjigo "Gospodin Franjo", ki jo je izdala Slovenska matica. Ta povest je svoječasno izhajala v Proletarcu. Knjigo je avstrijska vlada med vojno zaplenila in jo uničila. Kolikor je nam znano, jo nima nobena ljubljanska knjigotržnica več v zalogi iz prej omenjenega vzroka. Ako ima kdo naših naročnikov nepokvarjen iztis te knjige in jo lahko odda, naj nam jo pošlje proti primerni odškodnini.
Prvo žensko podporno društvo
ki se je odzvalo "Pomožni izobraževalni akciji Jugoslovanske socialistične zveze" je društvo Moška Jedna-kopravnost št. 119, SNPJ., v Waukeganu, Illinois. Ses. Frances Zakovšek, tajnica društva, je poslala koncem novembra pristopno karto in prvi dolar kot mesečni prispevek. Ker je bil poslan načrt in apel za to akcijo društvam šele koncem novembra, največ društev pa zboruje začetkom meseca, je naravno, da pride zadeva te akcije na društvene seje v decembru. Število ženskih društev med naprednimi jednotami in zvezami ni majhno, zato se je nadejati, da pridejo v vrsto tega društva tudi druga ženska društva, ki bodo zborovala začetkom decembra.
Poleg tega ženskega društva se je poleg onih dveh društev iz Kansasa, ki smo jih zadnjič objavili, priglasilo tudi par moških podpornih društev. Kakor ženska društva, tako bodo tudi možka društva razpravljala o tej zadevi na decemberski seji.
Prvi teden v januarja 1922 objavimo v Proletarcu in v Prosveti prvi seznam tej akciji prijavljenih podpornih društev in svote, katere so se zavezali prispevati vsak mesec v blagajno J. S. Z. Društva bodo objavljena po vrsti, kakor se javljajo tajništvu J. S. Z.
Naprej člani in članice naprednih društev, da pokažemo z Novim letom, koliko resne volje za socialistično misel in delo je med nami!
Tajništvo J. S. Z.
POROČILO O RAZPEČANIH ZNAMKAH J* S* z«
v mesecu oktobru 1921.
Rednih Dualnih Izjemnih Znamk na roki 1. novembra. . . .514	62	90
Znamk dobljenih od gl. stana. . —	20	—
'iU iS-ŠL i
OiOM
1.40
12.10 .60
6.20
«	Mesto	g*
S	C E	S
■N	fl«	S«
A	rS C (S C
Q	K N	O N
Ark.: Jenny Lind...	7	7
Illinois: Chicago N. 1". .	50	—
Springfield ...	11	6
Nokomis ..........13	7
Farmington . .	6	2
Chicago N. 244	8	3
Carlinville ...	15
Kansas: Gross ..............3	3
Ohio: Glencoe ..........20	2
Cleveland ________20	20
Pa.: Luzerne ..........5	—
Wick Haven..	16	—
" Herminie ....	9	5
" Aliquippa ________20	—
Cuddy ............21	—
" Greensburg	6	—
Lloydell ..........29	—
Avella......15	4
West Newton..	20	3
" Conemaugh . .	16	—
Forest City...	12	2
Utah: Murray.....11	12
Skupaj..........333 76
Rednih
Znamk na roki..............347
Znamk dobljenih od gl. stana. .500
847
Razpečanih................333
Na roki dne 31. oktobra.. 514
v mesecu novembru 1921.
s 5 s = s
c p.2 > S c
t ° g a.S s
1.75
15.12 .75
7.75
18.30	22.87
2.30	2.88
40.90	51.12
Dualnih	Izjemnih
38	90
100	—
138	90
76	—
62	90
■ > *	Mesto	« S S	G "rt —	3 1 •r-,	stanu . stranke	g.| s'5 » ■ S >N « c o« il!
M h Q		ti «S	2 a oŠ	£ h	- g	
111.:	E. Moline ....	2	2	$ 1.30	_	_
it	Chicago N. 1. .	50	—	15.00	-	—
M	Chicago N. 224	7	3	3.15	-	—
ii	Nokomis.....	29	4	12.35	-	—
<«	Farmingtčn . .	6	6	3.90	10.90	13.62
Ind.:	Indianapolis. ..	20	—	6.00	2.00	2.50
Iowa	Madrid ......	16	_	4.80	1.60	2.00
Kans	: Gross .......	1	3	1.30	—	—
it	Skidmore ....	—	—	—	.40	.50
Mich	: Detroit 114 . .	60	_	18.00	6.00	7.50
Ohio.	: Girard ......	10	—	3.00	—	—
ii	Cleveland . . ..	40	—	12.00	5.00	6.25
Pa.:	Conemaugh ..	34	1	10.60	—	—
ii	Luzerne ..'...	5	—	1.50	—	—
ii	Herminie ....	12	11	8.45	—	—
il	W. Newton . .	34	4	11.60	_	—
ti	Cuddy ......	9	—	2.70	—	—
a	Greensburg . .	6	—	1.80	—	—
n	Hosteter.....	10	—	3.00	—	.—
a	Meadowlands..	18	■ _	5.40	_	_
n	Lloydell	30	—	9.90	—	—
ii	Lawrence	41	—	12.30	_	_
a	Aliquippa	20	10	9.50	--	—
ii	Irwin.......	—1	20	7.00	_	—
ti	Sygan ......	38	—	11.40	30.30	37.87
Utah	: Murray ......	6	6	3.90	1.20	1.50
Skupaj ........		504	70	$159.40	$57.40	$71.74
514	82	90
Razpečanih v novembru.......504	70	24
Na roki dne 30. nov...... 10	12	74
Članov plačalo za november........644
Izjemne znamke dobil ki. 157........ 12
Izjemne znamke dobil ki. 81........12
Skupaj članov za november......668
Tajništvo J. S. Z.
Važni zaključki.
Eksekutiva Socialistične stranke, ki je zborovala koncem novembra v Olevelandu, O., je sprejela več važnih zaključkov, izjav in resolucij. (Glej članek na drugem mestu v tej izdaji.)
Med temi zadevami so izjava, ki jo podaja eksekutiva z ozirom na kapitalistični terorizem, da se odpravijo unije in upelje "odprto delavnico"; o washington-ski konferenci za znižanje naoboroževanja, o nameravani konferenci delavskih unij za federativno zedinje-nje; o financiranju in kooperaciji dela, ki ga ima Socialistična stranka za pojačanje svojih vrst.
Dalje je eksekutiva zaključila, da se vrši meseca aprila 1922 strankin zbor, katerega kraj in datum se določi pozneje.
Sprejeta in bdposlana je bila predsedniku Hard-ingu spomenica glede političnih jetnikov, ki so vzlic sklenjenemu miru z Nemčijo in z Avstrijo še vedno v zaporu. S tem v zvezi je bil odposlan sodrugu Debsu, ki se nahaja v zveznih zaporih v Atlanta, Ga., telegram.
Po poročilu tajnika Branstetterja, ima stranka 13,-000 članov.
Eksekutiva je potrdila zadevo Jugoslovanske socialistične zveze, da organizira pomožno izobraževalno akcijo med člani naprednih podpornih društev.
