rlnAonn v potepin. Leto LXV., št. 204 Ljubljana, petek 9. fepteeieee lejs Din L— vsak -dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrs^r^m~4 *LZ? Din,2-50' ^ 100 60 300 vSTihn 8.-. več* maerS £ut Ilf^JrfL ^' t°Pust po dogovoru, inseratoi davek posebej. — >Slovenski Narode jpelja mesečno v Jugoslaviji IMn 12.—, za inozemstvo Din25._. Rokopisi se ne vračajo! UREDNIŠTVO IN UPBAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljeva uHe* M. 5 K. 3122, S123, 3124, 3125 k PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tek 100. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — —_ Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. FRANCOSKI ODGOVOR NEMČIJI Za Francijo je merodajna mirovna pogodba — Italijanske grožnje Angleški tisk na strani Francije Pariz, °. se.pt. Najkasneje v ponedeljek zvečer bo izročen odgovor francoske vlade na nemško spomenico v zadevi en«ako-pravno«sti Nemči.je v oboroževanju. Po komerrtarjih pariškega tiska o poslednjih sejah ministrskega sveta bo francoski odgovor samo formalnega značaja. V svojem odgovoru bo Francija znova opozorila Nemčijo na čl. 164 versaiHeske mirovne pogodbe, po katerem je Nemčija dolžna držati se v pogodbi določenih odredb g*ede nemške oborožene sile. ki jih ne sme prekoračiti brez soglasnega sklepa Društva narodov. Francoski odgovor naposled razmotriva o vprašanim, kaj prav za prav hoče Nemčrja. Ako zahteva Nemčija enakopravnost navzgor, to ie, ako hoče doseči enakost v oborožitvi, potem prihaja v nasprotje z versoillesko mirovno pogodbo. Ce pa zahteva enakopravnost navzdol, potem mora. najprej počakati na rezultat razorožitvene konference. Nemčiji nikakor ne gre pravica, da bi se smatrala za razsodnika in odločala o tem. ali i© razorožitvena konferenca svoje delo končala ali ne. Ob zakliučju povdarja odgovor francoske vlade, da je pred vsem potrebno sodelovanje Nemčije, da se zajamči splošna varnost, kajti samo tedaj bo mogoča popolna razorožitev. V diplomatskih krogih povdarjajo, da bo Francija sklicujoč se na čl. 213 verrefl-leske pogodbe najbrže zahtevala od Društva narodov posebno anketo, ki naj ugotovi stanje legalne in ilegalne nemške oborožitve. Po mirovni pogodbi mora Nemčija dopustiti vsako kontrolo in iskavo. ki jo sklene svet Društva narodov. London. 9. sept Rimski zastopnik »Mor-ningpost «poroča svojemu listu o popolnoma novi orijentaciji italijanske zunanje politike. Nova italijanska politika bo nape«jena odločno proti Društvu narodov in se bo vrnila k predvojnemu sistemu tajnih zvez in pogodb. Italija je mnenja, da Društvo narodov v svoj] sedanji »estavf ni nič drugega, kakor instrument Francije za ohranitev njene hegemonije. Če bi Francija odklonila nemške zahteve glede enakopravnosti v oboroževanju, potem bosta Italija in Nemčija skupno izstopili iz Društva narodov, njim pa bodo sledile, kakor zatrjujejo v italijanskih krogih, tudi Madžarska Avstrija. Japonska in Turčija Pariz, 9. septembre AA. »Le Tecnps« priobčuje nov komentar o oborožitveni zahtevi Nemčije. List pravi, da je nemška vlada skrbno prikrila svoje previ cilje. Zato pa bo sestavljen fracoski odgovor z vso jasnostjo in potrebno točnostjo Odgovor sestavlja predsednik francoske vlade Her-riot. V vsem tem sporu gre za dve načeli. Nemška zahteva po oborožitvi ne more biti predmet zaupnih pogajanj. O tecn bi se dalo razpravljati le na širši mednarodni podlagi v prisotnosti zastopnikov vseh zainteresiranih držav. Nemška zahteva pa tudi ne more priti na dnevni red razorožitvene konference, ki ji jc naloga, da pripravi splošno omejitev vojaških sil. Na vsak način ta konferenca ni bila sklicana za to. da dovoli en-i državi oborožitev. Po mnenju lista ne kaže podleči vplivu in grožnji nemške vlade, da se bo umaknila z razorožitvene konference. Če pa bi Nem- čija kršila svoje mirovne obveze, bi se s tem pregrešila nad svojimi dolžnostmi kot članica Društva narodov. Nemčija ba prevzela odgovornost pred javnim mnenjem vsega sveta. Povzročila bi pojav militarizma v vseh državah. S tem pa bi hkratu uničila vse upe na mir med narodi in preprečile povratek zaupanja in gospodarsko blagostanje. London, 9. septembra. AA. Pod naslovom »Nemčija — narod v orožju« priobčuje berlinski poročevalec »Manchester Guardiana« članek, v katerem uvodoma pravi, de se motijo tasti. ki verujejo v nemško oboroževalno ravnopravnost. V resnici pa ne gre za pravico, marveč za točno določene oborožitvene cilje. Nemčiji ne gre samo za oborožitev, marveč je njen cilj sedaj ta, da oboroži ves narod. Nemčija se noče zadovoljiti s tem. da bo imele podmornice, matične ladje za letala, tanke in težko artilerijo. marveč hoče postati vojaška država, z drugimi besedami vojaška velesil«, kakor Anglija ali Zedinjene države Severne Amerike. Nemška vlada ni zadovoljna s tem. da bi bilo prebivalstvo vojaško izvežbano in da bi tvorilo rezerve kakor v Franciji Njeni cilji so daljši. Svojo vojsko bi rada izpremenile v vojaško kasto s socijalnim obeležjem, kakor ga je imela bivša nemška vojska pred svetovno vojno. Nemčija torej ne stremi le po vojaški hegemoniji, ki jo jc imela pred svetovno vojno, temveč hoče ustvariti v svoji notranjosti še posebno oblast vojaške kaste. Zahteva po vojaški ravnopravnosti je samo prva stopnja na tej poti. Vlada smatra, da bo s takimi nalogami zmagala tudi v notranji politiki. Članek »Manchester Guardiena« je zbudil v angleški javnosti splošno pozornost. Hitler napada Hindenburga S povratkom Hindenburga v Berlin se pričenjajo odločilni dogodki v Nemčiji Berlin, 9. septembra č. Predsednik republike maršal Hindenburg se je vrnil iz Neudecka, kjer je preživel svoj poletni odmor, v Berlin. Državni kancelar Papen je "bil dopoldne pri njem v avdijenci in mu poročal o notranjepolitičnem položaju. Danes se prično tudi predsednikovi razgovori s predsedstvom parlamenta. Pri teh razgovorih bodo določene formalne podrobno-eti o prihodnji seji parlamenta, ki se bo sestal bržkone v ponedeljek. Na tej seji bo Papen prečita! vladno izjavo. Politični krogi SO vedno bolj prepričani, da seje parlamenta ne bodo več odgodili, da pe se tudi pogajanja med katoliškim centrom in narodnimi socialisti ne bodo pozitivno zaključila, tako da je pričakovati, da bo že prihodnji teden parlament razpuščen. V tem primeru se bodo v nedeljo 13. novembra vršile nove volitve. Novo izvoljeni parlament se bo sestal še sredi letošnjega decembra. Berlin, 9. septembra s. V zvezi s sprejemom državnega kancelarja in zunanjega ministra pri državnem predsedniku Hin-denburgn prinašajo listi vse mogoče kombinacije, predvsem o tem. ali bo še mogoče preprečiti razpust državnega zbora. »Deutsche Allgemeine Zeitung« meni, da bi bil centrom pripravljen pristati na toleriranje prezidijalne vlade, kar pa je v glavnem odvisno od narodnih socialistov. Smatra se. da je gotovo, da bo po končani debati m pred pri četkom glasovanja v državnem zb ru prečitan dekret o njegovem razpustu. Mttnchen, 9. septembra s. Adolf Hitler je imel snoči v prenapolnjenem cirkusu >Krone« govor, ki so ga prenašali še na dve veliki zborovanji drugod in v katerem je zelo ostro nastopil proti Papenovi vladi in državnemu predsedn ku Hindenburgu. Hitler je izjavil med drugim, da je milo ravnanje, ki ga je bila vlada dva meseca deležna s strani narednih socialistov, zavedlo Papenovo vlado do napačnega sklepa, da ima kakršnokoli zvezo z ljudstvom. £e se je Papenova vlada zatekla k novim volitvam, se narodni socialisti že danes veselijo nanje, ker bodo«to pot vsaj enkrat imeli močno volilno parolo. Glede pogajanj s centrumom se je Hitler izrazil, da se ne boji ničesar, da bi dosegel svoj cilj in aa ne bo ostal na polcvici pota. Hitler je nato izjavil dobesedno: Moj veliki nasprotni igralec, državni predsednik Hindenburg. je danes star 85 let, meni pa jih je 43. Čutim se zdravega in prepričan sem, da se mi ne bo nič zgodilo, ker čutim jasno, za katero nalogo me je izbrala usoda. Ko bcm jaz star 85 let. Hindenburga že davno ne bo več na svetu. Mi smo vztrajnejši, predvsem pa trdnejšt v volji! Berlin, septembra g. Policijski predsednik je zaradi nekega članka proti državni brambi za štiri tedne prepovedal list »Die rote Fahnec. Članek je vseboval žalitev in klevete zoper državno brambo. Poplave v Mandžuriji Tfarbin, 9. sept. g. ZaraiH ogromnega vodnega pritiska reke StmgaH sta se podrla veltka Jeza pri Ahif-Ka-touroi in Tfen-šu v okotici ffarbina, ki le seda] kot otok sredi velikoga oceana. Več roestrrib delov je pod vodo. Poplava je največja, kar f*j pomnijo ▼ Mandžuriji. Ostavka Venizelosa Atene. 9. sept. s. Notranjepolitični položaj v Grčiii se je katastrofalno poostril. Venizelos bo na zahtevo rojahatov. ki sta se jim priključili še dve republikanski stranki, nocoj predložil predsedniku republike svojo ostavko. Venizelos je hkrati izjavil, da kot odgovorni posvetovalec predsednika ne more vplivati nani obvezno, da bi demisijo tudi snreiel. Venizelistione vojaška liga zahteva takojšen razpust rojali-stične stranke in zato smatrajo, da je vojaški jirevrst v Grčifi trk pred izbruhom. Atene. 