warna
gromui
plinifikacr
Žalec,
Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285
Kava Brasil Minas 999,00 SIT
Tropic kava v PVC 1071 SIT
NOVO!
10 <&g 135 SIT
Ni vsaka kava Tropic kava!
Celje - skladišče D-Per
III 5/1995
5000002516,3
COBISS ©
Leto XVI - številka 3, marec 1995
Pomladansko čiščenje okolja
Zamuda zaradi upravnih postopkov
Cesare Ugo Garattoni: »Začetek gradnje plinskega omrežja v Žalcu to poletje.«
Te dni bo minilo leto, kar je tedanji izvršni svet podpisal koncesijo za plinifikacijo v občini Žalec z Europlinom iz Trbovelj in italijanskim podjetjem Societa Gas iz Riminija. Po terminskem planu naj bi z gradnjo v Žalcu pričeli že prejšnje poletje, pogodba pa jih zavezuje, da v dveh letih po pridobitvi upravnih dovoljenj priključijo vsaj 40% predvidenih naročnikov. Na jezo prav teh predvidenih naročnikov pa se gradnja še vedno ni pričela, niti ni koncesionar pridobil gradbenega dovoljenja.
Koncesionarja za izgradnjo plinifikacije sta medtem svoje pristojnosti prenesla na skupno podjetje Mestni plinovodi, ki ima trenutno sedež v Ljubljani in ga vodi tudi direktor Societa Gas Cesare Ugo Garattoni. On in predstavnik Europli-na Inko Starec sta se prejšnji teden sestala z županom ter mu pojasnila razloge za zamudo. Za naš časopis pa sta povedala: »Do zamude pri pridobivanju upravnih dovoljenj je prišlo zaradi volitev in spremembe upravnega sistema, prenosa pristojnosti na državno raven pa tudi zaradi zapletenih postopkov
pridobivanja soglasij, česar v Italiji ni.«
Projekti za celotno občino so narejeni, lokacijska dokumentacija pa za krajevne skupnosti Žalec, Vrbje, Gotovlje in Petrovče. V tem tednu bodo sestanki s krajani, po-
tem pa bodo začeli zbirati soglasja lastnikov zemljišč. Najverjetneje bo podjetje Eko klima iz Celja izdelalo gradbeno dokumentacijo, rok je tri mesece, potem je potrebno pridobiti še požarno-varstveno in zdravstveno soglasje. Medtem gradbeni del Mestnih plinovodov že sklepa pogodbe z lokalnimi
izvajalci, tudi z Minervo, za nakup 15 kilometrov cevi v maju. Do konca julija naj bi pridobili vsa dovoljenja in nato začeli z gradnjo na dveh gradbiščih, najprej v Žalcu od železnice do severne obvoznice.
Hkrati s tem bodo pooblaščeni predstavniki obiskovali krajane s pogodbami. Priključitev na plinsko omrežje do števca ob meji zemljišča bo stala 890 DEM. Od tu naprej lahko lastnik sam izbere pooblaščenega izvajalca. Celotna investicija ob prehodu na plinsko ogrevanje naj bi za manjšo enodružinsko hišo znašala 5000 DEM.
Prvi naročniki naj bi bili priključeni že v naslednji ogrevalni sezoni. O morebitni prekinitvi koncesije z občinskim vodstvom niso go-vorili: »Mestni plinovodi imajo koncesijo za
je na zemeljski plin v treh skih občinah. Skupaj bomo v teh občinah vložili 20 milijonov DEM, od tega v žalski občini za 125 kilometrov omrežja približno 13'milijard. Uporabljamo nekoliko dražji sistem polaganja nizko in srednje-tlačnih cevi naenkrat, toda to omogoča nenehno širjenje sistema, je pa tudi varneje, ker sami naročniki nimajo reduktorskih ventilov. Naše podjetje deluje od leta 1957 med drugim smo zgradili omrežje v celotni občini Rimini, v tem času pa nismo imeli nobenega požara ali eksplozije,« je povedal Cesare Ugo Garattoni.
K. R.
EproS
ELEKTRO STORITVENO TRGOVSKO P0D)ET|E d.o.o. BRASLOVČE,
tel: 709 050
Priznanja mlekarjem
Mlekarna Celela Arja vas je tudi letos, in sicer prejšnji petek pripravila srečanje in podelitev priznanj svojini največjim proizvajalcem mleka. Lani je mlekarna Celeia odkupila 37,5 milijonov litrov mleka od 3.172 proizvajalcev Iz 22 zadrug celjske, koroške in zasavske regije. Glede na leto prej je bil odkup večji za 20%, v letu 1995 pa načrtujejo 12% povečanje. Vse mleko predelajo v Arji vasi.
V petek so podelili kar 126 priznanj. Prejele so ga vse zadruge, med katerimi je največ mleka oddala KZ Šmarje (7,2 milijona litrov), na 4. mestu je Kmetijstvo Žalec, na 9. KZ Polzela in na 10. mlekarska zadruga Arja vas. Iz vsake zadruge so štirje najboljši prejeli nagrade, največji proizvajalec v mlekarni pa je Marjan Rek iz KGZ Prevalje z 236.980 litri oddanega mleka Na petem mestu je prvi iz Savinjske doline Franc Brišnik iz Prekope s 189.256 litri.
Marec je mesec pomladi in žensk. Kar dva praznika sta jim bila posvečena. Prvega smo preživeli bolj miže - kaj bi govorili o emancipaciji žensk, ko pa jih že zdaj ne moremo prepričati, da bi rojevale več otrok. Zato pa je nekdanji blišč 8. marca prevzel materinski dan. Mnogo prireditev in veselic je bilo pripravljenih ob tem dnevu. Lahko bi torej rekli, da je bil marec pravzaprav posvečen otrokom.
Tudi mi smo v marčevski številki posvetili precej prostora prav otrokom, naj omenimo samo okroglo mizo o novi šolski zakonodaji. Ponovno pa je pred vami tudi rubrika Izpod peresa mladih.
Mednarodni rokometni turnir
Rokometni klub Žalec vabi na zanimiv mednarodni turnir mladinskih reprezentanc Avstrije, Madžarske in Slovenije. Vse tekme bodo v dvorani športnega centra v Žalcu. V soboto, 1. 4., ob 11. uri bo tekma med Avstrijo in Madžarsko, ob 18. uri pa Madžarska—Slovenija. V nedeljo ob 11. uri bo tekma med Slovenijo in Avstrijo, po tekmi pa podelitev pokala Savinjske doline zmagovalni ekipi.
Ljubiteljem ženskega rokometa se obeta zanimiv športni dogodek, mladim rokometašicam pa gostitelji izrekajo dobrodošlico.
*VeAeU puvputc ¿k ueUfo fUnfov
rt,tut
¿ščiHČL	itt
ITFWffVr	WWW P»	*
Porodniška - vrh ledene gore težav stran 3 Visoka cena trdnega tolarja	stran 4
Razvejana dejavnost, premalo denarja stran 8
Vas vabi vsak dan od 7. do 22. ure, razen ob nedeljah in praznikih.
Tudi to leto v žalski občini poteka akcija pomladanskega ureja- |jenj p0 štirje zabojniki, po-nja in čiščenja okolja, ki se je pričelo 20. marca, trajala pa bo vse same2na krajevna skupnost do 28. maja. Akcijo vodi direkcija za komunalo v občinski upravi, pa b0 |ahko izkoristila pribli-v njej pa naj bi sodelovali vsi, ki lahko pomagajo pri čiščenju svo- ¿no 2o odvozov Za odvoze jega okolja; krajani, podjetja in šole ter druge ustanove in seveda koristnih odpadkov, kot so društva (turistična, športna, taborniki, lovci, ribiči, planinci, ga- že|ezo steklo in papir pa se silci in drugi).
V času akcije naj bi se očistila predvsem divja odlagališča odpadkov, obrežja jezer in vodotokov, območja naravne in kulturne dediščine, okolica turističnih znamenitosti, športne površine, zelenice in tovarniška dvorišča.
Zbrane kosovne odpadke bo odvažalo JP Komunala Celje,
PE Javne naprave, s katerim so se krajevne skupnosti dogovorile za mesta, na katerih
posamezne krajevne skupno-so ali še bodo postavljeni za- sti dogovarjajo s Surovino, bojniki. Na dan bodo postav- Vrbje.
Razpored odvoza kosovnih odpadkov v času akcije
-	od 20. marca do 26. marca: KS Bralovče in KS Letuš
-	od 27. marca do 2. aprila: KS Vransko In KS Tabor
-	od 3. aprila do 9. aprila-. KS Polzela In KS Andraž
-	od 10. aprila do 16. aprila: KS Gomilsko In KS Trnava
-	od 17. aprila do 2a aprila: KS Prebold In KS Šešče
-	od 24. aprila do 30. aprila: MS Žalec
-	od t maja do 7. maja: KS Griže In KS Liboje
-	od 8. maja do 14. maja: KS Petrovče In KS Galicija
-	od 15. maja do 21. maja: KS Ponikve In KS Gotovlje
-	od 22. maja do 28. maja: KS Šempeter In KS Vrbje
Slavko Šketa
Prednost deponiji in kanalizaciji
Vodja oddelka za komunalne zadeve: letos manj proračunskega denarja za ceste
Nova občinska uprava bo imela predvidoma dve notranji organizacijski enoti: oddelek za komunalne zadeve in enoto za gospodarstvo in negospodarstvo. Župan Milan Dobnik je že izbral vodji obeh enot. Direkcijo za komunalo od februarja vodi Slavko Šketa, ki ga tokrat prvič v tej funkciji predstavljamo tudi v Savinjčanu.
Slavko Šketa je diplomirani in- tudi pri nadzoru nad posamezni-
ženir gradbeništva. Doma je v Ka-menčah v krajevni skupnosti Braslovče in je oče dveh otrok. Po opravljeni diplomi leta 1975 se je zaposlil v Industriji gradbenega materiala, leta 1989 je s sodelavcem odprl obratovalnico, v kateri so proizvajali unikatno betonsko galanterijo, po dveh letih pa je ustanovil lastno podjetje s sedežem v Kamenčah: »Večinoma smo se ukvarjali s projektiranjem gradbenih objektov, izvajanjem nadzora in cenitvijo. Z operativo se nismo ukvarjali. Ko mi je župan predlagal, da bi sprejel mesto vodje direkcije za komunalo, se je bilo treba kar precej na hitro odločiti. Ker imam v podjetju še dva zaposlena in nekaj že vnaprej dogovorjenih projektov, svojega podjetja nisem mogel kar pustiti. Dogovorili smo se, da podjetje sicer ostane aktivno, da pa opravlja storitve samo za fizične osebe. Sicer pa bom moral glede na vso problematiko, s katero se ukvarjam kot vodja direkcije, počasi zaključiti z delom v podjetju.«
Sicer pa je bil Slavko Šketa od leta 1986 do 1991 tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Braslovče: »Lahko bi rekel, da glede na to dovolj dobro poznam življenje in delo krajevnih skupnosti. Ker so Braslovče obrobna krajevna skupnost, ki ima tudi demografsko ogrožena območja, sem v tem času dodobra spoznal, kako težko je urediti takšno komunalno infrastrukturo, kot je bila v strnjenih krajih urejana že mnogo prej. Ko mi je župan ponudil to funkcijo, sem sicer malo razmišljal, kako se odločiti, vendar pa me ni bilo strah sprejeti njegove ponudbe ravno zaradi teh razlogov: poznam delo v krajevnih skupnostih, razumem težave ljudi, vem, na kakšen način se investicije lahko izpeljejo, po drugi strani pa sem precej sodeloval
mi investicijami v občini, pri gradnji vodovodov, kanalizacije in cestnih odsekov.«
Oddelek za komunalne zadeve po reorganizaciji uprave zaposluje šest ljudi: »Neposredno nas je
ocenjuje takole: »V preteklem obdobju je bila posvečena premajhna pozornost odlagališču komunalnih odpadkov. V vsej občini ni varovanega območja, kjer bi bil prostor rezerviran za deponijo in ne bi bil poseljen. Prav zaradi poselitve nikjer v občini ni mogoče vzpostaviti pogojev, ki bi zadoščali sedanjim kriterijem za deponije. Sploh pa menim, da je občina premajhna, da bi imela svoje komunalno
zaposlenih šest, organizacijsko pa po novem k nam spadajo tudi tajniki krajevnih skupnosti. Za toliko se povečuje število zaposlenih, saj so tajniki naša pomoč na terenu, izpostava, ki rešuje določene probleme na posameznem območju.«
Žalska občina ima na komunalnem področju kar nekaj odprtih vprašanj in težav. Slavko Šketa jih
odlagališče, zato se ta čas dogovarjamo s celjsko občino za ureditev regijskega odlagališča. V tem primeru bi nam ostala le še sanacija odlagališča na Ložnici. Naslednji velik problem je kanalizacija. Zaradi nenehnega pomanjkanja denarja gradnja kanalizacije nikoli ni potekala v načrtovanem obsegu. Pri tem zaostajamo vsaj za de-
set let, zato bo poleg deponije v tem letu gradnja kanalizacije naša prednostna naloga. Prav tako pa tudi čistilna naprava v Kasazah, kjer je prav tako velik problem pomanjkanje denarja. Gena kanališči-ne namreč ne pokriva niti enostavne reprodukcije, tako da v lanskem letu beležimo ogromne izgube na čistilni napravi. Treba pa jo je še posodobiti in razmišljati tudi o vključevanju dodatnih uporabnikov.
V lanskem letu se je izredno veliko naredilo na področju cestne infrastrukture, spodbuda za to je bilo tudi nadomestilo za spremembo namembnosti zemljišč zaradi avtoceste. Vendar se je kljub vsemu naredilo več, kot je dopuščal proračun. Ugotavljamo, da je bilo lani porabljenih na področju cestne infrastrukture za 60 milijonov tolarjev preveč, kar se nam bo krepko poznalo v letošnjem letu. Ljudje pričakujejo, da se bo tako intenzivna gradnja nadaljevala, kar povzroča veliko težav pri usklajevanju osnutka proračuna.
Osnutek proračuna predvideva tudi nekoliko drugačen način financiranja. Krajevne skupnosti bodo dobile samo minimalna sredstva, ki jih potrebujejo za komunalno rabo in za reševanje manjših lokalnih težav, vse večje investicije pa bodo načrtovale skupaj z našo direkcijo. Samo na ta način bomo lahko ob skromnih finančnih sredstvih, ki jih imamo, zmogli uresničiti projekte, ki so v skupnem interesu celotne občine.
Še na zelo velik poseg v našo dolino bi opozoril, to je gradnja avtoceste. Aktivno smo se vključili v priprave na gradnjo, zlasti s tega vidika, da je potrebno premišljeno odlagati odvečni material s trase, hkrati pa moramo ob tem zaščititi lokalne ceste, po katerih se bodo opravljali prevozi. Izvajalcem del naš oddelek predlaga, kam in pod kakšnimi pogoji lahko odlagajo material. Predvsem moramo poskrbeti, da ne bomo ostali praznih rok, ko bo avtocesta zgrajena.«	K. R.
anez Zupanec Poslanec v državnem zboru
Dogajanja v parlamentu
Začel se je proračunski ples, ki bo trajal kar nekaj mesecev do končnega sprejetja v parlamentu. Sodelovanje več ali manj vseh poslancev v tem plesu sem bil že omenil. Toda to ni ples samo poslancev. Začne se že v posameznih ministrstvih in še kje, kar dokazuje skupna vsota finančnih zahtev vseh ministrstev, urada predsednika Republike, Državnega zbora, Državnega sveta, Računskega sodišča, Urada predsednika Vlade in vladnih služb: 675 milijard tolarjev. Ministrstvo za finance pa je predlagalo celotno načrtovano proračunsko porabo 510 milijard Tolarjev. In nič več. To dokončno proračunsko porabo je napovedal tudi predsednik vlade na eni izmed svojih tiskovnih konferenc in je tudi izhodišče pri pogajanjih s koalicijskimi partnerji, ki so se že začela. Brez strahu lahko zapišem trditeV, da moramo v parlamentu izglasovati proračunsko pora-
Opravičilo
V prejšnji številki Savinjčana je bilo na 2. strani objavljeno sporočilo o 2. seji občinskega sveta. V poročilo se je prikradla napaka, za katero se opravičujem svetniku Vinku Derči. Napačno je bito namreč zapisano, da je Vinko Derča svetnik LDS namesto SKD.
Ksenija Rozman
bo za to leto 510 milijard tolarjev ali pa bomo poleteli nazaj v vrtoglave višine inflacije in zrušilo se bo vse, kar smo z veliko muko gradili zadnjih nekaj let. Čisto umestno je vprašanje, kako je mogoče, da je tolikšna razlika med proračunsko porabo v letu 1994 in zahtevami za leto 1995 posameznih proračunskih porabnikov? Kar nekaj odgovorov na to vprašanje se ponuja: za nekaj povečanj proračunske porabe je odgovoren tudi parlament (tako imenovana obrambni in šolski tolar in morda kmalu še tehnološki tolar), posamezna ministrstva delujejo že tretje leto, si bogatijo program dela in vse bolj vedo, katere naloge bi morali realizirati, med drugim tudi precej novih nalog, ki jih prinaša nova za-konodajA. Računsko sodišče, ki bo v bodoče preverjalo zakonitost, namenskost in ekonomičnost porabe proračunskih sredstev, je že takšen na novo nastali proračunski porabnik (predlog zanj je v višini 745497 milijona tolarjev, predlog Ministrstva za finance je 722,23 milijona tolarjev). Ne sodim, da bi bile tako visoke zahteve posameznih proračunskih porabnikov posledica slabe gospodarnosti. Enostavno so potrebe ta trenutek večje, kot jih lahko vsi skupaj plačamo.
Navajam zelo izstopajoče stanje na Ministrstvu za okolje in prostor: za leto 1995 je zahtevalo dobrih 21
milijard tolarjev, v letu 1994 je porabilo dobrih 6 milijard tolarjev, predlog Ministrstva za finance za letošnje leto pa je dobrih 10 milijard. Dobro sem seznanjen z nalogami Ministrstva za okolje in prostor, med drugim jim manjkajo prepotrebna finančna sredstva za urejanje vodotokov, kar je potrebno storiti tudi za vodotok Savinje skozi našo dolino. Morda so pa tako visoke zahteve posameznih proračunskih porabnikov tudi že nabiranje političnih točk za prihodnje parlamentarne volitve, kajti znano je, da so posamezni vladni resorji preveč strankarsko enolični. Če ta trditev drži, bo zelo slabo. V predlogu programa dela Državnega zbora za to leto, v katerem so zajete že tudi vse neizbežne točke rednih sej, je prikazan natančen vozni red obravnave in sprejetja predloga državnega proračuna: od uradnega, Vladinega predloga proračuna Državnemu zboru do končnega glasovanja o državnem proračunu bo preteklo 83 dni, vmes pa se bodo s proračunom seznanili poslanci, predstavniki Vlade ga bodo pojasnili v posameznih delovnih telesih, opravljena bo splošna razprava v parlamentu, potem bodo poslanci lahko vlagali amandmaje (izključno naš ples), o katerih se bodo opredelila delovna telesa in končno bo o njih dala stališče tudi Vlada. Padla bo dokončna odločitev. Potem
bodo tisti, ki ne bodo iz skupne sklede nič dobili, zopet rekli: ta država ni demokratična.
Za politiko seveda dela ne bo zmanjkalo. Strinjam se s kolegom poslancem Borutom Pahorjem, predsedujočim v Odboru za mednarodne odnose, da bo tja do jeseni primarna preokupacija politike vstopanje v Evropsko zvezo. Potrebna bo modrost vseh, ki lahko o tem neposredno odločajo, da bi zmogli zakonodajo prilagoditi neizogibnim zahtevam Evropske zveze in se hkrati zavarovali pred nepotrebno razprodajo nepremičnin tujcem.
Župan Milan Dobnik:
»Predvolilne obljube se uresničujejo«
O prvih mesecih ponovnega županovanja — Napetost v občinskem svetu obstaja
Žalska občina je ena redkih, ki je po spremembi lokalne samouprave ostala skoraj enako velika in ki ima celo istega župana. Njegove pristojnosti v tem mandatu so precej večje, kako pa so minili prvi meseci ponovnega županovanja, o tem v naslednjem pogovoru z Milanom Dobnikom.
Savinjčan: Na volitvah ste nastopili kot neodvisni kandidat za župana, po volitvah pa ste se postavili na stran desnice. Mnogi vaši voliici se sprašujejo, zakaj?
Milan Dobnik: »Ta trditev je bosa. Ljudje si napačno razlagajo demo-sovo proslavo. Nikoli nisem skrival in nikoli ne bom, da sem izšel iz de-mosa oziroma da sem organiziral demos v Žalcu.
Demos je imel odločilno vlogo pri osamosvajanju Slovenije, zato menim, da je to potrebno in vredno proslaviti. Sicer pa je moje stališče še vedno takšno, da je potrebno v občini pritegniti k sodelovanju vse sile, ne glede na strankarsko pripadnost. Ne želim, da bi ljudi presojali po njihovi politični preteklosti in sedanjosti. Menim, da se nisem prav nič spremenil.«
Savinjčan: Kako ocenjujete prve seje občinskega sveta oziroma njegovo izrazito delitev na levi in desni blok, pa tudi izsiljevanje obojih posameznih, zlasti dvotretjinskih odločitvah?
Milan Dobnik: »Prav odločanje z dvotretjinsko večino o nekaterih zadevah je privedlo do malo večjega soglasja med svetniki, kot bi bito doseženo sicer. Tako je, na primer, podpredsednik sveta vendarle iz vrst opozicije. Pri nekaterih vprašanjih pa opozicija postavlja nenormalne zahteve po dvotretjinski večini tam, kjer nikjer v demokratičnihjdržavah ni običajno in to povzroča napetosti. Prav tako sproža napetost želja posameznikov iz vrst manjšine, predvsem Združene liste, da mi onemogočijo županovanje. In sicer tako, da mi skušajo preprečiti imenovanje sodelavcev, ker ne sprejmejo predlagane organizacijske sheme občinske uprave. Mislim, da je to bistvo spora glede zadnjega statutarnega sklepa. Prav tako so zahtevali, da bi moral v primeru imenovanja poklicnega tajnika župansko funkcijo opravljati neprofesionalno. Toda v tako veliki občini, kot je naša, je dela za oba dovolj. Vse to kaže, da skušajo preprečiti uresničevanje mojega programa, za katerega menim, da ga občina potrebuje. Ko človek nekaj časa spremlja življenje občine, ugotovi, kaj je najbolj potrebno, pri čemer sem vedno pripravljen poslušati tudi mnenja drugih.«
Savinjčan: Kako ocenjujete nedavne spremembe zakona o lokalni samoupravi?
Milan Dobnik: »Te spremembe omogočajo županom, da si sodelavce izberejo sami, razen tajnika in podžupana, ki ju še vedno potrjuje občinski svet. Menim, da je prav tako, saj je župan odgovoren za izvajanje politike in si mora izbrati ljudi, za katere je prepričan, da mu bodo pri tem pomagali.«
Savinjčan: Katere sodelavce ste si že izbrali?
Milan Dobnik: »Za področje urejanja prostora in kanalizacije je kot vodja le imenovan Slavko Šketa. Enoto za gospodarske in negospodarske dejavnosti pa bo vodila Tanja Rehar, članica prejšnjega izvršnega sveta. Pri izbiri sem razmišljal predvsem o članih prejšnjega izvršnega sveta, s katerimi smo dobro sodelovali. Vendar so se nekateri zamerili ljudem, zato jih nisem želel ponovno imenovati. Z občinskim svetom nočem imeti sporov zaradi imen. Sicer pa je zdaj v občinski upravi skupaj s tajniki krajevnih skupnosti 37 zaposlenih.«
Savinjčan: Ali so vsi tajniki avtomatično prešli v novo upravo?
Ponekod so krajani zelo nezadovoljni z njimi.
Milan Dobnik: »To so zdaj uslužbenci in zanje velja zakon o državnih uslužbencih. Po njem so sorazmerno zaščiteni in tako tajnika lahko odpustiš samo v primeru, da ga razglasiš za tehnološki višek ali da mu dokažeš nepravilnosti v disciplinskem postopku. Kolikor poznam razmere, to zaenkrat nikjer ne pride v poštev.«
Savinjčan: Ste se doslej ukvarjali samo z vzpostavitvijo nove občinske uprave? Kako poteka usklajevanje osnutka proračuna?
Milan Dobnik: »Z vzpostavitvijo nove organiziranosti občinske uprave se sam nisem tako ukvarjal, pri tem mi je bil v veliko pomoč vodja finančnega odseka Lojze Posedel, ki je dlje na občini kot jaz. Sicer pa smo zastavili čisto vse projekte, ki sem jih obljubljal v predvolilni kampanji. Nekateri so tik pred zaključkom, kot je, na primer, občinsko odlagališče odpadkov. Mislim, da bo deponijo na Ložnici mogoče zapreti že to poletje. Glede priprave osnutka proračuna pa je tako, da vsak skuša svoje potrebe prikazati kot najnujnejše. Modrost vodstva pa je v tem, da zna poiskati pravo razmerje.«
K. Rozman
PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC
OBVEŠČA
Podjetniki in tisti, ki to še nameravate postati, lahko izkoristite brezplačne splošne svetovalne storitve s pravnega, tržnega, finančnega, davčnega, programskega, prostorskega in drugih področij na naslednjih mestih:
OBČINA ŽALEC, Melanija Žvikart, tel.: 715- 313 ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC, Danilo Basle, tel.: 715-630
IZVIR d.o.o. Žalec,
Šlandrov trg 24 (nad pošto), Janko Kač, tel.: 712-181 JBC d.o.o. Žalec,
Roševa 3, Cican Zarin, tel.: 713-194
Savinjčan
časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon:
711-433,711-451,
Fax: 711—433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega svete: Milan Dobnik Glavni urednik: Franci Žagar
Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Anka Krčmar Naklada: 13.270 izvodov Tisk: D. P Delo,
Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Dunajska 5.
Ro sklepu RK za informiranje št. 23— 91 je Savinjčan oproščen TRD.
Savinjčan
Porodniška — vrh ledene gore težav
Območna odbora Združene liste socialnih demokratov in Slovenskih krščanskih demokratov sta v Preboldu organizirala okroglo mizo o predlogu treh poslancev o podaljšanju porodniškega dopusta na tri leta. Predlog je maloštevilnim obiskovalcem predstavil poslanec SKD in eden od predlagateljev Štefan Kociper. Zakaj predloga vlada ne podpira, je povedala svetovalka vlade z ministrstva za delo, družino in socialno politiko Sonja Drašič, Sonja Lokar pa je predstavila stališča Foruma za ženske pri ZLDS.
Štefan Kociper je med drugim povedal, da je temeljni namen predlaganih sprememb ustreči koristim in potrebam otrok, stroka pa je potrdila, da je tak predlog kot pravica in možnost izbire upravičen. Ob ustreznih pogojih in drugih ukrepih bi lahko dosegli, da bi se tudi vse več očetov odločalo za koriščenje porodniškega dopusta. Predvsem pa so predlagatelji veseli burnega odziva javnosti, saj so tako dosegli, da se spet razpravlja o nekaterih problemih naše družbe. Sprejetje takega zakona bi res pomenilo večjo finančno obremenitev proračuna. Če bi se vsi starši odločili za takšno obliko koriščenja, bi to pomenilo odstotek bruto produkta družbe več. Je pa to po mnenju Štefana Kocipra dolgoročna naložba v narod.
Sonja Drašič je predstavila razloge, zaradi katerih vlada nasprotuje predlaganim spremembam. Eden od teh so negativne posledice na trgu delovne sile, ki
bi bile še zlasti neugodne za ženske, prav tako pa vlada meni, da sedanja delovna zakonodaja in zakon o družinskih prejemkih že nudita toliko .možnosti koriščenja porodniškega dopusta, da bi lahko z njihovo uporabo dosegli enake učinke kot s podaljšanjem porodniškega dopusta.
Po mnenju Sonje Lokar je dobro, da so krščanski demokrati javnosti predstavili tako radikalen predlog, saj so s tem spodbudili razprave o številnih zelo perečih problemih naše družbe in opozorili tudi na to, da se država še vedno ukvarja skoraj izključeno samo z državotvornimi vprašanji. Vse stranke se načeloma strinjajo tudi glede koristnosti podaljšanega porodniškega dopusta. Razlike in čeri pa so po besedah Sonje Lokar v podrobnostih. Ni opravljenih raziskav, ali se res večina Slovencev zavzema za tradicionalno obliko družine. Dejstvo je, da se je zaradi povsem banalnih ekonomskih razlogov večina žensk primorana za-

* * * * * * * * * * * 4? * * * * * * * * * * *
Želimo Vam blagoslovljene, srečne in zadovoljne velikonočne praznike.
*
4*
*
*
*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4-
4*
*
4*
4-
4*
4*
4*
4-
4«
4*
4*
4*
poslovati, mnoge pa na ta način želijo doseči ekonomsko neodvisnost od mož, saj se na žalost dogaja tudi to, da zakoni razpadajo. V Sloveniji je že skoraj četrtina družin enostarševskih. Mladi se redkeje poročajo, vedno starejši so, ko se odločajo za poroko in prvega otroka, mnogi pa so šele pri 35. letih ekonomsko in stanovanjsko neodvisni od staršev. Tretjina brezposelnih je mlajših od 26 let, polovica teh je brez izobrazbe, delodajalci pa od žensk zahtevajo, da nekaj let ne bodo rodile. Neprofitnih stanovanj v zadnjem času sploh ne gradimo, ob vsem tem pa sam zakon ne bo prispeval veliko k višji rodnosti Slovencev. Se pa združena lista s krščanskimi demokrati strinja v tisti točki, ko se oboji zavzemajo za večjo vključitev očetov v vzgojo in nego otrok. Da bi to dosegli, pa bi bilo potrebno vplivati na delodajalce in spremeniti miselnost ljudi. Zaenkrat se zavzema samo za dodaten mesec plačanega porodniškega dopusta, ki bi ga koristil oče ali pa bi propadel.
Obiskovalci okrogle mize so nato nanizali še vrsto problemov, ki jih samo s podaljšanjem porodniškega dopusta ni mogoče rešiti. Plače v gospodarstvu nenehno padajo, prav tu pa je zaščita delovnih mest zelo slaba. Poleg tega imajo starši težave z otroki tudi potem, ko ti odraščajo, za te pa se država ne zanima. Veliko perečih problemov pa je nanizala ravnateljica vrtcev, ki je med drugim povedala, da zdrava družina sploh ne pomeni tra-dicionalo družino, ampak to, da imajo starši delo, primeren zaslužek, stanovanje, ustrezno zdravstveno zavarovanje in da so odnosi med partnerjema in do otrok enakopravni in korektni. Opozo-
rila je na podatek, da je 30 odstotkov družin v žalski občini reorganiziranih, da se danes ženske ne sprašujejo samo, kdaj imeti otroke, ampak kako jim zagotoviti ustrezne življenjske pogoje. Da bi se družba morala zamisliti nad dejstvom, da otroci v vrtcih ob ponedeljkih pojedo mnogo več hrane in celo kruha. Da mnogi starši svojih otrok ne vpišejo v vrtec, kljub temu da jim ni treba plačati prispevka, ker nimajo denarja za prevoz in primerno obleko otrok. Da država ni sposobna ugotoviti, katera družina dejansko ne more prispevati za oskrbo otrok in da je dejstvo, da vrtci že zdavnaj niso več »omara«, kamor odložiš otroka, ampak v njih otroci pridobivajo mnoge izkušnje, ki jih v domačem okolju ne bi.
Zlasti na podeželju so še vedno močni razni predsodki, med drugim tudi ta, da samo slaba mati ne bo izkoristila možnosti, da ostane z otrokom doma tri leta.
K. R.
Ob 50-letnici osvoboditve
Tudi v naši občini bomo obeležili 50. obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom. Prireditev ob tej obletnici bo predvidoma 27 maja zvečer v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, pripravili pa jo bodo Združenje borcev in udeležencev NOB občine Žalec, Občina Žalec in Zavod za kulturo.
Osrednji program prireditve bo celovečerni koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane.
Novo vodstvo Zelenih
Zelenih Spodnje Savinjske doline je imela 16. marca v Žalcu 2. občni zbor, ki se ga je udeležil tudi predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik.
Maloštevilnim prisotnim članom je predstavil dosedanje delo Zelenih Slovenije in ocenil njihov uspeh na lokalnih volitvah. Trenutno ima ta stranka v Sloveniji 2.500 članov. V Žalcu imajo Zeleni tudi v novem občinskem svetu svojo predstavnico. Med
f VSE VRSTE ZAVAROVANJ
L,
Adriatic*
zavarovalna družba d.d.	naši Z3S Opni OV
Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki:
ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), telefon: 063/712-181 delovni čas: od 7.30 do 15. ure, sreda do 17. ure
TABOR, VRANSKO, GOMILSKO: Martina Križnik, Ojstriška vas 16, Tabor, tel. 726-222 Ronuald Pavlič, Brode 24. Vransko, tel.: 725-246, Viktor Drolc, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned.: od 8. do 12. ure
Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9. do 12. ure
BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 709-154
Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270
POLZELA ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128
KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure)
GALICIJA: Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER: Nevenka Muškotevc, Ločica ob Savinji 51 i PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, mobitel 0609 622-447 GRIŽE, ŠEŠČE: Bojan Lubej, Pongrac 88 e, tel.: 714-455 UBOJE, PETROVČE: Marko Fužir, Dobriča vas 3 b, Petrovče, tel. 707-281 Stanko Plantak, Arja vas 34/b, Petrovče, tel. 707-163
ŽALEC, VRBJE, GOTOVUE, LOŽNICA: Damjan Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel. 713-319 PONIKVA Breda Lukane, Čopova 1, Žalec, tel. 714-830 VINSKA GORA Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432
drugim so na občnem zboru govorili še o nekaterih ekoloških problemih občine. Glede gradnje avtoceste je Vane Gošnik pripomnil, da se bo morala stranka zdaj usmeriti predvsem v preprečevanje negativnih posledic avtoceste, če že niso mogli preprečiti gradnje po najbolj neugodni trasi.
Dosedanja predsednica Nataša Jan je povedala, da se je stranka ves čas borila za najugodnejšo traso avtoceste in da tudi sedaj sodelujejo pri pripravi projektov, zlasti glede zaščite podtalnice. Podprli so pobudo o zaščiti ribnika Vrbje in brega Savinje, prvi opozorili na problem onesnaženosti pitne vode v občini, začeli odkrivati divja odlagališča in sodelovali pri prizadevanjih za dograditev čistilne naprave. Bili so tudi pobudniki organiziranih čistilnih akcij po krajevnih skupnostih, predvsem pa svetujejo in pomagajo vsem občanom, ki se znajdejo v ekološki stiski.
Podoben program so sprejeli tudi za letošnje leto, predstavil pa ga je že novi predsednik Zelenih Stane Grobelšek. Poleg svetovanja občanom si bodo v tem letu prizadevali pridobiti čim več članov in simpatizerjev. Poleg tega bodo v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo usmerjali pravilno škropljenje, ugotovili možnosti za ureditev težav s pitno vodo v Podvinu, spodbujali odstranitev divjih odlagališč, opozarjali na nepravilnosti, ki ogrožajo naravo in človekovo zdravje, ter organizirali tematske okrogle mize. Podpirajo tudi prizadevanja za ureditev regijskega odlagališča v Celju.
K. R.
Kako dolga porodniška?
Se bo nataliteta s tem povečala?
Za in proti triletnemu porodniškemu dopustu
Slovencev nas res ni veliko v primerjavi z drugimi narodi, vse manj pa je tudi rojstev, tako da obstaja upravičena bojazen, da nas bo v prihodnje še manj. Ob tem pa se seveda zastavlja vprašanje, kako Slovenke in Slovence prepričati, da bi se odločali za številnejše družine in namesto enega imeli vsaj dya otroka oz. tri. Bo morda k temu prispeval morebitni zakon, katerega predlog je zdaj v proceduri, da bi porodniški dopust trajal namesto enega leta kar tri. Kdo ve? Vsekakor pa dajmo besedo ženskam, saj to še najbolj zadeva njih, čeravno se vse bolj poudarja tudi očetova vloga pri tem in možnost, da ta dopust s partnerico delita oz. da oče povsem prevzame vlogo matere. V anketo smo vključili štiri naključno izbrane sogovornice. In kaj so povedale?
tem, da bi bila možnost koriščenja 3-letnega porodniškega dopusta formalno-pravno vendarle dana.«
Klaudija Kranjc, Vransko:
»Priznati moram, da o tem trenutno še nisem razmišljala. Zaenkrat sem še dekle, vendar, če bi že bila mati, verjetno kaj bistveno drugače ne bi lazmišlja-la. Zavedam se, da ¡e velikega pomena, če je lahko mati ob svojem otroku daljše obdobje, vsaj tako kot doslej - do enega leta starosti, mislim pa, da lah-
Katarina Piki, Vransko: »Kot ko to vlogo, če ne prej pa vsaj mati sedaj že 14-letne hčerke potem, prav tako dobro prevaa-gledam na ta predlog zakona z me otrokov oče, kar se mi zdi odobravanjem, saj vem, da so prva leta življenja otroka običajno zelo krhka, več je možnosti, da otrok zboli in je zato hvalevredno, če si lahko ob njem. Žal pa je to le ena plat medalje, druga pa se nanaša na zaposlitev, saj je veliko vprašanje, če te bo po porodniški še čakalo tisto delovno mesto, ki si ga imel pred tem.