Vsled slabih finančnih sredstev, v katerih se stranka nahaja, in z ozirom na organizatorično delo, ki ga ima pred seboj, je eksekutiva sklenila, da se izda na vse aktivne člane in simpatičarje apel za obvezbo prispevanja gotove svote na mesec.
Iz izjav, ki so jih podali člani eksekutive je razvidno, da je čas reorganiziranja stranke ugoden kakor nikdar poprej, in da če dobi stranka dovolj gmotne podpore, bo delo opravljeno brez posebnih težav in stranka postavljena kmalu v normalni tir.
Listnica uredništva.
J. H., Pueblo, Colo. — Vaša stvar pride gotovo na vrsto v prihodnji izdaji.
Pikolo. — Bo priobčeno prihodnji teden.
Dopisnikom: Pošljite rokopise vsaj do sobote za priobčitev v naslednji izdaji. Ako pridejo v torek ali v pondeljek zvečer, je za izdajo v dotičnem tednu že prepozno sprejeto, pa morajo čakati na prihodnjo izdajo.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., se vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Agitirajte za edini slovenski socialistični list v Zedinjenih državah "Proletarca". Ker je socialističen, ima največ odprtih in skritih sovražnikov, ki ga žele uničiti. V bližnji bodočnosti bomo lahko objavili nove nakane naših nasprotnikov, da uničijo slovensko socialistično glasilo. Da ne bodo uspeli, so nam porok aktivni sodrugi v J. S. Z.
PROLETAREC	<
UDRUŽENI
PROLETER
BORBA ZA PRAVO NA ŽIVOT.
"Največi dušman što nama smeta da cilja svome možemo doč, jeste neznaje i zabluda svjeta što
samo uma ruši moč....."
(Radnička Marseljeza)
Neznanje zbilja je največa nesreča za radničku klasu; kada bi radnici znali i mazumjeli uzroke njihove bede, oni bi lahko sebi mogli pomoči i izbaviti se iz ovog današnjeg teškog položaja. Buduč da oni sačinjavaju ogromnu večinu stanovništva u svakoj državi na svjetu, bi radnici i seljaci svojim teškim i napornim rado m zaslužili pravo na bolji život nego li ovaj koji oni žive.
Mi da nas vidimo na jednoj strani bogastva sjaj i raskos, a na drugoj strani bijedu i stradanje širokih siojeva radnog naroda. To je očigledna nepravda — a toj nepravdi valja se odupreti. Zaista, kada bi radnici znali i razumjeli, da je ono bogastvo plod njihovo® rada, da je ono bogastvo neizplačeni radnički znoj i da bogataši nemaju pravo na razkošan život, da nemaju prava jer ne rade nikakve korisne poslove; dalje kada bi radnici znali, da su bogataši i kapitalisti baš pomoču ovoga bogastva zarobili miljone radnika i upregli ih 11 teški jaram najarnnog ropstva, držeči ih u vječnoj bijedi, neznanju i zabludama. Ali oni to neznaju — i baš zato mi vidimo danas, da tvorci cjelokupnog bogastva žive u inajvječoj bijedi i mi-zeriji. Miljuni su danas bez d osi a i bez sredstva za život. Putucaju se od nemila do nedraga, upalih obraza i mat nog pogleda lutaju od tvornice do tvornice tražeči rada — a rada nema nigde. A zašto nema rada? Zato jer su magazini prepunii sa roboim, koju su ti isti radnici proizveli a sada nemaju novaca da kupe sto im je potrebno, jer dok su radili, oni su dobili samo jedan mali deo u Vidu nadnice — a sve drugo je ostalo kapitalistima, koji žive u najlepšim prede-lima grada u prekrasnim palatoma što su ih radnici sagradili, a tisti radnici žive u najprljavijem dijehi gtrada, obično u jednoj kuči strpano je po nekoliko familija.
Bogataška djeca zabavljaju se i igraju po prekrasnim vrtovima — a radnička djeca po nečistim ulicama i dvorištima. Bogataški sinovi pohode visoke škole i sveučilišta, njima su otvorena sva polja nauke i znanosti, a radnička djeca moraju da idu u tvornice još za rane svoje mladosti, gde za njih prestaje svako veselje u njihovom životu. Mi vidimo malu djecu za-poslenu u tvornicama u mjesto da su u školi i polju pri igri, da rastu i da se razvijaju, jer djeca to su Imduči ljudi — ali poklonici boga mamona nemaju osječaja čovječnosti na spram radničke djece. Mi vidimo malu djecu siromašnih ljudi, koja umira prevre-mena, jer roditelji nemogu da ih izdržavaju. Mi vidimo stare ljude koji nakon drugogodišnog rada prose koru hljeba da neskapaju od glada. Osim toga vidimo prostituciju, koja je jedno od največih zla, prosti-tuciju umnu i tjelesnu, žene i djevojke, koje prodaju svoje draži da bi kupile ruho i sredstva za život — ali one još nisu toliko nisko pale kao one umne prostitutke, koje brane kapitalisti čki poredak, tvrdeči, da je ovo najbolji sistem pod suncem.
Kapitalisti danas snizavaju plaou radnicama na svima linijama i radnici nisu u stanju da se tome odupru, zato što večina radnika ne poznaje svog položaja, nisu svesni nit solidarni. Kad jedni izadju na štrajk, drugi odu na njihova mjesta raditi i tako je gotovo svaki štrajk izgubljen. Posledice toga sn po«or-šan položaj svima. To ne može ostati dugo tako. Radnici se moraju probuditi i osvjestiti; zatim pristupiti radničkim organizacijama i nastaviti zajedničku bor-
bu za pravo na radnički život, bolji i ljepši i svjetliji od ovoga kojim danas žive.
Zato mi Jugoslavenski socialisti od Srpske Socia-lističke sekcije J. S. S. pozivamo sve naše supleme-nike, koji osječaju današnju nepravdu, i kojima je stalo do boljeg života, da stupaju u naše redove, u naše organizacije, da čitaju socialističke novine i knjige, da se naoružaju klasnim saznanjem i da se skupa sa ostalim radnicima borimo za pravo na život i bolju budučnost. — v Djordje Maslač, Chicago.
ZAŠTO JE UJEDINJENJE PROLETARI-JATA POTREBNO?
Po ekonomskom položaju svi radnici u čitavom svetu pripadaju jednoj klasi —- klasi proletarijata, koja u današnjem društvu obavlja najkorisnije poslove i proizvodi sve što je za život potrebno.
Radnici su opljačkani u tvornicama, gde proizvode; od strane kapitalista, obspravljeni i podčinje-ni u svima državama, gde žive, od strana vlastodržaca.
Sve do godine 1848 radnici nisu znali, da se moraju organizovati kao klasa i voditi borbu protivu sviju nepravdi i pljačke, koja se nad radnim narodom vrši.