9. septembra. AA. Dobro poučeni krogi potrjujejo, da bo Venizelos podal ostavko svojega kabineta ie danes. Sodijo, da bo predsednik grške reoubfike Zasuti naj sestavi ~novič pooblastil Venizelosa, grško vlado. Atene. 9. septembra Predsednik republike ie odklonil ostavko Venizelosove vlade. V političnih krogih kljub dementijem napovedujejo, da bo v nakraj Še m času proglašena diktatura. Prvi raketni polet Bern. 9. septembra. Po napovedbab vodstva berlinskega raketnega letališča v Nebelu bo v prihodnjih dneh Drač izveden poskus z raketo,. v kateri se bodo nahajali tudi ljudje. Raketa naj bi se dvignila v visino 1000 metrov. Visoka bo 8 metrov. Na gornjem koncu bo iz posebne kovine zgrajen pogonski stroj, ki ga bodo krmili s tekočim gorivom. Ko bo raket« dosegla 100 metrov, se bo avtomatično obrnila ter začela padati nazaj proti zemlji. Da pa bi so ublažila hitrost padanja, bo raketa oprem* ljen s posebnim letalom, tako da bo pristale na zemlji docela polagoma. Tudi pilot, Id se bo nahajal ▼ raketi, bo skočil na zemljo s padalom. Raketa bo opremljena s posebnim krmilom, s katerim bo mogeee na« tančno določiti smer dviga in padanja. Dva zločinska napada Begrad, 9. septembra AA. 7. t. m. okrog 24. ure je več oseb vrglo bombo na crožniško postajo v Brušenih. Razen tega so oddali tudi več strelov iz avtomatične pištole. Med napadalci so opazili nekdanjega orožnika Jakova Rukavino, ki je pred mesecem pobegnil v Zadar. Za njim je bila svojčas izdana tiralica zaradi umora. Med napadalci sta bila, tudi brata Devčića. ki sta takisto pobegnila v Zadar. Pred posle p jem so našli poklopec bombe tujega izvora z značko 5 S. Eksplozija je napravila le malenkostno škodo. Izdani so bili vsi potrebni ukrepi, da pridejo napadalci j v roke pravice. 1 Beograd, 9. septembra AA. Nocoj ob 1.53 je na progi med postajama Mikanov-ci—Vodjinci eksplodirala manjša količina eksploziva pod lokomotivo vlaka. Eksplozija je neznatno poškodovala eno kelo lokomotive. Oblasti so takoj podvzele preiskavo. Promet zaradi tega ni trpel in se vrši redno. Agrarna reforma v Špaiiiii Madrid. 9. septembra. Zakonski načrt srlede uporabe premoženja jezuitskega reda. kri ie bil kakor znano razpuščen, je bil v parlamentu soglasno sprejet Vse pi-emoženTe jezuitov se bo uporabilo za dobrodelne namene. Po daljši debati je parlament z 227 proti 25 glasovom sprejel tudi zakon o agrarni reformi, po katerem se lahko plemiška veleposestva pod gotovimi pogoji razlaste. Ministrski predsednik Azana je pri tej priliki naglasi!, da ie to revolucionarni ukrep, ki naj omogoči vladi izvedbo njenega programa socialne pravičnosti. Zopet atentat v Sofiji Sofija, 9. sept. AA. Snoči ob 1030 sta dva neznanca v ulici carja Simeona napadla Dinco Pacera, bivšega četnika in znanega protogerovca, po rodu iz Ohrida. Približala *a se mu neopazen* m ga udarila s palicami po glavi. Pacev se je zrušil na tla. ne da bi se mogel braniti. Sele, ko se je v bližini pokazal stražnik in oddal več strelov, sta napadalca pobegnila. Branila sta se z revolverji. Pacev* so prepeljali nezavestnega v Aleksandrovo bolnico, kjer je dopoldne umri, ne da bi prišel k sebi. Pokojni je spadal med najbližje zaupnike generala Protogerove. Z njim je sodeloval 18 let Policija ie ni prijek napadalcev._____ Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 2305.13 — 3316.4$, Berite 1561.35 — 1372.05, Bruselj 796.62 — 799.46, Curib 1108.35 _ 1113.85, London 199.75 — 201.35, Ne^vork eefc 5722.14 — 5750.40. Pariš 224.9S — 224.06, Praga 140.79 _ 170.45, Trst 204.24 — 294.44. INOZEMSKE BORZE. CuHh, 9. septembra Pariš 30*29, London 14.04. Newyork 514. Bruselj 71.775. MHan 24.57, Madrid 41.65, Amsterdam 204, Bsrlm 122.06, Sofija 3.73, Praga lUt, ▼*#> 67J0, Naši avtomobilisti na Lisci Včeraj je priredB ljubljanski Avtoklub za svoje čtane lep izlet v Zasavje Ljubljana, 9. septembra. Včeraj se je vršil ob najlepšem vremenu istet Iri trojanskega avtokhrba v lepe zasavske pokrajine. Zgodaj zjutraj so brneli avtom ob Si preko Trebnjega in Mokronoga po dolini Mirne v Sevnico, kjer so se zbrali izletniki na vrtu hotela »Triglav «pri kolodvoru. Agilni član Kluba, g. J. WinJde, tovarnar v Sevnici, ki je bit idejni organizator tega lepega izleta, ie sprejemal izletnike, med katerimi smo opaziiH g. predsednika khiba Avgusta Pra-protnika. g. generalnega tajnika Zbornice-za TOI v p. dr. VVindischerja in mnogo drugih članov Iduba in njegovih povabljencev. Nad vse prijetno so pa bili iznenađeni izletniiki ob prihodu klubskega zastavonoše g. Bohinca, s katerim je prišel kompleten na§ znani Završanov kvartet Po kraticom odlmoru so odbrzeli izletniki dalje ob levem bregu Save proti vasici Breg. od koder se je začel naskok na Lisco. Naskok pravimo, kajti pot je v resnici strma, polna vijug in hudih ovinkov, pravi zasavski LjubeHj. Večina izletnikov seveda Še ni poznala te poti, morda je celo kako vozila kuhalo, vendar so dospeli vsi avtomobili brez ovir in drugih težkoč na vrh sedla, v vasico Sela, kjer so pustili svoja vozila, da se v senci ohlade. Drugi del ture je vodil izletnike po strmi, toda ne preveč naporni pešpoti na Lisco. od koder se je nudil lep razjed na spodaj ležeče Zasavje, dočim je zastirala pogled v daljave lahna meglena so-parica. Priznati je treba ,da je Lisca po svoji legi res lepa razgledna postojanka in se izletniki niso mogli dovolj načudrti lepoti narave. Pri kosilu v koči SPD je nagovoril prisotne g. predsednik Avtoklu-ba A. Praprotnik, pozdravivši člane in n»ji-hove povabljence. Še pose-bej pa se je zahvalil g. VVinkleiu kot organizatorju tega lepega izleta, ki bo ostal vsem udeležencem gotovo v lepem spominu, obenem pa dal vzpod'budo tudi ostalim članom Iduba. ki se niso mogl; udeležiti tega lepega Lzle-ta, da posetijo to prelepo pokra- Tri hude nesreče LJubljana. 9 septembra Včeraj in davi so pripeljali v bolnico tri žrtve hudih nesreč. Na železniški progi se je davi okrog 4. zjutraj težko ponesrečil kurjač Ivan Pogačar. zaposlen pri direkciji državnih železnic. Mož se je vračal domov, pa je na železniškem tiru tako nesrečno padel, da se je pobil n aglavi, v vratu se mu je pa menda utrgalo več žil, ker ne more premakniti glave in tudi govoriti ne more. Ob 8.24 je bila reševalna postaja pozvana na Glince. Tam se je namreč ponesrečil 27-letni tesar Alojzij Ahlin, rojen na Laverci in pristojen v Rudnik ter zaposlen pri tesarskem mojstru Francu Martin-cu. Zjutraj je pomagal pri postavljanju zidarskega odra na novi stavbi, nenadoma se je pa oder podrl in sta tramovje ter deske Ahlina podsule. Nesrečneža je stisnilo čez prsni koš, da je bruhnil kri. poškodovan je bil tudi na glavi. Prepeljali so ga s reševalnim avtom v bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično. V Medvodah se je včeraj popoldne ponesrečil mesarski pomočnik France Meg-man. Padel je s kolesa in se precej pobil na glavi. Težka prometna nesreča Litija, 9. septembra Davi na vas zgodaj Ob 5.28 je Litijčane zbudil hi sladkega sna nenavaden hruše in trase. Ljudje so planih iz postelj ter hiteli na ulice, kjer se je takoj raznesla vest, da se Je na kolodvoru pripetila večja prometna nesreča. Tik pred postajo je namreč xavozila garnitura dveh lokomotiv in službenega vosa v tovorni vlak, ki Je stal na progi. Kmalu po 5. zjutraj Je s postaje Save odpeljal tovorni vlak st. 114« proti Litiji. Takoj za njhn Je pri vozila na postajo garnitura posebnega vlaka, obstoječa iz dveh strojev in službenega voza, Prometni urad. nik Je dal vlaku prosto progo in Je ta takoj odpeljal proti Litiji. Tik pred okrajnim glavarstvom se Je pri Litiji zadnji vlak zaletel s vso sBo v tovornega. Karambol Je na tako silen, da so trije zadnji vagoni tovornega vlaka skočili s tira, iztiril se Je pa tudi službeni voz takoj za lo- Nesreča nI zahtevala človeška žrtev, pač pa Je materijalna škoda sek> velika. Na zadnjem vagonu tovornega vlaka Je bO Asrlj Gostencak is Maribo- Tino. V imenu trške občine Sevnice je pozdrava 1 izletnike namesto odsotnega g. župana Ernesta Kruleja g. dr. Orožen, sodnik iz Sevnice, zahvaljujoč" se avtoklubu za njegovo hvalevredno inicijativo, vzbujati potom avtomobilskega turizma zanimanje za naše pokrajinske lepote in ga še posebno veseli, da si je izbral kl-ub baš tudi Zasavje v svoj program. Izrazil je tudi želio, naj bi rodil ta izlet v tem smislu najlepši uspeh. Ob najiprijetnejši zabavi, h kateri ie mnogo doprinesel odlični Završanov kvartet ki je zapel več narodnih in drugih pesmi, pozabiti pa tudi ne smemo gdC VVinklejeve, ki je presenetila izletnike kot izborna igralka harmonike, je Čas kaj hitro minil m skoro je bilo izletnikom žal, da se je že približala ura povratka k vozilom. Ob odhodu je pozdrarvil izletnike restavrater Ivan Mate en v i me mi zasavske podružnice SPD, zahvaljujoč se Avto-khibu za njegovo lepo zamisal ter izrazil nado, da bodo avtomobilisti v čedalje večjem številu sledfM današnjim izletnikom. Po dokaj dobri poti m prijetnem hlaida so se odpeljali izletniki čez