proletarec je
|> E A V S ki m s t za MISLEČE čitatelje
PROLETAREC
Official Organ Yup»»lav Federation, S. P. - - Glaailo Jugoslovanske Socialistične Zveze
glasilo pkosvetne matice in j. s. z.
iT _ NO. 1683. '*"— •• •'•«	«. iw>. « u. .m mm « imp. hi., mm tu w « cm*«. « a«., j. mi
CHICAGO, ILL., 13. DECEMBRA <D~.mb.r 13), 193»	w..kl, .. m. s..
■II«
LETO—VOL XXXIV.
NOVA TAKTIKA KOMINTERNE PODŽIG REAKCIJI
Moskva s Finsko
napačno računala in se ukaniia
POLJSKI GENERALI PRESENEČENI SRAMU VSLED ODPORNOSTI MALE FINSKE VEČJI VELESILI, KOT JE NEMČIJA. — NEISKRENA ITALIJA. — STISKE LIGE NARODOV
VSILI SE VSE PREBIJE..."
Moskva se je v svojih manevrih s Finsko ukaniia. Bila je
prepričana, da jo bo dobila pod okril je brez vojne. In Če pa že
pride do vojne, da bo Finska na kol nih v par dneh.
Račun brez kremarja
Ampak Finska je demonstrirala toliko odpornosti, da je postalo vrhovnemu poveljstvu sovjetske armade že kar nekam nerodno, tuji novinarji pa spet pišejo o "čistkah". Neprijetno je tudi poljskim generalom. Njihova država je Štela nad trideset milijonov več ljudi, kakor Plinska, pa se Nemčiji ni mogla uspešno upreti niti v eni bitki, dočim se je Finska s svojimi tri in pol milijona prebivalci postavila v bran ;>roti o-Kromni premoči Rusije s tolikšno silo, da jo je občudoval ves svet.
"Ljudska vlade'* brez zaslombe
Dočim je bila poljska vlada res brez* zaslombe med ljudstvom, je prebivalstvo Finske s svojim režimom na celi črti. "Ljudska vlada", ki je bila imenovana za novo finsko "demokratično" republiko v uradu kominteme in pozvala na pomoč proti zatiralcem sovjetsko armado, je brez zaslombe med finskim narodom. Seveda, kadar bo poplavljena, bo ljudstvo osvojevalce pozdravljalo, ker je to varnejše kakor pa nasprotovati sovražniku, proti kateremu ne moreš ničesar več.
Kdo pomaga Finski?
Odpor finske armade je u-mevno vzbudil v javnosti vprašanje. kdo jo zalaga. Propaganda, posebno ruska, je trjjli-da ji pomagajo Anglija, švedska, Italija in tudi Nemčija. V resnici je dobila v teh par tednih prav malo vnanje pomoči. Nemčija, ki je pred vojno Finski res prodala nekaj municije. katera je bila zanjo naročena v škodovih tovarnah še ko je bila reška samostojna, je za-protila Švedski, naj bo v vojni mel Finsko in Rusijo nevtralna. Vzlic temu je propaganda ^trajala dalje v trditvi, da Je Nemčija ena glavnih podmornic finske republike, in da je Ita'i-Ja poslala Finski preko Nemčije par sto aeroplanov z odo-


V TEJ ŠTEVILKI
o taiavak mednarodno or-
l«'i/ir.r#fa delavstva ra 2. strani.
Al> im. klub it. 49 JSZ r Coll.n-*o<»du i,	n* itaperanj«? Ke
k temu je na 2. strani, ia * Finsko? Mar j« U orodje, *'• J' «j*n junaikl odpor res vreden ok<udov.„ja7 Citajte mnenja o nji e »•j tirvilki.
-ni Teleban M je oKlasi| e tej
U«ajte tudi resne druffe Itanke,
«r poročile r tej iter.lki le jo P°»»»«Hte prijateljem s pripo. r"'»om. Ha rej se ner^e n. ta list.
brenjem in sodelovanjem vlade v Berlinu.
Zgražanje Italije
Vzrok, da se je italijanska vlada vrgla v propagando proti Rusiji in ji služi pri tem napadena Finska le za moralno sredstvo, je njen strah pred ruskim prodiranjem na Balkan. Dosiej je Mussolini smatral, da «i ga bo delil edino s Hitlerjem. Prej" nekaj dnevi je posvaril njegov urednik Gaida tudi Anglijo, da naj drži prste proč od balkanskih dežel, češ, da jih bo Italija branila ne le pred Rusijo nego prav tako pred Anglijo, ki si jih skuša gospodarsko podjarmiti.
Italijanska propaganda v prid Finske je torej hinavstvo, kajti to, kar danes počne Rusija s Finsko, je storila Italija z Etiopijo, potem z Albanijo in namerava storiti nad katerikoli drugo deželo v bodoče, čim si bo svesta zmage.
Liga narodov spet na preizkušnji
Finski je sicer v njeni stiski vsaka pomoč dobrodošla, tudi italijanska, ako bi kaj izdala. Zato je finska vlada podrezala tudi društvo narodov, čigar temeljna naloga je ščititi pridružene dežele pred napadalci. Tajnik lige, francoski državnik Avenol, jo je sklical k posebnemu zasedanju, ki se je pričelo prošli pondeljek. Predsednik sedanjega vrhovnega konefta li?e narodov je sovjetski poslanik v Londonu Ivan Majski, ki pa se po nalogu svoje vlade ni odzval. V Moskvi so izjavili, da je sklicanje lige v tem slučaju insult na Rusijo, Finska pa zahteva, da liga stori vge v svoji moči, da se Rusijo Kaznuje po zasluženju. Argentina zahteva skupno z nekaterimi drugimi južnoameriškimi republikami, da se Rusijo izključi iz lige, če pa tega ne stori, bodo odstopi-'e. V tem slučaju bi bila Rusija *etrta velesila, ki bi šla iz lige, ali bila izključena iz nje v*led osvojevalnih napadov. Ostale tri so Nemčija, Japonska in Italija.
Zaveznici v zadregi
Anglri in Franciji je zahteva Argentine neprijetna. Rusijo sta pustili v miru, ko si je s Hit-
(Nsdalfevanje na 5, strani.*
Neka druaina v Clevelandu. Fisher po iass«, šteje IJ_^	_________
in se »drovi v Kanadi, pravi poročilo. Mati preiivlja sobo ia 1 f* otrok a reato delavskih listih. $a.9S na teden, ki ji jo dajo relif ni urad. Na sliki sta dva njeaa otroke Mati baja pravi, da se v sili skaja tudi s to Malo vsotico.
— i
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA Ii\ PO SVETO
I VAX VI K PREMINUL
V Ameriškem dr_~nskem keledarju za leto 1940 ime Ivan Vuk dva prevoda. Poslal jih je nam še meseca junija in ob enem v pismu potožil, da je teiko bolan.
Iz Delavske Politike, ki prihaja zdaj zaradi vojne v Evropi največkrat z znatnimi zamudami, posnemamo, da je ta ne s dolgoletni zvesti sotrudnik preminul po dolgem bolehanju dne 12. novembra t. I.
Ameriški družinski koledar, Mejeki Glas in Proletarac ga bodo pogrešali, dasi imamo tu za objavo še mnogo njegovih spisov.
Ivan Vuk je bil proletarski pisatelj in doživel mnogo grenkih dni. Med vojno je bil na fronti in dolgo vjetnik v Rusiji. Po vojni se je boril za obsta-V Oi* je bolan	m ** uveljavljal v rasnih
Nekatere je tudi urejeval. Osebne in druge težave so ga primorale pustiti aktivnosti in je končno urejeval samo še glasilo vojnih invalidov. med katerimi je bil tudi sam. Neto se ga je lotila še vodenica in ga ugonobila. (V#č o tem delavskem pisatelju bo v prihodnjem Proletarcu.)
VOJNA, S SVOJIMI GOSPODARSKIMI UDARCI, PREGANJANJI, KLANJEM IN BEDO SEJALKA NEZADOVOLJNOSTI
MEHIKA OBSOJA URADNE KOMUNISTE, KER SE NAVDUŠUJEJO ZA INVAZIJO FINSKE. — NOV "LEVIČARSKI" VAL V JUGOSLAVIJI. — NARAŠČANJE PROTIKOMUNIZMA V Z. D.
Dasi na zapadni fronti Evro-lčane. Ko je vlada v Beogradu pe ne padajo stotisoči, niti ti- uvidela, da mislijo v Berlinu soči ne, je to vendarle vojna, ki glede tirjatve zelo resno —
je vrgla vse gospodarstvo ne le evropske celine ntgo več ali manj tudi vseh drugih krajev sveta s tira.
Naraščanje brezposelnosti '
kajti bil ji je dan ultimatum, naj to plača z živili, je v zahtevo pristala. To pomeni izčrpavanje shramb jugoslovanskih kmetov ne da bi Jugoslavija
Večina ameriŠKih pomorskih |!?bi,a " * ^V^V, .do' delavcev, ki so bili do spre i e- bren? denarju od kogarkoli in
ma nevtralnost nega zakona u- f,	^la v p ačevanju
posleni v prometu med Evropo kmet°m ?°,8 UŽ,tl Vf',lh °b<Uv: in AmoriL.,* i*	i« . tenJ in inflacije, kar pomeni
Reketirski unijtki voditelji, i Unija odjemalcev (Consum-ki se prodajajo komunistom, in er's Union) in razne druge sli-organizacije. ki pod krinko pa- ične organizacije je kongresnik triotizma goje plemenska so-, Dies nazval za komunistično
in Ameriko, je ob zaslužek in odvisna od reiifa, dokler se vladi ali komur že ne posreči dobiti zanje druge zaposlitve. V Angliji narašča brezposelnost vzlle temu, da je nad milijon moških mobilizirala v armado. Belgija je vsled blokade vržena v krizo, kajti večina njene in-
. Je Dies v pravem?
___ ______ __ ____ _________»^»m^m^mvuv Diesova kongresna komisija
vraštva, so največji sovražniki {fronto in enako vlactne podatke bo porabila, predno svoj termin te dežele, je izjavil v Chicagu (katere v angleščini priobčuje	-1 1 A *
kongresnik Martin Dies na banketu trgovcev z nepremičninami, ki se ga je udeležilo 2000 oseb. Enako je izjavil o marksizmu, češ, da je velik sovražnik amerikanizma, kajti marksizem je temeljna filozofija komunizma, nacizma, fašizma in socializma. Tako povzroča Dies, ki bi s svojo komisijo a-meriški demokraciji lahko veliko pomagal in res razkril delo njenih sovražnikov. a svojo površnostjo in reakcionarnimi na-
tudi Proletarec) o izkoriščanju konsumentov. Dies pravi, da so taki napadi naperjeni proti svobodni trgovini in privatni iniciativi bizniških podjetij. Odjemalci vedo, da se Dies v zagovarjanju bizniškega izkori-ščevalstva jako moti.
Male dežele si prizadevajo na vso moč oteti svojo neutral-nost. s katero pa ne morejo
skonča, nekaj sto tisoč dolar jev ljudskega denarja. Pravi, da je a pomočjo te vsote dognala, da je komunistična stranka potrošila v prošlih par letih v korist vnanje politike kominteme in za svoje lastne intrige četrt milijarde dolarjev. To je mnogo. V Diesovi komisiji so tudi demokratični ljudje in gotovo so morali to izjavo vsi pre-udariti, predno je mogla v jav
obubožavanje države, ki je že itak v stiskah.
Nov "levičarski" val
«
Ker je ljudstvo Jugoslavije politično neizvežbano, se nadeja rešitve iz teh razmer od zunaj. Vlada je birokratična in je .	. ^^H , med maso brez privlačnosti. Na
dustr.je .n paroplovbne riužbe i Hrvatskem se je nekaj časa je moralo ustavit, ob.-a... Shono revni aloj na V2podbudo Ma0.
je pnzade a NizozemsKa, kaj« kovcev ogreval za Nemčijo. Po
ona.Be'«,J» ,ta z.*go.j en spremembi ruske taktike - ki med Nemčijo, Francijo in An-;je po8tala sk,enitvi paku ,
ghjo da se ne moreta svobodno Hitlerjem agresivna namesto gibati. Zelo so prizadete tudi .pomirjevalna, kakor i- bila Danska. Norveika m Švedska. pod prej4njim komisarjem vna-
s P" Jc P""1"18 Predniet njih zadev Litvinova. je tudi
ustreči ne Angliji in Franciji. no4t- Vprašanje je le. komo v
__»»	«...	...	__ .	; 1____1______1 A '____l 11'
ne Nemčiji, ne Rusiji. Vsaka zahteva, da morajo biti "ne
zori namenu komisijo veliko | vtralne" samo nji v prid.
več škode kakor koristi.
šikane proti tujerodcem so
dobile velik udarec z razve-ljavljenjem postave v Pennsy!-vani.ii, ki je določala registriranje nedržavljanov in mnogo drugih sitnosti zanje. Zakon se bi lahko uporabljalo tudi proti
ILGW (unija delavcev in delavk v tovarnah za ženska in otroška oblačila) si prizadeva pripraviti AFL in CIO v spravo vsaj do prihodnje pomladi. Toda med tem se poostruje boj med njo in ACW (unijo delavcev moških oblek), ki je v CIO.
korist so komunisti porabili ta sredstva.
Kaj bo z Rumunijo?
Glasilo kominterne je v pri-četku decembra posvarilo Rumunijo, da naj čim prej sklene
vpada.
Težave Jugoslavije
Zelo prizadeta vsled vojne je Jugoslavija. Nemčija je že v početku svoje vojne skušala iztisniti od Jugoslavije čim več. Pozabila ji je vrniti celo jugoslovanske vagone, v katerih ji je pošiljala živila, ruue in živino. Vrh tega ji je nehala pošiljati obljubljeno blago v zame-
Jugoslavija uvidela, da je v nji he cela armada agentov kominterne. Zaupnik iz Slovenije poroča Proletarcu, da "vsled prevelike zmede rastejo levičarji' kot gobe v nadi, da bo ruski striček že kar jutri tukaj .. Tako se je dogodilo v Jugoslaviji tudi par let po vojni. Velika masa je glasovala komunistično in poslala v skupščino celo kr-
no, jugoslovanski trgovski kro- delo "komunistov", ki večino-gi pa so se uprli in kratkomalo ma niso o komunizmu in social-i z javil i, da Nemčije na Kredit ! nih problemih imeli nikakega ne bodo zalagali. Ampak i\em- znanja, ci se niso pustili odgnati. Obnovili so tirjanje dolga, ki ga je imela Srbija v Nemčiji pred
naturaliziranim državljanom. Kar pomeni, da se je Iaglje za-Zvezno distriktno sodišče v plesti v boje kakor pa utrjevati Scrantcnu ga je dne 30. novem- mir. ILGW ima približno četrt
bra proglasilo neustavnim.
Philipp Scheidemann, ki je
dne 29. nov. umrl v pregnanstvu na Danskem v 74. letu starosti, je šel skozi mnoge preizkušnje. Veliko je delal in izvršil tudi mnogo napak. Toda bil je iskren boritelj za demokracijo in socialne pravice ter bil žrtev zavezniških imperialistov tik po svetovni vojni, in potem še komunistov in nacijev povrhu. Ena njegova hči je vsled na-cijskih persekucij izvršila samomor.
milijona članov, ACW pa nekaj manj.
Liga narodov orodje Anglije.
To zatrjuje te dni časopisje v Nemčiji, češ, da je njeno sedanje zasedanje naperjeno proti Rusiji in Nemčiji v .prid imperializma Velike Britanije.
Reuters (novinarska agenci-ia Anglije) je dne 9. dec. poročala o uporu prebivalstva v zapadni Ukrajini.»ki je po zadnjem porazu Poljske postala
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Dijaitvo v izgredih
V tej novi spremembi se je velik del dijaštva v Beogradu pod vplivom kominteme obrnil proti Franciji in demonstrira za Rusijo. Slični izgredi so »e
Vojna žre
Petinšestdeset odstotkov vsega japonskega proračuna se bo v bodočem fiskalnem letu porn-bilo za armado in mornarico in poleg tega še Izredne vsote za njeno voino na Kitajskem.
Olje v "modernih" vojnah neobhodno potrebno
■ ■ ■ ■ ■
■ M P
Ako bi mogla Anglija Nemčiji preprečiti dovoz gasolina, e zmaga njena, ne da bi jI bilo treba izgubiti stotisoče vojakov. Kajti današnje motorizirane armade ne morejo nikamor brfez tega sredstva. Kaj bi koristilo Nemčiji pet tisoč vojnih letal, tisoče tankov, motoriziranih topov, podmornic itd,, če ne bi imela gasolina in olja!
Nemčija ga pridobiva umetno iz premoga, toda za svoje potrebe veliko premalo. Drugega dobiva iz Rumunije, iz Rusije, in najfinejšega pa je na* bavljala iz Zed. držav in Mehike. Slednji vir ji je vsled ap-
gleške blokade zaprt, zato ji iz teh zadreg pomaga sedaj lahko najbolj Rusija.
^e pa pomislimo, da znaJa skupna produkcija olja Rusije (vključivši oljna polja, ki jih je vzela meseca septembra poljski) in Rumunije le četrtino toliko kot znaša produkcija olja v Zed. državah, vidimo, da ga ji Rusija sama ne more pošiljati kolikor ga rabi.
Sovjetska trgovska komisija, ki je bila meseca novembra na posvetovanjih v Berlinu, ga ji je obljubila v čimkrajšem času ^ 800,000 ton, s časoma pa milijon ton na leto, kar je malen*
kost ob pomisli, da ga Nemčija potrebuje v vojnem času 30 milijonov ton na leto. Kumunita ji sicer pošilja ves svoj pridelek, toda tudi skupno z ruskim uvozom je količina tega olja #e vedno veliko prenizka za kritje nemških potreb. Zaloge gasolina, ki jih ima. ji bodo zadostovale kako leto dni. Umetno produkcijo iz premoga pospešuje, v Rusijo in Rumunijo pi je poslala inženirje, da modernizirajo naprave oljnih polj, kar bo vzelo mesece časa.
