Savinjski vestnik CELJE, 26. maja 1951 Glasilo osvobodilne fronte mesta cel j a, okrajev celja-okolice ŠOŠTANJA leto iv., štev. 21 — cena 5 din Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju. Poštnina plačana v gotovini, četrt- letna naročnina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. 27. maj - 3. junij TEDEN ZBIRANJA ODPADKOV Zbiranj e odpadkov naj postane stalna oblika varčevanja V zadnjem času je v svetu splošno pomanjkanje raznih surovin. Tudi pri nas je to pomanjkanje zelo občutno, zlasti še zaradi naglega razvoja naše industrije v povojnih letih. Vel.ikr industrijsko ia/\itejše dfžave izkoriščajo vsestransko razne odpadke ki predelavo v ^ndustritfi tKmečka knjiga« bo izdala zanimivo in za vsakega kmečkega člo- veka koristno knjižno zbirko. Zbirka bo vsebovala pet knjig: »Kmečki žepni koledar za leto 1952.« Koledarček bo za vsakega kmeta in kmetijskega strokovnjaka nepogreš- ljiv. Izhaja že več let, letos pa bo še posebno praktično in smotrno urejen. Vseboval bo vsakovrstne strokovne tabele in zapiske za dnevno uporabo ter razne zanimivosti. Imel bo tudi nekaj praznega prostora za kmetoval- čeve zapiske. »Zreja mladih živali«, knjiga zna- nega veterinarskega znanstvenika dr. Marjana Pavšiča bo prav posebno raz- veselila naše kmetovalce in živino- rejce. V njej nam pisec v prijetnem slogu opiše, kako naj ravnamo z mla- dimi živalmi — govedom, konji, svi- njami, kozami in drugimi — od nji- hovega rojstva do zrelosti. Vzroki zgodnje umrljivosti in različnih bo- lezni pri mladi živini so ponavadi tile: nepravilno hranjenje, neprimerni, to je vlažni in premalo zračni hlevi, sla- ba paša in razne druge okoliščine. Na vse to nas opozarja knjiga: Zreja mladih živali. Ta knjiga bo opremlje- na z mnogimi slikami in je že v tisku. »Kaj so videli kmetijski strokovnja- ki po svetu« je knjiga, ki nam bo od- prla pogled v širni svet. Naši strokov- njaki so potovali V° Angliji, Ameriki, Švici, Holandiji, Nemčiji in še dru- god. Mnogo, mnogo zanimivega so vi- deli. Še posebno so proučevali živino- rejo,' sadjarstvo, poljedelstvo. O vsem tem pišejo poljudno, poučno in tudi zabavno. »Gospodinjski nasveti«. Tudi za naše gospodinje bo nekaj. Srav vsaka žena si želi knjigo, ki bi jo poučila, kako naj si uredi svoj dom in kako bo v njem vzdrževala red in snago. Tu bo našla nasvete tudi za pranje, likanje, čiščenje madežev in še sto drugih praktičnih nasvetov. Knjiga bo dobro služila vsem gospodinjskim tečajem in gospodinjskim šolam. V »Zali« povesti Ivana Tavčarja bo knjiga, ki jo bo vsakdo z veseljem prečital in težko odložil. Že dolgo ni bilo na knjižnem trgu spisov priljub- ljenega pisatelja Ivana Tavčarja, zato vam bomo z njo prav gotovo zelo ustregli. Zbirka bo lepo opremljena. Koledar- ček bo v platno vezan, ostale knjige bodo tudi ilustrirane. Kdor bo zbirko naročil in takoj plačal, prejme že v juliju prvo knjigo: »Zreja mladih ži- vali«, ostale pa konec novembra. M. K. Leteči »Kmečki glas« Le kje ije to mogoče, toste vprašali? Pa se je prav zares to zgodilo v Smartnem ob Paki. Tu imajo pismo- nošo Franca Antleja, ki dostavlja po- što tuidi po sosednjem krajevnem ljud- skem odboru Gorenj ah. Pred nekaj dnevi je Antle prišel še pred 14. uro na postajališče v Paško vas. Zamislil se je in sklenil: »Zakalj bi pešačil, ko pa se bom lahko čez nekaj minut pe- ljal v Šmartno z vlakom.« Pri Mihelecu se je Antle pObahal, da je v Skornem popil že tri litre jabolčnika, pa je še kar žejen. Bil je zelo zgovoren, dobre volje in že močno okajen. Med potjo proti Smartnem ob Paki je Antle vrgel »Kmečki glas« kar iz drvečega vlaka ljudem, ki so delali na polju. Potniki so^ se zgražali, pa tudi nasmejali le- tečemu in frfrajočemu »Kmečkemu glasu«, pismonoša Antle pa je /taisti dan le izpolnil plan dostave. rt F. L. ZA HALE GOSPODARJE V skupnosti je moč Tega gesla se zavedajo tudi rejci malih živali že od nekdaj, zavedajo pa se tudi koristi, ki jih lahko kot or- ganizirana enota od skupnosti pre- jemajo. Reja malih živali je dostikrat edino možna gospodarska panoga malega človeka, ki mu z malimi stroški olaj- ša je njegov življenjski standart. Za- radi skromnih denarnih sredstev in omejenih prostorov, ki so malemu člo- veku na razpolago, more gojiti edino male živali, ki mu dajejo lepe koristi: meso, jajca, mleko, volno, krzno itd. Reja malih živali je vsekakor velika materialna pomoč malemu gospodarju. Ker je Slovenija agrarno pasivna dežela, zato je za nas reja malih ži- vali tem važnejša, saj povečamo s to panogo gospodarstva našo agrarno proizvodnjo. Edino z rejo malih živali nudimo možnost najširšim slojem na- roda, da sodelujejo pri proizvodnji ljudske prehrane, s čimer se poveča vrednost celokupnega našega narod- nega gospodarsva. Veliko vrednost reje malih živali za splošno gospodarstvo je uvidela tudi naša ljudska oblast, ki je dala inicia- tivo za osnovanje samostojne rejske organizacije na društveni osnovi. Na- loge ustanovljene rejske organizacije so: da skrbi za moralno in materialno p"omoč svojih članov, da jim nudi vsa potrebna strokovna navodila in na- svete pri reji malih živali, da posre- duje nabavo in prodajo čistopasem- skih plemenskih živali, posreduje svojim članom skupno prodajo pro- duktov reje malih živali na domačih in tujih tržiščih, predvsem volne, ko- ž uho vine itd., da prireja poučna in strokovna predavanja o reji in negi malih živali; prireja poučne tečaje, izlete in razstave malih živali. To so glavne smernice in naloge naše rejske organizacije. Rejci malih /ivali, pridružite se k svoji rejski or- ganizaciji; udeležite se ustanovnega občnega zbora društva »Rejcev malih živali« v Celju, ki se bo vršil v ne- deljo dne 27. maja t. 1. ob 9. uri do- poldne v Domu ljudske prosvete (Na- rodnem domu) v Celju. Prva hrana golobov Tzmed vseh vrst ptičev pripravljajo edino golobi za pitanje mladičev po- sebno hrano v svoji golši. Golša golo- ba, ki bo mladiče skoro izvalil, je na- polnjena z belkasto in dobljivo kaš- nato snovjo. Mnogi menijo, da to snov izločajo žleze, kot n.pr. sesalci mleko, kar pa ni res. Kašnata snov ni nič drugega kot delci sluznice, ki pokriva notranjost golše. O tem smo si danes povsem na jasnem. Natančno se celo ve, kdaj in kako se prične tvoriti pri \aleeih golobih hrana za mladiče. Ko se mladiči izležejo, jih golob in golobica pitata najprej s pripravljeno kašnato snovjo iz golše. V začetku jih sploh ne krmita z zrnjem. Pri golobu, ki je imel dva dni stare mladiče, so našii v golši samo par zrn pšenice. Pri živalih, ki so imele že 8 dni stare mladiče, so pa našli v golši poleg kaš- nate snovi že tudi polovico zrnja. Po osmih dneh pitanja začne nabreklost sluznice pojemati in deseti dan izlo- čanja kašnate snovi popolnoma _ pre^ neha. Sprehod po Šoštanju Iz šoštanjskega parka, ki spominja na srednjeveško livado za dvoboj, sto- piš po poti na glavni trg. Na začetku trga ima stavba, v kateri se nahaja prodajalna Triglav zelo slab izgled. Če jo pogledaš od zadaj, toliko, da ne skočiš po hlod in jo podpreš. Tik po- leg nje je Mestna menza, ki je z li- cem na Glarni trg še dokaj dobrega izgleda, vendar na stranišče nikar ne hodi, ker luže ne moreš prestopiti. Nekoliko nižje poglej na dvorišče OZKZ Šoštanj. »Samo za plavalce in smrtno nevarno!