avnlk I . Mavì ade inton umja a >dme-z ba-anski naj-orl -. Me- , a odtoki i-o ìe-3r iz esela Mini: ira v ki iz ■atike ISO -Bach: io In vedu-i,tet - jah - VTJ, ! - 'j- p°3a na šestih :iJ$c dvoh . 1000 llr; __ie.^vu« 260 lir; mesečn: 90 V vednlštvo: TRST, unča Momecchi 6711 - tel. štev. 93-073, 93-80( x ;. J-jŠr, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev Iti' THr-*K^549-50, 235-96. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpe* za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KO Ul LIK ISTI ČIS E PARTIJE S.T.O. Postani stalni naročilih «Dela» OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 3 (329) TRST - SOBOTA, 15. JANUARJA 1955 CENA 20 UR KONFERENCA K.P.I. JE VELIKEGA POMENA ZA VSO ITALIJO if glavna naloga ušel demimi Na konferenco so prišle delegacije 12 bratskih partij - Pomembne intervencije tovarišev Longa, Secchie, Di Vittoria, Serenija, Scoccimara, Vidalija in drugih V nedeljo se je začela v gle- stranke ponovno prišli do po- tlališču Adriano v Rimu 4. vsedržavna konferenca Komunistične Partije Italije, ki se čelo je zaključila šele v petek. Za -oj a -tavki 14.25 •od n e Jež -oder-e m-st ir, xem- :j. stav-lami-gnar: 20.05 pre-Kon-o,rk. jah -violi-ssy v [''kul- čirni in javni diskusiji v vseh Partijskih organizacijah, je skušal vladni tisk neposredno Pted njeno otvoritvijo prikazovati njeno domnevno nedemokratičnost, najavljati notranje boje in razkol. Vendar je Pa vsa ta kampanja kmalu u-'hnila spričo resnosti priprav n® ta tako važen dogodek v z‘vljenju italijanskega delav-s|vl. mrti» >rte>. sode» i do- stave ledJ ati zad- Konference se je udeležilo *143 delegatov iz vseh federagli in 1,890 povabljencev. Prisostvovali so tudi predstavniki ‘ratskih partij iz Madžarske, Bolgarije, Romunije, Francije, Velike Britanije, Avstrije, Bel-:glie, Finske, Švedske, Zahod-,le Nemčije, Mehike in Trža-ando- iškega ozemlja, zastopniki PSI movi, il? raznih drugih italijanskih Plan- rank ter številni domači in o'ne- t.tlnzemski novinarji. Na kon-t^enci so bile prečitane tudi Ozdravi»* brzojavke številnih esela .1 arMgih bratskih partij, med •grah fnjimi — s posebnim navdu-se j®6njem pozdravljeni — brzo-,sl • ìhvki KP Sovjetske zveze in imite JLR Kitajske, ki polne kontrole vsega gospodarskega življenja, čeprav bi jim to po določilih republiške ustave ne smelo biti dovoljeno. Posebno učinkovita je bila intervencija tov. Longa, namestnika sekretarja KPI, ki je opisal, kako je DC od-pi la pot monopolistom, ki so poostrili nadizkoriščanje in zatiranje vsake delavske svobode te ogromno povečali svoje profite na škodo manjših industrij in podjetij. Podčrtal je nujno potrebo ustvariti široko fronto za trajno in sistematično borbo proti monopolom, da se odstrani, zajezi in kontrolira gospodarska, socialna in politična oblast monopolov. Treba je doseči, da se smer državne politike spremeni in iz rok najreakcionarnej-ših sil preide v roke ljudskih in naprednih sil. Drug važen argument diskusije je bila borba za mir, proti nevarnosti, da imperialistični blazneži, sprožijo novo vojno in z atomskim orožjem uničijo svet in njegovo civilizacijo. O tem je posebno govoril tov Emilio Sereni, ki je razčlenil nekatere slabosti in pomanjkljivosti borbe za mir ter pozval vse gibanje za mir, naj pozorneje proučuje navodila Svetovnega sveta miru, ki so dragocen sad svetovnih izkušenj, in naj poživi delovanje za mir, da se ustvari mogočna fronta ljudi v borbi za rešitev življenja naših dragih in vsega človeštva. Mnogi govorniki so obravnavali vprašanje borb za svobodo in demokratično obno. vo dežele, ki so danes, spričo novih protidemokratičnih u- N0V KORAK K UTRDITVI MIRU Kitajska in Jugoslavija sta vzpostavili redne odnose V ponedeljek je bilo istočasno v Beogradu in Pekingu objavljeno uradno obvestilo o vzpostavitvi diplomatskih od-, nošajev med Jugoslavijo in L.R Kitajsko. V komunikeju je povedano, da bosta v kratkem imenovana diplomatska predstavnika obeh držav v stopnji veleposlanikov. •' * JGm" obilo uspeha v novih borato za demokracijo in napre-ek v Italiji in za mir v svetu. nj : prvi dan je konferenco ot-J 0r>l tov. D’Omofrio, ki je po lotor- Zv°litvi predsedstva, v kate- . del j nem ti šote) V olko- ‘e§a je bil izvoljen tudi se-^ tar Kp TO tov. 'V-idali, in 0 Pozdravnem govoru pred-'avnika PSI tov. Rodolfa Mo-attdija, dal besedo tov. To-1‘attiju. Vse jutro so zbrani ^elegatj in povabljenci poslu-Poročilo generalnega se. D po- l1 ’ poročno generalnega se-skerr) r®tarja K sestanek slovenskih akti-oviša- st°v. 955. S Predmet sestanka je- «za ilago- Politiko enotnosti med Slovene» 8*b l". Ker je vprašanje zeio ai. ti °do^ "»ain°- Pozivamo vse tovariše, našee„0Se/abilu zanesljivo In to-v odzovejo. „. onemi mi _j«13 milijonov ha ledine :ev. 1 Moskva — V Boljšem tea- ,b k bilo v petek veliko L ‘‘Ovarije mladine L«‘os obdelovat nove, doslej ki hoče filet,.. L^elane predele na sov-l>ila m vzhodu. Navzoča sta Ijr tud.i tovariša Malenkov in r‘tetoV ter mn°8‘ druSi voku i*1- Po dosedanjih uspehih, lij0le bilo obdelanih že 17 mi-h^Ov hektarov nove zemlje, |at| ravajo letos nanovo obde-legj še 11 do 13 milijnov ha tìe|.ne. tako da bo skupno ob-hnvne 28 do 30 milijonov ha |o ,6 zemlje. Prisotnih je bi-U|3i mnogo pionirjev, ki ji ^“delujejo ledine v Si-biri-drugod in ki so prišli za teto v rodne kraje. Jugoslovanski državni tajnik Popovič mu je odgovoril s sledečo brzojavko: «Jugoslo- vanska vlada je prepričana, da bo vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Kitajsko prispevala k razvoju medsebojnih odnošajev med obema državama in bo koristila stvari mednarodnega sodelovanja in miru v svetu». Z vzpostavitvijo normalnih diplomatskih odnosov z LR Kitajsko je Jugoslavija doslej uredila medsebojne odnošaje že skoro z vrem socialističnim taborom. Rednih diplomatskih odnosov nima danes le še z DR Nemčijo in LR Korejo, katerih vlad Beograd do danes še ni priznal, ter z LR Viet Min-hom, katerega vlado je Jugoslavija sicer priznala, ni pa še vzpostavila normalnih diplomatskih odnosov. Za vzpostavitev odnosov med Kitajsko in Jugoslavijo sta vodila začetna pogajanja veleposlanika obeh držav v Moskvi. Ze ob priliki jugoslovanskega državnega praznika so se diplomatski predstavniki Kitajske udeležili sprejemov v raznih prestolnicah, s čemer so dokazali dobro voljo za zboljšanje odnosov med obema državama. ira M03KVA — Te dni so pričeli iz poskusne postaje oddajati prve televizijske prenose v naravnih barvah. Prvi poskusi so bili napravljeni že novembra. Izdelanih je bilo tudi že precej sprejemnikov znamke «Mavrica» vendar ne toliko, da bi zadostili velikanskemu povpraševanju. Take barvne televizijske sprejemnike bodo najprej dobili razni delavski krožki in pa znanstveni instituti, za njimi pa tudi zasebniki. krepov reakcionarne vlade, tem bolj nujne. To vprašanje je posebno globoko razčlenil tov. Terracini, ki je ugotovil, da se je vlada z novimi ukrepi postavila izven republiške ustave in začela omejevati svobodo in socialne pravice ljudstva, s čimer je priznala, da je . bila poražena pri svobodnem demokratičnem tekmovanju. Zatiralna akcija ni toliko-naperjena proti članom KiP kolikor proti njenim simpatizerjem in podpornikom, za katere misli, da jih bo oddaljila od demokratičnega gibanja. Zato je treba pospešiti akcijo obnavljanja izkaznic in pridobivanja novih članov. obenem pa pospešiti akcijo v obrambo zatiranih in izkoriščanih ter vseh državljanov, žrtev krivic sedanjega državnega ustroja. Clan tajništva KPI tov. Mauro Scocimarro je v svoji intervenciji ugotovil, da so pokrajinski kongresi dokazali čvrsto politično in ideloško strnjenost in enotnost partije, dočim je Di Vittorio, generalni tajnik slavne CGIL, obširno opisal stanje v tovarnah in na deloviščih, kjer se teptajo vse sindikalne pravice delavcev in se z antikomuni,stično kampanjo skuša prikriti vedno večje nadizkoriščanje na škodo delavcev vseh političnih mišljenj, med njimi tudi katoli-' ških delavcev. Zato je treba še bolj razviti borbo za enotnost vsega delovnega ljudstva, za gospodarsko obnovo dežele in za mir. V teku diskusije prvih štirih dni, v kateri je govorilo še nešteto drugih tovarišev, so se od časa do čašo pojavljali na govorniškem odru inozemski delegati, ki so prinašali pozdrave konferenci italijanskih komunistov in opisovali stanje in borbe delovnega ljudstva lastnih dežel. Tudi tova- komunisti ne sprejemajo razkosanja za dokončnega in zato so skleni’i, da ostane naša partija avtonomna, kot Komunistična partija Tržaškega o-zemlja. Posebno pozornost je vzbudil govor predstavnika Komunistične partije Zahodne Nemčije, ki je opisal borbo nemših komunistov in demokratov proti obnovi nemškega militarizma in zaključil svoj govor z besedami: «Mi, nemški komunisti se popolnoma zavedamo svoje odgovornosti pred mednarodnim delavskim razredom. Mi vidimo vsak dan pomoč, ki nam prihaja od bratskih partij in od vsega svetovnega tabora miru. Obljubljamo vam, da se bomo z vsemi silami zavzeli za to, da nemški militarizem nikoli več ne podjarmi drugih narodov». SOVJETSKO SVARILO AMERIŠKIM ATOMSKIM IZZIVAČEM “Vedite, da se bliskovita vojna lahko konča z bliskovitim porazom!” Eisenhower je za uporabo vseh vrst atomskega orožja in za ustvaritev mobilnih sil v zaščito ameriških satelitov - ZDA imajo na otokih Guam in Okinawa skladišča atomskih bomb Zadnje čase, posebno še po zadnjem zasedanju Atlantskega svita, je zajela zahodne vojaške in politične kroge pravcata «atomska mrzlica». Vedno češče so izjave državnikov in poveljnikov na Zapadu, posebno še v Združenih državah, o neizbežnosti atomske vojne. Uradna propaganda skuša prepričati o namišljeni nad-moči Amerike nad Sovjetsko zvezo v pogledu moderne oborožitve. Prvotno so strašili svet s tem, češ da imajo edino A-meričani atomske bombe. Ko je ta utvara splahnela ob ve- lH sti da imajo to orožje tudi So-1 je vjeti, so privlekli na dan vodikovo bombo; toda tudi o tej so kmalu zvedeli, da je znana tudi ZISSR. Sedaj skušajo dokazovati svoji javnost: in svetu, da je njihovo letalstvo, da-leko močnejše kot sovjetsko. Toda njihova zločinska propaganda gre še dalje. Tako je v ponedeljek prinesla ameriška agencija «United Press» članek, iz katerega jasno izhajajo kriminalni napadalni načrti sedanjih voditeljev ZDA. Tako piše ta agencija med drugim: «Združene države so pripravljene uporabiti atomsko orožje v obrambo svojih zaveznikov v Pacifiku proti morebitnemu komunističnemu napadu. Ta orožja bi Amerika rabila zlasti v obrambo Japonske, Koreje, Filipinov, pa tudi Fnrmoze. Atomsko «zaščito» pa bi ponudila tudi Indokini ter vsem državam Jugovzhodne a-zijske vojaške zveze (SEATO). «Nobene izrečne vesti ni — nadaljuje agencija — kakšne vrste atomskega orožja bi uporabile ZDA, toda domnevat,i da 'bi se zatekle k vsem vrstam, s katerimi razpolagajo, kot bi pač narekovale potrebe. Pred časom je ameriški admiral Radford izjavil, da bi bile ZDA v primeru nove komunistične ofenzive proti Koreji pripravljene vreči atomske bombe. To je pripomoglo, da so postale verjetne vesti, po katerih naj bi ZDA vskladi-ščile znatne količine atomskih bomb na azijskem sektorju. Po govoricah naj bi se ta atomska skladišča nahajala na otokih TAJNIK O.Z.N. ODŠEL IZ PEKINGA ZADOVOLJEN . — ZDA bodo podprle Ganga pri njegovih vojnih pustolovščinah Ljudska vojska je uničila pet nacionalističnih ladij Po šestih dneh bivanja, v Pekingu, kjer je imel štiri u-radne sestanke s prvim ministrom Cu En Lajpm, je v tO' rek odpotoval v New York generalni tajnik Združenih narodov Dag H a rru ZiarFk j o el d? 72 skupne izjave, ki je bila izdana in objavljena v ponedeljek, izhaja, da sta v medsebojnih razgovorih obravnavala tudi «vprašanja, ki se tičejo pomiritve v svetu». Izjava končuje z besedami: «Pre- riš Vidah je prinesel pozdrave ' prlčani smo’ da 50 bili razg0‘ slovenskih in italijanskih ko-1 vori koristni, in upamo, da munistov Tržaškega ozemlja, ki bomo mogli nadaljevati s stiki. ki smo jih vzpostavili v teh se sedaj borijo za uveljavitev določb londonskega sporazuma in njegovih prilog. Med drugim je tudi izjavil, da tržaški dneh». Ne ve se, kaj je dosegel tajnik OZN glede ameriških le- Zakaj Italija noče sklicati konference o tržaški prosti luki ? Avstrija in Madžarska se bosta posluževali vedno bolj reškega pristanišča talcev, ki so na Kitajskem za- sprejem beguncev iz Vzhodne Kmalu po podpisu londonskega sporazuma o Tržaškem ozemlju so merodajni krogi, med njimi sam italijanski zunanji minister Martino, izjavili, da bo v Spomenici predvidena konferenca o tržaški prosti luki sklicana v najkrajšem času, verjetno že v teku leta 1954. Minilo pa je že več kot tri mesece, toda o sklicanju zadevne konference ni nobenega glasu. Ob več prilikah je bilo tudi poudarjeno, da bodo na konjerenco povabljene vse države naravnega zaledja našega pristanišča, to jc poleg Jugoslavije, Avstrije in Švice vsaj še Češkoslovaška tn Madžarska, če že ne tudi Poljska in obe Nemčiji. Toda kaj kmaiu so najprej potihnili ti glasovi, zatem pa so se pojavile izjave, da bodo vabljene na konferenco le Jugoslavija, Avstrija in Švica. Vendar niti takšne konference, izgleda, noče sklicati italijanska vlada kljub splošni zahtevi vseh i vzhodnoevropskimi državami in tržaških gospodarstvenikov in o-1 ko se bo avstrijsko gospodarstvo petovan/m pozivom raznih inozemskih krogov. Posebno pogosti so ti glasovi iz Avstrije. Nedavna je zopet odločno postavil to vprašanje dunajski list «Die Presse», ki pravilno prikazuje, da gre to nerazumljivo zavlačevanje v korist edino le konkurenčnim lukam, ki si tako zagotavljajo vedno večje pošiljke iz držav tržaškega zaledja, Izgleda, da so se tudi Avstrijci že naveličali čakati na rešitev tega vprašanja in se tudi sami vedno bolj orientirajo k drugim lukam. Tako piše «Neue Wiener Tageszaitung», da bo Avstrija povečevala svoj delež pri izkoriščanju reškega pristanišča, Ta delež je bil 1951 leta. 1.500 ton, lani pa že okrog 80.000 ton. «Neuer Kurier» pa piše, da se bo promet skozi Reko povečal posebno, ko bodo navezani trgovinski stiki z Ameriški monopolisti so ukazali podel napad proti mali Costarici Na podoben način kot lansko poletje v Gvatemali so skušali plačani agenti ameriške družbe «United Fruii Co» izvršiti te dni državni prevrat tudi v Costarici, mali republiki Centralne Amerike, ležeči med Nicarague i.n Panamo. Ze dlje časa je bilo opažati veliko napetost med Costari-co in Nicaraguo, ki