1II2S:


]

entRUPi
Trebnje
S 908 TR ŠENTRUPERT
352 9(497 4 SentruPert)
lil
Glasile
0077723,3

C0BI9S c
krajanov krajevne skupnosti
LETO: Vlil. /3 • Jesen 2006 • Glasilo Izhaja Štirikrat letno • Za krajane KS Šentrupert
mM
PRED PRVIMI VOLITVAMI ZA OBČINO ŠENTRUPERT
Pred nami so lokalne volitve. V naši krajevni skupnosti - oziroma občini - so te še posebej pomembne, ker bomo po dolgih letih ponovno volili svetnike občinskega sveta. Z izvolitvijo župana in članov občinskega sveta bomo tako uradno postavili temelj novi občini Šentrupert.
Kako pomembni so temelji, najbrž ni potrebno posebej razglabljati. V našem primeru pa pravi ljudje na pravih mestih pomenijo temelj za dober razvoj nove občine. Na vas, dragi občani, je, da dobro premislite, ko boste glasovali, koga izbrati za župana in svetnike v nedeljo, 22. OKTOBRA 2006. Dober izbor ljudi nas lahko popelje k razvoju.
Svet KS Šentrupert je na svojih sejah veliko razpravljal o možnih kandidatih in obljubljeni dobri teritorialni pokritosti s svetniki. Svet KS je tako spodbudil nekatere kandidate za samostojno kandidaturo s podporo skupine volivcev, tako za župana kot za svetnike. Te kandidate svet KS tudi moralno podpira.
V glavnem so vse stranke do 27. septembra prijavile svoje liste za posamezno volilno enoto. Občina je razdeljena na štiri volilne enote, ki volijo devet svetnikov občinskega sveta. Vasi v prvi volilni enoti - Dolenje in Gorenje Jesenice, Mali Cirnik in Roženberk - volijo enega člana. V drugi volilni enoti - vasi Slovenska vas, Straža, Trstenik, Vesela Gora in Zabukovje - volijo dva člana. V tretji volilni enoti - vasi Bistrica, Brinje, Prelesje, Rakovnik in Šentrupert - bodo izvolili tri člane. V četrti volilni enoti volijo vasi Draga, Hom, Hrastno, Škrljevo, Kamnje, Kostanjevica, Okrog, Ravne, Ravnik, Vrh in Zaloka prav tako tri svetnike. Tako bo dobljeno skupno število članov sveta. Glede na majhno število svetnikov je težko postaviti pravo razmerje. Svet KS se je trudil, da je glede na število prebivalcev naredil najbolj primerno razdelitev.
Dragi občani, glede na to, da so te volitve za našo občino zelo pomembne, vam predlagam, da se v polnem številu udeležite teh volitev!
Tone Rugelj, predsednik sveta KS Šentrupert
Z NOVIMI PRIČAKOVANJI
Novo šolsko leto z novimi pričakovanji se je začelo. Nova pričakovanja prinašajo za učence novi predmeti, morebitni novi sošolci in učitelji ... V šolo je letos vstopilo več prvošolcev, kot jo je zapustilo devetošolcev. V šoli imamo 219 otrok, v vrtcu Čebelica pa v treh oddelkih 57 otrok.
Letos se program devetletke razširja tudi v drugo triletje. Medtem ko so učenci v prvem triletju le opisno ocenjeni, se v četrtem razredu devetletke prične številčno ocenjevanje. Program osemletke bomo letos izvajali le še v 4. in 5. razredu.
Devetletka se v posameznih delih tudi spreminja. Letos nas namesto treh čakata le dve ocenjevalni obdobji, kar pomeni predvsem lažje načrtovanje preverjanj in preizkusov znanja v višjih razredih osnovne šole, kjer je veliko predmetov, vsi pa so številčno ocenjeni.
Nekaj sprememb je tudi pri opravljanju nacionalnega preverjanja znanja ob koncu devetletke ter posledično pri merilih za vpis v srednje šole. Učenci devetega razreda bodo pisali nacionalno preverjanje znanja iz treh predmetov. Poleg slovenščine in matematike bo izbran še tretji predmet. V začetku septembra je minister za šolstvo in šport izbral štiri predmete za tretji predmet: kemijo, fiziko, zgodovino in tuji jezik. Izmed teh štirih predmetov bo za različne šole po Sloveniji izbran različen predmet.
Letos imamo tudi spremembo pri prvem tujem jeziku. Angleščina se poučuje kot prvi tuji jezik v 4. razredu devetletke dve uri kot redni predmet, v 4. razredu osemletke eno uro kot zgodnje učenje tujega jezika ter v 5. razredu kot prvi tuji jezik. Nemščina ostane drugi tuji jezik oziroma se je učenci fakultativno učijo v 4. in 5. razredu, v zadnjem triletju bo nemščina izbirni predmet - tako kot je zdaj za tiste, ki se učijo nemščino kot prvi tuji jezik.
Letošnje šolsko leto si bomo zapomnili še po nečem: po tem, da bomo zaživeli v novi občini. Tudi za šolo so pričakovanja velika: spremembe bodo verjetno precejšnje, upamo tudi, da dobre.
Letošnje leto je proglašeno za leto kulture, leto 2007 pa je vlada RS razglasila za nacionalno leto pismenosti. V okviru pouka, interesnih dejavnosti in projektov bomo temu posvečali veliko pozornosti. Zavedamo se, da je poleg veščin poslušanja, dojemanja, razumevanja, branja zelo pomembna tudi digitalna, informacijska pismenost.
Polona Rugelj, ravnateljica
Dogajanje v KS in druitvih
POVZETKI ZAPISNIKOV SVETA KS ŠENTRUPERT
38. redna seja - 5. junija 2006:
Predlog Odloka o določitvi volilnih enot - pripravila Občina Trebnje:
1.	volilna enota: GASILSKI DOM JESENICE
2.	volilna enota: KOVINOPRODAJA SLOVENSKA VAS
3.	volilna enota: KULTURNI DOM ŠENTRUPERT
4.	volilna enota: KULTURNI DOM ŠENTRUPERT
Sklepi ob predlogu sprememb prostorskega načrta:
Na naslednjo sejo povabijo predstavnika Občine Trebnje, da poda predloge prostorskega načrta.
Obvozna cesta za Šentrupert.
V ožjem delu Šentruperta obvoznica po zunanjem robu sedanje pozidave južnega dela Šentruperta.
Ob cesti Šentrupert-Prelesje ob odcepu za obrtno cono zagotoviti prostor za oskrbovalni center.
Fazna obrtna industrijska cona se razteza do potoka Bistrica in zaselka Rožna dolina.
Parcele med cesto Kamnje-Šentrupert in cesto Šentrupert-Vrh proti zazidalnemu načrtu Kamnje so namenjene za obrtno dejavnost.
Parcele med cesto Šentrupert-Hom in potokom Bistrica od Šentruperta proti Možini se namenijo za individualno gradnjo.
Med cestama Slovenska vas-Šentrupert in Šentrupert-Škrljevo je v namišljeni črti, ki poteka od Frelihovega kozolca do prvega ovinka iz Šentruperta proti Škrljevemu, namenjeno samo za šolsko dejavnost.
Vojašnica Ciganska dolina - preveriti možnost za industrijsko cono.
Nadaljevanje - 13. junija 2006:
Po sestanku s predstavnico Občine Trebnje so bili sprejeti naslednji sklepi:
Projektno nalogo za nove prostorske akte za občino Šentrupert naredi KS Šentrupert.
Razpis da Občina Trebnje konec septembra; nanj se javi urbanist, ki dela napo projektno nalogo.
Razpis skupaj pripravita KS Šentrupert in Občina Trebnje; v komisiji za odpiranje ponudb bosta Vida Šuštaršič in Mojca Pe-kolj z Občine Trebnje in svetniki KS Šentrupert.
