Uto LITIH. Številko 240. U LiuDlloni, v Cetrteh 11 ontobra I9ZS. Cena Din 150 it ■ Pu . VoSl/c t LISKA KN JI Ljubi Uhaja vsak dan popoldne, izvzetnsi nadeli« ln praiaike. — InseraU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod'' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemsivo 420 D i =- UpravnlStvo: Knailova nlica itnv. 5, pritliofe. — Telefon ste?. 3C4. » Uredništvo Saafiova nlica it. 5,1, nadstropje. — Teleioo itev. 34 ■V Poitnina platana v gotovini. Na Bledu Odkar je Bled letna rezidenca jugo* slovenskega kralja, je njegovo ime znano po vsem svetu. Lani se je tu vršila konferenca Male antante, danes pa se sestane na povratku iz Švice če* škoslovaški minister zunanjih del dok* tor Edvard Beneš na Bledu z jugos!o* venskim ministrom zunanjih dei drjem. Momčilom Ninčićem, da ga informira o rezultatih konfernce v Locarnu. Ta sestanek je dokaz najintimnej* ših zavezniških spon, ki vežejo Češko* slovaško z našo kraljevino. Dr. Beneš. ki je igral tako ugledno in vplivno vlo* go na mednarodni konferenci v Locar* nu, katera po svojih rezultatih postane nemara mejnik v razvoju mednarod* nih odnosa j ev v Evropi, je smatral za svojo prvo dolžnost, da se ustavi na naših tleh in informira svojega jugo* slovenskega tovariša o pogajanjih in zaključkih mednarodnega zbora v Lo* carnu, v katerem se optimistično napo« veduje, da dajejo pogodbe, sklenjene na tej konferenci, jamstvo za trajen mir v Evropi. Nisrnc* tako naivni, da bi jemali vsa rožnata poročila, ki se širijo po listih o uspehih locarnske konference, kot suho zlato, zavedamo pa se, da je bilo tam izvršeno veliko delo, ki bo vsekakor blagodejno učin* kovalo za nadaljni razvoj mednarod* nih odnošajev in v največji meri pri* pomoglo, da se ublaže nasprotstva, pomirijo razpaljene strasti in se vnese v mednarodno življenje več sigurnosti in več medsebojnega zaupanja. Naj bodo rezultati Locarna že taki ali dru* gačni, eno je gotovo, da znači locarn* ska konferenca ne glede na končni efekt svojih zaključkov dogodek naj* večje zgodovinske važnosti, ki ima lahko za posledico popoln prevrat v dosedanji mednarodni politiki. V interesu evropskega miru bi že* leli, da bi se izpolnile vse nade, ki jih stavijo v to konferenco optimisti, ker se zavedamo, da je tudi za Ceškoslo? vaško in Jugoslavijo trajen mir pogoj za njiju uspešen razvoj in njih srečno bodočnost. Ako se izpolnijo te nade, smo lahko ponosni, da je pri tem velikem zgodo* vinskem delu, ki naj preobrazi Evropo v krožek zgolj na prosvetnem in go* spodarskem no^ju med sabo tekmujo* čik držav, aktivno in često tudi vodil* no sodeloval zastopnik Male antante, državnik, ki je kri naše krvi, Slovan dr. Edvard Beneš. NTa sestanku na Bledu pa ni bila predmet razprav samo konferenca v Locarnu; če smemo verjeti inozemskim listom, sta se državnika posvetovala tudi o razmerju Male antante, oziroma njenih posameznih članic napram Polj* ski. To vprašanje postaja od dne do dne bolj pereče. Prijateljski odnošaji med Češkoslovaško in Poljsko so se v zadnjih letih nonajveč po zaslugi dr. Beneša samega tako poglobili, da jih lahko smatramo za naravnost pre* srčne. Zato bi odgovarjalo samo sploš* nemu razpoloženju širokih mas ne sa* mo v Češkoslovaški in v Jugoslaviji, merveč, o tem smo prepričani, tudi v Poljski, ako bi se i ta država, s katero nas vežejo ne samo vezi krvi in jezika, marveč tudi enaki politični, pa tudi v veliki meri gospodarski interesi, pritegnila v kreg držav Male anfante. S tem bi se ne le močno oiačil medna* rodni položaj Ma!e antante, marveč bi se uresničil tudi ideal onih številnih slovanskih narodnih in kulturnih de* lavcev, ki zro v čimnajtesnejsi skup* nosti vseh s'ovanskih držav iamstvo za niih srečno bodočnost. Poznamo dr. Ninčića in dr. BeneŠa kot trezna in realna politika, Da tudi kot moža krep* kega sTovanskega prepričanja, zato smo osvedočeni, da sta i ona že vze'a v pretres eventua'nost vstopa Poljske v Als'o antanto. Nadejamo se. da za to ne no vec nepremostljivih zaprek in da se že v doslednem času ta zveza držav iznopolni z eno novo članico, kar dvigne pomen rega mednarodnega činitelja najmanj 5e za eno stopnjo više. Ml dvoma, da sta se zavezniška mi* nistra na svojem sestanku^ na Bledu dotaknila tudi vprašanja poglobitve prijateljskih in bratskih odnošajev med obema državama. Tudi v tem pogledu bi se dafo še mnogo storiti. Prepričani smo, da bo k temu mnogo prinomogel s^vanski vsesokolski zlet v Pragi, ki bo prav gotovo med Čehoslovaki in Ju^oslove^ ni navezal znova one intimne bratske stike, ki so bili prekinjeni radi vojnih lo^odkov. Pred vsem svetom, zlasti pa pred Narodna skupščina Danes se otvori redno zasedanje s kraljevim ukazom. — Konflikt med radićevci in radikali« — Invalidski zakon. — Vihar ▼ radićevskem kluba. — Beograd, 21. oktobra. (Izv.) Kakor smo že včerai javili, je vzbudila odložitev skupščinskih plenarnih sej do ponedeljka v opoziciji vihar in protest. Vladni krogi so se izgovarjali, da še ni sestavljen prestolni govor, s katerim namerava krali otvoriti po ustavi redno zasedanje skupščine. Dopoldne in popoldne je ministrski svet živahno razpravljal o kraljevem prestolnem govoru. Končno je priš'o iz Topole telefonsko obvestilo, da Nj. Vel. kralj Aleksander I. radi bolezni ne more čitati pre-stolnega govora. Vlada je takoj na to pritisnila na skupščinsko predsedstvo, da skliče za danes opoldne plenarno sejo, na kateri se ima formelno in oficijelno otvoriti redno zasedanje skupščine — s kraljevim ukazom. Na popoldanski seji se prečitata kraljevi ukaz, nakar se določi dnevni red prihodnje seje, ki bo jutri v četrtek dopoldne. Na dnevnem redu te seje ste dve točki: 1.) volitev finančnega odbora, in 2.) invalidski zakon. Radi ^Gospodarskega društva* je nastopilo osiro nasprotje med raci.evci in finančnim ministrom. Na današnji se- Sestanek ji ministrskega sveta se ima končno urediti vprašanje likvidacije ali kon-kurza Gospodarskega društva v Zagrebu. V klubu HSS se je pojavil vihar in odpor proti politiki radičevskih ministrov. Mnogo radičevskih ministrov ves čas ni delalo prav ničesar in radičevci v vladi niso znali pravilno zastopati interesov svojih volilcev. Včerai je imel parlamentarni klub HSS klubsko seio. Ta je bila zelo viharna in burna. Po-samne psovke in vzklike je bilo celo čuti na skupščinske hodnike. Vihar so s težavo udušili. Tudi v takozvanem federalističnem klubu, v katerem so zastopani zaiedni-čarji in radičevski disidenti, prihaiajo po malem do razkola. Radičevski disidenti vztraiajo pri svojem reoublika-nizmu. dočim zajedničarji sedaj vneto zagovarjajo monarhijo in monarhistična načela. Za danes ob 16. je sklican anketni odbor, ki ima razpravljati o obtožbi bivšega pravosodnega ministra dr. Eda Lukinića radi afere Thurn-Taxisa. 0:1-boru je poda'jsan rok na en mesec za predložitev zadevnega poročila, M št. Emrnim In dr. Prihod dr. Beneša v Ljubljano. - Sestanek na Bledu. — Popolno soglasje med obema ministroma. — Ljubljana, 21. oktobra. Zunanji minister dr. Ninčič s svojo soprogo, kabinetni šef zunanjega ministrstva Vuč-kovič in češkoslovaški poslanik na našem dvoru z* Jan Šeba so včeraj dopoldne z beogradskim brzovlakom prispeli v Ljubljano. Vsi so se nato odpeljal; na Bled. V hotelu »Toplice« so b'li odka-zani aoartementi za prenočevanje ministra dr. Ninčiča. dočim sta se poslanik g. Šeba in kabinetni šef VučkoviČ z kraljevine SKS, se le minister zunanjih del dr N*i:č!č sestal z ministrom dr. Be-nešem na Bledu. Minister dr. Beneš je infcrmTal mi-nls ra dr. Ninciea podrobno o pogajanjih in rezultatih konference v Locarnu. Ocenjujoč novo situacio, sta ministra izraz la popolno soglasje nazorov, o čemer istočasno obveščata ministra Duco. — Ljubljena, 21. okt. Ministra dr. Bleda vrnila v Ljubljano. Danes zuiraj s Beneš in dr. Nbčić s svojima sopro- sta se oba odpeljala na Rakek nasproti zunanjemu ministru dr. Benesu. Zunanji minister dr. Ben^š je z gospo soprogo danes ob 6 20 zjutraj s svplom-expresom prisoel v Ljubljano. Na kolodvoru so ga čakali veliki župan dr. Baltič, češkoslovaški generalni konzul dr. O. Beneš in zasintrnik državne železnice. Dr. BeneŠev salonski voz so priklopili gorenjskemu vlaku. Dr. Beneš se je ob 6.45 odpeljal proti Bledu. — Bled, 21. oktobra. (Izv.) Danes ob 8. zjutraj ie prispel zunann min:ster dr. Beneš na Bled Izstopil ie na Lescah, kamor mu je prispel nasproti zunann minister dr Ninc^č s soporogo. Na Bledu sta se cba državnika na šetnji nad eno uro intimno razgovarala o rezultatih locarnske konference. Skimno z go-snema sta se noto ministra pel ure vozila oo iez^ru. Ob 10 30 sta dr. Ben^š in dr. Ninčič v avtomobilih odpotovala proti Lnibljani. Na Bledu ie vreme krasno, in sta se oba divila krasotam planin in jezera. — Ljubljana, 21. oktobra. O sestanku iugoslovensV:egn in čehos^vaškegi zunan;es:a ministra ie b;lo izdano danes dopoldne kratko oficijelno poročilo, ki se s:'asi: Izrab'jajoč okolnost, di se je vrril dr. Beneš iz Locarna preko ozemlja Massolini prof gama sra se ob 11.30 dopoldne vrnila v avtomobilih z Bleda v Ljubljano. Osalo osobje, ki je spremljalo oba ministra, se je povrnilo z gorenjskim vlakom. Dr. Beneša spremljata prof. dr. Krčmar, ki je fungiral kot jurist-stro-kovnjak Češkoslovaške republike na varnostni konferenci, kabinetni šef češkoslovaškega zun. ministrstva Babka in kabinetni šef zun. ministrstva Vuk-čevič. Na kolodvoru so oba ministra in spremstvo pozdravili veliki župan dr. Baiiič, generalni konzul Češkoslovaške republke dr. Otokar Beneš in inženjer Sclineller kot zastopnik direkcije drž. železnic. Ob 12. se je zun minister dr. Beneš poslovil od dr. Ninčića ter se s praškim brzovlakom odpeljal prozi Mariboru. Do tja spremlja dr. Beneša po-slan'k g. Jan Šeba. Z Bleda sta poslala dr. Beneš in dr. Ninčič pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku Nikoli Pašicu in svojemu kolegu romunskemu ministru Duki. Iz krogov češkoslovaškega zunanjega ministra smo pooblaščeni izreči naiiirkreneiše priznanje tukajšnji direkciji državnih železnic, ki je poskrbela za toeen aranžma na progi Ljubljana-Bled in nazaj. io Franciji Razburjenje v Rimu. — Nove grožnje italijanskega tiska. — Parfz, 20. oktebra (Izv ) »Agence Ha- V5s* je priobčila poročilo oziroma Ko.nun;- ke o sprejemu novinarjev pri ministrskem predsedniku Mussolin:ju v Locarnu. Poročijo ie poudarjalo, da so zastopniki svetovnih listov odklonili Mussoliuijevo vabilo za spreiem v znak protesta pioti zatiranju ita-lianskega tiska po iaSist:h. »Havasovr* poročilo je p*>vzroč.lo v Rimu veliko razburjene in ogorčenje. Listi napadaio Francijo in Belgijo. »Epoca* pod naslovom »Razbojniški čin« naglasa, da Je postopanje Belgije na- pram Musso! n'!n povzročilo v Rimu zaCn- đenfe. Vanđerve'de kot zastopnik Belgije ;e opustil poset pri MussoHnlju. Tak Čin ne more pi ispe vati k temu, da se utrdijo odnosa I med obema narodoir.a. Italija bo znala v bodoče računati z nehva^inostjo Belgije ter to primerno kvitirati. »Epoca« dalje i nezadovolstvom kritizira postopanje vodilnih državnikov Francije, ki so dovolili, da je priobčila ofic:jozna agentura proti Mussoliniju naperjeno p~>ro-čTo. Naravno : da imajo francoski državniki gotov interes, da predstavljao faš. vla- prijateljstvo in bratstvo med Jugoslavijo in Češkos^vaško dokumentiralo in manifestirajo najučinkovitejše pač s tem, da bi se čim nHpreie sesta]a oba državna pojravarja kralj Aleksan* cier in prez-Vcnt dr. Masarvfc fn s tem i Ui-ii « «voiz» "i ran« ri*xni. »oo j trdno in nerazdružljivo zvezo, ki spaja ' obe državi v eno interesno celoto. Uverjeni smo, da sta ministra tudi v tem pojedu enodušna in da je samo Ivprašanje najbližje bodočnosti, da si osebno sežeta v roko tudi oba državna i do kot vlado samodržcev in pri narodu nepriljubljeno. Vprašati moramo, alj Francija pravilno ravna Ln ali ve, kaj dela. ko dovoljuje zasmehovanje italijanskega zastopnika na javen način. Nekateri fašistovski listi so besni in napovedujejo Franciji, da prično proti francoski vladi strupeno akcijo. Zob za zob strup za strup' Značilno je, da Mus-solmijev glavni organ »Popolo d'Italia« samo suhoparno poudara, da je >Agence Ha-vassc oficijelni organ in da ima francoska žurnalistika mnoso posla s tem, da see seme nesporazuma med Francijo in Italijo in to ravno na dan. ko je bil podpisan varnostih za renske meje. Zanimivosti iz avstrijskega parlamenta Avstrijska vojska slavi zavzetje Beograda. — Dunaj. 