Leto XII_________________številka 8 cena 1,46 EUR 25. avgust 2010 Hmeljarji praznovali kljub krizi...................................str. 6 Braslovčam vztrajno prepričujejo državo............................str. 8 a e d nj a 4 ‘ts o. as * eeV m«***5 »o*> / V Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. V Preboldu odprt dom starejših Od 1. septembra dom mnogim starejšim Polzeli, Grmovju in Vranskemu se je z ustanovo za varstvo starejših občanov pridružil Prebold. Dom starejših občanov Prebold bo uradno odprl vrata danes, jutri od 10. do 18. ure pa si ga bodoTahko ogledali vsi krajani. Dom je v novi zgradbi tik ob stanovanjski soseski Na zelenici in pravzaprav v središču Prebolda. V njem je prostora za 155 oseb, starejših od 65 let, investitor pa je zasebna občanom družba SQ Kovač, d. o. o., s sedežem v Arji vasi, njen direktor pa je Ivan Kovač. Kot so sporočili iz podjetja SG Kovač, celotna vrednost investicije znaša 10.228.295 evrov, Občina Prebold pa je izdatno sodelovala pri nakupu zemljišča, komunalnem priključku in podobno. V domu bo 70 zaposlenih. Vselitev stanovalcev (evidentiranih imajo 115 zainteresiranih) bo možna s 1. septembrom, ko bo pridobljeno tudi dovoljenje za delo. Cena oskrbnega dne za dvoposteljno sobo (nadstandard - s kopalnico, balkonom, televizijo in internetom) znaša dobrih 26 evrov, za enoposteljno sobo (prav tako nadstandard) pa malo manj kot 29 evrov. (Več 'na strani 9.) K. R. S svojo vprego v jesen Začeli s spravilom hmelja Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Po čudovitem pogledu na Savinjsko dolino, ki jo zastirajo zavese zelenega zlata, je v teh dneh vse drugače. Po dolini se širi poseben vonj po hmeljnih kobulah, na hmeljiščih so zaropotali traktorji, delavci bodo pri obiralnih strojih preživljali dneve in noči, morda se bo kje slišala tudi pesem. Od 1500 hektarjev hmelj-skih površin v Sloveniji jih je v Savinjski dolini 1100. Letina pa bo po napovedih srednja dobra. T. Tavčar Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Marjana Oplotnik, Salbumini 10, Trbovlje 2. Stojka Krstič, Arja vas 69, Petrovče 3. Marica Ograjenšek, Ul. heroja Staneta 7, Žalec Ali se vam ne zdi, da nas je bolj zgodaj kot kakšno drugo dopustniško poletje presenetilo stopnjevanje množice prireditev, dogajanj in dejavnosti v naših lokalnih okoljih. Več kot drugič je brezplačnih prireditev. Spet je nekaj več gradbišč in gradbenih strojev. Včasih nas na cesti bolj prijazno pozdravi kdo, ki nas sicer gleda postrani, in tisti, ki nas pozdravi le mimogrede, prijazno spregovori dva ali tri stavke, da včasih vendarle pomisliš, če nista hodila skupaj v šolo, na kakšen krožek ali vsaj na avtobus. Pa še kakšna podobna pozitivnost bi se našla ... Človek bi se mirno navadil. Če nas ne bi mediji vsak dan obveščali o kakšnem stečaju in dejavnostih centrov za soci- ; alno delo in dobrodelnih organizacij, bi si že mislili, da spet prihajajo časi umirjenega bla-gostanja in socialne enakosti, kot smo jih morda v podobni obliki poznali v najboljših letih socializma. Da ne pretiravamo, so tudi mnoge tozadevno neobremenjene bogate prireditve, j ki lepo zvenijo v poletje. Kar mirno, vse je v redu, vse je normalno, glede na čas, ki prihaja. Ne vem, ulije to pozitivna ali negativna novica, ampak najkasneje do zime bo najbrž vse drugače. Jeseni bodo namreč spet lokalne volitve. Zato se bo situacija še do 9. oktobra, ko nastopi volilni molk, gotovo stopnjevala. Z naskokom na različne stolčke ali kar s prevozom do njih, za kar bodo kandidati za različna mesta uporabljali različno težka prevozna sredstva, jeklene konjičke, kolesa, težke motorje, gradbeno mehanizacijo ali pa kar konjske vprege in graciozne konje za ježo, se bodo zategnile tudi vajeti in sprožile zavore dogajanja. Zato nasvet: volitve pridejo, minejo, kandidati pridejo, eni ostanejo, drugi gredo ... Ne glede na to, kdo in kakšni so, s kakšnimi golaži so nas cartali, moramo živeti tudi, ko volilne hrane zmanjka. Voziti se moramo s svojo vprego, znati držati svoje vajeti, uživati v tistem, kar srečamo po poti, in se znati pobrati, ko včasih pademo dol. In morda se potem uresniči še kakšna volilna obljuba. Morda bomo sčasoma še res na (svojem) konju. Za začetek pa vam vsem skupaj želim prijazne zadnje poletne dni, pa lepo jesen, polno darov narave, uspešen začetek šolskega leta in delovnih izzivov ali vsaj ... dostojno preživetje. Lucija Kolar HORMANN garažna in industrijska vrata Jubilejna vrata Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. Obiranje pri Slavku Leskošku v Migojnicah, kjer hmelj pridelujejo na 26 hektarjih, od tega je skoraj tretjina zasajena s savinjskim goldingom, so prve letošnje kobule že pospravili motjož Ustvarjamo pozdrave Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 v/ww.matjaz.si • info@matjaz.si ö I Pohod [po hmeljski poti v soboto, 28.8.2010, ob 9. uri pred dvortem Novo Celje Prijavnina 5 EUR (darilo, okrepčila) f Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34_ Organizatorja: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Zveza turističnih društev Občine Žalec Redarska služba v Žalcu Nova šola v Grižah še kasneje Redarji na delu V žalski občini so že na delu redarji, ki zaenkrat le opozarjajo, kmalu pa naj bi, vsaj kar se prehitrih voznikov tiče, začeli tudi s kaznimi. Žalska občina se je za vstop v medobčinski inšpek- torat in redarstvo, ki deluje na območju občin Celje, Štore in Laško, odločila potem, ko se z ostalimi spodnjesa-vinjskimi občinami ni mogla dogovoriti o ustanovitvi skupnega inšpektorata, večina od ostalih občin pa se je že Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec (Ur. 1. RS št. 90/07, 55/10) OBČINA ŽALEC razpisuje 7 (SEDEM) štipendij za študijsko leto 2010/2011 za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju: - 2 štipendiji za deficitarne poklice - 3 štipendije za nadarjene - 2 štipendiji za študij v tujini Pravico do štipendije lahko uveljavljajo kandidati, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - dijaki, ki dosežejo v preteklem šolskem letu najmanj prav dober uspeh ter svojo intelektualno in umetniško nadarjenost dokažejo s priznanji in priporočili profesorjev; - dijaki, ki se izobražujejo za pridobitev deficitarnega poklica in so dosegli najmanj dober uspeh v preteklem šolskem letu (seznam deficitarnih poklicev se pridobi na Zavodu RS za zaposlovanje, Območni enoti Celje, in Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec); - študenti, ki dosežejo v preteklem študijskem letu najmanj povprečno oceno 8.0, za prvo študijsko leto pa najmanj prav dober uspeh na maturi. Če za to štipendijo kandidira več kandidatov, ima prednost kandidat, ki izkaže intelektualno ali umetniško nadarjenost (doseže javno priznan uspeh ali izjemen dosežek) in predloži priporočila profesorjev; - študenti, ki se vpišejo v izobraževalne programe za pridobitev deficitarnega poklica iri so dosegli najmanj povprečno oceno 7.0, za prvo študijsko leto pa najmanj dober uspeh v preteklem šolskem letu (seznam deficitarnih poklicev se pridobi na Zavodu RS za zaposlovanje, Območni enoti Celje, in Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec). Če za štipendijo kandidira več kandidatov, ima prednost kandidat, ki doseže višjo oceno v preteklem šolskem letu oziroma boljši uspeh na maturi (za prvo študijsko leto). Če izpolnjuje pogoje več kandidatov, kot je razpisanih štipendij in je za štipendije namenjenih sredstev, ima prednost kandidat, pri katerem je dohodek na družinskega člana nižji v primerjavi z drugimi kandidati. Višina štipendije za dijake znaša 40 % zajamčene plače mesečno. Višina štipendije za študente znaša 75 % zajamčene plače mesečno. K osnovni štipendiji so študentje, ki so oddaljeni od izobraževalne ustanove več kot 50 km, upravičeni do dodatka 10 % zajamčene plače za stroške prevoza. Višina štipendije za študij v tujini znaša za dijaka 100 % zajamčene plače in za študente 150 % zajamčene plače. Prijava na javni razpis za pridobitev štipendije obsega: - dokazilo o vpisu v tekoče šolsko/študijsko leto, - za dijake dokazilo o doseženem uspehu v preteklem letniku in za študente dokazilo o opravljenih izpitih in povprečni oceni predhodnega študijskega leta oziroma učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, - dokazilo o uspehih in priznanjih, - izpolnjen obrazec VLOGA ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE, - potrdilo o stalnem prebivališču kandidata v Občini Žalec, - potrdilo o državljanstvu, - dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter o premoženjskem stanju. Kandidati za pridobitev štipendije za nadarjene dijake ali študente dokazujejo nadarjenost tudi s potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, z bibliografijo objavljenih del, s potrdilom o sodelovanju v znanstvenih raziskavah, na umetniških razstavah ali koncertih, z dokazili o priznanjih in nagradah, pridobljenih na državnih ali mednarodnih tekmovanjih. Upoštevajo se potrdila in dokazila, pridobljena v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih. Za štipendijo ne more kandidirati kandidat: - ki že prejema kakršnokoli štipendijo, - ki je v delovnem razmerju ali je vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje ali je samozaposlena oseba. Komisija za Štipendiranje bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec. Sklep o dodelitvi štipendije izda župan Občine Žalec, ki o izbiri kandidatov za štipendiranje pisno obvesti vse kandidate v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Vloga z vsemi prilogami se lahko odda osebno ali pošlje s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom »Ne odpiraj - vloga za štipendije 2010« in z naslovom pošiljatelja na zadnji strani ovojnice. Vloga mora biti oddana najkasneje do 5. oktobra 2010 do 10.00 (sprejemna pisarna - vložišče občine). Vloge, prispele po preteku razpisnega roka, se štejejo za prepozne in se ne obravnavajo. Obrazec »Vloga za pridobitev štipendije« se lahko pridobi na Občini Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec, soba št. 52/ II, ali na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si). Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij lahko dobite na telefonski številki 03/713 64 34, kontaktna oseba Nataša Gaber Sivka, dipl. ekon. Občina Žalec številka : 641-00-0010/2010 prej priključila velenjskemu medobčinskemu inšpektoratu. V žalski občini glede na vnaprej določeni mesečni razpored delujeta dva redarja, ki poleti občane opozarjata na napačno parkiranje in druge nepravilnosti, medtem ko naj bi s konkretnimi kaznimi začeli jeseni, zaradi prehitre vožnje pa že prej. V Žalcu so se za redarsko službo odločili tudi zaradi pobud, prošenj in zahtev občanov, ki so opozarjali predvsem na preveliko hitrost voznikov ter nepravilno parkiranje. V odloku, ki so ga sprejeli občinski svetniki, so že opredelili problematiko v vseh krajevnih skupnostih, črne točke pa so po navedbah župana Posedela parkiranje tovornjakov na parkiriščih pri Šparu in Tušu. Kot so prepričani v Žalcu, zaradi redarjev ne bo ogroženo delovanje trgovin in podjetnikov, župan pa je zagotovil, da ne bo modrih con niti plačevanja parkirnine, gre samo za prizadevanja za večji red. V Mestni občini Celje so zaradi priključitve Žalca predvidene tri nove zaposlitve, na inšpektorat pa se je že preselila Simona Bolarič, prej zaposlena na žalskem Oddelku za okolje in prostor. Kot je opozoril vodja celjskega inšpektorata Vinko Andoljšek, bodo imeli redarji pristojnosti tudi na drugih z občinskim odlokom opredeljenih področjih, kjer so do zdaj v Žalcu delovale inšpekcijske službe, torej tudi v zvezi s komunalo, ravnanjem z odpadki... T. Tavčar E! zkst.utrip@siol.net Zapletom z gradnjo osnovne šole v Grižah s telovadnico in vrtcem še ni videti konca. 16. avgusta je namreč Občina Žalec objavila že drugi razpis za gradnjo OŠ Griže, potem ko je državna revizijska komisija (DRK) prvi razpis z naslovom “Gradnja osnovne šole Griže s telovadnico in vrtcem ter zunanjo ureditvijo” razveljavila, saj naj bi bil diskriminatoren. Žalski svetniki so, kljub temu da se s takšno odločitvijo DRK niso strinjali, na izredni seji sklenili, da spoštujejo sklep in objavijo nov javni razpis. Vse skupaj pa bo najbrž pomenilo, da bodo griški osnovnošolci v novo šolo vstopili šele sredi šolskega leta 2011/2012. Zahtevek za revizijo prvega razpisa je podalo Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, ki se kasneje ni prijavilo na javni razpis. DRK je junija sicer Občini Žalec dovolila nadaljevanje vseh postopkov za gradnjo, niso pa smeli podpisati pogodbe z izbranim izvajalcem, dokler revizijski postopek ni bil končan, končal pa se je, kot smo že omenili, z razveljavitvijo razpisa. DRK meni, da javni razpis nasprotuje členom zakona, ki govorijo o načelih konkurenčnosti, enakopravne obravnave in sorazmernosti. V razpisu so Žalčani poleg finančne zmožnosti od ponudnikov zahtevali reference oziroma dokazila o tem, da je ponudnik že gradil stavbe s področja kulture, športa in izobraževanja, stavbe za zdravstvo, saj so s tem želeli zožiti krog ponudnikov ter pridobiti kakovostnega in finančno zdravega izvajalca. Kranjsko cestno podjetje je doslej gradilo le ceste, po mnenju župana Posedela pa Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007, 108/2009) ter 16., 24. in 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 95/05, 23/06) je župan Občine Žalec dne 30. 6. 2010 sprejel SKLEP o ponovni javni razgrnitvi z javnim naznanilom I. Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se ponovno javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) severnega dela naselja Šempeter, ki ga je junija 2010 pod št. projekta 12/8-06; 08/2008 izdelal Uniarh, d. o. o., iz Ljubljane. II. Okvirno ureditveno območje OPPN severnega dela naselja Šempeter zajema celotni del nasetja Šempeter, ki teži severno od regionalne ceste Ločica-Šempeter-Žalec R II/447, razen proizvodnega območja SIP Šempeter in skrajnega severovzhodnega dela naselja, ki se urejata s svojima izvedbenima prostorskima aktoma. III. Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih KS Šempeter v Savinjski dolini. Javna razgrnitev bo trajala od 9. 8. do 22. 9.2010. V času javne razgrnitve bo dne 8. 9. 2010 ob 16. uri izvedena javna obravnava v sejni sobi Občine Žalec. IV. V času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na KS Šempeter v Savinjski dolini. V. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in KS Šempeter v Savinjski dolini ter v časopisu Utrip Savinjske doline ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 350-05-0001/2005 - 2/3 Žalec, 30. 6. 2010 Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. S tiskovne konference pred izredno sejo žalskega občinskega sveta sklep DRK pomeni, da se od zdaj na razpise lahko pravzaprav prijavi vsakdo. Tudi svetniki so menili tako, čeprav jih je v razpravi nekaj menilo, naj “plačamo kazen, pa gremo naprej”. Vendarle je prevladalo mnenje, da v pravni državi ne gre uporabljati tovrstnih rešitev in da vsako zavlačevanje pomeni odložitev gradnje. Tudi predlog župana o pozivu DRK za ponovno pretehtanje argumentov in spremembo sklepa svetniki niso podprli, zato je prevladala odločitev o ponovitvi javnega razpisa. Kakorkoli že, če bi griški učenci želeli v novo šolo s 1. septembrom 2011, bi morali pogodbo z izbranim izvajalcem podpisati do 1. avgusta. Ker se to ni zgodilo, bodo očitno še nekaj časa, predvidoma do zimskih počitnic leta 2012, gostovali v prostorih žalskega Upija. Glede na to, da v zadnjih letih v Žalcu zaradi pritožb še ni bil razveljavljen noben razpis za naročila velikih niti malih vrednosti in da so na objavljeni razpis dobili štiri dobre ponudnike (izbrano je bilo podjetje SGP POM-GRAD - GRADNJE, d. o. o., iz Murske Sobote, ki bi šolo zgradilo za 6,2 milijona evrov), je župan Posedel izrazil osebno mnenje, da nekdo želi onemogočiti začetek gradnje in podaljševati postopke - poenostavljeno, da je kranjsko podjetje, tako Posedel, z zahtevo po reviziji, tudi kasnejšem plačilu 10 tisoč evrov varščine, naredilo uslugo nekemu drugemu podjetju. Ponovni razpis je bil objavljen 16. avgusta. T. T. Praznik na Ponikvi Dobitniki odličij s predsednikom Ivanom Jelenom in podpredsednico Ljudmilo Volk V KS Ponikva pri Žalcu je prvo avgustovsko nedeljo v dvorani Slomškovega doma potekala slavnostna seja ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti, 28. juliju, ki ga praznujejo v spomin na NOB, ko je okupator izselil 29 krajanov. O delu in načrtih je govoril predsednik sveta KS Galicija Ivan Jelen in poudaril, da je bilo letošnje prvo polletje glede investicij eno najslabših v zadnjih dvajsetih letih, odkar je predsednik sveta. Bo pa druga polovica letošnjega leta bogatejša. Že v tem mesecu bodo začeli z ureditvijo dveh odsekov cest v skupni dolžini 500 metrov, za kar bo potrebno zagotoviti okoli 200 tisoč evrov. Zahvalil seje vsem, ki so za obnovo ceste odstopili del zemljišča. Letos bodo obnovili del vodovoda Studence, predračunska vrednost je 36 tisoč evrov. Načrtujejo tudi odkup zemljišča pri šoli za igrišče, skupaj z Župnijo Ponikva pa si pri Slomškovem domu prizadevajo povečati parkirišče za 35 parkirnih mest. V prihodnje jih čaka ureditev kanalizacije in čistilne naprave. Zbrane so nagovorili tudi žalski župan Lojze Posedel, predsednik MS Žalec Roman Virant, podpredsednik KS Galicija Peter Vipave in Milan Razdevšek. V nadaljevanju so podelili odličja krajevne skupnosti. Priznanje so prejeli Anica Cokan, Tamara Levar, Patricija Ramšak, Angela Ribič, Peter Kos; plaketo Karel Borovnik, Slavko Drofelnik, Tatjana Krajnc, Martin Potočnik st.; naziv častni krajan pa je prejel Franc Kos st. Prireditev sta popestrila Moški pevski zbor Ponikva in Alfonz Lesjak s harmoniko. Do konca tega meseca bodo pripravili srečanje krajanov, starih 70 in več let, ter pohod po mejah KS Ponikva. T. Tavčar Najprej ceste in kanalizacija Tretjega podaljšanja roka ni bilo Po novi povezovalni cesti bo tudi dostop do doma starejših Žalec na svoji zahodni strani spreminja svojo podobo. Občina ta čas ureja celotno komunalno infrastrukturo z dovoznimi cestami, trgovska družba Hofer pa poleg svojega dovoza že gradi nakupovalni center. Lani sprejet Občinski podrobni'prostorski načrt Žalec Zahod predvideva izgradnjo nakupovalno-oskrbnih centrov, doma upokojencev, varovanih stanovanj, novega vrtca in stanovanjskih blokov. Vse to zahteva najprej izgradnjo ustrezne komunalne infrastrukture in povezovalnih cest: z Gotoveljske ceste do nakupovalnega središča, do predvidenega doma za starejše in varovanih stanovanj, ter novo križišče oziroma odcep z žalske obvoznice, ki ga gradi Hofer. Skupna vrednost vloženih sredstev v komunalno infrastrukturo je po besedah župana Lojzeta Posedela skupaj z obnovo Gotoveljske ceste približno milijon evrov, vključuje pa izgradnjo celotne kanalizacije, vodovodov, pločnikov, kolesarskih stez in cestišč. Denar bodo zagotovili iz občinskega proračuna in komunalnega prispevka investitorja Hofer, Gotoveljsko cesto pa bodo obnovili s sredstvi projekta Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline v višini 300 tisoč evrov. K. R. In kdaj naj bi začeli z gradnjo doma upokojencev? Ta petek, 27. avgusta, je v Žalcu predviden obisk ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlike, ki naj bi se udeležil srečanja rejniških družin. Tema pogovora z vodstvom občine bo tudi dom starejših oziroma podpis dogovora o tej investiciji. Zaradi razgretega predvolilnega ozračja bo razpis za izbor izvajalca gradnje objavljen po volitvah, vsi načrti za dom pa so že izdelani. Vsa Slovenija spremlja dogajanje v velenjskem Vegradu, enem največjih gradbenih podjetij v državi, za katerega je uprava že vložila predlog prisilne poravnave, lahko pa ga doleti tudi stečaj. Vegrad je bil glavni izvajalec gradnje primarne kanalizacije v spodnjesavinj-skih občinah v okviru projekta varovanja povodja Savinje. Rok za dokončanje je Občina Žalec kot nosilka projekta Vegradu podaljšala dvakrat, z 31. julijem pa je bila pogodba po samem zakonu razvezana. Osnovni rok za dokončanje gradnje primarne kanalizacije je bil 10. januar letos. Glede na Vegradova zagotovila, da bo skupaj s podizvajalci uspel dokončati projekt, je žalska občina dvakrat podaljšala ta rok, prvič do maja in potem do julija. »Nato smo vsi župani s strokovnimi službami in Javnim komunalnim podjetjem Žalec ugotovili, da Vegradove obljube ne zagotavljajo, da bodo v še enem podaljšanju roka dokončali gradnjo, zato roka tre- tjič nismo podaljšali. To pomeni, da se je pogodba avtomatično prekinila, zdaj pa poteka popis potrebnih aktivnosti, ki jih mora za dokončanje del izvesti novi izvajalec. Takšna rešitev je skladna z ministrstvom za okolje in prostor, službo vlade za lokalno samoupravo ter ministrstvom za finance. Ne gre za nov klasičen razpis, ampak se išče nadomestni izvajalec z javnim pozivom in nato s pogajanji,« je pojasnil župan Občine Žalec Lojze Posedel. Prekinitev pogodbe z Vegradom ni veliko presenečenje: »Na to smo bili nekako pripravljeni. Tudi sami smo opozarjali, da zdaj veljavna zakonodaja javnega naročanja v Sloveniji pomeni, da lahko projekt prevzame tak izvajalec. Vedeli smo, da Vegrad ni kakovosten izvajalec, sploh ne za nizke gradnje, vendar smo ga morali izbrati, ker je bil najcenejši.« Župan dodaja, da je bil tudi nadzor slabši, kot bi si želeli, da pa ob prekinitvi pogodbe in izbiri novega izvajalca ne bo potrebno zagotoviti več denarja: »Mi smo sredstva zadržali oziroma občina ni plačevala ničesar, kar ni bilo narejenega. Tako imamo dovolj sredstev, da bomo lahko dokončali to investicijo brez dodatnega denarja. Približno 98 odstotkov fizičnega dela projekta je končanega, manjkajo še dokumentacija za pridobitev uporabnih dovoljenj na nekaterih kanalih. Izvesti je potrebno tudi sanacije zaradi nekvalitetne izvedbe. V roku meseca ali dveh oziroma jeseni bo ta primarni del končan. Za gradnjo sekundarnega dela kanalizacije pa se vsaka občina odloča sama, kdaj in kje ga bo gradila, mi imamo pripravljen projekt za Šempeter.« Čistilna naprava v Kasazah, brez katere primarna kanalizacija ne more biti predana v uporabo, prav tako še ni dograjena in tudi Cestnemu podjetju Maribor je žalska občina že podaljšala rok za dokončanje del. Pri tem naj ne bi bilo večjih zapletov in čistilna naprava naj bi bila odprta sredi septembra, najprej pa bo seveda delovala poskusno. K. R. Prvi streli na novem strelišču Praznik KS Griže V pomožnem objektu pri Domu krajanov Vrbje so v soboto odprli avtomatsko strelišče za zračno puško in pripravili odprto prvenstvo. Zbrane je nagovoril predsednik DU Vrbje Ernest Lužar in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k ureditvi šestste-znega avtomatskega strelišča. Zbrane sta pozdravila tudi žalski župan Lojze Posedel in predsednik DU Ernest Lužar. Novo avtomat- Z odprtja avtomatskega šeststeznega strelišča sko strelišče so s po enim strelom odprli župan Lojze Posedel, predsednik KS Vrbje Jože Meh, predsednik DU Ernest Lužar in ženska ekipa DU upokojencev Vr- Praznovanje ob preurejenih garažnih prostorih so gasilci PGD Žalec združili z vajo Žalec poletje 2010. Vajo so pripravili kot obliko strokovnega usposabljanja in preverjanja pripravljenosti gasilske enote v primeru večjega požara. Za vajo je bil izbran objekt garažne hiše, v Čopovi ulici s predpostavko, da je zagorelo v bje. Odprtega prvenstvu se je udeležilo 42 tekmovalk in tekmovalcev iz osmih društev. Med članicami je zmago slavila Pavlina Glu- etaži, kjer je bilo šestnajst vozil. Gasilci PGD Žalec in PGD Šempeter so med strokovnim posredovanjem v primeru požara v garažni hiši pokazali veliko mero znanja. V nadaljevanju so prikazali posredovanje v primeru prometne nesreče. Demonstracijo in postopke, ki se izvajajo v teh posredovanjih, so izvedli celj- šič iz DU Vrbje, pri moških pa Milan Gaubar, prav tako iz DU Vrbje, ki je z 92 krogi dosegel absolutni rekord strelišča. T. Tavčar ski poklicni gasilci in reševalci NMP Celje. Za konec so prikazali še gašenje gorečega vozila z napravo za impulzno gašenje IFEX. Vse vaje so bile strokovno komentirane, ogledala pa sta si jih tudi poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič s strokovno ekipo ter župan Občine Žalec Lojze Posedel s sodelavci in občinskimi svetniki. Po vaji so se gasilci z gosti zbrali pred prenovljenimi garažnimi prostori gasilskega doma. Prenova prostorov sodi k pripravam na praznovanje 130 let dela in obstoja PGD Žalec. Jubilej bodo gasilci praznovali leta 2011. Vrednost obnove znaša približno 100 tisoč evrov, gasilci pa so opravili 1.618 ur prostovoljnega dela. Posameznim članom PGD in donatorjem so ob tej priložnosti podelili priznanja in zahvale, blagoslov pa je opravil žalski župnik Viktor Arh. T. Tavčar Krajevna skupnost Griže praznuje v teh dneh svoj krajevni praznik, ki se prepleta tudi s praznikom Občine Žalec. Pred sinočnjo osrednjo prireditvijo so namenu predali športno igrišče pri Domu Svobode Griže, po proslavi pa so namenu predali tudi pločnik in dvorišče ob gasilskem domu, ki je ta dan odprl svoja vrata za širšo javnost. Pred 24. avgustom so pripravili še nekaj drugih prireditev. V petek, 20. avgusta, je upokojensko društvo organiziralo tekmovanje upokojenskih društev za pokal KS Griže, zvečer pa so v razstavno-prireditve-nem prostoru Doma Svobode Griže odprli razstavo likovne umetnice Barbare Zupanc. Naslednji dan so nadaljevali s teniškim turnirjem za-pokal KS Griže. Prejšnja sobota je bila v znamenju kar treh prireditev. Ob 9. uri so se podali po spominskih obeležjih NOB, uro zatem je bila slovesnost ob odprtju dela ceste Bezovnik, pozno popoldan in zvečer pa so bili na sceni gasilci, ki so najprej izpeljali hitrostno tekmovanje za prehodni pokal PGD Zabukovica, temu pa je sledila nočna vaja. S praznovanjem bodo nadaljevali tudi prihodnje dni. Že v petek, 27. avgusta, bo v veliki dvorani Doma Svobode Griže 1. večer festivala akustične glasbe. Naslednji dan bodo ob 9. uri v dvorani DU Griže odprli razstavo ročnih del, uro zatem se bo v letnem gledališču Limberk ali v mali dvorani Doma Svobode Griže (odvisno od vremena) začel šahovski turnir, ob 17. uri pa naj bi v letnem gledališču Limberk potekal tudi turnir v športnih igrah. V soboto, 4. septembra, Vaja ob prenovljenih prostorih Vaja Žalec poletje 2010 se bodo odpravili na kolesar- septembra, pa naj bi strnili niz jenje po KS Griže. S srečanjem praznovanj v okviru krajevne- starejših krajanov v petek, 10. ga praznika. D. N. Po prenovljeni cesti v Bezovniku so se minulo soboto takole popeljali mladi Vrtec bo v Novem Celju Tudi v vrtcih v žalski občini je trenutno premalo prostora za vse otroke, ki so jih starši vpisali v novo šolsko leto. Občinske strokovne službe so se odločile za ureditev novih vrtčevskih prostorov v stavbi ob Dvorcu Novo Celje. Kot je povedala vodja Oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti Občine Žalec Nataša Gaber Sivka, že izdelujejo projektno dokumentacijo. V novem vrtcu bodo trije oddelki za 49 otrok. K. R. DAN NOGOMETA 18. 9. 2010 ob 10.00 f «**• Ljubitelji športa, vabljeni na ^ ' prireditev in oruženje v počastitev 90. obletnice NK ŽALEC. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno Znani dobitniki priznanj Anin dom dograjen in blagoslovljen S podpisa pogodbe (od leve proti desni Peter Šepetavec, Franc Skok, Marko Balant in Milan Šoštarič) Celjski škof Stanislav Lipovšek med blagoslovitvijo doma Braslovški svetniki so na 26. redni seji občinskega sveta obravnavali le šest točk dnevnega reda. Pred sejo je bila krajša slovesnost, na kateri je župan Marko Balant v imenu Občine Braslovče, z izvajalcem del CMC Celje, prokuristom Francem Skokom in direktorjem za marketing Petrom Šepetavcem, podpisal pogodbo o gradnji sekundarne kanalizacije za 316 objektov v dolžini 849 metrov v zaselkih Parižlje in Rakovlje. Vrednost pogodbenih del bo znašala 318 tisoč evrov. 85 odstotkov bo izgradnjo kanalizacije sofinancirala Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo. Z deli bodo začeli ta mesec. V nadaljevanju seje so bili svetniki seznanjeni s polletnim poročilom o izvajanju proračuna Občine Braslovče za letos. Prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov so realizirani v višini 1.709.543 evrov, to pa je 39,19 odstotka od letno načrtovanih. Občina se v prvem polletju ni zadolžila, odplačana pa sta bila dva obroka glavnice kredita 490.000 evrov v višini 20.864 in dva v višini 15.556 tisoč evrov od najetega kredita z glavnico 318.888 evrov. V nadaljevanju je predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Rudi Sedovšek predstavil letošnje dobitnike priznanj Občine Braslovče, ki jih bodo 24. septembra podelili na slavnostni seji ob letošnjem občinskem prazniku. Na predlog ni bilo pripomb. Častni znak občine bodo prejeli Jožef Matko, Klemen Marovt, Marija Jager, Matilda Lenovšek, bronasto plaketo z bronastim cekinom Štefan Matko, Marjan Kumer, Tjaša Ribizel, srebrno plaketo s srebrnim cekinom Marko Završnik, zlato plaketo z zlatim cekinom Ivan Kosem, naziv častni občan pa bodo podelili Viktorju Zorcu. Svetniki so brez pripomb sprejeli Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju Občinske volilne komisije, po katerem so Urško Cimperman, imenovano za namestnico člana, razrešili, na njeno mesto pa imenovali Rudija Sedovška. T. Tavčar Anin dom, ki je bil izjemno velik in zahteven projekt preboldske župnije in župnika Damjana Ratajca, je bil zadnjo julijsko nedeljo, na dan svete Ane, ki je druga zavetnica župnije, slovesno predan svojemu namenu. S praznovanjem Anine nedelje in blagoslovom Aninega doma, ki ga je v spremstvu domačega župnika Damjana Ratajca in številnih drugih duhovnikov opravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek, se je končalo petletno obdobje velikih prizadevanj in naporov gospodarskega sveta in gradbenega odbora župnije, ki sta uspela pod vodstvom župnika Damjana Ratajca ter ob pomoči številnih prostovoljcev, dobrotnikov in župljanov izpeljati zahteven projekt, ki je velika pridobitev tako za župnijo kot občino in njene občane. Za izpeljavo tega smelega načrta, ob katerem so v začetku mnogi zmajevali z glavo, je bilo potrebno veliko poguma in prepričanja, da bodo s skupnimi močmi zastavljeni cilj tudi dosegli. Med izgradnjo doma je bilo opravljenih več kot 7000 prostovoljnih delovnih ur. Vrednost investicije je 305.000 evrov. 20.000 evrov dolga naj bi pokrili z zadnjim dobrodelnim koncertom Zapojmo za Anin dom, ki bo v nedeljo, 24. oktobra, in z drugimi darovi. V Aninem domu, v katerem bo kulturno-izobraževalni center, so prostori za župnijsko Karitas, veroučni učilnici, družabni prostor s kuhinjo, pevska soba, tri sobe za skavte, zimska kapela blaženega Antona Martina Slomška in župnijska dvorana za 120 ljudi. Ob slovesnem blagoslovu so v njej pripravili razstavo fotografij izgradnje doma, jeseni, ko bo dom odprl svoja vrata, pa naj bi v njej potekali razni koncerti. D. Naraglav Teden športa z odprtjem doma Dobitniki priznanj za pomoč pri izgradnji doma in najuspešnejši športniki z županom Vinkom Debelakom Sredi julija rebalans proračuna Društvo upokojencev Prebold je za svoje člane na začetku avgusta pripravilo tradicionalni teden športnih tekmovanj. Na tradicionalnem srečanju članov društva v soboto, 7. avgusta, pa so razglasili rezultate in podelili medalje. Letošnje druženje je bilo še posebej slovesno, saj so namenu predali nov društveni dom, ki so ga v veliki meri zgradili s prostovoljnim delom, prostovoljnimi prispevki članov in ob veliki podpori občine. Za gradnjo objekta so se skupaj z Občino Prebold odločili že pred dvema letoma, lani pa so začeli z deli. V novem objektu bodo klubski prostor, pisarna in sanitarije. Na sobotnem druženju je bilo zelo prijetno, za kar so poskrbeli tudi mladi glasbeniki naro-dno-zabavnega ansambla Polet, ljudski pevci Prijatelji 6 Še in upokojenski kvintet Odmev iz Gaja. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi nekateri gostje, med drugimi tudi župan Vinko Debelak, predsednik Pokrajinske zveze DU Celje Emil Hedžet ter predsednik Občinskega od- bora DeSUS Franc Kukovnik, so spregovorili o pomenu nove pridobitve, ki je, kot je povedal predsedniki društva Ivi Stepišnik, stala več kot 30.000 evrov, v ta znesek pa ni všteto prostovoljno delo članov in drugih krajanov. Vsem najprizadevnej-šim so ob tej priložnosti podelili posebna priznanja. V drugem delu prireditve pa so razglasili rezultate enotedenskega tekmovanja. Udeleženci tekmovanja so se med seboj pomerili v osmih disciplinah, in sicer v ribolovu, pikadu, streljanju z zračno puško, ruskem keglanju, metanju krogov, ba- Območje Vranskega, predvsem pa predori na avtocesti Celje-Ljubljana, bodo v prihodnje bolje preskrbljeni z električno energijo. Elektro Celje je namreč v elektroenergetski sistem vključilo razdelilno 20-kilovatno postajo Vransko. V postajo je vključenih šest daljnovodov, napeljanih je bilo linanju, šahu in odbojki. V ribolovu je bila najboljša Tončka Podgorski, v balinanju pa Emil Malovšek in Marjana Pogorelc. Slednja je bila tudi najuspešnejša pri ruskem kegljanju, pri moških pa je v tej disciplini zmago slavil Mirko Gominšek. V metanju krogov sta zmagala Anica Ocvirk in Jože Govedič. V pikadu sta bila najuspešnejša Mira Govedič in Petko Mrkajič. V šahu je zmago slavil Franc Škorjanc, v streljanju z zračno puško pa Avgust Mastnak. V odbojki, kjer sta se med sabo pomerili ekipi A in B, je zmago slavila slednja. D. N. okoli tri kilometre priključnega kablovoda, odstranjenih pa šest betonskih drogov. Poleg odjemalcev na območju Vranskega se bo zaradi vgrajene sodobne stikalne opreme in zaščitne tehnike povečala zanesljivost dobave električne energije v primeru izpadov v vseh predorih na avtocesti. Svetniki Občine Prebold so se 15. julija sestali na 32. redni seji in med drugim prisluhnili poročilu o polletni realizaciji letošnjega občinskega proračuna, sledil pa je sprejem rebalansa. Po besedah župana Vinka Debelaka je likvidnost proračuna veliko večji problem, kot pa je razvidno iz polletnega poročila o realizaciji. Prihodki so bili realizirani v višini malo manj kot 44 odstotkov, odhodki pa dobrih 45 odstotkov. Tudi sicer je polletna realizacija proračuna običajno nižja od polovice letnega zneska, predvsem zaradi tehničnih opravil na začetku proračunskega leta, pred začetkom izvajanja posamezne investicije in zaradi zamikov ob plačilu obveznosti. Glede prihodkov so najniže realizirani kapitalski prihodki (25,88 %), davčni pa v višini 48,66 %. Med odhodki predstavljajo investicijski le 15 % načrtovanih, seveda pa bo njihova izvedba Razdelilna postaja Vransko je bila sicer zgrajena že lani, vendar pa je bila zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev in težav z lastniki parcel, preko katerih potekajo srednje napetostni kablovodi, v elektroenergetski sistem vključena šele pred dnevi. T. T. veliko bolj intenzivna v drugi polovici leta. Za pripravo rebalansa letošnjega proračuna so se po besedah župana že julija odločili predvsem zaradi lokalnih volitev, ki bodo 10. oktobra, tako da bodo imeli preboldski svetniki v tem mandatu verjetno samo še eno sejo septembra. Skupni prihodki in odhodki so višji za 3 %. Prihodki tako znašajo 8.428.949, odhodki pa 8.267.960 evrov. Največje povečanje pri prihodkih so davki na promet nepremičnin, najbolj pa se z rebalansom znižuje predvideni komunalni prispevek (za 60.000 evrov), saj je bilo gradenj manj od predvidenih. V rebalans je med drugim vključena tudi preureditev dveh učilnic preboldske šole za potrebe vrtca. V nadaljevanju seje je predsednica sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Emilija Črnila na kratko povzela poročilo Policijske postaje Žalec o stanju na področju varnosti v Janškem letu na območju preboldske občine. Po oceni policistov so bile varnostne razmere v preboldski občini v lanskem letu stabilne in obvladljive. Število kaznivih dejanj se je nekoliko povečalo, vendar pa tudi preiskanost. Na območju preboldske občine so policisti lani obravnavali 115 (na območju celotne policijske postaje 1.401) kaznivih dejanj, za 92 je bilo vloženih kazenskih ovadb, 19 pa poročil. Poročilo omenja, da je bil raziskan požig nekdanje tekstilne tovarne in rop Franja Bobinca v Kaplji vasi. Na področju javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi in premoženja policisti posebno pozornost namenjajo nasilju v družini, ki narašča, prav tako pa tudi vandalizmu. Lani so obravnavali 31 prometnih nesreč, nobena se ni končala s smrtnim izidom (leta 2008 sta umrla dva človeka), 15 pa s telesno poškodbo. Odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je relativno visok, policisti pa glede problematike motoristov na cesti Prebold-Marija Reka poudarjajo, da bodo poleg skupnih nadzorov žalskih' in celjskih policistov dvakrat na mesec opravljali tudi nadzor s helikopterjem. Preboldski svetniki so na julijski seji sprejeli predlog dodelitve proračunskih sredstev na področju kmetijstva za letošnje leto v višini 36.000 evrov. Po skrajšanem postopku sta bila sprejeta Pravilnik o sofinanciranju programov športa (po rednem inšpekcijskem nadzoru ga je bilo potrebno uskladiti z Nacionalnim programom športa) in Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Brez posebnih pripomb v razpravi so bile v drugi obravnavi potrjene spremembe Pravilnika o nakupu gasilske tehnike in druge reševalne opreme, sprejeli pa so tudi sklepe o prodaji in zamenjavi nekaj zemljišč. K. R. Za boljšo oskrbo z elektriko Nadaljuje z investicijami Prejšnji teden so v Občini Polzela začeli z izgradnjo sekundarne kanalizacije, za katero je občina konec julija podpisala pogodbo o izgradnji z izbranim izvajalcem CMCe-lje, d. d. - Ceste mostovi Celje, družba za nizke in visoke gradnje. Vrednost investicije znaša 780 tisoč evrov. Rok dokončanja je 31. avgust 2012. Občina je za to investicijo pri- dobila tudi evropska sredstva, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Investicija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Investicija se bo izvajala na območju Občine Polzela - naselje Polzela. Projekt predsta- Novi metri asfalta v Mariji Reki V Mariji Reki so prvo avgustovsko soboto znova praznovali. Namenu so namreč predali posodobljen - asfaltiran cestni odsek od cerkve sv. Marije Vne-bovzete do domačije Brečko v dolžini 1300 m. Ta cesta povezuje tudi preboldsko občino z občinama Tabor in Vransko ter Zasavjem. Uredili so tudi ovinek pri domačiji Narat in odsek ceste Grešak-Ahac v dolžini 140 m in popravili makadamski cestni odsek Brečko-Jamše. Slovesnost so začeli Reški slavčki, zbrane pa so pozdravili .Vit t S podpisa pogodbe (od leve proti desni Branko Jezernik, vodja projekta in direktor nizke gradnje podjetja CMC Celje Andrej Kamenšek, župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in direktorica občinske uprava Alenka Kočevar) vlja del rešitev problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju porečja Savinje. Dodatno bo na 4.545 m dolgo sekundarno kanalizacijo omrežje z dvema črpališčema priključenih približno 200 objektov oziroma 800 prebivalcev. Z gradnjo kanalizacijskega sistema je predvidena tudi obnova dotrajanih oziroma poškodovanih vodovodnih ceVi, ki potekajo neposredno po trasi kanalizacije, ki je predmet operacije. S to investicijo bo Občina Polzela zagotovo izboljšala kakovost bivanja svojih občanov ter zagotovila čiščenje odpadne komunalne vode in s tem varovanje podtalnice in okolja ter izboljšanje kakovosti površinskih voda. Kot je povedal župan Ljubo Žnidar, pa sta v fazi projektiranja že dva nova projekta, in sicer izgradnja kanalizacije Breg-Orova vas ter naselje Ločica ob Savinji. T. Tavčar Med prerezom slavnostnega traku in nagovorili predsednik Krajevnega odbora Marija Reka Filip Ahac, župan Občine Prebold Vinko Debelak, župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek, podžupan Občine Prebold Marjan Golavšek ter domačin in svetnik v Občinskem svetu Občine Prebold Drago Lobnikar. Vsi so se zavzeli tudi za nadaljevanje posodabljanja te ceste, ki povezuje omenjene občine. Pridobitev je blagoslovil preboldski in marijareški župnik Damjan Ratajc, trak pa so skupaj prerezali domačina Filip Ahac in Drago Lobnikar ter župana Vinko Debelak in Vili Jazbinšek. Sledilo je prijetno druženje, ki se je nadaljevalo pri Domu pod Reško planino, kjer je za prijetno vzdušje poskrbel Hmeljarski instrumentalni kvintet. D. Naraglav Konjiška prireditev na Polzeli Malteška konjenica Polzela je ob prazniku Občine Polzela na travniku pri Novem Kloštru v Zaloiah pripravila tekmovanje v spretnostni vožnji dvovpreg (velika fotografija na naslovnici) in spretnostnem jahanju, ki se ga je udeležilo 23 tekmovalk in tekmovalcev iz štirih klubov. V spretnostni vožnji dvovpreg sta zmagala Andrej Glažar s sovoznikom Sandijem Glažarjem iz KK Ganymed Žalec s konjema Markiz in Bonita, drugo mesto sta osvojila Dani Koželj s sovoznikom Davidom Lešarjem iz KD Celje s kobilama Lindo in Lolo, tretje mesto pa je zasedel Janez Peternel s sovoznikom Boštjanom Poljšakom iz KK Ganymed Žalec s konjema Con-versono Barbaro 2 in Barbaro 7. Domača tekmovalca Monika Zupanc in Klemen Zabukovnik sta v drugi vožnji odstopila. V spretnostnem jahanju je zmago slavila Monika Zupanc s kobilo Loto iz Malteške konjenice Polzela pred Jožetom Špegljem s konjem Exom iz Konjerejskega društva Petre - Vitanje, tretja pa je bila Lea Cizej s konjem Lukasom iz Malteške konjenice Polzela. Prireditev si je v sončnem vremenu ogledalo 2.000 ljubiteljev tega športa. T. Tavčar Ekološki otok Izpolnitev želje eko usmerjenih prebivalcev naselja Terasa I sta poleg Občine Braslovče omogočila tudi lastnika zemljišča, na katerem že stojita zbiralnika za papir in steklovino. Kot je povedal občinski svetnik Branko Ribi-zel, sta Martina in Ivan Žoher iz Braslovč brez postavljanja kakršnih koli pogojev in brezplačno odstopila svoje zemljišče za postavitev ekološkega otoka. T. T. PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE POLZELA 2010 Sobota, 4. 9. 2010, Ob 5.39 VLAK PRIJATELJSTVA (AVSTRIJSKA KOROŠKA) odhod vlaka z železniške postaje na Polzeli (prodaja kart v tajništvu Občine Polzela) Nedelja, 5. 9. 2010, ob 8.30 10. KOLESARSKI VZPON NA GORO OLJKO, start na igrišču v Ločici ob 9.00 GASILSKO TEKMOVANJE, parkirišče za osnovno šolo Sreda, 8. 9. 2010, ob 16.00 ODPRTJE PRENOVLJENEGA CENTRA NA POLZELI, parkirišče pred občinsko stavbo Petek, 10. 9. 2010, ob 16.00 12. ODPRTI TURNIR MALEGA NOGOMETA, Športno igrišče Andraž Sobota, 11.9.2010, ob 9.00 ŠPORTNA JESEN 2010, Športnorekreacijski center Polzela Petek, 17. 9. 2010, ob 9.00 ŠPORTNO SREČANJE DRUŠTEV UPOKOjENCEV SPODNJE SAV1NSJKE DOLINE, Športno igrišče Andraž ob 18.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA, Grad Komenda Sobota, 18. 9. 2010, ob 8.00 11. POHOD PO POTEH OBČINE POLZELA, zbirališče pred občinsko stavbo ob 15.00 DAN ODPRTIH VRAT V GRADU KOMENDA, Grad Komenda Nedelja, 19. 9. 2010, ob 7.00 TEKMOVANJE ŠOLANIH PSOV, Vadišče Ložnica ob 9.00 TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO, Kmetija »Korber« v Založah Od srede, 22. 9. 2010, do srede, 6. 10. 2010, ob 13.00 RAZSTAVA »IZ ZAKLADNICE DOMOZNANSKEGA ODDELKA MEDOBČINSKE SPLOŠNE KNJIŽNICE ŽALEC - MALTEŠKA KOMENDA IN MALTEŠKI VITEZI NA POLZELI« mala dvorana Kulturnega doma Polzela Sobota, 25. 9. 2010, od 9.00 do 13.00 SEJEM DOBROT S KMETIJ (GOBARSKA RAZSTAVA, ČEBELARSKA RAZSTAVA, PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJLEPŠE OCVETL1ČENO IN UREJENO HIŠO, KMETIJO ALI OBJEKT, PETELINJADA, PRIKAZ STARIH KMEČKIH OBIČAJEV) parkirišče pred občinsko stavbo ob 9.00 ŠAHOVSKI TURNIR, Kulturni dom Polzela TURNIR V BALINANJU, Športnorekreacijski center Polzela ob 17.00 ob 20.00 KONČNICA KOŠARKARSKEGA TURNIRJA, Športna dvorana Polzela - tekma za tretje mesto - tekma za prvo mesto Od sobote, 25. 9. do nedelje 26. 9. 2010, od 10.00 do 19.00 RAZSTAVA PLAZILCEV, stara telovadnica OŠ Polzela Nedelja, 26. 9. 2010, ob 9.00 KOLESARJENJE POLZELANOV IN BRASLOVČANOV, start izpred parkirišča občinske stavbe na Polzeli Četrtek, 30.9. 2010, ob 16.00 ODPRTJE CESTE NA BREGU, Palir-Koštomaj Vljudno vabljeni na prireditve! Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar Modernizirani trije cestni odseki Velika pridobitev za Dobroveljčane Za del Dobrovelj v braslov-ški občini je bil 24. julij velik praznik. Namenu so namreč predali odsek asfaltirane ceste, ki povezuje več kmetij. Zbrane je ob odprtju najprej pozdravil predsednik režijskega odbora Marko Završnik, ki je poudaril, da je 550-metrski asfaltirani odsek ceste za prebivalce tega dela Dobrovelj velikega pomena, in se zahvalil občini in vsem, ki so pripomogli, da je prišlo do uresničitve tega projekta. Župan Občine Braslovče Marko Balant je v svojem nagovoru poudaril pomen investicije, ki ne'bi bila izvedljiva, če ne bi lastniki več kot dva tisoč kvadratnih metrov zemljišč brezplačno odstopili v last in upravljanje občini. Poleg tega so krajani izvedli zaključna dela, kar je gradnjo tega odseka pocenilo. Kljub temu pa je Občina Braslovče morala zagotoviti še 50 tisoč evrov za asfaltno prevleko. Odprtje je s petjem popestril mešani pevski zbor Marije Vnebovzete iz Braslovč, ki ga vodi Mija Novak, asfaltirani cestni odsek je blagoslovil bra-slovški župnik Milan Gosak, s prerezom traku pa so ga predali namenu najstarejši krajan Alojz Završnik, Marko Balant in Marko Završnik. T. Tavčar V Občini Braslovče so te dni končali z obnovo treh cestnih odsekov v skupni dolžini enega kilometra. Ceste so razširili, na novo preplastili z asfaltom in utrdili bankine. Vrednost del znaša nekaj več kot 85 tisoč evrov. Gre za odsek ceste Preserje-Parižlje, ki je med gradnjo kanalizacije v Parižljah služila kot dovozna cesta in je bila zaradi tega zelo poškodovana. Drugi odsek je med Braslovčami in Braslov-škim jezerom, ki je priljubljena sprehajalna točka, cesta pa je bila v zelo slabem stanju, tretji odsek pa je v Braslovčah na Terasah. Sanacija cestnega odseka Preserje- Parižlje je končana. Vrednost del je ocenjena na 50.000 evrov. Dela je izvajalo podjetje VNG Krajnc, stroške sanacije pa je pokrila občina, delno je bil projekt financiran tudi iz evropskega sklada. Zelo priljubljena turistična točka v Braslovčah - Braslovško jezero se končno prebuja. V teh dneh so opravili nujno preplastitev in širitev dovozne ceste, ki je bila v zelo slabem stanju. Dela je opravilo podjetje VNG Krajnc, stroške sanacije pa je pokrila Občina Braslovče. Turistično društvo Braslovče je v sodelovanju z občino uredilo tudi sprehajalno pot okoli jezera. Sanacija cestnega odseka v Braslovčah na Terasah v dolžini 200 m in v vrednosti 10.000 evrov je končana. Stroške sanacije je pokrila Občina Braslovče, dela pa je izvajalo podjetje VNG Krajnc. Gre za povezovalno cesto med Braslovčami in Rakovljami, ki je med gradnjo mostu in kanalizacije služila kot obvozna cesta. Cesta je bila nujno potrebna obnove. T. T. Pri asfaltiranju ceste Parižlje-Preserje Hmeljarji praznovali kljub krizi Nova princesa Maša Sporn in hmeljarski starešina Anton Rožič Krize v hmeljarstvu še ni konec, so ugotavljali sredi avgusta na 48. prazniku hmeljarjev v Braslovčah. S pisano povorko in veselim razpoloženjem pa so hmeljarji tudi tokrat dokazali, da se ne dajo. Novi starešina je postal Anton Rožič, princesa pa Maša Šporn. Prireditev so pripravili Občina Braslovče, Turistično društvo Braslovče in Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Na dopoldanski slavnostni seji sta o delu društva in o svojem delu spregovorila dosedanja hmeljarski starešina Oto Šporn in princesa Klara Cetina. Specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec pa je govorila o letošnji letini, vremenskih razmerah in pridelku ter poudarila: »Letos prideluje hmelj 140 hmeljarjev na 1500 hektarjih, kar je 100 hektarjev manj kot lani. Glede na tržne razmere so se odločili, da bodo starejše nasade dali v premeno in jih po dveh letih ponovno zasadili s hmeljem. Letošnje rastne razmere so bile zelo različne, srečevali smo se z zelo nizkimi tem- peraturami, v posameznih obdobjih pa tudi z zelo visokimi, kar se odraža na rasti hmelja, tako so ponekod aurore ostale ozke, nerazraščene, predvsem na tleh, kjer jih ni mogoče namakati. Precej težav je povzročal hmeljarjem Ciril Smrkolj na slavnostni seji veter meseca maja, ko je bil hmelj na višini okrog treh metrov, odvijal je vrhove, zato so morali ponovno navijati hmelj z dodatno delovno silo, kar je povečalo stroške pridelave. Po trenutnih ocenah, ki smo jih opravili skupaj z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ocenjujemo, da bi bilo savinjskega goldinga okrog 1300 kilogramov, aurore pa okrog 1700 kilogramov na hektar, seveda bodo v hmeljiščih, ki niso bila namakana, te količine manjše. Kakšne bodo dejanske količine, bomo videli konec avgusta, saj še vedno velja rek, da avgust hmelj da ali pa ga vzame.« Zbrane sta med drugimi nagovorila tudi braslovški župan Marko Balant in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj. Osrednja prireditev se je začela s pisano povorko, v kateri so prikazali, kako so včasih pridelovali hmelj, sledila je predaja starešinstva, nato pa so imenovali novo princeso. Za novega hmeljarskega starešino so izbrali Antona Rožiča iz Zakla, ki hmeljari na desetih hektarjih površin, za princeso pa Mašo Šporn s hmeljarske kmetije iz Pariželj. Pred družabnim delom so zbrane nagovorili braslovški župan Marko Balant, predsednica TD Braslovče Jasmina Rotar in podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek, sledil je nastop tamburaške skupine KD Peter Dajnko, v nadaljevanju pa so potekale hmeljarske, kmečke, pivske zabavne igre ... Pripravili so tudi več spremljevalnih prireditev, rock koncert hmeljarjev in v soboto turnir v odbojki za članice in člane. T. Tavčar Sprevod po Braslovčah r- - \ -1- - T- l"A r 'n*"' !|i»| RIU ByiflL ' Letošnjega dneva hmeljarjev se je udeležila tudi 16-članska delegacija iz srbske vasi Pavlovci v Občini Ruma. Vas šteje le 350 duš, glavna dejavnost je kmetijstvo, zanjo pa je značilno, da nima cerkve. Kot je povedal novinar Jovan Stefanovič, so prav slovenski hmeljarji na čelu s starešino Antonom Rožičem podarili prvo donacijo za gradnjo cerkve, z njimi pa so začeli sodelovati pred približno pol leta, ko so se udeležili tekmovanja v kuhanju ribje čorbe, na katerem so zasedli 3. mesto. Gostje iz Pavlovcev, ki so prenočevali v preboldskem hotelu, so bili presenečeni nad gostoljubnostjo slovenskih gostiteljev. Sodelovanje se bo v prihodnje še okrepilo, saj želi tudi Občina Ruma s Pavlovci čim prej doseči standarde, ki veljajo v Evropski uniji. Družina poje Kulturno društvo Andraž pripravlja v nedeljo, 29. avgusta že 27. pevsko srečanje družin iz vseh pokrajin Slovenije pod naslovom Družina poje. Nastopilo bo 16 družin, prireditev pa se bo pričela ob 14.30. T. T. Z obiranjem hmelja začetek praznovanja S prireditve pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu /N ATRIJ Atrij stanovanjska zadruga z.0.0. www.sz-atrij.si www.sloveniapropertyatrij.si Celje 1 Šentjur | Rogaška Slatina 03 426 31 10 1 info@sz-atrij.si UPRAVLJANJE | POSREDOVANJE | GRADNJA NEPREMIČNIN NA ENEM MESTU V Občini Žalec so ponosni na svoje prednike. V spomin na II. slovenski tabor v Žalcu leta 1868 praznujejo občinski praznik, v okviru katerega vsako leto pripravijo pester program prireditev. Najprej začnejo z obujanjem hmeljarske tradicije oziroma ročnim obiranjem hmelja na vzorčnem nasadu hmelja pred Domom II. slovenska tabora Žalec. Na veselje organizatorjev je prireditev v Žalec privabila veliko obiskovalcev, ki jih je nagovoril župan oziroma gospodar nasada Lojze Posedel. Kot je med drugim poudaril, pogosto pozabimo, kako je pri kakšnem opravilu potrebno stopiti skupaj in združiti moči, saj se tako lahko naredi zelo veliko. Novi hmeljarski starešina Anton Rožič je poleg dobre letine hmeljarjem zaželel predvsem čim boljšo prodajo, vsem obiskovalcem pa dobro razpoloženje. Lanska princesa Klara Cetina je nadomeščala letošnjo princeso Mašo Šporn. V imenu predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je zbranim spregovoril predsednik komisije za hmeljarstvo Ferdinand Kunst. Ker so vzorčni nasad obnovili in ker enoletnega hmelja ne smejo obirati, so po odločitvi župana nekaj hmeljevk pripeljali iz Levca. Ob glasbi mladih bratov Ribič iz Šempetra in harmonikarjev iz Griž so se na prizorišče pripeljali člani Podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Tokrat med njimi skoraj ni bilo deklet, pa vendar je delo hitro steklo, saj so hmelj z veseljem začeli obirati kar obiskovalci. Mnogi med njimi so obujali spomine na mladost in obiranje hmelja, mlajši pa so verjetno želeli občutiti hmeljeve kobule v svojih rokah. Mladi gospodarji so merili in spravljali obrani pridelek, vsi obiralci oziroma obiskovalci pa so bili poleg piva deležni tudi tradicionalne hmeljske malice - toplih murk. Program je vodila Olga Markovič. K. R., T. T. Naselje dvo- in trostanovanjskih hiš v Taboru v Savinjski dolini Med LJ in CE, v neposredni bližini šole, vrtca, trgovine, pošte ... Cena: od 132.790 € do 165.577 € Info: 041 329 179 in 031 342 118 Prevozi vozil, kmetijske delovnih strojev,... «r M ~ W* — — WO KLEPARSTVO IM MONTAŽA, D.O.O. KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE TEL.: 03/714 Ol 00, FAKS: 03/714 01 Ol, GSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 28 let Bazilika v Petrovčah premajhna Trije odseki asfaltiranih cest S slovesnosti v petrovski baziliki Praznovanje največjega Marijinega praznika, Marijinega vnebovzetja, ki so ga 15. avgusta pripravili v osrednjem romarskem središču celjske škofije, Bazilike matere božje v Petrovčah, je bilo zelo slovesno. Začelo se je že na predvečer praznika. Romarji iz Savinjske doline in od drugod so se zbrali pri molitvi Marijinih večernic, nadaljevali s sveto mašo in končali s slovesno procesijo. Na sam praznik se je v Petrovčah letos zbralo veliko ljudi. Glavno slovesnost je vodil škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ki je v pridigi med drugim poudaril: »Kaj se dogaja z našo domovino, z našimi družinami? Povsod srečujemo močne posledice ne samo ekonomsko-socialne, ampak splošne duhovne in verske krize, ki s svojimi lovkami prodirata na vsa področja življe- nja. V naših domovih in družinah so težave. Nimajo časa ne za molitev, ne za nedeljsko mašo, pa tudi ne drug za drugega. Duhovna in verska in tudi socialna kriza se kažejo tudi v rastočem številu izvenzakonskih skupnosti, zmanjkuje pa tudi moči in poguma za zvesto in trajno zakonsko skupnost, ki jo navdihuje in ji daje življenjsko moč in duhovni polet zakrament svetega zakona...« T. Tavčar Prejšnja sobota je bila za številne krajane zaselka Sevčnik v Andražu nad Polzelo velik praznik. Namenu so predali kar tri odseke asfaltiranih cest v skupni dolžini 500 metrov. Ob tej priložnosti so na odseku ceste proti domačiji Marjana Terglava pripravili krajšo slovesnost. Zbrane je v imenu vseh treh odborov za izgradnjo cest najprej pozdravil Jože Kužnik, ki je med drugim dejal, da so krajani prispevali eno četrtino sredstev sami, ostalo pa Občina Polzela. Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je v svojem nagovoru čestital občanom za novo pridobitev in se zahvalil vsem, Trak sta prerezala Ljubo Žnidar in Marjan Terglav ki so kakor koli pripomogli za- evrov. S prerezom traku sta ob-njo, še posebej tistim, ki so brez- novljene cestne odseke namenu plačno odstopili del zemljišča, predala Ljubo Žnidar in Marjan Dela ocenjujejo na okoli 60 tisoč Terglav. T. Tavčar Določanje zrelosti jabolk Poskrbi tudi za šolske potrebščine Iz skladišča Škofijske Karitas Celje v Vrbju drugi tovornjak pomoči Stiske družin so vse večje. To ponovno ugotavljajo tudi pri Škofijski Karitas Celje. Kot sta na tiskovni konferenci povedala generalni tajnik Matej Pirnat in predsednik Rok Metličar, so do konca junija obravnavali več kot 500 prošenj za pomoč, kar je skoraj toliko kot lani v vsem letu. 379 gospodinjstvom so plačali položnice v višini nekaj manj kot 41 tisoč evrov, lani so za te namene porabili 13 tisoč evrov. Poleg tega so iz vseslovenskega sklada namenili 12 tisoč evrov za pomoč družinam v hudi stiski. Pri akcijah sodelujejo s centri za socialno delo, krajevnimi skupnostmi in Rdečim križem. Mreža prostovoljcev na 61 župnijskih Karitas je pred veliko nočjo med 5.597 oseb v največji pri Žalcu so v Makedonijo poslali že stiski razdelila 1.987 paketov (lani 600), povečuje se tudi število prejemnikov hrane iz intervencijskih zalog Evropske unije. Začeli so tudi z vsakoletno dobrodelno akcijo vseh slovenskih Karitas Otroci nas potrebujejo, s katero zbirajo šolske potrebščine. Škofijska Karitas Celje je do zdaj evidentirala več kot 1556 otrok, ki bodo jeseni potrebovali pomoč pri nakupu šolskih potrebščin. Že v naslednjih dneh bodo začeli pripravljati pakete s šolskimi potrebščinami za učence osnovnih in srednjih šol. Letos se je njihovi zbiralni akciji zvezkov pridružilo 31 osnovnih šol in večina župnij. Zbrali so 16 tisoč zvezkov. Karitas izvaja tudi letovanja za otroke in družine ter enodnevne izlete. Prejšnji teden je Ško- fijska karitas Celje odposlala tri tone humanitarne pomoči Makedoniji, predvsem nova poletna oblačila, posteljnino, šolske potrebščine ... Vsak petek razdelijo od 200 do 300 kilogramov kruha na različnih lokacijah v Celju, med drugim tudi tujim delavcem, ki živijo v samskih domovih. Oživela je tudi načrtovana izposojevalnica invalidskih pripomočkov. Za domačo nego nudijo občanom vozičke, hojce in bolniške postelje. T. Tavčar Pri nasadu ekološke pridelave jabolk Društvo sadjarjev celjske regije in KGZS, KGZ Celje, Izpostava Žalec, sta sredi avgusta organizirala prikaz določanja zrelosti jabolk v nasadih Sadjarstva Mirosan. Prikaz je izvedla mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Določanje zrelosti sadja je bistvenega pomena za ugotavljanje optimalnih rokov obiranja. Zaradi raznolikosti sadjarskih leg, tehnologij pridelovanja in sort jabolk so roki obiranja za posamezne nasade in sorte jabolk zelo različni. Po končanem prikazu so si sadjarji ogledali ekološko sadjarsko kmetijo Petra in Jožice Pšakar v Podvrhu pri Braslovčah. Pšakerjevi so se letos preusmerili iz integrirane v ekološko pridelavo jabolk, uredili so nov nasad in namestili kapljični namakalni sistem ter nasad prekrili z mrežami proti toči. T. Tavčar 105 krvodajalcev Območno združenje Rdečega križa Žalec in KO RK Vransko je sedmo letošnjo krvodajalsko akcijo za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje pripravilo v prostorih Zdravstvenega doma Vransko. Akcije se je udeležilo 105 krvodajalcev, kar je po mnenju organizatorjev zadovoljivo. Naslednja, torej osma od enajstih v letošnjem letu, pa bo 23. septembra na Polzeli. T. T. Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec s 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče S 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70). Spoštovani in zvesti kupci! Za nami so vroči julijski in avgustovski dnevi, ki so postregli z veliko sončnih dni pa tudi muhastim vremenom. Pred nami je september, mesec, v katerem bomo zajadrali v bogato jesen. V čas, ki nas bogato obdaruje z darovi narave, hkrati pa tudi v čas, ko je treba znova sesti v šolske klopi in se lotiti učenja, dela. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, se bomo potrudili tudi v našem kolektivu. Vabimo vas, da obiščete naše slaščičarne na Vranskem, v Šempetru, Petrovčah in Žalcu, kjer si boste polepšali dan z raznovrstnimi in kakovostnimi sladoledi in tudi z drugimi slaščicami iz našega širokega slaščičarskega programa. VELIKA AKCIJA SLADOLEDA V ŽALCU! V Slaščičarni NIK v Žalcu boste zadnji avgustovski teden (od srede, 25. 8., do torka, 31. 8.) deležni našega izjemnega 50 % popusta pri nakupu sladoleda, saj bo kepica stala le 50 centov. Hvala za dosedanje zaupanje in veliko lepega v prihodnje povsod, kjer vas bo nosil vaš korak. Kolektiv prijaznih ljudi Brglez Podelili bronaste kobule Dobitniki bronastih kobul in predsednik Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije je na nedavnem srečanju podelilo priznanja - bronaste kobule hmeljarskim starešinam in princesam, ki delujejo v društvo in imajo več kot 25 let status hmelj-ske princese. Priznanje so prejeli starešine Franc Rančigaj (starešina leta 1985), Albin Stepišnik (1989), Jože Koletnik (1991) in princese Vera Pospeh, poročena Kapus (princesa leta 1966), Pavla Serdo-ner, poročena Gostečnik (1970), društva Milan Lesjak in Milena Stepišnik, poročena Serdoner (1977). Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije s sedežem v Žalcu zastopa interese hmeljarskih strešin in vseh slovenskih hmeljarjev. Člani sodelujejo na vseh prireditvah, na katerih je potrebno zastopati hmeljarje, predvsem pa ohranjajo tradicijo slovenskega hmeljarstva, trudijo se prikazati stare običaje in s tem ohranjati kulturno dediščino ter vsakoletni izbor hmeljarskega starešine in hmeljarske princese. T. T. Braslovčam vztrajno prepričujejo državo Na območju načrtovane trase severnega dela tretje razvojne osi oziroma državne ceste, ki bo povezala avstrijsko in hrvaško mejo ter ob tem prečkala avtocesto Al, so že potekale predhodne arheološke raziskave. Država pripravlja državni prostorski načrt za traso na območju od Velenja do avtoceste, poimenovano F2-2, ki pa ji še vedno močno nasprotujejo v braslovški občini. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo je konec junija obravnavala pobudo Civilne iniciative Braslovče o vmesni evalvaciji postopka umeščanja severnega dela odseka tretje razvojne osi med Velenjem in avtocesto Al. Kot smo že poročali, je leta 2006 podjetje Omega Consult, d. o. o., pripravilo študijo variant s prostorskega, gradbe-no-tehničnega, ekonomskega in okoljskega vidika. Preučili so 'šest variant, med njimi je na območju od Velenja do avtoceste Al varianta F2 predvidevala priključek na avtocesto v Šentrupertu, trasa F6 pa v Arji vasi. Kot so na seji Komisije DS za lokalno samoupravo pojasnili predstavniki ministrstva za oko- lje in prostor, DDC-ja, ministrstva ža promet in DARS-a, se je pripravljalec državnega prostorskega načrta zaradi pomembnosti te prometne povezave odločil za poseben postopek, v katerega je vključil javnost že na začetku, čeprav Zakon o prostorskem načrtovanju tega ne predvideva. Leta 2008 je bila varianta trase F2 predstavljena občinam in na podlagi vseh mnenj in pripomb nosilcev urejanja prostora ter zainteresirane javnosti so pripravili optimiziran predlog najustreznejše variantne rešitve F2-2, ki poteka po pobočju Gore Oljke in po besedah omenjenih predstavnikov najmanj preko' najboljših kmetijskih zemljišč. Ta predlog je osnova za pripravo podrobnih strokovnih podlag in dopolnjenih osnutkov državnih prostorskih načrtov, s katerimi se nadaljuje umeščanje severnega dela tretje razvojne osi v prostor. Toda Civilna iniciativa Braslovče po dveh letih še vedno vztraja, da je takšna umestitev hitre ceste z vidika več kriterijev neustrezna, študiji podjetja Urbis o izboru najboljše variante pa očita, da ni strokovna in da temelji na neustrezni metodi vrednotenja variantnih rešitev. Po študiji najustreznejša trasa Velenje-Šentrupert je po mnenju civilne iniciative v primerjavi z varianto F6 (Velenje -Arja vas) bistveno bolj oddaljena od Celja kot tretjega največjega suburbanega območja v Sloveniji in tudi precej dražja. Z varstvenega oziroma trajnostnega vidika je nedopustno, da bi z gradnjo variante F2 uničili 100 ha prvovrstnih kmetijskih zemljišč za pridelavo hmelja, ki po mnenju strokovnjakov Kmetijskega inštituta Slovenije sodijo med 5 % najboljših kmetijskih zemljišč v Sloveniji, so poudarili tudi pred člani državnozborske komisije. Civilna iniciativa Braslovče zato predlaga varianto F6, saj po njenem mnenju z vidika prometne učinkovitosti ni nobene vsebinske razlike med variantno rešitvijo F 2 in optimizirano varianto F2-2, ki poteka ob železnici. Kot je na seji komisije povedal braslovški župan Marko Balant, Občina Braslovče prav tako ne podpira variante F2, ob optimizirani varianti F2-2 pa po njegovem mnenju še vedno ostaja odprto vprašanje vrednotenja variantnih rešitev. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec Uredništvo UTRIPA SAVINJSKE DOLINE PRAVILA VOLILNE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKI DOLINE ZA LOKALNE VOLITVE 2010, KI BODO 10. OKTOBRA 2010 V skladu z Zakonom o medijih, Zakonom o volilni in referendumski kampanji, Pravilnikom o izdajanju lokalnega časopisa Utrip Savinjske doline in Programsko zasnovo lokalnega časopisa Utrip Savinjske doline je ZKŠT Žalec kot izdajatelj sprejel naslednja pravila volilne kampanje, ki veljajo za volitve županov, občinskih svetnikov in predstavnikov v svete mestne in krajevnih skupnosti jeseni 2010: 1. NOVINARSKO POROČANJE Mesečnik Utrip bo o dogodkih, povezanih z volitvami, volilno kampanjo in kandidati za župane, občinske svetnike in predstavnike v svete mestne in krajevnih skupnosti ter o njihovih programih poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Poročanje bo brezplačno, v skladu s presojo uredništva in kadrovskimi možnostmi mesečnika Utrip Savinjske doline. 2. OGLAŠEVANJE Utrip Savinjske doline bo oglase, povezane s kandidaturami za župane, občinske svetnike in za predstavnike v svete mestne in krajevnih skupnosti, objavil v okviru redne številke Utripa Savinjske doline, ki izide 29. 9. in v primeru drugega kroga volitev 27. 10. 2010. Za oglaševanje v času volilne kampanje se uporabljajo veljavni cenik oglasov in tehnična pravila pri posredovanju materialov za oglase. Cenik oglasov in vsa pravila so na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si/utrip). 3. NAROČILA OGLASOV sprejemamo v uredništvu časopis_a v času uradnih ur, na elektronski poštni naslov zkst. utrip@siol.net ali po faksu 712 12 76. Naročila morajo biti predložena v obliki naročilnice najpozneje 15 dni pred izidom časopisa (za izid 29. 9. je torej rok 14. 9., za izid 27. 10. pa 12. 10. 2010). Vsako naročilo bo evidentirano z datumom in uro sprejema v evidenčni knjigi. Naročilnica mora vsebovati naslednje podatke: naziv politične stranke ali liste in organizatorja volilne kampanje, točen naslov naročnika, številko transakcijskega računa, ki ga politična stranka/lista oz. organizator uporablja za volilno kampanjo, davčno številko politične stranke/ liste, za katero närocnik naroča oglaševanje, izjavo o statusu davčnega zavezanca, čitljivo navedbo vodje volilne kampanje za naročilo z lastnoročnim podpisom vodje volilne kampanje in žig naročnika. Za septembrsko številko Utripa Savinjske doline velja, da se na podlagi naročil do 14. 9. izdajo predračuni, ki morajo biti poravnani najkasneje do 23.9. 2010, za oktobrsko številko pa na podlagi naročil do 12.10. plačani do 21.10. 2010. Če do teh datumov računi niso poravnani, oglasi ne bodo objavljeni. 4. DOSTAVA OGLASOV Naročnik mora dostaviti oglase v elektronski obliki in skladno s tehničnimi normativi najmanj 10 dni pred izidom časopisa za oglase, ki jih je potrebno še oblikovati, in najmanj 8 dni za pripravljene oglase v skladu s pravili uredništva. Oglasi, ki ne bodo dostavljeni v skladu z objavljenimi pravili, v predpisanem roku in potrjeni z ustrezno naročilnico (glej točko 3), ne bodo objavljeni. 5. PRAVILA O RAZVRŠČANJU OGLASOV Prostorsko razvrščanje določi odgovorna urednica v skladu z načelom vrstnega reda naročenih oglasov, ki so potrjeni z naročilnico, in v skladu z razpoložljivimi prostorskimi možostmi glede na vsebine novinarskega poročanja. Na prvi in zadnji strani časopisa objava volilnih oglasov ni mogoča. Prav tako v časopis ni mogoče vlagati propagandnega materiala. 