Pri sanaciji plazu Mala sela bo finančno sodelovala Občina Trebnje.
39. redna seja - 10. avgusta 2006:
Sprejme se rebalans načrta KS Šentrupert; velike stroške imamo na kontu pluženje.
Občina Šentrupert bo imela štiri volilne enote in devet članov občinskega sveta. Občinska volilna komisija na OS Trebnje je sprejeta.
Komisija, ki je zadolžena za priprave za novo občino, je stopila v stik z Občino Žužemberk.
Svet KS bo delal do 31. decembra 2006; po tistem bodo najbrž vaške skupnosti.
V izhodišču bo za novo občino največ dela:
Svet mora narediti listo teritorialne pokritosti in primerne ljudi za OS.
Priprava aktov - pomoč sosednjih občin.
Adaptacija sedanjih prostorov za občino.
Volitve vodi Občina Trebnje, po volitvah v oktobru bo delovala začasna občinska uprava - sedanji svet KS in novi člani OS. Sistemizacija delovnih mest - poiskati najboljše ljudi in jih predlagati novemu OS.
Svet KS pripravi trdno osnovo za uspešno delo nove občine. Vodovod Travnice-Vesela Gora bo izveden v treh letih.
40. redna seja - 31. avgusta 2006:
Rupert Gole preuči možnost ureditve prostorov na trgu, drugače ostane občina v sedanjih prostorih.
Upravna enota: V Terci poskušamo dobiti prostor za UE pod enakimi pogoji, kot je sedanja pogodba.
Pogodba za vodovod Vesela Gora je popravljena, ovrednoti se delo krajanov.
Vodovod Mali Cirnik - v podpis so dobili tripartitno pogodbo, ki se podpiše in da v podpis Občini Trebnje.
Irena Ribič
Napovednik	
Dogajanje v KS in društvih	2
Iz življenja župnije	16
Sprehodi med...	K7
Kulturni in šolski utrip	f9
Na mladih svet stoji	23
Iz občine Trebnje poročajo	25
SDS ZA RAZVOJ OBČINE ŠENTRUPERT
USPELO NAM J€ - USPELO NAM BO
SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI, GOSPODARSTVENIKU
Letos mineva osem let, odkar sem se vam prvič oglasil v našem glasilu ŠentRUPERT kot predsednik sveta KS Šentrupert in svetnik v takratnem občinskem svetu Občine Trebnje. Oba mandata, ki sem ju z veliko vnemo opravljal, sta mi nalagala veliko dela, iznajdljivosti, odgovornosti, zavzetosti in pripadnosti vam in kraju. Pri vseh problemih je bilo potrebno strokovno znanje in sposobnost hitrih in pravih odločitev. V štiriletnem mandatu je takratnemu svetu uspelo rešiti problem oskrbe z vodo za najbolj pereča področja krajevne skupnosti Šentrupert, ustvariti časopis, urediti knjižnico, obnoviti kulturni dom, oživiti kulturni utrip v kraju in okolici, materialno podpirati šolo in vrtec, odkupiti stavbo v središču Šentruperta, urediti peskokop in še marsikatera cesta je bila popravljena in asfaltirana. Preselili smo se v adaptirane prostore nad mlekarno. Pripravljali so se tudi razvojni programi, ki pa se - žal - v naslednjem mandatu niso nadaljevali. Enako težka, če ne še težja, pa je bila bitka za ustanovitev OBČINE ŠENTRUPERT. Danes je mnogo generalov, ki so vse to podpirali in napovedovali. Dejstvo pa je, da je mene in prijatelje iz vse Slovenije, ki smo bili aktivni v Združenju krajevnih skupnosti Slovenije, katerega predsednik sem bil štiri leta, popolnoma in brez izjeme podpiral takratni svet KS Šentrupert in velika večina Šentruperčanov. Občine nam zaradi takratnega zakona in pogojev ni uspelo ustanoviti. Toda prizadevanja Združenja KS Slovenije so se nadaljevala. Tudi po izteku mandata predsednika sveta KS Šentrupert sem aktivno sodeloval v Združenju KS in uspelo nam je spremeniti zakon o lokalni samoupravi. Ta sprememba pa je bila zadostna, da nam je bilo omogočeno ponovno pričeti s postopkom za ustanovitev OBČINE ŠENTRUPERT in USPELO NAM JE.
Ta kratki povzetek naše in moje dejavnosti ni samohvala, ampak si želim, da ga sprejmete kot pohvalo svetu KS in vsem krajanom za opravljeno pot in odločitve. Tako jo bom tudi sam. Zaradi tega in zaradi popolne pripadnosti kraju, v katerem ponovno živim zadnjih devet let, sem se odločil kandidirati za župana OBČINE ŠENTRUPERT.
Kandidiral bom kot neodvisni kandidat na listi stranke SDS z njeno polno podporo. Tako kandidira tudi večina kandidatov za občinske svetnike na tej listi. Ob tej priložnosti se stranki SDS zahvaljujem za vso podporo v postopku ustanovitve OBČINE ŠENTRUPERT in sedanjo podporo. Prav tako se za izkazano podporo zahvaljujem vsem gospodarstvenikom, ki delujejo na območju OBČINE ŠENTRUPERT. Vsi ustvarjamo nova delovna mesta in tako prispevamo za dobro občanov in naše lokalne skupnosti.
V prihodnosti nas čaka cela vrsta razvojnih programov. Skupaj jih bomo lažje in bolje opravili. Složno, s spoštovanjem do posameznika, pametnim ravnanjem s sredstvi, s spoštljivim odnosom do naše preteklosti in dobrin, ki so naša skupna last, z dobrim razvojnim programom, realnim pogledom v prihodnost in s široko podporo bomo rešili tudi nove izzive razvoja novo nastale OBČINE ŠENTRUPERT. Imamo veliko prednost, saj se poznamo, zato se odločite, zaupajte nam in USPELO NAM BO.
PETER FRELIH, univerzitetni dipl. inženir gradbeništva, kandidat za župana OBČINE ŠENTRUPERT
SPOŠTOVANII
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA izhaja iz temeljnih vrednot zgodovinske SLS in tudi naša stranka se trudi delati po načelih, ki temeljijo na krščanskem etosu, moralno-etičnih vrednotah slovenskega naroda, vpetega v evropsko civilizacijsko okolje.
00 SLS Šentrupert je bila ustanovljena 21. junija 2006. Namen ustanovitve stranke je bil predvsem:
•	aktivno vključevanje pri ustanavljanju nove OBČINE ŠENTRUPERT;
•	pomoč kmetom pri njihovem vključevanju v različne aktivnosti;
•	povečati število aktivnega članstva stranke;
•	doseči boljšo povezanost med strankami 00 SLS Občine Trebnje.
V tem kratkem času smo izvedli vse postopke za kandidaturo kandidatov za svet občine.
NAŠE POSLANSTVO:
Nova generacija SLS hoče združevati podobno misleče ljudi, razvijati kulturno, družbeno, javno in politično življenje vseh nas, usposabljati, izobraževati, podpirati nove ideje, zavzemati politična stališča do pomembnih javnih vprašanj, se potegovati za pravice in interese vseh ljudi, ohraniti mladim prijazno podeželje, skrbeti za mednarodno prepoznavnost in ugled Slovenije, dvigovati nivo politične kulture, gojiti debato in svobodo misli, spodbujati zdrav način življenja, spodbujati oblikovanje na vrednotah in pozitivni identiteti temelječe generacije prihodnosti, spodbujati k prostovoljstvu in delu v skupnosti.
Pri našem nadaljnjem delu bomo aktivni pri reševanju problemov, ki bodo nastajali ob ustanovitvi OBČINE ŠENTRUPERT in se trudili za uresničitev zastavljenih ciljev in izvedbo dogovorjenih programov.
