ŠteV.
io.
Na Dunaju, io. aV£. 1897.
Lcetnik io.
Program avtonomistov.
Dr. Adalbert grof Dzieduszicki je, kakor znano, zasnoval načrt adresi, katero naj bi bila sprejela sedanja večina zbornice poslancev, in v smislu katere se je ta večina odločila delovati nadalje, kljubu nemških obstrukcijonistom. Isti poljski plemič Dzieduszicki. ki je poslal tudi pozdrav sestanku slovenskih in hrvatskih drž. poslancev v Ljubljani, je priobčil še posebe na nemškem jeziku pisano knjižjico z naslovom : »Program avtonomistiške stranke avstrijske.«*) Razprava je mirno, razločno in jasno razpletena, in državnik pa državljan ki pošteno in objektivno premišljujeta stvari, sta dolžna prizDati, da tako pisati more le ta, ki sam pošteno zagovarja svoje preve-rjenje, in poslednje ni na nizkem,temveč na ugodno visokem, zrelem, rekli bi, povoljno modernem stališču. Razkladanje, kako je prišlo do sedanje ustave, kak6 se je krčilo področje dež. samoupravi, kako je vsled tega drž. zbor preobložen z zadačami, ki mu jih je nadel germanizujoči centralizem, kak6 je radi tega dež. zborom vrnuti mnogo poslov in za osrednji parlament odbrati jedino to, kar je zares občega, v interesu vseh dežel in narodnostij, — vse to se dokazuje prepričevalno in prikupljivo: ostaje le jedna točka, namreč o narodnem vprašanju, katero potiska politiški pisatelj v deželne zbore, in to dejstvo je Ahilova peta, obča rana vseh deželnih avtonomistov. Dzieduszycki hoče po vsej sili narodnostno vprašanje izbojevati po deželnih zborih, to pa je največa nesreča pri sestavi sedanje in vsakatere večine, ki bi hotela narodno vprašanje rešiti s pomočjo današnje deželne uprave.
Poljakom ugaja tak princip reševanja, ker imajo večino svojega naseljenja v Galiciji in tu za dolgo zagotovljeno večino v dež. zboru Levovskem. V Bukovini je Poljakov malo, toliko bolj pa se potezajo ondi za neprimerno velik vpliv; v Sileziji prej ali poslej se dorijejo do jed-nakopravnosti s pomočjo čeških sodeželanov in s svojim — občim vplivom v državi. Poljaki morejo torej mirno postavljati postulat, da narodnostno vprašanje naj pripada reševanju po dež. zborih.
Cehi, stari in mladi, poštevajo analogno, kakor Poljaki, najprej svoje največe ozemlje, češko kraljevino ; v Moravi imajo tri četvrtine svojega naseljenja, nade-
*) Das Program Lemberg 1897.
der Autonomisten-Partei Oesterreichs.
jajo se, da dosežejo tu pravičniši volilni red, in da torej napoči dan, ko tudi moravski Slovani dosežejo svojo jednakopravnost. V Sileziji poštevajo vzajemno sodelovanje in vplivanje Poljakov in Cehov.* Tudi dalmatinski Hrvati imajo uslovja v svojem naseljenju, da se jim ni treba na dolgo bati nadsilja od nikake strani.
Kaka pa je z Malorusi, Slovenci in istrskimi Hrvati in Slovenci? Poljaki doslej niso dokazali in niti pokazali, da bi hoteli pravično rešiti nacijonalno vprašanje v Galiciji. Česa se naj nadejajo Slovenci in istrski Slovani od Nemcev in Italijanov ? Kaj počenjajo v istrskem, koroškem, štirskem dež. zboru, da ne govorimo o drugih zborih in o prošlosti ustavne dobe še posebe ? Malorusov, Slovencev in istrskih Slovanov pa je vsaj pet milijonov, in tudi ko bi kranjske Slovence pošte-vali kot uže rešene za vso bodočnost, ostaje še vedno Slovanov za 4'/.2 milijone, ki, po dosedanjih skušnjah, ne pridejo z lehka do narodne jednakopravnosti.
Kako morejo misleči, pa pošteni deželni avtono-misti slovanske krvi izročati tako množico najšibkejših, najubožniših, najbolj zanemarjenih Slovanov de-želnozborskim večinam, ki doslej niso dokazale ne na malem, ne na velikem čuvstva pravičnosti proti tem slovanskim odlomkom ?
Poštenost in dejanska vzajemnost slovanskih avtonomistov zahteva, da se postavijo glede na rešenje narodnostnega vprašanja na stališče skupnih potreb in interesov, ta skupnost pa pripada dandanes, dokler velja smisel in logika drž. osnovnih zakonov, v državni zbor, ne pa v deželne zbore. Ta smisel in ta logika pa ne zahteva le rešenja jezikovnega, temveč tudi narodnostnega vprašanja Tu, v drž. zboru, je treba osnovati nacijonalnostni in jezikovni zakon, in sicer tako, da dobi vsak narod svoj pravni zastop ali organ, ne pa kako specijalizacijo jezikovne jednakopravnosti.
Mi smo uže vsaj stokrat opozarjali, da v ustavi je po vsem mišljenju vključeno pravo do juristiškega organa za vsak narod; to so sedaj c» 16 Nemci pripo-znali, in je voditelj čeških Nemcev dr. Sehlesinger poleg drugih izrecno pokazal na potrebo nacijonalne avtonomije, s tem pa tudi na juristiške organe te avtonomije. Mi bi celo grofa Dzieduszickega z njegovim lastnim orožjem prijeli in silili ga k pripoznanju potrebe juristiških organov za vsak narod. On govori namreč o nekakih kolegih, 'ki bi se eventualno vstvarili kot organi med deželno samoupravo in med vlado, in to radi manj važnih
interesov. Koliko bolj so potrebni posebni organi za vsako narodnost! Kako lepo razpravlja Dzieduszicki o posebnih potrebah vsake dežete, o domoljubju, ki se v smislu ljubezni do skupne domovine more razviti jedino potem, ako človek dobi ljubezen do ože domovine, do dežele, v kateri je rojen.' Dobro ! Naj pa hode blaginja še toliko ugodna v kaki deželi, če pa človeku jemljejo svobodo do razvijanja lastne narodnosti: ali se more ugreti za tako deželo in dalje, ali se ne tlači najbolj s tem ljubezen do skupne zaščitniee, ki se pri nas predstavlja v obliki monarhije? Kako more Dzieduszicki prezirati to dejstvo? Izvestno le radi tega, ker je on z drugimi plemiči in z gališkimi Poljaki v obče beatus pos-sidens, ki ima v obilosti tega, česar pogrešajo ostali avstrijski Slovani, med katerimi so doslej tudi Cehi.
Radi posebnega značaja deželnih avtonomistov se je treba bati, da zanemarjeni Slovani ne dosežejo nacijonalne in jezikovne jednakopravnosti pri sestavi sedanje večine. Poprej se dogodi, da zapravijo, nego pribore nacijonalno jednakopravnost v pravem smislu ustave.
Pri poljskem plemstvu je stara sebičnost, pri Mladočehih pa kratkovidnost, da se drže istega pogubnega načela, kakor poljski avtonomisti. Mladočehi so poteptali pravo slovansko vzajemnost takoj, ko so na svojo roko privolili v jezikovne naredbe. Ko bi ne bili kratkovidni in zajedno sebični, dogovorili bi se bili poprej z zastopniki zanemarjenih narodnostij, in stvar bi se bila vršila pač vse drugače, in dr. Ed. Gregr bi se ne bal, da bi se vrnuli Thuni, Kollerji v namest-ništvo češkega kraljestva.
Poljaki in nemški konservativci so nezanesljivi, tudi ko bi Mladočehi povrnuli se na pravo pot, in zato je vsa večina za pravo rešenje kardinalnega nacionalnega vprašanja v najugodnišem slučaje le malo vredna, v obče pa celo opasna, da zavede zastopnike šibkih narodnostij v igro, s katero zaigrajo pravo izvršenje narodne in jezikovne jednakopravnosti. Pozor, pozor, Malorusi, Slovenci in istrski Slovani! Prav je torej, da so snide vseslovenski in hrvatsko-istrski shod v Ljubljani. Tu naj se stvari določijo jasno in glasno, za jasnost pa je treba skrbeti uže naprej. Javno, javno ! je zaklical princ dr. Frid. Schwarzenberg. To velja pa tudi poslancem, da ne bodo kovali in snovali za hrbtom ter, kakor se je izrekel dr. Ed. Gregr, diplomatizovali po običaju tistih, ki so jo bili
dovedli — do Dunajskih punktacij. Pozor, pozor! ■--—
Politiška pojavljanja.
Dne 4. jul. je princ dr. Frd. Schwarzenberg imel pred svojimi volilci v Budjejevicah važen govor, ki povdarja potrebo fundamentalne izpremembe. Ta drž. poslanec dokazuje, da sedanja večina ni nastala po naključju, temveč iz notranjih vzrokov, in jo torej vežejo po skupnem programu, podanem v načrtu adrese; zatorej se nadeja, da ostane tudi tvrda in složna. Pohvalil je Poljake in slovansko kršč. zvezo, in nemške konservativce, izognul pase je imena Malorusov. V obstrukciji vidi on le novo obliko za stari boj med centralizmom in avtonomijo; veseli se, da je propadla nemška levica, kije po svoje vstvarila centr. ustavo. Sedanje nemške frakcije pa so, kakor poprej liberalna stranka, jedine v boju proti Slovanom, in tu zopet ne. gre le za jezikovne naredbe, temveč za ohraujenje nemške hege-
monije. Parlament v obče ne s~e se uničiti; sedanji centr parlament pa naj le izgine. V njem ne morejo Slovani najti svojih prav; šli so v drž zbor le radi kulturnih in gmotnih interesov. Tudi ta namen paralizu.je sedaj nemška obstrukcija. Treba je zopet utvrditi dež. avtonomijo in centr. parlamentu izročiti le to, kar je zares v državi skupnega. Princ je torej najprej za češko drž. pravo; pogoditi se je treba javno, od naroda do naroda, in za Cehe v dež. zboru. Treba pa je pomiriti vse narode. On ni slišal nič o kakih novih kouferencijah, saj se za sporazum-ljenje tudi čisto nič ne pripravljajo. Princa so strupeno napadali radi tega govora, saj pa je tudi levico dobro užgal. Sicer je tudi njemu treba očitati, dal ne daje pojasnil, kako naj se izvede popolna jednakopravnost, katero zahteva do najviših instancij. Po dež. zborih je Slovenci, istrski Slovani in Malorusi izvestno ne dosežejo.
Slovenci z Goriškega (po pol. društvu »Sloga«) in tudi s Štirskega so se Schwarzenbergu zahvalili, da zahteva izvršenje narodne jednakopravnosti izrecno tudi za Slovence. Le, kakor rečeno, Malorusov ni imenoval, to pa radi zveze-s — Poljaki.
Dne 17. jul. je govoril dr. Edv. Gregr v Slanem v ondotnem pol. klubu o sedanjem položenju, in sicer pri-merniše, nego vri mladočeski zastopniki v poslednjih tednih. On je po pravici pesimist in opominja narod, naj se pripravi za vse slučaje, tudi na nova prosledovanja, ako, kakor je možno, bi zopet Nemci dobili večino. Če bodo Nemci nadalje tirali vozv obstrukcije, naj ga le ; saj ustavo so bili priredili zase, Čehi pa potrebujejo svoj voz. Obstrukcija radi jezikovnih naredeb je le pretveza; pravi vzrok vsemu hrupu je pa stremljenje, da bi Nemci i nadalje imeli oblast in prevesje nad slovanskimi narodi. Gre zato, kakor izjavljajo nemški listi sami, ali naj gospodujejo Nemci ali Slovani Jezikovne naredbe so jedna zagvozda proti konečnemu cilju, da bi Nemci potopili Čehe v pangermanskem morju. Tega ne prikriva Schonererjeva stranka; temu služi v dokaz dejstvo, da v samem držav, zboru, torej pred okni cesarskega dvora, kličejo: »Slava« nemški irredenti, in kličejo uže nemško orožje na pomoč, — ko se telegrafuje po noči v Hebu nemškemu cesarju, kako uradi in policija avstrijska prosledujejo Nemce — kakor da bi bil nemški cesar nekak prokurator, nekak poročnik Avstrije! Čehi so uže davno kazali na take namere nemških strank, a pri vladi jim niso hoteli verovati; ravno ustavoverno stranko so smatrali za stranko, državo hranečo, v tem ko so imeli Čehe za škodljivce države in dinastije, in so tako ž njimi tudi ravnali.
Protidinastične namere nemških strank so bili nekdaj spoznali, tako za Belcredija in Hohenwarta, a po tem spoznanju se niso ravnali. Glavni vzrok temu je«ta, da velikonemški šovinizem je prodrl v najviše kroge drž. organizacije, načelništva birokracije, hierarhije in armade. To so pravi Nemci, katerim je več do velikonemškh interesov, nego do samostalnosti Avstrije. Drugi vzrok je bil v zvu-nanji politiki, v zvezi z Nemčijo in napetosti proti Rusiji. Danes, po dogovoru v Petrogradu, ni treba več poštevati v toliki meri Nemčije, pač ie možno podpirati slovansko narodnost, jedino brambo proti agresivnosti nemški, in jedino poroštvo avstrijske bodočnosti. Treba je nam poštevati zvunanjo politiko, ker naša notranja politika se običajno ravna po zvunanji, in ni treba misliti, da se kliče ves germanski svet v boj proti jezikovnim naredbam jedino radi tega, da bi se nemški uradniki učili češčine. Gre torej sedaj za izpremembo ustave in radi tega je položenje važno in kritično. No kako naj se pretvori Avstrija ? Tako, kakor
odgovarja njenemu historičnemu razvoju, njeni dejanski sestavi in dejanski naravi. To pa se da doseči le s po-rušenjem centralizma vvedenjem ustave federalistiške. Nemcem v Cehah bi bilo to na dobiček, a so proti temu radi narodnostnega principa in vsenemškega šovinizma. Nemci pa hočejo le tako spravo, katere ne morejo sprejeti Čehi. Poslednji se morejo zadovoljiti le na podstavi' popolne jednakopravnosti in jednakovrednosti. (Poslednje ni treba postavljati kot uslovje Op. ur.) in priznanja prav in svobod skupne naše domovine. Nemci morajo prenehati izdajati te slovanske zemlje nemški državi. Sedaj pi je najneprimerniši čas za tako sporazumljenje, ko nemške stranke tako brutalno postopajo proti Čehom ; te stranke prav po banditsko napadajo mirne Čehe, iu je sramota za državo, ki ne zabrani tega. Vlada bi morala dovajati k razgovarjanju, a z ustavovernim veleposestvom ne doseže ničesar; saj nemške veleposestnike češki narod dobro pozna od prejšnjih dob. Historičnemu veleposestvu bi pa Nemci ne zaupali, in v]češkem plemstvu je mlajša stranka, ki se obrača k boljemu, še le v početkih. Mogli bi se dogovarjati le odposlanci obeh narodnostij, a ti bi ne imeli svobodnih rok, temveč bi dobili določeni program; ko bi ga ne sprejeli nemški pooblaščenci, bi se dogovarjanje pretrgalo. No do pomirjenja ne pride, ker Nemci ho čejo poprej odstranjenje jezikovnih naredeb, Čehi pa si ne dajo vzeti teh. Drugače bi češki narod takoj stopil k najstroži opoziciji. Nemci so pokazali, kako se je treba vesti v opoziciji. Badenijeva vlada ne zdi se Gregru dovolj močna, in on se boji, da nastopijo zopet Thuni, Kollerji proti Čehom. Potem pa je treba, da bi češki narod vstrajal in tako prestal, najbrže. poslednjo tako hudo dobo. Zato pa je treba opustiti diplomatizovanje domačih oportunistov in poštevati radikalniše smeri naroda. Kar so Čehi dosegli doslej, zgodilo se je s pomočjo radikalniših življev. Modri previdni češki diplomati pa so jo privedli le do — Dunajskih punktacij Zato bi si želel, da bi ves češki narod postal narod odločno radikalen. Zato kličem: Bdite, pripravljajte svoje sile. da nas bodoči boj ne najde slabih. Ves narod naj prošinja misel samostalnosti in svoboda domovine.
