St. 243. V Ljubljani, sreda dne 28. oktobra 1918 Leto II. NAPREJ Glasilo jogoM socialno Mine stranke. Izhaja razen nedelj in praznikom rsak dan popoldne. Čredni*«* la spravniitvo ▼ Ljubljani, FrančiJ k«n »k * nhca itev. 6, L naditf. Učiteljska tiakarca. Sarc^nlua: po poftti i dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, ta pol leia K 21'—, la vetrt leta K 10'50, za raesec K 3‘50. Za Nemčijo celo leto K i6, xa oatalo tujino in Ameriko K' 54 'nteraU Snostopna pc Lit rr*tic* 30 t; pogojen proator KI'—: razglasi in poaian« »r*tic* po 60 t; večkratne objave po dogovoru primeren popuat Reklamacije t» hit so poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Preobrat v kranjskem deželnem odboru. Deželni odbor je imel včeraj svojo sejo. Na njej se je posvetoval o položaju in je končno na predlog deželnega glavarja dra. I. Šušteršiča sprejel posebno resolucijo, ki se tiče notranje spremembe v osebi glavarjevega namestnika in porazdelitve referatov. Glavarjevim namestnikom je imenoval deželni glavar deželnega odbornika dra. K. Trillerja. S tem imenovanjem so prešle glavne funkcije v roke slovenskih meščanskih strank. Iz spodaj navede-jiega poročila je razvidno, da je v sedanjem kritičnem trenutku podlegel deželni glavar političnemu toku časa in kapituliral na celi črti. i >ogodek je važen in precej dalekosežnega pomena za nadaljni razvoj. Deželni odbor bo vodil še dalje svoje posle lc kot izvršcvalni organ, da jih o priliki izroči novim pooblaščencem Narodnega vječa. # Komunike deželnega odbora se glasi: S seje dežel, odbora kranjskega v Ljubljani, dne 22. oktobra 1918. Predsednik: deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, prisedniki deželni odborniki ■ msgr dr Evgen Lampe, dr. Vladislav Pegan dr Karl’ I riller in dr. Ivan Zajec. , . ^eželm glavar otvori sejo, konštatuje sklepčnost m izvaja: Velecenjeni gospodje! Odkar sem zadnjikrat imel čast predsedovati seji deželnega odbora, so se odigrali veliki, zgodovinski dogodki, ki so ustvarili popol-n°ina novo situacijo. S to situacijo mora računati tudi kranjski deželni odbor in iz nje izvajati vse realno-poli-tične posledice. Deželni odbor je politična korporacija, ker Jc lz|el iz političnih volitev. . y. ji situaciji pa, ki je prehodnega - lacaja^ Ile more izvršiti nobenega političnega ^lna več, izvzeinši enega samega: da pozdravi M oglas Narodnega Vječa SHS. z dne 19. okto-ra 1918 izražajoč nado, da se v 12. uri doseže sporazum med narodom in našim vladarjem 1 rvo je naša narodna, drugo naša dinastična dolžnost. sm y ostalem pa se ima deželni odbor odslej stnr a* *e ‘^e ^ot ne*bra r, .l. ter izjavlja; Narod SHS. jc zavzel v svoji objavi 20. oktobra svoj j y::;!išče jilede rešitve narodnega vprašanja v zmi-sla brezpogojne narodne samoodločbe. Dosledno s tem smatra Naiodno Vječe SHS. med.iarodni mirovni kongres za edini kompetentni iorum za končno rešitev narodnega vpi i; »anja. Sklenjeno je bilo, da se store vsi koraki glede obnovitve ustavnih pravic, zlasti glede svobode tiska in pavicc sestajanja v Banovini. Narodno Vječe pozivljd zagrebško meščanstvo in ves narod, da naj daje v svojih manifestacijah povsod samo duška svojemu veselju in svoji navdušenosti, brez demonstracij, ki bi šle za uničevanjem tuje lastnine. Vsaka škoda pri takih izgredih bi samo škodovala ugledu naroda v tej veliki dobi in bi mogla tudi uničiti dobra, ki sc morajo že sedaj smatrati kot last bodoče države SHS. Baron Hussarek o mirovni akciji. ♦ 1) u naj, 21. oktobra. Gosposka zbornica se ie sestala danes na plenarno sejo. 1 'redno je zbornica prešla k dnevnemu redu, je povzel besedo ministrski predsednik baron Hussarek, ki jo i/javil: Kakor znano, je c. in kr. vlada v svoji noti z dne 4. t. iv.., odposlani predsedniku Zedinjenih držav, sprejela k,'t podlago za mirovna pogajanja \Yilsonovo poslanico an ei iškemu kongresu, znanih njegovih 14 točk in poznejša njihova spopolnila. Včeraj se nam je sporočil Wilsoi:ov odgovor. O tem odgovoru smem reči, da nam nikakor ne daje povoda misliti, da so pogajanja s tem prekinjena. Skrbno razmotrivajoč v depeši izražene pomisleke bomo nadaljevali našo mirovno akcijo ter čim prej odgovorili na \Vilsonovo noto. S tem bomo vstopili v miroven razgovor, o katerem upamo, da bo v najkrajšem času rešil svet groznega vojnefea trpljenja. V kolikor se tiče 10. Wi|sonova temeljna točka bodočega stališča avstro-ogrskih narodov, 13. točka pa bodočega razmerja poljskega ozemlja, tvori mirovni korak monarhijo točišče naše bodoče notranje politike in razvoj naše države. Nova, ureditev naših notranjih razmer ni samo zahteva svetovnega položaja, temveč predvsem notranja potreba naše države. Cesarjev manifest tvori logično in potrebno dopolnitev mirovnega koraka. Avstrija naj se pretvori v zvezno državo, vsak narod naj tvori na svojem naselbinskem ozemlju svojo lastno državno skupnost. Tudi pri polnem uresničenju te samostojnosti bodo še vedno ostali gotovi interesi, ki bodo zahtevali skupne ureditve. Prva in najvažnejša točka omejitve samoodločbe ie enakopravnost v samoodločbi vsakega drugega. Zato mora priti do tega, da se doseže v gotovih točkah skupno« interesov in da pride glede teh točk do sporazuma. Med te skupne interese spada skupno zastopstvo na zunaj in skupno varstvo ter gospodarski odnoša.ii. Veliko delo nove ureditve države so more izvršiti samo ustavnim potom. Če naglaša cesarjev manifest, da se ne dotika integritete dežel ogrske krone, pomeni to samo konstatiranje samo obsebi umevno stvari. Nova urditev naše države se izvrši ueodvispo od sklepov, ki jih bodo morali storiti nositelii ustavnih oblasti v deželah ogrske krone. Ravno tako malo sc ni mogel cesarjev manifest ba-viti z bodočo usodo Bosne in Hercegovine. To vprašanje stoji zunaj ožjega ustavnega okvira, v katerem se more nova ureditev notranjih razmer Avstrije zgraditi. Prav nič se ne obotavljam izjaviti, da bo morala bodočnost Avstrije zrasti iz sodelovanja udeleženih narodov in da bi nikakor ne odgovarjalo zgodovinski nalogi Avstrije, če bi hoteli za ustanovitev ali vzdržanje samovoljne meje med obema velikima jugoslovanskima skupinama v monarhiji zastaviti vse svoje sile. V nadaljneni svojem govoru konstatira baron Hussarek, da se je dualizem preživel, da