Seznam kandidatov za občinski svet in župana OBČINE ŠENTRUPERT:
1.	volilna enota - 1 kandidat:	ALEŠ ŠKODA, Dolenje Jesenice 18
2.	volilna enota - 2 kandidata:	ALOJZ PETJE, Zabukovje 34 a
ANTONIJA LUKEK, Vesela Gora 11
3.	volilna enota - 3 kandidati:	MAKS - FRANC KURENT, Šentrupert 122
STANKO JAKI, Brinje 6
ANTONIJA JAKLIČ, Prelesje 41
4. volilna enota - 3 kandidati:	VINKO TOMAŽIN, Draga 27
JOŽE MOŽINA, Draga 25 MEDEJA KURENT, Kamnje 11
SLS.
Iz naše sredine je kandidat za župana MAKS - FRANC KURENT.
00 SLS Šentrupert
MAKS - FRANC KURENT,
KANDIDAT 00 SLS ŠCNTRUPCRT ZA ŽUPANA
Nova občina rabi človeka, ki ima posluh za soljudi, za učinkovito strokovno delo, človeka, ki se bo zavzemal za dobro vseh krajanov. Moje vodilo pri delu bo, da prisluhnem vašim željam in potrebam ter uresničim dogovorjene programe, ki so bili sprejeti ob ustanovitvi nove občine.
Med prednostne naloge uvrščam sanacijo občinske ceste Slovenska vas-Šentrupert-Prelesje. Potrebno je doseči spremem-
bo kategorizacije v regionalno cesto. Za to cesto je potrebno v prvi fazi doseči boljše vozne pogoje. Projekt je obsežen in za njegovo uresničitev bo potrebno veliko investicijskih sredstev, ki jih bomo pridobili iz različnih virov - lastni, republiški, če bo možno, še sredstva EU.
Dolgoročno je potrebno rešiti projekt obvoznice za Šentrupert, aktivirati obrtno cono, za katero je že sedaj veliko zanimanje.
Potrebno bo tudi urediti središče Šentruperta. Šentrupert glede na zgodovinske znamenitosti - cerkev, pokopališče, trg - ter prekrasno okolico obišče vedno več turistov. Osrednji trg Šentruperta je dokaj zapuščen, zato bo potreben temeljite ureditve.
Potrebno bo dati več poudarka EKO - kmetijstvu, razvoju kmetijstva in turizma nasploh ter povezavi kmetijskih proizvodov v skupine za lažjo in boljšo prodajo izdelkov na trgu. Občina lahko s primerno davčno in zakonodajno politiko te procese pospeši, za kar se bom tudi sam zavzemal. Potrebno je tudi pričeti s postopki za izgradnjo čistilne naprave v Šentrupertu in čistilnih naprav po vaseh.
Šentrupert kot občinsko središče potrebuje zdravstveno postajo, izpostavo banke, domača šola pa prizidek.
Slogan naše stranke ZAUPAJMO IZKUŠNJAM - ZA NAŠE SKUPNO DOBRO bom skušal uresničiti s svojimi bogatimi izkušnjami in z uspešnimi rezultati, ki sem jih dosegal pri svojem dosedanjem delu.
Maks - Franc Kurent, univerzitetni diplomirani inženir
VOLIVCI OBČINE ŠENTRUPERT, VAŽNO OBVESTILO!
TOKRAT IMAMO VEČINSKI VOLILNI SISTEM -NE VOLIMO LISTE, PAČ PA POSAMEZNE KANDIDATE. OBKROŽIMO TOLIKO KANDIDATOV,
KOT JIH JE PREDVIDENO V POSAMEZNI VOLILNI ENOTI:
V	PRVI VOLILNI ENOTI ENEGA KANDIDATA,
V	DRUGI VOLILNI ENOTI DVA KANDIDATA,
V TRETJI IN ČETRTI VOLILNI ENOTI PA PO TRI KANDIDATE.
TAKO BOSTE PRIPOMOGLI,
DA GLASOVNICE NE BODO NEVELJAVNEI
KS ŠCNTRUPCRT
LISTA ZA ŠentRUPORT
Z željo, da bi obogatila delo OBČINE ŠENTRUPERT, LISTA ZA ŠentRUPERT ponuja naslednje kandidate:
1.	volilna enota: JOŽE ZAPLATAR
2.	volilna enota: LOJZE GREGORČIČ, BOJANA TRATAR
3.	volilna enota: JANJA GREBENC, JURE BIZJAK, BRANKA BRCAR
4.	volilna enota: IZIDOR KOVALJEV, RUŽA BRCAR, LUDVIK AHLIN.
Kandidat za župana LISTE ZA ŠentRUPERT je RUPERT GOLE.
ZA ŠentRUPERT
SPOŠTOVANI OBČANI, SPOŠTOVANO OBČANKO,
na Vas je odločitev, da izberete tistega, ki bo skušal našo skupno OBČINO ŠENTRUPERT popeljati v boljše čase. Kar štirje Vas bomo skušali prepričati, da smo vredni Vašega zaupanja. Če bo Vaša volja pokazala name, bom poslanstvo župana sprejel predvsem z odgovornostjo, delavnostjo in zvestobo zastavljenim ciljem.
Odločitev za kandidaturo je povezana z velikim zaupanjem in s podporo sedanjega vodstva KS Šentrupert, vodstva šole, mnogih podjetnikov, društev, politične stranke DeSUS in vseh Vas, ki mi dnevno izražate svojo naklonjenost in podporo. Z mano so tudi zaupanja vredni Šentruperčani, ki so se združili na listi ZA ŠentRUPERT. Prav vsak izmed njih mi vliva zaupanje v odlično sestavljen občinski svet, ki bo nadaljnja štiri leta preudarno in gospodarno odločal o vseh bistvenih korakih naše OBČINE ŠENTRUPERT. Podobno velja tudi za kandidate stranke DeSUS.
Program sem združil v šest točk:
1.	Prekategorizacija ceste Slovenska vas - Šentrupert - Prelesje iz sedanje občinske v državno in njena čimprejšnja rekonstrukcija.
2.	Izgradnja prizidka OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert in zagotovitev dodatnih prostorskih kapacitet za vrtec.
3.	Zdrava pitna voda za vse občane in čiščenje odpadnih voda z biološkimi čistilnimi napravami.
4.	Gospodarno in razumno urejanje prostora - izgradnja obvoznice okrog Šentruperta in ureditev trga v Šentrupertu, obnova lokalnih cest, ureditev industrijsko obrtnih površin, zagotavljanje novih zazidalnih površin za stanovanjsko gradnjo.
5.	Razvoj turizma na temeljih bogate kulturne dediščine, kulture, podjetništva in obrti, kmetijstva in dodatnih dejavnosti na kmetijah.
6.	Zagotovitev ustreznih pogojev za vse generacije, predvsem pa skrb za mladino - tudi za učinkovito izrabo prostega časa -in starejše občane.
Naj bo tudi Vaša izbira preudarno in odgovorno dejanje. Tokrat gre za ŠentRUPERT!
RUPERT GOLE, univerzitetni dipl. inženir arhitekture, neodvisni kandidat za župana OBČINE ŠENTRUPERT
Dogajanje v KS in društvih	ŠentRUPERT
	'
Utrip v društvih	
KONJCRCJSKO DRUŠTVO SPOROČA ...
, Vrhovci' bomo začeli z donosnim poslom. Redili bomo race, saj , bajer' že imamo kar na cesti, poleg tega ga bomo poleti uporabljali za plavanje, pozimi pa bomo na njem lahko drsali. Vsi ste vljudno vabljeni na športne aktivnosti! Naši avtomobilisti in pešci (ŠOLARJI) se še utapljajo!