V takem smislu se je sprejela potem resolucije.
Dr. Vašaty se je v »Pester Lloydu«, potem v »Vy-šehradu« v daljših člankih odločno obrnul proti jezikovnim naredbam in proti Mladočehom, ki so sprejeli te naredbe, proti smislu predloga, k iga jel. 1896 dr. Pacak stavil v drž. zboru. Vašaty zahteva zakon, ne pa naredeb, in jezikovno jednakopravnost od najviših do najnižih in-stancij v vseh uradih.
——.
Socijalna demokracija med Slovenci,
Jasna je danes vsakomur prežalostna resnica, da naši voditelji si niso pridobili naroda do najnižih slojev. To bolezen narodovo opazujemo najbolj na kmetih ob reki Dravi; v tem ko je tukaj večina slovenskih kmetov navdušena za narod, je ravno tako večina njih hlapcev navdušena proti vsemu, kar je Slovencem sveto in drago, ter pripravljena žrtvovati se za orožje vsakaterim, Slovanom sovražnim hujskačem Tako se je videlo pri zadnjih državnozborskih volitvah, ob katerih slovenski kmetje več svojih podložnih niso mogli odvrnuti, ne s hvalo in ne z žuganjem, da bi ti ne volili socijalnih demokratov, za katerimi se skrivajo največi židovski tirani kmetskega in s tem vred vsega delavskega stanu.
Ta duševni razkol v narodu našem pa je zagrešila ponajveč slovenska inteligencija, katera, po zgledu drugih mogočnih narodov, prezira preprosti narod na društvenih shodih in ob vsaki priliki, ne da bi ž njim občevala in ga z besedo in dobrimi zgledi, oduševljala za narodno stvar.
Tako se n. pr. godi pri čitalnicah in bralnih društvih, v katerih je večina kmetov in po nekoliko izobražencev, v tem ko so hlapci in rokodelci iž njih izključeni malo-dane popolnoma, katere potem sovražniki naroda, po tihotapski uče obrekovati in prezirati narodna društva in rodoljube slovenske. Na shode in veselice bralnih društev se vabijo samo kmetje, ne da bi ti vzeli seboj tudi nekatere svoje podložne, da bi jih tamkaj učili po slovenski misliti in pošteno razveseljevati se; dopuščajo rajši, da hodijo po drugih, protinarodnih in drugih veselicah. Ko bi pa rodoljubni slovenski kmet svojega hlapca ob prostih urah vsaj doma navduševal za narodno stvar ter mu dajal citati slovenski časnik, na kateri je naročen on sam, izdalo bi vsaj nekaj.
»Kmet in delavec sta jedno !« Pod tem geslom naj nastopijo slovenski voditelji ter naj poučujejo kmeta in delavca, z besedo, črko in dejanjem, pod kakimi uslovji družila naj bi se ta dva, da ob bodočih državnozborskih volitvah ne bodet.a več podpirala vragov slovanskega in s tem vred delavskega stanu.
Torej bodite modri, naši volitelji, v svojem delovanju in občujte radi s preprostim narodom, ter navajajte k temu vse slovensko naobraženstvo; kajti, le z modrim in vstrajnim postopanjem bo možno izlečiti to kužno bolezen, katere se je nalezel narod od vragov svojih.
S Slovenskega Pohorja, junija 1897. Resnicoljub.
■---i--1—--
Stara bajka.
God. 1867.
U mehani na kraj grada mladi vitez sjedi, Mladi vitez a na peru, po umno besjedi:
»Brado mila, tako rjere mojih pradjedova, Gnjila, trula, rastrovana doba vam je ova!
Kudgod kreneš bistrim okom, vidiš glib i mlaku; Jad i očaj svagda sretaš na svakom koraku.
Ponajgora još je rana — tim je puna mjera — Hrvatska nam, mila mati, nema karaktera I . . .
Ovo malo nekoliko što nas eto ima Još jedini jesu stalni u svim bojeviina.
A ja dižem ovu kupu u čast domovine,
Da uz stalne karaktere srčci se dovine!« —--
Zveče eaše, teče vino. o tle čaše lete;
Pjeva družba, umno zbori, — al se jezik plete . . .
*
God. 1896.
U mehani usred grada stari vitez sjedi, Stari vitez dietenklasa, pa umno besjedi:
»Da, gospodo uvažena, istina je živa,
Naš je narod sada sretan, u blaženstvu pliva.
Ovo doba što sad traje pravo je blaženstvo, Niti nebo ne de krasit ljepše savršenstvo!
Ta u našoj domovini teče med i mlieko; Kad si mudar za čas blago za uglod si stekfi.
Nova era blagodat je za naš narod mili, Ponajpaee što'j6 drže — karakteri čili . . .
S toga dižem ovu kupu u čast naše glave, A na slavu njeg've ere pravedne i zdrave!«---
Zveče čaše, teče vino, o tle čaše lete;
Pjeva družba, umno zbori. — al se jezik plete . . .
A onamo na kraj grada kučica je stara, Bože mili, tek je stanak biednog ubogara.
Dok je vitez mladjan bio, živjela mu žena; Sada su mu sitna djeca sama ostavljena . . .
Ou po danu žuljevitom rukom mučno radi, Dok mu djeca sama plaču, — dok ga muče jadi.
Dok se ondje rajnim vinom zvonke čaše puue, Niz lice mu navorano suzice se trune . . .
I dok ondje vino teče, dok se pjesme ore, Suze njeg've o tle kaplju, molitve mrtnore . . .
Dok se ondje slavi sretna domovina naša, On tek znade, da do vieka bieda se podnaša . . .
Ej, da jednom prisluškuje onoj silnoj livali I o medu i o mlieku — što ju vitez pali:--
On bi čudno smješkao se pohrlio kuči, Pa bi gladnu djecu zvao u zagrlaj vruči . . .
A onda bi nožič uzo — šalio se tako . . . I uz mrtvu djecu kleko, kliknuo ovako:
»Ej ovamo, sretni ljudi, tu se sreča smije !
Tu uz med i mlieko silno ko da netko — mrije! . . .
Tu tek ima suza, krvi, — to je med i mlieko; Tu karakter tek je pravi silmi sreču stekol« —--
I onda če nožič nzet — šaliti se tako . . . . . . Ej, ta to su stare bajke, — tko bi rad njih plako?! —
Zagreb, 27. VIII. 1896.	Vladimir J. Teharski.
•——I—I——•
„Prijatelji ma".
Podigli ste buru mi u duši, Do neba se podigoše vali, Do mog neba, na kom tako divno Sjaju zviezde — moji ideali.
Mislili ste vali če ugasit' Moje zviezde — al ste mi mudraci Ta na burnom mora jošte Ijepše Sjaju zlatnih zviezda sjasni traci.
More bez bisera ... ?
Ali ta to je cielo more U tom oku poezije . . . Zar da u lijem svega ima Ljubavi da samo uije?
Bez ljubavi što je život, Što je liada, što je vjera . . .? Ah 10 oko ni je more, Divno more bez bisera.
Srečko Zindl.
——•
MTLTOIH 0EJIJ1E II MAPA ^IEBOIKA. CpncKa Hapo^Ha nieejvia (jKeHOKa). — H3 neneuaTaHe 36irpKe B. Pa,a;oieBiiiia. —
Oj. jaBope, ropo noja! E.iaro te6n y cpera, rope: iio^ to6om mh ¿piBiia aa^a, y Ji&fltf mir Mape cnaBa, Ha ¿uiiHii;y joj a.iaTan jar.TVK.
C jarayKOMce jiayionapa : „O, jamyie, moj jarjiyqe ! Be3„ia caM Te Tpii ro^irae Cy Tpii Moje ,a,pyuapini;e; Eo.iHKa je i;apei«iHa; HnKOJie Te ^aTii ue cy Ee32) MiMOirry 06n.iuéy, C)Hoj cpncKoj B0jeB0,a,n. One cmo oe saBjepii.m ..." y ;-¡óopy je can npeBapn. lynaK jame Hii3 naaminy Ha ac^pajima KpmraTora, lame nona ,a,o jaBopa; Ha r.iaBy uiy saaTHO nepo, Cne jry nepo c ropoM Maje, CBe my c rope pocy 6nje, C Be My c nepa poca na,a,a Ha MapnHo ó'je.io .uinine. Y cuy Miraba npena^e ce, Cawa co6om roBopame : ,,IIIino caM 6ory srpujemir.ia. Te na MeHe poca na^a. Bo,t,j)o hbóo Kinny nitje, A Bac CBiijeT cvHii;e rpirje!" Caofíoflii je 06iianéy: „A ne 6oj ce, miraba Mape ! Huje raima 113 oó.iaica. Ho je poca c nepa Mora."
——S—1——■
(Iz Anastazija Grüna.)
y nami Moeít, y CTapyniRn, Tenepb 11 cafen ó íí ii óo.ibhoíí, XpamiTca saB^THan KHiiacKa, A h'Tj KHiiiKicb — líBiiTóreKi. cyxófí.
3hatb, Aópor't ohi> eíí. uto nopóio Bi;ra«i'.KK'a xann. n.iá'íeTT, Ha^x hhm% : Ewtb mo'jkett, ohi> cópBani, pyKÓio Toro, kto ÓLi.Tb ero .iioóiimt..
0. Mira.iep'b.
-—
I z Rusije.
Motto : Cirilica nič ne opravi.
Latinizatcrji pravoslavni cerkvi v obče očitajo, da je mrtva. Umestno je torej, da jim dokažem nasprotno. Ruska cerkev seveda ni tecclesia militans« v smislu za-padnih narodov, ki širijo krščanstvo s pomočjo vojaštva, z ognjem in mečem á la Valjhun, ter so slovenskim pra-dedom pred 1000 leti tolmačili evangelij ljubezni s tem, da so jim rezali nosove in ušesa, po pravem, staronem-skem običaju, kakor pravi Valvazor doslovno. To kulturno sredstvo rabijo sedaj Prusi v Kamerunu, kar je dokazala
l) OB^je 6e§ snauir »sondern«, a ne »ohne«. 2) jar-.iyK je (TypcKa pujen) = ein gesticktes Schweisstuch.
Hana.-n, pestunja. Otrok najprej govovi „nja, nja," odtod beseda. — XpamiTi,, hraniti; no polnoglasno sopomrri — pokopavati mrliča; v prostoiiarodji tudi = CKpj.iBa.Mi, npaTaTi.. — 3a-bíthmh, srdcu dragi, tajno ljubljeni; 3. spyn., najdražji pisatelj, katerega ljubim neomejeno, kakor da izpolnjujem aaBiTt — zapoved, obet. — 3h aTL, mora uže biti, torej. IIopóio, včasi od nopá, čas, doba. — CopBaTi,, nedov. cpuBaMt, utrgati. CpiiBá-ri. je nedov. oblika k copBáTt in k cpuTt, cpoio od puT&, ruti. —
X—KT>.
Skanda'ozna obravnava proti Leistu. Na tak način poicristi-janjeni Slovani in Zamorci izmrö, ali pa zapadejo gnjusni eksportaciji in robstvu; glej polabske Slovane. Slovence, otoke Haiti, Kamerun, Borneo itd., itd. Ko se je Rusija pokristijanila pred 900 leti, imela je jedva 50. del sedanjega svojega ozemlja, jedva 30. del svojega sedanjega prebivalstva; današnjih 90 milijonov rus. kristijanov, ki živijo na ogromnem ozemlju 400.000 Q milj pridobili so krščanstvu misijoni, in to s poukom. Kalmyke Tungusi, Ka-reli, Laponci, Samojedi, Zyrjani, Ceremisi, Čubaši, Burjati, Votjaki, Tatari, Permjaki, Jakuti, Voguli, Katnčadali so se pokristijanili, toda ne porušili. »Iclite i učite vse narode,« rekel jeSpasitelj. Pred menoj leži letopis ruske misijonske družbe (Russkoje pravoslavno;e misionerskoje obščestvo) za 1. 1893 Iz poročila prepišem naslednja dejstva, ki govore sama za se. Družba je pod pokroviteljstvom vredne soproge (sedaj vdove) velikega Mirotvorca Aleksandra III. Na čelu stoje — od vlade nihče — kot zasebniki mnogi • cerkveni in posvetni dostojanstveniki, generali, veleo-brtniki. (Mnogi ruski škofje so bili nekdaj misijonarji, kakor Nil Jaroslavskij, N'kolaj Aleutskij itd. Rusija kri-stijani sicer po lahko, toda evageljsko. Za leto 1894. so bile projektovane misijonska šola na poluotoku Kaninu ob Severnem morju (prosim čitatelja, da vzame zemljevid v roko) in jedna v Koli, jedua na severnem Uralu, jedna v Turgaju (osrednja Azija) in tam tudi internat za kir-giške dečke. Misijonski oddelek duhovskega vseučilišča v Kazani odposlal je 1894.1. prvih 6 misijonarjev h Kal-mykom, ki so se priselili iz Kitajske v Semirečensk. — Družba izdaje časopis: Pravoslavnij Blagovestnik. Ima 42 pododborov, ki nabirajo denar in druga darila, posebno cerkveno orodje in obleko. Leta 1893. imela je družba glavnico 1,492.054 rub. na razpoloženje, v misijonske svrhe je potrosila 252.846 r., na novo nabrala 331.186 r.
Misijon št i. je v Altajskem gorovju. Ima 14 postaj, središč, od koder deluje, ter 2 samostana (l za možke, 1 za ženske.) Misijon ji sestavljen iz 1 arhimandrita = gvardijana, 1 višega duhovna, 15 duhovnov, med temi 1 rojen Altajec, 8 dijakonov (1 Altajec), 42 uč;teljev (24 Altajcev); na Altaju so spreobrnili 19.246 oseb. Spreobrnem gradijo si vasi (vseh 180). Misijon jim daje poljedelsko orodje, živino, semena, zdravila, jim cepi osepnice. Misijon je zgradil 41 cerkva. Cerkveno bogoslužje je na altajskem jeziku. Misijon ima 37 šol s 1.204 učenci, med temi 267 ženskih. V Bijsku (Sibirija) je učiteljišče za Al-tajce; tam je 156 gojencev; 95 internih, 48 Altajcev.
Misijon Št. 2. je v Kirgiškem ozemlju Tomsk (Sibirija). Sestavljen je iz 1 muniha, 3 svečenikov, 7 učiteljev in prelagateljev (Ecclesia militans ni tekom 800 let po pokristijanjenju Slovencev preložila ničesar na slovensko. To je pravi nič.) Leta 1893. so spreobrnuli 69 mohamedan-skih rodbin, in mohamedani so fanatiki, kakor znano.
j^ieijon št. 3. je v guberniji jenisejski. Osnoval je 7 župnij pri Tatarih in 7 pri Mongolih. Župnije so oddaljene na tisoče kilometrov druga od druge. Misijonarji Za-vodovskij, Prozorovskij, Reprejev, prehodili so leta 1893. per pedes apostolorum 18 000'km. (Glej na zemljevidu — od Miensinska do iztoka Jeniseja) Spreobrnuli so 238 paganov. Sol ima ta misijon na jugu 13, na severu 20. Gojenci, Mongolei, vstopijo potem v duhovno semenišče v Krasno-jarsku. Tega leta bilo je v Krasnojarsku 5 bogoslovcev = Mongolcev.
Misijon št. 4. je v Obdorsku, popolnoma na severu ob reki Ob. Sestaje iz 2 svečenikov, 1 dijakona in 3 učiteljev. Deluje pri nomadskih Samojedih, in to le tedaj,
kedar pridejo nomadi na trg. Spreobrnul je 116 oseb.