6. VSEBINSKE DOLOČBE OGLASOV Vsi oglasi morajo imeti v skladu s 7. členom Zakona o volilni referendumski kampanji navedenega naročnika. Za vsebino oglasov je odgovoren naročnik. Oglase (in obvestila), ki ne bodo skladni z veljavno slovensko zakonodajo, kodeksi in pričujočimi pravili, bomo zavrnili. Skladno z mednarodnimi konvencijami bomo zavrnili tudi objavo vseh oglasov, v katerih bodo nastopali otroci, mlajši od 14 let. Uredništvo si pridržuje pravico, da zagotovi lekturo vseh oglasnih sporočil. Oblikovane oglase, ki niso lektorirani, lahko uredništvo zavrne, naročnik pa jih mora popraviti in vrniti najmanj 6 dni pred izidom časopisa. Nelektorirani oglasi ne bodo objavljeni. 7. PISMA BRALCEV V času volilne kampanje ne bodo objavljena pisma bralcev, povezana z volilno vsebino ali s kandidati na volitvah, prav tako ne morejo biti avtorji pisem bralcev posamezni kandidati ali člani volilnih štabov. 8. S pravili volilne kampanje za mesečnik Utrip Savinjske doline je bil seznanjen programski svet časopisa. 9. Ta pravila se objavijo v avgustovski izdaji časopisa Utrip Savinjske doline, ki izide 25. avgusta 2010, in na spletni strani zavoda ZKST (www.zkst-zalec.si/utrip). Odgovorna urednica Direktor ZKŠT Žalec Lucija Kolar Matjaž Juteršek Žalec, 25. 8. 2010 Predstavniki ministrstev za okolje in prostor ter promet, DDC-ja in DARS-a so na seji komisije zatrdili, da je v študiji variant uporabljena predpisana metodologija. Prometno-ekonomski elaborat podjetja Omega Consult, v katerem je bilo opredeljenih 40 kombinacij variant, ki so bile'medsebojno primerjane in vrednotene, je po njihovih besedah pokazal, da je varianta F2 učinkovitejša od F6. Izpostavljeno je bilo, da ne moremo ocenjevati le posameznih odsekov (npr. samo odsek Velenje-Šentrupert), pač pa je potrebno zaradi povezljivosti posameznih odsekov tretje razvojne osi gledati tudi najustreznejše variantne predloge drugih odsekov (npr. navezavo na Mislinjsko dolino). Razlika v investicijski vrednosti navedenih variantnih rešitev je 44 milijonov evrov in ne 144, so še povedali predstavniki investitorja in dodali, da ne smemo gledati projekta le z vidika stroškov, ampak tudi z vidika koristi uporabnikov. Ministrstvo za kmetijstvo pritrjuje civilni iniciativi, da optimizirana variantna rešitev F2-2 ni sprejemljiva, saj poteka po 16 ha najboljših kmetijskih zemljiščih z visokim vodnim potencialom, medtem ko bi trasa s priključkom pri Arji vasi potekala preko približno 1,7 ha kmetijskih zemljišč. Tudi kmetijsko ministrstvo zagovarja priključek v Arji vasi. Po razpravi je komisija v sklepih zapisala ugotovitev, da Civilna iniciativa Braslovče in Občina Braslovče nasprotujeta izbrani variantni rešitvi F2 oziroma optimizirani variantni rešitvi F2-2 ter da z argumenti občanov, strokovnjakov, recenzentov in revi-dentov pozivata k ponovnemu in doslednejšemu vrednotenju variantnih rešitev s prometnega, okoljskega, ekonomskega in gradbenega vidika. Po oceni komisije je umeščanje trase v prostor strokovno zelo zahteven in zaradi interesov različnih družbenih skupin (prebivalcev, gospodarstva) tudi občutljiv postopek. Po njenem mnenju se z uresničitvijo projekta tretje razvojne osi ne morejo rešiti vse razvojno-prometne potrebe tega območja, vendar pa je nujno upoštevati vse vidike, ki bodo prinesli optimalno rešitev, še posebej družbeno sprejemljivost. Zato komisija pričakuje, da se odločitve sprejemajo na podlagi strokovne in objektivne metodologije vrednotenja variant ter pri nadaljnji optimizaciji poteka trase na odseku med Velenjem in avtocesto Al predvsem upošteva stališče lokalnega prebivalstva. Komisija v povezavi s stališčem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričakuje, da se bo v primeru izbire najustreznejše povezave Velenja na avtocesto Al težilo k varovanju kmetijskih zemljišč, še posebej najboljših. Komisija je tudi predlagala, da ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi postopek priprave državnega prostorskega načrta v sodelovanju z drugimi odgovornimi resorji preuči očitke in predloge Civilne iniciative Braslovče in se do njih pisno opredeli. K. R. NLB® NLB namig Ali veste, da si mirnejši spanec lahko zagotovite tudi z najetjem sefa, v katerega varno shranite svoje dragocenosti in pomembne listine? Če se boste za najem odločili v času od 21. 6. do 31. 8. 2010, vam bo banka za enoletni najem novega sefa podarila kar 50% najemnine. www.nlb.si/sefi sam Spoštovani kupec! Vabimo vas na praznovanje 15. obletnice trgovine SAM Latkova vas v soboto, 4. septembra od 9.00 do 12.00 ure. Na ta poseben dan smo za vas pripravili: • srečelov z bogatimi nagradami, • super ugoden nakup akcijskih izdelkov, • zabava z ansamblom Zmaji, • nastop mešanega pevskega zbora Tabor, • nastop harmonikarjev, • degustacija dobrot Društva podeželskih žena Prebold, • pogostitev. Rezervirajte si na koledarju soboto, 4. septembra, za druženje z nami. Do takrat vas lepo pozdravljamo! WWW.sam.si Večje res pomeni bolj kakovostno? Višja kakovost za lepšo starost Dom starejših občanov Prebold lahko sprejme 155 varovancev Potem ko sta že pred časom prenehala lasten program oddajati Radio Bakla in Radio Tempo (čeprav formalno menda še obstajata), od 15. junija tudi ni več programa Radia Goldi v programski zasnovi, kot so bili zadnja leta vajeni poslušalci. A Gol-dija lastniki kljub vsemu niso uspeli utihniti popolnoma. Potem ko je bilo nekaj časa na Goldijevih frekvencah slišati samo glasbo, nato novice iz države in tujine, posnete izven matičnega studia, še malo pozneje pa regionalne novice, ki jih pripravlja regionalno dopisništvo Radia 1 v Žalcu, je poleg glasbe spet slišati voden program. Poslušalci na vse mogoče naslove in 'tudi nekdanje sodelavce sprašujejo, zakaj ni mogoče slišati zlasti tistih informativnih vsebin, ki so jih izčrpno seznanjale s povsem lokalnim dogajanjem, pa mnogih drugih oddaj in seveda značilne glasbene podobe (kar ne pomeni izključno slovenskih skladb s povsem naključnim mešanjem zabavne in narodno-zabavne glasbe, kot lahko slišijo zdaj). Nekdanji sodelavci ne moremo dati nobenega odgovora. Z vsemi zaposlenimi in honorarnimi sodelavci je bilo prekinjen'o sodelovanje, ponujeno jim je bilo le delo trženja oglasov. Pozneje, ko je bilo verjetno tudi lastnikom jasno, da Goldi ne bo tako enostavno šel po poti Bakle (glavni lastnik je isti) in seje ponovno začel pripravljati program, se nihče od nekdanjih sodelavcev ni odločil za ponovno sodelovanje (seveda samo za hkratno vodenje programa in tehniko, brez kakšnih drugih vsebin). Veliko nacionalnih in drugih tiskanih medijev je na začetku poletja objavilo pismo nekdanje sodelavke Radia Goldi Magde Šalamon, v katerem med drugim ugotavlja, da so »zakonski okviri le baloni pravil, ki jih lahko vsak turbokapi-talist odvrže pod nebo« in da je »ta resničnost vsem odvzela Radio Goldi«. Seveda so mediji objavili tudi popravek oziroma odgovor predsednika upravnega odbora in izvršnega direktorja družbe Infonet media Lea Oblaka, ki se je sodelavcem Goldija predstavil kot edini izmed sicer več lastnikov. Kot je zapisal, je ob nakupu Radia Goldi leta 2008 takrat redno zaposlenim povedal, da bo radio ostal samostojen, dokler bo posloval pozitivno. Zanikal je, da so zaprli studio v Žalcu, ampak da gre za iskanje novih, cenejših prostorov najema in da gre • za ukinjanje oddaj zaradi sanacije poslovanja, ni pa bil ob tem kršen noben zakon. Toda Zakon o medijih nikjer ne pravi, daje slabo finančno poslovanje lahko razlog za nespoštovanje programske zasnove, ki je del radijskega dovoljenja. Radio Goldi je vse tri frekvence pridobil s kandidira- njem na javnih razpisih in pred 15. junijem letos je imel še vedno status lokalne radijske postaje, ki je bil po preverjanju letos s strani Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK) ponovno potrjen. Stroški programa so seveda temu primerno visoki (kar je bilo jasno tudi ob nakupu radia), kriza v oglaševanju pa je še posebej prizadela mlajše in manjše medije. Status ob tem ne pomeni, da je medij deležen sofinanciranja s strani ministrstva za kulturo, čeprav to na razpisu prinese nekaj dodatnih točk. A kljub temu je dejstvo, da Zakon o medijih ne dovoljuje vključevanja radijskih postaj s statusom posebnega programa v mreže. Prav tako je dejstvo, da je radijsko dovoljenje vezano na pravno osebo - izdajatelja medija, ne glede na to, kdo je lastnik te pravne osebe. V radijskem dovoljenju so natančno opredeljeni minimalni odstotki vsebin, ki jih mora določena radijska postaja zagotavljati. Za vsako spremembo deleža vsebin mora dati soglasje APEK. Lokalne radijske postaje (s statusom in komercialne) tako izginjajo, kar se mnogim ne zdi sporno, saj je radijskih postaj v Sloveniji razmeroma veliko. Poleg tega se programi in celo vsebine vse bolj uniformirajo (pogosto skoraj enak nabor novic je mogoče slišati v informativnih oddajah vseh medijev). Pa vendar - majhne radijske postaje lahko zadovoljijo potrebe po vsebinah manjših skupin poslušalcev. Lokalne vsebine tudi ne pomenijo zgolj lokalnih novic (če o njihovi objavi odloča urednik centralne redakcije v prestolnici, to niso lokalne novice za lokalne prebivalce), ampak številne druge vsebine, ki jih ustvarjajo lokalni avtorji (izredno uspešna oblika sodelovanja se je na Radiu Goldi razvila z učenci novinarji osnovnih šol Šempeter in Polzela). Prepustiti torej medije zgolj podjetniškemu interesu in naj preživi tisti, ki bo ne glede na vsebine zagotovil lastnikom dobiček? Število frekvenc FM je omejeno, država ima velik interes, da jih nadzoruje, saj nedvomno radijske postaje bistveno oblikujejo javno mnenje. Novih frekvenc ni razpisanih, ali pa izjemno redko, veliki igralci tako do njih pridejo s kupovanjem radijskih postaj. Ministrstvo za kulturo je v odgovoru na novinarsko vprašanje zapisalo: »Razvoj novih radiev v radijski spekter za FM je mogoč predvsem z optimizacijo že podeljenih frekvenc ali s povezovanjem radijskih programov. Ravno v tem se kaže glavna prednost oz. smisel povezovanja radijskih programov v mreže, namreč da se preko programskega povezovanja izvaja konsolidacija izjemno razdrobljenega radijskega trga, na katerem je pre- veliko število majhnih akterjev. S povezovanjem v mreže pa nastajajo novi, večji radijski mediji, ki lahko zagotovijo višjo kakovost produkcije in večjo konkurenčnost na nacionalnem nivoju. Ministrstvo za kulturo v okviru prihajajočih sprememb Zakona o medijih išče rešitve, ki bodo odpravile nekatere pomanjkljivosti obstoječe ureditve, predvsem določitev še ustreznejših mehanizmov za nadzor in usmerjanje povezovanja radijskih (in televizijskih) programov in vzpostavitev takšne pravne podlage, ki bo dopuščala programsko povezovanje zgolj v smeri doseganja krepitve raznovrstnih programov z večjimi območji pokrivanja, in nikakor ne na škodo ukinjanja lokalnih programskih vsebin in neracionalne uporabe radijskih frekvenc.« Tako ministrstvo. Poslušalci seveda niso omenjeni in nimajo nobene besede, razen ko statistika obdeluje podatke o poslušanosti in tržniki s temi podatki pridobivajo oglaševalce. Dejstvo pa je, da lokalno ne more biti konkurenčno na nacionalni ravni. In zagotovo se ni mogoče strinjati, da lokalno ne pomeni kakovostno. Ampak iz Ljubljane je vse videti drugače kot v nasprotni smeri. Prav zato morajo obstajati lokalni mediji. Ksenija Rozman V Preboldu danes odpira vrata Dom starejših občanov Prebold. Zgradila ga je družba SG Kovač, d. o. o., ki že 15 let deluje na področju gradbeništva, to pa je eden njenih večjih projektov. Zemljišče je kupila že leta 2006, vendar se je zapletlo zaradi še nerešenega denacionalizacijskega zahtevka, sledila je splošna gospodarska kriza in ko so mnogi že napovedovali, da doma starejših v Preboldu še dolgo ne bo, se je gradnja nadaljevala. Približno leto dni pozneje od prvotnih načrtov je dom pripravljen na sprejem prvih stanovalcev. Objekt je delo arhitekta Valterja Ernsta iz Celja. Glavni izvajalec gradnje je bilo podjetje Ingrad Gramat, ki je izvedlo obrtno-instalacijska dela in delno tudi gradbena dela ter objekt uspešno zaključilo, groba gradbena dela pa je opravil celjski Gradis. Dom starejših občanov Prebold je dom »četrte generacije«, kar pomeni, da so v njem gospodinjske skupine, temu je prilagojena tudi arhitektura. Glavna usmeritev takih domov je normalizacija življenja starega človeka, ki mora stanovati v ustanovi. Objekt je zasnovan v obliki črke H, kf nudi možnost, da v svoji prečni liniji stanovalce iz spalnic zbira v večje bivalne prostore s kuhinjami v stranskih krakih te oblike. Sobe so nadstandardne: 41 je enoposteljnih in 57 dvoposteljnih sob s souporabo sanitarij. Vsak oddelek z največ 16 posteljami ima na voljo tudi eno večjo, osrednjo kopalnico. Sobe so klimatizirane, opremljene s priključki za TV, medmrežje in telefon. Vsaka soba ima tudi balkon. 24 postelj je namenjenih za bivanje dementnih oseb z neposrednim izhodom na zelenice, ki so ustrezno varovane. Prvo in drugo nadstropje sta identični. V pritličju so sodobno urejena kuhinja s kapaciteto 500 obrokov, prostori zdravstvene službe, ambulanta za zobozdravnika ter večnamenski prostor. V preddverju sta recepcija in bife. V mansardi je 12 apartmajev z manjšimi kuhinjami. Tu so tudi upravni prostori družbe KDU, d. o. o., ki upravlja z domom. Investitorji opozarjajo na samo umeščenost doma v okolje, ki predstavlja nadaljevanje življenja, saj so vzhodno od njega stanovanjski bloki, v katerih živijo mlade družine. Medgeneracijsko povezovanje ima odlične možnosti naravnega nadaljevanja, poudarja Ivan Kovač. Življenje v domu za stanovalca tako ne pomeni odrivanje na rob družbe, le nekaj korakov stran je tudi središče kraja. Visok standard bivanja seveda pomeni tudi višjo ceno, v KDU pravijo, da bodo finančno vzdržnost iskali v ravnovesju med kakovostno opravljenimi storitvami in finančno učinkovitostjo vloženega kapitala. Dom za starejše občane Prebold pomeni tudi nova delovna mesta, zlasti za sicer težko zaposljive osebe iz lokalnega okolja. Prve stanovalce naj bi dom sprejel čez nekaj dni. K. R. y - j, jga „««i s ^ mm m r * «ir * ** ' «**■____ p| , .. , / SOCIALNI DEMOKRATI Šel po dolini sem naši Vedno me je zanimalo, kako žive Savinjčani. Zato sem od nekdaj rad spoznaval in odkrival dolino, njene posebnosti, zanimivosti, lepoto, predvsem pa ljudi in njihovo življenje. Zadnja leta so se občine, nastale iz nekdanje velike Občine Žalec, razcvetele, v njih so zaživela nova središča, med njimi so speljane urejene ceste, oživljajo se spomeniki kul- turne in naravne dediščine, gradijo se lepe hiše in poslovne stavbe, zaživel je turizem, skrb za ljudi je večja: človek je središče življenja. Samo v Občini Žalec je življenja le toliko, kolikor so ga s pridnostjo in prizadevnostjo ustvarili ljudje sami. Kolikor je bilo v njihovih močeh. Veliki projekti, obljubljeni že pred leti, so poniknili v pozabo, le tu in tam obnovljene ceste, ... in nekateri kulturni dogodki dajejo ritem mestu, ki je izgubilo žlahtnost, malo obrt in zadovoljne meščane; v krajevnih skupnostih pa tudi že dolgo za ugled in razvoj skrbijo predvsem sama vodstva krajevnih skupnosti, nekateri podjetniki in ustvarjalni posamezniki. Spremembe so nujne. Občina mora dajati večji poudarek in pomoč gospodarstvu. Krajevne skupnosti morajo dobiti več sredstev in pristojnosti, da bodo lahko ustvarjale življenje po meri, potrebah in željah občank in občanov. Če si tudi vi to želite, vas vabim, da skupaj naredimo potrebne spremembe za napredek Občine Žalec. Janko Kos PROMOCIJSKO BESEDILO Naročnik: Socialni demokrati, Levstikova 15, Ljubljana Razvojna agencija Savinja, Hfz Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - SEPTEMBER 2010 JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 24. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja http://www.ra-savinja.si/razpisi/index. html. Informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Slovenski podjetniški sklad Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero (P1TP) (Ul. RS, št. 113/09). Roki za predložitev vlog so: 15. 9. in 15. 10. 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije: Bojana Mikeln, 02/234 12 74, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Pl) (Ul. RS, št. 113/09). Rok za predložitev vlog je: 5. 9., 5. 10. in 5. 11. 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije: Bojana Mikeln, 02/234 12 74, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 2 - Izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov (Ul. RS št. 62/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. 01/580 77 92. Javni razpis za podporo strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju nevladnih organizacij za leto 2010 (Ul. RS št. 62/10). Rok: 3. 9.2010. Informacije: tomaz.hrastar(at)gov.si, tel. 01/309 42 45. JAVNI RAZPIS za podporo strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju za leto 2010 na področju predelave, trženja in s kmetijstvom povezanim delovanjem na podeželju po shemi de minimis (Ul. RS št. 62/10). Rok: 3. 9. 2010. Informacije: tomaz.hrastar(at)gov.si, tel. 01/309 42 45. III. javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane (Ul. RS št. 59/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. 01/580 77 92. 7. javni razpis za ukrep 123 iz PRP 2007-2013 - za kmetije z dopolnilno dejavnostjo, agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe in kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem lastnih kmetijskih proizvodov in pridelavo grozdja ter vina oziroma pridelavo oljk za leto 2010 (Ul. RS št. 49/10). Rok: 31.8. 2010. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. 01/580 77 92. 2. javni razpis za ukrep posodabljanje kmetijskih gospodarstev - ukrep 121 za leto 2010 za naložbe na področju novih izzivov (Ul. RS št. 49/10). Rok: 31. 8. 2010. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. 01/580 77 92. Javni razpis za ukrep 322 Obnova in razvoj vasi (Ul. RS št. 49/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. 01/580 77 92. Javni razpis za ukrep 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (Ul. RS št. 49/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. 01/580 77 92. Javni razpis za ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev - ukrep 121 za leto 2010 za naložbe na področju živinoreje in medu (Ul. RS št. 49/10). Rok: 31. 8. 2010. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. 01/580 77 92. Javni razpis za ukrep 311 Diversifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. 01/580 77 92. Javni razpis za ukrep 321 Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. 01/580 77 92. , Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2010/2011 (Ul. RS št. 62/10). Rok: 31. 3. 2011. Informacije na tel. 01/434 10 80, e-naslov: info@sklad-kadri.si. Javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov za obdobje od 2010 do 2013 (Ul. RS št. 64/10). Rok: 30. 9. 2010. Informacije na tel. 01/434 58 87, e-naslov: ales.vidmar@sklad-kadri.si. Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja Javni razpis za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja in projektov na področju kmetijske predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti (Ul. RS št. 33/10). Rok: 3. 9. 2010. Informacije: 01/836 19 53. Javni razpis za financiranje investicijskih projektov na področju primarne kmetijske pridelave (Ul. RS št. 45/10). Roki: 31. 8. in 29. 10. 2010. Informacije: 01/836 19 53. Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije Javni razpis »Inovacijski vavčer« (Ul. RS, št. 27/10). Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev oz. do vključno 30. 9. 2010. Informacije: vavcer@japti.si. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Javni razpis za program »zaposli.me/ Spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 24. 9., 29. 10., 26. 1 L, 31. 12. 2010 in 28. 1., 25. 2. 2011. Informacije: Martina.Stanonik@ess.gov.si. Ostale informacije: cvzu SAVINJSKA REPUBLIKA SLOVENIJA______ ministrstvo za Šolstvo in šport Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Evropski socialni sklad Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj« Slovenija in partnerska država Srbija Razvojna agencija Savinja v sklopu projekta bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih 2009 in 2010 sodeluje s partnersko državo Srbijo v projektu »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj«. Projekt je v 90 % sofinanciran s sredstvi, ki sodijo pod uradno razvojno pomoč Republike Slovenije. Znotraj projekta izmenjujemo znanja, dobre prakse in utrjujemo vezi sodelovanja med Slovenijo in Srbijo, predvsem z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja obeh držav. Sodelujemo z naslednjimi občinami iz partnerske države Srbije: Kruševac, Trstenik, Čičevac, Aleksandrovac, Brus, Varvarin, Doljevac, Bačka Palanka. V Sloveniji pa so v projekt vključene občine Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec). Projekt poteka 14 mesecev (med avgustom 2009 in septembrom 2010). Od 6. 9. do 9. 9. 2010 bomo v Spodnji Savinjski dolini organizirali obisk in strokovno srečanje partnerskih občin Srbije. Strokovno srečanje bo potekalo med predstavniki občin, podjetij, osnovnih šol (eko in Unesco šol), knjižnic in predstavniki drugih javnih institucij ter društev,- Program srečanja bo zajemal oglede dobrih praks po občinah, osnovnih šolah (s poudarkom na povezovanju osnovnih šol na področju ekologije) in knjižnicah, ogled industrijskih con, seznanitev z utripom življenja v občinah in okolici, izmenjavo znanja in izkušenj in vzpostavitev stikov za trajnostno sodelovanje. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska Na Razvojni agenciji Savinja deluje v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI Ljudsko univerzo Žalec Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti: ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče Žalec Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec deluje od leta 2008 v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija -Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: - pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, - hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, - storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja. Imaš idejo, projekt? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije. Skladnost vaših projektov oziroma idej z razvojnimi načrti lokalnega in širšega okolja je običajno pogoj za njihovo uresničitev, v dogovoru z vami pa vam bomo svetovali pri iskanju finančnih virov v okviru evropskih in domačih razpisov. NAPOVED DOGODKOV IN POVABILO SEPTEMBRA 2010 Delavnice, ki jih organizira RA Savinja Žalec: - Četrtek, 16. 9. 2010, ob 9. uri v prostorih RA Savinja Žalec delavnica »MOJA PRILOŽNOST«. Delavnica je namenjena vsem potencialnim podjetnikom, ki želijo izvedeti vse potrebno o odločitvah za lastno podjetniško pot. Delavnica je za udeležence brezplačna. - Sreda, 22. 9. 2010, ob 16.uri v prostorih ZZG Žalec, organizator RA Savinja Žalec, delavnica »ZAČEL SEM POSLOVATI«. Skupaj s podjetniki začetniki bomo odpirali teme s področja davčne problematike, zagotavljanja finančnih virov, zaposlovanja delavcev in odgovarjali na druga vprašanja, ki se vam zastavljajo v prvem letu poslovanja. Delavnica je za udeležence brezplačna. Prijave za udeležbo zbiramo na sedežu Razvojne agencije Savinja, telefon 03/713 68 60 ali na e-naslovu: damjana.omerzu@ra-savinja.si. Ostali dogodki, ki bodo potekali med Mednarodnim obrtnim sejmom Celje, na katerem RA Savinja sodeluje kot partner: - od 8. 9. 2010 do 15. 9. 2010 na MOS Celje TURISTIČNA PREDSTAVITEV SPODNJE SAVINJSKE DOLINE; - sreda, 8. 9. 2010, ob 16. uri pred Jamo Pekel v Šempetru PODJETNIŠKI PIKNIK - namenjen neformalni obliki druženja podjetnikov žalske občine in ostalim partnerjem našega podjetniškega podpornega okolja; - petek, 10. 9. 2010, ob 10. uri na MOS Celje TURISTIČNI FORUM - savinjska regija kot turistična destinacija; - torek, 14. 9. 2010, ob 10. uri MOS Celje RAZVOJNA KONFERENCA - Razvoj savinjske regije po letu 2013. Ostale informacije Obveščamo vas, da je na spletni strani http://www.ra-savinja.si objavljen 3. JAVNI POZIV ZA NABOR PROJEKTNIH PREDLOGOV za izvajanje Lokalne razvojne strategije (LRS) SSD 2011. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si. Zgodnja jabolka že obrali Nataša Stepišnik in Ivica Krajnc pri obiranju V Sadjarstvu Mirosan, d. d., v Kasazah pri Petrovčah, enem od največjih pridelovalcev jabolk v Sloveniji, so že obrali zgodnje sorte jabolk. Kot je povedal tehnični direktor Vlado Korber, je v primerjavi z lanskim letom začetek obiranja za kakšen teden bolj pozen, a glede na dolgoletno povprečje primerljiv. Delničarji Sadjarstva Mirosan, d. d., so se na 15. skupščini seznanili s poročilom nadzornega sveta o poslovanju družbe za leto 2009. Po realizaciji skupščinskih sklepov (pokrivanje izgube hčerinske družbe Mirovita, d. o. o., umik lastnih delnic in izplačilo dividend) ostaja nerazporejenega dobička iz preteklih let 368.385,00 evrov. Družba bo večji del zneska v prihodnjih letih namenila za nove investicije, zlasti za postavitev protitočnih mrež, in del za postavitev sončne elektrarne. Ostala manjkajoča sredstva pa bodo pridobili z dolgoročnim kreditom. Vremenske razmere so bile do julija dokaj ugodne, vročina pa že slabo vpliva na razvoj plodov. Sicer pričakujejo za četrtino manjši pridelek kot lani, ko je bil s 5.200 tonami rekorden. Zaradi nevarnosti toče in opeklin ter pretirano visokih zavarovalnih premij nadaljujejo s postavitvijo protitočnih mrež. Letos so na novo postavili štiri hektarje mrež, zà naslednje leto pa načrtujejo postavitev na 20 hektarjih, potem pa bodo imeli zaščiteno že skoraj polovico vseh nasadov. Za- doseganje odlične kakovosti so tudi letos opravili ročno doredčevanje plodov na skoraj vseh površinah. Ta ukrep izboljša poleg zunanjega izgleda tudi okus sadja, ki je bogatejše s sadnimi sladkorji, kislinami, vsebuje pa tudi več vitaminov in ostalih koristnih sestavin. T. Tavčar Donacija Vrtcu Trje Mineva drugo leto, odkar je začel v Žalcu poslovati hipermarket Spar. Ob tej priložnosti so zaposleni organizirali praznovanje za svoje kupce. Za veselo razpoloženje so poskrbeli člani ansambla Mladi 'upi in drugi, veselje pa je lahko z vsemi navzočimi delil tudi Vrtec Trje pri Žalcu, ki je prejel donacijo podjetja Spar Slovenija. Od sedaj se bodo otroci lahko razgibavali in objemali z veliko žirafo - večnamenskim igralom podjetja Wesco, svojo kreativnost pa bodo lahko izražali z novim paketom risalnih pripomočkov. T. T. S slovesnosti Na podlagi sklepa 2. redne seje Upravnega odbora OOZ ZZG Žalec, kije bila 10. junija 2010, zbornica javno objavlja razpis za dodelitev petih kadrovskih štipendij, ki so v šolskem letu 2010/2011 namenjene štipendiranju deficitarnih poklicev v obrti. Razpisane kadrovske štipendije so namenjene dijakom in učencem, ki se oziroma se bodo v navedenem šolskem letu izobraževali v sistemu srednjega poklicnega izobraževanja. RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 Naziv srednjega poklicnega programa Število štipendij 1 Avtomehanik, avtoklepar, avtoelektikar, avtoličar 1 2 Ključavničar, klepar, orodjar 1 3 Mizar, tesar, klepar-krovec, zidar 1 4 Elektrikar, inštalater strojnih inštalacij 1 5 Mesar, kuhar, pek, slaščičar, konditor 1 Vlogo za štipendijo lahko vložijo dijakinje in dijaki, ki se izobražujejo ali se bodo izobraževali v sistemu srednjega poklicnega izobraževanja za enega od navedenih poklicev in imajo ali bodo imeli sklenjeno individualno učno pogodbo oziroma potrdilo o izvajanju praktičnega usposabljanja z delom pri članu OOZ ZZG Žalec. Višina osnovne štipendije je 95,00 evrov, dodatki za učni uspeh za dijake s povprečno oceno 4,10 do 4,49 v višini 20,00 evrov in 38,00 evrov za dijake s povprečno oceno 4,50 ali več ter dodatek za izobraževanje izven kraja stalnega prebivališča v višini od 48,00 do 99,00 evrov. Dodatek za učni uspeh pripada dijaku v drugem in tretjem letniku izobraževalnega programa. Vloge dobite na OOZ ZZG Žalec, Levstikova 2, 3310 Žalec, posredovane pa morajo biti na navedeni naslov do vključno 30. septembra 2010. Informacije: 03 712 05 00 in zzg.zaleaaozs.si. Nova tehnična trgovina v Šempetru . Za milijon izgube lani, letos bolje Šempeter je od srede prejšnjega meseca bogatejši za novo trgovino s specializirano ponudbo za vodovod, ogrevanje, gradnjo hiš in kmetijsko-vrtičkarski program. Trgovino, ki se razprostira na prostoru nekdanje franšizne Tuševe trgovine podjetja Alian- sa, sta skupaj odprla solastnika in družabnika Martin Čvan in Aleš Debelak. Skupaj z njima zaposluje podjetje MA-PROF devet ljudi. Slovesnega odprtja trgovine so se udeležili tudi podžupan Občine Žalec Ivan Podpečan, direktorica Kmetijske zadru- ge Šempeter Vanja Strniša in mnogi drugi, blagoslov pa sta opravila preboldski župnik Damjan Ratajc in šempetrski župnik Mirko Škoflek. Uradnemu delu je sledila zabava, ki je popestrila poletni dan, marsikdo pa je že opravil tudi prvi nakup. D. N. Na dan odprtja je bilo veselo Bisol s prestižnim Ruban d’Honneur Podjetje Bisol iz Latkove vasi je v drugem krogu evropskih poslovnih nagrad prejel častni trak Ruban d’Honneur in se še naprej poteguje za prestižno končno nagrado v kategoriji inovativnih podjetij. Bisol je edino podjetje s področja fotovoltaike v zadnjem krogu evropskih poslovnih nagrad, ki jih bodo 16. novembra podelili v Parizu. Ruban Prenovljena in povečana Med slovesno otvoritvijo nove pridobitve d’Honneur prejme le deset najboljših evropskih podjetij v svoji kategoriji. »Prejetje častnega traka je dokaz, da Bisol posluje z odločnostjo in strastjo, ki prinašata uspeh. Predanost naših zaposlenih delu ter pomembnost strank in partnerjev sta naše glavno vodilo,« pravi dr. Uroš Merc, direktor podjetja Bisol. Vsi prejemniki Ruban d’Honneur se bodo septembra v Londonu predstavili pred žirijo, ki jo sestavljajo cenjeni akademiki, voditelji držav, poslovneži in novinarji iz vseh 27 članic EU. Adrian Tripp, direktor evropskih poslovnih nagrad: »Priti na tako pomembnem tekmovanju v zadnji krog je ogromen dosežek. Vse oči evropske skupnosti so operjene v prejemnike častnega traka. Bisol je pokazal resničen talent v premagovanju težavnega gospodarskega obdobja.« T. T. Občina Tabor je od sredine prejšnjega meseca bogatejša za prenovljeno in povečano kmetijsko-živilsko trgovino Kmetijske zadruge Savinjska dolina, ki ima sicer svoj sedež v Preboldu. Prejšnja leta je zadruga vlagala v obnovo zadružnega doma v Preboldu in svojo trgovino v tem kraju, letos pa so se lotili prenove in povečanja trgovine v Taboru. Kot je na slovesnosti ob odprtju povedala direktorica KZ Savinjska dolina Darinka Piki, so s prenovo in povečanjem trgovine za kar 100 odstotkov uresničili pred letom dni sprejeti sklep o tej investiciji. Poleg trgovine so popolnoma preuredili tudi zunanjost objekta z dvoriščem, skladiščem in parkiriščem. D. N. Evropski teden mobilnosti Evropski dan brez avtomobila po ulicah Žolco 2§o®oS®Q®@fe Q®o ®oö mki ßÄKix© Gaffe Rekreativno rolanje in Državno tekmovanje>i skajku * TEK OČKOV in KANA rekreativni tek posamično ali družinski tek (min. Vc Šolsko odprto prvenstvo v uličnih tekih Hitrostno rekreativno tekmovanje I i!