Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. maja 2019 - Leto XXIX, št. 21 stran 2 »NJEGOVI NAPORI SO POKAZALI SMER SKUPNOSTI« »ŠTO JE TÉ LEJPI POJEP?« stran 4 Če Baug da pa zdravdje baude stran 8 VANEK ŠIFTAR – ČLOVEK VELIKANSKE ENERGIJE stran 10 2 Volilni občni zbor Zveze Slovencev na Madžarskem »NJEGOVI NAPORI SO POKAZALI SMER SKUPNOSTI« 19. maja je v Slovenskem domu v Monoštru potekal volilni občni zbor Zveze Slovencev na Madžar- dobili v pisni obliki vse gradivo občnega zbora, je ta enoglasno sprejel poročili o delovanju Zveze Delavno predsedstvo občnega zbora (z leve): sekretarki Zveze Nikoleta Vajda Nagy in Gyöngyi Bajzek, predsednik Jože Hirnök in računovodkinja in zapisnikarka Brigita Korpič skem, na katerem se je poslovil dolgoletni predsednik prve samostojne krovne organizacije slovenske skupnosti na Madžarskem Jože Hirnök, ki na letošnjih volitvah več ni kandidiral. Slovencev na Madžarskem in delovanju Nadzorne komisije ZSM v letu 2018. Obravnaval je tudi bilanco in poslovne rezultate Zveze v l. 2018 in je dokument enoglasno sprejel. Prav tako je občni Člani Slovenske zveze glasujejo Občni zbor, katerega se je udeležilo 51 članov Slovenske zveze, so s svojo navzočnostjo počastili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, veleposlanik R Slovenije v Budimpešti Robert Kokalj, generalni konzul R Slovenije v Monoštru Boris Jesih in slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Občni zbor je pozdravil minister Peter Jožef Česnik, ki je izpostavil, da smo »Slovenci tukaj preko tisoč let, ostanimo še tisoč let«, zato je najbolj potrebno to, da ohranimo svoj jezik. Ker so člani Zveze že predhodno ni, je v naslednji točki dnevnega reda predsednica kandidacijske komisije Ildiko Windisch predstavila kandidatko za predsednico Zveze, listo kandidatov za 7-člansko predsedstvo Zveze in listo za 3-člansko nadzorno komisijo. Po sprejetju pravil tajnega glasovanja je verifikacijska komisija pripravila in predala članom Zveze glasovnice. Po preštetju glasov je predsednica verifikacijske komisije Marijana Sukič razglasila rezultate tajnega glasovanja. Nova predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem je postala Andreja Kovács (48 glasov), ki je do zdaj vodila Razvojno agencijo Slovenska krajina. Občni zbor je za člane 7-članskega predsedstva izvolil: Karčija Holeca (40 glasov), Gyöngyi Bajzek (38 glasov), Karla Gadányija (35 glasov), Alajoša Hanžeka (30 glasov), Melindo Csató Ropoš (29 glasov), Klaro Fodor (26 glasov) in Emmo Karba (21 glasov). Člani 3-članske nadzorne komisije so postali: Andreja Labricz, Ildiko Windisch in Imre Trajbar, vsi trije so dobili po 48 glasov. Po razglasitvi rezultatov se je poslovil dosedanji predsednik organizacije Jože Hirnök, ki se je spomnil tudi začetkov svojega delovanja, ki niso bili enostavni: »Učil sem se politike in tu pa tam sem se boril proti državi ali organom, da dosežem največ za Slovence na Madžarskem. Na začetku sem bil neroden, Nova predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andreja Kovács zbor sprejel načrt dela in načrt proračuna za leto 2019. Ker je bil letošnji občni zbor volil- zaletav, toda kljub temu so me spoštovali tako na Madžarskem kot v Sloveniji. Moram pa po- vedati, da sem zmeraj povedal tisto, kar sem resnično mislil,« je podčrtal Hirnök in dodal, da Peter Jožef Česnik, ki mu je predal Listino priznanja in zahvale za njegovo delo in prizadevanja Častni gostje na občnem zboru (z leve): minister Peter Jožef Česnik, veleposlanik Robert Kokalj, generalni konzul Boris Jesih in slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss brez kompromisov, ki so bistvo politike, ni šlo, saj so le-ti bili na nek način tudi pogoj za preživetje in razvoj slovenske skupnosti. Zahvalil se je vsem, ki so ga podpirali pri njegovih prizadevanjih (svoji ožji družini, sodelavcem, in izpostavil, sa so »napori, ki jih je vložil v začetnih letih, pokazali smer skupnosti,« obenem je omenil, da ni bil vesel, da na občnem zboru ni bilo nobene debate o viziji skupnosti, kako naprej, kako pridobiti mladino Minister Česnik se je zahvalil dosedanjemu predsedniku Jožetu Hirnöku posameznikom in inštitucijam na slovenski in madžarski strani), obenem ponudil svoje izkušnje in svojo pomoč. »Kako in v kakšni funkciji bom nadaljeval svoje delo, je odvisno od našega novega predsedstva in delno od Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Imam še nekaj let do upokojitve, ki jih želim še izkoristiti v prid naše skupnosti,« je poudaril Hirnök. Poslovil se je z mislijo: »Tam sem bil, kjer sem moral biti in delal sem, kar sem moral storiti.« Dosedanjemu predsedniku se je za njegovo delo zahvalil minister Porabje, 23. maja 2019 in kako ohraniti jezik, ki se mora ohraniti na tem območju. Prejšnjemu predsedniku Jožetu Hirnöku in novi predsednici Andreji Kovács je čestitala tudi slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, prvemu se je zahvalila za njegovo delo, drugi, ki je v svojem kratkem nagovoru obljubila, da si bo prizadevala za vključitev in motiviranje mladih, zaželela veliko moči in vzdržlivosti pri vodenju organizacije. (Slika na 1. strani: Novoizvoljeno vodstvo Slovenske zveze.) Marijana Sukič Foto: K. Holec in Sz. Eöry 3 Koncert skupine Gorički klantoš PENZIONISTI NAPUNILI VARAŠKO GLEDALIŠKO DVORANO 12. majuša se je lepau napunila varaška gledališka dvorana, prišli so slovenski penzionisti pa njini padaške iz vsej porabski vasnic, med gledalci smo pa skupino Drüštva penzionistov iz Moravč, pri steraj je njina skupina tö gostovala. Na odri so že bile pripravlene muzičke škeri skupine Gorički Glasbena etno skupina Gorički klantoš leko vidli ništrne obraze iz Prekmurja tö. Gledalce pa goste je nagovorila predsednica Drüštva porabskih slovenskih penzionistov Klara Fodor, stera je ejkstra pozdravila slovensko zagovornico Eriko Köleš Kiss, generalnoga konzula v Monoštri Borisa Jesiha, predstavnika varaške občine Ferenca Sütőna pa predsenika DU Rogašovci Milana Gabra. Kak je pravla, koncert je obenem srečanje tö med sombo- goga kakšne melodije, če se njim vidijo, si je malo po svoje napravijo. Tak je tau moglo biti gnauk svejta po Prekmurji, stero je dugo bilau pod Vogrskov. Te »ovakšne« melodije so leko trno zanimive za Slovence v Ljubljani ali še dale, dapa v Po- zdaj se pripravlajo, ka vödajo tretji CD, ka do septembra svetili 15. oblejtnico. Lejpo moško popejvanje smo leko poslüšali od moški članov Folklorne skupine DU Moravče, steri so v spleti gorenjski plesov spopejvali nauto Od Ciela do Sombotelske spominčice do letos 15 lejt stare Varaška gledališka dvorana se je lepau napunila Članice FS Društva upokojencev iz Moravč telskim Slovenskim drüštvom Avgust Pavel pa med Drüštvom porabskih slovenskih penzionistov, zato je na koncerti – na sterom je glavno vlogo mejla glasbena etno skupina Gorički klantoš – spejvala skupina Sombotelske spominčice tö. Zvün nji so pozvali folklorno krava) Mojmir Wolf, na pravo od njega violinistka (po naše gosli) Zorica Vrečič pa mlada klarinetistka. Pred cingulami pa pevka Mira Huber pa pevec Boris Kočiš. Mentorica skupine je glasbena pedagoginja Marija Rituper, stero dobro poznajo Porabci, ka je duga lejta bila mentorica varaški pa števanovski ljudski pevk, en čas pa je včila števanovsko mlašečo skupino tö. Kak je pravla, skupina Gorički klantoš je bila najprva ustvaurdjena pred dvajstimi lejtami, po 17 lejt tijoče se je znauva gorpostavila. Njini najvekši cilj je, ka bi ohranili pesmi Goričkoga pa Porabja s tejm pa domanjo rejč klantoš, stera je pred pozdravom Klare Fodor že zašpilala pa zaspejvala edno pesem. Na srejdi odra so stale lejpe cimbale (po našom cingule), za njimi je sejdo Dani Kolarič, na lejvo od njega sta stala harmonikar (po naše fudaš) Boris Velner pa kontrabasist (po naše tö. Zatok se trno trüdijo, ka bi se rejči naut tö originalno navčili, kak ji gučijo v tistoj krajini, odkec so naute. V prvom tali svojoga nastopa so zaigrali pa dvoglasno zaspejvali največ takšni naut, stere