V	Surgutsku je osnoval župnijo, v kateri delulejo : 2 svečenika, 1 dijakon in I učitelj. V Obdorsku je šola s 30 učenci, v Tobolsku je duhovno semenišče, katero ima namen vzgajati Samojede in Ostjake k duhovskemu stanu iti misijonarstvu. Leta 1893. bilo je tam 16 bogoslovcev.
Misijon št. j. v Nižnjem Kolymsku. Predstojnik mu je viši duhovnik Tetelin ; poleg njega sta še jeden duhovnik in jeden učitelj. Misijonarji prehodili so 1893. 1. 2420 km., da so obiskali Čukče ob Indigirski in Jani. Razun tega so tu 4 ambulantni misijoni, ki so obhodili 1893. leta 4840 km., mnogokrat pri 40° mraza, da obiščejo nomade na njih postajah. Krstili so 146 duš; služba božja se je vršila v tunguzijskem šatoru. Ta misijon ima v Jakutsku šolo, katero je obiskovalo 32 nomadskih otrok, t. j. v šoli so dobivali hrano, stanovanje, obleko in pouk.
Misijon št 6. v Zabajkalju, na jugu Bajkalskega jezera. Misijon, ki šteje jednega škofa, 2 muniha, 1 višega duhovnika in 22 duhovnikov, je osnoval 22 postaj (žup) in spreobrnul 10.500 duš. Gradili so cerkve, kapelice in šole. Boj proti paganskim duhovnikom (Lama) je bil jako težak. Misijon ima 27 šol s 635 otroci; nekatere šole vodijo učiteljice.
Misijon št. j. na Japonskem šteje 220 pravoslavnih žup z 21.239 dušami, 27 svečeniki fmed temi 24 Japoncev) ter 176 učitelji in propovedniki. Krstil je 1182 oseb. Šol je bilo : a) v Tokiju 4, med temi semenišče in jedna šola za deklice s 152 gojenci. Učiteljev bilo je 26, med temi 8 doktorjev bogoslovja, b) v Hakodatih jedna s 112 učenci in 7 učitelji, c) v Osaki učiteljišče z 8 gojenci in 2 učiteljema. Razun tega je tam odbor za prevajanje in uredovame, »Pravoslavnega Vestnika« na japonski jezik (Sejkeo-Simpo), ki ureduje tudi časopis za deklice »Ura-nisiki« (Skromnost) in izdaje drug duhovski, specijalno japonski list »Sinjkaj« (Duhovnoje morje). Tam je tudi cerkev in slikarska šola za svete podobe. Učiteljišče in semenišče dala sta to leto 39 novih propovednikov. Naposled je ta misijon tiskal 16 bogoslovnih del v japonskem jeziku, med ostalimi prevod (iz ruskega) pravoslavnega bogosluženja.
Misijon št. 8. v Kazani, stari prestolnici tatarske države. Misijonske šole so ob Volgi in Uralu. Osrednja šola v Kazani za 130 učencev (katehumeni so Tatari in Cuvasi) daje učencem stanovanje in hrano. Služba božja (pravoslavna) se vrši v tatarskem jeziku. Šola je dala 1893. leta 16 ljudskih učiteljev in 12 učiteljic; dobili so službe pri kir-giških ambulantnih misijonskih šolah. Razven tega vzdržuje ta misijon 134 šol: 64 tatarskih, 50 čuvaških, 5 čeremiških, 8 vetjaških, 1 mordovsko i. t. d. s skupno 5081 učenci. Tudi ta misijon ima odbor za prevajanja. Tiskanih je bilo na tatarskem, čuvaškem, čeremskem, kirgiškem, baškirskem, mordvaškem, vjatskem jeziku 48 del v 180.000 iztisih, katere razdeljujejo bezplačno. Misijon ima v Kazanji jako zanimivo knjižnico o teh narodih. Učitelji in misijonarji dobivajo po 60 do 80 rubljev na leto. Tako je možno, da zadošča vsota 252 rubljev. Pravi apostol ne nabira posvetnih zakladov.
Misijoni št. p, 10, ii, 12, ij, 14., /5, 16 so v Sim-birskem, Saratovu, Samari, Permju, Jekaterinburgu, Ufi, Orenburgu in Vjatki. V Simbirsku je učiteljišče s 126 gojenci Čuvaši, obrtna šola s 134 učenci, med katerimi je 101 Čuvaš. Baš tam se je učilo 54 deklic čuvaščine.
V	naselbini Srednje = Algaš je šola s 64 učenci (23 deklic). Le ti so paganski katehumeni. — V Saratovskem misijonu je 14 šol s 514 učenci ter nedeljska šola za odrasle.
Služba božja opravlja se v čuvaščini; posebno rusko cerkveno petje privablja celo odrasle pagaue. — V področju misijona Samara je misijonska šola in cerkev v Tu-armi; pagani dohajajo po 20 do 30 km. daleč, da prisostvujejo pravoslavni službi božji v njih jeziku. — V področju misijona Permj je bilo 10 misijonskih šol in sicer v lastnih misijonskih poslopjih ; učencev je bilo 370. Razun teh bilo je 5 stipendijatov (Permjaki) v teologiškem semenišču v Solikamsku. — V področju misijona Jekatetinburg bilo je 6 misijonskih šol s 66 učenci in pribežališče za otroke Votjakov; drugo pribežališče za otroke seje zgradilo v Brodu-Kalmatskem, ker Baškiri drage volje izročajo svoje otroke misijonarjem v vzgojo. — Misijon v Ufi otvorilje leta 1893. 7 novih šol. Vsega ima 32 šol s 1118 gojenci; služba božja se vrši na tatarskem in čuvaškem jeziku. Ta misijon je zgradil 4 nove cerkve, za katere so podarili ruski trgovci stavbarski gradivo. —- Misijon v Oren-burgu ima 4 šole s 171 učenci Čuvaši in Nagajbaki; med njimi je 16 dektet. V Trebijatu je šola za deklice s 35 učenkami. Učitelji v teh šolah so Nagabaki s Kazanj-skega učiteljišča. — V Novonikolajevskem internatu je bilo omenjenega leta 20 dečkov (Čuvašov, Kirgizov, Ta-tarov, Čerkezov). — Misijon v Vjatki je vzdrževal 49 šol z 2217 učenci, med temi 317 deklic, vsi paganski in mohamedanski katehumeni. Posebne simpatije vzbuja pri paganih obrtna šola za deklice. Misijon je vzdrževal 6 stipendijatov na učiteljišču v Kazanji. Krstil je 146 odraslih in 10 paganskih učiteljev = duhovnikov z njih rodbinam« vred. — Skupej so imeli misijoni pod št. 9—16 leta 1893. nad 10 000 učencev — katehumenov. — Cirilica je i tu mnogo opravila! —
L. Leskoi<ec.
--i—S---
Ruske drobtinice.
Ct> Mipy no HHTirf;, ro«ioMy py6axa.
Homjakov, Samariui, Aksakovi — koliko govorš ta imena istinito ruskemu srcu! A čitatelji „Slov. Sv." v obščih obrisih vendar-le tudi znajo, kaj pomenja ta trojica vsakemu pravovernemu Slovanu. To so stebri slovanofilov i njih učenja — slovauo-filstva.
Dokler so živeli i delovali na prid svojega podavljenga naroda, jim usoda pač ni bila posebno mila: trpeli so, premnogo so trpeli zasmehovanja, preganjanja za svoje visoke, narodne ideje, Kakor drugod, tako je tudi Rusija mnogo grešila proti prvim vestnikom svobode, točneje narodne svobode, katero so zapisali na svoj prapor od načela do konca ti veliki dobrotniki ruskega naroda kot buditelji i zaščitniki istinih ruskih narodnih načel.
Torej v tem obziru se ni nič nenavadnega zgodilo; pač pa je jako nenavadno vse kar se tiče spomina teh velikih ruskih svetil na nebu ruske prosvete.
Ruska državna ladija je uže davno pojadrala i dandanašnj1 z razpetimi jadri jadra po tistem tiru, koji so jej nametili i po: kazali rodonaeelniki slovatofilstva. Celo najjarejši zapadniki odrekl1 so se od mnogih svojih še tako nedavno „neoporekljivih doktrin" i so trkaje se' na svoja grešna prsa priznali svoje mnogoznači-telno: peccavi!
Ako pa izreeeš ime kakega Aksakova, Samarina ali pa Hom-jakova v inteligentnem občinstvu, vsi te še nekako s strahom ali nasmehom pogledajo, kakor da bi bil izrekel kaj strašnega, prepovedanega ali pa celo utopičnega!
Rusko novinarstvo veči del g re po sledčh slovanofilov, zavedno ali nezavedno, to nas tukaj prav nič ne briga; a objavi program novemu zidanju s specifično slovanofitskim odtenkom (sen-čico), i ostaneš bez podpišeikov (naročnikov); svoje prodajalnice kar' ne odpiraj, če jo pa odpreš, jo pa tudi skoro zapreš, če ti ne bo volje za se pisariti i prevejati do čista svojo smet, kateri navadno pravimo denar . . . Tako se je godilo, kolikor jaz pomnim, vsem izdanjem Petrograjskega blagotvornega komiteja slovanskega. Ni temeljiti prof. Lamanskij, ni brhki časnikar Komarov, ni slavni
učenjak Budilovie, jih niso mogli ohraniti pogina „C.iaB. IlaB." Lamauskega v mesečnih snopičih vstrajala so le dve leti; „C^iaB. HaB." Komarova v podobi tednika učakala so si še krajše starosti, a „CjiaB. Oooap." Budiloviča in potem Palmova prežilo je komaj dve leti. „BjiaroB-fecTi." V. A. Vasiljeva odzvonil je na drugo leto svojega obstanka, prevrnuvši se v prilogo „PyccKoii |Eeci;ji,iB, katera je besedovala dve leti, na tretje — pa je tudi ta zaspala snom pravedne horiteljice za sveto delo pravice i resnice.
Neko srečno izjemo iz cele vrste efemernik glasov vpijočega v puščavi predstavljala je za poslednjo polovino tekočega stoletja Aksakova „Pycc£", katera je bila tako dolgovečna, da je celo svojega bezprimernega urednika — spravila v hladno mogilo.
O Aksakovem ne bomo govorili: njegov duhovni vpliv je bil bezprimeren, a gmutna sredstva Aksakovih so bila, kar se pravi, satis superque bogata.
Izdanja slovanskega blagotvornega komiteja Petrograjskega ustopala so Aksakovi „Pyccn" v obeh obzirih; a ni denarja, ni uma doslej temu društvu ni nedostajalo, torej njih nedolgo izha-janjetiči v kakih drugih bolj globokih vzrokih.
Ta stvar me je večkrat zanimala i zarojila je zopet po glavi-ko sem preeital Vaš članek „Kde je osrednji organ avstro-oger, skih Slovanov?" v 8. štev. „Slov. Sveta".
Rusko gospodarstvo (= država) broji po poslednji štetvi nad 130 milj. duš, med kojiini je vsaj 100 milj. čisto slovanske krvi. Za mejo je do sedaj še ostalo Slovanov vsaj kakih 25 milj. duš, bez turških, če pa vzamemo tudi Slovane-Turke, se pa nabere vsega naroda do 30 milj. Torej, bez vseh drugih narodnostij, med 130 milj. Slovanov ni toliko jedinstva i životvorne sile, da bi bez genija moglo izhajati vsaj jedno izdanje z obSimi smermi, izhajati bezbedno na svoja sredstva, z nujnimi priznaki vplivnega občega glasila ? Nam ni treba odgovarjati, za nas govori žalostna resnica, da takega glasila nimamo; torej tudi ni jedinstva i životvorne sile? Doslednost silogizma seveda zahteva moškega »ni«; pa pojdi za silogizmem, i oba v jamo vpadeta . . . ^Isjio botb bi. nesrc. : Slovani smo res razkosani, tako da celo ne vemo, kedaj pri nas vseh solnce vzhaja i zahaja. Slovani smo res še do sedaj precej potlačeni i istinito carske lilije so na naših poljanah še res kaj redka redkost; a vsega bi bilo pri nas dovolj, i duha jedinstva, i sile životvorne, ko bi med nami bilo dovolj vzajemnega znakomstva ali zuaustva, t. j. ko bi mi dovolj znali drug drugega, ne tako, kakor vsak zna svojih pet palcev, a vsaj tako, kakor zna inteligenten Rus inteligentnega Nemca, Angličana, Francoza, kakor zna dober sosed svojega soseda : iguoti nulla cupido. Pravijo, da je politična mržnja i versko sovraštvo med Rusijo i slovanskim zapadom tako veliko, da nobene sprave ni možno. Jaz pa se svojim krstom rotim, da ni toli visokega prelaza, črez koji bi ne splazilo se vzajemno znakomstvo: znanec je znancu brat... Na vse pa je treba Božje i naše volje, nadaljnje posledice so pa same po sebi jasne, kakor beli dan . . .	Bož. Tvorcov.
•—Hr-*-—•
RAZGLED PO SLOVANSKE! SVETU.
a) slovenske dežele.
„Slovanski Svet" je letos sedaj v tretje izpre-menil tiskarno, ker v poslednji so mu dali samo jed-nega stavca na razpolaganje, in bi ta, kakor se je videlo, ne dohitel zasmujenih številk. Nadejamo se, da se to kmalu posreči v novi slovanski tiskarni.
Sestanek državnih poslancev bil je 30. jul. v Ljubljani. Udeležili so se ga slov. drž. poslanci, hrvatsko-slov. poslanec Spinčic, vit. Vukovie iz Dalmacije in kot zastopnik Tržaških Slovencev vit. Iv. Nabergoj. Dr. Laginja se je opravičil, da ni došel. Pripoznali so soglasno kot nujno potrebo, da se nerušena ohrani sedanja parlamentarna večina. Zbrani poslanci hočejo ostati v tej večini, dokler ostane zvesta načelom ad-resnega načrta dotičnega odreka. Obsojajo najostreje parlamentarno obstrukcijo ter odklanjajo vsako vladno premembo, ki bi, v škodo slovanskih najodov, po menjala prijenjanje neopravičenim zahtevam v obstrukciji združenih strank. Kot neizogibne potrebe pa zahte-
vajo: 1. da se čim najpreje uredi Celjsko vprašanje, v smislu opravičenih zahtev in kulturnih potreb štir-skih Slovencev; 2. da se sedanji vladni sistem na Pri-morsKem v najkrajšem času izpremeni z oziromom na neznosne razmere na Primorskem, tem bolj, ker so se te razmere v vsakem oziru še poostrile po minulem zasedanju poslanske zbornice ; 3. ob premembi v dež. predsedništvu na Koroškem naj se imenuje mož, ki bode pravičen obema narodnostima. Vlade, ki bi ne zadostila tu izraženim zahtevam, bi zbrani poslanci ne mogli podpirati.
Shod je zajedno sklenul, sezvati v Ljubljano vseslovenski in istrsko-hrvatski shod. Odsek za to je sestavljen iz drž. poslancev, prebivajočih v Ljubljani, V odsek se povabita krajnski dež. glavar in ljublj. župan.
Vsi sklepi poslanskega sestanka stvorili so se soglasno.
Vidi se, kak6 skromni so jugoslovanski zastopniki; veže jih seveda nadeja, da se ne razruši sedanja večina, in da se ne izneveri svojim načelom. Sicer pa bode namerjani skupni shod imel priliko, konkretno izjaviti jugoslovanske postulate.
