NavajaNje iN raziskovaNje svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisNih virov ZNANSTVENA MONOGRAFIJA UREDILI Maria Carmela Palmisano Samo Skralovnik Miran Špelič Aljaž Krajnc ZNANSTVENA KNJIŽNICA 88 ZNANSTVENA KNJIŽNICA 88 NavajaNje iN raziskovaNje svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisNih virov ZNANSTVENA MONOGRAFIJA UREDILI Maria Carmela Palmisano Samo Skralovnik Miran Špelič Aljaž Krajnc zNaNsTveNi reCeNziji doc. dr. David Movrin Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani II NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV Znanstvena monografija Navajanje in raziskovanje svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisnih virov zapolnjuje mučno belo liso, s katero se na slovenskih univerzah soočamo, ko je treba začetnikom predstaviti delo s pisnimi viri starega sveta. Plejada s tem povezanih problemov je nekaj, za kar je običajno potrebnih več let dela, preden jih zares razumeš, in marsikdo prej omaga. Tudi zato, ker je področje v mednarodnem merilu vse prej kot poenoteno, velikokrat se je treba najprej prebiti skozi vso to kakofonijo ter se slednjič odločiti, kateri od standardov je bolj smiseln. Monografija, ki so jo uredili Maria Carmela Palmisano, Samo Skralovnik, Miran Špelič in Aljaž Krajnc, v nekem smislu temelji na ideji gradiva Navajanje v metodologiji znanstvenega dela na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je pred leti pripravil dr. Robert Petkovšek in ki je kot standard uveljavilo Chicago Manual of Style, ne dvomno najbolj do-delanega od obstoječih redakcijskih priročnikov. Prav dejstvo, da se je fakulteta takrat odločila za en standard citiranja, in necessariis unitas, je bil svojski dosežek, ki na nekaterih članicah iste univerze še vedno ostaja desideratum. Monografija to osnovno idejo razvije, nadgradi in poglobi ter množici sodobnih virov v omenjenem gradivu postavi ob bok bistveno kompleksnejšo pahljačo drugačnih virov, ki so v povprečju za kaki dve tisočletji starejši, njihov prikaz pa z zgolj tehničnih navodil močno razširi v smeri vsebinskih in metodoloških pojasnil. Monografija torej prinaša resnično obsežno in temeljito raziskavo, ki pomeni novo raven v predstavitvi teh virov in njihovih zakonitosti slovenskim bralcem ter bo generacijam prihodnjih študentov močno olajšala prve korake pri delu z njimi. Zasnovana je na interdisciplinarnem pristopu, skupina avtorjev, ki se ponaša s širokim strokovnim zaledjem, ponuja iz- črpen pregled različnih teorij in vidikov, hkrati pa z jasnim slogom pisanja omogoča razumevanje tudi začetnikom. III zNaNsTveNi reCeNziji doc. dr. Anđelo Maly Katoliška bogoslovna fakulteta Univerze v Zagrebu IV NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV Knjiga Navajanje in raziskovanje svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisnih virov znanstvena je monografija koja na pregledan način pruža pomoć u znanstvenom istraživanju Svetoga pisma. Čitava knjiga plod je izvanredne i susljedne znanstvene metodologije pri čemu pojedina objašnjenja u fusnotama stranica kroz jasna pojašnjenja omogućuju bolje razumijevanje određenih izraza i elemenata unutar sadržaja teksta. Tekst pisan je prikladnim i razumljivim jezikom te ujedna- čenim stilom koji tvori jedinstvenu cjelinu. Sam stil pisanja je znanstven te omogućuje lako snalaženje unutra stranica. Popis dodatne literature na kraju svakog poglavlja je koristan za još detaljnije istraživanje. Knjiga Navajanje in raziskovanje svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisnih virov predstavlja korisno i praktično pomagalo za biblijska i time povezana istraživanja. Zbog svoje praktičnosti i dosljednosti sigurno je jedinstveno djelo koje će omogućiti biblijskim, ali i drugim znanstvenicima, konkretna i izvanredna monografija za svakodnevnu upotrebu. Ovom monografijom obuhvaćeni su na jednome mjestu svi potrebni znanstveno-istraživački modeli i načini za biblijska istraživanja. Zahvaljujući jednostavnosti, ali i praktičnosti, djelo bitno je za potrebe biblijskih znanstvenika i stručnjaka. V Znanstvena knjižnica 88 Ljubljana: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 2024 Uredili Maria Carmela Palmisano Samo Skralovnik Miran Špelič Aljaž Krajnc Navajanje in raziskovanje svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisnih virov Urednik zbirke Miran Špelič Recenzenta David Movrin Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Anđelo Maly Katoliška bogoslovna fakulteta Univerze v Zagrebu Lektorirala Aleksandra Kocmut Prelom Robert Rošker Izdala in založila Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani Poljanska cesta 4, 1000 Ljubljana Za založnika Janez Vodičar, dekan Na naslovnici Zvitek Tore v hebrejščini (hrani Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), foto: Samo Skralovnik Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 200047875 ISBN 978-961-7167-19-1 (PDF) Elektronska izdaja DOI: 10.34291/ZK88 Izdajo knjige je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Znanstvena monografija je nastala v okviru raziskovalnega programa P6-0262: Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialoga, ki poteka na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV vsebiNa ZNANSTVENI RECENZIJI II AVTORJI IN AVTORICE XIV UVOD XVIII PRVO POGLAVJE NAVAJANJE SVETEGA PISMA 1 1.1 Navajanje Svetega pisma 2 1.1.1 Okrajšave svetopisemskih knjig 2 1.1.2 Okrajšave svetopisemskih knjig po abecednem redu 5 1.2 Navajanje svetopisemskih besedil 7 1.2.1 Navajanje svetopisemskih besedil slovenskih prevodov 7 1.2.2 Navajanje svetopisemskih besedil nekaterih tujih prevodov 8 1.2.3 Navajanje slovenskih izdaj Svetega pisma 9 1.2.4 Navajanje prvotnih virov svetopisemskega besedila 12 1.2.4.1 Hebrejska Stara zaveza 12 1.2.4.2 Grška Stara zaveza 15 1.2.4.3 Grška Nova zaveza 15 1.2.4.4 Latinski prevodi Svetega pisma 16 1.2.5 Nekateri drugi prevodi 17 VII 1.3 Pripomočki za raziskovanje Svetega pisma 18 1.3.1 Konkordance 18 1.3.2 Statistika 21 v viro 1.3.3 Sinopse 21 pisnih 1.3.4 Slovarji (za hebrejščino, aramejščino in sirščino) 22 ščanskih 1.3.5 Slovarji (za grščino) 25 zgodnjekr 1.3.6 Slovnice (za hebrejščino, aramejščino in grščino) 27 in vskih 1.3.7 Leksikoni in enciklopedije 29 , judo 1.3.8 Biblična geografija in arheologija 32 opisemskih 1.3.9 Stari Bližnji vzhod 33 svet 1.3.10 Elektronski pripomočki in spletne strani 34 ovanje razisk in anje vaj DRUGO POGLAVJE na NAVAJANJE MRTVOMORSKIH ROKOPISOV, RABINSKIH BESEDIL IN APOKRIFOV 39 2.1 Navajanje mrtvomorskih rokopisov 40 2.1.1 Seznam okrajšav mrtvomorskih rokopisov 40 2.1.2 Navajanje mrtvomorskih rokopisov 46 2.1.3 Pripomočki za raziskovanje mrtvomorskih rokopisov 50 2.1.3.1 Seznami mrtvomorskih rokopisov in vstopna referenčna dela 51 2.1.3.2 Konkordance 53 2.1.3.3 Zbirke, serije 53 2.1.3.4 Sinteze in tematski pregledi 54 VIII VSEBINA 2.1.3.5 Elektronski pripomočki in spletne strani 55 2.1.3.6 Slovenska dela 57 2.2 Navajanje rabinskih besedil 62 2.2.1 Seznam okrajšav rabinskih besedil 62 2.2.2 Navajanje rabinskih besedil 75 2.2.3 Pripomočki za raziskovanje rabinskih besedil 76 2.2.3.1 Uvodna dela v študij rabinske literature 76 2.2.3.2 Mišna 77 2.2.3.3 Tosefta 78 2.2.3.4 Jeruzalemski Talmud 79 2.2.3.5 Babilonski Talmud 80 2.2.3.6 Midraši 81 2.2.3.7 Spletne strani 82 2.3 Navajanje apokrifov 86 2.3.1 Navajanje starozaveznih apokrifov 86 2.3.1.1 Terminologija 86 2.3.1.2 Seznam okrajšav starozaveznih apokrifov 89 2.3.1.3 Navajanje starozaveznih apokrifov 92 2.3.1.4 Pripomočki za raziskovanje starozaveznih apokrifov 92 2.3.1.4.1 Viri 92 2.3.1.4.2 Uvodna dela 95 2.3.1.4.3 Prevodi s kratkimi opisi 97 2.3.1.4.4 Slovenski prevodi 98 2.3.2 Navajanje novozaveznih apokrifov 102 2.3.2.1 Terminologija 102 2.3.2.2 Seznam okrajšav novozaveznih apokrifov 105 IX 2.3.2.3 Navajanje novozaveznih apokrifov 112 2.3.2.4 Pripomočki za raziskovanje novozaveznih apokrifov 113 2.3.2.4.1 Izdaje apokrifov 113 2.3.2.4.2 Prevodi apokrifov v moderne jezike 117 v 2.3.2.4.3 Prevodi in študije v slovenščini 119 viro 2.3.2.4.4 Uvodi v apokrifno literaturo 120 pisnih 2.3.2.4.5 Zbirke 123 2.3.2.4.6 Spletne strani 125 ščanskih zgodnjekr in TRETJE POGLAVJE vskih NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE , judo ZGODNJEKRŠČANSKIH/ PATRISTIČNIH VIROV 127 opisemskih svet 3.1 Metodološki uvod 128 ovanje 3.1.1 Zgodovinski pregled vede 131 razisk in 3.1.2 Sodobni trendi raziskovanja 135 anje vajna 3.1.3 Pomožne vede 140 3.1.3.1 Historiografija 140 3.1.3.2 Filologija 141 3.1.4 Pristopi in metode v patrističnem raziskovanju 143 3.1.4.1 Pristopi 143 3.1.4.2 Metoda 145 3.1.4.3 Metodološke nevarnosti 146 3.1.4.4 Naloge patrološkega raziskovanja 147 3.2 Seznam okrajšav zgodnjekrščanskih virov 150 3.2.1 Grška besedila 151 X VSEBINA 3.2.2 Latinska besedila 169 3.3 Navajanje zgodnjekrščanskih virov 184 3.3.1 Navajanje latinskih zgodnjekrščanskih virov 185 3.3.2 Navajanje grških in bizantinskih zgodnjekrščanskih virov 186 3.4 Pripomočki za raziskovanje zgodnjekrščanskih virov 186 3.4.1 Slovarji, leksikoni in enciklopedije 187 3.4.2 Pregledi zgodovine zgodnjekrščanske literature 191 3.4.3 Zbirke primarnih izdaj besedil 195 3.4.4 Zbirke prevodov besedil 197 3.4.5 Referenčna dela 203 3.4.6 Strokovne revije in monografske serije 204 3.4.7 Elektronski pripomočki in spletne strani 206 ČETRTO POGLAVJE TEMELJNA NAČELA TRANSLITERACIJE 