« ti takoj pade v oči, ko stopiš na dvorišče in zazreš stra- niščna vrata. Poleg njih stoji zajčnik. V luknji pod stopnicami, ki vodijo v stanovanje, prebiva — prašič! Vse to na Glavnem trgu! Nasproti se nahaja otroška — mlečna kuhinja, zraven nje pa javno stranišče, ki je res javno in prostorno — onesnaženo. To je dokaj slaba slika za Šoštanj, nekoč »mesto belo in veselo«. Poglejmo še v druge ulice in trge. Če stopiš preko mostu v kostanjevo alejo ti pogled obstoji na vsakem pe- tem drevesu nabiti napisni deski: »Vožnja po drevoredu pod kaznijo prepovedana. Globa din 500,—!« Ven- dar, če stopaš po drevoredu moraš biti previden, da ne prideš pod kolo kolesarjev, ki z veliko hitrostjo smuk- nejo mimo tebe. Sicer pa, zakaj tudi ne bi, saj kazni nihče ne pobira. »Zaman čakaš, tovarfLš, da t.bodo dvignili. zapornice!« Pred prihodom vlaka so večkrat že več kot predčasno spuščene, po odhodu vlaka pa se jim ne mudi dvigniti. Ljudje si pomagajo; sklanjajo se in tako prehajajo preko železniškega tira, »Pazi; da si ne polomiš noge!« Dr. Vošnjakova cesta že dlje časa potre- buje nov cesni kanal in popravilo peš . poti. V Šoštanju imajo tudi otroško igri- šče. Tujec seveda ne bo opazil, da je gugalnica že razmajana in da ob ve- likem zagonu preti nevarnost. Seve- da, vzrok je pač tudi v tem, ker se pozno zvečer tudi kakšna tridesetlet- na deklica rada guglje. ■»Tujec, če boš kmalu prišel v Šo- štanj, oglej si te stvari, toda priti mo- raš hitro, ker mislimo, da bodo mestni očetje to stvar le uvideli in poskrbeli čimprej za lepši izgled mesta.« Toda, na drugi strani je treba ome- niti tudi stvari, ki lepšajo izgled ma- lega mesta. Gradnja Doma sindikatov je v končni fazi. Z dograditvijo tega doma bodo člani sindikata imeli pri- meren dom, kjer bodo imeli na razpo- lago knjige, časopise, sobo za šah, ra- dio. Dom sindikatov bo tudi olepšal izgled Šoštanja, predvsem Prešerno- vega trga, kjer so hiše v glavnem že zbeljene in urejene. Tudi nekoliko iz središča Šoštanja novo zgrajene hiše dajejo lepšo sliko samemu mestu, ki ima pogoje, da se razvije v ne veliko pa vendar lepo in prijetno industrijsko mesto. ff. k. Fižol v smeteh V Nazarju, pred skladiščem okrajnega magazina, že več kot mesec dni leži fižol pomešan s smetmi. Nihče se ne spomni, da bi pospravil ta fižol, še manj pa se zanj zanima ljudska in- špekcija, čeprav pade včasih kakšna mastna kritika na račun tega fižola. Dobro bi bilo, če bi se nazarska ljud- ska inšpekcija predramila in ugotovila, kako je prišel fižol med smeti in za- kaj leži še danes ob prometni Zadrečki cesti v posmeh vsakomur, ki gre mi- mo. MLADINA IN VOJNE ŠOLE Ministrstvo narodne obrambe je razpisalo konkuirz za sprejem novih gojencev v vojne šole in učilišča. Ta razpis so poleg vojnih odsekov dobile tudi Vse srednje šole in množične or- ganizacije. Šole in množične organiza- cije, predvsem pa partijske in mla- dinske iahko s svojo agitacijo med srednješolsko mladino Celja in oko- lice veliko primorejo k temu vpisu. V I. celjski gimnaziji vlada veliko za- nimanje za ta vpis. Tako zanimanje je potrebno razvijati tudi med ostalo srednješolsko mladino, predvsem v 4. razredu gimnazije, ekonomski srednji šoli v Celju, kot med mladino iz osta- lih krajev celjske okolice. Potrebno je dijake, ki so absolvi- rali višje razrede odnosno srednjo šo- lo, kot njihove starše spoznati s pogoji vpisa v te šole na eni strani, na drugi pa z materialnimi ugodnostmi, katere nudi država gojencem v času šolanja samega, kot nadalje v življenju. Med mladino moramo razvijati ljubezen za aktivno službo v naši Armiji. Vedeti moramo, da .so to mladi liudje, ka- terim moramo s pravilnim pojasnje- vanjem pomagati, da se potem po la- stnem preudarku, z voljo odločijo za oficirski poklic, pripravljeni temu po- klicu posvetiti vse svoje bodoče delo in življenje. Vsi mladinci, ki se bodo odločili za vpis bodo s tem dokazali svojo visoko politično zavest, ljubezen in predanost naši socialistični domo- vini in njeni boljši ih srečnejši bo- dočnosti. Naša mladina se zaveda zgodovinske važnosti nalog, katere pred njo danes poslavlja naša Partija v izgradnji boljše in srečnejše bodočnosti. Vsled tega danes sleherni mladinec razmišlja kje, kako in na kakšnem mestu bo v bodočosti lahko največ koristil. Ze v študiju na gimnaziji se mladinci opre- deljujejo za posamezne poklice, kot n. pr. za tehnike, inženirje, zdravnike, veterinarje, agronome itdU, v skladu z ljubeznijo do posameznega poklica in intelektualnimi sposobnostmi. Sle- herni pa mora biti prepričan, da mu je prav v Armiji najbolj omogočen njegov intelektualni razvoj, dana mož- nost specializacije z oziram na nje- govo .voljo, željo in sposobnost. To lahko edino naša Armija nudi svojim pripadnikom. Naša Armija je globoko ljudska. Ona se je razvijala v pogojih narodno osvobodine borbe, danes se pa razvija in jača v pogojih 'izgradnje socializma, ohranitve miru, svobode, neodvisnosti naše domovine. To daje naši Armiji njen ljudski lin socialistični karakter. V današnji situaciji, v času, ko se vsa dognanja tehnike in znanosti upo- rabljajo v vojne svrhe, spada naša Armija med najmodernejše na svetu. Vsled njenega značaja in cilja pa spada med najnaprednejše armije na svetu. Dotični, ki vojno službo v naši Armiiji ocenjuje skozi prizmo bilo ka- terekoli kapitalistične armije v svetu, greši kot človek, ki ne razume naše družbeno ekonomske stvarnosti. Ako premislimo, kolika je veličina zgodovinske vloge naše Partijie, naših narodov in s tem naše Armije v borbi za zmago socializma v. svetu, bomo razumeli čast in ponos biti oficir, pri- padnik naše Armije. Vzporedno z razvojem naše domovine se razvija in krepi naša Armija. Zaradi tega so ji potrebni novi kadri. Prav- tako kot je bila mladina v času NOB neizčrpen vir, rezervar kadrov, tako je tudi danes. Letos bo sprejeto goto- vo število mladincev v razne vojne šole in učilišča. V teh šolah se vzga- jajo novi oficirji pehote, artilerije, zveze, letalstva, tankovskih edinic, in- tendantske, geodetske, sanitetske in ve- terinarske službe in jugoslovanske vojne mornarice. Šolanje v teh šolah je brezplačno, zaradi česar nudi najboljjšo možnost šolanja tudi delavski in kmečki