v Porabji tö poznamo, z njimi so naredli dobro volau publiki, stera njim je dosti ploskala. V drugom tali svojoga programa so zvün domanji slovenski naut meli preci takšni, stere mi v Porabji poznamo kak »magyar nóta« (tau so madžarske avtorske pesmi, stere so Madžari radi spejvali, ranč tak kak Slovenci Avsenikove ali Slakove melodije). Te pesmi so za Porabce nej slovenske ljudske pesmi, kakoli majo slovenske rečí (besedila). Če so je spejvali, so je spejvali vogrski. Vejm, ka si sausedni narodi sposaudijo eden od dru- rabji je telko »naših«, avtentičnih slovenskih pesmi, stere do šlé v pozabo, če je nemo spejvali, ka bi raj več taših poslüšali od takši dobri mužikašov, kak so Gorički klantoš. Takšne smo leko poslüšali od Sombotelski spominčic, stere sta sprvajala Francek (harmonika) pa Dušan (tamburica) Mukič. Skupina, stera je začnila spejvati pred 15. lejti, spejva dvoglasno Ljubljance, ovak so se pa flajsno vrteli na odri, dočas nji je ena od članic nej »vözamela« (ples z meklauv). Veseli zadvečerek se je končo s tejm, ka so vsi nastopajoči vküper igrali pa spejvali na odri, malo njim je eške publika tö pomagala. Organizatorge so se zahvalili za denarno pomauč: Uradi predsednika vlade, oddelki za na- Povabljeni gostje (z lejve): Katalin Daniel, Erika Köleš Kiss, Boris Jesih, Breda Jesih, Marija Rituper, Kalman Rituper, Vojka Rebolj in Milan Gaber (na mladi pa na stari), največ senički naut. Na koncerti smo čüli od nji pesmi: Štirje fantje špilajo, Mari, Mari, Marika, Sejaj žito, no pšenico, Jaz paj pojdem na Gorenjsko, Dragi moj sausad. Skupina ma že dva CD-na, na nji je 40 porabski slovenski pesmi, Porabje, 23. maja 2019 rodnosti, Uradu za Slovence v zamejstvi in po svejti pa občini Monošter in so vse nastopajoče pa člane düštev pozvali v restavracijo Lipa, gde so se ešče dugo veselili. Marijana Sukič Foto: LRH, FS, MS 4 Marija Bačič - leranca in poslanka PREKMURJE Tauvauge in bik Tak kak vseposedi po svejti, tüdi v Prekmurji tauvauge ne počivajo. Nej dugo toga nazaj so bili celau tak törski, ka so se spravili na zidino soboške škofije. Pri svojom deli so bili tak glasni, ka so gorzbidili škofa Petra Štumpfa. Na svojoj facebook strani je gospaud škof napiso, ka so bili »Cefizli« trno glasni. »Tak grdau so trgali žlejbe doj s sten, ka je tau moglo čüti pou Prekmurja,« je zapiso škof in raztolmačo, ka so - gda je sam prižgo posvejt v stanovanji in oudpro strejšno okno, ka bi vido, ka se godi - tauvauge vujšli. Soboški škof je duhovnike in drüge lidi opomino, naj pazijo, ka se godi okauli cerkva in ramov pa drügij zidin. »Če cerkve za ene lumpe nejso več svete, so drüge reči ške menje,« je cujdau Peter Štumpf. Policaji so té tauvaunov ške nej najšli, so pa zgrabili dva državljana Republike Madžarske, steriva sta v kartonski kaštülaj vozila peneze. 28-letni šofer in njegov 24-letni pajdaš sta te, gda so jiva gor stavili na avtocesti med Mariboron in Pincami, nej znala raztolmačiti, odkec njima 1,8 milijona evrov, steri so bili v kaštülaj skriti za turbami. Oba tihinca sta bila po zgotovlenom policijskom postopki vöpüščeniva iz vauze, policaji pa ške naprej iščejo informacije, gé sta do tej penez sploj prišla. In za konec ške ena zanimivost. Tüdi pri toj so policaji meli delo. Pouleg Murske Sobote, v vesnici Černelavci, stogi Kmetijsko-gozdarski zavod, v sterom majo tüdi mlade bike. In na den, gda so pripravili den odprejtih dveri, je eden od bikov té den vzeu dobesedno in je vujšo prauti varaši. Eno par šoferov je dobro prestrašo, dva autona sta bila poškodovaniva, samo hvala baugi, se je nej nikomi nika hüdoga zgaudilo. Balanckoša so zgrabili komaj pri soboškom dijaškom daumi. Silva Eöry »ŠTO JE TÉ LEJPI POJEP?« pa nej tak daleč vkraj, v Ženavcaj v Avstriji. Moje detinstvo je bilou trno lejpo. Prva štiri lejta sam odila v šaulo v domanji vesnici, po tistom pa sam se s cugom vozila v Püconce. Zrankoma, frtau na sedmo je šau cug. Mati nas je furt ob pou šesti zbidila, te smo ške geli zajtrk, tak ka smo furt trno kesno šli doj v dau do štrejke. Bežali smo, ali dostkrat nas je mogo cug čakati.« Zadvečarka, v tretjoj vöri, se je, kak je prišla domau, najprva včila, po tistom pa so mlajši šli Marija in Geza Bačič oči pa materi pomagat: »Radi gov dejdek Peter Kutoš v cajti smo delali doma. Očo je prve svetovne bojne vojüvo. dostakrat duže cajta nej biKak znamo, je o tom knjigo lou doma, vej pa je šau na napiso pisatel Štefan Kardoš, sezonsko delo, prva v Bačko, pouleg toga pa je biu o tom sledkar pa v Avstrijo. Naša potovanji napravleni tüdi en gazdija je nej bila velka, film. Po tistom, ka so film dece nas je bilou dosta, pa notpokazali v Porabji, so ga ške šaulivali smo se, tak ka zdaj ške v soboškoj gledališki smo peneze nücali. Istina dvorani in v Kinodvor v Ljub- je, ka je stara mama mela ljani. »Trno lepau je bilau. invalidsko penzijo, vej pa je Dosta lüstva je prišlo, tak v prvi svetovni bojni kak soka sta bili obej dvorani pu- dak mrau njeni mauž. Moj nivi,« je pravla Marija Bačič, oča je biu rojeni februara stera je preminaučo leto bila 1914. leta, njegov oča pa je med tistimi, steri so vküper z istoga leta mrau na rusoški njenim moužom šli na pout v fronti. Leko povem, ka je naš Ukrajino: »Morem prajti, ka oča trno lepau skrbo za nas, sam sama prva nej stela titi pouleg toga pa je mama z njimi, samo sam si sledkar znala vse sküjati, spečti, premislila. Niške od nas je nej zašiti in dosta drügoga nabrodo, ka de na pouti takši praviti. Ona je bila kak dekličina v Franciji in je tam zanimivi film grato.« Marija Bačič je gorrasla na delala kak gospodinjska Goričkom, v vesnici Pečörovci, pomočnica, tak ka se je tam vküper ške s štirimi sestrami dosta vsega navčila delati.« in enim bratom: »Živeli smo Po zgotovleni osnovni šauli v rami pouleg cerkve. Tam je sogovornica šla na sobošzdaj žive moj brat z držino. ko gimnazijo: »Štiri pajdaNa srečo smo ške vsi živi. šice, stere smo vküper odile Dve sestri živeta na tihin- na püconsko šaulo, smo vse skom, ena v Berlini, drüga šle v gimnazijo. Včiti se je O tom, ka je Geza bači šau v Zaturce, smo v naši novinaj že večkrat pisali. Predstavili smo vam tüdi Gezo Bačiča, steri je lani šau poglednot tisti kraj, v sterom se je nje- trbelo, ali znali smo si tüdi lepau napraviti.« V tom cajti je na gostüvanji spoznala svojoga moža. »Moja sestrična se je ženila. Njeni mauž je biu v žlati z Bačičovimi. Ge sam te bila posvadbica. Civilno sta se v Križevcaj ženila in gda smo tam v krčmi sedeli, je ta prišo tüdi Geza. In te sam ge njegvo mater pitala, što je té lejpi pojeb. In ona je pravla, ka je Marija s svojimi vnüki tau njeni sin. En keden po tistom je bilou ške cerkveno zdavanje v Pečörovcaj, po tistom pa ške gostüvanje, na sterom sva müva dostakrat vküper plesala. Geza je te že študero v Ljubljani in malo po tistom sam šla tüdi ges študerat v Ljubljano. Te mi je on dosta pomago, tüdi pri tom, ka sam najšla stanovanje. Te sva večkrat vküper šla v kino. Ges san furt s sebov pripelala pajdašice, pa je te on gnauk pravo, ka bi leko gda tüdi samiva šla, brez dekeu,« v smeji raztolmači Marija Bačič, stera se je v Ljubljani šaulivala za leranco, in tau takšo, ka vči tiste mlajše, steri so lagvi: »Tau se je te pravlo, ka majo motnje vedenja in osebnosti. Po zgotovlenom dveletnom študiji, v tistom cajti je biu mauž pri sodakaj, sam rodila prvo čerko. Gda je prišo domau, Porabje, 23. maja 2019 je on delo daubo v Murski Soboti pri policiji, ges pa v Veržeji, v zavodi, gé majo na skrbi tau deco. Nevola je bila tau, ka sam mogla delati zrankoma pa te pa večer. Po tistom, ka sam rodila drügo čerko, smo se iz Veržeja preselili v Mursko Soboto, gé sam pa si delo najšla na soboškoj štrtoj šauli, na stero odijo tisti mlajši, steri se žmetno včijo.