Te godine bio je dbjavljen Komunistički manifest, napisan po K. Marksu i Engelsu, koji se završuje sa poklikom: "Proleteri sviju zemalja ujedinite se. Vi nemate šta da izgubite osim svoje okove a dobiti celi svet!" Od tada je prošlo više od 70 g. na organiziranju i klasnom prosvečivanju radnika u svima takozvanim civiliizovanim državama, i mnogi radnici su razumjeli, da bez organizacije nema napredka ni boljeg života. Klasna borba može imati uspeha samo ako su radnici solidarni i svesni svojih interesa i udruženi 11 močnim organizacijama, što znači silu, sa ko j oni ima-ju protivnici voditi račune.
Neorganizirani radnici iizloženi su beEobzirnoj pljaoki, jer se pojedinačno ne mogu Zaštiti niti svoj položaj poboljšati. Vrlo žalosno je, da to široki slo-jevi radnog naroda još ne uvidiaju, a najžalosnije od svega jeste, kada nastane medju njima razdor, koji je nastupio kao posledica rata u svima zemljama bez razlike, i koji još uvjek traje sa svima atribucijama kao lične mržnje i svadje te cjepanje radničkih redo-va. Razumljivo je, da sve to daje mogučnost dobro organiziranoj kapitalistički klasi, da izvršava napade na radnike, da skresava plate i pogoršava položaj radnom narodu. Tako je danas svuda, a ja velim, da dokle god radnici ne budu počeli misliti samostalno, sve dotle če biti trzavica u radničkim organizacijama, sve dotle če biti cjepanja u mjesto udruživanja.
Svaki radnik treba da razumije, da on pripada klasi radnog naroda, klasi proletera i da sil interesi sviju radnika jedni i isti; prema tome radnici moraju biti solidarni i udruženi, da bi uspešno branili svoje interese i volili borbu za konačno oslobodjenje izpod najarnnog ropstva.
Onoga dana čim radnici počnu samostalno da misle i rasudjuju o svemu onome što nam je razdor i medjusobno trvenje donijelo, onda če oni prisiliti svoje prvake, da rade na ujedinjenju radničkog po-kreita. Ako ima kojih taktičkih razlika, se zbog toga ne mora pokret cjepati, kao što ne treba snušiti kuču, ako škripe vrata. Zato mora biti jedinstvo pokreta nam svima misao vodilja.
Ujedinjeni mi predstavljamu silu, razjedinjeni i neorganiizovani izvrgnuti smo bijedi i stradanju. Zato sve teškoče na putu za ujedinjenje imaju biti odstranjene!
Svi iskretni borci za oslobodjenje ispod najarnnog ropstva i svi oni koji iskreno misle i žele, da se
to ujedinijenje i stvori, moraju biti tolerantni i širokih pogleda te složno poraditi na tome, da se radnič-ke partije ujedine čim prije. Potrebno je razumjeti, da je ujedinjenje proletarijata prva i najpreča potreba, a u isti mah i največa pobjeda, jer bez ujedinjenog i solidnog radničnog pOkreta nemožemo stiči krajne-miu cilju. Ovo bi trebali pravi revolucionarci da uva-že, a svi oni koji budu i dalje tražili razjedinjenje i pocjepanost, ima ju se smatrati kao izdajnici radnoga naroda — onoga naroda, kome svakog dana postaje sve jasnije i razumljiveje, da bez solidarnosti i jakih ekonomskih i političkih organizacija nemože biti u-spešne borbe, a još manje oslobodnjenja lispod najam-nog ropstva.
. Na koncu ja opet velim, da je ujedinjenje Socia-lističkih i ostalih radničkih organizacija največa potreba, usled čega je krajnje vreme, da se to ujedinjenje privede u praksu.
Nas čete nači uvjek gotove i spremne, da na tome ujedinjenju sudjelujemo i podnosimo i največe žrtve.
Savo Bojanovič, Chicago, III.
BORBA ZA OPSTANAK.
Sva živa biča na zemaljskoj kugli bore se za op-stanak i da se što duže održe u životu; to su večni i apsolutni zakoni prirode.
Uizajamna pomoč jeste prirodni zakon, po njemu se ravnaju živa biča u borbi za opstanak, svesno in ne svesno.
Uzmimo za primer ptice koje žive u toplim prede-lima i koje nemogu da podnose zimu, one putuju čim opaže hladne vetrove, tamo gdje če nači toplije predele i više hra.ne.
Putuju, ali se predhodno sakupe u velika jata i tako u društvu lete ka svojoj meti. One premda ne-maju razuma kao ljudi, ipak znaju da pojedinačno nikad ne bi stigle cilju, i da samo u velikom broju mogu da prehode daleki i teški put.
Pogledajmo mrave, kako oni hitro i žurno svi rade, kada opaže da če doči kiša; svi se žure da za-tvore sve rupice na mravnjakiu, tako da im nebi o-pasnost po život bila od nepogode.
Mravi se tada, kao i kad nema opasnosti, ravnaju _ instinktivno (nesvjesno) po prirodnom zakonu u-zajamne pomoči, jer kada nebi živili u zajednici i 11-zajamino se pomagali — njih ne bi bilo.
Ko je imao prilike do posmatra konje u livadi, kada opaže vuka, kako se hitro sakupe u gomilu da zajednički dočekaju i odbiju neprijatelja; i kada vidimo ovakove pojave kod životinja koje nemaju razuma i nemogu da misle, nego se nesvjesno ravnaju po prirodnom nagonu da se održe u životu, tada nam se i nehotice pažnja skrene na akcije ljudi, koji su mnogo odmakli od ostalih živih biča.
Ljudi koji poseduju pet razvijenih čula (vid, sluh, okus, njuh i opip) ipak nisu toliko svjesni da čine one poslove koji su njima naj potrefoniji u osudnim časo-vima. Uzmimo one koji su nama najbliži — a to su najamini radnici, kojima je jedini prihod ona žalosna nadnica, koju im gazda svakog dana po malo brsti. Radnici koji celog života rade, stvaraju i proizvode, najmanje imaju koristi od teškog i napornog truda.
Rad je društvena činjenica, a bez radnika ni jeda-n točak ne bi se okreinio i tada bi sunce uzalud sijalo na današnje uredjenje. Ako se ne radi i ne proizvodi, tad nema hljelba i svega o&talog što je za život potrebno.
Ovo bi trebalo da je jasno svakome čovjeku da-dašnjeg doba — najme da ljudi danas nemogu da op-stoje, ako se ne radi. Tek kada nam još i to postane svima razumljivo i jasno kao dan, da radnici obavlja-ju sve poslove 11 proizvodnji, zašto nam več jednom ne postane jasno, da radnici trebaju dobiti sve što je njima za život potrebno.
Jest, ima radnog naroda, kome je to jasino i koji zovu radnike celoga sveta da se grupišu i sakupe 11 guste redove i da zajednički istaknu svoje zahteve i da to učine svjesno, jer to nalaže zdrav razum ljudi-ma, kao god što ostalim živim bičima običan prirodni nagon nalaže isto.
Radniče, zlopotniče baci pogled na hladni sever, tamo gdje je se sorazmerno mala grupa od sedam stotina hiljada ljudi ujedinila i svesna svog cilja bori
se svom snagom, da na ruševinama carskog apsolu-tizma podigne novi i bolji poredak.