mla- dini. Življenje v teh šolah je zelo za- nimivo in pestro, izpopolnjeno poleg učenja z različno kulturno in iizkul- turno zabavo. Šolsko leto traja 11 me- secev, 1 mesec pa je letnega dopusta. Dnevni pouk traja 6 do 7 ur, nato so 3 ure individualnega učenja. Ves ostal1 čas je posvečen počitku In zabavi. Gojenci prežive letno 2 meseca v pla- ninskih predelih na taboren ju, a go- jenci letalstva in mornarice na le- tenju in plovbi. To je samo v grobem povedaiTo, kaj vse se nudi gojencem. Vsak mladinec, ki želi o tem vedeti še kaj več, naj se obrne na pristojni vojni odsek. Ko bodo mladinci uvideli velike u- godnostt šolanja in široke možnosti bo- dočega razvoja ter življenja v JA, se bodo z voljo in veseljem odločili za vojaški poklic. Tudi starši bodo v želji boljše bodočnosti svojih sinov, vplivali, da se vpišejo v te šole. Zato je potrebno, da se naša mladina temeljito seznani s temi vprašanji, predvsem pa ji je potrebno objasniti vlogo in značilnost posameznih rodov vojske ter pobijati vsako napačno tol- mačenje in razumevanje. Pparočniik Konjević Milan Štev. 21 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 26. maja 1951 S Lan 3 Zakaj se kunci slabo plode Vsak kuncerejec si želi spomladi čim •bilnejšega zaroda. Toda mnogokrat imajo rejci pri tem mnogo nevolje, aamice se nočejo obrejiti, dasi so bile večkrat pri samcu, ali pa samca sploh nočejo sprejeti Vzrokov za to je več. Ako samica noče sprejeti samca, je lahko vzrok v tem, keT jo nismo pri- pustili o pravem času, to je, ko se je gonila. Znaki gonjenja so pri samici včasih tako slabi, da jih niti ne opa- rimo. Ker samice v času gonjenja ni- smo pripustili, je ostala neoplojena. Zato se priporoča samico pridružiti samcu večkrat, da se tako sigurneje ujame čas gonjenja. Drugi vzrok, da samica ne mara samca, je v samici sami, ker njene spolne žleze — jajčniki — ne delujejo v polni meri. Pomanjkljivo delovanje spolnih žlez povzroča včasih nerazvi- tost jajčnikov; včasih je tudi vzrok, da se samica ne goni, nepravilna eno- stavna hrana. Hrana mora vsebovati dovolj rudninskih snovi, predvsem fos- forja in beljakovin. Priporočljivo je dajati zajkljam, ki se nočejo obrejiti, olupke sira, kuhano jajce, sesekano in pomešano med hrano, surov ali kuhan fižol, malo popra ali paprike, seveda vse v zelo majhni količini. So pa na razpolago tudi posebna zdravila, ki se dajo živalim v obliki injekcij zaradi poživitve delovanja spolnih organov. Če se samica ne obreji, kljub temu, da sprejme samca, je treba iskati vzrok v nepravilnosti spolnih organov in si- cer od jajčnikov preko maternice in nožnice do sramice. Na jajčnikih se večkrat narede mehurji, imenovani ciste, ki povzročajo stalno gnojenje, preprečujejo pa izločanje spolnih sta- ri ic, ki so potrebne za oploditev. V ma- ternici se večkrat vrši ta gnojni pro- ces zaradi zaostale posteljice ali od- mrlih mladičev. V nožnici in sramnici pa ovirajo oploditev razne bolezenske spremembe, n.pr. sifilistični tvori Niso pa samo obolenja in nepravil- nosti spolnih organov vzroki jalovosti, temveč tudi razna bolezenska stanja celotnega organizma kuncev, kot n. pr. kokcidioza kuncev, kužni nahod, tu- berkuloza, kozavost, metljavost, ikra- vost ter prisotnost raznih drugih za- jedavcev na katerem koli delu telesa. Ustvarjanje novega življenja je naj- težja naloga telesa, ki potrebuje za to sodelovanje celotnega organizma v najvišji meri. Problem jalovosti vseh naših domačih živali postaja vedno bolj pereč in še vedno ni popolnoma rešen, čeprav mu je bilo in mu je posvečno ogromno * truda in prizade- vanja, i j ,L: ŠE NEKAJ IZ ŠOŠTANJ S KE GA OKRAJA boj zoper tuberkolozo v šo- štanjskem okraju dobro napreduje i 1 Ze deset dni obiskuje zdravstvena ekipa fiz Golnika Šoštanj ski okraj. V dvanajstih krajevnih odborih so pre- gledali 95% prebivalstva od 14. leta navzgor. Najboljši uspehi pregleda so bili v Saleku, Ljuibiji, Smartnem ob Paki in Nazarju. Slabše potekajo pre- gledi v Smartnem ob Dreti, posebno slabo pa v Velenju, 'kjer so morali za- radi malomarnosti predsednika kra- jevnega odbora preložiti! pregiled za dva dni. Kraje, kjer je bila udeležba pri pregledih nezadovoljiva, bo zdrav- stveno osebje z rentgensko aparaturo enova obiskalo. predvojaski centri v Sostanj- skem okraju tekmujejo v čast titovega rojstnega dne Sedem delavskih in 14 kmečkih pred- rojaških centrov vneto tekmuje v čast 59. Maršalovega rojstnega dne. Tekmo- vanje je sprožil najboljši kmečki cen- ter v Novi Štifti, ki je že trikrat pre- jel okrajno prehodno zastavo. Mla- dinci tega centra so si uredili Mčen vojnd kabinet in mnogo drugih stvari. Ta center je lahko za vzor vsem osta- lim. Med delavskimi predvojaškimi cen- tri je najboljši v Tovarni usnja, za njim pa ne zaostaja center Gradisa. Tu je delo mladincev tesno povezano z upravo podjetja in uživa podporo ljudskega odbora. Pravo nasprotje pa nudita center v Velenjskem rudniku in pri gradbenem podjetju v Smart- nem ob Paki. Tudi drugi ljudski od- bori in vodstva podjetij v okraju bodo morali nuditi predvojaški vzgoji več pozornosti. Najboljšo sliko, kako pomagajo cen- trom ipredvojaške vzgoje, je nudil 10 dnevni spomladanski zbor, 'ki se je vršil aprila meseca. na okrajnem plenumu fronte v sostanjskem 'okraju so sprejeli važne sklepe . Predpreteklo soboto se je v Šoštanju zbral okrajni plenum OF k rednem zasedanju. Navzoč je bil tudi Rudolf Janko, predsednik Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije. Predsednik okrajnega odbora je na- kazal velik značaj zadnjih gospodar- skih ukrepov Zvezne vlade o ukiniiitvi oddaje večjega dela kmečkih pridel- kov dn o novem finančnem zakonu. V živahni razpravi so delegati iz- našali pereča vprašanja svojih volil- nih enot. Odobravali so ukrepe Zvezne vlade in izražali željo za iznajdljivim in gibnim odkupnim aparatom. Delegati so sprejeli skelpe, da bodo izvedli seje in množične sestanke po vseh vaških odborih, da bodo poživeli akcijo za zbiranje prispevkov za zgra- ditev kulturnega doma v Trstu, po- jasnjevallli bodo važnost odpadkov ob pomanjkanju surovin- in razširili fron- tne organizacije. fr. velika žrtev Meta Obljubovič sreča prijateljico, ki z lopato na rami hiti nad ruševine. Prijateljica jo ustavi vprašaje: — Meta, kaj ti ne boš šla nikoli na prostovoljno delo. Ko smo se na sestan- ku obvezali, si vendar najbolj plo- skala? Meta se užaljeno obregne: — Kaj ni to dovolj velika žrtev, da sem najbolj ploskala za stvar, ki je itak nisem mislila izvršiti? »rdeči kriz« v preteklem tekmovanju V .počastitev J.O. obletnice OF so krajevne enote Rdečega križa v okraju Celje-okolica tekmovale med seboj. Pri tem so se nekatere izmed njih prav dobro izkazale. Izvedenih je bilo 40 zdravstvenih predavanj in 2 