JikHdošter ob Gračnici v Rimske TopMce. Prav prijetno je bilo kopanje v tamkajšnjem kopališč*!, na kar so se izleitniki po og-Iedn kopaliških naprav zbrali v prostorih zdravilišča, d« ob raztpo lože nju še eokrart vzbude vtise lepega izleta. Završanov kvartet je tudi ru nudil izletnikom kakor tudi številnim kopališkim gostom priWko za občudovanje svoje prvovrsftnosti. G. tovarnar VVinikle se je zahvali udeležencem izleta za njihov odziv ter v šaljivem tonu pripomnil, da so vsi deli nase pokratme enako lepi kot Gorenoisika, žeteč s tem po-vdariti. da zasluži tudi lepo Zasavje črm večjega poseta avvomobitostov. Ob prijetni zabavi se ie oficijemi del izleta zaftffijiu-čil in so se pričeli izletniki razhajat- s že»ljo, da bi Avtomobilski kferb, sefccrja Lj-uMjana, nadaljevali v zaipočetein pravca prirejanja drnžafhmh izletov in nudil tako pril'iko, da se čimprej zopet sestane. ra, ki je samo po čudežnem nakijučjn udat smrti. Prihajajoči posebni vlak Je namreč v zadnjem hipu čul železničar Smaončič, ki je dal Gostenčaku znamenje, nakar je ta naglo skočil z vagona in si tako reafl. življenje. V naslednjem hipu se je že lokomotiva zarinila v vagon. Na zadnjem vagonu so se odtrgala kolesa z osmi vred, zadnji vagon je doslovno za jahal predzadnjega in se zapičil vanj, tako da sta bila podobna enemu samemu dolgemu vagonu. Vsi trije zadnji vagoni so močno razbiti, nekoliko je trpela tudi lokomotiva posebnega vlaka. V vagonih so biH natovorjeni paradižniki v konzervah. Posiljatev je prispela iz Madžarske in Je bdla namenjena v Mannchester in London. Precej tega blaga je bilo uničenega, ker se je pri karambolu na stotine konzerv stlačilo. Kdo je kriv nesreče, še ni ugotovljeno in bo to ugotovila komisija, ki je prispeta dopoldne iz Ljubljane. Kakor pripovedujejo, je ležala zjutraj nad Litijo zelo gosta megla. Iz Ljubljane je odpeljal zjutraj pomožni vlak s tehničnim oeobjem in delavci v Litijo. Z očiščevalnimi deli na progi so takoj pričeli. — Popravljamo. V osmrtnici je bilo pomotoma priopćeno, da je pokojna ga. Ani-ea 8tlg4lc( roj. Rot. Naj se čita pravilno Not. Poleg najbllžnjfh sorodnikov naj bo omenjeno tudi vse ostalo sorodstvo. Pohotnež pod ključem Ljubljana, 9. septembra. V ljubljanski okolici zadnje čase ženske niso imele miru pred vsiljivim oohotnežem. Policiji so bili v zadnjih treh mesecih prijavljeni štirje primeri posilstva. Včeraj se je zopet pripetil tak primer, a to pot ie prišel pervezni storilec v roke pr?vice. Okrog 16.30 je v tako zvaneni Taškarje-vem boTštu neki moški naprdel Žensko, ki se je tam hsprebajala z dvema otrokoma. Napadalec jo je vrgel na tla in jo hotel posiliti. Ženska je klicala na pomoč, na kar s*> nrthiteli ljudje, napadalec ie pa zbežal-Bezal je kar so ga noge nesle, toda zasledovalcem na kolesih ni mogel uiti. Ko so ea dohiteli je branil z nožem, pa mu ni nič rooiapalo. Krepke pesti so g» kmalu obvladale, in ko je prišel Se stražnik, je bila njegova usoda zapečatena. N stilnega pohotneža so prepeljali na policijo, kjer so spoznali v njem brezposelnega 80-letnega hlapca Josipa K. Zani. vo if>, da Je ženska, ki je bila napadena. izgmi,<». Policija prosi.-da se lavi na uradu. 1 jt /r mera konfrontirati z areti rancem. T t*v*a domneva, da je hlapec Josip K. kcV*« «" zamijnH neansvf u Strmu X »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. septembra 1932 . Orobler Alfred. LfabTjfsnski Sokol 52 50 točk. Najboljši uspehi v poame^nih d;«L*'p!i-na^i moSkega navašcaui so b:li naslednji: preste včk Pastjsek Dmgo, Ljubljanski S kol. *kok v višino: 145 cm Orn-žem Frant- in Pustišek Drago, oba T. iublj. Sokol. Hervatin Konrad in Rotar Silv-m oba Liubljarid-šišk;1. svok v daljmo: 517 crn Oražem Frrtnc. Ljnblj. S^kol. met krogle: 12.11 m Oražem Fr*nč. Ljnblj. Sokol in tek na 1^0 vardov Pavlic Gabrijel LiuViana Šiška 11.3 sek. Tekma vtst članr-'.- 1. me*to Sokol 1 Tabor 30450 točk. II Čokol Lmhliana U 286.25. III. Lfubtjanski Sokol 246.50 4 S* kol-šišk* 22825, 5. ljubljanski Sokol (2. vrsta) 205.25. Posamezniki: 1. Ste^išrJk MHan Sokol Ljubljana IJ 77 tečk. 2. Putin'a Herman. Sokol 1 Tahor 66.75 irčk. Pukl Mirko. S. 4. Burja Da\'G. Sokol-Šiška 5? točk. Najboljši uspehi članov v posameznih disciplinah so bv': rn.^te vaje: 10 točk; Sket Janko in 9ket Boris, oba S -kol I Tabor. Stepi šni k Milan in Stepi šnifc Draao. oba Sr»kol Ljubljana II. Borko. inž. Piber-nik, inž. Kavčič in FfcgO, vsi Ljubljanski Sokol-matica: skok v višino: 160 cm: Ste-pišnik Milan. S k< I Ljubljana II. Putinja Herman. Sokol 1 Tabor ?n Burja D-vo, Sokol £iška; skofc v daljino: (23 cm Ste-oišnik M:'an. krogla: 10.90 m S*cp:^nik Milan in *ek na 101 vardov Kovačič. Sokol I Tabor 10.8 sek. Z doseženimi usnehi moremo biti povsem zadovoljni. Led je prebit in »amo želeti Ki bilo. da bi se lahka atletika gojila pri nas sistematično brez pretiravanj — ne z lovom za rekordi. Bratom tekmoval- cem čestitamo m želi mo — krepko po tej pori naprej. Telovadna akademt}a Snoonja telovadna akademija šišenskega Sokola je bila v nizu sokolskih dni dogodek zase. Upravičeno moremo trditi, da tako dovršene in skrbno pripravljene akademije že dolgo nismo videli. Vsi telovadni oddelki od najmlajših do članov so storili svojo dolžnost. In glavno vse telovadne točke, izvzema dr. Mimnikove »Turške koračnice« so sestavili člani in članice sami, godbo pa ie oskrbel naš sokolski »harmonikar* br. Princ ič. ki je s svojim orkestrom odlično sodeloval pri vseh telovadnih točkah. Na okusno okrašenem in bajno razsvetljenem letnem telovadišču se je zbralo snoči do 1000 prijateljev šišenskega Sokola. Med odličnimi gosti so bili pod-stare-šina Saveza SK.T br. Engelbert Gangl, načelnica SIKJ sestra Skalarjeva. župni starosta br. d1-. Pipenbachcrr. načelnica sestra SHva Boltauzerjeva. za Sokola U podsta-rosta br. Milko Krapež. dalje zastopnik Soče br. Ivančič. Ciril-Metodove družbe v Šiški br. Adlešič, šišenske Čitalnice br. Avgust Zagradnik. višji sodni svetnik br. dr. Peterlin ter članstvo vseh ljubljanskih in okoli'-kih sokolskih društev. Akademija se je pričela ob 20.30 ter j« ob-egala 8 izbranih telovadnih točk. 1. Člani (15) so izvedli dve vaji z gorečimi kiji skladno, v lepem kritju in ravnan i u. 2. moška deca (16) je s petjem pesmice Mladi vojaki, oborožena z lesenimi puškami in papirnatimi čakami. izvedla naj-nrej rajalne vaje strumno, kot pravi vojaki, nato pa izvedla dve vaji s puško skoro brezhibno. Občinstvo je te mlade junake nagradilo s toplim priznanjem. 3. ženska deca (17) v mičnih zelenih oblekcah je s netjem in spremljevanjem harmonike ljubko izvedla rajalne vaje po pesmici »Zabe«. Tudi te najmlajše so bile predmet navdušenih ovacij občinstva. 4 moški naraščal (12) je izvaial vaje z vesli Izvedba je bila sicer dobra, malo več pazljivosti pa bi morali naraščajnik' p~ka dela zi»top»;o: Jancček: Jenufa. Krička: Strah v gradu, Maho".»ky: Hlapec Jernej. Čajkovski: Pikova dama, Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže Iz ostalih literatur so vzeta v repertoar r aslednja dela: Auber: Fra Dn*.vo-lo, Saint-Saens: Samson in Dalila, Brecht-We.il: Beiaška opera in \Vagner: Parsifal. Opereta vprizori dve izvirni deli in sicer: Gregorčevo Eriko in Santlov Blejska zvon. Iz tuje literature pa je prvič na našem repertoarju Bena takega opereta Pri belem konjičku. V ostalem bodo izvajana najboljša dela poslednjih sezon. Pogoji za abonma so lanski in izredno ugodni. Abonma se plačuje v osmih obrokih. Letos imamo s-talni sredin abonma, ki bo imel predstave samo ob sredah in abonmaje z označbo A, B, C in D na dosedanji način. Priglasi se sprejemajo dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Kar «i že zasedeno, je od danes naperj na razpolago p. naslovom abo-nentov. Maskota v parku Bralko Kreft nam je priredil resnično pr-vorstno teatrsko senzacijo. In že drugič s tole preprosto, ljubeznivo Maskoto. V gledališču z groteskno stilizirano režijo in kolektivnim igranjem, zdaj v Tivolskem parku pa s čisto realistično režira in igro, v kateri razni nastopi množic združujejo efekte, kakršne gledamo le v kinu in cirkusu. Opereta «e ie izpremenila v «pnza?en zvočni film. Zvokov »e v obijiu. Zlasti ko se vname pravcata bitka: puške pokajo, strojnice resljaio, topovi grme, vojaki kolesarji divjajo in streljam kakor na fronti, kavale-rija z eolimi sabljami naskakuje med prasketanjem bomb in granat... Dve mali armadi nam med gromom in treskom igrajo čisto nazorno spopade na življenje in smrt; cera kri je videti po pesku, dima in smradu po smodnika ne je kajpak rudi dovolj. Ena armada kapitulira, in pred zmagovalcem defilira zmagovita vojska natančno po regla-manu. Samo padel ni nihče in ranjenca in vzlie krvi po pesku nobenega. Zato pa tudi sanitejcev ni, hvala režiji! Vse se ie izvršilo gladko in točno, kakor bi bilo zares, vendar pa tako, da ni bilo nikjer nobene eroze. nego povsod le čimvecja napetost in najbolj zadovoljen smeh. Vojna, najbolj tragična reč na svetu, se je izpremenila v opereten cirkus. Zaree, sodobni cinizem