dsn rum sobot, nedelj tal praznikov.
0»*0*
PROSVETA
, GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
Uredniški in uprsvniiki prostori: 26S7 South Lswndsls Avs.
Offlcs of Publication: >687 South Lswndsls Avs. Tslephone. RockwsU 4904
Osma britska armada zdrobila napad nemških oklopnih kolon
Oddelki osme britske armade zasedli ravni ne pri Cataniji, veliki sicilijanski luki, ki je v plamenih kot posledica bombardiranja iz zraka. Zavezniki ujeli 12,000 sovražnikov od začetka operacij v Siciliji. Italijanski civilisti pozdravljajo ameriške vojake kot osvoboditelje.—Rusi reokupirali več vasi v protinapadih na nemške pozicije pri Belgorodu.— Bitka za posest Munde, japonske baze, se nadaljuje
Zsvssniiki stan, Afrika. 15. julija.—Železne klešče zavezniške sile so odrezale nadaljnji kos vzhodne Sicilije po 1 juti bitki, v kateri je osma britska armada zdrobila napad nemških oklopnih kolon. Srdite bitke se nadaljujejo pri Cataniji na vzhodu in Agrigenti na jugu.
Ameriške čete so izvojevale nadaljnje uspehe v prodiranju v notranjost otoka. Zasedle so osiščno letališče in več strategič nih hribov. Operacije zavezni ških armad, katerih cilj je izolacija osiščne sile v Siciliji, podpirajo bojna letala. Vač sto ameriških in angleških bombnikov je metalo bombe na Messino, glavno luko in mornarično bazo.
Zavezniški alta. Afrika. 15. ju
lija,—Oddelki osme britske armade so zasedli ravnine pri Cataniji, veliki sicilijanski luki, ki je v plamenih kot posledica bombardiranja iz zraka in morja. Poročilo pravi, da so zavezniki ujeli od invazije Sicilije 12,000 sovražnikov,
Catanija, drugo največje mesto v Siciliji, ja obkroženo in pričakuje se, da bo kmalu padlo. Zavezniška sila je zavzela mo-stiščja v širini 80 milj v loku okrog južnovzhodnega konca otoka.
O ;em tisoč sovražnikov, med temi veliko število Nemcev, je ujela sedma ameriška armada, kateri poveljuje general George S. Patton. Med temi so vojaki CJoeringove divizije, ki je dobila strahovite udarce v bitki z ameriško armado v južnozapad-nem sektorju otoka. Ameriška sila kontrolira obrežje v daljavi 60 milj. Ostale sovražnike so ujele angleške in kanadske čete.
Zavezniško mostišče je dolgo cez 175 milj. To se razteza severno od Auguste, luke, ki je padla včeraj, do Cape Passera, ki je oddaljen le nekaj milj od Agrigenta, mornarične baze na južnem obrežju otoka. Zavezniki so okupirali nadaljnji dve letališči, Comiso in Ponte Olivo, v operacijah.
V glavni stan dospela poročila omenjajo ljute bitke pri Cata-">jc. kjer so v akciji oddelki "sme britske armade. Ti so že udrli v predmestja. Catanija je važno železniško središče za vso
Prebivalci v krajih Sicilije, katere so zasedle ameriške čete, pozdravljajo te kot osvoboditelja. pravi drugo poročilo. Italijanski vojaki se podajajo v ma->ah brez odpora.
Ameriške tete, ki so zasedle I.icato in vse strategične točke na obrežju, so konaolidirale svoje pozicije. V operacijah imajo l>odporo pri civilistih. V neki vasi so se vsi prebivalci zbrsli 'n pozdravili ameriške vojake. Njihov besednik je Izjavil, "da mo bili jetniki fašistov dvajset l«*t. Vss sredstva za revolto so nam bila odvseU. Vaš prihod '»am je vili novo upanje, da bomo Uhko obračunali z Muasoh-nijem."
Ena tretjina vzhodnega obrež-J« Sicilije j* pod kontrolo zaveznike sile, U zdaj prodira proti severovzhod* konici otoka, kjer *	Meesins. glavna mor-
n*nčna baza Med to in južno Italijo je le dve milji širok pas Operacije srmsde na kop-l-dpirsjo bojna letala s
bombardiranjem osiščnih pozicij.
London. 15. jul.—Ameriške leteče trdnjave in angleški bombniki so zatemnili nebo nad Fran cijo v bombnih napadih na letalske tovarne v pariškem predmestju. Te totfarne izdelujejo bojna letala za Nemčijo. Čez dvesto ton bomb je padlo na tovarne v napadu, ki je traja dvajset minut.
Ameriški in angleški letalci so sestrelili 51 nemških bojnih letal v spopadu v zraku, sami pa so izgubili dvanajst letal. Angleški letalci so prej napadli bombami Aachen, industrijsko središče v južnozapadni Nem čiji.
London. 15. jul.—Ruska armada je reokupirala več vasi v pro-tiofenzivi na fronti pri Belgorodu, pravi radijsko poročilo iz Moskve. Samo v enem kraju te fronte je padlo dva tisoč Nemcev v bitki z Rusi.
Ruski letalci so bombardirali Orel, kjer se nahaja močna nem ška vojaška posadka. Bombe so porušile mnogo militarističnih objektov in zanetile ogromne požare. Rusi niso izgubili nobenega letala v napadu na to mesto.
Sovjetski komunike omenja, da s? je nemška sila izčrpala v napadih na ruske pozicije na fronti Orel-Kursk-Belgorod in ds so sovjetske čete začele ofenzi vo v nekaterih krajih te fronte.
Zavezniški stan. Avstralija. 15 ; ulija.—Bitka za posest Munde, aponske letalske baze na otoku Mew Georgia, je prišla v novo fazo. Ameriški letalci zdaj bombardirajo lisičja luknje, v katerih se Japonci skrivajo.
Poročilo pravi, da so ameriški etalci potopili dva japonska vo-aška transporta, ki sta skušals izkrcati čete na obrežju pri Mundi, tri pa poškodovali.
»wfn
Rudarji se vračajo na delo
! $
Veleporota vodi preiskavo
Pltlabttrgk. Ps.. 15. jul.—Ne-avtorizirana stavka rudarjev v zapadni Pennsylvaniji sc krha in izgleds, da se bodo knrialu vsi stavkarji vrnili na delo. Federalna veleporota vodi preiskavo in možno je, da bodo voditelji stavke obtoženi kršenja provizij Connally-Smlthovega protisUv-kovnega zakona.
Skoro vsi takozvani "kaptiv-ni" premogovniki so obnovili obrst. Ti premogovniki so lastnina jeklarskih korporacij.
Člani petih rudarskih unij v okraju Fsyettu so odglasovsll za vrnitev na delo. Obrat v premogovni k fh tegs okraja je bil ustav-ljen zaradi stavke.
Roosevelt podpisal penzijtki načrt
VVashington. D. C.. 15. Jul— Predsednik Roosevelt je podpisal v kongresu sprejeti nato, ki določa večjo penzijo vdovam in otrokom v vojni padlih vojakov Vdova bo dobivsla $50 na mesec in za vsakegs otroka dodatno vsoto $13.
Japonska sila ostane v defenzivi
Admiral Nimitz odlikoval častnike
Poarl Harbor, HavaJ. 15. jul. —Admiral Chester W. Nimitz, vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice na Pacifiku, je dejal ob priliki ceremonij, ko je podelil odlikovanja dvanajstim častnikom v znak priznanja iz-kazanegs junaštva v akciji proti sovražniku, da je japonska sila v defenzivi na Pacifiku in iniciativa v rokah zaveznikov na vseh bojiščih.
"Mornarica in armada sta pognali Japonce z otoka Attu in izolirali japonsko posadko na Kiski," je rekel admiral. "V južnem delu Pacifika je japonska sila dobila strahovite udarce, katerih ne bo nikdar prebolela. Ameriške podmornice stalno potapljajo japonske parnike in to v bližini glavnih japonskih bsz."
Admiral je razkril, da nove ameriške čete prihsjfcjo na otoke na Pacifiku, opremljene z najboljšim orožjem. To je garancija, da bo iniciativa v operacijah ostala v zavezniških rokah.
Atlantski čarter ne bo revidiran
Izjava angleškega premierja Churchilla
London, • 15. jul.—Premier Winston Churchill je izjsvil v parlamentu, da Atlantaki čarter, ki sta gs on in predsednik Roosevelt objavila po zgodovinski konferenci ns morju, ostane kot je spisan. To je bil Churchillov odgovor onim, ki so zs revizijo čsrterjs v interesu zaščite zsvez-niških Interesov v povojni dobi.
Major Msurice Petherick, kon-servstivec, je vprašal premierja, ali ne misli, da bodo provizije čsrterjs, ker ga ameriški kongres še ni rstificiral, ovirale svobodne akcije, ko bo treba postaviti podlsgo zs pogoje bodočega miru.
Churchill je odgovoril, da čarter ni pogodba in kot tak ne potrebuje formalne potrditve na tej in drugi strani Atlsntika. Ts vsebuje le načela, ki so nsš skupni vodnik na poti v zmago.
VVashington, D. C« 15. Jul.— Uradni Washington smatra At-antski čarter za moralno obvezen, ne pa legalni dokument. Predsednik Roosevelt ga Je večkrat omenil kot deklaracijo načel ameriškega in britskegs Ijud-
•tvs.
Senstnl odsek za zunanje zadeve še pi rešetsl resolucije, katero ja predložil senatorCillette, demokrat iz Iowe, ds ta proglasi čarter sa ameriško deklaracijo.
PREISKAVA PROTI LETALSKI KORPORACIJ
Zadeva v rokah justič-nega departmenta
POROČILO SENAT NEGA ODSEKA
VVashington, D. C.. 15. jul.— Vojni podtajnik Robert P. Pat terson je naznanil, da bo pod vzeta drastična akcija proti Wright Aeroneutical Corp., k je dostavljala pokvarjene letal ske motorje armadi in mornsri ci in s tem osl^parila vlado za več milijonov dolarjev. Korporacije je bila ostto kritizirana v poročilu senatnega odseka, ki vodi preiskavo'ameriških vojnih naporov. Načelnik tega odseka Je senstor Harry S. Truman, demokrat iz Missourijs.
Patterson je na sestanku z reporter j i dejal, da je bila evidenca, odkrita v teku preiskave, izročena federalnemu justičnemu departmentu v svrho akcije. Ts bo odločil, ali pride zadevs pred federalno veleporoto sli ne.
Vojni podtajnik je izjavil, da je korporacija odstavila mnogo uradnikov in infenirjev, ki so zanemarjali svoje dolžnosti. Med temi je upravitelj tovarne \ Locklandu, O.
William Develv, glavni ravna 1*1 j tovarn Wriglit Corp. v Buf falu, N. Y., je izjsvil, da bodo te še nadalje izdelovale bombnika Upa P-40 sa armado. Izjsva je v konfliktu z ona senatorja Tru-mana,. ds bo ttodukeija t bombnikov ustavljena.
Trumanov odsek se je odločil za dalekoseino preiskavo letal skih nesreč, ki stalno naraščajo. Skušal bo predvsem ugotoviti vzroke teh nesreč in potem objavil poročilo. Senstor Trumsn je dejal, da se nesreče, v kste-rlh se je ubilo • veliko število vojaških letslcev pri poskusnih poletih, dogajsjo dnevno. Ds-lja je rekel, da bo pritiakal za garancije glede prlstsjsnja ameriških letal ns letsliščih v tujih državah, ksters so bils zgrsjena z denarjem ameriških davkopls-čevalcev, v povojni dobi. Kon gres se bo bsvil s tem vprsša njam, ko se ponovno sestsne v svojem zasedsnju 14. septembrs.
Poročilo o sestrelitvi Rommelove ga letala zanikano
Stockholm, Švedska, 15 jul.— Nemške svtoritete so zanikale radijsko poročilo, da so zavezniški letalci sestrelili trsnsport-no letalo, ns katerem se je na-hsjsl feldmaršal Erwin Rommel. Poročilo je oddala tajns nemška radiopostaja, ki Jo operirajo so-vrašniki nacijev, nakar ga Je objavil švedski liat Dsgbladet V Stockholm dospela vest iz &vi-ce pravi, da je Rommel zapustil franeosko letovišče pri Aix-les-Beinsu po zavezniški invaziji Sicilije.