% "I Ä IZana HÜ ■■■ falsko miljo \ \ inski člani - POSEBNE NÄCRADE) wn*ESP* POKAL OBČINE ŽALEC Informacije: Tel.: 03 71212 67 Cijske aktivnosti »■»wjisl-ialec.siiporf v loditovmtju sjutrmv Utrinek iz proizvodnje ženskih nogavic Delničarji Polzele tovarne nogavic so na četrtkovi skupščini v prostorih podjetja na Polzeli sprejeli sklep, da se lanska bilančna izguba, ki je znašala skoraj milijon evrov, pokrije v breme prenesenega čistega dobička v višini 96.000 evrov, zakonskih rezerv, ki znašajo 393.067 evrov, in kapitalskih rezerv v višini 556.657 evrov. Na skupščini, kjer je bilo navzočega 50,6 odstotka kapitala, so članom uprave in nadzornega sveta podelili raz-rešnico za lansko poslovno leto. Predsednik uprave Anton Turnšek je predstavil rezultate za leto 2009. Žal se je svetovna finančna in gospodarska kriza še povečala in je v veliki meri vplivala na poslovanje. Na Polzeli so imeli lani 12.638.104 či- stih prihodkov od prodaje, kar je 18 odstotkov manj kot leta 2008. Povečanje brezposelnih, manjša kupna moč, upad števila kupcev, povečana ponudba cenenih izdelkov so vplivali na izpad realizacije prodaje, tako na domačem kot na tujih trgih. Uprava je sprejela vrsto ukrepov za zmanjšanje stroškov poslovanja. Za dobo pol leta so uvedli skrajšani delovni tednik in pristopili k reorganizaciji obratov. Visoki stroški dela, višje cene materiala in energije^ draga država in hkrati nezmožnost odziva na kratki rok so vplivali, da je družba poslovno leto končala z izgubo milijon evrov. Družba je s 461 zaposlenimi še vedno med največjimi tekstilnimi podjetji v Sloveniji m med največjimi nogavičarji v Evropi. Lani so izdelali in prodali 12 milijonov parov nogavic. Za letos ugotavljajo, da se situacija na trgu nekoliko izboljšuje. Družba je tako v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 199 tisoč evrov' izgube, medtem kot je v enakem obdobju lani izguba presegla 500 tisoč evrov. Polletni prihodki podjetja pa so ostali na ravni iz prve polovice leta 2009, kar pomeni, da znašajo 6,5 milijona evrov. V družbi pravijo, da je zaskrbljujoče, da vlada nikakor ne najde pravih vzvodov, ki bi oživili gospodarstvo. Edino, kar ji izvrstno uspeva, je povečanje obremenitev gospodarstva. Sicer pa so na skupščini za revizorja za leto 2010 imenovali celjsko revizijsko družbo Abeceda. T. Tavčar ŽALEC! Zmoremo več. Županski kandidat za Občino Žalec Robert Čehovin Trudil in zavzemal se bom za: - ureditev starega mestnega jedra - pospešitev gospodarskega razvoja - mladinski hotel in bazen - dom starejših in varovana stanovanja - vse, ki prostovoljno ustvarjajo v društvih - izgradnjo osnovne šole v Grižah ROBERT ČEHOVIN Za vse generacije. Svoje misli, predloge in ideje lahko delite z mano preko spletnega družabnega omrežja Facebook, po elektronski pošti predsednik@zalec.sds.si ali po telefonu 051 690 777. V 1 SDS Slovanska demokratsko stranko Naročnik: Društvo svetnikov SDS, Mestni trg 7,3310 Žalec Ekofestove delavnice, tržnica, sejem ... Odprta vrata na obnovljeni Komendi Na ekotržnici se je predstavila tudi sirarna Sešlar Med predavanjem mag. Lada Mihaela Florjančiča Izdelava lesenega nakita (v sredi vodja delavnice Damjana Goter) Utrinek s sejma pod lipami v Gotovljah Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v okviru avgustovskega ekofesta pripravil vrsto prireditev. V ekomuzeju ste lahko v organizaciji društva Ajda prisluhnili predavanju Kako pospešiti dozorevanje, po predavanju pa so prikazali mešanje biodinamičnih preparatov, ki so jih obiskovalci lahko odnesli tudi domov. Zanimivi sta bili tudi predavanji Zdravi sladoledi brez mleka, jajc in belega sladkorja in Izkoristimo poletje in obvladujmo kandi-do in druge glivice v telesu in okolju. Pred ekomuzejem je delovala tudi bogata eko-tržnica, pripravili pa so tudi delavnico izdelave lesenega nakita, ki jo je vodila Damjana Goter. V Bio parku Nivo v Vrbju so pripravili predavanji Joga v vsakdanjem življenju in Zdravljenje z zvokom -zvočna kopel ter delavnico, ki je bila namenjena sprostitvi z zvokom gongov in himalajskih posod, poskrbeli pa so tudi za duhovni wellness - zdravilni viri. Pod tem naslovom sta mag. Lado Mihael Florjančič in Mojca Mihael pripravila delavnico z naslovom Kako se ubraniti duhovnemu nasilju, ki prihaja nad človeka iz vesolja in z Zemlje. Razložila sta, kako naj bi uravnotežili človeška bitja, da bi delovala harmonično na vseh štirih nivojih življenja in da bi se izognili delovanju nevidnega fino-snovnega nasilja. Predstavila sta tudi finosnovne naprave, ki so nam lahko pri tem v pomoč. Zanimiva pa je bila tudi izobraževalna in izkustvena delavnica Jejmo dobro iz narave (meni: koprivna juha, polpeti iz divjih zeli in grati-nirane palačinke iz divjih zeli in zelenjave). Dobro pa je bil obiskan tudi sejem pod lipami v Gotovljah. T. Tavčar Fotospot Od Rinke do Sotle Celjska turistična zveza in Zveza turističnih društev Občine Žalec sta v prostorih eko-muzeja v Žalcu predstavili fotospot Od Rinke do Sotle. O novem projektu, ki ima kar okoli 500 fotografij najzanimivejših turističnih znamenitosti, je predsednik TZ Celje Bojan Vivod povedal: »Prva projekcija fotospota Od Rinke do Sotle je plod skoraj leto dni načrtnega dela celjske turistične zveze. S fotopredstavitvijo območja je na nazoren in vsakomur razumljiv način prikazano bogastvo turističnih vsebin naše regije. Nastajanje tega projekta je tesno povezano z iskanjem odgovora na izzive, ki jih pred turistične delavce postavljajo informacijske tehnologije. Gre za Bojan Vivod in Breda Vizovišek težnjo, da to območje postavimo ob bok uspešnejšim turističnim regijam, kot so Toskana, avstrijska Štajerska, Koroška in še koga bi lahko našteli za vzgled. Poudariti velja, da je dosedanje delo zgolj osnovni okvir, ki ga je potrebno neprestano dopolnjevati in iz njega razviti cel spekter turističnih predstavitvenih dejavnosti, ki bodo v območje med Rinko in Sotlo pripeljale občutnejši delež evropskih gostov.« T. Tavčar Pri urejanju okolice Gradu Komenda Malteška Komenda na Polzeli bo oživela, starodavni žlahtnosti pa bo občina vdahnila sodobno življenje. Končana je namreč obnova prve faze Gradu Komenda. Zavod za varstvo kulturne dediščine je opravil sistematične raziskave in rezultati sondiranj so dali številne najdbe starejših sestavin in elementov, ki so v novi luči osvetlile stavbno zgodovino gradu in njegov umetnostnozgodovinski pomen. Dokončani so kletni prostori za turistič-no-promocijsko in gostinsko dejavnost in del pritličja, v katerem bodo pisarniški in prireditveni prostori. Za obnovo so potrebovali 1,7 milijona evrov, od tega je znašal delež evropskih sredstev 575 tisoč evrov. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net V sklopu projekta Ekomu-zej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je obnovljena tudi najstarejša horizontalna sušilnica hmelja, na vstopno informacijski točki pa bodo obiskovalci dobili vse informacije o turistični ponudbi Občine Polzela. Končuje pa se tudi druga faza obnove, tako da bo Grad Komenda leta 2011 zaživel v svoji novi podobi, saj bodo urejeni še prostori za glasbeno in knjižnično dejavnost. Za ta del investicije bo potrebnih še okrog 750 tisoč evrov, od tega bo znašal delež evropskih sredstev 439 tisoč evrov. V okviru občinskega praznika bo Občina Polzela v soboto, 18. septembra, ob 15. uri odprla vrata Gradu Komenda. Vse obiskovalce čaka zanimivo srednjeveško popoldne s programom ter s sejemskim vrvežem, svečano povorko grajske gospode, srednjeveškimi plesi, mečevanjem, bruhanjem ognja... T. T. Vabljeni k ribniku Vrbje! Delovni čas INFO centra v septembru: od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure sobote in nedelje od 10. do 19. ure .j, Ponirkove otroške delavnice sobote in nedelje med 15. in 17. uro (ob slabem vremenu delavnic ni) Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34 ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a v / ^^ekofest PROGRAIVI “ SEPTEA/I BER 201 0 gS radostno doživetje narave, človeka Petek, 17. september ,n ener9'*e med 9. in 14. uro ogled mikropivovarne in možnost nakupa zdravilnih in aromatičnih rastlin, IHPS med 15. in 19. uro ogledi ekomuzeja, delavnica Permakulturni vrt.Talčina skrinja - zeliščni čaji, ekomuzej med 15. in 19. uro otroške delavnice, ogled in jezdenje ponijev, Ribnik Vrbje med 12.jn 1'9. uro sprehod po energijskih točkah Bio parka NIVO, delavnice Mavrična spo-znanja, transmisijska meditacija, Bio park NIVO med 16. in 18. uro ogled vinskega Keudra in pokušnja vin ob 20. uri ABBA SHOW with Show mix bandom, Elizabeth club Žalec Sobota, 18. september med 9. in 10. uro zvočna sprostitev v jutranji zarji z gongom v naravi, Ribnik Vrbje med 9. in 12. uro domača tržnica v Žalcu, Mestni trg med 9. in 13. uro ogledi ekomuzeja in otroške delavnice na temo hmelja, ekomuzej med 9. in 18. uro vodeni ter samostojni ogledi, otroške delavnice, jezdenje ponijev, opazovanje ptic, Ribnik Vrbje med 10. in 12. uro ogled vinskega Keudra in pokušnja vin med 11. in 12. uro jutranja vadba joga v vsakdanjem življenju (Društvo joga WŽ Celje), Bio park NIVO med 12. in 19. uro delavnice Mavrična spo-znanja, slikanje aure, vegetarijanski piknik, transmisijska meditacija, Bio park NIVO Nedelja, 19. september med 8. in 9. uro Joga skozi srce, Ribnik Vrbje med 9. in 17. uro brezplačen ogled ekomuzeja, ekotržnica, bio bolšji sejem, otroške delavnice, predavanja, ekomuzej med 15. in 19. uro Lonec otroških doživetij - predstave in številne eko- ter ustvarjalnedelavnice, otroško plesno popotovanje. zvočne delavnice, hoja po »gurtni«, jezdenje ponijev, Ribnik Vrbje med 15. in 19. uro merjenje pokazateljev zdravja in telesne pripravljenosti: krvnega tlaka,sladkorja v krvi in holesterola (izvajajo Žalske lekarne Žalec), Ribnik Vrbje ob 17.00 ekopravljica Povodni možVoltek (Mavrično gledališče, Jana Stržinar), Ribnik Vrbje med 12. uro in delavnice Mavrična spo-znanja, slikanje aure, vegetarijanski piknik, transmisijska meditacija, koncert, Bio 19.30 park NIVO Več na www.zkst-zalec.si in v letaku, ki ga lahko dobite vTIC-u Žalec, tel. 710 04 34. ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a Ponovna kandidatura na Polzeli Da bo Žalec »spet na poti stare slave« Ljubo Žnidar Medtem ko so v drugih občinah po dolini posamezni kandidati že napovedali župansko kandidaturo, so ob- čani Polzele zgolj ugibali, ali se bo dosedanji župan Ljubo Žnidar tudi četrtič odločil kandidirati za župana. Pred dnevi se je odločil, nas pa so zanimali razlogi, ki so vplivali na njegovo odločitev. »Moje delo je razpeto med Občino Polzela in Družbo za državne ceste RS v Ljubljani in marsikatero delo ter naloge obeh področij s pridom povezujem. Zadovoljen ugotavljam, da imam dovolj znanja in izkušenj, zdravja in energije, da se lahko uspešno posvečam nalogam obeh področij. Občina Polzela je v letih mojega županovanja zrasla v razvojno uspešno občino, s podobo, ki tudi na zunaj pove, da je bila skrb za kakovostno življenje občanov njena primarna naloga. Imam dobre sodelavce in ustvarjalne svetnike, ki sem jih z veseljem spodbujal k napredku za dobro v korist občanov, za kar je treba biti podjeten, odločen in odgovoren, včasih tudi drzen in pogumen. Te lastnosti, ki so v meni od nekdaj, mi dajejo samozavest, da lahko z zastavljenimi projekti še veliko postorim za Občino Polzelo in njene občane,« je dejal župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. T. Tavčar Za spoštovanje temeljnih vrednot Marija Rančigaj V Občini Braslovče je svojo kandidaturo za županjo napovedala tudi Marija Rančigaj z Gomilskega. Kandidirala bo ob podpori Slovenske ljudske stranke. "Tudi ob ohranitvi kmečke krajine, življenja na podeželju, kulturne dediščine in naravnih lepot naše občine se lahko odpirajo nova delovna mesta, razvija obrt in podjetništvo," meni 51-letna kandidatka za županjo, po izobrazbi univ. dipl. ekonomistka. Odločitev za kandidaturo je sprejela po dolgotrajnem premisleku predvsem zaradi prepričanja, da se ravno na mestu župana lahko veliko naredi za trajnostni razvoj občine, ustrezno podpira delo društev, krepi prihodkovna stran proračuna in relativno racionalizira njegova odhodkovna stran, še posebej ob ustreznem pristopu do dela s strani občinske uprave. "Podlaga razvoju morajo biti človeški viri, vključitev mladih in vseh tistih, ki jim je mar za dogajanje v in z občino ter nje- nim premoženjem. Sem zagovornica konstruktivne kritike, argumentiranega usklajevanja interesov ter prepletanja etike s profesionalnostjo. V domeni župana je graditi občutek pripadnosti, prepoznavati potrebe in zadovoljevanje določenih skupin in posameznikov, ne glede na starost in status, da ne bi nihče čutil osamljenosti. Moj cilj bo iskanje družbeno naj sprejemljivejših rešitev, ne zgolj podjetniški način razmišljanja. Težila bom k temu, da bi bila Občina Braslovče občina, v kateri bodo ljudje živeli zadovoljno, se z veseljem vanjo vračali in si v njej spletali gnezda," poudarja Marija Rančigaj in dodaja: »Spoštovanje temeljnih vrednot nas bogati.« K. R. Za zdravo in prijetno bivalno okolje Franc Sušnik Dosedanji župan Občine Vransko Franc Sušnik se bo za to funkcijo potegoval tudi na letošnjih lokalnih volitvah, že četrtič zapored. Franc Sušnik bo kot kandidat SDS za župana Občine Vransko nastopil z geslom »Za zdravo in prijetno bivalno okolje, za trajnostni razvoj Občine Vransko«. Franc Sušnik pravi, da bo kot do zdaj prisluhnil pobudam in potrebam občanov. Kot prednostne naloge si zastavlja najboljše možne pogoje za delovanje šole in vrtca na Vranskem in dovolj prostora za vse otroke s stalnim prebivališčem v Občini Vransko, zagotavljanje kakovo- stne in dostopne zdravstvene oskrbe občanov, večji obseg kulturne, športne in rekreativne ponudbe, primerne pogoje za delovanje društev in še posebej skrb za razvoj gasilstva in ohranitev visokega nivoja požarne varnosti. Sušnik vidi potenciale tudi v pospeševanju razvoja obrti in podjetništva, turizma in gostinstva. Ena izmed prednostnih nalog je izgradnja vaške klavnice za potrebe uslužnostnega zakola parklarjev in kopitarjev ter ohranitev kmetijske dejav- Sredi junija je občinski odbor NSi v Slomškovem domu na Ponikvi pri Žalcu pripravil zbor svojih članov in volilno konferenco. Potem ko je staremu izvršilnemu odboru in predsedniku potekel mandat, so za predsednika na konferenci ponovno izvolili Draga Podgorelca, prav tako je bilo zaupanje za še en mandat izkazano vsem starim članom izvršilnega odbora. nosti v hribovitih predelih občine. Franc Sušnik za obdobje novega štiriletnega mandata obljublja tudi izgradnjo varnih križišč z zavijalnimi pasovi in prehodi za pešce v Prekopi in Brodeh, izgradnjo suhega vodnega zadrževalnika v Prapre-čah in s tem popolno poplavno varnost na širšem območju trga Vransko, obnovo lokalnih cest do Vologe in Tešove in nadaljevanje prenove javnih poti, izgradnjo kanalizacije za Čeplje, Prekopo in Stopnik ter čistilno napravo v Prekopi. T. T. Konference se je udeležil tudi podpredsednik Sveta NSi dr. Janez Dular. Kot je povedala Vilma Tekavc, je spregovoril o vrednotah in še posebej opozoril na tiste, ki se neposredno dotikajo družine, poštenja, resnicoljubnosti, spoštovanja, nenasilja, solidarnosti, domoljubja in ostalih vrednot, ki nam edine lahko pomagajo pri izhodu iz krize, v kateri se je znašla slovenska družba. L. K. Stari odbor v nov mandat Gvidu Hribarju je podporo žalskega SNS-a pri kandidaturi za župana na novinarski konferenci obljubil tudi Andrej Vengust Prejšnji petek je kandidaturo za mesto župana v Občini Žalec napovedal tudi Gvido Hribar, nekdanji predsednik Nadzornega sveta Občine Žalec. Kandidiral bo kot član nove stranke Zveza za prihodnost, ki jo je ustanovil te dni, in ob podpori žalskega SNS-a. Kot je povedal Gvido Hribar, ki je tudi predsednik nove stranke, ima nova stranka Zveza za prihodnost že okrog 200 članov, največ iz Občine Žalec, svoje liste za kandidaturo v občinske svete pa bodo najverjetneje oblikovali v vseh občinah Spodnje Savinjske doline, v Občini Celje in v nekaterih zasavskih občinah. Glede kandidatur za župane je zaenkrat potrjena le kandidatura Gvida Hribarja v Občini Žalec, po zadnjih lokalnih volitvah leta 2006 že druga za županski stolček. Gvido Hribar pravi, da se je odločili za kandidaturo, ker politika niti slučajno ne služi tistemu, za kar je, torej, da služi ljudem. Kandidira, ker ve, kaj in kako postoriti in ker si tudi upa postoriti »vse potrebno, da vrnemo Občino Žalec spet na pota stare slave.« Zavzema se za nezdružljivost županske in poslanske funkcije. »Vsakemu lahko zagotovim politično neobremenjeno realizacijo vseh dobrih idej,« pove in obljublja še gospodarno porabo proračunskih sredstev, vzpostavitev družbene klime, ki bo ljudi po- vezovala na osnovi skupnih interesov, ne pa jih delila, in skrb za vse generacije. "Kot kandidat za župana v Žalcu pričakujem uvrstitev v drugi krog,« spregovori še o ciljih za kandidature v Občini Žalec in doda, da če mu ne uspe, gotovo ne bo podprl obstoječega župana. Pri kandidaturah za občinske svetnike, kjer bo med bolj znanimi imeni nastopila Ivanka Ropotar, sedanja svetnica, ki je pred časom izstopila iz SDS-a, pa Hribar postavlja za cilj pridobitev štirih svetniških mest. L. K. Tako ali drugače je naskok na župansko mesto v Občini Žalec na letošnjih volitvah vse od lanske jeseni naprej napovedalo že šest kandidatov (po abedednem redu): Robert Čehovin, Gvido Hribar, Ivan Jelen, Janko Kos, Gregor Vovk Petrovski in dosedanji župan Lojze Posedel. Med katerimi kandidati pa bodo Žalčani v resnici izbirali 10. 10., pa bo dokončno znano šele 15. 9., ko je rok za vložitev kandidatur, oz. 21. 9., ko bodo le-te tudi uradno potrjene s strani občinske volilne komisije. Ključ za spremembe? Gregor Vovk (prvi z desne, druga žena Tanja, levo vodnik) sije energijo za jesensko volilno kampanjo nabiral tudi na Triglavu Konec junija je svojo kampanjo in okvirni program ob najavljeni kandidaturi za župana v Občini Žalec predstavil Gregor Vovk Petrovski (LDS). Slogan Ključ za spremembe/ za boljše življenje odraža tisto, kar so »posneli« iz vsakdanjih pogovorov na cesti, med ljudmi, da si občani namreč želijo sprememb. Gregor Vovk Petrovski si te spremembe predstavlja kot drugačen red in način komuniciranja na nivoju občine in krajevnih skupnosti, občine in podjetnikov, občine in javnih zavodov, občine in upravne enote. Takšen način komuniciranja, ki vnaša v odnose več sproščenosti in hkrati več svobode pri delovanju ljudi, zaposlenih, hkrati pa tudi pravo mero profesionalnosti. Gregor Vovk v svojem programu, ki ga bo sicer podrobneje predstavil šele jeseni ob formalnem začetku volilne kampanje, ponuja vsem generacijam ob- čank in občanov možnost, da so enakopravno soudeleženi v tem razvoju, hkrati pa uravnotežen in sočasen razvoj vseh krajev žalske občine. Gregor med ukrepi izpostavlja pripravo drzne strategije turizma, prijazno oko- V ponedeljek, 16. avgusta, so se pri Ribniku Steska pri Ponikvi zbrali člani Krajevnega odbora stranke DeSUS. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli voditeljica Olga Markovič, Kvintet Grmada in mladi glasbeniki. Zbranim je spregovoril predsednik Občinskega odbora DeSUS Žalec in kandidat za župana Občine Žalec Ivan Jelen. V svojem nagovoru je podrobneje spregovoril o svoji kandidaturi, razlogih zanjo, trenutni situaciji v občini in o lje za podjetnike in prijazno prostorsko načrtovanje, poudarek na sonaravnemu razvoju okolja, pristne nature in subvencioniranje ekoloških projetkov, ustanovitev medobčinskega zavoda (ali podobne oblike) za prostorsko načrtovanje. »Za kandidaturo sem se odločil, ker nihče od do zdaj znanih kandidatov ni garant za te spremembe. Nihče do zdaj ni zares in transparento naštel, kakšne ukrepe (spremembe) predvideva in kje je pot za boljše življenje občank in občanov,« je ob tem mnenja Gregor Vovk Petrovski, hkrati pa prepričan, da »boj za župana bo pravi po dolgem času, prepričan sem v drugi krog, kjer bom uspel nadomestiti manjkajoče odstotke in jeseni na teh volitvah zmagati.« L. K. svojem volilnem programu. Njegov program je podprl tudi predsednik stranke DeSUS Karel Erjavec. Karel Erjavec je spregovoril tudi o širši problematiki, ki smo ji priča v tem recesijskem času, pa tudi o veliki vlogi, ki jo ima stranka Desus v tej in tudi prejšnjih vladah pri izboljševanju položaja upokojencev, delavcev in nasploh vseh državljanov, ki so žrtve razmer dokaj krutega in skoraj brezkompromisnega sistema, ki spominja na kapitalizem. D. N. Srečanje članov na Ponikvi Srečanje dveh Galici; Planinsko-morski izlet Delegacija Savinjske Galicije z gostitelji iz avstrijske Galicije V Evropi imamo kar dve pokrajini z imenom Galicija. Ena je avtonomna pokrajina v Španiji, druga pa je pokrajina, katere del je na Poljskem, del pa v Ukrajini. Galicija se imenuje tudi hrvaški otok v Jadranskem morju. V Savinjski dolini imamo svojo Galicijo, Galicija pa je tudi občina na avstrijskem Koroškem, s katero so na njihovo povabilo savinjski Galiča- ni letos navezali tesnejše stike. Delegacija Krajevne skupnosti Galicija, ki jo je vodil podpredsednik KS Peter Vipave, je v nedeljo, 4. julija, obiskala to občino v Avstriji. Najprej so se udeležili koncerta ob 20. obletnici otroškega in mladinskega zbora Amabilis, ki prepeva slovenske in nemške pesmi. Na koncertu je Peter Vipave predstavil Občino Žalec, KS Galicija, se zahvalil za povabilo ter pevskemu zboru, županu in občinskemu svetniku v imenu Krajevne skupnosti Galicija in Občine Žalec izročil spominsko darilo. Po koncertu je pred ljudsko šolo potekalo veselo druženje z občani Galicije. Delegacijo iz Savinjske doline so sprejeli tudi župan Rudi Tomaschir in slovenska občinska svetnika Justina Hribernik in Milan Blažej. Predstavniki delegacije so se srečali tudi z duhovnikom Slavkom Thalerjem, ki jim je razkazal cerkev. Ob tem je zanimivo, da imata župniji z istim imenom, tudi istega farnega zavetnika, in sicer sv. Jakoba. Obe strani sta bili zelo zadovoljni in dogovorili sta se za medsebojno sodelovanje in srečevanje. Kot je povedal Peter Vipave, so zelo veseli tega sodelovanja, ki bo zagotovo obrodilo bogate sadove in stkalo globoke prijateljske vezi. D. N. Župnijski praznik, blagoslov konj Posnetek izletnikov Člani planinskega društva Šempeter v Savinjski dolini so organizirali planinsko-morski izlet. Vodja odprave Silvo Čre-pinšek je povedal, da so se najprej odpravili na Velebitsko pogorje, na Kizo. Po prihodu z gore jih je čakalo odlično kosilo, nato pa so se odpeljali na drugo stran Velebita - na morje. Po urici prijetne vožnje do morja so se najprej ustavili v Starem gradu, kjer so planinci obujali spomine na lanskoletno potepanje po Paklenici. Naslednji dan so se z lad- jo odpeljali na ogled Kornatov. Na ladji so jim postregli z ribami in vinom, obilnemu obroku pa sta sledila kopanje in rekreacija. Svoje potovanje so obogatili z ogledom slapov reke Krke, za konec pa so se sprehodili po dolini reke Gacke. T. T. Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Blagoslov je opravil polzelski župnik Jože Kovačec, v pomoč pa mu je bil malteški vitez Stanko Novak Neodvisni od vremena Pri delu Zadnje in prve avgustovske dni so petrovški upokojenci pripravili več delovnih akcij. Postavili so nadstrešek v velikosti 15 X 5 metrov, ki bo pokrit s šotorskim platnom. Društvo je s tem pri brunarici Rekreacijskega centra Ruše pridobilo sto dodatnih sedežev. Zdaj organizacija raznih srečanj v Rekreacijskem centru Ruše ne bo več odvisna od slabih vremenskih razmer. V sedmih delovnih akcijah so opravili več sto prostovoljnih delovnih ur. T. T. V okviru praznovanja pol-zelskih župnijskih dni ob godu sv. Marjete, župnijske zavetnice, so v Novem Kloštru blagoslovili konje društva Malteške konjenice Polzela in konjenice gostov. V imenu občine in malteškega reda je zbranim spregovoril malteški vitez Stanko Novak, ki je poudaril, da je blagoslov konj star slovenski običaj, ki sega v deseto stoletje. Na Polzeli so ponovno obudili ta stari običaj in tako letos že devetič organizirali blagoslov konj, tokrat petič ob praznovanju župnijskih dni. Malteški viteški red, ki je bil prisoten na Gradu Komenda na Polzeli več kot petsto let, je v svojem času uporabljal konje kot edino prevozno sredstvo, nenadomestljivi so bili pri raznih kmečkih opravilih, prevozu ljudi in pošte ter tudi v vojni. Blagoslovu, ki ga je opravil polzelski župnik, za opravljeni obred pa se mu je zahvalil predsednik Malteške konjenice Polzela Zvone Zupanc, je sledilo družabno srečanje. T. T. Srečanje udeležencev delavnic Udeleženci srečanja pred začetkom druženja Konec maja je bilo v športnem parku v Latkovi vasi ob Savinji srečanje vseh udeležencev delavnic zdravega hujšanja, ki potekajo že sedmo leto. Od leta 2003 pa do zdaj je bilo v tovrstne delavnice vključenih več kot štiristo udeležencev iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, ki jih pokriva zdravstveno-vzgojni center JZ Zdravstvenega doma Žalec. Program delavnic zdravega hujšanja poteka pod vodstvom višje medicinske sestre Marte Kos, koordinatorice CINDI programa v Žalcu Majde Donko in ob strokovni pomoči dr. medicine Andreja Kravosa, ki je začel s CINDI programi v Žalcu. Zbrane je pozdravila in jim izrekla dobrodošlico koordinatorica Majda Donko. Srečanje je bilo namenjeno predvsem druženju in izmenjavi izkušenj. Na njem so pripravili test hoje na 2 km, razne športne in družabne igre ter prikaz nordijske hoje. Na mizah ta dan ni manjkalo zdrave hrane, pijače in drugih dobrot za zdrav način hujšanja. »Za delavnice hujšanja je veliko zanimanja, lahko bi rekli, da imamo že kar čakalno dobo. Ponekod zanimanje za tovrstne delavnice upada, pri nas pa je ravno obratno. /.../ Delavnica hujšanja poteka štiri mesece. Izvaja se ciklično v jesenskem in spomladanskem času. Skupno je organiziranih štirinajst srečanj. Na začetku najprej osebo pošljemo na individualni posvet k zdravniku, da naredi načrt hujšanja in ugotovi, kakšne so možnosti hujšanja oziroma ali so ka- kšne zdravstvene ovire. Sledijo srečanja s predavanji. Teme so namenjene hrani, kaloričnim potrebam, psihologiji udeležencev, saj je psiha pri hujšanju izjemnega pomena. Vmes imamo tehtanje, redni nadzor teže, hkrati pa skrbno beležimo njihove uspehe in izkušnje, ki spremljajo vsakega posameznika pri hujšanju. Pri vsakem srečanju imamo tudi telovadbo, ki jo vodi fizioterapevtka. V to delavnico sta vključena tudi dva testa hoje.; nekako na začetku oziroma na koncu delavnice,« na kratko predstavi program delavnic voditeljica Marta Kos. In kaj o tem meni dr. Andrej Kravos: »Moram povedati, da sem zelo zadovoljen s temi delavnicami CINDI programa. Pred osmimi leti pričeto delo se obrestuje. Vse več je tistih, ki'se zavedajo, da je preventiva, še zlasti v medicini, izjemno pomembna. Hujšanje pa je ena izmed najpomembnejših stvari, ki jih lahko naredi človek za svoje zdravje. Odločitev je na vsakem posamezniku, bi pa dejal, daje vredno narediti takšen korak, saj je lepo imeti občutek, da smo sami nekaj naredili za svoje telo in zdravje.« D. N. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Na oratoriju pazili čas Ribiški tabor v Preserjah Udeleženci oratorija z mentorji in voditeljico Eriko Božič Od 27. junija do 3. julija so v polzelski župniji pripravili že pete otroške malteške dneve Oratorij Polzela 2010. Tudi letošnji oratorij je vodila katehetinja Erika Božič. Geslo letošnjega oratorija je bilo Pazi, čas! Oratorija se je udeležilo 45 otrok od prvega do sedmega razreda. Za nemoten potek posameznih delavnic je skrbelo 13 animatorjev, srednješolcev, ki so se pred tem udeležili usposabljanja. Otroci so skozi igro spoznali tudi nekaj koristnih napotkov za življenje. Mladim animatorjem pa je bil oratorij velik izziv, da so začutili prostovoljstvo kot vrednoto in se navadili na skupinsko delo. Otroški malteški dnevi Oratorij Polzela 2010 je nagovoril mlade, da bi izkusili življenje s pozitivne, sproščene plati, da bi se zavedli, kako bogato je lahko njihovo življenje, in da bi se odgovorno vključili v življenje in dejavnosti okolja, v katerem živijo. T. Tavčar Petrovski oratorij Udeleženci tabora z mentorjema Ribiška družina Šempeter je v času od 12. do 16. julija pripravila tridnevni ribiški tabor za osnovnošolske otroke iz osnovnih šol Braslovče, Polzela, Šempeter, Žalec, Prebold in Velenje. Na taboru, ki sta ga vodila mentor mladih ribičev Rado Gašparič in Bojan Lenart, učitelj na OŠ Šempeter, je sodelovalo 14 otrok v starosti od 8 do 15 let. Tabor so pripravili v prijetnem okolju Ribiškega doma v Preserjah. Udeležba na taboru je bila brezplačna, saj je RD Šempeter poravnala vse stroške, nekaj pa so prispevali tudi sponzorji. Otroci so se naučili nekaj ribiških opravil, kot so priprava ribiškega pribora, vezanje trnkov in ostalih ribiških vozlov, in različnih tehnik ribolova. Vsak dan so mladi ribiči lovili ribe. Ribolov je bil tekmovalnega značaja. Ulov so stehtali in ob koncu tabora razglasili vrstni red, najboljši pa so prejeli pokale in praktične nagrade. Otroci so si z zanimanjem ogledali valilnico iker, opremo RD Šempeter za elektroribolov in drugo opremo. Sicer pa ni manjkalo tudi družabnih in športnih dejavnosti. Ribiški tabor so zaključili s kvizom Kaj veš o ribolovu in ribah. D. Naraglav V Župniji Petrovče so organizirali drugi oratorij za otroke od 1. do 8. razreda osnovne šole. Oratorija se je udeležilo 40 otrok, za njihovo dobro počutje in varnost pa je skrbelo 20 animator- jev. Glavna oseba oratorija je bila deklica Momo, ki se je ves teden borila proti tatovom časa. Otroci so v delavnicah ustvarjali izdelke in pri katehe-zi spoznavali krščansko vero. Domači župnik pater Ivan Arzenšek jim je zaigral tudi na kitaro Po kosilu so počivali v telovadnici osnovne šole, nato pa so sledile športne dejavnosti, ki so jih pripravili animatorji. Otroci in animatorji so se ves teden zelo zabavali, se naučili veliko novih stvari ter spoznavali nove prijatelje. Iskali so tudi skritega prijatelja in zanj naredili lep izdelek, ki jih bo spominjal na prijateljske vezi, stkane med oratorijem. Oratorij je trajal od jutra pa do poznega popoldneva. Obiskali so jih gasilci, ki so jim predstavili svoje delo, odpravili so se tudi na letno kopališče Pingo, kjer so se zabavali, se spuščali po toboganu in počeli najrazličnejše vragolije v vodi. T. T. Lokostrelski tabor že tretjič Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je tudi letos na lokostrelskem strelišču na Ložnici organiziral lokostrelski tabor. Tabora se je letos udeležilo 22 udeležencev, ki so od četrtka, 24. junija, do nedelje, 27. junija, usvajali oziroma nadgrajevali lokostrelsko znanje. Vodja letošnjega tabora je bil Jože Železnik, vodji skupin pa Franc Romih in Jure Dobršek. Poleg usvajanja lokostrelskih veščin so poskrbeli tudi za druge dejavnosti. Udeleženci lokostrelskega ta- bora so spoznavali različne tehnike streljanja, lokostrelske stile, se udeležili streljanja v gozdu na različne tarče in lica, se med sabo pomerili v tekmovanju s prirejenimi pravili, se udeležili lokostrelskih iger, izdelovali puščice... Še posebej prijetno je bilo zvečer ob tabornem ognju, ob katerem so poskrbeli za lokostrelski kviz in družabne igre. Kot je povedal vodja tabora Jože Železnik so osnovni cilji tabora seznaniti udeležence z veščino lokostrelstva, usmerjanje v zdrav in ustvarjalen način preživljanja prostega časa, sožitje s samim seboj ter z drugimi ljudmi in naravo, spodbujanje k skupinskemu delu in medsebojnemu sodelovanju, pozitivno doživljanje športa v naravi, sprejemanje odgovornosti za zdrav način življenja in varstva okolja. Organizatorji so trdno odločeni, da bodo s temi dejavnostmi nadaljevali tudi v prihodnje. V svoje vrste pa vabijo vse, ki bi se želeli seznaniti in se ukvarjati s tem športom. Na Ložnici so pogoji za to več kot odlični. D. Naraglav Lovsko tekmovanje Med podelitvijo medalj in pokalov najboljšim Med tradicionalne prireditve v Občini Tabor sodi tudi lovsko strelsko tekmovanje vsako prvo avgustovsko nedeljo. Prijetno okolje, gostoljubje domačinov in prelep pogled na Spodnjo Savinjsko dolino vsako leto privabi številne tekmovalce in gledalce. Letos se je tekmovanja udeležilo štirinajst ekip oziroma 64 tekmovalcev iz bližnje in daljne okolice. Pomerili so se v treh disciplinah, in sicer v streljanju na glinaste golobe, v tarčo srnjaka in tarčo bežečega merjasca. Tekmovanje je potekalo pod budnim očesom sodnikov in članov Lovske družine Tabor. Med posamezniki je zmagal Marjan Sadek iz LD Oplotnica, drugo mesto je zasedel Dušan Urankar LD Braslovče, tretji pa je bil Mišo Horjak iz LD Rečica pri Laškem. Med ekipami je prvo mesto osvojila LD Oplotnica, na drugem mestu so pristali domačini, lovci LD Tabor, tretje mesto pa so osvojili lovci LD Braslovče. Ob koncu tekmovanja so najboljši posamezniki in ekipe prejeli pokale in praktične nagrade, ki jih je podelil župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek. Prijetno nedeljsko popoldne se je nadaljevalo ob glasbi in druženju. Za popestritev in okrepčilo so skrbeli domači lovci, ki so poleg okusnega srnjakovega golaža in čevapčičev pripravili tudi bogat srečelov. D. N. Plavalni tečaj v Preboldu Športno društvo Partizan Prebold je na preboldskem bazenu pod pokroviteljstvom Športne zveze Prebold in v sodelovanju z Vrtcem Prebold med počitnicami organiziralo plavalni tečaj za otroke od 5. do 12. leta starosti. Tečaja se je udeležilo kar 36 otrok, ki so ob koncu glede na doseženo znanje prejeli bronaste, srebrne ali zlate morske konjičke oziroma delfinčke. Tečaj je potekal pod strokovnim vodstvom športnega pedagoga Braneta Strožerja, pomagali pa so mu vaditelji in športni pedagogi ŠD Partizan. Sicer pa, kot je povedal predsednik ŠD Partizan Prebold Janko Napotnik, tečaj ni bil namenjen samo učenju plavanja, ampak tudi druženju ob preboldskem bazenu. D. Naraglav Udeleženci in vaditelji Del udeležencev in vodstvo tabora Žalčani poskrbeli za podobo lepotice Smaragdna kraljica iz Prebolda ski modni ustvarjalki, ki jima sicer sodelovanje z mišicami in drugimi znanimi osebami ni tuje. Maja Štamol Drolc je obleko zasnovala na način, s katerim je združila tradicijo in sodobnost, niti in škarje pa je v roke vzela Tanja Basle. Na dolgi beli obleki je zlit niz slovenskih znamenitosti od Predjamskega gradu in lipicancev do Plečnikovega Tro-mostovja in Blejskega otoka. Brat in sestra Gašper Sed-minek in Urška Sedminek Tamše pa sta poskrbela za frizerski in kozmetični del zgodbe miss univerze, ki je po lanski Mireli Korač že druga, ki sta jo polepšala v svojih salonih. Gašper je Ma-riki Savšek podaljšal in pobarval lase ter jo za Las Vegas opremil tudi z vsemi potrebnimi frizerskimi pripomočki in navodili, kako naj v času priprav na izbor skrbi za svoje lase. Urška je z najnovejšim postopkom mišici podaljšala njene trepalnice z novimi vsadki in ji za pet tednov omogočila brezskrbno ličenje. T. T., L. K. V organizaciji Kulturno umetniškega društva Levei in Zavoda za kulturo, špor in turizem Žalec ter ob po moči številnih sponzorjev s« v Žalcu pripravili izbor srna ragdne kraljice. Priredite\ že deveta po vrsti, je v Žale privabila precejšnje števil« gledalcev, zmaga pa je tokra ostala v Savinjski dolini. Z; izbor je bilo prijavljenih tri najst lepotic, sedem izme« njih je nastopilo v finalu. Za smaragdno kraljico s« izbrali 20-letno Dejano Boži iz Prebolda. Desetčlanska ži rij a je za prvo spremljevalk« izbrala Ano Bukovec iz Laške ga, za drugo spremljevalko p; Celjanko Natašo Golob. Tem letošnjega izbora je bila popo tovanje po Kitajski in Japonski, temu so že tradicionalno prilagodili tudi kulturni program, v katerem so nastopile plesne Od leve proti desni prva spremljevalka Nataša Golob, smaragdna kraljica Dejana Božič in druga spremljevalka Ana Bukovec skupine Aruba, New Fier in in kreacije je poskrbela Diana Celeattack. Za kostumografijo Kotnik Lavtižar. T. Tavčar Kosili, grabili, postavljali hmeljevke Marika z »Gašperjevimi« lasmi Prva avgustovska nedelja je bila v Sv. Lovrencu pri Preboldu v znamenju koscev, grabljic in Štangarjev. Tradicionalna prireditev Tekma koscev in grabljic, ki ima korenine že v času pred II. svetovno vojno, v današnji let, je tokrat privabila v Sv. Lovrenc kakšnih dva tisoč ljudi. Organizatorji, prizadevni gasilci PGD Sv. Lovrenc in drugi vaščani, so tudi letos na tekmovanje povabili ekipe iz Savinjske doline in drugih slovenskih krajev. Letos se je tekmovanja udeležilo šest tekmovalnih ekip, ki so se Zmagovalna ekipa z voditeljem Borisom Kopitarjem, ter glavnima organizatorjema Borisom Kupcem in Andrejo Kumer Kmečko popoldne pod lipo Manjkala tudi ni lajna, ki je pričarala nekdanje vzdušje na romanjih Na Ponikvi pri Žalcu je pred kratkim tamkajšnje društvo kmečkih žena pripravilo tradicionalno prireditev Kmečko popoldne pod lipo. Ob tej priložnosti je v goste povabilo skupine iz sedmih slovenskih pokrajin, prireditev pa poimenovalo Romanje po Sloveniji. S svojo ponudbo na stojnicah in s po dvema pesmima na odru so se predstavile skupine z Gorenjske, iz slovenske Istre, Bele krajine, Prekmurja, z Dolenjske, s Štajerske in Koroške. Prireditev, ki jo je zasnovala in zanjo napisala scenarij Tatjana Jezernik, je bila gledališki projekt, v katerem so nastopali člani Kulturnega društva Ponikva, Moški pevski zbor Ponikva, Ljudske pevke Ponikva, citrarka Neli Kos Zidar, violinistka Eva Vanovšek z beračem in gorenjski lajnar Rastko Tepina. Najprej so se igralci podali na romanje do sv. Primoža, zavetnika zaljubljenih, v Kamnik in obstali pri stojnici kamniških predic, nato so romali v Belo krajino, kjer so okušali njihove dobrote, zatem v Prekmurje v Turnišče, kjer ni šlo brez prekmurske gibanice, pa na Dolenjsko k sv. Juriju v vas Žejno, kjer so na stojnici pili cviček in okušali dolenjske dobrote. Štajersko je predstavljala skupina Trio Vetrnica iz Gorišnice. Romarje in občinstvo so presenetili tudi Korošci iz Ribnice na Pohorju in seveda Istrani, ki so postregli z dobrimi primorsko-istrskimi vini. Med posameznimi romanji sta svojo vlogo dobro odigrala berač in njegova hči, ki je igrala na violino in med občinstvom prosila za dar. Prijetno je bilo poslušati tudi glas citer domačinke Neli Kos Zidar. D. Naraglav med sabo pomerile v košnji, grabljenju, postavljanju hme-ljevk in šaljivi igri. Iz domače občine sta se tekmovanja udeležili ekipa Marije Reke in Pavlinčki iz Prebolda, imenovani po sv. Pavlu, zavetniku preboldske župnije. Občino Trbovlje je zastopala ekipa iz Kališ, Občino Šmarješke Toplice ekipa DPM Zbure, Občino Laško ekipa iz Vrha nad Laškim, Občino Sv. Trojica v Slovenskih goricah pa ekipa PGD Osek. Tekmovanje se je začelo s povorko skozi vas in prihodom na tekmovalni prostor. Prvi del povorke je popestril pihalni orkester iz Prebolda, za katerim so se s kočijami pripeljali voditelj iger Boris Kopitar, hmeljarske starešine, ki so ocenjevale opravljeno delo, in šentlovranske gospodinje v kmečki noši, ki so po končanem tekmovalnem delu poskrbele za pravo kmečko malico za vse tekmovalce, sodnike in goste. S svojo prisotnostjo sta prireditev počastila tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak in preboldski župnik Damjan Ratajc. Lovoriko najboljšega kosca si je tokrat prikosil kosec Milan Markeljc iz ekipe DPM Zbure, od koder so prišle tudi najboljše grabljice. Najhitrejša in najmočnejša Štangarja pri postavljanju hmeljevk sta bila iz ekipe Kališ. Zmagovalna ekipa, ki si je priborila nagrado - apartma za sedem dni za celotno ekipo v Lanterni v Poreču, je bila ekipa DPM Zbure. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Marije Reke, tretje pa ekipa Kališe. Tekmovanje je potekalo v pravem borbenem, pa vendar prijateljskem razpoloženju. Za zabavo so v nadaljevanju poskrbeli Ansambel Pogum in gostje večera Mariachi La Paloma. Organizatorji so pripravili tudi bogat srečelov, za prijetno počutje, hrano in pijačo pa so poskrbeli gasilci iz Sv. Lovrenca. Dopoldan je potekalo že tradicionalno gasilsko hitrostno tekmovanje za pokal Sv. Lovrenca, ki se ga je udeležilo deset tekmovalnih enot iz gasilskih zvez Žalec in Prebold. Prvo mesto je osvojila ekipa iz PGD Kaplja vas, drugo prva ekipa PGD Zabukovica, tretje mesto pa druga ekipa PGD Zabukovica. D. Naraglav Marika (levo) z »Urškinim« pogledom Za podobo letošnje Miss Universe Slovenije Manko Savšek, s katero je 23. avgusta blestela tudi na finalnem izboru v Las Vega-su, so poskrbeli žalski modni ustvarjalci. Po zamisli Maje Stamol je njeno obleko ustvarila Tanja Basle, Gašper Sedminek in Urška Sedminek Tamše pa sta poskrbela za frizerski in kozmetični del. Lepotica je »v obleki tisočerih biserov«, ki so jih upodabljali številni svetleči kristalčki, posuti po obleki, predstavljala Slovenijo na finalnem izboru v ZDA. Obleko sta soustvarjali znani žal- Tanja Basle in miss Marika Savšek Gašper Sedminek in Urška Sedminek Tamše bosta septembra pripravila modno revijo, na kateri bodo na ogled njune kreacije, pričeske in make upi. Vedno sta namreč del revij, na katerih so v ospredju oblačila. Modna revija bo imela tudi dobrodelni pridih. Skupaj z dobrodelnim društvom Leo klub Celje bodo na prireditvi zbirali prispevke za nakup šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke. OBČINA ŽALEC Petek, 27. avgust, ob 20. uri festival akustične glasbe 2010; Kulturni dom KUD Svoboda Griže; Sobota, 28. avgust, ob 20. uri festival akustične glasbe 2010: Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec). Sobota, 28. avgust, ob 9. uri pohod po hmeljski poti; zbirno mesto pred dvorcem Novo Celje (TIC Žalec). Vsako prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure kmečka tržnica; središče Gotovelj (040 590 040). Četrtek, 2. september, ob 19. uri odprtje skupinske razstave del likovne sekcije KD Žalec; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 3. september, ob 20. uri predstavitev Monografije Žalca; Dom II. slovenskega tabora Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 82). Sobota, 4. september, ob 4. uri Jalovec; starti: Zabukovica (Sipex) ob 4. uri, Migojnice AP ob 4.10 in Žalec AP ob 4.20 (Planinsko društvo Zabukovica, 031 533 412). Sobota, 4. september, ob 6. uri izlet v neznano; zbor pred trgovino Kili (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sobota, 4. september, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 4. september, ob 9. uri teniški memorial Vlada Vebra; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67, in TK Teniška akademija, 041 698 276). Sobota, 4. september, ob 9. uri državno prvenstvo v lokostrelstvu; Športni center Žalec (Lokostrelski klub Žalec, 041 663 401). Sobota, 4. september, ob 18. uri »Dan gasilcev« - 80 let PGD Vrbje; pred gasilskim domom v Vrbju. Sobota, 4. september, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Indijanska vas Orlovo gnezdo«; info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 5. september, ob 10.45 promenadni koncert - Godba Zabukovica; Žalec, Šlandrov trg-mestni park. Nedelja, 5. september, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Indijanska vas Orlovo gnezdo«; info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 6. september, ob 9. uri športne igre Zveze DU občine Žalec; Športni center Žalec. Ponedeljek, 6. september, ob 13. uri Odprtje dvigala v upravni stavbi Občine Žalec; Občina Žalec. Ponedeljek, 6. september, bo 18. uri 30 let Savinjskega Štangarja; Mestni park, Žalec. Ponedeljek, 6. september, ob 19. uri slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku Občine Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 82). Torek, 7. september, ob 19. uri 5. mednarodni folklorni festival »Od Celja do Žalca«; pri Keudru (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816). Torek, 7. september, ob 20. uri veseli večer pred Keudrom. Sreda, 8. september, ob 15.30 podjetniški piknik; pri Jami Pekel (RA Savinja, 713 68 60). Sreda, 8. september, ob 17. uri dan odprtih vrat kluba Nestor: karate klub Nestor se predstavi in vpis novih članov; Fitnes center Olympus (KK Nestor, 040 750 800). Četrtek, 9. september, ob 9. uri mednarodni simpozij o šolski in vrstniški mediaciji; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Četrtek, 9. september, ob 13. uri srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov Medobčinskega društva invalidov Žalec; Gostišče Rimljan (Medobčinsko društvo invalidov Žalec, 031 230 861). Sobota, 11. september, ob 5.30 Štukljev pohod; Starti: Liboje 5,30, Zabukovica (Sipex), ob 5.45, Migojnice AP ob 6. uri in Žalec A P ob 6.15 (Planinsko društvo Zabukovica, 031 539 839). Sobota, 11. september, ob 8. uri planinski pohod: Slivnica-Kozjansko-Pečovje; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 11. september, med 9. in 12. uro kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (TD Petrovče, 041 709 156). Sobota, 11. september, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Sobota, 11. september, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Jesen v Vrbju«; info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 11. september, ob 20. uri 5. mednarodni folklorni festival »Od Celja do Žalca« - gala nastop; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 12. september, ob 8. uri kolesarjenje po KS Občine Žalec; start pri upravni stavbi Občine Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 12. september, ob 10.45 promenadni koncert - Godba Liboje; Žalec, Šlandrov trg-mestni park. Nedelja, 12. september, ob 12. uri odprtje parkirišča - Soseska V, Bevkova ulica, Žalec. Nedelja, 12. september, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Jesen v Vrbju«; info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 16. september, ob 17. uri 5. Alešev atletski memorial; Športni center Žalec (Atletski klub Žalec, 070 856 903). Petek, 17. september, EKOFEST, celodnevno dogajanje na različnih lokacijah (več na www.zkst-zalec.si). Petek, 17. september, ob 17. uri 2. pokal Občine Žalec; strelišče v Libojah (SD Liboje, 051 381 074). Petek, 17. september, ob 19. uri odprtje slikarske razstave Luke Leskovška; galerija Doma Svoboda Griže; razstava bo odprta do 26. septembra vsak dan od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure (KUD Svoboda Griže). Sobota, 18. september, med 9. in 12. uro domača tržnica v Žalcu; Mestni trg (Turistično društvo Žalec, 031 220 650). Sobota, 18. september, ob 9. uri 90 let žalskega nogometa; Športni center Žalec (Nogometni klub Žalec, 070 891 069). Sobota, 18. september, EKOFEST, celodnevno dogajanje na različnih lokacijah (več na www.zkst-zalec.si). Sobota, 18. september ob 11. uri srečanje Savinjčanov, Zasavcev in Laščanov na Mrzlici; odhod iz Zabukovice (Sipex) ob 9. uri (Planinsko društvo Zabukovica, 041 269 744). Sobota, 18. september, ob 16. uri srečanje pihalnih godb ob 130-letnici Godbe Zabukovica; Žalec (Godba Zabukovica). Nedelja, 19. september, ob 8. uri vzpon na Kotečnik; zbor pred trgovino Kili (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Nedelja, 19. september, EKOFEST, celodnevno dogajanje na različnih lokacijah (več na www.zkst-zalec.si). Nedelja, 19. september, ob 10.45 promenadni koncert - Pihalni orkester GŠ Risto Savin Žalec; Žalec, Šlandrov trg-mestni park. Nedelja, 19. september, ob 15. uri Adijo, počitnice, prireditev ob koncu otroških delavnic in počitniških doživetij; Ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 23. september, odhodi po razporedu izlet v neznano MDI Žalec; prijave zbirajo poverjeniki (MDI Žalec, 031 230 861). Četrtek, 23. september, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Petra Krušiča; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 24. september, ob 9. do 11. ure 430 let šolstva v Žalcu - dan odprtih vrat šole; I. OŠ Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 22). Petek, 24. september, ob 18. uri 430 let šolstva v Žalcu - zaključna prireditev; Dom II. slovenskega tabora Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 22). Sobota, 25. september, ob 8. uri Menina planina; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 25. september, ob 11. uri odprtje parkirišča pri pokopališču; Žalec. Sobota, 25. september, ob 18. uri 10. tek po ulicah Žalca; Šlandrov trg, Savinova hiša (ZKST Žalec, 712 12 67). Sobota, 25. september, ob 18. uri prireditev in odprtje razstave ob 100. obletnici smrti Simona Kukca; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 26. september, ob 10. uri 4. mednarodni šahovski turnir mladih; 1. OŠ Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 763 337). Nedelja, 26. september, ob 15. uri 2. GOLAŽIJADA; Ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 27. september, ob 16. uri odprtje obnovljene železniške postaje v Žalcu. Ponedeljek, 27. september, ob 17. uri turistična tržnica ob svetovnem dnevu turizma; pri Keudru (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 29. september, ob 17. uri Kako daleč je Kozmus? Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67, in AK Žalec, 070 856 903). Sreda, 29. september, ob 19. uri slavnostna seja ob prazniku Mestne skupnosti Žalec s podelitvijo priznanj; Dom II. slovenskega tabora Žalec (MS, 710 40 20). OBČINA PREBOLD Sobota, 4. september, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 4. september, ob 9. uri turnir v malem nogometu (mladi do 15 let); Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Grega Huš, 041 671 692). Sobota, 11. september, ob 15. uri pokal C-RING; Športni park Latkova vas; PGD Groblja (Niko Vihar, 041 783 370). Sobota, 11. september, Dobrač (Avstrija); PD Prebold (Mitja Četina, 031 801 738). Sobota, 11. september, ob 19. uri nočni turnir trojk; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Damir Simonovič, 031 703 758). Sobota, 18. september, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Torek, 21. september, ob 18. uri večer za starše: Pozdravljen, prehod! OŠ Prebold; Družinski center Prebold (Ana Miletič, 041 454 415). Petek, 24. september, planinski pohod v Marijo Reko; Društvo upokojencev Prebold (Društvo upokojencev Prebold, 572 31 10). Sobota, 25. september, test hoje na 2 km; Kaplja vas; ŠZ Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430). Sobota, 25. september, ob 8. uri društvena tekma v lovu rib s plovcem za pokal društva; Veliki ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sobota, 25. september, ob 14. uri generacijski turnir in Seržev memorial; Športna dvorana Prebold; KD Prebold (Jani Škof, 041 629 056). Nedelja, 26. september, ob 8. uri tekmovanje GZ Prebold za člane, članice, starejše člane in starejše članice; Športni park Latkova vas; GZ Prebold (Branko Verk, 041 783 207). OBČINA POLZELA Sobota, 28. in nedelja 29. avgust 27. prireditev družina poje 2010; športno igrišče Andraž (Slavko Pižorn, 031 323 690). Petek, 3. september, ob 8. uri pohod na Smrekovec; zbirališče pri Domu društva upokojencev (Jožica Urbanc, 031 231 944). Sobota, 4. september, ob 7. uri 12. pohod Planike na Pohorje; zbirališče športno igrišče Andraž (Franjo Jelen, 041 783 733). Sobota, 4. september, ob 17.12 1. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2010/2011; športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 12. september, ob 10.30 »lepa nedelja« povišanje sv. križa; cerkev na Gori Oljki (Jože Kovačec, 705 00 03). Sobota, 11. september, ob 5. uri pohod na Viševnik; odhod avtobusa izpred občinske zgradbe (Mirko Legrišnik, 041 902 183). Sobota, 11. september, ob 17.15 2. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2010/2011; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 12. september, ob 5. uri pohod - Kopitnik (Zasavska pot); zbirališče Športno igrišče Andraž (Slavko Jevšnik, 041 543 416). Sobota, 18. september, ob 7.30 turistično planinski pohod po občini Polzela; zbirališče športno igrišče Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Sobota, 18. september, ob 17.15 3. kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2010/2011; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 18. september, ob 13. uri medčlansko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe; kmetija Korber v Založah (Martin Slapernik, 031 800 033). Ponedeljek, 20. september, ob 18. uri pravljična ura; Knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Četrtek, 23. september, ob 18. uri 149. lunohod v neznano; zbirališče pri Domu društva upokojencev (Ferdo Glavnik, 031 323 353). Petek, 24. september, ob 17. uri 1. tekma - košarkarsi turnir; Športna dvorana Polzela (Janko Vaši, 041 635 535). Petek, 24. september, ob 20. uri 2. tekma - košarkarski turnir; Športna dvorana Polzela (Janko Vaši, 041 635 535). Sobota, 25. september, ob 9. uri likovna kolonija prijateljstva (Marko Slokar, 041 381 472). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 28. avgust, ob 15. uri 16. gasilski turnir za pokal hmeljske kobule in memorial Žiga Rožica; PGD Braslovče (Danijel Pantner, 041 783 709). Sobota, 4., in nedelja, 5. september, pohod na Vrtačo (2180 m), Stol (2236 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Petek, 10. september, občinski šahovski turnir; Trnava; ŠD Trnava (Marko Anžlovar). Sobota, 11. september, športne igre; Trnava; ŠD Trnava in PGD Trnava (Marko Anžlovar). Sobota, 11. september, odprtje poti okoli Braslovškega jezera z razstavo fotografij Irene Skurnšek; Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter, 031 896 938). Nedelja, 12. september, gorsko kolesarjenje; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Nedelja, 12. september, dan odprtih vrat na Gradu Žovnek z razstavo upodobitev kneza Friderika II. Celjskega; KZGD Žovnek (Franc Kralj, 031 401 475). Petek, 17. september, ob 17. uri gasilska vaja - požar v stavbi Občine Braslovče PGD Braslovče (Danijel Pantner, 041 783 709). Sobota, 18. september, pohod po gradovih in graščinah v Spodnji Savinjski dolini; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Sobota, 18. september, ob 9. uri družinski pohod dveh jezer; DPM Braslovče (Katja Dimeč, 040 522 362). Sobota, 18. september, ob 19. uri slavnostna akademija ob 110-letnici PGD Braslovče in dobrodelni koncert; Športna dvorana Braslovče; PGD Braslovče (Jožef Matko, 031 759 849). Četrtek, 23. september, ob 17. uri počastitev 200-letnice šolstva na Gomilskem; POŠ Gomilsko (OŠ Braslovče, 703 23 50). Nedelja, 26. september, Košutnikov turn (2133 m) - čez Cjajnik (1960 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Nedelja, 26. september, ob 9. uri kolesarjenje Braslovčanov in Polzelanov (start na Polzeli); ŠZ Braslovče in TD Polzela (Ignac Krivec, 041 398 044). OBČINA TABOR Torek, 21. september, ob 18. uri pravljična ura; Knjižnica Tabor (Renata Novak, 703 20 92). Sreda, 29. september, ob 19. uri potopisno predavanje Žive Justinek Filipini in Borneo; društveni prostor v Domu krajanov Tabor; Knjižnica Tabor (Renata Novak, 703 20 92). MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC PRIREDITVE SEPTEMBRA 2010 Sreda, 1. 9. 2010, v Dvorcu Novo Celje monodrama »Andrej Smole -znameniti Slovenec« v izvedbi dramskega igralca Anatola Šterna. Avtor besedila je dr. Matjaž Kmecl. Vstopnine ne bo. Torek, 14. 9. 2010, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potopisno predavanje Žive Justinek Filipini in Borneo. Petek, 17.9. 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Knjižnica je prostor razuma in velikega srca - ob 25-letnici knjižnice v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Torek, 28. 9. 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši: pravljična ura z Nino Trbovšek. Četrtek, 30. 9. 2010, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pogovor z avtorji monografije Žalca. VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE. Savinov dan Sodelovalo kar 37 slikarjev Nastop skupine InQuartet v atriju Savinove hiše Na dan, ko se spominjamo sta Savina, 11. julija, je Zavod za rojstnega dne našega rojaka in Kulturo, šport in turizem Žalec skladatelja Friderika Širce - Ri- pripravil ogled Savinove hiše in voden ogled Žalca po Savinovi poti, zvečer pa ste lahko v atriju Savinove hiše prisluhnili koncertu godalnega kvarteta InQuartet z naslovom Od baroka do roka v 1 uri. Kvartet InQuartet sestavljajo Inga Ulkina in Maja Savnik - violina, Valentin Stante - viola in Marko Kragelnik -violončelo. To je nova, kreativna glasbena združitev štirih mladih akademikov. Raziskovanje zvoka in stila, poigravanje z ritmom današnjega časa, fuzijo različnih odrskih zvrsti - na osemnajstih nastopih v tej sezoni. Sodelujejo z domačimi in tujimi umetniki in skladatelji. T. T. Združeni folkloristi v Italiji V nošah obe folklorni skupini iz naše doline Na začetku poletja sta se Folklorna skupina Grifon iz Šempetra ter Folklorna skupina Vransko skupaj odpravili na enotedensko turnejo v italijansko mesto Marsciano v pokrajini Umbrija. Prebivalcem tega italijanskega mesteca in drugim udeležencem folklornega festivala sta predstavili delček slovenske kulture in kulturne dediščine. Njihova pot iz domovine v Italijo se je končala v mestecu Perugio, kjer sta opravili več nastopov, drugi dan turneje vsaka skupina s po eno koreografijo na večernem koncertu. Tretji dan turneje sta skupini pripravili nastop, na katerem se je Folklorna skupina Grifon predstavila s tfemi koreografijami, in sicer z rateškimi, koroškimi in dolenjskimi plesi, Folklorna skupina Vransko pa je zaplesala dva različna spleta štajerskih plesov. Sodelovali so tudi v povorki po Marscianu in kasneje odplesali še vsaka po eno točko v 15-minutni predstavitvi slovenskih plesov. Poleg slovenskih folklornih skupin so se na srečanju predstavile še tri skupine iz Italije ter skupina iz Peruja. Članica FS Grifon Maša Kumperger je povedala, da so imeli na voljo tudi nekaj prostega časa, zato so si ogledali tudi Rim in Vatikan, kjer so bili deležni posebne časti, saj so si lahko ogledali nemško ozemlje, kamor navadni turisti sicer nimajo dostopa. D. N. Nova fotografija - Pripovedi Od leve proti desni Boris Gorupič, dr. Sarivai Sosič in Viljem Lavrenčič V Savinovem likovnem salonu je do 31. avgusta odprta skupinska razstava Nova fotografija - Pripovedi. Na razstavi sodelujejo Arne Hodalič, Borut Krajnc in Rada Kikelj, vsi iz Ljubljane, Robert Hutinski iz Celja in Vi- ljem Lavrenčič iz Trsta. Ob odprtju konec julija je zbrane v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec pozdravila Lidija Koceli, nato pa sta spregovorila likovni kritik Boris Gorupič, avtor spremne študije v katalogu, in dr. Sarivai Sosič, ki je napisal uvodno besedilo. Boris Gorupič je poudaril, da če kje, potem lahko prav v fotografijah najdemo pripovednost. Bolj kot vsaka ostala likovna disciplina vsebuje povsem konkretne situacije in dogodke, ki imajo svojo preteklost in prihodnost. Klasična dokumentarna fotografija je v publicistiki prav zaradi tega dobila tudi imel fotoesej, kar dovolj zgovorno poudarja njeno pripovedno naravo. T. Tavčar ® 03/712 12 80 EE3 zkst.utrip@siol.net Udeleženci četrtega ex-tempora V mali dvorani Kulturnega doma Polzela je bila odprta razstava slikarskih del 4. Ex-tempore Polzela 2010, na katerem je sodelovalo 37 avtorjev iz raznih slovenskih krajev. Slikarji se na razstavi predstavljajo s krajinami, tihožitji, portreti in figuraliko od realističnih upo- dobitev do abstrakcije, prevladujejo pa dela v oljni in akrilni tehniki. Razstavljena dela sta ocenila Regina Mratinkovič, likovna pedagoginja na OŠ Polzela, in akademski slikar Denis Senegačnik, kije ob odprtju podal oceno razstave in poudaril, da je raznolika in pestra. Priznanja je vsem sodelujočim podelil Marko Slokar, predsednik KUD Polzela, o organizacijskem delu pa je zbranim spregovorila predsednica likovne sekcije Irena Pevnik. V kulturnem programu so sodelovali Rok Pogačnik, Samo Pungartnik in Žan Kranjc. T. Tavčar Cantemus in Popseslish v Dalmaciji Drugi julijski vikend je bil za Vokalno skupino Cantemus in zbor Popseslish iz KUD Žalec še posebej delaven. V Dalmaciji so se udeležili 12. festivala Večeri dalmatinske pisme v Kaštel Kambelovac pri Splitu, na katerem Cantemus sodeluje že vrsto let. Festival združuje skupine, ki prepevajo zabavne melodije v kategorijah svetovnih evergreenov, dalmatinskih priredb in novih skladb. V prvem delu seje predstavilo šestnajst skupin z novitetami (nove pesmi na dalmatinsko besedilo). Prvo mesto je osvojila klapa Vokalisti Salone iz Solina, drugo klapa Kontrada iz Posedarja, tretje pa klapa Pasike iz Kostanja. Vokalna skupina Cantemus je zapela pesem I po danu i po noči, ki jo je Matjaž Kač uglasbil na besedilo domačinke Marine Čapalija. Naslednji večer se je predstavilo devetnajst skupin s priredbami dalmatinskih popevk. Zmagala je domača klapa CAMBI pred klapo Luka iz Ploč in klapo Tragos iz Trogira. Med vrhunskimi skupinami in izvedbami so ob neposrednem prenosu hrvaške televizije uživali tudi poslušalci pred malimi zasloni. Cantemus se je predstavil s skladbo Kokolo, ki jo je priredil Matjaž Kač. Med zasedanjem žirije in preštevanjem glasov pa je kot gost nastopila Vokalna skupina Cantemus, ki je s svojim vrhunskim nastopom navdušila tako publiko kot prireditelje in stroko. Ob koncu se jim je pridružil še zbor Popseslish in zapeli so Gibonnijevo skladbo Oprosti ter Avsenikovo Lepo je biti muzikant. Zbor Popseslish, kije letošnjo sezono posvetil dalmatinski pesmi, je čez dan na plaži hotela Medena pri Trogirju pripravil promenadni koncert in tako navdušil mnoge mimoidoče turiste in domačine. T. T. Zbor Popseslish med nastopom Italijanska Auser Musici očarala Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v sodelovanju z LAS - Društvom za razvoj podeželja Spodnje Savinjske doline in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru Festivala Seviqc Brežice v Dvorcu Novo Celje pripravil koncert stare glasbe. Italijanska zasedba Auser Musici je izvajala glasbo italijanskega oziroma florentinskega in napolitanskega glasbenega sloga s konca 17. in prve polovice 18. stoletja. Ljubitelji te glasbe so prostore v dvorcu napolnili do zadnje- pa nagradili z bučnim ploska-ga kotička, izvajalce koncerta njem. T. T. Nastop italijanske zasedbe Auser Musiči S svinčnikom in čopičem do zmage lepote Dorian Španzel z udeleženci slikarske in grafične šole Poletje s počitnicami in dopusti je priložnost za mnoga lepa doživetja in druženja, pa tudi za pridobivanje novih znanj in ustvarjanje. Vse to ponuja Chiaroscuro - poletna slikarska in grafična šola Rudija Španzla v Novem Celju. Njena sedma plovba po oceanih lepote in likovnega izražanja se bo jutri ob 19. uri iztekla z odprtjem razstave najboljših del udeležencev. Letošnje desetdnevne slikarske in grafične šole se udeležuje 35 mladih, od tega dva udeleženca z Irske in v večernem terminu 25 odraslih ljubiteljev likovnega izražanja. Prvič so se zbrali prejšnji torek dopoldne v Dvorcu Novo Celje, kjer jim je potek šole predstavila Lidija Koceli z Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, pozdravil pa jih je tudi župan. Zaradi težav z zdravjem se jim ni mogel pridružiti kapitan plov- be, akademski slikar in grafik ter častni občan Rudi Španzel, ki pa je kljub temu s pomočjo video posnetka nagovoril svojo veliko likovno posadko, ji zaželel dobrodošlico ter zagotovil mladim ustvarjalcem, da so v dobrih rokah: »Zbrali smo se ljudje, ki imamo lepoto, likovnost in to kulturo radi, in jaz sem tu zato, da vas še posebej animiram in vas napotim na tiste poti, ki bodo krajše za dosego našega cilja: znanje, mojstrstvo, lepota. V imenu čopiča in svinčnika bomo zmagali.« Poleg mojstra Španzla je ekipa, ki dela z mladimi, že utečena. V njej sta akademska slikarja Dorian Španzel in Rok Slana, slikarka Barbara Zupanc, profesorica likovne vzgoje Regina Mratinkovič, likovna pedagoginja Breda Bračko, mojster grafike Bogdan Renko, otroška in mladin- ska pisateljica Majda Koren, ki sproti beleži vsa dogajanja in jih objavlja na spletu, Žan Cimerman, ki je pomagal pri večerni skupini, psihologinja Nina Maček je pripravila program popoldanskih oziroma »neslikarskih« dejavnosti in je skrbela tudi za šest mladih, ki so prenočevali v župnišču v Petrovčah, ter predstavnika organizatorja slikarske šole ZKŠT Lidija Koceli in Uroš Govek. Poleg omenjenih pomagata pri delu z mladimi in hkrati ustvarjata tudi Ana Goršek in Stella Muzlovič. Mladi so vsak dan ustvarjali od 10. do 13. ure, se nato peš odpravili na kosilo v petrovško šolo, se do 14.30 sproščali ob različnih dejavnosti v parku dvorca, nato pa od 15. do 17. ure ponovno ustvarjali. Od 18. do 21. ure so ustvarjali odrasli. In čeprav gre za poletno nekajdnevno šolo, je delo zastavlje- no resno, je povedal Dorian Španzel: »Letos se tematsko nismo tako opredelili kot prejšnja leta, definitivno pa ostajamo na antičnem izročilu, na neki klasični šoli, torej ne popuščamo pri kakšnih ekscesih in eksperimentiranju. Mladim podamo osnovna risarska navodila, ki temeljijo na stari šoli renesanse, je pa res, da imamo vsako leto neke light motive, letos so to ponovno živali. Živalski svet in živalska anatomija sta zelo zanimivi, v veliko primerih celo težje izvedljivi na papirju kot človeška. Tudi za mlajše se mi zdi zanimivo, da imajo na izbiro od afriških do kočevskih živali. V večernih urah pa s starejšimi ustvarjamo s pomočjo modela, saj sta akt in figura nujno potrebna za uspešno ustvarjanje.« Več o svojem delu bodo udeleženci sami povedali ob jutrišnjem koncu šole, ko bodo po kulturnem programu prejeli tudi potrdila o udeležbi na 7. slikarski in grafični šoli. Največ pa bodo povedale njihove risbe, slike in grafike, ki bodo na ogled v dvorcu. K. R. Za vsako bolezen rož'ca raste Velenjski trubači navdušili FEŠTA BAND - Velenjski trubači, skupina, ki jo sestavljajo večinoma akademski glasbeniki, je prejšnjo soboto nastopila v Žalcu in navdušila številne obiskovalce. Igrajo udarno glasbo balkanskih ritmov, ki jih združujejo tudi v rock in pop izvedbah. Večino priredb za skupino piše Marko Repnik, sicer vodja JSKD OI Žalec, ki je tudi član skupine. Nastopajo po vsej državi in tudi v tujini. Lani in letos so nastopili tudi na trubaškem festivalu v srbski Guči. Letos so med tujimi Njihov nastop pri ekomuzeju v Žalcu je odmeval daleč naokrog orkestri zasedli četrto mesto. Dvakrat so že osvojili laskavi naslov zlate trobente Slovenije na tekmovanju trobilnih sestavov v Dravogradu. Skupina deluje četrto leto. T. T. Ogledalo življenja Žiga Gričnik ob svojih fotografijah na dan odprtja razstave V razstavno-prireditvenem je uvrstil med deset najboljših prostoru Doma Svobode Griže je bila do konca junija na ogled fotografska razstava domačina Žige Gričnika. Tokrat se je predstavil s serijo »režiranih« portretov v ogledalu, skozi katere želi predstaviti svoje poglede na današnjo družbo in življenje drugih. To je bila že njegova četrta samostojna razstava in le vprašanje časa je, ko mu bo podeljen naziv mojstra fotografije, saj mu je Umetniški svet Fotografske zveze Slovenije že lani podelil naziv kandidat za mojstra fotografije, leto prej pa se razstavljavcev v Sloveniji. Na slovesnosti ob odprtju, ki jo je vodil David Stropnik, z glasbo in petjem pa bogatil ansambel U' živo, je polnoštevilnemu občinstvu spregovoril tudi predsednik Društva fotografov SVIT Marko Rebov. Med drugim je povedal, da Žiga ni samo soustanovitelj njihovega društva, ampak tudi eden izmed najprizadevnejših članov, ki se redno udeležuje domačih in tujih natečajev, na katerih je prejel že mnogo nagrad in priznanj. Razvil se je v izjemnega fotografa, ki zna in zmore narediti res vsega občudovanja vredne fotografije, kar je ob njegovi mladosti še toliko bolj presenetljivo. Grižan Žiga Gričnik se je na začetku svojega ustvarjanja dotikal vseh tem, kasneje pa je vse več pozornosti začel posvečati portretom, saj je z njimi čutil največjo povezanost. Predvsem mu je v veselje fotografirati ljudi v njegovem domačem in urbanem okolju, v zadnjem času pa vse več pozornosti posveča tudi ženskemu in moškemu aktu, kar smo lahko opazili na razstavi. D. Naraglav Medobčinska splošna knjižnica Žalec, enota Griže, je v mali dvorani Doma Svobode Griže pripravila predstavitev priročnika Za vsako bolezen rož'ca raste. Avtor priročnika je nekdanji ravnatelj Osnovne šole Griže Franc Smrdel, ki že leta raziskuje pomen in učinke naravnega zdravljenja. Najprej je zdravila preizkušal na sebi, potem pa je želel svoje ugotovitve posredovati tudi drugim ljudem. Z uporabo zdravilnih rastlin si je tako kot mama tudi sam pomagal pri premagovanju nekaterih bolezni. V njegovem priročniku so bolezni razvrščene po abecednem redu in pri vsaki je opisano zdravljenje. Pri nekaterih je opisanih več možnosti zdravljenja, tako da lahko vsak sam izbere tisto, ki mu najbolj ustreza. Še danes, pri svojih 86. letih, vsak dan nabira zdravilne rastline in jih tudi redno uporablja. Grižani so z veseljem prisluhnili njegovim nasvetom in na koncu celo poskusili čaj iz rastlin, ki jih je nabral sam. Knjiga je izšla v samozaložbi in avtor že pripravlja novo dopolnjeno izdajo, saj ima še veliko nasvetov, s katerimi bi rad pomagal vsem, ki so jih pripravljeni upoštevati. O njegovem priročniku sta se z njim pogovarjali njegova hčerka Marta in knjižničarka Irena Verbič iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec, večer pestrih mladi glasbenici Jona pa sta s svojim nastopom po- in Kim. T. T. t MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje ter Narodno in univerzitetno knjižnico Ljubljana bomo digitalizirali vljene v Savinjskih zbornikih. Prispevki bodo še letos italni knjižnici Slovenije (www.dLib.si), kar pomeni, da brali, kadar boste želeli - če ste morda ostali brez kakšne kega zbornika. Vsem avtorjem prispevkov, ki so že podpisali igitalizacijo, se najlepše zahvaljujemo, ostale pa prosimo, Prav tako se zahvaljujemo, vsem, ki so nam pomagali iskati imo, da nam priskočite na pomoč, če morda poznate svojce za zbornik in je, žal, že umrl. Poiskati moramo še nekaj rskih pravic, da bomo prispeli do cilja. Pozdravlja vas vaša Medobčinska splošna knjižnica Žalec prispevke, obja objavljeni v dig jih boste lahko številke Savinjs dovoljenja za d da to še storijo avtorje, in pros koga, ki je piša imetnikov avto S predstavitve ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC VABI K VPISU ABONMAJEV 2010/2011 NARODNO - ZABAVNI Koncerti: Ans. Saša Avsenika, Ork. Roberta Goličnika, Ans. Zupan, Vesele Štajerke, Donačka, Ans. Toneta Rusa, Zaka pa ne, Ans. bratov Poljanšek, Ans. Braneta Klavžarja, Ekart GLASBENI Koncerti: Igor Korošec z gosti, Eroika, Svetlana Makarovič in Madžarski nacionalni ciganski orkester Santa, Rok Golob z gosti $k}i ]rQzS)°(B I X GLEDALIŠ1 Predstave: Županova Micka (SLG Celje), Svobodni zakon (Narodni dom Maribor), Žabe (Mestno gledališče Ptuj), Bebop (SNG Drama Maribor), Skopuh (MGL) 1 *fxi 0 T- c? <5 2 1 J »t I >Kj h- 1 Zanimiva in zabavna sta tudi programa CICI in MLADINSKEGA ABONMAJA. Različne možnosti plačila in popustov! Prelistajte naš program in se prepričajte! Vpis v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 710 04 34. Dosedanji abonenti od 7. do 14. 