številka 37 četrtek, 23. septembra 1993 70 tolarjev
NE , vi c M£ m sri/W. mjf/E^M me
LAHU Doleti, je sn/iitwstir~-
MirtMA o W&a.i/
yTl MOJE PIŠTOLE. , Hto
I&.AGAJH//I
PRODAJNO RAZSTAVNI SALON RAČUNALNIŠKE IN BIROTEHNIČNE OPREME
-	RAČUNALNIKI (od 386 sistemov naprej)
■	TISKALNIKI (matrični, laserski, ink - bubble jet)
-	FOTOKOPIRNI STROJI (od najmanjših do največjih) ■ATESTIRANI TELEFAXI
(za bolj in manj zahtevna poslovanja)
■	TELEFVNI (žični in brezžični)
■	POTROŠNIMATERIJAL (tonerji, trakovi, papir...)
OBIŠČITE NAS IN SE O KONKURENČNOSTI PONUDBE
PREPRIČAJTE SAMI I FIMEX, Velenje. Tel: 063/852 ■ 465, Fax: 063/856 ■ 913 SALON je v steklenem prizidku HOTELA PAKA, RUDARSKA 1
□
Prevladovalo bo večinoma sončno vreme, le v noči na soboto bo Slovenijo prešla oslabljena hladna fronta.
Canon EPSON®
n	¥hn% HEVVLETT
r, inTCI I Ly21 PACKARD
FUJITSU	Panasonic
Problem mamil vse bolj pereč
88B888888888888 8 888 8 888888888»
Zasegli kilogram čistega heroina
Konec prejšnjega tedna je celjskim kriminalistom, s pomočjo policistov, uspelo prijeti 30-letnega Celjana Vinka S., kije imel pri sebi kar kilogram in 5 gramov čistega heroina, pretihotapljenega z bližnjega vzhoda. To je doslej na tem območju največji zaseg heroina doslej. Kot kaže, je bilo mamilo namenjeno domačemu trgu. Zoper osumljenca je preiskovalni sodnik odredil pripor.
Ker gre za čist heroin, brez vsakih primesi, bi bilo iz njega možno narediti okoli deset kilogramov prvovrstnega mamila, kar bi zadostovalo za okoli 70 tisoč doz. Drugače povedano: takšna količina bi zadostovala za mesec in pol oskrbe uživalcev mamil v Sloveniji.
Trda droga se vse bolj pojavlja tudi na našem območju in problem mamil postaja vse bolj pereč. Vse pa se začne pri, za nekatere, tako nedolžni "travi".
.........................................Ji ^fcP.
Rudnik lignita Velenje
Spet vse v redu
- Narava nas letos preseneča s svojo nepredvidljivostjo v vseh razsežnostih. Nič snega pozimi, nič dežja poleti, na začetku jeseni pa obilica njenih plodov; seveda ne povsod, pa vendarle. Množice so se podale v gobe, na vrtovih in njivah pa smo se tudi veselili. Kot recimo Žani Kranjc iz Bevč, kije vzgojil pravo bučo velikanko.
Daje kalifornijskega porekla, v tem trenutku ni najpomembnejše. Ponaša se s 180 centimetri obsega in preko 60 kilogrami teže. Se več buč velikank, bi lahko vzkliknili, pa ne le na polju, še kje drugje in s pravo vsebino, da ne rečemo pametjo.
Ko pohajamo po naših gorah in alpskih vrhovih, nas (večinoma) spremljajo in usmerjajo posebne oznake, primerno urejene zahtevne poti pa nam omogočajo varnejšo pot. Pa dovolj poznamo srčne može, ki za to skrbijo in vse težave, kijih spremaljajopri njihovem delu?
■ (foto: dš)
Akcija Kaja in Radia Velenje "Pesem poletja 93" je v celoti uspela. Zvrstilo seje vrsto javnih prireditev, na katerih smo izbirali najbolj všečno melodijo tega poletja, o njej so glasovali bralci Kaja in poslušalci Radia Velenje. Zaključek paje bil v petek v velenjski Beli dvorani.
I foto vos
T
k*
Velenje, Partizanska 4 tel.: 063/851 919
In smo jo
našli, ta pravo bučo
Jutri, v petek torej, se Velenju obeta izjemen glasbeni dogodek. V Domu kulture bo namreč ob 19.30 s koncertom pričela vrhunska flavtistka Irena Grafenauer, ki jo bo na klavirju spremljal Klaus Jackl izMuenchna.
Z rezultati gospodarjenja v velenjski občini ne morejo biti zadovoljni, saj so v prvem polletju s prihodki pokrili le 88,5 odstotkov odhodkov. Zasebnih podjetij, katerih število je sicer močno naraslo, še ni čutiti, zaposlujejo pa le 2,7 odstotka vseh zaposlenih v občini.
■ (foto: hj)
Od tega ponedejka delo v velenjskem premogovniku spet teče nemoteno. V času od 10. do 18. septembra so uspešno odpravili okvaro na izvoznem stroju jašku Nove Preloge. do katere je prišlo v četrtek, 9. septembra. Remont so opravili v predvidenem času, čeprav gaje spremljalo nekaj nepredvidenih zapletov. Po ugotovitvah strokovnjaka nemške firme, ki je izvozni stroj izdelala, je bilo treba opraviti nekaj korektur na reduktoiju in določene dele tudi zamenjati. V ta namen je bilo treba sneti reduktor z glavne osi izvoznega stroja. Ker pa so spoji zobatega kolesa in glavne osi zelo togi, z majhnimi tolerancami, seje pri snemanju glavnega zobatega kolesa še dodatno poškodovala os. Treba jo je bilo demontirati in jo popraviti v Železarni Ravne. Popravilo reduktorja in osi, izdelava vseh orodij za tako velik remont ter dobava nadomestnih delov iz Nemčije je zahtevalo ves teden dela. Pri remontu so se zelo potrudili, vložili veliko znanja delavci Elektrostrojnega sektorja in Klasirnice RLV.
Okvaraje resda povzročila zastoj dela v RLV, razen v jami Škale, vendar bodo manjkajoči izkop lignita nadoknadili do konca leta.
I Dragica Marinšek
Norice
Torki v septembru rezervirani za seje
VELENJE - Torki v septembru so v velenjski skupščinski dvorani re zervirani za zasedanje zborov skupščine. Zadnji torek v septembru, 28., je sklicano že novo zasedanje, na katerem bodo osrednjo pozornost namenili predvsem prostorskim dokumentom in to odlokom o začasnih prostorko ureditvenih pogojih v več krajevnih skupnostih občine Velenje.
■	mkp
Vse več {judi brez dela
VELENJE - Brezposelnost v Sloveniji iz meseca v mesec narašča Brez dela je kar 14,8 odstotkov aktivnega prebivalstva. Delež brez poselnih nenehno raste tudi v državah Evropske skupnosti. Junija je statistični zavod ESzabeležil 10,6 odstotno brezposelnost, medtem ko je istega meseca lani, znašala 9,4 odstotke. Vendar pa so pogoji za pri j a vo na za vodih za zaposlovanje v vsaki drža vi drugačni, tako da so primerjave težke. V Velenju je konec avgusta iskalo delo že skoraj 2900 oseb, kar je za sto več kot mesec dni prej.
■	mkp
Lubadar odreja posek
VELENJE - Stalne i mi si je žveplovega dioskida, zima brez snega, ki je dodatno izčrpala gozdove in poletna suša, so odlična osnova za "razvoj" lubadarja v gozdovih Šaleške doline. V tako oslabelih gozdovih ima lubadar lahko delo.
Skupni obseg varstvenega poseka v velenjskih gozdovih znaša kar 68 odstotkov vsega odkazila. Samo vškalah, smo slišali na zasedan ju zbora krajevnih skupnosti, kjer so temu problemu namenili precej pozornosti, jebilozaradi lubadarja opravljenega 90 odstotkov vsega poseka. Do konca a vgusta so v gozdovih občine Velenje zaradi lubadarja posekali že 7 tisoč kubičnih metrov drevja, lani pa nekaj več kot 4 tisoč kubičnih metrov drevja.
■	mkp
Vzdrževanje in odpravljanje napak
Velenje - V AMD Velenje so se odločili svoje teoretično znanje prikazati tudi v praksi. Prav zato bodo kandidatom, ki so uspešno opravili izpit iz teorije, tudi praktično pokazali kako vzdrževati svoje vozilo in odpravljati manjše napake. Prikaz bodo pripravili v sodobni delavnici Avtoservisa Praprotnikna Šaleški 15. Pregled bodo pričeli ob 8. uri in ga sklenili ob 14., obenem pa bodo v dela \/niči Praprotnik brezplačno pregledali zavorno tekočino. Po potrebi jo bodo tudi zamenjali, saj zavorna tekočina z leti postane neuporabna.
■	b.m.
Regijsko tekmovanje gasilcev
lačja vas - Letošnje regijsko gasilsko tekmovanje v pionirskih in mladinskih kategorijah bo izvedla občinska gasilska zveza Mozirje. Tekmovanje bodo pričeli v soboto, 25. septembra, ob 7. uri na prostoru čudovitega posestva Veniše pri Lačji vas vZadrečki dolini.
■ JP
Iščejo nove vire vode
Vinska gora - V krajevni Vinska Gora so prav v letošnjem letu največ pozornosti namenili iskanju novih vodnih virov. Že nekaj časa se vtem kraju srečujejo s pomanjkanjem pitne vode, zlasti v hribovitih predelih krajevne skupnosti. V letošnjih sušnih mesecih so morali tamkajšnji gasilci prepeljati od 10 do 25 cistern pitne vode na dan. Prav zdaj v Vinski gorigradijopriklop.skaterimbodovodovodazaUpjeinČmovopriključili na mestni vodovod Komunalnega podjetja Velenje.
b.m.
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
VARČEVALNA KNJIŽICA
Želite varčevati in ohraniti realno vrednost svojih sredstev?
Predlagamo vam rešitev - VARČEVALNO KNJIŽICO, ki zagotavlja ohranjanje vrednosti vloženih sredstev in omogoča postopno varčevanje tudi manjših zneskov.
Osnovne značilnosti varčevalne knjižice so:
■	minimalni znesek, kiga lahko varč ujete na varčevalni knjižici je 200 DEM tolarske protivrednosti, kasnejši pologi pa niso omejeni,
■	sredstva se obrestujejo v višini mesečne stopnje rasti maloprodajnih cen,
■	sredstva lahko polagate v katerikoli enoti Ljubljanske banke, dvigujete pa le v enoti, kije knjižico izdala,
■	privarčevana sredstva lahko dvignete šele po poteku 15 dnevnega roka od dneva vplačila.
I\la varčevalni knjižici mora ob dvigu sredstev ostati minimalni znesek 200 DEM tolarske protivrednosti. Ta se lahko dvigne le ob saldaciji varčevalne knjižice.
Iz dela velenjske vlade
O uresničevanju ekološke sanacije
Člani velenjske vlade so na zadnji seji med drugim govorili o pokrivanju škode krajevnim skupnostim, nastale zaradi onesnaževanja.
Maja letos je Skupščina občine Velenje sprejela nekatere ugotovitve in sklepe v zvezi z ekološko sanacijo šoštanjskih termoelektrarn. Med drugim so pozvali vodstva vseh krajevnih skupnosti, da s pomočjo Sekretariata za varstvo okolja sestavijo spiske oškodovancev in vrsto ter višino škode, za katero domnevajo, da sojo utrpeli zaradi onesnaževanja iz Termoelektrarn Šoštanj.
Žal pa so odgovore poslale le krajevne skupnosti Ravne, Skorno -Floijan, Lokovica, Šmartno ob Paki, Šentilj, Pesje, Desni breg, Cirkov-ce in Konovo.
Zaradi slabega odziva krajevnih skupnosti je izvršni svet predlagal Sekretariatu za varstvo okolja, da ponovno pozove vodstva krajevnih skupnosti, da sestavijo spiske oškodovancev in zberejo podatke o vrsti in višini škode, za katero domnevajo, da so jo utrpeli zaradi onesnaževanja iz TEŠ.
Dražje pogrebnine
Komunalno podjetje Velenje je vložilo zahtevek za povečanje cen pogrebnih storitev. Na osnovi sklepa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije , ki določa, da znaša pogrebnina 80 odstotkov povprečne cene nujnih stroškov pogreba v Sloveniji
(v Velenju znašajo stroški žarnega pokopa od 89.600 do 97.754 tolarjev, za klasični pokop pa od 81.000 do 92.283 tolaijev) je velenjska vlada dovolila 5,5 odstotno povišanje teh cen od 1. oktobra dalje.
Spremenjen odlok o zakloniščih
Na zadnji seji so člani velenjske vlade potrdili še osnutek sprememb odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v občini Velenje. S spremembami ga prilagajajo novi zakonodaji, kije strožja, saj med drugim določa revizijo projekta ter opredeluje naloge inšpektorja pred pričet-kom gradnje objekta. Določa tudi, da mora imeti vsako zaklonišče potrdilo o primernosti, ki velja tri leta, tehnične kontrole paje treba opraviti enkrat na leto. Opredeljena je tudi pristojnost izdajanja potrdil o primernosti ter opravljanju tehničnih pregledov ter kazenske sankcije za neuresničevanje določil odloka.
■ (mz)
Most bo
ŠOŠTANJ - Most čez reko Pako v Šoštanju, v neposredni bližini termoelektrarne, dobiva novo podobo. Razširili ga bodo in to za več
kot šest metrov. O nujnosti tega posega so v Šoštanju že dolgo govorili. Ko bodo dela končali, bodo v Šoštanju za promet lahko zaprli osrednji šoštanjski trg, bratov Mravljakov. To se bo zgodilo, pravijo strokovnjaki, čez približno leto dni.
M mkp, foto: B.M.
Celjski sejem zaprt
Veliko vprašanj odprtih
Ocene, koliko zahtev obrtnikov je vlada uresničila, so različne, neizpodbitno paje, da premalo.
Mednarodni obrtni sejem v Celju je zaprt. Ocene o njem so v glavnem res tako laskave, da se nekaterim zdi kar čudno; vsekakor naj bi preglasili tiste, ki še tarnajo nad organizacijo, nad obiskom, kupčijami. Razstavljal-ci so mu izrekli veliko oceno, nekateri so ga postavili celo pred uveljavljeni graški sejem. Ob tem pa seveda ostaja tisto, kar se ob celjskem obrtnem sejmu vzporedno prepleta že dejansko v vsej zgodovini te manifestacije obrti -in kasneje tudi podjetništva: kakšen je položaj naše obrti i n malega podjetništva.
Eno je jasno: kljub že več let poudarjajoči potrebi, da se delež tega področja v slovenskem gospodarstvu dvigne vsaj na 20 odstotkov, če že ne na četrtino, se ta odstotek načrtom približuje zelo počasi.
Prav tako je res, da na tem področju ne najde dela toliko delavcev, kot so obrtniki načrtovali in kot so se tudi kazale objektivne možnosti. Pa ne govorimo le o tistih načrtovalnih 60 tisoč delovnih mestih, ki sojih ponudili leta 1991 obrtniki; zadovoljni bi bili že malo nižjo številko.
Tudi ob letošnjem sejmu so položaju obrti in malega podjetništva veliko govorili. Tudi o tem, kolikšen del zahtev obrtnikov je vlada izpolnila. Ocene so zelo ra-
zlične: nekateri v obrtni zbornici pravijo, da dobrih 70 odstotkov, minister za gospodarstvo pravi, da skoraj 90. Čeprav ob tem pripominja, da vse, kar je vlada sprejela, še ni šlo skozi kolesja parlamenta. Tudi za tisto, kar niso storili, najdejo seveda izgovore, obrtniki pa pravijo, da ob tako obremenjenih osebnih dohodkih, ne morejo zaposliti več delavcev; ne morejo jih tudi, ker jih ob teh nestabilnih časih, čaka težko šestmesečno breme, če bodo morali kakšnega delavca odpustiti, nerazumno se jim zdi, da vlada še ni poskrbela za plačilni red.
Večji zagon zaposlovanju in razvoju bi dali tudi z olajšavami pri novih zaposlitvah in pri naložbah. Toda kot da je v vladi (ali drugih) ljudeh še vedno preveč strahu pred bogatenjem obrtnikov, pajim ob tem ni mar, da bi lahko (legalno) delo dobilo veliko število tistih, ki čakajo na zavodih za zaposlovanje ali dobesedno na cesti.
Pogovor med obrtniki, podjetniki in "vodilnimi" na raznih mestih je bilo tudi letos veliko. Dobro bi seveda bilo, da bi se z zaprtjem sejma odprle prave nove rešitve, ki bi privedle do tega, da bi obrt in malo podjetništvo lahko ublažila posledica propada še nekaterih velikih podjetij, ki nimajo bodočnosti.
Armada brezposelnih je namreč pri nas že prevelika.
■ (K)
V Vinski gori nov asfalt
V soboto so praznovali tudi v Vinski gori. Ob tej priložnosti so odprli 1276 dolg asfaltiran odsek ceste, ki povezuje pet od sedmih zaselkov tega kraja.
Kot je povedal Janko Špegelj, predsednik režijskega odbora za izgradnjo cest, so se zanjo odločili pred pol leta, v zelo neugodnem času za izvedbo 25 milijonov vredne investicije.
Del denarja so zbrali s samoprispevkom, ki so ga izglasovali leta
1989, ena delež temu so dodatno zbrali sami krajani. Zemljišča ob cesti so lastniki brezplačno odstopili, čeprav seje pri tem malo zataknilo. Urediti pa morajo še bankine.
Cesto je odprl župan Milan Dobnik, kije zaželel krajanom, da bi bili še naprej tako složni in delavni.
Veliko navez, a slabo povezanih
Lahko bi zapisali, da je dobila tale naša ru-brična naveza konec tedna še gasilsko inačico. Svojevrstno savinjsko- šaleško navezo so namreč naredili tudi gasilci, pa čeprav pri tem niso bili tako široki: v to navezo so zajeli tri občine. Toda prav v tem tisti, ki še vedno kupčkajo, katere občine naj bi sodile po iwvem skupaj, vidijo eno od možnih bodočih regij: Žalec, Mozirje, Velenje. Seveda sam ne mislim priliti niti kančka olja k taki začrtani celoti: ne za, ne proti. Najrazličnejših načrtovalcev novega povezovanja je namreč pri nas veliko in vsi v svojih predlogih vidijo najboljšo rešitev. Seveda pa bi vsi radi videli sebe v središču, ostale pa okoli sebe.
Ob tej "gasilski" regiji, ki pa vendarle tudi ima nekaj na sebi, pa čeprav se največkrat kol "težava" pojavlja center hmeljarstva, je seveda mogoče naše širše območje "regionalizirati"še tudi po kakšnih drugih skupnih točkah. Lahko bi, recimo, kot centre regij v dosedanji (umirajoči) regiji imenovali občine, kjer imajo podjetniške inkubatorje. Do pred tednom bi Celjani temu seveda močno nasprotovali, zdaj ko so tudi oni dobili tako podjetniško gnezdo, bi bilo morda nasprotovanj manj. čeprav bi kdo vsee-
no iJorekel, zakaj bi morale "na svoje" tudi Slovenske Konjice, ko pa vendarle sodijo k njim. Kol bi morda kdo drug tudi oporekel, zakaj Konjice na celjski konec, ko pa teče Dravinja v čisto drugo smer. Morda bi lahko regije zasnovali tudi po tem, kakšno onesnaženje v posameznih področjih prevladuje, ali kako so ljudje zaradi onesnaženja prizadeli. Pno bi bilo pri tem mogoče lažje izvesti, drugo težje. Redki so namreč tisti, ki bi priznali, da so prizadeti. Saj bi še kdo porekel, da tisti prizadeti ne morejo biti samostojni in jih mora kdo voditi, pa čeprav je tudi vprašanje, če že nismo vsi skupaj preveč prizadeti. Pri prvem, to je pri razvrščanju na osnovi onesnaženja, pa bi se seveda pojavila težava, kaj bi bilo s tako razporeditvijo, ko bomo naša območja končno počistili in bo naš zrak čist kot vrh švicarskih Alp, vode bistre kot pri kakšnem izviru, in zemlja taka, kol naj bi bila tedaj, ko je bog ustvarjal človeka po svoji podobi. Tako kot nekateri govorijo, se nam tak lep čist dan nasmiha že takorekoč pojutrišnjem: če že ne kar jutri. Tisti pa. ki malo trdneje stojijo na naši zemlji, kakršnakoli že je, jia seveda mislijo, da bi laka delitev po principu
onesnaženosti imela pri nas še kar lepo prihodnost. S tistim "lepo' seveda mislim, da bi trajala še dolgo.
Raznih skupnih točk, ki bi lahko povezovale razne sedanje občine, pa jih morda niti ne vidimo, je seveda še več. Ne vidijo jih seveda le tisti, ki vedno sebe postavljajo v center. Seveda pa je tudi res, da se lahko zgodi, da sčasoma niti ne bomo vedeli, kaj bi s takimi zamišljenimi in načrtovanimi regijami, saj po takih "re". lahko reče tudi kdo odločni "konlra".
Pred dnevi smo na nekem velikem zboru iz ust zelo močnega človeku že lahko slišali, da naša mati država potrebuje le občine in ničesar več. Če bo ta res obveljala, potem adijo vsi načrti, ki se ponekod že valjajo po predalih, ponekod pa šele oblikujejo po glavah. In adijo vsi načrtovani stolčki, na katerih se nakateri že vidijo sedeti.
Ampak o vsem tem bo v naši demokratični družbi odločalo ljudstvo - se pravi peščica (sicer izvoljenih) prepira vajenih mož in žena, ki do obisti poznajo želje in potrebe svoje baze. Ampak: kar smo si izvolili, to imamo.
■ (Kr)
DOGODKI
Zbor krajevnih skupnosti v torek opravil zamujeno
Plešivčani z amandmaji nad odlok o oskrbi z vodo
Pred dobrim tednom dni zbor krajevnih skupnosti velenjske občinske skupščine prvič v tem mandatu dela ni bil sklepčen. Izdatno pa je "spodrsljajček" popravil na torkovem zasedanju, ko seje seje udeležilo kar enaindvajset delegatov.
Precej pozornosti so, podobno kot druga dva zbora, namenili odloku o oskrbi z vodo v občini Velenje, še zlasti pa amandmajem, ki jih je nanj podala krajevna skupnost Plešivec in v njenem imenu delegat Vinko Kotnik. Razprava je bila drugačna kot v drugih dveh zborih. Krajevne skupnosti, še zlasti primestne in vaške, so se z gradnjo vodovodov in l vsem, kar je z njimi povezano, velikokrat srečevale same, pri tem trdo delale in jih tudi
(so)financirale, zato stvari poznajo tudi s "praktične" strani.
Zato ne čudi, da so temeljito pretresli še zlasti amandma, ki govori o tem, da je upravljalec dolžan dopustiti priključitev na vodovod, če uporabnik izpolni vse pogoje določene v soglasju in če poravna vse obveznosti in preloži vso potrebno dokumentacijo. Hop-la, so rekli v Plešivcu, pritegnili pa jim mnogi, ki so tak vodovod sami delali, tako pa to ne bo šlo. Med potrebna in obvezna soglasja je tre-
ba vključiti tudi soglasje sveta krajevne skupnosti oziroma gradbenega odbora, kadar ta dela in sofinancira, in takšno soglasje je obvezno za čas amortizacije vodovoda.
Pojasnili pa so ta amandma, ki je bil v podobni obliki sprejet tudi v drugih dveh zborih s tem, da so bila v izgradnjo vodovodv vložena znatna sredstva in veliko prostovoljnega delo krajanov, zato ni možno dopustiti, da bi novi interesenti za vodovod ali
tisti, ki so pri gradnji stali ob strani, prišli do vodovodnih priključkov brez odškodnine.
Zapisali smo že, da je krajevna skupnost Plešivec na odlok podala kar deset amandmajev, večino so jih po tehtni razpravi v zboru krajevnih skupnosti, tudi sprejeli. Ker temu ni bilo čisto tako tudi v drugih dveh zborih, se bodo o njih še medzborovsko usklajevali.
m Milena Krstič - Planine
Mozirje - Nova lokalna samouprava
Opustili misel na 7 občin
Komisija za lokalno samoupravo v občini Mozirje je korenito spremenila svoje prvotno stališče, pravzaprav ga je obrnila na glavo. Na podlagi želja in zahtev iz posameznih krajevnih skupnosti je komisija sprva oblikovala predlog o sedmih (7) novih občinah na področju sedanje občine Mozirje in ga kot zahtevo poslala ustrezni državni komisiji. Na pravi preobrat v razmišljanjih o novi organiziranosti lokalne samouprave je vplivalo več razlogov.
Prvi jc osnutek zakona o
lokalni samoupravi, ki je v celoti izničil upanje, da bi Mozirje lahko postalo upravni okraj. Drugi razlog je na "terenu". Po posameznih krajih in krajevnih skupnostih namreč vse bolj prodira spoznanje, da so načrti o sedmih občinah neutemeljeni, da takšne občine ne bi imele možnosti za preživetje, ne denarno in ne kadrovsko, da o drugem ne razpredamo. Čedalje bolj je namreč jasno, da že sedaj revne krajevne skupnosti resnično nimajo nobenih možnosti za takšno preoblikovanje. Precej zakasnelo je to spoznanje, vzrok za to pa je gotovo vse premajhna obveščenost o tem prelomnem dogajanju, želje po lastnih občinah so bile ne glede na to
večinoma želje posameznikov, saj vloga novih občin prebivalcem v nobenem primeru ni bila primerno predstavljena. Tako vsaj kaže.
Ob spoznanju, da Mozirje upravni okraj ne more postati, je občinska komisija sprejela stališče, da se zavzema za enajst upravnih središč v Sloveniji, kar z drugimi besedami pomeni navezavo na (bodoči) okraj v Celju. To je namreč edina in dokaj otipljiva možnost, da bi bila v Mozirju izpostava okrajnega središča, to pa je največ kar lahko sedanja mozir-ska občina ob novi organiziranosti pričakuje.
Vso to ključno problematiko je seveda nujno in v vseh razsežnostih predstaviti krajanom. Zato so v občini z včerajšnjim
dnem (sreda) pričeli z zbori krajanov. Prvi je bil na vrsti v Gornjem Gradu, danes (četrtek) bosta zbora v Bočni in Novi Štifti, jutri v Šmartnem ob Dreti, v nedeljo v Solčavi, Lučah in na Rečici ob Savinji, 27.septembra na Ljubnem, 28.v Mozirju in 29.v Nazarjah. Pravzaprav se zelo mudi, saj mora občinska komisija do 1.oktobra pripraviti temeljito gradivo za zasedanje zborov občinske skupščine, ki bo o vsem tem odločala. Takšno stališče in program jc na ponedeljkovi seji potrdil tudi občinski izvršni svet, svoje pa bodo. v teh in naslednjih dneh povedali še krajani.
■JP
Piše: Jože Krajnc
m mmu
Levi in desni heroji
Dobro je, da gobe v teb dneh menda rastejo kot nore, dobro je, da je med Slovenci toliko zagrizenih gobarjev in dobro je, da smo si minuli vikend zato ali pa zaradi česarkoli drugega večinsko dati opraviti z mnogo bolj posvetnimi stvarmi kot je denimo slovenska visoka politika, tako je bilo večini naših državljanov prizanešeno z verbalnim dvobojem, ki sta ga za vsak slučaj na daleč (ena v Ljubljani druga pa na Goriškem) uprizorili politična levica in njena vneta nasprotnica desnica.
Lepo je in prav, če si redke proste urice vsaj ob vikendih popestrijo z družabnimi shodi, prav nič spodobno pa ni, če jih ne znajo pripraviti brez zmerljivk in žaljivk na račun druge strani. Še več. Prav zoprno je v nedogled poslušati, koliko imajo povedati eden čez drugega in ugotavljati, da imamo pozicijo in opozicijo, ki za brezplodne medsebojne diskreditacije porabila več časa kot za debate
0	tistem, zaradi česar so tam, kjer so.
Desnica se je razšopirila v ljubljanskih križankah in oznanita, da ni več daleč čas, ko naj bi prevzela oblast. Napovedala je odločen boj zoper udbomafijo in z njo povezane politične stranke in dala vedeti, "da ne želi biti več damo figov list." Del levili s socialdemokratskimi prenovitelji na čelu jim tu ostal dolžan. S srečanja na Goriškem so jim sporočili, da so nekulturni, da so s svojim obnašanjem domala "oskrunili" Križanke in dodali še nekaj konkretno pikrih na prav takšne njim naslovljene.
Med tem, ko je padalo z leve na desno in nazaj, so tisti
1	sredinskega roba obeh polov nekoliko sklonili glave in najbrž še enkrat dobro preračunali, da se jim splača vmešati takrat, ko jim bodo to veleli takšni ali drugačni levi oziroma desni interesi. Ne da bi človek za kogarkoli navajal, a zdi se, da sta imela še najbolj prav premier Janez in njegov zvesti spremljevalec Artur mastif del Slavone. Levodesni bojevniški vikend sta izkoristila za udeležbo na mednarodni razstavi in ocenjevanju psov r Pomurju. Artur se je menda dobro izkazal, komanda, ki jo najbolj uboga pa je - tako pravijo tisti, ki ga dobro poznajo - "ne levo ne desno ampak naprej." Lahko je Arturju...
P.S.: Za nas navadne smrtnike je navsezadnje čisto vseeno, kdo je figov list in kdo ne želi biti. ni pa nam vseeno, če je pod tem listkom en k...
Skupščinska kriza v občini Mozirje
Oprati sramoto z novimi volitvami
Kriza v delovanju mozirske občinske skupščine se vleče dolgo in predolgo. Odveč je razpredati misli in besede o njenih vzrokih, posledice so tu in še bolj izrazite bodo. Dolgo v dvorani nazarskega delavskega doma, kjer se redno sestajajo formalno še delegati, sicer pa poslanci, odborniki, ali kakorkoli se sami že imenujejo (volilci se o njihovem "imenu" predvsem pa delu zaenkrat še niso izrekli), niso poznali besede nesklepčnost.
Potem so se naenkrat soočili z njo, razlogi so bili večplastni, med nje so se vpletle tudi politične igrice, zasedanja vseh treh zborov so nemalokrat postajala smešna in žalostna hkrati. Svoje so k vsemu dodali še odstopi župana in nekaterih drugih vodilnih v posameznih zborih, prav tako nasprotja s predsednikom občinskega izvršnega sveta. Resna zadeva seje
spremenila v farso, pravzaprav v dvo ali troboje posameznikov, večina v skupščinskih klopeh paje bila praviloma "modro" tiho, ali je na zasedanja po lastni izbiri primernosti trenutka sploh ni bilo, ali pa je komaj čakala, daje bilo zasedanje prekinjeno. Prvi korak, da bi vsaj delno zresnili stvari, je bilo preoblikovanje skupščine v enodomno; na učinkovitost tega dejanja bo pokazala jesen. Kako so "rušili" izvršnika, kako so volili župana, kako so se lotevali drugih ključnih zadev, je zgodba posebne sorte, ki pa nikomur ne more biti v ponos. Tudi ne dejstvo, da je stvari vzela v svoje roke koordinacija skupščinskih strank, ali je to samo želela, saj pravih učinkov ni bilo. Župana še vedno ni, redno zasedanje po počitnicah zamuja, prvo zasedanje je sklicano šele za 1.oktober, saj se tudi občinski izvršni svet ni uspel sestati prej kot 16.septembra in tako naprej.
Kaj in kako o vsem tem pred jesenskimi dogajanji razmišljajo nekatere večje skupščinske stranke?
Liberalno - demokratska stranka
Mar sploh
potrebujemo
župana?
"Čim bolj razmišljamo o naši skupščini, tem manj razumemo ali pa nočemo razumeti, da je SKUPŠČINSKA KRIZA že doživela svoj vrhunec, vendar se nikakor noče spustiti iz višav v bolj zemeljske dobrave, pa četu-
di vsi vemo, da se od višine prej ali slej zavrti. Zemlja se še vedno vrti, pa če ima občina Mozirje svojega župana ali ne, poletje se je nezadržno poslovilo, pa če ima občina Mozirje svojega župana ali ne, prebivalci občine Mozirje še vedno živimo, dihamo...pa četudi brez župana.
Torej, ali ga sploh potrebujemo?
Najbrž ne, če ga do danes nismo mogli izvoliti. Pri tem se tudi stranke nikakor ne moremo sklicevati na blokirano delo skupščine, saj pri takem delu odigra bistve-
no vlogo koordinacija strank, ki smo jo osnovali tudi v naši občini, vendar brez uspeha. Opravičilo pri vsem tem pa je, da živimo vendar v Savinjski in da brez "fovšije" ne gre, pa naj gre za obleko, dopust, avto ali "občinske" stolčke. Naj bo tako ali drugače, vseeno je treba spoštovati določena pravila, zato spoštovani občani in poslanci občinske skupščine, prosimo vas, da še enkrat razmislite o novem županu, saj konec koncev občina brez predsednika (z vsemi peripetijami ob vsaki njegovi ponovni volitvi oziroma neizvolitvi) nikakor ne more biti naš ponos!"
Slovenski krščanski
«<»«!*BS*ffa*K*«*«
demokrati
m m sss « s ss %
Rešitev so nove volitve!
"Zaradi zavezanosti svojim volilcem stranka SKD ostaja in želi tudi v bodoče ostati na "igrišču", ne na tribuni, zavedajoč se, da je samo z "aktivno igro" mogoče vplivati na tok dogodkov po meri svojega volilnega telesa. V želji po resnici stranka SKD ne želi prilivati olja na ogenj, ampak skuša vleči takšne poteze, ki hkrati ščitijo interese ljudi v naši občini in pomagajo pri razpletu vsem poznane nastale situacije. Tako je stranka SKD iz popolnoma načelnih razlogov v soglasju z vsemi skupščinskimi strankami v občini ponudila kandidaturo za popolnitev praznega mesta v DPZ-ju in kasneje ponudila tudi kandidata za predsednika skupščine. Izid volitev je znan, več kot ponuditi svojo roko pa ni mogoče. Uradnih stališč do različnih dilem, ki so postavljene pred skupščino, stranka SKD še ni zavzela. O tem razpravlja pravna komisija. Ko bo stališče komisije znano, se bo o tem opredelila tudi satranka SKD.
Življenje teče naprej, vplivati
pa je mogoče samo na današnje in prihodnje dogodke, stranka SKD pa si želi "bika" zgrabiti za roge. ne za rep, torej- si po svojih močeh prizadeva za optimalno
rešitev - nove volitve." •
Slovenska ljudska stranka
Župan ni najpomembnejši!
Stovenska ljudska stranka prejšnji teden uradnega stališča na to temo še ni imela oblikovanega, kar seveda ne pomeni, da o tem ni razpravljala. Zato je svoje osebno mnenje povedal predsednik njenega občinskega odbora Andrej Presečnik. "Kot bivši župan, ki je vodil to skupščino, seveda zadevo drugače občutim, kar pa ne . pomeni, da se moje razmišljanje bistveno loči od strankinega. Nerazumljivo je, da sedanje vodstvo skupščine ni sklicalo seje prej kot 1 .oktobra, saj je ob nakopičenih problemih ukrepanje nujno. Nerazumljivo je tudi, da se izvršni svet ni uspel sestati prej kot 16.oziroma 20.septembra, kar je seveda glavni vzrok za zamudo v skupščini. Čudno je, da njegov predsednik že od srede julija ni stalno prisoten na svojem mestu; ni kritika, jc pa občutek, da se izogiba problem-
om, ki so povezani z njim osebno. V stranki pričakujemo odgovore na nakopičene in kritične probleme in teh ni malo. Tu so velike težave v" Javnem podjetju Komunala, ki so v veliki meri povezani z nepokritim finančnim inženiringom izgradnje mozirske avtobusne postaje in z namenskimi sredstvi za čistilni napravi na Ljubnem in Rečici; tu so povsem nerazčiščeni odnosi v zdravstvenih zavodih, kje je poročilo SDK; tu so posledice suše, tu so velike nejasnosti glede bodoče lokalne samouprave, kjer nas bo državni zbor prehitel; tuje hud položaj večine krajevnih skupnosti, ki 'so ostale brez sredstev, tu je še marsikaj kar terja jasne odgovore in ukrepanje. V stranki se ne moremo znebiti občutka, da gre za namerno zavlačevanje, da bi se vroče zadeve odmaknile, kar je seveda nemogoče, še hujše bodo. Seja skupščinskih zborov je več kot nujna, v vsakem primeru pa bo vsaj tri tedne prepozno. Dogovor med strankami še drži, čeprav se doslej nismo uspeli dogovoriti.
Mislim, da v tem trenutku nov župan ni najbolj pomemben, vodstvo skupščine za normalno delo je zagotovljeno, pomembnejši so ukrepi ob bistvenih vsebinskih problemih."
»JP
Kako gospodarimo v občini Velenje ?
88 «8 8888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888
Nad svojim delom se moramo zamisliti!
Pregledali smo predložena polletna poročila podjetij
Konec meseca junija je bilo v občini Velenje registriranih 429 gospodarskih pravnih oseb, od
hodkov oblikovala družbena podjetja, kar 93 odstotkov.
V strukturi prihodkov se je zmanjšal delež prihodkov, ki jih podjetja dosegajo z opravljanjem redne dejavnosti, v okviru teh pa je gospodarstvo bolj povečalo prihodke na domačih trgih kot na tujih. Kljub temu se je delež prihodkov na tujih trgih v primer-
tegajih je računovodske izkaznice predložilo 324, kar je tri četrtine vseh (lani v tem času 79,2, ob koncu leta pa 74,7 odstotka). Največji delež aktivnih pravnih oseb predstavljajo majhne pravne osebe (91 odstotkov vseh predlagateljev), v okviru katerih je 83,4 odstotka zasebnih podjetij. Na osnovi predloženih podatkov smo pripravili oceno gospodarjenja v letošnjem prvem polletju.
Število zaposlenih pada
V zasebnih podjetjih le malo zaposlenih
Pravne osebe velenjskega gospodarstva so zaposlovale 16054 delavcev, kar je 2,6 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju oziroma 3,3 odstotke manj kot na ravni republiškega gospodarstva. Zaposlenost se je najbolj zmanjšala v družbenih podjetjih, za 3,6 odstotkov, kjer pa še vedno zaposlujejo kar 95,1 odstotek vseh zaposlenih občine.
V zasebnih podjetjih seje zaposlenost povečala za 29,2 odstotka, ta podjetja pa v povprečju zaposlujejo po 2,7 delavcev.
Zanemarljiv delež zasebnih podjetij
Skromna rast industrijske proizvodnje
Ob 5,8 odstotni rasti industrijske proizvodnje (na nivoju republike se je zmanjšala ža 6,6 odstotkov) ter ob 29,1 odstotnim porastom cen proizvajalcev (cene na drobno so porastle za 42,2 odstotka), je ob polletju obračunalo gospodarstvo za 49.806 mi lijonov tolarjev prihodkov, kar je za 32,3 odstotke več kot jih je bilo v prvem polletju lani. Kljub naraščajočemu deležu zasebnih in mešanih podjetij pa so večino pri-
javi z lanskim enakim obdobjem povečal od 28,8 na 29,9 odstotkov.
V strukturi tako prihodkov kot odhodkov je opazen predvsem relativno visok porast izrednih prihodkov oziroma dohodkov. Kaj je vzrok takšnemu porastu lahko v okviru podatkov, s katerimi razpolagamo. samo ugibamo. Navedemo lahko le to, da sodijo med izredne prihodke meddaigim prihodki od prodaje stalnega premoženja ter odpis obveznosti, med izredne odhodke pa kazni, pogodbene kazni, odpis vrednosti neizteijanih terjatev.
Velikanske izgube
Prihodki ne pokrivajo stroškov
Višina prihodkov pa še vedno ni zadoščala za pokritjje odhodkov, stopnja pokritja odhodkov s prihodki se od leta 1991 celo zmanjšuje. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so prihodki pokrili odhodke 88,5 odstotno.
59,9 odstotka podjetij je bilo takšnih, ki so obračunala večje prihodke o odhodkov, vendar pa je znesek ugotovljenega bruto dobička v višini 133 784 000 tolaijev skromen, saj predstavlja 0,3 odstotke prihodkov, med tem ko znaša ta na republiškem nivoju 2,3 odstotke.
Razmeije med bruto dobičkom in izgubo v poslovnem letu, seje letos izredno poslabšalo, saj je z bmto dobičkom pokrito le 1,6 odstotka izgub (lani 7,5 odstotka). Tako je bil neto finančni efekt go-spodatjenja, ki se kaže kot razlika med bruto dobičkom in izgubo, še vedno negativen, oziroma skoraj osemkrat slabši kot v lanskem prvem polletju.
V prvem polletju letošnjega leta je z izgubo poslovalo 111 podjetij v katerih dela kar 8 219 delavcev, torej dobra polovica vseh zaposlenih v gospodarstvu občine. Skupaj ustvarjena izguba znaša 8 milijard 126 milijonov tolaijev in
je za več kot sedemkrat večja kot lani v prvem polletju, med tem ko se je število izgubašev povečalo za polovico. Res je, daje kar 68,5 odstotkov izgubašev zasebnih podjetij, vendar je njihov delež v celotni izgubi gospodarstva 0,7 odstoten. Glavni nosilci izgube so dražbena podjetja (99,2 odstotka) in sicer v panogah elektrogospodarstva in pridobivanja premoga.
Rezultati so slabi, obveznosti pa rastejo
Skromna tudi akumulacija
Ob 41,7 odstotni rasti cen življenskih potrebščin, je gospodarstvo v prvem polletju letos izplačalo za plače 60,6 odstotkov več kot lani v enakem času, med tem ko so povprečni bruto osebni dohodki na delavca porastli za 3,8 indeksnih točk hitreje. Vzrok za razkorak med stopnjama rasti je v zmanjšanju števila zaposlenih.
Rast obveznosti za javno porabo je znašala 64,5 odstotkov, kar je 32,3 indeksne točke hitreje od rasti prihodkov, tako da seje njihov delež v skupnih prihodkih povečal od 3,2 na 4 odstotke.
Gospodarstvo občine je zbralo v prvih šestih mesecih za akumulacijo 116 milijonov tolaijev. Ta sredstva predstavljajo le 0,2 odstotka prihodkov, hkrati paje zne-
je v skupnih prihodkih paje za en odstotek manjši kot v republiškem gospodarstvu.
Osnovni kazalci poslovanja na delavca v primerjavi z republiškim poprečjem, kažejo, da je velenjsko gospodarstvo izkazalo manjši znesek bruto dobička in akumulacije na delavca, a hkrati tudi večji znesek izgube na delavca, med tem ko je bil povprečni bruto osebni dohodek na delavca za 8,2 odstotka višji kot v gospodarstvu republike.
Bilance stanja so bile po polletnem obračunu dolžne sestaviti le velike in srednje pravne osebe, zato je v strukturi sredstev in virov zajetih 29 pravnih oseb oziroma 9 odstotkov vseh predlagateljev polletnih obračunov.
Po stanju konec junija letos znaša poslovna aktiva srednjih in velikih pravnih oseb velenjskega gospodarstva 8 908 94tolaijev, v okvira te paje bilo 13 odstotkov nepokrite izgube ( po stanju v začetku leta; 5,2 odstotka).
Nepokrite izgube dosegajo 8,1 odstotek trajnega kapitala
Med finančnimi viri predstavlja največji delež trajni kapital (64,4 odstotke virov poslovnih sredstev), katerega knjižna vrednost seje povečala za 12,4 odstotke.
sek izgube za več kot sedemde-setkrat večji od sredstev akumulacije.
Za 648 odstotkov več izgub
Rezultati so tudi v primerjavi z gospodarstvom Slovenije slabši. Poleg velikega porasta izgub (v velenjskem gospodarstvu seje
Če trajni kapital zmanjšamo za izgubo, saj izguba pomeni popravek le tega, je njegova knjižna vrednost za 2,6 odstotka manjša kot v začetku leta. Nepokrita izguba je predstavljala namreč v začetku leta 8,1 odstotek trajnega kapitala, ob koncu junija letos pa že 20,3 odstotke.
Celotni nominirali kapital sred-
znesek izgub povečal za 648 odstotkov, v republiškem za 55 odstotkov) velja izpostaviti predvsem slabo akumulativnost velenjskega gospodarstva, saj je znesek akumulacije na delavca za 80,4 odstotka manjši kot na republiškem nivoju, delež akumulaci-
njih in velikih podjetij se je povečal za 5,9 odstotkov, pri čemer se je knjižna vrednost družbenega kapitala v šestih mesecih zmanjšala za 1,9 odstotka. Pojavil seje delniški kapital (sicer še v majhni meri), trajne vloge pa so se povečale za 147,7 odstotka.
Po posameznih časovnih obdobjih se delež družbenega kapitala zmanjšuje, udeležba trajnih vlog pa se povečuje.
Velike terjatve do kupcev
V okviru kratkoročnih obveznosti so največja postavka obveznosti do dobaviteljev, katerih knjižna vrednost je bila ob koncu junija za 6,2 odstotka višja od stanja v začetku letošnjega leta. Kljub relativno majhnemu porastu pa njihova rast ni bila usklajena z rastjo terjatev do kupcev (te so zmanjšane za 26,3 odstotke).
Na sto tolarjev svojih terjatev do kupcev so pravne osebe velenjskega gospodastva v začetku leta dolgovale dobaviteljem 81,9 tolarjev, letos ob koncu leta pa že 118 tolaijev.
Likvidnostni položaj gospodarstva se iz obdobja v obdobje slabša. V obdobju januar-junij 1993 je bil celoten znesek bloka-cij za 68,2 odstotka višji kot v lan-
skih prvih šestih mesecih, število primerov blokacij pravnih oseb nad pet dni pa se je povečalo od 192 na 289 ali za 50.5 odstotkov. Edini spodbuden podatek pri blo-kacijahje ta. daje bilo v letošnjem letu v podjetjih z blokacijo povprečno zaposlenih 6 622 delavcev ali 17,3 odstotka manj kot lani v enakem obdobju.
Po podatkih zbranih do letošnjega avgusta, je v velenjski občini 24 pravnih oseb ( 19 v gospodarstvu, 5 v negospodarstvu), ki izpolnjujejo pogoje za uvedbo stečajnega postopka, ta podjetja zaposlujejo 237 delavcev.
V celotnem obdobju spremljanja blokiranih žiro računov je naša služba podala prijavo za stečaj za 13 pravnih oseb (od tega 9 v letošnjem letu), dve pravni osebi pa sta kot dolžniki sami predlagali uvedbo stečajnega postopka.
Vlado Suster, SDK RS Podružnica Velenje
Rekieacijskoturistični center Golte
Večina delavcev na borzi dela
Skoraj vsi slovenski smučarski centri so tik pred zimo v izjemno težkem položaju. Zaradi šestih suho-zelenih zim zapored so se bali še sedme in že januarja predvideli velike težave in vladi predlagali ukrepe. Zapisali smo že, da je med drugim šlo za odlog plačila prispevkov in za garancijo za kredite. Na te in druge ukrepe, tudi na vsa naslednja opozorila, prošnje in zahteve se slovenska vlada (skoraj) ni odzvala. Tudi na tistega, poslanega že skoraj iz obupa, da bi vlada sredstva za borzo dela raje namenila žičničarjem za plače, ni bilo odziva. Razen, če omenimo dejstvo, da je ustrezno ministrstvo za reševanje problemov namenilo za dve plači sredstev, seveda za RTC Golte v konkretnem primeru.
Zaradi vsega tega in seveda drugih usodnih razlogov so se v kritičnem položaju znašli tudi na Golteh. Na stečaj sicer še ne mislijo, morali pa so odpustiti 24 od 32 zaposlenih, vsi skupaj že pet mesecev niso dobili plače in tudi ni mogoče pričakovati, da bodo še naprej delali zastonj in s kakšnim posebnim veseljem.
Ob najbolj ugodnem razpletu jih bodo seveda zaposlili nazaj, saj brez njih zimska sezona na Golteh ni možna. Prav tako so na Golteh (vsaj do prejšnjega tedna) zaman čakali na obljubljena sovlaganja in kredite. Ob vseh "vzvišenih" obljubah in podpisih v letošnji pomladi se doslej ni (konkretno) zgodilo nič; zadnje pa umre upanje in skoraj edino ta možnost jim še ostane. Predzadnja namreč, da upajo. Prejšnji četrtek so se slo-
venski žičničarji sestali / ministrom za gospodarske dejavnosti dr.Maksom Tajnikarjem. Kaj se tik pred zimo sploh še da rešiti, je veliko vprašanje, vsekakor pa so žičničarji ponovno predlagali sprejem zakona o turistični dejavnosti, v katerem bi bila posebej opredeljena turistična infrastruktura na čelu s smučarskimi središči.
Sicer se na Golteh oklepajo še ene možnosti. To so sredstva iz sklada za drobno gospodarstvo. Za to možnost morajo imeti in predložiti lokacijsko dokumentacijo, ki je pogoj za pridobitev sredstev za sanacijo in (delno) investicijo v za-sneževalni sistem. Prav danes (četrtek) naj bi jih obiskala ustrezna komisija, ob njenem ugodnem mnenju pa se bo pojavila nova težava.
Gre namreč za soglasje mozirske občinske skupščine, ki pa je problem že sama zase. Prvič po "počitnicah" se bo namreč sestala šele (za Golte ŽE) I .oktobra, postopek za pridobivanje dokumentacije paje znan. Direktor RTC Golte Marjan Prelog pravi, da bi sistem zasneževanja lahko vsaj delno rešili le. če bi soglasja dobili vsaj do 15.oktobra; brez njega sezone ne bo. Je to sploh še v mejah (z)možnosti?
Sicer se bodo na Golteh na sezono skušali pripraviti v skladu z možnostmi. Želijo usposobiti naprave in pridobiti dovoljenja za obratovanje. Bre/. delavcev? Težko bo, ob tem pa več kot ironično zveni dejstvo, da bi lahko bila letošnja sezona po prodaji rekordna, zapolnili pa bi jo zlasti Madžari.
1P
Tekoča vodna telesa Šaleške doline
Ob kakšni reki živimo?
V Šaleški dolini je glavna vodna žila reka Paka. Izvira pod Pohorjem v višini 1290 metrov, teče skozi sotesko v Hudi Luknji in po Šaleški dolini, ter se v Spodnji Rečici izliva v reko Savinjo. Dolžina Pake od izvira do izliva v Savinjo je 47 kilometrov, dolžina same doline vodotoka paje 40 kilometrov. Površina porečja je 210,8 kvadratnih kilometrov, od tega v občini Velenje 152 kvadratnih kilometrov. V zgornjem toku je struga ozka, ko pa priteče iz Hude Luknje se razširi, tok je počasnejši in takšna se vije skozi Velenje in Šoštanj.
Od Šoštanj a ( naprej teče. še počasneje, struga je vijugasta, od Šmartnega do izliva pa teče nekoliko hitrejše. Dno Pake je v zgornjem delu v glavnem prodnato, niže pa najdemo ponekod pesek, ilovico in mulj. Paka dobiva vodo iz pritokov in jezer, večina pritokov prihaja iz desne strani porečja, pritoki so dolgi in imajo pestro razvito vodno mrežo
doline. To se odraža v poslabšanju kakovosti vode, k njej prispevajo tudi hidrološke razmere, kajti Paka sodi med vodotoke s poprečno malimi pretoki in je hudourniškega značaja. Vodo pa odvzamejo Paki tudi za tehnološko in hladilno vodo, ne glede na razmere v vodotoku.
Količina in obremenitev odpadnih voda, ki se izlivajo v vodotok med letom, je pretežno konstantna. Razredčitev odpadnih voda in samočistilna sposobnost vodotoka sta odvisni od pretoka, temperature, količine raztopljenega kisika v vodi in stanja biološke ruše. Razmere v Paki so kritične v sušnih mesecih, posebno pa v sušnih letih. S takšnimi razmerami se srečujemo zadnja leta, zato po-
i men te. V letošnjem letu so pričeli vračati polovico vode v krogotok, zato je negativni vpliv dosti manjši.
Zaradi vseh virov odpadnih voda je Paka močno onesnažena, ustvarjeno je nesorazmerje med vodnimi viri, samočiščenjem in onesnaženjem.
V Zavodu za ekološke raziskave od leta 1987 ugotavljamo kakovost vodotokov Šaleške doline, predvsem reke Pake in njenih prvih pritokov, z biološkimi in fizikalno - kemijskimi analizami. Kemijski pokazatelji nam povedo trenutno stanje, biološki pa vpliv vseh sestavin odpadne vode na življenske združbe. Seveda pa nam dajeta najboljše rezultate obe analizi,
Paka je bila včasih bistra reka, okras doline
Voda je človeku nepogrešljiva za življenje in obstoj. Zavest o pomembnosti vode je nastala zaradi vse večjega onesnaženja, ki tudi Šaleški dolini ni prizaneslo. Starejši prebivalci doline se še gotovo spominjajo Pake, kot bistre reke z bogatim življenjem in okras doline. Danes je do Velenja dokaj čista, nižje pa se vanjo izlivajo odpadne vode celotne Šaleške
Močno onesnažena voda reke Pake ne more več dajati ribam pogojev za življenje.
mori rib, niso več nobena redkost. opravljeni istočasno in z
večkratnimi ponovitvami.
Biološka analiza vode
Biološka analiza ima več metod. Uporabili smo ekološko metodo s poudarkom na saprob-nem sistemu. Metoda je standardna in priznana z zakonodajo pri nas in v svetu. Zasnovana je na spremembah v sestavi življenskih združb, ki so posledica sprememb v vodi. Saprobni sistem temelji na kisikovih razmerah in na vodilnih (indikatorskih) organizmih.
Paka je danes močno onesnažena
Do letos je pri vsej problematiki izstopalo onesnaževanje Velenjskega jezera, ki se izliva v reko Pako. Deponija pepela in odpadnih produktov aditivne metode odžvepljevanja v Termoelektrarni Šoštanj se nahaja ob Velenjskem jezeru, zato so se vse izcedne vode iztekale vanj. Posledica sta bila povišan pH v Paki in kalnost zaradi karbonata, ki zmanjšuje prozornost vode in se tudi nalaga na sed-
Poznamo štiri glavne saprobne stopnje ali kakovostne razrede in tri vmesne. Prvi razred je čista voda, je najboljši, najslabši pa je četrti kakovostni razred. Za polisaprobno stopnjo ali IV. kakovostni razred je značilno, da je voda kalna in ima neprijeten vonj, množina raztopljenega kisika v vodi je zelo majhna. Tu živi majhno število vrst, zastopane vrste pa se pojavljajo masovno. Prevladujejo plesni in bakterije.
Voda v III. kakovostnem razredu je še kalna, količina raztopljenega kisika je nekoliko večja. Se vedno je prisotnih veliko bakterij, prisotne pa so tudi ličinke trzačev in maloščetincev, pijavke ter pogosto modrozelene alge. Vsi ti organizmi so prilagojeni na slabe pogoje.
Osnovna značilnost II. kakovostnega razreda je izredno velika pestrost in številčnost živalskih in rastlinskih vrst, voda je bistra, množina raztopljenega kisika je okoli nasičenosti, ekosistem je v ravnotežju.
Za I. kakovostni razred je značilna čista voda, svetlobne razmere so ugodne, kisika je dovolj, zato tukaj žive organizmi, ki zahtevajo visoko vsebnost raztopljenega kisika. Voda v I. in II. kakovostnem razredu je primerna za kopanje, športe, ribolov, kot industrijska voda, ni pa neposredno uporabna kot pitna voda. Višji razred III. in IV. kakovostni razred pa ni primeren za te vrste dejavnosti.
Avtorji: spec. Alenka Rošer Drev, dipl. biolog (ERICo Velenje, Zavod za ekološke raziskave), Rudi Ramšak, dipl. biolog (ERICo Velenje, Zavod za ekološke raziskave), prof.dr. Marjan Rejic (zunanji sodelavec)
Naslov in mednaslove smo dodali v uredništvu.
Prihodnjič: Kakšno je stanje voda v Šaleški dolini
Oprema za reševanje pri nesrečah v cestnem prometu
«iimiimnmniui«umin«»«»»««m«««
Lani posredovali kar 39-krat
Da bi lažje razumeli problematiko, ki jo bomo v nadaljevanju prispevka prikazali, navedimo nekaj podatkov o prometnih dogodkih, ki se vse prepogodto končajo s hudimi posledicami za ljudi.
Leta 1992 so gasilci Poklicne gasilske enote Gorenje servis oziroma Občinske gasilske zveze Velenje posredovali kar 76-krat, od tega 39-krat (!) z opremo za reševanje oziroma orodjem za izrezovanje in nasilno odpiranje avtomobilov...
Letos, v času od I. januarja do konca meseca junija, je v sedmih prometnih nezgodah, ko je bilo uporabljeno orodje, montirano na gasilsko tehnično vozilo, zatajilo kar trikrat. Gasilci so vrsto let zahtevali boljšo tehnološko opremo in si prizadevali zagotoviti sredstva za to.
Darko Koželj, poveljnik OGZ
Vendar to do nedavnega ni bilo mogoče, ker ni bilo pravega razumevanja. Občina Velenje s svojo prometno in industrijsko tehnološko dejavnostjo sodi v rizični razred za prometne nez-
gode s povečano ekološko nevarnostjo. To lahko oceni tudi laik. Vendar pa ustrezni republiški organi tega dejstva niso upoštevali. S "Sklepom o izvajanju zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi in nesrečah v cestnem prometu", Ur. list RS št. 220-07/ 93-1-8, Velenje ni bilo uvrščeno v kategorijo gasi 1-enot, ki s posebnim pooblastilom opravljajo operativnne naloge reševanja in gašenja v tem smislu.
Tesno povezanost tega odloka z zagotavljanjem nujnih materialnih pogojev, so gasil-
ski operativci odkrili že pred časom. Zato so si prizadevali, da bi napako v organizaciji te dejavnosti v Sloveniji za naše področje popravili, hkrati pa pridobili sredstva za nakup sodobnega orodja in opreme. Projekt je uspel in prvi del opreme je že dobavljen.
Kot nam je povedal poveljnik Občinske gasilske zveze Velenje Darko Koželj, so na področju Občine Velenje in mejnih občin prisotni vsi kriteriji in dejanske ogroženosti za izvajanje zaščite in reševanja v prometnih nesrečah.
Kljub temu pa si gasilci in vsi, ki so sodelovali pri projektu, želijo, da bi "intervencijske škarje" ostajale pod streho gasilskega doma Velenje.
t Jože Miklavc
Občinska gasilska zveza Velenje
• ■a*«*a«9BaB»«»«****K***>**a
Slabše financiranje
Iz poročila o delu OGZ Velenje je razvidno, da so imeli v letošnjem letu ogromno dela. Aktivnosti so potekale praktično na vsakem koraku. Že v prvih letošnjih mesecih so veliko pozornost namenili izobraževanju za naziv gasilskega častnika. Tečaj je obiskovalo 37 udeležencev, od tega 8 iz Mozirja in eden iz OGZ Žalec.
V	prvem tromesečju so potekale priprave na volitve za posamezne funkcije v organih OGZ Velenje. Po volitvah so konstituirali predsedstvo OGZ in komisije, sestavili so tudi štab operative 2 izvršilnim odborom. Komisija za tehnična vprašanja je pričela s pregledom gasilskih društev v občini, njihove opreme, delovanja operative in finančnega poslovanja. Povezali so se tudi z institucijami in podjetji, ki delujejo na preventivnem področju in vzpostavili sodelovanje / inšpekcijskimi službami za zaščito in reševanje.
V	mesecu juniju so izvedli občinsko tekmovanje za članice, člane in veterane. Udeležili so se tudi 12.kongresa Gasilske zveze Slovenije v Slovenj Gradcu. Ker so bile volitve na nivoju republike, so velenjski gasilci uspeli kandidirati svojega predstavnika v predsedstvo GZS ter enega v poveljstvo te organizacije, kije istočasno tudi poveljnik savinjsko-šaleške regije.
V	občini Velenje so na primerno svečani ravni proslavili tudi dva jubileja in sicer je GD Šmartno ob Paki proslavilo 90, GD Šalek pa 60 - letnico delovanja.
Marca letos je bila tudi programsko-volilna skupščina OGZ Velenje, na kateri je bil izvoljen za novega predsednika predsedstva OGZ Stane Tepej. Na vprašanje, kakšno je v občini Velenje požarno-zaščitno stanje, je odgovoril:
"Operativno se nismo ubadali le s srečanju, jubileji in tekmovanji, pač pa smo se morali spopadati tudi z ognjenimi zublji in drugimi nezgodami. Največ posredovanj smo imeli zaradi dolgotrajne suše. Na območju naše občine smo imeli 75 intervencij, od tega 35 požarov. Tudi reševanj v cestnem prometu ni manjkalo. Ob l.januarja do 28.av-gusta letos smo imeli 8 intervencij. Žal nam je že na začetku leta odpovedalo orodje za tovrstno reševanje. Prav zdaj poteka akcija zbiranja denarja za nabavo nove opreme."
Omenili ste dolgotrajno sušo. Višinskim kmetom in drugim ste zvozili veliko pitne vode.
"Da, tudi gasilcem prevozi povzročajo dodatne težave, še zlasti, ker smo morali voziti vse leto. V prevoze so bile vključene vse gasilske cisterne v občini. Gasilci so opravili skupno 1.191 prevozov ali preko 5 milijonov litrov vode, kar v stroških pomeni 5.380.000 tolarjev.S prevozi je seveda nastala določena škoda na gasilskih vozilih in tehniki."
Največ dela vas zagotovo čaka v jesenskem času?
"S prenosom nalog na operativne enote smo gasilci prevzeli velik del odgovornosti do občanov. Poleg svojih nalog smo sprejeli še nekatere nove. Opraviti bo treba nekatere spremembe na področju operative. Opravili smo že spremembo delovanja UKV zvez in prešli na nov način delovanja, ki omogoča hitrejšo povezavo zvez. Skupno z oddelkom za zaščito in reševanje smo pripravili tudi nov osnutek kategorizacije GD v OGZ velenje."
Kaj menite o osnutku zakona o varstvu pred požarom in zakona o gasilstvu?
"Predsedstvo OGZ Velenje je na omenjena zakona dalo že vrsto pripomb in sicer na seji predsedstva in na seji plenuma GZ Slovenije. Po obravnavi smo ugotovili, da so bile nekatere upoštevane, žal pa nikakor ni bila upoštevana pripomba na zakon o požarnem varstvu in sicer glede financiranja. Zato smo v naši ponovni pripombi Sekretariatu za obrambo občine Velenje med drugima zapisali: požarne takse: 58.in 59.člena zakona se kljub večkratnim opozorilom in pripombam nista bistveno spremenila in sicer zato, ker požarne takse ostajajo še naprej prihodek v državni proračun.
Zato ponovno opozarjamo, da morajo biti požarne takse prihodek proračuna lokalnih skupnosti, ker je to eden glavnih virov financiranja potreb požarnega varstva in gasilstva."
mB.Mugerle
(Pre)dolge počitnice izvršnega sveta
Dela več kot za dvojno debelo sejo
Prejšnji četrtek so se na prvi seji po počitnicah zbrali člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje. Predviden dnevni red je sprva obsegal celih 26 točk, od njih so bile mnoge ključnega pomena za trenutno stanje v občini, ob tem pa so ga še dopolnili.
Že kar na začetku so dnevni red bistveno skrčili in šest vsebinsko povezanih točk prenesli na nadaljevanje seje, ki so ga pričeli v ponedeljek ob 10.uri. Vse te točke so bile povezane z razmerami v vseh treh zdravstvenih zavodih občine Mozirje, med drugim tudi z odnosi med zavodi in firmo Božič d.o.o. Na ponedeljek so prenesli še razpravo o bodoči lokalni samoupravi in obravnavo poročila o odpravljanju posledic poplav.
Bodo KS preživele?
Kljub temu je bila četrtkova seja dovolj pestra in že uvodna razprava o rebalansu občinskega proračuna je bila dovolj vroča. Posebna skupina, ki jo je imenoval zbor krajevnih skupnosti, je podala svoj predlog zagotovitve sredstev za kolikor tolikjo normalno delo večine krajevnih skupnosti po neuspelih referendumih za krajevne samoprispevke. V občinskem proračunu je bilo torej treba nekomu vzeti, skupina pa se je odločila za področje komunale in investicijskega vzdrževanja cest. Takšen predlog je naletel na ostro razpravo, v izvršnem svetu ni dobil podpore, predstavnik komisije paje zatrdil, daje bila komisija pri oblikovanju predloga zavedena s strani občinskih upravnih organov. Sklenili so, da bodo o tej problematiki razpravljali ponovno v ponedeljek, kar seje res zgodilo, do takrat pa so se sestali člani komisije, predsednik izvršnega sveta in predstavnik JP Komunala Mozirje.
Ta sestanek je obrodil nov predlog, po katerem naj bi za preživetje krajevnih skupnosti namenili 2,7 milijona tolarjev iz sredstev za demografsko ogrožena področaja, še 300.000 tolarjev, ki so bila sicer namenjena družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, pa še približno 15 milijonov, ki jih občina še pričakuje iz državnega proračuna. Skoraj vse skupaj je torej še stvar predvidevanj, zborom občinske skupščine pa bodo preglagali še ključ delitve: 14 milijonov naj bi razdelili vsem KS enako, preostale 3 milijone pa glede na število prebivalcev. Če bodo, milijoni namreč.
Komunala obtičala na postaji
Naslednja vroča točka so bile kritične razmere v Javnem podjetju Komunala Mozirje. Z njimi seje v minulih mesecih ubadal poseben nadzorni odbor, ki je v četrtek podal svoje poročilo. Vzrok za težave so najprej prenizke cene komunalnih storitev ob previsokem komunalnem standardu, so menili člani izvršnega sveta. Mozirska občina je namreč pri odvozu smeti in odpadkov druga, pri ceni pitne vode pa tretja najcenejša med vsemi v Sloveniji. Pri tem je bilo rečeno, da Komunala že več kot desetletje igra lažno solidarnost do krajanov, manjkajoča sredstva pa iz profitnega dela podjetja preliva v javni del.
Seveda paje nevarnosti za obstoj podjetja botrovalo še marsikaj drugega. Med ostalim mozirska avtobusna postaja, kjer bi tudi ob prodaji vseh prostorov ostalo nepokritih 15 milijonov tolarjev, Ne glede na to so bila predvidena sredstva pri gradnji krepko prekoračena. Še huje je, da je JP Komunala za zunanjo ureditev postaje namenilo sredstva, ki jih je strogo namensko dobilo z mednarodnim kreditom za izgradnjo čistilnih naprav na Ljubnem in na Rečici ob Savinji. Za nameček je Komunala lani nazarski lesni industriji posodila 15 milijonov tolarjev, kijih glede na trenutno stanje ne bo nikoli več videla. Občinski izvršni svet je zato imenoval komisijo, ki mora ukrepati takoj, posebna komisija znotraj podjetja pa mora takoj razmejiti javni in profitni del podjetja, kar navsezadnje terja tudi nov zakon.
Že tisoč nezaposlenih?
Izvršni svet je med drugim razpravljal tudi o poslovanju občinskega gospodarstva. Pri tem so člani posebej poudarili, to bodo povedali tudi zborom občinske skupščine, da nimajo več nikakršnega vpogleda v dejansko stanje, daje njihova razprava vezana le na podatke SDK. Trpek je bil očitek enega od članov, da se res ne morejo vtikati v gospodarske razmere, ob tem bo kmalu vse razprodano, člane sveta pa bo zaradi tega nekdo nekoč potegnil za jezik in ušesa.
Po razpoložljivih podatkih je največji bolnik še vedno nazars-ka lesna industrija, ki je bo polletju zabeležila 620 milijonov tolarjev izgube, kar je več kot v vsem lanskem letu. V izgubah je zdravstvo in zobozdravstvo, več kot kritično je na Golteh, novo žarišče izgub pa so zasebna podjetja, pri čemer bo treba razrešiti "prekrivanje" obrti in podjetništva. Nezaposlenost se bliža za mozirsko občino grozljivim številkam. Konec junija je bilo brez dela 752 prebivalcev, s predvidenimi odpusti v Glinu, na Golteh, v ljubenski Iskri in z mladimi, ki po končani šoli niso našli zaposlitve, pa bo številka že v oktobru večja od 1.000.
V ponedeljek še bolj vroče
Vsebina ponedeljkovega nadaljevanja seje je bila dovolj pomembna in že prva točka vroča in (pre)dolga. Šlo je za poročilo Službe družbenega knjigovodstva o finančnem in materialnem poslovanju v vseh treh zavodih s področaja zdravstva, za katere je storitve opravljala firma Božič d.o.o. Predstavnik SDK je podal povzetek poročila in vse nepravilnost v tej firmi. Zatem je predsednik izvršnega sveta vse omenjene nepravilnosti temeljito razčlenil, obenem pa opozoril, daje vzrok za to občinsko afero njegov osebni spor z dr.Antonom Žunterjem, ki naj bi spor in prekinitev sodelovanja med zavodi in firmo tudi sprožil. Zaradi tega je Alfred Božič tudi odgovarjal v imenu firme, čeprav na papirju ni njen
lastnik. Več kot tri ure so trajale razlage in razprave, dopolnili so jih direktorji zavodov, tudi v zvezi s še vedno nerazčiščenimi odnosi z velenjskim Zdravstvenim centrom, na koncu pa so se člani izvršnega sveta vprašali -zakaj vse to sploh poslušajo. Njihova naloga je poročilo SDK in vloga predsednika izvršnega sveta pri tem, so dejali. O nepravilnostih bodo ukrepali drugi organi, izvršni svet je poročilo sprejel, sprejela paje tudi priporočilo, da se spor med zdravstvenimi zavodi in firmo Božič le razreši sporazumno, čeprav je zadeva že na sodišču. Koliko je za kaj takega sploh možnosti bo kmalu pokazal čas, saj so stvari postavljene preveč ultimativno. Firma Božič še vedno poudarja, daje za sporazum, v zdravstvu pa trdijo, da so za tak sporazum postavljeni tako hudi pogoji, da jih preprosto ni m ožno sprejeti.	Ujp
Krščanski demokrati v Lučah
Združevanje strank, ceste in še kaj
Modna konfekcija Elkroj
Nagrade carieristom
d
••
Ob predstavitvi nove blagovne znamke "Carier" so si v Modni konfekciji Elkroj zaželeli, da bi znamka resnično zaživela tudi v klubu "carieristov". Prva prireditev v okviru tega kluba bo jutri, v petek, ko bo Elkroj na svojem razstavnem prostoru na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma mode med člani kluba "carieristov" izžrebal srečneže in jih bogato nagradil.
'JP
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je v nedeljo popoldne v Lučah pripravil delovno in družabno srečanje članov in privržencev stranke, ki so se ga udeležili tudi vidni strankini predstavniki v vladi, državnih organih in drugod. Srečanja so se tako udeležili minister za promet in zveze Igor Umek ter državni sekretar za te zadeve Marjan Dvornik, državni sekretar za kmetijstvo Jože Obal, direktor Agencije za sanacijo bank Janko Deželak, srečanje paje pozdravil in v njem sodeloval tudi predsednik Slovenske kmečke zveze dr.Franc Zagožen.
V nabito polni dvorani tamkajšnjega gasilskega doma so spregovorili o vročih zadevah, ki tarejo Zgornjo Savinjsko dolino, pri tem so se največ zadržali ob problematiki cest in mejnega prehoda na Pavličevem sedlu. Vroča tema je seveda bila cesta, ki to že dolgo ni več, med Ljubnim in Lučami. Preveč obljub tokrat ni bilo, saj je vse odvisno od državnega proračuna, več pa so spregovorili o začetku njene gradnje na Ljubnem. Obvoznica je praktično že zgrajena. Zanjo in za mostke država namenila 190 milijonov tolarjev, pri čemer so most
naknadno podaljšali za 19 metrov, skupaj z drugim pa so predračun prekoračili za 59 rnili-jonv tolarjev, kar je ob limitira-nem proračunu velik problem. Zdaj so na vrsti priprave na gradnjo 1.700 metrov ceste proti Lučam. Minister Igor Umek je vsem zagotovil, da za to cesto že namenjena sredstva ne bodo nikamor preusmerili, da bodo ostala v občinskem prostoru. Izvajalca del bodo (ali so že) izbrali v tem tednu na podlagi javnega razpisa, v tem trenutku pa še urejajo zadeve z lastniki zemljišč ob predvideni trasi.
Precej besed so namenili mejnemu prehodu z Avstrijo na Pavličevem sedlu. Novo je to, da so lastniki zemljišč na avstrijski strani pristali na gradnjo, v obdobju do dveh let naj bi na slovenski strani pridobili ustrezno dokumentacijo, prehod s cesto pa naj bi odprli v naslednjih 4 do 6 letih. Ob tem se je kot strela pojavila novica, da je bil pred nedavnim na Pavličevem sedlu sestanek, ki so se ga ob slovenskem konzulu v Celovcu dr.Jožetu Jeraju udeležili tudi avstrijski predstavniki, s-slovenske in občinske strani pa menda ni bilo nikogar. Prisotni
predstavniki občine in republike so zagotovili, da 7.a sestanek niso vedeli, kako je bilo v resnici s tem, pa naj bi ostro razčistili na zasedanju mozirske občinske skupščine, I .oktobra v Nazarjah.
Sedanjemu političnemu in strankarskemu trenutku se tudi niso mogli izogniti. Na vprašanje zakaj Slovenska ljudska stranka odklanja združitev s Slovenskimi krščanskimi demokrati je odgovoril predsednik Slovenske kmečke zveze dr.Franc Zagožen. Med drugim je dejal, da sama združitev v tem trenutku ni najpomembnejša, bolj pomembna je zagotovitev nove večinske koalicije, nove zaveze strank in zvez, ki bi odplavila danes še odločujoče "naplavine preteklosti", kar naj bi se po njegovih besedah zgodilo že prav kmalu. Dopolnil gaje Janko Deželak, ki je dejal, da obe stranki zastopata isto skupino Slovencev - to je večino - zato je najbolj pomembno premišljeno skupno sodelovanje, saj se v tem primeru potrjuje teza, daje I in 1 več kot 2. Ob tem je še poudaril, daje trenutno na slovenskem političnem dvorišču premalo gnoja in preveč petelinov.
Topolšica
Srečanje internirank Slovenije
Sredi prejšnjega tedna je bilo v Topolšici v hotelu Vesna tradicionalno srečanje internirank oziroma zbor, kot so svoje srečanje udeleženke iz raznih krajev same poimenovale.
Zbralo seje okoli 160 internirank, poleg njih pa še delegacije z avstrijske Koroške ter Trsta in Gorice. Jetnice nemških in italijanskih zaporov in taborišč, izg-nanke, ukradeni oztroci in vsi, ki so v drugi vojni okusili nasilje ok-