KONJENIŠKI TABOR NA DOLAH
Na Dolah pri Litiji so tudi letos organizirali konjeniški tabor, ki je potekal od osmega do desetega septembra. Tudi tu ni manjkalo naših konjenikov. Šentruperčani so tudi pobrali vse nagrade za Valvasorjev prstan. Prvi je namreč bil Dejan Šega s kobilo Bebo, drugi Marjan Štine iz Škocjana (njega smo šentruperski konjeniki kar posvojili), ki je tudi tekmoval s Šegovo zmagovalno kobilo Bebo, tretji pa Ciril Bizjak mlajši. Vsem trem čestitam za zmago!
JAHANJE NA KRTINO
V soboto, 19. avgusta, smo se ob 5.30 zbrali pri Dejanu Šegi na Ravniku. Ob 6. uri smo Dejan Šega, Dejan Kurent in jaz odjezdili proti Pečicam, kjer so se nam pridružili še trije jahači in smo skupaj odjahali preko Tihaboja in Gabrovke v Moravče, kjer smo si malo odpočili. Tu so se nam priključili še trije konjeniki.
Naslednja postaja je bilo Primskovo, kjer je doma organizator Krtinske deteljice Borut Kovačič. Tu nas je čakalo deset konjenikov in pod skrbnim Borutovim vodstvom smo srečno prispeli preko Čateža in Šentlovrenca v Krtino.
Moram priznati, da je izjemen pogled na devetnajst konjenikov v gosji vrsti. Na Krtini je bilo že nekaj konj, tako da je gospod župnik ]ože Erjavec blagoslovil več kot šestdeset konj ter njihovih lastnikov, ki so dobili zelo lep spominek. Na usnjenem trakcu je bil pripet križ iz žebljev, ki se uporabljajo za pritrditev podkev.
Po blagoslovitvi se je začelo tekmovanje - natikanje Krtinske deteljice (podobno natikanju klobas ali alki) ter spretnostno jahanje. Pri natikanju deteljice je bil uspešen Miro Huč, ki je zasedel tretje mesto. Gledalci so bili najbolj navdušeni nad spretnostnim jahanjem, saj je tekmovalec opravljal različne naloge. Najprej je vrgel klobuk na tla, nato se je s konjem v galopu pognal skozi viseče trakove, se obrnil za devetdeset stopinj ter v galopu pridirjal do lesene palete, kjer pa je moral hoditi v koraku, nato pa je pridirjal do klobuka, ki ga je moral pobrati s sedla. Seveda so se gledalci najbolj zabavali ob padcih s sedla pri pobiranju klobuka. Padci niso bili boleči, saj so konji stali pri miru in so jahači le zdrsnili z njih! Po tekmi se je začela zabava v kavbojskem stilu. Ves dan pa je potekal srečelov, kot glavna in edina nagrada je bila žrebička Deteljica, ki je ob osmih zvečer dobila novega lastnika. Zvečer pa smo metali še podkve. Prespali smo na senu, zjutraj pa smo se Dejan Šega, Dejan Kurent, Miro Huč in jaz podali skozi Podboršt, Pesek, Blato, Škrjanče, Sevnico ter Mirno na Veselo Goro.
Malo utrujeni smo razjahali, a veseli, ker smo vso pot imeli lepo vreme in se ni zgodila nobena nesreča. Prihodnje leto pa se bomo prav gotovo spet odpravili na Krtino.
TRSTJA OBČINSKA RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE
V soboto, 2. septembra 2006, je na travniku pri Gostišču Hribar v Trebnjem potekala tretja občinska razstava plemenske živine. Pokrovitelj razstave je bila Občina Trebnje, glavni sponzor pa Kmetijska zadruga Trebnje.
Na razstavi so sodelovala štiri društva: Govedorejsko in Konje-rejsko društvo, Društvo rejcev drobnice Trebnje in Društvo kmečkih žena Trebnje.
Govedorejsko društvo Trebnje:
Ustanovljeno je bilo leta 1992 in šteje 155 članov. Društvo se trudi, da svojim članom nudi podporo in znanje, saj organizirajo razna strokovna usposabljanja.
Konjerejsko društvo Trebnje:
Ustanovili so ga leta 1998 in šteje 90 članov. Člani društva se udeležujejo raznih prireditev in strokovnih predavanj ter si občasno privoščijo tudi ekskurzije po Sloveniji in tujini. Leta 2003 je društvo ustanovilo Baragovo konjenico, ki se vsako leto poda na pot po občini.
Društvo rejcev drobnice Trebnje:
To društvo je bilo ustanovljeno leta 1997 in šteje 74 članov s 1200 ovcami in 500 kozami. Zagnani člani se trudijo za prodajo živali in za strokovno usposabljanje članov.
Društvo kmečkih žena občine Trebnje:
Pod okriljem tega društva deluje deset poddruštev: Trebnje, Velika Loka, Veliki Gaber, Sela pri Šumberku, Knežja vas, Dobrnič, Trebelno, Šentrupert, Mokronog in Mirna. V društvu je včlanjenih 610 kmečkih žena. Vodstvo društva organizira izobraževanja, usposabljanja ter izlete. Članice so s svojimi kulinaričnimi dobrotami rade udeležijo vsake prireditve.
Kljub velikim spremembam v zadnjih letih na področju kmetijstva ob vstopu v Evropsko skupnost je živinoreja še vedno najpomembnejša panoga trebanjskega kmetijstva.
Od zadnje razstave pred sedmimi leti so se zgodile velike spremembe, saj se je število kmetij, ki oddajajo mleko, prepolovilo -s 750 na 300. Kljub temu pa količina oddanega mleka ni padla, celo povečala se je, saj že nekaj rejcev presega 500.000 litrov mleka letno. Število rejcev krav dojilj pa se je povečalo na 600. Skupno pa se sedaj redi isto število živali kot pred sedmimi leti (11.500 glav).
Število konj se povečuje, saj nekaj rejcev presega 15 glav. Prav tako se povečuje stalež ovac in koz, ki veliko pripomorejo h kulturni krajini, predvsem na strmih terenih.
Prireditev je odlično uspela, saj smo obiskovalci lahko občudovali lepe in negovane živali, poleg tega nam je bilo tudi vreme naklonjeno. Iz Šentruperta so se razstave udeležili kmetje Pavel Kurent, Viktor Povše in Peter Tratar. Vsi občani si želimo, da bi bilo več takih razstav; z njimi krepijo kmetijstvo in mu dajejo nov zagon, saj rejci vložijo še več truda v izboljšanje in konkurenčnost svoje črede.
Andreja Primožič
PLANINSKO DRUŠTVO POLST
POHODNI TABOR V ČRNI GORI
Planinsko društvo Polet iz Šentruperta je v letošnjem poletju organiziralo osemdnevni pohodni tabor. Te vrste dopustovanja se je udeležilo 33 pohodnikov, največ članov domačega društva.
Težko pričakovanega 19. avgusta smo se pohodniki zbrali na trgu v Šentrupertu. Nekaj udeležencev je vstopilo na Bistrici in v Mokronogu. Sredi noči smo se odpeljali dogodivščinam naproti.
Prvi večji postanek smo imeli v Sarajevu, kjer smo se sprehodili po nekdanji ulici Vasje Miškina, sedanji Ferhadiji, do večnega ognja in mestne tržnice. Ogledali smo si mesto, kjer je Gavrilo Princip, član mlade Bosne, streljal na prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je bil povod za začetek 1. svetovne vojne.