Radniče, probudi se, ustaj da te vreme ne pre-gazi, stupaj u redove onih, koji su ti najbliži i koji nose isti teret kao i ti; stupaj u redove onih, koji se bore, da unište bijedu i ukinu najamno ropstvo; stupaj u borbu čimiprije za preporod ljudskog rada.
Naši neprijatelji dobro su naoružani i organizo-vani u tnistove, i pomoču njih nas po miloj volji gnja-ve i izrabljaju. Zato je radnicima mjesto u njihovim organizacijama, gdje im je jedini spas.
"Gradimo broda, nema se časa — sutra smo žrt-va burnih talasa", veli Zmaj I. I.
Ilija Pojič, Chicago, lil.
Javna govornica.
KO JE IZDAJNIK SOCIJALIZMA?
Ko je social-izdajnik? — Ovo je pitanje upravlje-no na uredništvo "Znanja", koje je navjestilo rat "Pro-letarcu", i to rat dokle "Proletarca" nestane — ili dok "Znanje" ne utekne sa bojnoiga polja!
Idemo da vidimo, ko je če se od ovoga dvoga de-
siti.
Buduč da "Proletarec" do sad nikome nije uteko sa megdana može biti i "kuražno" Znanje podpuno spokojeno, da se neče ukloniti ni "ratoborbnoj" redakciji "Znanja". — Bačeno koplje u naš tabor primarno sa veseljem -— i želimo, da vas ta ratoborbna kuraž ne izneveri dok nekoga nestane sa ove stare planete. A dotle imajte na umu sledeče narodne poslo-vice koje glase: Nije junak onaj što udari prvi — nego onaj što ostane uspevo. A druga poslovica glasi: Svaka batina ima dva kraja — u uzgred budi rečeno, onaj drugi kraj uvek je teži — prema tome držte se i odgo-varajte, KO JE SOCIAL-IZDAJNIK?
Buduč da ste se i vi nekada nazivali Socialistima, a toga se imena odrekate kao Jude Krista; pored svega toga vi se uisudjate sa jezuitskom beistidnošču i najpodlijim cinizmom nas nazivati Social-izdajnica-ma. Ne ču ve no!
Mi tvrdimo, da je "Proletarec" od svog postanka zastupao načela i program naučnog i pozitivnog Socializma i da je sa obzirom na jugoslavensko pitanje zauzimao stanovište u suglasju resolucija, primljenih na I. kongresu Jugoslovanskog Socialističnog Saveza, održanog u julu 1910. godine u Chicagu, 111. I stano-vlište naučnog Sodi a I iz rn a ,zastopa "Proletarec" još danas. Ovo je pitanje, na koje ima da dade "Znanje" odgovor. Zato pitamo gospodu kod "Znanja", da citira tačno dan i broj, kada je "Proletarec" izdao Socializem? Dokaze van! Ako tih dokaza ne navedete, vi ste ordinarne varalice i namera vam je opsjeniti prostotu, koja ne zna šta je Socializam — kao što ne zna ni koja načela vi izpovjedate, za koji se program vi borite. Neka vam kuraž ne utekne kroz rukav, a srce junačko ne spadne u cipele. Ako ste komunisti, imajte hrabrosti napisati to — pa čemo se onda pogledati od bliže. Izjavite se što je komunizam i dali komunizam zastupa solidarnost radnog naroda? Ka-žite, dali komunizam dovikuje radnicima širom čita-vog svijeta: "Proletarci sviju zemalja ujedinite se!" — i šta vi radiite? Dali vi ujedinjujete? Vi u tom važ-nom vremenu razjedinjujete radnike na sekte i kote-rije. Vi gazite vašim umazanim nožurdama osnovni princip Socializma i komunizma, i ako to nije izdaja, mi ne znamo što je.
Bazjedinjeni proletarijat nemože se boriti proti-vu ujedihjene kapitalističke klase, to je oči vid no svakome, pa vi ipak nastojate svim silama, da se jugo-slavenski proletariat ne ujedini u jedan močan i veliki Savez, sposoban za život i borbu.
Ujedinjenje jugoslovanskog proletarijata u Ame-rici ne može se izvršiti sve dotle, dok novine uredju-ju i glavnu reč vode protivnici solidarnosti i ujedi-njenja, koji uvek svoje sebične ciljeve predpostavlja-ju opštem dobru i zajedničkoj stvari — a to je Theo-dor Ccetkov, sadašnji urednik "Znanja" i njegov pomočnik Duka Kutuzovič, koji se nazivaju čas Socialisti, čas opet legalni "komunisti, a nisu ni jedno ni drugo nego obične protuve i provokateri. To njihova
dela svedoče, a mi smo to listanju i dokazati sa do-kumentima, i to: da je Theodor Cvetkov.
1.	primao platu od Jugoslavenskog Socialističnog Saveza a radio je protivu njega; i to se je služio s vi m sredstvima dok nije razscepijo Savez;
2.	vršio je sabotažu na sprani svih konstruktivnih predloga i zaključaka u J. S. S.; mesto solidarnosti zastupao je uvek sektaštvo i poidvojenost;
3.	mesto zdrave nauke ipozitivnog i znanstvenog Socializma on je kljuko njegove čitaoce šupljim frazama nekakvog negativnog separatizma, a to on i danas čini.
Da je ovaj gospodin u Rusijii, komunisti bi sa njim več odavno obračunali. Mi bi rado znali, što če učiniti sa njim naši! Idemo, da vidimo! -— M. V. L.
KADA ČE DOČI K SEBI?
U 43. broju "Radničke Borbe" pojavijo se neki smetenjak sa podpisom E. R. iz Lackawane, N. Y. sa novim lažima o tamošnjim socijalističikim kandidati-ma. Na ime on tvrdi, da su ih uzeli republikanci i demokrati na svoje izborne liste.
Ako je dopisnik tolika neznalica, da nema pojma
0	izbornim zakonima, moglo bi se očekivati od urednika "R. B.", da oni bar nešto više znaju od njihovih smetenih dopisnika, inače im niko — kome svraka nije možak popila — neče verovati, da če republikanci i demokrati stavljati na njihove izborne liste kandidate protivne stranke.
Ali svaki onaj koji prati pisanje onih nakarada umnih i fizičkih viditi če, da skoro u svakome broju R. B. izlaze laži i klevete protivu sviju drugih radnič-kih organizacija i to sa naročitim planom i namerom, da se članovi ostalih radničkih partija razočaraju pa da ih oni pridobiju za S. L. P., nego to im slabo po-lazi za rukom. Oni su svesni, neče- se razočarati, a ja vama dovikujem: ima još mase neorganizirane; idite, pa ih pridobite. Ako nemate načina, nadjite ga; ali nemojte se snebivati!	.
Ja tvrdim, da je zavadjanje radničke klase največi zločin, podlost i greh. Sa podvalama i blateči druge vi nečete ništa positiči. Vi postojite više od 30 godina
1	stalno grdite druge, pa ipak vas nema više; baš na-opak: sve manji ste po broju i moralno! Dali je to zato, što imate "najbolju" taktiku? Gospodo oko R. B.! Vi zavadjate radnike i vama niko na svetu nije dobar, koji je izvan S. L. P. Niko drugi ne radi socia-listički osim vas, a ja vam velim, da bi vi trebali prvo svoje greške i mane da ispravite, pošto je moguče, da ste .zbilja uobrazili da ste "nepogrešivi" kao rimski papa i da uopšte nemate mana.
