2 Šolsko svetovalno delo | INTERVJU Pogovarjala se je Brigita Rupar. Neizbrisna sled mag. Tanje Bezić na področju šolskega svetovalnega dela Šolsko svetovalno delo | INTERVJU Kako bi opisali svojo karierno pot? Kaj vas je pripel- jalo v šolstvo? In kaj vas je prepričalo, da ste v šolstvu vztrajali polnih štirideset let? Da bom »učiteljica«, sem vedela že kot osnovnošolka. Po končani gimnaziji sem se odločala med študijem angleščine in slovenščine ter psihologije in pedagogi- ke. No, zmagala je kombinacija pedagogike in psiholo- gije. In nikdar mi za to ni bilo žal. V šolstvu sem ved- no videla neizmerno potreb za nenehno izboljševanje sistema, vzgojno-izobraževalnih programov in odno- sov, pa tudi za podporo in pomoč drugim. Vedno sem iskala priložnosti za udejanjanje kreativnosti, v čemer najbolj uživam. Na Zavodu za šolstvo ste delali 27 let, ves čas na pod- ročju šolskega svetovalnega dela. Na katere svoje do- sežke ste najbolj ponosni? Če sem iskrena, sem najbolj ponosna na to, da v vseh letih ni uspelo nikomur poseči v naše svetovalno delo na način, ki se je nakazoval v začetku devetde- setih, ko so se pojavile celo ideje o ukinjanju sveto- valne službe na šolah, češ, saj jih nimajo skoraj nikjer v Evropi. Ponosna sem na to, da sem bila povabljena k oblikovanju Programskih smernic za delo svetovalne službe in Koncepta odkrivanja in vzgojno-izobraže- valnega dela z nadarjenimi učenci in dijaki ter imela priložnost prispevati k udejanjanju teh dokumentov v praksi. Prav tako sem ponosna tudi na vse priroč- nike za delo svetovalne službe in delo z nadarjenimi, k pisanju katerih mi je uspelo pritegniti veliko število izjemnih strokovnjakov in praktikov. V Cobissu smo našli podatek, da ste avtorica, soav- torica ali urednica 41 monografskih publikacij in 56 člankov, sodelovali ste na številnih konferencah doma in v tujini. Kaj je botrovalo temu izjemnemu avtorskemu opusu? Glede na to, da sem bila dolga leta svetovalka na Zavo- du za šolstvo, torej tudi po službeni dolžnosti zavezana razvojnemu in svetovalnemu delu v šolstvu, in ker je pomemben del obojega tudi področje stalnega strokov- nega izobraževanja strokovnih delavcev, sem javno ob- javljanje novih spoznanj in izkušenj imela za del svojega poslanstva. Pri pisanju sem najraje bila del skupine, saj sem prepričana, da več ljudi veliko več ve in zna več na- rediti kakor en sam. Očitno je, da sem bila zmožna sode- lovati tudi z drugimi, če so me povabili k pisanju. Včasih sem se sama lotila preglednega znanstvenega članka, ker se mi je zdelo potrebno, da katero od idej tudi poglobl- jeno utemeljim. Aktivno sodelovanje na konferencah pa je bilo vedno priložnost, da soočim svoja razmišljanja z drugimi in tudi tako promoviram svoje inovativne ideje ali pozitivne izkušnje iz razvojnih projektov. Še poseb- 2 3 Tanja Bezić je pedagoška svetovalka na Zavodu RS za šolstvo v pokoju. Na pod- ročju šolskega svetovalnega dela je pustila neizbrisno sled. Dolga leta je vodila pred- metno skupino, bila je pobudnica ustano- vitve revije Šolsko svetovalno delo in njena prva odgovorna urednica ter ustanovna čla- nica Društva svetovalnih delavcev. Bila je članica kurikularne komisije za oblikovanje Programskih smernic, gonilna sila pri posta- vitvi sistema odkrivanja nadarjenih in dela z njimi, s prispevki je sodelovala na števil- nih posvetih in konferencah, pisala je član- ke, urejala zbornike in še bi lahko naštevali. Lahko rečemo, da je v zadnjih petindvajsetih letih usmerjala razvoj šolske svetovalne službe. Hkrati ne smemo pozabiti, da ima velike zasluge za to, da so svetovalni delavci ostali del javne službe v našem šolskem sis- temu. Ob njeni upokojitvi smo pripravili kra- tek intervju z njo in se ji tudi tako zahvalili za njen izjemni prispevek k naši