Murska Sobota, 7. september 1989 • Leto XLI • Št. 35 • Cena 9000 din 
LENDAVSKA TRGATEV 89
ne pozna meja
Poglejte na 4. stran!
Naša sporočilnost
VREME VHEME
Ob koncu tedna bo
V soboto bo v Lendavi tradicionalna prireditev Lendavska trgatev. Tako kot vsako leto bo dopoldan ob 10. uri povorka vozil in vpreg s prikazi domačih opravil in navad. Letos bo nastopilo kar 46 vpreg iz Radmožanec, Bistrice, Kobilja, Dobrovnika, Žitkovec, Dolga vasi, Petišovec, Pinc, Čentibe, Dolgovaških Goric, Gaberja, Mostja—Banute in drugih krajev. Prireditev bodo popestrile tudi plesne in glasbene skupine iz Lesc, Čakovca, Beltinec, Monoštra, Kotoribe, Zalaszentgrbta, pevski zbor in citrarji iz Železne županije. V večernih urah bodo goste razveseljevali ansambla Magnet in Monitor ter humorista Jaka Šraufciger in Geza. Ob slabem vremenu bo kulturni program v dvorani Nafte, zabavnoglasbeni program pa v hotelu Lipa, restavraciji Park in Lovskem domu.	janj p
precej sončno in toplo.
PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST
PADATA, POVEČUJEJO SE IZGUBE
Zaradi sprememb obračunskega sistema, visoke inflacije in sprememb v organiziranosti gospodarskih subjektov primerjava finančnih rezultatov ne daje prave slike o poslovanju pomurskega združenega dela v letošnjem prvem polletju, vendar bi na splošno lahko obveljalo, da z rezultati ne moremo biti zadovoljni. V informaciji, ki so jo pripravili v službi družbenega knjigovodstva v Murski Soboti, zato tudi ni primerjav z enakim lanskim obdobjem in kakršna koli primerjava tudi ne bi bila realna. Pri ugotavljanju prihodkov je namreč prišlo do bistvene spremembe, saj je namesto plačane realizacije poslej uveljavljeno načelo fakturirane realizacije, pa tudi pri odhodkih so nekatere bistvene spre
membe.
Se posebej skrb zbujajoče je gibanje industrijske proizvodnje v nekaterih pomurskih organizacijah združenega dela. Negativna gibanja na tem področju so se začela že v lanskem prvem polletju in se nadaljevala vse leto, takšne težnje pa so tudi v letošnjem prvem polletju. Pomurska industrijska proizvodnja je v tem času padla za 0,4 odstotka, v posameznih občinah pa je to gibanje zelo različno, saj je proizvodnja v ljutomerski občini padla kar za 3,7 odstotka, od 0,3- do 0,8- odstotni padec je tudi v radgonski in soboški občini, medtem ko je v lendavski občini industrijska proizvodnja porasla za 3,7 odstotka. Položaj je še bolj skrb zbujajoč, če dodamo, da se je število zaposlenih (na osnovi delovnih ur) v tem obdobju po-
večalo za pol odstotka in je tako produktivnost padla za približno odstotek.
Poseben problem pomurskega gospodarstva so še naprej izgube. Nove zakonske spremembe so vplivale tudi na izkazovanje izgub, saj po njih organizacije ugotovijo in izkažejo izgubo, če iz prihodka ne nadomestijo celotnih odhodkov, udeležbe drugih v skupnem dohodku ter obračunanih davkov in prispevkov in rezultatov. Tako se dogaja, da ima organizacija hkrati izgubo in dobiček, kar je posledica obračunskega nesmisla, saj v sistem vpeljujemo tržne kategorije zgolj navidezno, vsebinsko pa ostajajo stvari nespremenjene. Skupaj je tako v letošnjem prvem polletju v Pomurju poslovalo z izgubo 22 organizacij združenega dela, ki
prijazno obdelovati
S preskusom teoretičnega znanja, zvečer pa še s kulturnim programom in družabnim srečanjem udeležencev v gasilskem domu v Rakičanu se je prejšnji petek začelo republiško tekmovanje traktoristov-oračev. Po uspelem državnem prvenstvu, ki je bilo lani prav tako v Pomurju, so se organizatorji tudi letos izkazali in uspešno pripeljali h koncu 33. republiško tekmovanje traktoristov na lahkih traktorjih, 17. tekmovanje mlajših traktoristov in traktoristk ter 7. tekmovanje traktoristov na težkih traktorjih.
Najbolj zanimivo in tudi do konca negotovo je bilo v soboto, ko se je 68 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije preskušalo v oranju in spretnostni vožnji, še pred tem pa so pripravili povorko in slovesno otvoritev s kulturnim programom, tako za tekmovalce kot obiskovalce pa je bila zanimiva mlačev z maganjarom.
Če bi bila včasih tekmovanja traktoristov paradna slika, s katero je oblast želela zakriti vse slabosti kmetijstva ter z lepimi traktorji dajati vtis o modernosti in naprednosti, danes tega lažnega blišča ni več, je na slovesnosti ob otvoritvi dejal sekretar RK ZSMS Andrej Verlič, ki je dodal, da so mladi za drugačno kmetijstvo. Kmetijstvo je doslej pretrpelo največ ideoloških zablod, zato se mladi zavzemajo za drugačno organiziranost v kmetijstvu, pa tudi za povečanje kmetij. So za kmetijstvo, ki bo temeljilo na družinski kmetiji in ne le na družbeno organizirani velikokombinatski proizvodnji. So za zadružništvo nasproti sozdom, so za agrarno reformo, ki naj da zemljo tistim, ki so jo sposobni okolju prijazno obdelovati in živeti od nje. So za kmetijstvo, pestro s kulturami, in ne za sibirske razsežnosti koruze in ne za živalske farme, katerih smrad in gnojnica ogrožata okolje. Mladi so za celosten regionalni razvoj Slovenije, ki ne bo dopuščal, da bi se ljudje stiskali v dolinah in na ravnicah,
TORKOV RADIJSKI VAL V ŽIVO:
Natočimo si čiste vode!
so ustvarile blizu 135 milijard dinarjev izgube in je bila tako izguba za skoraj 27-krat večja kot v enakem lanskem obdobju. Veliko teh organizacij je prikazalo izgubo ena substanci, saj ta znaša kar 75 milijard dinarjev, med osnovnimi vzroki za negativne finančne rezultate pa navajajo visoke obresti, manjšo prodajo in revalorizacijo v breme stroškov.
Pri razporeditvi dohodka je moralo pomursko gospodarstvo v letošnjem prvem pollejtu kar 40,2 odstotka dohodka dati za obveznosti za potrebe družbene skupnosti, za čiste osebne dohodke in skupno porabo je namenilo 43,3 odstotka dohodka, medtem ko ga je za akumulacijo razporedilo le 16,5 odstotka ali dobre 203 milijarde dinarjev. Ob podatku, da je bila akumulacija ob polletju za 530 odstotkov večja kot v enakem obdobju lani in ob upoštevanju inflacije, lahko ugotovimo, da ostaja pomurskemu gospodarstvu za akumulacijo vedno manj denarja.
L udvik Kovač
Nad popek Evrope se zgrinja ekološki somrak. V grlo nam teče zasvinjana, zastrupljena, onesnažena voda iz podtalja. Prve posledice že čutijo Ljutomerčani, na Hotizi so poginile ribe, na Hodošu, v Puconcih, Mačkovcih, Lendavi in še marsikje uživajo ljudje oporečno pitno vodo. Kaj storiti? Medtem ko se uradni politiki, oblastniki in voditelji pametujejo po sestankih in t. i. alternativa (nova gibanja, stranke, gibanja, koalicije) spi spanje pravičnega in medtem ko poklicani in zapriseženi strokovnjaki in poznavalci ne morejo dati celotnega uvida v razsežnosti ogroženosti pomurske podtalnice, murski val soboškega radia ne miruje. V torek, 12. septembra, se bo od zore do mraka v živo ukvarjal z ekološko katastrofo, ki se je z Dravskega preselila na Mursko* polje. Pričakujemo vašo pomoč po telefonu 21-232, lahko pa se nam tudi pisno oglasite na naslov uredništva.
Oddajo pripravljava Majda Horvat-Zver in Branko Zu-nec.
Bili so časi, ko nas je v tromejo ograjeno bivanje utesnjevalo in označevalo kot lokalne medije. Korak za korakom, in vsak je za spoznanje daljši, se svet odpira in nas že prav zaradi lokacije stalno izziva.
Naši mediji (Vestnik, Nepujsag, Radio Murska Sobota — slovenski in madžarski program) niso več samo glasila štirih pomurskih občin in pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji, po čemer so sicer najbolj poznani in spoštovani v skoraj vsaki pomurski družini. Njihova sporočilnost čedalje manj pozna in priznava meje.
Vestnik tedensko potuje k slovenskim družinam v Porabje na Madžarsko in v avstrijski Radgonski kot, k skoraj tisoč zdomcev v države zahodne Evrope in k številnim izseljencem na vse celine. Nepujsag berejo v Žalski in Železni županiji, pa tudi v drugih madžarskih mestih ga poznajo, čeprav so meddržavne administrativne ovire za svoboden pretok tiska še vedno precejšnje. Do radijskih valov imajo nekaj manj moči, zato lahko spremljajo program Radia Murska Sobota v obeh jezikih delno na uit rakratkovalnem omrežju, zelo daleč in zelo dobro pa na srednjem valu, tja do Budimpešte, Dunaja, Ljubljane in Zagreba. Tako daleč smo slišni in po odmevih sodeč tudi poslušani. Prav to nam je izziv, da s programskim in tehničnim razvojem radia odpravljamo vsakršne ovire za nemoten pretok raznovrstnih za javnost pomembnih informacij z obmejnega prostora treh držav. Še posebej, in to uspešno, se zadnje čase povezujemo s sorodnimi mediji na Madžarskem. Skupaj iščemo vse možne poti sodelovanja, s katerimi bi kljubovali meddržavnemu administriranju in sledili tokovom dogajanja v politiki, še posebej pa v gospodarstvu.
Naši mediji pišejo in govorijo v dveh jezikih. Ob odprti meji in svobodnih informacijskih tokovih je to izredno pomembna prednost, v duhu znane ljudske misli — večjezikov znaš, več veljaš. Gre za bilingvizem posebne vrste, ki podira jezikovne ovire in razširja krog bralcev, predvsem pa poslušalcev. Številke so nam običajno zoprne, ampak če se lahko j pohvališ s sto tisoč bralci, pri poslušalcih pa so te številke še večje, jih človek z veseljem zapiše.
Naše bivanje na rodovitni pomurski zemlji nas posebej zavezuje, da imajo na naših straneh in v programskih minutah pomembno besedo kmetje in kmetijska stroka. V zadovoljstvo nam je, da so nas pomurske kmetije sprejele kot pospeševalca, ki je dnevno in tedensko na obisku.
Kaj vse smo še? Predvsem odprt prostor za ustvarjalni dialog vsem, ki imajo dovolj poguma, da svoje zamisli dajo na kritično rešeto oči in ušes javnosti. Na voljo smo tudi vsem, ki stopajo v sodobne tržne tokove, saj smo preverjena pot za uspešno organiziranje prodaje in za še veliko drugih dragocenih odzivov pri snovanju proizvodnje in trženju. Smo še marsikaj drugega, vendar bi naštevanje vzelo preveč dragega prostora. Ce nas še ne poznate, nas spoznajte z branjem in poslušanjem, dopisovanjem, s sodelovanjem z nami in z obiskom na prvem specializiranem poslovnem sej-mu maR^ETING KLUB na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 11. do 15. septembra, kjer bomo skupaj s po vsebini dela nam sorodnima z zahodne meje — Primorskimi novicami, in Radiom Koper. Z zahoda in vzhoda prihajamo z vsem novim!
Irma Benko

Letošnja krompirjeva letina bo boljša od lanske, pravijo strokovnjaki. Lani je dobršen del pridelka pobrala suša, vendar tudi letošnja moča ni minila brez posledic. V težjih zemljah je krompir že začel gniti, in če se bo deževje nadaljevalo, bo precej krompirja, ki je še ostal v zemlji, zgnilo. Kakovost je precej odvisna tudi od semena in ustrezne zaščite pred boleznijo, zato se je v praksi tokrat ponovno potrdilo, da pri tem ne kaže varčevati. Manj kot z letino pa so pridelovalci letos zadovoljni s ceno. 5 tisoč dinarjev zahtevajo za kilogram. kolikor bodo zanj tudi dobili, pa ostaja vprašanje. Sicer pa več o tem na strani 7.
Foto: A. Abraham.
aktualno doma in po svetu
Deveti vrh neuvrščenih v Beogradu je končan in do novega podobnega plenarnega zasedanja, ki bo čez nekaj let. bo gibanju predsedovala Jugoslavija. Beograjsko srečanje neuvrščenih, ki so se ga udeležili tudi predstavniki mnogih nevtralnih držav, je zbudilo v svetovni javnosti skoraj nepričakovano zanimanje. Morda zaradi utiranja novih poti gibanju. Na posnetku med odmorom.
RAZHAJANJA O TISTEM, ČESAR ŠE NI
Jutri seja CK slovenske partije
Clan CK ZK Slovenije France Popit, ki je bil v letih 1968 — 82 predsednik CK ZKS, je na centralni komite naslovil pismo, v katerem sporoča svoj odstop. V obrazložitvi F. Popit piše, da ni pripravljen nositi soodgovornosti za posledice prenove Zveze komunistov Slovenije, kakršno oblikuje in uresničuje sedanje predsedstvo CK ZKS. Popit trdi, da prenova ne daje nobenih rezultatov, da se najodgovornejši člani predsedstva mimo članov ZK dogovarjajo s posamezniki in skupinami novonastajajočih političnih skupin in organizacij. Popit zameri predsedstvu ZKS, ker ni zase in za svoje početje potegnilo nobenih naukov iz takšnih udarcev, kot so Bavčarjevi zapisi, in pa pojav dveh različnih deklaracij o avtentični volji slovenskega naroda. Dejstvo, ki bi se ga morali sedanji najodgovornejši dejavniki v politiki in gospodarstvu zavedati, je, da jim je v nekaj zadnjih letih uspelo z
Slovo od drobiža
Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije je sklenil, da bodo od 15. septembra do konca leta jemali iz obtoka bankovce za 10, 20 in 50 dinarje*. Če do novega leta ne bo nič z brisanjem dveh ali treh ničel, potem bo v začetku novega leta najnižje plačilno sredstvo 100-dinarski bankovec in kovanec. Zagrebški Vjesnik je objavil trditev nekega dopisnika, da je potebno za kilogram žebljev žičnikov »odšteti« kar 34 kilogramov novcev.
Tako bodo do konca leta umaknili iz prometa 13 različnih bankovcev in kovancev, toliko različnih izdaj namreč obstoja pri deset- dvajset- in petdesetdinarskem denarju. Po novem letu bodo ta denar zamenjevali samo še na banki in to do konca marca 1990:
K PRIMERU MUŽEVIČ
Proti Borisu Muževiču je zaradi prometnega prekrška (prehitra vožnja brez vozniškega dovoljenja) vložen kazenski zahtevek pri prisotnem beograjskem sodniku za prekrške, miličnika Petkra Gavriča so prijavili javnemu tožilcu, proti njemu pa je uveden tudi disciplinski postopek, ker je zlorabil svoja službena pooblastila,.
Kakšen mora biti britanski policaj po nekaj navodilih iz leta 1829. Biti mora fizično odporen, mentalno buden, imeti mora sloves poštenja in pravičnosti, odlikovati ga morata takt in ljubeznivost, imeti pa mora tudi smisel za humor.
In kakšen mora biti miličnik v naši samoupravni družbi? Zagrebški novinar Tijanič pravi, da mora biti dostojanstven kot kakšen kardinal, taktičen kot ambasador, optimist kot šef propagande in debelokožen kot nosorog.
In še to: v časopisju smo lahko prebrali »beograjski miličniki, srbski miličniki«. Je potrebno, da obsojamo tako pavšalno!
vsesplošno grajo vsega, kar je obstajalo, dodobra demontirati funkcionalne sposobnosti gospodarstva in politike. Popit očita, Kučanu in njegovim somišljenikom, da se znotraj partije ne obnašajo pluralistično in pri tem omenja zavrnitev ugotovitev dr. Vojana Rusa v zvezi s partijsko prenovo.
Prvi se je na Popitovo obrazložitev odstopa oglasil Franc Šetinc, ki Popita opozarja, da je njuna generacija politikov družno delala neumnosti, kot Šetin-čeva stališča komentira Mladina. V šestdesetih in sedemdesetih letih so že govorili o uspešnosti podjetij, o delnicah, pa je bilo z odstavitvijo Kavčiča to prekinjeno med Popitovo vladavino. Šetinc daje podporo Kučanu in njegovim političnim zamislim in ukrepom.
V komentarju Borisa Ježa v Delu je zapisano, da ne gre za odstop kogarkoli, »temveč za človeka, s čigar imenom je povezano precej sporno obdobje v slovenski in jugoslovanski politiki.«
Vendar marsikaj govori, da odstop ne pomeni tudi dokončnega odhoda, temveč gre za ostro politično potezo. Popit govori o »skupini levičarsko usmerjenih izobražencev.« Če je tako — ugotavlja Jež — gre za posebno strujo, ki se je glede na polemičnost Popitovega pisma javno legitimirala, celo kot nekakšna notranja opozicija.
Borut Šuklje v Sobotni prilogi
VOLILNI SPORAZUM
Udeleženci tako imenovanih trojnih dogovorov na Madžarskem so dosegli soglasje o ključnih vprašanjih prihodnjih volitev. Predstavniki partije, opozij-cijske »okrogle mize« in družbenih organizacij soglašajo, da bo imel madžarski parlament nekoliko manj poslancev kot doslej, in sicer 350. Od tega bodo volili 150 poslancev na individualnih, 150 na županijskih in 50 na kompenzacijskih listah. Za kandidate na prvoomenjenih listah je potrebnih 750 volilcev, ki kandida-

Dela trdi, da je Popitovo pismo prišlo na svoj naslov v kar najbolj pravem trenutku, trenutku razločevanja misli, mišljenj in hotenj, ki je moral priti, in ga je pismo izrecno spodbudilo. Dokler namreč ZK Slovenije ne bo zmogla odprte, jasne in razvidne različnosti znotraj svojih vrst, toliko časa bo obsojena na razprave in nestrinjanja za zaprtimi vrati.
In vendar ima Popit po svoje prav, ko dvomi o legitimnosti sedanjega partijskega vodstva — še vedno je samo polovična in pogojna, trdi Janko Lorenci v Delu. Dokler to vodstvo ne bo popolnoma jasno reklo, da hoče npr. tak in tak volilni zakon in volitve . . . dokler ne bo dodalo, da brez poštenih volitev in brez ubranjene federativnosti Jugoslavije noče biti več vodstvo — tako dolgo bodo ljudje Kučanu in njegovi ekipi verjeli samo na pol in tako dolgo se bo kadrovsko usihanje partije nadaljevalo.
Ob prvih reakcijah na Popitovo pismo doma in zunaj Slovenije me je dobesedno strah, je zapisal Ciril Zlobec, strah, da bi se ob tem spet utegnili travmatično prav po škorpijonsko zagristi vase in drug v drugega.
Razhajanja, kot nekaj povsem normalnega, so tu, čeprav bi lahko rekli, da se križajo kopja o nečem, česar v vsej celovitosti še vendarle ni: dogovora, kakšna bo politična pomlad na Slovenskem leta 1990.
ta predlagajo, na županijskih kandidatnih listah bo potrebna podpora najmanj 25 odstotkov volivcev. Na kompenzacijskih kandidatnih listah se bodo pojavili tisti kandidati, ki jih volivci sicer podpirajo, vendar iz takšnega ali drugačnega razloga niso mogli priti na prvo ali drugo kandidatno listo.
Dogovorili so se tudi, da na primer sodniki, tožilci, oficirji in miličniki ali ne morejo biti člani nobene stranke ali pa v stranki ne smejo opravljati funkcij.
Odprto pa je ostalo pri tem dogovarjanju vprašanje, ali smejo družbene organizacije, kot so na primer sindikat, Domovinska narodna fronta ali mladinska organizacija, predlagati svoje kandidate. Sporno je določanje imetja, strank, niso pa se mogli dogovoriti tudi o datumu volitev.
ZADRŽANO DO PERESTROJKE
Dve zadevi sta DR Nemčijo vključili v zanimanje in tudi špe-kuliranje svetovne javnosti: nekoliko zaostren dialog v ZR Nemčiji v zvezi s prebegi vzhodnonemških državljanov prek Madžarske in Avstrije v ZRN ter lastne ocene razmer doma, na Poljskem in Madžarskem.
V NDR trdijo, da nimajo nioč proti gospodarskim in družbenim
Kmetje iz Gordinovcev so želeli imeti v ponedeljek, pred začetkom srečanja neuvrščenih, ponovitev novosadskega mitinga v središču Beograda, kajpak pred skupščino SFRJ, in sicer s toliko udeleženci, da bi izsilili takojšnjo uveljavitev agrarnih zahtev, ki jih je ZIS obljubil za 10. oktober, in napovedali gladovno stavko, če jim odgovorni ne bodo hoteli ustreči. Vse to s pojasnilom, da to ne bo politični miting in da nimajo namena rušiti vlado, česar pa niso mogli izpolniti, ker se je nestrpnežem kmalu zahotelo odstopa vlade oziroma Anteja Markoviča, ki nikakor ni hotel priti k njim na »spoved«. Pa tudi vreme zborovalcem ni šlo na roko, saj je v Beogradu prav to popoldne lilo in vso noč in naslednji dan ni prenehalo deževati.
Zborovalcev je bilo le nekaj tisoč, če odštejemo radovedne Beograjčane. in v podporo jim je prišel le mladinski funkcionar iz Črne gore, bile pa so tudi posamične odobravajoče brzojavke, saj so se povsod že prej odločili za neudeležbo, celo iz Subotice in Kaniže, kjer so se organizirali v Kmečko zvezo in kjer sodijo, da je ZIS zaenkrat storil, kar je mogel, in da ga v tem prizadevanju zdaj pač ne kaže še ovirati.
Preseneča, kako marsikdo in marsikje še vedno verjame, da Ante Markovič lahko dela čudeže in čez noč spreminja desetletja zvože-no in kako to verjamejo tudi nekaterih forumih, saj smo prav tega dne slišali v poročih iz Novega Sada podobne ocene. Tako smo dobili vtis, da pričakovani scenarij za odstavljanje predsednika ZIS vendarle začenja — sicer nekako šepavo — funkcionirati, čeprav se do tega mitinga niti SZDL Vojvodine ni opredelila, kar tudi kaže na zgreše-nost pobude in prenagljenost neke sicer ekonomsko upravičene težnje po korenitih spremembah tudi v kmetijstvu.
ZBOR DELAM
»Izhitrenost«, kakor tukaj temu pravijo, se pojavlja tudi na drugih področjih, na primer v stališčih za spremembe političnega sistema, ki jim imajo ponekod za Miloševičev »(pred)volilni« govor, ki mu marsikje manjka poglobljenost, prepričljivost in utemeljenost, zlasti pa v zahtevi po uvedbi »zbora dela« v skupščini SFRJ, ki je ostanek prejšnje zahteve, naj bo (tudi) v federaciji, kakršna pač bo, »zbor združenega dela«, ker združeno delo vendarle pomeni organizacije združenega dela, torej ljudi, vsaj zaposlene ljudi, se zdajšnji predlog o »zboru dela« zdi marsikomu, kot slišimo iz odmevov na to pobudo, nesmisel, kajti delo samo po sebi ni nič ideološki pojem, zoperstavljen kapitalu kot nasprotni skrajnosti, in ker je po razlagi tvorca materializma delo »sonce, okrog katerega se vrti vse, kar je človeškega«, je smiselno, če vsa skupščina temelji na filozofiji in ekonomiji dela, kar seveda sodi v preambulo ustave, pravzaprav ustave vseh socialističnih dežel, če naj se vsebina socialistično opredeljenih držav ne uniči, temveč okrepi z resnicami, ki so jih dognali po Marksu.
Združeno delo, ki so ga praktično tudi premnogi politiki preprosto izenačevali z gospodarstvom, praktiki v gospodarstvu pa preprosto imeli za fasado podjetjem, ki tudi v administrativnem obdobju niso bila podjetja, čeprav so se tako imenovala (kot državna na vseh ravneh), je pač v svoji hibridnosti rastlo, kot pač rastejo tudi bilke pred očmi znanstvenikov, ki težijo h križanju s plodonosnejšimi, odpornejšimi in koristnejšimi bilkami: nekje so rastle (organizacije združenega dela) v visoka stebla brez sadov, nekje so te bilke ostajale prešibke v preobilju bogatih, a preredkih sadov, ne da bi znanost prišla do končnih rezultatov, ker jih je pač politika prehitela s prehitro oceno o neplodnosti (združenega dela), saj jih birokracija (če je tako poenostavljanje sploh dovoljeno) sploh ni negovala, če jih ni že naravnost dušila.
Pri tem se velja spomniti nekdanje sodbe dr. Miladina Korača, ki je nekoč v eni televizijskih oddaj, v navzočnosti dr. Zorana Pjani-ča, zdaj glasnega ekonomista v Srbiji, izjavil, da so, žal, ideologi iz politike prišli v razmišljanjih o ekonomiji prihodnosti dalje, kot ljudje v ekonomski znanosti. Korač je očital tudi znanemu dr. Branku Horvatu samo znanje meščanske ekonomije, samo naučenega, kar zdaj očitajo tudi mnogim drugim ekonomistom, ki namesto v znanosti napredujejo v politiki, a s pripombo, da se znanstveniki ne bi smeli poniževati pred (dnevno) politiko.
Se bo mar zgodilo, da bomo zvedeli za uporabno ekonomijo dela najprej iz sveta modernega kapitalizma ?! Vse je mogoče .. .
Viktor Širec
Strah pred posledicami zmage
Predsednik Slovenske demokratične zveze dr. Hubert Požarnik je v najnovejši številki zveznega časopisa Demokracija svojo zvezo (SDZ) zelo jasno opredelil kot opozicijo Zvezi komunistov in vsem drugim, ki z njo »paktirajo.« Naglasil je, da ima SDZ boljši politični program in ljudi, ki so ga sposobni uresničevati bolj kot Zveza komunistov. SDZ po Požarnikovem ne bo nikogar preganjala, če bo prišla na oblast, kajti njen cilj je preoblikovanje sedanje partijske v moderno pravno državo.
Vse je še pravzaprav odprto, saj bomo komaj konec septembra vedeli, kakšna bo končna verzija ustavnih dopolnil, iz katerih bo izhajala tudi nova volilna zakonodaja. Vendar vse kaže, da se vodstvo SDZ vneto pripravlja na spomladanske skupščinske volitve. Štartni položaj slovenskih demokratov ta trenutek ni zavidljiv, saj šteje SDZ le okoli 2 tisoč aktivnih članov. Še huje je zaradi nezgrajene organizacijske mreže v posameznihpredelih
rei
lost v
krajevnih skupnostih in občinah lahko zagotovi SDZ volilno uspešnost in odpre pot v republiško skupščino.
Druga pomembna zadeva je denar, ki priteka sedaj edino od članarine in daril. To pa seveda ni dovolj niti za tiskanje časopisa, kaj šele za predvolilno propagando. Predsednik SDZ se je pred nedavnim javno obrnil na
reformam v vzhodnoevropskih državah, imajo pa pridržke, zlasti do dogajanj na Poljskem in Madžarskem, kjer so po uradnem mnenju v NDR reforme lahko povezane z velikimi socialnimi, političnimi in mednarodnimi konflikti. Če bi NDR izvedla podobne reforme kot v obeh omenjenih državah, bi s tem ustvarila možnost za priključitev »k rajhu«.
ljubljansko tv s predlogom, da naj ta opoziciji odstopi tv dnevnik na drugem programu in še kakšno uro ali dve preostalega programa. Tako bi ji po njegovem mnenju omogočili kolikor toliko enakopraven predvolilni start. Požarnik se zavzema tudi za denarno pomoč iz proračuna, kot je to pri Socialistični zvezi in Zvezi mladine.
Požarnik očitno ne verjame v volilno zmago opozicije prav zaradi njenega pravnega in štartnega položaja, prav tako pa nad morebitno zmago tudi ni navdušen, saj bi si z njo opozicija naložila kopico problemov, predvsem z državnim aparatom, ki bi želel obdržati svoj monopolni položaj, kot komentira razmere v nastajajoči slovenski opoziciji zagrebška Panorama subotom.
Kot je to navada pri strankarskih liderjih, ki svojih volilcev ne
V Vzhodni Nemčiji veliko stavijo na lastno gospodarsko trdnost; stalno rast proizvodnje, socialno varnost, razmeroma dobro založenost, stabilne cene in polilo zaposlenost. Toda veliko zanimanje za izselitev na Zahod vendar kaže, da hočejo državljani še kaj več od tega, kar jim daje družba.
globus
DUNAJ — Dnevnik Die Presse v intervjuju s koroškim deželnim glavarjem Jbrgom Haiderjem »skoraj povsem« izključuje možnost, da bi v Jugoslaviji prišlo do notranjega, državljanski vojni podobnega konflikta. Ne glede na to pa naj bi bili v Avstriji pripravljeni tudi na takšno možnost. Po Haiderjevih besedah ima vlada natančno zasnovo za sprejem morebitnih beguncev.
VARŠAVA — Ob. 50. obletnici začetka druge svetovne vojne so se tu sestali mladi parlamentarci iz evropskih držav, ZDA in Kanade, osrednja prireditev ob obletnici pa je bila v Gdansku na polotoku Westerplatte, kjer so granate z nemške oklepne ladje Schleswig-Holstein, izstreljene I. septembra 1939 zjutraj, oznanile začetek enega najbolj krvavih in najbolj tragičnih spopadov v zgodovini človeštva.
WASHINGTON - Petnajst najbolj zadolženih držav v razvoju tudi letos ne bo moglo odplačati obresti. Tako trdijo strokovnjaki skupine vodilnih mednarodnih bank. Znesek obresti za letos je 4,9 milijarde, skupno pa bodo na obrestih te države ob koncu leta dolžne 15,08 milijarde dolarjev. Med najbolj zadolžene države spada tudi naša.
BUDIMPEŠTA - Madžarska vlada je vladi ČSSR poslala noto, v kateri protestira zaradi postopka proti dvema madžarskima državljanoma, aretiranima v času demonstracij v Pragi 21. avgusta.
MOSKVA — CK sovjetske partije je obsodil negativne pojave in tendence v Estoniji, Latviji in Litvi. V izjavi CK je med drugim rečeno, da nacionalistični voditelji potiskajo prebivalstvo v nevarnost, ki bi lahko imela katastrofalne posledice.
BUDIMPEŠTA — Po anketi državnega inštituta za raziskavo javnega mnenja je predsednik ministrskega sveta M. Nemeth trenutno najbolj priljubljena politična osebnost na Madžarskem. Na drugem mestu je državni minister I. Pozsgay, potem pa predsednik partije R. Nyers in generalni sekretar partije K. Grosz.
NEW YORK — Povprečna ameriška farma meri 184 hektarjev, skupno pa jih je dva milijona 170 tisoč. Lani seje zmanjšalo število majhnih, povečalo pa število velikih farm. Več kot polovico ameriških kmetijskih zemljišč drži v rokah borih 15 odstotkov farmarjev.
globus
peljejo v volilni boj s prepričanjem, da bodo zgubili, predsednik SDZ ne govori o tem, da noče oblasti, še več: Zvezi komunistov Slovenije odreka vsako legitimnost, da na bližajočem se 14. kongresu ZKJ razpravlja, sklepa in sprejema sklepe v imenu slovenskega naroda. Požarnik se v imenu svoje zveze zavzema za Jugoslavijo, urejeno po načelu konfederacije, če pa to ni mogoče, je za odcepitev Slovenije in razglasitev lastne države.
Neglede na vse dosedanje.
v žarišču dogodkov
včasih zelo strupene kritike na račun ZK, je to Požarnikovo mnenje doslej najbolj grobo vržena rokavica Kučanu, vendar pa ni nujno, da jo le-ta pobere. Če so komunisti s svojimi 100 tisoč člani absolutna manjšina v Sloveniji, kakšna manjšina so šele demokrati s svojimi 2 tisoč člani!
Lahko da je bila rokavica vržena tudi z drugim namenom. Opozicija si že dolgo prizadeva za politično okroglo mizo, se pravi, za enakopraven dialog s Kučanom in Smoletom o volilni zakonodaji, pri čemer pa bi najbrž načeli tudi nekatera druga delikatna vprašanja, ki naj bi jih spravili z mize pred zveznim partijskim kongresom.
Naj ta predvidevanja držijo ali ne, prej ali slej bodo predstavniki opozicije, alternative in politiki na oblasti sedli za mizo, kar bo verjetno pametneje od nekakšnega strankarskega prerekanja.
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1889
STRAN 2
Milan Kučan o pismu
Na pogovoru s političnimi delavci, gospodarstveniki in novinarji v Novi Gorici je predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan dejal, da Popitovega pisma ne bo komentiral, ker bo o njem prihodnji teden (jutri) razpravljal Centralni komite. Dejal pa je tudi, da smo s prenovitvijo naše zavesti prišli tako daleč, da tega dejanja ne bomo razumeli drugače, kot legitimno pravico člana CK ZKS, da opozori na nekatere stvari, ki zaslužijo razpravo in s katerimi naj se CK sooči. CK naj po razpravi pove, ali bo ostal pri svojih stališčih in usmeritvah ter presodi tudi o svojem izvršnem organu. Slabo bi bilo, če bi privolili v nekdanjo tako imenovano boljševiško prakso, razumeli to kot spor in menili, da mora imeti prav le eden, je dejal Kučan.
V Ljutomeru so se okužili z vodo
SOBOTA ZAPRTA ZA JAVNOST — DO 11. SEPTEMBRA
KRONOLOGIJA
Ponovno v skupščino
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksandar Mitrovič je v zvezi z zahtevami dela javnosti po sprejemu protiinflacijskega programa dejal, da bo Zis vztrajal pri uresničevanju svojega tržno usmerjenega programa, ki je v celoti tudi protiinflacijski.
Med novimi ukrepi, ki jih bo zvezna vlada te dni poslala v skupščino, bodo tudi tisti, ki jih je skupščina enkrat že zavrnila. To je na primer predlog, naj bi imela poravnava obveznosti do dobaviteljev prednost pred izplačevanjem osebnih dohodkov in pa predlog o samo enkratnem izplačilu osebnih dohodkov. Če ti ukrepi tudi tokrat ne bodo sprejeti, jih bo Zis znova predlagal skupščini v sprejetje.
Septembra se bodo nadaljevala tudi pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko. Po Mitrovičevih besedah mednarodni sklad odločno podpira naš koncept gospodarske politike in obrzdanja inflacije, zanima pa ga, ali bo ta koncept skupščina SFRJ v celoti sprejela in če ga bodo dosledno uresničevali v vsej državi.
V torek, 29. 8., popoldne je iskalo v ljutomerskem zdravstvenem domu zdravniško pomoč okoli trideset bolnikov, ki so imeli krče, drisko in so bruhali. Čeprav so bolniki s podobnimi bolezenskimi znaki prihajali že nekaj dni, pa so v torek posumili, da gre za skupno okužbo. O tem so obvestili Zavod za socialno medicino in higieno. Ker so oboleli prihajali iz Ljutomera, Križevec, Veržeja in Cezanjevec, tako odrasli kot otroci, torej iz tistih krajev, ki imajo vodo iz vodnega zajetja v Lukavcih, so posumili, da bi voda lahko bila skupni dejavnik črevesne dkužbe. Vzeli so vzorce vode v zajetju in vodovodnem omrežju ter jo takoj klorirali. Kemijska analiza, ki sO jo opravili v Mariboru, je pokazala, da je voda kemijsko neoporečna. To so vedeli že v četrtek, v petek pa so v laboratoriju Zavoda za socialno medicino in higieno ugotovili, da je voda bakteriološko oporečna in da je okužena z Escherichiocoli; klico, ki je v človeških in živalskih iztrebkih. Zato so v petek sprejeli posebne ukrepe o prekuhavanju vode. Sicer pa so vodo vse dni klorirali in sproti opravljali analize. Slednja je pokazala, da je voda dobra, zato so v ponedeljek preklicali veljavnost posebnih ukrepov.
Do ponedeljka je bilo na Zavodu za socialno medicino in higieno prijavljenih 140 primerov, okuženih pa je bilo prav gotovo več, vendar vsi niso iskali zdravniške pomoči. Enega bolnika pa so morali poslati v bolnišnico. V
soboto in nedeljo je bilo osem novih primerov, v ponedeljek pa le še dva, ki sta se verjetno okužila na drug način in ne neposredno z vodo.
KONEC, KI SE TU NE SME KONČATI
Tu pike ne smemo postaviti, ne mi ne odgovorni, še najmanj pa bi na to pristali tisti, ki so se okužili, saj je okužba z vodo pustila grenak priokus. Pri vsej zadevi se namreč sama po sebi postavljajo vprašanja, zakaj vodno zajetje do sedaj ni bilo klorirano, zakaj vodnjaka ob sumu okužbe niso zaprli, zakaj je vanj lahko prišla voda, okužena z bakterijo s površine, zakaj so ukrepe sprejeli šele v petek. Da bi dobili odgovore na ta vprašanja, smo spraševali na štirih koncih, odgovarjali pa so na izvršnem svetu, inšpekcijskih službah in Zavodu za socialno medicino in higieno, izjave pa ni dal direktor Kom-grada, ki je samo razložil, zakaj je prišlo do razpoke na vodnjaku, kjer bi lahko prišlo do okužbe.
Izvršni svet je spremljal potek ukrepov in v ponedeljek so sprejeli dogovor, da se poostri nadzor nad drugimi vodnimi zajetji in da so potrebni pogostejši sanitarni ukrepi. Komgrad pa mora izdelati sanacijski program, da se več ne bi ponovila taka okužba, ki se je v tem vodnem zajetju pojavila prvič po dvajsetih letih.
Inšpekcijske službe so že v sredo obvestile otroške vrtce, da je voda lahko vzrok okužbe in jo morajo prekuhavati, pregledale preostala zajetja in poslale opo-
KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA’
zorila krajevnim skupnostim, ki imajo vaška vodna zajetja. Na vprašanje, zakaj vode niso že prej klorirali, je vodja inšpekcijskih služb Nace Žunič dejal, da so bili odvzeti vzorci že dvajset let neoporečni in ni bilo potrebe po kloriranju (po zakonu le to ni obvezno!). Ogled vodnjaka pa je pokazal, da je prišlo v njem zaradi ugrezanja do razpoke, skozi katero je lahko prišla okužena voda s površja. O tem pa bo rekla svoje posebna strokovna komisija. O tem, zakaj vodnjaka ob sumu okužbe niso takoj zaprli, pa je dejal, da za to niso imeli nobene osnove. Strokovna navodila namreč predvidevajo, da se v takih primerih voda samo klorira. Direktorico Zavoda za socialno medicino in higieno pa smo vprašali, zakaj so šele tako pozno znani rezultati analize in s tem sprejeti posebni ukrepi. Direktorica Zorica Levačič-Turk je povedala, da se kemijska analiza lahko naredi v nekaj urah, bakterije pa je treba gojiti vsaj dan, da lahko povedo, ali je voda čista ali so v njej bakterije. Tako so v četrtek že vedeli, da v vzorcu vode nekaj raste, šele v petek pa so lahko izločili bakterijo, ki je v vodo prav gotovo prišla s površinsko vodo, saj podtalnica ni bila okužena in so bili vzorci preostalih zajetij (v Lokavcih je več vodnjakov, vendar se voda meša in šele nato gre v vodno omrežje) tudi bakteriološko neoporečni.
Ob vsem povedanem je torej ostalo odprto vprašanje tehnične neoporečnosti vodnjaka, ki ga bodo zaprli ip popravilj do konca oktobra. In kdo naj bi bil torej kriv? To smo spraševali tudi mi, vepdar so bili vsi odgovori: To, kdo naj bi bil kriv, je težko reči. Vendar na to, da bi okrivili le naravo in nalive, ne stn^no pristati.
Majda Horvat
ne
Pod tem geslom vodstvo slovenskih sindikatov poziva čla-delavske organizacije in druge, da z dodatnimi aktivnostmi
BO VELIKO BABIC IN KILAVO DETE?
Pred tednom so vodilni soboški sindikalisti dali na tapeto nekdanji Sobotin tozd Tapetništvo, zdaj podjetje Sobota, |p se je znašlo malone pred stečajem oz. likvidacijo. Pod povečevalom se je znašla še stavka v SGP Pomurje sredi avgusta ter napovedi opozorilnih stavk v dejavnostih zdravstva, šolstva, gostinstva in turizma na Slovenskem. Sindikalisti so tudi sklenili, da namenijo denarno pomoč za odpravo posledic po ujmah v občini Laško.
Kako starki narediti otroka? Dokaj cinično zvenečo prispodobo, zadevajočo 59 delavcev pod streho Sobote, smo slišali na soboški Medobčinski gospodarski zbornici tek pred besedovanjem zborničnih svetnikov, občinskih izvršnikov, vodstvom do grla zadolžene firme in ekonomista z Živinorejsko-veterinarskega zavoda, ki je predložil gradivo Dopolnitev temeljnih podatkov in analize za sprejem ukrepov izboljšanja poslovanja podjetja Sobota. Prav tako tik pred sestankovanjem je eden od zborničnih svetnikov po telefonu klical podjetje v Slovenj Gradec, ki se ukvarja z izdelavo oblazinjenega pohištva in ki mu direktoruje Prekmurec, če morda ne bi imel kakšnega posla za tako rekoč finančno skrahi-rano gospodarsko enoto. Po debelih dveh urah so navzoči sklenili, naj izrečeno ostane neke vrste skrivnost oz. se domenili za zaporo informacij do 11. septembra, ko naj bi posebna zbornična komisija dala na svetlo strokovno utemeljeno podobo razmer z domišljenimi ukrepi v Soboti. Žargonsko bi se temu reklo, da so nas dali na čevelj.
