Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (15/27 0C), soboto (14/27 0C) in nedeljo (15/28 0C) bo pretežno sončno. Četrtek, 4. junija 2015 številka 22 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Malim ostanejo polži -VO iu-l ■in 50 ■u-t i 1*1 :o fV fbl . ■-■-j ^ 1. A ^ -jaUins 1 -j! ■ 1 1 i a3 Velenje, 30. maja - Zadnjo majsko soboto je v centru mesta kar vrelo. Pa ne zaradi sonca, ki nas v teh dneh opominja, da je meteorološko poletje že tu. Vrelo je od kulture, kar mu je dalo mladostno svežino. Na Titovem trgu pa se je podjetje Plastika Skaza potrudilo pripraviti informativno-zabavno družinsko soboto. V njej so uživale prijetne energije, ki so jo pričarali številni dogodki. Pestro cele družine, tudi najmlajši, ki jih je med drugimi zabaval je bilo na kmečki tržnici, še bolj na umetniški, saj je BazArt letos prvič potekal v sodelovanju s 25. dnevi mladih in Tek za zabavo in dobrodelnost Različne oblike rekreacije so vse bolj priljubljene tudi v občini Šmartno ob Paki. Še vedno ima v tamkajšnjem okolju največ privržencev nogomet, a postaja tudi tek vse mno-žičnejši. Dokaz za to je humanitarna prireditev 2. sončkov tek, ki ga je pripravila tamkajšnja osnovna šola. Teklo je več kot 200 parov. Mnogim med njimi ni bil toliko pomemben rezultat kot dejstvo, da so naredili nekaj dobrega zase in za pomoči potrebne. Pred tekom pa so se mladi še nekoliko razgibali. Stran 13. ■ tp klovn. Peš od Monaka do Slovenije Hrastovčan Igor Gruber se bo to soboto podal iz Monaka na 2.600 km dolgo pot skozi vseh osem alpskih držav (Monako, Francija, Italija, Švica, Lihtenštajn, Avstrija, Nemčija, Slovenija), ki jo namerava prehoditi v stotih dneh. Pred osmimi leti je sam prehodil Slovensko planinsko pot (599 km, 45,2 km vzpona) v enem kosu v 24 dneh. Projekt je uradno podprl Via Alpina International Secretariat). Na ta način želi ljudem približati pomen preživljanja prostega časa v naravi in ohranjanja nedotaknjenega naravnega okolja za bodoče generacije. Promovirati pa seveda želi tudi pohodništvo, planinstvo, gorništvo. Na nek način pa bo želel s stodnevnim pohodništvom premagati tudi lastne meje. a mz Omejitev vpisa Velenje - Med šolami, ki bodo za prihodnje šolsko leto omejile vpis, je tudi športni oddelek Gimnazije Velenje. O tem je šolo ministrstvo za šolstvo in šport obvestilo pred tednom dni. Na razpisu za vpis so na gimnaziji prejeli za oddelek 25 prijav, razpisali pa so 22 prostih mest. Dijake so o tem, koga so sprejeli v oddelek in koga ne, pisno obvestili včeraj. Prav tako naj bi jih seznanili z možnostmi vpisa v drugi program. Vpis bo potekal 19. junija. ■ tp 1 m **** Q 0116 Slovenija hotel & mountain resort Milena Krstič - Planinc Tega, da železnica, kije postavljala »telegrafnice« v Šoštanju po končanem delu, za seboj ni pospravila, kot bi bilo treba, ampak pustila vse razrito, da se še pokositi ni dalo, so bili veseli polži. V visoki travi so imeli raj. Od raja do pekla (in obratno) pa ni daleč, poje Plestenjak. Šoštanjski vrtičkarji ob železnici to vedo. Njihovo ozemlje so - kot da ne bi imeli že svojega dovolj - okupirali še ti »rajski«, solata in druga zelenjava pa je po njihovi zasedbi hirala in hirala, še bolj kot prej, potem pa je ni bilo več. Vas to na kaj spominja? Tile šoštanjski polži, ki imajo že vse in hlepijo po še več in več? Njihova brezobzirnost je bila kaznovana. Župan osebno je poskrbel, da so lastniki zemljišča, železnice, podrto »telegrafštan-go« odpeljali, s tem pa zadeli v srčiko polžjega štaba. Letos rezultatov sicer še ne bo. V raju so se nesramneži brezsramno namnožili in nagajanje je še pričakovati. Ampak začetek je in rezultati ne bi smeli izostati. Župan seje sprva malo branil, kot bi se opravičeval, češ zemljišče ni naše... Tu mi ne moremo nič... Pa potem pokazal, da se da. Se da! Ker seje okupacija konec koncev dogajala na njegovem dvorišču in ker je konec koncev šlo za njegove ljudi, ki bodo letos brez solate. Zdaj pa k tistemu, kar bi pravzaprav rada povedala. Dvajset let že pišemo, razpredamo, govorimo in vlečemo tole našo hitro cesto proti avtocesti, ki bo dolino in njeno gospodarstvo potegnila naprej v svet. Pa se vleče in vleče. Kot tista povest o steklem polžu in jari kači. Z njo bi se promet odvijal hitreje. Cas pa je denar, pravijo. Tudi za tistega, ki ga ima malo ali pa ga ima še bolj malo. Temu bi bilo dovolj že, če bi se kakšno nedeljo iz Topolšice, preko Šoštanja in Velenja na obisk h komu v celjsko bolnišnico lahko peljal z avtobusom. Po cesti, pa kakršna žeje. Pa ne gre. Z Izletnikom (pa) sploh ne. Ob nedeljah iz Velenja proti Celju odpeljeta dva avtobusa, oba Ko-raturjeva, oba pa zamudita čas obiskov v bolnišnici, prvi gre iz Velenja ob 16.10, drugi ob 19.20. Nazaj? Tudi nazaj vozi Koratur. Prvi iz Celja ob 18.00, drugi ob 20.05. Izletnik? Ta ob nedeljah ne vozi. Pravijo, da jim ne znese. Da potnikov ni. S praznimi vožnjami pa računice ni. Mimogrede: je tudi ne more biti, če pa so potnike »odvadili« ob nedeljah potovati z avtobusi. Na drugi strani pa so zato vsak dan bolj polni velenjski Lokalci, za potnike sicer brezplačni, za Izletnik pač ne. Mogoče bi se pa dalo kako narediti ekonomsko računico, s kakšno izravnavo bilance? Za majhnega človeka bi bila to velika stvar. Na začetku mogoče za enega, potem za dva, čez čas za pet in čez čas za deset? Ne zastonj. Pa ni treba, da je avtobus, v svetu poznajo tudi kombije. In ne me zdaj pošiljati na železniško postajo! Ob nedeljah proti Celju iz Velenja ne odpelje noben potniški vlak!.Tudi iz Celja proti Velenju ne. Toliko o odrezanosti in polžih. Naselje SOL POLYNESIA 3* 3x polpenzion 6.6 29.8. že od 84 € na osebo Hotel DENISE BEACH 3* polpenzion vsak ponedeljek iz Ljubljane (8.6.21.9.) in Maribora (22.6.-24.8.) od 379 € VELENJE: 03 89 84 370 • www.palma.si a bš SEZONSKA SMUČARSKA VOZOVNICA ponedeljek - petek v Več na www.golte.si in v tej številki Našega časa. Ze Za 99 € Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA »»WAS 4. junija 2015 LOKALNE novice Zagovarjali bomo pravice ljudi Občine terjajo denar Velenje - Prihodnje financiranje občin je bila ena od osrednjih tem petkove seje predsedstva Skupnosti občin Slovenije (SOS) in tudi kasnejše skupne seje predsedstev SOS, Združenja občin Slovenije (ZOS) in Združenja mestnih občin Slovenije, ki sta potekali v Velenju. Občine od vlade pričakujejo konkretne analize in merljive predloge za znižanje izdatkov občin. Če ti ne bodo takšni, pričakujejo, da se bo vlada držala dogovora in zagotovila 22,8 milijona evrov sredstev. Če tudi do tega ne bo prišlo, pa predsednik SOS Ivan Žagar pravi, da bodo interese lokalnih skupnosti zaščitili tudi z ustavno presojo. Drugi sveženj dohodnine Velenje, Ljubljana - Finančna uprava Republike Slovenije bo do konca tega tedna poslala še drugi paket informativnih izračunov dohodnine za leto 2014. Prvega je poslala marca. V prvem svežnju je informativne izračune prejelo 507.000 zavezancev, od teh jih je moralo do 1. junija 44 odstotkov dohodnino doplačati. Poprečni znesek doplačil je znašal 171 evrov. Tudi tisti, ki so plačali preveč akontacije dohodnine in so informativni izračun prejeli s prvim svežnjem, so denar že dobili na svojih računih. Na njih je bil 28. maja, v poprečju pa so prejeli 238 evrov. a mkp Za poročno dvorano teče postopek Šoštanj - Občina Šoštanj je pozvala Upravno enoto Velenje, da bi poročno dvorano oziroma Mayerjev salon, kot ga imenujejo, postal uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez. To je pomembno, ker v tem primeru mladoporočencem ne bi bilo treba plačati pristojbine oziroma bi bili stroški, povezani s sklenitvijo zakonske zveze, nižji. Predstavniki Upravne enote so si 21. maja prostore ogledali, v nadaljevanju pa bodo skladno s pravili za soglasje zaprosili ministrstvo za upravo. To ima v rokah škarje in platno. a mkp Kupili električno delovno vozilo Velenje, 1. junija - Mestna občina Velenje je v sklopu evropskega projekta In My Back Yard (IMBY) kupila profesionalno električno delovno vozilo Alke XT 320EL. Za nakup vozila so pridobili 95 % nepovratnih sredstev. Električno delovno vozilo - gre za majhen kombi - bodo uporabljali na Centru za ponovno uporabo Velenje za organi- Center ponovne uporabe bo sedaj vožnje opravljal z električnim kombijem. ziran prevoz predmetov iz gospodinjstev. Nova pridobitev bo znatno pripomogla k še boljšemu delovanju centra, ki bo lahko na ta način uspešneje izpolnjeval svoje cilje -zmanjšanje količin odpadkov in števila divjih odlagališč, ponovna uporaba predmetov ter izboljšanje socialnega in ekonomskega statusa prebivalstva. Sejanje in sajenje bi radi spravili v red Šoštanj - Ne samo samooskrbo, vrt marsikateremu blokovskemu stanovalcu pomeni tudi zrak in gibanje. Vse več mestnih prebivalcev si želi z zelenjavo, pridelano na svojem vrtu, popestriti jedilnik, šteje pa seveda tudi vsak prihranjen evro. V nekaterih mestih, denimo v Velenju, so vrtičkarska območja uredili, razdelili parcele in določili pravila. To si želijo tudi v Šoštanju, kjer proučujejo možnost nove lokacije, ki bi nadomestila sedanjo ob pešpoti in železnici proti Velenju. Možne lokacije so že predvidene, potekajo pa tudi že pogovori z lastniki zemljišč. Če bo šlo dobro, bodo v Šoštanju lahko že prihodnje leto sejali in sadili »urejeno«. ■ mkp Prihodnje leto načrtujejo informativne izračune tudi glede socialnih pravic - Donatorstvo zagotavlja večjo pestrost obrokov - Jamstvena shema za mlade bo podaljšana Tatjana Podgoršek Velenje, 29. maja - »Vedno rada pridem v Mestno občino Velenje, ker je ena od lokalnih skupnosti z družbenimi dejavnostmi na visoki ravni. Tu naši zavodi tvorno sodelujejo med sabo in z občino, kar je zagotovo v korist občanov,« nam je ob obisku v Velenju dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Določene stvari so šle predaleč Ministrstvo, ki ga vodi, je označila kot najbolj odgovorno. V času krize, ko so potrebe mnogo večje, možnosti pomagati ljudem pa precej omejene, poskušajo te najbolj optimalno prerazporediti med najbolj ogrožene. Doslej so vedno zagovarjali pravice ljudi in jih bodo tudi v prihodnje. V ta kontekst sodi med drugim dopolnjevanje in spreminjanje leta 2012 sprejete spremenjene zakonodaje na socialnem področju. »Določene stvari so šle predaleč. S spremembami želimo blažiti posledice preveč odvzetega ter pri ljudeh vzbuditi občutek, da v krizi niso prepuščeni samemu sebi.« Informativni izračuni Za prihodnje leto pripravljajo večje spremembe. Načrtujejo uvedbo informativnih izračunov za socialne pravice, otroške dodatke, subvencije za vrtec ... po vzoru dohodninskih odločb. S tem se bodo izognili nepotrebni administraciji, razbremenili ljudi, predvsem pa delavce na centrih za socialno delo. Ti se bodo lahko bolj ukvarjali z ljudmi na terenu in bili pravi socialni delavci. Kadrovski primanjkljaj na centrih so poskušali omiliti z informatorji, za katere so uporabili evropski denar. Z iztekom finančne perspektive ti svojega dela v taki obliki ne bodo mogli nadaljevati, zato imajo pripravljene nove programe. Socialna država in številne solidarnostne akcije Po prepričanju Anje Kopač Mrak je to, da je pomoč pri zagotavljanju socialne varnosti s številnimi dona-torskimi in solidarnostnimi akcijami, »plus« vsake družbe. Slovenija je že tako socialna država, saj v te namene razdelimo milijardo 300 tisoč evrov. Ima pa država nekatere sive lise in prav je, da tam stopimo skupaj tisti, ki lahko pomagamo. Mi zagotovimo v določenem obdobju 20 milijonov evrov za hrano, dona-torstvo pa omogoča večjo pestrost obrokov.« V nadaljevanju pogovora je ministrica zagotovila, da bodo podaljšali jamstveno shemo za mlade. Zaradi nove finančne perspektive denarja za to še ni, a načrtujejo objavo prvega poziva v poletnih mesecih. Pomemben projekt v prihodnje ostaja reorganizacija centrov za socialno delo. Iščejo tudi pot, da bi bile pri varstvenem dodatku iz postopka zaznambe izvzete nepremičnine manjših vrednosti. Z zakonom o socialnem varstvu (ta bo spremenjen že letos) želijo dati ljudem možnost prostovoljnega vključevanja v javne zavode, ni pa naklonjena temu, da bi bila za prejemnike to obveznost. »Prihodnje leto se izteče zakon o uravnoteženju javnih financ. Pogajanja o tem, da morajo ljudje občutiti del gospodarske rasti, za kar se zavzema stranka SD, so že v polnem zamahu. Zavzemajo se tudi za dvig minimalnega dohodka, ki je osnova za upravičenost do denarno socialne pomoči. Ta naj bi se iz trenutnih 268 dvignil na 288 evrov. Savinjsko-šaleška naveza Na zmanjka nam različnih »kuhn« Jesen bo vroča - Blagajne in kazni - Hoteli pri »slabi banki« - Celjani banke ne dajo - Kozjansko-obsoteljska liga Poletje se še ni niti prav začelo, pa nekateri že napovedujejo vročo jesen. To smo slišali od nekaterih zdravniških sindikatov, ko so ocenjevali zadnjo opozorilno stavko. Čeprav so z njo želeli spodbuditi razpravo o standardih in normativih, so predvsem tisti, ki te stavke niso podpirali, slišali predvsem tisti del, ko so opozarjali na potrebo po precejšnjem skoku plač. Ko so eni stavkali, so drugi še vedno »zdravili« razmere v UKC-eju. Med te sodi tudi zahteva po odstopu nekaterih »odgovornih« vodilnih delavcev. Ker ti tega nočejo storiti, bo stekel postopek ugotavljanja odgovornosti. Kaj se bo iz vsega tega izcimi-lo, pa bomo videli. Še vedno odmeva tudi uvedba davčnih blagajn. Razumljivo, saj bo konec leta tu, kot bi mignil. Dela in priprav pa je še veliko. Nekateri se še vedno zavzemajo, da ne bi bilo treba prestrogo kaznovati kršiteljev na obeh straneh: pri zavezancih zanje kot tudi tistih, ki morajo vedno vzeti račun. Drugi odgovarjajo, da polovičarstvo nikamor ne vodi. Ne k manjšanju sive ekonomije ne k več reda na tem področju. Več reda, predvsem pa boljše poslovanje pa naj bi bilo v našem turizmu oziroma hotelirstvu. Čeprav je poteza, ki jo je potegnila »slaba banka«, za mnoge presenečenje. Ko še vedno mnogi opozarjajo, da so tudi banke slabi gospodarji, bo prevzela kar 41 hotelov. V družbi Sava, ki so ji »vzeli kar 15« hotelov, so prvi skočili pokonci. Pa v Istrabenzu. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, pod katerega sodi tudi turizem, pa tako potezo podpira. Tudi zato, ker meni, da se mora naš turizem bolj internacionalizirati. Slaba banka je svojo potezo potegnila na hitro, Celjani pa so v odnosu do svoje banke počasni. Prebudili so se šele, ko so bili sprejeti skoraj vsi akti za pripojitev Banke Celje k Abanki. Kaže, da jih najbolj moti selitev sedeža banke iz Celja v Ljubljano; (tudi) v tem vidijo še enega od ukrepov za centralizacijo Slovenije. In za slabitev regije. Skoraj vse regije imajo »svojo« banko, savinjska bo ostala brez nje. So se pa v Celju tudi vsaj malo oddahnili. Upravno sodišče je namreč ugodilo njihovi tožbi in razveljavilo kar 1,7 milijona evrov težko odločitev Ministrstva za kulturo. Toliko bi morala celjska občina plačati kot »izravnalni ukrep« zaradi »odmevnega« po-rušenja Rakuschevega mlina. Zadeva seveda še ni končana. V Celju je bilo tudi slovesno. Regio- nalna gospodarska zbornica je podelila priznanja najboljšim inovatorjem. Podelili so štiri zlata, šest srebrnih in pet bronastih priznanj ter štiri diplome. Najvišja so prejeli inovatorji iz družb Swatycomet iz Zreč, Container, Sico in Cinkarna. 41 inovatorjev iz 12 podjetij je letos sodelovali z devetnajstimi inovacijami. Zelo pestro je bilo zadnje dni v Podčetrtku. Tu so se v kmečkih in športnih igrah pomerile ekipe tridesetih društev kmečkih žensk. Z našega območja se je najbolje izkazala ekipa društva Zarja iz Slovenskih Konjic. Sicer pa so udeleženke poudarjale, da tudi v tem ni pomembno zmagati, ampak sodelovati, se družiti in poveseliti. Vtem zdraviliškem kraju so odprli tudi poltretji kilometer nove kolesarske steze med središčem Podčetrtka in termalnim parkom Aqualuna. Sicer pa je do tega območja zdaj že lažje priti tudi z avtomobili. Stekel je namreč promet po nadvozu v Grobelnem, tako da ni več mučnega čakanja pred železniškimi zapornicami. V nedeljo pa bo pestro na trgu v Podsredi. Tu bo festival ekološke hrane, na katerem se bodo predstavili ponudniki tovrstne hrane iz zavarovanega območja Kozjanskega parka. Pa tudi nekateri iz širšega območja. Ob tem bodo pripravili še predavanja o ekološkem kmetijstvu in zdravi prehrani. Na trgu bo delovala tudi »eko kuhna«, vse skupaj bodo popestrili še folkloristi in dve skupini citrark. Še to: najvišja slovenska liga v košarki se je že različno imenovala. Tudi odvisno od glavnega sponzorja. Zdaj se lahko preimenuje po območjih, od koder prihajata najboljši ekipi: kozjan-sko-obsoteljska liga! ■ k a a NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 3 4. junija 2015 "»HlAS Pri denarju se začne Svetnice in svetniki Občine Šoštanj majsko sejo začeli s prvim rebalansom letošnjega proračuna - Ceste bodo obnavljali v javno-zasebnem partnerstvu S prvim rebalansom so zagotovili pogoje, da razpis za gradnjo tržnice lahko objavijo. Milena Krstič - Planine Šoštanj, 28. maja - Župan Občine Šoštanj Darko Menih je na majsko sejo sveta Občine uvrstil enajst točk dnevnega reda. Eno, prvi rebalans letošnjega proračuna, so dodali na seji. Na začetek. Pri denarju se začne. V pripravi je namreč razpis za gradnjo tržnice v mestu. Tega pa ni mogoče objaviti, dokler v proračunu za to ni zagotovljenega dovolj denarja. Denar mora biti na pravem računu »Krajevna skupnost Šoštanj ima sicer za gradnjo razpoložljiva lastna sredstva, vendar kot saldo konec leta. Zato smo za potrebe razpisa 105.000 evrov njihovih lastnih sredstev razporedili na proračunsko postavko za ureditev tržnice v mestu Šoštanj, kjer smo že imeli 75.000 evrov,« je svetnicam in svetnikom razložila glavna finančnica Občine Irena Skornšek. Ocenjena vrednost del znaša 300.000 evrov. Za tržnico bo sredstva zagotovila tudi Občina Šoštanj, in sicer letos 50.000 evrov, prihodnje leto pa 70.000 evrov. Z rebalansom pa so v proračunu razporedili tudi sredstva za športno igrišče v Tresimirjevem parku, kar bi sicer lahko počakalo do jeseni, ko načrtujejo nove popravke. AKTUALNO Ker pa so se ob prijavi na razpis za sofinanciranje države zavezali, da bodo že s prvim rebalansom ta sredstva uskladili v proračunu, so to storili tokrat. Nad ceste za začetek s »papirologijo« Potem pa so se lotili občinskih cest, rednega in investicijskega vzdrževanja, ki ga bodo zastavili kot javno gospodarsko službo. Za začetek so se z dvema odlokoma dogovorili za pravila in pogoje za dodelitev koncesije. Pri tem jim pomagajo v Evropskem pravnem centru Maribor. Milan Železnik, ki je svetnikom in svetnicam razložil vsebino odlokov, jih je seznanil tudi z nadaljnjimi postopki: »Sledila bo ocena ekonomske upravičenosti izvajanja javne službe v obliki koncesije. Računamo, da bi v Šoštanju lahko potrebne postopke, ki bodo pripeljali do izvajalca koncesije, uredili do začetka izvajanja zimske službe, torej do 15. novembra.« Občine velikokrat same nimajo na razpolago sredstev, ki bi jih lahko vlagale v obnovo občinskih cest, B zato si pomagajo z javno-zasebnim partnerstvom, ki je način, da si boljše ceste zagotovijo prej, kot bi si jih sicer. Občina Šoštanj bo določila odseke cest, ki jih je treba obnoviti, izvajalcu podelila koncesijo za 15 let, njegova obveza pa bo, da bo v treh, štirih letih te odseke zgradil. Občina bo koncesionarju vložek v ceste odplačala v 15 letih. Gre za nekaj podobnega, kot je kredit, pri čemer je bistveno, da dobijo občani dobre ceste že prej kot v petnajstih letih. Zadovoljni tako z Grmovo kot Kikcem Brez vsake pripombe, zato pa s toliko več pohvalami, so na sredini seji svetnice in svetniki dali soglasje k imenovanju direktorice Javnega zavoda Lekarna Velenje mag. Sabini Grm in kandidatu za direktorja Javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje zdravniku Zdenku Kikcu. Slednji se je tudi odzval njihovemu povabilu in se jim na seji predstavil s programom, ki ga je pripravil ob prijavi za direktorja. Za Poslovni center Standard »vsi papirji« V Uradu za investicije Mestne občine Velenje zagotavljajo, da poteka naložba skladno z zakonodajo, namenjena pa je ustvarjanju novih delovnih mest predvsem za mlade Mira Zakošek V Uradu za razvoj in investicije Mestne občine Velenje so obširno odgovorili na vprašanje svetnice Suzane Kavaš (SDS). Vprašanje je postavila na prejšnji seji. Zanimalo jo je, na osnovi katerega dokumenta izvaja Mestna občina Velenje največjo letošnjo naložbo - poslovni center Standard. Zanimalo jo je tudi, če je res lastnik prostora Merca-tor in kako je mogoče, da so izbrali izvajalce na javnem razpisu, preden je bil projekt uvrščen v občinski proračun. Vedeti je želela še, če so pridobili soglasje vseh etažnih lastnikov. Na občini navajajo vse dokumente, ki jih imajo za izvedbo te naložbe, ki je skladna tudi z usmeritvijo, da bo občina na vse možne načine pomagala pri razvoju podjetni- štva in razvoju podpornega okolja za podjetništvo. Do 20. aprila letos je bil lastnik prostorov Mercator, kupoprodajno pogodbo so podpisali konec decembra lani, obnovo pa začeli konec aprila. Izvajalca del so bili prisiljeni izbrati pred prijavo na 8. Javni razpis za sofinanciranje iz naslova regij, saj je ta to določal in se brez predhodnega izbora izvajalcev nanj ni bilo mogoče prijaviti. Ob tem pa dodajajo, da so bila vsa javna naročila izvedena z odložnim pogojem, kar je pomenilo, da bodo pogodbe z njimi podpisane le, če bo Mestna občina Velenje uspešno pridobila nepovratna sredstva na prej omenjenem razpisu. Za investicijsko vzdrževal- na dela po zakonu niso potrebovali soglasja, v svojem odgovoru pa so še zapisali: »Verjamemo, da ste vsi svetniki več kot zadovoljni, da smo s to investicijo uspeli na razpisu, da je bila dokumentacija popolna in oddana pravočasno na Petrolu v Žalcu iz nedelje na ponedeljek, iz 4. na 5. maj 2014, točno ob 00:00:16 (merilo sta bila namreč administrativna popolnost in čas oddaje) in da smo tako pridobili preko milijon 300 tisoč evrov nepovratnih sredstev za ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem za mlade, kreativne ljudi, ki jih želimo zadržati v tem okolju.« > Naložba bo zaključena septembra, občina pa je zanjo pridobila milijon 300 tisoč evrov nepovratnih sredstev Ve se že - v novo leto s Čuki S pestrostjo izvajalcev želijo zadostiti vsem okusom in na dogodke pritegniti čim več ljudi Velenje - Mestna občina skupaj s Festivalom skrbi, da so prireditve, ki jih organizirajo, raznovrstne, da z njimi zadostijo vsem okusom, pravi vodja kabineta župana mag. Saša Sevčnikar. Trudijo se, da na dogodkih nastopajo različni izvajalci. »S tem zadostimo čim več okusom ljudi in jim hkrati ustrežemo v čim večji možni meri,« se je odzvala na »kritiko« poslušalke Radia Velenje, češ da se na takih dogodkih v mestu daje prednost jugono-stalgikom. »V lanskem letu smo imeli koncert skupine Magazin in ob odprtju promenade Jana Plestenjaka, ob občinskem prazniku koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Veliko drugih prireditev in manjših koncertov pa smo morali žal zaradi slabega vremena odpovedati. Decembra so nastopili Natalija Verboten, Dražen Zečic, 6pack Čukur z Alfijem Nipičem in slovenskimi skupinami na silvestrovanju.« Za uravnoteženost bodo poskrbeli tudi letos. »V poletje bomo skočili s Šaleškim študentskim oktetom in klapo Intrade, ob občinskem prazniku bomo ponovno pripravili koncert s Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje, 19. septembra bo na Titovem trgu nastopila Jelena Rozga, dogovorjeno pa imamo že tudi silvestrovanje. V novo leto nas bodo popeljali Čuki. Skrbimo torej za uravnoteženost nastopajočih, hkrati pa si želimo čim bolj napolniti prizorišče vsakega dogodka, ki ga organiziramo.