Za žensko - mater, ki opravlja takšna dela, kjer je nujno imeti živ stik z delom, pa bo tako dolga odsotnost nedvomno problematična. Mnoge ženske pa si tega preprosto ne morejo ali nočejo privoščiti zaradi svoje kariere. Verjetno bo najbolje najti kompromis, ki bo zadovoljil či-mveč ljudi.«
Vida Štingl, Žalec: »Vsekakor gre za zelo kompleksno vprašanje, ki ga morda v nekaj
stavkih ni mogoče ustrezno prenesti na papir. Mislim pa, da večina žensk - mater ali bodočih mater koleba med enoletnim in predlaganim triletnim porodniškim dopustom. Če pogledam na vse to iz lastnih izkušenj, menim, da je enoletni porodniški dopust, seveda brez vsakršnih zdravstvenih zapletov, kar primeren in zadosten. Po drugi strani pa mislim, da bi moral biti morebitni podaljšan porodniški dopust izključno v domeni roditeljev, še posebno, če ne temelji na zdravstvenih indikacijah otroka. Sicer pa mislim, da se da v prvem letu otrokovega življenja zelo veliko narediti in hkrati tudi razmisliti, kaj in kako z otrokom v drugem in tretjem letu. Lahko gre za varstvo otroka znotraj družine ali za vključitev v družbeno organizirano varstvo, ki ima zagotovo svoje korenine in cilje ter temelji na pedagoški praksi in teoriji. S tega stališča, glede na trenutno stanje, ocenjujem, da se ogrevam za enoletni porodniški dopust, vse drugo pa naj bo v pristojnosti staršev, ob
tudi povsem prav in normalno. Če sem iskrena, si ne znam predstavljati, kako bi bilo, ko bi imela možnost biti tri leta doma. Po eni strani bi bilo dobro za ofroka, po drugi pa se mi zdi, da bi preveč izgubila stik z delovno sredino. S tega stališča se mi zdi, da je sedanja dblžina porodniškega dopusta kar primerna.«
Helena Brežnik, Šempeter:
»Čeprav sem še dekle in me to vprašanje zaenkrat še ne zadeva, se zavedam, da lahko kaj kmalu tudi jaz stojim pred odločitvijo o dolžini porodniškega dopusta. Osebno se zavzemam za predlog zakona o 3-letnem dopustu, saj menim, da ta lahko le koristi otroku. Vem, da si zlasti tiste žene, ki si gradijo kariero in so morda strokovnjakinje na določenem področju, te-
ga ne bodo želele oz. mogle privoščiti. Nedvomno pa na vse to bistveno drugače gledajo, recimo, tekstilne delavke, ki bodo z veseljem ostale doma, še posebno tudi zato, ker jim bo porodniška prinesla celo več denarja, kot če bi delale. Mislim, da bi bilo prav, če bi prišlo do sprejetja takšnega zakona, s tem da se morda da možnost, da starša odločita, kako dolgo bo trajal porodniški dopust, seveda v okviru sprejetega zakona.«
D. Naraglav
Savinjčan
Do sedaj izdali 330 odločb
Postopek vračanja naj bi bil hitrejši
V zadnjem času se v javnosti pojavlja vse več odprtih vprašanj glede nadaljnjega uresničevanja zakona o denacionalizaciji. Po eni strani je to posledica nezadovoljstva občanov, ki v denacionalizacijskih postopkih še niso dobili vrnjenega premoženja, po drugi strani pa v to sfero vnašajo zmedo prizadevanja za spremembo tega zakona. V Občini Žalec je bilo na tem področju dosti narejenega, zlasti ko gre za vračanje premoženja, ki je bilo upravičencem nacionalizirano oziroma zaplenjeno, zatika pa se pri vračilu arondiranih kmetijskih površin, na katere odpade kar polovica od približno 800 vloženih vlog. Za podrobnejše pojasnilo smo zaprosili Slavka Resnika, ki je več kot tri leta opravljal strokovno delo izvajanja Zakona o denacionalizaciji.
Zanima nas, koliko zahtev za denacionalizacijo je bilo vloženih v naši občini in koliko so jih doslej uspeli rešiti pristojni upravni organi?
»V naši občini je bilo doslej vloženih 762 zahtev za denacionalizacijo, za pravne osebe namreč rok za vložitev zahtev še ni potekel. Od tega se 661 vlog nanaša na vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov, 91 na vračilo stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih stavb, preostali del pa so zasebna gospodarska poslopja in kapital. Naši upravni organi so do sedaj izdali 330 odločb. Od tega je nekaj nad polovico zadev pozitivnih, v preostalih pa gre za neutemeljene zahteve in za prenos zadev na Okrajno sodišče v Žalcu, ker ne sodijo v pristojnost upravnih organov. V celoti in dokončno je bilo rešenih nekaj nad 100 zahtev za denacionalizacijo. Gledano z vidika vrnjenih kmetijskih zemljišč ter drugega premoženja v naravi je bilo vrnjenih 600 ha gozdov, 200 ha kmetijskih zemljišč, prek 20 stanovanjskih hiš in poslovnih lokalov ter 3 zasebna podjetja.«
Kaj bi bilo treba narediti za hitrejše izvajanje denacionalizacije oziroma za celovito rešitev vloženih zahtev?
»Sedanje izvajanje je pokazalo, da zaradi nedorečenosti tovrstne upravne in sodne prakse denacionalizacije ni mogoče rešiti s prisilnimi
upravnimi odločitvami ter da so rezultati doseženi predvsem tam, kjer so stranke postopka v strpnem dialogu oz. v smislu poravnave dosegle rešitev, na katero je lahko upravni organ oprl svojo odločitev. Na ta način se je mogoče izogniti dolgotrajnemu postopku ugotavljanja sedanje povečane vrednosti premoženja glede na stanje ob podržavljenju, glede revalorizacije prejete odškodnine, veljavnosti sklenjenih sporazumov, kupnih pogodb in drugega. Za hitrejše reševanje denacionalizacijskih zadev je dobrodošla tudi pobuda odbora razlaščencev naše občine, ki si prizadeva tudi s kadrovsko prenovo komisij ter z večanjem števila strokovnih izvajalcev pospešiti reševanje zahtev za denacionalizacijo.«
Kaj s strokovnega vidika najbolj ovira izvajanje denacionalizacije?
»Kot že omenjeno, se največ vlog nanaša na vračilo aro.ndi-ranih kmetijskih površin. Pri tem gre za primere, ko so bile arondacije v celoti prisilnega značaja, veliko pa je tudi primerov, ko so bile arondacije zgolj fiktivne, izpeljane na osnovi poprej sklenjenih veljavnih pravnih poslov, zaradi oprostitve plačila prometnega davka. Pri arondacijah gre vloge presojati z vidika realno prejete odškodnine v času podržavljanja, veljavnosti takrat sklenjenih kupnih pogodb in sporazumov, ustreznosti pridobitve nadomestnih zemljišč in drugo, kar pa je težko glede na pomanjkanje podzakonskih oziroma izvedbenih aktov zakona o denacionalizaciji. Določene ovire predstavlja tudi podržavljanje kmetijskih in gozdnih površin, vračilo zemljišč v kmetijskih kompleksih in drugo. Problemi so tudi pri sodelovanju z Odškodninskim skladom Republike Slovenije.«
Kako naprej?
»Upravna enota Žalec je že prejela dotočene ukrepe za produktivnejše in hitrejše reševanje denacionalizacijskih zahtev. Sicer pa je treba kar najhitreje rešiti tudi preostale vloge upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov ter tako popraviti krivice, ki so jim bile povzročene v preteklosti.«	T. TAVČAR
Delovni pogoji se izboljšujejo
Država namenja zadnji čas večjo pozornost nadzoru varstva pri delu in delovnemu razmerju. Družbene razmere, delitev dela, trg delovne sile in ne nazadnje tudi določila mednarodnih konvencij dela se različno odražajo v praksi. O tem, kakšno je stanje na našem področju, smo se pogovarjali z inšpektorjema jožetom Završnikom in Petrom Marinškom.
Savinjčan: »Kakšen je položaj de-lodajalcev-podjetnikov po zadnjih družbenih spremembah.«
Jože Završnik: »Po začetnih težavah, ki so tudi posledica družbenih sprememb, se položaj delodajalcev do okolice izboljšuje. Tisti podjetniki, ki so v konfliktu z okolico in tudi državo, so v manjšini. Ti imajo težave z inšpektorji za delo in drugimi inšpektorji, pa tudi s poslovnimi partnerji. Večina podjetnikov se namreč zaveda, da so urejeni delovni pogoji in zadovoljstvo delavcev pogoj za poslovno uspešnost. Namen zakonodaje in našega dela pa je predvsem pomagati podjetnikom in ustvarjati pogoje za uspešen razvoj. Inšpektorji nismo samo nadzorniki zakonodaje, ampak sooblikovalci pogojev dela, saj kot strokovni delavci pomagamo z nasveti in izobraževanjem.«
Savinjčan: Kakšno je stanje na vašem terenu?
Jože Završnik: »Na našem terenu se srečujemo tudi s primeri sprenevedanja, preračunljivosti, malomarnosti in neznanja. K sreči so takšni primeri v manjšini. Posamezniki se še vedno skušajo s pomočjo drugih izmikati izvajanju ukrepov, ki jih zahtevamo. Raznih pritiskov na inšpektorje ni več in to je dobro. Izmikanje predpisom se je podjetnikom na daljši rok slabo obrestovalo. Kot sem že dejal, imamo precej primerov, kjer lahko govorimo o vzorni urejenosti delovnih pogojev in razmerij, za to bi jih kazalo tudi javno predstaviti. Delo na črno ali šušmarstva je tudi na našem terenu precej, zraven lahko štejemo tudi družbe, ki izvajajo dela brez odločb o izpolnjevanju pogojev dela, vendar je za to področje pristojna tržna inšpekcija.«
Savinjčan: Ali lahko varstvo pri delu obravnavamo ločeno od drugih aktivnosti?
jože Završnik: »Varnost pri delu je tudi ekonomska kategorija. Sodim, da so varnost, kakovost in produktivnost zelo ozko povezani pojmi, predvsem pri konkurenčnem boju in našem hotenju poti v Evropo in s prido-
bitvijo standardov ISO 9000. Podjetnik je učinkovit, ko je sposoben opraviti nalogo v določenem času pri določenih pogojih. Celoten splet opravil pa je eno samo tveganje, ki ga je potrebno na |X)dročju varnosti pri delu ter medsebojnih odnosov spraviti na minimum. Za dosego tega je potrebno vedeti, znati, misliti. Vsak pač mora biti na svojem področju mojster stroke.«
Savinjčan: Kakšni so pogoji dela?
Jože Završnik: »Pogoji dela se izboljšujejo, vendar premalo pozornosti namenja zdravstvenemu varstvu, ekologiji in ergonomiji.
Večjo skrb je treba namenjati tudi menedžerjem in sodobnim menedžerskim boleznim. Za to pa je potrebno ustvariti ustrezno klimo, v aktivnostih pa bi morali sodelovati tudi podjetniki. Dober podjetnik ve, da je najboljša naložba v zdravega in delovno sposobnega delavca. V Sloveniji je 120.000 delovnih invalidov, njihova kovačnica so obratovalnice in to bi nas moralo skrbeti. Tudi sindikate, ki jih marsikje pogrešajo.«
Savinjčan: Kakšna pa je problematika na področju delovno-pravnega nadzora?
Peter Marinšek: »Problematika je zelo pestra. Pa ni vse slabo. Gledano v celoti pa stanje na področju delovnih razmerij in izvajanja zakonodaje ni zadovoljivo. Opravil sem več kot sto pregledov s področja delovnih razmerij in skoraj povsod našel posamezne nepravilnosti. Zato je bilo izrečenih veliko ukrepov za odpravo nepravilnosti, posredoval pa tudi nekaj ovadb zaradi storitve gospodarskega prestopka. Ugotavljamo, da se pogodbe o zaposlitvi sklepajo preveč formalno ali pa se sploh ne sklenejo. Vsebino pogodb natančno opredeljuje 6. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, 1. člen pa nalaga delodajalcu akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. V nadpovprečnem številu so pogodbe pomanjkljive. Ne vsebujejo namreč dovolj natančno tistih pravic in posebnosti, ki se nanašajo na specifične poseb-
nosti posameznih delovnih mest, opravila delovnega mesta in razvrstitve v tarifni razred. Brez predhodno sklenjene pogodbe o zaposlitvi delavec ne more nastopiti dela, je pa tudi razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ni malo primerov, ko delodajalec odlaša s sklenitvijo pogodbe, posledice pa so neprijetne predvsem za delavca. Da delodajalci ne poznajo svoje panožne kolektivne pogodbe, ugotavljamo zlasti pri manjših družbah in zasebnikih, njihovi svetovalci si jih razlagajo po svoje oz. v ozkem tržnem interesu.
Tudi zato je vprašanje osebnih dohodkov izredno problematično.
Kolektivna panožna pogodba v tarifnem delu določa izhodiščne osebne dohodke v brutto zneskih in vsaj takšen mora biti osnovni delavčev osebni dohodek, ki je predviden za njegovo delovno mesto. Delavcu pripada tudi dodatek za delovno dobo. V praksi pa se zelo pogosto dogaja, da je delavcev osnovni osebni dohodek manjši od izhodiščnega ali pa je celo samo zajamčen. Razlogi za to so znani, delavci pa se posledic ne zavedajo. Zato v zadnjem času nadziramo poleg delovnih razmerij predvsem obračunavanje osebnih dohodkov, nadomestil in dodatkov.
V zadnjem času pa izstopa tudi problem zaposlovanja za določen čas. Z njim delodajalci pogosto nadomeščajo institut poskusnega dela.
Delodajalci se odločajo za preverjanje delavca in njegovega dela z delovnim razmerjem za določen čas, ki ga pogosto podaljšujejo. Zaposlitev za doiočen čas mora biti nedvoumno določjiva.
Posebej opozarjam na zakonsko presumpcijo, kar pomeni: če ob sklenitvi delovnega razmerja za določen čas ni obstajal zakonski razlog, je takšno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.
Pri vsem tem v praksi ugotavljamo šikaniranje delavca, ni pa tudi malo primerov neprimernih odnosov delavca do dela in do delodajalca. Z rednimi inšpekcijskimi pregledi bomo skušali pravočasno odpravljati posamezne nepravilnosti, pri tem pa pričakujemo tudi aktivnejše sodelovanje sindikata.«
jk
Visoka cena trdnega tolarja
Državni sekretar za industrijo na pogovoru z direktorji žalske občine - Ministrstvo razume težave izvoznikov
Žalski klub Manager je v skladu s sklepom, ki so ga sprejeli na prvem srečanju gospodarstvenikov z novim vodstvom občinske in državne uprave, na pogovor o trenutnem položaju v gospodarstvu povabili ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja. Minister naj bi pojasnil tudi zaplete glede organizacije samostojne notranje enote za gospodarstvo v državni upravni enoti Žalec. Zaradi dolge seje državnega zbora dr. Maksa Tajnikarja v Žalec ni bilo, prišla pa sta državni sekretar za industrijo dr. Vlado Dimovski in Vilma Režek, ki sta v ministrstvu za gospodarske dejavnosti zadolžena za lokalno samoupravo. Pogovor je vodil Franci Tratar.
V uvodu je dr. Vlado Dimovski predstavil nekaj osnovnih kazalcev trenutnega stanja gospodarstva pri
nas. Slovenija ima s 6,5% eno največjih gospodarskih rasti v Evropi. Rast drobnoprodajnih cen v lanskem
letu je bila 18,3%, stopnja rasti nezaposlenosti pa 13%, kar je za odstotek manj kot leto prej. Gibanje tečaja je za izvoznike precej neugodno, saj je dolar v primerjavi z marko padel za pol odstotka, vrednost marke pa se je povečala za 6 odstotkov. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti zato svetuje vsem izvoznikom, ki imajo posle, nominirane v dolarjih, da jih zamenjajo s posli, nominiranimi v markah, če je to mogoče. Slovenija ima izjemne presežke v dotoku deviz, skoraj 2,7 milijarde USD, kar je več kot njen celoten dolg, vključno s sukcesijskim dolgom. Te presežke centralna banka nevtralizira s kratkoročnimi instrumenti, ki pa so zelo dragi. Slovenski izvozniki tudi v primeru, da izvažajo več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje, ne dosegajo takšnih izvoznih učinkov kot njihovi konkurenti. Zaradi različnega gibanja cen na domačem in tujem trgu oziroma neuravnoteženega tečaja so izvozniki v zelo neugodnem položaju, nanj pa lahko vpliva monetarna politika Banke Slovenije, z nekaterimi ukrepi pa tudi ministrstvo samo.
Žalski gospodarstveniki so nato državnemu sekretarju, ki pa je na tem mestu šele en mesec, postavili številna vprašanja. Med drugim, kje so vzroki za tako visoko rast maloprodajnih cen in kdaj bo država znižala davke na delo, zlasti na sezonsko honorarno delo. Po njihovem mnenju bi lahko državno blagajno poleg višje cene bencina polnili tudi z uvoznimi dajatvami. Zaradi nestabilnih gospodarskih pogojev podjetja sploh ne morejo izdelati ustreznih strateških načrtov, opozorili pa so tu-
di na pojav nestrokovnega lobiranja. Da bi prenehali izvažati, je nemogoče, saj je slovenski trg premajhen. Zavzeli so se sicer za stabilen tolar, vendar so menili, da tako restriktivna monetarna politika meji že na narcisoidnost centralne banke, s čimer se je strinjal tudi dr. Dimovski. Spraševali so, do kdaj bo vlada še podpirala slovenske gospodarske mastodonte, kot so železarne in Tam in kaj bo storila za izboljšanje plačilne discipline. Javno porabo bi bito potrebno zmanjšati in jo preusmeriti v investicijsko porabo, presežke deviz nameniti odplačilu dolgov in jih kot kratkoročne kredite posojati drugim državam. Po mnenju gospodarstvenikov je tudi neprimerna delitev ministrstev oziroma vodilnih v njih po strankah.
Dr. Dimovski je v svojih odgovorih med drugim povedal, da je reševanje gospodarskih mastodontov zelo pereče, ker ni objektivnih podatkov o njihovem poslovanju in ker je v njih zaposlenih zelo veliko ljudi. Tretje vprašanje je javni dolg, saj je začasni lastnik teh podjetij država, ki pa ne more učinkovito opravljati poslovnih funkcij. Zato se ministrstvo zavzema za čimprejšen sprejem zakona o lastninjenju državnih podjetij, prav tako pa naj bi se v reševanje teh problemov vključevale tudi banke. Toda država nad bankami nima neposrednih pristojnosti. Dr. Dimovski se je strinjal z mnenjem, da mora biti tečaj dolgoročno usklajen, glede davčnega sistema pa je povedal, da nimamo usklajenih davčnih struktur. Tako pri nas ni obdavčeno financiranje kapitalskih dobičkov, kar je v tujini eden najpomembnejših
davčnih prihodkov, državni zbor je celo sprejel moratorij plačevanja te vrste davka. Tudi dr. Dimovski včasih ne razume, da se država tako mačehovsko obnaša do izvoznikov, saj so prav ta podjetja najbolj »zdrava« z gospodarskega vidika.
Glede zmanjševanja javne porabe je državni sekretar povedal, da ima naša država sorazmerno visok standard in potrebe. V četrti različici osnutka proračuna je ministrstvo za gospodarske dejavnosti dobilo polovico zahtevanega denarja. Kar 75% teh sredstev pa bo porabilo samo za zakonsko določene obveznosti oziroma za reševanje nekdanjih gospodarskih velikanov. Za vodenje politike bo torej zelo malo sredstev. Gospodarstveniki pa napovedujejo, da se bo v kratkem vendarle pričel nov investicijski ciklus. Seveda pa je vprašanje, ali bo učinkovitost teh investicij pri-
merna. Dr. Dimovski je še povedal, da se del deviznih rezerv že zbira na posebnem računu in bo z njimi plačan sukcesijski dolg takoj, ko bo določen.
Vilma Režek je pojasnila vprašanje soglasja k sistemizaciji državne upravne enote Žalec. Povedala je, da je ministrstvo za gospodarske dejavnosti že izdalo soglasje k takšnemu predlogu, kot ga je posredoval načelnik, torej da bo tudi v Žalcu samostojna notranja organizacijska enota za gospodarstvo, ki ne bo pristojna le za izdajanje raznih obrtnih dovoljenj, ampak tudi za določanje gospodarskega razvoja v občini. Mora pa tak predlog potrditi še vladna kadrovska komisija oziroma ministrstvo za notranje zadeve kot koordinator pri oblikovanju upravnih enot.
K. Rozman
GflRANr
Industrijska prodajalna Polzela tel. 063/720-020
Nudimo pohištvo za opremo dnevnih, otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, omare z drsnimi vrati, kosovno pohištvo, jedilnice, sedežne garniture, kavče, vzmetnice, ostanke od izvoza in še in še.
Bogata ponudba, možnost plačila na več obrokov.
GARANT POLZELA — POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
NE DOVOLITE Sl, DA NAS NE BI OBISKALI!
Savinjčan
Dipl, ing, lože Kočevar, gospodarstvenik leta
Od sanj do vrhunskihizdelkov
Med desetimi najboljšimi gospodarstveniki leta, ki so pred kratkim v Cankarjevem domu v Ljubljani prejeli nagrade Gospodarske zbornice Slovenije, je tudi dipl. ing. elektronike Jože Kočevar, direktor podjetja Kočevar Thermotron iz Ločice pri Polzeli. Seveda si za tak gospodarski dosežek zasluži našo pozornost, zato smo ga obiskali in mu postavili nekaj vprašanj.
Ob podelitvi tako pomembne nagrade se samo po sebi postavlja vprašanje, kako ste prišli na idejo začeti na svoje? »No, bolj točno bi bilo vprašanje, kdaj sem začel z delom oziroma s preizkusom trga. Takratna šestdeseta leta so bila zelo ugodna za razvoj vsakršne obrtne dejavnosti. Prvič, trg je požrl vse, kar se je izdelalo, Slovenija in Jugoslavija sta se razvijali s hitrimi koraki, politična klima, ki jo je ustvaril takratni predsednik Kavčič, je bila za gospodarstvo in tudi za obrt ugodna. Točno se še spominjam njegovega znamenitega stavka: .Slovenci znajo delati, zato jim pustimo delatilj pri čemer je mislil in pred nekdanjo politično elito opravičeval nastajajočo privatno obrt; rodile so se Domžale. Spominjam se, kako smo takrat vsi mrzlično iskali izdelke, ki bi ,šli!
Jaz sem takrat, kot mlad elektro-inženirček, vsak dan hodil k takrat že uveljavljenemu obrtniku Jožetu Šaleju v Žalec in z občudovanjem zrl na njegov eksplozivni razvoj. Bil je prava zakladnica koristnih nasvetov in idej. Kupil je italijanski stroj za točkasto varjenje, prvič sem ga videl in z zanimanjem opazoval. ,Zakaj jih ne začneš delati, ti bi to znal,' mi je rekel. Zanj je bila izdelava strojev že takrat preprosta stvar. No, moral sem začeti z bolj enostavno serijo, točkalniki so prišli na vrsto malo kasneje, vendar, smer varjenje je bila začrtana.«
Kako pa ste pričeli z obrtjo? »Poskusil sem z varilnimi transformatorji, bili so so dobri, šli so in začelo se je.
Odprl sem obrt, najprej poskusno, drobne kovinske predmete, malo kasneje, ko se je stvar uredila, pa pravo,,zaresno!
Elektromehanika — varilna tehnika — Kočevar. Točkalnike sva sku-
paj, v kooperaciji in strojno pričela izdelovati z Mirkom Križnikom iz Tabora, jaz elektro opremo. Toda točkalniki so bili za takratne čase, konec šestdesetih let, preuranjeni, povpraševanje je bilo v povojih. Pravi ekonomski boom je prinesel najbolj preprost električni gorilnik, ki ga je rabil vsakdo, od kmeta do tehnika, za segrevanje do tališča, krivljenja, kovanja. Z razvojem elektro-
datne, nepričakovane prednosti pred konkurenco.«
Kako je potekalo zaposlovanje? »Konec sedemdesetih let in v začetku osemdesetih je bilo zaposlovanje v obrti že bolj liberalizirano, zaposlili smo še več ljudi, tako da nas je bilo konec osemdesetih enaindvajset. Nato pa so prišla devetdeseta in z njimi sesutje dvain-dvajsetmilijonskega trga. Komaj
industrije, optike, finomehanike, gospodinjskih aparatov v sedemdesetih pa se je pravzaprav pričelo povpraševanje po točkalnikih. Ne boste verjeli, vendar je več kot 60 odstotkov vseh spojev v tehniki, vključno z lepljenjem, zbijanjem in vijačenjem, opravljeno s točkastim varjenjem. Od zajemalke do mikro-Elektronskih sestavnih delov. Pri tem je najvažnejše, da je postopek spajanja okolju najbolj prijazen. Opravimo ga s čisto energijo, ne seva, ne emitira okolju neprijaznih snovi. Še zbijanje in vijačenje je bolj obremenjujoče, če pomislimo, kakšni postopki so morali biti pred tem opravljeni, da smo prišli da žeblja. Sedemdeseta leta so bila razvojna leta za točkasto varjenje. Vendar pa ekonomsko politično ta leta za obrt niso bila nič kaj prijazna, le najbolj pogumne tovarne so kupovale našo točkalniško strojno opremo. Prevzemi so bili izredno natančni, kar pa zopet ni bilo slabo, ker smo bili prisiljeni biti boljši od tedanje državne konkurence. Odprli smo novo tržno hišo, ki je nastala z razvojem elektronske industrije v Jugoslaviji — mikrotočkasto varjenje. Tehnološko je bilo zelo zahtevno, vendar smo jo s časom pričeli obvladovati, kar nam je zopet prineslo nove, do-
d.o.o. Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve
Gotovlje 59,61310 Žalec, Slovenija, tel.:|063)7ll-lil, fox.: (063) 714-216, mobitel: (0609) 622-541 DELOVNO ZAŠČITNA SREDSTVA V
•	delovni plašči od 2.700,00 SIT naprej
•	delovni kombinezoni od 4.300,00 SIT naprej
•	delovne obleke od 4.300,00 SIT naprej
•	farmer hlače, navadne delovne hlače
•	delovne obleke za slaščičarje, gostinske delavce
•	predpasniki, kape
•	sito tisk, termo tisk in termo nalepke na žepe
Združenje za medsosedsko pomoč -
Strojni krožek Savinjska dolina
IŠČE VODJO.
S kmečkim fantom ali dekletom iz Savinske doline, ki je zaključil-a višjo ali najmanj srednjo kmetijsko šolo želimo skleniti pogodbo o delu za vodjo strojnega krožka
Vodja bo delo opravljal na domu in to največ 8 ur tedensko, bilo naj bi dopolnilno delo na kmetiji. Pogodba o delu se bo sklenila za en mesec z možnostjo podaljšanja.
O vsebini dela in plačilu bodo Interesenti seznanjeni na pogovoru, na katerega bodo vabljeni na osnovi prijave. Vabimo vse zainteresirane, da pošljejo svojo vloge do 10. aprila 1995
na naslov Združenje za medsosedsko pomoč - strojni krožek Savinjska dolina, Žalec, Ul. Žalskega tabora 1.
Upravni odbor Strojnega krožka
smo se obdržali. Dve leti sta bili izredno težki. Morali smo investirati v izboljšavo starih izdelkov, ki naenkrat niso bili več dovolj dobri za zunanji trg. Razvili smo celo družino novih strojev za točkasto varjenje, tako da smo z njimi sploh mogli nastopati na zunanjih sejmih. Lansko leto smo na specializiranem varilnem sejmu na Dunaju bili edini s kompletno ponudbo od mikro-točkaste do makrotočkaste varilne opreme. Prav tako je bilo na specializiranem sejmu VVelding 94 v Brnu na Češkem. Sedaj nas je zopet sedemnajst. Sedaj proizvedemo skoraj dvakrat več opreme kot prej in veliko bolj zahtevno.«
Vse sami izdelate? »Ne, kje pa, imamo veliko kooperantov, ki delajo za nas izključno po naših proizvodnih specifikacijah in na naših specializiranih orodjih. Imamo tudi cel tim zunanjih visoko specializiranih strokovnih sodelavcev, ki jih vključujemo po potrebi.«
Kaj pa razvoj in konkurenca? »Veliko vlagamo v razvoj, praktično gre zanj skoraj ves ostanek. Vitalne stvari patentiramo, kar se nam sploh v sedanjem trenutku zdi še posebno važno. Glede konkurence pa tole: notranje trenutno še ne čutimo, vendar jo je treba spoštovati. Vsaka konkurenca je pozitivna, ker sili v dinamiko in razvoj. Zunanja pa je naravnost divja in neizprosna.«
TONE TAVČAR
S tiskovne konference: direktor Niko Kač, vodja marketinga Irena Mužič in vodja sektorja poslovanja s prebivalstvom Slavica Božič.
Novo - kombinirana plačilna kartica
Activa Eurocard/MasterCard je prva slovenska plačilna kartica, s katero lahko njeni imetniki poslujejo doma in v tujini. Izdajajo jo članice sistema Activa, to so: Banka Celje, Dolenjska banka, Gorenjska banka, Nova kreditna banka Maribor, Pomurska banka in Splošno banka Koper. Novo kombinirano plačilno kartico sta na tiskovni konferenci, ki jo je pripravila Banke Celje, predstavila direktor Niko Kač in vodja sektorja poslovanja s prebivalstvom Slavica Božič.
Kot je povedal Niko Kač, so projekt izdaje nove plačilne kartice oziroma možnost internacionalizacije kartice Acitva napovedali že večkrat. Postopek izdaje pa se je nekoliko zavlekel, saj je potekal preko Bruslja. »Za banke, ki so krenile po samostojni poti, je zelo pomembno, da imajo široko ponud-
bo. Activa Eurocard/MasterCard bo nedvomno naša konkurenčna prednost.« Več o novi plačilni kartici je povedala Slavica Božič. Imetniki jo lahko uporabljajo kot Acti-vo za plačevanje blaga in storitev na vseh prodajnih mestih Euro-carcf/MasterCarda v Sloveniji in tujini, ter za dvig gotovine v bančnih enotah in na bankomatih s to nalepko v tujini. O prispelih obveznostih doma in v tujni bo banka imetnika obveščala z izpiskom enkrat mesečno, ta pa se bo odločil, ali naj banka za poravnavo obveznosti bremeni njegov tekoči ali devizni račun. Za gotovinske dvige v evropskih državah banka zaračuna provizijo v višini 5 odstotkov zneska, s tem da je ta najmanj 8 dolarjev, na bančnih avtomatih pa prav tako 5 odstotkov, vendar najmanj 5 dolarjev. Članarina znaša 2.800 SIT, imetniki Active pa bodo
lahko pred izetekom veljavnosti dobili novo kartico z nižjo članarino.
Hkrati banka Celje uvaja še eno novost, to je POS tehnologija, ki omogoča avtomatsko izmenjavo podatkov iz terminala na prodajnem mestu do računalnika v banki preko telefonskega omrežja. Na prodajnem mestu tako ne bo več potrebno uporabljati imprinterjev in pregledovati stop-liste. Prodajalec bo moral samo potegniti kartico skozi napravo, odtipkali ukaze in primerjati podpisa na kartici in na računu, medtem ko terminal v povezavi z banko takoj in sam preveri veljavnost kartice. Varnost poslovanja je veliko večja, dnevni zaključki poslovanja se poenostavijo, odpravijo pa se tudi vse poti dostave dokumentacije.
K. R.
KIV Vransko
S svojim znanjem na zahteven nemški trg
Velika delovna zmaga na področju ekološkega programa
Kovinska industrija Vransko je v zadnjih letih svojega delovanja naredila velik korak v razvoju in iz povprečne delovne organizacije prerasla v uspešno podjetje, ki daje poudarek lastnemu znanju, kreativnosti svojih strokovnjakov in novim proizvodnim programom. Svoj največji uspeh in potrditev uspešno začrtane poti pa doživlja prav v tem mesecu, v firmi EM-PE WERKE na severnem Bavarskem, kjer že mesec dni poskusno obratuje njihov velik incinerator — naprava za sežiganje odpadkov avtomobilskih oblog, tako kot to počno v sestrski firmi Emteks v Ložnici pri Žalcu.
Dogovori in sodelovanje, začeto z izdelavo incineratorja na žalski Emteks, je tako kronano z velikim projektom, ki delavcem in
Seminar o hmeljarstvu
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in Kmetijska svetovalna služba Slovenije sta v marcu pripravila že 33. seminar za hmeljarje. Dvodnevni seminar je tokrat potekal v dvorani gasilskega doma v Žalcu, namenjen pa je bil predvsem dvema temama: problematiki vsebnosti alfa kislin in varstvu ter zaščiti hmelja.
V obeh dneh je dvajsetim re- žaj slovenskih hmeljarjev na feratom prisluhnilo skoraj dvesto niem Pa )e v uvodnem referatu udeležencev. Med njimi je bilo predstavil generalni sekretar
strokovnjakom iz Vranskega odpira pot na zahtevna zahodna tržišča. S tem pa bo nedvomno bogato poplačan ves trud v njihov proizvodno ekološki program.
Kot nam je pred kratkim povedal direktor KIV-a, Ivo Kreča, gre v Nemčiji še za zahtevnejšo tovrstno tehnološko napravo od tiste v Emteksu. Tudi v Nemčiji so s svojo napravo rešili dva problema. Firma se bo s sežiganjem znebila odpadkov, ki predstavljajo v Nemčiji velik problem in velik strošek, predvsem deponiranja ali sežiganja v javnih sežigalnicah. Prek teh ostankov, ki sedaj končujejo v njihovem incineratorju pa firma EMPEVVER-KE pridobiva dodatni vir energije, ki jo rabijo za tehnologijo izgorevanja.
»Vesel sem, da smo pripeljali ta projekt tako rekoč h koncu, vesel, da smo dela opravili v dogovorjenem roku, vesel da naprava brezhibno deluje sedaj že več kot en mesec in da so s tem zelo zadovoljni tudi investitorji. Vsekakor smo se uspeli dokazati v izjemno solidni luči, kot dobra, sposobna
firma in mislim, da je to velika referenca za našo nadaljnjo in močnejšo prisotnost na zahtevnih zahodnih trgih. Prav v tem času potekajo tudi meritve strokovnjakov mariborskega zavoda za vrstvo okolja, zatem bodo podobne opravili še nemški strokovnjaki in ko bo to končano in rezultati meritev znani, bo projekt tudi dokončno zaključen. Nam pa bodo vrata nedvomno bolj odprta kot doslej. Upajmo, da tudi doma, saj je kar žalostno, da se mora človek potrditi najprej zunaj, da ga znajo ceniti tudi v domačih logih...«
Tako direktor Ivo Kreča, mi pa še dodajmo, da je takšna pot, po kateri hodijo KIV-ovi strokovnjaki, prava pot v Evropo in na njene zahtevne trge. Sicer pa jim za vse doseženo iskreno čestitamo. V eni od prihodnjih številk Savinjčana pa bomo temu poslovnemu uspehu namenili še več prostora in v pogovor vključili tudi snovalce projekta.
D. Naraglav
SERVIS BELE TEHNIKE in
ELEKTROINSTALACIJE Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070
Popravila pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev, servis in meritve oljnih gorilcev.
največ kmetov hmeljarjev, ki zdaj sami škropijo hmeljišča, poleg njih pa še kmetijskih svetovalcev, tehnologov, predstavnikov pivovarn, proizvajalcev škropiv in strokovnjakov obeh slovenskih univerz. Večina predavateljev je bila z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, o analizi vsebnosti alfa kislin glede na vremenske pogoje v Avstriji pa je spregovoril predstavnik avstrijskih hmeljarjev Filip Tauss. Gibanja na svetovnem hmeljarskem trgu in polo-
Mednarodnega hmeljarskega biroja Alojz Četina.
Letos so organizatorji prvič pripravili novo obliko predstavitve določenih tem, to so posterji. V preddverju so namreč razstavili 18 posterjev, ob določenih urah pa so njihovi avtorji udeležencem seminarja podrobneje razložili vsebino posterjev. To obliko nameravajo obdržati tudi na prihodnjih seminarjih.
K. R.
Znižanje izhodiščne obrestne mere
Hmezad banka, d.d. Žalec je na seji upravnega odbora banke 1. marca letos podprla prizadevanja Združenja bank Slovenije in sprejela sklep o ponovnem pristopu in podpisu dogovora o določanju zgornje meje pasivnih obrestnih mer v bankah in hranilnicah. 5. a člen tega dokumenta zavezuje podpisnice, da bodo pozitivne učinke, ki izhajajo iz znižanja pasivnih obrestnih mer, namenile predvsem za znižanje aktivnih obrestnih mer.
Glede na vsa prizadevanja o znižanju obrestnih mer v Hmezad banki pričakujejo, da bo dogovor sprejet in zato so že znižali izhodiščno obrestno mero za posojila pravnim osebam na 11 odstotkov letno. Prepričani so, da bodo z ugodnejšimi posojili prispevali k zagotavljanju pogojev za gospodarski napredek ter za cenejšo proizvodnjo in distribucijo blaga.
Savinjčan
Preživel bo le strokovno dober kmet
»Strokovno dober kmet pa je tisti, ki je sposoben s čim nižjimi stroški pridelati čimveč,« pravi Andrej Podpečan iz Galicije
Staro reklo pravi takole: so obdobja sedmih debelih let in so obdobja sedmih suhih. V industrijskih podjetjih ocenjujejo, da se trenutno nahajamo nekje proti koncu obdobja sedmih suhih let. Kako pa je v kmetijstvu? O tem smo se pogovarjali z enim najnaprednejših kmetovalcev v Savinjski dolini, soustanoviteljem mlekarske zadruge in predsednikom strojnega krožka Savinjska dolina Andrejem Podpečanom iz Galicije.
Če poslušamo vladne može nikjer po svetu ne ukvarjajo z
in uradno statistiko, naj bi se v kmetijstvu že obrnilo na bolje, kakšne pa so vaše izkušnje?
»Po eni strani bi najbrž lahko pritrdil takšnim mnenjem. V kmetijstvu se je v zadnjih letih veliko spremenilo, toda zavedati se je treba dejstva, da bodo preživeli samo najboljši. Edino tisti, ki so se sposobni prilagoditi tržnemu gospodarstvu, povečati količine proizvodov in s tem zniževati stroške, bodo lahko uspešno gospodarili. »Ali, kot sam pogosto pravim: preživel bo samo strokovno dober kmet.«
Kakšen pa je konkretno takšen kmetovalec?
»Preprosto povedano: strokovno dober kmet je tisti, ki je sposoben na svoji kmetiji s čim nižjimi stroški pridelati čimveč.«
Bi lahko rekli, da vam to že uspeva?
