230. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 8. oktobra.
XVI. leto, 1883.
Ishaja vsak dan nrier, izimli nedelje in praznike, ter velja po [eden mesne 1 #ld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na
10 kr. za mesec, po :
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po „ H„ „     —i-i-i—ir j«w«—«« »        w «%> w      - —, ~ -~ ...........      Tn---m ,
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani 7 Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba". D pravnifitvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. V3e admrniatrativce utvari.
•**V>--
V I, J ul» I J.tu i 8. oktobra.
Po dogodkih, katerih priča smo bili prete6eno soboto v deželnej zbornici kranjskej, mora nastopati nepristranska kritika, ki je v tem slučaji kakor potrebna, tako tudi opravičena. Vsaj smo vender prvič, odkar smo Slovenci deležni konštitueijonalnega življenja, v svoje strmenje in občudovanje spoznali, da večina kranjskega .deželnega zbora popušča oni na rodni program, na podlagi katerega smo dosegli vso dosedanje svoje pridobitve; doživeli v prvič, da so možje, katerih življenje je odprta kujiga o neprestanih borbah za pravice in svobodo našega naroda, v eminentno narodnem vprašanji ostali osamljeni. Kje je iskati uzrokov temu V
Ali so se mar nazori, katere zastopajo prvo-boritelji naši: Svetec, dr. Vošnjak in dr. Zar nik, preživeli? Mi trdimo, da ne, kajti ko bi se to bdo res zgodilo, tedaj bi bil zastarel ves naš narodni program, katerega smo in bodemo vedno smatrali za paladij narodnega življenja svojega; tedaj bi bila bedastoča vse dosedanje delovanje najiskrenejših rodoljubov, katerim na čelu je vedno stal neupogljivi in uzorni dr. Jane/, Bleiweis; bilo bi brezmiselno ono redko navdušenje, B katerim je narod nad pozdravljal vsak vidni uspeh narodne politike slovenske.
Naglašamo tu posebno: narodne politike slovenske; kajti delovanje kranjskega deželnega, kot najvažnejšega zakonodavnega zbora mej Slovenci, opazuje z veliko pozornostjo in radostnim pričakovanjem ves narod od Mure do Adrije ter od Zilje do Kolpe, ker vsak pravi domoljub in iskreni rodoljub je prepričan, da se kranjski Slovenci ne smejo in ne bodejo postavljali na separatistično stališče, na katerem bi jih tako radi videli nasprotniki naši, temveč,  da mora iz Ljubljane prihajati oživljajoča
moč v vse ostale dele naše domovine. Pogubno je tedaj govoriti o „kranjskem narodu", katerega ni bilo in ga, „ako Bog dade i sreča junačka", tudi ne bode in žalostno je, da se je tega izreza v javnej seji posluževal poslanec narodne stranke, dočim so ga doslej rabili v posmeh rodoljubom vedno le naši nasprotniki.
Dasi pa globoko obžalujemo sobotni dogodek, moramo vender naravnost in odkrito izjaviti, da ga pri nobenem narodnih poslancev ne pripisujemo kakemu /.unanjemu uplivu, temveč jedino le razlogu, da s takim oportunitetnim postopanjem utegnejo narotlnej stvari već koristiti, ko s pikro nepristopuostjo. Bilo bi sicer prezgodaj govoriti z apodiktično gotovostjo že sedaj o tem, bode li prihodnost to njihovo mnenje potrdila ali ne; časnikarska naša dolžnost pa je in dolžni smo to tudi našemu narodu, da svoje mnenje o tem brez okolišajev izrazimo.
Žal, da nas večletna naša skušnja sili izpovedati naravnost, da je vsako paktiranje z nasprotno nam stranko za našo narodno stvar pogubno. Pravi se sicer, da je opozicija dobra šola, v katerej se stranka izuri, kako jej postopati, kedar pride v večino. Splomo utegne to pravilo biti veljavno, nikakor pa se po našem mnenji ne ujema z našimi razmerami; kajti narodna stranka slovenska v deželnem zboru razen šestorice neupogljivih mož vender ni še piišla v opoziciji do spoznanja, da se popustljivost in udvorljivost njena proti stranki, katera v na-šej čisto slovenske j deželi niti pravi 06 nema do obstanka, mora vsekakor hudo maščevati. Za Bogu! ali se je čisto pozabilo na cinične odgovore onih dveh mož, katerih izvolitev je narodni deželni zbor v soboto odobril, o priliki, ko so se narodni poslanci pritoževali o nepoštenih volilnih sredstvih za trgovinsko zbornico in za prejšnji deželni zbor?
Utegnilo bi se nam odgovoriti, da bi deželna volilna reforma bila nemogoča, ko bi bila narodna stranka ostala pri prvotnem svojem poročilu, katero smo nedavno priobčili A tudi ta ugovor ne more predrugačiti niti našegu, niti javnega mnenja, ker je ?e javna tajnost, da se je nemčurska stranka odločno izjavila proti nameravanej prenaredbi volilnega reda in da se je vsled tega pričelo pogajanje za kulisami in konečno skrpal pravi pravcati nest. v o r. Prvotni načrt volilnega reda prekrojil se je namreč tako, da bi v bodoče ženske, ki so doslej deloma odločevale zmago, izgubile volilno pravico, da bi bila volitev tajna, da se trgi, kakor Cerknica, Vipava, Mengeš, Sodražica, ne vzamo mej skupino mest, in da naj v bodoče c. kr. okrajni glavarji iz-davajo glasovnice, ne pa župani To so določbe, ki bi nikakor ne bile v čast sedanjej dobi, še manj pa v korist narodnemu napredku. Sicer se pa usojamo dvojiti, da bode po pričetem potu v obče kaj z volilno reformo, za to zasedanje vsaj je temelj ito pokopana.
