' M v I I ■ ■ ■ w ■ m ■■ ■ ■ ■ A ■ - Jh ■ B ■ ■ __M^k. ■ LlcVcIdilflSKd /ifncriKa VIV ¥ A AIAIVA AAA«% '-• • 1_NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMKMKL CLEVELAND, OHIO, MONDAY, OCTOBER 39th 1917- - -_____ ■ ffev.V-¥ffif-- .Jl . ■ ' LETO X — VOL. X - «S WtnHMIIHIHMHMHHHHHHI 100.000 ITALIJANOV UJETIH, 700 TOPOV ZAPLENJENIH ratvine se Sirijo v mestu. Mnogi Slovencev pokradenih ■ . , -• I PERMIT. Published ami Attributed under permit N«. 19 authorised by the Act of October W «th, 1917, on file at tbo Pott Offico of Cleveland, Ohio. By order of the President, A.S. Burleson, Postmaster General —Tatvine, ropi in napadi se ponavljajo, širijo in množijo v slovenski naselbini kot nikdiar prej. Desperatni elementi stra hovito vznemirjajo okolico. Policija je brez moči .povsocf, kajti ne samo, da policije ni bilo nikdar dovolj v Clevelan-du, pa je bilo še 72 policistov vzetih k vojakom in kakih 50 jih je prostovoljno odstopilo, ker zaslužijo kot policisti manj kot navadni delavci. Nor ben policist ne zasluži več kot tri dolarje na dan, dočim* so delavci plačani po $4, $5» več na dan. Zato so se pa ropi in tatvine tako pomnožile po celem mestu, da resno svetujemo rojakom naj se pazijo. dela je toliko, da se jih išče 1 desettisooe v Clevelandu, kaj r se drugje, poleg tega je pa delo dobro plačano. In ti tatovi in ulomilci ne "kradejo pri bogatih ljudeh, artipak napadajo siromake, navadne delavce e-nega za drugim. V noči medl . četrtkom in petkom je bil o-ropan Drašlerjev restavrant •na Glass ave. za $150 in mnogo blaga, mlekar Jerič je bil okraden za veliko svoto denarja, okrad,eniih je številno drugih. Tatovi sumijo, da imajo delavci denar, zato nje obiskujejo. Nad $10.000 se je odneslo iz slovenske naselbine posameznim' »osebam tekom zadnjih treh tednov. Opozarjamo in svarimo rojake, da pazno zapirajo svoja vrata, denarja pa naj nitkar ne držijo doma, ampak naj sproti vsak dlolar •raje odnesejo v ibanko. ^ —V soboto je prišel v Cleveland1 na kratek obisk Mr. Math Grdrna, sin John Grdine. Prišel je iz Chillicothe, Ohio, kamor je odšel . 5. sept, in je to njegov prvi obisk v Clevelandu, odkar je v vojaški službi. Mr. Math Grdina je saržent pri Suppdy Dept. in je stopro-centni vojak strica Sama. V l'. nedeljo se je, vrnil v taborišče I I ■—Pretedeni četrtek je policija. 4. precinkta aretirala nekega Slovenca radi blazne pijanosti. Prespal je svojo pijanost v zaporu, in zjutraj ko se je zbudil, je pričel silovito psovati Zjedinjene države in peti slavo in zmago kajzerju ■ter avstrijskemu Čarli Čaplinu. Policija, je telefonirala na tovarno, kjer je ta nehvaležna duša delala, in zvedeli so, d ti zasluži $7.00 na jHo, todf ne pred februarjem ali maroem mesecem. Svota tretjega posojila se bo odločile pozneje. . A'* L J V j. J*. •". *.**»*«. *•-!- I iz Rima naznanjajo, da se laška vlada pripravlja za vsak slučaj. Toda vsak) dam bolj napredujejo Nemci in Avstrijci. Važne gorske postojanke ob meji in severovzhodno od Tolmina so začele padati, dočim Berolin trdi, da je omajana vsa laška fronta ob reki Soči. Rim, trdi, da je položaj nevaren. Vojni urad laškega generalnega štaba je včeraj priznal, da je položaj "skrajno nevaren." Toda na Kraški planoti pa Italijani vztrajajo, in Berolitn prizna, da so se morale nemške in avstrijske krma-de v tem siektorju umakniti. Največja bitka vojne. Sedanja ofenziva avstro-nemške armade je največja v tej vojni. Načrt generala Mackensena, ki vodi centralne zaveznike je, osvojiti rodovitne beneške planjave, kjer je mnogo živeža za stradajočo nemško in avstrijsko armado. Avstrijski in nemški generalni štab sta ;d)oIgo časa iskala najmanj utrjene točke na laški fronti in našla sta jo severno od Julijskih Alp, kjer so Avstrijci in Nemci nepričakovano udarili na Italijane. Bojišče se razteza sedem milj zapadno .proti Tolminu, in pri sv. Luciji in Mariji je Mlackensen priredil svoj prvi in najhujši napad- Drugi oddelek nemške armadte se pričenja pri Trbižu blizu Trsta in pelje na pol pota severno proti Gorici. Silovito bombardiranje nemških komunikacijskih topov je Italijanom preprečilo, da niso mogli dobiti ob pravem času potrebnih rezerv na bojišče. Laške čete so majhne. Tam kjer so Avstrijci iti Nemci najprvo udarili, so ime-;li Italijane majhne postojanke, i ker so bili precej gotovi, da tu sovražniku ni mogoče skozi prodreti. Glavno vprašanje je seidlaj, če bo mogla skupna av-stro-nemška armada zasesti! gorske prelaze ki vodijo v Italijo. Kot se poroča iz bojišča, so Italijani še ob pravem času zasedli vse te goske prelaze in jih silovito utrdili. Če padejo ti goski prelazi, ki vodijo v rodovitne laške planjave, tedaj je tudi usoda laške armade zapečatena, kajti Mackensen . ima sedaj nad) dva milijona vojakoV s seboj. Ena četrtina teh se nahaja na fronti, dočim so ostali v rezervi. Zavezniki so v skrbeh. Pariz, 28. okt. Zaveznike ja-\ ko skrbi, 'kaj bo z laško arma-.•dlo. Oči vidno je, da laška armada ni imela dovolj topov na razpolago, da bi prvi trenutek zadušila ofenzivo nasprotnikov. V kratkem se vrši zborovanje v Parizu, kjer se bo odločilo kaj je treba storiti za laško fronto. Na drugi strani se pa dolži Ruse, ki so s svojo neaktivnostjo povzročili, da je Avstrija in Nemčija potegnila , lahko 50 divizij iz ruske fronte in jih poslala proti Italijanom. Poraz Italijanov podaljša vojno. 1 V zavezniških krogih se jasno izraža mnenje, da bo po^ raz laške armad$ zopet podaljšal vojno, razven če se Rusija ne zbere v zadnjem trenutku in prime iNemce na cel« ruski fronti. Pritisk Rusov bi , povzročil, da bi morali Nemci ^ in Avstrijci pošiljati nazaj i svoje divizije, in prodiranje : proti Italiji bi bik> ustavljeno. > Z železno roko vlada Kerenski 1 Petrograd, 28. okt. Vojni • svet ruske vlade je včeraj sklenil upeljati dirastičme odredbe da se potlači nemire od strani boljševikov, ki nameravajo uprizoriti demonstracije dne 2, novembra, ko se zbere vojaški svet. Ruske železnice ne vozijo. 'Petrograd, 28. ok«t. —Ruski prometni minister se je izjavil, da vozi v Rusiji danes m am j (železnic kot ob najhujši zimi-Celi vlaki, naloženi z blagom in streljivom za fronto, stojijo pri miru. Izmed lokomotiv jih je v službi le 16 procentov. Na železnicah vladajo anarhistični odnošaji. Železniški načelniki so odlstopili, ker se^ne dajo komandirati od navadnih delavcev, ki so pravi gospo-•diar^ Na Ural—Sibirski železnici šo sprevodniki sami upe-lja.li odredbo, da morajo vsi uslužbenci po vsaki službi 24 ur počivati. Nemško uradno poročilo. Berolin, 28. okt. Njegovo apostolsko veličanstvo avstrijski cesar in ogrski kralj je blagovolilo prevzeti najvišje poveljstvo nad združenimi nemškimi in avstrijskimi četami proti glavni moči Italijanov. Druga laška armada je bila premagana. Radi ugodnega vremena so naletele avstrijske iitf nemške divizije na majhen odpor m Italijani so : se umikali iz ene pozicije na drugo. Strmo goro Stol so av-1 atrijske čete osvojile. Močno utrjeni vnhunec gore Miatajur, 1640 metrov visok, je padel v petek zjutraj, 23, ur po začetku naše ofenzive. Laška fronta je do Ipive prebita. 26 laških zrakoplovov, 65.000 ujetnikov, 500 topov smo <$bUi, poleg tega pa ogromni vojni materijal. Na Kraški planoti pa se Italijani jako diobro držijo. Kabinetna kriza v Italiji Rim, 28. okt. —Laiki kralj je dospel sem, da reši mini-stersko krizo. Najbrž bo imenovano novo ministerstvo. Pariz, 28. okt. —Francoska^ armada v Flandriji napreduje s svojim delom. Vasi Mer- i dien, Kippe in Aschoop so prišle v frameosko Obhtst. Pozneje se je podala tudi velika vas Kloostermolen. Kljub temu, dia je bojno polje eno samo veliko močvirje, so francoski vojaki s neprimernim pogumom premagali wse težave in pognali Nemce nazaj. Pri Ho*J utholst gozdovih so Francozi^ odvzeli Nemecem kakih 30 topov, katere so nemudoma .obrnili na bežeče Nemce. Ameriške armade se nahajajo v f fft IIC Q[$. lil II 3 mLfcUUo. __ Nekje v Frainciji, 28. okt.