Omejitev porabe gasolina na vidika
Delegacija kongres-nikov obiskala < >< Bjrraesa
VVashington. D. C.. 15. jul — Vse kaže, da se bo odredbs, ki prepoveduje svtne vožnje zs zabavo na vzhodu, raztegnila na srednje in zspsdne države Jsmes F. Byrnes, direktor odbors za vojno mobilizacijo, je izjavil, ds amerišks letalska si Is na Pacifiku potrebuje več gasolina.
pelegacijs kongresnikov pod vodstvom kongresniks Hertley-Js, republikanca iz New Yorka, Je obkdtala Byrnesa in mu svetovala, naj reztegne odredbo ns srednje in zspsdne držsve. Po konferenci je izjavile, ds je Byrnes dal zagotovilo, da bo upoštevsl nasvet,
Ralph K. Devies, pomožni direktor admlnistrscije za gasolin, Je dejal, da bo trebe zadostiti zahtevem Jarmsrjev, ki potre bujejo več gasolina zs op*nrs nje poljedelskih strojev.
Domače vesti
Oblaki ln posdrsvi
Chicago.—Uršula Snoj, žena Jožeta Snoja, znanega dopisnika Prosvete in marljivega društvenega delavca v krogih SNPJ iz Bridgeporta, O., je 15. t. m. družbi Joa. Smitha obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Uršula Snoj je v Chicagu na obiaku pri avoji hčeri Margareti, katera študira za bolničarko.
Naši vojski padajo
Cleveland.—Jos. F. Pozelnik, star komaj 19 let, je po uradnem obvestilu vojnega depart menta podlegel ranam, ki jih je dobil v bojih nekje na Pacifiku. Pokojnik je služil v mornarici od lanskega septembra in zapušča poleg staršev brata in sestro.
Is New Yorka
Brooklyn, N. Y.—V zadnjih dnevih ao se tukaj ponesrečili trije rojaki. Peter Pešel je pri delu ns svojem vrtu padel na tisk in si je zlomil roko v rami.—Jos. Stsudohsr je ns avoji bližnji fer-mi padel v hlevu in se močno poškodoval.—Louis Legiša se je pri delu pobil ns roki.
PetinŠtlrideeetletnlcs ABZ
Chicago. — Amerišks bratska zveza (prej Jugoslovsnska katoliška jednota) slavi ta teden 45-letnico svojega obstanka. Ustanovljen« je bila 18. julijs 1898 ns Elyju, malem rudarskem mestecu v severni Minnesoti. V prvem letu je imela okrog 400 članov, dsnes pa šteje v obeh oddelkih 25,468 članov. Zveza ims 178 društev.* Od zsčetks do 30, unijs 1.1. je ABZ izplačals skupsj skoro sedem milijonov do-srjev v smrtninsh |n raznih podporah. Čestitke bratski orgs-nisseijlf "
Španija prizna francoski odbor
Diktator Franco obrne hrbet osisču?
London. 15. jul.—Doznava so, da bo španski diktator Franciac« Franco imenoval Joaeja Sangro-niz«, bivšega zunanjega minis tra, za generalnega konzula \ Alžiru, Alžerija, in a tem priznal nedavno ustanovljeni odbor za oavoboditev Francije. Načelnika tega odbora sta generala Henri Giraud in Charles de Gaulle.
Sangronlz Je bil prvi Francov zunanji minister v čuku španske civilne vojne. On je znan kot monarhiat in prijatelj Francije ter Velike Britanije. Sangronlz je zdaj španaki poslanik v Ve nezueli, od koder bo odpoklican, da prevzame novo pozicijo v francoski severni Afriki.
Franco ne namerava pretrgati odnošajev s Lavalovo vlado v Vichyju. Španski poalanik v Vi-chyju je Felix de Lequerie«. Neki sngleški uradnik, ki je bil vprašan, sli revizij« španske politike pomeni, d« je Fr«nco zagledal novo luč v tej vojni, je odgovoril, "d« se dikUtor boji teme."
V Londonu prevl«duje mnenje, d« se Franco obrač« stran od osiščs, ker je Izgubil vero v Hitlerjevo zmsgo.
Stalinova poslanica francoskemu ljudstvu
London, 15. jul,—Radio Moštva je na dsn praznika pades Bastile oddsl Stalinovo poslanico frsncoakemu ljudstvu in gs-nersloms Giraudu in De Gaullu, Sovjetska unijs pozdrsvljs naraščajočo enotnost francoskega judstva, ki se junaško bori proti nemškemu invaderju," se gls-poslanica. "Ruski narod -je trdno uverjen, ds dan nsše skupne zmage nad nscijsko Nemčijo, dsn osvoboditve in restavrlrs-nja demokratične ln neodvisne Francije je blizu."
Anglija in Amerika pomagata Grčiji
London, 15. jul,—Dingle M. Foot, tajnik ministrstva za ekonomsko vojno, je dejal v parlamentu, da sta Anglija in Amerika ugodili apelu nevtralne pomožne komisije v Grčiji glede dostsvljsr^Ja živil prebivalcem. Obljubili sta, da boste poslali sto ton mleka v praških mesečno v Grčijo. Foot je rekel, da bile pšenica, ki jo je poslsls Kanada Grčiji, rszpečana brez oviranja s strsni okupacijskih oblasti.
Finska vodi obrambno vojno?
Bojazen pred Amiri
ko v vladnih krogih
Pomotni direktor urada za kontrolo cen resigniral
VVashington, D C., 15 jul — »u R. Msxon, pomožni direktor ursds zs kontrolo cen, Je re-signirsl. Nekaj ur prej je resigniral Bernsrd F. Haley kol direktor divizije za določanje cen usnjs in tekstilnih Izdelkov, Maxon je obeodil konfuzljo, ki ^revlsduje v uradu.
Stockholm. Ivedaka. 15. jul.— TukaJAnji listi citirsjo izjavo fin skih vlsdnih In vojsšklh krogov, da bl finske čete lshko razbile železnico, ki vodi v Murmsnsk, rusko luko ob Arktiku, s tegs ni so storile iz bojazni, ds bl si i tem Finska nakopala sovraštvo Amerike. Finci vodijo samo obrambno vojno proti sovjetom.
Vojaški in diplomatičnl krogi so dalje izjavili, da nočejo vo« diti ofenzive proti sovjetski Ru siji, zaveznici Amerike, ker je slednja zapretil« s prelomom di plomatičnih odnošajev. Is tega razlog« finske čete drže le pozicije, kutere so zasedle v de cembru preteklega leta.
Murmansks železnica je Izpostavljen« napadom v več krajih Finci drže pozicije v sektorju pri Moroku, ki je oddaljen samo trideset milj od Ur železnice. Dalje n« severu pri l^ouhiju so tudi zbrane finske čete. Ta točk« Je odd«ljens dvajset milj od železnice.
Helsinki, finska, 15. Jul,—Fl-nsnčni minister V«Jno T«nner Je ponovil trditev, d« Finska ne bo sklenil« sepsmtneg« miru z Itusljo. O) Je v svojem govoru nsmignil, d« Amerik« in Velik« liritnnijn pritisksts ns finsko vlado z« sklenitev tekeg« miru, "F'nsk« se bo še n«d«lje boril« z« svojo neodvisnost In svobodo z orožjem v roki," je rekel minister.
poljaki ustanovili liberalno vlado
I zgladi za zbliianje a »ovjttako Rutijo
TRIJE SOCIALISTI V KABINETU
London. 15. jul.—Nova poljak« vd«da, katero je formiral premier Stunislav Mlkolajczyk, bo, kakor vae k«že, izvajala bolj liberalne in demokratične smernice, kar bo ustvarilo pogoje z« zbližanje s sovjetsko Rusjio. To mnenje prevladuje v londonskih diplomatlčnih krogih.
Neki diplomat, ki ims tesne zveze s poljsko vlsdo, je dejal, d« se bo t« resno trudils v ns-porih z« likvidacijo konflikt« in dosego sporazum« s Moskvo.
N«Jbolj značilna izprememb« Je večja reprezentscijiTSocialistične in kmečke strsnke v kabinetu, kar pomeni p«dec vpliva voditeljev poljske srmsd« ln ljudi, ki so znsni kot nsaprotni-ki sovjetov. V novi vlsdi so trije socislistl in trije predstavniki kmečke strsnke. V kabinetu premierj« Vladialav« Sikorske-gs, ki se je 4. julija ubil v le-tslski nesreči pri Gibrsltsrju, st« bil« dva socialista in dvs voditelj« kmečke strsnke.
V kabinetu so štirje novi ministri. Ti so Tadej Kumer, bivši poslsnik v Moskvi, ki je dobil pozicijo zunsnjeg« ministre; Vlsdislsv Ban«czky, notranji minister; dr, Ludvik Clroefeid, finančni minister, ln duhovnik Zigmund K«czynski, prosvetni minister.
Romer, ki je imel osebne stike s sovjetskimi voditelji, je znsn kot llberslec, On nI člln nobene politične strskne.
Drugi členi k«binets so J«n Kw«pinskl, Henrik Stmssbur-ger, M«ri«n 8eyd«, Vaclav Ko-marnicki, Jan Ht«nczyk, K«rol Popiel, gener«! M«rlan Kuklel in Stanislav Kot Upanje je, d« lxi nov« vl«d« storil« vse z« izravnavo konflikt« z Rusijo,
Moskv« je pretrgale diplom«-tične odnoŠMj« s poljsko ubežno vlsdo, ko je ts ponovlls nacijske obdolžitve, da so Rusi pobili 10,-(XX) poljskih ČHstnikov v poljski pokr«Jlni, katero so zasedli po izbruhu vojne med Poljsko in Nemčijo In iz k«tere so Jih Nemci izgnali po n«pttdu n« Rusijo.
Stimson obiskal angleškega kralja
London, 15 Julij«—Ameriški vojni Ujnik Henry L. Stimson Je bil versj gost snglaškeg* krs Jjs Jurije v palači Burklnghsm Predmet razgovore med njima ni bil rs/krit
Anglija potil ja obleke v Rusijo
Mina potopila nemško kritarko
Stockholm, ftvedsks, 15. jul.— List Dsgens Nyheter poročs, d« se je mrmšk« krlžerk« potopil« po trčenju ob mino v bližini danskega obrežje ftvedski tanker, kl se je nehajel v bližini, Je vzel ns svoj krov štiri člene possdke križerke. Vsi drugi so utonili.
j*
London, 15. Jul,—Anglijs posleU obleke v vrednosti če« Stavka pristaniŠČnih
dvsnejst milijonov dolerjev Rusijo v zadnjih šeetlh mesecih, ee glasi naznanilo Stroške trsns-portecije Ja plečeU vlada Na-znanilo doeUvlje. ds Anglije po-šilje ruski srmsdl leta Is, Unke In drugo orožje v večjem obse-gu
delavcev v Bostonu
Boeton, Meas, 15 jul—Okrog 1500 pristanlščnih 'delavcev je /astevkalo v znak proteeU proti zetflečevenju mezdnih Izplačil. HUvkerjl eo členi unije Ameriške delevske federacij«.
General Giraud apelira za orožje
Oborožitev francoske armade v Afriki
New York. 15. jul.-Generel Menil Giraud, sonečelnlk odbora z« osvoboditev Francije, je v svojem govoru spellrel ne eme-riško ljudstvo, nej podpre kam-psnjo, ds Am»rlks oboroži francosko armado v severni Afriki z modernim orožjem. "MoJe geslo je skcijs, ne besedičenje," je rekel general "Akcijo poznam In v Ameriko sem prišel, da Jo izvršim. Prve fsze v akciji naj bo oborožitev frsncoeke armade z ameriškim orožjem."
Giraud Je prejšnji dan v-svo-jern govoru pred kadeti emerl-tke vojaški- akademije v tyest Pointu rszkril, de so frencoeka čete v akt i jt proti oeiščni sili v Siciliji. Ob tej priliki Je tudi U-jsvil, ds ae bodo frsru-oske čete horlk ns strsni zsvesnlkov pro-#Jsponcem ns Peeifiku.