Kaki so tedaj uspehi te na nepravem mestu uporabljene popustljivosti in dokazane spravi ji vosti narodne stranke oziroma večine, ki je preteklo soboto pod novim praporom nastopila v redutnej dvorani V Izključno negativni! Zatrjuje se sicer, da so uzroki za tako postopanje bili merodajni, da so pa sedaj še tajni. Naj se nam dovoli, da upo-vemo na tem mestu, ka do tacih tajnih načrtov nemamo prav nič zaupanja, da sploh naša mala politika ne potrebuje nikake tajnosti in posebne diplo-matične prefriganosti, da je za nas najboljša politika tista, katera izvira iz političue doslednosti in našega dosedanjega program a.
Do tajnh uspehov teduj nedostaje nam prave vere,  nasproti  pa smo si gotovi,  da je volilna re-
LISTEK.
Prva ljubezen.
(Povest J. C. Turtfenjeva, poal. Ivan P.) XVII. (Dalje.)
Že prej sem si bil izbral kraj, kje bodem čakal. Na konci vrta, kjer se je ograja, ki je ločila naš in kneginjin vrt, opirala na občno steno, rastla je samotna jelka; stoječ pod njenimi gostimi vejami mogel sem videti, kolikor je to mogoče v nočnej temi, kaj se godi okrog; tu se je vila stezica, ki se mi je vedno zdela tajinstvena: kakor kača ovijala se je ob plotu, na katerem so se videli sledovi človeških nog, ki so tu lezle čezenj, in peljala je v okroglo vrtno kolibo iz akacij. Prilezel sem do jelke, naslonil se na njeno deblo in začel sem straž i ti.
Noč bila je tako tiha kakor prešnja; pa nebo ni bilo tako oblačno — grmi in večje cvetlice so se dobro razločili. Prvi trenutki čakanja bili so dolgočasni in skoraj strašni. Pa jaz sem bil na vse pripravljen, samo premišljeval sem, kako čem storiti:
ali zagrmeti nad njim : „ Kam greš, povej —ali pa smrti"
— ali ga pa kar suniti . . . nagnil sem se malo naprej ... Pa minulo je pol ure, minula je jedna ura, kri se mi je umirila, glava ohladila. Misel, da zastonj tu stojim, da sem malo smešen, da se je Malevski samo norčeval iz mene, urivala se mi je vedno bolj v glavo. Zapustil sem svoje skrivališče in obhodil sem vrt. Kakor navlašč nikjer ni bilo slišati ne najmanjšega šuma; vse je bilo mirno, še naš pes je spal, sključen v klobčič pri vratih. Zlezel sem na razvaline rastlinjaka in zagledal sem pred seboj široko planjavo, spomnil sem se mojega snidenja a Zinajido in zamislil sem se . . . Zatrepetal sem . . . Zaslišal sem škripanje odpirajočih se vrat, potem pa tresk lomečih se vejic. V dveh skokih bil sem doli z razvaline — in obstal sem ua mestu. Hitri, lahki in previdni koraki so se določno slišali po vrtu. Bližali so se meni. „Tu je on . . . vender je prišel nazadnje!" reklo mi je nekaj v srci. Hitro sem potegnil svoj nož iz žepa in krčevito ga odprl
— zasvetile so se mi oči, od strahu in jeze ustajali so mi lasje . . . Koraki slišali so se vedno bližje
— jaz sem se priklonil in lazil jim nasproti . . . pokazal se je človek . . . Moj Bog, to je bil moj oče! Brž sem ga spoznal, Četudi se je b'l vcb zavil
v temni plašč in pomaknil klubuk na oči. Po prstih stopal je mimo On me ni nič zapazil četudi me ni nič zakrivalo ; stisnil sem se bil tako na zemljo, da me ni mogel lahko videti. Ljubosumni, ua boj pripravljeni Othello premenil se je na mah v šo-larčka . . . Jaz sem se tako prestrašil nepričakovanega očetovega prihoda, da še sprva nesem zapazil, od kod je prišel in kam je izginil. Še le takrat sem ustal in pomislil, „čemu hodi moj oče po Vrtu?w — ko je vse utihnilo okrog. S strahu spustil sem nož v travo, pa še jioiskal ga nesem : bilo me je zelo sram. Najedenkrat sem se iztreznil. Vračujoč se v hišo, šel sem vender k mojej klopi pod bezgovim grmom in pogledal sem v okno Zinajidine spalnice. Majhna, nemnogo izboknena stekla so se mračno in čarobno lesketala v nočnej svetlobi, padajočej iz neba. Hipoma premenila se je njih barva . . . Zadaj — jaz sem to dobro videl, — spustilo se je doli belo zagrinjalo do pol okna — in tako  je obstalo.
Kaj je to V rekel sem na glas skoraj nejevoljen, ko sem zopet prišel v svojo sobo. Sanje, slučajnost, ali . . . Slutnje, ki so mi na mnh šinile v glavo, bile so tako strašne in nove, da se še nesem pre-drzuil misliti na nje.
forma potisnena ca stran, da po zadnjih dogodkih v veleposestvu ne bomo tako hitro prodrli do ta-cega uspeha, kakeršen je bil letošnji, da si svoje pozicije uesmo utrdili niti v jednem oziru, da za svoje prvorojenstvo nesrao dobili niti — lece.
Pa* pa se je dosegel ta neveseli uspeh, da bi se utegnila krhati za naše malostne razmere neobhodno potrebna disciplina, da njeno mesto zavzame nezaupuo->t in da dobimo uamestu jedn i močne stranke, ki bi združevala pod svojim praporom vse deželne poslance, več frakcij, živo podobo znanih Svatopolkovih palč c.