■
- . . i—f^ 1
Darinka Brežic: " Srečanje je priložnost, da obudimo spomine na vojne strahote"
upatorja in njegovih sodelavcev, se že nekaj let zapored zberejo vsakič v drugem slovenskem kraju, prej so bila ta srečanja le vsakih pet let. Srečanje ni zgolj spomin na vojno in trpljenje, je tudi pogovor o današnjih dneh, ko smo priča vojnim strahotam v naši neposredni bližini.
Slavnostni govornik na srečanju v Topolšici je bil general Ivan Dolničar, predsednik slovenske borčevske organizacije. Ko je spregovoril o aktualnih dogodkih v državi, ni mogel mimo dejstva, da borci še danes nimajo vseh pravic, ki jim pripadajo, prav tako ne vsi tisti, ki so bili pahnjeni v trpljenje takratne vojne, ali pa so morali po sili služiti okupatorju
"Mi pri iskanju svojih
pravic ne bomo odnehali", je še poudaril Ivan Dolničar
Darinka Brežic iz Ljubljane, sicer predsednica internirank iz Ravensbrucka je o srečanju povedala:
"Prišle smo iz vse Slovenije, največ pa nas je iz Ljubljane, od koder je bilo tudi največ zapornic. V Topolšici smo bile od torka do petka, ko se bomo vrnile na svoje domove, zadnji dve leti smo imele srečanje v Ankaranu, letos pa smo se odločile za zdravilišče.
Oddih in mir v tem prelepem kraju nam zelo prija. V hotelu Vesna smo deležne velike pozornosti, hvala jim za vse.
Z našega srečanja smo predsedniku Republike Slovenije, državnemu zbor in predsedniku parlamenta Evrope v Stras-burgu poslali resolucijo, v kateri smo zapisali kaj čutimo sedaj toliko let' po internaciji z željo, da se naše krivice in razmere pričnejo reševati."
M B. Mugerle
RDEČI PAJEK
Protestni zbor v Veliki Pirešici
Živeti znosno ob magistralki
Parkirani tovornjaki in divji vozniki motijo stanovalce - 50 podpisov za takojšno in učinkovito rešitev ■ Vsi pristojni so si ogledali sporen odsek in obljubili ukrepe
V Veliki Pirešici so krajani sicer nezadovoljni z večimi stvarmi, prejšnjo sredo pa so se zbrali zaradi neurejenega in tudi nevarnega odseka magistralke Aija vas - Velenje od križišča s cestama v Galicijo in Ložnico proti asfaltni bazi. V blagem nepreglednem ovinku naj bi bila sicer omejitev hitrosti 60 km/h, vendar jo malokdo upošteva. Z obeh strani ceste so trije gostinski lokali in ena trgovina, katere obiskujejo tudi vozniki tovornjakov. Svoja vozila parkirajo na dovozih v stanovanjske hiše, na avtobusni postaji, tamkajšnji prebivalci pa trdijo, da so do njih še nesramni. Šolski avtobus ne ustavi na postaji, otroci pa prečkajo zelo prometno cesto tam, kjer jo pač prečkajo. Prehoda za pešce tako ni.
Prizadeti krajani so zato poslali dopisna vse pristojne inštitucije, v katerem so zahtevali, da se omeji hitrost na 40 km/h, da se namestijo posebna rebra prako cestišča, ki bodo prisilila voznike k počasnejši vožnji, da se onemo-
goči divje parkiranje tovornjakov ob robu ceste, ureditev pločnika in postavitev ogledala. Hkrati so opozorili na nov lokal, ki v menda deluje brez vseh dovoljenj in katerega lastnik je Vladimir Jošt, predsednik krajevne skupnosti
sklical na mestu samem vse pristojne za ureditev ceste in prizadete krajane. Republiški inšpektor, predstavnica Cestnega podjetja, predstavnik Republiške uprave za ceste, komandir žalske policijske postaje in občinski sekretar za
Pirešica. Zbrali so petdeset podpisov, na podlagi tega paje pristojen občinski sekretariat prejšnjo sredo
Pristojni si oglejujejo sporni odsek
urejanje prostora so si ogledali sporen odsek in se strinjali z nekaterimi že povedanimi rešitvami.
Občinski sekretar Vinko Debelak je povedal, daje bil že preddvema letoma opravljen popis potrebnih del na tem odseku in daje občinski del denarja na razpolago, sredstva pa bi morala dati še republika, kije pristojna za magistralne ceste. Tudi Vladimir Jošt je poudaril, da so rešitve že znane in da krajani ne bi smeli sprožiti akcije mimo krajevne skupnosti.
Po ogledu so pristojni sklenili, da se takoj naredi še ena odbojna ograja, ki bo preprečila tovornjakom parkiranje na dovozih, policisti pa bodo poostrili nadzor na tem odseku. Takoj se bodo dopolnili ustrezni prometni znaki za omejitev hitrosti. To bo financirala republiška uprava za ceste, ki pa ni pila pripravljena plačati tudi idejnega projekta celovite ureditve tega območja, za to je to obvezo prevzela občina. Izvedbeni projekt pa bodo morali plačati tisti, ki bodo uporabljali ta prostor.
I K. Rozman
S proizvodnje ženskih hlačnih nogavic. Danes ta kolektiv izvozi 80 odstotkov svoje proizvodnje.
Praznik "Polzele"
Kolektiv tovarne nogavic na Polzeli je pred dnevi praznoval dan podjetja in obenem 66. letnico obstoja.
Ob tem so pripravili srečanje vseh, ki imajo letos delovne jubileje in jim podelili priznanja. Priznanja so prejeli tudi nekateri drugi za izjemne dosežke pri delu in v inovativni dejavnosti, direktor podjetja, Alojz Došler, paje prejel najvišje priznanje - kipec lastovke.
■ Besedilo in slika:-er
Obnovili kapelo
Leta 1938 so v Latkovi vasi zgradili kapelo v čast novomeškemu Martinu Jelenu. Posvečena je bila srcu Jezu sovemu. Po tem je več kot pol stoletja kljubovala dobremu in slabemu, v zadnjih letih pa jo je že močno načel zob časa. Krajani so se zato odločili, dajo bodo obnovili. Prispevali so precej sredstev, tudi udraniško so delali in v soboto predprejšnji teden sojo ponovno, ob sveti maši, ki jo je bral dr. Vekslav Grmič, blagoslovili. Kljub slabemu vremenu seje zbralo veliko ljudi, kapela pa bo tako, kot je bila pred 55 leti, spet kraju v okras, vsem vernim pa v priprošnje in tolažbo.
NOVICE, KI ODKRIVAJO TANČICE
Odločitev o bodočem razvoju Savinjske doline je v rokah kmetov in nespret-nih politikov. A vtocesta da ali ne!!! Optimizem je dobrodošel, toda vprašai\je, če je rentabilen.
****
Govori se, da so nekateri mini župani, gospoda iz KS po dolini v nemilosti ljudi. Nekateri napovedujejo že kar predčasne volitve.
Žal niso jasna pooblastila nekaterih vodilnih na občini, kaj in v kolikšni meri lahko opravljajo v imenu naroda. Ker tega ni, ne obstaja jasen akt prekoračenja pooblastil.
M.B. je (pravijo) med bolj nepriljubljenimi občinskimi uslužbenci. Na našo redakcijo (v ilegali) kar dežujejo pripombe iz vrst KS sredi doline in iz vrst uspešnih podjetnikov na račun njene trmoglavosti in birokratske odloč-nosti.
Konec počitnic tudi za poslance
Zadnjega septembra bodo spet zasedali zbori žalske skupščine. Najprej se bodo zbrali na skupni seji in odločili glede predloga sprememb in dopolnitev statuta občine. Ker je sklepčnost zborov pogosto na meji, naj bi se v prihodnje sklepčnost ugotavljala za vse zbore skupaj, enako naj bi potekalo tudi glasovanje.
Sledilo bo skupno zasedanje zborov, na katerem bodo sprejemali več predlogov odlokov. Med njimi pa ni tistih, zaradi katerih so napovedovali zelo burno zasedanje, to je o odloku, ki bi Linde plinu v Šempetru omogočil izgradnjo polnilnice, o urbanistični zasnovi mesta Žalec ter o trasi avtoceste Aija vas - Ločica. O poteku priprav za njeno izgradnjo bo sekretar Vinko Debelak podal samo informacijo, saj republiško ministrstvo še ni izdelalo dokončne trase. Poslanci se bodo seznanili še s problematiko deponije komunalnih odpadkov in s posledicami suše. Obravnavali pa bodo tudi osnutek zakona o lokalni samoupravi, zato sta na zasedanje povabljena republiški poslanec Janez Zupanec in državni svetnik Franc Ban.
■	rox
Višji obvezni prispevki
Na zadnji seji je žalski Izvršni svet sprejel sklep o povišanju obveznih prispevkov za priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijsko omrežje. Zadnji tak sklep so sprejeli maja lani, zaradi povišanja materialnih stroškov pa seje prispevek za priključitev na javni vodovod zvišal v povprečju za 38 odstotkov, na kanalizacijsko omrežje pa za 53 odstotkov.
Prispevek za priključitev na javni vodovod znaša zdaj za eno gospodinjstvo, vikend ali klet 25.000 SIT, za obrt, kmetijo in podjetje s povprečno porabo vode 12 m na mesec pa 34.500 SIT. Za vsak dodaten m je potrebno doplačati 2.900 SIT.
Za priključitev na kanalizacijsko omrežje znaša prispevek za gospodinjstvo, vikend ali klet 30.000 SIT, za obrt, kmetijo in podjetja s povprečno porabo do 12 m vode na mesec pa 41.400 SIT. Za vsak porabljen m večje prispevek višji za 3.300 SIT.
■	rox
Grb tudi najstarejšemu krajanu
Ohranimo vire pitne vode
Čedalji hujši in nekontrolirani posegi človeka v okolje se odražajo tudi v čedalje slabši kvaliteti podtalnice. Vodne vire na območju občine Žalec predstavljajo izviri talne vode, podtalnica v prodnem zasipu Savinjske doline, delno pa so danes pomembnejši tudi površinski vodotoki. Vse bolj aktualni postajajo vodni viri v dolomitskih masivih najužnih obronkih doline.
Žal je v osrčju doline podtalnice največ. Na tem območju paje intenzivnost kmetijskega gospodarstva največja, hkrati paje tudi tukaj locirana večina večjih naselij v občini. Vse odpadne vode večinoma poniknejo ali pa so speljane v vodotoke porečja Savinja. Novejše raziskave iz republiškega monitoringa, ki ga opravlja Institut za varstvo okolja (Zavod za zdravstveno varstvo Maribor) nam postreže s podatki, daje podtalnica v vseh zajetjih (OSEM
RAZLIČNIH LOKACIJ PO DOLINI) oporečna. Kar je najbolj evidentno je voda v obeh horizontih onesnažena s herbicidi in pesticidi. To nam na nek način dokazuje, da se voda iz. prvega horizonta pretaka v drugi horizont.
Na občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora so sprejeli tudi nekatere varovalne ukrepe za varovanje vodnih virov. Tuje na prvem mestu ureditev lokalne deponije komunalnih odpadkov, posegi so predvideni na kmetijskem področju, zmanjševanje onesnaževanja s strani prometa, nadzor nad skladišči vseh talnici nevarnih spojin in derivatov, prinaravno urejanje vodotokov in izgradnja načrtovanih čistilnih naprav začiščenje odpadnih vod in skladno s tem dograditev kanalizacijskega omrežja.
Vsem je jasno, da bije zadnja plat zvona: za človeka, za vodo in za vso floro in fauno, s katero moramo živeti.
■ Tekst & foto: TeaRinček
6. bianale otroške grafike v Žalcu
Pot v svetlo prihodnost?
Mladi grafiki ustvarjali na temo Misli in srcu prosto pot - 204 razstavljene grafike iz 58 slovenskih šol - Gost tudi minister Slavko Gaber
Pred nedavnim je bil v Žalcu oziroma osnovni šoli Peter Šprajc - Jur praznik slovenske otroške grafike. Odprli so že tradicionalno razstavo grafik, ki so jih na temo Misli in srcu prosto pot ustvarili učenci iz 58 osnovnih šol.
Na natečaj so organizatorji prejeli 695 grafičnih listov. Izmed njih je strokovna komisija pod vodstvom častnega predsednika Andreja Jemca, akademskega slikarja iz Ljubljane, izbrala 204 grafike za razstavo na žalski šoli. 31 jihje objavljenih v posebnem katalogu. Desetim najboljšim učencem je Andrej Jemec podelil zlate plakete. Tiste šole, ki so poslale na bianale največ grafik, so prejele diplomo, njihovi likovni pedagogi pa grafiko častnega predsednika. Te šole so: OŠ Frana Roša iz Celja, IV. osnovna iz Celja, OŠ Dutovlje, OŠ Simon Jenko iz Kranja, OŠ Borcev za severno mejo iz Maribora, I. osnovna iz Murske Sobote, OŠ Vere Šlander s Polzele, OŠ Bratov Mravljakov iz Velenja, OŠ Vuzenica in OŠ PP Ljube Mikuš iz Žalca.
Prireditve ob začetku bianala so se udeležili tudi predstavniki pokroviteljev. Poleg predsednika
žalske skupščine in izvršnega sveta je v Žalec prišel minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, ki je v kratkem pozdravnem govoru poudaril svoje zadovoljstvo, da se je grafikom uspelo zbrati v Žalcu že šestič zapored, da sodeluje izredno veliko šol in da so men-toiji in učenci skupaj pripravili to razstavo, ki prispeva k temu, da bo misli in srcu ter predvsem pogledu prosta pot. V kratkem kulturnem programu so učenci žalske šole sicer izrazili upanje, da bo ta pot misli popeljala v svetlo prihodnost, vendar so bili dokaj črnogledi, ali bo našemu planetu sploh uspelo preživeti. Razstavljene grafike so bile sicer bolj veselo naravnane, najpomembnejša kriterija za izbor pa sta bila originalnost in likovna kvaliteta otroškega grafičnega lista.
Po besedah Andreja Jemca je bianale otroške grafike izjemno pomembna prireditev, saj vzpodbuja številne mlade ljudi k ustvarjalnemu delu na področju grafike. To paje tista umetnostna zvrst, v kateri Slovenija uživa velik mednaroden ugled.
■ K. Rozman
Najstarejši krajan Ponikve je Franc Tkavc. Star je 85 let in vse življenje je preživel na 23 hektarov veliki kmetiji. Imel je dva brata, sestri pa sta še živi. Poleg dela na kmetiji je bil od ustanovitve leta„
1944 predsednik Osvobodilne fronte, predsednik krajevne
skupnosti in aktiven v Pastoral-	mm. jgMj§j|*;9
nem odboru. Precejšnje so nje-	✓ jE^jf' , «
gove zasluge za obnovitev	f fOLp^'* %J
cerkve, pa za to, da so zgradili	"""^ji,(■
Slomškov dom. To mu priznajo 
njegovi sokrajani, za vse storje-	/ . j^HH
no pa je prejel tudi letošnji grb	fflS^Sfet'
občine Žalec.
I rox
V Domu za varstvo odraslih
5888888888888888888888888888888888888888888888888888888»
Lepa beseda je v starosti kot dobra hrana
Pravzaprav ni važno kdo, niti kdaj nas je obiskal. Prišelje preprosto zato, ker bi želel, da bi do varovancev v Domu za varstvo odraslih v Velenju, kot je rekel, bili bolj čuteči. Za njegovega sorodnika, kije bival v tem domu, pa je tako že pozno. Umrlje. Pa ne zaradi doma! To je posebno poudaril. Rekel je, da bi pravzaprav rad, da tudi oskrbovanci, takrat ko so nepokretni, ostanejo ljudje, ne le stvari, potrebne hrane in pijače.
smo povedali, kdo nasjeobiskal. "Ja, zanimivo," je rekla. "Veste, njegovi so k njemu prihajali tako redno in tako lepo so skrbeli zanj. Pričakovala sem, da mi boste omenili koga drugega..."
Če smo čisto odkriti, pa gaje motilo več stvari: prepričanje, da njegov sorodnik precejkrat v domu ni dobil dovolj tekočine in je bil zaradi tega (posredno) dvakrat sprejet na zdravljenje v bolnišnico, ker jc bil, malo bolj učeno povedano.
ne more biti v naj lepšem redu. Od marsičesa je to odvisno. Ampak občutek na koncu paje bil in v tem se s človekom, ki nasje obiskal, globokostrinjamo:človekstarost in bolezen težko prenaša in če ta-
dehidriran. Trdil je, daje strežno osebje nepokretnim pacientom no-silohrano.kijenisomoglipoužitiin trdil jc, da nega v tem domu ni takšnakotbi moralabiti.
Obiskali smo dom. Povabili smo se, sami, med osebje in med oskrbovance. Malo smo spraševali, malo pregledovali...ne samo zaposlene, tudi tiste, ki v tem domu bivajo. Ampak je že tako, da vsi nikoli ne morejo biti zadovoljni, tako kot tudi vse nikoli
Čakajoč na kosilo. "Tako ni, kot je doma.
Tam tudi diši vse drugače..."
krat nima občutka, daje človek, jo še težje. Velikokrat pa ni samo hrana in pijača tista, ki to daje, pa je lahko še tako skrbno izbrana in še tako skrbno posredovana, večkrat je to lepa beseda. Iz želje-nih ust.
Nekateri so z domom kronično nezadovoljni
Glavni sestri Viktoriji Šmerc
Koga?
"Ne bi konkretno, ampak v zadnjem času je bilo nekaj kritičnih pripomb, nekateri pa so z domom kronično nezadovoljni."
Zakaj?
"Marsikaj doživimo tudi zaposleni. Prepričana pa sem, da je 95 odstotkov naših oskrbovancev z domom zadovoljnih, pri petih odstotkih pa se lahko še tako trudiš, pa vsega ne boš zmogel. Nekaj je nadvse pomembnega: vse jim lahko nadomestiš, ampak njihovih otrok in družin jim pa ne moreš, pa če se še tako trudiš."
Včasih, bi ušla...
Vsak človek, ki je v domu, je prišel vanj s svojo zgodbo in s svojim razlogom. Težke
odločitvesoto.Šetežjesominute, kijih mnogi ob premišljevanju in obujanju spominov podoži vljajo v čakanju na obisk. Če so ob tem še prepričani, da so za nekaj prikrajšani, potem je še huje.
Napak bi bilo, če bi zapisali, da so vsi z nego in oskrbo v domu zadovoljni. Ne bi bilo res. Prepustili in pustili so nam, da smo klepetali s tistim, s katerim smo želeli. Nobenih omejitev ni bilo, tudi osebje seje oddaljilo. Gospa, tudi ni treba, dajo imenujemo, je v domu že 6. leto. "Prvi dve leti mi je bilo prijetno, zdaj mi je pa vsak dan huje. Včasih kar pobegnem. Zbežim. Domotožje me daje za mojim stanovanjem. O hrani in negi pa ne bom nič rekla. Ne, nič ne bom rekla. Ne...Ko me kaj ujezi, jim hočem pobegniti, to je pa res. Pa res je tudi, da mi enkrat na mesec preo-blečejo posteljo."
Eni pa so zelo zadovoljni
Zaposleni v domu so pričakovali, da vsi pogovori ne bodo ravno "idealni" in v njihov prid. Jih je pa bilo veliko, ki so v domu zadovoljni in še več, ki so rekli, je že tako, enkrat je vse za vse prav, kdaj pa pride tudi do kakšnih "nesporazumov."
Možakar, ki je počival, ko smo potrkali in ga vprašali, če lahko vstopimo, je bil že eden od tistih, ki je rekel: "Če me še tako zaslišujete, nimam pripombe. Zadovoljen sem z vsem."
V treh urah se res lahko primeri kaj neprijetnega
Medicinska sestra nam je za-
trdila, da imajo nepokretni oskrbovanci v sobi nego vsake tri ure. Takrat jim dajo tudi piti, gredo od enega do drugega, zabeležijo koliko tekočine so popili... "Je pa res, da se lahko v vmesnih treh urah zgodi tudi kaj
napotimo oskrbovance iz našega doma v bolnišnico prav zaradi dehidriranega organizma. Pa ni vzrok ta, da mu mi ne bi dali piti, razlogi so drugi. Povem naj le, da človeški organizem, sploh starejši, deluje
Eni zadovoljni, drugi malo manj, a kot pravijo, ni vsak dan za vse enak
neprijetnega. Temu ni mogoče ubežati. Ampak predstavljajte si, daje v našem domu 190 oseb, od tega skoraj dve tretjini negibnih, ki potrebujejo posebno nego. O tem, da so oskrbovanci lepo oskrbo-vani, ne govorimo na pamet, informacije o tem dobivamoizbolnišnic.''
In kaj so nam še povedali? To recimo, da posteljno perilo, nepokretnim, menjajo vsak dan, da jih za vsak obrok nahranijo, takrat vskočijo vsi zaposleni in ne gledajo kdo je kaj, da velikokrat na račun dobre oskrbe opustijo kup dodatnih del, in da morda kdaj omarice in sobe tudi niso kot iz škatljice.
Kako paje s konkretnim primerom? Ko njihov oskrbovanec ni dobil dovolj piti? "Dostikrat
drugače kotmlad."
Povabili pašo nas, da smo enkrat z njimi 24 ur na dan. Da preizkusimo kako je, koje zjutraj ena negovalka za 28 oskrbovancev in ena sestra za 35, koje popoldne ena negovalka za 38 oskrbovancev irtenasestra za 90, in koje ponoči ena negovalka za 190 pacientov in ena sestra za 95...
"Trudimo se, taga nam ne more nihče oporekat," so zatrdili v domu in nas seznanili tudi, da premorejo Knjigo pohval in pritožb. Že dolgo ni bilo v njej ničesar zapisanega.
■ Milena Krstič-Planine
(fotografije:Bogdan Mugerle)
Pesje
»»»»»»» »88
Se za ograjo skriva konkurenčnost?
Pred dnevi nas je poklical Rado Koštomaj iz Špeglove 4 v Pesju. Povedal nam je, da imata z ženo v bližini Erine trgovine v Pesju zasebno trgovino. Odprla sta jo pred tremi leti, pred nedavnim pa ju je presenetila odločitev Ere iz Velenja, da tamkajšnjo svojo prodajalno, oziroma parkirni prostor pred njo, ogradi z železno ograjo, s tem pa onemogoči dostavo z omenjenega parkirišča do zasebne trgovine Koštomaj.
"Razočaran sem, da se je to zgodilo in da Era konkurenčnost rešuje na tak način," pravi Rado Koštomaj in nadaljuje: "Zelo malo ali skoraj nič takšnih proizvodov ne prodajamo, ki bi bili konkurenčni Erini prodajalni, najbolj pa meje motilo, daje Era hotela zapreti tudi prehod oziroma skrajšano pot po stopnicah s Partizanske ceste do Erinega parkirišča.
S posredovanjem krajevne skupnosti so to namero na srečo opustili. Vedeti namreč moramo, da so omenjene stopnice za krajane edina bližnjica do avtobusne in železniške postaje, oziroma
obratno do Erine trgovine," je še vine parkirajo avtomobile na
povedal Rado Koštomaj.
In kaj je povedala druga stran? Točneje direktor trženja Matjan Jerič. "Razlog, da smo se odločili postaviti ograjo okoli našega parkirišča v Pesju je predvsem ta, da je gospod Koštomaj spremenil namembnost dejavnosti svoje trgovine. Prej je namreč prodajal le tekstilne izdelke, kar nas ni motilo, sedaj paje njegova trgovina postala živilski diskont. S tem je neposredno posegel na naše področje v Pesju. Najbolj nas moti, da kupci njegove trgo-
Tu nI več poti do zasebne trgovine
našem parkirnem prostoru in s tem onemogočajo parkiranje našim zvestim kupcem. To nam ni bilo vseeno, pa smo se odločili, da svoje interese zaščitimo na tak način. Seznanili smo tudi inšpekcijske službe, ki so menile, da lahko svoj prostor zaščitimo tako ali drugače. Opustili smo namero, da zapremo prehod po stopnicah, gospodu Koštomaju pa predlagamo, da si uredi svoj parkirni prostor."
B B.Mugerle
Legen pri Slovenj Gradcu:
888 88 88 88 8888888 88 88 88 88 888 88 88 88 88 88 88888 88 8888
Krajani dobili svoje igrišče
Le kdo bi verjel pred leti, da bo takorekoč sredi zamočvirjene zemlje porasle z grmovjem kdaj zraslo tako prijetno igrišče za tenis in odbojko. In vendar je tudi to mogoče, posebno še zategadelj, če se najdejo zanesenjaki kot je Jože Rotovnik, pa Jože Kresnik in še kupica drugih.
Tako je Legen, ta idilična vasica pod Pohorjem in njeni prebi-
valci sedaj že kar nekaj časa bogatejši za ta edinstven športni objekt.
Kot je povedal Jože Rotovnik,
je znašala vrednost vseh gradbenih del preko sedemsto tisočakov in skoraj večino njih so opravili s prostovoljnim delom. Vseh opravljenih urtako niso enostavno več šteli. Pri gradnji so sodelovali takorekoč stari in mladi, kmeta
Šuler in Sušeč sta odstopila brezplačno zemljo in tako je zraslo igrišče s površino skoraj 200 m2. Vse od svečane otvoritve se na njem vrstijo številni turnirji v tenisu ter odbojki in tudi /uradi tegaje igrišče postalo znano po vsej Koroški krajini.
I Silvo Jaš
Mislinja;
w # # »u m
Zaga, ki je ne poganjata ne voda, ne elektrika
Na poti, ki pelje v Mislinjski jarek stoji za naše razmere malce nenevadna žaga. Postavili sojo pred kratkim, ima lastnosti podobne kot jih imajo žage in vendarle se v nečem razlikuje od ostalih. Njen pogonski mehanizem se precej razlikuje od tistih klasičnih.
Vzor za tovrstno žago so si Krenkerjevi, kjer je doma tudi žagarska tradicija vzeli pri av-stirjskih podjetnikih. Osnovni princip žage je polnojermenski ali kot ga imenujejo "gater" katerega poganja dizelski motor.
Vsi ostali pogoni, pomiki in hidravlika pa potem delujejo na principu elektromotorja. S tovrstno energijo se lahko veliko prehrani, posebno še zategadalj ker je dnevna kapaciteta žage 40 kubikov hlodovine, letno pa se je dejansko predela približno 600 kubikov.
Pri vsemu temu pa je morda še zanimivo samo ime žage in sicer CEMPRIN. Tako se imenuje redka vrsta bora, ki raste samo na višini nad 1500 metrov. Najdemo ga na Pohorju ter na Peci in Avstriji. Je nekakšen samora-
stnik, saj klubuje vsem prepre-kam, mrazu, viharjem. In to je gnalo tudi Marka in Grega Krenker, ki sta gozdarska tehnika, pa vendar kot toliko mladih brez zaposlitve, da se sama postavita na lastne noge. to pa sta s to žago tudi dosegla. Na njihovi žagi se v glavnem žagajo iglavci iz Pohorja in širše koroške krajine, vozijo jih tudi iz Savinjske doline. Večino lesa prodajo v tujino.
I Besedilo: Silvo Jaš
Zakaj tako ■ pojasnilo
Ker v zvezi s koncertom Irene Grafenauer, ki ga organizira Kulturni center Ivan Napotnik v petek, dne 24. septembra 1993 ob 19.30 uri v kulturnem domu, kar nekaj stalnih koncertnih obonen-tov sprašuje, zakaj ni koncert v dvorani glasbene šile, kamor seveda z ozirom na instrumenta (flavta, klavir) nedvomno sodi, je potrebno tole pojasnilo:
V ponedeljek, dne 13. septembra 1993 seje gospod Maijan Marinšek oglasil v glasbeni šoli, da bi se dogovoril o koncertu Irene Grafenauer, ki je bil napovedan že za prejšnjo sezono (in je seveda še kot "dolg" lanskim abonentom!). Povedal je, daje možen samo termin 24. september 1993.
Bili smo seveda neskončno presenečeni, ker:
- o koncertu tako znane umetnice, kot je Irena Grafenauer, se seveda "ne dogovaija" 11 dni pred koncertom (tudi sicer se koncerti
ne morejo in ne smejo organizirati tako brezglavo);
- prav za ta dan se je glasbena šola že v aprilu 1993 dogovorila z Avstrijsko ambasado, ki nam tudi sicer v zadnjih dveh sezonah pomaga z organizacijo (večina z njenimi stroški) drugih koncertov, predvsem mladih avstrijskih kon-certnikov), o koncertu Wiener Klavir Trio, ki ga sestavljajo trije mladi, zelo perspektivni glasbeniki. ki prav v teh dneh sodelujejo na festivalu Komorne gasbe v Radencih. Ker so bili vsi dogovori o koncertu tega TRI v Velenju končani (prenočišče, plakati, sporedi) seveda nismo mogli koncerta prestaviti, kot je želel gospod Marinšek, ampak smo predlagalo, da naj z gospo Ireno Grafenauer vendar poizkusi uskladiti termin njenega koncerta.
Od tu torej naša zadrega - in seveda tudi tistih, ki vprašujejo, ko smo v četrtek, dne 16. septembra v
Našem času prebrali (pa tudi na VTV videli), da bo koncert 24. septembra 1993 vendarle v Kulturnem domu.
Ker so v glasbeni šoli zavedamo, da dva pomembna koncerta v istem času v Velenju ne moreta biti, smo v ponedeljek, dne 20. septembra 1993 koncert dunajskega klavirskega tria Avstrijski ambasadi odpovedali. Bralci si lahko predstavljajo, kako nam je pri tem bilo?!!
Je pa pred nami še eno prav tako težko opravičilo: kako povedati gospe Ireni Grafenauer, zakaj njenega koncerta "ne more biti" v tako akustični in prijetni dvorani -kot je sama govorila ob nenem zadnjem koncertu pri nas - v Velenju.
DA-ZAKAJ TAKO?
Za Glasbeno šolo ■ Ravnatelj, mag. Ivan Marin
Gledališki abonma v Žalcu
Previsoka cena za smeh
5.000 tolarjev za šest predstav - Slab odziv gledaliških ljubiteljev
svojega gledališča, ima pa primerno dvorano v kulturnem domu in že več let tudi gledališki abonma. Čeprav je program za letošnjo sezono že pripravljen, pa še ni gotovo, ali abonma sploh bo.
V teh dneh namreč "Z&Nod za kulturo zbira še zadnje prijave dosedanjih in bodočih abo-nentov. Ker so stroški predstav zelo visoki in ker letos ne bodo dobili
niti tolaija iz občinskega proračuna, bi se moralo prijaviti vsaj 300 abo-nentov. Vendar je odziv kljub velikemu številu poslanih vabil dokaj skromen. Po mnenju direktorice Anke Krčmar je glavni razlog v ceni: "Naša občina je edina, ki za gledališki abonma tokrat ne prispeva nič, ena predstava pa stane najmanj 300.000 tolarjev. Cena letošnjega abonmaja je zato 5.000 tolarjev. Ker gresta v gledališče navadno dva, to pomeni 10.000 tolar-
jev, kar je za marsikatero družino že kar veliko denarja. Plačilo je sicer možno v dveh obrokih, upokojenci, dijaki, študentje ter nezaposleni imajo 20 % popust. Poskušamo pridobiti tudi čimveč sponzorjev. Kljub temu, da so ljudje nad programom navdušeni, pa še ni gotovo, ali ga bomo lahko izpeljali."
Predvidenih je pet predstav v Žalcu in ena v Ljubljani ali Mariboru. V oktobru naj bi nastopilo Slovensko mladinsko
gledališče s Tartifom, v novembru Prešernovo gledališče iz Kranja s predstavo Zbeži od žene, naslednji mesec pa SLG Celje z Namišljenim bolnikom. V februarju je predvidena predstava Mestnega gledališča ljubljanskega s Pridi gola na večerjo, marca pa naj bi si abo-nenti v ogledali Polono Vetrih in Iva Bana v Ob letu osorej. Predstave torej, ki si jih je vredno ogledati.
I K. Rozman
gi iskim; \ovick * uiasbkm; novice *
Ne vem kakšne mračne sile so se zgrnile minulo soboto, 18. septembra nad velenjsko Belo dvorano, ampak tam so nedvomno bile. Za ta večer najavljeni koncert skupin Sank ročk in Mercedes band ter Vlada Kreslina, ki so se jim naknadno pridružili še lokalni nadobud-neži Pontiac, bi bilo pač najbolje čimprej za vedno pozabiti. Če odmislimo že pregovorno zamudo na začetku, ki seji, mimogrede, ne morejo izogniti niti organiza-toiji mnogo bolj eminentnih prireditev te vrste, nas je na to, da ne gre že vnaprej izključiti možnost kakšnih neprijetnih presenečenj, opozorilo že ime organizatorja, ki je sicer res skoraj do popolnosti razvil sistem organizacije velikih (narodno) zabavnih veselic, ki pa, resnici na ljubo, z ročk koncerti nima ravno veliko izkušenj. Da nekaj ne bo v redu je bilo jasno takoj, ko ste ob vstopu v Belo dvorano na stojnicah s pijačo namesto, za te kraje domačega, Laškega piva, zagledali pločevinke s pivom Union. Domači pivopivci (in obiskovalci takih prireditev so praviloma veliki potrošniki piva) so bili s tem verjetno že kar na začetku prikrajšani za del užitka, da o smešnosti položaja glavnih nastopajočih, Šank Ročk, katerih glavni sponzor je Pivovarna Laško in katerih eden najbolj udarnih komadov nosi naslov ravno Laški pir, niti ne govorimo. Ko
je potem med nastopom skupine Pontiac, kije otvorila sobotni ročk žur, počila prva struna in so morali nastop prekiniti (vmes so nam, ne vem zakaj, ampak tako kot kaže pač mora biti, vrteli nepogrešljive Dire Straits), je že bilo jasno, da se nam do konca ne obeta nič dobrega. In res. Kot zakleto je že pri drugi pesmi drugonastopajočega Mercedes banda počila struna tudi njihovemu kitaristu. Zaradi raznolikosti repertoarja, ki je vključeval tudi pesmi, za katere je bil dovolj tudi en sam kitarist, tokrat koncerta ni bilo potrebno prekinjati. Vsaj za nekaj časa ne. dolgo pa na prekinitev ni bilo potrebno čakati. Po nekaj ročk klasi-kah tipa Hey Joe in Sweet home Alabama so mračne sile tokrat izbrale žrtev v tehnološko nekoliko bolj zapletenem izdelku kot je to brušena jeklena žica. Pregorel je kitarski ojačevalnik in z njim so pogoreli (vsaj za sobotni večer) tudi Mercedes band. V pavzi, kije sledila, odgovornim kljub naporom ni uspelo oživiti "crknjenega" Marshalla, zato so ga, hočeš nočeš, morali zamenjati s sicer manjšim, a bolj kooperativnim. S tem seje stanje na odru normaliziralo in tako je, začuda, ostalo ves čas nastopa veterana slovenske ročk scene - Vlada Kreslina. Vlado je svoj del odigral korektno in bil tudi edini, ki mu je uspelo dodobra razmigati sicer maloštevilno publiko. Zahvaljujoč tehnično
zgaviLOSZM
23. %I<Mm?CA
LETA 1872
»»»»»»»»»»«»838
V Slovenskem narodu so objavili članek o našem znamenitem rojaku Petru Mussiju:
"Iz Šoštanja se nam piše: Začetkom tekočega meseca je prečastiti gospod Peter Musi, nadučitelj v Šoštanju, nastopil počitek. Priznano mu je za užitek 600 gld. na leto.
Omenjeni je bil neutruden delavec na pedago-gičnem polji, izvrsten rodoljub, v šoli pa vedno skrben oče izročene mu mladine. Starši in pred-starši zadnjih otrok se s hvaležnim čutjem spominjajo vrlega učitelja, kojemu je presvitli cesar lansko leto zaradi mnogih zaslug zlati križec podelil. Iz srca privoščimo blagemu gospodu v pokoji primerno bogati letni užitek penzije, kojega pribe-račiti v prejšnjih letih ne bi bilo mogoče!"
Opis izjemno pomembne dejavnosti učitelja Petra Mussija, ki mu zares ni kaj dodati. Mogoče samo to, da ga danes premalo poznamo in tudi premalo cenimo!
LETA 1884
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»tt«
O volilnih spletkah konec prejšnjega stoletja smo v naši rubriki že poročali, danes objavljamo del precej dolgega članka z naslovom "Volitevska borba v slov. graškem, šoštanjskem in mahren-berškem okraji, kije bil v nadaljevanjih objavljen kar v treh številkah Slovenskega gospodarja:
"Ko nobena zvijača zaželenega vspeha ni imela, peljal seje Pleschiutschnigg (nemški kandidat v
slovenjegraškem okraju, o.p.D.K.) s svojimi agenti v Šoštanjski okraj in je tam 14. in I5.avgustagla-se beračil. Hotel je imeti na Toplicah v Topolšicah shod ondašnjih volilnih mož, za kojimi je občinski pisar Samotar plazil, - pa prišel je bil le jeden, ki se je. prepričal, da takih ljudi, kakoršen je Pleschiutschnigg in kakoršne bi on priporočal, Slovencem nikakor ne kaže voliti.
Volilnemu možu g. Stropniku se je na Topolšicah 100 fl. obetalo, ako on in njegov tovariš z nasprotniki potegne; poštenemu, obče spoštovanemu g. Dovniku v Škalah in g. Delakordi ali Stei-nerju pa po 20 fl. ponujalo, ako našega kandidata popustita; ravno toliko tudi njunim volilnim tovarišem.
Hrabremu narodnjaku g. Steblovniku na Paki je neki agent po sili 5 fl. dal, da bi dr. Šuca ne volil. Ko je pa zvedel, da g. Steblovnik ni mož, ki bi svoj glas ■prodajal, prišel ga je drugo jutro prosit, da bi mu petak nazaj dal. Mož seje milosrčnemu Steblovniku usmilil in mu je ta konečno le petak nazaj vrgel, kojega je sicer mislil pri c.kr. sodniji položiti."
Tudi današnji volilni boji s svojimi igricami in spletkami se bistveno ne razlikujejo od tistega pred stotimi leti. Razlika je verjetno le v metodah in v količini porabljenega denarja. Bogatejše in spretnejše so stranke, tem bolj zagotovo bodo ta, včasih zelo umazan boj, tudi dobile. Pravijo, daje oblast zelo sladka zadeva?!
■ DAMIJAN KLJAJIČ


: Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje, vsak ■ četrtek v tedniku Naš čas
j V nedeljo, 19. septembra ste samo trem ansamblom podelili j glasove. Lestvica izgleda takole:
8 glasov
l.SKUBIC: "Najlepša leta"
2.PODKRAJSKI:
"Prav zato jo rad imam"	5 glasov
3.RUPAR:	"T' k si fletna"	2 glasova 5.KOVAČI: "Gasilska"	Oglasov 5.VANDROVČEK: "Micika"	Oglasov
Predlogi za nedeljo, 26. septembra:
BBBBBBB8BBBBBBBBBB8BBBBBBBBBBB8
1 .FANTJE IZPOD ROGLE: "Furmanska"
2.LEGNAR:	"Lepotica"
3.KLINC:	"V senci sem posedal"
4.PODKRAJSKI:	"Sinu na pot"
5.ZAD.	KRANJCI: "Dekle s planin"
■ VIUGRABNER
nezahtevnemu nastopu (le akustična kitara in občasna samoiniciativna ritmična spremljava Aleša Uranjeka na tamburinu) se je njegov nastop končal tako, kot je želel sam. Da bi svoj nastop začeli in končali tako, kot so si sami zamislili, so si prav gotovo zaželeli tudi Šank Ročk. Pajim žal to ni bilo dano. Med igranjem njihove novejše skladbe Puščava sna, je namreč kar naenkrat v sen utonila vsa dvorana. Bela dvorana se je spremenila v črno, ko je iz neznanih razlogov zmanjkalo električne energije. In čeprav je organizator sicer tesno povezan z enim največjih proizvajalcev električne energije pri nas, je bil tokrat brez moči. Ker pač nihče ni računal z možnostjo takšne okvare, tudi dežurnega električarja ni bilo nikjer v bližini. Ljudje so sicer protestirali, todanjihovi žvižgi so počasi utonili v temi mogočne Bele dvorane. Tisti najbolj optimistični so še nekaj časa postopali po mraku in upali, da bodo vendarle dočakali nadaljevanje koncerta. Toda zaman. Na koncu so se razočarani vendarle morali odpraviti proti izhodu iz dvorane, preklinjajoč nekje v duši, ne glabenikov, pač pa organizatorja, ki je zaradi, na koncu dvajsetega stoletja nepojmljivih razlogov, moral predčasno zaključiti koncert.
Česa takega si ne želimo več.
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO...
MICHAEL JACKSON
88S88gS8S8 88 8 88 88 S8SSS888888i 88 88 88 K88»
Pogodba za nastopanje v reklami, ki jo je Michael jackson podpisal s svetovno znano proiz-! vajalko brezalkoholnih pijač ! Pepsi Colo, za zdaj ostaja. "Gole | obtožbe za nas pač niso zadosten [ razlog za prekinitev poslovnega | sodelovanja", je dejal predstav-\ nik za stike z javnostjo tega slav-j nega ameriškega koncema na ' vprašanje o sodelovanju Mi-
■	chaela s Pepsi Colo po obtožbah i o spolni zlorabi otrok, ki jo temu i zvezdniku očitajo.
PET SHOP BOYS
i Futuristične uniforme in gro-
■	teskna pokrivala ter gibanje v ! slogu vzhodnjaških borilnih ! veščin zaznamujejo najnovejši ! video dueta Pet Shop Boys. Nje-! gov naslov je "Go west", posnel [ pa gaje znani operni režiser Ri-| chard Young. Videospot je pre-1 rez surrealističnega potovanja 1 skozi svet umetnosti, posnet pa 1 je bil deloma tudi na Rdečem ' trgu v Moskvi.
i 27.septembra bo izšel novi ! CD skupine, ki bo nosil naslov ! "Very".
RUMP
1 »»»»»»»»»»»»»»»»»»»S«
i Rump se imenuje skupina iz I Los Angelesa, ki je nase opozo-! rila z zanimivim protestom proti
glavni igralki iz priljubljene serije Beverly Hills 90210 Shannen Doherty. V mešanici techna in grunge zvokov narajena skladba z naslovom "Hating Brenda", z deli besedila, kot so: "Brenda smrdi!" ali pa "Brenda, ti si zadnja!" izkazuje precejšnjo antipatijo skupine do te igralke. Da pa bi bilo vse še bolj prepričljivo, so se člani skupine fotografirali za ovitek plošče v (za glavne igralce omenjene nadaljevanke) značilnih pozah in oblačilih.
MARIAK 3AREY
sss»s88sws«*»*»a»*»»a
Po skoraj dveh letih premora je izšel novi CD znane pevke in fotomodela Mariah Carey. Naslov CD-ja je "Music box", prva skladba na njem, ki že postaja uspešnica, pa se imenuje "Dre-amlover".
CULTURE BEAT
»»»»»»»«»»»»88888888«
Po viharnem uspehu plesnega hita "Mr. Vain" prihaja na piano (resda ne tako hitro kot Mr. Vain) že drugi single s prvega albuma "Serenity" tega dueta: "Got to get it".
KRISS KROSS
888S8»»»»»»» »»»»«»»»»
Daddy Mack in Mack Daddy sta ponovno tukaj. "Da bomb" se imenuje novi album raperskega dueta Kriss Kross, s katerim sta
"malčka" ponovno presenetila svet hip hop glasbe. V rekordnem času sta namreč mutirala, tako da na novem albumu ni več slišati piskajočih visokih glasov, ki jih je bilo sicer zaznati v njunih prvih uspešnicah "Jump" in "Warm it up". Sicer še ne povsem odrasla, sta tako naletela na dober sprejem tudi pri tako eminentnih raperjih kot so RUN DMC.
Po ameriški turneji, kjer se trenutno nahajata, bodo sledili še nastopi na Japonskem, v Evropo pa naj bi prišla konec leta.
UGLY KID JOE
BBB8BBBBBBBBBB88BBBBS
Pevec skupine Ugly Kid Joe, Whitfield Crane, si je nakopal nemale težave, potem koje na koncertu v mestu Columbus (Ohio-ZDA) povzročil neverjeten incident. Med koncertom je namreč napadel redarja, ki je pred odrom skrbel za varnost nastopajočih in ga udaril s stojalom za mikrofon. Z besedami: "Ohladite to svinjo!" je nato podžigal desettisočglavo množico obiskovalcev in s tem sprožil množičen pretep. Končal je v priporu, odkoder pa so ga po plačili kavcije 185000 dolarjev izpustili. Proces sledi.
■ MITJA ČRETNIK
10 NAŠ ČAS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
23-septembra 1993
SREČANJE
Velenjski poklicni vozniki spet uspešni
Med drugim ekipna zmaga