tečaja za prvo pomoč. Število članstva se je znatno dvignilo. Med najboljše krajevne enote orga- nizacje spadajo: Laško, Štore, Šent- pavel, Liboje, Žalec in še nekatere druge. Nasprotno sliko pa so pokazale enote v \Buičah, Svetini, Rečicti, Sv. Jederti, Šent Janžu pri Velenju mi Zusmu. Tudi bolničarjev v teh krajih (razen v Bučah) nimajo, dasiravno bi to zaradi oddaljenosti zdravnikov bilo potrebno. Ti primeri naj spodbujeljo slabe, da se. z dobro voljo marsikaj doseže. KULTURNI PREGLED "Savinjskega vestnika" Celjski godalni orkester na turneji v coni B V sOboto, dne 12. t. m. ob 6. uri zju- traj so se naši godbeniki odpeljali proti jugu. Vožnja je bila zelo pri- jetna, saj so imeli na razpolago kar cel vagon. Ob kramljanju, smehu, sa- biranju je čas hitro potekal. Točno opoldne so izstopili v Divači, kjer jih je čakal zanje pripravljen avtobus. Mo- tor je zadrdral in šlo je navzdol proti Sežani. Na nekem ovinku so zagledali Trst. Hrepeneče so se vsi ozirali po našem največjem pristanišču. Po kraj- šem prestanku so nadaljevali pot proti meji. Meja! Carinski pregled so kmalu opravili. Nekako ob treh popoldne je dospela »karavana« v Koper. Tam je že posijalo sonce, ki jim je ostalo zve- sto ves čas njihovega bivanja ob morju. Pa kosilu so imeli vajo v lepem, pre- cej akustičnem gledališču, ki ima okrog 600 sedežev. Gledališče je reno- virala in na novo opremila naša ljud- ska oblast. Po končani vaji so Celjani radovedno ogledovali stare, ozke ulice in druge znamenitosti tega starega me- sta. Večerni koncert je končal okrog pol dvanajste ure, na kar so se koncer- tanti odpeljali v Piran, kjer so pre- nočevali. V tem ličnem mestecu se je rodil in nekaj časa živel znameniti go- slač G. Tartini (169? — 170). Lep spo- menik tega ?elo pomembnega umet- nika v naravni velikosti krasi glavni trg v Piranu. Naslednje jutro (v ne- deljo) so se vrnili v Koper, kjer so na- stopili v radijski postaji. »Do kosila voljno!«, se je glasilo povelje. Popoldne jih je avtobus odpeljal v Šmarje, ki leži na hribu v bližani Kopra Krasna vožnja! Šmarje je precej velika, zelo zavedna in napredna naselbina z ve- likim zadružnim domom. Domačini, ki so napolnili dvorano, so z zanimanjem sledili izvajanju orkestra. Tov. inž. B. Pestotnik je poslušalcem tolmačil skladbe, tako so jih lažje dojemali. Po koncertu so se domačini zahvalili za lepote, ki jim jih je posredoval orke- ster in goste povabili na kozarec od- ličnega domačega vina. Težko je bilo slovo, a čas je naglo mineval, treba se je bilo vrniti v Piran. V ponedeljek zjutraj so se Celjani s težkim srcem poslovili od našega prelepega morja, vendar zadovoljni, da so videli te naše lepe slovenske kraje in da so z njimi navezali kulturne stike. KONCERT SKUD »FRANCE PREŠEREN" Celjski agilni »Prešernovci», pod vodstvom pevovodje Jurčeta Vtrežeta so spet nastopili z dvema koncertoma. V nedeljo, dne 13. t. m. so nastopili v Šmarju pri Jelšah, v soboto, dne 14. t. m. pa v Domu ljudske presvete v Celju. Šmarčani so celjske goste spre- jeli z velikim veseljem in je bil tudi obisk koncerta nad vse zadovoljiv. Koncert v Celju je bil slabše obiskan, opazili pa smo med Občinstvom res prave prijatelje lepe slovenske in jugo- slovanske pesmi iz mesta, a tudi iz okolice. Nastopil je mešani zbor, vmes pa je odpel nekatere prav posrečeno tudi moški zbor. Značilnost pevskega sporeda so bile narodne pesmi, tako lep šopek koroških narodnih (8 pri- merov), 1 iz Prekmurja, 2 iz Prlekije, 1 iz Cerovca, 1 iz Postojne, 1 iz Trsta, 1 iz Savinjske doline, 1 iz Dolenjske, 3 splošne narodne, Mikovo »Pisane poljane« in Adamičevo »Slaviček«. Za uvod so prav posrečeno zapeli Simoni- tijevo staro puntarsko »Le vkup uboga gmajna«, zaključili pa koncert z Vrafo- čevo »Slovensko pesmijo«. Zbor je v splošnem lepo ubran, discipliniran in v prednašanju siguren. Prav je, da so ponesli agilni in požiirvovalni celjski pevci našo lepo pesem v Šmarje, lepo pa bi izvršili svoje kulturno poslan- stvo, če bi šli še v kateri drug večji kraj našega podeželja. NUŠIČEVI» ŽALUJOČI OSTALI« NA DOBRNI Igralska družina na Dobrni je že nekajkrat ponovila Nušićevo komedijo »Žalujoči ostali«, ki jo je zrežiral tov. Matko Marjan, Dasiravno so skoraj vsi igralci še novinci na odrskih de- skah, so svtoje vloge dobro izvedli, nekateri kar presenetljivo (Agaton, Simka, Tanasije, Gina, Proka, Trifun, šarka). Ti imajo pogoje razviti se v dobre igralce na ljudskih odrih. Uvo- doma bi bilo dobro nekoliko pojasniti pomen igre, da bi jo gledalci razumeli kot satiro. Vsekakor je uprizoritev do- živela lep uspeh, (et) ...IN »GOSPA MINISTROVKA« NA VRANSKEM Obisk pri uprizoritvi Nušićeve >Go- spe ministrovke« na Vranskem je bil zelo velik, kar naš. iie Čudi, ker vsak vsaj malo, če ne podrobno pozna umetniško vrednost komedij in satir našega največjega komediografa Nu- šića. Pritok občinstva pa se z druge strani lahko utemeljuje tudi z dej- stvom, da so to pot nastopili mnogi začetniki. Predstava je vsestransko uspela. Že prenovljen oder in nove kulise so nu- dile razliko od prejšnjih predstav. Poleg nekaterih znanih igralcev (Kladnikova, Lazar) so v glavnih vlo- gah nastopali mladi obetajoči dile- tanti. Teto Stano je zelo dobro podala mlada Goričanova, hčer Daro Lončar- jeva in njenega moža Soršak. Vlogi usnjarja in konzula je dobro odigral Juhart, ministrskega sina pa Pepel. Živko je igrala že izurjena igralka Kladnikova. Svoj tekst bi morala bolj počasi izgovarjati. V četrtem dejanju je bila malo nenaravna, drugače pa je igrala doživeto. Lazar je svojo vlogo vseskozi podal dobro in kar je glavno, naučil se je svojo vlogo bolje kot kdaj koli. Predstava je v glavnem uspela. V bodoče bo treba popraviti samo ma- ske, ki so bile skoraj vse naravnost nemogoče. LAščANI SO GOSTOVALI V TRNAVI Nedavno so se v Trnavi zgrnili lju- bitelji odrske umetnosti in nekaj ra- dovednežev vmes v gasilsko dvorano in jo do zadnjega kotička napolnili. Oboj- ni, ljubitelji igre in radovedneži so morali pohvalno potrditi požrtvovalnost laških igralcev, ki so z uprizoritvijo »Operacije« M. Pucove dokazali, da s svojim delom prispevajo dobršni delež pri kulturnem življenju naših ljudi. Igra je po zaslugi režiserja tov. Šini- ?oja bila na višini. Posebno so bili Trnavčani veseli, ko so slišali, da ka- nijo igralci dobiček pokloniti za ure- ditev knjižnice v Trnavi. (FJ) prispevek velenjskih rudar- jev za kulturni dom v trstu Vsak dan naši delovni kolektivi po- šiljajo prispevke republiškemu odboru za pomoč zgraditve Doma tržaških Slovencev. « Tudi velenjski rudarji so se odzvali klicu (tržaških bratov za pomoč p-ii zgraditvi kulturnega doma Slovencev v Trstu. Sklenili so, da bodo zaslužek delovnega dne v mesecu maju, kar znaša nad 200.000 din, darovali za zgra- ditev kulturnega doma v Trstu in v sklad Prežihovega Voranca. Spodbudo za še večjo storilnost pri proizvodnji premoga v jamah in dru- gem delu na rudniku lignita v Velenju je dala prav borbenost in vztrajnost tržaških Slovencev v borbi za osnovne pravice in svoboščine. Velenjski ru- darji so sklenili, da bodo proizvodni plan prvega polletja dovoršilli že do 16. junija t. 1. To bo nov uspeh ve- lenjskih rudarjev in izpolnitev tekmo - Ovalnega gesla: »Več premoga naši in- dustriji.« N. K. S podeželskih odrov . . • Finžgarjeva „Naša kri" v Rožni dolini V Smartnem v Rožni dolini so letos proslavili kar dva jubileja. Ob deset- letnici OF so proslavili še 80-letnico slovenskega pisatelja F. S. Finžgarja. Lotili so se njegove drame »Naša kri«, ki je za preproste podeželjske odre do- kaj trd oreh. Igro je režiral požrtvo- valni Požar. Uprizoritev je imela lep uspeh, saj je bila dvorana dvakrat na- bito polna. Ko omenimo predstave, moramo v prvi vrsti pohvaliti iznajdljivost igral- cev pri izbiri in izdelavi kostumov, kar je s prepričljivostjo popeljalo gledalce v preteklost, v čas gorenjskih avb, kon- trabantar jev in skrivačev, v ilirsko ob- dobje. Tudi maske so posrečeno razde- lile dvoje nastopajočih narodnosti Ko govorimo o (izvedbi loimenjene drame, moramo imeti pred očmi pre-» prost vaški igrajjski kolektiv in ne smemo zahajati v podrobnosti. Igrali so doživeto in neprisiljeno, nekateri so bolj slabo obvladali tekst. Štefan je bil premalo fantovsko zaljubljen, medtem ko je Renard prehod od zapeljivca in oblastnika k zaljubljenemu premagan- cu odlično rešil in žel med vsemi tudi največ priznanja. Edino kar je pri njem motilo je to, da je kot tujec uporabljal vse preveč domač dialekt. Jerica se je v svojem narodnostnem za- nosu dobro odrezala. V prvem dejanju ji je sicer manjkalo živahnosti. Boršt- nikov hlapec Matija je igral z občut- kom; ko je dvignil svojo maščevalno roko nad vsiljivega tujca. Zadovoljivo igro so dali tudi vsi ostali, večjidel mladi igralci. Pohvaliti je treba tudi točnost in kratke premore, katere je izpopolnila godba pod vodstvom tovariša Vinka. Hvalevredno je tudi navdušenje Šmart- čanov za ljudski oder, ki so zbirali de- narna sredstva za tehnično ureditev odra. Tu prednjačita šolski upravitelj Požar in Zupanek Lojze. d. j. KAMENČANI SO IGRALI »STARE IN MLADE« Preteklo nedeljo so diletanti iz Ka- menč pri Braslovčah uprizorili v dvo- rani sindikalnega doma štiridejanko »Stari in mladi«. Vsebina drame nas popelje v zadnja desetletja prejšnjega stoletja, ko je s porastom kapitalizma propadal mali in srednji kmet. Družina je izbrala prav to igro zaradi tega, da bi vašča- nom prikazala preteklo kmečko živ- ljenje, kakršnega so sami doživljali. Najbolje je svojo vlogo rešil oče Jernej, ki je znal mimiko obraza spra- viti v sklad s kretnjami. Edino jezik mu je delal malce težav. Ivan in Franc sta bila v svojih vlogah preveč mrtva. Meta je v začetku igrala s precejšnjo tremo, ki je počasi izginjala in se proti koncu sploh ni več opazila. Izvedba je bila za začetnike kar dobra. Besedilo so znali precej gladko, na tudi šepetalke ni bilo preveč čuti. Toda točnosti — te redke čednosti—.pri amaterskih odrih bi se morali privaditi. ZADNJA SKUPINA NEMŠKIH VOJAKOV JE KAPITULIRALA ŠELE LETA 1950 NA GR6NLANDIJI Leta 1944 so tri nemške podmornice peljala" na Medvedje otoke in Gron- landijo skupino radiotelegrafistov. Eno- ta poročnika Schalerja je ostala, na Medvedjih otokih, medtem ko so vo- jaki pod vodstvom narednika Kulika odšli na Gronlandijo. Tam se je zače- lo njihovo komaj znopno življenje. Posadka si je pustila rasti brade, lo- vila ribe in polarske pse a vojno v domovini so skoraj pozabili. Za kon- čano vojno v Evropi so Kulikovi ljud- je seveda zvedeli, vendar so hoteli z vrnitvijo še nekaj časa odlašati. Med tem so se sprijaznili z Eskimi, katerim so pomagali, graditi naselje. V letu 1949 so s svojo radio postajo prišli v stik z nekim radioamaterjem iz Esse- na. Od takrat so skozi ozračje veno- mer potovali morzejevi znaki med Nemčijo in Gronlandijo. Vojaki so kmalu zvedeli o stanju v Nemčiji. Štirje samski vojaki so se med tem močno zbližali z eskimskimi dekleti. Istočasno so poiskali zvezo še drugi amaterji v Nemčiji z edino oboroženo posadko minulega Rajha. V avgustu preteklo leto se je v ti- stih vodah nahajala ruska flotila tor- pedovk. Radiotelegrafist na eni izmed teh torpednih čolnov in ujel pozivni znak nekdanjega UKW. Obvestil je noveljnika in čolni so se ustavili. Na- peto so Rusi poslušali pogovor med ;>materji iz Nemčije in zadnjo nemško oboroženo posadko na Gronlandiji. Komandant sovjetskih%ladij je pokli- cni Moskvo in dobil povelje naj voja- '.e vzame na palubo. Tako je nekega jutra pred očmi »Gronlandcev« pri- plulo k naselju nekaj sivih vojnih la- dij Nemci so se umaknili v notra- njost k svoji postaji, toda Rusi so bili dosledni. Sto petdeset ruskih mornar- ■ov se je približevalo nemški posadki in zajelo zadnje oborožence nemške ~made iz druge svetovne vojne. Ujet- niki so na ruskih ladjah prišli v Stet- tin, kjer so jih spustili na kopno. Ta- le o je bila vojna za njih v resnici pri kraju . Značilna polarna zemlja, na kakršni so živeli zadnji oborožene! tretjega Rajha Stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 26. maja 1951 Štev. 21 Novice is naših okrajev IZ CELJA c LAM ZVEZE BORCEV I. ČETRTI — ZAKAJ SE NE UDELEŽUJETE SESTANKOV? Pretekli petek je bil množični se- stanek članov Zveze borcev I. četrti Čeprav so bili vsi člani o sestanku obveščeni, je bila udeležba zelo slaba. Podporočnik Drago Konjevič je na zanimiv način podal zunanjepolitični pregled v svetu, nato pa je tov. Franc Kolenc orisal naš gospodarski razvoj. Naglasi! je pomen ukrepov v gospo- darskem sistemu, v katerem se sprošča zakon vrednosti, odpravljajo obvezni odkupi, spreminja planiranje, sprošča trgovina in iniciativa vsakega pridelo- valca. Navzoči so o tem i#zpravljari ter poudarili potrebo, da se takih ko- ristnih sestankov udeležujejo vsi člani, da bi mogli tolmačiti te važne gospo- darske ukrepe tudi drugim ljudem. Predlagali so ludi, naj odbor na prvi seji sklepa o tem, kako naj bi članom zbudili zanimanje za sestanke. Neka- teri so predlagali' celo, da se člani, ki ne izvršujejo svojih dolžnosti do organizacije, tudi izključijo. Tako bi balo tudi prav, kajti kdor se sestankov ne udeležuje, ne more biti član ZB, saj je to najosnovnejša dolžnost, ki jo mora vsak član izpolnjevati. Res je že čas, da bodo sestanki polno- štcvilno obiskani, seveda bodo morali biti tudi dobro pripravljeni in ne pre- več dolgotrajni. Če bo udeležba članov ZB v I. četrti na sestankih tako majhna kot je bila na tem sestanku, prav gotovo ne bo organizacija obdržala prehodne zasta- ve, ki si jo je priborila v tekmovanju za 10. obletnico OF. MNOŽIČNI SESTANEK NA JOŽEFOVEM HRIBU Pred kratkim so se pri Skalni kleti zbrali člani množičnih organizacij k skupnemu sestanku. Prvo je obrazlo- žil način nove trgovine tov. Janko Po- gačnik. Njegovemu izvajanju je sledila živahna diskusija. Za njem je o po- menu zborov volivcev govoril 'dr. Jože Bavdek, ki je med drugim dejal, da izvoljeni organi ne smejo ukrepati važnih stvari ne da bi sklicali zbor voliicev. Na osnovi teh besed se je razvila diskusija o vprašanju okoli- škega pokopališča. Ljudje so bili mne- nja, da bi MLO moral preko mno- žičnih sestankov razložiti svoj sklep in ed voliicev dobiti privoljenje. Tako je prišlo do množičnega podpisovanja protesta na okoliškem pokopališču. V tem protestu navajajo, da bo nujno treba najti sporazum po tem vprašanju. Volivci z Jožefovega hriba preredko vidijo med seboj izvoljene odbornike. Nekateri jih niti ne poznajo. Sestanek je bil zanimiv, trajal pa je tri ure. Volilci si želijo še več takih živahnih sestankov, M. Č. V CELJU BODO USTANOVILI ŠTIRI KMEČKE SVETE V Celju bodo na predlog kmečkega sveta pri poverjeništvu za kmetijstvo in državne nabave MLO ustanovljeni štirje terenski kmečki sveti. Le-ti bodo sestavljeni iz petih najboljših članov Fronte. Naloga teh svetov bo, pred- vsem v tem, da bodo dajali predloge in reševali kmečka vprašanja na svo- jem področju. Sedeži -svetov bodo v Babnem, Zgornji Hudlinjii, Črejtu in Poiulah. PIONIRJI TERENA JOŽEFOV HRIB SO BILI NA IZLETU Že prejšnjo nedeljo Smo nameravali na izlet, pa nam je vreme nagajalo. Zato pa se nas je 24 pionirk in pionir- jev zbralo v nedeljo 20. t. m. opoldne pri Skalni kleti, od koder smo pod vodstvom članov pionirskega sveta od- šli na Svetino. Kar mimo Celjske koče smo jo mahnili in smo bili že ob treh na cilju. Tu smo se poklonili na skup« nem grobu pri cerkvi spominu 21 par- tizanov z recitacijo, petjem in kratkim nagovorom, na grob pa smo položili poljskega cvetja. Ko smo se nato malo poigrali, smo šli ob povratku mimo- grede pogledat v počitniški dom što- rovskih železarjev, ki so si ga sami zgradili tik nad Svetino, od koder smo h/i vali krasen razgled. Do Celjske koče, ki nosi sedaj ponosni naslov Hotel pod Tovstom«, ni daleč, vendar so nas med potjo pionirji trikrat pre- senetili iz »zasede«. Tako nam je bila pot še krajša. Mimogrede smo se še ustavili v hotelu pod Tovstom, nato pa smo zdrčali po strmi poti v dolino in ob osmih zvečer smo že bili doma. Utrujenosti skoraj nismo čutili, saj je bilo tako prijetno vso pot, da bi si takšnih izletov še želeli. Prihodnjič bomo privabili na_ izlet še tiste, ki sedaj iz kakršnih koli vzrokov niso mogli z nami ali pa jih starši niso zaupali pionirski organizaciji in nje- nemu starešinskemu vodstvu. IZ OKRAJA CELJE - OKOLICA LETOS BO V 23 VASEH NA KOZJANSKEM ZAGORELA ELEKTRIČNA LUČ Do konca letošnjega leta bo na Kozjansko-planinskeim sektorju zago- rela električna luč v 23 vaseh. Prebi- valci teh vasi so to vest z veseljem sprejeli. Tudi pripravljalnih del so se z vnemo lotili. Domala vso elektrifi- kacijo bodo izvedli z lastnimi sredstvi. V ta namen so bili po posamznih va- seh ustanovljeni krajevni elektriiika- cijski odbori, ki zdaj med seboj pridno tekmujejo. Trenutno so v tem tekmo- vanju najboljši vaščani iz Zagorja, ki so zbrali že preko 4000 kg aluminija. Zamenjali ga bodo za iptrostovodno žico. Posekali in pripravili so tudi že 100 drogov, mladina pa je zbrala va- gon starega železa, katerega bodo za- menjali za električni material. Zbrali so že 80.000 din. Vse vasi skupaj imajo za elektrifikacijo pripravljenih že okoli 2 milijona dinarjev. ZBOR VOLILCEV JE SKLENIL, A PLENUM ODKLONIL Pravijo, da je Vransko trg, ki stremi za napredkom. Verjetno bo to držalo, ker so bili Vrančani veseli novice, da bodo v trgu zidali ambulanto, ki bo služila tudi bližnjim vasem Prekopi, Šentjurju, Motniku itd. * Zbor voliicev je predlog pozdravil in enoglasno sprejel sklep za zidavo. Predsednik krajevnega odbora je celo obljubil takojšnji znesek 100.000 din za začetna dela. Veselje Vrančanov pa ni dolgo tra- iansko. Plenum je na zadnjem zasedanju Isklenill, da |se izidanje ambulante v doglednem času ne bo začelo, ker so druge gradnje »potrebnejše«. Plenum je razveljavil to, kar je zbor voliicev sklenil. Je to v skladu z demokrati- čnimi načeli? Ambulanta je potrebna vsem prebivalcem, tudi onim, ki so ustavili njeno zidanje. Kdo bo za to odgovarjal pired. bodočnostjo? ČAS BI ŽE BIL ... V današnjem svobodnem življenju, kaj radi pozabljamo na ona strašna in mučeniška leta, ko je besnel po naši lepi in zeleni Štajerski — nemški oku- pator. Hotel je uničiti in poteptati vse kar nam je najdražje. Besno se je za- ganjal v naš maternski jezik in ga ho- tel uničiti. Uporabljal je zato vse svoje pustolovske metode, toda naša narodna zavest in materina beseda je bila moč- nejša. Kljub prestanim mukam in tr- pljenju pa še vedno opažamo ponekod nepotrebne znake in spomine okupa- cije. — Na Marofu pri Jurkloštru, ki je občutno trpel med zadnjo vojno, ko je bila do mala vsa njegova okolica požgane žal še danes vidimo po do- movih hišne tablice iz dobe okupator- jev. Čas bi že bil, da se še ti poslednji ostanki našega potujčevanja odpravijo iz slovenskih domov. IZ ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA V Nazarjih bo te dni nanovo odprt bolniški oddelek pri ambulanti zdrav- stvene službe zavarovancev. Za lesno- industrijski kombinat, kakršen se bo razvil v širni dolini ob Savinji in Dreti je ustanovitev bdliniškega oddelka z desetimi posteljami in vso potrebno zdravniško oskrbo izredno važnega po- mena. Ta nanovo ustanovljen bolniški oddelek v- Nazarjiih bo izpopolnil vrzel v zdravstveni službi Zgornje Savinjske do lin e- Vsled pomanjkanja zdravstvenega kadra v bolniškem oddelku, bo nad- zoroval zdravljenje dr. Lesnika Ro- man iz Mozirja. Svet za socialno skrbstvo pri IO OLO Šoštanj je pričel veliko akcijo za zgraditev Doma počitka v Bočni. S pomočjo krajevnih svetov državlja- nov in družbenih organizacij na terenu bodo izvršili nabiralno akcijo. Pone- kod so kmetje že sklenili, da bodo po- sekali les in ga daM za gradnjo doma. Delovni kolektivi pa bodo zgraditev Doma počitka v Bočni podprli s pro- stovoljnim delom in denarno ter raz- nim materialom. Doslej se je najbolj isdcazal Okrajni odbor OF Šoštanj, ki je prispeval že nad 50.000 din, v do- glednem času pa bo primaknil še na- daljnih 100.000 din. V torek, dne 22. maja 1951 je bila v Šoštanju, v kinodvorani »Kajuh« spominska svečanost v spomin na padle borce in ostale žrtve fašističnega terorja, ki so dali svoja življenja za osvoboditev v naši slavni ljudski re- voluciji. Na spominski svečanosti, ki jo je priredil Mestni odbor Zveze bor- cevcev NOV Šoštanj so prejeli svojci dvainosemdesetih padlih borcev in žrtev fašizma spomenice. Med padlimli je bilo zapisano tudi ime partizanskega pesnika, rojaka Karla Destovnika-Ka- juha in še več drugih prvoboriteljev, ki so se že v letu 1941 odzvali klicu domovine. Prejšnji teden je bila v Šoštanju ustanovljena Strelska družina. Namen te organizacije je usposobiti vsakega državljana za obrambo domovine. Šo- štanjska mladina je pokazala naklonje- nost tej organizaciji in se je že v lepem številu vključila. Ta teden se je v Šoštanju končal te- čaj prve pomoči, ki ga je obiskovalo 36 tečajnikov. Tečaj je bil dobro pri- pravljen, zato tudi učni uspehi niso izostali. 36 tečajnikov se je usposobilo nudit: prvo pomoč ranjencem, pone- srečencem in bolnikom. N. K. Dom na Miklavškem hribu — ali blagor samcem Naj vas naslov ne moti, predvsem samci naj se ne prevzamejo, a zakon- ski možje mi bodo dali prav. Zakon je nekaj lepega, da, celo nekaj neizogib- nega. Družina je osnova države pra- vijo, vendar vsak, ki obišče Samski dom Tovarne emajlirane posode na Miklavškem hribu, dobi vtis, da ta stavba daje potuho neporočenim lju- dem. V kratkem času se bo v Samski dom vselilo nad 80 samcev. Vsi. ki bodo deležni stanovanja v domu, bodo olaj- šani za vse skrbi. Ne bo jim treba skrbeti ne za pohištvo, ne za postelj- no perilo. Kot mlade kukavice, ki se zvalijo v tujem gnezdu se bodo poču- tili, Vselimo se torej v Samski dom. Vsak naj si zamisli, da je samec in da je dobil sobo v domu na Miklavškem hribu. Veseli, da ste se rešili zatohle pod- strešne luknje ali podnajemniške so- be pri kakšni družini, kjer ste doži- veli vse mogoče in nemogoče, pospra- vite svoje obleke, perilo in obutev v kovčke. Prikorakate do doma, ki vam na vzvišenem prostoru nudi prekrasen pogled na mesto. Pri vratarju dobite ključ s številko svoje sobe. Vstooili ste. Vse stoji pripravljeno kot v ka- kšnem hotelu. S svežim perilom pre- grnjena postelja v kotu. Nad njo luč, da si ob večerih lahko privoščite či- tanje knjig. Nasproti mizica s stolom, v nasprotnem kotu omara, kamor po- spravite svojo ropotijo. Če se želite osvežiti stopite k lepemu umivalniku z mrzlo in toplo vodo. Nad umivalni- kom spet luč, da ne bo neprilik z britjem in pričesko. Ne pozabimo še nočno omarico in lep razgled skozi okno in tretjo luč na stropu, da si stanovalec svojo sobico razsvetli tako, da mu je kar presvetlo. V pritličju in vseh treh nadstropjih so po dve ko- palnici, stranišče in dnevni salon z razgledom na mesto. V pritličju je lična restavracija, kjer bodo stanovalci lahko sprejemali obiske, za domom bo urejen vrt s klopmi, pred njim pa terasa z mizami. V prvem nadstropju bo na fasadni strani urejena prha^in prostor za son- čenje ob poletni vročini. Vso zgradbo bo s toploto oskrbovala centralna kur- java. V kletnih prostorih bo urejena pralnica, poleg restavracije pa kuhi- nja. Restavracija pravzaprav ne bo na- menjena samo za stanovalce v domu. Se sedaj je vsakodnevno sprejela več- je število gostov, ki si na tej lepi raz- gledni točki iščejo zabave po svojem delu. Dvorana restavracije je bržkone najlepša v Celju sploh. V dnevih po- čitka igra v domu plesna godba in pari se zavrtijo v prostornem pred- prostoru. Upravnik Jagodic nam je ob obisku marsikaj povedal. Ko bo dom popol- noma zaseden, bodo za čistočo v pro- storih skrbele le štiri snažilke. De- lavci in delavke, ki bodo zjutraj za- pustili dom, bodo ob povratku z dela našli stanovanje pospravljeno in po- čiščeno. Ker bodo v domu stanovali samci obeh spolov, jih bodo razpore- dili tako, da bodo dekleta prostorno ločena od samcev. Obiske v stano- vanjih ne bodo dovolili. Vrata v zgor- nje prostore bo z avtomatskim stika- lom odpiral vratar, ki bo skoznje spuščal samo' stanovalce. Ta ukrep morda nekaterim ne bo všeč, vendar je upravnik mnenja, da mu bodo za to pozornost verjetno še hvaležni. Si- cer pa, lepšega si človek ne more že- leti, kot je življenje, ki se obeta sta- novalcem doma na Miklavškem hribu. Brez skrbi se bodo delavci in delavke lahko posvetili svoje-mu delu v tovar- ni, ker za dobršni del njihovega živ- ljenja izven delovnega časa se briga skupnost. S tem, da je Tovarna emajlirane posofte dogradila v pičlih štirih me- secih stanovanja za toliko ljudi, je Celje pridobilo lepo stavbo, ob katero so se v letih, ko je nedograjena sa- mevala na hribu, mnogi spodtikali. Vzporedno s tem je Samski dom do- kaj velik obli ž na rani, ki jo imenu- jemo stanovanjska stiska in velika spodbuda ostalim podjetjem, ki se do- sedaj še niso postavila s podobnimi gradnjami, ki bi bile v našo občo ko- rist. Na koncu povejmo še to, da je Samski dom plod uspešnega dela de- lavskega sveta. c. k. Ljudska univerza v Celju KAKO UMEVAMO IN DOŽIVLJAMO (il.ASBO? Predavanje bo v Domu ljudske prosvetc v Celju v četrtek, dne 31. maja ob 19.30. Predaval bo dr. Valens Vodušek. Predavanje bo ilustrirano z glasbo. Naš govor nikoli ni tako popolen in do- gnan na izraznih sredstvih, da bi mogli z njim izražati vsa naša nastrojenja, čusUa in hotenja, spoznanja in slutnje. Mnogo- krat nam je zaradi tega tudi težko, zlasti tedaj, ko ugibjemo in se vprašujemo, ali nas je nam najbližji tovariš, prijatelj raz- umel ali ne. In vendar je velik del »Iti f tudi v tem, da naša čustva, težnje, spo- znanja ln žrtve čim popolneje sporočamo in nudimo družbi — sočloveku. Vse akorde in melodije čustev, ki pre- šinjajo našo notranjost izraža na najlepši način glasba. Vsa valovanja čustvenih har- monij in disharmonij se v njej pestro pre- pletajo in mnogo govore z govorieo smo- treno razvrščenih in povezanih akordov. Umetnik — glasbenik, izraža z glasbo bo- gastvo svoje duševnosti tako popolno in umno, da nam je blizu in dostopno, da se ob njem sami lahko čustveno poplcine- nitiino z lepimi novimi doživetji. Misli o lepotah naše domovine in življenja, o mla- dosti, o plemenitem žrtvovanju, žviljen.jski borbi, visokih ciljih, čudovitostih narave/ tovarištvu, prijateljstvu, zvestobi v ljubezni, predanosti nalogam življenja itd., — dobi- vajo v melodijah svoj najpopolnejši izraz. Tedaj ko dojemamo pri poslušanju nielo- lodije tako močno, da so naša čustvena stanja in valovanja ista z izrazi glasbe — tedaj glasbo pravilno slišimo in poslušamo. Ali je v nas to vedno tako, ko poslušamo resno, klasično glasbo? Če ni — zakaj ni? V čem so vzroki, da mi ta in ona glasba ni dostopna in doživljajoče umljiva? Kaj naj storim, da mi bo vedno večji obseg umetniške glasbe dostopen, dojemljiv? ima- mo koncerte poljubne glasbe in klasične glasbe — a, kako majhen je še krog ljudi, ki se čustveno razvijajo, dvigajo in pleme- nitijo iz tega vira lepote