« Na toj šauli, na steroj je več lejt bila tüdi ravnateljica, je ostala vse do penzije. Leta 2014 je, čiglij je tau nej čakala, pa začnila delati, vej pa je bila izvoljena za poslanko v slovenskom parlamenti. »Vse od slovenske osamosvojitve so me pri Socialni demokrataj davali na volilno listo. Tak je bilou tüdi pred petimi leti, gda je najprva pred menov v parlament prišo Janko Veber, samo po tistom, ka je Dejan Židan grato minister, sam ges prišla na poslansko mesto. Čiglij je nej bilou lejko delo, mi je nej žau. Vörvlem, ka sam tüdi kaj dobroga napravila za lidi, sploj za té, za stere sam skrbela cejli žitek,« je ške pravla Marija Bačič, stera je od lani pa v penziji in tak kak vsi pravi penzionisti ške furt nema zadosta cajta, ka bi štela knjige in delala vse tisto, ka jo veseli. Rada se drüži z vnükoma in vnükicama, ške furta pa tüdi dosta pomaga v soboškom drüštvi Sožitje, stero je namenjeno pomauči tistim lidam, steri majo motnje v duševnom razvoji. (Kejp na 1. strani: Marija Bačič z mamo pa s svojimi sestrami in bratom) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Marije Bačič 5 FLORIJANOVA MEŠA V MARKOVCAJ Na nedeljo Dobrega pastirja 4. maja je den sv. Florijana, šteri je patron gasilcov. Zato vsako leto v začetki maja eno nedelo slüžijo mešo za vse gasilce. Letos je ta meša pá v Markovcaj bila. Župnik Dejan Horvat je dosta gasilcov vküp pozvo. Tak so na to mešo prišli gasilci iz domače gasilske zveze, iz petrovske gasilske zveze pa gasilci iz njegve Na nedeljo Dobrega pastirja je bila slovenska sveta maša v cerkvi sv. Štefana Hardinga v Števanovcih, ki jo je daroval dolenski ŽELEZNA ŽUPANIJA Raužnatna Madžarska Edna ves je nej samo od tauga lejpa, kelko nauvi ramov se je zozidalo, kelko obnavljeni poti ma, liki od tauga tö, pa ranč nej malo, kelko zelenoga placa ma, kelko rauž cveti po oknaj iž pa pri potaj. Pa tau ranč ne košta tak dosta, kak če bi kaj nauvo zidali, obnauvljali ali küpili. Dostakrat edna mala, srmaška Seminarista győrskega semenišča v števanovski cerkvi, ob njiju dolenski župnik Vili Hribernik župnik Vili Hribernik. Pri maši so verniki iz Števanovcev, Veri- Gasilci so tak mašerali v markovsko cerkev ce-Ritkarovcev in Andovcev skupaj molili za nove duhovniške rojstne vesi, Strehovci. Prišli so še gasilci s Hodoša in Radmožanec. Bilo je tü dosta gasilcov iz Madžarske. Prišli so gasilci z Gorenjega Senika, Sakalovcev, Rönöka in Bajánsenya Gasilci, pa gasilke (ženske so tü bile med njimi), šteri so v svetešnji gasilski gvantaj bili, so v sprevodi nut v cerkev prišli pa na svoja mesta stanoli. Pri meši, štera je sploj lepa bila, so spejvali pevci MePZ Avgust Pavel z Gorenjega Senika. Župnik Dejan Horvat je lepo gučo od toga, kelko eden drugomi leko pomagamo v nevoli. Gasilci so pri tom deli največkrat poleg, sploj če se komi kakša velka nevola zgodi. V začetki meše je vse še madžarsko lepo pozdravo pa predgo je malo tü madžarsko, kakkoli ka se je srmak vmes malo mantrao, vej je pa tao nej tak nalejki, če kakša reč tak včasi na pamet ne pride. Po meši je župnik vse gasilce pa pevce pozvo na župnišče. Tam so jih že čakale küjane klobase pa dobro piti. Župnik je biu tü v gasilskoj svetešnjoj gvanti, samo ka smo med mešo tao nej vidli, ka je meo mešni gvant na sebi. Da smo pa na župnišče prišli, smo leko vidli, ka je ranč tak gasilec kak vsi drugi. Vsi gasilci se leko zahvalimo, ka nam je takši lepi svetek napravo. Ciril Kozar ves z malimi rami lepše kaže kak edna vekša, bogatejša velka ves, če lopau go vredi majo, gde lopau rauže cvetijo. Najbola lepše je pa tau, gda se prejk vesi pelamo, gda vidimo, ka cejla ves vküper rauže sadi. Zato ka od tauga je nej samo ves lepša, tam se tau tü vidi, ka lüstvo dosta bola vküpdrži. Letos že 26. paut organizirajo tekmovanje (verseny) z naslovom Raužnatna Madžarska. Letos so podugšali cajt za registracijo, tista ves, stera se še glasiti ške na tekmovanje, leko da svoje ime do Cerkveni pevci iz Števanovcev 1. junija goranapisati na lišto. poklice, obenem se zahvalili sedanjim duhovnikom za njihovo Iz Železne županije so se dotejga službovanje. Pri maši je pel števanovski cerkveni pevski zbor. mau v dvej kategorijaj glasili, Mo- Na vabilo župnika Tiborja Tótha sta pri maši sodelovala semi- nošter pa Kermedin med tistimi narista győrskega semenišča, ki sta govorila o svoji poklicanosti, o tem, kdaj in kako sta občutila, da ju Bog želi med svoje služabnike. F. Sütő Srečanje pevskih zborov v Soroksáru Pred kratkim so v Soroksáru (blizu Budimpešte) priredili Srečanje pevskih zborov z naslovom »Glas pomladi«. Udeležilo se ga je sedem zborov, med njimi tudi ljudski pevci Slovenskega društva v Budimpešti. Srečanje je potekalo v cerkvi Marijinega vnebovzetja, zbori so na koncu programa skupaj zapeli kanon, Mozartovo Alelujo. I.Pavlič varaši, gde menje lüstva žive kak 30 gezero, Olaszfa, Petőmihályfa, Vasegerszeg, Vassurány, Dozmat pa med tistimi vesnicami, gde je menja kak gezero lidi. Železna županija je že več nagrad dobila v tom tekmovanji, Sombotel je trikrat biu nagrajen, leta 2008, 2006 pa 2004. Ranč tak Sárvár, Nagyrákos, Dozmat, Dörőske, Ivánc, Monošter pa Kőszeg sta že tü bila med nagrajenci. Karči Holec Porabje, 23. maja 2019 6 OD SLOVENIJE... Walter Steinmeier je obiskal Slovenijo Na obisku v Sloveniji je bil nemški predsednik Walter Steinmeier. Prvi dan obiska sta se pogovarjala s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem. Poudarila sta pomen poziva 21 predsednikov držav članic, ki med drugim izraža skupno prepričanje o nujnosti EU. Nemški predsednik se je nato srečal še s predsednikom državnega zbora Dejanom Židanom. Drugi dan obiska je bil namenjen uradnim pogovorom, ko sta predsednika izmenjala mnenja o vprašanjih, povezanih s trenutnim stanjem in prihodnostjo Evropske unije po volitvah v Evropski parlament konec maja. Govorila sta tudi o razmerah v mednarodnem okolju, še posebej na Zahodnem Balkanu. Steinmeier se je drugi dan obiska srečal še s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, popoldne pa sta s Pahorjem preživela v Posočju, kjer sta v Kobaridu obiskala muzej, v Bovcu pa podjetje Mahle Letrika Bovec, ki je del nemške skupine Mahle. Okrepitve na južni meji Slovenska vojska (SV) je na zaprosilo policije poslala okrepitev na južno mejo, ima pa tudi pripravljene enote, da lahko vsak trenutek okrepi prisotnost, je dejal obrambni minister Karl Erjavec. Trenutno je v dnevni izmeni 66 pripadnikov SV, od tega jih je 31 na različnih lokacijah v redni izmeni, 35 pa jih je vojska dodatno angažirala na območju Policijske postaje Ilirska Bistrica. Policija in vojska sta se tako odzvali na povečan obseg nezakonitih prehodov meje, na kar opozarjajo prebivalci ob meji, dodatno pa jih je vznemirila ugrabitev 79-letnega Belokranjca, katere so osumljeni štirje tujci, ki so nezakonito vstopili v državo. Tri so italijanski varnostni organi prijeli in predali slovenski policiji, za vse pa je preiskovalni sodnik odredil pripor. S seniške šole se sliši glas harmonike Ob petkih popoldne se sliši glas harmonike iz knjižnice Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, kjer se učenci pod vodstvom učitelja Ferenca Korpiča spoznavajo s skrivnostmi tega prečudovitega inštrumenta. Na šoli nas je sprejela ravnateljica Ildika Dončec Treiber, ki je za uvod povedala, da na šoli imajo več interesnih dejavnosti, ena od njih je krožek za učenje harmonike. »Pobudo za učenje tega inštrumenta so pred nekaj leti dali učenci sami,« je povedala ravnateljica, »saj so doma veliko slišali o harmoniki. Izrazili so željo, da bi se radi naučili igrati na harmoniki. Njihovo prošnjo smo posredovali učitelju harmonike Ferencu Korpiču, ki je sprejel, da bo tedensko prihajal k našim učencem.« Ravnateljica ni skrivala, da je njihov cilj, da bi učenci nastopali tudi na šolskih ali vaških prireditvah Denis Wachter. Med tem mi je učitelj Korpič povedal, da je harmonika osnovni inštrument tradicionalne slovenske Učenci Zsombor Mižer in Denis Wachter (3. razred), Vanesa Šulič (4. razred), Julija Dejčič in Mate Vajda (5. razred) ter učitelj Ferenc Korpič skupaj z ostalimi kulturnimi skupinami na šoli (s folkloro ali pevskim zborom). V knjižnici sta ob našem obisku vadila Zsombor Mižer in glasbe. V Porabju skoraj ni bilo druženja brez harmonike, nepogrešljiva je bila tudi pri spremljavi folklornih skupin ali ljudskih pevcev. Ferenc Korpič od februarja 2018 poučuje seniške otroke, ki so navdušeni nad instrumentom. »Ti otroci imajo radi glasbo in se jo želijo tudi učiti. Več otrok ima že lastno harmoniko, to lahko pomeni, da se bo spet »udomačila« v vasi. Moj cilj je, da bodo znali brati note, igrati na harmoniki, želim jih naučiti tradicionalne domače pesmi in s tem obuditi tradicijo.