stroki. no je bilo zame pomembno sodelovanje na konferencah Evropske zveze za visoko nadarjenost (ECHA – Euro- pean Council for High Ability), na katerih sem aktivno sodelovala od leta 2000 dalje. Brez dobrega vpogleda v dogajanje na tem področju tako v Evropi kot v svetu si verjetno ne bi upala pred šolske kolektive. Skratka, pi- sanje za javnost in javno nastopanje je zame ena od temeljnih profesionalnih vrlin vsakega strokovnjaka. Je pa sledenje temu poslanstvu ob številnih drugih nalo- gah, ki jih imaš kot svetovalec zavoda, občasno res na- porno. In tedaj praviloma trpita spanec in tudi družina. A ker niti ne spim preveč rada in ker imam razumevajo- čega moža, sem to lahko počela. Ko sta bila otroka še v osnovni šoli, sem seveda redkeje pisala in se udeleževala konferenc. Ste ustanovna članica Društva šolskih svetovalnih delavcev, ustanoviteljica in prva urednica revije Šol- sko svetovalno delo, članica programske skupine za programske smernice, začetnica sistematičnega dela z nadarjenimi, če naštejem samo najbolj vidne do- sežke. Kako ste zmogli vse to ob delu za družino? Kakšen je bil vaš delovnik? Zagotovo sem delala vsak dan intenzivno vsaj osem ur. Velikokrat pa tudi več. K sreči me je pri delu nesebično vedno podpiral mož Neven, moje ambicije sta razu- mela tudi otroka (Boris in Anita) in mi nista preveč zamerila, če sem kdaj zamudila na roditeljski sestanek ali kaj pozabila kupiti. V najbolj »divjih časih« pa so nama pomagali moji starši s prevozi otrok na različ- ne dejavnosti, kuhanjem kosil, likanjem in pri drugih »samoumevnih« ženskih opravilih. V nekem obdobju sem si »privoščila« celo gospo, ki mi je enkrat tedensko počistila hišo. Ja, brez takšne vsestranske moralne in operativne podpore si res ne znam predstavljati inten- zivnega strokovnega ali znanstvenega ustvarjanja. Mi je pa bilo podarjeno tudi zdravje, kar je verjetno tudi izjemno pomembno. Ne vem, ali sem bila več kot tri- ali štirikrat na bolniški v vseh letih. Kako se je spremenilo delo šolskega svetovalnega de- lavca od takrat, ko ste sami zečeli delati kot šolska pedagoginja pa do danes? Kaj bi izpostavili? Mislim, da je danes veliko več koordinacijskega dela v okviru udejanjanja novih vzgojno-izobraževalnih kon- Neizbrisna sled mag. Tanje Bezić na področju šolskega svetovalnega dela 3 4 Šolsko svetovalno delo | INTERVJU ceptov, spremljanja uvajanja novosti in zato tudi pisanja različnih strokovnih poročil. Stroka in znanost sta na- predovali in brez tega dejansko tudi ni mogoče. Delovni čas svetovalnega delavca je sicer vedno bil 40 ur teden- sko in v njegovem okviru obvezna strnjena prisotnost praviloma sedem delovnih ur dnevno, bi pa prav zaradi novih konceptov vzgojno-izobraževalnega dela, ki se uveljavljajo v zadnjih dvajsetih letih (učenci s posebnimi potrebami, učenci z učnimi težavami, nadarjeni učenci, zakonske obveze glede preprečevanja nasilja v družini itd.), moralo priti do premika težišča dela svetovalne službe od individualne pomoči k razvojno-preven- tivnim nalogam na ravni oddelkov in skupin otrok in učencev ter k izboljšanju kakovosti interdisciplinarnega dela. Slednje je treba izboljšati tako na organizacijskem kot tudi na vsebinskem področju. O tem se je veliko go- vorilo na konferenci o šolskem svetovalnem delu leta 2018. Ne glede na velike izboljšave na področju special- nopedagoške pomoči otrokom in učencem z učnimi težavami postaja delo svetovalnega delavca še bolj kom- pleksno, strokovno zahtevno in osebno obremenjujoče. Aktualne družbene razmere so povzročile nove težave in nove strokovne izzive, kot npr. povečanje socialnih razlik med otroki, preobremenjenost in odsotnost star- šev zaradi celodnevnih zaposlitev, številni priseljenci, nove oblike zasvojenosti itd. Tako se pričakovanja glede