pa ne sme nastati v prehodnem času noben prazen prostor ter konča * upanjem na skorajšnji mir. Hussarekov govor je bil sprejet s popolno apatijo. Državni zbor. Dunaj, 22. oktobra. Poslanska zbornica se ie sestala danes na plenarno sejo, ki pa ni vzbudila skoraj nikakršnega zanimanja. Ministrski predseduj baron Hussarek je prečital dopis, v katerem sporoča, naj zbornica po nasvetu vnanjega ministra izvoli odsek, kateri naj bi ostal v trajni zvezi s pooblaščenci, ki se odpošljejo k mirovnim pogajanjem. Ministrski predsednik predlaga, naj bi zbornica vstregla želji vnanjega ministra. V ta namen naj bi se izvolil odsek 26 članov', kateremu bi se pritegnili tudi nekateri člani gosposke zbornice. Predsednik dr. Gross je izjavil, da prepušča zbornici, da stavi predlog glede izvolitve takega odseka. Ministrski predsednik baron Hussarek je podal na to glede NVilsonove note izjavo, ki se krije z izjavo, katero je minister prečital včeraj v gosposki zbornici; govoril je obširno o cesarjevem manifestu. Vkljub Wil-sonovi noti smatra baron Hussarek, da bi se Avstrija mogla preustrojiti v zvezno državo. Potreba je sporazuma in dogovora med narodi, dogovora, v katerem naj bi se narodi sporazumeli o določitvi svojih političnih in o svojih vzajemnih odnošajih. Samoodločba da je p;<-ritetično načelo za vse dele; biti mora v prid vsem delom, ker bi sicer svoboda enega dela bila v škodo drugemu delu. Govornik naglaša, da bi se razgovor od naroda do naroda moral takoj pričeti (poslnec Zenker: To bi se bilo moralo prej zgoditi); obljublja vladno pomoč pri spravnih pogajanjih tudi Narodnim svetom in opominja na složno delo že z finančnih in gospodarskih ozirov, ki vežejo narode. Resni trenotek zahteva brezpogojno zanesljivo funkcioniranje uprave. Ministrski predsednik se je končno dotaknil vprašanja prehrane, ki bo skoraj gotovo še težavnejša, ko se bojevniki vrnejo s fronte domov. Rumun I so p e sc u 1 - G r ec u I je stavil vprašanje glede odpada Ogrske in nameravane enostranske rešitve nagodbe. Za edino možen način razrešitve razmer smatra ustvaritev podonavske zveze držav. Govornik zahteva zedinjenje Rumunov na Avstrijskem in Ogrskem. Poslanec Gr igo ro vici protestira proti nameram Ukrajincev, ki hočejo spraviti Bukovino do Sereta pod Ukrajino. Sicer pa imajo Nemci z Rumuni slične interese, ker žive v kulturnem sosedstvu. — Ukrajinec Vasili-k o govori proti Grigoroviciju in pravi, da se da pripadnost (-rnovic ugotoviti samo z ljudsko voljo. — Poslanec L o d g m a n pravi, da cesarski manifest zopet jasno dokazuje, da merodajni krogi ne poznajo dejanskih razmer. V zadevi parlamentarnih posvetovanj glede mirovnih pogajanj je izjavil zunanji minister grof B u r i a n . da nima korektnih predlogov; prepustil je obema ministrskima predsednikoma, da se sporazumeta z zakoniti- mi zastopstvi. Na vprašanje poslanca Zahradnika, zakčj se vojaštvu ne dovoljujejo dopusti, je izjavil vojni minister, da samo radi preobložcnost, železnic ne. Poslanec Z a h r a d n i k želi, da bi bila uvedena parlamentarna kontrola nad zalogami v vojaških skladiščili, ker treba pripraviti razdelitev zalog v prid revnemu prebivalstvu. Prihodnja seja v petek ob 10. dopoldne. * Na današnji seji poslanske zbornice so vložili poslanci dr..Korošec, Stanek in tovariši predlog, naj se jugoslovanski, češki in poljski polki brez odloga preme-ste v njih domovino' in naj se tudi avstro-ogrske divizije odpokličejo z zapadnega bojišča. Vojaški ranjenci in bolniki naj se premeste v domače bolnišnice. Predlog zahteva končno razpust delavskih kompanij. Problemi o zvezi narodov. Švicarski zvezni predsednik Calonder jo imel svoj čas v švicarskem nacionalnem svetu glede problema o zvezi narodov govor, kjer se zrcali potreba po ureditvi vladanja državne ideje. Na mesto principa moči v internacionalnih odnošajih naj stopi princip pravičnosti. Ta govor zasluži, da ga omenimo tu mi. Odkar so se iz sveta srednjega veka osnovale moderne države, se je pri jurističnih in filozofičnih mislecih, pa tudi pri praktičnih državnikih vedno le porajala misel, da bi so s spojitvijo samostojnih držav osnovala skupnost narodov. Enota evropske kulture in vedno naraščajoča medsebojna gospodarska odvisnost držav na eni strani in na drugi strani spomin na strašne posledice pogostejših vojen so vedno dovedle do tega, da se je iskala pravična poravnava med različnimi interesi držav in med internacionalnim pravnim redom. Leta 1713. se je sklepal mir v Ultrechtu. Bil je konec španske nasledstvene vojne, ki se da v marsikakem oziru primerjati z današnjo svetovno vojno. Takrat so velesile mislile, da so našle rešitev problema o skupnosti narodov, s tem, da so upostavile internacionalni red in varstvo na princip ravnotežja. Vendar to ravnotežje ni imelo nikakega organizatoričnega varstva, ostalo je tedaj zgolj na papirju. Sto let pozneje so morali narodi prenašati strašne muke velike revolucije in Napoleonskih vojska. Konec teh zmešnjav je bil dunajski kongres in dunajskemu kongresu je sledila sveta alianca, ki je dozdevno merila tia to, da se načela krščanske morale uporabljajo v državnem življenju. Toda kmalu se je pokazalo, da se je ta internacionalna skupnost, katero je vodilo petero velesil, pravzaprav udinjala le reakcionarni, svobodi sovražni politiki. Tako se je ta poizkus ponesrečil, in visoka misel v skupnosti narodov se je zopet oslabila. Kljub temu' je živela dalje. Po preteku novega stoletja so spoznali vnovič nevarnost, ki je pretila Evropi, da se široki krogi človeški potegnejo v vrtinec veliko vojne. Narodni princip je naraščal in je popolnoma dozorel. Trdneje, kakor kdaj, so si stale države nasproti. Boj za materielno moč ni poznal nobenih mej. Stanje tehnike, ki je doseglo prel še nepoznano višino, je dovoljevalo in pospeševalo nezmerno oboroževanje, v vojni pa izzvalo najstrašnejši učinek. Dalekovidni možje na različnih poljih politike, narodnega gospodarstva in vojaštva so spoznali silno nevarnost in so uvideli, da bi bile posledice take vojne, ki bi bila po trajanju in razsežnosti nepreračunljiva, katastrofalnega pomena. Da se pride v okom tej nevarnosti, je vabila Rusija leta.1898. k prvi mirovni konferenci v Haag, kamor so se potem sešli poleti 1899. zastopniki evropskih in nekaterih, amerikanskih in azijskih držav. Bil je, akoravno ne smemo pomena haških konferenc nikakor podcenjevati, v glavnem neuspeh, ki ga je pripisovati dvoumju, katero je navdajalo ta stremljenja v uradnih krogih in v diplomaciji mnogih držav. Nič manj ni pripisovati nepovoljni uspeh te konference topi ravnodušnosti ali smešnemu omalovaževaniu, ki je vladalo v širokih krogih narodov. Velika ideja je našla male ljudi. Brez velikega, globokega zasnovanega gibanja ni moč ustvariti ničesar velikega na kakem polju, najmanj seveda še na polju internacionalnega pravnega reda. Nobena boljša zvezda ni svetila nad drugo konferenco v Haagu leta 1907. 