9., novi abonenti od 17. 9. Več na www.zkst-zalec.si! Zmagali polzelski balinarji Močno pomlajena ekipa S tekmovanja Balinarski klub Žalec je pripravil odprti balinarski turnir, ki se ga je udeležilo 16 ekip iz raznih slovenskih krajev. Tekmovanje je v soboto potekalo na dveh igriščih v Športnem centru Žalec. Zmagala je ekipa BK Polzela, druga je bila ekipa BK Šiška Ljubljana, tretja ekipa BK Žiri, domača ekipa pa je zasedla osmo mesto. Pokale in priznanja sta podelila žalski župan Lojze Posedel in predsednica BK Žalec Vera Žohar. T. T. 6. gorski tek na Goro Oljko Po startu v Andražu nad Polzelo Planinsko društvo Polzela je v soboto pripravilo 6. gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Proga je bila dolga 8 kilometrov s 400 metri višinske razlike, tek pa je štel za štajersko-koro-ški pokal. Kljub vročini se je Društvo upokojencev Petrovče je pripravilo meddruštveno tekmovanje za pokal KS Petrovče. Tekmovanja se je udeležilo kar 208 športnikov upokojencev iz 13 društev, ki so se pomerili v metanju pikada in krogov, ruskem kegljanju in streljanju z zračno puško. In kdo so zmagovalci? Pikado moški: Drago Jamnikar (DU Andraž), ženske: Marija teka udeležilo 46 tekačev iz različnih slovenskih krajev in tudi iz Hrvaške. Udeleženci teka so nastopili v sedmih moških in petih ženskih kategorijah. Absolutni zmagovalec pri moških je postal lanski zma- Lešnik (DU Ponikva); metanje krogov moški: Janez Meglič (DU Žalec), ženske: Tilka Breznik (DU Vrbje); rusko kegljanje moški: Boro Zgonjanin (DU Griže), ženske: Silva Pečnik (DU Ponikva); streljanje z zračno puško moški: Ivan Kričej (DU Šempeter), ženske: Pavlina Glušič (DU Vrbje). Prehodni pokal je osvojila ekipa DU Ponika. T. T. govalec Jože Manfreda iz Lovrenca na Pohorju, ki je progo pretekel v 33,07 minute in tako za celi 2 minuti izboljšal lanski rekord. Pri ženskah pa je zmago slavila Jožica Šipter iz Gornje Radgone, ki je progo pretekla v času 45,11 minute. Zmagovalci: moški do 29 let: 1. Jože Manfreda (Lovrenc na Pohorju); do 39 let: 1. Marko Strupnik (Stahovica); do 49 let: 1. Milan Zupanc (Mislinja); do 59 let: 1. August Manfreda (Lovrenc na Pohorju); do 69 let: I. Vlado Starešinič (Karlovac, Hrvaška); nad 70 let: 1. Veno Satler (AK Žalec); ženske do 29 let: L Patricija Kompan (Šmartno); do 39 let: 1. Katja Topovšek (Šempeter v Sav. dolini); do 49 let: 1. Breda Komar (Črna na Koroškem); do 59 let: 1. Jožica Šipter (Gornja Radgona); nad 60 let: I. Lojzka Bratuša (Maribor). Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli pokale, vsi udeleženci teka pa spominske majice, topel obrok hrane in osvežilne napitke ob progi. Pri organizaciji sta sodelovali tudi Območna organizacije RK Žalec in polzelska krajevna organizacija. T. Tavčar Tudi invalidi V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so se že tretjič srečali predstavniki slovenskih vrhunskih športnikov, trenerjev, vrhunskih inštruktorjev varne vožnje, strokovnjaki za vzgojo in preventivo na področju prometa in športa ter predstavniki slovenskih medijev. Tokratna izvedba je bila po besedah organizatorjev še prav posebna, saj so se jim pridružili tudi slovenski vrhunski športniki invalidi, ki so v družbi aktualnih in nekdanjih slovenskih športnih šampionov skušali pridobiti čim več uporabnega znanja za vsakodnevno varnejšo vožnjo. Udeleženci so sodelovali tako v teoretičnem kot praktičnem delu varne vožnje. Vrhunski športniki in trenerji varne vožnje pa so za trenutek zamenjali vloge in spoznali življenje na invalidskem vozičku. T. T. MEMORIAL VLADA VEBRA V TENISU Sobota, 4. 9., ob 9.00 v teniškem parku ŠC Žalec Pomerili se bomo v naključno žrebanih dvojicah,v dveh starostnih kategorijah, pa tudi ločeno po spolu. S KOLESOM V VSE KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE ŽALEC Nedelja, 12. 9., ob 8.00 Na 72 km dolgo pot bomo krenili s parkirišča za občinsko stavbo v Žalcu. Vabljeni! Pokal Ponikvancem ■-v-**- ž ■ Trener Aleš Filipčič z mladimi žalskimi igralkami S pripravami na novo tekmovalno sezono so rokometašice Celeia Žalec začele že avgusta. Ekipa je tokrat precej pomlajena, saj jo sestavljajo rokometašice iz domače rokometne šole, njihova starost pa je 16 do 17 let. Žal se težka gospodarska situacija pozna tudi v Savinjski dolini, tako da klub pred novo tekmovalno sezono ni mogel podpisati novih sponzorskih pogodb, ki bi zagotovile reden priliv sredstev in s tem tudi podpis pogodbe s kakšno izkušeno in kakovostno igralko. Tako bo vse breme padlo na mlade rokometašice, ki bodo trenirale pod vodstvom trenerja Milana Ramšaka. Pred letošnjo sezono so si nove delodajalce poiskale nosilke igre v pretekli sezoni. Odlična vratarka Miša Marinček ter krožna napadalka Katja Čerenjak odhajata v Avstrijo, najboljša strelka Tana Sutaj pa na Ptuj. Pravih zamenjav za te igralke trener Aleš Filipčič nima, zato bodo cilji ekipe v novi sezoni precej drugačni od predhodnih. Osnovni cilj vodstva kluba ostaja še naprej pomlajevanje članske ekipe z domačimi perspektivnimi igralkami, borili pa se bodo za ohranitev prvoligaškega statusa tudi v prihodnje. Žalčanke bodo priprave pred novo sezono opravile v domačem športnem parku, kjer bo na začetku v ospredju telesna priprava, v nadaljevanju pa tudi prvi treningi z žogo. Do začetka prvenstva, 11. septembra, ko se bodo v prvi tekmi državnega prvenstva v gosteh pomerile z ekipo RK Zagorje, bodo odigrale šest prijateljskih tekem. Nastopom v Evropi so se letos v žalskem prvoligašu odpovedali, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. T. Tavčar Petra in Urška drugi, Lucija tretja V Hamburgu je bila tekma za evropski pokal v judu. Na njem so nastopile tudi Petra Nareks, Urška Žolnir in Lucija Polavder. V močni konkurenci 437 judoistk in judoistov iz 36 držav je Urška Žolnir (do 63 kg) klonila v finalu proti Nemki Clau-dii Malzahn, Petro Nareks (do 52 kg) pa je premagala Nemka Jacqueline Lisson. Tako sta obe osvojili drugo mesto. Lucija Polavder (nad 78 kg) pa se je tokrat morala zadovoljiti s tretjim mestom. T. T. Na taboru 70 mladih rokometašic V Piranu je pod pokroviteljstvom rokometne šole Savinjska letos potekal že šesti savinjski rokometni tabor. Šestdnevni tabor je bil tudi tokrat namenjen vsem mladim iz širše savinjske regije, tem pa se je pridružilo tudi trideset mladih deklet iz ŽRK Krka iz Novega mesta in Ajdovščine. Tabor sta vodila trenerja Milan Ramšak in Aleš Filipčič, pri delu pa so jima pomagali tudi ostali trenerji in vaditelji. Letos je bilo več kot 70 udeležencev, ki so bili navdušeni nad treningi, ki so potekali v dopoldanskem času, v večernih urah pa so potekale tekme. V šestih dneh seje poleg treningov in tekem v taboru dogajalo tudi veliko zabavnega. Udeleženci so spoznavali mesto Piran, se kopali, uživali v skečih, igranju različnih iger in uživali tudi v drugih športnih dejavnostih. Vsi udeleženci so poleg majice prejeli diplome in fotografije, ki bodo lep spomin na prekrasne trenutke, preživete v rokometnem taboru. T. T. Med predavanjem vodje tabora Milana Ramšaka ŠPORTNI KLUBI VABIJO K VPISU KARATE KLUB NESTOR vabi k vpisu novih članov v sredo, 8. 9.2010, ob 17. uri ter v času rednih treningov v fitnes centru Olim-pus nad Šparom v Žalcu; informacije: www.karate-klub-nestor.net, info@karate-klub-nestor.net, 040 750 800 (Damir Vrbanič). ATLETSKI KLUB ŽALEC vabi septembra k vpisu v atletsko šolo (Atletski pokal Sprintko); informacije: www.atletski-klub-za-lec.si, 070 856 903. ODBOJKARSKI KLUB SIP ŠEMPETER organizira vadbo šolskih otrok v popoldanskem času, zato vabijo vse dečke od prvega razreda osnovne šole naprej, da se jim pridružijo. Vadbo bodo vodili preizkušeni trenerji. Urnik po selekcijah je na voljo na spletni strani www.oksempeter.si. Začetek treningov bo 6. 9. 2010. Več informacij na številki 031 847 212 (Sebastjan). KARATE KLUB ŽALEC vas vabi, da se pridružite treningu karateja in osvajanja drugih športnih znanj. Vpis v malo šolo in šolo karateja bo septembra vsak torek in petek od 7.30 do 20. ure v telovadnici UPI Ljudske univerze Žalec (pri železniški postaji v Žalcu). Aneja z dvema zlatima Rafael državni prvak Odličen gorski kolesar Aneja Simončič se je okitila z dvema zlatima odličjema Atleti AK Žalec so na Atletskem pokalu Slovenije (APS) v Celju v drugi polovici junija zelo uspešno nastopili v kategorijah pionirjev U16, U14 in U12. Najuspešnejša je bila Aneja Simončič, ki je osvojila dve zlati odličji, in sicer v teku na 200 m (26,69 s) in v teku na 60 m z ovirami (9,73 s). V mlajši kategoriji je Alen Dedič (U12) v skoku v daljino s preskočenimi 4,75 m osvojil drugo mesto. Aljaž Juhart je v teku na 60 m z ovirami in v metu vortexa osvojil tretji mesti, s svojimi nastopi pa so navdušili tudi Maruša Kujan, Sara Agrež in Nik Kramer. V kategoriji pionirk in pionirjev Ul 6 seje odlično uvrstila tudi Kaja Bajda, ki je v močni konkurenci v teku čez ovire na 300 m osvojila odlično 2. mesto in je s časom 47,66 s zaostala le za Manco Šepetave iz AD MASS Ljubljana. V teku na 100 m pa si je z odličnim rezultatom 13,13 s zagotovila nastop v finalu in na koncu osvojila 5. mesto. Odlično je nastopila tudi Nina Perko, ki je v teku na 300 m s časom 42,68 s osvojila 3. mesto. Klemen Kozel je v teku na 100 m s časom 11,89 osvojil 5. mesto, v teku na 300 m pa 4. mesto. L. K. V soboto, 5. junija, je v Beltincih v Prekmurju potekalo državno prvenstvo v vožnji na čas za rekreativce (za kategorije master, amater, veterani in ženske). Beltinski kronometer je štel tudi v točkovanju za pokal Slovenije med rekreativci. Tekmovanja se je udeležil tudi Savinjčan Rafael Končina iz Šešč, ki je v kategoriji master H osvojil prvo mesto in naslov državnega prvaka. Na 10,8 km dolgi progi je bil najhitrejši od približno 150 tekmovalcev Andrej Guček, ki je progo prevozil v 13 minutah in 32 sekundah, Rafael Končina pa je za njim zaostajal približno dve Ponovno na navišji stopnički minuti. V svoji kategoriji pa je trenutno vodilni in na najboljši poti, da osvoji tudi prvo mesto v skupni razvrstitvi za pokal Slovenije. D. N. Dvojica na mivki Utrinek s turnirja Goran Cestnik je v preboldskem športnem parku pod pokroviteljstvom Občine Prebold pripravil turnir drugega razreda odbojke na mivki. Tekmovanja se je udeležilo kar 17 ekip. Na turnirju je nastopil tudi prvi igralec Slovenije Nejc Zemljak in partner Anže Bahč ter šesti igralec na lestvici domačin Goran Cestnik ter njegov koroški partner Tadej Boženk. V finale sta se brez poraza uvrstili dvojici Zemljak-Bahč (ma- par Cestnik-Boženk, tretji pa je bil par Senkovič-Vrabl iz Maribora, ki je premagal par Reisner-Korošec iz Kamnika. Zmagovalni parje osvojil nagrado 300 evrov. T. T. Četveroboj domačinom Končana »tolkec liga« Pomerili so se tudi v žaganju Na tradicionalnem vsakoletnem druženju, ki ga v sklopu občinskega praznika Občine Prebold organizira Športno društvo Marija Reka, so se letos v nogometu in zabavnih igrah med sabo pomerile štiri ekipe. Poleg domačinov in ekipe svetnikov ter delavcev Občine Prebold še ekipa Gasilskega društva Kaplja vas in ekipa Gasilskega društva Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. V nogometnih dvobojih v Mariji Reki pa je zmagala ekipa domačinov, drugi so bili preboldski gasilci, tretje mesto pa so osvojili svetniki. Doma- čini so bili najuspešnejši tudi pri žaganju debla na kolobarje ter vrtanju lukenj z ročnim svedrom, precej slabše pa so se odrezali pri tehtanju, kjer so bili najuspešnejši gasilci PGD Pre-bold-Dolenja vas-Marija Reka. Na koncu je domača ekipa zbrala skupaj 19 točk, drugo mesto s 13 točkami je zasedla ekipa preboldskih gasilcev, tretji pa so bili tokrat svetniki z županom Vinkom Debelakom na čelu, ki so osvojili dve točki manj, le za točko pa so zaostali gasilci Kaplje vasi. Sicer pa tudi tokrat niso bili pomembni rezultati, pač pa predvsem druženje. D. N. Z zaključnim turnirjem ’’tolkec lige« se je 3. julija v občini Prebold končala sezona 2009/2010 medkrajevne lige v malem nogometu na travi. Tudi letos je predtekmovalni del turnirja potekal na dveh lokacijah: v Mariji Reki in Kaplji vasi. Organizatorja lige Blaž Gladek in Primož Podkrajšek sta podelila pokale najboljšim ekipam in posameznim igralcem. Tretje mesto si je priigrala ekipa FC PRAGWALD, drugi so bili igralci ekipe AEK TRANS Prebold, zmagovalci pa člani ekipe OMEGA Šešče. Najboljši strelec Šahovsko društvo Savinjčan Šempeter je tudi letos organiziralo hitropotezni šahovski turnir v spomin na nekdanjega šahista, učitelja in krajana Ernesta Šelerja. Turnir je potekal v veliki dvorani Garnega-šport hotela Prebold, udeležilo pa se ga je 25 šahistov iz celjske in zasavske regije. Žena Jožica in hčerka Mojca pokojnega Ernesta sta poleg gostinskega osebja hotela turnirja je bil Blaž Sordini iz ekipe FC PRAGWALD. Organizatorja sta podelila tudi pokale za ligaški del. Po 22. kolih je tretje mesto osvojila ekipa ROPOTAR TEAM (37 točk), drugo mesto so si priigrali igralci ekipe MER-ZELJ Kaplja vas (39 točk), zmagala pa je ekipa ŠD PARTIZAN Prebold (49 točk). Pokal za naj ’’fair play” ekipo so prejeli igralci ekipe OMEGA Šešče. Letos sta bila najboljša strelca lige kar dva igralca, in sicer Blaž Sordini iz FC PRAGWALD ter Ismet Kržalič iz ekipe AEK TRANS Prebold, ki sta dosegla po 25 zadetkov. D. N. poskrbeli za priboljšek. Pokrovitelj turnirja je bil Franci Huš. Zmago si je z osvojenimi 9 točkami priigral Hinko Jazbec iz Trbovelj, drugo mesto je s pol točke manj dosegel Bernard Perič iz ŠK Zagorje, tretje mesto pa si je s 7,5 točke priigral njegov klubski kolega Marko Jurič. Od Savinjčanov se je najbolje uvrstil Dušan Brinovec iz ŠK Žalec, ki je dosegel enako število točk kot tretjeuvrščeni. D. N. Šahovski memorial Luka Novak iz Žalca že več kot 12 let zelo uspešno tekmuje z gorskimi kolesi. Osvojil je nekaj naslovov pokalnega in državnega prvaka tako v mladinski kot elitni kategoriji, ponaša pa se tudi z mednarodnimi uspehi. Najbolj ponosen je na dve 12. mesti s svetovnega pokala iz Schlad-minga in na letošnje odlično 14. mesto na svetovnem pokalu v Mariboru. Lani je na evropskem prvenstvu osvojil 6. mesto. Trenutno vodi v seštevku slovenskega pokala v 4-krosu v elitni kategoriji, letošnjo sezono pa bo končal oktobra v Ajdovščini, kjer bo finale tekmovanja v disciplini 4-kros. Luka se zelo rad poda tudi na cross country vožnjo, saj mu tako imenovana vožnja pomaga pri tekmovanju, ker je tako pri spustu kot 4-krosu potrebno veliko telesne zmogljivosti in moči za uspešen nastop. Morda ga boste srečali, ko se bo s kolesom vzpenjal na bližnji Hom ali Šmohor, ali pa ga boste srečali na Pohorju, ko bo kolesaril proti Rogli. T. Tavčar Luka Novak Hopsi z novim trenerjem Hopsi s Polzele so avgusta začeli s pripravami na prihajajočo sezono, v katero bodo vstopili z novim trenerjem, medtem ko bo igralski kader precej podoben tistemu iz pretekle sezone. Novi trener Hop-sov, hrvaški strateg Tonči Mašina, je na prvem treningu zbral štirinajst igralcev. Po letu igranja v šoštanjski Elektri se je na Polzelo vrnil Andrej Podvršnik. Nekaj dni dodatnega dopusta so dobili Gregg Thondique, kapetan Primož Kobale in mladi Miha Vaši, ki je z mladinsko reprezentanco nastopil na evropskem prvenstvu v Litvi. Kot je povedal trener Tonči Mašina, so s pripravami na sezono začeli nekoliko prej, saj želijo spoznati ekipo, s katero jih v nadaljevanju priprav čaka garaško delo. V prvih dveh te- dnih so trenirali pet dni dvakrat na dan, ob sobotah in nedeljah so bili prosti, v nadaljevanju pa bodo treninge le še stopnjevali. Želijo odigrati čim več pripravljalnih tekem, že na začetku septembra jih čakata tekmi z Dinamom iz Moskve, konec septembra pa bodo na Polzeli organizirali tudi tradicionalni mednarodni turnir. Vrnitev Shawna Kinga je vse bolj • oddaljen, najboljši igralec lige Telemach v zadnjih dveh sezonah, bo svojo kariero najverjetneje nadaljeval preko luže, zato se je Hopsom priključil Nemanja Jelesijevič, 208 centimetrov visok center, ki je za Hopse uspešno nastopal v sezoni 2008/2009. Prvenstveno tekmovanje se bo začelo 16. oktobra, Hopsi pa bodo v prvem krogu doma gostili ekipo Heliosa iz Domžal. T. T. Odlična šahista Pospešenega evropskega mladinskega prvenstva v Subotici sta se udeležila tudi dva mlada igralca ŠK Žalec. Nejc Flander je v skupini do 18 let s 5 točkami osvojil odlično 8. Mesto, David Brinovec pa v skupini do 10 let in s 5 točkami odlično 6. mesto. Na Pohorju pa je potekalo absolutno mladinsko šahovsko prvenstvo do 20 let. Nejc Flander je s 4,5 točke osvojil 7. mesto, najmlajši udeleženec turnirja David Brinovec, star 9 let, pa je s 3,5 točke med 28 udeleženci osvojil 17. mesto. Dvoboje si je ogledal tudi predsednik svetovne šahovske zveze FIDE in ruske republike Kalmikije Kirsan Iljumžinov, ki se je ravno v tem času mudil v Mariboru, v mestu, ki bo leta 2012 kandidiralo za izvedbo svetovnega mladinskega prvenstva v šahu. T. T. Najboljši v pikadu DU Andraž nad Polzelo je v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo pripravilo tekmovanje PZDU Celje v elektronskem pikadu. Skupaj je nastopilo deset ekip. Pri moških je zmago slavila ekipa DU Andraž nad Polzelo pred ekipama Kasaze - Liboje in Šempetrom, pri ženskah pa ekipa DU Andraž pred Šempetrom in Slovenskimi Konjicami. Posamezno je pri moških zmagal Ivan Lebar iz ekipe DU Kasaze - Liboje, pri ženskah pa Andreja Fužir iz DU Šempeter. Prva moška in prva ženska ekipa sta se uvrstili na državno tekmovanje, pokale in priznanja pa sta tekmovalcem podelila Dani Volk (PZDU Celje) in predsednik DU Andraž nad Polzelo Jože Krk. T. T. Pisma bralcev Mučitelji živali V svojem pisanju bi rad izrazil vso svojo bolečino in, če hočete, tudi jezo, ki jo doživljam ob branju časopisa o ljudeh, ki nimajo vsaj malo čustev do nedolžnih živali - psov na verigah in na soncu brez vode, polnih bolh in klopov, o konjih, ki nimajo vsaj malo svobode in ljubezni svojega gospodarja, o mačkah, ki so zavržene še žive v vrečkah, in še bi lahko našteval. Rad bi izrazil svojo misel o takšnih »na pol« ljudeh. Ali imajo v sebi vsaj malo kulture in usmiljenja do teh nedolžnih živalih? Nisem slab človek, takšnim ljudem pa privoščim, da se kdaj v svojem ničvrednem življenju od muk in pomanjkanja valjajo v lastnem blatu, privezani na verigo na soncu brez vode in hrane. Če bi imel takšno moč, bi dal tem ljudem za kazen opravljati težaška dela za denar, ki bi ga namenil zavetiščem za živali in za njihovo lepše življenje. Za naše tako imenovane inšpektorje pa menim, da si ne zaslužijo niti neslanega kruha za svoje delo, ki ni nikoli do kraja opravljeno. Morali bi ob prijavah takšnih primerov omenjene ljudi strogo denarno kaznovati in jih vsaj malo prevzgojiti. Ivo Posedel, Parižlje 24, Braslovče Kdo pozna Aleša? Mnogi ga videvamo, nihče ga ne pozna, sem na tem mestu zapisal pred tremi meseci. Veliko jih've o njem marsikaj povedati, a nihče s popolno gotovostjo, sem nadaljeval. V dneh po objavi prispevka me je poklicalo veliko ljudi. Ustavljali so me na ulici in dejali, da je Aleš, tako je fantu ime, res prava cestna ikona, ki nas spremlja iz dneva v dan. Nanj smo se tako navadili, so pravili, da je kar nekaj narobe, če ga slučajno kakšen dan ni. Večina ga pozna samo po nenavadnem videzu in početju, tu in tam ve kdo o njem povedati kaj več. V očeh večine je res nenavaden, skuštran, »latino tip«, ki vsak dan na unikaten način ubira isto pot med Celjem in Žalcem in nazaj. Bojda je bil v osnovni šoli zelo nadarjen za risanje. Bil je prijeten in uglajen ter bistrega in nemirnega duha, se spominja njegova učiteljica z II. osnovne šole v Žalcu. V trenutku, ko to pišem, Aleš kolovrati v Celju, po Mariborski do City Centra. Po dežju, ki pada po dolgem času, včeraj je taisto počel po neznosni vročini. Ozrl sem ga skozi pisarniško okno in to me je znova spodbudilo k pisanju. Nazaj grede proti Savinjski bo verjetno počival pred Balo v Petrovčah ali pred Mercatorjem v Žalcu. Ravno v Petrovčah, pred vhodom v blagovnico, sem se pred dnevi z njim zatopil v daljši pogovor. Bilje prijazen, ponudil mi je keks in jaz sem se mu oddolžil s skromnim finančnim prispevkom. Z veseljem ga je sprejel in se lepo zahvalil. Ves čas me je vikal in se zahvaljeval za mojo prijaznost. Pri pogovoru je postajal vse bolj nervozen in opazil sem, da ne more biti dolgo časa pri miru. Nekaj v notranjosti ga je gnalo naprej. Minuto zatem je že »slalomiral« proti Žalcu. Seveda po glavni cesti. Vsi komentarji v zvezi z najbolj nenavadnim cestnim popotnikom v Savinjski (kaj v Savinjski, v Sloveniji) so bili odobravajoči. Nihče nima z njim slabih izkušenj. Aleš s svojo nenavadno vsakodnevno odisejado vzbuja začudenje, odobravanje in sočustvovanje. Z grenkim priokusom, kajpak, da se mu lahko na cesti kaj zgodi. Kot vsem nam, a je pri njem verjetnost mnogo večja. Vendar je splošno prepričanje, da bi bilo zanj uničujoče, če ne bi bil, na svojstven način, brezpogojno in popolnoma svoboden. Aleš, ki, verjetno ne vedoč, še vedno ustavlja kolone, se ne pusti motiti. Niti zatrobi mu ne nihče več, ker smo se nanj nava- dili, in vemo, da mu nič ne pride do živega. Kér ga s ceste ne moremo in nočemo pregnati, nam preostane, da pazimo nanj. Vse dobro, Aleš. Vojko Zupanc, Šempeter Črni oblaki nad Občino Braslovče Občani Braslovč smo zagotovo lahko ponosni na svojo daljno preteklost, na gospodo Žovneško, ki je imela svoj dom na gradu Žovnek. Braslovče in njihova spodnjesavinjska posest pa sta bila v času njihove vladavine gospodarsko močna in prepoznavna. Kje pa je danes naš ponos, sposobnost gospodarjenja in varovanja našega ožjega dela Spodnje Savinjske doline? Ob prebiranju državnih razvojnih načrtov lahko imaš občutek, kot da je območje braslovške občine žrtveno jagnje, da smo od vseh pozabljeni, Vsi se še spomnimo poplav iz leta 1990 in višine njenih stoletnih voda. Poplave se pojavljajo že skoraj vsaki dve leti. Stanje se samo slabša. Ko pogledaš stanje rečnih korit, lahko opaziš, da so zaraščena in da se je propustnost rek zaradi zarasti zmanjšala vsaj za 50 odstotkov. Večkrat sem že o stanju obvestil vodilne in bil na celjski izpostavi ARSO, vendar pravijo, da ni denarja. Sedanja poplavna ogroženost je posledica nekaterih investicij, ki niso imele dovolj dobrih rešitev odvodnjavanja meteornih vod. Bolska ob nalivih priteče v našo občino dve uri prej, kot je pred odprtjem predorov na Trojanah. Odvodnjavanje iz avtoceste je sicer dobro urejeno, na žalost pa so zadrževalniki meteornih vod poddimenzionirani in odvečna voda iz njih ob nalivih hitro napolni korita vodotokov, ki nato poplavljajo. Študije za zagotavljanje poplavne varnosti predvidevajo izgradnjo suhih zadrževalnikov. Po obstoječih predlogih bi ob visokih vodah in poplavah poplavilo kmetijska zemljišča v Grajski vasi, na Gomilskem, v Šmatevžu, v Zaklu, Trnavi in Šentrupertu. Bo potem še sploh možno intenzivno kmetovanje, bo rešen problem Žovneškega jezera ali niso morda suhi zadrževalniki v naši občini zaščita Celja in Laškega. Problem je tudi poplavna ogroženost prebivalcev ob desnem bregu Savinje od Orle vasi pa vse do zgornjega jezu v Letušu. Savinja je po poplavah leta 1990 spremenila svoj značaj in občani si želimo vsaj vzpostavitev v prvotno stanje in ureditev, ki bo omogočala sožitje med reko in prebivalci ob njej. O hitri cesti je bilo že mnogo povedanega. Občani jo v veliki večini zavračamo, saj verjamemo, da je odsek med Šentrupertom in Velenjem politična varianta hitre ceste. Vsi vemo, da glavnina prometa poteka med Celjem in Velenjem in da bi bil odcep iz Arje vasi do Velenja bolj primeren, kot pa da vso množico avtomobilov (po nekaterih navedbah kar 94 odstotkov) usmerimo na daljšo pot skozi našo občino iz Šentruperta v Velenje. Vprašanje, katera varianta je cenejša, niti ni tako pomembno kot dejstvo, da bomo za vedno spremenili podobo Spodnje Savinjske doline. Podpiramo tretjo razvojno os, a na način, ki je sprejemljiv za večino prebivalcev v Celjski regiji. Živimo v času, ko po Evropi ohranjena narava postaja nadstandardna dobrina. Kako pa ravnamo mi? Z izgradnjo hitre ceste, tudi če ugodno rešimo vse infrastrukturne probleme, se nam za vedno zmanjšajo kmetijska zemljišča, gost promet, predvsem tovornih vozil, in posledično slab zrak in onesnaženost pa bosta postala stalnica našega življenja. Janez Štusej, Braslovče El zkst.utrip@siol.net 11 lil lili PROJEKTIRANJE - IZDELAVA - MONTAŽA Breg pri Polzeli 45, Polzela, tel.: 040 740 309, www.lana-ograje.com e-naslov: info@lana-ograje.com PANELNE IN ZICNE VRTNE OGRAJE, PROTIPOŽARNA I VRATA, [notranji OMETI IN TLAKI, KLJUČAVNIČARSKI IZDELKI VGRADNJA STAVBNEGA P0HIŠTA. UREJANJE OKOLICE. PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO JJKOPLESKARSTYO ANDREJ TERGLAV Sj),_ Andraž 96b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214 irmnm OŠMSTMGM lPtoS1T@lM Martin Posctfef s.jj. montaža lesenih iztfefkoi’ injtofizifcfkov Gotavße 144, 3310 Žafcc «° emaiC: martin,y>oscc(e(@siol. net I PVC okno j VHODNA VRATA Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom Programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Spoznanja nekaterih bolj in manj znanih avtorjev - 1. del Že 20 let po prebrani knjigi, pomembnem članku, predavanju napišem utrinke. Iz teh utrinkov sem zbrala nekaj citatov. Oshovi so nekateri provokativni tudi za današnji čas. Silijo v poglabljanje, zato vam priporočam, da se lotite prebiranja njegovih knjig, zaradi boljšega razumevanja. Mati nebi smela nikoli plašiti svojih otrok. D. Chopra Sem kletka, ki išče ptico. Toda ptice se nam na srečo za vedno izmaknejo in mi smo lahko samo hvaležni, da jih iz svoje kletke opazujemo, kako letijo. Kafka ...da misli še niso življenje, ampak da je za resnično, totalno bivanje potreben pogum, s katerim si upaš biti ranljiv, razpoložljiv, brez obramb in brez preračunljivosti. Peck Narava vsakemu prisluhne in vse pove, če se ji le približaš. Na vrh grem po razgled, po bližino neba, spotoma pa se učim v majhnih vesoljih življenja, kakršna so macesni osamelci, dišeče drobne cvetlice, kamno-kreči, mehki mahovi in svizci, kanje, gamsi pa še ves tisti čira-čara z oblaki in vetrovi, s snegom in z vodami in kaj vem kaj še vse. M. Cestnik Ko začnemo sprejemati in ceniti sebe, se nehamo bati drugih ljudi. Predvsem potrebujemo več dobronamernih prijateljev in manj strokovnjakov. Masson Ne mislite nase, ampak se predajte tistemu nerojenemu delu, ki ga morate ustvariti. In šele ko ga boste ustvarili, boste spoznali, kakšni ste. /.../ Identiteta ne nastaja s tem, da se človek zbrano posveča sam sebi, ampak s posvečanjem kakšni stvari, s tem, da najde sam sebe z izpolnitvijo svojega značilnega dela. I...I Kaj smo ni nič, pomembno je, kam gremo. K Franki A če želimo poiskati smisel, upanje, je to v ljubezni, ki nam jo ponujajo drugi - in ljubezni, ki jo dajemo drugim. Ljubezen ni nikoli dovolj, toda v tem svetu je vse, kar imamo. R. Flanagan Vzemi življenje lahkotno. Bodi miren, neomajen in se giblji s silovitostjo in močjo ter dostojanstvom v neznano, v temo, in to radostno plešoč. Nimaš kaj izgubiti, samo dobiš lahko. Človek, ki živi brez nevarnosti, sploh ne živi. Edini način, da živite, je, da živite nevarno, da se vedno gibljete po robu. Potem ima življenje svežino, mladostnost in globino iz trenutka v trenutek, iz trenutka v trenutek je polno, ker naslednji trenutek ni gotov. Velika bridkost preteklosti je bila v tem, da tisti, ki so bili miroljub- ni in ljubeči, tihi in estatični, niso bili uporniki. Niso zmogli razumeti, da je možno uporništvo iz ljubezni, iz sočutja in ekstaze. Njihov pogled ni bil tako jasen glede prihodnjih možnosti. Torej so ljudje, ki so bili ljubeči, ljudje, ki so bili miroljubni, ljudje, ki so bili religiozni, pobožni, namesto da bi postali bojevniki, uporniki, enostavno postali ubežniki; to je bil njihov nadomestek za uporništvo. Zbežali so v gore, v gozdove, da bi živeli mirno, tiho in blaženo življenje. Zagotovo so bili na neki način sebični. Družina je ena največjih pasti, ki jih družba uporablja skozi tisočletja, da bi obdržala človeka kot sužnja ... Če so ljudje odgovorni za ženo, za ostarelega očeta, za ostarelo mater, za otroke, so tako obremenjeni, da ne morejo biti uporniški. Ne morejo nastopiti proti vladi - preveč odgovornosti imajo. Toda če ljudje nimajo odgovornosti, če bo za stare ljudi skrbela država, kot je bilo obljubljeno pred revolucijo, če bo vla- da skrbela za otroke ... če ljudje živijo skupaj tako dolgo, dokler se ljubijo, ne potrebujejo dovoljenja za poroko in tudi ne potrebujejo ločitve. To je njihova zasebna, osebna zadeva in vlada nima kaj posegati v to. Prijateljstvo je najvišji vrh ljubezni, spolnost je najnižji, ljubezen je točno v sredini. Prijateljstvo je vrh, v spolnosti se sreča samo dvoje teles, v ljubezni dvoje src, v prijateljstvu dvoje duš. Resnost je del uma, igrivost je del srca. Glava je stara, srce pa je vselej mlado, sveže. Čim bolj ste sveži, mladi, živi, tem več zvezd se bo utrnilo k vam, zato se varujte resnosti. To je največji greh. Živite življenje kot šalo, to je največja vrlina. Oslto V vsakem človeku je BOG in ko se preda neki intuiciji, je zvezan z osebnim BOGOM ali kozmičnim v sebi. Ljudje, ki so verni, molijo, meditirajo, imajo veliko več možnosti, da ne reagirajo histerično, prenaglo. Imajo veliko več možnosti osebnostno napredovati. Materinstvo je prehod iz lagodnega življenja v popolno predajo in odrekanje svojega življenjskega načrta. /. Rugelj Kot doslej se bom še jezil na koči-jaža Ivana, kot doslej se bom prepiral, ob neprimernih prilikah bom izpovedoval svoje misli, kot doslej bo pregrada med najsvetlejšo globino moje duše in drugimi ljudmi, celo mojo ženo, kot doslej bom njo obtoževal zaradi svojega strahu in mi bo potem tega žal, kot doslej z razumom ne bom dojel, zakaj molim, pa bom le molil - toda moje življenje, vse moje življenje, ne glede na to, kar se še utegne zgoditi z menoj, sleherna minuta mojega življenja, ne samo, da poslej ne bo več nesmiselna, kakor je bila prej, temveč jo bo izpolnjeval nedvomni smisel dobrega, ki ga morem jaz vložiti vanjo. N. Tolstoj Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. V taboru prijetno s koristnim Učenje diatonične harmonike Razigrani udeleženci planinskega tabora fi ? (0 Čudovita, s soncem obsijana planota pod mogočnim Krnom in na njej osem velikih šotorov, v katerih je za en teden našlo drugi dom 54 otrok in 18 odraslih. Takšen je bil pogled na planinski tabor "Drežniške Ravne" nad Kobaridom, ki je od 3. do 10. julija potekal v organizaciji PD Zabukovica in PD Polzela. V dveh mesecih se je na tem mestu v devetih izmenah zvrstilo 450 mladih in 160 za izvedbo odgovornih odraslih oseb savinjsko-šaleške regije. Kar težko je verjeti, da je takšna oblika preživljanja prostega časa tako priljubljena, saj so pogoji bivanja v naravi popolnoma drugačni, kot smo jih vajeni. Gotovo gre zahvala odraslim posameznikom, velikim zanesenjakom, saj se morajo mladi vrniti zdravi, nepoškodovani in tudi zadovoljni. Poleg pohodov, ki so bili prilagojeni posameznikom, saj sta bila starost in sposobnost udeležencev različni, tu poteka še pester dodatni program, ki vključuje športne in ustvarjalne delavnice, izdelavo stenčasa in glasila, plavanje, plezanje, kurjenje tabornega ognja, orientacijsko tekmovanje in seveda skrb zase in prijatelje v najširšem pomenu. Tako poteka prikrito, pa vendar intenzivno vzgojno-izobra-ževalno delo, saj so si ogledali tudi muzej v Kobaridu in muzej na prostem v Zaprikraju (Soška fronta). In nenazadnje je potrebno pristno sobivanje s krajani in z naravo. Obiskali so jih tudi gasilci in jim posredovali veliko uporabnega znanja. Ne samo gorništvo in orientacija, tu potekajo številne socialne interakcije, ki opremljajo mlade za zahtevno življenje. Spontano spoznavajo rastlinstvo in živalstvo ter oblikujejo odnos do narave in glede na pogoje tudi do hrane in njenih ostankov. In v času demokracije, ki že včasih meji z anarhijo, je prav tu potrebno dosledno upoštevati pravila bivanja in izvajanja dejavnosti. Res je lepo videti mlade in njihovo zadovoljstvo ob ciljih, ki jih dosežejo z nekaj napora, in slišati še lastno himno, ki so jo napisali na melodijo pastirske pesmi s teh krajev "Čin, čin, čin Drežnica ..." Ob vsem tem pa gre vsa pohvala celotni ekipi odraslih, ki timsko skrbijo, da se združi prijetno s koristnim. Tudi to je medgeneracijsko sodelovanje. Pestri dnevi hitro minejo in tako so se rahlo utrujeni in polni doživetij vrnili v dolino z željo, da se naslednje leto zopet srečajo, čeprav na drugi lokaciji. Danica Vončina Veligošek l.»mini tabor« rodu Bistre Savinje Šempeter Taborniki Rodu bistre Savinje iz Šempetra smo se v petek, 11. junija, odpravili peš proti našemu prvemu »mini taboru«. Pot nas je iz Šempetra vodila po poljskih poteh do lepe jase na koncu Sp. Grušovelj. Tam smo postavili deset šotorov, poljsko kuhinjo, latrino in jambor z ognjiščem. Preden se je zvečerilo, smo se zapodili v šotore in si pripravili ležišča. Po večerji smo po taborniški navadi prižgali ogenj in se zabavali s pesmijo in smešnimi skeči. Večer smo zaključili s taborniškim krstom tabornikov novincev. Noč je bila topla in mirna, a kratka. Že navsezgodaj nas je prebudilo žvrgolenje. V jutranjem zraku je bilo čutiti vznemirjenje in ponos otrok, ki so prvič preživeli noč na prostem, brez staršev. S telovadbo se je pričel vroč dan, namenjen pripravi na državni mnogoboj, ki nas čaka konec junija. Pridružili so se nam tudi taborniki s Polzele. Po delovnem dopoldnevu smo do dna spraznili lonec z dobrim golažem. Počitek v senci dreves so kmalu prekinili vodni baloni in zajel nas je val ohladitve. Hitro je prišla ura za zaključni zbor in spuščanje zastave ob taborniški himni. Zadovoljni smo odšli z mislijo na naš naslednji »mini tabor«. Taborniki ustvarjamo boljši svet. Vodniki RBS Šempeter Finale na I. OŠ Žalec V soboto, 22. 