AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 54
CLEVELAND, OHTO, SATURDAY MORNING, MARCH GTTI, 1937
LETO XL — VOL. XL.
DEMOKRACIJA V NEVARNOSTI, PRAVI ROOSEVELT
Nenadna smrt našega raznašalca Cerarja na cesti
Edini starejši raznašalec našega dnevniška, katerega smo imeli v službi je bil v Clevelan-du in Collinwoodu dobro poznani rojak Peter Cerar. In včeraj je naš Peter nenadoma umrl, ko je vršil svojo službo. Cerar je že zjutraj tožil pri Marklovih na Trafalgar Ave., kjer je stanoval, da se nič dobro ne počuti. Toda vseeno je začel raznašati "Ameriško Domovino," kakor hitro je bil časopis pripeljan v Collinwood. Ko je oddal časopis pri Charles Penkotu na West-ropp Ave., pa se je na cesti nenadoma zgrudil in obležal mrtev. Odpeljali so ga v Emergency Clinic bolnišnico, kjer so ugotovili njegovo smrt. Ker ni imel s seboj ničesar druzega, da bi se ga indentificiralo, je bil odpeljan v okrajno mrtvašnico, odkoder smo dobili telefonski klic, da imajo tam nekoga, ki ima mnogo izvodov našega časopisa. Takoj smo dognali identiteto Cerarja. Ranjki je bil doma iz Domžal, star 57 let in je dospel v Ameriko leta 1903. Ker ni mogel opravljati drugega dela, nas je prosil, da bi raznašal
list in je tako nekaj zaslužil. Bil je jako vesten raznašalec, in iz njegovega ijevirja ni bilo nikdar nobene pritožbe.
Ranjki zapušča tukaj soprogo Margaret, tri sinove, Vincent, Peter in Louis, sina Stanley v Newark, N. J., in sina Franka v Emporium, Pa. Poleg tega pa tri hčere, Frances, poročena Mi-kcvich, Mollie poročena Turk in Mary, poročena Stafford v Newark, N. J., v stari domovini pa brata in dve sestri. Pokojni je bil član društva Janeza Krst-nika, št. 37 JSKJ in društva Kras št. 8 SDZ. Njegovo truplo se nahaja v August F. Svetek pogrebnem zavodu na 478 E. 152nd St. čas pogreba naznanimo v pondeljek. Bodi ranjkemu zvestemu možu ohranjen blag spomin pri vseh, ki so ga poznali. Naše globoko sožalje vsem sorodnikom.
Pripomba: Oni naši cenjeni naročniki v Collinwoodu, ki včeraj radi nenadne smrti Petra Cerarja niso dobili časopisa, naj >prostijo zaenkrat. Danes bo aznašal časopis že nov raznaša-lec.
Delavci se vsepovsod organizirajo. Unijski duh preveva delavce. Kompa-nije izboljšujejo plače in krajšajo ure
Boston, 5. marca. Nova čev- bencev začelo s sedečim štraj-
ljarska unija se ustanovi v najkrajšem času v državah Nove Anglije, kjer iso bile delavske organizacije dosedaj še jako malo poznane. C. I. O. zastopniki so že na delu pri organizaciji.
Chicago, 5. marca. Cudahy Packing Co. naznanja, da je privolila vsem svojim uslužbencem, katerih je 8,000 po številu, počitnice. Delavci, ki so zaposleni vsaj dve leti, bodo dobili letno en teden počitnic.
Uslužbenci, ki so pri kompani-ji vsaj, pet let, dobijo dva tedna počitnic, in oni, ki so pri kom-Paniji zaposleni nad petnajst let, dobijo letno tri tedne počitnic.
kom. štrajkarji zahtevajo, da se ijih plače izboljšajo za 20 odstotkov.
La Salle, 111., 5. marca. Vodstvo General Time Instrument Co. je naznanilo, da dobijo vsi uslužbenci v tovarni izboljšane plače za 10 odstotkov.
West Warvick, R. I., 5. marca. Delavci pri Perenial Dye & Print Co., so s kamenjem nagnali skebe, katere je hotela vtihotapiti kompanija v tovarniške prostore. Tudi policija je bila brez moči. Končno so bili trije delavci aretirani.
Minneapolis, Minn., 5. marca, štrajk elektrikarjev pri North-
Washington, 5. marca. Predsednik Roosevelt je dne 4. marca v Washingtonu imel značilen govor glede svojih načrtov v bodočnosti. Našim čitateljem prinašamo na tem mestu najbolj važne točke iz predsednikovega govora:
"V miljonih ameriških domovih se danes ozirajo na dan 4. marca leta 1933. Ta dan je označil ,-mrt stare dobe in naznanil prihod novih dogodkov. Živeli smo tedaj v strašni narodni krizi. Danes pa se nahajamo v -X'petni krizi, ki je fundamental-.10 mnogo bolj resna kot kriza v :etu 1933.
"Dovolite mi, da izjavim, da govorim pred vami ne samo kot načelnik demokratske stranke, pač pa kot zastopnik vseh ameriških državljanov, ki imajo zaupanje v politično in enonomsko bodočnost demokracije.
"Naša zmaga pri zadnjih vo-itvah ni bila strankarska. Zmaja je bila odmev 27,000,000 volivcev iz v.-eh krajev dežele. Kljub temu pa je danes demokratska stranka — stranka ogromne večine ameriškega naroda, kajti doživeli smo zmago, toda ta zmaga nam naklada ogromno odgovornost.
"Toda demokratska stranka je na vlacli le toliko časa, dokler bo odgovarjala zahtevam in potrebam ogromne večine ameriških državljanov, dokler bo v resnici zastopala pravo demokracijo, ki odgovarja duhu časa.
"Da, doživeli smo zmago v letu, 1936, toda to ni končna zmaga. Narod nam je samo dal poverjenstvo, da gremo naprej in rešimo silne probleme, pred katerimi stoji ameriški narod, da končno doseže pravo politično in ekonomsko svobodo.
"Po končanih volitvah v novembru 1936 so nekateri naši nasprotniki bili mnenja, da smo demokrat je tako pijani zmage, da se bomo vsedli za prihodnja štiri leta k mizi in veseljačili. Toda mi demokratje nismo ustvarjeni za tako vodstvo naroda.
od nas, kako bomo delali za narod in ne kako bomo praznovali zmago, če imam jaz kakšno besedo pri tem, vas zagotavljam, da bomo delovali v tej smernici, katero smo začeli.
"Krik in zabavljanje je zadnje čase izbruhnilo nad nas. Isti elementi kot v letu 1932 nas kritizirajo. To je najboljši dokaz, da smo mi začeli spolnovati naše obljube podane narodu, da smo začeli podirati in rušiti okoliščine, v katerih je ena tretina ameriškega naroda podhranjena, v capah oblečena in ki stanuje v hišah, ki niso dostojne človeka!
/
"Lanskega novembra sem dal nasprotnikom svarilo, da smo mi šele začeli z bojem! Nasprotniki nam niso verjeli. Todd povem vam, da jaz z bojem ne bom odnehal, doklen ne dobi ameriški narod boljšega standarda za življenje.
"Pretekli teden je prišel k me ni kongresman "Jchn." Povedal ,em mu nekaj osebnega. Pove dal sem mu, kaj po mojem mnenju je moje največje stremljenje. Prijatel j John je nervozno sedel na stolu in mislil, da mu bom povedal, da nameravam v letu 1940 ponovno kandidirati za predsednika.
"Nadaljeval sem z govorom in rekel: "John, moje največje stremljenje je, da izročim 20. januarja, 1941, mojo pisalno mizo, moje probleme in Belo hišo mojemu nasledniku, pa naj bo kdorkoli, v takem položaju, da se bomo počutili, da smo ne-razdeljiv narod, da smo narod, ki živi v miru in zahteva mir, da bomo kot narod živeli v prospe-riteti, da smo narod, ki se zaveda svoje moči in odlžnoiti, narod, ki se zaveda, da je demokratični način vlade, ki prihaja iz naroda, najboljši vladni sistem na svetu.
"Mi bomo zahtevali ekonomsko svobodo za delavca in za farmarja, za malega trgovca. In ti ljudje ne morejo čakati, d,a pride ta svoboda po dolgih letih. Ne morejo- čakati 40 let,
"Če bomo zopet zmagali v letu kot so čakali zamorci, da se jih 1938, 1940 in 1944, je odvisno je ustavnim potom osvobodilo.
Ameriški narod sploh ne bo čakal, ker čuti, da ima moč v sebi, da hitro reši svoje probleme.
"Oni državljani, ki ne mislijo, oni državljani, ki še vedno živijo v duhu preteklosti, nas skušajo ovirati pri našem delu. Ljudje, ki duševno živijo v pretekli generaciji nas sploh ne morejo razumeti.
"Vam vsem je znano, kdo ima danes zadnjo besedo pri ameriški vladi, kdo ima pravico veti-ranja nad vsem, kar naredi kongres ali predsednik. To se mora spremeniti, ne da bi se ozira-.i na mnenja odvetnikov, ki nas skušajo poraziti v vsakem ozi-ru.
"Scdnijske izjave tekom zad-ljih let so vse merile za tem da /larod, kongres, predsednik ni-najo pravice povedati, koliko ur e sme delati, koliko se sme pla-ati. Te pravice nima niti na-odru vlada niti vlade posamez-iih držav, glasom mnenja naj-išje sodnije.
"In vi vsi veste, da se moramo boriti s tako perečimi problemi, ;ot so povodnji, suša, peščeni /iharji, štrajki, preobilica far-narskih pridelkov, prenizke ce-le, kar vse povzroča nemir in lestalnost med narodom.
"Taki problemi se morajo re-iiti takoj. Mi ne moremo čaka-,i dobre volje sodnijske diktature, kdaj se bo sodnikom zlju-jilo, da odobrijo, kar vlada želi lobrega storiti narodu. Narediti se mora takoj. In mi bi radi naredili, da nas ne ovira ob vsakem koraku sodni j a, ki diktira, kaj je prav in kaj ni prav.
"Ena tretjina ameriškega naroda je danes v capah, ena tretjina ameriškega naroda nima dovolj hrane, nima dostojnih stanovanj. Treba je iti na delo takoj — demokracija še nikdar ,ii csleparila svojih privržencev.
"Dali smo pravočasno svarilo, da smo začeli z našim bojem, in verjemite mi, jaz bom vodil boj. O tem sem resno prepričan in pričakujem, da ste enakega mneja tudi vi, moji prijatelji državljani!"