Izhod iz te zagate je Nemčija dobila — v Zed. državah in Mehiki. Pomagati v tem pa Ji
: mor? največ Rusija in to na I prav enostaven način. Rusija ima v Sibiriji kak milijon vojakov. Ker je ta armada motorizirana, je naravno, da porabi ogromno gasolina, ki ga dobiva i po sibirski železnici iz ruskih oljnih polj v Raku. Naj ga torej Rusija za svoje potrebe v Sibiriji rajše kupuje v Zed. državah. svojega pa pošilja toliko več Nemčiji. Enak dogovor skuša* Nemčija skleniti z Rusijo glede žita. Ako se ji to posreči, bosta morala Anglija in Francija z Nemčijo resno v vojno, kajti z blokado je še dolgo ne bosta mogii uničiti.
pričetkom svetovne vojne, in vzajemno pogodbo z Rusijo. To zaostalih obresti. K tej vsoti so bi pomenilo podvrženi^ Mo- Nemci prišteli svoje vložbe še slevi. Vsled neposrečene sovjet- v Bosno in Hercegovino, ki so ske ofenzive na Finskem se v , kakih 50 let stare in še neizpla-i (Nadaljevanje na 5. sirani.) Rumuniji pretnje niso toliko u-strašili. da bi se takoj podali v posvetovanja. In dne 9. dec. je sovjetska agencija Taas pojasnila, da tisto svarilo Rumu-' niji ni bilo uradno. V Bukarešti vzlic temu vedo, da je njihova | dežela zaznamovana.
Kdaj in kje naj se vrši
naš prihodnji zbor?
0
Zbor Jugoslovanske socialistične zveze in Pro• svetne malice se bo vrnil v /mletju 1940. Kraja ie nimamo določenega, ne časa. Na prejšnji seji odborov JSZ in Prosvetne matice o tem nismo se utegnili razpravljati. Ampak ako hočemo, da bo zbor uspeh, se moramo čimprej domeniti, kje se naj vrši in v katerem času.
Dne 30. maja (v četrtek) je praznik Spominskega dne. Za naš zbor pade prezgotlaj, ker je potrebno, da /HH-akamo konvencije socialistične stranke.
Mnenje urednika je, da bi bilo za naše gibanje najprikladnejše obdržavati zbor prvi teden v ju• liju. V četrtek 4. julija bo praznik. Zbor bi skon• čtdi v naleljo 7. julija. Odlagali smo ga dve leti. Zdaj so pred nami problemi, ld se jih zbor mora lotiti. Časa nam torej ne bo preostajalo.
Kje naj se naš zbor vrši? Katero mesto pri-/poročate ?
Posamezniki in klubi naj razpravljajo o tem in svo h priporočila s/>oroče Proletarcu, kar bo ekse-kurivi olnišalo nalogo, ko bo januarja ali febru-aria morala definitivno skleniti, kdaj in kje naj se snidemo na XII. rednem zboru JSZ in Prosvetne matice.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA^ IZHAJA VSAKO SREDO.
ls«Uj* Jufotlovaaska Delavska TUkovn* Druika, Chicago, III.
M'*. Roosevelt o "neomerifkih aktivnostih"
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah sa celo lato $3.00; aa pol 'eta $1.79,
u četrt leta $1.00. inozemstvo: sa celo leto $3.60; za pol leta $2 00.
Vai rokopiai in oglasi morajo biti v nafte m uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v itevilki tekočega tedna.______
PROLETAREC
»»ublished every Wednesday by the Jugoalav Workraer,§ Publishing Co.,
Inc. E«t»bliibed 1906.
• —— i i ■■ ■ ■ ■	n	i ii ii ■ ■	i	bi i	i m • 1 '	^mm^mmammmmmrn^mmm^mmm^mmm
Editor__________________________________________________________Frnnk Zaita.
Business Manager......................................Oharle* Pogorelec.
Asst. Editor and Asst. Business Manage. ......Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Tear $3.00; Siz Month« $1.75; Three tiontha $1.00. Foreign Countri«s, One Year $3.50; Siz Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Telephoae: ROČKWELL SM4.
Med narod nosi v sli« kali
Sedanja svetovna zmeda je ne le posledica kapitalizma kot takega nego še posebno posledica pomanjkanja mednarodnosti. Današnja stopnja družabnega razvoja, s svojimi izpopolnjenimi transportnimi in produktivnimi sredstvi, sili sama po sebi vse dežele — hočeš noče«, v stike druga z drugo. In vzlic temu se nekatere sodelovanja branijo bolj ko kdaj prej in njihni režimi verujejo le v podjarmljenja.
Tudi doma ne goje načel vzajemnosti in iskrene medsebojne pomoči ljudi, nego so uvedle sistem terorja nad prebival-j stvom. Mednarodnost je smatrana v njih za veleizdajo. Civilne • svobodščine so v njih pogorišče. Ljudstvo ima samo eno dolžnost in pravico: ubogati povelja.
Kaj naj v teh okolščinah stori mednarodno delavsko gibanje?
Trudilo se je vreči fašizem v Italiji in Nemčiji z notranjimi silami. Ni uspelo. Ne le, da mu ni moglo izpodkopati tal, nego je prH o samo v nevarnost celo v doslej najbolj demokratičnih deželah.
Delavstvo v Franciji je moralo popuščati v svojih svobod-ščinah pod pritiskom sosedne Nemčije, ki je kasarniško organizirana. "Ako hoče naša vlada biti kos nemški, je ne sme doma ničesar ovirati", je dejal Daladier. Francoski parlament si je dal vsled teh okolščin sam sebi počitnice, poslanci so šli večinoma na fronto, kabinetu pa so dali pravico vladati z dekreti, kot jo ima Hitler. Daladierju so sicer rekli, da velja ta privilegij samo dokler bo trajala vojna, toda diktatura, ko se enkrat utrdi, je stvar, ki se ne umakne prostovoljno tudi če ji je to po zakonu ukazano.
Ako bi bili Nemčija in Italija demokratični, bi bilo delavstvo v njima mednarodno organizirano in bi skupno z angleškim in francoskim uveljavljalo vzajemnost v Evropi, odpravljalo bi oboroževanje in utrjevalo mir. Ampak ker ni, je treba računati z dejstvi kakršna so.
Buržvazni politiki v Franciji in Angliji še danes očitajo, da je prišlo do te vojne vsled pacifizma angleške delavske in francoske socialistične stranke, ker sta v času, ko jima je bila poverjena vlada, zanemarili oboroževanje, dočim sta Italija in Nemčija pod vodstvom diktature hitela z njim noč in dan. Ko sta Anglija in Francija uvideli, da s pacifizmom ne dosežeta ničesar v odnoAajih z Mussolinijem in Hitlerjem, sta se vrgli v oboroževanje in končno v vojno.
Kaj naj bi storili v teh razmerah socialisti v Franciji in v Angliji? Lani so pozdravljali monakovski mir in nasprotovali oboroževanju. A so kmalu spoznali, da je bil tisti mir, s katerim so vrgli čehoslovaško republiko Hitlerju v žrelo, prevara. "S Hitlerjem je mogoče govoriti samo z orožjem," so izjavili vladni lcrogi v Parizu. V francoski javnosti pa je zavladalo mnenje, da je vsakdo, ki v teh okolščinah nasprotuje oboroževanju, ali navaja delavce v stavko, ali propagira nadaljna popuščanja Nemčiji in Italiji, izdajalec domovine.
Fašistična diktatura v Nemčiji in v Italiji je primorala socialistično delavstvo v demokratični Angliji in Franciji popusttii od svojih tradicij, dasi s tem riskira vse svoje pridobitve. Ako bi vztrajalo v pacifizmu, bi s tem pomagalo Hitlerju in Musao-liniju in si končno nakopalo fašizem vseeno. Sedaj, ko je prepustilo vladi svobodne roke v vojni s Hitlerjem, pa visi nad njim nevarnost domače protidelavske diktature, ki se bo večala čim-dalj bo trajala vojna.
Zadušitev demokracije v totalitarnih državah onemogoča zdrav razvoj mednarodnega delavstva v demokratičnih deželah, ob enem pa je sedanji položaj >po svetu ljudstvu nauk, da ppd fašizmom, nacionalizmom in diktaturami ne more pričakovati drugega nego to, kar ima danes, vrh tega pa še več gorja, stradanja in klanja. Izhod iz tega stanja je v mednarodnosti, toda da pride do svoje veljave, se ji mora v Evropi pridružiti tudi ljudstvo Nemčije in Italije. Dokler se to ne zgodi, ni pogojev za mir in vzajemnost.
Ko je Diesova kongresna komisija pred par tedni sasliiavala v Wash-irgtonu predstavnike ameriskefa mladinskega kongresa (American Youth Congress). je priila parkrat poslnftati tudi Mrs. Rooeevelt. Nji je kongresnik Dies fte pred nekaj meseci očital, da vabi komaniste, ki načel ju je jo mladin-skema kongresa, uniji študentov itd., v Belo biio na iaj in jim s tem daje potuho. Fantje in dekleta so prod komisijo tajili pripadnost ali podloinost kom. stranki, drugi, ki niso vai v odboru, pa dokasovali. da so to le komuni-•lične frontne organisacije. Mrs. Roosevelt pravi, da j« napačne proseka-tirati mladino na take načine, kajti kar potrebuje je delo in pogoje sa dostojno preftivljanje, pn ne bo med njo nikakega "komunizma". Mrs Roosevelt je na levi In na desni bivii predsednik mladinskega kongresa Wm. Hin-ckley. V obema slučajema je sdaj sasliiane fante in deklela, takoj ko je bila komisija s njimi gotova, povabila v Belo biio na čaj in kramljanje.
SPREMEMBA V KLUBU ŠT. 49 JSZ V C0LLINW00DU IN VZROKI
dovolj škode. Taki načini »p kvarni, pa naj sc jih poslužujemo v Olevelandu, v-Chicagu, Johnstownu ali kjerkoli,«
Tudi je napačno, vsak nespo-' razum ali prepir med naprednimi krogi, ki nima s «ocializ-| mom ničesar opraviti, odevati s socialističnim plaščem.
Prav tako nesmiselno je negovati nazor, da je to boj med "metropolo" in "Clkago". Interesi našega ljudstva v obema naselbinama so enaki. Napredni krogi lahko pomagajo dru£ drugemu ne le tema naselbinama v prid nego v korist eološ-nosti. Člani JSZ in somišljeniki lahko delamo v obema skupno. Kar v clevelandski naselbini potrebujemo je jačje klube in večjo skupino delovnih članov in članic. Isto tudi drugod.
Ne eni ne drugi nimajo tehtnega vzroka za mržnje. Cika-žani kot taki ne potrebujejo v Clevelandu nikogar, da jih bi branil, in Clevelandčani nikogar v Chicagu, ker smo, kar se sodrugov, somišljenikov jn drugih iskrenih naprednjakov tiče, eno.
Mislim, da ni nikogar, ki bi s. Barbiču odrekal zasluge, ki jih ima in energičnost, ki jo poseduje v dopisovanju v Časopise. Za svojo glavno nalogo si je dal pisati kritično. Clevelandčani na levi in desni smatrajo, da gre v svojih grajah v eks-tremnosti. To trdijo v društvih, to trdijo posamezniki in tudi člani JSZ v Clevelandu. Na pri-
Po očetovih stopnjah
V prejtnji itevilki smo omenili sve-snega delavskega delegata na med-an>< riški dflarski aonterenci, ki sa jo
Pogled v prošlost slovenske metropola na znpadu
Pueblo, Colo. — "Zapadna metropola" (slovenska naselbina v Pueblu) ni bila med zadnjimi v socialnih in kulturnih aktivnostih. V mislih imam dobo pred ?5. in 30. leti. S<»"iali-stični klub v naselbini je bil deloven, enako društvo "Orel" | SNPJ z dramskimi prireditva-l mi in na drugih poljih. I Sedaj tega ni več. Razkol socialistične stranke med svetovno vojno na konvenciji v St. Louisu je ubil tudi klub v Pueblu. Nekaj let pozneje je bil obnovljen, ampak dogodilo se je kakor je obiiaj, fe ni pogonske sile.
Danes ni naAi naselbini v ponos drugega kot zadružno podjetje, a tudi pri tem so težave in zapreke. ,
To omenjam zato, da oživim spomine na prošlost in da ne zapade pozabnosti. V proletarcu je bilo porečano, da je tu
triil. v Havani, Kaba. J. G. Winanta. ^.j rojak Anton Prijatelj. K Istega »borovanja se je Udelesila tud, ^^ dodajam ^ .
KATHRYN LEWIS
Kathryn Learis. hči predsednika CIO, in pozdravila delegate ter kavanske delavce na posebnem »hodu. Nagovorila jih je v španščini, ki jo dobro obvlada.
>
veland namreč ni edini kraj, kjer zmerjajo take ljudi.
Niti ni v korist našemu gibanju pritiskati pečat "naprejev-stva" vsakemu, ki se komu zamer!. Nekateri se odevajo z "naprejevo" masko v nadi, da
Piše FRANK ZAITZ
Diktatura "proletariata"
Kje na avetu je bila alf je mogoča "diktatura proletariata"? Dozdaj je ie ni bilo in če je nam diktatura v Rusiji kak nauk, je tudi ne bo. Diktatura je zmerom utvar enega človeka a)i klike, ali ipa ni diktatura nego vlada razreda nad razredom, kot je to slučaj v Zed. državah, ali pa vlada poslušne birokracije, ki diktatorju slepo sledi, kot na primer v Nemčiji in Italiji.
Vlada proletarijata je mogoča le, ako ima proletariat odločujočo besedo. V diktaturah je nima, pa naj bo taka ali t*ka. Proletariat more torej vladati edino, ako «o mu zajamčene demokratične pravice. To bi bila torej vlada proletariata, ne <pa diktatura proletariata.
Ni to prvič, da pišem o klubu št. 49 JSZ v Collinwoodu. Razpravljal sem o njemu v burnih medvojnih časih, o posledicah, ki 30 jih imele nanj demonstracije in poboji na Public Square, v času, ko so se nekateri navdu^ šeni sodrugi poslavljali od svojih bližnjih in prijateljev, predno so odšli v Rusijo, kjer so mislili za zmerom ostati, potem zopet v času Presterlovih bojev, v dneh Kabayjeve ofenzive v "Enakopravnosti" proti klubu itd.
Od kar je na čelu tega kluba s. Frank Barbich, sodelujem z njim po svojih močeh. Nesoglasja — kolikor jih je bilo, sem skušal z njim izravnati med nama. Izjema je bila le polemika, ki jo je radi Barbičevih dopisov (ne v Proletarcu K pričel v tem listu dne 11. januarja 1.1. s. Joseph Jauch, in zopet zaradi SDD o zadevi, ki ni spadala v Proletarca. Ampak tudi V teh par slučajih ni prišlo do nikake resne "afere".
Sodrug Barbič je že prilično let vodilni član kluba, Njegova soproga Anna je bila do 1. decembra t. 1. klubova tajnica. Skupno z onimi, ki »o pomagali, sta storila vse v svoji moči za ohranitev kluba in uspela. Toda napredka le nI bilo kot si ga je sodrug Barbič želel, dasi je vanj v dopisih klical in klical. Najbrže je bilo to vzrok, da »e je v razpravi o JSZ in socialistični stranki, ki smo jo imeli v prejšnji polovici leta, izražal o bodočnosti našega gibanja v
drugačne tradicije kakor sosedni klub št. 27 na St. Clair ave., je izgubil nekdanjo raz-boritost in prišel v stagnacijo, Barbiču je bilo žal tega. pa je lclical vanj v listu in osebno, da bi dali klubu razmah.
Tudi klubu št. 27 se ne godi najboljše, kajti so pač za naše gibanje še posebno slabi časi, a vendarle je stabilnost ohranil vseskozi in uspeva z zborom "Zarja" vred jako dobro.
S. Barbič je minule mesece že parkrat omenil, da mora priti v klub št. 49 nekaka sprememba, kajti samo z životare-njem ne bo šlo. Končno je v Proletarcu z dne 18. oktobra
i»t u s« ot • .	bodo laglje napredovali k čimer, klub št. 27, o katerem ne	,jem gvojjh ambicij pod radi.
moremo reči, da ni prav takoikft,njm krflom Drujri iskre_
fccialističen kot drugi, je ne-	nQ c,lanjajo nanje v uverjenju.
davno sprejel resolucijo proti	da ^ najm „boljio bolj radi_
takim dopisom, ki povzročajo	kalno pot", kakor je "naša*. le škodo v naprednih vrstah in nikomur nič dobrega.
Pokojni Anton je živel na farmi na Pinionu, 12 milj od Puebla. Doma je bil iz vasi Kradež, fara Skoči jan na Dolenjskem.
Pueblo je kraj, kamor «e }v večina Slovence^, ki so prišli na zapad, najprvo naselila, potem pa so se od tu porazgubi jal i v druge kraje zapadnih držav. Leta 1913 je imel pokojni Anton Prijatelj tu hrivnico na Northern Ave. na Bessemerju. Meseca oktobra istega leta smo v njegovi delavnici ustanovili socialistični klub z 12 člani. Pokojnik je bil eden izmed njih. Roiaki iz onih dni, ki žive sedaj bodisi še tu ali v drugih krajih, se ga gotovo spominjajo. Bil je
uspeh; pride bolezen in smrt in pretrgani so načrti in delo. Ampak delo skupnosti in delavskih
Prve se ljudem lahko predstavi za to kar so, dasi to vza-i tudi ustanovni član pi vskega Nemogoče je, da bi bil med , me trU(]<i in potrpežljivosti, ker zbora "Prešeren". Dasi v njt-toliko množico ljudstva zgolj ie z neprevidnimi napadi na ta- mu zadnje ča<«e ni bil v^ član. edon v pravem, vsi drugi pa v ke aSpirante med maso nič ne mu je ob odprtem grobu pel zmoti gospodarsko, politično in opravi.	žalo«tinke v spomin,
kulturno ter tavali v temi. . i prUge je treba poučiti. Tudi Posameznik kuje načrte za
Res, da je "lokalnega patrio- j to ni lahko delo. Kajti ta ali oni tizma" v Clevelandu več kot v , uavajn vzroke — bodisi le v iz-katerikoli drugi naselbini, toda g0vor, ali pa tu in tam upravi-to ima svoje vzroke. Ampak čene vzroke. Ako so zbadljivi v združenj ni končano. To mora res je tudi, da kadarkoli smo 9Vojih razočaranjih aii zavede- naPrej in naprej za družabne se morali boriti z reakcijo in n03ti, ni prav, da jim bi odgo- u?i)ehe; Posameznik je žoga v drugimi nam sovTažnimi krogij varjali na enake načine, ker se i socialnih vrtincih, organizacija
jih s tem še bolj odtujuje ali se j ie Pogonska sila. ki ne zastane, jih poganja k onim, ki so jim	Joe Hocbevar.