A do tega ne pride! Naš narodima kakor v ljubezni, tako tudi v mržnji in sovraštvu tako dober in zdrav razum tako bistro razsodbo, da takoj zna, na katerej strani se mu je držati, kje so njegovi interes1 najbolje zastopani. Kdor bi o tem le količkaj dvojil, poučil bi se bil včeraj lahko v Ljubljani in v okolici. Povsod razpravljala se je jedna in ista zadeva in to s tako čudovitim soglasjem, da ni bdo niti jednoga nasprotnega glasu; vse brez izjeme ob-Bojalo je dogodke pretekle sobote in gospode, ki so glasovali za potr j en je. In kakor v Ljubljani, tako bode po vsej deželi: povsod bodo simpatije rodoljubov na strani neustrašljive in neupogljive šestorice, in onih poslancev iz kmetskih občin, ki so se gla-sovunja zdržali Vender bi slednjim v bodoče pri jednacih vprašanjih svetovali, da so še o lločueji, da ne ostavl|ajo pred glasovanjem dvorane, temveč, da pogumno glasujejo v smislu svojih volilcev. Kako pa je muenje volilcev, preteklo soboto ni bilo težko pogoditi, treba je bilo samo pazljivo poslušati ohole in porogljive tirade barona Abfaltrernu, ki v svojih izrazih ni bil niti posebno srečen uiti izbirčen, temveč je tako rekoč v nravuem oziru nadaljeval, kar so njegovi predniki nad našim narodom v gmotnem grenili.
Srednja in ljudska šola, slovenski profesorji in ljudski učitelji.
(Konec.)
In vender bi morala biti srednji šoli poleg temeljitega pouka še važnejša svrha — da ne rečem idejal — v z g o j e v a n j e moških zn a 6 a j e v , t. j. nt utrudljiv, jedinstven navod izročene mladine k uerazrušljivej zavesti za pravo iu dolžnost, napeljevanje k reduosti, k skušenej ljubezni do pre-pričalnosti, k spoštovanju postave in postavnih oblasti], k patrijotičuo-religijoznemu mišljenju, — s kratka: k pravej kristijauskej čudorednostij In da so taki značaji vsakej državi, slehernej dobi neobhodna potreba, da so osobito sedanjosti stotero potrebni, kaže umu jasno občna, opravičena pritožba, da postaje naš čas vedno ubožneji jeklenih, požrtvovalnih značajev, ua BG prikazujejo v socijal-nem življenji premisleka vredni svmptoini neke po
sebne otrpnenosti in oslabelosti, nekega bolestnega pohlepa po nasladnosti.
Te človeškej družbi preteče nevarnosti oteti nas morejo naše srednje šole, da v stran potisneno vzgojo postavijo na prvo mesto svoje naloge, tudi na stroške že tako preobilnih vednostij; oteti nas morejo naši profesorji, ako postanejo tudi v vzgoji pravi nadaljevalci ljudskih učiteljev. A česar človek nema, ne more dati. Kompetentnih krogov sveta dolžnost je tedaj, skrbeti, da se bodoči profesorji za časa svojega šolanja na univerzi izobražujejo tudi kot prihodnji vzgojitelji razmerno v istej meri, kakor ljudskošolski pripravniki nit učiteljiščih. Ko pri demo jedenkrat do tega, potem nam ne bode treba iskati umetnih potov, kako bi se srednja in ljudska šola vzajemno podpirali; kajti največji propad, ki ji sedaj loči, je le nji j na nejednako m erna svrha. Ko našij profesorji jedeukrat spoznajo, da je vsposobljeuje iu naloga njihovega stanu razmerno prav ista kot. ljudskega učitelja, potem jim izginejo oni predsodki, ki mejijo pri posameznikih že celo na oholost napram ljudskim učiteljem, i n k i so menda tudi glavni uzrok, da ne nahajamo osobito pri Slovencih mej tema tako jednakima stanovoma najmanjše dotike.
Do tedaj je pa stvar naših profesorjev, da po vzgledu svojih nemških tovarišev sami dopolni o pomanjkljivosti svoje vsposobljenosti ua univerzi. Posluževati se jim jo le vira, iz kojega zajemajo tudi slovenski ljudski učitelji svojo nadaljno izobrazbo — u ogromne nemške pedagogične literature. Na ta način smemo pričakovati, da zadobi tuli estetična in moralna izobrazba na srednji šoli pristojno mesto, smemo biti gotovi, da nam naši profesorji Še v povojih ležečo pedagogično literaturo obogate ter postanejo po zasluženji to, k čemer jih je zakon že davno določil, namreč: vredni izobraževalci ljudskih učiteljev, glavni učitelji.
Goriška „Solau objavlja v svojem zadujem zvezku pod naslovom: „ICdo v zob raz u j učitelje?" spis, ki se bavi B vsposobljenjem „glavnih učiteljev". Glavna misel tega spisa je, da nam skoro popolnem primanjkuje za učiteljišča sposobnih učiteljev. Ljudskim učiteljem manjka prave znanstvene podloge, a srednješolski profesorji, iz katerih se do Bedaj glavni učitelj: taktično rekrut'rajo, so le zgolj teoretični učenjaki in no praktični pedagogi. Pa če bi že gimnazijski in realski profesorji morali biti dobri vzgojitelji, koltko več še „glavni učitelji", ki nemajo mladine le v/gojevati, ampak jo tudi k vzgo-jevanju sposobno storiti. Kdo bi mogel trditi, da ni pomanjkljivost po naših učiteljiščih še občutljivejša. K tej pridružuje se še druga glede metho-dike; to je: „glavni učitelj" kazati mora svojim učencem pripravnikom pot, katerega se jim je kot prihodnjim  ljudskim Učiteljem  pri  pouku držati;
kazati pot, katerega ni sam Se nikdar hodil in o čemer ni na univerzi še trohice slišal.
Prav iste težkoče stavljajo se izpraševalnim komisijam za ljudske in meščanske šole, ki so večinoma sestavljene iz srednješolskih profesorjev. Te komisije, ki so, kakor naše šolstvo sploh, zanesene iz Nemčije, imajo namreč namen voditi izpit učiteljske sposobnosti, kateremu se mora vsak ljudski učitelj podvreči, potem ko je po prestanej učiteljiškej maturi dve leti služboval na kakej javnej šoli. Misel te uredba bila je nedvojbeno, zabraniti mlademu učitelju, da se preveč ne udd hvojej mladej prostosti. Druga skušnja ima mu biti glasno svarilo, da v svojej izobrazbi nadaljuje ter da si pred vsem pridobi ono mero praktične spretnosti, da postane zmožen šolo samostojno voditi. To je gotovo zlata misel, po katerej naj bi se zahteve druzega izpita ravnale, ki se pa faktično po polnem ignorira. Saj je izpit učiteljske sposobnosti skoro vse bolj nego praktičen, gotovo bolj teoretičen kot matura sama. In kaj je temu uzrok V — Kaj druzega nego profesorski izpraševalci sami, ki nemajo o ljudsko-šolski praksi niti pojma.