»Trudimo se. Določene rezultate smo na naši kmetiji že dosegli, marsikaj še načrtujemo. Usmerjeni smo predvsem v mlečno proizvodnjo. Obdelujemo 10 hektarov lastne zemlje, 5 hektarov je imamo v najemu. V hlevu je 50 glav goveje živine, 23 je krav, v lanskem letu je znašala mlečna proizvodnja 140 tisoč litrov mleka. Povrečje je 5700 litrov mleka po kravi, poleg tega je bila povprečna tolšča 4,1, beljakovin pa 34- Te številke pomenijo zelo dobro kakovost in s tem seveda tudi ugodno ceno, saj poberemo vse možne dodatke za kvaliteto mleka. Na ta način torej dosežemo ceno mleka, s katero se da kolikor toliko shajati in obvladovati stroške. Kdor pa nima ustrezne tehnologije in mu je priznana, denimo, samo osnovna cena brez dodatkov na kvaliteto, tisti pa, seveda, še zdaleč ne more pokrivati stroškov mlečne proizvodnje. Skratka, treba je imeti najboljšo tolščo, najboljšo higieno, največji odstotek beljakovin in seveda dokaj visoko količino oddanega mleka, potem pa se da sorazmerno dobro poslovati. Dobro je to, da danes ni več uravnilovke in kdor obvladuje tehnologijo, lahko preživi.«
Kakšni so vaši načrti, kaj vse boste še storili, da bo proizvodnja na vaši domačiji optimalna in res takšna, da boste zadovoljni?
»Predvsem bi morali povečati mlečnost krav, tako da bi le-ta letno znašala vsaj 8 tisoč litrov mleka po kravi. To je naš dolgoročni cilj. Poleg tega pa bi morali na naši kmetiji oddati letno 200 tisoč litrov mleka. S tem bi dosegli evropske normative in takšna kmetija je potem tudi sposobna konkurirati evropskim kmetovalcem. Mleko je pač branža, kjer se na enoto malo zasluži in najlepši dokaz za to so gotovo Židje, ki se
mlekom, ker daje premalo zaslužka. Mleko je in bo socialni artikel. Če so količine velike, potem se računica še nekako izide, sicer pa ne gre.«
Brez kmetov v nadzornem odboru
Kako pa sodelujete z mlekarno v Arji vasi?
»Z vodstvom se da dobro sodelovati, mislim, da so doseženi pozitivni premiki za kmetovalce. Žalostno pa se mi zdi, da rejci nimamo niti enega svojega člana v nadzornem svetu. In to med 3200 proizvajalci. Zakaj, naj povedo direktorji zadrug, ki so bili vsi, razen enega, proti temu, da bi v nadzornem svetu kmetje imeli svojega predstavnika. Nič manj žalostno ni dejstvo, da kmetje plačujemo lastninjenje mlekarne, delnice pa ne bodo pisane na ime kmeta, temveč zadruge. Kot je znano, so zadruge
Gostišče ob
SAlLV.n
VITANC - Kasaze 79, Petrovče, tel.: 707-058 Nudimo vam:
-	tople malice,
-jedi po naročilu,
-	nedeljska kosila,
-	domače vino iz Svečine.
Za zaključene skupine sprejemamo naročila po tel.: 707-058.
Odprto vsak dan od 7. do 22. ure.
ka svetovnega zadružništva je v specializiranih zadrugah, edino takšna zadruga lahko najbolje zadovolji kmeta. Splošne zadruge so namreč preveč univerzalne. V mlekarski zadrugi nas je 12 članov, zadruga prodaja mleko mlekarni, nabavljamo najcenejši re-promaterial, kupujemo tam, kjer je najcenejše, več pa od zadruge ne moreš pričakovati.«
Strojni krožek za kvalitetnejše stroje
Vi ste bili tudi med tistimi, ki so se zavzemali za ustanovitev strojnega krožka v dolini, obenem ste predsednik tega krožka. Kaj pravzaprav želite doseči s temi krožki?
»Po katastrofalnem razpadu savinjskega zadružništva pred tremi leti so se bolj razgledani kmetje še vedno zavedali, da morajo ostati povezani in na nek način »skupaj držati« dolino. Tako se je najprej pojavilo govedorejsko društvo, kjer so se začeli združevati živinorejci, potem se
je pojavil še strojni krožek. Ustanovljen je bil avgusta lani, do konca leta je imel 71 članov, trenutno jih je že 80. Osnovni namen krožka je združevanje za medsosedsko pomoč. To pomeni, da si kmetje s stroji in tudi fizičnim delom med seboj pomagajo, vsak tudi ne nabavlja najboljših strojev, temveč stroje prek krožka amortizira, s tem pa se znižajo stroški za nabavo mehanizacije. Naše kmetije so pogosto preveč opremljene, žal pa z nekvalitetnimi stroji. S strojnim krožkom želimo doseči prav to, da bo posamezna kmetija imela manj strojev, bodo pa ti stroji visokokakovostni.«
Kakšni so konkretni načrti, ki jih nameravate letos uresničiti prek strojnega krožka?
»Predvsem bomo skušali povečati število članstva, usluge bomo nudili članom in seveda tudi nečlanom krožka, za dobro delovanje krožka pa je po evropskih izkušnjah potrebnih 300 do 400 članov. Le v tem primeru se
krog sklene, mi pa si bomo prizadevali, da bi se nam pridružili kmetovalci Savinjske doline pa tudi tisti iz celjske regije. Doslej so se v krožek že vključili tudi kmetovalci iz Celja. Lani smo v okviru strojnega krožka organizirali posvet s kmeti, ki plužijo ceste, in se dogovorili, da bo delo potekalo prek strojnih krožkov. Tu so stvari še vedno precej nejasne glede vloge države. Ena pomembnih nalog bo seveda nabava strojev, pri čemer država regresira obresti za kredite, če je stroj kupljen prek strojnega krožka. Pri tem naj povem, da, na primer, prek krožka ni mogoče kupiti traktorja, tako je določeno z zakonom, lahko pa bi kupili kombajn, stroje za baliranje, potem pluge in razne druge priključke, kvalitetne škropilnice in še druge stroje za dela v hmeljiščih. Že lani smo prek strojnega krožka organizirali obisk dveh strojnih krožkov iz Avstrije v Savinjski dolini ter predstavitev strojev firme Pöttinger. Podobno bomo
tudi letos organizirali demonstracije kmetijskih strojev in se povezovali s člani strojnih krožkov doma, v Avstriji ter Nemčiji. Prek strojnega krožka naj bi nabavili tudi stroj za drobljenje kamenja. V Savinjski dolini so namreč tla zelo prodnata, s pomočjo tega stroja pa bomo lahko kamenje razbijali na manjše dele in s tem izboljšali kvaliteto zemlje. Pred kratkim smo organizirali tudi obisk v Avstriji, in sicer v tovarni Pot-tinger ter na eni izmed kmetij, ki je včlanjena v strojni krožek. Čimprej pa bi radi zaposlili vodjo strojnega krožka. Želimo najti človeka s kmetije, ki bo imel najmanj srednjo izobrazbo kmetijske smeri, pa seveda veselje do tega dela in organizacijske sposobnosti.«
In kaj morajo storiti vsi tisti, ki bi se radi vključili v strojni krožek?
»Nič posebnega. Oglasijo naj se v kmetijski svetovalni službi, izpolnijo pristopno izjavo, plačajo članarino in na začetku še pristopno, to je vse.	I. J.
Savinjski vinogradniki zborovali
Savinjska dolina ni znana kot dolina vinogradov in dobrega vina, ni pa rečeno, da bo vedno tako. Res, tradicija gojenja vinske trte pri nas ni močna, zato pa so savinjski vinogradniki toliko bolj željni znanja in pripravljeni prisluhniti nasvetom strokovnjakov. 22. septembra lani so s pomočjo Kmetijske svetovalne službe Žalec ustanovili svojo društvo, že pred tem pa so bila predavanja o vinogradništvu vedno dobro obiskana. V začetku tega meseca je imelo Društvo savinjskih vinogradnikov v dvorani zadružnega doma v Petrovčah svoj prvi redni občni zbor.
od sklada kupile delež v mlekarni, ker pa zadruge nimajo denarja, nam enostavno vsak mesec pri plačilu mleka vzamejo pov-rečno 2 tolarja po litru mleka, odvisno od zadruge do zadruge. Plačevali bomo približno 5 let, potem bo to zadružna lastnina, skratka pet let bom plačeval, ne bom pa lastnik tega deleža mlekarne, ker bo vse pisano na zadrugo. Osebno trdim, da bi se delnice morale glasiti na ime kmetov, ne pa zadrug. Če se, denimo, jutri neham ukvarjati z mlečno proizvodnjo, tega denarja ne bom mogel izterjati od mlekarne, ker je zadružna lastnina nedeljiva. Direktorji zadrug sicer trdijo, da je vseeno, če delnica ni napisana na kmetovo ime, jaz pa trdim, da je velika razlika in da bi sam s tem denarjem oziroma delnico bolje upravljal kot pa zadruga. A je žal še vedno tako, da kmet ne sme biti lastnik ničesar.«
Kako pa svojo vlogo odigrava mlekarska zadruga, vi ste bili tudi eden njenih pobudnikov in soustanoviteljev?
»Mislim, da zadruga dela tako, kot je bilo zamišljeno. Logi-
Kot je na občnem zboru poročal predsednik društva Ivan Poteko, se je ustanovnega zbora pred pol leta udeležilo 35 vinogradnikov, zdaj pa ima društvo že 53 članov. Članstvo bo verjetno še naraščalo, saj se po predvidevanjih upravnega odbora z vinogradništvom ukvarja vsaj 155 občanov. Najpomembnejše naloge društva so: informiranje in izobraževanje članov, priprava strokovnih in družabnih srečanj ter svetovanje pri nakupu sadilnega materiala, sredstev za zaščito trte, orodja in drugega, kar vinogradnik potrebuje za vzgojo trte in predvsem dobrega vina. Pri tem sodelujejo s Kmetijsko preskrbo Petrovče, kjer je urejen poseben vinogradniški kotiček. Doma pridelano grozdje in vino sicer ne bo cenejše, je poudaril Ivan Poteko, zato pa
bo denar ostal doma.
Program društva savinjskih vinogradnikov za letošnje leto predvideva poleg predavanj tudi organizacijo strokovnih eskurzij. Tako bodo obiskali Gradiščansko, skupaj pa si bodo med drugim ogledali vinski sejem v Ljubljani. V tem letu nameravajo urediti tudi mikrola-boratorij, v katerem bo mogoče ugotavljati stopnjo alkohola, vsebnost kislin in žvepla v vinu. Analize sicer ne bodo brezplačne, vendar pa so ti podatki bistveni za vzgojo dobrega vina. Kje bo ta laboratorij, še ni določeno. Kot je povedala vodja svetovalne službe Božka Žolnir, lahko vinogradniki že zdaj prinesejo v analizo vzorce svoje zemlje na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalec.
Polovico stroškov takšne analize pokrije občina. Poleg te-
ga bi rado društvo v tem letu sestavilo seznam površin vinogradov, sort, opreme in vsega, s čimer razpolagajo člani, da bi tako dobili boljši vpogled v savinjsko vinogradništvo. Ne bodo pa teh seznamov sestavljale kakšne popisne komisije, ampak bodo lahko člani podatke sami vpisali na posebne obrazce.
Občni zbor, ki ga je kot delovni predsednik vodil Vinko Ušen, se je nadaljeval s predavanjem Rudija Švajgerja o zaščiti vinske trte pred boleznimi in škodljivci, nazadnje pa so razglasili še rezultate ocenjevanja žlahtnih savinjskih vin, ki je potekalo dan pred tem prav tako v Petrovčah. 5-članska komisija je ocenila 16 vzorcev belih in 7 vzorcev rdečih vin. Ra-
zvrstila jih je glede na dosežene točke po pravilih, kakršna veljajo pri ocenjevanju na vseh največjih vinskih sejmih. Vzorec, ki doseže manj kot 14 točk, se ne šteje kot vino. Od 14 do 16 točk dobijo vina, ki so še primerna za prodajo, od 16 do 18 točk so ocenjena kakovostna vina, nad 18 točk pa dosežejo vrhunska vina. Noben savinjski vinogradnik lani ni pridelal vrhunskega vina, samo trije vzorci belega vina, ki so bili tudi nagrajeni, pa so se uvrstili med kakovostna vina. Vsi ostali vzorci so bili ocenjeni od 14 do 16 točk, tudi trije nagrajeni vzorci belega vina. Nagrade so vinogradniki prejeli na Jožefovem sejmu, priznanja pa že na občnem zboru.
K. Rozman
Oi
Avtoservis Tratnik	in Republika Slovenija
Avtopoligon Ločica 63313 Polzela	Upravna enota Žalec
OBVEŠČATA	
vse uporabnike oziroma	lastnike traktorjev in traktor-
skih prikolic, da opravljamo TEHNIČNE PREGLEDE NA	
TERENU, in sicer	
od 8. do 12. ure po naslednjih terminih:	
- 27. marca	Hmezad KZ Vransko
- 29. marca	Hmezad KZ Tabor
- 31. marca	Hmezad KZ Braslovče
- 3. aprila	Hmezad KZ Polzela
- 5. aprila	KZ Šempeter
- 7. aprila	Hmezad KZ Petrovče
- 10. aprila	Hmezad KZ Trnava
- 12. aprila	Hmezad KZ Prebold
- 14. aprila	Hmezad KZ Gotovlje
- 15. aprila	Zadružni dom Vinska gora
Prosimo vse direktorje, da v primeru slabega vremena zagotovijo ustrezen prostor, da bo delo potekalo nemoteno. Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu traktorja ali traktorskega priklopnika mora lastnik vse ostalo v zvezi s podaljšanjem veljavnosti prometnega dovoljenja urejati na	
sedežu občine.	
Z NAMI TUDI V LETU 1995.
GRRDNJ6 IN SUKOPl€SKflRS7VO
Igor Kotnik s.p., _
Nikole Tesla 6, Žalec
tel.: 713-102 mobitel: 0609/612-283
-	demit fasade
-	pleskanje zidnih površin
-	pleskanje novih in starih mizarskih izdelkov
v	ir www*ww
(MA(¿¿¿it
Obnova ceste Polzela Slatine
Kot eno prvih večjih investicij so se v KS Polzela odločili obnoviti del ceste Polzela—Slatine v dolžini 1300 m.
Ta cesta predstavlja namreč ugodnejšo povezavo med naseljem v zgornjem Podvinu in z delom naselja v KS Andraž.
Cesto je bilo ponekod potrebno vsako leto na novo obnavljati, da je ostala prevozna, ker so jo med letom poškodovati
številni vodotoki z okoliških hribov.
.
Ker je bila cesta v programu za posut je poljskih poti, ki ga je pripravil Hmezad Inženiring iz Žalca, so se v KS Polzela odločili, da v dogovoru s Kmetijsko zadrugo cesto temeljito obnovijo in primemo razširijo, da jo bo pozneje možno tudi asfaltirati. V ta namen so morali po obeh straneh ceste v celotni dolžini obnoviti in poglobiti obcestne jarke ter na več mestih preko ceste vgraditi betonske kanale v skupni dolžini prek 150 m. Za obnovljeno cesto so poleg krajanov obeh naselij zelo zainteresirani lastniki zemljišč, ki jih je kar preko 50 na tem območju, pa so za obnovo ceste prispevali tudi določena finančna sredstva. Cesto obnavlja podjetje Kranjc, visoke in nizke gradnje iz Žalca.
T.T.
Tekmovanje v spomin Franca Kramariča
Lovska družina Žalec je 12. februarja letos že drugič priredila lovsko strelsko tekmovanje v spomin na nesrečno preminulega člana Franca Kramariča. Na tekmovanje smo povabili vse lovske družine iz našega območja in tudi iz vse Slovenije.
Kako je bil naš Franci Kramarič priljubljen, se je pokazalo že na prvi obletnici njegove smrti, 13. februarja lani, ko smo izvedli prvo spominsko strelsko tekmovanje. Kljub slabemu vremenu se je že takrat zbralo precej strelcev, tako da je prireditev lepo uspela. V spomin na Franca Kramariča smo nabavili lep prehodni pokal, ki ga je na prvem tekmovanju prejela strelska ekipa LD Velenje.
Letos se je tekmovanja udeležilo kar 28 strelskih ekip iz skoraj vse države. Za tekmovanje pa se je prijavilo tudi 22 posameznikov, med njimi je bilo kar nekaj veteranov. Ob takšni udeležbi smo bili prireditelji presenečeni in seveda zelo zadovoljni. Pred začetkom tekmovanja smo določili delegacijo treh lovcev, ki so se med tekmovanjem
Krvodajalska akcija v Žalcu
Območna organizacija Rdečega križa Žalec bo v aprilu organizirala krvodajalsko akcijo v Žalcu, in sicer:
24. aprila od Z do 13. ure v prostorih Mestne skupnosti Žalec.
TRGOVINA - BISTRO
KOŠARICA
PERNOVO 17 A (PRI VELIKI PIREŠICI) 63310 ŽALEC TELEFONSKA ŠTEVILKA (063) 728-080
*** ZELO UGODNO **** ZELO UGODNO **** ZELO UGODNO ***			
SLADKOR, 50/1 KG	94.90	DŽUS FRUCTAL, 1 L	115.00
MOKA TIP 850*25/1 KG	44.90	PŠENIČNA KRMILNA MOKA	17.90
MOKA TIP 500, 25/ 1KG	52.50	KRMNA KORUZA	24.90
OLJE ZVIJEZDA, 12/1 L	15890	KRMNI JEČMEN	22.90
PRAŠEK PERSIL, 3 KG	849,90	KORITO ZA ROŽE, 60 cm	350.00
PRAŠEK ARIEL, 2,4 KG	689.00	HUMOVIT, 50, L	880.00
T0AL. PAPIR, ROLE, 8/1	169.90	LESENE GRABLJE	790.00
JERUZALEMČAN, 12/1	289.00	SAMOKOLNICA	3790.00
PIVO LAŠK0-ZAB0J	1799,00	VRTNA MREŽA 25 Mx1 M	4770.00
NA ZALOGI IMAMO MOTORNE ŽAGE, VRTNE KOSILNICE, KOSILNICE NA LAKS - MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE.
** ** ** ** **
ŽELJENO BLAGO V VREDNOSTI NAD 7000.00 SIT LAHKO NAROČITE PO TELEFONU, Ml PA VAM GA BREZPLAČNO PRIPELJEMO DOMOV.
****************
KDOR VARČUJE ** V KOŠARICI KUPUJ:
******************
Pustni sprevod na Ponikvi
Letošnja pustna nedelja je bila deževna in ponekod v višje ležečih krajih celo snežena. Pustne maske so zato imele precej dela, da so vendarle odgnale zimo. Številna rajanja v nedeljo so bila pripravljena v dvoranah in jih dež ni motil. Prav to nedeljo pa je kulturno društvo Ponikva s pomočjo krajanov prvič pripravilo vaški pustni sprevod, ki naj bi postal tradicionalna pustna prireditev.
Vreme jim letos sicer ni bilo naklonjeno, maske pa so se kljub temu popeljale po vasi. Zaradi dežja so bolj maloštevilni gledalci lahko videli, da so Združeni narodi tudi v Ponikvo pripeljali dobrodelno pomoč. Spoznali so Zvezo lovskih sil, za en dan so imeli celo svojo občino in komunalno službo. Seveda so se sprevoda udeležili tudi njihovi sokrajani iz jame Pekel s svetim Petrom in najlepšo damo na čelu. Vsem grešnikom so ponujali vstopnice za v pekel z izrednim popustom, samo 50 tolarjev je bilo namreč treba odšteti. Sprevod so zaključili v gasilskem domu s pravo kmečko ohcetjo. Svati so bili sicer nekoliko mokri, zato pa toliko boljše volje. K. R.
odšli poklonit na Kramaričev grob in prižgati svečko.
Ob dokaj lepem vremenu je tekmovanje potekalo nemoteno. Vsak strelec je streljal na petnajst glinastih golobov. Rezultati so bili povprečni, napetost med strelci pa je naraščala, ko je med zadnjimi tekmovala strelska družina LD Črešnjevec. Ta ekipa je tudi osvojila prvo mesto, saj so zadeli 37 golobov od 45. Druga je bila ekipa LD Braslovče s 34 zadetki in tretja ekipa LD Tabor s 33 zadetki. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal in še pokal v trajno last. V trajno last pa smo podelili tudi pokale trem zmagovalnim ekipam, trem posameznim tekmovalcem in trem veteranom.
S tako izvedenim lovsko strelskih tekmovanjem na glinaste golobe smo LD Žalec in vsi sodelujoči lovci dostojno počastili spomin na našega zvestega člana in odličnega lovca strelca. Vsem lovcem iskrena hvala za njihovo udeležbo, zmagovalcem iskrene čestitke in nasvidenje prihodnje leto.
Za LD Žalec Janko Krašovic
Med udeleženkami pohoda smo srečali znane domače obraze iz Griž, Zabukovice, Matk, Žalca, Šešč, Kasaz, Šempetra, Braslovč, Polzele in Prebolda; prišle pa so tudi od drugod: iz Maribora, Celja, Ljubljane in celo iz Kočevja. Vsaka udeleženka pohoda je dobila brezplačen čaj in izkaznico pohoda s priložnostnim žigom, učenci OŠ Griže pa so zanje pripravili kratek kulturni program. Predstavnik PD Za-bukovica je spregovoril zbranim pohodnicam, vodja organizatorjev pa je statistično obdelal udeležbo: na vseh dosedanjih osmih pohodih je bilo sedem udeleženk, na sedmih jih je bilo enajst.
4. Šentjurski sejem
Krajevna skupnost Tabor bo 23. aprila letos pripravila že 4. Šentjurski sejem. Sejem na Jurijevo nedeljo bo zadnja od prireditev ob dnevu krajevne skupnosti, ki bodo sicer potekale od 17. do 23. aprila.
Tudi letos bodo v Taboru ob krajevnem prazniku pripravili več športnih prireditev, načrtujejo pa tudi, da bodo lahko ob tej priložnosti uradno predali svojemu namenu nekaj obnovljenih mostov in cest, poškodovanih v neurju in poplavah lansko leto. Zadnja teh prireditev bo Šentjurski sejem, ki bo postavljen v okolici Doma krajanov v Taboru in bo odprt od 9. do 19. ure. Kot vsako leto, se ga bodo udeležili razstavljalci iz vse Slovenije, ha prodaj pa bo kmečko orodje, suha roba in še marsikaj. Seveda bodo na sejmu sode-
lovale tudi kmečke žene z dobrotami iz svojih kuhinj. Za nakup njihovih domačih izdelkov je vsako leto zelo veliko zanimanja.
V okviru sejma organizatorji navadno pripravijo še eno prireditev, ki kot rdeča nit poteka skozi ves dan. Lani je tako nastopala folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane, letos pa bo v Taboru ta dan praznik domače glasbe. Ves dan bodo namreč igrali narodnozabavni ansambli.
Vabljeni torej na Jurijevo nedeljo v Tabor.
K. R.
Mestna skupnost Žalec
V času pomladanske akcije urejanja in čiščenja okolja bodo zabojniki postavljeni na naslednjih mestih: t Trubarjeva ulica - nasproti čistilnice (nekdanja Kru Sevska ulica)
2.	Kajuhova ulica - južno na zelenici
3.	Tomšičeva ulica - pred bloki
4.	Prešernova ulica - pri bloku št. 3, na parkirišču
5.	med Levstikovo ulico in ulico Rista Savina - ob
železnici
6.	Velenjska cesta - na severni strani in nadhodu »Mavrica« za Ložnico, levo vhod v spominski park.
V lepem nedeljskem popoldnevu se je vsakoletnega, letos že 8. pohoda žena na Hom 5. marca, udeležilo prek 150 žena in deklet, kar je največ doslej (leta 1991 je bilo 77 udeleženk, leta 1992 106, leta 1993 82, lani pa 138 udeleženk). Cilj pohoda je bila planinska postojanka na Homu, tja pa so se dekleta in žene podale iz smeri Griž, Zabukovice in Matk pod vodstvom planinskih vodnikov organizatorja pohoda, to je planinskega društva Zabukovica, ki letos praznuje 45-letnico svojega delovanja.
Letos 50-letnica GD Dobriša. vas — Petrovče uspešno v preteklem letu________________________
V marcu smo imeli občni zbor tudi gasilci GD Dobriša vas -Petrovče. Zborovali smo v novo zgrajeni večnamenski dvorani gasilskega doma, zbora pa so se udeležili številni naši člani.
Darilo - stekleno vazo z motivi gorskega cvetja - je za udeležbo na petem pohodu dobilo dvanajst žena, prvič pa se je pohoda udeležilo kar 52 deklet in žena. Nagradili smo tudi najstarejšo udeleženko pohoda - Pepco Ramšak iz Zabukovice, najmlajšo pohodnico Laro Borštnar in najstarejšo, ki je bila na vseh osmih pohodih, Magdo Ježovnik iz Migojnic.
Ženam in dekletom pa organizatorji iz PD Zabukovica že danes kličemo: »Nasvidenje na 9. pohodu žena na Hom v marcu 1996!«
Bogomil Polavder
Občni zbor je potrdil uspešno delo na vseh področjih našega delovanja v preteklem letu. Zelo veliko je bilo izrečenih pohval in priznanj. Lani smo obnovili dom, pri čemer je bilo opravljenih kar 10.000 ur prostovoljnega dela. Z obnovo smo pridobili nove prostore s sanitarijami in garažo za gasilsko cisterno. Uspešni smo bili na področju preventivnega delovanja, izobraževanja, dela z mladimi in pri pomlajevanju članstva. Tudi medsebojni odnosi v društvu so dobri.
Program dela za to leto smo že začeli uresničevati. Tako smo v marcu pripravili tečaj za izprašanega gasilca. Z vsemi ekipami se bomo udeležili razpisanih občinskih gasilskih tekmovanj in sodelovali na vseh gasilskih shodih.
Načrtov pa je še več. Dokončati moramo obnovo doma, nadgradnja kombiniranega vozila je v zaključni fazi, nadaljevati moramo z izobraževanjem in usposabljanjem članov ter izboljšati operativno sposobnost. Posebno pozornost pa bomo tudi letos posvetili preventivnim dejavnostim in delu z mladimi.
Letos je za gasilsko društvo Dobriša vas - Petrovče jubilejno leto. Praznovali bomo 50 let obstoja društva. V ta namen bomo letos otvorili preurejen gasilski dom in pripravili prevzem kombiniranega vozila. Ob tej priložnosti se bomo spomnili vseh, ki so nam pomagali uresničiti naše smele načrte.
Vilijam Oglajner
UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC USPOSABLJANJE IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE
VAS VABI V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE
PROGRAMI VIŠJEGA IN VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA
-	FOV Kranj, VI. stopnja
-	PF Maribor, VI. stopnja
*	Vzgoja predšolskih otrok I. letnik
NOVO
-	VISOKA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA
*	Javna uprava I. in III. letnik
-	PF MARIBOR, Vil. stopnja
*	Razredni pouk, lil. letnik
NOVO
Enoletno usposabljanje po V. stopnji
*	Računovodja
*	Poslovni sekretar
PROGRAMI SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA
-	Strojništvo IV. stopnja
-	Strojni tehnik V. stopnja
-	EKT V. stopnja
*	Ekonomski tehnik
*	Komercialni tehnik
-	Prodajalec IV. stopnja
-	Oblikovanje V. stopnja
*	Modni oblikovalec
*	Industrijski oblikovalec
NOVO
-	Elektrikar IV. stopnja
-	Elektrotehnik V. stopnja
PROGRAM USPOSABLJANJA
USO II. stopnja
-	Gradbeništvo
*	Zidar za zidanje in ometavanje
*	Tesar opažev
*	Krlvilec armature
-	Skladiščenje
*	Skladiščni delavec
*	Skladiščni delavec, transportni delavec
PROGRAMI SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA
-	Seminarji za voditelje Čolnov
-	Šiviljski teCaji
-	Kuharski tečaji
-	TeCaji slikanja na svilo
NOVO
-	TeCaj vodenja poslovnih knjig
PREDVPISI, VPISI, SVETOVANJE, INFORMACIJE VSAK DELAVNIK MED 7. in 16. URO OSEBNO V TAJNIŠTVU ALI PO TELEFONU NA ŠTEVILKI: 715-401 IN 715-402.
NAŠE VODILO JE: HITRO, TOČNO, KVALITETNO IN POD UGODNIMI POGOJI!
Anketa o praznikih žensk in mater
Za enakopravnost in spoštovanje
Na Polzeli Zadrega nad zadrego
O rožah in čarovnijah z Aleksandrom Videčnikom
Dramska skupina NOB Svobode na Polzeli je sredi marca prvič predstavila komedijo Zadrega nad zadrego. Več o njej nam je režiser jaka Jeršič, ki je na Polzeli režiral nešteto dramskih in drugih del, povedal takole:
»Po krajšem premoru smo se pri naši dramski skupini zopet lotili novega dela. Tokrat smo naštudirali komedijo »Zadrega nad zadrego« in tako krajanom Polzele in drugim obiskovalcem poklonili priložnost za smeh, ki je, kot pravijo, čudežno zdravilo za vse tegobe sveta. V tej komediji gre za uprizoritev dramskega besedila, ki prikazuje zadrego obeh spolov zaradi pretiranega in komičnega prizadevanja, kako dokazati, kdo je pomembnejši. Preden smo delo primerno uprizorili, smo imeli več kot trideset skupnih vaj.«
V komediji Zadrega nad zadrego nastopajo: Vlado Marjetič, Marija Romih, Igor Pungartnik, Lea Pšaker, Angela Mastnak, Sergej Ocvirk, Barbara Mustafič, Mateja Vrtnik, Simona Skalič in Sandi Mlakar. Za režijo in sceno je poskrbel Jaka Jeršič, za glasbeno opremo Simon Skalič in Matjaž Jeršič, kostume je pripravila Angela Mastnak, za luč skrbi Jože Kočevar, šepetalka pa je Vlasta Pšaker, Utrinek z komedijo Zadrega nad zadrego.	T. Tavčar
V torek, 14. marca, smo v Občinski matični knjižnici v Žalcu gostili zanimivega gosta, pisatelja in raziskovalca polpreteklega življenja v Savinjski oz. Zgornji Savinjski dolini in njenih hribih, Aleksandra Videčnika.
Zgornjesavinjčan, doma iz Mozirja, že vrsto let objavlja članke in samostojne publikacije s širokim tematskim razponom. Vodi ga izredna vnema do ohranjanja kulturne dediščine. Ne zadovolji se le z zbiranjem in ohranjanjem gradiva, ampak se loti tudi njegove obravnave. Tako so nastale številne zaokrožene podobe življenja: od delavskega gibanja, furmanov, gozdnih delavcev, dekel in hlapcev, ljudskih godcev, denarništva in hranilništva ter domačega zdravilstva.
Letos je izšel njegov narodopisni prikaz domačega zdravilstva v Zgorni Savinjski dolini: Rože in čarovnije. Prav to je bila ' tudi tema tokratnega srečanja. Pripovedoval je o starih zdravilcih, o žavbah in zagovorih, ki se nam danes največkrat zdijo smešni, a vendar bi jih morali sprejeti z vso resnostjo. Čas v katerem živimo, ni tako prijazno naklonjen našemu zdravju, da bi na stare zdravilske umetnine smeli gledati z brezbrižne razdalje, nas je opozoril avtor. Glede na veliko število prisotnih in njihovo živo zanimanje, smemo reči, da so mnogi delili njegovo mnenje.
Da bi zbranim pregnali priokus čudežnih žavb s čim konkretnejšim, je poskrbel sopokrovitelj večera Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu s skodelico dišečega, zdravilnega čaja.
Irena Štusej
Letos ponovno nekoliko večji poudarek 8. marcu
Marec, mesec ki prinaša pomlad, vsaj koledarsko, je tudi mesec, v katerem dajemo večji poudarek ženskam in materam. S spremembo družbenega sistema smo poleg materinskega dne dobili tudi Valentinovo. Žal sta bili vsaj prvi dve leti po samostojnosti Slovenije nekako v znamenju pozabljanja 8. marca - mednarodnega praznika žena. Že lansko leto, še bolj pa letos, pa ta
Eraznik ponovno dobiva na veljavi, čeprav še ne tako, ot bi bilo treba. Kako ženske razmišljajo o njem in kateremu prazniku pripisujejo večji pomen oz. ga praznujejo, smo skušali tudi izvedeti s pričujočo anketo, v kateri smo spraševali naključno izbrane sogovornice. Mednje soai tudi Sonja Lokarjeva, ki smo jo o tem pobarali na javni tribuni o porodniškem dopustu, ki je bila v prostorih veroučne učilnice v Preboldu. Njeno razmišljanje pa je postalo izhodišče te ankete.
Sonja Lokar, Ljubljana: »Iskreno povedano sem vesela, da je več takšnih praznikov. Prav ničesar nimam proti Valentinovemu niti materinskemu dnevu, preprosto zato, ker je Valentinovo ljubezniv praznik, ki nas spominja, naj ne pozabimo tistih, ki jih Imamo res radi, enako je ljubezniv tudi materinski dan, ki nam v bistvu pripoveduje o tem, da smo ženske tudi matere. Biti mati pa je nedvomno nekaj najlepšega v življenju. To praznovati ni prav nič narobe, ampak le pohvalno. Narobe pa je, če nam nenadoma z vseh strani začnejo dopovedovati, da smo ljubice in da je zelo pomembno, da smo matere, da pa sploh ni pomembno, da smo tudi ženske. To pomeni človeška bitja, spolno določena, različna od moških, pa vendarle enakopravna z enakimi človekovimi pravicami, ki jih Imajo tudi moški. In kaj je pravzaprav 8. marec? Ravno to! Dan, ko se spominjamo, da je treba še veliko stvari narediti, da bi bila moško In žensko bitje zares enakopravna. In to ne samo pred zakonom, ampak v življenju. Prav zato bom jaz vedno praznovala 8. marec In vedno se bom zavzemala za to, da ga praznujemo skupaj moški In ženske in da tisti dan ne rečemo samo, kaj je narobe, ampak tudi, kako bomo to spremen I-
Jožica Možina, Šempeter: »Na vse te
praznike gledam s spoštovanjem, čeravno jim sama ne posvečam velike pozornosti. Mislim, da je bil 8. marec res lep praznik, ta dan smo ženske doživljale večjo pozornost svojih najbližjih in sodelavcev. Sedaj Imamo 25. marec, ki je posvečen materam, pa tudi Valentinovo se je že močno prijelo. Ob vsem tem pa me nekoliko jezi, da nekateri poskušajo na račun teh dveh praznikov Izbrisati 8. marec, ki je tudi mednarodni praznik žensk. To pa prav gotovo ni pot v Evropo.«
Danica Korun, Žalec: »Mislim, da praznikov nikoli ni preveč, še posebno tovrstnih, saj gre pravzaprav le za to, da se spomnimo svojih ljubljenih oz. oni nas. Prav je, da dajemo vsem praznikom določeno veljavo. Pa naj bo to Valentinovo, dan žena ali materinski dan, saj gre konec koncev tudi za vsebinske razlike med njimi. Vsekakor pa bom sama vedno praznovala 8. marec, saj se mi zdi, da je ta praznik za ženske najpomembnejši, ker opominja, da smo ženske enakovredna bitja in da med spoloma ne bi smelo biti razlik. Lepo pa je tudi na materinski dan, saj sem tudi mati dveh otrok in se z veseljem udeležim prireditev, ki so posvečene temu prazniku. Posebej pa tega ne praznujem, ker ml je 8. marec vendarle pomembnejši.
Ivanka Arbajter, Velenje: »Pravzaprav ne vem, kaj naj rečem. Mati še nisem, tako da 25. marca prav gotovo nimam za kaj praznovati, vsekakor pa se na ta dan spomnim svojih najbllžnjih. Lepo je bilo Valentinovo, saj je to praznik ljubezni In ml je fant za ta dan podaril lep šopek rož. Ostane tako še 8. marec, ki prav gotovo ženskam največ pomeni, saj se vsaj enkrat na leto moški in družba spomnijo, da so na svetu tudi ženske, ki sl želijo, da bi bile enakopravne in z enakimi možnostmi kot moški, čeravno prave enakopravnosti ne more biti, saj je ženska tudi mati. Res pa je, da si lahko skrb za otroke starša vsaj po rojstvu enakopravno razdelita. Mar ne?«
Milena Golavšek, Petrovče: »Čeprav sem mati, 25. marca ne praznujem. Zato pa bolj 8. marec, ki je nekako že vseskozi živ in smo ga vedno praznovali. Res pa je, da nimam ničesar proti drugim praznikom, saj smo običajno ženske preveč zapostavljene In je zato le dobrodošlo, če se nas moški In družba pogosteje spomnijo. Mislim pa, da nam manjka strpnosti In politične volje do vseh drugače mislečih. Če je demokracija, naj bo demokracija za vse. Vsekakor bi nas morala družba In moški svet v njej bolj upoštevati. Zato si ne dovolimo vzeti 8. marca, ki je in ostaja praznik vseh žena sveta, saj je še daleč do prave enakopravnosti.«	Darko Naraglav
Po Mont Blancu Andi
Mirko Lebar z Ložnice, ki je lansko poletje osvojil Mont Blanc, odhaja v maju v Peru, kjer bo tričlanska odprava skušala preplezati 6000 m visoko goro Pisco. V letošnjem letu namerava osvojiti še najvišji vrh Afrike, Kilimandžaro.
V aprilu bo na festivalu športnih filmov v Trentu predstavljen njegov filmski portret Brez, ki je na portoroškem festivalu prejel diplomo Metoda Badjure. Videokaseto tega filma pa je mogoče tudi naročiti pri Mirku Lebru (Ložnica 16, Žalec).
Na posnetku utrinek z odprtja razstave Vlada Novaka
Umetniška obogatitev občinskih hodnikov
Med tiste občinske referate, ki jih občani nič kaj radi ne obiskujejo, gotovo sodi uprava za družbene prihodke ali, kot ji občani preprosto rečejo, davkarija. Pusti hodniki In misel na davčne obveznosti ne vzbujajo dobrega počutja. Da bi torej bili davčni hodniki prijaznejši, so se odločili ponuditi domačim umetnikom, da jih obogatijo s svojimi deli. Najprej se je predstavil Vlado Novak, za njim pa Peter Uplaznik.	jk.