škodljivi. Na tem polju veliko	1 7
grešimo vsepovsod. To, kar oz- Bozičnica federacije SNPJ
načujemo v socialističnem in bo dne 17. decembra naprednem smislu za ' naše gi- ChJ _ v nedeljo 17 de_ banje , pa trp, SKodo radi tega. cembra bo
prirejena božičnica
bodisi v Časopisju, na konvencijah, shodih a<li kjer že smo se načelno delili, smo videli en tabor Čikažanov zmerom rama ob rami s taborom Cleveland-
Kluba št. 27 in 49 imata v
pozival, da naj prestopijo iz ičanov socialističnega prepnča-šentklarskega kluba v collin-1 v b°>u proti nasprotnemu woodski klub sodrugi Milan taboru Clevelandčanov in CiKa-
Medvešek. Feliks Strumbelj in	Tako tudl v bodoče-
Anton Jankovich. Pozval je poleg teh v klub tudi one, ki baje pravijo, da zaradi njega niso v njemu. Zagotovil jih je, da ako to store, bo on v tem slučaju prestopil drugam.
Prišli so in izvoljen je bil nov odbor, kakor je bilo poročano v prejšnji številki Proletarca, v tej pa izraža svoje misli k stvari Frank Barbič sam.
Zgraditi klub št. 49 do višine
Premalo upoštevamo, da je vsakdo zmotljiv, tudi oni na najvišjih mestih. Nesreča je.
Clevelandu glavno nalogo go- 'da je tem svoje hibe najtežje jiti to tradicijo dalje in v tem priznati, pa jih toliko bolj zaslužita razumevanje vseh so- zvračajo na kogarkoli, da se na
drugov v dragih naselbinah.
Recimo, da je mogoče kdo v Clevelandu upravičen trditi, da nima kooperacije zato ker je "Cikažan". A tudi Cleveland-čanje imajo tako pritožbe, in "Cikažani" nad "Cikažani", ker je delavce tam, kjer se dela
kakor je bil v svojih najboljših zastonj, povsod težko dobiti.
nogledo. Smatral je, da bo JSZ še uspevala morda v drugih naselbinah, a pri njih težko da bo kaj. Vsaj da kaže jako slabo.
Klub št. 49, ki ima za sabo
dneh ne bo igrača neglede kdo se naloge loti. Dejstvo je, da ima pogoje za razmah in da je našemu gibanju potreben. Kajti Collinwood je sam na sebi ena največjih slovenskih naselbin v tej deželi.
Za uspešno graditev organi-
slovenskem Clevelandu zelo čr- zacije je treba v nji enotnosti v
namenih in v delu. Očitanja, zbadanja in pričkanja ne zidajo. Tudi ni koristno, če se osebne razprtije raznese še v liste, ker delajo že v ožjem krogu
Niti ni potrebno v Clevelandu brr.niti Cikažane zato, ker so Cikažani, kadar jih kdo zmerja na sejah ali kjer že. Kajti one, nad katerimi se znašajo, ne psujejo zaradi "čikažanstva", ampak vsled njihovih pozicij, ki jih imajo v uradih in organizacijah v Chicagu. če bi živeli v Clevelandu in opravljali enake siuzbe, bi jih nezadovoljne-ži, zdražbarji in drugI, ki se jeze nanje upravičeno ali neupravičeno, paovali vseeno. Cle-
njih ne bi videle.
V dandanašnjih dneh se dogaja v velikem obsegu marsikaj kvarnega ne samo med nami nego med, delavskimi sloji vobče, dasi bi baš v teh Časih morali biti solidarni in se rajše spoprijemati z resničnimi nasprotniki nego sami s seboj. Vsi, ki so za skupnost enako mislečih ljudi, lahko to resnico razumemo in pomagamo privabiti v naše vrste one, ki verujejo v naše nazore, četudi so nam nasprotni, toda ne iz zlobe, ampak vsled zavedenosti. Pridobili pa jih bomo samo ako v nas uvidijo ljudi in jih uverimo v
društev SNPJ na zapadni strani v jednotini dvorani na South Lawndale Ave. Vprizorjena bo igra "Dolgoprsti Miklavž", ki jo je spisala Katka Zupančič (ona jo tudi režira). vrh tega nastopijo člani in Članice mladinskega oddelka tudi v raznih drugih točkah. Vstopnina je 25 ccntov. •
Prosvetna matica dobi knjige to mesec
Prosvetna matica je naročila v starem kraju minulo leto tisoč izvodov knjig za svoje članstvo, kateremu jih razpošlje decembra ysako leto, toda letos so se vsled vojne na morju zakasnele. Dogpele bodo v to deželo, ako se doticni ladji medpotoma ne pripeti kaj hudega, do konca decembra in
pravilnost naših naukov, nika- nato bodo pridruženim dru-kor pa ne s kapricami. v kakr- štvom takoj razposlane, šnih je človeku njegov lastni,	-m ,, - -
samoljubni "jaz" edini svetil-] nik v temi.
T
Lahko je na tuje stroške
.Lahko je varčevati na stroške drugih, posebno na račun bede brezposelnih. Lahko je biti radodaren, če si daje* fine rfhižfbe aebl in svojim ter podpiraš to ali ono na stroike onih, ki §o aami potrebni služb ali pa podpore v brezposelnosti.
Kdor ee noče učiti iz iprošlorti. tudi v bodočnosti ne bo nič
znal.
Produkcija vUSSRvprimeri z drugimi deželami
• ————————————
Koliko producira sovjetska Rudija raznega blaga sorazmerno na vsakega prebivalca v primeri z drugimi visoko razvitimi deželami? O tem vprašanju se je pečal v prvi polovici tega leta fpred kongresom zastopnikov komunističnih strank sovjetski premier Molotov, ki je dejal, da je USSR ogromno napredovala, da pa bo morala še veliko delati, predno bo dosegla v proporcu proizvodnje druge dežele. Poudarjal je v takratnem svojem govoru, da mora biti cilj USSR ne samo dvigniti Rusijo tehnično, ampak v gospodarskem pogledu na tako visoko stopnjo, da ne bo zastajala, nego presegla kapitalistične dežele. Nato je predložil sledečo tabelo, ki predočuje, koliko producira vsaka izmed tu navedenih dežel elektrike na vsakega prebivalca, koliko železa, bombaža itd. fitevilke so zanimive, ker iz njih je razviden življenski standard ljudi v posameznih deželah, kakor je bil do sedanje evropske vojne. V tej tabeli je navedenih šest temeljnih industrialnih dežel, ki (pridobivajo na vsako osebo sledeče količine raznih potrebščin:
	v.	USSR	USA	Nemčija	Anglija	Francija	Japonska
Električni tok	K W	215	1160	7«	608	940	421
Surovo iel«xo	kf	H« *	292	284	1*3	. 1K9	30
Jeklo	kt	105	307	291	279	188	62
Premog Cement Bombaževe tkanine	k*	717 12 1# ,	342U 11* BI	3313 * 173	5165 154 60	1065 CA	643 0 A
	kf m					86 31	nO 57
Volnene tkanine	m	O.fi	2.8		7.4'		
Usnjene rokavic« Papir Sladkor Milo	por U kg	1 5 3	M 41 lt IS	1.1 42 29 '7	. 2 2 42 8 U	23 21 10	8 17
John Kocjančič
Bridgepcrt. O. — Dne 5. decembra je tu umrl rojak John Kocjai*Tw, tajnik društva št. 13 SNPJ. Pokopan je bil civilno 8. dec. Pokojnik je bil star šele 54 let. Zapušča ženo, dve hčeri in sina, dalje tu enega brata, in eno sestro ter brata v starem kraju. Doma je bil blizu Žužemberka. -
Pokojnik je bil zvest čitatelj in naročnik Proletarca. in pri-stas Prosvetne matice. Bral je rad knjige, Družinski kpledar in liste. V tem oziru so ljudje njegove vrste v slovenski javnosti nenadomestljivi. Blag mu spomin, preostalim pa naše sočutje! -j— Joseph Snoy.
za boFična"darila
Tole mi ne gre v glavo?
svojcem jp prij.t.lj.m naroči«. I .. °'Uy JW«rk'r ,rdi' d* " Z* , ,. , j , .. ... ainj*n» države s eno noto «e v bod... »fl*en*e .1. .nBleike vojni „. ,trani in,p<.rUli.t*nih
knjife is ProleUrževe knji- y kaki vojfi fr polemtakem
■•me.	Ru.ii.?


PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
Na po vrat k u s Svete gore se je naša družba ustavila nekje v
okolici Gorice. "Tu bomo postrežem kot malokje," je rekel
Matija.
Naši mladi ljudje se niso vzlic dolgi hoji in pripekajočemu w)lncu prav nič utrudili. A jam-rali *o, da že težko čakajo obeda. V svetogorski gostilni je bila fciiječa prevelika, pa smo sklenili, da se ustavimo nekje blizu Gorice. Oziroma, drugi so to sklenili. Prišli smo v krasen gostilniški vrt. Po njemu sem spoznal, kje je dobil navdah-njenje za svoj vrt clarendon-hilUki gostilničar Valentin Ko-bal.
Zasedli smo mize pod trtami in oddali naročilo. Dolgo smo čakali, a se je izplačalo. Matija Ber*rer mi je predstavil gospodama. Prijazen človek, dasi ni dosti govoril, zgovornejša pa je bila gospodinja in druge ženske. ki *o delale v kuhinji. Pokušali smo v zadnji sobi hru-skovca, ali kar je že bilo. "Dobro žganje," so vsi poudarjali. Pili smo ga naskrivaj, kakor v času prohibicije v Zed. državah.
"Gospodinja bo ob moža," je nam rekla neka delavka v kuhinji. Vse so se smejale, tudi gospodinja. Ampak ni bila šala. Gostilničar je imel drugi dan nastopiti šestmesečno zaporno kazen. Poslušal je ruski radio, pa ga je nekdo ovadil, tudi radijski aparat so mu zaplenili.
Vsa naša mala družba se je šalila in smejala, kot da nima nihče nikakih težav. Sest mesecev zapora ni šala niti v Zed. državah, dočim je v Italiji to težka kazen. Hrana je slaba in nezadostna, ječe večinoma starinske. Sicer pa je umevno sa-moposebi, da ljudi v Italiji in nikjer drugje ne zapirajo v vile. razen tu in tam koga iz visoke družbe. Gospodar je stremel, delal, odbijal dovtipe s svojimi, a v njegovi duši ni brlo prijetno. Potvarjal se je, da čim slobokeje skrije bol, ki ga je težila.
Profesor iz Bologne je nas povabil k svojim staršem v neko vas blizu Vipave. Bilo je že zvečer, ko smo se vozili po vipavski dolini. Tu nekje je rojstni dom Francke Godinove in
njenega brata bivšega Cikaža-na Lavrenčiča, ki živi zdaj v Tr.stu. Tu okrog so rojstni domovi mnogih rojakov v Ameriki, ki jih osebno poznam. A tega dne se v Vipavi nismo nikjer ustavili.
Ko smo spet vozili po klancih v vaseh, kjer se je videlo zgolj kamenje, se je Angela vidoma čudila. Predstavljala si je ta kraj čisto drugače: Figova in oranžna drevesa, olive, raj takorekoč. Pa je toliko kamenja, da se naši avti mukoma pomikajo po robatem gramozu. Nekaj krajev je lepih. Tudi glavna cesta je tlakovana. Ampak v stranske vasi so pota še zmerom enaka kakor nekoč.
Kmalu smo bili pred hišo, v kateri je bil rojen pred Musso-linijevo vlado dr. Teodore Poste! i — takrat še Teodor Postelj. Pol vasi — morda vsa — je prišla skupaj in ogledovala avte in nas. Najbrže taki obiski tam niso vsakdanjost. Teodor nas je predstavil svojim staršem. Prijazna, inteligentna Človeka, ki sta v povojnih prevratih in med vojno nedvomno veliko izkusila. Pripravila sta nam pojedino in nanosila vina. Brata Feriančič — oba izborna pevca, sta zaorila zdaj to zdaj kako drugo slovensko pesem. Električne žarnice so pričele pojemati. Ga. Poste!jeva je prinesla petrolejko in pojasnjevala, da ni v elektrarni, kjer jim oskrbujejo električni tok, nič pravega reda. Kadar prično žarnice pojemati ali ugašati, pomeni,da so delavci kje v gostilni, morda balincajo, ali pa spe. "Kmalu pride nova izmena — delavci na večernem ših-tu so bolj zanesljivi," je rekla. Žarnice so ugasnile, in tako smo sedeli, polna soba ljudi, ob svitu rezervne petrolejke. Rekel nisem ničesar, mislil pa to, da v italijanskih obratih le ni l skozi po bregu pa so vložene v
sta opravila potrebno in nepotrebno predstavljanje, domači ljudje pa so obložili mizo s steklenicami in čašama, s kruhom, mesom in sadjem.
Dobili smo luči in si ogledali ! hleve, vrt, kokošnjak, grede in gospodarska poslopja.. Oči vidno je bilo to. nekoč veliko, moderno negovano veleposestvo in tudi danes spada najbrže med največje domačije v tem kraju.
Pred hotelom Evropa v Trstu smo ustavili po polnočni uri. Pristopil je k nam neki moški in prosil po slovensko za darove. In nato še eden. "Navi-hanca sta." jima je rekel nekdo izmed mlajših. Matija jima je da! nekaj drobiža In nasvet, da naj nas ne nadlegujeta.
"Bologna je še daleč," sem rekel Teodorju. "Ne boš doma pred 9. zjutraj, kot si se namenil." Bo, je dejal. Mora biti, služba ga kliče. In "miško" je ubogljiv. Vozil bo, da kaj, Čim pridejo ven iz mesta. Ampak fantom in dekletom se ni mudilo nikamor. Tudi Teodor je še fant. Veseljačili so skoro do 5. zjutraj, predno se je "miško" s svojim tovorom dveh dijakov in profesorjem pognal proti Bologni.
Matija Berger, njegova soproga in šofer ao bili pred najinim stanom zgodaj, kajti mnogo je krajev, ki jih nameravamo obiskati. Matija je nama razkazoval bojišča, ki jih poznamo večinoma pod označbo "soška fronta". Tisoče in tisoče italijanskih in avstrijskih vojakov je bilo ubitih v teh krajih. Ustavili smo se ob pobočju griča blizu Oslavie, kjer je Musso-linijeva vlada dala zgraditi veliko vojno pokopališče. Kosti italijanskih vojakov no odko-pali v raznih krajih soške fronte in jih vložili v žare. Pokopališče je zgrajeno iz granita in marmorja v obliki stopnišča. V vsaki stopnici, ki je morda kako četrtino milje široka, zo žare z imeni italijanskih vojakov, padlih za zmago svoje kraljevine ... Spredaj stopnišča so mavzoleji italijanskih poveljnikov, ki so bili ubiti v akciji.
BOLJŠE JIM JE NEGO V VOJNI
Na »liki »o nemški jetniki v tabora e Angliji, ka »toje e vrsti prod vsakodnevno inšpekcijo, predno jih pošljejo aa delo. Aagleti pravijo, da ■ ujetimi Neasci ravnajo veliko boljšo in jib preživljajo s tečnejio hrano, kakor pa jo dobivajo ijjoti Angleži in Francomi v Nemčiji. Tudi garati jim ai treba v Aagliji toliko kakor v Nemčiji. Taka trdijo v Londona.
toliko reda, kakor se hvalijo, ali pa je ta elektrarna izjema.
Poslovili smo se od Postelje-vih in mladina pa je ugibala, kje bo nasa prihodnja postaja. Feriančičeva dva sta hotela še k svoji teti Slokarjevi pri Ajdovščini. Dr. Posteli je ugovarjal, da mora biti zjutraj že v Boiogni, Ampak večina mladih je bila za poset k Slokarjevim. Spet smo se vozili po stranpo-tih in končno prišli pred graščino. Milovan in Stane Feriančič
KUHAJTE JEDILA ZA PRAZNIKE NA
modernem plinskem štedilniku
W€ SFT THE CONTROL . GO 70 TMC MOVtfS... ANO DINNERS RfADT WHEN VVE G€T BACK!
•	Novega modela plinski štedilniki »e tako railikujejo od utarih plinskih štedilnikov kot »e railikujejo današnji avtomobili od onih prvotnega iidelka. Moderni avtomatični plinski štedilniki nudijo v*p kar morejo v kuharski umetnoi-ti, no in ekonomični. Ci-kaške družine zamenjujejo povprečno 1300 utarih štedilnikov za nove moderne vsak teden.
Samo ti modemi plinski štedilniki vam nudijo sledeče
udobnosti:
« ♦
•	Gorila« na vrhu prižiga av-	e Bresdimni broiler odstrani tomatično. Nobenih užigalic, to-	vsak dfm, praži pa dvojno hitro, plota pa takojšnja. .	e Avtomatični kontrolnik pri-
•	Gcrilci na vrhu, ki vam sku-	žiga fn nehuje t vročino sam h*'° j^dil* hitrejše kot kdaj	in vam ni treba skrbeti, čc ste
prej.