5. 2010, je v športni dvorani I. OŠ Žalec potekalo finalno tekmovanje 14 skupin navdušenih igralcev igre med dvema ognjema. Dvorana je bila nabito polna razgretih navijačev iz vse Slo- venije. Igralce in gledalce so pozdravili predsednik ŠKL-ja Vojko Korošec, župan Lojze Posedel in ravnateljica Tatjana Žgank Meža. Ob 9. uri so se začele napete tekme najboljših skupin. Ekipa 3. in 4. razredov I. OŠ Žalec je igrala odlično. Tekmi z OŠ Drska in OŠ Dobrovo je zmagala in sledil je turnirski »boj«. Med odmorom sem dajala svojim igralcem še zadnje napotke za igro. Med tem so se lahko razvedrili v hmeljarski delavnici in delavnici izdelovanja rimskega nakita. Sledila je turnirska igra. Kljub bučnemu navijanju domačinov in borbeni igri so morali odstopiti prvo mesto OŠ Šmarje pri Jelšah. Vseeno pa so bili odlični drugi, osvojili pokal, vsak je dobil medaljo in nagrado. Župan Lojze Posedel je čestital vsem tekmovalcem in prvim trem ekipam slavnostno podelil pokale. Želimo jim še veliko športnih uspehov. Damjana Kolšek, I. OŠ Žalec Lani septembra je pričel v Braslovčah poučevati diatonično harmoniko priznani glasbenik in pedagog Jože Šumah. Povedal je, da je na učence, ki so letos zaključili prvi letnik, ponosen, saj lepo napredujejo. Prav tako je vesel, da je Občina Braslovče prisluhnila željam tistih, ki se želijo učiti igranja na harmoniki in zagotovila primeren prostor za poučevanje. T. T. Fantje s svojini učiteljem, ki bodo lahko svoje znanje kmalu pokazali na nastopih Mladi planinci na Šmohorju Griški mladi planinci m * se morali počasi pripraviti na odhod v dolino. Pot nazaj je bila kar dolga, nahrbtniki pa še vedno polni in težki. Ob poti smo imeli malico, še maaalo in prišli smo v Zabukovico, kjer so starši že nestrpno čakali svoje otroke. Še slovo in pomahali smo si z željo, da se prihodnje leto ponovno podamo na dvodnevno druženje. Mentorici: Darja Baloh Brigita Krajnc Veselje do pohodništva in druženja na planinskih pohodih združuje mlade planince od 1. do 5. razreda na Osnovni šoli Griže in POŠ Liboje. V šolskem letu 2009/10 smo obiskali Kunigundo, Celjsko kočo in Golavo. Na vseh pohodih nas je spremljala Štefka, brez katere bi res težko shajali. Junija smo bili na dvodnevnem izletu na Šmohorju. V popoldanskih urah smo se iz Zagrebena peš napotili proti Šmohorju. Pot je hitro minila in že smo se namestili po sobah. Sledila je »palačin-kina« večerja, nato pa pohod s svetilkami na Klobuk. To še ni bilo dovolj, saj je bilo energije še veliko in nobenega sledu o spanju. Tako smo do trde teme igrali nogomet. Potem pa smo le morali v sobe na počitek. Po okusnem zajtrku smo krenili na Malič, od koder se nam je odkrival prelep razgled na okolico. Opazili smo nekaj zanimivih rastlin in utrdili poznavanje planinskih oznak. Ob vrnitvi je ostalo še nekaj časa za igro, nato pa kosilo. Hrana v hribih je še posebej okusna in naši želodčki bolj prazni, zato smo pospravili kar nekaj okusne hrane, ki nam jo je pripravila prijazna oskrbnica. Popoldan sta prišla na obisk Milan in Volodja iz PD Zabukovica in poskrbela za orientacijsko tekmovanje. Razdelili smo se v skupine in tekma se je začela. Učenci so bili tako hitri, da smo jih odrasli spremljevalci komaj dohajali. Opravili smo vse naloge in zelo hitro vsi prispeli na cilj. Kljub zmagoviti ekipi smo vsi dobili tolažilne nagrade. Sledila je še skupinska fotografija za slovo, potem pa smo ''KIH Slovenija Vabilo v zdravstveno vzgojne delavnice Cindi KATERE DELAVNICE SO NA VOLJO? V tej delavnici boste v treh zaporednih srečanjih po dve uri spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih lahko opustimo. Spoznali boste tudi, kaj lahko storimo brez zdravil, če imamo povišan krvni pritisk, holesterol in krvni sladkor. V tej delavnici boste izvedeli tudi podrobnosti o nadaljevalnih delavnicah, ki so obsežnejše. Pridružite se nam lahko vsi, ki vas to zanima in ste stari vsaj 20 let. Delavnice bodo v: ZD ŽALEC-seina soba ZD POLZELA - soba zdravstvene vzgoje Ponedeljek, 27.9.2010, ob 17.00 Četrtek, 30.9.2010, ob 17.00 Ponedeljek, 4.10.2010, ob 17.00 Četrtek, 7.10.2010, ob 17.00 Ponedeljek, 11.10. 2010, ob 17.00 Četrtek, 14.10.2010, ob 17.00 Za nadaljevalne delavnice potrebujete napotitev svojega osebnega zdravnika, zato se zainteresirani oglasite pri njih. 1. Telesna dejavnost Predvidevamo dvanajst srečanj v malih skupinah. Priporočljiva je v kombinaciji s hujšanjem in za vse, ki bi radi povečali svojo telesno zmogljivost. Delavnica se bo izvajala v Žalcu, z njo pa bomo začeli v ponedeljek, 18.10. 2010, ob 17.00. 2. Zdrava prehrana Predvidevamo štiri srečanja v manjših skupinah. Priporočljiva je za vse, ki imate povišan krvni sladkor ali maščobe v krvi, in za vse s preveč kilogrami. Delavnica se bo izvajala v Žalcu, z njo pa bomo začeli v torek, 19.10. 2010, ob 16.30. 3. Zdravo hujšanje Predvidevamo štirinajst srečanj skupine in eno uro telovadbe tedensko. Možen je tudi posvet pri zdravniku. Zaželeno je, da prej opravite osnovni delavnici, delavnico o zdravi prehrani in telesni dejavnosti. Delavnica se bo izvajala v Žalcu, z njo pa bomo začeli v sredo, 3.11.2010, ob 16.30. 4. Da, opuščam kajenje Predvidevamo šest srečanj skupine. Delavnica se bo izvajala v Žalcu, z njo pa bomo začeli v torek, 30.11.2010, ob 17.00. 5. Test hoje Je sestavni del vseh delavnic, razen delavnice o prehrani in o kajenju. S testom hoje na 2 km v naravi lahko preverite svojo telesno pripravljenost. Splošni test hoje bo v ponedeljek, 18.10. 2010, ob 17.00 v Športnem parku Žalec (stadion), če bo dež, pa 25.10. 2010 ob 17.00. Za dodatne informacije lahko od ponedeljka do petka med 12.00 in 13.00 pokličete sestro Majdo Donko na telefonsko številko 031 318 040. Simona KODRIN, s. p. Delovni čas: Rimska cesta 35 pon.-pet.: 8.-18. ure 3311 ŠEMPETER sobota: 8.-12. ure Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 26. 8., 16. in 30. 9. 2010. ŠE VEDNO 10-50 % POPUSTA NA VSA SONČNA OČALA. Štiriperesne deteljice Peš iz Savinjske na Triglav Mihaela s svojimi deteljicami velikankami in albumoma s preko 3000 deteljicami Mihaela Golavšek iz Pod-vrha pri Braslovčah je zagotovo med rekorderji po najdenih in nabranih štiriperesnih deteljicah. Trenutno razpolaga z albumi z več kot 5000 deteljicami, najmanj dvakrat toliko pa jih je že razdelila. Njene deteljice so prejeli že mnogi, med njimi tudi Slavko Avsenik za svojo 80-letnico. Več kot 1500 jih je podarila Modrijanom, preko 1000 Veri Šolinc. Letos je našla tudi štiriperesne deteljice velikanke, naj večja meri kar 13,5 cm v premeru. Nemoč ob naravnih katastrofah, verovanje v mračne in sovražne človeške moči, strah pred prihodnostjo, iskanje zdravilnih energij, želja po zaščiti sebe in svoje družine, želja po sreči - vse to je že od nekdaj vodilo ljudi k temu, da bi si poiskali ali pa izmislili kakšno simbolično zaščito, nekaj, kar bi odganjalo nevšečnosti in nesrečo. Štiriperesnadeteljica, pravijo, prinaša srečo in uspeh, hkrati pa odganja zle sile in pred njimi varuje ljudi in živali. Že več kot dva tisoč let slovi štiriperesna deteljica kot amulet posebne vrednosti. Štiriperesna deteljica ima obliko križa, kar lahko daje ljudem prav poseben pomen, ki pa ni vezan samo na krščanstvo, saj lahko tudi v starogrški in starorimski ornamentiki najdemo kar nekaj okrasov v obliki deteljic s štirimi listi. Med ljudmi prevladuje prepričanje, da se moč take deteljice zelo poveča, če jo utrgamo ob zvonjenju cerkvenih zvonov. Morda v to verjame tudi Mihaela Golavšek iz Podvrha pri Braslovčah, ki se verjetno ponaša s slovenskim rekor- dom najdenih in arhiviranih štiriperesnih deteljic, morda pa je njena zbirka kar za Guinnessovo knjigo rekordov. Njena zbirka trenutno obsega več kot pet tisoč štiriperesnih deteljic, najmanj toliko pa jih je podarila sorodnikom, znancem, prijateljem, glasbenikom in drugim ljudem ob najrazličnejših priložnostih. V njeni zbirki pa so tudi pet-, šest-, sedem- in osemperesne deteljice, pa tudi štiriperesne deteljice velikanke, ki jih je našla letos. Mihaela Golavšek ima neverjeten občutek za štiriperesne deteljice, saj je v nekaj desetih minutah zmožna nabrati tudi po sto in več štiriperesnih deteljic. Maja letos so jo presenetile deteljice velikanke, kakršnih do zdaj še ni videla. Deteljice velikanke so zrasle na območju lani podrte stare hiše Potočnikovih - Volajevih v Kaplji vasi pri Preboldu. Že od daleč je začutila, da to niso navadne deteljice, da so nekaj posebnega. Mihaela je do zdaj s štiriperesnimi deteljicami obdarila že veliko ljudi, tudi kar nekaj glasbenikov, saj je velika ljubiteljica narodno-zabavne glasbe. Ob 15-letnici Ansambla Gašperji je jubilantom podarila toliko štiriperesnih deteljic, kolikor je članov ansambla. Deteljice je podarila tudi pevki Veri Šolinc. Več kot 1500 deteljic so lani na jubilejnem koncertu v dvorani Golovec v Celju prejeli Modrijani. Z deteljicami je osrečila tudi člane ansambla Okrogli muzikanti, Ansambla Robija Zupana, Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor, Ansambla Dori, Nušo Derenda, skupino UROŠ PREMIK s.p. Migojnice 4a 3302 GRIŽE D.Š. 22724583 041 / 031 628 666 Mail: fordsolar@qmail.com www.fordsolar.si PONUDBA: -SOLARNI SISTEMI -OGREVANJE -FOTOVOLTAIKA -VETRNE ELEKTRARNE 12' -ZALOGOVNIKI 500-5000 -TOPLOTNE ČRPALKE -TOPLOTNI IZMENJEVALO -PRETVORNIKI 12-230V -WHIRLPOOL TEHNIKA -PREVOZI DO 3,5t -STIROPOR »ugodno« SONCE V VSAK DOM ! »AKCIJA« STIROPOR VSEH DIMENZIJ PO IZREDNO UGODNIH CENAH! Izolativna fasada: 10 cm do zaklj.sloja - cena pod 10,00C/ M5 5 cm do zaklj.sloja - cena pod 7,00C/ M2 ZALOGOVNIK 1000L S KMPL IZOLACIJO IN SOLARNIM IZMENJEVALCEM SAMO 900,00C Prevozi do 3,5t, doma in tujina, zelo ugodno! Prevozi opreme in pohištva, selitve, dostava vsega blaga (Metro, Kika, IKEA, itd) V* Srečni in veseli ob Aljaževem stolpu po društva Turbo angels, Majdo in Marjana Petan, župnika Izidorja Pečovnika - Dorija v Berlinu, z 80 štiriperesnimi deteljicami je obdarila tudi legendo slovenske narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika, pozabila ni na sina Grega, ki mu je podarila deteljice v obliki srca, in na vnuka Saša, ki je prejel štiriperesne deteljice v obliki zvezde. Mihaeline deteljice pa so našle pot tudi v razne evropske države in tudi v Ameriko. Med drugim je z njimi obdarila nemško in ameriško podjetje, ki sta praznovali 30 oziroma 50 let delovanja. Sicer pa se lahko z njenimi deteljicami pohvalijo tudi številni njeni prijatelji in znanci. »Nabiranje deteljic me osrečuje, notranje pomirja, sprošča in mi daje energijo za življenje. To je moje veselje, moj konjiček, ki mi daje moč za premagovanje vseh težav. Zelo rada hodim v naravo in ko so okrog mene travniki, bogati z deteljico, si ne morem kaj, da ne bi pobrskala po travnati površini in našla kakšno štiriperesno deteljico. Ne znam si razložiti, kako mi to tako uspeva, mogoče pa imam neko posebno notranjo moč. Kdo ve?! Sicer pa naj ho kakorkoli, dokler me to osebno zadovoljuje in osrečuje, se temu najbrž ne bom odrekla,« še pravi Mihaela, sicer izučena šivilja, upokojenka in mati dveh sinov. Štiriperesna deteljica je simbol, znan po vsem svetu. Njena najdba prinaša srečo. Vraževerni verjamejo, da prinaša srečo le, če jo naključno najdemo. Irci si jo lastijo kot nacionalni simbol. Štiriperesna deteljica je omenjena tako pri starodavnih druidih in njihovih ritualih, kakor tudi v kasnejšem Svetem pismu. Simbol štiriperesne deteljice pa je neločljivo povezan z avtomobili znamke Alfa Romeo. V 20. letih prejšnjega stoletja so avtomobili znamke Alfa Romeo množično zmagovali na velikih tekmovanjih po Evropi. Največja in najprestižnejša je bila dirka Targa Fiorio. Alfa Romeo je na tej dirki sodelovala že vse od leta 1919, a kljub več drugim in tretjim mestom do leta 1923 ni zmagala. Tega leta je Alfa Romeo zbrala ekipo, ki so jo sestavljali dirkači Ascari, Sivocci, Masetti in Razzanti. Pred startom dirke je Ugo Sivocci prilepil na svoj dirkalnik Alfa RL štiriperesno deteljico v belem trikotniku. Sivocci in Ascari sta nato dosegla prvo in drugo mesto na dirki in štiriperesna deteljica je postala simbol dirkalnikov, kasneje pa tudi serijskih avtomobilov. Darko Naraglav Planinsko društvo Zabukovi-ca, ki letos praznuje 60-letnico svojega delovanja, je v jubilejnem letu organiziralo že kar neka) prireditev, s katerimi so počastili visoki jubilej. V preteklih avgustovskih dneh pa so se nekateri člani društva iz doline zelenega zlata - hmelja peš podali na Triglav in ob tem v 53,5 ure prehodili 158 km ter premagali 5852 m višinske razlike. Ekipo nadebudnih planincev so sestavljali Cveto Jančič, Mito Kot, Miha Bračko, Štefan Matjaž in Andrej Veligošek. Prve dni jih je spremljala tudi Vanja Vovk, s Pokljuke na Triglav pa Milan Polavder in Radivoj Kot, ki sta skrbela tudi za logistiko in dobro počutje pohodnikov med potjo po ravninskem delu. Ekipa se je na pot podala izpred nekdanje kantine Rudnika Zabukovica, kjer je bilo pred 60 leti ustanovljeno njihovo planinsko društvo. Na startu so jim zaželeli srečno pot predstavniki društva na čelu s predsednikom Jožetom Jančičem. In pohodniki so se podali do svojega prvega cilja - planinskega doma na Homu, ki je ponos zabukovških planincev in kraj, kjer že 25 let deli svoje gostoljubje oskrbnik Ivan Pinter - Podhomski Ivan, ki je za njihovo pot na Triglav poskrbel za Ob turističnem ribniku Dru-škovič so se prejšnji mesec zbrali gasilke in gasilci GZ Prebold, ki so se udeležili državnega tekmovanja v Celju. V to okolje jih je skupaj z vodstvom GZ Prebold povabil župan Občine Prebold Vinko Debelak in se jim zahvali za trud in čas, ki so ga namenili za pri- spominske majice. Pot jih je nato vodila na Čemšeniško planino. Tretji dan so premagali razdaljo med Kamnikom in Sp. Dupljami na Gorenjskem. Četrti dan jih je čakal vzpon do Pokljuke, še prej pa ravninski del iz Sp. Dupelj do Bleda. Etapo so poimenovali Kraljevska, morda tudi zato, ker so prespali v športni dvorani Sport hotela Pokljuka, medtem ko so dvakrat spali v šotorih v kampu (Kamnik in Sp. Duplje) in prave na tekmovanje, in za njihovo delo v društvu. Čeprav se domov niso vrnili s pokali, pa so na tekmovanju uspešno zastopali svojo občino in gasilsko zvezo. GZ Prebold so zastopale štiri desetine, ki so si pravico za nastop priborile na regijskih tekmovanjih. To so bile: desetina članov A iz PGD Latkova vas, ki ispelem podvigu v čast 60 letnice njihovega dvakrat v planinskem domu. Prejšnjo sredo se je ob 6.30 začelo še zadnje dejanje njihove poti. Izpred hotela so se podali proti Vodnikovi koči, Planiki in nato v sredo pozno popoldne tudi dosegli vrh Triglava, kjer so veselo zavriskali in zaokrožili svoj petdnevni podvig, ki bo ostal zapisan v kroniki društva z velikimi črkami, v lepem in nepozabnem spominu pa bo ostal tudi pohodnikom. D. Naraglav je osvojila 11. mesto, članice A iz PGD Prebold-Dolenja vas-Ma-rija Reka, ki so zasedle 18. mesto v državi, člani B iz PGD Matk, ki so se uvrstili na 22., in članice B, prav tako iz Matk, ki so osvojile 8. mesto. Skupaj je tekmovalo 121 članskih tekmovalnih enot in 78 tekmovalnih enot starejših gasilk in gasilcev. D. N. Na obisku pri Antonu Matkoviču v Letušu Po opozorilu naših poverjenic Mojce in Ivanke smo na domu v Letušu obiskali Toneta Matkoviča. Tone je dolgoletni član Medobčinskega društva invalidov Žalec. Jeseni bo dopolnil 78 let, invalid pa je od rojstva. Narava se je z njim poigrala tako, da nima rok, le na kratki desni ima dva nakazana prsta, levo nogo ima krajšo za 12 cm, desno pa tudi pohabljeno. Od smrti očeta leta 1972 živi sam. Tudi kuhal si je sam in opravljal mnoga dela, da človek kar ne more verjeti, da lahko vse to zmore s tako prizadetimi udi. Občudovanja vredni so njegovi izdelki iz lesa. Celo spalnico si je napravil sam. Tone je človeški fenomen. Pred leti je še vozil sebi prilagojen avto. Neverjetno! Po težki operaciji leve noge se je njegov položaj letos hudo poslabšal. Po hiši se zdaj premika po tleh (kot otrok). Zelo je hvaležen patronažni sestri, ki mu pride vsak drugi dan previt rano. Vedno bolj je naglušen, vendar si sam ne more vstaviti ali sneti slušnega aparata. Hrano mu zdaj prinašajo dobri ljudje iz soseščine, prej pa jo je že nekaj časa prejemal iz Osnovne šole Braslovče. Zdaj je vedno bolj odvisen od tuje pomoči. Iz društva smo že podali predlog Centru za socialno delo Žalec za zvišanje prispevka za pomoč in postrežbo. Zdravstveno službo (dr. Martino Hrovat) pa smo prosili, da ZZZS poda predlog za pridobitev električnega invalidskega vozička. Mi pa bomo poskrbeli za dobrodelno akcijo za pokritje njegovega deleža. Prepričani smo, da je Tone upravičen do vozička. V celjski bolnišnici so mu sestre ponudile navaden invalidski voziček, ki pa mu nič ne koristi, saj se ne more poganjati sam. Tudi bergelj ne more uporabljati. MDI Žalec poziva dobre ljudi, obrtnike in podjetnike, da priskočite na pomoč Tonetu Matkoviču pri nakupu električnega invalidskega vozička. Pomoč pričakujemo tudi od Občine Braslovče, saj je pristojno službo o njegovem položaju že seznanil član našega izvršnega odbora Ivan Gostečnik. In še nekaj. Ta naš 100 % invalid zna biti ob vseh življenjskih tegobah in prizadetosti šegav, dobro-voljen, tudi prešerno hudomušen, skratka neverjeten. Zato mu pomagajmo po svojih naših močeh! Storili bomo izjemno humanitarno delo. Del sredstev bomo Tonetu namenili tudi od dobrodelnega koncerta »Človek človeku«, ki bo v nedeljo, 17. oktobra 2010, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Naš naslov: MDI Žalec, Hmeljarska ul. 3, Žalec TTR: 06000-0920631082, Banka Celje Janez Meglič Sprejem gasilk in gasilcev SAVINJSKE ZGODBE avgust 2010 A Zapisan atletiki za vse življenje Ljubezen briše vse meje Brane vzgaja novo gerneracijo uspešnih atletov Brane Strožer je človek, ki ga v slovenski atletiki vsi dobro poznajo in nanj gledajo z veliko mero spoštovanja, saj je pred slabim desetletjem njegova prva generacija atletov, ki jih jo tako rekoč vzgojil sam, in sicer od pionirskih vrst do članske kategorije, krojila sam vrh slovenske atletike. Gregor Cankar, Marina Tomič, Boštjan Tratnik in še bi lahko naštevali so pod njegovim vodstvom prerasli v vrhunske atlete v mednarodnem merilu, za kar je bil poleg njihovega talenta v največji meri zaslužen prav Brane s svojim strokovnim znanjem. Vsa zgodba se je začela, ko je Branko Strožer, ki je bil nekdaj tudi sam vrhunski atlet, zastopal je barve AD Kladivar, končal s študijem telesne vzgoje na univerzi v Mariboru in se odločil, da se bo poleg službe pre- izkusil tudi kot trener pri AD Kladivar. S svojim občutkom za talente je kar hitro ustvaril skupino pionirčkov, s katero je začel redno vaditi, vztrajnost pa je počasi obrodila sadove in pokazali so se prvi rezultati. Sam pravi, da so bili to težki časi, ko se je moral vsak dan po končanih službenih obveznostih skupaj z atleti voziti na treninge v Celje, ob vikendih pa se udeleževati tekem. Gregor Cankar je pod njegovim vodstvom popravil državni rekord v kategoriji mlajših mladincev, ki velja še danes, leto dni po odhodu v Ljubljano zaradi študijskih obveznosti pa je Gregor postal svetovni mladinski prvak. Cankar je pod vodstvom Braneta Strožerja osvojil več naslovov državnega prvaka v različnih disciplinah. Tudi Marina Tomič je v tem času dosegala vrhunske rezultate, na primer 9. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu na 100 m ovire, ki je potekalo na Jamajki, Marina je še danes državna članska prvakinja v tej disciplini. Omeniti velja tudi Boštjana Tratnika, ki je osvajal prva mesta na velikih mednarodnih mitingih. Kar pet atletov, ki jih je treniral Brane Strožer, je zasedalo mesto v državni članski reprezentanci. V zadnjih štirih letih je Brane Strožer trener v Atletskem klubu Žalec, kjer vodi treninge s svojo drugo generacijo atle-. tov, ki so v svojih pionirskih kategorijah že začeli osvajati razne naslove državnih in tudi naslove pokalnih prvakov, pod njegovim vodstvom pa so atleti iz AK Žalec osvojili dva nova državna rekorda. Pravi, da ima v Atletskem klubu Žalec proste roke in lahko razvija svojo filozofijo multidisciplinarnosti oziroma mnogobojske atletike, kjer lahko vsak atlet najde disciplino, ki mu je najbolj pisana na kožo, hkrati pa atleti preko ostalih disciplin razvijajo motoriko, ki jim lahko pride prav v nepredvidenih situacijah v atletiki, drugih športih ali nasploh v življenju. Brane Strožer je torej zapisan atletiki za vse življenje, čeprav ima rad tudi druge športe. Profesor telesne vzgoje na OŠ Braslovče pa se ukvarja tudi s poezijo. D. Naraglav Slovenec in Brazilka sta se spoznala v Španiji Pred Savinovo hišo v Žalcu se je na drugo julijsko poročno soboto zbrala pisana druščina. In to dobesedno: Brazilci, Španci, Slovenci, Hrvati in morda še kdo, temu primem«) pisan pa je bil tudi jezikovni nabor. Ampak, kot vemo, ljubezen briše vse razlike in vse meje. Dokaz za to sta mladoporočenca, Brazilka Clarice Epaminondas de Fontes in Žalčan Tomaž Klanšek, ki sta se pred štirimi leti spoznala v Španiji. “Clarice je bila razlog, da sem že tako dolge počitnice še podaljšal, na koncu pa kar ostal v Španiji. Zdaj že dve leti živiva v Barceloni,” se je smejal skoraj 30-letni Žalčan, ki je povsem mirno razvrščal in pojasnjeval svatom, kako in kaj. Čudovit ambient Savinove hiše je bil kot nalašč za svečanost, ki sta jo sooblikovala matičarka Darja Felicijan in pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez Janez Jager. Kljub jezikovnim pregradam ni bilo zapletov. “Za poroko v Žalcu sva se odločila iz dokaj preprostega razloga, ker je bilo tako najlažje. Nevestinim staršem je bilo vseeno, niti nimajo kakšnih posebnih navad ali običajev, moji pa so tukaj pomagali pri organizaciji,” je dejal ženin, ki je moral med obredom takrat še bodoči ženi in seveda nekaterim svatom slovenske poročne zaobljube in del nagovora prevesti v portugalščino. Portugalščina je namreč “njun” jezik oziroma jezik 27-letne zdravnice in Tomaža, ki je kot inženir zaposlen v Nissanu. Z rajanjem so nadaljevali v Hotelu Štorman v Celju, glede poročnega potovanja pa se mladoporočenca še nista povsem odločila. T. Tavčar Po dveh mesecih za 50 let Ljubezen močnejša od poklica Jubilantka s svojimi gosti iz DU Prebold in RK Braslovče-Gomilsko »Življenje je kot rožni vrt, a ljudje le enkrat skozi smemo. Vsakdo nabira si svoj šopek let - koliko cvetov bo v njem, nikdar ne zvemo.« S temi verzi so začeli praznovanje 90-letnega jubileja Amalije Topovšek. Amalijo Topovšek smo obiskali na njenem domu v Grajski vasi skupaj s predstavniki Društva upokojencev Prebold predsednikom Ivijem Stepišnikom, Terezijo Kos in Ivanko Tekavc ter predstavnicama Krajevne organizacije RK Braslovče Gomilsko Boženo Kosu in Marjeto Derča. Amalija, ki svojih let nikakor ne kaže, se je obiska zelo razveselila in skupaj z gosti nazdravila svojemu jubileju. Za hišno gostoljubje je tokrat poskrbela vnukinja Urška, ki po smrti svoje mame pomaga stari mami, očetu in bratu. Amalija Topovšek se je rodila na Gomilskem v veliki družini Košeninovih, kjer ji je družbo in skrb delalo šest bratov. Osnovnošolsko izobrazbo si je pridobila v domačem kraju, življenjska pot pa jo je potem peljala k teti in stricu v Maribor, kjer se je izučila za krojačico in si tam našla prvo službo. Že v rani mladosti se je rada spogledovala z modo in lepimi oblekami, tako da ji je bil ta poklic pisan na kožo. V Mariboru, kjer je živela deset let, jo je zajela vojna vihra. Da bi se izognila aretaciji okupatorja, se je vrnila domov k staršem na Gomilsko. Vendar tudi tu okupator ni držal križem rok in ko so jo poklicali na prisilno delo - kopanje strelskih jarkov, je odšla v partizane. Pomagala je v partizanski bolnišnici nad Ljubnim ob Savinji, kjer je doča- kala osvoboditev. Po vojni je ostala doma na Gomilskem, kjer je odprla svojo krojaško-šiviljsko delavnico. Pred tem je opravila mojstrski izpit in izučila za ta poklic nekaj krojačic oziroma šivilj. Ob svojem delu pa ni pozabljala na družabno življenje v vasi. Sodelovala je v dramski skupini, kjer je spoznala svojega bodočega moža Vinka. Ljubezen je bila močnejša od poklica in službe. Poročila se je in se preselila na moževo domačijo v Grajsko vas. Njuno srečo je najprej obogatil sin Vinko, ki se je rodil leta 1949, devet let kasneje pa sin Boris, ki je ostal doma na kmetiji, čeprav se je izučil za strojnega inženirja. Amalija je ves čas sodelovala v KD Gomilsko, kjer je bila glavna šepetalka pri igrah domače gledališke skupine, njen brat Maks je bil režiser, mož Vinko pa igralec. Sicer pa je poleg dela na polju rada veliko brala, kvačkala, šivala gobeline ... Ob branju kakšnega dobrega romana, revij in časopisov pa ji v tretjem življenjskem obdobju dneve zdaj krajša tudi televizija. Če bi lahko bolje hodila, pred 10 leti je bila namreč operirana na obeh kolkih, pa bi jo zagotovo lahko še videli pri delu okrog hiše. Naj bo še dolgo tako, Amalija, ob naslednjem okroglem jubileju pa se ponovno vidimo. D. Naraglav Pred časom sta se po petdesetih letih ponovno poročila Palma in Alojz Ašenber-ger. Poročni obred s sveto mašo je v cerkvi sv. Jakoba v Galiciji opravil domači žu- V Sv. Lovrencu, kjer že dobro desetletje deluje rock skupina Decibel Virus, je na večer tople druge julijske sobote potekal prvi rock koncert na prostem. Pobudniki koncerta so bili prav fantje te zasedbe, ki so dogodek pripravili v sodelovanju s kulturno sekcijo PGD Sv. Lovrenc. pnik Janko Cigala. Zlatoporočenca sta se rodila v Sloveniji. Alojz ali Lojzek, kot ga kličejo domači v Sloveniji, je bil najmlajši izmed sedmih otrok, rojenih pri Koncert je potekal v prijetnem in lepem okolju športnega igrišča v Sv. Lovrencu, kjer se je zbralo zadovoljivo število obiskovalcev. Na koncertu sta poleg že omenjene skupine nastopili tudi skupina Abbey's road iz Žalca in skupina De vice iz Za-bukovice. Mlinarjevih v Galiciji. Še kot zelo mlada sta se odpravila po svetu in se leta 1960 srečala v Avstraliji, v Melbournu, kjer živita še danes. Palma je bila takrat stara 19 let, Lojzek pa 23. Kljub temu, da sta se pred poroko poznala le dva meseca, je bila to ljubezen, ki je premagala vseh petdeset let. Poročila sta se 12. marca 1960 v Melbournu. Rodili so se jima trije otroci - najstarejša Sonja, za njo Dana in sin Stane. Kljub veliki razdalji se vsakih nekaj let rada vrneta v rodno Slovenijo, kjer ju sorodniki vedno znova nestrpno pričakujejo. Letošnja vrnitev pa je bila prav posebna ravno zato, ker sta se odločila, da se bosta ponovno poročila tukaj, kjer sta se rodila. Z njima so prišli tudi njuni hčeri Sonja in Dana, sin Stane, njegova žena Simona, vnuk Robert in njena mama Adelin. Čeprav že več kot 50 let živita v Avstraliji, govorita tekoče angleško in slovensko, prav tako pa tudi vsi trije njuni otroci. T. T. Pri organizaciji so jim na pomoč priskočili tudi Občina Prebold, PGD Sv. Lovrenc in domačini, ki so poskrbeli, da obiskovalci niso bili žejni in lačni. Organizatorji si želijo prihodnje leto na koncert privabiti še več obiskovalcev. D. N. Rock koncert v Sv. Lovrencu V spomin pogumnim mladinkam Ob dnevu rudarjev v Limberku Odkritje spominske plošče pred Stesko jamo (z leve: župan Lojze Posedel, Nada Jelen, ruski vojaški ataše Vladimir A. Korneenkov, Štefka Turnšek in predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik) Ponikvanska planota je bogata z jamami in drugimi kraškimi zanimivostmi. V Steski jami na območju kraja Studence, v Podkraju pri Ponikvi, pa je v času II. svetovne vojne potekala bitka za življenje mladega ruskega vojaka Nikolaja Katanova, ki je bil borec in ostrostrelec v legendarni 14. diviziji in je bil hudo ranjen blizu Andraža pri Polzeli. Konec junija so pred vhodom v Stesko jamo ponovno oživeli spomini na tisti čas, na ranjenega Nikolaja in predvsem na požrtvovalne mladinke, ki so od decembra 1944 do 15. maja 1945 skrbele zanj in ga tako ohranile pri življenju, tako da se je po koncu vojne lahko živ in zdrav vrnil v svojo domovino. Na to humano dejanje, ki je zahtevalo veliko mero poguma, bo od zdaj spominjala spominska plošča pred vhodom v jamo, na kateri je zapisano: »Nikolaj Katanov, ruski državljan je bil v 14. diviziji hudo ranjen. V tej jami so ga zdravile pogumne mladinke: Fani Jezernik Čanč, Fanika Razdevšek Jezernik, Štefka Jezernik Fužir, Ljudmila Kos Dražnik, Ivanka Stropnik Turinek.« Spominske slovesnosti z odkritjem spominske plošče, ki jo je organizirala Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Ponikva skupaj z Območnim združenjem ZB za vrednote NOB Žalec in nekdanjimi aktivisti Osvobodilne fronte na čelu z Milanom Razdevškom, se je udeležilo veliko gostov. Med njimi žalski župan Lojze Posedel in slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar ter predstavnik veleposlaništva ruske federacije v Sloveniji polkovnik Vladimir A. Korneenkov - vojaški letalski in mornariški ataše. Slednji je ob tej priložnosti položil venec pred vhodom v jamo, še pred tem pa je na spominski slovesnosti v slovenščini podal nekaj svojih misli in izrazil veliko spoštovanje in zahvalo do nekdanjih mladink za skrb, zdravljenje in ohranitev življenja njihovega državljana v času vojne vihre. Zbranim so spregovorili tudi predsednik KS Ponikva Ivan Jelen, predsednik OO ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in glavni pobudnik za uresničitev odkritja spominske plošče in slovesnosti, nekdanji sokrajan in aktivist šaleško-mislinjskega okrožja NOB Milan Razdevšek. D. Naraglav Nikolaju Katanovu je uspelo pobegniti iz taborišča ruskih ujetnikov pri Dravogradu in se nato vključiti v legendarno 14. divizijo, kjer je bil ostrostrelec. Blizu Andraža nad Polzelo ga je ranila sovražna granata, ki mu je zadala številne globoke in težko ozdravljive rane. Ker tako ranjen ne bi preživel transporta v oddaljeno partizansko bolnišnico na Pohorju, so ga zaupali v oskrbo v hišo samih žensk v Kalah. Žensk je bilo preveč strah te odgovornosti in morebitnega razkritja, da skrivajo ranjenca, zato so ga premestili na Ponikvo, po domače h kmetu Flernaču, kjer so ga v oskrbo prevzele članice mladinske organizacije s Ponikve in iz Podkraja. Ker se je začelo šušljati, da pri Flernaču menda skrivajo ranjenca, so ga po 10 dneh iz tega skrivališča prenesli v Stesko jamo. Dekletom sta pomagala dva zanesljiva krajana Franc Verdev - Jelenov in Martin Jezernik - Lokanov. Steska jama je tako postala »bolnišnica« do konca vojne. Dekleta so najprej morala zaustaviti gangrene na posameznih ranah, ki jih je bilo več kot dvajset. Njihova zdravila za celjenje ran so bila domača zdravila zdravilca Janeza Rezmana - Volkovega Janeza: tavžentroža, namočena v žganju, arnika, kislo zelje, zavito v gazo, sirotka, s katero so mu izpirale rane in tako preprečile že nastajajočo gangreno. Uvedle so dežurstvo in vsak dan je bila ena pri njem in skrbela zanj. Če je bil dan lep in varen, so ga prenesle iz jame, da je bil na svežem zraku. Vse to je pripomoglo, da se mu je zdravstveno stanje vidno izboljševalo. Po koncu vojne je bil premeščen na rehabilitacijo v celjsko bolnišnico, nato pa se je vrnil v svojo domovino. Po 65 letih je tako zgodba iz delčka njegovega življenja dobil svoj epilog z odkritjem spominske plošče na skalni steni pred vhodom’v Stesko jamo, ki bo hkrati večno spominjala na hrabro in humano dejanje nekdanjih mladink (vse so žal že pokojne), na katere so ponosne njihove hčere in sinovi, vnuki in pravnuki. Spominsko ploščo, delo Danija Jelena in njegove ekipe, sta odkrili hčeri svojih pogumnih mater Nada Jelen in Štefka Turnšek. To dejanje pa so obogatili z recitalom umetnica in gledališka igralka Jerca Mrzel, s pesmijo MoPZ Ponikva in učenci POŠ Ponikva. Žalski borci na Rinki S srečanja žalskih borcev na Rinki Člani žalske borčevske organizacije za vrednote NOB so se na Rinki nad Gotovljami zbrali na tradicionalnem srečanju ter obeležili 69-letnico začetka odpora proti okupa- torju in 65-letnico zmage nad nacizmom. Zbrane sta uvodoma pozdravila predsednik ZB za vrednote NOB KO Žalec Janez Meglič in predsednik Območnega zdru- ženja za vrednote NOB Marijan Turičnik in med drugim poudarila, da se danes številni trudijo razvrednotiti to, kar borčevska organizacija ohranja. Nekaj besed sta namenila tudi trenutnemu političnemu in gospodarskemu položaju, pravicam delavcev in socialnim razmeram, ki so iz dneva v dan marsikje slabše. Zbrane sta pozdravila tudi žalski župan Lojze Posedel in predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. V nadaljevanju so v svojo organizacijo sprejeli 15 novih članov in jim izročili nagelj in knjigo Toneta Kregarja z naslovom Druga svetovna vojna na Celjskem. Za prijetno druženje sta poskrbela duo Fonzi in Leon. T. Tavčar Tako kot včasih so v krogu zaigrale skupaj zabukovška in libojska godba Etnološko društvo Srečno, rudarski muzej, rudarska četa uniformiranih rudarjev, KD Svoboda Griže in KS Griže so ob dnevu slovenskih rudarjev tudi letos pripravili zanimivo prireditev. Najprej so v priredi-tveno-razstavnem prostoru y tamkajšnjem kulturnem domu odprli razstavo z naslovom »Godba Zabukovi-ca skozi čas«, nato pa so se v povorki, v kateri so bili praporščaki, pihalni godbi Zabukovica in Liboje ter rudarska četa, podali do letnega gledališča Limberk, kjer je potekala slovesnost. Po pozdravu voditeljice Danice Vončina Veligošek in rudarski himni Godbe Zabukovica je zbrane nagovoril dr. Jože Hribar in orisal pomen praznovanja. Od 3. do 6. julija pred 75 leti so gladovno stavkali zasavski rudarji. S stavkami pa so se izkoriščevalcem večkrat uprli tudi rudarji v Libojah in Zabukovici. Kot je poudaril Hribar, je dan rudarjev, takoj za prvim majem, za celotni rudarski revir največji delavski praznik. Dejal je tudi, da sta premogovnika Zabukovica in Liboje že dolgo zaprta, obstaja pa še močna rudarska druščina. S posebnim spoštovanjem je dr. Jože Hribar govoril tudi o nekdanjih rudarskih godbah, katerih delo nadaljujeta Godba Zabukovica in Godba Liboje. V nadaljevanju je o rudarski četi uniformirancev in o sodelovanju z drugimi rudarji spregovoril vodja čete Anton Pinter, zbrane pa je pozdravil tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel. POPRAVEK V prejšnji številki časopisa nam jo je na strani 26 pri promocijskem besedilu z naslovom »Spremembe so nujne za razvoj,« pravi svetnik in kandidat za župana Janko Kos, naročnika Socialnih demokratov iz Ljubljane, zagodel tiskarski škrat in na koncu besedila za zadnjim stavkom pomotoma dodal besedilo »možnost, da živim polno življenje.