Ljubiteljska kultura
Razvejana dejavnost - premalo denarja
Letna konferenca ZKO v Vinski gori, ki se poslavlja
Zveza kulturnih organizacij Žalec povezuje, usmerja in spodbuja dejavnost v 18 krajevnih in 20 šolskih kulturnih društvih. V njih deluje preko 5000 ljubiteljskih kulturnikov. Vsa kulturna društva so v februarju in marcu organizirala občne zbore in letne konference, prejšnji petek pa je letno konferenco v Vinski gori pripravlja tudi zveza.
Kot je v poročilu povedal dose- opereto Planinska roža, s katero je
danjl predsednik ZKO Janez Meglič, je vokalno-glasbena dejavnost še vedno najmočnejša zvrst ljubiteljskega delovanja v občini, saj deluje kar 32 vokalnih skupin oziroma pevskih zborov. 22 od njih jih je nastopilo na občinski reviji. Poleg revij so lani pripravili večjo prireditev ob 100-letnici organiziranega petja v Gotovljah, zelo znani pa sta že prireditvi Pesem v maju na Ponikvi in Družina poje v Andražu. V občini delujejo kar štiri godbe na pihala, poleg njih pa še rogi-sti, citrarji in tamburaši, v Matkah pa pripravljajo še četrtfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko. V Grižah je bilo prvo državno tekmovanje citrarjev, llbojska godba pa je lani praznovala 65-letnlco delovanja. Gledališka dejavnost je zelo nestalna. Lani je premiero pripravilo le gledališče Zarek ob sodelovanju celotnega društva, In sicer
Lepe misli
Pred kratkim je v samozaložbi izšla knjižica lepili misli / nas;- um Sr« čno. Misli, prego« oi »verze je izbrala Marija Kumer iz Prebolda, namenjeni pa so predvsem tistim, ki bi radi ob pisanju čestitk povedali se kaj več. Knjižita bo v pomoč ob različnih priložnostih, saj so v njej misli in v ■ n no letu osebnih praznikih, ločitvi in upokojitvi. Nenazadnje pa je že knjižica sama lepo darilo. _________________________K, R
doseglo izjemen uspeh. Ostale gledališke skupine so ponavljale prav tako uspešne predstave Iz pretekle sezone. Plesna dejavnost je razdrobljena po šolah in vrtcih, v Šempetru pa so predvsem zaradi kadrovskih težav začasno prenehali z vajami člani edine odrasle folklorne skupine. V 20 šolskih kulturnih društvih na centralnih in podružničnih šolah se odvija skoraj 120 dejavnosti, mladi kulturniki dosegajo lepe uspehe tudi izven občine, predvsem pa bogatijo kulturni utrip svojih krajev. Likovna dejavnost deluje samo pri DPD Svoboda Polzela. S finančnimi in večinoma tudi prostorskimi težavami se srečujejo krajevne knjižnice, ki so prav tako sekcije kulturnih društev. Ponovno pa oživljajo tudi kino sekcije. Ob tem je potrebno povedati, da so nekatera društva, ki so v zadnjih letih nekoliko zamrla, ponovno oživela, kot na primer v Galiciji In Pirešlci.
Glede na tako bogato In razvejano dejavnost je malce nenavadna trditev kulturnikov samih, da se v zadnjem obdobju ljubiteljska kultura nahaja v krizi, predvsem finan-
čni. Kljub prostovoljnosti je namreč kakovost tudi v ljubiteljski kulturi povezana z visokimi stroški. O tem je Janez Meglič povedal: »Društva dobivajo denar glede na svojo dejavnost. Toda zaradi Izredno razvejane dejavnosti smo v lanskem letu dobili sorazmerno malo sredstev iz občinskega proračuna, čeprav glede na leto prej vendarle nekoliko več. Upam, da bo tudi novo občinsko vodstvo pri oblikovanju letošnjega proračuna imelo razumevanje za ljubiteljsko kulturo, kajti ni vseeno, ali se nekdo ukvarja z rekreacijo zaradi lastnega zdravja, ali pa svoj čas in denar porabi na primer v pevskem zboru, s katerim predstavlja svoj kraj tudi Izven meja občine.«
Vsa kulturna društva so že imela svoje občne zbore, ki so se jih udeležili tudi predstavniki Zveze kulturnih organizacij. Na teh so izpostavljali predvsem tri težave, ki jih pestijo: »Nekatera društva se srečujejo s kadrovskimi težavami,
predvsem zaradi pomanjkanja mlajših sodelavcev. Drugo pereče vprašanje je pomanjkanje denarja ne samo za redno dejavnost, ampak tudi za vzdrževanje kulturnih domov oziroma prostorov, ki jih uporabljajo. Tretji problem pa je povezan ravno s prostori. Kjer Imajo društva lastne domove ali so ti v lasti krajevnih skupnosti, večinoma ni težav, te pa so se pojavile ponekod tam, kjer kulturniki domujejo v zadružnih domovih. Mnoga društva morajo plačevati najemnino, čeprav dodatnih namenskih sredstev za to ne prejemajo. Upamo, da se bo s sprejetjem zakona o ljubiteljski kulturi finančni položaj ljubiteljske kulture izboljšal, saj bodo na podlagi tega zakona ustanovljeni posebni skladi tako na ravni države kot na občinski ravni.«
Program dela Zveze kulturnih organizacij, ki so ga na letni konferenci delegati kulturnih društev potrdili prejšnji teden v Vinski gori, obsega vse že uveljavljene prireditve in revije. Še naprej bodo skrbeli za izobraževanje svojih članov, predvsem pa skušali doseči boljše finančne pogoje za ljubiteljsko kulturo.
Izvolili so tudi novo vodstvo zveze. Predsednik je Jože Jančič, podpredsednik pa Stanko Novak. Nadzornemu odboru predseduje Janez Meglič, odboru za statutarno kadrovska vprašanja In priznanja pa Miran Krajšek.
Turizem v Šempetru
V začetku marca je imelo v šempetrski dvorani občni zbor Turistično društvo Šempeter. To društvo je eno najuspešnejših v občini, saj ima kar šest redno zaposlenih, dva pa občasno, hkrati pa upravlja z dvema najpomembnejšima turističnima točkama v Spodnji Savinjski dolini, to sta Antični park in jama Pekel.
Kot je na občnem zboru povedal predsednik turističnega društva Janko Božič, je lani Antični park obiskalo 14.010 turistov, od tega 805 tujih, jamo Pekel pa 21.250 turistov, med njimi je bilo 273 tujcev. Skupaj so torej zabeležili 35.260 obiskov, kar pa je nekaj več kot 1.700 turistov manj kot leto poprej. Še vedno upada predvsem število tujih gostov.
Poleg vodenja ogledov po jami in parku ter rednih vzdrževalnih del je turistično društvo v lanskem letu izdalo nove razglednice Šempetra, uspeli pa so napeljati tudi telefonski priključek do svojega doma pri jami Pekel. Skupaj so člani in nečlani društva opravili kar 1.030 ur prostovoljnega dela in 18 traktorskih ur. V jami Pekel so obnovili poti in mostove, zame-
njali varnostne verige in delno obnovili električno napeljavo. V juliju so pripravili prireditev Poletje v Peklu, v oktobru pa izlet članov na Kozjansko. Janko Božič se je za opravljeno delo za-
hvalil vsem članom in zaposlenim, še posebej pa gozdarjem krajevne enote javnega zavoda za gozdarstvo Žalec.
Gozdarji namreč skrbijo za vzdrževanje učne gozdne in geološke poti pri jami Pekel, ki jo je v desetih letih obiskalo več kot 40.000 predvsem mladih obiskovalcev. Po besedah predstavnika gozdarjev je to ena redkih učnih poti v Sloveniji,
Janko Božič izroča srebrno plaketo Ivici Čretnik
Lep pozdrav z dopusta
Ste že pomislili, komu boste letos poslali poletne počitniške pozdrave? In od kod? V TURISTIČNI AGENCIJI DOBER DAN, ki že sedmo leto deluje v Šempetru v Savinjski dolini in ima poslovalnico v blagovnici METRO v Celju, smo vam že pripravili kup predlogov z ugodnimi plačilnimi pogoji. Večina se vas še vedno odloča počitnikovati v Sloveniji, kar je spričo naravnih danosti in prijaznih ljudi tudi prav. Zato vam v Portorožu ponujamo hotele MORJE z ugodnimi cenami in popusti za otroke. Radi bi vas povabili v tovarno zdravja, v objem neokrnjene narave na Roglo, kjer imamo svoje luksuzno opremljene apartmaje. Samo za ljubitelje morja, sonca in dobre hrane ter družbe priporočamo križarjenje z ladjo DALMATIA, kjer se kopamo in ustavljamo v skritih zalivih kristalno čistega morja. BALATON je za Madžare morje in ob to čudovito jezero smo lani prepeljali veliko naših gostov. Zato tudi najnižje možne cene (od 199 do 299 DEM za 7-dnevni paket). Do aprila vam ponujamo plačilo na 6 čekov ali 5% popust ob takojšnjem plačilu. Za vsak plačan aranžman pa vam tudi letos podarimo poletno majico DOBER DAN.
Pa še nekaj: če boste sami v hotelu odkrili nižjo ceno (zahtevajte dokument kot potrdilo svoje trditve), kot smo vam jo mi zaračunali, vam bomo razliko vrnili.
Oglasite se v agenciji DOBER DAN v Šempetru (zadnje poslopje na desni strani ob magistralni cesti LJ-CE, tel. : 063 701 305, 063 702 205) ali v naši poslovalnici v Celju (blagovnica METRO v središču mesta, tel.: 063 26 406)
Na vašo željo vam brezplačno pošljemo katalog, možna pa je tudi telefonska rezervacija s plačilom akontacije isti dan na ŽR.
R S. Pojdite z nami na kakšen prvomajski izlet (CVETOČA HOLANDIJA, avio-bus, 4 dni, za manj kot 400 DEM, MADŽARSKA, bus, 5 dni, 189 DEM, PRAGA, bus, 5 dni, 259 DEM, klub-hoteli MORJE, 5 dni, 173 DEM.
Veselimo se srečanja z vami!
VAŠI DOBERDANOVCI
soe Stormai
m
VSEM OBČANOM OBČINE ŽALEC ŽELIMO LEPE IN PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Veselimo se srečanja z vami v naših gostiščih v Šempetru, na Vranskem in v Vojniku
Hvala za vaše zaupanje!
Milica in Zvone Štorman s sodelavci
Šempeter 5a, 63311 Šempeter v Sav. dolini - tel.: 063/702-220
Ločica-42, 63305 Vransko Tel.: 063/725-004 Kerševa 4, 63212 Vojnik Tel.: 063/773-536
Štormanovim gostiščem še eno priznanje
Kolektiv, ki bi mu težko našli primerjavo____________________________
Štormanovi lokali v Šempetru, Ločici pri Vranskem in v Vojniku so rezultat zakoncev Štorman in njune poslovne usmeritve, s katero poskušata zadovoljiti čimširši krog svojih gostov, ob tem pa tudi zaposliti dobre in poklicu predane gostince. V času, ko primanjkuje delovnih mest in ko brezposelnosti še ni videti konca, je zato njuno delo še toliko bolj hvalevredno. Tudi nedavno prejeto priznanje -ki ga je Zvone Štorman prejel na slovesni podelitvi 22. februarja v Ljubljani iz rok predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča in dr. Maksa Tajnikarja, ministra za gospodarske dejavnosti - je rezultat vsega tega, hkrati pa obveza Štormanovih, da tako delujejo tudi v prihodnje. Za nas pa je bila to priložnost, da ponovno nekoliko več spregovorimo o Zvonetu Štormanu, o njegovem kolektivu, gostiščih, željah in načrtih.
Sediva v posebni sobi Šempe- gosta strežejo, skratka, zaposleni.
kjer gozdarji dobro sodelujejo z devetimi lastniki zemljišč, po katerih poteka pot. Zahteva pa redno vzdrževanje, to in vodenje tolikokratnega števila ogledov pa je že kar hudo breme za gozdarje.
O delu minulega leta so poročali tudi člani turističnega podmladka osnovne šole Šempeter. Med drugim so ponovno ocenjevali urejenost kraja in podelili deset priznanj.
Čeprav ugotavljajo, da je Šempeter vedno bolj urejen, pa so ponovno opozorili na propadanje hiše pri pekarni ob magistralni cesti. Prav tako so ugotovili, da kraj premore kar 15 gostiln, slaščičarne pa niti ene.
Med razpravo so opozorili še na nujnost postavitve poljskega stranišča za sezonske delavce na hmeljiščih, ki so blizu sprehajalne poti ob Savinji — od mostu v Šeščah do gostišča Plevčak — prav tako pa tudi na neprimernost odlagališča starih avtomobilov blizu Antičnega parka. Nato so sprejeli program dela za to leto, v katerem bodo med drugim tlakovali vhod v Antični park in pripravljali nov del jame Pekel za turistične oglede. Sprejeli so razrešnico starega upravnega in nadzornega odbora ter imenovali nov 15-članski odbor.
Poleg že omenjenih desetih priznanj za lepo urejeno okolje so podelili tudi priznaji za popestritev gostinske ponudbe (bife Privošnik in bife SM Blagovnica Šempeter), društvena priznanja za sodelovanje na področju turizma (Zvone Artnik, gostišče Pri rimski nekropoli in Zavod za gozdove KO Žalec) ter plakete turističnega društva. Bronaste plakete so prejeli: Franc Udrih, Feliks Smodiš, Boris Bukše in Zvone Lužar, srebrno Ivica Čretnik, zlato pa Amalija Javoršek.
K. R.
trškega gostišča in poskušava najti odgovor na to, od kod uspešnost. Po njegovem za to ni recepta, je le trdo, dolgoletno delo, dosledno posvečeno poklicu, ki ga je treba opravljati z ljubeznijo. Le to lahko prinaša zadovoljstvo in rezultate. Ob tem pa se Zvone Štorman zaveda, da brez dobrih in predanih delavcev tega uspeha ne bi bilo. V polni meri jim zaupa in oni mu zaupanje vračajo. Imeti takšnega šefa in delati v takšnem kolektivu je nedvomno sreča, prav tako pa tudi obratno, vendar za to slednje poskrbi Zvone Štorman kar sam. In to dolgoročno, saj ima v vseh letnikih srednje gostinske turistične šole Celje več kot 40 učencev, ki opravljajo pri njem delovno prakso in bodo po končanem šolanju našli zaposlitev v enem njegovih gostišč.
Prav zato temu daje veliko pozornost. To pa seveda ni le dober zaslužek, ampak še marsikaj drugega, kot so dobri odnosi znotraj kolektiva, skrb za probleme zaposlenih in njihovo reševanje ... Ob vsem tem pa izstopa njegova preprostost in predanost gostinskemu poklicu, kakor tudi ženina, ki je sicer po poklicu višja medicinska sestra, vendar se je tudi ona povsem predala gostinstvu. Kot vse kaže, pa bosta gostinki postali tudi obe hčerki, in sicer Elizabeta, ki z veseljem obiskuje II. letnik srednje gostinske šole v Celju, in Ana Marija, ki sedaj še obiskuje OŠ v Šempetru, vendar se že z velikim veseljem pripravlja za gostinski poklic.
Predno sem se poslovil od prijetnega sogovornika Zvoneta Štormana, pa sem o delu in odnosih v kolektivu pobaral nekaj zaposlenih. Najprej sva nekaj besed spregovorila z Goranom Kranjcem, sicer še učencem II. letnika srednje gostinske šole v Celju, ki bo po končanem šolanju postal tu eden redno zaposlenih. Dejal je, da je zelo vesel, da je v tem gostišču, saj ve, da se bo tu največ naučil, saj je njihov
z ljubeznijo. Tu med nami, mislim, ni takšnega, saj ga sicer ne bi bilo več tu.«
Tudi Frida Mehtig govori vse najboljše o svojih šefih in kolektivu. Pove tudi, da je pri Štormanovih že četrto leto. »Pred tem sem delala v Feralitu v računo-
vodstvu, ker pa sem po izobrazbi gostinka, sem se kljub 20 letom delovne dobe odločila, da se ponovno poskusim v gostinskem poklicu. Resnično mi ni žal, saj sem v takšni delovni sredini, da si boljše ne bi mogla želeti.«
In še Franc Kozole, ki ima od vseh dosedanjih sogovornikov
Kot je dejal Zvone Štorman, je bilo v začetku kar težko najti dober kader. »S časom, s svojimi generacijami učencev pa to ni več problem, kajti dobri učenci sami radi ostanejo v našem kolektivu, to pa seveda tudi pomeni našo obveznost za širitev obrti. Sedaj imamo zaposlenih 70 ljudi, iz šole pride letos 11 naših učencev, ki bodo naš kolektiv še povečali, saj jih čaka redna zaposlitev v Šempetru, na Vranskem, v Vojniku in v Žalcu. Lokal v Žalcu mislimo odpreti okrog 15. junija. Takrat namreč ti učenci tudi končujejo šolanje.«
Vsi Štormanovi lokali so dobro obiskani, nedvomno bo tudi žalski, saj si zna vsak lokal pridobiti svoje goste. Tako ima lokal v Ločici pri Vranskem svoje, v Vojniku svoje in v Šempetru svoje. V vseh pa je prisoten znan in dober Štormanov način dela, tu sta doma gostoljubnost in skrb za dobro gostovo počutje.
Zvone je prepričan, da je prijazen odnos do gosta mogoč te-i, ko so zadovoljni tudi tisti, ki
\^daj
šef strokovnjak, ki je z znanjem, izkušnjami in predanostjo temu poklicu pokazal in dokazal, kakšen mora biti dober gostinec. Imeti takšnega učitelja pa je lahko le sen vsakega mladega, ki se odloča za gostinski poklic. Tako Goran; Polona Jelen, ki je v gostišču zaposlena šele 6 mesecev, pa je povedala: »Mislim, da sta Zvone in Milica najboljša šefa in smo z njima srečni. Resnično skrbita za nas delavce, skrbita za dobro počutje gostov in mislim, da bolje, kot je, že skorajda ne more biti. Vesela sem, da sem članica tega kolektiva. Nedvomno je res, da dobiš v šoli le osnovo, prav pa se izpiliš le v delovni sredini. Vendar tudi to ne pomaga veliko, če poklica ne opravljaš z veseljem,
najdaljši staž v gostišču Štorman: »Pred tem sem delal v Hotelu Atomske toplice in v hotelu Dravinja. Ponudila se mi je možnost zaposlitve pri Zvonetu in zato nisem dosti razmišljal, saj pomeni delati v takšnem gostišču res nekaj posebnega. Vsekakor pa se človek tu resnično obogati z znanjem, se dograjuje, predvsem pa je lahko le zadovoljen, čeravno je tudi naporno. Nič pa ni hudo, če svoj poklic ljubiš in delaš z zadovoljstvom. Da smo delavci tu res zadovoljni, pa se moramo vsekakor zahvaliti Milici in Zvonetu, ki se nam posvečata in pomagata reševati tudi naše osebne probleme...«
Tako Zvone Štorman in njegovi delavci. Dodajmo le še to, da ni samo denar to, ker dela ljudi zadovoljne, ampak, kot zagotavljajo Štormanovi delavci, tudi in predvsem delovno vzdušje ter strokovna in dobra šefa. Pa še res je.	D. Naraglavi
PLEVCAK MARINKA
LATKOVA VAS TELEFON: 701-030
GOSTISCE SAVINJA PREBOLD
Želimo vam prijetne velikonočne praznike in vas vabimo, da nas obiščete.
Odprto vsak dan od 13. do 22. ure, razen v ponedeljek in drugo nedeljo v mesecu.
Turistično društvo Šempeter
zaposli (za določen čas)
2 komunikativni dekleti s končano srednjo šolo in lastnim prevozom za opravljanje dela v turističnem objektu jama Pekel.
Informacije po tel.: 701-215
Savinjčan: Reforme šolstva so v Sloveniji razmeroma zelo pogoste. Zakaj se je vlada odločila predlagati tako temeljito spremembo šolskega sistema?
Majda Urank: »Razlogov je veliko: osamosvojitev države, uvedba večstrankarskega sistema in pravne države, pluralna demokracija, povezovanje z Evropo in pa seveda poudarek na drugačnem odnosu, na strpnosti in solidarnosti. Končno pa tudi zaradi vrste dokumentov, ki jih je podpisala Slovenija, to so splošna deklaracija o človekovih pravicah, konvencija o otrokovih pravicah in razvojnica o evropski dimenziji vzgoje in izobraževanja.«
Savinjčan: Kakšne so torej bistvene novosti, ki jo v naš šolski sistem prinašajo predlogi omenjenih zakonov? Najprej področje predšolske vzgoje.
Mara Mohorko: »Bistvena novost na področju predšolske vzgoje je ta, da od monopolnih, državnih vrtcev prehajamo na javne vrtce. Te praviloma ustanavlja občina, ki tudi podeljuje koncesije zasebnim vrtcem. Spekter izvajalcev je torej širši, s tem pa tudi različnost programov, ki jih lahko v imenu otroka izberejo starši glede na način življenja in vrednote družine. Vloga staršev je bila že doslej v naših vrtcih močno poudarjena, zato se ne strinjam povsem s tistim delom gradiva, ki pravi, da bo zdaj bolj izpostavljena vloga staršev. Mi smo že leta 90 izvedli anketo med starši o tem, kako so zadovoljni s ponudbo in začeli uvajati spremembe, tako da bi rekla, da se zdaj uzakonjajo mnoge oblike in vsebine, ki smo jih že doslej izvajali. S tem smo opustili tudi nekatere osnove za delo, kot je bil vzgojni program, ki je določal, da mora otrok početi samo tisto, kar mu dirigirajo odrasli. Nanj je bilo največ kritik, ker otroci niso mogli uresničiti svojih potreb in interesov, pa tudi starši ne.
Še preden je prišlo gradivo v postopek sprejemanja, je veliko dvomov vzbujala uvedba devetletne osnovne šole. Podaljšanje šolanja skozi javno razpravo O gradivu vse bolj prehaja v našo zavest. Nekatere bojazni v zvezi z novim zakonom so gotovo pretirane. Ob neustreznem pristopu pa vendarle obstaja nevarnost razkroja sistema, preko katerega danes starši in otroci že uveljavljajo nekatere pravice. Zakon jasno opredeljuje, da vrtec ni nadomestilo družine, ampak dopolnjuje družinsko vzgojo in dviga kakovost predšolske vzgoje. Eden od ciljev zakona je vključitev večjega števila otrok od 3. in 6. leta v eno izmed oblik institucionalne vzgoje. Danes je v redne oddelke vrtcevc v naši občini, brez Vinske gore, vključenih 56,11 odstotka otrok, skupaj z različnimi skrajšanimi oblikami, vključno s pripravo na šolo, pa 678 odstotka. Pomembno pa se mi zdi predvsem to, da se imajo danes otroci iz vseh okolij eno leto pred vstopom v šolo možnost vključiti v pripravo na šolo.«
Savinjčan: Predlog zakona med drugim določa manjše število otrok v skupinah. Ali bo za vas to določilo In podobna predstavljalo kakšne posebne kadrovske in prostorske težave?
Mara Mohorko: »Glede na to, da ni jasno, kdaj in kako bo steklo devetletno šolanje, je težko oceniti, kaj pomeni zmanjševanje števila otrok v eni skupini, ker je vse odvisno od tega, kaj se bo zgodilo s temi vrtci. Če bi izhajali iz načela enakih možnosti za otroke in starše, po kateri bi izbrali eno od oblik institucionalne predšolske vzgoje, ki jo je dolžna zagotoviti država, potem lah-
Nova šolska zakonodaja
Za otroke gre__________________________________
Pedagogov ne zanima politika — Zakoni že, kaj pa učni načrti?
Poslanci državnega zbora so se z vso resnostjo lotili nove šolske zakonodaje, ki jo zaenkrat predstavlja šest zakonov: krovni zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, o vrtcih, o osnovni šoli, o gimnazijah in drugih splošnih srednjih šolah, o poklicnem izobraževanju in o izobraževanju odraslih. Poslanci so na vse zakone vložili številne pripombe in dopolnila, največ na prve tri. V uredništvu Savinjčana pa nas je zanimalo, kaj o teh predlogih zakonov menijo tisti, ki jih bodo morali izvajati. Zato smo pripravili okroglo mizo, nanjo pa povabili: Majdo Urank z Zavoda za šolstvo Celje, Maro Mohorko, ravnate^ico VVZ Janko Herman Žalec, Milana Jezernika, vodjo aktiva ravnateljev osnovnih šol občine Žalec, Miro Huš, psihologinjo z OŠ Vransko in vodjo aktiva svetovalnih delavcev, Tanjo Cehner, ravnateljico glasbene šole Žalec, Danico Puncer, ravnateljico OŠ Ljube Mikuš Žalec, Milko Štrukelj, strokovno delavko za področje šolstva v občinski upravi, in Andreja Sotovška, direktorja Ljudske univerze Žalec.
ko pride do velikih kadrovskih problemov. Zlasti, če bi prišlo do prehajanja vzgojiteljic v prvo leto šolanja. Po moji oceni se bo država s tako splošnim sistemom vsekakor srečala s temi težavami.«
Savinjčan: Kaj menite o uvajanju zasebnih vrtcev, ali bodo v
enakopravnem položaju?
Mara Mohorko: »Če bodo oboji — javni in zasebni vrtci — oblikovani na temelju strokovnosti in zakonitosti, potem bodo v enakopravnem položaju. Kaj bodo počeli v zasebnih vrtcih, tega ne morem vedeti, mislim pa, da je kakovostno storitev obojim težko dosledno izvajati, vsaj glede kadrov, nadomeščanj, dodatnega izobraževanja in podobno. Strokovnega nadomestila na trgu delovne sile pa danes ni enostavno dobiti.«
Savinjčan: Katere pa so najpomembnejše novosti predloga zakona o osnovnih šolah?
Milan Jezernik: »Prav gotovo je v tem zakonu velika novost uvedba devetletnega šolanja, s tem da se to prične pri otrokovih šestih letih. Osnovno šolanje je razdeljeno na tri obdobja po tri leta. Opisno ocenjevanje se po nekaterih šolah že sedaj izvaja poskusno, po predlogu zakona naj bi se opisno ocenjevalo v prvih treh razredih, v drugem obdobju bi postopno že uvajali številčno ocenjevanje, v tretjem pa bi bilo samo takšno ocenjevanje. Pomembna novost je preizkus znanja ob koncu posameznega obdobja, se pravi po končanem tretjem in šestem razredu, ter eksterno preverjanje po devetih letih, podobno kot danes po zaključku osmega razreda. To zadnje pa naj bi se upoštevalo tudi pri splošnem uspehu učenca.
Če skupna ocena šolanja ne bi bila zadovoljiva, bi imel učenec možnost šolanje nadaljevati še deseto leto.
Večjo pozornost daje predlog novega zakona tudi drugemu tujemu jeziku. Ocenjevanje naj bi bilo za vse predmete enotno, danes se namreč dogaja, da učenci manj resno jemljejo tiste predmete, ki niso številčno ocenjeni.
Novost so tudi popravni izpiti. Ob zaključku šolanja bi lahko učenec v enem koledarskem letu štirikrat opravljal popravni izpit, vsi drugi učenci pa dvakrat. Predlog zakona uvaja kot novost nivojski pouk. Do šestega razreda naj bi diferenciacija oziroma nivojski pouk potekal znotraj
razreda, zadnja tri leta pa naj bi se uvedla tudi polzunanja diferenciacija, tako da bi se učenci za določen čas pri določenih predmetih razdelili na posamezne skupine. Druge spremembe pa niso tako korenite «
Savinjčan: Kako te novosti ocenjujejo učitelji in starši?
Milan Jezernik: »Učitelji so praviloma zadržani. Nekaj razprav je glede tega, pri katerih predmetih naj bi se izvajal nivojski pouk. Predlog zakona določa, da je to pri matematiki, slovenskem in tujem jeziku, nekateri učitelji pa menijo, da bi bil nivojski pouk potreben pri fiziki in kemiji, nekateri so proti takšni obliki pri slovenskem jeziku in podobno. Načeloma nivojskemu pouku ne nasprotujemo, saj ga že sedaj marsikje izvajamo. Prav na osnovi naših dosedanjih izkušenj prihaja do različnih predlogov, kot jih ponuja zakon. Glede načrtovanih sprememb šolske zakonodaje pa smo res nekoliko zaskrbljeni zaradi kadrov, saj se že sedaj srečujemo s pomanjkanjem učiteljev, celo razrednih, pri čemer dosedaj ni bilo težav. Poleg tega se bo šola še podaljšala, tako da bodo težave s kadri še izrazitejše. Večina šol se bo ob tem srečala še s hudimi prostorskimi stiskami, kot na primer mi v Preboldu, saj že zdaj nimamo nobene proste učilnice. Težave bodo tudi s spremljajočimi prostori, telovadnicami.«
Savinjčan: Kaj pa pripombe staršev?
Milan Jezernik: »Starši so negotovi. Zanimajo jih konkretna vprašanja, ki pa bodo opredeljena šele v podzakonskih predpisih. Zanima jih, na primer, kaj se bodo učili njihovi otroci v prvem razredu. No, glede začetka devetletne šole oziroma tega, da se bodo prva leta uvajanja šole lah-
ko same odločile, kdaj bodo pričele z devetletno šolo, pa smo vsi malo v dvomih, kako bo to potekalo.«
Savinjčan: Kakšno je stališče psihologov in pedagogov o zgodnejšem vstopu otrok v šolo? Že sedaj so imeli šestletniki možnost vstopa v prvi razred. Koliko nji-
hovih staršev se je odločilo za to?
Mira Huš: »Zakon to možnost daje, vendar je naša sedanja praksa takšna, da mnogim šestletnikom odložimo šolanje. To pa zato, ker glede na zahteve šole, na način dela in program nimajo potrebne stopnje zrelosti, da bi lahko dobro in uspešno delali. Šestletni otroci se zelo razlikujejo od sedemletnikov, saj po-
trebujejo več igranja, imajo večjo potrebo po gibanju, hitreje se utrudijo, kritika učitelja jih osebno mnogo bolj prizadene. Zaradi vsega tega in ker nas pogosto tako prosijo tudi starši, mnogim šestletnikom odložimo šolanje.
Ko se je sprejemal sedaj veljaven zakon, po katerem naj bi že tudi šestletni otroci vstopali v šolo, je bilo po pripovedovanju mojih kolegov rečeno, da se bo v prvih razredih spremenil in prilagodil učni program. To se ni zgodilo, mi pa smo otrokom strokov-
no pomagali tako, da smo jim odložili šolanje.
In prav to se lahko zgodi tudi pri tej reformi. Najmlajši otroci v prvem razredu, bodo stari 5 let in 8 mesecev, bojimo pa se, da se programi, vsebine in način dela ne bodo prilagodili tej starosti. Drugo vprašanje je usposobljenost učiteljev za delo s tako majhnimi otroki, pa odnos med učiteljem in vzgojiteljem v prvih razredih oziroma kdo bo imel večjo vlogo in tudi pomen pri starših.
Meni pa se zdi pomembno še eno vprašanje. Niso namreč vsi otroci doma tako blizu šole, da bi potrebovali za pot samo nekaj minut. Na Vranskem, kjer delam, se večina šolarjev vozi. Celo do uro in pol bi potreboval kombi, da bi razvozil vse prvošolčke. To pomeni, da so tudi fizično mnogo bolj obremenjeni kot mestni otroci.«
Savinjčan: Kako bodo po mnenju psihologov po sprejetju nove zakonodaje obremenjeni učenci višjih razredov?
Mira Huš: »Kot smo že omenili, naj bi se po sprejetju zakona oblikovali novi učni programi oziroma postavili cilji posameznih izobraževalnih obdobij. Členitev šolanja na tri obdobja se mi zdi glede na razvojne značilnosti otrok zelo ustrezna, samo če se bodo cilji in programi ustrezno opredelili. Če bo zakonodaja prinesla tudi poseg v vsebine
pouka, bo to zelo dobro, sicer pa...«
Mara Mohorko: »Ta bojazen je sodeč po posvetu pedagogov, ki je bil v Poljčah, prisotna po vsej Sloveniji. Mi že kar dolgo izvajamo prenovo vrtcev v šoli, marsikaj smo že spremenili, vendar pa smo se usposabljali za razvoj otrokovih potencialov, vendar vsak samo za določeno starostno obdobje. Zato se bomo morali prilagoditi tudi pedagogi in se usposobiti za delo s populacijo druge starostne skupine. Še na
nekaj bi rada opozorila. Dosedaj so bili v eno od oblik priprave na šolo zajeti vsi otroci eno leto pred vstopom v šolo, torej je obstajala neka kontinuiteta v šoli. Vsaj za našo občino si upam trditi, da je bilo sodelovanje med vzgojiteljicami, učitelji in ravnatelji osnovnih šol zelo dobro. Zdaj pa — kot je na posvetu vprašal eden od pedagogov: Ali zdaj ne bo več male šole? Ob tem se tudi meni zastavlja vprašanje, ali pri teh spremembah resnično dovolj upoštevamo potrebe otroka.«
Mira Huš: »Razlog za uvedbo zgodnejšega vstopa v šolo je bila neenotna priprava otrok na šolo in da je ta priprava preveč prilagojena vrtcem. Temu učitelji oporekamo. Bojimo se, da bo pa zdaj priprava preveč »pošola-na«. In še glede odložitve šolanja — kdo bo dovolj poznal otroka, da bo lahko odločal o tem, ali je dovolj zrel za šolo, če pa ta otrok nikoli ni hodil v vrtec?«
Majda Urank: »Nova zakonodaja ravno na področju predšolske vzgoje poudarja večjo vključenost otrok od 3. do 5. leta v vrtce. Ta vključenost sedaj ni takšna, kot bi si želeli.
Drugače pa je skoraj povsod po svetu vstop v šolo veliko zgodnejši kot sedaj pri nas. Poleg tega v prvi triadi šolanja ne bo strogega preverjanja znanja in zahtev za napredovanje v višji razred. Samo devetletno šolanje zame ni vprašljivo, bolj pomembne bodo druge stvari: vsebina, pripravljenost kadrov ter ustrezni materialni in finančni pogoji. Prehod na devetletno šolanje bo postopen — v šolskem letu 1997/ 98 naj bi se ta oblika pričela na nekem ožjem vzorcu šol. Naslednje leto naj bi se šole s starši in učitelji same odločile, ali bodo šle v ta projekt in šele na osnovi tega bo ministrstvo dalo soglasje tistim šolam, ki bodo izpolnjevale določene pogoje. Šele v letu 2000 naj bi vse šole začele z devetletnim šolanjem. Mislim, da pa le nekoliko preveč poudarjamo to bojazen zaradi vsebine. Skupina, ki naj bi oblikovala ta nacionalni kulikum, že dela.«
Savinjčan: Kako zakon upošteva otroke s posebnimi potrebami?
Danica Puncer: »Predlog osnovnošolskega zakona omenja otroke z motnjami v razvoju samo v dveh členih, pripravlja pa se še poseben zakon, ki naj bi dohitel osnovnošolskega v drugem branju. Že težnja sedanjega šolskega sistema je, naj bi se tudi otroci z motnjami v razvoju integrirali v osnovno šolo. Novost je ta, da jih bo zakon imenoval otroci s posebnimi potrebami,
Nadaljevanje na 11. strani
Majda Urank, Mara Mohorko, Milan Jezernik
Tanja Cehner, Danica Puncer, Mira Huš (od leve proti desni)
Nova šolska zakonodaja
^ Nadaljevanje z 10. strani
kar pa ne zajema samo otrok z motnjami v razvoju, ampak tudi otroke s specifičnimi učnimi težavami, vedenjskimi in čustvenimi motnjami. Zakon bo obravnaval otroke, vključene v osnovne šole in posebne institucije, govoril bo o tistih, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč na ravni predšolske vzgoje, osnovnošolskega in poklicnega izobraževanja, in o tistih, ki potrebujejo posebne oblike programa. To pomeni od popolne integracije do popolne segregacije. Tendenca zakona je tudi, da bi namesto sedanjega razmeroma statičnega razvrščanja otrok, ki ga izvaja posebna komisija, prešli na razvoj-no-procesno razvrščanje, ki bi ga izvajala komisija na osnovni šoli, v kateri bi sodeloval tudi defektolog. Ta komisija bi na osnovi ugotovljenih posebnih potreb otroka oblikovala individualizirane programe za vsakega posebej. V takih oddelkih, naj bi poleg učitelja poučeval tudi defektolog, ki naj bi imel poleg strokovnega tudi znanje o določenem predmetu. To seveda pomeni povečano število pedagoških in svetovalnih delavcev ter zmanjšanje števila otrok v oddelkih, v katerih so integrirani otroci s posebnimi potrebami. Zgodnejši vstop v šolo se mi zdi za te otroke malo vprašljiv, je pa zelo pomembna možnost podaljšanje šolanja. Nekaj šol to obliko že uveljavlja, tudi v Žalcu imamo letos prvič deveti razred. Ob uvajanju nove zakonodaje se bojimo samo tega, da ne bi bilo več tako sistematično in načrtno poskrbljeno za otroke z motnjami v razvoju.«
Savinjčan: Javne glasbene šole so tudi omenjene v predlogu zakona o osnovnih šolah. Ali žalska glasbena šola dosega pogoje za ustanovitev javne šole in kako sicer vi ocenjujete ta zakonski predlogi
Tanja Cehner: »Ti pogoji se večinoma navezujejo na pouče-
vanje orkestrskih instrumentov, mi poučujemo skoraj vse, razen najbolj deficitarnih, kot je kontrabas.
Devetletno osnovno šolanje za nas ni nobena novost, pravzaprav nam delo še olajša. Poučevanje in ocenjevanje v triadah bo za otroka veliko lažje. Novost zakonodaje je, da ureja poučevanje v javnih in zasebnih osnovnih glasbenih šolah. Dosedanje predšolsko izobraževanje bo zdaj potekalo eno leto s šestim letom, osnovno glasbeno izobraževanje pa bo trajalo od tri do devet let, dolžina je odvisna od vrste instrumentov ali petja. Vse to bo predpisal predmetnik. Že sedaj smo imeli šolanje do šest in do deset razredov. Novo je, da se osnovno glasbeno izobraževanje deli na nižjo in višjo stopnjo, nižja bo trajala šest let in se bo delila na prvo in drugo obdobje. Višja stopnja bo trajala tri leta. Novost je tudi nivojski pouk, ob zaključku ocenjevalnega obdobja lahko ob soglasju staršev učenec spremeni raven zahtevnosti pouka. Pravzaprav bo to zdaj uzakonjeno, sicer pa mi na tak način že poučujemo.