Na znameniti Baščaršiji smo se okrepčali s čevapčiči. Pot nas je vodila do mesta Žabljaka, najviše ležečega mesta na Bal-
kanu (1450 metrov). Nastanili smo se v hotelu in v tem prijaznem mestu preživeli kar tri dni. Izziv pohodnikom je bil, da bi osvojili najvišji vrh Črne gore, Bohotov Kuk (2523 m). To je uspelo v odličnem vremenu in seveda s pomočjo dobrih vodnikov Društva Polet vsem pohodnikom. Ob sestopu smo si ogledali Ledene pečine, ki so najviše ležeče ledene jame v Evropi.
Vsi nestrpni smo že težko pričakovali splavarjenje po reki Tari, črnogorski lepotici. Sprva smo jo občudovali s Čurevca, od koder je sijajen pogled na kanjon reke Tare. Kanjon je bil med strmimi pobočji tih. V koritu je šumljala reka, mi pa smo vsak po svoje občudovali lepoto reke, hkrati pa divjo, čudovito naravo.
Prvi dan splavarjenja je potekal v prijetni, mirni vožnji. Bili smo glasni, povsod se je slišala pesem, občudovali smo neštete slapove, samotne ,plaže' ...
Že naslednji dan pa se je naša lepotica Tara prikazala v drugačni luči. Njen tok je postajal hitrejši, sledile so si brzice in Tara ni več le prijazno šumljala, ampak nas je spominjala na človeško majhnost in veličino narave.
Prišlo je do manjše nezgode, a bogovi so bili na naši strani in splavarjenje se je srečno končalo. Prezebli in mokri smo pod nogami začutili trdna tla.
Po okrepčilu nas je prijazni šofer Matevž odpeljal z avtobusom do Podgorice, kjer smo prenočili.
Zjutraj smo se odpravili do samostana Morača, pohod pa nadaljevali po kanjonu Mrtvice, ki je dolg 9 km, visok pa do 1100 metrov. Doživetij je bilo toliko, da jih je težko izluščiti.
Posebno doživetje je bil obisk samostana Ostrog, ki je vklesan v živo skalo. Človek v njem začuti mir in neko posebno
doživetje. Z vrha je čudovit razgled daleč naokoli.
V nekdanji črnogorski metropoli Cetinje smo si z navdušenjem ogledali palačo kralja Nikole, se sprehodili po trgu, kupili kak spominek za svoje drage in odhiteli naprej. .Pričakoval' nas je bard, filozof, vladika črnogorske dežele, Peter Petrovič
Njegoš, ki počiva svoj večni sen na Jezerskem vrhu, v gorskem masivu Lovčena. V njegovi rojstni vasici so nas pogostili z odličnim pršutom.
Popotovanje je minevalo in odpravili smo se proti domu. S trajektom smo se prepeljali čez Kotorski zaliv in po avtocesti nadaljevali pot proti domu. Med vožnjo
domov smo si ogledali še panoramo Dubrovnika.
Polni vtisov o prijaznih in dobrohotnih Črnogorcih, o lepotah narave, o drugačnem življenju, ki smo ga vajeni vsak dan, smo se razšli.
Bojan Brezovar in Damjan Zupančič
KULTURNO DRUŠTVO SPOROČA:
KOZOLEC OSTAJA V OBČINI ŠENTRUPERT
V prejšnji številki glasila sem predstavil takratno fazo reševanja problematike kozolca na Bistrici. Tudi tokrat se čutim poklicanega in dolžnega, da obrazložim trenutno stanje, saj me o tem veliko sprašujete in mnogim sem tudi že ustno odgovoril. Kot sem v prispevku v poletni številki glasila zapisal, bo strokovno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine zavezujoče za naše nadaljnje korake.
Cilj Turističnega društva in mene osebno kot predsednika Turističnega društva, ki je lastnik kozolca, je, da kozolec tako kvalitetno obnovimo, da bo brez posebnih posegov preživel nadaljnjih 70 let - toliko je namreč letos star. Če pa bomo kozolcu našli ustrezno novo funkcijo, pa bo še toliko bolje.
Konec avgusta je območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto pri-
pravila pod strokovnim vodstvom odgovornega konservatorja Dušana Štepca Doberni-ka ..KONSERVATORSKI PROGRAM ZA PRENOVO IN PREZENTACIJO KULTURNEGA SPOMENIKA", ki obsega 63 strani gradiva. Gre za strokovne podlage, ki bi jih kozolec moral imeti že ob razglasitvi zaščite, vendar zaradi različnih razlogov do tega ni prišlo. Statusno gledano ima kozo-
lec enak pomen kot na primer Robbov vodnjak v Ljubljani -kulturni spomenik državnega pomena.
Konservatorski program v prvem delu navaja vse do sedaj
zbrane podatke o kozolcih v Mirnski dolini, o tesarskem mojstru Janku Gregorčiču in o kozolcu samem. Identifikacija ključnih problemov je podobna tistim, ki jih navajamo že v
prošnji za izdelavo kulturno varstvenih pogojev.
Turistično društvo Šentrupert je kozolec dokončno odkupilo v novembru 2005. Kronologija dogodkov pred tem pa je razvidna iz odstavka v konservatorskem programu, ki ga dobesedno navajam:
„Leta 2001 ga je Vlada Republike Slovenije na podlagi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Resnejša prizadevanja spome-niškovarstvene službe pri ohranjanju in varovanju kozolca segajo v leto 2001, ko ga je njegova prejšnja lastnica zaradi socialne stiske ponujala v odkup najboljšemu ponudniku. Tedaj je bil kozolec močno ogrožen, saj mu je grozilo, da bi ga morebitni novi kupec brez pogojev in soglasja pristojne
spomeniškovarstvene službe prestavil v neustrezno okolje, kjer bi ga neprimerno uporabljal - ali pa bi mu ob razstavljanju, prevozu in ponovnem postavljanju nepopravljivo prizadel njegove spomeniške lastnosti. Poleg tega sta se uveljavljanju predkupne pravice takrat odpovedali država in lokalna skupnost (Štepec Dobernik 2005: 607).“
Prav zaradi navedene nevarnosti, da kozolec konča v nestrokovnih rokah, je Turistično društvo v skupni akciji z zunanjimi partnerji pričelo postopek odkupa kozolca od tedanje lastnice. Približno tretjino denarja je bilo zbrano s pomočjo partnerjev, dve tretjini pa je Turistično društvo prispevalo samo. Skupni strošek odkupa in ostali stroški (pogodba, prepis) je bil nekaj manj kot 3.000.000 tolarjev.
Takoj po odkupu je Turistič-
no društvo pričelo z iskanjem ustrezne rešitve, ki bi pomenila zagotovitev pogojev za življenje kozolca za nadaljnjih 70 ali več let. To pomeni: temeljito prenovo, hkrati bi ustrezno rešili še funkcijo in upoštevali tudi možnost prestavitve kozolca na primernejšo lokacijo, ki bi omogočala prirejanje različnih dogodkov in prireditev.
V strokovnih podlagah je opravljeno vrednotenje treh možnih variant: Ohranitev kozolca na sedanjem mestu, prestavitev kozolca na Posestvo Pule ali prestavitev kozolca na primernejšo lokacijo v bližini Šentruperta. Kot najprimernejša varianta se izkaže prestavitev kozolca na drugo lokacijo -v bližino sedanje lokacije oziroma v bližini Šentruperta.
Turistično društvo Šentrupert je prejelo tudi tri različna pisma, v katerih je izražena pripravljenost pomagati pri
nadaljnji usodi kozolca. Skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Novo mesto in odgovornim konservatorjem Dušanom Štepcem Dobernikom se dogovarjamo z vsemi zainteresiranimi v iskanju najboljše rešitve.
Osebno sem s potekom dogodkov zelo zadovoljen, saj kaže, da bomo kozolec uspeli obnoviti in mu nameniti novo funkcijo za novo dobo.