2\ oktobra. (Izv.) Avstrijski parlament je podal včeraj zanimivo sliko, obenem pa tudi jasnost, kakšen duh vlada v avstrijski • državni brambi. Pijonirski bataljon št.6 ie po Koroškem in Soinograskem priredil velike svečanosti ob lOIetnici, ko je nekdanja avstrijska armada vkorakala v Beograd. Po več krajih Koroške so ob 10-letnici slavili pravi orgiie in priredili tudi naravnost smešne slavnosti. Socijalnodcmo-kratični poslanec dr. D e u t s c h. ki je bil Po prevratu organizator avstrijske vojske, je zato vložil na parlament protestno in-terpelaci o. V njej naglasa, da je bila prireditev prava smešnost in da so prireditve izvirale le iz častiželjnosti posamnih komandantov, da se proslavlajo stare, republikanskemu duhu nasprotujoče tradicije. Protestiral je tudi proti temu, da se pošilja k takim slavnostim orožništvo avstrijske republike. V parlamentu je bil dalje podan ša drug zanimiv protest. Neki poslanec je protestiral prot: temu. da se z vso doslednostjo in celo v javnem tisku vporablja.K) Se nadalje vsi visoki plemiški naslov!, čeprav je plemstvo v Avstriji po ustavi odpravljeno Soci alni demokr- zahtevajo od vlade, da ukrene radikaln. .Jstva proti uporabi picmišklh naslovov. ZADEVA GOSPODARSKEGA DRUŠTVA SE MIRNO REŠI — Beograd, 21. okt. (Izv.) Danes d> poldne nikakih važnejših političnih dog )d-kov. V osprediu je zadeva Gospodarskega Društva v Zagrebu. Kakor že na drugem mestu javljamo, je bila včeraj seja parlamentarnega kluba HSS zelo burna. Posvečena je bila izključno vprašanju Gospodarskega društva. Skupina posl. Josipa Predavca, ki je v znatni večini, ie pritisnila na radičevske ministre ter zahtevala, da se izvede mirna likvidacija društva, ker b konkurz povzročil gicbok gospodarski potres med hrvatskim prebivalstvom ln zadružništvom. Večina poslancev HSK je zlasti nezadovoljna nad postopanjem trgovinskega mnistra dr. Krajaca, ki ni znal zadostno braniti interesov hrvatskega naroda proti finančnemu ministru. Končno je klub na predlog posl. dr. Ba-sarička sprejel zaupnico vladi v zadevi Gospodarskega društva Ta klubova zaupnica je bila sporočena v primerni obliki ministrskemu svetu, ki je snoči še enkrat obravnaval sanacijo Gospodarskega društva. Na podlagi te zaupnice so radikali popustili od svojega intransigentnega sta'išca in se, kakor vsi znaki kažejo, končno izvede tiha likvidacija društva, to z ozirom na ostalo hrvatsko zadružništvo, ki bi bilo s konkur-zom popolnoma iinancijelno ogroženo. AMERIKA POSODI VATIKANU — Pariz, 20. okt. »Chicago Tribunet javlja, da ste dve ameriški banki ponudili Vatikanu poldrugi milijon dolarjev posojila za nakup cerkve Maria della Pieta. MORATORIJ ZA REŠKE TRGOVCE — Reka, JO. dkt. Pri trgovskem sodišču na Reki je 100 tamošnjih trgovcev podpisalo predlog, da se dovoli reškim trgovcem trimesečni moratorij. Predlog utemeljujejo s tem, da se Reka poleg finančnega poloma bliža tudi moralnemu. BREZPOSELNOST NA POLJSKEM — Varšava, 20. oktobra. Uradno je ob* javljena statistika brezposelnosti. Celokup* je je nad 2000 oseb brezposelnih Največ brezposelnih je v Šleziji. v Lodzu in Lvovu. V tem letu do 1. oktobra je bilo izdanih 21 milijonov poljskih zlatov na brezposelni podpori. Zadnje leto je bilo 1915 stavk, ka* terih se je udeležilo 5*4 135 oseb. — 32 % stavk *e bilo izgubljenih Znižane cenei JULIO MEINL mešanic 3 žgane kave: Three Starš Special . . Meinl I . . Meinl II . . Meinl III Meinl IV ta kg Din 23' tf ii 29" „ „ 25-50 V« „ „ 23-7« „ M 18-50 '/4 „ ., »•— POLJSKA IN VARNOSTNA KONFERENCA — KarSava, 20. oktobra. V presoji uspe« hov varnostne konference ▼ Locarnu jc poljski tisk v svoji sodbi soglasen. Vesti, ki so izvirale iz Berlina, da so poljski vodilni krogi nezadovoljni z rezultati, so bile ne* točne in tendencijozno pobarvane. Položaj ministra Skrzvnskcga na konferenci je poljski tisk krepko podpiral in noben drŽav* nik v Locarnu se ni mogel naslanjati na ta* ko soglasno javno mnenje v domovini ka» kor baš Skrzvnski. Poljska javnost je z rezultati konference zadovoljnm. N«/več/o važnost so vsi polagali na formalno jam* sivo in priznanje državnih meja. Poljska j« po tej konferenci popolnoma zavarovana. Zato poljski tisk s tega stališča zelo »im* patično pozdravlja konec konference. Pe§i» mistično presojajo rezultat konference a* mo narodne manjšine na Poljskem. Borzna poročila Ljubljanska borza LESNI TRG. Bukovi hlodi L, sveži od 35 cm najn. od 3.50 do 4.50 m ico. m. denar 44*"»: bukovj drva mererska suha, zdrava do 15^ okrogl fco. meja, 3 vagone, denar 23, blago 23.50 zaklj. 23.50; bukovi plohi 40—SO mm, žrt rob, od 2 m do 5 m L, II., III., suho zdravo fco. m blago 700; hrastovi plohi monte ne-obrobljeni fco. meja tranz. den. 8o0, bi. 900, 2ITNI TRG. Pšenica domača fco. Ljubljana denar* 260; koruza stara par. sremska post., 1 va. gon, denar 1S2.50, blago 182.50, zak. 182.50. koruza nova par. slav. post„ blago 122.50; koruza nova v storžih, par. slav. post., blago 75; oves sremski par. nakl. postaja, I vagon, denar 160, blago 160, zaklj. 160; fižol mandalon fco. Ljubljana denar 285; fižol prepeličar fco. Ljubljana, denar 310; fržo! ribničan, fco. Ljubljana denar 300. 7% invest. pos. iz leta 1921 denar 81: ZV* % drž. renta za vojno škodo denar 358; Ctljska denar 201, blago 202, zaklj. 201; Ljubljanska kreditna banka denar 230; Mer« kantilna denar 100, blago 105; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Strojne tovarne denar 120, blago 125; Trboveljska uenai 338, blago 345 Združene papirnice denaf 120; Nihag dd. denar 38, blago 40; Stavbena dd. denar 110, blago 120; Sešir denar 140; 4}4% zast. I. kranjske dež. banke denar 20, blago 23; 4H% Kom. zad. dež. banke denar 20, blago 23. Zagrebška borza Devize: Curih 10.84—10.92, Prag* 166.625—168.625, Newyork 56.10—56.70, London 272.375—274.375. Berlin 13.30^« 13.49, Dunaj 796—806. Valute: dolar 55.425—56.025. lira 224.30 -226.70 7*fr invest. pos. 1921 81, 2>*% drž. iw te 345—350, 345—346, Ljubljanska kreditna banka 225 Cenaralna banka 11, Hrv, esk. bsnka 129—130, Lreditna batika Zgb. 132— 133. Hipotekama banka 72K—73, Jugo-banka 110—111. Praštediona 960—965, Sla-venska banka 45—50, Eksploatacija 55—57, Drava dd. Osijek 250, Šećerana, Osijek 495, Nihag 40, Gutman 380, Slaveks 135—139, Slavonija 51—51 Trboveljska 340—365, Union, paromlin 420, Vevče 120. Inozemske borze — Curih. 21. okt. Borza: Beograd y.2ti Pariz 22.95. London 25.1325. Newyork 519. Milan 20.73, Praga 15.375, Dunaj 73.15. — Trst 21. okt Predborza: Beograd 44-^4.25, Pariz 110 50—111, London 120.80 — 121 15, Newyork 24.92 24.98, Praga 74 Cuiih 47S—4SO Dunai 348—Wk stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 22. oktobra 1925. Stev. 240 Odpravo demnrbacljsfie črte Ali se ie na naši strani res vse storilo, kar se te dalo storiti zoper odpravo de* markacijske črte? Tudi pri tem vprašanju moram omeniti dr. Brejca! Na Otoku na Vrbskem jezeru sem slučajno naletel na nekega našega zaupnika, ki je govoril nemško — slovenščine ni bil zmožen — a je bil videti naši stvari odkritosrčno vdan, bodi že iz teh ali onih nagibov. Ta mi je pravil: >Danes osem dni je bil dr. Brejc tukaj. Ko sem mu navajal svoje pomisleke zoper to, da bi se odpravila d-emarkacijska črta, je vskipel, rekoč: »Ich wusste nicht, wanira das fur ims so nachteilig sein soMte!« Kakšnega mnenja ste vi glede tega?« Jaz sem molčal na to vprašanje. Nekaj dra pozneje sem govoril o odpravi demarkacijske črte z nekim župnikom, vrlim rodoijubprn našfcm. Ta ie pripomnil: »Jaz upam, da se je dr. Brejc krepko zavzel za to, da se kaj takega ne zgods!« Jaz sem bil par trenotkov v zadregi, potem pa sem hitro odgovoril, hote ga potolažiti, ker se mu je strah na obrazu bral: »nedvomno je to storil!« Razlagam pa si stvar tako: dr. Brejc je tistikrat že vedel, da se odprava demarkacijske črte ne da več preprečrti, pa je dal tak odgovor zato, da ne bi našim ljudem poguma jemal. Ce bi bil pa res takih misli, kakor jih je izrekel in morda še kdo drugi naših z njim, bi bil to seveda dokaz velike, neodpirstljive kratkovidnosti! Pomen odprave demarkacijske črte so čutili naši koroški rojaki baš tako, kot so ga naši nasprotniki. Prvih se je lotila spričo tega dejstva velika konsterniTanost, zadnjih divje veselje. Naši ljudje niso in niso mogli umeri, zakaj so se želje v vojni premaganih Nemcev bolj upoštevale, kot nt jih zelje, ki so vendar antantino z.na^o s tako odkritosrčno radostjo pozdravili. 2c to, da so videli svojega smrtnega sovražnika zopet zmagovito dvigati glavo, je bil zanje strašen udarec. In Nemci niso prav nič prikrivali, kako se zopet čutijo, zakaj vdajali so se povsod nebrzdanemu zmagoslavju. BI sem slučajno tistikrat navzoč, ko so od-stranih* pregrajo, ki je v Vetrinju na glavni ■dovozni cesti proti Celovcu značila meio med obema plebiscitnima okrajema. Na ce- lovški strani so stale cele množice, nestrpno pričakujoč trenotka, ko pade preg-aja, in ko se jc to res zgodilo, se je dvignil divji krik in kakor se vsujejo ob rojenju čebele iz panja, tako so se vsule na našo stran nam sovražne trume in se razgrnile na vse strani. Po gostilnah so se oglasile hipoma harmonike, zadonelo je petje in povsod si Cul samozavstne vzklike: »AHes gerettet, alles gerettet!« Nemci so se objemali in po-IjubovaJi, skratka — noreli so od veselja, zavedajoč se prav dobro, kaj so dosegli. Jaz pa sem zaslutil tistikrat. da je za nas vse izgubljeno! Ali res nismo mogli tega preprečiti? Ce bi bil kdo od naših moško stopil pred plebiscitno komisijo in izjavil: >Gospoda, vi ste rmeli v vojni dovelj prilike, da se prepričate o tem, kaj znajo Nemci, in da razumete, zakaj se naše ljudstvo Nemcev boji! Vj hočete imeti pomirjenje. da se bo glasovanje vršilo brez nasilja — dobro! Imenujte m določite kolikor hočete svojih zaupnikov, ki naj gledajo na to, da bo vsakdo lahko po svoji vesti glasoval, samo meje ne odpirajte, ker potem je gotovo, da se bodo godila nasilja, rn sicer od strani Nemcev!« Morda bi bito vendar le kaj zaleglo! Smo H kaj podobnega poskusili? V nekem članku je bilo citati te dni. da smo storili zoper odpravo demarkacijske črte »vse mogoče«. A človek bi rad vedel, kaj vsebuje tisto »vse mogoče«, človek bi zvedel rad o tem vse konkretne podrobnosti, da bi si potem mogel ustvariti svojo sodbo! Res. da je narodna vlada v Ljubljani vsled odprave demarkacijske črte demisijo-nirala, a to se pač ni reklo nič drugega kot po toči zvoniti, to ni bilo nič drugega kot malopomembna demonstracija, a kateri se je lahko vedelo, da ne bo imela nobenega uspeha. Plebiscitna komisija vendar ni mogla svojega sklepa več revocirati, ko ie bil enkrat storjen! Ko je razobesil lastnik hotela, ki sem v njem stanoval, nemško zastavo, sem jaz zapustil Koroško, ker nisem mogel prenašati sramote, da bi bila vihrala nad mojo glavo nemška trikolora! LOCARNO. ArtTlBda fOtOgr&fOV na delu. Vsaka konferenca je obenem v-ir bogatih dOflOdkOV Z3 razna podjetja. Največ si prizadevajo seveda fotografi, ki morajo pokaš zafi svetu vse, kar je v zvezi s konferenco, v slikah. Prof. dr. Murko o razmerah g Rusiji (Informacije beogr, »Vremenu). Svečane proslave stoletnice rojstva Gjura Daničića so se udeležili med drugimi tudi zastopniki praške univerze. Proslavi je prisostvoval tudi profesor slavistike dr. Marko, ki se je nedavno povrnil iz sovjetske Rusije, kjer je v Petrogradu (Lje-ningradu) zastopal praSko univerzo na svečanostih jubileja Ruske akademije znanosti. Prof. dr. Murko je podal sotrudnfku beogradskega »Vremena« zanimive podatke o razmerah v sovjetski Rusiji. Prof. dr. Murko vidi v nasprotju s tolikimi potniki 10 raziskovalci Rusije mnogo pozitivnega v tej državi. Naravno, da se kot znanstvenik omejuje samo na svojo stroko in se izogiba podati zaključke o problemih, ki so daleč od njegovih strogo kulturnih in znanstvenih zadev. Predvsem pade v oči, — ie velel ugledni profesor — koliko se stori v Rusiji na kulturnem polju. Muzeji so izvrstno urejeni, mi moramo iti v Rusijo, da se naučimo kako se organizirajo muzeji in vzdržujejo na potrebni znanstveni višini. Znanstveno SC zelo mnogo deluje-v petrogradski akademiji znanosti, ki združuje razne institucije, muzeje in velike knjižnice. Na novo je urejen in spopolnjen muzej za antropologijo m etnologijo vseh narodov na svetu. Proračun za znanstvene m poučne svrhe se stalno povišuje. V institutih se zelo mnogo dela. Znanstveniki so občudovanja vredni. Pogostokrat so delali v najtežjih materijalnih okolnostih, gladni in prezebli, toda oni se žrtvujejo za znanost To so ljudje več nego na svojem mestu. Njth stremljenja so plemenita. Na univerzah je res nivo predavanj zelo padel, ker je pristop vsem svoboden brez ozira na predhodno šolsko izobrazbo. V Ukrajini so šli še dalje. Tam ie odpravljen celo naslov univerze m znanstveni zavodi nosijo bolj popularne naslove. Slavistika ni v milosti pri boljševikiu. tudi starosto venski m cerkveni jezik ne» hi vse kar je v zvezi s cerkvijo, Rusija je vsa v pre-rajanju. Ukrajina je čudna zmes boljševizma in -nacijonalizma. V tej državi nad 30 milijonov prebivalcev se sistematično izvaja ukrajiuizacija. Od novega leta daJje bo ukrajinski jezik notranji služben! jezik za celo Ukrajino. V Kijevu ie ustanovljena nova akademija znanosti po petrogradskem vzoru. Ima že sedaj veliko biblioteko m mnogo muzejev. Znameniti »Eremitage« — galerija slik in muzej v Petogradu je znatno povečan na nekdanji zimski dvor. Gledališča napravijo dober in odličen vtis. Zlasti opera, balet in Hudožestveni teater. Značilno je, da je v Ukrajini že pet raznih pravoslavnih cerkva: slovanska, av-tokefalna, ukrajinska (z ukrajinskim cerkvenim jezikom), živa cerkev (boljševi-Ška), reformistična in cerkev starega obreda. Cenzura je stroga. Obstojajo samo vladni listi. Kmetje so nezadovoljni, toda tuja intervencija ni primerna, vse se mora razviti prirodno potom evolucije po notranjih silah, ki se nahajajo v kipenju. Boljše-viška propaganda trna velike uspehe pri azijskih narodih, kjer jo umevajo povsem drugače. Zadnji čas so boljševik! zelo popustili v strogosti in terorju, dovoljena je že mala trgovina in privatna inicijativa. V gospodarskem življenju je vse odvisno od dejstva, v koliko in kako uspejo veliki državni ruski trusti m sindikati. Interesente vabimo neobvezno na ogled naše krasne zimske zaloge oblek in sukenj. Jos« Rojina- Ljubljana Politične vesti == Poglejmo si v obraz! Iz dijaških krogov smo prejeli: Neki list je v sobotni številki otvori! rubriko »dijaški vestnik«. Misel sama po sebi je hvale vredna, saj je vprašanje dijaštva obenem vprašanje naroda in države, danes šc halj nego kedaj poprej. To-da vsiljuje se nam prepričanje, da zasleduje ured-niševo dejanski čisto druge cilje, nego jih je označilo v uvodnih besedah k tej rubriki. Četudi uredništvo samo izjavlja, da nima nobenih posebnih ambicij, temveč Iioče biti samo navzgor stremečim (-) dijakom v pomoč, da lažje uresničijo svoje ideale in da se usposobijo za poznejše življenje.« bi pričakovali vendarle toliko skromne ambicijoznosti. da uredništvo ostane doslednn svojemu programu vsai v prvi številki. Prinaša namreč članek »Miselni preobrat nase akademske mladine«, ki je očividno inspiriran od »Bloka levih«. Ko govori uredništvo o uresničevanju idealov, gotovo ne misli tajiti, da resnicoljubje in poštenost najbolje označujeta resnost kateregakoli stremljenja- Zato pa nas preseneča omenjeni Članek, ki najprej izčrpno razmotriva o »različnih miselnih strujati. Ki so zaenkrat še maloštevilne« (in ki po našem prepričanju na naši univerzi radi neres.iosti njihovih pokretačev ne bodo še tako kmalu pridobile tal), se pri tem v isti sapi ogreva za agrarizem in marksizem, socijalno evolucijb in anarhizem, republikanizem in samoslovensko kulturno in politično smer, potem vso to konfuzno zmes dene v en kalup »bloka levih«, nazadnje pa Ka zabeli s sledečim krepkim koncem: »V demokratskih, v Centralnem tajništvu včlanjenih društvih, pa dobivajo nejutrovska prepričanja kot davi- dovičevsko, narodno socialistično, radikalno na moči, znamenje, da izgubljajo ideje SDS tudi med nacijoaalističnim dijaštvom tla,« Kdo more priliti Še čistejšega vina? Vsaj toliko ie torei član-kar odkritosrčen, da vemo. kam pravzaprav pes taco molL Samostojni demokratski stranki in njenim idejam velja ta lepo zamišljeni predalček in ne morda »samoizobrazbi in samovzgoji« dijaštva. Sedaj si lahko razjasnimo smisel programatične fraze: »Eno ko drugo (ideale in podobno) pa more dijak doseči le, če kritično presoja življenje, če ga ne veže nobena strankarska disciplina, če je v vsakem oziru neodvisen.« Skratka, same neiskreno mišljene besede! Ko bi člankar ne bil hudoben ali vsaj nekoliko bolje podučen o razmerah, bi moral vedeti, da se nahaja v Centralnem tajništvu n. pt. »Radikalno študentski klub Slovenski jug« (radikali so na vladi, kali?) Uredništvo naj bo uverjerao, da dijaštvo ne potrebuje tako beraške potne palice pri usposobljanju za poznejše življenje, kakor mu jo nudi dotični list. S svojo nedoslednostjo dela zelo slabo pobudo za gibanje, ki mu obeta velik razmah. C. S. = Konferenca v pravosodnem ministrstvu. V kabinetu ministra pravde je bila v ponedeljek konferenca, katere so se udeležili poleg g. M. Gjuričića m prometnega ministra Radojeviča tudi predstavniki direkcij za graditev novih železnic in direkcija vojnega plena v likvidaciji. Na konferenci se je razpravljalo v prvi vrsti o železniškem materijalu s katerim razpolaga ministrstvo pravde preko direkcije vojnega plena in ki naj se odstopi prometnemu mr-*-'--*vu. Sklepi bodo predloženi ministrskemu svetu. = Falsificirani dokumenti proti Radiea? Nedavno tega so listi poročali, da ie izstopi] iz državne službe šet policijskega oddelka pri jugoslovenskem poslaništvu na Dunaju Mihajlo Bankovič. Kakor poroča dunajska »Volkszeitung«, je Bankovič izstopu iz državne službe, ker se mu le dokazalo, da je svoječasno falsificiral več dokumentov, ki so težko obremenjevali Stepana Radića O teh dokumentih se je takrat zatrjevalo, da so bili vzeti iz arhiva sovjetskega poslaništva na Dunaju. Med temi dokumenti se nahaja tudi pismo, ki ga je baje pisala gospa Radičeva lastniku nekega pen-zijona v VVahringerstrasse na Dunaju in v katerem ga prosi, naj sprejme na stanovanje ;n hrano dva boljševLska emisarja iz Moskve. Tudi to pismo je bilo falsificirano. Ko so radikali sklenili sporazum z radičev-ci, se ie Stepanu Radiću posrečilo dokazati, da je Mihajlo Bankovič pošiljal o njem poročila, ki so bila od kraja do konca izmišljena. Na temelju Radićevih dokazov je bil Bankovič dvakrat pozvan v Beograd, da stvar pojasni. To se mu nj posrečilo. Končno je baje Bankovič priznal, da je postal žrtev svo.ih agentov, ki so mu donašali v vpo-rabo same falsifikate. Ko se ie Bankovič vrnil na Dunaj, ie takoj resigniral na svojo službo, en dau pred njim pa je prispel na Dunaj delegat ministrstva zunanjih del Mita LazareviĆ, ki je zapečatil Bankovićevo pisarno v jugoslovenskem poslaništvu. — Tako »Volkszeitunff«. Koliko je resnice na tej stvari, pokaže bodočnost, eno je gotovo, da je Bankovič zapustil svoje službeno mesto na Dunaju. Sport SLAVUA . SPARTA 2 : 2 (l : 2). Za Prago je največji nogometni derbv tekma med starima rivalama Slavijo ifl Sparto, ki vedno nudi izvrsten šport. V nedeljo se bi imela vršiti med obema kluboma prvenstvena tekma Ker pa je bilo igrišče nesposobno, se je na željo 6000, kljub slabemu vremenu navzočih gledalcev, vršila samo prijateljska, V splošnem se je smatralo Sparto za Favorito, tekma pa je pokazala drugo. Slavija je dominirala od začetka in Sparta je le s težavo izenačila, potem ko je Slavija vodila z 2 : 0. Slavija je nastopila brez Vanika in Capka s postavo Podražil, Stapl, Silnv, Soltv, KratohcvU. Mesto Stap-lika jc igral Planička. Sparta je desno krilo Horejca zamenjala z Rektorvsem. Slavija je bila boljše moštvo in je presenetila s svojo lepo igro. Dosegla je po SoHjrsu z dvema goaloma vodstvo. Masivni igralci Sparte se na tem terenu niso znašli, dočim so lažjim Slavijinim igračem tla prijala. Krilsko vrsto Sparte je forward Sla- vije gladko pasiral. na višini je bil edino obrambni trlo Hochman - Hojer Pemer. Napad je igral raztrgano z izjemo Schafferja, ki je svoje ljudi redno pošiljal v ogenj ter jim predložU krasne pase. Njesova eminentna tehnika mu je navzlic n egovi teži dopuščala lepe akcije na močvirnatih tleh. Žal, da ni našel razumevanja pri soigralcih. Gonilna sila Slavije je bil Stlny ki se je izvrstno razumel s Šoltvsem; stalno sta ogrožala vrata Sparte, Silnv je krasno in pregledno razdljeval žoge. Soltys, tehnik par eccellec-ce, pa je njegove predložke spretno izkoristil. Krilci Slavije so bili dobri, obramba izvrstna, Planička v goalu je p.>kazal krasne parade. SJavija :e že v četrti minuti dosegla vodstvo in v 42. povišala na 2 : 0. V naslednji minuti je §iraonek za Sparto postavil na 2 : 1. V drugem polčasu rahairau trik Schafferja. Dvora Ček jc prodrl solo tn izenačenje ie bilo to. Kasneje jc bila Slavija zopet v premoči. Deset minut pred koncem je sodnik radi teme zaključil. NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME. — Dunaj: Amateure - Slovan 4 : 0. Prvenstvena tekma. Prijateljska tekma Hako-ab - Simmering 7 : 4. V prvenstvu prve lt-ge vodro sedaj Amateuri (7 točk), slede: Slovan (7), Vienna (6), Sportklub (5), WAC. (5), Rapid (4)- Adrnira (4). Wacker (4), P. A, C. (3), Shr.-mering (2). Hakoah (2). Ru-dolishugel (2), Hertha (1). V drugi ligi vodi Nicholson, — Nedeljska tekma Temešvar - Dunaj 6 : 2. Dunaj je postavil šibko moštvo. — Bratislava: Cricheter - Makabea 5 : 0. — Praga: Slavija - Sparta 2 : 2 (2 : 1). Prijateljska tekma — D. F. C. - D. F. C. (Ustje) 7 : 0. Tep-Iftzer F. K. - Nuselsky S. C. 3 : 3. — Gradec: Sudbahn - G, A. C. 3 : ?! Sturm - Voitsberg 6 : 0. Obe prvenstveni! —e Nemčija: eBrlin : Tennis Borussta-Vonvarts 0:2; Nurnberg : Sp. v. Fflrth-I. F. C. Nurnberg 1 : 5. Wacker - Bavern 3 : 3. — Budimpešta: Vasas - M. T. K. 2 : 0. Presenečenje! — Krakovo: Viktorija Žižkov m Craco-via 3:1. Revanžna tekma 5 : 1 za Krakovo. — Postava Jugoslavije proti Cehoslova. ški. Savezne i kapetan 'e določeU proti Češkoslovaški sledeče moštvo: MiheJčlč - Vr-baučič, Ivkovič - Marjanovič, Premrl, Podnje H. - Poduje l- BenčiC. Luburič, Petko-vč, Radič. Rezerve: Friedrich. Pažur, Perška, — Prvenstvo Zagreba si ie letos priboril Hašk. Ima sicer odigrati še tekmo prod Gradjanskemu in če tudi podleže, ostane Se vedno na vodstvu. Gradjanski se bo verjeti no moral zadovoljiti s 3. mestom. — Nessehdorfer Tatra mati mutomobti! Kako već javljeno postigao je Ne«*e!sdorfa ski zrakom hladjeni dvocilinderski Tatra mali automobil kao najslabiji voz najveći uspjeh od sviju konkurenata. Taj mali auto« mobil dobio je prvu nagradu za čvrstoću konkurencije i štedljivost. Zanimiva au sa; općenja ruskih novina o tim malim automo* bilirna Tatra. koji su u svim mjestima po* budili najveću senzaciju. Tako piše 28. kolovoza Izvestija»- *Medju automobilima 4. kolone pobudio je najveću senzaciju Tatra autornobii. Ova su kola u pravom smislu /iječi automobil u džepnom formatu, to je na prvi pogled skoro nevjerojatno, da iz« drže 4 osoba. Ali skoro sc osvjedoči. Kola SU radi svoje konstrukcije veoma interes Fantna, jer nemaju običajni teme in tišine, rana me je pekla kakor žerjavica. Celo misliti nisem mogla, ker so me boleli možgani. Pri vsem tem se pa nisem mogla ganiti, nisem mogla odpreti oči ali ust Samo pekel in njegovi duhovi so si mogli izmisliti take muke. Včasih se mi je zdelo, da me obliva hladen pot Nekoč, — kdaj je to bilo, ne vera — je nekaj zaškripalo, kakor da hoče nekdo zlomiti ključavnico. Potem sem slišala, kako so se odprla vrata ob vznožju postelje m kako je nekdo prišel. — To sem bil jaz. Slučajno se mi je posrečilo odpreti tajno sobo Našel sem vas v stekleni krsti in mislil sem, da vidim truplo. Narajana Je pa umrl nekaj mesecev poprej, — jo je prekinil Su pramatp ^LOVfNSKI NAROD« dur 22 oktobri 1925. Stran 3. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani DRAMA: Začetek ob 20. uri. Sreda, 21. oktob : Zimska pravljica. Red C. četrtek. 22. oktobra: Pegica mojega srca. Red D. Petek. 23. oktobra: Za narodov blagor. Red F. Sobota, 24. oktobra: Periferija. Red A. Nedelja, 25. oktobra: Pegica mojega srca. Izven. Ponedeljek. 26. oktobra: Za narodov blagor. Red B. Torek, 27. oktobra: Ifigenija na Tavridi. Red C Sreda. 28. oktobra: Zaprto. Četrtek. 29. oktobra: Pegica mojega srca. Red A. Petek, 30. oktobra: Periferija. Red D. Sobota, 31. oktobra: Zimska pravljica. Red E. OPERA: Z t če tek ob Vi 20 uri zvečer. Sreda, 21. oktobra: Mrtve oči. Red B. Četrtek, 22. oktobra: Nabor — Povratek. (Premijeri.) Red B. Petek. 23. oktobra: zaprto. Sobota, 24. oktobra: Aida. Red D. Nedelja, 25. oktobra: Nabor. Povratek. Izv. Ponedeljek, 26. oktobra: Zaprto. Torek, 27. oktobra: Hoffmannove pripovedke. Red E. Breda, 28. oktobra: Češka proslava. Izven, četrtek. 29. oktobra: Manon. Red C. Petek, 30 oktobra: Mrtve oči. Red F. Sobota, 31. oktobra: Nabor. Povratek. R. A. Dve operni noviteti na našem odru V četrtek, dne 22. t. m., je v nasi operi premijera Gerbičeve opere »Nabor«, ki se to pot sploh prvikrat izvaja na gledališkem odru. Častitljivega starčka pokonega Frana Gerbiča se pač spominja Se cela Ljubi ana. Rojen CerkniČan, posvetil se je prvotno učiteljskemu stanu. Ker pa je imel zelo lep tenor, je dal učiteljstvu slovo ter se izobrazil za opcrnesra pevca. Kot tak je b!l angažiran v Zagrebu, Ulmu, Pragi in Levovu, kjer je bil naposled profesor petja na tamkajšnjem konservatori.'u. V tujini pa ai bil dolgo, kati vedno ga je gnalo nazaj v domovino. Zato se je odzval vabilu stare na. rodne čitalnice v Ljubljani, da sprejme pe-vovodstvo čitalntškega zbora, obenem pa tudi Šolsko ravnateljstvo na Glasbeni šoli Glasbene Matice. Kmalu po njegovem prihodu v Ljubljano so se začele priprave za ustanovitev slovenske opere in pri teh pripravah je GerbiČ z vso vnemo sodeloval, saj sta imela on in njegova soproga za nage razmere uprav velikansko operno rutino. Ko so opero ustanovili, je bH prvf njen kapelnik, njegova soproga pa prva primadona. Pozneje pa se je popolnoma posvetil Glasbeni matici do zadn ega svojega diha, ko je po kratki bolezni med svetovno vojno umrl. Opera »Nabor« ima dve dejanjj ter sledeče osebe: Jelka — ga. Lovšetova, BoŠtjanka, njena mati — gna. Ropasova, Jože — g. Kovač. Košek, njegov oče — g. Rumpelj. Marz:n; vaški lovec — g. Subelj, Jernej, premožen krr.et — g. Zupan, gostilničar Zalar — g. Rus Franc, nočni varuh Janko, InvaHd — g. Sekula. godec — g. Perko. De anje se godi na Notranjskem na vasi, deloma pa tudi v gostilni. Vsebina je v kratkih obrisih sledeča. Jože mlad fant, je zaljubljen v vaško lepotico Jelko, hčerko male posestnice. Njo pa zasleduje tudi Jernej, ošaben in bahaški kmet. Jože je potrjen in mora k vojakom ter prosi Jelko, da mu ostane zvesta. Vmešava se Jernej, češ, kaj boš jemala berača vzemi rajši mene ki imam lepo posestvo. Nato se vname prepir, navzoči fantje zagovarajo deloma Jožeta, deloma pa Jerneja. Prepir konča z boem, v katerem ubije Jernej Jožeta. Opero dirigira g. Marij Kogoj, zrežiširal jo je pa I. Emil Kralj. Druga noviteta tega večera je opera »Povratek«, delo znanega dalmatinskega skladatelja Josipa Hatzeja. Rojen Splrtčan posvetil se je po dovršeni realki glasbenim študt am. V kratkem času je izdal v Zagrebu prvi zvezek slojih samospevov, uspeh tega zvezka je bil tako velik, da j* sklenil, j da se posveti fzklučno le glasbi. Odšel je i na konservatorij v Tesaro v Kalifi, kjer je bil učenec slavnega Petra Mascagnija. Po dovršenem konservatoriju je b« privatni učitelj petja na Dunaju, leta 1906 pa ga e rx zvalo pevsko društvo »Zvonimir« v Splitu, da prevzame pevovodstvo. Po končani svetovni vojni je bil Imenovan za profesorja petia na sredn'i tehničnf *olf. obenem pa je postal zborovodja Guslarja. — Hatze je najbolj poznan po svojih samospevih s sp.-em-l.tvanjem klavirja, katere je rzdal deloma pri Kugliju v Zagrebu, največ pa v založbi Edltlon Slave na Dunaju. Kot zborovodja pa 'e komponiral tudi ženske, mešane !n moške zbore fn deloma tudi zbore s spremlje-vanjem orkestra. Krasne so tudi njegove koncertne priredbe macedonskib, bosanskih, siemskih in ciganskih narodnih pesmi. — tlatze je v bistvu meiodik, in to ga je tako splošno priljubijo. Tudi njegova opera »Povratek« je polna najlepših melodij in ravno zato vsi pevci to opero tako 1 ubijo. Opera sama ima dva dela, ki sta zvezana po zelo efektnem orkestralnem Intermezu. Vsebina je sledeča: Božični večer je. Pri Kumi Kali sedi druZba ki se pripravlja na po!aočn!co. Kar vstopi star; prosak Dako in na željo gostov pripoveduje zgodbo o svojj nesrečni ljubezni. Gostje se razidejo. pri domači hčeri Jeli ostane samo bc>rat seljak Stanko, ki ljubi Jelo. Nato odide Stanko ter obljubi Jeli, da jo popelje k polnočnlcL Kar naenkrat se povrne Ivo, Jelkin mož, ki "e delal v Nemčfji. Kata in Jela sta v veliki zadregi, katero poveča še vaška klepetulja Marta. ki ozmerja Kato, da pusti Je!o z drugim; hoditi. Ivu je vse jasno, umor! Stanka, ki je prišel k Jeli, da Jo odpelje k pobočnici. Lep zaključek opere >e zbor s spremljevanjem orgelj, ki se čuje iz bližnje cerkve. Pri premi eri na našem odra so vloge sledeče zasedene: Ivo — g. Orlov. Jela, njegova žena — Jenikova, Kata, mati — gna. Potučkova, Stanko — g Balaban, Dako — g. Bečetto, Luka — g. Rus Josip, Marta — gna. Kore-njakova. Opero dirigira kapelnik Nefat, re. žiser g. Kralj. Drama - avtor - igralec Vsaka velika umetnost ;q obličje m ogledalo svojega časa, ne pa slika. To velja tudi za pisanje in vprizoritev drame. Herojska doba stare Grške jc nam zapustila klasično, herojska doba Evrope pa moderno dramo. Središče klasične dram« so bili gr. škf junaki, središče moderne drame so evropski junaki. Gledališče e bilo vedno hram češčenja junakov — v Heladi. Evropi in na Japonskem. Tudi srednjeveška drama je bila simbolična podoba krščanskega mrtra — misterij. Velike spremembe v evropskem svetovnem naziranju se pozna na vseh poljih naše kulture. Te spremembe so se pokazale v umetnosti z nastopom naturalizma, v znanosti z nastopom materijalizma, v etiki s težnjo po osebnem blagostanju. Obenem pa trlumfira novi idealizem — glasnike nove klasične dobe v kulturi. Ta nova doba obeta tudi obnovitev kulta osebnosti kot reakcijo na kult napram masam, ki je značilen za hiperderr.okratično dobo. Po zatonu vseh kast stojita v modernem Življenju v ospredju dva tekmeca — osebnost In masa. Plemstvo krvi Je izginilo, plemstvo bogastva se ruši, nad masami pa vstaja nova blagorod-nost individuma. PovePčevanje Napoleona, Gotheja, Cezarja, Buddhe, Frančiška Asi-škega, Danteja, Michelangela, Beethovna in Tolstega raste, žive ljudi časte mase kot nekaka božanstvena bitja. Omenimo samo Tagora, E nsteina, d'Annunzia. Mussolinija, Gha«dija, Hindenburga Itd. Gledaršče se je spreirenilo v cerkev, drama pa v bogoslužje novih bogov. Kakor ima vernik, ki zapn-šča cerkev, občutek, da jc čistejši, blago-r<«dnejši, Donosnejši in plemenitejši, tako mora tudi gledalec, ki odhaa iz gledališča, čutiti, da se je negovo duševno obzorje razširilo in da je našla duša to, česar ne more nuditi vsakdanje življenje. Gledališče je nravstvena usta«ova. Oder je v gotovem pomenu besede naslednik oltarja. Potom ušesa In očesa vpliva na srce fn dušo. Mnogi vedo. da je bfl Schiller največji nemški dramatik, malokdo pa ve, da je bil obenem tudi največji nemški etik. On edini je namreč rešil uganko, ki jo je zapustil človeštvu Kant s svoim kategoričnim Imperativom. To, kar je iskal Kant, je našel Schiller. Etika mu jc bila to, kar mora biti M. Z. Ocmača naloga (Resnična zgodba). Prijateli mi je koncem spomladi pravil sledeče: »Naš hišnik me je spoštoval; precej spoštoval, ker sem sicer nekoliko pisatelja, zraven pa imam še solidno službo s pravico do pokojnine. Pisateljev brez solidne službe ne spoštuje. Pod streho sta nekoč stanovala dva taka, toda napitnine nista poznala. Pač pa sta mu ostala dolžna 30 kron predvojnih ter se neslišno izselila v megleni noči. Pred mesecem pa me je naš hišnik začel posebno prijazno pozdravljati u nekega popoldne ie pri meni potrkal. Nerodno je vrtel svojo kapo med zdelanima rokama, prosil za zamero in se priklanjal, da sem se bal, zdaj in zdaj se bo s treskom zaklopnil kakor nov žepni nož. Da preprečim zlomitev hlšniške hrbtenjače in ohranim svojcem očeta, sem mu nago dal sesti. Počasi in med neštetimi opravičevanji je prišlo na dan. kai ga boli. Sin mu študira gimnazijo (to sem vedel) in bo letos maturiral. Zdaj se pa boje. da bo pri maturi ali celo v semestru padel, ker ga profesor slovenščine tako preganja. V vseh drugih predmetih verižniki. popadali v planinska brezna mc gre dobro, zlasti v matematiki, fiziki. SDloh v realnih vedah. Pa tudi z latinščino bi Še bilo. Samo slovenščina! Karkoli dečko napiše v nalogah, vse ie profesoriu bedasto in za živega Boga ni mogoče fantu stalno dvigniti slovenskih nalog nad nezadostno. »Hm — ali bi mi pokazali sinov slovenski zvezek ?c Prinesel ga je gori in sem ga pregledal. Rdeče prekrižanega ni bilo dosti, toda skoro rod vsako nalogo je bil nezadosten red in ponavadi tudi pavšalna opazka »Sam nezmisel«. »Nobene misli v vsej nalogi« ati celo »Naravnost bedasto.« Prebral sem par stvari in so bile res prav izvirne. Neka domača naloga je imela naslov »Misli ob planinskem izletu«. Takele so bile: Zakaj je narava tako kruta in krivična, da zahteva toliko pla":nskih žrtev, a te ravno nad ono nadebudno mladino, ki se podaja na iz'ete polna idealov in 1'ubezni do lepote sveta? Koliko zahaja na naše krasne planine nedeljskih ljudi, ki samo v nadlego pravim planincem in jim je le na tenu da žro in popivajo po planinskih kočah in se zbor svoje polne denarnice predrzno Vedo ter s kričanjem in tuljenjem terorizirajo druge. Ali bi ne bilo od narave samo pravično, če bi raje taki. zlasti pa razni tudi nam — estetika duhovnega človeka, estetika duše. volje, čustvovanja in nehanja. Drama da pogosto prav ubijalcem, razbojnikom, izdajalcem, prešuštnikom. Toda ona ovekovečuje vedno samo blagorodnejše, sil-nejše, isiejše in hrabrejše ljudi ter jim daje prednost pred nizkotnimi, podlimi, slabimi, pokvar enimi in strahopetnimi. Samo zato je drama v najglobljem pomenu besede nravstvena ali. še bolje rečeno, nadnrav-stvena, hiperetična, Ćas je spremeni! obliko, ne pa bistva herojstva. Res da heroj v moderni drami ci niti zmagovalec zmaja, niti ubijalec ljudi. Vendar pa žrtvuje svojo srečo za svoj ideal, pa naisi bo ta ideal verski, filozofski, po-Htičen aH ijubaven. Junak je antipod junaškega materi alizma On je simbol življen-skega e'ementa v mehanični dobi, simbol nečesa božanstvenega v brezverskih časih, simbol čl-ovekoljubja. človeške svobode fn nade na bodoče osvobojenje iz socijalne ječe, v kateri živi človeštvo. Moderna drama predstavlja junaka, kako trpi m se bori prot: svo i usodi. Tragika junaštva je v napetem razmerju med veličino notranje možnosti, ki se krije v junaku, in vsakdanjosti zunanje orne enosti, ki ga končno pogubi Toda ta tragika ni žalostna, zakaj junak ostane sam sebi vzor. on zasluži v polni meri, da ga gledajo, čeprav nj kos težki nalogi, ki mu jo nalaga njegov notranji glas. Vsak gledalec mora čutiti da je neprimerno lepše pasti kot junak, kakor pa sprijazniti se z niz-kotnostjo. Zato daje drama prav junaku tudi tam, kjer je usoda proti njemu. Dovršeno dramsko umetniško delo nastane tam, kjer se srečata dva genija — ge-nijalen avtor in genialen igralec Prvi poda obliko usode in junaka, drugi Pa njegovo osebnost. Tako srečaflje je pa zelo redko, kakor je redek slučaj, da se srečata dovršen model in genijalen slikar. Običajno se zado-vol i genijalen avtor s sredje dobro vprizo-ritvijo, genijalen igralec pa z neznatnimi vlogami. V prvem slučaju izpopolni, odnosno povzdigne igralec avtorja, v drugem pa avtor igralca. Genijalen igralec : Gornik — L;var, dr. Grozd — Cesar, Katarina — Juvanova, Matilda — Sončeva, dr. Giuden — Peček, Helena — Medvedova, Mrmolja — Gregonn, Klander — Plut, Mr-TOijevka — Rakarjeva. Slratka — Jerman, Kadrvec — Jan. Kremžar — L*pah, Stebelce — Drenovec, mlad človek — Sancln hišna — Gorj'ipova, I. svetnik — Danilo, fL svetnik — Medven. III. svetnik — Smerkoli, sluga — Knšič. PO KONFERENCI V LOCARNU. Briand pozdravlja dr. Luthre. Tako sts #0 srečata in sprijaznila predstavnika dveh narodov, ki sta si bilm v s\etovni \*ojni največja sovra žnika. Julijsko lirnjino —j Jugoslavenski tebok. Armando CKi< aseiotti v Trstu je imel koncem julija pri sebi 1 kg in 700 gramov jugoslovcnskcga tobaka. Zalotili so ga in mož je moral pred kazensko sodišče. Pravi, da je kupil tobak zase. Radi tobaka je že imel enkrat posU b sodiščem. Obsojen je na mesec dni zapo« ra in na clobo 450 lir. Trctfr* obletnica fošistovskeg* po* hoda v Rim se proslavi letos v Trstu na posebno svečan način. Na dan proslave dne 28. t. m. morajo biti ob 1. popoldne zaprte vse trgovine in sploh mora vse deki poči* vati, d:i bo dana vsakemu prilika za ude« ležbo pri prosiavi. Okoli 400 skvadristov dobi spominsko kolajno na «marcia su Ro* ma-m. VrSili se bodo slavnostni govori in po* vcdalo sc bo po sklepu fašistovskega dtrek* torija v Trstu, da morajo nositi vse razne mestne uprave obiležje novih časov. To je intransigzntna fa§istov»ka volja, to je pa tudi nekaj, kar vzbudi marsikako nevoljo. —j V spomin izkrcanja prvih it ali j. tu skih vojakov v Trs/u, katero se je izvršilo 3. novcmrra 1918., sc odkrije letos dne 3. novembra bronasta plošča na pomolu *Au* dacc*. Ploščo jc izdelal arhitekt BadeSič-Raje je Izrekel željo za postavitev take plo* 5če sam admiral Thaoo de RcvcL —j Maline in drug različen sad je nabi* rala po trnovski planoti tvrdka Ferrari in Kisso iz Genove. Vabila je na nabiranje domače ljudi in jim obljubovala denar in srebrne ko!ajne za one, ki bi največ nabrali. Izplačanih je bilo šest premij, od 200 do 25 lir, in izročeni dve kolajni z nekimi malenkostnimi darili. Malin Je bilo nabra« cih ogromno io predstavljajo veliko vred* nost Kme*ski Slovenci so za^o tu, da sc imajo truditi za bogatenje italijanskih go* spodarjev. —j Tudi sv. Frončiiek je bil fašist, V Puli so napravili fašisti ljudsko univerzo in prvo predavanje je bilo pred nekaj dnevi ob številni udeležbi fašistov in zastopnikov raznih oblasti. Predaval Je profesor Vaja« ca o «idealu sv. Frančiškan. Govoril Je nad eno uro in vse ga je zvesto poslušalo. Iz predavanja sledf, da jc smatrati sv. Fran« čiška za predbojevnika pristnega fašizma. —J »Posrumla«. NaSo Postojno so prekrstili Italijani v »Postumio*. Oni znajo slovenska krajevna imena prilagoditi svojemu leziku, potem pa trde, da ie italijanska pre- tvorltev pristnega slovenskega krajevnega imena prvotno ime za dotični kraj. Med take ootvarjalce resnice je zašel tudi prot, Uibanaz-Urbani, ki slika Postojno za romansko ia mu je Postojna menda skovana 00 italijanski »Posturnlji«. Seveda, v fa-slstovski dobi se ne sme drugače pisati na nebenem polju. Prof. Urbanaz najbrže drugače misli sam pri sebi kakor pa piše. Po sveta * Zimski goste v Ameriki. Iz Nevr Vork* poročajo, da se je priglasilo doslej tako Izredno veliko število Američanov, ki hočejo preživeti zfrno v Evropi in se odpravljajo seda) iz New Yorka na pot, da so v mest« vsi hoteli prenapoln.eni. * Nova kinematografska palača v Ne« Vorku. Več filmskih družb gradi v Newyor-ku kolosalno kinematografsko palačo »Roxy«. Ta ogromna zgradba bo imela 6213 sedežev in bo tako največ a v gledališki vrsti. Kazali se bodo filmi znane družbe Um* versal Pictures Corporation pa tudi drug h. Dolgo vrsto let se je smatrala pariška Opera za največjo gledališko zgradbo na svetu: ima 2200 sedežev, Italijani so zgradili v Mu lanu »La Scala« s 3500 sedeži. Američani v New Yorku metropolltansko opero s 3700 sedeži in pozneje Hipodrom s 5.000 sedržf. Sedaj bo omenjeno filmsko gledališče največje, * Zdravniška pomoč na mori«. Pred nekaj dnevi je zbolela na parni k u »Murt-chen« neka 48!etna gospa na poti v Ameriko. Nastopno ;e neko zastrunlenje In potrebna Je bila nujna pomoč. Na parnik« pa ni bilo potrebnega zdravilnega sredstva, zato je poveljnik odredil takoj brezžično poizvedovanje na pasažirski* parnikih, kt so vozili v bližini. Parnik »Tuscanlja« t© odgovorij iz daljave 40 milj, da ima na krovu dotično zdravilno sredstvo in da je pripravljen peljati se proti parniku »Mfin-chen«. Takoj se je obrnil tudi ta parnik la okoli 7. ure zvečer je Že bil parniški zdravnik na krovu »Tuscanije«, kjer je sprejel dotično zdravilo. Učinkovalo je izborno in žena je bila kmalu izven nevarnosti. * Okradeti menih. Iz Rima poročajo, da se je nahaja! tam madžarski menih Teobatd Resner. Ko Je stopil te dni na tramvaj, mu je odnesel neznan tat denarno listnico t !c00 italijanskim lira. •lev 240 Dnevne vesti. V Lrubuanl. aru — POZIV LJUBLJANSKIM DAV* KOP L A ČE V A LCEM. V petek 23. t. HI. se vrši v Ljubljani ob 10. dopoldne V dvorani «KLno filatica» zborovanje, na katerem se bo razpravljalo davčno vprašanje. Zborovanja se udeleže vse gospodarske organizacije Slovenije. Da se da temu zborovanju poseben povda: rek, in da se obenem omogoči udeležba vseh trgovcev brez izjeme, je Gremij rrgovcev v* Ljubljani sklenil, da se po* zove vse gg. člane, da med zborovat n jem. to je od 10. do 11. ure amen je-gs dne zapro vse trgovske loksle V Ljubljani. Načelstvo Gremija pričaku; je, da se bodo vsi gg. člani temu pozu vu odzvali. — Načelstvo. — »Samouprava^ o duhovniških plačah. Včerajšnja »Samouprava« reagira na »Slovencev« članek o duhovniških plačah in izva;a med drugim: -Slovenec« trdi v svojem članku, da imajo duhovniki pravico do večjih plač od strani države, ker mnogo koristijo državi s tem. da uče ljudstvo krščanske morale. Morala je pa državi koristna. Priznavamo, da je duhovniško delo na polju ljudske morale zelo koristno tudi za drŽavo, toda duhovniki v Sloveniji Trprav!jaJo poleg tega še neko drugo delo, neko čisto politično delo, oni so po svoji uradni dolžnosti in na povelje svoje cerkvene oblasti agitatorji in borci politične stranke, čije delovanje le oo našem mišljenju škodljivo za našo državo. Duhovnik, učitelj verske morale in duhovnik, pol. agitator je ena in ista oseba. Mi nikakor ne moremo uvideti, kakšna je zveza med političnim progra-mo SLS in verskimi načeli katoliške cerkve. Tako se ne more več nadaljevati. Treba je rešiti to dilemo in t>o mora storiti cerkvena oblast sama. Mi moramo vedeti, s kom imamo opraviti V tem slučaju: s predstavnikom cerkve in vere ali pa s političnim agitatorjem, ki se zavzema za politična načela, ki so po našem globokem prepričanju naperjena proti temeljem naše države.« Stališče »Samouprave« je povsem točno, samo da se ne more aplicirati na vse duhovnike v Sloveniji. K sreči ie med našo duhovščino mnogo poštenih in značainih mož. ki obsojajo zlorabo vere in cerkve v politične namene. — Odgoditev likvidacije agrarnih direk. eij. Na polagi sklepa ministrskega sveta z dne 9. i. m. »e odgođena likvidacija agrarnih direkciji v Ljubljen!. Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Likvidacija je odgodcia do 31. oktobra 1926. — Nuncij Pelegrfnettl v Zagreba. Pape-ški nuncij Pelegrinettl je odpotoval Iz Beograda v Zagreb, da prisostvuje zakliu :n:m 3ejam konference katoliških Škofov. V Beograd se vrne jutri. — DržavlianskI zakonik. V ponedeljek dopoldne ie pričel poslovati v knjižnici ministrstva pravde plenum privatnopravnega odseka pri zakonodajnem svetu ministrstva pravde. Plenum je bil sklican zato, da razpravlja o nekaterfb odstavkih novega načrta državljanskega za-konika, ki se tičejo splošnega in posebnega dela obligacijskega prava. Ti odstavki nai bi se unificirali s posebnim zakonom tako. da bi ne bilo treba čakati, kdaj bo izdelan ves državljanski za-}conik. — AkcPa policijskih uslužencev. Delegati udruženja policijskih uslužbencev v naši državi so posetlli v ponedeljek vse klube v narodni skupščini in notranjega ministra s Maksimovića ter mu pojasnili svoj težki gmotni položaj. Udruženje je izročilo že pred šestimi meseci notranjemu ministru resolucijo, v kateri zahteva zboljšanje gmotnega položaja. Ta pfošnja pa do danes še ni prišla na vrsto. Delegati so zahtevali, naj se ministrstvo zavzame za policijske uslužbence, ki žive v neznosnih razmerah. — Končna ureditev Invalidskega vprašanja Minister za socijalno politiko M. Sl-monovič se je energično lotil invalidskega vprašanja. Proučiti hoče vse odredbe, za- Zadnii dve besedi je mož parkrat s povdarkom ponovil. In te še dostavil; »O saj sem vedel, da moj sin ne more biti tako neumen, kakor si marsikateri gospod ie mislijo. No pa vseeno hvala vam. da ste mu predzadnjič majčkeno pomagali.« Zagotovil sem ponosnega očeta svojega preoričania. d9 bo njegov sin ravno še do mature splezal do odličntaka v slovenščini, in se sramežljivo stisnil -po stonnicah naprej. Hiša ima dvoie vrat in veža, hodniki v nadstroojih so pa skupni. če grem z doma in zapazim hišnika v svoji veži, jo orevidno zaviiem preko drnge veže. Pavnotako delam pri povratku. Će bi našel človeka, ki bi hotel zamenjati stanovanje, bi se preselil v drugo liišo. Svojo publicist:čno značko sem iz-premenil. ker poznata staro hišnik in njegov sin. In po maturi, se boi*m, bo izvedel za vse skupaj tudi še tisti profesor in bo preko svoiega cvičarskega omizia raztrobil vsej Sloveniji, da hočem biti pisatelj in kulturen delavec, pa niti ne znam več napraviti domače naloge za osmo šolo! Vidiš, taka sramota me je zadela v letu Gospodovem 1925. Sai bi izginil v Avstralijo, če bi imel denaria. Harakiri pa preveč boli in potem šele bi liudie prav izoraševali, čemu, ter bi moja sramota prišla celo v telegrame inozemskih listov. VČasHi se mi sania o gimnaziji in seveda nič ne znam. Da se mi bo Pa pri 52 letih ros kai takega pripetilo, bi ne bil veriel. Joj mene idi jota!« Tako mi je pripovedoval prijatelj, šel domov, se vlegel v posteljo in dobil i>špice- 21 oktobra 1925. kone in pravilnike, ki so bOi, odnosno 90 Se v veljavi iz časov pred prevratom, kakor tudi vse one po osvobojenju in ujedinjenju. Dalje si hoče podrobno ogledati zakon o začasni podpori invalidom, ki velja za vso državo in načrt novega invalidnega zakona, ki ga je spreje' skupščinski odbor 12. julija l I. ter predložil plenumu narodne skupščine. Minister se posebno zanima za člene 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 48 in 49, ki se nanašajo na invalidske prejemke. Pri tem delu mu pomaga načelnik invalidskega oddelka D. Novakov 6. Želeti bi bilo, da se to pereče vprašanje cjm prej reši tako. da dobe invalidi, kar jim gre in kar v pomi meri zaslužijo. — Kavcija za vagone, Po sklepu prometnega ministrstva morajo položiti prevozniki blaga, ki vzamejo vagone v zakup, kavcijo vnaprej. £e bodo vagoni pod kavcijo stali nad dva dni. se zviša taksa. — Za dijake — uslužbence prometnega ministrstva. Prometni minister je izdal odredbo, da dijaki, ki so us7 ^eiii v področju ministrstva, ne morejo dohvati dopusta za izpite na univerzi. — Kmetje osvobojen] plačila gozdnih glob. Minister za šume in rudnike je na pritisk radikalnih poslancev iz Bosne in Hercegovine izdal naredbo, po kateri so vs! tamošnji radi gozdnih prestopkov obsojeni kmetje osvobojeni plačila zadevne a minute Izgine aparat z ognjenim repom za seboj v svetovnem prostranstvu. Čuden prizor. Kakor da se Je odtrgal od korr.eta rep in da nadaluje svoj veletok samo jedro. Nastanejo trenotki strašne napetosti Končno pridejo prvi svetlobni signali. Vsemlrnl potniki signalizirajo:* Start posrečen, vsi smo zdravi. Letimo ta blp s hitrostjo 10 km v sekundi skozi svetovne prostranstvo. Zemljo vidimo pod seboi kol neko svetlo oblo. Luna se nam zdj naraščajoči srp. V svojih kabinah smo lahki kakor angeli, zakaj naša telesa ne pozna o nobene teže. ker nas zemlja nič več ne privlači. Samo nekaj nam ne gre od rok. Vina ne moremo naliti iz stek!enic v kozarce. Kozarci res vise svobodno v zraku, toda vino noče Iz steklenic, pa naj jih še tako obračamo Treba ga bo srkati s pomočjo ste. kleni cevi.« V trenotkn, ko se parat dvigne leže potniki v posebni celici, na natero ie pritrjen mehanizem za opazovanje zračnega pritiska. Pri poletu kaže mehanizem 80 kg na vsakega potnika, ko pa se vspne aparat visoko nad zemljo, se pritisk tako poveča, da čutijo potniki na sebi nekako železno mrežo, ki jih tišči od zgoraj in je petkrat težja kakor potnPki sami. Pilot mora paziti, da aparat ne prekorač' začetne brzine. Pri pr. vem poskusnem poletu seveda ne b.) mogoče dnsečl lune. Namen prvega poleta bo preiskati svetovno prostranstvo med luno m zemljo fn najti primeren kraj, kjer bi se mogli potnik* izkrcati. Profersor Obert namreč trdi, da bodo lahko potniki zapus-.rll kozmični zrakoplov v posebnih oblekah, podobnih oni potapljačem In sicer celo med svobodnim poletom. Z zrakoplovom jih bo vezal kabel In tako bodo op0**"*-*]} poave v svetovnem prostranstvo Ker te v prostranstvu med zeml'o m luno zelo mrzlo (baje 260° pod nfčlo) bodo opremljene te obleke, kakor tudi aparat s posebno napravo, ki bo đafa'a stalno t.>p'o?o. K.viln« se bodo ljudie Izkrcali »ud; na luni. To bo zelo težko, ker okrog lenu nf znči«? p!ž«n. Povratek fz svetovnega prostranstva ho odvisen od tega, kako je sestavljena Iun;na površina. Ce je na luni led. bo vse v rtdu Led atf zmrznjena voda je namreč k-m tfna spo-ina H0 in O. torej vodika in kisfka. To sta pa dinamični tvarinl ki hi not»h;iemo za kozmični polet. V terr sluča'n bi bf'o treba postavit: na luni aparat, ki h? po-H»vi (t. je 14 naSih dni na luni) zbiral solnčne žarke s pomočTo ogromnih ogledal n ako U se dale raztopiti ledene plasti Vodn Si potem spremen!!' v paro kj bf con.Ti parne stroje, s pomočio katerih b' doo 'i -'^krrifno energijo za rarkro' vode v vMrv rn k;*rK. Pri Izredno n?zk* temperaturi ki vlada na luni (— 250°) b* se vodrk in kisik laiiko spremenila v tekočino. Da pa bo mni.i^e vse to urediti, ie treba na'pn'.i ras;»T'ti na luni ljudi, k! bi ostali tam časa Ke** pa tam ni zraka, bf ga bilo tre**l '"zd-l »vati V ta namen bo zgrajeno na luni .ogrorno s«f-kleno poslopje, kako- ^o n**e Hmske tvornice. V tej zgradbi bo /.rak :n Ijtidic bodo počutili kakor na z:h*h. Le n;iiiova teža bo šestkrat man 4j k* b; moral aparat b^etl, če bi hotffl 57ovek ioj-^M so'nčn! sistem bo znašala nad 100 km v sekundi. Od te velike zmaee človeslcega duha nas ločijo morda Še*mnoga desetletja. Tehm5n. odnosno teoretično Je pa že zdai dana -no^nost da le sežejo kozmični zrakoplovi Mars ali Venero, osobito kadar se Mars zopet nrlbljja zeniji, kakor se »> lan* Ta pojav na neou bomo opazovali (kdor po živ) leta 1971. m takrat ni Izključeno, da bo z naoreikom moderne tehnike omogočen prvi poskusi polet v prostranstvo. Stcv. 240 SLOVENSKI NAROD* dne 22 oktobra 1925. Stran 5. Gospodarstvo Or. Adolf GoDa: Socijalna zakonodaja in socijalno zavarovanje (Poročilo na V. rednem zborovanju Zveze industrijcev za Slovenijo.) Na konferenci industrijskin .obrtnih in trgovskih organizacij, ki se je vršila dne 18. septembra 1922 v Beogradu, so predstavniki gospodarskih krogov iz cele Kraljevine prvič razpravljali o položaju, ki je nastal za naše narodno gospodarstvo vsled uve-Ijavljenja novih zakonov socijalno-politič-nega značaja. Resolucija, ki je bila zaključena na tej konferenci, je izzvenela v zahtevi, da naj se ob sodelovanju prizadetih delodajalskih in delavskih organizacij nemudoma pristopi k reviziji teh zakonov. Dasiravno so bile od tega časa domala na vseh gospodarskih konferencah in kongresih zadnjič na III. rednem gospodarskem kongresu, ki se je vršil dne 19. in 20. septembra 1925 v Beeogradu, sprejete resolucije v enakem smislu, naša zahteva po reviziji teh zakonov na merodajn-ern mestu še ni našla odmeva ter so tako Zakon o zaščiti delavcev in Zakon o Inspekciji dela, kakor tudi Zakon o zavarovancu delavcev brez iz-premembe v veljavi. Kakor nismo opustili nobene prilike, da ne bi ponovno naglasili svoje načelne zahteve po reviziji, tako smo prijavili pristojnim mestom tudi naše konkretne zahteve glede posameznih za Industrijo važnih vprašanj, ki so urejena v določbah teh zakonov. Kar se tiče Zakon o zaščiti delavcev, je »aša industrijska produkcija najtežje prizadeta po njegovih določbah o omejitvi delovnega časa, ki nadkrilju'ejo zakonodajo gospodarsko naprednejših držav. Po določilih tega zakona ni le za industrijska pod-jetTa splošno obvezen osemurni delovnfk, temveč se stavijo tudi podaljšanju delovnega časa s prostovoljnim pristankom delavstva težko premostljive zapreke. Dočim je vsakemu delavcu prosto, da po osemurnem dem v podjet.u da svojo delovno silo za preostanek delovnega dneva v najem drugemu podjetniku ali pa dela izven podjetja na rasten načun, kar se dejansko često dogaja, je delavcu v podjetju samem prostovoljno nadaljevanje dela preko osem ur zabranjeno. Zakon predvideva le splošno prostovoljno podaljšanje delovnega časa za cel obrat, ako pristanejo na tako prostovoljno podaljšanje v tajnem glasovanju 4 petine delavstva. Odločno moramo protestirati proti takt omejitvi svobode dela ter ponovno poudariti svojo načelno zahtevo, da nai se uvede za industrijska podjetja načelno 9urni delovnik, dočim naj velja osemumi delovnik le za one vrste industrije, kjer to zahteva značaj obrata z ozirom na postojeće težke delovne razmere. V ostalem pa moramo vztrajati na naši minimalni zahtevi, da mora biti dovoljeno prostovoljno podaljšanje delovnega časa s pristankom proste večine delavstva. Razume se, da mora biti skep veČine meroda-jen tudi za one delavce, ki so glasovali proti podaršaaju. P>samnemu delavcu naj se pa v nobenem primeru ne sme kratiti pravica, da dela prostovoljno tudi preko zakonito določenega delovnega časa. V pogledu bolniškega in nezgodnega zavarovanja delavcev, ki se izvaja od 1. ju-Hja 1922 sem po noveem Zakonu o zavarovanju delavcev, smo na podlagi izkušenj treh let zadobili prepričanje da je centralizacija teh panog socijalnega zavarovanja v Osrednjem trradu za zavarovanje de'av-cev v Zagrebu, ne glede na to, da znatno podražuje že itak drago upravo, izvajanju zavarovanja samemu kvarna. Zveza industrijcev se je stalno prizadevala v cilju znižanja bomIŠko in nezgodno zavarovalnih prispevkov. Dočim smo uspeli, da se je prispevna tarifa za nezgodno zavarovanje z veljavnostjo od 1. januarja 1923 znižala od 8 odstotkov na 6 odstotkov ter z veljavnostjo od 1. januaria 1925 sledilo zopetno znižanje od 6 odstokov na 5 odstotkov, je ostal bolniško-zavarovalni prispevek od 1. januarja 1923 nadalje neizpre-rrenjen v višini 6 odstokov. Ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je že sklenilo znižanje bolniškega zavarovalnega prispevka na 5 odstotkov, vendar Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu znižanja ni odobril. Ako piemotrimo računski zaključek Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za poslovno leto 1924, ki je bil objavljen v Uradnem listu, moramo priznati, da je znižanje bolniško - zavarovalnega prispevka PTj sedanjem ustroju zavarovanja ter pri sedan'em stvarnem položaju, zlasti v očigled rastočim izdatkom za da'atve zavarovanim članom, trenotno neizvedljivo. Dočim je bolniško - zavarovalna panoga ljubljanskega Okrožnega urada zaključila poslovno leto 1923 še z znatnim prebitkom, je bilo poslovno leto 1924 zaključeno že z malenkostna izgubo Din 16.900.—, v tekočem poslovnem letu pa iznaša deficit že do s*»daj nad poldrugi milijon dinarjev. Upravni odbor Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je že sklepal o potrebnih t*krep!h, da se prepreči katastrofa bolniškega zavarovanja. 2al je njegova svoboda gibana ome:ena vsled potrebne odobritve tozadevnih sklepov po Osrednjem nradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Kot primer naj navedemo, da Osrednj! urad v Zagrebu še vedno ni odobril sklepa tukajšnjega Ravnateljstva radi preureditve postopanja pri dovoljevanju zobotehniških naprav, ki v preveliki meri obremenjujejo bolniško zavarovalno panogo. Ravnateljstvo ljubljanskega Okrožnega urada kakor tudi Uprava tega urada si Prizadevata, da se znižajo režijski stroški. Dejansko so se ti stroški vsaj znatno znižali, in sicer od 18.74 odstotka v preteč enem poslovnem letu na 17.87 odst koncem prvega polletja tekočega poslovnega leta. Ako uvažujemo, da ie bolniško zavarovalna pa- noga sorazmerno obremenjena tudi po upravnih stroških Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, je jasno, da so upravni stroški bolniškega zavarovanja, k] znaša pri sedanjem ustroju zavarovanja blizu 1 četrtino zavarovalnih prispevkov, visoko pretirani. Smatramo, da sprednje konkretne navedbe zadostno utemeljujejo na*šo nujno zahtevo po refo-mi Zakona o zavarovanju delavcev. Novi Zakon o zavarovan iu delavcev, ki naj se izdela cb sodelovanju delodajalskih in delavskih predstavništev, naj da Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v pogledu izvajanja zavarovana popolno avtonomijo. Le pri temeljiti reformi dosedanjega ustroja zavarovanja bo omogočeno racijonalno izvajanje zavarovanja, ne da bi se pri tem kratile zavarovancem v zakonu zajamčene upravičene dajatve. Pri tej priliki moramo ponoviti našo zahtevo, da se nameščenci izlečijo iz zavarovanja telesnih delavcev ter se na* vse vrste socijalnega zavarovanja namenščencev združijo v posebni, od delavskega zavarovanja neodvisni instituciji. V pogledu nezgodno zavarovalnih prispevkov vztrajamo na naši zahtevi, da nai se za to zavarovanje uvede namesto dosedanjega sistema kapitalnega kritja mešani sistem nakladnega in kapitalnega kritja. Do udejstvitve tega našega predloga, ki je bil usvojen tudi na 111 gospodarskem kongr s-su v Beogradu, moramo zahtevati, da se imovina nezgodno zavaroval.ie panoge nalaga plodonosno na način. Ja b> zajamčeno kritje vseh zakonitih obv2$nos:i. 33.očki moramo ugovarjati, da investira o~rtui urad za zavarovanje delavcev v zgrebu imovino nezgodno - zavarovalne panoge v naprave, ki ne nudijo predpisanega oor^-stovanja. Take investicije se morajo tem manj zagovarjati, ako se dogajajo stvari, kakor n. pr. gladovna stavka v zdravilišču Brestovac pri Zagrebu, ki mečejo vsekakor čudno luč na centralistično izvajanje socijalnega zavarovanja po Osrednem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Za delavstvo in nameščence rudarskih in topilniških obratov izvajajo socijalno za. varovanje slei kot prej bratovske skladnice. Ministeer za šume in rudnike je izdal z veljavnostjo od 1. januarja 1925 nov Pravftnik o bratovskih skladnicah, ki urejuje enotno izvaanje r idarskega zavarovanja za celo kraljevino. Kakor moramo priznati, da je bilo pokojninsko zavarovanje rudarjev nuno potrebno reforme, tako moramo na drugi strani ugotoviti, da bi z izvršitvijo vseh določb novega pravilnika združeni izdatki daleč presegli razpoložljiva sredstva bratov-skih skladnic. V Zvezi industrijcev včlanjena rudarska in topilniška podjetja so na ponovnih konferencah razpravljala o tem važnem vprašanju. Na anketi, ki se je VTŠila dne 7. aprila 1925 pri Rudarskem glavarstvu v Ljubljani, smo izčrpno obrazložili naše stališče napram novemu pravilnikj ter podali konkretne predloge iadi potrebnih iz-prememb. Ker so bistvene določbe novega pravilnika na osnovi zavarovalno tehničnega proračuna neizvedljive, ne more biti dvoma, da bo ministrstvo izvršilo potrebno noveliranje tega pravilnika Nam !e predvsem na tem, da se obvarujejo bratovske skladnice, naše najstarejše socijalno - zavarovalne institucije, pred finančnim propadom. Ako bo ministrstvo nvaževalo naše stvarno utemeljene predloge, smo uverjeni, da bo to predvsem v pravilno umevanem interesu zavarovancev samih. To in ono —g Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze je bil položaj na domačem žitnem trgu prejšnji teden brez sprememb. Razen živahnejšega povpraševanja po suhi koruzi je ostala tendenca pri vseh drugih pridelkih stagnirana. Tudi na svetovnih žit* nih tržiščih je ostal položaj neizpremenjen. Vendar pa vse kaže, da se mora situacija v kratkem razjasniti, ker se bliža izvoz ru* ske pšenice koncu. Promet na novosadski borzi je bil splošno slab. Pšenica je noti* rala: vagonsko uzance blago Bačko 245 do 250. 77/78 težko 250. Blago na Tisi 77/78 težko 250. Budimpešta je plačevala po 282. Du* naj pa po 178 Kč. Brajla notira za potisko blago 210 S. Stara koruza je notirala: bačka 175, banatska 165, srbijanska pariteta Beo* grad 175. Braila notira 138 S. Cene suhe ko* ruže so varirale med 155—157-50 za vagon* sko blago, 155 pa za blago na reki. Dunaj notira 113—115 Kč. Vagonsko blago Postojna so plačevali po 200 nakladanje okto* ber-november. Nova koruza notira 10230, sremska 105. Moka «0» baza 400, Kelebia notira za «0gg» 255 Kč. Otrobi v jutenih vrečah po 120, fižol 205, oves 160, ječmen 175—220. —g Vinski trg. Trgatev je ponekod že končana. Po dosedanlh podatkih kaže položaj vinske letine nastopno sliko: Dalmacija: Letina je kvalitativno in kvantitativno dobra. Zanimanje vinskih trgovcev je zelo živahno. Bela vina so večinoma že razprodana. — Slovenja: Kvaliteta letošnjega grozdja je slaba. Mošt s 15% sladkorja se plačuje po 3.50—4 Din, z 18% po 4.50 Dm. — Srem: Letina je za 20% slabša kot lanska. Kupčij še ni. — Banat (Vršac): Letina je povoljna. Mošt ima 16—18%. VeKko povpraševanje je povzročilo porast cen mošta od 2.40 na 3 Din. Zato se je pod razno tudi staro vino. Stara vina bodo kmalu razprodana. — Srbija: V Krajini bo letina slaba, ker je uničilo trto deloma slabo vreme, deloma pa razna bolezen. V Požare ven je pridelek zadovoljiv. V 2upi je letošn'a letina za 60—70% boljša kot lanska. Trgatev se je pričela. Grozdje notira 2.20 Din franko Požarevac. Letošnja vmska trgovina bo v naši državi splošno stabilna, ker ni izgledov ja velike spremembe v cenah. V prometu bo samo domače blago, ker je finančna oprava v Primorju pomnožila straže tako, da ne bo mogoče vtihotapljat? belega umetnega vina. Lani je bilo pri nas mnogo vtihotapi enega vina i* Italiic, Nchfi in zgodovina Dr. Cabanes se ni proslavil z nobenim senzacijonamira izumum na polju medicine, pač pa le spisal več zabavnih knjižic, ki govore o različnih zakulisnih mahinacijah hi sporednih pojavil v zdravniški stroki. Tako n. ni. trdi nekje, da bi bila krenila zgodovina človeštva v drugo smer, če bi bil Kleopatrin nos malo drugačen kakor je bil v resnici. Cabanes je Izdal šest zvezkov pod naslovom »Indescretions de P Histoire«. To delo je zelo skeptično kar se tiče vzvišene vloge, ki so jo igrale v zgodovini razne odlične osebnosti. Vsi organi človeškega telesa so bili predmet vraž, razvad, mod in praks, ki so se menjavale od stoletja do stoletja. Skupnost vseh teh po avov tvori pravo ozadje zgodovine človeštva in pojasnilo za marsikaj, kar bi ostalo sicer prikrito. Cabanesovo delo torej ni samo zbirka anekdot, nego je tudi poučno. Oglejmo si, kaj pravi avtor o nohtih. Veste, piše Cabanes. od kod je moda dolgih nohtov? Plemiči, ki so bfli na francoskem dvo-u v Versaillesu tako v časteh, da so smeli prestopiti prag kraljeve sobe, niso trkali, temveč praskali po vratih. Zato so jim bili potrebni dolg; nohti. Tako se je zgodilo, da je dolg noht pomenil, da je njegov gospodar pri kralju v m3osti, torej odlična oseba. Zdaj lahko razumemo prizor iz Malierovega Misenetropa, ko se Alceste pritožuje Celimeny: »S čem ste si pridobili (Clitander) kraljevo naklonjenost? Mar s tem, da nosite na mezincu dolg noht? — Odlični Kitajci so nosili nob+e. ki so bili včasih 76 cm dolgi. S tem so hoteli povedati, da so tako bogati in znameniti, da jim sploh ni treba delati. Da bi se pa tem krempljem nič ne zgodilo, so im nosili v srebrnih, lepo okrašenih mošnjičkih. V Franciji in Italiji so nosile omožene Ženske dolge nohte na palcih. Strigle so jih v obliki nožička. s katerim so prerezale novorojenčku popek. Dandanašnji taka operacija pri porodu ni več v rnodi, vendar nam pa delajo nohte še vedno velike preglavice. Tako dolgih nohtov, kakor so jih nosili Kitajci, naša doba seveda ne more trpeti, ker mora vsak človek delati. Pač pa se je pojavila Pri mnogih manija, da nohte grizejo. Na ta način izgube vsako obliko. Striženje nohtov je igralo nekoč v zdravtvu važno vlogo. Neverjetno se zdi in vendar je res, da so zdravniki na dolgo in široko debatirali, da-li naj se začne v interesu zdravja striči nohte na desni ali na levi roki, na palcu aLi mezincu in kdaj. Kakor so meseci, v katerih se ne sme jesti ostrig, tako so bili tudi dnevi, ko je bilo striženje nohtov včasih tudi las ali brk zdravju škodljivo. Splošno je veljalo načelo, da se nohti ne smeo striči v dneh, ki se začenjajo v francoščini z »r«. Striženje nohtov so priporočali zdravniki osobito ob sredah (mereredi), dočim je bil za lase najbolj pripraven četrtek in petek. Moderna zdravniška veda trdi, da se poznajo nekatere bolezni na nohtih, kakor izdajajo na pr. oči bolezen organov. Na nohtih se poznajo zlasti težke živčne ln duševne bolezni. Pod vplivom teh bolezni se pojavijo na nohtih brazgotine. Vsi nohti imajo brazgotine sarro s to razliko, da so pri zdravih 1 udeh zelo fine, enakomerne, paralelne in leže podoigenm, dočim so pri bolnih razmeroma globoke in nikoli ne leže podol-gem, temveč počez. Psihijatri spoznajo po obliki teh brazgotin na nohtih vrsto in stanje bolezni. Sfinga se pogreza Velika egiptovska sfinga, eno največjih del stare umetnosti, se počasi pogreza v pesku libijske puščave. Dolgo časa se je ustavljala strašnim viharjem, ki divjajo tam okoli, in zdelo se je, kakor da je sfinga stvorjena za večnost. Mase, na katerih po* čiva, so se zdele neizpodbitne in ves spo« menik so smatrali za tako trden in silen, da furija elementov ne bo mogla nič opra* viti proti njemu. Toda čas je šel svojo pot in sedaj se kaže, da vse človeške stvari, in tako tudi sfinga, zapadejo poginu. Nabira se vedno več pesla okoli sfinge in peskove množine jo izpodjedajo na vseh straneh. Peščena tla so 8' od leta 1864. dvignila za dva metra in pol; za toliko se je velikost sfinge zmanjšala. Egiptovska vlada se je trudila z odstranjevanjem peska, toda na« ravna sila je močnejša in ne odneha od svojega razdiralnega delovanja. Sedaj tre* fra ukreniti nujno kaj v svrho ohranitve monumenta. Sfingo je zgradil Faraon Ce* fren, ki je postavil tudi piramido ob Nilu. Predstavlja leva s človeško glavo, ki je slič* na glavi kralja. Visoka je 20 m, leta 1864., predno so odstranili pesek, je bila visoka 16 m, sedaj je višine 17 m in pol. Sfinga je zelo poškodovana po raznih straneh in tudi po glavi. ina smrti V sredini daljnega, še ne preiskanega ozemlja v notranjosti Brazilie, razprostirajočega se na prostoru med Rio Roosevelt in Rio Arangaava, leži dolina, ki je zaznamovana kot »Dolina smrti«. Ime dovolj svedoči o strahotah tega kraja. Kdor je posetil dolino smrti, se ni nikoli vrnil nazaj; izginu* je brez sleda. Tudi reka, ki namaka dolino se imenuje Reka Smrt* (Tod River). Na tem ozemlju so naseljena divja hvdijan. plemena, ki so pobegnila pred bolj in bolj prodirajočo civilizacijo. V dolini sairrol biva eno najokrutnejših plemen — Chervanta. Gorje belemu človeku, ki si je upal prodreti v doHno smrti! Pogine kot žrtev zavratnlh Indrancev, ki napadejo belokožca, obsipajoč ga z zastrupljenimi dva in pol metra dolgimi pšicami. Zastrupljena pšfca povzroči takojšnjo smrt zadetega. Belim v jetnikom Chervanti odsekajo glavo, jo posuše na vročeni pesku, nato pisano pobarvajo, oči pa nadomeste z nekakimi umetnimi. Te lobanje ao bojne tro- feje, ki se čuvajo v kočah kot amulet kot znak zmage. Pred leti so skušali dolino prepotovati trije Braziljanci. Dva sta bila ubita, tretji ie zgolj po naključju odnesel zdravo kožo. Nosil je namreč očala in Indijanci so menili, da v njih tiči neka nadnaravna sila. Ujetnika so zato obdržali pri sebi za zdravnika in mu dali ženo. Kasneje, po dolgih letih mu je uspelo pobegniti, potem ko so ga že vsi smatrali za mrtvega. Ni dolgo tega. kat je skušala v nepristopne kra'e prodreti Anglež Francis Gow Smith. Na pol pota se je moral vrniti, je pa trdno odločen, da pri-hodnie leto ponovi eksped cijo. Smith je opisal pokra inn kot nairogatei*o ženijo sveta. Tu se nahajajo ogromne zaloge zlata in drugih dragocenih rudnin. Vegetacija je nepopisno pisana in bujna. Nepristopen pa je svet radi ogromnega števila strupenih kač in divjih zveri. Smithova ekspedicija se je morala levje boriti za svoj obstoj. Na eni strani sovražni Indijanci, na drugi večna borba s kačami, jaguar jf itd. Ameriški listi poročajo, da prodre prihodnje leto v dolino smrti več ekspedici". Za dama blaor> na modernejše, ki ga drugje ?e sploh ni v prometu, novost za damske plašče, izredno ugoden nakuo pri Schvvab - LiubHana Drago Zgubil spomin in denarnico Pred kratkim se je ponoči na central* nem policijskem sedežu v Milanu predstavil mlad, elegantno oblečen človek, ki je prosil z vso resnostjo, da naj mu povedo negovo ime, katero je pozabil. Policijski uradnik ie prvotno mislil, da ima pred seboj nesrečnega blaznega človeka, tekom lo-govora pa se e prepričal, da gre za izreden bolestni pojav Neznani mladi človek je bil ves čas miren in korekten, samo neprenehoma je hotel vedeti svoje ime. Preiskali so ga pa niso našli pri njem nobenega dokumenta. Denarnica je bila popolnoma prazna. Spravili so ga v bolncio na opazovalnico, kjer je čez nekaj dni prišel k sebi in se nemalo začudil, da se nahaja tam. Popoldne >e bil zaslišan in je povedal, da se imenuje Ttmaso Mattia di Domenico. da je star 22 let. po poklicu računski uradnik ln da stanu e v Palagianelu. kjer je niegov oče železniški uradnik. Povedal je, da je šel od doma, ker je imel nekoliko dni dopusta z namenom, da si ogleda nekatera večja mesta. V Milanu je posetil neko gostilno in menil, da preživi vesel večer. V njegovi bližini sta bila dva mladeniča, s katerima se je pričel razgovarjati. Predno je odšel, je plačal iz svoje listnice, v kateri je bilo več sto lir. Ona dva neznanca sta ga spremljala do Porrici Settentrionali in od takrat dalje se ne spomina na ničesar več. Pravi, da je bila njegova glava zavita v meglo in nič ne ve, k:e je hodil tn kako je prišel ob denar. Policija je uvedla informacije o mladeniču, zdravniki pa se bavijo z nenavadnim pojavom. vr* */* *w CRAND HOTEL V LOCARSU. V tem coska in Uafijan hotelu so imele svoj sedež angješka, fnov ska delegacij*. Strojevodje kot polnilci Neka ameriška železniška družba je odredila, da morajo njeni strojevodje, ki opravlja o prometno službo, od časa do časa potovati na svoji progi v ednem zadn ih vozov kakega osebnega vlaka, da se jim pokaže, kako je neprijetno, ako stroHvodja ne postopa dovolj skrbno s svojim vlakom. Zlasti pri dolgih vlakih ne V« ti strojevodja na svojem mestu, kaki sunki nastajajo pri neprevidnem privozu ali zaviranju in zato je za stro evodjo poučno, ako te nevšečnosti tudi sam občuti na svo'eai telesu. Družba misli, da si bo za bodoče pač vsak zapomnil take neprijetnosti in se bo zato potrudil, da prepreči enake sunke. Vodstvo dotične železniške družbe trdi sedaj, da je dala ta odredba že prav dobre uspehe vpliva od-gojevalno na strojevodje ne szmo glede na njihovo točnost v obratu lokomotive in vlaka, marveč tudi s psihologičnega stališča. Tragedija zapeljanke Na periferiji sela Dobrigošče v Hercegovini je stanovala v stari, napol razpadli kočici rodbina Djukavović. Zla usoda je že od nekdaj spremljala nesrečno rodbino. Je-tika je po vrsti izt. ;ila člana za članom. Nazadnje sta ostala samo še dva. Lljubica in Stojan, brat in sestra. Ljubica je že v rani mladosti izgubila roditele in z bratom vred je bila izpostavljena bedi in lakoti. Poleg tega je Stojan hiral za jettko. Rada bi Ljubica pomagala bratu. S krvavečim srcem je gledala, kako mu jetika razjeda pljuča, ni pa imela sredstev, da bi vsaj ublažila njegove muke. Bolnik je stavil velike zahteve, ki mu jih pa Ljubica na žalost ni mogla izpolniti. Sprva so ju podpirali prtjatel i in sosedje, končno pa je izostala i ta pomoč. Medtem se le začel za Ljubico, stasito m lepo mladenko 20 let, zanimati bogati posestnikov sin Kosta Ristič. Približal se je mladenki in pričel z njo ljubavno razmerje. Ljubica mu je vračala toplo ljubav in ga prosila, da ji materijelno pomaga, hoteč na ta načbi rešiti brata. In Kosta je pomagal. Stojan si je malo opomogel, ko pa ie prišla pomlad v deželo, je izdihnil svoje mlado življenje. Llobica je ostala sama na svetu. Razen Koste ni imela nikogar, ki bi jo tolažil. Dnevi so potekali monotono, pusto. Kosta je postajal napram Ljubici čedalje prijaznejši. Da se razvedri jo je vodil v mesto na zabave, prireditve m drugo. Toda namen posvečuje sredstvo! Kosta Je delal premišljeno, prera-čunjeno. Vedel je, da se nesrečna sirota, navezana sama nase, ne bo mogla dolgo upirati njemu. In to ie izkoristil. Vzel »e L>u-bfci še poslednje, kar je imela — njeno deviško čast. Dekle je slepo verovalo, da jo Kosta poroči m se mu udalo popolnoma ... Toda posledice niso Izostale. Ljubljica Je čutila, da postane mati. Od tega dne dalje ie silila v Kosto, da jo poroči. Bogati mladenič pa je svojo izvoljenko surovo vrnil. Rekel ji je: »Čakaj, ali pa se ubij!