Newyorfti župan je ponovno v ostrih besedah napadel Hitlerja. Nemški diktator je protestiral pri vladi v Washingtonu
Washington, 5. marca. Na newyorski župan LaGuardia na-direktno povelje iz Berlina se je 1 pram Hitlerju, časopisje eno-včeraj oglasil v uradu državne-1 glasno zahteva popolno zadošče-
ga tajnika ameriške vlade zastopnik nemške vlade, ki je formalno protestiral proti napadom od strani newyorškega župana La Guardia, ki je imenoval nemškega diktatorja "rjavo-srajčnega fanatika."
Državni tajnik Hull se je formalno oprostil napram zastopniku nemške vlade, in stvar je pri tem ostala. Ko je newyorški župan slišal, da je zastopnik nemške vlade protestiral pri ameriški vladi radi njegove izjave, je LaGuardia ponovno napadel v še bolj ostrih besedah Hitlerja.
La Guardia je govoril na zborovanju American-Jewish kongresa. Tekom govora je nasve-toval, da.naj se zgradi na prost:)" .ih newyorške svetovne razstave, ki bo otvcrjena v letu 1939, posebno poslopje, ki naj se krsti z imenom "poslopje grozote."
V to poslopje naj se zapre rja-vosrajčnega fanatika iz Berlina, ki s svojimi besedami in dejanji
nje Nemčiji in obenem zahteva, da izreče ameriška vlada županu ukor!
Nemško časopisje namiguje, da bo Nemčija "se začela zanimati za ameriške interese, kar Ameriki nikakor ne bo prijetno," ako vlada Zedinjenih držav ne povzroči, da newyorški župan umakne svoje obdolžitve napram Hitlerju.
Ob istem času pa psuje in ob-rekuje nemško časopisje new-yorškega župana z vsemi mogočimi psovkami. Imenujejo ga "talmudskega zida," "navadnega fitneža," "načelnika newyorskih gangežev," itd.
Nemški časopis "Der An-griff," glavno glasilo nazijev, piše: "Nesramna židovska uš v New Yorku se drzne dvomiti o mirovnih namenih nemškega fuehrerja. Ta židovski apostel sovraštva sploh ne more razumeti kaj pomeni sramotiti 70 milijonov Nemcev. Istočasno smo
ogroža svetovni mir. Medtem je i pa prepričani, da bo Bela hiša
pa državni tajnik Hull obljubil zastopniku nemške vlade, da bo vso zadevo "preiskal."
Berlin, 5. marca. Nemško časopisje, ki je kontrolirano od nemške vlade, je razburjeno radi napadov, katere je povzročil
znala okrniti LaGuardio in njegove izbruhe."
Nazijskemu časopisju bi moral kdo povedati, da prevladuje v Ameriki svoboda govora, in da v Ameriki niti sam predsednik ni izvzet pred napadi.
Monte Carlo
Monroe, Mich., 5. marca. Pa-;ern States Power Co. je bil da-Pirnica The River Raisin Paper |nes končan, potem ko je kompa-Co., kjer je zaposlenih 1,250 de- nija privolila v kolektivno poga-lavcev, je danes zaprla svoja janje z uradniki unije elektri-vrata, petem ko je 500 usluž- karjev.
-o--
Več dela
Znani časopis "Steel," ki je glasilo jeklarske industrije, naznanja, da bo v najkrajšem času mogoče zapoditi od 30,000 do hO,000 na-daljnih delavcev v raznih panogah jeklarske industrije, in to iz vzroka, ker se je skrčil delavnik na 40 ur na teden. Ko bodo končana vsa Pogajanja med jeklarsko korporacijo in unijskimi zastopniki, bo mogoče zaposliti nadaljnih 25,000 ljudi. Jeklarske Icorporacije imajo ogromna, naročila, in ne morejo sproti izvrševati vseh naročil.
Dar
Za pogreb ranjkega Gnidove-Ca je darovala tudi Mrs. Brod nik iz Trafalgar Ave. 50c.
Na poti okrevanja
Mr. Frank Pire, 7505 Aberdeen Ave., je v Lakeside bolnišnici na potu okrevanja po prestani operaciji. Prijatelji ga lahko obiščejo ob torkih in četrtkih od 7. do 8. ure zvečer, in ob sobotah in nedeljah od 1. do 2. u,re popoldne.
V bolnico
V Glenville bolnišnico se je podala Alojzija Ule, roj. Praznik, 15416 Daniel Ave. Podvreči se je morala operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Zvišane plače
Tovarna The West Steel Casting Co., 805 E. 70th St., je na znanila, da bo v aprilu mesecu zvišala plače za 5c na uro. V to varni je zaposlenih 250 delavcev, med njimi precej Slovencev.
Vehovec oproščen
Porota na Common Pleas sod-niji je včeraj oprostila council-mana Antona Vehovca, katerega je tožil neki William Serpas za $6,000 odškodnine. Serpas je dolžil Vehovca, da mu je pred dvema letoma na Babbitt Rd. in St. Clair Ave. razbil avtomobil in obdolžil Vehovca, da je bil pijan tedaj. Odtod tožba- Toda porotniki so mislili drugače in so Vehovca oprostili. Tekom obravnave sta pričala dva policista iz Euclida, rekoč, da je bil Vehovec tedaj v resnici pijan. Mr. Vehovec je bil radi tega včeraj silno srdit in se izjavil, da bodo policisti v Euclidu "vraga videli," ko bo on izvoljen za župana v Euclidu letošnjo jesen. Mr. Vehovec namerava z vso resnostjo kandidirati za župana v Euclidu.
-o-
Dovoljeni obiski
Mrs. Josephine Strnad se nahaja v Cleveland Clinic bolnišnici, soba št. 514. Obiski so sedaj dovoljeni.
Prijazno vabilo
Naši bratje Hrvati imajo no-ccj svečano otvoritev prenovljenih prostorov Hrvatskega doma na 6314 St. Clair Ave. Pokažimo Slovenci, da smo dobri bratje Hrvatov in udeležimo se njih svečanosti. Zlasti se apelira na trgovce da potem, ko zaprejo svoje trgovine, pridejo v peset v Hrvatski narodni dom, ki je last hrvatskega naroda v Clevelandu. Odbor je priredil jako zanimiv program. Kot glavni govornik bo sodnik Frank J. Lausche in drugi odlični govorniki.
Združeni mladinski zbori
V	torek 9. marca se vrši ve-levažna seja združenih mladinskih zborov v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Zastopniki vseh zborov so prošeni, da se gotovo udeležijo točno ob 8. uri zvečer, da poročajo sklepe posameznih zborcv. — Tajnica.
V bolnici
V	E. 79th St. bolnici se nahaja Mrs. Ana Komatar, kjer je srečno prestala opdracijo. Obiski so dovoljeni.
Sweeney in Burton
Mladina fare sv. Vida priredi v nedeljo ob 2. uri popoldne ogromen bazar v korist cerkve sv. Vida. Bazar bo trajal popoldne in zvečer. Toda bazar ni namenjen samo za mladino, pač pa za vse farane, pa tudi bivše farane in prijatelje fare sv. Vida. Naj omenimo, da bo oddanih na tem bazarju 73 lepih nagrad. Eden ali drugi bo dobil $100.00 v gotovini, potem so pa na vrsti manjše vsote, poleg številnih drugih daril. Cas je, da se farani sv. Vida nekoliko bolj potrudijo za napredek te največje slovenske župnije v Ameriki. Kdor ima dobro katoliško zavest, kdor v resnici želi pomagati fari, kdor je prijatelj in veren sin naro-
Po dolgem času se je včeraj oglasil kongresman 20. okraja Martin L. Sweeney, ki je v ognjevitem govoru izjavil, da največja naloga, katero imlajo Clevelandčani danes je poraziti i da, gotovo ne bo pozabil ne-sedanjega župana Burtona pri jdeljskega bazarja pri fari sv. prihodnjih volitvah. Sweeney je j Vida. Gotovo je vsem faranom govoril ' na nekem zamorskem znano, da je nova cerkev ve-zborovanju. Sweeney se najbolj ljala $350,000. In ker so fa-jezi nad Burtona, ker "prega- rani zahtevah novo cerkev, jo nja" policiste, ki so tekom pro- bodo tudi skušali po svojih hibicije jemali denar od proda- najboljsih močeh plačati. Iz-jalcev nepostavne pijače. Swee- vrstna postrežba Je garantira-ney sam se ni izjavil, češ, da bo na vsem, pa tudi $500.00 v na-on kandidat za župana. Hujskal »radah. je pa zamorce, rekoč, da jih je
Bodo zaprti
Washington, 5. marca.— Državni oddelek ameriške vlade je včeraj izjavil, da bo povzročil aretacijo vsakega ameriškega državljana, ki bo dobil ameriški potni list in bo s takim petnim listom potoval v Španijo ali po Španiji. Državni oddelek ameriške vlade poudarja, da je ta korak del ameriške nevtralnosti napra m civilni vojni, ki sedaj divja v Španiji. Vsak ameriški državljan, ki zahteva potni list, bo moral zapriseči, da nikakor ne namerava potovati v Španijo in da se bo sploh izogibal Španske. Ako se dožene pozneje, da je kak ameriški državljan kljub temu šel v Španijo, tedaj bo po svojem povrat-ku v Ameriko zaprt radi krive prisege.
40,000 v Clevelandu, toda župjm Burton jim ni dal niti drobtine zaslužka.
-o—-
V bolnici
V St. Luke's bolnico se je podala dobro poznana Mrs. Terezija Bizjak, 8601 Vineyard Ave. Mrs. Bizjak je srečno prestala operacijo, toda obiski niso dovoljeni.
Ne pozabite!
V nedeljo 7. marca ima naš priljubljeni tenorist g. Louis Belle svoj koncert v S. N. Domu. Začetek ob 8.00 zvečer. Pridite, imel1 beste izvrsten užitek.
*	Včeraj je obiskal predsednika Roosevelta kanadski minister predsednik Mackenzie King.
*	Pckojni zvezni senator Cou-zc".s iz Michigana je zapustil premoženje vredno $31,000,000.