Ljudski glas se kajpada ne meni za te/take vrste prepovedi ali zapovedi, marveč pridno obira in ugiba, ali se podjetju napleta stečaj, likvidacija (delna oz. popolna), sanacija ali kaj!? Izraz sanacija so tudi dosledno uporabljali vplivni soboški sindikalisti med četrtkovo izmenjavo mnenj, ki se je žal ni mogel udeležiti prvi človek Sobote Zvonko Kajdič. Imel je poslovni pogovor s partnerji iz Lesnine, in ko smo ga poklicali, da pozvemo, kako so kaj opravili, je ponovil tisto o zapori, sicer pa pripomnil: »Kratkoročno se nismo nič zmenili, dolgoročno pa borni še videli!« Mi si seveda tovrstnega ezopovskega jezika ne moremo privoščiti, kajti podatki so dovolj zgovorni: ob polletju milijarda izgube in približno šest milijard primanjkljaja poslovnih sredstev, plačilna sposobnost pod ničlo, o plačah da ne modrujemo, s kadri so na psu.
Soboški sindikalisti so rekli, naj bo vzorec reševanja socialne in gmotne varnosti 59 zaposlenih štiriplasten: nadomestne zaposlitve, dokvalifikacije oz. prekvalifikacije, dokup delovne dobe ali enkratno nadomestilo v obliki odpravnine. Na druge različice sindikat ne pristaja, so pribili. Sicer pa smo slišali, da bo imela tudi vodilna garnitura sindikalistov posebno delovno telo — podobno kot jo že ima zbornica — ki naj bi se ukvarjalo s spremljanjem razmer v Soboti. Zdaj lahko čakamo na to, da se po sorodni churchilovski maniri — torej čim več komisij, samo da se nič ne spremeni — obnaša lokalna vlada. Mogoče še kdo. Vsiljuje se tista: veliko babic, kilavo dete, ne pa toliko cinično vprašanje, kako starki narediti otroka. Zna biti, da gre za še kaj drugega. Recimo za premislek o tem, zakaj ne bi moglo biti Tapetništvo oz. Sobota zasebna firma!?
Branko Žunec
AVSTRIJSKA RADGONA
*
solidarnostno pomagajo prizadetim območjem v naši republiki Ipo nedavnih neurjih. Ugotavljajo, da so razmere tako kritične, da bo za odpravo posledic naravne ujme in zagotovitev normalnega življenja in dela ljudi v številnih krajih severovzhodne Slovenije nujna pomoč širše družbene skupnosti. Poleg uporabe sredstev iz sklada solidarnosti za pospeševanje hitrej- šega razvoja manj razvitih območij in pokrajin ter odpisa davčnih in drugih obveznosti, pa tudi zagotavljanja ugodnejših posojilnih pogojev, se vodstvo Zveze sindikatov Slovenije zav- zema še za vrsto drugih akcij. Ker menijo, da je solidarnostna I pomoč neprecenljive vrednosti in so prepričani o pripravljeno^ S sti posameznikov in družbe, so za čim bolj učinkovito ublažitev posledic neurij spodbudili nekaj konkretnih aktivnosti.
 Predlagajo, da bi že septembra zaposleni v vsej Sloveniji namenili enodnevni zaslužek za odpravljanje posledic neurij v občinah Laško, Šentjur pri Celju, Ptuj in Slovenska Bistrica. Poleg tega naj bi v delovnih organizacijah in med članstvom I sindikata organizirali nadaljnje zbiranje sredstev in pomoči v materialu, kot so pohištvo, oprema, gradbeni material in drugo, ker so nekateri ljudje ostali brez vsega. Šole, izobraževalne skupnosti, založbe in druge ustanove lahko organizirajo učin-Ikovito pomoč z zbiranjem šolskih potrebščin, dijakom pa naj bi priskrbeli primerne štipendije. Vodstvo slovenskih sindikatov tudi spodbuja aktivnosti za ohranitev staleža živine, usposobitev kmetijskih zemljišč za obdelavo, pri čemer omenjajo zbiranje krme, poljskih pridelkov in podobnega. To obliko po-Imoči pričakujejo zlasti od kmetov ter njihovih organizacij in združenj. Prepričani so, da se bo javnost širše odzvala na te pobude in da najbolj prizadeti v tej naravni nesreči tudi tokrat ne bodo ostali sami!
Da nesklepčnost ne bo »nalezljiva«?!
Milan Jerše
Po daljšem poletnem premoru bi morala biti v Murski Soboti seja občinskega komiteja Zveze komunistov, na kateri bi obravnavali več pomembnih točk. Najprej o osnutku poročila o delu občinske partijske organizacije, nadzorne in statutarne komisije ter tovariškega razsodišča za obdobje od marca 1988 do letošnjega avgusta. Nato bi morali pregledati rezultate evidentiranja za organe občinske organizaije ZK, naposled pa bi sprejeli še sklep o sklicu konference za 25. oktober, ko bi pretresali aktualne družbene razmere v občini in prenovo Zveze komunistov ter volili organe in delegate za republiški in zvezni partijski kongres.
Pa ni bilo od tega ničesar, saj je bila seja nesklepčna. Od 30 članov OK ZKS Murska Sobota je bilo navzočih le 16, od 14 odsotnih pa sta se opravičila le dva. Zato se je upravičeno postavilo vprašanje njihove odgovornosti in zavesti, ko so sprejemali to
pomembno funkcijo. Brez ustrezne discipline in odgovornosti ter reda pa bo težko spremeniti zadeve tudi v občinskem vrhu Z K, katerega člani so vendarle dobili potrebno podporo v os-
novnih organizacijah. Tudi tam bo poslej nujen tehtnejši premislek, koga v prihodnje izvoliti v vodstvo občinske organizacije Zveze komunistov.
M. Jerše
Kje je glas OO ZK?
S kadrovskimi pripravami na evidentiranje novih možnih kandidatov v razne organe občinske organizacije Zveze komunistov v Murski Soboti so za zdaj le delno zadovoljni. Ob večjem številu evidentiranih komunistov namreč ugotavljajo, da se še vedno pojavlja premalo novih imen, predvsem mladih in sposobnih ljudi za najodgovornejše funkcije v Zvezi komunistov. Ze podatek, da je do predvidenega roka opravilo programsko-volilne seje le 37 od 136 osnovnih organizacij v soboški občini, je dovolj zgovoren. Pa še večina sej je bila zgolj formalnih, brez kakega vsebinskega pristopa do zahtev po prenovi ZK. In to navzlic dejstvu, da je večinsko mnenje članstva o nujnosti prenove ZK, ki je v tem političnem trenutku gotovo prava zadeva.
Zato je težko razumeti takšen odnos v osnovnih organizacijah, kjer očitno manjka ustrezne aktivnosti članstva. Slej ali prej pa bo treba odpraviti njihovo premajhno angažiranost in motiviranost za izvajanje sklepov višjih partijskih organov. Sicer bodo tudi naslednje akcije ZK zvodenele.
M. Jerše
Medalja obvezuje
'V avstrijski Radgoni skrbijo za podobo svojega mesta. Pred desetimi leti so prejeli zlato evropsko medaljo za ohranjanje zgodovinskih spomenikov. Od takrat se kaže mesto kot središče zgodovinsko zanimivih posebnosti.
Slikar Johannes von Aquila je okrog leta 1400 poslikal stene gosposke hiše, tako imenovane Pistorkaserne. Freske prikazujejo obleganje mesta in lov. To so najstarejše ohranjene freske na Štajerskem (avstrijskem).
Drugi znani Radgončan je bil frater Andreas Walsperger, bolj znan pod imenom Pater Carpentarius. Leta 1448 je naredil karto sveta v obliki globusa. V njenem središču je radgonski oče označil Jeruzalem in levo od njega paradiž.
Tudi znana štorska meščanka Katharina Freifrau von Galler oziroma zlobna Liesl, ki je zgradila grad Riegersburg v današnji obliki, je bila rojena v Radgoni. Rojstna hiša na Langgase ima gotski portal in družinski grb Wechslerjevih (1516). Od leta 1848 je v stavbi okrajno sodišče.
Pred kratkim so lepo obnovili mestno cerkev. Na njeni zunanji steni so nagrobni kamni. Toda zob časa je že načel to mojstrovino in nagrobne plošče odpadajo in se krušijo. Nekaj bo treba narediti za njihovo varnost.
Tudi Frauenkirche so lani obnovili. Tako še eden od mestnih draguljev žari v polnem sijaju. Zelo dobro je ohranjena tudi radgonska trdnjava. Deloma so vidni še mestni jarek, šest utrdb in stolpiči. Sicer pa so obzidje opustili že leta 1773.
Radgončani torej skrbijo za videz svojega mesta, za ohranitev zgodovinskih spomenikov. Stari portali, vrata, tlakovane ulice tu niso v nevarnosi, da bi jih uničili. Plačilo za vzorno ureditev kraja je bila zato tudi zlata evropska medalja.
K. Z.
—— Ljutomer--------------------------------------------
Zboru občin pristojnost splošnega zbora
Na skupni seji predsedstev občinske konference Socialistične zveze in skupščine občine v Ljutomeru so razpravljali o delovnem besedilu predloga dopolnil k slovenski ustavi. Ugotovili so, da so bile skoraj vse pripombe iz javne razprave v ljutomerski občini upoštevane, mnoge med njimi pa so bile usklajene tudi v Pomurju. Zato bodo dali na sčji skupščine občine, ki je predvidena za 15. september, soglasje k predloženemu besedilu ustavnih dopolnil in pooblastili delegacijo za sejo republiške skupščine.
Sicer pa so se na seji strinjali, da bi po novem zbor občin prevzel pristojnosti splošnega zbora, novonastalim organizacijam in zvezam v okviru SZDL pa je treba dati možnost enakopravnega sodelovanja v družbenopolitičnem sistemu; bodisi v družbenopolitičnem zboru ali zboru občin. V razpravi so podprli tudi temeljna načela ustavnih dopolnil, pri čemer so menili, da je treba financiranje krajevnih skupnosti razširiti ne samo na skupščine občin, bolj pa bi opredelili tudi zakonsko funkcijo sodnika za prekrške. Govorili so tudi o odprtih vprašanjih glede trajne stanovanjske pravice in samoupravnih sodišč, zlasti sodišč združenega dela, ki so se uveljavila. To pa ne velja za posebna samoupravna sodišča v sisih družbenih dejavnosti, zato bi tej problematiki kazalo nameniti še nekaj pozornosti.
M. Jerše
PRILAGODITEV NOVEMU
TIPU SOCIALIZMA
Soboško gospodarstvo se mora končno osamosvojiti tudi v slabem in ne le v dobrem ter se dobesedno vključiti v najnovejšo zakonodajo in koncept življenja. To pa bo najbolj odvisno od odločitev samostojnih gospodarskih subjektov, ki se bodo znali prilagoditi novemu tipu socializma, ki ga zagovarja Markovičeva vlada. Dokaz več. da bo v prihodnje nujna tesnejša povezanost gospodarstva in družbenih dejavnosti. kajti ob sedanjih težavnih razmerah poslovanja je iluzorno pričakovati, da se bo nezavidljivo stanje popravilo čez noč. Zato bo nujna tudi skrajna ra-
cionalizacija na vseh področjih, predvsem pa pri zagotovljenih programih ir naložbah. Kljub vsem težavam, ki so sc pojavljale med letom, pa odgovorni predstavniki soboške občine poudarjajo, da so bili dokaj uspešni in cele uspešnejši kot marsikje drugje.
Taka je bila rdeča nit razprave na torkovi seji izvršnega sveta v Murski Soboti, na kateri so obravnavali poročilo o izvajanju programa ukrepov gospodarske politike za uresničevanji družbenega načrta soboške občine v prvi polovici letošnjega leta.
M. JER§I
Najamemo ključavničarje m varilce. Delovno mesto je v avstrijskem Wiesu, okraj Deutschladsberg.
Zagotavljamo najmanj 6 mesecev delovne dobe. Kandidati naj se prijavijo FIRMI KORNER, 8551 WIES (nasproti železniške postaje). Telefon: 03465/2513
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
STRAN 3
OB
IZVOZNEM ZEMLJEVIDU RADENSKINE TPO
HlOVOCiiE
Kdor ne misli na prihodnost. ta nima prihodnosti. (Kitajska mo-\	drast)
UPRA V0 IN PARTNERJI OBLASTI
»Če imajo lahko Avstrijci in Nemci >becirke<, Švicarji kantone, Francozi departmaje, čemu ne bi Slovenci uvedli okrajev ali okrožij?« preudarja svetnik Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje v Murski Soboti, doktor znanosti s področja organizacijskih ved, ki nam je po lanski uspešni obrambi doktorske teze (Modeliranje v inovacije in poslovnost usmerjene organiziranosti velikih poslovnih sistemov) na mariborskem Vekšu izpovedal, da je vselej za rušenje starega, preživelega in da bo ostal v Pomurju, vendar ne za ceno intelektualnega propada. »Tako se mi je pač izšlo!« dodaja k svojemu »izvirnemu« podjetniškemu scenariju mož, ki je v času zborničnega službovanja od 1. marca lani že mnogokaj »vrgel na papir«, žal (pre)večkrat brez pravega odziva. Pred dnevi je končal besedilo Potrebe in možnosti za razvoj podjetništva v Pomurju, ki ga sicer namerava v referatni obliki predstaviti na letošnjih okroglo desetih prireditvah ob dnevu inovatorjev konec septembra v Mariboru, ki pa se nam zdi v tolikšni meri izzivalno zaokroženo in smiselno urejeno, da ga je vredno vsaj v daljšem povzetku razgrniti javnosti.
POMURJE
»Izviren« podjetniški scenarij dr. Štefana Špilaka
NAJ BO 0KRAJ/0KR0ŽJE S PARLAMENTOM,
V polčasu med 31. avgustom in 7. septembrom nam pride v roke Umetnost zagotavljanja kakovosti. Pisec še ene od svetovnih uspešnic (naslovljena je Kakovost je zastonj) Philip B. Crosby, ki je končno izšla tudi v slovenščini (pri ČGP Delo, tozd Gospodarski vestnik, Ljubljana, naklada tisoč izvodov) zatrjuje, da »kakovost morda ni tisto, kar vi mislite, da je.« Bere se duhovito in pronicljivo : »Kakovost je balet, ne hokej ... ima veliko skupnega s seksom. Vsi so zanj (ob določenih pogojih, seveda). Vsakdo misli, da se razume nanj (celo če tega ne bi hotel posebej razlagati). Vsakdo misli, da je izvedba samo sledenje naravnim nagnjenjem (konec koncev se nekako vedno znajdemo).«
V tem tednu spoznamo dr. Mileno Horvat, prekmursko rojakinjo z Gornje Bistrice, raziskovalko na odseku za jedrsko kemijo na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani, izvedenko za ugotavljanje vsebnosti živega srebra v bioloških materialih oz. v katerihkoli vzorcih iz okolja. Potolaži nas, da smo lahko v deželi ob Muri v tem pogledu tako rekoč brez skrbi. »Edina nevarnost bi bila, če bi imeli manjše, zaprte bazene, kamor bi v preteklosti — ko so v kmetijstvu, zlasti poljedel-
TPO ZA TRETJE TISOČLETJE
Še več: »TPO je treba postaviti v 21. stoletje ali pa tovarna dolgoročno ne more obstajati,« ne skriva ambicij sobesednik ob pojasnilu, da jim je uspelo v dobršni meri izpeljali zelo natančen program. Razkrije recept: »Skrbeli smo za znanje in za sodobno opremo: šele ravnotežje med njima namreč da sodoben konkurenčen izdelek. Seveda ima sleherno tržišče določene posebnosti, predvsem tehnično-tehnološke, ki se jim prilagajamo. Zlasti se moramo prilagajati kakovosti reprodukcijskega materiala, ki je na zahodnoevropskem tržišču malone idealna, medtem ko v Jugoslaviji in vzhodnoevropskih deželah ter na Kitajskem niha, je vprašljiva.« Opozori: »Marsikdo v Jugoslaviji je kupil zelo sodoben stroj v tujini, potem pa bil vezan na uvoz reprodukcijskega materiala, saj jugoslovanski reprodukcijski material enostavno ni bil uporaben pri tem stroju. Taki primeri so tudi v Radenski.« Na raven tretjega tisočletja gotovo sodi t. i. YU projekt Radenske oz. njeno TPO. pri čemer so dobili denar iz posebnega zveznega sklada. »Gre za razvoj najsodobnejših strojev, ki jih moremo postaviti ob bok zahodnoevropskim izdelovalcem.« doda direktor.
Izvoz TPO v Svet:
— Francija, ZR Nemčija, Avstrija, Finska,
— ZSSR.
— Kitajska,
— Španija,
— Slonokoščena obala.
PRIMERNA RAZVOJNA STRATEGIJA
Firma je projektno-matrično organizirana s profiliranim možganskim središčem, ki lahko sorazmerno suvereno obvladuje organizacijo. Deset odstotkov vseh zaposlenih ima visoko izobrazbo. Živijo v znamenju projektov- Zajemajo znanja iz Radenskinega razvojnega sektorja, Mineralne vode (osredotočenost znanj iz kemije, mikrobiologije, živilske tehnologije), iz strojništva. Zavedajo se, da šele integracija vsega navedenega da primeijalno prednost pred sorodnimi tovarnami po Jugoslaviji in tujini; treba ga je, skratka, združevati in usmerjati za doseganje določenega cilja. V izvedbi je projekt kakovosti (računalniško podprt), ki že daje prve rezultate. Za pridelano kakovostjo vselej stojita ime in priimek. Imajo projekt uvajanja računalniškega risanja, projektiranja, konstruiranja. Omenili smo YU projekt, omenimo še SEV-ovega, ki je silno obsežen in zahteven. »Izoblikovali smo lastno razvojno strategijo, ki temelji na treh proizvodnjah: v ZR Nemčiji, Jugoslaviji in na Vzhodu. V nobenem primeru- ne želimo širiti naših proizvodnih zmogljivosti na zdajšnji lokaciji, ampak obvladovati zahodnoevropske, jugoslovansko in vzhodnoevropsko tržišče na osnovi koncepta teh treh proizvodenj,« razčlenjuje Ludvik Rajbar z več pomenljivimi vložki. Recimo: »V Radenski smo se odločili za projekt SEV in ne za projekt Sovjetske zveze ali Poljske ali katere druge države. Spoznali smo pač, da je treba razširiti tržišče, da nismo eksiten-čno odvisni od enega samega ali samo nekaj tržišč.«
KAKO ZLESTI IZ ANONIMNOSTI?
Vzorec, kako zlesti iz anonimnosti, je izviren, TPO-jevski. »Dejstvo je, da Vzhodna Evropa nima ne ustrezne kakovosti polnilne opreme ne dovolj velikih proizvodnih zmogljivosti. Je zelo velik uvoznik polnilne tehnike, predvsem z Zahoda, zlasti ko gre za nalivanje kakovostnejših napitkov. Najprej smo se povezali z grupacijo SEV-a in podpisali sporazum, da skupaj s Sovjeti razvijamo polnilne linije za olje in kis za potrebe celotne SEV-ove grupacije. Ko smo se med sabo nekoliko spoznali, smo sodelovanje razširili praktično na vse medije. Naša največja težava je bila v tem, da smo morali zlasti iz anonimnosti. Radensko resda pozna ves svet, vendar vanj gotovo ne sodijo tudi države SEV. Radensko poznajo ljudje predvsem po treh srcih in po tovrstnih izdelkih, medtem ko nas kot izdelovalca polnilne tehnike zelo dobro poznajo po Jugoslaviji in Zahodni Evropi. Poznaajo nas tudi zavoljo konkurence. SEV-ovi vlagatelji pa nas do nedavna sploh niso poznali.«
MILIJARDA NEMŠKIH MARK ZA HIŠE IN STROJE
Kar ni v vrsticah, je med vrsticami — bi pripomnili k na videz klasičnemu uvodu — saj veste: Pomurje kot najmanj razvito, izrazito agrarno prenaseljeno območje in vir cenene delovne sile za razvitejše dele Slovenije, Evrope in Severne Amerike, zlasti v Prekmurju, na levem bregu Mure, vedno premalo dela in preveč ljudi, in podobno — iz katerega luščimo pomenljiv namig: »Upravno in oblastno je razdeljeno v štiri občine, medtem ko politično-organizacijsko oz. nadoblastno tvori enotno vplivno območje.« Sledijo splošno znana, spoznavamo, da vse bolj moteča, boleča dejstva: »Eksistenčne probleme so Po-murci v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni reševali zlasti z množičnim izseljevanjem v Severno Ameriko, po letu 1965 pa z odhajanjem na t. i. začasno delo v tujino, predvsem v Avstrijo in ZR Nemčijo. To >za-časno delo< v tujini za okoli pet tisoč Pomur-cev traja že več kot dvajset let. V prejšnjem desetletju, ko so možnosti zaposlovanja v tujini postopno usihale, seje po Pomurju razširila ekstenzivna industrializacija. Podjetja z razvitejših delov Slovenije so dislocirala v Pomurje veliko standardnih, delovno intenzivnih, proizvodnih programov, ki so v večini primerov dobili organizacijsko obliko tozda, močno pa se je razširila domicilna, delovno intenzivna industrija. V tem desetletju se je stopnja rasti industrializacije približala ničli, zmanjšale pa so se tudi naložbe v kmetijstvo in turizem.«
Posledice so očitne. Po dr. Špilaku »prevladuje delovno intenzivna industrija, ki proizvaja standardne proizvode z malim vložkom znanja, delež kmetijstva v družbenem proizvodu je zelo visok, storitvene dejavnosti so slabo razvite, stopnja očitne in latentne nezaposlenosti je skrb zbujajoče visoka, stopnja inovativnosti in podjetniške dinamike je zelo nizka. Skratka, gre za stagnacijo/zastoj, zato »je nujno poseči v tok dogodkov z drugačnim pristopom h gospodarskemu udejstvovanju, kot je sedanji, to pa je lahko le podjetništvo z inovira-njem«, pribija avtor. Po tem je na vrsti branje lekcije (abecede) iz podjetništva in inoviranja z bolj ali manj znanim sklepom, da »je podjetništvo ena najbolj pomembnih intelektualnih razvojnih infrastruktur, inoviranje pa neposredno uresničevanje razvoja«. In kako je s potrebami za razmah podjetništva v murski pokrajini? »Pomursko prebivalstvo je po
stvu, še smeli uporabljati živo-srebrove pesticide in fungicide — odlagali večje količine tovrstnih odpadnih snovi. Sodim, da živega srebra v vodni prehrani, predvsem v ribah, v Pomurju ni, kar so tudi potrdile nekatere analize.« Vzporedno s knjižnim delom o kakovosti segamo po najnovejši študiji kremenitega in ustvarjalnega Slovenca, znamenitega Radgončana dr. Antona Trstenjaka Skozi prizmo besede. Dogovarjamo se za srečanje s še enim od članov t. i. tretje slovenske univerze (beg možganov!), dipl, inženirjem elektrotehnike Jurijem Gyergyekom iz Murske Sobote, ki svoja znanja in sposobnosti razdaja za svetovno znano računalniško firmo IBM blizu avstrijske prestolnice Dunaja.
KOVANJE UGLEDA NA 120-LE-TNI TRADICIJI
Pred nekaj tedni smo bili pri prvem človeku Radenskine Tovarne polnilne opreme Ludviku Rajbarju. prvem možu firme, ki je zdaleč največji izdelovalec polnilne opreme na YU tržišču: pri sposobnem, okretnem in urejenem poslovnežu, ki veliko da na 120-letno tradicijo Radenske, ki je hkrati vodilni strateg in taktik omenjene Radenskine Tovarne. »Ne gre samo za polnjenje mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, ampak tudi za polnjenje piva, žganih pijač, olja in vina, »pove Rajbar, poudarjajoč, da TPO iz leta v leto povečuje produktivnost in izvoz. Ob zelo dobrih referencah se ne bojijo porajajoče se nove konkurence, najmanj na Yu sceni, ki so ji dodobra pretipali obisti. »Po izvedenskih mnenjih, izdelanih v drugih republikah, bi morala Jugoslavija letno kupiti 20 polnilnih linij. Polnilna oprema v državi je zastarela in večkrat ni primerna za izvoz pijač,« zvemo, nakar sledi TPO-jev-ski kontrast: »Izdelujemo tehnološko zelo intenzivno opremo. Živimo od izvoza, kar pomeni kosali se s sto in več let starimi firmami. Zahodnoevropski izdelovalci so praviloma tudi zelo veliki izvozniki. Vzeli jim posel, pomeni biti najmanj enako dober.«
Branko Žunec
Letna rast števila zaposlenih prebivalcev v Pomurju, ki je v letu 1986 znašala še 1,8 odstotka, je v letu 1988 zdrknila na 0,1 odstotka, medtem ko se je število iskalcev zaposlitve — pred tremi leti jih je bilo 2336 — lani povečalo na 2692. Ob koncu 1989. jih utegne biti okrog tri tisoč. Sodim, da je najmanj toliko ljudi premalo zaposlenih na kmetijah in da je od zaposlenih najmanj tisoč delavcev brez dela. Skupno bi se torej dalo v Pomurju produktivno zaposliti okoli sedem tisoč ljudi, vendar v podjetjih zanje ni dela; ne zdaj, niti ga ne bo v prihodnje. Potemtakem lahko potrebe po razvoju podjetništva z vidika zaposlovanja obravnavamo kot socialno nujnost.
drugi svetovni vojni dobršen del zadovoljevanja svojih potreb financiralo z denarjem, ki ga je dobilo od drugod. V obdobju 1950—1965 so največ denatja pošiljali izseljenci, v obdobju po letu 1966 pa zdomci. Po letu 1980 se precej ostarelih ljudi preživlja z rentami, ki jih dobivajo iz Francije. Te rente so se pojavile v času, ko so nakazila izseljencev začela usihati in so nekako amortizirale njihov izpad. Največ denarja se je v preteklosti nabralo od zdomcev. Ocenjujem, da so le-ti v zadnjih 25 letih porabili v Pomurju najmanj milijardo nemških mark, največ za gradnjo stanovanjskih hiš in nakup kmetijske mehanizacije. Obe vrsti naložb sta imeli multiplika-cijski učinek na dohodke pomurskega prebivalstva. Neposreden priliv zasebne akumulacije iz tujine in njen multiplikacijski učinek na dohodke je bil vsaj tako velik, kot plače 10 tisoč pomurskih delavcev v zadnjih 25 letih. Tu-di naložbe (in dodatno varčevanje) zdomcev v zadnjih letih usihajo in se bodo verjetno v nekaj letih znižale na 10 odstotkov dolgoletnega povprečja, zato v prihodnosti — če ne bomo razvili podjetništva — ni mogoče računati na večje prilive denarja od njih. V naslednjem desetletju bodo usahnile tudi rente iz Francije, kajti ljudje, ki jih prejemajo, so stari čez 70 let, zato je odstotek njihove smrtnosti zelo visok. Potrebe po razvoju podjetništva v Pomurju so torej že z vidika zadrževanja dosežene življenjske ravni v prihodnje zelo velike,« domneva dr. Špilak.
LAHKO BI PRODUKTIVNO ZAPOSLILI SEDEM TISOČ LJUDI
Podjetniški sestav v pokrajini je podoben jugoslovanskemu; v zadnjih 10 letih se ni spreminjal. Novoustanovljenih gospodarskih
enot je zelo malo (pa še te so obrati ali dislocirani tozdi in ne podjetja), primanjkuje malih, prožnih podjetij z manj kot sto zaposlenimi. Sestav proizvodnje je standarden in delovno intenziven. Prevladujejo kmetijstvo, proizvodnja oblačil, standardnih strojev in kovinskih izdelkov. Razvojno prodornih proizvodenj ni, inovacijski dosežki so pičli. Kaj pa kapital! »Pomurci imajo veliko kapitala teza-
Dr. Stefan Spilak
vriranega ali naloženega v obliki hranilnih vlog doma, zdomci pa tudi v tujini. Ta kapital je v naših bankah angažiran bolj socialno kot ekonomsko, ali je imobiliziran v hišnih blagajnah. Z razvojem podjetništva bi se ga dalo neposredno angažirati v podjetniških dejavnosti,« razmišlja pisec, nakar se zadrži pri pogojih za podjetništvo, ki »so približno enaki na državni, republiški in območni ravni. V bistvu se razlikujejo le po vrsti in obsegu pristojnosti oblastnih in upravnih organov na posamezni ravni ter po načinu uresničevanja hierarhije v njihovih odnosih. Prav slednje omogoča območnim organom velik manevrski prostor pri zagotavljanju ali oviranju uresničevanja pogojev za podjetništvo.« Med najpomembnejše dr. Štefan Špilak uvršča: svobodno gospodarstvo, tržni mehanizem urejanja gospodarskih odnosov, pospešeno vključevanje v mednarodne gospodarske tokove, podjetništvo je vrednota in podjetniki so cenjene osebnosti, oblast predpisuje le take pravne norme, ki ščitijo udeležence v podjetniških dejavnostih pred medsebojnim neutemeljenim izkoriščanjem, demokratizacija vseh oblik družbenega življenja, kakovostna ekonomska in pravična socialna politika. Avtor zatrjuje, da nobeden od navedenih pogojev na nobeni ravni še ni dovolj izpolnjen.
POGLAVITNI VIRI OZ. ZALOGE ZA RAZCVET PODJETNIŠTVA
Na prvem mestu naj bi bilo kakih sedem tisoč ljudi, ki bi se jih dalo produktivno zaposliti. Največja kakovost tega vira oz. zaloge je po dr. Špilaku tradicionalna pridnost, največja hiba pa pomanjkanje znanja (večina brez poklica). Na drugem mestu so naravni viri: zemlja (lahko bi jo izkoriščali za pridelovanje donosnejših rastlin, glina za keramične izdelke, kamnine), kmetijski izdelki (mogli bi jih znatneje predelovati) in pokrajinske značilnosti (relief, vodovje, rastlinstvo, živalstvo in druge); slednja dva vira sta ustrezna za razširjanje turizma. Na tretjem mestu gre za L i. »umetne« vire oz. zaloge, kot so predvsem kapital, znanje in poslovne zveze zdomcev in izseljencev, tezavriran kapital prebivalstva, precej zapuščenih stavb, ki bi jih bilo smiselno preurediti v proizvodne prostore, in sorazmerno dobra komunalna opremljenost večjih vasi, kamor bi mogli umestiti manjša podjetja.
KAJ STORITI?
ŠTIRI KORAKE NAPREJ
Besedilo Potrebe in možnosti za razvoj podjetništva v Pomurju se končno ukvarja s prekrivanjem potreb po podjetništvu z možnostmi zanj. Dobesedno: »Potreba po zaposlitvi sedem tisoč ljudi se v veliki meri prekriva z možnostjo, da se nova podjetja preskrbijo z delovno silo, vse potrebe se delno prekrivajo z možnostmi v obliki naravnih in >umetnih< virov oz. zalog, v okviru slednjih pa se najbolj prekriva možnost uporabe razpoložljivega kapitala s potrebo po njegovem produktivnem angažiranju.«
Ob vsem tem svetnik Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje sodi, da »bo nujno skokovito povečevati kvalifikacijsko sestavo zaposlenih in nezaposlenih Pomurcev, zlasti pa za nekajkrat povečati štipendiranje študentov na visokih šolah in fakultetah. S približno 700 delavci z visoko izobrazbo, kolikor jih zdaj dela v pomurskem gospodar
stvu, ne bo možno zadovoljevati nobene od potreb za razvoj podjetništva. Da bi lahko povečali življenjsko raven kakih 33 tisoč zaposlenih delavcev v pomurskem gospodarstvu, sedem tisoč ljudi, ki so brez produktivnega dela, spremenili proizvodno in podjetniško sestavo ter bolj produktivno angažirali kapital, bi morali število delavcev z visoko izobrazbo v nekaj letih potrojiti.«
PRVI KORAK: organiziranje Pomurja kot oblastnega in upravnega območja — okraj, okrožje (glej okvir!).
DRUGI KORAK: oblikovanje območne politike v smislu demokratičnega opredeljevanja ciljev in ukrepov ter sredstev za njihovo doseganje. Ob trajnih ciljih zasnovati še strateške razvojne cilje območja za določena obdobja.
TRETJI KORAK: uresničevanje območne politike v smislu zagotavljanja sredstev in njihova umna uporaba pri izvajanju ukrepov, potrebnih za doseganje ciljev.
ČETRTI KORAK: neskončno se ponavljajoč — evolucija ciljev, ukrepov in sredstev.
Med temeljne ukrepe za razmah pomurskega podjetništva je pisec uvrstil naslednje:
— demokratično kandidiranje in svobodne volitve v vse oblastne organe na ravni območja,
— zagotavljanje najvišje možne stopnje prostosti gospodarskih osebkov, ki jo dopuščajo pravne norme na ravni federacije in republike,
— zagotavljanje sredstev, ki so potrebna za uresničevanje strateških razvojnih ciljev,
— preprečevanje lokalnih monopolov s spodbujanjem konkurenčne ponudbe na lokalnem tržišču,
— propagiranje podjetništva in nagrajevanje uspešnih podjetnikov,
— organiziranje strokovnega izobraževanja vsega prebivalstva in še posebej kontinuiranega izobraževanja podjetnikov,
— favoriziranje podjetnikov, vendar tudi preprečevanje izkoriščanja delavcev, ropanja naravnih bogastev in onesnaževanja naravnega okolja,
— davčne olajšave za nova podjetja in tuje vlagatelje ter premiranje vključevanja v mednarodno menjavo,
— zgraditev in vzdrževanje primerne lokalne gospodarske, socialne in zdravstvene infrastrukture,
— zagotavljanje intelektualnega servisa potencialnim podjetnikom pri iskanju podjetniških priložnosti in gradnji podjetij,
— zagotavljanje socialne varnosti prebivalcem, ki ne morejo delati.
S kakšnimi sredstvi zagotoviti navedeno? Dr. Špilak se najprej ustavi pri mehanizmih in postopkih ter navede: trg na področju gospodarstva, plan na področju sociale, demokratični volilni postopki, mehanizem nadzora javnosti nad oblastjo in le-te nad upravo, natančnimi upravnimi postopki, sodoben strokoven mehanizem območje ekonomske in socialne politike in drugi. Med inštitucije pa uvrsti: OBMOČNI PARLAMENT KOT VRHOVNA OBLAST, OBMOČNE GOSPODARSKE ZVEZE PODJETNIKOV IN DELAVCEV KOT PARTNER OBLASTI, OBMOČNO UPRAVO, KI BO ORGANIZIRANA KOT SERVIS GOSPODARSTVA TER VARUH OSEBNOSTI IN OKOLJA, SOCIALNE USTANOVE, RAZNOVRSTNE FINANČNE INSTITUCIJE, OBMOČNE PODJETNIŠKE IN TEHNOLOŠKE CENTRE IN PODOBNE. Slednjič omeni še kapital — javni, zasebni, domači, tuji.
Prti korak na poti k razmahu podjetništva je organiziranje Pomurja kot oblastnega in upravnega območja (okraj, okrožje), kajti oblastna in upravna razdelitev na občine ter njihova neposredna navezava na republiko ne moreta zagotoviti možnosti za vznik in razmah podjetniškega duha na ravni območja, ki ima svoje izrazite posebnosti. S tega vidika so občine premajhne, republika pa preveč heterogena.
ROKAVICA JE VRŽENA — KDO IN KAKO SE MORE IN MORA ODZVATI?
Kljub bojazni, da bo tudi to Špilakovo besedilo doživelo podobno usodo kot večina prejšnjih, se drznemo izražati o zalučani rokavici v obraz uradnim območnim politikom, oblastnikom, voditeljem. Gre seveda za bolj ali manj okviren scenarij, ki bi ga kazalo dodobra razčleniti in vsestransko dopolniti — z različnih strokovnih vidikov, ravni in področij. Pri tem nikakor ni zanemarljiv avtorjev poudarek, »da so možnosti za razvoj podjetništva v Pomurju v veliki meri odvisne tudi od okvirnih pogojev, ki jih morata zagotoviti jugoslovanska federacija in slovenska republika. Le-ti so po vsebini enaki ali vsaj zelo podobni tistim, ki jih je potrebno zagotoviti na ravni Pomurja, vendar imajo drugačne razsežnosti in pojavne oblike«. Morda bi bilo smiselno predloženo besedilo preve(t)riti z izvedenci za posamezne stroke (sociologi, pravniki, ekonomisti, tehnologi, politologi in drugimi) z obeh slovenskih univerz, republiških, upravnih in skupščinskih ustanov, gospodarske zbornice in političnih vodstev. Možnosti je ničkoliko in zdi se nam koristno, če bi uspeli — tudi ali zlasti v okviru ustavne, gospodarske in politične prenove — sprožiti razpravo o tem, če naj bo Pomurje okraj/ okrožje s parlamentom, upravo in partnerji
oblasti.
Branko ŽUNEC
STRAN 4
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1886
dr. Jože
EVROPA JE NAŠA PAROLA
PRIŠLI SMO PET METROV DO VRHA TRIGLAVA - IN TO JE NAŠA NEVROZA, SAJ HOČEMO NA VRH
ljudje, ki so duševno razbiti, razrahljane osebnosti, ki bi potrebovale določen življenjski odmor
in pogovor, da bi se umirili na tisti ravni, kjer so.
— Skorajda na vsakem koraku občutimo določeno nestrpnost in napetost v ljudeh, v njihovem ravnanju. Ali bi lahko tako spoznanje potrdili kot strokovnjak, psihiater?
Ne samo pri mojem vsakdanjem psihiatričnem delu, tudi sicer v življenju, ob gibanju med ljudmi na ulici, po trgovini, uradih, avtobusih, povsod, kjer kažemo svojo osebnost, kjer se moramo uskladiti z drugimi ljudmi, vidimo, da s komunikacijo in masko človeka nekaj ni v redu. Vsak človek ima masko in jo praviloma nerad snema. Maska je na eni strani obrambni mehanizem organizma oziroma psihičnega delovanja pred prodorom zunanjosti v.globino, po drugi pa jo zlorablja, oziroma si jo prav rad nadeva, tako pa postaja vedno manj pristen. Človek vedno manj komunicira z lastno notranjostjo, da bi potem sintetično (združujoč v celoto), kot osebek, torej maska in notranjost, nastopil navzven. Tudi če že z masko nekaj ni v redu, to še ni tako problematično, kot pa tisto v ozadju, ko je načeta človekova notranjost.
Moja, psihiatrova želja je umiritev človekovega življenja. Tempo naj bi se umiril, saj smo zbezljali, se sprostili v svoji ekspanziji (osvajalnosti). Tu pa je tudi problem prestižnosti. Na ta način smo postali, gledano površinsko in navzven, egocentrični, hočemo videti sami sebe, medtem ko pozabljamo na tista klasična pravila komuniciranja. Če pa to že naredimo, pričakujemo veliko hvaležnost od tistega, ki smo mu odstopili sedež, vrsto.
— Kako silovit, hiter je ta naš tempo razvoja?
Jaž ga povezujem s kontinuiranim (nepretrganim) procesom človeštva v širšem smislu. To je ene vrste »zapadizacija«, »amerikanizacija«. Kratkomalo, gre za usmerjanje po vrednotah, simbol, vrednota amerištva pa je: nekaj videti navzven. Skratka, vreden si toliko, kolikor lahko proizvajaš, in sicer v vidnem, materialnem smislu. To je ekstra-vertirani (navzven usmerjen) materializem. Naša psihična energija, struktura se potem temu primerno usmerja, razvija. Torej; trošimo preveč energije za te vrednote, na primer dva traktorja, hiša, nekaj hiš, lep avto, saj nam ni vseeno, kaj v službi mislijo o nas. Simbol vrednost je postal zahod, in mi smo se usmerili v to vrednotenje življenja, ko so se odprle meje za naše zdomstvo, ko so ljudje začeli odhajati na Zahod in tam videli, kako se živi.
— Ali ni v naših ljudeh toliko več napetosti, ker vidijo, da morajo, posebno še v sedanjem času, za materialne dobrine potrošiti veliko energije, dela in zaslužka?
Razvoj je brutalna stvar in se ne da preskočiti. Za naše pojme smo si zadeli idealne želje, vendar smo premalo pozorni, da se dialektika ne da preskočiti, ima svoje krute zakone razvoja in ni katastrofa, če sama dialektika kliče po tem določenem koraku nazaj. Dialektika, to so tisti naj-brutalnejši zakoni narave, preneseni na človeštvo. In na to pozabljamo. Pri nas se je nekaj zaustavilo, seveda v luči svetovne krize. Tudi v zahodni civilizaciji se je ustavilo, vendar so ti narodi v svojem razvoju že dosegli določeno raven v materialno-psihi-čnem smislu. Ekonomija se namreč ne more razvijati, če ni sos-premljave psihičnega doživljanja razvoja, da se osebek s tem sprijazni, za tem zastrmi.
Kadar se ustavlja celotna svetovna ekonomija, se ustavlja tudi naš a in pomembno je, kje je kdo obstal v razvoju. Kadar opazujem moje ljudi, pravim, prišli smo pet metrov do vrha Triglava - in to je naša nevroza, saj hočemo na vrh. In teh petih metrov enostavno ne moremo premagati, čeprav vlagamo v to veliko naporov. To nas dela razrvane, situacijsko nevrotične, življenjsko utrujene. Ne moremo reči, da je sedaj več duševno bolnih. fo so
— Koga imate v mislih?
Predvsem Pomurce, čeprav so značilnosti iste v Sloveniji ali Jugoslaviji.
— In vendar nam socialna patologija, alkoholizem, samomori, pa tudi nekateri strokovnjaki govorijo o drugačnosti Pomurcev?