213 4.1 Svetopisemska hebrejščina 214 4.1.1 Akademski sistem transliteracije (Lambdin) 214 4.1.2 Strokovni sistem transliteracije (Society of Biblical Literature) 216 4.2 Stara grščina 220 4.2.1 Akademski sistem transliteracije (Society of Biblical Literature) 220 XI 4.2.2 Strokovni sistem transliteracije 222 4.3 Arabščina 226 v 4.3.1 Akademski sistem transliteracije (Brill) 226 viro 4.3.2 Navajanje Korana 229 pisnih 4.4 Sirščina 232 ščanskih 4.5 Koptščina 236 zgodnjekr in vskih , judo PETO POGLAVJE LITERARNE ZVRSTI IN RETORIČNE opisemskih OBLIKE V SVETEM PISMU 239 svet 5.1 Uvod 240 ovanje 5.2 Pomembnejše objave o literarnih in retoričnih oblikah razisk in v Svetem pismu 243 anje vajna 5.2.1 Objave v tujih jezikih 243 5.2.2 Objave v slovenščini 250 5.3 Slovar literarnih zvrsti in retoričnih oblik v Svetem pismu 253 5.4 Priporočena literatura z opisom del 284 ŠESTO POGLAVJE METODOLOGIJA 291 6.1 Eksegetske metode 292 6.1.1 Diahrono raziskovanje: zgodovinsko‑kritične metode 295 XII VSEBINA 6.1.1.1 Tekstna kritika (Textskritik) 297 6.1.1.2 Literarna kritika (Literarkritik) 297 6.1.1.3 Redakcijska kritika (Redaktionskritik) 298 6.1.1.4 Kritika prenosa besedila (Überlieferungskritik) in kritika virov (Quellenkritik) 299 6.1.1.5 Kritika literarnih oblik (Formkritik) 300 6.1.1.6 Kritika literarnih vrst (Gattungskritik) 300 6.1.1.7 Kritika tradicij (Traditionskritik) 301 6.2 Sinhrono raziskovanje: literarnokritične metode 303 6.2.1 Strukturalistične metode: semiotska analiza 303 6.2.2 Pripovedna analiza 306 6.2.3 Retorična analiza 315 6.3 Različni pristopi k branju 319 6.3.1 Pristopi, ki temeljijo na izročilu 319 6.3.2 Pristopi s pomočjo znanosti o človeku 323 6.3.3 Ideološki pristopi 325 6.4 Hermenevtika 328 6.4.1 Svetopisemska eksegeza v Cerkvi 329 6.4.2 Razvoj sodobne hermenevtične teorije 331 6.4.3 Hermenevtika in pomeni Svetega pisma 335 6.5 Zaključek 338 XIII avTorji iN avToriCe XIV NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV IRENA AVSENIK NABERGOJ Irena Avsenik Nabergoj je zaposlena kot redna profesorica in znanstvena svetnica na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in znanstvena svetnica na Inštitutu za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg tega je redna profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici in za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Je vodja raziskovalnega programa ARIS Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradicijah ter mož- nosti dialoga (P6-0262) in redna članica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Ukvarja se z literarno interpretacijo Svetega pisma, z odmevi Svetega pisma v evropski in slovenski literaturi in umetnosti ter z literarno teorijo, literarno zgodovino in primerjalno književnostjo. JAN DOMINIK BOGATAJ Jan Dominik Bogataj OFM je strokovni sodelavec pri Inštitutu za patristične študije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Po magisteriju na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in diplo-mi iz bibličnih študij v Jeruzalemu (SBF) sedaj pripravlja dokto-rat iz teologije in patristične znanosti na Institutum patristicum Augustinianum (Papeška lateranska univerza v Rimu). Posveča se raziskovanju in prevajanju zgodnjekrščanske književnosti grške, latinske, sirske in starocerkvenoslovanske tradicije. MATJAŽ CELARC Matjaž Celarc, docent na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki deluje pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo ter pomaga tudi pri Katedri za Osnovno bogoslovje in dialog. Njegovo področje raziskovalnega dela je Nova zaveza; natančneje Lukov opus v dveh volumnih. Iz tega izhaja tudi njegovo raziskovalno zanimanje za življenje prve krščanske skupnosti in Cerkve danes. XV ALJAŽ KRAJNC v Aljaž Krajnc je mladi raziskovalec na Inštitutu za Sveto pismo, viro judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze pisnih v Ljubljani. Pod skupno supervizijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani ter Pontificio Istituto di Studi Arabi e d’Islamistica ščanskih (Rim) pripravlja doktorsko nalogo o uporabi semantičnega polja Božjega kraljevanja v Svetem pismu, postsvetopisemskih besedilih zgodnjekr in Ce ter Koranu. vskih avTori , judo iN ji MARI JOŽE OSREDKAR avTor opisemskih Mari Jože Osredkar, OFM, izredni profesor osnovnega bogoslovja svet na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog. Posveča se teološki relacijski te-ovanje oriji francoskega misleca Guya Lafona in dialogu med katoličani razisk in in muslimani. Je član komisije za ekumenizem in medreligijski anje dialog pri Slovenski škofovski konferenci. vajna MARIA CARMELA PALMISANO Maria Carmela Palmisano, SL, izredna profesorica Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je predstojnica Katedre za Sveto pismo in judovstvo. Sodelovala je pri pripravi novega prevoda SPJ, za katerega je prevedla več starozaveznih knjig. Njeno področje raziskovalnega dela so modrostne knjige, zlasti Sirahova knjiga, za katero je pripravila znanstveni komentar (2016). XVI AVTORJI IN AVTORICE SAMO SKRALOVNIK Samo Skralovnik je docent na Katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Je predstojnik Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo ter glavni in od-govorni urednik recenzirane znanstvene revije Edinost in dialog. Njegove znanstvene razprave se osredotočajo na semantično analizo hebrejskih korenov, povezanih z dinamiko pohlepa, željo po večanju imetja in z drugimi vitalnimi človeškimi potrebami po obstoju in ohranitvi. MIRAN ŠPELIČ Miran Špelič, OFM, je docent na Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se največ ukvarja s cerkvenimi očeti in je v slovenščino prevedel številna njihova besedila. Je urednik knjižne zbirke Znanstvena knjižnica, ki jo izdaja Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. ALAN TEDEŠKO Alan Tedeško, doktor bibličnih znanosti, je asistent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegovo področje raziskovanja so predvsem Psalmi. XVII UvoD Maria Carmela Palmisano Samo Skralovnik Miran Špelič Aljaž Krajnc XVIII NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV Pred vami je znanstvena monografija o navajanju in raziskovanju svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisnih virov, ki je nastala na temelju večletnega dela in izkušenj visokošolskih učiteljev in raziskovalcev Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Ob hkratnem upoštevanju primerljivih doslej objavljenih znanstvenih del v evropskem in širšem mednarodnem prostoru ter že uveljavljenega standarda, na katerem temelji metodologija znanstvenega dela na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, monografija zapolnjuje vrzel na tem področju v slovenskem jezikovnem prostoru. Monografija temelji in nadgrajuje delo Roberta Petkovška Navajanje v metodologiji znanstvenega dela na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, s katerim se je t. i. čikaški sistem navajanja virov ( The Chicago Manual of Style) uveljavil kot standard za teološko znanstvenoraziskovalno delo v Sloveniji. Monografija je sestavljena iz šestih poglavij. V prvem Maria Carmela Palmisano predstavlja primarne vire za študij Svetega pisma, v drugem Samo Skralovnik, Maria Carmela Palmisano, Alan Tedeško in Matjaž Celarc predstavljajo vire štirih področij raziskovalnega dela: mrtvomorskih rokopisov, rabinskih besedil, starozaveznih apokrifov in novozaveznih apokrifov. Jan Dominik Bogataj in Miran Špelič sta pripravila tretje poglavje o raziskovanju in navajanju zgodnjekrščanskih oz. patrističnih virov. Maria Carmela Palmisano, Miran Špelič, Aljaž Krajnc, Jan Dominik Bogataj in Mari Jože Osredkar v četrtem poglavju predstavijo temeljna načela transliteracije biblične hebrejščine, grščine, arabščine in nekaterih drugih jezikov (sirščine in kopščine) ter načela navajanja Korana. Irena Avsenik Nabergoj v petem poglavju opisuje literarne zvrsti in retorične oblike v Svetem pismu. Šesto poglavje avtorja Matjaža Celarca je posvečeno metodologiji znanstvenega dela s Svetim pismom. V mednarodnem prostoru je bilo v zadnjih letih objavljenih več znanstvenih monografij o raziskovanju Svetega pisma in svetopisemskih virov, ki smo jih skrbno preučili in so nam bili v pomoč, npr. Siegfried XIX M. C. Palmisano, S. Skralovnik, M. Špelič, A. Krajnc M. Schwertner, IATG3 – Internationales Abkürzungsverzeichnis für Theologie und Grenzgebiete (Deutsch) Gebundene Ausgabe, 3 izd. (Berlin: De Gruyter, 2014); Stanisław Bazyliński, A Guide to Biblical Research, Subsidia Biblica 36 (Roma: Gregorian & Biblical Press, 2016); Patrick H. Alexander idr., ur., The SBL Handbook of Style: For Ancient Near Eastern, Biblical, and Early Christian Studies (Peabody, MA: Hendrickson Publishers, 1999). v viro Predstavitev virov v monografiji temelji na že omenjenem čikaškem stan-pisnih dardu, ki dopušča dva načina navajanja: način sprotnih referenc oz. bibliografskih sklicev z najnujnejšimi podatki v besedilu (R) s seznamom ščanskih referenc na koncu, v katerem so viri natančno opredeljeni (SR), in način opomb (O) s seznamom literature na koncu (SL). zgodnjekr in vskih V besedilu monografije zaradi poenotenja znanstvenega, strokovnega , judo voD U in študijskega dela uporabljamo obliko navajanja po načinu sprotnih referenc (R), kar pomeni, da vire v besedilu sproti navajamo v bibliografskem opisemskih sklicu