Nov prostor za piknike
Mr. Dominik Krašovec nam sporoča, da je kupil jako prijazen in velik prostor za piknike, kjer se nahaja obenem tudi obširna in lepo urejena plesna dvorana. Prostor se nahaja na Route 283, v Chagrin Harbor ob Lake Shore bulevardu. Na prostorih je vse pripravljeno za baseball igre, tennis in enake športne prireditve. Prostori so poznani pod imenom "Twi-light Gardens." Za podrobnosti vprašajte pri Dominik Krašovec, CG25 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 6TH, 1937
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for fl months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 54, Sat., March 6, 1937
Velika delavska zmaga
Kar se je zdelo nemogoče in nezaslišano, se je zgodilo: U. S. Steel korporacija, največja in najvažnejša jeklarska edinica v tej deželi, se je podala delavskim zahtevam brez štrajka, česar ni pričakoval niti največji optimist. S tem je bil . izvršen velik in važen korak v zgodovini delavstva te-dežele.
Ta korak ni važen le za delavstvo, katerega je zaposlenega v tej industriji skoraj do pol milijona mož, marveč bo pustil svoj vtis tudi na socialnem, ekonomskem in političnem položaju vsega naroda. Morda bodo pretekli meseci ali celo leta, preden se bodo pojavili vsi učinki tega, kar se je pravkar zgodilo, toda med rezultati, ki so se takoj pojavili, so tudi sledeči:
1.	Ogromen korak v smeri pokreta proti krajšemu delovnemu tednu je bil storjen po industriji, ki je še pred dvajsetimi leti izjavljala, da ne more živeti brez 12-urnega delavnika.
2.	5-dolarska delavska mezda, ki jo je svoječasno javil Henry Ford in katero so smatrali takrat kot ekonomsko čudo, je zdaj najnižja mezda za najzadnjega in najmanj izuče-nega delavca v tej bazni industriji Amerike.
3.	United States Steel korporacija, ki je bila dolgih petdeset let trdnjava vsega protiunijskega gibanja, je zdaj podpisala z zastopniki zunanje unije kontrakt, uravnavajoč delavske mezde, dasi je komaj pred nekaj meseci kljubovalno izjavila, da ne bo tega nikoli storila.
4.	Milijoni dolarjev povišanih mezd bodo prišli v obtok, kar bo ugodno vplivalo na trgovino vsega naroda.
5.	Smernice, ki jih je zavzela in sprejela jeklarska industrija, utegnejo imeti velik vpliv na plače, delovne ure ter na splošne delavske razmere drugih industrij dežele.
6.	Izgledov za jeklarski štrajk zdaj skoraj ni, in zdaj, ko je jeklarska industrija pristala na krajši delovni teden in na višje mezde, je skoraj neverjetno, da bi operatorji premogovnikov — med katerimi so nekatere največje jeklarske korporacije — vztrajali v svojih zahtevah po daljšem delovnem tednu in nižjih mezdah za premogarje ter s tem povzročili štrajk v premogarski industriji.
7.	Splošen učinek bo blagodejen za delavca, za vsakega malega človeka, za trgovce v naseljih, kjer ima jeklarska industrija svoje plavže in naprave, in za splošen življenjski standard ameriškega naroda.
Nekateri sicer pravijo, da je jeklarska industrija pravkar prebavila posledice zadnjih predsedniških volitev, Nič zato! Če je temu res tako in če je jeklarska industrija končno vendarle uvidela, karri veter vleče, ji je le čestitati, da je toliko pametna in patriotična, da se je prilagodila novim razmeram in se podala, mesto da bi kljubovalno in slepo tiščala z glavo skozi zid.
Po vsej deželi je zavladal velik optimizem, ko se je zvedelo za sporazum med jeklarsko industrijo in unijami, ki jih predstavlja delavski vodja John L. Lewis. S tem ni bil samo odstanjen strah pred silovitim štrajkom, temveč bo prišlo tudi več milijonov dolarjev v najkrajšem času v obtok.
Glavne pridobitve tega sporazuma so: 3,500 nadaljnih ljudi bo dobilo delo. Tri do pet milijonov dolarjev tedensko bodo dobili delavci več plače in nadaljni prosti dan za 25,-000 jeklarjev.
Jeklarne, ki so izjavile, da bodo dvignile minimalno mezdo od 52J/2 centa na 62'/2 centa na uro ter vpeljale 40-urni delavnik, so sledeče: American Steel & Wire Co., Republic Steel Corp., Carnegie-Illinois Steel Corp., in National Tube Co.
American Steel & Wire Co., ki ima zdaj zaposlenih v svojih petih elevelandskih tovarnah 6,000 delavcev, je obratovala doslej na podlage 48-urnega delovnega tedna. Njen predsednik je zdaj izjavil, da bo tvrdka vzela nadaljnih 1,200 mož na delo, če se bo produkcija v isti višini nadaljevala.
Članom društva Presv. Srca Jezusovega
člani, zbrani na zadnji seji, smo razmotrivali, kaj neki se je zajedlo v naše društvo, da se večkrat čuje . . . temu društvu so ure štete. Koncem koncev smo prišli do zaključka, da je temu kriva samo članska malomarnost. To je tista rak rana na telesu našega društva, člani ,smo prišli po daljšem razmotri-vanju do zaključka, da se da tudi ta bolezen ozdraviti in še prav enostavno. Predvsem, kar je potreba je malo več zanimanja za društvo od strani članstva. Pridobivati novih članov društvu. Na tem mestu apeliram na očete, ki so člani našega društva, da vpišejo svoje sinove, kateri so že dovolj stari, da lahko pristopijo. Zavedajte se, da kar je bilo koristno za vas, tudi vašim otrokom ne bo škodovalo.
člani pa, ki nimate svojih za vpisati, pa ni treba misliti, da ste prosti vsega. Kaj še! Vsak naj se potrudi in včasih reče par besed v korist našega društva, pa bo gotovo dobil vsak enega novega člana za društvo. Kakor vam je tudi večini vsem znano, bomo imeli 24. novembra t. 1. plesno zabavo v S. N. D., zato smo na zadnji seji sklenili, da od sedaj pa do naše veselice je čas za zdravljenje našega društva ali kampanja za pridobivanje novih članov. Kampanja je že odprta in se zaključi 24. novembra 1937. Vsak član, ki se bo potrudil, da bo pridobil kaj novih članov, bo tudi primerno odškodovan za svoje delo.
Novopristopli člani od 16 pa 35 leta so prosti pristopnine in jim tudi ni treba plačati zdravniške preiskave. Vsak, ki želi pristopiti, naj se zglasi pri enemu naših slovenskih zdravnikov in naj pove, da želi pristopiti k društvu Presv. Srca Jezusovega in ako bo potrjen, naj ne pozabi, priti na društveno sejo, ki se vrši visako drugo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldan v S. N. D. na St. Clair Ave. novo poslopje soba št. 2.
Torej člani na delo, bomo videli kdo bo prvi. Z bratskim pozdravom!
Frank A. Turek, zapisnikar.
IZPRIMORJA
Oltarno društvo v Newburgu
Hitro beži čas naprej. Zdi se mi, kot bi bili šele prejšnji teden božični prazniki, pa kakor bi trenil, bo tukaj velika noč. Da se nahajamo ravno sedaj v resnem postnem času, mi ni treba praviti. Naznanjeno nam je že bilo, da ima naše društvo skupno sv. obhajilo v nedeljo pri prvi maši. Prosim vas, drage sestre, udeležite se v obilnem številu. Nobene bi ne smelo manjkati drugače kot iz važnega vzroka. Pokažite, da ste iskrene častilke sv. Reš. Telesa. Pripnite si znake, ker ste s tem deležne tudi odpustkov. Kako lepo je videti, ko krščanske matere pristopijo k mizi Gospodovi v velikem .številu.
Popoldne po molitvi bo pa seja. Treba je, da se kaj več pogovorimo. Zato prosim, da se je udeležite v velikem številu. Če nas je malo, ne moremo nič ukreniti. Prinesite s seboj tudi knjižice, katere ste v smrtninskenv oddelku, ker pokojna sestra Vrhunc je bila v tem oddelku.
Ob koncu naj se še lepo zahvalim in čestitam dopisovalcem, ki se borijo za krščanska načela in nas branijo pred strupenimi napadi. Bog vas živi! Da ste mi zdravi vsi či-tatelji Ameriške Domovine.
Anna Gliha. -o--
VELIKONOČNI IZLETI V JUGOSLAVIJO
Obisk domovine v velikonočnem času, ko se mati narava prebuja iz zimskega spanja, v ozračju je pa duh vstajenja, je prijetna, oživljajoča tonika za duh in srce vsake osebe, . ki je tako srečna, da lahko preživi velikonočne praznike na rodni grudi v družbi svojih sorodnikov in prijateljev. Potovanje je pa še bolj prijetno, če se vrši v prijetni druščini moških in žensk, ki imajo skupne interese in govore isti jezik.
Tak velikonočni izlet priredi letos Hamburg-American Line * North German Lloyd. Prvi se vrši dne 14. marca na krovu Hamburg-American Line parnika "Deutschland" ter ga bo vodil Mr. Eugene Teplanszky, dobro znani spremljevalec potnikov. Vsled svojega obširnega -Zaradi čitanja slovenskih j znanja jezikov in vsakoletnega
časopisov pozvan na odgovor. Gorica, januarja 1936. — Iz Šempasa pozvan od oblasti, da davno Ratič Franc, dom^i iz Šempasa po,zvan od oblasti, da se zagovarja radi čitanja slovenskih časopisov. Ratič je bil lansko leto konfiniran, a je po zadnji amnestiji prišel domov.
stika s stotinami potnikov prav dobro pozna človeško naravo, uvažuje potrebe in težnje potnikov ter je vsled tega izboren voditelj izletov.1 Prav zagotovo upa, da bo imel na parniku "Deutschland" priliko pozdraviti marsikoga, ki je že prej potoval v njegovi družbi. Parnik bo
Newburske novice
Saj smo vedeli, da naši mlaj- ga hoteli tudi -tam obdržati. — si, naši ameriški Slovenci in Slo- ZATO BOMO ZIDALI CER-
Odkar je doma, je stalno izpo- dospel v Cherbourg in South-itavljen nadzorstvu znanega fa- ampton dne 21., v Hamburg pa
V 23. vardi se že tudi nekaj šepeče o kandidatih za mestno zbornico. Nič gotovega še ni. No, časa je še dovolj, vendar so volivci lahko sigurni, da bo kandidatov na izbero tudi v 23. vardi.
:;«	:;s	:,'t
Bivši angleški kralj Edward in Mrs. Simpson, bosta preživela medene tedne baje v Jugoslaviji, (kot poroča časopisje. Oj srečna hiša, srečna vas! . . .