« Čas, ki je namenjen vadbi učencev nižjih razredov, se hitro izteka. Njih bodo zamenjali učenci višjih razredov, saj se pri Ferencu Korpiču uči kar deset učencev seniške šole. »Učenca mi ob slovesu zaupata, da se želita tako dobro naučiti igrati na harmoniki, da bi lahko nekoč igrala tudi na »gostüvanji«. L.R. Horváth Predali namenu apartmaje za delavce Pred kratkim so predali namenu obnovljeno stavbo nekdanje monoštrske vojašnice, ki tako nudi prenočitvene možnosti 202 gostoma, predvsem delavcem monoštrskih tovarn, ki prihajajo v mesto ob tromeji iz bolj oddaljenih predelov Madžarske ali celo iz tujine. Apartmaji so udobno opremljeni, nudijo storitve hotela nižje kategorije. V apartmajih so dvo- in triposteljna soba, kopalnica in majhna kuhinja. Obnovitev je bila izvedena ob podpori madžarske vlade v sodelovanju Vladnega urada Železne županije in Občine Monošter. Investicija je stala 673 milijonov forintov, vladna podpora je znašala 404 milijone forintov. Ob svečani predaji stavbe so spregovorili državni sekretar Ministrstva za finance SándorBodó,vladnipooblaščenec Bertalan Harangozó in župam Monoštra Gábor Huszár, ki je izpostavil, da je pri natečaju bil zelo pameten pogoj, da bodo lahko v stavbi stanovali le delavci, ki so zaposleni v madžarskih podjetjih (podjetjih, ki so na Madžarskem). Otvoritve sta se udeležila tudi slovenska zagovornica v parlamentu Erika Köleš Kiss in predsednik DSS Martin Ropoš. F. Sütő MATERINSKI DAN V VRTCU Materinski dan je tisti dan, ko vso pozornost namenimo mamam. Na ta dan se jim še posebej zahvalimo za vso skrb in ljubezen. V vrtcih smo se pogovarjali o družinah in družinskih članih. Izdelali smo origami hišo, v katero so otroci narisali svojo družino. Naučili smo se pesmice in deklamacije, posvečene našim mamicam in tudi babicam. Pripravili Porabje, 23. maja 2019 smo lep otroški program ter mamice in babice obdarili z rožicami in darili, ki so jih otroci sami izdelali. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 7. Lagva mačija ino dobra sirauta Edna lagva ženska se je oženila z ednim srmačkim moškim, šteri je emo edno malo čér z imenom Marica. Sledik se jima je narodila eške edna či, štero je mati lübila pa na njau bole skrb mejla kak na svoje okau. Mala sirauta je bila dobra pa sploj lejpa dekličina, mačija pa go je ranč pogledniti nej stejla. Mantrala pa naganjala go je, ka bi go s kem prva na nikoj djala. Najslabšo gesti gi je davala pa eške tau kak liki ednoma pisej. Eške kačin rép bi gi dala, če bi ga mejla, mesto postele go je pošilala spat v edno staro korito. Gda je mačija vidla, ka je dekličina donk dobra pa potrpliva ino lepše rasté kak njena či, je brodila ino brodila, kak bi leko malo sirauto vkraj od rama zagnala. Eden dén je poslala svojo čér pa sirauto vuno prat: čéri je dala bejlo vuno, sirauti pa črno, ino gi tak prtila: »Če mi tau črno vuno na tak bejlo vö ne zaperéš, kak liki moja či, mi več domau ne odi, vej te kraj od kuče zaženém!« Sirauta je na mili djaukala, mačijo prosila ino gi gučala, ka tau ne more narediti, depa vse je zaman bilau. Vidla je, ka nega milosti, vzela je vuno ino z žmetnim srcom stapala za pausestrov. Prišli sta do vodé, doj sta djali svojo blago ino začnili prati. Na gnauk pa je do njija staupila lejpa bejla dekla ino se jima poklonila: »Dobro srečo, dragivi padaškinji! Nücata kaj pomoči?« Či od mačije je špotlivo pravla: »Ge ne nücam nikšo pomauč, moja vuna je včasik bejla, liki vuna naše siraute nede brž k redi.« Te je tihinska dekla staupila k žalostnoj Marici ino gi pravla: »Daj! Vej ve vidli, če leko tau vuno na bejlo vösperéve!« Bejdvej sta začnili prati ino na gnauk je črna vuna bejla kak snejg bila. Gda sta go vözaprali, je bejla padaškinja naglo nikam preminaula. Gda je mačija vidla ca je dala valas: »Vsi so dobri, depa mali traven je najbaukši, vej nam nosi največ vüpanja.« Legénge so bili z valasom zadovolni ino so gi pravli: »Samo idi v tau prvo dolino na sunci, tam dobiš djagde, kelko želejš.« Rejsan je mačiji za nauvo leto prinesla cejlo bejlo vuno, se je čüdivala ino čemerila, vej je pa nej mogla tazagnati sirauto. Za en malo sta prišla krepka zima ino mraz. Grda mačija je eške itak premišlavala, kak bi leko škaudila nesrečnoj sirauti. Zapovödala gi je: »Vzemi drvenko pa idi v plamine, tam mi naberi zrejle djagde za nauvo leto! Če mi je ne prineséš, je bole zaté, ka ostaneš v plaminaj.« Sirauta Marica je na mili djaukala, prosila mačijo ino gi gučala: »Kak aj zdaj, v toj strašnoj zimi dobim zrejle djagde?« Depa vse zaman vzeti je mogla drvenko pa titi. Gda je s skuznatimi očami ojdla po plaminaj, je srečala dvanajset legénov, šterim se je lepau poklonila. Uni so toma radi bili ino go pitali: »Kama brožiš v tom snegej, lüba mala, s skuzami v očami?« Dekličina jim je vse lepau tapravla. Legénge so gi pravli: »Mi ti leko pomagamo, če nam povejš, šteri mejsec je v vsikšom leti najbaukši.« Mari- drvenko z djagdami ino gi pravla, ka so gi je pokazali legénge, štere je v plaminaj srečala. En par dni kisnej, gda je gorenjala krepka zima, je mačija pravla svojoj čeri: »Idi ti tö v plamine po djagde, lekar srečaš tiste legéne pa ti dajo malo sreče. Vej pa so našoj zamazanoj sirauti tö tak veuko dobrotivnost pokazali.« Či se je maudro naravnala, vzela drvenko ino odišla veselo gor v plamine. Gda je taprišla, je rejsan srečala tisti dvanajset legénov, šterim je gizdavo pravla: »Pokažite mi, gde rastéjo djagde, kak ste pokazali našoj sirauti.« Legénge so gi pravli: »Dobro. Če zavadiš, šteri mejsec je v cejlom leti najbaukši.« Una je brž dala valas: »Vsi so hüdi, depa mejsec mali traven je najüši.« Po tej rečaj je nébo nad plaminami naglo oblačno gratalo pa je prišo strašen vihér. Dekla je komaj prilecala domau. Té legénge so bili dva- najset mejsecov. Zmejs so od dobraute pa lépote siraute čüli daleč v rosagi, zatok je eden mladi, pošteni pa bogati gospaud poslo glas njenoj mačiji, ka pride s svojimi lidami té pa té dén k njim vaugledi. Mačija je z nevoškénosti sirauti nika od toga nej ovadila, stejla je tau srečo svojoj čéri dati. Gda je prišo veuki dén, je grda mačija rano tazagnala sirauto v korito spat. Te je vösčistila ram, pripravila večerdjo, lepau naravnala svojo čér, kelko go je največ mogla ino go posadila k stauli, s štrikanjom v rokej. Pripelali so se vaugledniki, mačija je je lepau gorprijala, pelala je je v kučo pa jim gučala: »Tau je moja mila sirauta.« Tau pa je nika nej pomagalo, vej so pa pri rami meli ednoga kokauta, šteri je začno na glas ino brezi počinka spejvati: »Ki-ki-ri-ki-kí, lejpa Marica v korití! Ki-ki-ri-ki-kí, lejpa Marica v korití!« Gda so vaugledniki tau čüli ino gorprišli, ka kokaut spejva, so zapovödali, aj jim pripelajo pravo sirauto s korita. Gda so go zaglednili, so se nej mogli zavolé čüdivati njenoj lepoti ino lübeznivosti. Eške tisti večér so go s sebov odpelali. Grda mačija ino njena či pa sta ostali v špoti pred vsemi lidami. Marica je bila s svojim možaum ino cejlov ižov srečna do visike starosti. Mrla je léke smrti - vej je pa bila vila njena padaškinja ino vsi mejseci njeni prijateli. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Porabje, 23. maja 2019 ... DO MADŽARSKE Večina Madžarov bi evropske podpore uporabila v zdravstvu in šolstvu To je najbolj tehtna ugotovitev raziskave agencije Medián, ki jo je ta opravila po naročilu opozicijske stranke Momentum. Reprezentativna raziskava, v okviru katere so vprašali 1000 ljudi, je pokazala, da 68 odsotkov vprašanih meni, da bi se morale evropske podpore v prihodnosti nameniti izključno zdravstvu in šolstvu ter pridobivanju novih delovnih mest. Odstotek je med opozicijskimi volivci seveda višji (85 % volivcev strank Momentum in Jobbik, 82 % stranke Demokratski forum in 76 % pristašev socialistov), presenetljivo pa je, da tudi večina FIDESZ-ovih volivcev (61 %) podpira to zamisel. Še bolj presenetljivo je, da se tudi polovica pristašev vladne stranke strinja s tem, da bi o tem, kdo naj dobi evropske podpore na Madžarskem, morala odločati neka neodvisna inštitucija Unije, ne pa madžarska vlada. Če gledamo celotno populacijo, se s tem strinja 65 odstotkov vprašanih, ki menijo da bi to delovalo protikorupcijsko. Večina Madžarov je mnenja, da se je večina evropskega denarja do zdaj uporabila za razvoj infrastrukture, športa in revitalizacijo mest. Na podlagi raziskave bi večina določila nove namene, predvsem take, ki imajo pomemben vpliv na življenje ljudi. Kaj pričakujejo ljudje od EU? Predvsem to, da bodo bolje živeli, je ugotovil na podlagi raziskave Závecz Research. 26 odstotkov vprašanih pričakuje od Unije, da se bo na Madžarskem dvignil življenjski nivo. 18 odstotkov želi, da bi se razvijalo gospodarstvo. 14 odstotkov pričakuje, da bi EU ustavila migracije in zaščitila meje. Analitiki pravijo, da je pri tem gotovo zaznati vpliv vladne protimigracijske kampanje pred evropskimi volitvami. Ne drži pa, da opozicijska mnenja ne dosežejo volivcev, saj 10 odstotkov vprašanih upa, da bo Unija vršila kontrolo nad madžarsko vlado. 8 Če Baug da pa zdravdje baude Bücoškoga Iluša, po možej Bartakovič iz Slovenske vesi, vsakši dobro pozna, kak nji tak moža tü. Zato ka dosta spoznancov mata še iz židane pa iz kosavne fabrike, na drügom tali pa zato, ka gda leko, vsigdar sta tam na slovenski programaj pa ranč tak pri mešaj tö. Gnauk so mi že pripovejdali o tom, gda so v pionirskom tabori bili še z osnovne šaule, kak so sir (sajt) pod grmauvdje skrivali, nej ka bi ga njim pogesti trbelo, mlejko so pa posolili te, gda so ga drügi pocukrali. - Iluš, gde je stau vaš rojstni ram, zato ka se na tejm vidi, gde zdaj živete, ka se je že sledkar zido? »Tam pri Spaudnjom potautja, kak tü v Slovenski vesi pravijo, zato ka mamo Vrnji potok tü. Ovak se je tisti tau, kak smo mi doma bili, Büča zvala.« - Če je kakšna povaudan prišla, te vas je voda nej prala tam paulek pri potautji? »Nej, gnauk je nej bilau tašo, ka bi nas voda prala, bilau, ka je velka voda bila, samo do nas, kak smo doma bili, je nikdar nej prišla. Te je vsigdar voda bila v potoki, nej kak zdaj, ka vöposene. Te je telko koratov bilau pa tak fejst so korackali, ka smo v noči nej mogli spati.« - Meli ste sestro ali brata? »Dvej sestre sem mejla pa enoga brata, dja sem najmenša bila.« - Te je vam dobro bilau, nej? »Gda je mati že v fabriko odla, te so name vekše sestre skrb mele. Tašoga reda je mati name v eden velki vacelejg zvezala pa me je v šaulo nesla pa te je sestra Anuš z menov üšla domau.« - Že vaše mati so v židani fabriki delali? »Tistoga ipa je tak bilau, ženske so bole v židanoj fabriki delali, moški so pa bola doma gazdüvali. Zato ka škoda bi bila, če bi delat ka doma smo mi nej mog- üšla, bola aj me notaspišejo li Baug vej ka pripauvati, na gimnazijo. Nota so me mi smo nej meli tak völko spisali, samo nekak je stariverstvo. Dvej, tri krave smo še postrašo, ka de tau dosta meli pa pujcine pa s tau- pejnez koštalo, v mozi de trga smo štirdje mlajši pa stariške nej mogli živati.« - Vesela lejta so bila tiste tam pri potautji dočas, ka ste doma bili? »Pa vejš, ka je dobro bilau, dosta mlajšov je bilau, dosta smo se grajali, bilau je tašo tü, ka smo kaj lagvo naprajli, dapa tak vejš, tau smo nikdar nej vöprajli, Bücoški Iluš (Bartakovics Józsefné) sto je napravo. Šaulo sem v Slovenskoj vesi belo odti pa tau vsakšo paut vözopojdla, Debreceni Imre en forint de koštalo. Oča so bači pa Debreceni Irinka te prajli, ka oni forinta nejneni so me včili. Istina, Lab- majo za mozi, tak ka djeseni Na starom kejpi z možaum, hčerkov pa vnukinjov ricz Iluš tö nika malo, zato ka ona je nej dosta starejša bila kak dja. Dja sem edno leto kasneje odla, zavolo tauga, ka sem se proti konca leta naraudila, gda je ona tanítóképző (učiteljišče) zgotauvila, sem skur telko lejt stara bila kak ona.« - Gda ste šaulo zgotauvili, te ste v fabriko šli delat? »Dobro sem se včila pa školnik je starišom pravo, sem zaman dobila pismo, aj se glasim, oča so me nej nutraspisali. Tak sem te v gauštjo odla flanco okapat, nej je fajn bilau, dapa zato nika malo slüža smo itak dobili. Na granico smo odli okapat pa grablat, radi smo bili, če so nas zvali, zato ka dobro so plačali.« - Gda so vas goravzeli v židano fabriko? »Te sem že vejn oženjena bila, zato ka v židano fabriko je težko bilau nutapridti.« - Kelko lejt ste stari bili, gda ste se oženili? »Devetnajset, zato ka te so se tak ženili, če si več kak dvajsti bijo, si že stari bijo. Te je nej tak bilau kak zdaj, gda se že ranč ne ženijo, samo vükper živejo.« - Vaš mauž so iz vesi? »Stariške od moža so se v Varaši držali v arendi, gda so stari mrli, te so potistim vöprišli sé v Slovensko ves. Gda sva se oženila, te sva en čas še doma bila pa samo potistim, ka sva se malo vküppobrala, te sva tau zemlau tjüpila pa začnila zidati. Te je nej tak bilau, kak zdaj delajo, ka vse nagnauk napravijo pa samo potistim dejo nutra v ram. Mi smo samo edno ižo, tjünjo pa ka je potrejbno bilau vönaprajli pa smo se že patjivali. Potejm, gda smo že tü bili, potistim smo tak pomalek, kak smo ladali, smo si redli ram tadale.« - Te je že bijo vodovod? »Nej bilau vodovoda pa stüdenca smo tü nej meli, k sausada sem odla s kantami po vodau. Zavolo tauga sem z vodauv fejst šparala, sledkar, gda smo že dali vodau nutapotegniti, te je že dosta ležej bilau.« - Vi ste držali krave? »Nej, krave smo nej meli, pujcine smo pa meli. Dapa zavolo tauga smo mi ranč tak s senaum delali kak tisti, steri so meli, zato ka domau smo odli pomagat, dočas so stariške držali krave. Zvün tauga smo še mi doma tü njivo delali pa sadili vsefele za svoj tau.« - Dobro je bilau v židano fabriki delati? »Dostakrat smo se čemerili, če je kaj nej šlau, dapa mi delavci smo sploj dobri bili eden z drüdjim. Dosta lidi je bilau iz Števanovec, sploj rada sem, gda se srečam z njmi pa ranč tak z drügimi Porabje, 23. maja 2019 tö.« - Z biciklinom ste se vozili delat? »Nej, z busom, samo te se je še telko lüstva vozilo, ka smo nej meli mesto. Dostakrat so bundrivali, gda je tü bus stano, zaka mi nédemo pejški, če smo tak skrak. Pejški bi žmetno bilau zame domau titi, vejpa dja sem tkalka bila pa osem vör sem lejtala med šestimi mašinami, zaman ka sem mlada bila, zato sem trüdna gratala.« - Že audalič sem vido, ka nekak fejst skrb ma na tau, aj na dvauri vse lopau vredi baude. »Moj mauž je gazda vanej, on je fejst aklavi na tau, aj vse tak baude, kak mora biti, on tau v sebi ma, pa pomalek cejli den vanej odi pa kaj štibra. Ozark pod djablano mamo edno stolico, pa če je lejpo vrejmen, te tam sediva. Dostakrat pravim možej, gda sva tam, ka tau je naš izlet.« - Ka delate cejli den? »Zazranka gorastaneva, te djejva, potistim on kokauši vöpisti, dja v rama taobredim. Podne, gda se nadjejva, te si malo počineva, te prauto vačera nika malo pa delava pa te tak deva televizijo gledat.« - Kelko lejt ste vi že v penziji? »Dja sem štirdesetosem lejt stara bila, gda sem v penzijo prišla, zavolo tauga, ka sem v židanoj fabriki delala. Zdaj sem sedemdesetdevet lejt stara, tak ka tresti lejt sem že doma v penziji. Dobro je bilau doma, te čas so se mlajši ženili, te so se vnuki narodili, tiste sem skrb mejla, tau je bilau najbaukše.« - Pa tak vögleda, ka še pravnuke te tö leko skrb meli, nej? »Če Baug da pa zdravdje mo mejla, te mo je z veseldjem skrb mejla.