ie dospel dO vi5ka v naslajanju operetne publike! Teetrska tehnika doseza senzacije in efekte, ki jih bo težko še stopnjevati. Ako bi niti take predstave ne vlekle. O bilo obupno. Vle#. privlačnosti, vmemiriatj živee do Arajnosti. pa rogati se vsemu, kar je bilo včasih vzvišeno m sveto, to mora orem aga t i krize. Tn to je končno namen takih predstav. Režiser Bratko Kreft je ta namen dosegel v polni meri in nadejati se fe, da zaigralo takole >Maskoto< Se večkrat pred nabito razprodanim gledališčem na prostem. Predstava ie bila prav dobra. Krotka m plitka Audramova godba, zlasti orkestralni del. je sicer pod milim nebom nekam slabotna po svojem učrnkovanju. Ali pevski part ustreza fn se izvaja zadovoljivo. Zbori se včasih izgubljajo na san*, ki veje nreko igriSca. Solisti, na čelu iim izvrstni Pippo g. Janka fn Bettina ge- Poličeve, so se vsi na moč trudili, da se uveljavijo 8m bol je. Nastopajo celo na konjih in so se z režiser- Nemškii zvočni ftam je občutil dolgo pomanjkanje izlazite velike pevke, šele z nastopom Gitte Alpar je zvočni film pridobil peveko vetščioo najoarobnejšega bleska. Gitta Alpar je b&la operne in operetne pevke v Budimpešti in v zadnjem času v Berlinu. Nastopala je v »Zemlji smehljaja«. »VijoBoa z Montmartra«, »Dubarrv«, »Krasen je svet« in dosegla je presenetljiv uspeh. N'ien bleščeč in probo jen glas je naravnost faacinsral poslušalce, tako da ie v gledališču skoro po vsaki ariji zaonilo navdušenje. Dolgo je Gitta Alpar ostala zvesta zgolj gledališču in rti hotela o zvočnem filmu ničesar slišati, da si ravno je dobiva la od največjih filmskih podjetij laskave ponudbe. §ele letos se je odločila tudi za fi'bm. Njen prvi nastop je bil v opereti »Če srce izpregovori«. Ta film. ki ge je svet napeto pričakoval, je res sijajen. Premiera je bila v Berlinu na dan Gittine poroke z Gustavom FTohlichom. Ves Berlin je bil na nogaih. Navdušenje za »berlinskega ela-v-cka« se dolgo ni moglo poleči. Slavospevi kritike, crvacije, rože. čestitke, sijajne ponudbe cek> iz Amerike so se vrstile dan na dan in slava Gitte AlpaT je rasla in šla s filmom po vsem svetu. V fiknu »Če srce izpregovori« je Gitrin partner njen mož Gustav FrdhHdh, za veselo in zabavno stran pa skrbi njen rojak OiboT Halmav, Oba igralca sta našemu občinstvu znaa in pri nas splošno priljubljena. Nova nam je edino Grtta AlpaT. ki pozna njen glas naše občinstvo zgolj z gramofonskih plošč. S filmom »Ce srce izpregovori«:. ki ga bomo videli jutri v Elitnem kinu Marici, pa bo zvezd* Gittine slave vstala tudi v Ljubljani. jem Kreftom vred izkazovali tudi kot spretni jezdeci in jezdalke. Vsega priznanja vredna je njih moč volie, ki je zmagala lepo in brez najmanjše izpodtJke. Veliko vloso imajo tudi komedijant je, baletniki, ki nastopijo z veliko predstavo in z raznimi produkcijami, različnimi iz filmov znanimi tipi, atleti, plesalci i. dr. Ni šlo vse baš do kraja dovršeno in grladko, ali v celoti vrlo zabavno in slikovito. Ambicijozni balet ie žel po oraviri poseben aplavz. Menda ni bilo še nobene slovenske predstave s tako ogromnim ansamblejem, kakor ea je imela ta >Maskota<. 2e našega vojaštva v pravih uniformah in še v raznih romantičnih opravah, pešcev, konjenikov mizarjev, kolesarjev, orožnikov, rezervistov 3. t. d. ie bilo toliko, da je poleg žensk, plesalk, plesalcev in otrok po igrišču resnično kar mrgolelo. Da se ie se odigravalo tako skladno in primerno naglo, ie zasluga Kreftova, ki je dognal brez dvoma zelo težko nalogo. Kreft je deloma prenaredil tudi besedilo; dejanje ie z operetnim nasiljem omejil le na Roc-covo posestvo in zabelil dovtipnost originalov še z nekaterimi lokalnimi aktuvalnost-mi. ki so seveda primerno uČinkovele. Tudi Pečkov kuple z namigavanji na ljubljanske žel'e ie žel zato bučen plosk. Xo. seveda, bilo je tudi reči, ki so mene in morda še koga — dimile. Ali če ie odgovornim faktorjem vse prav. — kai bi se jaz uiedal! Fr. G. Tekmovanja strelsfrfli strMŽin Ljubljana. 9. septembra. Tekmovania strelskih družin, ki so se že pričela v nedeljo 4. t. m., se nadaljujejo. Vsak dan prihajajo novi strelci iz vseh kraiev države in zdai tekmuie že okrog 800 strelcev. Borba ie zelo ostra in odločitve ne bo. dokler ne pride na vrsto zadnji strelec Za kraljev pokal se bije najhujši boj med strelskimi družinami Maribora, Kragujevca in Beograda, med katerimi ie tako neznatna razlika, da je težko reči, katera si bo priborila dragoceno darilo. Približno tak je tudi položaj na zmagovalni tarči. Se nikjer ni odločitve, razen pri tekmovanju dam, k* so že včeraj zakliuČile streljanje. Pri damah je Ljubljana dosegla razveseljiv uspeh. Prvo mesto si je sicer res priborila Zagrebčanka. drueo strelka ^iz Velikega Bečkereka. zato so pa tretje, četrto, peto in šesto mesto zasedle Ljubljančanke, na sedmem ie strelka s Cetinja, na osmem Kragujevčanka, potem pa sledita Zagrepčanka in Kragujevčanka. Ljubljančanke ao se res prav dobro odrezale, zlasti če upoštevamo, da je pni nas strelski sport zelo mlad in da so začele tekmovalke Šele lani trenirati. Prvih sedem tekmovalk prejme nagrade. Na lovski tarči vodi trenutno Hainrichar Miko, vendar tudi tuka i ne bo odločitve, dokler ne pade zadnji strel. Davi se je tekmovanje nadaljevalo in sicer na sledečih tarčah: snominska. zmagovalna, narodna Beograd, Zagreb. Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Primorje. V velikem številu se od davi udeležujejo zlasti oficirji iz vseh krajev države. Jutri ob 20. bo v veliki kazenski dvorani komerz z razdelitvijo, daril. Komerza se udeleži rudi minister za sprot in fizično vzgojo dr. Kraljević, kralja pa bo zastopal divizijonar general iMč. Pri komerzu bo sodelovala vojaSka godba. Obleka poljubna. Vpisovanje v šole — Umetniška sol a >Probuda< v Ljubljani. 12. šolsko leto 1932-33. Vpisovanje za vse oddelke se vrši dne 12. do vštetega 16. septembra, vselej od 18. do 19. ure v poslopju tehniške srednde sole v pritličju, soba 6. Dohod iz Murndkove ulice ob tehniki. Redeo pouk se pirlcne v ponedeljek 19. septembra ob IS. po določenem urniku. Ker nudi umetniška šola >Probudac priliko đo izobrazbe vsakemu brez razlike na prednzobraabo m starost, je priporočati, da se te prilike posluftKo vsi tleti, ki se zanimajo tn ljubijo umetnost in umetno obrt. Ta Šole nudi s svojimi tečaji Izobrazbo v tferuraLnem, dekorativnem in narodno -ornamontaiLnean risanju, v stekanju po naravi, grafiki, fotografi*!, mali plastiki $ medaUerstva, kiparstvu, sKkanju na tka-nteov opisni geometriH hi perspektivi, usnjjerezn tn v praktični keramiki. Poleg tega tpa ima šola Še poseben tečaj ob ne- deljah od 9. do 12. ure za one, ki jim med tednom ni mogoče hodati v šolo. Tudi za dooo, ki bi rada gojila elementarno risanje-. Je oredviden tečaj, ki je za mladtoo praktičnega pomena. Na ta tečaj še po setoej opozarjamo starše, da naj no zainu-Probada« v vest:bulu tehnaške srednjo šov so razvidne vse podrobnosti. Informacijo o šoli pa daje vodja šolo profesor Anton Sever. Beležnioa. Koledar. Danes: Petek, 9. septembra, katoličani: Peter KI., Vsemir; pravoslavni: 27- avgusta. Današnje prireditve. Kino Matira: Temnica (Hefnrieh Oeorge). Kino Ideal: Od polnoči do polnoči Prva jugoslovenska fotoarafska rarstava v Ljubljani. Veleseiem — Paviljon >N.« Razstava prepros v Drž. osr. zavodu za pospeševanje domače obrti. Dežurne lekarne. Danes: Dr- Piccoli. Dunajska c. 6. Ba-karčič, Sv Jakoba tre 9. Jubilej dela Ljubljana, 9. septembra. V torek 6. t m. je proslavil v kro^ru svoje številne rodlbine ujdedJni mesarski mojster in obrtnik g. Josip Marčan le-o jubilej: 40 letnico svoje obrti odnosno osamosvo j itve. JutoUanrt, ki mu ye ziJbdika. tekra v Ono-dJnhci na. Slovaškem, teier je bil rojen \. 1866, je prišd v naše kraje- leta 1877. 'V Tržiču je posečal ljudsko šolo in se pri mojstru Godimovu izaicifl mesarske obrti. Ko je odložil vojaško sukrajo, se je vrnil v Trž>!Č, kjjer je bil poslovodja orni Zor-mairu, 1. 