Leto XV	Številka 16/17 (478/479)	Velenje, sobota 28. aprila 1979 Cena 4 din	YU ISSN 0350-5561
1. maj — mednarodni praznik dela. V času kapitalističnega zatiranja so se delavci ta dan, ponekod se še danes, borili in igotavljali rezultate svojega boja za boljši kos Kruha. Danes, v svobodni domovini, ugotavljamo lelovne uspehe in se dogovarjamo za bodoče laloge. Prekaljeni smo v boju, samostojni, amozavestni, iz dneva v dan bolj sposobni pri opravljanju svojih samoupravnih dolžnosti.
preteklosti sicer dosegli, pa se morajo zanjo še vedno boriti. Ravno tem narodom smo svetal zgled ivelika moralna podpora v boju za popolno osvoboditev in samostojno pot v prihodnost V Jugoslaviji smo dosegli takšno stopnjo družbenega razvoja, da prenašamo oblast iz rok države in njenih organov neposredno na delavce, samoupravijalce. Z uresničevanjem ustave in zakona o združenem delu smo postavili temelje še svetlejši
Prekaljeni kovači napredka
Nekoč smo po svetu iskali dežele, kjer so imeli Mavci več pravic, boljši vsakdanjik in bili manj zatirani. Danes hodijo drugi k nam, iz vseh \oncev sveta prihajajo, se učijo in zgledujejo, delavci v Jugoslaviji smo se povzpeli iz dežele nacionalnih, socialnih, političnih in verskih •azprtij, iz dežele socialnih krivic in nasilja nad lelavci, v deželo zavestnih in delovnih samo-ipravljalcev, ki gradijo svoj jutri na novih proizvodnih in družbenih odnosih. Smo velesila viru, demokracije, neuvrščenosti. Uresničujemo tizijo novega, resnično humanega sveta.
V svetu imamo veliko prijateljev. Na naši strani K> vsi oni narodi, ki še niso dosegli svoje lacionalne svobode, pa tudi oni, ki so jo v bližnji
bodočnosti. Uresničujemo vizijo svobodnm pio-izvajalcev, ki temelji na humanosti, spoštovanju človeške osebnosti, na oblasti delavskega razreda.
V Jugoslaviji gradimo svoje medsebojne odnose na bratstvu in enotnosti, na medsebojni solidarnosti. Ničkolikokrat smo to že dokazali in bomo tudi tokrat Bratska Črna gora v svoji nesreči ne bo osamljena. Tudi zato uspešno kljubujemo vsem zunanjim nevarnostim.
In v tem je naša velika moč, v vsem tem je veličina našega 1. maja.
F RAN JO GERDINA, predsednik občinskega sveta ZSS Mozirje
Na pragu 15- letnega izhajanja
V	dneh, ko slavimo obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in mednarodni praznik dela — 1. maj, bomo v občini Vedenje proslavili še en jubilejni delovni dogodek. Z današnjo številko Našega časa stopamo v 15. leto izhajanja našega domačega tednika.
V	teh dneh leta 1965 seje občinska konferenca SZDL Ve-enje odločila in ustanovila pbčinsko glasilo Šaleški rudar cot štirinajstdnevnik. Z njim je želela izboljšati informiranje delovnih ljudi in občanov o »seh dogajanjih, ki so se takrat odvijala v naši lokalni skupnosti
1. maja 1965 je izšla prva številka novega štirinajstnevnika Šaleški rudar v nakladi 5.000 izvodov. Takratno odločitev OK SZDL je narekovala potre-da se v samoupravno in itično odločanje lahko ljučujejo le dobro obveščeni z vsemi problemi seznanjeni delovni ljudje in občani. Republiška oz. ostala glasila, ki so takrat objavljala prispevke iz naše občine, so vse premalo pisala o hitrem tempu gospodarskega in družbenega razvoja naše občine, saj niso imela pri Nas niti enega svojega dopisnika, tako kot ga nimajo tudi še danes.	(
Z ustanovitvijo lokalnega glasila pa smo si ustvarili medij, s katerim lahko tekoče in obširno spremljamo vsa dogsjanja, z njim pa smo se še bolj približali v vsako delovno organizacijo in krajevno skupnost. Že takoj ob začetku pa smo si zadali cilj, da mora naše glasilo priti v vsako družino v naši občini.
Interes za naše glasilo je hitro narašča, s tem pa tudi število bralcev in sodelavcev. Kmalu se je pokazala potreba po še hitrejšem in obširnejšem obveščanju. Pa ne samo to. Naše glasilo so delavci, zaposleni v naši občini, odnašali tudi na svoje domove v sosednje občine, zanje pa je bilo interesant-no, da iz časnika zvedo tudi o dogajanjih ne le v svoji delovni organizaciji, ampak tudi v svoji krajevni skupnosti in občini.
Vse tto je narekovalo tako organizacijske kot vsebinske spremembe pri izdajanju gasila. S 1. jamuarjem 1973. leta je začel izlhajati tednik z novim imenom NAŠ ČAS, ki se je tako uvrstil med 7 pokrajinskih časnikov/, ki trenutno izhajajo v SR Sloveniji
Ob praznovanju 10. obletni-
ce izhajanja gasila je občinska konferenca SZDL Velenje podelila uredništvu Našega časa srebrno priznanje OF. Ze istega leta pa smo v občini ustanovili še en informacijski medij — Radio Velenje in s tem povečali možnost lokalnega obveščanja tudi z govorjeno besedo.
15-letna pot je kratka v razvoju nekega kolektiva, vendar za poslanstvo, ki ga je opravilo naše gasilo, zelo plo-dovita in bogata. Danes si res ne moremo več predstavljati, kako bi v naši družbenopolitični skupnosti spremljali in sledili vsa dogajanja in izvajali vse politične akcije v TOZD, KS in' občini brez obeh sredstev obveščanja.
V letu 1978 je izšlo že kar 576.500 izvodov Našega časa, tedenska naklada v letošnjem letu pa znaša 12.960 izvodov. Današnja jubilejna številka pa je že 478. oz. 479. po vrsti Vse te številke zgovorno povedo, daje v vse to, kar preberemo in
čujemo, vloženega ogromno truda in mnogo napora.
Za normalno izhajanje in delovanje Našega časa in Radia Velenje je odgovorna in skrbi delovna skupnost Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje, ki je nastajala in rasla vzporedno z rastjo časnika in radia. Tej delovni skupnosti veljajo ob letošnjem jubilejnem letu vse čestitke in tudi vsa zahvala za uspešno prehojeno in opravljeno pot. Istočasno pa stoje pred delavci delovne skupnosti velike in odgovorne naloge, kijih v tem aktualnem času družba zahteva od njih. Že v letošnjem letu se bo povečala tako naklada, predvsem pa obseg časnika Naš čas (na najmanj 16 strani), velenjski Radio pa naj bi začel oddajati vsaj 4 krat tedensko.
Pred nami je naslednje srednjeročno plansko obdobje, v katerem mqxa svojo razvojno pot oblikovati tudi delovna skupnost Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje z vso svojo dejavnostjo, predvsem pa najti pravo mesto z obema medijema.
Ob ponovni čestitki ob vstopu v jubilejno 15-letno izhajanje Našega časa delovni skupnosti izražam tudi prepričanje, da bomo lahko ob 20-letnici proslavljali še bogatejše in plodovitejše uspehe.
JOŽE VEBER
NAŠE DELO-NAŠI USPEHI-NAŠ PONOS
DRŽAVNA ODUKOVANJA ZA DELAVCE GORENJA - V prostorih velenjske križnice so b3e te dni priložnostne slovesnosti, na katerih je 130 delavcev velenjskega Gorenja prejelo državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Joap Broz Tito ob 25-letnici Gorenja.
Na slovesnosti v ponedeljek je odi kovancem spregovoril predsednik skupščine občine Velenje, Fraigo Koran. „Priznanje, ki & prejemate, je potrditev vaše pravilne poti, vašega uspešnega dela in nesebičnega odrekanja za hitrejši razvoj materialne osnove družbe in gradnje temeljev na poti k boljšim in humanejšim odnosom v naši družbi. Vsi, ki danes prejemate visoka odlikovanja, imate svoj delež v strmem enkratnem razvoju Gorenja v naši dolini in v njegovem družbeno pomembnem vplivu v številnih občinah naše domovine, kjer združujete svoje delo in sredstva," je med drugim dejal predsednik Franjo Koran in ob koncu vsem čestital z željo, da bi še naprej nesebično vgrajevali njihovo delo in ustvaijalnost za lepši jutrišnji dan in za uresničevanje humanih družbenih ciljev.
Zadnja seja OK SZDL
V ponedeljek, 23. aprila seje sešlo predsedstvo občinske kon-ferece SZDL Velenje na svojo 22. sejo, zadnjo v tej mandatni dobi. Na seji so dokončno izoblikovali predloge kandidatov za predsednika, podpred sednico in sekretarja OK SZDL Velenje. O predlogih kandidatov so razpravljali predtem tudi v vodstvih krajevnih konferenc SZDL in z njimi soglašali. Tako so delegatom občinske konference SZDL Velenje v novi sestavi, ki so se sedi na svojo prvo sejo v četrtek, 26. apnla predlagali, da izvolijo za predsednika OK SZDL Velenje, Toneta Šeligo, za podpredsednico Vero Zupančičevo in za sekretarja Slavka Koreniča.
Nadalje so izoblikovali pred log kandidatne liste za novo 19-člansko predsedstvo ter 9 članski izvršni odbor, prav tako pa tudi za 3-članski nadzorni odbor in 5-člansko finančno administrativno komisijo ter za 4-člansko delegacijo za medobčinski svet SZDL Celje. Določilo pa je tudi nosilce predsedniških funkcij za svete, koordinacijske odbore in komisije OK SZDL Seznajeno pa je bilo še s programsko usmeritvijo občinske konference SZLD Ve-
predsedstva Velenje
lenje in njenimi konkretnimi nalogami v letu 1979.	I
Ob zaključku se je predsednik Jože Veber zahvalil za opravljeno delo članom predsedstva OK SZDL, ki so opravili, kot je dejal, pomembno vlogo pri uveljavljanju velenjske SZDL kot frontne organizacije.
ZLATA PLAKETA INOVATORJA ZA FRANCA LESKOŠKA-LUKO
V galeriji knjižnice kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje je bila v sredo popoldne svečana seja občinskega sveta ZSS Velenje v počasitev 1. maja, mednarodnega delavskega praznika.
Na seji so podelili letošnje srebrne znake sindikatov ter priznanja in nagrade najboljšim racionalizatoijem in inovatoijem.
Posebno priznanje - zlato plaketo inovatorja pa so izročili tovarišu Francu Leskošku-Luki za njegovo vlogo na področju inovator-stva v vsem dosedanjem obdobju.
■ m ■ ■ ■ m
Za enotno in skladno načrtovanje
Pri obravnavi vsebine postopka in medsebojnih odnosov pri planiranju v krajevnih skupnostih so opozorili tudi na čimprejšnjo rešitev financiranja in izdelavo prostorskega
plana
Pomoč iz mozirske občine
V Velenju so se pred dnevi sestali predsedniki skupščin in predsedniki svetov krajevnih skupnosti iz velenjske občine in skupaj s predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Velenje ter občinske konference SZDL obravnavali vsebino postopka in medsebojnih odnosov pri planiranju v krajevnih skupnostih v smislu priprav za izdelavo srednjeročnih razvojnih programov krajevnih skupnosti za obdobje 1981 do 1985. Gre za akcijo, ki jo zahteva zakon o
družbenem planiranju in ki krajevnim skupnostim nalaga precejšnje obveznosti na področju planiranja. Osnovni namen tega je, da v vseh krajevnih skupnostih dosežemo enotno, sočasno in celovito planiranje, ki naj poteka skladno s planiranji vseh drugih družbeno političnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij. Tako bodo skupščine krajevnih skupnosti najpozneje do 20. maja sprejele sklep o izdelavi srednjeročnih planov, v vsaki krejevni skupnosti pa bo svet imenoval posebno strokovno komi-ajo, ki bo vodila priprave. Ta komisija bo izdelala predlog programa dela sveta krajevne skupnosti oziroma razvojne delovne smernice, ki se bodo obravnavale in potrjevale z javnim izjavljanjem na referendumih.
V razpravi o planiranju v krajevnih skupnostih pa so udeleženci posveta opozorili na potrebo čimprejšnje rešitve še vedno perečega vprašanja samo-
Neustrezne cene frizerskih storitev
Obiskali smo delovno organizacijo Frizerski saloni— Pogovarjali smo se z direktorjem Ivanom Cudnom — Nezadovoljiv poslovni uspeh v prvem letošnjem tro-
mesečju
Delovna orj Velenje je bi
Česalnice ustanovljena 1.
januarja lani, do takrat pa je bila obrat Komunalnega centra. Zaposluje 44 delavcev in osem vajencev. V njeni sestavi je šest enot, od tega trije frizerski saloni v Velenju (Nada, Maja, Narta) in eden v Šoštanju (Vesna) ter obrata pralnice v Velenju in Šoštanju.
O poslovanju te delovne organizacije v preteklem letu, smo se pogovarjali z direktorjem Ivanom Cudnom, ki je o tem dejal: ,,Z gospodarjenjem v preteklem letu smo bili zadovoljni, saj smo dosegli ustrezen ostanek dohodka in nam je uspelo po dolgih letih nekaj sredstev nameniti tudi za sklade. V preteklem letu torej večjih težav ni bilo. Nastopile pa so letos. V letošnjih prvih treh mesecih smo dosegli komajda pozitiven rezultat poslovanja, kljub temu da se je naša produktivnost dvignila za 35 odstotkov."
V tej delovni organizaciji so upravičeno nezadovoljni, saj so v zadnjih mesecih delali zelo uspešno, rezultati poslovanja pa so slabi. Vzrok temu so stroški, ki so se v zadnjem času dvignili kar za 40 odstotkov (najemnina za poslovne prostore, elektrika, voda, material ...', cene materiala pa se bodo v kratkem zvišale še za 21 odstotkov. Že dvakrat so vložili prošnjo pri Skupščini občine Velenje, da bi storitve podražili za 15 odstotkov, vendar so jim jo obakrat razvrnili.
Sedaj so jo naslovili na Izvršni svet Skupščine občine Velenje.
„V prvih treh mesecih smo komajda dosegli pozitiven rezultat, ki pa ga v naslednjih treh, ko se bo material spet podražil, prav gotovo ne bomo več. Delavci so nezadovoljni, saj so dobro delali, rezultatov svojega dela pa ne vidijo in nikakor ne morejo razumeti, kako je možno, da so ob boljšem delu poslovni uspehi slabši," je pripomnil direktor Ivan Čuden.
V lanskem letu je bil njihov ostanek dohodka tolikšen, da so nekaj sredstev namenili tudi za investicije. Najeli so še kredit in tako adaptirali lokal na Kidričevi cesti v Velenju. Lokal je pričel delovati v pričetku meseca apnla in je sodobno urejen.
Velika želja zaposlenih v tej delovni organizaciji je, da bi svojo dejavnost razširili tudi v druge krajevne skupnosti, kjer bi izrabi željo po frizerskih lokalih, vendar za lastne investicije nimajo sredstev. Vseskozi si prizadevajo, da bi svoje lokale kar najbolj sodobno uredili, da bi bile njihove usluge čim boljše in da bi stranke čim manj čakale.
Kadrovskih problemov nimajo, vendar pa bi radi k delu pritegnili
redko odlo
direktor delovne
moške frizerje. Ti se za to delo le
csjo
organizacije Česalnice Velenje, meni, da zaradi neustreznega nagrajevanja.
M. T.
upravno dogovorjenega financiranja krajevnih skupnosti Mnoge delovne organizacije ne izpolnjujejo redno teh obveznosti, brez zagotovila sredstev pa tudi planiranje nima potrebne osnove. S planiranjem v krajevnih skupnostih pa je neraz-družljivo povezan tudi prostorski plan, katerega izdelavo je potrebno pospešiti, saj so jtudi prostorski načrti nujen predpogoj za pristop k celovitemu in racionalnemu planiranju v krajevnih skupnostih, so med drugim poudarili na posvetu.
J. KRAJNC
Akcija zbiranja pomoči za prizadete ob potresu v Črni gori je v vseh svojih razsežnostih stekla tudi v Gornji Savinjski dolini. Na občinskem štabu za civilno zaščito, ki akcijo vodi in usmerja, so/ konec minulega tedna že lahko postregli s številnimi podatki o poteku zbiranja pomoči. Najprej so v četrtek poslali dve prikolici in šotor za dvanajst oseb. Se eno prikolico je kmalu zatem prispevala še uprava skupščine občine. Mozirska občinska skupščina je prispevala še 50.000 dinarjev, izkazali pa so se tudi taborniki odreda Gornjesavinjskih partizanov. Zbrali so 15 šotorov za štiri osebe in 30 zložljivih postelj. Na zbirnem mestu seje zbralo še 53
odej in 30 spalnih vreč. Pomemben je tudi prispevek organizacije združenega dela Elkroj, ki je prispeval preko 400 hlač vseh vrst in velikosti Skupna vrednost pomoči je tako konec tedna presegla 350.000 dinarjev, pričakujejo pa še prispevke drugih organizacij združenega dela in ostalih dejavnikov.
Obenem je po vseh krajevnih Skupnosih mozirske občine stekla akcija zbiranja pomoči. Omeniti velja še, da so prireditelji številnih športnih in drugih prireditev, ki se bodo v Gornji Savinjski dolini zvrstile v prazničnih dneh, izkupiček namenili za pomoč prizadetim ob potresu.
J. P.
Varneje skoi Hudo luknjo|
Številni delavci, ki se vozijo delo v našo občino iz kraj slovenjegraškega okoliša, so dobrih deset dni razburjali dolgim obvozom preko Vitanj Doliča zaradi zapore soteske v Hi luknji.
Cestno vzdrževalna dela, ki i bila nujno potrebna zaradi o; vozišča ter pogostega padanja 1 nja, so bila tolikšna, da promet bil mogoč, celo izvajalcem del vseskozi pretila nevarnost
Vse manj mesa, mleka-
Zaradi neurejenega kmetijskega tržišča so živinorejsko usmerjene kmetijske organizacije v vse slabšem položaju — Divja rast cen reprodukcijskega materiala — Proizvodnja živine,
mleka, jajc že upada
Ob oceni poslovanja so se v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje ponovno soočili s težavami, ki jih pestijo že dalj časa, a so se tokrat razkrile v še posebej hudi obliki. Te težave so posledica še vedno neurejenega kmetijskega tržišča in se z njimi otepajo vse kmetijske organizacije usmerjene v živinorejo V Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so letos ustvarili za 24 odstotkov več celotnega prihodka kot leto poprej in za 12 odstotkov več čistega dohodka, ostanek dohodka za sklade pa se je zmanjšal za tri odstotke. Za sklad skupne porabe delavcev in kmetov bi potrebovali 2 milijona 300.000 dinarjev, izločili pa so lahko le ostanek - borih 820.000 dinarjev. To so le nekateri kazalci neuspešnega poslovanja, ki mu botrujejo mnoge objektivne težave. Naštejmo jih nekaj. V zadnji tretjini lanskega leta so se krmila zaradi povsem nenormalnega položaja na trgu podražila za 60 odstotkov. Samo za perutninsko kooperacijo porabijo letno 6000 ton krmil in omenjena podražitev je samo v zadnjih 3 mesecih zmanjšala dohodek za poldrugi milijon dinarjev. Celoletna takšna situacija bi za zadrugo pomenila malo manj kot katastrofo. Tudi za letošnje leto jim skrbi zato ne manjka.
V	kooperacijski proizvodnji jajc imajo sklenjene dolgoročne pogodbe, ki pa jih kupci ne spoštujejo in proizvajalce velikokrat celo izsiljujejo. Trgovec pri enem jajcu zasluži 60, proizvajalec pa nič več in nič manj kot 16 par. Tudi v zadružnih trgovinah zaradi nenehnega pomanjkanja nekaterih matenalov nisc uresničili načrta in tudi to je vir slabih poslovnih uspehov.
Pri svoji osnovni proizvodnji, sem sodi mleko in živina, kljub sklenjenim sporazumom o delitvi skupaj ustvarjenega prihodka v reprodukcijskih celotah niso pokrili niti poslovnih stroškov. Družbeno priznano nadomestilo za pokritje fiksnih stroškov in samoupravno dogovoije-nih obveznosti. Prav tako je resnično nevzdržno, da cene reprodukcijskemu materialu za kmetijsko proizvodnjo divje naraščajo in segajo preko vseh razumnih mej, prodajne cene živinorejskih proizvodov pa stagnirajo ali se povečujejo resnično samo v dogovorjenih okvirih flega problema ne more rešiti noben dohodkovni odnos, če so vsi členi reprodukcijske verige na meji rentabilnosti in če se lahko dogovaijajo le o delitvi rizika.
V	zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so v zadnjih letih izkoristili že skoraj vse notranje rezerve. Za razrešitev perečih problemov lahko
danes sami prispevajo borih deset odstotkov, vsi ostali pa gredo na račun širšega družbenega dogovarjanja in ukrepanja.
Ukrepati pa nedvomno bo treba, kajti v mozirski občini se že kažejo posledice neurejenih in za kmetovalce skrajno neugodnih razmer. Proizvodnja pitane živine in mleka je namreč že pričela upadati. To je seveda v popolnem nasprotju s sprejetim srednjeročnim načrtom in z vsemi družbenimi cilji krepitve kmetijstva. Zaradi vseh teh zunanjih razlogov pa Zgornjesavinjska kmetijska zadruga tudi ne more biti odgovorna za neizpolnjevanje sprejetih načrtov.
JANEZ PLESNI K
Odstranjenih je bilo ve i kubičnih metrov skal iz prt stene, nameščene so zaščitne mrež ki varujejo promet pred padanje večjih skal in kamenja prav te dni | bo dograjena tudi betonska škarp ki meji med cesto in koritom Pak Tako je delček nevarne ceste mi našo in slovenjegraško občino vj nejši, kar pa pomeni, da si je skromnimi sredstvi še naprej priz deva ti, da se odklonijo vsaj najnew nejši predeli, ki so bili vzrok ' tolikim težkim prometnim nesr| čam.
J. 4
So delegati imeli stališča delegacij
Mladi ocenili svoje delo
Nekatere kadrovske spremembe naj bi prispevale k še uspešnejšemu delu občinske konference — Bogat program aktivnosti v naslednjem kratkoročnem obdobju
Sodoben frizeiski lokal na Kidričevi cesti v Velenju
Na torkovi seji občinske konference ZSMS Velenje so mladi spregovorili o delu v preteklem letu, sprejeli program dela za obdobje od maja do novembra letos ter spregovorili o nekaterih kadrovskih spremembah. Najprej namenimo nekaj besed delu občinske konference ZSMS Velenje v minulih mesecih.
Člani predsedstva so, tako je bilo rečeno v poročilu, v enoletnem mandatnem obdobju dokaj uspešno opravljali zaupane funkcije. Med njimi so bili sicer tudi nekateri, ki dela in zastavljenih nalog niso jemali najbolj resno, vendar je bila v celoti aktivnost predsedstva zadovoljiva.
V minulem letu si je predsedstvo preko svojih komisij prizadevalo, da bi se kar najbolj vključilo v obravnavanje vsakdanje problematike s katero so se mladi srečevali pri delu in življenju v naši skupnosti Na svojih sejah so razpravljali predvsem o vprašanjih delovanja osnovnih organizacij ZSMS, ki še ni takšno kot bi si želeli, spregovorili so o kongresnih dokumentih in na osnovi njihovih zaključkov skušali usmeriti nadaljnjo dejavnost mladih naše občine. Pripravili so tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo ZSM, obravnavali rezultate poslovanja in zaključne račune, spregovorili o akciji Nič nas ne sme presenetiti in pripravah na razpravo o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju. Predsedstvo občinske konference ZSMS Velenje je skupno s predsedstvom občinskega sveta zveze sindikatov organiziralo skupno sejo, na kateri so sprejeli določena stališča in predloge za nadaljnje bolj koordinirano delo, medsebojno sodelovanje in pomoč. Seveda to niso bile vsr naloge, ki so jih mladi v preteklem letu uresničili. Tu je še štafeta mladosti, organizacija kviza Tito, revolucija, mir, aktivnost na področju povezovanja s šolami, sodelovanje na zvezni mladinski delovni akciji Šamac- Sarajevo, organizacija lokalne mladinske dc-!ovn~ akeijc in številnih enodnevnih
delovnih akcij. Omeniti moramo tudi tekmovanje za Kajuhov pokal, pohod po poteh XIV. divizije ter priprave na julijsko srečanje borcev in mladine Jugoslavije.