*s	X	lil
Ko je bil angleški Edward v Jugoslaviji, is i je kupil cel set
balinearskih krogel. Bog ve, če že zna rešto in pjombo?
* * *
Mussolini pravi, cla je on stroj, pri katerem se ne more ničesar pokvariti. Oh, yeah! Naj da ta stroj samo za pet minut v roke kakemu našemu Primorcu (brez prič), pa bo videl, če bo rnašinca še ronala.
:,'{	:;c
šističnega zaupnika in svojega nekdanjega sošolca v Tolminu, Pelicona, doma tudi iz Šempasa. Pelicon je znan zaradi svoje naklonjenosti italijanskim o b 1 a-stem, in je že od vsega začetka v njihovi službi. On je kriv tudi Ratičeve konfinacije, poleg tega pa še brez števila drugih pod-
22. marca. Iz Hamburga se bodo odpeljali izletniki s pripravnim in brzim vlakom na svoje cilje.
Drugi velikonočni izlet se vrši na North German Lloyd parniku "Europa" iz New Yorka H), marca. Izletnike bo spremljal Mr. Stephen S. Goydich,
lih dejanj. Zato se ga vsi doma- J znani potujoči potniški agent, čini in okoličani izogibljejo in Za izletnike bo priredil poseben sovražijo, zlasti odkar se je raz-1 program, da se bodo dobro zanesla vest, da je pri oblasteh; bavali tekom potovanja. Mr. padel v nemilost. Da bi si pri-; Goydich bo vsakemu s svojim dobil prejšnje zaupanje in na- svetom na razpolago. Pomagal
V Jolietu, 111. so odšli pivci na štrajk-, ker so gostilničarji zvišali ceno kozarcu pive na 10 centov. Poročilo ne pove, če je bil to sedeč štrajk, ali samo navaden štrajk.
klonjenost Italijanov, še bolj vneto stika za možnostmi ovadb in zasleduje'zlasti one ljudi, ki ve, da so zapisane pri oblasteh v črno knjigo.
-o-—
Roosevelt
Beseda od nosno ime .sedanjega predsednika Roosevelta pomeni: — "Polje cvetlic" ali "cvetlično polje" (nemško Ro-senfeld).
jim bo pri pregledovanju prtljage in jim bo šel v vseh ozi-rih na roko. Ko bo dospela "Europa" dne 25. marca , v Bremerliaven, bo čakal izletnike na pomolu poseben vlak, s katerim jim bo zajamčeno hitro in udobno potovanje v vsa glavna evropska mesta.
---—u--
* Patriotični A mer i kanci so podelili Irski svobodni državi velik kip Abrahama -bineelna. - J
venke, ne bodo zaostajali za starejšimi. V nedeljo smo imeli shod v svrho nove cerkve. Hoteli smo vedeti, kaj oni mislijo. Tolikokrat se je že reklo, da mladi rod nima zanimanja za boljše in vzvišenejše zadeve. To bo morda za nekatere veljalo, v splošnem pa to ni res. Saj je bil eden izmed mlajših, ki je prvi daroval sto dolarjev za novo cerkev. In, če bi bili zadnjo nedeljo na seji, bi se bili prepričali, da se tudi mlajši rod zanima za. to veliko podvzetje. četudi nismo seje sklicali zato, da bi tam nabirali prispevke, pa se je takoj na seji nabralo do malega $300.
In tako je naš fond za novo cerkev zdaj blizu $5000, in to v petih tednih. Tako da lahko rečemo: na sredi pota smo že. — Zdaj pa pridite še drugi, ki se še niste pfrigla^ili. Deset tisoč moramo imeti, predno smemo začeti zidati. Do tja je še precej daleč, zato naj se prijavijo še ostali. Veliko jih je začelo izplačevati svoj del na mesečne obroke. Kdor drugače ne more, tudi to je lepo in dobro in kdor daje po pet dolarjev na mesec, bo v enem letu imel $60, v dvanajstih mesecih pa bo izplačal svoj polni del — sto dolarjev.
še otroci se zanimajo. Zadnjič mi je prinesel šolar ček za deset dolarjev, katerega je zaslužil z raznašanjem Ameriške Domovine, štirje v družini, dve sestrici in dva bratca ,raznašajo list. Ne vem, kako dolgo morajo delati za to. Pa so kar vse žrtvovali za novo cerkev. To so Josephine, Angela, Ludwig in Anton Lekan.
Drugi šolarji pa.,tekmujejo, kdo bo prodal več "punčev" na svoji karti. Vse gre za tem, da prodajo celo karto, ker v tem slučaju dobijo tudi zase mal prize. Zato gredo karte sem in tja in otroci pridno delajo, da bodo tudi oni imeli svoj delež. Vsak hoče imeti vsaj par opek na svoje ime. Ali si TI že storil kaj? Če še nisi, potem se pežuri, da prideš zraven, ker končno ne bo nihče ostal skrit. Imena in vsote darovalcev bodo označene. Za vse one pa, ki bodo darovali v teku dveh let sto dolarjev izrecno za novo cerkev in so zraven dali še svojo redno oporo cerkvenemu podjetju — za take bomo dali napraviti krasno diplomo, na kateri bo slika nove cerkve, poleg drugih okraskov in ime darovalca, da bodo tudi poznejši rodovi vedeli, kdo so bili stebri fare sv. Lovrenca. To ni baharija, to je za :gled poznejšim našim naslednikom, da bodo tudi oni pripravljeni storiti svoje.
Cerkev je hiša božja, je kraj, kjer Bog prebiva med nami. — Pred nekaj leti, ko smo začeli govoriti o novi cerkvi, predno smo postavili sedanji basement, je rekla neka oseba, naprednega kalibra, seveda: "če hoče Bog imeti cerkev, pa naj si jo postavi !" To bogokletno gobezdanje je bilo izgobezdano od osebe, ki ni pomislila, da Bog ne potrebuje nas okoli sebe, pač pa mi potrebujemo Boga med seboj. Bog ne potrebuje cerkve, mi jo potrebujemo, če hočemo imeti sv. mašno daritev v dostojnem pa primernem kraju. Ako bi bilo vreme vedno gorko in brez dežja, bi lahko postavili kar kak šotor ali pa bi postavili oltar na prostem, kakor to storijo pri vojakih. Cerkve bi treba ne bilo. Ker se pa na vreme ne moremo zanesti, ker nihče rad ne zmrzu-,je, nam je cerkev potrebna, v katero se zbiramo za službo božjo in kjer naredimo po svoji skromni moči dostojen prostor za Boga v presveti hostiji, ki prebiva med nami. Jezus je bil sicer rojen v hlevu, toda za nas ■bi -ne- bilo ravno pohvalno, če .bi
KEV! ZATO JE POTREBNO, DA VSAK NEKAJ ŽRTVUJE. Zapomni si, da tega, kar boš žrtvoval za hišo božjo, pa ma-gari če je še toliko, ne boš prav nič pogrešal. Saj je vse naše življenje odvisno od Boga in Bog je bolj velikodušen kot smo mi in ne ostane dolžan nikomur.. Zato ne bodi skop kadar gre za božjo čast! Daj, naredi tudi Ti !
svoje!
Da si pomagamo na vseh krajih, zato imamo tudi prireditve. Dne 12. t. m. bo zelo izredna in zanimiva predstava v korist nove cerkve — "Marionett show." To je spretno manipuliranje lesenih možičkov in lutk, slonov in tigrov, torej nekak mal cirkus. Ta predstava se bo vršila v petek, 12. marca po križevem potu. Kaj takega še ni bilo v nobeni fari in najbrž večina izmed vas še nikoli videla ni. To je čisto nedolžna igra, zato jo prirejamo v tem času. Pridite pogledat! Vstopnina je samo 25 centov, za otroke 10c. Otroci bodo imeli predstavo popoldne. Za to predstavo ne bomo prodajali vstopnic naprej. Vsak plača pri vratih. Ne bo vam žal, ako se udeležite, to vam garantiramo. Pričakujemo, da bo dvorana polna kot je bila zadnjič za predstavo slik. Slišali in videli boste, kako se ti mo-žički znajo kregati med seboj, celo stepejo se. Pridite vsi!
Ne bom pisal o "koščeni roki" smrti, ki je posegla te dni v hišo dobro poznane in vrle družine John Perko na 81. cesti. Zdi se mi bolj pravilno, če rečem, da je prišel nepričakovano angel božji in je pošepetal enemu izmed naših šolarjev, Lovrencu Perko iz 7. razreda: "Z menoj pojdeš." In Lovrenc, ki je bil vedno dober in ubogljiv je vedel, kam gre, da gre k Bogu, kateremu je služil, ga ljubil in mu zaupal. Mlad je bil še naš Lovrenc, komaj 13 let star. Kdo bi si bil mislil, da pride tako zgodaj zanj klic, ki mu veli proti večnosti. . . Toda, kdor prav živi, kdor se zaveda, da smo zato na svetu, da služimo Bogu, ki ljubeznivo skrbi za nas in nas vabi v svojo večno prekrasno do movino, takemu ni smrt težavna. Lovrenc je bil eden izmet takih. Zato je tik pred smrtjo čisto mirno rekel svojim staršem naj gredo domov on pa bo zaspal. Res je zaspal in se prebudil tam pri Bogu, kjer ni več tuge in bolezni, kjer ni več tega večnega nemira, kot je ravno v naših časih na zemlji, kjer ni ne srčne ne telesne boli, kjer bo Bog, kakor pravi On sam, ob risal vse solze in nasitil vse hre penenje po sreči do skrajne zmožnosti našega srca. O, za verne ga kristjana je smrt ljubeča božja služabnica, ki ga reši vseh nadaljnih nadlog. Spi mirno, Lovrenc dokler te ne prebudi božji klic na sodni dan. Tvoja duša pa naj se veseli pri Bogu katerega je ljubila in mu služila. Tvoja vojska je končana, tvoj raj pridobljen, blagor Ti.
Družini Perko naj bo tem potom izraženo naše globoko soža-lje. To je bil vaš Benjamin. — Ljubili ste ga, pa ga je Bog ljubil še bolj. Ne žalujte.
Dne 14. marca prirede skupna društva predstavo novih slik, katere je Mr. Grdina dobil iz starega kraja. Društva so se namenila, da hočejo na ta način sodelovati za novo cerkev.
Pri Louis Shusterjevih*je veliko veselje v hiši. Prišel je dolgo pričakovani princ, kateremu so dali ime Timothy, Louis. Isto popoldne je bila krščena tudi prijicezinja iz hiše Ed. Cigo.j. Naš poklon je torej na mestu, se razume.