Bojazni, da bi zasebne glasbene šole prevzele naše otroke, vsaj za zdaj še ni, ker morajo zasebne šole pridobiti koncesijo, za to pa so potrebni določeni pogoji, ki so zakonsko enakovredni javni šoli. O šolnini zakon ne govori, bi pa bilo za nas to primerno, ker bi bile tako po vseh šolah enake šolnine. Moram pa ob koncu ponovno opozoriti na že več deset let zelo pereče prostorske težave, ki me mnogo bolj skrbijo kot spremembe zakona.«
Savinjčan: Predlog nove šolske zakonodaje vsebuje tudi izobraževanje odraslih.
Andrej Sotovšek: »V tem, da je naš zakon zadnji v paketu, je že kar malo simbolike. Andragoški delavci smo že približno tri leta aktivno sodelovali pri pripravi tega zakona, ki pomeni bistveno novost v tem, da je bilo po
letu 1978 izobraževanje odraslih vključeno v posamezne druge zakone, zdaj pa smo končno dobili samostojni zakon. Čeprav je, žal, tudi ta zakon ozko usmerjen na področje splošnega izobraževanja. Na predlog zakona smo imeli več pripomb, med drugim je nekaj neskladij z osnovnim zakonom o organizaciji in financiranju izobraževanja. Izobraževanje odraslih lahko izvajajo tako javni zavodi, ki jih ustanovi lokalna skupnost, in zasebniki. Zakon daje možnost sodelovanja vsem, ki izpolnjujejo določene kadrovske
država oziroma lokalna skupnost, kar seveda pomeni precej nižjo kotizacijo za udeležence. Novost je republiški izpitni center, ki omogoča pridobivanje izobrazbe mimo formalnega tako imenovanega »pošolanega« sistema.
Največje težave bodo na lokalni ravni, ker bodo nekatere občine financirale izobraževanje odraslih, druge pa ne. Tako bodo imeli ljudje pri dodatnem izobraževanju različen status in tudi cena izobraževanja bo zato različna. To bi bilo potrebno dodat-
Milka Štrukelj, Andrej Sotovšek
pogoje, velika nedoslednost pa je po našem mnenju v tem, da izpušča društva in klube. Novost zakona je v opredelitvi letnih programov, ki jih vsako leto sprejme vlada, v prvi fazi obravnave predloga pa je izpadla opredelitev nacionalnega programa izobraževanja odraslih. Mislim, da država ne bo mogla brez tega programa. Glede izvajalcev je predlog, kot sem že omenil, zelo odprt. Ce na določenem območju ni ljudske univerze kot javnega zavoda, se lahko organizira to izobraževanje kot organizacijska enota vzgojno-izobraže-valnega zavoda, zavoda ali druge pravne osebe. Novost pomeni tudi uvajanje javnih skladov, ki bi reševali delež javnih financ. Izobraževanje bi sofinancirala
no opredeliti. Ljudske univerze bodo še vedno poleg javnega dela programov, ki tržno niso zanimivi in jih sofinancira država, tržno naravnane. Imamo še nekaj pripomb glede izobraževanja in napredovanja andragogov, vendar pa bo to verjetno podrobneje urejeno s podzakonskimi akti.«
Savinjčan: Ali bo mreža vrtcev in šol v Žalski občini ostala enaka po uveljavitvi nove šolske zakonodaje? Kaj bo z Zavodom za izvajanje spremljevalnih dejavnosti?
Milka Štrukelj: »Iz dosedanjega gradiva ni razvidno, da zakon o javnih zavodih ne bi več veljal. Podrobneje bodo mrežo vrtcev in šol uredili podzakonski akti, po zakonu pa lahko vrtce ustanovijo poleg lokalnih skupnosti domače in tuje fizične ali pravne osebe, osnovne šole pa samo domače. Kakšnega večanja ali manjšanja mreže vrtcev in šol ne pričakujemo, javnim vrtcem in šolam pa
bo pravila in normative določila vlada. Tudi financiranje se ne bo bistveno spremenilo od dosedanjega. Lokalna skupnost bo sofinancirala tudi zasebne vrtce in šole, vendar je v predlogu zakona kljub temu dana prednost javnim vrtcem in šolam. Ne smemo pa pozabiti še na pravico, da se otrok šola doma in v šoli ob zaključku šolskega leta opravi samo izpit, s katerim se preveri njegovo znanje. Če to ni zadovoljivo, se mora vključiti v redno šolo.«
Majda Urank: »Marsikje po svetu se je že uveljavila ta oblika. Vedno bo nekaj otrok, ki niso prilagodljivi. Res pa je ta možnost precej odvisna od statusa staršev. Verjetno jo bodo uveljavljali predvsem srednješolci. Je pa pomembna kot pravica posameznika do drugačnosti.«
Udeleženci okrogle mize so nanizali še mnogo drugih misli o novi šolski zakonodaji. Enotni so si bili, da k spremembam ne starši ne učitelji ne smejo pristopiti z najrazličnejšimi predsodki. Predsodke in strah pred novim pa je najlaže premagati z informiranjem in še intenzivnejšim vključevanjem staršev v dejavnosti vrtcev in šol. K. Rozman foto). K.
MATJAŽ
d.o.o. Petrovče
Montaža
Zastopanje
Posredovanje
63 301 PETROVČE 922
PETROVČE 232 • Slovenija • Telefon In faks: + 386 63 707-173 • Mobitel: 0609 613-
GARAZNA IN INDUSTRIJSKA VRATA Z MOTORNIM POGONOM IN DALJINSKIM UPRAVLJANJEM PRIZNANE NEMŠKE FIRME
HORMANN
ŽELITE KUPOVATI CENEJE? ZAKAJ NE? KAKO? !
S KARTICO ZAUPANJA »SM KLUB«
SM »SAVINJSKA« trgovska družba, Žalec uvaja za svoje zveste kupce posebne ugodnosti. Te se bodo v začetni fazi izkazovale predvsem v obliki priznavanja popustov pri plačilu kupljenega blaga z gotovino, čekom, ki glasi na dan nakupa ali z nakupnim bonom. Kriterije za odobravanje popustov določi upravni odbor družbe.
Koriščenje popustov s kartico »SM KLUB«je možno v prodajalnah SM SAVINJSKE trgovske družbe, kjer je za evidentiranje uvedena črna koda. Kupec lahko za nakupe pooblasti druge družinske člane.
Pogoji pridobitve kartice SM KLUB
Kartico SM KLUB lahko pridobi vsakdo. Kartico SM KLUB lahko zainteresirani kupec dvigne v katerikoli poslovni enoti SM SAVINJSKE trgovske družbe, ki izpolnjuje pogoje za odobravanje popustov (oprema s črtno kodo). Kartica je brezplačna. Kartico SM KLUB se pridobi na osnovi vloge za pridobitev.
UGODEN NAKUP V BLAGOVNICAH SAVINJKA IN ŠEMPETER TER PRODAJALNAH GRIŽE, TABOR IN VRANSKO
Uveljavljanje kartice - popustov
Kupec uveljavlja bonitete po kriterijih - pravilih, ki jih izda UO družbe. Trenutno veljavni kriteriji so: Vsak nakup se kupcu evidentira na osnovi predložene SM KLUB kartice.
Za mesečni nakup v vrednosti od 5.000,00 do 20.000,00 SIT se kupcu prizna 5% popusta, za enomesečne nakupe nad 20.000,00 SIT pa 6% popusta.
V osnovo za izračun popusta se ne upoštevajo artikli, ki so na bloku označeni z zvezdico.
V	kolikor kupec ne doseže minimalne vrednosti za obračun popusta (5.000,00 SIT v enem mesecu), se mu dosežena vrednost nakupov prenese v naslednji mesec.
Obračun popusta se bo izračunaval enkrat mesečno, kupec pa bo o višini popusta obveščen pisno!
Dodatna ugodnost -5% popust!
Poleg navedenih popustov priznavamo za večino blaga tudi količinske popuste pri nakupu količin nad 2-3-5 enot istega artikla, kar je označeno tudi pri blagu (samo v prodajalnah z uvedeno črtno kodo). Popusti za upokojence in popusti po SM KARTICI se medsebojno izključujejo.
Izguba SM KLUB kartice
V	primeru, da kupec izgubi SM KLUB kartico, mora izgubo prijaviti v PE, ki je kartico izdala. Ta mu na osnovi nove vloge izda novo kartico (z novo šifro). Dotedanji nakupi (na osnovi izgubljene kartice) se kupcu upoštevajo pri obračunu popusta.
j SODOBNO - VADNO - UDOBNO
TOLARSKO VARČEVANJE
Vpogledna sredstva
letna obr. mera
skupna obr. mera za marec
SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, D.D.
Ljubljana PE Žalec
hranilne vloge tekoči račni žiro računi
100% R 70% R 70% R
Vezana sredstva
-depoziti od 31 dni do 90 dni od 100.000 SIT - nad 500.000 SIT -depoziti od 91 do 180 dni od 100.000 SIT - nad 1,500.000 SIT -depoziti od 181 dni do 270 dni do 100.000 SIT - nad 1,500.000 SIT -depoziti od 271 dni do 12 mesecev do 500.000 - nad 1,500.000 SIT -depoziti nad 12 mesecev do 500.000 - nad 1,500.000 SIT
GOTOVINSKA POTROŠNIŠKA POSOJILA
- do 12 mesecev
R + 7% - R + 8,5% R + 8% - R + 9,5% R + 9% - R + 10,5% R + 10% - R + 11%
0,90% 0,63 % 0,63%
1,48% - 1,60% 1,56% - 1,68% 1,64% - 1,76% 1,72% - 1,80%
R + 10,5% - R + 11,5% 1,76% - 1,84%
letna obrestna mera od R + 13% do R + 15%
POSEBNA PONUDBA ZA DEVIZNE VARČEVALCE
(za DEM in ATS)	letna obrestna mera
- depoziti nad 6 mes. do 9 mes.	6,5% do 7%
- depoziti nad 9 mes. do 12 mes.	7% do 7,5%
-	depoziti nad 370 dni	9,5% do 10,5%
(odvisno od višine depozita)
Banka sprejema vezane devizne depozite v najmanjšem znesku 1.000 DEM. Obrestna mera je nespremenljiva do izteka vezave. Dodatne informacije o ponudbi dobite po telefonu: SIB Žalec 711-414, 711-422
Jame so bile majhne in velike. Ta, ki je na fotografiji, je znana po tem, da so se v njej med II. svetovno vojno skrivali domačini pred Japonci. Bila je izredno topla, kar 28°C, tako da nam je bilo v njej zelo vroče. Zaradi velikih rovov kombinezonov niti nismo potrebovali.
Dobra organizacija, sodelovanje domačinov, uresničeni cilji...
Po filipinski legendi o stvarjenju sta bila spočetka na svetu le morje in nebo in eno samo živo bitje — samotna ptica. Leta in leta je letala nad valovi, pa nikjer ni mogla pristati. Utrujena od brezciljnega beganja je naposled izzvala prepir med nebom in morjem in v varni razdalji čakala na iztek avoboja. Morje je besnelo in penilo grebene velikih valov proti nebu, nebo pa je grmelo in v morje pošiljalo strele. Bolj ko se je stopnjeval boj, bolj divje je postajalo morje, nebo pa je vanj začelo metati prod in kepe zemlje, tako da se je nad valovi postopoma pojavilo nekaj kosov kopnega. Ko se je boj končal, se je prekanjena ptica spustila na kopno, na ravnokar nastale Filipinske otoke.
Teh je prek sedem tisoč in vsi so zelo razčlenjeni. Tudi Bohol, na katerem smo mesec dni raziskovali in spoznavali kraško tropsko podzemlje preboldski jamarji z dvema ljubljanskima jamarjema in avstralskim ljubiteljem tovrstnega sveta ter z domačini. Ob takšnem uspešnem sodelovanju pa tudi rezultati niso mogli izostati. Vsekakor pa smo se domov vrnili polni novih spoznaj in izkušenj, ki dajejo našemu jamarskemu delu nove razsežnosti, svetovni speleologiji pa trideset raziskanih in dokumentiranih jamskih objektov z manj znanega (vaj speleološko) konca naše zemeljske oble. To pa je hkrati naš, slovenski prispevek in promocija našega jamarstva, dežele matičnega krasa in mlade, samostojne države Slovenije.
Vsega tega pa verjetno ne bi bilo, če bi se zadovoljevali le s tistim delom, ki ga opravljamo na osamelem krasu Spodnje in Zgornje Savinjske doline in drugih področjih naših raziskav.
Želje in potrjevanja že doseženega na minulih odpravah so tudi tokrat sprožile naš organizacijski ustroj in nas po dobrem letu in pol priprav pripeljale na filipinski tropski kras.
Brnik—München— London—Hongkong— Manila—Cebu
Pot do tja pa je bila dolga in ne le v pravem smislu besede, ampak že pred tem, v pripravah nanjo in v zagotavljanju finančnih sredstev. Vse pa se je dobro izšlo, za kar se moramo zlasti zahvaliti vsem našim sponzorjem in donatorjem, ki so z razumevanjem podprli naš projekt in nam s tem omogočili uresničiti zastavljene cilje. Sicer pa je bil polet s trikratnim presedanjem, s štirimi različnimi tipi avionov ter tremi letalskimi družbami svojstveno pa tudi dokaj utrujajoče doživetje, ki se je v enaki meri, v obratnem vrstnem redu, ponovilo tudi pri vrnitvi.
Vsekakor pa je bilo zame osebno nadvse doživeto pristajanje v Miinchnu, saj sem bil v »kljunu« dasha 7 ob pilotu Arnšku, sicer našemu občanu iz Griž. Iz Münchna do Londona nas je ponesel boe-ing 727, last britanske letalske družbe British Airways, s katero smo tudi potovali do Manile. Seveda pa
nas je tja ponesel jumbo jet — bo-eing 747, ki lahko sprejme 377 potnikov in brez pristanka preleti 12.824 km. Z vmesnim, enournim postankom v Hongkongu smo potovali iz Londona do Manile skoraj 16 ur, ob tem pa doživeli tudi eno najkrajših noči, z vrnitvijo pa eno najdaljših, če ne kar najdaljšo noč v našem življenju.
K temu je seveda pripomogla sedemurna časovna razlika in to, da smo tja potovali proti vzhodu, vračali pa smo se proti zahodu. Že na Filipinih nas je čakal še en polet in to z airbusom 300, last domače letalske družbe, ki nas je iz Manile in otoka Luzon ponesel na otok Cebu, kjer smo se srečali s Petrom Urichom iz Avstralije, sicer po rodu Kanadčanom, enajstim članom naše odprave in organizatorjem dela in življenja na Boholu, ter majhnim filipinskim učiteljem tehnike in naravoslovja iz Batuana, Dolyem Ca-lipusanom, ki se je izkazal kot dober vodnik in velik prijatelj.
Bohol — otok kokosa in riža ter jam
Cebu je bila naša vmesna postaja pred začetkom resnega raziskovalnega dela na Boholu. Prisrčno je bilo tudi srečanje s predstavniki Univerze San Carlos, ki so nas popeljali s svojim vozilom na ogled mestnih zanimivosti, opravljali so vse potrebne prevoze naše opreme in nas, ter nas v prostorih univerze seznanili s floro in favno njihove otoč-ne domovine, ki jo je leta 1521 odkril stari celini - Evropi portugalski pomorščak Magelan, ki je plul okoli sveta pod krono španskega kraljestva. Cebu City — glavno mesto otoka Cebu — pa je bilo tudi mesto, kjer smo si nakupili manjkajočo opremo in karbid ter uredili vse potrebne formalnosti. Mesto, v katerem živi skoraj milijon prebivalcev, se bistveno ne razlikujejo od drugih milijonskih mest, kjer se prepletata blišč in beda, kar kaže na veliko socialno raz
slojenost filipinske družbe. Ta je morda še najmanj opazna na podeželju, kjer je vsaj hrane dovolj za vse. Tudi v Tagbilaranu, glavnem mestu province, in otoku Bohol žalostnih prizorov ni manjkalo, viditi je bilo, da je tu revščina še večja. Sicer pa velja otok Bohol za enega najrevnejših glede na standard ljudi, saj tu industrije skorajda ni. Življenje jim pravzaprav omogoča narava, ki jim nudi idealne možnosti za pridelavo hrane, zlasti riža, koruze, banan in kokosa, ki je tudi glavni izvozni artikel Bohola. Sicer pa to potrjuje že vizualna podoba pokrajine, saj ob riževih terasah, ki so tako rekoč povsod, kjer je le možno namakanje, prevladujejo med drevesi kokosove palme.
Ob vsem tem pa ta pokrajina, ki je po velikosti skoraj petkrat manjša od Slovenije, premore tudi vrsto zanimivosti in čudes narave. Med slednje nedvomno spadajo tudi jame, ki pa tako kot tropski gozd doživljajo usodo
podzemski svet. Kar nekaj jam, ki smo jih mi raziskali in dokumentirali, bi bile vredne tega. Nekaj tovrstnega semena smo posejali; če bo vzklilo, pa bo v pretežni meri odvisno od ljudi, s katerimi smo se srečevali. Vsekakor pa so naš jamarski klub razglasili za očeta njihovemu klubu, ki bo odslej, ko smo jih mi naučili jamarske tehnike, raziskovanja ter dokumentiranja jam, posvečal, kot so dejali, največ pozornosti delu v kraškem podzemlju.
Behind the Clouds
Vasica »Za oblaki« je bilo le eno naših delovnih področij na Boholu. Zanimiva pa je predvsem zato, kjer do nje ne vodi nobena cesta, če sploh lahko tako imenujemo vozne poti, ki so marsikje bolj podobne našim kolovozom. Nimajo elektrike in nasploh je to vasica, o kateri še sedaj ljudje z obale ne govorijo radi. Bila je in morda je še zavetišče upornikov. Resnici na ljubo smo se mi tu kar dobro počutili, ob tem pa raziskali tudi pet precej velikih in kapniško bogatih jam.
»
gj*“*

; - • v

Pri vrnitvi smo si vedno privoščili kokosovo tekočino in njegovo mehko sredico ter tako nadomestili izgubljene kalorije in tekočino.	otroci.
človekovega poseganja in s tem deloma tudi uničevanja podzemeljskih lepot. Kar v nekaj jamah smo naleteli na vreče, v katerih so bili nalomljeni kapniki, pripravljeni za transport do kupcev. Menda se da s tem kar nekaj zaslužiti. Res pa je, da je na Boholu veliko jam, o čemer govori že samo ime otoka, saj v »boholano« jeziku to pomeni luknjo v tleh: Boho. Z našo prisotnostjo in predvsem z društvom BOEX, ki ima sedež v Tagbilaranu in je bilo ustanovljeno pred letom dni, pa se bo morda odnos do jam in jamskega bogastva sčasoma le spremenil. Vsekakor pa bi jih bilo smotrno izrabljati v turistične namene ter tako poleg znamenitih Chocolate Hiels — Čokoladnih gričev, rek in slapov, razčlenjene obale in plaž, petelinjih bojev in drugih zanimivosti ponuditi turistom tudi skrivnostni in lep
Ta »izlet« v divjino smo si privoščili v času, ko smo bivali v Batua-nu pri družinah Eugenia Dampog in Apolonia Virador, ki sta si v sorodu. Pri njih pa je kar dve leti živel tudi Peter Urich, ko je znanstveno deloval na otoku, tako da je bil tam kot doma. Tako pa smo se počutili tudi mi, saj je bilo gostoljubje resnično nepozabno in prisrčno.
Sicer pa so Boholanci zelo prijazni, ustrežljivi in pripravljeni pomagati. Vsi, še posebno ženske, so nam venomer mahale, nas pozdravljale in se nasmihale. Vse se zelo rade fotografirajo, kot nam je povedal Peter Urich, menda tudi zato, ker že kot deklice sanjarijo, da bodo nekoč srečale človeka, ki jih bo popeljal v svet. Tujci pa so za to še najboljša garancija. Že marsikaterim dekletom so se sanje uresničile, dobile so može iz Nem-
na Boholu, lahko zaključimo, da tu jame niso tako velike kot morda v Gvatemali, Mehiki, Novi Gvineji..., ne tiste, do katerih so nas vodili domačini, ki so le-te tudi imeli za največje, za katere so vedeli. Lahko pa Bohol skriva v svojih nedrjih celo prav velike sisteme, vendar si v času, ki nam je bil na razpolago, nismo mogli privoščiti iskanja po dolgem in počez, ampak smo šli tja, kjer se je vedelo, da je jama. Seveda je bilo potrebno precej napora, saj ni enostavno hoditi 15 km ali še več v eno smer po vročem filipinskem soncu ali pa med vegetacijo tropskega gozda, prepletenega z lija-nami, ki močno ovirajo pri hoji. To smo zlasti občutili v gorski vasici Bia Bas, ki je bila večni upornik proti vsem zavojevalcem in je še posebno zanimiva zaradi svoje abecede, ki jim jo je leta 1934 tudi uradno dovolil takratni predsednik Filipinov. Zaradi večnega uporništva so območje še sedaj ni priljubljeno oblastem. Ne nazadnje to elektriko dobili šele dober mesec dni pred našim prihodom, za božič. Naporno je bilo tudi skoz nacionalni park Sikatun in na vulkanskem otoku Camigin, kamor smo se odpravili z namenom, da se povzpnemo na 1700 visok vulkan, ki je zadnjič bruhal leta 1952.
Veliko je bilo vodnih jam, njihova povprečna dolžina pa je bila okrog 200 metrov. Kljub temu pa 30 jamskih objektov, od katerih tako po globini kot dolžini izstopa CarmulaonCave II, daje dobre štiri km in pol jamskih rovov in prek 400 m globine. K vsemu temu pa velja prišteti še številne izvire in vodnjake, kjer so se opravljale analize vode in biološke raziskave jamske favne, ki je bila zelo bogata in po besedah dr. prof. Borisa Šketa, ki se je udeležil doslej vseh naših odprav, tudi zanj menda najuspešnejša, vsaj glede nabranega materiala. Kako bo v resnici, pa bodo pokazale la-baratorijske raziskave. Vse to in dokumentacija raziskanih jam, vključno z drugimi podatki in zanimivostmi, pa naj bi zagledalo luč sveta v posebni publikaciji, ki bo pika na i celotnega podviga.
Veliko je ostalo še zapisov, žal jih v eni reportaži ni mogoče predstaviti, bo pa za to nedvomno priložnost v naslednjih številkah Savinjčana.
Darko Naraglav
čije, Anglije, Italije, Španije, Skandinavije, Francije... ali iz Amerike in drugod. Nedvomno pa jih je precej dosanjalo svoje sanje v nočnih lokalih Evrope in Amerike...
Petelini in vodni bivoli
Poleg kokosovih palm, riževih terasastih polj, koz, prašičev, raznega goveda ter psov so petelini in karabavi — vodni bivoli menda najpomembnejši živalski vrsti v tem koncu sveta. Petelini so njihova’zabava in strast, karabavi pa delovne živali, ki jim olajšajo življenje, oboji pa so na koncu dobri tudi za v lonec. Nedvomno je prvih več, saj jih ob vsakem dvoboju najmanj polovica izdahne zaradi rezila nasprotnika — zmagovalca, ki mu ga je lastnik skrbno privil na nogo. Nemalokrat pa se tudi zgodi, da kar oba ostaneta v mlaki krvi, saj sta drug drugemu zadala smrtonosni rani.
Pravzaprav zelo kruto, vendar je za Filipince to zabava kot za Špance bikoborba. Vsekakor pa je zanimivo vse to videti in ob tem opazovati vročekrvnost, ki jo podžigajo stave. Teh pa je veliko, saj se v nedeljskem popoldnevu zvrsti tudi do 100 dvobojev. Nekaterim prinese to tudi lep kupček denarja...
Jame lepe, vendar Dolj kratke
Nam ga jame niso, čeravno smo morali pri županu občine Di-miao kar debelo uro in pol odgovarjati na njegova kar čudna vprašanja, saj je bil nekako prepričan, da mi v jamah iščemo zlato ali zakopan oz. skrit zaklad. Končno smo mu le uspeli dopovedati, da je naše delo daleč od tega, čeravno ne verjamem, da smo ga povsem prepričali, saj nam je dal za spremstvo enega svojih uslužbencev, da bi spremljal našo delo in mu poročal. Res pa je, da je bil to bolj osamljen primer, saj drugod teh problemov nismo imeli. Če strnemo sliko vsega opravljenega dela
Iz naše občine so odpravo podprli:
TT Prebold, OBČINA Žalec, KS Prebold, Trgovina MIKLAVC Prebold, FRECE Liboje, FAMIS Stopnik pri Vranskem, Gradnja Žalec, KIV Vransko, SCALA ZARJA Petrovče, LIKO Liboje, GRAFODESIGN Levec, JUTEKS Žalec, ER PLESK Polzela, Pekarna BRGLEZ Vransko, MORANA Parižlje, ZTKO Žalec, PLUTON Gornja vas, Gostišče ŠTORMAN, PILIH GRADNJE Vel. Pirešica, MIKROPIS Žalec, TROPIC CAFFE Žalec, REDWOOD Sv. Lovrenc, Mizarstvo KORUN, Šentrupert, Žagarstvo CESTNIK, Dolenja vas in vsi kupci naših koledarjev.
V tropskem podzemlju filipinskega otoka Bohol
V tridesetih dneh trideset jam
Savinjčan
Hmezad
Hmezad AGRINA Žalec, Celjska cesta 7, 63310 Žalec, tel. 063^715-311 Blagovnica AGRINA Žalec, tel. 063 712-124, 063 711-253 Diskont pijač in živil AGRINA Žalec, tel. 063 711-464
Blagovnica AGRINA Ilirska Bistrica, tel. 067 41-192, tel. 067 41-731



SUPER CENE
(Ponudba velja do prodaje zalog)
Jim.	«fieser
WÈfe-	motokultlvator Robi 56
;|»f-	66.675,00 SIT
možnost različnih priključkov
WEISSER RIESE 2,4 kg 650,30 SIT
prašek DASH COLOR 2,5	1.316,00 SIT
prašek VIZIR COLOR 2 kg 1.124,00 SIT prašek VIZIR ULTRA 2,5 kg 1.190,60 SIT
nahrbtna kosilnica Yamato
od 59.990,00 do 67.189,50 SIT cena vključuje glavo z nitko, 8-zobnl rezilni nož
navadna motorna kosilnica Murray	27.289,50 SIT
navadna motorna kosilnica Murray s košem 45.874,50 SIT samohodna motorna kosilnica Murray s košem od 73.489,50 do
90.289,50 SIT
5-delna kovinska polica 5.854,00 SIT posoda za mleko (vino) Inox od 30 do 300 I
od 7.848,00 do 27.772,00 SIT
cev za zalivanje Reflex 3/4 50 m, 4.495,00 SIT 1/2 50 m 3.211,00 SIT svetilka prenosna 60W/10 m, 1.151,00 SIT palice škropilne od 50 cm do 200 cm
od 1.727,00 do 2.425,00 SIT
celovita ponudba rezervnih delov BCS ACME, motokul-ttvatorjev Gorenje z ACME In LAMBORDINI motorjem, motorjev za motokultivatorje Gorenje, Acme, rezervnih delov za kosilnice BCS..
rolce Carlina 10/1	232,40	SIT
rolce KREP PALOMA 8/1 173,20 SIT robčki PALOMA 6/1	61,10	SIT
sušilo vrtno Dežnik * 6.811,20 SIT *
sušilo stoječe 1.861,60 SIT
baterija enoročna za umivalnik in bide • uvoz 7.607,00 SIT
baterija enoročna za kopalno kad - uvoz 14.368,10 SIT
miza za likanje z ro-kavnikom 7.627,10 Str
pečica de Longhi SB 19	20.638,80 SIT
pečica de Longhi W 81 S 13.679,20 SIT varilec folije Elma 2.784,00 SIT termoventilator B 24 E 11.824,30 SIT plinska peč 2 M
23.288,50 SIT
10% POPUSTA za gotovino
el. oljni radiator
22.510.70 SIT el. oljni radiator 310920 ________________17.574,50 SIT
10% POPUST za gotovino
MALI GOSPODINJSKI APARATI GORENJE___________________
25% POPUST za gotovino
mešalni set 202 576020 SIT mešalnik ročni M 401
4680,00 SIT
mešalnik ročni M 301 3.984,00 SfT mešalnik ročni M 302 4428,00 SIT sesekljalnik SS 101 13368,00 SIT aparat za sladoled SSL 10 13.188,00 STT
aparat za sladoled SSL 8388,00 SIT
semena vrtnin in cvetlic znamke Dotto 100,20 SIT
ceouinice roz za spomladansko sajenje: dalije 1/1 204,10 gladlole 1/10 219,80 lilije 1/1 204,10 SIT
-	velika izbira čebulnic in gomoljev rož, kot so ranuncule, ixie, montbretie, anemone...
-	sadike vrtnic: mnogocvetne, čajevke
-	sadike okrasnih rastlin: klematitisi, dature, sobni javori...
-	semenski čebulček Holandski rumeni - UGODNO!
-	okrasne trave za vrtove...
velikonočni zajček 60 g	94,70 SIT
velikonočna mešana vrečka 250 g 375,40 SIT
špageti GONDOLA 500 g,	54,70 SIT
napolitanke MOCCA 400 g	184,80 SIT
vino	Laški rizling 1/1	Vipava	217,80	SIT
vino	Haložan 1/1 Ptuj	290,40	SIT
vino	Laški rizling 1/1	Ptuj	I. 92	278,30	SIT
vino	Šipon 1/1 Ptuj	290,40	SIT
telefonski aparati ISKRA 10% POPUST za gotovino
barvni TV	aparati	BTV	Softline	TTX63ST 103.704,00 SfT 10%	P.
barvni TV	aparati	BTV	Softline	TTX70ST 10864820 SfT 10%	P.
barvni TV	aparati	BTV	Artline	TTX70ST 108009,20 SIT 10%	P.
barvni TV	aparati	BTV	Artline	TTX63ST 108737,60 SfT 10%	P.
barvni TV	aparati	BTV	Voyager	TTX51 57.06860 SfT 5%	P.
za gotovino
blagajna ročna MARS od 2.559,20 SIT do 3.488,40 SIT ključ nos. 7-19 3/8	920,60 SIT
garnitura roč. S 4 Mi 6749 BISTI 563,60 SIT
JUPOL 30 kg 2.959,40 SIT ^
JUBOLIN KIT 30 kg 2.378,90 SIT P^Sr AKRILCOLOR BELI 25 kg 9.912,00 SIT ** g0.
JUPOL 15 kg 1.856,20 SIT
10% POPUST ZA GOTOVINO
10% POPUST ZA GOTOVINO
PVC folije vrtna pletiva
vrtni betonski robniki 6 cm
»
Bili ste v zmoti
«
»Lubi dragi Slovenci« - s temi besedami se je pred davnimi leti obrnil na svoje drage rojake cerkveni reformator Primož Trubar. Verjetno bi nas tudi danes takole nagovoril. Obletnica, s katero zdaj proslavljamo zgodovinski dogodek izpred 50 let, bi se tudi Primožu Trubarju zdela primerna, da bi se spet takole obrnil na Slovence.
Praznujemo spomin na izredno pomemben zgodovinski dogodek. Pol stoletja je minilo od tega, ko je svobodoljuben svet premagal najbolj strahotno pošast, ki ga je hotela uničiti: fašizem, porojen v Italiji, in nacionalsocializem, ki mu je pomagal na svet eden največjih zločincev v zgodovini človeštva: Adolf Hitler.
Ves svet bo praznoval obletnico velikega dogodka, pri nas Slovencih pa se zatika.
Poglejte, kako lepo bi lahko bilo: Ce ne bi bilo trpkih, bolečih spominov na Kočevski Rog, na Turjak, Teharje, na Sveti Urh, pa na to, kar se je dogajalo v Kozlarjevi gošči na Ljubljanskem barju in drugih s krvjo oblitih krajih v naši lepi domovini!
Pa se človek vprašuje, zakaj je bilo potrebno vse to gorje, ki ga je moral prestajati slovenski človek!
Zakaj je bilo vse tisto v Kočevskem Rogu?
Zakaj so že prej, med vojno, vlačili ljudi k Svetemu Urhu, jih tam mučili, nekatere celo z lopatami obglavljali?
Zakaj so tisti, ki so sodelovali z okupatorjem - kolaboracionisti - s svojim izdajstvom
spravili pred puške toliko ljudi? Zakaj so poklali toliko ljudi? Zakaj so pobili mlado dekle, pesnico in pisateljico Anico Galetovo in še toliko drugih domovini zvestih intelektualcev?	y
Zakaj so poslali toliko ljudi v taborišča, kjer so umirali od gladu? Zakaj so jih pošiljali v Auschwitz in druga nemška taborišča, pa v tržaško Rižarno, v krematorije?
Zakaj?
Zakaj se je moralo ravno v Ljubljani spočeti in zaroditi najhujše zlo slovenskemu narodu? Zakaj je bilo treba ustanoviti belo gardo in s tem zasejati sovraštvo med ljudmi?
Na Štajerskem in na Gorenjskem se je partizanstvo pojavilo mnogo prej kot v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, pa se tam nista razpasla bela garda in domobranstvo. (Na Gorenjskem se je pojavilo domobranstvo šele leta 1944.)
Je bila vera v nevarnosti pred komunizmom samo v Ljubljanski pokrajini?
Zakaj je bilo treba vero spolitizirati?
Zakaj je moralo zaradi vere v smrt nad 25.000 Slovencev, pretežno mladih?
Osvobodilna fronta v vseh Temeljnih točkah svojega programa nikjer ne omenja, da se bori proti veri. Edini in poglavitni program Osvobodilne fronte je bil boj, in to brezkompromisen boj proti okupatorju in njegov izgon iz domovine!
Zakaj je katoliški kler v Ljubljani borce proti okupatorjem - partizane prekrstil v komuni-
Gospo K. Rozman, ki je tako lahkotno navajala nepreverjene govorice v svojem članku (po vsebini bolj podobnem propagandnemu oglasu) želimo dopolniti le s tem, da sosedje nasprotujemo temu, da bi v dvorani deloval disko lokal, kar je bil prvotni namen Kmetijske zadruge in sedanjega predsednika Mladinskega kluba. V tem primeru »se ne bojimo le hrupne disko glasbe (tako gospa K. Rozman), ampak tudi ostalih motenj v okolici, ki jih bolj ali manj vsi poznamo (verjetno vključno z go. K. Rozman, ki si lahko osveži spomin s tem, da pobrska po arhivu o dogajanju pred leti v Preboldu). Ker torej potrebnega soglasja za tako dejavnost niso pridobili, so ustanovili Mladinski klub z v članku navedenim športno in kulturno usmerjenim programom. Proti »izobraževalnim dejavnostim, igranju šaha, predvajanju zimzelenih melodij, kino matinejam, itd.« pa nimamo nič!«
V upanju, da bomo tudi v bodoče prebirali članke o dogajanju v dvorani le na straneh, namenjenih kulturi, vas lepo pozdravljam!
Majda Potočnik
Gospa Potočnik - Govorice, ki sem jih slišala na lastna ušesa, so črno na belem izrecno napisane kot govorice (kar se širi navadno s pripovedovanjem - SSKJ, 1994). Kar je napisano v pogodbah, je bilo tudi prebrano s črnega na belem. Kdo je glavni vir informacij, je tudi zapisano. Po starosti sogovornika ne sodim resničnosti njegovih izjav. Če katera informacija ni točna, bomo objavili popravek.
Ksenija Rozman
TRGO Ml UlA DOB E RUŠA m 46 b, ŠEMPETER ft TELEFON: 702-231	S
AKCIJA
opeka MODUL 6/1	59,- SIT
SIP0REX 9.900,- $IT/m3
UGODNE CENE!
-	stavbno pohištvo LESNA,
• polnila, nosilci,
-	strešna opeka BRAMAC,
-	strešna opeka BOBROVEC,
-	keramične ploščice.
KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM!
Možen nakup na tri obroke!!
>o
O
Où
o
«o
ste, kar je bila največja laž?!
Zakaj na tej laži vztraja še dandanes?
Klerikalni prvaki Slovenske ljudske stranke in ljubljanska škofija so združeno mobilizirali za boj proti brezbožnemu komunizmu skoraj vse katoliške sile v pokrajini - od duhovščine in študentov do organizacij Katoliške akcije in Marijine družbe na podeželju.
Toda kje je bil tedaj ta brezbožni, tolikanj nevarni komunizem? Za Hitlerjevega propagandnega ministra Goebelsa je bil vsak, ki se je uprl in boril proti nacifašizmu, komunist, bandit, ki ga je treba pokončati.
In tega navodila se je oprijela katoliška cerkev v ljubljanski škofiji in to zadnje tudi vestno izpolnjevala. Vatikan pa je le počasi spoznal, kaj fašizem je.
Ko je potem po končani vojni škof Rožman iz prostovoljnega pregnanstva v Argentini pisal dolgo pismo v Vatikan, v katerem se je opravičeval, da je zapustil svojo škofijo in vernike v njej prepustil usodi, je dobil odgovor:
BILI STE V ZMOTI! Naša navodila ste napak razumeli!
Zaradi te zmote takratnih slovenskih politikantov s škofom na čelu je moral slovenski narod prestati toliko gorja!
Zaradi te zmote je umrlo nad 25.000 pretežno mladih ljudi!
Zakaj del slovenske politike z verskimi poglavarji vred še vedno vztraja, da smo bili partizani komunisti in da je bil poglavitni cilj našega boja le revolucija?
Povejte vsi, ki še trmasto vztrajate v zmotah, ali boste in kako boste praznovali obletnico veličastne zmage, ki jo bo praznoval ves svet? Slišim, da s škofovo črno mašo v Cankarjevem domu!
Ko so Italijani leta 1941 zasedli Ljubljano, je tedanji škof Rožman opravil nadvse slovesno mašo v stolnici in s Te de-um laudamus zapel zahvalo za dobro izpeljano okupacijo Ljubljane in dela Slovenije. K črni maši pa se ne poda Te de-um.	Rado Zakonjšek
KJE JE OTOPLITEV
Letošnja zima je presneto resna. Kar nakako ni in ni prave otoplitve, ki bi pobrala mraz iz zemlje in iz jutranjih kotov Savinjske doline, da bi se lahko starejši in mlajši spustili v vrtove, vinograde in sadovnjake.