1892. se je pa preselil v Ljuhltja-no, kjer je otvoril lastno mesnico na Sv. Petra cesIL Istega leta se je tudi poročil z Marijo Koščevo iz znane Hifubljanske rodfbitne, ki mu je pa lani po skoraj 40-letnem srečnem skupnem življenju umrla. MarČanovo podb'etje je kmalu zaslovelo, krog njegovfh odjemalcev se je stalno večal. Marčan je izredno priden m neumoren in sadovi njegove delavnosti so bili lcmato vidtnL 2e 5ez nekaj let si je kupil v Trnovem hišo, leta 1906 pa tudi hišo na Rnns-ki cesti, ktjer je tudi otvoril mesarijo. Po potresu je otvoril tudi podružnico svoje mesarije v Prešernovi uh-cL Zdaj ima mesariji v Kresija in na Rimski cesti, V priznanje njegovih zaslug je mesarska zadruga g. Marčana izvolila za svojega načelnika in ji je načedovai dolga leta, mestna občina ljubljanska ga je pa leta 1916 imenovala za častnega občana. V zakonu se je rodilo g. Marčanu 9 otrok, od katerih jih živi še 7 in sicer dva sinova ter pet hčera. Juibidant, ki ga zaradi njegove priljudnosti. Šegavosti in tjn-beznjivosti pozna ter ceni vsa Ljubljana, je Idjrub temu, da ima že šest toriže-v na plečiih, še vedno čil in Čvrst ter še sam vodi svojo obrt Podjetnemu možu, ki je tudi že okrog 30 let naš zvesti naročnik, želimo še obilo uspehov in še mnogo let srečnega živiijenna. — Lahkoatletski dvoma t oh KAC (Celovec) : ASK Primorje. Nedelja, 11. septembra ob 15. uri na igrišču Primorja. Dunajska cesta. V nedeljo imajo lankoatleti Primorja v gosteh. prvaka Koroške v lahki atletiki, KAC iz Celovca, s katerimi bodo merili svoje sposobnosti v okviru dvomateha. Za Primorjane je to zadnja resna preizkušnja moči pred državnim prvenstvom v Zagrebu, 18. t. m., ki je istočasno izbirni miting za >Balkanke igTe* v Atenah, na drugi strani pa naletijo v atletih KACa na odlične nasprotnike, ki jim je uspelo pred par dnevi sigurno poraziti v Celovcu drugi avstrijski atletski klub, Reichband z Dunaja. Pri tem so atleti istočasno dosegli odlične rezultate, n. pr. Le ban v teku na 3000 m, 9:00.3 min., novi avstrijski rekord; Kuntschitz v teku na 800 m, 1:59.7 min.; olimp. štafeta 3:39.5 min., vse novi koroški rekordi, ki jih danes ne dosega nobeden jugoslovenski atlet. Tudi ostali rezultati: štafeta 4X100 m v 45. sek..; skok v višino, Egger, 1.70 m; tek 400 m, A. Susitti, 53.5 sek.; kopje: Kryza 47.25 m itd. so taki, da bodo morali atleti Primorja napeti vse sile in v kompletni postavi doseči višek forme, ako bodo hoteli častno zastopati barve slovenske lahke atletike. Ker se pa med atleti Primorja nahaja nekaj ljudi v odlični formi, predvsem, Skok, 2orga, Krevs itd., je pričakovati ogorčene borbe v vseh disciplinah, odlične rezultate in dober poset športnega občinstva. Ce imaš česa preveč, nedvomno nekdo zaradi tega trpi pomanjkanje. Največ je načel, po katerih ne živimo. '.204 »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. septemln* 1033 Najslavnejša pevka imenovana »berlinski slavcekc HUSTAV FROHLICH QITTf1 rILPrIR ▼ svoji prvi filmski opereti njen mož je tudi njen partner v filmu! TI BOR H AL MAT njen rojak, skrbi za humor in veselo zabavo! ČE 5RCE IZPREgOVORI Film, ki je izzval.vihar navdušenja po vsem svetu! Božanski glas! d U TKI PREMIERA! REZERVIRAJTE SEDEŽE! Očarljive pesmi! Nepozabne arije! ELITNI KINO MATICA, telef. 2124 Dnevne vesti — Povratek francoskega poslanika. Francoski poslanik na našem dvoru gosp. Naggvaa* se je vrnil s počitnic na Bledu IB prevzel poslan :ške posle. — I>r. I. EjOviisJH dosmrtni častni predsednik SLD. V sredo zvečer so zborovali na ljubljanskem magistratu lovci iz vseh krajev Slovenije. Ob navzočnosti mnogih odličnih gostov, med njimi bana dr. Maramica, brigadnega generala Pekiča, ljubljanskega župana dr. Puca, načelnika lovske zbornice dr. Stareta, s reškega načelnika žnidarčiča, dvorne dame Franje Tavčar jave, načelnika ostrostrelcev Schreva in zastopnika strelske družine Orehka je otvoril slavnostno skupščino predsednik SLD dr. Lovrenčič. Za njim so čestitali našim lovcem k jubileju njihovega društva še predstavniki javnosti, potem pa je predsednik gorenjske podružnice dr. I. Jane iz Kranja predlagal, naj bi bil dr. LovrenČič za svoje velike zasluge za lovstvo izvoljen za dosmrtnega častnega predsednika SLD, kar je bilo soglasno in z velikim odobravanjem sprejeto. — Iz sodne službe. Imenovani so: za sodnika okrožnega sodišča v Celju sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. Fran Farkaš, za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru sodnik okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi dr. Miroslav Dev, za sodnika okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi sodni pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru Mirko Roš; v višjo skupino je pomaknjen višji državni tožilec v Ljubljani dr. Robert Ogo-reutz; premeščen je višji oficijal okrajnega sodišča v Kranjski gori Josip Kuntelj k okrajnemu sodišču v Krško. — Podpredsednik Zbornice TOI E. Fran-ohetti odstopil. Podpredsednik Zbornice TOI g. Engelbert Franchetti je odložil svoje mesto, kakor tudi mesto predsednika obrtnega odseka in člana TOI. — Imenovanja. Z odlokom fcr. banske uprave v Ljubljane je bil imenovan za banovinskoga kmetijskega svetnika v I. kategoriji V. skupini g. Vladimir Kuret pri sreskem načelstvu v Mariboru, a za bano-vinskega kmetijskega vrisjega pristava I. kategorij*' VI. skupine g. Josip Sustič pri sreskem načelstvu v Kranju in Franc VVemig v Slovenj«Tadcu, in sicer vsi z veljavnostjo od 1. januarja 1930. — Izdaja posebnih znamk ob priliki mednarodnih veslaških tekem v Beogradu. Szsle so znamke po 75 par s poviškom po 50 par s sliko mesta Smedereva in s čolnom z 1 veslačem; znamke po 1 Din s po-viškom po 50 par, s sliko Bleda in s čolnom s 4 veslači; znamke po 1.50 Din s po-viškom po 50 par, s sMko Beograda in 8 čolnom z 8 veslač:; znamke po 3 Din, s poviškom po 1 Din, s sliko Splita in s čolnom z 2 veslačema; znamke po 4 Din, s po viškom po 1 Din, s Bilko Zagreba in s čolnom z dvema veslačema; znamke po 5 Din, s poviškom po 1 Din, s sliko Nj. V:s kraljeviča Petra. Te znamke se bolo prodajale do 31. oktobra t. 1. v Ljubljani, Mariboru. Celju. Ptuju, Murski Soboti, Novem mestu, Kranju in na Bledu. Povišek nad normalno vrednostjo gre v korist Jugoslovanski veslaški zvezi. Za frankiranje bodo te znamke veljavne do 30. novembra tega leta. — Promocija. Te Frožka gora< v Novem Sadu s pomočjo >Putnikac od 17. do 21. septembra t. 1. Cena vožnje po železnici Beograd - Skop-Ijo - Beograd stane XL razred 225 Din, 11L razred 135 Din. Izletniki Slovenije plačajo do Beograda in nazaj samo eno tretino vozne cene, in sicer tako, da si kuipijo pri izhodni postaji dvetretjnsfco vozovnico od svojega mesta do Beograda, ki velja za brezplačni povratek. Olajšava velja od 15. do 24. septembra t. 1. Prijave sprejema >Pu-tnik«, Ljubljana, Gajeva uiica, do 13. septembra, kjer se dobe točnejše informacije in programi. — Izprememba rodbinskega imena. Banska uprava dravske banovine je dovolila Matildi Kresndk, pristojni v občino Legen. srez S lov en j gradeč, izipremembo rodbinskega imena Kresnik v Slavdk, Erni Schle-singer, pristojni v Maribor, pa izpremembo rodbinskega imena Schlesinger v Treo. — Poziv poljskim državljanom. Pozivajo se vsi poljski državljani v savski, dravski, vrbaski, primorski in drinski banovini, ki dovrše letos 18. leto in ki še niso vpisani v vojaške registre, naj se od 15. septembra do 15. oktobra pismeno a1 i ustmeno javijo generalnemu konzulatu poljske republike v Zagrebu, Hauliiova ulica št. 6. _ Nova grobova. V sredo zjutraj je umrla v Ljubljani soproga trgovca gospa Anica Sttghc, roj. Not. Pokojna je bila plemenita žena, blagega srca in simpatičnega značaja. K večnemu počitku jo polože danes popoldne, pogreb bo ob 14.30 Izpred mrtvašnice splošne bolnice. _ Danes je preminul v Ljubljani poslovodja mizarske zadruge v Trnovem in hišni posestnik g. Nikolaj Dolenc PoKojni je bil mož dela, simoatičeu. značajen in pribljubljen pri vseh, ki so ga poznaii. Pogreb bo v nedeljo ob 16. izpred mrtvašnice. Stara pot št. 2. Bodi jima lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! Razvedrilo, okrepčilo, vsega dobrega obilo nudi »Daj-Dam« ti izbrano, če priromal boš v Ljubljano. — Naša emigracija v juniju. V juniju se je izsehlo iz Jugoslavije v prekomorske države 198 izseljencev, od 1. januarja do konca junija pa 1337 aLi za 55 odstotkov manj, nego Laru v istem Času. Iz dravske banovine je šlo v juniju 18 izseljencev. V evropske države je pa šlo v juniju iz naše države 425 izseljencev, lani v juniju pa 771. Izseljevanje iz naše države torej močno nazaduje. — K prošnji železniški upravi, ki smo jo priobčili v sredo, moramo omeniti, da se je vrinila na koncu drugega odstavka neljuba pomota. Pravilno bi se moralo glasiti, da je večerni odhod vlaka iz Kranja tudi v tem pogledu pravilen. — Oddaja adaptacijskih del v Novem mestu se bo vršila potom ofertne licitacije dne 16. t. m. pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v LJubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. _ Gradbena delavnost v Zagrebu. V Zagrebu so zgradili od prevrata do zdaj 8421 poslopji v približni vrednosti 2 milijard dinarjev. Največ so zgradili v Zagreba lansko leto. — Velika skupščina Ciril - Metodove družbe se vrši v Slov. Bistrici v nedeljo 11. septembra. Polovična vožnja dovoljena. Udeležimo se v velikem številu zborovanja naše šolske obrambne družbe. 