Program dela za obdobje od maja do novembra prav tako predvideva bogato aktivnost mladih iz naše občine. Večjo pozornost nameravajo v tem obdobju nameniti uresničevanju Zakona o združenem delu in zagotavljanju boljših samoupravnih odnosov. Mladi želijo bolj aktivno sodelovati pri obravnavi mesečnih in dvomesečnih rezultatov gospodarjenja, večjo pozornost pa bodo posvetili tudi vprašanju ekstenzivnega zaposlovanja, produktivnosti dela in boljšemu izkoriščanju obstoječih kapacitet Spregovorili bodo tudi o stanovanjski problematiki bolj skrbno pripravljali in evidentirali nove kadre za delo v Zvezi socialistične mladine ter proučiti vprašanje notranje organizacije in odnosov v ZSM. Dogovorili so se, da bodo pripravili program aktivnosti za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, v katerem bo prav gotovo osrednja naloga namenjena akciji Nič nas ne sme presenetiti Sodelovali bodo pri uresničevanju sistema o usmeijenem izobraževanju in skušali sooblikovati takšno izobraževanje, ki bo ustrezalo potrebam celotne družbene skupnosti.
Med delovnimi akcijami, ki jih načrtujejo, je gotovo najpomembnejša lokalna delovna akcija Šaleška magistrala na kateri bo sodelovalo okoli štiristo mladincev iz naše občine. Načrtujejo pa še nekatere druge akcije. Na konferenci so bile osvojene tudi kadrovske spremembe. Tako se je dosedanje 19-člansko predsedstvo občinske konference ZSMS Velenje zmanjšalo na 13 članov. Sprejet pa je bil tudi predlog za imenovanje podpredsednika občinske konference. To nalogo je prevzel Marijan Domanjko iz Vegra-da.
B. Z
Prejšnji četrtek je bila seja zbora uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti Velenje. Na seji so razpravljali o dveh pomembnih vprašanjih, in sicer o samoupravnih sporazumih o izvajanju sovbodne menjave dela za letošnje leto ter o informaciji o objavljenih stopnjah prispevkov iz osebnih dohodkov in iz TOZD.
Beseda se je zavrtela že ob samoupravnem sporazumu. Tuje bil poseben problem predlog izvršilnega odbora, ki so ga delegati dobili na mizo šele ob prihodu na sejo. Predlbg je predvideval bistvene popravke, s katerimi delegati niso bili seznanjeni in se zato tudi povsem upravičeno niso želeli opredeliti. Res je sicer, da je bil predlog izvršilnega odbora popolnoma upravičen, vprašljiv pa je bil postopek, ki je onemogočil vsakršno razpravo v združenem delu. In kaj predlaga izvršilni odbor? V samoupravnem sporazumu je bil delovni načrt tozda Savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje planiran na lanskoletni obseg dela. To je resnično nerealno, saj znaša samo naravni prirastek v občini 3 odstotke, visoka pa je tudi stopnja zaposlovanja. Zato je izvršni odbor predlagal, da se delovni program osnovnega zdravstvenega varstva tozda zviša za 5,4 odstotka. Delegati so samoupravni sporazum potrdili, vendar brez dopolnilnega predloga izvršilnega odbora. O tem bodo razpravljali na prihodnji seji.
Tako kot je bil problem zvi; delovnega programa osno' zdravstvenega varstva, pa se je drugi strani pokazala velika senl mentalnost delegatov pri obra samoupravnega sporazuma z bolnii Slovenj Gradec.
Združenemu delu sta bila ponuji na dva predloga; predlog bolnii Slovenj Gradec, ki predvideva J naše bolnike 32.779 ležalnih dni sredstva v višini 32.018.130 din tf predlog izvršilnega odbora, ki prei videva za naše bolnike 29.84 oskrbnih dni in sredstva v višin 29.374.000 din. Ta varianta i j nastala zaradi ugotovitve, da je bil i v letu 1978 v tej bolnišnici dosežen za uporabnike občine Velenje le 9 i odstotkov planiranih oskrbnih d? To število pa je še vedno višje kot večini drugih občin v Sloveniji predvsem pa višje kot v zahoda državah in kaže na uporabo mai kvalitetnih zdravil ter na premal učinkovito zdravljenje /Zato je ii vršilni odbor predlagri, da se dogo vorjeni znesek iz leta 1978 zmaiji za 8 odstotkov. Očitno je, da večin delegatov ni imela ustreznih stališ svojih samoupravnih sredin (ali i morda motim? ), saj o predlogi' niso razpravljali, zlahka pa so veijd besedam primarija slovenjgraške bol niče, ki se je udeležil te seje, daj število 32.779 oskrbnih dni « mogoče znižati.
BORIS ZAKOSE
Problemska konferenci
Prejšnji teden je bila četrta problemska konferenca sveta: družbeno politična in ekonomska vprašanja žensk pri občini konferenci SZDL Velenje. Na seji so prisotne seznanili s stalili republiške konference SZDL na temo „Delavka v združe delu."
Ženam je spregovoril tudi sekretar občinske konference SZDlJ Tone Šeliga o njihovih nalogah pri vključevanju v SLO in civilni zaščito v zvezi z akcijo Nič nas ne sme presenetiti
r
SOZD REK VELENJE Delovna organizacija ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI ŠOŠTANJ
čestita ob 27. aprilu — prazniku OF in 1. maju -mednarodnem delavskem prazniku vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter vsem članom delovnega kolektiva.
Priporoča njihove priznane proizvode!
Slabosti in vzroke zanje dobro poznamo
Velenjska občinska konferenca zveze komunistov je v zadnjem obdobju kar trikrat razpravljala o gospodarjenju. Na zadnji seji, ki je bila 17. aprila, je politično ocenila gospodarjenje v delovnih kolektivih Šaleške doline v lanskem letu.
Podobno kot na zadnji, deveti seji so že predtem na seji, ki je bila 30. januarja, dokaj podrobno opozorili na slabosti, ki jih je mogoče ugotavljati ta trenutek. Pričakovati bi bilo, da bo ugotovitvam z 8. seje občinske konference ZKS in nalogam, na katere je le-ta opozoril, sledila takojšna akcija za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih. Tisti čas je bila namreč v polnem teku akcija naključni računi 1978". Navzlic dokajšnji uspešnosti te akcije, saj so delavci pravzaprav prvič resnično temeljiteje obravnavali in ocenjevali gospodarjenje ter tudi opozorili na slabosti, ki jih je treba odpraviti, pa njen zaključek v večini delovnih kolektivov vendarle ni bil tak, kot smo pričakovali. Le redki so primeri, da so samoupravni organi delovnih kolektivov sprejeli programe za stabilizacijo in varčevanje oziroma za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih.
Oceno gospodarjenja oziroma bistvenih vzrokov za slabosti je vseskozi pravzaprav ista. Visoko stopnjo gospodarske rasti spremljajo ogromna vložena sredstva. Struktura gospodarstva ostaja takorekoč nespremenjena, saj predstavljata v njej energetika in industrija več kot 75 %. Za razširjeno reprodukcijo je lahko namenilo združeno delo Šaleške doline v preteklem letu le 218 milijonov dinarjev, kar je samo 1 % celotnega prihodka, oziroma drugače povedano — denar, namenjen za razširjeno reprodukcijo, predstavlja le 1 % sredstev, ki jih vežejo zaloge. In naprej: gospodarstvo v občini Velenje beleži v letu 1978 le minimalni porast stopnje rentabilnosti, kar je med drugim tudi posledica še vedno neurejenih dohodkovnih odnosov znotraj energetskega kompleksa rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Podatki o rasti izvoza so za preteklo leto sicer zadovoljivi, to velja še posebej za Gorenje, žal pa hkrati ni na voljo podatkov o uvozu, da bi bila podoba o vključevanju združenega dela Šaleške doline v mednarodno blagovno menjavo popolnejša. Sicer je mogoče znova ugotavljati, da so se realni osebni dohodki na zaposlenega povečevali hitreje kot je rasla produktivnost in da so delovni kolektivi tudi lani presegli dogovorjeno stopnjo zaposlovanja, povečuje pa se tudi dele:ž nizko produktivnega fizičnega in administrativnega! dela.
Več razpravljalcev je na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Velenje vpraševalo, kaj konkretno je treba storiti za izboljšanje stanja? Nekateri so ob tem navajali predloge konkretnih akcijskih ukrepov. Jasno je, da je treba povečati produktivnost dela, saj organizacija -tlela ni najboljša, rezerve pa so tudi v večji izkoriščenosti strojev in naprav. Nasploh bo treba v vseh kolektivih
9. SEJA OK ZK VELENJE
Občinska konferenca ZKS Velenje je na svoji 9. seji, bila je 17. aprila, obravnavala politično oceno gospodarjenja v preteklem letu ter aktivnosti subjektivnih sil ob akciji „zaldjučni računi 1978".
Na seji so podprli predloga za izvolitev Sergeja Kraigherja za člana CK ZK Jugoslavije in Alojza Gojči-ča za člana CK ZK Slovenije. Sprejeli so tudi statutarni sklep o organiziranosti in delovanju komunistov v občini Velenje.
V nadaljevanju seje so izvolili delegacijo občinske konference ZK Velenje v občinsko konferenco SZDL Velenje, ki jo sestavljajo Janez Miklavčič, Janez Zivko, Franc Druks, Jože Veber in Peter Tratnik ter dopolnili članstvo v komisijah za organiziranost in razvoj ter za idejnopolitično usposabljanje in pa v nadzorni komisiji.
strniti prizadevanja za boljše delo in gospodarjenje. Seveda pa pomeni dobro gospodariti tudi varčevati s surovinami oziroma materiali ter racionalno investirati. Preučiti bo nadalje treba delitev dohodka, posebej še osebnih dohodkov, saj je kazno, da so notranje rezerve tudi v osebnih dohodkih, posebej še, če vemo, da so lani velenjski delovni kolektivi izplačali za nad 200 milijonov dinarjev osebnih dohodkov več, kot bi lahko ob upoštevanju veljavnih dogovorov in sporazumov. Nasploh pa bi bilo treba uveljaviti varčevanje na vseh področjih kot temeljno nalogo.
Prav bi bilo, da bi za vse predlagane ukrepe povedali, kaj le-ti vrednostno predstavljajo, saj bi se tako delavci zagotovo še odločneje spoprijemali z nalogami oziroma vključevali v akcije. Na boljše gospodarjenje pa lahko pomembno vpliva tudi večja uveljavitev združevanja dela in sredstev, ki pa ne more biti omejeno zgolj na občinske meje ter, ne nazadnje, tudi zmanjšanje bolniškega staleža, ki je v nekaterih kolektivih že presegel vse razumne in sprejemljive meje, ter izostajanje z dela zaradi neprimernih uradnih ur itd.
Tako slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih kot vzroke zanje v Šaleški dolini dobro poznamo. To prav gotovo potrjujejo zadnje razprave o ocenah gospodarjenja v zborih delegatske občinske skupščine, v organizacijah zveze sindikatov in
zveze komunistov, pa še kje. Smo pa neučinkoviti pri odpravljanju slabosti. Verjetno je načelnih razprav o gospodarjenju v letu 1978 in njegovih slabostih dovolj. Treba je v akcijo. V sleherni sredini je treba začeti z odpravljanjem slabosti oziroma s prizadevanji za boljše delo in gospodarjenje. Nesprejemljivo je namreč mnenje nekaterih, da bi nekdo drug namesto njih samih določal konkretne naloge oziroma ukrepe za odpravo slabosti. Res da je tudi v okviru občine gotovo še potreben kak razgovor, vendar predvsem o tem, kako bomo ugotovljene slabosti odpravljali oziroma kako usklajevali naša hotenja za boljše delo in gospodarjenje. To pa je tudi dovolj.
Slabosti in vzroke zanje, to smo v zadnjem času večkrat takorekoč soglasno ugotovili, dobro poznamo. Torej jih ni treba spet na novo odkrivati oziroma ocenjevati. Potrebna je akcija. Na nujnost takšne prakse je opozorila že 8. seja občinske konference ZKS, vendar v obdobju med dvema sejama, v poltretjem mesecu, še ni bilo storjeno kaj prida v tej smeri. V tem trenutku je torej najbolj zaskrbljujoča neodločnost oziroma mlač-nost mnogih, ki bi morali v akcijo za spreminjanje stanja, in to kar najbolj smelo in odgovorno. Komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri občinski konferenci ZKS Velenje bo resda dopolnila naloge ZK v občini Velenje v zvezi z gospodarjenjem, sprejete na 8. seji občinske konference ZK. To pa seveda ne pomeni, da bo oziroma da mora, če sploh lahko, podrobno določi naloge sleherni osnovni organizaciji ZK oziroma komunistom ter družbenopolitični skupnosti in njenim organom za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih oziroma za boljše gospodarjenje. To je naloga komunistov in osnovnih organizacij ZK samih, zlasti tovarišev na odgovornih mestih v upravi in združenem delu, z uresničevanjem katere ni mogoče odlašati nič več.
Enkrat za vselej moramo narediti konec razpravljanju in čakanju, da bo nekdo izven posameznih sredin oziroma organov določal naloge, začeti moramo v sleherni sredini oziroma organu boj za to, da bomo ob obravnavi polletnih kazalcev gospodarjenja, posebej pa še sklepnih računov za leto 1979 ugotavljali, da smo v tem letu v Šaleški dolini bolje delali in gospodarili.
Bolje delati in gospodariti pa pomeni tudi poglabljati samoupravljanje in samoupravne odnose, uresničevati vsebino zakona o združenem delu ter utrjevati družbenoekonomski položaj delavcev, da bodo resnično odločali o pogojih in rezultatih svojega dela.
M. LIPOVŠEK
ESO se nezadržno širi
S kvaliteto do novih tržišč
V zadnjih nekaj letih je ESO pokazal izreden napredek na vseh svojih sektorjih, od izdelave dokumentacije, tehnološke in operativne priprave dela, tehnične kontrole, proizvodnje in montaže do raziskave trga
(Iz Biltena ob 25 letnici DO ESO)
O lanskem poslovanju in letošnjih načrtih smo se pogovarjali s predsednikom poslovodnega odbora DO Vilijem Jelenom in članom tega odbora Jožetom Zajcem.
V delovni organizaciji ESO so delavci lani ustvarili 320 milijonov prihodka in plan presegli za približno osem milijonov. Žal so se porabljena sredstva povečala precej nad planom in je bil tako dohodek dosežen le 91 odstotno. Čisti dohodek je bil kljub vsemu nekoliko nad planom, medtem ko osebni dohodki niso dosegli načrtovane rasti.
Zakaj so porastla porabljena sredstva? Predvsem zaradi nedoseženega načrtovanja zaposlovanja, saj so tako morali več del oddati drugim izvajalcem, to pa se je odrazilo tako na prihodku, še bolj pa na porabljenih sredstvih.
Jože Zaje
Kot so nam povedali v delovni organizaciji, trenutno težko dobijo takšne delavce kot jih potrebujejo. Predvsem bi potrebovali kvalificirane kadre, in sicer reskalce, brusilce, ključavničarje, monterje centralne kurjave, krovce in kleparje. Manjkajo pa jim tudi strokovnjaki za organizacijo proizvodnje, prevsem visoko izobraženi tehniki in ekonomisti. Eden od razlogov za premajhen priliv delovne sile te stroke, so menili v delovni organizaciji ESO, je tudi zaostajanje stanovanjske gradnje v naši občini.
V tej delovni organizaciji je že nekaj let prisotna težnja po novih potrebnih naložbah. Tako so lani poleg normalne obnove opreme iz sredstev amortizacije pristopili k izgradnji nadomestnih objektov druge faze razvoja delovne organizacije ESO, ki je opredeljen že v srednjeročnem razvojnem programu 1976 - 1980. Ta investicija obsega izgradnjo hale B in hale C z aneksom v skupni površini približno 4.500 kvadratnih metrov. Skupna predračunska vrednost te novogradnje je 47 milijonov dinarjev. Z deli so pričeli v mesecu avgustu, končali pa naj bi jih do konca aprila letos. Zaradi delne zakasnitve zagotovitve plačil ter kasnitve izvajalcev bo izgradnja, kto sta dejala naša sogovornika, končana do prvega junija.
Proizvodni prostori, ki j«, bodo s to investicijo pridobili, so namenjeni vsem štirin temeljnim organizacijam združenega dela v delovni organizaciji ESO. Te temeljne organizacije so strojni obrati, Elektro obrati, vodovodno toplovodni obrati
ter krovsko klučavničarski obrati. V delovni organizaciji seveda deluje tudi delovna skupnost skupnih služb. Novi prostori so zamišljeni delno kot nadomestni objekti, delno pa naj bi omogočili razširitev obstoječih kapacitet za proizvodni program strojne opreme za rudarstvo in gradbeništvo.
In kako so zagotovili potrebna sredstva? V skupni predračunski vrednosti je udeležba lastnih sredstev zagotovljena v višini 28 odstotkov. Krediti izvajalcev so v večini 19 odstotkov in krediti ljubljanske banke temeljne banke Velenje v višini 32 odstotkov. Vsa ostala sredstva so združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela na REK Velenje. Prav gotovo je to pohvale vredna oblika solidarnosti med delavci teh temeljnih organizacij.
Z uresničitvijo druge faze izgradnje nadomestnih objektov delovne organizacije ESO (v lanskem letu je bilo opravljenih 32 odstotkov del) bodo podani pogoji za sodobno organizacijo proizvodnega procesa vseh temeljnih organizacij. Podana bo možnost učinkovitejšega varstva pri delu, bo pega izkoriščanja kapacitet, doseganja večjega uspeha poslovanja kot je začrtan v srednjeročnem razvojnem programu ter seveda dviganja produktivnosti Pretežni del dejavnosti delovne organizacije se. bo sedaj odvijal na isti lokaciji, kar bo ugodno vplivalo na zniževanje stroškov, še posebno transportnih, in s tem na večanje dohodka.
Kateri del proizvodnje v delovne organizacije pa je najbolj konjunk-turen? Naša sogovornika sta menila, da je glede na gospodarski položaj v Jugoslaviji še posebno pa v Sloveniji, kjer so zmogljivosti praktično razprodane, težko govoriti o tem, katera veja proizvodnje je bolj konjunktujna. Če pa bi to osvetlili s strani zahtev investitorjev, ki vedno bolj postavljajo kot pogoj pridobitve dela ali naročila, kreditiranje izdelkov in storitev, potem je v delovni organizaciji ESO najbolj občutiti povečanje ponudbe pri elektro-inštalacijah.
Preteklo leto je bilo torej za delovno organizacijo ESO precej razgibano. Rezultati poslovanja so bili dobri, pa so tudi številne pomembne naloge. Tako so nadaljevali z uresničevanjem Zakona o združenem, delu in poglabljanjem samoupravnih odnosov. Sprejeli so vse potrebne samoupravne sporazume in akte ter se v mesecu novembru registrirali pri gospodarskem sodišču v Celju, pričeli so, kot smo že omenili, z drugo fazo izgradnje nadomestnih objektov, obenem pa iskali nove proizvodne programe. V tem letu so nadaljevali povezovanje z drugimi OZD v Sloveniji, Jugoslaviji in tudi izven mega.
Kakšni pa so načrti za letos? Kot pravijo je tudi letošnji plan v skladu z njihovim samoupravnim sporazumom o osnovah plana za srednjeročno obdobje 1976 -80 v letu 1979. Tako planirajo 370 milijonov celotnega prihodka, od tega pa bi 205 milijonov odtegnila porabljena sredstva. Dohodek bi tako realizirali v višini 165 milijonov od česar bi na čisti dohodek odpadlo 122 milijonov. 83 milijonov čistega dohodka nameravajo nameniti osebnim dohodkom, ostanek pa bo seveda šel za sklade in obveznosti V letošnjem letu planirajo nekaj na osem procentno rast zaposlovanja. To ni v skladu z občinsko resolucijo, vendar pa bo do te rasti zaposlovanja prišlo zaradi novih proizvodnih kapacitet in je
tako večje zaposlovanje upravičeno.
V	delovni organizaciji ESO bodo letos pričeli s proizvodnjo bojlerjev za vročevodne kotle. Te bodo proizvajali skupno s TAM Maribor TOZD Lenart za potrebe tovarne Magnokorm iz Kraljeva. Pričeli so tudi razgovore za povezovanje organizacij združenega dela, ki proizvajajo hidravlično opremo na področju Slovenije.
V	DO so dejali, da počasi a vztrajno osvajajo proizvodnjo programa samohodnega hidravličnega podpotja. Navezah so stike z angleško, firmo Dowty Mining Equip-ment. Sedaj se dogovarjajo o zadnjih nejasnostih in so pred čistopisom pogodbe o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju ter proizvodni kooperaciji hidravličnih krmilnih sistemov za samohodno hidravlično podporje s to firmo. Za pogodbo so izdelali ustrezen ekonomsko tehnični elaborat in predlog investicijskega programa za novogradnjo potrebnih kapacitet. Ta program DO ESO osvaja skupno s strojno tovarno Trbovlje. Pri tem, poudarjajo v DO, veliko sodelujejo z Rudnikom lignita Velenje in upajo, da bodo ob i2gradnji novih kapacitet naleteli na podporo delavcev v ostalih temeljnih organizacijah in tako ponovno združevali sredstva.
In kakšne so največje težave te delovne organizacije? Tu je predvsem nabava repromateriatov. Stalno namreč vežejo velika obratna sredstva za zaloge. Potrebni materiali se pojavljajo namreč na tržišču le občasno in jih morajo takrat nakupiti toliko, da omogočijo redno proizvodnjo. To pomanjkanje repro-materiala pa je krivo, da še vedno zaostajajo za pogodbenimi roki. Naslednji problem, ki smo ga že omenili, je pomanjkanje ustrezno kvalificiranih delavcev. Tu je tudi stanovanjska problematika. V letu 1978 so uspeli pridobiti le eno stanovanje, kljub temu, da so ustvarili preko šest milijonov din za stanovanjsko gradnjo in da imajo sedemdeset nerešenih vlog. Obstaja še en manjši problem, ki mu
Vili Jelen
nameravajo posvetiti v prihodnje posebno pozornost. To so neopredeljeni odnosi med delavci temeljnih organizacij in delavci delovne skupnosti skupnih služb. Ni še prav zaživela svobodna menjava dela, kljub temu da so temu dogovarjanju namenili veliko časa. Z reultati niso zadovoljni. Skupne službe še vedno niso plačane po rezultatih dela. Pred kratkim so imeli o tem problemsko konferenco in kot sq nam dejali, prevzemajo vso odgovornost, da se v skladu z zaključki konference v 60. dneh dogovorijo za en sistem svobodne menjave dela, v katerem bodo vzpostavljala določena merila, pa čeprav le ta morda še ne bodo povsem v skladu z zakonom in željami delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb.
Ob koncu našega razgovora so nas v DO ESO opozorili tudi na to, da se letos prvič vključujejo v izvoz s pomembno številko. Tako nameravajo v letošnjem letu izvoziti za milijon in pol mark vrednosti izdelkov. „To je sicer v primerjavi z Gorenjem malo," so dejali, „za nas pa je to velik korak, ki ga nameravamo v prihodnjih letih ie povečati." BORIS ZAKOSEK
Obrazložitve za dobitnike srebrnih priznanj OF
za leto 1979
ELICANAGODE
Srebrno priznanje OF slovenskega naroda je dobila za dolgoletno požrtvovalno in aktivistič-no delo v KS Šoštanj.