je bila podnetena po agentih Združenih držav, ali bolje družbe «United Fruii Co», ki ima monopol na pridelovanje in izvoz banan in drugih sadežev v večini srednjeameriških držav. Pravtako kot lani vlada Gvatemale se tudi vlada Costarice tii hotela podvreči samovolji ameriških eksploatatorjev ter se je upirala kolonialnemu izkoriščanju svoje dežele. D i bi zlomil še ta odpor male republike, se je ameriški bananski trust poslužil svojega zvestega podpornika Somo-za, ki je že 1'7 let diktator sosedne republike Nicarague. Ta je res omogočil vse potrebne priprave za napad z ozemlja svoje države. Vlada Costarice je proti, tem pripravam odločno protestirala ter končno zaprosila pomoči pri organizaciji ameriških' držav. Svet te organizacije je sklenil sklicati sejo zunanjih ministrov in poslali komisijo v o-be državi. Oboroženi oddelki so v torek napadli Costarico z ozemlja Nicarague ter so zasedli mesto Villa Quesada. Kljub temu da 'Costarica nima svoje vojske, se je policijskim četam posrečilo osvoboditi mesto že naslednji dan. Istega dne pa so letala republike Venezuele napadla, pravtako iz Nicarague, več mest v Costarici, med njimi tudi prestolnico San Josč. Eno letalo je bilo sestreljeno. močneje usmerilo na Reko. Na to ne bo treba dolgo čakati. Tako je madžarska trgovinska delegacija pod vodstvom Szilaggija o-biskala o zadnejm tednu Reko, da bi ugotovila, kakšne so možnosti za prevoz madžarskega tovora čez reško pristanišče. Delegacija je imela na Reki razgovore s predstavniki reškega pristanišča, Jugoslovanske linijske piol uidbe in «Transjuga». Spričo teh vesti, ki dokazujejo, da je bodočnost našega pristanišča resno ogrožena zaradi konkurence tujh luk, je potrebno, da italijanska vlada prav resno preudari ter napravi vse potrebno, če noče, da bo naše mesto gospodarsko propadlo ter ji tako padlo v celoti na njeno breme. Zaveda naj se, da je s podpisom londonskega dogovora prevzeta nedvoumne obveznosti tako do zainteresiranih držav kot, zlasti, tudi do tržaškega prebivalstval RIM — Zadet od srčne kapi je v torek umrl v neki kliniki bivši maršal Italije in znani voditelj MSI Rodolfo Oraziani. Znan je bil po svoji brezobzirni okrutnosti v vojni ter si je zato zaslužil naziv vojnega zločinca. Pokopan je bil v četrtek v Rimu. v Hastingsu LONDON — V tradicionalnem božičnem šahovskem turnirju v Hastingsu sta sovjetska velemojstra Smislov in Keres dosegla vsak po 7 točk in si delita prvo in drugo mesto. Sledijo jim Jugoslovan Fu-derer, Madžar Szabo in Ceh Pachmann, vsak s 5,6 točkami, Nemec Unzicker 5, Anglež A-lexander 4,5, Holandec Donnei" 2,5 ter Angleža Fairhurst prti zaradi špijonaže in zaradi katerih se je Hammarskjoeld napotil v Peking. Ker komunike ne omenja te zadeve niti z eno besedo, najbrž Cun En Laj* ni pristal na kakršno koli omilitev njihove zaslužene usode. To je tem bolj verjetno, ker so se ameriški krogi, ki so za ostro politiko proti Kitajski, še bolj zagnali proti mladi ljudski republiki. Razni poslanci so predlagali blokado kitajske obale. Gospodarska zadrušitev bi bila po njihovem mnenju najučinkovitejše sredstvo, ki ga lahko Amerika uporabi proti Kitajski. Admiral Radford pa je celo namigoval na možnost uporabe atomskih bomb. Medtem se še vedno nadaljujejo operacije proti otoku Tačen pred kitajsko obalo, ki je v rokah Cangkajšekovih oboroženih sil. Kitajska ljudska vojska je z letalskimi in pomorskimi akcijami uničila odn. poškodovala pet sovražnih ladij. Potopljena je bila topniška ladja «Tungting». Neki japonski list je po informacijah, dobljenih na For-mozi, objavil, da tajne klavzule nedavno sklenjene vojaške pogodbe med Združenimi državami in Cang Kaj Sekom predvidevajo uporabo ameriških čet, ki bi jih uporabili po načrtih nacionalistične vlade na Formozi za napad proti kitajski celini. Iz tega dovolj jasno izhaja, da navedena pogodba ni obrambnega, marveč izrazito napadalnega značaja. List «Nova Kitajska» piše v zvezi s tem: «Sedaj bi moralo biti vsem jasno, da je osvoboditev Formoze naloga, katero mora kitajski narod izvesti za obrambo domovine ter v interesu miru v Aziji in v svetu». Nemčije, ki jo je ustvarila A-densuerjeva vlada v zahodnem delu Berlina. Vest je napravila v zahodni Nemčiji zelo porazen vtis, posebno še ker to ni osamljen pojav, marveč je Guam in Okinawa. Gre za bombe težkega kalibra, ki lahko uničijo velike predele». «Vesti, da so Američani pripravljeni rabiti atomsko orožje, so zečele krožiti, odkar so atomske oblasti v Washingtonu izjavile, da so bila atomska o-rožja dana na razpolago na splošno vsem ameriškim vojaškim silam. Vlada ZDA je sklenila pogodbe o vzajemni obrambi z Japonsko, Filipini. Južno Korejo in nacionalistično Kitajsko na Formozi. Spričo tega je več kot verjetno, da se bo Washington v primeru napada takoj odločil zavrniti ga z uporabo atomskega orožja». Zahodna propaganda skuša sicer omiliti porazen vtis, ki ga ustvarja atomska histerija ameriških voditeljev, s tem da prikazuje razliko med taktičnimi in strateškimi atomskimi bombami. Toda vedno pogostejše in jasnejše izjave najodgovornejših predstavnikov kažejo, da se v morebitni vojni ne mislijo omejevati na taktične bombe, ki imajo samo krajevni učinek, marveč da so pripravljeni rabiti tudi strateške in celo vodikove bombe. To potrjuje tudi Eisenhowerje-va izjava od srede. Pojasnjujoč «atomsko strategijo», o kateri je govoril v svoji «Poslanici o stanju Unije», je izjavil, da si ni mogoče zamišljati «praznin» med raznimi vrstami atomskega orožja. «Odvisno je od različnih okoliščin», kakšno atomsko orožje bo uporabljeno. Dalje je povedal, da gre politika ZDA za tem, da v raznih državah ustvarijo «krajevne sile», sposobne zadušiti nemire In vstaje. Ce pa bi te ne zadostovale, bi nastopile ameriške «mobilne si'e», katerih ustvaritev je zagovarjal že v svoji poslanici. Te sile bi prevažali z letali na vse kraje sveta, a ne bi rabile atomskega orožja. Toda za njimi bi bile že mnogo visokih funkcionarjev zbežalo iz Adenauerjeve j (se je preselilo iz Zahodhe Nemčije v Nemško DR okrog 100.000 oseb. stala v zahodnih vojaških krogih teorija o «bliskoviti vojni», toliko hvalisam Hitlerjevi «iznajdbi» iz leta 1939, ki se je pa po napadu na Sovjetsko zvezo razblinila v nič ter se končno spremenila v najhujši poraz nacističnih napadalcev. Toda danes skušajo atlantski generali prikazati, da je spri- čo atomskega orožja bliskovita vojna danes izvedljiva. Zato usmerjajo vse svoje načrte vojne in priprave v tem prav-cu. Ze ponovno so razni sovjetski politični in vojaški voditelji posvarili ameriške in druge atlantske atomske blazneže, naj nikar ne poskušajo kakršnih koli pustolovščin z atomsko vojno, kajti Sovjetska zveza je dovolj močna, da odvrne vsakršen napad in u-niči vsakega napadalca. Ta teden je moskovska «Pravda» objavila članek generala Gričina, ki odgovarja na vedno nesramnejše ameriške provokacije in grožnje: «Goreči ameriški zagovorniki atomske bombe ne bi smeli pozabiti, da ZSISR razpolaga z vsemi potrebnimi sredstvi za poraz napadalcev. Kar se tiče letalstva, bi moralo biti še posebno znano onim, ki so organizirali provokacije proti naši državi. V zadnjih letih so ameriška letala večkrat tipala sovjetske meje. toda po zaslugi velike budnosti sovjetskih letalcev so vedno drago plačala svoje nakane. Ameriški vojaški krogi ne bodo mogli pozabiti trde lekcije v Koreji, kjer kljub velikanskim letalskim silam niso mogli doseči nobenega odločilnega u-speha, pač pa so izgubili na tisoče letal». «Sovjetsko ljudstvo — zaključuje gen. Gričin — je miroljubno. Nikdar ni napadlo in nikdar ne namerava napasti nikogar. ZSSR se je vedno borila in se bori za prepoved a-tomskih in vodikovih bomb ter ostalega orožja za množično u-gonabljanje, za omejitev oborožitve v interesu miru in varnosti narodov. Mi branimo in bomo branili stvar miru. Toda dobro je, da oni, ki bolujejo na atomski mrzlici, vedo, da se njihova «bliskovita vojna» lahko konča z «bliskovitim porazom». 40 mrtvih v železniški nesreči RIO DE JANEIRO — V bližini medeča Sao Cristovao se je zaradi bržine na ovinku iztiril nek potniški vlak. Sest vagonov se je prevrnilo preko nasipa. Pri nesreči je bilo najmanj 40 mrtvih ter nad 100 ranjenih. KDAJ BODO ZAČELI RAZPRAVLJATI 0 NARODNIH PRAVICAH? Obnovila so se pogajanja za razmejitev in obmejni promet 100.000 oseb zbežalo lani iz Zah. Nemčije BERLIN — V torek se je zvedelo, da je zbežal v vzhod- I predložiti v poseben pretres in ni sektor 'Berlina Heinz Stoe-1 rešitev mešani komisiji v Ljub-okert, voditelj organizacije za | Ijani. Po kančanih praznikih so se zopet obnovila pogajanja med Jugoslavijo in Italijo glede visečih vprašanj, predvidenih v londonskem sporazumu Tako so se v nedeljo sestali v Ljubljani člani mešane jugoslovansko - italijanske komisije za dokončno razmejitev na področju Tržaškega ozemlja. Italijanska delegacija, ki jo vodi generalštabni polkovnik Caneini, je pred prihodom o Ljubljano proučila dosedanjo začasno razmejitev, ki je bila dosežena na podlagi pogajanj med Jugoslavijo in ZVU. Pri tem je ugotovila mnogo kričečih primerov nenaravnega kosanja posameznih zasedkov in celo posameznih posestev istega lastnika, preko katerih teče začasna demarkacijska črta. Vse te primere namerava delegacija BLAZNI ATENTATA» SI JE SODIL SAM Mesto Ancona doživilja od nedelje trenutke ve.ikega strahu. Vse mesto je v neprestani grozi pred blaznežem, ki je v nedeljo vrgel v kinu Metropolitan štiri ročne bombe na gledalce, od katerih sta bili ubiti dve ženski, okrog 40 o-seb pa je bilo težje ali laže ranjenih. V nekakšnem svojem «ultimatu» je atentator, 49-letni podčastnik pomorskih finančnih straž Michele Cannarozzo, ki je izvršil ta zločin v blaznosti, zagrozil, da bo odvrgel nadaljnje bombe v kinih, cerkvah in gledališčih. Po dosedanjih ugotovitvah ima prt sebi še dve bombi ter pištolo z več naboji, zaradi česar je z 1,5 in Philipps z eno točko, njegova grožnja nadvse re- sna in nevarna. Kljub mobilizaciji ogromnih policijskih sil niso mogli najti blaznega atentatorja. O njem se širijo vse mogoče vesti, da se skriva v mestu, da je pobegnit drugam, morda celo iz države. Mnogo ljudi iz raznih krajev države zatrjuje, da so ga videli, vendar gre v večini primerov le za pojav sugestije. Notranje ministrstvo je razpisalo nagrado 2 milijonov lir za njegovo izsleditev. V zadnjem trenutku smo izvedeli, da se je v četrtek popoldne končno vse mesto oddahnilo. V neki reki v bližini Portogruara so namreč našli truplo nesrečnega blazneža, ki si je sam vzel življenje s strelom v srce. V Vidmu pa je v sredo imela svoje prvo srečanje jugoslovan-sko-ltalijanska mešana komisija za ureditev vprašanja obmejnega prometa med obema državama Na prvi seji je bilo sklenjeno, da se v petek začno redni sestanki. V krogih te komisije vlada prepričanje, da bo odslej delo hitreje napredovalo kot doslej ter da bo prišlo do zaključkov, ki bodo ugodni za obe državi. Prebivalstvo Tržaškega ozemlja kakor tudi ostalih obmejnih predelov v Jugoslaviji in Italiji nestrpno pričakuje, da bodo ta pogajanja čimprej zaključena v zadovoljstvo vseh. S tem t> zvezi je agencija «Ansa» objavila v torek poročilo, v katerem med drugim pravi: «Tržaški politični tn gospodarski krogi izražajo željo, da bi se italijansko - jugoslovansko pogajanja kmalu in z dobrimi u-spehi zaključila. Predvidene olajšave za svobodno gibanje čez demarkacijsko črto med Tržaškim ozemljen ter okrajema Koper tn Buje bi morale biti razširjene na ostale obmejne predele, ki tradicionalno gravitirajo na tržaško mesto in emporij. Ta obnovitev stikov, ki so bili dolgo časa prekinjeni, predstavlja dejansko skupne interese prebivalstva ten krajev». Ničesar pa nasprotno ni slišati o delu tretje komisije, ki je za nas tržaške Slovence najvažnejša, to je mešane komisije za izvedbo določb Posebnega statuta glede narodnih manjšin. Teče že četrti mesec, toda o izvajanju te, za nas Slovence tako življenjsko važne listine ni ne duha ne sluha. Zato tem nestrpneje pričakujemo, da bo tudi ta komisija čimbolj pohitela z delom ter tako omogočila, da se na podlagi njenih sklepov končno že enkrat začne izvajati Posebni statut in ostale listine, ki zagotavljajo Slovencem pod italijansko ter Italijanom pod Jugoslovansko upravo uživanje narodnih pravic, V kratkem pa se bodo začela med Jugoslavijo in Italijo še druga pogajanja, ki sicer ne zhajajo :z londonskega sporazuma, pač pa jih je prav ta omogočil, s tem da je odpravil dotedanje napetosti med obema vladama. V bližnjih dneh odpotuje namreč jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom dr. Staneta Pavliča v Rim, kjer se bodo začela pogajanja za sklenitev splošne konvencije o trgovini, plovbi in gospodarskem sodelovanju, dalje za sklenitev trgovinskega in plačilnega sporazuma za 1955 ter plačilnega dogovora o prometu, turizmu in tehnični pomoči med Jugoslavijo in Italijo. Začetek pogajanj je predviden za ponedeljek. Nemška mladina proti obnovi armade BERLIN — Kljub temu da še niso bili ratificirani pariški in londonski sporazumi glede obnove nemške vojske, se že danes vrši velikanska propaganda za prostovoljen vstop v armado. Vojaški krogi računajo, da bo že avgusta letos 109.000 mladeničev od 18. do 20. leta vpoklicanih pod orožje. Sprejetih pa bo v vojsko tudi 22.000 oficirjev in 40 tisoč podoficirjev, prostovoljcev, ki so služili že pod Hitlerjem in so prežeti nacističnega duha. Važno vlogo pri vzo-ji in nadzorstvu kadrov bo i-mel znani- nacistični vojni zločinec maršal Kesselring. V neki javni anketi je 60°'o nemške mladine odgovorilo, da noče iti k vojakom, dočim jih je bilo le 13So voljnih, da vstopijo v vojsko. Na vprašanje. če smatrajo za politično pravilno takojšnjo obnovo nemške vojske, je le 4,3% pritrdilo vprašanju, 62,8% pa se je izreklo odločno i>roti obnovi tako sedaj kot tudi v bodoče. IZ POROČILA TOV. TOGLIATTIJA NA IV. KONFERENCI KOMPARTIJE ITALIJE Objavljamo v kratkem izvlečku poročilo, ki ga je podal generalni sekretar KP1 tov. Paimiro Togliatti v nedeljo, na otvoritvenem zasedanju JV. vsedržavne konference KPJ. V splošnem je obračun našega delovanja od VII. kongresa K Pl — je dejal uvodoma tov. Togliatti — vsekakor pozitiven. O tem nas lahko najbolje prepriča pisanje in zadržanje naših nasprotnikov in sovražnikov, ki na vse štiri vetrove kričijo vsak dan o novih nalogah za zajezitev in uničenje komunizma. Naša Partija se predstavlja na tej konferenci živa, močna, polna