103. številka.                                Ljubljana, fcetrtek 7. maja.                            VTI. leto,  1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemdi ponedoljke in dneve po praznikih, ter velja po poitl prejeman, za avstro-ogerske dežele za ćelo leto 16 gold,, za pol leta 8 golđ. za ćetrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za ćelo leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en naesec I gold. 10 kr. Za posilinnjo na dom so računa 10 krnje, za niesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za ćelo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dljake velja znlžana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačujo od četiri-stopno petit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiaka, 5 kr.  čo se dvakrat in 4 kr. 6e se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempdj  za 30  kr.
Dopisi naj  so izvole frankirati. — Rukopisi se ne vraćajo. — Uredništvu jo v Ljubljani  na celcvški ceati v Tavčarjevi litši  „Hotol Evropa". Opravniatvo, na katero naj se blagovolijo počiljati narodnine,  reklamacije,   oznanila, t. j. administrativno rečl, je v „Narodni tiakarni" v Tavčarjovi hiš».
G. Fr. Rapoc, kandidat  narodno-liberalne stranke.
Iz Šostajna 2. maja. [Izv. dop.J
Na mc8to   prezgodaj   umrlega  pl. Ada-moviča se bode U. t. m. v Slov. Gradca drugi poslanec volil.    Oglasila  sta se  dozdaj   kut kandidata   goBp. Schruid   iz   Marenberga   in g. Šuc, fajmošter v Slov. Gradcu. Tukajšnji volilci se niti za enega   niti   za drugega   ne interesirajo,   ker nobenega   od   teh dveh ne poznajo. Šmida   nečejo   in  ne morejo voliti, ker so Šostajnčani od nekdaj kot čvrsti Slovenci veljali, kateti svojega naroda nikdar ne izdajo ni zatajijo in ker so dozdaj vselej vsled svojega glasovanja   narodno   čast   redili   in čvrsto   kakor pečina   stali   na   strani   onih mož, kateri   se   za  narodne   pravice   in  za zboljdanje blagostanja   svojega   milega   slo-venskega naroda brigajo, z eno besedo Šo-Stanjčani   so   bili dozdaj zmirom vrli, čvrsti, pognmni in odloČni Slovenci.  Tedaj nij mo-goče za nje  za   g. Šmida  glasovati,   kateri je sicer  v Marenbergu   doma,   a Nemec   po rodu in mišljenji, kateri   nas niti  naših raz-mer ne pozna, se dozdaj nikdar za nas bri-gal nij, in kateri vsled tega za nas in naše pravice tuđi srca i meti ne more. Pa tuđi za gosp. Suca nas  nij   volja glasovati,   ker   je on mož, ki niti   od svojih   lastnih   duhovnih kolegov vsaj  v šoŠtajnskem okraji niti   spo-gtovanja niti zaupanja ne uživa. Ljudje trdijo, da je temu duhovneniu   gospodu osobna Ča-stilakomnoet više nego slovenski narod.   Ta gospod fajmošter je neki jako nestrpljiv člo-yek, kateri je vse povsod zoper svoje lastne duhovne tovariše intriguiral, tožil in očrnoval. Vse povsod, kjer je bil, je imel  uže   razpr-tije   v Slov. Bistrici,   v Celji    in  Sloveujem
Gradci. Da se tedaj ćelo tukajšnji duhovni, še menj pa kmetje za takega malospošto-vanega moža navdušiti ne morejo in tuđi za njega nič storiti nečejo, je očividno.
To nas je napotilo in prisililo, da smo se volilci v Hostajnu med soboj zedinili in zmenili, da si po dogovorili z merodajnimi rodoljubi kandidiramo kot našega poslanca za Slov. Gradec, Š ostaj n in Marenberg gospod Fr. lta|»oc-a, notarja v Hoštajnu. Ta gospod med nami živi, je od nekdaj uže znan kot rodoljub, odločen Slovenec, dober gospodar, ima sam mnogo lantnega posestva, je sin kmetskih staršev in vsled tega raz-mere na deželi in pri nbogem kmetskom ljudstvu dobro pozna. Naš kandidat gospod Fr. Rapoc je jako gibčen in delaven in mi smo prepričani, da se bode trudil, da koli-kor toliko se da, za svoj volilni okraj v deželuem zboru doseže. Naš notar spada k narodno-liberalni stranki, ali v smislu pra-vega in resničnega liberalizma, da vsakemu svoje pravice pripozna. V kratkom: naš kandidat je zmeren, pameten človek, na nobeno stran prenapet, niti v psevdoliberalnem in še menj v klerikalnem smislu, da bi duhovne in cerkvene interese Črez koriat ljudstva sta-vil in bi njenm Kim več bil nego svoj lastni slovenski narod. Z eno besedo gosp. Fr. Rapoc je naš mož v vaakem obziru, njega enoglaeno volimo. (Poglej tuđi dopisa iz Marenberga in Slovenjega Gradca, katera smo ob enem dobili.   Uredn.)
Več voliloev.
Politični razgled.
^otriiiije Aežele
V Ljubljani (i, maj«. V   <it*zmvnem. ziborti,  v gospodski zbornici je vlada 5. maja predložila borzno po-
stavo, in ono o trgovskih meŠetarjih. Zbornica je sprejela v tretjem branji postavo o urav-nanji gruntnib bukev v več dcželali. — V poslanski zbornici pak je lleilsberg prinesel precentralistični predlog, naj se udje delegacije volijo iz ćele zbornice in ne po-sebej iz vsake dežele med soboj, kakor je bilo dozdaj. Sprejela se je postava o želez-ničnib gruotnib bukvali.
Naš Ces€€M- je dverua italijauskinia dr-žavnikoma, ministroma Minghettiju in Visconti-Venosta podelil red sv. Štefana. To odlikovanje je nov dokaz, da veje v najvišjih avstrijskih krogib prijazen dah do zedinjene Italije s Bedežem v Rimu.
JtMini&tersko posvetovanje, o katcreni srao zadnjič poročali, nij veljalo finančni krizi kakor ,,N. Fr. Pr." trdi nego samo od-hodu cesarjevemu v PeSto.
Grof tMo!iei»9V€*i't je zopet govoril velik govor za Slovence — in vei nntavaki so se zopet tresli, — ne, pardon, v zadnji seji je le o tem govoril ali je prav ali ne, da se je neka neznatna postavica „en bloc" sprejela. In Še to formalno tnalost se je domislil stoprv čez nedeljo.
Ogcrska tletegacifa. pri posvetovanji vojnoga proračuna pridno briše povsod kjer misli, da se da kaj prištediti in prihraniti. Ali bode minister Kubn s tem zadovoljen, to je vprađanje.
Avstrijski Jtkofjc so poslali vladi prošnjo, naj bi bili kandidati duhovenskega stanu vojadčine prosti.
Tnanje držuve.
Srbslei knez Milan ostane v Carigradu do 10. maja. Veliki vezir mu je obljubil, da mu pridobi mali Zvornik. Milan obišče nazaj grede rumunskega kneza Karola.