V aktivistično delo se je vključila že med NOV, ko je postala aktivistka OF. Po vojni se je njeno aktivistično delo nadaljevalo v mladinski organizaciji, v zvezi AFŽ in kasneje v SZDL v naši občini. Je aktivistka, ki ni izostala pri nobeni družbenopolitični akciji, pa naj je šlo za volitve, vpisovanje posojil ali pa naloge s področja splošnega ljudskega odpora.
T, enako mero in požrtvovalnostjo sodeluje tudi danes v vseh družbenopolitičnih akcijah KS Šoštanj.
da za uspešno delo na področju zadružništva in aktivnost v družbenih organizacijah v Šmartnem ob Paki.
Na področju zadružništva dela vse od leta 1953, ko je bil prvič izvoljen za predsednika mladinskih zadružnikov v Šmartnem ob Paki. Vzporedno s tem je aktivno delal v mladinski organizaciji in v socialistični zvezi delovnih ljudi. Vseskozi pa je bU izredno aktiven tudi v gasilskem društvu v tej KS in v prosvetnem društvu Šmartno ob Paki.
Ko se je zaposlil v kmetijski zadrugi Šoštanj se je aktivno vključil v delo samoupravnih organov in poslal tudi sindikalni funkcionar. Tako je že drugo mandatno dobo član republiškega odbora sindikata delavcev kmetijsko predelovalne industrije. Prav tako je že drugo mandatno dobo delegat zbora združenega dela občinske skupščine in še vedno aktiven v raznih društvih v KS, zlasti pa v gasilskem društvu Šmartno ob Paki.
JOŽE SLATINŠEK
Srebrno priznanje OF slovenskega naroda je dobil za dolgoletno družbenopolitično delo v KS Pesje in občini Velenje.
Vsa leta po vojni je aktiven član skoraj v vseh družbenopolitičnih organizacij v KS. Zanj bi lahko rekli, da je skromen, preprost in neumoren aktivist. Skorajda ni mogoče našteti vseh funkcij, ki jih je opravljal prostovoljno. Bil je tudi pobudnik mnogih akcij v KS. Poleg svojega profesionalnega pedagoškega dela je vseskozi vključen v kulturno prosvetno dejavnost v KS.
Dolga leta je bil odbornik občinske skupščine, poslanec v republiški skupščini, funkcionar v krajevni organizaciji SZDL in drugo. Tudi sedaj deluje na več področjih. Je delegat v zboru krajevnih skupnosti Sob Velenje, delegat v zboru občin republiške skupščine, član koordinacijskega odbora za programe KS v občini.
IVO RAKUN
Ivo Rakun je dobil srebrno priznanje OF slovenskega naro-
EDO KAŠ
Srebrno priznanje OF slovenskega naroda je dobil za aktivistično delo na vseh področjih v krajevni skupnosti Družmirje-Gaberke.
Še kot pionir se je vključil med gasilce in s svojim delom pridobil zaupanje vse do funkcije poveljnika gasilskega društva Gaberke.
Deloval je v mladinski organizaciji Gaberke, že več let pa deluje tudi v krajevni samoupra-
vi. Zelo aktiven je na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ter v krajevni organizaciji ZRVS. Tudi sedaj je član sveta krajevne skupnosti, član občinske gasilske zveze, aktivist SZDL, poveljnik gasilskega društva Gaberke in udeleženec drugih akcij.
TOMO HUDOLETNJAK
Srebrno priznanje OF slovenskega naroda je dobil za dolgoletno aktivno delo v humanitarnih družbenih organizacijah. Že več kot 25 let aktivno dela v organizaciji rdečega križa. Prav njemu gredo na organizacijskem področju zasluge, da se občina Velenje uvršča po številu krvodajalcev v sam vrh v SR Sloveniji-
Veliko svojega dela je vložil v pridobivanje podmladka RK, saj imamo na vseh šolah organizacije rdečega križa.
Z enako mero prizadevnosti in uspešnosti deluje tudi v gasilskem društvu v Šoštanju in v občinski gasilski zvezi že 15 let. Njegova aktivnost pa sega tudi na področje socialnega skrbstva, na področje varnosti v prometu in še bi lahko naštevali kakšno področje aktivnosti.
MARTIN MAROLT
Srebrno priznanje OF slovenskega naroda je dobil za dolgoletno. aktivistično delo v KS Plešivec.
V aktivistično delo se je vključil že pred II. svetovno vojno in bil za to interniran v koncetracijsko taborišče. Po vrnitvi iz taborišča se je vključil v NOV in po končani vojni s svojim delom nadaljeval kot terenski aktivist. Kot napreden kmet se je vseskozi vključeval v vse akcije v krajevni skupnosti in mnoge od njih tudi sam vodil. V krajevni skupnosti je ppravljal razne funkcije od predsednika sveta KS, do predsednika borčevske organizacije, ki jo vodi še danes. Čeprav je invalid, se ne izogiba nobeni akciji in ima zmeraj kritičen odnos do svojega dela in dela drugih.
FILIP LESNJAK -
Srebrno priznanje OF slovenskega naroda je dobil za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah v občini Velenje.
Tovariš Lesnjak je aktivist SZDL od svoje vključitve v NOB pa vse do danes. Dolga leta je bil sindikalni funkcionar in funkcionar v samoupravnih organih. Zmeraj pa je našel dovolj prostega časa tudi za delo v KS So štanj, zlasti v krajevni organizaciji SZDL.
Čeprav je bil vseskozi močno angažiran v borčevski organizaciji, je deloval tudi v samoupravni stanovanjski skupnosti, bil delegat KS Šoštanj itd.
Kljub profesionalnemu delu v občinskem odboru ZZB NOV, se ni nikoli oddaljil od temeljnih interesov te organizacije. Odlikuje se po skromnosti, skrbi za sočloveka in vztrajnosti pri družbenopolitičnem delu.
PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE
Planinsko društvo Velenje bo dobilo srebrno priznanje OF slovenskega naroda za uspešno delo pri krepitvi množičnosti in vzgoje na področju planinstva v občini Velenje.
Planinsko društvo Velenje je najbolj množična družbena organizacija v občini Velenje, saj ima danes nad 1800 članov. Polovico članstva predstavljajo pionirji in mladinci. To društvo je množično tako po članstvu kot po številu akcij -vzgojnega, zabavnega, kulturnega in delovnega značaja. V društvu deluje šaleški alpinistični odsek, ki žanje pomembne uspehe, saj so člani tega odseka sodelovali domala pri vseh najtežjih gorskih vzponih (Dolomiti, Andi, Makalu in Everest in drugje).
Planinsko društvo Velenje je pobrateno s planinskim društvom Ivanec v SR Hrvatski in planinskim društvom Treskavi-ca iz Sarejeva.
V preteklih letih je bilo to društvo nosilec akcije izgradnje planinskega doma na Paškem Kozjaku, nosilec akcije napeljave elektrike in vodovoda v ta dom in nosilec akcije za izgradnjo ceste na Paški Kozjak. Vso to bogato dejavnost pa bo letos dopolrulo še s 30-letnice delovanja.
do zveznega odbora sindikata. Poleg tega je delal na področju zdravstvenega varstva v občini in bil predsednik sveta za zdravstvo. Kot predsednik sveta krajevne skupnosti Stara vas Velenje si je prizadeval, da se uresniči ustavna zasnova KS, ob tem pa je sam vodil akcijo za uredi-
tev otroškega varstva v KS.
Čeprav je v pokoju še vedno aktivno deluje v KS. Je predsednik skupščine SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v občini in delegat KS Stara Vas Velenje.
Vso to ga potrjuje kot pravega aktivista.
Srebrna priznanja OF Mozirje
VIKTOR AVBERŠEK
Srebrno priznanje OF slovenskega naroda je dobil za dolgoletno aktivistično delo v KS Paka pri Velenju.
Spada v krog aktivistov, ki so velik del svojega prostega časa posvetili napredku kraja. Angažiral se je v vseh akcijah urejanja komunalnih problemov v svoji KS in poleg tega aktivno delal tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Bil je predsednik sveta krajevne skupnosti, dalj časa predsednik krajevne organizacije SZDL, uspešno pa je opravil tudi vse druge naloge, ki so mu jih zaupali.
Vsakič, ko je bilo potrebno izpeljati odgovorne naloge, ki so zahtevale široko podporo, je bil na čelu aktivistov, ki niso zatajili.
ALOJZ HOLEŠEK
Srebrno priznanje OF slovenskega naroda je dobil za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in v krajevni skupnosti.
Je dolgoletni družbenopolitični delavec in aktivist. Povsod, kjer se je angažiral, je s ' prizadevnim delom in kritičnim odnosom do bistva problemov vlival zaupanje. Aktivno je delal v zvezi komunistov, dolga leta je bil sindikalni funkcionar in prevzemal funkcije od občine
LOVRO GOLIČNIK
prejema priznanje za sodelovanje v NOB, graditvi ljudske oblasti in delo v SZDL
Že med obema vojnama je sodeloval v takratni Kmetijski zadrugi in širil napredne misli socialističnega zadružništva. Ob napadu na Jugoslavijo je bil kot rezervist vpoklican v jugoslovansko vojsko in ujet v nemško ujetništvo iz katerega se je vrnil jeseni leta 1942. Po vrnitvi seje takoj povezal z OF in kot aktivist in obveščevalec sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju.
Po osvoboditvi je bil izvoljen v prvi krajevni ljudski odbor v Šmihelu in bil njegov predsednik vse do združitve z Mozirjem, bil je pobudnik, organizator in predsednik odbora za elektrifikacijo na območju Šmihela in širše okolice in pobudnik številnih akcij, ki so se izvajale v Šmihelu (obeležja NOB, cestna povezava in druge). Skratka, bil je vseskozi aktiven družbeni delavec.
DAMJAN HAVDEJ
prejema priznanje za delo v družbenopolitičnih in društev-nih organizacijah.
FRANC BERGINC
prejema priznanje za delo v družbenopolitičnih in društvenih organizacijah
Kot zavednega Slovenca ga je leta 1934 pregnal fašistični teror iz Primorske in se je naselil v Lučah. Junija leta 1944 se je aktivno vključil v NOB.
Po osvoboditvi je opravljal številne odgovorne funkcije v odboru OF, bil je predsednik gradbenega odbora za obnovo porušene šole in predsednik odbora za elektrifikacijo Luč.
Vseskozi je aktiven družbeni delavec in je sedaj tudi predsednik organizacije društva upokojencev v Lučah.
Je aktiven družbenopolitičen delavec. Po pobegu iz Arbeits-diensta se je aktivno vključil v obnovo in razvoj po žgane Solčave in bil prvi predsednik obnovitvene zadruge v Solčavi in predsednik mladinske organizacije ZZB NOV v Solčavi.
IVAN JERAJ
prejema priznanje za delo v krajevni samoupravi in družbenopolitičnih organizacijah.
Od leta 1944 je aktivno sodeloval v NOB. Po osvoboditvi se je vključil v družbenopolitično življenje v kraju in opravljal dolžnost tajnika krajevnega ljudskega odbora. V celotnem povojnem obdobju je bil stalno prisoten v prizadevanjih za napredek in razvoj samoupravnih odnosov. Mnogo prostega časa je žrtvoval za delo v družbenopolitičnih in društvenih organizacijah v kraju in občini, ter aktivno sodeloval pri dograjevanju krajevne samouprave in razvoju krajevnih skupnosti.
i a
FRANJO KAISER
(Nadaljevanje na 6. strani)

Številka 16/17 (478/479) - 28. aprila 1979
Herman ARLIC, elektrotehnik, zaposlen na rudniku lignita Velenje
Tovariš Arlič je zaposlen na rudniku lignita Velenje že od leta 1963 dalje in je ves čas družbeno-politično aktiven, najprej v mladinski organizaciji, kmalu nato pa tudi v sindikalni organizaciji. Vseskozi je bil aktiven sindikalni delavec ter opravljal številne odgovorne naloge. Se posebej se je angažiral kot sind kalni aktivist na dveh področjih in sicer v športno-rekreativni dejavnosti in pri ustavni preobrazbi združenega dela, predvsem pri uresničevanju zakona o združenem delu, kjer je doprinesel svoj velik delež. S svojo družbeno-politič-no aktivnostjo ter tovariškim odnosom v kolektivu si je hitro pridobil zaupanje sodelavcev, zato je v preteklosti opravljal tudi druge odgovorne naloge na področju samoupravnih organov kot tudi v delegatskem skupščinskem sistemu.
tar. Pozneje pa je v tej delovni organizaciji tudi vodila klub OZN, ki je na raznih tekmovanjih dosegal zavidljive rezultate: "npr. prvo mesto na medobčinskem tekmovanju, bil pa je tudi med najboljšimi na tekmovanju klubov OZN v republiki na področju gospodarstva. Poleg te angažiranosti pa je tovarišica Imperlova delovala tudi v sindikatu kot mentor kulturnega življenja delavcev v tej "delovni organizaciji, opravlja pa tudi funkcijo sekretarja osnovne organizacije zveze sindikatov, kjer se trudi za čim doslednejše izvajanje sindikalnih nalog in načel poleg rednih službenih dolžnosti v delovni organizaciji.
Konrad GORŠEK, i upokojenec
Tovariš Konrad Goršek je eden najstarejših komunistov v naši občini. Vse težave delavskega proletariata je občutil na lastni koži, ko je moral že v rani mladosti pričeti s težkim prebijanjem skozi življenje z delom. Njegova pot ga je v mladosti vodila po raznih krajih Jugoslavije in seveda tudi v tujino, kjer je pridobival izkušnje, katere je pozneje kot sindikalni delavec koristno uporabil v delu organov sindikata in sicer na okrajnem sindikatu v Celju in v nadaljevanju sindikalnega dela v gradbenem podjetju, kjer je bil zaposlen do leta 1958, ko se je tudi upokojil.
Vsekakor moramo omeniti tudi sodelovanje tovariša Gor-ška pri naprednem delavskem gibanju, ko je sodeloval pri velikem štrajku revirskih „knapov" in njegovo nadaljnjo pot z udeležbo na partijskem seminarju - takoj po vojni na Visu.
Poleg aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah ZSMS in ZSS pa aktivno deluje tudi v samoupravnih organih in pri izvajanju delegatskega sistema. Je tudi član občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje. S svojim delom si prizadeva, da bi čimveč prispevala k sindikalnemu gibanju in uresničevanju samoupravljanja ter poglabljanju poštenih medtovariških odnosov.
Viktor K RASE K, rudarski tehnik, zaposlen na rudniku lignita Velenje
Vseskozi aktivno deluje v sindikalni organizaciji in v drugih družbeno-političnih organizacijah. Skoraj da ni funkcije na področju družbeno-političnih organizacij, katere v okviru svojega aktivnega dela ni opravljal tudi Viktor Krašek.
Bil je sekretar aktiva osnovne organizacije ZK v TOZD, predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov v TOZD in podpredsednik osnovne organizacije zveze sindikatov na RLV.
Tudi njegove dosedanje funkcije v občinskem odboru
Jelka IMPERL, pravica, zaposlena na Komunalnem centru Velenje
Takoj po zaposlitvi se je aktivno vključila v takrat ustanovljeno mladinsko organizacijo in v njej delovala kot sekre-
Miran ARZENŠEK, inženir strojništva, zaposlen v TGO Gorenje Velenje
V sindikatu deluje aktivno že celo vrsto let in to na vseh nivojih, od republiških organov
zveze sindikatov Slovenije, občinskih organov do organizacij sindikata v združenem delu. Poleg njegove sindikalne aktivnosti je aktiven tudi na področju samoupravljanja, veliko svojega dela pa namenja tudi izboljšanju inovacijske dejavnosti in racionalizatorst va.
Karel PLAN KO, KV kovinar, zaposlen v TGO Gorenje Velenje — TOZD Galvana
Tovariš Planko je že kot mladinec aktivno deloval med vojno in se je tudi takoj po vojni vključil in udeleževal mladinskih delovnih akcij, kasneje pa je vseskozi aktivno sodeloval v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije Velenje in članstvo v republiškem odboru tega sindikata kot članstvo v kadrovski komisiji istega sindikata na ravni republike dokazujejo njegovo uspešnost kot družbenopolitičnega delavca.
Poleg odgovornih nalog, ki jih ima, pa uspešno deluje tudi v raznih komisijah v delovni organizaciji rudnika lignita Velenje in kot član oz. predsednik delegacij samoupravnih interesnih skupnosti.
občinskega sveta ZSS Velenje, oziroma član republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije.
Poleg obremenjenosti na delu in zavzetosti v družbeno-poli-tičnem delu pa je vedno našel čas tudi za delo z mladimi na drugih področjih, zlasti v športu in ljudski tehniki.
Tovariš Pungartnik se tudi danes kot upokojenec aktivno vključuje v nekatere dejavnosti, ki so družbeno zelo koristne, to pa predvsem na področju ljudske tehnike in vzgoje mladih v cestnem prometu.
Opravljal je razne funkcije v sindikalni organizaciji, bil pa je tudi član sindikata v občinski organizaciji zveze sindikatov Slovenije Velenje.
Poleg aktivnosti v družbenopolitični organizaciji, predvsem v sindikatih in samoupravnih organih, pa vedno najde ' čas tudi, da se posveti dejavnosti inovacij in racionalizacij v delovni organizaciji, kjer je zaposlen.
Rado PUNGARTNIK upokojenec
V sindikatih, kjer je več deloval v raznih organih na vseh ravneh, ga poznamo kot odkritega tovariša, ki si je predvsem prizadeval na področju vzgoje in izobraževanja izboljšati v času svojega delovanja zelo težko materialno stanje.
Pri opravljanju funkcij je bil zelo aktiven, pa naj bo to kot predsednika konference osnovnih organizacij zveze sindikatov, ali kot člana predsedstva
le v naši občini. Celodnevna šola, pri snovanju katere je tudi sama sodelovala, je bila ena prvih tovrstnih šol v Sloveniji. Vsa ta njena angažiranost in volja do dela se kažeta tudi pri delu v družbeno-političnih organizacijah, predvsem v organizaciji zveze sindikatov, kjer zelo aktivno deluje kot predsednica občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraže-
času njegove zaposlitve pri bivši DO rudnik lignita Velenje je opravljal odgovorne funkcije v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, od sekretarja 00 ZK do predsednika centralnega delavskega sveta. Njegovo uspešno in prizadevno delo na tem področju ga je pripeljalo v letu 1974 do izvolitve za predsednika občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje.
V tem času tovariš Medved Marcel že drugo mandatno obdobje zelo odgovorno in uspešno vodi občinsko organizacijo
vanja Velenja, kot član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje in član organizacijsko kadrovske komisija pri OS ZSS Velenje ter član občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje.
Njena aktivnost v delovanju na tem področju vsekakor veliko doprinaša k hitrejšemu razvoju in reševanju še vedno obstoječe problematike na področju vzgoje in izobraževanja v celoti.
Marcel MEDVED, elektro inženir, predsednik OS ZSS Velenje
Tovariša Marcela Medveda srečamo kot aktivnega družbe-no-političnega delavca ali samo-upravljalca takoj po zaposlitvi na rudniku lignita Velenje. V
zveze sindikatov Slovenije Velenje. V občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije je trdno povezal sindikalne delavce v prizadevanjih za samoupravno-delovanje, uresničevanje zakona o združenem delu, skratka vrsta družbenopolitičnih akcij je bila uspešno izvedena v času, ko občinski organizaciji zveze sindikatov Slovenije Velenje predseduje Marcel Medved. Odgovorne naloge in funkcije je opravljal tudi v zvezi sindikatov medobčinskega sveta celjskega območja, kjer mu je bila tudi v drugem mandatu zaupana funkcija podpredsednika, v preteklem mandatnem obdobju pa je bil tudi član republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije-
Jože KOČAR, prometno — transportni tehnik, zaposlen v DO Gorenje Promet—Servis
V sindikatih je aktiven delavec. Ze dalj časa opravlja odgovorne naloge v organizaciji zveze sindikatov, še posebej pa si prizadeva povezati osnovne organizacije zveze sindikatov v sredini, kjer opravlja funkcijo predsednika konference osnovnih organizacij zveze sindikatov, to je v delovni organizaciji Gorenje Promet-Servis.
Kot odgovoren sindikalni delavec se zelo trudi za čim boljše rezultate pri tej izredno razvejani organiziranosti osnovnih organizacij zveze sindikatov po raznih področjih Jugoslavije.
Uspešnost nekaterih aken, ki tečejo v okviru zveze sindika-tovt dokazuje, da so v delovni organizaciji Gorenje Promet-Servis kljub specifičnemu primeru razvejanosti osnovnih organizacij uspeli povezati te osnovne organizacije v enotno obliko delovanja.
Tovariš Kočar je član občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje in se je vedno pripravljen truditi za doseganje čim boljših rezultatov pri aktivnosti sindikata.
Cveta PUSNIK, ravnateljica TOZD osnovna šola Anton Aškerc Velenje
Tovarišica Pušnikova ima nemalo zaslug pri oblikovanju prvega koncepta celodnevne šo-

Srebrni znak sindikata Mozirje
FRANC TRATNIK iz osnovne organizacije ZS Slovenije GLIN Nazarje —
Za dolgoletno in aktivno delo v samoupravnih organih, predvsem pa za požrtvovalno in nesebično delo v občinskem svetu ZS Slovenije Mozirje, katerega predsednik je bil 8 let.


ERNEST ŠPEH upokojenec iz Mozirja —
Za aktivno delo v osnovni organizaciji ZS Slovenije delavcev uprave skupščine občine Mozdije. V času svojega službovanja je predvsem veliko prispeval na področju urejanja družbene prehrane in k uveljavljanju samoupravnih odnosov med delavci.
GIZELA PINTARIC iz osnovne organizacije ZS Slovenije v Modni konfekciji Elkroj —
Za aktivno delovanje v sindikalni organizaciji, v samoupravnih organih svoje organizacije združenega dda in za prispevek pri uveljavljanju samoupravnega odločanja delavcev.
Marjana Pintarič
akc|je in nam s tem veliko pomagali."
MARJANA PINTARIČ: „Ta strma cesta nam je zlasti pozimi povzročala precej preglavic, zato smo si seveda vsi želeli, da bi jo izboljšali. Od prvega do zadnjega smo se vključili v udarniško delo, izredno pa smo zvaležni mladim velenjskim rudarjem, da so nam prišli pomagat, pa čeprav so morda nekateri danes prvič v našem kraju."
LUDVIK KOVAČ (rudar iz tozda Jame Skale): „Zelo rad se udeležujem mladinskih delovnih akcij. Lani sem sodeloval pri gradnji proge Samac - Sarajevo, bil pa sem tudi že na štirih podobnih delovnih akcijah, kot je tale v Hrastovcu. Vesel sem, da lahko s svojim delom pomagam pri izgradnji ceste, ki bo krajanom zelo veliko pomenila. Sprejeli so nas zelo prisrčno in se tudi sami množično udeležili akcije. Menim, da bi se morali mladi takšnih delovnih akcij v okoliških
FRANC OMLADIC
prejema priznanje za delo v družbenopolitičnih in društvenih organizacijah
Kot aktiven borec je sodeloval v NOB in po osvoboditvi aktivno služboval v JLA. Po prihodu v Moziije se je aktivno vključil v delo družbenopolitičnih in družbenih organizacij v kraju in v občini. Vojaške in revolucionarne izkušnje vsakodnevno neposredno prenaša na vse subjekte splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Njegova aktivnost in prizadevanja so prisotna pri delu Zveze rezervnih starešin, v strelski Organizaciji, v organizaciji ZZB NOV in pri graditvi delegatskega sistema, saj mu je že v drugem obdobju zaupana dolžnost člana družbenopolitičnega zbora, je predsednik občinske konference ZRVS in tajnik Občinske strelske zveze Moziije.