Ja ču ovde navesti samo one vaše mane, koje su očigledne:
Vi tvrdite, da ste revolucionari i paradirate sa i-menom "boljševika"; a kada vas čovjek upita dali se slažete -sa njihovom taktikom, vi odgovarate da su u Americi sasma druge prilike, i da su kapitaliste ovde sasvim "drugčiji" nego u Bvropi. — Zbilja? A zar niije sve zrelo za revoluciju?!
Za vreme rata pisali ste mnogo o Rozi Luxemburg i Karlu Liebknechtu kako su veliki borci i odobravali ste njihov rad u Njemačkoj. A šta je bilo sa vama? Ovdje u Americi bili ste se zavukli u mišije ru-pe dok su članovi Socialističke partije i drugih radničkih organizacija otvoreno istupali orotivu rata i mnogo se i danas nalaze po tamnicama. Debsa ste grdili svakojakim im enima, ali je srera što druga Debsa poznaje radništvo Amerike. Drug Debs za vas nije dosta revolucionaran — da bome! Ali vi ste užasno revolucionarni; nekako tako kao što je pop Kozama-ra, bivši urednik Radničke Borbe, koji sad pridikuje u crkvi: budite mirni i pokoravajte se vlastima, molite se bogu pa če sve biti dobro — za Kozamaru.
Kada je u Busiji zavladalo glad i bolest, dali ste poduzeli akciju za pomoč. . Dabome da niste. Jedan mi vaš član reče: "što čemo ih pomagati, kada i buržva-zija pomaže". Da, da, to je "pravo socialistički" — revolucionarno — to je proletarska "solidarnost"!
I dok sve druge radničke organizacije sakuplja-ju pomoč za Rusiju, vi ih grdite i demagogujete sve na pasja preskakala.
U istome broju R. B. nalazi se članak o izborima
u Clevelandu, iz kojeg se vidi da i oni idu na opštin-ske izbore.
Kada je redakcija Plain Dealerja postavila pitanje, kakve programe ima koja partija, svi drugi su odgovorili, samo naši takozvani rrrrevolucionari naravno da nisu mogli odgovoriti, jer programa nemaju — i nemaju ga zato, jer ne veruju u praktičan rad.
A ja vas pitam, gospodo eselpisti, šta bi vi radili kada bi dobili opštinsku upravu u svoje ruke? Valjda bi nešto morali raditi — jer uništenje privatnog vlast-ništva i podpuna predaja i pad kapitalizma u Clevelandu — e to izvinite nije program za opštinske izbore. Takom opštinskom programu može se čovjek samo smejati i sažaljevati vas. Ali vi niste lostojni sažalje-nja jer svesno zavadjate radnike. Ja ovo ne pišem radi vas, urednika R. B., jer ja vas dobro poznajem kak-vi ste podlaci — nego ja ovo napisah po radi onih, koji vas još ne poznaju. Ja apeliram time na članove, da se nedadu zavarati od pokvarenih vodja.
S. Bojanovich, Chicago, III.
ČUJTE I UVAŽITE.
Pod ovim naslovom bio je objelodanit članak u 46. broju bivše "Radničke Straže" od 28. oktobra 1914, kojeg je specificirao T. Cvetkov, i koji glasi:
"Ko je borac u velikoj internacijonalnoj stranci socijalne demokracije, on ne ispunjava još svoju duž-nost time, što glasuje samo za socijalističkog kandidata. Ko samo ovo čini, a drugo ostavlja drugima, taj bere plodove, koje on nije posijao. U stanovitom stup-nju on umanjuje pobjedu, jer propušta pridobiti nove članove, nove borce za socijalizam.
Njegov glas, istina je, vrijedi, ali on je mogao tai glas podvostručiti a možda i podesetostručiti.
Tek tjedan dana dijeli nas od izbora. Ali svaki pojedini od tih dana neizrecivo je dragocjen za svakoga socijahstu i svaki dan je opet izgubljen ako se ništa ne ucini za veliku stvar.
Od danas pa do izbora smatrajte svaki dan danom najpotrebnijeg i najkorisnijeg rada. Stavite svaki dan u sluzbu boljka za čovječanstvo. Podvostručite vaš rad u izbornoj kampanji i podvostručili ste brzinu drustvenog preporoda.
Svako jutro neka bude vaša prva misao: "što bih mogao danas učiniti?"
Tražite izbornike, koji kolebaju neznajuči prosu-diti igru i trikove proturadničkih stranaka.
Tražite izbornike, koji se daju zavadjati od ka-pitalističkih novina i privadjajte ih razumu.
Zabilježite si one, koji su unešeni u izbornu listu i opomenite svakog, da zadnjih dana kušaju kapitali-sticke novine zavarati izbornike izmišljajuči sve i sva protiv socijalne demokracije.
Povedite vaše prijatelje, znance, žene i odraslu djecu na socijalističke skupštine.
Upučujte svakoga da glasuje za cijeli socijalistb-cki tiket, jer samo u solidarnosti je moč.
Činite kroz ovaj tjedan dana sve za konačnu pobjedu jedine po radništvo koristne stranke, socijalističke stranke.
„ Ne žalite truda ovih dana, jer taj trud je posvečen slluifbi čovjecanstva.
Pokraj svega ovoga ne zaboravite prikupljati pret-paltnike za "Radničku Stražu!"
Ovako nas je prfje sedam godina urednik bivše 'Radničke Straže", T. Cvetkov ucio i vodio. A danas on ni riječi ne kaže u vrijeme izbora. Danas za T Cvetkova izborna kampanja za socijalističke kandidate ne vrijedi niš. Tisuce nas je bilo, koji smo njegova vodstva i nauke točno i savjestno vršili i nastojali da uizmognemo postati gradjani ove republike, da našim glasom u vrijeme izbora glasujemo za socijalističke kandidate, da na taj način socijalistička stranka do-bije upravu ove zemlje u svoje ruke, te da na temelju svog programa pomogne radničkoj klasi. Jeli to ljepo i pametno od jednoga, koji se je pokazao valjanim, da vodi radničku klasu, da se je tako živo izlagao socija-lizmu, kojemu danas pluje u lice, i koDa mu grob kao i Proletarcu. Žalostna činjenica — Cvetkove
J- A. R.....ioh.
O UJEDINJENJU SOCIJALISTIČKIH PARTIJA V JUGOSLAVIJI.
ODLUKE ODBORA VJED1NJENJA SOCIJALISTIČKE ZAJEDNICE JUGOSLAVIJE DONESENE NA SED-NICI DRŽANOJ 23. OKTOBRA 1921.
U BEOGRADU.
("Glas Slobode", Sarajevo.)
I.