Ravno ta razvojni preskok je bil pri nas zelo hiter. Osebnost, emocionalnost, čustvenost, pa se ne da tako hitro razvijati, kot se razvija materialni svet. Mislim, da je bil ta ekonomski razvoj prehiter, ljudje pa se temu primerno intrapsihično (notranje) čutijo nerazumevane. Drugič: med sabo se tudi več ne znamo pogovarjati. Človek je izgubil smisel življenja v vsakdanjih vrednotah in po drugi strani vidi, da mu ob tem blagostanju vsiha-jo življenjske moči. Kolikokrat moram slišati: umrl .bom!. Naši ljudje pa se tudi dosti ukvarjajo s smrtjo. Kar pa se tiče samomorilnosti — mene zanimajo rodovniki. Opažam namreč, da obstaja določena rodovna povezanost.
— Družina, dom se spreminja. Koliko človek spreminja družino in spremenjena družina človeka?
Moje osnovno spoznanje o naših družinah je, da se ne znamo pogovarjati in ne popuščati. Naša družina je na prepihu slovanskega in tudi germanskega dejavnika. Nekoč so v slamnatih hišah živele tri generacije in prepričan sem, da tudi takrat ni bilo razumevanja med generacijami. Vendar je bilo že dejstvo, prišel sem za zeta, prišla sem za snaho, osebi dovolj, da je prenašala trpljenje. Kratkomalo, o vsaki družini je v vasi neki duh. Če omeniš te, potem veš, ti so bogati, škrti, ali ti so dobii, skromni. In kadar se je kdo odločil, da bo šel k tej hiši, se je moral konfrontirati s hišno etiketo, kar seveda ni bilo vedno enostavno. Odprtje, ekonomski razvoj, je ta starinski odnos razrušilo in nastopila je germanizacija, germansko načelo, da ima vsaka družina svojo hišo ali stanovanje. Vendar se zopet pojavlja nujnost združevanja generacij, kar je dobro. Mi smo se razšli in se bomo spet morali navajati na skupno življenje. Gotovo tudi to ustvarja nevrotske, depresivne dimenzije. In še nekaj.
Psihologija lepo trdi, da je agresivnost meddružinskega komuniciranja nekaj naravnega, nekaj samo po sebi razumljivega. Agresivnostna energija se nekje mora razelektriti, kajti ko pridemo v delovni kolektiv, imamo vedenjske norme, ki jih zahteva ustanova in predvsem agresivnost mora biti modulirana. Zato pa toliko bolj pride do izraza v domačem okolju. Vendar to še ni konec sveta, katastrofa, če pride do takih razeiektritvenih trenutkov.
— Na delovnih mestih je veliko napetosti in zahtev po uspešnem delu. Koliko tega, kar se dogaja na delovnem mestu, nosimo domov v družino?
Dosti. Vsak tretji mi pove: doma sem nemogoč, prepiramo se v zvezi z delovnim mestom. Jasno je, da sta dva, mož in žena. In toliko teže eden posluša težave drugega — in obratno; to so vsebine, ki doma niso rešljive. To pa so tudi osebnosti, krniso ravno srečne na delovnem mestu, to so ljudje, ki so po naravi produktivni, ki jim ni vseeno, kako teče delovni proces, ki ne hodijo samo v službo, ampak želijo tudi ustvariti. Skratka, to so ljudje, ki so rojeni podjetniki, če bi le bili v pravem trenutku na pravem mestu, tam, kjer bi se lahko individualno uveljavili. To so ljudje z veliko energije, ki je ne morejo izživeti, za kar so pravzaprav rojeni.
Naslednje, kar moram povedati : Koliko ljudi je po blokih, ki se ne morejo razelektriti. Pridejo domov, ostanejo v stanovanju in ta mišična napetost po psihični poti ostane. Pred leti sem opazoval kolega in videlo seje, kje kdo stanuje, še posebno v ponedeljek. Tisti, ki so živeli v stanovanju, so bili bolj nespočiti.
In koliko tistih, ki so v blokih na Lendavski (v Murski Soboti) je prevaranih glede dediščine. To so katastrofalni šoki, kadar nekdo iz vasi po določenem času zapusti svojo rojstno hišo, kjer je
imel sobico. In dva človeka ali trije pridejo na Lendavsko v enoinpolsobno stanovanje. To so ljudje, ki ne bodo mogli nikoli več doživeti raja To je izgnanstvo iz raja z vsemi psihičnimi šoki zavedanja, da je nemogoče, da bi še kdaj živeli v hiši, v zelenem okolju. To je ta prevaranost naših delavcev v širšem smislu besede, ki so zapustili svoje hiše, domove in sedaj živijo po stanovanjih. Ta psihični šok, o katerem se malo govori, je tudi vreden omembe. Ob tem pa se moramo še vprašati, kaj daje mesto Sobota v popoldanskem času. V večjih mestih so razne oblike rekreacije, tu pa so zgodaj popoldne ulice prazne.
— Kdo najpogosteje prihaja v psihiatrično ambulanto?
Najpogosteje ljudje srednjih let. Zakaj ravno ti? Ti so zaostali v svojih ekonomskih in osebnostih ciljih, so nekje na sredini. Ta
kot Nemčiji zame ni bil noben problem. Vse je že delovalo, in to zelo dinamično. Ampak meni kot zdravniku se s tem ni bilo treba ne intelektualno, predvsem pa ne čustveno ali celostno osebnostno ukvarjati. Zato želim, da bi do dinamike prišlo tudi pri nas. Vendar moram zopet povedati, da so, ko se zgledujemo po zahodnih oblikah, oni že na drugi strani brega.
V Sloveniji je živ gospodarski in politični pluralizem. V zdravstvu pa tega ne vidim. Še vedno se ravnamo po monotono enotnih unitarističnih načelih, ki nas dušijo v ekspanzionistični (osva-jalnostni) ustvarjalnosti. Nisem pa za skok čez noč.
— Menite,da je treba imeti najprej politični in gospodarski pluralizem in šele nato naj bi sledile družbene dejavnosti, zdravstveni sistem?
naša gospodarsko-psihična kriza je pravzaprav kriza srednje generacije. Na podlagi mojih medicinskih izkušenj so to tudi dokaj bolni ljudje, vendar ustvarjajo, seveda z veliko večjimi težavami. Ne samo daje osebek razrvan in že temu primerno težko funkcionira. Njemu je težko predelati tudi telesno bolezen. Tisto, kar so nas učili še pred dvajsetimi leti, krepitev zdravja ljudi, podaljševanje življenjske dobe danes več ne drži. Vedno več ljudi je telesno bolnih in psihično načetih, vendar ne duševno bolnih.
— Želimo si v Evropo. Ali ni pri tem človek ostal v ozadju?
Trdim, da je človeška psihi-čno-telesna energija omejena. In kaj je družba? Skupek teh individualnih energij, zato vsega ne' moremo doseči naenkrat. Ce gledamo zahodnega človeka, ki ga dokaj dobro poznam, je človek, ki ima za seboj divji razvoj, v katerem smo sedaj mi. In vedno bolj se začne posvečati sebi. Trdim, da še vedno velja tisto staro pravilo, najprej živeti, šele nato filozpfirati. Prevedeno v sedanji čas — mi se bomo lahko posvečali sebi, ko bomo imeli blagostanje, ki bo ustrezalo položaju sedanjega evropskega človeka. Mi kot Evropejci moramo v ekonomskem smislu iti samo naprej, vse naenkrat pa se ne da.
—• Ali bo človek moral prestati vso brutalnost razvoja, da bo uvidel sebe, se ukvarjal s sabo?
Ekonomski razvoj je edina pot, da človek najde samega sebe, seveda pa je pomembna tudi raven razmišljanja o samem sebi. Mi smo Evropejci in ne smemo se ravnati po na primer azijskih vrednotah. Korak je samo naprej. Evropa je naša parola.
ZAKAJ ZDRAVSTVENEMU DELAVCU NE BI DALI TEGA, ČESAR MARSIKDO NOČE. TO JE NEGOTOVOST, SAMOSTOJNOST, USTVARJALNA BORBA.
— Delali ste v zahodnem zdravstvenem sistemu, v zahodnih državah, sedaj pa doma. Zato lahko primerjate!
Osnovna ugotovitev je, da zdravstveno varstvo tako v Švici
Doktor Jože Magdič, šestinštiridesetletnih, je leta 1971 postal nevropsihiater v Zagrebu, že leta 1975 pa je v Zilrichu končal Jungovo psihoanalizo. Doktoriral je na univerzi v Tiibingenu 1979., 1983. pa se je z družino vrnil v Rakičan in si naredil hišo. Doma je dela! na Pohorskem dvoru, v Ormožu in sedaj v Zdravstvenem domu v Murski Soboti. Poleg tega opravlja še konzilijarno službo za bolnico v Murski Soboti in sodeluje z bolnišnico v Ormožu.
Zakaj naj bi bilo zaporedje. Velika škoda je tudi, ker imamo v teh dejavnostih armado pametnih možganov. Zaviranje enega, da bi se dala prednost drugemu, je v bistvu ravnanje po stari metodi. To je centralizem v starem smislu, vendar prelevljen in sila nevaren. To je nekaj podobnega, kot če bi sedeli na vozu, sprednji kolesi potiskali, zadnji pa zavirali. Sem za razvoj, sprostitev ustvarjalnosti, ne pa za skok čez noč po zahodnem modelu.
Nič nimam proti naši zavarovalni zdravstveni skupnosti, vendar je želeti, da bi se uveljavilo individualno podjetništvo ali kar zasebna praksa, ampak ne zato, da bi v zasebni praksi več zaslužili. Mislim, da tisti, ki tako fantazira o zasebni praksi v oderuškem smislu, niti ne spada v to obliko dejavnosti, poleg tega se tudi zelo moti, saj moramo videti gospodarske razmere ljudi. Sem torej tisti, ki se zavzema za zasebno podjetništvo v okviru pogodbe z zdravstveno skupnostjo.
Tudi na Zahodu javno zdravstvo ni odsotno in ne moreš mu reči: javno zdravstvo nasvidenje. Gre za ustvarjalno sodelovanje. Moram pa reči, da je v našem zdravstvu veliko mentalnohigi-enske pomanjkljivosti. Na enem delovnem mestu seje nabralo veliko ljudi, vendar se pri zaposlovanju ni nihče vprašal, ali ti ljudje spadajo skupaj, ni timskega skupinskega oblikovanja, saj bi se s takim delom dalo kaj narediti.
Menim, da je tudi v zdravstvu napočil čas za pluralizem, ne kot nekaj destruktivnega (razdiralnega). Zakaj ne bi zdravstveni delavci, ko dobijo diplomo, pokazali, kaj zmorejo. Zakaj mora iti v neki delovni kolektiv, ki mu odreja določene norme, kar potem zdravstvene delavce pasivizi-ra (postavi v nedejavnost). Zakaj se zdravstvenemu delavcu ne bi dalo to, česar marsikdo noče, česar se marsikdo boji. To je negotovost, samostojnost, tista ustvarjalna bomba, ki v zdravstvu prinaša produktivnost.
energetiki uspevajo prav v Prekmurju. To ima prav gotovo svojo realno osnovo. Ob delu sem spoznal, da so ljudje povsem zdrav-stveno nerazsvetljeni, saj nekateri niti ne vedo, kje imajo želodec, jetra da ne govorim o drugih delih telesa. O tem, kako je prišlo do tega bi se tudi dalo kaj povedati, saj je veliko inštitucij in osebkov za zdravstveno vzgojo odpovedalo. Vsaka zdravstvena nerazsvetljenost pa potem ustvarja mistiko magičnosti v odnosu do lastnega telesa. Drugo pa je problematika zdravstva. V zdravstvu smo ustvarjali nova delovna mesta, vendar nismo upoštevali psihologije delovnih mest, nismo se vprašali, koliko ti ljudje delajo, ali so ustvarjalni, ali imajo radi delo, človeka, s katerim delajo. V očeh naših ljud smo diskvalificiram (razglašeni za nezmožnega). In na to pride bioenergetik, ki nima čakalne dobe, sprejme vsakega m prijazno nastopi. Problem pa je tudi v tem _ vsaj po mojih spoznanjih _ da niso bili nadziram. Pravim: zakaj ta bioenergetik ne gre na primer v Ljubljano in si postavi ordinacije sredi Ljubljane. Odgovor je jasen. Tam bi stvari v pravno-medicinskem smislu potekale povsem drugače. In tudi razsvetljenost, zdravstvena raven je tam veliko višja iz različnih razlogov.
Naš človek pa teži po domačem zdravniku, ki bi poznal celo družino, generacijo, ki bi se vključil v družinsko življenje. Pa nese denar zasebnemu bioenergetiku — in denar niti ni tako ve-liko vprašanje, kot je pomembno to, da je nekje sprejet. Pravim, morda je to tendenciozno rečeno, da bomo morali razumeti klic našega človeka po individualnem posvečanju zdravnika njemu in njegovi družini.
Kar se tiče alternativne medicine moramo razlikovati. Akupunktura in akupresura imata svoje biopsihično osnovo in delujeta na načelu biokemikalij, kar je tudi medicinsko dokazljivo Drugo pa je zelo težko poglavje. Obstajajo bioenergija in razni človeški valovi, ki jih poznamo le nekaj vrst. Zato vsega pri bioenergetikih ne kaže metati v en koš, vendar pa je drugo problem zlorabe tega. Tudi sam sem si zadal za življenjsko nalogo, da se bom, ko bom imel status upokojenca, s to problematiko ukvarjal iz študioznega vidika. V Zilrichu sem namreč končal ce o Jungovo psihoanalizo, ki temelji na dinamiki energije. Misli, da je lahko sinteza, da se je treba več ukvarjati s problematiko energije Če se sedaj vrnem bioenergetiki in simboliki. V času, ko ljudem zmanjkuje fizične, življenjske, ekonomske energije, potem nekaj pomeni iti k bioenergetiku, ki ti to energijo da. Čeprav so se potem nekateri moji pacienti spraševali: če ta bioenergetik daje energijo, potem jo lahko tu~i jemlje. Poglavje je vsekak.0\za?-e mivo. Sicer pa se se^ .'^ie vračajo in moram povedat, da je bilo ravno pri psihiatričnih bolnikih narejeno veliko škode ko so šli k bioenergetiku in prenehali jemati medikamente ter zato morali iti v bolnišnico.
SEM PREKMUREC IN ZA TEM STOJIM
— Zakaj ste se vrnili domov, ko je tujina mikavna in daje možnost strokovnega vzpona?
Že ko sem odhajal v tujino, sem se odločil, da se bom vrnil. S tem sem tudi šel študirat. Končal sem nevropsihiatrijo in leta 1971 v Zagrebu postal specialist. Bil sem samski mladenič in želel še nekaj študirati. Sem pa tudi Prekmurec in ne morem, niti nočem, stopiti iz lastne kože. Mislim, da je to velika realna lastnost Prekmurca, ta velika nostalgija, ki je potem mene pripeljala
nazaj v Prekmurje, čeprav sem imel možnosti v evropskem, morda tudi večjem krogu. Ne smemo pozabiti, da so te možnosti tudi v slovenskem krogu. Ampak, kot psihiater se zavedam, da so nekje meje tako imenovanega napredka. Moraš razlikovati, kaj je napredek in kaj je »napredek«.
Bil sem izredno iskan izvedenec na področju psihiatrije, z dokajšnjim abstraktnim mišljenjem, ki je vlivalo strah marsikateremu
ZAKAJ SI BIOENERGETIK NE POSTAVI ORDINACIJE SREDI LJUBLJANE?
— Kaj bi rekli o tako imenovani alternativni medicini?
Vprašal bi se tako: zakaj bio-
psihiatru, ki je sedel z mano v sodni dvorani. Seveda, ko je prišlo to abstraktno mišljenje do absurdnega izraza, kadar je šlo, kdo bo formalno zmagal. Te formalne zmage me niso osrečevale.
Skratka, eno je tista absurdna, abstraktna kariera v smislu ravno tega, kar drugi mislijo o tebi, ogledalo, druga pa je tista kariera, za katero sam stojiš.
Ko sem se vračal, mi je bil to smisel in zavedal sem se, da se vračam v ekonomsko neugodnejše čase, v razmere, ki niso tako prijetne, kot sem jih imel tam.
Kratkomalo, jaz sem Prekmurec in za tem stojim. Je pa tudi določen strokovni interes. Malo sem začel s problematiko rodovnikov, svoje psihološko znanje pa prenašam na človeka, s katerim sem rasel, ali na človeka, ki sem ga videl še kot dojenčka. Ugotavljanje njegovega stanja mi je v prijeten strokovni užitek.
— Koliko vam javni mediji lahko služijo pri uveljavljanju?
V Nemčiji je znan fenomen >aussteigerjev<, izstopnikov. To je na primer direktor banke, ki tam nekje pri petdesetih spozna, da vsi računalniki, pa vse direktorstvo in briljantni nastopi nimajo tistega šarma, smisla, kot si ga je predstavljal — in vse skupaj enostavno pusti. Jaz seveda ne spadam v kategorijo teh izstopnikov in poudarjam, da sem psihiater in da si primarno želim svojega notranjepsihičnega miru, potem družinskega miru. Skratka, tukaj mi pride najbolj prav Prešernova O, Vrba, srečna draga vas domača.
Niso mi najpomembnejše velike nastopaške akcije. Moja soba mi je najljubša. In delo v njej. Takrat sem tudi najbolj srečen. Jasno pa se zavedam tudi svojega dolga do Pomurcev, Slovencev, vem, to so naši ljudje in me želijo, potrebujejo.
Tudi srečevanje z mediji je v tem smislu. Še nikoli se nisem odklonilno vedel do njih, ker menim, da je sodelovanje moj prijeten dolg in mediji mi omogočajo, da grem v javnost, vendar poudarjam, nikakor lažno, ampak s takšnim korakom, kot ga potem tudi z veseljem in dobre volje, a brez slabe vesti in krivde, tudi zmorem.
— Govorite o dolgu. Kaj lahko naredite, da se za človeka stvari spremenijo?
Osnovno je psihiatrično delo, ki se mu ne moreš izogniti, ostalo pa je potem delo v prostem ča-su, to je delo za narod, delo za več ljudi. Mislim, daje pomembno to, da ljudje vidijo, da si kot intelektualec v istem čolnu. Ne gye za to, da nekje samo govoričiš, delaš iluzorne karieristične seanse pred javnostjo. Dosti je, da si tukaj, čeprav vsi vedo, da bi d lahko bilo drugje lepše. Naš človek rabi navzočnost, ne samo mene kot intelektualca, ampak vsakega, ki hodi pokonci z našim človekom. In če sva pri medijih, ne smeva pozabiti, da človek dolguje tudi zdravstveno vzgojo. Ne bi rad, bi tudi na mene padel očitek, moji ljudje niso razsvetljeni na zdravstvenopsihičnem področju. In če bodo mediji za skupno razsvetljevanje ljudi, bom rekel, tukaj sem.
— Kako usklajujete znanstveno delo z družino, ali vas družina ne ovira pri strokovnem delu?
Črtam marsikaj, kar ne spada v mojo zunanjost. Moram priznati, da nimam nobenim konjičkov, skratka, kot psiholog, psihiater se zavedam, da je tudi moja družina ljudi. Hočem imeti tisto mirno vest. Odločno črtam vse tiste stvari, ki bi me po nepotrebnem odpeljale od družine, doma, še manj zaradi nekega narcisriega samozaverovanega hobija. Res sem obremenjen, ampak vsak trenutek izkoristim za družino. Zaradi nje smo se tudi preselili domov. Družina mora biti tudi za psihiatra prva stvar.
Problemi pa so tudi pri nas, vendar se jih lotevam z »drugačnega« vidika.
STRAN 5
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
Kako je s
Ohranjati le produktivna
Zdi se, daje gospodarski razvoj pokrajine ob Muri skoraj zastal, da je nastopila stagnacija. Žal lep čas namreč ni slišati o kakšnem pomembnejšem razvojnem programu, ki bi ga uresničevali, oziroma da bi kje gradili večjo tovarno. Ali bomo torej stopicali na mestu ali pa si lahko vendarle kaj obetamo? S tem osnovnim vprašanjem smo se napotili na Medobčinsko gospodarsko zbornico za Pomurje in se pogovarjali z njenim predsednikom Ko-
lomanom Cigiitom.
»Res je, da je Pomurje v zadnjih letih razvojno stagniralo. To se je dogajalo tudi v drugih predelih, a na žalost pri nas še toliko bolj. Na medobčinski gospodarski zbornici smo si v sodelovanju z delovnimi organizacijami, predvsem pa z njihovimi strokovnjaki prizadevali, da bi vendarle prišli na površje nekateri novi programi. Iskali smo tudi možnosti v drugih, razvitejših predelih Slovenije, da bi torej od tam kaj >pri-nesli< v Pomurje. Nasploh smo si prizadevali, da bi vsaj sprožili potrebo po razvoju in da bi proizvodnjo tudi strukturno popravili. Naposled imamo >v ognju< nekaj programov. Ne moremo govoriti o velikih obetih, toda tudi z majhnimi koraki se da napredovati.
Zdaj že lahko govorimo o programu za izdelovanje umetnega kamna in sploh izkoriščanje kamnoloma pri Sotini na Goričkem. Tam so delavci Cestnega podjetja Murska Sobota že razstrelili prvih 7 tisoč ton kamna. Lahko ga bodo uporabljali za oblaganje vodotokov in pri gradnjah cest, Pro-izvodno-gradbeno podjetje Ljutomer pa za izdelavo umetnega kamna. Teče tudi dogovarjanje za program ljubljanskega Teola in Mure za izdelovanje gumbov; obstaja zamisel o oskrbnem centru za drobno gospodarstvo v Murski Soboti
MURSKA SOBOTA
Čez 64 milijard izgube v 12 organizacijah
V prvem polletju letošnjega leta je v soboški občini poslovalo z izgubo 12 organizacij združenega dela. Le-ta je znašala 64 milijard 882 milijonov 880 tisoč dinarjev. Največji primanjkljaj so imeli v soboškem Elektru, in sicer več kot 35,5 milijarde dinarjev, sledita pa Panonija z blizu 7,5 milijarde in Intes Mlinopek z več kot 6,6 milijarde dinarjev. Druge organizacije, kot so Sobota, temeljni zadružni organizaciji Panonke v Murski Soboti in Beltincih, Živinorejsko-veterinar-ski zavod, LIV Rogašovci, Zvezda, Beltinka, tozd Kartonaža Pomurskega tiska in Urarstvo pa so imele nižje izgube.
Zanimivo je, daje ob polletju največji »kronični bolnik«, to je lesna industrija Platana iz Murske Sobote, brez izgube, kar je nedvomno spodbuden podatek. V isti sapi pa je treba povedati, da bodo v večini omenjenih organizacij združenega dela v naslednjih mesecih iz-
gubo pokrili.
M. Jerše
j Jozsefu Szabu r spomin |
Jbzsef Szabo, diplomirani inženir rudarstva, je bil rojen 16. 3. 1927 v Kapci kot prvi otrok kmečkih staršev. Rudarsko fakulteto je končal v Ljubljani. Po končani šoli se je kot mlad rudarski inženir zaposlil v rudniku Pečovnik. Domotožje in poklic belega rudarja pa sta bila močnejša od vpliva okolja, v katerem je delal: zato se je preselil v Lendavo, k takratni Proizvodnji nafte. Takrat je bila namreč rudarska dejavnost edina v sedanji Ini Najti. Razporejen je bil na delovno mesto obratnega inženirja v obratu Proizvodnje. Aktivno se je vključil v delo in strokovno usposabljanje v naftnem rudarstvu. V tistih časih je bilo na ftno rudarstvo Jugoslavije šele v povoju. Jozsefje bil eden od pionirjev prenašanja znanja iz razvitih in z nafto bogatih držav. Ni mu bilo lahko, saj je moral iz izropanega naftnega polja Petišovci pridobiti čim več. da bi pokrili stroške dejavnosti. V ta namen je uvajal metodo vodnega tiskanja. Proizvodnja je padala in ni mogla pokrivati nastajajočih stroškov: zato je prišlo do prestrukturiranja in preusmeritve iz rudarstva na kemijo in strojništvo. Tako se je moral tudi Jbzsef preusmeriti in je dobil delo strokovnega sodelavca in nato direktorja petrokemije. Razvoj DO je zahteva! od njega nove naloge, opravljal je še dela referenta za naložbe, strokovnega sodelavca in tehničnega vodje rudarskega obrata. Po ustanovitvi DO za raziskave nafte in plina je dobit naloge strokovnega sodelavca 1 pri RNP in po ustanovitvi tozda RPNP delovne naloge naftni rudar 1.
Rudarsko dejavnost mu je prekinila bolezem-ki je bila tako huda. da je bil leta 1985 invalidsko upokojen. V času po upokojitvi smo ga videvali, kako se je trudil, kako je telovadil, hodil. Ta volja
(Merkur iz Kranja), protektira-nju gum (tovornih pri CP M. Sobota in za osebna vozila pri Servisu motornih vozil v Ljutomeru), o izdelovanju inovativne igrače oziroma učila tovarišice Babičeve v DO Platana v Murski Soboti ter o skupnem programu Ine Nafte Lendava in DO Imgrad Ljutomer.«
— Kaj pa pospeševanje razvoja s sredstvi zdomcev in v sodelovanju s sosednjimi deželami? Te možnosti prav gotovo niso dovolj izkoriščene.
»Rezultatov je res še premalo. Moram pa povedati, da smo pred nedavnim navezali stike s slovenskim društvom Triglav v Gradcu in se dogovorili o konkretnih možnostih sodelovanja pri kopici projektov v pomurskih občinah. Društvo je tudi samo uvidelo, da je poleg delovanja na kulturnem področju potrebno razvijati tudi gospodarsko sodelovanje. To spoznanje bomo skušali prenesti tudi na druga naša društva, torej naše delavce, ki so zaposleni v tujini. Nekaj pa moramo v ta namen postoriti tudi doma, predvsem sprejeti takšno zakonodajo, da bo zdomec ali tujec vedel, za kaj in koliko bo obdavčen; da bo torej videi svoj račun, če bo vlagal pri nas.
Veliko truda pa je vloženo v sodelovanje z obmejnimi deželami, predvsem s Štajersko v Avstriji. Posredovali smo infor
do življenja je pripomogla, da je kar dobro okreval: prihajal je tudi med svoje sodelavce v sektorju. Opravljal je celo določene strokovne naloge, kar mu je bilo r veselje in zadovoljstvo. Vendar je življenje pač tako, polno presenečenj in neznank. Naglo se mu je poslabšalo zdravje in v noči med 27. in 28. avgustom organizem ni vzdržat. Jbzsef se je za vedno poslovil od nas.
Jbzsef Szabo je bil eden od vzornih in priznanih rudarskih inženirjev. Tudi takrat, ko je rudarski dejavnosti v Lendavi grozila likvidacija. ni odnehal. Uspelo mu je zainteresirati slovensko vodstvo za obnovitev raziskav nafte in plina, ker je računsko prikazoval, kaj skriva zemlja v svoji globini. Lahko mu izrečemo zahvalo, da spet raziskujemo, in prav tako za izboljšanje stanja v DO. Prav tako je njegova zasluga odkritje večjih zalog premoga v Benici in kremenčevega peska na območju Lendavskih goric.
Poleg strokovnega dela r DO se je aktivno vključeval tudi v politično življenje. Bil je aktiven v društvu inženirjev in tehnikov, poslanec v skupščini SRS, opravljal je razne funkcije na občinski in republiški ravni.
Jbzsefje bil dober delavec, tovariš. mož in oče. za vse njegove zasluge mu najlepša hvala.
Stefan Hari. dipl. inž.
macije o poslovnih interesih | naših delovnih organizacij in  pri nekaterih tujih partnerjih | zbudili vsaj zanimanje za sodelovanje. Seznanili smo jih tudi H z dejstvom, da imamo toliko in I toliko presežka kvalificirane I delovne sile in da bližina meje “ omogoča dnevno oziroma tedensko migracijo. Lahko orne- I nim firmo Steyer-Puch v Grad-  cu, kjer so najavili potrebo po  takšni delovni sili. Potrebno pa bo še veliko truda in dogovar-  janj.	
— Svojčas je bil govor o I ustanovitvi tako imenovane or- — ganizacije za inženiring, ki bi pospeševala razvoj podjetni- I štva oziroma drobnega gospo- I darstva. Kako je zdaj s tem? 
»Da, okrog tega smo se najprej dogovarjali s sozdom ABČ  Pomurka, da bi pri njih ustano- I vili takšno organizacijo. Zatak- I nilo pa se je pri sredstvih in konkretnem nosilcu. Medtem smo se z Gospodarsko zborni-  co Slovenije dogovorili, da bo I ta organizacija delovala pri I Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Gre pred-  vsem za svetovanje pri odpira-  nju novih podjetij, spodbuja- ] nje in trženje inovacij ter izobraževanje bodočih podjetni-  kov. Na tem področju smo v  sodelovanju z izobraževalnim centrom na Brdu pravzaprav že  precej storili. Osnutek elabora- I ta o novi organizaciji za inženi- I ring je pripravljen in upamo, da bo oktobra prišlo tudi do a njene ustanovitve.« Jože Graj 
Brez dvoma ostaja v ospredju angažiranosti delavske organizacije doslendo uresničevanje določil iz sindikalne liste. Le-ta je že doslej odigrala svojo vlogo, saj so jo navsezadnje sprejeli delavci v organizacijah združenega
dela, na ugoden odmev pa je na- j_	...
letela tudi drugje. Postala je do- nih osebnih dohodkov. Če pogle-
kument. ki po eni strani določa minimalne zneske na osnovi gibanj življenjskih stroškov; tako pravice delavcev iz dela in go-
_TOVARNA LOGISTIČNE OPREME LENDAVA
Novi izdelavni programi
Solidarnostna
Pretiravali bi, ko bi trdili, daje zdaj, ko ni rdečih številk, v lendavski Tovarni logistične opreme vse dobro. Še so težave, vendar je polletje zelo spodbudno, saj so imeli ob koncu lanskega leta za več kot 4 milijarde dinarjev izgube. Sredi letošnjega leta tli upanje, da bo kolektiv, v katerem združuje delo nekaj čez 400 delavcev, vendarle splaval.
Direktor, dipl. inž. Jože Bala-ško, nam je povedal, da so imeli v prvi polovici leta motnje pri izdelavi. Bila so obdobja, ko ni bilo dovolj dela, zato so tedaj delavce poslali na »dopust«. Pa nasprotno: dobili so več naročil za izdelavo viličarjev in skladiščne opreme, kot pa so zmogli v rednem delovnem času, zato je bilo treba delati v podaljšanem delovnem času. Njihovi izdelki pač niso »potrošno blago«, ampak izdelki, ki jih kupci ne kupujejo vsak dan; tedaj, ko imajo denar za nakup osnovnih sredstev. Često pa jih onemogočajo tudi predpisi. Zdaj gredo viličarji dobro v prodajo, kupujejo pa jih številne trgovinske organizacije, ki jih prodajajo končnim kupcem, pa tudi sami imajo kar nekaj takih kupcev. S svojimi izdelki pa se vključujejo tudi v tako imenovani inženiring oziroma celotno ponudbo za izpeljavo določene naložbe, na primer prek ljubljanskega Smelta. V TLO, kar je kratica za Tovarno logistične (skladiščne) opreme, so se v glavnem sami zopet postavili na noge, čeprav .so jim obljubljali pomoč na več mestih, recimo »na občini«. Finančne injekcije torej ni bilo, razen nekaj malega iz Ljubljanske banke.
Polletni uspehi (tudi to je uspeh, • če nimaš izgube) pa bi bili najbrž še boljši, ko bi imeli več lastnih obratnih sredstev. V omenjenem obdobju so plačali za obresti na posojila za nemoteno poslovanje precej več, kot so dali za osebne dohodke. Tako so na lastni koži občutili, da sposojeni denar ni poceni. V zadnjem času so nekoliko popravili tudi osebne dohodke. S tem se je vrnila delovna
statuti
podjetij?
Spremembe zakona o podjetjih so prinesle med drugim tudi to, da se morajo gospodarski subjekti do 31. decembra letos organizirati kot podjetja, kar pomeni, da morajo v tem času sprejeti tudi statute podjetij in prilagoditi svoje akte novi zakonodaji. Opredelili so, da se v teh primerih sindikat pojavlja kot partner v novonastajajo-čih podjetjih in se mu omogoči opravljanje njegove osnovne vloge. Doslej je že nekaj dobrih in slabih zgledov pri sprejemanju teh samoupravnih aktov, pri čemer jih čaka veliko aktivnosti ravno v tem jesenskem obdobju. Zato bodo v pomurskih sindikatih širšo aktivnost, da bi bili delavci dobro seznanjeni s spremembami. Odprto pa ostaja vprašanje t. i. samouprave v teh podjetjih, kar je bilo v preteklosti precej prepuščeno delavcem, ki so te zadeve urejevali z akti. Tu skušajo dati določene usmeritve delavcem, vendar bo čas pokazal, kako se bodo odločili v posameznih podjetjih.
Vsekakor pa je treba biti pri teh zadevah buden, kajti po eni strani prenašamo velika pooblastila poslovodnim organom, po drugi pa bodo delavci osnovne pravice opredelili v vseh aktih.
M. Jerše
spodarjenja, nadomestilo osebnih dohodkov, prejemke skupne porabe, materialne stroške in še nekatere druge pravice delavcev, članov Zveze sindikatov.
Sicer pa je zaradi visoke stop
nje inflacije danes težje spremljati višino najnižjih in zajamče-
damo stanje v Pomurju, potem lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da večina organizacij sledi osnovnim usmeritvam iz sindi-
morala, kaže pa, da bodo pridobili še več strokovnega kadra. Ta pa je nujen, saj v tehnologiji ne smejo zastati, ampak iti v korak s konkurenco ali pred njo. Zdaj je tudi dognano, da sedanji izdelavni program ne bo mogel polno zaposliti vseh delavcev, zato ga je potrebno razširiti na izdelavo reduktorjev za viličarje. V ta namen pripravljajo tehnični elaborat. Čim več sestavnih delov izdelati doma, pa ni to njihov cilj samo zato, da bi imeli čim več dela, ampak tudi zato, da bi temeljna dejavnost (viličarji) potekala nemoteno. Zdaj imajo namreč kar nekaj motenj pri dobavah reduktorjev.
»Strokovnjaki pa so nam potrebni tudi zaradi sodelovanja s partnerji iz Madžarske,« je na koncu pogovora povedal direktor Balaško. »Z hašimi sosedi se
20 let zaščitne znamke slovenskih vin
V Radencih je bila v petek, 25. avgusta 1989, tiskovna konferenca, ki jo je organizirala Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Celje—•Maribor—Nova Gorica! Junija 1969 so namreč v ptujski kleti napolnili prve steklenice haloškega sauvigno-na letnik 1968 z imenom timijan anno 69, ki so bile opremljene z zaščitno znamko slovenskih vin. Letos praznujemo torej 20-Ietnico te označitve kakovosti in prav na Ptuju bodo osrednje prireditve, saj mesto praznuje tudi (po nekaterih podatkih) 1920-letnico obstoja in 750-letnico kletarstva.
Označevanje kakovosti slovenskih vin se je začelo iz nuje, je dejal direktor Ptujske kleti Jani Gone, saj smo se konec petdesetih let močno približali povprečju namiznih vin z vsega jugoslovanskega območja. Ker znamka pomeni zaščito vinogradnikov, so bili proti taki, ki v svoji organizaciji niso imeli vinarstva (so ga le prodajali). Vendar se je znamka, ki jamči poreklo in kakovost vina, obdržala do danes in omogočila, da so tudi nepoznavalci vin lahko spoznavali kakovostna vina, poleg tega pa pomagala širiti vinsko kulturo.
Največjo vlogo je pri tem opravil Kmetijski zavod Maribor, ki spremlja vsako serijo polnitve — vino v steklenici z zaščitno znamko ima svojo številko in je bilo trikrat pregledano, preden so ga postavili na trgovske police. Pred tremi leti so se vrsti štajerskih vin pridružila tudi primorska, z zakonskimi spremembami pa naj bi v kratkem ocenjevali tudi zasebna vina.
Strokovna prireditev in posebna pokušnja vin bo 29. septembra na ptujskem gradu in v minoritskem samostanu.
bbp
delovna mesta
Odnos pomurskih sindikatov do gospodarjenja se je v zadnjem obdobju nekoliko spremenil, po drugi strani pa inflacija in stalno spreminjanje predpisov popolnoma zamegljujeta pregled nad uspešnostjo poslovanja posameznih delovnih organizacij. Menijo namreč, da je spričo sedanjih predpisov možno povsem prirediti rezultate gospodarjenja, zato zdajšnji številčni podatki niso dejanski odsev stanja v združenem delu. Konkreten zgled je vprašanje revalorizacije, kjer je močno izbirati več poti. Najbolj uporabljiva sta kazalca o fizičnem obsegu proizvodnje in osebnih dohodkih; pa še tu so možna določena odstopanja.
Osnovni problem, o katerem so v pomurskih sindikatih zadnje čase veliko govorili, je razbremenjevanje gospodarstva, vendar s konkretnimi rezultati niso zadovoljni. Čutiti je vedno večji »pritisk« delavcev, ki menijo, da se jim prevelik del dohodka, ki ga ustvarijo, odvzema, pri čemer imajo tudi premalo vpliva na to, da bi lahko sami odločali o njegovi razdelitvi. Prav tako so skrb zbujajoči podatki o izplačanih osebnih dohodkih, saj že precej časa zaostajajo za povprečno izplačanimi osebnimi dohodki v republiki. Žal se te škarje celo širijo. Tako, denimo, v ljutomerski občini osebni dohodki zaostajajo že za 20 odstotkov za slovenskim povprečjem, v radgonski, kjer je ta zaostanek najnižji, pa 9 odstotkov.
Prav tem vprašanjem bo pomurski sindikat tudi v prihodnje namenjal posebno pozornost, ker postajajo omenjene razlike očitno prevelike. Dokaj aktualno pa je gotovo tudi področje tehnoloških in ekonomskih presež-
kalne liste, problemi pa se pojavljajo v slabših organizacijah. Kljub temu pa je sindikalna lista pripomogla k enotnemu pristopu pri določanju prejemkov skupne porabe in nekaterih nadomestil, ki so bila prej dokaj različno urejena. Prav to pa je 'vneseno tudi v samoupravne splošne akte organizacij združenega dela.
M. Jerše
dogovarjamo o sodelovanju pri izdelavi računalniško vodenih viličarjev. Izdelali pa smo tudi prototip transporterja, ki je zdaj na preskušanju v hotelu Adriatik v Opatiji. Obeta se sklenitev dolgoročne pogodbe s firmo PSB iz Primesensa v Zvezni republiki Nemčiji.«
Slovenska, pa tako tudi pomurska kovinskopredelovalna industrija je bila v velikih težavah, spomnimo se samo Tehno-stroja, Panonije in seveda Primata, katerega dediščino zdaj nosi TLO. Če so se drugi izvlekli, se bodo prav gotovo tudi v tem kolektivu. Prav bi bilo, ko se od zunaj ne bi preveč vmešavali v njihove notranje (poslovne) zadeve, kot menda to počno zdaj, saj bi to utegnilo demoralizirati sedanje mlado vodstvo, ki se z nekaj uspehi že lahko pohvali.
Š. Sobočan
kov v pokrajini ob Muri. Kot kaže, bo manjši problem tehnoloških presežkov, ki bodo posledica posodobitve proizvodnje in večjih vlaganj. Težje rešljivi bodo problemi ekonomskih presežkov delavcev. »V sindikatih se vedno bolj zavedamo problema presežkov delavcev, s katerim se bomo neizogibno srečevali v prihodnje. Že lani smo temu vprašanju namenili sejo republiškega sindikata, ko so nas nekateri čudno gledali, kot da smo mi tisti, ki iščemo presežke. Šlo pa je v bistvu za to, da imamo v sindikatih pravočasno odnos do reševanja teh vprašanj. Pri tem ostajamo pri osnovnem cilju, da je treba ohranjati le produktivna delovna mesta, ker se zavedamo, da je to edina prava pot. Zato je treba ugotovljenim presežkom delavcev z vsemi ukrepi v družbi, predvsem pa v podjetjih, zagotavljati odpiranje novih delovnih mest in s tem produktivno zaposlovanje. Vsem pa morajo biti zagotovljene materialna in socialna varnost ter druge pravice, ki jim gredo iz dela,« poudarja predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje Milan Utroša.
V pomurskih sindikatih bodo vztrajali pri uresničevanju omenjenih nalog, čemur so prilagojene tudi vse aktivnosti in odnos do spreminjanja zakonodaje o delovnih razmerjih. Pričakujejo, da bo še ta mesec sprejet nov zakon na zvezni ravni, ki bo podrobneje urejeval to problematiko. Takrat bo seveda lažje urejevati marsikatera za zdaj še premalo razjasnjena vprašanja, ki močno zanimajo zaposlene delavce.
Milan Jerše
stanovanja
decembra
Na letošnji razpis za solidarnostno stanovanje v soboški občini se je prijavilo kar 166 družin ali posameznikov. Vendar jih 90 ni izpolnjevalo pogojev, kar 31 pa se jih ni uvrstilo na listo zaradi premajhnega števila zbranih točk, čeprav so zadostili vsem drugim pogojem. Na seznam čakajočih za solidarnostno stanovanje je tako uvrščenih 45 družin in manj posameznikov. Potrdila ga je skupščina pred počitnicami in do sedaj so dobili na stanovanjsko skupnost že 11 pritožb. Lista solidarnostnih stanovanj torej še vedno ni pravnomočna in po njej so dodelili le eno garsonjero, tri enoinpolsobna stanovanja ter stanovanje v provi-zoriju. To pa zato, da stanovanja ne bi bila prazna in v breme skupnosti.