z navedbo priimka avtorja, letnice izida dela in strani. Na koncu svet vsakega poglavja sledi ustrezajoč seznam referenc (SR). ovanje V monografiji je hkrati predstavljena množica virov in literature, ki je razisk in nepogrešljiva za znanstveno raziskovanje na področju Svetega pisma, ju-anje dovstva in patristike. Kadar avtor določen vir ali knjižno enoto izpostavi, vajna tj. opiše in predstavi, to delo navajamo po načinu opomb (O). Takšno delo ni navedeno ne po načinu seznama referenc (SR), saj delo nima sprotne reference oz. ni navedeno v sprotni referenci, ne po načinu seznama literature (SL), saj delo predstavlja sestavni del korpusa besedila. Navajanje po načinu opomb (O) z enim samim končnim ločilom (piko) je hkrati prijaznejše bralcu in slovenskemu jeziku. Na koncu poglavja avtor lahko ponudi seznam literature (SL), če poleg izpostavljenih opisov del predlaga še dodatno literaturo. Ta način navajanja, ki uporablja kombinacijo obeh načinov navajanja po či-kaškem standardu, dosledno po predstavljenih kriterijih, je prisoten tudi v primerljivih znanstvenih publikacijah, npr. Stanisław Bazyliński, A Guide to Biblical Research, Subsidia Biblica 36 (Roma: Gregorian & Biblical Press, 2016). XX UVOD Pri snovanju monografije so sodelovali različni avtorji, člani raziskovalnega programa ARIS P6-0262, Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialoga, ki že dolga leta delujejo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Pripadajo različnim katedram, saj je to delo osnovano interdisciplinarno. V svojih prispevkih avtorji izhajajo iz lastnih raziskovalnih in pedagoških izkušenj (s študenti in doktorandi) ter skušajo odgovoriti na potrebe raziskovalcev in znanstvenikov po ureditvi zelo širokega, bogatega in zato tudi zahtevnega področja znanstvenoraziskovalnega dela. Monografija, ki jo objavljamo, je prvo tovrstno znanstveno delo v slovenskem prostoru, zato je odprta za prihodnje dopolnitve in razširitve, ki jih bodo narekovale potrebe znanstvene dejavnosti in nova znanstvena dela, ki jih bodo avtorji želeli vključiti v svoja poglavja. Želimo, da bo delo koristno doktorandom, ki šele začenjajo sistematično znanstvenoraziskovalno delo na področju Svetega pisma, judovstva in patristike, pa tudi strokovnjakom članic drugih fakultet, univerz in javnih ustanov, ki se pri svojem delu soočajo s potrebo po sistematičnih in po-enotenih navodilih za navajanje znanstvenih virov in literature z judovsko- -krščanskega področja. Na koncu se posebej zahvaljujemo obema recenzentoma, Davidu Movrinu s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Anđelu Malyju s Katoliške bogoslovne fakultete Univerze v Zagrebu, ki sta delo skrbno pregledala in predlagala izboljšave, Robertu Petkovšku s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani ter drugim neimenovanim posameznikom za vse nasvete in pomoč. Ljubljana, 25. junij 2024 XXI sezNaM spLoŠNih okrajŠav iN kraTiC1 A.D. / B.C. Annus Domini / Before Christ (pred Kristusom) ang. angleško ARIS Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije BR Dogmatična konstitucija o Božjem razodetju Dei Verbum v viro CA Kalifornija pisnih db. dobesedno dr. doktor/doktorica ščanskih DZS Državna založba Slovenije zgodnjekr etc. et cetera (in tako dalje) in GA Georgia vskih gl. glej , judo gr. grško idr. in drugi / in druge / in drugo opisemskih svet IN Indiana ovanje inc. incorporated (programska oprema) razisk ipd. in podobno in it. italijansko anje vaj itd. in tako dalje na izd. izdaja KT Kentucky l. leto lat. latinsko LXX Septuaginta (grški prevod Stare zaveze) MA Massachusetts mdr. med drugim MD Maryland MI Michigan 1 V tem seznamu navajamo splošne okrajšave in kratice. Avtor je v vsakem poglavju, kjer je bilo treba, pripravil še dodaten seznam okrajšav in kratic za obravnavane vsebine. XXII SEZNAM SPLOŠNIH OKRAJŠAV IN KRATIC MT masoretic text (masoretsko besedilo/izvorno hebrejsko vokalizirano svetopisemsko besedilo) NC North Carolina nem. nemško NJ New Jersey npr. na primer NY New York NZ Nova zaveza ok. okoli oz. oziroma prim. primerjaj pr. Kr. pred Kristusom po Kr. po Kristusu Q Quelle (evangeljski vir) rkp. rokopis/rokopisi sl. sledeči/sledeče SP Sveto pismo sv. sveti/sveta stol. stoletje s. v. sub voce (pod geslom) SZ Stara zaveza št. številka/številke t. i. tako imenovan/a/i/e tj. to je TN Tennessee U.K. United Kingdom ur. urednik/uredniki Vg Vulgata VL Vetus Latina WA Washington ZRC SAZU Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti zv. zvezek/-ka/-ki XXIII prvo poGLavje NavajaNje sveTeGa pisMa Maria Carmela Palmisano 1 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 1.1 Navajanje Svetega pisma V tem poglavju bomo v prvem delu predstavili okrajšave svetopisemskih knjig, v drugem delu pa način navajanja svetopisemskih besedil – oboje po najnovejšemu prevodu Svetega pisma – Jeruzalemski izdaji – slovenske prevode in izdaje Svetega pisma ter nekatere sodobne prevode v tujih jezikih; sledi predstavitev kritičnih izdaj besedil Svetega pisma v izvirnih jezikih in izdaj najpomembnejših starih prevodov Stare in Nove zaveze; v tretjem delu predstavljamo obsežen nabor pripomočkov za znanstvenoraziskovalno delo s Svetim pismom v tujih jezikih in v slovenščini. 1.1.1 Okrajšave svetopisemskih knjig 1 Mz Prva Mojzesova knjiga (Geneza) 2 Mz Druga Mojzesova knjiga (Eksodus) 3 Mz Tretja Mojzesova knjiga (Levitik) 4 Mz Četrta Mojzesova knjiga (Numeri) 5 Mz Peta Mojzesova knjiga (Devteronomij) Joz Jozue Sod Sodniki Rut Ruta 1 Sam Prva Samuelova knjiga 2 Sam Druga Samuelova knjiga 1 Kr Prva knjiga kraljev 2 Kr Druga knjiga kraljev 1 Krn Prva kroniška knjiga 2 Krn Druga kroniška knjiga 2 Maria Carmela Palmisano Ezr Ezra Neh Nehemija Tob Tobit Jdt Judita Est Estera 1 Mkb Prva knjiga Makabejcev v 2 Mkb Druga knjiga Makabejcev viro pisnih Job Job Ps Psalmi ščanskih aM Prg Pregovori zgodnjekr TeGa pis Prd Pridigar (Kohelet) in ve Vp Visoka pesem vskih aNje s Mdr Knjiga modrosti , judo avaj: N Sir Sirah avje opisemskih GL Iz Izaija svet vo po Jer Jeremija ovanje pr Žal Žalostinke razisk in Bar Baruh anje Ezk Ezekiel vajna Dan Daniel Oz Ozej Jl Joel Am Amos Abd Abdija Jon Jona Mih Mihej Nah Nahum Hab Habakuk Sof Sofonija Ag Agej Zah Zaharija Mal Malahija 3 NAVAJANJE SVETEGA PISMA Mt Evangelij po Mateju Mr Evangelij po Marku Lk Evangelij po Luku Jn Evangelij po Janezu Apd Apostolska dela Rim Pismo Rimljanom 1 Kor Prvo pismo Korinčanom 2 Kor Drugo pismo Korinčanom Gal Pismo Galačanom Ef Pismo Efežanom Flp Pismo Filipljanom Kol Pismo Kološanom 1 Tes Prvo pismo Tesaloničanom 2 Tes Drugo pismo Tesaloničanom 1 Tim Prvo pismo Timoteju 2 Tim Drugo pismo Timoteju Tit Pismo Titu Flm Pismo Filemonu Heb Pismo Hebrejcem Jak Jakobovo pismo 1 Pt Prvo Petrovo pismo 2 Pt Drugo Petrovo pismo 1 Jn Prvo Janezovo pismo 2 Jn Drugo Janezovo pismo 3 Jn Tretje Janezovo pismo Jud Judovo pismo Raz Razodetje (Apokalipsa) 4 Maria Carmela Palmisano 1.1.2 Okrajšave svetopisemskih knjig po abecednem redu Abd Abdija Ag Agej Am Amos v Apd Apostolska dela viro Bar Baruh pisnih Dan Daniel ščanskih a Ef Pismo Efežanom M Est Estera zgodnjekr TeGa pis Ezk Ezekiel in ve Ezr Ezra vskih aNje s , judo Flm Pismo Filemonu avaj: N Flp Pismo Filipljanom avje opisemskih GL Gal Pismo Galačanom svet vo po Hab Habakuk ovanje pr Heb Pismo Hebrejcem razisk Iz Izaija in anje Jak Jakobovo pismo vajna Jdt Judita Jer Jeremija Jl Joel Jn Evangelij po Janezu 1 Jn Prvo Janezovo pismo 2 Jn Drugo Janezovo pismo 3 Jn Tretje Janezovo pismo Job Job Jon Jona Joz Jozue Jud Judovo pismo Kol Pismo Kološanom 1 Kor Prvo pismo Korinčanom 5 NAVAJANJE SVETEGA PISMA 2 Kor Drugo pismo Korinčanom 1 Kr Prva knjiga kraljev 2 Kr Druga knjiga kraljev 1 Krn Prva kroniška knjiga 2 Krn Druga kroniška knjiga Lk Evangelij po Luku Mal Malahija Mdr Knjiga modrosti Mih Mihej 1 Mkb Prva knjiga Makabejcev 2 Mkb Druga knjiga Makabejcev Mr Evangelij po Marku Mt Evangelij po Mateju 1 Mz Prva Mojzesova knjiga 2 Mz Druga Mojzesova knjiga 3 Mz Tretja Mojzesova knjiga 4 Mz Četrta Mojzesova knjiga 5 Mz Peta Mojzesova knjiga Nah Nahum Neh Nehemija Oz Ozej Prd Pridigar (Kohelet) Prg Pregovori Ps Psalmi 1 Pt Prvo Petrovo pismo 2 Pt Drugo Petrovo pismo Raz Razodetje (Apokalipsa) Rim Pismo Rimljanom Rut Ruta 1 Sam Prva Samuelova knjiga 2 Sam Druga Samuelova knjiga Sir Sirah 6 Maria Carmela Palmisano Sod Sodniki Sof Sofonija 1 Tes Prvo pismo Tesaloničanom 2 Tes Drugo pismo Tesaloničanom 1 Tim Prvo pismo Timoteju 2 Tim Drugo pismo Timoteju v Tit Pismo Titu viro Tob Tobit pisnih Vp Visoka pesem ščanskih aM Zah Zaharija Žal Žalostinke zgodnjekr TeGa pis in ve vskih aNje s , judo avaj 1.2 Navajanje svetopisemskih besedil : N avje opisemskih GL V drugem delu poglavja najprej predstavljamo pravila za navajanje sveto-svet pisemskih besedil slovenskih prevodov in nekaterih tujih svetopisemskih vo po prevodov ter predstavimo navajanje slovenskih izdaj Svetega pisma. Nato ovanje pr predstavimo prvotne vire svetopisemskega besedila (hebrejska Stara zave-razisk in za, grška Stara zaveza, grška Nova zaveza, latinski in nekateri drugi prevodi anje Svetega pisma) ter pripomočke za raziskovanje Svetega pisma (konkor-vajna dance, statistika, sinopse, slovarje, slovnice, leksikone in enciklopedije ter elekronske pripomočke ter spletne strani). 