« a mkp Najprej analiza, potem odločitev Velenje, 29. maja - Po tem ko smo poročali, da župan MO Velenje razmišlja, da bi v občini združili javne zavode s področja kulture pod eno streho, nas je zanimalo, kaj o tem menijo direktorji Festivala Velenje, Muzej Velenje, Galerija Velenje in Knjižnica Velenje. Ideja sicer ni čisto nova, saj je župan o njej govoril že kmalu po tem, ko je nastopil prvi mandat. Očitno pa je še prezgodaj govoriti o prednostih ali slabostih te odločitve. Drago Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti MO Velenje, nam je poslal naslednje pojasnilo: »Kot vodja pooblaščenega urada MO Velenje (tudi) za kulturo sporočam, da v uradu za družbene dejavnosti v sodelovanju z javnimi zavodi s področja kulture pripravljamo temeljito analizo delovanja javnih zavodov. Na osnovi te analize, upoštevanja strateških dokumentov - Lokalni program kulture 2014-2020, strateških dokumentov javnih zavodov, Nacionalnega programa kulture, zakonodaje in finančnih zmožnosti proračuna MO Velenje bomo pripra- vili predlog nadaljnje organiziranosti javnih zavodov v MO Velenje. Predlog bo pripravljen najkasneje do 1. oktobra 2015. Do takrat pa priprave predloga v MO Velenje v javnosti ne bomo podrobneje komentirali.« a bš Ne bo samo direktor, bo tudi zdravnik Tako, kot je bil (do)sedanji direktor Zdravstvenega doma Jože Zupančič, ki ga bo na tem mestu zamenjal Zdenko Kikec Velenje - V drugi polovici junija, 22., bo na sedež dolgoletnega direktorja Zdravstvenega doma Velenje zdravnika Jožeta Zupančiča sedel prav tako zdravnik Zdenko Kikec. Kikec je svojo zdravniško kariero začel v obratni ambulanti Premogovnika prav v tem zdravstvenem domu pred 30 leti. V njem jo bo najveije-tneje kot direktor tudi zaokrožil. Novi izzivi so ga na začetku devetdesetih vodili v Bolnišnico Topolšica in od tam pred dvanajstimi leti v Bolnišnico Slovenj Gradec. Ves čas se je veliko izobraževal, izpopolnjeval, zato je pričakovati, da bo svoje poslanstvo v tem poklicu opravljal tudi naprej. Temu pritrjuje: »Še naprej bom delal s pacienti. Sem specialist gastroenterolog in v tej smeri bom nadaljeval z ambulantnim delom v Velenju, z ultrazvoki in endoskopskimi preiskavami.« Kot nosilec onkološke dejavnosti v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, to so začeli pred tremi leti, pa bo tudi v njej delal nekaj ur na teden. Med prioritetami, ki si jih je določil kot bodoči direktor, bo tudi srečanje s študenti zaključnih letnikov obeh medicinskih fakultet, ljubljanske in mariborske, iz te regije. Prisluhniti želi njihovim željam, obenem pa jim predstaviti potrebe tukajšnjega zdravstva. »želim si, da bi dobili čim več kadrov v tukajšnje zdravstvene ustanove iz te regije.« mkp Zakaj je Velenjsko jezero brez plovnega dovoljenja? Svetnik SLS Mihael Letonje je podal na prejšnji seji sveta Mestne občine Velenje pobudo, da bi čim prej pridobili plovno dovoljenje za območje Velenjskega jezera. Na Uradu za razvoj in investicije pa pojasnjujejo, da je najprej treba določiti upravitelja. Ta bo tudi določil pogoje in način koriščenja pristaniških storitev in zagotovil pogoje, ki bodo omogočali varno izplutje in pristajanje plovil. Odlok bodo torej lahko pripravili šele, ko bodo za okolico jezera določeni osnovni programi in lokacije, kje se bodo ti izvajali. a mz Kdaj pločnik v Škalah? Krajani Škal in Hrastovca si želijo pločnik od konjereje do odcepa proti pokopališču v Škalah. Projektna dokumentacija zanj je že izdelana. Pločnik je predviden v dolžini slabih 1.500 metrov in širine poldrugi meter. Ker pa gre za državno cesto, je njegov investitor Direkcija za ceste Republike Slovenije, ki pa te naložbe še nima v svojem finančnem načrtu. a mz Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»WAS 4. junija 2015 Golte pred finančnim in poslovnim prestrukturiranjem Delničarji Golt bodo na skupščini, ki je sklicana za 10. junij, odločali o nadaljnji usodi te družbe, ki je insolventna, skupaj pa izkazuje za 7,6 milijona evrov izgube Mira Zakošek Nadaljnja usoda Golt je odvisna od bank in delničarjev. Družba je zaradi prenove hotela in drugih posodobitev močno zadolžena, trenutno poslovanje pa ne omogoča tekočega odplačevanja dolgov, zato so banke zaprosili za preoblikovanje kreditov na daljše časovno obdobje. Odgovorov še nimajo. Na skupščini, ki je sklicana za 5. junij, pa predlagata uprava in nadzorni svet družbe zmanjšanje osnovnega kapitala iz sedanjih dobrih 8 milijonov na 670 tisočakov (za znesek izgube). Na tej osnovi naj bi nato izvedli do-kapitalizacijo s preoblikovanjem terjatev hčerinskih podjetij HTZ in PV Investa ter finančno dokapitalizaci-jo občin v višini 150 tisočakov. Tako bi znašal nov osnovni kapital družbe Golte slabe tri milijone in pol evrov. Deleži družbenikov pa bi se zaradi vsega tega precej spremenili. Skoraj 55-odstotni delež bi pripadel PV Investu, 36-odstotni HTZ, dvo-odstotni Mestni občini Velenje, delež ostalih družbenikov pa bi padel krepko pod pol odstotka. Prestrukturiranje že izvajajo So pa v družbi Golte že izvajali (in še izvajajo) ukrepe finančnega prestrukturiranja. Racionalizirali so poslovanje in po besedah direktorja Ernesta Kovača uspeli zmanjšati stroške tako pri storitvah, materialu kot delu. Na drugi strani pa so povečali prihodke in aktivnosti načrtovali tako, da bi več iztržili. Cilj je, Direktor Ernest Kovač: »Menijo, da bi morale žičniške naprave deliti v opredelitvah občin enako usodo kot bazeni in drsališča.« da se jim povprečna iztržena cena polpenziona dvigne za 2 evra, za toliko pa bi radi več iztržili tudi od smučarskih vozovnic in dvignili zu-najpenzionsko porabo, ki se jim je zaradi krize najbolj zmanjšala. Za njimi najslabše leto doslej Ponovitve lanskega leta si na Gol-teh nikakor ne želijo. Zimska sezona je bila obupna. Leto se je slabo začelo, srečevali so se s pomanjkanjem snega in slabim vremenom, potem jih je udaril še žled. Hotel skoraj deset dni ni mogel obratovati, pa tudi smučišče je bilo toliko časa brez elektrike. Tudi končalo se je leto slabo, zime ni in ni bilo, tako da so v decembru zabeležili le malo smučarskih obiskov. Poslovno leto so sklenili s približno 800 tisoč evri izgube, kar je daleč najslabše v zadnjih letih. Ukrepi sprejete sanacije sicer že dajejo rezultate, tako da so v prvem tromesečju leta poslovali rentabilno. Za 10 odstotkov jim je uspelo zmanjšati stroške storitev in za 5 odstotkov materialne stroške. Zmanjšali pa so tudi stroške dela. Prihodki pa so bili ob tem višji za 15 odstotkov, dvignili so jih na vseh področjih, tako v hotelirstvu, prodaji smučarskih vozovnic kot tudi v gostinski ponudbi. Poletna sezona se je že začela Poletna sezona jim še ne prinaša takšnega izkupička, kot bi si ga želeli, tudi celoletnega turizma na planini jim še ni uspelo udejanjiti. »Če se še tako trudimo, smo odvisni od vremena in gostov, ki se za obisk odločajo v zadnjem trenutku, ko pogledajo najprej, kakšno bo vreme,« pravi direktor Ernest Kovač. Se pa stanje na tem področju iz leta v leto popravlja. Zavedajo se, da lepa narava ni dovolj, zato ponudbi dodajajo nove programe. Veliko pričakujejo od novega kolesarskega parka na Golteh. Planina je namreč kolesarjem zelo zanimiva. Zadnji vikend je tam potekal tradicionalni kolesarski vzpon, zdaj pa se bodo možnosti za ta šport še povečale. Smučarske karte že prodajajo s številnimi ugodnostmi Sedaj je že priložnost, da kupite smučarske karte za prihodnjo sezono. Posebej ugodne so sezonske smučarske vozovnice za med tednom (zgolj 129 evrov, ob nakupu dveh pa 99 evrov). Ob tem pa skupaj s sosednjimi smučišči omogočajo brezplačno trikratno smučanje (Rogla, Krvavec, Vogel) in celo tridnevno brezplačno smučanje v Španiji. Kupcem letne karte pa omogočajo tudi popuste pri koriščenju drugih njihovih storitev. Na 'dobrotah' tudi dobrote iz Šaleške doline Ptuj, od 21. do 24. maja - Na letošnji že 26. državni razstavi in ocenjevanju kmečkih prehranskih izdelkov v minoritskem samostanu na Ptuju je bilo mogoče videti najboljše, kar premorejo slovenske kmetije iz domovine, pa tudi iz zamejstva, avstrijske Koroške in letos prvič iz Hrvaške. Posebnost letošnje razstave je bila predstavitev vseh zaščitenih izdelkov s kmetij po pokrajinah, iz katerih izhajajo. V ocenjevanje so letos kmečke go- spodinje dale blizu 1200 izdelkov, med katerimi so prednjačile dobrote iz mleka, ocenjevali pa so tudi kise, suho sadje, sokove in nektarje, mesne izdelke, vina, olja, žganja, krušne izdelke, marmelade, sadjevce, konzervirano zelenjavo in kompote. Že vrsto let na prireditvi sodelujejo tudi članice Društva podeželskih žena Šaleške doline, ki so se s svojimi dobrotami znova odrezale odlično. Prejele so kar 13 zlatih medalj, štiri zlate pa je prejela tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Slednja za jabolčni čips, jabolčne krhlje, jabolčni čips s cimetom ter toukec. Ostale dobitnice zlatega priznanja pa so bile: Tatjana Štancar Poprask iz Šmartnega ob Paki (za bučno marmelado in bučno marmelado s cimetom ter bučni nektar), Irena Videmšek iz Zavodenj (mladi sir z olivami in mladi sir z ocvirki), Zdenka Orozel Velenje (ajdova potica z orehovim nadevom, ajdovi obročki s čokolado), Mihaela Ločan Topolšica (medenjaki), Suzana Kralj Velenje (Aljaževi medenjaki), Ana Marija Novak, Šmartno ob Paki (orehova potica), Katja Juvan, Šmartno ob Paki (Zalin hlebček), Marta Štumpfl, Spodnji Razbor, (sir za žar, mešana marmelada gozdne jagode ter borovničeva marmelada). Poleg zlatega priznanja sta Irena Videmšek in Marta Štumpfl prejeli še znak oziroma kipec kakovosti (kar pomeni, da sta za isti izdelek prejele trikrat zapored zlato priznanje). Prva za mladi sir z olivami, druga pa za sir za žar. ■ tp Nisem še izkoristila vseh idej Vidno zadovoljna je Irena Videm-šek iz Zavodenj pokazala znak kakovosti, ki ga je prejela na letošnjem ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. Konkurenca je huda, trikrat zapored dobiti zlato priznanje za izdelek pa tudi ni enostavno, je pojasnila. Potrditev, da je njen mladi sir z olivami res kakovosten, jo navdaja z zadovoljstvom, predvsem pa ji je v spodbudo. Pred 5 leti sta namreč z možem postala prevzemnika kmetije, na kateri se ukvarjajo s proizvodnjo mleka. Z novim hlevom, ki sta ga zgradila konec lanskega leta, njunih načrtov o razvoju kmetije ni konec. »Razmišljam o dopolnilni dejavnosti in kipec kakovosti je prva stopnica v teh prizadevanjih.« Za predelavo mleka v mladi sir se je odločila ob razmišljanju, da bi bilo prav, če gospodinja doma predela domačo surovino, da je hrana na krožniku čim bolj kakovostna. Opravila je tečaj za predelavo mleka, se nato preizkusila najprej v izdelavi navadnega sira, izkušnjam pa dodala še »malo domišljije«. Poleg mladega sira z olivami je letos na Ptuju drugič zapored prejela zlato priznanje za mladi sir z ocvirki. Prihodnje leto bo najbrž sodelovala še s kakšnim novim sirom. »Nisem še izkoristila vseh idej. Treba bo zbrati pogum in jih spraviti v življenje.« Irena Videmšek: »Ocenitev dobrot je odgovor na vprašanje, ali delaš prav, kajti merila so stroga, pomembno pa je vse, od videza, okusa do strukture izdelka.« Njeni trije otroci radi sežejo po domačem navadnem jogurtu, ki ga izdeluje. Tudi mamina skuta je zanje in ostale družinske člane slastna. »Na začetku« je razmišljala glasno, »se ti zdi nemogoče, a je z voljo, vztrajnostjo mogoče premagati marsikaj. Za kakovost izdelka pa je zelo pomembna higiena, nič manj ne vpliva na to prehrana krav«. Na kmetiji povečujejo površine in število govedi v hlevu, kar je za Ireno dodaten izziv, da se preizkusi v izdelavi še kakšne dobrote, za katero bo iskala potrditev o kakovosti na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij. ■ tp GOSPODARSKE novice Predstavili svetovno novost Ljubljana, 27. maja - Tovarna BSH Hišni aparati Nazarje je v svojem razstavnem salonu v Ljubljani predstavila univerzalni kuhinjski aparat Bosch MaxxiMUM, katerega posebnost je funkcija SensorControl. Gre za - poudarjajo - svetovno novost, ki avtomatsko zazna popolno smetano in sneg iz beljaka ter mešalno metlico samodejno ustavi v pravem trenutku. Razvoj omenjenega aparata, ki je rezultat 60-letnih izkušenj, razvoja in proizvodnje kuhinjskih aparatov, je Bosch zaupal omenjeni tovarni. V njej so v več kot 20 letih proizvedli čez 85 milijonov malih gospodinjskih aparatov. Nanje so v tovarni zelo ponosni, saj so zanje letos prejeli medaljo Qudal - št. 1 v kakovosti v Sloveniji. V to kategorijo sodi tudi gospodinjski aparat MaxxiMUM. ■ tp Še vedno ni znano, kdaj bo skupščina Premogovnika Še vedno ni znano, kdaj bo skupščina Premogovnika Velenje, ki je bila sklicana za prejšnji ponedeljek, pa jo je nadzorni svet preklical. Tako so se odločili, ker so jim bile predstavljene nekatere nove okoliščine. Zaradi njih so tudi podaljšali postopke revidiranja računovodskih izkazov. Med drugim je bilo predvideno, da bi na skupščini odločali o morebitni vložitvi odškodninskih tožb, povezanih s poslovanjem družbe v preteklosti. Jakob še pet let direktor Arja vas, 28, maja - Marjan Jakob bo vodil Mlekarno Celeia iz Arje vasi še naslednjih pet let. Tako so odločili na redni seji člani nadzornega sveta mlekarne. Jakobu konec tega meseca poteče mandat. Tokratno imenovanje za prvega moža mlekarne je zanj peto zapored. Mnogih odločitev članov nadzornega sveta ni presenetila, saj kljub turbulentnim časom za slovensko mlečno proizvodnjo in predelavo dosega podjetje odlične rezultate. Vsako leto potrošnike preseneča s kakšno novostjo v ponudbi. Tudi za letos jih v mlekarni napovedujejo kar nekaj. Bo HSE tožil Alstom? Ljubljana - V Holdingu Slovenske elektrarne so, po informacijah Dnevnika, začeli proučevati možnosti za vložitev premoženjskopravnega zahtevka proti Alstomu za povračilo 284 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi, ki naj bi jo francoska družba po ugotovitvah preiskovalcev ustvarila pri projektu TEŠ 6. Slovenija 49. na lestvici konkurenčnosti Ljubljana - Slovenija je na lestvici konkurenčnosti med 61. državami na 49. mestu. To je sicer šest mest bolje kot lani, a smo za Madžarko in tik pred Grčijo. Največji napredek je opazen v gospodarski uspešnosti. Vlada, politika, pravni red in davčna ureditev pa zmanjšujejo njihov rezultat. Sicer pa, kako naj bo drugače. Samo za primer. Imamo več kot 800 zakonov in 18.000 podzakonskih aktov. Komu takšna prenormiranost ustreza, je menda jasno. Zbirokratizirani državni upravi. Država bo poplačala hrvaške in bosanske varčevalce Ljubljana - Vlada razrešuje še eno packarijo iz preteklosti. Gre za nepo-plačane varčevalce podružnic LB v Sarajevu in Zagrebu in za velik denar. Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v pilotni sodbi 16. julija lani Sloveniji naložil, da mora zaradi kršitev človekovih pravic to vprašanje urediti. Sedaj je vlada predvidela 385 milijonov evrov za poplačilo okoli 300.000 grdo ogoljufanih varčevalcev iz Hrvaške in BiH. Varčevalci bodo imeli dve leti časa, da oddajo zahtevke za vračilo denarja. Vloge pa bodo lahko začeli oddajati decembra letos. ■ Banka Celje pod okriljem A banke Celje - Skupščini Abanke Vipa in Banke Celje, ki sta v 100-odstotni lasti države, sta potrdili pogodbo o pripojitvi Banke Celje k Abanki. Združena banka, ki bo druga največja banka v Sloveniji, se bo imenovala Abanka in bo imela sedež v Ljubljani. ■ TUŠ ostal dolžan Sarajevo, 2. junija - Trgovska družba Tuš v lasti nekdaj najbogatejšega Slovenca Mirka Tuša, ki je pred nekaj meseci razglasila stečaj svojih trgovin na ozemlju BiH, je ostala dobaviteljem dolžna več kot 37 milijonov evrov, teh dolgov pa zaradi skromne stečajne mase tudi ne bo poravnala, ugotavlja tamkajšnji stečajni upravitelj. ■ Življenjska doba podjetij 7 let Če mislite, da je povprečna življenjska doba podjetij dolga, potem se krepko motite. Včasih je bila ta res 75 let, a je že pred leti upadla na 15 let, zadnje raziskave pa kažejo, da je življenjska doba podjetij le še sedem let, je na Slovenski marketinški konferenci povedal Jaka Lindič z Ekonomske fakultete. ■ ■ ■ Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 5 4. junija 2015 ««WAS GOSPODARSTVO 5 Je daljinsko hlajenje nasedla naložba Leta 2008 je Komunalno podjetje Velenje zastavilo daljinsko hlajenje s pomočjo toplotne energije Mira Zakošek Predsednik sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin sveta Mestne občine Velenje Matej Jenko opozarja na nasedlo naložbo daljinskega hlajenja, ki smo ga sredi leta 2008 zelo pompozno predali namenu kot prvi v Sloveniji in napovedali tudi velik nadaljnji razvoj na tem področju. Žal se napovedi niso uresničile. Ob otvoritvi sistema so se nanj priključili trije uporabniki, kasneje pa naj bi se tako poleti hladili še v enajstih javnih stavbah v občini, za tem pa bi nanj priključili tudi stanovanjske bloke. Sistem naj bi bil po napovedih cenejši kot klimatskih naprav. Toda gradnja omrežja je obstala, zato naložba, ki je veljala milijon 100 tisoč evrov, zanjo pa Komunalno podjetje Velenje še vedno odplačuje kredit, nikakor ne more biti rentabilna. Ervin Miklavžina, vodja Energetike Komunalnega podjetja, je članom Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin potrdil, da je sistem takšen, kot je, predimenzioniran in ima za tri uporabnike tudi trikrat premočan agregat. Povedal je, da so ga dimenzionirali glede na interes in pisma o nameri, ki so jih bodoči uporabniki takrat podpisali, potem pa potrebnih investicij za priključitev za to omrežje niso izvedli. Odgovor na vprašanje, kaj storiti, ni preprost. Komunalno podjetje za to naložbo še vedno plačuje kredit, sedanjim uporabnikom pa je dolžno zagotavljati hlajenje. »Vsekakor bodo morali najti optimalno rešitev, da poleg stroška investicije ne bodo izkazovali še nadaljnjih vsakoletnih izgub,« poudarja Matej Jenko, ki je »postregel« tudi s podatki, da so imeli lani iz te postavke za dobrih 124 tisočakov izgube. Direktor Komunalnega podjetja dr. Uroš Rotnik je na seji sveta Mestne občine Velenje potrdil, da so na tej postavki izkazovali izgubo, ki pa nastaja predvsem zaradi odplačevanja kreditov, samo poslovanje daljinskega ogrevanja pa se po njegovih besedah giblje tam okoli ničle, zato po njegovem mnenju to ni nasedla investicija. Dodal je tudi, da v času krize potencialnih uporabnikov kljub podpisanim pismom o nameri niso mogli prisiliti, da bi se priključili na daljinsko hlajenje, nadaljnje ukrepe pa bodo vsekakor skrbno proučili, je zagotovil. Šesti blok v poskusno obratovanje Termoelektrarna Šoštanj je v sredo, 27. maja, uspešno opravila tehnični pregled 6. bloka - 11. junija začetek poskusnega obratovanja - Prevzem najkasneje do konca meseca Mira Zakošek Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj si je prejšnjo sredo oddahnilo. Dobili so zeleno luč za začetek poskusnega obratovanja šestega bloka. Najprej pa so morali uspešno opraviti tehnični pregled, ki je bil zelo obsežen. »Samo gradiva je bilo za 35 fasciklov, da ne govorim, kaj vse Matjaž Eberlinc:»Z uporabo najnovejših tehnologij se bodo precej zmanjšale obremenitve okolja.« so morali strokovnjaki pregledati na gradbišču,« pravi direktor dr. Matjaž Eberlinc. Strokovna komisija je opravila več delnih pregledov objekta in ugotovila, da je ta zgrajen kakovostno, v skladu z gradbenimi dovoljenji in da ne obstajajo pomanj- Šesti blok bo manj obremenjeval okolje Vrednosti škodljivih plinov se bodo zmanjšale: • SO2 iz 400 na 100 mg/Nm3, • NOx iz 500 na 150 mg/Nm3, • CO2X za 35 %/MWh, • manj bo prahu in hrupa. kljivosti, ki bi preprečevale začetek poskusnega delovanja, so sporočili iz Holdinga Slovenske elektrarne. Na osnovi tega je upravni organ izdal Termoelektrarni Šoštanj odločbo, v kateri so jim določili enoletno poskusno obratovanje novozgrajenega bloka. Začetek poskusnega obratovanja nadomestnega bloka 6 je eden od pomembnejših mejnikov izgradnje tega projekta, ki bo po besedah Eberlinca pomembno vplival na zanesljivost in varnost oskrbe z električno energijo v Sloveniji z domačimi viri. Življenjska doba do leta 2054 Predvideno je, da bo blok 6 obratoval do leta 2054. Njegova moč je 545,5 MW, letno naj bi s polno močjo obratoval 6500 ur, na njem pa naj bi delalo 200 zaposlenih. Tehnični pregled so uspešno opravili. Blok 6 nadomešča dotrajane proizvodne enote v Termoelektrarni Šoštanj, z njegovo postavitvijo pa se bodo z uporabo najnovejših tehnologij precej zmanjšale obremenitve okolja," poudarja direktor Matjaž Eberlinc. Zaradi bistveno višjega izkoristka, kot ga dosegajo na dose- danjih blokih, in posledično manjše porabe premoga se bodo občutno znižale emisije ogljikovega dioksida. Računajo, da bodo blok šest prevzeli od izvajalca Alstoma najkasneje do konca tega meseca. »Najboljši uspeh je tisti, ki ga delimo« Podjetniško druženje na temo socialnega podjetništva »Da se!« - Iz družbenega problema je mogoče ustvariti dobro podjetniško idejo Bojana Špegel Velenje, 26. maja - V torek popoldne je v Vili Bianca potekalo podjetniško druženje na temo socialnega podjetništva z naslovom DA SE! Domači in tuji uspešni socialni podjetniki so s primeri dobre prakse dokazali, da je iz družbene problematike, ki je v Sloveniji trenutno ne manjka, mogoče ustvariti dobre poslovne priložnosti. Dogodek, ki ga je organizirala Štart Up A ' V ti skupnost Velenje s podporo Ustvarjalnika, SAŠA inkubatorja in Mestne občine Velenje, je dokaz, da mladi o podjetništvu danes razmišljajo družbeno odgovorno. Želijo si sprememb, pri čemer pa ne čakajo na spremembe v zakonodaji, pač pa s svojimi idejami z majhnimi koraki spreminjajo družbene norme. To nam je potrdila tudi Eva Klepec iz Štart Up skupnosti, ki deluje šele nekaj mesecev. »Nekaj od tistih, s katerimi smo začeli delo v našem coworking prostoru v Rdeči dvorani, je že šlo naprej, imajo svoja podjetja. Prišli pa so novi obrazi. In še prihajajo, saj smo začeli delovanje širiti tudi v socialnopodje-tniške vode. Trenutno še tipamo, a vemo, da gremo v pravo smer. Jeseni načrtujemo močnejšo povezavo z lokalnimi podjetniki, razmišljamo o svoji spletni trgovini, veseli pa smo, ker imamo nekaj povpraševanj tudi iz oglaševalskih agencij,« izvemo. Trenutno je v skupnosti 6 zelo aktivnih mladih podjetnikov, ki imajo zelo različna znanja, kar je velika prednost. Svetli primeri so tudi navdih Ustvaijalnik je podjetniški peskovnik, v katerem mladi razvijajo svoje prve podjetniške projekte. Pomagajo jim z mentorstvi, dogodki in podjetniškimi krožki. Vodi ga mladi Velenjčan Matija Goljar, ki je vo- dil tudi okroglo mizo. "Zelo sem vesel, da se je Ustvarjalnik razširil po vsej Sloveniji in svetu. Ker prihajam iz Velenja, je pravi trenutek, da nekaj vrnemo naši skupnosti. Na sklepnem dogodku leta smo gostili mnoge mlade podjetnike iz vseh koncev sveta, danes pa smo sem pripeljali tri. Želimo, da so njihove zgodbe spodbuda tukajšnjim mladim, da tudi tukaj zaživi kultura podjetniškega ustvarjanja," nam je povedal. Svoje izkušnje s socialnim podjetništvom sta namreč z Velenjčani delila Melissa Diamond, ki na nevarnih ozemljih Palestine vodi mrežo za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami. Posebnost klinik je, da je vsaka od njih pobratena z avtistič-no bolnišnico v ZDA, ki skrbi za osebje in financiranje. Zanimiva podjetnica je tudi Mara Steau iz Romunije, ki je razvila mobilno igro, ki mlade uči finančne pismenosti. Igra se je prijela v Romuniji, od koder priha- ja, zato so jo v tamkajšnjih šolah vpeljali v reden učni proces. Je srednješolka, bodoča študentka univerze Harvard. Zelo zanimiv sogovornik je bil Jernej Pangeršič, prvi Slovenec, ki je bil sprejet na vodilno svetovno univerzo za socialno podjetništvo Watson. Povedal je: »Moja najpomembnejša izkušnja iz Boulder Start Up skupnosti je, kako so si vsi pripravljeni pomagati. Ne pravim, da tega pri nas ni. Menim pa, da je to bistvo podjetniške skupnosti. Pomembno se je zavedati, da je najboljši uspeh tisti, ki ga delimo«. Pangeršič, ki je po zaključku študija sprejel ponudbo za delo na vodilnem inštitutu za socialno podjetništvo Unreasonable Institute v ZDA, je napovedal širitev njihove izobraževalne dejavnosti v Slovenijo. Na omenjenem inštitutu so namreč med načrtovanjem širitve Slovenijo prepoznali za eno od osmih perspektivnih držav. Pangeršič namerava prihodnje leto v sodelovanju z Ustvaijalnikom v Velenje in Trbovlje, od koder prihaja, povabiti številne mednarodne podjetniške mentorje in mlade s poslovnimi idejami ter tako obe mesti postaviti na evropski start up zemljevid. Zagotovo pa je bil več kot zanimiv primer dobre prakse v lokalnem okolju tudi primer Inštituta Integra in Gea, ki ju je predstavila Sonja Bercko Eisenreich. Dan so mladi udeleženci posveta in njihovi gostje zaključili z mislijo, da Velenje nudi številne priložnosti za mlade ter da mladi danes s povezovanjem ponovno prebujajo idejo skupnosti, s pomočjo katere je mesto pred desetletji nastalo. Veselijo se tudi oktobra, ko bo v prostorih Podjetniške cone Standard dobilo možnost za najem prostorov pod izjemno ugodnimi pogoji 11 podjetij. Mladi, ki v socialnih stiskah najdejo izziv, v tujini postajajo uspešni socialni podjetniki. Njihove zgodbe o uspehu so tokrat delili na podjetniškem druženju z nazivom »Da se!