Sicer pa se solidarnostna stanovanja zelo redko praznijo, kar je razumljivo ob težko spremenljivem življenjskem standardu, še posebej tistih, ki so upravičeni do solidarnostnega stanovanja. Lani se je spraznilo le sedem stanovanj, in to predvsem najmanjša, garsonjere in enosobna, tako da tri družine z lanske solidarnostne liste še vedno čakajo na dvosobno stanovanje, kot jim je bilo odobreno. Tudi letos ne pričakujejo večje mobilnosti stanovalcev in praznjenja solidarnostnih stanovanj, zato bodo le-ta po letošnji listi delili največ decembra. ko naj bi končali z zidavo stanovanjskih blokov v Lendavski in Razlagovi ulici.
Številne družine, čeprav upravičene do družbenega stanovanja, bodo ostale še naprej v človeku manj primernih bivališčih, saj je stanovanj premalo. Pa tudi mnoge še naprej v pretesnih, ker pri stanovanjski skupnosti ne uspevajo zamenjati stanovanj. Prošenj za večja stanovanja je namreč veliko.
mh
STRAN 6
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
kmetijska panorama
NA MEDNARODNEM KMETIJSKEM SEJMU V RIEDU
PREDVSEM KAKOVOST IN INOVATIVNOST
Za avgust in september bi lahko dejali, da sta sejemska meseca, saj so v tem času številne sejemske prireditve. Ko se en sejem še ne konča, se že začenja drugi in tako se vrsti sejem za sejmom. Jugoslavija gotovo sodi med države z največjim številom sejemskih prireditev, saj skorajda ni večjega mesta, ki se ne bi ponašalo vsaj z enim sejmom. Večina jih sicer ostaja na lokalni ravni, so pa tudi sejmi, ki se ponašajo z mednarodno udeležbo: Toda, ali so ti sejmi resnično to, kar bi morali biti? Pravo predstavo o tem dobi človek šele takrat, ko obišče in si ogleda podobne tovrstne sejme v tujini. Pa ni treba iti daleč, le do sosedov je treba stopiti in že si lahko ustvarimo svoje mnenje. Jugoslavija se ponaša z dvema velikima kmetijskima sejmoma, s spomladan-
ski sejem v Riedu, ki je bil v tem mestu od 26. avgusta do 3. septembra.
Riedski sejem se ponaša z najdaljšo sejemsko tradicijo v Avstriji, saj segajo njegovi začetki v leto 1867, danes pa je to največja sejemska prireditev v srednji Evropi in eden največjih tovrstnih, sejmov v svetu. Razvil se je iz nekdanje obrtno-kmetijske razstave, ki so jo sprva vsako leto pripravljali v tem mestu, zdaj pa lahko vsako drugo leto v Riedu vidimo najnovejše svetovne dosežke na področju kmetijstva. Na več kot 184.000 kvadratnih metrih razstavnih prostorov s 34 halami se je letos predstavilo 1963 razstavljalcev, od tega kar 758 in 35 tujih držav. Pomen in razsežnosti tega sejma pa nazadnje potrjuje obisk, saj ga vsakokrat obišče več kot milijon obi-
deli na prejšnjih sejmih. V razvitem svetu se tehnologija tudi v kmetijstvu izredno hitro razvija, izboljšave.so nenehne in kar malce neugoden občutek smo dobili, saj na sejmu skorajda nismo zasledili izdelkov jugoslovanskih izdelovalcev. Med množico kmetijske mehanizacije najbolj znanih svetovnih izdelovalcev smo tako opazili le gorski traktor gams iz šempetrskega Sipa m tri traktorje torpedo z Reke, vsi pa so se na sejmu predstavili po-
Ker obišče sejem več kot milijon obiskovalcev, je 20 odstotkov razstavnih prostorov namenjenih splošnemu blagovnemu sejmu, kjer je mogoče kupiti najrazličnejše izdelke, izredno pestra je razstava, pohištva in druge opreme za stanovanja, pa tudi za razvedrilo in dobro počutje je poskrbljeno.
Pa še nekaj, česar nismo nava-
Massey—farguson se je na sejmu predstavil z najnovejšim programom I traktorjev, po ugodnih cenah.
Sejem v Riedu je največji tovrstni sejem v srednji Evropi.
Na tem sejmu je kar polovica novih ali izpopolnjenih strojev.
skim kmetijskim v Novem Sadu in z mednarodnim kmetijskim v Gornji Radgoni. Pri sosedih sta tema sejmoma podobna sejma v italijanski Veroni in avstrijskem Riedu. Toda le po vsebini, nikakor pa ne po kakovosti, saj na tem področju oba prekašata naše, od njih pa bi se lahko tudi mi veliko naučili. V tem zapisu bomo skušali v besedi in sliki predstaviti nekaj pogledov na kmetij-
skovalcev.
Čeprav je na tem sejmu le dobra polovica vseh razstavnih prostorov namenjena kmetijstvu, se lahko obiskovalci tu resnično seznanijo z najnovejšimi dosežki na tem področju. Po zagotovilih organizatorjev riedskega sejma je med razstavljeno kmetijsko mehanizacijo kar polovica novih ali izpopolnjenih izdelkov in le redki so, ki smo jih že lahko vi-
sredno, prek avstrijskih trgovskih organizacij. Častna izjema pri tem je morda le Gorenje, ki pa ne sodi v kmetijski del sejma, pač pa se je s svojimi kuhinjami predstavilo na prostoru, kjer so razstavljali pohištvo in opremo za stanovanja.
Iz kmetijskega dela sejma omenimo še bogato in kakovostno razstavo plemenske govedi (več o tem v prihodnji številki), konj, svinj in perutnine, ter mednarodno strokovno razstavo semen, kjer so prikazani najnovejši dosežki na področju semenarstva. 30 odstotkov razstavnih prostorov riedskega sejma je namenjenih gradbeništvu, in sicer gradnjam v kmetijstvu. Prikazani so sodobni hlevi s hlevsko opremo in gradbeni materiali, ki jih pri tem uporabljajo, posebno pozornost pa so namenili tudi opremi kmečkih domov.
jeni na naših sejmih, se mi je posebej vtisnilo v spomin. To je izredno urejena infrastruktura, saj na sejemskem prostoru ni kvadratnega metra neasfaltiranih površin, razstavljale! pa namenjajo posebno skrb slehernemu obiskovalcu, ki se zanima za nji-hove izdelke. Na voljo so številni strokovnjaki, ki so takoj pripravljeni pojasniti sleherno podrobnost in tudi svetovati pri nakupu.
Sicer pa tudi nasploh organizatorji riedskega sejma namenjajo posebno skrb kakovostni rasti te sejemske prireditve. Čeprav vodstvo sejma šteje le šest stalno zaposlenih delavcev, mu s sodobno računalniško opremo uspeva obvladovati zahtevne naloge, tudi spremljevalne strokovne prireditve. Med letošnjim sejmom so pripravili kar 34 takšnih prireditev in zanje porabili več kot 6 milijonov šilingov.
CENA KROMPIRJA NI SPODBUDNA ZA PRIDELOVALCE
Začelo se je spravilo krompirja. Letošnji pridelek naj bi bil po prvih ocenah srednji, vendar boljši od lanskega, ko je bila velika suša. Kmetje pa se bojijo, da bo pridelek krompirja na nekaterih območjih bistveno manjši zaradi zadnjega deževja. Pridelovalci tudi še ne vedo, po kakšni ceni bodo lahko prodali svoj pridelek. Sedanja cena 3.000 dinarjev za kg namreč ni sprejemljiva, nova pa še ni določena. Kmetje namreč zahtevajo, da bi cena krompirja morala biti vsaj okrog 5.000 dinarjev za kg. To so tudi predlagali poslovni skupnosti na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, vendar predlog ni bil sprejet. O odkupni ceni naj bi se te dni dogovorili na zvezni ravni v Novem Sadu. Sicer pa smo se o letošnjem pridelku krompirja, odkupu in ceni pogovarjali z nekaterimi anketiranci.
AVGUST NOVAK iz Beltince: »S pridelavo krompirja se ukvarjamo že okrog osem let. Letos ga imamo 5,5 hektarja, od tega 1,5 hektarja semenskega. Sicer pa se letna pridelava giblje od 3 do 5 hektarjev. Menim, da bo letošnja letina povprečna. S pos-pravilom krompirja smo že začeli, vendar nas ovira deževje, ki bo tudi vplivalo na pridelek, saj bo nekaj
krompirja segnilo. Odkup krompirja imam zagotovljen prek Kmetijske zadruge Panonka, s katero sodelujem že več let. Žal pa še ne vemo, kakšna bo odkupna cena. Na seji poslovne skupnosti smo se zavzemali za ceno 5.000 dinarjev za kg, vendar pa še ni določena v zveznem merilu. S to ceno bi bili kmetje zadovoljni.
Riedski sejem obišče vsakokrat več kot milijon obiskovalcev.
Med razstavljenimi izdelki smo lahko zasledili tudi Sipov gorski traktor gams.
Tekst in fotografija:
Ludvik Kovač
ŠTEFAN VINKOVIČ iz Gančan: »Krompir pridelujemo že več kot trideset let. V začetku je bila pridelava majhna, ker ni bilo kmetijskih strojev. Iz leta v leto smo jo povečevali in letos imamo krompir na sedmih hektarjih. Od tega imamo nekaj semenskega, ki pa gre zaradi nizke cene 3.000 dinarjev slabo v prodajo. Za preostali krompir pa cene še ne vemo. Sicer pa
ni to pn nas nič novega, saj tudi cen za druge kmetijske pridelke nikoli ne zvemo pravočasno. Po mojem mišljenju bi morala biti cena krompiija 5.000 dinarjev za kg, sicer se ga ne splača pridelovati. Krompir bi lahko bil cenejši, če bi bila cenejša tudi gnojila in zaščitna sredstva.«
POMURCI PONOVNO MED NAJBOLJŠIMI
Na letošnjem republiškem tekmovanju traktoristov-oračev so se pomurski tekmovalci ponovno dobro odrezali, saj so posegli po najvišjih republiških naslovih, kar štirje Pomurci pa bodo zastopali barve Slovenije na zveznem tekmovanju, ki bo v Don jem Miholj-cu na Hrvaškem.
V kategoriji mlajših traktoristov, ki so tekmovali z dvobrazdnimi plugi, je bil najboljši Franc Kotnik iz celjske regije, pred Rudijem Pircem iz Posavja in Aleksandrom Smodišem iz ABC Pomurke, ekipno pa je zmagalo Posavje, Med ženskami se je najbolje odrezala Blanka Bukvič iz ekipe Pomurja, pred Anico Žnidaršič iz Dolenjske in Jožico Horvat iz Pomurja,
Tekmovalci iz Pomurja, ki so tudi letos posegali po najvišjih republiških naslovih.
pomurska ekipa pa je v tej konkurenci osvojila tudi prvo mesto. Tudi v kategoriji lahkih traktorjev z dvobrazdnimi plugi je zmagala ekipa Pomurja, najboljši pa je bil Pomurec Bela Berglez, ki je zmagal pred Mirom Musta-fom iz Podravja in Stanetom Klemenčičem, pravtako iz Podravja. V kategoriji težkih traktorjev s tribrazdnimi plugi je prav tako zmagal Pomurec Ivo Žilavec, pred kolegom iz ekipe Jožetom Granfolom in Brankom Čebularjem iz Podravja. Še vrstni red najboljših oračev: I. Bela Berglez, 2. Ivo Žilavec in 3. Jože Granfol (vsi iz Pomurja). Ekipa Pomurja je postala tudi skupni zmagovalec in je tako osvojila prehodni pokal v trajno last.
L. Kovač
Foto: Vlado,Smodiš.
JOŽE BOJNEC iz KZ Panonka: »Letošnji pridelek krompirja bo odvisen od zdravega semena, zaščite in obdelave. Pričakujemo, da bo to ena povprečnih letin in da bomo na območju TZO Behind pridelali okrog pet do šest tisoč ton krompirja, če zadnje deževje ne bo vplivalo na pridelek zaradi gnilobe. Naši kooperanti imajo zagotovljen odkup krompirja, žal pa
imamo pri tem težave, ker želijo trgovd preveč zaslužiti, saj zahtevajo 30 do 40 odstotkov marže, kar pa ni sprejemljivo. Nekaj krompirja bo šlo v industrijo, nekaj pa v potrošniške centre. Sedanja cena krompiija ni spodbudna in bi morala biti 5.000 dinaijev za kg. Ta bo dogovorjena na zvezni ravni. Sicer pa se bo tržna cena različno gibala, saj je znano, da na nekaterih območjih ne bo krompiija.«
ŠTEFAN ZADRAVEC iz Upa: »Za pridelavo krompirja v večjem obsegu smo se odločili že pred desetimi leti v sodelovanju s KZ Panonka — TZO Beltinci, ki nam tudi preskrbi seme, reprodukcijski material in organizira odkup. Letošnji pridelek krompirja bo odvisen od dobrega semena, gnojil in zaščitnih sredstev.Kdor je več vložil, bo več dobil. S trenutno ceno se kme-
tje ne strinjamo in bi bili zadovoljni s ceno okrog 5.000 dinarjev za kg. Ugotavljamo namreč, da nam precej dohodka jemljeta prevoz in trgovina, zato se v okviru sozda ABC Pomurka dogovarjamo, da bi zgradili predelovalni obrat krompirja. Sicer pa sem z letošnjim pridelkom krompirja na štirih hektarjih zadovoljen.«
DRAGO JAKOB iz Lipovec: »Letos smo imeli krompir na dveh hektarjih. S pridelkom sem zadovoljen, čeprav je na eni parceli boljši, na drugi slabši. Zlasti je bil dober pridelek ranega krompirja, ki smo ga že prodali po 3.000 dinarjev za kg in smo s prihodkom zadovoljni. Seveda pa se ne moremo strinjati s to ceno za poznejši krompir in to zaradi velike inflacije.
Cena bi morala biti nekje okrog 5.000 dinarjev za kg, kajti pri tem je potrebno tudi upoštevati vlaganja pridelovalcev krompirja. Znano je namreč, da so cene gnojil in zaščitnih sredstev v zadnjem obdobju zelo porasle, tako da njihovim podražitvam komajda sledimo.«
Feri Maučec
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
STRAN 7
SE 3
ZAČNE
DAN ^PREJ
MEDIJ/ SEVERO-
VZHODA
— izdajanje časopisov in oddajanje radijskega programa v slovenskem in i madžarskem 1 jeziku
— oblikovanje časopisnih in radijskih sporoči! v slovenskem, nemškem in madžarskem jeziku ' I
— objavljanje in predvajanje sporočitev J lastnih medijih f
— posredovanje časopisnih in radijskih sporočil v druge medije doma in v tujini
— izdajanje občasnih publikacij in tematskih prilog
— organiziranje javnih prireditev, srečanj, izletov...
— lektoriranje in tehnično urejanje časopisov in internih glasil
— fotoreporterske storitve
VESTNIK & RADIO
NEPUJSAG
RADIO
MURSKA SOBOTA— LENDAVA
ČETRTEK ^\ali vsak DAN, “ kakor J drago!
08EURSMM CURKE.
V letu 1960 je bil odgovorni urednik Pomurskega vestnika Štefan Balažič, direktor pa Jože Vild, V četrti številki (28. januarja) so vpeljali rubriko Naša akcija pod naslovom Kako skrbimo za kmetijske stroje. Preberimo uvod: »Kmetijsko zadruge v našem okraju imajo že več kot za pol milijarde dinarjev vrednosti v traktorjih in drugih kmetijskih strojih. Najmanj takšno vrednost pa imajo tudi družbena kmetijska in vinogradniška posestva. Lani so kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva kupila poleg natečajev za nabavo kmetijskih strojev in opreme še 28 traktorjev, 166 priključkov, 3 kombajne in še nekatere druge stroje za okrog 132 milijonov dinarjev, Še bolj zgovorno pa je v tem pogledu dejstvo, da naj bi po perspektivnem planu kupile zadružne gospodarske organizacije 241 traktoijev s 1200 priključki. Konec novembra lani je bil ta plan kmetijske mehanizacije že realiziran z okrog 90 odst., izkušnje pa so pokazale, da bo potrebno kupiti poleg omenjenih še okrog 100 traktorjev, če hočemo zadovoljiti vsem, potrebam po sodobnejši obdelavi zemlje. Vzporedno s tem.se razvijata tudi obe agro-servisni delavnici v okraju. Pri soboškem Agroservisu bodo letos porabili 50 milijonov dinarjev za gradnjo in opremo novih delavnic, ki bodo opremljene tudi z večjimi brusilnimi stroji, tako da bo podjetje v prihodnjih letih sposobno opravljati vsa popravila kmetijskih strojev na svojem območju.
Kako kmetijske zadruge skrbijo za stroje sedaj čez zimo, tako rekoč po sezoni, je zanimalo naše reporteije, zato so obiskali devet kmetijskih zadrug, in sicer: Tišina, Radgona, Apače, Ivanjci, Videm, Križevci pri Ljutomeru, Veržej, Gornja Bistrica in Lipa. Beležnice so se napolnile z mnogimi ugotovitvami, med njimi so tudi take, na katere nismo računali, ki pa še prav posebej kažejo na pestrost problematike kmetijske mehanizacije, in naša kamera je posnela marsikateri prizor, ki ni potreben daljšega komentarja.«
Še nekaj značilnejših naslovov iz tega letnika: Le močne kmetijske zadruge lahko dosežejo uspeh, Socialistična zveza vedno bliže življenju, Zakaj premajhna aktivnost žena?, Predvsem v industriji so pogoji za nagrajevanje po enoti proizvoda, Izhod iz ulice sanj (Pozitivne želje filmskega občinstva terjajo še eno kinodvorano v Murski
VESTNIK
UH - u_ .	_  
ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE
— 1 štipendijo za študij na FSPN
smer novinarstvo
Kandidati naj pošljejo pisne vloge do 22. septembra 1989 na naslov. Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1.
Soboti), Več kot četrtina za elektrifikacijo (7,4 milijona dinarjev posojila za nakup avtomobilov), Meja ni ovira za osebne stike (Koliko Pomurcev in v katere države največ potujejo — Iz leta v leto več potovanj v inozemstvo — Zakaj nekateri »potujejo«?), Široka obzorja v Slatini Radencih, Novo središče živilske industrije, Postajamo razvita industrijsko-kmetijska občina, Pomurje postaja žarišče napredne živinoreje za vso Jugoslavijo, Kuzma bo elektrifici-VESTNIK
rana, Prispevek k razpravi o reviji Svet ob Muri in revialnem tisku v Pomurju, Investicijski program za steklarno v Beltincih pripravljen — Letno 30 milijonov steklenic, Narodnoosvobodilno vojno v Pomurju moramo pravilno oceniti, Med perečimi družbenimi problemi — učenci brez učiteljev, Vodna skupnost za melioracijo Prekmurja — Na vrsti je Goričko, Začetek melioracije Ščavniške doline. Pa še kratek pogled v leto 1961! Tedaj je bilo treba za izvod našega tednika odšteti 15 din. Preveč rok in premalo strojev — je naslov članka na prvi strani v 4. številki (26. januarja). Za kaj gre? »Kako povečati proizvodnjo, je vprašanje, o katerem v vseh podjetjih ob sprejemanju novega proizvodnega plana za leto 1961 največ razpravljajo. Ponekod so že izkoriščene vse kapacitete. Tretjo delovno izmeno bi lahko uvedli le, če bi imeli dovolj strojev.
V gradbeništvu edina ovira pomanjkanje nekvalificiranih delavcev. Predvsem ta mesec delavski sveti v pomurskih podjetjih največ razpravljajo o letošnji proizvodnji. Skoraj povsod predvidevajo, da bodo proizvodnjo povečali, vendar večinoma na račun večjega števila zaposlenih.« Nekaj drobcev iz tedanjega naslovja: Čez pet let 100 tisoč glav goveje živine, Nad čem se državljani pritožujejo, Prvi koraki pomurskega turizma, Proizvajalčeva velika matura v komuni, Glavna težina — subjektivne sile, Rimski nagrobnik vrnjen. Kako so nekdaj odpirali opekami-ške obrate? V Lukavcih recimo z recitacijo pesmi, ki se začne takole: »Iz črnih ruševin in sivega pepela je tovarna nova vstala...«
(B. Ž.)
IVANJSKI
V Spodnjih Ivanjcih nimajo osnovne šole, zato pa je sredi vasi eno najbolj prometnih križišč. Seveda je slabo označeno, zato so informatorji naključnih popotnikov, ki so na zemljevidu videli označeno cesto proti Lenartu, Ptuju ali Gradišču, tamkajšnji občani. Otroci iz krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci (vanjo spada kar precej okoliških vasi) obiskujejo osnovne šole na Kapeli, pri Negovi, v Vidmu, Cerkvenjaku in celo v Gornji Radgoni, srednje šole pa v Mariboru in Murski Soboti. Verjetno pa je ravno eden od razlogov, da so ivanjski mladinci tako složni, to, da nimajo v vsaki vasi svoje mladinske organizacije, ampak se dobivajo vsak petek, pogosto pa tudi v soboto, v gasilskem domu v Spodnjih Ivanjcih.
Marica Fleisinger, predsednica OO ZSMS Spodnji Ivanjci, je dejala, da so tako radi skupaj, da praznujejo v istem krogli tudi rojstne dneve. In kjer je složnost in razumevanje, so tudi rezultati dela. Mladinci se lahko pohvalijo, da so najbolj aktivna družbenopolitična organizacija v kraju. Skoraj nobena prireditev ne mine brez njihove pomoči, pa najsi gre za kulturno prireditev ali veselico. Poprimejo tudi za fizično delo. Tako so pomagali pri izsu-
Zaradi vlažnih sten zaprli lekarno v Turnišču
Čeprav so v lendavskem zdravstvenem domu v prvem polletju opravili za deset odstotkov več dela kot v istem obdobju lani, pa so imeli ob polletju 879 milijonov dinarjev izgube in niso oblikovali nobenih skladov. To je zaradi novega zakona o računovodstvu in nizkih priznanih cen zdravstvenih storitev, ki jih določa republiška zdravstvena skupnost.
V temeljni organizaciji pripravljajo program za odpravo izgube, čeprav vedo, da je kaj malo v njihovih rokah. Najprej bodo poskušali doseči dogovor z republiško skupnostjo o povišanju cen storitev, da bi lahko plačali materialne stroške in osebne dohodke. Zmanjšali naj bi materialne stroške ter dosledneje izterjevali soudeležbo uporabnikov. Se naprej bodo sodelovali z občinsko zdravstveno skupnostjo, da bi se rešili iz denarnih težav ter kupili nujno potrebno medicinsko opremo.
Imajo pa še velik problem, to je plačevanje pripravnikov. V ceni zdravstvenih storitev nimajo upoštevano delo pripravnikov s srednjo, višjo in visoko šolo, zato se bodo s skupnostjo za zaposlovanje dogovarjali, da bi plačala njihovo delo in bi diplomanti zdravstvenih šol lahko opravili vsaj pripravništvo. Zaposliti pa jih itak ne morejo, vsaj do leta 1990, ker nimajo odobrenih novih zaposlitev. Potrebovali pa bi jih, da bi lahko organizirali zdravstveno nego in zdravljenje na domu ter imeli več zdravnikov, saj je v lendavski občini še vedno en zdravnik za 1600 ljudi. Tako pa začno prihajati mladi zdravniki, ki so študirali na Madžarskem in tudi štipendisti Pomurskega zdravstvenega centra, a nimajo delovnih mest.
V zdravstvenem domu pa so letos dobili nove prostore di-
PRI NAKUPU STAVBNEGA POHIŠTVA IN PREGRADNIH STEN DAJEMO:
— 10% popust za plačilo z gotovino
— 10% popust za nakup na potrošniško posojilo (možnost 3-oz. 6-mesečnega odplačevanja)
PRI NAKUPU MONTAŽNE
HIŠE DAJEMO:
— 15% popust za plačilo z gotovino
— možnost plačila v dveh obrokih
JELOVICA
MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel. (069) 22
921
OBIŠČITE NAS NA MEDNARODNEM SEJMU OBRTI V CELJU OD 7. do 17. SEPTEMBRA - HALA D
MLADINCI
ševalnih delih staiejšim občanom in pri dveh domačijah izkopali odvodne jarke, njihove roke pa so prišle prav tudi pri zidavi pošte.
Glede članstva in aktivnosti je tako kot y drugih organizacijah
Marica Fleisinger si želi, da bi ostali mladinci Spodnjih Ivanjec še naprej slčžni in delavni.
— od skupno 75 članov je aktivnih 20. V glavnem so dijaki, nekaj pa je tudi mladih kmetovalcev in uslužbencev, starih od 15 do 19 let. Pred leti so še imeli prbbleme z gasilskim društvom, toda sedaj kar dobro sodelujejo, smo izvedeli. Nimajo sicer svoje
spanzerja za medicino dela in športa, saj so nadzidali še eno nadstropje, seveda z novo streho, saj je bila prej ravna. Za to so plačali 390 milijonov, in to iz prostih amortizacijskih sredstev in skupnega denarja Pomurskega zdravstvenega centra. Prostorski problem posebne vrste pa se je pojavil v zdravstveni postaji v Turnišču. V zgradbi, ki je mlajša od deset let, so zidovi začeli postajati vlažni. Pravijo, da verjet-
Za Puconce urbanistični načrt
V Puconcih pravijo, da so eno samo gradbišče, največje v soboški občini, verjetno pa tudi v Prekmurju. Podoigem in počez so razkopani zaradi občinskega vodovoda, Panonka gradi novo hladilnico, še vedno polagajo zemeljske in zračne telefonske kable, začeli pa so tudi z ureditvijo odlagališča za odpadke, s katerim se krajani še vedno ne strinjajo. Krajevni hiši so naredili novo streho in jo tudi znotraj temeljito popravili.
Tudi v drugih naseljih krajevne skupnosti ne držijo križem rok, saj so pred kratkim asfaltirali cesto Murska Sobota—Markišavci in ob njej uredili avtobusno postajališče. V Dolini urejajo zvonik in pokopališče, v Gorici pa črpališče vaškega vodovoda. Da se v krajevni skupnosti veliko dela, govori tudi podatek o tako imenovanem finančnem prometu, ki je bil skoraj do konca avgusta kar 300 milijonov dinarjev.
V petletnem programu niso načrtovali prispevka za občinski vodovod, vendar pa se bo nanj priključilo 140 gospodinjstev, krajevna skupnost pa je v marcu za en priklop plačala dva milijona dinarjev. Že lani so plačali svoj delež pri asfaltiranju ceste Sobota—Markišavci in Puconci—Gorica, vendar slednja še nima nove prevleke. V načrtu za obnovo pa je tudi cesta Markišavci—Puconci, za katero bodo odšteli 15 milijonov dinarjev.
Telefon pa si v celoti plačujejo novi naročniki, seveda sproti, kot omrežje napeljujejo. Tako jih je doslej stal v Puconcih 3,5 milijona na naročnika, v Bokračih 8, Dolini 7, najmanj pa v Gorici, milijon in pol. Telefon naj bi dobili konec leta, vse pa je še v zraku, saj so krajani nezadovoljni ker pošta zamuja z delom. Zaskrbljeni so tudi zaradi govoric, da občinski vodovod ne bodo naredili tako, kot je bilo najprej načrtovano, ampak bodo nekatere stvari spremenili, seveda pocenili. Na to ne bodo pristali in terjajo, da se dela opravijo tako, kot je bilo načrtovano.
Konec leta pa bodo v puconski krajevni skupnosti pripravljali naslednji referendumski program. V njem bodo našle mesto vse lokalne neasfaltirane ceste, za Puconce pa bodo zahtevali urbanistični načrt.
Majda Horvat
SO LE ENI
sobe in posebnega ključa, toda kljub temu nekako gre. Stroške elektrike, ki jo porabijo, plačajo sami. V sobi v gasilskem domu imajo dve mizi za namizni tenis in vsak konec tedna je eden od mladincev dežuren, da lahko preostali za razvedrilo igrajo namizni tenis.
Vse njihove prireditve so obiskane. Tako je bilo tudi na šaljivih vaških igrah v začetku avgusta. Marica Fleisinger je o tem dejala: »Sodelovalo je pet ekip, tekmovali pa so v vlečenju vrvi, hoji s hoduljami, zdravi prehrani (pojesti so morali jabolko in hre-, novko), postiljanju stare kmečke postelje ter teku v hlačah za dve osebi. Pozimi pa pripravimo razne druge prireditve, kot so Pokaži kaj znaš, Novoletni ples in med počitnicami Ples cvekarjev.
Tudi pri nas smo pripravili program za Vesele počitnice, jeseni pa Veseli večer. Občani zelo radi hodijo na predstave, ki jih pripravi naša amaterska dramska skupina,'in mislim, da so na nas kar ponositi.«
Seveda bi radi bili še naprej tako dejavni, njihova največja želja pa je dobiti prostor za igrišče. Obljubljeno jim je bilo, toda kaj, ko pa nekateri tako radi pozabijo. Bernarda B. Peček
no zaradi slabe vodne izolacije. Sicer pa so sestavili posebno strokovno komisijo, ki bo pregledala zgradbo, ugotovila vzrok in krivca. Lahko da je to Gradbenik iz Lendave. Zaradi vlažnih sten in vlaženja prostorov so morali zapreti lekarno, ambulanta splošnega zdravnika in zobozdravstva pa še lahko dela, vlažni so namreč tudi zidovi čakalnice.
Majda Horvat
STRAN 8
VESTNIK. 7. SEPTEMBRA 1989
kulturna obzorja
Pravi krst Bralne vaje
So individuumi, ki vam uničijo mnogoletni trud. Namesto da bi nadaljevali tradicijo jokljivcev in pisali ponižne prošnje o tem, kako nimajo dvorane, da je uničen njihov umetniški razvoj in obstoj, pa da se v dramatični igri zrcali duša narodova, se ti ob koncu velikega srpana predstavijo z nekakšno Bralno vajo. (Kaj ko bi šli na morje, zdaj je cenejše in za umetnike toliko primernejše?) In če bi na tej vaji vsaj samo lepo brali, ne pa kričali, peli, padali, se mazali s krvjo (pa čeprav umetno) ter se šli pravo gledališče.
Najpreprostejša, a učinkovita scena Bralne vaje omogoča pristen stik z igralcema, jurišnim poligonom, vodo, nevihto ...	mm
posnetek se
Tako se dva individuuma (Milivoj Miki Roš, Borut Siherle) predstavita v tragikomediji, ki je verna podoba jugoslovanske stvarnosti. Seveda lahko tudi splošno človeške, a da je predvsem naša širšedomovinska, nas prepriča nosilna poved: Lipa bo ozelenela, ko bo vrba to hotela. Da so prvo Slovenci in drugo Srbi (čeprav izvira ponudba o vrbi že iz predvojnih časov), je jasno. Tako se hočeta igralca kot predstavnika prvih z besedo, s pesmi
Bogojanski večer z dr. Jožefom Smejem
jo, knjigo, kulturo boriti proti kletvici, bojnemu kriku, orožju, nekulturi. Čeprav sta zmeraj znova prerešetana, neutrudno poskušata z novo melodijo, zamolklo odbijajočo se od starih grajskih zidov in tonečo v nebo. Tako kot velikokrat sramežljivi in upajoči klici izpod Alp proti Belemu Gradu.
Če so bili na krstni uprizoritvi tik ob igralcih na gasilskih klopeh v dveh vrstah sedeči gledalci v mislih z našima individuuma, jima jurišati niso pomagali; tako je bil njun zaveznik le mrzel jesenski dež, tak, da bi marsikdo
izjavil: Zaradi dežja zaprto! Konec pa ni bil tragičen zaradi vremena, pač pa v čisto dramatskem smislu, saj je/bo juriš za ozelenitev lipe odvisen od vrbe. Ob naši ožji realnosti se nam ponuja nova nosilna misel: Je teater oživel? — Oživel bo, ko bo vrh tako hotel! Morda jo bo pisec besedila (Milivoj Miki Roš) pograbil.
Res je sreča, da nimamo kakšnega spodobnega, pokritega odra; na njem predstava sploh ne bi imela prave podobe.
PRESEKAJMO VOZEL!
Minilo je še eno kulturno porazno prazno poletje v Murski Soboti, čeprav je bilo pred njim izrečenih obilo obljub o tem, kako bomo pred obnovo navadili ljudi hoditi v grad in na njegovo za prireditve na prostem posebej primerno dvorišče. V res toplih večerih ni bilo dovolj izkoričeno, čeprav je bilo v organizaciji soboškega kluba mladih nekaj glasbenih srečanj in Rock veselica. Tudi sobotno srečanje ob bazenu ni bilo tisto, kar bi lahko bilo, če ga ne bi organizirali v septembru, ko pa vsi vemo, da je kopalne sezone konec že pred iztekom avgusta. Predzadnjega je bilo poslušalcem Bralne vaje mrzlo, deževen pa je bil tudi dan odprtih vrat muzeja. Pri tem se lahko postavlja trditev, da je že tako muhasto vreme letošnjega poletja organizatorjem nenaklonjeno, ali pa ugotovitev, da so pač slabo načrtovali. Predvsem pa je bilo naštetih prireditev odločno premalo, da bi pritegnile in dosegle svoj namen. Še zadnja veselica ne!
Če cilj opravičuje sredstvo, cilj pa je bil zbrati čim več sredstev za obnovo soboškega gradu, potem zamižimo na eno oko ob sredstvu. Ponudba Srečanja ob bazenu je bila očitno preskromna, da bi pritegnila toliko ljudi, kot jih je prišlo na podobno namensko, ko smo zbirali sredstva za obnovo studia Radia Murska Sobota, in med povabljenci, ki so nastopili, pazili na zadovoljitev različnih okusov, predvsem pa prireditev za naš radio organizirali dovolj zgodaj: popoldne in pred jesenskim hladom. Tudi organizacijsko je bila velik zalogaj, sicer pa, da se ne bi hvalili. Kljub najboljšim željam, da bo odmevno tudi srečanje ob bazenu, je bil kanček dvoma že pred njim, da izkupiček ni zadovoljil pričakovanj, pa potrjuje dejstvo, da ni bilo pričakovanega obiska. Večina Sobočanov je lahko prireditev spremljala pri odprtih oknih, saj je bilo ozvočenje glasno, običajnih obiskovalcev kulturnih prireditev ni bilo, drugih pa tudi bolj malo. Še največ je bilo »naših«, ki obožujejo Nedo Ukraden in ljubiteljev narodnozabavne glasbe, Zanjo je po-
skrbel ansambel Viničarji, nepogrešljivi pa so bili Magneti in (za tiste, ki ga poslušajo) humorist Geza. Poleg občinske Zveze kulturnih organizacij in njenega tajnika Geze Kišfalvija so svoj delež prispevali Komunala, zavarovalnica Triglav, Slovenijaturist, Kompas, Pomurski tisk in Zavod za časopisno in radijsko dejavnost. Med organizatorji prireditve pa so bili tudi turistično društvo in krajevne skupnosti mesta ter hotel Diana.
Če se bo račun Srečanja ob bazenu izšel v dobro obnove gradu, potem je prireditev uspela, ker pa bo izkupiček verjetno neznaten, kaže razmišljati in pravočasno organizirati druge — predvsem kulturne prireditve. Če ne v tem. pa vsaj v naslednjem poletju in to tudi med dopusti, ki ne bi smeli tako razredčiti kulturniških vrst, kot so jih letos v Kulturnem centru na
primer, ko so >kot kaže< morali poiskati pomoč od zunaj; pa vprašanje je, če ustrezno. Tako kot so bili neustrezni termini prireditev gotovo eden od razlogov za neodzivnost. Da ni jamstvo zanjo niti kakovost, pa priča petkov slab obisk filma Carstvo sonca v kinu Park. Nedvomno je bil najboljši film, ki so ga predvajali v zadnjem času. Pretresljiv, prepričljiv film, ki ga je svetovno združenje filmskih kritikov izbralo za film leta, le za las pa ga je v konkurenci po številu oscarjev prehitel Poslednji kitajski cesar. Zaslužil si je več kot le okoli petdeset obiskovalcev večerne projekcije, na kateri je bilo odveč glasno odvijanje bonbonov in pripombe tistih, ki so očitno po pomoti spremljali dober film. Zal je vse preveč pomot, da bi bili zadovoljni.
Brigita Bavčar
kulturni koledar
ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA
FILOVCI — Ob prazniku krajevne skupnosti Bogojina bo ob 20.00 v zadružnem domu okrogla miza o lončarstvu in kulinarična razstava.
PETEK, 8. SEPTEMBRA
IVANCI — V poslopju stare osnovne šole bo ob 20.00 nastop ljudskih pevcev in godcev. SOBOTA, 9. SEPTEMBRA
LENDAVA - Lendavska trgatev ’89 se bo začela ob 9.00 z budnico pihalnega orkestra iz Ljutomera in mažoretkami kulturnoumetniškega društva iz Murske Sobote. Ob 10.00 bo po Partizanski ulici v središču mesta povorka vozil, vpreg s prikazi domačih opravil in navad. Sodelujejo kulturna društva iz Radmo-žanec, Bistrice, Kobilja, Dobrovnika, Žitkovec, Dolge vasi, Peti-šovec, Pinc, Čentibe, Dolgova-ških Goric, Gaberja in Mostja-Banute ter drugih. Ob 11.30 bo otvoritev Lendavske trgatve ’89, nastopili pa bodo folklorna skupina kulturnoprosvetnega društva Veriga iz Lesc pri Bledu, ansambel in folklorna skupina Za-laszentgrbt iz Madžarske, folklorna skupina MTČ-ja iz Čakovca, beltinska folklorna skupina z Bando Kociper-Baranja, slovenska pevska skupina iz Monoštra, citrarji in pevski zbor Osttfyasszonyfa, tudi iz Madžarske, in tamburaši kulturnega društva Ivan Knez iz Kotoribe.
Na dvorišču lendavske knjižnice bo med 15. in 22. uro Živžav s pestrim programom za otroke, ki ga bosta oblikovali kulturni društvi iz Ribnice na Dolenjskem in Gornjega Senika v Porabju.
BOGOJINA - Ob 19.00 bo v bogojinski cerkvi nastop cerkvenih pevskih zborov in dveh skupin pritrkovalcev.
NEDELJA, 10. SEPTEMBRA
BOGOJINA — Pred kulturnim domom bo ob 11.00 slovesnost z odkritjem spominske plošče Jožefu Košiču in ppimenova- nje domačega kulturnoumetni-! škega društva po njem.
»Čednim stoji svejt!«
Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota organizira celoletno
razstave
Bogojina je dala duhovnika in prvega prekmurskega posvetnega pisca Jož.efa Košiča, nekdanjega župnika v Bogojini in enega najnaprednejših spremljevalcev svojega ljudstva Ivana Bašo, patra Osvalda Ošlaja, globokega misleca in pisatelja, ter Franca Ošlaja, strokovnega pisatelja in krajevnega zgodovinarja (oba sta bila rojena v Filovcih, delovala pa na Madžarskem). Vilka Novaka, pomembnega slovenskega etnologa in slavista, ki prav letos praznuje 80-letnico, duhovnika, pesnika in publicista Ivana Camplina, geografa in zgodovinarja Jožeta’Maučeca, nekdanjega župnika v Bogojini Jožefa Gjurana, ki je tudi slikar in pisec zanimivih, s humorjem prepletenih zgodb iz življenja naših ljudi, mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja, literarnega zgodovinarja, pisatelja, pesnika in prevajalca, duhovnika in pesnika Ivana Pucka, novinarja in pisatelja Jožeta Petka, pesnico Heleno Pintarič-Ravnič, organista in skladatelja Ignaca .Maučeca ter slikarja Jožeta U>-perta — če nekaterih mlajših izobražencev s tega območja ne upoštevamo.
Ponedeljkov večer v kulturnem domu v Bogojini bo gotovo še dolgo ostal v spominu. Zbralo se je čez dvesto domačinov od blizu in daleč, da prisluhnejo imenitnemu rojaku dr. Jožefu Smeju, ki je sicer spomnil na znano resnico, da nihče ni prerok v lastni domovini. Predavanje je naslovil Kantorji, učitelji in Šolski pouk v bogojanski župniji do 19. avgusta 1919. Šlo je za tako rekoč izvirno snov, večidel še neobjavljeno, povzeto iz osnovnih virov, namreč kanoničnih vizitacij. napisanih v latinščini, sicer pa osredotočeno okrog prvega prekmurskega posvetnega pisca Jožefa Košiča (rojen 1788. v Bogojini, umrl 1867 na Gornjem Seniku), pesnika, pisatelja, jezikoslovca, zgodovinarja in narodoslovca, po poklicu duhovnika. Znana so njegova dela kot: O vendskih Totih (Slovanih) na Madžarskem, Zobrisani Sloven i Slovenka med Miirov i Ra bo v, Zgodbe vogerskoga kralestva, Starine železnih ino salaskih Slove-nov, Križna pout. Pred predavanjem smo si mogli v tesni knjižnici s čitalnico ogledati razstavljeni izbor del bogojanskih razumnikov — pripravila jo je Pokrajinska in študijska knjižnica iz Murske Sobote — ki je na ogled ta teden vsak dan med 18. in 20. liro, v nedeljo, 10. septembra, pa uro pred osrednjo proslavo. T. i. Košičev teden, čigar otvoritveno dejanje je bilo storjeno s ponedeljkovim Smejevim predavanjem, namreč sodi v okvir proslavljanj prvega praznika krajevne skupnosti Bogojina, pri čemer bodo skušali Bo-gojinčani s postavitvijo spominske plošče in poimenovanjem domačega kulturnoumetniškega društva po Jožefu Košiču sebi in prihajajočim rodovom ohraniti zgodovinski spomin nanj.