— Ameriške čete se nahajajo v prvih strelnih jarkih na francoski fronti. Ameriška artfle-ija je oddala prvi strel v sobo- ■ to zjutraj ob 6. na sovražne nemške postojanke, in odtedaj traja neprestan artilerijski boj med Amerikainci in Nemci. Ameriške čete so prikorakale ponoči v blatu in dežju v prve francoske strelne jarke, kakih 600 korakov od sovražnika, kjer so jih 'Francozi z ogromnim veseljem pozidravili- Prostor, kamor so ■ postavili Ame-rikance, je najbolj miren na celi fronti, bi' Nemci na drugi strani niti ne slutijo ne, da 90 Amerikanci sedlaj njim direktno nasproti. Oklep prve krog-lje, ki je bila izstreljena napram Nemcem iz ameriških topov, pošljejo predsedniku Wilsotnu. Nemci odgovarjajo. Kakor hitro so zaoeli delovati ameriški topovi, so Nemci začeli odgovarjati strel za strelom. Nemške krogi je so padale jako blizu . ameriških strelnih jarkov. General Pershing je odredil, da pride vsaka brigada v strelne jarke. Nekako en teden iostane ena brigada v strelnih jarkih, nakar se zamenja z drugo in se prvi dovoli počitek. Topništvo prvo v boju. Ameriško tonpištvo je zasedlo svoje pozicije če v petek. Misurske mule so vozile manjše topove in strojne puške. Za artilerijo je korakala ameriška ' infanterija, za njimi velike poljske kuhinje. Dopisniki ki se mudijo na fronti ' naznanjajo, da se Amerikanci držijo kot železni. Na obrazih vseh je zapisana strašna odločnost, da povrnejo Nemcem vse zločine, ki so jih Nemci povzročili še tedaj, ko je bila Amerika nevtralna. Infanterija je prepevala "Tipperary", dokler niso častniki prepovedali vsak glas. Prišli so blizu Nemcev. Polaepmi, moz za f možem so stopali v streh«? jarke' Brez nesreče, natančno kot ura se je vse izvršilo. Kb j so francoski vojaki zagledali J svoje ameriške tovariše, so jih ^ •začeli objemaiti in poJjubovati. Solze veselja so se pojavile v|| očeh vseh Francozov, ko so J videli svoje republikanske taym vasi še preko oceana v isti vrlj sti napram sovražniku kot sa-fM mi. V duhu se je vsak AmemJI kanec zamislil *na one čase, ko J je prišel firancoski genaral La- J fayette v Ameriko in pripžjB Ijal s seboj 20.000" mož, da po* f maga Amerikancem priboriti | svobodo. Danes so Amerikanfa ci na francoskih tleh, da po^jj magajo Francozom vrniti svo-1 bodo in tako poplačajo ogrom 1 mi dolg napram francoskemu® narodu. Washington, 28. okt. Gepe- i ral Pershing naznanja ifgl Francije, dia je nekaj bataljo- | nov ameriške armade zasedlo | pr,ve strelne jarke na mirni ! francoski fronti v družbi z ve-, terani francoske armade.Ame- i i riško topništvo je podpirano z | 1 izkušenimi francoskimi topni-čarji. Ko je dospelo poročilo o ameriški armadi v strelnih jar- i kih v Washington, je bilo vse | mesto prevzeto. Trgovina je | • prenehala. Ameriško ljudstvo | se je prvič zavedlo, da se na-J haja v vojni z zvitim sovraž- 3 nikom. Ameriške čete so f J strelnih jarkih kjer ostanejo, J dokler ne bo vojna gotova. I One čete, ki so spdaj v. strel- J nih jarkih, so služile že v | Ameriki (najmanj (dve leti v vojaški službi, nakar so bile poslane v Francijo, kjer so se | trainirale nadaljnih šest me- I secev za vojno. ^ MI Kaj bo t narodno armado? Siri se mnenje, da Ona na- | rodna armada, ki se trainira v 1 i Ameriki in ki je bila sklicana -. potom spk£ne vojaške dolžno | sti, bo le teško prišla v vojno, J razven če se vojna nadaljnje najmanj dye leti. Leto in po! vzame, da se naredi iz vojaš-kega novinca zmožnega vojs-il . '1 » » % * I i___: ___ ,. H..,._ A _ mw * * > >nv%«vr a FVFl A PmfiNlc A AMFRIvCm ^^ t j , sj IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK. NAROČNINA. I Xfl AmmriKo - 12a CW4 pc poJtif+.00 JZa Esoropo • ^^Olfo/amMna Jt+etiiKa »3c EDWARD K A L16H, Publish* LOUIS J. PMC. Edit*. ■■ ' ' ......' ' U5UKP MONDAY. WXDWI3DAY AMD FWDAY._ It 25.IM Smmmp k d» Gfy tf QmU mi ihnfan. • Sntrrr* sr mmrf tint fnaffrr/grmirr *** T f—* J Na ia6. Mion. Oct agth 1917.! ( =..... ............. 1 Usodepoln položaj v Rusiji. HRfflRw'lf' V Slovenski Jug" glasilo Jugoslovanov v Rusiji, prinaša v svoji števil« z dne 18. julija pregled političnih dogodkov-v Rusiji. Od1 -tedaj, ko je bil ta članek pisan, so pretekli že % štirje meseci, toda v Rusiji je . št danes položaj skoro isti. "Slovenski Jugf' pise: "Aiko pazno ptremotrivamo položaj v Rusiji od začetka revolucije pa do danes, bodemo takoj pripozmali, da je prišlo razpoloženje v Rusiji do nekake napetosti. Politično ob-nefoje je kakor naravno pod-■ nebje pnenll viharjem. Prvi en-I-':.; ttfziazem je minul, Rodzian-ko, Miljukov, Gulčflcov so že zdavnej pozabljeni, Kerenski ima maso odkritih sovražni-! kov, itd. Delavska organizacija, ki je porazila meščanske kandidate, se je začela cepiti, in meja med "resničnimi držav-< Ijanskimi elementi se je jasno I oznanila — Cereteli, PIeha)n«cv (SU-- in med •elementi anarhije, razdora in nepatrijotizma — r: Lenine in drugi. Okoli Lenina fjto se zbrali elementi, ki so po-* polmoma germanofilsiki in elementi, ki so pristaši absolutnega režima, in ti ljudje si sedaj prizadevajo, da vzbudijo v masah nevoljo, punt, ki bi povzročil pravo državljansko v vojno. jMjhogo Leninovih pri^ stašev je odkritih sovražnikov * Rusije in ruskega ina-roda, in Wi]Mtd ruskim narodom se želijo maščevati za vsa nek*d\anja ' preganjanja. V svojem ciniz-? mu se poslužujejo metod, ka-lf terih so se naučili od Nemcev, C s katerimi so v ozki zvezi-Drugi del Lenmizma pa teži za nekdanjim carstvom. In tako so se našli v enem (taboru I oni, ki imajo za cilj uničenje sadov revolucije breiz ozira na " motive, ki jih vodijo. Upor-nost, s katero, vodijo svojo ak-I cijo in agitacijo }e popolnoma enaka žilavosti nemšdoega prizadevanja. "Uničiti vse," to je glavni motiv ruskih radikalnih soci-lj| jalistov. Uničiti fronto, uničiti domovino, olajšati položaj Nemcem, in če ne bo šlo drugače, pa se poskusi z državljansko vojno. Uspeh Leninov-dev, četudi ni popolen, pa se lahko opazuje pri vsakem koraku, Ta uspeh ^e lahko pojasnjuje s tem, da so v Rusiji elementi, ki sovražijo ruski narod, in Od^ševljejo se za Nemce, kajti med ruskim narodom so ljudje, ki so umorili v sebi najboljše in zahtevajo mir za vsako ceno. Oni Rusi, ki danes kričijo proti svojim zaveznikom, osobito Angležem, "brez aneksije in odškodnine" . ne kričijo raditega I ker razumevajo vso niče most tega gesla, ampak enostavno iz vzroka ker so preveliki strahopetci, da bi se borili. Brez aneksije in odškodnine pomefni, ne napadaj me, in tudi jaz ne bom tebe. Tonia kjerkoli ima Leninova masa neo-borožene ljudi pred sefooj, tam zahteva ta sodrga kontribuci-jo, kakor n. pr. v Caričinu. In kakor nam je vim. Brusilov je pripovedoval, kako je masa ruskih vojakov na fronti burno pritrjevala Kerenskimu, ki je vojake pozival na boj, točk takoj potem je ista masa pritrjevala Leninu, ki je govoril za Ke-renskijem ravno v /nasprotnem smislu, in ko se je oglasil tretji govornik in ko je očital vo-jakopi, kako morejo biti tako nespametni, da ploskajo Kerenskimu in Leninu, dasi je vsak govoril radikalno dVuga-fče, tedaj so vojaki tudi temu navdušeni ploskali. Toda ko je Brusilov vojaikom zapovedal, naj naskočijo Nemce, ni imel uspeha, ker so se vojaki—bali. ILeninovi pristaši agitirajo pri masi, «dia ruski proletariat