Ta nedostatek — zdi se — priznava tudi nova šolska postava (šolska novela), ki veleva v § 38 mej drugim to le: „Za preskušnje o učiteljski sposobnosti postavlja minister za bogouistje in uk posebne komisije. Tu velja načelo, da naj bodo udje take komisije sosebno ravnatelji in učitelji učiteljskih i zo b r a že v a I i š č, šolski nadzorniki in dobri 1 j u d s k o-š o 1 s k i učitelj i.a
Razvidno je iz tega, da je naše šolstvo še jako pomanjkljivo. Posebno pa zahteva temeljite pre-ustrojbe oni del višjih šol, ki stoji v neposrednji dotiki s srednjo in po tej z ljudsko šolo. Od te pre-ustrojbe upati smemo zajedno naj radikalnejšega pripomočka zoper oni »kitajski zidu, ki loči srednje ia ljudske učitelje in ki s časom — da s „Šolou govorim — izvestno pade v prid skupnim smotrom, v prid mladini in prihodnjim učiteljem.
M. U—j.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja dne 6. oktobra.)
Seja se prične ob V* 12. uro. Galerije so polne občinstva. Predseduje deželnega glavarja namestnik župan (i ras se 11 i. Na dnevnem redu je verifikacija volitev veleposestva.
Poročevalec poslanec Kersnik nasvetuje v imenu verifikacijskega odseka, naj deželni zbor volitev vseh desetih poslancev potrdi.
V debati poprime prvi besedo baron Apfal-trern. Obširno opisuje, da je bilo vse postopanje volilne komisije velikega posestva popolnem pravilno in nepristransko. V rokah narodne stranke je sicer,
XVIII.
Ko sem ustal drugu jutro, bolela me je glava. Včerajšuja razburjenost je prešla, zameuilo jo je ttžko dvomljenje in nekaka čudna žalost — kakor bi nekaj umiralo v meni.
— Kej vi gledate tako, kakor kunec, kateremu so vzeli pol možgauV rekel je Lušin, ki me je srečal. Pri zajutreku pogledoval sem skrivaj zdaj očeta, zdaj mater: on je bil miren kakor po navadi; ona je pa bila na skrivnem razburjena, kakor po navadi. Čakal sem, če me oče prijazno nagovori ... Pa on mene ni nič polaskal, še pogledal me ni s svojo vsakdanjo prijaznostjo. Ali hočem povedati vse Ziuajidi V miblil sem . . . Zdaj je tako vse jedno — vse je pokončano mej nama. — Šel sem k njej, Da jej nesem le ničesar povedal — temveč še govoriti nesem mogel ž njo, kakor bi bil rad. II knegiuji prišel je na poč tuice njen sin, petnajstletni kadet. Zinajida mi je brž priporočila svojega biata. — Tu imate tovariša moj mili Volodja — (ona me je prvikrat tako imenovala). Tudi njemu je ime Volodja. Prosim, imejta se rada; on je še divjak, pa ima dobro srce. Pokažite rnu Neskučni vrt, sprehajajte se ž njim, vzemite ga v svoje varstvo. Kuj ne, da
boste to storili? vi ste tako dobri! — Liskavo položila je ob1} roki na rami — jaz sem bil ves zmešan. Prihod tega dečka premenil je tudi mene v dečka. Molče sem gledal na kadeta, kateri je tudi nemo ogledava!. Zmajida se je zahohotala in trčila je uaji drug v drugega. „Objemita se otroka!" Objela sva se. — Ali hočete, da vas peljem na vrt? vprašal ■■•eni kadeta.
— Prosim, odgovoril je s hripavim, pravim kadetskim glasom. Zinajida se je zopet zasmejala . . . Jaz sem zapazil, da še nikdar ni bilo ua njenem obrazu take rudečice. Mi dva s kadetom sva odšla. Pri nas na vrtu bila je stara gugalnica. Posadil sem kadeta na tenko deščico in začel sem ga gugiiti. On se je držal za vrvico. — No, odpnite svoj ovratnik, rekel sem mu. — Nič ne de, mi smo vajeni, rekel je in odkašljal se. Podoben je bil svojej sestri, zlasti oči spomiuale so na njo. Meni bilo je prijetuo spremljevati ga, in ob jednem mi je britka žalost trla srce. Zdaj sem popolen otrok, misld sem si — a včeraj . . . Spomnil sem se, kje sem izgubil prejšnji večer nož in poiskal sem ga. Kadet me je poprosil zanj, odrezal si je bezgove veje, naredil je piščal ter začel piskati. Othello je tudi piskal.
Ko pa je zvečer jokal ta Othello in ga je Zinajida našla v nekem kotu ua vrtu, vprašala ga je, zakaj je tako žalosten? Solze so mi tekle s tako Bilo, da se je ona prestrašila. Kuj vam je? kaj je vara, Volodja? vprašala me je in videč, da jej jaz nič ne odgovorim in ce neham plakati — poljubila je moje lice. Pa jaz sem se obrnil proč od nje in jecljal sem: jaz vem vse; zakaj ste se šalili iz mene? . . . Čemu je vam treba moje ljubezni?
— Jaz sem kriva pred vami, rekla je Zinajida ... O, jaz sem zelo kriva, pristavila je in stisnila roki . . . Koliko je v meni slabega, temnega iu grešnega ... Pa zdaj se ne norčujem iz vas: jaz vas ljubim — vi ne veste, čemu je tako . . . A kaj veste vi?