individualne svetovalne pomoči v resnici niso bistve- no zmanjšala. Strokovni delavci še zmeraj pričakujejo od svetovalnih delavcev predvsem takojšno pomoč, ki je svetovalni delavci morda še ne upajo odreči, čeprav vedo, da tak pristop ni zmeraj najbolj strokovno upra- vičen in uspešen. To seveda ne pomeni, da v določenih primerih ni nujen. Skratka, ne glede na nove strokovn- jake, zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih za za- gotavljanje specialnopedagoške pomoči, uresničevanje novih vzgojno-izobraževalnih konceptov in reševanje novih zelo kompleksnih vzgojnih, izobraževalnih in so- cialnih težav otrok in učencev jasno narekuje potrebo po znižanju normativov za delo šolskih svetovalnih de- lavcev in tudi premislek o drugačni organizaciji dela. V svoji dolgoletni praksi ste spoznali veliko šolskih svetovalcev. Kaj so najpomembnejše značilnosti tega poklica? Ko sem se jeseni leta 1979 zaposlila kot šolska pedago- ginja in psihologinja na Osnovni šoli Martina Konšaka v Mariboru, sta me prva prijazno sprejela ravnatelj Da- nilo Vranc, likovnik in lutkar, ter ambiciozna in srčna socialna delavka Marjeta Harb Mustajbašič. Izpostavl- jam ju, ker sta imela osebne značilnosti, ki so po mo- jem mnenju temeljne profesionalne vrline vsakega uspešnega strokovnega delavca šole – odprtost, pri- jaznost, sočutnost, iskrenost, timska naravnanost, komunikativnost, strokovna zavzetost, kreativnost in pogum za uvajanje inovativnih pristopov. Kot moja prva mentorja in vzornika sta pomembno vpli- vala na moj profesionalni razvoj. V svoji dolgoletni praksi sem kot uspešne in zadovoljne svetovalne de- lavce prepoznavala prav takšne osebnosti. Menim pa, da so danes izjemno pomembne tudi organizacijske, mediacijske in digitalne veščine, znanje tujih jezikov, zmožnost sodelovanja v interdisciplinarnih timih ter zmožnost učinkovite promocije novih znanstvenih in strokovnih spoznanj, inovativnih idej in uspešne prak- se – tako svoje kot prakse kolegov v vzgojiteljskih in učiteljskih kolektivih. Nedvomno lahko rečemo, da ste izjemno veliko prispevali k profesionalnosti šolskih svetovalnih de- lavcev. Katero področje svojega dela bi izpostavili kot najpomembnejše? Sama sem si najbolj prizadevala podpirati svetovalne delavce v njihovi razvojno-preventivni vlogi. Moje te- meljno vodilo je vedno bilo, da lahko svetovalni delavec doseže največje pozitivne premike v vzgojno-izobraže- valnem delu vrtca ali šole, če uspe skupaj z vzgojitelji in učitelji ter s podporo vodstvenih delavcev zastaviti jasne cilje želenih sprememb, jih celovito znanstveno in strokovno utemeljiti ter k načrtovanju in uvajanju sprememb pritegniti tudi zunanje eksperte. Zato sem skoraj neprekinjeno vzpostavljala razvojne projekte, v katerih so imeli svetovalni delavci pomembno razvoj- no vlogo (npr. napovedano ustno spraševanje, učen- je učenja, delo z nadarjenimi učenci). Vedno sem se odzvala na njihove pobude za sodelovanje v njihovih razvojnih projektih ali za strokovne konzultacije. Ved- no sem si prizadevala utemeljevati pomembnost sis- tematičnega in timskega načrtovanja, spremljanja in 5 evalvacije svetovalnega dela v okviru vzgojno-izobra- ževalnih zavodov ter za ustrezen položaj svetovalne službe znotraj šolskega sistema. Zato se nisem nikoli izogibala sodelovanju pri oblikovanju konceptualnih dokumentov in različnih smernic za delo te službe. Če sem le imela možnost, sem se vključila v spreminjanje zakonskih in podzakonskih aktov in se aktivno odzi- vala na pobude Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. Kot svojo zelo pomembno vlogo pri razvoju profesionalnosti dela svetovalnih delavcev sem videla tudi v svojem sodelovanju v uredniškem odboru revije Šolsko svetovalno delo ter pri organizaciji in izvajan- ju študijskih