• Kontrola toplote, ki odstrani
vsako ugibanje o kuhi in drži vročino v bližini 6 gradov vročine, ki jo želite.
odsotni.
e Tisočero rasličnih toplot.
(mate lahko poljubno količino rročine takoj, brei vsakega čakanja.
Libe.aUa popust pri ismenjavi ra val stari itedllalk. Istega '•računamo tmJi kot Pr"-plačilo. Lahka mesečna odplačila.
_»<XX»N COO«MT rONtUNT HOT WATM i.lfNT mtlCftATON 0*SM|ATW«0
»Ml PKjPlts GASvLIGHT ANO COKE COMPAN Y
—	r M t w » • k \ h * o o r,
H
marmor in granit kosti kakih 100,000 italijanskih vojakov. Žare v teh stopniščih so slične predalom v varnostnih shrambah bank. Povsod po stopniščih. nad vsemi žarami, je vklesan v kamen napis "Presente!"
V	sedanji Italiji je običaj, da komur da država vojaški pogreb, pokliče častnik, general ali kdor že izvršuje vojaške obredne ceremonije, ime dotič-nika, ki leži v rakvi, in ga vpraša, če je navzoč. In vsa vojaška četa zaori v eni sapi, "Presente!"
V	navduševalne namene je ta obred jako učinkovit. Vojaki, katerih kosti leie v teh ža ran v sijajnem stopniščnem pokopališču iz granita in marmorja, so, kar se ceremonij ti-
8C živi, in kličejo, "Presente!"
Ampak Italiji ne morejo dati ničesar več. Njihov "Presente" je le bodrilo živim, da naj tudi oni dajo svoja življenja kraljevini, ako se spet zaplete v vojno.
Pokopališče še ni bi1** dogo-tovljcno, ko smo si ga ogledovali. Stotine delavcev je izravnavalo stara italijanska vojaška pokopališča v bližini, iz katerih so nekaj tednov prej pobrali kosti, drugi so bili uposleni pri olepševalnih delih, tretji so čistili, četrti so z vso mogočo naglico sadili razno grmičevje in drevje, tudi umetno drevje da bi kraj spremenili v umeten park preko noči. Kajti čez štir' dni pride sem Mussolini in do tedaj mora biti vse v redu.
Angela je naravnala svoj fo 'ografski aparat, da bi začela snemati slike. Matija jo je po-ivaril. "Zakoni pri nas so strogi. To je vojaška zadeva. Ne *me se ničfesar brez dovoljenja." Pa je ugovarjala, da tc vendar ni trdnjava, ali tovarna, ali ladjedelnica, torej nimajc vzroka braniti. "Dobro, slikaj, *mpak če bodo sitnosti, boš sama kriva."
Res je najboJje, da človek na takem kraju ne riskira. "Tam so častniki in karabinerji, vprašaj jih, če se tu sme slikati ali ne," sem predlagal. Dovolili so ji.
Matija je nama razkazoval še mnogo krajev, tudi pokopališča, kjer so zakopani avstrijski vojaki. "Tam je Doberdob,"
je dejal Matija. Angela pa je dodala: ".... slovenskih fantov grob .. ."
"Ae zdaj dobe koga iz jezerskega blata," je pripomnil šofer. "Tu je bilo ubitih na kupe." je rekel Matija.
Z višine nekega griča smo gledali v Sočo, ki se vije tam spodaj. Nešteto ranjencev se je v bitkah zakotalilo po njenih strmih bregovih v njo in izkrvaveli v njenem hladu. Veliko bolečin, veliko stoka, veliko krvi je videla Soča. V največjih bitkah ob njenih grebenih so jo trupla ubitih in ranjenih kar zajezovala, da jih je morala vsa raztogotena v naraščenosti potiskati dalje. Zdaj je že dolgo ničesar ne moti.
Sli smo s strmine na strmino in hodili po rovih in kavernah, izdobljenih v kraški kamen. Na glavnih vrhovih soške fronte je Italija postavila spomenike, svetilnike, spominske koče in male vojne muzeje. Silovito so morali garati vojaki, predno so prevrtali ves ta del Krasa.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O.—Vabim članstvo kluba na letno sejo v nedeljo 17. dec. ob 10. dop, v društveni dvorani na Boydsvillu. Seja bo zelo važna. Na nji bomo izvolili tudi odbor za bodoče leto in si zasnovali program za naše bodoče aktivnosti. Odbor vsake organizacije je duša iste, zato je potrebno, da se izvoli vanj člane, ki so voljni delati za pokret. Delovanje kluba je odvisno prav tako tudi od članstva, zato je vaša navzočnost na seji potrebna.
Naročnik Proletarca John Kocjančič, tajnik društva št. 13 SNPJ je teiko obolel. Poslan je bil v North Wheeling bolnišnico, kjer je umrl 5, decembra. Poročilo o njemu je na drugem mestu.
★
Dne 4. decembra so odslovili v Powhatan Pointu 400 premo-garjev. Vzrok so novi stroji.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Kaverne so ravno čistili, kajti Tudi v tovarnah odslavljajo dc-
morda pride sem Mussolini, p"* so radi tega pospravili navlako stran, predore pomedli, naprave na višinah poravnali, da bo vsaka stvar na svojem mestu, ako pride duče na inšpekcijo. Angela je uzrla nekje v tunelu par delavcev, in jih slikala. Bilo jim je to všeč in so jo vprašali za slike. "Pošljem," je rekla, "ko bodo izdelane". Vsi so bili Slovenci. Eden ji je dal svoj naslov za vse. Piše se Mussolin Francesco, kraj Carmon*, via Subida.
Slike se ji vs»led teme v kavernah niso posrečile in Mus-solin je zaman čakal nanje.
(Dalje prihodnjič.) Slovenski delavski center
Chicago. — Direktorij Slovenskega delavskega centra je na svoji seji 5. dec. sklenil, da se skliče občni zbor z sredo 31. januarja, na katerem bo podano celoletno finančno poročilo, izvoljen nov direktorij in vrh tega bodo navzoči razpravljali in sklepali o raznih zadevah te ustanove. Zadnje seje direktorja so se udeležili Frank Aleš, Anton Garden, Joseph Drasler, Vinko Ločniškar, Rok Božičr.ik, 7rank S. Tauchar in Frank Zaitz.
To jesen smo precej izboliša-li vrt, navozili nekaj dobre '.emlje in zasadili razne cvetlice, da bo prostor prihodnje le-o toliko mikavnejši. V dvorano *mo nabavili nove stole.
Našega prejšnjega vrtnar-kega nadzornika Michaela Readinga v Californiji bo mo-roče zanimalo čitati, da smo imeli letos izredno toplo jesen, :n da ima ena vrtnica (gavtro-fca) še zdaj (6. decembra) cve-je, kot da noče priznati, da je zima na pragu.
Meseca januarja bodo v Centru mnoge seje in 13. ter 14. januarja konferenca okrajne organizacije soc. strirtike. Prošlo soboto se je vršila v njemu žaba va družabnega kluba.
Obveznosti skozi leto smo! zmagovali s skupnimi močmi in nadejamo se enake kooperacije v prihodnjem letu. — F. 2.
lavce. Wheeling Steel Co. v bližnjem Martins Ferry jih je odslovila 300. Nič bolje ni v
drugih delavnicah.
★
Na skupnem družabnem sestanku društev SNPJ dne 3. decembra je bilo pridobljenih v društvo št. 640 v oddelek odraslih precej novih članov. Društvo št. 13 SNPJ ostane v Prosvetni matici in prispevalo je nekaj tudi v Uskovni sklad Proletarca. Mislim, da bi več skupnih sestankov pripomoglo v dobro medsebojno zvezo, v kateri se bi lahko ukrenilo marsika koristnega v prid delavskemu gibanju. Ampak dobrih voditeljev nam manjka in smatram, da ne le pri nas, nego v vseh naselbinah.
Ameriški družinski koledar smo dobili in ljudem ugaja.
Joaeph Snoy.
Kam na Silvestrov večer?
Slovenci v Chicagu na to vprašanje nismo v zadregi. Ali bomo, kakor vsako leto, dne 31. decembra zvečer v dvorano SNPJ, kjer priredi novoletno veselico klub št. 1 JSZ. Igrali bosta dve godbi. Vstopnice »o po 40c v pred prodaji in 65c pri blagajni. Dobite jih pri članih in članicah, v družabnem klubu Slovenski center in pri Chas. Pogorel c u v uradu Proletarca.
Glas iz Connecticuta
John Turk, ki se je včasi zelo udejstvoval v društvu št. 86 SNPJ na severni strani, se je pred nekaj meseci pri delu težke pobil. Zdravniki pravijo, da še najmanj štiri mesece ne bo zmožen za delo. Cas si preganja sčitanjem listov in knjig. V pismu, s katerim je naročil Družinski koledar, sporoča pozdrave vsem prijateljem v Chicagu.
Radodarna Nemčija
Nemčija je dala Slovaški kos Poljske, češ, da pripada Slovakom. V resnici jim ni dala ničesar, ker je Slovaška prav tako Hitlerjev "protektorat", kakor je Češka in zdaj Poljska.
John»town, Pa. — John Rak in John Langerholc sta bila spet na agitaciji in dobila 14 naročnin (od katerih ao tri nove) in $2.95 v tiskovni sklad. Zdaj sta poleg agitacije za list zaposljena tudi s prodajo koledarja. Prvo zalogo 50 izvodov sta že razpečala in naročila na-daljnih 25. "Ko to poide, naroČiva še," pravita v pismu.
Parkhill. Pa. — Ker smo že v johnstownski okolici, poglejmo še gori na hrib k našemu staremu znancu Franku Pod-boyu. V agitaciji on noče biti zadaj od svojih kolegov. Poslal je novce za oglase v koledarju, za 20 prodanih iztisov istega in 13 naročnin, med katerimi je 5 novih. Pravi, da se v kratkem še oglasi. Izgleda, da so se naši sodrugi tam zavzeli Proletarca spet razširiti kot je bil svo-jedobno. Saj je bil Johnstown z okolico naša stara napredna trdnjava in kot izgleda, stari napredni duh v nji še zmerom živi. Sem in tja se seveda sliši kak jamravi glas, ki udari na uho kot slaba struna, pa dobiš glas od drugega, in se izravna, da je glas zopet harmoničen.
Bridgeport, O. — Jože Snoy je poleg naročila za članske znamke poslal tudi naroČilo za 50 iztisov koledarja ter zbral $6.75 podpore v tiskovni fond, zraven tega je pa še dr. št. 13 SNPJ poslalo v ta namen $1.
Chicago, III. Upravnik je dobil 6 naročnin, Angela Zaitz 2, Joe Oblak 4 in zraven vzel seboj 5 koledarjev za razprodajo. Kristina Turpin je prodala lepo število koledarjev na koncertu Save in zraven (pridobila dve naročnini. S prodajo koledarja so zaposljeni še Luka Groser st., Frank Udovich, Fr. Bizjak ter urednik in upravnik, na južni strani (PuMman-So. Chicago) pa Anton Zaitz.
Herminie, Pa. Tone Zornik je zdaj zelo zaposljen s prodajo koledarja, poleg tega pa tudi z agitacijo za list. Poslal je 6 naročnin in $2.45 podpore v tiskovni fond, katere je zbral na proslavi SNPJ v Exportu.
Pueblo, Colo. Tudi zapadna metropola je še vedno v prvih vrstah za Proletarca. Zato skr-be Frank Boltezar in drugi naši somišljeniki. France je poslal 3 naročnine, od katerih je ena nova ter zbral $9.10 podpore listu na veselici društva "Orel" št. 21 SNPJ.
Sharon, Pe. Jože Cvelbar pravi, da noče prav nič zaostajati za drugimi, kar se tiče prodaje koledarja. Naročil jih je 27 iztisov. Tudi v tiskovni fond, prayi, da prav pridno nabira.
Gowanda, N. Y. John Mate-kovich je naročil 18 koledarjev in poslal eno naročnino na Proletarca.
Berton. O. Jože Skoff je poslal $5.75 podpore tiskovnemu fondu in vabilo piscu teh vrst, da pride na kolino k njemu, ampak ne sam. Prav lepo, toda ta vražja razdalja dela nepri-like, "luftšifa" pa še nimam, ki bi jo skrčil. Hvala za povabilo, Jože, kakor tudi za poslano vsoto.
Springfield, III. Jože Ovca je poslal 4 narpčnine in $10.50
podpore listu, ki jih je prispeval klub št. 47 JSZ od prebitka domače zabave, zraven' pa je dal še John Filipič 50c. Pravi, da so se na klubovi zabavi izvrstno imeli. Tudi gmoten uspeh je povoljen. K temu sta veliko pomagala brata Goršek s svojo muziko.
Detroit, Mich. Peter Benedict je poslal še 2 naročnini.
Sygan, Pe. Klub št. 13 JSZ in ženski odsek doma druš. št. 6 SNPJ imata v soboto domačo zabavo. Lovrenc Kavčič je poslal 1 naročnino in naročilo za 30 koledarjev.
Ely, Minn. John Teran poroča, da je prodal vse izvode prvega naroČila koledarja.
Ročk Springs, Wyo. John Jereb je poslal novce za prodane koledarje in naročil nadaljnih 5 iztisov.
Point Marion, Pe. Tone Zupančič je poslal že drugo naročilo za koledar, prvo naročlio je kar hitro pošlo, pravi.
Lloydell, Pe. Mary Vidrich je poslala 2 naročnini in 50c podpore listu.
Pueblo, Colo.
V bližini Puebla, na Santa Fee Trail, je zadel avto, ki ga je vozil slovenski farmer Joe Zupančič, v avto neke skupine iz Cripple Creeka s tako silo, da sta v slednjem bile dve osebi ubite, več drugih pa ranjenih toliko, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Joe Zupančič in njegova žena Antonija nista bila težko poškodovana. Zupančič pravi, da krivda za kolizijo ni njegova, toda priče ga obremenjujejo, kajti neki drugi avtoist trdi, da ga je Zupančičev avto pustil baš nekaj trenutkov prej zadaj, s tako naglico je vozil.
Zupančiča poznamo tu tudi pod imenom KajzerČek. Doma
je iz Dobrega polja.
★
Na delu v jeklarni je 30. novembra zadela kap Petra Mi-klavca, ki je bil uposlen pri tej družbi že 24 let. Doma je bil iz Primorskega. Zapušča ženo Barbaro, sina in hči, in štiri o-troke, rojene Težak, iz njenega prejšnjega zakona. Bil je član društva Orel št. 21 SNPJ.
Poročevalec.
sFlvestrova
zabava
KLUBA ST. 1 J. S. Z.
V DVORANI S. N. P. J.
Chicago, lil.
V NEDELJO 31. DEC.
ob 7. zvečer.
DVE GODBI.
Vitopnice v predprodaji 40c. Pri bU<ajni 65c.
Ameriški
Družinski
Koledar
za leto 1940
vsebuje 11 povestnih spisov in črtic, 3 spise iz zgodovine naših organizacij in naselbin, potopis o Mehiki, 9 razprav, člankov in opisov, 11 informativnih spisov, koledarske podatke, pesmi, okrog 70 slik in drobiž.
Obsega 224 strani in je vezan v platno.
Stane 7Sc, kar je sa nlovensko knjigo r takem obsegu in s tako bogato vsebino isredno malo.
Razpošilja ga knjigarna "PROLETARCA", 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.


T. ~
e e
KRITIČNA MNENJA. POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Ubijali je zelo enostavno.' Delati vzajemno delavec z de-lavce.n, narod z narodom, država z državo, pa je združeno z ogromnimi ovirami. Zato je toliko laglje iti v vojno, kakor si zagotoviti mirne odnošaje.
Robctnik PoUki v Nevv Yor-ku, glasilo Poljske socialistične zveze (ni pridružena nobeni stranki) apelira na male dežele, naj nikar ne stoje ob strani, ko totalitarne velesile vpadajo zdaj v to zdaj v drugo, da jim sproti ziginjajo v irelu. Poljski niso hotele pomagati, naj vsaj Finski priskočijo na pomoč. To se ne zgodi, ker ni v naturi malih, da bi se združili proti mogočnemu, pa naj bodo male dežele ali pa delavci v ameriških baronijah.
Male ljudi kot male dežele tepe sebičnost. Marši kaka mala
državica je svoje narodne manjšine zatirala bolj kakor so jih velesile, kakor je marsikak delavec, čim postane "boss", večji priganjač od onega bossa, ki ni še nikoli staral. Zato pa je Cankar vzkliknil, "za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.. . "
Nevtralnost dežel je nekaj sličnega kakor verska m politična nepristranost naših nevtralnih podpornih organizacij.
Radnički Glasnik pravi, da je v Zed. državah 2o,000 profesionalnih lažnikov v obliki kapitalističnih dnevnikov, ki opajajo z neresnico 75,000,000 ljudi. Ni pa omenil, da tudi listi njegove stranke ne drže resnice prav nič v čislih.
Zdaj vemo! Zvezne oblasti in reakcija so zato proti Brovv-derju, ker hoče Zed. države oteti vstopa v imperialistično vojno. Tako trdi Radnički Glasnik. škoda, ker tudi Rusija nima kakega Brovvderja — morda bi jo otel pred imperialistično vojno s Finsko ...
Drugovi u neunijski »tam
parni na East Streetu v Pittsburghu pišejo, da je Frank Zaitz na globoko in široko o-glašal članke generala Krivic-kija in jih prevajal za svoje či-
tatelje. Sporedno omenja Ivana Krošiča, ki nam ne pošilja svojega lista že nekaj let in ne vemo ali je z radnikovci v istem hrvatskem taboru ali so vsak zase narodni. Proletarec ni o-glašal Krivickijevih člankov in Zaitz jih ni hvalil, ne prevajal.