« Premogovnik prodaja Vilo Široko Rok za oddajo ponudb za hotela Barbara in Oleander podaljšali do 10. junija Velenje, 29. maja - Premogovnik Velenje nadaljuje prodajo poslovno nepotrebnega premoženja. V petek so trgu ponudili kompleks Vile Široko z zemljišči v Šoštanju. Izhodiščna cena je 1.050.000 evrov, rok za oddajo ponudb pa se izteče 26. junija. Kot je znano, so v okviru dezinvesti-ranja poslovno nepotrebnega premoženja v obliki nepremičnin že objavili razpis za zbiranje ponudb za prodajo hotelov Barbara in Oleander na slovenski obali. Razpis, v katerem zbirajo zavezujoče izhodiščne ponudbe, naj bi zaključili 15. maja, a so ga, kot so sporočili iz Službe za odnose z javnostjo Skupine Premogovnik, podaljšali do 10. junija. Razlog naj bi bilo zanimanje nekaterih potencialnih kupcev, ki so zaradi zahtevnosti pridobitve in priprave dokumentacije zaprosili za dodaten čas. Spomnimo, izhodiščna cena za Barbaro je 3,4 milijone evrov, za Oleander 2,72 milijona. Barbara, Oleander in Vila Široko pa ni vse premoženje, ki ga bo Premogovnik prodal. Na prodajo čakajo še Center starejših Zimzelen, Restavracija Jezero, Bela dvorana, upravna zgradba Gosta, Steklena direkcija, poslovni prostor v Šmartnem ob Paki ter zemljišča. a mkp Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP «»^AS 4. junija 2015 OD SREDE do torka Sreda, 27. maja Poslanci SDS in NSi so vložili zahtevo za sklic izredne seje o nujni medicinski pomoči, češ da je predlagana reorganizacija neustrezna. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je zatrdil, da ni večjega napredka v pogajanjih o novem svežnju finančne pomoči Grčiji, in se odkrito začutil optimizmu nekaterih v Atenah. Mojca Štruc Žabja perspektiva Nemci ne razumejo, čemu med Grki takšen optimizem. Srbski premier je obiskal Tirano. Ob tem zgodovinskem dogodku je albanski premier dejal, da morata Albanija in Srbija storiti to, kar so po drugi svetovni vojni storili Nemci in Francozi. Indijo je zajel vročinski val, v katerem so se temperature približale 50 stopinjam Celzija in terjale preko tisoč življenj. Kot je predlagala Evropska komisija, naj bi v Slovenijo v prihodnjih dveh letih iz Italije in Grčije preselili približno 500 prosilcev za azil iz Sirije in Eritreje. Četrtek, 28. maja Potem ko so pristojni odločili, da ni razloga za razrešitev generalnega državnega tožilca Zvonka Fišer-ja, se je oglasil pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je ocenil, da bo Fišer težko opravljal svoje delo. Kot je dodal, bi ga pozval k odstopu, če bi za to imel pristojnost. Znova se je zapletalo v zvezi s prodajo Telekoma. Premier Miro Cerar je na pobudo koalicijskih partnerjev finančnemu ministru Dušanu Mramoiju naročil, naj pripravi informacijo o prodaji Telekoma, na osnovi katere bi vlada lahko ugotovila, ali je Cinven sploh strateški partner. Islamska država je po zasedbi zgodovinskega sirskega mesta Palmira v tamkajšnjem starodavnem amfite-atru usmrtila 20 ljudi, ki so jih obtožili sodelovanja z vladnimi silami. V Dresdnu so se srečali finančni ministri G7. Čeprav Grčija uradno ni bila na dnevnem redu srečanja, pa je grška dolžniška kriza vseeno zasenčila vse druge pogovore. Petek, 29. maja Predsednik vlade Miro Cerar se je mudil v Vatikanu. Tam je papeža Frančiška povabil v Slovenijo. Hrvaškega novinarja Željka Pera-tovica, prejemnika nagrade za preiskovalnega novinarja leta 2014, so na njegovem domu v vasi Luka Po-kupska nedaleč od Karlovca pretepli trije moški. ZDA so Kubo umaknile s seznama držav podpornic terorizma. Na otoku Kuhinoerabu na jugozahodu Japonske je nepričakovano izbruhnil ognjenik Šindake. Japonska vlada je sklicala krizni štab in odredila evakuacijo 150 prebivalcev. Sobota, 30. maja Mediji so se razpisali: potem ko je vrhovno sodišče odpravilo prvo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju predsednika SDS Janeza Janše, ker da v postopku ni imel možnosti za izjasnitev, so mu iz KPK v torek poslali osnutek drugega poročila. Premier je papeža povabil na obisk v Slovenijo. Predsednik Borut Pahor je predal poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske. »Ocena pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2014 je enako stroga, kot je bila sprejeta za leto 2013,« je dejal ob tem. Nov pomivalni stroj. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. 0*1 POTROŠNIŠKI EKOLOŠKI KREDIT odslej tudi za nakupe gospodinjskih aparatov energijskega razreda A (in višjih) ugodnejše obrestne mere I) banka celje www.banka-ceije.si Nedelja, 31. maja Kandidirala bo za generalno sekretarko ZN. podpredsednica vlade Vesna Pu-sic je potrdila, da bo kandidirala za generalno sekretarko Združenih narodov. Ponedeljek, 1. junija Ob prvi obletnici SMC so se člani stranke zbrali na posvetu. »Bodimo spoštljivi, radovedni, odprti, kritični in prisluhnimo drug drugemu,« jih je nagovoril predsednik Miro Cerar. Policija je začela novo akcijo 0,0 Vlada se je znova odločila za zamik uvajanja zgodnjega učenja tujega jezika. Vlada je sklenila, da bo že tretje leto zapored zamaknila uvajanje zgodnjega učenja tujega jezika v osnovne šole. Razlog: premalo finančnih sredstev. Moskovska policija je aretirala več aktivistov za pravice istospolno usmerjenih in njihove nasprotnike na shodu v podporo homoseksualcem, ta je potekal brez dovoljenja oblasti. Vzhodno Japonsko je stresel močan potres z magnitudo 8,5. Policija je začela novo akcijo. šofer - trezna odločitev, usklajeno z vseevropsko akcijo za zmanjšanje prometnih nesreč zaradi alkohola, prepovedanih mamil in drugih psi-hoaktivnih snovi. Nemčija in Francija sta pozvali k reviziji načrta Evropske komisije o razporeditvi prosilcev za azil, češ da ni dovolj uravnotežen. Malezijska letalska družba Malaysia Airlines je razglasila tehnični bankrot, njen izvršni direktor pa je že napovedal prestrukturiranje in odpustitev šest tisoč delavcev. Rezultati so razkrili, da je levosre-dinska koalicija italijanskega premi-eija Mattea Renzija na nedeljskih lokalnih volitvah doživela hladen tuš, saj je dobila precej manj glasov, kot je pričakovala. Torek, 2. junija Izkazalo se je, da ne bo nič iz zakonov, ki bi pravnomočno obsojenim omejil pravice do kandidiranja za najvišje položaje - obstali so na parlamentarnem odboru. Vlada je pripravljala ukrepe za pomoč socialno najšibkejšim državljanom, ki vključujejo odpis dolgov, ukrepe pri deložacijah in ureditev problematike zaračunavanja stroškov. Predsednik republike Borut Pahor je pred srečanjem poslovnih voditeljev jugovzhodne Evrope Summit 100 v Portorožu na neformalni večerji gostil predsednike BiH, Hrvaške, Makedonije, Kosova in Črne gore. Islamska država je v dveh iraških provincah ugrabila do 500 otrok in jih že prepeljala v svoje bazne tabore v Iraku in Siriji, kjer naj bi jih želeli izuriti za samomorilske napade. Mediji so prešteli, da so ladje italijanske obalne straže in operacije Triton od četrtka do nedelje rešile več kot 5500 prebežnikov. Hrvaška zunanja ministrica in Borba za inovacije Tjaša Zajc V otroštvu sva s sestro ob sprehajanju po marini na morju pogosto veselo opazovali zasidrane jahte in igrivo čebljali, katero bi oziroma bova kupili staršem, ko bova veliki in jima bova lahko vračali vse in še več, kar sta onadva dala nama. Pri desetih letih seveda otrok - pod vplivov oddaj o slavnih na MTV-ju in domačih nalog pri angleščini, ki zahtevajo opis sanjske hiše, kije seveda vsaj tako velika, če ne večja, kot jih imajo svetovne pop zvezde - pač nima občutka, koliko takšne stvari stanejo, in ne ve, da so za navadne smrtnike praktično nedosegljive. A komu, če ne otrokom, ne bi pustili sanjati. Sanje in neumoren optimizem so danes tisto, kar poganja mnoge mlade, ki se odločajo za inovativne podjetniške ideje. Zamislijo si in razvijajo kakšno aplikacijo ali pripomoček, ki bi pomagal širši množici, njim pa omogočil lep zaslužek in morda nekoč vsaj pol tako dobro hišo, kot je bila tista sanjska v tretjem razredu ... V zadnjih letih seje - v hitrosti in količini - kot plevel razrasel trg mobilnih aplikacij, merilcev in napravic za igro, šport, prosti čas in zdravje. Dobro počutje in zdravstvo sta področji, v katerem mnogi vidijo svojo možnost za preboj. Vse to je lepo in prav, če se posameznik zaveda, na kakšen trg se podaja in kaj vse tam že obstaja. Marsikaj. In še več. Ko je izdelek dovolj razvit, je čas, da se ga predstavi trgu in poskuša najti sredstva za zagon proizvodnje. Ena od pomembnih priložnosti so konference. Ena večjih je bila pred kratkim konferenca Health 2.0 v Barceloni. Specializirano je namenjena povezovanju tehnoloških rešitev in pripomočkov za zdravje, dobro počutje in zdravstvo. Z vidika zunanjega opazovalca je zanimivo videti udeležence, ki so razdeljeni na dva pola: na eni strani so "plenilci" investitorji, ki iščejo potencialno dobičkonosne rešitve, ki bi lahko uspele na mednarodnem trgu. Na drugi strani so inovatorji, ki morajo nadvse prepričljivo razložiti, zakaj bi bil njihov izdelek nekaj, kar bi prepričalo širšo javnost. Ce vemo, da je trenutno na trgu več kot 100 tisoč mobilnih aplikacij za področje zdravja, je jasno, da izstopati ni ravno enostavno. Investitorji so zato najpogosteje tisti, ki jim je na konferencah hitro dolgčas, ker ne vidijo nič novega. To, da je nekdo neustavljivo prepričan o uporabnosti svojega produkta, pač ni dovolj. Za katerega od izumiteljev je morda uspeh že samo to, da ustvari produkt, ki mu bo, četudi le na domačem tržišču, omogočil dostojno življenje in uporabnikom naprave/aplikacije olajševal življenje. Investitorji po drugi strani uspeh definirajo z višjimi merili, s potencialom svetovne širitve. Mladi podjetniki na konferenci okusijo realno neusmiljenost trga, ki omogoča preživetje le najboljšim. Intelektualne zaščite praktično ni. Morda bo nekdo tvoj produkt vzel za osnovo in naredil boljšo, lepšo rešitev in te v letu dni izrinil s trga oziroma preprečil, da bi ti tja sploh prišel... Kiks je še to, da motivatorji na kakšnih podjetniških predavanjih o kreativnosti v podjetništvu poslušalcem dopovedujejo, da je osnova uspeha vera v lastno idejo, ne glede na mnenje okolice. Včasih se take rešitve res izkažejo za uspešne, a če kot inovator ne vidiš, kdaj je tvoja ideja res neumna in nedomišljena, in vztrajaš iz lastne naivnosti, lahko hitro mine več let brez pravih rezultatov. Dejstvo je predvsem to: enostavnih zaslužkov pri ustvarjanju prihodnosti ni. Pravzaprav je podjetništvo aplikacij naravnost depresivno: zavedati se moraš, da pri hitrosti današnjega razvoja ni trajnih rešitev, ampak gre večina skozi t. i. Gartnerjev cikel: najprej se krivulja uspeha aplikacije ali izdelka vzpenja, doživi vrhunec, začne padati in na neki srednji točki se zanimanje ustali in upočasnjeno spušča. Takrat moraš skorajda že začeti razvijati nov produkt. K sreči obstajajo ljudje, ki so pripravljeni igrati to igro. Za mnoge uporabnike njihovih idej je lahko kakšen aspekt življenja boljši. Splošen trend razvoja pripomočkov in aplikacij gre v smeri večje priročnosti in lažje skrbi za različne aspekte življenja. V Makedoniji bodo predčasne volitve. Na Kitajskem je na reki Jangce potonila turistična ladja z več kot 450 ljudmi na krovu. V Makedoniji so se glavne štiri politične stranke pri iskanju rešitve za dolgotrajno politično krizo strinjale, da bo treba izvesti predčasne volitve; te naj bi potekale najkasneje do aprila 2016. V južnoafriškem parku v bližini Johannesburga, v katerem si je mogoče ogledati leve, je ena izmed le-vinj napadla ameriško turistko, ki je za posledicami napada umrla. S kolesom do Doliča Velenje - Mestna občina Velenje, Občina Mislinja in Direkcija Republike Slovenije za ceste sodelujejo pri načrtovani ureditvi kolesarske poti proti Hudi luknji. Gre za pot med Velenjem in Doličem, dolgo 9,3 kilometra. Kolesarsko pot bo izvedla Direkcija RS za ceste, saj ta povezava predstavlja del državnega kolesarskega omrežja. Mestna občina Velenje pri tem projektu, kot poudarja Branka Gradišnik, vodja Urada za okolje, svoj del naloge, v kateri nastopa kot podpora pri izdelavi projektne dokumentacije, izpolnjuje, kot je bilo dogovorjeno. »Doslej smo za predvideno kolesarsko pot pridobili idejni projekt, letos pa je v pripravi javno naročilo za izdelavo PGD načrta in PZI projekta,« pravi in poudarja, da je treba v fazi izdelave dokumentacije pridobiti tudi zemljišča, po katerih bo trasa kolesarske poti tekla in so v lasti fizičnih oseb. »Mestna občina Velenje ima v proračunu zagotovljena sredstva za pridobitev potrebnih projektov in tudi vodi vse aktivnosti, ki jih lahko. Želeli bi si, da tako ravna tudi državni nivo.« Država pa v tej »finančni perspektivi« ne predvideva kolesarskih povezav, zato vprašanje, kdaj bo do realizacije sploh prišlo, ostaja odprto. S kolesom do Doliča je torej še daleč. a mkp Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 7 4. junija 2015 Od tekmovanja do predsednika Ob občinskem prazniku bodo pripravili vrsto prireditev - Odprli bodo tudi Center za druženje mladih Rečica ob Savinji - V občini Rečica ob Savinji društva, združenja in različne institucije pripravljajo sklop prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika. Slavnostna seja bo na praznični dan, 17. junija. V soboto bo živahno na številnih lokacijah v središču in okolici kraja, kjer pripravljajo 21. izbirno regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite (CZ) in Rdečega križa (RK) Zahodno štajerske regije. Dogajanje bodo začeli ob 9. uri pred osnovno šolo, zanj pa se je prijavilo 14 ekip. Tematika letošnjega regijskega preverjanja usposobljenosti bo preverjanje delovanja in usposobljenosti ekip ob naravnih nesrečah ter ugrabitev učencev v OŠ Rečica ob Savinji. Organizatorji bodo dogajanje popestrili tudi s spremljajočimi dejavnostmi. Predstavili bodo delo in opremo kinološkega društva, reševalnih psov, jamarjev, potapljačev, policije, Slovenske vojske, gasilcev ... Udeleženci si bodo na stojnici RK lahko izmerili krvni sladkor in krvni tlak. Prav tako bodo popestrili dogajanje s SVIT programom. Drugi večji dogodek v okviru občinskega praznika pa bo uradno odprtje Centra za druženje mladih Rečica ob Savinji - Meden borza. To bo v sredo, 10. junija, od 16. ure dalje. Center bo svojemu namenu predal predsednik RS Borut Pahor. ■ tp Pešpot deli mnenja Počakali bodo na odzive in izkušnje -Ukrepi so premišljeni - Eni kritični, drugi zadovoljni Tatjana Podgoršek Občina Šmartno ob Paki se je lotila ureditve pešpoti v Logu in s tem povzročila med občani deljena mnenja: eni izvedbo pozdravljajo, drugi močno kritizirajo. Pozdravljajo jo sprehajalci, ki menijo, da je v makadamski izvedbi do njih veliko bolj prijazna kot v asfaltni (kakršna je bila prej), kritiki pa izražajo svoje nesoglasje zaradi makadamske izvedbe in mnenj o poslabšanju protipoplavne zaščite dela Rečice ob Paki. Nekateri se tudi sprašujejo o potrebnosti ureditve pešpoti. Pešpot v Logu je priljubljena med sprehajalci, rekreativci. Prav tako je del mreže varnih šolskih poti. Šmarški župan Janko Kopušar je povedal, da so ukrepi, ki jih izvajajo, premišljeni. Na očitke glede slabše protipoplavne zaščite Kopušar odgo-vaija: »Težave z odvodnjavanjem so na tem območju prisotne že vrsto let. Območje Loga v celoti gravitira na propust pod železniško progo, kar je sporno. Prepričani smo, da bo z izvedenimi ukrepi ter makadamsko izvedbo območje sedaj bolj propustno in bo voda odtekala bolj enakomerno. Ob neurjih in močnejših nalivih pa bodo potrebni nekateri praktični ukrepi, ki so jih občani v Rečici ob Paki in lokalna skupnost izvajali že doslej.« Dodal je, da imajo v programu še nekaj aktivnosti v zvezi s Hudim potokom. Z ureditvijo mostu v središču Rečice ob Paki, ki je vplival na zadrževanje vode na omenjenem območju, so precej omilili težave, z načrtovano ureditvijo sotočja Hudega potoka in dveh manjših potokov pri nekdanjem lokalu Don Juan v Rečici bo propustnost še večja. S tem - po mnenju sogovornika - pa tudi protipoplavna zaščita. Kopušar je zagotovil, da obstaja možnost preplastitve pešpoti z asfaltom. O tem se bodo odločali na osnovi odzivov in izkušenj, pridobljenih vsaj v tem letu. In zakaj so se lotili urejanja pešpoti v Logu? Razlogov je več, pravi Janko Kopušar. V sklopu projekta ureditve pešpoti v občini Šmartno ob Paki so jo opredelili kot prednostno zaradi izgradnje vodovoda na tem območju, težav z lastništvom zemljišč in neurejenostjo zemljišča med potjo in železniško progo. Pot so prestavili bližje k železniškim tirom tudi zaradi zahtev Slovenskih železnic po zagotavljanju večje prometne varnosti. Po ukinitvi dveh železniških prehodov so se namreč na območju pojavljali nevarni črni prehodi. ■ MED VAMI 7 Razgrnjen OPPN za mestno jedro V večjem delu je območje že zgrajeno Milena Krstič - Planine Šoštanj - Občina Šoštanj pripravlja nove prostorske dokumente, ki jih zahteva Zakon o prostorskem načrtovanju. Prav v tem času je v prostorih Občine Šoštanj javno razgrnjen Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za mestno jedro Šoštanja. Razgrnjen bo do 22. junija. Obsega območje ožjega mestnega središča na levem bregu Pake od križišča pri TEŠ do objektov podjetja Gorenje, vključen pa je tudi del objektov pod grajskim gričem. Gre za območje, ki je v večjem delu že zgrajeno. OPPN zato do- loča pogoje za prenovo Trga bratov Mravljakov, pogoje za oblikovanje modernega Trga svobode, celovito ureditev mirujočega pro- »Vključena je tudi rekonstrukcija objekta na Trgu bratov Mravlja-kov 14, izgradnja tržnice na Prešernovem trgu in dograditev dvigala na objektu na Aškerčevi pri pošti,« > Pripombe in amandmaji so možni samo v času javne razgrnitve. Verona Hajnrihar z Občine in Gorazd Furman iz Urbanistov sta osnutek predstavila tudi svetnikom. meta, izgradnjo parkirišča v dveh nivojih na Primorski cesti in splošno prometno ureditev, vključujoč pešpoti. pravi Verona Hajnrihar, ki v Občini Šoštanj kot arhitektka bdi nad prostorom. Za javno razgrnitev so dokument pripravili v podjetju Urbanisti iz Celja. Javna obravnava pa je bila včeraj, 3. junija. Škarje in platno v HSE Kako poskrbeti za dejavnost športa, zlasti financiranje večjih klubov, ki so odvisni od TEŠ in HSE? - Občina si prizadeva za ohranitev financiranja na ravni lanskega leta Milena Krstič - Planine Šoštanj, 27. maja - Delovanje kar nekaj športnih klubov in tudi drugih društev in organizacij v občini Šoštanj je (bilo) odvisnih od do-natorskih in sponzorskih sredstev Termoelektrarne, Premogovnika in Holdinga Slovenske elektrarne. Sredstev, ki pa so letos usahnila. Na to je že na aprilski seji sveta Občine Šoštanj opozoril svetnik Boris Goličnik. »Če teh sredstev ne bo več, bo denar treba zagotoviti iz proračuna oziroma se dogovoriti, kako bo financiranje klubov, društev in organizacij, na katere smo v Šoštanju lahko upravičeno ponosni, potekalo v prihodnje,« je opozoril. Samo TEŠ je za šport na letni ravni namenjal okoli 400.000 evrov. Klubom in društvom pa nudil tudi drugo prepotrebno pomoč, kot so odri, malice, prevozi, da so klubi lahko shajali in živeli. Po zmanjšanju oziroma ukinitvi teh sredstev se je njihovo delovanje znašlo na robu preživetja. S to težavo in iskanjem rešitve se zdaj ukvarja vodstvo Občine. Župan Darko Menih in podžupan Viki Drev sta se najprej sestala z vodstvi športnih klubov, med njimi največjimi in najuspešnejšimi ter tistimi z najdaljšo tradicijo (KK Elek-tra, OK Šoštanj - Topolšica, ŽOK Šoštanj in NK Šoštanj), ki so jima nazorno predstavili težave, s katerimi se soočajo. Nekaj dni za tem, sredi maja, sta se v Šoštanju sestala tudi z direktorjem TEŠ Matjažem Eberlincem in generalnim direktorjem HSE Blažem Ko- šorokom. Dogovorili so se, da Občina Šoštanj na HSE naslovi prošnjo z željo, da se financiranje klubov ohrani na ravni lanskega leta, s čimer bi bila rešena velikanska zadrega, ki je z usahnitvijo denarja nastala. Z Občine Šoštanj so prošnjo poslali, odgovor še čakajo, je bilo pojasnjeno na seji sveta prejšnji teden. ■ Ceniti je treba sebe, da te tudi drugi Dobrega poslovnega asistenta odlikuje iznajdljivost, prilagodljivost in občutek za človeka Tatjana Podgoršek Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije in Planet GV od leta 1996 podeljujeta priznanje poslovna asistentka/tajnica. Za leto 2015 ga je prejela Klavdija Dovečer iz Kavč pri Velenju. Zaposlena je v tajništvu javnega zavoda Deset-ka v Celju. Na natečaj se je prijavila na pobudo direktorice. Izbor je potekal dveh krogih. V prvem so udeleženci na daljavo reševali elektronski test, v drugem pa se je sedem polfinalistov preizkusilo v obvladovanju komunikacijskih veščin pred strokovno komisijo. »Naziv je zame velika čast, potrditev, da se splača vlagati vase, graditi svojo osebnostno rast, se nenehno izobraževati. Jemljem ga kot odgovornost v prizadevanjih pri odpravljanju slabšalnega prizvoka poklica tajnica,« je povedala Klavdija. V dobi informacijske tehnologije je pomembno imeti veliko znanja, še pomembneje pa je, da znaš informacije poiskati, dodaja. Dobrega poslovnega asistenta - po njenem mnenju - odlikujejo iznajdljivost, prilagodljivost in občutek za človeka. Prepričana je, da je dobra poslovna sekretarka zelo pomembna za podjetje. Njen glas je prvi, ki ga sliši klicatelj na drugi strani telefonske povezave, njen obraz običajno prvi, ki ga vidi obiskovalec podjetja. »Tistim, ki opravljajo delo poslovne asistentke, tajnice, vodje pisarn, bi rada položila na srce, naj se zavedajo, koliko s(m) o vredni(e), ker smo res. Ne nazadnje treba je ceniti sebe, da te tudi drugi.« Na vprašanje, kakšna je razlika med poslovno asistentko in tajnico, je s Klavdija Dovečer, nekdaj uspešna judoistka in članica slovenske reprezentance, je naslovu športnice leta mesta Velenje leta 1992 dodala še naziv naj poslovna sekretarka/tajnica leta 2015. nasmehom odgovorila: »Glede dela pravzaprav nobenega. Razlika je le v izobrazbi. Poslovna sekretarka dobi ta naziv po opravljeni višji šoli.« ■ Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 8 8 SOCIALA, ZDRAVSTVO »»^AS 4. junija 2015 Pomembneje je, kdo si, kot kaj si Vedno na strani ranljivih - Njena posebnost odkrivanje dobrega v ljudeh Tatjana Podgoršek Sonja Bercko, od lanskega poletja tudi Eisenreich, sodi med začetnice socialnega podjetništva v tukajšnjem okolju. Tudi če je ne bi srečevala tam, kjer se kaj dogaja v zvezi z invalidnimi osebami, bi vedela, da je humanitarka, prostovoljka, človek, ki poskuša pro-fitno usmerjeni družbi nadeti prijazna, sočutna očala. Toplina, ki jo oddaja, njen mili pogled njej bližnjega okolja. Pri sorodnikih po mamini strani je bilo zaradi velikega števila otrok kar nekaj invalidnih ljudi. Doma so jo prav tako spodbujali, da je mnoge stvari delila z drugimi. »Živeli smo pošteno in skromno, kar je osnova za zgodnje srečevanje z drugačnostjo.« V družbi pravi, se veliko govori o poslanstvu, a prav velikokrat mnogim ni jasno, kaj je to. Ko človek zadovolji svoje potrebe po osnovnih življenjskih pogojih, meni, želi početi tisto, kar ima po njegovem prepričanju smisel zanj in za druge. »Mi vsi smo zavezani nekaj vrniti skupnosti, v kateri želimo živeti in izboljšati kakovost svojega življenja ter življenja drugih. In to ne glede, kakšen kapitalizem in globalizacija prihajata.« Pridružuje se mnenju tistih, ki pravijo, daje »fajn« štrleti iz sivine povprečja. Njeno »drugačnost« so dobro sprejeli tisti, ki jo obdajajo in ki jih ima rada. Sonja Bercko Eisenreich: »Že zelo zgodaj mi je bilo jasno, da se ljudje ne ocenjujejo po zunanjem videzu.