Na $panj*Uetn republikanska stvar napreduje z orjaškimi korakj. Karlisti pak so razpršujejo. Na dan, ko so republikanski vojaki ili v Bilbao je bil zveSer Madrid krasno razsvitljen. Madridski ajantainiento je šel k vojnemu ministra, ma čestital k zmagi, ki se je v severju dobila, ter ga pro-sil, naj poroci čestitanje Serranu   in njegovi
tistekc
Iz potovanja po Švajci.
(Spisal Fr. Firbas.) 0 sueinili iu ledenih plazili.
(Koneo.*)
Zgorej na svojem povrsji odnaša in od-važa plaz, kakor na silnih širokih ramenih, vse odrtke in odpadke, katere vse gubeći čas od skalnega vrliovja odlušča, spodaj pod soboj pa razriva sicer pomalem pa vendar gibajoče se ledovje vse nasiplce in nasutke kamenja in prstja, razdrobiva in razrnlcva jih pod svojo ueizmerno težo, da v podobi prahu in smetja kale sicer čisto vodo potoČ-kom izpod plazi odtekajočim, kateri potem prav nesnažao sivkasti šumevajo dalje po dolini. — Sicer nečista   voda   plažom  izte-
*) Glej fitev. 99.
kajoČih potokov le povikšuje veljavo plaža samega; po njem namreč po bolj ali ina nj Čistem ali nečiatem ledu, po raznih odpađ-kih in smeteb v led zmrznenih in drugem lebko eklepaš na gladko in lehko, na te-žavno in teško pot, po kateri je plaz do-spel od zgoraj navzdol.
Ta pot pa je zares odviše različen. Ako pomislimo, da so doline ali nmogoštevilne od snežnikov obdanc doli, po kateri li se plazno suežje in ledje razteza iu giblje, na enem nuestt) ozke, pi^tem zopet sirje, drugod se brž za kakim strmoskalnim ovinkom za vijajo v levo ali v pravo, razsirjajoČe se na eni strani, na drugi pa rnorda od skalja v sred doli segajočega skoro ćelo zaprtje, in vendar se ledena plaz kljubu vsem za-prekam na svojem polaganem potovanji ne da zavreti ali vstaviti, potem borno radi ver-jeli, da v plazih nakupičeni led ni docela trd in krhek, ampak da ima  (kakor je An-
gličan Forbes, primerjaje plazno ledovje vde-lani jilovici, vosku, malovtrjeni še tekajoči lavi, uže trdil, „da plazi tekajo"), nekaj te-kočega na sebi, da je raztegljiv in zopet v potrebi in sili stiskljiv. Potem lebko raz-umemo, da se plaz zmeroai prilega svojemu stružju, da se razteza v Sirji in zožuje v nžji doli, in da se stiska posebno na fika-hivnib ovinkih. Potern tndi rajži verjemo, da pcmikanje plazov, kakor so str< kovnjaško preiskavanje dokazale, nij povsod enako, ampak bitrejsi v sredili, kakor ua krajib aii robih, kjer se vedno spodtikajo in zadržujejo ob skalovju, in pri oviukih cuako vodi hi-trejše in močnejše na vnaujem obloku.
Ocem se sicer ne kaže drugega nego veden mir, omenjen tek ali tok se nikjer ne vidi, in vendar je premikanje vse te po dolih vi-joče se mase tem večje ali hitreje, čem na-gnenija in gladkeja so tla, čem veSja in težja je ledena masa (lastna teža je poprek
armadi. Zaballa se je zahvalil ter obljnbil, da bod© vedno za blagor domovino vnet. — Vlada je poklicala vae mlađe može, ki so 19. leto prekoračili, k orožja. Baskične provincije bode vse t vojaki napolnila in se bode operacijska armada naredila, ki bode vse to ozemlje prehodila, dokler nij sadnja karliatovska banda uniČena.
Dopisi.
Tz yt arenl»«"rar» 4. maja. [Izv. dop.] Kakor pri vsaki volitvi, tako tadi pri letošnji imamo narodnjaki le kakib 5 glasov, drugi bodo deloraa za gogp. Scbmida glasovali, kaj ti za duhovne kandidature so tukaj Se menj kakor za kandidaturo graščaka. €asi, ka bi se duhovni kandidirali, so zdaj raj menj pripravni, posebno v našem kraji, kder smo morali g. deb. Meškota, kateri je jnači spoštovan in priljubljen bil, vslednjem trenutka pastiti in gosp. Bizijaka v Velenju voliti, ker bi inači propali. In zdaj so za duhovnega razmere bolj neugodne; posebno za moža kakor je Šnc, kateri je kot prena-pet ultramontanec tako razupit in tuđi značaj ne, i glede na njegovo politično prepričanje, poBebnega spoštovanja ne uživa. A tuđi g. Schmid tukaj nij priljubljen, ker on nij ni-kakor kaka prebrisana glava, je graščak, se obnaša kot aristokrat in nema tedaj srca za kmetsko ljudstvo. Njemu je bolj za čast. Ako bi tedaj kak primeren drugi kandidat bil, mislim, da bi gotovo precćj Marenberakih glasov dobil, kateri ni Suca niti Schmida ne marajo.
Gospod Schmid nikakor nema upanja do zmage, ker njemu je samo kakih 15 glasov Marenberskih in kakib 5 »lov. Graških gotovih ; v Šostajnu mislim da še enega ne dobi, kakor mi ravno nek prijatelj denes od tam piše. Ali ob enem zvem, da tamošnji volilci gosp. dr. Fr. Rapoc-a notarja v Šostajnu kandidirajo. Mislim, da se moramo tuđi mi Rapočeve kandidature prijeti, ker njega nekateri volilci iz Marenberga uže od Maribora poznajo in je mogoče, da za njega glasujejo. Kazalo bi, da bi gosp. Šnc, ako ima res nekaj domoljubja, in ga ne kakor sami nekateri njegovi duhovni kolegi trdijo, samo časti-lakomnost vodi, o pravem času odstopi, da naroden kandidat sijajno zmaga in gosp. Schmid-u, kateri ima sicer malo upanja do zmage, izgovor glede kandidature odpade ker
e g. dr. Rapoc gotovo r reiničnem in v pravem smislu ravno toliko liberalen kakor g. Schmid, ako ravno kot pošten narodnjak, jurist in notar krivice nikđar zagovarjal ne bode.    Slovenci ne vdajmo se ?
Iz ttlovenjcgrn grrnclcft 1. maja [Izv. dop.j Jako smo obžalovali, da si narodna stranka nij drugega kandidata izbrala nego g. Šnca, župnika v Slov. Gradcu. Zad-ojekrat, ko je g. prof. Pajk kandidirat, so vfli naši volilci ražen kakih 4, za njega glasovali. Za g. Suca jih pa ne bo več kot komaj polovica. Dosti volilcev je reklo, da bi bili pripravljeni za liberalnoga Slovenca glasovati, a gosp. Suca pa ne marajo, ker tukaj nij priljubljen in je v vsaki Btvari strašno pretiran in med vsemi duhovniki naj n.enj priljubljen. G. Šuc je prenapet klerikalec in nestrpljiv.