General je obiskal vladno ladjedelnico v Hrooklynu, potem pe Je šel ns newyorško letališče in ae s leUlom odpeljsl proti /spedu V kst-rem mestu se bo usUvil, nI bilo neznanjeno.
SVETA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMEHT GLASILO Ol LASTRINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE ■i	bf Bomm Matt—I
n ZdraitM drfaft (bm Cbktfi)
IGlasovi iz
M M. st JS m pol toSe. SI iS m Mt tote; M Ckkapa te 9TM aa colo Mo. 11.7» u pol totoi m iaMMMlt« IMS.
ratea: for th« Unitod States Imfi CMofi) aad Ctooro 17 JM por
____.r p« dupoeoru.—Rokopisi dopisov ta
člankov to m vračajo Rokopisi literarno vaatotoe (tete. povesti.
Ud.) ao moto pošUjatelju lo v aiučaj«. te te uMU
vili not bo returned. Othn vili b« roturnod te
br aaU
PROSVETA 2157 51 So. Lavndate Avo. Chicapo 13. Minete
MEMBER or THE FEDERATED PRESS
Datum v oklepaju na prtmcr <July II. 1MJ). poleg vatega imena na naslovu pomeni, da vata je a tem de t umom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da ae vam Ust ae ustavi.
Preiskava gibanja španskih fašistov
Predlog demokratskega kongresnika Coffecja iz države Wash-ingtona za korenito medsmeriško preiskavo delovanja ipansklh faiangistov (fašistov) v amerilko-latlnskih republikah je prišel zelo kasno, vendar je ie vedno petreben in na mestu. Bolje kasno kot nikoli!
Odmevi tega predloga iz latinske Amerike so zelo ugodni iz večine republik. Zlasti uradni krogi v demokratični republiki Urugvaju v Južni Ameriki, kl zelo težko prenašajo nesramno propa gsndo španskih faiangistov, zaveznikov italijanskih fašistov in namftkih nacistov, pozdravljajo ta korak v Washingtonu In mu šele na |več uspeha
Demokratični kn gi v amerilko-latlnskih republikah imajo pa svoje pomisleke, da bo kaj učinkovitega iz nameravane preiskave. Na lanski konferenci Panameriške unije v Rio de Janeiru je bila odrejena pretakava glede petokolonskih aktivnosti v latinskih republikah in imenovan je bil odbor v ta namen. Ta odbor je bil pridno na delu; zasledoval je agente španskega diktflfcorja Franka od Meltike do Argentine in nakopičil precej materiala velike važnosti,
Ampak poročila tega odbora do danes ie nl v javnosti in zbrani material, ki je vaekakor zelo obtežilen za španske falangiste in petokolonee v latinski Ameriki, še vedno počiva v nekem kotu. Kdo je zadržal zbrane dokaze? Obtoiilnl kazalec drži proti— državnemu departmentu v VVaahlngtonu. Znano je, da krogi državnega departmenta uganjajo ves čas vojne apizarsko politiko napram fašistični Španiji ln iz tega razloga nočejo Storiti nlčeaar, i čimer se bl ameriška vlada zamerila diktatorju Franku in pokvarila njegovo "nevtralnost*—kakor da je Franko res nevtralen.
ftkandel je, Is so ti krogi cadržali evidenco preiskovalnega odbora Panameriške unije? To bl pomenilo, da je vsaka nadaljnja prštena preiskava brez pomena, dokler nl najprvo preiskan tudi državni department ln očIMsn vaeh fašističnih prlvršencev. Ampak diktator Franko je vaak dan večja ničla—čim hitreje prihaja Hitlerjev poraz—kar pomeni, da je Fran kova "nevtralnost" vedno manj vladna za Ameriko. Tudi največji tepel v državnem departmentu morajo to vedeti.	f
Španski falangizem v Ameriki nc bo kar tako izginil po porazu nacifašisttčnih diktatorjev v Evropi; prelevil ee bo v drugo gibanje pod drugimi imeni, a nič manj sovražno demokraciji. Iz tega razloga je nujno potrebno, da se vrši nova preiskava in da pride v poitev ves tfnkizilnl material, kl ga je že zbral preiskovalni odbor Panameriške unije, __________ _______tr ______r4. ..
naselbin
Ekstremisti nadaljujejo privatno vojno
Jugoslovanski ekstremisti v Ameriki, šovinistični ln komunistični, nadaljujejo svojo privatno vojno. Srbski šovinisti pri "Srbski narodni obrani," katera kontrolira srbsko jednoto Srbsko narodno rvezo, nadaljujejo vojno a Hrvati. Pred nekaj dnevi ao ti ekstremisti sprejeli resolucijo, v kateri napadajo sedsnjo jugoslovansko vlado—češ da |e t*«! kontr« In Hrvatov!—In pozivajo kralja Petra, naj odslovi hrvaške m slovenske ministre in se razglasi za kralja Srbije. na Jugoslavijo naj pa posabt, ker je ni več in ker je—»e sme biti ver
Pisci te famozne resolucije ae nszivajo "Iskreni /taeričani srbskega porekla." v isti sapi se pa "apoštljlvn obra< a)s na njegovo veličanstvo"—česar Iskmni Američani ne delajo po#nohenim pogojem. Iskreni In demokiatlčnl Američani nimajo smisla aa kralje!
Na drugI strani jugoslovsnski komunistični ekstremisti nadaljujejo svojo privatno vojno s Mihajlovičem. Novejša in količkaj mnealjiva poročila, ki niao tendenčna ali inapirirana iz znanih gnezd, pričajo, da so se četniki in "partizani" zdruitli v foaniin Črni gori In danes skupaj navdajo okupatorje. Z ozirom na situscijo, kakršna Je danes v Juguelaviji, je to »tanje popolnoma logtčn« —ampak ca komunistične ekatremiste ne sme biti tega stanja; zanje je "logično," dn četniki s svojim vodstvom vred še nsdalje nosijo pečat "tsdajstvs.'
Caanikarska agentura ONA je pred kratkim poročala, da general Mlhajlovlč ne pripada nobeni (tolitični stranki, neksj dni kasneje ps je poročala, da )e Mlhajlovlč "hud srbski nsclonaliat." Jasno je. da ob< je ne more biti tea; jasno Je, da pisači te agenture pomagajo ekstremlatom.
Nam ni sa Mihajk»vtčevo osebo (ko so se mu pred enim letom njegovi sedenji najhujši napadalci ie prav po paaje lisalt. smo tekli, ds so "atlly"i, je nam pa /s teanico. Do danes še niamo videli v tisku niti ene Mihajloviceve strankarske isjave. videli pa smo njegov pozdrav "veliki ameriški demokraciji, katera navdušuje bojevnike v svobodnih gorah Jugoslavije. . ."
li* st srbski šovinistični ekstremisti v Ameriki prisvajajo Mi hajlovtca in mu delajo lizunske poklone. nt to še noben dokaz, ds je on res U. kar oni hočejo, da ho. Do danaa M »h* j lov tč te ni nikjer ujavil, da je to, kar eksiremtatt hočejo, da je
feovintaU ae liiejo tudi kralju Petru toda ptaj omenjena ONA porota da j« zdaj kralj Peter mi m v \ idovdanakem govoru "pohvalno imenoval partizane, ni |>a omenil Mlhajlovtča " Kaj na) to p< meni? Ali pomeni, da je IVter postal "partizan" In ne mara več četnikov* Smešno' Peter je v svojem govoru apeliral na slogo tn adtnoat V$EH gerilcev v Jugoslaviji -kar je atlno raz-kačtlo ekatrernute pri Srbobranu
Konfuztja je vedno večja—in tudi bb vedno večja, dokler bodo jugoslovanski ekstremisti v Ameriki. šoMntstični in komunistični, imeli svoj hopaasa-piknik in bodo za svo)o~aaba%*o suvali demokracijo g noiera v hrbet.
Poročilo iralopnlks
Hermlnla, Pa.—Danes je sobota in vreme ni nič kaj ugodnp. pa sem si vzel čas, da napišem ta dopis. Zvečer se vrši seja zaradi pogreba pokojnega Franka Srebrnaka, ki je podlegel poškodbam zadobljenim v rovu na Etni št. 1. Pobilo ga je 0. julija, ko se je nanj s stropa usulo kamenje, ki bi kmalu zasulo tudi njegovega sodelavca Martina Urano, ki ga je le malo opraskalo in dela naprej.
Frank Srebrna k je tretji dan po nesreči poškodbam podlegel v bolnišnici v Greensburgu. Zlomilo mu je obe nogi in dobil je tudi notranje poškodbe, menda pa mu je tudi hrbtenico poškodovalo. Sicer je bil pri zavesti, svojemu sodelavcu pa je rekel, da ima dovolj, kar je tudi žal bilo ros. Frank zapušča žalujočo ženo, hčerko in dva sinova, ki sta oba pri vojakih. Mlajši sin je že prišel pogledat svojega očeta zadnjikrat, starejši pa je baje na poti lz Oregona. Ker Je pot dolga, se jc pogreb odložil do njegovega prihoda. Oče, mati in hčerka so člani našega društva SNPJ. K nam so prišli po združenju s SSPZ od društva SO.
Pokojni Srebrnak je bil doma iz vasi Hru&ica in v Ameriko je prišel še mlad. V tej deželi je bival okrog 35 let. Bil je mirne narave in splošno priljubljen. Že več let je živel v svojem domu. Franku ohranimo trajen spomin, prizadeti družini pa izrekamo naše globoko sožalje. Tako je končal spet eden trpin, ki mu življenska pot ni bila postlana z rožami. Članstvo našega društva bo pač moralo poskrbeti, da nadomesti vrzel v svojih vrstah z novimi člani.
Dne 4. julija sem sc podal na Canonaburg in Strabane, ker se je tam vršil piknik v korist SANSa ln JPO-SS. Udeležba je bila prilična, kajti večina ljudi je naalednji dan morala na delo. Naročnoni na Prosveto ao ponovile družine Pogorel tz, Sketcl, Retzel, mra. Zupančič, J. Kosmač, družina Vodišek in mrs. Kocjan. Zadnja je baš čitala pl-smo od svojega sina, ki se nahaja nekje čez lužo. Fant je bil dokaj aktiven na društvenem polju, pa v pismu vprašuje o društvenem življenju. Tudi njegova mati rada pomaga pri društvenih aktivnostih. Koamačeva hčerka mi je pripovedovala o svojem možu Johnu Opeki, kl je letalski poročnik, kakor sem že enkrat prej poročal. Kokličeva hčerka je ponovila naročnino na Proletarcu, njen oče pa je apal, ker opravlja ponočno delo.
Mod rudarji je sedaj precej konfu/.ije, kakor bi rekel čikaški Vidmar, ki so Jo povzročili na-zadnjaki v kongresu. Ta Industrija soada ljudstvu, ne pa privatnim izkoriščevalcem, ki so uspeli, da ie kongres sprejel zlobni protistavkovni zakon, katerega na je Konte vel t vetiral, pa ao ga proti njegovemu vetu
apet osvojili. To je jasen dokaz, da bodo morali delavci postaviti svoje kandidate ca zastopnike, ako bodo hoteli imeti prijateljski kongres, kajti predsednik sam ne smore vsega.
Zadnjič sem poročal, da je bil naš dom okraden. Razpisali smo $50 nagrade za onega, ki izsledi zlikovce. To je menda pomagalo in štirje fantalini so bili prijeti, ki pa niso naše vrste ljudje. Sedaj so pod ključem in obravnava ae bo vršila na okrajnem sodišču v Greensburgu, ukradeno blago ao pa že zapravili in društvo bo težko kaj dobilo. Gotovo bodo dobili vsak par let. Imamo pa zadoščenje, da ne bo šel sum na domače ljudi.
Pri nas vsevprek popravljajo domove in iz kompani jskih hiš so napravili res lepa stanovanja, kar je pač dokaz, da ljudje zaslužijo In znajo novce obrniti v pravo smer. Oni dan je prinesla naročnino za Prosveto mrs. Con-cilja Škof iz Cheswicka. Hvala! Naročnino sta tudi ponovila Katty Zugor in Tone Rahne. Člani društva št. 87 se uljudno vabijo, da se udeležijo seje dne 1. avgusta.