Vseslovenski sliod naj bi se kmalu sezval; tako željo so izrazili koroški in štirski Slovenci, in njim se pridružujejo soplemeniki vseh slovenskih pokrajin ter do-kazuiejo potrebo takega shoda. Le »Slovenec», kakor pišejo drugi o njegovih izjavah, je nekako neodločen v tem pogledu, češ, da je zaviden, ker se ta misel ni sprožila v njegovih predalih. Tudi očitajo »Slovenčevi« stranki, da je pohlepna radi načelništva in da bi rada motila vodo s točkami, ki sedaj niso nujne in aktuvalne. Glede na kraj niso misli jedine; najprej so želeli, naj bi se sezval shod v Celovec ali Celje, ker na Koroškem in Štirskem se vrše nemške demonstracije proti osrednji vladi in ¿Slovencem. V »Edinosti« pa kažejo na umestnost Ljubljane in pozivljejo, naj bi, po zgledu Praškega župana, vodil vso stvar Ljub. župan Hribar. Ne bojazen, pač pa prikladnost sredstva za namen, zlasti v tem času, kaže, da bi se shod vršil na Kranjskem in vsled tega seveda najprimerniše v Ljubljani. Štirski rodoljubi so uže dobili nalog, po svoje delovati za uresničenje uasovetovanega shoda; med tem se je uže določilo, da se snidejo državni poslanci slovenski, oba hrvatska iz Istre in menda tudi dalmatinski, v Ljubljani. To je v resnici glede nujnosti in praktičnosti tudi najprikladniše za vsak slučaj. Kajti od drl. poslancev bode zavisno, kako jo ukrenejo in krenejo v bližiJf bodočnosti. Drugi zastopniki in rodoljubi jim utegnejo dati nasovete, priporočila; če pa se drž. zastopniki ne zjedinijo sami, vsi shodi v smislu aktuval-nosti nič ne pomagajo. Stvar tržaških Slovencev je posredno v dobrih rokah, ker primorski slovanski zastopniki so glede primorskih Slovanov, torej tudi glede tržaških solidarni, vse druge jugoslovanske dežele pa imajo svoje izvoljence, tem so Hrvatje in Slovenci izročili svoje polnomočje pred par meseci, smatrali so jih za dobre in umestne pooblaščence, spodobi se torej tudi, da dajo njim prvo besedo. Kakor ste si postlali, tako boste ležali; če ste imeli zaupanje vanje pred malo meseci, ste prisiljeni imeti je tudi sedaj; kajti dogodilo se ni nič ne za povečanje, ne za kračenje in manjšanje tega zaupanja. Druga pa je s potrebo, da se narod izjavi glede na razne dogodke po volitvah in glede na obče, nadalje trajajoče položenje med južnimi Slovani. Na to
stran naj se narod pokaže jedin nele sam seboj, temveč tudi solidaren pred vsem s Čehi, in tu naj izreče narod, da solidarnost predpolaga zjedinjenje ne le programa-tično, temveč tudi taktično. No o tem je treba še drugačnih pojasnil. Dostavljamo le, da nemške liberalne in nacijonalne stranke in frakcije,uže žugajo, da bi delale zapreke vseslovenskemu shodu, zlasti ko bi se vršilo v mestih, kjer imajo Nemci vajet: v rokah.
Kranjsko. Dne 15. jul. zjutraj je bil^ zopet potres, najbolj na Kranjskem, potem Primorskem, Štirskem. Naj-močneji sunki (6 sek.) so bili v Ljubljani, vjcateri je poškodoval mnogo, najbolj pa starih poslopij. Škode cenijo do :i/4 milijona. Župan Hribar se je takoj obrnul do osrednje vlade za pomoč in je bil šel poročat tudi cesarju v Išl. Prebivalstvo se je kmalu pomirilo, in župan je tisti, ki, kakor ob prvem velikem potresu, tudi seduj spodbaja narod k pogumnosti. Po drugih krajih potres m provzročil škode.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske bil je 8. jul. v Ljubljani. O delovanju je poročal družbin ravnatelj Pire. V 10 letih se je število členov pomnožilo od 826 na .blizo 3800. Promet je znašal 1. 1887 le 14436 gld., sedaj pa je dospel do 139.177 gld. Poddružnic je sedaj 84. Jeseni 1896 je bil izredni občni zbor v Novem Mestu, da so se presojale razmere kranjskega vinstva; sklenuli so zasnovati vinarski odsek družbe. Na podkovski šoli je napravilo preskušnjo 17 starejših kovačev, ki niso hodili v šolo. Iz drevesnice, ustanovljene 1885, je družba lani oddala 15.000 visokodebelnih drevesec. Na vzornem dvorcu Viču redilo se je 15 glav živine na posestvu, obsežnem le 22 oralov. Glasilo »Kmetovalec» se je tiskalo v 5000 izvodih. Glavni odbor je oddal 11 100 kg. pravega ruskega lanenega semena, potom 7842 kg. deteljnega in 29.904 kr drugih semen. Posredstvom družbe so kmetje nakupili 30 vagonov umetnih gnojil. Začela je družba nakupovati tudi umetnih gnojil za vinograde, in sicer z ugodnim vspehom. Pospeševala je tudi živinarstvo s primernimi pasmami. Širila je kmetijske stroje. — Aktivno imetje je znašalo 40.004 gld., proračun za bodoče leto kaže 14 400 dohodkov. — Hrvatska vlada je kupila na Kranjskem za 40.000 gld. plemenske živine. G. Povše je predlagal, naj se prosi kmet. ministerstvo, da bi še za letos izposlovalo primiren kredit, bez obrestij, vinogradnikom, ki hočejo prenoviti vinograde. Povše je bil izvoljen tudi za podpresednika družbi namesto umršega, za družbo zaslužnega graščaea Seuniga. Po razpravljanju o raznih predlogih, je skllnul predsednik c. sovetnik Murnik zborovanje. Kranjska kmetijska družba je najznatniša in vpliv-niša taka družba v deželah slovenskih; vidi se, da napreduje bolj in bolj.
Ljublj. župan Hribar je priobčil v »SI. Nar.«, kar je govoril in odgovarjal v avdenciji pri cesarju v Išlu. Priporočal se je, da bi vlada dovolila olajšave glede drž. posojil, ki so se dovolila po velikem potresu, da bi se osnovale delalnice drž. železnic v Ljubljani, da se takoj izplačajo drž. uradnikom dovoljene potresne podpore. Cesar je stavil več vprašanj glede poslednjega potresa in položenja v Ljubljani. Obečal je naročiti vladi, da bi kar možno ozirala se na Ljubljano. Ko je župan omenil, da bi Ljubljana postala jedno najmodernejših mest v državi, je rekel cesar: Prav drago mi je, da to čujem. Nato mu je cesar dovolil, da sme objaviti poročilo o avdijenciji, in je pristavil, da ga je bila razveselila vest, da se je bil župan odločil
takoj, prositi za avdijeneijo. Takó se morejo Ljubljančani zopet dobrega nadejati, in so izvestno hvaležni, da se župan Hribar toliko trudi za prospeh Ljubljane.
Družba sv. Cirila in Metoda je imela letos 5. avg. svojo 12. veliko skupščino v Škofji Loki. 0 tem v 11. štev.
V Ljubljani so imela 28. jul. sestanek krščansko misleči dijaki. O sestanku piše »Slov. List«, da je bilo okolo 100 dijakov, namreč akademikov, bogoslovcev in gimn. abiturijentov. Imeli so več govorov, ki so se dotikali tudi politike. Povdarjali so vero in narodnost, in ni bilo ugovora proti krščanski in slovensko-slo-vanski ideji. Na večer so imeli pa komerz, na katerem so govorili tudi razni, menda izključno, »krščanski« poslanci. Abiturijent Lončar, kakor moremo uganuti iz poročila „SI. L,", je opominjal na shodu, da naj se ne prezira slovanstvo.
»Slov. Narod« je v 2 člankih razkril nedostatke na jedini kranjski viši realki v Ljubljani. Razun slovenščine in veronauka, poslednjega ne v vseh razredih, ne poučuje se noben predmet v slovenskem jeziku. Tudi radi tega se ogibljejo slov. učenci tega zavoda, in je bilo letos na tej realki 148 Slovencev in 183 Nemcev, torej teh in onih v neprimernem številu s prebivalstvom. List se nadeja boljšega od dež. zakona za to realko, a zahteva sam razdeljenje razredov na slovenske in nemške in sicer takó, da bi se Slovenci naučili nemščine, Nemci pa naj bi se ne silili učiti se slovenščine. Zajedno naj bi se francoščina zamenila z italijanščino. Poslednji nasovet je za sedanje razmere praktičen, a vprašali bi glede na bodočnost, zakaj pa bi se ne učili slovenski realci ruskega jezika, s katerim bi se pripravili za službe med vstočnimi Slovani, kjer je tehnikov še mnogo več potreba, nego med zapad-nimi Slovani.
O Ljub. realki v obče tudi menijo, da se na njej vzgaja prusofilstvo, ki se kaže v prslavljanju Bis-marekaitd. Vsled tega se slov. dijaki ne počutijo dobro na tem zavodu. .
Tr.et. Pol. društvo „Edinost", ki deluje za Tržaško in Istro, je imelo obči zbor 18. jul. v Trstu. Udeležba je bila obila. Med drž. poslanci je bil prisoten Vj. Spinčic, dr. Laginja ji bil zadržan, med drugimi zastopniki je bil pl. Iv. Nabergoj. Poleg urednika „EL" in »Naše Sloge« došla sta tudi urednika »Pens. Slav. in pa „Soče". Predsednik Mandič je v obče označil položenje, tajnik Cotic pa kratko popisal dogodke, boje in težave, ki so v tesni zvezi z društvenim delovanjem. Posl. Spinčic je šel stvari do živega in ocenil neznosno položenje, kakoršno je dejansko. On se nadeja boljšega in pomoči od sedanje državnozborske večine. On meni, da celó Poljaki bodo potezali se za prava južnih, sosebno tudi primorskih Slovanov. Tajnik je oduševljeno utemeljeval zasluženo zahvalo princu dr. Frd. Schwarzenbergu, da je očitno naglasil potrebo sprave z vsemi narodi, izrecno tudi s Slovenci in Hrvati. Dekan Kompare se je oziral na 1848, ko so poživljali primorske Slovane na pomoč, in na sedanjost, katera je na Primorskem, po besedah Spinčice-vih, takó huda, kakor nikjer v Avstriji. Govornik je zaključil: Ako bi izzginul iz Istre čut slovanski, tedaj ne bilo bi več Avstrije v tej pokrajini. — Nabergoj se je spominjal silovitih dogodkov ob poslednjih vo-
litvah. Rekel je : Mera je polna ; takemu početju mora biti jedenkrat konec. — Dr. Rybar je, utemeljuje svojo resolucijo naglušal. V deželi, kjer je več nego 2/:i slovanskega-prebivalstva, ste 2/3 uradnikov, ki ne umejo nobenega slovanskega jezika. S strankami občujejo pri sodiščih po tolmačih. Slovenske govore zapisujejo po laški, našim kmetom pošiljajo laška vabila. Državno pravdništvo ni še dalo nobenega odloka na slov jeziku. Odlične oblasti nočejo pripoznati slov. jezika. Njegova resolucija nasovetuje za Primorsko take jezikovne na-redbe, kakoršne so za Češko in Moravsko. Dr. Gre-gorin je kazal, da po 20 letih so Italijani iztrgali Slovencem jedini mandat v Trstu z okolico. V dan zmage je rekel menda jeden viših uradnikov, da dan premage Slovencev je najlepši dan njegovega življenja. V V. kuriji pa so Italijanom priborili italijanski podaniki jedini mandat te kurije. »In naš dični Ivan Nabergoj, ki je nad 20 let zastopal slovensko okolico Tržaško, odstopiti je moral mesto Garibaldincu. »Gregorinova resolucija pravi, da Italijani imajo za Trst in okolico vseh 5 mandatov državnozborskih, ker je volilni red krivičen; pravičnost zahteva, da se Slovencem zajamči vsaj 1 mandat. Pol. društvo „Edinost" naj torej poskrbi, da poslanci postavijo predlog v tem smislu. — Predsednik Mandič je predložil naslednjo resolucijo: Uva-žuje, da so ostale neizpolnjene vse obljube centralne vlade nasproti dež. in drž. poslancem naroda hrvatsko-slovenskega na Primorskem; uvažuje nepobitno dejstvo, da je postalo prav neznosnim kulturno-politično in narodogospodarsko stanje primorskih Hrvatov in Slovencev; uvažuje naposled, da se nahajajo naši poslanci v klubu, ki z drugimi sorodnimi klubi sestavlja večino zbornice poslancev, — poživlja današnji obči zbor pol. dr. Edinost svoja drž. poslanca, naj v tej večini z vsemi silami delujeta nato, da se omenjeno neznosno stanje primorskih Hrvatov in Slovencev izpre-meni na podstavi zakonov, ter da ne bode podpirala nobene vlade, katera ne bi hotela stvoriti tega.
Dekan Kompare poživlja društvo »Ed.«, naj se poteza, da napravi vlada v Istri čimpreje potrebnin narodno osnovanih šol, in sicer v narodnoverskem duhu. — Posl. Spinčic je predložil, da naj društvo ¡>Ed. < pozove vlado, da izpolni svojo obljubo, ki se je dala g. Spinčiču na Dunaju, a se še do danes ni uresničila, da vrne namreč istrskim kmetom prepotrebno orodje, orožje ter kosirje, odvzeto ob žadnjih volitvah. Ako bi hotela nesreča, da pride zopet 1. 1848 in 1866, tedaj bi jim vlada dala sama ne samo kosirjev, ampak tudi pušk.
Zborovalec Pečar in Nabergoj omenjata, kak6 Italijani dajajo zemljiščem, krajem slovenskim nova ital. ioiena. —• Drd. Slavik je predložil, da se izreče zahvala državnima in deželnim poslancem. — Dekan Kompare omenja, da 2 bogoslovca nisla bila posvečena letos, ker se jima je odrekel od strani vlade ti-tulum mensae; društvo „Ed." naj pozve pri škofijskem ordinarijatu vzrok temu dogodku, kateremu jednak se ni pripetil uže 15 let. Isti dekan je izrekel tudi zahvalo pol. društvu »Edinost«.
Omenjamo, da je obči zbor sprejel vse resolucije jednogiasno. V odbor so bili izvoljeni: M. Mandič, predsednikom ; odborniki: Iv. Balanč, A. Gregorin, dr. Ry-bar, Jos. Turk, M. Cotič, Jos. Katalan, K. Gorjup, A. Bogdanovič in Iv. Fajdiga. Namestnik: F. Suman, A.
Miklavec, M. Pečar, M. Hrovatin, Iv. Martelanc, J. Perhanc, Iv. Gorjup, Al. Gorjup, Iv. M. Vatovee. Pregledniki računov: dr. Abram in Iv. Prelog. Predsednik je na to zahvalil se zborovalcem, ki so se vedli tako vzorno, in izrekel željo, naj bi bili bodoči obči zbori še sijajniša manifestacija.
Dr. Laginja, ki ni mogel priti na zbor, je rekel, da bil predlagal jedno samo resolucijo, s katero bi izjavili, da tako slabo, kakor se godi sedaj, se še nikdar ni godilo primorskim Slovanom.
Hvala, iskrena zahvala izbornim boriteljem hrvatskim in slovenskim v Istri in na Tržaškem. Ob tužnem položenju nas tolaži pogum naroda in neumorno delo-vauje njegovih zastopnikov!
V Trskn so poslednji čas delavci popuščali delo v arsenalu, prt mizarjih, pekih, pri čiščenju kave itd. Nekoligo so dosegli glede povišanja dnive, peki pa so se obotavljali, in osled tega so delavce organisovali da prečeje kol posebna gadruga. V občo pa je kadi v Trstu politika omes ; ti ki vodijo delavce, delojijo za ital. tabor, kakor drugod za nemški. Zato je treba pozornosti od slovanske strani.