1.2.1 Navajanje svetopisemskih besedil slovenskih prevodov1 Za okrajšavo svetopisemske knjige sledi presledek, nato sledita še številka poglavja in številka vrstice. Med njima je obojestransko stična vejica. Med vrsticami je stični vezaj (-), med poglavji stični pomišljaj (–). Pika ločuje posamezne vrstice ali sklope vrstic znotraj poglavja, podpičje pa posamezna poglavja. 1 Sistem navajanja svetopisemskih besedil in uporaba ločil sledita najnovejšem prevodu Svetega pisma – Jeruzalemski izdaji (SPJ). 7 NAVAJANJE SVETOPISEMSKIH BESEDIL 2 Mz 20,17 ena vrstica Mr 4,35 Ezk 11,22-25 več neprekinjenih vrstic v istem poglavju Jn 1,2-3 2 Mz 24,3.7 več prekinjenih vrstic v istem poglavju Mt 5,1.5.7 Iz 14,1-2.22-23 Jer 7,1-5; 12,5-6 več neprekinjenih vrstic v različnih poglavjih Jn 1,2-3; 4,2-6 Mih 2 eno poglavje Apd 12 5 Mz 32–34 več neprekinjenih poglavij Mr 3–6 5 Mz 4,44–28,68 več neprekinjenih poglavij z neprekinjenimi vrsticami Mr 3,1–4,45 3 Mz 9,1.8; 11,1.5 več prekinjenih poglavij s prekinjenimi vrsticami Svetopisemski navedbi po presledku lahko sledi okrajšava izdaje Svetega pisma, če avtor želi izpostaviti točno določen prevod (npr. 2 Mz 20,17 SPJ; Mr 4,35 CHR). Če okrajšava izdaje Svetega pisma ni na-vedena, se razume, da avtor navaja zadnji uradni slovenski prevod (SPJ). 1.2.2 Navajanje svetopisemskih besedil nekaterih tujih prevodov Prevod Okrajšava Ime prevoda Angleški KJV The King James Version prevod (od l. 1611 z vsemi posodobitvami) Angleški NRSV The New Revised Standard Version (posodobljena prevod izdaja KJV iz 1989) Angleški ESV – CE English Standard Version – Catholic Edition Bible prevod L. 2018 je Indijska škofovska konferenca objavila katoliški prevod Svetega pisma, ki vključuje devterokanonične knjige in jih razporedi po redu katoliškega kanona. Ta prevod je podlaga, ki jo je Angleška škofovska konferenca sprejela za pripravo novih lekcionarjev v Združenem kraljestvu. 8 Maria Carmela Palmisano Prevod Okrajšava Ime prevoda Francoski BJ La Bible de Jérusalem prevod Jeruzalemska izdaja Svetega pisma, pripravljena na École biblique et archéologique française v Jeruzalemu; prva izdaja l. 1956 s kasnejšimi posodobitvami; zadnja, tretja, je iz l. 1998. Francoski TOB La traduction Oecumenique de la Bible v prevod (ekumenski prevod iz 1988) viro Italijanski CEI La traduzione ufficiale della Bibbia CEI pisnih prevod Z opombami jeruzalemske izdaje; Italijanska škofovska konferenca, zadnji prevod je CEI 2008. ščanskih aM Nemški SCHLA2K Neue revidierte Fassung prevod Prevod Franza E. Schlachterja iz hebrejskega in grškega zgodnjekr TeGa pis in ve vira iz l. 2000, prva izdaja je iz l. 1905. vskih Die Bibel Einheitsübersetzung der Heiligen Schrift Poenoten aNje s Nemški prevod , judo Einheits- prevod, ki so ga skupaj pripravile Škofovske konference avaj: N über set zung Nemčije, Avstrije, Švice idr., 2016. avje Altes und opisemskih GL Neues svet Testament vo po ovanje pr Drugi sodobni prevodi in okrajšave2 razisk in anje vajna 1.2.3 Navajanje slovenskih izdaj Svetega pisma V časovnem zaporedju navajamo osem celotnih slovenskih izdaj Svetega pisma, njihove okrajšave in primere navajanja posameznih izdaj ali delov izdaj.3 2 Za druge sodobne prevode Svetega pisma, njihova imena, okrajšave in posodobitve na temelju izvirnih besedil gl. računalniške programe za študij Svetega pisma, kot sta Accordance in BibleWorks, ali spletne vire (NET Bible; Bible Hub). Za uradne okrajšave posameznih knjig Svetega pisma v sodobnih jezikih gl. že omenjene ali Siegfrieda M. Schwertnerja, IATG3 – Internationales Abkürzungsverzeichnis für Theologie und Grenzgebiete (Deutsch) Gebundene Ausgabe, 3. izd. (Berlin: De Gruyter, 2014), XXIX–XXX. 3 Za pregled vseh (delnih in celotnih) slovenskih izdaj Svetega pisma gl. tudi katalog, ki so ga pripravili Nataša Golob, Gorazd Kocijančič in Marijan Smolik, Biblije na Slovenskem (Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1996). 9 NAVAJANJE SVETOPISEMSKIH BESEDIL 1. DAL Dalmatinov prevod (1584) 2. JAP Japljev prevod (1791–1802) 3. WOL/WLF Wolfova izdaja (1856–1859) 4. CHR Chraskov prevod (1914) 5. MAR Mariborska izdaja (1959–1961) 6. EKU Ekumenska izdaja (1974) 7. SSP Slovenski standardni prevod (1996) 8. SPJ Jeruzalemska izdaja (2010–2024) 1. Dalmatinov prevod (1584) Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta: Bibel, das ist, die gantze heilige Schrifft , Dalmatinova izdaja (Wittemberg: durch Hans Kraffts Erben, 1584).4 2. Japljev prevod (1791–1802) v enajstih zvezkih (9 starozaveznih, 2 novozavezna) Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Anton Traven, Jožef Škrinar, Jožef Rihar, Modest Šraj in Janez Debevec. Svetu pismu stariga testamenta id est: Biblia sacra veteris testamenti ... / in Slavo-Carniolicum idioma translata per Georgium Japel ... et Blasium Kumerdey ... (Ljubljana: typis Joan. Frid. Eger, 1791–1802). 3. Wolfova izdaja (1856–1859) v šestih zvezkih Jurij Volc, Andrej Čebašek, Andrej Gollmayer, Luka Jeran, Frančišek Metelko in Matevž Ravnikar. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškiga, od apostoljskiga sedeža poterjeniga sv. pisma, ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil dr. Jožef Franc Allioli (Ljubljana: Jožef Blaznik, 1856–1859). 4 V povezavi s prvim celovitim prevodom Svetega pisma, ki ga je pripravil Jurij Dalmatin, omenimo, da je bil v okviru mednarodne zbirke Biblia Slavica, namenjene izdaji faksimilov najstarejših slo-vanskih in baltskih prevodov Svetega pisma, leta 2006 objavljen slovenski zvezek z najstarejšimi slovenskimi prevodi Svetega pisma. V ta zvezek je vključenih devet najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma od skupaj enajstih, ki so izšli v letih 1555 do 1582 oz. do mejnika, ki ga predstavlja izid Dalmatinove Biblije (1584); gl. Majda Merše, »Trubarjevi svetopisemski prevodi v slovenskem zvezku Biblie Slavice«, Edinost in Dialog 72 (2017): 243–244. 10 Maria Carmela Palmisano 4. Chraskov prevod (1914) Antonin Chraska, češki misijonar, prevajalec. Prevod sta jezikovno pregledala Fran Govekar in Anton Mikuš. Sveto pismo starega in novega zakona: Stari zakon po hebrejskem, Novi po grškem izvirniku (Ljubljana: Britanska in inozemska svetopisemska družba, 1914). v 5. Mariborska izdaja (1959–1961) viro Sveto pismo: Stara zaveza, 3 zv. (Maribor: Lavantinski pisnih škofijski ordinariat, 1959–1960). Sveto pismo: Nova zaveza (Maribor: Lavantinski škofijski ščanskih aM ordinariat, 1961). zgodnjekr TeGa pis in ve 6. Ekumenska izdaja (1974) vskih aNje s Sveto pismo stare in nove zaveze, ekumenska izdaja , judo avaj (Ljubljana: Britanska biblična družba, 1974). : N avje opisemskih GL 6a. Jubilejna izdaja Nove zaveze (1984) svet Sveto pismo nove zaveze: jubilejni prevod ob štiristoletnici vo po Dalmatinove Biblije (Ljubljana: Nadškofijski ordinariat; ovanje pr Britanska in inozemska biblična družba, 1984). razisk in anje 6b. Ekumenska izdaja z novim prevodom Nove zaveze (1995) vajna (Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 1995). 7. Slovenski standardni prevod (1996) Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov , študijska izdaja (Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 1996). 8. Jeruzalemska izdaja Svetega pisma (2010–2024) Sveto pismo. Nova zaveza in psalmi , jeruzalemska izdaja (Ljubljana: Družina; Teološka fakulteta, 2010). Sveto pismo. Modrostne in preroške knjige , jeruzalemska izdaja (Ljubljana: Družina; Teološka fakulteta, 2013). Sveto pismo. Peteroknjižje , jeruzalemska izdaja (Ljubljana: Družina; Teološka fakulteta; Slovenska škofovska konferenca, 2014). 11 NAVAJANJE SVETOPISEMSKIH BESEDIL Sveto pismo. Zgodovinske knjige , jeruzalemska izdaja (Ljubljana: Družina; Teološka fakulteta; Slovenska škofovska konferenca, 2015) (Joz, Sod, Rut, 1 Sam, 2 Sam, 1 Kr, 2 Kr, 1 Krn, 2 Krn). Sveto pismo. Zgodovinske knjige , drugi del, jeruzalemska izdaja (Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca; Družina, 2019) (Ezr, Neh, Tob, Jud, Est, 1 Mkb, 2 Mkb). Sveto pismo: Stara in Nova zaveza , jeruzalemska izdaja (Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca; Družina, 2024). 1.2.4 Navajanje prvotnih virov svetopisemskega besedila • Hebrejska Stara zaveza • Grška Stara zaveza • Grška Nova zaveza • Latinski prevodi Svetega pisma 1.2.4.1 Hebrejska Stara zaveza Najpomembnejše kritične izdaje hebrejskega Svetega pisma: Rudolf Kittel, ur., Biblia Hebraica, 3. izd. (Stuttgart: Württembergische Bibelanstalt, 1937, 1959). Prva (Leipzig, 1905–1906) in druga izdaja (Leipzig, 1909) Biblie Hebraice (BH) uporabljata kot osnovno besedilo hebrejsko besedilo Jacoba Ben Hayyima: Biblia hebraica cum Targum et variis rabbinorum commentariis, 1524–1525. Tretja izdaja l. 1937 je uvedla besedilo Leningrajskega kodeksa Ben Asherja (Leningrajski kodeks B 19a, 1008–1009). Največja sprememba v tretji izdaji, poleg večjega formata knjige in tipografskih znakov ter dvojnega kritičnega aparata, je uporaba masore, ki jo je uredil P. Kahle. 