Krista
i Unterlehner
Dvanajstega državnega tekmovanja poklicnih voznikov v Novem mestu minulo soboto se je udeležilo tudi šest tekmovalcev, članov Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Velenja-
Med osemdesetimi vozniki iz vse Slovenije so se pomerili v poznavanju cestno prometnih predpisov, varstva pri delu in vzdrževanju vozil ter vožnji s kamioni in avtobusi na posebnem poligonu z ovirami.
V hudi konkurenci so Velenjčani spet dosegli odlične uvrstitve.
Med posamezniki v kategoriji tovornjakov nad 5 ton je dosegla drugo mesto Alenka Ko-privnik njen rezultat pa je odločilno vplival tudi na ekipno zmago s kolegoma Jožetom Jelenom in Martinom Tomšetom. V drugih kategorijah so dostojno tekmovali tudi Janko Rehberger, Štefan Or-ter in Drugo Zupane.
Tekmovalci so zamerili kolegom - voznikom iz Komunalnega podjetja, ki so že drugo
Ko mi jc v pogovoru v jedilnici ponosno pov-
•	edala: "Da je kuhinja srce vsakega dobrega ho-
•	tela," mi je bilo takoj jasno, da sem našel zavzeto kuharico, ki za ta izjemen poklic tudi z vsem srcem živi.
Rodila se je na Devini pri Slovenski Bistrici
•	in Gostinsko šolo končala v Mariboru. Prakso pa je opravila v znanem mariborskem hotelu Orel in kmalu zatem je že bila v hotelu Paka v Velenju,
•	kjer jo je sprejel takratni direktor g. Mitja Lap, ki
•	ga ima v lepem spominu pa čeprav je bil strog a pravičen. Ponosno mi je povedala, daje vzgojil v
. hotelu kar lepo število gostincev.
Daje kuharska umetnost res izjemen poklic,
•	pa sem spoznal takoj, ko mi je na široko odprla
•	tudi "svoje srce". Spričo moje radovednosti mi je « nanizala veliko zanimivosti, ki pa jih niti nisem
•	uspel vseh zapisati. Sedaj je g. Krista šefinja ku-
•	hinje v hotelu Vesna že skoraj 10 let, še prej paje
•	ob delu končala I. stopnjo Hotelirske fakultete v , Opatiji, ki si jo je tudi sama financirala. Vsekak-
•	or je zelo cenjena in tudi sila prizadevna in ko sem
•	jo vprašal po dopustu je dejala, "da takrat, ko je
•	hotel polno zaseden, ji kaj takšnega še na misel
•	ne pride. Bo že še čas - ali pa tudi ne?" Rada
•	ima vse sodelavce in zaupala mi je, daje v kuhin-
•	ji še izvrsten kuhar, osem kuharic in mesar ter dve
•	slaščičarki, več pomožnega osebja in dve t blagajničarki, ki nadzorujeta izdajo hrane. Na dan
•	izdajo preko 250 kosil, da ne štejem še zajtrkov
•	in večerij, če pridejo še dodatne skupine gostov
m paje vsega treba še več in tako je kuhinja že pra-
•
va mala živilska tovarna.Vsekakor je kuhinja za vse, še za tako izbirčne goste, saj pritožb na hrano g. Krista ne pozna. Tudi mlade kadre si štipendirajo sami, je še zadovoljno dejala. Včasih imajo tudi razne prireditve, ki se zavlečejo čez delovni čas in takrat jih vse, ki nimajo avtomobilov, razvozi domov hotelski kombi.
Da pa le ne bi bilo vse tako enolično, šefinja kuhinje nenehno in vseskozi prizadevno slediti sodobni kuharski literaturi in pripravljati gostom vedno nove in sodobne jedi. za vsak še tako pre-finjen okus.
Se marsikaj zanimivega s področja kuharske umetnosti bi mi lahko povedala, a sojo kar naprej motili razni trgovski potniki, (pa tudi drugi, ki so prav tako kot jaz želeli razna pojasnila in odgovore), kajti gospa Krista vsa živila nabavlja sama z veliko mero odgovornosti.
In za konec samo še to: Hvala za pogovor spoštovana gospa Kista in hvala, ker ste mi poklonili kar precej vašega dragocenega delovnega časa.
m Viktor Kojc
leto zapored pustili na cedilu ekipo Velenja, saj so se prijavili, nato pa ni odpotoval z njimi nihče. Po zlu je namreč šla še ena skupina uvrstitev in prehodni pokal, ki bi ga sicer uspešni tekmovalci ZŠAM Velenje lah-
ko osvojili. Pohvala pa gre podjetju APS, kije tudi tokrat omogočilo potovanje voznikov ZŠAM Velenje na državno tekmovanje.
■Jože Miklavc
Ekipa ZŠAM Velenje v ospredju po rezultatih in izgledu.
Gaberke - Kravji maraton z dodatki privabil mnogo ljudi
Krave so se prijele
Pravijo, da se je v Gaber-kah redkokdaj zbralo toliko ljudi kot na Kravjem maratonu, kot so poimenovali nedeljsko prireditev. Motili jih niso niti za prireditve na prostem morda prehladen dan niti oblaki, ki so vseskozi grozili, da bodo prireditev pregnali... niti nekateri klic(i) iz naše prestolnice, da bo to mučenje štirinožnih živali, ki so na svetu samo zato, da dajejo mleko in meso.
Čc za katero izmed prireditev rečemo, da jc zadela v živo, lahko za to vsekakor. Tamkajšnja Kulturnica PKG (Pustni karneval Gaberke) je resnično pripravil zanimivo nedeljsko popoldne, ki je privabilo ljudi od blizu in daleč, mlade in stare. Skratka, to je bila prireditev, ki bo najbrž postala tradicionalna, kot smo slišali.
Največ pozornosti je seveda
veljalo kravjemu maratonu na 50 metrov, saj tega v naši dolini še nismo videli.
Na premierni tekmi v tem kraju jih je sodelovalo sedem s svojimi spremljevalci. Ti so bili kar trije - jezdec in dva gonjača. Za jezdeca so izbrali najbolj ličnega mladeniča (otroka), saj krava ni konj. Med kravjo dirko je bilo smeha za polno malho, saj so se nekatere bolj druge manj sprijaznile s to novo vlogo. Tiste najbolj muhaste je bilo celo treba potiskati ali dvigovati s tal. Na koncu je vse minilo tako kot je treba. Jezdeci so ostali celi, krave tudi, prvi še dodatno zadovoljni, ker so jim pritekle lepe (žive) nagrade.
Krajevnega praznika pa niso "krasile" le kravje dirke, ampak tudi tekmovanje s konji, enako pa tudi predstavitev različnih del, ki so jih včasih opravljali na vasi, pa so nato ponekod nekako utonila v pozabo, danes pa se ljudje spet vse
bolj ukvarjajo z njimi.
Tone Rezman je predstavil čevljarsko obrt. V mladosti sc je izučil za ta poklic, vendar si je delovno pridobil drugje, sedaj, ko je v penziji paje spet poprijel za šila in kopita.
Karel Pergovnik je vzbudil zanimanje s pletenjem košev, ki so kljub sodobni mehanizaciji na kmetih šc vedno nepogrešljivi pripomoček.
Ob dolgem smrekovem hlodu seje s tesarico potil Karel Vacov-nik,.ki je v mladosti naredil izpit za tesarja in nato mnogo pretesar-il. Bila so leta, "ko sem bil po cel teden zdoma. Dela je bilo toliko, da nisem mogel vsem ustreči. Danes je drugače. Tesarske sekire so zamenjale žage, pa vendar me še vedno kličejo; ko je treba stesati kakšne daljše lege, " je povedal.
Jože Zaje se je predstavil z domačim servisom. Med krajani je zelo priljubljen, saj menda pa ni
drobnega dela, ki ga ne bi znal opraviti.
Malce naprej za zadišalo po žganjekuhi Antona Ravljena. Predvsem mladi so se drenjali okrog maketarja Tineta Anžeja, ki se mu ni uresničila mladostna želja."Zelel sem v šolo za pilote, vendar me mama ni pustila. Bil sem tudi zraven, ko smo leta 1950 poletavali z letalom Vrabec s Tičnice pri Turnu v Velenju." Tine je namesto v letalsko šolo moral v šolo za strojevodje, na letala pa ni nikoli pozabil. Dokaz za to so tudi njegove makete.
Tudi Franc Beg se sedaj, ko je v penziji, " moti s pletenjem, drugače bi mi bilo dolgčas,"je pojasnil.
Skratka, v Gaberkah so bili v nedeljo zadovoljni vsi. Kot smo že zapisali- prireditelji so zadeli...
M Stane Vovk
Konji in jahači so gaiopirali, da je bilo kaj. Najhitrejša sta bila Liska (last Petra Skaza iz Gaberk) in Zoran Stigar. Za nagrado
pa so se morali še takole potruditi.
Kravji lovoijev venec so nataknili 3-ietni Mili (jaha Bojan Slame). Po zgledu dvonožnih miiissic so izbrali tudi štirinožno; najlepša je bila Bevka Ludvika Krenkerja iz Piešivca).