Žal je zmrzal splošna. Otoplitve namreč tudi ni med strankami slovenske pomladi in opozicijo v žalskem občinskem svetu. Razmerje med enimi in drugimi je 19 proti 17 in priča smo enovitemu glasovanju obojih. Stvari so tako daleč, da pozicija trdi, da so krepko zmagali in da ne potrebujejo opozicije (LDS, DeSUS, ZLSD in ZS), opozicija jih prepričuje, da zmaga le ni bila tako prepričljiva in da morajo imeti »med seboj neke vrste posvetovanje«. Če je bil dosedaj glavna obravnavna zadeva statut občine Žalec, bo v naslednjem mesecu prvi proračun občine Žalec za leto 1995. Vsi seveda vidijo v bodočem razrezu proračunskih sredstev le samega sebe.
Manjša otoplitev na tem področju bi bila še kako smotrna, kajti nekateri prvi pogovori govorijo o tem, da so mnenja o delitvi sredstev v namene kulture, športa in rekreacije, investicij v šolstvo, v kanalizacijsko in cestno omrežje in še nekatera druga področja diametralno nasprotna med opozicijo in pozicijo. Vsekakor bi bil potreben konstruktiven dogovor, da bi bil proračun čimprej sprejet in bi se stvari čimprej uredile oz. začela izvajati tista nujna opravila, ki jih za sedaj brez proračuna porabniki teh sredstev ne morejo izvajati.
S tem dopisom tudi predlagamo javnosti, naj budneje spremlja dogajanja v občinskem svetu, saj so vse razprave javne (tako statut kot osnutek proračuna) in se lahko vanje vključuje prek KS, prek svojih svetnikov oz. direktno kot občani. Ko bodo zadeve sprejete, bodo šle svojo pot in vpliva ne boste več imeli. Tukaj se mi zdi še posebno problematična pozicija krajevnih skupnosti, ki nimajo svojih svetnikov v občinskem svetu in ne bi bilo prav, da bi zaradi tega dejstva te krajevne skupnosti participirale pri manjšem delu proračunskega kolača.
Torej:
IMEJMO OČI STALNO ODPRTE.
G. V.
bio#UIII
d.o.o. trgovsko proizvodno podjetje Celje
CELJE
Teharska 111 Telefon 443-144
SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA UGODEN NAKUP GRADBENEGA MATERALA!
Na relaciji stare ceste Celje-Store:
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
Kotna sedežna garnitura TOMAŽ (205 x 190) z ležiščem in zabojem.
Osnovni kotni sestav - promocijska cena 59.400 SIT
velja do 20. 4. 95! Možnost plačila na tri obroke.
Nudimo tudi ostalo pohištvo po izredno ugodnih cenah, gotovinski popust ter obročno odplačevanje do 24 mesecev!
Vehi? izbot kvalitetnih sedežnih garnitur v usnju in blagu!
Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti naše ponudbe!
tel.: 443-144
Pet let četrtkovih srečanj
Nedvomno je življenje upokojencev enolično, dolgočasno, naveličano. Poležavanje, presedanje s postelje na stol, sprehodi po kratkih poteh ob lepem vremenu: to je v glavnem vse, kar te v domu dočaka vsak dan, če in dokler si toliko zdrav, da se lahko sam premikaš. Čeprav je okoli tebe vedno nekaj ljudi, si v glavnem sam, brez sogovornika. So pa tudi druge težave, ki onemogočajo 'stik s sočlovekom. Kar lepo število je že hudo naglušnih, mnoge je zadela kap, tako da ne morejo govoriti, ali pa so izgubili spomin in nimajo o čem govoriti. Na srečo pa je le še nekaj takih, ki so sposobni medsebojnega sporazumevanja. In za tiste srečnike so v domu upokojencev Polzela organizirali ČETRTKOVA SREČANJA! Imenovana so tako, ker se vedno dobivamo na isti dan - v četrtek.
Ta srečanja so sedaj že pet let, kar je že častitljiv jubilej, o katerem se splača govoriti in se malo pobahati, seveda pa ga tudi proslaviti. In kako to ¡zgleda?
Trenutno smo zbrani v štirih skupinah ob deseti uri. Najprej se pogovorimo o novicah, ki so od prejšnjega četrtka aktualne, predvsem domske novice, pa tudi iz zunanjega sveta, da ne postanemo preveč izolirani. Nato sledi glavna tema, ki se lahko dotika različnih področij življenja: praznikov, starih in morda že pozabljenih šeg in običajev, dela itd. Ko je
glavnega dela konec, sledi pogovor. Mnogi vendarle imajo kaj dodati iz svojih dolgoletnih izkušenj. Pogovor pa daje z uvodnim delom kar lepo zaokroženo celostno podobo obravnavane vsebine. Ob petletnici pa smo se spomnili tudi tistih, ki so se za vedno poslovili od nas...
Seveda bi bilo nehvaležno, če bi se ob tej priliki ne spomnili vseh tistih, ki skrbijo za organizacijo teh srečanj, za obdaritve ob rojstnih dnevih, za izlete itd. Domski socialni delavki Marinki Povše, ki drži glavne niti v svojih rokah, pridejo ob četrtkih na pomoč socialne delavke s Centra za socialno delo v Žalcu.
Graščinsko skupino Čebelica vodi gospa Tatjana Pogorelčnik, ki nam je organizirala tudi ogled Planinske rože v Žalcu. Prav radi pa se skupinam pridružita upokojeni delavki s tega področja: Kristina Kočevar iz Prebolda in Anica Repnik iz Pariželj. Tako smo vsi skupaj, radi se imamo in veselo zapojemo. Da pa ne bo zamere, ne smemo pozabiti tudi skupin za samopomoč v novi stavbi. Tu delujejo kar tri skupine, pod vodstvom Marinke Povše, Lidije Volavšek in Irene Potočnik.
Da pa je bilo ob petletnici vendarle drugače, nas je obiskala citrarka iz Zabukovice, ki je lepo uglasila naše petje, da se je pesem oglasila med domske stene.
Ivan Vodušek
NAGRADNO PRODAJNA AKCIJA
V VSEH PRODAJNIH ENOTAH Z GRADBENIM MATERIALOM DO 31. MAJA
CEMENT - 453-TRB VREČA
BETONSKI ZIDAK 20X20X40
MODUL
29X19X19
PUR-PEN
SCHIDEL DIMNIK premer 16 z zračnikom T. M. komplet
UGODNI PLAČILNI POGOJI
Z VEČ ČEKI ALI POTROŠIM KI KREDIT
KOVINOTEHNA
Savinjčan
Tudi kmetijske stroje je treba imeti
Na jožefovo v Petrovčah
Morda se še spomnite, da je bilo na letošnjo Jožefovo nedeljo vetrovno in oblačno. Že sedmo leto zapored sta na ta dan v Petrovčah Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna služba Žalec organizirali Jožefov sejem. Danes organizatorji pravijo, da so imeli še kar srečo z vremenom, kajti isto noč je dolino spet prekril sneg. Res je bil obisk nekoliko manjši kot leto poprej, toda s 150 razstavljalci in po ocenah organizatorjev več kot 6.000 obiskovalci je bil semanji dan v Petrovčah tudi tokrat uspešen in zanimiv.
Gneča med stojnicami se je pričela takoj po prvi maši v baziliki, kjer je maševal dr. Vekoslav Grmič, čeprav je bil sejem uradno odprt šele ob 10. uri. Takrat sta razstavljalce in obiskovalce pozdravila župan Milan Dobnik in hmeljarski starešina Rudi Štampe iz Petrovč.
Hmeljarski starešina zato, ker je Kmetijska svetovalna služba letos v dvorani zadružnega doma pripravila tudi razstavo starih hmeljarskih orodij, oblačil in hrane, ki se jih spomnijo le še najstarejši. Na ogled je bila med drugim lesena lesa za sušenje hmelja na soncu. Večino starega orodja so organizatorjem razstave posodili kmetje, ki se sicer že do-
bro zavedajo vrednosti teh predmetov. Vodja Kmetijske svetovalne službe Božka Žolnir je povedala: »Večino starega orodja smo dobili pri kmetih, ki se vse bolj zavedajo vrednosti teh predmetov. Vsem bi se rada zahvalila za sodelovanje in pomoč, še zlasti pa Francu Aubrehtu, ki nam je s svojimi spomini pomagal izbrati res izvirna orodja. Prav tako so nam bili v veliko pomoč Martin Ribič, Franc Rojnik in Ivan Plau-štajner, kmečke žene iz Braslovč in Petrovč pa so pripravile hrano, kakršno so včasih jedli obiralci.«
Na letošnjem sejmu je bila zelo dobro obiskana tudi kmečka tržnica, na kateri je sedem kme-
tij prodajalo svoje domače izdelke, kruha in potic pa so napekle kmečke gospodinje iz Prebolda, Trnave in Petrovč. Vse dobrote so bile ob koncu dneva razprodane, kar kaže, da ljudje vse bolj cenijo domače izdelke kljub nekoliko višjim cenam. Prav spodbujanje prodaje domačih pridelkov kmetij in izvirnih izdelkov rokodelcev in obrtnikov je glavni namen Jožefovega sejma. Zato so organizatorji skušali v Petrovče privabiti čim več takšnih prodajalcev, čeprav je bilo tudi stojnic z oblačili in navadno kramarijo kar nekaj. Tudi tokrat je v času sejma potekala prodaja rabljenih kmečkih orodij in strojev, ob 11. uri pa sta bili licitacija in demonstracija strojev.
Malo pred poldnevom so v dvorani zadružnega doma podelili nagrade za najboljše domače kruhe, savinjske salame in savinjska vina. Salame in kruhe sta komisiji ocenjevali dan prej, vina pa dan pred občnim zborom društva savinjskih vinogradnikov. Ocenjeni izdelki so bili v času sejma razstavljeni v dvorani.
Domače kruhe je ocenjevala tričlanska komisija, ki ji je predsedovala Barbara Cokan s kmetijske šole iz Šentjurja. Gospodinje so prinesle 19 kruhov, večinoma polbelih. Marica Felicijan iz Vinske gore pa je spekla ajdov kruh z orehi in dobila prvo nagrado, prav tako pa tudi tretjo. Drugo nagrado je prejela Dragica Lesjak s Prelske. Nagrade jima je izročil župan Milan Dobnik.
Savinjske salame je ocenjevala komisija pod vodstvom priznanega strokovonjaka Slavka Renčlja iz Sežane. Ocenjevanje je bilo javno in tako pravo predavanje o dobrih salamah. Izmed 31 salam je prvo nagrado prejel Janez Oset iz Drešinje vasi, drugo Janez Zore iz Orle vasi, tretje mesto pa sta si razdelila Slavko Šalej iz Drešinje vasi in Jelko Hrusti iz Levca. Njim je nagrade izročil hmeljarski starešina Rudi Štampe.
Predsednik kmetijske zadruge Petrovče Franci Gajšek pa je podelil nagrade najboljšim savinjskim vinogradnikom. Te je ocenjevala petčlanska komisija, ki ji je predsedoval Stane Jakše. Med belimi vini je prvo nagrado prejel Rudi Cezar iz Andraža, drugo Franc Podkrajšek iz Lat-kove vasi in tretjo Bojan Podkrajšek, prav tako iz Latkove vasi. Pri rdečih vinih pa je komisija prvo nagrado prisodila Bojanu Podkrajšku, drugo Francu Podkrajšku in tretjo Vinku Ušenu iz Zgornjih Grušovelj. K. R.
foto: T. T.
■ ...... ..
VOŠNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100
VSE, KAR POTREBUJETE M,
Nudimo vam velik izbor peči na:
PLIN - Junkers, Saunier Duval, Sime OLJE - Sime, KIV Vransko PLIN IN OLJE - Sime, KIV Vransko TRDO GORIVO - Sedeljšak Vransko
Toplotna izolacija - ostrešij, sten in tal
Izolacija fasad - kombi plošče 5 cm -1.137 SIT/m2
Dostava na dom, montaža ter primerne cene!
Oglasite se, pri nas ste dobrodošli!
Dobro obiskan jožefov sejem
Na praznik sv. Jožefa so v Petrovčah zopet pripravili tradicionalni Jožefov sejem. Obiskovalcev je bilo več tisoč, vsi pa so si bili edini, da je ta sejem iz leta v leto bolj sejemski. Nekateri od obiskovalcev so nam o sejmu takole povedali:
Janko Šuper: »Na Jožefov sejem v Petrovčah hodim vsako leto in vsakič sem z njim bolj zadovoljen. Letos sem kupil tale koš, ki ga nosim na hrbtu, nekaj čebulčka za sajenje in še druge drobnjarije. Edino, kar mi ni všeč, so kramarji, ki s svojo kramo na ta sejem ne sodijo, čeprav tudi vem, da so nujno zlo.«
Barbara Koblič: »Na tem sejmu sem letos prvič in všeč mi je.
Sicer je velik »dren«, kar pa je pravzaprav značilno za vse prave dobre sejme. Všeč mi je tudi to, da se sejem začne z mašo, pri kateri sem tudi bila. Tako je vse, kot je bilo za Jožefove sejme nekoč.«
Franc Javornik: »Sem redni obiskovalec tega sejma. Na njem je iz leta v leto več prodajalcev, tudi cene za enake proizvode so zelo različne, tako da se je treba pred nakupom sprehoditi med stojnicami. Za predvsem nekmečke obiskovalce, so domača kmečka jedila, ki jih razstavljajo in prodajajo. Marsikaj je zares odlično.«
Alojz Klavžar: »Zaradi slabe vremenske napovedi sem pričakoval, da bo letos obiskovalcev manj, vendar take gneče in toliko stojnic, kot jih je letos, še ni bilo. Zanimivi sta tudi obe raz-
seveda velika gneča, kar bi se mogoče dalo rešiti z večjim prostorom, čeprav me tudi to ne moti, je pač sejem, in na sejmu je vedno mnogo ljudi, če je dober.«
T. TAVČAR
stavi, da pa se tudi marsikaj dobro in poceni kupiti.«
Franc Razdevšek: »Ta sejem, če le morem, obiščem, ker so bili Jožefovi sejmi že včasih prav imenitni. Vedno tudi kaj kupim, letos sem kupil nekaj domačih suhih klobas. Tukaj se dobi marši-
—h
Izdelava in montaža Izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za:
•	osebna vozila
•	lažja tovorna vozila
•	traktorje
VLADIMIR MARN,
Vransko 18, telefon: 725-106
TRGOVINA MIMOZA Šlandrov trg 27 tel.: 715-354
*	CANDY bela tehnika - celotna ponudba
*	SONY SHARP akustika - stolpi 65.000 SIT
*	ESPERIA ženska, moška, otroška MTB, CTB kolesa
*	SYNTEC0 LAK za parket - 10.249 SIT
*	PFAFF, HUSQVARNA šivalni stroji - 37.568 SIT
*	KELOmat posoda in EKONOM lonci
Prodaja vseh izdelkov s 5% gotovinskim popustom in na 5 obrokov (čeki)!
KVALITETA Z GARANCIJO / TRGOVINA MIMOZA ŽALEC
vam v sodelovanju z gorenjem iwibprodol®
PONUJA GOSPODINJSKE APARATE GORENJE IN CORONA TER AKUSTIKO IN TELEVIZORJE
AKCIJSKA PRODAJA:
PRALNI STROJ PS 906 PRALNO-SUŠILNA GARNITURA PSG 800 ZAMRZOVALNA OMARA ZO 23.3 HLADILNIK HT 27.3 HLADILNIK HB 13.1. E SUŠILEC PERILA SP 700 KUHINJSKA NAPA MOŽNOST PLAČILA DO 9 ČEKOV!
53.972 SIT 95.327 SIT 59.920 SIT 48.304 SIT 41.429 SIT 39.172 SIT 12.096 SIT
aliansa vam v sodelovanju	d.o.o. nudi
ZELO UGODNO:
-	REZERVNI DELI za pralne stroje, sušilnike, štedilnike, pomivalne stroje
-	SATELITSKE ANTENE
-	ANTENSKI MATERIAL za sprejem kanala A, VTV Velenje in ostalih kanalov
PROGRAM AKUSTIKE GoldStar - Televizor BTV - 37 cm 41.900 SIT
NAROČNIŠKE KARTICE ZA SPREJEM KODIRANIH SATELITSKIH PROGRAMOV (FILMNET - V SLOVENŠČINI)
delovni čas: non-stop od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure.
VIDEOTEKA »PUMA« S
AUDIO VIDEO USLUGE
Ul. talcev 3, Žalec tel.: (063) 714-175 tel. & fax: <0t>1) 714-1 »2
Suzuki
Fiat scioneri
Subaru
Rover
m
«trav
ELUE CNE
Novi modeli jeansa
nr
za mlade!
Obiščite nas na Mestnem trgu v Žalcu (pri avtobusni postaji)
Delovni čas: od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. telefon: 713-221
BOGATA IZBIRA PLETENIN ZA POMLAD
za vse generacije
NOVO v Stephanič
TRGOVINA AvtOTTvriL- Šlandrov trg 2, Žalec,
lx. V IJS. tek 063 /712-166
Prodaja gum In alu-platišč:
MICHELIN, G00DYEAR, DUNLOP, SEMPERIT, HANKOOK, SAVA (brezplačna montaža).
Ugodna ponudba:
-	radio aparati BLAUPUNKT in zvočniki PIONEER
-	pokrovi koles-garnitura 2690 SIT
-	metlice in gumice brisalcev
-	meglenke-par 2980 SIT
-	magnetni prtljažnik (ski board) 9.900 SIT
-	izpušni lonci in cevi
Delovni čas: od 9. do 13. in 14. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure.

MARKETING d.o.o.
Polzela 38, telefon: 063/720-052 PE Velenje tel. 854-391
Znižanje cen, krediti, obresti D+10%-11,5%, od 1-4 let, polog 30%, 5%-ni popust za gotovino.
SWIFT 1,0 GL 3D	16.871 DEM
SWIFT 1,3 GS 3D	19.000 DEM
SWIFT 1,3 GL 4D SEDAN
20.631 DEM
- kredit, leasing
CINQVECENTO 900 i.e. 94
13.390 DEM UNO 1,1 i.e. S 3V	16.050 DEM
TIPO 1,4 i.e. S 94	19.990 DEM
TEMPRA 1,6 MPI SX 94	24.490 DEM
Znižanje cen, krediti, obresti D+15% na 45 mesecev.
VIVIO GLI 4WD	15.940 DEM
JUSTY J 12 4WD	22.010 DEM
IMPREZA SEDAN GL/BX 2WD 1,6 inf. 27.000 DEM IMPREZA COMPACT GL/BX 2WD 1.6	inf. 27.000 DEM
- kredit, obresti D+15% na 45 mesecev
15.935 DEM 22.290 DEM 23.610 DEM 39.470 DEM
MINI OPEN TBI 214 i
414 Sl 16v 620 i 16v
Cene so v DEM, plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d.d. za prilive in odlive podjetij na dan plačila.
Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu AVTO IN VZDRŽEVANJE v Celju.
Vam v svoji dobro založeni izposojevalnici nudi izposojo:
-	televizoijev
-	videorekorderjev
-	video kamer
-	video kaset
Nudimo vam tudi strokovni nasvet pri izbiri in nakupu video komponent.
Obiščete nas lahko vsak dan od 11. do 19. ure,
Vulkanizerstvo za železniško postajo_____________
Ob južni obvoznici za železniško postajo v Žalcu je Blaž Križnik odprl vulkanizerstvo. Poleg računalniškega uravnovešanja avto-pnevmatike opravlja tudi montažo, popravilo zračnic in plaščev ter narezovanje plaščev. Na zalogi ima tudi bogato izbiro avto plaščev domačih in tujih proizvajalcev. Vulkanizerstvo je odprto vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure, za dodatne informacije pa lahko pokličete na telefon 711-288.
ep
Trgovina z elektromaterialom
'ElKi ELEKTRO KRAŠOVEC
ŽALEC, Savinjska cesta 29
Specializirani za prodajo eiektromateriala
Posebna ponudba:
sobne infra peči mobilne moči! 3x800 W (60—70 m3 prostora) 2x700 W (cca 40 m3 prostora) Posebno primerne za prehodna obdobja! Ugodno - na 4 obroke brez obresti.
Akcija do 15. aprila!
Nova telefonska številka: 715-717!
’9’ '9 v '0' V '9' '9 '9' 9' '9' 9 '9 '9' ‘9
£i ïiriAzît g\/ri?m

SUKTRO flMTCRIAl
-FID STIKALO 25 A 0.5	4.888,00
-KABEL PPR 3x1.5	44,80
-VTIČNICA bela P.O.	244,00
fYCTIM
-PLAFONJERA OPAL	705,00	"
| -NAMIZNA SVETILKA	1772,55	^	j[
.	OUR ifl HITRI	-;
AA -olje za traktorje SAE 30 101	2.323,00
-olje Valvoline turbo 5 11	449,00
A* -OLJE ZA MOTORNE ŽAGE 1.122,00
m za Tiuron
-telefon ISKRA COMET	8.570,00
| -telefon ISKRA ETA 855	7.847,00
roToopRcmn
j® -fotoaparat KODAK	6.430,00
-KODAK filmi 100-24	610,00
-KON ICA filmi 100-24	477,00
I NOVO • stikala za stanovanje g legrand
\ I/
'9' '9' t '9' '9' "9' '9' '9' '9' '0' 111
• •••••••••••••••••
IVA d
AVTO D ELI
o. o.
Šempeter 126 b 63311 ŠEMPETER
Telefon:
063/701-252
Avtodeli za vozila:
-	RENAULT,
-	ZASTAVA,
-	ŠKODA,
-	ALFA,
-	LADA SAMARA.
Dodatna oprema:
-	avtoprevleke,
-	avtopreproge.
Nudimo vam tudi:
-	olje, filtre in izpušne cevi,
-	olja elf in maziva.
Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Zahvaljujemo se za vaše zaupanje in se še priporočamo!
• ••••••••••••••••••••••••
lifcsx«-, t ». .. a, s?, m
■fedisšiarüf:♦	. LtflVn-'m#-
'■	~....^*&*mm*t
o-jms.  s	.«v war
LlZw,.L....t/Z
ÉÊlfeîfeÇ 7 ▼	17'Sk	YMMMfeHl
■h« î.
It i. .. ..
/®v
«7 TRGOVINA.^»

I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
L
Šempeter
V mesecu aprilu vam nudimo:
prašek persil 3/1 prašek ariel 2,40 orehi 1 kg olje zvezda Bar kava 100 gr pampers plenice
799.00	SIT
699.00	SIT
750.00	SIT 159,90 SIT
146.00	SIT 1520,00 SIT
Za obisk se priporoča kolektiv pekarne in trgovine Fijavž.
VULKANIZACIJA,
PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH PNEVMATIK
<£tzfančič O/aLiija-^htjan
Arja vas 10 Petrovče tel.: 707-051
Spoštovani vozniki!
Dovolite, da vas spomnimo, da prihaja čas, ko vam za varno vožnjo priporočamo
zamenjavo zimskih gum z letnimi.
Nudimo vam bogato izbiro:
—	avtoplaščev za vsak žep, od cenejših obnovljenih do dražjih vrhunske kakovosti,
—	avtokozmetiko in aluminijasta platišča.
Za lažjo odločitev vam nudimo tudi strokovni nasvet. Pri nas kupljene avtoptašče vam brezplačno montiramo.
Za to vas vabimo, da nas obiščete vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
•••••••••••••••••••••••••••a
AVTOTRGOVÍNA
Rezervni deli za avtomobile
Dodatna oprema: avtoradio Blaupunkt
Olja: CASTROL, ELF
BOGATA IZBIRA GORSKIH KOLES
Pri gotovinskem plačilu 12/0 popust!
Pekarna Brglez ponovno poskrbela za zabavo kupcev
Nagrade za zvestobo
Obletnici NIKE
8. aprila bo praznovala trgovina Nika v Braslovčah četrti rojstni dan, njena mlajša sestra v Petrovčah pa prvega. Ob jubileju se Nika zahvaljuje svojim cenjenim strankam za obisk.
Za to vam ob jubileju v mesecu aprilu nudijo 10-odstotni velikonočni popust.
Obiščite trgovini NIKA v Braslovčah in Petrovčah in prepričali se boste o bogati izbiri in prijazni postrežbi.
Delovni čas: vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12.30.
Sedaj še šiviljstvo in metraža
V sredini tega meseca, točneje 15. 3. 1995, je bilo v zgornjih prostorih blagovnice Pekarne Brglez na Vranskem zanimivo javno žrebanje nagrad v sklopu nagradne igre »Pekarna Brglez nagrajuje zvestobo«.
Roman in Anica Brglez sta tudi tokrat poskrbela za resnično prijetno in zabavno vzdušje, saj sta v goste povabila znano humoristično skupino Alkotest iz Celja, ki je do solz nasmejala številno publiko in zveste kupce, ki so tako prijetno preživeli petkovo popoldne. Nedvomno pa je bilo vse skupaj še lepše za tiste kupce, ki so bili deležni ene od 25 nagrad. Srečo je pod budnim očesom komisije delila triletna Hana Marš iz Šaleka pri Velenju, mešati pa so ji pomagali tudi člani skupine Alkotest. Ob žrebanju pa seveda ni manjkalo dobre in okusne Instant kave ter najrazličnejših poslastic, kar je bivanje in doživljanje vsega, kar se je dogajalo na odru, naredilo še prijetnejše.
Med srečnimi nagrajenci, kjer je kar precej nagrad prispevala pivovarna Union, pa je bil nedvomno najbolj srečen in vesel Miha Učakar iz Špitaliča 45, ki
mu je triletna Hana prižrebala pralni stroj Gorenje. Kot je dejal kmet iz Špitaliča, mu je ta nagra-
Vranskem in vsi drugi, ki so dobili sesalnik za prah, posodo iz nerjaveče kovine, dva zlata
Roman Brglez predaja nagrado pivovarne Union izžrebanemu kupcu
da prišla še kako prav, saj je tako rešen skrbi, kdaj zamenjati že 20 let star stroj, ki je nedvomno že odslužil svojemu namenu. Vesel je bil tudi dobitnik sušilnega stroja Gorenje Bogdan Vitanc iz Brod 3 pri
prstana, 365 kg kruha in druge nagrade.
Ob koncu se je Roman Brglez vsem zahvalil za udeležbo in zvestobo ter hkrati zagotovil, da tudi v prihodnje takšnih akcij ne bo manjkalo.
Otroška trgovina Žiga na Polzeli, katere lastnica je Natalija Vaši, je razširila svojo ponudbo in odprla še eno prodajalno, tokrat z metrskim blagom in šiviljstvom.
Nova trgovina je v Rojnikovi
hiši, nasproti gostilne Matjaž. Odprta je vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Poleg širokega izbora metrskega blaga vam nudijo še pestro izbiro gumbov, zadrg, zaves, čipk, sukancev in drugega, kar je
RENAULT SERVIS
LEVEC
I d.o.o. Levec 54, Petrovče
Predstavlja vozila RENAULT in VOLVO od 4. do 9. aprila 1995 v Celju na sejmu Avto in vzdrževanje, hala D
vredno vašega ogleda. Vse lahko kupite po ugodnih cenah, še posebno blago na kilogram (viskoza), če pa želite, vam po vaših željah in okusu blago tudi ukrojijo in sešijejo garderobo po meri.
Vašega obiska se veselijo in obljubljajo, da boste iz prodajalne odšli zadovoljni in se vanjo radi vračali.	ee, tt
Svečarstvo na Polzeli
Pri tovarni Garant na Polzeli je Franc Čulk, samostojni podjetnik, pričel s proizvodnjo sveč.
Avtodeli
Žalec,
Šlandrov trg 23 telefon: 063/713-250
Po izredno ugodnih cenah
vam nudimo rezervne dele za avtomobile:
Kot pravijo, lahko pri njih dobite vse vrste nagrobnih sveč, pa tudi dišeče, krstne, namizne in druge. Na željo kupcev pripravijo tudi žalne aranžmaje. Vse vrste sveč lahko kupite pri njih na Polzeli 179, če želite, pa jih lahko pokličete na telefonsko številko 720-671 in vam bodo na vašo željo sveče ali aranžmaje pripeljali tudi na dom. Njihove
izdelke lahko dobite ob vsakem času.
Čulkovi vas torej vabijo, da si z njihovimi kvalitetnimi izdelki po nizkih cenah polepšate praznične pogrinjke, posebne priložnosti ali pa svojim bližnjim in prijateljem ob slovesu in pozneje izkažete svojo naklonjenost in spomin. Na sliki: Iz prodajalne sveč na Polzeli.	ee, tt
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
diOtOt
PREBOLD \LATKOVA VAS
Najcelovitejša ponudba računalniške strojne in programske opreme za trgovine.
Vodenje poslovnih knjig za podjetja in samostojne podjetnike
Latkova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316
Vse, kar imajo veliki, tudi avtoradio. Dobava takoj, ugodno posojilo, staro za novo, kartica ugodnosti RSL
Prodajni salon: tel. 063 452-515 od 9. do 17. ure
RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
VW, GOLF, PASSAT.
Novosti v prodajnem programu:
MONROE
amortizerji
Odprto: od 8. do 12. ure, od 14. do 18., sobota do 12. ure.
Se priporočamo!
• < v v
0OSTISCe.
B
V • V
02IC
BENO - SIMON
Šempeter 65la	Tel.: 0631701-243
Nudimo:
-	več vrst pizz
'	- nedeljska kosila
-	malice
-	jedi po naročilu
Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo!
Odprto vsak dan od 9. do 23. ure!
Primož Kobale:
Študij in vrhunska košarka
Med najbolj perspektivnimi mladimi košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele je nedvomno 19-letni in 194 cm visoki Primož Kobale, doma iz Žalca. Že drugo leto je v prvi ekipi Kovinotehne Savinjske Polzela in stalni član mladinske državne reprezentance. Prav je, da ga predstavimo in zato smo mu postavili nekaj vprašanj.
Kdo vas je navdušil za igranje košarke in kako dolgo ste član polzelskega košarkarskega kluba?
»Mislim, da neposrednega vzroka za moje navdušenje do košarke niti ni bilo. Že kot otrok sem se rad poskusil v vsakem športu. Treniral sem smučanje in atletiko, nekje v 4. razredu pa sem se odločil poskusiti tudi s košarko. Najbolj zaslužen za moje napredovanje je bil brez dvoma Mitja Turnšek, ki mi je dobesedno »vsilil« voljo in ljubezen do trdega dela, potrebnega za uspeh v športu. Pri štirinajstih letih me je vključil v pol-zelski košarkarski klub.«
Igrate v članski ekipi Kovinotehne Savinjske Polzela, ki je trenutno na drugem mestu. Čeprav napovedi niso hvaležne, nam vseeno povejte kakšno uvrstitev pričakujete na koncu letošnje sezone?
»Res je, da je zelo težko dati ka-
kršnokoli napoved, kajti šport je šport in v športu se lahko zgodi marsikaj. Zaenkrat smo na zelo dobrem drugem mestu za Smeltom Olimpijo. Mislim, da bomo to mestu do play offa morali obdržati. Do konca nas čaka še veliko tekem, želimo pa odigrati finalno tekmo za naslov državnega prvaka s Smeltom Olimpijo.«
Ste član državne kadetske reprezentance Slovenije. Koliko tekem ste že odigrali za re-
prezentanco in kaj vas čaka v prihodnje?
»V slovensko reprezentanco sem prišel pred tremi leti. Tako
sem v tem času odigral za slovensko državno reprezentanco približno 40 tekem. Tako sem igral z reprezentanco v Bolgariji na pred-kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo, nato na evropskem v Izraelu, kjer smo osvojili sedmo mesto itd. V prihodnje zaenkrat še ni kakšnih posebnih ciljev, želim pa si ostati v reprezentanci in še naprej zastopati barve Slovenije.«
Kakšni so vaši načrti za prihodnje?
»Sedaj končujem 4. letnik celjske gimnazije, nato pa bom z izobraževanjem in študijem nadaljeval v Ljubljani: ali Mariboru. Upam, da bom lahko uspešno študiral in nadaljeval s košarkarsko kariero. Trenutno opravim osem treningov na teden in odigram tekme ob sobotah in sredah, ob nedeljah pa za mladinsko ekipo našega kluba. Zelo si želim priti v sam vrh pol-zelske košarke. Mislim, da mi bo to tudi s trdim delom uspelo. Veliko mi pri tem pomagata trenerja Boris Zrinski in Mile Cepin. Kot ste že rekli, napovedi res niso hvaležne, zato res ne vem, kje bom igral čez nekaj časa. Vem pa, da si želim igrati dobro, hitro in atraktivno košarko. Čas in trdo delo pa bosta pokazala svoje.«
TONE TAVČAR
ŠAHOVSKE
VESTI
Griže — Šahovski klub Griže je s pomočjo Regionalne šahovske zveze Slovenije priredil turnir za napredovanje na slovenski ratinški lestvici, na katerem nastopa 42 slovenskih šahistov. Po zadnjih treh kolih vodi Zalokar, ŠK Trbovlje s 5,5 točkami, pred Kotnikom — ŠK Trbovlje, ŠK Trbovlje s 5,5 točkami, pred Kotnikom — ŠK Trbovlje, s 4,5 točke. Franc Gazvoda — ŠK Šentjur pri Celju, Dani Vombek — ŠK Griže in Oto Krajnc — ŠK Griže imajo prav tako po 4,5 točke.
Pri ženskah je najboljša Jazbinškova — ŠK Šentjur pri Celju, s 4 točkami, pred Saro Grobelnik — ŠK Griže — s 3 točkami.
Šempeter — Šahovski klub Savinjčan je priredil že tretji redni mesečni posamezni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 11 šahistov. Zmagal je veteran Stane Skok z 8 točkami pred Jožetom Peternelom in Milanom Godeničem, oba sta dosegla 7,5 točk.
Prebold — Šahovski klub Prebold je priredil ekipno osnovnošolsko občinsko prvenstvo v šahu, na katerem je nastopilo več kot 60 šahistov. Pri starejših pionirjih je zmagala ekipa OŠ Šempeter pred OŠ Žalec. Pri mlajših pionirjih pa ekipa OŠ Žalec pred OŠ Prebold. Pri starejših pionirkah je bila prva ekipa OŠ Griže, pri mlajših pa OŠ Prebold. Vse prvouvrščene ekipe so se udeležile regijskega tekmovanja na OŠ v Šmarju pri Jelšah.
Športna sekcija KS Trnava
Velika pozornost rekreaciji
Lokostrelci Polzele so začetek sezone 1995 začeli uspešno na dvoranskih tekmovanjih, kjer so rekordi kar deževali. Začelo se je na 18 m z dvojnim rekordom: Štefan Ošep pri članih, ki je postal dvojni rekorder tudi na odprtem državnem prvenstvu, in Bernarde Zemljak, ki je svoje rekorde še dvakrat izboljšala, rekord pa je postavila tudi Jožica Emeršič, in sicer na tekmovanju v Italiji. Med uspešne posameznike za postavitve državnih rekordov sta se vpisala tudi Grega Emeršič pri dečkih in veterani Roman Zupanc. Dobro formo polzelskih strelcev pa potrjujejo tudi zadnje državno prvenstvo v dvorani, saj so dobili kar štiri državne rekorde: Aleksander Ošep pri dečkih na državnem prvenstvu osnovnih šol, na mladinskem in veteranskem državnem prvenstvu pa sta slavila Grega Emeršič in Roman Zupanc. Na odprtem članskem prvenstvu je postal državni prvak Štefan Ošep po tesnem boju s klubskim kolegom Dušanom Perhačem. Na sliki: od leve proti desni Roman Zupanc, Jožica Emeršič, Štefan Ošep, Bernarda Zemljak in Grega Emeršič.
T. TAVČAR
Lokostrelstvo
V znamenju rekordov
Zimska vadba v telovadnici OŠ Žalec
KS Trnava, ki jo sestavljajo tri vasi: Šentrupert, Orla vas in Trnava, se lahko pohvali, da ima zelo delovno in aktivno športno sekcijo, ki je tudi nosilka in kreatorka športnega in rekreativnega življenja njihovih krajanov. Vsekakor pa to ni od včeraj, ampak vse skupaj traja že vrsto let, če že ne kar desetletje, dve ali celo več. Pred dnevi smo jih obiskali in ob tem pripravili tudi ta zapis, ki razkriva njihovo delo v lanskem letu in načrte za prihodnje.
Kot smo zvedeli, deluje v njihovi športni sekciji KS Trnava aktivno okrog 60 članov in članic. To oa ie glede na sorazmerno
majhno število prebivalcev kar lepa številka, kateri bi morda zavidali še bistveno večje KS. Glede na aktivnosti, ki so jih imeli v
preteklem letu, pa se zdi, da jim volje in pripravljenosti za delo resnično ne manjka. V začetku lanskega leta so tako napeli vse sile za obnovitev nogometnega igrišča. Da bi prišli do določenih sredstev, so organizirali maškarado in zatem še praznovanje dneva žena. Izkupiček so namenili za igrišče, nabavili so nove mreže, obnovili gole, nabavili nove drese, žoge in vse potrebno. Obnovljeno igrišče so slovesno kronali z nogometnim turnirjem domačih ekip. Ob tej priložnosti je delovno zmago obeležila z igranjem tudi preboldska pihalna godba. Vse skupaj se je nato nadaljevalo še z odprtim turnirjem, na katerem je sodelovalo 10 ekip iz bližnje in daljne okolice žalske občine. Člani sekcije so med sabo tudi sprožili nabiralno akcijo za invalida Branka Košenina z GomiIškega. Lansko leto pa so tudi speljali akcijo sponzoriranja njihove sekcije in to prek določenih reklamnih panojev, ki jih imajo obešene ob igrišču. Pretežno so na njih imena zasebnikov in podjetnikov - obrtnikov iz KS Trnava. Ob približevanju zime so svoje športne površine zamenjali s parketom v žalski telovadnici. Pri tem jim je pomagala firma Rafael, d.o.o. iz Sevnice, ki je prevzela sponzoriranje in plača-
la uporabo dvorane za celo zimsko sezono. Tudi še sedaj aktivno vadijo in tako Jx> najverjetneje do konca marca oz. sredine aprila, ko se bodo vrnili na svoje športne terene v naravi.