« so preveč očitna znamenja. Njena prizadevanja pri delovanju v mnogih domačih in mednarodnih strokovnih združenjih, komisijah, odborih ... dokazujejo, da je vedno na strani ranljivih. V pogovoru na te teme tudi ni težko izluščiti, da je njena posebnost odkrivanje dobrega v ljudeh. Ljudi se ne ocenjuje po zunanjem videzu »Pred časom sem sinu povedala, da je mnogo bolj pomembno, kdo je, kot kaj je. Tudi o sebi razmišljam tako,« nam je dejala direktorica Inštituta za razvoj človeških virov Integra Velenje. Tehten povod za to je bila njena bolezen, zaradi katere je bila pred dobrimi 30 leti skoraj leto dni bolnišnica njen drugi dom. Drugi takšen mejnik, ob katerem se je vprašala, kaj je v življenju pomembno in kaj šteje, je bila sinova huda bolezen. Morda od tod tudi njen čut za ranljive skupine? Ne. Sonja meni, da smo ljudje bitja, ki skrbimo eden za drugega in da imamo to prirojeno. Kako ta čut razvijamo, je odvisno od družinskega in Užitki Pri opravljanju svojega poslanstva uživa, prav tako ob branju knjig. Ko doma vse »poštima« in poskrbi za betežno mamo, pridejo na vrsto ti užitki. Vsako jutro poseže po dnevniku, v katerega vestno zapisuje misli, ideje . Njena slast so potovanja, povezana pa so predvsem s projekti in delom, ki ga ima. Včasih je ob vrnitvi v Slovenijo žalostna zaradi ozkosti, zaprtosti, netolerantnosti, nenehne kritičnosti ljudi. Kje Sonja živi? Na treh naslovih, odkar ima vnuka (ljubkuje ga z vilinček), jo je moč najti še na četrtem. V Šoštanju živi mama, v Velenju je kupila stanovanje in ga počasi ureja, mož (doktor znanosti) živi 30 kilometrov iz Dunaja na posestvu, kjer se prepletata staro in moderno, izvemo. Načrtov in želja za prihodnje ji ne manjka. Veliko je ranljivih skupin, za katere je treba še kaj postoriti. Tako kot doslej idej v prihodnje ne bo mogla uresničiti sama, kajti na področju sociale, prizadevanj za kakovost življenja ne more biti »one man band«. Verjame, da ji bodo pri tem sodelovali mnogi njej podobno misleči, ki odkrivajo v ljudeh dobro in jim pomagajo njihove danosti tudi razviti. a Odpis dolgov socialno najšibkejšim Velenje, 29. maja - Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je na seji v Velenju podprlo predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, katerega del je tudi odpis dolgov socialno šibkim. Ministrstvo bo tako v kratkem občinam poslalo osnutek dogovora, ki ga bodo potrjevali tudi občinski sveti. V prvi fazi naj bi namreč dolgove, povezane z bivalnimi stroški (komunala, elektrika), socialno šibkejšim odpisali država, občine in podjetja. Drugi del paketa je program pomoči deložiranim, tretji del paketa pa predstavlja pomoč najranljivejšim v povezavah z bankami. Ministrstvo ocenjuje, da je danes v Sloveniji med 80.000 in 100.000 prebivalcev, ki so zaradi brezposelnosti in trajno nizkih prihodkov potisnjeni v začaran krog dolgov in neplačanih računov. Načeloma bi bili do odpisa dolga upravičeni le socialno najšibkejši, če je dolg star že vsaj eno leto in so že bili začeti postopki izvršbe, vendar ta ni bila uspešna. a mz Prvi Festival projekta IRIS Slovenski in hrvaški strokovnjaki oblikujejo programe, namenjene športnim aktivnostim otrok s posebnimi potrebami Velenje, 29. maja - V petek opoldne se je s tiskovno konferenco na vrtu Vile Bianca v Velenju začel prvi festival v sklopu mednarodnega projekta IRIS, ki je namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Festival je pod okriljem velenjskega Inštituta Ipak potekal v Velenju in okolici, z njim pa želijo uvesti šport kot mehanizem zgodnje integracije in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami, kar jim izboljša kakovost življenja. V projektu sodelujeta Slovenija in Hrvaška, teče že več let, sedaj pa ga počasi končujejo. Direktor inštituta Ipak dr. Stanko Blatnik nam je povedal, da projekt financira EU. »Sedaj oblikujemo učne materiale za vrtce, osnovne šole in športne klube. Z njimi želimo spodbuditi športne aktivnosti oseb s posebnimi potrebami in jih tako bolje integrirati v okolje.« V soboto so pripravili simpozij in okroglo mizo na to temo. Na njej so poleg slovenskih sodelovali tudi hrvaški strokovnjaki iz Dr. Stanko Blatnik iz Inštituta Ipak in hrvaški partnerji v projektu, ki razvija mehanizme integracije in rehabilitacije oseb s posebnimi potrebami s pomočjo športa. Športne zveze Rijeka in Centra za podporo in integracijo Pula. Poleg tega je Ipak izvedel delavnice z dijaki velenjske gimnazije, na katerih so se ukvarjali predvsem z empati-jo. Med drugim so jim zavezali oči, da so lahko sami preizkusili, kako se počutijo slepi. Na gimnaziji bodo pripravili razstavo o empatiji do oseb s posebnimi potrebami, vaje pa so v času festivala izvajali tudi na Titovem trgu. »Naš predlog je, da vse šole podobne vaje empatije do drugačnih izvajajo vsaj enkrat letno. V ZDA to že izvajajo, izkazalo pa se je, da se zaradi njih zmanjša medvr-stniško nasilje, agresija, učni uspehi pa se izboljšajo,« je dodal Blatnik. Ravno zato bodo pod okriljem projekta IRIS izvedli izobraževanja in usposabljanja v vrtcih in osnovnih šolah, pripravili pa bodo tudi več festivalov športa za osebe s posebnimi potrebami. a bš Rentgenski posnetek na dosegu roke Uporabniki rentgena Zdravstvenega doma Velenje imajo možnost svoje posnetke vnesti v spletni portal - Utegnejo priti prav, če se vam denimo kaj zgodi v tujini Milena Krstič - Planinc Velenje, 1. junija - »Razvijamo rešitev, ki bo omogočila, da bo imel vsak pacient, ki je v Zdravstvenem domu Velenje opravil pregled na rentgenskem oddelku, denimo skeletni rentgen, slikanje zob, dostop do pregleda na spletnem portalu,« pravi Matej Štumpfel, mag. informatike, ki je v zdravstvenem domu pristojen za tehnični in sistemski del informatike, od aplikacij do strojne opreme. 1. junija je projekt testno stekel. Od tega dne imamo, če smo storitev opravili v Velenju in če to seveda želimo, na spletu že lahko vpogled v svoje rentgenske posnetke. In zakaj bi bilo dobro, da jih imamo, oziroma bi bilo dobro, da bi jih imeli? »Zato, ker se velikokrat dogaja, da morajo pacienti prihajati nazaj po izvide, slike, da se včasih kakšna lahko tudi izgubi ... Do rentgenskih posnetkov bomo imeli dostop tudi v tujini, kjer bi lahko bilo pomembno, če bi se nam kaj zgodilo, da bi nam bili dosegljivi. Zdravnik specialist bi tako imel dostop do teh slik tudi zunaj naših meja ...,« pripoveduje Štumpfel. Ta je v svoji diplomski oziroma magistrski nalogi za začetek predstavil potek prenove informacijskega sistema v Zdravstvenem domu Velenje, v doktorski pa bo ta sistem nadgradil s to noviteto. V javnem zavodu je zapo- nikov. Ti sistem uporabljajo od lanskega leta, ko so v Zdravstvenem domu Velenje prenovili rentgenski sistem, obenem pa tudi informacijskega. Zdravniki imajo tako nepo- Matej Štumfl nam je nazorno pokazal, kako sistem deluje v praksi. slen slaba tri leta, že prej, proti koncu študija, pa je bil v njem večkrat na počitniškem delu. V Velenju so pilotni projekt zagnali prvi, pričakovati je, da ga bodo širili tudi drugam. Najprej pa želijo videti odziv pacientov in tudi zdrav- sreden dostop do posnetkov in jim ni treba v svoje računalnike vstavljati zgoščenk oziroma CD-jev. Mlad informatik nam je razložil tudi, kako bo zadeva potekala v praksi. Tudi z vidika, da so podatki o zdravstvenem stanju pacientov ob- čutljivi osebni podatki. Nihče si ne želi, da bi le eden ali vsakdo, ki vas pozna, vedel, na katerem zobu se vas loteva karies ... »Vsak pacient, ki se bo prišel slikat na rentgenski oddelek, bo, če bo to želel, pri njih pustil mobilno telefonsko številko in elektronski naslov. Zaradi varnosti bo na e-naslov dobil aktivacijsko povezavo. Ko jo bo aktiviral oziroma pognal, bo na mobilno telefonsko številko prejel varnostno geslo, s katerim bo lahko vstopil v portal. Možnost bo imel oziroma omogočeno mu bo tudi, da bo pri vsaki prijavi v portal, če bo to želel, dobil preko SMS sporočila dodatno varnostno geslo.« Matej Štumpfel pravi, da mu je bil pri zamisli v veliko pomoč dober prijatelj. »Prosim, če tega ne pozabite zapisati, ker sem mu res hvaležen,« je dejal. Podpirajo pa ga tudi v Zdravstvenem domu. »Brez njihove podpore se izdelave rešitve oziroma tega projekta ne bi mogel lotiti.« Zdaj se spogleduje z zamislijo, da bi dodali še ostale podatke, ne samo rentgenskih slik, in zgradili portal, na katerem bi imel pacient svojo celotno kartoteko shranjeno v elektronski obliki. Nova laserska metoda korekcije vida Celje - Očesni kirurški center Vidim iz Celja edini v Sloveniji izvaja operacije korekcije vida po najnovejši metodi ReLEx SMILE. Boštjan Drev, dr. med., spec. očesni kirurg s 15-letnimi izkušnjami, pravi, da je nova metoda hitra in neboleča, okrevanje pa takojšnje. Če je roženica zdrava, tudi starostnih omejitev za operacijo ni. Ta metoda očesa ne preoblikuje, kar omogoča možnost morebitnega potrebnega posega tudi v starosti. Boštjan Drevje podrobneje predstavil nov laser VisuMax Zeiss, s pomočjo katerega boste spregledali v nekaj minutah. a Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 9 4. junija 2015 »»WAS IZOBRAŽEVANJE 9 Vsako šolsko leto je zgodba zase Med 60 prejemniki priznanj dobra polovica odličnjakov - Izjemen dijak Aljoša Gradišek Tatjana Podgoršek Velenje, 28. maja - Na Šolskem centru Velenje (ŠCV) že nekaj let ob koncu šolskega leta na posebni prireditvi podelijo priznanja dijakom, ki so z uspehi na najrazličnejših področjih delovanja izstopali iz povprečja. Na letošnji v domu kulture v Velenju je bilo takih 60, med njimi 31 odličnjakov. Direktor ŠCV Ivan Kotnik je med drugim dejal, daje vsako šolsko leto zgodba zase, ker je vsaka generacija drugačna. »Delati pa moramo tako, da je uspešnih čim več dijakov, kar pa je včasih izjemno težko. Treba se je potruditi, da dijaki sprejmejo to, kar mi mislimo, da je prav, in jih to tudi naučiti.« Za nameček, je dejal Kotnik, je tudi konkurenca vedno večja. Šol je več, prav tako programov, dijakov pa vse manj. Kljub vrhunski učni opremi, prostorskim možnostim ter drugim ugodnostim je treba narediti marsikaj, da dijake dobijo medse. > Od 20 prejemnikov priznanj Gimnazije Velenje je bilo 13 takih, ki so dosegli odličen učni uspeh vsa štiri leta šolanja Med dogodki, ki so najbolj zaznamovali iztekajoče se šolsko leto, je Kotnik uvrstil težave z ministri za šolstvo in šport. Vse te hitre spremembe vnašajo mednje nemir. »Grožnje o vedno manj denarja na eni, na drugi strani pa generacije, ki zahtevajo od nas vedno več dela, so Izjemni dijaki šol Šolskega centra Velenje za šolsko leto 2014/2015 daleč od vedenja, kaj prinaša šolsko leto in kako bodo stvari potekale.« Zato morajo iskati priložnosti tudi na trgu, da pokrijejo razliko.«. Vse dobro na nadaljnji življenjski poti je dijakom zaželel tudi velenjski podžupan dr. Franc Zerdin. Poleg priznanj dijakom so na za- ključni slovesnosti podelili še naziv izjemnih dijakov posameznih šol in šolskega centra za šolsko leto 2014/2015. Tega so prejeli: Vesna Kašnik (Šola za rudarstvo in varstvo okolja), Martin Petek (Strojna šola), Aljaž Romih (Elektro in računalniška šola), Cindy Sabolčec (Šola za storitvene dejavnosti) Naja Mohorič (Gimnazija Velenje), najprestižnejše priznanje - izjemen dijak ŠCV - pa je prejel Aljoša Gradišek. **** hotel & mountain resort fl? SEZONSKA SMUČARSKA VOZOVNICA MED TEDNOM ŽE ZA 99 € Do 15. junija 2015 izkoristite super ugodno možnost nakupa sezonske vozovnice za smučišče Golte, z veljavnostjo med tednom. Promocijska cena: Redna cena: 129 € 99 €* VoZOVNlCA VAM n*. - vso sezol MOGOČA *AKCIJA - PRIPELJI PRIJATELJA IN OBA SMUCAJTA CENEJE Cena 99 €/ osebo velja v kolikor pripeljete vsaj enega novega kupca sezonske vozovnice (pon - pet) za smučišče Golte. V nasprotnem primeru velja redna cena smučarske vozovnice, 129 €. Informacije in nakup: Uprava smučarskega centra Golte, Radegunda 19c, Mozirje (pon-pet, 8.00 - 15.00) Naročilo po telefonu: 03 839 12 14 | E-mail: urska.planinc@golte.si Spletno naročilo: www.golte.si/shop | www.golte.si Naš Aljoša Uspehi so del njega, sprejema pa jih z: eh, saj ni nič takega Tatjana Podgoršek Med več kot 470 dijaki, ki zaključujejo izobraževanje na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV), je z uspehi najbolj izstopal dijak športnega oddelka Gimnazije Velenje Aljoša Gradišek. Sošolci mu pravijo »naš Aljoša«, opisujejo pa ga kot skromnega in preprostega fanta. Tisti, ki ga ne poznajo, ga imajo tudi za precej zadržanega. Takšen je deloval tudi na odru ob prejemanju naziva izjemen dijak ŠCV. Aljoša premore v sebi neko posebno energijo, saj deluje vedno izjemno mirno, pove njegova razredničarka Karmen Grabant. Ve, kaj zmore, zato se samozavestno loti vsega, pa naj bo šport ali šola. Kljub napornim treningom (trenira plavanje) je bila njegova velika skrb šola, kar dokazuje odličen uspeh v vseh štirih letih izobraževanja. Brez stresa, ihte, neprespanih noči in z veliko mero posebnega humorja je reševal razne tekmovalne naloge, še izvemo. Posebej ga je navduševalo naravoslovje: kemija, geografija, logika, matematika. »V vseh letih je dosegel najvišje rezultate v generaciji, ne samo med sošolci, ampak tudi na državni ravni.« Da so uspehi del njega, dokazuje bera priznanj, ki jih je dosegel na raznih tekmovanjih iz znanj. Med drugim je bil član slovenske ekipe dijakov na geografski olimpijadi na Poljskem. In njegov komentar ob vsem tem? »Eh, saj ni nič takega. Sproti je treba delati, poslušati, se truditi. Najbrž pa je za dosego uspeha potrebnega tudi malo talenta.« Sošolci in sošolke, profesorji se ga bodo spominjali še po njegovih mnenjih, pronicljivih komentarjih o dogodkih in stvareh, ki jih je delil z razredom. Manjkal ni na nobeni razredni zabavi ... In po čem si jih bo zapomnil Aljoša, ki mu dodelitev naziva izjemen dijak ŠCV potrjuje, da je delal dobro? »Bili smo dobra »klapa«. Odlično smo se razumeli v razredu. V lepem spominu mi bo ostala tudi razredničarka.« Ze na gimnaziji se je Aljoša izkazal kot bodoči mladi znanstvenik - farmacevt. Zato njegova odločitev o nadaljevanju šolanja na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani nikogar ni presenetila. a Aljoša Gradišek - izjemen dijak ŠCV JL L_l\ jV_l\. ir j\ JLT jj ji j\^r_r>j ■ Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA «»^AS 4. junija 2015 13. lesarska delavnica, 21 udeležencev Šmartno ob Paki, od 29. do 31. maja - Pod kozolcem pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki je potekala že 13. lesarska kiparska delavnica. Organizirala jo je Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Velenje v sodelovanju s šmarškim javnim zavodom Mladinski center. Z motorno žago, kladivom, dletom in drugimi pripomočki je obdelovalo kose lesa 21 udeležencev iz vse Slovenije. Od začetka na delavnici sodelujejo Vera Benda, Nadja Urbas, Janez Svetina, Marija Štiglic. Tudi tokrat so ustvarjali iz lesa pod mentorstvom akademske kiparke Dragice Čadež Lapajne. Tridnevno delo je bilo zasnovano kot iskanje različnih interpretacij obdelave lesa in povezovanje tovrstnih tradicionalnih znanj ter načinov obdelave lesa z najsodobnejšimi praksami. Ob kon- cu so izdelali skupinsko skulpturo Zmagovalec, ki bo sedaj krasila prostor pred občinsko stavbo. ■Tp Balet Trnuljčica Prejšnji teden je bila na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje baletna premiera. Na odru velike dvorane so učenci baletnega oddelka glasbene šole odplesali zgodbo o Trnuljčici. V čudoviti predstavi je sodelovalo kar 133 otrok. V uvodu so se predstavili plesalci baletnega vrtca, ki so nastopili kot sončki, rožice in metuljčki. Sledilo je plesno pripovedovanje stare pravljice o Trnuljčici, ki jo je z veznim besedilom povezovala Barbara Trebižan. V njej so plesali učenci plesne pripravnice in baleta. Najprej se je zgodba odvijala na dvoru in občudovali smo ples meščanov, dvorjanov in dvornih kuhar- jev, nato pa se je dogajanje preselilo v gozd, kjer so plesalci nastopili tudi kot gozdne živali. Odrsko sceno so prispevali likovniki umetniških oddelkov velenjske gimnazije. Vlogo kralja in kraljice sta odplesali Ana Marija Jevšenak in Vita Hofinger Mihelič, kot zlobna vila je nastopila Dunja Grabner, v vlogi princa je zaplesal dijak vzporednega izobraževanja umetniške gimnazije Rok Korenčan, kot Trnuljčica pa je na- stopila Lara Oblak. Delo koreogra-finje in režiserke produkcije je opravila učiteljica baleta Maja Verčko, ki je tudi pripravila učence. Opazovali smo lahko pravo baletno pravljico, odplesano s prvinami klasične baletne tehnike. Premieri so sledile tri uspešne ponovitve. Zaradi velikega zanimanja pa bo v torek, 9. junija, še ena ponovitev. a Urška Šramel Vučina Dosežki izčiščenosti Šoštanj, 28. maja - V četrtek so v Mestni galeriji Šoštanj odprli pregledno razstavo Jožice Klanfer, članice Društva šaleških likovnikov, rojene Šoštanjčanke, zdaj živeče v Velenju. V dogodku je sodelovala citrarska skupina Marjanke, razstavi na pot pa je spregovoril likovni kritik Denis Senegačnik. Med drugim je dejal: »Likovna dela Jožice Klanfer so v bistvu dovršeni dosežki izčiščenosti. Kot bi rekel, da so slike na platnu pospravljene točno tako, kot morajo biti. Urejenost barvnih nanosov na slikovni površini je v popolnem razmerju s teksturo slike. Vsebine slik Jožica Klanfer izbira po občutku in trenutni želji, največkrat pa po predlogi, ki je motiv njene preteklosti in njenih življenjskih doživljanj, spominov, otroštva ...« Klanfeijeva, ki je svoj slikarski talent začela uveljavljati šele ob prenehanju aktivnega zaposlitvenega obdobja, delovala je kot bančna uslužbenka, se izobražuje pri različnih mentorjih in na likovnih delavnicah. Prejela je že več priznanj in certifikatov. Poleg slikanja jo privlačijo tudi citre; članica skupine Marjanke, ki jo zdaj vodi prof. Tepejeva, je že od leta 2003. Razstava bo na ogled do 17. maja. a MBK, Foto Dejan Tonkli Tridnevno srečanje big bandov Velenje, 4. junija - Od danes do sobote bo v okviru letošnjega Mozaik jazz festivala na odru pred velenjskim domom kulture potekalo 2. srečanje big bandov. Če bo dež, bodo koncerte prestavili v Max klub. Danes ob 18.30 bosta nastopila Big Band Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Jutri ob 19.30 bosta nastopila Big Band VOX in Latin ansambel Konservatorija za glasbo Gradec. V soboto ob 19. uri pa bo nastopil še Stage band tega konzervatorija. Srečanje big bandov pripravljajo člani in simpatizeiji Kulturnega društva Glasbene umetnosti Velenje in Mestna občina Velenje. a bš Uspeh velenjskih plesalcev v Poreču Vsako leto v Poreču poteka veliko plesno tekmovanje v organizaciji Evropske plesne zveze (EDSU) imenovano Dancestar - World Dance Master, ki se ga udeleži več kot 50.000 plesalcev različnih plesnih zvrsti iz vsega sveta. Po posameznih državah vse leto potekajo kvalifikacijska tekmovanja, najbolje uvrščeni posamezniki in skupine pa dobijo priložnost, da se med seboj pomerijo na finalnem tekmovanju v Poreču. Letos se ga je prvič v kategoriji junior v zvrsti plesa Urban style udeležila tudi velenjska plesna šola Spin. Na mednarodno tekmovanje so pod okriljem trenerjev Tadeja Opreš-nika in Mojce Robič, peljali dvanajst otrok starih od 12 do 16 let, predvsem z namenom, da doživijo izkušnjo velikih svetovnih tekmovanj. Velenjski plesalci so namreč že z vstopom v finale izpolnili vsa pričakovanja, vendar so z zaključnim nastopom svoje cilje še presegli. Vsa dvanajsterica je namreč v skupini imenovani DBTS (Different, but the same) dosegla odlično 4. mesto. Sedmošolke Zala Jerčič, Monika Vertačnik in Medea Pesjak pa so pod imenom Spin Angels poleg tega tekmovale tudi v kategoriji duo/trio/ quartet in z odličnim nastopom segle še više, na 3. mesto. a hj Kakor je vsemu gibanju in delovanju enotno to, da je kakovost izida odvisna od kakovosti načrtovanja in izvedbe, čemur sledi vrednotenje in nov krog, tako je tudi prav, da se malo poigramo z dojemanjem našega vsakdana tu in zdaj. Namenoma aktualiziram področje vrednotenja, ker vsi skupaj vstopamo v nov razvojno investicijski krog in torej velja, da pred novim ovrednotimo dosedanje. Pri tem se najbolj naslanjam na izvajanje programov kohezijske politike EU. Zgodovinski spomin ne sme izpustiti težave z ekipiranjem, ki so jih v načrtovanju razvoja za obdobje 2007-2013 imele občine Savinjske regije. Po napornem uvodu je nadaljevanje še kar steklo. 31 občin se je združilo v novi razvojni agenciji, pristopilo k skupni Trajnostni deklaraciji in se zavezalo, da bo po tem načelu regijo skupno razvijalo. Pri tem so se jim pridružila večja gospodarska združenja, subjekti s področja izobraževanja kot tudi predstavniki civilne družbe. Žal se je s spletne strani Razvojne agencije Savinjske regije izgubila aktivna povezava na pretekli skupni regionalni razvojni program (ta je lepo hranjenja v arhivu spletni strani, ki jo ureja Mestna občina Velenje). To namenoma izpostavljam, ker tudi sicer ni posebej javno dostopno ali razvidno, da bi bilo vrednotenje glede na načrtovano, kje zajeto. Slika se popravi s pregledom novega regionalnega razvojnega programa za obdobje 2014-2020, ki vsebuje poglavje Ocena izvajanja Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije 2007-2013. Če povzamem, skupni dokument je predvidel 4 razvojne prioritete, 10 programov in 38 ukrepov, s 719 predlaganimi projekti v skupni višini 2,8 milijarde evrov. Z avtorji se je povsem mogoče strinjati z oceno, da je uspešnost izvajanja programa in spremljanja koriščenja in porabe sredstev precej omejena, saj z nacionalne ravni ni vzpostavljenega celotnega informacijskega sistema spremljanja izvajanja odobrenih projektov v okviru evropske kohezijske politike in nacionalnih politik na regionalni ravni. Tako je to prepuščeno naporom posameznikov za vsak namen posebej. Iz preglednic izhaja, da je bilo na območju naše regije v tem obdobju podprtih 672 projektov v skupni višini 434.637.054,54 evrov. Izstopa še spoznanje, da so bili razvojni cilji RRP Savinjske regije 2007-2013 doseženi le delno. Vrednost Indeksa razvojne ogroženosti (IRO) za Savinjsko regijo je v tem obdobju narasla iz 92,3 na 92,6, pri čemer je preračunan na osrednjeslovenskega (najmanjši IRO), ki je 35,5. Najvišji indeks ogroženosti nosi Pomurska regija, ta je 161,8. Imamo torej dokument in oceno, ki ugotavlja, kako je kriza usodno vplivala na celoten družbeni ustroj. Soočeni smo torej z realnostjo, morda delno pomirjeni s spoznanjem, da v kriznem času delimo skupno usodo ter in da bi načeloma slika lahko bila tudi slabša. Morda bi svoje vrednotenje lahko opravile tudi občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, vendar je vpetost v širši prostor tolikšna, da je na mestu tudi dvom o upravičenosti vložene energije. Ob vsem tem hrabri občutek, da 31 občin vendarle zmore voditi dialog in da so bili izpeljani nekateri večji projekti (skupno odlagališče odpadkov, vodna oskrba), čutiti pa je tudi sodelovanje na številnih področjih. Zmoti pa praksa, ki bi jo lahko poimenovali slaba etična drža, kjer se pri projektih po nepotrebnem izvajajo obvodi, da bi se favoriziralo lokalne dobavitelje. V večini primerov so prej ali slej prakse odkrite, kazni pa postanejo breme javnih proračunov. Oceno uspešnosti preteklega programskega obdobja bi torej potrebovali zaradi vseh praks, dobrih in slabih. Da je z naslova ključnih razvojnih deležnikov - Savinjske razvojne regije in Savinjske-šaleške subregije in delovanja njenih podsistemov pričakovati nekaj več preglednosti in dostopa do podatkov, dokumentov, pa je tudi potrebno izpostaviti. ■ Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 11 4. junija 2015 ««WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Katarina Rošer Ekipo na Radiu Velenje kot mo-deratorka od februarja 2012 dopolnjuje tudi Katarina Rošer. Sicer pa je, pravi, njena radijska pot dolga že desetletje. Ljubezen do mikrofona je dobila med študijem primerjalne književnosti. Kljub temu ji še vedno vsaka ura programa pomeni izziv, prijeten stres in pričakovanje nepričakovanega, predvsem pa delo z ljudmi, kar dopolni njej najljubše stvari: iskren nasmeh, smisel za humor in optimističen pogled na življenje. Že kar nekaj časa poleg mode-riranja skrbi za vsakdanji radijski pregled kulturnih prireditev v Šaleški dolini ter njeni bližnji in daljni okolici. Nekatere informacije »pridejo« same, druge poišče. »Če bi spremljali dogajanje v kulturi v tukajšnjem okolju tako kot jaz, sem prepričana, ne bi bilo slišati, da se nič ali malo dogaja. Prireditev je za vse generacije veliko, ob nekaterih vikendih pa že kar preveč.