Anion Zornik. zastopnik.

PETEK, 16. JULIJA
8 pota
V Duluthu, Minnesota, kjer je moj dozdevni dom, odkar sem zapustil moj ljubi rojstni kraj v Sloveniji, se še vedno največ pomudim. Le od časa do časa obiskujem rojake po železnem okrožju minnesotskem, kl nl da leč od Dulutha.
Danes se godi v Sloveniji to, kar je preroški pesnik že davno zapisal: "Tuge imaš in ne dobrot. . ." Danes plaka vsa Slovenija pod silno težo krivic, ta ko pozna te tuge in nobenih dobrot. Tujčeva peta je nanjo stopila s tako lilo, da se zvija njen rod, ječi in umira mladina in startna. Kdaj jI zalije solnqe lepših dni? 'Vae izgleda, da U dan ni več daleč, kajti zavezniške sile ie polagoma pa gotovo bližajo njenim mejam. Takrat ae bn naša 8lovenija sprostila, osvobodila in okrepila, kajti zasijalo jI bo solnce svobode. Ampak takrat ie ne bo konec gorja ln trpljenja.1 Vojna bo pustila velike rane, ki jih bo zacelil le čas. . .
Prejemam večinoma vse slovenske časopise, za kar ae zahvaljujem uredništvom in upravni štvom. Ti prihajajo brezplačno. Pri tem je etia izjema. Pošiljajo mi jih prijatelji sem v bolnišnico Št. Maryg, kjer se nahajam Že dokaj let, večkrat pa grem na krajše ture po bližnjih sloven skih naselbinah.
Tam nd Zlatih vrat iz San Franciaca poroča rojak J. Bartol o raznih dogodkih, o smrti osla belega prvaka minnesotskcga Ooo. Strpana, ^il je poznan prvotnim našim naseljencem in vidi se ga na sliki med grupo rojakov na sestanku KSKJ na Elyju. Pozneje, ko je odšel na zapad v državo Utah, je omenje-
no jednoto pustil. Moja potovanja so me večkrat zanesla tudi v državo Utah in tako aem se večkrat ustavil tudi pri omenjenem
rojaku. Bil sem tudi na ženito-vanjih njegovih otrok. Blag mu spomin, njegovi družini pa iskreno sožalje.
Ko sem potoval po za padu, sem se seveda.tudi ustavil v Ca-liforniji pri rojaku Bartolu. Raz-govarjala sva se o tem in onem, vmes pa si gasila žejo z dobro kapljico, ki jo znajo napraviti iz domačega grozdja. Spominjam se najinih pomehkov, ko je kazal sliko starega naseljenca Ra-biča iz Calumeta, Mich. Opis o tem naseljencu je bil priobčen v knjigi Amerika in AmerikancL Bartol je šel rad na roke svojim znancem in prijateljem. Kakor omenja v dopisu, je njegov sin že deset let pri mornarici. Upam, da bo Bartol še večkart kai napisal za naše časopise. Želim mu zdravja, kajti to je pač naše največje bogastvo.
Večkrat mi je že ta ali oni rekel v bolnišnici, češ, zate je lahko, ker imaš {lenar. To sem vzel raznimi občutki na znanje. Resnica je, da čim več imaš, tem več tl zaračunajo; kadar nimaš nič, se te pa itak vsakdo ogiblje. Lahko rečem, da se sedaj dokaj dobro počutim, toda menda le navidezno, zdravnike pa moraš drago plačevati. Pred leti sem se počutil na vlakih kot doma. Drugače pa je sedaj: če grem le za par ur na vožnjo, si že želim počitka in miru. Kljub temu upam, čim se vojna konča, da se odpravim na daljše potovanje, na zapad, čez Colorado ln čez državo Utah ter naprej v solnč-no Califomijo. Do svidenja, rojak J. Bartol in ostali rojaki!
Matija Pogorele.
BarbUteva kolona
Clavaland, O^—Dne U. julija se je vršila seja federacije društev SNPJ in po aeji je neki član omenil, zakaj ne bi federacija protestirala proti uredniku Enakopravnosti, kl vtika svoj nos v zadeve Prosvete. Rekel sem, da federacija ni prostor za take stvari, ki jih sploh ni treba. So druge metode za to, ampak kck> se naj ukvarja i "človeki," ki ne morejo pokazati niti ene zasluge, da so kdaj storili Jcaj dobrega za narod, ki jim daje živi ljenjski obstoj, brez katerega bi jim slaba jiredla. To go nepo-biti fakti. Čemu torej natolcd-vanje o stolčkih?
V Enakopravnosti ko kritični dopisi redki, dne 17. junija pa je pojavil dopis Ivana Slobodnl-ka lz Kanaag Cityja, Kans., v katerem ae dopisnik poslužuje besede "žlajtar," ki jo včaaih rabi Joško Penko, dasi on ni kriv te rabe ne dopisa. To js znak da so se te vrste dopisi začeli kovati kar v domači kovačnici na St. Clairju. Potem dopisnik hva lisa Franka Kržeta sa njegove tedenske prispevke. Dne 30. junija pa se je doplahlk podpisal za Podgrajca in dopis je označeh lz Clevelanda. Že dne 2. julija pa sc je oglasil neki "Krašovec.** Mi imamo Pogrijca (ne pdznamo pa Podgrajca) ln ne verjamemo, da ae hi on spuščal v polemiko.!
In kakn ae to dogaja pri B? Že pred več leti bl bili radi zabavljali nrotl "mllijondolar-skemM skladu. In kako so pri-
m
Ameriški letaki bombardirajo |
letalsko baas prt Mandl otok Rew Coortfla.
čeli? Priobčen je bil dopis iz Alkjuippe, Pa., s podpisom ^lan SSPZ " Dogodilo {>a se je, da je tam bil nekakšen direktor E, ki je prav rad kaj zinil in povedal, da mu je bilo že prej povedano, d| bo skovan tak dopis ksr v do-moči kovačnici^ dobil ps bo tudi pomočnike ali "kselje.H Tako je to šlo. Sedaj je to hienda le ponovitev sltčnlh manevrov teh zakulisnikov in njih namestnikov.
Pravijo, da pri E ni cenzure. Če si prijatelj, lahjco kar rečeš gotovemu tiskarju, pa bo "pu-štobe" postavil v stavke. Pred dvanajstimi leti je bil priobčen dopis proti podpisanemu pod označko, da je "iz Collinwooda." Dotični je šel kar k tiskarju, ki je dopis sklepal, ne da bi šel skozi urednikove aH upravni kove roke. To aem izvedel šele potom, ko ao se prijatelji pri E skregali.
Torej je tak način "dopisovanja" pri E že stara metoda. Kar se mene tiče, ne bom odgovarjal aabrbtnežem, ki nimajo poguma, da bi pokazali svojo barvo. Kar gobezdajo o socializmu ln komu irizmu, nimajo pojma ne o prvem ne o drugem, četudi so ustvarjali "komunisti" okrog omenjenega lista nekakšen "komunizem."
Vsi vemo, da je komunistična stranka spreminjala taktiko kot vreme, pa si je tudi urednik Ša-bec nadel nalogo, da podpira tako spreminjanje. Pa so si nadeli nalogo, da bodo podpirali župana Franka Hagueja v Jer-sey Cltyju. Če je kdo fašist in naci j, se tega gotovo ne more odreči Hague, kl je teroriziral in poteptal vsa demokratična pravila kot "demokratični" boss omenjenega mesta. Komunistično glasilo napada newjerseyske-ga governerja z nazadnjakom, ki je že veliko storil, da zlomi moč terorista svobode govora in tiska. Saj se spominjate, da je Isti župan že Izgnal Normana Thomasa ter več drugih liberalnih govornikov iz mesta.
Neki tukajšnji Časopis pravi "Now Stalin knows." Ce bi prišel Stalin v Ameriko kot komunist in bi videl delovanje ameriških komunistov in naših would-be komunistov, bi gotovo postal protikomunist kakor mnogo drugih.
Da Imajo naši nasprotniki že od nekdaj tako korajžo zabavljati proti Prosveti, je psč znano. Na kongresu 5. in 6. dec. lani je nastal gotov sporazum, ker so Čikažani zabavljali drug proti drugemu, ln tile metropolski nasprotniki, ki pravijo, da ljubijo in neljubijo SNPJ in Prosveto, ao to hitro izrazili, glavna tarča pa je Molek, ker ga bl radi poslali v penzion in ga nadomestili i kakšnim metropolčanom. Ob neki priliki sem namreč poslušal "pridigo", ksko malo glasov da je dobil Molek na zadnji konvenciji. Tisti "pridigar" se je kar čudil izidu. Ampak mi, ki poznamo voliloe, volitve in zraven še združenje, se nismo nič čudili. Tako delajo razni "človeki," ki danes kriče proti fašizmu, jutri bi pa kričali za kandidata fašističnih nazorov. Tako nekako se je tudi pokazalo na konvenciji leta 1920. In pokazalo se ie na zadnji konvenciji, kako nekateri možje uporabljajo svoj razum. Ako bi ga znali pravilno rabiti, ne hi bila sedaj jednota tožena, in da je, je precej metro-polsktti delegatov krivih, pa če še Uko taje. Tukaj je dokaz in tukaj je tožba!
Zato pa je tudi bil prfctest iz metropole, češ, da Prosveta ne pite dovolj sa delavsko Rusijo, dočim se vottns teh proteatni-kov v Clevelsndu i Enskoprsv-noetjo vred požvižga ata delavske principe ter "rons" sa kapitalistično demokratsko etran-ko, katero gotovo odobrava tudi newvorški Frank Korta. četudi sedaj veliko piše ts eovjet-ako Rusijo. To mu pa ne bt vc-Hko kortetHo. tudi če bi mu ao-vjeti vrste odprli, kakor tistemu GutttnčSču. ki st Je "boril" V Španiji It zaledja v Parizu i Paottont namssto s puško na fronti Zato pa so iojdliati izgubili vojno in fsiteti zmagali, kar ao imeli lake odaotne bojevnika. Tudi njegove umotvore servira
B , .i i	n lli i * i 11	**— ■
► "»"jim pwnw(Tiini atiiei i snu 11 demokratom.
Nam vedno pravijo, če je človek komunist, da at pri Proavc-ti nanj kaže njegova rdeča barva. To je zmota Kaže at nanj isto, kar pravi, da je rdeč. dočim mu ml dokažemo. da laže. kar te druži prav g tisto strsn-ko. kstero smatra sebi tovrstno.
Dokaz je Hague, dokazov Je med nami vaspolno v metropoli, ki pravijo, da so, v resnici pa so te s besedami "jaz odobravam Rusijo." Da ae bi pa borili za to hrabro delavsko ljudstvo, tega pa že ne. Amerika je namreč kapitalistična država, ampak njene klobase so bolj okusne in would-bije kakor pa ruski kaviar.
Kerže v enem zadnjih člankov ni imel preveč pohvalne besede za Churchilla, dočim ga pa v filmu "Mission to Moscovv" proslavljajo prav tako kot Jožeta Stalina.
Tisti Slobodnik govori tudi o nekem bakšišu. Evo bak&ša v Škratu v Enakopravnosti dne 21. junija! Tam pifejo, da jim urednik Debevec od A. D. očita prejem $35 od jugoslovanskih ministrov, da je šel "minister" Ša-bec v Detroit na slovanski kongres. Partizanski general Sabec pa odgovarja, da mu je jugoslovanski konzul ponudil $35 in je on rekel okej, vzel 35 copakov in šel na kongres v Detroit!
Takele fante lahko kup*š za groš, ni ga pa novaca, da se bi prodajal ta dopisnik, ki upa, da stari socialisti so prav tako trdni, da se ne ponujajo za novac.
Frank Barbir. 53.
Piamo ls Južne Amerike
Sspucsy, Paragvaj.—V c s t e,
oni dan, ko sem jedel smokve (fige), sem se spomnil na rojake v Severni Ameriki. Želel sem namreč, Če bi bilo mogoče, da bi nekoliko smokev poslal "tja gori" po zfačni pošti, ampak tudi zračna pošta je v teh resnih časih omejena, ker mora prevažati razno drugo blago, ki je bolj nujno.