474n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 30, v Beogradu 29, v Sarajevu in Skopi j u 28, v Zagrebu 27, v Ljubljani 26, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6, temperatura je znašala 15 stopinj. — Iz vlaka je izginil. Zagrebška polioija je bila obvešena. da je izginil v ponedeljek zjutraj iz vlaka pni Brežicah 15i6tni Da i ilo Sudar, rojen leta 1917 nekja b-Jzn Litij«? brivski pomočnik pri brivcu iialu v Brežicah. Iz Rajhenburga *e Je odpeljal - poredelCek zjutraj, pa je brez £efle fah g»inil. — Roparski umor. V vasi Gorani pri Višegradu so našli mrtvega premožnega kmeta Stjepana Bodigoga. ki se je vračal s sejma, kjer je Ml prodal nekaj Sivine. Denarja niso naš!: pri njem In iz tega sklepajo, da je postal mož žrtev roparskega umora. _ Lažislikar okradel cerkev. MIlan Ce- ferin, kri se je izdajal za akademskega slikarja In so mu poverili restavracijo nekaterih slik v cerkvi sv. Trifuna ▼ Kotoru, je ukradel štiri starinske slike in pobegnil. _ Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobilj tvorbi kisline in napadih protlna, uredijo lenfvo delovanje črev z rabo naravne >Franx -Josefc grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, d* je >Franz - Joeefova« voda zanesljivo in sak> mHo učinkujoče saitmdcno odvajamo sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostat ah ipertrofiji. >Franz - Josefc grančica se dobiva v lekarnah, drogerijah ia eq?ecea~ijsfcih trgovinah. b Lfublfane —Ij Klopi v m Minili parkih ni postavil mestni magistrat zato, da jih otroci posipajo s p šakom In male jo. Otrok je otrok, ki ne ve, kaj dela. Krivda pada na služkinje, katerim je deca Izročena ▼ varstvo. —Ij Ugodno jSjsjjs imajo komarji na levem bregu Gradaacice nasproti Gorupovi ulici. Tam stoji že precej dolgo časa med škarpo in brezino sjsjjsjsjssaa luža, ki komarjem jako ugaja. Cas bi te bil, da se mlaka iz zdravstvenih in estetičnih ozirov zasuje. —Ij Novi hsH. Na vogalu Verstovikove in Hajdrihove ulice je začelo pred 14. dnevi poganjati iz mehkih tal betonsko temeljno zidovje za visokopritlično, enonadstropno niso višjega sodnega svetnika Jakoba Ant-loge. Prihodnje dni postavijo na betonski temelj železnobetonsko ploščo, na kar pri-čno zidati z zidno opeko. V dveh mesecih bo poslopje pod streho. Zidarska dela vodi mestni stvabnik Miroslav Zupan. Na nasprotni strani, na vogalu Hajdrihove in Verstovakove ulice ima svoj dom ga. Pavla Hočevarjeva. Stanovanje v visokem pritličju je že obljudeno. Stanovanja v prvem nadstropju in pod streho bodo pa tudi kmalu porabna. Na zunaj hiša še ni ometana. —J j Na ribjem trgu je bilo danes zopet živahno, vendar ne tako -kot (prejšnje petke, ko so se meščani zalagala s taksno vnemo s ščukami, ker so bdle poceni. Sicer tudi zdaj niso drage, mrtve so prodajali danes po 14 Din kg, toda kupci gledaoo vedno bolj na nekoliko dinarjev, kot na kvaliteto, zato so prej raje kupovali ribe po 12 Dra kg. Zdaj pa konkurira na trgu Ribarsko društvo >Njivicec z morskimi ribami, ki pa niso cenejše od rib, ki jih proda jado domači prodajalci. Izbire ni bilo posebne, morskih rib je bilo premalo v primeri z Živahnam povpraševanjem. Najbolj je šel v denar tun, ki se je pocenil od 32 Din kg na 26 Din. Zobatca ni bik) dovolj, kmalu so ga prodali po 32 Din kg. Salpe so prodajali po 18 Din kg, lokarde (spe-cijalizlrajoc na žabe, se z njim pošteno zalagajo, zato pa tud zahtevajo popust. JUTRI KRALJICA GLASU! GITTA ALPAR 1 —Ij Danes zadnjikrat »Temnica« v Elitnem kinu Matici. Opozarjamo vse, ki si grandijoznega filma »Temnica« z Hemricbom Georgeom v glavoi vlogi še niso ogledali, da je fikn danes zadnji dan na »porodu. Monumentalno filmsko delo zasluži, da si ga vsakdo ogleda. Jutri premiera prvega fihna slovite berlinske pevke Grtte Alpar »Ce srce izpregovori« in novega Ufinega zvočnega tednu k*. _Ij Veličasten pogreb veleiadustrijalca T. Bat'e v zvočnem filmu. Uprava Elitnega kina Matice si je pridobila zvočno film, ki kaže velike pogrebne svečanosti v Zlinu ob smrti znanega češkega veleindustrijalca T. Rat'e. Film bomo videli jutri istočasno z novim U finim zvočnim tednikom. —Ij Nižji in višji tečajni izpit. Za dijake in dijakinje 4., ozir. 8. razreda srednjih šol, ki ne smejo razreda ponavljati, ter za dijake 4. razreda meščanskih šol In 4. ali 8. razreda srednjih, ki žele uspešno napraviti nožji ali višji tečajni topit, se otvori v ponedeljek 12. t. m. privatni pripravljalni tečaj. Pouk bo dnevno ob popoldanskih urah. Poučevale bodo samo kvalificirane učne moči. Prtfave sprejema in informacijo daje iz uskižnoetd g. Bombač, šolski sluga na H. drž. realna gimnaziji na Poljanski cesti v Ljubljani. —Ij Predavanje o pMnakj kuhi. Danss popoldne od 4. do 5. ure bo predavala na velesejmu paviljon >Kc gdčna. Rat a jeva o pWnski kuhi tn obenem tudi kunala. Po predavanju brezplačna pojcušnja aedi. Interesenti vabljeni. 475n __jj Sokol II. v Ljubljani priredi v soboto 10. t. m. ob 20. zvečer v restavraciji Bellevue prijateljski večer svojima zaslužnima bratoma Sartoriju tn Štruklju, časni nad se večera v čim večjem številu udeleže. _jjj Pripravljalni odbor krajevne organizacije JRKD, VUI. volišče (Kolteej). poziva svooe članstvo in somišljenike, da ae nedeljskega velikega shoda shoda JRKD v veliki dvorana hotela Umion ob 10. v Cim večjem štariki udeleže. Govore gg. ministri, senatorji in narodni poslanci. — Pripravljalni odbor. —Ij Predavanja na razstavi Domače ognjišče. Danes, v petek, ob pol 18, predava dr. Franta M is o higijeni duše. — Sobota: Ob 14. Pripravljanje sladic z Adria pecilnimi praški, ob 15. Bnokuhalnik, od 16. do 17. kuhanje na plin, ob pol 18. Sušenje sadja in zelenjave. —Razstava Domače ognjišče je santadva in poduCna; ogleda naj al jo predvsem vsaka gospodinja in gospodinjska pomočnica, ki se hoče na lahek način izpopolniti v gospodinjskih poslih. 4- WS»Sj dama ko perilo, torbice, roka-vtoe in noajanrirn ima v krasni izbiri tvrdka MILOŠ KAKNICNIK, Stan trg 8. IJUTRI KRALJICA MELODIJ! 1 GITTA ALPAR | Z značajem se prebije« slej aH prej đo ziđu, ki ga moraš prebiti z glavo, če hočeš ostati značajen. Alpinska razstava na velesejmii Razstava bo temelj bodočega alpinskega muzeja v LJubljani Ljubljana, 9. septembra. Na letošnjem jesenskem velesejmu vT*uja posebno porornost paviljon J, kjer je alpinska razstava. V prvem delu tega paviljona neprestano vrši kakor v panju. Ljudje prihajajo, postajajo in z zadovoljstvom ogledujejo zanimivo razstavo, ki dela v vsakem pogledu čast prirediteljem, pa ruda njen tehnični aranžman je prvovrsten. »Slovenija je kot izrazito alpska pokrajina naše države gotovo poklicana, da v vseh panogah alpinizma igra vodilno vlogo v Jugoslaviji, kajti na um polju aipinske tehnike, kakor tudd organizacije in v vseh drugih pogledih so naši alpinci — to lahko ugotavljamo brez samohvale kot golo dejstvo — dosegli najvišjo razvojno stopnjo v državi. Naši planinski domovi so povprečno najmanj tako dobro, če ne bolje urejeni kot avstrijski in švicarski, naši prvi alpinisti so v skalovitem terenu — za led in sneg jim nedostaja prilike in prakse — najmanj tako izvežbani, kot inozemski turisti. Skratka, na splošno lahko ugotovimo, da stoji nas alpinizem na evrop-skecn nivoju.« Tako pravi eden naših najaigilnejših planincev in delavcev na polju alpinizma dr. A. Brile j. ki je med pionirji te razstave, v uvodu o alpdnski razstavi v oricijelnem ve-lesejemskem katalogu. Ker se zadnja lete med našimi planinci vedno bolj propagira misel ustanoviti lastni planinski muzej, kier naj bodo zastopane vse panoge alpinizma, je SPD skupno z narodnim muzejem v Ljubljani, TK Skalo, univerzo kralja Aleksandra in s sodelovanjem raznih športnih društev, ki goje zimski sport sklenila prirediti alpinsko razstavo, ki naj bo temelj bodočega alpinskega muzeja v Ljubljani, ki je projektiran v grajskem poslopju, iz katerega se bodo v doglednem Času vse stranke izselile. Razstava je razdeljena v več oddelkov, v historičnega, naravoslovnega, kartograf-sekga. zastopani sta plankpska flora in fauna, geologija in mineralogija, izpopolnjujejo pa razni diorami, reliefi, umetniške slike naših gora, fotografije, skice o plezalni tehniki, plezalnih turah in bravurah itd. Takoj ob vhodu na levo je razstava sh'k in fotografij naših najbolj agilnih alpinističnih delavcev, onih, ki so orali ledino na tem polju in dajali s svojim znanstvenim delom pobudo za razvoj alpinizma pri nas in vseh onih. k,i so odkrivali lepote m znamenitosti naših gora ter naših organizatorjev turizma in tujskega prometa. Med najstarejšimi alpinisti je omeniti Hacque-te, Freverja. Siebra. Karla Zoisa. Staniča, Hohenwarta. starešino slovenskih alpinistov Kadilnika Nemca Frischaufa, ki si je pridobil nevenljivin zaslug za razvoj našega alpinizma, dalje Cehe Ćermflka. Dvorskega. Franto, Hlavo. prezaslužnega Chodoun-skega, ki smo mu lani na Jezerskem odkrili spominsko ploščo itd. Potem je skupina »Piparjev«, ki so polagali temelje SPD. Od teh živita samo še Lindner in Kočevar. Potem so fotografije popularnega župnika Aljaža, dr. Henrika Turne. enega najboljših poznavalcev in opisovalcev naših gora, Vavpotičev portret dr. Kugvja, ki nas ~ je proslavil s svojo znamenito knjigo »Aus dem Loben eines Bergsteigers*, prezrta pa tudi ni ostala cela vrsta naših najboljših vodnikov, tako Korobidel, Janez Pečar, Gregor Lah, Košir in tako dalje. Druga je skupina »Dren«, iz katere so izšli prvi naši zimski alpinisti in jamarji Badjura. fotoamater ji Brišek, brata Kuna-verja, pokojni prof Cerk, ki se je ubil na Stolu itd. Potem je razstavljena zbirka tehnične opreme za turista, vrvi. klini, cepini, smuči (tudi predvojne) itd., njej pa sledi vzorna razstava TK Skale, ki