12 Maria Carmela Palmisano Karl Elliger, Wilhelm Rudolph idr., ur., Biblia Hebraica Stuttgartensia (Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft, 1967–1977). Biblia Hebraica Stuttgartensia (BHS) predstavlja četrto izdajo HB. Tudi pri tej izdaji je Leningrajski kodeks B 19a osnovno besedilo. Izboljšali so masoro parvo in jo objavili ob strani hebrejskega besedila. Pod hebrejskim besedilom so natisnjeni večji komentarji masore magne ter kritični aparat.5 v viro Adrian Schenker, Yohanan A. P. Goldman, Arie van der Kooij, pisnih Gerard J. Norton, Steven Pisano, Jan de Waard in Richard Weis, ur., Biblia Hebraica Quinta (Stuttgart: Deutsche ščanskih aM Bibelgesellschaft, 2004–). Biblia Hebraica Quinta (BHQ) predstavlja novi načrt objave hebrejske zgodnjekr TeGa pis in ve Biblije, ki je nastal zaradi novih odkritij zlasti mrtvomorskih rokopisov vskih aNje s in zaradi novih študij o posredovanju besedila hebrejske Biblije. Tudi za to , judo avaj izdajo je osnovno besedilo diplomatska izdaja Leningrajskega kodeksa. : N Predvideno je bilo, da bodo do 2020 objavljeni vsi zvezki k posameznim avje opisemskih GL knjigam Stare zaveze, vendar objava še ni zaključena. 2021 je bil objavljen svet zvezek, posvečen Tretji Mojzesovi knjigi. V pripravi je še objava nekaterih vo po preroških, zgodovinskih in poetičnih knjig (objava Jobove knjige je bila ovanje pr napovedana za 1. 9. 2024). razisk in anje Moshe H. Goshen-Gottstein idr., ur., The Hebrew University vajna Bible, The Hebrew University Bible Project (Jerusalem: Magnes Press, 1995–). Načrt The Hebrew University Bible ( HUB) se je začel oblikovati ok. l. 1950, ko je Moshe H. Goshen-Gottstein načrtoval novo izdajo hebrejske Biblije, v kateri bi natisnili najboljše rokopise MT s pripadajočo masoro. Prvi zvezek je bil objavljen l. 1975 in je bil posvečen besedilu preroka Izaija. Posebnost projekta je, da kot osnovno uporablja besedilo Alepskega 5 Za pojasnitev pojmov masora magna, masora parva in ostalih referenc v hebrejski Bibliji gl. Reinhard Wonneberger, Understanding BHS: A Manual for the Users of Biblia Hebraica Stuttgartensia (Roma: Biblical Institute Press, 1984). 13 NAVAJANJE SVETOPISEMSKIH BESEDIL kodeksa (iz 10. stol. po Kr.),6 ki je starejši od Leningrajskega kodeksa. Doslej so bili objavljeni zvezki, posvečeni preroku Izaiju (1975), Jeremiju (1997), Ezekielu (2004). Omembe vreden je novi projekt, The Oxford Hebrew Bible (OHB), ki ga vodi glavni urednik Ronald Hendel (z Univerze Berkeley v Kaliforniji) in predvideva objavo vélike kritične izdaje ( editio critica maior). Najpomembnejše kritične izdaje samarijanskega Peteroknjižja: August F. von Gall, ur., Der hebräische Pentateuch der Samaritaner (Gießen: Töpelmann, 1918). Kritična izdaja v obliki eklektične verzije samarijanskega Peteroknjižja. Abraham Tal, ur., The Samaritan Pentateuch: Edited According to MS 6 (C) of the Shekhem Synagogue, Texts and Studies in the Hebrew Language and Related Subjects 8 (Tel-Aviv: Tel-Aviv University, 1994). Zvezek vsebuje ponatis enega najpomembnejših rokopisov samarijanskega Peteroknjižja, ki izhaja iz sinagoge v Sihemu iz l. 1204. Novejše kritične izdaje samarijanskega Peteroknjižja: Stefan Schorch, Evelyn Burkhardt in Ramona Fändrich, ur., Leviticus, The Samaritan Pentateuch: A Critical Editio Maior 3 (Berlin; Boston, MA: De Gruyter, 2018). Stefan Schorch, Evelyn Burkhardt idr., ur., Genesis, The Samaritan Pentateuch: A Critical Editio Maior 1 (Berlin; Boston, MA: De Gruyter, 2021). Stefan Schorch je urednik novejše izdaje samarijanskega Peteroknjižja, ki nosi ime editio maior. Izdaja ni eklektična, temveč diplomatska, kar pomeni, da predstavlja glavno besedilo enega rokopisa skupaj 6 Imenuje se po mestu Alepo v severni Siriji in je prvotno vseboval celotno besedilo hebrejske Biblije. Na žalost je bil poškodovan in mu zdaj manjka večji del Pentatevha ter še nekaj knjig: (velik del) Vp, Prd, Žal, Dan, Ezr. O zgodovini Alepskega kodeksa gl. Matti Friedman, The Aleppo Codex: A True Story of Obsession, Faith and the Pursuit of an Ancient Bible (Chapel Hill, NC: Algonquin Books, 2012). 14 Maria Carmela Palmisano z različicami 25 drugih rokopisov. Glavno besedilo izdaje je bilo prepisano leta 1225 in je bilo najdeno v Chester Beatty Library v Dublinu. Poleg 1 Mz in 3 Mz je zdaj v pripravi objava 2 Mz. 1.2.4.2 Grška Stara zaveza v Grško besedilo Stare zaveze (Septuaginta, LXX) je objavljeno v dveh vé- viro likih izdajah: pisnih Septuaginta: Vetus Testamentum Graecum auctoritate ščanskih aM Academiae Scientiarum Gottingensis editum (Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1931–). zgodnjekr TeGa pis in ve Prva izdaja, znana pod imenom Göttingenska izdaja, je najbolj obsežna vskih aNje s kritična izdaja grškega besedila Stare zaveze, ki jo še dopolnjujejo. , judo avaj: N Alfred Rahlfs, ur., Septuaginta: Id est Vetus Testamentum avje opisemskih GL graece iuxta LXX interpretes, 2 zv. (Stuttgart: svet Württembergische Bibelanstalt, 1935). vo po Druga kritična izdaja vsebuje še besedila, ki so navzoča v nekaterih un-ovanje pr ciálnih kodeksih. razisk in anje Alfred Rahlfs in Robert Hanhart, ur., Septuaginta: Id est Vetus vajna Testamentum graece iuxta LXX interpretes, Editio Altera (Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft, 2006). Novoizdana druga izdaja iz l. 2006. 1.2.4.3 Grška Nova zaveza Augustinus Merk, ur., Novum Testamentum graece et latine, 11. izd., Scripta Pontificii Instituti Biblici 65 (Roma: Sumptibus Pontificii Instituti Biblici, 1992). Prva izdaja (1933) je temeljila na sprejetem besedilu ( textus receptus I) Hermanna von Sodna, Die Schriften des Neuen Testaments in ihrer ältesten erreichbaren Textgestallt hergestellt auf Grund ihrer Texgeschichte, 2 zv. (Göttingen 1911, 1913). Rokopise Nove zaveze je razdelil v tri recenzije: K ( Koine = antiohijska ali sirska recenzija), H ( Hezihjiska = aleksandrijska 15 NAVAJANJE SVETOPISEMSKIH BESEDIL recenzija), I ( Ierosolimitana = palestinska recenzija). Od pete izdaje dalje textus receptus ni bil več Sodnovo besedilo, temveč besedilo, ki se najde v starejših prevodih, pri cerkvenih očetih in v kritičnih študijah. Latinsko besedilo je iz Vulgate Siksta V. in Klemena VIII., Biblia sacra vulgatae editionis (Roma, 1592). Barbara Aland, Kurt Aland, Johannes Karavidopoulos, Carlo M. Martini in Bruce Metzger , ur., The Greek New Testament, 5. izd. (Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft, 2014). The Greek New Testament (GNT5) temelji na besedilu NA28, navedenem v nadaljevanju. Je besedilo, ki se uporablja za medkonfesionalne prevode. Kritični aparat je bil temeljito pregledan. Eberhard Nestle, Barbara Aland, Kurt Aland, Johannes Karavidopoulos, Carlo M. Martini in Bruce Metzger , ur., Novum Testamentum Graece, 28. izd. (Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft, 2012). Prvo izdajo je objavil Eberhard Nestle (1898). 28. izdaja (z okrajšavo NA28) velja za najboljšo kritično izdajo besedila Nove zaveze. 1.2.4.4 Latinski prevodi Svetega pisma Petrus Sabatier in Erzabtei Beuron, ur., Vetus Latina: Die Reste der altlateinischen Bibel nach Petrus Sabatier neu gesammelt und herausgegeben von der Erzabtei Beuron (Freiburg: Herder, 1949–). Vetus Latina (VL), ki jo pripravlja nadopatija v Beuronu, bo vsebovala 27 zvezkov. Delo še ni končano. 9 zvezkov je kompletno izdanih, 6 delno, 12 pa zgolj načrtovanih. Napredovanje je mogoče spremljati na https://www.herder.de/vetus-latina/. Monachi Abbatiae Pontificiae Sancti Hieronymi in Urbe ordinis sancti Benedicti, ur., Biblia sacra iuxta latinam Vulgatam versionem, 18 zv. (Roma: Typis Polyglottis Vaticanis, 1926–1995). Kritična izdaja Vulgate Stare zaveze, ki je pomembna z vidika zgodovine Vulgate in tekstnokritičnega vidika, saj je kritični aparat zelo obsežen. 16 Maria Carmela Palmisano Robertus Weber idr., ur., Biblia sacra iuxta vulgatam versionem, 2 zv. (Stuttgart: Württembergische Bibelanstalt, 1969). V enem zvezku je izšla 4. izd. l. 1994. Izdaja vsebuje latinsko verzijo Stare in Nove zaveze (protokanoničnih in devterokanoničnih knjig). Vulgata (Vg) je delo, povezano s svetim Hieronimom, ki je za Latinsko v cerkev pripravil popravljeno verzijo latinskega besedila Stare zaveze. viro Ta prevod je nadomestil verzije, ki so krožile in vsebovale različne na-pisnih pake. Hieronim ni prevedel devterokanoničnih knjig (Baruhove knjige, Jeremijevega pisma, Sirahove knjige, Knjige modrosti, Prve in Druge knjige ščanskih aM Makabejcev in delov Esterine knjige); za Novo zavezo je naredil revizijo obstoječih prevodov evangelijev (ne iz Vetus Latina). Obstajajo tudi posebne zgodnjekr TeGa pis in ve izdaje Hieronimovega prevoda Knjige psalmov. Med kritičnimi izdajami vskih aNje s Vulgate je treba omeniti izdaji, ki sta nastali po tridentinskem koncilu: , judo avaj: N Sikstinska izdaja: Biblia sacra vulgatae editionis ad concilii avje opisemskih GL tridentini praescriptum emendata et a Sixto V P.M. recognita svet et approbata (Roma: Ex Typographia Apostolica Vaticana, vo po 1590). ovanje pr razisk in Siksto-klementinska izdaja: Biblia sacra vulgatae editionis anje Sixti Quinti Pont. Max. iussu recognita atque edita (Roma: vajna Ex Typographia Apostolica Vaticana, 1592). 1.2.5 Nekateri drugi prevodi Sirski prevod Stare zaveze: Institutum Peshittonianum Leidense, ur., Vetus Testamentum Syriace iuxta simplicem syrorum versionem: Ex auctoritate societatis ad studia librorum Veteris Testamenti provehenda edidit Institutum Peshittonianum Leidense (Leiden; Boston; Köln: Brill, 1972–). 