MATEVŽ POŽARNIK,
prejema priznanje za razvijanje samoupravnih odnosov in dela v družbenopolitičnih organizacijah.
Že kot mlad fant se je aktivno vključil v NOB in je po vojni ves čas ostal aktivist OF in pozneje SZDL. Opravljal je vrsto odgovornih delovnih in
sedaj pa dela v organih predsedstva OK SZDL Mozirje.
FRANC TRBOVŠEK, prejema priznanje za delo v krajevni samoupravni in družbenopolitičnih organizacijah
Bil je med pubudniki ustanovitve krajevne organizacije SZDL v Radmirju in je bil tudi njen prvi predsednik. S pravilnim pristopom k akcijam si je pridobil zaupanje med ljudmi v krajevni skupnosti Ljubno ob Savinji in je že v drugem zaporednem mandatnem obdobju izvoljen za predsednika sveta krajevne skupnosti. S pravilnim odnosom do začrtanih akcij in požrtvovalnim delom je pripomogel, da so v KS Ljubno ob Savinji v zadnjih letih izvedli številne delovne akcije tako za ureditev okolja, asfaltiranje krajevnih cest in druge. Aktiven je v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, samoupravnih organih tako v krajevni skupnosti, kakor tudi na nivoju občine.
ŠPORTNO DRUŠTVO „LIPA" ŠMARTNO OB DRETI
prejema priznanje, ker je v zadnjih letih doseglo vidne uspehe na področju razvoja rekreacijskega športa. Za dograditev nogometnega igrišča so člani društva opravili številne udarniške ure. V uspele turnirske akcije (kolesarjenje, plavanje, pohodi) so pritegnili mlajše in starejše krajane kar poleg športno rekreacijskega užitka služi Judi zbliževanju in spoznavanju ljudi med seboj.
Mladi iz osnovne šole Miha Pintar-Toledo
v finalu
Na osnovni šoli Miha Pintar Toledo je bilo s v soboto, 21. aprila
ONESNAŽENE REKE
Naše gore, moija, jezera, reke, vse je v nevarnosti, da postane odlagališče smeti.
Najbolj v nevarnosti pa so reke. Ko se pelješ od Mozirja do Šoštanja, se ti zdi, da nekje odlagajo odpadke snovi, v resnici pa tak vonj daje reka Paka. V tej in ob tej reki ni več življenja. Tu ni več ptic, rib, samo golo drevje. Take reke pa onesnažujejo tudi zrak. Reka ' Voglajna,, ki se izliva v Savinjo je popolnoma izumrla. Če pa pomislimo, da to dela sam človek se lahko nad tem samo zgrozimo.
Bila sem pri prijateljici v Bočni ' Ko sva se sprehajali, sem jo prosila, če greva k reki. Pričakovala sem reko, ki se umiva v soncu. Prišli sva do reke. ,,Uh", sem se začudila. Namesto čiste reke in okolice, reka polna smeti. Tudi grmovje, ki je tod raslo, je bilo okrašeno z odpadki. »Človek?" sem vprašala. „Da"
Če hočemo, da bo naše okolje lepo in urejeno, moramo skrbeti za čistočo. Če ne bo vode, živalstva in čistega zraka in tudi nas ne bo.
BIOLOŠKI KROŽEK OS Ljubno ob Savinji
republiško polfinalno kviz tekmovanje klubov OZN Slovenije, ki je letos posvečeno 60. letnici zveze komunistov Jugoslavije in mednarodnemu letu otroka. Tekmovale so ekipe srednjih in osnovnih šol.
V polfinalno tekmovanje za srednje šole so se uvrstile tričlanske ekipe velenjske gimnazije ter iz Murske Sobote in Ptuja. Ekipe so odgovarjale na vprašanja o organizaciji OZN, nastanku in razvoju ZKJ ter o narodnoosvobodilnih gibanjih v Južni Afriki. Največ znanja so pokazali gimnazijci iz Murske Sobote.
Več sreče pa so imeli člani kluba OZN osnovne šole Miha Pintar Toledo, ki so skupaj z ekipama iz Breznega in Murske Sobote tekmovali v polfinalu za osnovne šole. Vprašanja za osnovnošolce so bila izredno zahtevna. Prvi dve sta bili enaki kot za srednješolce, tretje pa je bilo na temo Mednarodno leto otrok. Po šestih vprašanjih sta ekipi osnovnih šol Brezno in Miha Pintar Toledo zbrali po tri točke, o zmagovalcu pa je odločalo dodatno vprašanje. Velenjska ekipa je odgovorila pravilno in se tako uvrstila v finalni del tekmovanja, ki bo v • Kranju.
MATEJA CERA
l
Ludvik Kovač
gala krajanom okoliških krajevnih skupnosti, ki so precej zapostavljeni, saj jim prmimanjkuje sredstev za ureditev osnovnih komunalnih naprav. Mladi naše delovne organizacije se zavedajo, da ne žive naši delavci samo v središču Velenja, ampak tudi v podobnih krajevnih
(Nadaljevanje s 4. strani)
FRANJO KAISER
prejema priznanje za delo v družbenopolitičnih in društvenih organizacijah.
Od januaija 1942 je vse do osvoboditve aktivno sodeloval v NOB, kjer je opravljal številne dolžnosti in je bil nazadnje pomočnik načelnika brigade. Po osvoboditvi se je kot družbeni delavec aktivno vključil v obnovo domovine in izgradnjo novih družbenih odnosov. Bil je večletni predsednik krajevne organizacije ZZB NOV in predsednik Osnovne strelske organizacije v Mozirju. Aktivno še danes sodeluje v osnovni organizaciji ZZB NOV, strelski organizaciji, Radio klubu in gasilskem društvu.
družbenopolitičnih dolžnosti v občini. Na teh mestih se je stalno prizadeval za utrjevanje ljudske oblasti in krepitve demokratične vloge SZDL V družbi. Zadnja leta je odgovorno in z velikim prizadevanjem vršil funkcijo sekretarja komiteja občinske konference ZKS Moziije. Kot vedno je tudi sedaj v središču aktivnosti v SZDL. Aktivno pa deluje tudi v borčevski organizaciji.
STANE PRODNIK, prejema priznanje za utijevanje ljudske oblasti in delo v družbenopolitičnih organizacijah
Je dolgoletni družbeno politični delavec. S svojim delom je veliko doprinesel h krepitvi SZDL in njene frontne vloge v organiziranju vseh delovnih ljudi in občanov, graditvi ljudske oblasti in razvoju delegatskih odnosov. Opravljal je številne odgovorne funkcije v sindikatu, SZDL in Zvezi komunistov, aktivno sodeloval v številnih odborih in pri oblikovanju SIS,
V Hrastavcu asfaltirana cesta
Zgledno sodelovanje
Pomoči mladih iz Rudnika lignita Velenje so se krajani zelo razveselili, saj so tako vsi skupaj opravili izredno veliko dela. Ob tem pa je tudi želja, da bi cfisto asfaltirali do letošnjega dneva borcev, vse bližje cilju. O sodelovanju delovne organizacije Rudnik lignita Velenje s krajevno skupnostjo Hrastovec -
resno lotili in doslej opravili že ogromno udarniških ur in to predvsem pri vrtanju lukenj za razstrelje-vanje kamenja."
JOŽE LENART (član gradbenega odbora): „Akcijo, da bomo imeli tudi v našem kraju sodobno asfaltirano cesto, so vsi krajani navdušeno pozdravili in nismo imeli težav s posamezniki. Vsi so bili pripravljeni prispevati po 2.800 dinarjev, mnogi so dali tudi več, vsakdo pa se je obvezal, da bo opravil najmanj 140 udarniških ur. Za cesto so prispevali tudi nekateri krajani, ki ne bodo uporabniki te ceste. Mnogo smo v zadnjem mesecu že naredili, čaka pa nas še precej dela, tako da bo verjetno potrebno, da bo vsakdo opravil več kot prej omenjeno število udarniških ur. Zelo razveselili smo se pripravljenosti mladih iz Rudnika lignita Velenje, ki so se udeležili naše prostovoljne delovne
krajevnih skupnosti pogosteje ude-lc ževat "
POLDE ROBER (predsednik osnovne organizacije ZSMS tozd Jama Skale): ..Mladina Rudnika lignita Velenje se že drugič udeležuje delovne akcije v tej krajevnr skupnosti. Menim, da bi bilo prav, da bi vsa velenjska mladina poma-
Anton Tajnšek
Skale smo se pogovarjali z nekaterimi udeležnci sobotne akcije.
TONI TAJNSEK (predsednik sveta krajevne skupnost): ..Današnja akcija ni prvo sodelovanje mladih rudnika lignita z našo krajevno skupnostjo. Že lansko leto so nam pomagali pri gradnji ceste proti
Jože Lenart
lovskemu domu na Lubeli in pri izgradnji vodovoda v vzhodnem delu Skal. Tokrat smo jih ponovno prosili za pomoč, ki je nam niso odrekli. V krajevni skupnosti smo se odločili, da opravimo vsa možna dela s prostovoljnim delom in tako investicijsko vrednost ceste kar najbolj znižamo. Krajani so se akcije
Polde Rober
skupnostih, kot je tale. Ko smo se odločili, da organiziramo današnjo delovno akcijo, so naši mladinci pozdravili to pobudo in se tudi odzvali v izredno velikem številu. Pridružili pa so se nam tudi nekateri, ki niso več mladinci. Prepričan sem, da to ni naša zadnja akcija in da se bomo takole srečavali tudi v drugih krajevnih skupnostih.
S. VOVK M. TAMSE
Se pred dobrim pol drugim desetletjem je bila cesta Velenje -Cirkovce, skozi Hrastovec komajda prevozna, vendar ne z motornimi vozili, ampak z volovsko ali konjsko vprego. Na neutrjeni cesti, ki pred leti tega imena ni zaslužila, so bile pogostokrat takšne luknje, da so kmetje s težkimi parizarji naloženimi z lesom, tudi navzdol komajda premagovali pot. Da bi vendarle nekoliko izboljšali prevoznost, so na najhujših klancih položili mostnice, da se težka kolesa ne bi vdirala globoko v mehko in razmočeno cesto. Takšno urejanje in vzdrževanje ceste je teijaio veliko dela, pa tudi lesa, saj so se smrekove mostnice kaj kmalu izrabile.
No, dokler so po tej cesti vozili le s konjsko ali Volovsko vprego, je še nekako šlo. Ko pa so se tudi na tem koncu velenjske občine pojavili prvi domačini z motorji in kasneje z avtomobili, kmetje pa so zečali uvajati mehanizacijo, so začeli razmišljati tudi o boljših cestah. Leta so minevala, standard je naraščal. Najprej so potonili v pozabo klanci z mostnicami, cesto so uredili v makadamu, tako da na njej ni bilo več globokih lukenj. Z avtomobili je bila prevozna kolikor toliko v nezimskih mesecih, ko pa je zapadel sneg, pa se je zataknilo. Zaradi strmih klancev, je bilo pluženje zelo otežkočeno, zaradi senčne strani pa so bili strmi klanci tudi največkrat zaledeneli. Podobno kot drugod so tudi krajani Hrastovca in Cirkovc spoznali, da je edina rešitev asfaltna prevleka. Prebivalci Cirkovc so grobi asfalt položili lansko jesen od Hrastovca do vasi, težave pa so nastopile z asfaltiranjem v Hrastov-cu, kjer so že lansko pomlad začeli akcijo za asfaltiranje ceste skozi kraj v dolžini slabega kilometra. Zavedali so se, da bo to delo izredno zahtevno, stroški pa veliki, saj je bilo treba najvišje strmine znižati in ponekod cesto speljati po povsem novi trasi, po vsej dolžini pa cesto tudi razširiti.
V kraju so imenovali gradbeni odbor in začeli zbirati sredstva za uresničitev ter izredno zahtevne naloge. Samoupravna interesna komunalna skupnost jim je odobrila 700 tisoč dinarjev, 500 tisoč din so
Narediti so morali t
predvideli iz sredstev, ki jih organizacije združenega dela namenjajo za krajevne skupnosti, sami krajani pa so prispevali 150 tisoč dinaijev in se obvezali, da bodo skupaj opravili še pet tisoč ur prostovoljnega dela. Ko so zadnje dni marca cesto zaprli za promet, je bilo dano znamenje, da gre zares.
Od takrat naprej skorajda ni bilo dneva, da ne bi bilo vsaj nekaj krajanov na cesti. Vsi so se nadvse zagnano vključili v delo na tem za njih izredno pomembnem objektu. Pti gradnji ceste se še utijujjejo že tako dobri odnosi med krajani in staro geslo V slogi je moč, dobiva tudi v tem kraju novo potrditev. Medtem so krajani opravili že vsa buldužerska dela, skrčili del gozda, znižali nekatere strmine - tako imenovani Jakobov klanec kar za 2,8 metra. To delo pa je bilo izredno težko, saj je teren skalnat in so si morali pomagati z razstrelje-vanjem. Vendar so uspeli in naklon klanca bo odslej nižji od deset
li več metrov škarp
odstotkov. Urediti pa so morali tudi več metrov škarp. Tudi to so opravili udarniško.
Izredno delovno pa je bilo v Hrastovcu preteklo soboto. Domačini so organizirali množično prostovoljno delovno akcijo na kateri pa niso bili sami, saj jim je prišlo pomagat blizu sto mladih iz rudnika lignita Velenje. Krajani so jih nad vse toplo sprejeli. V ta namen so postavili ob vstopu v kraj dva mlaja, med njima pa je visel napis Dobrodošli rudarji. Manjkal pa tudi ni glas harmonike. Rudaiji, čeprav so mnogi prišli iz nočnega dela, so krepko poprjjeli za delo s tem dali krajanom pomemben delež k izgradnji nove sodobne ceste. S sobotno akcijo pa so velenjski rudaiji ponovno pokazali, da akcije, ki so bile v naši občini pred leti znane pod geslom MESTO - VASI, še niso zamrle in prav bi bilo, da zgledu rudarjev sledimo vsi ter znova združimo naše moči za še lepši jutri; tako kot pred leti.
Uspelo tekmovanje
Številne ekipe dosegle zavidljive rezultate — Področnega tekmovanja v Celju se bo udeležilo 6 ekip
V soboto je bilo občinsko tekmovanje ob 30-letnici obrambne vzgoje mladine za SLO. Tekmovanje, ki so se ga udeležili učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol, prvih in drugih razredov srednjih šol ter delavska in kmečka miadina, se je ptiček) v zgodnih jutranjih urah na osnovni šoli Veljkg Vlahovič in v Domu učencev rudarskega šolskega centra. Tu se je zbralo 22 ekip osnovnih šol, 15 ekip srednjih šol, 5 ekip osnovnih organizacij ZSMS in 4 ekipe delavsko kmečke mladine. Nastopilo je torej 46 ekip in okoli 250 tekmovalcev.
Mladi so najprej opravljali teste o poznavanju NOB in SLO, nato pa takmovali v znanju iz prve pomoči. Pt> opravljenih testih so odhiteli na start, kjer se je pravzaprav začela njihova najtežja naloga-orientacijski pohod. Tekmovanje je potekalo na dveh različnih progah, mladi pa so morali skozi gozdove bližnjih gričev, mimo kontrolorjev, po označeni karti kar najhitreje prispeti do cilja na Trebeliške. Zadnja ekipa je zapustila start že ob 9. uri, približno pol ure kasneje pa so že pričele prihajati prve ekipe najbolj zagnanih mladink in mladincev na Trebeliško. Tu jih je čakala še ena preizkušnja. Osnovnošolci so morali streljati z zračno puško, srednješolci pa z malokalibersko puško. Še vsi utrujeni od šest kilometrov dolge poti po gričevnatem svetu so le stežka zadevali postavljene tarče.
Do 12. so prispele na Trebeliško tudi poslednje ekipe, medtem pa se je 2e začelo izračunavanje rezultatov ter živahno razglabljanje mladih o možnostih te ali one ekipe.
Pripadniki SLO so tekmovalcem skuhali čaj, čakal pa jih je tudi dober pasulj, ki so ga z užitkom pojedli. V žeji, da bi tekmovalcem kar najbolj popestrili čakanje na zaključek tekmovanja in izračun rezultatov, so oiganizatotji pripravili program v katerem so sodelovali motokrosisti AMD Velenje, ki so prikazali vožnjo v moto krosu, \zstavo orožja, nastopil pa je tudi »•bavno glasbeni ansambel.
Zaključka in podelitve pokalov in priznanj so se udeležili tudi najvidnejši predstavniki družbeno političnega življenja občine Velenje, mladim pa je spregovoril predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun. Predsednik je poudaril pomen tekmovanja in veliko zavzetost mladih tekmovalcev, čestital pa je tudi najboljšim ekipam in jim zaželel srečno pot na področnem tekmovanju.
Poglejmo še razultate. Med osnovnimi šolami je prvo mesto osvojila ekipa osnovne šole Karel Destovnik Kajuh (Jana Pečovnik, Anica Šmi-goc, Stanko Koren, Peter Mikek, Jurij Atelšek) druga je bila ena od ekip osnovne šole Miha Pintar Toledo, tretja pa ena od ekip osnovne šole Gustav Šilih. Med srednjimi šolami je zmagala ekipa Rudarskega šolskega centra (Alojz Jelen, Slavko Groš, Marko Mimik, Janez Ramšak, Zdravko Praunseis), drugo in tretje mesto pa sta zasedli ekipi gimnazije Velenje. Med ekipami iz osnovnih organizacij ZSMS je zmagala ekipa Smartna (Dušan Tkavc, Beno Strozak, Aleš Hrovat, Peter Naraločnik, Sandi Jeromel) druga je bila ekipa Pake, tretja pa ekipa iz ŠkaL Med delavsko in kmečko mladino je zmagala ekipa v sestavi Zlatko Grebenšek, Željko Glušič, Irena Višnjar, Irena Kiajnc in Ivanka Jelen. Vse zmagovite ekipe so prejele pokale, pet najbolje uvrščenih ekip iz vsake skupine pa tudi diplome.
Posebno nagrado občinskega štaba za proslavo 30-letnice obrambne vzgoje mladine - zračni puški sta prejeli osnovna šolla Miha Pintar in Gimnazija Velenje za najboljši rezultat v seštevku dveh ekip.
Področnega tekinovanja, ki bo 11. maja v Celju se bodo udeležile naslednje zmagovalne ekipe. Ekipa osnovne šole Karel Destovnik Kajuh, ekipa osnovne šole Miha Pintar Toledo, dve ekipi Rudarskega šolskega centra, ekipa Gimnazije in ekipa delavsko kmečke mladine.
BORIS ZAKOŠEK
Odprta zanimiva razstava fotografij
Razstavljajo številni znani in manj znani fotografi iz naše občine — Razstava je odprta vsak dan
V petek so v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje odprli zanimivo foto razstavo na temi Delavec in delo in Prosta tema. Foto razstavo je organizirala občinska konferenca ZSMS Velenje v počastitev 1. maja delavskega praznika. Pokroviteljstvo nad tem, za našo občino redkim dogodkom,'je prevzelo GIP Vegrad Velenje. POmoč pa so nudili tudi občinska kulturna skupnost, delovna organizacija Tiskarna REK Velenje in seveda kulturni center. Na občinsko konferenco je prispelo 156 različnih fotografij, med katerimi je posebna strokovna komisija izbrala 60 najuspešnejših razstavnih eksponatov.
O pomenu razstave je najprej govoril akademski slikar Lojze Zavo-lovšek, nato pa je Marijan Do maj n-ko v imenu mladih pozdravil razstavljale« in spregovoril o pomenu takšnega umetniškega izražanja.
Najboljšim avtorjem v posamezni skupini so bila nato dodeljena priznanja in nagrade. Med fotografi,
ki niso več mladinci sta prvo mesto na temo Delavec in delo za fotografiji Knapovska faca in Druga izmena prejela Lojze Ojsteršek in Hinko Jerčič. Na prosto temo pa je bil najbolj uspešen niz fotografij Staneta Vovka, Pasja smrt. Med osnovnimi šolami so bile podeljene tri nagrade, ki so jih prejeli osnovna šola Veljko Vlahovič, osnovna šola Miha Pintar Toledo in Marko Lampe iz osnovne šole Gustav Šilih.
Med mladinci, katerim je bila razstava pravzaprav namenjena, je prvo mesto na temo Delavec in delo za fotografijo Pred nakupom osvojil Vlado Vrbič, prvo mesto na prosto temo pa Mira Tam še za fotografije Brez vprege in niz fotografij cvetja in listja.
Kulturni program ob tej priložnosti je pripravila umetniška skupina osnovne organizacije ZSMS GIP Vegrad Velenje, posvečen pa je bil delavskemu prazniku in nosilni temi petkove otvoritve razstave, ki bo odprta do 9. maja.
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
čestita
za obletnico ustanovitve OF 27. april
in mednarodni delavski praznik 1. maj!
In sedaj še streljanje
VELIKA POLOMIJA
PBft Milan Zrinski R»e: Jelko Petsraelj
1. Otjaška dizelka je predirljivo zatrobila, ko je potegnila dolgo kačo vagonov iz osemkilometerskega predora pod Karavankami. Za prvina mestecem na avstrijski strani se je pred očmi osamljenega potnika, v kupeju drugega razreda, odprla široka dolina Drave. Pri sto kilometrih na uro se je vlak obrnil proti zahodu, kjer je bilo videtti vrhove visokih, zasneženih tirolskih Alp. V dolini seje zima že pričenjala.	„ „ , . ,	.. „ . ,
2. Potnik v kupeju drugega razreda je bil še mlad, okoli dvajset let mu je bilo. Oba uniformirana uslužbenca, sprevodnik in carinik, na svojem službenem pregledu nist aa imela pri njem kaj početi. Razen voznega lista, potnih listin, potrdila zavoda za zaposlovanje in nekaj desetakov fant ni imel ničesar. V oguljeni športni torbi se mu je valjala cenena obleka in zraven zavojčka domače hrane še nekaj kosov perila.	'
3. Oblečen je bil v ponošene kavbojke in pilot&o bluzo, kije njegovemu pokojnemu očetu ostala še iz vojne, ko mu jo je podaril neznan pilot. Sicer lepe poteze njegovega obraza sta prekrivali bledica in mršavost, po čemer se je dalo sklepati, da je fant najveijetneje jedel prej enkrat kot pa trikrat na dan .Njegove oči so bile izrazito jasne, vendar so vzbujale občutek plahosti.
Program so pripravili mladi Vegrada
Kateri smo?
Poglobljena šola samoupravljalcev
Učenci osnovne šote na Ljubnem ob Savinji so radi spregovorili o bogati izvenšolski dejavnosti, o svojem pridnem
delu, o sodelovanju s krajem in njegovimi dejavniki — Zares so pridni
Primer zato, kako je osnovna šola lahko povezana z okoljem, z njegovim delom in življenjem, kako tvorno prispeva k njegovemu vsakdanjemu utripu, lahko zagotovo najdemo na Ljubnem ob Savinji. Težko bi našli prireditev pri kateri ljubenska osemletka ne bi bila tako ali drugače udeležena, brez števila jih je, za katere so bili pobudniki osnovnošolci in učitelji, še več jih načrtujejo. Usmerjeni so vsestransko in na vsa področja in v skladu s tem najmlajše prebivalce kraja in krajevne skupnosti tudi vzgajajo. V njihovem načrtu ima pomembno mesto navajanje učencev na spoštovanje do starejših, pri-vzgajanje čuta odgovornosti do dela in do družbene imovine.
Priložnosti za to jim vsekakor ne manjka. Izvenšolske dejavnosti so resnično razvejane in učencem v nobeni izmed njih volje in delovne vneme resnično ne manjka. To velja za pionirsko in mladinsko organizacijo, pa za podmladek Rdečega križa, kamor so včlanjeni vsi učenci. V okviru šolskega športnega društva so delavni daje kaj mladinski in otroški pevski zbor, dramska skupina in recita-torsko-literarni krožek. Tu so potem še likovni, fotografski in novinarski krožek, pa prikupna folklorna skupina najmlajših. Športniki se povsod ponašajo z obilno mero delavnosti in tudi na Ljubnem niso izjema. Šolsko športno društvo šteje enajst sekcij, pa še planince, tabornike in šahiste povrhu. S tem seveda obširnega seznama ni konec. Krivični bi bili, če bi pozabili na klub OZN, na hranilnico in mlade čebelarje ter na biološki in matematično-fizikalni krožek.
Dejavnosti torej na pretek in radi se pohvalijo, da v njih vse bolj uvajajo samoupravne odnose. Vsako izmed številnih dejavnosti vodijo učenci sami, ob budnem očesu mentorjev seveda. Poglobljena šola bodočih samoupravljalcev je seveda zlasti delo učencev v razrednih in v šolski skupnosti Razredne skupnosti imajo vsi razredi od drugega dalje. Vsaka od teh skupnosti ima izdelan podroben načrt, katerega uresničevanje ocenjujejo učenci vsakih štirinajst dni. Vsake štiri mesece se v razredni skupnosti sestanejo oddelčne konference na katerih učenci po samoupravni poti pregledajo delovne uspehe in pripravijo predloge ocen iz vedenja. Učenci brez sramu priznavajo, da je v začetku precej težko, višji pa je razred bolj je delo razvejano in na višji stopnji mladi samoupravljalci že dosegajo lepe uspehe. Šolska skupnost je razumljivo oblikovana po delegatskem načelu in se sestaja občasno. Sicer pa so nam več o svojem bogatem delu povedali učenci sami.
O delu šolske skupnosti je spregovoril njen predsednik STANKO IRNAR. Povedal je,
da so se na začetku šolskega leta zbrali predsedniki razredni skupnosti, sprejeli program dela šolske samoupravne skupnosti in izvolili njen odbor. Ta se sestaja vsako drugo sredo zjutraj. Člani odbora na sestanku pregledajo uresničevanje delovnega načrta in ga po potrebi tudi dopolnjujejo. Od posameznih organizacij in krožkov na šdi terjajo sprotno poročanje o njihovem delu, lotevajo pa se tudi reševanja nekaterih perečih problemov, ki se pojavljajo v šolskem vsakdanjiku. Kljub po manjkanju izkušenj, pa ob pomoči učiteljev, probleme omilijo in velikokrat povsem odpravijo. Omenil je še, da imajo podrobne načrte tudi razredne skupnosti. Poleg ostalega imajo posebne ure namenjene učno vzgojnim konferencam na katerih poslušajo predavanja na različne teme. Na primer: Učenec samoupravljalec, Človek in okolje, Vsestransko razvita osebnost, Kako si pridobivamo delovne navade in podobno. Učenci se zavedajo pomena teh aktivnosti, ki jim bodo v mnogočem olajšale bodoče življenje, vedo, da morajo biti kar najbolj delavni, vendar so često-krat še skoraj preobremenjeni. Stanko Irnar tedensko seznanja vse učence z opravljenim delom, hkrati pa jih opozarja na najpomembnejše naloge v tekočem tednu.
Morda ne bo odveč bežen pregled dela ene izmed razrednih skupnosti O 8. b je poročala LEONIDA MORI.
Kot vsi razredi si je tudi 8. b zadal številne in zahtevne naloge. Seveda so si najprej pripravili program in ga enakomerno porazdelili skozi vse leto. Osmošolci so pridno pomagali pri lanskem občinskem prazniku, pisali so spise na to temo, udeležili so se treh delovnih akcij na cesti v Rastke, zbirali star papir in ga sami zbrali 830 kilogramov. Pri slednjih dveh akcijah so si prislužili precej dinarjev, ki jih bodo porabili za zaključni izlet. Naučili so se igro Ostržek, se z njo predstavili domačemu in drugim krajem v dolini, sodelovali pa so tudi v spletu prireditev ob letošnjem letu kulture. Seveda so to samo zunanje akcije, veliko so namreč prispevali k razvoju samouprave učencev na šoli, sodelovali v vseh športnih in drugih dejavnostih, pripravili so novoletno praznovanje, st udeležili pustovanja, izkazali so se tudi ob Dnevu žena in še bi lahko naštevali.
O delu pionirskega odreda je spregovorila URŠKA KOLENC. - Dela in pomembnih uspehov ne manjka tudi tukaj. Pionirji so uspešno zaključili jugoslovanske pionirske igre in za uspehe prejeli diplomo društva prijateljev mladine. Tvorno so se vključili v solidarnostne akcije za pomoč narodom na jugu Afrike in Palestine, prodali
so 405 novoletnih čestitk in sodelovali na vseh drugih solidarnostnih akcijah Ob novem letu so pogostili starejše občane in ob 8. marcu vse žene stare nad 70 let. Vse tiste, ki se srečanja niso mogle udeležiti, so obiskali na domu in jih resnično osrečili Še vrsta drugih akcij je, pri katerih so se zares izkazali, pa jih je preveč, da bi vse naštevali Morda le še to, da so pomagali pri delih na cesti v Rastke in da so v sodelovanju s krajevno skupnostjo in drugimi dejavniki v njej pripravili izredno uspelo očiščevalno akcijo.
Dejavnosti se na šoli seveda velikokrat prepletajo. ALJA TOŠ je spregovorila o delu mladinske organizacije in to potrdila. Dejavnosti članov ZSMS ni čutiti le na šoli, temveč v veliki meri tudi v kraju in krajevni skupnosti Pripravili so številne akcije in na mnogih tvorno sodelovali. Sem sodijo udarniške akcije na cesti, zbiranje starega papirja, novoletna praznovanja, kviz tekmovanje, uprizoritev mladinske igre in še bi lahko naštevali Pri Ostržku velja poudariti, da so se pripravljali dobre štiri mesece, sami so pripravili kulise in vse ostalo v zvezi s predstavo. Mladinci in mladinke pripravljajo referate na mladinskih sestankih, recimo — mladina med NOB in danes, mladinski kongresi, neuvrščenost in seveda še vse ostale aktualne teme današnjih dni. Brez dvoma mladinci in mladinke zelo aktivno sodelujejo v vseh dejavnostih na šoli, dajejo znaten prispevek uveljavljanju samoupravnih odnosov, prva naloga pa jim je seveda učenje. Pridno sodelujejo z nekaterimi krajevnimi dejavniki, pogrešajo pa več stikov z osnovno organizacijo ZSMS v kraju.
MIHA KRALJ je na kratko predstavil zelo razvejano šolsko športno društvo. Uspehov mu ne manjka in sekcij tudi ne. Veliko jih in njihovo delo vodijo in usmerjajo tekmovalna, sodniška, oglasna in disciplinska komisija. Nad vsem seveda bdi občni zbor, ki se sestaja občasno in po potrebi. Mladi športniki ljubenske osnovne šole se udeležujejo vseh pomembnejših tekmovanj v kraju in na občinski ravni in vidnih uvrstitev jim zares ne manjka. Poleg tega v okviru šole vsako leto opravijo tekmovanje za najboljšega športnika in športnico, najboljši športni razred in najbolj prizadevnega vodnika. Pri svojem delu brez dvoma pogrešajo več sodelovanja z zunanjimi mentorji, saj en sam na šoli obsežnega dela resnično ne zmore.
Mladih pevcev na šoli tudi ne manjka. O delu mladinskega in otroškega pevskega zbora sta spregovorili HELENA PEČNIK in ALENKA OREŠNIK. Mladinski zbor pridno dela že vrsto let, šteje 35 članov, ki se
• \ f Učenci in gostje a takšnih obiskov še zdijo
štirikrat tedensko redno udeležujejo vaj. Sodelujejo na vseh mogočih prireditvah na šoli, v kraju in izven njega. V zadnjem času so največ časa in dela namenili sodelovanju na celjskem festivalu. Otroški zbor vključuje 32 ppevk in pevcev prvih treh razredov. Za njegovo delo skoraj v celoti veljajo ugotovitve mladinskega.
MOJCA NERAT je rada spregovorila o uspehih dramske skupine, ki se je letos še posebej izkazala s predstavo Ostržka. O njej smo že nekaj zapisali, naj zato na koncu velja ugotovitev, da so z njo resnično presenetili in jim bo to seveda velika spodbuda za nadaljnje delo. Še enkrat se je oglasila ALJA TOŠ in povedala, da so pridni tudi recitatorji. Vaje imajo redno vsak dan in s svojim delom obeležijo vse pomembnejše dogodke. Med drugim so na šolo povabili tudi pesnika Daneta Zajca in bili nad njegovim obiskom navdušeni, več kot zadovoljen pa je bil tudi gost. Nadaljujmo torej s tem področjem. V literarnem krožku se zbira 14 učencev. MOJCA PETERNEL je povedala, da se sestajajo tedensko, ocenjujejo in popravljajo svoje izdelke, pridno sodelujejo z ostalimi šolami in sami izdajajo šolsko glasilo Mladi flosar. Vsi so zelo pridni, pohvaliti pa bi veljalo prizadevno pesnico MARIJO KRZNAR Takoj je seveda na vrsti novinarski krožek, ki ga vodi zunanja sodelavka. Mladi (bodoči) novinarji pridno pišejo sestavke na različne teme in sodelujejo z nekaterimi časopisi, zlasti z občinskim glasilom. CVETKA MAROVT je verjetno izrazila željo vseh članov krožka, ko je dejala, da bi se rada seznanila s celotnim potekom nastajanja časopisa, z delom radia in podobno. Obljuba dela dolg in zagotovo so mladi ljubenski novinarji že nestrpni. TOMA2 MIKEK je povedal, da fotokrožek na šdi deluje že 23 let. Člani z aparatom v roki
ŠPORTNI DAN
Sonce je bilo že precej visoko, ko nas je šolski avtobus pripeljal pred šolo. Veseli, da smo končno dočakali športni dan, smo se vsuli iz avtobusa.
Najprej smo šli v Vrbje, kjer smo pričakali kurirčkovo pošto. Potem smo šli v šolo, kjer smo dobili malico. Po malici smo pri učiteljici Slavici Stermetski počakali, da smo dobili štartno številko. Prva postaja je bila na Forštu, kjer smo streljali z zračno puško. Preden smo šli naprej, smo od tovariša Jožeta Ternik zahtevali podpis. Naslednja postaja je bila na Golobovih njivah. Tam smo se morali skriti, da nismo padli v zasedo. Na žvižg tovarišice Severjeve smo se pokazali in od tovarišic Olge Sever in Lenke Kralj dobili podpise. Ker smo se dobro skrili smo dobili 80 točk. Tretja postaja je bila v Zarazborju pri spomeniku padlih borcev. Tam sta bili tovarišici Marija Dežman in Marija Mermal. Zastavili sta nam tri vprašanja. Odgovoriti smo znali na dva, za tretjega pa nismo vedeli odgovora. Tam smo dobili 61 točk. Pot smo nadaljevali po glavni cesti. Veliko časa ni bilo nobene postaje. Po nekaj časa smo prišli do kmetije Sedlo Tam smo imeli tekmovanje v prvi pomoči. Skupina se je razdelila na dva dela. Prvi del je dobil test in ga moral rešiti. Drugi del pa je moral obvezati enega člana iz skupine. Tovarišici Marija Grohar in Zinka Pintar sta gledali, kako smo obvezovali. Pot smo nadaljevali proti cerkvi na Primožu. Pri cerkvi je bil tovariš Rajko Pintar. Njemu smo se morali čimbolj približati /Ko je enega iz skupine zagledal, je nam rekel naj se vsi pokažemo. Po tej peti zadnji postaji pa smo se morali čimprej vrniti v šolo. Ko smo prišli v šolo smo oddali številko in se odpočili.
Ob 13. uri smo se odpeljali domov. Popoldne sem zvedela, daje naša skupina zasedla tretje mesto. Ostali dve naši skupini pa sta zasedli prvo in deseto mesto. Ko smo drugi dan prišli v šolo, nas je tovarišica razredničarka pohvalila, ker smo se uvrstili tako dobro.
DANICA GOVEJEK ' ' '	6. a
Mladi likovniki so pesnika spremljali s kredo v roki...
spremljajo vsa dogajanja na šoli in v kraju, pri tem pa se držijo načela - kdor fotografira ima več od življenja. Slikajo v vseh tehnikah in snemajo s kamero. Priložili so nekaj slik. Vse dogodke na šoli in izven nje spremljajo tudi mladi likovniki. MARIJA DEŠMAN je povedala, da poleg tega pripravljajo plakate in druga obvestila, pomagali so pri izdelavi kulis za Ostržka, rišejo za šolsko glasilo, ob obisku pesnika Daneta Zajca pa so sproti risali na tablo svoje predstave o njegovih pesmih. IRNAR STANKO se je oglasil še enkrat in povedal, da se klub OZN sicer redno sestaja in pridno dela, prvi pa je tudi omenil, da se srečujejo s problemom udeležbe. Vzroki za to pomanjkljivost pa so predvsem objektivne narave. Težave so namreč z vozači, delo krožkov se prekriva in še kaj bi lahko naštel. MOJCA MIČIN rada obiskuje folklorno skupino. Obiskuje jo 17 učencev in učenk do 4. razreda in s svojimi nastopi resnično navdušujejo. MATJAŽ URANK s še 14 mladimi šahisti najraje preigrava
partije in igra simultanko z mentorjem. Udeležujejo se vseh tekmovanj, pripravljajo pa se tudi na simulantko z boljšim šahi-stom UROŠ NARALOCNIK je dejal, da so pridni tudi strelci, le da jih je premalo. Več je planincev, kot je povedal DARKO KUMPREJ, in zares so pridni. Pripravili so že več izletov, končujejo planinsko šolo, preko 30 pionirjev tekmuje za značko pionir — planinec,
pridno zbirajo planinsko gradivo, veliko slikajo, in še bi lahko naštevali. Pomagali so tudi pri gradnji bivaka na Travniku in sodelovali na otvoritvi. V zadnjem času je na šoli zaživelo tudi delo tabornikov, ki pa so veliko bdj delavni v Radmirju, kot na Ljubnem. Upajo, da bo tudi ta dejavnost bolj zaživela. Na svojem področju so zelo delavni tudi mladi matematiki. Pridno rešujejo vse bolj zahtevne naloge in sodelujejo na različnih tekmovanjih. Krivični bi seveda bili, če ne bi omenili še biološkega krožka. Mladi bidogi urejujejo svoje zbirke, pozimi skrbijo za ptice, učenci pa vestno beležijo vsa onesnaženja na Ljubnem in v njegovi okolici. Skrbijo za čisto okolje, je povedala IRENA JAKOB' proučujejo stopnjo onesnaženosti zraka in spremljajo spre-
membe v naravi. V njihoven sklopu delujejo še mladi čebe larji, ki imajo na šdsken dvorišču svoj čebelnjak. Navse zadnje je tu še šolska hranilnica, v katero so vključeni skoraj vs učenci, ki jo tudi sami vodijo in morda je samouprava pri njiho vem delu prišla še najbdj do izraza.
Naj bo tde torej bežen pregled dela na eni izmed šol in morda tudi spodbuda pridnim učencem za še bdjše uspehe? bodoče.
LEDENE ROŽE
V stari hiši tam na jasi mamca stara še živi, poleti rožice zaliva, pozimi okno ji cveti
To ni tista roža, ki poleti nam cveti, to je tista roža, ki jo mraz nam naredi
Suzana SOČIČ, 6. razred
ORIENTACIJSKI POHOD
V ponedeljek po mitingu, ot prihodu kurirčkove pošte je bi športni dan. Učenci Višje stopnje: peti, šesti, sedmi in osmi razred smo imeli orientacijski pohod Učenci četrtega, tretjega, drugega in prvegi razreda pa so se povzpeli na višino tisoč metrov.
Orientacijski pohod za višjo stopnjo je bil zelo dolg. Od šole proti Forštu smo z lahkoto pretekli Tam smo streljali z zračno puško. To4 pot do Golobovih njiv je bila težavna. Ko smo dospeli do postaje je počila strašilka in vsak je poiskal zaklonišče. Pot do spomenika pa je bila lahka. Pri spomeniku smo odgovorili na tri zgodovinska vjraša-nja: kaj pomeni kra*tica AVNOJ, katera tri imena je imel Edvard Kardelj, katere države so zasedle leta 1941 Jugoslavijo? Ko smo od spomenika proti glavni cesti seje v soncu kopal Primož z svojo cerkvijo. 1ja g°r še bo treba iti. Pri kmetiji v Sedlu smo odgovarjali na vprašanja iz prve pomoči. Pot do Primoža smo s težavo premagali. Pri cerkvi je stali tovariš Pintar in mi smo se mu morali neopazno približati. Pot do šole je bila prav taka dolga kakor pa pot od šole do Primoža. Toda šlo je lažje, ker je bilo navzdol. Ko smo prispeli na cilj smo vsi onemogli obsedeli v garderobi.
Rezultati so bili objavljeni naslednji dan. Naša skupina je zasedla osmo do deveto mesto. Športni dan je v celoti uspel.
VANC ARNlC 5. b. razred osn. šola Ljubno ob Savinji.
. . .otroški zbor pa gaje prisrčno pozdravil
p——--
Spet boj za obstanek?
9
Z igro, ki so jo prikazali nogome-li Rudarja v nedeljo proti ekipi mosa, nismo mogli pričakovati lesar drugega kot poraz z rezulta-n 3 0: Resda so domačini igrali ez Raukoviča, kije moral počivati adi dveh rumenih kartonov, Dju-ia, izključen v prejšnjem kolu) kodovanega Carja in Gašiča, idar to ne more biti opravičilo za »dno neborbeno in indolentno o, kateri smo bili priča vseh »etdeset minut. Domači igralci si takorekoč ustvarili nobene ive priložnosti za zadetek in tudi ovor, češ da sodniki niso najbolje avili svoje vloge - kritike so po Sanju letele predvsem na stran-sga sodnika Božoviča z Reke - ne irejo opravičevati bolečega pota domačega moštva. Krivdo za poraz morajo iskati v nem sebi, v svojem odnosu do e pa verjetno tudi do treningov. V leljskem srečanju so razzočarali igralci. Od vratarja Vukoviča do jcoviča. Vratar Rudarja v spo-danskem delu brani izredno sanesljivo. kar se je še zlasti kazalo na nedeljskem srečanju, je imel skorajda pri vsaki žogi lave da jo je ukrotil. Odgovor za :šno slabo hranjenje je večini biteljev nogometa znan, pa verjet-tudi strokovnemu štabu Rudarja upravo na čelu. Za dobrega trtnika je gotovo potrebno šport-življenje tudi takrat, ko ni na išču. Zato je skorajda nerazumlji-zakaj na vsakem srečanju vno-no zaupanje v sedanjega velenj-ega vratarja. Seveda pa bo moral
svoj odnos do igre in dela verjetno spremeniti še kakšen drugi igralec, ne pa le Vukovič.
Res je, da strokovni štab sedaj nima izbire pri sestavi moštva in da komajda najde enajst igralcev za igro. Zato je pred njimi še toliko večja odgovornost do vse velenjske javnosti, še posebej pa do nekaj tisoč ljubiteljev nogometa, ki jih vsako drugo nedeljo prihajajo bodrit (čeprav v zadnjem času resda v nekoliko manjšem številu), kako
obdržati moštvo v drugi ligi. Po nedeljskem porazu so Velenjčani zdrknili na deveto mesto in so .se zelo približali moštvom, ki se bodo v zadnjih sedmih kolih krčevito borila za obstenek. 2e v nedeljo čaka Velenjčane težko gostovanje proti Rudarju iz Ljubije. Lani so uspeli tam iztržiti točko, letos pa bo verjetno to bolj težko, saj je ta ekipa mol resnimi kandidati za izpad iz lige.
S. V.
Trenerja Rudaija Zoiko Hlanač in Nedeljko Gugolj sta lahko upravičeno zaskrbljena.
NOGOMET
Točki v gosteh
Preteklo nedeljo se je nadaljevalo nnstvo v republiški super ligi in v •h področnih skupinah za nogo-staše. Selekcija Šmartnega, ki tfopa v vzhodni skupini, je Itovala v Litiji in premagala ikajšnjo selekcijo z rezultatom (2:0). Šmarčani so prikazali io igro in nadigrali borbene ttčine zlasti v prvem delu, ko sta U oba zadetka, ki sta jih dosegla mah in Meh. Tudi v nadaljevanju so igralci Šmartnega imeli nekaj h priložnosti, da dosežejo še bolj piicjjivo zmago, toda niso jih eli izkoristiti in rezultat se do ca srečanja ni več spremenil. IMARTNO: P. Podgoršek, F. oladič, Krajnc, A. Podgoršek, G. nladič, Frangeš, Deželak, Huda-Goršek, Meh (Kralj), Nežmah.
J.K.
ROKOMET
Velenjčanke nezadržne
V	13. kolu slovenske rokometne t — vzhod so se igralke Velenja čale v Rdeči dvorani v Velenju z »metno selekcijo Savinjske. To tanje smo napovedovali kot derbi t, vendar si tega imena ni težilo, saj je bila na igrišču ktično le ena ekipa - domačin-1 Gostje iz 2alca so sicer prve ndle, nato nekaj prvih minut Me korak z domačinkami, ki so v Rmbi igrale zelo borbeno in sto, še posebej pa so pazile na Sčno Urankarjevo. Vendar so mače igralke hitro izenačile re-tat in povedle. S svojim najmoč-iim orožjem - s hitrimi poti ttdi so nato nezadržno povečeva-razliko in po prvem delu igre
že z rezultatom 13:5. ^Nadaljevanje igre je bilo za imetašice Velenja zgolj formal-saj so gostje morale ves drugi as igrati brez Urankarjeve, ki se iškodovala in so jo odnesli z :a s pretresom možgan. Velenje so zadetke dosegle S. ič 3, Trbulj 1 Podbregar 2, 5, Bovha 4, Spoljar 10. Pri |ah pa sta bili najuspešnejši in 4 in Blagotinšek 2. Po trinajstem kolu vodijo še tpiej Velenjčanke s 24. točkami ted Mariborom 22, selekcijo Sanjske 18 in ekipo Šmartnega, ki u 16 točk.
V	prihodnjem kolu je na sporedu " derbi med ekipama Velenja
t neg a. Srečanje bo v nedeljo Id ne ob 10. uri na rokometnem v Smartnem. (sv)
Poraz v Polani
V 13. kolu vzhodne skupine Jvenske rokometne lige za ženske lokometašice Šmartnega gostova-v Polani in srečanje z istoimensko po izgubile z rezultatom 21:20. lufianke, ki še vedno nastopajo B najboljše strelke Šmerčeve, lx> uspele premagati borbenih lučink, saj se je pred začetkom ičanja poškodovala tudi Kolenče-Igralke Polane so že v prvem u vodile z dvema zadetkoma idnosti, vendar so pred odmorom tometašice Šmartnega uspele re-
zultat izenačiti. V nadaljevanju pa so domačinke spet bile uspešnejše in vodile že z 20:16 ter 21:17. V zadnjih minutah so igralke Šmartnega izkoristile nasprotnikovo nepazljivost in znižale rezultat le na zadetek prednosti v korist domačink, za večje presenečenje pa je zmanjkalo časa. Srečanje se je tako končalo z rezultatom 21:20 v korist Polane.
ŠMARTNO: Tajnšek, Tajnik 2, Kolenc 2, Meh 6, Ostojič, Krevzel 2, Omladič 7, Bole, Gril 1, Kuder.
V naslednjem kolu bodo Šmarčanke igrale s selekcijo Velenja. Srečanje bo na igrišču osnovne šole v Šmartnem ob Paki v nedeljo, 29. aprila ob 10. uri dopoldne.
J.K.
Obdržali prednost
Rokometaši Šoštanja so na gostovanju v Ormožu dosegli pomembno zmago v boju za naslov prvaka slovenske rokometne lige - Vzhod. Domačo ekipo so premagali z rezultatom 29:25 (15:10).
Gostje so vodili skozi vso tekmo. Domačini so se sicer nekajkrat približali na gol razlike, vendar več kot to niso mogli doseči. Pri gostih zaslužijo pohvalo za dobro igro vsi igralci, izredno pa se je izkazal krožni napadalec Stvarnik, ki je dosegel kar 9 golov, pa tudi Melanšek z odličnim streljanjem sedemmetrovk; kar sedem golov je dosegel na ta način.
Strelci za Šoštanj: Stvarnik 9, Melanšek 9, Jančič 5, Skornšek 4 in Lesjak 2.
B. V.
Uspeh ženske, neuspeh moške selekcije
Na četrtem finalnem tekmovanju v Celju se je ženska rokometna selekcija uvrstila v polfinale, moškim pa to ni uspelo. Obe selekciji sta preizkusili moči s selekcijama celjske in koroške regije.
Mladi rokometaši Šaleške selekcije so bili pred srečanjem zelo optimistično razpoloženi. V prvem nastopu proti selekciji Koroške jim je zmaga za las ušla iz rok. Vodili so vse srečanje, na koncu pa so se komajda rešili poraza. Na tem srečanju, ki se je končalo z rezultatom 12:12, so dosegli gole za Šaleško selekcijo: Bukovec 5, Lesjak 4,Ferderer 2, in Vohar 1.
Drugo srečanje (proti slekciji Celja) so mladi igralci Šaleške selekcije prav tako igrali neodločeno. Rezultat je bil 11:11.
Gostje so srečanje odlično začeli in vodili s 4:2 in 5:3. Zaradi pristranskega sojenja domačih sodnikov pa jim več kot neodločenega rezultata ni uspelo doseči. Strelci za Šaleško selekcijo so bili Bukovec 4, Lesjak, Rožič in Vohar po 2 in Požun 1. Prvo mesto je osvojila selekcija Celja, ki je premagala rokometaše Koroške selekcije z rezultatom 18:15. Na drugo mesto se je uvrstila Šaleška selekcija, na zadnje tretje pa Koroška.
Pionirska selekcija Šaleške pa je z lahkoto premagala selekciji Koroške in celjsko in prepričljivo osvojila prvo mesto.
y	B. V.
Rokometna liga ŠŠD
V sklopu tekmovanj za najboljše šolsko športno društvo občine Vele-
nje se redno odvija tudi rokometna ljga za pionirje in pionirke. Odigrali so že 8. kolo. Rezultati pionirjev: Biba Roeck-Borec 28:20, Kajuh-Gustav Šilih 12:34. Po 8. kolu vodi ŠŠD Gustav Šilih pred ŠŠD Biba Roeck, Anton Aškerc, Borec in Kajuh.
Rezultati 8. kola prvenstva pionirk: Gustav Šilih-Borec 16:12, Anton Aikerc-Gustav Šilih 12:12. Na lestvici vodi ŠŠD Bratov Letonje Šmartno ob Paki pre ŠŠD Gustav Šilih, Anton Aškerc, Miha Pintar Toledo in Borec.
KOŠARKA
Za konec visoka zmaga
V zadnjem kolu slovenske košar-' kaške lige-vzhod je Elektra na tujem premagala visoko ekipo Šentjurja z rezultatom 106:76. Soštanj-čani so si s to zmago priborili drugo mesto na lestvici Zmago so si priborili že v prvem polčasu, tako, da sama igra ni bila zanimiva.' vsekakor pa dokaj učinkovita. Pohvaliti velja vso ekipo, pozna pa se, da je prvenstva konec, kajti že nekaj zadnjih kol je Elektra sicer zlahka zmagovala, igra pa ni poseben navdušila. V vzhodni skupini je na prvem mestu Trnovo z 26 točkami, sledi Elektra 22 in Zlatorog 16 itd Elektra je sicer izgubila obe srečanji s Trnovem, vendar velja poudariti, da sta ti dve ekipi izstopali od ostalih in da se pozna na kvaliteti cele lige. Vsekakor pa moramo počakati na razplet celotne sloven-i ske košarke. Obenem moramo čestitati domačim košarkašem in jim zaželeti še oblo uspeha v prihodnji 9ezoni. Ker se je s sobotnimi: tekmami zaključil moški del slovenske košarke, še ne pomeni, da bo zatišje v šoštanjski telovadnici kajti 12. maja se začnejo boji med članicami Kjer Elektra tudi letos, bolj kot kdaj koli kotira na visoko mesto.
R.N.
Sindikalno prvenstvo
Dva meseca se je v telovadnici solidarnosti v Šoštanju odvijalo sindikalno prvenstvo v košarki, za moške in ženske.
Sodelovali so skoraj vsi kolektivi Šaleške doline in boji so bili razburljivi, kot le malokje, saj je znano, daje košarka zelo razburljiva in da se rezultat lahko zelo hitro menja.Med ženskami so se najbolje izkazale ekipe VIZ in pa RŠC. Med moškimi ekipami, pa so bSi boji še bolj zanimivi in na zelo visoki rami. Največ so pokazale ekipe Partizan Šoštanj -rekreacij a in Gorenje, ti dve ekipi sta se borili tudi v finalu za pokal. Zmagali so Šoštanjčani, in si priborili pokal v trajno last Prav tako so dobile pokal v trajno last igralke VIZ. Velja omeniti, da vlada med vsemi ekipami oziroma podjetji izredno zanimanje za tovrstno tekmovanje, in da so vsi boji pod koši bili izredno fer in pa zelo kvalitetni, saj so igrali mnogi stari igralci Elektre, nekoč zelo znani in popularni.
R.N.
Pionirski košarkaški festival
Preteklo nedeljo je bilo v Dravogradu četrtfilanlno tekmovanje za
Prva radio -amaterska zveza
prvenstvo pionirjev in pionirk v košarki za Slovenijo pod naslovom ..Pionirski košarkaški festival", ki nam je dokaj znan, in kjer je selekcija Šaleške doline žela lepe uspehe. Na nedeljskem tekmovanju so sodelovali selekcije: Koroške, Celjskega območja in Šaleške doline. Med pionirji so domači košarkarji zasedli 3. mesto, med pionirkami pa 1, kar je vsekakor izreden uspeh. Dekleta sO pokazala, da sodijo v sam vrh slov. košarke in da je znana šoštanjska šola košarke dobila še en lep uspeh in priznanje, kajti selekcija Šaleške trenira pod vodstvom priznanega košarkaškega trenerja Natek Matjaža. S to zmago so si pionirke Šaleške zagotovile pravico nastopa na polfinalu SRS.
R.N.
ATLETIKA
Spodbuden začetek
Atleti Velenja se v zadnjih dneh že udeležuje različnih tekmovanj. Med najuspešnejšimi so nedvomno bili člani, ki so se množično udeležili 17. taborniškega teka na Muti in osvojili prehodno zastavico za vseekipno zmago.
Josip Samu se je minulo nedeljo udeleži republiškega prvenstva v malem maratonu ter dosegel odlično drugo mesto za članom Celja Ukičem. Na tem tekmovanju je bil soliden tudi veteran Jakob Grošelj, saj ^e v svoji konkurenci dosegel tretji najboljši čas.
Tekmovali pa so tudi mladinci in mladinke ter na tekmovanjih v Mariboru in Celju dosegli nekaj vidnejših mest
• PLAVANJE
PLAVALI MLAJŠI PIONIRJI
Zveza telesnokulturnih organizacij Velenje in Plavalni klub Velenje sta pretekli petek pripravila občinsko posamično in ekipno prvenstvo šolskih športnih društev v plavanju. Tekmovanja se je udeležilo približno 130 tekmovalcev- mlajSh pionirjev starih od 7 do 12 let Rezultati: mlajši pionirji (11 in 12 let) - 1. Iztok Zagmeister (Borec Velenje), 2. Matjaž Kučera (Gustav Šilih), 3. Robi Čater (Anton Aškerc); mlajše pionirke (11 in 12 let): 1. Saša' Silovšek (Borec), 2. Nevenka Grobelnik (Gustav Šilih), 3. Lea Miklavc (Borec); mlajši pionirji (9 in 10 let): 1. Evgen Dvoršak (Gustav Šilih), 2. Beno Dvoršak (Gustav Šilih), 3. Bojan Silovšek (Borec); mlajše pionirke 9 in 10 let: 1. Karmen Silovšek (Anton Aškerc), Z Blanka Verdnik (Borec), 3. Marjeta Gabršek (Borec); mlajši pionirji (8 let in mlajši): 1. Dejan Herman (Borec), 2. Peter Zdovc (Anton Aškerc), 3. Jure Vižintin (Anton Aškerc); mlajše pionirke (8 let in mlajše): 1. Maša Kasersbergar (Borec), 2. Barbara Rodič (Borec), 3. Barbara Pokorny (Borec).
Med ekipami je prvo mesto osvojilo šolsko športno društvo Borec (osnovna šola Veljko Vlaho-vič Velenje) pred ŠŠD Gustav Šilih in Anton Aškerc.
• ŠAH
šahisti, ki tekmujejo v šahovski ligi celjske regije, so v nedeljo odigrali predzadnjo kolo. Šahisti Velenja so premagali ekipo Prebolda z rezultatom 8:Z
Občinskega sindikalnega prvenstva v šahu, ki je bilo pred dnevi v prostorih družbene prehrane REK Velenje te je udeležilo 13 ekip iz posameznih tozdov in delovnih organizacij. Vrstni red: 1. REK -RLV - DSSS; 2. REK - RLV -TOZD Priprave; 3. REK - Plastika; 4. Vegrad I; 5. RŠC - Pedagoška dejavnost
• KARATE
V petek 20. 4. 1979 je bil v prostorih RŠC dvoboj mladinskih ekip Velenja in Ruš. Ekipe so bile ^članske. Velenjčansi so preiskusili 3 ekipe. Rezultati:
Velenje I: Ruše 7:5, Velenje II : Ruše 4:8, Velenje II : Ruše 2:10. V Velenjski ekipi je bil najboljši Devedžič, v ekipi Ruš pa se je najbolj izkazal Videmšek. Povratni dvoboj bo v mesecu maju v Rušeh.
Baza, 4.4.1979
Everest so sanje, ki postajajo resničnost nad zelenimi pobočji Solo Kumbuja. Everest je hrepenenje, ki ga ne more ustaviti niti monsun, veter, sneg, nosa-ški štrajk. Everest je zid, preko katerega se lahko vrneš v življenje, ki si ga zapustil, kajti poti nazaj skoraj ni. Everest je najvišji, nad svetom stoji kot speč kiklop, ki ga bude in vznemirjajo le strašni viharji in neskončno majhen človek. Le kaj bi mu mogel? Everest je želja, ki tli v človeku kot iskra, bohoti se preko Trolltinda, Eigeija, Matterhorna, Druja, Elburusa, Makaluja in postaja ogenj, ki ga ni moč pogasiti. Človek pusti vse in gre na dolgo pot, kajti to je Sagarmatha, Comolungma, Everest.
Lho La ali Kumbo la (6006
m) V južno sedlo
To je prvi vrh v našem tako dolgem zahodnem grebenu. Sedaj smo takorekoč na njegovem začetku, vrh Comolungme je tam nekje daleč naprej in nad nami. Ko je nebo kristalno, ga za trenutek pogledam, kako pokuka iz pajčolana megla, ki ga skoraj vedno zakriva.
Veter mi buta v obraz, ko se zgodaj zjutraj previdno premikam po ledeniku pod vznožju 700 meterske stene pod sedlom. Sedaj smo jo že v celoti opremili z drsnimi vrvmi, ter jamarskimi pa tudi pravimi aluminijastimi lestvami.
Za nas je le še igračka, Serpe pa se je še zelo bojijo, še posebno pa zadnjega 200 meterskega dela, ki se kar naenkrat vzpne zelo pokonci in ima težave pete stopnje, kar je za tako višino kar spoštovanja vredno.
Na koncu jamarskih lestev, ki sem jih sam pritrjeval, zagledam sedlo Lho, La, zeleno od ledu, a tako ravno, da bi na njem lahko igral nogomet.
Na drugi strani, takoj proti Tibetu, je pot naravnost vabljiva. Pripel bi si smučke in se odpeljal na Rankbuz, tibetanski ledenik, na katerem je znan samostan.
Veliko lažja je ta pot, kot naša.
Zvezni oficir, ki je kot predstavnik vlade, nepalske seveda, z nami, sicer pravi, da moramo gledati najprej na varnost in šele potem na mejo. Skoraj prepričan je, da se bodo na sedlu prikazali Kitajci, saj je spodaj na ledeniku kar močna obmejna služba.
Mi pa bomo vse tabore imeli bolj na kitajski, kot pa na nepalski strani. Meja teče namreč točno po grebenu, mi pa se bomo umaknili malo bolj v zavetje, predvsem zaradi vetra, ki bo kot kaže, naš največji sovražnik.
Med sedlom, na vrhu stene, pripravljamo zgornjo postajo 200 meterske žičnice, ki je naša
edina rešitev. Saj brez nje ne oomo mogli pravočasno spraviti na tabor ena skoraj 5 ton opreme in hrane, ki jo nujno potrebujemo za nadaljnji vzpon. Nad sedlom nam nagaja silen veter, ki nas buta ob skale, če pa ne bi bili varno pripeti na vrvi, bi nas zmetal čez steno na ledenik delač spodaj.
Skoraj dva dni se mučimo, da nam končno uspe vreči vrv iz zgornje na spodnjo postajo žičnice. Potem z njo potegnemo na vrh nosilno jekleno vrv in transport se lahko prične. Seveda bo treba še marsikaj napraviti, da bomo lahko pričeli z rednimi vožnjami, a žičnico imamo!
Ivč Kotnik
Fantje se sicer zafrkavajo, češ ali ima žičnica vsa potrebna dovoljenja in znanje, da ne bo tako kot na Golteh. Toda to so le šale, ki jih tu ne manjka, saj nas tako rekoč le dobra volja drži pokonci.
Takoj ko odložim nahrbtnik na sedlu in spravim iz njega težke dele za žičnico, ki so me celo pot tiščali k tlom, imam že veliko smolo. Zaslišim kovinske zvoke in ko se ozrem, le še malo vidim svoj nahrbtnik, ki izgine čez rob stene. V očeh se mi nabirajo solze, jezen sem sam nase, ker nahrbtnika nisem takoj privezal. Toda, ko pogledam čez rob stene, ga zagledam 10 metrov nižje, vkleščenega med skale.
Imam občutek, kot da me čaka in kliče na pomoč, predvsem kličeta na pomoč oba fotoaparata, ki sta v njem. V trenutku ga dosežem in čez nekaj časa je že varno pripet na klin.Nikamor več ne more ia v bodoče bom bolj pazil nanj, to si sveto obljubim.
Cel dan me kljub naporom, ki jih moram premagati ob vleki vrvi, in tovorov na zgornjo postajo žičnice, zebe.
Ogreje m se šele v dolini, v bazi, ko zlezem v toplo spalno vrečo.
Včeraj smo dobili tudi prvo radio ' - amatersko zvezo. Pogovarjali smo se s Pakistanom, Indijo in Avstralijo. Upam, da bo tudi z Evropo kmalu
zveza.
Ivč
DO „ERA" VELENJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
TOZD VELEPRODAJA VELENJE
OBJAVLJA
prosta opravila in delovne naloge
-	TRAKTORSKA DELA pri poslovni enoti Prevozništvo, za cestne prevoze (dva delavca)
Delo je za nedoločen čas s tri-mesečnim poizkusnim delom. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo vozniško dovoljenje kategorije C.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: „ERA" Velenje — Komisija za delovna razmerja TOZD Veleprodaja - Velenje, Kersnikova 1, najkasneje v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o irfjiri pismeno obveščeni v roku 10 dni po izbiri.
10
Številka 16/^479) - 28. aprila 1979
I\S11
zavrtel razvojno kolo
Naše uredništvo na obisku
v krajevni skupnosti Solčava
Gorska vasica Solčava leži stisnjena na majhnem prostoru v osrčju solčavskih planin, je izhodišče za Matkov in Robanov kot in predveije najlepše med alpskimi dolinami - Logarske. Vse to okvirno tvori tudi tamkajšnjo krajevno skupnost, ki ji po lepoti ni primere. Lepota je eno, resničnost njihovega vsakdanjika pa drugo. O tem Solčavani radi in neradi govorijo. Pomudili smo se torej med njimi in jim prisluhnili.
Krajevna skupnost meri 102 kvadratna kilometra in na tem območju živi 654 prebivalcev. Pretežno so to kmetje, veliko kmetij leži v visokogorskem svetu. V mozirski občini šteje med nerazvite krajevne skupnosti in je obenem tudi edina obmejna. Državna meja s sosednjo republiko Avstrijo meri 27 kilometrov. Tudi naselij je malo: Solčava, Logarska dolina, Podolševa in Robanov kot.
Bogate zgodovine ji ne manjka. Potočka zijalka, 1700 metrov visoko ležeča lovska postaja ledenodobnega človeka iz pa-leolitskega obdobja prva priča o tem. Tudi virov iz kasnejših razdobij ne manjka. Prvič je omenjena kmalu v začetku drugega tisočletja, bogati viri iz tega obdobja pa v veliki meri potrjujejo domnevo, da se je prvi živelj tod naselil že pred letom 1000. Skoraj gotovo so se namreč prvi prebivalci tod naselili še v karantanski dobi, v času vladavine slovenske kne-ginje Eme in njenega sina Viljema II. Kasnejša zgodovina prepleta in razpleta njene zgodovinske niti. Področje je bilo v veliki meri povezano s celjskimi grofi, Solčava je bila zatočišče beguncev v 30-letni vojni, še prej, leta 1473, pa so preko Olševe v Solčavo prodrli tudi Turki. To je le nekaj najzanimivejših paberkov iz bogate preteklosti, veliko, veliko več pa jih lahko najdemo pri neutrudnem zbiratelju gradiva Valentinu Vidru.
Naravnih lepot temu področju ne manjka, tudi zanimivosti ne. Le redki so, ki ne poznajo znamenitega Matkovega škafa, 1250 let stare tise, izvirov slane vode ob čudoviti panoramski cesti v Podolševi in Matkovem kotu. Sem sodi še Macesnikova
kmetija, ki je še danes popolnoma mehanizirana — na vodni pogon. Vse naprave so ohranjene in predstavljajo izreden tehnični spomenik. Cerkev Marije Snežne je bila zgrajena v letih med 1000 in 1200, sedanja cerkev pa v letih 1461 in 1485.
S svojimi oblikami daje videz prehoda iz visoke v pozno gotiko. Znamenit je tudi kip Matere Božje z otrokom, narejen okrog leta 1250 in predstavlja eno najstarejših plastik na Slovenskem. Tudi cerkvi sv. Duha v Podolševi znamenitosti ne manjka, kot jih ne manjka povsod drugod.
Morda le še pogled v bogato zgodovino planinstva. Planine ob povirju Savinje so dobile prve obiskovalce po letu 1758. Bili so to botaniki Haquet, Scopoli, Wulfen, pa zoologi, goelogi in drugi. Prvi, ki so opisovali lepote solčavskih gora in planin so bili Zupančič, nemški pesnik Seidl in ostali. Seidl je leta 1832 v solčavsko župnišče prinesel prvo vpisno knjigo za planince. V tem času so mnogi ža naskakovali vrhove še nepremaganih gora.
Največ zaslug pri tem gre Francetu Štiftarju, Martinče-vemu Francetu, domačinu iz Solčave, sicer profesorju filozofskih ved v daljni Rusiji. Med drugim tudi zato, ker je za Solčavsko navdušil dr. Johan-nessa Frischaufa, profesorja iz Gradca, ki je Solčavo prvič obiskal leta 1968, šest let pozneje je pričel planine sistematično raziskovati, do leta 1910 je bil pobudnik gradnje slovenskih planinskih postojank, planinskih poti, cest in še bi lahko naštevali. Bil je v veliko oporo Francu Kocbeku, domačinu Janezu Piskerniku in drugim domačim gorskim vodnikom, zlasti v boju proti ponemčeva-nju tukajšnjih gora. Z zgodovin-o Solčave in planin okrog nje sta v veliki meri povezana tudi Anton Martin Slomšek in Anton Aškerc, pa še mnogi drugi. Zgodovinb Solčave in njenih planincev so naprej z velikimi črkami pisali Herle in tovariši. Preveč je vsega, da bi lahko na hitro opisali, morda kaj več drugič in na drugem mestu, takrat se bomo znova oglasili pri Valentinu Vidru.
Morda še to, da je Solčava med drugo svetovno morijo veliko prispevala za osvoboditev. Znane so mnoge partizanske bolnišnice, ki so delovale v varnem zavetju okoliških gora, pa tudi okupatorjevo divjanje ji ni prizaneslo. Oktobra 1944 so Nemci v onemoglem besu požgali domala vse področje. V Solčavi in okolici je zagorelo 225 poslopg, življenje pa je svobodi darovalo 45 krajanov. Partizanska Solčava se jim je med drugim oddolžila s spominskim obeležjem, z muzejem v
uspehi domačih gorskih vodnikov, planincev in alpinistov. Tudi danes so planinci zelo aktivni. Trenutno upravljajo z dvema planinskima postojankama. Prva je na Klemenškovi jami pod Ojstrico, katere obnove so se že lotili, in druga pri Strelcu v Podolševi. Zelo delavni so tudi turistični delavci, otepajo pa se s skoraj nepremagljivimi težavami nadaljnjega razvoja turizma, za katere pa niso sami krivi. V danih razmerah se trudijo kolikor se le da. Skrbijo za publikacije, sodelovali so pri vodiču, pri uveljavljanju panoramske ceste in še bi lahko naštevali. Imajo svojo postojanko pri slapu Rinka, ki jo tudi posodabljajo.,
Delo prosvetnega društva je v preveliki meri zamrlo. Deluje le še dramska skupina, pa tudi pevci še najdejo čas za vaje in nastope. Dokajšnja ovira pri njihovem deluje majhno število mladih. Večina jih je po šolah in na delu izven kraja, vendar to ni le problem prosvetnega društva. Omeniti velja še, da v Solčavi pričakujejo tudi obljubljeno ureditev knjižnice, ki bi jim veliko pomenila. Z uspehi se lahko pohvalijo tudi gasilci. Pred leti so nabavili novo črpalko in avtomobil, letos pa so se lotili obnavljanja svojega doma. Skrbijo za naraščaj, pa tudi sicer se redno izobražujejo in izpopolnjujejo ter se udeležujejo različnih tekmovanj. Začetek dela današnje osnovne strelske organizacije sega v leto 1947, dejavnost strelcev pa je bila očitna že pred drugo vojno.
Pred tremi leti so si zgradili avtomatsko strelišče za malo-kalibrsko puško, zdaj pa urejujejo še strelišče za zračno orožje za katerega so našli mesto v kletnih prostorih šole. Uspehov
prostorih osnovne šole, z obnovo bolnišnice v Robanovem kotu, ki naj bo spomenik vsem, ki so tu delovale, z vsakoletnim pohodom Po poteh partizanske sanitete in še bi lahko naštevali.
Po vojni je razvoj na tem področju tekel prepočasi dalje. Solčava še naprej ostaja ob ej-na in nerazvita krajevna skupnost. Pestijo jo takšni ali drugačni problemi, ki jim sami niso kos. Več pomoči bi želeli, da bi zavrli propadanje višinskih kmetij, odseljevanje iz kraja in okolice, hitreje bi se radi razvijali, zlasti na področju turizma kjer še vedno ostajajo rezervat perspektivnega turizma. In kakšna je pravzaprav današnja podoba Solčave, njenega vsakdanjega dela in življenja?
Med društvi je eno najstarejših planinsko, bolj sicer po dejavnosti, kot po uradnih letih obstoja. Dolga leta nazaj segajo
novih članov se ne more pohvaliti. Živelj je pretežno kmečki, vključevanje kmetov pa je problem vse Gornje Savinjske doline, ne le Solčave.
Vojaki obmejnih karavl v Logarski dolini in v Podolševi so v krajevni skupnosti nepogrešljivi Vsi njeni de-, javniki z njimi vzorno sodelujejo, ne le na športnem ali. obrambnem področju, temveč prav na vseh Tukajšnji prebivalci predvsem cenijo njihovo nesebično pomoč ob najrazličnejših priložnostih. Naj bo to takšna ali drugačna delovna akcija, prireditev, ali karkoli drugega, vojaki vedno poprimejo za delo. Vsi so jim hvaležni, najbolj pa zagotovo kmetje v Podolševi V prostem času vojaki pravzaprav živijo z njimi Pomagajo jim pri vsakem delu, naj bo to, gradnja, delo na njivi, spravilo sena, karkoli že. Tudi v Logarski dolini je tako. Vojaki so kot člani njihovih družin. Oboji to znajo ceniti, vojaki in kmetje, in obojim to veliko, veliko pomeni
Naši sogovorniki so bili: Franc PODBREŽNIK, predsednik IO SZDL, Ivan KOSMAČ, predsednik skupščine KS in Janez ČERČEK, predsednik sveta KS.
jim ne manjka. Letos je v njihovih rokah zlata puščica, pa pokal za streljanje z malokali-brsko puško in še vrsta drugih priznanj. Delavni so čebelarji, v lanskem letu je bilo ustanovljeno še športno društvo, njegova dejavnost pa je žal še v povojih. Tu so še lovci, ki upravljajo z lovišči na levem bregu Savinje, ta pa merijo 6000 hektarov. Desni breg Savinje je gojitveno lovišče Kozorog. Sedaj gradijo nov lovski dom, na voljo pa že imajo dve lovski koči. Omeniti velja, da so si solčavski lovci uredili čudovito lovsko sobo, ki je čeprav majhna, vsekakor vredna ogleda. \
Na svojem področju so zelo delavni člani krajevne organizacije Rdečega križa, pa rezervni vojaški starešine, ki dobro delajo, čeprav jih je malo. Enaka ocena bi veljala za osnovno organizacijo zveze komunistov. Le pet članov šteje in je resnično aktivna, le z vključevanjem
Sicer pa se v Solčavi pohvalijo z dobro obiskal zbori občanov, ki kažejo m da krajane aktualna proble -tika še kako zanima in da ž< sodelovati pri njenem razreš nju. Tudi veliko okoliških k tov prihaja, čeprav imajo ni ur hoda do Solčave. Sevedi na vseh sestankih ni tako i tem so tudi spregovorili zadnjem zboru. Prav tako k tvornem sodelovanju v raj vah in o prešibkem povezov organizacij in društev v ki Pri tem pa se pojavlja še problem. Malo jih je nam zato se povsod srečujejo vel manj isti obrazi. Dela pa veliko in časa ob tem sei vedno manj, še posebej upoštevamo dejstvo, da se v ■
del prebivalstva tod ukvai presega 600. Krajevna skupnost kmetijstvom. Pa tudi mladi v celoti namreč. K odseljevanju šolanju zelo radi odha ^Um pripomorejo tudi težave drugam, zato je problem na področju zaposlovanja. De-večji. Upajo pa, da so z a lovnih mest skorajda ni in vsi organizacijo vodstva kraje .mladi, ki se izšdajo ostanejo v skupnosti tudi to vsaj di d™^ krajih. Veliko je k
revešanju te problematike pri-
Lovska soba je resnično vredna ogleda
rešili, saj so skušali zajeti strukture in pritegnili k pomoga Iskra s svojo poslovno
enoto, saj je skoraj v celoti
Z največjimi delovnimi uspehi se pravzaprav ponašajo borci. Vsi krajani po vrsti zatrjujejo, da so prav njihova zasluga vse pridobitve, ki jih je bila doslej deležna Solčava. Poleg tega vzorno sodelujejo z odborom koroških borcev, nenehno skrbijo za svoje člane in za ohranjanje revolucionarnega izročila. V lanskem letu so v sodelovanju z mladimi iz vse občine pripravili prvi pohod Po poteh partizanske sanitete, ki bo poslej vsako leto, pomagali so mladinski delovni brigadi Slavka Šlandra pri prvem delu obnavljanja partizanske bolnišnice v Robanovem kotu in bodo tudi pri drugem in še marsikaj so postorili.
Še nekaj besed o mladih ne bi bilo odveč. Tudi za Solčavo velja ugotovitev, da so mladi, kolikor jih pač je, delavni na vseh področjih u kraju in krajevni skupnosti, se pa občutno premalo pojavljajo kot predstavniki svoje organizacije. Otepajo se sicer s problemom številčnosti. Malo jih je namreč, saj je večina mladih v šolah ali na delu izven kraja in se domov vrača le ob koncu tedna. Kljub temu bi morali več storiti in v •Sdčavi so se že odločili, da jim bodo ponudili veliko več pomoči in pozornosti.
V Solčavi so ob nedavnih vditvah novih organov krajevne samouprave kritično spregovorili tudi o dosežkih na tem področju in temeljito ocenili, kako daleč so uspeli priti pri poglabljanju in utrjevanju delegatskih razmerij. Obveljala je splošna ugotovitev, da so uspeli storiti pomemben kvaliteten korak naprej, da pa se ob tem še vedno kaže tudi vrsta pomanjkljivosti, ki jih bodo morali čimprej odpraviti Kot so povedali, so zlasti delegati v zboru krajevnih skupnosti dokaj dobro in vestno opravljali svoje delegatske obveznosti. Manj so zadovdjni z delom in vlogo delegatov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, kjer so se kazale številne vrzeli. Toda teh je vedno manj in upajo, da jih bo še manj tudi v prihodnje. K temu je pripomogel tudi poseben seminar za delegate, ki pa predstavlja le enega izmed ukrepov v želji za približevanje delegatskega sistema ustreznemu modelu delovanja.
predstavnike vseh organizac društev.
Omenili smo že, da problemov ne manjka. Na[ mesto vsekakor sodi prosti načrtovanje z urbanistično kumentacijo vred. Te teža« nerešene že ddgo vrsto let tisti, ki bi v Solčavi kljub radi gradili, ne dobijo dovol cija, res pa je tudi, - ■ obstoječi nosilci borni
in se mnogi zato tudi odšel Solčava je pred vojno preko 900 ljudi, leta 1951
saj je skoraj v razrešila problem proste ženske delovne sile. Še več pa bi k temu prispeval hitrejši razvoji turizma za katerega so možnosti izdatne, pa v vsej svoji izdatnosti neizkoriščene. Resi je, da tudi turizem pesti neure-i jena urbanistična dokumenta-da so v svoji!
anudbi in povsem razdrob-
ponudbi ljeni. In
še Solčava nima nič od
preko 700, danes pa komi tega, ker so od drugod. Sedanje
zmogljivosti bi bilo treba združiti in enotno kreniti na obetav-nejšo razvojno pot. V Solčavi pravijo, da bi bilo treba v Logarski dolini zgraditi vsaj en hotel, z njim obogatiti ponudbo in podaljšati sezono. Sedanji trije meseci so vsekakor več kot premalo, vse premalo za današnjega gosta pa sta le lepa narava in čist zrak. Manjka vseh vrst uslug, manjka spremljajočih objektov, manjka prostorov za šport in rekreacijo. Brez večjega krnjenja prvobitne narave bi jih lahko zgradili. Brez vseh teh objektov gostje danes Logarsko dolino kvečjemu onesnažujejo, domačini pa čistijo za njimi.
K vsemu temu se neposredno navezuje problem trgovine. Že ddga leta je obljubljena in šele
riS	"H T *V
S:,.«,
"""T ..jijffBum,___ii,.,.,
Šola — v njej so pdeg



in muzej, kmalu bodo še strelci, pa tudi za vrtec so že našli prostor
letos jeseni naj bi jo pričeli graditi. V Solčavi pravijo, daje resnično že skrajni čas za to, saj je negodovanja vse preveč. Priznavajo tudi, daje za neuspel referendum za podaljšanje samoprispevka, kriva izključno trgovina. S to novogradnjo bi veliko pridobili. To bi namreč bil večnamenski objekt v katerem bi poleg trgovine našli svoje mesto še krajevna skupnost in krajevni urad, pa prostori za ambulanto in štiri družbena stanovanja. Teh v Sdčavi doslej sploh še ni, pa tudi pošta in drugi večinoma gostujejo v zasebnih hišah.
Še nekaj več pogrešajo. Bencinsko črpalko namreč. Pogrešajo jo turisti, še bdj pa domačini Nekdiko nredno je namreč, da se kmetje visoko iz» Matkovega kota vozijo po gorivo tudi več kot 30 kilometrov daleč do Ljubnega. Ob novih kmetijskih in drugih strojih pa goriva veliko porabijo (tudi za pot do črpalke).
S tem seveda ni rečeno, da v Solčavi in njeni okolici le tarnajo. Zares so zadovoljni z vsemi pridobitvami, ki so jih bili deležni v zadnjem obdobju. Veliko jim pomeni asfaltirana cesta do Logarske ddine, čeprav ob tem poudarjajo, da je bila prej edina ovira hitrejšega razvoja, do danes pa se kljub odpravi te ovire še vedno ni premaknilo na bdje. Veseli so zaradi cest, ki so danes že zgrajene skoraj do vseh kmetij, tudi do višinskih, nekaj kmetij pa cestno povezavo dobilo prav kmalu. Tudi električno energijo so že napeljali do prav vseh kmetij, pa telefonsko omrežje, ki je nedvomno izrednega pomena. Kmetije visoko v gorah so sedaj resnično povezane s svetom, zlasti v zimskem času, kmetje se lažje dogovarjajo med' seboj, pa tudi obrambnih vidikov pri tem ne bi kazalo zanemarjati Ob tem bi veljalo omeniti še to, da bodo letos 4. julija v Solčavi pripravili zvezno! srečanje delavcev PTT. Naslednja velika pridobitev je poslovna enota Iskre, ki mnogimi družinam na Solčavskem pomeni lepši kos kruha. Vse to je! veliko pripomoglo tudi k hitrejšemu razvoju kmetijstva, zlasti na strmih pobočjih Matkovegal kota in drugih področij. Pašno-l košni sistem se vse bolj uveljavlja in z njim mlečna proizvod-1 nja. Kar neradi ob tem poudarijo, da danes na tem področju že primanjkuje samo njemu lastnih domačih mlečnih izdelkov. Redna oddaja mleka je pri tem že opravila svoje.
Kritično ostaja torej več ali) manj vprašanje bodočega razvoja turizma in prav temu so, in šel bodo, namenili največ pozornosti pri snovanju svojih razvojnih načrtov. Ti brez dvoma slonijo na dosedanjih dosežkih in še bolj na nerešenih problemih. Obseg teh načrtov pa je največkrat močno okrnjen. Vzrok je jasen — ni sredstev. Zaposlenih je malo in še tu dogovorjenih obveznosti mnogi ne izpdnjuje-jo najbolj vestno, drugih dohodkov skorajda ni in tako ostajajo odvisni od sebe samih in prispevkov od lesa. Tako letno zberejo borih 10 starih milijonov.
Letos torej nameravajo urediti pokopališče in mdiško vežico, posodbiti tri kratke cestne odseke in opraviti še nekaj manjših del, kot je popravilo hidrantov in podobno. To bi bilo torej vse. Veliko je in malo obenem. Sdčavani pa kljub vsemu tarnanju ne obupujejo. Sami priznavajo, da so kleni sinovi svojih planin, da so tudi trmasti in da bo njihov rod na tem čudovitem koščku zemlje vztrajal še ddgo, zelo ddgo.
Posnetek iz muzeja — Sdčava po okupatoijevem divjanju
r
Enotni v željah in potrebah
Želje in hotenja prebivalcev krajevne skupnosti Solčava so sila enotne in zajete tudi v njihovo delovni program, za katerega močno upaijo, da ga bodo kmalu uspeli uresničiti in da ni le seznam želja. Enotnost potreb priča, da so problemi, kijih občutgo resnično velikega pomena prav za vse in da jih bo treba čimprej rešiti. Pogovarjali smo se z domačini in zaupali so nam, Jcjejih tišči čevelj".
ANTON CIGALE: Zaposlen sem v solčavski trgovini, zato seveda najbolj občutim pomanjkanje primernih trgovskih prostorov, saj 90 pogoji v katerih delamo sedaj že dolgo neprimerni. Skladno s trgovskim pa bi morali razmišljati tudi o
i
ponekod težave. V nekaterih višje ležečih predelih je napetost tako slaba, da zvečer
Anton Cigale
kakem turističnem objektu. Turizem je v naših krajih treba spodbuditi, saj bi bila nepopravljiva škoda, če ne bi izkoristili vseh naravnih lepot, ki jih imamo. Zlasti o popestritvi ponudbe v zimskem času bomo morali razmisliti, vsaj o kakšni manjši vlečnici, ki bi pritegnila goste. Solčava ne bi smela ostati prikrajšana za take in podobne objekte. Sicer pa mislim, da je nujno potrebno čimprej urbanistično urediti naš kiraj in po&rbeti za lastnike motornih vozil z vsaj manjšo bencinsko črpalko."
JOŽE KNEZ: »Kot vsi ostali tudi jaz najbolj pogrešam novo trgovino. Že leta in leta jo gradimo pa še nismo uspeli pri tem pa se mi zdi odveč poudarjati, kako jo potrebujemo. Po vsej Solčavi imago razmetana icladišča, zato je res skrajni čas, da se vsa stvar premakne. Tudi z elektriko imamo
Jože Knez
deoraj ne morejo gledati televizije. Morali se bomo zavzeti in rešiti tudi ta problem, čeprav smo v zadnjem času na tem področju stopili ogromen korak naprej, ko so vse domačge dobile elektriko. Ugotavljam tudi, da je turizem v naših krajih bil včasih mnogo bolj razvit, kot je sedaj. Logarska dolina je lep primer. Če že ne moremo priti do novih objektov, potem bi morali vsaj bolj skibeti za tiste, ki jih imamo. To pa še posebej velja za zim&o sezono."
IVANKA NADVEŽNIK: „Matere in žene pogrešamo v Solčavi poleg sodobne
zaposlilo še več žensk. Z obratom Idcre se nam je namreč ponudila možnost zaposlitve, ki jo prej nismo imele. Gozdarstvo je nudilo delo največ moškim, zato je ta obrat za nas izredno velikega pomena. Prav tako kot cesta, ki smo jo asfaltirali pred leti in ki zlasti za razvoj turizma pomeni pomembno pridobitev. Žal pa je ne izkoriščamo dovolj, tako kot tudi drugih pogojev za razvoj turizma ne, zato bi bilo treba v zvezi s tem marsikaj spremeniti in izboljšati."
ROK SUHADOLNIK: „Naša kmetija leži na nadmorski višini 1226 metrov,
Ivanka Nadvežnik
trgovine najbolj seveda tudi vrtec. Otrok je dovolj, tudi prostor imamo, vendar je na žalost še vedno prazen. Če bi le uspeli urediti otroško varstvo in močno upamo, da ga bomo, potem bi se lahko
Rde Suhodolnik
zato bom najprej omenil težavo, ki sila ovira delo in življenje višin&ih kmetov. Nujno namreč potrebujemo bencinsko črpalko, sag imamo skoraj vsi traktorje in druge stroje, po gorivo pa moramo vse tja do Ljubnega. Višinskim kmetom bi tudi na tak način morali olajšati ddo, da bi vsaj neko-lko omejili odhod mladih v dolino. Tudi sam sem že razmišljal da bi opustil kmetovanje, toda potem sem si premislil. Sedaj gojim telice, pouskusil pa bom tudi s Kmečkim turizmom in upam, da bo steklo tako kot a želim. Za kmete, ki živimo v teh krajih pa je izredno velika pridobitev telefon, ki smo ga napeljali pred nedavnim. Mnogokrat smo odvisni od medsebojne pomoči in ker smo precej oddaljeni nam telefonska zveza še kako prav pride, predvsem pozimi, ko imamo zelo dosti snega in tudi dolgo obleži."
J
DELOVNA ORGANIZACIJA SOZD REK VELENJE
rek RUDNIK
rudnik LIGNITA lignita	1M
velenje VELENJE
TOZD Jama Preloge TOZD Jama Pesje TOZD Jama Skale TOZD Jamska mehanizacija TOZD Jamski transport TOZD Priprave TOZD Jamske gradnje TOZD Klasirnica TOZD Zunanja dejavnost TOZD Mizarska dejavnost TOZD Gradbena dejavnost Delovna skupnost Zračenje Delovna skupnost Kopalnica Delovna skupnost skupnih služb
SOZD REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA
ELEKTRO STROJNA OPREMA VELENJE - PRELOGE
Vsem delovnim ljudem in občanom, članom delovnega kolektiva in vsem
poslovnim partnerjem
čestitamo
za 1. maj — mednarodni praznik vseh delovnih ljudi in 27. april — obletnico ustanovitve O F slovenskega naroda
Gradnja novih proizvodnih prostorov DO ESO —
V prizadevanju, da bi nakopati kar največ lignita in tako zadostili potrebam naše skupnosti po tem energetskem viru, dosegamo tudi letos pomembne proizvodne dosežke!
Vsem delovnim ljudem v občini Velenje čestitamo
za praznik dela — 1. maj in obletnico ustanovitve O F — 27. april
NOV DELOVNI USPEH
TOZD Strojni obrati TOZD Elektro obrati TOZD Vodovodno-toplovodni obrati TOZD Krovsko-ključavničarski obrati Delovna skupnost skupnih služb
gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje I
gorenje [ gorenje (
gorenje |
gorenje (
gorenje [
gorenje j
gorenje I
PRAZNOVANJE DELA VSKEGA PRAZNIKA -1. MAJA SPREMLJAJO NAPORI ZA URESNIČEVANJE NOVIH OBLIK IN VSEBINE SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRA VLJANJA, PRELOMNICI NA POTI OSVOBAJANJA DELA IN ČLOVEKA/
T4l\S
Številka 16/17 (478/479) - 28. aprila 191
Staršem, delovnim ljudem in občanom velenjske občine čestitamo ob prazniku dela - 1. maju!
Učenci in delavci Vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje
-	TOZD Osn. šola Anton Aškerc, Velenje
-	TOZD Osn. šola Biba Roeck, Šoštanj,
-	TOZD Osn. šola Bratov Letonje, Šmartno ob Paki
-	TOZD Osn. Gustav Šilih, Velenje
-	TOZD Osn. Karel Destnovnik - Kajuh, Šoštanj -TOZD Osn. Sola Miha Pintar - Toledo, Velenje
-	TOZD Osn. šola Veljko Vlahovič, Velenje
-	TOZD Osn. iola XIV. divizije, Velenje
-	Delovna skupnost skupnih služb
REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA
PLASTIKA VELENJE
TOZD Plastični izdelki TOZD Kovinski izdelki Delovna skupnost skupnih služb
čestitamo
za 27. april — obletnico ustanovitve O F in delavski praznik — 1. maj!
REK VELENJE-DELOVNA ORGANIZACIJA
TISKARNA VELENJE
čestitamo
za 27. april in 1. maj vsem delovnim ljudem m občanom ter priporočamo naše proizvode I
"DOM"
Velenje, Šaleška 19a
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ
Vsem delovnim ljudem in občanom Velenja, posebej pa še stanovalcem hiš, s katerimi upravljamo, čestitamo
za 27. april in 1. maj - praznik delal
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE
Velenje
Šaleška 19
se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 27. april — praznik OF in 1. maj — mednarodni delavski praznik!
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
MOZIRJE
čestita
vsem kmetovalcem in občanom Mozirja ter Velenje za 27. april in 1. maj — praznik dela!
MLADINSKA KNJIGA TOZD TRGOVINA KNJIGARNA, PAPIRNICA IN GALERIJA VELENJE
Delovnim ljudem in občanom velenjske občine, posebej tudi poslovnim partnerjem, iskreno čestitamo
za 27. april in 1. maj — praznik vseh delovnih ljudi!
TOZD ZA PTT PROMET VELENJE
Za obletnico ustanovitve OF — 27. april ter delavski praznik — 1. maj,
K
čestitamo
delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje, posebej pa še koristnikom PTT storitev!
Gostinsko podjetje POD GRADOM Velenje
Delavci, združeni v gostinskem podjetju POD GRADOM Velenje,
čestitamo
vsem delovnim ljudem za 27. april in 1. maj — praznik dela!
*
GOSTINSKO PODJETJE
do-M, ŠOŠTANJ
čestita
vsem občanom in delovnim ljudem za obletnico ustanovitve O F — 27. april in delavski praznik — 1. maj!
Priporočamo se za obisk naših obratov v Šoštanju in Šmartnem ob Paki.
nama
Veleblagovnica Velenje
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za obletnico ustanovitve OF — 27. april in mednarodni delavski praznik — 1. maj ter se priporoča za obisk in nakup!

gorenje
LESNA INDUSTRIJA
TOZD ZAGARSTVO
TOZD IVERNA
TOZD STAVBNO POHIŠTVO
TOZD ENERGETIKA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Delovnim ljudem drugih delovnih organizacij Gorenje, vsem delovnim ljudem in občanom občini Mozirje ter vsem poslovnim partnerjem iskreno čestitamo
za 27. april - obletnico ustanovitve O F in 1. maj - mednarodni delavski praznik!
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ŽELEZARNA RAVNE
RAVNE NA KOROŠKEM
TOZD KOVINARSTVO LJUBNO OB SAVINJI
Vsem delovnim ljudem in občanom v občini Mozirje, vsem poslovnim sodelavcem iskreno čestitamo
za 27. april in 1. maj - praznik dela!
Z
komunalno podjetje mozirje
Delovnim ljudem in občanom občine Mozirje istočasno pa tudi vsem koristnikom komunalnih uslug čestitamo za 27. april in praznik dela — 1. maj!
KOMUNALNI CENTER VELENJE p O.
TOZD NIZKE GRADNJE
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, zlasti koristnikom komunalnih uslug, iskreno čestitamo za 27. april in 1. maj — praznik dela!
Delovni kolektiv trgovskega podjetja VINO
Šmartno ob Paki
čestita vsem delovnim ljudem in občanom v občinah Velenje in Mozirje za praznik OF - 27. april in mednarodni delavski praznik - 1. maj!
VELENJE
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
Delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije posameznih tozdov v sestavi delovne organizacije:
TOZD Rudarski praktični pouk TOZD Teoretični pouk TOZD Elektrokovinarska šola TOZD Dom učencev TOZD Inštalacije TOZD Tehnološka oprema TOZD Serijska proizvodnja Delovna skupnost skupnih služb
ČESTITAJO in želijo novih delovnih zmag vsem delavcem v OZD, družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in društ /ih ob praznovanju 27. aprila in 1. maja!
EPLP5
velenjska plastika n.sub.o. 63230 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410
tozd Integral n.sub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410
PROIZVODNI PROGRAM
—	čelade za motoriste
—	navijalci za rolete
—	natron in perforirani papir
—	kovinska in plastična galanterija
—	storitve sitotiska in ekonomska propaganda
tozd Galip n.sub.o. 63325 šoštanj cesta talcev 3 telefon (063) 881 011, 881 023
PROIZVODNI PROGRAM
—	izdelava vseh vrst gumbov in zaponk
—	izdelki iz armiranega poliestra
—	kadi in drugi pripomočki za podvodno masažo
čestitamo
vsem občanom in delovnim ljudem v občini Velenje za 27. april in 1. maj z željo, da bi bili rezultati skupnega dela v prihodnje še več ji!
V teh dneh, ko slavimo prvo obletnico pomembne delovne zmage — predaje nove termoelektrarne šoštanj IV svojemu namenu, iskreno čestitamo delavcem sestavljenih organizacij združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje in združena elektrogospodarska podjetja ter vsem našim delovnim ljudem in občanom!