« Karči Holec 9 KMIČNE FARBE EDNE VIHÉRNE DÜŠE V naši novinaj ste leko že večkrat prešteli, ka je biu Ludvik Vrečič (Vrecsics Lajos) prvi akademski ali vöšaulani molar prekmurski Slovencov. Od lanjskoga decembra so leko najgir lidgé v Pomurskom muzeji v Murskoj Soboti poglednili vse njegve kejpe, štere držijo v etoj kulturnoj inštituciji. Razstava de samo do začetka juniuša oprejta, zatok smo se napautili v Soboto, ka bi se o vogrskom Slovenci, šteri je tak rad malo prekmursko krajino, pogučavali z avtoricov razstave, kustosinjov Tamarov Andrejek. - Tamara, na razstavi vidimo dosta krajinski kejpov. Je biu Ludvik Vrečič navezani na rodno zemlau? »Sploj, če rejsan se je od konca osnovne šaule pa vse do diplome leta 1929 včiu na Vogrskom. Tistoga leta je grato madžarski državljan (állampolgár) tö, tak je leko bole komaut živo pa delo v Budimpešti. Prekmurska krajina, gde se je leta 1900 naraudo v vesnici Skakovci, je bila vsikdar njegva glavna inšpiracija. Rad je odo domau, fejst je držo z držinov, žlatov pa lüstvom v vesi. Na dosta njegvi kejpaj vidimo goričko krajino, štero je tak lübo.« - Njegvi kejpi so večkrat kmični. Ka moremo znati o njegvoj tehniki? »Tau tehniko se je navčo med šaulanjom v Budimpešti, za minto je emo tri vogrske molarske šaule. Vse so bile povezane s ’plenerizmom’, malanjom pod milim nebom. Zatok vidimo na kejpaj špilo senc pa meglé, oblačno nébo, paula ali zemlau. Farbe so v kmičnoj sferi, vidimo barnaste, zelene pa sive tonuše. Kejpi se držijo »zlatoga reza«, tau znamenüje, ka je vrnji tau telko vekši od spaudnjoga, kak je cejli kejp vekši od vrnjoga tala. Spodkar vidimo krajino, veuko ravén z malimi goričkimi bregami, prvi prekmurski vövčeni molar. Čüto se je kak Slovenec, dosta je odo po Sloveniji tö. Kak štander malanja je pred diplomov prvo raz- Umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek pravi, ka bi leko Vrečič eričen grato po cejloj Srejdnjoj Evropi v šteroj leko stogi figura. stavo emo v Ljubljani, v JaDepa ta je vsikdar menjša kopičovom paviloni. Tau je od čemeraste nature. Vrnji biu center slovenske umettau kejpa žari v nebeskoj nosti, gde je tá zorejla ino sferi, vidimo vihérne, straš- cvela. Nut je pokazo vsej ne oblake, šteri kažejo na 226 svoji del. Molarskim molarovo nemérno düšo.« - Je biu Vrečič ovak tö žalostne nature? »Daleč je biu od svoje rodne krajine, biu je tihinec. Depa tak je mogo živeti, če je sto biti umetnik. Zavolo toga pa se je nej oženo. Živo je v malom stanovanji, kakšoga je leko v Budimpešti plačüvo. V njem je emo Ludvika Vrečiča je leta 1945 na cugi dojstrliu eden rusoški sodak. Počiva v vogrskom varaši Monor, v atelje (műteneznanom grobi rem) pa delavnico z ledrom, štera ma je kolejgarom so se njegvi pomagala vsakši mejsec kejpi vidli, depa kritiki pa peneze zaslüžiti. Samo od lüstvo so nej razmili njegve malanja bi nej mogo živeti. kmične farbe. Leta 1928 so V eto malo ižo je nej mogo se v Ljubljani čüdivali Prekpripelati svojo snejo, ka bi murji, štero je bilau eške si stvauro držino.« samo devet lejt v vküpnom - Če je telko živo pa delo na Kralestvi SHS.« Vogrskom, leko pravimo, - Ka so v Ljubljani pravli ka je slovenski molar? na kejpe o Ciganjaj? »Nej samo slovenski, liki »Vrečič je biu prvi, ki je na Slovenskom namalo tau nomadsko etnično skupino, štera se pakiva v vsefelé krajine pa donk gordrži svoj živlenjski štiluš. Vrečič je Rome namalo, tau pa so v Ljubljani s čüdivanjom gorprijali.« - Zvün krajin je Vrečič namalo največ portretov. »Čednjaki, poznavalci umetnosti pravijo, ka je Vrečič s portretami dosegno svoj vrejek. Na njegvi kejpaj vidimo člane njegve držine, lüstvo s Prekmurja pa Budimpešte. Na obrazaj leko spoznamo njine karaktere, njino düšo, štero molar psihološki analizéra. Pri tej kejpaj so pá glavne farbe, portreti so zvekšoga v barnastom tonuši. Vidimo dosta delavcov, tak šumaše kak domanje pavre. Mladi podje, šteri so odišli delat na tihinsko, so nej samo s penezami nazaj prišli, liki z nauvimi idejami tö. S kmičnimi farbami Vrečič nutpokaže njini žmeten žitek, šteroga je sam dobro pozno. Najbaukše portrete pa je namalo kisnej, en par lejt pred svojov smrtjov, tau pa že z živimi farbami. Ludvik Vrečič je delo po moderni trendaj, štere so poznali v tedešnjoj Srejdnjoj Evropi. Če bi se njegvi žitek nej končo pri 45 lejtaj, bi leko o njem nej samo v slovenskom, liki v šuršom srejdnjeevropskom konteksti gučali.« - Vrečiča najbole poznamo po krajinski kejpaj pa portretaj. Je eške kaj drügoga tö málo? »Málo je tihožitja (csendélet), püšle z rezanimi cvejti tö. V našom muzeji mamo kejp o ednoj ženski, štera se kaupa, té je bole po renesančnom ali baročnom štiluši. Mamo eden kejp z vörskim motivom, na šterom se Kristuš v nebesa zdigava, v istini je tau skica (vázlat) za eden freško. V lejtaj štu- Porabje, 23. maja 2019 dija v Budimpešti je kopéro dela taljanski majstrov, na priliko Madone z malim Jezošom. Depa zvekšoga je motive najšo v realnom žitki, vej je pa biu realist, če rejsan je gorprijo moderne ideje ranč tak.« - Ali je na papér tö riso (rajzolt)? »V našom muzeji mamo njegva dela na papéri, štera je nariso z vaugeldjom ali klabajsom. Tau so zvekšoga skice s vsakdanešnjoga žitka, štere kažejo njegva želenja pa senje tö. Té drauvni papéri so z lejt 1918-1921, gda je isko samoga sebé, gda je želo nut v umetniški svejt staupiti. Dosta več risani kejpov má Galerija Murska Sobota, na šteraj so na priliko sodacke v leti 1918. Tistoga leta so Vrečiča nutpozvali v vogrsko sodačijo, depa je srečo emo, ka ma je nej trbölo na fronto. - Razstavo pomalek dojpoberéte, ka ostane za Ludvikom Vrečičom? »Letos smo vödali katalog, v šterom nutpokažemo Vrečiča kak peršono pa kak molara. Nutri so vsi njegvi kejpi, šteri so v galeriji pa muzeji. Pravi kejpi pridejo v zamenico, vüpamo, ka v bodaučnosti najdemo stalno mesto za dela pomurski umetnikov. Tak bi leko lidgé bole spoznali bogato kulturno-umetniško erbo naše krajine.« - Ka za Prekmurje znamenüje Ludvik Vrečič? »Biu je po narodjenji najstarejši, prvi se je vönavčo, biu je minta domanjim umetnikom. Žitek je končo leta 1945, ranč tak kak prvi prekmurski kipar Feri Kühar. Prekmurci smo tisto leto zgübili svoja prviva dva šaulaniva umetnika, depa badva dale živéta v spomini domanjoga lüstva ino v delaj mlajši prekmurski molarov.« -dm- 10 Petanjci: 18. Dan spominov in tovarištva VANEK ŠIFTAR – ČLOVEK VELIKANSKE ENERGIJE IN USTVARJALNEGA NEMIRA Osemnajsti Dan spominov in tovarištva na Petanjcih je bil tokrat posvečen 100-letnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja, univerzitetnega profesorja, snovalca zdaj že v svetu uveljavljenega Vrta spominov in pripravlja kulturni program, na dogodke, »ki so pred sto je vanj vključila tudi Vaneko- leti omogočili, da se je naše vo pesniško zbirko Pobiram Prekmurje, naša domača orumenele liste, ki je izšla Okroglina, priključila k Sloob avtorjevi osemdesetletnici. veniji in smo se prekmurski Akademik Jože Pogačnik je o Slovenci združili z matičzbirki izpostavil, da je avtor nim narodom. Čas po taksopotnik tiste struje v slovens- rat končani veliki moriji, ki književnosti, »ki jo imenu- ko so po evropskih bojiščih jemo socialni, humani in komaj utihnili topovi, ki so novi realizem,« akademik štiri leta nenasitno goltali Franc Zadravec pa pouda- milijone človeških življenj, ril, da so »Orumeneli listi« je bil negotov, poln žalosti dvojna zgodba, človeka in in bridkosti, a hkrati tudi pesniškega subjekta, so nje- upanja in hrepenenja. Bil gova dvojna drama, pa tudi je čas umiranja starega in dvojna zmaga. Ali drugače: rojevanje novega sveta«. so ljubeči in tudi ostri žarki V teh okoliščinah se je pred sto na cesti, na kateri „vsem se leti, v družini Jožefa in Apolomudi“«. nije Šiftar na Petanjcih rodil Zbrane je nagovoril župan sin Ivan, »človek, ki ga vsi Slavnostni govornik, prvi predsednik Občine Tišina Franc Horvat, s poznamo samo kot Vaneka Slovenije, Milan Kučan: „Vanek Šiftar čustvi prepojen govor je imel Šiftarja. Od tu je opazoval je bil optimist, takšen kot je bil, bi nam nekdanji predsednik Sloveni- svet, v katerem se je narodil dobrodošel tudi danes.