Odkar je nastala vojna, je tudi transportacija dokaj omejena, tako na primer vzame Prosveto cele tri mesece, da pridi' k nam, največkrat pa je sploh ne dobim. Nahajamo se pač v vojnih časih, zato tudi počasnost pošte.
Naj omenim, da ono drevo, ki sem ga usadil pred več časom za vas, je lepo obrodilo; zrelo sadje se je bohotilo zaporedoma kar tri mesece skupaj. Razume se, da vsega sadja nisem niti jaz dobil, kajti tudi tukaj se dobe pobalpii, ki radi obirajo sladki sad; nekateri ljudje so menda preleni, da si bi sami zasadili nasade.
Z menoj gre po starem. Sem ie vedno popolnoma sam in delam na železnici, to je, v železniški delavnici. Imam kakih 40 kokoši in gosi, ker Imam lep prostor in pa studenec zraven. Čudno se mi včasih zdi to, ko pustim hišo samo vse dni, kadar sem na delu, pa ml le malokdaj kaj odnesejo. Ako bi bilo to na primer v starem kraju, bi že davno ne imel nobene živali, dasi so tukaj prav tako revni ljudje.
Pred kratkim sem se napotil v glavno mesto Asuncion in sem vprašal, koliko bi stala voznina po zračni pošti za prevoz čistokrvne koze, pasme anglonubian, iz Floride v Paragvaj. Pa mi je uradnik povedal, da nfti enetfa ptiča ne morem sedaj dobiti po zračni pošti iz Severne Amen ke. Dejal je, da v Miamiju, Florida, imajo na listi čez 9000 oseb, ki čakajo na prevoz v Južno Ameriko. No, pa si pomagaj, sc za ljudi ni dovolj zračnih vo/il na razpolago, kam šele za ko/« magari če ao čistokrvne!
Po koledar za leto 1943 vam niaem pisal, slučajno pa sem enega tukaj dobil, in tudi č* bi bil pisal, bi vsekakor vzelo tako dolgo, da bi prišel prepozno m bi ga menda več ne potrebov >1.
Včeraj aem prejel časopis Tite (Dalje aa S. strani.)
Pred dvajsetimi leti
(Iz Prosvete, IS. julija 19W)
V Ortsnsbui Pa., jo bil pri dol« v rovu ubit as-tetni Fr. Drame! Is Javotja pri Litiji, član SNPJ.
Delavska vrati. V Kanadi * obeta gene i sini itrajk ttrsdi bnjt rudarjev In jektertkih delavcev v Novi Škotiji. 4
taorasaaliu. Tz Berlina poročajo. da st francoske Čete v P°-rurju puntajo In 200 vojsk™ j• bilo aretiranih
lovjetefcs Rualja Ruski csrist Psve! Polon'n jt v Ženevi po-tnal. da jt ustrelU Stv^ttsk^s poslanika Vorovskega.
Vesti z jugoslovanske
fronte
Poročil* Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov
zaplembe v i-jubljanski pokrajini
slomški hsnaki
Iz Ljubljane poročajo, da so oblasti zaplenile imovino sledečo, upornikom: Grumu Jožefu iz Dol Brezovice, Petriču Antonu iz Kamnika, Rodelju Josipu iz Preserja, zdravniku dr. Jenku Andreju iz Dev. Marije v Folju-Vevčah; Kačar ju Josipu, Konjarju Jakobu, Tauferju Ignaciju, Kaluži Mihaelu, Tlesniku Francetu, Javoršku Francetu ln Pan-geršiču Ivanu, vsi iz Zaloga.— (jic).
v . . . — vesti iz ameriškega časopisja
Narcdno veče hrvaških gerilcev
Bern, 12. julija.—Hrvaški gerilci so ustanovili svojo lastno ustavno skupščino za administracijo osvobojenega ozemlja— tako poročajo vesti, katere so prejeli včeraj v Bernu jugoslovanski krogi. v veču so zastopane hrvaška kmečka stranka, stranka samostalnih demokratov in komunistična stranka.
Na prvi seji skupščine, dne 13. junija v Otočcu, je bil 76-let-ni pesnik Vladimir Nazor izvoljen za predsednikač Vladimir Nazor /je pred kratkim odklonil akademično nagrado, katero mu je podelil Paveličev režim v Zagrebu.
Poročila pravijo, da gerilci nadaljujejo svoje napade na čete in oporišča Nemcev, Italijanov in ustašev.—jic.
v...— vesti iz slovenije
Gerilske skupine severno od Ljubljane poročajo, da so uničile v teku nočnega napada na Bistrico dve orožarni oeišča.
Po poročilih, katera so prejeli jugoslovanski krogi, so gerilci zapalili tovarno za izdelovanje avionskih delov in razen tega še veliko žago, ki je proizvajala različne vojaške potrebščine. Zažgana je bila tudi električna centrala.
Gerilci so do zadnjega moža poklali garnizijo lokalnih policijskih čet—81 francoskih in ruskih vojnih ujetnikov je bilo osvobojenih. Vsi so se pridružili gerilcem.
Tudi v Bosni in Črni gori se nadaljujejo boji proti četam okupatorjev.—jic.
Vrednost enega kilograma kave v Italiji
(Posneto iz Bazovice št. 69 z dne 6. junija t. 1. v izvirnem be-*st-dilu.-njic).
Na črni borzi v Italiji se s kilogramom kave lahko marsikaj kupi in to stvari, ki so drugače nedosegljive. Neki diplomat je v zadnjem času v zameno za kilogram kave dobil novo obleko, ki je bila od grofa Ciana narodna pri krojaču.
Izkoriščen)« naše sami Je
v svojem govoru o priliki proslave druge obletnice ustanovitve Ljubljanske pokrajine, je komisar Grazioli izjavil, da je Its-i jti takoj po okupaciji Slovenija i * n skočila na pomoč lačnemu prebivalstvu. ns drugem mestu pf pravi, da je treba izkoristiti vsaki še najmanjši košček zem-i Ije v Sloveniji za skupni blagor
Grabežljivi Lahi niso pozabili niti naših lepih gozdov "izkoriščanje gozdnega premoženja Mm skrajnih mej," je rekel Gra-
di.
Vprašamo, kaj ima še vse na r »gramu zS skupni blagor v . . . -pomanjkanje hrane \ krajih največjega
izobilja
(Posneto iz londonskega ju ("»slav Summary Southeast Eu
"•pe Front št. 13 z dne 4. junij« '♦43 ^iic.)
p>ročfla iz bslksnskih dežel i našajo vedno več vesti o r
pomanjkanju hrane na vaeh k">dh in krajih.. Poaebno pre-* r • tljirs je naaladnja vest:
Vojaški urad. ki upravlja za-d<v« prehrane v Zenranu. )e 1 'Slasti, da bo rarxlelj«vto pri miino 25 k« krompirja na osebo ncer u osno 14 kun ss kf
Kot vzrok navajajo začasno pomanjkanje krušne moke, ki bi se moglo pojaviti."
Okupatorji zahtevajo torej, da prebivalstvo zamenja kruh s krompirjem, to—kar je najbolj značilno—zahtevajo obenem, da "morajo ljudje jesti krompir zelo štedljivo, kajti treba je, da ta krompir zadostuje za dalj časa, nego kruh . .
Zemun, nasproti Belgrada preko Donave, tam kjer se stekata Sava in Donava, je veliko rečno pristanišče, ležeče v enem bogatejših žitnih okrajev vse Evrope!
V ... — opozorilo slovenskim demonstrantkam
(Posneto iz Bazovice št. 69 z dne 6. junija 1943 v izvirnem besedilu.—jic.)
Ljubljansko "Jutro" je priob čilo sledeče opozorilo: "Nekatere ženske, gotovo pod vplivom elementov, ki iščejo zmede in ki so edini sovražniki Slovenije ter socialnega miru, so mislile pred nekoliko dnevi inscenirati v bližini armadnega zbora in visokega komisariata manifestacijo z dozdevnim namenom, da bi zahtevale*povratek svojih sorodnikov iz koncentracijskih taborišč.
Oblasti niso polagale nobene vrednosti na to nesmiselno uprizoritev, vendar je dobro, da bi se zavedali vsi, da je povratek internirancev akt velikodušnosti, s katerim mislijo imenovane oblasti, odpuščajoč mnogim preteklost, obnoviti normalizacijo družinskega in socialnega življenja.
- Iste oblasti opravljajo prosto in na svoj račun ugotovitve preteklosti internirancev ter vračajo prostost samo tistim, ki so si to zaslužili s svojim vedenjem ali pa z vedenjem svojih družin Opozarja se tedaj prebivalstvo, naj se vzdrži popolnoma vsakih manifestacij te vrste, da se izognejo strogim ukrepom."
Kitajska - šest let vojne
(Ta Članek o Kitajski ie prvi v seriji, ki govori o Združenih narodih. Te članke so pripravili člani Informacijskega odbora Združenih narodov in ao izili Urada za vojne informacije.)
Kitajska, ki je bila v vojn daljšo dobo kot kateri koli od bojujočih se zaveznikov, je s 7 ; ulijem končala šesto leto svojega bojevanja in začela sedmo iesto leto je za njo bilo najtežje kljub vsem se je končalo s ki tajsko zmago; kitajski narod e pogumen kot vedno.
"Vse skupaj je kot razčišče vanje prostora za novo hišo, zi danje hiše, zasajevanje vrta in trgatev sadov in istočasno borba z velikim ognjem v hiši," pripomnil neki kitajski vzgoji teij iz Čunkinga.
Vse poti, ki vodijo k njenim zaveznikom, so pretrgane od sovražnika; ostala je le ena slaba letalna zveza. In celo lansko leto se je Kitajska bojevala manjšo pomočjo iz inozematva kot kdaj poprej. Stvarna blokada, ki je nastala radi izgube Hongkonga, iz katerega je prihajalo poprej mnogo pomoči in ftnančne podpore, in pretrgana pot v Burmi, ko je bils Burma Izgubljena, sts v deželi popolnoma razbila gospodarski red in povzročile inflacijo. Radi tega je bil kitajski narod prisiljen povečati »voje že itak ogromne napore v produkciji vojnih potrebščin doma. Ako bi Kitajska kljub tem no-
in
večali svoje napade na sovražnikove glavne utrdbe na fronti, dolgi 500 kilometrov, med Če-tiangom in Kiangsi. Takoj po )oolittlovem napadu so Japonci zpčeli s kampanjo v sredi meseca maja in preplavili srednji in zapadni Čeloang v nameri, da uničijo vsa zavezniška letališča na Kitajskem. v teku dveh mesecev so zavzeli par važnih mest, med katerimi so Kinhva, -jčui in Čuhsien in tako dobili začasno kontrolo nsd železnico Čekiang-Kiangsi. Toda japonske zmage niso dolgo časa trajale. Kitajci so vzeli nazaj več kot ducat zavzetih mest, uključno letališče Čuhsiena in Lišuia; pretrgali ao tudi japonsko kontrolo nad železnico.
Ob obletnici 7. julija proslav-ja Kitajska še eno veliko zma go. s pomočjo letalskih sil Združenih držav na Kitajskem pod poveljstvom generala Stil-wella je uspelo kitajski armadi poriniti nazaj japonske napadalce, kateri so očividno hoteli napredovati proti Oungkingu in vzeti pod svojo kontrolo pokrajini Hupeh in Hunam, ki sta bogati na riiu. Ta zmaga Je poka zala, da zračna pomoč lahko spremeni potek vojne na Kitajskem v korist Združenih narodov. Citirajo se besede dr. t v. Soonga, zunanjega ministra, ki jih je izrekel v VVashingtonu, da je "Kitajaka imela prvikrat zračni dežnik". Uvodniki v čungkingškem tisku poudarjajo, če m Kitajci imeli več letal, bi mogli pognati Japonce iz vaeh postojank.
v šestem letu vojne je bilo delo kitajskega naroda na domači fronti ravno tako težko. Toda tudi na tem polju so napredovali.