Ako se ta kraj začasno izgubi, se imamo le ti nesrečni kandidaturi zahvaliti. Zdaj je še čas; na noge volilci in zedinimo se vsi narodnjaki o rodoljubu, kateri ima upanje do zmage. Nekateri volilci v Šoštajnu — kakor ravnokar izvem — so neki nameravali tamošnjega notarja g. dr. Rap oca kandidirati in je ta gospod neki obljubil, da kandidaturo prevzame, ako je neobhodno potrebno in je upanje, da po njegovi osobi slovenska narodna stranka zmaga. Kolikor njega jaz poznam, je ta mož popolnem spo-soben za poslanca in srne vsak Slovenec, kateri k pretirani nltramontaneki stranki ne spada, z njim zadovoljen biti. G. dr. Rapoc spada k liberalni ali „mladosloveneki" stranki in bi bilo tedaj mogoče, da tedaj večjidel Slov. Gradca glasove dobi in Šoštanjske pa tako, ker tam biva in njega tamošnji prebi-valci čislajo, kar je iz tega razvidno, ker nameravajo njemu glase dati. Sicer pa tega gospoda nijsem nikdar slišal duhovstva splob grajati; predpravice duhovskoga stanu za-govarjati pa nij dolžnost nobenega človeka in to neče in ne srne nobeden volilec od našega poslanca terjati. Tedaj bratje Slovenci, složno delajmo z domoljubnimi Šoš-tanjčami in za našega poslanca volimo g. dr. Rapoca!
Z Dlliilljia 4. maja. [Izv. dop.] V 50. seji državnega zbora 2. maja je bilo na dnevnom reda posvetovanje zarad visokih cen premoga ali kamnenega oglja (Stein-kohle)  zlasti   glede Dunaja.    Dotični  odbor
predlaga, da naj bi železnice premog za naj-nižjo vožnino, to je za Va krajc. xa eno miljo in cent prevažali. Pri tej priloZnosti se je tuđi oglasil naš slovenski poslanec g. dr. Tro»iijalt in stavil neke predloge z ozi-rom na svoj volilni okraj za spodnje-šta-jerski premog vsavinski inskalski dolini.    Govoril je;
„Akoravno nijsetn zvedenec, sem se ven-dar oglasil k beaedi, da to kaj izrazim želje mnogih posestnikov prcmogovih rudnikov z južnega Štajerskega in sicer iz onih okrajev, katere imam čast zastopati v tej slavni zbornici. Po nazoru tch in veliko drugih jemlje odbor to vprašanjo s preveč omejenega sta-lišča, kot lokalno-dnnajsko, mesto da bi so postavil na bolj splošno stališče in da bi se na pospeševanje avstrijskih premogokopov sploh oziral. Tendencija odsekovega pred-loga je izključljivo naraerjena le na zmanj-Sanje vožnine za transport kamnenega oglja in pa da bi premog na Dunaji cenejši postal.
Res je sicer, da je cena vožnine eden glavnih pogojev, da more dunajski konsu* ment premoga po ceni dobiti. To pa je samo eden faktor. Drugi, ne manj važni pak je povzdignenje kopanja premoga v državi sami, da bi se s tem vzmožila konkurencija dona ačega premoga s tuiim.
Konkurencija na dunajskem trgu je po-klicana pred vsem zraven pruskega in češ-kega premoga na Štajerski, katerepa se, kakor znano, tuđi uže precej prodd na Dunaji. Med tem, ko je severna in srednja Štajerska previđena z dovoljnimi komunikacijskimi sred-stvi, da se uže zdaj na dunajskem trgu kažete konkurencije zmožne, pri južni Štajerski tega še nij, in import južno Stajerskega premoga ima Se dosta opovćr, katere odstraniti bi bilo i v interesa trgrovskega dela prebi-valstva onih krajev,  kakor i v interesu erara.
Južna Štajerska in sosednji kranjski okraji imajo nezmerno obilico fosilnoga oglja, a le oni premogokopi se knapovsko obdelu-jejo, ki leže prek južne železnice. Razširjeni premogovi revirji so zapušČeni zaradi pomanjkanja komunikacijskih zavodov. Rudniki, ki dozdaj na apodnjem fitajer^kem kopljejo premog, in se morajo za import posluževatt južne železnice med Oeljem in Zagorjem, producirajo na lcto 15 milijonov centov, in vendar se je zadnja leta jedva Četrtina ali k večjerau polovica veega prodala.
glaven uzrok gibanja plazi), da ga pospešuje višja temperatura, tedaj bitreje po leti kakor po zimi. Razloček med poletjem in zimo se razvidi, ako pristavim, da se v prekrasnem in odviše številno obiskanem doli Chamouny zračuni li od 30. okt. do 12. dec. pomikanje za 70 Hevljev naprej, tedaj na dan 13 do 14 palcev, med 28. jul. in 1. avg. pa 21 pale. na dan, od 1. avg. do 9. v letu 1842 pa ćelo 24 pal. po dve; se ve da, kakor so leta in vrenie, je tuđi to odviše različno, in toliko pomikanje Ie kaj redkega.
PrišedŠi do zelenih pašnikov, travnifcov, ali pa do rodovitnih njiv, raznovajo jih in pogube, da nasipaue vsakojakim neplodnim nasutjem tuđi po razkopnenju ali zopetnem umaknenju plaža več ne obzelenć. Ravno-vratnim moogoletnim nasipjem pred plazmi cbjezena voda, ki se izpod kopneSih plazov včasib obilno nabere, tuđi nižje spodaj le-žeče doline in rodovitua polja ukoača, ako naglo predere braneči jez. Tuđi Čez globoke
skalne prepade razrušivše se plazno ledovje razsiplje se včasih z tako silo in se razpro-Btre po doli, da spodaj razširjajoči se nižavi odviše škoduje.
Skoda od ledenih plazov se ve da nij tak pogosta neogibljiva in nagla, kakor od BneŽnih plazov. Gotovo je korist, katero izpod njih iztekajoče vodovje dolinam pri naša, dosti večja, in se obilno kaže na prekrasno zelenečih plodonosnih njivah in travnikib, katere vsak popotnik po tamošnjih dolih občuduje.
Končno še imenujem nekatere onih mož, kateri so si prizadevali, neutrudljivim pre-iflkavanjem in opazovanjem razložiti vse te čudne obširne planinske prikazni in prejšnje dozdevke nadomestiti getovimi vestmi, kar se je se le okoli in po letu 1830 vspešno zgodilo. Med njimi se odiikujejo : „Scbeucb-zer,u ki je v 17. sfr. uzrok pomikanja spo-znal v razsirjenju v plaznih poklinah in vo-tlinah   zmrzujoče   vode;    „Sauseure"   1760,
kateri je trdil, da se plazi pomikajo vsled lastne teže; Bordier 1773, ki je prvi Bprožil pozneje od Angleža Forbesa potrjeno ranenje: đa je in se giblje plazov led kot „vlaČljivo tekoča masa;" — Švicarski naravoznanec Hugi je počel natančneje studije preiflkoval-nim potovanjfim in oplezovanjem bernskih planin, katerih popiB je 1830. 1. izSel. Njegovo trudno opazovanje nadaljevali so po-tem rAgasiz, Dčnor, K. Vogt", uže omenjeni „Forbes", in tirolnka brata „Schlaginweit" — o razprostrtji ledenih plazov je prvi pisal po lastni preiskavi  francoz   „Charpentier."