“ je Milan Kučan, ki je skupaj in živel s široko odprtimi z Vanekovim sinom Marja- očmi, srcem in umom. Videl tovarištva na Petanjcih in nom zasadil spominsko lipo je svet gorja, kakršno je zazpobudnika ustanovitve Dr. Vaneka Šiftarja in njegovih namovalo njegovo mladost, Šiftarjeve fundacije. Prav je, bratov Franca in Jožefa. Čep- si ga po svoje razlagal in da se ob tem spomnimo tudi rav je bil vremensko muhast ga poskušal spreminjati. prezgodaj umrlega Franca petkov popoldan med dežjem Takšno je takrat bilo hotenje Kuzmiča, večletnega pred- in soncem, so na prireditev mnogih mladih prekmurssednika Programskega sveta prišli številni obiskovalci iz kih intelektualcev«. fundacije, intelektualca s številnimi idejami in pobudami, ter sodelavca, Vanekovega velikega prijatelja, akademika Antona Vratuše, tudi dolgoletnega predsednika Programskega sveta. Brez te vrste izobražencev fundacija ne bi uspela ustvariti toliko rezultatov na različnih področjih in se vključiti tudi v mednarodNe glede na muhasto vreme pred začetkom je bil obisk odličen no dogajanje. Zdaj Programski svet vodi Klaudija Sedar, ki uspešno nadaljuje delo svojih Pomurja, Maribora, Ljub- Široka je bila pot in številne predhodnikov. ljane in drugih krajev, med življenjske postaje, na katerih V programu tradicionalne- njimi tudi dolgoletni Vane- je Vanek Šiftar pustil svoje ustga majskega dogodka Naši kov prijatelj Robert Hajszan varjalne sledove. Bil je človek zakladi so sodelovali mladi iz gradiščanskega Pinkovca/ številnih zanimanj, poklicnih kulturni ustvarjalci in poust- Güttenbacha, pa tudi drugi, ki in morda še bolj tistih, »v kavarjalci iz Osnovne šole Tišina s(m)o se skupaj poklonili spo- tera sta ga zvabljala njegov ter ljutomerske in soboške minu izobraženca, predvsem nemirni, raziskovalni duh gimnazije, več pesmi, tudi pa, kot je dejal Milan Kučan, in želja, prikopati se do resprekmurskih ljudskih, je ub- »človeka velikanske energije nice, jo širiti in ugotovljene rano zapel Moški pevski zbor in ustvarjalnega nemira«. krivice tudi popravljati. Slava Klavora iz Maribora. Milan Kučan je v slavnostnem Težave bi imel vsakdo, kdor Slavistka Irena Štuhec, ki nagovoru najprej opozoril bi hotel zaobjeti vse, kar je pritegovalo pozornost in energijo Vaneka Šiftarja. Ustanovitev Vrta spominov in tovarištva je ena od odločitev, ki razkrivajo njegov svet vrednot«. S tem dejanjem je postavil stvaritev, ki vih sopotnikov, ko v Stricih, ki se jih spominja, pravi, da z njim na pokopališču počiva marsikaj, česar ni več moč izkopati niti ni mogoče oživiti tistega, kar je tako ali drugače navdihovalo njego- Moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora je za uvod zapel Kajuhovo „Bosa pojdiva, osorej“, ki je postala himna (slavilna pesem) Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije domačijo, Petanjce in Prekmurje postavlja na zemljevid humanizma in boja za svet svobodnih ljudi. Milan Kučan je obudil tudi osebne spomine: »Svetoval mi je študij prava in me navdušil za poklic sodnika za mladoletnike, ki ga je nekoč z navdušenjem opravljal tudi sam. Skupaj z mojimi starši, s katerimi je prijateljeval dolga leta, me je pripravljal na soočenje s sončnimi in trpkimi realnostmi življenja in mi pomagal oblikovati svet vrednot, ki me je zaznamoval in vodil skozi življenje.« Povedal je tudi, da ni mogel zavrniti prošnje Vanekovega sina Marjana, prijatelja in dolgoletnega sodelavca, ker se dogodek odvija na kraju, »kjer je Vanek, človek velikanske energije in ustvarjalnega nemira, našel svoj mir. Vselej, ko pridem sem na vrt, postojim ob majhni gomili, ki je nasuta na njegovo poslednje počivališče. Ne vem, zakaj. Ampak ob njegovem grobu se mi v spominu vselej zavrtinčijo besede Miška Kranjca, enega od Vaneko- Porabje, 23. maja 2019 vo mladost. Zato se mu včasih zdi, da je tam pokopan tudi dobršen del njegovih velikih sanj in prividov in da je tudi nad temi sanjami in prividi postavljen velik rjavo črnelen križ s črkopisom »Eti počivle«. Miško Kranjec je znal izpisati to, kar je vrojeno v melanholično naravo naše prekmurske duše. V poetičnem razsežju svoje bogate notranjosti je znal kratko zapisati tudi pesnik Vanek Šiftar v svoji med vojno napisani pesmi »Prišla bo pomlad«: S toplim vetrom prišla bo pomlad, z njo prišel bo velik čas. Spomladi bodo polja polna rož … in umrlih mož. In sklenil, sporočil: »Vaneka ni med nami že dvajset let. Ni živel dolgo, a je bilo njegovo življenje bogato in polno. Bolj kot z dnevi je bilo izpolnjeno z dejanji. In ta dejanja nas zavezujejo«. (Slika na 1. strani: Milan Kučan in Marjan Šiftar sta zasadila spominsko lipo trem bratom Vaneku, Francu in Jožefu, ob 100-letnici rojstva enega izmed njih Vaneka Šiftarja.) Ernest Ružič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 24.05.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Paliativna oskrba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.05 TV-izložba, 11.20 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.55 Slovenski magazin, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Evropske volitve 2019: Soočenje parlamentarnih strank, 14.45 Evropske volitve 2019: Soočenje neparlamentarnih strank, 15.25 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.55 TV-izložba, 16.25 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu: Garlik: In The Attic, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Lepši svet: Uporabimo sonce, animirana risanka, 18.15 Frfra in Cufek: Svetleča odeja, risanka, 18.15 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Srečno, Baltazar, francosko-švedski film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info kanal PETEK, 24.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Videotrak, 11.00 Slastna kuhinja, 11.10 Dobro jutro, 14.05 Med valovi, 14.50 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.30 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja TV Maribor, 15.55 Ker si upam, koncert Anike Horvat z gosti, 17.35 Čarokuhinja pri atu: Romunija, 17.55 Cesarjev kuhar, japonska serija, 18.50 V svojem ritmu: Garlik: In The Attic, glasbeno-dokumentarna serija za mlade 19.25 Videotrak, 20.05 Življenje s turbanom, ameriška dokumentarna oddaja, 21.40 Ivan brez življenja, kratki igrani film AGRFT, 22.05 Strelec - krvava pogodba, koprodukcijski film, 0.05 Videotrak, 0.40 Zabavni kanal SOBOTA, 25.05.2019, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.30 V svojem ritmu, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 11.00 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 11.25 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 TV-izložba, 14.05 Circom Regional: Mož s harpuno, 1. del, koprodukcijska magazinska oddaja, 14.30 Po Evropi 2019, koprodukcijska magazinska oddaja, 15.05 Prvinska preizkušnja: Pri masajskih bojevnikih, britanska dokumentarna serija, 15.55 Nova dvajseta: Red je red, slovenska nadaljevanka, 16.25 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Reaktivčki: Velikonočni otok, Čile, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 21.25 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Deklina zgodba (II.), ameriška nadaljevanka, 23.30 Za tančico mošej, danska dokumentarna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.55 Info kanal SOBOTA, 25.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.25 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Jožica Janežič, 11.30 Dva vodika, en kisik, dokumentarni film, 12.35 Slastna kuhinja: Juha po navdihu ribollite, 13.25 Na lepše, 14.00 Junakinje: zgodba o svetovnem prvenstvu za nogometašice, 15.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: polfinale, 17.40 Nogomet - državno prvenstvo: 36., zadnje kolo, 20.15 Rokomet liga NLB: Gorenje Velenje : Riko Ribnica, 9. kolo končnice, 22.20 Športno plezanje - mednarodno tekmovanje: balvansko plezanje, 0.30 Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, dokumentarni film, 1.55 Videotrak, 2.25 Rokomet - liga NLB: Gorenje Velenje : Riko Ribnica, 9. kolo končnice, NEDELJA, 26.05.