O nadaljevanju zgodbe o našem kozolcu boste redno obveščeni. Vsekakor pa kozolec ostaja v občini Šentrupert in do lokalnih volitev se ne bo prav nič spremenilo. Morda se kozolcu obetajo boljši časi tudi z novim občinskim proračunom. Upamo pa tudi, da se bo za problematiko zavzel tudi novo izvoljeni župan.
Rupert Gole
Iz življenja župnije
jesen 2 006
Iz življenja župnije
POLETNI UTRIP ŽUPNIJE
Pestro in duhovno bogato poletno dogajanje v naši župniji je znamenje življenja in ustvarjalnosti vseh ter - tako smo prepričani - blagoslova od zgoraj. Veseli smo, da smo uspeli načrtovane dejavnosti s pomočjo mnogih animatorjev in starejših uresničiti. Tudi letos imate priložen Oratorijski cajtng, ki v besedi, predvsem pa v sliki predstavi poletno župnijsko dogajanje. Še več fotografskega gradiva pa najdete na medmrežju www.donbosko.si/Šentrupert. Zato bomo na tem mestu predstavili le utrinke dogajanja.
Ministranti dekanije Trebnje so se v ponedeljek, 26. junija, odpravili na tradicionalno poletno srečanje. S tremi avtobusi so se odpeljali proti Ljubljani in si ogledali Zavod sv. Stanislava. Po ogledu Zavoda so svoje znanje preizkusili s kvizom, sledil pa je nogometni turnir.
Oratorij 2006 je tudi letos potekal pod vodstvom sester hmp Danijele in Ivanke ter dobre desetine animatorjev, ki so vodili kateheze, delavnice, igre in animirali prosti čas kakim 60 otrokom. V oratorijskem tednu smo se odpravili na obisk k svetemu Frančišku Ksaverju na Veselo Goro, govorili smo o solidarnosti, uživali smo v vodnih igrah in na bazenu v Sevnici. Zadnji dan je minil v znamenju metle, tiste prave, sirkove, ravno prav velike ... na koncu pa smo oratorij, kjer smo spoznali sv. Frančiška Ksaveri-ja, sklenili s sveto mašo.
Na tem mestu bi posebej rad omenil srečanje naše župnije z
Angolo. Mesec dni sva z Davidom preživela med otroki, ki obiskujejo centre sester salezi-jank. V okviru društva Iniciativ Angola smo imeli neke vrste oratorij. Še posebej bi rad poudaril, da je vsak dar, ki ga v okviru naše župnije darujemo za misijone, še kako pravilno namenjen in rešuje mlade iz največje revščine. Bog povrni vsem, ki prispevate duhovne in materialne darove ali sodelujete pri raznih akcijah.
Zadnje dni julija in prve dni avgusta se je sedem ministrantov in spremljevalka iz naše župnije skupaj z drugimi udeleženci iz Slovenije odpravilo na svetovno srečanje ministrantov v Rim.
Tudi letošnje poletje so se stari in malo mlajši,mački' odpra-
vili na ,farovški‘ dopust v Ankaran, kjer ni manjkalo veselja in sproščenosti. Prav tako je bilo na Uskovnici. Skupina otrok in nekaj odraslih je odkrivala nove poti po Uskovnici in njeni okolici. Sredi avgusta so se na zaslužen izlet podali animator-
ji s sestrama Danijelo in Ivanko ter z gospodom dekanom Mirkom Simončičem. Odkrivali so Primorsko ter dolino Trente.
Zadnji teden avgusta so se nekateri Šentruperčani pridružili ,slovenski' skupini, ki se
je odpravila v južno Francijo. Zbrane z vseh strani - od Prekmurja preko Štajerske in Dolenjske pa do Primorske -nas je vodila pot preko Italije v Nico, Cannes in Avignon, nazaj grede pa smo se ustavili še v Monaku. Ob visoki turistični ponudbi in zvezdniškem življenju na Ažurni obali smo se zavedli, da domača preprostost še najbolj seže do srca, v papeški kleti v okolici Avignona pa se strinjali, da so tudi slovenska vina včasih boljša od priznanih tujih znamk.
Začeli smo šolsko in veroučno leto. Življenje se je po večini vrnilo v stare tirnice, nekateri so se podali na nove poti. To leto bo za našo župnijo ponovno pestro, saj nas poleg rednega verouka in vseh drugih dejavnosti - od ministrantov do Slomškovega bralnega priznanja in širjenja misijonske za-
vesti med veroukarji s projektom botrstvo - čaka praznik sv. birme. Le s skupnimi moč-
mi, sodelovanjem in z molitvijo bomo lahko z zadovoljstvom zrli na bodoče generacije mla-
dih kristjanov, ki bodo le tako ohranjali naše ime.
Marko Suhoveršnik
Sprehod med knjigami in bukvami...
"V RASTOČI KNJIGI ALI V BOŽJIH BUKVAH?”
Dan pred zaključkom redakcije tretje številke osmega letnika glasila ŠentRUPERT sem bil pravzaprav po prijetnem naključju priča navdušujočemu dogodku. Ljubljanski spomenik DEKLICE Z RASTOČO KNJIGO so simbolično zvišali za dva centimetra; toliko naj bi bila namreč ‘Letna rast’ tega nenavadnega spomenika. Gre za enkraten ‘rastoči’ spomenik ideji o Rastoči knjigi, vseslovenskem projektu plemenitega povezovanja vseh Slovencev in ponosnega srečanja s preteklostjo ter pogumnega načrtovanja prihodnosti. Vendar pa naj to ne bi bil le pomnik čaščenja pomembnih ljudi in dosežkov, namenjen naj bi bil povabilu k integrativnemu razmišljanju in poudarjanju vizije in akcije sedanje generacije Slovencev. Tako namreč piše Državni svet Republike Slovenije in tako naj bi tudi bilo.
Simbolika, ki sem jo doživel ob letošnji rasti ‘rastočega spomenika ’ je krepko presegla vtise ob nedavnem branju letošnje julijske številke revije Rast, dolenjske revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, ki prinaša dvoje branj o Rastoči knjigi. Prvi prispevek ponosno predstavlja razširitev trebanjske Rastoče knjige z vrsto imen odličnih mož iz teh krajev, avtorja Jožeta Zupana, drugi prispevek pa opozarja na njeno zgrešeno smer, avtorja Staneta Pečka. Precej nerazumljive so se mi po dogodku ‘rastočega spomenika’ zazdele razprtije o tem, kdo od ‘pomembnežev’ bo zapisan v trebanjski Rastoči knjigi in razprtije o njeni pravi ali zgrešeni smeri. Ce je smer Rastoče knjige navpično navzgor, je smer zanesljivo prava. Tako kot ‘rastoči' spomenik z deklico, saj ideja Rastoče knjige menda izhaja tudi iz Trubarjeve vodilne misli, da bi ‘tubi Slovenci’ s knjigo v svojem jeziku rasli k Bogu, rasli ‘navzgor’.
Šentruperčani smo se pred kratkim lahko poslovili od enega takih ‘lubih Slovencev’, ki so rasli ‘navzgor’. Časopis sem tisto aprilsko soboto prepozno odprl, prepozno sem se prebil do predzadnje strani z osmrtnicami in pogreb sem zamudil. Zamudil sem ga tudi zaradi tega, ker sem sprva mislil, da bodo Lojzeta pokopali na šentruperskem pokopališču. Tisto soboto, 27. aprila 2006, so Šentruperčana -duhovnika Lojzeta Lamovška pokopali na ljubljanskih Žalah.