Kogar pa nara nižavcem večjidel nepo-znane, planinarjem pa vseskozi prevažnt planinske prikazni bliže zanimajo, naj Čita „Mousson*a die Oletscher der Jetztzeit" ali pa posebno prijetno pišoča naravopisca: „THchudy das Thierleben der Alpenweltu in „Berlepscb, die Alpea."
Dovoljna konkurencija jnino-Stajerskeprn premoga pak je le potem mog-oga, aka ne projektirane železniSkečrte doztdajo in se dotične železniSke Stacije s preraogo-vimi rudniki z železniSkimi tiri zvežejo. Do-zdaj je vlada svoj pozor pred vaem obraćala na večja prometova pota, na večje železnice in je pri tem izvršenje lokalnih c?st, ki ho aesalne žile javnega prometa, izkljnčijivo privatni industriji prepustila, ko bi vendar ravno tukaj država z majhenimi sredatri za razSirjene prometne okraje lehko skrbela.
Ja« opozorujem tnkaj na železnični projekt Unterdrauburg Celje, kateri peljepovsem prck ponaenljivih premopovih revirjev, od ka-terega bi se kratka, komaj eno miljo dolpa crta Celje- Žavec, ker ni.) skoraj nijenih tere-novita opovir, prav lehko izpeljala, ko bi vlada hotela pomagati, ker posestniki pod fledanjimi razmcrami ne mogo dati za to potrebnih denarnih svot.
Sicer pa ima Se v dmgem obziru rud-niStvo in premngova obrtnija z mnogimi opn-virami bojevati se. Med tem, ko je za novo-zidane biSe večletno oprogtenje davkov pri-voljeno, rudniStvo nema nikakor te pod pore, akopram ima od začetka z mnogimi elemen-tarnimi nevaroostmi bojevati se, pač pa je podvrženo davkn, ki je, ako se oziramo na drage dežele, postavim na Francosko ali Prusko, veliko veliko previsok. Znižanje pridelavnega in pridobitnega đavka na temelji dostojne klasifikacije, tega bi bilo v zanimanji radarske industrije jako želeti.
Velike važnosti za prospeh premogovega kopanja so dalje delavske razmere, ki 80 v marsikaterih okrajih, kjer je oglje, nestrpljive postale, posebno na Štajerskem in Kranjskom v vinskih okolicab. Delavski red, ki bi nredil razmere med gospodarji in delavci, tega Se v Avstriji nij, akopram je jako potreben. Trebalo bi se ve da gledati na boljSo omiko delavskega stanft.
Veliko zlo za radnike in premogovo obrtnijo je dalje neomenjeno havziranje se žganjem in pa javne krčme, ki rastejo, kakor gobe iz tal, a čemer se pijančevanje podpira ter se s temi đelavci demoraliziralo.
Kar 8e predležečih predlogov tiSe, ob-stati moram, da mi nikakor ne priđe na mise], da bi kakorkoli perhoresciral import tujega premoga; kot Avstrijan pak se Žutim dolžnega, opozorovati slavno zbornico na ono opovire, ki zavirajo ngodno razvijanje domače premogove industrije. Avstrija je nezmerno bogata, kar se premoga tiče, a vendar se velik del premoga upeljava iz inostranja, ter se 8 tem škoduje domači obrtniji, ki ima uže brez tega mnogo opovir. K temu Se priđe, da jo premogovo kopanje v inostranji mnogo bolje razvito, nego pri nas; da inostranski premogovi industriji naj-cenejSi in najprimernejSi prometni zavodi stojć na razpolaganje, a naša domača pre-mogova industrija ima v tem, kakor i v mnogem drugem obziru največ od bodočnosti pričakovati. Tadi ima inostranje postavo-dajstvo, ki se rudarsko in obrtnijske interese več obzira, dalje enakomerne davke mon-tannke industrije, in ima, kar je posebno važno, bolje izSolan delavski stan.
V tako mnogostranskem obzira je toroj inostranje naprej pred domačimi deželami. Naloga vlade in ljttdskega zastopa je, da ae nporabijo sredstva, s kateri mi se ođpra-vijo ovire,   ki  zabranjujejo,   da   se  domača
rudniSka industrija ne more ugodno razvijati. — Iz teh razlogov si dovoljnjem predlagati nledeče đostavke: Slavna vlada se opozivlje, da uporabi vsa sredstva, ki morejo pospeffe-vati vzevetenje rudntftva in Specijelno pre-mogovega kopanja, in da «e pri tem obzira posebno: 1. na pospeSevanje zidanja lokalnih čest; 2. na znižanje pridelavnih pristoj-bin na podlagi klasifikacije poljske mase, dalje osvobodenje od pridelavnih pristojbin in pridobitnega davka za deset let za obde-lovanje novih jam, kakor i znižanje rudo-nledne pristojbine ; 3. razglaSenje delavskega reda, ki bi veljal za eelo državo; končno 4. nmejenje javnih krčem in havziranja z žganjem v delavskih đistriktih. Ker pa so ti predlogi precej obSirni, dovolif bi si predlagati, naj se izročć odseku, da se pozneje o njih posvetaje."
Predlog je bil podpiran od zbornice in z drugimi predlogi vred izroSen dotičnemu odboru, kateremu je bilo naloženo Se enkrat ćelo stvar pretresavati.
Slovence pa mora veseliti, da se njihovi poslaoci tuđi v materijalnih vpraffanjih tako možato potegujejo za koristi domače dežele.
Iz Kajrrelia 5. maja. [Tzv. dopis.] Prvi profesorji za nage vseučiliSCe 80 tedaj imenovani. Oficijalno sicer imenovanje de nij oglašeno, vest je pa tako sigurna, da se 0 njej dvojiti ve5 ne da. K^kor se čuje so imenovani za juridično fakulteto dr. BreSCen-flki, dr. Lorkovič in dr. Spevec, za filozo-fi5no faknlteto dr. MarkoviC in Matija Mesič (tretji dr. Krek, kakor znano, odbil je po-nndbo), za teologično fakulteto pa đr. Kržan (rojen Rizelan), dr. Ivekovič in dr. Posilovic". Prva naloga teh profesorjev bo ta, da bodo prošnje kompetentov za ostala profesorska mesta pretehtali in precenili in naj sposob-nejSe kompetente za imenovanje predložili. To bodo se ve da v kratkom storiti morali, ker Čas na to sili.