zahteva od' francoskega, belgijskega in angleškega proletarijata, da pritisnejo na svoje vlade, da se pokore zahtevam ruske revolucije, in trdijo, da je nemški/proletariat istega mnenja kot ruski. Ruski ag'-* ta tor j i pa pozabljajo pri tem, da se francoska in angleška vlada oslanja edino na proletariat, in da je baš ta proletariat, ki želi vojne do skrajnosti, dočim je v Nemčiji proletariat popolnoma brez vsake moči. Francozi se lahko pridružijo Rusom in izvedejo njih zahteve, toda Nemci tega ne morejo, kajti vladlajcči faktorji niti slišati nečejo o ruskih predlogih. Zato se ne more v eni in isti sapi govoriti o nemškem in francoskem proletarijatu, če upoštevamo dejstvo, da je ogromna večina nemškega proletarijata najbolj trdifa zaslomba nemškega vladarja, če pomislimo na dejstvo, fcfla je večina nemškega proletarijata prožeta z osvoje-valnimi težnjami. ✓ 'Leninovci delujejo nevrjet-no vztrajno in predrzno, in ne prepuščajo niti najmanjše prilike drugim. Protiagitacije •ruskih patrijotov daleko zaostajajo za agitacijami Leni-novcev. »Ruska fnteligencija je prepustila prostor Leninov-cem, in nad vse težavno je danes prepoditi jiih iz onega mesta. No kritika pa ni sredstvo, s katero bi se dalo lečiti ruske rane. Inteligenca mora iti z vsemi močnli na dieta, »da razbije protirusko, leninsjco agitacijo. Potrebno je, da gre me(|piarpd in ga poduči naj se ne vdaja političnim morilcem. Inteligencija in patrijotični proletariat jasno vidijo, da se gre za tem, da se uniči in kompromitira ruski narod pred vsem človeštvom, da se uniči in osramoti narodno poštenje. Toda poštenje je treba narodu vselej ohramiti, kot fundament ibodočega razvoja. Narod ima svoje obveznosti kot .posamezen človek, katere mora spolniti za vsako ceno. Zapustiti zaveznike znači o-sramotki ruski narod, osramotiti vse Slovane. Zapustiti zaveznike znači koristiti Nem-cem, in dolžnost ruskih patri-jo>ov jc, rciits narod lake «ra- - ■ W ■■ , ' • ■■; " « v-mote "Ta naša izvajanja se bodejo mogoče tolmačila kot klic irilajčega brata, ki vidi da ga starejši brat peha v nesrečo- Propast Rusije — je propast vsega slovanstva, žig udarjen na čelo Rusije, katerega bi za-jedno nosili vai Slovani. "Mi smo pripravljeni, da pomagamo patrijotični inteligenci ji in proletarijatu* pri u-stvarjenju njih grandijoznega poziva — konsolidacija ruskih razmer. Vsakdo izmed nas je pripravljen, da se Wi kjerkoli za rešitev Rusije in za zmago zaveznikov, v globokem prepričanju, da spolnujemo svojo dolžnost, da se resi čast vsega slovanstva, svoboda vsega človečanstva. "Ruska inteligencija in častiti voditelji proletarijata zavzemajo mesto očeta v družini, ki ima pravico posvariti deteta, ki se nahaja v zmot-njavi. Kajti dete Jctostikrat kaj stori, kar misli, da mu je v korist, a v resnici mu je v škodo, in dolžnost očeta je, da pazi na qtroka. "Položaj v Rusiji je prišel danes do skrajne napetosti, do krize. Rusijo čaka ali strašen vihar ali sijajni dinevi topdega solnca mlade svobode. Kako se bodejo razmere spreminjale, ali pride vihar ali solnce, je odvisno od ihitrega in pre-I'rznega dela od strani vodite-jev proletarijata in ruske in-:eligencije. Poslužiti se morajo drznosti zajedno z nežno xetovsiko ljubeznijo, da o-tdravi ljubljeni otrok — ruska jvoboda, ki je sedaj v strašnih jolečinah." > 1 >>---------- Punt v avstrijski mornarici. Pred dobrim ted nom je d pela kratka novica iz Avstrij« •reko švicarske meje, da so lamreč avstrijski mornarji n; vojnih ladijah v Pulju uprli la so pobili in ranili nekrblast prisiljena pregnati nem ike submarine iz Pulja in jim »odeliti drugo bazo za njih de-ovanje. Torej fakt je, da imamo mnt v avstrijski mornarici. / prašanje je sedaj kdo se >unta in proti komu se punta-o? V avstrijski mornarici je Slovencev in Hrvatov, orej se puntajo naši bratje irvati i*n naši krvni rojaki Slovenci, avstrijski Jugoslova-»i iz ^Dalmacije, Primorja in stre. Proti komu se puntajo? 'roti svojiin predpostavljenim astnikom, Nemcem in Maža-om, kajti Slovenci in Hrvati ;ot "inferiorna pasma" se ne norejo nikdar idVigniti do ofi-:irskih mest. Punt v avstrij-ki mornarici kaže, da jt sila zkoriščanja prikipela na vr-lunec, in da se najbolj nedolžno, potrpežljivo jagnje punta »roti svojim mojstrom, pasti-r-em, izkoriščevalcem. Če se ačne puntati slovenski in hrvatski narod, ki sta -dva naj->olj .potrpežljiva, dva najbolj »onižna naroda na svetu, kaj ►o šele z drugimi narodi, ki »rebivajo v mizerni Avstriji! ^int pomenja, da so naši icer bistri Jugoslovani v Avstriji pri-šli do razuma, to po-neni da se ne puntajo samo, . cer imajo dovolj vojne in . )razne želodce, ampak tudi za ! — Človeške pravice! , i Vsa iznamenja kažejo, da je ! laš narod spregledal, kajti ne ! ramo med1 mornarico, ampak ' :udi iz ^Ljubljane se poroča, • ia se je tam uprl slovenski na- < od in se pum tal proti avstro- • lenrški vladi. Narod je spre- ; fledal in se je začel vpraševati, kam fa vodijo ti maiarski ia netniki (častniki, ki se bori-jo sa tiranstvo »veta v pogube* 'stm slovsnArm narodom, za povišanje prestolov Hohen-zollemcev in Habsburgovcev. i • Kaj si cnore misliti avstrij-i ski mornar v avstrijski službi? Na Jadranu se je rodil, stole*-: ja je bpodaril po morju, vinfel t jo neizmerno krasoto morja, domače zemlje, služil in delal je, a pri tem je ostal še vedno suženj na galejah. In pri tem se mu je urival tuji jezik, nemška komanda ga tira v vojno proti bratu, in dočim mu že na in otroci prosjačijo dbma od vrat do vrat, se utrga tudi njemu hrana, življenje, svoboda. Kateri uHv (človek se ne bi .puntal -proti takemu življenju, tako črni 'zlorabi človeškega življenja? Toda to je le sedanjost. Človek, ki zna misliti in delati načrte, gleda v bodočnost in razmotrivatl svojo in svojega naroda usodo za bodočnost. Ne gre se samo za žrtve do-našnje -generacije, ne gre se samo za uničenje žilavega in sicer trdlnega življenja našega rodu, ampak deluje se za nekaj višjega, gre se za usodo cele slovenske, jugoslovanske zemlje, za usodo naših krajev, naših morjev, gre se za vprašanje, kdo ibo gospodar Trsta, Istre, Dalmacije in drugih jugoslovanskih krajev. Kdo bo v prihodnje gospodaril tem krajem, kdo bo prihodnji tiran, ki bo izkoriščal naš narod? Ali bo narod pameten, previdieto dovolj, dia se bo uprl in postavil samega sebe za vladarja svojim krajem, svojim posestvom? To je jedro, to je ključ, ki odpira puntarskim jugoslovanskim mornarjem v avstrijski mornarici pot do srečne bocfočnosti. Jugoslovanski mornar v av- ctriiel^i I "i; ______ , • sirijsjvi siu/.ijj se mora prt>ii lometrov od Ptilja se pne-liva jugoslovanska ±ri ob Soči in na Krasu, da se obrtni drugega sovražnika, ki steza svoje grelne roke po slovenski zemlji ,a avstrijska vlada v istem času odpira jugoslovanska pristanišča, da daje zavetja največjim modernim roparjem in krvnikom, nemskitp su/bmarinom, ki pomagajo krasti in moriti tudli našo zemljo, moriti nase otrok« in rojake. Nemški mornarji na jugoslovanskih *' li iSakam^^p^uSa^ mL katerih prvi pokrito kateli. kot m pr. kaA«U priiofluittoL Cana 16 ln 60 cantor. — V ltkarnah rMportod. ggifttff te^^Virzra""' ar; tSSStJZ w. r. severa co., '_1 Mxra^bb, ■■■■■MaaKiWBaattaafiaw 1 namna n ; i)|i 1 1 1 1 ni .......... nu ji 11 i (i '< i i'i i»i t i .i ■ ■ 1 1 Čigtenje in likaije oblek | ' DOBRO DELO. NIZKJE CENE. Molk« obleke................$1.00 2eoakeUkVc..............^...60« Molk« anki^e................41410 Ženake dolge auknje........$14)0 Jopi«...........................-..50c Ženske obleke.................