« Zelo vesela je, ker je letos dobila več priložnosti za druženje z mikrofonom in s poslušalci, kot ga je imela leto prej. Od nedavnega je namreč vsakih 14 dni torkova dopoldanska gostiteljica. Ocenjuje, da je ta termin eden najboljših, če ne že najboljši. Program je pester, dokaj poln, zanjo pa je jutranje dežurstvo sanjsko.»Sem jutranji človek. Za nameček imam dober občutek, da sem prva seznanila poslušalce z novico ali kakšno drugo zanimivostjo, ki se je zgodila čez noč.« Vsaka stvar se zgodi z razlogom, je njeno življenjsko vodilo. Upa, da se bo to izkazalo tudi pri iskanju službe. Katarina Rošer: »Vsemu, kar počnem, narekuje ritem moja družina z dvema malčkoma.« PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. MANS ZELMERLOW - Heroes 2. POLINA GAGARINA - A million voices 3. MARAAYA - Here for you V tokratnem izboru pesmi tedna ste se odločali med tremi evrovizijski-mi skladbami z letošnjega izbora na Dunaju. Čeprav smo morda po tihem računali, da boste največ glasov namenili domačima izvajalcema, duetu Maraaya, se to ni zgodilo. Tako kot na evrovizijskem glasovanju je tudi tokrat največ glasov prejela švedska skladba Heroes v izvedbi Mansa Zelmerlovva, pred rusko predstavnico Polino Gaga-rino in slovenskim duetom Maraaya. GLASBENE novice Siddharta v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju Skupina Siddharta in njeni privrženci so v napetem pričakovanju skorajšnjega izida novega albuma. Plošča z naslovom Infra bo izšla 12. junija, pred dobrim tednom pa so predstavili novi single Ledena, ki je napovedal izid albuma. Skladba Ledena je v teh dneh dobila tudi svojo video podobo. Videospot je bil posnet v Festivalni dvorani Ljubljana in v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju. V zgodbi kot balerina nastopa Maja Vrečko, glavni protagonist v spotu, ki prikazuje tudi delo rudarjev, pa je Tomi Meglič. Za zgodbo in produkcijo je poskrbela ekipa ABOX production. Režisersko taktirko je vihtel Matej Grginič - Grga, direktor fotografije pa je bil Gašper Pintarič. Ledena je prvi singel z albuma Infra, sicer pa je Siddharta za dvajset let delovanja pripravila dvajset novih pesmi. Prvih deset bo izšlo na albumu Infra, druga polovica pa ob koncu leta. Videospot za skladbo Cukr Pop I.C.E. so se na letošnji Emi predstavili z udarno rockersko skladbo Vse mogoče. Čeprav se jim ni uspelo uvrstiti na Evrosong, ki je pred kratkim potekal na Dunaju, so se vseeno odločili, da skupaj obiščejo glavno mesto Avstrije. Tja pa niso odšli z namenom doživljanja evro-vizijskega vzdušja, temveč posneti videospot za skladbo Cukr Pop z njihove druge plošče Tu je raj. Avstrijski zabaviščni park Prater se jim je zdel popolno prizorišče za igrivo nadgradnjo njihove nove skladbe. Dogajanje v Pratru je bilo pestro in razburljivo, za kar je bil zaslužen tudi režiser spota Marko Duplišak, ki je ves čas vzdrževal pozitivno klimo in poskrbel za barvit končni izdelek. Videospot je sicer nastal spontano, brez vnaprejšnjega scenarija in priprav. S prvenca Muff prihaja nova uspešnica Muff so z njihovega istoimenskega prvenca nanizali že nekaj uspešnic. Zdaj prihaja nova, ki bo po mnenju skupine zagotovo osvojila radijski eter in poslušalce, saj prinaša pomenljivo ter močno sporočilo, melodija pa že po prvem poslušanju zanesljivo zleze v uho. Naslov nove skladbe je Aha in je nastala že pred dvema letoma, zaradi družbenokri-tičnega sporočila pa je bila med dva- najstimi skladbami na albumu uvrščena na prvo mesto. Besedilo namreč govori o tem, kako ljudje postajamo vedno bolj sebični in dvolični, brez prave iskrenosti in pristnosti, okolje, v katerem živimo, pa postaja vedno bolj umetno in zlagano. Za pesem že nastaja videospot, ki ga bodo sestavljali kadri, posneti na različnih koncertih (v Ljubljani, na Hrvaškem, v Slovenj Gradecu, Mariboru, Novem mestu ...), nekaj pa jih bo tudi iz studia Jork v Dekanih, kjer so Muff posneli štiri pesmi za prvenec. Noctiferia na Kitajskem 2015 Slovenska metal skupina Noctife-ria se je vrnila z gostovanja po Daljnem vzhodu, kjer se je mudila na krajši turneji po Kitajski. Skupina je dobila povabilo za nastop na Mi- metalom je bil odličen. Vzdušje so zabeležili v videoreportaži s kitajske turneje, občutiti pa ga bo mogoče tudi v novem videospotu zasedbe. Noctiferia je nastopila tudi v Šanghaju in Pekingu. V pristnem klubskem vzdušju je zaokrožila kratko azijsko avanturo, zaradi dobrega odziva pa si je že prislužila povabilo na novo gostovanje na Kitajskem. S krvavečo roko nastopal še pol ure Španski zvezdnik Enrique Iglesias na svojih koncertih pogosto uporablja manjši brezpilotni letalnik, s pomočjo katerega snema in v živo prenaša koncert na velikih zaslonih ob odru. Ko je želel tudi koncert v Mehiki popestriti z zračnimi posnetki, pa se ni izšlo, kot je želel, saj mu je brez-pilotni letalnik poškodoval dva prsta. Prvo pomoč mu je nudila ekipa ob odru. Svetovali so mu, naj konča di festivalu - najstarejšem in največjem rock festivalu na Kitajskem, ki se je zadnja leta odvijal v Šanghaju in Pekingu, letos pa je bil prestavljen v kraj Suzhou blizu Šanghaja. Festival je ponudil preko 90 različnih kitajskih in tujih zasedb, ki so se v treh dneh zvrstile na štirih odrih, od katerih je bil eden namenjen izključno metalni glasbi. Odziv kitajskih navdušencev nad slovenskim koncert, a se je odločil, da bo nastopal še pol ure, med nastopom pa je še naprej krvavel. Iglesias ni želel razočarati 12.000-glave množice oboževalcev, ki ga je prišla poslušat v Tijuano, zato je koncert nadaljeval z okrvavljeno majico in povito roko. Takoj po koncertu so 40-letne-ga pevca z letalom odpeljali v Los Angeles, kjer je obiskal specialista. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Mladika - Tvoje sanje 2. Vihar - Ljubiti muzikanta 3. Žlindra & Slavko Ivančič - Dober dan 4. Klateži - Punca pojdi z mano 5. Naveza - Daj mi 6. Poskočni muzikanti - Lubi 7. Unikat - Kar je moje je tvoje 8. Veseli Dolenjci - Najin večer 9. Vikend - Sin 10. Vitezi Celjski in Irena Vrčkovnik - Sprejmi dlan www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ZMELKOOW Neumorni Primorci Zmel-koow ponosno predstavljajo nov single. V duhu trenutnih optimističnih ekonomsko-razvojnih napovedi OECD se v njem sprašujejo Kaj nam fali? in v isti sapi odgovarjajo Kekčeva nebesa, v katerih vladajo duhovni mir, preprostost in povezanost z naravo. SAŠA LENDERO Saška, ki skupaj s svojim partnerjem Miho Herco-gom zadnje čase ustvarja glasbo predvsem za nemško govorno področje, po dobrem letu spet predstavlja nov domači single. Gre za poletno skladbo Ona ali jaz, za katero je besedilo napisala sama, melodijo pa je ustvaril Rusko Richie. ČUKI Ti luna nagajiva je naslov najnovejšega singla Čukov, ki ga sicer lahko najdemo tudi na njihovi aktualni plošči Bam bam bam. Za pesem so te dni posneli tudi videospot. Snemali so na naši obali, na majhni barčici pa se jim je pridružila tudi Tara Zupančič. ZLATA PIŠČAL Po desetih letih smo dobili nove strokovne glasbene nagrade. Skupina Mi2 je prejela nagrado zlata piščal kot najboljši izvajalec v lanskem letu, njihova skladna Čista jeba pa je bila izbrana za najboljšo skladbo. Muff so dobili nagrado za najboljši album, Alma Merklin pa je domov odnesla nagrado za najboljšo novinko lanskega leta. TIM KORES Po uspešnem sodelovanju v oddaji Znan obraz ima svoj glas je Tim Kores posnel svoj prvi samostojni singel Brez poti, pri katerem sodeluje tudi raper Trkaj. Pesem govori o boleči tematiki - samomoru, gre pa za svojevrstno kampanjo ozaveščanja ljudi o problematiki samomorov pri nas. 107,81 Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 12 12 4. junija 2015 ^^ Takole so se v Radencih po 21 kilometrih teka srečali legenda slovenskega ženskega teka Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca (81 let), Velenj-čan Drago Blagus (78 let - dedek in pradedek 8 vnukom in 3 pravnukom) in Boštjan Škorjak (70 let). Je Čvek slišal, da je Boštjan rekel Kazimiri: »Si ti videla Draga, kako je tekel. Pa mu je zdravnik že pred dvajsetimi leti rekel naj zaradi sklepov raje miruje. Kako hiter bi šele bil, če nasveta ne bi upošteval.« k k Akademik Boštjan Žekš je doktor fizikalnih znanosti, a se zadnja leta bolj kot znanosti posveča politiki. Posveča se tako odnosom med državo in avtohtono narodno skupnostjo v sosednjih državah. Slovenci po svetu ga dobro poznajo, saj je prijazni mož prijeten sogovorn ik. O tem se je med obiskom Velenja prepričal tudi Drago Martinšek, vodja občinskega urada za družbene dejavnosti. Zelo sproščeno sta klepetala, čvek pa ne ve, ali je beseda tekla o Romih, ki so se tisti dan družili v Velenju, ali o fizikalnih zakonih. Drago, ki po poškodbi vratu dobro okreva, bi znal imeti kakšno medicinsko vprašanje za gosta, saj je ta nenazadnje predaval tudi študentom medicine. Milojka B. Komprej, strokovna sodelavka Zavoda za kulturo Šoštanj, direktorju Kajetanu Čopu: »Saj se najbrž hecaš? Na zavodu sem res deklica za vse, a lutk s poškodovanim prstom ne morem voditi. Ne, to pa ne bo šlo .... Niti pod razno. Boš moral za novo predstavo najti koga drugega.« Čop je poleg tega, da je direktor, tudi študirani lutkar. Končal je scenografijo na katedri lutkovnega in alternativnega gledališča v Pragi. ZANIMIVOSTI Še malo in na voljo bo Windows 10 Še slaba dva meseca in v 190 državah po svetu bo na voljo najnovejša različica Microsoftovega operacijskega sistema Windows 10. Sistem bo najprej na voljo kot brezplačna nadgradnja za obstoječe uporabnike Windows 7 in Windows 8.1, možnost tovrstne nadgradnje pa bo ve- Zdravilni paradižnik ljala eno leto. Ko bo Windows naprava nadgrajena na Windows 10, bo Microsoft brezplačno posodabljal operacijski sistem vse do konca življenjskega cikla te naprave. V Windows 10 se sicer vrača gumb Start, ob njem pa še mnogo drugih inovativnih funkcij. Rezervacijo za brezplačno nadgradnjo je že mogoče opraviti, za nakup Windows 10 pa se bo mogoče odločiti od 29. julija dalje. Dve zlati Applovi uri za psa Sin enega najbogatejših Kitajcev Vanga Džajnlina, direktorja nepremičninskega giganta Dalian Wanda Group, je te dni na spletnih omrežjih objavil fotografijo svojega psa. To sicer stori mnogo najstnikov, a njihovi psi na tačkah nimajo zlatih Applovih ur; prav to razkritje na fotografijah je razburilo mnoge Ki- tajce, ki se iz dneva v dan borijo za preživetje. Oba pasja »okraska« sta namreč skupaj vredna več kot 36 tisoč evrov. »Imam novi uri! Moral bi sicer kupiti štiri, saj imam štiri dolge tačke, a da ne bi bil videti preveč ,tuhao' (slabšalni kitajski izraz za novodobne bogataše), sem se odločil, da bosta dve dovolj. Imate tudi vi kaj takšnega?« je na pasjem blogu zapisal lastnik štirinožca in poskrbel za še več jeze in kritik. Slečeni kandidat za premierja Na Danskem za mesto predsednika vlade kandidira tudi John Erik Wagner - gospod, ki se je odločil, da bo dansko politično kampanjo popestril na doslej še neodkrit način. In tako plakati, na katerih po-zira kot gol kavboj, krasijo ulice Ko-ebenhavna in razburjajo Dance. To sicer ni prvo Wagnerjevo opozarjanje nase - doslej je bil prepoznaven po svojih kampanjah za različna po- .■v./r-./iri.v r .■ Britanski in nizozemski znanstveniki so s pomočjo genetske tehnologije povečali količino flavonola v lupini paradižnika, kar naj bi zelo blagodejno vplivalo na zdravje. Da, gre za gensko spremenjeno hrano - a ta naj bi v prihodnje služila za preprečevanje bolezni srca in tudi zmanjšanje rakastih za-sevkov, saj so določene klinične raziskave pokazale, da pri uspešnem boju z rakavimi obolenji še posebej deluje ilavonol. To je izjemno močan antioksidant, ki nevtralizira škodljive molekule kisika, ki škodijo tkivu ter pospešujejo staranje. Raziskovalci pravijo, da bodo s »popravljenimi« plodovi obogatili prehrano bolnikov in znatno pripomogli k procesu ozdravitve. Majhne brkice na Dunaju V dunajskem živalskem vrtu znova praznujejo - dobili so 40 gramov težko in kot človeški prst veliko atrakcijo: tamarinko. V začetku tedna je po petih mesecih na svet pokukal mladič družine cesarskih brkatih opic, ki že radovedno raziskuje svoje domovanje. »Izrazito beli brki so značilni za to vrsto opic. Imajo jih tako samci ^^^ kot samice. Svoje ce-^r sarsko ime pa so te male opice dobile, ker njihovi brki spominjajo na brke cesarja Viljema H,« je razložila direktorica živalskega vrta. Gre za izjemno majhne in drobne živali. Odrasle tehtajo povprečno 350 gramov. Za le pet centimetrov velikega mladiča skrbita oče in starejši brat. »Štuporamo ga prenašata po ogradi. Samci skrbijo za nego in vzrejo potomcev, ko je mladič lačen, pa ga za hranjenje prevzame samica,« je še pojasnila direktorica. „■VvmjM fFonhv iT>. J ptltjl-I litična mesta, leta 2013 se je na televiziji zelo razburil, saj je nasprotoval izključitvi majhnih strank. Tokratni Wagnerjevi plakati so v glavnem mestu povzročili razburjenje, če pa bodo tudi učinkovito volilno orožje, bodo pokazali rezultati glasovanja, ki bo 18. junija. frkanje » Levo & desno « Mali praznik Ni čudno, da je predsednik države z veseljem sprejel pobudo malih Ve-lenjčanov, da bi imeli pri nas tudi praznik otrok. Saj se tudi sam včasih malo »otročje« izraža. Malo opita V Vinski Gori bodo nadaljevali urejanje vodovoda, da bodo imeli vsi prebivalci kakovostno pitno vodo. Pravijo, da imajo zdaj mnogi, kot se za ime kraja sicer spodobi, bolj stalno kakovostno vino kot pa vodo. Malo pozno V Celju so se zganili in odločno nasprotujejo, da bi izgubili svojo banko. No, malo pozno so se zbudili. Nič dokončnega O trasi ceste med Velenjem in Šentrupertom še ni nič dokončnega. Nekateri pravijo, da tudi ko bo padla končna odločitev o državnem prostorskem načrtu, še ne bo nič dokončnega. Zahvalni dan Če že vse posnemamo -kdaj bomo tudi v Sloveniji slavili zahvalni dan. Verjetno šele tedaj, ko se bomo res znali za kaj tudi zahvaliti. Ali ko bomo imeli razlog za to. Koliko državi? »Pridni« obrtniki in mali podjetniki pravijo, da država ob uvedbi davčnih blagajn zaradi njih ne bo imela večjih prihodkov. Tisti, ki poslujejo po domače, pa bodo tudi po novem našli kak stranski izhod. Pa država spet ne bo imela nič kaj več. Naša srca Razširjeno srce je za posameznike bolezen. A veliko srce je velika sreča za druge. Tajfun Šentjur je postal glavno mesto Slovenije. Po košarkarsko. Njihovo moštvo je pometlo z vsemi v državi. Ne imenuje se zaman Tajfun. Zlati glasovi Naši pevski zbori dosegajo za svoje ubrano petje mnoga najvišja priznanja. V našem najpomembnejšem zboru, državnem zboru, ubranosti že zdavnaj ni. Vsak bi rad bil najglasnejši. Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 13 4. junija 2015 »»WAS MED VAMI 13 Peta umetnost na tržnici Sobotni BazArt je bil ob pestri ponudbi odlično obiskan - Zadovoljni tudi razstavljalci -V senci dreves poskrbljeno za ustvarjanje in počitek Bojana Špegel Velenje, 30 maja - Festival Velenje je sobotno peto umetniško tržnico prvič pripravil skupaj s Šaleškim študentskim klubom, ki je prav na ta dan zaokrožal 25. Dneve mladih in kulture. Kombinacija je bila prava, s ponudbo različnih unikatnih izdelkov na več kot 30 stojnicah, mini kavarno pod krošnjami, kreativnimi delavnicami za male in velike so številnim obiskovalcem pričarali lepo dopoldne v mestu. »Če se ne povezujemo, ne moremo biti boljši,« je k temu dodal programski vodja DMK-ja Žiga Kočevar, ki je skupaj s kolegi v senci dreves za obiskovalce kuhal brezplačno kavo in stiskal sveže sokove. Iz eMCe placa so za to priložnost na prosto preselili tudi galerijo in kar na vrvicah razstavili dela mladih Velenjča-nov, pod njimi pa so uredili sedišča, ki so bila ves čas zasedena. Ana Godec s Festivala Velenje nam je sredi dopoldanskega vrveža povedala, da se trudijo, da na BazArt vedno privabijo zanimive raz-stavljalce. »Veseli smo, ker je utrip kupnih punčk, ki menda prinašajo srečo. »Nastale so po ruski zgodbici o Vasilisi. Njena mama ji je podarila takšno punčko, ki ji je celo življenje prinašala srečo. Žal so redki, ki poznajo to zgodbo, zato sem jo danes velikokrat ponovila. Zgodbico najdete v knjigi Ženske tečejo z volkovi,« pripoveduje Nuša, ki je bila zelo zadovoljna z obiskom svoje stojnice. Punčko je tudi zaščitila, pravi pa, da deluje. Preverjeno na njeni hčeri. podstavke, kozarce, tudi za zelo posebne priložnosti,« nam je pripovedovala. Lani je bila na velenjskem BazArtu prvič, vrnila se je, ker je bil že prvič odziv odličen. »Ambient je super, ljudje so prijazni, zato se bom še vračala,« nam je še povedala. Velik je bil tudi izbor nakita, od unikatnega steklenega do tistega iz fimo mase in kvačkane srebrne niti. Tokrat so bili zagotovo s ponudbo zadovoljni tudi tisti, ki imajo radi keramiko. Več razstavljalcev je na današnji tržnici več kot pester. Izdelki, ki jih predstavljajo umetniki iz vseh koncev države, so unikatni, sonce pa seveda pomaga, da je utrip še bolj barvit. Vedno si želimo, da bi se v Velenju predstavilo čim več mladih umetnikov, ne le iz našega okolja. Nekaj razstavljalcev je postalo že stalnih, nekaj je vedno novih,« nam je povedala Ana. Letno pripra- vijo dve umetniški tržnici, spomladansko v središču mesta in zgodnje-jesensko na Pikinem festivalu. Tudi letos bo tako. Od punčk za srečo do nasedlega kita Sprehod po tržnici je bil zanimiv, če si si vzel čas in poklepetal z umetniki, ki so z veseljem pripovedovali o svojem delu. Med drugim sta se na stojnicah predstavljali domači akademski slikarki Nataša Tajnik Stupar in Barbara Drev, študentje so predstavljali letošnji Festival nasedlega kita, novost zame in za mnoge Šalečane pa so bile punčke, ki jih izdeluje nekdanja velenjska učiteljica Nuša Gošnik. Po upokojitvi se je resno lotila izdelave pri- Nuša Gošnik s svojo punčko za srečo. Umetnica Petra Mejač je bila navdušena nad energijo in ambientom. Med zanimivejšimi kotički je bil Petrin Kotek, v katerem je Petra Mejač iz Vitanja predstavljala steklo, polepšano s servetno tehniko. »Ja, ta se na steklu res ne uporablja tako pogosto, a mene je navdušila. Na steklo lahko z njo prenesem od fotografij do risb. To je moj hobi, izdelujem različne vaze, krožnike, navdušilo z izvirno oblikovano posodo iz nje. Skratka, na velenjskem BazArtu smo tudi tokrat lahko dobili marsikaj, kar v trgovinah težko najdemo. Pa še prijetno dopoldne v mestu smo preživeli. ■ Ker brez njih ne gre Letošnji festival prostovoljstva povezali s koncem šolskega leta in kulturo Velenje, 28. maja - V četrtek popoldne je na velenjski promenadi pri amfiteatru potekal festival pro-stovoljstva, ki so ga v sodelovanju z MO Velenje pripravili ŠCV in Mladinski center Velenje. Na njem svojem delu poklepetajo z mode-ratorko dogodka. Predstavilo se je 10 velenjskih prostovoljskih organizacij. Za tiste, ki so prišli mimo - žal pa jih ni bilo prav veliko - so izva- centru so aktivni na več različnih področjih, od tega pa je odvisno tudi njihovo število. Kar nekaj deset prostovoljcev je bilo letos recimo aktivnih v Unicefovih delavnicah. Veliko jih je delalo s predšolskimi otroki, obiskovali so CVIU ...«. Izvedeli smo še, da opažajo, da večje število prostovoljcev zberejo pri enkratnih akcijah, ki trajajo le dan ali dva. Sodelujejo namreč v različnih Prejšnja leta je festival prostovoljstva potekal na Cankarjevi, letos pa na promenadi. Obisk ni bil najboljši. Organizatorji niso vedeli, ali zaradi lokacije, ure dogodka ali česa tretjega. so se na različne načine predstavile velenjske prostovoljske organizacije, ki so poskrbele, da so poleg zloženk, ki predstavljajo njihovo delo v posameznih organizacijah, o njih spregovorili tudi glasno, saj so prav vse imele priložnost, da o jali tudi ustvarjalne delavnice za vse generacije, tisti, ki so hoteli, pa so lahko igrali tudi družabne igrice. Karmen Mikek, ki na Šolskem centru Velenje koordinira delo s prostovoljci, nam je povedala: »Prostovoljci na našem Šolskem S kope na Pristavi se bo spet kadilo Šoštanj - Turistično društvo Pristava je daleč naokoli prepoznavno po oglarjenju. Kopo bodo na prireditvenem prostoru pod razvalinami gradu Forhtenek prižgali tudi letos, in sicer 15. junija. Gorela bo deset dni, do 25. junija, ko jo bodo razdrli. V tem času si lahko kuhanje oglja ogledate od blizu, se pogovorite z oglarji in vonjate dim, ki se bo deset dni širil s pristavske kope. ■ mkp dobrodelnih akcijah, v katerih priskočijo na pomoč tudi drugim velenjskim organizacijam. Imajo pa tudi dijake, ki se s prostovoljstvom ukvarjajo vse leto. Brez prostovoljcev bi zagotovo bilo delo društev in organizacij, ki so se predstavljale na festivalu, skorajda nemogoče, zato na festivalu vsako leto predstavijo, kaj počnejo. Isto popoldne so organizatorji pripravili tudi prireditev ob zaključku šolskega leta na ŠCV, večer pa so njihovi dijaki popestrili s kulturnim dogodkom v amfiteatru. Ta je privabil več občinstva, utrinki s predstave Diaspora, ki jih zaznamujeta tudi odlična kostumografija in ples, in glasbene točke učencev solo petja Glasbene šole Gvido pa so tudi tokrat navdušile. ■ bš Teklo več kot 200 parov Šmartno Paki, 30. maja - V sklopu vseslovenske prireditve Šport Špas je osnovna šola bratov Leto-nja Šmartno ob Paki pripravila drugi sončkov tek dvojk, tamkajšnji vrtec pa zanimive delavnice. To je bil omogoča socialno ogroženim družinam plačilo stroškov, povezanih s šolo. Na startu se je zbralo več kot 200 parov, tekli pa so lahko po daljši, (3,5 kilometra) ali krajši (2,7 kilometra) progi. Čeprav je bilo po- glasbo, s stojnicami zdrave hrane in okusnim pasuljem, vojaškim testiranjem, merjenjem krvnega tlaka in ostalimi športno-špasnimi dogodivščinami, kot so odbojka na mivki, poligon, hokej na zelenici, boj hkrati tudi dan druženja treh generacij. Sončkov tek je privabil rekreativne tekače, starše, stare starše, bližnje in daljne sorodnike vrtčevskih in šolskih otrok ter ostale športne navdušence. Tako kot prvi je bil tudi tokratni tek dobrodelni. Simbolno startnino (4 evre) so odrasli v celoti namenili šolskemu skladu Z roko v roki, ki na šoli že več kot desetletje membno sodelovati, so kljub temu podelili najboljšim priznanja in posebne medalje v 7 kategorijah. Med drugim za najštevilčnejšo družino (družino Kačičnik), najstarejšemu (Ivanu Korenu) ter najmlajšemu udeležencu (Nandetu Tomazinu). Za tiste, ki niso sodelovali na teku, je organizator poskrbel za pestro dogajanje na prizorišču pri šoli z med dvema ognjema, družabne igre, »slackline«, manjkale niso niti gimnastične akrobacije. V množici smo opazili tudi znane športnike - smučarko Ano Drev, odbojkarja Alena Djordjeviča ter njegovo ženo Nino, atletinjo. Vse so na skupno druženje povabili tudi prihodnje leto. ■ Tp Nogometni kamp tudi letos Šoštanj - Nogometni klub Šoštanj bo tudi letos organiziral nogometni kamp. Potekal bo od 15. do 20. junija na nogometnem igrišču. Tokratnega pripravljajo v sklopu praznovanja 95. obletnice nastanka kluba. Odvijal se bo v popoldanskem času, zaključna prireditev pa bo potekla na soboto dopoldan. Na kamp se lahko prijavijo otroci, stari od 5 do 14 let (vabljeni so fantje in dekleta). Čeprav je kamp v prvi vrsti namenjen osvajanju nogometnih veščin, je v njem poudarjeno tudi druženje in zabava na svežem zraku. Zato so letos medse povabili skavte, tabornike, planince in gasilce, ki bo- do popestrili dogajanje. Cena šestdnevnega druženja je 30 evrov, v ceno je vključeno varstvo, treniranje pod strokovno usposobljenimi trenerji, malica in osvežilna pijača vsak dan, diploma, spominska majica, darilo . Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 14 4. junija 2015 Negujmo slovenske gozdove Ni dovolj le odprava poškodovanega lesa, potrebna je tudi nega gozda - Najskrbnejši lastniki gozda, najprizadevnejša uslužbenka območne enote 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Ker čista voda ne sme biti privilegij V MO Velenje je še nekaj območij, ki je nimajo - Vinska Gora kmalu ne bo več med njimi - Še dva odseka vodovoda bodo končali oktobra letos, gradi ga podjetje Esotech Tatjana Podgoršek Bojana Špegel Velenje, 27. maja - Februarja je Mestna občina Velenje objavila javni razpis za izbiro izvajalca del za gradnjo dobrih 5 kilometrov dolgega vodovoda v Vinski Gori. Gre za dva odseka; na enem je 38, na drugem pa 10 hiš, ki imajo trenutno še lastne vodovode. Na razpis se je prijavilo kar 28 podjetij, kot najugodnejšega pa so izbrali velenjsko podjetje Esotech. Prejšnjo sredo sta direktor podjetja Marko Škoberne in župan Bojan Kontič podpisala pogodbo, pripravljalna dela na trasi pa so že stekla. Projekt je vreden dobrih 583 tisoč evrov (brez DDV), poleg primarnega in sekundarnega vodovoda pa bodo položili tudi 400 metrov kanalizacijskih cevi, da takrat, ko bodo z njo opremljali ta del Vinske Gore, ne bodo še enkrat prekopavali. Prav tako bodo sočasno zgradili hidratantno mrežo z nadzemnimi hidranti in vodnimi zbiralniki za stalno hrambo požarne vode. Po besedah župana bo to ena pomembnejših občinskih investicij v letošnjem letu. Rok za gradnjo je kratek V Vinski Gori javno vodovodno omrežje gradijo že od leta 2005. V prvih dveh fazah izgradnje so zgra- Ali združevanje ali šparanje Iz novice v NČ sem razbral, da se spet pojavljajo razmišljanja o združevanju kulturnih zavodov. Glede na kratkost novice je težko oceniti njihovo daljnosežnost in obseg implikacij, zato je možno, da se bom dotaknil tudi zadev, ki niso predmet razmisleka, za kar se vnaprej opravičujem. Ker sem bil pred približno petnajstimi leti med tistimi, ki s(m) o ob pripravi zakona o knjižničarstvu opozarjali na nefunkcionalno organiziranost knjižnic v mešanih zavodih (kulturnih centrih), se mi zdi kljub temu umestno spomniti na nekaj dejstev. Mešani kulturni zavodi so nastali v sedemdesetih letih kot izvedbena paralela samoupravnim interesnim skupnostim, hkrati pa so bili značilnost nerazvitih okolij, podeželja oz. manjših aglomeracij, kjer je pogosto šlo za skupno streho nekaj zaposlenim, ki v spremenjenih upravnih dili dobrih 20 kilometrov javnega vodovodnega omrežja, manjka pa ga še dobrih 6 kilometrov. Pred podpisom pogodbe je župan Bojan Kontič poudaril, da je med prioritetnimi nalogami lokalne skupnosti skrb za pitno vodo, česar se v Velenju dobro zavedajo. »Prebivalci na obeh območjih Vinske Gore, kjer bomo letos zgradili vodovod, so večinoma priključeni na zasebne vodne vire z zadostnimi količinami vode, ki pa nimajo rednega nadzora nad kvaliteto pitne vode. V naši občini, ki je zelo razvejana, si želimo, da bi bilo na javni vodovod priključenih čim več gospodinjstev, ker je kakovost vode nadzorovana.« V MO Velenje je še nekaj območij, kjer javnega vodovoda še ni, v sušnih mesecih marsikje vodo zato še dovažajo gasilci s cisternami. Kot so marsikje v dolini na nov vodovod občane priključili pred kratkim, saj se pravkar končuje tudi uspešen ko-hezijski projekt oskrbe s pitno vodo. »Odstotek gospodinjstev, ki so priključeni na javni vodovod, je že zelo visok. Največ težav je v višje ležečih predelih občine, kjer je poseljenost redka, stroški izgradnje pa zato večji,« je še dodal župan. Direktor podjetja Esotech Marko Škoberne je bil vesel, ker bodo njihovi delavci spet delali doma, kjer so razmerah po 1974 niso mogli več biti zaposleni neposredno v občinski upravi. V razvitih mestnih okoljih, ki so po naravi stvari že poznala profesionalne ustanove, te vrste zavodov ni bilo. Po izkušnjah so bili mešani zavodi najbolj neprijazni ravno knjižnicam, vključenim vanje, in velenjska knjižnica je bila največja med njimi. Da nefunkcionalnost modela ni bila samo utvara ali kaprica zaposlenih, je bilo ugotovljeno po drugi, objektivni poti: matična služba NUK je po letu 1980 v intervalih 3 do 7 let trikrat primerjala uspešnost samostojnih knjižnic in knjižnic, vključenih v mešane zavode (teh je bilo 1995 še 17, saj je dobra polovica občin po 1991 zavode razformira-la). Pri tem so preverjali - navajam po spominu - kakih 15 parametrov, vsa tri preverjanja pa so dala enak rezultat: samostojne knjižnice so bile občutno bolj uspešne. Če se v zaostrenih gospodarskih razmerah spet razmišlja o neke vr- po njegovih besedah v preteklosti že dokazali, da so zaupanja vredni izvajalci. »Izredno velika konkurenca je v zadnjem času v Sloveniji. 28 ponudb na enem javnem razpisu, ki niti ni tako velik, pomeni, da je velika lakota po projektih,« je dodal. Rok za izgradnjo vodovoda v Vinski Gori je kratek, le 120 dni. »Računamo, da bodo vsa dela zaključena oktobra. Ne pričakujemo zapletov,« je še dodal Ško-berne. Komunalno podjetje Velenje bo poskrbelo za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo, izvajanje del koordinatorja za varstvo pri delu ter izdelavo varnostnih načrtov, zato so bili ob podpisu pogodbe prisotni tudi direktor KP dr. Uroš Rotnik in vodja Službe za investicijski inženiring Nataša Ribizel Šket, pa tudi županovi najožji sodelavci. V Vinski Gori so v preteklosti imeli nekaj težav, ker se občani niso želeli priključiti na že zgrajen javni vodovod. Zanimalo nas je, ali so med krajani že preverili, ali se bodo priključili na letos zgrajenega. Župan nam je odgovoril: »Brez težav nikjer ne gre. A ko bo vodovod enkrat zgrajen, se bodo morali priključiti, o tem ni dileme.« Kakšna bo cena priklopa na odsekih, ki so jih pravkar začeli graditi, še ni vedel, prispevek pa naj bi bil za vse enak. ste generalni direkciji v kulturi, se mi zdi primerno spomniti na to, da so v preteklosti združevanja pod enotno streho - kljub drugačnemu zatrjevanju - prinesla namesto manj praviloma več stroškov, pa tudi več entropije in slabši izkoristek vložkov, kar je pomenilo dodaten pritisk na rast stroškov. Če je v te načrte vključena tudi knjižnica, se mi zdi glede na trajanje in naravo mojega nekdanjega dela v knjižnici umestno, da opozorim na izrazito negativno izkušnjo knjižnic s tem modelom ter na potrebo po vzdrževanju optimalnih pogojev za njeno delo, ki predpostavlja(jo) samostojnost zavoda. Pri razmisleku o morebitnih statusnih spremembah po moje ne bi smeli obiti ključnega vodila - upoštevanja načela 'pri-mum non nocere' ('predvsem ne škodovati'), tematiziranega s pisnim mnenjem Centra za razvoj knjižničarstva pri NUK oz. posveta z njim. a Lado Planko Velenje, 28. maja - Že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja poteka zadnji teden v maju v Sloveniji Teden gozdov. Njegovo letošnje sporočilo je bilo 'negujmo slovenske gozdove'. Območna enota Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje je pripravila osrednjo prireditev v regi Saša v prostorih Visoke šole za varstvo okolja Velenje. Poleg predavanja o pomenu nege gozdov v lesnoproizvodnih gozdovih, predstavitve primerov dobrih praks sodelovanja stroke z lastniki gozdov, > Slovenija je ena najbolj gozdnatih dežel. Gozdne površine na prebivalca je kar 0,6 hektarja. razstave plakatov o pomenu nege gozdov so na prireditvi podelili priznanja najskrbnejšim lastnikom gozdov ter najbolj prizadevni uslužbenki omenjene območne enote za leto 2015. To je Andreja Poličnik, najskrbnejši lastniki gozdov pa so: solastnika posestva Petek v Lučah Tomaž Porekar iz Ljubljane in Marko Rak iz Kopra, Srečko Vrtelj iz Nazarij, Milko Detmar (gozdar nadškofijskih gozdov), Janez Robnik - Ljubno ob Savinji, ter Vladimir Mravljak iz Škal pri Velenju. Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na nazar-ski območni enoti, nam je povedal, da je bilo letošnje sporočilo tedna poleg lastnikov gozdov namenjeno tudi širši javnosti. Lanska naravna Šoštanj - V soboto, 6. junija, bo živo ob nogometnem stadionu (in na njem). Otroci, njihovi starši, dedki, babice, prijatelji ... bodo spoznavali in se seznanjali z zdravim načinom življenja. Šport špas je prireditev, na katero v Vrtcu Šoštanj veliko dajo. Menijo nesreča je namreč poškodovala več kot polovico gozdnih površin v Sloveniji, večina ljudi meni, da je dovolj, če se poškodovano naravno bogastvo poseka in les spravi. »Vendar še zdaleč ni tako. Poškodovane goz- dove je treba negovati vrsto let, da lahko opravljajo naloge - od proizvodnih do vrste ekoloških in socialnih in da doseže les kakovost, ki jo je imel pred poškodbo.« Med najpomembnejše negovalne ukrepe Denša uvršča stalnost in strokovnost. Fizični ukrepi - pojasnjuje so - golj prva faza razvoja novega goz- namreč, da je gibanje pomembno za zdravje, prav tako pa je pomembno druženje ljudi različnih generacij, saj bogati življenje. Sodeluje jih vedno več. Tokrat so napovedali udeležbo planinci, Šola zdravja, taborniki, gasilci, policisti, lovci, nogometaši, košarkarji, odbojkar- da. So manjši, ker so dragi, njihovi učinki pa so splošni. Za želene cilje je potrebno pravilno usmerjanje razvoja gozda, »tako da v bistvu gozd neguje gozd. To je težko doseči, zato je toliko bolj pomembno in po- S prireditve trebno strokovno znanje ves čas njihove življenjske dobe.« Ne nazadnje je nega pomembna tudi za dvig kakovosti lesa, ki vpliva na njegovo ceno in ceno lesnih izdelkov. Rezultati ukrepov ter prizadevanj, ki jih izvajajo danes, dodaja Marijan Denša, bodo želi naši vnuki. ji, folklorna skupina, vaška godba, center starejših, kmetijska zadruga, reševalna in zdravstvena postaja ... Sobotno druženje se bo začelo s pohodom po delu Trške poti ob 9. uri izpred Vrtca Šoštanj, enote Bi-ba, glavno dogajanje pa bo na stadionu od 10. do 12. ure. a mkp Lepo dopoldne na Grilovi domačiji Učenci drugega razreda OŠ Gustava Ši-liha Velenje in njihove podružnice v Šentilju so v petek obiskali Grilovo domačijo. Spodaj so jih prijazno pozdravile čebelice Mlinškovega čebelnjaka in Anica Drev. Travniške cvetlice so jih očarale z lepim cvetjem in prijetnim vonjem. Pri domačiji sta jih pozdravila Zvone Skrt, predsednik Društva zeliščaijev, in gospodična Alma, strokovna sodelavka Muzeja Velenje. Po skupinah so obiskali zeliščni vrt in spoznali pomen zdravilnih zelišč, si ogledali notranjost hiše in gospodarsko poslopje; v delavnicah so naredili zeliščni namaz škrata Bisera in ob okusnem zeliščnem čaju namaz tudi pokušali. Za spomin si je vsak izdelal pikapolonico. Za popotnico so dobili palačinke s sadnim ali čokoladnim namazom. Pogodbo za izgradnjo tretje faze vodovoda v Vinski Gori sta podpisala direktor podjetja Esotech Marko Škoberne in velenjski župan Bojan Kontič. Mnenja in odmevi Lani je bilo posekanega kar 62 odstotkov več lesa kot leto prej. Konkretno: leta 2013 je bilo posekanega 3,9 milijona, lani pa kar 6,4 milijona kubičnih metrov. Po podatkih statističnega urada je to bistveno vplivalo na trg lesa. Odkupna cena lesa za kurjavo je bila za 14 odstotkov nižja kot pred žledolomom, hlodovine za štiri odstotke, drugega okroglega industrijskega lesa pa za devet odstotkov. Cene so se znova začele dvigovati lani jeseni, trg pa se je stabiliziral. Ker so gozdovi v Sloveniji najpomembnejši vir lesne biomase za energijo, je bilo znižanje cen za marsikoga dobrodošlo. V Sloveniji je bilo v letu 2013 namreč proizvedenih nekaj več kot 1 milijon kubičnih metrov lesa za kurjavo ali 0,6 kubičnega metra na prebivalca. Vrtec bo povezal generacije Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 13 4. junija 2015 »»WAS ŠPORT 15 Celjani do treh kron Igralci Gorenja tako v pokalu kot prvenstvu 'samo' drugi Pred tednom je v celjski dvorani Zlatorog padla zavesa nad rokometnim prvenstvom za moške v tej sezoni. Znova so postali državni prvaki rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki so bili tudi v tretji tekmi finala boljši od rokometašev velenjskega Gorenja. Zmagali so s 33 : 30. Tretje mesto je osvojil Maribor Branik, ki je v obeh tekmah premagal Trimo iz Trebnjega. dve minuti pred koncem, vendar so Celjani z ostro igro preprečili kaj več. To pa je bilo tudi največ, kar so velenjski rokometaši zmogli. V Gorenju so pred začetkom želeli oba domača naslova, osvojili niso nobenega. Zadovoljni so lahko le s četrtim mestom v pokalu EHF, ki seveda nima takšne teže kot osvojitev prvenstva ali pokala. Veselje ob osvojitvi dvojnega na- minut. To bo tudi v bodoče vodilo kluba, to je vodilo za uspeh. Velenje je takšen klub, ki mora napadati lovorike tudi v naslednji sezoni. Vedeti pa je treba, da bo še težje priti do naslova. Maribor bo za leto izkušenejši, tudi Ribnica, Trimo ... Skratka pričakujem, da bo borba za naslove še zanimivejša od letošnje. S preteklostjo se ne bomo več obremenjevali. Sprejeti moramo Ratajec okrepil Gorenje m Velenje, 2. junija - Le nekaj dni po koncu sezone slovenskega državnega prvenstva v rokometu je podprvak Gorenje Velenje moštvo okrepil z Anžetom Ratajcem, nekdanjim igralcem trebanjskega Trima, ki je zadnjo sezono igral za madžarski Csurgo. S to zmago so pivovaiji postali že devetnajstič najboljše moštvo v državi v zgodovini kluba. Zasluženo, saj na letošnjem prvenstvu niso izgubili nobenega tekme. V rednem delu so zmagali 26-krat, v končnici še petkrat, torej so dobili kar 31 tekem zapovrstjo. Njihov pa je tudi pokalni naslov. V vrsti gostov so zaradi poškodb manjkali kapetan Niko Medved, Marko Dujmovič in Nejc Cehte. Znova je bil v postavi Luka Dobel-šek, po dolgem času pa je dobil priložnost tudi občasno že pozabljeni Rok Golčar, pred tem pa po dolgem času tudi Jernej Papež. Velenjčani so na tretji tekmi pokazali najboljšo igro v finalu, a so bili domači, ki so vseskozi vodili, vseeno še vedno premočni zanje. V drugem polčasu so se jim dvakrat približali na dva gola zaostanka. Nazadnje je bilo to slova je bilo med novimi in starimi prvaki zelo veliko. Tokrat so si za spremembo dali duška tudi s pivom, na njihovih rokah in nato v zraku pa se je znašel tudi nekdanji Gorenjev trener Branko Tamše. Tokrat je osvojil že četrti naslov po vrsti. Prva dva z Gorenjem, za katere po dveh lovorikah ni bil več dober, in sedaj dva s pivovarji. Pogovorili se bomo Enega od razlogov, da niso dosegli želenega cilja, je trener Gregor Cvijič videl:»Vsekakor ni bilo pravega kolektivnega duha, kar je bilo opazno že v prvi polfinalni tekmi doma z Mariborom (gostje so zmagali - op. p.) in na prvi finalni v Celju. Na vseh drugih je bil pristop pravi, fantje so jih odigrali profesionalno. Tudi zadnjo, ki smo jo tesno izgubili. Borili so se vseh šestdeset nova pravila, vsakdo mora vedeti, kaj želi, za kaj odgovarja. Analizirati moramo dobre in slabe stvari. Resno pa se bomo pogovorili tudi z določenimi igralci, tistimi, ki po duhu in pristopu ne sodijo v tem trenutku v to ekipo, oziroma videti, ali še želijo sodelovati oziroma biti predani klubu." Branko pa zmaguje S temi besedami smo se obrnili k celjskemu trenerju, ki je ulovil trojno krono: prvenstvo, pokal, superpokal: »Ne zmaguje Branko, zmaguje ekipa, ki je resnično odigrala fenomenalno, skorajda neponovljivo sezono. Čestitam vsem v klubu, igralcem, navijačem, hvala vsem, ki so pomagali pri uresničitvi te zares sanjske sezone, ki bo težko ponovljiva.« a S. Vovk Elektra ostaja v 1. SKL Košarkarji Elektre so v soboto na odločilni tekmi za obstanek v 1. slovenski košarkarski ligi prepričljivo premagali domžalsko drugoligaško ekipo Vzajemci Lastovka in si s tem tudi v prihodnji sezoni zagotovili igranje med najboljšimi slovenskimi klubi. Z izjemo uvodnih minut so košarkarji Elektre tokrat celotno srečanje držali vajeti igre v svojih rokah. Po izenačenem začetku so prevzeli pobudo in si hitro priigrali nekaj točk naskoka. Do polčasa je prednost znašala že 15 točk. (46 : 31). Odlično je bil razpoložen Jakob Čebašek, ki je imel izdatno pomoč v ostalih soigralcih. Tudi v nadaljevanju so Šoštanjča-ni s prepričljivo igro in razliko brez težav ohranili vodstvo do konca srečanja. Ob koncu so se veselili zmage z 80 : 65. Najboljši v šoštanjski ekipi je bil Čebašek, ki je dosegel 25 točk in 15 skokov, ponovno je bil razpoložen Cohn z 19 točkami, po 11 sta jih dodala Zagorc in Hasic, ki je ponovno dokazal, da nekateri mla- di igralci že glasno trkajo na vrata članske ekipe. Boštjan Kuhar, trener Elektre Šoštanj: »Zahvalil bi se igralcem in trenerju Lastovke, da so z vzvišenimi izjavami po tekmi v Domžalah in pred to tekmo motivirali našo ekipo do te mere, da jih je v tehničnem in taktičnem smislu nadigrala od prve minute naprej. S to zmago smo Lastovko poslali nazaj v tople kraje druge slovenske lige. Do sedaj sem štirikrat reševal prvoligaške ekipe pri obstanku, moram pa priznati, da je bil ta četrti poskus najtežji in najbolj stresen. A na koncu šteje le rezultat.« Na drugem srečanju v ligi za obstanek so Hopsi premagali Podčetrtek in si tako tudi oni še naprej priigrali tekmovanje v elitni slovenski ligi. Ekipe v prvi slovenski košarkarski ligi so letos poskrbele za kar nekaj presenečenj. Največje so zagotovo pripravili košarkarji šentjurskega Tajfuna, ki so postali državni prvaki. V prvem delu prvenstva so izgubili le enkrat, v ligi za prvaka imeli sicer nekoliko več težav, a v izločilnih bojih pokazali, da so letos sestavili izvrstno ekipo in se tako v finalu proti Rogaški zasluženo veselili prvega državnega naslova v zgodovini kluba. Košarkarji Elektre so imeli vso sezono številne težave. Nizali so poraz za porazom, nekajkrat jim je hrbet obrnila tudi sreča. Vse to pa je sedaj za njimi, saj so na ključnih tekmah pokazali, da znajo igrati košarko in kako se bori za svoj klub ter s tem dosegli, da se bo tudi v prihodnji sezoni v Šoštanju igrala dobra košarka. Uprava je imela srečno roko pri izboru okrepitev v zaključnem delu sezone. Cohn je s povprečjem 20 točk na tekmo najboljši strelec ekipe, uspeh pa je vsekakor vključevanje mladih v članske vrste. Košarkarji si bodo sedaj privoščili zaslužen počitek, upravo pa čaka težka naloga sestave ekipe za prihodnjo sezono. Zmagale Humane zvezdice Šmartno ob Paki, 28. maja - V spomin na pred tremi leti preminulega župana Občine Šmartno ob Paki Alojza Podgorška je tamkajšnja občinska uprava pripravila v šmarškem športnem parku nogometno tekmo med ekipama slovenskih županov in Humane zvezdice, ki jo vodi Bojan Prašnikar. Slednji so bili premočan nasprotnik, saj so zmagali z 10 : 2. Šmarški župan Janko Kopušar nam je ob tej priložnosti dejal, da rezultat ni pomemben, bolj namen in želja po druženju. Za Humane zvezdice je bila to četrta pripravljalna tekma za svetovno prvenstvo v Moskvi, kamor je ekipa, v kateri so poleg estradnih umetnikov tudi nekateri bivši slovenski nogometaši, odpotovala včeraj (v sredo). Po besedah Bojana Prašni- karja igrajo s tekme na tekmo bolje, v Moskvi pa jih čakajo zahtevni nasprotniki. Na lanskem je ekipa osvojila tretje mesto v skupini brez izgubljene tekme, na stadionu si je tekme ogledalo do blizu 25 tisoč ljudi, prenašala pa jih je tudi največja državna televizijska hiša. aTp ■ Veselje, žalost, razočaranje Končana je nogometna sezona - V Rudarju, zadovoljni z njo, a zaskrbljeni glede prihodnost Ljubitelji nogometa in seveda igralke in igralci se bodo za nekaj časa odpočili. Končala se je tekmovalna sezona 2014/15. Razpoloženje na koncu je bilo različno. Eni so bili zelo navdušeni nad doseženim. Razočarani pa so bili seveda v tistih klubih, ki se bodo morali seliti v nižjo ligo. Za zdaj so to v prvi ligi Radomlje, v drugi pa Šmartno 1928 in Dravinja Kostroj. Nogometaši Maribora so kljub temu, da so med prvenstvom zaradi igranja v Evropi zaostajali celo že za osem točk, trinajsti naslov osvojili zelo prepričljivo, s prednostjo kar devetih točki. Enako zadovoljni so v Kopru. Njihovo moštvo je prvenstvo resda končalo na skromnem osmem mestu. Sezono pa so polepšali z odličnim nastopom v pokalnem tekmovanju, v katerem so bili najboljši. V finalni tekmi so premagali mlado moštvo Celja, ki je za marsikoga veljalo za favorita. So pa celjski nogometaši navdušili v z drugim mestom na prvenstvu. S tem so si Koprčani skupaj z Mariborom, Celjem in Domžalami zagotovili igranje v Evropi. Olimpija, za katero so mnogi napovedali, da bo tekmec Maribora za prvo mesto, je končala na četrtem mestu in brez igranja na mednarodni sceni. Če bi tehtali veselje, bi najbrž zmagali ljubitelji nogometa v Krškem, kjer je na odločilni tekmi za napredovanje v družbo najboljših klubov gostoval Aluminij. Kidričani so imeli pred zadnjo tekmo na prvem mestu dve točki več pred drugimi Krčani. Domači so zmagali z 1 : 0 in jih za točko prehiteli na prvem mestu. Poraženci se bodo skušali v dveh kvalifikacijskih tekmah uvrstiti v prvo ligo. Njihov nasprotnik bo Gorica, ki si kljub zmagi s 4 : 0 nad Zavrčem (zanj tekma ni bila pomembna) ni zagoto- vila neposrednega obstanka. To pa je uspelo Krki z zmago z 1 : 0 v Domžalah proti Radomljam. Novomeščani so sezono celo končali na sedmem mestu, prehiteli so tudi osme Koprčane. Derbi med Domžalami in Olimpijo v Stožicah je bil bolj pomemben za goste. Zmagali so z 2 : 0. Kljub temu so se morali zadovoljiti s tretjim mestom, saj so bili celjski nogometaši v Velenju s 3 : 1 boljši od rudarjev. V šaleško-savinjskem derbiju med Rudarjem in Celjem ob Velenjskem jezeru je gol za domače dosegel Senad Jahic, igralec, ki je amater in edini dopoldne hodi na delo. Vse tri gole gostov, v nogometnem jeziku tako imenovani hat trick, pa je zabil Nigerijec Omoregie. Za Velenjčane je bil lokalni derbi zgolj prestižnega pomena. Kljub porazu so ostali na šestem mestu, enako bi bilo ob zmagi. Glede na to, da so se v Rudarju vseskozi ubadali s finančnimi težavami, sezono ocenjujejo za uspešno. Najpomembneje je bilo, da so ostali v ligi, pravijo. Celjanom pa je zmaga zagotovila naslov podprvaka. Ob morebitnem porazu ali neodločenem izidu bi se drugega mesta veselili jesenski prvaki, nogometaši Domžal. Kako naprej? Nogometne navdušence v Velenju te dni gotovo najbolj zanima, v kakšni zasedbi bo velenjski prvoligaš nadaljeval delo. S koncem prvenstva so razen Davida Kašnika, Ivana Knezovica, Aljaža Krefla, Denisa Kli-narja, Matica Čretnika, Maria Babica, Nej-ca Plesca, Milana Kocica in Leona Črnčiča, vsi drugi prosti. Pogodba o sodelovanju je potekla tudi trenerju Jerneju Javorniku in njegovemu pomočniku Spasoju Bulajicu, ki pa upata, da se bodo razmere le uredile. Prost je tudi Senad Jahič, ki niti ni imel pravega sporazuma, saj je igral kot amater in je bil edini dopoldne (do odhoda iz Rudarja tudi Uroš Rošer) na rednem delu na Premogovniku. Seveda so se domači navijači pogosto spraševali, kako to, da mu niso mogli zagotoviti, da bi treniral tudi ob dopoldanskem času kot vsi drugi. Jahič je bil gotovo igralec z najmočnejšim udarcem v moštvu. Pogosto je na igrišče prišel kot rezerva, ker pač ni imel toliko treningov kot drugi. Skorajda vselej pa je bil med najbolj opaznimi. Tudi na zadnji tekmi, ko je dosegel edini gol za svoje moštvo. V klubu si želijo zadržati vsaj nekaj prostih igralcev, seveda pa pod slabšimi pogoji, kot so jih imeli doslej. Koliko jih bo torej ostalo, bo odvisno, ali bo njihov glavni pokrovitelj Premogovnik vendarle zagotovil najnujnejša sredstva za preživetje kluba, v katerem je tudi več kot 300 mladih igralcev. Pričakovati je, da bodo v kratkem imenovali tudi novo vodstvo (upravo) kluba. Trenutno so brez njega. Na skupščini 9. marca je prejšnji upravi in predsedniku Dejanu Rado-vanoviču potekel še drugi štiriletni mandat. Nove uprave niso izbrali, ker pač v takšnih finančni obubožanosti kluba ni nihče zbral poguma, da bi sprejeli to odgovorno delo. Dejan Radovanovič pa se je le sprijaznil, da bo svoje delo opravljal še tri mesece kot vršilec dolžnosti. Torej bo čez nekaj dni rešen te obveze. Te dni naj bi igralci menda dobili plačo za februar, ostane pa še dolg za ostale mesece. a S. Vovk Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 4. junija 2015 Za konec še jagoda na torti Nogometašice Rudarja Škal še enkrat boljše od Pomurk Kot smo že v prejšnji številki pisali, je za šaleškimi nogometašicami odlična sezona. V finalu slovenskega pokala so bile boljše od zadnja leta večnih tekmic, igralk Teleing Pomurja. Beltinčanke pred začetkom sezone niso skrivale želje, da želijo oba naslova, tako pokalnega kot tudi prvenstvenega. Zadovoljiti pa so se morale le s prvim mestom v prvenstvu, v katerem so bile ru-darke znova druge. Oboje so si prvo oziroma drugo mesto zagotovile že pred nedeljskim koncem prvenstva. V zadnjem krogu sta se ekipi še enkrat 'udarili', in to v Beltincih. Čeprav tekma ni bila posebnega pomena, so domače nogometaši-ce vsekakor upale, da se bodo gostjam oddolžile za pokalni poraz. Toda trener Dušan Uršnik je dekleta odlično pripravil tako telesno kot psihično in gostiteljice so doživele novo hladno prho po vrsti. S tremi goli svoje najboljše igralke Lare Pra-šnikar ter enim More Murič so potopile Beltinčanke kar s 4 : 1. Zmaga nad gostiteljicami ob koncu njihove najuspešnejše sezone doslej je bila kot smetana na torti. Podobno kot po pokalni zmagi je bilo tudi v nedeljo, tekma je bila opoldne z začetkom ob 11. uri, navdušenje veliko, pa čeprav ni tekma odločala o ničimer. Po končani tekmi so Beltinčanke dobile od predstavni- Veselo druženje je bilo takoj po tekmi v Velenju oziroma Škalah, nanj pa so povabili tudi starše deklet. Njim sta se za podporo in spodbudo dekletom in klubu zahvalila predsednik in direktor Herman Arlič oziroma Jože Kos. ka nogometne zveze lep pokal, a veselje najbrž ni bilo takšno, kot so mislile, da bo. Najbolj pošten razplet Andreja Nikl, najboljša domača igralka in strelka edinega gola za svojo ekipo: »Zadovoljne smo s tem, kako smo končale sezono. Vsi smo srečni, da je konec. Bila je naporna. Čestitam gostjam za osvojitev pokalnega naslova. Mislil, da je bilo najbolj pošteno, da smo si naslova razdelili. V finalni pokalni tekmi so nas zasluženo premagale. Nismo jih podcenjevale, bilo pa je veliko treme, zlasti med našimi mladimi igralkami. Me starejše pa sploh nikoli ne podcenjujemo nasprotnic, pa naj bodo to nogo-metašice Rudarja ali katere druge v Sloveniji. Zadnja tekma res ni o ničemer odločala, a smo si želele, da bi se od prvenstva poslovile z zmago. Bile so boljše, čestitam jim in upam, da bo v naslednji sezoni prvenstvo bolj izenačeno, kot je bilo letošnje.