Istra, »Divljačtvo u Rovinju«. Pod tem naslovom je »Naša Sloga« priobčila natanko poročilo o posebnem junaškem činu »avite culture«. Dne 14. jul. se je začela razprava pri okrož. rodišču v Rovinju proti 17 slovanskim ljudem in proti 3 Italijanom. Prišla sta jih zagovarjat dr. M. Laginja in dr. F. Wolff. Prva 2 dni sta se udeležila razprave, 3. dan pa sta naznanila predsedniku konečne razprave, da ne moreta dojti, kajti nikjer nista mogla dobiti hrane. Na poti, ko sta iskala krčme, so ju spremljali z žvižganjem. Zato sta prosila, da se odloži razprava, in da se izpusti jedini zatvorjenec Ivo Kušar. To sta naznanila tudi predsedništva pravosodnega ministerstva. Poročata, da sta tudi prva 2 dni morala odpotovati črez noč v Pulje, ker so se jima odpovedala stanovanja, in nista v obče bila varna pred druhaljo v Rovinju s 11.000 prebivalci in le 5—6 žaudarmi. Slovensko in hrvatsko naseljenje je silno ogorčeeno radi takega postopanja ital. nestrpnežev.
Letos so bili prižgali tudi v Istri mnogo kresov na čast sv. Cirila i Metodija. Jeden dopisnik »N. S1.« opominja: Bračo Slaveni! očuvajmo velelepi običaj, čim kažemo zahvalnost svojim za Bogom največim dobrotvor-cem, koji su nam donieli na samo sv. vjeru, nego i prosvjetu . . . nije i sv. arcibiskup^letod bio bačen u tamnicu kao zločinac, upravo kao što i sada njekoji naših čame u tam-nicah.« Svetima bratoma niso mogli škodovati vragi, tudi mi ne zdvajajmo, — daje pogum dopisnik.
Kakor smo uže poročali, je biskup Flapp odstavil vzornega svečenika Vrbko, kapelana v Sajinih, ker so g? zatožili, kakor da bi vvajal novotarije v bogosluženje. Tako je revež sedaj bez maše, bez plače in bez vsakega zaslužka. »Naša SI.« kaže, da razni rodoljubi pošiljajo Vrbki prispevke v pomoč. Prav tako !
Prošnjo dr. Laginje, da bi se zgorejnaveaena sod-nijska razprava predložila v kako drugo mesto, je ape-lacijsko sodišče odbilo, in se bode razprava nadaljevala 12. avg. v Rovinju.
Štirsko. Zopet je Celje na dnevnem redu. »Fremdenblatt«, officijozni list, je naznanil, da s koncem tega šolskega leta se zatvori utrakvistični gimnazij v Celju, da,
se pa napravijo provizorni razredi za slovenske učence in da se je treba nadejati, da se obe narodnosti sporazumeti za kaj odločilnega. Dne 22. jul. je pa list za drž. zakone priobčil minist. naredbo za razne zneske, ki niso bili v proračunu, in med temi je tudi postavka 12.500 gld. za stroške nižega gimnazija v Celju do konca š. 1. 1896/97, oziroma za nad-aljnje potrebe slov.-nemškemu gymnazij-skemu poučevanju.
Nemške stranke so najprej mislile, da jih hoče pridobiti vlada s posebno koncesijo, a pristavile so takoj, da se ne dajo pridobiti s takim odplačilom. V Celje pa se je sezval dne 20. jul. shod zaupnih mož spodnješta-jerskih. Udeležili so se ga drž. in vsi dež. poslanci ter odlični rodoljubi. Sprejeli so naslednjo resolucijo :
»Vlada sama in drž. zbor so priznali opravičenost slovenske zahteve za ustanovitev slovensko-nemškega gimnazija v Celju. Odprava tega gimnazija, provizoričua ustanovitev v zraku visečih posamičnih razredov, podrejenih še poleg tega ravnatelju višega gimnazija Celjskega, notoričnemu nasprotniku slovenskega naroda in njegovih teženj, določitev, da se sme v prvi razred sprejeti po-največ 50 dijakov, je torej očita krivica, stvorjena slovenskemu narodu, ter žaljenje narodne časti. vsi Slovenski poslanci se torej poživljajo, da stvore solidarno bez ozira na koronovino, v kateri so izvoljeni, vse korake ter porabijo vsa parlamentarno možna sredstva, da se popravi ta, slovenskemu narodu stvorjena krivica. Preselitev slovenskega gimnazija v kak drug kraj spodnještajerski se mora, ker gimnazij v kakem drugem kraju ne bi ustrezal vsem zahtevam in potrebam slovenskega prebivalstva v južnem delu Spodnje Štajerske, jedenkrat za vselej odkloniti.«
Zajedno je shod sestavil poseben odsek, ki naj skrbi, da se sezove v primerno kratkem času obči politiški shod vseslovenski, ki naj bi poleg drugega dal slov. drž. poslancem navodilo glede na njih nadaljnje postopanje.
»Slov. Nar.« opozarja, da je uže pred več tedni poznal namero osrednje vlade, a da jo je zanikal celo naučni minister bar. Gautsch, a sedaj se je obistinila njegova informacija. Ta in drugi slovanski listi obsoju,ejo vladin ukrep.
Letos bode Zaveza slovenskih učiteljskih društev dne 4. in 5. avg. zborovala v Celju. Razpravljali bodo med drugim tudi o Ebenhochovem šolskem predlogu in o predlogu o »šolskem muzeju slov. nčiteljstva v Ljubljani«. Ka.' se dostaje Ebenh. šolsk. predloga, bilo bi najprimerniše izjaviti se v smislu, da slovenski učitelji smatrajo čas za izpremembo šolskih zakonnv še le tedaj, kedar dobe narodi svojo nacijo-nalno avtonomijo, in bodo torej niih zastopniki imeli besedo pri vsem osnovnem šolstvu, torej tudi pri določevanju snovij za šolske knjige, itd. To je pisano pred 4. avg
Dne 2. avg. je bila deputacjia štirskih Slovencev, med njimi drž. posl. vit. pl. Berks, pri ministrih Ba-deniju in Gautschu radi Celjske gimnazije. Prvi je rekel, da vsled sklepa drž. zbora ni mogel postopati drugače; bar. Gautsch pa je menil, da bi se gimnazija nadaljevala, kakor doslej, potem pa je prišel do za-ključka; naj bi se priredila tak6, kakor v Tirolskem Trentu. Deputacija pa je zahtevala urejenje, kakoršno je na Mariborski gimnaziji, z jednim skupnim vodjo, ne pa z jednim glavnim vodjo, kakor v Trentu. Deputacija je tudi omenila, da Slovenci iztopijo iz večine,
ako se ustreže njih željam. Badeni pa je pristavil, da se gim nazija uredi v sporazumljenju s štirskimi Nemci. Deputacija pa je odgovorila, da notranje urejenje gimnazije ne more biti zavisno od vmeševanja druge narodnosti.
Slovenski zastopniki kluba slovanske kršč. zveze so se posovetovali uže po zatvorjenju drž. zbora, kak6 bodo postopali glede Celjske gimnazije.' Ko bi jih ne podpirale ostale stranke večine, bi izstopili iz nje. Slovenci zahtevajo, kakor pišejo tudi v „Pol.", slovenske vsporednice na Celjski gim., take, kakoršne so v Mariboru, kjer so pokazale najlepši vspehe.
„Domovina" je izšla v praznični obliki ole slav-nosti otvoritve „Nar. doma" v Celju in blagoslovljenja zastave „Celjskega Sokola"• Slavnost je dala vspored za 7. in 8. avg V večer 7. je bila veseloigra „V Dio-genovem sodu" Vrchlickega, potem koncert. Dne 8. sv. maša, blagoslovljenje, odkritje spominske plošče in otvoritev „Nar. doma" pop. skupni obed; ljudska veselica blizoCejla. — Poleg mnogih slovenskih, sosebnosokolskih društev došlo je tudi društev hrvatskih, čeških. Udeležba je bilo izredno velika. Členi deputacije radi Celjske gimnazije poročajo „Domovini" da so se zavezali molčati o tem, karso celo uro govorili pri Badeniju in Gautschu. Objevljajo samo to, da pouk ostane na razredih tak, kakor doslej, in da vlada ne misli vzeti pouka v materinem jeziku. Oba ministra sta se kazala naklonjena in sta se preverila, da za deiegati stoji ves slovenski narod. Vit Berk in župnik Žičkar stavodil a depu-tacijo, dr. Hrašovec je paizročil posebno spomenico. Vsicleni deputacije so se razgovajali ministroma. Kar so poročali drugi lisii o rozgovoru, ne odgovarja resnici.
V Trstu se posbdnji čas delavci popuščali delo v arsenalu, pri mizarjih, pekih, pri čiščenju kave itd. Nekoligo se dosegli gledč povišanja dnine, peki pa so se obotavljali, in osled tega sž delavce organisovali da prečejo kot posebna zadruga. V obče pa je tudi v Trstu politika omes; ti ki vodijo delavce, delojilo za ital. tabor, kakor drugod za nemški. Za to je treba pozornosti od slovanske stvani.
Princu Schwarzenbergu dr. Frid. Slovenci raznih dežel pošiljajo zahvalnice, da se je spomnil obče državne zadače, da je potrebna sprava ne le s Čehi, temveč v obče, izrecno tudi s Slovenci in Hrvati. Princ je laskavo zahvalil se ter obečal, da se bode v resnici držal programa, ki ga je zagovarjal 4. dne v Budjejevicah.
Dve pripomnji Slovencem. V »Slov. Svetu« smo takoj začetkom ob izdanju jezikovnih naredeb kazali na napako, da s > Mladočehi v obče privolili v tak dar za Češko in Moravsko, in smo takoj pripomnili, da Mladočehi se bodo še kesali radi te svoje slabosti. Kes vsaj na videz ni še prišel, a napaka ostane napaka. Slovani imajo pravo ne do naredeb, temveč do izvršilnega zakona glede na nacijonalno in jezikovno jednakopravnost, in ta izvršil ni zakon zopet je treba vstvariti v drž. zboru in ne po deželnih zborih. Za Čehe je vse jedno, ali se jim podeli izvršilni zakon v drž. ali pa v češkem dež. zboru, a če poštevajo Moravo in Silezijo ob sedanjem položenju, morajo celo Čehi češkega kraljestva iz praktičnih razlogov stremiti, da se tak zakon sprejme v drž. zboru. Toliko bolj so dolžni stati in ostati na tem stališču Malorusi, Hrvatje in Slovenci. Le taka pot je sedaj pravilna in vede k cilju. Glede nato je napačno, da Slovenci tu pa tam sklepajo resolucije, da bi se izdale tudi za slovenske de-
žele jednake jezikovne naredbe, kakor za Čehe. Izvršilni zakon so Slovani dolžni zahtevati; le to more ukrotiti nemške hegemoniste in rešiti Slovane, da ne zapravijo svojega ustavnega nacijonalnostnega in jezikovnega člena. Ostaje poleg tega še dovolj opasnostij. Torej pozor, slovenski rodoljubi! Obširno je stvar razkrita in dokazana po vseh letnikih »Slov. Sveta«.
Druga točka se dostaje pojma o »jednakovrednostu ali »jednakoveljavnosti«. Čehi so be¿r poti-ebe pritaknuli k jednakopravnosti tudi »jednakovrednost«. To morejo oni stvoriti bez posebne praktične škode, ker vsaj v Čehah se morejo postavljati na stališče jednakovrednosti z nemškimi sodeželani. To pa načelno nikakor ni potrebno in je v obče za avstrijske Slovane jako škodljivo, ker tako povdarjanje odpira pot k strankarski sofistiki nemških »prvorojencev«. Slovani imajo jednako nacijonalno in jezikovno pravo, kakor vsi priznani narodi, torej tudi kakor Nemci ali drugi privilegovanci. V tem je kardinalna točka, s katero jedino morejo vsi slovanski narodi braniti se izdatno in zadostno. Pojem jednakovrednosti ne pripada v osnovne zakone, in noben naš parlament nima prava, ceniti, nadcenjavati ali podcenjevati vrednost te ali one narodnosti; parlamenti so dolžni sklepati o pravu,, in to pravo gledé na narodnost in jezik je uže jedenkrat za vselej pripoznano in podeljeno in sicer za vse narode jednako. Usoda nadaljnjega razvoja dokazuje in dokaže, koliko je kak narod v raznih pogledih vreden. Slovenci in vsi slovanski narodi v Avstriji bi si le sami napravljali jedno težavo več in bi sami sebi škodovali, ko bi povdar-jali svoje jednako pravo, pri tem pa združevali tudi jednakovrednost. Poslednje pritikanje je, kakor smo rekli, nemodro. premalo premišljeno, naj si je rabi med Čehi dr. Herold ali pa princ Schwarzenberg, ali pa naj posnema Čehe Peter ali Pavel na Slovenskem. Mi Slovence zaresno svarimo pred združevanjem tu mišljenih pojmov in opozarjamo na dotične članke v »Slov. Svetu« od letos in prejšnjih let.
f Dr. Alojzij Zorn, knezonadškof goriški, metro-polit ilirski, itd. je 8. jul. t. 1. umrl na Dunaju v 63. letu življenja. Na Dunaj so bili poslali zdravit bolnega ng. duhu; vodenica v možganih mu je nagloma prekratila blago, plemenito življenje. Prepeljali pa so truplo v Gorico, kjer so je k večnemu počitku shranili v kapelici, kjer počivajo njegovi predniki. V obče je mnenje, da žalostne politiške razmere na Primorskem so vplivale najneu-godneje na pokojnika, da so pospeševale njegovo bolezen in smrt. Rojen je bil v Prvačini na Goriškem ; v Gorici v osrednjem semenišču je bil dalje časa profesor, oziroma tudi vodja. L. 1882 je bil imenovan za škofa Puljsko-Po-reškega, jeseni 1883 pa je prevzel stolico goriškega kneza in velikega škofa, zajedno ilirskega metropolita Kot tak je bil člen gospodske zbornice, v katero pa ni zahajal. Le goriškega dež. zbora se je včasih udeležil, kjer je glasoval po prepričanju, kakor je bil poučen.
Omenili smo bili, da je bil preobčutne, premehke narave, da bi mogel premagovati težave, kakoršne se kažejo sosebno dandanes takemu dostojanstveniku ob občem položenju v Avstriji, zlasti pa še na Primorskem. To je sam dobro čutil in je menda celó želel, odstopiti, kakor je odstopil Tržaško-Koprski še živi škof dr. Glavina Pokojnik ni bil ne politik, ne diplomat; zato so ga toliko bolj žalile zvijače, kedar jim je prišel na sled. Na podzimo 1. 1887 je bil tudi on podpisal skupni pastirski list škofov svoje metropolije. Ta list je bil najprej obelodanil Dunajski »Vaterland« in je podal snovi v napadanje Slo-
vencev, Hrvatov in njih svečenikov. Takrat je cvetla še posebe pšenica tistim, ki izpodkopujejo Slovane pod različnimi pretvezami. Pripopedovali so, kakó da je bolelo nadškofa Zorna, videčega, kakó se izkorišča in zlorabi skupni pastirski list v namere, o katerih on niti sanjal ni, da bile v obče mcžne. Zato se je neki tudi zeló kesal, da je dal svoj podpis listu, ki je bil v obče zasnovan krivično in nesrečno. V resnici, je isti list silno škodoval Slovencem in istrskim Hrvatom; ilirskega metropolita pa ni nihče poučil o dalekosežnosti takega ovajanja, kakoršno se je bilo zvito in poslužno vpletlo v razvpiti list. Nasprotno je bil začel ravno tedaj »Rimski Katolik« rogovi-liti v tonu tistega lista, takó da blagi metropolit najbrže ni vedel dolgo sam, pri čem da je. V obče pa, kakor kaže prerana smrt, se je dr. Zorn le preveč pokoril za grehe — drugih ! Ti drugi so Slovencem in istrskim Hrvatom natanko znani; pride čas, ko jih vsaj ti Slovani označijo po zasluženju.