17 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE SVETEGA PISMA Sirska prevoda Nove zaveze: Philip E. Pusey in George H. Gwilliam, ur., Tetraeuangelium sanctum juxta simplicem Syrorum versionem ad fidem codicum, massorae, editionum denuo recognitum (Oxonii: E Tipographeo Clarendoniano, 1901). Kritična izdaja evangelijev z dvojezičnim besedilom v sirščini in latinščini. The New Testament in Syriac (London: British and Foreign Bible Society, 1962). Izdaja vsebuje poleg revizije sirskega besedila evangelijev tudi nekatere druge knjige Nove zaveze. 1.3 Pripomočki za raziskovanje Svetega pisma Pripomočki pri raziskavi Svetega pisma zajemajo različne slovarje, leksikone, konkordance, slovnice, enciklopedije, sinopse, spletne strani itd., ki jih v nadaljevanju predstavljamo po sklopih. 1.3.1 Konkordance Konkordance za hebrejsko besedilo Stare zaveze: Gerhard Lisowsky, Konkordanz zum hebräischen Alten Testament: Nach dem von Paul Kahle in der Biblia hebraica edidit Rudolf Kittel besorgten masoretischen Text, 2. izd. (Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft, 1981). Avtor uporablja za osnovo hebrejsko besedilo BH. Gesla so prevedena v nemščino, angleščino in latinščino. Salomon Mandelkern, Veteris Testamenti concordantiae hebraicae atque chaldaicae, 3 zv., 2. izd. (Graz: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 1975). Najboljša hebrejska in aramejska konkordanca. Gesla so prevedena v latinščino. 18 Maria Carmela Palmisano Even Shoshan, A New Concordance of the Bibl e : Thesaurus of the Language of the Bible Hebrew and Aramaic. Roots, Words, Proper Names, Phrases and Synonyms. (Jerusalem: Kiryat Sefer Publishing House Ltd., 1985). Delo je objavljeno v enem, dveh ali treh zvezkih. Vse besede so predstavljene in katalogizirane po abecednem redu. v Konkordance za grško besedilo Stare zaveze: viro pisnih Edwin Hatch in Henry A. Redpath, A Concordance to the Septuagint: And the Other Greek Versions of the Old ščanskih aM Testament (Including the Apocryphal Books), 2. izd. (Grand Rapids, MI: Baker Book House, 1998). zgodnjekr TeGa pis in ve Delo je koristno predvsem pri rekonstruiranju grškega besedila iz he-vskih aNje s brejskega in aramejskega jezika. Vključuje vse grške knjige Stare zaveze, , judo avaj tudi apokrifne knjige in heksaplarne verzije prevodov Akvila, Simaha : N in Teodotiona, vendar temelji na nekaterih rokopisih, zato je treba preve-avje opisemskih GL riti svetopisemske reference z izdajo Septuaginte iz Göttingena. svet vo po Konkordance za grško besedilo Nove zaveze: ovanje pr razisk in Kurt Aland, Vollständige Konkordanz zum griechischen anje Neuen Testament unter Zugrundelegung aller modernen vajna Kritischen Textausgaben und des Textus Receptus, 3 zv. (Berlin: Walter de Gruyter, 1978–1983). Delo temelji na besedilu kritične izdaje NA26 in je najpopolnejša konkordanca Nove zaveze. Sestavljena je iz dveh zvezkov: prvi vsebuje vsa gesla, drugi predstavlja statistiko vseh gesel (tudi hapax legomenon) in glagol-skih oblik. 19 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE SVETEGA PISMA Horst Bachmann in Wolfgang A. Slaby, Konkordanz zum Novum Testamentum Graece: von Nestle-Aland, 26. Auflage und zum Greek New Testament, 3rd Edition. – Concordance to the Novum Testamentum Graece of Nestle–Aland, 26th Edition, and to the Greek New Testament, 3. izd. (Berlin; New York: Walter de Gruyter, 1987). Prvi dve izdaji dela (1980; 1985) sta znani pod naslovom Computer-Konkordanz zum Novum Testamentum Graece: von Nestle-Aland, 26. Auflage und zum Greek New Testament, 3rd edition. Pripravil ga je Institut für Neutestamentliche Textforschung Univerze v Münstru. William F. Moulton in Alfred S. Geden , Concordance to the Greek New Testament, ur. Howard I. Marshall, 6. izd. (London: T&T Clark, 2002). Šesta izdaja dela predstavlja popolnoma revidirano konkordanco. Revizija je bila izvršena pod vodstvom Howarda I. Marshalla. Delo temelji na štirih izdajah Nove zaveze: GNT4; Constantinus von Tischendorf, Novum Testamentum graece, 8. izd. (Leipzig: Hermann Mendelsshon, 1875); Foss W. Brooke in John A. Hort Fenton, The New Testament in the Original Greek (Cambridge; London: Macmillan, 1881); Alexander Souter, Novum Testamentum graece, 2. izd. (Oxford: Clarendon, 1947). Šesta izdaja daje prednost GNT4; vsa gesla so bila ponovno preverjena. Paul Hoffmann, Thomas Hieke in Ulrich Bauer, Synoptic Concordance: A Greek Concordance to the First Three Gospels in Synoptic Arrangement, Statistically Evaluated, Including Occurrences in Acts / Griechische Konkordanz zu den ersten drei Evangelien in synoptischer Darstellung, statistisch ausgewertet, mit Berücksichtigung der Apostelgeschichte (Berlin; New York; Berlin: Walter de Gruyter, 1999–2000). Delo prvič omogoča pregled uporabe gesel hkrati v treh sinoptikih in tako omogoča bolj izčrpen študij besedišča, sloga in teoloških interesov posameznega sinoptika. Francè Rozman, Konkordanca Nove zaveze (Ljubljana: DZS, 1997). Prva konkordanca v slovenščini. 20 Maria Carmela Palmisano 1.3.2 Statistika Robert Morgenthaler, Statistik des neutestamentlichen Wortschatzes (Zürich: Gotthelf Verlag, 1958–1982). Delo predstavlja statistično pojavljanje besedišča Nove zaveze. Robert Morgenthaler, Statistische Synopse (Zürich; Stuttgart: v Gotthelf, 1971). viro Kasnejše delo istega avtorja omogoča dostop do statističnih podatkov pisnih besedišča v skupnem evangeljskem viru (Q), v posameznih sinoptikih (Mr, Mt in Lk) in pri dvojni in trojni tradiciji evangelijev. ščanskih aM zgodnjekr TeGa pis in ve 1.3.3 Sinopse vskih aNje s , judo avaj Kurt Aland, Synopsis quattuor Evangeliorum: Locis parallelis : N Evangeliorum apocryphorum et patrum adhibitis, 13. izd. avje opisemskih GL (Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft, 1988). svet Sinopsa, ki je izšla v nemščini in je bila prevedena v angleščino: Synopsis vo po of the Four Gospels: Greek-English Edition of the Synopsis Quattuor ovanje pr Evangeliorum, 10. izd. (Stuttgart: Biblia-Druck, 1993), temelji na NA26. razisk in Angleška dvojezična izdaja temelji na prevodu Revised Standard Version. anje vajna Marie-Èmile Boismard in Arnaud Lamouille, Synopsis Graeca Quattuor Evangeliorum (Leuven: Peeters, 1986). Sinopsa uporablja grško besedilo aleksandrijske tradicije (v rkp.: B, S, C, L), ki mu dodaja tudi priče iz zahodne tradicije. Delo je omejeno zaradi kritičnega aparata, ki navaja le primere besedila, ki so po presoji avtorjev različni od NA26. Albert Huck in Heinrich Greeven, Synopse der drei ersten Evangelien mit Beigabe der johanneischen Parallelstellen / Synopsis of the First Three Gospels with the Addition of the Johannine Parallels, 13. izd. (Tübingen: J. C. B. Mohr [Paul Siebeck], 1981). Izdaja je popolnoma revidirana in predlaga novo in osebno recenzijo evangelijev, na katerih temelji sinopsa. 21 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE SVETEGA PISMA Francè Rozman, Sinopsa štirih evangelijev (Ljubljana: DZS, 1996). Prva sinopsa v slovenščini. 1.3.4 Slovarji (za hebrejščino, aramejščino in sirščino) Francis Brown, Samuel R. Driver in Charles A. Briggs, The Brown-Driver-Briggs Hebrew and English Lexicon (Peabody, MA: Hendrickson, 1996). Slovar obravnava biblično besedilo v hebrejščini in aramejščini. Vsebuje zelo veliko navedb svetopisemskih mest. Delo je dosegljivo tudi v elektronski verziji: Francis Brown, Samuel R. Driver in Charles A. Briggs, A Hebrew and English Lexicon of the Old Testament, Unabridged (Oak Harbor, WA, 2000), CD-ROM. Walter Baumgartner, ur., Hebräisches und aramäisches Lexikon zum Alten Testament, 5 zv. (Leiden: Brill, 1967). Angleški prevod: The Hebrew and Aramaic Lexicon of the Old Testament, 5 zv. (Leiden: Brill, 1994–2000). Slovar je izšel tudi v elektronski verziji: The Hebrew and Aramaic Lexicon of the Old Testament, The Complete and Unabridged Fourth Edition (Leiden, 2000), CD-ROM. Ludwig Koehler in Walter Baumgartner, Lexicon in Veteris Testamenti libros, 2. izd. (Leiden: Brill, 1958). A Bilingual Dictionary of the Hebrew and Aramaic Old Testament, English and German (Leiden: Brill, 1998). Delo predstavlja pomen besed v nemščini in angleščini. Obstaja tudi spletna različica z omejenim dostopom: https://dictionaries.brillonline.com/halot. 22 Maria Carmela Palmisano Wilhelm Gesenius , Hebräisches und Aramäisches Handwörterbuch über das Alte Testament, ur. Udo Rüterswörden, Rudolf Meyer in Herbert Donner, 18. izd. (Berlin: Springer, 1987–2012). Delo predstavlja novo, tj. 18. izdajo slovarja avtorja Wilhelma Geseniusa (1915). v David J. A. Clines, The Dictionary of Classical Hebrew, 8 zv. viro (Sheffield: Sheffield Academic Press, 1993–2011). pisnih Slovar predstavlja pomen besed po načelu odvisnosti pomena besed v uporabi besed v človeški govorici. Novost dela je v tem, da poleg he- ščanskih aM brejskega besedila Stare zaveze vključuje tudi besedišče Sirahove knjige, rokopise iz Kumrana ter druga podobna besedila in napise. zgodnjekr TeGa pis in ve vskih aNje s Franz Zorell, Lexicon hebraicum Veteris Testamenti (Roma: , judo avaj Pontificium Institutum Biblicum, 1940–1954). : N Čeprav je delo staro, vključuje tudi besedilo Sirahove knjige. Pisano je v avje opisemskih GL latinščini in so ga po smrti avtorja l. 1947 zaključili profesorji Bibličnega svet inštituta. Aramejski del je posebej objavil Ernst Vogt. vo po ovanje pr Ernst Vogt, Lexicon linguae aramaicae Veteris Testamenti razisk in documentis antiquis illustratum (Roma: Pontificium anje Institutum Biblicum, 1971). vajna Odličen slovar, ki obravnava celotno aramejsko besedilo Stare zaveze, v latinščini. Joseph A. Fitzmyer je pripravil posodobljen prevod in revizijo dela v angleščini (2011). Jacob Levy, Wörterbuch über die Talmudim und Midraschim, 2. izd. (Berlin; Wien: Benjamin Harz Verlag, 1924). Zelo pomembno in koristno delo za talmudsko in rabinsko literaturo. Dopolnjeno je bilo s pomočjo Heinricha L. Fleischerja. Na temelju tega slovarja je Marcus Jastrow kasneje objavil svoj slovar. Gustaf H. Dalman, Aramäisch-neuhebräisches Handwörterbuch zu Targum, Talmud und Midrasch (Frankfurt am Main: Kauffmann, 1922). Leksikon, ki je posvečen hebrejščini in pobiblični aramejščini, je zelo koristen za študij hebrejskih in aramejskih kumranskih besedil. 