$1j00 Thl DAMM DRY CLEANING Co. C22L7SMV 1574 e. 55th ST. E5IL2225 A. J. DAMM, poslorodja. B yillilllllMltlllMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIXllllljL TEL PRINCETON 1S384L CRANK CERNP JL SLOVENSKA TRGOVINA JUA S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMa FONI, SREBRN1N0 IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Ave. Kadar ielite kupiti dobro uro in drago ilatnino, Colombia grafofone, ploMe r neh jezikih, poaebno importiraoe aloreoake ploiče te stare doaorine ter n« r to stroko spadajoče predmete, i obrnite m zaupno na tvojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna U odplačilo. Točno poprarljauje ur, zlatnine In grafofonor. Vsako || blago je jamčeno. tf.............................> pozor?m ammmmmmiJSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS i Podpisani naznanjam cenjenim gospodi- < njam in vsemu občinstvu sploh, da se v ' kratkem preselim iz sedajnih prostorov ■ na 6030 St. Clair Ave. v nove prostore , m t. i i, ■ /'Tft^SaBB ...NA [ 6105 St. Clair Av. j 9 Iger je bila prej John Gornikova trgovi- « na. Priporočam se cenjenemu občinstvu za isto podporo in naklonjenost, kakor i ste mi jo dosedaj skazali, in ker bodejo j novi prostori obširnejši, bodem gotovo lahko vsem bolj točno in pošteno : postregel. ^ Ms Priporočam se vsem starim od- < jemalcem in uljudno vabim nove, ki bodejo gotovo vedno zadovoljni < s postrežbo. i John Centa. < 1 -v 9 Stari aasls n HM 9L Oalr Ari . Nsvi ulttv: 6105 St. Clsk-Av.' ' - - ' " ' - ' - " > MM. CILJ ■i . ' . • ' ■ • prizadevanj, najti najboljšo trgovino za moško opravo, dosežejo vedno le oni gospodje, ki kupijo svoje potrebščine pri solidni trgovini BELAJ & MOČNIK, trgovca i rso moiko opravo in krojaitro. 6205 ' ST. CLAIR AVE. Ztmske flanelaste srajce od $1 naprej do $2.50 Nedeljske srajce najbolje kakovosti od $1.00 naprej do $2.50 Velika zaloga zimskih in športnih rokavic, kravat muflers in jopičev "Sweaters". Dajemo opeke S. N. p. do sedaj smo jih razmetali za $132.00. Se priporočamo za obilen poset naše trgovine. i ■ I HIŠE in LOTI I I iiiiimiiuiiiiiiiiiimiiiii v EUCLIDU ■»■»»■"■»»»»"»»■■» Nove tovarne, novo mesto se gradi v Eutitdu. Sh' venci, kupite lote sedaj, vaš denar se potroji v kratkem. • I DANIEL GARAPIČ, I REAL ESTATE BLISS ROAD, EUCLID, O. tel. wood ri» w Zdravniški recept — naša zdravila. ta bolezen dobite ždravniški predpis. ki mora koristiti. Našim zdravilom lahko popolnoma zaupate, da vam koristijo. Če prinesete zdravniški recept k nam, mi garantiramo da dobite prava zdravila. SLOVENSKA Fred H. Braunlich, IPYADNA ____l IXXUIIVllA 1383 EAST SSth 3T. VOGAL ST. CLAIR AVENUE 1111 h 11111 > h 11 li 1111H n 1111 m m > mn < 1111 n i Tet. Main 2063 Cay. Central 1690 John L. Mihelich SLOVENSKI ODVETNIK . ( ATTORNEY AT LAW) 351+ S*. Ctmir i stano butal proti Slovanom? Vsak Slovenec, kateremu niso vrane pamati iz ki ju rale, bi moral misliti in se zavedati. V puntu jugoslovanskih mornarjev vidimo, da razpada av* strijski imerijalizem, simpton rsik-rane, ki razjeda Evropo. Pun farji v avstrijski mornarici so za i»totoliko vredni kot oni Slovenci, ki so se predali Rusom, ravno toliko kot Slovenci, Hrvati in Srlbd, ki »o -odšli iz Amerike na Balcan, da se tam borijo zoper kajzer-ja za svojo domovino. Isto toliko vredni kot ameriška armada, ki se prevaža preko morja, da osvobodi svet. Zapomnite , si to, vi slepci in zapeljanci, iki "hočete biti Se 'danes verni sluge kajzerja, -Carlija, Madžarov in Nemcev.: Svet' ne more 'biti sposoben za demdkracijo in svobodo, do-Tder se ne osvobodijo Armen^ ci, S4rq in Arabci izpod turškega naroda, dokler se ne o-svobodi/o Poljaki, Čehi in Ju-.goslovani izpodl avstrijskega jarma. Punt avstrijskih jugoslovanskih mornarjev je največja, najbolj pomembna novica, kar smo jih slišali tekom te vojne. Punt naših* mornarjev naznanja smrt avstrijskemu imperijalizmu, svobodo vseh Slovanov. -_o- Dopisi. Camp Lewis, American Lake, Wash. —Ceaujeno uredništvo: Nimam vas namena nadlegovati z dopisi, ker nisem izurjen v peresu, vendar iho-*čem nekoliko opisati kraj kjer živi kakih 50.000 ameriških vojakov. American L^ke je bilo malo poprej neznatno mesto, a sedaj ko je maša država !postavila tukaj vojaško vežba-lišče, vedo za to mestece po celi Ameriki. Kraj kjer leži mesto American Lake in Lewis Camp je velika »precej valovita ravnina, ki je deloma poraščena z lesom, deloma pa že tutfi obdelana. Podnebje pa je tukaj toplo, v zimskem času pa megleno m dieižcvno. Sneži tukaj me, ampak januarja in februarja meseca pravijo tukajšni naseljenci da skero neprestano dežuje. No saj ipislimo, da ne bomo čakali tukaj do istega časa, ker bo-demo menda poprej odjadrali na Francostko, kar bi tukajšne fante zelo razveselilo, ker so srlno razjarjeni nad vražjega kajzerja. Vsak kdor vidi to navdušenje, mora reči da pričakuje obilnega uspeha od ameriške armade. Tukaj se večkrat sestanem s skoro vsemi Slovani. Pogovarjamo se o časih, ko je še Avstrija zatirala nas Slovane. Saj idblgo jih ne bo ^ec, kakor se vidi iz časopisja, poka Avstrija na vseh krajih. Nas Slovane, Čehe, Poljake, Slovafloe, Hrvate, Slovence to jako veseli in želimo razpada prej ko mogoče, kajti potem bodemo tudi mi lahko rekli eno besedo za svojo vlado, dočim smo morali dosedaj samo tujce poslušati in ubogati. Želim pa, da dobimo mi Jugoslovani svojo vlado, kjer brit narod- sam odločeval, brez vsakega vladarja. Vaje imamo vedno ostrejše, strogo je tudi vsč, vendiar se me da primerjati s starim krajem. Častniki jako lepo postopajo z moštvom, in vsakdo se trudi, da bi se čimprej privadil. Hrano dajejo izvrstno in dovolj, le nekaj nam manjka, kar vtasih pogrešamo, in to je kozarec pive, mislim da se tega itudi develandski fantje v Chillicothe me bi branili. No tega se ne dobi, ker ameriški vojak mora biti vedno trezen, ker le s treznostjo in pametjo se lahko kaj uspešnega naredi Sedaj pa sklenem ta moj skromni dopis in pozdravljam I vse rojake in zmeče v Cfeve-lamcflu, pozdravljam tudi v c ' slovenpke fante v Cillicothe. Co. C. 362nd Init. Camp Lewis,« American Lake Lorain, Ohia Cenjeno urej*- ■ s len, S'trAnilcd jk vso silo na delu, demokratje tudi ne drže križem rok. Bbcijalisti se poslužujejo nočK da raznašajo argitatorične pamflete. Nam Slovencem v Lorainu pa je politični boj menda pefo koto. Zakaj smo postali ameriški državljani? Ali ne za to, db si politično izvojujemo boljši položaj in boljše razmere? In če hdčemo to doseči je treba političnih skušenj in debat. Volivcu se je treba o vsem podučiti, da *zna inteligentno voliti. Sloven*« državljanski Klub r Lorainu je imel svoje zborovanje 21. oktobra, a na žalost je bil shod tako slabo obiskan in vtfeleiba tako pičla, da je človek res mislil, 4a Slovenci niso nič vredni, in da sploh nič ne štejejo v politiki. Kfer ni bila udeležba omenjenega dne tako številna, da bi se laihko kaj ukrepalo, so navaoi sklenili, da se skliče zborovanje v nedeljo, 4. novembra ob 7. uri zvečer v Virantovi dvorani. Na to ziboiovanje se vabi vse Slovence državljane, pa naj bodejo člani ali ne. Ker je klub nepristranski, bo imel vsakdo priliko pojasniti svoje in strankino prepričanje. Vsakomur bo dovoljeno povedati svoje in opozoriti članstvo, kje bodejo glasovi bolj zalegli. Ako vam stranka in ikandidat-je niso znani, pridite na zborovanje. A«ko so vam pa znani, pridite na shod, da nam pojasnite o njih. Torej kdor je državljan tega ali onega prepričanja, naj priidte na shod 4. novembra. Gotovo je že vsem Slovencem znano v Lorainu, da imamo prvič slovenskega kandidata za mestno zbornico. To je rojak g. John Bučar, ki nam je vsem znan kot zaveden