Kakor dru god smo tadi mi od 20. na ,10. april slano imeli, toda samo v nižavah, vrha srednjih gričev uže nij več dosegla. Zavoljo tega tuđi v vinograd ih v ZagrebSkej okolici skoro čisto niS Škode naredila nij. Če bi se Skoda na 2°',, cenila, je preko dosta raČunjeno. Po nižavah je pa krompir in ko-rnzo grdo posmodila, sicer pa seme nij izgubljeno, ker je srce §e živo ostalo ter bo raHtlina na novo okrevala. Tuđi sadje ka-tero je uže ocvelo, kakor elive, hruške, bre-fikve, je malo trpelo, veČ pa jabelka ki so ravno v cvetji bile. Fižol je pa slana ćelo uniČila, ker je uže iz zemlje pognal. Tuđi iz družih krajev na^e dežele se o veli kej Škodi ne čuje ravno mnogo. Sicer je vreme Se zmirom tako, da nam Se vsaki dan nova slana preti. Glasi iz Ogerskega so pa zelo Žalostni. Tam imajo vinograde večjidel na ravnem in zato ro skoro vsi pozebli. Koliko je slana strni škodila, to se ne da reci. Hrvatski pregovor pravi: „gladna deca ne kriče za bogom, nego za kruhom", in tako bo letos tuđi na Ogcrskem, če glasovi nijso pretirani, kateri od tam pri-hajajo. Ogerska vlada podvizala se je sicer nepovoljne glasove o stanji setev s tem kal-mirati, da je oficijelno oglasila, da Skoda mraza daleko nij tako velika, kakor se je v prvi hip cenila. Ghyczy bo moral, kakor je sam rekel, novo državno posojilo najeti, in pri tem mu gredo nepovoljne  vesti   o   letini
zelo vzkriž.    Javaljne  je   to   povod oficijelnim kalmacijam.
Domafce stvari.
— (Ve 1 i kanska zmaga dr. Co-htova.) Včeraj je bil občni zbor kranjske kmetijske družbe. Volili so se nekateri novi odborniki. Ker jih je bilo ir.med f)OO udov samo 38 k zboru priSlo, skočil je, verne glave preStev3i; slavni klečeplaz Costa od veselja po konci in naredil velik „gtaats-streich", — namreč, da bi dozdanjega odbornika đr. Hazlaga vrgel. Ka vse kripljo je agitiral in kar tresel se je od veselja in pričakovanja. Tn res je s tromi glasi večine zmagal pri volitvi Oostov privrženec, znani vćliki nacijonal ekonom, govornik, nče-njak in slovenski pisatelj dr. Poklukar, kateri se je v ta namen stoprv pred 14 dnevi v kmetijsko družbo z dvema goldinarjema vpiflal. Slava! trikrat slava novi kmetijski korifeji dr. Poklukarju! — Sicer prinesemo prihodnjič obširneje stvarno poročilo.
—  (K slovenjegraški volitvi) deželnega   ponlanca   rečemo se sledeče:    V zđaj popolnem perfidni praški  „Politiki"   od nedelje   zuani   praSki   češko - juđovaki Smok „— r" zopet   kleveče,   da   bodo „Mlađoslo-venci" z Nemci vred Nemca volili. Mi tema lažnjivcu in klevetniku samo to povemo,  da tega sveta volilcem nij nobeden Slovenec dal, najmenj pa mi.     (Glej članek.)
—  (Od Gornje Sa vi ne) se nam piSe, da jo v Gornjem   građu   poSto   prevzel dno 1. maja   g. Rađoslav Spende,   obče   čislani narodnjak.    Kaj le misli poStna direkcija, da v naš kraj po&ilja poštnarico, ki slovenSčine najmenj   zmožna nij, ter s kmetom   nikakor govoriti ne more ; in to traja uže peti mesec. Vsi se veseJijo,   da  je poSto gospod Spende dobit.
—  (Tz Maribora)   se  javlja da jo 5. maja veČ občin (kakor Slivnica,   Uoče, Ore-hovec, Rač.je,  Fravhairo)   imelo   shod, v ka-terem so sklenili pri držanem zboru peticijo-nirati za  odpiHanje   davkov,   zavoljo   Škode, ki jo je zadnji mraz naredi!.
—   (G.   Jurij   Š u b i c)   Slovenec   od Skofje Loke na Kranjskem, kateri se slikarstva ufii na dnnajski   akademiji   za risarsko in slikarsko   nmetnost,   dobil   je,   kakor   se nam iz Dunaja poroča, od  cesarja iz njegove privatne kase 100 glđ. podpore za na-daljevanje svojih Studij.
—  (Iz   Doba   pri   Karaniku) se nam piSe: V nedeljo 10. maja t. 1. od 4 uri popoldne napravi naSe bralno društvo v Dobu v spo min svojega enoletnega obstanka veselico z godbo in tombolo, h kateri vse čestite nde    uljudno   vabi   odbor   in pričakuje tuđi obilne udeležitve od sosednjih druStev.
—   (Rojanska Čitalnica)  uapravi v nedeljo dno 0. t. m. besedo z glediano igro: „Eno uro doktor",   h   kateri   se uljudno va-bijo č. gg. udje. ZaČetek ob 7 y2 uri.
—  (Iz Gorice) se nam 5. aprila piSe: Pnpolnem je potolčcna  klerikalna   parda na celej liniji!    Pri   dcnaSnji  volitvi  I. razreda mestnih odbornikov   sta   zopet  zmagala od-Iočna liberalea Joua in Zajec. Klerikalcem in Pajerjanom   je   odkleukalo;    a   rogoviliti   in neslogo Rejati ne bodo vendar Se uehali.
—   (Koze v Ljubljani) so zdaj skoro ćelo ponehale.  Umrlo je na kozah 7!» ljudij, zbolelo pak na njih 423.
— (Od sv. Doba na DoleuJBkem) se nam piše, da je v Zgornjem Aplenku 3. maja zvečer ob 9. uri pop'irel pod, hlcv in kozolc Martina Janca. Da nij šel openj dalje, uhranili so Ijudje ki m> od vseh fctraaij na poaioč prišli.
lrO»l4*UO.
- Vsem bolnim  moč in zdravje brei lefe* iu  brez strodfeov po  i/vrstni
Bevalesciere Ju Barry
Ođstranenjc vseli bolezni brez leka in stroSkov 7 izvrstno zdruvilno hrano licviih'Hcič-ru Uli B;iny iz Londona, kufera, pri otlmSi-cuih in otrokih svoju stro-fiko 50knit v drugih Kredstvili ]>iihr;ini.
Izpisck iz 75.000 ozdriivljenj holuzni v žolodci, v živcih, v drobu, v prsih, n;i pljućnh, v grlu, v tluS-njjiku, im žlozali, n:i ludvicah in v indiurji — od kojili se »u zahtevanjo posnctki zastonj in franko dopoSljejo:
Snrituvalo St. 64.210.
V Nnnolji,  17. aprila 1802.
Moj gospod 1 Vsled boluzni na jetrah suro. bi-val Bedem let v stniSnem stanu sušenja in vsakovrst-netf;i trpljenja. Nijsum bil v stanu no čitati niti pisati; moji živci so su tresli po coiem životu, slaba probavljivost, vednsi nusnučnost in ime! seru zmironi razburjenc živce, da nijsem nikjer miSel miru, pri tem scin bil tuđi silno otožen. Mnogo zdniviiikov je svojo umetnost poakušalo, a no da bi moje trpljenju olajšali. V popolni obupnoati som Vaso Kevalcsctcre poskiiHit in zdaj, odkar sem jo tri mosoco užival, se zahvaljujem Ijubemu IJo^u. Itovak'sciero zasluži naj-vočo hvalo, ona mo jo popolnem zoput ozdravila, tako, da morem svojo družbinsko stališue zopet zav-zimati. Z iakrcno hvaležnostjoin popolnim spoštovanjem
Marnuise do Brehan. SpriOevalo »t. 65.810.