« Bila je hitra kot ... Lara Prašnikar in Moira Murič sta bili strelki zadnjih štirih golov 'rudark' v prvenstvu, končanem v nedeljo. Nevarni in hitri Prašnikar-jevi je ena od domačih igralk sledila kot senca, toda hčinekdaj odličnega igralca in trenerja Bojana je bila celo hitrejša od sence. Vse tri gole je dosegla po hitrih nasprotnih napadih, sodelovala pa je tudi v akciji, po kateri je Moira dosegla v tem prvenstvu najbrž svoj najlepši gol. Lara Prašnikar: »Za nami je resnično zelo lepa sezona. Prvenstvo smo začele odločene, da osvojimo enega od naslovov, in uspele. Proti državnim prvakinjam še nikoli nisem bila trikrat uspešna, zato je ta zmaga zame še toliko slajša. Pričakovale smo, da se nam bodo želele oddolžiti za pokalni poraz. Zato smo se nanje dobro pripravile. Od prve do zadnje minute smo igrale zelo požrtvovalno in potrdile, da je bila pokalna zmaga v Kopru povsem zaslužena. Bile smo pač boljše, takrat in danes. Veselje je veliko, pred nami je še zaključek, nato zaslužen počitek, potem pa bomo spet komaj čakale, da se liga začne.« V Beltincih, po končani tekmi, smo Laro tudi vprašali, kako naprej. »Pustimo se presenetiti,« je z nasmehom odgovorila. a Za naslov še mlade Pomurke in rudarke Zapravili vodstvo dveh zadetkov Počitnic pa še nimajo mlade igralke Rudarja Škal in Teleing P. Beltinci (skupina U-17). V obeh klubih zelo dobro skrbijo za podmladek in obe njihovi mladi ekipi sta se uvrstili v finale. Mlade rudarke so v razigravanju od 1. do 4. mesta na svojem igrišču premagale sovrstnice iz Radomelj s 4 : 2, v gosteh pa igrale 1 : 1. Pomurke pa so bile obakrat boljše od ekipe Krim Orsys (3 : 2, 1 : 0). Prva finalna tekma bo to soboto, 6. junija (ob 11.00), v Beltincih, povratna pa teden dni pozneje (13. junija) v Velenju, prav tako ob 11. uri. Nogometaši v medobčinski članski ligi Golgeter so zaključili sezono. V zadnjem krogu so v Šoštanju gostovali sosedi iz Mozirja. Gostje so preko Ošepa povedli v 14. minuti. S tremi zaporednimi zadetki je nato Agic popeljal Šoštanjčane v vodstvo s 3 : 1, vendar se Mozirjani niso vdali in v drugem polčasu še štirikrat zatresli domačo mrežo (enkrat je bil uspešen Brinjovic, trikrat pa Breznik in tako postavili končni izid srečanja - 3 : 5. Šošta-njčani so prvenstvo zaključili na šestem mestu, klub pa je usmerjen predvsem v vzgojo mladih igralcev. Prav njim bo namenjen nogometni tabor, ki ga organizirajo od 16. do 20. junija za vse mlade nogometne navdušence. a Zanimiv Fuchs Saturnus Rally Velenje V soboto, 30. maja, se je končal letošnji FIA mednarodni 30. Rally Velenje - Tokrat točkovanje tudi za FIA Evropski pokal, Slovensko in Hrvaško državno prvenstvo ter FIA CEZ in Mitropa pokal Zaradi višjega koeficienta je bila prireditev tokrat zahtevna. Reli je imel kar 16 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 154 km, celotna skupna dolžina pa je bila 310 km. V petek se je s štartne rampe podalo 74 posadk, v soboto zvečer pa se jih je do cilja pripeljalo le 38, kar zahtevnost prireditve še potrjuje. Dirke so se udeležili vsi najboljši slovenski, hrvaški dirkači in še nekaj zanimivih in kakovostnih posameznikov od drugje. Domačih posadk je nastopilo pet, tri iz V-Ra-cinga in dve iz AMTKja. Najvišje je meril Matej Gradnik, tokrat prvič s sovoznikom Primožem Tavčarjem. Žal se ni izšlo povsem po načrtih, saj sta na tretji hitrostni preizkušnji - Laze 1, malo, a nesrečno zdrsnila s ceste, da sta za vrnitev porabila približno 6 minut. To jima je močno otežilo pot do še boljše končne uvrstitve. Kljub temu sta dosegla odlično drugo mesto v diviziji 2 slovenskega prvenstva in 3. mesto v evropskem pokalu med avtomobili 1600 ccm - R2. Do cilja sta prispela tudi Robert Anželak in Mitja Ločnikar - Clio 1.4 16V, ki sta v letošnji sezoni nastopila prvič. Začela sta dokaj previdno, se spretno izogibala pastem zahtevne proge in se vzpenjala mesto za mestom. Ob koncu so ju pestile tehnične težave z dirkalnikom, a sta vztrajala in osvojila 7. mesto v diviziji 1 državnega prvenstva. Takšne sreče pa nista imela Janez Podlipnik in Matjaž Lesjak, prav tako v Renault Cliu 1,4 16V. Začela sta bistveno hitreje od kolegov in se vozila med 3. in 5. mestom razvrstitve v najmanjši diviziji 1 vse do usodne okvare, zaradi katere sta odstopila. Sreče s tehniko nista imeli tudi ostali dve ekipi iz AMTK. Posadka Sitar - Glušič, Clio III 2.0 RS, se je zaradi tehničnih težav morala posloviti že na drugi hitrostni preizkušnji, Brata Aubreht - Clio Williams, pa sta prav tako zaradi tehnike zaključila na 6. preizkušnji. Na reliju je slavila slovenska posadka Rok Turk - Blanka Kacin, ki sta posebej za to dirko v zadnjem trenutku prvič najela zmogljiv najnovejši dirkalni Peugeot 208 R5 in se z njim pripeljala do zmage. Organizator relija AMTK Velenje je ob pomoči drugih slovenskih avto klubov, tudi velenjskega V-Racinga, zveze AŠ 2005, gasilskih društev, krajevnih skupnosti ob trasi, prostovoljcev, ljubiteljev ... in številnih sponzorjev odlično pripravil in izvedel dirko. Od progi se je oba dneva zbralo veliko navdušencev avto športa, kar je še ena potrditev, da ima ta dirka uspešno dolgo tradicijo in da bo ob prizadevnih zanesenjakih kljub težkim časom živela še naprej. a Četrtič v 'Bobekov' spomin Člani nogometnega društva Zlatorog Škale so v soboto pripravili na Rudarjevem pomožnem igrišču turnir v malem nogometu. Z njim so počastili spomin na Mirka Anžela - Bobeka, kot so ga klicali prijatelji. Bil je velik ljubitelj nogometa. Kot trener je veliko prispeval k vzgoji mladih igralcev v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in na Ljubnem ... Od leta 1996 pa vse do svoje smrti leta 2002 je vadil tudi člansko ekipo Ženskega nogometnega kluba Rudar Škale. Spominskega turnirja so se poleg prireditelja udeležili še ekipe Fori Škale, Rudar in Cirkovce. Največji pokal, ki jim ga je podelila njegova vdova skupaj s sinom in hčerko, je prejela ekipa Rudarja, druga je bila ekipa Fo-rija, tretja Cirkovc in četrta Zlatorog Škale. a S. Vovk Ekipi Rudarja četrti pokal TAKO so igrali Končnice 1. NLB Leasing lige, finale: Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 33:30 (18:13) Celje Pivovarna Laško: Skok (10 obramb), Lesjak, Blagotinšek 1, Ivic 1, Žuran, Janc 6, Razgor 1, Suholežnik, Marguč, Poteko 2, Mi-klavčič 5 (1), Sliškovic 7 (2), Zarabec 8 (2), Ko-drin, Žvižej 2, Fižuleto. Trener: Branko Tamše. Gorenje Velenje: B. Buric (3 obrambe - 1 x 7-m), Ferlin (10 obramb), Božovic 3, Medved, S. Buric 1, Ovniček 4, Szyba 5, Skube 6, Golčar 1, Šoštarič 6, Papež, Kleč 2, Dobelšek, Gams 1 (1), Nosan, Beciri 1. Trener: Gregor Cvijič Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 6 (4), Gorenje Velenje 3 (1). Izključitve: Celje Pivovarna Laško 8, Gorenje Velenje 12 minut. (1. tekma: Celje PL - Gorenje 35:25 (19:11), 2. tekma, Gorenje - Celje PL 28:31 (12:16)) Prva liga Telekom Slov. 36. (zadnji) krog Rudar Velenje - Celje 1:3 (0:2) Strelca: 0:1 Omoregie (27., 36., 90+), Ja-hic (72.). Rudar: Rudar Velenje: Čretnik, Klinar, Bolha, Džinic (od 46. Stjepanovic), Krefl (od 67. Jahic), Trifkovic, Tolimir, Radujko, Kocic, Saramati, Fi-rer. Trener: Jernej Javornik. Drugi rezultati: Maribor - Luka Koper 0:0, Olimpija - Domžale 0:2 (0:1), Rudar - Celje 1:3 (0:2), Gorica - Zavrč 4:0 (4:0), Radomlje - Krka 0:1 (0:1). Vrstni red: 1. Maribor 79 (74:32), 2. Celje 70 (58:31), 3. Domžale 65 (52:22), 4. Olimpija 61 (55:32), 5. Zavrč 49 (38:52), 6. Rudar 46 (44:43), 7. Krka 40 (38:54), 8. Koper 40 (35:58), 9. Gorica 37 (40:46), 10. Radomlje 16 (21:85). 2. SNL, 27. (zadnji) krog Šmartno 1928 - TKK Tolmin 2:7 (1:2) Strelci: 1:0 Sinanovic (22.), 1:1 Dal. Sokano-vic (35.), 1:2 Volarič (41.), 1:3 Dej. Sokanovic (53.), 1:4 Šuligoj (56., 11-m), 1:5 Dal Sokanovic (63.), 1:6 Dej. Sokanovic (68.), 1:7 Dej Sokanovic (77.), 2:7 Kurež (84.). Rdeč karton: Maze (72.). Šmartno 1928: Tetičkovič, Roškar (od 75. Mi-šetic), Mrevlje, Korošec, Gačnik (od 55. Volk), Škoflek, Djokič (od 46. Zabukovnik), Sinanovic, Maze, Lenošek, Kurež. Trener: Simon Oblak. Drugi rezultati: Farmtech Verežej - Ankaran Hrvatini 0:4 (0:1), Krško - Aluminij 1:0 (0:0), Šenčur - Roltek Dob 0:2 (0:1), Dravinja Kostroj - Triglav 2:2 (1:0). Vrstni red: 1. Krško 51 (48:28), 2. Aluminij 50 (49:21), 3. Roltek Dob 49 (52:26), 4. Ankaran--Hrvatini 42 (45:37), 5. Tolmin 41 (49:42), 6. Triglav Kranj 39 (45:41), 7. Farmtech Veržej 38 (37:45), 8. Šenčur 32 (34:48), 9. Dravinja Kostroj 29 (45:47). 10. Šmartno 1928 8 (19:88). . SŽNL, 21. (zadnji) krog Teleing Pomurje Beltinci - Rudar Škale 1:4 (0:3) Strelke: 0:1 Lara Prašnikar (24, 26, 46), Moira Murič (40); Andreja Nikl (73). Rudar Škale: Zilic, Gomboc, Nagy, Bric, Pra-protnik (od 58. Zagajšek), Jevtic (od 42. Aber-šek), Sevšek, Marolt, Fetahovic, Prašnikar (od 89. Frankovič), Murič (od 72. Živkovič). Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: ŽNK Radomlje - ŽNK Maribor 4:2 (2:0), Velesovo - ŽNK Jevnica 5:1 (1:1), ŽNK Ankaran Hrvatini - ŽNK Preša Slovenj Gradec 6:0 (2:0). Prosta Ajdovščina. Vrstni red: Liga za prvaka: 1. Beltinci (vse 19 tekem) - 54 točk (203:13), 2. Rudar Škale - 46 (115:18), 3. Radomlje 37 (64:38), 4. Maribor 28 (43:53); liga za ostanek: 1. Ankaran H. 28 (43:53), 2. Velesovo 24 (70:63), 4. Jevnica 12 (22:85), 5. Ajdovščina (16 tekem) 9:220. Najboljše strelke: 1. Monika Conjar (ŽNK Teleing Pomurje) 51, 2. Tjaša Tibaut (ŽNK Teleing Pomurje) 42, 3. Sanja Malinič (ŽNK Preša Slovenj Gradec) 29, 4. Moira Murič (ŽNK Rudar Škale) 23, 5. Lara Prašnikar (ŽNK Rudar Škale) 23 ... Liga Telemach, liga za obstanek, 4. krog Elektra Šoštanj - Vzajemci Lastovka 80 : 65 (60: 47, 46 : 31, 22 : 15) Elektra Šoštanj: Kosi 1 (1-2), Čebašek 25 (24), Špegel, Cohn 19 (4-6), Zagorc 11 (5-5), Le-kič, Fifolt 3 (1-2), Bukovič 4 (4-6), Bajramlic 6 (2-2), Hasic 11, Brčina Vrstni red: 1. Elektra Šoštanj 10, 2. Hopsi Polzela, 3. Vzajemci Lastovka oba 9, 4. Terme Olimia Podčetrtek 8 MČL Golgeter, 30. krog NK Šoštanj - ND Mozirje 3 : 5 (2 : 1) NK Šoštanj: A. Šlutej, Petkovic (od 46' Bor-šič), Mahmutovič, Hajdari, Glavina, Gegic, Šmon, Cafuta (od 69' Vukovic), Agic, Celcer (od 63' Ramic) Strelci: 0 : 1 Ošep (14'), 1 : 1 Agic (29'), 2 : 1 Agic (31'), 3 : 1 Agic (46'), 3 : 2 Breznik (56'), 3 : 3 Brinjovic (73'), 3 : 4 Breznik (79') 3 : 5 Breznik (89') Vrstni red: 1. NK Brežice 1919 48, 2. Zreče 46, 3. NK Žalec 38, 4. Kovinar Štore, 5. ND Mozirje oba 30, 6. NK Šoštanj 24, 7. NK Rogaška 19, 8. KNK Odred Kozje 18, 9. NK Vojnik 12, 10. NK Vransko 0 Citycentrovo kolesarjenje to nedeljo Celje - Muhasto vreme jo je minulo nedeljo zagodlo organizatorjem največjega družinsko kolesarskega dogodka v Celju, zato so ga prestavili na to nedeljo. Vse že vplačane prijave veljajo. Ob 10h bo mogoče startati s šestih občinskih središč. Na koncu se bodo vsi udeleženci zbrali pred City centrom v Celju. a a vos Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 13 4. junija 2015 »»WAS ŠPORT 17 Odlično delo karateistov V soboto, 16. maja, so se velenjski karateisti iz štirih klubov udeležili enega najmočnejših mednarodnih turnirjev v Sloveniji Postojna Open. Na tem turnirju so sodelovali tekmovalci iz šestih držav in številni klubi iz vse Slovenije. Zbralo se je kar 440 tekmovalcev, ki so opravili 600 nastopov v katah in športnih borbah. Zmagovalec srečanja je bil Karate klub Kranj. Velenjski tekmovalci so se tudi izkazali in še enkrat potrdili, da sodijo skupno v sam vrh slovenskega karateja. Zvrstili so se namreč na drugo, četrto, enajsto in petnajsto mesto: 2. KK Rudar Velenje (5 prvih, 3 druga, 3 tretja mesta), 4. KK Shotokan Velenje (2 prvi, 2 drugi, 4 tretja mesta); 11. KK Velenje (2 prvi, 1 drugo, 4 tretja mesta); 15. KK Tiger Velenje (1 prvo, 3 druga, 1 tretje mesto). V članski težki kategoriji in v kategoriji veteranov+35 je zmagal Mladen Stojnič in je bil proglašen za najboljšega tekmovalca turnirja. Rezultati: malčki: 3. Fatjan Xshoxshaj, KK Shotokan Velenje, Nik Borovnik, KK Velenje; starejši dečki: 3. Tomaž Hudales, KK Shotokan Velenje; ju-niorji: 2. Mirnes Mulabdic, KK Rudar Velenje; juniorji, seniorji +84: 1. Mladen Stojnic, KK Rudar Velenje; veterani +35: 1. Mladen Stojnic, KK Rudar Velenje; malčice: 1. Ajda Go-lac, KK Rudar Velenje; malčki kate: 1. Nik Borovnik, KK Velenje, 2. Seid Muharemovic, Tiger Velenje; mlajši dečki kate: 3. Aljaž Gajšek, KK Shotokan Velenje; starejši dečki kate: 1. Tomaž Hudales, KK Shoto-kan Velenje;kadeti kate: 2. Blaž Gaj-šek, KK Shotokan Velenje; mladinci kate: 3. Belmin Uzejnovic, KK Rudar Velenje; juniorji kate: 2. Gašper Pečnik, Tiger Velenje; najmlajše kate: 1. Lana Dragic, KK Rudar Velenje; malčice kate: 2. Zoja Kan- dut, 3. Ajda Golac, obe KK Rudar Velenje; mlajše deklice kate: 3. Tia Kukovič Jakob, KK Velenje, Saura Omic, KK Rudar Velenje; starejše deklice kate: 3. Šuhra Muharemo-vic, Tiger Velenje, Pia Cesar, KK Velenje; kadetinje kate: 1. Špela Pi-sanec Mežnar, KK Shotokan Velenje, 3. Tina Čater; mladinke kate: 2. Adelisa Hankic, Tiger Velenje; veteranke kate: 3. Anastazija Natalija Kenda, KK Velenje; malčki kate ekipno: 1. Ekipa 3, KK Velenje; mal-čice kate ekipno: 1. Ekipa 1, KK Rudar Velenje, mlajše deklice kate ekipno: 2. Ekipa 2, KK Rudar Velenje; starejše deklice ekipno: 2. Ekipa 2, KK Velenje; kadetinje kate ekipno: 2. Ekipa 1, KK Shotokan Velenje; mladinke, juniorke, seniorke kate ekipno: 1. Ekipa 1, Tiger Velenje Odlični nastopi velenjskih karate-istov so dobra popotnica za prihajajoče državno ekipno prvenstvo, ki bo 7. junija na Polzeli. a Skalčki tretji v Ljubljani Minuli vikend je v Ljubljani potekal 13. Ljubljana Open, mednarodno prvenstvo v tekvondoju verzije III. Tekmovanja so se udeležili tudi velenjski tekvondoisti in ponovno pokazali visoko pripravljenost. 13. Ljubljana Open se je udeležilo preko 220 tekmovalcev iz Srbije, Madžarske, BIH, Hrvaške in Slovenije. V močni konkurenci so si poleg pokala za tretji najboljši klub Skalčki priborili še naziv najboljše članice tekmovanja - Sabina Javor-nik, ter najboljšega člana tekmovanja - Borut Sobota. Prva mesta so osvojili: Pia Lan-deker (mlajše deklice, forme zeleni pas), Tamara Vogler (starejše deklice, zeleni pas), Domen Zabukovnik (mladinci, forme črni pas I. dan), Nejc Rakuša (mladinci, forme črni pas Il.dan in borbe -51 kg)), Sabina Javornik (članice, forme črni pas Ill.dan in borbe -63 kg), Borut Sobota (člani, forme črni pas III. dan in borbe, -78 kg), Amar Halilovic (mlajši dečki, borbe -40 kg), Renato Vogler (starejši dečki, borbe -50 kg), Dean Vukančič (mladinci, borbe -57 kg). Sicer pa so se velenjski tekvondoi-sti zelo izkazali tudi v Italijanski An-driji, kjer je pred mesecem dni, med 27. aprilom in 4. majem, potekalo XXX. člansko, XXI. mladinsko, VII. veteransko in V. otroško evropsko prvenstvo verzije ITF. Preko 1.000 udeležencev iz 29 evropskih držav se je pomerilo v posameznih in ekipnih borbah, formah, samoobrambi, testu moči in specialni tehniki. V kategoriji dečkov v borbah do 55 kg je bil Renato Vogler tretji. Med mladinci sta za slovensko himno poskrbela Jerneja Jenšter-le in Luka Krel s prvim mestom v borbah v kategoriji do 64 kg oziroma +75 kg. Srebrno medaljo si je priborila moška mladinska ekipa v formah (Rakuša, Rupreht N., Vo- gler K., Vukančič, Zabukovnik). Na oder za zmagovalce so se s tretjim mestom povzpeli tudi Nejc Rakuša (forme, črni pas II. dan), Dean Vu-kančič (borbe, -51 kg), in Jerneja Jenšterle (forme, črni pas II. dan). Evropska prvakinja v članski konkurenci je postala Staša Lipnik v kategoriji do 69 kg. Drugo mesto v borbah do 78 kg je osvojil Uroš Ru-preht, tretje v formah črni pas III. dan pa Staša Lipnik. Veterani so ponovno poskrbeli, da je v dvorani še petkrat zadonela slovenska himna. Evropska prvaka sta postala Peter Landeker (srebrna kategorija, borbe do 90 kg), prav tako je naziv evropskih prvakov osvojila veteranska ekipa v borbah in formah, v kateri je bil tudi Peter Landeker. Peter Landeker je osvojil tudi srebrno medaljo v formah V. dan. Nordijska kombinacija Velenjčani osvojili 9 snežink V sredo, 13. maja, je v organizaciji SK Kranj v Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju potekala podelitev priznanj za skupne seštevke v pokalu Cokta v zimski sezoni 2014/15 za klube, smučarske skoke, nordijsko kombinacijo in v regijskih tekmovanjih. Smučarsko skakalni klub Velenje je osvojil 2 pokala za skupne dosež- Judo Petrovič ponovno do evropske medalje ke med klubi, 6 snežink v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji in 6 medalj v regijskem tekmovanju. Rezultati posameznikov: člani: 1. Gašper Berlot; mladinci do 20 let: 3. Vid Vrhovnik; mladinci do 18 let: 1. Vid Vrhovnik; mladinci do 16 let: 2. Vid Vrhovnik; dečki do 15 let: 1. Ožbej Jelen, 3. Rok Jelen; smučarski skoki: dečki do 15 let: 2. Ožbej Jelen. Skučarsko skakalni klub Velenje je v skupnem seštevku v nordijski kombinaciji med klubi osvojil 1. mesto. V seštevku točk med klubi v smučarskih skokih za fante in dekleta ter nordijsko kombinacijo so zasedli odlično 3. mesto. V skupnem seštevku za pokal Cockta v regijskem tekmovanju štajersko-koroška regija pa so fantje osvojili naslednja mesta: dečki do 11 let: 2. Gal Žilavec; 3. Miha Jevšenak; dečki do 10 let: 1. Patrik Hladin; dečki do 9 let: 1. Žiga Gaj-ster in Anže Brecl; deklice do 11 let: Kaja Toplak. V mestu Balatonfured na Madžarskem je bilo pretekli vikend evropsko veteransko prvenstvo v judu. Skoraj sedemsto tekmovalcev iz vse Evrope se je potegovalo za naslove evropskih prvakov v svojih kategorijah. Član Judo kluba Velenje Ivan Petrovič se je po lanskem drugem mestu v Pragi tokrat veselil bronaste medalje med judoističnimi veterani. Izgubil je le eno borbo proti kasnejšemu prvaku iz Belgije. V odločilnem boju za bronasto medaljo je premagal slovaškega judoista. Nekdaj odlični tekmovalec Ivo Petrovič (desno) je dokazal, da se z vztrajnostjo in trdim treningom še vedno lahko kosa z najboljšimi ju-doisti po Evropi, le da tokrat v veteranski konkurenci. a Kegljanje Šoštanjčani prvi na Hrvaškem Kegljači Šoštanja v tem času ne mirujejo. Na Rijeki so se udeležili 3. mednarodnega memorialnega tur-nitja Aleksandra Mandiča. Na kegljišču Mlaka so nastopale ekipe iz Hrvaške in Slovenije. Celodnevno tekmovanje so najboljše odigrali Šo-štanjčani, ki so tako že drugič osvojili pokal v trajno last. Ekipa Šoštanja je prepričljivo s 3.262 podrtimi keglji zasedla 1. mesto. Drugo mesto so zasedli kegljači Elektro Istre iz Rijeke (3.167), tretje mesto pa ke-gljači iz Karlovca. Tudi med posamezniki so prevladovali Šoštanjča-ni, ki so zasedli prvo in drugo me- sto. 1. je bil Petrovič s 580 podrtimi keglji, le 9 kegljev manj je dosegel Fidej (571), tretje mesto pa je pripadalo igralcu Elektro Istre s 559 podrtimi keglji. Tudi četrto (Hasičič - 558) in peto mesto (Sotler - 549) je pripadalo Šoštanjčanom. Šoštanj-čani so na Rijeki nastopili v postavi Pintarič - 527, Petrovič - 580, Fi-dej - 571, Hasičič - 558, Sotler -549, Kompari - 477. a Balinanje Premogovnik še vodi Pretekli teden je bilo odigrano deveto kolo v Štajerski ligi upokojencev v balinanju. V zahodni skupini je bil v torek zjutraj derbi kola med Topolšico in Premogovnikom. Po zelo napetih in precej izenačenih igrah je bila sreča naklonjena ekipi Premogovnika, ki je iztržila neodločen rezultat 4 : 4. V četrtek pa sta bila dva dvobo- ja, Gorenje in Šmartno ob Paki ter Kavče in Gorica. Oba sta se končala tesno, z enakim rezultatom 5 : 3 za domačine. Ekipa Vinske Gore je bila to kolo prosta. Po devetih kolih je v zahodni skupini 1. Premogovnik, 11 točk, 2. Gorenje, 10 točk, 3. Kavče, 10 točk ... Malo manj izenačeno je bilo tekmovanje v vzhodni skupini, kjer pa je bil rezultat presenetljiv v Gorici pri Slivnici. Tu sta se med sabo pomerili ekipi Gorice in Dobrne. Čeprav je imela na koncu Gorica veliko razliko v točkah, je bil rezultat kar 8 : 0. Srečanje med Vrbnim, Vr-bico in Polzelo so z lahkoto dobili gostje, ki so zmagali z 2 : 6. Enako je bilo tudi v Preboldu, kjer je imel trenutno vodeči domačin lahko delo proti Šentjurju, rezultat je bil 6 : 2. Tekma med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico pa je bila tudi končana z rezultatom 6 : 2. Vrstni red: 1. Prebold, 13 točk, 2. Slovenske Konjice, 12 točk, 3. Gorica pri Slivnici, 10 točk . a T. F. Skvoš Mošnik petič zapored državni prvak Ta vikend je v Konex centru v Ljubljani potekalo 24. državno prvenstvo v skvošu. V moški konkurenci je še petič zapored slavil Velenjčan Martin Mošnik (Squash klub Konex, Ljubljana), ki je v finalu gladko premagal Andraža Demšarja (Squash klub Škofja Loka) s 3 : 0. Tretje mesto je po ogorčenem boju pripadlo Aljažu Peternelju (Squash klub Škofja Loka) s 3 : 2. Squash klub Velenje sta zastopala Žan Bom-bek, ki je osvojil odlično 6. mesto, Mošnik z najboljšo igralko sveta Nicol David. in Maks Bombek, ki je osvojil 27. mesto. Pri ženskah je slavila Nada Bambič (Squash klub Konex) pred Mojco Blažič (Squash klub Sevni- ca) ter Nino Kustec (Squash klub Škofja Loka). Pretekli teden je Martin v Zagrebu odigral ekshibicijsko tekmo za popularizacijo skvoša, s katero svetovna skvoš organizacija, v katero je vključenih preko 180 držav, poskuša ta šport uvrstiti med olimpijske športe. Za ta namen se je pomeril tudi z enajstim igralcem svetovne lestvice Špancem Borjo Golanom. V precej izenačeni tekmi je na koncu slavil Borja z rezultatom 11 : 9. Promocije skvoša se je udeležila tudi najuspešnejša igralka sveta, že dalj časa tudi prva na svetovnih lestvicah, Malezijka Nicol David. Ambasadorji kraja in države Lani na poteh blizu 200 športnih navdušencev - Več pozornosti tudi spodbujanju nogometašev Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 20. maja - Sredi prejšnjega tedna so se zbrali na občnem zboru člani Kluba športnih navdušencev Šmartno ob Paki, Fan cluba Ane Drev. Na njem so pričakovali tudi svojo junakinjo Ano, a si je ta nabirala moči za novo smučarsko sezono s poganjanjem pedal po Knezovih besedah - glede organizacije ogleda tekem. Ano je namreč ob progah na tekmah svetovnega in evropskega pokala bodrilo blizu 200 športnih navdušencev. »Smo pa bili na tekmah v tujini ambasadorji kraja in države. Sploh na olimpijskih igrah v Sočiju, na katere se Ana žal ni uvrstila.