Moderator bogojinskega večera z dr. Jožefom Smejem, Jože Vugrinec iz soboške Pokrajinske in študijske knjižnice, je pred škofovim nagovorom množično zbranega občestva strnil poglavitne biografsko-bibliografske podatke o predavatelju, ki ga tukajšnje ljudstvo pozna zlasti po knjižnih delih Muza Mikloša Kuzmiča in Po sledovih zlatega peresa. Mož, ki je doktoriral s tezo Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga in prevedel (pravkar izšlo!) Ifigenijo v Aviidi Jeana Racina, ki jo svetovni kritiki uvrščajo med bisere dramskih pesnitev, je v poldrugi uri razgrnil svojevrstno kroniko Bogojine in okolice iz prejšnjega stoletja do priključitve Prekmurja k Jugoslaviji. Sklenil je s Košičevimi besedami: »Čednim stoji svejt!« Bližnje srečanje s Smejem in njegovim delom ter znamenitimi Bogojinčani pripravljamo za prihodnjič.
Branko Zunec
šolo sodobnega plesa INTAKT
z naslednjimi skupinami:
1.	skupina od 5 do 7 let
2.	skupina od 7 do 9 let
3.	skupina od 9 do 13 let
4.	skupina od 13 do 19 let starosti
5.	nadaljevalna šola
Zaradi omejenih možnosti vpisa bo 15. septembra ob 17. uri avdicija na osnovni šoli I v Murski Soboti. Začetek šole bo 2. oktobra 1989. Informacije po telefonu: 21 957.
LJUTOMER — Danes (v četrtek, 7. septembra) ob 19.00 bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave risb in grafik akademskega slikarja Mio-draga Jelačiča-Jelača iz Novega Sada. Razstava bo odprta do 29. tega meseca.
LENDAVA — V lendavski galeriji na gradu sta na ogled stalna likovna in muzejska zbirka, Hadikova mumija v cerkvici sv. Trojice, klet Miška Kranjca v Lendavskih goricah in skansen pri hotelu Lipa.
LJUTOMERSKI EX TEMPORE
V naslednjem mesecu (7. in 8. oktobra) bo v Ljutomeru Ex tempore.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Bret Easton Allis — MANJ KOT NIC (Mladinska knjiga), Paul Parin - ZANESLJIVA ZNAMENJA SPREMINJANJA (LETA V SLOVENIJI) — (Mladinska knjiga) in Niko Košir — SREČANJA S SODOBNIKI (Cankarjeva založba).
MILAN VINCETIČ: ZGODBA, PO KATERI SE IMENUJE ROMAN
Počasi sva napredovala. Oče je bil dokaj vešč. Kot da bi priromal iz drugega, ruskega sveta, iz dežele ledu; ko se je njegova senca dotikala stropa, sem imel občutek, da se lahko z rameni upre v to zaledenelo čarovnijo in jo podre kar z golimi rokami. Zagrmelo bi kot ob potresu, tunel bi se stresel, Rusi pa od strahu pobrisali. Z druge strani predora se je zabubil mesec. Kot velikanski zlatnik, obešen okoli zalitega ženskega vratu, je čemel nad sivkastim robom smrekovja, pred mojimi očmi se je redil v veliko jesensko bučo in če se poveča samo še za ped, popustijo nebesne nitke, na katerih se guga kot razvajen otrok.
— Oče, pa je ona luna že v Rusiji?
— Pridrži malce, Milči, samo še tega morava, pa sva opravila.
— Pa je resda že v Rusiji, oče? Potem imajo blizu.
— Na mesecu je, Milči, na mesecu.
LUNA NA
— Luna na mesecu, oče?
Za hip je zastal. Kot bi se ugriznil v jezik. Spustil sem bakljo in mu obsijal obraz: preznojen in napet. Kot bi bil iz neživega mesa.
— Kaj pa, če sva zašla, oče? sem se zdrznil. .
— Kam le, Milči?
— V Rusijo, oče.
Ah, Rusija, se je posmehnil, ta prekleta Rusija. Tista, o kateri sem ti pripovedoval pred spanjem, kajne, sem mu bral misli. Tista, v katero romajo tu pokopani Rusi. Tista, ki ji ni ne konca ne kraja. In ta stanjevski predor je prava bližnjica. Dvestosedemin-petdeset metrov, pa si tam. V Rusiji, nekje v lesenjači globoko v tajgi, v kateri prebiva Rus, ki se nekega lepega dne znašel na stanjevski postajici, pustil kovčke v čakalnici in se izgubil v noč. Rus,
MESECU
ki se bo pojavil čez nekaj dni izčrpan in bolehen s stekleničkami, ki jih je zmaknil Nisvetu; Rus, ki ga bodo sami brki, sam mršč in krivi, okajeni zobje.
Pri zadnjem ledenjaku se je še posebej potrudil: zgrmel je natančno tja, kamor ga je usmeril: med levo tirnico in beton. Potem se je obrisal z rokavom, potegnil iz žepa ploščato steklenico in krepko potegnil.
— Zaslužim si, kajne? Boš tudi ti? Le kapljico na jezik, Milči.
Ne vem, kako me je dobil, da sem pogoltnil dober požirek, da me je zaskelelo v požiralniku. Pomislil sem na Nisvetov krompirjev špirit in bolnega starega očeta, stiskal ustnice, oče pa se je le posmehnil:
— Iz tebe ne bo nikoli Rus.
— Pa se od tod resda ne da v Rusijo, oče? sem zasvetil z očmi.
— Pač, Milči, da se, le mesec moraš imeti vedno-pred sabo.
— Tistega, ki ga ima luna, oče?
— Tistega, Milči, samo tistega.
Krevsal je pred mano, korak se mu je še podaljšal, mene pa je prevzemal občutek, da me bo zdaj zdaj vzela tema. Da me bo obliznila kot medno žlico. Strah, pomešan s temo, mi je lezel v kosti, v kolena, v čevlje, v katerih se je spet oglasil sneg, oče pa se je zibal kot pijani Rus in si popeval Volga, Volga, mats radnaja, Volga, ruskaja reka, oni v niši pa so pritegnili, komaj slišno, brundajoč, si plavili grla z vodko in obirali sovje kosti, ki so mi jih metali pod noge.
Komaj sem čakal, da sva stopila na piano: tunel se je razvlekel kot nenasitni vamp. Dodobra se je že zmračilo, pa tudi mraz pritisnil, da je začelo pokljati v krošnjah, jaz pa sem se na vso moč trudil, da mi je bila luna na mesecu venomer za hrbtom.
STRAN 8
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
ne zgodi se vsak dan
OGROŽENI JEŽI
Bili so že sodobniki dinozavrov. So naravni sovražniki kač in strupenih žuželk, vendar so zdaj ogroženi sami: ježi postajajo žrtve pesticidov, prometa in spremembe okolja, ki jih povzroča neusmiljeno onesnaževanje, čeprav jim ne more do živega strupenjača, katere strup je tako močan, da en gram ubije 250 ljudi. Ježi so proti strupom od 25- do 700-krat bolj odporni kot mi. Tudi prilagodljivi so, drugače njihova vrsta ne bi zdržala toliko tisočletij. Kako jih more potem ogroziti sodobna kemija? Požrešni ježi, razlagajo strokovnjaki, pogoltnejo toliko žuželk, zastrupljenih s pesticidi, da je še zadnje prehudo. Postanejo žrtve strupov. Avtomobili jih povozijo nič koliko, ljudje pa hkrati uničujejo naravno okolje ježev, ko sekajo gozdove in po
Zasebni detektivi v SZ
Sovjetski državljani bodo v prihodnje za svoje osebne potrebe lahko najeli detektive. Časopis Sovjetskaja kultura poroča, da so v Leningradu ustanovili detektivsko agencijo, prvo te vrste v Sovjetski zvezi. Uslužbenci agencije so nekdanji agenti komiteja državne varnosti (ki je bolj znan po kratici KGB), državnega tožilstva in ministrstva za notranje zadeve. Agencija bo svojim strankam dajala pravne nasvete, iskala pogrešane osebe in podobno. Članek ne navaja, ali bodo detektivi zasledovali tudi nezveste zakonce, kar je glavno opravilo in vir dohodkov podobnih agencij na Zahodu.
NAJBOLJ NENAVADNE HIŠE NASVETU
Najbolj nenavadna prebivališča, pravzaprav bi jim človek le stežka rekel hiše, imajo v Ameriki. Predstavljamo vam nekaj teh čudes. Prva slika oponaša prazgodovinskega brontozaura, druga posnema Noetovo barko in tretja spominja na slavne čase osvajanja Divjega zahoda. Seveda lastniki teh hiš premorejo kar debele denarnice.
drastje in pripravljajo velike površine za strojno obdelovanje zemlje.
Seveda tudi ljubezen ježev ni kar tako. Ljudje za šalo in biologi zares so se dolgo spraševali, kakšna le more biti ljubezenska igra bodočega para. S trebuhom proti trebuhu, je domneval Aristotel. Toda ne! Ni dolgo od tega, kar so uganko razvozlali. Z mnogo truda so namreč pobliže spremljali spolni akt ježa in ježevke in angleška fotografinja Liz Bomford se lahko pohvali, da je to ujela tudi na film: jež dolgo, cele ure ali celo dneve, pleše okoli ježevke; ta se končno odloči, »zloži« bodice, razpre čeznje rep in ženinu napravi na svojem hrbtu mehko ležišče. Ko je stvar opravljena, je jež tako navdušen, da sicer molčeča žival-
ca, ki jo lahko slišimo kvečjemu cviliti, zatuli z mogočnim baritonom.
SO NA FOBOSU OSTANKI
VODE?
Je v notranjosti majhne Marsove lune Fobosa zmrznjena voda? Znanstveniki imajo precej razlogov za domnevo, da je bila nekoč na Fobosu voda, trdita Fraser Fanale in James Salvail, sodelavca Havajske univerze v Honoluluju. Prepričana sta, da je je nekaj še ostalo.
Spektralno je Fobos podoben razredu asteroidov, ki so- videti podobni skupini mateoritov z imenom ogljikovi kondriti. Med njihovimi sestavinami so tudi različne količine vode in nekateri kažejo znamenja precejšnjih sprememb, ki so jih povzročile tekočine. Fanale in Salvail sta iz približno ugotovljenih količin vode med nastajanjem Fobosa in toplote, ki jo je satelit prejel v svoji preteklosti, izračunala, koliko vode je morda še ostalo. Skušala sta tudi ugotoviti, kako globoko pod površjem leži voda (verjetno v obliki ledu) in kako široko je razprostranjena.
Ker so razpoke v skalah na Fobosu različno velike, znanstveniki sklepajo, da sega vrhnja plast ledu od nekaj deset do nekaj sto metrov globoko in da je razširjena skoraj po vsem Marsovem spremljevalcu. Na sredini med ekvatorjem in obema satelitovima tečajema, torej na 45 stopinjah severne in južne širine, je temperatura na površju trajno zmrznjene plasti ledu okoli 225 stopinj Kelvina. V ekvatorialnem pasu vrhnja plast ledu verjetno ne leži globlje od enega kilometra. Čisto ob ekvatorju pa verjetno ni ostalo nič vode, ker je zaradi različnih toplotnih virov izhlapela. To seveda drži le, če je bilo vode prvotno manj od ene petine celotne Fobosove mase.
Fanale je eden od ameriških znanstvenikov, ki so jih povabili k sodelovanju pri sovjetski odpravi na Fobos, ki naj bi med drugim iz krožnice z elektromagnetnimi valovi izmerila globino satelita. Sovjetski znanstveniki so izgubili zvezo z vesoljskim vozilom Fobos 2, še preden so lahko sonde pristale na satelitovi površini. Kmalu pa bodo morda objavili podatke, ki so jih zbrali, še preden je vozilo utihnilo. Spektri, ki jih je vozilo zbralo med kroženjem, nam bodo morda odkrili, ali je na Fobosu voda.
Priročnik za srečo
Susan Page je 44-letna lu-ternska duhovnica na univerzi Berkeley v ZDA. Je drugič poročena, pravi, da srečno, in ima hčerko. Po ločitvi od prvega moža je okusila grenkost samote, pa tudi njeni varovanci, berkeleyski študentje, so ji v letih službovanja napeli toliko žalostink o samskem stanu, da je zdaj sklenila izdati knjigo na to temo. Naslov je dolg, a po svoje zabaven: »Zakaj smo še vedno sami, ko pa smo tako izjemni?«
Vsebina je vse prej kot zabavna, vsekakor pa je poučna in za marsikoga tudi uporabna. Zato se knjiga zelo dobro prodaja, te dni pa bo izšla tudi v Franciji, Italiji in ZR Nemčiji. V njej Susan Page deli samce na tiste, ki jim to stanje resnično prija, in na one, ki so sami (ali same, teh je še več) ostali po sili. Daje jim napotke, kako si poiskati ustreznega partnerja, zahteva pa, da človek najprej izpraša samega sebe, kaj si resnično želi. Priporoča tudi listek in svinčnik — napisati je treba, kaj od partnerja pričakuješ, in sicer pet »nujnih« lastnosti in vsaj še pet »zaželenih« lastnosti. Opozarja pa tudi, da je treba reči »ne«, če zveza ni prava, in da se je treba za božjo voljo ogibati rekla »Boljši slab mož kot noben«.
ZLATA KUPOLA
4Nb
Dom invalidov, eden velikih pariških spomenikov, se spet blešči v svojem sijaju. Za dvestoto obletnico velike francoske revolucije so oblekli njegovo kupolo, pod katero je Napoleonov grob, z zlatimi lističi, za katere so porabili 12,65 kilograma zlata. Tokrat so jo pozlatili četrtič, odkar stoji (Dom invalidov so zgradili leta 1708).
Sledovi starodavnih gora
IVoda in veter lahko postopoma odstranita skoraj vse sledove nekdaj veličastnih gorskih vrhov. Vendar pa erozija vsega ne more izbrisati. Pogosto ostanejo pod neizrazito pokrajino vznožja starodavnih gora. Skupina znanstvenikov je takšne pokopane I dokaze uporabila za prepoznavanje prej neznane gorske verige, ki se je raztezala v dolžini več tisoč kilometrov prek severozahodne Kanade.
Frederick A. Cook in sodelavci s Calgaryjske univerze z Alberti so odkrili sledove starih gora na prečnih prerezih potresnih Iskic, ki so jih izdelale naftne družbe. Geofiziki so potresni val uporabili kot radar in tako lahko prepoznali sestavo podzemnih skal. Skice območja med kanadskim Velikim Medvedjim jezerom in Beaufortskim morjem kažejo, da skozi podzemeljske ska-Ile tečejo velikanske prelomnice in gube. Takšna sestava nakazuje, da so nekoč v davnini tevtonske sile iz vzhoda in zahoda stisnile skorjo in s tem povzročile, da so gorovja rasla v smeri od severa proti jugu. Cook pravi, da so podobne prelomnice in gube ob I vznožju današnjih Apalačev in Skalnega gorovja.
Znanstveniki ne-morejo natančno določiti časa, ko je nastajalo gorovje, po dokazih sodeč pa se je to zgodilo nekako pred 1,2 milijarde do 0,9 milijarde let. Cook trdi, da je trčenje med rSeverno Ameriko ih nekim drugim neznanim kopnom sprostilo velikanske sile, ki so dvignile gorsko verigo.
DENAR JE
Čeprav vlada ponekod v Indoneziji huda revščina, se kljub temu za nekatere stvari denar kar hitro najde. Tako bodo na le- ' tališču v drugem največjem indonezijskem mestu Surabayi prostor za zelo pomembne osebe ogradili z neprebojnim steklom. To bo stroške prenove na letališču Juanda povečalo za 113 tisoč dolarjev. Bo drago, toda varno. No, sicer pa se lačni Indonezijci ne vozijo z letali, tako da se jim ne bo treba spraševati, koliko ljudi bi vlada lahko nahranila s tem denarjem.
MEROSLOVJE NA SLOVENSKEM
Meroslovje ali metrologija je veda o merjenju. Meroslovje združuje vrsto zelo pomembnih dejavnosti. Ukvarja se z merami in merskimi enotami in razvija vedno bolj zanesljive postopke merjenja. Pravilno in točno merjenje ima velik in odločilen vpliv na kakovost vseh vrst izdelkov, javnih storitev in sploh vsega življenja družbe.
V razvitih državah delujejo državne meroslovne inštitucije, ki jih država vzdržuje, neguje in zavzeto razvija; zaveda se namreč njihovega vsestranskega pomena.
V Jugoslaviji ureja meroslovje Zvezni zavod za mere in plemenite kovine, le da je zavzetost naše vlade za vzdrževanje in razvoj tega zavoda komajda opazna in v celoti nezadostna. V okviru tega zavoda delujeta na slovenskih tleh dve enoti, in sicer kontrole meril in plemenitih kovin v Ljubljani in Celju. Letos poteka spoštljivih sedemdeset let od ustanovitve slovenskega nacionalnega meroslovja; 21. novembra 1918 je bil namreč v Uradnem listu nove, pravkar ustanovljene države Slovencev, Hrvatov in Srbov objavljen odlok o tem, da se v Ljubljani ustanovi Meroizkusni urad. Sicer pa je bilo na slovenskih tleh predpisano in organizirano »meroizku-stvo« v času avstro-ogrske vladavine že od leta 1777, ko je cesarica Marija Terezija objavila in uveljavila prvi meroslovni zakonik. Od takrat je preteklo več kot 200, točneje 211 let.
KAKO JE S SRCEM V LETALU?
Šestdesetletni potnik je sedel nekoliko čudno. Sklonjen je bil naprej, glavo je tiščal v naslonjalo sedeža pred seboj. Precej neprijeten položaj, si je mislila stevardesa in ga nagovorila. Odgovora ni dobila. Potnik je bil mrtev. Med poletom na dopust mu je odpovedalo srce.
Samo pri nemški čarterski družbi Condor je v zadnjih petih letih na krovu »počitniških« letal umrlo 16 ljudi.
Alije vsak daljši polet tvegan? Vodja medicinske službe Lufthanse, 47-letni dr. Lutz Bergau, pravi o tem problemu tole: »Čeprav vlada v letalih umetno vzpostavljen zračni tlak, ni tak kot na tleh, ampak prilagojen nadmorski višini 1660 do 2400 metrov. To v resnici lahko vpliva na nekatere bolezni.«
Za vse bolnike, ki imajo težave s srcem in krvnim obtokom, velja železno pravilo: kdor nima pri mirovanju na tleh nobenih težav, mu tudi ni treba računati s težavami ha krovu letala. Kateri pacienti pa naj nikdar ne letijo?
Bolniki z arteriosklerozo (poapnenjem koronark), z vnetjem srčne mišice, z izjemno visokim krvnim tlakom, ki ga nevarno poveča še strah pred letenjem. Vsi, ki sta jih prizadela pljučni emfizem (napihnjenost pljuč) ali pljučna fibroza. Taki nimajo dovolj zdravega pljučnega tkiva, da bi preskrbeli srcu dovolj kisika v spremenjenih razmerah.
Kdor ima za seboj »manjši« srčni infarkt, ne sme na letalo vsaj šest tednov. Za paciente z operacijami na želodcu ali črevesu velja: leteti šele tedaj, ko je rana že dobro zaceljena.
Zelo neprijeten lahko postane med poletom tudi čisto navaden nahod: pritisk na območju nosa in ušes je včasih neznosen. Dr. Bergau svetuje: »Nos zatisniti, usta zapreti in močno iztisniti zrak proti ušesom.« Če to ponavljamo vsakih nekaj minut, nam pomaga tudi proti pritisku v ušesih med pristajanjem.
Pacienti, ki imajo težave z venami, naj imajo med poletom elastične nogavice. Med sedenjem naj napenjajo mišice na nogah: s tem bodo preprečili morebitno embolijo. To velja tudi za ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete. Estrogen v njih velja prav tako za rizični faktor pri trombozi.
NE MAČKA NE LEOPARD
Zdolgočasenim ameriškim bogatinom, ki imajo radi nenavadne stvari, je na voljo nov hišni ljubljenec — mini leopard. V bengalskem mačku, kakor se imenuje nova pasma, se križata zverska lepota in mehak značaj. Kalifornijska rejka Joan Mill se že dvajset let ukvarja s križanjem domače mačke in azijskega leoparda. Slednjemu namreč grozi, da bo izumrl. Po številnih poskusih se je, kakor kaže, vendarle posrečilo. Na letošnji razstavi mačk v New Yorku so bili salonski leopardi z rumenimi zverskimi očmi, črno-rume-nimi kožuščki in mišičastimi telesci absolutna uspešnica. Nova domača žival, ki je po videzu kakor zver, je seveda ena najdražjih pasemskih mačk. Za mladička je treba odšteti kar 2000 dolarjev.
PRIJATELJSTVO
»Čuden par«, upravičeno zamrmrate, če ju srečate. Levček Trudy in sova Oily sta sklenila dosmrtno prijateljstvo v parku West Midlands Safari v Arizoni. Pravzaprav je še bolj ganljivo: sova je posinovila siroto levčka, ki je v rosnih tednih ostal brez mame. Ne le da sta neločljiva, Oily je novemu sinu na ljubo obrnila na glavo celo nekatere svoje ukoreninjene navade. Zdaj ponoči spi in podnevi bedi; Trudy namreč sodi, da je obratno zanj dosti prenaporno.
MAJHNA ZAMUDA
Pismo, ki ga je z letalsko pošto pred štiriindvajsetimi leti iz današnjega Džibutija pisal neki francoski vojak, je prišlo šele pred kratkim. Vojak, ki je služil v domovini, nekdanji francoski koloniji, je 20. oktobra pisal v Francijo svoji takrat sedemnajstletni sestri. Pismo je dobila šele zdaj, ko ima že štiri otroke.
STRAN 10
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1980

za vsakogar nekaj
NEKAJ NASVETOV O NEGI USNJA
USNJE JE LEPO IN DRAGO,
PA TUDI OBČUTLJIVO
Začetek nege je temeljita impregnacija usnja. Ne smemo odlašati, usnje moramo zavarovati že takoj prve dni, da mu ne prideta do živega voda in nesnaga. Za različne vrste usnja so naprodaj pršila, usnje napo pa v specializiranih čistilnicah obdelajo s posebno kremo.
Nikakor ne uporabite mila in vode, da bi spravili madež iz usnja, saj usnje ni blago. Pogosto zadostuje že gumijasta radirka za čiščenje usnja — madež preprosto zdrgnemo s površine. Vodne kapljice odstranimo
OTROŠKA ŠPORTNA OBUTEV
Otroci pred 16. letom ne bi smeli nositi športnih copat, ki imajo na podplatih čepe. Tako obuvalo preprečuje, da bi se stopalo naravno gibalo. Kolki, ki še niso dokončno razviti, so preobremenjeni in v poznejših letih se lahko razvije nevarna koksartroza, svari švicarski zdravnik ortoped dr. Segesser. Tudi obuvalo z žeblji je prepovedano za doraščujočega otroka, ker tako obuvalo prav tako prikuje na tla kot copate s čepi na podplatih. Večinoma fantje s šestnajstimi leti dosežejo 98 odstotkov velikosti, ki jo bodo imeli kot odrasli.
KAKO SI RAZLAGAMO VREMENSKO NAPOVED?
Ugotovljeno je, da si ljudje vremenske napovedi še vedno ne znajo pravilno razlagati. Poleg besed jasno ali oblačno bi morali natančno poslušati tildi pridevnike, kot so pretežno, zmerno ali delno oblačno ali precej jasno. Tudi če napovedanega poslabšanja ni takoj, to še zdaleč ne pomeni, da ga v kratkem tudi ne bo.
Za tiste, ki si meteoroloških pridevnikov ne znamo prav razlagati, naj dodamo nekaj pojasnil:
Pretežno oblačno: večina neba je prekrita z oblaki.
Zmerno oblačno: polovica vidnega neba je prekrita z gostimi oblaki.
Delno oblačno: tretjina neba je prekrita z oblaki, ki so lahko strnjeni ali pa tudi razsejani.
Precej jasno: človek ima vtis lepega vremena.
Deževalo bo v notranjosti: to pomeni povsod, razen na Primorskem.
RADIO MURSKA SOBOTA
z robčkom, medtem ko z velurja izginejo, če ga zdrgnemo s posebnim kamnom, gobico in ži-čnato ščetko. Masten madež posujemo s suho kredo ali magnezijem, pustimo čez noč in nato skrtačimo. Velur se rad obdrgne in zamasti. Zdrgnemo ga s fino zrnatim smirkovim papirjem. Robove, ki jih na usnju pusti znoj, speremo z destilirano vodo ali z vodo, ki ji prilijemo kanček kisa. Vedeti moramo, da je usnje naravna snov in da mora dihati. Nikdar ga ne smemo hraniti v plastičnih vrečkah, rajši si sešijmo vrečo iz stare rjuhe. Ce
nas v usnjenem oblačilu ujame dež, obesimo oblačilo na dovolj širok obešalnik in ga posušimo pri sobni temperaturi. Ne smemo pa ga izpostavljati soncu in vročini, ne sušiti v bližini peči. Čevlji in rokavice glede nege niso tako zahtevni. Robove, ki jih na usnju pustita dež in snežna brozga, odstranimo tako, da jih zribamo s prerezano čebulo in zloščimo z mehko krpo. Nadležni so robovi, ki jih pusti na čevljih ali škornjih sol za posipanje cest. Izginejo, če jih obrišemo z raztopino enakih delov kisa in vode.
Rado se zgodi, da se magnetni trak v kaseti zaplete, zmečka ali raztrga. Pomaga samo odločen ukrep — izrežemo poškodovani del, nato pa konca zlepimo.
Trak najprej potegnemo iz ohišja za toliko, da lahko nemoteno delamo. Del, na katerem je okvara, izrežemo tako, da uničimo čim manj traku. Konca položimo drugega čez drugega in oba prerežemo z ostrimi škarjami, tako da je rez poševen. Pomagamo si lahko tudi z britvico. Nato pritrdimo 3 cm dolg trak lepilnega traku na papir z okenci — lepljiva stran naj gleda navzgor — na obeh straneh z bucikami. Del traku z neprevlečeno stranjo navzdol primerimo k črti na papirju in ga nalepimo na lepilni trak. Nato nalepimo še drugi del traku tesno zraven. Na koncu odrežemo lepilni trak, kar
ga je preveč. Trak navijemo nazaj.
Kuhajte z nami
RDEČA
PESA
Rdeča pesa je ene najučinkovitejših domačih zdravil. Vsebuje veliko sladkorja, veliko kalija, natrija, magnezija pa rubidij in cezij. V rdeči pesi so tudi dragocene snovi za gradnjo beljakovin, silicijeva kislina fes kompleks vitamina B. Domači zdravilci rdečo peso že od nekdaj priporočajo slabokrvnim, saj povečuje število rdečih krvničk v telesu.
Rdeča pesa zmanjšuje motnje v krvnem obtoku, zato jo priporočajo bolnikom s srčnimi tegobami. Prav tako uravnava krvni tlak. Priporočajo jo ljudem, ki imajo zaradi premalo kalcija v organizmu težave s kostmi, zobmi itd. Tudi bolnim na jetrih in ljudem, ki imajo težave z žolčem, priporočajo kuro z rdečo peso. Domači zdravilci priporočajo rdečo peso tudi za preventivo, saj ta povrtnina povečuje odpornost organizma proti raznim infekcijam, še posebno infekcijam dihal.
Zadnja leta strokovnjaki po svetu dokazujejo, da rdeča pesa pomaga tudi pri zdravljenju raka in levkemije. Bolnik z rakavim obolenjem naj bi spil na dan 100 do 200 gramov pesnega soka. Mnogi slabo prenašajo tak sok, zato strokovnjaki priporočajo, naj ga zmešajo z limoninim sokom s sodo ali mineralno vodo.
SLINA ZA
DIAGNOZO
Znano je, da se ekološki sokovi pri človeku in pri živalih kemično spreminjajo, če se v organizmu pojavi odklon od normale. Poskusi so pokazali, da ti sokovi, če jih posušimo, oblikujejo kristale. Oblika kristalov pa je odvisna od motenj v organizmu. Najbolj dostopna in zgovorna je slina. Strokovnjaki so naredili okoli pet tisoč poskusov s slino, ki so jo odvzeli zdravim ljudem, in s slino, ki so jo odvzeli različnim bolnikom. Uspeli so ugotoviti značilne obli-
ke kristalov.
GOBARI NAJ TISTI, KI GOBE POZNA
Gobe niso rekreacija
Sprehod po gozdu, uživanje čistega zraka in miru je prijetna rekreacija, rekreacija pa niso gobe. So predvsem okras narave, užitne in strupene, in popestritev jedilnika. Le popestritev. Žal je gobarje zadnja leta obsedlo: jeseni je ob robovih gozdov množica avtomobilov, ljudje se podijo od drevesa do drevesa, pobirajo, kar menijo, da je za v lonec, skrinjo ali kis, vse drugo pa pomendrajo. Cele tedne se hranijo z gobami in trpinčijo svoje telo. Zares bi bilo dobro, če bi smeli gobarji v gozd le z opravljenim gobarskim izpitom, menijo nekateri zdravniki.
Nasvet ljudem, ki jih mikajo gobe, je bil že velikokrat zapisan, pa tudi zdaj ne bo odveč. Nabiraj gobe, ki jih poznaš, kar pomeni, da veš, kakšen je njihov videz, vonj, okus, kje in kdaj rastejo, kako se imenujejo in po kakšnih značilnostih se ločijo od drugih podobnih gob. Z gobjim priročnikom ni mogoče razpoznavati gob, le izkušen gobar vam lahko pojasni značilnosti gob, in to v naravi, kjer rastejo. Zelene mušnice in podobnih strupenjač
DOMAČE ZDRAVILO
HRENOV SIRUP
Astmatiki imajo po navadi jeseni velike težave. Skušajte si pripraviti domače izdravilo iz hrena. 20 dekagramovnaribanega hrena zmešajte z 20 dekagrami sladkorja in pustite dva dni stati v pokriti posodi. Tačas vsebino večkrat premešajte, da se sladkor stopi. Po dveh dneh vse skupaj stisnite skozi gosto laneno krpo, da dobite hrenov sok. Na liter soka primešajte še kilogram sladkorja. Tako dobite gost sirup. Pri astmi, bronhitisu, če kašljate oziroma če ste hripavi, ga jemljite po žličkah.
Naredimo platneno klop
Neudobno pleteno klop, ki se nam zdi povrhu Še pusta, lahko osvežimo z novo barvo, za udobje pa poskrbimo z blazinami, v katerih ie na sedežu 4 centimetre debela penasta guma, za naslonjalo pa je dovoli ce je debela 2 centimetra. Ce utegnemo, blazino, ki je za naslanjanje.’ okrasimo z vezenino ali aplikacijo.	1
se po navadi naješ samo enkrat. Prvič in zadnjič. Zelena mušnica je najbolj strupena goba pri nas. Najdemo jo do pozne jeseni, predvsem v nižinskim listnatih gozdovih, lahko pa tudi drugod. Naj vam bo vsem jasno: zelena mušnica pomeni skoraj zanesljivo smrt. Že leta 1842 je Anton Martin Slomšek zapisal: nabirajmo gobe, ki jih zares poznamo, in tudi teh ne pojejmo preveč. To je doslej tudi najučinkovitejše zdravilo proti zastrupitvam.
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota. Slišite jo lahko ob petkih v oddaji 21 232.
1.	I want it all — Queen
2.	Express Yourself — Madonna
3.	Niški si nej — Magnet
4.	One — Bee Gees
5.	Rdečo rožo utrgal bom zate — Don Juan
Glasbena lestvica nastaja S sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21
69000 Murska Sobota.	9MBBBMI
Glasovnice - dopisnice - pošljite na naslov: Radio Murska Sobota.
"* “ -
SVC 648 kHz, ob petkih od 18.00 do 19.00.
NAŠA RISBA — VAS PRIPIS
KVAŠENA SIROVA PITA
Kvašena sirova pita je pecivo, ki se rado »posreči« tudi gospodinjam s skromnimi pekovskimi izkušnjami. Masa zadošča za srednje velik pekač. Pecivo lahko ponudimo toplo ali hladno.
Za testo potrebujemo: 40 dag moke, 25 dag margarine, 1 jajce, 1 rumenjak, 1,5 del mleka, 3 dag kvasa, 2 žlički sladkorja za kvas in sol.
Z vzhajanim kvasom in drugimi sestavinami zamesimo gladko testo, ki ga razdelimo na dva dela. Hlebčki testa naj pokriti počivajo 20 minut. Nato razvaljamo prvi hlebček in z njim obložimo dno pomaščenega pekača. Ob dnu pekača zavihamo testo za 1 do 2 cm navzgor, da nadev ne bo uhajal pod testo. Na to ploščo vlijemo nadev, ki ga pokrijemo z drugim delom razvaljanega testa.
Nadev: 1/2 kg dobre, ne preveč mokre skute naribamo ali pretlačimo. Dodamo 10 dag sladkorja, 1 vanili, ščep soli, naribano lupino limone, 2 stepeni jajci, 2 del kisle smetane in 3 žlice pšeničnega zdroba. Vse sestavine dobro premešamo. Obe testeni plošči ob steni pekača stisnemo. Zgornjo plast testa pred peko večkrat prebodemo z zobotrebcem. Pečeno po želji sladkamo in narežemo na kocke.
 Pripise k novi risbi F pošljite najskasneje * do četrtka, 14. septembra na naslov:
1 VESTNIK. Titova k 29/1. 69000 MUR-1 SKA SOBOTA. Ob-B javljene pripise hono-B riramo.
— Bele vrane? Poleg vseh črnih, bi za rešitev iz krize potrebovali najmanj celo jato.	(Tibaut)
— Kaj bi s kontrolo? Saj se pri nas itak vse proda. •
— Spet smo jih nadmodrili. Na hitro in na veliko smo razdelili blago iz državnih rezerv. Potem pa pride kontrolor. Smešno. (milica)
— Si kot naši politiki, regečeš in regečeš, pa od tega ni nobenega haska.	(hec)
SESTAVIL MARKO NAPAST	UČENKA SREDNJE ŠOLE	BARVA IGRALNIH KART	ČLOVEK BREZ DOMOVINE	MESTO V SREDNJI ITALUI	PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO PUNA	ŠVEDSKA PISATELJICA (SOPHIE)	NAJDALJŠA FRANCOSKI REKA (PO NAŠE)
OZEK KIRURŠKI NOŽ							
LETOVIŠČE NA ITALIJANSKI RIVIERI							
LJUBEZEN- SKO PESNIŠTVO							
SLOVENSKI KIPAR (LOJZE, 1893-1970)							
AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE		SUMERSKA BOGINJA DRŽAVA NA JUGU ZDA					
PRITOK DRINE V SRBUI						PERZIJCI	PALESTINA PRED NASELITVIJO JUDOV
ŠPANSKI SPOLNIK			GLASBENI ZNAKI	PEVEC KERSHAW VELIK GRŠKI OTOK			
STAROINDIJSKI FILOZOF							
OGRAJEN PROSTOR ZA ŽIVINO					ALFRED NOBEL GL MESTO OB TIBERI		
SVETILKA. KI SE NOSI V ROKI ALI OBESI							
KMETO-VALKA							
ANTON AŠKERC			UGANDSKI DIKTATOR (IDI)				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Sputnik, kariera amalgam, Nil, Aci, drst, IO, I, kanon, NS, jen, atentat, vena, La, Ivo’ dis, jasnost, antanta.
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
STRAN 11
Srečanje z znancem iz steklenice
RISE- STEFAN CERVEK
Razložila ji je teta o bolehnem Tunčeku in starka ji odgovori prepričljivo:
»Otrok je zacopran! Takih primerov je zadnje čase veliko ... Ne moremo si pomagati, so pač takšni časi... Hudobci in vse mogoče coprnice se nas lotevajo. .. Otroka si moram ogledati... Jutri pridem!«
Prišla je Drapjašca k Tunčeku, kot je obljubila. Dolgo si ga je ogledovala, spraševala ga je o čudnih rečeh in povedala svoje mnenje Kati ki in Tir-zeku:
»Vedela sem, da je otrok zacopran. Zacoprata ga je tista Skorečka, no, saj jo poznata . .. Hodi naokoli in dela se, kot bi beračila, v resnici pa copra ...«
A stric ji ni verjel:
»Tista dobra ženica da bi coprala? Skoraj ne morem verjeti. K nam pride včasih po kruh in kakšno drugo jed ji damo, če je ravno kaj pri roki ...«
»Dela se nedolžno, ampak je zvita, ta baba ... Dobro me poslušajta! Skorečka bo spet prišla k vam. Pazita, da ne bo vstopila v hišo. Če ji bosta to preprečila, potem bo vajin otrok ozdravel...« je povedala svoje Drapjašca.
Kristinika in Lizika sta gledali tiste dni po dolini Ročice in ko sta videli prihajati beračico, sta zdrveli povedat stricu in teti in vsa vrata so potem zariglali v hiši. Ženica je prijela za kljuko na glavnih hišnih vratih, a ker se niso dala odpreti, je počasi odšla naprej.
Stric je gledal skozi okno za odhajajočo in govorit teti:
»Veš, Katika, ta Drapjašca naju je napetnajstila. Še vedno ne verjamem, da bi bita Skorečka coprnica .. . Tonček bo ozdravel. Preveč sem ga priganjal k delu, pa je omaga!... Slaboten je in se takoj utrudi.. . Švoh. švoh so današnji otroci!«
Res je ozdravel, stric pa je kmalu pozabil na Tunčekovo šibko, nemočno telo; priganjal ga je k delu, vpil nad njim, bratranec je jokal, teto pa je skelelo srce.
neko Lenarčanko ... Pravijo, da jo včasih priveže z verigo k jaslim v hlevu in se spravi nad njo, ne s tisto stvarjo, ampak z brcami. .. Strašen grobijan je...« je nadaljeval pogovor Horvatov hlapec.
Da, da, celo hlapce je skrbelo, kaj bo z Roziko, ali se bo sploh oženila ali ne; še posebej je o tem modrovala, kombinirala in iskala ženina žlahta, sestri in brata,_ tete in strici. In Perkova Gustika, spodnja soseda mlinarja Tirzeka, Rozikinega brata, je našla primernega ženina za trojiško šiviljo.
»Zadnjič, na dan svetih treh kraljev sva bita z možem na žegnanju v kraljevski cerkvi, tam; nad Sv. Benediktom in domov grede sva se ustavila pri sestri mojega moža ... No, pri tisti, ki je bila poročena s Štefanecom, s tistim, ki ga je pokopalo v oseškem kamnolomu in pri njej, pri svoji mačehi, sta bila na obisku Štefanecova sinova iz prvega zakona ... Oba sta še ledik... Fejst deda sta ... Eden je Tunček, tisti se uči za krojača in živi pri tetah pri Sv. Petru, no, no, tam v Radgoni .. . Ta mlajši je Franček in živi pri stricu na tvanjševskem Vrhu. No, no, tam, tam pri Negovi...« je na dolgo in razpotegnjeno in s povzdignjenim glasom in vsevednim izrazom na obrazu pripovedovala Želovi Mičiki, Rozikini sestri, Perkova Gustika, ko sta se vračali z nedeljske maše od Trojice.
»Tisti Štefanecov Franček bi bi! primeren za Roziko .. . No, no, mlajši je od nje kakih sedem let, pa to ni nič... Rozika svoja leta neverjetno dobro skriva ...« je nadaljevala Gustika.
»Prereven bo za Roziko ... Zna sploh kaj delati?« je zanimalo Mičiko.
»Kočijaš je bil v Splitu... No, no, tam doli, ob morju... Lepo je zrihtan in slišala sem govoriti, da je pokrivač... Slamnate strehe zna pokrivati.
»Vse. se dogaja prehitro, da bi lahko naredil karkoli pametnega. Oči mi begajo levo in desno. Mimogrede vidim, kako čez reko visijo koli in vratca za slalom. Kakšen absurd: jaz na slalomski progi! Hudič naj vzame slalom. Grem na sredino in kar bo, pač bo. In že režem tudi meter in več visoke valove ...«
Na srečo se je za Dušana ta slalomska preskušnja končala brez hujših posledic. In naprej je
Od prvega industrijskega mesta Polssa dalje pa si kaj takega ne kaže več privoščiti. V Pblssu je namreč velika tovarna celuloze in, kot vemo, takšne tovarne potrebujejo v proizvodnem procesu precej vode, ki jo nato neočiščeno spuščajo nazaj v reko. V Sladkogorski pri nas je ravno tako.
Drugi večji onesnaževalec Mure v Avstriji je mesto Judenburg, kraj, kjer so se med prvo svetovno vojno uprli slovenski vojaki, potem prevzame štafetno palico
JOŽE GRAJ DUŠAN LOPARNIK
naši strani ni nič boljše. Po Sladkogorski pride farma Podgrad, nato Nemščak in vmes oziroma dalje še številni drugi onesnaževalci. Uboga Mura! Še bolj ubogo življenje v njej! A povrnila se k prijetnemu presenečenju.
Gerhard Deutsch pred 25 leti, ko je vrgel v Muro steklenico s svojim naslovom, in danes, ko se mu zdi vse to neverjetno.
Strica Kalista, Tirzekbvega brata, je teta povabila. naj se večkrat oglasi pri-miinu. Na samem mu je potožila:
»Tirzek preveč priganja k delu Tunčeka . . . Slaboten je deček in ne more še nositi težkih mlinskih škafov... Prosim te, pogovori se o tem s Tirzekom, on rad prisluhne tvojim nasvetom. .. Dober je drugače, a muči ga tista bolezen, ki se je je nalezel v prvi svetovni vojni, nervozen postaja. vedno bolj...«
Stric Kalist je bil spoštovan mož. Četudi je bi/ le kolar, se je rad spusti! v besedovanje s trojiški-mi frančiškani, z zdravnikom in na občini je rad pomaga! in pisal vaščanom prošnje ali testamente. Tudi njemu ni teklo življenje brez nadlog. Ko mu je žena MHika povila dvanajstega otroka, je umrla. Znašel se je v velikih težavah, pa je kmalu sreča! Roziko, dobro in skrbno, in oženila sta se. Ljudje so govoriti po Oseku, pri Sveti Trojici, v Verjanah in Brengovi:
»Kalist je ime! srečo. Rozika je tako dobrega srca, kot je bila MHika, kot prava mati je, in ne mačeha ...«
In res je bilo tako. Rozika ni rojevala, le skrbela je za deklice in fante, ki jih je priženita, brigata se je za prikupne, živahne in pametne otroke in stric je spet kolaril in obdeloval zemljo' v Oseku ter skrbet še za nekdanjo Mitikino domačijo in njive, vinograd in sadovnjak v Verjanah. Tam je imel zidanico, majhno, a prikupno, tja je včasih povabit brata Tirzeka.