Neufchatcau (Vogesen), 23. dec. 1862.
Moja liči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil nsi strašni razburjonosti živcov, imenovani sv\ Vidov ploa, in vei zdravniki ao dvo-mili na inogočesti kakšno pomoći. Od tega časa som ji po nosvetu prijatelja, Kevalescierc dajal, in ta iz-vratna hrana jo je na začudenjo vaeh, katen trpečo poznajo, popolnom ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozorno Bt vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki bo to bolezen za ncozdravljivo proglasili, ao zdaj čudi, mojo hčer moćno, čvrsto in popolnem   zdravo videti.
Marti n, Officiere Comptable en retraite.
Tefinujli kot nieBO, prihrani KevaloBciore pri odralienih in pri otrocib 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-tov 10 gold., 12 funtov 20  gold., 24 fuutov 36 gold.,
—  Bevaleaciere-BiBCuiten v  pušicah & 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 60 kr. — Bevalesciore-Chocolatee v  prahu in v plošfiicah za 12 ta« 1 gold. 50 kr., 24 tai 2 gold. 60 kr., 48 tas   4 gold.  50  kr.,  v  prahu  sa   120 tu 10 gold., za 288 ta« 20 gold., — za 576 tM 36 gold.
—  Prodaje: Barry du Barry  &  Comp.   na  Da> ■a|1,   Wal]flsol&KaB«e  St.   8,   v   IJnblJ»ul   Ed. M&hr, v Gratlcl bratjo Oberanzmeyr, v Ina-bruka DiechtL & Frauk, v   Olovol P.  Birn-b&clior, v Lonii Ludvig MUller, v Mariboru F.   Koletnik   &   M.   Morić,   v   Harana   J.   B Stockhauften, kakor v v«eh mustih pri   dobrih le-karjib in   spec-jrijukih   trgovcih;   tuđi  razpofiilja   dn-n%)«ka bila na vse krnje po  poituib   oukazuioah   ali povietjin.
• Zobje in zobovje 8
^L ae brez bolcČine nastavljaju, ne da m* ^T bi se koreninc odstranile, zobobol se ^E ^T po usmiteuji živcev odpravi, vse 2 • x«biu' operacijo, kot: plombi- W 9 ranjc v zlatu, srebru ia drugih ma- (P ^P Hali, pilenje, sna/.enje in izdiranje zob JB ^k opravlja zobozdravnik               (14—9) *m
|    A. Paichel,    2
^ Kl4>«lisc-iit'  ulico m<cv. 2O, vi. ^
4fe nadstropji.   Ure od H—12 in cd 2—5. đm
Tržne cene
v Ljubljani •>. maja r. I.
Pšenica 7 gl. JO kr. : — rež 4 gl. 80 kr.j -n-čuien 4 gid. 20 kr.; — oves 3 gl. — kr.; — aidi 4 gl. 80 kr.; — pro.io 5 gl. — kr.; — kornza 5 ^1 10 kr.; —  krompir 3 gl. 20  kr.;   — fiiol tigl.  50 kr
—  masla tunt — gl. r>4 kr.;  —- u\Ast — gl.   42   ki
—  gpeh fiiršnn  — gi   4 i  kr.;   —  špih povnjon   — g! 42 kr.; —  jajce po  la/3 kr.; — mh-ka  boka!   10  l< r. govedine fiint   30 kr.;   — teletino    Ciint   2")    kr.;   — jvinjsko menn, funt  34   kr.; — dena  ceni   1   gld   — kr.; — »lame ceut — gl. 70 kr.; — drva  trda 7  gliJ.
—  kr.; — mehka 4 gl. 90 kr.
Dunajska borza 6. maj«.
(lzvirno telegrafićno porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   .    G9 gld.   15     kr,
Enotni drž. doig v srebru     .    .     74    „    2.r)      n
t8t;o »hž. pooojilo.....105    „—      „
Aki'ij« narodne banke     .    .        975    n    —      n
Kre'liine  akcijo     ....       217    „25                    m
Lom Ion........111     „    70      n
Nai»..l..........      8     „    9fi      .
C. k. cekini.......            „     —      n
8rel>ro.........1(6      „     10      n
9u0- Ali'> Nir l;tkonv«»n:r  nle wlr<l   'en P. T. Kunden 8iitwođcrinr&ckgenommou odtr g;e-Cou na   lit W(iarnn uiupoamo   t,  oin Bowoia tlor ntrctigpstoo Solldit&t.
Es gilt nur eine Probe,
um |nlj uon iifit ftiumcuii billioeu ^vcifcit ber uutrii ncrtcidjitctcu C3rQcn)laut)r
)\\  uherjruflcn.
B3T Alk W»»rsn w«rđen nnter Oarantte đer besten QnalltHt verlcanfl. -99
5fl.ui flvtet eine bcrar.ia flvoiie i2Jii0tval>L ton ben ncuefleii, pi'aCtifdKrti (omie iiirur ctcii (Scgenfianben, wle t9 In ST?t:n tt'iin* ro.'i'e i;i6t; e« ifi g fcc.it fiir ;)una imb Alt, fobđtJttian (iiutiue ^djj.ilnit cin \đ)i*u I '/.lijfnrfđ^cidieiil f^trobl fiir'i tiii'cl. .ti.i čerten al,i aisrt) tilr flinber jeben Ultti* unb ^lonbf* 111 cnifi-iitfattec *lu«iro't ftntcn F.11111 Criti >|<ni«»or(dilni6 «1311 3eb«niQnn nart) g«1101^* nrgabe Ux ilbveffe ara i« fraiue jit.ieftVtift, (S iit b.iljcr fi:t ^lc p. 2. ■i:rrv>tit}t<ciBot;ncr fct)c »Drt^cil^aft, fl(^ tin \elđ>i9 Sf mpl.it fonntrii ju Ijfien, intent burin fcivol-f b r %Uti9 iili* nii'1) He U3encritiiing adtc attf besn ?.ifi«r ^eflnMirtjtn ffloicnfldiite fltnau trii(5tl(i^ \mo, I je !it rjen« b njin gejilK&en cntmebtr mit y|adjiia(nu« obn gegen Sin1entun,i btt iOetra^e*
Motto dea Hames: flu4 biOl^e TOaart faun gnt fcinl
E^grWiener LederWaaren,-^g »^- ^^S^it^^^^^^tZ
tef.initt al# b,il 6eflt ffattifat.                         P. 1.S0. 1.50.
P^JiB.'*  lamtii = ^anbta(»rit.   mit   @ta$lrcif,   1  ©lilđ   Sm«" i^cii« engi. ftefernuflee.  ba» ©lU* 85,   35,  4">,
to*m*     tv  r.r., 7 , 90,   ti. 1, i.so; au* feinflem C^a-   "^^     6»   8" U., (i. l, 1 w.
oriulibcr, mit o.rgoUeein liStftt« izleti l ©t. ft. 2, 1.50,   totf»> Ct^it ^r«r[4aum«-iflaittn^^feifrn  unb Sl-iMrjt,
u. :\.-jo, 3.S0                                                                          M^w     f^enlle 8as;on unb feinfle »^niljfra,   1 StiiJ
' TiSE*" s-"«»^ne   praliifitt  93ctftmcnnaicl   ffle  Damtn  S" tt.f fl. 1, 1.51, t, S.