Leadvillski slovenski župnik
se še zmerom gnjavi s pansla-vizmom. Stalina je vzljubil, pa ga ne more pogoltniti. Njegovi duhovni gospodje sede okrog mize in ga karajo zaradi njegove neolikanosti, napačnega u-mevanja enciklik itd. Ampak če bi oni morali živeti v Lead-villu v vlogi župnika toliko let, bi ie jim najbrže tudi zmešalo.
Slovenec—konzul 1 Kakšna
sreča! Poročajo, da je sloven* skega dentista dr. Mallyja v Clevelandu doletela ta čast. Ampak je samo "čast". Kajti prave konzule pošljejo od tam in le tisti so resnični konzuli in še dobro plačo imajo po vrhu. Najbrže večjo, kot si jo zasluži dr. Mally v svojem poklicu.
Dan ujedinjenja v Chicagu 3. decembra je potekel brez slabega vremena. Jugoslovanski Glasnik poroča, da je bila to sijajna manifestacija narodne sloge, ljubavi i bratstva, kar se le tako reče, po slovensko pravimo, da radi lepšega. Pričeli so s službo božjo pri sv. Štefanu (slovenska fara) in v pravoslavni cerkvi. Popoldne pa so imeli govore in zabavo.
"Nezavisna Hrvatska Država", ki izhaja v Pittsburghu. se britko pritožuje nad onimi Hrvati, ki niso Srbov iz Hrvatske s puškami pognali. Vzklika: "Hrvatska puška na hrvatskom ramenu, hrvatski no vae u hrvatskom d žepu". Pravi, da je bila do nadevno to tudi Mačkova krilatica. Druge nesreče na Hrvatskem za enkrat ni, a črni oblaki nad njo se vendarle zbirajo: Italijanski, nemški in ruski.
Iz oglasa v Glasu Naroda:
"V kratkem pričakujemo iz Jugoslavije večjo pošiljatev krasno izdelanih COPAT."
Vsepovsod "komunizem
Pod Diciovo komisija j« prišlo posebno v modo, da ko hitra na sogUiai s uredbo kakršne je in si ob enem ttf-
MAJAR HAMPTON WILSON
di proti republikancem ter demokratom, si pristaš "komuniama". Ko j« bil pred Diesovo komisijo aasliaan major Hampton Wi1son, je dejal, da je pet odstotkov profesorjev na fa* kultetak v tej dešeli naklonjenih komunizmu, da pa večinoma niso v komunistični stranki, ker so ji naučeni karistiti več kot sopotniki nego kot če bi bili njeni člani.
-
Avtomatično ... hitro... cisto. • .
ekonomično!
>ii' i* »
• Za najradostnejši Božič ponudite materi udobnost električnega kuhanja. Opravi ga hitro, čisto in brezskrbno, poleg teg-a pa ji prihrani ure časa, ki ga bo lahko porabila za \lruge stvari. Jedila pa bodo boljša 'in okus-nejša za vso družino, ker kuhanje ohrani vae naravne 4novi jedil.
Električne štedilnike imajo v aalogi vse trgovine elek'
.« t . » ' .
trikalij, fteletninsks, modne trgovine ia Commonwealtb Edison druiba.
KUHAJTE Z ELEKTRIKO
Borbich o klubu št. 49 JSZ in o zgodovini bojev v naselbini
Cleveland, O. — Dne 1. dec. smo imeli sejo kluba št. 49 JSZ. Morebiti je bilo smešno za nekatere, za druge zmagovalno, tretjim v veliko upanje za pomnožite v članstva in velik korak naprej za naprejeve pristaše. Kar je bila pa težavna odločitev za tega dopisnika, kajti to je bila zadnja seja zanj.
Pristopil sem 7. junija 1925 brla predlagatelja v Kunčičevi dvorani, kjer je takrat ta klub zboroval. Izjavil sem takrat, da sem bil član tega kluba že prej, nato je padel v pasivnost, zdaj je znova obnovljen, in ker me ni nihče vprašal za pristop, se priglašam sam, kar bi naj storili tudi drugi zavedni delavci. Bil sem sprejet in šel .takoj nato na šiht k poulični železnici, kjer opravljam službo še danes. Sej se nUem zmerom udeleževal, ker delo, ki ga o-pravljam, ni prikladno za debatiranje in vzrujavanja, posebna še ne v okolščinah, v kakršnih delujejo socialistične organizacije. Le včasi sem prišel pomagati na veselice ali kjer že .so me izredno potrebovali.
Sprememba je prišla na seji menda meseca marca 1928, na kateri je Lorenc Selak, ki živi (mislim) zdaj v Star Cityju, W. Va., ponovno načel vprašanje ali naj se sprejme asesment Johna Lokarja, kateri se je spri z Jožetom Presterlom zaradi dopisa v Amerikanskem Slovencu, čigar avtorstv a je bil ob-dolžfcn Presterl. Presterl se je uprl, dočim smo drugi zagovarjali. Asesment je bil vzet, a Presterl, kot voditelj kluba, je začel zanemarjati vtfe skupaj. Na seje ga ni bilo več. Klub je pešal. Dne 7. junija 1928, tri letu po mojem ponovnem pristopu, sem dobil iz Chicaga pismo, v katerem so me vabHi, naj kaj poročam iz te naselbine, ker so prejšnji dopisovalci izostali. Zame je bila to težka odločitev. Poznam zgodovino skoro vseh slovenskih dopisnikov. razen dopisnikov Ameri-kanskega Slovenca. Marsikdo izmed njih je bil razočaran. Vrh tega sem jaz bolj ljubil godbo in se zabaval rajše z glasbo kot a Čem drugem na svetu. Bil pa sem čikažan prej nego Clevelandčan. Poznal sem urednika In druge okrog Proletarca, somišljenike in atare borce. Odločil aem se pisati in sicer drugače nego drugi, katerih pisanje mi ni bilo všeč. Že četrti mesec svojega dopiaovanja iz Colllnvvooda sem povzročil .senzacijo, ki ae je pozneje razvija v "dokument sramote", publi-ciran v Enakopravnosti. Osumila je drugega, a zadeli amo v živo. Takrat ao mislili, da je klub At. 49 dokončal. In res mu
je bil dan težak udarec. Z objavo "Dokumenta sramote", ki so razglašali precej dni v "Enakopravnosti", so imeli namen klub št. 49 uničiti. Zavzel sent se, da se jim nakana ne posreči. Po preteku leta smo bili spet na konju. Jmeli smo par uspešnih prireditev z sani-1 mivimi sporedi, ki so ipubliko prav zelo zadovotljili. Tudi klu-bova blagajna si je opomogla. Nasprotniki, so pričakovali konec kluba, posebno da se to zgodi novembra 1928, so se zavistno spogledovali, ko so videli, da so se v svojih upih uka-nili. In še do danes, skozi Hoov-rovo krizo, ko mnoga društva niso mogla plačevati niti dvorane za sVoje seje, smo naše obligacije redno plačevali. V zmagovanje teh nalog aem dal klubu št. 49 ves svoj prosti čas in pa aktivnostim za SNPJ. Vse to radi tega, ker sem videl vedno nasprotnike, ki so na vsak način hoteli uničiti klub in ves pokret s čikago vred. Enkrat je nam zmanjkalo celo blagajne. Obsojali nismo, kajti vedeli smo. kaj je kriza. V tem mi je priča sam glavni tajnik JSZ, ker mu je znano, kakšno stališče .sem zavzel v tem slučaju. In potrudili smo se dobiti nova sredstva v blagajno.
V soč» zboru "Zarja", ki je bil odsek kluba št. 27 se je dogodil razkol. Zvesti sodrugi so hoteli ohraniti zbor in njegov temelj. Pomagali smo jim v boju t nasprotniki, ker je bil pravičen. Udeleževal sem se sej kluba skosi vseh 11 let. Ako se jih ne bi bil, bi bil klub že davno poginil, ker taki boji s tako močnimi nasprotniki niso solze v očeh. Treba je bilo nadpogu-hma in strateg nosti, kajti med nasprotniki smo imeli učene in dostikrat ie zlobne rojake. Zaradi dopisovanja sem bil celo točen, češ, da sem obrekoval, in toiitelj ni zahteval nič manj kot |10,000. dasi nisem še nikoli videl tpliko dolarjev skupaj kaj še e)** bi jih posedoval. Vse to se mi je dogajalo kot socialistu in dopisniku Proletarca. In kaj je posledica po vsem tem, kar sem storil kot 11-letni bojevnik? Na seji 1. dec. sem prostovoljno izstopil iz kluba še. 49, za Čigar ohranitev sem se boril 11 let. Imeli smo 16 dobrih članov, enega pa je nam vzela smrt. Klub je še vedno tukaj.
Na seji omenjenega dne je ptišk) vodstvo kluba v druge roke. telim jim uspeh.
Boli me le, da se po vsem tem trudapolnem delu še vedno naglaša. kriv je, da klub ni raste). Drugi: Ni vsega on kriv, a deloma vendarle.
Ko vse to poslušaš, ne veš, ali bi skočil v jezero, da bi si uhla-dil bolečine, ali nadaljeval tam, kjer te še potrebujejo, ln sklep je: Proletarec in JSZ nas še potrebuje.
Od kar sem v klubu, aem mu pridobil 13 Članov, torej vendarle nekaj. Od ustanovitve ieta 1924 do sedaj je bilo sprejetih vsega skupaj 78. Nekateri ao bili člani samo mesec dni, I nekateri dalj, par jih je umrlo, 1 nekaj se jih je izselilo, ta ali oni je šel med komuniste, eni nikamor. Nekaj članov smo dobili maja 1926. ker so se sprli z dram. društvom "Verovšek". Ti so želeli, da bi bil klub ustanovil dramski odsek. To ae ni zgodilo in so odstopili. Potem so rekli, da so klub pustili radi mene, kar je bil le izgovor. Iskreni socialisti ne izstopajo zaradi kakega posameznika, zato je tistim, ki ao ae posluževali takih izgovorov bila to ile pretveza za umik.
Kaj je krivo vsemu temu? Kaj bi me vpraševali, kcv vsi vemo: . Kriva je * neodločnost, nerazumevanje, netaktno nastopanje, ipobratimija z nasprotniki, komunisti, neiskrenost in glavno pa pomanjkanje poguma. Poleg pa Še zamere. Kdor v takih bojih še ni bil. ne ve kaj pomenijo, ve pa tisti, ki Je rrioral radi njih požirati neslanosti, neotesanosti in poleg še neoanovane obdolžitve in nesramne priimke. Vzlic temu la hko pokonci glavo nosim, če-
tudi brez sokolskega peresa. Kajti nihče mi ne more v mojem delovanju dokazati, da sem kriv.
e
Na božični dan 25. dec. bo v Slovenskem delavskem domu veselica tega kluba, ki je še vedno v področju onih, ki so jo pričeli. Potrebno je, da jo tudi dokončajo in v ta namen se zanašajo na sodelovanje vseh sodrugov v Clevelandu. Mi ne smemo in ne bomo nasprotovali ali gojili mržnje proti nikomur, kl bo deloval v korist kluba št. 49 ali kakega drugega kluba JSZ in soc. stranke, kajti .pozabiti ne smemo, da smo socialisti.
Vstopnina bo 25c. Igral bo orkester F. Barbiča ml. Na svidenje 25. decembra v SDD.
Frank Barbič.
MLEKO BI BILO LAHKO 4 CENTE CENEJŠE
Mleko bi bilo iahko štiri cente cenejše v prodaji na kvorte skoro v vsakem ameriškem mestu, pravi magazin "Fortune" v svoji novembrski številki.
Mlekovna zagonetka se da rešiti s pomočjo cenejAih metod pri razdeljevanju, ki so že nd razpolago, pravi omenjena revija.
Po mnenju revijinih urednikov more dobiti kmet svojih pet centov za kvort, a hišni gospodinji pa bi ne bilo treba plačevati za isto količino več kakor 9 ali kvečjemu 10 centov, če bi se uvedla cenejša razdelitev mleka, ki bi prav nič ne zadela sedanje ekonomske vere.
Revija povdarja dejstvo, da je mlekarija eno največjih kup-čijskih podjetij v deželi. Saj ima v celoti prometa za $3,-500.000,000 na leto. Mlekarstvo prekaša avtno Industrijo, ki se suče okoli dva bilijona dolarjev na leto. Mlekarija je celo večja kakor mesarska industrija. Mleko prinaša 19 odstotkov kmetijskih dohodkov in pet odstotkov skupnih narodnih dohodkov.
Uporaba mleka se ravna po njegovi ceni. Cim cenejše je, tem več se ga porabi.
Najhujše zlo pri ceni mleka je to, da se določa po izdatkih za dostavljanje na dom. To je udobnost, ki si je mnogi ne morejo privoščiti.
Delavske unije se, kakor trdi omenjena revija, upirajo odpravi dostavljanja na dom, ker bi s tem prišlo mnogo unijskih delavcev ob delo. Toda to dostavljanje mleka na dom ni glavni vzrok za visoko ceno, ki odjeda tolikim tisočem siromašnih otrok sveže mleko. Glavni vzrok je politika tistih velemle-karij, ki kontrolirajo industrijo, kakor je n. pr. Borden itd. Ti se ne brigajo za to, če na tisoče in tisoče otrok ne dobi svežega tekočega mleka. Njim je le za mastne dobičke. In sekundarni mlečni izdelki jim prine-ao več denarja kakor pa sveže tekoče mleko.
Kanada proti komunistom
Kanadaka vlada nastopa ie ves čas vojne zelo ostro proti komunistom. Dolži jih sabotaže in izdajanja hujskajočih letakov proti "imperialistični" vojni Anglije, kateri pomaga v boju z Nemčijo tudi Kanada. Oba uradna komunistična lista (angleški in francoski) sta bila zatrta. Hrvatski komunistični list pa je skril svojo komunistično znamko in obljubil vladi takoj v početku napovedi vojne, da jo bo podpiral in ji zagotovil v tem sodelovanju vseh Hrvatov Kanadi. "Znat' se moral"
ZA B02IČNA DARILA
svojcem in prijateljem naročite bodisi slovenske ali angleške
knjige iz Prolet arčeve knjigarne.
Glasovi z druge strani
Pueblo. Colo. — V Zed. državah sdaj vse brenka na strune demokracije. Zelo radi jo naglašujejo tudi v Skandinavskih drtavicah.
Vi ae tem ljudem pridružujete, ker at« opozicija proti vaaki pravi demokraciji. Vzemimo ta primero Noive-iko in švedsko. Obe sta agrarni v največjem smislu. Njuna demokracija je primitivna, ker drugačna biti ne more. Voditeljem slede kot gov-da vodju, ali konj), ali ovce za koštru-nom. Zato pssejo kralje in druge brezdelneže, kakor pasejo ljudje po far s h na Kranjskem "štacunarje". V takem ljudstvu ie ni demokracije ampak hlapčevanje.
Na vašo uganko: da, mednarodno delavsko (ribanje je tudi "slovenski dan" v Pittsburghu. Ta je lahko le žarek drugih dnevov, drugih narodov, ki so dnevi enakih želja, enakega dela, enakih principov: za delo mednarodne socializacije.
Dobro veste, kaj je na stvari Rusije in Nemčije, dasi tega ne boste nikdar priznali, le da je vam dalo to povod za v se večje taganjanje v Kusijo. So-' cial-demokrsti so bili prvi na zemlji, kl so fiuntali, da naj se ubije boljievi-ško Rusijo. Vi jim pomsgate k temu. Ampak nikar ne mislite, da ne smemo sami presojati, kar mi smatramo za pravilno in vedeti kdo je bolj v pravem.
Ne pričakujem, ds boste hvalili pričetek nove civilisscije. ali vsaj povedali pomen ste. Vendar pa bi pričakoval, da ne bo zmerjsnja na vse, kar grade delavci v Rusiji.
Pred 30 leti je Proletarec učil socializem, kakršen sc v principu izvaja v R up i j i. Nismo vedeli, da jc tudi socializem social demokratov. Učili smo se le enega in ga v vsem podpirali. Dobro! Zdaj pa vi hočete, da naj vse tisto preklinjamo? čemu? To morate vedeti vi. Odksr je Kerenskij zbežal iz ltusije, vi zmerjate sovjetsko vlado? Zakaj?
Ali ta demokracija plače za zgubljenimi profiti ljudske mase? Ali veste, da je ta vaš kamerad Kerenski hotel obdržati roparski sistem, ko je bil "čil" provizorične vlade? Ali veste, ds je socisl-demokrat Mussolini napravil to, kar je, le ta to, da je preprečil sovjetsko Italijo? Ali veste, da je netaški parlament, v katerem je bila večina social-demokratov, povabil Hitlerja in njegov gang in tnu izročil vse? Vidite, takšno zlobo imate!
Komunisti po vsem svetu imajo eno točko: Rusijo! Social-demokrati nimajo ničesar. Hočete pa, da branimo demokracijo, v kateri je treba od Časa do časa prositi dela in kruha.
Še uganka. Ako ameriški kongres proglasi ves profit industrije v socializacijo, v prid vsem, ki delajo, industrijski kapitali pa se bi uprli, kaj potem? Ali jih naj bi prisilili v odlok oblasti s civilno vojno, ali jim mirno prepustili profite?
Nikar ne mislite, da smo "sopotniki4*, ali da želimo Krvavo revolucijo vsi. ki ne špotajo tretje stranke. Nekako se morajo vendarle obdržati. In Rusijs mora na vsak način paziti, da jo angleška "demokracija" ne uhije. čudim se vcasi, kako morete vpiti o diktaturi v Rusiji, a ds bi jo pojasnili, kakšna je, tega ne. — Joe Hockerar.
(Dasi dopisi te vrste nc spadajo v resen list, smatramo, da je vendarle koristno čuti tudi take glasove, ker so čitateljem v pouk, kako nespametno se je gnjaviti na način, kot to dels Joe Hnchevar.
Le v največji nepremišljenosti bi nam mogel kdo očitati, da ne delujemo za demokracijo. Oziroma, tegt ne bi nihče storil drugače kot v potvorbi svojih misli o demokraciji.