23 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE SVETEGA PISMA Marcus Jastrow, A Dictionary of the Targumim, the Talmud Babli and Yerushalmi, and the Midrashic Literature (London; New York: Pardes, 1886–1900). Avtor je uporabil in izboljšal leksikon Gustafa H. Dalmana. Reuben Alcalay, The Complete Hebrew-English Dictionary: New Enlarged Edition, 3 zv. (Jerusalem: Massada, 1990). Delo predstavlja razširjeno izdajo hebrejsko-angleškega slovarja v treh zvezkih istega avtorja. Michael Sokoloff, A Dictionary of Christian Palestinian Aramaic, Orientalia Lovaniensia Analecta 234 (Leuven; Paris; Walpole, MA: Peeters, 2014). Slovar je namenjen študiju aramejščine krščanske skupnosti, ki je živela v Palestini v prvem tisočletju naše dobe, in je nov in koristen pripomoček za strokovnjake aramejščine. Robert P. Smith, Thesaurus Syriacus, 2 zv. (Oxford: E Typographeo Clarendoniano, 1879–1901). Tretji zvezek je bil objavljen l. 2001. Pomembno delo, ki predstavlja pomen sirskih besed v latinščini. Objavljeno je bilo tudi v krajši verziji: A Compendious Syriac Dictionary (Oxford: Clarendon Press, 1903; Winona Lake, IN: Eisenbrauns, 1998). Carl Brockelmann , A Syriac Lexicon: A Translation from the Latin, Correction, Expansion, and Update of C. Brockelmann’s Lexicon Syriacum, ur. Michael Sokoloff (Winona Lake, IN: Eisenbrauns, 2009). Slovar je zelo priporočljiv za študij sirščine. V izdaji iz l. 2009 je dopolnjena druga izdaja (1928). Marijan Peklaj, Hebrejsko-slovenski in aramejsko-slovenski slovar Stare zaveze (Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2004). Prvi hebrejski in aramejski slovar, objavljen v slovenščini. 24 Maria Carmela Palmisano 1.3.5 Slovarji (za grščino) Walter Bauer, Griechisch-deutsches Wörterbuch zu den Schriften des Neuen Testaments und der frühchristlichen Literatur, ur. Kurt Aland in Barbara Aland, 6. izd. (Berlin: Walter de Gruyter, 1988). Delo je bilo objavljeno tudi v angleškem prevodu: Frederick W. Danker, ur. v A Greek-English Lexicon of the New Testament and Other Early Christian viro Literature: Based on Walter Bauer's Griechisch-deutsches Wörterbuch pisnih zu den Schriften des Neuen Testaments und der frühchristlichen Literatur, 3. izd. (Chicago; London: The University of Chicago Press, 2000). Temelji ščanskih aM na besedilu NA26 in je najboljši slovar za grščino Nove zaveze, saj za vsako geslo predstavlja njegovo zgodovino, literarne podatke in druga pričevanja zgodnjekr TeGa pis in ve (papirusov, Septuaginte in poznejše grške književnosti). Delo je bilo prip-vskih aNje s ravljeno tudi v elektronski obliki: Walter Bauer, A Greek-English Lexicon , judo avaj of the New Testament and Other Early Christian Literature, ur. Frederick : N W. Danker, 3. izd. (Bellingam, WA 2002), CD-ROM. avje opisemskih GL svet Franz Zorell, Lexicon graecum Novi Testamenti, 5. izd. (Roma: vo po Pontificio Istituto Biblico, 1999). ovanje pr Prva izdaja klasičnega dela sega v leto 1911, ko je bil to edini slovar, ki je razisk in vključeval tudi podatke s papirusov. V izdaji, ki jo je pripravil J. O. Martínez, anje je posodobljena predvsem bibliografija. vajna Johan Lust, Erik Eynikel in Katrin Hauspie, A Greek-English lexicon of the Septuagint, 2 zv. (Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft, 2003). Delo v revidirani izdaji je prvič izšlo l. 1992. Izdaja l. 1996 nadomešča starejši leksikon Johannesa F. Schleusnerja, Novus thesaurus philologico- -criticus, sive, Lexicon in LXX et reliquos interpretes graecos ac scriptores apocryphos Veteris Testamenti (Leipzig: Libraria Weidmannia, 1820–21). James H. Moulton in George Milligan, The Vocabulary of the Greek Testament: Illustrated from the Papyri and Other Non-Literary Sources (London: Hodder and Stoughton, 1914–1929). Delo je izšlo tudi v drugi izdaji (1957). Pri uporabi tega slovarja je treba upoštevati, da ne vključuje novejših odkritij na področju grške filologije. 25 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE SVETEGA PISMA Takamitsu Muraoka, A Greek-English Lexicon of the Septuagint: Chiefly of the Pentateuch and the Twelve Prophets (Louvain: Peeters, 2002). Delo predstavlja razširitev prejšnje objave istega avtorja: A Greek-English Lexicon of the Septuagint: Twelve Prophets (Louvain: Peeters, 1993). Slovar temelji na grškem besedilu Septuaginte iz Göttingena in predstavlja poleg lastnosti posameznih gesel tudi predlog hebrejske izvorne besede v ozadju grškega prevoda. Henricus Stephanus, Thesaurus graecae linguae, 5 zv. (Geneva, 1572). Deveta izdaja tega velikega dela je bila objavljena v l. 1831–1865 (Ambrosius Firmin Didot, ur.). Delo je navdihnilo sodobne strokovnjake, ki so pripravili digitalno verzijo: Thesaurus linguae graecae, TLG E. (Irvine CA, 2000), CD–ROM. Zadnja elektronska verzija (10.0) vsebuje več kot 110 milijonov besed in vključuje grško književnost od Homerja (8. stol. pr. Kr.) do padca Bizanca (1453 po Kr.). Več informacij: http://www.tlg.uci.edu. Henry G. Liddell in Robert Scott, A Greek-English Lexicon: Revised Supplement, ur. Jones Henry Stuart (Oxford: Clarendon Press, 1968). Delo vsebuje veliko referenc, ki se nanašajo na Septuaginto in Novo zavezo. Priloga nove izdaje v obsegu 153 strani vključuje nove podatke iz napisov, papirusov in kritičnih izdaj od l. 1940 dalje. Geoffrey Lampe in William Hugo, A Patristic Greek Lexicon (Oxford: Clarendon Press, 1961, 1989). Delo dopolnjuje prejšnji slovar z referencami iz spisov prvih krščanskih pisateljev in bizantinskih avtorjev. Pierre Chantraine, Dictionnaire étymologique de la langue grecque: Histoire des mots, 2 zv. (Paris: Klincksieck, 1968). Avtor predstavi etimologijo grških besed in njihovo zgodovino. 26 Maria Carmela Palmisano Hjalmar Frisk, Griechisches etymologisches Wörterbuch, Indogermanische Bibliothek II. Reihe-Wörterbucher, 3 zv. (Heidelberg: Carl Winter, 1960, 1970, 1972). Prva dva zvezka vsebujeta gesla za posamezne besede, tretji zvezek pa kazala in dodatna dopolnila in priloge. Miran Špelič, Grško-slovenski slovar Nove zaveze (Ljubljana: v Svetopisemska družba Slovenije, 2002). viro Prvi grški slovar Nove zaveze v slovenščini. Dodane so oznake za pogosteje pisnih uporabljene besede. ščanskih aM 1.3.6 Slovnice (za hebrejščino, aramejščino in grščino) zgodnjekr TeGa pis in ve vskih aNje s Hans Bauer in Pontus Leander, Historische Grammatik der , judo avaj hebräischen Sprache des Alten Testaments (Hildesheim: : N Olms, 1962, 1991). avje opisemskih GL Delo predstavlja osnovne elemente biblične hebrejščine. Treba je upo-svet števati, da so nove raziskave prinesle nova odkritja in spoznanja, nekateri vo po deli knjige, še posebej študij glagolov in oblik samostalnikov, ohranjajo ovanje pr svojo vrednost. razisk in anje Carl Brockelmann, Hebräische Syntax (Neukirchen Kreis vajna Moers: Erziehungsvereins, 1956). Je osnovno delo za študij hebrejske sintakse. Knjiga vključuje gradivo iz hebrejskih napisov in kumranskih rokopisov. Wilhelm Gesenius, Hebräische Grammatik, 2 zv., 29. izd. (Leipzig: Vogel; Hinrichs, 1918–1929). 29. izdaja je revizija 28. izdaje in ni bila dokončana. Je najboljša hebrejska slovnica, čeprav potrebuje posodobitve in dopolnitve. Wilhelm Gesenius in Emil Kautzsch, Gesenius’ Hebrew Grammar, ur. Arthur E. Cowley, 2. izd. (Oxford: Clarendon Press, 1910). Angleški prevod 28. nemške izdaje, ki velja za najboljšo hebrejsko slovnico v angleščini. 27 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE SVETEGA PISMA Paul Joüon, Grammaire de l'hébreu biblique, 2. izd. (Roma: Institut Biblique Pontifical, 1947). Prva izdaja dela je izšla l. 1923. Druga izdaja predstavlja revidirano in popravljeno verzijo. Delo predpostavlja Geseniusovo slovnico. Najpomembnejši prispevek avtorja je študij sintakse. Paul Joüon in Takamitsu Muraoka, A Grammar of Biblical Hebrew, 2. ponatis, 2. izd. (Roma: Gregorian & Biblical Press, 2009). Prva izdaja je izšla v dveh zvezkih, druga v enem zvezku. V slednjo je vklju- čeno več bibliografskih informacij in znanstvenih razprav, ki dajejo delu dodatno vrednost. Rudolf Meyer, Hebräische Grammatik, 4 zv., 3. izd. (Berlin: Walter de Gruyter, 1966–1972). Slovnica je izšla tudi v enem samem zvezku: 3. izdaja (Berlin; New York: De Gruyter Studienbuch, 1992) s posodobljeno bibliografijo. Delo predpostavlja osnovno poznavanje biblične hebrejščine. Bruce K. Waltke in Michael P. O’Connor, An Introduction to Biblical Hebrew Syntax (Winona Lake, IN: Eisenbrauns, 1990). Delo predpostavlja srednje dobro poznavanje biblične hebrejščine. Delo bogatijo številni primeri. Hans Bauer in Pontus Leander, Grammatik des Biblisch- Aramäischen (Halle: Niemeyer, 1927; Hildesheim; New York: Olms, 1962). Najboljša slovnica za študij biblične aramejščine. Franz Rosenthal, A Grammar of Biblical Aramaic, Porta Linguarum Orientalium, Neue Serie 5 (Wiesbaden: Harrassowitz, 1974). Kratka slovnica, zelo koristna za začetnike. 