energije, obogatena na političnem, moralnem in intelektualnem ugledu ter podprta od milijonskih množic. Govoreč o uspehih je tov. Togliatti predvsem podčrtal volilni zmago 7. junija 1953, ki je preprečila pravcati reakcionarni državni udar, to je uničenje parlamentarnih in demokratičnih svoboščin ter prehod v režim totalitarnega kova, kot ga je pripravljala klerikalna stranka.Govornik je nadalje omenil važnost uspeha akcij v borbi za mir ter 16 milijonov podpisov nabranih lete 1951 v zahtevi za sklicanje mednarodne konference predstavnikov petih velesil. Tudi borbe dela so dale znatne gospodarske rezultate, predvsem pa so pokazale organizacijske zmožnosti borbe industrijskega in kmečkega proletariata. V tej dobi je Partija zmagoslavno kljubovala vsem akcijam, ki so težile za tem, da bi jo odtrgale od množic in spremenile v sekto preganjancev. Utrdila se je po številu članov in simpatizerjev, solidarnosti in obsežnosti svojih organizacij in volivcev. V nadaljevanju je tov. Togliatti prešel na obravnavanje mednarodnega in notranjega položaja, ki postaja — kot je opozoril — težji in resnejši. V vidu So težke borbe, ki bodo pa imele svoj uspeh, če bomo znali utrjevali fronto dela in obrambe demokratičnih svoboščin. Danes grozé Komuni Združiti je treba vse sile za rešitev pred atomsko nevarnostjo stični partiji, toda borci in pripadniki vseh demokratičnih prepričani morajo pazili. Grožnja se bo postopoma obrnila proti vsem tistim, ki ne bodo hoteli kloniti pred voljo in nasiljem velikega kapitala, kateri hoče razpolagati zase z vso našo deželo. Obravnavajoč vojnohujskaško po itiko imperialističnega tabora, je tov. Togliatti podčrtal, da morajo narodi nositi težko breme oborožitve, ki obuboža države in lira nacionalna gospodarstva v pogdbelj. Odkar je bil podpisan Atlantski pakt. to je v ti letih, je bilo v Italiji nakazanih 2.747 in pol milijard za vojaške stroške, čeprav ne preti nobena nevarnost napadov. Obravnavajoč nevarnost nemške oborožitve in grožnje imperialistov z atomskim orožjem, je tov. Togliatti označil atomsko orožje, kot uničevalno orožje z obeh strani, ki nima več nobene meje. Zapa-dni atomski uničevalci ne morejo prezreti, da je to orožje v rokah obeh strank in da ima sovjetska stran celo premoč na tem področju. Sovjetska zveza pa ima pred vsem človeštvom veliko zaslugo, da se je borila za prepoved atomskega orožja in vseh atomskih uničevalnih sredstev takrat, ko jih še ni imela in da ni danes, ko jih ima, niti najmanj menjala svojega stališča. Borba proti atomski nevarnosti in za mir, je danes najvažnejša, ki jo je treba voditi za rešitev našega naroda. Danes obnavljamo naš poziv, ki smo ga pred meseci naslovili množicam, katere so organizirane v katoliških organizacijah. Ta naš poziv ni ostal takrat brez sledu, čeprav so ga katoliške uradne hierarhije ošabnp zavrnile. Obravnavajoč naloge, ki se postavljajo v današnjem položaju pred komuniste, je tov. Togliatti poudaril, da je Partija povsem v stanju prevzeti odgovornosti, ki ji pripadajo da izpolni te naloge. Pustite jih, naj le kričijo, šarijo in fantazirajo — je dejal tov. To. gliatti. Gotovo ste te dni brali v listih mojstrovino, ko so odkrili — ne vem po volji koga — nesporazume, krize, borbe med «mehkimi» in «trdimi», borbo na nož med Togliattijem in našim dragim tovarišem Vidalijem. Rekli so o ubogem Togliattiju, da ga zaradi strelov vedno boli glava in da se stara. Kako si izvrstno izmišljajo! Zakon je. da imajo stvari tega sveta svoj konec, toda neka stvar ne konča nikoli: neizčrpna zmožnost te svojati v izmišljanju. Podčrtujoč široko diskusijo, ki se je vodila v vseh organizmih Partije za to konferenco, je tov. Togliatti pribil važnost kritike, ki je potiebna za razvoj Partije, delavskega razreda in ljudstva. Mi smo se vedno in se bomo še kritizirali in to pomeni ne samo, da smo močni, marveč da hočemo postati še močnejši ker si bomo na ta način pridobili večje zmožnosti. Tovariši ra- zumejo, da so v Partiji in na delamo v prvih vrstah, se bo- čelu resni možje, ki načenjajo probleme z iskrenostjo in jih hočejo rešiti v luči potreb in nalog, katere se postavljajo pred vsem narodom. Generalni sekretar je v nadaljevanju svojega poročila o-pozoril na pomanjkljivosti in šibkosti, ki so se opažale v raznih borbah ter nakazal kako jih.je treba odpraviti. Za nas je temeljni kriterij organizacije in dela, da smo povsod prisotni in aktivni. Kjer je del delavskih, kmečkih in ljudskih množic, da vršimo med njimi naše delo, razlagamo našo politično linijo, usmerjamo ljudske množice v tiste akcije in borbe, ki bodo potrebne za uresničenje našega programa. Mi smo najboljši del naroda, ki je neusahljiv vir moči naše Partije, njene prožnosti, zmožnosti dela in vere v zmago naše stvari. Mi rimo, korakamo naprej za mir. svobodo in socializem. Sončna energija v radiofoniji V Veliki Britaniji je neki zasebnik napravil uspešen poskus v izkoriščanju sončne energije za pogon radijske oddajne postaje. Na valovni dolžini 1S4 m so za pogon oddajnika, pri katerem so cevi nadomestili s transistorjem, uporabili baterijo s Iti fotoelektričnimi ce icami, ki so bile izpostavljene dnevni svetlobi. Morse,eve signale, ki jih je oddajala ta radijska postaja, so sprejeli celo 50 km daleč. Oddaje na velike razdalje naravno niso mogoče radi majhne razpoložljivosti energije, vendar je bil tudi na tem področju storjen važen korak naprej. Poskusi so namreč poka- zali, da je akcijski radij ra-diooddajne postaje na pogon s sončno energijo 8 do IS km. Ogrodje jahte iz varjenega aluminija V neki ladjedelnici v Walle-u so nedavno splovili 22 m dolgo jahto, «Morag Mohr», katere ogrodje je v celoti izdelano iz varjenega aluminija. Varjenje aluminija je še nedolgo tega povzročalo silne te zave, katere so znanstveniki uspešno prebrodili šele s popolnoma novim procesom varjenja. Druga prednost tega procesa je tudi v tem, da se stroški za izdelavo ladijskega 'ogrodja znatno znižajo. S tem p:i so se odprli popolnoma novi izgledi za uporabo aluminija, ne samo v ladjedelništvu, temveč tudi v mehanski industriji na splošno, in še prav posebno za proizvodnjo aluminijastih montažnih hiš. 50 milijonov mrtvih VESTI IZ JUGOSLAVIJE v drugi svetovni vojni Sovjetska zveza utrpela največ žrtev - Nacisti in fašisti so povzročili sovjetskemu ljudstvu 679 milijard rubljev škode - Nacisti so umorili nad 6 milijonov Poljakov Dve svetovni vojni, ki jih je zanetil nemški militarizem, so plačali narodi z največjimi žrtvami, nesrečami -in uničenjem. V teku prve svetovne vojne je padlo na bojnih poljanah približno 10 milijonov mož in nad 20 milijonov je bilo ranjenih in pohabljenih. Druga svetovna vojna je u-ničila 50 milijonov človeških življenj. Hitlerjeve tolpe so strahovito oplenile prebivalstva zasedenih dežel. Od maja 1940 do oktobra 1944 so odnesle iz zatiranih dežel, ne vštev-ši pri tem ozemlja Sovjetske zveze, blaga in drugega v vrednosti 128 milijard mark (razen plenitve zasebne lastnine). Sovjetska zveza je utrpela največje človeške in materialne izgube. V teku vojne je padlo 7 milijonov sovjetskih državljanov. Fašistični zavojevalci so popolnoma ali de- STR0ŠK1 ZA OBOROŽITEV - VEDNO VEČJE BREME PRORAČUNA ZA 400 MILIJONOV DOLARJEV zadolžena Jugoslavija v tujini Od celokupnega proračuna 1955 v znesku 231 milijard gre za narodno obrambo 175 milijard - Proizvodi živinoreje so lansko leto narasli za 19% - Polovica brutto produkta je šla za vzdrževanje armade Na zasedanju Zveznega zbora proizvajalcev in Zvezne ljudske skupščine, ki je bilo zadnje dni decembra, so bile sprejete izpre-membe in dopolnila družbene ga plana in zveznega proračuna za leto 1955. V poročilu o zveznem predračunu, ki ga je podal v zvezni skupščini državni sekretar za narodno obrambo Ivan Uošnjak, je ugotovljeno, da so največje breme, ki teži jugoslovanski državni proračun za leto 1955, vsekakor Izdatki za narodno obrambo, kateri od skupnega proračuna 291 milijard 690 milijonov din, znašajo 175 milijard 800 milijonov din. Ta znesek je razdeljen po rodovih vojske tako le: na suho-zetilno vojsko' odpade 123 milijard 808 milijonov 290 iisoč, na vojno letalstvo 23 milijard 807 milijonov 120 tisoč, na vojno mornarico 23 milijard 883 milijonov 590 tisoč din. Za gradnjo cest je planirano 6 milijard 500 miliionov, kar je za 500 milijonov več kakor v lanskem letu. Proračun za oborožitev u letu 1955 je za 4 milijarde 200 milijonov večji od lanskega in ta vsota gre vsa na račun povečanih vojaških izdatkov. izdatke za stroške uprave notranjih zadev. Iz poročila, ki ga je v skupščini podal državni sekretar za notranje zadeve Stefanovič, Je razvidno, da znašajo izdatki za leto. 1955 3 milijarde 496 milijonov 610 tisoč dinarjev, do-čim so znašali v letu 1954 z naknadno vnešenimi dopolnitvami 3.480,450.000 din. Iz tega nesorazmernega dodeljevanja denarnih sredstev za oboroževanje pa nastajajo nujne posledice ki jih nosi Jugoslovansko delovno ljudstvo. Te posledice je bil prisiljen priznati tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Vukmanovič v svojem poročilu na zasedanju skupščine Vukmanovič je navedel podatke, ki kažejo, da se je kmetijska proizvodnja leta J954 znatno zmanjšala zaradi slabe letine in slabega pridelka pšenice. «Toda najznačilnejše v gospodarstvu je u lanskem letu pripisati težnjam naraščanja cen, ki so imele negativen učinek tako na drobno kakor na debelo, oziroma na cene proizvajalcev». Temu v dokaz nam je tudi poročilo Ljubljanske iržne inšpekcije, ki ga prinaša časopis «Ljubljanski dnevnik» z dne 3. dec. o stanju cen na Poleg tega je nujno omeniti tudi tržiščih: Trgovina na debelo: na drobno: Špecerijsko blago se je podražilo tekstilno blago » » sadje, zelenjava » » galanterija » » les in lesni izdelki » » mleko » » od 4 do 40% do 90% » 200% » 40% od 9 do 40% do 90% » 200% » 42% » 78% od 12 » 24% Po priznanju Vukmanoviča so se v prvem polletju podražili tudi proizvodi živinoreje za 19%, kar je učinkovalo na splošno povečanje odkupnih cen kmetijskih proizvodov. V drugem polletju so cene živilskih proizvodov še nadalje naraščale in izzivale povečanje cen živine in živinskih proizvodov. V nadaljevanju svojega poročila je Vukmanovič dejal, da je bila v vseh prejšnjih letih skupna razdelitev narodnega dohodka obremenjena z visokimi izdatki za armado. Približno polovico brutto produkta Je šlo v ta namen, Porast investicij v letu 1954 je deloval na porast cen gradbenega materiala, jekla, opreme ter na cene potrošnega blaga, kar je imelo posledice tudi na plače delavcev; saj so v mnogih podjetjih in tovarnah delavci prejemali le 60 odstotkov plače: «Zgodi se — poroča «Oslobodjenje» od 7. dec. — da v mnogih podjetjih in tovarnah delavci prejemajo le 60 odst. plače, kot je to primer pri podjetju «Melioracija» v Splitu, kjer je zaposlenih 80 delavcev, od katerih nobeden Se v polovici decembra ni prejel plače za september in oktober», «Narodna obramba ima tudi velik vpliv na našo zunanjo trgovinsko bilanco — je ugotovil VukmanovK. — Uvoz za njene potrebe predstavlja okoli vanske vlade. Jugoslovanski delovni ljudje pa navdušeno pozdravljajo pobude o vedno širši blagovni izmenjavi in vzpostavitvi gospodarskih, kulturnih in drugih stikov z deželami ljudske demokracije in ZSSR. S. J. DISKUSIJA ZA IZREDNO PARTIJSKO KONFERENCO Za enotnost mladine v borbi za svoje pravice Mladi komunisti se dobro zavedamo, da ni dovolj, če se samo izsledijo in nakažejo problemi, ki tarejo in zaskrbljajo tržaško mladino. Prav zaradi tega smo postavili konkretne predloge za izboljšanje splošnega stanja mladine. Ti predlogi so zapopadeni v Listini zahtev, ki jo je odobril naš zadnji kongres. S to listino smo hoteli dati svoj doprinos k reševanju mladinskih problemov, ki so bili mnogo let zanemarjeni in so jih Anglo-američani še poslabšali. Kot kaže, se stanje sedaj še bolj zaostruje in to zaradi pomanjkanja vsakršnih ukrepov s strani nove oblasti. Brezjposelnost mladine stalno narašča, kar nam potrjujejo uradne statistike. Od oktobra 1952 do decembra 1953 je število brezposelnih od 20 do 64 let, naraslo za 11 enot na vsakih 100 delavcev; od 14 do 19 let imamo pa porastek 14 enot. 45% mladine do 17 let in 30% od 18 do 19 let je brez dela. Prvo zaposlitev išče na našem področju še vedno 5.500 mladincev in mladink. In to so uradni podatki. Od decembra 1953 pa do danes je še nadaljnjih par sto mladincev in mladink povečalo vrste brezposel-nih in tistih, ki čakajo na prvo zaposlitev. Kot vidimo, je položaj v resnici tragičen. Med mladino je v teku žalosten proces de-klasacije, ki se pojavlja še v posebnih oblikah tudi med mladino na vasi. Nič čudnega, da si v takem jpoložaju ired mladino vedno bolj utira pot misel na emigracijo v Avstra- lijo in druge kraje. Iz tega izhaja nevarnost staranja našega mesta. Za Slovence pa pojav emigracije predstavlja nevarnost ošibitve etnične skupine. Zato gre mladim komunistom naloga, da ponesejo med slovensko mladino besedo ob-jasnitve, zaupanja, poguma in bodrila za borbo vse slovenske mladine, ker samo z borbo se lahko izboljšajo življenjski pogoji ter uresničijo težnje in potrebe mladine. Vsej slovenski mladini moramo nakazati, da je možen izhod iz sedanjega stanja. Izhod pa je v enotni borbi za izvajanje Posebnega statuta, za uresničitev zahtev, postavljenih v listini, ki jo je odobril naš kongres. V tej borbi slovenska mladina lahko računa na konkretno pomoč vsega demokratičnega italijanskega mladinskega gibanja in na čelu teh borb bo vedno našla mlade komuniste Tržaškega ozemlja. Stopiti je treba torej v stike z mladino v vsaki vasi, tor varni, šoli, okraju. Približati se je treba vsakemu, ne glede na politično ali ideološko opredelitev posameznika, razpravljati je treba z njimi, o predlogih, ki jih postavlja naša Listina zahtev in o pravicah, priznanih v Posebnem statutu Slovencem. Povabiti je treba mladince in mladinke, naj se združijo in borijo za uresničitev svojih narodnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih teženj in naj v tej borbi krepijo bratstvo med Slovenci in Italijani, DAVIDE PESCATORI Ne podcenjujmo delovanja žena Nedostatek, ki ga opažamo zlasti na «Delu», je prav gotovo pomanjkanje člankov, ki bi se tikali predvsem žena in pomagali tovarišem, da bi razumeli delo komunističnih že- lmajo-li komunistične žene svoje posebne probleme? Prav gotovo! Kajti poleg splošnih vprašanj, ki se tičejo partije, borbe za delo, so še posebna vprašanja, jx> proučitvi