Imenovati švedsko in Norveško za "primitivni demokraciji", v katerima se pasejo vladarji "kakor fttacutiatji po Kranjskem", more le človek, ki o njima ničesar ne ve, ali pa vsled zakrknjenosti-noče vedeti.
Hvaliti diskreditirani "slovenski dan" v Pittsburghu ss dsn mednarodnosti je milo rečeno i— otročarija.
Opravičevati pakt med Hitlerjem in Stalinom je jesultsko.
Nihče nI želel Rusiji prospevanja in rstvoja v socializem bolj kot mednarodno socialistično delftvstvo. Rlodnje propagandistov kominterne in kresnic v njihovi repatici ne skrijejo te resnice, tudi če se bi še tako trudili.
Ml hismo Kerenskyjevl zagovorniki. nikdar bili t njim v sveti, pač pa po nagsli Rusiji v suši in v dobrem
/temenu. To nc pomeni, da moramo irveti tdsj tja, zdaj sem čez drn In :trn, kot bi namignil njen diktator, diktator izgine. Njegov teror bo ne-;oč le še madež v zgodovini, kakor ierorjt bivših carjev. Rusijs in ljudstvo ostane.
Mussolini je bil po svojih aktivno-tih vsikdar ekstremist — prsv tak, cakor so bili one dni "komunisti", le la je bilo med njimi preveč kandi-latov ta diktatorje. Kdor je socialni lemokrat po prepričanju, »ima v sebi mvrženstva ta Mussolinija, ne zs 'takega drugega diktatorja. Olje na tgenj Mussoliniju, da je postal dik-atoi Italije, pa je prilila kominterna n svojimi pristaši v Italiji.
V nemškem parlamentu social-de-nokrati ni«o imeli nikoli večine. So-*ial demokrati niso Hitlerja nikdar oovabili v vlado. Pomagali pa so mu v njo komunisti s svojimi šest milijoni članov x Nemčiji pod vodstvom tajnika kominterne Zinovjeva.—Ur.)
Reorganizacija češke zadruge v Chicagu
češka delavska • i.adružna prodajalna na 27. cesti in Pu-laski Rd (Workmen's Co-ope-rative Mercantile Association) se je združila z društvom češki delavski dom, ki ima stavbi-sča na S. Pulaski Rd. blizu zadružne prodajalne.
Prvotni namen slednjega dru-Uva, ki so ga ustanovili češki socialisti, je bil zgraditi dom, ki bi bil središče kulturnih, političnih in unijskih aktivnosti Češkega delavstva v tem mestu. Načrte jim je preprečila svetovna vojna, radi katere je prišlo med češkimi delavci do razkolov, in potem pa sedanja gospodarska kriza. Dom, ki so ga nameravali postaviti, bi stal o-krog «200,000. Tudi zadružno prodajalno so ustanovili češki socialistični klubi.
Zdaj sta obe zadrugi eno, ki bosta skupno zgradili kulturni center in obenem jačali trgo no, c1 a bo imela čimveč odjemalcev.
Sodrugom kluba št 114 J. S. Z.
Detroit, Mich. —- Glavna letna seja kluba št. 114 JSZ se bo vršila v soboto 16. decembra v navadnih prostorih. Ker se bo ija tej seji volil odbor za leto 1940 ste prošeni, da se seje u-deležite vsi brez izjeme. Vae tiste, ki ste zaostali s prispevki, prosim, da iste poravnate na tej seji.
Torej na svidenje v soboto večer!—Joseph Klarich, tajnik.
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ae«., CloTeland, O.
Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postreibs. Dobrs godba.
ali vi;vi>;?
Miri velesile imajo po prejšnji svetovni vojni običaj, da se zavojujejo, ne da bi napadeni državi napovedale vojno, ali priznale, da je to, kar počno, res vojna. Te države m> Japonska, Italija, Nemčija in v napadu na Finsko se je tej kategoriji pridružila tudi Rusija.
.............
;	PRISTOPAJTE K
: SLOVENSKI NARODNI j PODPORNI JEDNOTJ ::
I NAROČITE SI DNEVNIK
i "prosviria"]!
Stane sa celo leto $6.00. pol leta $3.00
Ustsnsvljsjte nova društvs.	«.
Deset članov(ic) je trebs ts	J J
novo društvo. Naslov KS list in	«» ta tsjništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
IIMMHI
♦♦MMMIMIMHHMIMMItlHHMMMH»H»HHWj;
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
»♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M #»♦♦! i



iiiiii\\ova pisma
ček, pa je zlezel nekam na goro ( pametno, kar ti tu pošiljam,; in ne veseli. Pravi, da je njegov ampak danes je nespametno pi-
Beertcwn, Kokakola. —Bla- j Mož na klopi v dvorani ves /orodni gospod urednik! V na-j Ijačenja ae je prebudil šele ko
Aem kraju divja silovita vojna. Tinta teče v potokih, da b' gnala mlinske kamne tri, ako bi vso speljali v skupni jarek. A
mu je postalo vlažno v obuvalih, kajti noge je polož.'! v d.re-mavici mi tla, namesto da bi ležal ves zleknjen na klopi. "Ha,
skupnega jarka pri nas ni, zato vedel sem, novo Vrbsko jezero se tinta razliva po vsem na&em nam prinese," je ie vzkliknil.
kulturnem kraju, da zatemnju-je vse ozračje in tudi mi smo
le vsi črni od nje.
Kakor v starodavnih povestih in v svetemu pismu, tako imamo tudi v naši napredni deželi nekoga, ki nas podučuje, svari in preti s pogubljenjem, če ne nehamo rajati. A ga nismo poslušali, nego plesali, peli, balincali in kegljali dan in noč in prav nič porajtali na pridige.
Pa se je dogodilo, da je prišel neke pozne noči še enkrat mod nas s sodčkom pod pazduho. "Ni mleko, kar nosim," je svečano povzel, a narod ga ni poslušal in je plesal, pil, kvar-tal, balincal in kegljal kot da bo tako ostalo do konca sveta.
"Potopim vas, rečem vam, svarim vas," je še vzklikal, toda bučni akordion je zadušil njegove svareče glasove. Plesalci se vanj niti ozrli niso, kajti bili so preža posleni s k varjenjem obuval, s pritajenim šepetanjem in lagali drug drugemu, ali pa bili resnično zaljubljeni.
Stari mož, ki je dremal na klopi, se je ob pogledu na sodček in preroka hipoma zdramil in vabil: "Nalij, prijatelj, na-lij, *eja me mudi.. ." Ampak mož s sodčkom mu ni mogel u-streči. Tekočina, ki jo je imel s sabo, ni za grešnike, ne za vpi-janjenje. Pa je rekel omotene-mu možu na klopi: "Ne pij več. Strezni se in reci drugim, naj enako store. Kajti povodenj se bliža ... Utonete v nji, ako ne ubogate svarilni klic sodčka."
Stari mož ni mogel zapopa-sti, čemu naj bi bilo v sodčku kaj drugega kakor radost. Zelo se je razhudil in nato utrujen znova zadremal. Narod pa je dalje plesal, balincal in kegljal
Nato se je onesvestil in utonil, kot je spodnjih dvoranah že starodavni običaj.
Narod zunaj dvorane se je čudil povodnji le nekaj časa. Nato se je nad prerokom raz-ttfjlil in sklenil pisati. Prebrskal je miznice in vse kote, da si poišče peres in držul. Resnično, našli so jih zadosti za vse.
K sreči smo imeli papir v ne-prodimrti varnostnih shrambah, da ga povodenj črnila ni mogla počrniti. Ko smo porabili ves papir, smo Šli v gozdov? in olupili breze. Zdaj pišemo na škerli. Nas glas ne sme utihniti.
Vsi pišemo. Obiske presenečenja k onirti. ki so poročeni 26 let, kakor onim, ki se šele nameravajo poročiti, smo opustili, kajti zdaj pišemo. Kulturo, bratstvo, dobrohotnost in druge slične sitnobe smo poslali v zapor, da nas ne bi nadlegovale v teli težkih dneh povodnji črnila. _____
. Dogodilo se je, da mi nismo mogli vsega porabiti, pa se je zabelo iz naših potokov iztekati v reke in iz rek je tinta šinila tudi v stranske pritoke vsepovsod naše prostrane republike, tolikšen je bi! njen pritisk. Liu dje, naši prijatelji, so se tri dni in dve noči na vso moč čudili, ribam pa je prišlo že kar slabo. To je ljudi v drugih krajih naše svobodne dežele primoralo misliti. črnilo je vendar dobra stvar! Vse modrosti sveta so napisane s črnilom, ln je vzkliknil nekdo, ki se je vračal skregan sam s seboj in z vsemi drugimi s seje, "pišimo! Ljudje božji, to je tinta, škoda jo je, če izteče v morje! Pišimo," je kriCal. Ljudje ki so stali ob potokih, so ga čuli in razumeli.
sodček neusahljiv. To je žalostno, ako je res. Želimo si zime. Hude zime, da bi Črnilo zamrznilo. Uudost bo, ako bo mogel po tej povodnji narod zadremati, kakor medved v zimskem brlogu.
Oprosti, urednik. Dandanašnji vsi tako pišemo, kajti kaj naj sploh počnem s črnilom, ki ga imam vse posode polne! Ni
sanje v modi. Pa brez zamere. Ako ne priobčiš, se bom obrnil na druge liste, kajti Črnila imam polne bariglice in cele skladnice škrlic. Vrag vzemi urednike, ki privabljajo na nas tintne povodnji, in pozdrav Ko-kakolcem; tudi tistim najstarejšim. ki vsled slabih oči ne
Hroivetna matica. — Dram- j mere ne bodo poslabšale, upa- Nemcem nrenovednnn vaškega arhiva ali kake druge I mo v bodočem letu v agitaciji ™mfem prepovedo 110 *SO-
poslužbe so se oe( 6. oktobra da- ] za Ust precejšen uspeh.
Y razpravi o klubu št. 20 sklenjeno, da se naj ga, ako le
Ije poslužila sledeče organizacije: šf. 207 SNPJ, Uutte, Mon-tana; št. 460 StfPJ, Euclid, O.; dram. druš. Ivan Cankar, Cleveland; fcderacIja SNPJ, Kansas; pevski zbor Triglav, Kirk-:and Lake, Ontario, Kanada;
,	. f*deracija SNPJ, Chicago;
morejo vec pisati in čitati, kajti J dram. društvo Anton Verovšek, srečni so! — Kosma Teleban, j Cleveland
Cankarjeva družba v Ljub-
IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ
dne 3. novembra 1939.
ljani nam sporoča, da »o knjig j za Prosvetno matico na ipoti. Poslane bile še začetkom novembra, a vsled vojne na mor-
kršno kritiziranje
komunistov
Kakor se poroča Iz Berlina, ne sme v Nemčiji več tiskati •jroti-komunNtiC-na literatura. Protikominttrn^ka federacija, protiboljseviška in protižidov-skfl organizacija, ki se je raztegnila in razrastla na vse kraje v prvih šestih letih nacijske-ga režima, ni več na delu. Toda tudi komunistično de-
uj kt * *	. lovanje ge ne trpi v Nemčiji.
Iti. Nato to se razprave o polo- Slik Jožefa Stalina ne Mmejo
žaiii » taktiki udeležili vsi na- raznbešati po zasebnih stano-vzoci.^plošni^priporočila so | Vanjih, čeprav sta ai Rusija in
mog< če, reorganizira.
Splcina rasprava — Frank Zaitz izvaja o splošnem položaju z ozirpm na urejevanje lista. Pri tem se je dotaknil razmer v slovenskih naselbinah, in splošnih. Govoril je o Rusiji, o križaj oči h se mnenjih radi nje, o njvih nesoglasjih v delavskih vrstah, o novi liniji komunistov
Garden, Justin Zajec in Lcui« Beniger.
Konference JSZ in Prosvetne
me tiče. Chas. Pogorelec vprašuje, ako je prosvetni odsek illinoiske-uisconsinske Konference, ki je bil izvoljen v Chicagu, že kaj storil, da bo poro-
ger, Joseph Drasler in Chas. Pogorelec. Joško Oven in Angela Zaitz sta sporočiti, da se te seje ne moreta udeležiti. Drugi odsotni: Frank Alesh, Frank Udovich in Mary Oven.
Za predsednika izvoljen L. Beniger.
Zapisnik prejšnje seje preči-tan in sprejet.
Dopui. — Tajnik prečita pismo Antona Gerbca iz Lloydel-la, Pa., v katerem poroča, da so 7. oktobra imeli sestanek biv si člani kluba JSZ in socialistične stranke, ki je deloval v mali naselbini Krayn in v okD-lici. Sklenili so, da vprašajo tajnika JSZ za mnenje, kaj storiti z arhivom in preostalo vsoto v blagajni. Zadnji člani so bili Andv Milavec, John Za-krajšek, John Huban. Frank Jcmejčič in Alesh Dreshar, vsi v Kra.vnu in Anton Gerbec v Lloydellu.
Pogorelec pravi, da jim je priporočil klub obnoviti.
Sledi splošna razprava o vprašanju, kako ojačati naše klube, jih pripraviti v večje aktivnosti in ustanoviti nove, ali pa pomožne klube, ki bodo so- logah. ki so stvar našega giba delovali posebno v agitaciji za ! 'U*- Frank Zaitz enako smatra,
ojih
sejah januarja meseca. Društva so bila o tem pismeno obveščena.
jih podpirale države, je prenehalo viled rusko - nemškega pakta. Med temi je Svetovna liga proti kolonijalnemu bolj-
Ni slabo za demokrate
Demokratska stranka ima T. i «	4	.r , p,Vii sabo težko bitko. Demo-
m A	krati, ki ro v vladni službi, ima- fševizmu, Žensko svetovno giba-
im dovršili letos 10 dni pozne- | jo nalogo agitlrati in financira- nje proti boljševizmu, Zavod j»' ansKo leto. .Naročila še ti *»vojo stranko. Posebno pova- za preučavanje boljševizma in
bilo na banket, ki bo 8. januar- Inštitut za znanstveno preuča-
prihajajo in upravnik se nade-
čal o svoiem delu in nrinnr^i	& i	razprodan. Kar se , Ja, snan pod označbo "Jackson vanje Sovjetske zveze,
cai o svojem delu in priporoči-	tiče lista, ga zdelujemo kot po- Dav Dinner" stane sto dolar
hh konferenci 19. novembra v	navadi	i y mnnei • siane sto (loiar-
VVaukeganu? Garden pojasnu-
Wa u k egarfu^ G^rden% pojasn u	ape,J ki ™ Iude-1 M**« zabava 16. decem-
je ,ua ?a jbr ž eneG a r cUiTpri-	s^Snkom t	hT ^ T
Doroča. da nai «.r*v«.ma».	'^»^kom, je je povabljenih in ne kaie jim
poroča, da naj prevzame za konferenco v VVaukeganu kak referat s. Fr. Zaitz. Po razpravi sklenjeno, da naj poroča na nji Chas. Pogorelec o naših publikacijah in stanju organizacije, Anton Garden o vojni in delavstvu in Frank Zaitz o razmerah v naši javnosti z ozirom na aktivnosti ali pomanjkanju j aktiv nosti naprednih elementov.
bra na Syganu
Sygan, P«. — Pred zaključkom leta bomo imeli še eno zabavo, menda zadnjo v tem
precej dober Tudi par ducatov drugega kakor plačati. Postre-novih naročnikov smo že dobili, žba. ki jo dobe udeleženci, sta-
-\«<a prihodnja naloga je skr- ne približno *10.: Ostalih $i>0	___________
beti, da izide Majski Glas v gre v blagajno demokratske H€tu' v soboto 16- decembra, ki Cimvečji nakladi. Ako se raz-1 stranke.	J<» prtredit* klub it. 13 in žen-
■	____ski odsek doma oziroma dru-
štva št. 6 SNPJ.
Ameriški družinski koledar smo tudi prejeli. Je fino urejen in zanimiv. — Lorens Kavčič.
NOVA TAKTIKA KOMINTERNE P0D2IG REAKCIJI
V razpravi o teh referatih (Nadaljevanje s 1. strani.) jsko, pakt med Rusijo in Nem-
meni Justin Zajec, da se mu referati o vojni ne zde umestni, ker z njimi ničesar ne dosežemo, potrebni pa so referati o naMh problemih, o delu v unijah, pri katerem res lahko po-
clogodili v Zagrebu, od kjer a-meriška agencija AP poroča v deneši z dne 10. decembra, da
je prišlo med pristaši Moskve in policijo do boja, v katerem je bilo par delavcev ustrelje-
Komunisti najemali slabe
ljudi
»■■ *
J. B. Matthewi je bil do pred
in se končno zadolžil toliko, da Odbrzeli so domov po sklede,
je moral iskati posojilo za wwe kroglje in novo streho zanje.
Zopet je prišel svareči glas. Pa ni nič pomagalo. Le nekje iz kota se je zasmejal isti možak, ki je želel piti iz sodčka. "Ha-ha-ha. Poznam to legendo. Tu-
steklenice, lonce, škafe, čebre, stare sode in drli nazaj k potokom da zajamejo iz njih črnila in pišejo.
Tako se je dogodilo, da smo opustili vse drugo in Dišemo.
nas tisk in pomagali v drugih akcijah JSZ in Prosvetne matice. V tej diskuziji so izražali svoja mnenja in priporočila Justin Zajec. Donald J. Lotrich, Frank Zaitz in Anton Garden.
Od organizacije, ki se imenuje National Emergency Conference, je prišlo na JSZ naslovljeno pismo, v katerem našo zvezo urgirajo podpisati deklaracijo v obrambo demokracije in ameriških državljanov
Uredniki delajo nadure, mi pa,
di tam, kjer je zdaj Vrbsko je- ker vsi pišemo, zdaj čitamo ve- i tu jerodnega pokolenja. Šličen zero, se je dogodila. V šolski činema samo to kar smo si sami apel so poslali vsem or^anizaci-knjigi sem jo bral. Le odpri napisali. Veseli nas primerjati, jam tujerodcev. PLsmo vzeto na svoj sodček, ne boš nas poto- j kam so uredniki porazdelili ve- znanje.
pil... In spet je zlezel v dre-|jice, pike, upike, klicaje, vpra-; Tajnik Pogorelec pravi v
zbodljaje.	[ svojem poročilu, da je klub št.