je zbrala razno statistično gradivo, podala kratek pregled svojega delovanja v 10 letih svojega obstoja in razstav«la fotografije svojih prvih utemeljiteljev ter žrtev ljubezni do gora — dr. Klcmenta Juga. Vladimirja Topo lovca in Herberta Brandta. ki so strmoglavili na Severni triglavski steni. Prekrasni sta Drofenikovi diorami Martuljka in Severne triglavske stene. Drofenik, Ka'zelj in Oskar Delkin so sploh za razstavo ustvarili nekaj neprecenljivih del ter tudi vneto sodelovali pri aranžmaju, ki 2a je pa v glavnem priredil arh. Ogrin. Od vhoda na desno je zbirka hribin in geoloških formacij naših gora, največje je pa seve zanimanje za fauno naših .planin. V ta namen so prireditelji napravili posreden aranžma: skaViat in rušnat hrib. vrh katerega kraljuje nlaninski orel. do d njim stoji na strmi pečini ponosni gams. spodaj pa kozorog, notem planinski zajec, planinska vrana itd. Sred:na dvorane je bila rezervirana /a floro, tu je z*bfrrka vseh naših planinskih cvetlic iz vzorno urejenega herbarija sodnega svetnika Pajniča. Razstavljene so vse naše planinske cvetice. med njimi redka Oojzova vijolica ;n druge, ki uspeva i o samo pri nas. Zh-irka je res vredna o^eda. Na drugem kiosku sredi dvorane je vrsta skic o plezalni tehniki, prijemih ter pregledne skice o že napravljenih plezalnih turah v naših stenah. Druga stran kioska je okupirana s fotografijami naših najboljših amaterjev Ravnika, Skerlcpa, O^ri-na, Kaj zelja. Kuna verja itd. V posebnem oddelku je Delkinov kartografski aranžma. Naša katografiia je šele v začetku svojega razvoja, vendar je začetek že storjen in led prebit. V isti sobi je razstavila tudi TK Skala nekaj svoje literature ki jo na sejmu tudi prodaja. Priporočamo zlasti novo Kajzeljevo knjigo, ki je nedavno izšla. Kot rečeno, krase razstavo umetniške slike naših slikarjev, predvsem Hodnika, dalie so zastopani BTuno Vavpotič. Holegha, Klcmenčir. prof. Koželj, Čeh Snajderka, Slapornik in dr. Razstavljeno je bilo vse. kar je bilo spričo poljudnega značaja te razstave sploh mogoče. Marsikaj je odpadlo, predvsem težje razumljivi materijal in pa tudi to. Česar še — nimamo. V tem pogledu je razstava narbolj vaižna in poučna, ker nam kaže vrzeli, ki jih je treba iznolmrti. Predvsem kartografijo, alpinsko literaturo itd. V vseh teh strokah in panogah skuša podari letošnja alpinska razstava nekaj pobude in gradiva, ki naj ustvari podlago z« nadaljnje zbiranje, raziskovanje m pronde-vanje. Želtmo, da bi razsrtav-a v polni meri dosegla svoj namen. Iz Novega mesta _ Tiskarski škrat nam jo v torkovi zahvali podpornega društva sa dijake zmešal številke. Ne 145, temnreč 415 Din Je izročil (predsednik sodasča v imenu sodnikov, državndb tožilcev in sodnlširth pripravnikov namesto venca na grob umrlega gimnazijca Marjana Romiha. _ Podružnica >Sočec je ganljivo proslavila spomin narodnih Žrtev, Bidovca, Gortana, Marušiča in Valenrtinčica v sredo zvečer v salonu Kavčičeve restavracije v hotelu KokMč. TJdeleaba Je bila nadvse častna Na praznik zjutraj je bila epomin-aka služba božja za nesrečneže v frančiškanski cerkvi. — Po 21 letih se zopet pleskaoo uradni proetofli tukajsnoe davkarije. Mestni občini vse priznanje, da >e v teh težkih časih prevzela tudi to breme, sa katero se niti v boldSrt dobi ni mog>k> ndkdar najti denarja, _ šola Glasbene Matice bo tudi letos poučevala glasovir, gosli, solopotje in glasbeno teorijo x mladinskem (petjem. Redni pouk prične 1. oktobra in tedaj je plači}rva tndd uenina. _ Novo Šolsko poslopje premajhna Koliko se je ob zidanju nove šolske palače kritiziralo, da bo šola triikrat prevelika, na stoji komad par let in že je premajhna, •In že kar občutno premajhna. Prava sreča, da je odšlo toKko učencev na gimnazijo, sicer bi se pomanjkanje prostorom poznalo ae občutneje. Pa naj govore kar dejstva tn SteviSko: Trije učni zavodi »o pod skmpno streho novega šolskega poslopja, Če otroški vrtec kar izpustimo. Dec^a m dekliška osnovna šola ter meščanska šola Ta je letos popoma, ima že sedat) 144 vpisanih dijakov m dijakinj ter rab* samo M raarede šest učnih sob. ker bo Isnel« dve vzporednici. Ta šola pa potrebuje š* raizne ka**ne*e. ki jih nI. le rtsatoico Ima še lastno. Deška osnovna šolaima 234 otrok v sednrih razredih. Vaporednlci sta v tretjem in četrtem razredu. Na dekliški osnovni šob je 178 defcMc v pet* razredih. Skupno bo letos v poslopju 18 razredov s 556 učenci (kamd), tako da bodo vsi prostori do zadnjega zasedeml In ne bo najmanjšega prostora za kabinete in druge potrebne sobe. NSkjer n. pr. ne bi bil primernejši m uflneetnejfii prostor za dolenjski nrnaej kot v novi šolski palači. Za muzej je takorekoč vse pripravljeno, skoro bi se bil Že veeKl, zdatJ pa nI mesta zanj. frgjriha^ sfcoda! Toliko v pomirjenje vsem ki so se pred leti bari, da bo lola — Na gimnazijo se je doslej vpisalo 388 dttskov in dijakinj. Vpdsnina ni prav ni« ovirala velikega navala na zavod, saj Je ▼ (prvi razred sprerjetah 96 učencev obeh spolov. Tu bo paralelka* kot tudi v drugem in tretjem razredu,, kjer je ftU oziroma 60 dijakov (trinj). četrti ratzred šteje 46, peti 38, šesti 29, sedma 24 ln oemd 34 dijaškov, oziroma dijakinj. Otvoritvena staržba božja bo v nedeljo 10. t. m, ob 9. v frančiškanski cerkvi, naslednji dan pa se prične redni potr k. . — Meščanska šola ±ma jntrd prlčerno mašo, v ponedeljek pa redni pouk. — Trška gora je fenola včeraj rekorden obisk. Ne le domačdinov, todi tutfcev še menda nI bik) nikoli toldko na gord. Z izletniškega vJaka se je napotilo v gorice lepo število ljudi. Razpoloženje je bfilo sijajno, saj sta bila na&Jonjena >romarjemc nebo in zemlja, Najlepši čas na Dolenjskem se pričenja in oškodovan je, kdor prilike ne izrabi in pob rti med trtje in hrame. Tam je soleče, tam je radost. Iz Celja —c Redni občni zbor Medklubskega odbora LNP v Celju v nedeljo 11. tm. ob 10. dopoldne v kruhovi sobi v hotela >BJvrop1<. —c članski sestanek glasbenega društva >Edtnoet!« bo v nedeljo 11. t m. ob 15. v posebni sobi gostilne >Pri škarpic na Bregu. Na dnevnem redu je plačalo članarine za leto 1932. Vabljeni so vsi člani. —C Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Celju se vrši vsak dan do 15. t. m. v ravnateljski pisarni na Slomškovem trgu. —c Izguba in najdba. Dne 4. t. m. je bila na pota od mesta do Gozdne restavracije izgubljena denarnica s 120 Din, v Linah pa je bil najden rdeč otroški plašč. _c Legitimacije za četrtinsko vožnjo v Ljubljano 11. t. m. na veliko zborovanje JRKD se dobe za mesto Celje in celjski srez pri predsednliku sreske organizacije JRKD g. dr. Ernestu Kalanu, odvetniku v Celjn. —c 8K Rapid (Maribor) : SK Jugoslavija (Celje) 3 : 0 (1 : 0). Na praznik 8. t. m. popokine se je vršila na Glazrtji v Celju prijateljska nogometna tekma med SK Rapfdom rn SK Jugoslavld-o \-z Celja Gostje so bili v znatni premoči in so pokazali lepo kombinacljako„ igro. Mladi celjski klub se Je Ždlavo branil m je nudil za začetek razmeroma povoljno igro. Sodnik g. Ochs je prezrl več očitnih napak. Tekmi je prisostvovalo okrog 200 gledalcev. Ne verjame mu. — Pravite, da sem edina ženska na svetu, W jo ljubite? Jaz vam t>a ne verjamem. — Ah. vidim, . Pogrešil b'u če bi me zapustiJ baš ta hip. — Prav praviš, poskusiti hočem z delom, — je pritrdil Ramon. m trpel je. Ali ni trpel zato, ker ga veselje nad osveto ni zadovoljno? Mar ga je pekla vest? Saj je bU sodnik! Kaznoval je grešnioo, podlo ženo, ki ni bila vredna njegovega sočutja. Mar peče krvnika vest, če odseka zločincu glavo, da zadosti pravici? Seveda ne. Toda to je krvnik! Orodje brez lastne volje, brez vsake odgovornosti. Afi je pa imel on to pravico? Vse njegovo bitje je drhtelo od jeze m kh-caflo: — Osvetii si se! Prav si storil! Včasih ga je pa notranji glas opominjaj, da človek nima pravice osvetiti se. — Pa poskusimo z delom, — je dejal. — Ce hočeš, se takoj lotiva vsak svojega dela, da ne bova izgubljala časa, — ga je vzpodbujal Nerville. In začel mu je razlagati svoje drzne načrte, v njegovi fantaziji so se gore izpreminjale v ravnine, po pragozdovih je padalo mogočno drevje, neprehodne goščave so izginjale, prostrana močvirja so se umikala rodovitnemu poDu in zlato je teklo skozi njegove prste. In Ramon je kmalu pozabil na vse, kar ga je težilo. NerviHe je ;čince. še ena „klinika" kastriranje oških Zanimanje javnosti za afero sterilizacije moških v Gradcu in na Dunaju je vedno večje, ker prihajajo na dan nove podrobnosti. Inicijator sterilizacije Pier-re Ramus se je tudi sam podvrgel kastraciji. Mož je oženjen, njegova žena je Rusinjo, Sonja po imenu. Seznanil se je z njo 1. 