1 udi njeni uspehi niso mogli zadovoljiti, akoravno je bilo tudi omenjeno, da se je cela vrsta držav hotela oddaljiti od doseženega, kar se je bilo takrat bistveno sKlenilo na prvi konferenci. Že leta 1899. nameravana novost, omejitev oboroženja, je ostala popolnoma neuresničena. Dogovori glede mirnega Izida internacionalnih prepirov so nosili značaj oslabelih kompromisov, so izraz dvoumja, ki se obdrži na površju in se boji, da bi stvari zasledoval do dna. Ozrimo se danes iz naše neizmerne vojne bede nazaj na one konference iz let 1899. in 1907., tedaj nam ne uide utis, da se ie tu doigrala pretresujoča žalolgra. S kakšnim prisiljenim nezaupanjem in s kakšno ljubosumnostjo na svojo absolutno svobodo dajanja so poizkušale mnoge države, nekatere bolj, druge manj, preprečiti vsako resno in uspešno zvezo v interesu mirovnega varstva, ker taka dozdevno ni združljiva s suverenostjo držav! In danes? Danes so vse te države zapletene v tisoč odvisnosti, katere rešiti nima moči posamezna dr. žava. Edino moč človeštva, onega človeštva, spoznavajočega internacionalno prijateljstvo in medsebojno spoštovanje, more tu pomagati. Toda prišlo je, kakor je moralo priti: Dočim se je v notranjosti držav ukoreninila brezobzirna trgovska konkurenca in prepir med družabnimi razredi z državnim pravnim redom, se je moral povzpeti interesni prepir med državami končno do vse uničujoče vojne. Navajeni smo bili, opazovati svetovno zgodovino zadnjih štirih stoletij kot gospodstvo Evrope nad zemljo. Ta čas je pač za nami. V prejšnjih stoletjih se je Evropa mogla dvigniti kljub ponovnim vojnam do potrebne moči, da dovrši svetovno delo in da razširi gospodujoči vpliv, ker takrat ni bilo nikakih drugih zemeljskih delov, ki bi stale evropskim velesilam resno v konkurenci. Tekom zadnjih sto let se je ta položaj nekako izpremcnil in danes imamo že pred seboj popolnoma Izpremenjeuo sliko. Nedotaknjene ali vendar razmeroma oslabljene obstojajo, silnega in velikega razvoja zmožne, države in narodi izven našega zemeljskega dela, ki so na najuspešnejši način stopile v gospodarsko in politično konkurenco z evropskimi narodi. Svetovni blagor je mogoče doseči le. ako se brezobzirnim, strašnim vojnam, iz katerih se je vsakokrat izcimil konkurenčni boi med evropskimi državami, napravi vendar enkrat konec. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 22. oktobra. Uradno sc razglaša: Na italijanski fronti sc je včeraj v zgodnjih urah sovražniku posrečilo, da je v ozemlju Monte Sisemol začasno vdrl v naše jarke. V protisunku smo ga vrgli zopet ven. Nadaljnji sovražni napadi so se izjalovili v našem artilje-rijskem ognju. Na balkanskem bojišču smo ob Moravi zavrnili sovražne napade. Uspešno podjetje nemških čet je dovedlo v sovražnikove jarke. Pri Zaječarju so Srbi napredovali. V Albaniji ie prišlo ob reki Mati do neznatnih spopadov. Boji ua zapadni ironti. Berlin, 22. oktobra. (Uradno.) Ob Lysi in ob Scheldi infanterijski spopadi. Sovražnik je skušal prekoračiti omenjeni reki. Severovzhodno Kortryka je prodrl z oklopnimi vozovi, jugovzhodno z močnimi oddelki do naših črt, kjer ie bil s težkimi izgubami odbit. Angleži so namestili v zvoniku cerkve St. Amand svoje strojne puške. Pri Le Chateauju in Solesmesu sovražnik ni ponovil svojih napadov. V nočnih bojih so ostale pristave v sovražnih rokah. Močni francoski napadi na široki fronti med Oiso in Serreom so bili zavrnjeni. Na višinah ob Aisni se vrše ljuti boji, ki potekajo ugodno za nas. Severno Sommerance so v široki fronti napadle ameriške čete. Napadi so se ponesrečili v našem topniškem ognju in v protisunku. Amerikanci so imeli težke izgube. Od sovražne flotilje 8 letal, ki je napadla kraje v dolini Lahn, smo 4 letala sestrelili. Berlin, 22. oktobra zvečer. Po močnih napadih na Flanderskem, jugovzhodno Deinze in vzhodno Kortryka je sovražnik pridobil tal. Na ostalih delih fronte so se ponesrečili sovražni napadi. Z balkanskega bojišča. Berlin, 22. oktobra. Severovzhodno Kraševca in pri Bukoviku smo zavrnili sovražne napade. Ob južni Moravi smo izvršili uspešna podjetja. Politični pregled. . Jugoslovanski manllest v parlamentu. Manifest jugoslovanskega Narodnega vječa je napravil na dunajske politične kroge globok vtis, zlasti Uei pi iliaja naravnost kot odgovor na cesarjev manifest. Kakor se z Dunaja poroča, bo predsednik Jugoslovanskega kluba, manifest svečano prečital v poslanski zbornici. Manifest bo pre-čitan tudi v delegacijah ter v ogrskem parlamentu. — Delegati Narodnega vječa odpotujejo v Švico. Jugoslovanski klub bo v zmislu zagrebškega sklepa posredoval, da dobijo delegati Narodnega vječa potne listine za inozemstvo. Kakor je posneti iz razpoloženja, bo ta zadeva v najkrajšem času povoljno rešena. — Manifestacije v Zagrebu. Zagreb, 22. oktobra. 