in di skusiji katerih se izkaže, da jih laže izvedejo žene. In v resnici ni cenjen od vse Partije prispevek, ki ga dajejo in morejo dati žene, če imajo večjo pomoč in vzgojo. Tudi v tem listu je bila že prikazana nevarnost, ki jo povzroča sektaštvo nekaterih tovarišev po naših vaseh in mestnih predelih, ki v kampanji za pridobivanje novih članov ne upoštevajo, da je mnogo zelo dobrih žena, ki se izjavljajo, da so komunistke, in ki čakajo na to, da bodo sprejete v partijo. Nekatere se sprašujejo, zakaj se ne upošteva njihova predanost in njihovo delo. Nekatere mislijo, da je treba za vstop v partijo mnogo delati ter skozi leta dokazati predanost in požrtvovalnost. Druge pa, ki čutijo, da so prezrte in da njihovo delo ni upoštevano, mislijo, da niso vredne; predstavljajo si našo partijo kot zanje nedosegljiv cilj. Mi moramo upoštevati delo žena, njihov veliki prispevek v obrambi miru, za emancipacijo žene. Zato moramo odpreti vrata naše partije, v katero lahko vstopijo vsi demokrati, vsi poštenjaki, vsi oni, ki jim je pri srcu blaginja našega mesta, obramba delavskih pravic. V naših vaseh in mestnih predelih je zelo mnogo žena, ki so pristopile v demokratične organizacije. Toda koliko je vaških ali rajonskih celic, ki so analizirale krajevni položaj in ki so se v raznih borbah skušale približati onim ženam, ki so pristopile v demokratična gibanja in ki so torej že napravile prvi korak v organizacijsko življenje, zavedajoč se važnosti svojega deleža za okrepitev demokratičnega gibanja? Te žene se v velikem številu priznavajo za komunistke čeprav nimajo partijske izkaznice. Naše celice, vsa naša Partija morajo posvetiti veliko pozornost vprašanjem, ki lahko zanimajo žene, kot na primer: vprašanje enotnosti vseh slovenskih demokratičnih sil v duhu bratstva med Slovenci in Italijani, kakor tudi v borbi za izvedbo določb Posebnega statuta in drugih listin, v katerih je vsebovanih mnogo problemov slovenskega ljudstva. Ce bomo delale tako, se bo vedno bolj 'širil vpliv naše Partije. Tovariši bodo pomagali ženam v teh borbah in bodo imeli več prilike, da jih spoznajo, da jih spoštujejo ter priznajo potrebo, da pripeljejo v partijo kar največje število žena. Na ta način bomo uspešno prispevali k dobremu izidu izredne partijske konference. ARMIRA ZOBEC 30 odstotkov vrednosti, ustvarjene z izvozom. Na povzročeni primanjkljaj naše trgovinske bilance je vplivalo neugodno gibanje cen v naši blagovni izmenjavi s tujino; to se je odražalo v hitrem podcu cen naših izvoznih izdelkov in naglem skoku cen izdelkov, ki jih uvažamo, V problematiki plačilne bilance Ima pomembno mesto naš zunanji dolg, ki znaša približno 400 milijonov dolarjev». Prav zaradi tega nesorazmernega dodeljevanja proračunskih sredstev za oborožitev in nepravilna blagovna izmenjava s tujino onemogoča izboljšanje življenjske ravni delovnega ljudstva. To so prisiljeni priznati tudi najvišji predstavniki jugoslo- v piku 11 Letalski piloti so do zdaj najbolj pogrešali pripravo, ki bo merila hitrost leta v primeri z zemljo. Tak aparat, ki kaže istočasno tudi razdaljo od ali do določene točke na zemlji (običajno kakega_letališča) so izgotovili zdaj v Ameriki; i-menuje se «Distance Measu-'ring Equipmenl» ali kratko «IME». Do zdaj pilot ni imel priprave, ki bi mu kazala hitrost, s katero leta letalo z ozirom na zemeljsko površino. Merilec hitrosti letala kaže samo hitrost, s katero leti letalo v pogledu zraka, ki- ga obdaja, ta hitrost pa zaradi stalnega menjavanja vetrov med poletom nikakor ni tista hitrost, s katero se oddaljuje od določenih točk na zemlji. Pri zelo močnem vetru ostane leteče letalo lahko tudi nepremično v pogledu zemlje ali pa re giblje celo nazaj v nasprotni smeri, pa čeprav kaže hitrostni merilec hitrost letala z 80 ali 90 kilometrov na uro. «IME» oddaja radijski signal določeni postaji na zemlji, ta pa odgovori s svojim znakom; «IME» izmeri elektronsko čas med obema signaloma ter avtomatično spremeni ta čas v število kilometrov, ki jih letalo preleti na uro z ozirom na oddajno postajo na zemlji. Te meritve opravi «IME» v tako malih časovnih razdobjih, da jih človeški razum skoraj ne more razumeti. Radijski valovi imajo hitrost svetlobe, to je okoli 297.600 km na sekundo. Radijski signal bi torej v eni sami sekundi sedemkrat napravil pot okoli zemlje v višini ekvatorja. In vendar meri «IME» čas, ki ga rabijo radijski znaki za prelet nekaj kilometrov ali tudi le odlomkov kilometra; gre torej za meritve milijonink sekunde. Ena sama oddajna postaja lahko istočasno odgovarja približno sto letalom. loma uničili in požgali 1.710 mest in preko 70.000 vasi in zaselkov. Zaradi Hitlerjeve invazije je bilo porušenih 6 milijonov! stavb; približno 25 milijonov oseb je ostalo brez strehe. Neposredna škoda, ki so jo povzročili fašistični barbari sovjetskim državljanom, znaša 679 milijard rubljev. Fašistični rablji so pomorili nad 6 milijonov Poljakov; 1.600.0,>0 pa je bilo pohabljenih in so deloma ali popolnoma nesposobni za delo. V teku 6 let okupacije je bilo popolnoma uničenih 11.229 stavb. 14.209 pa deloma. Uničenih in poškodovanih je bilo 26.000 industrijskih podjetij in približno 467.000 kmetijskih hiš. V teku zadnje vojne je bilo ubitih 700X00 Francozov, 586 tisoč je bilo pohabljenih, 225 tisoč deportiranih v Hitlerjeva taborišča smrti, 780.000 poslanih na prisilno delo v Nemčijo. V Franciji so Hitlerjevci popolnoma uničili ali težko poškodovali 250.000 posestev, približno 2 milijona stavb, 49.500 podjetij. Fašistična invazija je stala Francijo 1.440 milijard frankov (v valuti 1939. leta). Angleški narod je utrpel v drugi svetovni vojni 305.308 človeških žrtev in 363.175 ranjenih. Tudi za nemški narod se je druga svetovna vojna končala s pravo nacionalno katastrofo. 8 milijonov mrtvih, milijone ranjenih in pohabljenih — to je dal nemški militarizem nemškemu narodu v drugi svetovni vojni. NAJ VEČJA STAVBA V BEOGRADU Projektanti so izdelali načrt za zgraditev največje stavbe v Beogradu; imela naj bi 25 nadstropij. Sestavljena bi bila iz dveh delov. Nižji del naj bi obsegati čez 1000 kv. m. in bi imel samo eno nadstropje, višji del pa bi imel 25 nadstropij. V prikletnih prostorih bi bila dva bara, v pritličju pa poslovalnice raznih potovalnih agencij in podobne ustanove. V prvem nadstropju bi bila kavarna in re tavracija. devet nadaljnjih nadstropij pa bi zavzemali hotelski prostori. Oliali del stavbe pa je pied-viden za stanovanja. Vrh 25 nadstropja bi bila kavarniška terasa, s katere bi bil lep po, gii e d na celotno mesto. («Ljubljanski dnevnik 25.Xll.54) POVIŠAN PRISPEVEK ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Na zasedanju okrajnega ljudskega odbora v 'Celju so razpravljali o problematiki okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Letos je zavod izkazal okoli 15 milijonov izgube, ki je nastala zaradi tega, ker zavod razpolaga z manjšimi sredstvi, kakor pa so njegovi proračunski izdatki. Da bi se nekako izboljšalo stanje zavoda, je ljudski odbor .prejel predlog, da se zviša obvezni prispevek za socialno zavarovanje v celjskem okraju za en odstotek ali v absolutnem znesku za okoli 40 milijonov dinarjev. («Slovenski poročeval.» 25.XI7.54I 12 VASI BREZ PITNE VODE Dvanajst vasi na področju fjepuniške občine: Lipnica, Po-gorioci, Dobrnja., Marina gla> va, Korači, Ahmiči in druge, v katerih živi preko 4.000 prebivalcev, so ostale brez pitne vode, ker so podzemni hodniki rudnika Kreka presekali izvire. Nekatere izmed omenjenih vasi so brez pitne vede že od leta 1951. Prebivalci prizadetih vasi si preskrbljajo pitno vodo v zim ki dobi od stopljenega snega, spomladi izkoristijo močvirja, poleti pa (ta bi našli pitno vodo. Teknil preteklega leta se je v omen.ej nih vaseh pojavil trebušni ti fin, ki se je širil kljub Štorje) n im okrepom. Opažajo se tudi druge nalezljive bolezni. I Pisani svet FOTOGRAFIRANJE POD VODNO GLADINO mreže zapro? Odgovor na 1 vprašanji, ki so ga ribiči sk( zi stoletja zaman iskali, sj dali po kusi pomorskega lab1 ratorija v Aberdeenu, ki 4 vključevali tudi fotografirani pod morsko gladino. Ugotovili so, da zajete rit najprej naglo plavajo naprc dokler ne trčijo ob mrežo. P navadi postanejo pasivne, it ribiči nekoliko zategne.o vi" ki je na spodnji strani mieli Ker ostane.o peli.e mre; e W prte, se man.še ribe izmuzni jo iz nje. Fotografije, ki so ji) naredili, to n: zorno prikaz* hodijo tudi po več kilometrov, jejo. ... -...-, j — Druga svetovna vojna je zahtevala 50 milijonov človeških žrtev. Razen na bojnih poljanah so padale žrtve v mestih in vaseh, kjer so nacisti pobijali in tirali v taborišča smrt' milijone starčkov, otrok, žena in moških. Danes preti človeštvu zopet nevarnost, da bi s< ponavljali tragični prizori, kot nam ga kaže gornja slika. Prav zaradi tega se dviga 'j vsem svetu vedno večji val ogorčenja proti ponovni oborožitvi nemških revanšistov, k' jih hočejo ZDA zopet postaviti na noge POGOVOR O SOCIALNEM ZAVAROVANJU Pravice zavarovanih delavce' v primeru tuberkuloznih obolen vprašanje dj Pobudo, da smo se lotili lec pa je po zakonu obvezan, vprašanja zavarovanja proti da ohrani delavcu, ki je zbo-luberkulozi, nam je dalo pi-1 lei za tuberkulozo, njegovo desino, ki nam ga je poslal neki1 lovno mesto za dobo 18 mese- . ***** I' 1§§ ih ■ ' ^ ; ~ ■ v . V Alžiru se nadaljuje oborožen odpor rodoljubov proti francoskim kolonialistom. Slika nam kaže skupino francoskih padalcev v akciji za obkolitev postojanke alžirskih rodoljubov na pobočjih gore Chelia delavec podjetja 1LVA, kateri prosi za pojasnila glede pravice njegovega jetičnega sina. Vsak delavec je obvezno zavarovan proti jetiki. Kadar nastopi kakršno koli obolenje tuberkuloznega značaja, ima pravico, da se iia stroške Državne ustanove za socialno zavarovanje (I.NPS) zdravi, če treba tudi v bolnišnici ali sanatoriju, ves čas, dokler traja bolezen. Da pa se lahko posluži te pravice zavarovanja, pa mora vsakdo plačati v zadnjih petih letih pred predložitvijo prošnje za zdravljenje najmanj 52 tedenskih zavarovalnih prispevkov. Za časa zdravljenja v bolnišnici odn. v sanatoriju dobiva zase 100 lir hranarine dnevno, za vsakega družinskega člana, ki ga vzdržuje (žena, otroci, starši), pa po 150 lir dnevno V primeru, da ima do tega pravico, to je, če je zbolel za časa trajanja delovnega razmerja ali v 60 dneh po odpustu iz službe, pa Bolniška blagajna dopolni vsoto, ki jo je plačal INiFIS, tako da doseže normalno bolniško hrananno za dobo največ 180 dni. Delavec ali nameščenec, ki je prebil v bolnišnici ali v sanatoriju več kot dva meseca, ima pravico dobivali skozi 9 mesecev postsanatorialno podporo. Ce pa je bil v zdravstvenem zavodu več kot 6 mesecev, mu pa pritiče podpora skozi 12 mesecev po odpustu iz sanatorija. Ta podpora znaša dnevno 500 lir. Delavec ali uslužbenec, ki gre na delo pred iztekom dobe, v kateri mu pritiče postsanatorialna podpora, ima pravico dobivali to podporo neokrnjeno vso po zakonu določeno dobo, kot je navedeno zgoraj. Delodaja- cev. POSVETOVALNICA Upokojenec Anton R. iz Rojana — Sprašuje glede pomote Zavoda za socialno zavarovanje v preračunavanju pokojnin, zaradi katere pomote je svoječasno Zveza upokojencev začela akcijo za revizijo pogrešeno obračunanih pokojnin. Kot je bilo že pojasnjeno v sindikalnem okviru, je akcija upokojencev doživela uspeh in je ustanova INIPS lama priznala svojo pomoto. Spričo tega bodo morale biti dopolnjene vse pokojnine, ki so bile izplačane od 1. aprila 1943 do L maja 1952. Upokojenci pa bodo morali medtem dobiti od 1. maja 1952 dalje mesečno kati, da se to končno reši z zakonom. V , namen je poslanska komisij za delovna vprašanja v n slanski zbornici naložila ne* terim svojim članom, med * terimi je tudi tajnik CGIL V zadri, naj čimprej priprav1 osnutek zakona, s katerim popravlja pomota pogrešn« preračunavanja pokojnin. Delavec G. F. Jz ladjedelU1' Sv. Marka — «Ali imam prai>\ dobivati družinsko doklado ■ svojega vnuka, nezakonskega na moje hčerke?» Pravica prejemati družin? doklado se nanaša tudi na v*1 ka, seveda le pod pogojem, i njegovi starši niso zaposli odn. nimajo potrebnih sreds? za njegovo vzdrževanje ter . morate skrbeti vi za njego'i preživljanje. Potrebno pa v ta namen predložiti P1 znesek približno 700 do 800 šnjo na Socialno zavaroval1 lir. Vendar pa je treba poča-] (INPS). ZA VSAKOGAR NEKAJ. «Vsak tak odhod z letalom ostane človeku v resnici globoko v spominu.» KER NI MOGEL LETET1, NA bojnem polju se bije s j ta bitka. Med najhujšim grfl njem topov in treskanjem g ral opazi komandant bataljona n ep ga vojaka, ki jo urnih nog r" s 'prve bojne črte proli zaledj® Jezen mu zastavi pot in «7 —- ■ - -.e* str0igim obrazom nahruli: «ce1 pa tako tečeš proč?» «Ker ne morem leteti» — skoiro brez sape odreže vojak. KAJ PA* KO* NI BILO SE FOTOGRAFA? STARA dama obišče d i rekih1 nekega časopisa In ga že kako bro uro zadržuje s pripoved® njem raznih dogodivščin iz , j ega življenja. V določenem L nutku, da bi vzbudila pri nJ zanimanje, mu pravi: ...I NOVOODKRITE KUŽNE SNOVI V GRLU Ameriški znanstveniki ; odkrili novo skupino kužni! snovi — viru :ov — ki bod1 morda "primogli k razjasnit'1 nekaterih zdravstvenih taji Dr. Robert Huebner, vodjj oddelka za kužne bolezni n državnem mikrobiološkem it stitutu, in nekateri drugi znat stveniki so namreč poročali, j tem razkritju na zadnji med1 narodni konferenci o pato'og1 ji ter naznanili, da so z nov raziskovalno tehniko odkri' ter umetno vzgojili že okro 150 vrst virusov, ki so ostai doslej skriti v požiralniku i* grlu. Kaj delajo ribe, ko se u)l mejo v mrežo? Ali se petij* ži n b k v k Di ž< te ši ol bi Sl rt vi je m rt vi di ši: tv di os lj' gi rn v ti, le šl M ce m 58 hi di I «Jaz se dam vsako leto sitih pri ,fotogra/fu. To je posta'lm. h komisij i v P ila ne*1 med k :gil v iripraV1 iterino ' igrešne1 j mn. ; djedein m prat'] Lklado j nskega j Sola je eden izmed činite Lev, ki je za razvoj izobra-ženslva v normalnih, ustalje nih pogojih vedno bolj potrebna. Oglejmo si nekaj številk, ki bodo ilustrirale položaj slovenske inteligence in začnimo kar a univerzo, iz katere se Poraja pretežni del izobražencev. Skupno šlevilo slušateljev na ljubljanskih visokih šolah se giblje v zadnjih letih okrog 600 in predstavlja približno 3% vsega prebivalstva Slovenije od 18. do 25. leta starosti. Porast mladine na naših vi tok ih šolah je ogromen, saj Je število slušateljev od ustanovitve univerze do