Slovenec, poleg tega pa tudi jako zmožen, da nas zastopa v mestni zbornici. Ni dovolj, da oddaste svoj glas za njega, ampalki pridobite še druge glasove zanj, ne samo med svojimi rojaki, ampak tudi med »drugimi. Ako pridete v dotiko z drugorodci, , ki spadajo v S-vardo, priporočajte ga, tako pomagate njemu in sebi. čas je, da smo Slovenci zastopani v -mestnem odboru. X.. o ( . Delovanje submarinov. London, 25? okt. Nemški submarini so torpedirali tekom pretepenega tedna 17 angleških trgovskih laidij fnad 1600 ton in 8 trgovskih ladij izpod 1600 ton. 2860 parnikov je dospelo v angleška pristanišča pretečeni teden in 2788 jih je odpljulo. Anglija drži z Rusijo do konca. Loinldion, 25, okt. Sir Cecil je danes v parlamentu naznanit da bo Anlgija ostala v zvezi z Rusijo do konca, in da so vse govorice o separatnem miru z Nemčijo neosnovano in hudobno obrekovanje nemških a-gentov. Wilson grozi z ječo. Washington, 9. okt. Predsednik Wilson je dames vzel v roke položaj premoga, katerega skoro povsod primanjkuje. Wilson je prepričan, da je premoga dovolj, tddfa lastni/ki premogovnikov se1 ne potrudijo dovolj, dia bi premog hitro raizpečali ali pa nečejo prodajati pO ceni kot jo je vlald% določila. Wilson se je izjavil, da bo vada skrbela, da pridejo nemudoma vsi premogarski •baroni v ječo, ki se ne bodejo 'dlržali postave. HRVATSKA ZDRUŽENA OPOZICIJA. Slovenski Narod piše 18. julija povodom vesti v Vilagu, da so se združili Frankovci, Radičevci in gospod Zagoraic kot opozicija proti hrvatski vladni (koaliciji: ^Frankovci' Radičevci m gospod Zagorac, ki je tako žalostno zaključil syojo politično (kartjero z zavezništvom s Frankovci, so tvorili vedno edinstveno drtf-štvo, ki nima nikafee pravice, nazfrvati se *Wruiž«na" opozicija. Pravo, pošteno nacijonalno opozicijo v hrvatskem saboru tvorijo skupin?, W niso med "združenimi", namretč Stante-vi*anci in ob* distant* iz hr- ----------- Washington, 21. okt Sem se poroča, da se rusko ljudstvo s studom obrača od radikalnih socijalistov, ker je ljudstvo spoznalo koliko gorja so boljševiki že povzroč?li. Pri zadnjih* municipalnih volitvah v večjHi mestih so boljševiki dbbili le 6 procentov vseh glasov, v manjših mestih pa le en pfocent. Nikolajev« pobegnil? Kodanj, 12. okt. Veliki knez Nikolajevič, stric bivšega carja in bivši vrhovni poveljnik ruske armade, je pobegnil s svojega posestva v Kavkazu, kakor poročajo iz Helslngfor-sa. —'Harold T. Clark, .predsednik amerikamizacijskega oddelka mestne! vojne komisije se bori, da |congires naredi postavo, glasom katere se bo moral vsak tujoc učiti angleško. Oblasti imajo največ ne-priltk s tujci, ker ne znajo angleško. • t ^"ttH IZURJENI ČEŠKI knjigovez v-, B. F. PRIHODA se priporoča Sloven* cem v vezavo vsakovrstnih knjig, posebno pripovestnih in ma&nih. Lično delo, nizke cene. tf 4f 4f Naročil« sprejema CLEV. AMERIKA, «11* ST. CLAIR AVE. =J Ena ali dve sobi se dajo v najem,, 'kuhinja na razpolago, j Vpraša sie po pol šesti uri zvečer. 1380 E. 41st St. (128) Prijatelji dramatike, izšla je knjižica "Dve šaloigri" Knjižica vsebuje dve igri in jo Sporočamo našim dramatičnim društvom in Vsem čitate-ljem našega iista. Bližajo se zimski večeri in igre so .dbbro ralzvedJrilo za vsakogar. Kdor se* zanima za te dve čedni igri, ki ste pisani v. jako humorističnem, objed-nem pa jako poljudnem tonu, naj se obrnejo na upravništvo "Clev. Amerike," 61119 St. Clair ave^i) Lepo opremljena soba se da v najem za enega fanta, nji E 66tth St. Odda se v najem Soba s hrano vred. 1214 Norwood Rd. Nikar ne čakajte predolgo. Povprečna oseba se ne briga dovolj za svoj želodec. Dela ves dan, hitro uživa svoja jedila, in vsi simptoni glavobola, neprebavnosti, zaprtja so mu malenkosti. Ker se ne briga za prva znamenja bolezni. Trinerjjevo ajmjertšlko \ ^retiko vino odvrne take posledice. Povzrolči, da so odvajalni organi v redu, daje zdrav apetit, pomaga prebavi in učvrsti ves sistem. Cena $i.oo. Po lekarnah. Ljudje 2 E. 144th.St. ' " ■ ■ ■■ ■1 j' * Slovenka, ki d>ela čez dan Y tovarni, dobi prosto stanovanje in hraino, če bi žvečer nekoliko pomagala v restavranr it. Vprašajte na St. Cl^lT .-Ll-L—JU----- . I„. ■ ----—'------ wpmmM Dr. L E SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BUKL 746 EUGUB AVE. * KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način inzutimi aparati kol adrnvijo v VELIKIH SANITOR1-JIH V EVROPI Uradii iftt 9. do 4 pop. 7. trml. do S. 10. do 12 dep. ob oed*|jeh. Ixr*£it* ta oglas, da n« povabit* naslona rnmmm^šmgtmmmmm * "iBi 1 OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK ki po proTitih phFmiu dp rxjQ- « 4% o St. CUir oad SSth /Si. ^ ^JHuroo POZOR 1 Najbolj si zasigurate bodočnost z znanjem angleščine. Sedaj se vam nudi prilika, da se naiicite tega jezika in to v •kratkem času. Vpisovanje se vTTŠi vsak torek in petek ob j>ol osmi uri zvečer v Grdinovi dVorani, 6021, St. Clair ave. _ _(138) Dve hiši naprodaj na 1200 E. 61st St. lot 40X181. Vprašajte na 6508 St. Clair ave. (126) ~^ KJE JE moj brat John Rudolf. Pred nekaj časa se je nahajal v Cle-velandu. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $5.00 nagrade. Lovrenc Rudolf, Box 363, Barberton, Ohio. (126) DEKLETA se iščejo, da bi se učile šivati in delati obleke. Dobra plača garantirana. Delo podnevi ali zvečer. »Darvas Professonal School, 5511 Euclid ave. vogal 55. ceste in Euclid ave.Quinby Building. _ (i 33> Rojaki v Rusiji. prosim vas, da mi pomagate iskati mojega sina Antona Buh, ki se nahaja že od leta 1914 v ruskem ujetništvu. Doma je iz Ljubljane, služil je pri 17. regimentu in je bil uj-et v Karpatih. Svoj čas je bival v Pet^o - Aleksandrovsk, Turkestan gubernija, tod'a ne vem če je še tam. Išče ga njegova mati Ivana Buh, 6119 St. Clair ave. Cleveland, Ohio, U S. A. (126) Zgubila se je večja svota denarja v bankavcih med St. Clafr in Glass ave. Pošteni najditelj naj blagovoli vrnit; denar v uredništvu Clev. A-merike. (127) ........ I«*,1 I I ' ———«■—— Zidana hiša, 12 sob, velika klet in se ena mala hiša zraven, 4 sobe, se mora takoj prodati. Cena samo $6500. F ača se takoj $»500 drugo na obr->-ke. Renta na mesec je $72. Ta t iflCE SE Ivan Fajdiga, doma iz Postojne, vas Zalog, Kranjsko. V Ameriki je i* 14 let. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat, ki se nahaja v francoskem ujetništvu. Louis Faj~ diga, Prissonier du guerre, 6302 Calvadkw Oaesi, 8. Com-panie Faraeut, France. (127) Haprodaj j« lap« hiša, ima 6 sob in kopališče. Cena samo $2300. Vprašajte na 952 E. 69th PI. _(128) National Drug Štora 1 Slovcnaka lekarna. ' / _ vogal §t. Clair tfve. In Si. casts 3 posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse? kar je treba v najboljši lekarni. (45) Seli Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nerrisko- 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. (X49) Pozor Slovend 1 Kadar potrebujete doma v hiši pluimberjp, tedaj ipokličke svojega rojaka^ in z veseljem vam proračunim, koliko velja popravilo ali koliko veljajo nove istvari. Mi delamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše s*o nizke in delo garantirano. Svoji k svojimi Edra slovenski plum/ber. , Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Plumbing, Sewering Gas Fitting. Princeton 2984 K. (105) NAZNANILO. članom dr. Slovan, št 3 SDZ se tem potom naznanja, da se vrši prihodnja seja v nedeljo, 4. novembra, ob 1.30 popoldne v mali Birkovj dvorani. Vdeležite. se vsi v lepem številu, ker nk dnevnem redu imamo točko, da volimo dva zastopnika k letni seji N. Do^ ma. Bratski pozdrav Jos. Skupek, tajnik. 