Ustav naše države ne zadovoljava potrebe radni-čke klase i istinske demokracije. On nije ni dosta sa-vremen ni dosta pravedan prema radničkom klasom. On ne osigurava ni političku demokracije niti u punoj meri omogučuje nesmetan razvitak u bolje, pravednije i savremenije ekonomske i političke odnose. Zato u-družene socijalističke partije smatraju težnju za po-boljšanjem ustava sasma prirodnom i opravdanom. I one če svojom borbom činiti da se postoječi Ustav zameni boljim i savremenijim.
No pokret jednog dela jugoslavenske buržoazije za revizijom ustava nije pokret za poboljšanje, več za po-goršanje sadanjeg ustava. Taj pokret za pogoršanjem ustava želi da koči i sprečava prirodnu evoluciju drž. i nacionalnog jedinstva Jugoslovena. On želi da uvede državopravne autonomije za pojedine istorijske pokrajine; on želi da pod zastorom čuvanja tih političkih ostataka feudalnog doba iskoriščuje nerazvijene državne i političke odnose, i tako omoguči reakcionarnim i konzervativnim elementima našega naroda čuvanje povlastica i političkih i ekonomskih položaja; on želi da tako ometa razvitak političke demokracije i sprečava oslobogjenje radničke klase.
Osim toga cela akcija sračunata je na svračanje pažnje naroda od drugih aktuelnih pitanja naše državne politike i na odvogjenje narodne energije na političke besplodne stranputice.
Radi toga nalazi o vaj pokret u radničkoj klasi na prirodnog i nepomirljivog protivnika. Udružene socijalističke partije imaju dužnost da ovim smicalica-ma buržoazije stave na suprot najodlučniji otpor. Pro-tiv akcije za pogoršanje ustava na mestu je akcija za njegovo poboljšanje. No i ne čekajuči poboljšanje po-stoječeg ustava treba nastojati da se njegove dobre strane što potpunije ostvare. Zato treba provesti borbu za stvaranje savremenih zakona na svim poljima eko-nomskog i političkog života. Socijalistička zajednica zato zahteva donešenje i izvogjenje zakona o punoj samoupravi naroda, s jednim parlamentom i jednom vladom na čelu države, o slobodi štampe, i ostalim po-litičkim pravima gragjana. Socijalistička če se zajednica protiviti svakom separatizmu, regionalizmu i par-tikularizmu i svakoj sličnoj težnji, koja bi pod vidom državopravnih autonomija htela napraviti političke i ekonomske busije feudalnih, klerikalnih, konzervativnih i reakcionarnih elemenata našeg društva. Ona tra-ži mesto čuvanja feudalnih ostataka socijalnu zaštitu i osiguranje radnika, brzo i radikalno provagjanje a-grarne reforme, regulisanje uvozne i izvozne trgovine, obnovu i pomaganje privrednog rada i saobračaja, zaštitu invalida, udovica i siročadi.
Ovo proglašuje za najvažnije političke zadatke sadanjeg momenta i za njihovo rešenje če se naodlučnije boriti.
II.
Zakon o zaštiti države je gruba povreda postoje-čeg ustava i po načinu kako je postao i po njegovoj
sadržini. Taj zakon ukida jednomu redu gragjana slobodu štampe, zbora i organizovanja, a biračima one-mogučava da slobodno biraju u prestavnička tela koga oni hoče. Ovaj zakon uperen je ne samo protivu terorista več i protivu radničke klase kao njene celine. On je velikome delu radništva potpuno oduzeo pravo štrajka, oduzeo mu jedino sredstvo za odbranu i poboljšanje njegovoga materijalnog i socijalnog položaja. Ovaj izuzetni zakon je dao državnim organima slobod-ne ruke da oglašuju koga oni hoče za opasnog i kaž-njavaju teškim kaznama lišenja slobode i progonstvom.
Nije čudo što su se policijski organi, državni od-vjetniki i pdlitički protivnici radništva dokopali ovoga zakona i, bezobzirno ga zloupotrebljuči, izvode neza-pamčeni niz progona u celoj zemlji. Na prostu denun-cijaciju dva politička protivnika ili dva poslodavca da je komunist izbacuju se radnici sa posla i činovnici iz službe, hapse se i drže bez ograničenja u zatvoru. Broj zatvorenih kažnjenih i nekažnjenih, ide na više stotina, zašto je nafrapantniji primer na rudniku Kreki, gdje je preko 300 rudara nekoliko meseci u zatvoru, zbog jedine krivice što su učestvovali u štrajku. Najgroznija pak i najdivljija kazna, kaizna koja potseča na srednjevekovno varvarstvo, jeste progonstvo iz mesta u mesto na jednu, dve ili više godina, ili progonstvo iz zemlje čak i jugoslovenskih državljana, pri čemu čitave porodice bivaju upropaščene i izložene groznim mukama.
Radnička klasa u največem delu naše zemlje o-stavljena je savršenoj samovolji njenih klasnih protivnika i organa vlasti. Ne samo da se radničkoj klasi one-mogucuje slobodna politička delatnost nego se smeta čak i otvaranje i rad sindikalnih organizacija.
Ustajuči protivu toga sistema bezakonja Socijalistička Zajednica Jugoslavije zahteva:
Da se odmah ukine izuzetni zakon o zaštiti države i sve izuzetne uredbe protivu radničke klase;
Da se puste iz zatvora svi oni radnici koji nisu učinili nikakvu krivicu iz opšteg Kaznenog Zakona;
Da se prekine sa progonstvima;
Da se prekine sa smetnjama punoj slobodi političkih, sindikalnih i kooperativnih organizacija radničke klase.
Socijalistička Zajednica Jugoslavije poziva radni-čku klasu Jugoslavije da se ujedini u svojim političkim i sindikalnm organizacijama i vodi odlučnu borbu za punu slobodu svoje klasne delatnosti i slobodu i prava ličnosti.
III.
Još dezorganizovana privreda, nerešeno agrarno pitanje, neuregjen i nedovoljen saobračaj; trajno po-goršavanje vrednosti dinara, nezajažljivi apetiti kapitalista za profitom, neregulisani izvoz i uvoz, ogromni i sve novi posredni porezi koje i država i samoupravna tela u vidu carina, monopola, trošarina i. t. d. naba-cuju na potrošače, sve to neprestano poskupljuje život-ne potrebe i čini da skupoča davi masu radnika, sitnih sopstvenika i sitnih činovnika. Skupoča svojim trajnim narastenjem čini iluzornim svaki uspeh radnika i nižah klasa oko podizanja njihovih prihoda.
Organi državnih i samoupravnih vlasti, koji stoje pod klasnim uticajem buržoazije, ne pokazuju ni volje, ni sposobnosti u borbi protivu skupoče. Radnički kooperativni pokret koje je vrlo važno sredstvo u borbi protivu skupoče, oni ne pomažu. Radničkim sindikalnim organizacijama, koje svojom borbom koliko toliko penju dohotke radničke klase, oni čine smetnje u borbi, na mnogo mesta ih čak i ne dopuštaju, a veli-
kom delu radničke klase oduzeli su pravo štrajka. Vlada trosi ogroman deo državnih prihoda na potpuno neprodlktivne ustanove, u prvom redu na militarizam, dok privreda i saobračaj ostaju dezorganizovani i o-snovne kulturne potrebe narodne mase nezadovoljene.