danes naraslo približno devetkrat, število deklet pa celo 75-krat. Podatki o slušateljih na visokih šolah Pri nas in drugod posujejo, da smo v tem pogledu približno na isti ravni kot ostale države. Število slušate-ijev na 10.000 prebivalcev se giblje v večini evropskih držav med 30-40, v Sloveniji je 42, v Jugoslaviji pa 33. Kar se tiče žena, izkazuje najvišji delež v Jugoslaviji Hrvatska. Iz slovenske univerze so izšli prvi diplomiranci že leta 1919-20. Od takrat pa do kon-ra. oktobra 1954 je bilo diplomiranih ria vseh fakultetah 5990 slušateljev in sicer 4448 ■boških in 1456 žensk. Največ diplomirancev je dala tehni- ška fakulteta okoli 1700, takoj za njo pa pravna in filozofska ler prirodoslovno-matematična fakulteta. Zanimiva je ugotovitev, da je bilo diplomiranih v povojnih letih skoraj isto število slušateljev kot od u- VLADNI KOMISAR IMENOVAL NOV UPRAVNI ODBOR Delavskih zadrug še nočejo vrniti zakonitim lastnikom V odboru ni niti enega predstavnika Slovencev, čeprav tvorijo velik odstotek članstva Od petih članov so trije predstavniki upnikov DZ, a nobenega zastopnika delavcev Vludni komisar dr. Paiamara ja prejšnji četrtek podpisal odlok, s katerim je imenoval novi upravni odbor Delavskih zadrug, To imenovanje temelji na ukazu ZVU št. 146 od 18. decembra 1953, ki namesto prejšnjega nadzorstve-■ nega odbora predvideva upravni odbor, sestoječ iz predsednika, ki ga imenuje vrhovna upravna o-blast (prej ZVU, sedaj pa vladni komisariat), ter iz po enega predstavnika pokrajinskega sveta, občinskega odbora v Trstu, Hanca stanovitvc univerze do osvo- nazionale del Lavoro tn Zveze boditve, dočim se je število zadrug in vzajemnih posojilnic. diplomiranih žena v povojnih letih celo dvakrat povečalo. Pred vojno je bil v Jugoslaviji najbolj razširjen študij na pravni fakulteti, saj je pravniški pokl-ic dajal precej široke možnosti delovanja. Po posebnih analizah Sveta: za prosveto in kulturo LRIS je od 1500 diplomantov filozofske in prirodoslovno-matema-tiične fakultete, ki jih je dala ljubljanska univerza do konca 1953, stopilo v šolsko službo 70%; danes pa jih je na šolah le še 53%. Od 346 diplomiranih v zadnjih štirih letih pa jih je stopilo v šolsko službo komaj 48%. Ce upoštevamo pri tem ogromno pomanjkanje kvalificiranega učnega kadra po šolah, saj ima n.pr, na gimnazijah komaj polovica osebja ustrezajočo strokovno pedagoško izobrazbo, je jasno, da postaja prob'.em pravilne razmestitve pedagoškega kadra vedno bolj pereč. (Iz lista «Naši razgledi» št. 24.) Spričo velikega odpora članov Delavskih zadrug pa prejšnja o-kupacijska uprava ni smatrala u-mestnim, da na podlagi svojega ukaza imenuje člane tega odbora. zaradi česar je doslej vodil Delavske zadruge nadzorstveni odbor, imenovan iz vrst strokovnjakov na podlagi conske upravne odredbe št. 91 od 23. avgusta 1947. Ta nadzorstveni odbor je imel; prvotno možnost sklicati krajevne in osrednji občni zbor Delavskih zadrug. To je v resnici hotel tudi izvesti pod pritiskom odborai ustanovnih in starih članov DZ ler javnega mnenja, podprtega po enotni akciji več političnih strank. Sredi decembra 1953 .je nadzorstveni odbor o tej svoji nameri obvestil pristojne oblasti. ZVU se je v svoji veliki «demokratičnosti» ustrašila, da bodo Inko Delavske zadruge prišle zopet v upravo njenih članov, ki bi na občnem zboru iz volili ljudi svojega zaupanja. Za vsako ceno je hotela to preprečiti, zavedajoč se, da bi pomenilo eno največjih zmag trtaškega delavskega gibanja po zadnji vojni, saj bi imeli s tem zopet v rokah svojo najmočnejšo gospodarsko organizacijo, s katero bi mogli uspešno pobijati naraščajočo draginjo, obenem pa skrbeti tudi za neštete socialne potrebe članstva, kot so otroške poletne kolonije, pomoč v bolezni in potrebi, podpiranje pri šolanju, kulturni ini športni dejavnosti otrok članov DZ itd. Spričo le «nevarnosti» je ZVU z njej sicer tujo naglico preklicala dotedanjo odredbo ter namesto nje 19. decembra 1953 izdala ukaz št. 146, s katerim je razrešila dotedanji nadzorstveni odbor, istočasno pa odvzela novo imenovanemu odboru možnost sklicanja krajevnih in glavnega zbora za izvolitev rednega odbora. S tem je ZVU dosegla svoj na men s tem, da je onemogočila vrnitev Delavskih zadrug v u-pravo in razpolaganje njihovih članov. NajhuJSi udarec pa je hotelu okupatorska oblast zadati tej zaslužni delavski ustanovi z novo sestavo upravnega odbora. V tem odboru so od petih članov trije' predstavniki ustanov (pokrajine, občinskega odbora in Banca Nazionale del Lavoro), ki so z Delavskimi zadrugami v sporu glede poravnave posojila v iznosu 4 milijonov lir, ki so ga navedene tri ustanove naklonile Delavskim zadrugam leta 1936 ob priliki njihove nasilne spremembe v pravno osebo. Te tri ustanove sedaj zahtevajo, naj bi bilo lo posojilo revalutirano, to je vrnjeno v dejanski, ne pa v nominalni vrednosti, kot velja za vse ostale javne in zasebne te-ijatve. Spričo te njihove zahteve je pravni nesmisel, če ne še kaj hujšega, imenovanje predstavnikov prav teh treh ustanov, ki bodo imele tako v odboru DZ večino in bodo lahko v imenu Delavskih zadrug, a v svojo korist sklenile, kar koli jih bo volja. Kot rečeno, si spričo ogorčenja vsega članstva DZ niti ZVU ni upala dejansko imenovati članov upravnega odbora v smislu ukaza št. 146/53. Zato so člani pričakovali, da tudi nova, italijanska uprava ne bo tega napravila, marveč da bo ukinila nedemokratične odredbe ZVU ter omogočila, da Delavske zadruge zopet pridejo v roke njenih edinih zakonitih lastnikov. Toda, kako so se motili! Z navedenim odlokom so bili prejšnji teden imenovani o upravni odbor Delavskih zadrug: za predsednika dr. Dante Petrini, za člane pa Duilio Nla-gris za pokrajinsko upravo, Nereo Stopper za trt. občinski odbor, Bruno Ulessi za Hanca Nazionale del Lavoro in Oberdan Pierandrei za Zvezo zadrug m vzajemnih posojilnic. S tem je najvišji predstavnik nove civilne uprave silno razočaral pričakovanja zadružnikov, ki so upali, da bo nova oblast končno popravila vse dolgoletne krivice prizadete članom Delavskih zadrug. Ta njegov odlok je tem težji, ker grobo krši duh in črko listin londonskega sporazuma, ki so edini temelj njegove oblasti. Poleg splošnih pravic, zajamčenih u Deklaraciji o človeških pravicah, pa krši Palamarov odlok tulli pravice Slovencev, ki smo z njegovim imenovanjem popolnoma odrinjeni od uprave te važne dclauske ustanove, v kateri predstavljamo velik odstotek njenih članov. Ta groba kršitev osnovnih pravic mora biti vsem delovnim ljudem, Slovencem in Italijanom, nov svarilen opomin, da si je treba z enotnim in odločnim nastopom priboriti tudi one pravice, ki so zapisane; med temi pravica do V prihodnjih dneh bo izšel «Ljudski koledar 1955». Izid se je zakasnil zaradi nepredvidenih a ne premostljivih ovir tehničnega značaja. Kot je znano smo prejšnji dve leti tLkali Koledar na Dunaju, kjer so bili ugodnejši pogoji glede cen kot pa v Trstu. Toda letos — in to zaradi spremembe uprave na Tržaškem je bilo to onemogočeno. Izdajateljica, Slovensko hrvatska ljudska prosveta, pa se nahaja v težkih finančnih razmerah, zato ni mogla takoj pričeti z delom. Predno je to storila, je morala potrkati na radodarna srca svojih članov in prijateljev ter jih poprositi za pomoč. In ni potrkala zaman. Po zaslugi teh dobrotnikov se je lahko lotila velike naloge, ki bo torej v prihodnjih dneh dovršena. Tako bo prišla na svetlo nova slovenska knjiga. «Ljudski koledar 1955». Sedaj je odvisno od širiteljev kako bo ta knjiga razširjena med Slovence na Tržaškem in Goriškem, Slovensko hrvatska ljudska prosveta je trdno prepričana, da bo tudi ta naloga uspešno izvršena; orepričana je, da bo sleherni član naših prosvetnih društev, ne le zvesti bralec Koledarja, temveč tudi njegov propagandist. «Ljudski koledar 1955» bo v primeri s prejšnjimi leti sicer nekoliko manjši po obsežnosti, toda nič manj pester in zanimiv ter obenem privlačen. To je jamstvo, da bodo bralci tudi letos marljivo posegli po njem. Koledar je uredil uredniški odbor Slovensko hrvatske ljudske prosvete s sodelovanjem široke mreže sodelavcev, med katerimi so izobraženci, delavci in kmetje — in kar je izredno važno — tudi dijaki. Naslovno stran, risbe za mesece in vinjete za izvirne črtice je izdelal akademski slikar prof. Černigoj. Naslovna stran in vinjete pri mesecih pona-zorujejo najvažnejše dogodke iz zgodovine slovenskega naroda od prihoda naših prade-lov k Jadranu, vladanja kneza Koclja pa vse do zedinjenja Slovenije, fašističnega nasilja vi Primorskem in do osvobo-iitve leta 1945. V ostalem delu knjige pa je mnogo najrazlič-le.ši-h sestavkov, ki bodo prav gotovo zanimali vsakega bral-•a. Kmetje bodo našli v knjigi to kar jih prav gotovo zanima, o zavarovanju proti boleznim in nezgodam, žene in dekleta čaka pravcato presenečenje, da posebej. Ljubitelji črtic pa bodo našli več izvirnih del kot prejšnji leti prav tako tudi ljubitelji folklore. Kaj vse vsebuje knjiga se bodo bralci prepričali, ko jo bodo dobili v roke — t. j. čez nekaj dni. M. Kapelj Iznajdi« za loiogialiiaiii Inaiali» Profesor radiologije na Co-loradski medicinski fakulteti dr. Douglas H. Howry je iznašel napravo, ki bo v veliko pomoč pri diagnozi raka in drugih bolezni podobnega značaja. Pri raziskavah in preizkusih so mu pomagali Institut za industrijske raziskave) na denverski univerzi, Colorad-ska univerza in še nekatere druge pomembne ameriške zdravstvene ustanove. Napravo so krstili za «so-maskop» in predstavlja ultrazvočno fotografsko napravo, s katero bo možno doseči, česar z rentgenskimi žarki in fluoro-skopom niso mogli napraviti, namreč, da bi dobili točno sliko raka in podobnih tumorjev v človeških organih in tkivu. Somaskop lahko odkrije ciste in tumorje na mestih, kjer jih z rontgenskimi žarki in fluo-roskopom ni mogoče odkriti. V nekaterih primerih je možno z novo napravo celo ugotoviti, če so tumorji lažjega ali zlo-tvornega značaja. Po pričakovanju dr. Howryja bo morda mogoče s pridom uporabljati somaskop za ugotavljanje začetka rakastih obolenj, vendar pa to še ni gotovo. Iznajdba združu e načela sonarja, radarja in televizije. Pacienta posadijo v votel steber z vodo, v kateri proizvajajo ultra visoko-frek venčne zvočne valove. Zvočni valovi v vodi zadevajo ob telo, ki ga hočejo preiskati, in odmew prihaja spet v izhodišče. Ostali zvok prodre v telo in ob tem, ko zadeva ob druga tkiva ali predmete, zadevajo novi odmevi nazaj v izhodišče. Ti odmevi so sorazmerni po svoji sili gostoti predmetov. Odmevi se usmerjajo nato v tok električnih signalov, ki jih ojačijo in usmerijo v cev za katodne žarke, ki prikažejo na. televizijskem platnu črto svetlih lis. S pomočjo posebnega radarja dobijo nato na platno dvodimenzionalno sliko telesa. Iznajditelj meni, da bo njegova naprava močno dopolnila dosedanje metode preiskave, ne bo jih pa nadomestila. ZA NASE KMETE O rabi umetnih gnojil Apno lastnine in uprave Delavskih zadrug zavzema zelo vaino mesto, j o naših malčkih ne govorim še Novi ljudski dom z ulici Modonlna Znanstveniki so dobro proučili vpliv apna na razvoj rastlin. Pomanjkanje apna v zemlji povzroča nepopoln razvoj korenin, katere ostanejo blede in brez barve. Listi pa ob pomanjkanju apna dobijo rjave madeže in se končno posušijo. Apno, ki se nahaja ali ki ga dodamo zemlji, v veliki meri odpravi škodljiv vpliv raznih snovi, ki se nahajajo v zemlji, ter v veliki meri pripomore k izboljšanju prehrambenega procesa rastlin. Apno je veiike važnosti za razvoj Jesenih oelov rastlin, zaradi tega je priporočljiva uporaba apnenih" gnojil predvsem v gozdarstvu. V največji meri najdemo a pino v stArejših delih rastlin kot na pr. v starejših listih in v deblu. Apno različno vpliva na razne rastline, ki v večji ali manjši meri rabijo apno. Tako imamo rastline ki se slabo razvijajo ob prisotnosti velikih količin apna. Nekatere rastline, kot na pr. hortenzi-ja (kreč) ali pa kostanj, bolje rastejo ob pomanjkanju apna. Apnena gnojila Hlevski gnoj in razna u-metna gnojila vsebujejo znatne količine apna. Zelo mnogo apna vsebujejo kalcijev cianamid, Thomasova žlindra; predvsem pa lahko rabimo kot apneno gnojilo živo apno. Količina živega apna, ki ga dodamo zemlji, je odvisna od potrebe zemlje in od razpoložljivih gmotnih sredstev. Ker zemlja obdrži apno dolgo časa, jo lahko izboljšujemo z dodatkom 50 stotov IVAN CANKAR apna na hektar za dobo kakih de et let. Ostale snovi potrebne rastlinam Rastline se popolnoma razvijajo le ob prisotnosti že omenjenih snovi, kot so dušik. fosfor, kalij in apno. Toda še druge snovi so potrebne rastlinam, da se redno razvijajo, toda teh snovi, ki jih rastline rabijo v manjših količinah, je po navadi dovolj v zemlji. Te snovi so: žveplo, železo, magnezij in še nekatere druge, ki imajo manj važno, toda še ne popolnoma poznano vlogo pri razvoju rastlin. Teh snovi o-bičajno ne dodajamo zemlji, ker jih vsebuje, kot smo že omenili, v dovoljni količni. Le železo dodamo kakšenkrat rastlinam, katerih listi so bledi in ki jim je mnogokrat takšno gnojenje koristno, ker dobijo listi hitro po dodatku železa v obliki železovega sulfata spet normalno zeleno bravo. Uporaba umetnih gnojil je v veliki meri pripomogla k povečanju in izboljšanju kmetijskih pridelkov. Hlevski gnoj in kompost pa še vedno ostaneta glavni sredstvi, da povrnemo zemlji snovi, ki 'so ji odnesle rastline. Mestni odpadki dragoceno gnojilo V mnogih naprednih deželah polagajo veliko pažnjo na uporabo mestnih odpadkov in smeti kot sredstvo za gnojenje. Tudi tu pri nas so se končno oblasti zbudile in pomislile na morebitno uporabo tako velike količine organskega gnojila za kmetijske potrebe. O tem problemu bomo obširneje poročali in seznanili naše čitateije v eni prihodnjih številk našega lista. S A M or l (Božične pripovedke) družin5 li na vi1 gojem, zaposl6' i sreds1' ije ter ji t njegf', io pa >fiti varoval1 AJ\ LETETI, : bije sn Išim gv». jem gr3! Jona n61 ii nog y i zaledji »t in 8aJ uli: «ce' teti» —' I ; vojak. 