Nekaj aktivnosti pa čez zimske mesece poteka tudi v dvorani in avli KZ Trnava. Tam so izpeljali turnir posamezno v šahu, na katerem je sodelovalo 17 posameznikov, od tega 4 ženske. Organizirali so še šahovski memorial za pokal Mirana Rotarja in nato še turnir v namiznem tenisu za prehodni pokal KS. Te športne aktivnosti pa so se nekako končale z minulim praznovanjem dneva žena, kjer so bili člani sekcije tudi organizatorji tega praznika.
Med načrte, ki so prav tako zelo ambiciozni, velja zlasti uvrstiti nogomet na novem oz. obnovljenem igrišču. Gradi se tudi nova šola in ob njej bodo tudi igrišča, in če bo vse po sreči, bodo prihodnje leto morda lahko imeli rekreacijo že v krajevni telovadnici, ki naj bi jo postavili ob šoli. S tem se bodo pogoji za njihovo delo še izboljšali.
Sicer pa morda velja za konec še povedati, da v športni sekciji delajo mladi in starejši, kar je tudi garancija za prihodnost.
D. N.
Šahovski turnir za prehodni pokal Mirana Rotarja
KARATE
I. pokal Štajerske
Na IV. pokalu Štajerske, ki ga je Karate klub Maribor organiziral v Lenartu in na katerem je nastopilo prek 200 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, so žalski karateisti ponovno pokazali svoje mojstrstvo in odlično pripravljenost.
V mladinski konkurenci, kjer so tako za Slovenijo kot za Hrvaško nastopali tudi državni reprezentantje, sta Damir Vrbanič in Matjaž Šuster kar zapovrstjo premagovala svoje nasprotnike z veliko razliko. Šuster je nato v polfinalu izgubil z reprezentančnim kolegom Šarabonom iz Kranja. To pa je popravil Damir Vrabič, ki je v finalu premagal Šarabona z rezultatom 63. V tej kategoriji so se odlično borili še Matjaž Končina,Rok Gajšek in Grega Jančič.
Pri starejših dečkih do 55 kg je zmagal Janko Skok, njegov brat Blaž pa je bil v kategoriji nad 55 kg peti.
Silvo Marič
Zadnji športni rezultati
.....................................-.:...............—
Minuli športni vikend je bil v naši občini zelo zanimiv. Košarkarji Kovinotehna Savinjske Polzela, ki uspešno nastopajo v končnici državnega košarkarskega prvenstva, so po petih zaporednih zmagah v soboto gostovali v Mariboru in proti ekipi Satexa izgubili s 101:96. Kljub porazu so še vedno na odličnem drugem mestu. V soboto, 1. aprila, bodo doma ob 19.30 gostili ekipo Litostroja Slovan.
Tudi rokometašice Žalca uspešno nadaljujejo tekmovanje v slovenski rokometni ligi. V lokalnem derbiju so doma premagale ekipo Vegrada Velenje z rezultatom 23231 in so po tej zmagi pete na prvenstveni lestivici.
Lokostrelski klub Polzela je pripravil prvo mednarodno tekmovanje lokostrelcev za alpski pokal. Nastopilo je kar 134 lokostrelcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli lokostrelci LK Polzela. Tako je pri seniorjih 3-D zmagal Borut Žabkar iz Prebolda, drugi je bil Janez Pavlič, član LK Polzela; v disciplini goli lok je pri juniorjih zmagal Peter Virant, LK Polzela, v disciplini compound goli lok pa je pri juniorjih slavil Sašo Emeršič itd.
Na Polzeli je bila druga tekma šolanih in športnih psov za državno prvenstvo. Med domačimi tekmovalci je bil najboljši Bine Marš s psom rotvveilerjem, ki je v skupini A zasedel odlično drugo mesto. Tekmovanje je potekalo v sledenju, poslušnosti in obrambi.
Novice zbral: T. TAVČAR
DROBNE IZ ŠPORTA
Nadaljevalo se je občinsko rvenstvo osnovnih šol v odboj-
i.	V kategoriji starejših učenk je zmagala ekipa OŠ Braslovče, druge so bile učenke OŠ Šempeter m tretje učenke OŠ Prebold.
Pri starejših učencih so zma-ovalci športniki OŠ Šempeter, rugi so Braslovčani in tretji
učenci OŠ Prebold.
*
Odigrano je bilo tudi občinsko prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu. Ekipni prvaki so postali učenci in učenke OŠ Prebold v kategoriji mlajših deklet, OŠ Šempeter v kategoriji mlajših dečkov, OŠ Petrovče v kategoriji starejših deklic in OŠ Petrovče v kategoriji starejših dečkov.
V tekmovanju posameznikov je v kategoriji mlajših deklic zmagala Nina Satler (OS Prebold), druga je bila Špela Žuža (OŠ Prebold) in tretja Tjaša Zupan (OŠ Petrovče). Pri mlajših dečkih je zmagal Klemen Hrastovec (OŠ Šempeter), drugi je bil Tilen Žavski (OŠ Petrovče) in tretji Marko Bojinovič (OŠ Šempeter). V starejši kategoriji je pri učenkah zmagala Urška Gostečnik (OŠ Petrovče), druga je bila Sabina Ve-cej (OŠ Prebold) in tretja Katarina Teržan (OŠ Petrovče). V kategoriji strejših učencev je nastopilo kar 23 tekmovalcev. Zmagal je Jernej Lenko, drugi je bil Damjan Ogorevc in tretji Sašo Džurič. Vsi trije so
učenci OŠ Petrovče.
*
Za naslove občinskih prvakov so se pomerili tudi strelci-učenci osnovnih šol. Ekipno je pri učenkah in učencih zmagala ekipa osnovne šole Žalec, obakrat pa je bila druga ekipa OS Polzela.
Med posamezniki je zmagal Andrej Trifunovič, drugi je bil Peter Šelekar in tretji Aleš Novak. Vsi trije so učenci OŠ Žalec.
Pri učenkah je zmagala Jasmina Blagojevič (OŠ Žalec), druga je bila Anja Tavčar (OŠ Polzela) in tretja Maja Hržica (OŠ Polzela).
*
Končana je dopisna strelska liga. V polfinale, kjer je lahko nastopilo deset najboljših članskih in de-
set najboljših pionirskih ekip, so se iz naše občine uvrstile ekipe pionirjev in članov SD Braslovče in pionirska ekipa SD Juteks Žalec. Vsem trem ekipam je uspelo v polfinalnem tekmovanju doseči rezultate, ki so jih uvrstili med najboljših pet. Ti so imeli pravico nastopa na finalnem tekmovanju, ki je bilo 12. marca v Ljubljani. Na tem tekmovanju je pionirska ekipa SD Juteks Žalec s 520 krogi zasedla drugo mesto, ekipa SD Braslovče pa s 489 krogi peto. Med posamezniki je zmagal pionir SD Juteks Žalec Andrej Trifunovič. Med članskimi ekipami so Braslovčani s 1.065 krogi zasedli četrto mesto, njihov član Matjaž Turnšek pa posamezno peto.
*
V	osnovni šoli Prebold je bilo občinsko šahovsko prvenstvo osnovnih šol občine Žalec za ekipe. Zmagovalci so postali: OŠ Prebold (mlajše deklice), OŠ Žalec (mlajši dečki), OŠ Griže (starejše deklice) in OŠ eEmpe-ter (starejši dečki).
Vsi ti so se uvrstili na regijsko prvenstvo, ki je bilo v Šmarju pri Jelšah. Ekipi Šempetra in Žalca sta tam zmagali in si s tem priborili uvrstitev v finale državnega prvenstva.
*
Pred zaključkom so tekmovanja državnih lig v košarki, odbojki in rokometu. Ekipe naše občine so tu uspešne, saj so v večini tekmovanj na vrhu tekmovalnih lestvic. Lep uspeh je dosegla ženska ekipa odbojkarskega kluba Elektro Vitanc Braslovče, ki se je kot prvak tretje lige uvrstila v drugo ligo.
*
V	Žalcu je bilo regijsko srednješolsko in osnovnošolsko prvenstvo v streljanju z zračno puško, ki so se ga udeležili strelci in strelke 12 šol. Uspešni so bili udeleženci iz naše občine, saj je pri učencih zmagal Andrej Trifunovič (OŠ Žalec), drugi je bil Grega Marovt (OŠ Braslovče) in. tretji Sebastjan Rehar (OŠ Braslovče). Pri srednješolcih sta iz naše občine v svojih kategorijah zasedla tretje mesto Dejan Krt iz Žalca in Alenka Kralj iz Braslovč. Ekipno so bili najuspešnejši učenci OŠ Žalec.
Med počitnicami z učitelji
-
Mladi rod judoistov v Grižah
Pred dobrega pol leta so na osnovni šoli v Grižah ustanovili judo sekcijo. Zanimanja za to zvrst športa je vedno več in tako ima sekcija že 50 članov. Vodi jo Marjan Habjan, ki je s svojimi varovanci zelo zadovoljen, še zlasti je pohvalil njihove delovne navade in disciplino. Za uspešno delo imajo zasluge tudi starši in vodstvo šole. Ponašajo se že tudi s tekmovalnimi uspehi, saj je jaka Olip osvojil tretje mesto na državnem pionirskem prvenstvu, Boris Cencen pa je uspešno nastopal na mednarodnem turnirju v Avstriji.
Pomemben dogodek smo spremljali pred dnevi, ko je 23 mladih judoistov opravljalo izpit za rumeni pas, Dušan Tanko, predstavnik za izpite pri judo zvezi Slovenije, nam je povedal, da so vsi uspešno opravili izpit.	jk
45 let PD Zabukovica
Šolske počitnice navadno učencem pomenijo dneve, ko na šolo niti ne pomislijo, kaj šele, da bi zahajali vanjo. Resnici na ljubo, tako je bilo včasih, ko so bila šolska vrata med zimskimi in poletnimi počitnicami zaklenjena. Vendar pa so starši in učitelji spoznali, aa otroci tudi med pouka prostimi dnevi potrebujejo družbo vrstnikov in možnost, da organizirano in aktivno preživijo vsaj del dneva, ko bi bili sicer sami doma.
Eden od načinov, s kakšnimi dejavnostmi pritegniti učence, je tekmovanje v različnih športnih disciplinah. Na žalski osnovni šoli so med zimskimi počitnicami že izvedli takšen projekt aktivnih počitnic. V šolo košarke, ki sta jo vodila Mitja Turnšek in Dare Medvešek, se je vključilo skoraj sto otrok. V osmih športnih disciplinah pa je vsak dan tekmovalo še sto učencev od 5. do 8. razreda, in sicer v štirih skupinah. Vsako dopoldne so
se pomerili v dveh disciplinah, med drugim tudi v kegljanju in streljanju. Tekmovanje je potekalo krožno, od 8.30 zjutraj do 13. ure. Ves čas so bili prisotni trije telovadni učitelji: Polona Kuder, Stanka Martinšek in Miran Jelen, kar pa je bilo ob takšnem številu otrok skoraj premalo. Starši otrok, ki so bili vključeni v ta projekt, so prispevali po 1.000 tolarjev, kar naj
bi predvsem zagotovilo redno prihajanje otrok, projekt aktivnih počitnic pa so podprli mnogi pokrovitelji, ki so prispevali nagrade za srečelov. Generalni pokrovitelj , MGA Nazarje je omogočil, da bo v juniju vseh sto učencev odšlo na izlet v Čateške Toplice.
Idejo aktivnih počitnic je s pomočjo sodelavcev in s podporo ravnatelja razdelala Polona Kuder, s tem projektom pa se je žalska šola prijavila tudi na razpis Ministrstva za šolstvo in šport. Učitelji se seveda že pripravljajo na poletne počitnice. Kot je povedala Polona Kuder, se bodo otroci v poletnih mesecih s športom ukvarjali bolj rekreativno ali pa bodo tekmovali predvsem kot posamezniki. Skupaj z učitelji bodo odhajali na kopanje, planinske in orientacijske pohode, igrali tenis, tekmovali v atletiki. V avgustu bodo pripravili plesno šolo, ki jo bo en teden vodila Sava Malenšek.
K. R.
Na redni letni konferenci so se sestali člani Planinskega društva Zabukovica. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili mladi planinci osnovne šole, je o delu društva za preteklo leto poročal predsednik Srečko Čulk. »Da je naša planinska koča Hom dobro vzdrževana, ima precej zaslug oskrbnik Ivan Pinter, veliko prostovoljnih ur pa smo opravili tudi člani društva. Program pohodov in izletov smo v celoti opravili, 25 članov pa je prehodilo Savinjsko planinsko pot, za katero skrbi naše društvo.
Organizirali smo tudi predavanja, planinsko šolo, tabor mladih planincev v Kamniški Bistrici, ori-
entacijska tekmovanja, kresovanje in pohod žena na Hom. V društvu so zelo uspešni odsek
mladinskih in planinskih vodnikov, sekciji na osnovni šoli Griže in VVZ Griže ter gospodarski odsek. Posebno skrb namenjamo članstvu in z zadovoljstvom lahko povem, da nas je 1061.
Letošnji program bomo posvetili 45-letnici društva, osrednja slovesnost pa bo avgusta,« je med drugim povedal Srečko Čulk.	jk
Najboljše ekipe so prejele medalje
Srečko Čulk
•lonsered ST!H L
# DUSE
o.o.
Tel. 721-137 TRGOVINA - SERVIS
ParlžIJe 8/a, 63314 BRASLOVČE (pri mostu čez Sav!njo7)
-	POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER IZDELKOV JONSERED, STIHL:
-	motorne žage,
-	vrtne kosilnice,
-	motorne kose,
-	nahrbtne motorne škropilnice,
-	rezervni deli. _____
-	SERVIS IN PRODAJA (BCS)
-	PRODAJA REZERVNIH DELOV BCS, ACME, LOMBARDINI In MAG
Na generalna popravila motorjev dajemo 1 leto garancije!
Ob nakupu stroj sestavimo, opravimo nastavitve in vas poučimo o njegovemu delovanju.
Odprto: od pon. do petka od 7. do 18. ure,
sobota od 7. do 12. ure.
VABLJENI!
ELEKTRONIKA
PRODAJA STARO ZA NOVO
IN TV SERVIS ZUPANC MILAN, ŽALEC
Šlandrov trg 12 tel.714-484
Po Izrednih cenah In najugodnejših pogojih (5-6 čekov)
Nudimo:
-	kompletno ponudbo BTV Gorenje
-	avtoakustiko Kenvvood
-	videorekorderje Philips
-	TV servis za vse aparate
in pooblaščen servis za firmo Philips
HIT PONUDBA:
BTV VOYAGER 51 cm BTV TENSAI 36 cm
44.990	SIT
39.990	SIT
Informacije od 9.-19. ure na tel.: 714-484.
LEVEC
Levec 18
v prodajnem centru
MODERNI INTERIERJI LEVEC
telefon.: 063/472-409, fax: 471-708
Prodaja
avtomobilov:
MERCEDES -BENZ HONDA
VW GOLF POLO AUDI PASSAT VENTO
*	Nove ugodnejše cene za vse modele osebnih vozil MERCEDES-BENZ
-	MB C 180 KLASIC
-	cena vozila do registracije	53.500 DEM
*	Možnost nakupa novih ali rabljenih tovornih, dostavnih In kombi vozil MERCEDES-BENZ
*	Na zalogi: HONDA ACCORD 2.0 IES
cena do registracije 40.400 DEM
-	HONDA CIVIC 1,5 LSI cena do registracije 26.700 DEM
-	HONDA CMC 1,3 DX cena do registracije 23.900 DEM
*	Sprejemamo naročila za NOVI POLO In AUDI A4:
-	POLO 45 - cena vozila do registracije 16.996 DEM
-	AUDI A4, 1,6 - cena do registracije	39.680 DEM
NUDIMO KREDIT AU LEASING!
LATKOVA VAS 34, 63312 PREBOLD TEL.: 063/701-749
Vas vabi, da jih obiščete v dobro založeni prodajalni, kjer imajo na zalogi rezervne dele za avtomobile
GOLF, OPEL, RENAULT, ŠKODA, LADA in ZASTAVA.
Po naročilu pa vam priskrbijo tudi rezervne dele za ostala vozila.
UGODNO—avtokozmetika, avtotepihi, izpušni sistemi, sedežne prevleke in več vrst motornih olj.
Ugodni plačilni pogojil
Šempeter 13A 63311 Šempeter tel.: 701-547
Šentjur
Drofenikova 16 63230 Šentjur
OPTIKA • • * *
C/ tmowa
Vam nudi:
—	bogato izbiro vseh vrst korekcijskih okvirjev,
—	sončna in smučarska očala z (JV— zaščito,
—	tekočino za kontaktne leče,
—	hitro in kvalitetno izdelavo očal.
Strokovno svetovanje specialista okulista!
Če želite bolje videti, se oglasite v OPTIKI SIMONA! Pokličite nas po te!.: 701-547!
ELESA.....
miALNICA, ZASTOPAN#, PtOIZVODN/A
MATjAŽ VOLK
ŠEMPETER 120/A Tel. fax: 063/701-216 63311 ŠEMPETER
ELESA
Computers
PROIZVODNJA. MENJALNICA. ZASTOPANJE, d.o.o. 063 701 216,
MOB. 0609 624 880
Ponudba računalnikov in tiskalnikov
ELVC 486DXII/66VLB/4MB/420MB	138.990,00	SIT
ELVC 486DXII/80VLB/4MB/420MB	140.990,00	SIT
ELVC 486DX4/ 100VLB/4MB/420MB	148.990,00	SIT
Plačilo na 6 čekov, krediti!
EPSON, STAR, NEC, MITSUMI, HR CONNER, SHUTTLE, OUTRONIX, AOC, TYSTAR, CHICONV
Stran je vaša
Dragi mladi dani novinarskih krožkov, literarnih, kulturnih in sploh vsek krožkov z vseh osnovnih Sol, pa tudi vrtcev v občini - ta stran Savinjčana je namenjena vam. Pravite, da vas premalokrat obiščemo in poročamo o delu in življenju na vaših šolah. Zato vam predlagamo, pišite in poročajte sami! Poiščite tudi kakšno fotografijo, svoja razmišljanja in spise, morda celo risbico. Malčkom iz vrtcev bodo še morale pomagati vzgojiteljice, pa nič zato. Naj bo ta stran toliko vesela, žalostna, zabavna in resna, kot je zabavno in resno vaše otroštvo.	Uredništvo
Literarni uspehi_____________________________________
Osmošolka Neža Strniša iz OŠ Šempeter v zadnjem času kot po tekočem traku prejema nagrade na najrazličnejših ob-' črnskih in republiških literarnih natečajih. Ker Neža zelo rada piše in ji idej za spise nikoli ne zmanjka, se ji ni težko udeleževati natečajev z najrazličnejšimi temami od turizma do malih živali. Mi smo se odločili za objavo njenega naslednjega spisa.
Sanjam
Tiste usodne nedelje, ko nisem mogla zatisniti očesa, četudi sem se še tako trudila, sem zopet prelistavala svoj album. Najdlje sem se z mislimi ustavila pri fotografiji mojega dedka. Ne spominjam se ga prav dobro, saj mi je bifo tri leta, ko je umrl. Takrat pa ugotovim, da poleg mene na postelji sedi še nekdo. Ob pogledu nanj mi je vsa kri zaledenela in vsi lasje so se mi naježili. Pogledam ga v obraz, nato pogledam dedkovo fotografijo. Nemogoče! Poleg mene sedi moj dedek. Pa kako, saj je že deset let mrtev. Končno le zberem dovolj poguma, da vprašam neznano osebo, kdo je, kaj dela in kako je prišel v moje stanovanje, če so vhodna vrata zaklenjena. Ta me najprej pomiri, nato pa mi vse lepo razloži.
Dejal je, da prihaja iz desetega planeta v našem osončju, z imenom Lingo. Da je to edini planet poleg Zemlje, kjer so dovolj ugodni pogoji za življenje. Zato bi tamkajšnji prebivalci radi navezali stike z nami Zemljani in nas še bolje spoznali, saj že sedem let raziskujejo naš način življenja. Njega so poslali kot prvega, naj spozna ljudi, in on je izbral ravno mene. Kasneje pa naj bi prišli še ostali. Povedal mi je še, da je pripotoval z najnovejšo raketo z najboljšimi zmogljivostmi. Nato se mi je opravičeval, ker se mi še ni predstavil. Ime mu je bilo Hugo. Podala sva si roki. Komaj sem spravila iz sebe, da me veseli, da sva se spoznala. Bil je zelo začuden zaradi besedice »veseli«, saj sem se še vedno vsa tresla. Rekel je, da
si je nadel obraz mojega dedka, zato da se ga ne bi prestrašila. Vendar je že sam razbral iz mojih misli in vedenja, da se je krepko zmotil. Začudeno sem ga pogledala in ga strahoma vprašala, kako je razbral iz mojih misli. Dejal je, da je na planetu Lingo to čisto vsakdanja lastnost vseh ljudi. Vprašal je, če mi te sposobnosti nimamo. Odkimala sem, on pa je sam pri sebi zamrmral: »Glej, glej, v naših predvidevanjih bo nekaj napak.« Nasmehnila sem se mu ter mu namignila, naj počaka.
Stekla sem v kuhinjo in prinesla dva kozarca pomarančnega soka. Ponudila sem mu kozarec, da bi nazdravila najinemu prijateljstvu. Kozarec sem izpraznila do dna najprej jaz, nato pa še Hugo. Toda Hugo je postal najprej rdeč, nato moder, nazadnje pa je dobil barvo trave. Začela sem ga tepsti in trepljati po hrbtu, on pa se je začel manjšati in nazadnje je izginil. Zakričala sem, naj se vrne in pove, kaj se mu je zgodilo. Slišala pa sem le še njegovo vprašanje, če je bil ta sok narejen iz škropljenega sadja in poln konzervansov. Dejal je, da bi mu lahko naravnost povedala, da si ne želim sodelovati z njim, ne pa da ga skušam ubiti. Njegova zadnja beseda, ki sem jo slišala, je bila maščevanje.
Hugo se mi res maščuje. Vse se je obrnilo proti meni. V redovalnici se nabirajo enice, saj se mi ne da učiti. Ne razumem se niti s sošolci niti z učitelji, zato se pogosto znajdem pred ravnateljevo pisarno. Včasih me po pouku pot zanese na igrišče, včasih pa v gozd. Neprestano iščem Huga, kajti le on bi mi lahko pomagal iz te stiske. A ga ne srečam več...
Neža Strniša, 8. a OŠ Šempeter
V živo pred mikrofonom______________________
V	nedeljo smo se z novinarskim krožkom odpeljali v Ljubljano. Vsi smo bili gostje Poslovnega vala v oddaji ČebTjanča.
Predstavili smo se kot krožek, nato pa je vsakdo prebral svoj spis ali pesmico. Studio mi je bil zelo všeč, ker je bil tako majhen. Ugotovila sem, da je delo radijskih napovedovalcev zelo zanimi-vo.
V	revijo Čebljanča bom še pošiljala spise. Upam, da bom kdaj še imela možnost govoriti v živo vesoljni Sloveniji.
Eva Božiček, Novinarski krožek OŠ Žalec
Slika je nema pesem
»V mojem življenju je bilo veliko težkih in slabih, pa tudi svetlih in veselih trenutkov. Med temi je tudi tale razstava.«
S temi besedami se je v petek, 3. februarja, v naši mali telovadnici v Grižah predstavil Bogdan Potnik. Program je povezovala direktorica Zavoda za kulturo Žalec Anka Krčmarjeva, razstavo pa je odprl ravnatelj šole Franci Žagar.
Bogdan Potnik se je rodil v Zabuko-vici, osnovno šolo pa je obiskoval pri nas, v Grižah. Svojo nadarjenost je pričel kazati že v 1. razredu osnovne šole, ker pa so bili težki časi, je raje odšel v šolo za strojnega tehnika. Seveda pa risanja in slikanja ni nikoli opustil. Sedaj živi in ustvarja v Kamniku.
Špela Uplaznik, Novinarski krožek OŠ Griže
Nekaj utrinkov iz tretje šole v naravi
V	ponedeljek, 27 februarja, smo se zbrali pred osnovno šolo v Preboldu, vsi sproščeni in veseli, saj smo se namenili v šolo v naravi. Z nekolikšno zamudo smo se v družbi razmeroma dobrega, ne pa zabavnega (tihega) voznika odpravili na Ja-vorniški Rovt. Preden smo zagledali naš novi, 5-dnevni dom, smo morali prtljago do tja znositi. Mislila sem, da bo ta pot zame za vedno ostala v spominu kot najbolj neprijetna, vendar sem jo še isti dan vzljubila, saj smo na njej preživeli celo popoldne: tu smo se namreč sankali. Ko smo se vsi premočeni vrnili v dom, smo pohiteli k večerji, potem pa na zabavo.
V	torek zjutraj nas je Rok zbudil ob 7 uri; do zajtrka so nam dali ravno dovolj časa, da smo se oblekli, umili in po možnosti tudi nekoliko pospravili po svojih »svinjakih«, tako je namreč gospod Plav-čak imenoval naše sobe. Po zajtrku smo se tisti dan odpravili na dolg pohod z ma-
lico in krožniki v nahrbtnikih. Pot se je vzpenjala, mi pa smo bili vsi nejevoljni, vendar smo mnenje spremenili ob prihodu na vrh in dobro voljo potrdili s spustom proti domu. Z vrha smo si namreč poteptali potko v sneg in se po strmem hribu dričali, kar pa nam ni najbolj uspelo, zato smo se ob spustu na veliko kepali. Med žrtvami, ki smo jih naribali, seveda nista manjkala gospod Plavčak in gospa Markon, vendar se o tem ne bom razgovorila, saj smo bili glede tega na istem skoraj vsi. Po kosilu smo se vozili s kanuji in plezali po umetni steni vse do 15. ure, ko smo odšli v dom in »se šli šolo«. Najprej smo dekleta imela prvo pomoč, fantje pa orientacijo, po uri in pol pa smo se zamenjali. Po pouku smo imeli večerjo, ki ji je sledilo pustno rajanje do 22. ure. Seveda ni manjkalo maškar, med katerimi je bila najboljša planinska družina Fonda-Barač-Žuža.
V sredo zjutraj smo se pri zajtrku zgrozili (nismo bili namreč ravno nabiti z energijo in temu primerno so delali naši možgani) ob misli, da smo že na polovici našega letovanja. Po zajtrku smo dekleta v Irenini družbi gledala skozi mikroskop, fantje pa so odšli na krajši pohod. Z vrha so lahko globoko pod seboj videli dom, v katerem smo bivali, naravnost so lahko občudovali Triglav, na desno pa Golico. Ko so se vrnili, so fantje gledali diapozitive, dekleta pa smo odšla na zelo prijeten pohod. Ob vrnitvi nas je v domu čakala malica, po njej pa smo zopet lahko plezali, se vozili s kanuji ter igrali košarko. Ob 13.30 smo se, kot tudi že vse prejšnje dni, odpravili h kosilu, po katerem smo imeli prosti čas in smo lahko delali, kar smo hoteli. Prostemu času je sledil pouk: dekleta smo začela s prvo pomočjo in nadaljevala z geografijo, fantje pa ravno obratno. Pouku je kot vedno sledila večerja, večerji pa nočni pohod: prvi (Jože) in zadnja (gospa Markon) sta nosila petrolejko. Ko smo prispeli na cilj, ki je bil blizu našega doma, smo
petrolejki postavili v sneg, okrog njiju pa smo se postavili mi in zapeli nekaj pesmi, ki so nam bile najbolj všeč. Zatem smo se odpravili domov in »zaspali«.
V četrtek je Jože povabil prostovoljce na jutranji tek pred zajtrkom, po zajtrku pa smo imeli prosti čas in nekaj pouka, saj nas je razočaralo slabo vreme. Vendar smo optimisti, kakršni smo, prišli do ugotovitve, da se, če ne bi deževalo, ne bi mogli pohvaliti, da poznamo Javorniški Rovt tudi v slabem vremenu.
Po kosilu smo imeli prosti čas, ki smo ga izkoristili za nekoliko plezanja, kasneje pa nam je Jože pokazal, kako naredimo v primeru nesreče nosila za ponesrečenca, potem pa smo se še zadnjič odpravili k pouku. Tisti dan smo si ogledali tudi eno najstarejših elektrarn, ki ni skoraj nikogar zanimala, razen gospe Markonove, gospod Plavčak pa je poslušal le iz vljudnosti.
Po večerji smo imeli zaključek, v katerem smo predstavili nekaj skečev, ki si jih lahko ogledate na videokaseti (malo reklame ne škodi), potem pa smo še nekaj časa plesali. Naslednji, zadnji dan, smo do zajtrka preživeli kot vse dneve poprej, nato pa smo se odpravili na pohod do neke hiše in nazaj. Na poti smo se seveda kepali, metali v sneg in še kaj. Ko smo se vrnili, smo pojedli malico; ker pa nas je gospod Plavčak vsepovsod spremljal s kamero, smo si po želji lahko ogledali del teh rezultatov, lahko smo plezali po umetni steni ali pa smo bili nekaj časa tu in nekaj časa tam. Čakalo nas je še zadnje, prijetno kosilo, nato pa čas za urejanje prtljage.
Ko smo vse uredili in poslovili, smo se z avtobusom odpravili proti Preboldu (tihega voznika smo se že privadili, zato o njem ne bi razpravljala). Vsi v razredu se z mnenjem, da je bila od treh šol v naravi ta najbolj razburljiva in nasplošno najboljša, popolnoma strinjamo.
Alja Kupec Tina Časi,
OŠ Prebold
Nagradna križanka
avtor JANEZ KORENI	TRGOVINA SAVINJSKE TRGOVSKE DRUŽBE	SVETA DEŽELA V IZRAELU IN JORDANIJI	OČRT	DEŽELA SABEJCEV V JUŽNI ARABIJI	OPOMBA	TRGOVINA SAVINJSKE TRGOVSKE DRUŽBE	Šibkost, SLA- BOTNOST	MESTO NA HRVAŠKEM	LUKA NA VZHODNI OBALI SICILIJE	TONE KUNTNER
ZMOŽNOST ZA OPRAVLJANJE DELA	V					V				
INVALID Z OHROMELOSTJO OBEH NOG										
OTOK V MALEM KVARNERJU					NAJVECJA REKA NA DALJNEM VZHODU					SEVERNO- AMERIŠKI MALI MEDVED
OSTER PODALJŠEK PLEVE PRI KLASU					SL POET (CVETKO) KOR. AVT. TOVARNA					
TRST			MESEC V JUD. KOLEDARJU	BAJTICA KRAJ V NASI OBČINI						
POD- STAVEK							NAJVECJA SL. KNJIŽNICA DEL OSTREŠJA			
GASILSKI PRIKLJUČEK PRI VODOVODU								STANE UREK DRŽAVA V AZIJI		
BIBLIJSKA OSEBA					INDONEZIJ. IME ZA NOVO GVINEJO					
SNOV V PLINASTEM STANJU					DRAMSKI IGRALEC (EVGEN) COLA				NEKDANJI CELJSKI ATLET (ROMAN)	OKRASNA VRTNA CVETLICA
risbo KIH	MALO- PRIDNEŽ	HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA	ROMAN J. KNITTLA IGRALEC FURIJAN							
MESTO V FRANCIJI (DIRKE)							OBŽALO- VANJE EVROPSKI VELETOK			
PASJA HIŠICA				MIK				ŠALAMUN TOMAŽ		
				ALJA TKACEV				CUCEK JANEZ		
SVETO MESTO MUSLI- MANOV					DEL DNEVA					
ZEMLJA					NADALJE- VANJE GESLA	D>				
Pokrovitelj: Savinjska trgovska družba d. d.
Nagrade: Darilni boni v vrednosti 5000 SIT, 3000 SIT in 2000 SIT. Rešitve pošljite na uredništvo Savinjčana do 11.4. 1995.
Savinjčan
Visok krvni tlak ogroža življenja
Problem bolezni zvečanega krvnega tlaka - hipertenzije - se pojavlja skoraj'pri vseh drugih problemih, ki sem jih obravnaval do sedaj. Včasih imam občutek, da ga omenjam že prepogosto. Se vedno pa mnogo prepogosto umirajo naši sorodniki, znanci in prijatelji zaradi posledic zvečanega krvnega tlaka in drugih dejavnikov tveganja - kajenja, pitja alkohola, debelosti, telesne neaktivnosti, nepravilne prehrane in stalnega življenja v prekomernem stresu. Vsi ti dejavniki skupaj z zvečanim krvnim tlakom povzročijo okvare na srcu in ožilju, da pride do prerane smrti. Zato se velja k tem problemom še vračati in morda »se bo še koga prijelo« in bo bolje skrbel za svoje zdravje in dlje živel.
Študije o krvnem tlaku so pred leti v Sloveniji pokazale, da hodi po naši državi skoraj 20% odraslih prebivalcev z zvečanim krvnim tlakom. Takrat so se pojavili plakati, oddaje po radiu in televiziji, ljudje so trumoma hodili k zdravniku in ob vsakem obisku, tudi zaradi drugih težav, ob koncu še potegnili rokav gor in si zaželeli merjenja krvnega tlaka. Pacienti so zahtevali od zdravnika pravico do merjenja krvnega tlaka ob vsaki priliki, medtem pa sami glede dejavnikov tveganja in drugih svetovnih ukrepov niso storili ničesar.
Kaj je normalen krvni tlak?
Pomembno je, v kakšnih okoliščinah merimo krvni tlak. Moramo biti spočiti in se tudi pred samim merjenjem umiriti - vsak psihični ali fizični napor zveča krvni tlak. Žal predstavlja problem tudi daljše čakanje pri zdravniku ali kompleks »bele halje« - ta rad dvigne krvni tlak. Nekaterim ljudem se dvigne tlak, ko prestopijo prag zdravstvenega doma.
Pri meritvi krvnega tlaka upoštevamo dve števili - zgornja predstavlja vrednost sistoličnega tlaka, spodnja pa vrednost diastoličnega. Dolga leta so ga merili v milimetrih živega srebra (mm Hg), potem so se fiziki spomnili in v svetu uvedli »poenotenje« in merili v kPa (ki-
lopaskalih). Tudi številni aparati so pri nas v teh novih merilih. Vendar so v Evropi zdravniki ugotovili, da je pametneje meriti v starih enotah (mm Hg), zato zdaj uporabljamo spet samo te enote.
Vrednost normalnega krvnega tlaka pri osebah, starejših od 18 let, znaša - sistolični manj kot 130 mm Hg in diastolični manj kot 85 mm Hg. Če vam je zdravnik izmeril tak tlak, je priporočena ponovna kontrola merjenja krvnega tlaka čez 2 leti.
Vrednosti izmerjenega krvnega tlaka - sistolični 130-139 mm Hg in diastolični 85-89 mm Hg pomenijo visok normalen krvni tlak. Priporoča se kontrolno merjenje čez 1 leto. Medtem ni potrebno jemati zdravil, potrebno pa je upoštevati nasvet zdravnika o zdravem načinu življenja. Če ste predebeli, morate shujšati, če kadite ali pijete alkohol, morate omejiti te razvade. Pogoste meritve krvnega tlaka pri zdravniku, a če medtem sami nič ne naredite za svoje zdravje, pomenijo samo krajo časa zdravniku, predvsem pa drugim pacientom, ki so bolj potrebni pregleda in zdravljenja v ambulanti.
Ce je ugotovljen sistolični tlak 140 mm Hg ali več in/ali diastolični 90 mm Hg ali več, je potrebno naslednjo kontrolo opraviti po dveh mesecih in takrat tudi postaviti diagnozo bolezni. Prva in samo enkratna meritev je praviloma za postavitev diagnoze premalo. Izjema je le zelo visok izmerjen tlak, ki zahteva takojšnje ukrepanje in ki tudi pacientu povzroča težave, zaradi katerih je prišel v ambulanto.
Kako škoduje zvečan krvni tlak
Zgoraj omenjeni normalni krvni tlak seveda velja za merjenje v mirovanju. Pri vsakem fizičnem delu, pa tudi psihični obremenitvi, se krvni tlak zveča. To je seveda normalno, ker mora srce za delo mišic pognati več krvi in s tem kisika ter hrane v predele, ki v tistem trenutku delajo. Na ta način zvečan krvni tlak pomeni normalno dogajanje v človeškem telesu. Nepravilno pa je, če ugotovimo zvečan tlak v času, ko telo miruje. Če tak zvečan tlak deluje na ožilje telesa dlje
Setveni koledar	
za april 1995	pripravlja Nataša jan
Datum	Del rasltine in ura
1. sobota	do 15. ure list, od 16. ure plod
2. nedelja	od 1. do 3. ure plod, od 7. ure list
3. ponedeljek	do 15. ure plod, od 16. ure list
4. torek	do 6. ure list, od 7 ure korenina
5. sreda	list
6. četrtek	do 16. ure korenina, od 17 ure cvet
7. petek	cvet
8. sobota	cvet
9. nedelja	list
10. ponedeljek	do 16. ure list, od 17 plod
11. torek	plod
12. sreda	list
13. četrtek	do 7 ure plod, od 8. ure korenina
14. petek	—
15. sobota	
16. nedelja	od 12. do 21. ure cvet
17 ponedeljek	— -
18. torek	—
19. sreda	do 19. ure list, od 20. ure plod
20. četrtek	plod
21. petek	do 21. ure plod, od 22. ure list
22. sobota	do 10. ure list, od 11. ure korenina
23. nedelja	do 23. ure korenina
24. ponedeljek	cvet
25. torek	do 21. ure cvet, od 22. ure list
26. sreda	list
27 četrtek	list
28. petek	do 22. ure list, od 23. ure plod
29. sobota	—
30. nedelja	do 22. ure plod
časa, npr. več let, prizadene in okvari predvsem določene, imenovane tarčne organe. Ti organi so predvsem srce, možgani, periferno ožilje, ledvice in oči.