Ustajuči protivu skupoče koja davi niže klase našega društva S. Z. J. zahteva: preuregjenje našega po-reskog sistema,ukidanje fiskalnih carina,taksa i monopola a progresivnu porezu na prihode i bogatstvo; u-kidanje militarizma; energično podizanje saobračajnih sredstava; razvitak i pomaganje kooperativnog pokre-ta javnim srestvima; prekid svakoga daljeg štampanja novčanica; stroge mere protivu neobuzdane špekulacije; regulisanje izvoza i uvoza; nesmetanu slobodu sin-dikalnog organizovanja i borbe svih redova radnika i nameštenika.
Samo na ovaj način može se voditi uspešna borba protivu skupoče.
S. Z. J. poziva radničku klasu Jugoslavije da se za ove zahteve odlučno bori kroz svoje organizacije.
Izgredi na Dunaju niso prinesli blagostanja delavstvu. Razbiti prostori ne bodo nasitili lačnih želodcev. Tisti, ki so živeli v hotelih, ne bodo lačni, četudi se je razdejalo kuhinje nekaterih dunajskih hotelov. Oni imajo denar in za dober denar se dobi jesti tudi na Dunaju. Problem, ki ga ima pred seboj Nemška Avstrija, je težak, kajti zelo težko je preživljati prebivalstvo, ki nima dovolj gmotnih sredstev, da bi si nabavljalo hrano iz zunanjih držav, sama jih pa tudi ne pridela dovolj. Ako bi prišli demonstranti jutri na vlado, ne bi mogli napraviti čudeža, kakor ga je Jezus na gori, kjer je s par hlebci kruha in nekaj ribami napravil pojedino šest tisoč ljudem. Na Dunaju bi bili ljudje naprej lačni. Treba je torej misliti na tako rešitev problema, ki bo poskrbela za ljudstvo dovoljno količino živil, da ne bo izročeno poman-kanju, in industriji v Nemški Avstriji sirovine, da bo mogla obratovati in nuditi delavstvu zaslužek. Kadar bo evropsko delavstvo pomedlo s kapitalističnimi vladami in ustvarilo zvezo evropskih držav na socialističnem temelju, bodo rešeni vsi taki problemi, kakršne ima sedaj Nemška Avstrija, stvor imiperialistov, zbranih na pariški mirovni konferenci.
		
Slov. delavska	W	podporna zveza
Ustanovljena dna 26. avguata 1808.		Inkorporirana 22. aprila lBOe v državi Puu.
Takole se bori frančiškanski žurnal za delavske interese:
"Tiskarska stavka. — Chicaška tiskarska unija štev. 16 je napovedala stavko pred kratkim. To je bila zopet stavka, napovedana iz kakih osebnih, sebičnih, goljufivih namenov. Toda delavstvo se je postavilo proti in pri seji sklenilo, da mora unija preklicati stavko in ukazati delavstvu, da se vrne nazaj na delo."
Kje je dobil urednik Zakrajškovega lista take informacije, je nam uganka. Res je, da zahtevajo tiskarne podaljšanje delovnih ur ali pa znižanje plače in delavstvo takih zahtev ne sprejema z odobravanjem. Frančiškani in njihovi ministranti, ti znajo!
Ako v vaši naselbini še ni kluba J. S. Z., pišite tajništvu po potrebna pojasnila in ga ustanovite. Naslov tajnika: Frank Petrich, 220 So. Ashland Blvd., Chicago, 111.
Tudi v kuti lahko tiči lump. Noben žegen ne napravi poštenjaka iz falota.
Združena s Slovensko Narodno Podporno Jednoto. CHICAGO, ILL.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTOR, 15809 Waterloo Rd., Cle-veland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa.
Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
1.	Pom. taj.: FRANK PAVLOČIČ, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH, R. F. D. 7, Box 4,
Johnstown, Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 5602 St. Clair Avo., Cleveland, Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27. Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVAZNIK, 5315 Btitler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 955 Addison Rd., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland,
Ohio.
POROTNI ODBOR:
Perdsednik porot, odborai MARTIN OBERŽAN, Box 135, West Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Spring-
field, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: 2657—59 So. Lavmdale Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago. III.
PROSVETA. 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljndno
prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se
naslovljajo: Bias Novak, in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazije društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudomc naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj« popravi.
COLLIN WOOD, O.—Društvo Sv. Barbare, št. 126, SDPZ., je imelo svojo zadnjo sejo 1. nedeljo v decembru. To društvo se združi z dr. Mir, št. 142, SNPJ., in dr. V Boj, št. 53, SNPJ. Vsi tisti, ki so se izrekli za prestop k društvu V Boj, št. 53, SNPJ., naj se udeleže seje tega društva, ki se vrši drugo nedeljo v decembru ob 8. dopoldne v Kunčičevi dvorani, na kateri boste lahko sodelovali pri volitvi odbora za bodoče leto. Tisti člani, ki so glasovali za prestop k dr. Mir, št. 142, SNPJ., pa naj se udeleže seje imenovanega društva, ki se
ZA CARLINVILLE, ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vr-še seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini način, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje kluba bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom
Jos. Korsic, tajnik.
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE.
Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomisleci, št. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
vrši tretjo nedeljo v mesecu ob 8. v prostorih Slov. Doma na Holmes Ave. Prosim, da vpoštevate to pojasnilo in navodila. — Vinko Bloško.
(Za zadnjo izdajo smo '.to poročilo prepozno prejeli. — Ured.)
SODRUGOM V CLEVELANDV.
Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-zirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
Klečeplazenje ni v dvajsetem stoletju več čednost, ampak smrdljiva lastnost.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
LETNIK 1922
je izšel.
Vsebuje povesti, slike, igre, zgodovinske podatke, informacijske in politične članke, znanstvene razprave, pesmi in drugo gradivo. Ima 192 strani.
Cena 75c.
Najugodnejša ponudba! Prečitajte in potem naročite.
Ameriški družinski koledar, letnik 1922 ................$ .75
Jurkica Agičeva, roman, vezan
v platno, 360 strani ...... 1.30
Vitez iz Rdeče hiše, zgodovinski roman, vezan v platno, 504
strani .................... 1.50
Don Correa, roman . .........30
V novo deželo...............30
Za staro pravdo.............60
Anfisa, drama v štirih dejanjih .60 Katoliška cerkev in socializem. .30 Ali je religija prenehala funkcionirati? (debata).........30
Svetovna vojna in odgovornost
socializma.................80
Socialistična knjižnica........10
Ameriški družinski koledar,
1919 (vezan v platno).......50
Skupaj ...........$7.35
VSE TE KNJIGE IN KOLEDAR 1922 VAM POŠLJEMO ZA $5.00. POŠLJITE NAROČILO TAKOJ. TA PONUDBA VELJA DO NOVEGA LETA.
WMHMEMMSMSRSM&i
NAROČAJTE DRUŽINSKO REVIJO
"KRES"
Posamezne številke "Kresa" se lahko dobe v založbi Proletarca. V zalogi imamo 1., 2. in 3. — 4. številko Kresa. Vse skupaj stanejo 55c. — Svoto lahko pošljete v poštnih znamkah. Pošljite naročilo takoj, ker imamo na rokah le omejeno število izvodov Kresa.