1 BILO FA? - direktaj že kak» ripoveda čin iz 5„ ičenein ‘ i pri ni leto JjjM rž« t da fl ì5o° tronfi ektor, Opoldne tistega dne, ko se je bil napravil hlapec Simen ha župnijo po župnika, je romal po veliki cesti pod hribi samoten popotnik. Cesta je držala skozi pusto, zasneženo ravan, sama bela ravna samota, kolikor daleč je seglo oko, vse do temnih gozdov v daljavi. Tupatam ob poti na pol zametena koča, golo drevo, s snegom obloženo. (Snežilo je v debelih, gostih kosmih; oko ni razločilo ne neba, ne obzorja. Popotnik je gazil scela in noge so se mu udirale do kolen. Oblečen je bil v kratko poletensko suknjo, obnošeno in premočeno; na ramah in na prsih so ležale debele plasti snega; okoli vratu je imel zavezano rdečo žensko, ruto. Hodil je počasi, toda z velikimi koraki, vzdigal je noge mukoma iz mokrega snega in jih prestavljal previdno, kakor človek, ki stopa med lužami. Ali je bil pijan, ali je bil truden do smrti. Popotnikov obraz je bil skrit do ust v rdečo ruto, klobuk je visel globoko na oči. Držal se je sključen, roke je tiščal pod suknjo v hlačnih žepih. Ozrl se ni nikamor, oči so bile polza-tisnjene in so gledale v tla. «Da bi vsaj do župnije prišel!» je premišljeval. «Vsaj do župnije, preden unir j etn! Težko bi bilo človeku umirati v tej Samoti.» Poznal je kraj, pred davnim časom je že hodil tod. Takrat Pa je bil kraj ves drugačen. Polje je živelo, polno božjega blagoslova ob poti so cvetele jablane, m tam pod hribi so se smejale’ v soncu bele vasi. Romal je takrat po tej lepi cesti, Pojoč vriskajoč, vesel sveta in svoje mladosti. Bilo je pred davnim časom, pa je minilo za zmerom; zima je zdaj vsena-°koli, samota in smrt. «Da bi prišel vsaj do župnije!» Glava mu je bila težka od gladu m od bridkosti, in noge So mu omahovale kakor pijancu. «Saj ni več daleč do župnije», je pomislil, «ne more biti Več daleč. Ves dan že hodim, zdi se mi, da hodim že vso dolgo Večnost. Ne more biti več daleč.» Ob cesti je stala krčma, prijazna bela hiša z zelenimi okni. Popotnik je postal, ozrl se je na hišo in hudo se mu je storilo, «Kaj, če bi stopil malo tja, da bi se ogrel? Ne bodo me bodili, preko praga ob takem vremenu. Zgodilo bi. se lahko drugače, da ne dospem nikoli; da'eč je še do župnije in daleč do loma, moje noge pa so bolj trudne nego moje srce.» Kakor berač, s plahimi, neodločnimi koraki, je stopil v težo in je odprl duri. Za mizo je stala debela ženska in je umivala kozarce. Izba je bila toplo zakurjena in prijetna gor-kota je spreletela popotnika po životu, prevzela ga ie tako močno, da se mu je zameglilo pred očmi. Zenska se je ozrla; njen obraz je bil razgret, rdeč, in drobne, dobrodušne oči so gledale iz svetlih lic. «Kaj pa ti?» «Samo malo ogrel bi se rad, mati. Dajte, da sedem malo za peč, na to pojdem svojo pot.» «Sedi v božjem imenu.» pogledala ga je bolj natanko in zdelo se ji je, da je bila že videla njegov obraz. «Kaj nisi iz naših krajev?» Popotnika je zabolelo v srce in pogledal je v tla. «Nisem! Popotnik sem brez doma.» «Zdi se mi, da sem te že videla.» «Vsi popotniki so si podobni.» Popotnik je zatajil ime in dom, njegovo srce pa je bilo do vrha polno bridkosti. «Drugače je bilo takrat,» je pomislil. «Takrat, ko sem počival tukaj, veselega upanja poln in je držala moja cesta v prostrani svet. Takrat, ko sem se bil napotil sreče iskat In sem našel smrt. Hudo se je izpremenil moj obraz, še bolj nego moje srce.. Nikogar ne bo, ki bi stopil naravnost k meni, in bi mi segel v roke; O, Franc, po dolgem času! Botra, ki me je vezala ob birmi, me re rjozna več.» Premrle roke so ga bhlele; od vročine mu je tekel pot po obrazu, včasih pa ga je spreletel mraz do nog in zobje so mu zašklepetali. Težka glava mu je visela na prsi; oči so se mu zapirale, zaspan je bil od utrujenosti in gladu. «Kaj že dolgo romaš, popotnik?» je vprašala krčmarica. Prestrašen je vzdignil glavo, kakor da je bil začul neznan glas in daljave. «Dolgo, mati; že mnoga leta.» V izbi je dišala prijetno, kakor po gorkem maslenem kruhu. Z željnimi očmi se Je oziral popotnik. Na peči. na pol pogrnjene so stale v vrsti gorke rumene potice. «Kaj boste imeli svatbo v hiši, mati?» Krčmarica je zmajala z glavo; popotnikov pogled se ji je zdel čudno bloden, kakor pogled umirajočega. «Človek, ali si pogan, ali si kristjan! Kaj ne veš, da je jutri sveti večer?» Popotnik je obstrmel in je izpregovoril s tihim glasom kakor v sanjah; «Sveti večer! Težko je umreti človeku na sveti večer.» «Lačen si, človek, pozna se ti. Zakaj nisi poprosil? NS, kos police in kozarec vina; če nimaš doma, siromak, nimaš praznikov.» Popotnik je jedel gorko potico; komaj da je čutil mehko masleno testo na izsušenem jeziku. Nato je popil vino in se je napotil. «Bog vam povrni, kar ste storili umirajočemu!» Začudena je gledala krčmarica za njim. ko je omahoval z velikimi koraki po zameteni cesti. «Dolgo ne bo več romal; Bog ,se usmili njegove duše.» . Popotnik pa je stopil iz krčme bolj žalosten nego je bil stopil -vanjo in bolj truden ja bil nego poprej. Hrbet mu je klonil globoko in mukoma je vzdigal noge. Težki -spomini so legli v njegovo srce in so ga pritiskali k tlom. Pomislil je na prejšnji čas, na veselo mladost in vse se mu je zdelo tako zelo daleč, kakor da nikoli ni bilo. Sedeli so za mizo, oče, mati in sestra. Na mizi je gorela svetilka in njena prijazna luč je sijala na obrazih. Na polici so stale v vrsti gorke potice, z belim prtom pogrnjene. Pred jaslicami je gorelo olje v rdečem kozarcu in nad jaslicami se je svetil zlati angel. Izba je bila prazniško pospravljena; prazniško oblečeni so sedeli za mizo in so čakali polnočnice. Iz velike daljave, kakor tiha, zamolkla pesem, so se oglasili zvonovi. Hlapec Simen je vstal izza peči in si je oblačil kožuh. Svetilko v roke in na pot! O, popotnik, kdaj je bilo to? Vzdramil se je iz spominov in žalosten je bil, da bi se zgrudil po poti. «O, kdaj je bilo to?» Kolena so se mu tresla od utrujenosti, zasopel je težko ob vsakem koraku. Oziral sc je po samoti; oči so mu bile zastrte od snega in od solz. Poldne je šele bilo In že je bil mrak; snežilo je in v belo meglo je bila zavita vsa ravan. «Poznem ta jagned, tudi la potok mi je znan. Daleč ni več do župnije. Se sto korakov do prve koče, ali dvesto, pa je ne vidijo te umirajoče oči. Da bi dospel do tja, vsaj do hleva. Žalostno je umirati ob poti.» Hotel je pospešiti korake, toda noge so bile kakor od kamna, lomile so se in omahovale. «Vsaj do hleva da bi dospel!» je zavzdihnil. Ni več razločil hiše, ki je stala pred njim. na pol je zatisnil oči; kakor v sanjah se mu je zdelo, da roma dalje po samotni cesti, toda zgrudil sa je bil z obrazom v sneg. Otroški krik in smeh se je oglasil poleg njega. «Glejte, pijanca!» Gorko ob’ečen fant z visoko kučmo na glavi je pobral kepo in jo je vrgel nanj. «Glejte, pijanca! V sneg se je zavalil,» Popotnik je vzdihnil v blodnih sanjah. «Da bi dospel do tja! Vsaj do hleva da bi dospel!» Na prag je stopila ženska; ugledala je človeka, ki je ležal sredi ceste z obrazom v snegu. «Vstani, ti, drugače ne vstaneš nikoli več!» Stopila je k njemu in mu vzdignila glavo. «Tako še mlad, pa se upijani v belem dnevu!» Popotnik je začutil na licih vroče roke in je odprl oči. «Daj, hlapec,» je zaklicala ženska v vežo, vleci ga v hlev, da se naspi. Ni treba, da bi ležal v snegu. Človek je.» Iz veže je stopil hlapec, osoren in godrnjaje je prijel popotnika pod pazduho, napol ga je nesel, napol vlekel v hlev ler ga spustil na slamo. «Nà, klada pijana, pa se naspi!» Nato mu je posegel v suknjo, toda žepi so bili prazni, še drobtin ni bilo v njih. «Hvala Bogu, da nima ognja pri sebi; nazadnje bi mi še hlev zapalil! Kdo ve, od kod se je priklatil.» Hlapec je šel in je zapahnil duri; popotnik je ostal v temi. Zdelo se mu je, da je nekdo govoril ž njim, da ga je bil nekdo prijel pod pazduho ter ga položil na gorko posteljo. Toda vedel ni, kdaj se je to zgodilo, ali že pred davnim časom, ' ali šele v tej minuli. Komaj je legel, komaj je začutil prijetno toploto, je pomislil popotnik: «Koliko časa že ležim? Da le svetega večera nisem prespal.» Vzdigal se je trudoma; kakor brez kosti mu je bilo telo in ni hotelo ubogati. Oči so gledale v mrak in so razločile špranjo v durih. «Bog vedi, če je zunaj dan, ali če odseva na snegu jasna noč? Ce je dan, ali če je noč, treba je dalje. Napotil sem se, pa bi ne bilo prav, da ostanem tukaj in da umrjem pred ciljem!» Vstal je in se je opotekel do duri. Tiuden je bil, zaželel si je počitka, povrnil bi se rajši na gorko steljo, od koder je bil vstal. «Ne smem počivati zdaj, nikoli bi več ne vstal. Ne sment prespati svetega večera; nobenega več ne doživim, ne smem prespati poslednjega.» Odprl je vrata, stopil je v visoki sneg in je omahoval po cesti počasi in trudoma. Kmetica in hlapec sta stala na pragu. «Glej ga, vstal je!» «Naj gre,» je odvrnil hlapec. «Ni dobro imeti tujega človeka v hlevu.» «Zaspal bo v snegu še to noč; Bog se ga usmili!» je vzdihnila kmetica in je gledala za njim. (Nadaljevanje sledi) Uporaba silažne krme v ZDA Silažna krma je veliko pripomogla, da so postale Združene države dežela, ki ima največjo živinorejo in ki pridela največ mleka na svetu Prvi silos v Združenih državah so zgradili leta 1876 zdaj uporabijo v deželi na leto 40 milijonov ton silaže. Večino silaže napravijo iz koruze in sorguma, v zadnjih letih se je pa zelo povečalo tudi napravljanje silaže iz trave in sočivja. Umetna lupina za naravna jajca David Adams iz Concorda je dobil patent za umetno jajčno lupino iz plastike ali kovine. Adams je prekosil kokoši, ker nudi jajca v o-bliki kock, valjev in krogel. Po Adamsovem «izumu» rumenjak in beljak navadnih svežih jajc preložijo v umetno lupino, katero nato elektronsko zvarijo a’i pa tudi priprosto zaprejo z gumiranim trakom. V novi lupini re lahko jajca kuhajo kot sicer, servirajo pa naravnost v njihovi plastični ali kovinski lupini. -Glavni smoter nove iznajdbe je preprečiti zdrobilev in prihraniti na prostoru pri prevozu in vskladiščenju. Taka tehnološka jajca so odporna proti precejšnjemu pritisku, zaradi če tar se ne ubijejo zlahka, ter lahko v lupini tudi zamrznejo. Sestanek tajništva odbora miru Te dni se je sestalo tajništvo tržaškega odbora miru, ki je preučilo in razpravljalo o zadnjih mednarodnih dogodkih, s posebnim ozirom na povečano mednarodno napre-tost, ki so jo povzročili, bodisi odobritev pariških sporazumov ter sklepi zadnjega zasedanja atlantskega sveta. Tržaški odbor miru poziva v zvezi s tem vse prebivalstvo, naj krepi borbo za mednarodno pomiritev, proti nevarnosti atomskega orožja ter proti nemški oborožitvi, ki bo prišla v razpravo za o-dobritev v italijanskem senatu. Odbor poziva vsa gibanja, ki so dala svoj pristanek tržaškemu odboru miru naj zavzamejo stališče in upoznajo svoje pripadnike z veliko kampanjo, ki se odvija v svetu za mednarodno pomiritev. Tržaški odbor miru bo sklical zadnje dni tega meseca veliko zborovanje, na katerem bo objasnjeno prebivalstvu stališče in mnenje partizanov miru o zadnjih mednarodnih političnih dogodkih. Otvoritev obnovljenega sedeža PD „Ravber“ V nedeljo, 16. t. m. s pričetkom ob 16. uri priredi PD «Ra v dem na Greti v svojih obnovljenih prostorih praznik ponovne otvoritve prosvetnega doma. Kot se spominjamo je ob prihodu italijanskih čet v Trst šovinistična roka močno poškodovala dvorano. Po vztrajnem in naglem delu in po zaslugi neutrudljivih tovarišev in prijateljev, ki so žrtvovali mnogo ur udarniškega dela, je dom znova zrastei lepši, solidnejši in prijetnejši kot prej. Na slavju bo govoril tovariš Vittorio Vidali. Nastopil bo pevski zbor iz Križa. Vabimo bratska prosvetna društva, naj se udeležijo po močnih zastopstvih. */ZfZir/r//////////m//Zfw/////Z///////////////////// DELO ZOPET PAR STO DELAVCEV BREZ ZASLUŽKA Podjetje Kozmann so zaprli ir konopljarni odpuščajo z dela številne intervencije delavcev in sindikatov pri oblasteh - Minister Vigorelli ni držal obljube - Intervencija vladnega komisarja v Rimu za nakazilo jute Na področju dela sta v tem tednu prišla z vso ostrino v ospredje problema dveh važnih industrijskih podjetij, in sicer tržaške konopljarne in podjetja Kozmann. Gre v danem primeru za delo in zaslužek par sto delavcev in njihovih družin. Prejšnjo soboto so imeli sestanek lastniki podjetja Koz marni, ki so kar nenadoma sklenili, da zaprejo podjetje in to zaradi vedno večjih finančnih težkoč. V tržaški konopljarni pa se je istočasno povečala nevarnost odpusta preko 1(K) delavk, od katerih velika večina vzdržuje družino. ‘Delavske delegacije iz obeh podjeti so v tem intervenirale pri vseh oblasteh, od generalnega komisarja do tržaškega župana, ter skupno -s sindikalnimi zastopniki predočile neutemeljenost ukrepov bodi- si, kar se tiče zapore podjetja Kozmann, kakor tudi odpustov v konopljarni. Predstavniki o-blasti so jim sicer zagotovili svoje zanimanje in posredovanje pri višjih forumih, vendar pa bo nadaljnji razvoj obeh zadev pokazal, če so bilo o-bljube v resnici tudi iskrene. Kar se tiče rešitve vprašanja tržaške konopljarne, je vladni komisar dr. Paiamara poslal v Rim že dve brzojavki, s katerimi je urgiral pri merodajnem ministrstvu in pri ministrskem predsedniku Scel-bi, naj nakažeta tržaški tovarni potrebno količino jute, da bo lahko še nadalje obratovala. Zadeva konopljarne je namreč odvisna predvsem od tega nakazila. Se pred par tedni je sindikalna organizacija FIOT na opozorilo tukajšnje Delavske zveze intervenirala pri ministrstvu za delo v Rimu za OTVORITEV KAMPANJE ZA PRISTOP V Z.D.Z. Za zaščito družine Miljskim beguncem nočejo dati Lazareta Pričakovanja miljskih beguncev, ki jim je bilo obljubljeno, da bodo našli zavetišče v Lazaretu, se na žalost niso uresničila. Te dni je funkcionar vladnega komisariata sporočil odboru, ki zastopa begunce pred oblastmi, da jim ni mogoče dodeliti Lazareta. Lahko si predstavljamo s kakšnimi občutki so vzeli begunci na znanje sporočilo. Dejansko se je italijanska vlad« do sedaj v nezadostni meri pobrigala za potrebe nesrečnih žrtev razkosanja našega ozemlja. In kot 'bi to ne bilo dovolj, se jim sedaj odklanja celo ureditev v Lazaretu, čeprav je bila zagotovljena s strani tržaškega podpre-fekta. Begunci životarijo v raznih zatočiščih, v docela nečloveških pogojih, posebno tisti, ki so jih razmestili v prostorih velesejma na Monte-belu. Ce jim res ni mogoče odka-zati Lazareta, naj se poskrbi za drugačno ureditev. Na vsak način pa boljšo in dostojnejšo, kot je dosedanja. Pod geslom «za zaščito družine» se s ponedeljkom uradno otvarja letošnja kampanja za pristop v Zvezo demokratičnih žena. Za to priliko bo imela ženska organizacija, v ponedeljek 17. t. m. ob 15. uri v dvorani «Kraljič» (Dom pristaniških delavcev) širši sestanek. Kampanja za pristop v ZDZ je letos še posebnega pomena, ker je nastal na našem Ozemlju nov položaj. V novih pogojih bo morala