6025 St. Clair ave lorpl pIT PrirajM M načinu, M j« »M ^jJ »Ur mmdmr n«nih gr --SOROL-- i jI Iskasal čudo »It o aspatalms« \f p! krče u želodcu in trebuhu, jI % bolan vrat, naduho, glavo- K M IJ^' izgubo teka, prehlad v || Si Priredi mm tfcU kenptnlj« 1 | [wgi ki J.u J«v.i 'P.in E.P. 1 FvJr. n *rtdno «rW«t*o 1 ^ M »dr*n«nj». PiMln g WII ""■■ ■- " H »Nfcl—1» I ai^l ▼•dno pri rofcak. 35 in 4Be g | mh lakaratb ali pa pri r. AD. R1CHTER A CO-7440 Waaklniw. St. | New, Y#r|i ŽENITEV. PoiljCl« nam dolor in mi to « takoj p lllemo icoitoTonjaki kotolof a polnim optoom, aJikami, imani in no* dovi m *>b deklet in odov, ki iKcjo poiten« note Vijim lahko dircktnn jUatf, Mi o'no t pott ai ton rijiti trgorioi to d •pioovonj?. io «n dolor vto lokko ofinm tokom k o arefn. WUrt aoi Cosmopolitan Cbb, ■I i^mi m -m iMMiiWjljilllAMiiMliM^Hl^ 11III HAw ) j VeKka prilika za delavce, j ■ Kupite velike lope kote, samo 10 minut od dveh g m velikih tovaretn, kjer deda nad 200 moiž. Naše St. « M Clair ave. zemljiAte na St. Clair ave. in Bliss Rid. je C S popolnoma (preskrbljeno z vsemi modernimi napra- K m vami, tlaki, zdravstvenim kanalom, voda, električna M ■ luč, senčnata drevesa in tlakaine ceste. I Veliki loti 50x150 I C veljajo sedaj samo $395 C Na lahka odplačila. S ■ Loti so blizu ljudskih in višjih šol1, bliz>u trgovin in M C cerkev. Vzemite Shore Line karo ddBabbitt Rd., ko- M rakajte južno po Babbitt Rd. do zemlji&a ali telefo- m| i ■ nirajte Mir. Dan Garapiču, Wood, 7119 W. da vas po- C I m pelje z avtomobilom tja. I The MeNutt MeCall I m Main 6530 Central \580 W. M| ' # 230 HICKOX BLDO. 1 fAI ITP VOLITE a PROTI PROHIBICUI Zaznamujte vaso glasovnico tako: | ; Proposed Amendment to the Constitution YeS ^IMT " * ARTICLE XV, SECTION 9. --jr— Prohibition of the sale and manufacture ^ NO for sale of intoxicating liquors as beverage. VOLITVE 6. NOVEMBRA i 1 Ce ne volite kakor vam kaie ta vaorec, lah-1 ko greste v ječo za iest mesetev, plačate j $1000 kazni za en sam poiirek žganja, vina ali pive doma, pri druitvu ali kje drugje. Vi ne morete kupiti, narediti ali naročiti pijače iz druge države. HOME RULE LEAGUE. GARA DENES, ujnik CLEEVLAND, OHIO ■___; H SLOVENSKI FOTOGRAF. | 1 s 1 ■nI 6> 2> st" clair ave* . iS [^■/fl^^HQIl Ixdclnje alike ia ienitbcio droliatke alike,otroikc »S S I alike, po na} oVfjii modi in po niskih cenah. Zo Bi h Sffl 00 vredooatoih alik (en docatj, naredimo SD gg eno veliko aliko » narovni relikoati ZASTONJ. gB VSE DELO JE GARANTIRANO. ^ POSEBNO NAZNANILO! Dr. C!awdrlck, veliki ftpocljallat, Jo upoljal v Clevelandu rae vallk* stroje ta zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na način kot ae id rovi na klinlkoh Bvrope. No rafiuna nlfi za prelakavo, pretakava s X larkl Ja zastonj vsakemu bolniku, Ce aa zdravi pri nJem. Nlfi no dene, koliko časa se ie zdravite, pridite, da vidite kaj ta ipecijallet lahko naredi za vas. Imate? Sa« gffll Vaša prilika nered v ialodcu, ka- | Tu je priliko, da tarT Nerad v Jetrih? J vpraiata .velikega * o, ■ l^ffrfflKuE H ipocijallau za ave«. RevmatlzemT Olavo-H da vaa prelifio z X bol, saprtja, načlatoli ^pM^JS^« I torki. Nikdar, prej kri? Slabost,nervoz 3 If^SS^l I nl,t* ,m#n uk* pr1, b,7r stS 1 * I -' slaba pljuča? Prlvat j ^JkQ mW I Na odi.iajto, ker na bolezni f i. L d M jZjg ijS-H^ \ \ v ^ n*vlfn** $1000.00 X 2AIUQ SE RABUO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE Mit« takoj In to tpoeUallat raa popdlnocaa proUfio, potem zvoat«. če morete oodraveti, kar uepok Jo edriooa od preiskava Njoforl krasni stroji to reek dolor avoU^ma jjomafajo, toga "U^d^ta'tta^^taiM^ Broa TpraAoojo. kakšno bolsoeu Imate, fie sdravotk »141, So 00 do enltnvatL bodite DvoMifionL do kmaln nadiaillo bittimw ni tlito oaarnvtoLMMMSh i "" Jr l' ^jT * .VT^\ ^ T.. j !■< OO OO W own ITKUW KI PORVTfma n pn'WW « •■•'•iMi ; - m , f-y laii,!'.' UA * 4*endst. _.JiniiT^rigVfi!o lis^fi^espaat IN Na De vinski Skali. ||| Av Zgodovinski Roman, Il P SPISAL F. REMEC / Iji =S£5i---A 'Najina posestva v Čedadu, : ki M zastavljena čedaddcim mestjanom, izročiva mestja-no m v upravo toliko časa, da- ^kler jim ne povrneva šesttisoč ■ Srebrnikov, in zavezujeva se audi, jim poplačati vse, kaf |»va jim vzela" — j« zdaj čital ■<>ttobone s tišjim glasom, ka- • kor da zdi, naj ga grof Majnhard niti ne razume. Katarina f. fie je nagnila k 'Majnhardu in mu z ljubkim usmevom nekaj pripovedovala na uho. Majnhard je pač nekaj razumel, a ni prišd do tega, da bi zahteval, naj mu Gttobone ta oidL stavek pogodbe -še enkrat prebere. Ravno ko je hotel izreči to željo, se je iKatarina vnovič nagnila k njemu, tako blizu, da so se njeni lasje dotikali njegovega čela in igraje se z ■zlato verižico, kojo je imel Majnhard ob pasu, je tiho rekla: ' . "Kako naj verjamem, da 1 "'me ljubite, ko imate za sopro-g|po najlepšo damo cele Furla-, nije in Goriške in ki jo tako ljubite, da ste šli radi nje v boj s strašnim vitezem Pordenon-skim." Majnhardu so te besede razgrele kri. "Nadaljujte, Ottobone, nadaljujte," je zaklical nestrpno. "Jaz sem z vsem zadovoljen." In v tem, ko je Ottobone nadaljeval čitanje pogodbe, je I grof Majnhar prijel Katarino | za obe roki in ji začel iznova govoriti o svoji ljubezni. Ottobone je čital s pritaje-| nim glasom najdbi j ne točke 1 i »pogodbe, med tem, ko je grof • -Majnhard šepetal Katarini: ] "Verujte mi, lepa Katarina, 1 jaz sem poročil svojo soprogo 1 Jfpgolj zato, da sem pomnožil« in razširil oblast goriških vladarjev; verujte mi pa tudi, da J I bi rad dal vso svojo oblast in 1 | vse svoje imetje, če bi me vi 1 | le eno samo uro ljubili." "Dalje se jaz, grof Majn- ' hard zavezujem, da- izpustim ; 1 na svobodo vse čedadske me- J ščane, kar jilh imam v svoji , | oblasti mi ravno tako vse ujete J f. njihove služabnike ter izro- ( | ttam kot jamstvo svoji dve f graščini Mali in Veliki dol 1 oglejskemu patrijanhu, ki mi 1 jih povrne, kadar mu pot rde 1 ■ iedadski meščani, da 'sem iz- * polnil to pogodbo." Tako je čital Ottobone, a 1 i grof Majnhard ni slišal nobe- j ne (besede. Ljubezensko hre- ( 1 £enenje ga je bilo tako pre- \ vzelo, da je videl in slišal sa- 1 I mo Katarino in njegovo snje. ' je utripalo blaženštva, ko mu je Katarina stisnila roko in mu rekla na uho: "Ah, ka- 1 ko rada bi verjela vašim lju- 1 bavnim besedam..." "Verujte mi." "Ko bi mi mogli le količkaj 1 dokazati, da me ljubite, grof Majnhard, id!a me resnično ljubite..." i "Povejte, kako naj vam dokažem svojo ljubezen; Katari- 1 na govorite, vse storim kar i hočete." Med tem je Ottobone skoro ] mrmraje čital v pogodbi: "Končno dovoljujem, da po-dero čedadski meščani mojo ] utrdbo s stolpom wed v Če- i dadu." Juri se je zganil, ko je sli- < šal to točko. Zdelo se mu jej < nemogoče, da bi grof Majnhard to podlpisal, saj je bil za tako dovoljenje odlgovoren vsemu plemstvu furlanskega vojvodstva. Toda grof Majnhard je bil tako zamaknjen v Katarino, ki je bila svojo roko položila na njegovo ramo in se igrala z njegovimi plavimi kodri, da se je šele zganil, ko 1 mu je predložil Ottobone pogodbo in mu ponudi pero, dia naj jo podpiše. "Tudi druga priča je že tu," je dostavil Otttfoooe. "Ali ču-jete lubja ore riffiišo? Gotovo jte to Dsrniel Dornberški; po- znam ga po glasu." ■(' ;■' Nekaj trenotkov pozneje je vstopil Danijel Dornberški, ki je kot priča podpisal pogodbo, nakar je 'Katarina hitro zatu-kala pogovor na druge stvari, med tem ko je odnesel Ottobone pergamentno listino. iKatarina je ostala še nekaj časa pri svojih gostih, potem jih je odslovila in se umakaila iz obednice. 'Komaj so se vrata zaprla za njo, je grof Majnhard ogrni veliki plašč, ki ga je bil pustil Ottobone v sobi, inj je rekel Danijelu Dornber-škemu: "Pomagaj mi, da se vtihotapim na vrt. Pojdi v hlev in odpelji še mojega konja, jaz pa ostanem tu. Če te kdo kaj vpraša, reci, da sem odšel.". Juri, ki je stal še vedno za zagrinjalom, se je zadovoljno zasmejal, ko je ujel te besedi, ki so mu razodele ves načrt grofa 'Majniharda. Pustil je oditi goriškega grofa in njegovega tovariša im» šele po njih odhodu vstopil v sosedno sobo, kjer je nanj čakala Katerina. "Ali veš, dekiletoe moje, da grof Majnhard ni odšel, marveč da se je skril na vrtu ?" Katarina se je tako prestrašila, da se je začela tresti po vsem životu. "Katarina/' je rekel Juri, ko sta sedela za mizo, "ti si neizkušen in* zaupljiv otrok in ne veš,'kako nevredno vlogo si igrala danes zvečer. Kar se je danes sklepalo, to je naperjeno tudi proti meni in zato te vprašam resmo in slovesno: Ali hočeš postati moja zaveznica. Katarina, ali mi hočeš sttati na strani proti mojim sovražnikom ?" "Radia, Juri" je rekla Katarina in se zaupno stisnila k svojemu ljubimcu. "A kako naj ti pomagam? Kiy naj storim?" "Slušaj me kii stori, kar ti bom rekel. Ali čuješ? Nekdo siplje pesek na tvoje okno. To je grof Majnhard." Juri je hitro upihnil luč in je potem rekel Katarini, naj odpre okno. "Kdo je?" je vprašala Katarina, daisi je vzlic temnemu plašču, v katerega je bil zavit grof, prav dobro vedela, kdo da stoji pod njeimim oknom. "Katarina, krasotica vseh krasdtic, kaj me ne poznaš?" je vzdihoval grof Majnhard. "Pridi doli na vrt, kraljica mojega srca, da čujem tvoj glas in zopet občudujem tvojo lepoto." "N6 morem," je odgovorila Katarina, "pri meni leži moja dojilka in ta je zaklenila vrata ter ima ključ pri sebi." "Pridem jaz |c tebi," je tiho zaklical Majnhard. " Ne bo naju čula..." Juri je rahlo izakašljal in Katarina je hitro rekla Main-hardu: "Ali čujete — dojilka se je prebudila! Zdaj ne morete v sobo." i i •"! "Maj, moja ljuba Katarina pa naj pridem; kar tako me vendar ne boš odslovila." "Pridite jutri ponoči. Jutri pripravim vse, da pojdem lahko iz ihiŠe. Vse drugo vam pove moj zvesti sluga Ivan, ki ga pošljem zdaj doli, da vam odpre vrata iz vrta." Vse te odgovore je Katarini! narekoval Juri, ki je ,potem, ko je Katarina zaprla oleno, se hitro preoblekel kot sluga in šel na vrt. Majnhard ga v temi ni spoznal. "Kaj mi sporoča gospodična Katarina?" je vprašal Majnhard, ko je stal z Jurjem pri vratih. "Gospodična pridt ponoči v vaš gradič, a le s pogojem, da je ne bo nihče videl, ko pride in nihče, ko odide. Ali mi daste častno besedo, da odtstra-nite vse straže." "Dam jo." "Potem je vse v redu." Majnhard je domnevanemu slugi stisnil nekaj srebrnikov v jbke in je odšel. Ko se je vimil Juri pod Ka-tarinino okno, mu je zakilica-la: . "Met} .pojdi tudi tt, moj lepi Juri; jaz te ljubim in misleč na te bom zaspala. Lalhko noč! Juri tega ni pričakoval, ,a vdal se je brez ugovora. Zaja-hal je svojo Vihro in kmalu dospel do samotne, pred mestom ležeče kdče, kjer ga je na pragu pričakoval Hasan. VIII. Juri je ležal na slami v edini sobi tega pribežališča, in šele tu je imel Hasan priliko, mu je razodel svojo skrivnost. "Ko sva zapustila Devin, tedaj sem vedel, da je patrijar-hov zastopnik Rajmondo ne^ kaj ur poprej skrivaj odpotoval in seboj popeljal sužnjo Zulejko. Spremljali so ga nekateri Furlani, ki so bili že dlje časa v njegovi službi. Nisem poskušal mu s silo iztrgati Zulejke iz rok, ker on in njegovi Furlani so bili dobro oboroženi, jaz pa sem bil sam in brez orožja. Bal sem se tudi da bi me spoznali in Ida bi me to veljalo življenje. Pred njegovim odhodom se nisem mogel približati Zulejki in je nisem mogel posvariti. A čim , sem se od tebe ločil, sem Raj-monda in njegove spremljevalce hitro došel in jim od tedaj neprestano sledil. Jezdil sem izdaj pred njimi, zdaj za njimi, enkrat na desni od njih, dtrugič na levi, iMbj ž rebec rezgeta, kadar mu to ukažem, in vsled tega je .postala nemirna kobila, na kateri je jahala Zulejka ter spravila vso Raj-mondovo »družbo v nered. Kobila je začela 'bežati — tedaj pa sem vzpodlbodel svojega žrebca in ga zapodil za njo. Zrebec je rezgetal in kobilo podil pred sabo, da je Rajmondo s svojo družbo zaostal daleč za nama. Kobila je zavila na stran čez travnike in njive i'm se je šele ustavila, ko je bila popolnoma upehana. Tedaj šele sem se približal Zulejki in tedaj šele me je spoznala. Skrivala sva se v koruznem polju, in ko je nastala noč, sva jezdila proti Čedadu, ker sem upal, da vas tu dobim. Rezgetanje mojega žrebca se je razlegalo daleč naokoli, in ko se mslučajno prišel mimo kraja, kjer ste bili napadjeni, je pritekla k meni vaša Vihra. Slučaj je nanesel, da me je našla. Ugnal sem takoj, da se vam je zgodila ^esreča in hitel sem za vami. Vihra mi je kazala pot, sicer so se pa poznali tudi sledovi razbojniških konj. Koder sem naletel na ljudi, seni jim poveldlal, da je devinski vladar v nevarnosti, in radi so šli z menoj kmetje do velikih vrat graščine Gluho Vrhpolje." "Rajmonda nisi srečal?" 'Ne! Čujem, da je prišel že sinoči v Čedadt" "•Če je v Čedadu, potem bo kmalu tu. Poznam ga in vem, da ine bo miroval, dokler te ne , najde. Kaj naj storim, če pride Rajmondo in zahteva svojo sužnjo in tvojo smrt?" iHasan ni vedel, kaj bi storil in k«aj bi odgovoril. "Samo ena pot nama je odprta," je rekel Juri. "Tu imaš nekaj denarja; preskrbi Ihitro ti plašče in potem odjezdimo takoj od tod." , Hasan je hitro izvršil povelje svojega gospodarja in za malo čafca so bili Juri, Hasan in Zulejka iz mestnega območja. Jezdili so naravnost proti malemu samostanu, s katerim je bilo združeno zavetišče za potnike ton begune. Juri je potrkal na ,vrata in ker je vztrajno in mipčno trkal, je napf **.. s* ' 3K? '* ' . • ■ \ .v 'Ji- "Prihajam v vaš samostan prosit zavetja zase «» za svoje spremljevalce," je rekel Juri. "Hiša je polna," je ktejal menih. "Spravite se torej in iščite drugod zavetja." Juri je naglo stopil med vrata, tak<>, da jih menih ni mifr-gel zapreti. Na .noben način «ni hotel prenočiti ina polju. V tem hipu je prišel na hodnik drug menih »n je nevoljno vprašal, zakaj vratar še ni pustil tujcev V samostan. "Hotel sem se prepričati, če niso tujci nevarni potepuhi," je dejal vratar. "To tebi mič mar; kdtor trka na ta vrata, temu se qd-pro in prost mu je vstop, da je le kristjan." "J^z sem kristjan," je odgovoril Juri. ''' "In kaj sta tvoja spremljevalca? iSta li pravoverna kristjana in ne morda krivoverca, kakoršnih je pri nas polno?" je vprašal menih resno, kakor bi nekaj sumil. •Juri ni takoj odgovoril, kajti vedel je, da sta Hasan in Zulejka Mohameidlove vere. Ali omahoval je le trenotek, potem je odločno rekel: 'Prisegam na sveti križ, da moja spremljevalca nista krivoverca, kakor jih je tod vse polno." "Potem vstopite," je odločil menih in napravil prostor pri vratih. Na hodmiku je brlela treska, zataknjena v izid, in pri rdečkastem svitu te luči je spoznal Juri, da stoji pred njim menih Dominik. Ta se ni zmenil za Jurja, nego je motril Hasana, a čim je spoznal, da v dolgi plašč zaviti mož (ni Ga-lengano, se je mirno ofornii in odšel. "Ali je ta menih sedaj predstojnik vašega samostana?" je vprašal Juri vratarja in mu stisnil v roko še nekaj idtenar-ja. "Ali je člairo vašega reda ali kdo je?" "Sam Bog vedi, «kdo da je." Menih je pri teh besedah globoko vzdihnrl. "Jaz vem le to, dia se mu globoko klanjajo tudi bratje. Iz našega samostana na." Menih je odprl na koncu ,hodnika ležečo celico in na-zJnanil Jurju, da je to edino prenočišče, ki mu ga more ponuditi. "Zal mi je, plemeniti gospod," je dejal menih, " da vam ne morem postreči, ali nocoj je prišla sem devinska vladarica z znatnim spremstvom in zato se morate zadovoljiti s to sobo." Dalja prlhodojlfi. Nemci za Liberty bonde. ,Washington, 21, okt. Ameriški zrakoplovci so včeraj na francoski fronti metali na ti-sače lepakov, na ikaterih se nahajajo oglasi za ameriško Liberty posojilo, v nemške strelne jarke. Namen je, da se prepriča Nemce, kako se v Ameriki deluje za poraz Nemčije. DRUŠTVENI OGLASI. Slov. pevsko dr. "Soča" Ima pevske vaje 2 krat na teden, vsak torek in četrtek, pddl vodstvom g. P. Simčiča, v cerkvenih prostorih. Mesečne seje se vršijo vsak prvi pond'e-Ijek v mesecu. Uradni!