Kaj sem jej mogel povedati? Ona je stala pred menoj iu gledala me je — jaz sera bil ves njen od glave do nog, da je le ona ua mene pogledala . . . Četrt ure pozneje sem že letal s kadetom in Zinajido za stavo; plakal nesem več, smejal sem se, če tudi so mi tekle solze izpod oteklih trepalnic; okrog mojega vratu bil je privezan mesto robca Zinajidiu trak, iu od veselja sem zaklicul, ko se mi je posrečilo ujeti jo in objeti okrog života. Oua je storila z menoj, kar je hotela. (Dalje prih.)
da volitve potrdi ali ne, vender, ko bi jih zavrgla, bi to imelo jako slabe nasledke. Zato, pravi govornik, ga je veselilo slišati, da se volitve potrde, kajti to je tudi v interesu miru v deželi. Izgubil bi sicer jako odličen del volilcev najbrž svoje zastopnike v deželnem zboru.   Poslanci velikega posestva so se sicer  zmirom marljivo udeleževali obravnav dežel nega zbora, ko bi se pa volitve ovgle, bil bi jim to migljaj,  zapustiti dvorano, kar bi bili sicer neradi storili, a bi imelo velike nasledke.   Tudi ona dva gospoda, katera bi se pozvala v deželni zbor, bila bi v jako sitnem položaji, kajti mandata bi ne imela od volilcev, nego od deželnega zbora. Govornik kuže potem na nemire v Hrvatskoj in hoče iste prispo dabljati nekako verifikaciji  poslancev velikega po sestva.   Z veseljem, pravi konečoo, slišal je besede g. poročevalca Kersnika, da na)  boste potem, ko stopi z verifikacijo volitev politično vprašanje v zbor niči na stran, obe stranki složno delovali za blagor in materijalno korist dežele.
Poslauec dr. Vos o jak zahteva, da se prečita poročilo verifikacjskega odseka.
Deželnega  glavarja  namestnik župan G ras seli i ugovarja, da to poročilo ne obstaje več, nego da je danes na dnevnem redu novo ustno poročilo verifikacijskega odseka.
Dr. Vošnjak pravi, da je le prejšnje poročilo (priloga 21) na dnevnem redu. Zapopadek ustnega poročila je ves drugačen nego prejšnjega tiskanega. Zato zahteva, da mora novo poročilo verifikacijskega odseka biti tiskano 48 ur poprej v rokah poslancev, predno se obravnava. Ako se to ne zgodi, ruši se opravilni red.
Poslanec prof. Šuklje pravi, da kar se tiče opravilnega reda, prepušča na to odgovarjati gospodu predsedniku. S teškim srcem, pravi, da mora pobijati nazore svojih političnih prijateljev iu da stoji v tem vprašanji danes ua drugem stališči. Svojo narodnost da je vedno nagla šal pred svetom in zeto prestal dosti napadov po časopisih, posebno v organu nasprotne stranke, in da je moral pod Slovanom sovražnim ministerstvom ostaviti domovino in iti mej Nemce. (Dalje prih.)
V nanje države.
Avstrijski minister rezident na črnogorskem dvora, baron T h brnel, ki je bil že dlje Časa na odpustu, odpuščen je definitivno od službovanja ter mu ob tem pripravljeno cesarsko priznanje. Naslednik mu bode dozdanji njega zastopnik podpolkovnik Teodor pl. Milinković. — Črnogor-sko-turška mejna komisija je morala s svojim delovanjem zaradi težavnih in resnih zaprek prenehati. V G uzi nji je bil namreč pod predsedstvom Ali-paše veliki shod Albancev iz Prizrenda Ipeka in Djakove, kateri so sklenili, da se hočejo s sdo up rat» mejnemu urejenju dotične komisije.
V petek vzprejel je nrbaltl kralj vse čast-ništvo. Odgovor, katerega je imel kralj na ogovor ČMstnikov, je bil baje visokega političnega pomena ter je napravil globok utis na pričujoče. Radi-kalce imenoval je kralj r evolucijo oa m e elemente, katerim se je treba energično ustavljati v interesu države in dinastije Izrazil je nado, da bode v teh težavnih časih natel udanih mu častnikov. Po Četrt ure trajajočem govoru zapustil je kralj molčeče ofic rje. — V soboto bil je v kraljevem ko-naku slavnostni obed na čast odstopivšim ministrom. — Novi minister vnanjih stvarij, Md*)n Bogi če vi č, je v svoji okrožnici do srbskih poslaništev v inozemstvu zaključenje skupščine utemeljeval s prepri čanjem, da bi se pravočasno ratifikovanje Že lezniške konvencije od strani srbskega parlamenta itak ne bilo dalo izvesti. Zaradi tega se rat -fikacija ni zadrŽHla in bode konvencija do ustanovljene dobe 15. oktobra po vladi ratifikovana dospel« na Dunaj.
Po zopetoej ustanovitvi bolgarske ustave vršila se je prisega administrativnih in finančnih organov, ki m prisegali na ustavo in zvestobo kne/.u Aleksandru. Najnovejši politični dogodki so baje pj volji večini bolgarskega ljudstva. — nP°l- Corr." pa poroča iz Sredca, da n«mer-.vat.n iz vzhodne Ru meli je vrnivša se Slavikov in Karavelov osnovati novo stranko radikalcev. ki naj bi stopila v ostro opozicijo proti zdanjemu kabinetu in kne/.u Aleksandru. To osnovanje da posebno pod-pirpjo člani odstop vsega kabineta in jeden del ruskih uradnikov.
Politični razgled.
HolranJ deželo.
V Ljubljani 8 oktobra.
Danes opoludne otvarja se v Trstu deželni zbor, ki bode imel obravnavati naslednje predloge: O dokladi za mesto pri izpremembi lastništva, o ustanovi italijanske pravne fakultete v Trstu, o mornarskem kodeksu, o izboljšanji razmer pri trgo vinskem brodarstvu, o železničnih zvezah o prinosu zavarovalnih družeb za požarne straže, o reformi šolnine; nadalje stavbinska postava in po stava o fakultativnem sežigauji mrličev; kouečno računski sklep zemljiško-odveznega zaklada za leto 1881 iu 1882. Razen tega bode odgovarjati na razne interpelacije; — vsaj imajo posebno Slovenci več ko preveč uzrokov za pritožbe !