že dolgo opozarjamo ljudi, naj kadarkoli mogoče kupujejo pri domačih trgovcih, bodisi
na St. Clair, bodisi tukaj. Domači, trgovec, ki ti da boljše in bolj zanesljivo blago, morda tu pa tam — ne vselej — računa en cent več. Toda pri tem dobiš zanesljivo blago. Žid pa ti proda kako zastarelo stv;ar in te poleg tega še opehari, kadarkoli more. Zdaj pa se ozrimo še na drugo stran. Te dni sta šli dve izmed naših pridnih' žena pobirat za novo cerkev okoli Židov po Broadway, ki prodajo našim ljudem vsako leto za na tisoče dolarjev blaga, No, prosili sta pri teh ljudeh, misleč, da se bodo ozirali na dejstvo, da gre za nekaj, kar bo vsej soseski, zlasti pa številnim njih odjemalcem v korist. Prosili sta in koliko sta dobili? Eden je dal 10c, nekaj jih je dalo po 25c, par se jih je odrezalo celo s 50c. Pomislite! To so ljudje, katere VI podpirate mesto svojih lastnih trgovcev, ki so se vsi skazali z lepimi vsotami za cerkev, ali pa se še bodo. Slovenski trgovec še nikoli ni zaostal, kadar je šlo za dobro reč. Naše trgovce teden za tednom obiramo, zdaj za cerkev, zdaj za društvo. Kadar pa imamo kupiti kako pohištvo ali kaj drugega, pa nesemo svoj denar tujcu, ki nam v slučaju potrebe figo pokažejo. — Bog, ali se bomo kdaj naučili?
Polovica španske duhovščine
umorjena
Kakor navaja vatikanski list "Osservatore Romanoi," je pred državljansko vojno število duhovščine v Španiji znašalo 60 škofov in nadškofov, 33,500 duhovnikov in 20,640 menihov. Španski kolegij v Rimu je se-^ daj na podlagi 200 pisem škofov in duhovnikov ter na podlagi izjav 188 duhovnikov in 8 škofov, ki so prišli v Rim, sestavil statistiko. Na tej podlagi je bilo v vsej Španiji od rdečih umorjenih 40 do 50 odstotkov duhovnikov in 11 škofov. V devetih škofijah pa znaša odstotek umorjenih duhovnikov celo 80 odstotkov, v Malagi pa kar 90 odstotkov. I"i> poročil, ki so prišla iz 23 škofij, sledi, da so bile tam po-žgane skoraj vse cerkve. Statistike o umorjenih redovnikih pa še ni.
Ce verjamete al' pa ne
Žena vsa vzhičena pripoveduje možu: "Jej, danes sem videla v mestu tako krasen klavir! Pa kaj pomaga, če ga ne moremo. . ."
On: "Orajt, olrajt, kdaj ga bodo pa pripeljali?"
A
Trgovec je imel brata, ki je bil zelo gluh, sam pa je imel precej velik nos. Nekoč je bil pqvabljen na večerjo, kjer .je bila zbrana boljša družba. Ta trgovec je sedel med dvema gospodičnama, ki sta ga zamenjali za gluhega brata, zato sta mu vpili na ušesa, kar se je dalo-Ko mu je slednjič ena prav na ušesa zakričala neko stvar, se je obrnila k svoji sosedi:
"Micka, ali si že kdaj videla tako velik nos?"
Trgovec se pa prijazno obrne k njima in pravi: "Oprostita, gospodični, saj nisem ja/ gluh. ampak moj brat je."
A
Tam iz bohinjskih hribov Jc
prišel na postajo v Bohinj«^1
Bistrici kmet, ki ni še nikoli v>-
del vlaka. Kar odprtih ust j«
zijal vlak, ki jo je prisopiha'
sem od Jesenic. In ko je via j
oddrdral naprej in se izgLlL)1
predoru proti Podbrdu, .1
tmet še vedno stal na iste"1
mestu in strmel za vlakom-
vla-
"Kaj pa tako buljiš za kom?" ga vpraša znanec
"Veš, premišljam, kaj
bi IJiiil
to za ena prekvata meštra bi bil vlak zgrešil luknjo hrib."
ce
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 6TH, 1937
3
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po namlVcn livlrnlka K. M»r»
Pomagalo je. Ta lažiderviš vobče ni bil nikak junak, brez poguma in brez odločnosti je
nagrado. Pojdita!"
Tri sto piastrov! Torej tako visoko so me cenili! Lahko
Bil, pravi strahopetec. Pomo- sem bil ponosen!
lil mi je roke, zvezal sem jih in ga privezal k stremenu.'
Za jahal sem konja in prijel za vajeti.
"In kaj boš storil z mojim konjem?" je vprašal.
"Kadiju ga bom izročil. — Marš! Naprej!" ,
Odšla sva. Nisem mislil, da se bom tako kmalu vrnil v Od-rin in še v takem spremstvu. IV.
Skrivnostno pismo
Molče in korakoma sem jez-
Vratar je med tem odklenil. Pa potegnil je obraz v zelo začudene gube, ko je zagledal derviša. Zajezdili smo na dvorišče.
Komaj da so zatopotala kopita po tlaku, že so prihiteli od vseh strani.
Prvi je bil seveda moj Ha-lef. V enem samem skoku je planil po stopnicah, skočil k meni, me prijel za roko in vriskal :
"Alah, Alah! Si res ti? Si
dil. Ni mi bilo, da bi brez res ti, gospod?"
ii r*	i
potrebe mučil ujetnika. Poldne še ni bilo, ko sem prijezdil na glavno predmestno cesto odrinsko, na kateri leži sloviti karavanseraj Mustafa paše. — Ljudje so naju srečavali, začudeni so gledali, nobenemu pa se ni zdelo vredno, da bi vprašal, kdo sva in odkod.
Zajezdila sva v mesto. Vse več ljudi sva srečavala. Dva kawwasa sta nama prijezdila naproti.
Poklical sem ju k sebi, jima razložil, odkod imam ujetnika, in ju prosil, naj me spremljata. Šla sta z menoj.
Ujetnika sem seveda jpioral izročiti kadiju. Pa naj prvo sem se moral oglasiti doma, da pomirim svoje prijatelje. Gotovo so bli že v velikih skrbeh. Saj sem izostal vso noč in večji del predpoldneva. Kawwasa sta mi kazala pot1 k Hulamo-vemu stanovanju.
V neki ulici sem zagledal med ljudmi človeka, ves prestrašen je obstal, ko je zagledal Ali Manaha. Nekaj časa je strmel vanj kakor okame-nel, pa se obrnil in z naglimi koraki odhitel.
Ali je poznal ujetnika? — Najrajši bi bil poslal za njim kawwasa in ga dal prijeti. Kaj če je bil tudi on član družbe, ki je tod delovala! Posvaril bi druge in vse mogoče se je še lahko zgodilo.
Pa premislil sem si. Dokazov nisem imel prav nobenih, samo sumničenje in domnevanje pa še ni zadostovalo. Morebiti je bil vobče čisto nedolžen in ni bil v nobeni zvezi s tistimi ljudmi. In če je tudi bil, — vse je lahko tajil. Saj so ti ljudje znali lagati, da so že skoraj sami verjeli svojim lažem.
Nisem smel nanj naščuvati policije, še sitnosti bi si bil nakopal.
Ti moji pomisleki so, žal, rodili veliko nesrečo, pa vsaj jaz je nisem bil kriv.
Prispeli smo pred Hulamo-Vo hišo. Potrkal sem.
Vratar je pogledal skozi luknjo v zidu in ves radosten je vzkliknil, ko me je zagledal: "Si res ti, effendi!" "Da, odpri, Malhem!" "Takaj, takoj! Tako smo se bali za tebe! Mislili smo, da se ti je kaj pripetilo! Sedaj pa je vse dobro!" "Kje je Halef?" "V selamluku." "In drugi?"
"Tudi vsi drugi. Vsi so zbra-ni in žalujejo, ker si tako nenadoma izginil."
Tedaj me je eden kawwasov 1'resenečen pogledal.
"Ej! Ali si ti Kara ben Nem
Pa pusiti me, Si bil zunaj
DNEVNE VESTI
Seveda sem. da razjaham!"
"Na konju si mesta?"
"Da. Nesrečen sem bil. Pa koj mi je bila spet sreča mila."
Tudi drugi so prihiteli. — Vsak mi je hotel stisniti roko, vse je kričalo od veselja.
Tedaj šele so zagledali ujetnika. Isla je kriknil ves zavzet.
"Effendi, kdo je ta —? Koga si pripeljal?"
"Ali ne poznaš več Ali Manaha, plešočega derviša iz Stam-bula?"
"Res je Ali Manah! Kje si ga dobil?"
Tudi drugi so se čudili. Opazili so, da je zvezan. Vise križem so popraševali.
"Ali Manah — ?" je pravil Hulam. "Sin ubeglega Baruda
"Da. Moj ujetnik je. Pojdite! Pripovedoval vam bom."
šli smo v selamluk in vzeli tudi ujetnika s seboj.
Pa nismo še dobro sedli, ko je že nekdo potrkal.
Kadi je bil. Veselil se je in se obenem zelo čudil, ko me je zagledal.
"Effendi —? živ —? Hvala Allahu! Dal sem te iskati, pa bal sem tee, da si izgubljen. Kje si bil?"
"Sedi prosim! Koj boš zvedel !"
"Poslušal bom. Kako me veseli, da si se zdrav vrnil!"
Ujetnik je počenil v kot in Halef je sedel poleg njega. Sam je vedel, kaj mora storiti, niti naročiti mu ni bilo treba.
Pripovedoval sem, mnogokrat so me prekinili. Skoraj nisem mogel do konca. In še so me popraševali po podrobnostih, se čudili in vzklikali. Dogodek se jim je zdel skoraj neverjeten.
Ali Manah je seveda čul moje pripovedovanje in zvedel, kako in s čigavo pomočjo sem ušel. Nisem se bal za kiradžija. Kje bo že ta pošteni voznik, ko bo derviš spet zagledal svobodno solnce —.
Halef je molče sedel pri ujetniku. Nazadnje mu je bilo govorjenja dovolj, oglasil se je:
"Tiho, možje! Sedaj ni čais za govorjenje! Na delo moramo!"
Kadi je nevoljno in očitajoče pogledal po malem hadžiju pa vprašal:
"Kaj pa misliš, da bi bilo treba?"