« so: Predsednik Lbuis Mrmolja, 589 E. 160th St. podpredsednik A. Vidmar, 724 E. 162nd S-t: tajnik John Markich, 669 E. 159th St. blagajnik A. Vidmar, 689 E. 160th St. zapisnikar John Matja!š&č. Nadzorni □d/bor: Anton Drašček in Jos. Kauš-ek. Pevovodja P. Simčič. _ (Oct. 18.) Kranjsko Žensko podporno dr. Srca Marije (staro). Preds. Ivana Pelan, m$3 Norwood Rd. podp. Marija Grdina, 6025 St Clair ave.^ajnica Fannie Tibeznik, 1177 Norwood Rd. rač. taj. Mkry-Brkelj, 6026 St. Člair ave. blag. Katarina Perme, 1133 Norwood Rd.. Seje se vrie vsak drugi četrtek ob pol 8. nri zvečer. -- —■ Dr. Vrh Planin. Preds. F, Ordadolntk, ^440 E. prvo neddjo v mesecu na 15820 Calcutta ave. S- K. K. P. društvo sv. Jožefa. Plreds. Fr. Koren, 1581 E. 4»t St. podpreds. Ant. Jančar, prvi tajnik Fr. iKofenerlj, 455 152nd St. Collinwood, drugi tajnik Jos. Stampfel, 6129 St Clair ave. blagajnik John Germ 1069 £. 64th St. zastopnik za West Side Geo. Kofalt, 2038 W. 105th St. zastopnik za New* burg Lg. Urbančič, 2940 E. 82nd St. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu oh 2. pop. v Grdinovi dvorani, člani se sprejemajo od 16 — 45 leta. Za sprejem novih članov je dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. K. K. P. dr. sv. 8rca Jezusovega Društvo zboruj^ vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v Knausovi dvorani. Sprejemajo se člani od 16 do 45 leta. Društveni uradniki so: John Lev* sflk, 1121 E. 66th St. predsednik F. Zupančič, 1364 E. 136th St, prvi tajnik John Znidaršič, 1233 E. 60th 'St. drugi tajnik. Fr. Čoš, 1031 E. 61 st St., blagajnik. Dr. zdravnik dr. Seliš-kar, 6127 St. Clair ave. Dr. Slovenski Sokol- Ustanovljeno 3. junija, 1897 Starosto: Ivan Pollak, 6410 St Clair ave, tajnik Fr. Hudo-vernik, 1052 E. 62nd St. blagajnik: John Pekol, 6011 Bon-naj ave. zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Društvo ima svoje mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v Sohwalbovi dvorani na 6131 St. Clair ave. Dr. Slovenija. Preds. Fr. &pelko, 3504 St. Clair ave. tajnik Fr. Russ, 6104 St. Clair ave. John Germ, blagajnik, 1089 E- 64th St. Bolniški odbor: Fr. Černe, 6033 St. Clair ave. Miha Luknar, 5801 Prosser ave. Ant. Pekolj, 1153 E. 60th St. zdravnik za spre-, jem novih olanoV dr. F. J. Kern 6202 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v Bratelnovi dvorani. Fanni Trbeittfk 117? Norwood Rd. računska tajnica Mary Bricelj, blagajničarka Katarina Perme, zdravnik dr, Seltškar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v John Grdinovi dvorani. DR. ŽUŽEMBERK^ zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Joihn Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave. Preds. 'Roman iMaver, 4200 Superior ave. tajnic John Roje, 1392 E. 47*h St. blagajnik Fr. Pucelj, 5103 Luther ave. zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. (dec. 31st, 'i7) DRUŠTVO CARNJOLA, it 4*93* k. O. T. M. M. preds. Fr. Babnik, 1382 E. 43rd St. tajnfca. Jul Brezovar, 1x73 E. 60th St. finančna tajnica Fa-ny Hočevar, 994 E. 67th St. blag. Fany Oblak, 1235 E. 6oth St Zboruje vsaki prvi in tretji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v J. Grdinovi dvorani, 6025 St Clair ave. , (Sept. /17) Slovensko dramatično in pevsko društvo "NAS DOM", Collinwood, O. Zboruje vsako prvo* sredo v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Stakičevi dvorani 391 E. 160th St. Pristopnina k društvu 25c in mesečnina 25 centov. Preds. Joe Prevevšek; podpredsednik Rudolf Gorjup; blagajnik Lojz Prevevšek 14721 Sylvia ave. I. tajnik Gustav M. Kabaj, 446 E. 156th St. II. tajnik Josip F. Durn, 689 E. 160 St. zapisnikar Frank Jurečič Nadzorni odbor: Frank Sibe-nik, John Debeljak, Joe Tekay-čič; igrovodja Gustav M. Ka-bay. Dr. Z. M. B. Načelnik Fr. H. Mervar, 1361 E. 55th St. predsednik L. Merhar, 1095 Addison Rd.. tajnik Andy Sadar, 1146 E. 61 St. blagajnik Maht Glavich, 6305 Glass ave. Društvo sprejema mladeniče in može od 16. Predsednik Joseph Globokar, I. tajnic Alojzij Gliha, 355» East 80th St. II .tajnik.. Edvard Volcanšrfc, 3564 E. 82nd Anton Kožuh, 3611 E. 81 st St hornist Joseph Globokar, 3546 Društvena seja se vnši vsako 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v -Mike Plutovi dvo- Društvo St Clair Grove, it 9«. W.O. W. Zboruje vsaki drugi in četr-ti , pondeljek v mesecu v Birkovi dvorani. Predsednica Ana Laurioh, 1177 E. 58th St. tajnica Mary Jančigar, 1391 E. 51st St. blagajničarka Antonija Skrjanc 6124 St Clair ave. podpredsednica Jennie Jerič, 1166 E. 6otib St. svetovalka Mary Zlakrajšek 1008 E. 66tih St- spremljevalka Frances Rtfpnik, 1157 E. 61 st St. Nadzornice: Frances Lau- : tsehe, 6121/ St. Clair ave. Mlary Jančigar, ion E. 63rd St. Mar-garet Novak, 1117 E. 61 st St Dr. zdravnik H. A. Herkner, 928 St. (Jan, ist '18) Slov. Nar. pevsko in pod. dr. H "EDINOST" Odbor: Leopold Jenko, prelcfsednik, 6124 St. Clair ave. Fr. Fajfar, podpredsednik, 3422 St. Clair ave., Ant. Pod-padec, tajnik 11426 E. 40th St., Ant. Zaviršek, blagajnik, 3332 St. Clair ave., Mary Jadrich, zapisnikarica, 1426 E. 40th St. Primož Kiogoj, pevovodja, 3904 St. Clair ave. Društvo ima redno mesečno sejo vsako dlrugo nedeljo v mesecu dopoldne ob 9 uri. Društveni pevski zbor ima svoje redne pev-stke vaje dvakrat na teldten in sicer v torek in četrtek zvečer ob 8. uri v Grdinovi dvorani., V teh dneh draginje. naj se vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad družinskega preračuna- Po# polna resnica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen". Zaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost vsi taki simptoni naj vas nape-ljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče neprilike. Trinerjevo ameriško grenko vino je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčisti prebavljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne apetit in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V zgo-rej omenjenih slučajih in pri nervozno®ti, neredih v želodcu, pri spremembi živ-ljenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave. Je delano le iz grenkih zelišč, k9renin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah. Trineijev liniment pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravila Je neprecenljive vrednosti za rev- . matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napetja, trd vrat itd. J« osvežijiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji Cena III 25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 6oc Trineijev pomirjevalec kaslja je najbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost bronhitis, astma, itd| Cena ista kot liniment Trinerjeva zdravila so dobila največjo nagardo na vseh mednarodnih raz- IH stavah. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Franciaco, 1915, največje darilo Panamske razstave, zgx6. Joseph Triner, 1 kbmist I 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. 1 v/ J^v S-^JJo - ' ' M