22. oktobra. Ko je včeraj dospel v Zagreb glas o Wilso-novem odgovoru na avstro-ogrsko noto, so vsi listi priredili posebne izdaje. Zavladala ie v mestu velika radost; raz vseh hiš so visele narodne zastave. Zvečer je prišlo do velikanskih manifestacij. Nad 20.000 ljudi je manifestiralo po ulicah, nosilo narodne zastave in navdušeno vzklikalo Trumbiču in \Vilsonu. Manifestacije so se udeležili tudi srbski in ruski ujetniki. V gornjem mestu je množica priredila ovacije pred saborsko palačo, kjer zboruje Narodno vječe in pred palačo bana Miha Za danes se pričakuje zopet velike manifestacije. - ere se tudi socialno demokratično delavstvo. Delavstvo je proglasilo nianifestacijski. generalni štrajk. Samostojna ogrska armada. Kakor znano, je ogrska vlada izdelala zakonski načrt glede izpremernbc razmerja med Avstrijo in Ogrsko v zmislu personalne unije. V zvezi s tem bo izšel tudj cesarjev manifest o ustanovitvi samostojne ogrske armade. Med demobiliza- cijo naj se prične obenem tudi z uresničenjem samostoi-ne armade. Cesar je sprejel predvčerajšnjim ogrskega houvedskega ministra barona Szurmaya v avdijenci, ki so je bavila z izpremetnbo v ogrski 'armadi. Za prihodnji čas je pričakovati izpremembe tudi v ogrskih parlamentarnih strankah. Večina članov Tiszove stranke bo vstopila v stranko osemštiridesetnikov, ki jo je pred kratkim ustanovil ministrski predsednik Wekerle. Obe stranki bosta nadalje podpirali vladno politiko v parlamentu. Novi program združenih strank se ne bo razglasih Nova vladna strankae bo štela najbrže 250 članov. Stranka osemštiridesetnikov pa ne bo ostala nedotaknjena, ter bo iz te stranke izstopila cela vrsta poslancev, ki s I iszovo stranko ne marajo Sodelovati. Izvršile se bodo tudi izpremembe v ministrstvu. Te izpremembe pa se bodo izvršile šele čez nekaj časa V poglavitnem obstojajo izpremembe v tem, da bodo nekateri politiki Tiszove stranke, zatrjuje se, da trije, imenovani za ministre. Češki Naredili odbor proti izvozu živil. Praga, 22. oktobra. Češki Narddui odbor ie soglasno sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja sklep Socialističnega sveta, ki stremi za tem, da se z vsemi sredstvi prepreči sistematični izvoz živil. Naša zveza z Nemčijo pretrgana. Avstrijsko vse-nemško glasilo »Ostdeutsche Rundschau« poroča o cesarjevem manifestu: Združitev novih držav Avstrije v eno enoto je zelo rahlo. Zvezane so s papirnato špago iz najslabšega papirja. Ne govori se niti o skupnih vnanje političnih smereh. Nova avstrijska zvezna država te skupnosti ne pozna. To je poglavitno, kar beremo iz manifesta, namreč, da je naša zveza z Nemčijo pretrgana. Avstrija, Nemčija in mir. »Arboitervville« piše: Ne verjamemo, da bi bilo v Nemčiji še dovoli Ijndij, ki bi se odločili za vojno in za Hohenzollerje namesto za mir brez Hohenzollerje v. Nemcem je pa sicer svobodno, naj narede, kar hočejo. Za nas pa stoje stvari drugače: mi take požrtvovalnosti ne razumemo, ker je nočemo in več ne moremo naprej. Za nas stoje stvari tako, da moramo takoj imeti mir. Nemški narodni svet je imel predvčerajšnjem v dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora dolgotrajni, sejo ter se je v obsežnih razpravah razmotrivalo o stališču avstrijskih Nemcev. Otvoril je zborovanje poslanec-dr. Waldner z govorom, v katerem je naglašal pravico nemškega naroda do samoodločbe in do lastne neodvis ne državnosti. Predsedstvo je prevzel poslanec Seitz^ki je izvajal, da se mora nova nemška Avstrija ustanoviti po volji nemškega naroda. Zborovanje je na to sprejelo resolucijo, ki izreka odločenost nemškega naroda v Avstriji, da sam odloča o svoji bodoči državni ureditvi, ustanovi samostojno nemško-avstrijsko državo in da uredi svoje odnošaje napram drugim narodom potom svobodnih pogajanj. Nemško-avstrijska država zahteva vse nemško naselbinsko ozemlje zlasti tudi v sudetskih deželah. Dohod nemškega naroda do Jadranskega morja bo treba zagotoviti s pogodbami z drugimi narodi. Izvoli naj sc konstituanta na podlagi splošne in enake volilne pravice, ki naj izdela ustavo nemško-avstrijske države. Do tedaj bodo nemški državni poslanci kot provizorični narodni zbor za nemško Avstrijo zastopali nem-ški narod. Oni zahtevajo pravico, zastopati nemški narod v Avstriji pri mirovnih pogajanjih, pogajati se z drugimi narodi zaradi prenosa uprave na nove države in zaradi nove ureditve razmerja med narodi ter poluomoč. da urede zakonodajo in eksekutivno oblast. Zlasti bodo morali nemški poslanci skrbeti za prebivalstvo v nemški Avstriji, ki trpi pomanjkanje. Za rešitev te naloge je sklenilo zborovanje izvoliti 20členski izvršilni odbor z nalogo, da izdela načrte o ustavi nemško-avstrijske države. Odbor je bil pooblaščen najemati v to svrho tudi posojila. Končno izreka resolucija pripravljenost, da naj državni poslanci sodelujejo na podlagi še obstoječe ustave pri vseh korakih, ki so potrebni, da se zagotovi pravno in gospodarsko življenje do prevzetja vseh državnih obveznosti. Na to so podali posamezni strankarski voditelji izjave. Poslanec dr. Adler je izjavil v imenu nemških socialnih demokratov, da hočejo složno z ostalimi člani narodnega zbora vršiti svojo dolžnost, toda brc,-, kršenja principov socialne demokracije. Prebral ie izjavo, ki pozdravlja slovanske in romanske sodruge ot brate ter naglaša, da so socialni demokrati priprav jeni, združiti sc z drugimi sosednjimi narodi v svobodno zvezno državo, če to hočejo drugi narod, pod sprejemljivimi pogoji. Sicer bi sc morala nemško-avstrijska država kot posebna zvezna država priklopiti Nemčiji. Izjave so podali nato poslanci baron Pantz, Schrafcl, Ofner, invvender. Prihodnja seja sc skliče Knirsch in 5>teinwenoer pismeno. — Sležski Nemci no marajo v češkoslovaško državo. »Rovnost« piše: Nemški poslanci iz Slezi je priobčujejo oklic, v kojem protestirajo proti ustanovitvi vaške države in proti temu, da bi se tudi ^lezlibiva|stVo rala vanjo. Na dan 15. oktobra so sklicali Pr® 1|jj^10ve nemške Šlezije k veliki manifestaciji-^. ^ »želje«, polne šovinizma J^ave se morajo nu- odgovarjah. Nemci v deže ah češ ^ ^ ^ učit. poznavat, enakopravnos bo bo. njim pri nas dobro, v v Ije kot je bilo nam za njihove hegemonije (er. po., veljstva). — Drobtine iz parlamenta. Govornik dunajskih Nemcev dr. Zenker je karakteriziral situacijo na Bolgarskem z besedami: »Balkanski vlak ne vozi več!« —• »Arbeiter Zeitung« so čudi, zakaj da se jeze Nemci tako na češkega agrarca Stanka, saj pripovedujejo oni že cela leta o Cehih to, kar je rekel Stanek. — Bajnopovestni žmo-iemski poslanec Teufel je klical Cehom: »Bodite tiho, če ne vas vržemo vse skupaj ven!« Vsi so se 11111 seveda smejali, le posl. Sodr. Bcchyne mu odgovori: »Ah, ne trudite se! Mi pojdemo sami ven in še zelo kmalu, tako da vam bo vseni skupaj še žal!