« Lani je klub praznoval 10-letnico delovanja. Ju- Letošnji delovni program je podoben lanskemu. Poleg tradicionalnega druženja s člani Fan clu-ba Tine Maze bodo pred začetkom nove smučarske sezone pripravili srečanje s člani in simpatizerji kluba, več pozornosti kot lani pa bodo namenili spodbujanju vseh selekcij domačega nogometnega kluba. Za zimsko sezono 2015/2016 načrtu- Na občnem zboru so zagotovili, da bodo Ano tudi v naslednji sezoni spremljali od starta do cilja. otokih sosednje Hrvaške. Po besedah predsednika kluba Marjana Kneza koledarsko leto ni bilo prav uspešno, saj je Ana slabo začela minulo sezono, a jo je na veliko veselje precej bolje končala. Veliko boljše je bilo leto 2014 - po bilej so zaznamovali s priložnostno prireditvijo ter razstavo o poteh in Aninih uspehih, ki si jo je ogledalo blizu 500 ljudi. Organizirano so si ogledali še tekmo v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ter bili v ciljni areni v Planici. jejo ogled šestih smučarskih tekem doma in v tujini, saj verjamejo, da bo njihova varovanka izkoristila priložnost, ki se ji ponuja z odločitvijo Tine Maze o enoletnem počitku. Sicer pa bodo, smo še slišali, dejavnosti prilagajali potrebam članov. a Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 18 18 modrobELA kronika 4. junija 2015 Jadranski udar nad Raduho Luče, od 1. do 6. junija - Jutri (v petek) se bo v Sloveniji končala vojaška vaja Jadranski udar, na kateri pripadniki Slovenske vojske v sodelovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva izvajajo usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja. Vajo izvajajo na petih različnih lokacijah, med drugim tudi na območju Raduhe v občini Luče. Vajo je organiziralo in jo vodi poveljstvo 15. polka vojaškega letalstva iz Cerkelj ob Krki. Na njej sodeluje blizu 450 udeležencev, od tega približno 200 pripadnikov oboroženih sil iz Avstrije, Belgije, Češke, Črne gore, Francije, Hrvaške, Italije, Kanade, Litve, Latvije, Madžarske, Nizozemske, Romunije, Slovaške, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Turčije. V Lučah se jih je »utaborilo« blizu 20. Občina Luče je občane o vaji obvestila s posebnim dopisom. Poleg rabe travnika na Juvanjih prodih za vzlete in pristanke helikopterjev udeleženci vaje uporabljajo tudi javne ceste in utrjene gozdne površine. »Bolj kot moteče je zanimivo,« je povedal lučki župan Ciril Rosc. Helikopterji vzletajo in pristajajo trikrat na dan v določenih terminih. ■ Tp Bolj kot moteče je zanimivo, meni Ciril Rosc, avtor fotografije. Za ceste bodo podelili koncesijo V treh letih bi radi uredili vse lokalne ceste Šoštanj - Z določitvijo načina opravljanja rednega in naložbenega vzdrževanja občinskih lokalnih cest in pogojev za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske službe se v občini Šoštanj začenja sistematično obnavljanje cest. Vzporedno pripravljajo projektno - tehnično dokumentacijo za investicijsko vzdrževanje cest in investicijski elaborat, ki nastajata v Evropskem pravnem centru in Inštitutu Iris iz Maribora. »Gre za to, da želimo v čim krajšem času - računa- mo, da v treh ali štirih letih, v občini izvesti vse večje naložbe in seveda redno vzdrževanje na lokalnih cestah z daljšim obdobjem odplačevanja. V našem primeru se odločamo za podelitev koncesije za dobo 15 let,« pravi podžupan Občine Šoštanj Viki Drev. Prepričani so, da bo koncesionar, ki bo dobil koncesijo, lahko bolje vzdrževal šoštanjske ceste, ki so zadnja leta precej slabe. Šlo bo zlasti za lokalne ceste zunaj mesta. Ceste v mestu, kjer je pod njimi tudi infrastruktura (kanalizacija, toplifikacija), pa ostajajo kot naložbe tekočega proračuna za vsako proračunsko obdobje posebej. ■ mkp Nova akcija 0,0 šofer - trezna odločitev Ljubljana, Velenje, 1. junija - Policija je v ponedeljek začela novo akcijo 0,0 šofer - trezna odločitev. Akcija, ki je usklajena z vseevropsko akcijo za zmanjšanje prometnih nesreč zaradi alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, bo trajala do nedelje. V zadnji akciji, ki je potekala sredi maja, so policisti odredili 11.138 alkotestov, od katerih jih je bilo 419 pozitivnih. Začasno so odvzeli 329 vozniških dovoljenj in pridržali 18 oseb. Vlom v vikend Mozirje, 26. maja - V torek je bilo v Okonini vlomljeno v vikend. Lastniki pogrešajo solarni sistem, agregat in kosilnico. Škodo ocenjujejo na 1.500 evrov. Voznik spregledal otroka Šoštanj, 27. maja - V sredo so v Zdravstvenem domu v Velenju oskrbeli otroka, ki se je poškodoval v prometni nesreči. Zgodila se je v Gaberkah, ko je otrok stopil iz avtobusa, voznik osebnega avtomobila pa ga je na drugi strani spregledal in trčil vanj. Ker voznik osebnega avtomobila ne bi smel peljati mimo ustavljenega avtobusa, ki je imel označeno, da prevaža otroke, so mu policisti napisali kazen. Od kosilnice do motorja Velenje, 27. maja - Tudi v zadnjem tednu ni šlo brez kraj in vlomov. Na udaru so bile trgovine in stanovanja. V trgovini Jager v Velenju je v sredo neznanec ukradel kosilnico. Policisti bodo nepoštenega kosca poskusili izslediti s pomočjo video nadzornega sistema. V četrtek, 28. maja, je dopoldan na Erjavčevi v Velenju prišlo do drzne tatvine. Neznanec je iz hiše odtujil digitalni fotoaparat in tablico, in to v času, ko sta bila oškodovančeva starša doma. Istega dne je izpred trgovine v Pesju izginilo kolo z motorjem. Na Šaleški cesti v Velenju je bilo vlomljeno v stanovanje. Vlomilec je odnesel ovojnico z več denarja. Popoldan je v trgovini In-terspar varnostnica pri tatvini izdelkov zalotila žensko. Ni se izšlo tudi tistemu, ki je v soboto, 30. maja, iz Eurospina odnesel dve steklenici žgane pijače. Tega so prijeli policisti. Zvečer pa se je vlom zgodil v Podgorju. Vlomilec je iz hiše odnesel denar. V ponedeljek, 1. junija, dopoldan je varnostnik v Lidlu moškega zalotil pri tatvini. Ta se je postopku uprl, udaril varnostnika, ga lažje poškodoval, potem pa zbežal. Kasneje se je zglasil na policiji, dejanje pa bo moral pojasniti tudi pred sodniki. Pobeg se ni izšel Velenje, 29. maja - Konec tedna so se na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodili trije prometni dogodki. V petek dopoldan je počilo na parkirišču Šolskega centra. Voznik zelene cordobe je s kraja odpeljal, a so ga policisti izsledili in ustrezno pobegu tudi obravnavali. Zvečer so po obvestilu Bolnišnice Topolšica, kjer je iskal zdravniško pomoč voznik, opravili ogled kraja, kjer se je poškodoval. Zgodilo se je pred trgovino Hofer v Pesju, voznika so kaznovali. V soboto, 30. maja ponoči, je počilo v naselju Lipje. Vzrok je bilo izsiljevanje prednosti. Podobna nesreča se je dan za tem, v ponedeljek, zgodila v krožišču v Pesju. Povzročitelju so napisali plačilni nalog. Pikniki in v črna statistika varnostno ogledalo Med televizijskimi oglasi je v zadnjih tednih veliko pozornosti namenjene piknikom, opremi za žar mojstre, pripravljenim mesnim in »vegi« nabodalom, kotjetom, pleskavicam, (brez) alkoholnim pijačam in vsemu, kar zagotavlja, da bodo »piknik srečanja« uspela. Zato ni presenetljivo, da ob teh oglasih nihče ne pomisli na drugi vidik teh piknikov, po katerem je obilo priložnosti ne zgolj za druženje in kulinarične užitke, ampak tudi za prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Za to pa so poskrbeli policisti, ki oglašujejo letošnjo drugo izvedbo preventivne akcije 0,0 šofer, ki poteka med 1. in 7. junijem 2015. Policisti bodo poostrene nadzore nad psihofizičnim stanjem voznikov izvajali usklajeno s kolegi iz drugih evropskih držav, ki bodo delo opravljali s sloganom »Alcohol and drugs«. Namen akcije je preprečevati udeležbo v prometu pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, s tem pa tudi zmanjšati število prometnih nesreč. Policisti zavzeto opravljajo tovrstno delo kljub dejstvu, da je bilo v lanskem letu število in delež smrtnih prometnih nesreč, ki nastanejo pod vplivom alkohola, najnižje doslej. Policisti bodo poostrene nadzore izvajali na celotnem območju države. Sicer pa je leto 2014 glede prometne varnosti oziroma prometnih nesreč na slovenskih cestah najbolj varno doslej. Policisti so evidentirali 18.251 prometnih nesreč, kar je za 3,5 % manj kot v letu 2013, na območju celjske policijske uprave pa so policisti obravnavali 2.949prometnih nesreč, kar je za 8,5 odstotka manj kot v letu 2013. Med temi nesrečami je bilo 11.987prometnih nesreč, v katerih je nastala le materialna škoda, na Celjskem je bilo teh nesreč 1.726. Kar 6.167prometnih nesreč seje zgodilo, v katerih je 7.394 udeležencev utrpelo lahke in 826 hude telesne poškodbe, na območju celjske regije pa seje zgodilo 1.208 prometnih nesreč, v katerih je bilo 1.529 lahko in 144 hudo telesno poškodovanih. Brez prometnih nesreč s tragičnim izidom tudi lani ni šlo tako, da se je zgodilo 97 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v njih je umrlo 108 ljudi, policisti celjske policijske uprave pa so obravnavali 15 prometnih nesreč, v katerih je tudi umrlo 15 ljudi. Navkljub množici poškodovanih in mrtvih je bilo lansko leto v zadnjih petdesetih letih eno najmanj tveganih oziroma najbolj varnih. Trend zmanjševanja prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in mrtvimi je v zadnjih petih letih ugoden, kar daje potrditev tako policiji kot ostalim pristojnim institucijam in nevladnim organizacijam, da je sistematično in usklajeno delo tako na preventivnem kot represivnem, pa tudi izobraževalnem področju dobro zastavljeno in da je treba le nadaljevati izvajanje zastavljene strategije. Toda ne glede na ugodne statistične kazalce so podatki o ugotovljenih kršitvah, povezanih z alkoholom oziroma alkoholiziranostjo voznikov v cestnem prometu, še vedno skrb vzbujajoči in kažejo potrebo po doslednem izvajanju (poostrenih) nadzorov ter dodatnih oblikah osveščanja in izobraževanja tako mlajših kot starejših - izkušenejših voznikov. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je 23,5 odstotka, na celjskem pa 9,1 odstotka, pri povzročiteljih prometnih nesreč s smrtnim izidom je v slovenskem prostoru ta delež 9,9 odstotka, na Celjskem pa kar 46,7 odstotka. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev vseh prometnih nesreč je 1,54 g/kg, na Celjskem pa 1,34 g/kg, pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom pa je ta stopnja 1,45 g/kg, na območju celjske regije pa 1,69 g/kg. Ti podatki potrjujejo, da lahko z zmanjšanjem uživanja alkoholnih pijač bistveno prispevamo k izboljšanju prometne varnosti, kar bi zagotovo dobro vplivalo tudi na trenutno počutje, dolgoročno pa na zdravje in kvaliteto življenja nasploh. Zato naj bodo letošnji pikniki priložnost za prijetno in zabavno preživljanje prostega časa, ne pa nepotrebno opijanje z alkoholom, ne glede, ali vozimo ali nas vozijo drugi. Iz POLICIJSKE beležke Konj na sprehodu Velenje, 26. maja - V torek zvečer je občan obvestil policiste o konju, ki se je sprehajal ob cesti. Dogodek so preverili in ugotovili, da je bil konj precej oddaljen od bližnjega cestišča in za promet ni predstavljal neposredne nevarnosti. Z lastnikom pa se bodo o konjevem sprehodu še pogovorili. Na bencinski zasegli traktor Velenje, 27. maja - V sredo so policisti na bencinskem servisu OMV občanu zasegli traktor. Vozilo ni bilo registrirano, voznik pa ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Hči na potepu, mama v skrbeh Velenje, 27. maja - V sredo zvečer je zaskrbljena mama policistom povedala, da pogreša enajstletno hčer, ki se po šoli ni vrnila domov, na telefonski številki pa je bila nedosegljiva. Izkazalo se je, da se je deklica odločila popoldan preživeti s prijateljicami, zaradi praznega računa za mobilni telefon pa tega ni mogla sporočiti domov. O njenem početju se bodo pogovorili v družinskem krogu. Grozil pred trgovino Velenje, 27. maja - V sredo popoldan je neznani voznik rdeče »katrce« pred trgovino Muller grozil občanki. Pred prihodom policistov je odpeljal, a se ti zanj še zanimajo. Na plačilni nalog morajo vpisati samo še osebne podatke. Žaljiva SMS sporočila Velenje, 30. maja - V soboto je Ve-lenjčanka policistom naznanila, da ji je oseba, ki jo pozna, na mobilni telefon naslovila več grozilnih in žaljivih sporočil. Policisti mu jih bodo zaračunali v obliki plačilnega naloga. Porinil kolesarja Velenje, 30. maja - V soboto je občan potisnil kolesarja tako, da je ta padel in se pri tem telesno poškodoval. V zvezi z dogodkom še zbirajo obvestila. Soseda sta se sprla Šoštanj, 30. maja - V soboto ponoči sta se v Gaberkah sprla soseda. Posredovati so morali policisti. Račun je dobila ona Velenje, 30. maja - V Šaleku je v soboto ponoči počilo v zakonu. Zakonca sta se sprla, prišli so policisti, plačilni nalog pa napisali njej. Bivša ga je udarila Velenje, 1. junija - V ponedeljek popoldan je bivši partner policistom prijavil bivšo partnerko. Ta naj bi ga pri predaji otrok udarila. Policisti se bodo, preden bodo ukrepali, pogovorili tudi z njo. Predstavljajo se Velenjski policisti bodo konec tedna sodelovali na dveh prireditvah na območju Šoštanja. Udeležencem sobotnega Šport špasa bodo dopoldne predstavili svoje delo, na nedeljskem popoldanskem Metuljevem dnevu pa se bodo v Topolšici obiskovalcem predstavili vodniki službenih psov in policisti prometniki z motornimi kolesi. Ampak pozor! To ne pomeni, da jih ne bo na cestah. Do nedelje poteka akcija 0,0 šofer - trezna odločitev. Vredno pohvale V petek, 29. maja, je Velenjčan policistom izročil kontaktni ključ osebnega avtomobila Renault z obeskom. Lastnik ga lahko prevzame na policiji. Drug občan pa jim je izročil bankovec za 20 evrov, ki ga je našel pred Abanko v Velenju. Bančno kartico, ki jo je v soboto, 30. maja, našla občanka, pa so lastnici že vrnili. Dve nenapovedani gasilski vaji Velenje, 29. maja - Prejšnji četrtek, točno ob 9. 30, in v petek ob 9. uri je velenjsko mestno gasilsko poveljstvo po naročilu župana Bojana Konti-ča pripravilo nenapovedani gasilski vaji. V četrtek so vanjo vključili štiri, v petek pa tri prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v MO Velenje. Preverili so, kako hitro se gasilci po alarmiranju zberejo in kako hitro izvozijo iz gasilskih domov. Sedaj bodo opravili analizo vaje in ocenili pripravljenost posameznih gasilskih društev. ■ bš radio VELENJE 88,9 Mhz 107,8 Mhz Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 19 4. junija 2015 UTRIP 19 HOROSKOP Nov dan naj bo dan brez cigarete? Svetovna zdravstvena organizacija je 31. maj leta 1987 razglasila za svetovni dan brez tobaka. Letošnji svetovni dan poudarja pomen marketinga tobačne industrije, obenem obeležujemo tudi 10. obletnico okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za nadzor nad tobakom. Države članice EU imamo do 20. maja 2016 čas, da direktivo o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov prenesemo v nacionalno zakonodajo, zato je ministrstvo za zdravje že začelo postopke. Direktiva med drugim uvaja prepoved značilnih okusov cigaret, kot sta npr. mentol ali vanilja, uveljavlja velika slikovna zdravstvena opozorila, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, uvaja možnost prepovedi prodaje tobačnih izdelkov preko interneta in ureja področje prodaje elektronskih cigaret in zeliščnih izdelkov za kajenje. Večina kadilcev začne kaditi do 25. leta starosti, torej še kot mladostniki ali mladi odrasli. Po podatkih iz raz- iskave v letu 2011/12 kadi vsak četrti Slovenec, star 15-64 let, med njimi več moških kot žensk. Po podatkih iz leta 2014 vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi vsak sedmi 15-letnik, vsak šesti pa je prvič kadil v starosti 13 let ali manj. Smrtnost zaradi tobaka je izredno visoka. Več kot pet milijonov ljudi umre vsako leto za posledicami Zgoio se je... od 5. 6. do 11. 6. - 5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavodnjah pri Šoštanju ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva; - 6. junija 1941 je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniško družbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem ukvarjala tobaka, kar je več kot zaradi virusa hiv in aidsa, malarije in tuberkuloze skupaj. Kajenje je daleč na prvem mestu med vsemi dejavniki zdravstvenega tveganja, na katerega lahko sami in brez večjih težav vplivamo. Kajenje dokazano povečuje umrljivost med aktivnimi in pasivnimi kadilci. Vsakdo, ki pomisli, da mu ena občasna cigareta ne bo škodila, se pošteno moti. Zdravju škodljiva sta lahko tudi tako s pridobivanjem in distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno; - leta 1961 je v začetku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi dogradil nov počitniški dom z 62 ležišči; - leta 1999 so 6. junija nogometaši-ce Škal osvojile slovenski pokal; - nogometaši velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo; - 8. junija 1996 je bila pred Rdečo dvorano v Velenju zaključna prireditev akcije »Veter v laseh - s športom proti drogi«; v akciji, ki je potekala v osmih večjih slovenskih mestih, je sodelovalo 3000 mladih športnikov, na zaključni prireditvi v Velenju pa se je v košarki, odbojki in rolanju Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 POROČITE SE V POROČNI dvorani gradu VRBOVEC Vabljene večjp-aa^lufi»-a! 1 L^l R PAKETNA DOSTAVA BREZ ZADREG Z GOTOVINO Na območju izbranih pošt smo pismonoše opremili s prenosnimi POS-terminali ter vam tako olajšali nakupe, saj jih lahko plačate s karticami Activa, MasterCard®, Maestro® in Visa. --aUgodn°st? Oo<*at°aMas**Card Pri plačilu odkupnine s kartico MasterCard® ali Maestro™ vam do 30. junija 2015 ne bomo zaračunali storitve "Brezgotovinsko plačilo odkupnine" v višini 1 EUR. Poskenirajte QR-kodo in si oglejte seznam pošt kjer je mogoče pri pismonoši plačevati s plačilnimi karticami. Seznam teh pošt je objavljen tudi na www.posta.si. Info: 080 14 00 ali na www.posta.si Zanesljivo vsepovsod <7 POŠTA SLOVENIJE LOGISTIKA PETEK 5. JUNIJ 2015, OB 14. URI, NA KREKOVEM TRGU V CELJU. www.city-center.si VSTOPNINE NI! Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 24 Branje je mladim »cool« Število dobitnikov bralne značke niha le zaradi manjših generacij - V vrtcih število bralcev, ki berejo s pomočjo odraslih, raste Velenje, 2. junija - V Šaleški dolini se zaključuje 48 sezona Kaju-hove bralne značke. Zanimanje za dobre knjige med osnovnošolci ne upada, kažejo podatki organizatorja akcije Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. Še posebej veseli pa so, ker se je odlično prijela tudi predšolska bralna značka, dih. Upad pripisujemo dejstvu, da so generacije devetošolcev manjše in ne manjšemu zanimanju za knjigo. Prepričana pa sem, da bodo tisti, ki so 9 let brali, ostali bralci celo življenje,« nam razloži sekretarka zveze Tinca Kovač. Letos so na prireditvi, ki so jo v velenjskem domu kulture pripravili v torek, podelili juhovo bralno značko in življenje s knjigo vnaprej. V predšolski bralni znački sodelujejo otroci najstarejših starostnih skupin, a se zadnja leta število bralcev povečuje tudi zato, ker se vzgojiteljice odločajo, da berejo tudi z mlajšimi otroki. Pri branju pa jim pomagajo tudi starši, stari starši ...,« doda Kovačeva. Le- v kateri se letos končuje jubilejna 20. sezona. »Veseli smo, ker otroci kljub številnim drugim medijem še vedno z veseljem vzamejo v roke tudi knjigo. Zadnja leta opažamo, da njihovo število ne upada, se pa zadnji dve leti pozna, da je med osnovnošolci manj »zlatih bralcev«. Tako pravimo tistim bralcem, ki bralno značko osvojijo devetkrat, torej v vseh razre- 176 zlatih bralnih značk. Poimenovali so jo »Prosto po Prešernu«, po predstavi, ki so jo videli nagrajenci. Vse v dvorani je navdušilo. Več kot 500 Ostržkov Da imajo knjigo radi že otroci, dokazuje podatek, da bo predšolsko bralno značko letos osvojila dvajseta generacija vrtčevskih otrok. »Tako postavljamo temelje tudi za Ka- tos pričakujejo, da bo Ostržka prejelo več kot 500 mladih bralcev iz Šaleške doline. Pripravili jim bodo kar 5 prireditev, dve v Velenju in Šoštanju ter eno v Šmartnem ob Paki. Povsod bodo mali bralci videli predstavo Lutkovnega gledališča Velenje Metuljček cekinček. ■ bš 3 ICO K f POLET E Ob 40-letn ci Radia Ve le i ■ m m i Petek, 19. junij, ^ ob 18. uri, Titov trg Nastopili bodo dalmatinska klapa Intrade s Tomislavom Braličem in Šaleški študentski oktet Generalni pokrovitelj: Mestna občina Velenje 0 Festival se je zaključil z rock'n'rollom Majske vikende v Velenju že 25 let s kulturo pomlajuje Šaleški študentski klub - Dnevi mladih in kulture »zažigali« Letos so mladi priredili party za obzidjem in v atriju Velenjskega gradu - Electronic Fortress, v Pekarni so postavili prostorsko inštalacijo in predstavili novo številko revije RIT, v sodelovanju s TIC-em so organizirali doživetje socializma, s festivalom Velenje pa BazArt - razstavno prodano tržnico, na kateri so mladi umetniki ponujali unikatne izdelke na več kot 30 stojnicah. V petek so na terasi pred eMCe placom gostili Vida Valiča ter domača komika Uroša Kuzmana in Saša Avramovica, za katerimi so nastopili Prismojeni profesorji bluesa - band, ki je priredil glasbeno popotovanje od zasanjanega bluesa do psihadeličnega rocka in na poti trgal strune in s padlimi činelami sekal kable. V soboto so se 25. Dnevi mladih in kulture zaključili v tradicional- nem slogu - na Velenjskem gradu z rock žurom, na katerem je Dan D doživel popolno predajo občinstva. Igrali so, kot so sami rekli, malo novega, malo starega, malo za grlo, malo za srce. Poleg Dan D-ja so igrali tudi zagrebški turbofolk punk rockeiji Brkovi, ki so v ostalih državah bivše Jugoslavije že prave legende, v Sloveniji pa so bili šele drugič. Brkovi so s svojim domačemu ob- činstvu nepoznanim slogom vzbudili zanimanje in navdušili množico obiskovalcev. Igrali so tudi hitro vzhajajoči zasavski bend Koala Voice, lokalni metalci Carnifliate in cover band Replika. S tem se je zaključil še en izredno uspešen in obiskan DMK, ki je letos proslavljal kar četrt stoletja. Klasirnico bodo porušili Industrijski objekt, ki ga je MO Velenje kupila za 1 evro, odstranjuje Premogovnik - Občina naj z rušenjem ne bi imela stroškov Velenje, 1. junija - Ob nedavni tragični delovni nesreči v velenjski opuščeni Klasirnici v Pesju so se mnogi spraševali, kaj se dogaja s stavbo, ki je bila pred leti predvidena za oživitev industrijske dediščine. Leta 2003 jo je namreč Mestna občina Velenje prav zato za 1 evro odkupila od Premogovnika Velenje. Zakaj do uresničitve tega projekta ni prišlo in kaj se sedaj dogaja s Klasirnico, nam je povedala vodja Urada za investicije in razvoj Alenka Rednjak. »Ko smo odkupili Klasirnico za simbolični 1 evro, smo predvidevali, da bo MO Velenje pridobila evropska sredstva za revitalizacijo industrijske dediščine, vanj pa bi umestili nekatere kulturne in športne dejavnosti. Želeli smo si, da bi objekt oživili. Žal takih evropskih razpisov po tem, ko je bil že pripravljen projekt revitalizacije, ni bilo, občina pa finančno sama obnove ni zmogla«. Objekt so potem pred- Klasirnico bodo porušili po tem, ko bodo iz nje demontirali vso opremo, ki jo lahko kot odpadne surovine prodajo DINOS-u. Kdaj stavbe ne bo več, pa je še težko reči. videli za rušenje, predlani pa je MO Velenje s Premogovnikom Velenje podpisala pogodbo o rušitvi in odstranitvi objekta. »Premogovnik ima mehanizacijo in ljudi, ki še vedo, kako je bila Klasirnica grajena, zato smo se odločili za to pogodbo. Premogovnik sedaj upravlja objekt, tam skrbi tudi za varnost. Pridobiti so morali še vsa uporabna dovoljenja za rušenje. Rok porušitve je 1 leto po odprtju NOP II,« pojasnjuje Rednakova. Ker pa NOP II. še ni bil odprt, vprašanje pa je tudi, kdaj bo, se bo potrebno dogovoriti za nov rok. Takšna rušitev seveda ni poceni, zato nas je zanimalo, koliko bo ta občino stala. Izvemo, da naj bi bila odstranitev Klasirnice zanjo pravzaprav brezplačna. Kako je to mogoče? Naša sogovornica pojasni: »S pogodbo smo Premogovniku dovolili, da pred rušitvijo demontira vso opremo, ki jo je mogoče prodati. To sedaj tudi počnejo, železo prodajajo DINOS-u, ta pa nas redno obvešča, koliko odkupijo in koliko plačajo za material iz Klasirnice. Računamo, da bo to zadoščalo za pokritje vseh stroškov rušitve in bo ta za MO Velenje povsem brezplačna.« ■ Bojana Špegel