Zanimivo zares, ker zdaj vemo, kdo ima koga rad, kdo je večji mučenik, kdo večji prvo-boritelj naroda, kdo ima več škrnicljev prepričanja, kdo je
matamo ***J>y*lh Mnlh n- nih Prej ^ komunisti
vali na celi črti z Mačkovim gibanjem, zdaj, ko so dobili Hrvatje avtonomijo, pa so se obr-
mavico.
Prerok se je milostno nasmehnil, ko je gledal kegljišče, praznilce čaš in druge neštete grešnike, se spet nasmehnil in rekel: "Potopim vas, ne z vodo,
da z govori o vojni in s propagando proti nji lahko res le zapravimo veliko časa in eneririj, kajti vsi od kraja trdijo, da so proti vmešavanju te dežele v evropsko vojno. Bilo bi boljše ustvariti močno organizirano gibanje, ki bo i* varovanju te dežele pred vojno storilo več kot pa morejo današnje kampanje s svojimi pismi in brzojavkami, s katerimi poplavljajo kongresnike in predsednika. Anton Garden izvaja, da je nevarnost vojne za to deželo resnična in oteli se jo bomo le, Če bo ljudstvo na straži za mir. Treba je imeti pred očmi, da če se Zed. države spuste v oborožen konflikt, bo konec naših ci-vilnih svobodščin in demokra-
kakor svarilni starec v kraju, ; po nazorih bolj utrjen v sitni-kjer je zdaj Vrbsko jezero, ne-jsfo s črnilom."
Dogodilo se je. V deževju so postali raznobarvni dežniki črni ko noč. Sivi moški klobuki, sivi moški obrazi, sivkaste suknje, rjavi čevlji — vse je postalo erno že v prvi plohi.
20 pasiven. Klubov tajnik Mike Ladevich ima z nami zelo malo
kontaktov, Kokotovich, ki je cije tudi v tej deželi, bil aktiven član tega srbskega F*. Zaitz poroča, da je pro-| kluba, je večinoma pošiljan na ffla* našemu delavstvu priprav-delo v druge kraje, George Ma- Uen v smislu novejših dogod-zmu, balinizmu, biciklizmu in «lach je delal več let v VVauke- kov in bo objavljen 8. novem-nespametizmu. Tudi imamo v Kana, drugih članov, ki bi bili bra v Proletareu. tej povodnji priloinost dogna- i dovolj delavni, pa ni bilo zado- Konec seje. ti. kdo je zadovoljen s svojo »ti. Kriv je tudi tajnik Lade-službo in kdo ne, kdo je komu prijatelj, kako se znamo drug drugemu laskati in take reči.
Prerok, ki je odprl svoj sod-
čijo in drugi slični vr-oki so !
proti ruski ekspanziji in njeni; .............
kominterni pridno uporabljani kakim letom dni glavni sopot^ tudi v Zed. državah. V tem po- niški ščit moskovske propagan-.ozaju so komunisti v tej deželi de. Ko se je z Brovvderjem vzlic svojim močnim podruž- skregal, je postal glavni zavez-nim frontnim (ali "inocent") nik kongresnika Diesa in se oo-organizacijam postali osamlje- stavil na čelo preiskav komuni-ni, toda s svojimi velikimi fi- stičnih aktivnosti, nančnimi sredstvi in s pomočjo__
niii proti njemu. Hrvatski ne- j kominterne so še zmožni nuditi Obremenipnn Innnnclrn komunistični listi trdijo, da to materijala Diesovi komisiji. VPfemenjeno japonska
počno vsled navodila, da naj Očitno je, da je kominterna, Proračun Japonske za bodo-
oziroma njen poglavar v Krem-i ee tiskalno leto določa okrog lu, s svojim vrtoglavim skokom $2,425.000,000 potroškov, kar
store kolikor mogoče za izp >d-kopavanje države, ki se naj bi v zmedi sesula, ne vedoč, da si s tem delavci in študenti v Ju-
k nacijem in med "agresorje" je za tako storila ogromno škodo ne samo vsota.
državo ogromna
goslaviji nič ne koristijo, nego	svojim strankam in izvabila
le igrajo v roke nemško-ruske-	Preganjanje na svoje pristaše,
mu imperializmu in Italiji, ki	nego tudi principom demokra-
tudi preži po Jugoslaviji. Glav-	in miru.
no glasilo nove moskovske lini-	__________________
je so v Zagrebu "Naše Novi-1 Ia .	c. ,
ne", ki pa seveda zanikavajo	MOSKvO S Nnsko napačno
kakršnokoli zvezo s kominier-	računala in se ukanilc
no.
M	(Nadaljevanje s 1. strani.)
Mehika na strani Finske	, . , ... _ .. „
Zelo močno omrežje ima ko-	^^ razdelila Poljsko in tudi
minterna tudi v Mehiki. To je	ff,aJ da .?e Jima nt? postalo še posebno očitno, ko	b,1°.^ "merit. Vzrok teše je vrglo v propagando proti	J J^p U ,Pa~ odvis™ od relifa, dokler se vla-Finski. kateri je mehiški pred-	r ™ boje' bl S,a Ruf^a v tem L sednik Cardenas izrazil svoje	*UcaJU °fprto na Hitlerjeva " tsimpatije v njenem boju za ne-	8tran ne Ie gospodarsko nego
Presojanje dogodkov doma in po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani)
ruska posest. Baje je bilo v napadu domačinov na sovjetske čete mnogo ubitih in nezadovoljnost je splošna. Verjetno je, da so spremembe povzročile ljudem veliko težav, nejevolje in jeze, toda upreti se, to je
odvisnost in z njim vred mehi-
tudi s svojo armado, mornaricc>
ška vlada. Uradni (Stalinovi) ,n P"W«ndo. ki je izmed
................—. . .	komunisti so protestirali in ta- Propagand najjacja in u-
vich, ker se je bolj zanimal, ka- Se|0 dne 1. decembra 1939 ko je ta afera minuli teden pri- povita posebno med najbe-d-
c f
i
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET i ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^
— I
j
!
H %
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina sa Zdruiapa driava (iavan Cklcaffa) im Kanado $6.00 na loto; $3.00 ta pol lota; $1.50 a« Četrt Utaj m Cklcago in Cicoro $7.SO aa colo loto; $3.75 aa pol lota; aa inoaomitvo $8 00
ko organizirati s pomočjo tega ki uba Američane, kot pa ga u-porabljati za agitacijsko in vzgojno delo med srbskim delavstvom, kot je to vršil klub št. 20 vsa prejšnja leta. Tako se je zgodilo, da se Ladevichu ni posrečilo ustanoviti s podporo kluba št. 20 resnega angleškega kluba, ki bi bil pridružen direktno k S. P., vrh tega pa so s to taktiko spravili še svoj lastni klub v zastoj.
Dalje pravi, da so naši klubi naročili v septembru več članskih znamk kakor mesec poprej.
K njegovemu poročilu predlaga Frank Zaitz, da se povabi na prihodnjo sejo odborov JSZ tudi Geo. Maslacha in Petra Kokotovica v svrho razprave, kaj lahko storimo, da se srbsko socialistično postojanko obnovi. Predlog sprejet.
Prosvetna matica. — Knjige v staremu kraju za tukajšnja društva Prosvetne matice so naročene in je upati, da jih pra
Navzoči Frank Alesh, Donald J. Lotrich. Joško Oven, Frank Zaitz, Rok Božičnik, Angela Zaitz, Louis Beniger, Joseph Drasler. Mary Oven in Chas. Pogorelec.
Odsotni: Frank Udovich, Justin Zajec in Vinko Ločniškar.
Predseduje Jo£ko Oven.
Poročilo tajnika. — Tajnik Pogorelec pravi, da je prejel po prejšnji seji eksekutive de-finitivno sporočilo, da je klub št. 20 JSZ (organizacija srbskih sodrugov) razpuščen. V njemu so bili ob razpustu le trije člani, namreč Ladevich, Bo-janovich in Maslach."V blagaj-
šla pred mehiški parlament. Velika večina poslancev je obsodila mehiško komunistično stranko, odobrila izjavo predsednika Cardenasa in vlade v prid Finske, toda je zavrgla predlog za razpustitev komunistične stranke, ker bi bilo to nedemokratično. Večina senatnega odseka pa je poslala predsedniku Cardenasu peticijo s priporočilom, da naj odslovi
nejšim ljudstvom deželah.
v zaostalih
Zed. države proti Rutiji
Javno mnenje Anglije in Francije je proti Rusiji na celi črti, razen komunistov, a njuni vladi bi rajše, da se z obračunom z njo počaka dokler ne o-praviti s Hitlerjem. V Zed. državah pa je polit Tč na javnost proti Rusiji še bolj ognjevita in
I Asi en to and Adverlttc over
PALANDECH'S TUGOSUV RADIO
Fcik Songs and Music Tamburitza Orchestra
Station WWAE, Every Sunday i to 2 6.1« S. Clark St, Chicago — Har. 3006
vse komuniste iz važnih vlad- f?bt.evve » P^ekinjenje diploma-
ticnin odnosajev z njo se nriof
že.| Roosevelt jim nasprotuje.
nih služb.
Komunisti v Franciji zatrti
\\Franciji, kjer je bila komunistična stranka do pakta med Rusijo in Hitlerjem naj-
ni so imeli še $45 in eno delnico I ve^a i7med V8eh' razen ruske' Slov del. centra; sklenili so iz-l*° komunisti sedaj izven zako-
ročiti oboje na podlagi naših pravil tajništvu JSZ. Ladevich je dalje sporočil, da razpust k-Vua ne pomeni umika iz aktivnosti, kajti vršili bodo svoje socialistično delo dalje. On jo omenil, da je prestopil v angleški socialistični klub, ki poslu-
vočasno dobimo. Ako ne, bomo Je v njegovi bližini. Tajnik nato
Naslov za list in tajništvo je:
2KH So. I.imndalc Avenue Cliieaigo, Illinois
izdali knjigo tukaj, če naročenih knjig iz starega kraja ne dobimo do decemberske seje, se bomo potrudili, da bo naša
še pojasnuje, da je glede reor-ganiziranja kluba št. 20 in aktivnosti med srbskimi delavci govoril tudi s Petrom Kokotovi-
izdana in razposlana društvom chem, M pa je dejal, da mu je v januarju. Zadevo se prepusti v sedanjih okolščinah takemu
s
! v polnomočno presojanje in sklepanje prosvetnemu odseku, i Nai tisk. S. Pogorelec poroča o apelu na zastopnike in naročnike Proletarca za sodelovanje v agitaciji za nove naroč-
delu nemogoče dati potrebni čas. Povabljen je bil na to sejo eksekutive, pa vsled zadržka ni mogel priti. Enako je bil povabljen Geo. Maslach, a dula ponoči.
na. Njihove organizacije so raz-puščene in imovina pobeglih voditeljev je zaplenjena. Masa, ki je verjela komunističnemu evangeliju, pa je razočarana, de *»edaj se čudi, kaj je vodilo SI;ilina skleniti pakt s Hitlerjem, ki je očividno naperjen proti Angliji in Franciji.
Komunisti na Finskem so smatrani za izdajalce svoje dežele in bodo zanfčevani, dokler je Rusija ne porazi in podjarmi. Na Švedskem, Norvežkcm in Danskem se vrše demonstracije proti njim. !>a. še celo v Italiji, ki je v agresivnostih sama velika grešnica. se "zgražajo".
Sistematična kampanja v Z. D.
Vojna v Evropi, vpad v Fin-
.................. '
BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Pravi, da bodo v bodočih sklepanjih miru Zed. države lahko več storile, če bodo z Rusijo v diplomatičnih stikih, namesto v uradnem neprijateljstvu.
Tako je mala Finska neposredno vplivala na razne toke po svetu in jih razrahljala. Josef Stalin jo bo koncem konca, ako se ves svet ne zaplete v vojno radi nje, sicer osvojil in "o-svobodil", ampak za Rusijo in njen ugled bo to silno dra?a pridobitev.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 D»ily At 3724 W. 26th Street
Tol. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—6:00 p. m. Dally Tol. Canal 1100
WednMd«y and Sunday by »ppointmenta only
Ratklonco Tol.t Crawfor4 S440 If no an»wor —• Call Au.tin 5700
*	Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, ■
Ciceru in Ber\vynu.	•
" ■
I ft*arki icw Luiimlrv Co. I
l FRANK GRILL in JOSEPH KOZDR1N, lastnika "
*	■
■ Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno | ®	Telafonl: CANAL 7172—7178	■
J 1727-1731 W. 21§t Street	CHICAGO, ILL. "
e
A Yugoslav Weekly Devoted to the
Interest of the Workers
OFFICIAL OKGAN OF Yugoslav Federation S. P.
I
PROLETAREC
I f.DUCATlON
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1683.
Publiaked Weekljr at 2301 So. Lawndalc Avo.
CHICAGO, ILL., December 13, 1939.
Russian Imperialism
membership of Hrtinch No. 1 JSF,
have ali received quota« of ticket*
* * f
This galu celebration ia the main affair anion* our people in Chicago on New Year'a Eve where, in com* pany with comrades and friend«, we
\velcome the new year aml bid adieu to thc old.
Large advanee ticket sales vpeli succes* for any affair ho don't let your\« lay idle accomplishing nothing.
TICKETS FOR IVE g YEAR'S EVE ON SALE
Try »s one may. by no pouible .tretch of tho im.ginatlonj H.S^p^oZ^.
can Russias brutal, unprovoked attack on Finland be justified. ces4fuuy everyone of our uffaira thi«
Anyone attemptingvindication of Stalin's latest grab can suc- aeaaon, in otherworda, tha
ceed in but one thing—making a fool of himself.
Socialists have condemned imperialsm from beginning to ■ f"r*^He1»ig"NVw'Yea?a"Eve partyTh
end, always. It is beyond the realm of comprehension through Bra ich aponaora each year.
what twist of logic anyone could consider Russia an exception
when that country hurles its powerful war machine upon tiny
Finland in an effort to destroy the independence of that country
and convert it into another vassal state in the expanding Salinist
empire, \vhich has just finished gobbling up over half of Poland
and aH of Estonia, Latvia, and Lithuania.
The "Call" official organ of the Socialist Party, vvrites: The
Stalin government of Russia has embarked on a Napoleonic
career. Henceforth the land that was once known as a "work-j » elcome Hut Ueyond
ers and peasants* republic" takes a prominent plače among A ver age Man* s Reach
imperialist nations. And judging by the ferocity of the Stalin Thoie who have lem, Carl £and-
governmenfs attack in the first few dava of the unprovoked ! bu»g's Abraham Lincoln: Th« Pra.ri«
invasion of Finland, it will take the Russians a mere week or so j a.e »aiting with a great deal
...	. ,. - , ,	.i.	of imnaticnce to get between the
to acquire the unei\viable reputation of older impenalisms. cov,.lM\,f Th« w«r Y«.r. in fou« vol-
The Stalin government, which for years agitated for "col- unu>;> jU9t off the pres*. although but lective security," against "aggreasion," and which popularized ! few average-income people who ap-the term "quarantine the aggreMOr." ha, violated it, own j	'u,^
stated principles.	j ihe new volumes tO their librariea
But to the vvorkers of the world the crime of Stalinism is j at thi preaent pt ice. $20. not simplv the matter of breakin* treatie.s. The crime before | "T*., '^^Z^Z the eyes of world labor and progressive mankind in generai i ce,uinly tke čase with hin. <or cach is the inhuman, beastly bombardment of open cities and the I of the firat three voluraea of Tke Wnr
cold-blooded massacre of helpless civilians.	T" 66?1if,f*w lon*'
„,, . , .. , .. , . m f^- * , !iL 4U. uuu. fourth vol ume 41.J pages, which by What relation has the invasion of Finland with the Hitler-lrfh ct)rnpuUtion muklJt about i,.
Stalin alliance? Stalin fears everyone. In the imperialist grab j 175,000 worda. Other word total*. a.« game every other nation is an enemy, potential or aetual. By establishing hegemony over the Baltic the Russian rulers hope to offset any immediate attack from the French or British em-pires. At any rate if they should attack the war would be fought in other people's countries.
Russian domination of the Baltic would plače Stalin's government at least on par with the German Reich. It would be of mutual convenience to the two powers. It would enable Germany to get essential materials for its war on the British and French. And for the Russians, control of the Baltic would be a powerful location from which to wage war with Germany should she again become Russia's enemy.
The Nalioi^s Food Supply
given in Sandburg'a foreword are: The Bible, «26,877; Shakespeare'* complete irorka, 1,025.000; and Lincoln*« printed apeechea and vvritings, 1,078,365. Among the hundreds of biographie* of Lincoln thia ia the definitive history of the time u welj as the man.
■u1
Fovoroble Comment For Novak's Eng.-Slovene Dictionary
( onsumer Xo<cs
A COLUMN OF USEFUL HOUSEHOLD INFORMATION
Govern men t-Graded Meats Don'» Coat Moro
Government experts figure it costa less than one-fiftieth of a cent per pound to grade meat according to ita quality, repe rta the Consumers' Guidc, publication of the Consumers' Counsel Diviaion of the AAA.
Graders are at work in 21 cities in ail parts of the country. That mean« that retailera almost anywhere in the United States can buy U. S. graded meat* if they want to and if their customera ask for them.
When you buy government-graded meat* you know you are getting the quaHty that you pay for. Ihe gra<!e mark should be on every cut taken from a carcass since it i* put on with a roller stamp. It might read, for example, "U. S. Choice Steer," or "U. S. Good Lamb," etc.
Most graded meat on the market is beef But you can also buy graded veal, lamb, and mutton, and some prepared meat* such as ham*, bacon, and sausage which are graded No. 1. No. 2 or No. 3. The grades of beef after July 15, 1939 will be Prime, Choice, Good, Commercial. and Uti-lity; for aH other meat cut* the grades are Prime Choice, Good, Medium and Plain.