Iz kleti je prinese! vino gor v sobico, ki je bita poleg preše; v njej so biti železen štedilnik, postelja in miza s klopmi v kotu. Tesno je bilo, a se je prostor hitro ogrel in je bilo v njem prijetno klepetati, prigrizniti domačo klobaso s črnim kruhom, zaseko, čebulo, česnom. In potem sta pila strica in Katist je zna! vedno najti pravo besedo za brata.
Stric Tirzek ni nikoli pel, ko pa se je vračal ponoči iz bratove kleti, sem gor iz Spodnjih Verjan, mimo Zetecovega mlina, takrat je glasno pel. Slišala ga je teta in navado je imela, da je vzeta veliko laterno, v Kateri je brlela sveča in mu šla naproti. Nikoli ni zaspala, dokler se ni vrnit. Bala se je. da ne bi, rahlo vinjen, telebnil v Ročico; naproti mu je hodila po lepem in grdem vremenu, samo da je zaslišala pesem, glasno, zateglo — in vsi v dolini Ročice so takrat vedeti, da se vrača Tirzek iz bratove kleti, saj jih je prebujat sredi noči in so se jezili.
tn ob takih nočeh je bi! stric prepoln dobrote do žene in otrok, tn Kalistovi nauki so mu ostati vsaj za kak teden v zavesti in Tunček, Lizika in Kristinika so bili takrat srečni, veseli, razigrani.
»Moraš se oženiti, Franček...«
No, no, kakšen bogataš gotovo ni...« je še naprej predstavljala mladega Štefaneca Perkova Gustika.
In govorili, kombinirali, modrovali in ženili so Ketiše v o Roziko sorodniki tako dolgo, da ji je prišlo na ušesa in potem so ji morebitnega ženina opisali od glave do pet in se dogovorili, da ji ga bo nekdo pripeljal v snoboke, ko bo za to primeren čas.
In niso iskali ženina le za Roziko, tudi njeno sestro Treziko, vdovo po Voglarju, je bilo potrebno poročiti. Dva majhna otroka je imela in sama ni mogla ostati. Kmalu je dobila za moža Gunglove-aa Lujza iz Porčiča.
»Čez trideset tet je stara, tista šivilja, tista Keti-ševa Rozika, in še vedno ni poročena ...« je zaskrbljeno rekel Horvatov hlapec in si zvrnit, po grlu v Golobovi gostilni pri Sv. Trojici zvrhan kozarec vina.
»Bi jo ti rad dobil?.. . Mislim, da bi naju oba pognala čez prag, če bi jo šla prosit za roko...« je odgovoril kolegu hlapec kmeta Breznika iz Spodnjega Porčiča.
»Za njo ni bil dovolj dober niti tisti lenarški žan-dar... Vide! sem ga hodili k Roziki... Sicer pa je imela ženska srečo, da ga ni vzela. Poroči! se je z
Ni, in ni si dat dopovedati Franček, da bi ga kdo goni! v snoboke, na oglede k nepoznani ženski, v kraj, ki mu je bil le bežno poznan z romanja.
»Si bom že našel žensko ... Morda v Rodmo-šcih, na tvanjševskem ali Orehovskem Vrhu... Nekje že!.. . Ne mudi se mi še s poroko.« se je branil mladec in teta Micika iz Radgone, kateri je bil namenjen njegov odgovor in je samo zaradi njega pripešačila na Ivanjševski Vrh, mu je zavzeto, skoraj nasilno dopovedovala:
»Moraš se oženiti, Franček!... Večno ne moreš biti pri stricu Lovrencu ali se potikati po svetu. Svoje otroke ima Lovrenc... V Obradu pri mačehi tudi ne moreš biti .. . Uboga vdova ima še dva otroka, tvojo polsestro in polbratca... Bog daj večni mir in pokoj Lujzeku, tvojemu očetu... Če ga ne bi pokopalo v tisti rudi, te ne bi danes nadlegovala z ženitvijo. Moram te spraviti pod lastno streho. ..
(Nadaljevanje prihodnjič)
bilo za oba mnogo laže. Počutila sva se varneje in samozavestneje, tako sva lahko, tisti pač, ki se je peljal po murski (vodni) poti, in sicer nekaj časa eden, potem spet drugi, bolj opazovala tudi okolico. Videti pravzaprav ni bilo veliko, ker so na obeh straneh rečne struge zastirale pogled precej velike vrbe, vmes pa še kakšno drugo drevo. Pozdravljale oziroma najbrž >kregale< pa so naju dokaj številne divje race in sive čaplje, ki sva jih zmotila ob pre-žanju na kakšen vodni plen. Zgodilo pa se ni kaj posebnega vse do Wildona na Štajerskem, kjer sva se zgrešila in iskala drug drugega nekaj ur. A o tem več prihodnjič. Pisanje o veslanju naju je najbrž že tako preveč zaneslo, da nisva omenila skoraj ničesar o tistem, kar je govoril drugi del naslova — o onesnaževalcih reke Mure. Zato tokrat nekaj več o tem in še o nenavadnem srečanju z (ne)znancem v kraju Deutsch Feistritz okrog 20 kilometrov pred Gradcem.
Bruck na Muri, za njim Leoben in potem Gradec, ki nima več tekmeca.
»Živim ob najbolj umazani, drekasti reki v Avstriji. Nekoč pa je deželni glavar obljubil, da bo
UNVARSCHEINLICH - NEVERJETNO!
Na poti sva drugi dan in priti hočeva do Pegaua bei Mur oziroma vasice Deutsch Feistritz (po naše Nemška Bistrica). Tam namreč nameravava najti in obiskati Gerharda Deutscha, ki je pred 25 leti vrgel v reko Muro dobro zamašeno steklenico, vanjo pa je dal listek s svojim naslovom in pripisom, naj se tisti, ki to najde, oglasi. In zgodilo se je, da je ta steklenica priplavala vse do Srednje Bistrice. Kakšno naključje, mar ne? Tam Bistrica, tu Bistrica! Najditelj pa je bil ravno eden od naju, in sicer Jože.
»S prijatelji sem sedel ob reki Muri. Opazovali smo ribiče, a nam je postalo dolgčas. Opazili smo polno praznih steklenic, ki so ležale okrog nas. Nekdo je prišel na misel, da bi na listke napisali svoje naslove, jih dali v steklenice, dobro zamašili in vrgli v Muro. Tako smo tudi storili. Računali smo, da bodo steklenice priplavale do Gradca ali morda do Wildona, toda da bom dobil odgovor iz več kot 100 kilo-
DO POLSSA čista, potem
PA.,.
Mura je, kot vsaka reka, ob izviru deviško čista, ledeno mrzla in mladeniško razposajena. (Kdor bi jo želel poskusiti, nekaj kapljic nama je še ostalo.) Svojo
Judenburg, mesto upora slovenskih vojakov med 1. svetovno vojno, naju je pričakal z rahlim dežjem, zato v središču skorajda ni bilo ljudi. Mura
pa teče od tam dalje v novo umazanijo.
v dveh letih očistil to reko. Minilo je že pet let in Mura je še vedno umazana. Nekoč, pred letom X, smo lahko to vodo pili in se
Pogled z enega od graških mostov čez Muro proti Schlosbergu se zdi še kar prijeten. Tu sva se ustavila tretji dan dopoldne in mimoidoče spraševala, kaj vedo o Muri in kako so povezani z njo. Skoraj vsak je rekel: »Umazana reka!«
pot in utira po alpski dolini, kjer sprva dolbe visoke kanjone, drvi in se peni, umiri pa se pred prvo elektrarno, ki so jo zgradili v prvem obmurskem mestecu Muhr.
Tam sva zvedela, da ima skoraj vsako gospodinjstvo zasebno čistilno napravo, zato Mura teče naprej še čista. Še vedno bi jo torej lahko pila, če bi bila žejna.
hodili v Muro tudi kopat. Sedaj pa imamo pravo katastrofo. To umazanijo najverjetneje povzročajo tovarne celuloze. Šele ko bodo uredili čistilne naprave, bo spet v redu,« nama je povedal Gradčan Ludvik Krammer. Tudi drugi, ki sva jih mimogrede pobarala, kaj vedo o Muri in kako so z njo povezani, so večinoma odgovarjali podobno. Tudi na
metrov oddaljenega kraja, na to nikakor nisem pomislil,« se spominja Gerhard. »Unvarschein-lich!« je večkrat ponovil, ko smo sedeli in se pogovarjali na njegovem domu.
Imela pa sva veliko srečo, da sva ga sploh našla, saj sem njegov naslov izgubil oziroma nekam založil. Ostalo mi je le nekaj fotografij, ki mi jih je poslal, ko sva si približno leto dni dopisovala. Vedel sem torej samo, kako se piše in v spominu mi je ostal kraj Pegau bei Mur, ne pa Deutsch Feistritz. V prvem omenjenem kraju je namreč pošta. Iskala sva ga torej tam. V telefonskem imeniku nisva našla njegovega priimka in imena. Zato sva stopila v vaško gostilno. Tam sva kazala fotografije in povpraševala, če bi ga kdo prepoznal. Nazadnje so poklicali šefa lokala, ki je nekam telefoniral, nato pa dejal, da bo šel z nama v sosednjo vas, ker da ve, kdo naj bi bil ta, ki ga iščeva. In res smo našli pravega Gerharda. Pokazal sem mu fotografije in povedal, kdo sem. Sprva niti ni razumel, za kaj gre. Predlagal je, da gremo v gostilno in se pogovorimo. Pa še to je rekel, da ima časa samo kakšnih pet minut. Ko pa smo sedli in se začeli pogovarjati, je hitro pozabil, da se mu mudi. Predlagal je celo, da gremo k njemu na dom in tam nadaljujemo srečanje. Tako smo tudi storili in precej dolgo obesdeli. ,, ..............
(dalje prihodnjič)
Stric Križemkražem
pričakuje vašo pošto!
STRAN 12
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
naši kraji in ljudje
SREČANJE OB 10. SEPTEMBRU -DNEVU MORNARICE
»MORJE JE KOT DROGA!«
Ne jadraj proti vetru, tokovom in valovom, prej ali slej te bo zlomila sila morja! Star pregovor, ki se ga pomorščaki zelo držijo. Dandanes, ko plujejo na velikih, varnih jeklenih ladjah morda manj kot včasih, ko so še jadrali prek oceanov. Jadrnice, s kakršnimi je Krištof Kolumb preplul Atlantik in odkril obale Srednje Amerike, misleč, da je priplul do Indije, so bile sposobne pluti z vetrom v krmo, nikakor pa ne proti vetru. Sodobne športne jadrnice, grajene po aero- in hidrodinamičnih načelih, lahko jadrajo v katerokoli smer, samo da piha dovolj močan veter. Pa vendar, ko so visoki valovi, ki nenehno mečejo plovilo z boka na bok, ni posebno prijetno potovati niti z ladjo. Gibanje po kabini, kuhanje in spanje v takih razmerah, včasih tedne in mesece, je prava muka. In kako tedaj ravnati v slabem vremenu? »Postopek je znan. Ko si na odprtem morju, zapiraš vsa okna, saj je ladja razdeljena v neprepustne pregrade, ki se ločijo z neprepustnimi vrati. Ob neurju se vežejo še dodatne vrvi, da se spodnja posadka, ki gre na premec ali krmo, drži teh vrvi, da jih ne bi veter ali visoki valovi, ki so precej nevarni tudi na Jadranu, odnesli. V takih primerih se tudi zmanjša hitrost ladje, ki jo obrneš proti valovom, da zmanjšaš valovanje,« me je podučil star pomorski maček Jože Goljevšček iz Murske Sobote, danes 61-letni upokojenec, ki je bil nazadnje kapetan fregate in je kar dvakrat spremljal Josipa Broza-Tita na dolgih potovanjih po afriških in azijskih državah. Z morjem pa je povezan tudi sedaj, saj ga še vedno kličejo na pomorsko fakulteto trgovske mornarice v Kotorju, kjer predava in slušatelje pripravlja za nov poklic.
»NA KOPNEM SE TE LOTEVA NEMIR«
Začelo se je povsem naključno. Jože Goljevšček je leta 1946
RUŠILEC SPLIT — Z njim je Jože Goljevšček spremljal tovariša Tita po zahodni in vzhodni Afriki ter Indiji in Indoneziji leta 1961.
SLADOLED ZA VSE OKUSE
»Kam greš, na sladoled? Ja, seveda na Kocljevo ulico v Soboti! Zakaj pa ravno tja? Ker imajo tam najboljši sladoled!« Takšni so pogosti pogovori med kupci sladoleda v pomurskem središču, ki radi zahajajo v slaščičarno bratov Alije Fete in Osmana Sabrija.
SLAŠČIČARNA POD KOSTANJE!^
ber glas seže v	A!ije in Osmana Sa-
pričali ob obisku s	Soboti. Mnogi trdi-
brija na Kocljevipomurskem jo, da tu prodajajo najboljši siaoui v središču. Foto: N. Juhnov.
»V Murski Soboti sem že skoraj 23 let, natan-»v MureKi O	Takrat sva pnspela
s:	m .»ur 20
slaščičarja v Ljutomeru. Ker stric ni imel odraslih sinov, je odšel na Češkoslovaško in je svojo prodajalno oddal. Moj pokojni oče pa je izbral za naslednjo postajo svojega popotovanja po domovini Mursko Soboto,« nam je povedal Osman Sabri.
Vprašali smo ga, če nam zaupa, kaj vse je potrebno za izdelavo dobrega in okusnega sladoleda. »Za izdelavo dobrega sladoleda moramo imeti čisto in zdravo mleko. Če bi dobili domačega, bi bil sladoled še boljši in bolj masten, saj je kupljeno mleko obrano. Zato damo vanj še sladkor, jajca in po možnosti tudi surovo maslo,'bodisi pol ali cel kilogram. Na ta način lahko obdržimo našo kakovost.«
— Kako pa ste zadovoljni s prodajo sladoleda v teh vročih poletnih dneh? »S prodajo sladoleda v teh vročih poletnih dneh smo zadovoljni, čeprav nam letos vreme ni šlo na roko. Bilo je precej deževnih dni, zaradi gradnje pa je bila cesta večkrat zaprta. Kljub temu pa sem zadovoljen s prometom, saj nas imajo ljudje radi in prihajajo sem resni ljudje, v glavnem starejši, čeprav ne manjka tudi otrok. Radi jih imamo tudi mi.«
V kratkem pomenku z nekaterimi obiskovalci slaščičarne Osmana Sabrija, ki je doma iz Vrapči-šta pri Gostivarju v Makedoniji, smo se kmalu prepričali, da je res tako. Vsi po vrsti so bili zelo zadovoljni z raznovrstnimi okusi sladoleda, pa tudi limonade in kave, s katero vam postrežejo ne le v lokalu, ampak tudi v prijetno urejenem vrtu. Obiskovalci pa so zadovoljni tudi s predvajanjem glasbe.
Milan Jerše
Obiščite nas na mednarodnem obrtnem sejmu ¥ Celju od 8. do 17. septembra v dvorani A, paviljon A10!
Obrtna zadruga Lindau razstavlja na letošnjem celjskem obrtnem sejmu opremo in rezervne dele za varilstvo in hidravliko.

maturiral na gimnaziji v Murski Soboti. Nameraval je študirati na filozofski fakulteti v Ljubljani. »Ker sta brat in sestra že študirala, zame ni bilo možnosti in sem si moral poiskati zaposlitev. Prvo zaposlitev sem našel pri soboškem avtobusnem podjetju, kjer sem bil univerzalni uradnik — od blagajnika do prometnika. Leta 1947 sem zopet šel na mladinsko delovno akcijo Šamac— Sarajevo (leto nrej sem delal na progi Brčko—Samac) in tam zvedel za natečaj, ki so ga razpisale vojaške akademije. Odločil sem se, da preskusim srečo, čeprav nisem imel nobenih predstav o pomorstvu in dotlej nisem bil še nikoli na motju. Tako sem se leta 1947 napotil v vojaško pomorsko akademijo v Divulje pri Splitu, ki sem jo leta 1950 uspešno končal. Seveda so bile med šolanjem razne krize, ko si se hotel tudi vrniti domov, toda zatrdno sem se odločil, da vztrajam!«
Po končani akademiji je kot pomorski podporočnik dve leti poučeval pomorsko taktiko, nato pa se je specializiral za zveze in radarsko tehniko. Leta 1953 seje vkrcal na rušilec Durmitor, s katerim se je prvič odpravil na daljše potovanje zunaj jugoslovanskih meja. Z njim je namreč spremljal šolsko ladjo Galeb v Turčijo in Grčijo. »Spomnim se, da sem v 15 delovnih dneh dobil 55 prostih ur, ki sem jih lahko izkoristil, če je bila ladja zasidrana v pristanišču, predvsem ob večerih. Nanjo pa sem se moral vrniti do polnoči. Na ladji so čisto drugačne razmere kot na kopnem: vsak ima natančno določene naloge in ni razpravljanja o tem, ali jih bo izpolnjeval. Povelje na ladji je kratko in jasno. Kdor se mu ne podredi, mora z ladje!«
Ladja ima svoje srce, skrito v strojnici pod palubo, in možgane, ki so dvignjeni nad vse. Posadka je razdeljena na razne službe. Tako poznamo palubno službo s komandantom in oficirji ter prvim, drugim in tretjim čast
nikom, strojno in radijsko ter in-tendantsko službo s kuhaiji in natakarji, ki tudi vzdržujejo red in čistočo na ladji, hkrati pa skrbijo za vrvi. Skratka — na ladji lahko živiš brez ure, a kljub temu ne zgrešiš urnika.
Ob vsem tem pa me je zanimalo, ali je pomorski kruh grenak? Jože Goljevšček, ki je plul od rane mladosti do upokojitve, mi je dejal: »Zaslužek gotovo ni dovolj vabljiv. Morje ni vedno
STALNA POVEZANOST Z MORJEM — Tudi v pokoju ne more biti brez morja, kamor se vedno rad vrača. Sicer pa ga dobro poznajo slušatelji pomorske trgovske akademije v Kotorju.
gladko kot olje in plovba ne tako mirna, da bi se lahko vsak večer prepustil nostalgiji padajočega mraka. Na dolgih plovbah se marsikdaj zgodi, da več mesecev ne stopiš na trdna tla in ne vidiš kopnega. Takrat je gotovo več nevarnosti, tveganja in samote. Čeprav je tudi res, da se najraje zapremo v svojo kabinico in tam uživamo v miru. Drži pa tudi, da pomorščak komaj čaka, ko pride zopet na kopno, šteje dneve in se veseli. A ko je nekaj časa doma, ko vidi, da je vse na pravem mestu in da gre življenje tudi brez njega, se ga loti nemir. Spet komaj čaka, da odpluje na dolgo potovanje!«
RESNIČNE POMORSKE PRAVLJICE
Pa se zadržimo še nekaj časa ob pomorskem poklicu, ki je pritegnil tudi njegovega sina, ki je zdaj pomorščak v trgovski mornarici. Zdaj je že poldrugo leto na različnih potovanjih po širnih morjih. »Mislim, da tudi on dolgo ne bo vzdržal na kopnem. Morje je kot droga! Ko se nanj enkrat navadiš, postaneš njegov suženj. Morje ima svojo lepoto in takrat hitro pozabiš na vse grde trenutke, čeprav si se znašel v življenjski nevarnosti. Tako morje ni le za čudake ali samotarje, ampak tudi za povsem normalne ljudi, ko spoznajo vse čare morja, ki jih zasvoji.«
Po večletnem službovanju na rušilcih je Jože Goljevšček za
kratek čas zopet pristal na obali. Bil je upravnik delavnice, kjer so popravljali navigacijske in radarske naprave. »Ker pa me je morje močno privlačilo, sem prosil za premestitev. Tako sem prišel na večji rušilec Split, s katerim sem imel leta 1961 priložnost, da spremljam tovariša Tita na njegovi poti po zahodni in vzhodni Afriki, Indiji in Indoneziji. To potovanje je trajalo več kot tri mesece^ obiskali pa smo kar 12 držav. Zal pa me veže na ta rušilec neprijeten spomin. Ob pripravah na to veliko potovanje na Reki je prišlo do eksplozije parnega kotla in smo izgubili šest članov posadke. Osebno sem moral spremljati na zadnjo pot v Kikindo enega od mrtvih podoficirjev.«
Pravimo, da pomorska fantazija ne pozna meja, toda našemu sogovorniku se je zgodilo toliko zanimivega, da velja prisluhniti njegovim dogodivščinam.
»31. decembra 1953 smo bili zasidrani pred Piranom. Tja smo pripluli že tri mesece prej zaradi znanih razmer okrog Trsta. Večinoma smo bili mladi momaiji. Vem, da smo takrat lahko gledali ženske le skozi daljnogled, kajti na kopno nismo smeli stopiti. Potem ko smo očistili kotle in pripravili vse potrebno za priča-kanje novega leta, je pridrvel dežurni oficir in nas obvestil, da moramo takoj na pomoč remor-kerju v pristanišču Omišalj na otoku Krku. Bila je močna burja, v motje smo vrgli vrvi in sidro. Toda imeli smo smolo, ker je sidrna veriga počila, zato smo vrgli še drugo sidro, ki pa nam je počilo počez. In takrat smo namesto remorkerja začeli reševati sebe.«
Pozneje je na rušilcu večkrat spremljal šolsko ladjo Galeb. Zadnje potovanje je bilo leta 1976, ko je tovariš Tito potoval na vrhunsko srečanje neuvršče-
TEL. 069/75 739,75 807, Ž.R. 51920-601-12568 PRI SDK LENDAVA
TELEGRAM: LINDAU LENDAVA, 69220 LENDAVAp_p. 17
Z združevanjem samostojnega osebnega dela in vkju-čevanjem lastnih strokovnih služb zadruga organizira posreduje in izvaja sklepna dela v gradbeništvu, industrijsko kooperacijo za potrebe združenega dela ter opravlja razne storitve v Jugoslaviji in tujini
OBRTNA ZADRUGA-LINDAU-LENDAVAplo.,MOHORJEVA 24
lindau
lendava
DEJAVNOSTI ZADRUGE
— predelava in proizvodnja izdelkov iz kovin, lesa in plastičnih mas
__ izdelava sestavnih delov za elektrotehnične naprave, tiskana vezja
— izdelovanje usnjene galanterije
— izdelki iz betona:
• betonski zidaki
• betonski strešniki
— izdelki iz poliestrskega betona:
• okenske police
• zaoblice
— vsa inštalacijska in sklepna dela v vadben ištvu:
• inštalacije vodovoda, centralnega ogrevanja, prezračevanja in elektro-inštalacije
— zidarska, tesarska, krovsko-kleparska, slikopleskarska, keramičarska in steklarska dela
— mizarska dela, polaganje lesnih oblog in montaža notranje opreme
PRED EGIPTOVSKO OBALO — Jože Goljevšček (prvi z desne) na poveljniškem krovu ob potovanju v Kairo.
nih v Cejlon. »Spomnim se, da sem kot kapetan fregate odplul v spremstvu z rušilcem konec avgusta. Takrat nastajajo v Indijskem oceanu jesenski monsuni. Ob vrnitvi nas je zajel v Indijskem oceanu močan ciklon in smo do Adenskega zaliva pluli ka 7 namesto običajnih 5 dni. Zdelo se mi je, da bolj jadramo kot plovemo. Tudi plovba po Rdečem motju ni bila enostavna, saj nas je zajel puščavski pesek in pred sabo ne vidiš ničesar. Zame je bila zanimiva izkušnja tudi takrat, ko sem bil dve leti inštruktor pri sudanski vojaški mornarici. Tam sem spoznal celotno obalo z-, veliko koralnih grebenov, zato je bilo kopanje v moiju tvegano.«
TUDI PREKMURJE IMA POMORSKO TRADICIJO
Tako je Jože Goljevšček iz Murske Sobote spoznal marsikatero mesto na zemeljski obli, ki ga drugače ne bi. »Če bi se rodil še enkrat, bi bil znova pomorščak. Na morju enostavno poza
biš na vse težavne dni. Kamorkoli pogledaš, je morje, tiha, presunljiva pesem valov in pene, ki je nikoli ne pogoltne niti gost mrak. Ko se prebudiš, vidiš, da je morje kot ogledalo, da je vse mirno in ne moreš pozabiti vsega krasnega in poetičnega, ki te navdaja v tistem trenutku. Pa čeprav se marsikaj zgodi, da lepe dežele, o kateri sanjaš, zaradi službenih obveznosti sploh ne obiščeš, ampak ostaneš na ladji. Zanimivo je, da ima tudi Prekmurje določeno tradicijo v pomorstvu. Kaže, da smo vendarle del Panonskega morja. Tako se spominjam Čepregija iz Martja-nec, ki je v stari Jugoslaviji služboval v trgovski mornarici. Pozneje, predvsem do leta 1955, je več Prekmurcev končalo podoficirske šole, zdaj pa jih je nekaj tudi na ladjah vojaške mornarice, trgovske mornarice splošne plovbe Piran itd. To dokazuje, da je tudi v naši pokrajini določena pomorska tradicija!«
Milan JERŠE
VF-STNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
STRAN 13
SLABA VINOGRADNIŠKA LETINA? — Kaže, da je bilo le nekaj vinogradnikov, ki imajo nasade trt v okolišu Lendavske gorice, । uspešnih pri zatiranju oidija, peronospore, grozdne gnilobe_, množica drugih pa se sprašuje, kje je vzrok, zaradi katerega niso uspeli. Čeprav je čas trgatve še daleč, grozdje že gnije, zato bo letos sladkega mošta in seveda vina, vsaj kar zadeva lendavsko vinogradniško območje, veliko manj. Vinogradniki trdijo, da so sicer izdatno in pogosto škropili, vendar, ker ni uspeha, so začeli dvomiti o učinkovitosti zaščitnih sredstev. Drugi pa se izgovarjajo na slabo vreme. Bodi tako ali drugače, vina bo manj, zato jih ni malo, ki lanski pridelek še »šparajo«. Na posnetku so lendavska vinogradniška pobočja s pogledom od Trojice. Foto: Š. S.
MOSTA NI VEČ
Te dni so krajani Lastome-rec in Radvenec ostali brez mosta čez reko Ščavnico. Ni ga podrla vodna ujma, ampak delavci, ki opravljajo dela pri regulaciji Ščavnice. Tako morajo sedaj krajani, zlasti tisti, ki imajo njive na tej ali oni strani Ščavnice, voziti po obvozu prek Ivanjševec ali
Spodnje Ščavnice. Na istem mestu bodo sicer postavili nov most, toda šele prihodnje leto. Dotlej pa bodo morali malo potrpeti, tako kot so krajani Ivanjševec, ki bodo kmalu vozili prek novega mosta.
Ludvik Kramberger
Stari mlin v neposredni bližini jezera pri Negovi je za številne obiskovalce zanimiv. Še bolj bi bil. če bi lahko v njem dobili kmečki kruh, bele pogače ali vsaj kozarec domačega vina.	bbp
Za pomoč prizadetim kmetom
V TURNIŠČU VODE NA PRETEK
V Turnišču niso čakali, da bi vodno zajetje povsem usahnilo, oziroma da bi bile pipe suhe, ampak so se odločili za razširitev. Pravzaprav za novo črpališče. Vodnjak in stavba s črpalkami in rezervoarji sta že nared, zdaj je treba do črpališča potegniti še 600 metrov dolg kabel za elektriko. To bodo uredili še letos. V prvi četrtini prihodnjega leta pa bodo od črpališča speljali 700 metrov dolgo vodovodno na-
pajalno omrežje. Z naložbo, ki jo v glavnem financirajo z denarjem krajevnega samoprispevka, si bodo dolgoročno zagotovili dovolj vode za razvijajoče se krajevno središče Turnišče, saj bodo, lahko na sekundo načrpali 30 in več litrov vode, medtem ko je sedanja poraba za polovico manjša. Za urejanje novega vodovoda je nekaj denarja primaknila tovarna Planika.
Š. S.
Letošnje poletje so velika neurja povzročila ogromno škode, največ v severovzhodni Sloveniji, kjer je najbolj prizadeto kmečko prebivalstvo. Ker so bili ob naravnih ujmah v preteklih letih deležni širše solidarnostne pomoči tudi prebivalci soboške občine, je podružnica Slovenske kmečke zveze v Murski Soboti dala pobudo za zbiranje pomoči prizadetim kmetom. Ta pomoč se bo zbirala ob sodelovanju Kmetijske zadruge Panonka v različnih oblikah, kot so denar, krma, kmetijski pridelki itn.
Vodstvo OK SZDL podpira to pobudo, zato je pozvalo vse predsednike krajevnih konferenc SZDL, predvsem iz vaških krajevnih skupnosti, da se vključijo v akcijo, kamor bodo pritegnili tudi svete za kmetijstvo. Dogovorili so se za enotno akcijo v posameznih krajevnih skupnostih soboške občine, da bi se izognili morebitnim zapletom. Tako so se nekateri predsedniki KK SZDL že povezali z nosilci akcije, to je s člani vodstev Slovenske kmečke zveze, delavci KZ Panonka in drugimi.
M. Jelše
POMOČ PRIZADETIM — Neurje v juliju je hudo prizadelo že tako .iromašne Haloze v ptujski občini, prejšnji teden pa je divjalo v Laškem in okolici. Prizadetim pomagamo z denarjem od enodnevnega zaslužka, zaželeno pa je, da pošljemo denar na žiroračun Rdečega križa Slovenije s pripisom »pomoč po neurju v severovzhodni Sloveniji«, ki ima številko 50101-678-51579, saj se je ta humanitarna organizacija izkazala, ko so imeli težave na našem območju, recimo Goričkem. Na posnetka: zakonca Korošec iz vasi Skrblja v ptujski občini pričakujeta naraščaj, vprašanje pa je, kako ga bosta lahko preživljala, saj je po neurju del pobočja, kjer sta imela vrt, sadovnjak in njivo, zdrsel v dolino. Njima in še množici drugih naj bi pomagali tudi stanovski tovariši — naši kmetje. Sicer pa smo zvedeli, da večina pomurskih krajevnih organizacij zbira denar, pa tudi nekatere občine so ga že poslale. Občinski odbor RK v Murski Soboti je nakazal 500.000 dinarjev.	Foto: Š. S.
Sodelujte s Prlekijo!
— kooperacija za tržno usmerjene obrtnike in financiranje vaše proizvodnje
— računalniško poslovanje
— sovlaganje v vašo proizvodnjo
— odkup in prodaja idej in programov
— skupen razvoj novih programov
— izvoz—uvoz
— prodajna služba za SFRJ
— pravna služba z odvetniki
— hranilno-kreditna služba
— razstavni salon
— Hub — kvaliteten gostinski lokal zaprtega tipa
HOTIZA
NAŠLI ČOLN - DEBLAK
22. mednarodnem Celju od 8. do 17. vabimo vse poslo-
V gramoznici v stari strugi Mure na Hotizi so pri izkopu gramoza z bagerjem odkrili v globini 5 metrov večje deblo. Potem ko so ga potegnili na površino, so ugotovili, da gre za skoraj 10 metrov dolg čoln, izdelan iz enega debla. Spredaj in zadaj sta v čolnu obdelana praga, srednji del pa je polkrožno obdelan. Širina čolna v tem delu je 85 centimetrov, debelina stranic pa je 10 do 16 centimetrov. Po mnenju predstavnika Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine Maribor je čoln-deblak, kljub poškodbam, izredne zgodovinske vrednosti, zato ga je treba konzervirati. Zaradi nevarnosti izsušitve so čoln ponovno potopili, vendar so ga privezali na vrv in ga je možno izvleči. Pričakujejo, da se bodo v kratkem oglasili re-stavratoiji iz Ljubljane in si ogledali najdbo ter svetovali, kako naprej.	Š. s.
GRAMOZNICA — Na mestu, kamor je zazrt naš sodelavec Jože Gabor, je potopljen skoraj deset metrov dolg čoln, izdolben iz enega kosa (debla). Da ne bi razpadel oziroma se izsušil, so ga znova potopili.
Foto: Š. S.

prostoru st- 22.
TOVARNA MASIVNEGA POHIŠTVA JV1URALES
Okusi so različni, zato smo izoblikovali pester program STOLOV, MIZ in KOTNIH KLOPI.
Izbirate lahko med domačim in izvoznim programom po proizvodnih cenah.
Telefon: (069) 81-028, 81-204, 81-1%, 81-652, 81-662
Telex: 35282 OZ PRL YU
Telefax: 81 854
Obiščite nas v Ljutomeru v Kolodvorski 3 vsak dan od 6. do 14.. v četrtek do 16. ure. Informacije po telefonu: (069) 81301
TOVARNA MASIVNEGAPOHIŠTVA MORALES
STRAN 14
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
šport
LJUBLJANA
SNL
Alfred Matiš — predsednik AK Pomurje iz Murske Sobote
K Pomurju nimamo ugodnih možnosti za atletiko
Pomurski atleti in atletinje, ki nimajo najboljših možnosti za delo. so letos razveselili z nekaterimi odličnimi uvrstitvami in rezultati. O tem in možnostih razvoja pomurske atletike smo se pogovarjali s predsednikom Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote, Alfredom Matišem, nekdanjim znanim tekačem Pomurja.
— Za nami je večina letošnjih pomembnejših atletskih tekmovanj. Kako ocenjujete rezultate pomurskih atletov in atletinj?
»Splošna ocena letošnje sezone je, da so pomurski atleti in atletinje v glavnem dosegli enake rezultate kot lani. Mislim celo, da so nekoliko slabši, na kar pa so vplivale poškodbe nekaterih tekmovalcev in tekmovalk. Sicer pa smo z doseženimi rezultati glede na možnosti, ki jih imamo, zadovoljni.«
— Kateri atleti in atletinje pa so predvsem izstopali?
»Tudi letos so se uveljavili predvsem tisti atleti in atletinje kot lani. To so Špur v teku na 100, 200 in 400 m in Grabar v teku na 5.000 in 10.000 m pri moških ter Števanečeva v teku na 400 in 800 m in Pergarjeva na 1.500 m. Prevladujejo torej tekaške discipline.«
— Preostalo je še nekaj letošnjih atletskih tekmovanj. Kaj pa lahko pričakujemo od njih?
»Mislim, da v glavnem enake rezultate, kot so bili doseženi v spomladanskem delu tekmovanja. To pa pomeni, da pričakujemo tudi nekatere odlične rezultate v republiškem merilu.«
— Kako pa v AK Pomurje skrbite za vzgojo mladih atletov in atletinj. Kako poteka selekcija?
»Vsako leto organiziramo v Pomurju občinska in pomurska tekmovanja. To pa je tudi priložnost za selekcijo nadarjenih tekmovalcev in tekmovalk, ki jih vključujemo v naš klub, kjer imamo tri trenerje, ki potem z njimi delajo. Pri tem bi posebej opozoril na zavzeto delo trenerjev Mirka Šeruge in Tiborja Lebarja. «
— Pomurski atleti in atletinje tožijo, da nimajo primernih možnosti za normalno delo. Kakšne so možnosti, da se ti izboljšajo?
»Kratkoročno gledano nimamo možnosti za izboljšanje razmer za delo. Kot vemo, pa je prav primerno vadbišče in tekmovališče eden od pogojev za doseganje vrhunskih rezultatov. Murska Sobota namreč nima primernega stadiona za atletiko in tudi za nekatere druge športe ne. Zato uporabljamo atletski stadion Osnovne šole 17. oktober Beltinci, ki pa tudi ne ustreza vsem sodobnim zahtevam.«
Feri Maučec
—ROKOMET----------------
Pomurka Bakovci v Trakoščanu
Rokometaši Pomurke Bakovci, ki se že nekaj časa pripravljajo za novo tekmovalno sezono v slovenski ligi, so bili od 25. do 31. avgusta na skupnih pripravah v Trakoščanu. Priprav so se udeležili vsi igralci, s katerimi računajo, da bpdo igrali v prvenstvu, razen Božiča (zaradi dela), Koželja in Lebarja (osebni razlogi). Namen skupnih priprav, ki sta jih vodila trener Zoran Antolin in tehnični vodja Stefan Buzeti, je bil odpravljanje napak moštva v obrambi in posameznih igralcev ter uigranje moštva. Z možnostmi za delo v Trakoščanu so Bakovčani zelo zadovoljni, priprave pa bi bile gotovo še uspešnejše, če bi bili zbrani vsi igralci. Med pripravami na Trakščanu so Bakovčani odigrali več prijateljskih tekem s hrvaškimi klubi. Premagali so Lepoglavo s 35:24, Benfico s 27:26, Vartilen s 24:21 in Varteks s 34:30 ter izgubili eno samo tekmo — z Ivančico — (24:26). V ekipo so se uspešno vključili novi igralci Petek, Titan in Kovačič, tako da bodo lahko uspešno nastopali v prvenstvu. Rokometaši Pomurke Bakovci nadaljujejo s pripravami v športni dvorani v Murski Sobotf, kjer vadijo ob ponedeljkih, sredah in petkih, do začetka prvenstva pa bodo odigrali še nekaj prijateljskih tekem. Tako že v četrtek (7. septembra) igrajo tekmo v Ormožu, v sredo (13. septembra) gostujejo v Gradcu, kjer bodo odigrali tekmo z Wagner Birojem, v petek (15. septembra) pa bodo gostili v Murski Soboti francoskega ligaša Liyon, za katerega brani jugoslovanski reprezentant Bašič. Prvenstvo se začne 16. septembra, ko bi morali Bakovčani v gosteh igrati z Jadranom iz Kozine, vendar je tekma na željo gostiteljev, ki ta čas gostujejo v Ingolstadtu v ZR Nemčiji, preložena na 27. septeber. Tako bodo rokometaši Pomurke Bakovci igrali prvo prvenstveno tekmo slovenske lige doma 23. septembra z moštvom Ferotehne iz Izole. Pa še zanimiva vest za rokom_etne vratarje Rokometni klub Pomurka Bakovci organizira v petek, 8. septembra ob 18 uri na igrišču v Bakovcih seminar za rokometne vratarje, ki ga bo vodil trener avstrijskega prvoligaša Brucka Tomic. Seminarja se lahko udeležijo tudi vratarji drugih pomurskih klubov
r. Maucec
— SPIDVEJ
LAZAR IN HORVAT NA ZMAGOVALNI STOPNIČKI?
Avto-moto društvo Lendava bo v nedeljo, 10. septembra 1989, orga-S” »s Sl
pričakujejo, da hod odo.naci ek	zmagova|nlh stopničkah. Vse-
se bosta Horvat m l azar tudi pojavila	. Horvatom in
iSdem k zat"maSd točke po treh dirkah V Lendavi pa tudi Lazarjem i le za i	. d ka(crih izstopata Koren predvsem in
venstvo.
F. Maučec
ZMAGALI MAJA IN TINA
Mladi kajakaši Brodarskega društva Bistrica so tudi na republiškem tekmovanju v spustu in slalomu, ki je bilo minulo nedeljo na Gradiščici in Ljubljanici, dokazali, da so med najboljšimi v Sloveniji. Tako je Maja Žižek v spustu osvojila naslov republiške prvakinje, Tina Jakšič je bila druga, Mateja Gjerek peta in Mateja Žalik šesta. Za las je ušla zmaga tudi pionirju Egonu Krampaču, vsekakor pa je tudi 2. mesto v republiki velik uspeh. V slalomu pa so bili po pričakovanju nekoliko slabši, in sicer je Maja Žižek zasedla 3., Tina Jakšič 4. in Egon Krampač prav tako 4. mesto.	_aj
~ AVSTRIJA-"
TRI DNI NA MURI
Člani Brodarskega društva Mura Krog pa so udeležili 3-dnevnega odprtega prvenstva Avstrije, ki je bilo ob koncu tedna na zgornjem toku reke Mure. V' dokaj močni konkurenci so dosegli več dobrih uvrstitev. V pionirski konkurenci je bil IZTOK HORVAT 3. v spustu in 4. v slalomu, med mladinci je Roman Kovačič zasedel v spustu 4., njegov brat Simon pa 6. mesto, Simon Novak pa se je med člani uvrstil na 12. mesto. V moštveni vožnji 3 x KI so Horvat—Kovačič—Kovačič v spustu osvojili 4., v slalomu pa 7. mesto.	-aj
KASAŠTVO
NORA G (Š. KLEMENČIČ) PRVA V AVSTRIJI
Štefan Klemenčič iz Murske Sobote, ki se je lani prvič začel pojavljati na kasaških dirkah s kobilo Lambreno in dosegel nekaj odličnih uvrstitev, se vse bolj uveljavlja. Na nedavnih dirkah Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je z Dunaja uvoženo kobilo Noro G zasedel drugo mesto. Še boljša pa sta bila na nedeljskih dirkah v Wildonu v Avstriji, kjer sta zmagala v prvi dirki in si prislužila 5.000 avstrijskih šilingov.