in notranje sreče. Radijske oddaje, gramofonske plošče, šte- vilni koncerti in glasbene šole kar sipl.jejo bogastvo melodij v naše dni — a mnogo- krat sami vemo in čutimo, da gredo mimo in preko naše notranjosti. Xl\ predavanju dr. Valensa Voduška bom« lahko odstranili mnogo ovir za popolno do- jemanje in umevanje glasbe. Predavateljei o besedo bedo ponazarjale primerne melo- dije. Udeležba na tem predavanju nam bo vi- soko obrestovana z večjim in razvitejšim smislom in čustvom za glasbeno umetnost. Zato vabi Ljudska univerza k čim števil- nejši udeležbi. Vprašanja glede glasbe in tudi ostalih področij oddajte v nabiralnike Ljudske uni- verze — predavanju bodo sledili odgovori in pojasnila. V nedetfo bo prvi pregled krompirišč V nedeljo, dne 27. maja bo pri nas prvi pregled krompirišč. Pomen pre- gleda ni potrebno še posebej poudar- jati, ker je škodljivost koloradskega hrošča že vsakemu kmetovalcu deb 3 znana. Pri pregledih moramo biti let:; še prav posebno oprezni, ker se je hrošč v nekaterih krajih že kar mno- žično razpasel in je nevarnost, da se pojavi tudi v naši okolici posebno v obmejnih krajih. Kakor vsa leta, tako •naj itudi fletlos krajevni ljudski cd- bori skrbe, da ne bo ostal noben na- sad nepregledan. Pod vodstvom kra- jevnih komisij za pregledovanje krem- pirišč naj v akciji sodelujejo vse mno- žične organizacije in šolska mladina. Drugi pregled bo naslednjo nedeljo, 3. junija in nato redno vsakih 14 dni. V primeru slabega vremena na do- ločeni dan pregleda, bo pregled na- slednjo nedeljo. Tudi vsi kmetovalci,, naj v lastnem interesu stalno nadzoru- jejo nasade krompirja in vse sunil j ive primere takoj javijo. Le z budnostjo in sodelovanjem nas vseh bomo prre- prečili uničenje te nadvse važne gospo- darske kulture. FIZKULTURA ODBOJKAŠI BETON-A V REPUBLIŠKI LIGI Po .kvalifikacijski tekmi v odbojki z ma- riborskim Kovinarjem, katerega so odboj- kaši Betona premagali po lepi in zani- mivi igri z rezultatom 3:1, se je odbojkaška sekcija Betona uvrstila med najboljša mo- štva, ki se ravno sedaj bore za naslov prvaka Slovenije. Prvo tekmo v republiški ligi je Beton dobil proti mariborskemu Že- lezničarju 3:0, medtem ko je nadaljni dve tekmi proti TD Mežici in ŠD Fužinarju iz Guštanja izgubil. TD Mežica se je pred- stavila v zelo dobri luči in jo brez nadalj- nega smatramo za sigurnega prvaka re- publiške lige Slovenije. Igrajo na oko zelo lepo, so sigurni v udarcih in kot ekipa predstavljajo razred za sebe. Beton je proti TD Mežici popolnoma zasluženo izgubil. Preteklo nedeljo, dne 120. maja 1951 pa se je Beton pomeril s Fužinarjem iz Guštanja. Ta tekma ni bila na posebni višini. Neko- liko boljši je bil sicer Fužinar, ki ima v svoji vrsii dva prav dobra tolkača. Kot ce- lota pa se Fužinar ni najbolje predstavil 'celjski publiki. Z malo večjo voljo in po- žrtvovalnostjo bi Be\ton lahko rešil obe točki, tako pa jih je moral na lastnem igrišču prepustiti Fužinarju. Beton je to tekmo igral izpod svojih možnosti, če upo- števamo, da so imeli fantje pred tekmo lahkoatletsko tekmovanje, potem delno opra- vičuje poraz, nikakor pa ne popolnoma, ker so v tretjem, lahko se reče odločilnem setu vodili 11:3 in ga nato izgubili z 15:11. Nekoliko čudno izgleda, toda tu je prišla do izraza rutina, katere pa naši igralci še nimajo. Približno isto pa je bilo tudi proti TD Mežici. Pri stanju 14:9 v korist Betona se je set zaključil v korist Mežice s 16:14. V nedeljo, dne 27. maja, bo Beton zopet na lastnem igrišču skušal za vsako ceno obdržati obe točki proti Slovenj Gradcu. Tekma sa prične ob 10.30 na igrišču Betona poieg Ciazije. Sporočamo vsem ljubiteljem odbojke, da bo ŠD Beton v doglednem času organiziral 15 dnevni trening odbojkašev. Želeti je, da se priključijo vsi, ki imajo voljo in ve- selje do odbojke. L.. P. KLADIVAB : MURA 3:3 (1:2) V tretjem kolu slovenskega nogometnega prvenstva je žreb določil Kladivarju na- sprotnika Muro iz Murske Sobote. Moštvo je znano kot uspešen ter nevaren nasprotnik, ki je pobral že marsikatero dragoceno točko favoritu. In Kladivar je doživel istp usodo. Prvi polčas je pripadal mnogo boljšim do- mačinom, ki so imeli iniciativo ter ostro napadali na vrata Kladivarja. šele v osmi minuti se je Kladivar otresel "pritiska ter po Firmu prišel v vodstvo. Toda Mura je odgovorila s protinapadom ter izenačila. Že v 15. minuti je Mura prišla v vodstvo ter ta naskok do polčasa zadržala. Kljub temu, da je Mura v drugem pol- času povišala na 3:1, so gostje prevedli odlično igro ter dominirali na terenu, šele po zgoditkih Zidarja ter Marinčeka je Kla- divar izenačil, toda ostalo točko ni mogel več rešiti. Sodil je Božičev iz Maribora. ...... .B. V. Borec, Šmartno ob Paki : Rudar, Velenje » 1:4 (1:1) V nedeljo 20. maja se je v šmartnem ob Paki odigrala mladinska prvenstvena no- gometna tekma med Borcem iz šmartnega ob Paki in Rudarjem iz Velenja, kateri je nezasluženo premagal Borca s 4:1. Sodnik Rudi Ferme iz Celja je sodil z grobimi na- pakami, ter je poškodoval z nepravilnim sojenjem obe mladinski moštvi, posebno pa Borca. -š A H- Lep uspeh celjskih šahistov Minulo nedeljo je bila v Ljubljani ša- hovska tekma Slovenija : Hrvatska na 200' deskah. Tokrat je zmagala Slovenija z re- zultatom 102 : 98. K temu uspehu so igralci celjskega okrožja tudi doprinesli svoj delež. Rezultat njihove borbe je 11 in pol : 3 in pol. Zmagali so: prof. Grašer na 73. deski, Drobež Jože na 126., šnajder Franjo na 127., Jazbec Hinko Zabkar Janez, Vučkovič Djuro, inž. Lah Jože, Podlogar Danilo in inž. čadež na 170. do 176. deski. Neodlo- čeno so igrali: Fajs Mirko na 52., Turk Jože na 141. in Svetina Anton na 168. deski. Zgubila sta Oder Peter na 125. in dr. čerin Jože na 169. deski. OBJAVE 10. junija vsi v Celje na DO SEDAJ NAJ- VEČJO TOMBOLO s preko 50 glavnimi do- bitki, med katerimi je razno pohištvo in oprema, motorno kolo, dvokolo, kurjava, tekstilno blago, živila, vino, prašiči, grad- beni material itd., in preko 1.500 manjšimi praktičnimi dobitki v skupni vrednosti nad dva milijona dinarjev. Čisti dobiček je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem in talcem v Celju. Cena srečki je 30 din. Pričetek ob 13. uri. Udeleženci! Ob tej priliki si oglejte tudi novo otvor jeni muzej NOB v Celju! Mestni odbor ZB NOV Celje OBVESTILO Obveščamo ekonomske povratnike — izse- ljene«, da lahko dvignejo brezobrestno po- sojilo za nabavo pohištva in druge stano- vanjske opreme. Vsa nadaljnja navodila prejmejo interesenti pri komisiji za eko- Tiomske povratnike - Poverjeništvo za delo MLO Celje. REJCI MALIH 21 VALI — POZOR! Pripravljalni odbor za ustanovitev društva »Rejcev malih živali« v Celju vabi vse rejce malih živali iz mesta kakor bližnje in dalj- nje okolice,