« — Nov politični proces. Posl. Bugatto je podal v zadnji konferenci predsednikov strank nujni predlog o nastajajočem vojaškem procesu proti 37 ltalianom, med fcojimj so tudi bivši poslanci Avancini in Paviazzi ter vladni komisar Bertolini iz Tridenta. »Do zadnjega diha bo izvajala Avstrija politične persekucije«, pripominja »Arbeiter-Zeituug«. Hrvatski ban odklanja pogajanja z Ogrsko. Ogrski ministrski predsednik je povabil bana Mihaloviča naj pride v Budimpešto na posvetovanje. Hrvatski ban je povabilo odklonil, češ, da ne more priti v Budimpešto, ker mu razvoj dogodkov in sedanji položaj na Hr-vatskem tega ne dopušča. Italijani in Sedcrallzacija Avstrije. Z italijanske strani se sporoča: Italijanski poslanci odklanjajo ustanovitev narodnega zbora in hočejo počakati, ker bivajo Italijani še vedno v ožjem ali širjeni vojnem ozemlju. Franclja ne zahteva več gospodarske vojne. Pariški »Temps« poroča, da je francoski kabinet načeloma sprejel Wilsonov predlog, ki vsebuje preklicanje zahteve, da naj se po vojni nadaljuje proti Nemčiji gospodarska vojna. Angleški vojni kabinet. Londonska poročila napovedujejo, da je v angleškem vojnem kabinetu p-ičako-vati znatnih sprememb. Predvsem se računa z vstopom lordov Lansdo\vna in Greya. Smuts in Curzon bosta izstopila, vstopil pa bo lord Churchill, ki prevzame na novo ustanovljeni resort. Nekaj polemike. Nekaj bivših sotrudnikov »Napreja« izdaja list »Demokracijo«, v kateri od časa do časa z visokega stališča eden ali drugi ogrize našo jugoslovansko socialno demokratično stranko. Zlasti sc v tem poslu odlikuje Abditus, ki bi zadnje čase rad nekaj »veljal«. Gre mu Seve za »veljavo« med gospodo, vsled tega, naravno, išče priložnosti, da udari po nas. No, nas to ne boli: hočemo le pribiti nekaj njegovih ljubeznivosti. — Dne S. septembra t. 1. se je vršila okrajna konferenca ljubljanskih sodrugov. Ta konferenca je sprejela resolucijo, v kateri je izjavila, da hoče sodelovati za dosego svobodne in demokratične jugoslovanske države S. H. S., vsled tega pozdravlja ustanovitev Narodnega Sveta za Cislai-tanijo ter želi, da se skoro ustanovi Narodni Odbor za vse Jugoslovane v Zagrebu. Konferenca je dalje izrekla svoje simpatije ruskemu proletarijatu, predvsem sodru-gu Ličnimi. Abditus seve vidi v teh sklepih »breznačel-nost in konfuznost«. Njegovi glavi ni všeč, da se je konferenca v Ljubljani izrekla za delo v dosego svooodne m demokratične jugoslovanske države S. H. S., češ, da ie strankini zbor leta 1917, sprejel resolucijo, ki govori o adrijansko sudetski-donavski zvezni državi. Namen, da bi smešil jugoslovansko socialno demokratično stranko, mu ne pusti trezno razmišljati. V Božiču 1917. je stranka na kratko izrekla stoječ na znani tivolski resoluciji od novembra 1909 kot cili jugosl. soc. demokratične stranke: ustanovitev samoupravne, kulturne, gospodarske in politične celote vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na sklenjenem gospodarskem prometnem ozemlju ne oziraje se na državne zveze. Da je bil takrat strankini zbor mnenja, da bo najbolje, če se narodne države, Prebivajoče v adrijansko, donavsko, sudetskem ozemlju, združijo v federativno državno zvezo, bilo je to povsem v redu, kajti bodočnost nam bo v tem pogledu šele povedma- kai in kako. Pameten človek ne vidi v tieli sklepih nrav nič konfuzneKa a|j kaj podobnega. To vidi le tak, ki bi p:> vsi sili rad bagateliziral in sebe poviševal. N.is strankin zbor lota 1917, j0 tu(Jj pozdravil zmago *uskj prolelaiske 1 evolucije kot prve revolucije, ki ic edina v stanu strmoglaviti carizem in buržoazijo, kapitalizem in nacionalizem obenem —; ljubljanska konferenca 8. septembra pa ie zopet izrekla simpatije ruskemu proletarijatu. Ista konierenca je pa — oj groza — 0(,4dravila ustanovitev Narodnega Sveta. Zopet Abditu-’.°vt glava ne more poimiti tega. Kritik ne ve več, da se delavska revolucionarna stranka vedno rada spo-boHi'3 'lrilkrcRa in junaškega dela ruskega proletarijata v tj,-... Za ernancipacijo delavskega razreda. Da pa poli-~ '• '"^‘-'Mcvanska socialno demokratična stranka vidi >ma marsikaj, kar je potrebno za razvoj proletarske ll* ':l po svoji moči iorsira — tega seve zopet '^titiis ne pripozna, ker zanj je nadvse jasno, da kdor & o v »Narodni Svet«, mora odločno odkloniti sodrug.i 'ienina... Kakor bi se tisti, ki gre v Narodni Svet zu-uj slekel, in stal v zboru nirodnih svetnikov gol, čaka-■i' na no\ o za vse enako uniiormo. L ; Abditus seve vsklika kot triumfator: ali je mogoča še večj'i konfuznost v političnih zadevah? Odgovarjamo, da je, in mcci* v glavi kritika. V isti številki »Demokracije« je priobčil g. Rttle članek »Kam?«, v katerem izreka to-le blagohotno sodbo o našem listu, »da je samo še slovenska zakasnela izdaji 1 eniških socialno demokratičnih listov« — to se-\c radi tega, ker 011 — Rule — in njegovi tovariši ne sotrudujejo več! Sicer nam pripoveduje g. Rule, da »se socialist ne sme omejevati na delo v okvirju lastne stranke, 0:1 ne sme ozkosrčno lepeti na lastnem glasilu i.i str at karskem časopisju, socialist mora marveč najti pot v druge stranke in sicer jo mora najti s publicističnim delom, s predavanji iti osebnim stikom.« Mi bi priporni.ili, da mora socialist v prvi vrsti delovati v svoji stianki, kadar je tu izvršil svojo dolžnost, gre lahko še drugam. Seve.: delo za stranko, ni blatenje stranke in njunih naprav. V. Dnevne vesti. Dnevnikom preti nevarnost obustave. V nedeljo se je vršila v trgovskem ministrstvu brzojavnim potoni sklicana ponovna seja časopisnega odseka, na kateri so sklenili naslednje: »Na seji je ugotovil vodja uradne centrale za razdeljevanje papirja, da so ustavile obrate skoro vse tovarne, ki so izdelovale papir in da niti v tovarnah niti v časnikarskih upravah ni nikakšnih papirnih zalog. Časopisni odsek je soglasno sklenil, podvzeti pri avstrijski celokupni vladi kakor tudi pri ministrstvu za javna dela. pri železniškem ministrstvu in pri vojnem ministrstvu vse korake, da bodo preskrbljene tovarne za papir vsaj za silo od vojaških premogovnih zalog in da bodo transportne težkoče glede časopisnega papirja v toliko zboljšane, da se zagotovi obstoj časopisne industrije. Po soglasnem mnenju časopisnega odseka je nevarnost, da že v najkrajšem času ne bodo mogli več izhajati dnevni časopisi. Obenem je opozarjal časopisni odsek na to, da je odgovornost za vse posledice, ki bi nastale, ako bi časopisi v tem času ne mogli izhajati, tako velika, da bo morala poseči v to zadevo najvišja vladna instanca. — Avstrijski