23. septembra 1993	OD TU IN TAM			NJIŠČAS 111
---—-1 i---1				
Še 1. april ni več, kar je bil!
888 888«8888888®8®8888SS$88888888«8 8888 88»
Kanal 8 - nova velenjska televizija
Ko smo pripravljali prvoaprilsko številko Našega časa in se nam je v njej zapisalo, da bo Naš čas d.o.o. ustanovil tudi televizijo, sami sebi nismo verjeli. Bilo pa jih je veliko, ki so bili prepričani, da nekaj res snujemo. O, pa tistikrat še nismo! Res ne! Šele razmere na velenjskem medijskem prizorišču so nas prisilile, da smo se spogledali tudi s to možnostjo. In zdaj, že od 10. septembra, koristimo kanal S 08. Na začetku le poskusno, z video stranmi.
Ker je bilo v Velenju doslej podanih o novi televiziji veliko, največkrat netočnih informacij, malo pa resnih razglabljanj o njej, smo dolžni gledalcem odgovoriti in razjasniti vsaj nekaj vprašanj. Tako bodo laže razumeli, zakaj in kako je do "nove" televizije, mi jo imenujemo KANAL 8, sploh prišlo in kakšne načrte ima Naš čas d.o.o. z njo. Odgovarja direktor firme Boris Zakošek.
*	10. september 1993. Prvič smo pričeli poskusno oddajanje videostrani (pred tem že od julija ekoloških podatkov) na kanalu S 08. Stvar je stekla. Kako si zadovoljen?
Boris Zakošek: "Zelo. Vidi se, daje bil vložek v drago opremo več kot zadovoljiv. Posebno, če se primerjamo s konkurenčnim kanalom, ki oddaja na bistveno cenejši opremi."
*	Kaj pa slabša slika, ki jo ima zaradi novega kanala VTV studio?
Boris Zakošek: "Kdo to pravi? Trditve, da je kanal 05 slabši od kanala 08, so izmišljene. Kadarkoli smo kanala pripravljeni zamenjati. Sicer smo pa že kar vajeni zlonamernih trditev in lahko že v kratkem pričakujemo kakšne nove Jconstrukte."
*	Zakaj misliš, da so trditve izmišljene in zlonamerne?
Boris Zakošek: "V občini Velenje se doslej ni nikoli nihče razburjal, ko so se pojavljale konkurenčne radijske postaje, ko seje razmišljalo o konkurenčnem časopisu, ko smo bili izrinjeni s kanala 05, ko je gospod Djordjevič nonšalantno spustil na kabelski sistem Koroški radio...Nekaterim je to celo godilo, nekateri so upali, da bomo pokleknili... Toda dokazali smo, da smo kos tudi takšnim težavam. Sedaj nas težko kaj preseneti.
In zakaj trdim, da so stvari zlonamerne in izmišljene. Ker skuša VTV pogosto z delnimi resnicami ali celo neresnicami v javnosti ustvariti določen vtis. Tako je bilo tudi ob
zadnjem apelu, ko so trdili, da seje njihov signal poslabšal. Odgovora KRS-ja seveda niso objavili. To paje neprofesionalno, protizakonito in zlonamerno.
Seveda pa takšna dejanja omogočajo polemike, saj se izkoriščajo čustva ljudi in njihova nevednost o posameznih dogodkih. Tako smo med drugim slišali pripombe, ker na kanalu 08 ni več ekoloških podatkov."
* Zakaj jih ni?
Boris Zakošek: "Gre za naš kanal, ki ga drago plačujemo in zato so nam ta hip primarne videostrani. Kljub temu pa se zaveda-
ka regijska televizija, mi pa si zaenkrat takšnega cilja ne postavljamo, je verjetno, da bomo na lokalnem nivoju delovali zelo uspešno."
* Kako pa si Naš čas, d.o.o. to finančno predstavlja? Računa finančno pomoč občine?
Boris Zakošek: "V letu in pol smo uspeli, z velikim naporom in pogostimi odrekanji kolektiva, ustvariti solidno firmo, zato sem prepričan, da bomo zmogli tudi nov korak. Občinska skupščina se nas je v zadnjih letih praktično finančno povsem odrekla, kar je izjemen primer v slovenskem medijskem prostoru. Okoli nas je vrsta informativnih medijev, ki prejemajo visoko dotacijo, in ki, tudi to je treba povedati, posegajo v naš tržni prostor. Pa smo dokazali, da lahko delamo tudi tako. Rezultat bi bil seveda še boljši, če bi si lahko izborili tudi kaj denarja iz občinske blagajne, a zdaj o tem posebej ne razmišljamo. Predvsem pa ne o tem, da bi kanal 08 pomagala financirati občinska skupščina. O tem se lahko pogovarjamo le, če si bodo morda v
Boris Zakošek, direktor firme Naš čas d.o.o..:"Začuda se ni nihče raz- občini Velenje želeli več sprot-burjal, ko so se v Velenju pojavljale konkurenčne radijske postaje, ko nejših informacij.
so se pojavila razmišljanja o konkurenčnem časopisu..." * Kdaj na kanalu 08 tudi živa
slika?
mo izrednega pomena objave ekoloških podatkov in bomo takoj, ko bo možno, te tudi uvedli. Prej pa moramo, če želimo, da bo vse skupaj kakovostno, nabaviti dodatno drago opremo in izdelati ustrezen program, saj gre za dva različna signala. Ker bi želeli to urediti čimprej, bomo verjetno začasno poiskali kakšno cenejšo rešitev."
*	Gremo k stvari. Zakaj v Velenju "nova" televizija? Kakšni so pravi razlo-gi?
Boris Zakošek: "V Našem času smo pred tedni v Pismih bralcev že pojasnili, zakaj je do tega prišlo: VTV oziroma gospod Rajko Djordjevič se z nami sploh ni hotel resno po-govaijati. Občani veijetno ne vedo, daje Naš čas d.o.o. solastnik kanala 05. Kernamjebila praktično onemogočena normalna dejavnost, smo sprejeli izziv ob razpisu novega kanala. Na razpis seje lahko prijavil kdorkoli. Za nas, ki smo v Velenju pravzaprav začeli utirati pot televiziji, paje bilo to nujno. Drugače bi spet ostali zunaj."
*	Kakšna pa je po tvoje prihodnjost dveh televizij v Velenju?
Boris Zakošek: "Glede na to, da imajo pri VTV višje cilje kot mi, saj želijo postati veli-
Boris Zakošek: "Ker so se bili delavci našega kolektiva pripravljeni odreči delu plač, smo naredili še eno drzno potezo in kupili ustrezno SuperVHS opremo. V drugi polovici oktobra začnemo poskusno pripravljati informativni program, v začetku enkrat na teden, potem pa bomo sešteli rezultate in se odločili."
*	Kako paje s kadri?
Boris Zakošek: "K sodelovanju smo pritegnili dva izredno dobra kamermana, za delo na terenu nekaj mladih sodelavcev, ki smo jih vzgajali na Radiu Velenje. Računamo tudi na naše profesionalce."
*	Marsikdo je navdušen nad izgledom videostrani. Kdo jih oblikuje?
Boris Zakošek: "Naš znani oblikovalec Peter Rihtarič."
*	Za konec je še nekaj prostora za EPP...
Boris Zakošek: "Smo na kanalu 87, ponekod 88. Podatke za objavo na video straneh sprejema propagandna služba Našega časa, cena paje več kot reklamna. Pokličite, dogovorili se bomo."
I Milena Krstič - Planine
Šoštanj
SLOMŠKOVA NEDELJA
V nedeljo, 26. septembra, bo v župnijski cerkvi v Šoštanju slavje Slomškova nedelja.
Ob 15. uri bo molitvena ura za Slomškovo beatifikacijo, ob 16. uri pa somaševanje vseh slovenskih škofov in zbranih duhovnikov. Vabljeni!
Preveč zaupanja pogosto pomeni neumnost, preveliko zaupanje pa vedno prinaša nesrečo.
■ Johann Nestory
Brez navdušenosti spijo najboljše moči naše čudu
■ Johann Gottfried von Herder
Galerija Vegrad
Razstavlja Oskar Sovine
V Galeriji Vegrad, na Prešernovi 9 v Velenju si lahko do 17. oktobra vsak delovni dan med 7. in 19. uro ogledate samostojno razstavo del Oskaija Sovinca.
Oskar Sovine je od leta 1980 član šaleških likovnikov, izobraževal pa seje v številnih tečajih, kjer je spoznaval teorijo slikarstva in nove tehnike. Zvest pa ostaja akvarelu. Vsa leta je svoja dela razstavljal na samostojnih in preko petdesetih skupinskih razstavah.
■ Razstavlja Oskar Sovine
Ko se zalomi Skupščinskemu delegatu
Marsikdo v Sloveniji se nasmiha. V Velenju so po dveh letih odkrili "agresorje na Slovenijo."
Če ne verjamete: tako je črno na belem zapisano v Skupščinskem delegatu številka 122, z datumom 13. september 1993, ki pojasnjuje, zakaj so v velenjski vladi in upravi nekateri dobili kot darilo po vojni, samokrese.
Sklep o takšnem darilu članom IS Je sprejel izvršni svet na 83. redni seji. dne 23.09.1992 s sklepom številka 769, s katerim Je vsem članom IS. predsedniku SO Velenje, sekretaiju _ SO Velenje In direktorjem uprav, za sodelovanje v agresiji na Slovenijo v letu 1991 podelijo samokresi. Omenjeni sklep Je bil na 88. redni seji. dne 24.11.1992 dopolnjen s sklepm številka 833, še za dva samokresa zaslužnim delavcem v upravnih organih. Vsi prejemniki samokresov so si na Sekretariatu za notranje zadeve občine Velenje uredili orožne liste.
Kdo pravi, da Velenjčani niso boljši od Gorenjcev?
Na predvečer 4. tabora Slovenkih krščanskih demokratov v Bohinju, so "nepridipravi" pometali vse kažipote in plakate v Bohinjsko jezero, zastave pa so celo raztrgali.
Na nogometnem turnirju, 11. septembra v Šmartnem ob Paki, je zginila le ena zastava. Ali je morda še cela pa ni znano.
Ne zgodi se vsak dan...
da bi kdo ustrelil merjasca. Tudi mož na sliki ni verjel svoji lovski sreči, ki ga je "doletela".
Peter Hozner je ta mož, "mrcina", ki leži poleg njega, pa je 61 kg težak meijasec. 32 -krat gaje čakal, prebe-del zaradi njega noči in noči, njegova vztrajnost pa se je le izplačala. Ustrelil ga je v Skornem ravno, ko se je prašič "zaletel" v koruzo. Umi kazalci so kazali 23 uro. Član lovske družine Oljka iz Šmartnega ob Paki je Peter 9 let, to je bila doslej njegova prva večja trofeja. 8 tisoč tolaijev gaje veljala (meijaščkaje namreč odkupil), pečenka pa...
Kot je še povedal, je bil to gojitveni odstrel.
■ (tp)
Čudna reč -fižol
Čudna reč, ki jo drži v rokah Jožica Brunšek iz Rečice ob Paki, ni nič drugega kot fižol. Več ] kot 50 cm dolgi sadeži "krasijo" šest fižolovk, ki se kar šibijo pod težo bremena. Če bodo še tako okusni, bo najbrž zadovoljstvo toliko večje.
V veleblagovnici NAMA Velenje so v petek pripravili za svoje potrošnike kar dve modni reviji. Predstavili so nove smernice vodilnih slovenskih proizvajalcev na področju mode in kozmetike. Popoldanska revija je bila namenjena širšemu krogu potrošnikov, nov način predstavitve oziroma prodaje paje predstavljala večerna modna revija z ekskluzivno ponudbo. Naj omenimo le Murini kolekciji Leono in Gallus in vrhunsko kozmetiko,nove parfume Krke,ki kar nekako sodijo k visoki modi.
Ste za sveže gobe? Milan vas vabi v Gostišče pri Vidi v Zavodnje
na dobro kosilo.
Domoljubi, kdo smo?
Po volitvah smo mnogi ostali praznih rok. Vse dorečene obljube so ostale na stranskem tiru, - vlak, ki je tam kot spomenik, kot pomnik, kako je bilo nekoč...
Domoljubi ljubijo svoj dom in domovino. Smo mladi slovenski fantje in dekleta, ki bi v tej lepi Sloveniji, radi živeli človeka vredno življenje in bi radi rojevali zdrave otroke in jih vzgajali v duhu ljubezni, kulture in svobode.
Ti otroci bodo vedeli kje jc njihov dom, bodo znali ceniti napore svojih staršev, ne bodo uničevali zelenico, ker bodo ljubili vsako zeleno bilko, ki bo vzklila iz presušenih tal in ne bodo počačkali pročelja stavb z zahodnjaškimi gesli. Domoljubi so študentje, so dijaki, so mladi kajuhovci, ki se borijo za lepšo prihodnost s kvalitetno pridobitvijo znanja, vedo daje znanje tisto, s katerim bodo nekoč želi svoje sadove dela.
V domoljubni stranki so delavci, ki so žal po tolikih letih truda in dela na cesti in so berači v svoji lastni domovini.
Kmetje, ni več čas stavk, zaprtja cest, razpravljanja po gostilnah! Vaš čas je v pridnih rokah in v pametno dorečenih besedah. Z roko v roki bo vaša pot krajša v Evropo in v vaši domoljubni stranki boste našli svojo oporo.
Domoljubi so upokojenci, ki jim ni vseeno, da njihovi otroci nimajo dela in kruha. Izživeli so svoja življenja in nemočni gledajo, kako potomci beračijo za delom in so hlapci privatnemu sektorju, nezavarovani, brez najosnovnejših človeških pravic in brez lastnega doma. Vse bomo storili, da se ta miselnost spremeni in dobi drugačne razsežnosti.
In navsezadnje, domoljubi so vsi tisti zavedni Slovenci, ki imajo slovensko narodno zavest.
Naše geslo je vedno in povsod - domoljubi, s ponosom naprej.
Slovenka Domoljubna Stranka o.o. Velenje
M Lorger Mirko
Ta skupščina ni legitimna za izpeljavo lokalne samouprave
V članku pod tem naslovom, ki je bil objavljen v tedniku Naš čas dne 16. september 1993 in povzema stališča, kaj pa pravijo opozicijske stranke, so nekatere netočnosti.
Gospod Franjo Bartolac ni več podpredsednik občinske komisije za regijsko sodelovanje, katere delovno področje je tudi lokalna samouprava. Skupščina je namreč s sklepom o imenovanju komisije, ki jc objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje štev. 17/90 odločila, da je predsednik te komisije predsednik skupščine, podpredsednik pa predsednik izvršnega sveta. Gospod Franjo Bartolac je bil zaradi odstopa in z izvolitvijo novega izvršnega sveta razrešen dolžnosti predsednika IS dne 18. februarja 1993. Torej mu je tudi tega dne ugasnila funkcija v omenjeni komisiji.
Legitimnost oblasti občinske skupščine, kar pomeni ali občani delujejo v skladu z njenimi odločitvami na temelju prepričanja v njeno veljavnost in opravičenost, jc seveda širše vprašanje družbe kot je primer lokalne samouprave.
Da skupščine občin nimajo mandata za preoblikovanje občin, je točno, ker je po še veljavnem Zakonu o postopku za ustanovitev, združitve oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin, (Uradni list SRS,št. 28/80) ta pristojnost dana Republiški skupščini oziroma analogno Državnemu zboru.
Glede na Predlog zakona o lokalni samoupravi, ki ga obravnava Državni zbor, domnevamo, da tudi bodoči sveti občin nc bodo pristojni, da bo odločal o območjih občin. Predlagani jc, da Državni zbor določi območje občine z zakonom v skladu z izraženo voljo polnoletnih prebivalcev na referendumu. Pod določenimi pogoji bi Državni zbor lahko odločil tudi drugače kot bo na referendumu izražene volja prebivalcev.
Delitvena bilanca med najvišjimi
organi novih občin bo morala biti sprejeta sporazumno ali s pomočjo arbitraže. V nasprotnem pa bo o sporu odločilo Vrhovno sodišče. Pristojnosti oziroma pooblastila za sodelovanje skupščin občin ali bodočih svetov občin v postopku preoblikovanja občin, bo določal zakon o lokalni samoupravi in zakon o lokalnih volitvah, ki bosta za posamezna opravila določala tudi roke.
Zato menimo, da je pozivanje k zamrznitvi aktivnosti oziroma k ne-spoštovanju zakonov, preden sta sprejela, milo rečeno nepotrebno.
■ Predsednik SDP Velenje, Bojan Kontič
Javna zahvala optometru
Stanovalci Cankarjeve 2 v Velenju smo z velikim zadovoljstvom in presenečenjem prebrali v zadnji številki Našega časa o parkirnih zdrahah na našem dvorišču. S presenečenjem zato, ker se doslej še nihče ni zmenil za naše dolgoletno tarnanje (tudi javno!) nad prometnim neredom v naši okolici. Nazadnje smo natančno opisali vse svoje težave v vaših pismih bralcev pred več kot letom dni. Nobenega glasu, kaj šele kakšnega ukrepan-ja od strani odgovornih! In glej, nenadoma takšna prijazna gesta novinarjev našega lokal nega časopisa!
Upamo, da bodo vsaj zdaj po vašem prijaznem opozorilu, da je na našem dvorišču parkiranje nestano-valcem PREPOVEDA-NO, kršitelji opazili in tudi upoštevali prometni znak na začetku našega dvorišča. Morda ga bodo končno videli in spoštovali tudi vsi tisti vztrajneži, ki si brez vsake slabe vesti jemljejo naše funkcionalno zemljišče in mirno gledajo, kako nemočni stanovalci krmarimo po dvorišču gor in dol, zaman iščemo svoj parkirni prostor in čakamo potrpežljivo, da nam ga bo kakšen vsiljivec milostno odstopil. Morda se bo zdaj prijelo tudi "znanega" gospoda iz soseščine, ki Velenjčanom že leta v vašem časopisu soli pamet o prometni morali, sam pa si vztrajno lasti parkirni prostor na našem dvorišču. Sicer pa, saj ni edini - vsi prodajalci, natakarji, privatniki iz sodiščne stavbe, "švercerji", gostilniški gostje in še kdo ga pridno in dosledno posnemajo.
Verjemite, v Cankarjevi 2 je veliko "znanih" gospa in gospodov, ki smo besni na omenjene "goste" našega parkirnega prostora. Gnilo jabolko ni nič proti zmečkani in odrgnjeni pločevini naših avtomobilov, dobljenih od dostavnih kamionov in pijanih gostov sosednjih gostiln! Tudi mi bi radi imeli paznika, kot ga ima občina, toda dveh res ne moremo plačevati. Dovolj bo stal občinski (iz našega proračuna)!
Torej, še enkrat uredništvu najlepša hvala za pomoč pri obveščanju voznikov in se še priporočamo! Morda bi prihodnjič dodali še kakšno fotografijo parkirnega in prometnega "tihožitja" na našem "svetem" kraju, pa še seznam vseh stanovalcev iz vseh treh vhodov bi dodali!
H Stanovalci Cankarjeve 2, Velenje
Stara šola-jabolko spora v Šentilju
V centru Šentilja stoji objekt, ki je včasih služil kot šola. Ker so razmere v njem postale nemogoče, je bilo potrebno graditi povsem novo - 4-razred-no šolo. Stara šola je z leti propadala, denarja za obnovo ni bilo in ga tudi ni. V spletu okoliščin so v staro šolo naselili stanovalce. Kljub obljubam, da jih bodo izselili, so le ti še vedno stanovalci. Če plačujejo najemnino, vodo, elektriko ne vem, vem samo to, da je lastnik objekta od 1.1.1993 naprej KS Šentilj. Letos so izpraznili eno izmed stanovanj, člani sveta KS pa smo to stanovanje najprej pregledali in ga nato onesposobili za nadalnje bivanje. Nismo pa naredili nobene škode v njem, kot se govori. Onesposobili smo ga zato, daje neuporabno za bivanje.
Stanovanje v podstrešju paje stanovalec, ki je v njem živel, ob odhodu opustošil. Dobili smo obljubo, da bodo do konca leta 1992 izselili vse preostale stanovalce. Za izselitev smo se borili posamezniki, Svet KS na čelu s predsednikom Ivanom Jelenom. Ostali krajani so pa mimo prenašali in gledali, kaj so stanovalci povzročali in še povzročajo v vsem objektu in okoli-
ci njega. Že samo smetišče ob objektu pove, da tam ne prebivajo ljudje, ki imajo radi urejeno okolico prebivališča.
Krajani Šentilja pa so, kot sem omenil, razen nekaterih, ves čas samo gledali in bili tiho. Pred kratkim pa so se razširile želje, da bi bilo v propadajočem objektu pametno urediti "pre-potreben" prostor za mlade. Baje nujno potrebujejo prostor za srečanja, prostor naj bi bil namenjen tudi za po-grebščine in podobno. Kot da v Šentilju nimamo večnamenske dvorane v domu KS in manjše dvorane v gasilskem domu, ki pa sta izkoriščeni bolj slabo.
V nedeljo naj bi (smo) imeli zbor krajanov, ki se gaje pa na žalost udeležilo samo 47 (sedeminštirideset) krajanov. Naj kar povem, daje po statutu KS za sklepčen zbor krajanov potrebna vsaj 10% udeležba volilnih upravičencev, torej bi moralo priti vsaj 64 krajanov, da bi zbor krajanov fahko sploh demokratično odločal in sprejemal sklepe. Tako je bil ta izbor neveljaven. Ker bo verjetno težko doseči, da bi bil zbor sklepčen, bo potrebno pripraviti referendum, saj bodo tako o usodi stare šole lahko odločali še ostali krajani. Za konec pa še tole. Ne bom jih imenoval, vendar naj gospodom,i mam naslov Laze 16/einčistoza konec, nisem bil in nisem komunist.
Pa brez zamere
H Drago Kolar
Kdo so člani elitnega jurišnega oddelka
S temi besedami je gospod Vane Gošnik povprašal za dobitnike, z večine, rabljenih samokresov (pištol) znamke Crvena zastava, kalibra 7,65 oziroma 7,62 mm. Verjetno je edino gospodu Gošniku znan namen njegovega početja, oziroma njegovega kon-strukta, v katerega še otroci ne bi mogli verjeti. Kako lahko "ugleden" javni delavec, resen in odrasel človek skupščino in javnost prepričuje, da so pištole podeljevane z namenom, da se oboroži izbrana skupščina za nekakšne juriše na sovražnike.
Temu sem se, ko sem to prebral v časopisu Našega časa, od srca nasmejal. Pa to ni res! Mene je skupaj z gospodom Semenčnikom razvrstil v isti elitni jurišni oddelek. Za božjo voljo, ali se ni mogoče gospodu Gošniku...., pa si tega ne upa priznati.
tem je to, da so Gošnikovi Zeleni skupaj s Komunisti, Socialisti in Liberalnimi demokrati v občinski vladni koaliciji in da je g. Gošniku bilo po-streženo s celotno dokumentacijo v zvezi s to zadevo preden je v skupščini postavil vprašanje. Zaradi tega dobro ve, da je do pobude, da se kot priznanja za sodelovanje v vojni, posameznikom v občinskih organih dodelijo pištole, prišlo na sestanku sekretarja za obrambo zahodno-štajerske pokrajine. Dokumentirano je tudi to, daje Sekretariat za notranje zadeve občine Velenje vodil upravi postopek za preveritev, ali vsi predvideni prejemniki pištol izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za nošenje oziroma posest orožja v smislu določil zakona o orožju. Gošnik tudi dobro ve, da za te pištole iz občinskega proračuna nismo namenili niti tolarja, da so te pištole proizvod Crvene zastave iz Kragujevca v Srbiji in da kot take nimajo prometne vrednosti, kajti z državo proizvajalko naša država nima nikakršnih stikov, da bi si lahko privoščila uporabljati to strelno orožje v katerikoli naši oboroženi formaciji. To bi g. Gošniku kot nekdanjemu predsedniku republiške skupščine moralo biti jasno.
Pištole so bile kupljene, kolikor je meni znani, pred davnimi časi na zalogo in so po razpadu Jugoslavije postale vse kaj drugega kot elitno orožje.
Meni in upam si trditi tudi drugim dobitnikom, ta pištola ne pomeni nikakršne materialne pridobitve kot to očitno želi prikazati g. Gošnik, temveč le simbolno.
In kje smo, če smo jurišali?
Ja gospod Gošnik, jurišali smo na ceste, mostove in plazove v Belih vodah, kjer je sovražnik, vodna ujma, uničila to infrastrukturo; jurišali smo na vodovod Ljubna, da se Vi gospod Gošnik lahko umivate, kopate in kuhate; jurišali smo na toplifikacijo Me-tleč pri Šoštanju, da ste vi gospod
Gošnik lahko dokazovali spornost te investicije; jurišali smo na vrtec Lučka v Šoštanju, da bi za otroke vzpostavili varno in zdravo bivanje; jurišali smo na cesto Šoštanj - Ravne in Partizansko, da bi vzpostavili minimalne pro-metno- varnostne razmere za ljudi in promet, da bi si Vi gospod Gošnik lahko iz tega norce brili; jurišali smo na Komunalno podjetje, da bi vzpostavili podjetniško vzdušje in kolikor toliko normalne poslovne razmere, da bi Vi gospod Gošnik imeli osnovo za dolga pisma republiškim organom in javnosti; jurišali smo na vodovod Cirkovce, Lokovica, Skorno..., da bi vi gospod Gošnik lahko spraševali za lokacijska dovoljenja; jurišali smo na Tenis halo, da bi Vi gospod Gošnik lahko izborili položaj čakajočega na lastninjenje; jurišali smo na zaključno fazo izgradnje vročevoda Šoštanj - Velenje, da sre tudi Vi gospod Gošnik zaneslivejše kot prej lahko grejete in, da ste vi gospod Gošnik s svojimi velikimi prijatelji lahko dokazovali zgrešenost investicije in na tej osnovi izračunavali velikanske izgube Komunalnega podjetja kot podlago za linč in preganjanje; jurišali smo na ekološke razmere v občini, da bi Vi gospod Gošnik lahko, enkrat zapirali Rudnik in ustavili Elektrarno, drugič pa se zadovoljili le z nadzorovanjem, obveščanjem, in alarmiranjem onesaženosti; jurišali smo na Staro Velenje na "dušo" Velenja, da bi Vi gospod Gošnik lahko dokazovali skrajno potratno trošenje proračunskega denarja. Na veliko tega smo še jurišali, da bi vi gospod Gošnik lahko pisali ovadbejavnemu tožilcu.
Jurišniki smo si zaslužili surejenost in negotovost za nove zaposlitve. Vi gospod Gošnik pa nekoliko manj kot 3.000 DEM mesečne plače. Mi smo lopovi in barabe. Vi pa gospod Gošnik vest državljank in državljanov Velenja. Če je temu takoje tudi meni prav.
m Franjo Bartolac
Pismo v razmišljanje
Če narediš toliko usodnih napak, kot g. Srečko Meh, potem bi pošten državljan odstopil z vseh vidnih funkcij v občini Velenje! Napovedne posledice, na katere je delegat DPZ g. Franjo Bartolac opozoril, ki ga g. Gošnik imenuje z vodjo jurišnega oddelka, so se že uresničile. Pri sprejemu sklepa o povišani vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po sistemu "licitacije" so postale realnost. Od zneska za leto 1993 v višini skoraj 280 mil. SIT je do dneva zapadlosti plačila vplačanih le 2.88 odstotkov in to levji delež obrtniki. Kje so vaši dogovori z gospodarstvom g. Srečko, ki ste uspeli srečno preprečiti delegate ob kandidaturi z lažnimi trditvami, da bo Izvršni svet izvajal samo sklepe skupščine? Ali je bilo pobiranje parkirnine in delitev parkirnih lističev delegatom, sklep skupščine? Mislite, da ni sramotno ponovno predlagati skupščini znižanje vrednosti točke, ker so to povišane že napadle določene delovne organizacije, gospodarska zbornica, obrtniki, ki so seveda poravnali obveznosti zaradi vaših groženj, v kolikor ne plačajo, jim bodo kioski odstranjeni. Zakaj uslužbenci in seveda člani Izvršnega sveta, bi lahko vsem uslužbencem plačali parkirnino. Osebno sem bil prisoten na skupščini, ko seje sprejemala vrednost točke in sem bil presenečen, kako določeni iz vladne koalicije (SDP, Socialisti, Zeleni, in Liberalci) barantajo z milijoni, kot da so prišli iz drugega sveta in da ne poznajo domačih ekonomskih razmer.
Gospod Srečko meh (SDP) takrat še predsednik Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč in hkrati predsednik Izvršnega sveta ste z neverjetno ležernostjo predlagali nerealno obremenitev gospodarstva, družbene dejavnosti in gospodarstva, kot bi šlo za nekaj nepomembnih tolarjev. Trdili ste, daje potrebno po posvetu s člani Upravnega odbora povišanje vrednosti točke z večih vidikov, čeprav ste se zavedali, da veliko podjetij veliko manjših obveznosti, že lansko leto ni poravnal. Na gospodinjstva se še spomnili niste, ker ste vedeli, da se ne more organizirati in nima možnosti oporekati povišanju. Izkoristili ste večinsko dobro izšolane in poslušne delegate, da so to neumnost podprli. Seveda se je sedaj izkazalo, da ni bilo nič dogovorjenega z gospodarstvom in daje to bil blef občinske vladne koalicije, da bi zadovoljil porabnike. Moie trditve so
tudi potrditev izredne seje Upravnega odbora gospodarske zbornice, ki izraža svoje nezadovoljstvo v zadnji številki Našega časa. kot ste skupščini zagotovili, da se zelo dobro spoznate na gospodarstvo, ste dokazali s svojo rdečo sposobnostjo, ki paje v teh časih ni možno več realizirati. Prisila je le še iluzija tega Izvršnega sveta.
kako lahko še stopite pred delegate in jim mečete pesek v oči, ko so vaše napake več kot očitne. Bili ste glavni pobudnik kot delegat, seveda iz vrst SDP-ja, daje potrebno sprejeti amandma sprejemanja sklepov v skupščini. Tudi to željo so vam takrat delegati podprli. Na prejšnji skupščini pa ste predlagali, kakor sem lahko izbral iz Našega časa, da bi odločali o vsem le člani oziroma pristašeSDP-ja. Vaš komentar se je končal, da bo moral Izvršni svet sprejemati odločitev sam, v kolikor skupščina ne bo več sklepčna. Ali ste pozabili na vaš pisni odgovor na moja pisanja, da nima Izvršni svet veliko pristojnosti in izjav nalogo skupščine. Samo 6 mesecev je minilo od takrat in imate zelo slab spomin. S kakšno zvijačo boste prepričali delegate, za dodatni prispevek vodovoda in kanališčice? Ali še vedno ščitite GOST Velenje z 51. členom? Samo toliko, da vam zaenkrat osvežim spomin, čeprav smo Krajevna skupnost brez delegata, ne bomo dovolili posiljevanja kot si ga zamišljate, saj ta Izvršni svet ni namenil Staremu Velenju niti tolarja, razen za delovanje sveta, o vaših napakah, ki jih je zelo veliko, bom napisal drugič seveda veliko več, ker tudi po 7 mesecih vladanja staropartijskega Izvršnega sveta nisem uspel imeti kontakta z vami, kot legitimni zastopnik Krajevne skupnosti.
I Franc Sever
"Bosch-Siemens vlaga v gospodinjske aparate"
V Našem času z dne 9.septembra 1993 meje v članku z gornjim naslovom dipl.ing.Ivan Krefl, poslanec v prejšnjem parlamentu (kot seje podpisal) obdolžil, da naj bi v praksi opravljal stvari v zvezi s prodajo Gorenje Mali gospodinjski aparati. Hkratime jc "zaprosit, da izkoristim časopisni prostor" in odgovorim, s kom sem se zasebno družil.
Res bom izkoristil časopisni prostor in povedal naslednje; postopek prodaje Gorenja MGA je vodila Agencija za prestrukturiranje v skladu z zakonom in po predpisanem postopku, torej je pravi naslov za postavljanje posameznih vprašanj lahko le pristojna republiška institucija, ki je zakoniti postopek vodila. G.Kreti je svoje pisanje oblikoval v insinuacije (kaže da; bojim se, da; ali je morda, kot kaže) in vprašanja, ne pa trditve, ki bi omogočale postopek na sodišču, zato moram odgovoriti na vprašanji, postavljeni meni neposredno, ker sta postavljeni tako, da mečeta slabo luč na moje dobro ime.
Resnično sem aktivno sodeloval na vseh razgovorih Upravnega odbora podjetja Gorenje MGA, na katerih so bili prisotni predstavniki BSHG v zvezi s prodajo MGA. Na vprašanje "ali je...gospod Stane Debevc, poslovodja poslovne enote Gorenje, ki je v praksi opravljal stvari v zvezi s to prodajo", odgovarjam, da podjetja nisem niti prodajal niti prodal, ampak so vse odločitve v tej zvezi sprejemali za to pristojni organi oz.institucije.
Zatrdim naj še, da si bom prijatelje in družbo, tako kot doslej, izbiral sam in nikomur odločitev o svojem izboru ne bom obrazlagal niti opravičeval. Zasebno življenje je v vsakem demokratičnem sistemu pravno varovano in spoštovano, zato si to pravico, kot eno temeljnih človekovih pravic, pridržujem.
H Stane Debevc
Zdravnik ali zdravje
Članek dr. Pirtovšek Valterja mi je dvignil pritisk. Tako nestrokovno seje lotil obrambe svojega dela, da mi gre na smeh. Zapičil seje v ton svojega glasu, niti z besedico pa ni razložil, s čim sem ga "zasul z neresnicami in žaljivka mi."
Če bi bolj pazljivo prebral moj članek, bi videl, daje ravno obratno in mi morda celo poslal zahvalo, da si na tak način boljšam dušo in se nc drenjam pred vrati psihoterapevtov, kot mi ie
med vrsticami predlagal. Sicer pa mora o njihovem delu že veliko vedeti iz lastnih izkušenj, ko je "delal izpit za vožnjo s kolesom po prostorih zdravstvenega doma."
U Franc Verko-Verč
Zdravnik ali zdravje II
Ob prebiranju Našega časa se običajno najprej ustavim pri rubriki Mnenja in odmevi, ker se mi zdi zelo aktualna. Nikoli še nisem pisala v časopise, ker se mi zdi, da pač nimam daru. tokrat pa se kljub vsemu oglašam. Rada bi povedala nekaj misli v zvezi s člankom Zdravnik ali uradnik. čeprav nc poznam nobenega od gospodov, ki v članku iščeta svoj prav.
Kot človek z zelo slabimi jzkušnjami z zdravniki, moram reči. da dr. Pir-tovšku niti malo ne verjamem, da v vsej svoji delovni dobi ni nikoli naredil nič narobe. Pa tudi sicer je njegov zagovor na zelo nizki ravni za človeka z visoko izobrazbo in bi bilo zanj veliko bolje, ko bi bil molčal. Med nami bi moralo biti šc več tako pogumnih ljudi, ki bi javno opozarjali na napake zdravnikov, ki so bili doslej vedno zavarovani pred še tako usodnimi napakami. Znano paje, da zdravnik naredi napako samo enkrat, pokrijejo pa grobar.
Vendar pa sc v tem primeru ne brani zdravnik, ampak človek, ki je hudo prizadet zaradi svojega glasu. Mislim, da bo veliko bolje, če ne išče pomoči pri specialistih in sc naj raje pobriga, da bo prišel na dober glas. Tako tudi ljudi njegova sladkobnost ne bo več motila. In končno ima še vedno čas, da se prekvalificira v duhovnika - tam vsaj škode ne bo mogel delati.
Pa brez zamere!
■ Marija Pušnik, Velenje
Odkup stanovanj SPIZa
Skoraj vse kategorije najemnikov stanovanj imajo pravico do njihovega odkupa. Ta pravica pa se odreka veliki skupnosti stanovalcev, ki stanujejo v stanovanjih, ki so v lasti SPIZ-a.
S tem ukrepom se kar velikemu številu upokojencev oziroma stanovalcev teh stanovanj, ki imajo v veliki večini nižje dohodke ali pokojnine odreka pravica, da bi sorazmerno po ugodnih pogojih prišli do lastnega stanovanja. Te ljudi se na ta način s pomočjo zakona (čl. 128) postavlja v podrejen status glede na druge kategorije državljanov, medtem pa so pravico do odkupa stanovanj priznali celo priseljencem iz drugih regij bivše Jugoslavije že po nekaj letih dela v Sloveniji. Kje je tukaj enakost pred zakonom v naši "demokratični" državi.
Pripomnil bi še to, da so v teh stanovanjih večinoma ljudje, ki so vso delovno dobo opravili v Sloveniji za sorazmerno nizke plače ter plačevali celo delovno dobo prispevek za gradnjo stanovanj. Sedaj se prav njim odreka pravica do odkupa stanovanj, da bi se na stare dni počutili varne in ne bi bili izpostavljeni "ekonomski najemnini", ki jo bodo začeli uveljavljati sedaj, ko so je več kot polovica družbenih stanovanj razprodali za ba-gatelo. Tako bodo ti drugorazredni državljani z nizkimi pokojninami občutili blagodejnost ekonomskih najemnin, ki bodo kmalu večje kot bo obrok za odplačilo mesečne anuitete za odkup stanovanja.
Menim tudi, da nebi bilo nič narobe če bi po smrti teh ljudi ta stanovanja podedovali njihovi bližnji sorodniki, ki bi jim eventuelno pomagali v primeru bolezni.
Pripomnil bi še, da mladi, ki nimajo bogatih staršev nimajo nobene možnosti, da pridejo do stanovanja ali celo do lastne hiše, saj so pretirani stroški za gradbeno dovoljenje višji od 10.000 DEM, kar je več kot je stal odkup stanovanja s 100 m" stanovanjske površine, pa tudi obresti za stanovanjsko izgradnjo so pretirano visoke.
Vrednost družbenih stanovanj bi morali vključiti v maso skupnega premoženja. saj smo vsi zaposleni plačevali v stanovanjski sklad, še pravičnejše pa bi bilo, če bi ta denar uporabili za pomoč pri gradnji hiš mladim družinam.
S takimi krivičnimi zakoni in ogromno brezposelnostjo je perspektiva velike večine naše mlade generacije brezizgledna in posledica tega bo še nadaljnje padanje rojstev in staranje našega naroda.
M Franc Antlej
Lokal, ki me moti
Ko so se začele priprave na delo lokala (bistro Baron), so pravili, da bo v tem prostoru slaščičarna ali cvetličarna. Seveda so bili ti podatki lažni, odprla seje gostilna. Po otvoritvi lokala so nastali problemi s preglasno glasbo, obratovalnim časom, smradom cigaretnega dima in stranišča.
Kosem se pritožil na občini in policiji, so mi rekli, da niso pravi naslov in me pošiljali drugam. Po prvi pritožbi so mi rekli, da smo si stanovalci blokov 45 in 47 (Goriške ceste) sami krivi, ker smo podpisali pogodbo o otvoritvi lokala. Seveda to ni res. saj je to pogodbo podpisal sam predsednik Pašič.
Stanovalci blokov 45 in 47 so vložili ponovni postopek na občino, kjer so mi ga tudi zavrnili in pripomnili, naj se pritožim v Ljubljano, od koder pa še do zdaj ni nobene rešitve. Na občini sem bil že vsaj stokrat, na policijo sem ki ical okrog tri stokrat. Res je, da policija pride vedno, ko pokličem, toda od tega ni nobene pomoči, ampak še slabše, kajti prisotni gostje me po odhodu policije kličejo ven, da bi z menoj obračunali in mi žalijo mater. Z lastnico lokala smo se zmenili, da pridem, ko bo glasba preglasna, to povedati in da jo bodo utišali. Tako sem neko noč odšel v bistro, kjer pa sta mc dva od prisotnih gostov pričela zmerjati in tepsti.
Lepo vas prosim, ali obstaja kdo, ki pozna pravi naslov, kjer bi moji pritožbi ugodili?
I Hašim Bečirovič
Pripis uredništva:
Pismo gospoda Bečiroviča smo "odstopili" velenjskim inšpekcijskim službam in od njih dobili obsežno poročilo tržne, sanitarne in delovne inšpekcije o zadevi bistroja Baron. Ker je za objavo preobsežna, smo v redakciji naredili povzetek.
Sanitarna inšpekcija je v bistroju Baron opravila ogled 7. julija in takrat ugotovila, da delavka v bistroju ni opravila predpisanega zdravstvenega pregleda, zato soji delo prepovedali, dokler ga ne opravi. Za lastnico lokala pa so podali predlog sodniku za prekrške. Ponovno so na osnovi pritožbe stanovalca o hrupu, ki se širi iz lokala, opravili ogled 24. avgusta. Ugotovili so, da je ozvočenje postavljeno nad vhodna vrata lokala, zato so lastnici izdali odločbo za ponovno (hrup so merili že aprila, a takrat je bilo ozvočenje v lokalu) merjeneje hrupa.
Inšpektor za delo je bistro Baron obiskal 7. julija ob 23.30. Posle v lokalu je opravljala delavka brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Lastnici so izdali odločbo o odstranitvi delavke z dela in jo prijavili sodniku za prekrške. 24. avgusta so preverili izpolnitev odločbe in ugotovili, da je delo opravljala sama, v najkrajšem času pa namerava zaposliti delavko.
Tržna inšpekcija paje lastnico Barona dvakrat za osem prekoračitev delovnega časa predlagala v postopek sodniku za prekrške.
E A
Trgovina z živilskimi in neživilskimt izdelki Velenje, Prešernova 10
OBJAVLJA
prosto delovno mesto za nedoločen čas SISTEMSKI INŽENIR
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
■	da imajo VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe
- poklic INŽENIR RAČUNALNIŠTVA ali DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
■	zaželjene so delovne izkušnje na ustreznem delovnem področju. Poskusno delo je 90 dni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: ERA d.d. VELENJE, Kadrovska služba, VELENJE, Prešernova 10.
Kandidate bodo o izbiri pisno obvestili.
m j ur/jiu;: 7 ?im
ii;12Jl=U U^SJilB SJJir
Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so bili rojeni v času od 1. marca 1987 do 28. februarja 1988.
Na vseh osnovnih šolah v občini Velenje pričakujemo vas in vašega otroka v torek, 28. 9. 1993 in sredo, 29.9. 1993.
Otroke bomo vpisovati v času od 9,00 do 11.00 in od 14.00 do 17.00.ure.
Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu stanovanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o pripravi otroka na šolo in o njegovi vključitvi v šolo. S seboj prinesiterotrokov "Izpisek Iz rojstne matične knjige", potrdilo o državljanstvu, svojo, osebno izkaznico, da bomo izpisali uradne podatke o prebivališču otroka. Prosimo vas, da pokažete to obvestilo tudi sosedom, sodelavcem in znancem, ki Imajo šoloobvezne otroke.
Z vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedlif
OSNOVNE ŠOLE
Našli mine iz druge svetovne vojne
Policisti policijske postaje Mozirje so na podlagi obvestila občana, pred tednom dni, v četrtek, pregledali okolico hidroelektrarne Zavratnik in v bližini našli enajst min za mino-metalec kalibra 60 mm.
Mine so bile izdelane leta 1943. Kot kaže, so dediščina druge svetovne vojne. Zanje je poskrbel pirotehnik Poklicnih gasilcev iz Celja.
H mkp
Koga so motile Lade Samare?
Neznanec je v ponedeljek, 20. septembra, med 8. in 9. uro dopoldne, na parkirnem prostoru oziroma dvorišču Avta Celje, z ostrim predmetom poškodoval šest parkiranih osebnih avtomobilov Lada Samara.
S tem vandalskim početjem je podjetje Avto Celje oškodoval za več kot 150 tisoč tolarjev. Za neznancem vneto poizvedujejo.
H mkp
Policija svetuje:
Zavarujte svoje kleti!
Priprava ozimnice kar precej stane. Glede na to, da boste za njeno pripravo porabili precej denarja, pri tem pa porabili tudi veliko časa in vložili veliko truda, je prav, da vas opozorimo, da pripravljeno ozimnico tudi ustrezno zavarujete. To velja še zlasti za stanovalce v stanovanjskih blokih, ki jo shranjujejo v kletnih prostorih.
Svetujemo vam, da kletne prostore na hrambo ozimnice, pripravite. Najprej poskrbite, da bodo vrata nameščena, tako da jih ne bo možno kar sneti s tečajev. Če je potrebno, jih dodatno pritrdite oziroma zavarujte. Pomembna je tudi ključavnica, ki mora biti kakovostna in takšna, daje ni možno nasilno odkleniti. Ob nakupu ključavnice vam svetujemo, da primerjate vrednost predmetov, ki jih hranite v kletnih prostorih in ceno klučavnice, ki jo nameravate kupiti. Ob nakupu raje upoštevajte kakovost, ne ceno.
Priporočamo vam tudi, da v notranjost kletnih prostorov namestite deske, karton ali papir, s katerim boste onemogočili drugim, da vidijo, kakšne predmete hranite v notranjosti, če storilec ne bo vedel, kaj je notri, se ne bo kar tako odločil, da bi vlomil. V nasprotnem pa, če bo opazil predmete, kijih potrebuje, bo morda vlomil.
V kleteh navadno hranimo tudi kolesa in mopede, ki jih pozimi za vožnjo ne uporabljamo. Zapišite si, za vsak primer, tovarniške številke in osnovne značilnosti vozil.
S sostanovalci v bloku pa se skušajte dogovoriti o zaklepanju vhodnih vrat v kletne prostore. Tako boste preprečili vstop osebam, ki ne stanujejo v vašem bloku. S temi ukrepi boste bistveno pripe-vali k večji varnosti in povečali možnost, da boste svojo ozimnico uživali le vi.
M Adil Huselja
Dve hudi nesreči v enem dnevu
Pred tednom dni, v četrtek, 16. septembra, sta se na območju občine Velenje, pripetili kar dve hudi prometni nezgodi.
Ob 1335je prišlo do prometne nezgode na lokalni cesti v Paski vasi. Kolesar, 10-letni Jernej M., je v križišču z lokalno cesto Gorenje - Šmartno ob Paki, izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Danijelu Zago-ričniku, 36 let, iz Doberteše vasi. Kljub zaviranju je trčil v mladoletnega kolesarja in ga skupaj
z njegovim sopotnikom, 10-let-nim Markom R., iz Gorenja, zbil po vozišču. V nezgodi je bil Jernej hudo, Marko pa lažje telesno poškodovan. Oba so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Druga nezgoda, istega dne, se je ob 19.30 pripetila na lokalni cesti v Kavčah. Botrovali sta ji neprimerna hitrost in vožnja pod vplivom alkohola.
Voznik, Peter S. iz Šoštanja, je vozil po lokalni cesti v Kavčah v smeri proti Velenju.
V bližini hiše številka 25, se je izogibal peškama. Pri tem je na levi strani trčil v verigo, odbilo ga je v desno, kjer je zadel 14-letno Mino F. iz Kavč in jo zbil po vozišču. Z reševalnim vozilom so hudo telesno poškodovano peško prepeljali v celjsko bolnišnico.
Policisti, ki so voznika preizkusili z alkotestom, so v izdihanem zraku namerili kar 2,76 promile alkohola.
Policijska postaja Velenje Izsilil prednost
V	petek, 17. septembra, seje pripetila prometna nezgoda v Pesju. Okoli 12.40 je vozil z osebnim avtomobilom po Šolnovi cesti proti Speglovi, voznik osebnega avtomobila 36-letni Aleksander Ferenc iz Šoštanja.
V	križišču s prednostno cesto, pri znaku stop, ni ustavil, ampak zapeljal v križišče in izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem, 15-let-nemu N.J. iz Pesja, kije pripeljal po prednostni cesti.
Voznik kolesa z motorjem je padel in se lažje telesno poškodoval. Pomoč so mu nudili v Zdravstvenem domu v Velenju, na vozilih paje nastalo za okoli 60 tisoč tolaijev škode.
Dva manjša požara
18. septembra okoli 22.30 je v bližini gostišča Zaje zgorela vrtna uta Ibra Dj. iz Velenja. Škode je za okoli 20 tisoč tolaijev, vzrok požara pa še ugotavljajo.
Naslednji dan, 19. septembra, okoli 13.40 paje zgorelo v gozdu, blizu naselja Podkraj, kolo z motorjem. Po zbranih podatkih, naj bi doslej še neznani lastnik kolesa z motorjem, tega v gozdu popravljal, kolo pa seje vnelo in v celoti zgorelo. Ker je neznani lastnik pred prihodom policistov odšel s kraja požara, ga prosijo, da se zaradi osvetlitve okoliščin požara, oglasi na Policijski postaji ali tja pokliče.
Na lokalni cesti pobirali "cestnino"
V	petek, 17. septembra zvečer, so v prostorih Policijske postaje Velenje, pridržali 41-letnega Antona P., iz Raven. Skupaj z vaščani je tega dne "zaprl" lokalno cesto, za ureditev katere so krajani prispevali nekaj denarja sami. Od vseh voznikov so zahtevali plačilo 1000 tolarjev ali zaboj piva. Zvečer je po cesti pripeljal 56-letni Ivan K. iz Velenja, ki se s plačilom "cestnine" ni strinjal. Prišlo je do prepira, pred njegovo vozilo pa naj bi Anton P. vrgel tudi steklenico in z roko udaril Ivana po obrazu. Ker se je Anton P. uprl tudi policistom, ki so posredovali, so uporabili prisilna sredstva, predlagali pa ga bodo tudi v obravnavo sodniku za prekrške.
Vdrl v stanovanje
V	soboto popoldne, 18. septembra, okoli 14. ure, je prišel do stanovanja svoje bivše prijateljice, s katero je prej nekaj časa živel v izvenzakonski skupnosti, 35-letni Emil B. iz Velenja. Najprej je zvonil, ker pa mu ni hotela odpreti, je s silo telesa vdrl v stanovanje. Tam jo je večkrat udaril. Ko je zbežala po pomoč k sosedi, je šel za njo in jo še v sosednjem stanovanju večkrat udaril. Zaradi kršitvejavnega reda in
miru ga bodo policisti predlagali v postopek sodniku za prekrške, ovadili pa tudi tožilstvu zaradi kaznivega dejanja nedotakljivosti stanovanja.
Vlomili v dva kioska
V	noči na 18. septemberje bil tarča vlomilcev kiosk pred Efenkovo 61 v Velenju. Neznanci ali neznanec je odtujil le plastenko paradižnikove omake, za okoli 6 tisočakov pa povzročil škode na kiosku.
Naslednji večer paje neznanec vlomil v kiosk (camp prikolico) na otroškem igrišču v Velenju. Iz nje je odnesel le za 2000 tolarjev menjalnega denarja.
Vlomilci so se lotili "katre"
V	noči na 13. september so se vlomilci, "specialisti" za vlome v osebna vozila lotili "katre", vozil R-4. Iz vozila parkiranega ob stanovanjskem bloku v Zidanškovi v Velenju, so odtujili avto radio in tako oškodovali 23-letnega lastnika Jožera B. za okoli 30 tisoč tolaijev.
V	Šaleku so iz vozila odtujili avtoradio s kasetofonom in dve naslonjali za glavo. Oškodovali so še enega Jožefa, tokrat 40- letnega Jožefa K., za okoli 20 tisoč tolarjev.
Tretji R-4 pa so našli na Kardeljevem trgu, kjer so sicer poskusili odmontirati avtoradio, a jim ni uspelo. Odnesli so rezervne žarnice in baterijsko svetilko in za 5 tisočakov oškodovali 39-letnega Mehme-da M., iz Velenja.
Policijska postaja Mozirje Vlom v osnovno šolo
Neznanec je 16. septembra okoli 7. ure, vlomil v osnovno šolo Mozirje, podružnico v Nazarjah. Pravzaprav z vlomom ni imel hudo težkega dela, splezal je skozi priprto okno in v učilnici odmontiral umivalnik in ogledalo, vse skupaj pa potem odvrgel v Dreto.
Kje je krmilnik?
Zaenkrat se še ne ve kdaj, niti kdo je v Solčavi iz gozda Globaša odtujil elektronsko voden krmilnik. Znano je le, daje s tem povzročil za okoli 70 tisoč tolarjev škode.
Izruval klopi in jo popihal
V soboto, 18. septembra, med 20. in 23. uro je neznanec na maloobmejnem prehodu Pavličevo sedlo izruval leseno mizo in klopi in jo najverjetneje iz slovenske strani popihal v Avstrijo. Za neznancem poizvedujejo.
14 NAŠOS	3253	Mi		23. septembra 1993
flVTO-MOTO TRGOVINA SCRVIS, STORITVE, d.o.o
Mariborska 112, Celje (pri UK Savinja) Telefon: (063) 32481
Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
J jjjjj^jji u U .Jjis^ 1 jiJjljujlU
m 20% ceneje ves program TOMOS m 5% ceneje motorna kolesa GILERA in
PIAGGI0 (Sfera in Vespa) ■ NOVO i Prodaja in zastopstvo TRAKTORJEV in KOSILNIC 'V0LD0NI1