skupin in seminarjev, še posebno pri vsa- koletnem posvetu Prispevki strok za svetovalno delo v praksi. V katero smer naj se v prihodnje razvija svetovalno delo? V celoti podpiram sklepe Konference o šolskem sve- tovalnem delu, avgusta 2018. Objavljeni so v eni od lanskih številk revije Šolsko svetovalno delo. Predvsem je treba okrepiti razvojno-preventivno delo svetoval- ne službe na ravni vzgojno-izobraževalnih zavodov, okrepiti in strokovno pristopiti k vzpostavljanju inter- disciplinarnih timov različnih strokovnjakov znotraj zavodov in strokovnjakov zunanjih institucij pri razre- ševanju kompleksne vzgojno-izobraževalne problema- tike posameznih otrok, učencev in dijakov ali njihovih skupin ter – v kontekstu okrepitve strokovnoetične dimenzije vzgojno-izobraževalnega dela pred pravno – prevetriti in optimizirati strokovno dokumentacijo svetovalne službe. Zaradi utemeljenosti vloge svetoval- nega delavca kot strokovnega koordinatorja pri načr- tovanju, izvajanju in evalvaciji izvajanja nekaterih so- dobnih konceptov vzgojno-izobraževalnega dela (npr. koncept dela z učenci z učnimi težavami in z otroki s posebnimi potrebami, koncept odkrivanja in vzgoj- no-izobraževalnega dela z nadarjenimi, načrtovanje in izvajanje karierne orientacije, koncept sistematičnega socialnega in čustvenega opismenjevanja) je skrajni čas za znižanje normativov za zaposlovanje svetoval- nih delavcev, še posebno v vrtcih, pa tudi v osnovni in srednji šoli. Prepričana sem, da bi svoje delo lahko veliko kakovostneje izvajali, če bi se normativi znižali za vse tri podsisteme na največ 16 oddelkov za zaposli- tev svetovalnega delavca s polno obvezo, pri čemer bi posameznik moral imeti zagotovljeno vsaj polovično obvezo na posameznem zavodu. S kakšnimi željami odhajate v pokoj? Kaj si želite zase, kaj za svoje kolege? Želim si, da bi se nadaljevalo uspešno delo področne razvojne skupine za svetovalno delo, da bi se ponovno okrepilo strokovno delo Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, da bi se uspeli bolje povezati s sve- tovalnimi delavci v nekaterih državah EU in svetu, da bi svoje uspešno delo nadaljevala revija Šolsko sveto- valno delo, da bi se znižali normativi za zaposlovanje svetovalnih delavcev; da bi v svojem delu, kakor sem ga jaz, našle veliko zadovoljstvo tudi ve, kolegice svetoval- ke na Zavodu RS za šolstvo. Predvsem vam želim, da bi v največji možni meri lahko uresničile svojo vizijo o nadaljnjem razvoju svetovalnega dela v slovenskem šolskem sistemu in šolskega sistema kot celote ter ime- le pri tem vso podporo vodstva Zavoda za šolstvo, ko- legov in kolegic na zavodu ter praktikov in profesorjev s fakultet. Kako je to pomembno, se zavedam morda najbolj jasno šele sedaj, ko sem začela malo bolj od da- leč gledati na prehojeno pot. Zase pa si na strokovnem področju želim občasno še kaj napisati, sodelovati na kakšni konferenci in se tako srečati z bivšimi sodelav- kami ter kolegi in kolegicami iz prakse in s fakultet. Kakšne interesne dejavnosti ste gojili ob službi in družini? Kako ste razbremenjevali napetosti? Kakšnih posebnih hobijev po končanem študiju in ob družinskih obveznostih nisem imela. Vedno pa sem izjemno rada brala – med letom študirala strokovno literaturo, v času dopustov pa leposlovje. V es prosti čas, običajno res le ob vikendih, pa sem se družila s svojimi zabavnimi in razumevajočimi sorodniki in prijatelji, ki jih k sreči imam res veliko. Čim več praznovanj in prireditev, sproščenih klepetov in tudi prijateljskih in- timnih pogovorov, čim več smeha in dobre volje vsaj za vikend, poleti pa posvečanje družini in uživanje ob morju. To je moja formula za sproščanje in nabiranje nove energije za delo.  Neizbrisna sled mag. Tanje Bezić na področju šolskega svetovalnega dela