tobačni monopol ima Po poročilih dunajskih listov, tobaka za smodke še do I. 1921. S tem se zavračajo vse prejšnje trditve. Torej kadilci smodk tobačnega monopola jih bodo še dolgo lahko kadili. — Vlak jo je povozil. Iz Trsta pišejo: Na rocolski postaji v bližini Trsta je zašla Tržačanka, gospa Mervi-čeva pod vlak, ki je je odtrgal glavo. Bila je takoj mrtva. V Pulju je umrl sodrug Jožef Klemenčič dne 19. t. m. Ljubezniivemu in delavnemu sodrugu bodi zemljica lahka! — Divji lovec. Celovški »Mir« pripovednic pod tem naslovom o naslednji socialni zgodbici: »Dne 8. septembra so dobili orožniki iz Smarjete na Črnem vrliu divjega lovca M., drvarja pri baronu Helldorfu. Pri hišni preiskavi so našli razen puške, za katero je imel dovoljenje, samo prazne posode, nič kruha, nič moke, pravo lakoto. Dva meseca že ni bil dobil sladkorja, moke samo 2 kilograma na osebo. Kako naj mož preživi družino, ko zasluži dnevno le 6 K, prisiljen je pa delati pri baronu, ker je pod njegovo streho? Draginja postaja vedno hujša, in to naj bi upošteval tudi g. baron. V naših krajih lahko opazujemo, kak-' šno kulturo nam je prinesel nemški kapitalizem. Kjer so prej bile lepe kmetije, rodovitne njive in travniki, ki jih je slovenski rod obde-‘ loval, je sedaj gozd, divjačina pa grozi zadnjemu zrnu. Dne o. oktobra je bil divji lovec kaznovan na pet dni zapora; sodišče se je oziralo na obupno stanje obsojenca. Vprašamo: Kam je prišlo tistih 33 divjih koz, ki so bile za drvarje ustreljene? Drvarji so dobili celo leto le 2 do 3 kilograma mesa!« Gospodje baroni in drugi njim sorodni — oni naj bi bili vsaj toliko usmiljeni in gledali skozi prste, ako že gre in ustreli »divji lovec« par zajcev ali srn na skrivaj, da si z njimi uteši lakoto. To pa zaraditega, ker ti gospodje niso toliko pošteni, da bi odmerili svojim hlapcem in na-stavljencem vsaj one minimalne plače, da bi se mogli vsaj za vso silo preživeti. Hrvatski Sokol oživljen. Hrvatsko sokolsko društvo sme zopet nadaljevati svoje delovanje, ki so ga začetkom v cine oblasti prepovedale. _ Nespametna mati. Graško deželno sodišče ic obravnavalo o naslednjem slučaju: Vdova šolskega nadzornika Irma Scholz v Gradcu jo kupila svojim otrokom šestmilimetersko pištolo in sicer za igračo. Svojemu dvanajstletnemu sinu pa je dovoljevala, da je streljal ž njo po okolici. Ta materina lahkomiselnost se je bridko maščevala in zahtevala nedolžno žrtev v osebi trinajstletnega dečka. Pri kopanju je namreč streljal omenjeni dvanajstletni otrok v družbi svojih tovarišev' s svojo pištolo na razne predmete ob vodi in nesreča ie hotela. da je zadel v prsa nekega trinajstletnega tovariša tor ga usmrtil. Lahkomiselno mater je obsodilo sodišče na teden dni strogega zapora. — Mezde dunajskih kavarniških uslužbencev so naslednje dogovorjene: za raznašanje 110 K, piccolom pri serviranju 90 K, blagajničarjem 70 do 100 K, kuharjem 300 do 320 K, kuharicam 240 do 280 K in kuhinjskim pomočnikom 210 K dnevno. Razen mezde pripada uslužbencem zajtrk, »malca« in blagajničarjem še stanovanje in hrana. Kdor izmed personala je pa dobival že preje višje mezde, ta dobi sedaj 30 procentov draginjsko doklado. Sladkor na vagone v kavarnah vojnih oderuhov in tihotapcev. V petek je zasačila policija v kavarni »Nizza« v Jungmannovi ulici v Pragi, ki je središče trgovskih špekulantov, družbo treh oderuhov v trenotku, ko so prejeli šek za 250.000 K za vagon sladkorja. Na ta način prodani sladkor je bil odposlan iz Plzna praškemu vojaškemu poveljstvu. Aretirani so bili Alojz Souček, Paul Kotter in znani vojni oderuh Lovvenstein. — V Olomucu izda občina takozvani »denar za silo« (Notgeld) po 5, 10 in 50 vinarjev, da odpomore pomanjkanju drobiža. — To so humanisti! Kmet Jan Sladek v Malem Boru neče ničesar prodati ljudem, dasi bi mogel in dasi pravi, da je »Ceh«. »Raje vržem vse na gnoj, kot pa da bi kaj prodal . . . Raje dam vse državi, kot pa da bi dal žreti ljudem!« — to so njegove besede, s kojimi odganja proseče revno češko ljudstvo, proseče z denarjem v roki . . . Koliko takih brezčut-nežev in takih izvržencev biva še po moravskih ravninah? vprašuje »Rovnost«. »In koliko jih biva še po jugoslovanskih ravninah?« — 160 vagonov žita segnilo. Cujte in strmite: V mlinu Kozmendi na Ogrskem je vsled nemarnosti nadzorovalnih organov segnilo 160 vagonov žita. Proti ravnateljstvu so vložili tožbo, žita pa le ni. — D’Annunzio preletel Alpe. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Pariza: Gabriele d'Aimunzio jo priletel 25. m. m. iz Italije v Francijo. Vzletel je ob 9. zjutraj v Turinu in pristal opoldne v Chalousu. Alpe ie preletel hitro ob zelo neugodnih pogojih. Letel je na istem stroju, na katerem je obiskal in krožil nad Dunajem. Ko je pristal, se je oglasil d'Annunzio pri poveljniku italijanskih čet na zapadnetn bojišču, generalu Albricciju. — Srbski dijaki študirajo v Švici. V Švici je študiralo letos 307 srbskih dijakov, izmed katerih je bilo 70 žensk. Od teh jih je pohajalo visoko šolo 307, ostali so posečali srednje in ljudske šole. — Kako so zmagovali nemški kapitalisti v Rumuniji. »Strana Romana«, akcijska družba za petrolejsko industrijo v Bukarešti jo imela za trgovsko leto 1917. kosmatega dobička 24,395.003 levov (lani 23,722.464 levov). Ce odštejemo vse odpise ostane še čistega dobička 14,142.113 levov (lani 13,920.332 levov). Dividenda znaša 16%. - Dolgo se niso upali s poročilom na dan; čakati smo morali nanj celih 10 mesecev. — Oporoka generala pl Czerliena. Hrvat-ski listi poročajo, da je zapustil generalmajor Marko pl. Czerlien vse svoje premoženje v znesku 200.000 kron Jugoslovanski Akademiji v Zagrebu. Od te zapuščine mora izplačati A-kademija Matici Hrvatski 30.000 kron, pokojninskemu skladu deželnega gledišča 10.000 K in Czerlienovi zadrugi v Šumeču 20.000 K. Gospodarstvo. Tudi brez »bogatih poediucev« bo šlo dalje! Povsod, kjer je z zdravim in s socialističnim duhom urejevano konsumno društveno gibanje, pričakujejo po vojni orgornen razvoj teh gospodarskih organizacij nižjih slojev. Vojna ie poučila ljudstvo tudi v tem oziru ter je izvršila ogromno agitačno delo. Pri današnjem pomanjkanju živil ne morejo, v slučajih tudi ne smejo, zadružne organizacije sprejemati novih članov, toda