Oven od 21. marca do 20. aprila
Bojazen, da ste zašli v slepo ulico je popolnoma odveč. Porfieni samo, da sije treba najprej temeljito spočiti potem pa se odločiti. Nov izhod, ki se bo utrnil v hipu, bo pravi, vprašanje pa je, če tudi partner. Razmislite?
V
Pomeni

Bik od 21. aprila do 20. maja
Trenutno niste v stanju trezno presoditi, ali je imel prijatelj prav di ne, zato ga ne krivite po nedolžnem. Čez čas bo dogodek videti povsem v drugačni luči in takrat bo šele čas za presojo. Ampak zaradi tega naj vas ne peče vest. Nič ni bilo narobe.
-i-p Dvojčka od 21. maja do 21. junija
Pravijo, daje dobro najprej pomesti pred svojim pragom. Tudi ža vas naj to velja, nepremišljeno in prehitro izgovorjene besede lahko zelo prizadenejo in težko jih je popraviti. Izkoristite priložnost in sprejmite povabilo. Odločilno pa za naprej.
Rak od 22. junija do 22. julija
službi ni dobro biti preveč čustven, doma pa preveč hladen. Čas je za spremembo. Ampak premišljeno in naenkrat. Tako bodo tisti, ki zdaj ogovarjajo, šokirani in presenečeni, pa tudi zavistni. Z napredovanjem v službi pa zaenkrat še ne bo nič.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Med vsemi igrami na sreči je res težko izbirati, a kaj če bi se v teVl tednu odločili za kakšno srečko? Prinesti zna kar nekaj cvenka, za ozimnico recimo. S spogledovanjem je pa bolje za nekaj časa prekiniti, preveč očitno postaja.
sn
v tem I
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Naenkrat se vam bo zazdelo mnogo lepše kot je bilo prej, pafTe po vaši zaslugi. Zahvaliti se bo treba prijateljem, ki so že nekaj časa opazovali, da na vas ni videti pravega zadovoljstva. In nikar se spet ne potegnite vase, sprejmite predlog, pa kar bo pa bo!
rrb
patre t
ni
tudi TTti:
ry Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
_Čisto vse je še odprto! Dovolj bo en prijazen in zgovoren
nasmeh in izginile bodo vse temne misli. Zdaj se stvari lotite bolj sistematično in počasi, da ne bo spet tako, kot je bilo prejšnji-krat. Zaupajte vase!
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Zdravje, zdravje. Popazite malo bolj nanj in pomislite kdaj tudilltise. In previdno v prometu! Sicer se vam pa obeta miren teden na vseh področjih, brez razburljivih dogodkov, brez večjih presenečenj, brez šokov. Ne boste verjeli, daje možno tudi kaj takšnega.
-» Strelec od 23. novembra do 21. decembra
Ne poskušajte spreminjati svojih navad, ne boste si podobni in okolica ne bo zadovoljna z vami. Pa tudi druge navade ne bodo pritegnile osebe o kateri veliko razmišljate, še bolj jo bodo odvrnile od vas. Pojdite raje ven, v družbo in ostanite takšni kot ste.
vi Kozorog od 22. decembra do 20. januarja
JO Čeprav seje teden za vas začel precej slabo, se bo končal lepše kot si morate misliti. Novica, ki se bo drugim zdela nezanimiva, bo za vas presenečenje, kerpoznate ozadje. Ampak tega še ne poskusite takoj izkoristiti v svoj prid. Počakajte še kakšen dan.
^^ Vodnar od 21. janurja do 19. februarja
xvw Čas je za naložbo. Če ste premlevali in premlevali kam naložiti prihranke, da se bodo obrestovali, potem se morate o tem dokončno odločiti zdaj! Odločitev bo prava, zanesite pa se le nase in na svoj šesti čut. Ne zaupajte drugim.
\ f Ribi od 21. februarja do 20. marca
~J\ Straši vas zaupljivost, ki jo srečujete na delovnem mestu. Zato bodite še naprej raje preveč kot premalo zadržani, saj se bo tako lažje upreti skušnjavi. Z denaijem pa ta teden ne bo prave sreče. Prehitro se odločate za nakupe, ki niso potrebni.
Kratki pleteni brezrokavniki Prvi jesenski dan je danes in z njim prihajajo v uporabo prve jesenske pletenine. Pisali smo že, kako moderne bodo to jesen, še posebno modni pa bodo kratki pleteni brezrokavniki: dolgi do pasu z "V" izrezom in pleteni z ir-
Divjačina
Dušeno srnino stegno
Potrebujemo:l in pol kg srninega stegna, 3 žlice olja, zelenjava iz kvaše, 10 dkg suhe slanine, 2 žlici moke, 1/41 vina, sok 1 limone, 1 dl kisle smetane.
Suha kvaša: 1 koren, 1 kos gomolja zelene, 1 debela korenina petršilja, 1 čebula, 4 stroki česna, 10 zrn celega popra, 4-5 brinovihja-god (če jih je preveč, kvaša rada greni), vršiček rožmarina, šatraja, bazilike, lovorov list.
Zelenjavo drobno zrežemo, začimbe oziroma dišavnice čim bolj drobno sesekljamo ali stremo. Vse skupaj zmešamo. Natremo meso
M. O IB /%.
skim vzorcem. Odlično se bodo podali športnemu načinu
in ga denemo v skledo. Z dišavno mešanico ga pokrijemo tudi po vrhu. Dobro je meso nekoliko obtežiti. Postavimo na hladno in kvasimo 2 - 3 dni. Vmes meso obračamo. Vedno znova ga po vrhu oblagamo z zelenjavo in dišavami. Pred kuho meso obrišemo in ga pretaknemo z rezanci slanine. Na maščobo denemo najprej zelenjavo iz kvaše, nato meso, solimo in dušimo najprej v lastnem soku. Mesu polagoma prilivamo vino in po potrebi malo vode. Mehko meso vzamemo iz kožice, ostanek pretlačimo, nastalo omako prevremo, ji dodamo smetano in zli-jemo na zrezano meso.
oblačenja. Če.se vam kratki brezrokavniki ne podajo, nič hudega, spletite daljšega, čez boke.
Skratka pletenine v takšni in drugačni obliki, tople in prijetne. Nekaj namigov si lahko ogledate na fotografijah.
Potrebujemo: 1 fazan, 2 žlici olja, 10 dkg slanine, 1 limona, sol.
Fazana očistimo, posolimo in zavijemo v rezine slanine, ki jih na trup privežemo z nitjo. Denemo v pečico in počasi pečemo. Vmes oblivamo z maščobo in sokom iz pekača. Že mehkemu fazanu odstranimo rezi-nice slanine in jih shranimo na toplem. Fazana pa denemo nazaj in lepo rumeno zapečemo.
Fazana zrežemo na porcije, zložimo na pogret krožnik in prilijemo malo soka, v katerem se je pekel. Zraven ponudimo rezine slanine in limone.
DOBRO JE VEDETI
* Živila, kijih boste spravili v zamrzovalnik, morajo biti ohlajena!
*Omake za zamrzovalnik naredite redkejše, v njem se rade zgostijo.
*Nikoli ne smemo zamrzniti živil, ki so že bila zamrznjena.
*Če zmanjka elektrike, ne odpirajte zamrzovalnika! Živila ostanejo v njem zamrznjena še osem ur, skoraj štirinajst ur pa traja, da se odtajajo.
*Meso za juho i/, zamrzovalnika tajamo za boljšo juho v hladni vodi, v vroči pa za boljše meso.
^Zelenjave ne tajamo, kuhamo ali dušimo jo kar zamrznjeno.
Kmetijska svetovalna služba občine Velenje
PRIPOROČENI
SORTNI
IZBOR
OZIMNIH ŽIT ZA SETEV
1993/94
OZIMNA PŠENICA
ANA - je nizke rasti, odporna proti poleganju in srednje odporna proti pepelasti plesni. Po ranosti je srednje zgodnja in je dobra krušna sorta.
MARIJA - je pri nas najbolj razširjena. Je srednje nizka, odporna proti rjavenju plevic in poleganju, manj pa proti pepelasti plesni. Po ranosti je srednje pozna in spada med krušne sorte.
DŽERDANKA - je srednje pozna, srednje občutljiva na pepelasto plesen in rjavenje plevic, proti poleganjuje precej odporna. Zelo močno drži zrnje v klasu, zelo je odporna proti toči. Je dobra krušna sorta.
ZAGI IN ZRINKA - sta si
podobni sorti. Obe sta srednje pozni, po višini srednje nizki in odporni proti poleganju. Sta srednje občutljivi na pepelasto plesen. Spadata med dobri krušni sorti.
Optimalen rok setve vseh teh sort je od 10. • 25. oktobra.
OZIMNI JEČMEN
ROBUR - je šestredec in je primeren za intenzivno pridelovanje. Je precej občutljiv na pepelasto plesen in listno pega-vost. Po višini slame je srednje nizek, po času dozorevanja pa srednje zgoden.
PLAISANT - je šestredec, srednje odporen proti pepelasti plesni in je primeren za intenzivno pridelovanje.
Optimalen rok setve obeh sort je od 25. septembra do 10. oktobra.
M Anica Ugovšek ing.
kmetijstva

Mercator
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o.
OZIMNICA
•	3 čeki brez obr
•	kredit 1 + 3 bre
Sprejemamo naročila za krompir; jabolka, grozdje in proizvode ETA Kamnik.
ZA OSTALE NAKUPE NUDIMO
•	možnost plačila na 3 čeke brez obresti
•	pri nakupu nad 20.000,00 SIT na 4 čeke brez obresti ali kredit 1 + 4 obroke brez obresti
•	kredit na 1 + 6 obrokov in 8 % fiksne obresti
PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU VAM NUDIMO ZA NAKUP V VREDNOSTI NAD 20.000,00 SIT 5 % POPUST!
POHIŠTVO, BELA TEHNIKA
•	kredit na 1 + 12 obrokov in 18 % fiksne obresti
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI!
NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU
23. septembra 1993						MflMMš. "v £ s pilil' s ilp| s «p£ii						E	
													