V «»Kr«K«»m državnem zboru   pričela je v soboto debata o ministra-prezideuta konečnem predlogu glede hrvatskega vprašanja. Prvi je govoril o tem poslanec  Helfy,  kije vlado napadal, da zbornica ni dobila nobenega uraduega poročila o dogodkih na Hrvatskem  in  vender zahteva vlada, da bi se odobrile njeue dozdanje naredbe Govornik pravi,   da vlaue tudi zato ne more oprostiti odgo vornosti, da se je še le zdaj, po tolikih letih, odločila, poleg ogerskega grbu obesiti tudi napis v državnem jeziku. Je-U je bil moment zato ugodno izbran, to je drugo vprašanje    Da se je pa to zgodilo po noči in   tajno,  skruuil se  je s tem   ugled naroda Helfy pravi nadaljevaje   da se  neso takoj odredile potrebne naredbe, nego šlo se je na Dunaj dolgotrajno obravnavat, nemiri   v Ilrvatskej  so  pa mej tem naraščali.   Za to početje bi  se  morala vlada prav za prav posaditi v obtožbo;   vender pa govor nik tega ne predlaga, ker zadeva krivda celi sistem Tisza da zahteva zdaj od  državnega zbora sankci jouiranje činov Zagrebških  upornikov.   Helfv izroči konečno naslednji protipredlog: 1. Odločno se grajaj početje vlade. 2  Ogersko-hrvatski napisi pod vkup nim grbom v zmislu nagodbine postave naj ostanejo 3. Ozirom na slučaj,  da so  bih  grbi  samo povoc nemirom, naj se kar hitro možno ustavno revidira nagodba.
Dopisi.
Iz devete dežele 4. oktobra. [Izv. dop.] Po njih delih jih bode spoznali; to so besede, vzete iz sv. pisma. Pa vas že slutim prašati gospod urednik: Koga boste spoznali? — No, — koga drugega kot naše kranjske nemškutarje, in če ne verjamete gospod urednik pa slušajte :
Danes 4. oktobru praznovali smo mi narodnjaki slovenski v Avstriji in v „deveti deželi" z vso mogočo slovesnostjo slavni god presvetlega cesarja Fran Josipa I. Jednako .slovesnost obhajali so ta dan tudi nekje blizu „devete dežele", samo s tem razločkom da so v * izvrstno pokali možuarji, pri nas ne, ker jih nemarno, makari da bi jih imeli! Stara navala in pa dolžnost — posebno c. k r. urad nikov — pa je, da se nu tak cesarjev dan sploh udeleže dotične cerkvene slovemosti, ki je vse bolj primerni; za c kr. uradno osobje, nego za navadno ljudstvo, pa ne narobe,  kukor  se je zgodilo  to 4.
oktobra tega leta tam v
Tamkaj   blizu „devete
dežele" tedaj, sicer pa na slovenskih tleh, udeležili so se ob 8. uri zjutraj vsi uradniki, da celo šolska mladež z učiteljskim osobjem, cerkvenega opravila, !e kranjsko nemškutarski „kapitel" tistega kraja : notarijat, pošta in brzojavna postaja — ostali so „als fein gebMdet" — za pefyo doma, češ: Kaj njim mar cesarjev god, pokanje možnarjev, in cerkveno opravilo, saj to bode minulo tudi brez njih ! — „Derb aber \vahr" !
nIn po njih delih jih bonte spoznali" ! Koga V Kranjske naše nemškutarje! Resnišno, resnično vam povem: Kdor koli bere BNeu^ freie Presse,u — „Neues VViener Tagblatt;" — „Ljubljanski VVochen-blatt", Celjskega buteljna alias nKm. Prij.** n drugo tako „kolportažo", ta je: uli kranjski nem-škutar — uli pa „deutsch-krainer"! — Gospod, pri nas ostani ! Urban Gregurjev.
Domače stvari.
— (Presvetli  cesar) podaril je pogorel cem v Koritnici nu Tolminskem 500 gld.
— (Novega volilu e ga reda za trgovin sko  in  obrtni j sko zbornico) trgovinsko
m i n i s t e r s t v o, kakor se nam poroča, še nI potrdilo, ampak zaukazalo je, da se morajo volitve za polovico odbornikov razpisati po starem volilnem redu. dasi novi od sedanje narodne večine izdelani volilni red, pri Čegar uredo-vanji je sodeloval tudi gosp. dr. vitez Puklukar, že več mesecev na Dunaji leži. Stari volilni red, izdelan o svojem Času po Ves te ne c k u, je bil ta ča s takoj od vlade potrjen ter smo potem res Slovenci pri volitvah propali. Pred tremi leti smo ravno zavoljo tega umetnega volilnega reda le po največjem naporu narodne stranke zmagali v trgovinskem oddelku; kako bode letos šlo, ne vemo. Časi so čudni. — To je tedaj prvo darilo tistim narodnim poslancem, ki so komaj prčakovali, da so s>cbrey Dežmana verificirali. nDer Molir hat seine Schuldigkeit getan, der Mohr kann gehen." Da bi se gospodje raji bili držali stare slovenske prišlo -vice: „Bolje drži ga, nego lovi gau. No seveda, stare narodne tradicije, trdni značaji so v sedanjem elastičnem veku smešne prikazni iz davuo pretekle dobe!
— (Dnevni red) IX. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 9 oktobra I. 1882. ob 10. uri dopo'udue: 1. Branje zapisnika zadnje seje. 2 Naznanila zborničnega predsedstva. 3. Poročilo finančnega odseka o računskem sklepu norišno-stavbenega zaklada za 1. 1881. 4. Poročilo finančnega odseka o proračunu zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1884. 5 Poročilo finančnega odseka o deželnih biralničnih ustanovah. 6. Ustuo poročilo upravnega odseka o tem, du bi ?avarovalne družbe zoper ogenj pripomogle k stroškom za požarne namene. 7. Ustna poročila finančnega odseka o peticijah. 8. Ustna poročila upravnega odseka o peticijah. 9. Poročilo finančnega odseka o proračuuu zaklada prisilne delal niče. 10 Ustno poročilo odseka zu letno poročilo. U Ustno poročilo finančnega odseka o §. 4. in 9», potem o §. 7. letnega porodila. 12 Ustna poročil* finančnega odseka 0 drugih peticijah. — V vsem jako obširnem dnevnem redu pogrešamo volilne reforme, ki je doslej bila za vab), kadi V
— ( „S1 ovenskega Gospodarja") urednik bil je preteklo soboto pred poroto v Celji krivim spoznan in obsojen na jeden mesec zapora, 100 gld. izgube na kavciji in nato, da mora priobčiti obsodbo ua prvej strani lista.