"Nemudoma moramo tegale Ali Manaha zaslišati. Nato moramo na kraj, kjer so gospoda napadli, in potem moramo za vozom."
"Je res! Torej pa bom tegale človeka, ki je sin ubeglega zločinca, koj dal odpeljati v ječo, da ga zasliširn."
Ugovarjal sem.
"Zakaj bi ga ne zaslišali koj
Radodarna zbornica
Mestna zbornica je te dni kaj radodarna z denarjem za mestne uslužbence. Dočim mestni proračun še ni v redu in se še ne ve, če bo mesto imelo dovolj denarja m vse stroške v letošnjem letu, pa razmetava mestna zbornica denar na desno in levo. Seveda, letos so councilmanske volitve! Oddelek za postave dobi $20,560 za izboljšanje plač pomožnim direktorjem. Oddelek za parke je dobil $57,000 več kot je zahteval. Uslužbenci, ki so zaposleni v rekreacijskem oddelku dobo dobili $18,000 več, da celo uslužbencem v javnih kopališčih je bila zvišana plača za $5,500.00 na leto. Redko kdo se pa zmeni za navadne mestne delavce, ki tudi težko čakajo kakšnega priboljšanja k svojim plačam.
-o-
Ogromna armada
London, 5. marca. Angleški kabinet bo te dni predložil parlamentu zahtevo za znatno povečanje angleške oborožene sile na suhem, morju in v zraku. Vlada zahteva, da ima na razpolago najmanj 25 oklopnic, 70 križark in 5,0'00 vojaških zrakoplovov.
privoljenjem kloroformiral in skušal izvršiti operacijo. Dekle je umrlo pri tem. Dr. Miller je bil 16 let družinski zobozdravnik Sprouse družine.
--o-
Delavski vodja napaden Abraham Katovsky, ki je vodja Ladies Garment unije v Clevelandu že dolgo vrsto let, je bil v četrtek ponoči napaden od dveh pobalinov, ko se je pripeljal s svojim avtomobilom domov. Katovsky stanuje na 11614 Parkhill Ave. Pobalina sta ga tako pretepla, da je moral delavski vodja iskati pomoči v bolnišnici, kjer se še nahaja. Zdravniki pravijo, da ima preklano lobanjo. Ves obraz je popolnoma razbit. Policija je hotela dognati, kdo je imel vzrok, da bi napadel znanega delavskega voditelja, toda Katovsky je na to vprašanje trdovratno molčal. Katovsky je eden izmed delavskih voditeljev v Clevelandu, ki so se pridružili Lewisovi organizaciji.
--o----
Zgubil tožbo
Kenyon Painter,"bivši direktor propadle Union Trust banke v Clevelandu, je zgubil zadnjo tožbo na najvišji sodni j i države Ohio. Painter je bil obsojen, da je nepošteno manipuliral z ban
9,000 brez dela
Delavci pri Firestone Tire & Rubber Co. v bližnjem Akronu so prenehali z delom in kompa-nija je zaprla vrata. 9,000 uslužbencev je ostalo brez dela. Vzrok so razni spori med kom-panijo in unijo.
-o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina'
MALI OGLASI
Naprodaj je
Grand peč, na premog in plin. Za naslov sef vprašia v uradu tega časopisa.	(55)
Delo dobi
dekle ali ženska, ki bi pomagala v restavmntu. Plača po dogovoru. Zglasite se na 7513 St. Clair Ave.	(55)
J t-Vyy,! tJVSMJ J tj^Aj t^VjMJ tjjiW t-^W IV^Oi-Vgj-l l-V^ L^XJ l^J tj^-i IVgA! ^vgj j j J tj^ ^ tj
VABLJENI STE
na
KONCERT
TENORISTA
LOUIS BELLE
ki se vrši
V NEDELJO 7. MARCA v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
Pričetek točno ob 8. zvečer.—Vstopnina 50c, 75c in $1.00

čnim denarjem. Obsojen je bil v Vse to mora biti gotovo do leta 30 ]et zapora. obenem je bil ob-1942. Anglija trdi, da mora za- sojen v globo $100000 Mož je varovati svoja trgovska pota po s^ar gg ^ morju, ki vodijo do raznih kolonij in dominionov. Zrakoplovi so potrebni za kontrolo Severnega morja. Tekom prihodnjih pet let namerava Anglija potrošiti oiem tisoč milijonov dolarjev za oboroževanje.
-o-
Mussolini je v zastopnik na španski fronti London, 5. marca. Roberto Farinacci, član velikega fašistov-skega koncila, je odpotoval v Španijo po tajni misiji in po naročilu Mussolimja. Pred odhodom je imel dolgo konferenco z diktatorjem. Obiskal bo zlasti Malago, katero pristanišče so re-beli pred kratkim zavzeli. Stopil bo tudi v dogovore z glavnim stanom nacionalistov. Kot se računa bo od misije Farinaccija odvisno, ali bo Italija še zana-prej podpirala španske nacionaliste ali ne.
-o-
Zobozdravnik prizna, da je umoril dekle
Richmond, Va., 5. rnarca. Dr. R. G. Miller poznani zobozdravnik v tem mestu, oženjen, srednje starosti, je priznal danes, da je ubil, oziroma umoril odlično dijakinjo Cleo Sprouse, in je njeno mrtvo truplo pokopal na zgodovinskem pokopa lišču v Charlottesville. Dekle je prišlo k njemu, kot zatrjuje zobozdravnik. in mu povedalo, da je nosno in da bi rada imela odstranjen plocl. Dr. Miller je zanikal, da bi bil on vzrok nosečnosti dijakinje. Končno jo je z njenim
Skupna sv. obhajila
Društvo Marije Magdalene
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v soboto skupno sv. spoved, v nedeljo 7. marca pa 'skupno sv. obhajilo ob 8.30 zjutraj v cerkvi sv. Vida. članice še v nedeljo zjutraj zbirajo pred staro šolo sv. Vida. Skupno obhajilo Članstvo društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ima danes večer skupno spoved, v nedeljo ob 7. uri zjutraj pa skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Vida, — Predsednik.
Skupno obhajilo
Društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. Jednote ima v nedeljo ob 8:30 skupno sv. obhajilo, člani naj se polnoštevilno udeležijo in prinesejo tudi znake s seboj. Zbirališče v društvenih prostorih ob 8. uri.
Skupno obhajilo Društvo sv. Helene, št, 193 KSKJ bo imelo v nedeljo 7. marca skupno sv. obhajilo v cerkvi Marije Vnebovzete pri 8. sv. maši. Vse članice naj se udeležijo in prinesejo znake s seboj. Zbirališče je v spodnjih prostorih ob 7:30.
-o-
štrajk v Wadsworth, O. Drugič tekom enega tedna so začeli delavci pri Ohio Match Co. v Wadsworth, Ohio, blizu Akrona, s sedečim štrajkom. Delavci zahtevajo kolektivno pogajanje in priznanje unije ter večje plače.
PRIJAZNO VABILO Vsi prijatelji in znanci so vabljeni za nocoj večer na izvrstno
RIBJO PEČENKO
za v soboto pa bomo imeli pripravljen zelo okusen KOKOŠJI PAPRIKAŠ Na razpolago je izvrstno, sveže šumeče pivo, domača vina in najboljša žganja. Prvovrstna postrežba v vseh ozirih. Igral bo znani Vadnal trio. Se vljudno priporočamo vsem prijateljem in znancem za obilen poset. M. PODBOY Sylvia Tavern 546 E. 152nd St.
(54)
Naprodaj gostilna
z vso opremo* licenco za 6% pivo in vino do avgusta, v. dobri collinwoodski okolici. Se proda zelo poceni radi selitve. Za informacije^se oglasite pri B. J. Hribar, 954 E. 144th St. Tel. GLenville 2500. (54).
Veliki izlet v starofdomovino
pod osebnim vodstvom
MR. JOHN 1). BUTKOVICHA, predsednika HRVATSKE BRATSKE ZAJEDNICE in HRVATSKEGA RADISA Ta velika skupina odpluje na
AQUITANIA -30. JUNIJA
(via Cherbourg)
Vabimo vse Slovence po Zedinjcnih državah in v Kanadi, da se pridružijo temu spominskemu izletu.
Rezervirajte si prostor zgodaj. Vprašajte za posebno brošuro o , potovanju. Za informacije vprašajte
MIHALJEVICH BROS.
6031 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
CUNARO mm STAR
Poceni hiše
naprodaj. Hiša pri Gordon parku, 7 sob, garaža, cena -$4950.00. Hiša na Parmalee, napol zidana, 6 sob, cena $6500. Hiša na Kempton Ave., 7 sob. Hiša na 77. cesti, za 2 družini, cena $2000.00. Vse hiše imajo tla iz trdega lesa, furneze. J. Tisovec, 1366 Marquette Ed., blizu St. Clair Ave., in 55. ceste.	(54)
si?"
"Da, tako mi vsaj pravijo.";
"Kako lepo, izvrstno! Torej ! tu in koj sedaj le V Mnogo časa Svh zaslužila tri sto piastrov!" i bo šlo v izgubo, da ga prepelje-
"Kakih tri sto piastrov?" i mo v ječo. Meni se pa mudi.
"Poslali so nas, daUe poišče-j Najrajši bi se kar ^sedajle od-m»- Kdor najde sled za teboj,; pravi" Uo)3i tri sto piastrov."
"Kdo vam je obljubil nagrado?"
Hulam. In midva sva te ttašla."
Hm,
prav za prav sem jaz
VaJu našel. Pa dobila bosta nje iz njegovih odgovorov
za ubežniki. Saj is m o že itak s pripovedovanjem izgubili mnogo časa. Ubegli Barud el-Amazat pa hiti dalje in utegne zabrisati vsako sled za seboj.
Kar tule ga zasliši, effendi! Morebiti pa kaj koristnega zve-
Ne bodite sužnji neprebave
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Želodčno zdravilo
iskreno priporočano
I — Pišite po brezplačen norec — , Triner'« Bitter Wine Co. 544 S. Wells St, Chicago, I1L
•	Send me a free sample.
•	Name .. Address
^Address _____________„
I Pri vseh drugistih
Pikniki! Pikniki! Pikniki!