ČETRTEK, 23. SEPTEMBRA	•	PETEK, 24. SEPTEMBRA		SOBOTA, 25. SEPTEMBRA		NEDELJA, ■ 26. SEPTEMBRA ■	PONEDELJEK, 27. SEPTEMBRA		TOREK, 28. SEPTEMBRA			SREDA, 29. SEPTEMBRA	
SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1		SLOVENIJA		SLOVENIJA 1			SLOVENIJA 1	
10.00 Video strani 10.35 Zgodbe iz školjke
11.3022. srečanje ljubljanskih zborov, 2.del 12.00 Analitična mehanika 12.30 Domači ansambli: ansambel Roberta Zupana 13.00 Poročila 14.50 Pro et contra 15.50 Oči kritike 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroški program sledi ŽIVŽAV
18.00 Regional. studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica
19.10 Risanka
19.30TV Dnevnik 2,vreme
19.55 Šport
20.00 TV nocoj
20.10 Žarišče
20.35Četrtekove posebnosti: Norman Wisdom v živo 21.30 Tednik
22.20TV Dnevnik 3,vreme 22.27 TV Šport 22.55 SOVA:
sledi Novopečeni princ z Bel-Aira, 15. del
23.20 V senci vešal, 1/8 00.20 Video strani
SLOVENIJA 2
15.30 Video strani 16.05 Rim tedna: Mladost, franc. alžirski film
17.25 SOVA, ponovitev sledi Hal Roach predstavlja, 20.del
17.50 Kamilična trata
18.45 Že veste
19.05 Poslovna borza
19.20 TV nocoj
19.30TV Dnevnik 2,vreme
19.55 Šport
20.10 Kennedyjevi, amer. dok. serija, 2/4
21.00 Umetniški večer, Peter O'toole, ang.dok.odd. 22.00 Murphyjeva vojna, angleški film
23.45 Video strani
HRVAŠKA 1
09.00 Dok. oddaja za otroke 09.30 Cobijeva četa (14)
10.00 Poročila VS.05Babilon - vrata bogov 10.30Zemljepis: Zemlja 11.05 TV leksikon 11.15 Deutschlexikon 7 11.30 Huck Finn in prijatelji 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda, (56) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila
14.05 Festivali sveta, dok. odd. 14.35 Murphy Brovvn
15.00 Risani film 15.10 Lažni zapor, 3/4
16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Čudovita leta,
16.35 Afternoon Report 16.50 Učimo se o HrvaŠki 17.20 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Ingormatika: Pogled
skozi okno 18.35 Santa Barbara 19.18 Risanka 19.30TV dnevnik 1 20.10lskanje... 21.10 Borba za Hrvaško Istro,
dokum. oddaja 21.55 Ekran brez okvirja 22.55TV dnevnik 2 23.20 Slika na sliko 00.05 Poročila v angl. jeziku 00.10 Poročila 00.20 Sanje brez meja 00.25 TV spored ža petek
10.00 Video strani 10.10 Hov!, ang. nanizanka,
10.35 Beg brez konca, am. film 12.30 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški večer: Peter O'toole
14.15 M"urphyjeva vojna, angl. film
16.100smi dan 17.00 TV dnevniki ► 17.10 TOK TOK, oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00TV nocoj 20.10 Forum
20.30 Most tišine, am. film
22.10 TV dnevnik 3, vreme
22.27 Šport
22.35 SOVA:
sledi V senci vešal, 2/8
23.30 Effi Briest, nem. ČB film 01.50 Video strani
SLOVENIJA 2
16.00 Videostrani 16.20 Četrtekove posebnosti: Norman Wisdom v živo
17.25 SOVA, ponovitev siedi Novopečeni princ z Bel-aira, 15. del
17.50 V senci vešal, 1/8 18.45 Znanje za znanje, učite
se z nami 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Intervju 21.10 Otvoritveni koncert iz
SNG opera in balet 23.10 Kristjani, 10/13 00.00 Video strani
HRVAŠKA 1
09.00 Kradljivec sladkarij, švedska TV drama za otroke
09.25 He-Man, risana serija
10.00 Poročila 10.05 Izbor iz tujega programa: Stanislavski 11.05 Religija in religioznost 11.15 Deutxhlexikon 8 11.30 Huck Finn in prijatelji 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda, (57) 12.50 Risanka 13.05MikserM 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Festivali sveta, 2/12 14.35 Murphy Brovvn, 7. del 15.00 Risanka 15.15 Lažni zapor, 4/4 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Clementine, 13/13 16.35 Afternoon Report 16.45 Angleški jezik 17.15 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Turizem a la carte 18.35Santa Barbara, (516) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.05 Šport 20.08 Vreme
20.10 Dokum. film: Cary Grant 21.00 Topper, ameriški film
22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slikana sliko
23.45 Poročila v nemškem jeziku
23.50 Poročila ' 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za soboto
09.20 Radovedni Taček 09.40 OscarJunior
I.0.25	Kaj mora sova opraviti v jeseni
10.50 Otroci širnega sveta
II.15	TOT TOK 12.05 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik
13.45 Intervju 14.45 Video strani 15.20 Most tišine, ame. filma 17.00 TV dnevniki 17.10 National geographic 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip
20.30 Izbor MISS Slovenije
21.50 Ljubezen da, ljubezen
ne, 19. del 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA:
sledi Lovci na nagrade, ital. film
00,35 Video strani SLOVENIJA 2
11.00 Video strani
11.10 Človek in glasba: Rim -
zlata doba 12.05 SOVA, ponovitev: sledi V senci vešal, 2/8 13.05 Effi Briest, nemški film 15.30 Športna sobota 16.00 Igra ljudskih množic, 2. oddaja
16.55Slovenj Gradec: rokomet (M) za pokal EHF
Nova oprema:SKA LVOW, prenos 18.20 Projekt, športni film 18.45 Divji svet živali, 19/25 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Športni utrinki, rolkan-je, jadranje s padalom 21.00 Vodni izviri, poljudnoz-
nan. oddaja 21.20 Ljubezen boli, ang. nadalj., 6/10 22.10 Sobotna noč 23.30 Druga godba '93: muzi-
kantizNila, l.del 00.10 Videostrani
HRVAŠKA 1
09.00 Otroška oddaja
10.00 Poročila
10.05 Inšpektor Maigre
11.15 CRO POP ROČK
12.00 Poročila
12.05 Izziv za Robin Hooda,
amer. film 13.40 Risanka 14.00 Poročila
14.05 Smrkci, risanka, 3. del
14.25Zvonili ste, milord?(14) 15.15 Prizma - multinacionalni
magazin 16.00 Poročila 17.10 Daktari, serijski film 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.15Santa Barbara, (517) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.00 Šport 20.10 TV tednik 20.30 Going Undercover, ameriški film 22.35 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 00.00 Poročila v angleškem jeziku 00.05 Poročila 00.10 Serijski maraton
TV spored za nedeljo
08.45 ŽIV ŽAV 09.35 Pozabljena zgodba, 3/6 10.00 Sezamova ulica 11.00 Trutamora Slovenica 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Bila sva mlada oba 13.00 Poročila 13.05 Video strani 15.00Zoo Robbery, angleški film
16.05 Rečni kralji, 4/4
17.00 TV dnevniki 17.10 Vrtna uta, amer. film
19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Preživetje v avstral. divjini, 10/15 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.30 SOVA: sledi Ljubezen do Lidije,
13/13 sledi V senci vešal, 3/8 00.15 Video strani
SLOVENIJA 2_
11.30 Video strani 11.45 Zadnji beg, ang. nadalj., 2/4 12.35 Izbor MISS Slovenije 13.50 Športna nedelja sledt Forumula ena, prenos iz
Estorile sledi Rokomet, prve tekme 1.
kola Ev. prvakov 15.45 Celje: atletika mladinci 16.15 Velenje: avto rally sledi Maribor: odbojkarski turnir za
Skerbinjekov memorial sledi Kasaške dirke, posnetek
sledi Medn. tekmovanje v prostem plezanju, Pivka 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport
20.00 Slovenski magazin 20.30 Orfej se spušča, an-gleš. film
22.25 Športni pregled 23.10 Video strani
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Hinšni ljubljenci 10.30 Ulica sezam 11.30Zlate žice Slavonije
'93, reportaža 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Duhovni klic 13.35 TV izložba 13.45 Lovejoy, 12. del 14.45 V avtobusu, 53. del 15.10 Andersenove pravljice, 8. del
15.35 Pinocchieve pustolovščine, 4/6 16.25 Risanka
• 16.45 Poročila 16.50 Opera box 17.20 Joshua's Heart, ameriški film 18.50 Leteči medvedki, 11. del
19.15 TVfortu na 19.30 TV dnevnik 1, šport, vreme
20.10 Dinastija Strauss, 3/6
21.45 Nedeljski koncerti: Zlat-
ko Pejakovič 22.15 TV izložba: Mirjana Mlinaric
22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v nem. jeziku
10.0 Hov! ang. nanizanka, 11. zadnji del
11.15 Divji svet živali, 19/25 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami
12.10 National geographic 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.30 Športni pregled 16.25 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.30Otroci širnega sveta 17.50 Risanka
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45ABC-ITD,TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59 TV nocoj
20.10 Mednarodna obzoija:
Greenpeace 20.55 Omizje 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA:
sledi Collinsova in Covvard
sledi V senci vešal, 4/8 00.10 Video strani
SLOVENIJA 2
14.05 Forum
14.20 TV mernik
14.35 Utrip
14.50 Zrcalo tedna
15.05 Nedeljskih 60
16.05 Obzorja duha
16.35 SCVA, ponovitev
sledi Ljubezen da, ljubezen ne
17.00 Ljubezen do Lidije
17.55 V senci vešal, 3/8
18.50 TV avtomagazin
19.20 TV nocoj
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59 TV nocoj
20.10 Sedma steza
20.30N.Y.Isaak: lažnivec,
lažnivka, kanad. drama 22.00 Zelena ura 22.30 Pro et contra 23.15 Evropska noč jazza: Lu-
lea - Finska 00.00 Video strani
HRVAŠKA 1
09.00 Ali ste vedeli? 09.15 Srečni ljudje, oddaja za otroke
09.30 Palček David, 3.del
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Huck Finn in prijatelji
12.05 Zvezda vodilja, 58. del
12.50 Risanka
13.00 Monofon
13.35 Zgodbe iz Monticella
14.00 Poročila
14.05 Festivali sveta, 3/12
14.35 Murphy Brovvn, 8. del
15.00 Risanka
15.10 Dobri možje, 2/8
16.00 Poročila
16.05 Komentarji
16.10 Otroški program
16.35 Afternoon Report
16.45 Učimo se o Hrvaški
17.15 Hrvaška zemlja in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Istra, dok. serija
18.35Santa Barbara, (518)
19.18 Risanka
19.30 TV dnevnik 1, šport, vreme
20.10 Hrvaška in svet 20.55 Courtneyevi iz ulice Curzon, amerški film
22.45 TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko
23.50 Poročila v angl. jeziku 13.55 Poročila 00.05 Sanje brez meja 00.10 TV spored za torek
09.20 Pamet je boljša kot
žamet 09.30 Sezamova ulica 10.30TV avtomagazin 11..00Zelena ura 11.30 N.Y.Isaak: lažnivec, lažnivka, kanadska drama 13.00 Poročila 14.05 Sobotna noč sledi Nočni videomeh 15.25 Druga godba '93 16.05 Sedma steza 16.30 Porabski utrinki 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Pozabljena zgodba, 4/6
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC -ITD TV igrica
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59 TV nocoj
20.10Žarišče
20.35 Bobenček
21.30 Osmi dan
22.15 TV dnevnik 3, vreme
22.55 SOVA:
sledi Če ti misliš, da imaš težave..., 5/6
sledi V senci vešal, 5/8 00.20 Video strani
SLOVENIJA 2
16.05 Mednarodna obzorja:
Greenpeace 16.45 Ljudje in zemlja 17.15 SOVA, ponovitev sledi Collinsova in Covvard, 4/8
17.50 V senci vešal, 4/8 18.45 Iz življenja za življenje,
da ne bi bolelo 19.05 Poslovna borza 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Po vojni, 2/10 21.05 Studi city 22.05 Kronika, 23. del 22.30 Videošpon 23.10 Svet poroča 23.45 Video strani
HRVAŠKA 1
09.30 Palček David, 4. del 10.00 Poročila 10.05 Šolski program .. 11.15 Deutschlexikon 9 11.30 Huckleberry Finn in prijatelji, 12/26 12.00 Poročila 12.05 Zvezda vodilja, (59) 12.50 Risanka 13.05 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Festivali sveta, 4/12 14.35 Murphy Brovvn, 9. del 15.00 Risanka 15.10 The Real Eddie En-
glish, 1/4 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Neznanci, 3/6 16.35 Afternoon Report 16.45 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Kot da to nisem jaz 18.35 Santa Barbara, (519) 19.18 Risanka
19.30 TV dnevnik 1, šport, vreme 20.10 Kitajska, brit. dok. serija, 2/3
21.05 V obsežnem planu 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nem. jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za sredo
10.20 Biskvitki, ameriška risana serija 10.50 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Kronika, 23. del 12.30 Preživetje v avstralski
divjini, 10/15 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 15.25 Po vojni, 2/10 17.00 TV dnevnik 1 17.10Otroški program: modri
biser Rovinja 18.15 Regionalni program Ljubljana
18.45 ABC -ITD, TV igrica
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59 TV nocoj
20.10 Žarišče
20.35 Film tedna: Zbogom
tujka, nemški film 22.15 TV dnevnik 2, vreme 22.40 SOVA:
sledi Hal Roach predstavlja, 21. del
sledi V senci vešal, 6/8 23.50 Video strani
SLOVENIJA 2
14.55 Bobenček 15.45 Omizje
17.00 Broklynski most, 11/12 17.25 SOVA, ponovitev sledi Če ti misliš, da imaš
težave..., 5/6 17.55 V senci vešal, 5/8 18.45 Analitična mehanika,
34/52 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi Povratna tekma 1. kola Evrop. nogometnih pokal, zmagovalcev Mari-bor:Gloria, posnetek sledi Košarka (Ž) Ježica:Gala-
staraj posnetek 22.30 Obiski
HRVAŠKA 1 09.25 Charlie Brovvn in Snoo-
py, 2. del 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.15 Deutschlexikon 10 11.30 Huckleberry Finn in prijatelji, 13/26 12.00 Poročila 12.05 Zvezda vodilja, (60) 12.50 Risanka 13.05 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Festivali sveta, 5/12 14.35 Murphy Brovvn, (10) 15.00 Risanka 15.10 The Real Eddie En-
glish, 2/4 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Tom in Jerry, (24) 16.35 Afternoon Report 16.45 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Sto let avtomobilov 18.35 Santa Barbara 19.18 Risanka
19.30TV dnevnik 1, šport, vreme
20.10 Ciklus filmov Claudea Chabrola: franc. film
21.45 Hrvaška policija, dok.
oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v ang. jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za četrtek
Petek, 24. septembra TVS1
MOST TIŠINE, amer. film, 1989
Igrajo: Lee Remick, Marlee Matlin, Allison Silva Režija: Karen Arthur
Je pretresljiva družinska drama, družinska zato, ker utečeno življenje kar treh generacij nenadoma prekine kruta nesreča. Je pa tudi film, ki obravnava problematične odnose med hčerjo in mateijo. Ti so sprva skorajda prikriti, sčasoma pa prerastejo v ostra nasprotovanja, celo v sovraštvo, vse do končnega razčiščenja. Gluhonemi zakonski par Peggy in John živita več kot idilično skupaj z malo Lizo hčerko, ki se rodi neprizadeta. Za veliko noč odpotujejo k ženinim staršem, a se zgodi nesreča, v kateri mož izgubi življenje. Peggyza nekaj Časa ostane psihično prizadeta ob tej
izgubi, za hčer pa poskrbijo stari starši...
Sobota, 25. septembra
TVS120.30
IZBOR MISS SLOVENIJE '
93, direktni prenos
Finale izbora najlepše Slovenke bo v Portoroškem Metropolu. Kar lepo število-mladenk se je zbralo na 17-tih predtekmovanjih in dveh polfinalih. Tako je bilo v petek, 10. septembra znanih vseh dvanajst finalistk - cvet slovenskih deklet. In samo ena bo novembra odpotovala v London. Od tam pa v Južno Afriko, v Sun City, v sanjski kraj, kjer so že lani izbrali najlepšo na svetu - prenos je že zagotovilo 50 držav. Ker je celotna prireditev namenjena tem lepim damam, bo vse, kar se bo dogajalo namenjeno njim in njihovi lepoti. Tako bodo, kot glasbeni gosti, nastopili priznani slovenski pevci s svojimi
znanimi pesmimi o ženskah, lepoti in ljubezni: Zoran Predin, Aleksander Mežek, Janef Bončina - Benč, Tomo Jurak, Janko Ropret, Andrej Šifrer, skupina Čuki in Štajerskih 7. Izbor bo povezoval Janez Dolinar, končno odločitev pa bo imela devetčlanska žirija, ki bo izbrala MISS Slovenije za letošnje leto ambasadorko naše države v tej humanitarni akciji, saj gre večina zasluženega denarja predvsem za lačne otroke. Prav tako bo izbrala še dve spremljevalki in Miss portoroškega Casi-noja. Fotoreporterji pa bodo izbrali še svojo Miss, Miss foto-geničnosti.
TVS1 23.00
LOVCI NA NAGRADE, ital.
film, 1969
Igrajo: Jean Louis Trintignant, Klaus Kinski, Frank Wolff Režija: Sergio Corbucci
V filmu - kot se za tovrsten we-stern spodobi - ni pozitivnega junaka. V odročni, zasneženi pokrajini srečujemo samo zločince. Na eni strani so tisti, ki jih preganja zakon - na katere je razpisana nagrada na drugi pa poklicni morilci - lovci na nagrade...
Nedelja, 26. septembra TVS1 14.05
UGRABITEV JETIJA, ang. film Igrajo: Paul Gyngell, Denise Gyngell, Karen Lucas Režija: Mat Mc Carthy, John Black
Skupina šestih fantov in deklet, željnih dogodivščin, se odloči, da razišče nenavadno krajo. Neznanci so namreč iz živalskega vrta ukradlijetija, ki so ga nedavno pripeljali s Himalaje. Policiji ni všeč, da se otroci vmešavajo v njihove posle, zato se jih skuša otresti. Vendar mladi detektivi odkrijejo
tatove in jih zasledujejo na njihovi poti. Postavijo jim vrsto zaprek in jim na koncu zaprejo pot. Tam pa jih že čaka policija, ki prime tatove in vrne jetija v živalski vrt...
TVS1 17.10
VRTNA UTA, ameriški film, 1959
Igrajo: Debbie Reynolds, Glenn Ford, Čari Reiner Režija: George Marshall
Debbie Reynolds in Glenn Ford sta filmski par, ki doživi vrsto pretresov in nepričakovanih zapletov v hollywoodski zgodbi, s katero se je režiserju in scenaristu posrečila duhovita parodija na račun ameriških kriminalk. Ze sama zasnova je intrigantska: Elliot Nash, po poklicu scenarist in režiserje hkrati glavni junak in žrtev, njegova lepa žena Neill pa je newyorška glasbena zvezda. Zakonca se imata nadvse rada, pa vendar je
zadnje čase vse narobe. Elliot Nash se iz dneva v dan bolj spreminja v živčno razvalino, Nell si tega dolgo ne zna in ne more pojasniti. Prenapet in neobvladan je na snemanjih, poln nepredvidljivih reakcij je doma. Nazadnje pa se le razkrije, da je postal Elliot žrtev izsiljevalca...
Sreda, 29. septembra
TVS1 20.35
ZBOGOM TUJKA, nemški film, 1991
Igrajo: Grazyna Szapolovvska, Mustik Kenter Režija: TevUk Baser
Karin, intelektualka pri štiridesetih, pripotuje na otok Lange-ness, na samem severu Nemčije. Njen mož se v hambur-gu ukvarja z gledališčem, tudi hči Alice živi svoje življenje, s fantom je odpotovala v Rim. V samotni, neprestano z morjem ogroženi pokrajini naj bi našla
mir, zbranost. Domačini so do nje prijazni, pozorni. Vendar Karin hitro opazi, da so zelo nejevoljni. Na otoku so namreč štirje politični azilanti: domačine moti, da nič ne delajo, pa vendar dobivajo od države po štiristo mark, predvsem pa jih skrbi, da zaradi njih ne bo turistov. Karin slučajno sreča enega izmed azi-lantov, Deniza Varlika. Prijaznost, želja po razumevanju, njuna samota in slučajna srečanja ju zbližujejo. Največja ovira njunemu sporazumevanju, ljubezni je jezik. Ona ne govori turščine, on ne zna nemščine. Tako včasih v zanosu, v razburjenju, govorita vsak svoj jezik. In vendar je jezikovni prepad premostljiv: razumeta se brez besed. Oziroma, ko govorita drug mimo drugega, njune besede ne nosijo pomenov, ampak prinašajo tolažbo, mir, nežnost...
Olimpija:Rudar 9:1
88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 8888
Potopljeni do boja za obstanek?
A'« podlagi grenkih izkušenj iz davne preteklosti so se v velenjskem Rudarju v zadnjih letih odločili za drugačno pot -na vzgojo lastnih igralcev, kar pomeni tudi čim manj igralcev od drugod. S takšno odločitvijo je bila gotovo večina ljubiteljev nogometa zadovoljna, če... Če se ne bi korenito spremenile razmere v slovenskem nogometu, ki gre po poti poklicnega nogometa.
Prva državna liga je vsako leto bolj kakovostna, močnejši in dobro organizirani klubi v svoje vrste privabljajo najboljše nogometaše. Očitno spoznavajo, da je kupljen igralec cenejši, kot doma vzgojen, še zlasti, če ga ne znaš dobro prodati, ali najti ustrezne zamenjave. To se očitno dogaja v Rudarju. V zadnjih letih je ostal brez vrste odličnih nogometašev. Ne bomo se ušteli, če zapišemo, da za dobro enajste-rico, ne le po številu, ampak tudi po kakovosti. Če bi tifantje, kijih je Rudar izgubil v minulih dveli treh letih, ostali skupaj, bi gotovo igrali vidno vlogo v
slovenskem prvenstvu. Seveda se gledalci sprašujejo zakaj tako, odgovor je enostaven -Rudar (še) ni tako bogat klub, da bi lahko zadržal svoje odlične nogometaše, ali celo kakšnega kupil.
A vtem razglabljanju ne smemo predaleč. Stanje je takšno kot je, kljub samo eni točki in nedeljski katastrofi v Ljubljani, mlada in nadarjena ekipa zasluži podporo. Konec koncev je razen v Ljubljani na vseh tekmah igrala vsaj tako dobro kot nasprotnik in tudi športna nesreča je kriva, da vendarle nimajo kakšno točko več. Sicer pa so tudi v klubu stvarno ocenjevali razpored v prvih kolih, razen potopa v Ljubljani. Glede na težek razpored lahko že v nedeljo pričakujemo preobrat.
Skratka, fantje - žoga je okrogla in prvenstvo dolgo. Brez slepomišljenja, to velja tudi za "privržence " nogometne igre v Velenju, ki razen redkih izjem, žal, še ni publika, kiji pravimo dvanajsti igralec.
AMD Šaleška dolina Velenje
Ob jubileju - nagrada za zvestobo
V jubilejnem letu, v katerem AMD "Šaleška dolina" slavi 35 - letnico uspešnega in vse bolj razvejanega delovanja, se člani društva želijo oddolžiti vsem ljubiteljem moto krosa in vsem, ki radi prihajajo na Trebeliško. Že drugič letos bodo namreč pripravili zanimivo dirko; to bo 4.dirka za prvenstvo Slovenije v stadionskem moto krosu v kategorijah 80,125 in 250 kubičnih centimetrov. Ta zanimiva dirka bo v nedeljo, 26.septembra, na Trebeliškem. Organizatorji sprejemajo prijave do vključno sobote, 25.septembra, že sedaj pa je jasno, da bodo gledalce navduševali najboljši slovenski mojstri, ki doslej na Trebeliškem še nikoli niso razočarali.
Oddolžitev je v tem, da vstopnine ne bo in seveda v tem, da bodo za vse obiskovalce poskrbeli kot najbolje znajo; znajo pa zelo dobro. Uradni trening bodo pričeli ob 11.45, otvoritev ob 13.30, s prvimi štarti pa ob 14.00.
■ JP
Atletika

ERA Smartno:Avto Bum 0:1 (0:1)
8888888888888838888888888888 88 88888888888888888888888888888888888
Prvi poraz doma
Šmarčani so prvič v tej sezoni izgubili pred domačim občinstvom. Gostje so pričeli bolj podjetno, vendar si kakšne zrelejše prilike niso ustvarili. Po desetih minutah so gostitelji izenačili igro in prevzeli pobudo, v 17.minuti paje prvič "stopil na sceno" sodnik Durmič, ko ni doso-dil enajstmetrovke za domače, saj so gostujoči branilci v kazenskem prostoru zrušili Malusa. Odločilna je bila tokrat 27.minuta, ko so gostje s prostega strela in po slabem posredovanju domačega vrataija povedli.
V	nadaljevanju so nogometaši ERE napadali, v 33.minuti so gostje v svojem kazenskem prostoru zrušili Grobelška, vendar je sodnik znova odločil drugače in "potegnil" žogo izven šestnajstmetrskega prostora. Vseeno je Grobelšek dobro streljal, gostujoči vratar pa še bolje ubranil.
V	2.polčasu so imeli domači vseskozi pobudo, gostje pa so se dobro branili in svoje priložnosti iskali v nasprotnih napadih, vendar se izid do konca ni spremenil.
V	nedeljo bodo Šmarčani gostovali v Turnišču pri tret-jeuvrščenih domačinih.
■ Janko GoriCnik
Nogomet
8SKK&$8S$%8S8f
Mladinci Rudaija
med 16
Mladinci Rudarja so minuli četrtek dosegli lep uspeh, saj so se po zmagi nad mladinci Dravinje uvrstili med 16 najboljših ekip v pokalnem tekmovanju na področju MNZ Celje. Vrstnike iz Slovenskih Konjic so povsem nadigrali in bi lahko zmagali s še višjim izidom, vendar se je zelo izkazal gostujoči vratar. Gostje so sicer povedli v 21 .minuti, nato pa so Pavič (32), Kovačič (53), Mujanovič (62) in Daničič (67) zagotovili visoko zmago, Mujanovič paje v 72.minuti zastreljal še enajstmetrovko.
I Drago Kolar
Škale 93
KMN Fori premočno
V	ligi malega nogometa Škale 93 so v skupini A odigrali 20.kolo. rezultati: Madl brokatrPrijatelji 0:0, Saloon Konovo:Iron men 3:0, LIR:Lipov list 1:3, Zlatorog Škale:Texas 1:4, Texas:Lipov list (tekma 18.kola) 0:2, KMN Podkraj in Mister X prosta; lestvica po 20.kolu:
I.Mister	x 31, Saloon Konovo 27, 3.Prijatelji 26, 4.Lipov list 25, 5.KMN Podkraj 23,6.Madl brokat 20,7.Texas 15 (-2), 8.Zlatorog Škale
II,9.L1R	8 (-1), lO.Iron men 6 (-2).
V	skupini B so odigrali 16.koIo. Rezultati: ŠK Cirkovce:Mušketitji 1:5, Bistro Don Juan:KMN Bambino 4:3, Plešivec:ŠentiIj 1:1, Vigo Vinska Gora:KMN Fori Škale 1:1,Tempo Floijan:Topolšica 2.2; vrstni red. l.KMN Fori 30, 2.Vigo Vinska Gora 21, 3.Bistro Don Juan 21, 4.Mušketirji 19,5.KMN Bambino 19,6.Šentilj 14,7.Plešivec 13,8.To-polšica 11,9.Tempo Florjan 8,10.ŠK Cirkovce 4.
Odlična Jana Pugelj
V soboto in nedeljo je bilo v Postojni državno prvenstvo za pionirje in pionirke. Pri pionirkah seje izkazala Jana Pugelj s prvim mestom na 600 m (1:39,65) in drugim na 1.000 m (3:04,54). Dobro so tekli tudi fantje. Peter Poles je zmagal na 100 m ovire (13,97), Matjaž Kranjc je bil dvakrat drugi, na 60 m (7,44) in 300 m (37,59), drugi mesti sta osvojili obe štafeti na4x 100(47,36) in na4x400 (2:38,63), Uroš Žagerje bil 3.na 1.000 m (2:47,58), prav tako tretji je bil Franci Videmšek na 2.000 m (6:13,32), Sašo Njenjič pa enaki razdalji šesti (6:20,75).
Varne planinske poti
Pri MDO Savinjska so zelo delavni tudi markacisti, ki vsako leto pomagajo obnavljati obnavljati planinske poti. Delujejo v okviru komisije za pota pri PZS. Tako so tudi letos sodelovali na številnih akcijah, omeniti pa velja dve največji. Najprej so v Savinjskih Alpah, pomagali PD Kranj obnoviti zelo zahtevno pot od Kranjske koče na Ledinah na Koroško Rinko (2.134 m). Akcijo so pričeli 10.ju-lija in jo čez 14 dni zaradi snega prekinili, vrnili pa so se konec meseca in delo končali. Za pot so porabili 169 klinov in 224 metrov jeklene vrvi.
Slovenski markacisti so s skupno akcijo na področju Julijskih Alp obnovili izredno zahtevno pot na Mangart (2.678) in pot Mangart - Kotovo sedlo. Pritem so vgradili 399 metrov jeklene vrvi in 375 klinov.
Za delo v visokogorju na zelo zahtevnih poteh markacisti uporabljajo svojo planinsko opremo in za delo ne dobivajo plačila. Letos jim je Pivovarna Laško podarila 12 majic, RLV HTZ pa jim že več let pomaga tako, da jim popravlja planinske čevlje.
■ Drago Štaleker
Modelarstvo

XXXXXXXXXi
£SSgS£3SSS8SgSSS$SS£i
Avto moto turing klub Velenje
XX»X»X%XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX8X
Najboljši mojstri za jubilej
Velenjski AMTK bo z veliko prizadevnostjo svojih članov in privržencev v soboto znova razveselil ljubitelje rallyja. Tokrat bo to privlačno in zanimivo tekmovanje v Šaleški dolini že desetič. To bo dirka za prvenstvo Slovenije, za katero seje doslej prijavilo 46 posadk, od tega ena iz Avstrije, razen Lulika pa bodo nastopili vsi trenutno najboljši slovenski vozniki. Ob organizatoijih, ki doslej še nikoli niso zatajili, je to najlepše zagotovilo, da bo rally znova uspešen in zanimiv.
Njegovo ime je letos "Rally Škoda", ker je organizatorjem v stiski tokrat na pomoč priskočil Avto Impex iz Ljubljane. S tem jih je v pretežni meri rešil denarnih težav, zato so se lahko s toliko večjo vnemo in skrbnostjo lotili organizacijskih poslov. Tekmovanje bo delno potekalo po že znanih progah, nekja bo seveda novih, nova značilnost te edinstvene prireditve v Šaleški dolini paje, da bo rally kratek; posadke bodo na pot krenile ob 8.uri na kotalkališču in ga tam ob 14.30 tudi sklenile. Uradni zaključek s podelitvijo priznanj najboljšim in družabnim srečanjem, h kateremu bo svoj delež prispeval ansambel Simona Legneija, bodo pričeli ob 19.uri v Vinski Gori. Priložnost torej za vse, ki želijo preživeti prijeten večer v družbi največjih mojstrov slovenskega rallyja.
Organizatoiji si seveda posebej želijo, da bi tekmovanje potekalo varno in brez zapletov. Zato vse gledalce opozarjajo, da si lahko rally ogledajo le na lastno odgovornost, obenem pajih prosijo, da ob progi v celoti upoštevajo navodila organizatorjev in policije.
Poglejmo še zaporo cest: od 7.00 do 14.00: Jezero-Klasirnica- Gaberke; od 7.30 do 11.30: Šoštanj-Križnik-Penk-Skorno-Velenje; od 8.00 do 12.00: Šmartno-Veliki vrh-Andraž-Podkraj; od 12.00 do 15.00: Šentilj-Laze-Vodosteč; od 12.30 do 15.30: Vinska Gora- Lip-je-Vrtače.
Še časovnica za starte posameznih hitrostnih preizkušenj: 8.01 - start prvega vozila na kotalkališču; 8.09 - štart 1 .HP na Ježem; 8.32 - štart 2.HP v Šoštanju; 9.05 - štart 3.HP v šmartnem ob Paki; 9.38 - štart 4.HP na Jezeru; 10.01 - štart 5.HP v Šoštanju; 10.34 - štart 6.HP v Šmartnem ob Paki; 12.22-štart 7.HP na Jezeru; 12.55-štart 8.HP v Šentilju; 13.23 - štart 9.HP v Vinski Gori; 13.46 - štart 10.HP v Šentilju; 14.14 - štart I l.HPv Vinski Gori; 14.29 - cilj L vozila v Velenju; 14.41 -prihod 1.vozila v "pare ferme" v Vinski Gori.
Naslovi prvakov razdeljeni
V nedeljo je bilo na velenjskem jezeru tekmovanje s čolni na daljinsko vodenje za pokal mesta Velenje. Ker so vse vožnje odločale tudi o letošnjih naslovih državnih prvakov v posameznih kategorijah, je bilo tekmovanje zelo napeto in privlačno. Za naslove državnih prvakov štejejo tri najboljše uvrstitve od štirih tekmovanj, najboljši v letošnjem prvenstvu pa so bili:
FSR-V-3,5: l.Burlin, 2.Štrbenk (oba Ljubljana), 3.Vodončnik (Velenje); FSR-V-6,5:1 .Melanšek, 2.Škoflek(oba Velenje), 3.Vrhovnik(Ljubljana); FSR-V-l 5: 1 .Burlin (Ljubljana), 2.Melanšek, 3.Vodončnik (oba Velenje).
Še rezultati tekmovanja za pokal mesta Velenja - FSR-V-3,5: l.Burlin, 2.Štrbenk, 3.Gorkič (vsi Ljubljana); FSR-V-6,5: 1 .Škoflek (Velenje), 2.Vrhov-nik (Ljubljana), 3.Melanšek (Velenje); FSR-V-15: l.Burlin (Ljubljana), 2.Vo-dončnik (Velenje), 3.Koritnik (Ljubljana). Glavni pokrovitelj pokalnega tekmovanja je bil GOST Velenje.
Balinanje
Na vzhodu nič novega
Tako bi lahko dejali za 14.kolo v 2.državni ligi-vzhod, če ne bi Trbo-veljčani s tipično "slovensko" igro z 9:8 premagali Instor Trebeliško in ga "prisilili", da bo za obstanek trepetal vse do zadnjega kola. Trbo-veljčani so namreč že izpadli iz lige in bodo poslej nastopali v Šaleški ligi, morali pa bodo z osebno disciplino dokazati, daje njihov povratek le kratkotrajen, sicer bodo njihovo mesto zasedli mogoče celo balinarji GIP Vegrad. Ekipa RLV si je z zmago proti Slaviji v Ljubljani 15:2 (!) le podaljšala agonijo; v ligi bo namreč ostala le, če bodo Slavija, Bistrica in Loka v zadnjem kolu izgubile.
H Boris Knavs
Osnovna sola Salek
Smučarski skoki
Premoč trinajstletnikov
Na Ravnah na Koroškem je bilo poletno državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 13 let. Mladi velenjski upi so med 44 nastopajočimi gladko opravili z vsemi tekmeci. Zmagal je Globačnik pred Žepom, od 4.do 6.mesta so se uvrstili Žunič, Zorko in Živic, 19.je bil Kočnik in 33.Tovornik.
Pikado
XXXXXXX&
Oster boj trojice
V tekmovanju za pokal "Poletje 93 v Starem Velenju" so odigrali lO.kolo. Boj za skupno zmago seje zelo zaostril, saj imajo vsaj trije igralci možnost za končno slavje, zmagovalca pa bo tako odločilo prav zadnje, 11 .kolo, ki ga bodo odigrali v petek zvečer.
Najboljši v lO.kolu so bili: Trs (Pluton) 13 točk, Jančič (Baron) 11, Grmič (Gorenje) 9, Sevčnikar (Elektronika) 8, Svečko (Gorenje) 8 itd.;
Za otroke in starše
Osnovna šola Šalek bo organizirala športne aktivnosti za odrasle in otroke ob 4.do 7.leta starosti. Vse bo potekalo v telovadnici šole ob sredah od 18.00 do 19.30 aliob četrtkih od 18.30 do 20.00. Kako?Vprvem delu bodo vadili skupaj starši in otroci, v drugem pa ločeno.
Prijave sprejemajo v tajništvu šole (tel.: 856-592), vpis je številčno omejen, informativna mesečna cena za dva družinska člana je 1.700, za tri in več družinske člane pa 2.000 tolarjev.