vršiti ZDZ važno in veliko delo. Zaradi tega je bolj kot kdaj koli potrebno navezati stike z ženami ter jim obrazložiti važnost njihove udeležbe pri prizadevanjih za obnovitev tržaškega gospodarstva. Prepričati in dokazati je treba, da je njihov doprinos vseskozi potreben in dragocen. Upoštevajoč uspehe prejšnjih kampanj za pristop v ZDZ in novi položaj, je treba ugotoviti, da so letos možnosti za razširitev našega vpliva in naših vrst nedvomno večje in boljše. Cilj, ki si ga letos postavljamo je, da bomo ponesle pristopnico naše organizacije 20 tisoč ženam Tržaškega ozemlja. Za doseglo tega cilja bomo povezale našo akcijo s problemi in potrebami vsake vasi, mestnega predela in okra-. ja in to potom plodne disku-I sije skupno z ženami. Obja- OBČ1NSKA SEJA V NABREŽINI Dvojezični napisi in poročila o javnih delih Tržaška kvestura ni še odgovorila glede napisnih desk - Intervencija tov. Škrka - Velika birokracija pri nakazovanju denarja za Selad V torek popoldne je bila v Nabrežini redna občinska seja, na kateri je župan g. Terčon po prečitanju zapisnikov dveh prejšnjih sej poroča.! o prizadevanju občinske uprave, da bi prišla zopet do svojih dvojezičnih napisov Kakor znano, gre za napisne table v občini, ki jih je policija svo-čas odstranila po ukazu gen. Wintertona. Zupan je obvestil svetovalce, da se je uprava že obrnila do jpoveljstva policije v Devinu, kjer so jih pa napotili do tržaške kvesture, ker so napisi baje shranjeni v Trstu. Občina je poslala kvesturi že dve pismi, na katera pa ni prejela še do danes odgovora. V diskusiji, ki se je nato razvila, so se vsi svetovalci strinjali, da je treba dvojezične napise čimprej zopet postaviti. Sklenjeno je bilo, da se počaka še nekaj dni na odgovor iz Trsta, nato pa 'bo občina sama ukrepala. Zupan je podal nato izčrpno poročilo o delovanju ustanove Selad v prejšnjem letu. Iz poročila izhaja, da je sedaj zaposlenih pri tej ustanovi 182 delavcev, od teh 80 na avtocesti, 102 pa pri raznih drugih javnih delih, V okviru del, ki jih vrši Selad, je občinski tehnični urad predložil v letu 1954 višjim oblastem skupno 43 načrtov za razna dela javne koristi za skupni znesek 96 milijonov lir. O teh delih bomo obširneje pisali prihodnjič. V svojem poročilu je župan iznesel nadvse umestno kritiko glede neznosne birokracije, ki vlada pri nadrejenih organizmih Selada. S strani višjih organov pride odobritev predloženih načrtov za določena dela, sledi nato nalog za zaposlitev novega števila delavcev, finančni oddelek pa nakazuje potrebne vsote z veliko zamudo. Za redno plačevanje delavcev ob koncu vsakega tedna, pa si mora občina izposojati denar drugje. Na ta način je občina založila do sedaj že 9 milijonov lir, ki si jih je morala seveda izposoditi. V diskusiji je naš svetovalec tov. 'Albin Škrk predlagal, naj občina polaga v bodoče večjo pažnjo potrebam manjših vasi, kot Prečnik, Cerovlje, Slivno itd., ki so bile v prejšnjem letu precej zanemarjene s strani uprave. Svetovalec Milič Ivan (OF) je predlagal, naj se občinska uprava zanima, da bodo delavci, ki so zaposleni pri Selad, delali v bodoče z večjo prizadevnostjo kot do sedaj. Vsa javna dela, ki jih vrši Selad, so pač v splošno korist in zaradi tega bi morali imeti delavci — kot je dejal Milič — več čuta odgovornosti do svojega dela. Odbornik tov. Ado Slavec je podal poročilo o javnih delih, ki so zapopadena v gospodarskih načrtih št. 13, 14 in 15. Tudi o tem bomo obširneje poročali prihodnjič. Pred zaključkom so svetovalci odobrili predlog, da se tudi letos zaprosi pri «Cassa di Risparmio» predujem 4 milijonov lir za kritje nujnih izdatkov. Zupan je postavil predlog, naj se v Občinski proračun za tekoče leto vnese postavka 4 in j>ol milijonov lir za razširitev telefonskega o-mrežja v Sesljanu in Devinu, kar bo • edvomno služilo za o-krepitev turizma. Prihodnja seja bo 18. t. m. v tbrek snjevaie bomo ženam potrebo postavljanja zahteve za izvajanje Spomenice o sporazumu in Posebnega statuta ter drugih prilog, posebno kar se tiče zahtev in pravic Slovencev. Povezale se bomo z borbami vseh delavcev v obrambi dela, proti brezposelnosti, za višjo življenjsko raven. Predvsem pa bomo objasnje-vale ženam nujno potrebo e-notnosti, da z združenimi napori ohranimo mir, ki je vedno bolj ogražan. Z združenimi silami bomo kljubovale vsakemu poskusu sprožitve nove vojne, vsakemu poskusu u-porabe smrtonosnega atomskega orožja. Zveza demokratičnih žena bo lahko uspešno vršila svoje poslanstvo za pomoč ženam v borbi za njihovo emancipacijo, za dvig kulturne ravni, v kolikor bo znala mobilizirati za te borbe tisoče žena. Gotove smo, da bomo v tem duhu in prežete s temi nameni, v tesni povezavi z borbami italijanskega demokratičnega ljudstva, uspele združiti vse demokratične sile za gospodarsko poživitev našega mesta in Ozemlja, za obrambo narodnih pravic in demokratičnih svoboščin. Skupščina žena bo v ponedeljek ob udeležbi vseh delegatk ZDZ, odgovornih za ženske krožke in članic Glavnega sveta. Ob tej priliki bo naslovila na vse žene Trsta in Ozemlja topel poziv za obrambo miru in proti oborožitvi Nemčije. JOLE DEFERRI Predavanje v PD „Haas“ Pretekli četrtek je bil v «Haa-su» kulturni večer s predavanjem. Predaval je tov. Miro Kapelj o življenju Ivana Cankarja s posebnim pogledom na njegove stike s tržaškimi delavci. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili njegovemu podajanju, ki je zadelo v pravi obliki odnos Cankarja do delavcev in tržaških Slovencev. Po predavanju je sledilo predvajanje raznih /ilmin. Želeti je, da se taka predavanja nadaljujejo posebno v sedanji dobi, ko rabimo Slovenci o-bilno kulturno hrano. Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal odlok št. 120, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje, z učinkom od 1,5. 12. 1954, zakon št. 1150 z dne 10. 11. 1964 (uvedba takse na upravno koncesijo od radijskih abonmajev); klicanje sestanka obeh strank. Minister Vigorelli se je tudi obvezal, da bo sestanek sklical, toda pozneje se je v splošno ogorčenje prizadetih enostavno premislil. Namesto da bi držal dano obljubo, je prepustil rešitev zadeve tukajšnjemu Uradu za delo in vladnemu komisarju, češ da Trst ne spada pod kompetenco ministrstva za delo. Ce je možna ugodna rešitev nadaljnjega obratovanja konopljarne, velja isto tudi za podjetje Kozmann, ki je bilo zaprto brez tehtnih razlogov. Delavci podjetja Kozmann so v posebni spomenici, ki je bila poslana vladnemu komisarju Uradu za delo, oddelku za gospodarstvo in finance ter tržaški občini predočili, da ima podjetje v teku vrsto naročil za razne tržaške ustanove in ladjedelnice. Tako so morali zaradi zapore ukiniti izdelovanje znatnih naročil (300 štedilnikov za IACP, 1300 štedilnikov na plin, zaklopke za GRDA, večje število umivalnikov, razne sanitetne naprave in druga dela za ladje). mi. Skoda le, da nima primernega dvorišča. Za vrtec, ki bo služil tudi za Prečnik, Praprot in Trnov-co, je vpisanih sedaj 24 otrok. Sempolajci ter vaščani ostalih vasi, ki pridejo v poštev, so zelo zadovoljni, da imajo tudi najmlajši končno poskrbljeno za zdravo zabavo in razvedrilo. Za zimsko pomoč Pričakovati je, bosta vlada v Rimu in dr. Palamara poskrbela za ugodno rešitev obeh vprašanj, ki so življenjske važnosti za par sto delavskih družin in istočasno znatne važnosti tudi za tržaško gospodarstvo. Otvoritev vrtca v Sempolaju V" ponedeljek dopoldne je bila v Sempolaju uradna otvoritev novega otroškega vrtca. Slavnosti so se udeležili razen župana g. Terčona in občinskih odbornikov tudi didaktični ravnatelj iz Nabrežine, učitelji, starši in večje število otrok ter osebje vrtca. Nove prostore je blagoslovil preč. g. dekan iz Sempolaja, nakar je imel župan priložnostni nagovor. Naš svetovalec tov. Albin Škrk se je nato zahvalil v imenu vaščanov občinskim upraviteljem za zanimanje in trud, ki so ga izkazali za uresničitev dolgoletnih teženj vaščanov. Novi vrtec se nahaja v obnovljenih prostorih stare o-snovne šole, kjer ima v pritličju lepo in moderno urejeno jedilnico in kuhinjo. V prvem nadstropju pa je prostorna, zračna in svetla učilnica, kjer se bodo otroci gotovo dobro počutili. Vrtec je opremljen z vsemi higienskimi pritiklina- Z ministrskim odlokom z le 7. decembra 1954, objavljenim v Italijanskem uradnem listu št. 299, so bile določene nedelje, ko morajo državne železnice in javna prevozna podjetja pobirati na vozne listke pribitek v smislu zakona št. 1042 z dne 3. novembra 1954. Te nedelje so: 9. in 30. januar, 13. in 27. februar, 13. marec, 24. april, 8. in 22. maj, 26. junij, 31. julij, 21. avgust, 25. september, 28. december. Postani naročnik “Dela“ Postati stalen naročnik «DELA» je ena izmed osnovnih nalog vsakega slovenskega komunista in simpatizerja. Razen tega naj si vsak tovariš stalno prizadeva in potrudi, da pridobi VSAJ PO ENEGA NAROČNIKA za «DELO». S tem bo prispeval k finančni utrditvi našega lista. Ne smemo pozabili, da je naročnina poleg prostovoljnih prispevkov najboljša in izdatna finančna pomoč bralca, ki omogoča redno izhajanje «DELA». NAROČNIKI PREJMEJO LIST PO POSTI REDNO VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. Naročnina za «DELO» znaša; MESEČNA 80 LIR, TRIMESEČNA 260 LIR, ŠESTMESEČNA 520 LIR, LETNA 1.000 LIR. Naročite se lahko kadar koli. PRIJATELJI, TOVARIŠI! ČE ŽELITE PRE-JEMATI «DELO» REDNO NA DOM, POSTANITE NAROČNIKI! t ODLOKI VLADNEGA KOMISARJA 0 zatiranju fašistične dejavnosti DELOVNI CENTER ZA POLNO ZAPOSLITEV V MILJAH Piavo je treba Izenačiti vsaj s prejemki Selada Za zaposlene pri delovnih centrih 600 lir na dan - Vsesplošna akcija v Miljah Vladni komisar zavrnil predlog - Soglasna resolucija miljskega občinskega sveta Kmalu po prevzemu upra- lirami na dan. Dejansko si ve s strani italijanske vlade je bila miljska občina vzeta v poštev za ustanovitev delovnih centrov, kjer naj bi našli polno zaposlitev vsi brezposelni. Delovni centri, ki jih predvideva italijanski zakon, naj bi bili nekak pripomoček za rešitev vedno težjega vprašanja brezposelnosti. Ce je bilo v začeku med prebivalstvom te občine morda kaj upanja, da se bodo z ustanovitvijo delovnega centra in polno zaposlitvijo brezposelnih stvari obrnile vsaj deloma na boljše, je ostalo to pričakovanje kaj kmalu globoko razočarano. Za delavce, ki bodo zaposleni v teh centrih, je namreč predvidena po zakonu plača — v kolikor jo sploh lahko tako imenujemo — ki znaša 600 Mr na dan. Docela razumljivo je, da je zaradi tega naslado v Miljah veliko nezadovoljstvo, k.i je povsem upravičeno. Človek si ne more zamišljati, da bo mogel družinski glavar preživljati svojo družino z bornimi 600 Pohitimo s prispevki za Ljudski dom vTrstu Za Ljudski dom so bili dostavljeni v zadnjem tednu naslednji prispevki: Sekcija VOM 3000, Sekcija Pončana: celica Zol 15.050, cel. Verucchi 8000, cel. Torne 6800, cel. Zol 5900, potom tov. ,Lu-na^dellija: Geri 500, Salvadei 400, Masè 1000, Vinko Duše 500, Fiorendo 150; cel. Uva 7400. Sekcija iSv. Jakob: cel. Rinaldi 1600, cel. Chimisso Del zadr. 8200, ženska cel. Blažina 2000, cel. Rinaldi 8300. Sekcija Sv. Vid 4300, sekcija Kolon,kovec 2700. Podsekcija Acegat: ul. Genova 1200, depozit ul. Margherita 13.400. Sekcija Barriera: potom tov. Bizjaka 1000. Sekcija Tomažič: cel. Kneipp jOOO, cel. Facchin 1000, cel. Lutmanu 750, cel. Castagna 1150, tov. Vardabasso 1000, gostilna «ex Slavko» 1600, cel. Lutmann 2900, cel. Castagna 1600, cel. Valdemarin 2500, cel. Tedeschi 1500, cel. Facchini 400, Sekcija Curiel: tov. Semitz 1200, Dl Ambrosi 3550, Fortuna! 1800, Strubeli 1100, Macor 300, Lissi 1000, 'Cesari 4600, Baučer 850, Pezza 250, Brumai 800, cel.obč. nam. 8100, sekcij,ski komite 3550. Sv. Marko: Toplicher Giuseppe 203, Moresan Guglie'mo 500, Tuffano Sergio 500, Avian Libero 500, skupina delavcev v delavnici mostov in žerjavov 1800, prijatelji Franca 1350, po-morščak z Grete 1QOO. SOŽALJE — Komunisti s Kolonkovca izrekajo iskreno sožalje tov. Dionizu Primožiču ob nenadomestljivi izgubi ljubljene matere. Sožalju se pridružuje tudi naš list. brezposelni z ustanovitvijo delovnih centrov niso skoro nič na boljšem. Saj prejemajo delavci pri Selad 1200 lir dnevno in še ta znesek gotovo ne zadostuje. V Miljah se je okrog tega problema sprožila široka ljudska akcija, ki so ji dali pobudo brezposelni in delavci pri Selad. Prebivalstvo je plebiscitarno podpisalo resolucijo, ki predlaga, naj se plače delovnih centrov izenačijo s plačami Selada ali vsaj tečajev za strokovno preusposobitev. Sindikalna organizacija je medtem zainteresirala o gornjem problemu ministra za delo v Rimu in vladnega komisarja dr. Paiamaro. Za ponedeljek so brezposelni in delavci Selada organizirali v Miljah javno zborovanja na prostem, ki pa ga je policijska oblast prepovedala. Zato je bilo zborovanje v dvorani kina Verdi, kjer sta sindikalista tov. Radich in Do-nadel poročala o razvoju zadeve in intervencijah sindikata. Zborovalcem je bilo sporočeno, da se je tudi minister Vigorelli izrazil ugodno za izenačenje plač, kot je bilo predlagano, in da je v tem smislu poslal pismo vladnemu komisarju, ki naj bi poskrbel za ugodno rešitev. Minister za delo je izjavil, da ne more vnašati nikakih sprememb v zakon, ki je bil že odobren, pač pa da je za odobritev dopolnitve plač merodajen vladni komisar. V sredo pa se je izkazalo, da vladni komisar ni upošteval ne različnih krajevnih prilik in ne utemeljenega predloga prizadetih za izenačenje plač delavskega centra. Zavrnil je enostavno postavljeni predlog, češ da ni mogoče spreminjati zadevnega zakona :n ne dopolniti gornje plače iz kakih drugih fondov. O tem vprašanju je .isti dan razpravljal na seji miljski občinski svet, ki je soglasno o-dobril resolucijo naslovljeno vladnemu komisarju. V reso- jih za strokovno preusposobitev. Razen tega je občinski svet odobril še resolucijo, ki postavlja razne konkretne zahteve za izboljšanje tržaškega gospodarstva. Ne bomo razglabljali, kdo je v resnici merodajen za dopolnitev plač delovnih centrov. Dejstvo pa je in ostane, da se na tak način prav gotovo ne bo niti najmanj rešilo in ne ublažilo vprašanje brezposelnosti. Dnevnih 600 lir je v bistvu nekaj več kot podpora brezposelnim in s to vsoto se ne more preživljati družina, pa naj 'bo še tako skromna ali maloštevilna. To naj upošteva merodajni forum. — SOZAIJE —i Ob nenadni smrti dolgoletne in priljubljene članice Frančiške Družina izreka Prosvetno društvo «A. Cebulec» najgloblje sožalje vsej njeni družini. Tudi sekcija KP pri Magdaleni izreka tov. Vilmi in vsem sorodnikom svoje iskreno sočustvovanje, kateremu se pridružuje uredniški kolektiv «Dela». Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal sledeče odloke, ki bodo objavljeni v celotnem besedilu v Uradnem ve-stniku z dne 11. t. m. in ki bodo stopili v veljavo na dan njihove objave — razen posebno označenih izjem: odlok št. Ib, s Katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 1546 z dne 3. 12. 1947 (predpisi za zatiranje fašistične dejavnosti in dejavnosti, ki stremi za obnovo monarhične ureditve); odlok št. 18, s katerim se odvzame kontroli Finančne in-tendance imovina razpuščene organizacije «Gioventù Italiana del Littorio», odrejena za naše področje s členom I ukaza Z.V.U. št. 12 z dne 6. 9. 1945; in s katerim se ponovno uveljavljata na Tržaškem ozemlju člena 6 in 10 kr. z. odi. št. 704 z dne 2. 8. 1943, s katerima se tej organizaciji odkazane naloge predajo vojnemu ministrstvu in prosvetnemu ministrstvu po njuni pristojnosti; in s katerim se vrne organizaciji «Gioventù Italiana» nepremična in premična imovina bivše «Opera Nazionale Balilla» in bivše «Gioventù Italiana del Littorio», ki je bila svoj čas prenešena na državno domeno; odlok št. 20, s katerim se raztegneta na Tržaško ozemlje zakona št. 539 z dne 15. 7. 1950 in št. 142 z dne 24. 2. 1953 (u-krepi glede v službi ponesrečenih invalidov in glede družinskih članov v službi smrtno ponesrečenih); odlok št. 21, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje z učinkom od 2. 1. 1955 zakon št. 1159 z dne 10. 12. 1954 (pred-pisi o uvedbi davka na proizvodnjo cementa in cementnih aglomeratov); odlok št. 23, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 645 z dne 20. 6. 1952 (določila za izvajanje XII. prehodne in končne odredbe — odstavek I — ustave, ki prepoveduje reorganiziranje razpuščene fašistične stranke v kakršni koli obliki). Za teden --- dni — Sobota, 15. - Pavel (zadnji krajec) Nedelja, 16. - Marcel Ponedeljek, 17. - Anton puščavnik Torek, 18. - Sv. Petra stol. Sreda, 19. - Kanut, Marij Četrtek, 20. - Fabijan in Boštjan Peter, 21. - Neža (Janja) ZGODOVINSKI DNEVI 15. 1921 se je pričel v Livornu I] zgodovinski kongres sociali-1 stične stranke Italije. 16. 1919 je bila ubita Roza Luxeni-] burig. 17. 1945 je Sovjetska armada oj svobodila Varšavo. 18. 1943 je Sovjetska armada pre-l bila fronto pri Stalingradu. 21 1921 je bila ustanovljena Komunistična partija Italije. 21. 1924 ie umrl Vladimir lijič Uljanov Lenin, organizator Oktobrske revolucije In stva-čela ritti j ZSSR. jpar kas« [ani Invi la))) SOBOTA: 12. Utrinki o krajihmki in ljudeh - h. Ravel: Spanskaliris rapsodija - 15. Zvonimir Cigtič:hn„ fìntilo irti O,d o 1 tl I VrlRo In in no.I ’ * nyT.TTiiiTT.rwi; 1KS1 II. Obala plesa ik - 16. Oddaja za na*L., še ,najini,ajse - 16.301 Slovenski r ,ae zbori - 19. Pogovor z ženo - 22. t<)V. Rimski-Koisakoiv: Sheherazade. jZV) NEDELJA: Kmetijska oddaja 10. Prenos maše iz tržaške stol*P°i'< niče - 17. Slovenski zbori - 21. Zase Thomas: Mignon - opera v 3 dej-sin, PONEDELJEK: 14. Lahke me- 1 lodije igra pianist Franco Russo Vrst - 18. Dvorak: Koncert za violino Ep, in orkester - 18.40 Koncert basist» . . Ettorea Geria - 19. Mamica pri-11 1 poveduje - 20.30 Okno v svet -Rkci 21.15 Književnost in umetnost , 21.30 R. Strauss: Salome operaVSe' v 1 -dej, TOREK: 13. Glasba po željah -18. Turina: Dva simfonična koncerta -. 19. Sola in vzgoja - 20.30 Radijski oder: Molière: Tartuffe - 22.30 Chopinova dela v Magalof-,'ovi interpretaciji. SREDA: 13. Operna glasba - 18.,.. Mozart: Koncert za violino in orkester - 19. Zdravniški vedež -Dro1 20.45 Poje vokalni tercet - 21.16W. Književnost in umetnost - 22, tea Čajkovski: Simfonija št. 6 jj . inu' azj n t V ČETRTEK: 13 30 Slovenski mo-tlvi - 18. Martinu: Koncert za dva stal klavirja - 19. Mamičina povesti,c»te,.„ - 20.05 Poje zbor Slovenske fllhar-.,, manije - 20.30 Dramatiziran» vlai zgodba - 2130 Škerjanc: Koncer- Poli tino za klavi" in ork. - 22.16 Glasbeno predajanje. , PETEK: 13. Glasba po željah • Silič 17.55 Rahmaninov: Koncert z» bi , 'klavir in orkester - 19 Okno v„ ' svet - 20.30 Tržaški kulturni raz-Jre' gledi - 21.30 Leihar: LuxemburSkl «eni grof opereta v 3 dej. bod Kar se tiče odlokov št. 16 in 23 o zatiranju fašistične dejavnosti in prepovedi reorganiziranja razpuščene fašistične stranke, gre očivtdno le za formalno raztegnitev na naše področje zakonov, ki se v resnici ne izvajajo niti v Italijanski republiki. Zadevna odloka oziroma zakona sta namreč v kričečem protislovju z dopuščanjem ustanovitve in delovanja nove fašistične stranke MSI, ki ima proste roke tako pri nas kot v Italiji. Stranki, ki sploh ne skriva svojega fašističnega porekla, dajejo na razpolago za zborovanja katero koli dvorano v mestu, dočim jih delavskim organizacijam, če le mogoče, odklanjajo. In našteli bi lahko še vrsto primerov, ki dokazujejo, da obstaja zadevni zakon le na papirju. KIHO OPČINE van urie n?š Sobota, 15. Jan,: «z,a ceno dolžno- . 1 M' ... ile sti» (Il prezzo del dovere). Film MG M. ihie' Nedelja, 16. jan.: se ponovi. Ponedeljek: 17. jan.: se ponovi. , To.«k, 18. jaln.: «Upornik z Ja-ve» ( il ribelle di Glava). p0i Barvni film Fintine.' S.eda, 19. jan.: se ponovi. Četrtek: 20. jan.: «Polnočna go- ven podrl na Koizu 24-letno Olgo Božič ipor. MIJoš ,iz. Nabrežine -kamnolomi. Pri padcu se je opraskala na roki ter se nato sama zatekla v bolnico. Brezvestni soi.er je zbežal. ... V ul. Rivo je v soboto te- melji se ponovno, zahteva, naj . iak tovoi nlk pu,vozil komaj 21- Oba sta skupno z nekim tretjim, ki je zbežal v 'Italijo okradla nekaj stanovanj. Na Silvestrov veder sta odnesla iz nekega stanovanja 500 tisoč Ilir v gotovini in zlatnino v vrednosti 5000 .tisoč lir. *** Zaradi žaljenja .policijskega agenta in poskušane preprečitve aretacije sta se morala zagovarjati te dni pred kazenskim sodiščem 40-letni Angelo Fiorito in 24-let.ni Paolo Altieri. Fiorito je bil obsojen na 3 mesece zapora, Altieri pa na 7 mesecev. V soboto je neznani avto y sreci0 se je v spremstvu Policija je prejšnji teden aretirala 24-letnega Renata Scheria-nija, agenta prometne policije1. Obtožen je, da si je ilegalno, prisvajal denar, ki ga je inkàsiral za globe od. raznih kršilcev prometnih predpisov. *** Prejšnji petek se je ponesrečil na delu v Ilvl 33-letni Danijel Kocjančič iz ul. Giardini. Pri razkladanju mu je padlo na nogo par ikoso-v železa. Prvo pomoč so mu nudili v bolnici in ga nato poslali domov. se delavcem pri delovnih cen trih dodeli ista plača, kot velja za 'Selad, oziroma vsaj plača, kot jo prejemajo v teča- ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V 15. kolu prvenstva, ki se je igralo prejšnji četrtek, so bili rezultati naslednji: Ata- lanta - Napoti 1-1, Bologna -Juventus 2-1, Lazio - Inter 3-2, Milan - Genoa 2-2, Sampdoria - Roma 1-1, Torino - Firenti-na 0-1, Triestina - Spal 1-1, U-dinese - Novara 1-0. Jutri ne bo tekem A lige, ker bb v Bariju mednarodna nogometna tekma med Italijo in Belgijo. TRŽAŠKI SPORT Nogomet Rezultati nedeljskih tekem: Pristaniščniki - Ambrosiana 4-0, Costalunga - Primorje PK 3-2, Rozandra - Trebče 4-0. Tekma Kolonja - Sv. Barbara se ni odigrala, Jutri bodo naslednje tekme: Costalunga - Rozandra, v Bo-Ijuncu ob 10.30; Sv. Barbara -Primorje PK, v Boljuncu ob 12.30; Ambrosiana - Kolonja, v Boljuncu ob 14.30; Trebče -Pristaniščniki, v Trebčah ob 14.30. DROBNE ŠPORTNE VESTI TRST | SjftOAČ dOftoOt tW- [/ SMCtu* | ledu. Za tekmovanja za naslov svetovnega prvaka so se do sedaj prijavile: Sovjetska zveza, C,SR, Poljska, Jugoslavija, Švedska, Švica, 'Norveška, Italija, Finska in Nemčija. ljo je zasedal v našem mestu nacionalni svet združenj Italijanske nogometne zveze (FIGO, ki je imel na dnevnem redu 16 točk. Med važnejše sklepe, ki so bili sprejeti, spadata dva, in sicer prepoved televizijske oddaje nogometnih tekem ter omejitev angažiranja igralcev iz inozemstva. Nogometna društva lige A bodo odslej lahko angažirala za vsako nogometno sezono le po enega igralca iz inozemstva. Razen tega pa bo imelo lahko vsako društvo po enega igralca iz inozemstva, ki je včlanjen v Italiji najmanj pet let. Na podlagi novih sklepov se bosta morali Triestina in Milan odpovedati enemu ino-zemcu. DETROIT — 'Prejšnji četrtek je bivši svetovni prvak srednje kategorije Ray Sugar V soboto in nede- Robinson premagal Joea Rin- donuma s k. o. v šesti rudi.. Robinson se je vrnil na ring po dveh letih odsotnosti. S to zmago je pokazal, da lahko zopet kandidira za naslov svetovnega prvaka. KARLSRUHE — Domača nogometna enajsterica, ki spada v prvo divizijo Južne Nemčije, je prejšnji četrtek porazila beograjsko enajsterico Partizana z visokim rezultatom 4-0 (2-0). SAiN PAOLO — Prejšnji teden je jugoslovanski atlet Mihalič odnesel v Braziliji svojo drugo zmago. Skupno z drugimi udeleženci Silvestrovega teka se je udeležil velikega lahkoatletskega nastopa in odnesel prvo mesto v teku na .10.000 m. DUEiSSELDORE — Od 25. februarja do 6. marca t. 1. bodo v tem mestu tekme za sve-tovno prvenstvo v hokeju na ALiMAi ATA (SZ) — Na prireditvi v hitrostnem drsanju so sovjetski drsalci zrušili svetovna rekorda na 1500 in 5000 m ter sovjetski rekord na 10.000 m. Silkov je postavil nov svetovni rekord na 5000 m s časom 7’45”6, Grišin na 1500 m s časom 2'9’’8 ter Saku-nenko nov sovjetski rekord na 10.000 m s časom 16’44”3. V Moskvi pa je 22-letna Mara Rylova zrušila svetovni rekord na 500 m s 45'6, ki je prej pripadal Norvežanki Shou Nilssom s 46"4. MOSKVA — Večja skupina sovjetskih smučarjev bo odšla prve dni februarja v Gortino d’Ampezzo, kjer se bodo trenirali baje par tednov v vidiku zimske olimpijade, ki bo prihodnje leto v Gortini. Treninga se bo istočasno udeležilo kakih 20 poljskih smučarjev. mesečno Loredano Galatti iz ul. Prlandini. 22, ki se jei izmuznila staršem ter stopila, iz veže na ulico prav v trenutku, ko je pri-vjzil,. mimo tovornik. Ubogi o-troik je zadobll več ran in hud udarec v trebuh. Prepeljan je bil v bolnico z nekim taksijem. Zdravniki so si pridržali prognozo. »** V ponedeljek je filobus št. 20 trčil v bližini čistilnice A-quila v električni drog. Do nezgode je prišlo, ker se je hotel šofer rMcbusa izognili nekemu avtu. Večje število potnikov je odneslo lažje poškodbe, ozdravljive večinoma v par dneh. V bolnici so pridržali samo enega potnika. *** V ponedeljek je v bolnici podlegel poškodbam 19-letni Arturo Lena iz Zg. Carbole, ki je nekaj ur prej s svojim motorjem z vso silo trčil ob neko lambirete. Obležal je na kraju nesreče s preblti.o lobanjo. *** Isti dan je Izvršila samomor 'S plinom 43-letrra učiteljica Andreina Fabian iiz ul. Schiapa-relll. Vzrok samomora je bita. neozdravljiva bolezen. *** Prometna policija je Izsledila in prijavila sedišču mladeniča, ki je 5. t. m,, podrl z motorjem v bližini Rojana Antonijo Ceppi por. Bernobič in nato zbežal. Gre za 21-letnega mesarja Francesca Stocco Iz M ir ama,riškega drevoreda. *** Leteči oddelek policije je te dni aretiral 23-letnega Albina Po-ropata In 17-letnega Lucija A„ sina nekega tržaškega inženirja. hčerke zatekla v bolnico 57-leu-na Marij< Kodrič roj. Ličen iz I-strske .ceste 274, ki. so ji zdravniki ugotovili verjetne znake tetanusa. Zena je povedala, da čuti že -nekaj dni bolečine v bradi, ne spominja pa se, da bi se kidaj zbodla. Zdravniki so si pridržali prognozo. *«• Policija je te dni aretirala nevarno roparsko skupino, ki je imela pri sebi orožje. Aretirani so bili: Giorgio Clave, Ubaldo Indelicato, Giorgio Gasiperazzi, Carmelo Giorgesi, Guido Orsini Mario Molek. Aretiranih je bilo še drugih 10 oseb pod obtožbo sodelovanja pri razpečavanju o-rožja In nakupa ukradenega blaga. * * * V dineih od 6. do 12. t. ,m. se je 'v tržaški občini rodilo 46 o-trcik, umrlo je 86 oseb, porok je bilo 26. spa» (La signora dl mezza-i'on notte). Film F ine in e. h„i Pe.ek, 21. Jan.: «Pustolovec iz zla- ,el tega mesta» (L’avventuriero, Mi della città d’oro). Film Fin-hiti cine. V tednu se začnejo predstave! ob 18, zadnja ob 22. Ob nedelja» ^Dr "1 praznikih začetek ob 16, zad- Oee nja o-b 22 « . PROSEK ,‘J1> Sobota, 15. jan. ob 19.30: «Trgo-fri vina z belimi sužnjami» (L/I ton tratta delle bianche) Flirti „ Minerva. “o Nedelja, 16. jan. ob 17: s-e ponovi ÙOs Sreda, 19. jan. ob 19.30: «Divja- snni nje v Kongu» (Furia nel Cona go). Film Columbia. Afag r, . , NABREŽINA van Sobota, 15. jan. ob 20: «Kaipitalist»! (Capitalista). Film Universa! Nedelja,, 16. jan. ob 16. in 20' se 'kij ponovi. Sreda, 19. jan. ob 20: «V podzem-! V fju Los Angelesa» (Nei bassi-ritje fondi di Los Angeles). Film Zan _____ zm< RKO. ;ti ; 'kra rilo 'kre Razdeljevanje drv za brezposelne in upokojence Tržaška občina javlja, da s6: N začeli z 10. januarjem ponovno.®11)) razdeljevati po 100 kg drv^ri: brezposelnim, ki so v posestipbc izkaznice roza barve, upoko-jW jencem zavoda INiPIS z maflj “e : kot 24.000 lir mesečne pokoj-j'ko nine ter vjojpim vdovam, i-rtjhio, sirotam. Cena drv 1.000 lir zatia, 100 kg. Istega dne so odprli'iev, prodajalno v ul. Colngna 16, no ki posluje z naslednjim urni-|krg Kom: ob ponedeljkih, torkih in Zac sredah od 10. do 12. in od 1*! h»B do 16. ure. V teh dneh je za- bij j prta prodajalna v ul. Lazza- žaš retto Vecchio. Oq Upokojencem, ki ne bi mo-iZim gli zaradi starosti ali boleznilčje, o-ebno prevzeti drv, jih bodOj prinesli na dom,. Zato pa sej ^ sobi št. 44 vj “b morajo javiti v visokem pritličju občinske Pa"jv rače, kjer morajo pokazati do- ar cumente, ki potrjujejo njihovo pravico do dodelitve drv po Znižani ceni. Navedeni urad j< >dprt od 10. do 12. ure. kup Var San P1’« Ministrstvo za notranje za-^či leve — glavno ravnateljstvo jtn0| :a gasilstvo — je razpisalo^, natečaj na podlagi izpričeval Iv,, in izpitov za 39 mest stalnih gasilsih častnikov V. razreda< b (X. stopnje) v tehničnem sez-:s°c: namu skupine A garilsk« K rlužbe. fetrj Zi nadaljnja pojasnila, sejsr^ prizadeti lahko obrnejo na pro-| lekturo — upravno službo, so- V ba št. 72. sBa Odgovorni urednjk dlje RUDOLF BLA2IC_ (Blagi) biti Založništvo «DELA» . -, Tiska tip. RIVA, Torrebianca I', rii Tes kg irio Predrto se odločite za nakup blaga za moško obleko, oglejte si naših 500 različnih vzorcev. Postreženi boste dobro in po najugodnejših cenah. A. PERTOT TRST ulica Ginnastica, 22 - tel. 95 998 *kt % be bog bt0 ^šlt »Iti Brv 'ril; rie lan k ■'iš' 'N b4| ;