Cenjeni javnosti, zlasti društvom, sporočam, da sem( kupil jako pripraven prostor za piknike, kjer je tudi velika plesna dvorana. Prostor je v Chagrin I-Iarbor na Lake Shore Boulevardu. Na tem prostoru je igrišče za žogo in tudi tennis Court. Velik prostor za parkanje. Voda, plin, mize in vse, kar se potrebuje za vsakovrstne prireditve. Oddajalo se bo v najem posameznikom, društvom in klubom. Prostor
nosi ime
TWI-LISHT GARDENS
Prva vknjižba
Kdor želi prevzeti prvo vknjižbo na dobro posestvo v svoti $4,000.00, naj se zglasi v uradu tega lista, kjer dobi naslov. Prva. vknjižba je za 5% obresti.
(54)
Norwood Sweet Shoppe
Mrs. Frances KraSovIc 620C St. Clair Ave. (zraven Norwood gleda'liSfia) NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED
Razprodaja MAYTAG pralnih strojev
se nadaljuje Prej so bili $109.50, zdaj znižana cena $99.50 Za vaš stari stroj damo $10, torej plačate samo $89-50
Posebna zamenjava za vaš stari Maytag:
za model A dobite ..........$40 00
za modele 15, 25, 10, 1,1.0 .... 35.00 za model 'JO ............... 30-00
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO
KUŠNJK, BOHINC, lastnika (HOI St* Clair Avenue	ENdicotl 36'111
ODPRTO ZVKCEIi	.
~4ru i.ijMWiwwiy'fMniiP'wtacgaiaiaffiii ■ n um i.....MU."
FR. MIHčIč CAFE
7202 ST. CLAIIt AVENUE
Night Club
ii% pivo, vino, žganje in dobur prigrizek. Se priporočamo '/.a obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
^TTl 1113111! 111 ■ 1111111 i 111 i IE1111111M111111111 ■ ^
1 ZA DOBRO PLUMBINGO 1 I IN GRETJE POKLIČITE I
mm	mm
1 A. J. Budnick & CO. |
PLUMBING & HEATING
6707 St. Clair Ave.
5	Tel. lllindcrson 3283
.976' E. 250th St.
lUis. K En more «2:!8-M 5
3iiiiiMiuriiiiiimimmmimminnuftu>~
Za podrobnosti glede najemnine za piknike in druge prireditve vprašajte pri
mmmm mmtm
6025 St. Clair Ave.
VELIKONOČNI
Izleti
JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA:
DEUTSCHLAND..14.marca EUROPA......19. marca
lira vlak ob ELROI'A v Bremcrhavcu zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborile železniške zveze do Chcrbourga
ali Hamburga.	,
Za informacije vprašajte pri
AVGUST HOLLANDER CO.
6419 St. Clair Ave., Cleveland, O.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
1	STERLING SUKNJE
Najnovejše mode kakor tudi najfinejše spomladanske "STERLING" suknje ali sule za dekleta in žene lahko naročile sedaj direktno iz clevelandske tovarne in to po velika nižjih cenah kakor kje drugje pri
BENNO B. LEUSTIG-U 1034 Addison Rd.	Tel. ENdicott 3426
Prosim, dajte mi priliko vam pokazati okoli 200 različnih krojev STERLING spomladanskih sukenj in sutov po cenah od $11.50 in do $59.00 in to brez zamere, če kupile pri meni ali ne.
Oglasile se, telefonira j le ali mi pišite, d i pridem z mašim po vas in vas peljem naravnost v tovarno, ne glede kje stanujete v Clevelandu ali okolici.
The Vision That Was
His
Still Guides the Nation
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 6TH, 1937
povedati.
A ko je začel pripovedovati Jack, se je čudil celo on. Koliko sveta, je poznal ta mladi profe-! In neznan mu je bil malo-pcklic. Na ladjah je bil domu, vsak posel je že opravljal njih. Pomorščakov sin in sam bivši pomorščak, ki je prevozil malone že vsa morja! Koliko življenske izkušnje in kolika učenost! In koliko jezikov govori !
polti ter odet v kože, ki so bile zvezane z rastlinskimi vlakni. Na hrbtu je nosil ustreljeno srno, za njim sta stopala velika, takisto raz-kuštrana psa. Videti je bilo, da so se divji mož in njegova dva psa silno prestrašili tujca.
"Lačen sem," je dejal Jack ruski, ker njegova zaloga je pošla že prejšnjega dne.
Veliki kosmatin,'ki je prida-dal izumirajočemu plemenu Ainov, predhodnikov Japoncev, ga ni razumel. Jack si je pomagal z znaki. Hitro je mož položil srno na tla, vzel iz žepa nož, odrezal stegno in ga pomolil beguncu.
Jack je zmajal z glavo. Z različnimi kretnjami in znamenji je razložil dobrodušnemu možu, da ne je surovega mesa in da bi šel rad ž njim v njegovo kočo, kjer bi ga spe kel. V pol ure sta, prišla do male naselbine, ki je štela ka kih dvanajst, prav nizkih koč na koleh. Pokrite so bile drevesnim lubjem in s kožami. Nesnaga je bila povsod naravnost grozna. V majhni, tem ni in smradljivi čumnati je čepelo okoli sklede s kašo sedem oseb. Pridružila sta se jim še gospodar in Jack. Kmalu je prišlo še nekaj radovednežev iz vasi. Nekateri 'so znali nekoliko ruski in začel se je živahen razgovor.
Jack je znal tako lepo pripovedovati, pi-ositi, se laskati, da so mu dobrosrčni ljudje nanesli vsega potrebnega: suhega mesa, tobaka, nož, raženj in drugo. Dva mlada človeka, tihotapca, pa sta se celo ponudila, da ga povedeta preko ruske meje.
Opolnoči so se odpravili. — Mladeniča sta poznala vsako stezico, vsak skriven prelaz, saj sta redno tihotapila japonski špirit. Zjutraj so bili na japonski strani otoka Saha-lina.
Kar na mah se je spremenil značaj te krajine. Visoko pogorje se je sicer še vleko dalje prav do konca otoka, a povsod so se videli sledovi;delovne kulture; videli so premogovnike, velike naprave za pridobivanje petroleja in nafte, tovarn© za sušenje in konserviranje rib, povsod živahno! industrijsko gibanje. In postajalo je vedno topleje, drevje in zelišča južna, ob morju že tropska. Sre-čavali so Japonce in Japonke, ki so jih ponižno prijazno pozdravljali.
Mladeniča sta pripovedovala, jda je med severnim ruskim in južnim japonskim delom Sa-halina prav tak razloček kakor med zimo in pomladjo, a med prebivalci je razlika kakor med ledom in kropom. Že sta Jiotela brezobzirno korakati kar po sredi lepe ceste, a Jack je [Ugovarjal: mogoče je vendarle, da bi japonska oblast na.za-• htevo ruske zagrabila vse tri jn jih poslala v katorgo. Aina pa sta majala z glavo: kar Be bolj jezi, Japonce bolj veseli.
Naenkrat se je odprla dolina jin urno so se bližali veliki lu-ki. V njej je mrgolelo ribiških čolnov, ladij in tudi troje velikih parnikov je bruhalo iz dimnikov oblake dma.
"Terpjenije!" je vzkliknil Aino. "Evo, naša svobodna lu-
ka, kjer je konec tvojega be-
tt
ga.
Jack se je zdrznil: "Terpjenije se zove ta luka? Torej tu je konec mojega trpljenja! —
čuden slučaj! Ali pa šele v trpljenje, v še večje muke, v nove bolesti in novo žalost? Ali je ta luka konec ali začetek? . . . In razmišljal je: "Terpjenije pomenja tudi potrpljenje, vztrajanje in odpuščanje. Ah, na vse sem pripravljen: za Polly in za He-gana."
Pol ure zatem je bil že na krovu japonskega parnika, ki je vozil petrolej v Nagasaki. Aina sta bila dobra znanca ka-pitanova in Jacka so sprejeli s častmi, kakor bi bil evropski potentat. Dali so mu čedno kabino in mu postregli z najboljšim, kar je premogla ka-pitanova kuhinja.
Profesor iz Germanije sem," je pripovedoval Jack mlademu kapetanu. "V študijske svrhe potujem okoli sveta. Toda Rusi so me smatrali za vojaškega cgleduha in me zaprli v sahalin-sko katorgo! jedva sem jim ušel. Zato sem srečen, da sem prišel na parnik Japoncev, ki jih občuduje ves romanski in germanski svet kot narod čudovite kulture, nezaslišanega junaštva in brez-primerne marljivosti."
In Jack je vsul na kapetana celo ploho komplimentov o japonskem narodu. Do tal se je klanjal kapetan, se smehljal in do tal se je klanjal Jack. Nato sta pila, jedla in pušila.
"Jutri ob tem času," je dejal kapetan, "odrinemo. Dotlej se blagoizveiite dobro odpočiti."
In Jack ga je rad ubogal. Ves teden že ni spal mirno in ugodno. Zato se je iztegnil po ležišču z največjo naslado. Preden pa
Resnično, Jack je Kongoruju imponiral. In ko je prišel Jack nekega dne iz kabine gladko obrit, je kapetan vzkliknil:
"O, gospod profesor, Japonke vas kar raztrgajo!"
"Zakaj?"
"Očarate jih pač in vsaka vas bo hotela imeti." Poredno je spačil svoj obraz in se smehljal.
"Jaz pa ne maram nobene!" se je zasmejal Jack. "Oženjen sem in verujte: ni je lepše ženske, kakor moja Polly."
"Verjamem. Toda na Japonskem se zato vendarle lahko znova oženite!"
"Tako? To vendar ni mogoče "
"Zakaj ne? Z a nekaj tednov . . . za pol leta . . . Jaz sem bil oženjen že enajstkrat. In v Nagasaki! se oženim dvanajstič . . . S čim naj si drugače preganjam čas? Morda ostanem v Nagasaki! cela clva meseca, preden me pošljejo s parnikom zopet kam •/. novo nalogo . . ."
V daljavi se je na morju prikazala temna proga . . . Japonska? Spočetka je bilo razločiti le hribovje, ki se je na vrhovih žarelo rožnato v prvih solnčnih žarkih.
"Fokai — trop otočkov!" je razložil Kangoru. "Takoj za njimi pa leži Japonska. Gorovje, ki ga zagledava, se dviga za Naga-sakom . . . Toda do tja je še daleč. Pred šesto popoldne ne do-spemo."
Ko sta šla k zajutrku, je začel Kangoru znova: "Brez ženske? Kako naj živim brez ženske? — Da, da, oženim se. Poiščem si
je zaspal, je se mislil dolgo. Na . ■ , * XT . -n n i xt najlepšo: mucko, ki ne bo večja koga? — Na svojo Polly! Na . i ... ......
poslednji sestanek ž njo . . .