Med treningom polzelskih iokostrelcev. Od leve proti desni Miaden Me-lanhpek, Franc Romih (predsednik kluba), Romi Zupane, Franc Ošep in
Aleksander Steblovnik.
segli nekaj dobrih rezultatov na državnem prvenstvu. Najbolj so ponosni na državni rekord, ki gaje
veteranih na istem tekmovanju je bil Romi Zupane prvi, Miaden Melanšek peti in Nataša Terček
Med nastopom veteranov iz Šaleka.
avto moto društvo šaleška dolina prireja 26. 9. 1993 ob 14. uri na rekreacijskem centru trebeliško
DIRKO V STADION MOTOKROSU
DRŽAVNO PRVENSTVO
za razred 80, 125 in 250 ccm
vstopnine ni!
Košarka

Pivovarna Laško:Elektra 88:65 (41:29)
Pred dvema letoma so se košarkarji Elektre z velikimi ambicijami preselili v Velenje, no, resda so si morali poiskati novo dvorano tudi zato, ker stara ni ustrezala zahtevam tekmovanja. Mnogi so pričakovali, da bo igrala vidno vlogo v slovenski košarki, paje bila to le želja na papirju. Elektra je igrala slabo, nenehno menjavala trenerje, sedaj pa seje vrnila na staro igrišče, k staremu trenerju, žal paje v prvi tekmi vzhodne skupine 2.slovenske lige, kamor je izpadla, spet startala slabo in v Laškem visoko izgubila.
Andragoški zavod
v
etuuhtaMto-delaMtica-
posukMflNie
svtie

Informacije in prijave: LU Velenje, telefon 854-539.
Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje
vabi
V60-URNE
rsčm
ANtceškezA tN NSHŠketfi
za predšolske in šolske otroke.
Zadovoljni taborniki
Počitnice so za nami. In ko delamo pregled, kako smo jih preživeli, lahko taborniki šaleške doline rečemo: "Bile so čudovite!" Zavidajo nam lahko vsi, ki niso bili z nami in ne vedo kako zelo lepo in zanimivo je preživeti svoj prosti čas v Ribnem.
Čas nam je prehitro minil. Veliko smo doživeli, spoznali in se pripravili na življenje v naravi. Vedno znova se od nje lahko kaj novega naučimo in vedno znova nam potrjuje svojo vrednost in pomembnost.
Zavedamo se, da marsikdo izmed nas ne bi bil deležen vsega tega, če ne bi bilo podjetij, organizacij in posameznikov, ki so nesebično finančno in materialno prispevali po svojih močeh, s tem nam je bilo omogočeno, daje bila cena taboijenja za današnje hude čase nenavadno nizka. Oskrba v vsaki izmeni paje bila na zavidljivi ravni. Tako smo preživeli še eno neizmerno lepo dogodivščino.
Ob tej priliki se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo.
M Zveza tabornikov občine Velenje
in prijave: j LU Velenje, telefon 854-539.
Izžrebane številke nagradne igre ERA Velenje na M0S 93:	e :	A
2403 -vrtalnikB&D 2451 - oku ragtja B&D 2511 - oku vijačnih B&D 3702 - voziček za orodje 2602 - sušilec za lase Kenwood	Nagrajena lahko nagrade dvignejo v 30 dneh na upravi ERA Velenje, Prešernova 10.	
M/uUL
DEL (AS: vsak dan od 9. do 12. in od 15. dol 9.ure, sobota od 9. do 12. ure BUTIK ZA BODOČE MAMICE IN OTROKE
Shnirov trg 7, Žalec, Iti: 10631 712 515
•	KONFEKCIJA ZA BODOČE MAMICE, NEDERČKIZA DOJENJE, BLAZINICE ZA DOJKE, PRIPOMOČKI ZA DOJENJE
•	NASTAVKI, LITERATURA O NOSEČNOSTI IN PORODU
•	OTROŠKA KONFEKCIJA DO 6 LET
•	IGRAČE CHICCO,POUPY...
•	OTROŠKA KOZMETIKA CHtCCO, PENATEN, JOHNSON, FISSAN
•	STEKLENIČKE, DUDE IZ PROGRAMA NUK, CHtCCO, AVENT
•	PAMPERS PLENICE
•	OPREMA ZA ZIBELKE IN POSTELJICE
•	PREVIJALNE MIZE, VOZIČKI, STAJICE HOJCE, ZLOŽLJIVE POSTELJE, AVTOSEDEŽI, LEŽALKE ZA DOJENČKE, KENGURUJČKI, STOLČKI ZA HRANJENJE IZ PROGRAMA CAM...
DA BO PRVO ODKRIVANJE SVETA TOPLO IN UDOBNO!
I VOŠNJAK 1
TRGOVINA IN MONTAŽA
Šempeter pri železniški postaji tel.: 063/ 701-685
v NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO:
-	ELEKTRO IN VODOVODNI MATERIJAL
-	MATERIJAL ZA CENTRALNO OGREVANJE
-	GRADBENI MATERIJAL
AKCIJSKA PONUDBA V ČASU OD 14. SEPTEMBRA DO 14. OKTOBRA!
kotli FERROTHERM v vseh izvedbah:
-	brez bojlerja cene so ugodne I Npr. FK30 - 97000
-	z bojlerjem SIT - v ceni je vračunana dostava na
-	trajno žarni dom in montaža kotla
NAKUP V TRGOVINI VOŠNJAK POMENI PRIHRANEK!
^	J)
JUTEKS
JUTEKS HMELJARSKA 1, 63310 ŽALEC TELEFON 38 63/712-121. TELEFAX 38 63 714-117
V Juteksu smo
izdelali tekstilno oblogo TEKSON.
TEKSON lahko kupite v vseh boljših trgovinah po ugodni ceni in v različnih barvah.
TORI TRGOVINA - SCRVIS
GORNJI GRAD, telefon: 842-041, 842-007
•	MOTORNEZAGE (TOMOS HUSOUARNA, JONSEREDS, ALPINA, STIHL, OPEM, DOLMAR)
•	MOTORJE ■ MOPEDE (TOMOS, PIAGGIO- VESPE, GILERA)
•	ŠKROPILNICE (TOMOS F AN)
•	MOTORJE: PIAGIO - VESPE 50 CCM IN 125 CCM
•	KOLESA: ITAUANSKA (MOŠKA, ŽENSKA, OTROŠKA)
•	MOTORNE ŽAGE (TOMOS HUSOUARNA, OPEM)
•	REZERVNE DELE ZA VSE TIPE MOTORNIH ŽAG, NAHRBTNIH KOSILNIC IN ROTACIJSKIH KOSILNIC IN DODATNO OPREMO ZA KOLESA.
m UGODNO - MOTORNA OLJA (ESSO, PENNASOL, TOTAL SHEL), OLJNI FILTRI ZA AVTOMOBILE (pri nas kupljeno olje ali filter zamenjamo brezplačno!).
w>sc
■ • Pavčnlk Roman, servis In prodaja vozil d.o.o. ■ £Jk ■ ■ Celje, Skaletova 13 (Zg. Hudinja)
BvP tel. 063/34-332, 37-506
Nudimo UGODNO prodajo rabljenih FIATOVIH vozil, uvoz iz Italije, letnik 1992 - cena cca 14.000 DEM!!! Na zalogi UNO 1.11ES, kat. 5 v, dodatna oprema.
Del. čas: 7.30 -15.30 h
Za regijske naslove v Žalcu
Občinska gasilska zveza Žalec kovica 908,8. 3. Šalek 891,7, 4. Veterani: I. bevče 948,4, 2. je v soboto pripravila regijsko tek- Vinska gora 888,6, 5. Pobrežje Mozirje 945,7, 3. Šalek 935.6, 4. movanje članskih in veteranskih 882,0 itd.	Zabukovica 927,4;
gasilskih desetin savinjsko šaleške regije, kjer so nastopile po tri najboljše ekipe iz občinskega tekmovanja občini Mozirje, Velenje in Žalec
Vrstni red člani skupina A: 1. GD Šešče 928,7 točk, 2. Braslovče 925.5. 3. Matke 922,6, 4. Velenje 920,5,5. Lokovica 908,1, 6. Gorica ob Dreti 907,9 točk itd. Člani skupine B: 1. Grajska vas 945,8, 2. Velenje 932,9, 3. Šalek 927,6,4. Prebold 919,0 točk itd.
Članice skupine A: 1. Velenje 879,0, 2. Griča ob Dreti 896,3, 3. Topolšica 888,3, 4, SV. Lovrenc 845,0, 5. Radmiije"812,0; članice skupine B: 1. Bevče 932,1, 2. Lo-
Uspešni polzelski lokostrelci
Čeprav Lokostrelski klub na na zadnjem tekmovanju v Tržiču med članicami tretja. Ekipno so Polzeli, ostaja le nekaj mesecev, postavil Štefan Ošep in v discipli- . polzelski strelci osvojili drugo so člani in članice tega kluba do- ni 60 m je dosegel 279 krogov. Pri mesto.
Prihodnji mesec, 23. oktobra, bodo organizirali prvo tekmovanje v disciplini animal rund, ki bo potekalo okrog Braslovškega jezera.
Tekmovanja se bodo udeležili vsi najboljši iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Trenutno imajo v klubu samo enega sponzorja, to paje Morana Braslovče.
Prihodnji teden pa bo Štefan Ošep sodeloval na odprtem prvenstvu Nemčije in bo tudi član državne reprezentance. Seveda so s tem povezana velika finančna sredstva. To tekmovanje, ki bo trajalo tri dni, sta finančno podprla D:0:0: Meggle Polzela in AC Marketing Braslovče.
I Besedilo in slika:-er
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Radia brez tehnikov ni!
! Radia brez tehnikov ni! To so ! tisti fantje, ki se za mešalno mizo med oddajo spopadajo z metri i magnetofonskih trakov, s
■	ploščami in zvokom. Ni jih v
■	programu slišati neposredno, ; se pa sliši, kako opravljajo svoje ; delo: z levo ali desno roko.
; V studiu radia Velenje jih je za ; malo četico: Marjan Slapnik, ki I je že star maček, rutiner, ki sko-! migne levo desno in že ve, kako se I stvari streže; Dragan Berken-! jačevič, ki mu nobeno delo ni pre-! težko in nobeno odveč, pa naj gaje ' treba opraviti v katerikoli uri, po-' staja pravi radije; Mitja Cretnik, 1 ki posebno uživa, kadar mora v
ba bo vgraditi ter preizkusiti novo opremo, potem pa delati z njo. Zato se fantje te dni že pripravljajo za dodatno usposabljanje, ki ga bodo opravili v novomeškem studiu Metulj. Izbrali smo ga, ker imajo tam podobno opremo, kot smo jo za nov radio nabavili mi.
Vsi pravijo, da se nove opreme in novih možnosti, ki jih bo dala, že veselijo. Možnosti bo neprimerno več, kot jo nudi stara. Sicer pa, počakajmo še malo. Videli bomo, kdo je za novosti in njeno uporabo, najbolj dojemljiv. Tisti, ki v programu delamo s tehniki, si želimo, da bi bili kar vsi.
■ mkp
ZA DIJAKA IZ GORENJSKE iščemo sobo v Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro "Andrej".
ZAMRZOVALNO SKRINJO 410 litrov, prtljažnik za avto in izpušno cev za Jugo Florida, prodam. S 858-293.
SEKULAR ZA REZANJE DRVI, KU-PERBUSH, šivalni stroj, vetrolovna vrata in kuhinjo Gorenje, prodam. B 857-682.
160 LITRSKI HRASTOV SOD in moško kolo staro 2 leti, ugodno prodam. S 853-238. BELO IN RDEČE BIZEUSKO GROZDJE, prodam. B 0608-68-226 ali 851-227.
KUPIM NOVEJŠO HIŠO V VELENJU ali bližnji okolici. Plačilo takoj, ffi 850-224 po 19. uri.
SPREJEMAM NAROČILA IN PRODAJAM MALE PUJSKE, odlične pasme in neškropljen krompir za ozimnico. Jelenko 892-102. RAČUNALNIK K0M0D0RE 116, prodam, B 888-160 popoldan. DNEVNO SOBO IN SPALNICO, ZELO POCENI PRODAM. B 853-683.
DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v okolici Velenja nudim resni osebi, starejšima zakoncema, ki bi bila pripravljena skrbeti za stanovanjsko hišo in njeno okolico.Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "SKRBNA OSKRBNIKA".
ZASTAVO 750 ugodno prodam. B 855-152.
ZELJE ZA OZIMNICO po ugodni ceni prodam, B 888-201.
mali OGLASI
ZAMENJAM STANOVANJI ENOIN-POL SOBNO 52 m2 in eno sobno 44 m2 za hišo ali vikend v Šaleški ali Savinjski dolini. B 857-617. ZELJE ZA OZIMNICO po želji zriba-no prodam po 28 sit in prodam prašiča za zakol 130 kg. B 721-552.
POZABLJENO MOŠKO USNJENO JAKNO lahko dobi lastnik v okrepčevalnici "OB SKALI". GARAŽNI PROSTOR NUJNO IŠČEM, tudi za določen čas, na področju desni breg, Stara Vas. B 850-191 zvečer.
KUPIM STANOVANJSKO PRAVICO. B 857-257.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3 kw, prodam za 200 DEM. S 853-312 interna 1527 ali 858-505. PSIČKO ŠKOTSKO OVČARKO, Lesi, čistokrvno, brez rodovnika, prodamo za 300 DEM. B 853-312 INTERNA 858-505. PREKLICUJEM VOZNO KARTO na ime Tatjana Rotovnik, na relaciji Velenje-Celje-Velenje. NOVO TAJNICO PANASONIC prodam za 7900 SIT. Plačilo na dva čeka. S 850-552.
BUKOVA DRVA PRODAM. B 885-056.
NAJAMEM ENOSOBNO STANOVANJE V VELENJU. B 0602-55-334 od 19. do 21. ure. DOBRO OHRANJEN KOMBINIRAN HLADILNIK ugodno prodam. B 881-383.
V MOZIRJU PRODAM do prve plošče pozidan objekt. B zvečer 844-353.
JUGO KORAL 55, letnik 1991, regi-
mTTTVfTfTfTTfTTTTTTTTTfTfTTffn
striran do 94/3 in LADO SAMARO letnik 87, prodam. B 853-476. STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI ODDAM. Prodam Sintesayzer Yamaha PS-55 in PSR-4500, ter odlično ohranjen motor ATX, letnik 89. B 855-631.
SEDEŽNO GARNITURO, trosed raztegljiv, staro 1 leto, ugodno prodam. B 854-181 interna 239 ali 858-810.
VEČ PUJSKOV težkih od 20 do 30 kg, prodam. B 721-177. AVTO RADIO, STEREO, s kasetni-kom in zvočniki, nov, še zapakiran, prodam za 12.500 SIT. B 894-044.
TELETA ZA ZAKOL 120 kg težkega in suha bukova drva, prodam. B 893-071.
VPOLZELI PRODAM enosobno stanovanje 44 m2 za 41.000 DEM. S888 116
V GABERKAH PRI ŠOŠTANJU dam v najem ali prodam hišo z gostinskim lokalom in vso opremo. B 893-140.
IŠČEMO PRIJETNO DEKLE, za delo
v bistroju v večernih urah. B 778-220.
ZAPOSLIMO VEČ POTNIKOV za delo na terenu, na območju Velenja in Celja. Pogoj je lasten prevoz. B 852-550.
POSLOVNI PROSTOR cca 65 m2, oddam v najem. B 853-350.
ČEVLJARSTVO IRMAN SPREJME V DELOVNO RAZMERJE TRI ŠIVILI-JE s prakso. Pridite na razgovor I osebno, v soboto od 8-12 ure v I Šoštanj, Trg Bratov Mravljak 8.
II	m	D 1	\ll	NI	D
					
Kino velenje
888888883888883388 88
In zdaj končno film, ki ste ga čakali 65 milijonov let
JURSKI PARK
V Velenjskih kinematografih od 30.9. do 3.10.!!!!
Dom kulture Velenje
Sobota, 25.9. ob 20 in 22. uri Nedelja, 26.9. ob 10. uri dopoldan MATINEJA Ponedeljek, 27.9. ob 20. uri
NAPIHNJENCI 2
- nora komedija
Režija: Jim Abrahams
Vloge Charlie Sheen, Valeria
Golino
Parodija na zalivsko vojno in nekatere sktualne filmske uspešnice je še bolj nora in smešna komedija kot je bil film Napihnjenci.
Od četrtka do nedelje (od 30.9. - 3.10.) JURSKI PARK, Stevena Spilberga /.'.'/
Kino Šoštanj
888888888883888888 8«
Nedelja, 26.9. ob 17. uri NAPIHNJENCI 2 - komedija !!!!
Kino Šmartno ob Paki
Nedelja, 26.9. ob 19. uri NAPIHNJENCI2 - komedija !!!!
Tudi v Šmartnem ob paki in Šoštanju-JURSKI PARKI!!!
; % % ^ i

riBflfr
ŠTORE, Prožinska vas 6, Tel. 063/771-174


Ponudba:
• * divjačina, ribe, file Mexico, biftek Lola S Montez, puran...
? ★ solate po vašem izboru v hladnem bifeju
• -k sladice...
Rezervacije po tel. 063/771-174
Odpiralni čas:
delavnik od 9. do 18., sobota od 9.-15.
ZASTOPNIK
d.o.o. Trzin PRODAJALNA VELENJE KARDELJEV TRG 10 (bivši Cukrček)
ŠIROKA PONUDBA BLAGA IZ UVOZA IN CARINSKO ZASEŽENEGA BLAGA po izjemno ugodnih cenah!!!
>* AKUSTIKA: stolpi, kasetniki s CD-jem (že za 17.900 sit), videorekorderji, TV(žeza 32.000 sit), walkie - talkie...
*	KOZMETIKA: izredna izbira visoko
0 kvalitetne ženske in moške kozmetike (kremeL deodoranti...)
*	PRASKI: za strojno pranje (Persil, tekoči ArielinAriel, Rondomat, Orno...)in pomivalne stroje (Calgonit in Finish)
*	ZA ŠPORT: trenerke (bombažne in mečkanke), športni copati (že za 1.300 sit)
*	IGRAČE: TROOLS-i (le 990 sit) in še kaj
*	JEANS: kavboj ke in jakne
*	kava, sladkarije, Pampers, posoda in še vrsto drugih artiklov!!!
Ne potrebujete Špara v Avstriji in ne Interšpara v Ljubljani- za vas Je poskrbela trgovina ZASTOPNIK! Tudi brez popusta smo NAJCENEJŠI!!!
NOVO NOVO NOVO NOVO
bistro
tropi ca
Partizanska 7, Velenje, tel: 063 / 855 - 380
PRIPOROČAMO VAM :
-	IZVRSTNE PIZZE
-	ODOJKA
-	POLŽE V PIKANTNI OMAKI
-	ORTOBAGE
-	JEDI Z ŽARA
-... V teh vročih dneh se vam bo gotovo prilegla sadna kupa ali izvrsten sladoled iz Nizozemske.
E K O R
STARI TRG 26
VELENJE
Tet.: 063/851 458
D
karnise	tapecirano blago
zavese	pena
dekorativno blago	zaključne letve
Del. čas: vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
programu izbirati glasbo, včasih Drev, kije strokovnjak in pol, in ki pasi njegov glas sposodimo tudi za vskoči, koje treba razrešiti najbolj branje kakšnih EPP sporočil; Jani zakvačkano in Matjaž Jeršič, ki
jc med tehniki najbolj hladnokrven in je ni stvari, ki bi ga spravila ob živce. No, vsaj do zdaj je še ni bilo.
Pred njimi pa so naporni dnevi. Gradnja radijskih prostorov v Starem Velenju je
Včasih je bilo v starem studiu že precej težko delati. končana in tre-
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 23.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 24.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 25.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila: 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 26.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 27.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 28.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila: 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pazapojmoeno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 29.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Pogrebna služba Strahovnik d.o.o., Žalec
Vrečarjeva 3, tel. (063) 712 261, 714 686
V trgovinah ERA za vas:
DEŽURSTVA
Občina Velenje
»»»»»»»»»»»»»»»»»»a®
Zdravniki:
Četrtek, 23. septembra - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Urbane in dr. Pirtovšek
Petek, 24. septembra - dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Kozorog in dr. Friškovec;
Sobota, 25. septembra in nedelja, 26. septembra - dr. Grošelj, dr. Vidovič in dr. Stupar Ponedeljek, 27. septembra - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Lazar, nočni dr. Friškovec in dr. Ramšak Zobozdravstvo:
Sobota, 25. septembra in nedelja, 26. septembra - dr. Miroslav Pavlovič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna:
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju zenourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 24. septembra do 30. septembra-Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, tel.: 858-704.
Občina Mozirje:
»K«RSRS»»»»»®»(K»»i8«88
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 26. septembra - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 831-219.
Od 27. septembra do 3. oktobra-Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje
88 88 8SEK88 888S88888S8888®ffi88 88«B8
Poroke: Branko Goršek, Ravne št. 112 in Brigita Pocajt, Podgorje št. 3; Leopold Pšeničnik, Škale št. 80/c in Zlatka Veler, Velenje, Šalek št. 89; Jure Skobir, Završe št. 66 in Zdenka Rogel, Velenje, Šalek št. 86; Branko Ramšak, Veliki vrh št. 9 in Tatjana Škoflek, .Velik/ vrh št. 9; Bojan Pavline, \ Skale št. 97 in Betka Avberšek, Velenje, Jurčičeva c.št. 4. Smrti:Alojzij Strele, roj. 1928, Te-panje št. 18; Avguština Vidmar, roj. 1921, Bevče št. 8; Jožef Kirn, roj. 1915, Velenje, Staneto-vac.št. 20.
Občina Žalec
8it$R®Bi$i8ii8BiBii&S&i88>l8BiKS8 fl&Š
Poroke:Boštjan Vidmajer, Žalec in Andreja Zaveršnik, Žalec; Marko Bergant, Črni vrh in Milojka Štorman, Polzela; Slavko Bobov-nik, Pongrac in Darja Babič, Šešče pri Preboldu; Aleš Trnovšek, Griže in Damjana Žugič, Griže; Stojan Zazijal, Griže in Karmen Škoijanc, Dolenja vas. Smrti: Vincenc Knez, star 68 let, upokojenec, Leveč št. 39.
Občina Mozirje
S8ffiffijSffiffi38 8S 88 88 8888888888 88 ®889!8
Poroke-.Tomaž Trogar, 1969, Gornji Grad, Rore 5 in Nada Bevc, 1973, Gornji Grad, Rore 5; Stanislav Ugovšek, 1968, Lenart pri Gornjem Gradu 4 in Karolina Nadvešnik, 1968, Šmiklavž 34. Smrti: Ivana Lenar, 1919, Logarska dolina 11.
j OPRAVIČILO!
■	V 34. številki tednika Naš
■	čas, dne 2. septembra, je i	prišlo do napake v rubriki :	"gibanje prebivalstva - poro-i	ke".
■	Pravflno besedilo je: za-:	konsko zvezo sta sklenila :	Maks Kovač, Lokovica št. 69
:	in Stanka Radoslovnik, Lo-
■
I	kovica št. 69. Za neljubo na-
:	pako se prizadetima in
j	znancem opravičujemo.
I Uredništvo
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cetuih:
•	veliko izbiro krst in opreme
-	prevoz z avtofutgonom (vključno na upepeliteii)
•	dekoracijo sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam in ureditev grobov
-	postavitev žamih hiš
-	ureditev bnnpletne dokionentacije
-	nudimo tudi vence in cvetje
Na zalogi bel pesek za grobove [m 50 kg!
Na uslugo smo vam ob vsakem času.
Hvala m zaupanje!

s
in m
o
IA 00
M O
K
C
IA IA
IA
STAVBNO POHIŠTVO
TfUNC IN STCNSK« Ofl«X3€, ZBKUUČN6 LOVC
jrr*
L
LEPUe« ELEMENTI
u芻)NB&Bm z« ko€WO
STfWBN€GflPOHlStVft
NOTRANJA OPREMA
Pfif D€IN€ ST€N€ IN dfcfe';; OPflCMfl ZA POStOVNC lOKfil.« IM BitoiN« PftOSTOft« Df»BNI POHŠmNI aCVCNn IZ MftSVf IN ICSMH PlOŠC
• o	O
• o	JC >M
■D	P
O a	O ac
tm	« o
G et N	c o
	
IA
M
M IA CO
O 3
S* M
N
PO NAROČILU
IZE^l^^l^flNDflflDNIH OMIZIJ UNIKATNI JŽ0PU4 SZ SMAfKOVfGfl IN MftHSTCVfGfi t€Sfl MdfflH&WF0fWWW M1Z5WS«H I2D€IK0V
VSE
WIN€ GflfiNfTUffc IZ SMfl£KOV«$fl W HIWSTOVCOft l€Sfl. Hoift« VS<H VRST a euKOvtGfl IN *5<:NOV«O« les«
STEBLOVNIK
Parižlje 11/c, 63314 Braslovče
tel&fax: 063/721-667, 721-043
$ pogrebna služba $ cvetličarna
trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo sge prevozi doma in v tujino $ izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom $ ureditev dokumentov odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
POGREBNE STORITVE, CVETLIČARNA STEBLOVNIK
-	gašeno apno
■	keramične ploščice "KATJA -0"
-	prane plošče 40 x 40
■	izravnalna masa
-	steklene prizme 20 x 20
vreča	357,60 SIT	■ drenažna cev b 65	tm	44,50 SIT
m*	822,70 SIT	- šamotna opeka 3 cm	kom	170,00 SIT
kom	339,75 SIT	-stiropor4cm	ni	344,80 SIT
kg	68,49 SIT	-hlevit	vreča	553,50 SIT
kom	193,90SIT	-pocinkanopletivo(1,25m)	tm	281,10SIT
Cene so s prometnim davkom in veljajo za takojšnje plačilo nad 10.000 SIT.
ERA
Gradbeni material, Koroška 2a, tel.: (063) 853-448

MATJAŽ MARKETING
j<j> POLZELA,
informacije Odpiralni čas: tel.: (063) 721-052 delavnik od 8h - 16h, sobota od 9h - 12h
ZASTOPSTVO ZA VOZILA FIAT, LANCIA, ALFA ROMEO, SUBARU, DAIHATSU, ROVER, 0EAW00, TAVRIA
UGODNA PONUDBA:
FIAT UNO	CENA DO REG.
14.060 DEM 16.070 DEM 15.590 DEM 16.060 DEM 17.020 DEM 18.780 DEM 21.890 DEM 17.720 DEM 20.210 DEM
45 BASE
1.0	i.e.s CAT 60 TREND 60 S
1.1	i.e.S CAT 1,4 i.e S CAT TURBO i.e. CAT 1,7 DIESEL S TURBO DIESEL
NAJCENEJŠI AVTO V SLOVENIJI TAVRIA ZAZ TIP 1102
609.477,00 SIT TERENSKO VOZILO TAVRIA LUAZ TIP 1302	601.640,00 SIT
MOŽNOST NAKUPA RABLJENIH VOZIL
TIP	LETNIK CENA
VW TIP 1300	67 3.000 DEM
JUG0 45 KORAL	89 4.200 DEM
GOLF JX BENCIN	88 11.500 DEM
ALVA
ALARMNO VAROVANJE & SATELITSKI SISTEMI
Selo 19, Velenje
- satelitske antene z montažo že od 480 DEM ■ hišni alarmni sistemi Racal z montažo že od 510 DEM
Možnost plačila na 3 obroke.
Infs 063 / #57 » 55!
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
PIZZERIJA CIGLER tel.: 882 - 266
Cenjene stranke obveščamo, dapizzerija Cigler ponovno obratuje, oktobra dalje pa vas še posebej vabimo na izvrstne malice m
jZj^iJ^/aa^fl naročilu.	^J,
»j«Lj	Vljudno vabljeni!
107,8 MHz
KAIHO VELENJE
KAMNOSEŠTVO KOZJAK
Tomšičeva 1, Velenje, tel.: 857 000
UGODNA PONUDBA:
•	nagrobni spomeniki
•	izdelava in obnova nagrobnih napisov
•	montaža šankov, miz, tlakov iz vseh vrst naravnih in umetnih kamnov
Del. čas: vsak dan od 8.-12. in od 15. ■ 19. ure.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi drage sestre
AVGUŠTINE VIDMAR
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili
sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu duhovniku za opravljen obred za njen večni počitek.
Še enkrat iskrena hvala vsem.
Žalujoča sestra z družino
	ZAHVALA
	Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
	LUDVIKA PERGOVNIKA
	16.10.1937 -12.09.1993
Nisi bil nikdar bogat, a vendar po srcu ves zlat.	se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivoma GIP VEGRAD - Zaključna dela, TGO Gorenje GA za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vence in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala velja tudi gospe dr. Hribarjevi, kot tudi govornikoma, pevcem, izvajalcu žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred.	
Žalujoči: Žena Marija, sin Simon, hčerka Brigita z družinama ter ostali sorodniki.	
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik),	Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10. p.p. 89,	RaC. prelom in oblikovanje: niiimiMlliif/tl
NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.	Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena	telefon (063) 853451, 854-761, 856-955.	in LUMINA
KrstiC-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik,	Žiro raCun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482.	Grafitna priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk
Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novi-	Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev,	Maribor.
Izhaja ob četrtkih	narji), Peter Rihtarič (oblikovalec).	trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.	NenaroCenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
■CAS
Sklenjena akcija Kaja in Radia Velenje
Sanja Mlinar, zmagovalka pesmi poletja
Velenje in na naših javni h prireditvah.
za pesem večera iz-
brali Mario-
V petek smo v Beli dvorani v Velenju sklenili letošnjo akcijo Kaja in Radia Velenje v kateri smo iskali Pesem poletja 93. Zanjo seje potegovalo trinajst izvajalcev Sanja Mlinar, Vindy, Ko-rado Buzeti, Hajdi, Brendi, Rokondo kvintet, Šaleški fantje, Ivo Radin, Generacija 69, Mario, Irena Vrčkovnik, Vesna in Edvin Fliser.
Bralci
Kaja so pridno pošiljali svoje glasove, zbirali smojih vsak ponedeljek na Radiu
Obiskova Ici petkove prireditve so
vega slepega dečka, komisija, ki so jo sestavljali Asja Matjaž (Kaj), Stane Vovk in Milena Krstič
Irena Vrčkovnik potem, ko je občinstvu povedala, da
Planine (Radio Velenje) paje seštela vse glasove in razglasila pesem letošnjega poletja. Zmagovalka je Velenjčanka Sanja Mlinar s pesmijo Na morju vse lepše je. Prislužila sije zlato sonce, sončeca pq smo v spomin na letošnjo uspelo akcijo Kaja in Radia Velenje podelili tudi vsem sodelujočim.
Bi I je to spet en lep večer, tako za obiskovalce ( bilo jih je manj kot smo pričakovali) kot tudi nastopajoče, ki so se družili to poletje, sicer tekmovali, a vendar krepili prijateljstvo, kar še posebej velja za najmlajše udeležence naše akcije, ki so se ob slovesu kar težko poslovili. Ob slovesu pa so si kar vsi zaželeli, da kaj podobnega pripravimo tudi v prihodnje
f
t
Srca Velenjčanov Je tudi ta petkov večer osvojil dunajski deček Mario s skladbico Pesem slepega
Zmagovalka Pesmi poletja je Sanja Mlinar, njene nastope so vseskozi spremljale plesalke skupine Marionet
ke Mojca Novak, Špela Žibert, Katja Čater in Tjaša Praznik
m.z. vos.
Med gosti finala pesmi poletja je bila Sanja Doležar, kije prav v Velenju začela svojo jesenski
turnejo in se občinstvu predstavila z mnogimi novimi pesmim
Obiskovaci so pridrno spodbujali svoje ljubljence
Veselo v novo šolsko Katera najlepša bo?
Pojutrijšnjem, v soboto, bo odločeno tudi o uradno najlepši Slovenki. Izbrali jo bodo v hotelu Metropol v Portorožu, ki bo iz tega dogodka pripravil pravi spektakel ob praznovanju 90 - letnice tega podjetja. Svoje bodo pristavili tudi osrednji organizatorji izbora Mis Slovenije, Agencija Videoton iz Maribora in Slovenske novice.
Dvanajst lepotic, ki so bile izbrane v polfinalih v Medijskih Toplicah in v diskoteki Šolaja v Krškem, se bo pomerilo na bleščečem tekmovanju, svoje pa bo opravila tudi Televizija Slovenije, ki bo prenašala prireditev v neposrednem prenosu.
V drugem polfinalu v Krškem sta nastopili tudi Velenjčanki Andreja Petrovič (letošnja mis Koroške) in Nina Lubarda (mis Velenja). Nobena v Velenju izbranih deklet se ni uvrstila v finale, to paje že drugič uspelo simpatični študentki ekonomije Andreji Petrovič. V finale seje
si tako zagotovila zanimiv nastop v Portorožu, lepo nagrado in vsekakor možnosti za uvrstitev v lepotno konico letošnjega izbora Mis Slovenije.
Mis diskoteke Šolaja v Krškem je postala 18 - letna študentka Sergeja Heric iz Limbuša pri Mariboru (na sliki v sredini, kot se za misicc spodobi).
I Jože Miklavc
Mislinja
K 1» K 8f $ g m
Množičen pogin postrvi
Ob koncu prejšnjega tedna je prišlo do množičnega pogina potočne postrvi v Mislinjskem jarku v dolžini poldrugega kilometra. V tem predeluje poginilo oziroma se zadušilo preko 1.000 potočnic od 3 do 30 centimetrov dolžine. Delavci Podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane so namreč opravljali zaključna dela na vodni elektrarni. Pri tem je prišlo do spiranja cementnega mleka v reko Mislinjo, to paje bilo skupaj z izredno nizkim vodostajem in nenadnim deževjem dovolj za uničenje ribjega življa pod osrčjem Pohorja. Trenutna škoda po neuradni oceni znaša okrog 200.000 tolarjev, posledice tega nepremišljenega dejanja pa bodo gotovo vidne še nekaj let.
■ Silvo Jaš
Tri najlepše z drugega lepotnega polfinala v Krškem: iz leve - Metka Albreht, prva spremljevalka, iz Postojne, Sergeja Heric iz Limbuša pri Mariboru, Simona Bohak, druga spremljevalka, iz Slovenske Bistrice
Na otroškem igrišču v Velenju je bilo to nedeljo resnično veselo in razigrano. Vreme jo je organizatorjem sicer tudi tokrat zagodlo, a razpoloženja ni skazilo.
Otroci so se zabavali ob mini play back showu, igrali so med dvema ognjema, peli, plesali in se veselili.
To paje bil seveda le prvi del prireditve, napovedana za soboto je zaradi slabega vremena odpadla. Zato pa upajmo, da bo na otroškem igrišču toliko bolj vese-
lo to nedeljo od 13. ure dalje, ko prideta med otroke Spodi in Gogi in Čudežna polja.
Prireditve, ki smojih poimenovali Veselo v novo šolsko leto, pripravljata podjetje Torej, upra-vljalec otroškega igrišča in Radio Velenje, omogočili pa so jih generalni pokrovitelj Čevlarstvo Ir-man iz Šoštanja ter pokrovitelji Občina Velenje, Zavarovalnica Adriatik in Študentski servis. (mz)