Takoj po smrti metropolita dr. Zorna so začeli ugibati, kdo da bode njegov naslednik. Ti, ki poznajo razmere, so izrazili bojazen, da bi zasedel njegovo mesto škof dr. Ivan Flapp. Kranjskim Slovencem in veliki večini primorskih Slovanov naj bi torej postavili za metropolita dostojanstvenika laške (furlanske) krvi, hierarha, ki trebi poslednje najnedolžniše sledove slovanskih običajev v bogo-služenju! Primorski Slovani poznajo vplivne osobe, ki žele kaj takega; to bi bilo celó v soglasju s sedanjo politiko, ki deluje v Primorju v protidržavnem interesu s tem, da tlači Slovane in pospešuje italijanizem najopasniše vrste. Primorski Slovani pa tudi vedó, da je sposobnih in zaslužnih slovenskih svečenikov, ki na cesarskem dvoru niso nepoznani, in ki bi bili prvi pozvani, zasesti stolico ilirskih metropolitov. Nočemo jih imenovati; naj govoré za nje tisti, ki imajo po vesti in poklicu dolžnost zato !
b) ostali slovanski svet.
fJr. Goluchowski je bil obiskal na Semmeringu novega nemškega drž. kancelarja Biilowa, s katerim seveda se je razgovarjal o obči politiki. Bülov, na sto-pivši novo službo, je bil s kancelarjem Hohenlohe obiskal Bismarcka v Friedrichsruhe. Goluehowski je odpotoval sedaj v Pariz, kjer se je takoj pogovarjal z zvunanjim ministrom Hanotaux.
Dunaj. Krščanski antisemiti so kot taki in v mestnem sovetu postavili se proti postopanju vlade, da je prepovedala shod v Hebu in protiiTn-čenju svobode. S tem so hoteli potlačiti očitanje Scbonererjancev, kakor da bi bili premlačni. A radikalni nacijonalci sodijo i nadalje nemilosino o njih. V obče krščanski antisemiti bolj nazadujejo, nego napredujejo; napredujejo le v radikalizmu proti Slovanom. Niti gospodarski ne izpolnjujejo, kolikor so obetali. Zajedno se cepijo med seboj v dve vrsti:- v take, ki ne prosledujejo krščenih semitov, in v lake, katerim ostaje Žid, kar je po krvi, naj bode krščen ali ne. Židje se v ozadju smejejo, ker vidijo, da so — oni, s svojim občim mnenjem, spravili na led razne katoliške stranke in frakcije; Ko bi nemški radikalci res užugali vlado, ka' or se boji dr. Gregr, želi bi naj bolj — Židje, kar sejejo seda' nemški nacijonalci.
Češki socijalni demokratje se na shodih prito-žuejo, da se ne dovoljnje več snovati češka, še toliko indiferentna društva na Dunaju. Za jeden del je ce.ó
dobro, da nemški nacijonalci hujskajo proti Dunajskim Čehom. Ti so bili doslej v velikih masah le premlačni in se niso malodane nič brigali za politiško organizo-vanje. Sedaj pa polagoma le napredujejo tudi v tem pogledu.
Klub avstrijskih narodnostij ima po raznih okrajih Dunajskih več sekcij, te tudi poleti prirejajo izlete in shode in predavanja. Zasnoval se je »Kružok ljubi-teljej ruskavo jazyka«, kateremu je namestništvo po-tvrdilo pravila. Oglašati se je treba n. pr. : IV. KI. Neug. 12. pri F. A. Koničku. Delovanje v društvu se prične takoj.
Prosledovanje Čehov izvršujejo sedaj po severni Češki z gospodarsko nadsilo. V Hebu in tudi drugod odpovedujejo stanovanje in celö hrano tudi c. kr. uradnikom. Okr. glavar v Hebu mora daleč, iz mesta hoditi živeža iskat. Uradniki češkega rodu uže prosijo za premeščenje. Po tovarnah odpovedujejo Nemci delavcem delo in stanovanje in jih pritiskajo tudi drugače. Tako hočejo iztrebiti češke prebivalce, da bi bilo nemško ozemlje čisto.
Mladočeska stranka je izdala protest proti nečloveškemu vedenju in postopanju nemških strank na Češkem in poživlja vlado, naj stvori svojo dolžnošt. No, Mladočehi so le predolgo molčali, vendar pa resnica kolje v oči nemške nestrpneže.
Upravni odbor mladočeske stranke je izjavil, da priobči kmalu vse, kar se je zgodilo in vrši proti češki narodnosti poslednji čas med češkimi Nemci.
Shod zastopnikov vseh čeških mest vseh čeških dežel bode 25. sept, v Pragi. Udeležijo se ga vse stranke naroda.	/
Narodni delavci so 1. avg. zborovali v obilem številu v Ričanih ter obsojevali kruto postopanje proti češkim težakom v ponemčenem ozemlju. V dolgi resoluciji dokazujejo, da se je doslej premalo stvorilo za obrano čeških manjšin, da se godé v Hebu, Mostu, Libercu itd. take reči, da so srimota za 19. stoletje, da tudi c. kr. tiskovna pisarna poroča tendencijozno, da bez odloga sestavijo spomenico na francoskem in ruskem jeziku o sedanjih neverojetnih razmerah v t. zv. zatvorjenem ozemlju, in obžalujejo, da nemški delavci ne protestujejo proti takemu nasilju, temveč so šli pod prapor soc. demokracije.
Sklepajo: „Za stvar češkega naroda bojuje delavstvo, za njo trpi in strada. Da poslednjega ne zapusti, je dolžnost češkega naroda." — To je pošteno, možko vedenje narodnih delavcev.
Morava. V Svitavah je bil shod, na katerem je toržestvoval — Schönerer. Mož je, kakor se vidi, delaven ; danes je na Tirolskem, jutre v Hamburgu, po-jutranjem v Čehah, četvrti dan na Moravi, itd. Povsod ga slave kakor avstr. Bismarcka.
»Selške Listy« pravijo, da, če protestantska Nemčija hoče spraviti Nemce združene pod protestantizem, ima Habsburška dinastija pravo, da združi avstrijske Slovane v katoličanstvu s slovansko liturgijo. Tako da bi se brânila dinastija in ohranili se Slovani. »Selské L. « opozarjajo, kakö Nemci prestopajo k protestantizmu iz nacijonalnih vzrokov.
Češki poslanci moravski sešli so se 8. avg. v Pre-rovu. —
Sileško. V Tešinu imajo Poljaki svojo zasebno gimnazijo; prosili so, naj bi jej vlada dovolila pravo javnosti, to pa vlada je odbila. Vsled tega raste nezadovoljnost med sileškimi, pa tudi gališkimi Poljaki. Poslednji so odločili tu in tam večik zneskov za štipendije Tešinske gimnazije, in odločili so se za skupni shod dne 30. jul., in to blizo Tešina, ker v tem mestu niso mogli dobiti mestu za zborovanje. Kakor Slovenci, pri Celju, imajo v tem slučaja sileški Poljaki opraviti z Nemci in vlado, no Poljaki so na ugodnišem vsaj gledč na vlado.
Dne 1. avg je bil poljski shod blizo občine Mosty. na travniku dež. poslanca dr. Micheide. Došlo je več poljskih poslancev in drugih poljskih rodoljubov iz Galicije, največ naroda seveda iz Silezije same, okolo 10.000 ljudij, med njimi največ social. demokratov. Ti so došli z namenom, da bi motili ali zaprečili razpravljanje, in to so z razsajanjem tudi dosegli. Tako niso na shodu mogli govoriti niti o poljski gimnaziji Tešinski. Prečital je dr. Micheida jedino resolucijo v kateri se zahteva jezikovna jednakopravnost v šoli in v uradu, potem, da bi se kar najprej polski gimnazij v Tešinu prevzel v drž. upravo, in da bi šolstvo odgovarjalo potrebam poljsk. prebivalstva v Sileški. Resolucijo se shod tudi sprejel, in se je vsled rogovil-jenja soc. demokratov razšel. Nemški listi se radujejo, da so jim delavci slovanske krvi stvorili zopet uslugo.
Bukovina. Dež zbor je bil sklenul, da Črnovško mesto na svoje stroške osnuje naradno šolo z ruskim poučnim jezikom ; krajni šolski sovet je pa to odkloni. Tako dela tujstvo z narodom, ki ima večino v deželli
Tirolsko. Tirolski Italijani so bili vladi predložili načrte o kurijah, po katerih bi Trentin dobil popolnoma ločeno politiško in nacijonalno samoupravo. V to pa vlada ni hotela privoliti, in so se vsled tega pogajanja rozbila. Južni Tirolci imajo itak od začetka nacijonalno upravo in so združeni v severnim delom le po dež. samoupravi, a hočejo ločiti se tudi od poslednje. Vlada se pa temu protivi uže iz ozirov na stremljenja n. pr. Nemcev češkega kraljestva.
Nemški hegemonisti. 0 demonstracijah moremo le na kr?tko poročati. V Hebu so hoteli po vsej sili razsajati, in ker jim ni dovolila orožna sila, šli so na bavarska tla. Zagrozili so se, da hočejo, nadaljevati z obstrukcijo, dokler se ne odstranijo jezikovne na-redbe. V Hebu so psovali policijo, radi tega je bilo več oseb zaprtih, a kmalu izpuščenih. Policijstom, ki so bili prišli iz Prage, niso hoteli dati niti živeža. Ves dan so prepevali možki in ženske, nemške nekdaj v Avstriji prepovedane pesmi. Vse mesto je bilo okrašeno s samo velikonemškimi zastavami, in možki in ženske so kazali jedino plavico kot svoj lišp. Vse je bilo velikonemško. Visti dan, 11. jul, je bil nemški shod tudi v Celovcu. Tu se je izjavil dr. Steinvvender, da Nemci ein Herrenvolk, sldžiti nočeje nikomur.
V Hebu so isto noč prosili cesarja Viljema brzojavno za pomoč. Na Dunaju so pa ustanoverni vele-posetniki sklenuli resolucijo, ki se obrača proti vladi in njenim jezikovnim naredbam, in so le rahlo pograjali Schonererjance, da hodijo črez meje beračit za pomoč. Ob teh demonstracijah so se nemške stranke ovadile, rekše, da niso samo proti jezikovnim naredbam,
temveč da hočejo ostati pri vodstvu, prvenstvu, hegemoniji v Avstriji. Jedino s takim plačilomse dajo pomiriti.
Schönerer je bil šel tudi v Hamburg, kjer je razvijal svoj program.
Moialno pomoč nemškim hegemonistom dajejo poleg velikonemških novin in društev tudi profesorji vseh velikonemških vseučilišč. Okolo 850 podpisov so nabrali za izhavo, v kateri simpatizujejo s profesorji nemškega Praškega vseučilišča. Židovskemu profesorju dr. .Jellineku so šli na led ; velika večina gotovo ni prečitala jezikovnih naredeb, drugače bi ne bili mogli podpisati tako lehkomišljeno te izjave. »Filosofía, »juristi« svetovnega imena, kje ste bili?
Nacijonalno avtonomijo kot sredstvo rešenja na-cijonalne in jezikovne jednakopravnosti je nasovetoval tudi vodja nemških liberalcev v Cehah, dr. Schlesinger. Kakó naj bi se zasnovala nac. avtonomija, tega ni naznačil ta liberalec. Češki poslanci takih nasovetov nočejo porabljati niti za poskušujo, ali se hočejo morebiti zadovoljiti s kurijami, katere bodo Nemci ali vlada predlagali prej ali poslej. Sprejetje kurij bi oilo za Čehe in ostale Slovane desetkrat slabše, nego pa y zasnova juristiških organov za vsako narodnost.
Nemški turnerji 15. okrožja so imeli v Libercu svoj praznik, katerega so se udeležili tudi velikonemški turnerji. Kazal je ta praznik zopet pruski duh, in pov-darjali so, da jim je bolj za velikonemške nacijonalno-politiške, nego pa za telesne vaje. Povdariali so stari postulat, da turnerji morajo biti v polit, bojih v prvi vrsti bojevnikov. Proti češkim prebivalcem so v nekaterih slučajih postopali prav brutalno, poročali pa so o insultah ravno nasprotno, in to celó po korespon-denčnem burean Pri posovetovanjih so predlagali, da bi se izključili Židje, a večina glasov jim je za sedaj še prizanesla, in Izrael je pomirjen v svoji službi za Pangermanijo.
Državni jezik nemški naj bi se uzakonil; takó žugajo v »Pester Lloydu*. No, imajo še večih bolečin I
Hrvatska. 29. jul. se je otvoril dež. sabor ; v isti dan so se posovetovali združeni opozicijonalci. Ban se opzicije nič ne boji. Zvršile so »e osebne izpre-membe pri viših uradih.
Vladiki Strossmayerju se je šfvilna kopica Hrvatov in Hrvatic pod vodstvom bar. Rukavine poklonila v Slatini; zahvalili so se mu, da je on dovedel opo-zicijonalce do zjednjenja. Rukovina deluje tudi za spravo med Srbi in Hrvati.
Nekako bolj mirno gledajo narodne stranke v bodočnost, in spoznanje jih utvrjuje, da je treba zbrati vse sile za skupne cilje. Idealna mladina soglaša s starimi vojščaki, da je treba jedinosti.
Sotrudnik »Nar. Listov«, Jos. Holeček, ki potuje sedaj po jugu, mnogostranski razpravlja položenje in razmere med Srbi in Hrvati.
Sabor se je 29. jul. otvoril s kr. reskriptom, ki izraža nadejo, da sabor srečno reši razne predloge, podane na podstavj pogodbe z Ogersko, da bode volil zakonito določeno število poslancev za madjarski drž. zbor in da izvoli regnikolarno deputacijo, iz 12 členov, za obnovljenje financijalne pogodbe med Hrvatsko in Ogersko.
Povodnji nenavadno velike podolgeni deževju sobile sosebno v Saleburškem, po Niži in Gorenji Avstriji, Češki, Moravski, Sileški, pruski Šileški in sosednjih deželah, tudi na Ogerskem in južni Rusiji v Krimu itd. V avstrijskih deželah so provzročile največ škode v Moravi, Češki in Niži Avstriji. Reke in rečica so se izlivale črez bregove in, kar je najhnje, so kazale črezmerao silo in silovitost. V sled tega so drle seboj drevje, suhote mostove in zemljo. Mnogo ljudij je sosebno na Češkem in Nemškem utonulo. Košuja, in žetev je po mnogih krajih popolnoma uničena, in polja in zemljišča so tako razdrta in raznesena, da se leta in Čeha ne popravi napravljena škoda. Poslednje sedaj niti približno ne morejo preceniti, vidi pa ze, da je škode na mnogo milijonov, in da se tu pa tam niti ne da popraviti z denarjem. Nesreče se se godile vadi povodnji tudi na železnicah.
Cesar naš je bil prvi, ki je iz svoje ga odmeril znatne zneske v pomoč najhujše zadatnu deželam. Osvednja vlada je za prvi hip tudi odmerila nekoliko zveskov tež obečala, dajati izdatno pomoč in je takoj ukazaia, da se začne ceniti škoda po raznich krajih. Deželni odbori in stranke se zbirajo in sklepajo, tako bi se pomagalo, hitro in primerno. Jedni želč, da bi se tudi radi tega sezvali deželni zbori in drž. zbor. Nemške stranke sosebno na Čekšem pa tudi sedaj vtikajo politiko v oprašanje obče bede in prosledujejo na severnem Češkem Čehe i nadalje, kakor da bi nebila prišla nesreča.
Tam, kjer je nesreča najhujša, ne pojdejo reser-visti k vajam alipa dobe odpust to jesen, da bodo pomagali doma.