PNL					
Rezultati — 2. kolo					
Verže j Tišina					1:1
Renkovci:Polana					1:1
Ižakovci :Kobilje					0:0
Dobrovnik:Bakovci					1:2
Cankova.Turnišče					0:1
Črenšovci:Lipa					3:2
Turnišče	2	2	0	0	3:4	4
Veržej	2	1	1	0	5:2	3
Ižakovci	2	L	1	0	3:1	3
Kobilje	2	1	1	0	3:1	3
Polana	2	1	1	0	4:3	3
Bakovci	2	1	0	1	3:4	2
Črenšovci	2	1	0	1	4:6	2
Lipa	' 2	0	1	1	5:6	1
Cankova	2	0	1	1	3:4	1
Tišina	2	0	1	1	3:4	1
Renkovci	2	0	1	1	2:4	1
Dobrovnik	2	0	0	2	1:4	0
I.	ONL Lendava
Rezultati — 1. kolo
Graničar:Petišovci	3:0
Bistrica:MIadost	1:3
Nafta B:NedeIica	5:2
Mostje:Hotiza	1:2
Odranci :Lakoš	j J
II.	ONL Lendava
Rezultati — I. kolo
Kapca Zvezda	4:2
Žitkovci:Panonija	4:4
Olimpija prosta
DRUGA ZMAGA MURE
V drugem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostila Domžale in zmagala z 1:0. Edini gol na tekmi je dosegel Ivo Cifer v začetku drugega polčasa iz enajstmetrovke. Tako so Sobočani dosegli drugo zaporedno zmago. Boljši del moštva je bila ožja obramba, v napadu pa je bil najaktivnejši Lopert. Mura je igrala v postavi: Šiftar, Kardoš, Kardoš, Bencak, L Cifer, Gaševič, Abakumov (F. Cifer), Cirkvenčič, Baranja, Con-tala (Črnko), Zrim in Lopert. Pred okrog 600 gledalci je sodil Klinc s Ptuja. V naslednjem kolu igra Mura v Izoli. Slovenska
mladinska pija 1:1.	liga — Mura :	: Olim-
Medvode	2 2 0 0	4:0 4
MURA	2 2 0 0	2:0 4
Rudar (Tr.)	2 110	4:1 3
Rudar (TV)	2 110	4:2 3
Slovan	2 110	1:0 3
Domžale	2 10 1	5:1 2
Elan	2 0 2 0	2:2 2
Izola	2 0 2 0	0:0 2
Stol	2 0 11	1:2 1
Vozila	2 0 11	0:1 1
Elkroj	2 0 11	2:4 1
Steklar	2 0 11	2:5 1
Pohorje	2 0 11	0:5 1
Žalec	2 0 0 2	0:4 0
OČNL
POMURSKI DERBI DOBILA NAFTA
Žreb je določil, da sta se že v prvem Jcolu tekmovanja v območni članski nogometni ligi vzhod v Lendavi srečala pomurska ligaša Nafta in Beltinka. Razburljivo srečanje, ki je tudi pritegnilo precej gledalcev, seje končalo z zmago Nafte z 2:1. Strelci golov: Novak in Dovečar za Nafto ter Jančar za Beltinko. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah — NAFTA: Kusek, Graj, Požgai, Novak, Šabjan, Piberčnik, Horvat I (Horvat II), David, Herceg’ Rob in Dovečar. BELTINKA: Černjavič, Zver, A. Jona (Čemela)^ Baša, Markovič (R. Jona), Mertuk, Tratnjek, Karajica, Jančar,’ Donko, Godina (Škafar). Sodil je Medved z Raven na Koroškem. V naslednjem kolu igra Beltinka doma z mariborskim Železničarjem, Nafta pa prav tako doma s Proletarcem.
4. MEMORIAL MATEJA KLOPČIČA
ČETRTIČ ZMAGALI
VETERANI TRIM TEAMA
V Gornji Radgoni je bil četrti rokometni turnir veteranov za memorial Mateja Klopčiča, ki ga je pripravil domači rokometni klub. Na turnirju je sodelovalo devet ekip iz severovzhodne Slovenije, ki so bile v predtekmovanju razdeljene v tri skupine. Zmagovalci skupin pa so se uvrstili v sklepni del tekmovanja.
I. MNL MS
Rezultati — 2. kolo
Ljutomer: Puconci	7:1
Bratonci: Radgona	2:1
Šalovci:Čarda	4:1
Serdica:Dokležovje	2:3
RogašovciTromejnik	2:1
Rakičan :Gančani	3:3
Ljutomer	2	2	0	0	10:3	4
Rogašovci	2	2	0	0	8:1	4
Dokležovje	2	2	0	0	5:2	4
Bretonci	2	2	0	0	5:3	4
Tromejnik	2	I	0	1	12:2	2
Radgona	2	1	0	L	5:4	2
Šalovci	2	1	0	1	4:3	2
Rakičan	2	0	1	1	5:6	1
Gančani	2	0	1	1	3:9	1
Čarda	2	0	0	2	3:7	0
Puconci	2 0 0' 2 3:11 0
Serdica	2 0 0 2 2:14 0
II. MNL MS
Rezultati — 2. kolo
Romah : Apače	2:3
Hodoš : Vrelec	8:4
Grad : Križevci	2:0
Prosenjak. : Tešanovci	12:0
11 plavih : Filovci '	3:2
Prosenjak.	2 2	0	0	15:1	4
Grad ‘	7	7	0	0	7:1	4
11 plavih		0	0	7:4	4
Apače	2	0	0	5:3	4
Hodoš	I i	0	0	8:4	
Križevci	1 0	0	1	0:2	0
Romah	2 0	0	2	4:7	0
Filovci	2 0	0	2	36	0
Vrelec	2 0	0	7	5:10	0
Tešanovci	2 0	0	7	1:17	0
~ MOTOKROS-----------
OLIVER R0GAN DRUGI
V Orehovi vasi je bila pozivna dirka v motokrosu za pionirje v razredu 60 ccm. Na dirki se je izkazal Oliver Rogan iz Sotine in v prvi vožnji prepričljivo zmagal, v drugi pa je bil zaradi padca drugi in tako zasedel drugo mesto z enakim številom točk kot zmagovalec.
- KOŠARKA
VISOKA ZMAGA
S0B0ČANK
V prvem kolu drugega dela tekmovanja v slovenski košarkarski ligi vzhod za kadetinje je Pomurje v Mariboru visoko premagalo Marles 63:43. Strelke za Pomurje: Friškičeva 15, Malačičeva in Brezičeva po 13, Forstna-ričeva 10, Ciganova 6 tir Herije-va in Haklova po 3.
~ KOLESARSTVO
Šooš tretji
v Grosuplje
Ob praznovanju 15-letnice kolesarstva je bil v Grosuplju 15. kriterij, ki je štel kot kriterij slovenskih mest. Med več kot 200 kolesarji je lep uspeh dosegel Šooš, član K K Pomurje iz Beltince, saj je pri mlajših mladincih zasedel tretje mesto.
Z nedeljskega nogometnega srečanja med Muro in Domžalami v Murski Soboti, ki so ga dobili Sobočani z 1:0. Foto: F. Maučec
Rezultati — prva skupina: Bakovci :Radenska 9:5, Trim team:Ba-kovci 19:12, Trim team:Radenska 14:6. Zmagal je Trim team pred Bakovci in Radensko. Druga skupina — Radgona.Ljutomer 11:5, Branik .Radgona 12:6, Branik:Ljutomer 10:6. Zmagal je Branik pred Radgono in Ljutomerom. Tretja skupina — Polet .Velika Nedelja 11:11, Krog.Polet 17:13, Krog:Velika Nedelja 10:8. Zmagal je Krog pred Veliko Nedeljo in Poletom. Finale — Trim team .Krog 21:14, Trim team branik 15:13, Branik. Krog 16:13. Zmagovalec turnirja je četrtič zapored postala ekipa Trim teama iz Celja pred Branikom iz Maribora in Krogom Za najboljšega vratarja je bil razglašen Ulen (Krog), za najboljšega krožnega napadalca Plasovnik (Branik), za najboljšega igralca Cvetec (Krog), za najboljšega strelca Bojovič (Trim team), ki je dosegel 32 golov, m za najbolj disciplinirano moštvo Bran,k. Najboljši so prejeli pokale inpraktična darila. Memorialni pokal Mateja Klopčiča je prispeval Ipes Gornja Radgona, pokal za memorial Jožeta Topolovca pa Občinski svet zveze sindikatov Gornja Radgona.	wimstu
NAMIZNI TENIS
Jubilejno prvenstvo
Tradicionalno, letos že 20. odprto pionirsko prvenstvu M. Sobote, ki je bilo pod pokroviteljstvom sozda ABC Pomurka ter pokroviteljem kluba veletrgovino Potrošnik, je tudi letos zbralo veliko nastopajočih: 110 tekmovalcev iz 25 klubov, vsi najboljši iz treh republik, Hrvatske, BiH in Slovenije, katerih pionirji so letos v jugoslovanskem vrhu in bo med njimi gotovo kakšen državni reprezentant. 2.3* Pumiirci, k; so intni v pretekiosii veiiko uspeha na teh prvenstvih, tokrat niso dosegli nič, kar je odraz njihovega slabega dela z najmlajšimi v zadnjih letih in le upati je. da bo v prihodnje pri Sobočanih bolje s prihodom novega poklicnega trenerja.
V ekipni konkurenci pionirjev se je ekipa Sobote uvrstila med najboljših 16, enako je uspelo tudi ekipi mlajših pionirjev Radgone in Sobote. V posamezni konkurenci je najboljšo uvrstitev dosegel Kolbl iz Radgone pri mlajših pionirjih, ko se je uvrstil med najboljših 16. Sicer je pri pionirjih ekipno zmagala ekipa Strojne iz Maribora pred Industrogradnjo iz Zagreba, pri mlajših pionirjih pa ekipa Novega mesta pred Radljami. V posamični konkurenci pionirjev je zmagal Belič iz Lokomotive Vinkovci pred Tancerjem iz Maribora, v konkurenci mlajših pionirjev pa Retelj pred Mikličem, oba iz Novega mesta. Edino, s čimer se lahko tokrat pohvalijo Sobočani, je bila odlična organizacija, ki so jo uspešno izpeljali vsi delavci in igralci kluba.	M.U.
JUDO
LENDAVČANI SE PRIPRAVLJAJO
Mladi judoisti Mladosti iz Lendave imajo za seboj že dva meseca intenzivnih priprav za novo tekmovalno sezono v prvi slovenski ligi. Po programu profesorja Zdravka Bajzeka sta priprave v juliju in avgustu uspešno vodila kondicijski trener Dušan Varga in trener Jože Kovač. Lendavčani si predvsem želijo, da bi se obdržali v slovenski ligi. Za ekipo bodo nastopali: Breznik, Kovač, Bogdan, Bajzek, Kulčar, Krajačič, Či.nč, Lešnjak, Recek, L Varga, Bakan, D. Varga in Piki. Novinca v ekipi sta Mario Bogdan in Nenad Piki, ki sta prišla iz kluba Martih Puštek iz Čakovca. Lendavske judoiste finančno podpirata pokrovitelja Naravno zdravilišče Lendava in Lovski dom Lendava, za sodelovanje pa se dogovarjajo še z nekaterimi delovnimi organizaci-Jami-	J. K.
NOGOM ET	————————————————— --------------—
PIONIRJI MURE
S pripravami za novo tekmovalno sezono začenjajo v ponedeljek, IL septembra 1989, ob 15.30 tudi mlajši pionirji Mure iz Murske Sobote. To so učenci od prvega do četrtega razreda osnovne šole. Tisti, ki imajo veselje do nogometa, naj se javijo na igrišču Mure pri trenerju Dragu Posavcu.
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
STRAN 15
samozaščita, varnost, obramba
POGREŠANE OSEBE - TUDI IZ POMURJA
Ko človek nenadoma in nepričakovano zapusti kraj, kjer je dotlej bival, in ni jasno, kakšna je njegova usoda, običajno pravimo, da je ta oseba pogrešana. Vsakemu se je v življenju pripetilo, da je nekoga za krajši ali daljši čas pogrešal, najsibo da je pogrešal otroka,ki se ob uri ni vrnil iz šole ali zabave, ali svojce, ki jih nepričakovano ni našel doma, ali pa prijatelje, ki se ob dogovorjenem dnevu niso vrnili z letnega dopusta. V takih razmerah se v nas pojavi nešteto vprašanj, ki skušajo najti odgovor na to, kje je pogrešani. Najprej pomislimo na nesrečo, se spet tolažimo, da se je oseba pač nekje zadržala, in na koncu, ko se z osebo srečamo, nam odleže pri srcu in nasmehnemo se svoji bujni domišljiji.
Na žalost pa takšne zgodbe nimajo vedno srečnega konca in končajo se lahko s tragično novico ali pa večno negotovostjo o usodi pogrešanega. V oddelku za zatiranje kriminalitete pri UNZ Murska Sobota je ena od dejavnosti tudi iskanje pogrešanih oseb. Ta dejavnost izhaja predvsem iz hipoteze, da izginotje ni vedno le posledica svobodne odločitve posameznika, marveč tudi nesreče, samomora ali kaznivega dejanja. V letošnjem letu smo dobili v prvih šestih mesecih 12 prijav o pogrešanih osebah. Od tega števila seje 11 ljudi tako ali drugače vrnilo domov oz. smo ugotovili, kje so, medtem ko usoda 1 osebe tačas še ni jasna. Izhodišče za iskanje pogrešanega je vzrok, zakaj je oseba odšla iz kraja stalnega bivališča. Pri obravnavi vzrokov ugotavljamo, da so to najpogosteje nesoglasja in prepiri v družini, na katere vpliva alkoholizem, neuspeh pri študiju, duševna bolezen ali labilnost. Seveda pa poleg naštetih
ŽAVCER je visok 175 cm, srednje postave, ovalnega obraza, svetlo kotanjevih las, sivih oči, na levi strani čela ima 2-centimetrsko brazgotino.
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI CVEN
razpisuje
prosta dela in naloge
TAJNIKA KRAJEVNE
SKUPNOSTI
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— ekonomski tehnik (V. stopnja),
— dve leti delovnih izkušenj,
— znanje finančnega poslovanja,
— organizacijske sposobnosti,
— stalno bivališče v KS Cven.
Poskusno delo 3 mesece.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: Krajevna skupnost Cven, 69240 Ljutomer.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po izteku objave.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
Bakteriološko oporečna voda v Lukavcih
Teden, ki je za nami, je značilen po dveh dogodkih. Prvi je začetek novega šolskega leta,. ko naj bi bili še posebej previdni v prometu, drugi pa je zastrupitev z vodo v delu ljutomerske občine.
ZAJETJE VODE V LUKAVCIH ONESNAŽENO
29.	in 30. septembra je kakih 100 občanov ljutomerske občine iskalo zdravniško pomoč zaradi prebavnih motenj. Obstaja utemeljen sum, da je do infekcije prišlo zaradi okužene pitne vode. Po prvih analizah je bilo ugotovljeno. da je voda v vodnem zajetju v Lukavcih bakteriološko oporečna in neprimerna za pitje. Hujših obolenj na srečo ni bilo. Ustrezni organi ugotavljajo, zakaj je do okužbe prišlo.
IZSILILA PREDNOST
28.	avgusta se je zgodila prometna nesreča v Borečih. Voznica osebnega avtomobila Milena Marin iz Borecev seje peljala po vaški poti. Ko je pripeljala v kri
vzrokov obstaja tudi možnost, da je oseba postala žrtev kaznivega dejanja in je skrita, da bi bilo prikrito tudi kaznivo dejanje.
Vsakemu se lahko že jutri zgodi, da bo pogrešal svojega bližnjega, otroka ali prijatelja. Zaradi tega bomo v članku posredovali nekaj napotkov za ukrepanje v takih primerih, ki bistveno pripomorejo k uspehu iskanja pogrešane osebe.
Kot .je že omenjeno, je najpomembnejši podatek za iskanje pogrešane osebe vzrok njenega odhoda. Tukaj se delavci organov za notranje zadeve srečujemo s težavo, da so prijavitelji ob izpovedi vzroka odhoda pogostokrat neiskreni, saj se ne želijo kompromitirati in ne želijo razkriti težav in problemov v zvezi s pogrešano osebo. Drugo, tudi zelo pomembno, je opis pogrešanega. Gre za osebni opis, opis posebnosti na telesu, kot so razna tetoviranja, brazgotine, nakit, ki ga pogrešani nosi na sebi, in kar je še posebej pomembno, oblači-
16. 4. 1985 je po sporu med otroško igro pobegnil neznano kam otrok Ivan ŠARKEZI, roj. 22. 12. 1970, doma iz Černelavec, Pušča 83.
žišče z lokalno cesto, je izsilila prednost pred voznikom kolesa z motorjem Vladom Vrbnjakom iz Berkovec, ki se je pri trčenju telesno poškodoval.
PRETESNO PREHITEVANJE
30.	avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Radoslavcih. Voznica osebnega avtomobila Marija Repa iz Drakovec je vozila iz Branoslavec proti Bučkov-cem. V Radoslavcih pri trgovini je dohitela pešca Stanka Filipiča iz Radoslavec. Prepozno ga je opazila in ga zaradi tesnega pre-, hitevanja zadela. Pešca je vrglo na pokrov motorja in ga odbilo v jarek, kjer je obležal hudo poškodovan. Lažje se je poškodovala tudi sopotnica v avtomobilu, D. R. iz Drakovec.
OTROK NENADOMA NA CESTO
1. septembra se je zgodila prometna nezgoda v Radencih. Voznik tovornega avtomobila Slavko Pukl iz G. Radgone je peljal po regionalni cesti iz Ljutomera
la, kijih ima pogrešani oblečena ob izginotju. Za uspešno iskanje pogrešane osebe so pomembni tudi drugi dopolnilni podatki, kot so podatki o prtljagi, ki kaže na to, kako daleč in za koliko časa bi lahko oseba odšla, podatki o tem, ali je oseba vzela s sabo potni list, ki kažejo na to, da namerava prestopiti državno mejo, podatki o tem, koliko denarja ima oseba pri sebi, itd.
Posebna kategorija pogrešanih oseb so otroci. V teh primerih organi za notranje zadeve reagiramo kar se da hitro in sprožimo akcijo iskanja, saj je pri pogrešanih otrocih velika možnost, da so se izgubili, da so postali žrtev nesreče itd. Zaradi tega je za uspešno iskalno akcijo zelo pomembno, da prijavitelj posreduje podatke o kraju, kjer so otroka nazadnje videli, o času, ko so otroka nazadnje videli, podatke o' starosti in spolu otroka, o njegovi krajevni orientiranosti ter druge posebne okoliščine, ki spremljajo izginitev otroka. V akcijo iskanja se običajno vključijo narodna zaščita, gasilske enote, pripadniki JLA ter ribiške in lovske družine.
Ena od metod iskanja pogrešanih oseb je tudi komuniciranje z javnostjo prek sredstev javnega obveščanja. Tudi v tem sestavku smo se odločili, da javnost seznanimo s podatki o nekaterih po-
Od doma je 29. 5. 1989 odšla tudi mladoletna Marjeta NIKOLIČ, roj. 21. 12. 1972 iz Dolge vasi 125. Za njo se je izgubila vsaka sled.
Gasilci s Petanjec so se pred nedavnim udeležili Žun-kovičevega memoriala v Šoštanju. Gre za tekmovanje s starimi gasilskimi napravami. Pe-tanjski gasilci so nastopili z ročno brizgalno iz leta 1891. Petanjski gasilski veterani so dobili prizniffljtc—tekmovanje je bilo posvečeno proslavi 110-letnice delovanja gasilskega društva v Šoštanju. Tam so bili še veterani iz Čazme. Spittala v Avstriji in Lohne v ZRN.
frku
proti Radencem. Na ljutomerski ulici  v Radencih je nenadoma pripeljal pred njega z desne z dvorišča stanovanjske hiše kolesar V. M. iz Radenec. Le-tega je po trčenju odbilo v jarek, kjer se je hudo poškodoval. Voznik tovornega avtomobila je vozil z neprimerno hitrostjo in nesreče ni mogel preprečiti.
SKOČIL IZ AVTOBUSA
I. septembra se je zgodila prometna nezgoda v Grabonošu. Voznik avtobusa Karel Karlo z Blaguša je vozil na redni progi Videm —G. Radgona. V naselju Čakova je ustavil na avtobusni postaji, kjer so vstopili in izstopili potniki. Ko je odpeljal je pozabil zapreti zadnja vrata, kontrolna luč pa ni delala. Peljal je kakih 800 metrov in šele takrat opazil v vzvratnem ogledalu, da neznani potnik gleda skozi vrata. Vrata je zaprl v trenutku, ko je potnik A. M. iz Grabonoša skočil iz avtobusa. Otrok je padel na bankino in se lažje poškodoval.
grešanih osebah z območja Pomurja, saj se je v praksi dokazalo, da daje takšna oblika iskanja pogrešanih oseb najučinkovitejše rezultate.
13. 12. 1984 je v Ljubljani končal svoj delovni dan Štefan ŽAV-CER, roj. 16. 12. 1944, stanujoč v M. Soboti, Titova 14, sprevodnik pri avtobusnem podjetju INTEGRAL, nazadnje na progi Varaždin—M, Sobota —Ljubljana. S prijatelji se je okrepčal v majhnem Ibkačku v starem delu Ljubljane, potem so se razšli, od takrat pa ga ni videl nihče več.
Zdravilišče Radenska s tremi srci, n. sol. o., Radenci tozd Turizem in gostinstvo Jeruzalem, n. sol. o., Ljutomer objavlja
natečaj za javno zbiranje ponudb
za oddajo v zakup 28 m2 poslovnega prostora v Termalnem kopališču Banovci.
Poslovni prostor v novozgrajenem zaprtem objektu pokritega bazena.
V poslovnem prostoru se lahko uredi butik za prodajo naslednjih izdelkov: usnjena galanterija, keramika, kristal, drage kovine, spominki, časopisi in revije ter pletenine.
notran'ščino Prostora in zagotovi dovoljenje za opravljanje dejavnosti.	j j
Poslovni prostor se oddaja za dve leti
mena cena za poslovni prostor je 40.000,- din za m’ mese-
Rok za zbiranje ponudb je 8 dni od dneva objave natečaja v Vestniku.
Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v 15 dneh od zadnjega dneva roka za zbiranje ponudb.
Od 29. 5. 1988 pa pogrešamo tudi Štefana ČUKA, roj. 25. 12. 1961 iz Lucove 17, nazadnje zaposlenega pri SGP POMURJE. ČUK je odšel na delo v UR Madžarsko in se ni več vrnil domov. ČUK je močnejše postave, visok okoli 180 cm, okroglega obraza ter gladkih temnih las.
7AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota p o.
69000 Murska Sobota, Bakovska 29
To so le štirje primeri iz zadnjih let, ki so ostali na žalost do danes nepojasnjeni. Vse bralce naprošamo, če karkoli vedo o pogrešanih osebah, da to sporočijo telefonično na UNZ Murska Sobota na številko 069 22-505, interna 424, ali pismeno na naslov Uprava za notranje zadeve M. Sobota, oddelek za zatiranje kriminalitete, ul. Arhitekta Novaka 5, 69000 M. Sobota. Informacija je lahko tudi anonimna.
Kot izhaja že iz same vsebine, je namen tega sestavka dvojen. Bralce bi radi seznanili s problematiko pogrešanih oseb in hkrati dobili morebitne konkretne podatke o tem, kje so pogrešane osebe z našega območja. V napetem življenjskem tempu ljudje vedno bolj hitimo, na ulicah gledamo v tla, v okolju, kjer živimo, pa ne poznamo niti svojih sosedov. Bolj ko bo življenjski tempo hiter, več bo oseb, ki se bodo »potapljale« v anonimnost sredi množice. Aleksander JEVŠEK
AVTOBUSNI PROMET
MURSKA SOBOTA
Odbor za delovna razmerja objavlja, prosta dela in naloge
ČISTILKA AVTOBUSOV
za določen čas
Pogoj:
— 6 razredov osnovne šole
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoja sprejema kadrovska služba DO, Bakovska 29, M. Sobota, osem dni od dneva objave.
Gasilci
Sodišinec na obisku
v Bistrici
Gasilci iz Sodišinec so se udeležili slovesnosti ob 80-letnici gasilskega društva Bistrica pri Rušah. S tem društvom že dolgo sodelujejo, še posebno od takrat, ko so od bistriških gasilcev kupili motorno brizgalno. Gasilci iz Sodišinec so letos gostili pionirje gasilce iz Bistrice, ki so obiskali Pomurje. Sodelovanje bodo še okrepili.	frku
ABC Pomurka, DO Projektivni biro, p. o., Murska Sobota, objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta, sprejetega na‘30. seji, 30. 8. 1989
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
ZA ŠTUDIJ NA FAKULTETAH V LJUBLJANI - ZA 1. LETNIK V ŠTUDIJSKEM LETU 1989/90
1 štipendijo na FAGG, VTOZD arhitektura za poklip: diplomirani inženir arhitekture (7.88.31),
1 štipendijo na FAGG, VTOZD gradbeništvo
za poklic: diplomirani gradbeni inženir — za visoke zgradbe — konstrukcije (7.52.11),
1 štipendijo na Elektrotehniški fakulteti
za poklic: diplomirani inženir elektrotehnike za energetiko (7.25.02),
1 štipendijo na Strojni fakulteti
za poklic: diplomirani inženir strojništva — za energetiko (7.22.03).
Prijavo — izpolnjen obrazec DZS 8,40, potrdilo o vpisu in obvestilo o uspehu pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC Pomurka, DO Projektivni biro, 69000 Murska Sobota, Š. Kovača 28.
Namesto vencev za grobove POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU
Darinka KLEPEC-ŠAR-KANJ, M. Sobota, Tomšičeva 12. ža pok. Olgo Balažič iz Beltinec 50.000 din, OOS LB POMURSKE BANKE M. Sobota za pok. očeta sodelavke Jožice Smodiš iz Černelavec 200.000 din, Alojz KISI-LAK, M. Sobota, St. Rozmana 4 za pok. Aleksandra NE-MEŠ iz Šalovec 400.000 din, OOS LB Pomurska banke M. Sobota, za pok. očeta sodelavca Aleksandra SAMEC-a. M. Sobota, Partizanska c. 2. 300.000 din, ter za pok. mamo sodelavka Jožeta STESL iz Grada 300.000 din, OOS SO M. Sobota za pok. mamo Elze ČARNI, M. Sobota, 100.000 din, ELZINE kolegice, namesto cvetja na grob pok. mame Elze ČARNI, M. Sobota, Tomšičeva ul. 16. 1,000.000 din, Štefan MLINARIČ, Turnišče, Št. Kovača, za pok. Stanka MLINARIČ iz Lendavskih goric 200.000 din. Krajevna skupnost Gorice pri Lendavi za pok. Stanka MLINARIČ 1,000.000 din.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Prispevke nakazujte na št. tek. rač. 51900-678-48545
Pomursko društvo za boj proti raku.
Gradbeno obrtno podjetje GRADITELJ-KOMUNA BELTINCI obvešča, da bo po odločbi Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota
popolna zapora pločnika
na Lendavski ulici v Murski Soboti ob stanovanjskem bloku št. 15
od 28. avgusta do 1. novembra 1989.
INDUSTRIJA DEŽNIKOV — LENDAVA
INDUSTRIJA DEŽNIKOV INDIP, p. o. LENDAVA
Delavski svet
razpisuje
za 4.leta prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje:
— da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri in
a)	z visokošolsko izobrazbo 3 leta
b)	z višješolsko izobrazbo 5 let
delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog v proizvodnji, predvsem v tekstilni konfekciji, ali ima z delom pridobljene zmožnosti za opravljanje del, za katere se zahteva visokošolsko ali višješolska izobrazba.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev razpisni komisiji v zaprti ovojnici z oznako ZA RAZPIS najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po izbiri.
STRAN 16
VESTNIK. 7. SEPTEMBRA 1989
Radijski in televizijski spored od 8. do 14. septembra
PETEK________SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK________________SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	I RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Prijetno jutro in lep konec tedna vam želimo z murskega vala! Pregledali bomo dogajanje ob koncu tedna, predvsem kulturno in športno, skupaj se bomo zabavali ob glasbi in kramljanju), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del. Utrip Življenja — petkova reportaža o gančanskih pevkah, reklame, glasba), 18.00 21-232.
I LJUBLJANA
10.10 Mostovi, ameriška 16.30 Tf Mozaik,
Mozaik: Tednik, Ellis Island — nadaljevanka, dnevnik L 16.50 ponovitev. 18.10
Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 SP v veslanju na mirnih vodah, reportaža. 20.30 Svet neznanih sil A. Clarka, angl, dokumentarna serija. 21.00 Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Jaz ali ti. avstrijski film.
Program IJ 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00
/0 ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Piknik v Rogaški Slatini, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35 Iz koncertnih dvoran: L. van Beethoven: IX. simfonija. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Oddaja za otroke. 18.05 Številke in črke. 18.15 Narodna glasba. 19.18 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 12 žigosanih, serijski film. 21.00 Zabavnoglasbena oddaja. 21.30 Tv dnevnik 3. 21.50 Kulturni magazin. 22.50 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.55 Program plus.
;TV AVSTRIJA
9.05 Sinha Moca, serija. 9.30 Ruski jezik. 10.00 Tv v šoli. 12.25 Notranjepolitični pregled. ponovitev. 14.00 Oliver Twist, film. 15.30 Otroški program 18.00 Mi. 18.30 Soko 5113. serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 XY-ncrešeno. 21.20 Dinastija. serija. 22.10 Trailer. 22.40 Pet izobčencev, vestem. 0030 Chichago, serija.
TV MADŽARSKA
9.10 Kakšni ljudje! Domiselne hiše. 9.35 Cez uro sem nazaj, nanizanka. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pravica do zadnje besede, dokumentarni film. 22.45 Zorek mora streljati, kriminalka iz serije Primer za dva. 23.45 Tv dnevnik.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21-232 od 14.00 do 16.00).
LJUBLJANA
8.10 Otroška matineja. 9.55 Bled: SP v veslanju na mirnih vodah, finale, prenos. 17.05 Tv dnevnik 1. 17.25 Aretacija Grizlija Adamsa, ameriški film. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 SP v veslanju na mirnih vodah, reportaža. 20.55 Delo na črno, ameriška nanizanka. 21.50 Elton John v Veroni. 23.10 Tv dnevnik 3. 23.25 Informativna oddaja za goste iz tujine. 23.30 Ceneje jo je obdržati, ameriški film.
Program 1J 2:
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.15
Jugoslavija, dober
dan.
19.30 Tv dnevnik 2. 21.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
14.30 Igrani film za otroke. 16.00 Sedem tv dni. 16.45 Tv dnevnik L 17.00 Narodna glasba. 17.30 Dramska serija. 18.30 Dokumentarni program. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.15 Igrani film. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.15 Na pragu 21. stoletja. 22.45 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.50 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.05 Sinha Moca, serija. 9.30 Angleščina. 10.00 Francoščina. 1030 Ruščina. 11.00 Neverjetna zgodba gospoda K. 12.25 Ponovitve. 14.30 Sabina in 100 mož. film. 16.00 Otroški program. 18.30 Nogomet. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Film po željah. 21.50 Sadistico, film. 23.30 King kobra, film.
Avstrija 2
1430 Šport. 17.00 Ljubezenska ladja, serija. 18 00 Sinha Moca, serija. 18.00 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Balada o Ma rv Phagan, I. del filma. 22.10 Sport. 22.45 Dragulj v kroni, nadaljevanka. 23.40 Sobota v živo, glasba.
TV MADŽARSKA
9.10 Za otroke. 9.40 Ponovitve. 11.00 Odbojka, pokal Dunaferr. 12.30 Naš ekran, narodnostna oddaja v srbohrvaščini. 15.00 Poslednji Mohikanec, ameriški film. 16.30 Praznik LR Bolgarije. 16.50 Barkochba. 17.40 Varstvo okolja. 18.30 Sosedje, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pravica do zadnje besede, dok. film, 2. del. 22.15 Atletika iz Barcelone. 23.15 Tv dnevnik.
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, I i .00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek — reportaža o panonskem mornarju, športne in druge novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo od 9.00 do 13.00 pri telefonu 21-232).
TV LJUBLJANA
8.25 Otroška matineja. 9.55 Bled: SP v veslanju na mirnih vodah, prenos. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Ansambel Vilija Petriča. 13.40 SP v veslanju na mirnih vodah, prenos. 17.05 Tv dnevnik 1. 17.25 A. Roussel:
Pajkova Delo na ameriške Risanka.
pojedina. 17.45 črno, ponovitev nanizanke. 18.35 19.00 Tv mernik.
19.15 Tv okqo. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Atdhe Gashi: Izlet, nadaljevanka TV Pr. 21.10 Zdravo. 22.40 Informativna oddaja za goste iz tujine.
Program Lj 2:
10.00 Danes za jutri, Igrani film. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Da ne bi bolelo: Hemoroidi, naša prepogosta težava. 20.20 Organizirani kriminal, angleška dokumentarna serija. 21.15 A zdaj je maj, dokumentarna oddaja. 21.35 Športni pregled in reportaža z nogometne tekme Hajduk :CZ. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
9.20 Poročila. 9.30 Nedeljski program za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Izobraževalna oddaja. 13.00 Louis Mesonier, serijski film. 13.50 Nedeljsko popoldne. 16.30 Potopis. 17.05 Bob Brummell, angleški film. 18.45 Risana serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Igre brez meja. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Zelena soba, francoski film. 23.30 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.05 Teleskop. 10.35 Tedenski pregled. 11.00 Tiskovna konferenca. 12.00 Hallo Austria. 12.30 Ponovitve. 13.25 Sinha Moca, nadaljevanka. 13.50 Otroški program. 18.30 Soko 5113, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Balada o Mary Phagan, 2. det filma. 22.10 Vizije.
TV MADŽARSKA
9.05 Za otroke. 10.55 Rokomet, pokal Dunaferr. 12.30 Gospodinjimo, pon. 14.40 Formula L, prenos iz Monze. 17.05 Nadaljevanje sledi. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Žrtev senzacije, ameriški film. 22.05 Pesem za vsakogar, Karoly Acs: Pesnik v inko-gnitu. 22.15 Telešport.
23.30 Video strani.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje.
TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna, Mernik, Oči kritke. 11.25 Poletje revolucije, ponovitev 1. dela francoskega filma. 16.30 Tv dnevnik I. 16.50 Mozaik, ponovitev. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 A. Simjanovski: Picasso, drama TV Skopje. 21.10 Osmi dan. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.04 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Slovenska klavirska glasba, 2. oddaja.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.50 Ciper: Starodavna ladja pluje, dokum. oddaja. 18.15 Svet športa. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35 Po sledeh napredka. 21.05 Televizija, angl, dokumentarna serija. 22.00 Druga godba 89: Remmy Ongala in Orchestra Super Matimila, 1. oddaja.
TV ZAGREB
8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Oddaja za otroke. 9.00 Šolski program. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli ste. DOaleite. 15.10 Poročila.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
15.15 Program plus, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik L 17.35 Izobraževalna oddaja. 18.05 Številke in črke. 18.25 Dokumentarni program. 19.18 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Dramski program. 21.05 Resna glasba. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.15 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.05 Sinha Moca, serija. 10.00 Tv v šoli. 14.20 Alf, serija. 14.40 Waltonovi, nadaljevanka. 15.30 Otroški program. 18.00 Mi. 18.30 Soko 5113. serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Magnum, serija. 22.10 Antoineta, film. 0.00 Chichago, serija.
Avstrija 2
16.45 Žemlja živi. 17.30 Lipova cesta, serija. 18.00 Sinha Moca, serija. 18.30 Spored po željah. 1930 Čas v sliki. 20.15 Podeželski zdravnik. 21.15 Šiling. 22.00 Čas v sliki 2. 22.20 Simptom in strah.
TV MADŽARSKA
9.10 Okroglo en dan, nemška serija. 10.10 Pono-
vitve. 16.45 16.50 Četrt 18.00
16.35 Video novice. Poročila v slovaščini. Za najstnike. 17.40 ure za gospodarstvo.
Koledar 1989. 19.00
Literarne uganke: 19.30 TV dnevnik. 20.05 Nova odprta knjiga, L Orkeny: Slovo. 20.55 Panorama, svetovna politika. 21.45 Gledališče ob Nevi, reportaža. 22.40 TV dnevnik.
5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranjim programom z murskega vala bo prebujanje prijetnejše, vaša pot v šolo ali na delovno mesto pa krajša! Poslušajte nas vse do 8.00 Konec jutranje oddaje), 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
LJUBLJANA
10.10 Mozaik: Kras, Pamet je boljša kot žamet, Angleščina. 16.00 Tuji jeziki, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik I. 16.50 Mozaik, Šolska tv, ponovitev. 17.50 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Družina Munroe, kanadska nadaljevanka. 21.00 Omizje. 23.05 Tv dnevnik 3. 23.20 Informativna oddaja za goste iz tujine.
Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Cigani Ivanoviči. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35 Žrebanje lota. 20.40 Umetniški večer: Pozdrav Franku Capriju, ameriški film in Vsega ne boste odnesli s seboj, ameriški film (čb).
TV ZAGREB
17.15 Tv dnevnik L
17.35 Oddaja za otroke.
18.05 Številke in črke. 18.25
Znanost. 19.30 Tv Žrebanje avtobus, 21.40 Tv
19.18 Risanka, dnevnik 2. 20.00 lota. 20.05 Veliki
ameriški
film.
dnevnik 3. 22.00
Kontaktni magazin. 23.35 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.05 Sinha Moca, serija. 9.30 angleščina. 10.00 Tv v šoli. 1030 Balada o Mary Phagan. L del filma. 12.20 Šport v ponedeljek. 13.25 Mi. 14.20 Alf. 14.45 Waltonovi. družinska serija. 1530 otroški program. 18.00 Mi. 1830 Soko 5113. 1930 Čas v sliki. 20.15 Univerzum — Tiger. kralj živali. 21.07 Dallas, nadaljevanka. 21.55 Sedma žrtev. kriminalni film. 23.20 < hic-hago 1930. serija.
TV MADŽARSKA
9.00 Ponovitve. 10.45 Telovadba za invalide. 17.10 Panonska kronika. 17.20 Poročila v nemščini. 17.25 Naš ekran, narodnostna oddaja v nemščini. 17.55 Četrt ure za gospodarstvo. 18.15 Ženske za pultom, češka serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dragulj v kroni, 3. del angleške serije. 21.10 Studio '89, kulturni TV tednik. 21.55 Beg v življenje, dokumentarni film. 22.35 TV dnevnik.
5.30 Prebujajte se z nami! (Sveže pomurske informacije iz prve roke — zvedeli boste, kako je na pomurskih cestah, kako toplo ali hladno je jutro, v katerem se prebujate z nami.) 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (vprašanje po telefonu 21-232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik: A zdaj je maj, Osmi dan. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Ljubim te, argentinski film. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.00 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.05 Svet poroča.
Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Regionalni programi TV Ljubljana—Studio Maribor. 19.00 Rastemo v svobodi in miru, dokumentarna oddaja. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Žarišče. 20.35 Leningrajski spomini, balet. 22.00 Izbor iz J RT sporedov ali satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Oddaja za otroke. 9.00 Šolski program. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli ste, poglejte. 15.10 Poročila. 15.15 Program plus, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Oddaja za otroke. 18.05 Številke in črke. 18.25 Dokumentarni program. 19.18 Risanka, 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Filmski večer: Oficir z vrtnico, jugoslovanski film. 22.35 Tv dnevnik 3. 23.00 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.05 Sinha Moca, serija. 9.30 Francoščina. 10.00 Tv v šoli. 13.55 Živalski paradiž. 14.20 Alf. 14.40 Waltonovi, družinska serija. 15.30 Otroški program. 18.00 Mi. 18.30 Soko 5113, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dogodivščine v Grand hotelu, komedija. 21.45 Napad na Queen Mary, pustolovski film. 2335 Chichago 1930, serija.
TV MADŽARSKA
9.10 Ponovitve. 16.35 Video novice. 16.45 Poročila v slovaščini. 16.50 Varstvo umno prizadetih. 17.00 Rehabilitacijski magazin. 17.20 Magazin Alpe-Ja-dran. 17.40 Pokrajine, mesta, ljudje. 18.15 Gisela May in njeni gostje, vzh. nemški glasbeni film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Bela Zsolt: Oktogon, TV igra. 21 35 Nogomet: Dinamo Kijev —MTK VM. 22.35 TV dnevnik. (Honved—Vojvodina na II. progr. ob 17.55).
5.30 Prebujajte se z nami! (Ob četrtkih vas prebujamo z običajnim repertoarjem, ki mu dodajamo Džoužijev humor, poročilo o številu pomurskih rojstev, kmetijski nasvet in veliko drugega. Poslušajte!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
lTV LJUBLJANA
10.10 Mozaik: Slovar arhitekture, Naselbinska kultura na Slovenskem, Po sledeh napredka. 16.30 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik, Šolska tv, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Ellis Island, ameriška nadaljevanka. 20.55 Tednik. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.00 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.05 Retrospektiva drame.
Program Lj 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski tv program. 18.55 Cas, ki živi: Ukradeni in okradeni. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 2035 Mali koncert. 20.45 Oči kritike. 21.15 Slovenci v zamejstvu. 21.45 Izbor iz J RT ali satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Oddaja za otroke. 9.00 Šolski program. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli ste, poglejte. 15.10 Poročila. 15.15 Program plus, ponovitev. 1-7.15 Tv dnevnik L 17.35 Oddaja za otroke. 18.05 Številke in črke. 18-25 Serijski film. 19.18 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 ZIP — politični magazin. 21.05 Zabavnoglasbena oddaja. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.35 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.05 Sinha Moca, serija. 9 30 Dežela in ljudje. 10.00 Tv v šoli. 10.30 Sedma žrtev, kriminalni film. 14.20 Alf. 14.45 Waltono-yi. družinska serija. 15.30 Otroški program v živo. 17.10 V senci Eule. serija. 17.55 Družina Petz. 18.30 Soko 5113. serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Musi-kantenstadl. 21.50 Videoteka. 22.50 Grenka ljubezen, film.
TV MADŽARSKA
9.10- Človeško telo, pon.
9.35 Okroglo en dan, vzh. nemška serija. 10.35 Telovadba za invalide. 16.45 Panonska kronika. 16.55 Poročila v srbohrvaščini. 17.00 Tretji kanal. 17.50 Pori jazz 1988. 18.30 Bebi in drugi, angleška serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kitajski vrč, TV film. 21.00 Domače ogledalo. 22.20 Telešport, pokalni nogomet. 23.10 TV dnevnik.