1905. v Londonu. Sonja je iz revolucijo narne ruske rodbine in je od mladosti sodelovala v revolucionarnem pokretu. Tudi v Londonu je bila članica anarhistične organizacije. In tu jo je spoznal Pisne Ramus. Celih 27 let sta živela v srečnem zakonu in imela dve hčerki. Glavni junak afere Piere Ramus Ramus ni propagiral sterilizacije moških samo v Avstriji in Nemčiji, temveč tudi po drugih evropskih državah. Ustanovil je Zvezo za mednarodno kontigentiranje porodov, ki ima svoje generalno tajništvo v Stockholmu, na Dunaju je pa ustanovil ligo za propagando in zaščito pravice do kastracije, ki jo je vodil sam. V Meinnheimu je bila centrala te lige za Nemčijo. Ramusova žena se je zglasila v sredo s svojim pravnim zastopnikom na policiji, da bi ji dovolili posetiti moža v preiskovalnem zaporu. Hotela se je z možem domeniti glede zagovornika, ker je bila pa ob tem Času določena konfrontacija Ramusa z nekaterimi drugimi osumljenci, je bila prošnja njegove žene zavrnjena. Dunajska policija je oficijelno obvestila državno tožilstvo o sterilizacijski aferi, glavnega krivca Ramusa je pa pridržala v zaporu. Vse, kar mu pri zaslišanju očitajo, proglaša Ramus za nesporazum, češ, da je imel s to afero opraviti le teoretično. Kot rečeno se je dal tudi sam kastrirati, toda ne ljudem, ki so delali operacije v Gradcu in na Dunaju. Graška policija ima v rokah seznam 70-tih moških, kastriranih v Građen, prepričana je pa, da je bilo kastriranih mnogo več. Preiskava, ki še daleč ni končana, bo vsaj približno ugotovila, koliko moških se je dalo kastrirati. V sterilizacijski aferi je nastal v sredo senzacij onalen preokret. Dunajski policiji se je posrečilo najti drugo sterilizacijsko kliniko in aretirati še tri preokret v sterilizacijski aferi, Id vedno večji obseg »operaterjec. V Ramusovi vili je napravila policija hišno preiskavo in našla obširno korespondenco, ki priča, da je imel Ramus stike z osumljenimi medi-cinci, aretiranimi v Gradcu. Ramusova vloga v sterilizacijski aferi je mnogo večja, kakor so prvotno mislili. Ponovna preiskava na njegovem stanovanju je spravila na dan novo korespondenco, ki priča, da je imel Ramus stike z doslej neznanimi člani sterilizacijskega podjetja. Policija je našla dokumente, ki je iz njih razvidno, da Ramus ni bil samo teoretično odnosno propagandistični vodja sterilizacijskega pokreta, da ni dobival samo pripadajočega deleža od hono-_arjev za operacije, temveč da si je zaračunaval provizijo neposredno od agentov sterilizacijske klinike. Policija je ugotovila, da je bil agent sterilizacijske kfi-nike tudi mož odgovorne urednice Ra-mnsovega lista > Spoznanje in osvoboditev, c Drugo sterilizacijsko kliniko so našli na Dunaju v stanovanju zidarskega delavca Leopolda Zersavila. V stanovanju so našli in zaplenili medicinske instrumente, ki so jih rabili pri sterilizacijskih operacijah. Glavna agenta za to kliniko sta bila železniški ključavničar Avgust Hartl in pomožni delavec Karel Knauer, mož odgovorne uradnice že omenjenega Ramusovega lista. Vse tri je policija aretirala. Zasliševanje še ni končano. Ugotovljeno pa je že, da je poslovala druga sterilizacijska klinika mnogo živahneje kakor ona na Semme-ringu. Zersavilovi sosedje so izpovedali, da je prihajalo k Zersavilu na dom včasih po 20 do 30 moških v enem dnevu. Seveda pa nihče ni slutil, da gre za moške, ki so se dali kastrirati. Policija sklepa iz uspehov preiskave, da se je dalo tu kastrirati nad 100 moških. In tudi tu so našli mnogo gradiva, ki obtožuje Pierra Ramusa. Ta sterilizacijska klinika je bila namreč v celoti pod njegovim vodstvom. Samomor filmskega režiserja Filmski svet v Hollywoodu je presenetila vest o samomoru 42-letnega filmskega režiserja Paula Berna, ki si je v ponedeljek zvečer končal življenje v Beverlv Hillsu v Kaliforniji. Bern je bil mož 21-letne filmske igralke Jeanne Harlow, ki ji gre zasluga, da so platinasto svetli lasje zdaj na filmskem platnu velika moda. Berna so našli mrtvega v krasni vili, ki jo je poklonil svoji ženi. Pokojni se je poročil šele pred meseci. Svoji ženi je zapustil poslovilno pismo, glaseče se: »Srčno ljubljena! V mojo nesrečo je to edina pot, da popravim zlo, ki sem ti ga prizadejal, in da odkupim svoje ponižanje. Razumi vendar, da je bilo snoči vse samo komedi- ja.« — Policijsko poročilo pravi, da *e ležalo Bernovo truplo pred ogledalom. Mož je najbrž stopil pred ogledalo, da hi se sigurneje zadel. (^eorav vse kaže, da gre za samomor, je uvedla policija preiskavo. Bernova žena je bila že drugič poročena, prvi njen mož je bil bogati chikaški tovarnar Mac Grew, ki se je pa od njega ločila. Trocki se bo lečil na češkoslovaškem Bivši sovjetski ljudski komisar in organizator rdeče armade Lev Trocki je že dobil dovoljenje, da bo lahko odpotoval iz Turčije na Češkoslovaško. Obenem je dobil dovoljenje za povratek v Turčijo in obljubo turške vlade, da se bo lahko po povratku iz Češkoslovaške znova naselil v Turčiji. Trocki se namerava lečiti v znanem češkoslovaškem zdravilišču Pistanv. Češkoslovaške oblasti so mu dovolile prispeti v zdravilišče po 15. septembru, ko se oficijelno zaključi kopališka sezona. Češkoslovaška vlada je hotela s tem preprečiti preveliko senzacijo, ki bi jo vzbudilo bivanja Trockega v zdravilišču med glavno sezono. Češkoslovaška notran£ minister jo dovolil po sklepu ministrskega sveta Trockemu bivanje v adraviHšču v prepričanju, da bodo izrx>hrjeiri pogoji, pod katerimi bi smel prispeti v Pištane, Trocki pa še ni izročil reverza, da se bo lojalno držal pogojev tako, da bo vprašanje njegovega bivanja na Češkoslovaškem končnoveljavno rešeno šele, ko bo izpolnjena ta formalnost, Cari-grajski zdravnik Trockega je priložil prošnji na češkoslovaško viado v francoskem in nemškem jeziku pisani protokol o bolezni Trockega, češ, da se da ta bolezen izlečiti samo v Pištamh, Trockemu pa seveda ne bo dovoljeno trajno bivanje na Češkoslovaškem, temveč samo kratko bivanje v zdravilišču. Kljub temu se je pa del češkoslovaške javnosti že dvignil proti sklepu ministrskega sveta in zlasti del dobrovoijcev energično protestira proti temu, da bi Trocki stopil na' češkoslovaška tla, VeBk glas. Pevka: Mi ste oipaztii, kako ie moj glas napolnil vso koncertno dvx>rano? — Da, mnogo postošalcev je četo odšlo, da bi napravili prostor vasemtt glasu. Gospodje, ki polagajo važnost na svojo zunanjost, skrbijo predvsem na elegantno m dobro prilegajoče ter fino izdelane obleke, površnike in trenchcoate ter vsa druga oblačila in si jih nabavljajo pri LUK I C, LJUBLJANA, STRITARJEVA Izgotavljanje tuđi po meri. — Cene presenetljivo nizke. Obiskovalci vol esej m a se opozarjajo, da si ogledajo dve krasni spalnici in eno jedilnico v paviljonu E št. 75—76 ter tudi nizke cene. To krasno delo je razstavila domača že pri-poznana tvrdka EgfđfI in Karal Erjavec,. Brad (poleg tacenskega mostu), p. St. VM nad Ljubljano. 11X81 Občen* Ijpbljono V neizuietui žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in —salta*, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric m tast, gospod Nikola] Dolenc, poslovodja mizarske zadruge t Trnovem in MJhd pnsualnlli dne 9. t. m. po kiaikem nmkapoinem trpljenju, previden s zsJrrsinisriti sa umirajoča, mirno pteuunul. Pogreb bo v nedeljo, dne H. septembra 1932 ob 4. uri p Stara pot št. 2, na pnsrnpatiifte k Sv. Križu. KUPIM VLOŽNE KNJIŽICE Ljubljanske Kreditne kupim. — Viktor Strauss, Kranj, Kokrsko predmestje 32. 3410 V ZAGREBU je naprodaj nova trinadstropna hiša z visokim pritličjem, lokalom (restavracija) s posebno veliko plesno dvorano, na prometnem mestu tik nove gimnazije. Rentabilnost unosna. Informacije daje Anten Kutie, Zagreb, Hrvojeva SfTL KUPCI TRGOVCU POB«! Lepa trgovina s prvovrstnimi stavbami med Ptujem m Msv riborom s 14 orali sesuje, brea konkurence, radi bolezni naprodaj m 140.000 Din Vzamejo ss knjige dobrih savodov, U niso pod zakonito zaščito. Več gostim, mi, posestev s vknjižbami naprodaj ssv gotovtno In knjige dobrih savvoctov bcea ssv* konite zaščite, v okoHci Ptuja. Naslov: Joško Knea, Gornji Breg, p. Ptuj. prodaja palaca). RAZNO ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra e, 14. BTROMANT-GRAFOLOG TTMOFEJEV Po skupnih podatkih z dlani in Iz pisave čita prošlost, sedanjost in bodočnost. - Sprejema v hotelu »Slon«. 3414 MAUNOVEC pristen, naraven, a čistim slad-se dobi na malo in veliko v lekarni G. PIOCOLJ, LJUBLJANA* št. 6 Vsa ple sit a r rti a In dela točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo z o* z* Jo HLEB« in sobosBkarstvo LJUBLJANA, Mestni trs; 19 s* Cankarjevo nabrežje 2L Telefon *070. SLIVE ZA tGANJEKUHO m hruške tepke nudi vagonske poMJke: Fr. Prijatelj, Tržišče, 3406 i %M SKE » t, e t • • Vam vrnejo vitkost, nsladoat in lepoto, ker razfcope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8—M kg. Doza 100 tablet Din 46.—> 300 tablet Din 74—, Proizvaja: Mr. BAHOVEC, Ljubljana Najfinejša žima! Kdor želi res dobro in poceni žimo, zajamčeno fas samih govejih repov, naj si ogleda razstavo blaga na velesejmu, PAVILJON »E« zunaj pri tvrđki STANKO SEMIČ, predilnica žime, Ljubno ob Savinji POSETNIKE VELESEJMA opozarjam pred nakupom couch divanov, da si jih ogledate pri meni v delavni cL Cene solidne iS dobra izdelava. Telefon 2810 SITAR KAROL, tapetnik in dekorater Ljubljana, Wolfova ulica U (dvorišže) Pisalna z rolo-zaklopko, v dobrem stanju ohranjena, se kupi. — Ponudbe pod N« T. na upravo »Slovenskega Naroda"