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.10 Špasni učitelj: Poni, nizozemska otroška nanizanka, 10.35 TV-izložba, 11.00 Poročila – posebna, 11.05 Prisluhnimo tišini, 11.30 Obzorja duha, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno– svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.50 TV-izložba, 15.05 Messi se je poškodoval, kratki igrani film AGRFT, 15.25 Cikel: Stan in Olio, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.10 Zmajči zmaj: Detektiv Zmajči, risanka, 18.30 Evropske volitve 2019, 18.55 Dnevnik, Šport, Vreme, 20.00 Kjer bom doma (VI.): Tema in svetloba, avstralska nadaljevanka, 21.00 Evropske volitve 2019: Kako smo volili, 23.50 Nova Shakespearova pesmarica: Avstrija, koprodukcijski projekt, 23.50 Preludij in Izoldina ljubezenska smrt (Simfonični orkester RTVS in Lior Shambadal), 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Šport, Vreme, 1.45 Info kanal NEDELJA, 26.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.30 Videotrak, 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Koda, 7.50 Slastna kuhinja, 8.00 Glasbena matineja, 9.30 Žogarija, 10.20 Joker, kviz, 12.00 Čarokuhinja pri atu: Romunija, 12.20 Ambienti, 13.20 Športno plezanje – mednarodno tekmovanje: balvansko plezanje, 15.35 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: tekma za 3. mesto, 18.10 Pot na SP v nogometu (Ž), magazinska oddaja, 18.40 Teslovi otroci, kanadska dokumentarna oddaja, 19.25 Videotrak, 20.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: finale, 22.55 Žrebanje Lota, 23.00 Vikend paket, 23.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 0.30 Videotrak, 1.10 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: tekma za 3. mesto, 3.15 Zabavni kanal PONEDELJEK, 27.05.2019, I. spored TVS 6.25 Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Intervju: Petra Lesjak Tušek, 11.00 TV-izložba, 11.15 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.45 Obzorja duha, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet, 14.25 TV-izložba, 14.35 S-prehodi: Ljubiteljsko gledališče, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 New neighbours - Novi sosedje: Nepalci v Jabloncu, 17.55 Govoreči Tom in prijatelji: Angelčina kritika, risanka, 18.05 Bacek Jon: Taborniki, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Platforma, 23.30 Glasbeni večer, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 4.00 Napovedujemo PONEDELJEK, 27.05.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.40 Videotrak, 11.10 Otroški program: Op! 11.50 Slastna kuhinja, 12.15 Dobro jutro, 15.10 Na lepše, 15.35 Grofičino popoldne, dokumentarni film, 16.45 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.40 Cesarjev kuhar, japonska serija, 18.45 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska oddaja, 19.20 Videotrak, 20.00 Prelepa si, bela Ljubljana, 20.55 Egon Schiele: Smrt in deklica, koprodukcijski film, 22.50 Kekec, tri dni pred poroko, kratka TV-igra AGRFT, 23.45 Sprava, kratki igrani film, 0.10 Videotrak, 0.45 Zabavni kanal TOREK, 28.05.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Tednik, 11.05 TV-izložba, 11.20 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.50 Platforma, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.35 Duhovni utrip, 14.55 TV-izložba, 15.25 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.55 Otroški program: Op! 16.30 Zombi Lars: Volitve, norveška otroška serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.00 Ernest in Celestinca: Mesečnica, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport Vreme, 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka, 20.55 Spolne sužnje v katoliški cerkvi, koprodukcijska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Franc Petač, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 4.00 Napovedujemo, TOREK, 28.05.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.05 Videotrak, 10.55 Porabje, 23. maja 2019 OD 24. maja DO 30. maja Žogarija, 11.25 Slastna kuhinja: Rižota s školjkami, 11.55 Dobro jutro, 14.40 Alpe-Donava-Jadran, 15.10 Pozabljeni Slovenci: Sergej Mašera, dokumentarna oddaja, 16.05 Joker, kviz, 17.45 Cesarjev kuhar, japonska serija, 18.50 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.20 Videotrak, 20.00 Grenki sadeži Evrope, nemška dokumentarna oddaja, 20.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Damian Merlak, 21.45 Prevara (III.), ameriška nadaljevanka, 22.50 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.15 Videotrak, 23.50 Zabavni kanal SREDA, 29.05.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 11.00 TV-izložba, 11.15 Danes dol, jutri gor: Kdor z malim ni zadovoljen..., slovenska nanizanka, 11.50 Koda, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Marjan Papež, 14.20 TV-izložba, 14.30 Osmi dan, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.30 TV-izložba, 16.05 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Naveza: Gorniški vzpon, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Zofka Kveder: Njeno življenje, 18.05 Knjiga o džungli: Najmočnejši zmaga, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Izginotje kresnic, kanadski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil: Yonatan Gat, 23.40 Naveza: Gorniški vzpon, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 4.00 Napovedujemo SREDA, 29.05.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.10 Videotrak, 12.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 12.45 Slastna kuhinja, 13.15 Dobro jutro, 15.50 Čarokuhinja pri atu: Romunija, 16.10 Ambienti, 16.45 Vikend paket, 18.00 Cesarjev kuhar, japonska serija, 18.55 Ribič Pepe: Kako obogateti, mozaična oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Jumbo Big band, gostovanje Big banda RTV Slovenija v Novem Sadu, glasbeno-dokumentarna oddaja, 20.50 Nogomet evropska liga: Chelsea : Arsenal, finale, 23.15 Žrebanje Lota, 23.25 Moje mnenje, 0.25 Videotrak, 1.00 Zabavni kanal ČETRTEK, 30.05.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Otoki svetlobe, dokumentarni film, 11.10 TV-izložba, 11.25 Danes dol, jutri gor: Nandi pomaga Županji najti salmonelo, slovenska nanizanka, 11.55 Naveza: Gorniški vzpon, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenci v Italiji, 15.05 Moj gost/ Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Opolnomočenje, 18.05 Balončkovo: Ovčarski dan, risanka, 18.10 Mišo in Robi: Maškare, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Studio 3, informativno-pogovorna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Vojna in mir na Balkanu, grška dokumentarna oddaja, 0.40 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 4.00 Napovedujemo ČETRTEK, 30.05.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.00 Slastna kuhinja, 11.15 Dobro jutro, 14.10 Vojne igre, dokumentarna oddaja, 15.20 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Damian Merlak, 16.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 17.55 Cesarjev kuhar, japonska serija, 18.50 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Očistimo Mount Everest, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Avtomobilnost, 21.30 Ambienti, 22.05 Veliki prividi, francoska plesna oddaja, 23.10 Videotrak, 23.45 Zabavni kanal PRIJAVITE SE LAHKO DO 30. MAJA 2019 NA GORNJEM SENIKU • Alojz Hanžek: 06-20-381-9268, 06-94-434-160 NA DOLNJEM SENIKU • Melinda Čato-Ropoš: 06-30-394-7275 V SAKALOVCIH • Lilla Fasching: 06-30-329-8464 V SLOVENSKI VESI • Gabor Bartakovič: 06-30-631-5166 V MONOŠTRU • Klara Fodor: 06-30-396-5381 V ŠTEVANOVCIH • Laci Domjan: 06-30-413-3797 NA VERICI-RITKAROVCIH • Ema Karba: 06-30-502-4519 V ANDOVCIH • Karel Holec: 06-20-255-7895 V SOMBOTELU • Marija Kozar: 06-30-495-2687 V MOSONMAGYARÓVÁRU • Laci Brasits: 06-30-994-4407 V BUDIMPEŠTI • Agota Kallay: 06-70-903-5465 NA ZVEZI SLOVENCEV NA MADŽARSKEM • 06-94-380-208, 06-94-552-596 Avtobus bo peljal z Verice ob 12.45 uri (Verica – Števanovci - Monošter OTP - Slovenska ves – Sakalovci – Dolnji Senik - Gornji Senik), zvečer ob 19.00 uri nazaj. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB