P a š n i k. Kaj so domače naloge in kakošne naj bodo? Domače naloge so vprašanja, na ktera morajo učenci pismeno odgovarjati, ali sploh druga šolska dela, ktera morajo otroci doma izverševati. Ako se boče z domačimi nalogami pravi namen doseči, morajo imeti take lastnosti, kakoršne imajo dobra in budivna vprašanja; biti morajo: labke, kratke, razločne, določne, budivne in mnogoverslne. — Lahko je vse, kar je našim močem primerno. Domača naloga je lahka, če obsega, Ie to, kar so se učenci že učili, in če jo večina učencev brez posebne učiteljeve pomoči more izdelovati. Ako bi pa n. pr. med 70 učenci bilo le 5 ali 6, ki bi nalogo brez bistvenih napak mogli narediti, bi se ne moglo reči, da je taka naloga učencem primerna in Iahka. Nasledki tega so, da učenci le popisan papir, ali pa še celo nič v šolo ne prineso, in vzrok tega je naj več le učitelj. Kratke so naloge, če ne potrebujejo preveč časa, da jih učenci zdelajo, da jim ni treba po več ur sedeti in pisariti. Nekteri učitelji svojim učencem preveč nalagajo, in ne pomislijo, kaj otrok more in ne more, in če ludi more, pa se vendar ne sme preveč vpregati, da ne onemore. Sploh se manj pridni učenci, kterih je večina v šoli, velikih nalog ustrašijo, in se jib še poprijeli nočejo; kratke naloge pa vendar vsi radi izdelujejo. — Naloge so razločne, če jih učitelj razlaga in obširno razklada. Nekteri učitelji imajo to malenkost, da naloge še le konec šole narekujejo, in ker že čas prehaja, kar naglo vse povedati hočejo in tako učenčem premalo ali nič ne pojasnijo. Določnaje naloga takrat, ako učitelj učencem od pike do pike zaznamova, koliko in kaj vse tirja naloga. Če učitelj na ianko ne odloči, kako obširna naj bo naloga, so otroci nevoljni, in jo gotovo tudi pomanjkljivo izdelajo. Ako je naloga primerna otroškeuiu življenju, in se vjeraa z mladimi niislinii, učencem sploli dopada, in je budivna. Učitelj tudi ne sme naloge le vedno v eni in isti podobi učencem nalagati. Euakomerna reč se učencem pristudi. Potreba je torej, da so naloge raznega zapopadka in razne podobe, t. j. da so mnogoverstne. Vprašanja. Iz vprašanj, ktera učitelj svojim učencem stavi, se spoznii, kako je on izobražen in omikan. Vidi se njegova bistroumnost, ročnost v govoru in sploh pravšnost za učiteljski stan. Vprašavno učilo je umetnost, v kterej se učitelj nikoli ne izuči, ako bi tudi dosegel starost Metuzalemovo. Vadi naj se zgodaj, in naj nikoli ali prav pozno neha. Kolikor vestneji hoče učitelj opravljati svojo službo, toliko bolj si mora prizadevati, da se od dne do dne bolj uri prav spraševati. Po tem, kako učenci odgovarjajo, se vidi, kaj velja učitelj pri spraševanji. Kjer učitelj nezna spraševati, tudi šola nima življenja. Kjer pa učitelj dobro in čversto praša, tam otroci tudi čversto, živo in urno odgovarjajo. Taka šola je rodovitni vert veselega duševnega cvetja, kteri nam obeta naj Iepšega sadii. J. L.