« Pravilno se zadnji stavek Janka Kosa glasi: »Občina bo gibalo razvoja, podpirala bo inovativnost in pomagala odpirati »birokratska« vrata, kadar bo potrebno.« Naročniku - stranki SD, Janku Kosu in vsem vpletenim se za pomoto iskreno opravičujemo. Uredništvo Program praznovanja so sooblikovali tudi učenci OŠ Griže pod vodstvom Tanje Turnšek, recitatorka Olga Markovič, ansambel Ubrane strune in pihalni godbi. Organizatorji so poskrbeli za rudarsko malico, tako da je bilo druženje še toliko bolj prijetno. D. Naraglav Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline Združenje za vrednote NOB Žalec Veteransko društvo Sever Celje - Odbor Žalec VABILO Člane vseh treh veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline vabimo v nedeljo, 5. septembra, ob 9. uri na skupno tradicionalno športno-družabno srečanje v prijetno okolje preboldskega Gaja pri bazenu. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Pokrovitelj tokratnega druženja je Občina Prebold. V okviru tega druženja bodo potekala tekmovanja v balinanju, odbojki, streljanju z zračno puško, tenisu, odbojki na mivki in še v čem. Vsi udeleženci, ki se bodo udeležili tekmovanj, morajo biti na prizorišču ob 8.30 zaradi priprave seznama tekmovalcev, ekip in razporeda tekmovanj. Ne pozabite, nedelja, 5. septembra, je naš dan. Vzemimo si čas in skupaj preživimo nekaj prijetnih uric. Predsedstvo OO ZVVS Spodnje Savinjske doline, Združenje za vrednote NOB Žalec in Veteransko društvo Sever Celje - Odbor Žalec NOVO SALSA NOVO SALSA Latinskoameriški ritmi vzbudijo v nas temperament, željo po gibanju, živahne občutke ... Ne zamudite enkratne priložnosti in naučite se plesati salso! Salsa, sprostitev, ljubezen, strast... Strokovni plesni učitelj PANCHITO iz Peruja. Vsak četrtek v Domu krajanov Vrbje /začetek predvidoma septembra/ Dodatne inf. na št. 031 370 959. VABLJENI! Kulturno društvo Vrbje DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC VABI K VPISU V PROGRAME ZA ŠTUDIJSKO LETO 2010/2011 V novem študijskem letu se lahko vključite v naslednje programe: - italijanščina nadaljevalni - nemščina nadaljevalni in začetni - angleščina nadaljevalni in začetni - krojenje in šivanje - ročna dela - likovni krožek - plesni krožek - računalništvo nadaljevalni in začetni - urejanje in varstvo okolja - spoznavanje kulturne dediščine - joga - fotografiranje - tai či - oblikovanje z glino - fitnes - pohodništvo in zeliščarstvo (Zimzelen) - spoznavanje zdravilnih zelišč Krožki bodo potekali od oktobra do maja enkrat tedensko 2 uri. Vabimo vas, da se v programe vpišete od 14. septembra dalje vsak torek in petek med 9. in 11. uro na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Savinjske čete 4, Žalec (Bergmannova vila ob občinski stavbi). Informacije tudi po telefonu (03/713 68 80) ob istem času. Dobrodošli v svetu znanja in druženja! Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v junijski številki Utripa: BRGLEZOVI-SLADOLEDI-NAJBOLJŠI-ZA-VROČE-DNI. Izžrebani nagrajenci: 1. Franja Vilč, Polzela 226, Polzela; 2. Alojzija Polak, Zalog 14 a, Šempeter; 3. Olga Zupan, Vransko 42, Vransko. Izžrebani nagrajenci, prejmete vrednostne bone podjetja BRGLEZ, d. o. o., z Vranskega, po pošti na vaš domači naslov Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je MA-PROF, trgovina in storitve, d. o. o., Petrov trg 7, Šempeter. Vrednost nagrad je 20,58 €, 12,12 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 6. septembra 2010. MA tfPjpflOf »Spremembe so nujne,« pravi Ivan Jelen, kandidat za župana Občine Žalec To vam v svoji predstavitvi sporoča človek z dolgoletnimi političnimi in gospodarskimi izkušnjami, ki si je že v mladosti skušal najti mesto, s katerim bi lahko prispeval svoj delež v lokalni skupnosti Občine Žalec. Oblikovanje osebnosti in težke povojne preizkušnje so ga pripeljale najprej v veliko rudarsko mesto Velenje. Izobrazba na rudarskem šolskem centru in spoznavanje težkega rudarskega stanu sta ga izoblikovala v vsestransko čutečega človeka. Opravljal je delo sindikalista v takratni temeljni organizaciji združenega dela Jama Skale. Opravljal je tudi politične in odgovorne funkcije vse tja do odločitve s tehnično rudarsko šolo in do opravljanja dela nadzornika v Premogoniku Velenje. Najprej pa naj povemo, da Ivan izhaja iz delavske družine, v kateri je bilo kar osem otrok. Povojni čas z vsemi težavami in pomanjklji- vostmi ga je izbrusil v tej smeri, da je kasneje lažje zmogel marsikatero preizkušnjo v življenju. Torej, prepričani smo, da bo na ta način zmogel odgovorno in zahtevno delo župana naše občine. Za njim so trije mandati člana občinskega sveta, pet mandatov predsednika Krajevne skupnosti Ponikva in v letih 2004-2008 poslanski mandat, ki ste mu ga zaupali spoštovane občanke in občani naše občine. In navsezadnje se nam postavlja vprašanje, zakaj sploh kandidira na listi Demokratične stranke upokojencev v Žalcu. Zato, ker so to stranko ustanovili slovenski upokojenci, da bi s svojimi življenjskimi in delovnimi izkušnjami prispevali svoj delež k izboljšanju položaja starejših, upokojencev, invalidov, delavcev in zagotovili lepšo in varnejšo prihodnost našim zanamcem. Gospod Ivan Jelen želi izoblikovati takšno občino, v ka- teri bi z veseljem živele združene vse generacije, od mladih do starejših, da bi se vsi lepo počutili v naših prelepih savinjskih zaselkih, da bi gradili pihodnost enotno in združeno. Ivan je še kako prepri-čany da so spremembe v Žalcu nujne, da se kolo razvoja prepogosto ustavlja, da mora biti v prihodnje župan profesionalec, predan ljudem, pridobivanju evropskih sredstev 24 ur dnevno. Prepogosti spori v občinskem svetu kažejo na to, da se kar prevečkrat zapravlja čas na podlagi neuspehov, prepogostih diskusij, razprtij, trmoglavosti, vsiljenega dela, namesto da bi skupaj odločali ob podpori večine v občinskem svetu. Skratka tudi zaradi tega, ker je bila odločitev^ izvršnega odbora v Žalcu, da tokrat na volitvah ne podpremo dosedanjega župana Lojzeta Posedela, ampak da nastopimo s svojim kandidatom, tokrat prvič. Ivan je kandidature vesel, ker misli, da je odločitev pravilna, saj je bila enotna. Sprejel jo je za svojo in želi postoriti kar največ za naše občanke in občane, da bi bila prihodnost Žalca jasnejša in svetlejša. Vsekakor želi med volilno kampanjo vsem volivkam in volivcem posredovati kakovostno, skupaj pripravljeno programsko izhodišče stranke DeSUS v Žalcu. Zatrjuje tudi, da ima 29 članov stranke DeSUS - kandidatov za občinski svet kakovostno pripravljeno strategijo, s katero bodo poskušali prepričati čim večje število naših volivk in volivcev, da pridejo 10. oktobra na volišča in zaupajo glasove stranki DeSUS. Možnosti za spremembe so v Žalcu dokaj visoke, saj bo na listi letos več prepoznavnih in kakovostnih kandidatov, kot jih je bilo pred leti. Žalski odbor stranke DeSUS ne bo pristal v prvem krogu volitev na kakršnakoli koalicijska sklepanja, v drugem krogu pa bo upošteval vse, da bo Občina Žalec postala bolj prepoznavna, naprednejša, predvsem pa, da se bodo Vaš kandidat za župana Ivan Jelen predvolilne obljube bolj upoštevale kot kdajkoli do zdaj. Kandidat za župana Ivan Jelen pravi, da bo s ponosom zastopal stranko DeSUS na listi za župana, na listi za občinski svet in tudi za krajevno skupnost, v kateri prebiva. Prepričan je tudi, da bo izvoljene funkcije opravljal pošteno in odgovorno v korist vseh občank in občanov naše občine. PROMOCIJSKO BESEDILO DeSUS Naročnik oglasa: Občinski odbor DeSUS,Trubarjeva 1, Žalec. Savinjski čebelarji v Rogatcu -JI—________________J— Savinjski čebelarji z gostitelji pred čebelnjakom Slavka Pavloviča ■ftiAvau». v/ AäI jkJÙ 'Mi WS is’;- sMčf r~ '> , mr ..... Ni 'k ■K-C'-V fe S i m 1 r v- v: m ? «Isl ' ' i tóJfy'.-: r,,' 4j A #-r \ ti % i 1 B T ESL W ^• Va**. ^ l jgÉMgì l&ì-'A. 1 Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec je tudi letos organizirala strokovni čebelarski izlet, tokrat v Rogatec. Po prihodu v Rogatec so si ogledali starotrško mestno jedro in cerkev sv. Jerneja, kjer je domači župnik Andrej Grobelnik predstavil kraj in ljudi. Sledil je ogled dvorca Str-mol, kjer so jih pogostili s toplo malico iz črne kuhinje. Ogledali so si tudi konje in prostore tamkajšnjega konjeniškega kluba ter muzej na prostem. Po kosilu so se odpeljali do čebelarja Slavka Pavloviča, ki razpolaga kar z 200 čebeljimi družinami. Tam so jih pričakali člani ČD Rogatec in župan Rogatca Martin Mikolič. Seznanili so se z delom Čebelarstva Pavlovič in izmenjali nekaj čebelarskih izkušenj. Ob koncu so se dogovorili, da se bodo udeležili njihove čebelarske prireditve, na kateri bodo razvili prapor ČD Rogatec. T. T. Člani krožka v Avstriji V tovarni Steyr Farma VETERINARSKA AMBULANTA FARMA, d. o. o., Podlog v Savinjski dolini 55, 3311 Šempeter v Savinjski dolini Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 10.00 17.00- 18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 Strojni krožek Savinjska dolina pripravi za svoje člane vsako leto strokovno ekskurzijo. Letos so se odpravili v Avstrijo, kjer so si ogledali tovarno traktorjev Steyr. To je ena najstarejših tovarn takratorjev na svetu, linija, v kateri na dan izdelajo okoli 50 traktorjev večjih moči, pa je zelo moderna in računalniško nadzorovana. Traktorje te znamke prodajajo po vsem svetu. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi muzej stare kmetijske mehanizacije. Muzej je v zasebni lasti ene izmed večjih kmetij, ki se ukvarja s poljedelstvom. Ekskurzijo so zaključili na turistični kmetiji Sirk v bližini Šentilja, kjer so jim poleg večerje pripravili še pokušnjo lastnih vin. Kot je povedal predsednik krožka Franci Lorger, so bili udeleženci ekskurzije z ogledom zelo zadovoljni. T. T. KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC pričenja v mesecu septembru TEČAJ ŠOLANJA PSOV. Izvajal se bo tečaj male šole, za mlajše pse in tečaj osnovne šole za starejše pse. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 30. avgusta 2010 ob 18. uri, na vadbišču društva na Ložnici pri Žalcu. Vljudno vabljeni! Dodatne informacije na: solanje@kd-pluton.si ali tel. 031 656 360 (Petra). KD PLUTON, Šolska ulica 11,3311 Šempeter v Savinjski dolini Las projekt - z znanjem do razvoja Spomladi smo uspešno izpeljali prvo fazo projekta Z znanjem do razvoja na podeželju, ki smo ga izvajali v okviru LAS Spodnje Savinjske doline. Program strokovnega usposabljanja in oglede dobrih praks za kmete in kmečke gospodinje smo pripravili in izpeljali sodelavci Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, projekt pa je v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja LEADER sofinancirala Evropska unija. V današnjem času se dostikrat sprašujemo, česa se lotiti in kje najti možnosti za dodatno delo in zaslužek. Tudi v kmetijstvu je nastopil čas sprememb in novih odločitev. Naše delo se mora usmeriti glede na potrebe in želje potrošnikov. Sodobni potrošnik išče zdrave izdelke, pripravljene brez umetnih industrijskih dodatkov, išče domačnost, pristnost, povezanost z naravo. Ravno zato smo se odločili in organizirali tečaje predelave kakovostnih domačih pridelkov v tipične, tradicionalne domače krušne, mesne in mlečne izdelke. Izvedli smo izobraževanja, ki vzpodbujajo ohranjanje naše kulturne dediščine in razvoj nove ponudbe na naših kmetijah. Vseh treh tečajev se je udeležilo 66 udeleženk in udeležencev s kmetij Spodnje Savinjske doline. Spoznali smo postopke pre- delave mleka in mesa v tradicionalne izdelke (domače salame, klobase, mesne namaze, skuto, mlade sire, poltrde sire ...). Spekli smo različne vrste kruhov, potic, pletenice in buhteljne v krušni peči. Na tečajih smo obravnavali teme s področja pomena mleka, mesa in krušnih izdelkov za naše zdravje, govorili smo o neposrednem trženju, oblikovanju lastne cene, kako urediti prostore in kako registrirati dopolnilno dejavnost na kmetiji. Na koncu smo obiskali kmetije z registrirano dopolnilno dejavnostjo. Na kmetiji Lužnik smo si ogledali izdelavo testenin, peko keksov in janeževih upognjencev, na kmetiji Pušnik pa peko kruha v krušni peči. Na obeh kmetijah se s to dejavnostjo ukvarja mlajša generacija. Nazadnje smo se ustavili na kmetiji Kajžar v Mežici, kjer pečejo pravi ržen ko- roški kruh. Kmetija je znana po peki rženega kruha in ponudbi odojkov, pečenih v krušni peči. V okviru tečaja za predelavo mesa pa smo obiskali kmetijo v Šentjurju, na kateri se ukvarjajo z ekološko rejo mladih govedi in s prodajo ekološkega mesa predvsem zahtevnim kupcem (zdraviliščem, hotelom in restavracijam). Obiskali smo tudi kmetijo Križnik, ki je specializirana za predelavo svinjskega mesa, in kmetijo Lapornik, na kateri redijo piščance. Kmetje so s ponosom povedali, da svoje izdelke uspešno tržijo. Za prodajo uporabljajo različne tržne poti; prodaja na domu, lokalnih tržnicah, v nakupovalnih centrih, na različnih prireditvah, nekateri pa svoje izdelke razvažajo tudi po domovih. Vodja projekta Andreja Žolnir, KGZ Celje, Izpostava Žalec Med 130 vrstami tudi strupene Gobarsko mikološko društvo Polzela je prejšnjo soboto pripravilo gobarsko ekskurzijo. Kot je povedal predsednik društva Franci Uratnik, se je srečanja udeležilo več kot sto članov. Zjutraj so se podali v gozdove v okolici Polzele, po treh urah nabiranja gob pa je znani mikolog Anton Poler iz Maribora pripravil razstavo in predavanje. »Na razstavi je več kot 130 vrst gob, med njimi nekaj smrtno strupenih. Člani tega društva so gobarjenje vzeli zelo resno. Lju- dje so predavanje pozorno poslušali in upam, da si bodo veliko zapomnili in tako še bolj zanesljivo vedeli, katere gobe smejo nabirati, katere ne in katere so strupene, to pa je tudi cilj gobarskih srečanj,« je med drugim povedal Anton Poler. T. Tavčar Med predavanjem Antona Polerja, po njem pa druženje in krepčanje z gobjimi dobrotami r 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 ■ NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: ■ OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. ■ AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI, tel.: 03/713 20 57 DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, - NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. GEODETSKE STORIT urejanje mej parcelacije m vriši objektov GPS meritve J • geodetski načrti » 03/710-38-10 Šlandrov trg 11, Žalec Oeoprojekt V 60. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče in dedi ZVONE SATLER iz Latkove vasi pri Preboldu ZAHVALA Ob tem bolečem trenutku se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gospodu župniku Damjanu Ratajcu, Lekarni Cvetka iz Prebolda, pogrebni službi Ropotar, zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje, še posebej predstojnici kardiološkega oddelka dr. Barvarjevi, hmeljskim starešinam, sošolcem s Ponikve, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Latkova vas ter vsem govornikom ter vsem za ustna in pisno izražena sožalja ter darovano cvetje. Predvsem pa se želimo zahvaliti vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Rozika z mamo Marijo in sin Matej z družino Stojimo nemi in brez moči, da bi stopili onstran, kamor odšel si Ti. Nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da je bilo s Teboj lepo, naj pomaga tolažiti. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ACOTA se prav lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in nogometnim kolegom, zdravstvenemu osebju, patronažni službi in sošolcem Gimnazije Celje ter vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in ga spoštljivo pospremili na njegovi zadnji poti. Če ne bi bilo upanja, bi se srce zlomilo. Žalujoči tvoji: Marinka, Darja z družino, Sašo s Sabino in teta Dora POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p. - pogrebne storitve - čiščenje in dezinfekcija prostorov Pongrac 60, 3302 Griže GSM: 070/826-323 PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže 040/721-827 Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj - med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) V SPOMIN MIRANU ROZMANU (26. 9. 1952-5. 8. 2007) V naših srcih še vedno odzvanjajo tvoje besede in slišimo tvoj smeh. Hvala, da smo lahko del življenjske poti prehodili s tabo. Hvala vsem, ki z lepo mislijo prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu Vsi njegovi '' ■ Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ml ':yF Mnogo prezgodaj nas je v 57. letu starosti zapustil naš dragi sin in brat IGOR MIKEK iz Vrbja 95 V najtežjem trenutku nisem bila sama, zato se zahvaljujem prijateljem in sosedom, ki so mi stali ob strani. Zahvala gospodu župniku Viktorju za svečan obred. Zahvala tudi pogrebni službi Morana ter Javnemu komunalnemu podjetju Žalec za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ugasnilo je življenje našega dragega moža, očeta, dedija in pradedija MARTINA ČASLA iz Šempetra, Vrtna ul. 3 (17. 9. 1921-8. 7. 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali in bodrili v času njegove bolezni ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči: vsi njegovi Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustila draga oma MAGDALENA KUDER iz Šempetra (19. 6. 1943-3. 6. 2010) Zavedamo se, da v težkih trenutkih nismo bili sami. Zato smo globoko hvaležni vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili, nam požrtvovalno in nesebično pomagali, darovali in skupaj z nami upali do zadnjega trenutka. Vsem sodelujočim v pogrebni svečanosti in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti do groba, iskrena hvala. Pogrešamo jo. Žalujoči: hči Alenka z Miranom ter vnuki Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešček) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame FRANČIŠKE KOLŠEK iz Prebolda (1.3. 1933-19. 7. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v oporo in tolažbo, njej pa podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Za vso skrb, nego in prijaznost v času njene bolezni, se posebej zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela. Žalujoči: vsi njeni J# ‘ L Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob nepričakovani in nenadni izgubi naše drage hčerke in sestre PETRE NAPOTNIK iz Orove vasi (1982-2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej bi se radi zahvalili njenim številnim prijateljem iz vrst ljubiteljev konj, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot: Konjerejskemu društvu Šmartno ob Paki, Konjeniškemu društvu Mustang Gomilsko, zgornjesavinjskemu konjerejskemu društvu iz Mozirja ter prijateljem iz številnih skupnih konjeniških pohodov iz Tuhinja, Škofje Loke, Lukovice in Slovenske Bistrice. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, Kvintetu Lastovka za odpete žalostinke in govorniku Jožetu Aristovniku iz Konjerejskega društva Šmartno ob Paki za izrečene besede slovesa. Žalujoči: mama Irena, oče Stanko ter sestri Damjana in Karmen MALI OGLAS PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Informacije: 031 786 975. MALI OGLAS ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Informacije: 041 645 555. V moji sobi so stene kot strune: rahlo jih boža roka daljin. V meni še pojejo srečanja lepa, v meni drhti še ljubezni spomin ... (A. Černejeva) ZAHVALA Neusmiljena bolezen nam je za vedno vzela našo ljubljeno ženo, mamico in staro mamo BETKO KLOVAR iz Šempetra, Sončna ulica 21 (27. 8. 1945-23. 7. 2010) Kljub bolečini ob slovesu se zavedamo, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami. Zato smo globoko hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vso izkazano pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše. Iskrena hvala pogrebnemu kolektivu Ropotar za opravljeno storitev in gospe Ivanki Ropotar za besede slovesa. Hvala sosedom iz Sončne ulice in govorniku gospodu Dvorniku, gospe Citi Galič za čutno odigrane pesmi, vsem ostalim sosedom ter župniku gospodu Škofleku za opravljen obred in sv. mašo. Prav tako smo hvaležni osebju Zdravstvenega doma Žalec za nego in pomoč v času njene bolezni. Vsem, ki ste se ji prišli poklonit na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Neskončno jo bomo pogrešali. V neutolažljivi žalosti: mož Rudi, hči Karmen, vnuk Rok POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV Na voljo smo vam ob katerikoli uri Dedi, hvala ti, da nam ne bodo ostali samo spomini, ampak tisto, kar si nas naučil in nas spremlja vsak dan skozi življenje! Vemo, da si in boš vedno z nami. ZAHVALA V 89. letu se je od nas poslovil ljubi mož, atek in dedi VIKTOR LEDINEK s Pernovega 20 (25.11. 1921-17. 6. 2010) Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izraze sožalja, vso izkazano pozornost in velikodušno pomoč v najtežjih trenutkih. Hvaležni smo osebju Splošne bolnišnice Celje, še posebej oddelku intenzivne nege, in osebju Bolnišnice Topolšica. Zahvala tudi PD Klic upanja in CVD Golovec. Posebej se zahvaljujemo župnikoma gospodu Jožetu Kovačecu in gospodu Janku Cigaletu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Beti, hčere Nada z možem, Vera, Elza, Viktorija in vnuki Dejan z Barbaro, Emanuela in Anja ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage DANICE ŽNIDAR iz Zabukovice (18. 2.1929-3. 7. 2010) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za sočustvovanje, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala govorniku gospodu Pustineku za poslovilni govor, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, Godbi Zabukovica, praporščakom in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni V vseh naših srcih delčki tebe so ostali do tedaj, ko spet ob tebi se bomo zbrali. ZAHVALA V 91. letu smo se za vedno poslovili od naše ljubljene in spoštovane mame, babice in prababice MARIJE GODLER iz Kasaz 6 (14. 8. 1919-22. 6. 2010) Hvala vsem sosedom in znancem; ki ste nam bili v oporo in pomoč v težkih trenutkih. Posebna hvala vsemu osebju Doma upokojencev Polzela, pevcem IDILA za odpete žalostinke, trobentaču Andreju in gospodu župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem za darovane sveče in cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) Za vedno se je poslovila naša draga MAJDA PLAVČAK iz Prebolda (7.4. 1933-3. 7. 2010) Zelo jo bomo pogrešali. Vsi njeni Vsi, ki radijih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo. V SPOMIN 2. septembra bodo minila štiri leta, ko si mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi mož in ati MARTIN GOLAVŠEK iz Hramš (17. 12. 1951-2. 9. 2006) Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, prinašate rože in molite zanj. Žena Marija in otroci Boris, Martina, Dani in Barbara fffCf Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p.. Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Deseto leto je že minilo, odkar prerano si odšel, srce pa ni pozabilo, kako hudo si trpel. Želel z nami si ostati, a moral vzeti si slovo. Zdaj čas nam bridke celi rane, nazaj med nas te več ne bo. V SPOMIN VINKU BABICU (4. 9. 1945-13. 8. 2000) Iskrena hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče. Vsi njegovi Zakaj tvoj obraz je prehitro zbledel, zakaj tvoj nasmeh ni bil več vesel, zakaj roka v belem pomagati ni znala? Vendar je upanje do konca tlelo, a vseeno je srce tvoje onemelo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija JOŽETA TRAVNERJA iz Letuša 95 (5. 1. 1944-30. 7. 2010) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga z lepo mislijo pospremili na poslednji poti k večnemu počitku, hvala za izraze sožalja in darove. Zahvaljujemo se gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen cerkveni obred, Francu Škrubi za govor in lepe misli. Velika in neizmerna zahvala prijateljem gasilcem iz Letuša za organizacijo pogreba in ganljive besede slovesa njihovega poveljnika Slavka Mikeka ter vsem gasilcem iz sosednjih društev s prapori. Lepa hvala pevcem Dobroveljski fantje in pogrebni službi Morana. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrb in delo si imela. Skozi vse življenje boriti si se znala, a v tem poletnem dnevu si zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre in orne PAVLINE LEŠER iz Gotovelj (20. 1. 1926-27. 6. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali ter jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Hvala pevcem moškega pevskega zbora Gotovlje za lepo odpete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred s sveto mašo, pogrebni službi Ropotar in osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za trud in lajšanje bolečin. Hvala tudi vsem, ki ji boste prižigali svečke in jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi Življenje sploh ni tisto, kar se zdi -je le korak na poti k večnosti! ZAHVALA V 77. letu starosti je tiho in za vedno zaspala draga mama, babica, prababica, sestra, svakinja in teta BETKA RADELJIČ iž Prebolda (10. 7. 1933-23.6. 2010) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku za opravljen obred ter pevcem za odpete pesmi. Žalujoči: vsi njeni »Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni.« ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hčerke, sestre in tete JOŽICE TURNŠEK z Brega pri Polzeli 66 c (6. 2. 1954-6. 8. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej smo iz srca hvaležni. Žalujoči: vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata, svaka in strica IVANA ZOTL A iz Žalca (19. 7. 1920-14. 7. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo negovalnemu in zdravstvenemu osebju DOMA LIPA iz Štor, zdravstvenemu in negovalnemu osebju BOLNIŠNICE TOPOLŠICA in SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE. Zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Žalec, Gasilski zvezi Žalec, pevcem Savinjskega okteta iz Žalca, govornikoma za poslovilne besede, Društvu upokojencev Žalec, Občini Žalec in upokojenim obrtnikom. Zahvala gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred in pogrebno mašo. Žalujoči: vsi njegovi Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET d.o.o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip). POGREBNA SLUŽBA in CUETLICfTRNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Kjer koli si hodila, le dobro za sabo si pustila. v SPOMIN POLONCI TERŽAN iz Kasaz (24. 3. 1979-6. 8. 2008) 6. avgusta sta minili dve leti žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša hčerka, sestra , in vnukinja Polonca. Vsem hvala, ki se je spominjate in za trenutek postojite ob njenem grobu. Žalujoči: družina Teržan s sorodniki in družina Zadek iz Oplotnice V SPOMIN IVU OSOLNIKU iz Pongraca (5. 5. 1946-31. 8. 2009) Minilo bo leto, odkar te ni več med nami, pa vendar si v srcu in mislih vedno z nami. Žalujoči: Ruža, Milica in ostali sorodniki Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas... (M. Kačič) V SPOMIN ZUPANC SILVA (5. 12. 1948-1. 9. 1997) EDI (12. 3. 1946-28. 8. 2009) iz Ločice Mirno spita tam nekje, kjer vsi pijemo iz reke tišine, kjer vsi dosežemo vrh gore, da bi se naposled začeli vzpenjati, kjer se zopet snidemo na večer življenja ... Vajina ljubezen živi in ostaja v nas. Neizmerno vaju pogrešamo! Hči Branka z Markom in sin Janez z Vanjo ter vnuki Nejc, Maša in Lovro »Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor greš, vse poti je treba na novo začeti.« (Tone Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata in dedija ljubljene mame, sestre in babija JOŽETA KUDRA (16.4. 1928-17. 7. 2010) iz Pongraca MARIJE KUDER, roj. PRISLAN, (1.1.1930-7. 8. 2010) se iskreno zahvaljujemo za tolažbo, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ju pospremili na zadnjo pot. Hvala sorodnikom, častni straži rudarjevZabukovica in Velenje, Društvu upokojencev Griže, društvu borcev iz Griž, gospodu Pungartniku za besede ob slovesu, duhovniku gospodu Planincu, trobentaču za odigrano Tišino, pevcem Savinjskega zvona in pogrebni službi Britovšek. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njuni žalujoči ZAHVALA Ob izgubi dobre žene, mame in stare mame JOŽEFE DIMEČ iz Žalca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja in zadnje slovo od pokojne. Patronažni službi ZD Žalec, še posebej sestri Cvetki, se zahvaljujemo za vso njeno skrb in pomoč v času bolezni. Mož Jože, hčerka Veronika in sin Marjan z družinama POPRAVEK V prejšnji številki časopisa je pri zahvali Jožefe Dimeč po pomoti izpadla fotografija, za kar se svojcem in vsem žalujočim iskreno opravičujemo. Zahvalo v celoti objavljamo še enkrat. Uredništvo Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 15. septembra 2010 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. »Glem u talo bikim kidat« Alen v hlevu Potapljanje v preboldskem bazenu Med učenjem potapljanja Poučne in zabavne počitniške delavnice ZKŠT Žalec je za najmlajše julija in avgusta v ekomuzeju pripra- V vodo pred vročino Tako govori mali Alen pozno popoldne, ko si, sedeč sredi dvorišča nadene škorenjčke in se njegov oči ali mamica odpravljata v hlev. Februarja je dopolnil drugo leto in ni je večje nesreče, kot je ta, da Alen ne more v hlev. Tudi zjutraj, preden ga odpeljejo v vrtec, obvezno pogleda v hlev, pod kozolec, če so tam »tlaktorji« in kombajn, potem pa gre. Ni kaj, Terčakovim s Polzele se za bodočnost svoje kmetije ni bati. Tudi Alenov starejši brat Anže namreč z velikim veseljem pomaga pri žetvi in drugih opravilih s traktorji. T. T. Kopanje pri jezu v Letušu Sonce nam vedno znova dokazuje, da ima še veliko moči, zato so dnevi zelo vroči. Pred vročino se lahko zatečemo v hladno stanovanje, lahko se osvežimo s hladno pijačo, najbolj osvežujoče pa je kopanje v kopališčih ali rekah. Savinja je v zgornjem toku nad Letušem še vedno dovolj čista za kopanje, tudi topla je ravno prav, da nas ne strese, ko se potopimo vanjo, osveži pa več kot dovolj. T. T. Ovacije za mehiške Mariache Preboldski bazen je bil tudi letos prijeten kotiček za preživljanje prostega časa v počitniških dneh. Poleg kopanja so na bazenu poskrbeli tudi za druge dejavnosti. Za eno od teh je predzadnji julijski petek poskrbela potapljaška šola Nemo Dives iz Portoroža, ki je kopalcem predstavila osnove potapljanja. Marsikdo od udeležencev se je navdušil nad potapljanjem, navezal stik s potapljačema in z veseljem bo to veščino preizkusil tudi v morju, kjer je ob opazovanju morskega življenja potapljanje še lepše. D. N. Mehiška skupina Mariachi je izjemno navdušila približno štiristo obiskovalcev vil počitniške ustvarjalne otroške ka Vrbje pa prav tako več Ponir-delavnice, pri Info, centru Ribni- kovih otroških delavnic. T. T. Prejšnji petek je veliko množico Žalčanov pred eko-muzej v Žalcu prikovala mehiška glasbena skupina Mariachi International Alma de Mexico, ki se je na tromesečni turneji ustavila v Žalcu. Po glasnih ovacijah sodeč, ki so sledile njihovemu temperamentnemu mehiškemu muziciranju in jih trikrat privabile ponovno na oder, se bodo v naše kraje še vrnili. To pa si gotovo želi tudi marsikateri Žalčan, ki ga te dni vabi še bogata bera drugih prireditev v žalski občini, ki so posvečene občinskemu prazniku. L. K. Po izpitih »na sprehod« domov Po napornem izpitnem obdobju si je nekaj študentov iz Savinjske doline, ki študirajo v Mariboru, privoščilo posebno razbremenitev možganskih celic. Kot njihovi kolegi z Dolenjske so se po končanem izpitnem obdobju odpravili peš domov. Primož Podkrajšek iz Prebolda je povedal, da so si nekaj dni pred odhodom iz Maribora zarisali pot, ki je vodila čez Pohorje in Spodnjo Savinjsko dolino vse do Mrzlice. Na pot so Urban, Ervin, Jernej in Primož krenili sredi julija izpred študentskih domov na Gosposvetski. Na Ložnici pri Žalcu so se jim drugi dan dogodivščine pridružile tudi študentke Ina, Ksenija in Ola, ki so jih pospremile vse do Mrzlice. Urban, Ina, Ervin in Ksenija so nadaljevali pot proti svojemu domu, Brdce, Jernej, Olä in Primož pa so krenili proti Preboldu. Fantje so v treh dneh skupaj hodili približno 23 ur in naredili okoli 100 km. Kot pravijo, je bilo lepo, čeprav malo naporno. Skupaj so preživeli tri nepozabne dni, ki bi jih veljalo še kdaj ponoviti. D. N. Najmlajši so se v prostorih ekomuzeja udeležili likovne delavnice... ... in v vrtu zdravilnih zelišč spoznavali zelišča Še skupen posnetek z dekleti na Mrzlici, ki so jih spremljale zadnji dan pohoda