takoj, ko bo odstranjena tudi ta od vojne napravljena — ovira, se začne veliko pristopanje članov v konsumno-društvene organizacije. Ne glede na vse težkoče vojne dobe je delovanje zadružnih organizacij naravnost razveseljivo. Prinesli smo o tem že mnogo primer, ne le o zadružnem gibanju v Avstriji, ampak tudi v tujini. Danes leže pred nami podatki o zadružnem gibanju v Nemčiji. Organizacije konsumentov imajo tu skupaj 2,900.000 članov, kar pomenja, da si pušča danes 14 milijonov neimovitih ljudi preskrbovati svoje potrebščine potom konsumnih društev. To znači eno petino vsega nemškega prebivalstva! Od tega pripada na »Osrednjo zvezo nemških konsumnih društev«, ki jo vodijo socialni demokrati 2,189.630 članov, torej tri četrtine vseh organiziranih konsumentov, obsegajočih 10 milijonov ljudi. Pred petnajstimi leti je imela ta zveza komaj 537.085 članov. Zveza izkazuje 591 milijonov mark denarnega prometa, v svojih lastnih tovarnah in delavnicah je izdelala za 144 milijonov mark blaga za člane. Društva, združena v zvezi, naznanjajo 122 milijonov mark članskih hranilnih vlog, ta društva imajo za skupno 107 milijonov mark lastnih hiš in posestev. Velenakupna družba ima 10 milijonov mark deležnega imetja, 15,700.000 mark rezerv in 71,700.000 mark bančnih vlog. In ta cela velikanska gospodarska organizacija je sezidana na zadružno-društveni podlagi in glavna sila vsega tega podjetja in vsega njenega delovanja je društveni idealizem, delujoč le za korist članov. Nekateri nazadnjaki bi nam radi pripovedovali, da ni mogoče brez bogatih in močnih poedincev«, brez zanimanja za zaseben dobiček, nobeno gospodarsko življenje in nobeno podjetje. Zadružna delavska podjetja pa zavračajo najbolje s svojim uspešnim delovanjem vse te predpotopne na-zore in trditve.____________ Državni kancler o mirovnih izgledih. Berlin, 22. oktobra. Danes se je sešel državni zbor. da se posvetuje o naznanjenih ustavnih spremembah. Seje so se udeležili tudi avstrijski državniki. Takoj po otvoritvi zbornice so prešli poslanci k dnevnemu redu, to je, k posvetovanju o ustavnih spremembah. Med splošno napetostjo je prevzel besedo državni kancler princ Maks Badenski. Izvajal je med drugim naslednje: Ves nemški narod hoče slišati, kakšne izgletle goji nemška vlada za mir. Razumeli bodete, da se moram o tem zelo previdno izražati iu zato izjavim danes o mednarodnem položaju le to, da je izzval prvi odgovor predsednika VVilsoua na mirovni korak nemške vlade hud boj med nazoroma »pravni mir« ali »nasilni mir«. Gre za boj, ki ga vsaka dežela javno bojuje, in ki bi moral v enakem položaju obstojati tudi pri nas. Na eni strani povzdigujejo svoje glasove, iu sicer glasneje kot kdaj prej, tisti, ki se dotnišljujejo, da je prišel trenutek, ko morejo zadovoljiti na zemlji naše nemške domovine vse zbrane strasti sovraštva in maščevanja. Na drugi strani pa stoje odkritosrčni pristaši Zveze narodov, ki so si svesti, da igra misel nove vere, novega prepričanja, odločilno pre-skušnjo. Ta osnovna misel se glasi: Predno utegne ka-terasibodi sila izmed velesil izrabiti svojo silo kot sredstvo v dosego od nje same zastopane pravice proti drugemu narodu, je treba poskusiti, da se doseže mir polom prostovoljnega sporazuma. Ta boj med obema nazoroma še ni odločen. Zadnja nota predsednika Wilsona nemškemu narodu ni pojasnila, kako izpade ta javni boj. Morda prinese novi odgovor iz Washingtona končno jasnost. Dokler pa se to ne zgodi, moramo'misliti na dvoje možnosti: Prvič na to, da hočejo sovražniki nadaljevati vojno in da nam v tem slučaju ne preostaja nič drugega, kot da se borimo z vso silo naroda. Kdor se je postavil na podlago pravnega miru, je prevzel obenem dolžnost, da se brez boja ne ukloni pred nasilnim mirom. Pa tudi drugo možnost moramo že danes v vsej njeni razsežnosti prento-triti: Nemškega naroda ne smemo voditi slepo k mirovnim pogajanjem. Narod je danes upravičen, da stavi vprašanje: Ako se napravi mir na podlagi NVilsonovih pogojev, kaj pomeni to za naše življenje in za našo bodočnost? Šele naš odgovor na \Vilsoitov odgovor je povedal nemškemu narodu, za kaj pravzaprav gre. Za naše stališče naj ne velja več, kaj sami priznavamo, temveč, kar se spozna kot pravo v prostem razgovoru z našimi nasprotniki. To je pač težka žrtev za ponosni in na zmage navajeni narod. Z raznih strani prihajajo glasovi, da pomenja sprejem VVilsonovih pogojev uklonitev pred sovražnikom, ki bo odločil pravno vprašanje izključno lo na podlagi svojih lastnih interesov. Jedro vsega Wilsonovega programa je zveza narodov. Toda njegova ustanovitev je možna le tedaj, ako vsi narodi premagajo svoj nacionalističen egoizem. Realizacija pravne skupnosti zahteva, da se vsak narod odreče delu svoje samostojnosti, ki je bila doslej znak državne visokosti. Ako stojimo na podlagi narodnega egoizma, ki je bil še pred kratkim vodilna sila v življenju narodov, potem za nas ni obnovitve iu prerojenja. Ako pa uvidimo, da je zmisel te strašne vojne predvsem zmaga pravne ideje, in ako se tej ideji ne zoperstavimo, ter se jej prostovoljno podvržento, tedaj najdemo v njej zdravilo za rane sedanjosti in za moči bodočnosti. Srečo in pravice drugih narodov moramo sprejeti v svojo narodno smlio. Potrebno je, da odstranimo stari ustavni sistem, ker le tedaj bo dana možnost, da se udejstvi ideja zveze narodov. S tem sem prešel k vprašanju o notranji politiki. Pruska volilna reforma, na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice je zagotovljena. Dalje sta predloženi zbornici dve zakonski osnovi: Prva naj omogoči članom visoke zbornice, da vstopijo v državno vodstvo, ne da bi izgubili s tem svoj državnozborski man- dat. lo ie potrebno,'ako naj ostane zveza med parlamentom in najvišjo državno oblastjo tako trdna, kakor to zahtevata skupno delovanje in medsebojno zaupanje. Druga zakonska osnova predlaga spremembo zakona glede zastopanja državnega kanclerja. Doslej so mogli nadomeščati državnega kanclerja le voditelji najvišjih državnih oblasti. Od julija 1917 sem že datira misel o politični odgovornosti. Sedaj je postala ta misel zrela in dejstvo. Nemški narod je dozorel, da se vlada sam iu napačno je mnenje, da so nas prisilili do spremembe v značaju naše politike zunanji faktorji. V