In čeprav so bile letošnje leto težkoče v produkciji ogromne, je vlada izpolnila 60 do 80 odstotkov svojega programa za 1942. Izdelava bencina in oddajnih in sprejemnih radiopo-staj je celo prekoračila predvideno količino; alkohol, čista soda in transformatorji so dosegli skoro 100 odstotkov predvidenih količin. Produkcija kavstične sode, oglja, tungstena, cinka in pločevine je prekoračile 70 odstotkov predvidene količine, medtem ko sts železo in jeklo padla na 60 odstotkov ali celo nižje od predvidene produkcije.
Kot posledica načrta porabe boljših semen in boljšega načina kmetovanja, katerega se8aj vlada izpeljuje, je na farmah bilo pridelano več hrane. Na farmah v svobodni Kitajski je bilo letos prideisno 48,064,902 "pikulov" (en pikul je 110.23 funte) več hrane kot po nsvadi, in 13,000,-000 več nego se je računalo.
Nadaljevali so celo z gradnjo potov in železnic, čeprav je nemogoče dobiti novega materiala. Od prilike polovica ieleznic, kar se je nameravalo zgraditi, je zgrajena; poti pa je zgrajeno več kot je bilo nameravano. Skupaj je bilo zgrajeno 1,092 km poti. Ena steza za tovorne ži vali jc bila odprta proti Indiji; tudi rečni prevoz je bil izbolj šan z večjim številom novih ladij in z novo kanalizacijo nekih rek.
Pomembno za potek vojne na Kitajskem Je napredovanje smeri politične demokracije, kar se vrši s politično organizacijo in vzgojo. Osemnsjst od 28 dežel (od katerih so neke pod sovražnikom) je ustanovilo ljudske politične odbore, ki so od roda izbrana predstsvništvs| kt so predhodniki zakonodav-stva (parlamenta). Ta nov o-krajni sistem predstavniške vlade, po katerem vsaka pokrajina postavlja svoje politične in vla-dine ustanove na podlagi glasovanje in po katerem se narod uči osnove demokrstičnegs ravnanje in izblrsnjs vlsde, je aedaj uveden do raznih stopenj v 21 od 28 krajev v šolah se dijskom v zmeraj večjem številu dsje poduk o demokraciji v
Slovenska Narodna Podpo mo Jednota
2SS7-5I So Lawnda)e Sva	Chtanpo iS IHIiK.it
GLAVNI ODBOR
Slika
kale poslopje v Plttaburghu. Pa., v katerem )e vojaška vsdršujajo unije ADF ln cio.
vhn težavam samo nadaljevala | avobodni Kitajski je aedsj tudi svojo obrsmbo pred sovražni mnogo več šol; lansko leto Je kom kl se že to kljub verjet bilo ustsnovljenih 4526 novih nim izgubam amatrslo kot leto šol. v katere hodil skoro 9,000,-napredovanja. Ampak ona Je 000 učencev več kot prej naredila več kot to v svojem To so pomembni uspehi v de-aestem letu vojnega napora in mekroriji. ki bodo narodu ne aa-tako je še enkrat pokazala svo- mo dali večjo udeležbo v nada-
jo moč kot narod in svojo odločnost. ds premaga osišče
To leto se Je ns bojnih frontah začelo in končalo s kitajskimi in zavezniškimi zmagami Pred enim letom so Kitajci po-
Ijevanju vojne, ampak tudi pri aklepenju miru To ao uspehi, kl vzpedbujajo Kitajce, da se celo po šestih letih vojne le ved-
Svet ni misliL da se bo Kitajska, ki Je stopila 7. julija 1937 Ista v vojno s Japonsko, ko jo je ts napadla pri Lukučiao (Most Marka Pola) blizu Pe-pinga, Is borila teta 1943. General Čiang Kaišek je Ukrat izjavil, da je Kitajska prišla do kraja svojega potrpljenja in da se bo odslej borila do kraja proti Japonskim napadalcem. Japonaka in c njo skoraj ves svet, je mislil, da Kitajska ne bo mogla zdršati več kot tri mesece v vojni. Toda v prvem !»tu bojevanja je Kitajska dokazala svetu tri stvari: dokaasla je, da sta njena enotnost in njena volja aa borbo mnogo večji kot si je svet mislil; dokasala je, da je bilo njeno vodstvo pripravljeno dobro premišljeno strategijo "zamenjave prostora s časom" in dvoreznim načrtom za narod za "borbo in rekonstrukcijo" ter se s tem pokazalo superiorno nad japonsko vojno silo in njenim načrtom za zmago sveta. Kitajska je tudi dokazala v prvem letu, da japonska armada ni nepremagljiva, ko jo je zapodila v beg v svoji prvi zmagi v teku vojne, v boju pri Taierhčvangu v aprilu 1938.
V naslednjih letih je Japonska delala poskus za poskusom da "utrdi, kar je dobila" na Kitajskem. Postavila je^marca 1940 izdajalca Van Čin Vsi za vodjo marionetnega režima v Nankin-gu. Toda kitajski gerilci so kmalu pokazali, kako mislijo o izdajniku, ko so začeli Iztlrjeva-ti vlake in minirati mostova. In nsrod, ki živi v zasedenem krS-ju, je tudi delal težave Japoncem in izdajalcem, kolikor je le mogel.
Japonska je potem nameravala blokirati Kitaijsko od zunaj, kakor tudi dobiti kontrolo čez vse severnojužne železnice, da bi imela direktno zvezo po suhem in se tako mogla izogniti a-meriški in angleški mornarici povsod od Mandžurije do Kantona in Indo-Kine. Japonska je uspela z blokado komaj po Pearl Harbor ju. Ni pa še uspela dobiti vse železniške zveze v svoje roke. Trikrat je hotela osvo jiti Čangša, glavno mesto Hu-nana, kar bi ji odprlo strateški del severnojužne železniške zveze. In trikrat je Kitajska s pomočjo strategije "magnetskega bojevanja" — potegnili so sovražnika notri kot z magnetom ln potem ga obkolili — ustavila sovražnika pred vrati mesta. .
In še sedaj, po šestih letih, odkar je Japonska s tolikim zaupanjem napadla Kitajsko in ""^si^sramno objavila Svojo name-Tto, da skotite kampanjo v treh mesecih, skuša Jap*mska še vedno neuspešno "utrditi svoje pridobitve" na Kitajskem
Kitajsko primerjajo s starim človekom, ki sl je naprtil na hrbet preveč težko breme in šel ns pot Ljudje mislili, da ne bo mogel priti niti eno miljo daleč Toda on je prišel Noail J« svoje breme ne savno eno miljo, ampak dve, tri. »tiri, šest. deset ln oelo dvanajst* In potem so ljudje mialili, da je on nadčlovek in da more tako brezkončno nadaljevati.
To zaupanje v Kitajsko obato-ji sedsj, ko stops V sedmo leto vrstolomne vojne. Zadnje leto, ki je bilo od vseh najtežje, se je končalo v njeno korist Toda kitajski narod gleda na prihodnja leto ne aamo kot dobo, ki bo od njega zahtevala iatega pogum« in naporov, ampak tudi kot čas, kt mu bo prtneael obljubljeni
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanja a t. atra ni)
San Dlego Unlon, ne vem pa, kdo mi ga je poslal. Iskrena hvala dotičnemu rojaku za list, s katerim me je prijetno prea netil in razveselil. Človeku namreč dobro de, ko vidi, da se kdo nanj spomni. List je bil datiran 11. novembra 1942, torej js vzelo tudi cele tri mesece za pot do mene.
Sedaj se mnoga piše irvgcvori o draginji, odmerkih in ponr anj kanju vsled velike zahtevi ži veža za armade. Tukaj stanu ki logram mess 30 pesov (para gvajskih), to je okrog 9c v va šem ameriškem denarju. Kilo gram sladkorja Ima isto ceno, križ je le ta, da moraš včasih tri trgovine, predno ga dobiš. Surovo maslo je dokaj drago— 200 pesov zs kilogram. Dolar js vreden približno 332 naših pesov. Jerba, ki je neke vrste čaj stane 20 pesov kilogram. Nsj omenim, da Žebyev in žica se sploh ne dobi, sli pa morate dobiti dovoljenje zs te predmete iz msglstrsts. Petrolej se dob: la v odmerkih. Tako vidite, da Je vojna že pustila svoje zle posledice vsepovsod, kajti to je resnično svetovna **ojna. Kljub temu, da so cene živežu doka poskočile, morajo delavci še ved no delati za nizke plafe. Na pri mer dober mehanik zasluži sa mo od 300 do 350 pesov na dan kar znaša v vašem denarju pri-
VINCENT CAINKAR. (I pit*#*diUk........1
f A VIDtR. sl lalntk	i "SI S"
WU.1.1 ASI RUS. iMimot Ul	■ MSI Nu
MIRKO G KUHE!. «1 blasainlk........... MM H»
I AWHICNi i URADISHKK. umik bol »da MSI Sa MU'ItAU VRHOVNIK. dlrokt mlad odd.l MST Sti l»Hll.tr OOntNA, uptavtlrl) |UuU ..... MSI Mu JOHN MOLEK urednik «U»iu	MSI So
lawmuk
lnMitdtfle Lawndala l.awndal« lawnd«l«
l.u»nu«l* i tvrnOala
l hnmhUIv
Av«. Av* , Av« . A v« Av« . Av« , Av« , Av«..
tfilraeo
oucagu Chtooao out-«*o ChlcaSo
our »s« ou<ma»
ts.	IU.
U.	III.
U.	111.
u.	iii.
SS.	III
M.	IIL
u.	lik
u.	iii.
roii|fi<MiiiuM
MICHAKI R KUMCR. prvi podi>r»d»«<tnlk	..	ft«« «U t'ntv«rMl. N.
CAMtt.US ZARNICK dru«i a«dt»r«aw<lntk . ^ 8MU W Mih St.. Cl*v«l«nd. Oltlo.
DUlrlktal po<Ur«*w*niWI
l. prvo nkrotjt	41f WuoUI«nd Av« , ,MmBl«twn. P«.
JAMES MAtil.tCIl, rtiuc« okrni* ...........................R t) No 1. (tokdftfe. IU.
RAVMONI) TRAVNUi. Iroljo »kiolj« „.« ^ tSM MlddKpoinu. ItetttUora. Mich.
JOHN SPIU.KM ton tu okroti« ...	............... . 3»7W lumuil St, Hi Louft. Mo.
URiUt-A AMHHOZICH, p«U> okio4|. ................... 41» l'u tit- m Evcl«th. Mtnn.
EUWARD TOM S K Siti ukrojile ..............SU W Jih at. *Hl*<nbur«. Colo.
MATU PKTSOV1CH. prvdMKlnik VTNCKNT CAINKAR
r. A VIDEN ................
MIRKO G KUHE!.......... ..........
JACOft ZUPAN ... ...................
DONALD J I.OTRICH ____________
RUDOLPH USt H ____________________
ANTON RtlUl.Alt, pt«OM«nik
PRANK VRATARK H ............-
PRANK HARHIČ tNn
ANDHPVV VlDRiril JOSmilNK MOČNIK
FRANK ZA1TE. prvdaMlntk Mil AN MEDVEŠEK ■■ ANDttKW t .lil' M
JOHN OLll> ...................
prsd malo al. - ....
JOHN J. KAVKRTNIK
o«apo4«rt kl
--------------------- ------------- im e laut sv. CtovoUnd. Ohio.
tm So I DWnd«l« A v r . thU«|.> U. III.
......... - . —.. SM1 So L«wnd«l« Av«. Chlmsu SS III.
mi So Uwnd»l>< Avr . Chiv««v U. III.
...............-........ 1400 So Lamb«rd Av« , |Wiwyn, 111.
--------------------IM7 Sa TtVMitbulI Av« . t hUM«' M. III-
....................................... 100 E MOth St , i'Iw«ImiiI. O.
Porotni MlMh
,—................m«, ................ IVik ii. Ann«, Kultu«.
— ..................*........ 31» IVnot St,~I.uk«ra«. Pa.
............... IMIl Muakuk« Av«. C^ovoUml »U. Ohio
....... .........,....... tO« Pum »t Av« , John«town, p«.
u ... ___17» H. IM tli hlicel. L'k) v v Und. Oltlo
uq1 so
. jhztasu
U^ndal« A v« . Chk «t(u U, IU. t An.ul> U. O« v»l„M < »lit«.
.......... . . ------- ... ItIKI hn«.ih n IMtrolt. Mu h.
Ul Su PrtMprd AV«. ( Uirndutt llllU. III. ................. M Wt'kU-l«n Av« . P«ru. Ill
OI«VMt • a*« v nt k
SMS

hltžno dolar na dan! Navaden* delavec pa Easluži samo od 100 do 1&0 pesov na dan. Sploh ne vem kako ti ljudje izhajs*o. Industrij v tej deželi namreč ni, le par majhnih tovarn Je, pa še te ne morejo izdelovati tako trpežnega blaga, kakršno pride na primer Iz Severne Amerike In iz Evrope. Seveda, dovoz is
ao Rida«way. ouman U. lil.
Evrope je dticels ustavljen, iz u. s. pu dokuj omejen, kur je pač razumljivo.
Upajn. da se bo vojnu kmalu končala s popolno zmugo nad tiranskim osiščem! Frank Abe.
Pripomba urednišivat Tu pismo, oddano nu pošti 14. marcu t, 1., Je potovalo štiri mesece iz Južne Amerike,
L-PIANES DWARF AUTO RECORD-J
p° 7 MOČ od zaveznikov, no U/TIJO proti nezadržni japon-'L.	* -
aki mašim	ACITIBAJTE ZA PIOSVCTOI
Pravilni in ne pravilni odgovori lastnikom
ELEKTRIČNIH ROSTERJEV
IZJAVA-Me»o mora oata ti v hladilnici dokler *u ne deocle v peč
[ J Pravilno Q Na pravilno
Gornfu itfava ni prttvlin« Me »o t• ttutru t>wHi is hla-dilntr«, 2 alt I ure preti« " te ga dene peči
IZJAVA Pnpolen ot»d -
tru m>. krumpir. zelenja v« ln pnkuha—ae lahko sku* ha v eleh trdnem rfMterju^ eb enim
o Pravilno G Ma pravile«
G'/m>a u)ai;a peseMna Taka elektrona prieid« te aaeadno imenuje 4 v enem lonca
IZJAVA Mnu aa mora
upe/1 30 du 40 minut.
(J Pravilno t J Me pravilno
(Sttrnja irjai»a j* pruiHltui Ko m meto nekoliko »peri*. intiaft* limfMmturn,
(km io priporuritijo not<o* tUlu tu pečenje meni).
IZJAVA-C IfklrUnl rtMOler" )« udotnn m i«fti|»ko tAmdt- vuJok«m|.
i j Pravilno ( J Na pravilno
cntrn)0 1 rja t'« je firneilna Mikortn* k"L eevle otna-ko $9 lahko napraet in ko-lih« hnH ao dnu "rmtirr* ja". Potk mit* »nitrat,
IZJAVA Zelenjava r« moim kutiatl V veliki vimIi.
D Pravilna 'p »s pravilno
Oornj« ttiuva je nepravilna Felenjaro #e mora ka« hull f <*on»nan;ll votli mo-gttfe C 4 tU t H akiMielll** lojil* I tule 1
IZJAVA Klebtrlčnl
"roaaler" je Idealrn ko sa* kuhanje aedja all <trus*a reh n)avr
O Pravilna H Na •Mavllno
(jenp iijnt« J* i»raeil»»a
Vi lahti o »ubile nm m«/in porfce rode, etl pa iledil-nilfrn pe/ ta rakuhanja and/u in peraSitnlhae.
L
Elektrike ao poleabuie v volni -no saMmar|a|lo lol
PUBLIC SERVICE C O M P A N Y
or no s tii It s n illinois
■i...



(Se nadaljuje.)
"Saj ni napačen! Dober gospodar je in pameten mož!"
"Kdo?" se je zavzela Veronika.
"Beži, beži! Ne delaj »e tako nevedno! Kdo pa hodi tako pogosto k vam, če ne Piiom!"
šele tedaj je razumela. Vendar je prvi hip ni niti najmanj vznemirilo. Zamahnila je z roko in pozabila na Gačikine besede. Tudi na svojo rano ni toliko mislila, posebno, odkar je Tonč odiel v mesto in si Um dobil delo, nje pa ae ni spomnil niti z drobno kartico. Imela je dovolj akrbi s hiio in zemljo. Bila je spet kot prejšnja leta: gospodinja na Korenovem, mati Tomaževima otrokoma in poslušna hči svojega očeta.
A Gačikinih besed ni mogla kar tako preiti.
Pišorn torej? se je spraševala. Pišorn naj bi postal novi gospodar pri njih?
Nič napačnega ni našla na njem, a tudi nič priv|ačnega. Pameten in dober gospodar se ji jd zdel. Bil je že nekoliko v letih, bolj tih in zaprt, slabega ni bilo čuti o njem.
Več Sprva ni premišljala, vsaj hotela ni. Čez dan je bilo lahko, na večer pa so se ji misli čedalje pogosteje ustavljale ob njem. A ne samo ob njem, tudi ob njegovi lepi hiši in obširnih poljih. Spomnila se je tudi Tonča in očetovih besed. Čutila se je slabotno in vedela je, da bo Pišorn zagospodaril pri njih, če je to očetova volja, ki se ji je na tihem še upirala.
Tisti večer je prišel Pišorri h Korenu, ki je čez dan sicer vstal, a ni mogel dalje kot v prednjo sobo za peč, in se ponudil, da pomaga podreti les, ker se je obetslo slabo vreme. Sam bi šel in še hlapca bi pripeljal.
"Jok in Tomaž ne bosta zmogla. Mi smo pa končali. Mogoče dobimo še sneg. Onih pa ne boste jemali!" je dejal in sedel k njemu za peč.
"Res bi hotel?" se je razveselil Koren in velel Veroniki, ki je z Gero za mizo prebirala fižol, naj kaj prinese.
Veronika, ki je sprva ravnodušno opravljala svoje delo, je v zadregi prinesla kruha in ja-bolčnika. Nekaj prijetnega in neprijetnega jo je spreletavalo.
Pišorn se je ozrl po njej in dejal:
"Veronika, samo paziti boš morala za našo Lojzko. Z Mico ni nič, zagleda se kam, otroka pa pusti, da gre v sami srajci na cesto."
"Kar k nam jo pripelji, saj imamo že eno!" je odvrnil Koren hamesto Veronike, ki je sedla za mizo in segla po fižolu.
Piiom in Koren sta se pogovarjala pozno v noč. O delu, o gozdovih, o Smehu in drugih dogodkih na vasi. Veronika se nl vtikala v njun pogovor, a čutila je, kako se prav zaradi nje toliko pogovarjata, saj sicer je Pišorn navadno le močal. Tudi se je ozirsl po njej ln pogosto nagnil kozarec, kar ni bila njegova navada. Poslušals ga je in tehtala njegove besede. Glasu ni imel napačnega, besede ne neumne, toda Tončevc ao bile lepše. Včasi jim je zamaknjena prUluhnila, potem pa je zamahnili x roko in jih odgnala. Zagledala je spet pred geboj kup fižola, tam za pečjo pa Pišorna in očeta. To je bila reanica, vse drugo sanje.
Naalednje jutro je Pišorn pripeljal štiriletno Lojzko. Z Miciko sta se podili po dvorišču, da je bilo veselje. Možje so podirsli drevje, Veronika jim je noeila Jesti. Enkrat je vzela s seboj tudi obe deklici. Na vasi so se spogledovali, češ pa bo le res.
Ložnica pa jI je rekla, ko se je vračala mimo njene koče:
"Samo eden ti še manjka, ki bo tvoj in njegov!"
Drugi dan pa je pritekla k plotu in se raz-
SOSESKA
ANTON INGOLIČ
klepetala: "Nič ne pomišljaj, Veronika! Lepo posestvo ima in velik vinograd! Dva grunta boš imela! Najbogatejša v Ravnah boš! Kdo bo imel še toliko njiv in Uko lepih? Kdo toliko pravice na sosrskinem?"
Naposled ji je rekel tudi oče, ko se je nekaj dni pozneje spravljal spat in so tisti dan končali s podiranjem:
"Veronika, meni je po volji! Ta je za našo hišo in bo tudi za tebe. Treba se bo pomeniti, da nam pust ne uide!"
Veronika ni odgovorila.
Kaj naj bi sploh rekla? Očetovi volji se je uklonila že pred meseci!
Tudi naslednjega dne je prišla k njim Lojzka.
Pozno popoldne jo je Veronika odpeljala do-m<iv, ker je deževalo in je ni mogla pustiti same.
,JCo je živela še Pišornova sestra Gela, ki je pred leti nenadoma umrla, je bila večkrat pri Pišomovih. Zdaj se ji je zdelo dvorišče prostornejše, hiša lepša in večja.
Mica, starikava dekla, jo je ljubeznivo pozdravila in ji zaupala največjo težavo:
"Težko gre, odkar so umrli gospodinja. Morali bomo dobiti novo."
Pri tem je pomenljivo pogledala Veroniko, ki se je ozirala jx> kuhinji in veži. Res, že na prvi pogled je bilo videti, da pri niši ni prave go-spodinjau
Ko je odhajala, se je prikazal Pišorn iz hleva.
"Veronika, ti pri nas?" se je začudil. Njegov navadno togi obraz se je razlezel v malodane prijeten nasmeh.
"Lojzko sem pripeljala," je pojasnila in hotela oditi.
"Stopi malo v hišo, saj se ti ne mudi tako!" jo je zadržal Pišorn in počakal pred veznimi vrati, da bi vstopila.
"Naj bo, da vam ne odnesem spanja," se je naposled vdala.
V prostorni prednji sobi z majhnimi okni, ki so bile zaslonjene s cvetlicami, je bilo že mračno. Veronika je sedla za mizo; Mica je prinesla čez čas kruha in vina.
"Vzemi!" ji je ponudila in odšla.
Pogovarjala sta se o delu. Vendar Veroniki ni šla beseda gladko z jezika, čutila je, da se skriva za vsem še nekaj drugega. Pišorn je tudi obmolknil. Pogledoval je skozi okno, rekel dvakrat, da bo prižgal luč, pa tega ni storil. Naposled se je dvignila.
"Dolgo sem se zaaedela, doma me čaka delo! To sem res prava gospodinja!" je dejala in stopila proti vratom.
"Da bi le še mi imeli itako!" je naglo nadaljeval Pišorn in tudi vstal.
"Pa lahko noč! Bosta že z očetom naredila!"
Veronika je že odprla vrata v vežo. Tedaj je pristopil Pišorn bliže in spregovoril proti oknu:
"Čakaj, kaj sem ie hotel reči? Da." je dodal, ko je Veronika spet zaprla vrata. "Bi lahko priiel s Skledar jem, da bi se zmenili?"
Veronika je izpustila kljuko. Ozrla ae je na Piiorna. Nekaj vdanega ln ponižnega je ležalo v njegovem obrazu. Potem je pogledala skozi okno za njegovim pogledom. Hlapec je zunaj napajal živino. Lojskino kričanje je bilo aliiati med mukanjem krav in divjanjem neugnanih telet. Spomnila ft je, da prav v tem času napaja doma Jok. Obilo jo je nenavadno občutje, kakor da je Že gospodinja obeh kmetij. Tu in tam napajajo njeno živino. Dva para konj, deset, dvanajst krav ln pet, Šest telet. Oba svinjaka sta polna svinj in vse naokoli leže njene njivo in njeni travniki. Na Falatih, na Slogih, na Dolgih njivah in drugod. V soseski ima prvo mesto.	(Dalje prihodnjič)
DIAPEK FIX BARED TO CONGRESS
A SUSY CONOAlfS waa wrapped brlefljr in the dUper problem when RepresenUUve France« Bolton <R-Ohlo), lnaet, called for OPA solutlon of the shorUge ia three-eornerad panta and safety pln«. Tha law-makers, however, appeared les« perturbed over th« •ituatlon than the tot above and changed the subject as qulckly as any parent ever changed the well-known you know what.
Pod severnim nebom
t	Pavel Nlsoeo)
8.
Vera je umirila otroka in se /opet obrnila h gostu. Sedla je na stol in se bolestno nasmehnila.
"Vidite, Vladimir Petrovič, namesto Sjomočke Imamo sedaj Mitjo. Strašno muhast otrok Ves dan veka. Bolchen je."
Zopet je povesila glavo.
LUjenko se je previdno dotaknil njenih ramen.
"Vera Jakovlevna, samo od vas zavisi Samo želeti morate Ena beseda iz vaših ust, Vera Jakovlevna " Vzel je njeno roko m se je doUknil s ustnicami "Neverjetno težko je za vas Končno ga le ne ljubite. Vem Trdno sem prepričan
"Ne vem Morda Toda ne morem. Data sem ai besedo."
"Ljubica moja, to je nesmisel To so neumnosti Vaše in vašega otroka življenje je več vredno od vsake častne besede M
"Nteem Uko multla Nobene besede niaem dala Toda ne morem Nimam moči Ne, ne* Vendar ga ljubim in bom ostala pri nj«-m, pa če mi je ie Uko težko Bom! Bom!"
Zadnje bcaede je izkričala, kakor bi hotela s tem samo sebe prepričati.
"Ce Je tako, potem naj tako oatane. Govoriva o čem drugem!" Liajenko je atopil dvakrat (>o sobi. "No, kak je bil VVilliamov zimski lov?"
"Tako približno tri ducate lisic. Sicer pa ne vem natančno, morda tudi manj," je Vera nejevoljno odgovorila.
Razgovorila sta se o zimskem lovu, o vremenu, o mestnem življenju, toda oba sta mialila na nekaj drugega in sta se skrbno isogibala omeniti ranjkega Sjo-močko.	>
Kapitan je pogledal na uro. "No, aedaj moram oditi. Na svidenje!"
"Kaj, proč že morate?" je Vera prestrašeno vpraiala. "Zopet IA nekaj mesecev?"
OROVVTH the V. S. MCRCHANT MASUNC
I—	«*M f m ......I MM |W IM
C«iM<1 lUtttl_______
IIIUI1

"Ne vem. Če ne bomo šli v inozemstvo, potem morda prihodnji mesec, pri tretji vožnji." Pokril se je s čepico. Njegov pogled se Je zapičil v zaboj, ki so ga prinesli njegovi mornarji. "Tu imam mal dar za vas."
"Kako nepotrebno! Zakaj delate to?"
"Ne, ne, spomin. Hočem, da mislite na mene. Ne smete se tako dolgočasiti. Gramofon je."
Liajenko se je malo v zadregi smehljal in ji ponudil roko. -
"Počakajte! Ostanite še malo! Moram vam še nekaj povedati. Pa trenutno mi ne pride na jezik."
Vera ni spustila njegove roke in on ni dvignil svojega pogleda.
"Vera Jakovlevna!" Kapitan je znižal svoj glas do šepeta. "Morda ste se pa le odločili! Samo besedo mi recite. Samo "da". In vse vaše življenje bo teklo drugače. Vse bom napravil za vas. No?" .
Sklonil se je k njenemu obrazu in jo prijel za rame.
Molčala je in utrujeno naslonila glavo na njegov plašč.
"Čakam. Da ali ne?"
"Ne vem. Težko mi je."
Kapitan je zopet (»ogledal na uro.
"Iti moram. Sem 2e tako zakasnil."
Vera je dvignila objokani o-braz in skoraj neopazno prikimala.
"Torej: Da? Da?" Divji od veselja jo j« objel, jo zopet takoj spustil in priganjal: "Sedaj pa hitro! Hitro! Oblecite se in vzemite sina s seboj. Listek za VVilliama napišem sam."
Ko je omenil njenega moža, se Je Vera streznila.
"Ne, sedaj ne bom ila," Je rekla odločno in ponovila: "Takoj sedaj sa ne peljem z vami."
"Kako to? Saj ste pravkar rekli da.N
"Ne morem ga tako samega pustiti. Vae pustiti in zbežati. Ne! Ne morem!"
"Kdaj se bo pa zgodilo?"
"Ne vera. Potem. Pozneje. Kadar hočtte. Samo sedaj ne.
KapiUn Jo Je prijel pod pazduho.
"Pojdiva! Na ladji bodo že ne-atrpni. Med potjo vam bom ie nekaj povedal."
Na bregu pri čolnu so stali mornarji.
LUjenko Jim je s roko pomlg-nll.
"Pridem!" Obrnil se je k Veri ln hitro govoril: "V dveh tednih pride lahka dvojamborka na črni rtič. Njen kapitan je Sergej Stepanovič Klimov. In ob tem času morala priti k svetilniku Z vsem In Sergej Stepa nov h- vaa bo vzel s seboj. Cujete? Ih čas
nekaj dni vas bo pripeljal k meni v Arhangelsk. Ste razumeli? Še enkrat: v dveh tednih pri svetilniku. Tam bo ladja. Kapitan Sergej Stepanovič Klimov . . ."
Vera je hotela nekaj reči, pripomniti. Toda bilo je že prepozno.
Že sta bila ob vodi. Mornarji so pograbili za vesla, kapitan ji je poljubil roko, se nežno in bo-drilno nasmehnil in pomembno rekel: "Na skorajšnje svidenje, Vera Jakovlevna! Glavo pokonci!"
Čoln je zdrsel po valovih. Vera je razburjena stala na j>ečini, ne da bi se mogla zavedati, kar se je zgodilo, in mahala z robcem. Za njo so se.nepričakova no oglasili znani koraki.
"Zakaj se mu tako mudi? Ko sem čul sireno, sem skoraj tekel semkaj in kljub temu prepozno!"
William je pazljivo in vznemirjeno gledal ženo.
"Zakaj si tako čudna? Ali se nc počutiš dobro?"
"Ne, nič mi ni," je dejala Vera in se izognila njegovemu pogledu.
Položil ji je eno roko okrog pasu, z drugo pa pomahal proti ladji, ki je pravkar dvignila sidro in obračala krmilo proč od zaliva.
"Pojdiva, di ne bo otrok jokal."
William je tesneje privil ženo k sebi in šel s trdnimi koraki v hiio..
9
Življenje se je razklalo na dvoje: na dve življenji, na dve Veri. Ena, prejšnja, je bila z možem in otrokom tu na samotni severni obali. Tu je uživala družinske radosti in imela gospodinjske skrbi, tiho žalost in neugasljivo bol — vse prejinje, navadno življenje, ki ga je živela v teh neskončnih štirih letih.
Druga Vera je pa živela v novem, fantastičnem svetu, ki je bil poln gibanja in presvetlih barv. Tam je bila godba, gledališče in ceste, polne hrušča in trušča. Pa glavna stvar: tam so bili ljudje, ljudje, tisoči ljudi.
In obe ženi, ki si nikakor nista bili podobni, a sta živeli v eni lupini, sta se neprestano borili med seboj. Sedaj je zmaga la ena, sedaj druga. Težko je bilo prorokovati, katera bo naposled zmagala. Mnogokrat je vprašal William, ki ga je nenavadno ženino stanje vznemirjalo: "Vera, bojim se zate. Tako si spremenjena. Kaj ti je?"
"Nič mi ni. Prav taka sem, kakršna sem bila."
"Ne, nekaj ti je." Vprašujoče in nemirno jo je gledal. "Povej mi, ali se ti je kaj zgodilo? Ali si zdrava?"
"Ne, nič se mi ni zgodilo in popolnoma zdrava sem. Ne delaj si nepotrebnih skrbi," je odgovorila s pritajeno nejevoljo.
"Hoditi moraš večkrat na sveži zrak. Škoduje ti, da se zmeraj vdajaš samoti in razmišljaš," je silil mož v njo ... 1
(Dalje prihodnjič.)
C
STAMPS
THE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE ' » 1
OBOROK W. BAJUfWELL | usti te le el TMheelogf e
Podlago sa mehanično znanje si
moreta dobiti s knjiga NEW EN CYCLOPEDIA OF MACHINI SHOP PRACTICE (v angleščini). Ts velika knjiga popisuje in * slikah pokate temeljna dela mehanika. RastoU vat natanko, kar mora mati najboljši mehanik; pojasnjuje vporabo vsakega stroja, orodja in mertt. Pouči vaa kako Je treba vporabfti načrte (blut prtnta) ter vam tudi daje mnogo ra čunekih tabel, da morete po«pe*tti svoje delo Ne glede na t* aH ste šele početnlk. vam bo u knjiga aele koristna tn mnogo potrvbaa — 10eS ■lik in rtsk S7S strani, trdo eesaaa knjiga stene SAMO SlJS.-Po*al no plavamo ml. Naročite prt K NJI GARNI SLOV EN IC PUBUSlilNC COMPANY SI« W«at Itth ST NEW VORK —Zaloga al velika Naročite to value knjige še kie
VELIKA POMOČ ZA POLET
NE MESECE JE— TRINERJEVO GRENKO VIKO
Poletu je
vaš želodec večkrat m reda. Sprememba pitne vode, hitu spremembe vremena in drugi 'vzrofcj ao krivi tega. Vzemite Trinerj«v» grenko vino z viUminom B-l po m. vodilih na aUklenici in počutili g bodete dobro. Dobi ae v vseh lekar. nah. Ako ga ne moreU dobiti v v*, aosedščini, Udaj pošljite $1.25 ah $6.50 na Jos. Triner Corp., 1333 a Ashland Ave., Chicago, 111. in dobik bodete eno ali šest steklenic Trinej. jevega grenkegfc vina z vitamina« B-l poštnine prosto.	—(AdvJ
•»a
Razni mali oglasi
Dalo dobe moški
POTREBUJEM 30
GOZDARJEV
za vsakoyrstno delo v gozdu,
STALNO DELO ZA VEČ ČASA
DOBRA PLAČA
/1
~ Za podrobnosti pišite na:
MARKO MANCE
OAKLAND, MD.
Delo sa ienake
SLUŽKINJA—$70 za delo v oprav-ljenem apartment hotelu: Udobno delovno lUnje. Nedeljo prosta. 621 Deming Plače,—Lincoln 6234.
POSTNA UPRAVA
šali vsled vojaih rasmer smanjial delo la saasuda s preuredbo naslovov. Vsak aaalev ▼ večjih rneHi ima namreč sedaj še posebno številko, U pismonošu pove. v kaiersa kraju ae naslovnik nahaja.
NašloviU v bodoče vsa pisma: PROSVETA 2657 8. Lawndale Ave. Chicago 23. IlllnoU
TISKARNA S.Af.P.J.
-f- sprejema 'vsa —
«
v tiskarsko obrt spadajoča dala
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih . . .
• • • • •
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ.
DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
i »
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cena smerna, unij sko dalo pro vrste
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ P Rl N T E RY
2657-59 S. Lawndale Avenue - • Chleaso 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4304
naroČite si dnevnik prosveto
»e sklepa IX. vedue konvencije se lakko naroči aa Ust Pieaveto U prištele eden. dva. tri. štlrl aH pet ilaaev Is eae drušlae k ea! aareš-^»oeveta stane sa vse enako, sa člaae ali aašlaaa 33J3 ss aročnlno. Kar pe člani ia plašaje »ei imaiiata 31J3 aa eo |ias to priiuje k naročala!. Tesal aedaj al ruska, »ea da |e Uat predre« m člaae SNPJ. Ust Prosveta |e vaša lastnina U |a v vsaki druilnl nekdo, ki W rad čital Ust
Pejasallot—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti ČUn SNPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo sahteval sam svoj ii«t tednik, bode moral tisti član is dotične druiine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravnlštvu lisU. ln obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku, le«
iN	SaCtoa 1 ft«	ea tm Cklsap laik la	sla—MfM
3J3	2 ftM	laika la_	3 10
3.33	3 ftM	brfke la___	, SJS
-	1J3 -	aši ipa Je	4 ftM i ftM	laike la —,	- t JS
		st.os	
			deaarje ali
		a. Ust. ki Je *	eše lastaUs
J.
Ava.
ts. m.