Sprejemamo tudi naročnino za Kres, ki stane $1.00 na leto, toda upravništvo Proletarca ne sprejme odgovornosti za neredno dostavljanje lista. Lahko se pripeti, da se kaka številka Kresa na potu iz starega kraja izgubi, za kar ni odgovorna ne u-prava Kresa, niti uprava Proletarca, ki je odposlala naročnino.
Vsak mesec bomo sprejemali po večje število izvodov Kresa. Prihodnja bo CANKARJEVA IZDAJA, katere bomo dobili več sto iztisov v razprodajo.
Ker je Kres delavska revija, v rokah sodrugov, zasluži, da jo podpira tudi slovensko delavstvo v Ameriki. Vsakdo, ki jo naroči, bo ž njo zadovoljen.
Iz Ljubljane so nam poslali zopet večjo zbirko raznih knjig, ki so dospele že v New York. V nekaj dneh jih dobimo v Chicago. Pazite na naš cenik knjig v prihodnjih izdajah.
PROLETAREC, 2639 West 26th Street,
Izrežite ta oglas, napišite vaš natančen naslov, priložite svoto $5.00 in vse skupaj pošljite na naslov:
PROLETAREC
3639 W. 26th Street.	Chicago, Illinois.
Opomba: — Cena trdo vezanim koledarjem je $1.00. Ako hočete trdo vezan koledar in gori označene knjige, pošljite $5.25.
CHICAGO, ILL.
Hfi^sfi^ifi^ifi^ai^sii
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
John Kresse, 396—4th Ave.
I0NAL
1908-12 So. Ashland Ave., Chicago, III.
Tel. Canal 2183
LUZERNE, PA. — Seije slov. soc. kluba št. 218, J. S. Z. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne na domu sodruga Matacicha, — Rojaki delavci, pristopajte k socialistični organizaciji. — John Mati cich.
Trinerjev stenski koledar "The Pioners".
Pošiljanje Trinerjevega stenskega koledarja za 1922 se je ravnokar pričelo. Krasno artistično delo v naravnih barvah in bogat v ideji. Okrog glavne srednje slike NAPREDKA prijazno stopnjevaje višje je devet manjših slik, kjer se nam predstavlja raznih držav slavne pijonerje: Združene države predstavlja Fultonova prva ladja, Anglija Stephensonova prva lokomotiva, čehoslovakijo Komenijus, ki je v prvi upe-Ijal ljudsko šolo. Poljska s svojim Kopernikom, ki je pronašel, da se zemlja suče okrog solnca in Madama Curie pijonerka pri iznajditvi radiuma, Italijo in Jugoslavijo predstavljata iznajditelja električne vede, Volta in Tesla, Bavarska s svojim Xnžarniškim iznajditeljem Roentgenom. Tu vidimo tudi Jos. Trinerja, slavnega iznajditelja Trinerjevega grenkega vina. Stenski koledar je zelo krasna slika za vsako hišo. Pošljite nam 10 centov za pokritje pošiljatvenih troškov in naslovite na: Joseph Triner Company, 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111.) ter ne pozabite opomniti vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili naj se dobro založi s Trinerjevimi zdravili še posbeno pa s Trinerjevim grenkim vinom.
..................................................................iiiimimmimimiimiiiiiinmimimiHiiiiiiiimHHiiiiiiiiimiii.......=
MEDNARODNA MLEKARNA
Trgovina z mlekom, maslom itd., na malo in veliko. Sporočite nam tele-fonično in mi vam bomo dovažali mleko na dom.
Za čiščobo in sanitarnost jamčimo.
Sest tehtnih razlogov, zakaj bi morali kupovati
-PRI-
ALBERT LURIE & CO,
-1810-1820 Blue Island Ave., Chicago, 111.-
1.	Naša je navečja department tr govina v Zedinjenih državah. Velika izbera vsakovrstnega blaga.
3. Z nakupi dajemo A. Lurie Co. nakupo-vadne znamke (trading Stamps), ki pomenijo nadaljne prihranke za odjemalce.
2.	Mi dostavljamo blago na dom v vse kraje v Chicagu in predmestjih.
4.	Pri nakupovanju v naši trgovini se lahko poslužujete svojega jezika.
5.	Oglašujemo dnevno v velikih čeških in drugih listih. S čitanjem teh listov citate tudi naše oglase, v katerih so oznanjene posebne ponudbe za vsaki dan.
6.	Primerjajoč naše oglase z oglasi depart-ment-trgovin v glavnem delu mesta boste lahko iznašli, da dobite v naši trgovini potrebščine ceneje kakor pa v trgovinah v doljnem delu mesta.
................................................minium............. ..............i..........................................................
ZAKAJ TRPETI?
Revmatične, nevralgične in bolečine v mišicah so hitro odpravljene s primerno uporabo
4*PAIN-EXPELLERJA&
Tvormška znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega—slavnega že več kot 50 let'.
Zahtevajte SIDRO tvorniško znamko.
POZOR! POZOR!
Darila za Božič, Novo leto, svatbe, itd.
Krasne umetniške slike slavnih ukrajinskih slikarjev Moli tor j a in Joža Uprka. — V zalogi imamo slike tudi drugih umetnikov. Oglasite se pri
A. CERVENY
3846 W. 26th St., Chicago, III.
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Kašelj in prehlad.
V tem letnem času vlada kašelj in prehlad pri odrastlih in pri otrocih, Ce se zanemari, se razvijeje iz njega komplikacije, ki se lahko nevarne. Izegnite se zlim posledicam prehlada z vzetjem Severa'« Cold and Crip Tablets (Severjevih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena 30 centov.— Hitro odpomoč proti kaliju dobite, če vzamete
S
evera s
Cough Balsam
(Severjev Balzam zoper kašelj). Pomirjuje razdraženost, omehča izločevanje, ustavi kašelj, povzroča laglje dihanje in pomaga prirodi povrniti normalne stanje. Večje steklenice 50 centov, manje &5c. Pri lekarjih.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialstični dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
John PUtak & Co.
1151-1153 W. 1801 Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
CARL STROVER
LAWYER and
COUNSELLOR
133 W; Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Main 3989.
Naročajte najboljši in najbolj razširjen socialistični dnevnik v Ameriki
"THE NEW YORK CALL"
112 F»urth Avenue,
NEW YORK, N. Y.
Naročnino za dnevne in nedeljske izdaje $12 za celo leto; $7 za pol leta; $4 za tri mesece; $1.50 za en mesec; samo nedeljske izdaje $3 na let«. Samo dnevne izdaje $9 na leto; pol leta $5; en mesec $1.25.
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« t stari kraj;
kadar želite poslati svojim gta-rokrtijskim sorodnikom, prijateljem ali znancem desar,
ali kadar imate kak drag po«! s starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK * CESAREK 70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
FARME
V PINET0WN, NORTH CAROLINA
ZA POJASNILA PIŠITE;	' 1
A. H. SKUBIC & CO., PSE
—Vir