Delavci
TERMOELEKTRARN ŠOŠTANJ
TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ I TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ II TOZD VZDRŽEVANJE TOZD INVESTICIJSKI INŽENIRING DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENA PREHRANA
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PRENOS IN DISTRIBUCIJO TOPLOTNE ENERGIJE
TOPLOVOD
• VELENJE D.O. Koroška 3a tel:85(M62
Ob 1. maju — prazniku vseh delovnih ljudi predajamo svojemu namenu centralno energetsko postajo za oskrbo mesta s toplotno energijo. Zmogljivost pomembnega energetskega objekta bo 90 MW, kar bo zadostovalo do leta 1985 za celotno področje Velenja.
Vsem delovnim ljudem čestitamo >
za obletnico ustanovitve O F — 27. april in delavski praznik l.majl
Betonski tlakovci tip H - proizvaja TOZD VEMONT - betonska galanterija
TOZD Gradnja Velenje
TOZD Vemont Velenje
TOZD DOM 101 Velenje
TOZD Lesna Šoštanj
TOZD Zaključna dela Velenje
TOZD Industrija ostrešij »Gradbenik"
Ljubno ob Savinji TOZD Kamin Ljubljana TOZD Mehanizacija Velenje Inženiring
Delovna skupnost skupnih služb
čestita
vsem poslovnim partnerjem, ter delovnim ljudem za 27. april — obletnico ustanovitve OF in 1. maj — praznik vseh delovnih ljudi.
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA
TOZD
GRADBENA ENOTA CELJE
čestita
vsem občanom in delovnim ljudem za obletnico ustanovitve OF — 27. april in delavski praznik — 1. maj!
fi
RDEČA DVORANA Velenje
Organizacija za izvedbo sejmov, gospodarskih razstav, športnih in kulturnih prireditev, turistična agencija. Telefoni: (063) 852-500 (063) 851-195 (063) 850-835
Čestitamo
za 27. april in 1. maj vsem našim delovnim ljudem in občanom ter jim želimo novih delovnih zmag!
EEEh
VELENJE
Vsem cenjenim obiskovalcem kina Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in
Topolšica
čestitamo
za 27. april in 1. maj - praznik dela!
vxsem Poslovnim partnerjem in občanom Velenja čestita
ob 27. aprilu - obletnici ustanovitve OF in 1. maju - mednarodnem
prazniku delovnih ljudi
kolektiv Projektivnega biroja Velenje.
REK VELENJE -DELOVNA ORGANIZACIJA
avtopark velenje
Pridružujemo se čestitkam
vsem našim delovnim ljudem in občanom za 27. april in 1. maj!
L0V0D
Številka 16/17 (478/479) - 28. aprila 1979
|\518
Četrtek, 26. aprila - Zdeslav Petek, 27. aprila - Ustanovitev OF Sobota, 28. aprila - Vito Nedelja, 29. aprila - Katarina Ponedeljek, 30. aprila - Robert Torek, 1. maja - Praznik dela Sreda, 2. maja - Boris Četrtek, 3. maja - Filip Petek, 4. maja - Florjan , Sobota, 5. maja - Angel Nedelja, 6. maja - Judita Ponedeljek, 7. maja - Gizela Torek, 8. maja - Dan R. križa Sreda, 9. maja - Dan zmage Četrtek, 10. maja - Izidor
LUNINE MENE
26. aprila ob 14.15 uri - mlaj
4. maja ob 5.25 uri - prvi krajec
ZOBNA AMBULANTA VELENJE
29. 4.; 1. 5.; in 2. 5. 1979 dr. Božo Jevšek, Velenje, Kidričeva 17 Ob 8. do 12. ure dežuren v dežurni ambulanti SZZD Velenje, sicer v pripravljenosti doma
VETERINARSKA POSTAJA:
Od 27. 4. do 3. 5. dipl. veterinar Franc Blatnik, Velenje, Prešernova 22 c, telefon 852- 253
Scott. Igrajo: Keith Carradine, Har-vey Keitel
29.	4. - nedelja ob 16., 17.30 in 19.30 DVOBOJ DO ZADNJEGA -angleški akcijski film
30.	4. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 PRISPETI DO ZORE -domači vojni film
1.5.- torek predstava odpade
2.	5. - sreda ob 17.30 in 19.30 OTOK Z BLAGOM - francoski avanturistični. Režij:'• Andrej Wajt. Igrajo: Orson Vales, .V.in Lefuer
3.	5. - četrtek ob 17.30 in 19.30 OTOK Z BLAGOM - francoski avanturistični
KINO DOM KULTURE VELENJE
30. 4. - ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE LJUBICA - domači vojni film. Režiia: Krešo Golnik. Igrajo: Božidarka Freit, Ivan Stančič
KINO ŠOŠTANJ
28.	4. - sobota ob 19.30 LJUBICA - domači vojni film
29.	4. - nedelja ob 17.30 in 19.30 PRISPETI DO ZORE -domači vojni film
30.	4. - ponedeljek ob 19.30 DVOBOJ DO ZADNJEGA -angleški akcijski film
2. 5. - sreda ob 19.30 BRUCE LEE MI TE OBČUDUJEMO -hongkongški karate
KINO ŠMARTNO OB PAKI
28. 4. - sobota ob 20 uri PRISPETI DO ZORE - domači vojni film
1.5.- torek - predstava odpade
KINO TOPOLŠICA
28. 4. - sobota ob 19 uri SVAKINJA - italijanski sexi komedija

UGODNO prodam na lepi sončni: legi ob asfaltni cesti manjšo posestvo z gospodarskih poslopjem in novo hišo z lastnim vodovodom v. vseh prostorih. Jože Mastnak, Pod-' ig ŠL 47, Šempeter v Savinjski "inL
PRODAM avto Spaček 2 CV 6, letnik 74, prevoženih 84.000 km. Naslov v uredništvu.
GARSONIERO ali sobo s kuhinjo: z uporabo kopalnice, lahko neopre-mljeno, išče mlad par z dveletno mčko v Velenju ali bližnji okolici, ačamo dobro. Zvonar, Radlje 66, 62360 Radlje ob Dravi. PSE mladiče nemške doge z dovnikom prodam. Bernard Sešel, Tcogonka 3, Velenje.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
IVANE DOBNIK
iz Raven pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in kakor koli pomagali v težkih trenutkih. Hvala za opravljen obred.
Žalujoči mož in otroci z družinami
I ZELO UGODNO prodam ohranjen kamp šotor za 4 osebe, tuje proizvodnje, z vsemi priključki, ■ulov v uredništvu, f PRODAM Ford 1300 XL, Ogled je možen vsak dan popoldan, Bevče 8 b.
. PRODAM osem Žnideršičevih
rjev s čebelami. Čebele so zdrave močne. Avgust Rednak, heroja Rozmana 5, Šoštanj.
roj. 1960. natakarica iz Velenja
Viki ŠKOFLEK, roj. 1952, vodovodni inštaL iz Velenja in Majda PESJAK, roj. 1958, tehnična risarka iz Skal
SMRTI:
Viktor KOPUSAR, upokojenec iz Šoštanja, Metleče 7, roj 1899.
Matilda GRABER, duž. upokojenka iz Kavč št. 29, roj. 1895
Antonij STROPNIK, upokojenka iz Lokovice 108, roj. 1909
OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM NČ!
Zaradi prvomajskih praznikov bo izšla prihodnja številka Našega časa v petek, 11. maja
Naročnike malih oglasov, objav in razpisov znova obveščamo, da sprejemamo naročila za objavo do torka, do 8. ure za številko Našega časa, ki izide v tistem tednu.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
VELENJE
POROKE:
Mato DJORDJIČ, roj. 1956, transporter iz Podgorja 33 in Ana VIDI C, roj. 1953, delavka iz Velenja, Kersnikova 15
Grujo STANIČ, roj. 1955, zidar iz Podosoja in Milja JAUZ, roj. 1958, delavka iz Velenja
Dušan STEMBERGER, roj. 1955, električar iz Velneja in Dragica SKELA, roj. 1959, prodajalka iz Velenja
Igor KORELC, roj. 1959, elektrotehnik iz Podkiaja pri Velenju in Apolonija SEVČNIKAR, roj. 1960, dijakinja farmacije iz Podkraja pri Velenju
Viktor PUNGERTNIK, roj. 1949, uslužbenec iz Velenja in Ivanka CVIKL, roj. 1954, kontrolor iz Velenja
Sretko ROGIČ, 1956, ključavničar iz Velenje in Radica BILBIJA,
rudarsko elektroenergetski kombinat velenje
Delovna organizacija Elektrostrojna oprema TOZD Vodovod—toplovodni obrati
Komisija za medsebojna delovna razmerja TOZD Vodovod-no-toplovodni obrati
OBJ A VLJA prosta dela in naloge:
1.	K V KLJUČAVNIČARJA
dva delavca
2.	KV VODOVODNI INSTALATER
pet delavcev
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1)
—	KV ključavničar,
—	1 leto delovnih izkušenj,
—	poizkusna doba 30 dni;
pod 2)
—	KV vodovodni instalater,
—	1 leto delovnih izkušenj,
—	poizkusna doba 30 dni.
Rok prijave je 15 dni od objave. Kandidati bodo obveščeni 15 dni po opravljeni izbiri.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili sprejema kadrovsko splošni sektor DO Elektrostrojna oprema Preloge, b. št., Velenje.
Srečno!
V..
r
rudarsko elektroenergetski kombinat velenje
Komisija za delovna razmerja pri DSSS DO ESO
OBJ A VLJA dela in naloge:
I.	KOMERCIALIST ZA PRODAJO STROJNE DEJAVNOSTI
Pogoji:
—	srednja ali višja strokovna izobrazba strojne smeri,
—	tri leta delovnih izkušenj v prodaji ali pripravi dela (zaželen moški);
II.	KORESPONDENT
Pogoji:
—	srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravno administrativne smeri,
—	eno leto delovnih izkušenj (lahko tudi začetnik);
III.	STROŠKOVNI KNJIGOVODJA
Pogoji:
—	srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri,
—	zaželene delovne izkušnje.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi na naslov:
Kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po
preteku objave.
Srečno I
J
kino
)NI KINO VELENJE
I 26. 4. - četrtek ob 17.30 in 19.30 SVAKINJA - italijanski sexi komedija. Režija: Serdjo Bergonzeli. Igrajo: Robert Vid, Karin Vel
27.	4. - petek ob 17.30 in 19.30 PRISPETI DO ZORE - domači vojni film. Režija: Aleksander Djor-djsvič. Igrajo: Bata Zivojinovič, Radoš Bajič
28.	4. - sobota ob 16., 17.30 in 19.30 DVOBOJ DO ZADNJEGA -angleški akcijski film. Režija: Ridley
ZAHVALA
Ob bdeči izgubi drage hčerke in sestre
MILENE POGORELCNIK
iz Starega Velenja
ki nas je zapustila v 28. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo članom OO ZSMS Staro Velenje, sodelavcem LB - Temeljna banka Velenje, kolektivu upravnih organov SO Velenje, osebju zdravstvenega doma Velenje, delovnemu kdektivu TOZD Štedilnik TGO Gorenje, vsem govornikom za ganljive besede ob zadnjem slovesu, duhovniku za opravljen obred, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti. Posebej pa hvala tovarišu Brunu Trebičniku za vsestransko in nesebično pomoč.
Žalujoči: mamica, oče, sestri Vladka in Lojzka ter brat Jože z družinami in ostalo
sorodstvo
V E L E NJE
Na podlagi 22. čle. TZDR (Ur. I. SRS št 24/77), 79. čl. statuta TOZD Elektro kovinarske šole, sklepa delavskega sveta TOZD EKŠ z dne 27. 2. 1979, 42. čl. statuta TOZD Rudarski praktični pouk, sklepa zbora delavcev TOZD RTP z dne 15. 3. 1979, določil pravilnika o delovnih razmerjih delovne skupnosti skupnih služb ter sklepa komisije za medsebojna razmerja delavcev v DSSS z dne 22. marca 1979 objavljamo potrebe po delavcih za opravljanje del oziroma delovnih nalog, in sicer:
/. RAZPISUJEMO
1.	pomočnika direktorja TOZD EKŠ,
2.	vodja delovne enote elektro teoretičnega pouka,
3.	vodja delovne enote kovinarsko-strojnega teoretičnega pouka,
4.	vodja praktičnega pouka elektro usmeritve, in
5.	vodja praktičnega pouka kovinarsko-strojne umeritve;
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	pod točko 1, 2 in 3
—	da imajo visoko šolsko izobrazbo,
—	da imajo najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse;
b)	pod točko 4 in 5
—	da imajo najmanj višjo šolsko izobrazbo,
—	da imajo 5 let vzgojno izobraževalne prakse;
6.
7.
8.
pomočnika direktorja TOZD RTP
kandidati morajo imeti končano ustrezno visoko ali višjo izobrazbo ter nekaj let delovnih izkušenj pri finančno-organizacijskih delih;
ravnatelja rudarske in poklicne rudarske šole ter ravnatelja rudarske tehniške in nadzorniške šole
kandidati za opravljanje del oziroma delovnih nalog ravnatelja morajo imeti končano visoko izobrazbo rudarske smeri.
Vsi kandiati od 1 - 8 morajo izpolnjevati splošne pogoje za delo v srednjih šolah v skladu z zakonom o srednjem šolstvu, kakor morajo biti tudi družbeno politično razgledani in moralno neoporečni. Imeti morajo sposobnost vodenja in organiziranja.
II.	PONA VLJAMO RAZPIS
z dne 16. 12. 1978 za opravljanje del oz. delovnih nalog
1. vodja sektorja za organizacijo in informiranje
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj
—	da imajo sposobnost vodenja in organiziranja dela In nalog
—	da so moralno politično neoporečni.
III.	OGLAŠAMO
1.	knjigovodja OS
za določen čas od 1. 6.1979 do dne 1.4. 1980
2.	referenta plačilnega prometa
za določen čas od 1. 7.1979 do 1. 5. 1980.
Za obe potrebi se zahteva strokovna izobrazba ekonomskega tehnika in eno leto delovnih izkušenj.
/ V. VABIMO K SODELOVANJU
1.	pravnika za delo v splošno-pravnem sektorju,
2.	ekonomskega tehnika za opravljanje del oz. delovnih nalog s področja stanovanjskih zadev,
3.	administratorje končano 2-letno administrativno šolo in nekaj let delovnih izkušenj,
4.	socialno delavko za opravljanje del oz. delovnih nalog s področja izobraževanja,
5.	kandidate s končano srednjo šolo iz področja notranjih zadev za opravljanje del na področju SLO in DZ.
Pod točko 2 in 4 se delo združuje za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Osebni dohodek je v skladu z določili pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke za posamezne TOZD oz. DSSS. Interesenti naj pismene vloge ter dokazila o izpolnjevanju pogojev naslovijo na Rudarski šolski center Velenje — kadrovsko-socialna služba, Prežihova 3. Upoštevale se bodo vse vloge, ki bodo prispele v roku 15 dni od dneva objave razpisa, kandidati pa bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku razpisnega roka.
Srečno!
iiisii

Savinjski gaj v Moziiju se zopet prebuja v vsej svoji lepoti. Že sedaj obiskovalcev ne manjka, ko bodo zacveteli desettisoči tulipanov pa jih bo še veliko, veliko več.
V Velenju je bilo 21. aprila prvo strokovno srečanje rudarskih nadzornikov Slovenije. V nekaj umen pogovoru so izmenjali strokovne izkušnje o svojem delu.
FOTOKRONIKA • COTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKR
Proslav, svečanosti in takšnih ali drugačnih prireditev v počastitev dneva osvobodilne fronte in 1. maja - mednarodnega praznika dela - zagotovo ne bo manjkalo tudi v Gornji Savinjski dolini. Osrednje slovesnosti so bile v četrtek, 26. aprila v Mozirju.
Proslave bodo pripravili tudi v vseh krajevnih skupnostih, pri čemer ne smemo pozabiti pestre dejavnosti osnovnih šol na tem področju, praznovanje pa bodo tako ali drugače obeležili še v številnih drugih organizacijah in društvih. Mladi bodo tudi letos poskrbeli za to, da bodo po vsej dolini zagoreli kresovi ponekod pa bodo ob njih pripravili še tovariška srečanja.
Še posebej so se potrudili
mladi na Rečici ob Savinji. V nedeljo bodo namreč pripravili „Vaško olimpiado". V številnih zanimivih disciplinah se bodo pomerili moški in ženske, staro in mlado. Nedvomno ogleda in posnemanja vredna prireditev. Tudi v Nazarjah pripravljajo zanimivost. Dve' moštvi se bosta namreč pomerili v nogometnem srečanju, ki bo trjalo celih 24 ur.
Seveda bi lahko še naštevali, ob vsem tem pa je docela jasno, da se bodo mnogi delovni ljudje in občani podali na izlete v bližnjo in daljno okolico, kot vsako leto bodo mnogi krenili v planine in še kam drugam. Izročilo 1. maja še živi, vse bolj in v vse lepših razsežnostih.
J. P.
Spomin na oblisk — knjiga s povzetki predavanj tovariša Tita v Kumrovcu
PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE V VELENJU
Ponedeljek, 30. aprila:
19.30 — začetek baklade po ulicah Velenja 20.30 - srečanje delovnih ljudi občine Velenje v Rdeči dvorani — slavnostni govornik predsednik O K ZSMS Velenje Janko Lukner — V kulturnem programu sodelujejo: recitatorji A MG Velenje, rudarska godba, mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja — Po kulturnem programu sledi zabavni del.
Torek, 1. maja:
TRADICIONALNI RUDARSKI PIKNIK NA PAŠKEM KOZ JAKU
Na enodnevnem obisku v Velenju so bili v petek, pretekli teden, predavatelji in slušatelji politične šole CK ZKJ Josip Broz Tito iz Kumrovca. Dopoldne so si ogledali najprej nekaj tovarn Gorenja ter se s predstavniki tega našega kolektiva pogovarjali o organiziranju in delovanju zveze komunistov, sindikalne organizacije, samoupravnih organov in nadaljnjem razvoju Gorenja. Popoldne so se v prostorih skupščine občine Velenje sešli na pogovore s predstavniki skupščine občine, njenega izvršnega sveta ter družbeno političnih organizacij občine. Med pogovorom so jih seznanili z gospodarskim in družbeno političnim razvoje občine, z organiziranjem, vsebino in načinom dela organizacije ZK v občini v novih pogojih, nadalje z delovanjem delegatskega in skupščinskega sistema,
Kitajska ženska delegacija pri nas
Gostje iz LR Kitajske so obiskale TGO Gorenje, si ogledale Velenje in obiskale dve
delavski družini
V ponedeljek je bila na obisku v Velenju 8-članska delegacija nacionalne zveze žensk LR Kitajske. Dopoldne so gostje iz te daljne dežele najprej ogledale nekatere tovarne velenjskega Gorenja, nato pa so se sešle na pogovore z vodstvom TGO Gorenje. Pogovora so se udeležili tudi predstavniki občinske konference SZDL in sveta za družbenopolitično aktivnost žena pri občinski konferenci, pa tudi delavke Gorenja. Med prisrčnim in prijateljskim pogovorom so se gostje še posebej zanimale, kakšen je ekonomski položaj
delavke Gorenja, kako je poskrbljeno za njihovo izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, za varnost pri delu in kako se uveljavljajo v samoupravnem in družbeno političnem delu.
Popoldne so gostje iz Kitajske obiskale še dve velenjski družini. Tudi tu je stekel izredno prisrčen pogovor o tem, kakšen je standard delavske družine.
NA REČICI BO PRIJETNO
Osnovna organizacija zveze socialistične mladine na Rečici ob Savinji je zagotovo med najbolj delavnimi v mozirski občini. Dokaz za to je tudi prireditev, ki so se je lotili v teh dneh. V nedeljo, 29. aprila bodo namreč pripravili šaljivo tekmovanje med vasmi v svoji krajevni skupnosti. Mladi in stari se bodo v nedeljo popoldne pomerili v nekaj nadvse zanimivih disciplinah. Sem sodijo vlečenje vrvi, skakanje z vrečami, petelinji boji, tek po ulicah - tudi na hoduljah in s „cizo" - ter še marsikaj zanimivega. Omeniti velja še to, da so izkupiček tovarniškega srečanja in zabave po tekmovanju namenili za pomoč prizadetim ob potresu v Črni gori.
Gostje s Kitajske na obisku pri družini Belci na Foitovi 2
* S
s ■
še posebej z vlogo družbeno političnega zbora. Posebno pozornost so med pogovorom namenili tudi delovanju samoupravnih interesnih skupnosti in delu komunistov v delegatskem sistemu. Slušatelji pa so se zanimali tudi, kako v Šaleški dolini skrbimo za izobraževanje mladih komunistov oziroma za izobraževanje kandidatov za sprejem v Zvezo komunistov.
MLADI
O DELOVNEM. NAČRTU
Konec prejšnjega tedna so se v Mozirju sestali člani predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine. Mladi so najprej podrobno ocenili dve večji akciji, ki so ju pripravili pred kratkim. Pogovorili so se namreč o poteku prireditve „Naša beseda 79" in o pohodu Po poteh 14. divizije. Na seji so zatem sprejeli še obširen program prireditev v mesecu mladosti. Hkrati so ocenili dosedanje priprave na letošnje mladinske delovne akcije in natančno opredelili naloge, ki jih na tem področju še čakajo.
NAŠI LIKOVNIKI NA RAZSTAVI V BREŽICAH
Zveza kulturnih organizacij Slovenije in združenje likovnih skupin Slovenije sta obvestila Šaleški klub likovnih ustvarjalcev Velenje, da je končna žirija izbrala avtorje, ki bodo od 26. aprila do 13. maja letos razstavljali v Brežicah v okviru četrte revije likovnih skupin Slovenije. V Brežicah se bodo predstavili Andrej Krevzel, Peter Matko, Polde Rober, Marjan Drev, Aristid Zornik, Marjan Vodišek in Božo Mohorko. (J. M.)
KONSTITUIRANJE
OBČINSKE KONFERENCE SZDL VELENJE
V četrtek, 26. aprila se je konstituirala občinska konferenca SZDL Velenje v novi sestavi. Delegati so najprej obravnavali in sprejeli poročilo o poteku kandidacijskih in volilnih opravil v organizacijah SZDL občine Velenje ter obravnavali poročilo o delu občinske konference SZDL Velenje v preteklem obdobju in predlog programske usmeritve za delo občinske konference SZDL Velenje in njenih organov v prihodnje. Zatem pa so izvolili novo vodstvo in orgpne OK SZDL Velenje. - Obširneje bomo poročali o prvi seji OK SZDL Velenje v novi sestavi v prihodnji številki.
Med pogovorom v
Zvečer so si slušatelji četrte generacije politične šole in Kumrovca v Šoštanju ogledali še predstavo amaterskega gledli-šča Šmartno ob Paki, musičal za dobro jutro.
V spomin na to srečanje so predstavniki šole izročili komiteju občinske konference ZKS Velenje knjigo s povzetki predavanj, ki jih je imel tovariš Tito pred dvema letoma na tej šoli.
S. V.
skupščinski dvorani
ŠOŠTANJČANI NA SUTJESKO
Planinsko društvo Šoštanj je pn pravilo v~počastitev letošnjih jubile jev ob prvomajskih praznikih šti» dnevni izlet po poteh revolucije t Bosno in Hercegovino. Končna postaja izleta bo Tjentište v naroi nem parku Sutjeska. Izletniki bodo obiskali tudi Sarajevo in si ogledal tamkajšnje kulturne-zgodovinsk znamenitosti ter Ilidžo in Vrel Bosne. Obiskali pa bodo še prizori šče bodočih olimpijskih iger m J-ahorini. Na povratku bo še ogle< muzeja AVNOJ v Jajcu in Bihaču
namavELENJE
„NAŠ CAS", glasilo Socialis-tične zveze delo^Hsg^liudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o.
„NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,ŠALEŠKI RUDAR"; kot tednik pa izhaja „NAŠ ČAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava CŽP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna ..Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.