: *F"*'     cbtt vetrtn, 1 (Bt. te. 4o,  «0,80, 90, fl. 1, bie  flomplet ein^rri^tetc  atnit^garniluren   aut  t^fem TOc;c =
,1-in ttt <2rr;o,i >l. 1.20, I5u, 9, i/0.                                     f^.ium unb tBernfletn, in eiiieni Stui, tafttjtnforiiMt. ie
iStflf ^r.iftifctic   U^ritftajiVcti    1   6;il<J  fr.  6n, sa,      nait;  .Safrl ber   flUOmifl mit   veifcbiebenen Spifen   iiub
"^     ri. 1, 1 51; («in(}t  Scrtcn 1 ©t. fl. S, ».50, 3,      SJieifen fiir oUtrlti    iđ««" unb l«t>ar, mit  »'tucvjeim
11   *, 5.                                                                                      Sn:it('.   iijarrenniafilitnenunUJđptetfoiDiearitereti fKamt«
^SS25*" *■:'lfl<Twnt«f*cn, 1 ©t. fr. 40, G", so, fr. 1,1 5f>,      rcquif!icii, ^r ©tiid fl. t. A, 6, 6, 6.
■H'V     ftinfle ^L-rtcn fl. 8, t. 0, 3, 3.S0.                        BMJF— 1>ta tif<$« IofttKnfeuer;«u,i*. mit unb e^nt Shmtt,
S^F" *-"oti*bU*«1' fr- 10< J\ *°. S5 ; feinf* In Cebtr,   ■*™*F     1 ©t. 20. 30, 40, »0, 60 fr.
£gff- Vi/.VfS.iV 40. .a, so, p. 1, i Mt ,.»0.  ff^F^Tf erren«elirbrauohbar.
»^1*     !Jtfife..if«tn «11« ftat'em i'ber, mit 6veJrffblc§, ' '»!»»«f«l>:lKanr=IoiIe ttt-ffarfcm, feltt, jum Sprrren, mil 1   21   fl. t 20   f   11, * 80  S 3«  3 80, 4 60, &                    »pirflei, mti tem Ontalt«:  i femc« ctifllifrte« )Haftrmtf(tr,
I "^^     1  -t   fl   i *■»  >.8O  3.50 4 4 to S.                  ®eif*'   :   roetJn»IHafitto|«.   1   «6|ieB-   unb ©«[oiffleiii,
MB"-merffftl«|4m,   mit l'cbcc 'ill-erjo8(n unb »e«er,   L?v\utf;f>"r*;»1Uy:l^aI!',!!"*i   3«*nbilf|H    «   €!0đ  ffln
■^^     1 et. fl. J.'O   i CO, i !)■•  a.»?                            .^abmaita,  i   ©tii«  U!a<d>nabe.   i   čttlf ^anbjet t,
|tJ*r~            Đl« Kt'&mmt* Answ*hl             -^Hl   '  3il'flfI f«int sUcinab«, 1  RUcon rcfne« Cd,  1   Aovf-
I^Uc   ».'. iUlbrt, fetjen anfaenalicl, fr. 60, 80, fl- >, 1 '0                    m^g^.   fik||iAallh«p   "^feS
r,     50      .       fein mit fflolbprefluna. Ir. »O fl. l.so, 2.                   l^*,   hVi    ".„^     » „^^»
I   ..     60      B       m.fi»bnfter*«u<runofl »..'.0 3 S5ii 4 5   t-   ^                mir blrf« (Zi|b*t|>I«ttr, k,,t.^Ia,/io*o U„b^rffl^r\ S^i/^
I Jep'i StiFiim fVtc t bdm Ccniirnbct'fclbcn jtM. btc ucuepen   i 3>hb   'Dfflfrtmi ff« fl   10—(10                                       ,1
»,,* b.-i.b .„ i« ,, iiđ   »te.  Ov«»«, mit   Min.aeii IK»-   i el^Uti. I^Bnflcr &•(«». t «•«>.
jlu1>.-n .»u.n.jeii.   iU3d*e ai'gcncume Ut^rti-afibiiiig bcreitct   i <nfeiferfireutr fl   1 60 i                                                 ,
I maii rcm^eiu^.T, »clrt.fr b.T »Jliujletb« ball'tr ba« Blbi bi   i ^uđfrftcriicr n. Š   s    '
jburibt>litUtt uub iu te.iijcib<n ajtomenu   mit   "JJtufil te-   l Stfltf WU(bf«tBt!f«"fI, «, a.80.                                      [,
1 <S«,t tliiit« 8oim.it p, 3, io. i etilđ grofi« tan^tt  ] Ttob. a)l"Ff«rafitL (*cn'fte"ff./ci-n, ff. ».
.:.-tm.,t fl.  ii,   1 .eitt* irettrt QMTtlVra4tiltf* „. l4. Hllh»,   ajiS^-ahHegfSante'it BFiMMprdlm. SMtfrt
l m**r     \a>cm «51j« unb ^craitet «3ebrraft auf i, a Hl     acinm n**iieabmi. :»_oi«., «iuifen,..n„ . fi. *j.»o, 6.r,o. 6 so, 7 6o        p^- BeŽtconstrolrlellnii.orHien, -«»f
| *2^          Uamen-NOOeBSairei            >ttl(te <«   ftintrn ^au»^alte   fe^lm foflftt.  l 6t   AinTeT
lil^F^ wit3nball aDtt 91đlirequiptc«, mit fcinfter aulfiit  fpr>6« H0 fr.. fl   •• ' 8°' \ ^*«'* flffie ©prHt fl. i. '
I muđpat tm.i rt. 50  8 , ft* i, i so.                                       i.po, i.v\ l €tiiđ ffltuittrfrrlcc t»o rr ,fl. i ^o.     i ©tad
IX»icitlbtn mit 'Ira.btanffbttutu fl. I, 1.50, s, 4, 6.            tDiin>a'rlt,>t, @v[a« lo tr.. rfinn 30 ft.
laMC           IVr Haiti* Vreli &ea.tn friiUrr.             *^«—CtiVle Cnt.iiinia.Vofftl Ci<'cfiinb6dl«-fi)ffel).  Xie
■ ■"^*   I ?a«r njjfcn,  neueflc fficon,  franj. VantOan.   "^^    fc?cnflli|il?ertabiifat ift rt i ti ten ai!tn©iitfloMttt l'r. 40, c<>, 80, fl. i. i 50.                                                     *| bitt ta^er »i*t,  nit aitbctf OTttaae, (0 (tbt bautrbaii
I tt>riii.tte 6crUn fl  i, s, 4, 5.                                                nnb bleibt imnitr ireig unbgldnjtnb. i^g/F* ^1"  P'ottifriif*  biOiar«  O«frtt«nr ifl  ble 12 CtUđ ftaffieloffel" tr. lm*^F     nru: wrbreib,aiMiitm aut »ron«gu§, »eflebeno ;1>     »    J»inbe-Ieffelfl. LIO. |«it« 10 Siliifen,   unb  jirat:   I Ilbv6.illet,   1 ^(tteibi.ua. 1J     -    ©pciicloffcf fl. l so.