debati je govoril med drugimi tudi poslanec sodr. Kbert. Izjavil je, da so vstopili socialni demokratje v vlado z namenom, da rešijo domovino. Wilsonu je dana prilika, da z dejanjem dokaže, da je ostal zvest svojim idealom o trajnem miru pravice in zvezi narodov. Izpraznitev zasedenih ozemelj se mora izvršiti v redu. Neomejno podmorsko vojno so socialni demokrati vedno pobijali. Sestava nove vlade pomenja rojstni dan nemške dmokracije. Parlamentarna vlada se mora nepreklicno utrditi in odstraniti je treba v državi vojaško oblast. Zasedanje zbornice in nadaljnje posvetovanje se vrši jutri. Zadnje vesti. \Veker!e in Jugoslovansko vprašanje. Budimpešta, 22. oktobra. Ministrski predsednik Wekerle je v poslanski zbornici govori] o ameriški noti ter izjavil, da Wilson ne upošteva avstro-ogrske ponudbe za premirje in mir. V nadaljnjih razmotrivanjih priznava ministrski predsednik zahteve češkega naroda, a pravi, da Slovaki nečejo priti v češko državo. Zedinjenju Jugoslovanov v deželah ogrske krone ogrska vlada ne ugovarja; pozval je Hrvate, naj izrazijo svoje želje. Čeho-slovaška vlada. Dunaj, 22. oktobra. Načelniki parlamentarnih strank so se sestali danes na posvetovanje na katerem je poslanec Stransky v imenu Češkega svaza izjavihda je ententa priznala češko-slovaško državo, ki ima svojo vlado v Parizu. Za pogajanja da je kompetentna edino češko-slovaška vlada in noben češki poslanec ni upravičen razpravljati z Dunajem ali s konr drugim. Iz ogrskega parlamenta. Budimpešta, 22. oktobra. Na današnji seji poslanske zbornice je grof Karolyi utemeljeval svoj predlog za ustanovitev neodvisne ogrske deržave. Vlada — je rekel govornik — ne stori ničesar; naj se končno zgane, ali pa naj se umakne demokratični vladi. Zveza z Nemčijo se mora razdreti, ogrski polki pa poklicati domov. Sklene naj se takoj poseben mir in ustavi izvoz živil iz Ogrske. Grof A p-p o n y i je nujno predlagal, naj se ustanovi odsek 15 članov za vnanje in notranje zadeve. Predlog je bil soglasno sprejet. Zlato avstro-ogrske banke se spravi na Dunaj. Budimpešta, 22. oktobra. V ogrskem parlmentu je grof Karoly izjavil, da je avstro-ogrska banka glasom zanesljivih poročil naročila budimpeštanski podružnici, naj spravi svojo v kleteh zavoda nahajajočo se zalogo zlata na Dunaj. Stranka je vložila tozadevno interpelacijo. Finančni minister Popovics je na to izjavil, da bo avstro-ogrski banki zabranil transport zlata. Težke zahtevo cmerite. Stockholm, 22. oktobra. Glasom poročil iz londonskih političnih krosov zahteva ententa kot pogoj za premirje: izpraznitev Mctza in Strassburga, odstop Hcl-golanda in Kiela, izročitev vseli podmorskih čolnov in vsega trgovinskega brodovja. Haag, 22. oktobra. Ameriški listi objavljajo poluradno noto, ki zahteva, da Nemčija prepusti Franciji Alzacijo - Loreno in da sicer upostavi stanje, kakor ic bilo pred vojno. Nemški podmorski čolni poklicani domov. Madrid, 22. oktobra. Španska vlada je prejela madno poročilo iz Nemčije, da je nemška admiraliteta ukazala podmorskim čolnom, da se takoj vrnejo v domovino. Shodi. Hrastnik. Občni zbor konsumnega društva v Hrastniku se bo vršil dne 27. oktobra 1918 ob 3. popoldne v zadružni gostilni. Poleg poročil je na dnevnem redu sklepanje o dobičku, volitev enega člana načelstva in treh članov nadzorstva. Člani, udeležite se tega občnega zbora! Podružnica »linije« avstrijskih rudarjev v Idriji vabi svoje člane s tem na redne društvene razgovore (disku-zije), ki se bodo vršile odslej vsako soboto točno ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih. Javen shod eraričnih gozdnih delavcev v Idriji se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. ob 11. uri dopoldne v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji. Na dnevnem redu bodo plače in aprovizacija. Prizadeti pridite vsi! Umetnost in književnost. Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. uri sc uprizori prvič v letošnji sezoni angleška komedija »Charleyeva teta«. — Jutri v četi tek sc ponovi »Charleyeva teta« za abone-ment »A«. — V petek, dne 25. t. m. za abonc-ment »A« Nušičcva veseloigra »Svet« z g. Danilom v glavni ulogi. Aprovizacija. Prodaja moke. Od četrtka, dne 24. t. m. do vštete sobote, dne 26. t. m. se bode oddajalo na vsako močno izkaznico po pol kilograma pšenične moke za peko št. 0_ Kilogram stane 2 K 60 vin. Prodaja praških klobas po znižani cenL Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v četrtek dne 24. t. m. popoldne v vojni prodajalni, v Gosi>oski ulici strankam z zeleno izkaznico > B« od št. 650 do 750. Vsoko oseba dobi četrt kg: kilogram stane K 8. - Vprašalne pole za peči se bodo izdajale v petek pri vseh krušnih komisijah. Kako se morajo vprašalne pole izpohi tj in vrniti komisijam, sc objavi v listih. Člani vojne zveze morajo vrniti v petek pri krušnih-komisijah vse izkaznice za petrolej, ki so iih prejeli za stanovanje, ker sicer ne dobe preje izkaznic za kruh. — Vojna zveza bode dobila petrolej za oktober nakazan direktnu od petrolejske centrale. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e j a n. l isk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Sv. Valentinski = mastllni praSek za praSlie pospešuje prebavo in hitro debelenjc, živali ostanejo zdrave, pridobivajo hitro na teži celo ob manjvredni * hrani, dobe okusno meso in jedreno mast. Za plemenjaki nje nenadomestljiv, da se doseže krepak zarod. 1 zavoj Stev. 1 K 160. — Glavna zaloga za južno Avstrijo: JOSIP BERDAJS, Ljubljana, —Celovška cesta 85/16, Kranjsko. Razglas deželnega odbora vojvodine Kranjske z dne 21. oktobra 1918, št. 11071, s katerim se določajo oskrbovalne takse za kranjsko deželno blaznico in deželno blaznico-hiralnico. Dogovorno s c. kr. deželno vlado v Ljubljani se določajo oskrbovalna taksa, pričenši s 1. novembrom 1918 do nadaljnega za osebo in dan, kakor sledi; V kranjski deželni blaznici: Oskrbovalna taksa I. razreda.........................na K 15’ Oskrbovalna taksa II. razreda.........................na K 10* Oskrbovalna taksa III. razreda........................na K 5. V kranjski deželni blaznici-hiralnici: Oskrbovalna taksa III. razreda........................na K 4 — To se daje na občno znanja. Deželni glavar v vojvodin] Kranjski: Dr. Ivan Šušteršič.