Bolgarsko. Knez Ferdniand je posetil romunskega kralja, ne da bi pisali novnie romunske posebno topto o tom dogadku. — Poslednje tedne so mnogo pisali o statniku Bojcövu in 2 njegovih pomagačih, da so umorili in vrgli v reko mlado žensko, pevko z Oger-skega. Sodišče je obsodilo morilce na dolgo ječo, ne pa na smrt, in nad tem so se ispoptikali glasli avstrijski listi. To paje zbodlo ministra Stf>ilova takö, daje nekago osorno sodil o teh listih, ceš,'naj pometajo naj prej pred svojim pragom. To pa je dalo povod, da so začoli svajali Stoilova tako, da ni moglo molčati glasilo avstro-og. zunanjega minsterstva. Berolinska „Zukunft" pa pravi da tu pa tum še vedno proslavljalo kruteža in pohot neža. Sumorjenega Stambulova. Bolgarska da ne moremo še meriti po vatlih evropske civilizacije, gladno pa sa Evropo je vendar to, da knez Ferd. je nekako pomiril Bolgarsko z Rusijo in tako napravil Evropi veliko uslugo gledč na ochranje nje miru.
V Bolgarski, kakor v Srbiji, je mnoga gnjilega, a to gnjilav so zakrivile seučne strani evropske civilizacije pri stoletja tlačenem narodu. Židovstvo posvoje se masti o balk. državah in o plačilo kuži moralno
nezrele narodnosti. Židovski listi hvalijo korepcijo, dokler jim nese. Stojlov najbrže ne more in noče podkupovati židovskih novin, da bi ga hvalile, kakor so proslavljale v svoj čas Stambulova in Milana. Madjari pa so zadovoljni le s takimi balkanskimi državniki, ki se uklanjajo madjarski politiki. Sedaj je na Balkanu nekoliko več in boljše politiške zavesti, hineillaelacrimae!
Svetovna razstava Pariška 1.1890. Kakor znano, se o Avstriji marljivo pripravljajo za to razstavo, ki ima podati pregled napredka vseh civilizovanih narodov in držav v tem stoletju. Cesar naš je imenoval protektorjem kraljestev in dežel tostranskih nadvojvodo Frana Ferdinanda; predsednik osrednje komisije je pa togovinski ministr Glanz.
To pot ne bodo avstrijskih predmetov predstavljali pod nemško firmo ; kajti razstava bode imela od-dolke po predmetih in ve po deželah, in tako bode možno v jednih in istih skupinah ogledovati si predmete glede na nepredek in občo veljavo. Tako bodo mogli tudi Slovani avstrijski sojčni biti zasluženja razstavljenih predmetov iz obora tehnike, obrti, umetnosti itd.
Cerkveni kongres v Karlovcih je — odložen. Otvoril ga je bil kr. poverjenik bar. Nikolid v madjar-skem jeziku. To je proti tradicijam in avtonomnim zakonom srbske cerkve, in tudi Hrvati hočejo še govoriti o tej točki, ker zemlja na kateri zbornje kongres, pripada hrvatski avtonomiji, ki poleg cerkvenega srbskega prava, vključnje tudi nacijonalno pravo i Hrvatom i Srbom. Adresa, katero je sprejela večina, je zmerna. Ta večina je 24. jul. določi'a tudi dnevni red, s katerim pa kr. poverjenik ni bil zadovoljen in je celo odločno zahteval, naj se na prvo mesto dnevnega reda postavi predložena osnova cerkvene ustave. Poslanci so mirno poslušali odločne besede poverjenikove in so nato šli iz dvorane. Ko se je zopet otvorila zbornica, je predsednik bar. Živkovie, prečital predlog, podpisan odvečine poslancev, ki povdarjazakone in udanost kralju, a zajedno, da ne morejo odstopiti od določenega dnevnega reda, ker je treba rešiti mnogo stvarij, ki uže dolgo čakajo rešenja. Kongres si je svest, da s tem ne škoduje dolžni poslušnosti nasproti N. Veličestlvu. Predlog je večina sprejela z velikim odobrenjem, le vladike in leni zmerne stranke so glasovali proti predlogu. Poverjenik je na to izjavil da je dolžen čakati pojasnil od zgorej, in v posebni seji je potem nazranil, da kongres je odložen nedoločen čas.
»Hrv. Domovina« kaže, kako je potreba, da so Hrvatje in Srbi složni, ker tudi Srbi niso dovolj tvrdni, in le v složnosti morejo ščititi, oziroma
doseči svoja prava. Vidi se v resnici, da madjarska vlada deluje sistematiški na porušenje starih in ustavnih prav nacijonalnih in cerkvenih. Niti Srbom, ki so doslej služili madjarskemu sistemu, ne prizanašajo, in Srbi so imeli doslej v svoji cerkvi najtvrdnišo zaščito. Dobro in tolažilno pa je, da se probuja narod, in da izbira kljubu pritisku odločne zastopnike. Postopanje srbskih hierarhov pa nas spominja na opurtunizem više unijatske hierarhije v Galiciji, kjer mora nižesve-čeništve samo braniti stara cerkvena prava proti Poljakom in proti višim pastirjem.
Ogersko. Zborovanje v drž. sboru ne more naprej, ker obstrukcija zaprečnje razpravljanje. Vlada se je pogajala z opozicijo, a ni dosegla še ničesar. Med tem je Bil Banfíy pri cesarju v Iglu. Vrnuvši se, ie rekel, da je sicer govoril pri cesarju o raznih točkah, a kar se dostaje notranjega reda v parlamentu, bode vlada sama vedela, kakó postopati. Vlada žuga s Krčenjem parlamentarne svobode, a opozicija žuga, da boj obstrukcije poostri ter prenese tudi na — cesto. Opoziciji ni le do zaprečenja §. 16. kazenskega reda, po katerem bi se vzela oblast porotnikom gledé na zasebne prepire vsled jemanja časti, temveč pred vsem do tega, da zapreči pravičniše dognanje pogodbe avstro-oger-ske. Obstrukcijonisti mislijo v najhujšem slučaju vstra-jati celó pol drugo leto ; v obče pa je mnenje, du liberalna stranka se udá rajše, nego da bi opozicija razkrivala njene grehe in slabosti.
La comedia finita! Takó imenuje antisemitski nemški list žuganje madjarske obstrukcije, katera se je 29. jul. pomirila z vlado potom kompromisa. Vlada se je udala, da se le netoliko skrči obseg področju porotnih sodišč; opozicija pa se je zavezala, da ne bode delala nadalje obstrukcije, zlasti gledé na sklepanje o provizoriju pogodbe avstro-ogerske, toda le uslovjem, da se ta provizorij sklene ustavnim potom z strani avstrijske. To uslovje skriva zajca v grmu ; Židje so najbrže silili nato, ker menijo, da dobi tostranska liberalna stranko jeden pomoček več, s katerim bi pritiskala na Badenija in sedanjo šibko večino našega drž. zbora, da bi prišle zopet nemške liberalne frakcije z nacijonalci na krmilo. Madjarski hegemonisti naj pomagajo tostranskim nemškim! Tako znajó.
Srbija. Skupščina je malo časa zborovala. Vlada je bila takój razglasila, da kralj ne da izpremeniti ustave, dokler se ne napravi mir na Balkanu. Vlada je dokazovala potrebo zboljšanja vojske, in skupščina je privolila 9Va mil. dinarjev v to svrho. Po madjarskih listih strašijo, češ, da Srbija se pripravlja na vojno, a nihčeneve, proti komu, vendar sumničijo, češ, v brambo — proti Avstriji. V nemško nacijonalnem listu »Ost deutsche Rundschau« neki Hron uganja posebno balkansko in avstro-ogersko politiko. On dokazuje potrebo obstanka Avstrije v interesu — Velikonemčije, ktr vidi da ona more najbolje pot pripravljati Nemčiji proti Vstoku. Vtem slučaju sovetuje Avstriji, naj bi le prodrla proti Solunu skvoz Srbijo, najbolje s silo! To da sluii Srbija, in zato da se pripravlja na vojno. Madjari so slišali ali pa so izmislili, kakor da bi bil car Nikolaj II. Srbiji 40.000 pušek »Bernardavek« iz Tule in iz arsenala Moskovskega 25 mil. patrón. Srbska vlada je pri zaključenju skupščine povedala, kaki so odnošaji k Turčiji, V Skoplje pride vendar srbski hierarh, če ne iflitropolit, pa arhierej, ki bode nadomeščal rni-tropolita grške krvi Ambrosija. Šole srbske se v Ma-
kedoniji tudi vvedejo. Vlada je mnogokrat pritoževala se radi prehajanja Arnadtov črez srbske meje. — Iz poročil francoske in angleške vlade je razvidno, da je bila Srbija in Bolgarija pripravljena na vojno za slučaj, da bi bila Turčija posezala dalje; Rusija je balkanske državice krotila, in naposled sta pohvalila vse ministra Muravjev in Goluchovvski.
Obče menijo, da Boldarska, Srbija in Črna Gora so dogovorjene med seboj za posebne slučaje in dogodke na Balkanu.
Srbija sklene konkordat z Vatikanom; v Srbiji ustanovč stolico katoliškega škofa pod uslovjem, da srbski katoliki dobe slovansko bogosluženje, kakor črnogorski. Vprašanje je: ali bodo tudi za Srbijo veljale le glagljske črke in ne cirilsKe. Srbija nima vzrokov udajati se za glagolico ; kar je dovoljeno za barsko veliko biskupijo, to more Srbija izposlovati s kiritico.
Srbija je žugala Carjigrajskemu patrijarhu z raz^ kolom, da bi ustanovila svojo patrijaršijo, ko bi setfe bil umaknul grški mitiopolit iz Skoplja. Tudi tu je Rusija pomirjala, ker ne želi slabiti moči skupnega patrijarha v Carjigradu.
Skupščina se je zadovoljna razšla, in najbolj je njenih sklepov vesel kralj Aleksander s svojo vlado.
Rusija. V ruski diplomaciji so se izvršila nekatera premeščenja. Najvažneje je to, da Aleksander Nelidov, poslanik v Carjigradu pride v tej lastnosti k ital. kralju v Rim. Na njegovo mesto pride Ivan Zinovjev, dosedanji poslanec pri norveškem in švedskem kralju. Kimon Argi-ropulo, dosedanji miriister-rezident na Cetinju, je postal poslanik pri perzijskem dvoru; na Cetinje pride drž. so-vetnik Gubastov, sedanji podvodja azijatskega departementa ministerstva zvunanjih poslov. Gubastav je bil poprej generalni konzul na Dunaju. — Mnogi ugibajo, zakaj da je premeščen ravno Nelidov, ki, po občem mnenju, je deloval odločno.
V »severozapadnem kraju«, kjer so si sosedje Rusi in Poljaki, bile so mestne volitve, ki so jako prehvapile rusko občinstvo. Povsod so namreč dobili mestno načel-stvo v svojo oblast Poljaki, in to celo tam, kjer je rusko naseljeni v večini. »Ob^t^« jako ostro piše povodom teh volitev ter prislavlja: »Zapadni kraj — ni bezzaščitna Galicija, in ne sme postati tak«. Za poljsko propagando deluje okolo Vilne n. pr. Vilenska Kmetijska banka, nekako tako, kakor v Varšavi Kmetijsko Kreditno občestvo. Da, gališkim Malorusom, je uže davno znano, da tudi v Galiciji snujejo denarne zavode in celo posojilnice tako, da zmagujejo tudi z njih pomočjo poljski kandidatje ob raznoterih volitvah. Poljačenje naprednje sosebno tudi v Smo-lenski guberniji, in sicer s starim polskim sredstvom, namreč s pomočjo katolicizma, ki je dobil v Rusijiime : „noaiiTirBecKan pe.iiiria".
Nemški cesar s cesarinjo dojde 7. avg. v Rusijo. Za njim v poslednji tretjini avg. pride pa predsednik franc. republike Faure. Za sprejem poslednjega se na-daljnjejo velike priprave. Franc, naselbine pridejo iz raznih ruskih mest ob tej priliki v Petrograd.
Geološki kongres privabi okolo 900 strokovnjakov iz raznih zemelj in držav. Hočejo jih jako lepo sprejeti in jim podeliti za vožnjo najrazličniših olajšav
Učitelji državnih in cerkovnih šol porabljajo počitnice za učenje na različnih tečajih za gospodarstvo, sadjarstvo, cerkovno petje itd.
Kronprincesinia Štefanija potovala je poslednje tedne po Rušili, prišla je daleč za Nižnji Novgorod, vrnuvši se, mudila se je v Moskvi, v Petrogradu, Pe-terhofu ; povsod so jo pozdravljali členi carskega dvora; v Peterhofu sta jo sprejela car in carica.
Nemčija. Tu nadalje iščejo sredstev, kako bi raznarodovali Poljake. Agrarci so tako besni za svoje interese, da silijo vlado, naj bi rušila trgovinske pogodbe z Rusijo in Avstro-Ogersko. Za Avstrijo bi bilo le dobro, ko bi ne bilo te pogodbe, kajti kaže se, da vsled te pogodbe gre mnogo več denarja v Nemčijo iz naše države, nego poprej. Sedaj je hotela pruska vlada prorneti s posebnim zakonom, ki bi krčil svobodo shajanja in društvenega zborovanja; zakon se je zavrgil, toda le 209 glasovi proti 205. Iz tega sklepajo, da je nazadnjaštvo ok epilo se v silni meri.
Nemške novine se z majhnimi izjemami v potezajo za avstrijske Nemce in pišejo tako. kakor da bi ne bile čisto nič poučene o stvari. Bismarckov organ, »Hamb Nachiichten«, nima miru, odkar je bil cesar Fran Josip v Petrogradu; rad bi razdejal zvršeno sporaz imljenje Rusije in Avstro Ogers«e.
Turčija in velevlasti. Mir med Grško in Turško krpajo uže 2 meseca; po skupnem moralnem pritisku velevlastij se je Turčija udala, da so se določile nove meje v Tesaliji, ne po njeni volji, temveč po spoznanju velevlastij. Sedaj se pogajajo še za denarno odškodnino ; tudi tu je Turčija popustila za polovino prvotne zahteve. Sedaj pa so nastale težave, kako poroštvo naj d& Grška, da tudi poplača vojno odškodnino ; Nemčija sovetuje, naj Grška plačuje v obrokih, Turčija da naj — sorazmerno s temi obroki — odmika dele svoje vojske iz Tesalije; vse druge velevlasti pa so proti temu in žele, naj bi Grška pod evropsko kontrolo plačevala svoj dolg. O tem se razgovarjajo sedaj.
Narodni kroj. Nadvojvoda Fran Ferdinand je opazil, da se tudi na Tirolskem izgublja narodni kroj, in to ga je napotilo, da je priporočil okr. glavarstvu v Meranu, naj vpliva, da bi se Tirolci bolje zavedali vrednosti svoje noše, da bi jo torej kar možno ohranili, oziroma zopet vvajali med množicami. Meranski glavar je to tudi stvoril s posebnim pozivom. O imenovanem nadvojvodi vemo uže davno, da opazuie in ceni narodne običaje in noše. Spominjano se, kakč je pred 10 leti oduševljeno gledal moravske Slovane, ko so mu v Kraljičnih prestavljali prekrasni domači običaj. Kaj pa je s Slovanci? Ti so največ izgubili v zemlji, politiki in narodnih tradikajah, in še to, kar je ostalo, zanemarjajo.
Umrli. Miloš S. Milojevič, velikosrbski rodojub, pisatelj in dejatelj, je umrl sredi meseca julija v Belgradu v 57. letu življenja. Bilje — po »Belgr. Novinah« najzaslužuiši predstavnik velikosrbske misli v vsem srbstvu, bil je književnik in vojnik, ki se je s perom in mečem boril za ujedinjeuje razmosanega naroda srbskega. Prepotoval je v najveši opasnosti za življenje Staro Srbijo in Makedonijo, probujal narod ter zbiral narodne umotvoriue. Ni Srba, ki bi ne poznal Milojeviea ter se poklonil pred veličino njegovega rodoljubja in pred neumornim delom in zaslugami. Pravo in jezikoslovje je poslušal v Moskvi Služil je na raznih srbskih gimnazijah, naposled od 1890 na 1. gimn. v Belgradu. Od 1. 1893 je živel v pokoju. Med raznimi knjigami njegovimi so glavne:
IljecMe h oCircajii yicynHora Hapo^a y 3 CBeeKe (v rokopisu je ostaloše 12 zv.); IIyTonn ho Oapoj Cp6iijn; O/vioMn 113 ncTopnje opiiCKora napo^n, 2 cb. ; Ornimi .racT neccKe naTpnjapiniije, ii MOHaeTiipn y Cp6njn. Izdelal je tudi znano narodopisno karto jugoslovanskih narodov
iti zapustil mnogo rokopisov o potovanju, pesnii, običajev in zaslužnih ljudij iz Stare Srbije in Makedonije. Bil je član mnogih učenih srbskih in ruskih društev.