« To je bilo dovolj za rahločutno Ljubico. Odisla je dnmov potrtega srca. Drugi dan je našel neki sosed mladenko obešeno i izbuljenimi očmi in osinjelim licem. Nesreč-nTco so pokopali poleg njenih dragih. Proti Brezdušnemu Kosti je bilo uvedeno kazensko postopanje. Je, da se prepričate, da eder. par nogavic z žipom in znamko) (rdečo, modro ali zlato) „ključ" traja kakor Itlrje pari đrugfT^ Dobivajo se v prodajam^ Železnica in velika mesta Hanoverski proiesor Blum je predaval o železnici in gradbi mest z oziro.n na prometna sredstva in njihov vpliv na razvoj mest. Z vso strogostjo se je uprl nadaljne-mu naraščanju velemest, ki pomeiijo grob kulturnih narodov. Brez primernega razvoja prometnih sredstev bi seveda ne bila mogla nastati milijonska mesta, kajti promet je najglavneši graditelj mest. Večina velemest ne stoji na talnih zakladih, marveč pogostoma v manj rodovitni pokraHni in neugodni okolici, toda na važnih točkah pomorskega in deželnega prometa Iz čisto prometnih mest so se razvila s rasom velika trgovska in industrijska središča. Toda pomorstvo in železnice niso za to tu, da bi vodila k zgradbi ogromnih mest. S pravo železniško politiko, s prevdarnim nastavljanjem omrežja, dobrimi voznimi načrti za osebni promet in odgovarjajočimi tarifi za blagovni promet se lahko ustavi nagroma* denje velikih človeških mas. Večja mesta ima:o navadno dražje prometne naprave, kakor je potreba, tako visoke in podzemeljske železnice, od katerih 1 km stane 30 krat toliko kakor 1 km cestne železnice. Ne smelo bi se dopustiti, da bi narastlo nesto preko obsega, ki omogoča ustvaritev prostih prostorov in udobnih prometnih sredstev z navadnrmi stroški. Meja glede svobodnih prostorov leži približno pri 300.000 do 400.000, glede prometnih sredstev pri 700.000 prebivalcev. Sedaj se gradijo brzovozne cestne železnice, ki zahtevajo zase v cestnem piometu svoj prostor. Blum zahteva sodelovanje železnic z mestnimi upravami. Predno se postavi načrt za obsežne gradbe, bi se moral namislitl najprvo generalni prometni načrt. Tudi bi se moralo Že vnaprej gledati na primeren prostor, pridržan izključno železnicam %lj drugim Prometnim napravao* Stran 6 »SI. OVPNSK! NAROD« dm 22 oktobra 1925. *tev 240 SODA TRI prednosti nudi TRI? razkroH sam od sebe vso nesnago ter vsled tega olajša pranje, TRI prištedi 301, mila in 501, časa, TRI TRI podaljša za 30Vn trpežnost perila; mencan:e in in drgnjenje, ki pokvari perilo, postane nepotrebno, je za najfinejše perilo neškodljiv, zajamčeno / ne razjeda tkanin, ker je produkt nafte! ■ j - k i* hupuie tovarna TITAN it v Realka, > m} mm mM! - . ■ IfolSb - prodaja d.-»m» llCiElv' skth niaščcvi Trpižn' šnortr.i Din 400, modni še\-jot Din 550. Vclour ia D n 600, Ve-»oui Ia Ia Dl<~. 720, pladkt suknen Din 800, fini m-dno sukneni Din 900. Modeli Velom* z „Bib rctie* Kožo 1020, modno sukno z ,E ectrik" 1330, Eskim VcTour s Panterkanin 1650, na*nove'ši modeli s Chlneh Ha Opusom 2600 do 300) v veletrgovini R. Stermeeki. Celje štev« £1« — Crn ki zastonj I 86x ROVAL RfllAli, LINE Kr- jns'c^a postne oarobroHn* Hnf?n — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H S Zaareb, Trg. I. 4tev. 17. Redoviti notnlSkl npometi Hamburg-Cherbo^rfi-SouthamTJton v New Ycrk in Kanado Cherbourq-Liverpool>Southamptoii v Južno Ameriko« — — RIo de J»nefro. Santos, Montevldeo. Bueno* Afrei, Sannaolo. — — Odnrava potnOcor * prvem, druc«^ rrke. — — Zahteva:te tako: prosretrte! - Čaj xa dame rjtUa cvetna, ne razburjajoča,, takotmenovana Unska čajna mešanica zasebno primerna za p-ipravo o samouarju Jea* tudi pri daljšemu, v/ečen/u ne postane grenka. NaicenHše kupite samo pri Valno, L k^ol&žo.ro-kavfee, nct^vlce, nahrbtnike sca §nl*rfe in t.ri-to. potr*eb5člne za *lvi1fe, Icro ače, čtvt'rr'v m sedlarje NA VELIKO IN MALO L'uhljana 138*L (al'zo Prrferaors"« romenlfra cb tnal) Fafrcie;"sJ epcb?7i*t izum, ctrole'sVa -ii-a'ia . rstil ka 2G0-500 ] IKali Offtaai, »ta služl'o v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Na I man'*i zneeek Din 5. ULI 0GL Zeni.ve, 'Joj.siiwaae ter oalas: strono trnovskega ina^i-a, vsaka beseda Din 1' -. ftalman'Si znese* Din 1 Priporočamo oglaševanje v ff Slovenskem Narodu ki e najstarejši slovenski list in >ja fita mnogobrojno občinstvo v Liubliam, po vsej Slaveni i in v inozemstvu. Razs r en fC naS list zlasti v vseh gospodarskih in meščanskih krog h Mah oglasi v ^Slovenskem Na odu* so co obsegu r a večji in na:holj č tljivi. zao imajo prav povodne usnehe. Prodajalka mlajša, vešča galanterij* ske stroke — išče slu ž* bo. Nastopi lahko ta':oj-— Dopisi pod «Vešča 3887» na upravo «Sloven* skega Naroda». Postrežnica zanesljiva in snažna — sc sprejme za pospravi I;anjc boljših sob za do* poldanske ure. — Celov* ška cesta 14, pritličje. 3940 Dobre krojaške noTTOČnike za velike kose — sprej* me — Elegance oblačilna dri'žha z o. z.. Liubliana. Aleksandrova cesta 12 3938 Skrščičar debra mo". vesten, :*iče službo v večjem hotelu. — Dcp:si ood «Slaš.\ ar 3906» na upravo «Slov. « Naroda*. Skladiščnik, vojaf jine prost, pošten in z-nesljiv — išče služ^ bo v večji špecerijski tr* fjr»\inT. — Dopisi đ ^Skladiščnik 3911» na upravo «Slov. Naroda«. VTjo-.cojenec star 45 let, išče službo sJrge ali vratarja. Ne« stopi lahko takoj- Do* pisi rod «Vratar/3927» na upravo »Slovenskega Naroda*. Prodaj rlka, izurj?na v mešani stroki — išče službo v trgovini z mešanim blagom. Gre tudi za blagajničarko. — Dopisi pod Izurjena 3932 na • travo «Slov. Nar.». Vratara traži velika tvornica za skorašnji nastup. U ob* zir dolaze oženjeni bez d-ece, absolutno trijezni i povjerljivi sa dugogo* dišnjim svjedodžbama. Stan, ogrijev i rasvjetu badava. — Ponude pod «Vratar 111/1» na sina tcrreklam*, Zagreb 1*78. ^924 I Ka Mm | Nagrobno svetilko dobro ohranjeno — ko* oim. — Dopisi z naved* be cene pod »Svetilka 3925» na upravo «Slov. Naroda*. I W I Fianino, dobro ohranjen, se rad' rromanjkanja prostora — •godno proda. — Dopisi pod «Pianino/.3926» na upravo «Slov. Naroda«. Jfc rcoiičnin Hiša z dvema stanovanjema, velik vrt, blizu železni* ške postaje — se takoj proda. — Dopisi pod «Din 100 0CO'3903» na opravo *Slov. Naroda*. Posestvo blizu Kranja, 25 oralov zcmlie, njive, travniki in gozd — se vsled selit* vc ugodno proda. — Pi* smene ponu/be na upra» vo »Slov. Naroda* pod •Posest vo/5923». Trgovski lokal s stanovanjem na pro* mednem kraju v mestu ali na deželi — se išče za takoj- — Dopisi pod •Trgov/ ' lokal/3910* na upiavo «Slov. Naroda* Gostilno r.z prometnem kraju na deželi iščem v najem; e^ent. jo tudi kupim. — Ponudbe pod »Gostilna 3930» na upravo «Slov. Naroda*. Siušvaiia &oao s posebnim vhodom išče grspodiena, ki je ves dan odsotna. Plača dohro — Ponudbe pod «500,3937» na upravo «Slov. Nar.». Večjo orezno sobo s posebnim vhodom v s1 edini mesta — iščem za takoj. — Dopisi pod «Soba take f3904» na upravo «Slov. Naroda*. I £okali Lofial re odda. Poizvc se: Sv. Petra cc* sta 36 (Marija Meneej>. 3939 Stanovarje dveh sobi in kuhinje na Selu — zamen lam z ena* kim manjšim v me* stu. — Dopisi pod *rZn* menjava 3931» na upravo «Slo'\ 'iroda*. I Donisovanj BaaaaaaaaaaaaaaaaaaPaaaal Varana mladenka žAi dopisovati z enakim mladeničem plemenitega srca. — Dopisi pod «Nc obupaj v d ;5ncm boju 3936» na upravo «Slov. Naroda*. Mlad £cs*M>d (uradn:k) želi dopisovati v svrho znanstva z rala« do intelig?ntno scspod.č-no Dekleta z dežela imi» jo pr^di ost. — Dopisi ned »Harmonija 3929» na upravo »Slov. I * .roda*. Hrana B Tet it' -~c »Dvorec* priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din di 11 no 163 I Družabnik s jpita!^- 100.000 Din se išče za Ipcccrfjfka trgovino; biti rac.r 1/» učen li strc'e. — Po> mdbe pod «Dr 3%7* na upravo «Slov. Narr 'i*. Trboveljski prenog dostavljam v vsaki kolu čini na dom. — Ivana Treo L JU1 ijana. Cesta i Gorerjjsi.o železnico 6. 39P Ocekama JEmoiia1 na Viču^Brdo — pisarni v Ljubljani. Dunajska ce> sta 23, telefon 207 — pri poroča svoj > hoeato 7fi lojjo zidne opeke. Uebf kov in strešnikov vseh VTS* po zelo ugodnih ce nah 183/L Blagajne «\Vcrthcim» in JEKLF NE DENARNE OMA RE za vzidav-jnie — pri poroča Liublianska ko mercijclna družba, Liuh liana. Blciu eisova c. 18 Opreme za neveste store, zastore, jedilne in spalne garniture, namiz na in posteljna pnj n ,ala in vse vrste vezeni m \eže ročno najceneje M ZorsJežek. Ljubljana, — Stritarjeva ulica 7. Pre> v/amc vse kombinaciji iz motivov Predtisk^njc Največja izbira načrtov 1°(> : PRODAJA EC«-. o ;njno sodišče v P tu* u proda IJcitando dne sls in 27. oktobra t. I. v Ptuju in n j nos aji Sv. Lovrenc na Dr- oolju nad ensto hektolitrov razneqa sta**egi vina, razni »eliko in rm!o vinsko rsesso-io, ?ort e vole, krave. te.Ice, svlri'e m narm §> ili žei tračnic, 6000 m ozk^tirnili rać^ic. kom :htna napravo za izdelovanje lesne v Ene, razne So omoblle i** stra e ter kotle za elektriko tri barake itd. Fo asntia daje dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuju. 3935 ES52S£5E2aCTSaaHBBEH je na - na bol ši domnč mJotmaČn; zivod ima, v vseh mesih zane-slj ve poverjenike da:e informaci e o ' sem, posebno na $e o imovnem stanju c'enarnih zavodov, trgovsko ind-stritsk h rodje! j in pnvntri'h oseh. A'gusove inf ^rrrncje so točne, izčrnne in ^rze. An us se nahaja v Vi'ka Karad ća ul. 11. Beograd. Ar^usov telefon je 6-25, a br/ohvni na«lov Argus. «1 S@ v Šiški, Vodnikova ces'a (b'vŠa K' tKci>e£g0V3, ^cdaj Puteanyjeva) enonacdt'ogna EllSl 2 PO^V dar-skimi poslooi!, gozdom za hi?o in velikim dvor ?čcm pred bišo. V h ši se nahriaio velike kleti, pr merne za kal a vins esa trgovca. E\< ktr čna razsvetljava. vor?o-voi n vodnak v hiši. — Kupci nai se zjrla^ijo dne 25. oktobra t. L ob desetih d poludne na licu mesta. it*t>Kill*IMMMMHIItttttttmt* 3ssi pokopališki vrtnar. Sv. Krž - L ubijana, se pri oro?am cen. c»bč?e-vrstni ceško-kovaški in angleški koks za livarne n domačo uporaoo, kovaški premog, črni premog in br kete iaclnif • Pr£rme*ni zavod za premog d. d. iUJlUV« v Ljubljani, Mi doslčeva c sta 15 1 oodusečia u nrov'nz U Bosne. Dotičnšk treh-»će. da vi 6 nosto-eć tamh. zbor i'v:ežbT za nota'no pv ranie i da ka » zb ro^odta or an »«ta nicvać i zbor. (Ima i len n>trumcnte ra svaku eventumu ortjanizaci u vlazhe). — i redn |l mide n ožen eni, c en*, nroesi^n st (znnaili a) 't- bi pr<^ao miesečno osim stana u narav, Ogli leva. elektr. o«v- r t! enje i du^ih pogodnosti «oš i i 00 12P0 Dim. Ponude sa đnk-zom am*»n>Tvosti neka se ?al u na onmva lis'a pod oznakom: .ZBOROVODJA ^92 ' d> na-k-snij: ,7.'X. 192"v Nastup službe na l./XI 1925. I Popolnoma varno naoZite dena; v | LjubSiansKo posojilnico v Ljubljani. Mestni trg štev. 6 kei trna že nad 11,000.003 On iamsWt»ne filavnice. Vloge na hranilne knji ice n tekoči iaćun obrestuje na'u^os!nekea Stalne vloge z odpovednim rokom obrestue po dogovoru. Sprejema v inkaso lakture in eesije terjatev. Posojila daje. le proti ro,ni varnost, na vkmizbo in prot. poroStvu. Tcleion štev. 9 23 L telefon Stev. ■aaj Urejuje: Josip Zuoaočič. — Za »Narodno ti&karooa: Fraa Jezeršek. *— Za inaeratni del lista: Otoo ChrUtof. — Vsi v Liubl>Aai W 1 a