SRCE je človeku črpalka, ki praktično vse življenje nikoli ne počiva. Pri bolezni zvečanega krvnega tlaka mora še več delati, kot bi bilo potrebno, saj poganja kri po telesu pod večjim pritiskom. Zato sčasoma pride zaradi prekomerne obremenitve do povečanja srca. Prekomerno povečano srce pa ni več sposobno prehranjevati svoje lastne mišice s kisikom, pa tudi ži-Ije srca se razširi in okvari. Vidna posledica tega so bolečine pri srcu, nesposobnost za delo zaradi hitrega utrujanja, pri nenadni hujši okvari mišice pa srčni intarkt in lahko tudi hitra smrt. Žal se to pogosto dogaja pri mlajših moških, starih med 35 in 45 let.
MOŽGANI so center poveljevanja vsemu telesu. V njih so številne drobne žilice, ki jim zvečan krvni tlak povzroča nepopravljivo škodo. Lahko popokajo, s tem pride do krvavitve, lahko nabuhnejo, podobno kot zračnica pri kolesu. Ko tak izbuhek poči, lahko pride do hujše krvavitve in smrti. Ena od posledic je tudi možganska kap, o kateri sem pisal že pred dvema mesecema.
PERIFERNO OŽILJE je predvsem ožilje na okončinah. Ena najpogostejših težav zaradi zvečanega krvnega tlaka je otekanje nog, slabša prekrvavitev, bolečine v nogah in zato omejena mobilnost -brez bolečin prehodimo le krajšo razdaljo.
LEDVICE so pomemben organ, ki filtrira in iz krvi odstranjuje vse škodljive snovi, ki vanje pridejo s krvjo. Zvečan krvni tlak okvarja ži-Ije v ledvicah, zato same ledvice ne morejo normalno delovati. Posledica je lahko odpoved ledvic, kar pripelje bolnika na dializo, do operacije umetne ledvice ali smrti.
OČI so pomemben organ, katerega pomena se ne zavedamo, dokler dobro vidimo. Zvečan krvni tlak okvarja mrežnico na zadnji steni obeh očes, kar vodi do poslabšanja vida, lahko tudi trenutne delne slepote, zdravila za to pa običajno ni.
(se nadaljuje)
Zeliščna drogerija PUR predstavlja
Tokrat vam predstavljamo nekaj najbolj priznanih zeliščnih izdelkov podjetja FAVN Iz Ljubljane. Podjetje FAVN nadaljuje družinsko tradicijo lekarništva in poznavanja naravnih zdravilnih učinkovin, ki so združeni v sodobnih zeliščnih zdravilih, ki jih lahko kupite brez recepta. Z zdravili na osnovi naravnih učinkovin, pridobljenih iz zdravilnih zelišč, lahko brez stranskih učinkov ublažimo mnoga bolezenska stanja, zato so zeliščna zdravila vedno bolj iskana in cenjena.
FAVN ZELIŠČNA MASAŽA
je pripravljena po stari družinski recepturi, namenjena za zunanjo uporabo, masaže in obkladke.
FAVN ZELIŠČNA MASAŽA blaži bolečine pri revmi, glavobolu, udarcih in krčih v mišicah in veznih tkivih, osvežuje pri stresih, fizičnih in psihičnih obremenitvah.
Priporočamo jo tudi za športnike in rekreativce.
FAVN KAPLJJCE META
so pripravljene po starem kitajskem receptu in gotovo sodijo med najbolj učinkovita pa tudi priljubljena domača zeliščna zdravila.
Visoka vsebnost eteričnega olja poprove mete, ki so mu dodana še druga naravna eterična olja, pomaga pri različnih obolenjih. FAVN KAPLJICE META priporočamo predvsem pri virusnih obolenjih, pre-
hladih, glavobolu, menstrualnih težavah ter boleči-nah in krčih v trebušni votlini.
FAVN KAPLJJCE TIMIJAN
Timijan je zelo cenjena zdravilna rastlina. Največ se uporablja njen izvleček v sirupih za izkašljevanje.
FAVN KAPLIICE TIMIJAN so zaradi vsebnosti eteričnih olj še mnogo učinkovitejše in vsestransko uporabne. Prav gotovo so trenutno naš najbolj učinkovit zeliščni izdelek. Priporočamo jih za blaženje kašlja, za lažje izkašljevanje, za pomirjanje krčev dihalnih organov, kot so gripa, angina... Kot dopolnilno terapijo jo priporočamo tudi astmatikom.
Med izdelki podjetja FAVN bi danes posebej opozorili na FAVN SLIM KONCENTRAT (naravni zeliščni sirup) za hujšanje in revitalizacijo organizma.
FAVN SLIM KONCENTRAT nam omogoča enostavno pripravo napitkov, ki so učinkovita pomoč pri shujševalnih kurah, katerih čas že prihaja. Napitek, pripravljen iz FAVN SLIM KONCENTRATA, pospešuje presnovo, povečuje odvajanje vode in s tem čiščenje telesa, zmanjšuje tek in občutek lakote ter blaži želodčne krče.
Prednost FAVN SLIM KONCENTRATA pred konkurenčnimi izdelki je poleg originalne sestave in prijetnega okusa tudi v njegovi ceni, primerni za vsakogar.
VSE NAVEDENE ZELIŠČNE IZDELKE LAHKO KUPITE V ZELIŠČNI DROCERIII PUR NA MESTNEM TRGU V ŽALCU.
Pedikerji ustanovili sekcijo
Pedikerji, ki jih je v Sloveniji preko 150, so lani ustanovili samostojno sekcijo pri Obrtni zbornici Slovenije. Da bi zvedeli kaj več o delu in načrtih sekcije, smo se pogovarjali s predsednico Marico Akerman, pedikerko iz Žalca.
Savinjčan: Zakaj ste se odločili za ustanovitev samostojne sekcije?
Marica Akerman: »Za samostojno sekcijo smo se odločili za to, ker se naše delo razlikuje od dela kozmetičarja. Predvsem pa želimo našim članom nuditi več možnosti strokovnega izpopolnjevanja in seznanjanja z novostmi pedikure.«
Savinjčan: Kakšno pomoč nudi sekcija svojim članom?
Marica Akerman: »Prvi simpozij smo imeli v Moravcih, pred dnevi pa na Otočcu. K sodelovanju smo povabili zdravnike in diabe-tologe.
Posebno pozornost smo namenili diabetičnemu stopalu, higieni v salonu, sterilizaciji orodja in preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Na simpoziju je sodeloval tudi prim. dr. Koseli iz Kliničnega
centra, je pa tudi predsednik društva diabetikov.
Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo izdelkov za našo dejavnost, so nas seznanila s ponudbo in novostmi na trgu.
BOHINJSKI SIR IN EMENTALER
ugotavljamo, da se vrednosti zdravih nog večina zave šele ko ima težave. S preventivnimi ukrepi bi lahko preprečevali vse težave. Te pa so vraščeni nohti, kurje oči, oti-ščanci, zadebeljena in razpokana koža ter gljivična oboljenja.
Pedikerji namreč negujemo noge in še posebej stopala.«
V naslednjih številkah Savinjčana bomo več pisali o negi nog in stopal, bralce pa vabimo, da sodelujete z vprašanji, na katere bo odgovarjala pedikerka salona Kana Marica Akerman.	jk
V	prejšnjih prispevkih smo nekoliko bolj predstavili sire, ki se redkeje pojavljajo na našem jedilniku. V glavnem so to specialitete, ki jih slovenske mlekarne še ne proizvajajo, v trgovinah pa so že našle svoje mesto in ne moremo mimo njih.
V	tem sestavku želimo nekoliko bolj predstaviti skupino sirov, ki je med našimi potrošniki zelo priljubljena. To so trdi siri, med katere sodijo siri za ribanje (parmezan, zbrinc) in siri za rezanje. Med trde sire za rezanje sodijo siri tipa ementaler, grojer in bohinjski sir. To so siri velikosti od 50 do 100 kg, imajo 35% do 40% vloge in naravno trdo skorjo. Čas zorenja je najmanj dva meseca, s staranjem v kontroliranih pogojih pa pridobivajo na kvaliteti. Posebna specialiteta je lahko sir, star štiri, šest in tudi osem mesecev. Običajno sodijo ti siri v skupino mastnih sirov, kar pomeni, da imajo 45% mlečne maščobe.
Ementalec je svetovno znan švicarski sir, ki je dobil ime po dolini Emmental v osrednji Švici. To so hlebci, veliki preko 100 kg, ki imajo v sredici značilne velike luknje.
Naše sirarne (Vrhnika, Ljutomer) proizvajajo sir tipa ementaler, ki pa se razlikuje od pravega ementa-lerja že po tem, da se proizvaja iz pasteriziranega mleka. Vendar je kljub temu kvaliteta dobra, sir ima v sredici luknje in nekoliko sladak okus, kar je značilnost ementalerjev.
Tudi bohinjski sir nekoliko spominja na ementaler, vendar ima kljub vsemu med našimi siri posebno mesto. Tradicija izdelovanja bohinjskega sira je znana že vrsto let. Najprej so ga izdelovali po manjših sirarnicah v planinah, od leta 1962 pa v Sirarni Srednja vas v Bohinju. Pravijo, da »rata« samo iz bohinjskega mleka. In res bo tako. Samo mleko iz čistega, neokrnjenega naravnega okolja lahko da siru prijeten, poln in nekoliko sladak okus. Lepo rumena sredica ima luknje velikosti lešnika, hlebci pa so težki od 45 do 55 kg. Tudi podoba bohinjskega sira je specifična. Izrisala se je iz pogovorov z domačini, starimi sirarji, brkljanja po muzeju v Stari Fužini, pogovor s kmeti od Pokljuke preko Koprivnika, Gorjuš do Stare vasi, skratka nastala je iz Bohinja. Portret starega planšarja je pravšnji ambasador Bohinja in v stilizirani obliki predstavlja zaščitni znak vseh dobrih mlečnih izdelkov iz bohinjskega mleka. Če planšarja pozna večina Slovencev, bi enako težko trdili za bohinjski sir. Izjemno cenjen je v Ljubljani, na Primorskem in seveda na Gorenjskem, kjer je sinonim za dobro, medtem ko ga v našem delu Slovenije še ne poznamo prav dobro. Izkoriščamo priliko in vabimo vse ljubitelje dobrih sirov na pokušino bohinjskega sira v prodajalno Sirček na Mestnem trgu v Žalcu, v petek 31. marca 1995, od 9. do 19. ure. Lepo vabljeni!
Marica Akerman
Sodelujemo tudi z društvom medicinskih pedikerjev južne Nemčije in izmenjujemo izkušnje. Zavedamo se namreč, da je za našo dejavnost zelo pomembno strokovno izpopolnjevanje, za to si prizadevamo, da bi čimprej dobili možnost izobraževanja na srednji in višji stopnji.«
Savinjčan: Ali je pomen pedikure ustrezen v naši zavesti?
Marica Akerman: »Pedikerji
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE Poslovna enota ŽALEC
CEPLIENIE PSOV PROTI STEKLINI
Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah za leto 1995 bo Veterinarska postaja Žalec cepila pse proti steklini. Cepljenje bo potekalo v mesecu aprilu. Vsi lastniki, katerih podatke o psih že imamo v našem registru, bodo prejeli vabilo za cepljenje. Vse ostale pa obveščamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno za vse pse, stare nad 4 mesece.
Za informacije pokličite Veterinarsko postajo Žalec, tel. št. 714-144.
z /i>r\vQ3^^ Žalec, Mestni trg, tel.: 713-137
Za ljudi, ki imajo težave s telesno težo in s povišanim holesterolom v krvi, priporočamo Dr. Ritterjevo dieto z ovsenimi otrobi, ki je sestavljena iz polnozrnate ovsene moke, posnetega mleka, ovsenih otrobov, sojinih beljakovin, saflor olja, mlečnih beljakovin, grozdnega sladkorja, lecitina, vitaminov in mineralnih snovi. 5 obrokov na dan daje telesu le 690 kcal.
Dr. Ritter Pektin K je učinkovita dietna kombinacija jabolčnega pektina in pščeničnih otrobov. Jabolčni pektin, snov kislih jabolk, ima pozitiven vpliv na zniževanje holesterola. Zniževanje holesterola v krvi zmanjšuje tveganja obolenj srca in krvnega obtoka.
Dr. Ritter Pektin A jabolčne vlaknine v tabletah imajo prijeten okus, vsebujejo veliko vlaknin in so idealne za prehranjevanje z manj holesterola, dajejo občutek sitosti in pospešujejo prebavo.
Dr. Ritterjeva 7-dnevna dieta predstavlja z vlakninami bogate žitarice s kontroliranim poreklom. Vlaknine imajo pomembno vlogo pri občutku lakote in sitosti. Uravnavajo raven krvnega sladkorja, skrbijo za zdravo črevesno floro in pospešujejo izločanje škodljivih proizvodov presnove. Žitarice, dodatno zaužita zelenjava in sadje dovajajo telesu vse pomembne vitamine in minerale.
Priporočamo vam tudi ostale diete iz programa Dr. Ritter: polnozrnato pšenično jed, jabolčno-riževo, jogurtovo pšenično dieto s pomarančo in jogurtovo pšenično dieto z gozdnimi sadeži.
25 mrtvih v prometu
Savinjčan
Policijska statistika o varnosti občanov v letu 1994
več samomorov (9) je bilo strojenih z obešanjem.
Glede na zbrane statistične podatke so se varnostne razmere na področju kriminalitete, zlasti na področju lažjih premoženjskih deliktov, izboljšale. V žalski občini je bilo število kaznivih dejanj v lanskem letu za 12,2% manjše kot leto poprej, kar je približno enako kot na območju celotne države. Vendar pa je padla tudi njihova raziskanost 60% leta 1993 na 52% leta 1994. Prav tako je zaskrbljujoče, da se pojavljajo nove oblike kriminala in da so pri hujših kaznivih dejanjih storilci vse bolj grobi do svojih žrtev.
Poslabšale so se tudi razmere na področju prometne varnosti. Za 25% sc je povečalo število hujših nezgod s telesnimi poškodbami ali smrtnim izidom. Na cestah žalske občine je v lanskem letu umrlo 25 (leta 1993 - 15) ljudi, na območju UNZ Celje 75.
Javni red in mir
Število kršitev javnega reda in miru se je v lanskem letu povečalo. Policisti so na območju upravne enote Žalec obravnavali 692 (604) prekrškov. ki jih je zagrešilo 650 (560) kršiteljev. Zoper njih so policisti podali 482 (420) predlogov sodniku za prekrške. Več je bilo hujših prekrškov. kot je pretepanje na javnem kraju, omalovaževanje policistov, prepiranja in nespodobnega vedenja na javnih krajih ter motenja nočnega počitka v zasebnih prostorih ter ogrožanja varnosti oseb v zasebnem prostoru. Kar 364 prekrškov se je zgodilo med 22. in 6. uro. Manj kot leta 1993 je bilo prekrškov v gostinskih lokalih (156). več pa v stanovanjih (183) in na javnih prometnih površinah (235). Na področju ugotavljanja kršitev v zasebnih stanovanjih in prostorih pa je treba upoštevali Sc veliko temno polje vseh neprijavljenih prekrškov, saj se žrtve preveč bojijo nasilnežev.
Največ kršiteljev je bilo starih nad 30 let (342), sledijo jim stari od 26 do 30 let (100) in nato od 22 do 25 let (98). Največ kršiteljev je bilo zaposlenih. 579 prekrškov so storili moški, 71 pa ženske. Policisti so ugotovili, da je več kot polovica prekrškov storjenih v alkoholnem stanju. Določbe zakona o tujcih je kršilo 24 oseb, od tega 9 hrvaških državljanov in 5 državljanov BiH.
PREPARATORSTVO
Andrej Lednik s. p. Podvrh 20, Mozirje tel.: 832-743
Cenjene stranke obveščamo, da kakovostno in estetsko prepariramo vse vrste živali.
Žalski policisti so lani obravnavali 10 delovnih nezgod, enako kot leto poprej. Tri (21 osebe so izgubile življenje. šest (8) je bilo hudo ranjenih.
Tudi varovanje okolja je delo policistov. lani so obravnavali pogin rib v Savinji zaradi onesnaženosti, več poginov pa zaradi nizkega vodostaja rek in potokov.
Nezakonito orožje
Na območju občine so policisti obravnavali 15 (18) kršitev zakona o orožju, jih od tega 9 (13) predlagali za uvedbo postopka sodniku za prekrške in eno za kazensko ovadbo. Zasegli so 2 lovski puški, 4 ročne bombe M 52. šibrenico. zračno puško, predelano v malokalibrsko, sedem različnih revolverjev, 4 nože, večjo količino nabojev in mino. Izvedli pa so tudi pregled poslovanja z orožjem v prodajalnah s tem blagom, v podjetjih in po krajevnih skupnostih, prav tako pa v strelskih družinah, vendar večjih nepravilnosti niso zaznali.
Prisilna sredstva in pritožbe
Zoper občane so policisti v lanskem letu uporabili silo v 4 primerih (13), v vseh primerih skladno s pooblastili.
Zoper ukrepanje policistov je žalska policijska postaja prejela 9 (11) pritožb, dve od teh sta se nanašali na policiste druge enote. Po preverjanju pritožb je bilo v enem primeru ugotovljeno nedostojno ob-
MALI OGLAS
PRODAMO kvalitetno seno - Dolenja vas, telefon: 723-645
AMON MARJAN
Slatina 9a
63201 Šmartno v Rožni dolini telefon: 777-157
LU	Ž A J I
A K U M	U L A T O R J I
*577/7	TRGOVINA NA
d. o. o. Celje	DEBELO IN
Trnove!jska c. 41	DROBNO
63000 'Celje	POSREDOVANJE
tel./fax: 063 31-778 IN ZASTOPANJE	
KOMUNALNO PODJETJE p.o.
63310 ŽALEC, Nade Cilenšek, telefon 063/715-225
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731
Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure.
našanje policista, ena je bila delno upravičena ena pa še ni rešena.
V	lanskem letu so policisti skrbeli tudi za varovanje osebnosti, objektov in pošiljk, nudili humanitarno in drugo pomoč občanom, uspešno iskali 25 (18) pogrešanih oseb, od tega 11 (6) otrok, sodelovali z vrtci, šolami in drugimi.
Kriminaliteta
Na območju občine Žalec je bilo v lanskem letu obravnavanih 658 (749) kaznivih dejanj ali 11% vseh na območju UNZ Celje. 10 (15) kaznivih dejanj je bilo osumljenih 20 (45) otrok. Žalski policisti so samostojno obravnavali 87.2% vseh kaznivih dejanj. storjenih na območju občine. Kazensko ovadbo zoper znanega storilca so vložili v 309 primerih.
V	naši občini se je lani zgodil en poskus umora in en detomor. 42 je bilo kaznivih dejanj zoper življenje in telo. 235 tatvin in 147 velikih tatvin ter med drugim 2 primera spolnega nasilja. Vseh kaznivih dejanj je bilo osumljenih 427 ljudi, od tega 55 žensk, največ (337) jih je blo strah nad 21 let. 254 osumljencev je bilo znanih takoj. 252 osumljencev pred tem še ni bilo nikoli kaznovanih.
S področja gospodarske kriminalitete je bilo na območju občine obravnavanih 40 (47) kaznivih dejanj, po devet gozdnih tatvin, ponarejanja vrednotnic in zlorab uradnega položaja.
Samomori in požari
Lani je bilo na območju občine 14 (II) samomorov in štirje poskusi. Naj-
V občini je v preteklem letu zagorelo 39-krat, večina požarov je bila posledica človeške malomarnosti.
Prometna (ne)vamost
Vseh prometnih nezgod na območju PP Žalec je bilo lani 1186, kar je malo več kot leta 1993, ko se jih je zgodilo 1181. S telesnimi poškodbami ali smrtnim izidom jih je bilo 230 (184).
Lani so žalski policisti ugotovili 2181 (2510) kršitev cestno prometnih predpisov in posredovali 1008 predlogov sodniku za prekrške. Mandatno so kaznovali 1608 (1507) udeležencev v prometu. 427 voznikov ni imelo vozniškega dovoljenja. 211 je potekla veljavnost prometnega dovoljenja oziroma so vozili neregistrirano vozilo. Policisti so na kraju prekrška odvzeli 320 (417) vozniških dovoljenj. Največ kršitev cestno prometnih predpisov in prometnih nezgod je na obeh magistralnih cestah (Medlog-Zajasovnik in Arja vas-Vinska gora), precejšen porast pa so zabeležili tudi na regionalni cesti Gomilsko-Le-tuš. Na teh odsekih bodo zato v letošnjem letu poostrili nadzor.
Statistično se največ prometnih nezgod zgodi v petek in sredo med 12. in 16. uro. Najpogostejši vzroki hujših nesreč: neprimerna hitrost (83), prednost vožnje (48), stran in smer vožnje (37), prehitevanje (20) in neprimerna varnostna razdalja (18). Največ prometnih nezgod se je zgodilo v naseljih, so pa posledice milejše kot pri nezgodah zunaj naselja.
K. R.
POGREBNA SLUŽBA
Parižljc 11/c, BRASLOVČE telefon & fax: 063/721-667, 721-043, 720-003
*	kompletne pogrebne storitve
*	izdelava vencev in ostalih cvetličnih aranžmajev ter dostava na dom
*	ureditev dokumentacije
*	odštejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN
MORANA d. o. o. CVETLIČARNA
Počivaj v miru, draga mama.
ZAHVALA
V stotem letu se je poslovila naša mama, babica in praprababica
MARIJA OCVIRK
iz Ločice pri Polzeli
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku Kovačcu za opravljen obred in obiske na domu. Hvala dr. Cukjatiju. Prav tako hvala KS Polzela in njenim predstavnikom za vsakoletne obiske ob njenem življenjskem prazniku. Hvala govorniku za besede slovesa in gospodu za odigrano Tišino. Posebna hvala pevcem za iz srca zapete pesmi.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: hčerka Marica in sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica
STJEPANA
DEŽMARIČA
(6. 4. 1946-13. 3.1995) iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam kakorkoli stali ob strani v najtežjih trenutkih, še posebej družini Vrtovšek. Hvala TT Prebold za denarno pomoč, sodelavkam in sodelavcem oddelka pakirnice in dodelave nogavic, godbi, pevcem in pogrebcem.
Hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sostanovalcem bloka Na zelenici 3 za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred in g. Dobrihu za besede slovesa.
V veliki žalosti: žena Slava, sin Emil in mama Antonija
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni smo izgubili našega dragega sina, moža. brala, strica in svaka
(1. 11. 1940-23. 2. 1995) iz Gotovelj
Zahvaljujemo sc vsem. ki ste mu kakorkoli pomagali in mu lajšali bolezen, ga obiskovali in mu vlivali življenje. Posebna zahvala zdravnici Bredi, ki je bila ob njem v vseh najhujših urah.
Hvaležni smo gospodoma dekanu in kanoniku za sočutno opravljen pogrebni obred. In hvala vsem. ki ste mu izrazili spoštovanje ob zadnjem slovesu.
V veliki žalosti: mama Marica, žena Berta, sestra Marija in Stanko, brat Janez z družino ter nečaki Marko, Mateja in Simona z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in starega očeta
FRANCA RIZMALA
iz Podvrha
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala Lovski družini Braslovče, rogistom. nosilcem praporjev. pevskemu zboru, gospodu župniku za opravljen obred in govornikoma za besede slovesa.
Prav iskrena hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in potrebe cerkve.
Žalujoči: vsi njegovi
Vse je tiho; vse je mirno, bolečina peče in skeli, v srcu globoka je praznina, dragi mož in ati, zakaj te več med nami ni?
V SPOMIN
II. marca je minilo žalostno leto. odkar nas je za vedno zapustil dragi mož in oče
SREČKO MRK0NJA
iz Žalca
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče in se ga spominjate.
Žalujoči: žena Katica, sin Zdenko in hčerka Zdenka
Z A HV A L A
Ob boleči izgubi drage mame, sestre in babice
OLGICE
ZAGOŽEN
Iz Dolenje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku, TT Prebold, godbi, pevcem, govorniku g. Dobrihu za poslovilne besede in pogrebni službi Strahovnik.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Bolezen je iztrgala iz naše sredine ljubljenega
JANEZA SIMONIČA
iz Pernovega.
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, 4. d razredu Gimnazije Celje in znancem, ki ste ga pospremili k prezgodnjemu grobu, mu darovali cvetje, sveče in svete maše. nam pa izrekli sožalje in nam nesebično pomagali.
Hvala zdravnikom in sestram nevrološkega oddelka Bolnišnice Celje, ki so skrbeli zanj in ga negovali v času bolezni. Posebej pa se zahvaljujemo g. župniku Janku Cigaletu za opravljen pogreb.
Vsi njegovi
V moje srce si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. Tudi če v grobu spiš, z-menoj, kakor prej, živiš...
ANTONA
BAŠA
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih večno boš ostala
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
ANGELA ŠKOBERNE
iz Vrbja pri Žalcu.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Tatjani za pomoč v času njene bolezni, g. župniku za opravljen obred in g. Dušanu Pungartniku za besede slovesa.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njeni
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, sedaj tuja se nam zdi.
Čakamo tvoj glas, pa ga ni in ni...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi
mož, ati, stari ata in brat
FRANCI HRUŠOVAR
iz Orle vasi
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v žalostnih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše, darovali cerkvi in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala družini Štorman za vsestransko pomoč, tudi v času njegove bolezni, gospodu Napretu za lepo opravljen cerkveni obred, članom ZSAM Žalec za zapete in izgovorjene besede ob slovesu in voznikom Mlekarne Arja vas. Žalujoči: žena Štefka, hčerka Manca, sin Stane in hčerka Cvetka z družinama ter sestra Marica z družino
Brez mene bo pomlad se razcvetela, brez mene rasla bo moja hči, a na mojem grobu lučka naj gori.
V SPOMIN
Minilo bo peto leto, odkar smo z zamahom krute in nerazumljive usode izgubili našega dragega
FRANCIJA ZUPANČIČA
Vsem, ki se spominjate njegovega nasmejanega obraza in posto-jite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rodna tla in jokala, ker te ni; zato obljubljamo ti mi, da vrt bo tvoj cvetel, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob izgubi hčere, žene, mamice, babice, sestre, svakinje in tete
LEOPOLDINE BRINOVEC,
rojene Polenek,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem v kolektivih vrtca Anice Černejeve, Ingrada, CATV Celje in Elektro Turnšek, ki ste jo pospremili k njenemu prezgodnjemu grobu.
Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju gastro oddelka Bolnišnice Celje, ki ste tako lepo skrbeli zanjo v času njene bolezni.
Enako sc zahvaljujemo prof. Ani Četkovič-Vodovnik za objavljen Spomin, govornikoma Ani Ramšak in Valterju Vrhovšku za izrečene poslovilne besede, župniku g. Viktorju Arhu za opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru Petrovče, godbi na pihala Svobode Liboje in Roku Smrketu za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in ata
JOŽETA
SEMERNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvala velja tudi govornikoma, pevcem in Rudiju Natku za odigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njegovi
Zjutraj sonce posije, zvečer noč naredi, vsako upanje, da vrneš se ti, bledi...
V SPOMIN
23. marca sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
JANKO MAROVT
iz Pariželj.
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji: žena, sin in hčerka
Srca naša so žalostna, ker Tebe več med nami ni.
Ob tvojem grobu jokamo, tebe ne prikličemo.
V SPOMIN
13. marca je minilo 5 let, odkar je preminil dragi mož, oče in stari oče
ALOJZ ZABOVNIK
iz Zabukovice
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
STANETA
ŠKRLINA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala Godbi na pihala Liboje za odigrane žalostinke, govorniku g. Vrstovšku za tolažilne besede in patru Viktorju za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Elica, hči Jožica z družino, sin Stane in sin Dani z družino ter brat Lado in sestra Ivanka z družinama
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi ljubega in dobrega moža, očija, sina in brata
JOŽETA
\ ŠTRUKLECA, ml.
ŠtMiM	(15.1.1943 - 18. 2.1995)
s Polzele 207
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izraženo sožalje. Posebna zahvala podjetju Garant Polzela za denarno in ostalo pomoč, g. župniku J. Kovačecu za lepo opravljen obred, govorniku g. Pungartniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, KS Polzela in Morani Parižlje. Prisrčna hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Slavka, sin Zlatko, ate, mama in sestra z možem
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta
JOŽETA
CIZEJA
in Šentruperta
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in TT Prebold za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Rozi, hčerke Fanika, Sonja in Rozi ter sin Drago z družinami
Mnogo oči je jokalo za tabo, jokalo je tudi nebo...
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, ata, dedija in svaka
JURETA
VAUKNERJA
iz Zabukovice 143
Besede niso dovolj, da bi se z njimi zahvalili vsem sorodnikom, bivšim sodelavcem, prijateljem in sosedom za pisna in ustna Sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga cenili in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala sosedi Martinci Maček za nesebično pomoč in kolektivu Mesnice Ježovnik -Griže. Prisrčna hvala g. Raku iz Celjskih mesnin in gospe Gnu-sovi za izbrane besede ob slovesu, pevcem, glasbeniku za odigrano Tišino ter župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Silva, hči Jurka, snaha Olga in svakinja Irena z družinami
In je šla; tako, kakor gre mali, ki je zvest suženj svojih otrok: tiho in plaho... (I. Cankar)
...tje, kjer znebi se človek vsake teže ...tje v posteljo postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, da glasni hrup nadlog ga ne predrami...
(F. Prešeren)
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je 21. februarja
zapustila naša draga
IRMA DERŽEK
rojena 17. februarja 1916
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, pospremili našo mamo na zadnji poti in počastili njen spomin s cvetjem, svečami in mašami. Žalujoči; sin Slavko s Carmen, hči Majda Mladenovič z Mirom, snaha Hilda, vnuki: Riki z Jelko in Žigom, Saša in Borut Dobriša vas, Celje, Olten, Lausanne, 24. februarja 1995
ZAHVALA
Ob izgubi dragega partnerja, očeta, dedka in brata
IVANA
KOPRIVCA
(15. 6. 1925 -29. 1. 1995) iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Strouhalu in patronažnim sestram ZD Žalec, ZZB NOV Žalec, govorniku Valterju Verhovšku, kvintetu Lastovka, kolektivu Hmezad Import-export za darovani venec ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči
vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi mame, stare mame, prababice in tašče
ANICE GAJŠEK
(20. 12. 1919 - 18. 2.1995)
Iz Letuša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali vence, cvetje, sveče, svete maše. nam ustno in pisno izrazili sožalje, in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala dr. Stuparju, Bolnišnici Topolšica, gospodu župniku Ivanu Napredu. g. Zorecu za poslovilne besede ter pevcem za odpete pesmi.
Žalujoči: sin Janko in vsi njeni
Savinjčan
Gradnja nadomestneosnovne šole v Trnavi.
Nadomestna šola se gradi
Na trasi bodoče avto ceste Arja vas-Vransko se je znašla tudi podružnična osnovna šola Orla vas, ki se je sicer že ponašala s častitljivo starostjo. Zato jo bodo porušili, nadomestno šolo pa že gradijo v Trnavi, v neposredni bližini Hmeljarskega doma. Investitor je DARS iz Ljubljane, dela izvaja Gradbeno podjetje Pluton iz Latkove vasi. Dela v teh dneh tečejo s polno močjo, šola bo te dni že pod streho, končana pa bo konec junija.	T. TAVČAR
USTANOVLJEN RADOŽIV
Februarja se je v Žalcu ustanovilo Društvo varuhov okolja RADOŽIV. V tem društvu se združujejo osveščeni, ki jim ni vseeno, kaj se z okoljem dogaja, ki jih skrbijo naravna ravnovesja med človekom in ostalim živim svetom.
Za predsednika je bil izvoljen Gregor Vovk, za sekretarko Nuša Kropivšek in za podpredsednika Dimitrij Pur. Društvo si je za letošnje leto zadalo kar nekaj ciljev. Prvi projekt reševanja dvoživk že poteka, in sicer gre za naravovarstveno akcijo ob Slivniškem jezeru v občini Šentjur (o njej boste več zvedeli v fotoreportaži v prihodnji številki). V evropskem letu varstva narave bodo v društvu izdali naravo-varstvene izobraževalne mape o ribniku Vrbje in o redkih vrstah ptic, ki gnezdijo na tem ribniku. Tretji večji projekt, ki se ga bo društvo lotilo letos, pa je izdaja turistično ekološke analitične publikacije o Jami Pekel z okolico. Projekt je pripravljen tudi na republiškem razpisu in zajema izčrpno predstavitev gozda, flore in favne ter jamarski del poročila, predloge za zaščito Jame Pekel ter razvojne vizije turističnega razvoja tega savinjskega bisera.
Društvo tudi ob letu varstva narave poziva vse KS, krajane in krajanke občine Žalec, da se vključijo v akcijo Direkcije za komunalo (Občina Žalec), to je v organiziran odvoz odpadkov, ki ga organizira Komunala Celje, iz 146 evidentiranih divjih odlagališč v občini Žalec. Akcije spomladanskega čiščenja in urejanja okolja so tudi naš odraz do divjih odlagališč in včasih zahtevajo le minimalno količino volje in želje, da storimo nekaj za svoje okolje. Divja odlagališča v občini Žalec obsegajo približno 58,5 ha prostora, na njih pa je nekontrolirano obležalo več kot milijon kubičnih metrov odpadkov.
Pozivamo tudi vse občanke in občane, da nam javijo na naš naslov (Društvo Radoživ, p.p. 5, 63310 Žalec) vse informacije, ki zadevajo varstvo narave.	G. V.
Svečanost v Salzburgu
Tudi letos smo v Salzburgu priredili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Po osamosvojitvi Slovenije je proslava organizirana v Literaturhausu, kar je za slovenski klub Oton Župančič in Slovence nasploh lepo priznanje. Letos nas je s svojim obiskom počastil predsednik deželnega zbora Salzburške dr. Kat-schthaler, kar se tudi ne zgodi vsakomur, in seveda je bil tam velik prijatelj Slovencev dr. Berti Enberger, tretji predsednik deželnega zbora in častni konzul Slovenije v Salzburgu. Za takšno odmevnost prireditve se moramo v veliki meri zahvaliti gospe dr. Mariji Petrov-Slodnjak, ki je oblikovalka kulturnega življenja Slovencev v klubu Oton Župančič, in gospe Slavki Fraueneder, ki tam skrbi za organizacijo slovenskih prireditev. Kulturni program so na željo gospe Slodnjakove izvedli: Savinjski oktet pod vodstvom Milana Lesjaka, recitirala sta Anka Krčmar: in Janez Domitrovič, pri recitacijah pa so se jima pridružili Birgith Grie-ssenauer, Marjanca Krklec in Marija Samec.
Milan Dobnik
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
CIZEJ
Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 720-181, 720-065, fax: 720-065 mobitel: 0609 617-441 CENTRALNO OGREVANJE VODOVOD
SANITARNA KERAMIKA
—	DOSTAVA NA DOM,
—	MONTAŽA,
—	POPUSTI NA TAKOJŠNJE PLAČILO. PRIČAKUIEMO VAS Z UGODNIMI CENAMI!
Korenova Frančka, najstarejša Šempetrčanka.
93 let Korenove Frančke
V	začetku marca je dopolnila 93 let Frančiška Žohar, po domače Korenova Frančka, tako jo tudi poznajo vsi Šempetrčani. Pri krajevni organizaciji RK in krajevni skupnosti so se odločili, da bodo svojo najstarejšo krajanko ob tej priložnosti tudi obiskali. Bili so prijetno presenečeni, saj je gospa kljub visokim letom še čila in opravlja še marsikatero gospodinjsko delo. Živi pri nečaku Ivanu Kovaču in njegovi družini.
V	prijetnem klepetu s predsednikom KS Šempeter Vikijem Cilenškom in predstavniki krajevne organizacije RK Šempeter -Gizelo Khan, Francem Tekavcem in Vladom Dolarjem - je povedala več zanimivosti iz svojega dolgega življenja, saj se prav živo spominja tudi mnogih podrobnosti iz svoje mladosti. T. T.
Umrla najstarejša občanka
V začetku marca je praznovala 99. rojstni dan Marija Ocvirk, po domače Kačeva mama, iz Ločice ob Savinji. Ob tej priložnosti so jo obiskali tudi predstavniki krajevne skupnosti Polzela, ji zaželeli še obilo zdravja ter ji izročili šopek cvetja in darilo. Ob klepetu je bila še živahna in nihče ni slutil, da bo čez teden dni umrla. Na polzelskem pokopališču so jo pokopali 16. marca. Bila je najstarejša občanka občine Žalec.	T. T.
Veselo ob 10-letnici
Bel pomladni dan
Društvo upokojencev Šempeter praznuje letos desetletnico svojega delovanja. Na ustanovnem občnem zboru jih je bilo 150, medtem ko ima danes društvo 510 članov in je eno najaktivnejših v občini. V začetku marca so imeli v šempetrski dvorani občni zbor, ki je bil tako dobro obiskan, da je skoraj zmanjkalo prostora.
Občni zbor so s kulturnim programom začele učenke OŠ Šempeter, nato pa so dosedanji predsednik Mojmir Druško-vič in referenta za rekreacijo in izlete poročali o delu v lanskem letu, ko so pripravili 6
izletov, tri kolesarjenja in tradicionalni piknik pri jami Pekel. Sodelovali so na vseh srečanjih upokojencev v občinskem merilu in širše. Podoben program bodo izvedli tudi le-
tos, pestijo pa jih prostorske težave. Kaže, da bodo vendarle dobili sobo v prostorih krajevne skupnosti. Društvo ima tudi novega predsednika, to je Ivan Šuler.	K. R.
Pomembno je, da se upokojenci srečujejo
Prav zanimivo je, kolikokrat nas je to zimo presenetil sneg. Celo na prvi pomladanski dan ga je zapadlo kar nekaj centimetrov. Seveda so bili snega tudi tokrat najbolj veseli otroci in ljubitelji smučanja, komunalcem pa ni povzročil večjih težav. Mrzli severni vetrovi so kljub uradni pomladi ta teden spet prinesli snežinke v naše kraje, toda sonce bo kljub temu kmalu priklicalo pravo pomlad. Če se le ne bo tudi muhasti april odločil za bela oblačila.
Na posnetku otroci žalskega vrtca med igro na snegu.
	
INFORMACIJE O POGOJIH ZA IZDAJO PLAČILNE KARTICE POSREDUJEJO:
BANKA CELJE DOLENJSKA BANKA GORENJSKA BANKA LB POMURSKA BANKA NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR SPLOŠNA BANKA KOPER