— (Vladni svetnik pl. Fladung) dobil je povodom svojega umirovljenja uaslov dvornega svetnika.
— (Imenovanja.) C. kr. okrajnimi sodniki bo imenovani: Gosp. Gustav Stuhec v Kočevje; g. Leopold Žužek v Metliko; g. dr. Frau Škofic v Mokronog.
— (Slovenski napisi) v Gorici pomnožili so se po poročilu „Soče" v zadnjih mesecih za dva. V tej zadevi bode Gorica skoro prekosila L]ubljano.
— (Muricodolska živina), katero je kmetijska družba z državno subvencijo nakupila za 1431 gld.. prodajala se je v soboto jako živahno ter se )e skupilo za njo lli)5 gld.
— (V mestnej klavnici) pobilo se je meseca septembra 1. I. 276 goved, 4G7 prašičov, 556 telet, G2() kozlov in kostrunov in 7 kodičkov. Štiri ikraste prašiče pokončal je konjuč.
— (V Polvtheami) v Trstu je včeraj pri predstavi Miss Zaco, zagnavši se na trapec, izgubila ravnotežje in pala tako nesrečno nu tla, da si je razbila nos, prebila čelo in se nevarno poškodovala. Predstava je po tem dogodku prenehala.
— (Za zastavo „SuvinjskegaSokola" ) so dalje darovali: Čč. gg.: F. Petek 1 gld.; J. Glo-bočnik 1 gld.; B. Goričar 1 gld.; J. Ennenc 1 gld.; A. Krolnik 1 gld.; neimenovan narodnjak 5 gld ; Fr. Sedovnik 3 gld.; J. Žmavec 1 gld.; J. Benda 1 gld.; J. Šolar 1 gld.; M. Juvan 2 gld.; J. Valte
1 gld. ; vsi iz Ljubnega. — Nj. prevzvišenost milost-Ijivi knezoškof Ljubljanski J. Zl. Pogačar 10 gld.; 66. gg.: M. Šmid, kaplan, Ljubno, ] gld.; K. Hri-bovšek, špirituval, Maribor, 2 gld.; K. Trjalek, kaplan, Paka, 5 gld.; J. Uohanee, kaplan, Cirkovce,
2 gld.; dr. J. Sernee, Maribor, 5 gld.; dr. K. Pius,
Konjice, 2 gld.; J. Willinpart, Nazaret, 2 gld.; J. Koren, Mozirje, 3 gld ; pri veselici v LituSi nabranih 15 gld. 74 kr. — Vsem čč. darovateljem izreka presrčno zahvalo
odbor „Savinjskega Sokola".
— (Razpisana je služba) tretjega učitelja na trirazrednej ljudskej šoli v Višnji Gori. Plača 40O gld. Prošnje do 20. t. m.
0~bčnn_I zloor
pevskega društva Ljubljanske Čitalnice
bodo
v ponedeljek 8. t. m. zvečer ob 8. uri
v i. k It is • m salonu čitalnične restavracije. SPORED:
1. Poročilo odstopi vsega odbora.
2. Volitev predsednika.
3. Volitev odbora.
4. Posameznosti.
V Ljubljani, v 4. dan oktobra 1883.
Odbor.
Meteorologično poročilo.
Poslano.
(4-31)
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« Izkoian liek proti trajnom kašlju plućevine I itladoa bolesti grkljana I proti mehurnlra kataru,
^•p™ " (PASTI LLEN)
••m Hinke Mattonija (Karlovi rftri u Če »k oj).
*	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	AIo-krina v nun.
6. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	72982 mm. 730-39 mm. 73489 mm.	+ 4'6-»0 4-12-4° C 4- 0-8" C	brezv. brezv. al. vzb.	megla d. jas. jas.	0-00 ram. dežja.
*J  7. zjutraj o    2. pop. 9. zvečer		740 50 mm. 742*84 mm. 74593 mm.	-h 6-3° C + 10 5" C + «G°C	si. azh. si. s/.h. si. szh.	obl. obl. jas.	000 mm. dežja.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 7*9° in 7-8", za 5'0° in 51° pod normalom.
dne 8. oktobra t. I, (izvirim tolegraflčno porodilo.;
Papirna renta......... .
Srebrna renta .... . .
Zlata renta ... . .
5°/0 marčna renta.......
Akcije narodno hankf' . . .
Kreditne akcije   ......       . .
London   . ...
Napol. . .........
Srebro .......
C. kr. cekini.       .   . ...
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne Brečke iz I. 1864. 100 gld. 4% avstr. zlata renta davka proHta. . Ogrska zlata renta 6°/„......
Ani
n » b        - .» ....
•-     papirna renta 5°/«.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/,'Vo zlati zast. listi . Prior, onlig. Elizahetiuc zapad, železnioe Pri->r. oblig. Ferdinandove sev. železnico
Kreditne srečke......100 gld.
Rndolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo avstr. banke . 120 „ Trauiuiway-društ. vel j.  170 gld. a. v.
78 gld. 50			kr
79	r	05	
99	i	65	p
92	H	95	
840	H	—	k
290	n	20	
119	n	90	ff
đ		5(>V,	n
f>	» n	68	A n
	n	70	
120	,	25	
167	n	75	n
99	n	85	tf
119	n	60	n
87	n	45	a
	n	05	a
104	n	—	„
114	n	50	n
118		25	n
103		15	i*
105	n	—	n
168	n	50	a
19		—	
109	»i	—	
226	n	25	
Občne pritožbe.