Consumers who want to know the mcaning of these grades and how they can act as money savers should wrlte the Consumers' Counsel Division, Department of Agriculture, Wa«hington, D. C., for it* free pocketbook-aize leaflet, VVhen You Buy Meat. Not only does the booklet teli you what the grade mark* mean, but it also tella you what to look for in meat that i*n't graded.
Good Newa For Yonr Marke! Baaket
Supplies of many food* for festive dayi this winter—and for regular fare, too—look good, the market ex-pert* report. When you make out your market liata, check them againat these reported iupplie*.
Almonda and WelnuU: The next to the largest crop ever. •
AN IDEAL XMAS GIFT
What could be more tnitakle as a Xmas gift for Motker or Dad tkan a book of intereating skorl •torte*, po« m a, aod otker article* (224 pages in ali), nleoly Hailrsl ed end written in tke Inagnafc lkey beat underatend—Slovene7
Such a publication ia tke Amer ican Familjr Almanac, now on salo
Vou jroung folks wke are look Ing for a auiteble Xmea gift for jronr Motker or Dai a gift tkey will certainljr appreciate, sond tkem a eopjr of tke Almanac. Order from PROLETAREC, 2301 So. Laamdale Avo., Ckicago, III. Tke priče is 7Sc per eopy.
Ust
Applct: More than last year. Florida orangos: More than
year.
Eggs: More than last year. Fresk Pork and Better Grade Bceft
More than last year.
Supplies of aome foods won't differ much from last year. These include: Potatoos, Sweetpo;atoe«. canned A dried fruit.
Smaller supplies than last year are expected for some other foods. These include:
Grapefruit, California orangos, tan* gerins, lower grade beef, bntter, canned vegetablea and cabbage.

UOItl)
"The Freeman" presenta a picture of the world today in two hhort ncwi items.
Tommy Manville, the asbestos heir, who pays alimony to four ex-wivos, spent $3,000 to charter a plane to bring unto him in New York a Hollywood brunette bubble dancer, A newspaper gave the story of the latc&t extravaganza of this notoriou* child of monopoly a double column spread.
Tucked away on another page of the *ame paper wa* the story of a mother of five children who had of. fered to *ell the cornea of one of her eye* for $5,000—ao that the family could get off starvation relief.
If the worker* were running the asbestos industry, perhaps they would find a suitable job for Tommy and hi* kind *o they could be *elf-*up-porting; and a job for the poor mother or her husband, too. These contrasts between the ricb and the poor are no credit to modem man'* intelligence. They are e*pecially not a credit to the working cla** which has the mean* within it* reach to aholish them.
Theae lobaided situation« are not uncommon in the American acene of today, for the *o-called cream of *ociety —undeniably soured—dotea on extravagant sensationalism, at timea verging on the moronic.
For the common man who ia aw*at-ed and dHven and kicked around to make profita for the rich, the ques-tion ia—how much longer will it take ua to wake up and do aomething about this crazily-balanced economic sya*.em?
CHICAGO.—With more than half of the enormous ta*k of compilin^ an Engiish-Slovene dictionary suitable to popular demand of the old and new generation- of Slovene* in America as well a« in Europe completed, Zvonko Novak, who aasigned himself the difficult work of satisfying thia crying need among our people, states thut a great deal of interest throughout the country ia centered upon the work and his hope for succe.u*ful response has not failed him.
Louis Adamič'* article on the need for an EngUsh-Slovene dictiouary more adequate than the few such dietionarie* now in circulation, wa* publiahed recently in practically everv Slovene and Croatian newspa-per. The December iaaue of Cankarjev Glasnik alao carrie« a lengthy article on Novak's work, with the editor'« additional suggestion*.
THAT'S RIGHT
CHURCHILL CALL8 ON HITLKR TO FIGHT — headline in The New York I)aily Newa.
VVell, if those two urould meet on «ome Danish covpasture, a few mil-I lion common soldiers might live a i great deal longer.
The Real Danger
Governora of the Nevv Vork Stoek Exrhanpe are worried b<»eause a t>ur-
Food supplies for th« year cn«ling Iuly 1, 1910, will be ample to meet .omeatic requirementa, according to i recent inveatigation of the Nation'a *6od proapect* by the Bureau of Agi icultural Economics of the De->artment of Agriculture. Some foods —such as lards, fata, wheat, tiče, 4weet potatoea, and fresh, dried, and >auned fruit*—will be more plentiful han in recent yeara. Most other food-ituff« will be available in about the -.ame quantitiea as in tbe 2 preceding yeara. A few items, such u« potatoes nnd dried beans, will not be on the market in quite ao large quantities •a usual, but the prospeetive aupply
*	substantial and no seriou« shortage s anticipated.
MEAT.—-More meat than in nny vear since 1934 ia in prospect. Pork .vili be particularly plentiful in the eoming «eason. Beef will be at lea«t ts plentiful as in,..the seaaon juat »nded, aml little change i* expected n the supply of lamb.
POULTRY. — Nearly 200 million •K)unds (K j>ercent) more poultry neat are expected to be available for onsumption than last year. The Fup-)ly is considerably larger than the imount* the country has consumed n anv of the past 3 yeara.
EGGS.—larger laying flocks and 'ligher ^gg production per hen are indicated. Nearly H00 million (2 per-ent> moro eggs than last year will •irobablv be available, a *upply con-
•	iderably above the levels of the past "1 ycurs.
M AIR Y PRO!>UCTS <Exc«pt Hut-ter). Supplies of milk, cream. *.nd maiuifactured dairy products (except butter) will not be quite so great as during the past 3 year*. when milk oroduetion reached record level*. The decliuc will be small and ia estimated not to erceed about 3 percent.
BUTTER.—The aupoly of bu^er jvill b« more plentiful than usual. The amount available for consumption durmg the next yefr will not, how-ever, equal the largt> supplies of butter * n hand during recent montha.
SIJGAR.—Ample supplies of sugar above normal requirement* of recent yeara are in proapect. The quota aya-tem under which sugar iniports are regulated waa suspended by the President in September 1939, thereby permltting imports of larger quanti-iies of sugar into the United States.
WHEAT.—The amount of wh»»at consumed by Amerkans has not varied a great deal in the past 3 years. It has been substantially belo* the amount used in the 1920's, chief-ly becauae of changes in diet habits of the Nation. Thc supply of wheat available for consumption and export ia exp«cted to be above the quantity available during each of the last 3 year*.
FRESH VEGETABLES,—The sup-ply of fresh vegetables ma> be 5 percent smaller than last year'» record production. Neverthele**, it will be larg^M than in other recent yeara.
POTATOES.—White potatoea are expected to be available in amaller qunntitie* than last y«a;-. The reduc-tion does not indicate uny aeute shortage, as in C of the lawt 15 yeara the aupply of potatoes has been smaller than the crop expected thia year. -
C ANNED VEGETABLES. - Con-sumr.tion of canmd vegetables haa in-creaaij substantially duiing the paat 2 yeara. Production ha.< like\viae in-creaaed. Thia year'a supply may be 12 to 15 percent below the ielatively higii level* of the pa^t 2 years, but stili more plentiful than in other years.
FRESH AND CANNED FRUITS.
Consumers will find fewer peara, grapes, and cilrua fruits on marUeta than last year. This reduetion will be more than offset by larger amounts of apricots, cherries, peaches, eran-berrkta, fresh plums and prunes, and apple*. Thc quantity of canned fruita and fruit juices available during the coming year will be conaiderably lnrger than avera?e consumption of the last 3 years.
DRIED BEANS.—As a result of a marked drop in production the supply of ilried beans is cxperted to be al-mo«i 15 percent smaller than the record crops of the pa?«t 2 yeara.
MAN'S INHUMANITY
Never among animals does the creature which ia bom to be a dove change into an o*prey, that U sccn only among men. M:tn * inhumanity to man i* beyond ali comprehension. In the coal fields little children called "slate pickers" are put to work in coal breaker* »eparnting slate from coal h as it pa**cs by in i| *hute. In the South chikiren, as soon as they are old enough to pick cotton and atre.ng enoug i to carry a basket, are put to *oik in cotton fields and referrcd to vey showa that only one person out of bv various nicknimcs in the varicuT four understands the funetion of the 'sections. In every industry in A mer-
>xchange.
They would worry more if a major-ity of thc people thoroughly under-stood.
SEE THAT THE UNION I.ABEL IS ON AIJ, YOUR XMAS GIFTS!
icn today profits are necumulated through the s*eat of little children.
Profit, and more prt fit, is the all-povrcrful driving force which mnkea the ovvners of industry eruel, inhuman creatures not below aweating the life out of little children.
FINNS FLEE TOWN
Books by Louis Adamič
Cradle of Life .........................
Dynamlte ................:..............
Grandaon* ..................................
My America ................................
Order new for Xmai
PROLETAREC
2301 So. Lawndale Avenne Ckicago, Illinois.
Residents of Terijoki, last Finnish town on the road to Soviet Russia. evacuated it before the then-threatened invasion of the
Russian army.
Mellon Estote Centers At-tention on Huge Evosions By Rich Americans of Social Responsibilities
Disclosure that the $100.000,000 estato of Andrew W. Mellon, former Secret«ry of the Treaaurv, had es-caped payment of Federal taxes has arouse«] nome member* of Congre** to a point where they are ready to demand an investigation of that and other wholesale tax evasions.
Had the Mellon fortune been subject to Federal estate taxes, it would have been compelled to pay in exceaa of $07,000,000, but the canny gentle-man uho amassed the wealth ao ar-ranged matter* that it did not pay a nenny.
"If we are to permit the wealthy to continue to create truat funda, educational and charitable. to evade tax-ation. hundreds of million* of dollar* are going to be lost to the Treasury,M one Congressman stated.
The Mellon čase i* cited as a "per-fect examp!e" of hom these nmazing evaaions are made possible.
Before hia death Mellon established the "A. W. Mellon Educational and Charitable Trust" and turned over to it his entire estate. The truat ao peculiarlv devised that Mellon'a chi!d-i-en nnd his children'* children may have ali the benefits of the fortune, just as though the wealth had been vulled to them directly.
Mellon appointed his son, Paul, and hia attorney, Donald D. Shepard, as trustees, gnve them unlimited power and a!ao authority to appoint other truftees. Thus the trust become* self-perpetuating. If the.v whhed, according to Treaaury tax experta, the truatcea could pay themselves large salaries nnd expense« out of the fund.
Ordinarily, where such trust* are established, a specific beneficiary ia natned. such as a univei-*ity or achool, .m«l thc beneficisry has aome power to see that the fund is used for a public purpose. Mellon stated hi* interest in an art gailcry in Washington and about $100.000,000 of his money ia being used to catablish it, hut there ia nothing in the agreement to compel the use of the remaining funds for the benefit of the public.
The story of the Mellon čase goe* beek to 1924. whcn Conare*« adopted a tax on gifts, to prevent rich men from cvntling taxation by giving their we.ilth to their chiMren. Mellon, then head of the Treasury Department, un«uccessfully fought this provision, but in 1926 succeeded in having it re-pealed,
Christmas Party For Chicaga SNPJ Youngsters
CIUCAGO.—Juvenile members of •»H SNPJ lodges affiliated with the Chicapo District Federation of the SNP.f in pai tlcular, and adults in general look forvrard each year to the annual Grand Chriatmas Party ?tpon*ored by the Federation.
This year it is schednled for 3nn-da.v, Dec. 17, at tKe SNPJ Hali, with an elaborate progi am of fun lined up and topped off with a viait frnm Santa himself with gifts for ali the youngatera.
Katka Zupančič has written a short Christmas play entitled "Ix>ng-finger-ed Santa," a pantomime in which the "real" Santa appcara to the great joy of the .voungsters after a paeudo Santa nlmost succeeda in atealing the<r gifts.
After the program there will be danclng in both halla.
VISITORS
CHICAGO.—Visiting at the Slovene I>abor Center last week were: Frank and Matilda Vesel, Louia, Jo-hanna, Joaeph and Mary Kosmerl, and Mary Mr>lek, ali from Joliet, Illinois. They returned home with the flrat copif* of the American Family Almanac to reach Joliet.
VOL. XXXIV
Taking and Operating
The current issue of Collier's magazine contains an article which we Socialists may well ponder.
The thesis is Mexico and ita seizure of the oil properties formerly owned by foreign capitalistic interests. Discounting vvhatever political bias and economic interest which may have colored the charges in the story, what the author says is that, having taken the oil industry, the Mexicans are now psrmitting it to run to seed. Gasoline is of a very low oetane rating, just barely huge enough to run an automobile. Service is poor. Re-pairs and replacements are neglected. And, to make matters ali the worse, the conditions of the oil workers are not so good as they were before the expropriators were expropriated.
We give this brief synopsis of the story becau?e we, as Socialists, are keenly aware that taking the vvealth of the nation for the people is only half of a very necessary job. The other half is operating national resources efficientiy and in such a manner that the general level of human welfare will be elevated.
The question is, can democracy do that job?
The more we ponder that question, the greater become* our conviction that, whatever shorteomings it mav have, tho American Labor Movement must assume the task of safeguard-ing human freedom.
When we think of such well-prepared organizations as thc ho.siery workers, the International Ladies* Garment VVorkers and the Amalgamated Clothing Workers we have hopes that the story which Collier's tella about Mexico never can bs tc!d about the U. S. A. Those unions organized long ago have had time to devote to such matters as shop management and plant control. VVhen they ask for a share in the management of their industries they are seeking a power which they are eguipped to use.
However, there is another side to the picture which is not ;o encouraging. There are many new unions which have not had the time to perfect the intelligent discipline which is needed to manage the industries upon vvhich aH of us depend. Thinking of them, we can only hope that they will take what time remains to learn their business and prepare for the task of socialization which lies ahead.
However justly we may condemn the capitalist economy —and we see it as the soil in which aH social diseases germinate —we would be foolish to remain blind to the fact that taking and operating are two different things. To take requires only the weakness of the capitalist class and the final collapse of the capitalist system. But to operate requires that the worker.s be strong in the possession of economic facts and a social view-point.
Ali of which emphasizes the crime of those enemks of democratic Socialism who mislead their fellow men by misrep-resenting the aims of Socialism. It is such as they \vho, in the final analysis, are reaponsible when fascism gets its chance.
—Reading (Pa.) Labor Advocate.
How Did Vou Like "Mr. Smith Goes to Wash.?"
In many ways lt'a good entertain-ment along with eacellent aeting and direetion. but it miaaea ita aim by a million milea. What waa intended to be • plea for Americaniam, for de-mocracy, for our traditiona of liberty, turns out to be one of the moat ainia-ter attacks on democracy ever aereen-ed. Thc movie will be right up the alley of every dietator in the world today—from Hitler to Stalin. If they know their busineas as propagandiats againat dcmocracy they ean't do better than to bring in thia film and ahour it to their aubjeeta. They don't have to change a word, for here'a a pro-American picture that painta the U. S. Senate aa a den of corruption, bribery and rottenneaa. Only a cal-low, corny, nitwitted yokel ia honeat —the other 95 Senatora are crooked to their innermoat innarda. I clairr. thia ia a groas libel on the Senite. There are men there who represent reactionary interest*, but there are other men there who are honeat, con-scientious, public-spirited servant* of the people. Men like Norrin, LaFol-lete, Borah, Capper, VVagner, and many othera are aincere, truatworthy lawmakera. We don't have to agree with them on cverything they do and say In order to hold this opinion. But to believe thia movie one would have to brond every member of that great body as a moral leper—ali except James Stewart the lad who takes a box of pigeons with him to Waahing. ton ao he can aend mea*a?es home to mother when the weuther gets stonny a id the telegraph linea come lown. Thia moron ia straight, true-blue and capable of eonducting a one-
XMAS DAY DANCE
CLEVELAND, O.—Branch No. 49 JSF ia aponaoring a dance on Xmis day, Dec. 25, in the Slovene Work-men's Home, Waterloo Road. Ad-mision ia 25c. Dancing starts at 7:30 P. M., to the music of Frank Barbic's Orchestra.
Come one, come aH you dance lov-era, and enjoy the holiday špirit dancing and mintrling in the compr*ny of comrades and friends.
Frank Barbič.
Christmas day falls on Mondav this year. The post office asks your in-dividual cooperation in mailing Xmas carda. letters and parcela.
man erusade against the forces of daikneas and evil. Only this intcl-lectual jackass can achievc such loft.v
iheighta. Ali the other«* are snakes in the grass, villains capable of any evil conspiracy against the public*« wel-| fare. That'a why I *ay that Dr. Goeb-: bela can import thia picture and - i»\v I it to the public with the aimplc comment that this is how demoriacy work« in the U. S., this is the thing: which Hitler has kicked out of Nazi Gerniany. Hollywood di:In't have tint in mind, but the fact remains that it-adventures of James Stewart in the Senate are nothing more than Iying, libeloua propaganda against the tem which gives the cinemn indu^ti.v moro frec»dom than can be cnjoycd tn any country in thc world. It's n shamo to aee such a golden epportun-ity muffed so completely l»y a group of \vritera and prod aee rs who appnr-ently are too dumb to ktow they 're pr »dueing an effc;ct thnt i« the ilirect oppoaite of what thty intended to nehitve.
(H. J. In the American Freeman.)
^•••••••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeoooooototaacteaea
Yi; \ll S EV i
YOU HAVE A DATE FOR
SUNDAY EVENING, DECEMBER 31, 1939
DANCE AND ENTERTAINMENT—TWO FLOORS OF EXCITEMENT AND HIL A RIT Y —T W O "TOP" ORCHB8TRAS
S. N. P. J. HALL, 27TH AND SO. LAVVNDALE SPONSOREn BY BRANCH NO 1 J. S. F.
Plan •• spend tke ovonin« witk gour bosom friend« wbo«e thought. and co«nMng To« »Karo tbrongKont the year
TICKETS: 40 CENTS IN ADVANCE, 65 OENTS AT THE DOOR