Menda je bilo na njegovem pogrebu veliko ljudi, tudi Šentruperčanov. Veliko je bilo menda župljanov iz Velikih Lašč, ki so bile njegova zadnja župnija. Tudi tam, tako kot v Domžalah, Šenčurju, Sv. Petru v Ljubljani, Selcah in Smledniku, kjer vse je služboval, so Lojzeta Lamovška imeli radi. Še posebej so ga imeli radi in ga težko pričakovali bolniki ljubljanskih bolnišnic,
ko jih je kot bolnišnični duhovnik najstarejše slovenske župnije (Sv. Peter v Ljubljani) obiskoval na bolniških posteljah. „Bil je velika in temeljita osebnost...“ je Manfredu Deterdingu za glasilo občine Velike Lašče povedal njegov sovaščan in sošolec Niko Kurent. „0 njem za življenja niso pisali časopisi, ki iščejo senzacionalnosti, škandale, opravljanja in obrekovanja. Tudi zdaj ne bodo,“ je po njegovi smrti v Družini zapisal Franci Petrič. Označil ga je za nekakšno ‘pričo’ in zapisal: „Zaradi takih prič, kot je bil pokojni župnik Lojze Lamovšek, smo se vedno v preteklosti mladi radi odločali za duhovniški poklic." De-terding, s katerim sta skupaj pisala kroniko župnije Velike Lašče, ob kateri je Lojze pogosto poudarjal: „Iz preteklosti raste sedanjost..." je v naslovu svojega prispevka o Lojzetu Lamovšku zapisal, da so ‘njegova dobra dela zapisana v božjih bukvah’.
Kasneje sem se sprehodil do njegovega groba na ljubljanskih Žalah. Ni ga bilo težko najti, leži med duhovniki in škofi. Prijeten občutek me je prevzel ob spozna-
nju, da so zemeljski ostanki našega dragega rojaka Lojzeta Lamovška shranjeni v soseščini grobov plemenitih Slovencev. Čeprav bi si Šentruperčani morali želeti, da bi bile tudi take ‘priče’ pokopane na domačem šentruperskem, Plečnikovem pokopališču. Prav to sem si še posebej zaželel ob branju spletne, sicer proste enciklopedije Wikipedija (http:// sl.wikipedia.org/wiki/S entrupert), kjer je med opisom Šentruperta moč zaslediti tudi to: „Na vaškem pokopališču, ki je najbližje zaporu Dob, pokopavajo zapornike, ki umrejo na Dobu in njihovih trupel nihče ne prevzame. Najbolj znan med njimi je Metod Trobec."
Ali naj bi bila to res tista prepoznavna značilnost Šentruperta in njegovega pokopališča, ali je to res posebnost ‘sodobnega’ Šentruperta? Šentrupersko vaško pokopališče menda ni pokopališče zapornikov, pa četudi je tam zakopan kakšen od teh nesrečnikov. Pomagajmo Wikipediji, slovenski spletni enciklopediji v nastajanju, tej elektronski ‘rastoči knjigi’.
Jože Uhan
Grob Alojza Lamovška na ljubljanskih Žalah, kmalu po pogrebu 27. aprila 2006.
KATJI ŽELEZNIK V SLOVO
Katja, smrti ni! Čemur rečemo smrt, so le vrata. Smrt ima globoko v sebi pomen konec. Konca pa ni! Ko prejmeš življenje, ga prej-meš za vedno. Večno je, ne morejo ga vzeti, so le vrata, skozi katera nekega dne stopimo h Gospodu.
Katja, Tebe pa je Gospod poklical k sebi na septembrsko jutro, ko smo mi odhajali v šolo, na delo; po dolgotrajni bitki s hudo boleznijo si omagala ter zaspala.
Že v Tvojem zgodnjem otroštvu se je srečnim mesecem v družini prikradla bolezen, s katero si se vse življenje spopadala skupaj s svojimi najbližjimi. Z njo si rasla, živela in se izučila za trgovko.
Kljub obveznostim, ki zate niso bile lahke, si vedno imela čas za prijatelje, s katerimi si hodila na sprehode, da si pokramljala o ljubezni, svobodi in miru. Bila si eno z naravo in uživala svoj mir. Misli si urejala ob poslušanju glasbe in nemalokrat tudi zapela ter sanjala ...
V Tebi se je rodila želja po nadaljnjem šolanju, da bi si pridobila znanje za maserko v zdravstvu. Kot da si se hotela oddolžiti zdravstvu za vso pomoč, ki si jo sprejela. Dogovarjala si se za šolanje, a božji načrt je bil drugačen.
Katja, pridružila si se kraljestvu angelov in z njimi poslušaj njihovo večno melodijo!
sovaščanka Tamara Vavtar
Kulturni in šolski utrip	ŠentRUPCRT
	
Kulturni in šolski utrip	'
POLETJE V ŠENTRUPERTU	
SKUPINA CANTAMUS VAS SPET VABI, DA PRISLUHNCTC PCSMI
Skupina Cantamus je 1. julija 2006 na mirnskem gradu pri- Med poletjem smo s petjem sodelovali na več porokah, sedaj redila samostojni koncert. Na njem se je predstavila s svojim pa se 2e pridno pripravljamo na tradicionalni koncert ritmič-repertoarjem - z avtorskimi, ljubezenskimi, ritmično-duhov- no-duhovne glasbe Kaj morem, če sem mlad. Na koncertu, nimi in s tujimi skladbami. Koncerta se je udeležilo približno ^ 2g oktobra v cerkvi na Veseli Gori, se bo predstavilo še 80 ljudi, prostovoljne prispevke pa smo namenili za obnovo nekaj podobnih zasedb.
Speče lepotice.	Že zdaj vljudno vabljeni!	Mateja Ramovš
	V	
1	Mafmk+Vml. :	
ŠOLA V NARAVI
Od 3. do 8. julija 2006 smo z učenci 4. razreda odšli v letno šolo v naravi, ki se je izvajala v CŠOD dom Burja v Seči pri Portorožu.
Dom Burja je zelo lepo urejen, ima ogromne površine za izvajanje športnih dejavnosti (namizni tenis, nogomet, odbojko, košarko, fitnes ...), prijazno osebje, dobro kuhinjo in sodobno opremljen bazen.
Nastanili smo se v bungalovih, ki so bili
poimenovani po vetrovih: jugo, široko, bur-ja, tramontana, levante in maestral. V istem času pa so z nami letovali tudi četrtošolci iz OŠ Veliki Gaber, tako da smo z njimi lahko sklepali nova prijateljstva.
V dopoldanskem času smo običajno izvajali učenje plavanja v bazenu, popoldne pa smo odšli v bližnji kamp, kjer smo se lahko naužili tudi morja.
Vsak večer smo imeli družabne večere.
Izvedli smo kviz Male sive celice, športne igre, tekmovanja v različnih športnih disciplinah, najbolj pa smo se nasmejali ob igrah brez meja.
Bili smo v Portorožu, najlepši izlet pa je bil izlet ob slovenski obali, ko smo se peljali z največjo slovensko potniško ladjo Laho in se ustavili v Piranu, ter se povzpeli na piransko obzidje.
Nataša Brcar
ANGLEŠKA POLETNA ŠOLA
Še preden se je pouk končal, smo dobili prijavnice za angleško poletno šolo. Prijavila sem se - kot tudi moji najboljši prijateljici in dobile smo urnike. Razdeljeni smo bili v več skupin. V moji skupini je bilo osem deklet.
V torek, 20. junija 2006, se je pričelo moje počitniško veselje - poletna angleška šola. Prvi dan smo spoznali gospo Silvio Žele - našo učiteljico angleščine - se predstavili in začeli s prvo uro pouka. Učiteljica je vse govorila v angleščini, zato je mnogi niso razumeli, zame je bil to mačji kašelj, saj sem zvesta gledalka ameriških nanizank in filmov. V angleško poletno šolo smo hodili pet tednov in se naučili pisanja in izgovarjave števil, pesmi, besedišča na določeno temo ... Meni je bilo zelo všeč, le žal mi je bilo, da ni dlje trajalo.