Slovanski akad. družstvi »Triglav« v Gradcu in Slovenija na Dunaju vabiti abiturijente k sebi ter kažeti na duševne dobičke, ki jih iinnajo členi teh društev.
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu dobilo je nov odbor, kateremu je predsednik vseučil prof. dr Greg. Krek. V odlioiu so znani slovenski rodoljubi. Podpore je obilo potreba. Društva in posamieniki so se uže odzvali s prispevki, a potreba je velika. Podpiralci in prijatelji slov. dijaštva naj pošiljajo prispevke pošiljati: g. Fr. Železingerju, c. i kr. prof. na I. drž. gimnaziji, Graz, Zinzendorfergasse Nr«. 32.
Janko Kersnik, graščak, c. k. notar, dež. poslanec, slovenski leposlovni pisatelj, umrl je po daljši bolezni 28. jul. v Ljubljani v 45. letu, življenja. Shranili so ga pa na Brdu 30. jul. Začel je rano pesnikovati in pisati in je kot leposlovec obogatil slovensko prozo s priznanimi deli, tako da ga prištevajo prvim slovenskim beletristom. Kot politik jepripaval zmernišim pristašem narodne stranke, in so menili presnja leta, da postane kranjski dež. glavar. Kot oportuuist bi bil najbrže poznaje to čerst dosegel, a smrt ga je prehitela, in to pomenja za slovensko književnost občo znatno izljubo, za politiko krajnskih Slovencev pa tudi znaten vdarec. Zapustil je vdo^^in 8 otrok.
Umrla sta dva Slovenca, ki sta se trudila pri slovenskih novinah, jeden Krmavner, Pri ,.Edinosti'- in netoliko tudi pri „Slov. Svetu", drngi Pintar, pa pri „Slov. Narodu", „Slovencu", „Novikah". Oba s kranjskega, sta bita, jako nadarjena in oba sta umrla reveža. Pintar je imel preliko pokazati svoje sposobnosti in orez vičajno delavnost. Ko bi bil posvetil sog trud kakemu večemu narodu, pridobil bi si bil imetja in časti. Na Slovenskem mu ni bilo dano prvo, druge pa nikdar ni iskal.
•—F-—•
Književnost.
0 stoletnici Vodnikovih »Lublansklh Noviz«. Spisal in izdal v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Ivan Vrhovnik. Ponatisneno iz »Slovenskega Lista«. V Ljubljani 1897. Založil izdajatelj. Natisnili Blasuikovi nasledniki. Str. 87-j-Kazalo. Med zaglavji navajamo: Stoletnica. Kakšnega pomena so »Lublanske Novize.« Slovenščina v nemških časnikih pred Vodnikovimi »Lu-blanskimi Novizami«. Pod tujo streho od 1. 1800—1843. »Novice oživljene«. Slovenski časniki od 1. 1797,—1897. I. Politiški. II. Leposlovni. III. Znanstveni. IV. Umetnostni list. V. Bazni strokovni. VI. Zakonodajni. VII. Humoristiški. VIII. Poglavitni razno-jezični časniki, pisani tudi v slovenščil i. — Statistiški pregled slovenskih časnikov. Imena slovenskih časopisov. — Lani so bili do časa opozorili na letošnjo 100 letnico, odkar je bil izšel prvi slovenski časnik, in so priporočali, da bi ta spomin kakor si bodi praznovali tudi na zunaj. No do nobenega shoda ali skupnega pojavljenja ni prišlo, pač pa nam je iskreni rodoljub župnik Vrhovnik podelil v tu navedeni knjižic dostojen literarni spomenik, v kateri je razločno in jasno vrezana zgodovina slovenskega časopisja in novinstva od začetka do danes Delce je samo za se završena celota, in iz podane statistike je razvidno, kako so nastajali in umirali najrazličniši slovenski časopisi tekom zaznamovanega stoletja, in koliko jih izhaja dandanes. Od 1797 do 1897 je naštetih 147 imen slovenskih časnikov; od teh ji'.1 izhaja danes 54; med poslednjimi so 3 dnevniki, je 8 tednikov, 14 polumeseenikov, 12 mesečnikov in 10 takih, ki izhajajo v nedoločenem času. Hvaležni moremo biti pisatelju, daje žrtvooval mnogo truda, in da je s posebno marljivostjo združil toliko snovi v majhni knjižici. Cena je 1 korona. Knjižico prodaje knjigovez Bonač v Ljubljani.
»Katoliški Obzornik«. Tako se imenuje slovensko iz Janje, katero je nastopilo mesto »Himskega Katolika«. List izhaja v Ljubljani po 4 krat na leto iiPštoji '2 gld. 50 nve. za vse 4 zvezke. Podjetje je Leonove družbe, radi potrebne svobode za politiška vprašenja pa list izdaje in urejuje dr. Aleš Ušeničnik. Poleg razprav razne obče vsebine hoče list., kakor se kaže, posezati tudi v aktuvalno javno življenje, torej tudi v politiško in narodr.o-politiško. Stvar sama dovede do tega, da bode tu in tam tudi »SI. Svet« navajal ta list. V 2. št. sili k pretresanju uže prva razprava: Ut omnes unum sint«, katera nikator ni dovolj zrela za sedanjo aktuvalno politiko v Avstriji. Bazpravo : »Ob 800 letnici križarskih vojsk« (Piše dr. Fr. Kovačič), smo čitali nekoliko strunij, a te napravljajo jako dober vtis radi mirnega in tudi razmerno dalekoglednega presojevanja.
Rusko-slovenskega slovarja prof M. Hostnika je, kakor nam poročajo, dosedaj natisueno 9 pol. Želimo, da bi toli potrebno in koristno delo bilo srečno završeno kmalu.
Apollonova himna od godins 278 prije Isusa. Napisao Fr. Š. Kuhač. (Preštampano iz CXXX. knjige »Rada« jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti.) Str. 50. U Zagrebu 1897. Dobili smo poseben odtisek te učene razprave slavnega brv. glasbenega pisatelja in skladatelja. Z »Apollonovo himno« bavili so se glasbeni teoretiki vseh civilizovanih narodov. Kuhač pa je po-sebe oborožen za tako presojevanje, in plod svojega izsledovanja in premišljevanja je podal v tu navedeni razpravi.
Josip Šlezinger. Prvi srpski kapelnik knjaževske garde. Napisao Fr. Š. Kuhač. Preštampano iz Vienca. Str. 70. Zagreb. Gena 45 nvč. Kuhač je osebno občeval s Šlezingerjem in v tej knjižici sestavil najpopolniši životopis njegov. Poslednji odstavek (str. 66) označenja pravi: „Svedemo Ii sve u jedno, moramo reči, da je Šlezinger zaslužio spomena u kulturnoj poVjesti Srba, i to kao vriedan čovjek i kao čestit srpski patriota.«
Narodna misao, za ujedinjenu hrvatsku i srpsku akademsku omladinu izdali: Ivan Banjanin, Milan Kostic, Ivan Lorkovič, Dušan Mangjer, Lav Mazura, Svetozar Pribičevič. Narodu svome hrvatskoga i srpskoga imena prikazuje njegova omladina. U Zagrebu, 1897. Dionička tiskara. Cijena 2 krune.— Letošnjo spomlad je bilo v »Slov. Svetu« daljše poročilo o gibanju dijaštva na Zagrebškem vseučilišču in se je dokazovalo, da Srbi in Hrvatje so isti narod. V istem smislu je pisal letos novi hrvatski, v Pragi izhajajoči list: »Hrvatska misao«. Mi moremo pa tu dodati, da poznamo uže več let raznih vrlih hrvatskih dijakov, ki so mislili in mislijo o potrebi sloge Hrvatov in Srbov. V takem smislu ins takim namenom je pisana tudi tu navedena knjiga »Narodna misao« in radi tega prva te vrste, da se je dijaštvu odzvalo več odličnih rodoljubov, ki odobrujejo radostno novo pojavljenje med srbsko in hrvatsko mladino. Med temi je vladika Strossmayer. Z velikim veseljem so pozdravili Slovani v obče začetek preobrata med srbsko in hrvatsko mladino, za katero, kakor se kaže, ne zaostanejo niti ti, ki so bili nekdaj drugega mišljenja. Le takó dalje!
»Naše Doba«. Revue pro védu, uméní a život sociální. Ta češki mesečnik, ki ga urejuje prof. dr. T. G. Masaryk, dospel je v 4. letniku do 10. št. (poslednja za mesec julij t. 1.). Iz mnogoterih razprav od 3. do 10. št. navedemo tukaj naslednje : Hu-manita a Narodnost. T. G. M. — Klerikálni sjezd literární v Praze. J- S. —- Tyden na všeruskč vystave. Fr. Taborsky. — Tomaš Carlyle jako sociální theoretik. — Moderna hospodáíská. Od B. V. — Sekta štuudistu na Ukrajine. F. H. — Moderni filosofie a Mboženstvl. Masaryk. — Moderni positivism Masaryk. — Byron a Kollár. Dr. Jakubec. — Rusko od smrti Alexandra II. Histo-rická studie. A. A. Zaruckij.^ — Nekolik poznámek o uméní. Na-psal M. M Antokolsky. — Zeny a Studium lékaiství. — O mod-litbách národníeh. E. L. — Sociální filosofie utopistickych rí-rnánu. L.^Skin.— V vsakem zvezku so še posebni razgledi po-litiški, gospodarstveni, obči in oddelni, socijalni, potem kritike in poročila. Stoji za 1/4 leta 1 80 kr. Naroča se po knjigarnah in pri založniku: Jan Laichter, v Pragi, Kral. Vinohrady, Žižkova ul. 10.
CoopHiiKi, 3a Hapo^Hir pioTBopenirH, hayna ir rhhjk-HUHa. Kmira XIII. CocfiiiH. 1896.
H a y k a, No. 4 h 5. 1897. Co^epacame ilbairb lir. Ma.iHnieBCKÍÍE. — O coflkiicTBin JiiiHiicxepcTBa ToproB.iir MeaKii.ut pe.uec.iaMi>. — ^ecTHtie rocno^apii! Poleg teh še mnogo drugih razprav in poučnih spisov. »Nauka«, kakor je znano našim čitateljem, izhaja na maloruskem jeziku, z nepopačenim ruskim pravopisanjem in je v obče pisana takó, da jo more umeti vsak Slovenec, ki zna citati cirilico. Stoji na leto 5 gld. in izhaja na Dunaju, VIII. Alserstrasse, 39.
„Pyccfciií «í'n.io.ioriraecKiií Bíctíihki.", ki ga izdava prof. Smirnov v Varšavi, priobčil je v 1. knjigi t. 1. razpravo g. Hostnika o pravopisu \priloga »urni:—vorni«, ki je bila natisnena v 3. št. t. 1. v »SI. Svetu«.
Boiipocu <i>H.ioco(J)iii ir ncnx„Torin. Kmira 38. (III). Maft-IOoHB. Co^epoacame. B.i. C. CoaoBbeBt. PoHHTie o Eort. — I E. CTpyBi>. Cnoco6HoorH h pa3-BiiTie <[i 11 o eo <|) c t i sv io n ar o yMa. — A. H. TmiapoBi). IIpe^CMepTHtiji MBIC..HI namero B-bKa bo -4ipajmiir. —-B. O. KraoneBCKit. 3ana^Hoe B.iianie bi. Poccin X VII b. (IIcTopiiKo-nciKo.iorirBecKiii ouepKi.). — H. rZl1. BHre.ii,-Mafiepi.. Teopiii no3HaHia 9pncTa Masa. — Poleg teh razprav je še več drugih; za njimi slede »polemike«, kritike, književnost modroslonva, domača in zvunanja. — To največe rusko peirjodično izdanje izhaja v Moskvi v 5 knjigah na leto in stoji za granico 8 rub. Naročnina se pošilja: MoCKBa. Eotiman HiireiiTCKaa, 2—24 (bi no-
Mimeill KOHTOpiI „PyCCK01I M.IbCJIIl".
A. K o ,/i v 6 o b o k i fr. <3>ii.ioco<J>ciciH eacero^niikt. V tej letni knjigi so zabeleženi: knjige, spisi, članki modroslovnega ali modroslovja dotikajočega se obsega, in sicer po večini na ruskem jeziku. Kolubovskij je za 1. 1894 naštel in tudi po vsebini označil 1136 knjig in razprav filosofskega značaja. Vidi se, kako tudi Rusi marljivo orjejo na različnih poljanah skupnega modroslovja.
TTo.moc co6parrie eomi nemir Bceiio.io^a Co.ioBi.eBa. 7 tomobt., Cn6. h;. 15 py6.. iis^anie TOBapiimecTBa „06-mecTBeHHaa IIo.iB3a". Pisatelj pridobil si je v kratki dobi častno ime zgodovinskega romanopisca.
H a b e a i, G a b b h t o b Omicanie CTapiriim,ixT> pyccKnx-i. yrrBapefi, opernih, opvacia, paimbncb ^¡ocnteoBi. ii KOHcarro npii6opa. bi, a36yraoM,£ nopn^idj pacuo.io-aceHHoe. C.-UeTepovpri.. 1896. 8n.
„Das Parieivmen der Slaven in Bdhmen."
Ta brošura, ki je izšla 1. 1889 povodom postopanja Staročebov, postala je sedaj tudi glede na politikovanje Mladočehov in sedanje parlamentarne večine zopet aktuvat-nega pomena. Sedaj dobivamo po posebnih brošurah vsak teden novih »rešitev« nacijonalnega vprašanja v Avstriji. Tako roojsterski s stališča zgodovine in sedanje dobe pa ni nihče razpravljal ne nacijonalnega in državnega prava vsech avstro-ogerskih narodnostij, kakor neimenovani »avstrijski domoljub«, avtor tu navedene, k 100 stranij obsezajoče knjižice. Ti, ki se toliko operajo na sedanjo večino; v kateri imajo prvo besedo zopet Poljaki, naj bi prečitali, morebiti — prvikrat alipa v novo, to knjižico, potem naj sodijo, ali more taka večina rešiti glavni problem, ki vznemirja avstrijske Slovane. Tu je označena v velikih potezah politiška historija vseh avstro-ogerskih narodov, sosebno pa Slovanov; tu naj se ogledajo sedaj tudi Mladočehi, pa bodo videli, da so šli s poti in jo zagazili prav hudo.
Brošure »Das Partiwdesen« ni več po knjigarnah na prodaj. Pri upravntštvu »Slov. Svetu« je še nekoliko iz-tisov. ki se razpošiljajo oo znižani ceni 55 kr. V interesu stvari bi jo mi priporočali zlasti tudi jugoslovanskim zastopnikom, ki se sedaj pripravljajo na skupni shod v Ljubljani.
Popravki k št.. 9. Str. 133, na levi, 21. v. spodej: o na-cijonalui autoiiomiji, nam. teoriji. Str. 134 v pesmi IT glumištu: zgorej 12. v.: snijemo; 15. v. misli; 25. zemlji; 26. luda; 42. Slasuiijte.
„SLOVANSKI SVET;I izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50 četvrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4 za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (vVien), VII., Hofstallstrasse Nr. f>.
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran P odgornik, Tiskli Braifi Chrastinové ve Val. Mezifiči.