Čestokrat se čujejo ljudje, ki tožijo: ,ni mi dobro, nemam teka; kaj naj storim V Vzemi nekaj švicarskih kro-gljic lekarja li. Rrandt-a in nered v prebavilnib organih si takoj odpraviš. Dobivajo so v škatljieah po 70 kr. v lo-karnab. (653)
zmožen slovenskega jezika, dober prodajalec, vzprejme se takoj v mojo prodajalnico različnega blaga. Tudi se takoj
vzprejme
učenec ali praktikant.
A. Casagrande v Ajdovščini
zastopa c kr. privilegirano prefnlco in ponuja izvrsten
boixiba,ž
za m t riku t i in tkati, rujav in beljen, rudeč in moder; potem paivolo in vato po nizkih cenah.
St 6001.
Natečaj.
(642—3)
(651)
Makso Hobič,
v Središči (Pol stran).
Služba sekundarija je izpraznjena v deželnej bolnici v Ljubljani z letno remuneracijo 400 gld. in posebno nagrado 150 gld. za opravljanje službe na blnzničriem oddelku, potem s prostim stanovanjem, z odškodnino za kurjavo 35 gld. in za svečavo 7 gld 20 kr., in se bode na dobo 2 let oddala, ki se pa utegne- po dveletnem z^dovolilnem službovanji potem se dvakrat na jedno leto podaljšati.
Prosilci za to službo naj ulože svoje prošnje z dokazilom, da so doktorji zdravništva, ali da so medicinsko fakulteto dovršili, in ako bo že kje službovali, potem o znanji slovenskega ali kacega dru-z^ga slovanskega narečja
tlo 15. oktobra 1993. pri vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani.
Natančneja pojasnila daje vodstvo bolnice v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 28. septembra 1883.
Deželni glavar: Thurn.
3 w I
3 2. S _-,
b s? s y
a i
o 1
b
o
5- .8»
b y
3
3 2
5' .©
C-1 s
•£T. a
S; "
B S? 9 si
S   r> e
O c
o as -S  H "t-
"8 S k
3    v> C-
O*
M 5*
£ I
9 i
a
2 «
BB
I j
o i
H
i
Naznanilo.
Dajemo ni 6ast ter naznanjamo, da smo Isrofiill
W  glavni zasiop
naše družbe M HrHiijHko in S|mmIiij«- sia|« rsk«. gospodu
Florijanu Rogl-u,
stanujočemu v Ljubljani.
Dunaj, v 1. dan oktobra 1883.
Zavarovalni oddelek prve Dunajske pogrebniške družbe „ENTREPRISE DES POMPES FU1TEBRES".
Đr. Evgen Herzfeld, I. r. p. p. Klemena Kautsob, 1. r.
Ozirom na pretlstojeće naznanilo usojam si čestito p. n. občinstvo najuljudnejo pozivati k udeležbi z opombo, da se vzprejeniajo naročila na zavai ovanje kapi talij za slučaj smrti Buloh, kakor tudi samo na zavarovanj«' pogrebnih stroškov in sicer z jako nizkimi premijami in najugodnejšimi pogoji, ter se odškodnine izplačujejo v najkrajšem času, — pri pogrebninah celo že v 24 urah.
V Ljubljani, v 4. dan oktobra 1HS3.
(654—1) Klavni zastopnik.
Vaše blagorodje!
Moj 85 letni oča boloval je nekaj let sem na zapeki, spojeni z neznosnimi bolečinami in na zlatej žili. Uporabljal je mnoga sredstva, katera so mu nssveto-vali zdravniki, pa v-e brez uspeha. Slučajno Čital sem o Vašem, dr. Rosovem zdravilnim balzamu, naroč I si dve steklenici in po njih uporabi postal je moj oča zopet zdrav; popravil so je toliko, da Bedaj mirno spava, dočim mu prej ni dalo dlje spati, nego jedno samo urico. Blagoslavljam Vas tedaj v imenu svojega priletnega očeta. s spoštovanjem
Vran Junak, agent kneza Schwarzenberg-a.
Temešvar (na Ogrskem^ 10. septembra 187(5.
Hitra Iim ijiiteva
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše ftomatve svedstv«>, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže,  da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan jo iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč j«ko skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetu'u, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedini, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, nupravlja kri zdravo in čisto in telesu d d zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-BtnOga upliva je zdaj gotovo in pri/.nano Iju«t\-k«» tlomatve si-i'tistvtt postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštno-.nu povzetju avote.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gff, naročnike, na^ povsodi izrecno «lr. Kosov /«ira\ ilui haiznoi i/, lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da bo naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega fealzama.
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se  Bauuo v glavnej  zalogi izdelovalca   B* Friigiin-p». lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasso Nr. *20f>—3.
V Ljubljani: G. Piocoli, b'kar; VIj. Mayr, lekar; Eras. Birscliitz, lekar; Jon. Svoboda, lekai •: J. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoji ni: Fr. Baooaroloh, lekar. V K run ji: K. Šavuik, lekar.  V Novem Mestu: Dom. Riz.zoli, lekar.
V Kamniku: Jo*. Močnik, lekar. V (Jo rici: G. Cliristofoletti, lekar: R. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Ogle j i: Delia Dauiaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; G. Prendini, lekar; G. B. Foraboschi,
lekar; Jak. Scrravato, lekar. V Zagrenil: C. Arazim, lekar.
U^F" Vae lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-O grške j imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če posta jejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi: zoper abseose, krvava ulesa, gnojne inozoljčke, crinasti tur; zoper zanohtnieo ali takozvanoga črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost.
Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenjo se kmalu ozdravi; kjer se je pa pričelo uže gnojiti, ulo izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi.
tr ihutlJitaH f»o 2,i in 33 k*'. (144—11)
ISlllKaill   KSl llll€>.
Skušeno in po mnnzih poskusih kot naj zanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem bc dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 Bkleuica 1 gld. av. velj.
'..".i.V.*-'
1/dutelj m odgovorni ut edink Mukuo Arniić.
LaHtinna iu tisk „Narodne Tiskarne'