Anamarija Škerjanc, 8. a devetletke
POLETNA ANGLEŠKA KOMUNIKACIJA
Med poletnimi počitnicami je bila v šoli organizirana angleška komunikacija. Vodila jo je gospa Silvia Žele, hči angleških priseljencev v Avstraliji, ki sedaj poučuje v Ljubljani.
Potekala je od 19. junija do 4. avgusta 2006. Razdeljeni smo bili v deset skupin. V vsaki skupini je bilo približno osem učencev. Komunikacija je potekala izključno v angleščini. Poudarek je bil na izgovarjavi. Nadgrajevali smo znanje, ki smo ga že prej dobili v šoli, in spoznali delček življenja v Avstraliji.
Za vse to se predvsem zahvaljujemo gospodu Jožetu Anderliču, ki je učiteljico Silvio Žele pripeljal k nam v Šentrupert na našo šolo in bil za to glavni donator, le del sredstev so prispevali naši starši.
Takih učnih ur pa si samo še želimo.
Nina Zaplatar, 8. b devetletke
PESMI O ŽIVLJENJU
LJUBEZEN
Pravijo, daje ljubezen ena in edina, daje najlepši dar, kar jih človek ima, in najlepši biser, ki prebiva na dnu srca.
Pravijo, daje ljubezen iskrena in ljubezniva, daje močna in potrpežljiva.
Če je tako, zakaj se potem spremeni v trpljenje, v bolečino, ki te spremlja vse življenje?
Aljaž Škrjanec, 8. a razred
SPOMINI
Spomini so tisti, ki me rodi imajo, ko vsi drugi me izdajo.
Prinašajo žalost in veselje, ne morem se jih znebiti, preteklosti ne morem pozabiti.
Bolečina vsak dan znova oživi, postane resnična in naenkrat zaboli.
Takrat srce si želi, da bi na novo se rodilo in stare spomine pozabilo.
Tako počasi grem naprej, korak za korakom v neznano, v življenje, kije s spomini zaznamovano.
Spomini, ki me radi imajo, a na novo zaživeti mi ne dajo.
Aljaž Škrjanec, 8. a razred
BIVANJE
Jaz bivam tam, kjer rože cveto in najlepše slavčki pojo.
Tam ni strahu, le veselje v izobilju.
Jaz bivam v hiši dvonadstropni, v njej so sreča in veselje in mehka postelja, ki me v sladek spanec popelje.
Matej Kalčič, 9. razred
BIVANJE
Če bivaš sam, je vse lepo in prav.
Če pa bivaš z drugimi, moraš upoštevati drugačnosti.
Če bivaš med ljudmi, ki se razumejo, si zadovoljen tudi ti.
Težko je živeti med ljudmi, ki ti ne upajo pogledati v oči in se prepirajo vse dni.
Tomaž Starič, 9. razred
ŽIVLJCNJC
Življenje je lepo, življenje je vse, do koder seže tvoje srce.
Življenje je kratko, uživaj ga,
da te čas ne prehiti.
Življenje je tvoje, varuj ga,
da ti ne pokaže grdega obraza.
Ana Anderlič, 9. razred
ŽIVLJCNJC
Življenje je polno nepredvidljivih prigod: uspehov, bolezni in hudih zablod.
Kot reka dalje hiti...
Nikoli ne veš, kaj za ovinkom te čaka.
Morda ostra skala ali pa gredica s cvetjem obdana.
Tamara Grozde, 9. razred
ŽIVLJCNJC
Življenje je eno, zdaj še veselo.
Včasih veliko, pa tudi majhno - kot za na sliko.
Včasih presladko, za nekatere prekratko.
Življenje je ENO SAMO in EDINO!
Kristina Mijatovič, 9. razred
LJUBEZEN
Brez ljubezni bi bilo življenje ubožno.
Ladja, s katero se ne bi bilo vredno peljati.
Ljubezen.
Ena sama beseda nas osvobaja vsake teže in bolečine. Ljubezen...
Ogreje vse žile, iz srca pa izginejo vse bolečine.
Tjaša Sladič, 9. razred
O ŽIVLJCNJU
Pod milim nebom sem ležala, štela zvezde, sanjala, misli v vence spletala.
Kaj so sanje?
Kaj minljivost?
Ali s smrtjo se vse konča?
Take in drugačne misli zdaj po glavi mi roje.
A ko me ne bo več med vami, naj ljudje odgovore!
Tajda Vavtar, 9. razred Mentorica Janja Jerovšek
CIK Trebnje
Kidričeva ulica 2, 8210 TREBNJE Telefon: 07/34 82 100
V šolskem letu 2006/07 vabimo k vpisu v naslednje programe:
•	osnovna šola za odrasle - brezplačno
•	srednje poklicno, strokovno in poklicno - tehniško izobraževanje:
trgovec, kuhar, natakar, administrator,vrtnar - cvetličar (CDI Univerzum), bolničar - negovalec (ŠC Novo mesto), ekonomski tehnik, turistični tehnik, gostinsko - turistični tehnik, vrtnarski tehnik, gostinski tehnik (CDI Univerzum), vzgojitelj predšolskih otrok 3, strojni tehnik (ŠC Novo mesto)
•	dodiplomski študij Visoke poslovne šole
EF Ljubljana - študij na daljavo
•	priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije
(maser, pediker, socialni oskrbovalec na domu, voznik)
•	tečaji (računalništvo, tuji jeziki za odrasle in otroke, slovenščina za tujce, voznik viličarja, vodenje poslovnih knjig, HACCP sistem, tečaji za prosti čas)
Informacije in prijave:
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva ulica 2; telefon: 07/34 82 100, od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Bistvo programa LDS je SVOBODA; svoboda misli, besede in dejanj, ki niso v škodo drugemu. LDS še zdaleč ni liberalna stranka v smislu zagovarjanja popolne svobode kapitala. Zavzema se za sodoben pristop v razmerju delo - kapital. Ta pristop zahteva dogovarjanje s ciljem, da se doseže sporazum. LDS je stranka, ki želi uravnoteženost v tem odnosu. Le v takem odnosu je možen trajen napredek. Zavedamo se, da brez novih naložb ni možen napredek, ta pa tudi ni možen ob nezadovoljstvu delavcev, ki jih kapital zaposluje.
Občinska politika naše stranke ni nikoli nasprotovala ustanavljanju novih občin, res pa je tudi, da tudi nikoli ni bila pobudnik. Ob dejstvu, da so se krajani KS Šentrupert na referendumu odločili za svojo občino - za OBČINO ŠENTRUPERT, je naša želja, da ta občina čimprej zaživi in kar najuspešneje rešuje svoje probleme. Želimo pa tudi, da v novi občini Šentrupert svobodno misleči občani ob naši pomoči čimprej ustanovijo odbor LDS.
Liberalna demokracija Slovenije Občinski odbor Trebnje: Franc Jevnikar, predsednik
STCKLASOVA
POHODNA POT
vabi na
TRADICIONALNI JESENSKI POHOD
oto, 14. oktobra 2006,
o v Šentruoerhi!
Prispevke za naslednjo številko zbiramo do vključno 8. decembra 2006!
ŠentRUPkRT
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTRUPERT • LETO: Vlil. /3 jesen 2006
USTANOVITELJICA: KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTRUPERT • zanjo: Tone Rugelj UREDNIŠKI ODBOR: Rupert Gole, Mateja Ramovš, Polona Rugelj, Mirko Simončič, Jože Zupan OBLIKOVANJE IN PRELOM: Grafika Novo mesto d.0.0.
TISK: KOPO d.0.0., Mirna Glasilo izhaja štirikrat letno. Naklada: 1000 izvodov.
Po zakonu o DDV sc za glasilo plačuje 8,5% davek od prometa proizvodov.
■__________|___ . _____________________________________________________
. > :i S
.
4 kJ*
h*


m