Potujte z VESTNIKOM med ljudmi in kraji, ki so vam najbližji. Vsak četrtek v sliki in besedi Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Lenart v Slovenskih goricah, sosednje dežele Avstrije, Madžarske ter aktualno in zanimivo po domovim in tujini —
vprašanje • odgovor • nagrada
Pravkar beremo in poglobljeno razmišljamo o vaših kritičnih in duhovitih prispevkih.
Seznam NAGRAJENCEV bo objavljen v eni prihodnjih številk VESTNIKA.
SREDA, 13. SEPTEMBRA
IJ 1
CIKLUS JUŽNOAMERIŠKEGA FILMA:
1JUBIM TE. argentinski barvni Him. 19X4
(The amo)
V ciklusu južnoameriških filmov je argentinski film Ljubim te še posebno zanimiv: nadvse občutljivo se dotika problema, kako spremeniti svet in ustvariti svojega lastnega. Vendar pa Eduardo Calcagno, koscenarist in režiser filma to tematiko obenem razširja in aktualizira, saj jo prikazuje skozi danosti argentinske družbe, v kateri je še vedno vseveljavna tradicionalna družina.
Junakinja, ki si tako želi zgraditi novi svet, je komaj 17-letna Valerija, ki hoče sama imeli otroka, povsem zase.
SOBOTA. 9. SEPTEMBRA
LJ 1
ARE1 ACIJA GRIZLIJA ADAMSA, ameriški barvni film. 1982
(The Capture of Grizzly Adamsi
Serija o Grizliju Adamsu je bila priljubljena pri gledalcih vseh starosti. Prava družinska serija sc jc uveljavila na televizijskih ekranih na vseh koncih sveta tudi pri nas.
Tokrat pa bomo gledali televizijski film nekoliko daljšo epizodo. — v katerem bomo trepetali za usodo glavnega junaka, ki ga maščevalni Frank Briggs (Chuck Connors) obtoži umora. Po sojenju pred šerifom Hawkin-som (Noah Beery) mora porota odločiti, atije Adams kriv ali ne. Spoznajo ga za krivega in Adamsu trda prede. Toda dan pred obešenjem privrši tornado, ki poruši naselje do tal. C e bi ne bilo pogumnega Adamsa, bi bilo človeških žrtev še več. Namesto da bi zbežal, rešuje tuja življenja med drugimi reši tudi sina možu, ki je po krivem pričal. Srečni oče zdaj nima več srca, da bi prikrival pravo resnico o pravem morilcu ...
ČETRTEK. 14. SEPTEMBRA U I
CICIBAN, DOBER DAN Maračka
To je zgodba o drobni mravlji, ki je živela v velikem mravljišču ob gozdni poti. Ob dogajanju otroci utrjujejo spoznanje, da se s skupnimi močmi opravi delo, ki ca posameznik ne zmore.
Pri oddaji so sodelovali: zamisel je od Zmage Glogo-vac. pod vodstvom Petra Militarova so se igrali otroci iz Pirnic in Pavle Rakovec, redakcija Irena Struna-Arko režija Zoran Lesič-Vukotič.
__L_____
STRAN 17
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 7. do 14 sept. 1989
7- sept, ob 18. uri amer. akc. film AKCIJA TERORIZEM
7. sept, ob 20. uri amer. erot. film LAHKO NA VSE NAČINE. TRDA EROTIKA — gledalcem do IS. leta prepovedan ogled filma!
8. spev ob 18. in 20. amer, komedija PRED VRATI JE BIL DOJEN ČEK. Režija: Leonard Nimov. igrajo: Tom Selleck. Steve Gutenberg. Nan-cy Travis idr. PRIJETNA. PRAVI HIT! ODLIČNA IGRALSKA ZA SEDBA ZAGOTAVLJA DOBRO URICO NEPOZABNE ZABAVE!
8. sept, ob 22. uri amer. erot. film LAHKO NA VSE NAČINE trda erotika!
10. sept, ob 16. in 18. uri amer, komedija PRED VRATI JE BIL DOJENČEK.
10. sept, ob 20. uri amer. erot. film LAHKO NA VSE NAČINE.
1 L sept, ob 18. in 20. uri amer. akc. film KOKAIN NE OPROŠČA. CHARLES BRONSON ODLIČEN V VLOGI HLADNEGA MAŠČEVALCA — film pritegne!
12. sept, ob 18. uri amer. akc. film KOKAIN NE OPROŠČA.
12. sept, ob 20 uri amer, drama NOČ IN DAN MAKROJA.
13. sept, ob 18. in 20- uri amer, film NOČ IN DAN MAKROJA.
14. sept, ob 18. uri amer. akc. film RAMBO. III. del.
14. sept, ob 20 uri eroL film DEKLETA IZ TAKSIJA — trda erotika Kino KUD ŠALOVCI.
9. sept, ob 21.30. uri amer, komedija PRED VRATI JE BIL DOJENČEK.
PRODAM
TOMOS AVTOMATIK A3 MS, malo rabljen. ugodno prodam. S 23-185. M-3729
RENAULT 4 TL. generalno obnovljen, ugodno naprodaj. Bojan Merlak, Bratonci 144 b. p. Beltinci. M-3735
ZASTAVO 101. letnik 1985. prodam. 3 78-367. M-3742
KOKOŠI
težke okrog 3,5 kg
lahko dobite v prodajalni VER-
Informacije po tel.: 87-083, 87-087.
BMW 316 in traktor scBloter, 125 KS, prodam. 3 71-302. M-3744
ZASTAVO 101. letnik 1979, prodam. 3 23-761. M-3746
ZASTAVO 101. karambolirano. letnik 1981, prodam. Jože Ficko, Vešči-ca 60 a. M-376I
TAM 2001 prodam ali zamenjam za osebni avto. 3 (069) 26-328. M-3765 FIAT 126 P. obnovljena školjka, prodam po delih. Andrej Sapač, Topolovci 10 ali hote! Diana. M. Sobota. M-3768
AUDI 100 LS. letnik 1975. dobro ohranjen, nujno prodam. Marjan Go m boe. Gornji Petrovci 35 a, novi blok. M-3774
DIANO, letnik 1979, kleparsko obnovljeno, ugodno prodam. 3 21 -826. M-3785
126 P prodam. Murska Sobota, Fin-žgarjeva ulica 20. M-3794
LADO KARAVAN, novo, še neregistrirano. prodam. 3 zvečer: (069) 21-826. M-3785 a
PRIKOLICO ZA AVTO, večjo, z na letno zavoro, prodam. 3(069) 21-826 - zvečer. M-3785 b
FIAT 126 P. letnik 1978. prodam. 3 78-098. M-3795
FIAT 132. 2000, prodam. Renkovci 149. p. Turnišče. M-3796
RENAULT 16 GL registriran do marca 1990. in RENAULT 16 TX, vozen, neregistriran, dobro ohranjen, prodam. 3 od 8. do 14. ure: 71-691 M-3803
MAZDO 626 GLX. letnik avgust 3985. prvi lastnik, zaradi odhoda v tujino prodam. 3 (069) 68-104. M-3805 GILERA RX 200 ARIZONA, letnik 1987. naprodaj. Turnišče. Žitna 6. M-3806
MOTORNO KOLO JAW A 350. registrirano do marca 1990. prodam. Prosenjakovci 107. M-3815
TOVORNI AVTO MERCEDES 1113. hidravlični volan, ugodno prodam 3 76-890. M-38I8
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Minska Sobota. Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Sabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar. Jani Dominko, Silva Eory, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik. Feri Maučec, Štefan Sobočan. Branko Žunec. Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emn in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383. 21 232: direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva. Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za lil. trimesečje 1989 je 80.000 dinarjev, za delovne organizacije 160.000 dinarjev za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP Večer tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Graditelji pozor!
Izdelujemo stropne nosilce vseh velikosti. Zelo ugodne cene. Dobava takoj. Večjo količino pripeljemo brezplačno. Cena zajamčena. Informacije: Željko P, Novo Selo Rok, R. Končata 16, 42200 Čakovec, telefon (042) 811 685.
FIAT 125, prevoženih 51.000 km. dobro ohranjen, prodam 3 87416'’ M-3819
OPEL REKORD 1500. letnik 1974. karamboltran. m tri gume, skoraj nove. 14 175. ugodno prodam. Ogled popoldne: Tišina 44. M-3820
MOPED TOMOS AVTOMATE . izvozni model, prodam. 3 23-370 M-3821
CITROEN GA. letnik 1981. 80.000 km. odlično ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Murska Sobota. M. Kuzmiča 7. M-3827
AVTO JUGO 55. letnik 1988. prodam. 3 25-409. M-3831
ZASTAVO 128. letnik 1987. dobro ohranjen, ugodno prodam. 3 popoldne: 48-540. M-3832
KADET B. generalno obnovljen, in motor 240. dizel, prodam. 3 48-410 M-3836
LADA SAMARA, stara dve leti, prevoženih 23.000 km, naprodaj. Jakob Lipovci 103. M-3838
CITROEN GS PALASS. letnik 1978. registriran, ohranjen. prodam S 78-044. M-3839
PRODAM RENAULT 4 special, v voznem stanju, z rezervnim motorjem, Laslo, Dobrovnik 82.
DIANO 6. glasbeni stolp toshiba, šotor za štiri osebe, prodam. Ftičar. Čentiba 418 a. LE-19857
RENAULT 4 TLS. dobro ohranjen, nujno prodam. Inforamcije: 3 75-774. LE-19865
TAM 125, 6,5 t, keson 5,6 x 2,4, gume 9 x 20, termoakomulacijsko peč, 2,5 kW, nov kombiniran hladilnik (30 odstotkov ceneje), prodam. Mirko Gaberšček, Benica 8. Lendava. LE-19862
DIANO, letnik 1979, ugodno prodam. Srednja Bistrica 12. LE-19861 ZASTAVO 125 P, letnik 1974. rahlo karambolirano, registrirano do julija 1990, v voznem stanju, prodam za 10.000.000.— din. Holc, Kuršinci 4, Bučkovci, 3 dopoldne: 87-274. 1N-17560
AVTOMAT1C, letnik 1988, prodam. Kuzma, Šalinci 31, Križevci/Lj. IN-17559
ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam.
Odranci, Panonska 21. M-3901
ZASTAVO 101 prodam. Bojan Lovenjak, Poznanovci 37. M-3908
TOVORNI AVTO FORD 20. vozen z dvema kategorijama, aluminijast keson 3,40 x 1.90, prodam. 3 77-666. M-3843
ZASTAVO 128 SKALA, neregistriran (po stari ceni), prodam. Košalin, Grad 28. M-3845
BMW 318 L letnik 1984, in KOMBI VW, zaprt, letnik 72, prodam. Odranci, Panonska 6. M-3846
AX 11 TRE, letnik 1987, prodam. 3 81-751. IN-17568
FORD TAUNUS 16. letnik 1974, motor vstavljen leta 1982, 1300, prodam. Nenad Žibrek, Kog 59. IN-17567 RENAULT 4 TL, letnik 1979. prodam. 3 89-000. IN-17566
TOMOS AVTOMATIC. star dve leti, prodam. Puconci 90 e. M-MM ZASTAVO 750. registrirano do maja 1990, ugodno prodam. Tinev, 3 23-333. popoldne- M-M M
NISSAN SANNY 1600 SLX. 1987, prodam. 3 popoldne: 21-195. M-MM
GOLF JX/B. 1986. prevoženih 30.000 km, ugodno prodam.
3 21-691. M-MM .
PRIKOLICO ZA AVTO IN DIANO prodam. Dokležovje 61. M-3913 OPEL REKORD KARAVAN, letnik 1975, in MOPED BT 50 S, letnik 1988, prodam. Klavniška 9, 3 zvečer (069) 22-987. M-3915
PRIKOLICO ZA AVTO, domače izdelave, prodam. Benkič, Murska Sobota Gregorčičeva 20 a. M-3917 ZASTAVO 128, letnik 1983, prodam. 325-369, M-DHM
ZASTAVO 101. letnik 1985, ugodno prodam. 3 zvečer: 78-018. M-3920 126 P. prodam. 3(069) 87-518. 1N-17551
GS, letnik 1972, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. 3 81-116 ali 81-736. 1N-I75I8
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
PRODAM
KOMBAJN EPLLE 211, dobro ohranjen. prodam. Evgen Berke, Vaneča 27 a. M-3740
KOSILNICO LAVERDA, z žetveno napravo, moped tomos, 4 prestave, in traktor univerza!, na 4 pogone, z garancijo, prodam. 3* 78 274. M-3754 KOMBAJN ZA S1LAŽO HAGEDORN prodam. Sodišinci 42. M-3757 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA prodam ali zamenjam za 2,5 l prikolico. Gaberje 97. M-3759
DVOVRSTNI IZKOPALNIK za krompir, ugodno prodam. Beltinci, Panonska 64. M-3760
ŽITNI SEJALMK, 15-vrstni, s hidravliko, ugodno prodam. Hodoš 76. M-3777
NOVE GUME ZA TRAKTOR STEYR, 10 x 24, prodam. Erjavec, Beltinci, Pot ob Črncu 6. M-3781
ORIGINALNO TRAKTORSKO KABINO ZA STEYR, lip 18, 28 ali 30, novo, prodam. S* (062) 724 148. M-3782
DVOOSNO PRIKOLICO TEHNO-STROJ, prekucno, 3 t. prodam. Bakovci. Partizanska 27. M-3784 TRAKTOR STEYR, tip 180 (žaba), in žetveno napravo za BCS, prodam. Či-kešča vas 51. M-3787
KOMBAJN NEPTUN za spravilo sladkorne pese, v dobrem stanju, prodam. Informacije po S* (069) 68 166 ali (069) 73 073. M-3790
MEŠKO MAX
LENDAVSKA 19 a
69000 M. SOBOTA tel. 069/25 493
— REZERVNI DELI: Zastava.
Golf. Renault
— INDUSTRIJSKO OBNOVLJENI REZERVNI DELI
— BARVE, LAKI IN PRIBOR
Konkurenčne cene!
KOMBAJN ZA S1LAŽO MENGEL prodam. Brezovci 43. M-3801
KROŽNO OLTOVO BRANO, 28 di skov, prodam. Berden, Kobilje 130. M-3826
TRAKTOR STEYR, 15 KS. dobro .ohranjen, prodam. 3 72 668. M-3883'
DVOBRAZDNI PLUG, 12 čolni, visoki klirens, in traktorski sedež za torpedo, števec za balirko, nov, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-3837 TRAKTOR IMT 539 in silažni kombajn SK 80, prodam. Novak, Beltinci, Panonska 55, 3 71 413. M-3842 DVOREDNT OBIRALNTK KORUZE ZMAJ 2 KM, prodam. Hari, Sodišinci 27. M-3844
SILAŽNI KOMBAJN HAGEDORN in POTTINGER MEX 1, štedilnika calorex in kiiperbusch. 20.000 kalorij, za centralno ogrevanje, prodam. Gorica 5. M-3850
PLUG, 12-colni, visoki klirens, prodam. 12? 82 211. IN-17570
TRAKTOR IMT 539 de lux, nov, in avto mercedes 190, model 1985, prevoženih 51.000 km, prodam. M. Sobota, Kidričeva 31. M-MM
MOLZNI STROJ WESTFALIA. nov, prodam 10 odstotkov ceneje. Lebar, Hotiza 104. M-3643
PRODAM MEHANIČNO STISKALNICO, 125 litrov, 10. 9. 1989 ob 9. uri pri vinski kleti Jožka Časarja, Bogojina (3000 ATS).
posesti
PRODAM
HIŠO, staro 15 let, z gospodarskim poslopjem, in I ha zemlje, na lepi legi, 10 minut od avtobusne postaje, prodam. Katarina Juršnik. Osek 89, 62235 Gradišče, Slov, gorice. M-3738 VSELJIVO HIŠO, staro 13 let (voda, telefon), vrt, vinograd in gozd v lepem kraju Gomila v Juršincih, prodam. Cena 18 milijard. ®(062) 790 884. M-3764
HIŠO v Selu in garažo v Murski Soboti prodam. 3* 22 040. M-3800
RAZNO prodam
OKROGLO MIZO ZA JEDILNICO in otroški kavč prodam. Beltinci, Gregorčičeva 43. M-3734
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 2101, prodam. Leskovšek, Murska Sobota, Cankarjevo naselje 32. M-3739
PET RABLJENIH OKEN (180 x 170), z roletami in novo peč na trda goriva, za kopalnico, prodam. Bolehnečici 18. M-3747
OMARO ZA DNEVNO SOBO ugodno prodam. Dolina 12, p. Puconci. M-3749
STRESNO OPEKO MEDITERAN 222. novo, in lesen koruznjak prodam. 3 76-033. M-3750
PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE, dobro ohranjeno, prodam. Franc Banfi, Moščanci 71. M-3766
PRALNI STROJ, starejši, v uporabnem stanju. ugodno prodam. 3 26-296. M-3767
REZERVOAR ZA KURILNO OLJE, 2300 1, jeklen, nov, prodam. Zver, Ne-delica 65. M-3770
LADIJSKI POD, 20 m' (barva št. 4), dolžina 4 m, 10 cm, prodam. Bakovci, Partizanska 52 a. M-3772
OTROŠKO POSTELJO ugodno prodam. 122-138. M-3773
KAVČ IN DVA FOTELJA, dobro ohranjeno, prodamo. Kalamar, Ženik 39, Videm ob Ščavnici. M-3775 TELEVIZOR, črno-beli, dobro ohranjen, prodam. M urska Sobota, Razlagova 9. M-3776
STOLP FISHER, 2 x 100 W, na daljinsko upravljanje, prodam. Cena po dogovoru. Ogled: Beltinci, Partizanska 4. M-3779
OTROŠKO POSTELJO, banjico, razna oblačila, čevlje, vse rabljeno, poceni prodam. Ogled v petek od 16. do 20. ure, v soboto in nedeljo ves dan. M. Sobota, Prvomajska 7. M-3788 SEDEŽNO GARNITURO, skoraj novo, in otroško posteljo, ugodno prodam, 3 med 18, in 22. uro: (069) 24-674. M-379I
POHIŠTVO, raznovrstno, po zelo ugodni ceni prodam. Cankarjeva 14. M-3797
LOVSKO PUŠKO BOKARICO prodam. 3 71-311. M-3798
GOSTINSKI PULT in stole ter sedežno garnituro ugodno prodam. 3 81-648. IN-17558
SEDEŽNO GARNITURO in regal za dnevno sobo, rabljeno, ugodno prodam. Martjanci 30, 3 48-501. M-3807
HLADILNIK in zamrzovalno omaro, dvotarifni števec in električni radiator prodam. Ferčak, Arh. Novaka 19 3 25-151. M-3811
KORUZO NA STORŽIH 1,5 t, pro dam. Danč, Kapca 74 a. M-3812 MEŠANA DRVA in betonski mešalec, nov, prodam. 3 26-496. M-3813 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam. 3 dopoldne: 74-511, int. 214. M-3814
DOMAČE VINO. 1001, in sončna kolektorja prodam. Šumenjakova 5, 3 21-981. M-3822
ELEKTRONSKE BOBNE SIMMONS SDS 9 prodam. Vlado, 3 (069) 23-464, dopoldne od 7.30 do 8.30. M-3828
REZAN JESENOV LES, 8 cm, prodam. 3 68-119, zvečer. M-3829
KOLINE!
GOSTILNA HORVAT, BO-
DONCI, vabi 9. in 10. septembra NA DOMAČE KOLINE z BUJTO REPO
Za obisk se priporočajo!
STREŠNO OPEKO BIBER (75 odst, ceneje) in razno sobno pohištvo prodam. Šercerjevo naselje 2, 3 23-504. M-3835
ZVOČNE STOLPE FBT, I50W, 2 vosa, poceni prodam. 3 70-281. LE-19845
COMMODORE 64, komplet s programi. prodam. 3 23-370. M-3821 POVIŠAN ZAPRT KOMBI IMV MERCEDES, 2200 dizel, letnik 1978, registriran do decembra in enak kombi, letnik 1984, registriran do februarja, prodam. Vlado, 3 (069) 23-464, od 7.30. do 8.30. M-3828
JESENOVE DESKE, 8 in 5 cm, prodam. Stanko Mesarič, Bakovci, Panonska 10. M-384
STISKALNICO, 150 I, iz hrastovega lesa, in traktorske brane, prodam. Lipa 24, 3 71-707. M-3849
MOŠKO DIRKALNO KOLO in žen sko športno kolb, prodam. 3 25-493. M-3902
KUHINJSKO POHIŠTVO, kompletno s plinskim in električnim štedilnikom ter štedilnikom za centralno ogrevanje, 25.000 kalorij, kotno klop, stol in kavč prodam. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124. p. Kuzma. M-3903
GARAŽNA VRATA, lesena, nova, prodam. 3 zvečer 24-488. M-3905
OVERLOCK, dvoigelni, štirinitni, gospodinjski, prodam. Informacije po 3 21-877. M-3907
DOBER JABOLČNIK, večjo količino, prodam. Mara Korošak, Boreči 3, Križevci pri Ljutomeru. M-17563
NERABLJEN BOJLER 80 1, prodam 20 odstotkov ceneje. 3 popoldne 46-089. M-3919
KONZUMIRANA ZDRAVILNA
J AJCA japonske prepelice z navodilom za uporabo ter jajca za nasad plemenite prodam. 3 81-785. M-3916
JEDILNI KOT S KOMODO in kuhi njo zaradi selitve ugodno prodam.
Zdenka Štuc, Šalovci 164 a.
Sobe
GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem. Plačilo vnaprej. ® 71-738. M-3780
GARSONJERO ali enosobno stanovanje išče v M. Soboti zaposlena ženska. Plačilo za 6 mesecev vnaprej.
Naslov v upravi lista. M-3789 GARSONJERO ALI SOBO S SOUPORABO KOPALNICE iščem. Na slov v upravi lista. M-3841 ENOSOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI, centralno ogrevano, s telefonom, oddam dvema ali trem študentkam. Naslov v upravi lista M-3912
31 m’ VELIKO ENOSOBNO STANOVANJE staro štiri leta, prodam. Informacije po tel. (061) 558-058 ali Lendavska 53. M-3252
Zaposlitve
ČE STE KOMUNIKATIVNI, si želite izboljšati življenjski standard, se oglasite 4. septembra ob 20. uri v kavarni HOTEL DIANA v Murski Soboti. Možna pogodbena in stalna zaposlitev. M-3696
KOMERCIALISTU (-ki), prodajnemu referentu(-ki) ponujamo zanimivo, dobro plačano delovno mesto. S 25-493. M-3902
DELAVKO ZA OBČASNO POMOČ NA VRTU zaposlimo. Prikolico za taborjenje prodam. S 21-495. M-3914
Kupim
MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA kupim. 3 po 15. uri: 76-065. M-3731
MOTORNO SLAMOREZNICO, rabljeno, kupim. Beltinci, Cankarjeva 1, 3 71-672. M-3824
nn
ŽiVAL!
BREJO SVINJO prodam. Godina, Črenšovci 147. M-3736
NEMŠKEGA OVČARJA, z delovno knjižico in izpitom kat. b, prodam. Bakovci, Zvezna 25. M-3752
MLADA DOBERMANA ugodno prodam. ® (062) 631-607. Miran. M-3362
NEMŠKE PTIČARJE z rodovnikom, poreklo ČSSR, stare 60 dni, prodam. Pero Klarič, S. Matiše 29. 4350 Dur-devac *2? (043) 711-302. M-3758 KRAVO, staro šest let. brejo šest mesecev, prodam. Neradnovci I. M-3763
MLADEGA VELIKEGA PSA PODARIM. -3* 87-141. M-3783
PIŠČANCE, težke od 2 do 3 kg. domače reje, prodajamo za zakol po dnevni ceni.
Vse informacije in naročila:
GOSTILNA TIBIJA HORVATA
Nemčavci
Tel.: (069) 24-393 ali
GOSTILNA JOŽETA VERBANA
Tropovci
Tel.: (069) 46-015
KRAVO s teletom, kontrola A, prodam. Lucova 37. M-3786
PUJSKE PRODAM Petanjci 7. M-3809
PUJSKE PRODAM. Krjana 10, p.
Tišina. M-3810
KRAVO, visoko brejo, kontrola A, zaradi smrti lastnika prodam. Naslov v upravi Vestnika. M-3817
KRAVO, brejo s tretjim teletom, prodam. Ludvik Novak, Ratkovci 7, p. Prosenjakovci. M-3830
KRAVO, staro šest let, brejo, prodam. Jože Zadravec, Kobilje 91. M-3847
««»
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo aS ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
Gomp Slaveči 8. Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
Trla je že skoraj dozorela, a tebe je prej smrt vzela. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, in tast
Viljem Mešič- Vilmoš iz M. Sobote
Ob boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, darovali vence in v druge namene.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam pisno ali ustno izrekli sožalje.
Hvala g. kaplanu za lep cerkveni obred, pevcem, godbi za odpete žalostinke in tov. Kuklju za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Globoko žalujoči: žena, otroci z družinami in drugo sorodstvo
MALE PUJSKE in PRASICO prodam. Bodanec, Tišina 66. M-3906 MLADE NEMŠKE OVČARJE prodam. Ladislav Horvat, Murska Sobota, Mladinska 14. M-3909
MALE PUJSKE prodam. Krajna 1 M-3911
IGRALCI POOL BILJARDA, vabljeni 9. septembra ob 12. uri na
VELIKI TURNIR
Na prijetno zabavo pa so vabljeni tudi igralci video iger, fliperjev in nogometa.
BIFE
LI BERTAS
LIPOVCI
Razno
IZDELUJEM PORCELANASTE SLIKE ZA NAGROBNE SPOMENIKE. Oblike: ovalne in štirioglate. Pošljem po povzetju. Pero Travar, likovni umetnik, 71000 Sarajevo, Cetinjska 10. M-3725/2
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost pogodbe o vezani vlogi D 44507-2. Kristina Pi-snjak, Kupšinci 38. M-3771
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 36160-0, izdano na naslov: Ludvik Rituper, M. Topile, Kranjčeva 32, p. Martjanci. M-3792
V NAJEM ODDAM 3 HA NJIVO (tri parcele). Dovoz možen z velikimi stroji. Najemnina 6 kg pridelka na ar. Tivadar, Selo. M-3816 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost listka od prodaje mleka za vpis v hranilno knjižico št. 24178-6, izdanega pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Elizabeta Banfi, Moščanci 36. M-3834
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končanem šolanju na CPŠ M. Sobota — lesna smer. Miran Krebs, Pogled 2, Apače. M-3840
KOLINE - KOLINE - KOLINE!
GOSTILNA ŽELEZEN, BEZ-
NOVCI, vabi 15. in 16. septembra
NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO
Za obisk se priporočajo’
KOLINE! Bife Hauko, Rankovci, vabi 8. in 9. septembra na domače koline z bujto repo. M-3823 SNEMAMO Z VRHUNSKO VHS TEHNIKO POROKE in druge pomembne dogodke. “S? 82-350. M-3916
ODVETNIK
JOŽE RATNIK
OBVEŠČA CENJENE STRANKE
da od L 9. 1989 posluje v novem bloku na Kocljevi ulici 14 a, 1. nadstropje (v ulici, kot je MESTNA LEKARNA).
STRAN 18
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
Mirno, tiho ste zaspali, v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo z nami, hvala vam za vse. kar ste nam dali.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno in brez slovesa zapustila naša draga mama, tašča in stara mama
Ana Litrop
iz Turnišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družinama Dravec in Gjerkeš ter prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter . za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku ter g. kaplanu za prelep pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Hvala tudi govornici KS Mariji Gjerkeš za poslovilne besede in kolektivu Planike iz Turnišča.
Turnišče, 6. avgusta 1989
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 68. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Anton Magdič
Zahvaljujemo se vsem, ki so mu stali ob strani, mu prvi ponudili pomoč, posebno trem fantom in sorodstvu, ki so mu želeli pomagati in ga pospremili v bolnišnico.
Najlepša hvala g. župniku in g. kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Ferčaku za poslovilne besede, gasilcem, posebej pa sosedi Dominkovi.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Marija z Mirjano, Bernarda z družino in sin Avgust z družino iz Nemčije
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZMWMA
N 69. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Ernest Šiftar
iz Černelavec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo dr. Perkiču in osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsi, ki smo ga imeli radi
V SPOMIN
12. septembra minevata dve leti, odkar naša predraga
Marija Korpič
iz Markovec
v hladnem grobu spi, mi pa jo pogrešamo, le v naših srcih z nami živi. Tolažijo nas lepi spomini na dni, ki smo jih preživeli skupaj in skupaj s teboj uživali v srečnem sožitju. V zahvalo za tvojo dobrosrčnost pa ti prinašamo skromne rožice in prižigamo svečke.
Zahvaljujemo se vsem, ki se je še spominjate!
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
V SPOMIN
Boleč je spomin na j. september, ko je minilo leto dni bridke žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
V tihem grobu mirno spiš, v naših srcih pa živiš. . .
Karel Barabaš
iz M. Sobote
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje srce. Cvetje in plameni svečk na tvojem grobu so priča naše neizmerne bolečine in ljubezni do tebe.
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu!
Vsi, ki smo te imeli radi
Zaman je bil tvoj hoj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je komaj v 69. letu starosti zapustila naša dobra mama in stara mama
Marija Lazar
roj. Dervarič iz Stanjevec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, našo drago pokojnico pospremili v tako lepem številu na njeno zadnjo pot ter ji darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se tov. Temlinu in osebju gostilne Horvat za nesebično pomoč. Prisrčna hvala družinama Rijavec — Dervarič iz M. Sobote.
Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred pevcem in pevkam iz Petrovec za odpete žalostinke govorniku KS tov. Zdravku za poslovilne besede, predstavniku GD in gasilcem ter predstavniku društva upokojencev.
Iskrena hvala tudi sodelavcem iz Moravskih Toplic za udeležbo na pogrebni slovesnosti in darovane vence.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Karel, hčerki Marija in Gizela ter vnukinja Monika
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani.
Ne morem!
Med nami je krsta lesena ... in grob je med nami. .. tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, naznanjali so lep poletni dan, nihče takrat še slutil ni, da to bo dan, ko zamrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih je oči sijaj.
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama
Ana Matjašec
iz Velike Polane
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v Najtežjih Uenltkih pomagali, nam .rek« daroval, ven-J	ce m cvetje ter za sv. mase.
Iskrena hvala vsem, kPste jo v tako velikem štev.lu posprem.h na njem zadnji poti.
.	।	a župniku, cerkvenemu pevskemu
Posebno zahva o 'zre^ PKS za poslovilne besede, bo-Ži“« dobrim sosedom in sodelavcem I ne Nafta in Um-veTzala in Velike Polane ter športnemu društvu.
žalujoči- mož Ignac, sin Štefan hčerki Marija in Rozina z dru-zatujoe b žinama ter Zverova mama
ZAHVALA
V 20. letu starosti nas je tragično zapustil dragi sin, brat, stric in nečak
Janko Novak iz Andrejec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, govorniku KS, govornici OO ZSMS Andrejci, kolektivu MI, kolektivu Hotela Diana, NK I I plavih, strelskemu društvu, vsem mladincem in prijateljem Bogu, Danilu, Milanu, Pikiju in Tomažu.
Žalujoči: mama, oče, sestra Irena i družjno in brat Andrej z
V SPOMIN
Boleč je spomin na 3. september, ko so minila tri leta bridke žalosti in praznine, odkar nas je mnogo prezgodaj na tako krut način na svojem delovnem mestu zapustil naš dragi mož in oče
Ivan Hozjan avtomehanik iz Črenšovec
Ob izgubi čutimo, kako velik in dragocen je bil tvoj trenutek bivanja med nami. Kakor senca jutrišnjega dne prihajamo in postojimo pred tvojim grobom, tihi in nemi, čakajoč, da bi doumeli: zakaj?
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
V globoki žalosti: žena Ančka, ter hčerki Jania in Tadeja
VESTNIK, 7. SEPTEMBRA 1989
STRAN 19
v besedi in s/iki
TA NAJBOLJŠO BRAZDO IN ZVENEČE NASLOVE
Na poljih Kmetijskega gospodarstva Rakičan med mursko Soboto in Rakičanom so se zbrali najboljši traktoristi-ora-či iz devetih slovenskih regij in se potegovali za naslove najboljših v republiki.
Skupščinski piknik v Lovrečiči
Gornjeradgonska občina je vedno znala poskrbeti za svojo popularnost v medijih, pa najsi je šlo za dobre ali slabe rezultate gospodarjenja ali pa smo za »ogovarjanje« zaradi nenavadnih dejanj. In zaradi slednjega se bosta občina Gornja Radgona in njen predsednik Peter Fridau verjetno znašla v vseh slovenskih sredstvih javnega obveščanja tudi v prihodnjih dneh. Gre namreč za dvo-ali tridnevni skupščinski izlet v Lovrečico, kjer bo uradno zasedanje zborov skupščine občine Gornja Radgona. Človek bi mislil, da želijo podkupiti delegate, jih odvrniti od resničnih problemov, saj je dnevni red tega zasedanja, ki bo drugi dan izleta (9. septembra ob
10. uri v jedilnici počitniškega doma v Lovrečiči), ker obširen in z dokaj »resnimi« temami. Med potjo na kraj dogajanja bodo delegati obiskali pršutarno TO Kras Sežana, vinsko klet DO Agraria Koper ter portoroško Marino. V petek zvečer bo za-bavnorazvedrilni program, v soboto dopoldne skupščinsko zasedanje, popoldne pa športnore-kreativni program, srečanje s predstavniki občine Buje in nato zvečer piknik s ponudbo marskih in kopenskih jedi.
Nekatere delegate bo doletela ta čast ali kazen, da bodo potovali v ^ovrečico in bodo tako deležni zahvale za resno in odgovorno delo. Bomo videli! bbp
Markovci: coš ni ukinjen
Podružnično osnovno šolo v Markovcih obiskuje v tem šolskem letu 26 učencev, in to od 1. do 4. razreda. Imajo seveda kombinirani pouk, celodnevne šole pa, kot smo pomotoma zapisali v 33. številki našega tednika (Pogled v pomursko šolstvo, str. 5), niso ukinili. To je v občini Murska Sobota »doletelo« osemletko v Gornjih Petrov-cih in predmetno stopnjo OŠ Beltinci.	J. G.
Pridite, mi bomo tam.
Obiščite nas na prvem srečanju ponudnikov in porabnikov tržnih storitev »MARKETING KLUB 89«, ki bo od 11. do 15. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
V odprtem medijsko-tržnem avditoriju se bomb pomerili s svojo ponudbo vsi, ki nekaj znamo in hočemo.
Tam bomo tržniki, podjetniki, poslovneži.
Pridite na pogovor. Našli nas boste v hali B Gospodarskega razstavišča, kjer skupaj nastopamo Primorške novice, Radio Koper-Capodistria, Vestnik in Radio Murska Sobota.
RADIO KOPER CAPODISTRIA
primorske novice
68 traktoristov-oračev iz devetih slovenskih regij se je konec minulega tedna potegovalo na poljih Kmetijskega gospodarstva Rakičan pri Murski Soboti za naslove najboljših v republiki. Prišli so vsi najboljši z območnih tekmovanj, številni obiskovalci pa so lahko občudovali spretnost in izurjenost fantov in deklet, ki so s kakovostno brazdo dokazali, da se upravičeno uvrščajo prav v jugoslovanski vrh. Če je bil poklic traktorista včasih le domena moških, v zadnjih letih tudi dekleta dokazujejo, da se lahko enakovredno kosajo z močnejšim spolom. Že lani na državnem prvenstvu je to najbolj prepričljivo potrdila Blanka Bukvič
Za dobro pripravljenimi in nastavljenimi plugi mora ostati lepa brazda in tudi stmišče mora biti pokrito.
Vzvratna vožnja z dvoosno prikolico med tolikimi količki — to niso mačje solze. Pa še dotika ne sme biti.
Medtem ko so traktoristi orali, je bi! prikaz oranja z enoosnim traktorjem Gorenja Mute. Sodniki tega oranja niso ocenjevali, dokaj kritični pa so bili številni obiskovalci.
iz Pomurja, ki je premagala tudi vse moške tekmovalce in osvojila naslov najboljšega orača v državi.
Rezultati posameznih tekmovalcev so bili letos bolj kot od sreče odvisni od njihove spretnosti, saj so imeli vsi bolj ali manj enake tekmovalne pogoje. Tudi vreme jim je bilo tokrat naklonjeno in na koncu se je vse dobro izteklo. Najbolje seveda za tiste, ki so se uvrstili na najvišja mesta, pa čeprav jih zdaj čaka še nastop na državnem prvenstvu. Zaželimo jim veliko uspeha tudi na tem tekmovanju!
Ludvik Kovač Foto: A. Abraham
SREDNJA BISTRICA
v
Se letos
nov vrtec?
Te dni so se začela pripravljalna dela za postavitev novega montažnega otroškega vrtca na Srednji Bistrici, in če bo šlo vse po predvidevanjih, se bodo lahko bistriški predšolski otroci s svojimi vzgojiteljicami še letos preselili v nove prostore. Sedaj je vrtec v zadružnem domu, v prostorih, ki so »funkcionalno in zdravstveno oporečni za normalno vzgojo« (zapisano v posebnem dopisu staršem).
Po pogodbi, ki so jo podpisali julija, bo vrednost montažnega objekta 3 milijarde dinarjev. Delovni organizaciji Marles so že plačali 1,34 milijarde dinarjev za montažni del vrtca, prav tako je že plačan projekt (70 milijonov dinarjev) in odkupljena parcela (85 milijonov dinarjev). Z deli pa so morali prvi začeti domačini vseh treh Bistric (Gornje, Srednje in Dolnje) saj se j^ krajevna skupnost obvezala, da bo poskrbela za temelje in podložne plošče. Vrtec pa bodo zgradili s skupnimi močmi in napori Vzgojno-varstvenega zavoda Lendava (25-odstotni delež), občinskega referendumskega programa (60 %) in krajevne skupnosti Bistrica (15 %).
J. G.
Komisijska prodaja audio- in video naprav
Od konca minulega tedna je Murska Sobota bogatejša še za eno komisijsko prodajalno. Na Lendavski 19 b, za Atrijem, je Jože Žekš odprl sodobno prodajalno, v kateri je možnost nakupa ali prodaje radioaparatov, kasetofonov, gramofonov, ojačevalnikov, zvočnih skrinj, raznih videorekorderjev, videokamer, videokaset in TV aparatov, na voljo pa je tudi fotografska in računalniška oprema. Poleg tega pa ponuja videostoritve, kot so izposoja videokaset in videoplay-erjev, snemanje prireditev z videokamero in presnemavanje kaset.
Prva tovrstna komisijska prodajalna v Murski Soboti je med tednom odprta od 10. do 12. ter od 14. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 14. ure.
-še
SPOMINSKO SREČANJE BENA ŠČAPA
V Murski Soboti je bilo drugo srečanje motoristov in mopedistov s spretnostjo vožnjo za memorial Bena Sčapa, ki ga je pripravil motoristični klub Svobodni jezdeci iz Murske Sobote. Srečanja se je udeležilo 29 motoristov in mopedistov. Pri mopedistih je bil najboljši Frumen pred Benkom in Roganom, pri motoristih pa Slavinec pred Podvornikom in Kolaričem.
Foto: F. Maučec
Na sliki je plinska postaja v Petišovcih pri Lendavi, h kateri so napeljali plin iz več novih (zelo globokih) plinskih vrtin, ki pa se jim bo v kratkem pridružila še ena, saj spet vrtajo, tokrat pri Dolini. Petišovsko polje torej ni povsem izčrpano, čeprav je zdaj nafte malo, so vrtine bogate s plinom. Od plinske postaje imajo plinovod speljan do tovarne metanola in drugih obratov in prav ta (domači plin in tisti, ki ga dobijo iz Medžimurja iz nahajališča Zebanec) jim omogoča relativno dobro poslovanje. Domači plin je namreč precej cenejši od uvoženega iz Sovjetske zveze, poleg tega pa je zaneslivejša surovina, kajti tujec lahko (pogodbam navkljub) pipo zapre.
ZADNJA VEST	i ----------:---------
Martin Horvat — glavni direktor Pomurskega tiska
Martin Horvat je od 1. septembra glavni direktor Založniškega, grafičnega in embalažnega podjetja Pomurski tisk. Pred tem je bil nekaj mesecev vršilec dolžnosti glavnega direktorja, še prej pa direktor tozda Tiskarna Pomurskega tiska. Kadrovsko spremembo v
vodstvu te dokaj velike delovne organizacije so terjale nekatere težave v organizaciji poslovanja, poleg tega pa se v tozdu Kartonaža ob polletju ubadajo z izgubami.
Delavski svet in družbenopolitične organizacije Pomur-
Avtobus tudi v Jeruzalem
Od ponedeljka naprej imajo avtobusno povezavo z Ljutomerom oziroma Ormožem tudi krajani Železnih Dveri, Jeruzalema, Litmerka in Dobrave. Avtobusni promet Murska Sobota je namreč uvedel skozi te in še nekatere druge kraje novo avtobusno progo, in sicer 6-krat dnevno.
V lovskem domu Zveze lovskih družin Prekmurje v Murski Soboti bo v soboto slavnost ob desetletnici sekcije lovskih čuvajev in tehnikov. Za praznovanje jubileja so pripravili slavnostno skupščino sekcije, izdali bilten in spominske značke. Za bodoče usmeritve pri delu sekcije je pomembna zlasti vsebina priložnostnega biltena, ki zajema bogate izkušnje za ohranjanje, gojitev in lov posebej šolanih in odgovornih lovcev. Bilten je, tako kot številne publikacije s področja lovstva v Pomurju, uredil Feri Poredoš.
skega tiska, ki so dale soglasje k imenovanju Martina Horvata za novega glavnega direktorja, si obetajo v prihodnje določene spremembe, ki naj omogočijo boljše gospodarjenje in še večji prodor njihovih izdelkov na tuja tržišča.
M. J.