XXXI.
Nagasaki Danilo se je. Parnik je rezal valove. A vse je še spalo. Le Jack in kapetan Kangoru sta stala na poveljniškem mostičku in zrla v daljavo. Vsak hip se je morala pojaviti japonska obala.
V teh par dnevih, ki sta jih prebila na ladji, sta se mlada moža spoprijateljila. Kangoru je poznal vse japonske luke in večino kitajskih. Omikanec. Tudi na Dunaju in v Berlinu je že bil. Mnogo zanimivega je znal
kakor velika punčka. Če hočete, lahko stanujete pri nama. V pa-/ pirnati hišici sredi senčnega cvetočega vrta. Okoli in okoli bo vse cvetelo in dišalo . . . rože vsepovsod! O krasno bomo živeli ! Morda pa se vendar oženite tudi vi?"
"Jaz ne. Toda srečen bom, če me vzamete s seboj in me seznanite s poezijo japonskega življenja."
Potem sta se vrnila zopet na mostič. . .
(Dalje prihodnjič.)
-o--
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino!
M ON TE CARLO TOMORROW
Every real and loyal St. Vitus parishioner will attend the Monte Carlo tomorrow. And ho will have the time of his life as he tries the various games of skill. For Ihe St. Vitus church basement will be turned into a virtual MONTE CARLO, with activities going on from 2 p. m. until the early hours of Monday morning.
As you enter the hall, you will exchange some of your money for large denomination stage money." This "money" will be good for anything, anywhere in the Monte Carlo. It will be a chance for you to play millionaire and toss the $50 and $100 bills for drinks, sandwiches, and the various other attractions prepared for your entertainment.
Come early; start at 2 p. m. and stay with us until closing-time. There will be no admission. Action continuous. During the afternoon hours, 50 prizes will be distributed to as many - lucky people. Be there to get the thrill of your life as your name is called off. Your friends will enjoy it, too!
In the evening, the remainder of the prizes will be announced to lucky winners. TEN people will receive awards of $5.00; TEN more will be given $10.00 each. If you win first prize, you will get $150.00 in cash! Second award $100.00! And third prize amounts to $50.00! There will be money everywhere for everyone. SEVENTY-THREE chances for you to win. You might win twice or thrice.
Remember, too, that in all these efforts our church will benefit directly and entirely. We cannot emphasize too much the necessity of helping the church. Only by concentrated work and help of every parishioner can we hope to succeed. Let's put the St. Vitus' MONTE CARLO over the top tomorrow !
Note to Workers! Please be present at 12:30 p. m. at the latest!	Committee.
mid-floor. Kolence then tied it up with a foul shot. At this point (he game ended.
The invincible but defeatable Rams (as proved) were-held scoreless in the overtime while Debelak played with the net for eight points.
Debelak, who played the full game, took the scoring honors with fourteen tallies, but was closely pressed by Kopec, who played a half game, tallying thirteen.
The Silver Stars, leaders in the first group, accepted St. Christine's challenge and the game will be played at Roosevelt School. The Silver Stars starting line,up will be:
Debelak and Kopec, forwards; Krall, center; Novak and Jeglich, guards, Cimper-man, one of their aces, will be out on account of certain tie-ups.
•M„t |„1,-j,-J..$. J. i- i-.M-.t.-M.M»M"t"M"M"i»M4« M *-l -l-M IH J-1-t lH I I •!• ■f *
I	t
I	All Around Town	$
* ■ t
GALA CONCERT
Mr. Louis Pečjak probably needs no introduction. His voice has been heard frequently over Station WJAY and at the various local performances
NEWS
Scrappers
Ldch R.lg • Debelak, rg Levee, c . . . Lach W„ If Merhar, rf
Total ....... 15
Rams
Kolence rg
Vokac lg ....... 2
Jamnik c ...
Vovk If .....
Debevci rf
Kopec c .....
Total ........ 7
" .S' un path"
Members of the St. Lawrence Parish are preparing the play "Sunpath" by Mabel Crouch which will be given soon after Easter. The proceeds will be used for the fund which is being raised to complete the "church building.
The persons in the play are: Carolyn Cergal, Martin Jeric, Joe Hočevar, Mary Papes, Frances Lekan, John Winter, Marie Lekan, Paul Miller; Josephine Godec, Anna Winter, and Dorothy Snyder.
The cast would like the cooperation of persons interested in helping with the play who might act as prompter, stage manager, or take charge of costumes.
The play will be given in the Dramatic Workshop of the University Settlement. Members of the settlement staff are coaching the play.
NEWS
AH, GOOD MORNING MY GOOD WOMAN/ COULD X \NTEQEST YOU IN A
Monthly Meetings
The regular monthly meeting of the St. Vitus Holy Name Society falls on Tuesday, March 9th. It will be held
in the church basement at 8:00 *
p. m.
Several questions of importance to members will be discussed. March is the month that leads toi Spring and the great outdoors. How about ideas for summer activities?
The Junior branch will meet Friday night, March 12th, after devotions at the usual place.
Wish We Were There
Frances Bogovic sends greetings from the sunny West Indies to all her snowbound (?) friends. She is on a cruise through Central America.
Holy Name Junior Basketball
In a heated fray that decided the second championship game, the Rams tasted their first setback of the season in an overtime battle.
The Scrappers took the lead in the first quarter with Levee and Merhar each dropping a pair into the loop for four markers apiece.
At the half the Rams led after their helmsman had entered the fracas.
The third period ended with the Rams keeping their lead, but Kopec was put out of the contest on personals.
In the final minute of play with the Rams ahead by virtue of a lone marker, W. Lach came to the" Scrappers rescue chalking up a two-marker from
Station YLS
The Y.L.S. is holding a Card Party Sunday, March 14, at 7 p. m. at St. Mary's, School Hall. There will be table prizes. Admission ifc 25 cents and also refreshments will be served. We assure everyone a good time. Here's a surprise! Study Club sessions will begin next Thursday, March 11, at the STUDY CLUB. Will all organized groups please be there at 8 p. m.? At our last meeting March 2, some new rules were made and will be enforced. We want to stress the points that follow and this goes for every member except for those with good excuses.
1.—Every	members must attend at least one meeting every four months or else they will be expelled.
2,—-Also	they must attend Holy Communion Sunday every month. A card will be sent to those who don't come.
Now as a reminder to those who forget quickly. Our meetings are the last Tuesday before the first Sunday. Communion Sunday is the first
"Snow White and Rose Red" and "Stuffed Owls" Children from St. Lawrence School in the dramatic clubs of the University Settlement will present two plays in the Dramatic Workshop, 7351 Broadway, Friday, March 12 at 4:15.
The cast for the play "Snow White and Rose Red" is: Snow White, Antonia Tumbri; Rose Red, Antonia Baldwin; Mother, Antonette Franchot; Beai!, Marie Gustincic; Dwarf, Eleanor Col nar; Story-Teller, Josephine Straus; and prompter, Dorothy Udovec.
Those taking part in "Stuffed Owls" are: Mrs. Potter-Porter, Ann Sadcr; Miss Lovejoy, Genevieve Kotar; Mrs. Judd, Wilma Pobega; Mrs. Foster, Pauline Jacob; Miss Mullin, Gertrude Roland; Miss Hobbs, Mary Mariano; Prompter, Frances Gragel; Costumes, Lucy Pobega. ' Parents of the children in St. Lawrence School are especially invited to attend. There will be a charge of two cents for children.
as a guest soloist.
However, it's interesting that on Saturday, March 13, at 8:30 p. m., at Ihe Slov. Working-men's Home, 15335 Waterloo Road, Mr. Pečjak will be heard for the first time in his premiere public concert.
Mr. Pečjak possesses a fine tenor voice, which has been carefully trained for years, under the tutelae of Mr. Victor Roche of Carnegie Hall.
Ilis concert program is to include a group of well known and beloved classical numbers, as well as a delightful collection of Slovenian folk songs and melodies. He is to be accompanied by Miss Alice Ar-tell at the piano. To furtheV enrich the program, ilia AHer-ton Male Chorus, under the direction of Griffith Jones, is to sing a group of songs. Mr. Andrew Setter is to be the accompanist.
Judging by the comments and predictions of voice and music critics, the concert promises an evening of select and pleasant entertainment. And, it is hoped, of course, that it will give the young soloist the necessary boost that may get him started on his much anticipated voice career.
Orphaned at an early age, Mr. ?ecjak has probably had a great many more sundry experiences and reverses than the average boy. Perhaps, some of those very memories enable him now to add more color, sentiment as well as charm to his songs.
Mr. Pečjak is a product of the Collinwood neighborhood. He attended St. Mary's parochial school on Holmes Ave. He is married and at present lives at 14724 Westropp Ave. He is a member of the Jadran singing society.
Tickets for the concert are now on sale at the Slovenian Workingmen's Home, 15335 Waterloo Rd. and Frank Sve-tek Cafe, 768 E. 200th St. They may also be bought from Mr. Pusnar, 21800 Ivan Ave., Miss Stella Line, 16719 Grovewood Ave., Mrs. Celia Jacklitz, 1251 E. 173 St. (KE 0270-J), and from members of the Jadran singing society. The prices are 55c, 83c and $1.10. All seats are reserved.
-o-
Sunday of each month. Arrangements are being made to have Dr. Johns for our reception in May. So remember, we'll be seeing you March 14
at 7 p. m.!
Publicity Committee.

©Bdwasd» and Deutsch Lithographing Company, Chicago.
NEWS!—NEWS!
A dance is to be given in the Slovenian Auditorium on May 1, 1937. Of course, a dance isn't news. But who is giving it.—That's real news! Everyone who has, attended former dances given by this group has had a good time and will surely come again. We're sure you will come,-too.
We've held our dances during the week but there is work to be thought of the following day so our dance in May is on a Saturday night. You can come early and stay late. Music will be furnished by that smiling personality, Frankie Yankovich and his orchestra-Admission will be 35c and tickets will soon be on sale.
We will not keep you in suspense any longer. It's THE SILVER SLIPPER BALL to be held under the auspices of the Honor Guards of SDZ.
The girls in blue invite you-
--o-
WOODMEN CIRCLE SOCIAL
The members of Waterloo Grove, W.C. No. 110, are planning a social after their next meeting next Friday, Marcft 12th at the Slovene Workwomen's Home on Waterloo »o-There will be cards a/nd otne
games to supply entertainrnen •
Members of Friend an** Grove and other Groves Camps are cordially invited be with us on this occasion.