II  ff(biTU.iflei-, I »ffttn-cter, * e*iftb*t'(u4ttr, 1 IBttmo-    1     «     DHrđi«6>-pjn 30 fc.
J mete«.   I .f-aiibleiirtjter, I ft.uttietifl, 1  ffebertvifc&fr, «De»   1     •   €u»>i>enMiWrr i" fc.
I         ».««•**            I   -r«.            1    _____               1 Dbb. Sfjlpffel ti  J 40, a.tto, 3.S0, *.5O,».
§     1 Ceb  fierre ifoffl'V i%S ^io                                           ©crfllbeti« 'Uiet.iu-l'cffer, bit fmmet R*1B Mtllien:
3£W„             »l*nri>flte«u»ioahl*pn                   1     .   a5e(f<rt-»ffit^,  In^elj, SBdn ober »UffeTborn ge
I j^T B'iH-, TJienter- a. FroiMenade/acliern. -     _ "6*. f«. J»3-*-,             ,      ,         ^^
3i   £t. »tm"a(t, ab.r bilbf*, rr. 30, 4'i, 60.                             B^V*   *f'nste   AlpSCCll - l-CUChter.   "%2TJ
Si  «1. uiit f«b(i|ier 5Ulflierei, rr. 40, HO, ff. 1, 1.80.                              fiobe: 4",   5",   6",   7",   8",   u",   10"/^
5 trari^oil au?8e,illr,, fj. t 5o,|, ».40. 8, 4, 6, 6.                  frflff.  r6t,'rt740,    ao,    »■.    7.1,    „,.,    ».,.  ,t. iT"
JBl^/ftr prtine« unrntbeljrlttti.-^| tmT fl^^^T^^Z,
a        uine Unlvernal -Datn»n-1 Ollett«-Xa*aette,   »ctarmifl, neiteltcr tta.cn, 1 '4?aar 3, 4,S  ft.
M Jro i, tcIii, pol rt, j m 2Uv-rr(ii, mit ^pi«đ«I»inb mit rtm   1 ti(Vt'Pa«c aue Hl.ibafltr 10 ft., mit latfc 1.'» fr.
3 .inpalte roit i ©tiiđ  Xoiieltcirfeif«,   1  ftlaton   V.irfiim,   tom/p* **ffte lafi^eit Vatemett, fel>r »r.iftif*    1 St. mil
I       «stu« roa*n%omabj,   1  etittt   Iafi*cnfpie«l, l gtifir-   w^W    *)!enb,ila9, gibt eincii feftr nrotjcn i!i*t'iet«, ft.60,
I1  mm,   1 ©taiil-tamm. 1  Qlacon   *StntrroaTfet,  1   fiaar-   l'>, 81», toi«rfa*e sfHtnre fl  l.an.
1 nvter, 1 ©tiUf .sabnpada, 1 JJ:«a>n t>««wi# 1 ^«ar» Bi^P" Optif^« gcritrebre mit flutem ®(a«, tttlfit aui ? tomabe, Zaf4<nfdiiiiii. 1 <ZtMtawm , 1 Aamnire nlg^t. i^^ tiner balfien >J)iiitt fftrnfittt HOe« teutli* ertenner 1 1 ^ maenf*oi-rt, 1 aJa.Kl-'ei'e unb V«6«, 1 SHetbtrbUiflt, ta[(en. 1 6tiiđ 4o, hO tr., fl- 1, l.'io. a 1 rfopfbUrfle, I »tiiflrtblltfte, 1 3a&nfcUrftt. nttt* »cn S^B^ CnAtlhilliir ff"* bie Wou*flirnlturen au( | >t;i tr Cualit.it unb fuftet infammcn bio« fl. 4.8O. l^V t3llw|lwllllw SOvDiice^ufj. CitiHligarrentia.i«) I M^P^ €eiben=§a!«tiinb«n fiir ^erren, 1 6tflđ |c6rean (OTulntnform), elnaj^fnbJIttT. ein »\euerjeufl unb ein \đ)i. I T7  . eb*r loiorirt 8.-», 34,45. 60 tx                               nt« (Sia>irTencfelfcfitn aua feiuflem đJUtrlOjautn, ilUt* }it<
■  iJJottrnftt eeibcn-Sctarpt« a 80 U., p. 1, l.W.                  famnitn Ud fl. l-«o.                                                    179J 1 Huglelfl utaAe I« bie bccjate^iten IJrouinibtreobner«uf mdne «omniijfii n^aetbellunfl aufm«Ifai.>: c< ifl bici b»*ciiuia« 1 i^ejifaftbtefcr Hrt, in lem fotoobl ber lleiuftt alt anđ) ber grafit« Slnltrag, initbc »ta«(bi eln^lajtn*, f^ucU ub |biaigieforat»ltb.   C« emfiiej|» n* bo^ iL^IrdJai lujfcjj«                                                     ___^
I                                                                                                                                                                                          Dne«  crfic o|tnv.  doiiiiiii||"ioii<«s(SH'fff)aft                            (:«)0—tt)
Bazar  Fri<fMBBbiaiiii.  HHrit    Urnfrrftrnnr 9.a.
T-ajci.                                           iz Benetek. — Dannnger iz Komorna. — pl. Troyer, ces. kr.            Pri 9f»llćl:   Lukec, trgovec {iz Zanč. — Helsborn iz
5. maja:                                           obrstljetnant iz Reke.— Dr. Kosmelj, c. kr. nadlečnik, Zanetti,   Prage. — Lenk, Waller, Schwentner z Dunaja. — Oswald F. in
Evropa:   Wensky iz Karlovca. — Sladek iz Fohrsdorfa.   pl. Pascarino, Kastelic, Demsar, Darin iz Trsta. — Šinkovec iz  S.  z gospo iz Brežic. —  Neff, trgovec iz Carigrada. — Krega
— Leberman iz Trsta. — Hogier iz Gradca. — Dolenec iz Slapa.   Idrije. — Pačnik in hči, Loš z materjo iz Kranja. — Moser,   iz Trsta. — Meisner iz Hanovra. — Her.ing, Domask, Lerčič,
Kuralt, Križnar. Dojec iz Zagorja.                                                rud. uradnik iz Hrastnika. — Loveman z Dunaja. — Scbeyer iz   Schwarc, Kartin, potniki z Dunaja. — Doppl iz Indije. — Kuralt
Pri Slona:   Siiss z gospo iz Motlike. — Rozzolo, Danes   Rateč. — Konik iz Trsta. — Kavčič z Dolenjskega.                    iz Gorice. — Horn iz Prust. — Bar. Kulmer z Dunaja.
Izdatelj in za urcdnigtvo odgovoren: Ivan Semen.
L.iKtuita io  tihk „Narodne tiNkarne."