28 Maria Carmela Palmisano Friedrich Blass in Albert Debrunner, Grammatik des neutestamentlichen Griechischen, Revidiral Friedrich Rehkopf, 16. izd. (Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1984). Pomembno delo je bilo prevedeno v več jezikov. L. 1961 je Robert W. Funk v angleščini naredil revizijo 9. in 10. nemške izdaje ter dodal lastne vsebine in dodatno gradivo Alberta Debrunnerja: A Greek Grammar of the v New Testament and Other Early Christian Literature (Chicago: Chicago viro University Press, 1961). pisnih James H. Moulton in Francis W. Howard, A Grammar of New ščanskih aM Testament Greek, 4 zv. (Edinburgh: T&T Clark, 1. izd. 1949; 2. izd. 1963; 3. izd. 1976). zgodnjekr TeGa pis in ve Dobra slovnica za besedilo Nove zaveze. vskih aNje s , judo avaj Eduard Schwyzer, Griechische Grammatik auf der Grundlage : N von Karl Brugmanns griechischer Grammatik, 4 zv. avje opisemskih GL (München: Beck, 1971). svet Delo, za katero je avtor pripravil prvi zvezek, so po njegovi smrti dopolnili vo po Albert Debrunner, Fritz Radt, Stefan Radt idr. ovanje pr razisk in Maximilianus Zerwick, Graecitas biblica Novi Testamenti, anje 5. izd. (Roma: Pontificio Istituto Biblico, 1966). vajna Avtor predstavlja novozavezno sintakso in osvetli razlike v odnosu do klasične grščine. Četrta izdaja (1963) je podlaga za angleški prevod dela. 1.3.7 Leksikoni in enciklopedije Paul J. Achtermeier, ur., Harper’s Dictionary of the Bible, 2. izd. (San Francisco: Harper & Row, 1996). Delo je nastalo v sodelovanju več strokovnjakov. Horst Balz in Gerhard Schneider, ur., Exegetisches Wörterbuch zum Neuen Testament, 3 zv. (Stuttgart: Kohlhammer, 1978, 1981, 1983). Angleški prevod: Exegetical Dictionary of the New Testament, 3 zv. (Edinburgh: Clark, 1990, 1991, 1993). Delo predstavlja pomen grških besed v kontekstu Nove zaveze. 29 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE SVETEGA PISMA Johannes B. Bauer, ur., Bibeltheologisches Wörterbuch, 2 zv., 3 izd. (Graz: Styria, 1967). Biblično-teološki leksikon je bil pripravljen za teologe in pastorje. Johannes Botterweck in Helmer Ringgren, ur., Theologisches Wörterbuch zum Alten Testament, 10 zv. (Stuttgart: Kohlhammer, 1973–2016). Angleški prevod: Theological Dictionary of the Old Testament, 15 zv. (Grand Rapids, MI: Eerdmans, 1977–2006). Odličen leksikon, ki obravnava vsako besedo Stare zaveze v širšem kontekstu Starega Bližnjega vzhoda (sumerskem, akadskem, egipčanskem, ugaritskem), je osredinjen na teološki pomen besed. Pogosto gesla predstavljajo tudi rabinska in kumranska besedila. Henri Cazelles in André Feuillet, ur., Supplément au Dictionnaire de la Bible, 14 zv. (Paris: Letouzey et Ané, 1928–). Delo je nedokončano, izšlo je 14 zvezkov. Je zelo pomembno zaradi ob-sežnih in bogatih gesel, ki ga sestavljajo. Lothar Coenen, Erich Beyreuther in Hans Bietenhard, ur., Theologisches Begriffslexikon zum Neuen Testament, 2 zv. (Wuppertal: Brockhaus, 1967, 1969, 1971). Angleški prevod: The New International Dictionary of New Testament Theology, 3 zv . (Exeter: The Paternoster Press, 1975, 1976, 1978). Delo je namenjeno teologom in pastoralnim delavcem ter se osredotoča na teološki pomen besed. Xavier Léon-Dufour idr., ur., Vocabulaire de théologie biblique (Paris: Cerf, 1962). Angleški prevod: Dictionary of Biblical Theology (New York: Desclée, 1967). Delo analizira osnovne biblične pojme s teološkega vidika. 30 Maria Carmela Palmisano Michael Fieger, Jutta Krispanz in Jörg Lanckau, ur., Wörterbuch alttestamentliche Motive (Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 2013). S tem slovarjem starozaveznih motivov želijo uredniki ustvariti most z vsemi, ki se z besedili Stare zaveze srečujejo posredno, tj. preko literature, glasbe ali likovne umetnosti. v David N. Freedman, ur., The Anchor Bible Dictionary, 6 zv. viro (New York: Doubleday, 1992). pisnih Delo je zelo koristno za začetek bibličnega študija. ščanskih aM Gerhard Kittel, ur., Theologisches Wörterbuch zum Neuen Testament, 10 zv. (Stuttgart: Kohlhammer, 1933–1979). zgodnjekr TeGa pis in ve Angleški prevod: Theological Dictionary of the New vskih aNje s Testament, 10 zv. (Grand Rapids, MI: Eerdmans, 1964–1976). , judo avaj Zelo obsežno delo je nepogrešljivo za študij novozaveznih besedil. : N Začetnik je bil Gerhard Kittel, kasneje je Gerhard Friedrich nadaljeval nje-avje opisemskih GL govo delo. Za vsako geslo sta predstavljeni etimologija besede ter uporaba svet v klasičnem in helenističnem svetu, v Septuaginti, v hebrejskih spisih in v vo po Novi zavezi. ovanje pr razisk in Merrill C. Tenney in Silva Moisés, ur., The Zondervan anje Encyclopedia of the Bible, 5 zv. (Grand Rapids, MI: vajna Zondervan, 2009). Ta petdelna izdaja, temeljito revidirana, vsebuje posodobljene podatke, ki temeljijo na najnovejših znanstvenih dognanjih. Slike dopolnjujejo besedilo, ki poleg novih člankov vključuje tudi temeljite posodobitve in izbolj- šave obstoječih tem. Različni pogledi znanstvenikov omogočajo zaokrožen pogled na vprašanja, povezana z nauki, temami in razlago Svetega pisma. Fred Skolnik in Michael Berenbaum, ur., Encyclopaedia Judaica, 22 zv., 2. izd. (Detroit: Macmillan Reference USA; Keter Pub. House, 2007). Delo je druga izdaja, obsega 22 zvezkov in je razširila in posodobila prvo izdajo (1971–1982 v 17 zv.). Vsebuje zelo veliko pomembnih gesel o judovstvu. Druga izdaja vsebuje tudi številne biblične teme. 31 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE SVETEGA PISMA Jacob Neusner, Alan J. Avery-Peck in William S. Green, The Encyclopaedia of Judaism, 5 zv. (Leiden: Brill, 2000–2004). Elektronska verzija dela: Jacob Neusner, Alan J. Avery-Peck in William S. Green, The Encyclopaedia of Judaism, 5 zv. (Leiden: Brill, 2004), CD–ROM. Lawrence Schiffman in James C. VanderKam, ur., The Encyclopedia of the Dead Sea Scrolls, 2 zv. (Oxford: Oxford University Press, 2000). Delo je nastalo po načrtu Univerze v Oxfordu in predstavlja gesla ne le o dokumentih iz Kumrana, temveč tudi tista, ki izhajajo s širšega področja Judejske puščave. Študij se osredotoča na geografske, arheološke, paleo-grafske, biblične študije ter na institucije in starodavno zgodovino. Anton Grabner-Haider, Jože Krašovec idr., ur., Biblični leksikon (Celje: Mohorjeva družba, 1984). Leksikon je izšel v slovenščini ob obletnici izida Dalmatinove Biblije. 1.3.8 Biblična geografija in arheologija Siegfried Mittmann in Götz Schmitt, Tübinger Bibelatlas: Auf der Grundlage des Tübinger Atlas des Vorderen Orients (TAVO). Based on the Tübingen Bible Atlas of the Near and Middle East, bilingual edition (Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft, 2001). Delo vsebuje 27 zemljevidov in tri dodatne zemljevide Pavlovih potovanj. Zemljevidi pokrivajo dobo od 3. tisočletja pr. Kr. do 1920 po Kr. Herbert G. May, Oxford Bible Atlas, 2. izd. (Oxford: University Press, 1974). Zgodovinski atlas vsebuje 26 zemljevidov in slik z geografskih in arheoloških najdišč. Yohanan Aharoni, The Land of the Bible: A Historical Geography, 2. izd. (Philadelphia, PA: Westminster, 1979). Klasično delo, prevedeno iz hebrejščine. Ob smrti avtorja ga je dopolnil Anson F. Rainey. 32 Maria Carmela Palmisano Pietro A. Kaswalder, La terra della promessa: elementi di geografia biblica, Studium Biblicum Franciscanum, Collectio minor 44 (Milano: Terra Santa, 2010). Avtor je dolga leta učil biblično geografijo na Bibličnem inštitutu v Jeruzalemu in vodil mnoge ekskurzije po Sveti deželi. James B. Pritchard idr., Biblijski atlas: Dodatek Biblija v na ozemlju Jugoslavije (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1990). viro Delo je slovenski prevod angleškega dela avtorja Jamesa B. Pritcharda The pisnih Times Atlas of the Bible (1987). ščanskih aM 1.3.9 Stari Bližnji vzhod zgodnjekr TeGa pis in ve vskih aNje s James B. Pritchard, Ancient Near Eastern Texts Relating , judo avaj to the Old Testament (ANET), 3. izd. (Princeton, NJ: Princeton : N University Press, 1969). avje opisemskih GL Tretja izdaja ANET nudi širšo in revidirano delo 2. izd. (1956) z novimi svet besedili in preverjenim prevodom besedil prejšnje izdaje. Delo vsebuje vo po besedila z egipčanskega, sumerskega, akadskega, hetitskega, ugaritskega, ovanje pr arabskega, kanaanskega in aramejskega območja. Besedila so predstav-razisk in ljena po različnih kategorijah (miti, legende, zakonodajalna besedila). anje Avtor je leta 1969 pripravil tudi zvezek z dodatnimi besedili in slikami vajna The Ancient Near East: Supplementary Texts and Pictures Relating to the Old Testament (ANEP) (Princeton, NJ: Princeton University Press, 1969). SBL Writings from the Ancient World Zbirko izdaja Society of Biblical Literature od leta 1990 pod uredništvom B. O. Longa. Dela v zbirki vsebujejo angleške prevode besedil s starega Bližnjega vzhoda od sumerske dobe do časa Aleksandra Velikega. Med za-dnjimi objavami omenjamo: James P. Allen, The Ancient Egyptian Pyramid Texts, Writings from the Ancient World 38 (Atlanta, GA: Society of Biblical Literature, 2015). 33 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE SVETEGA PISMA Littératures anciennes du Proche-Orient (LAPO) Je zbirka monografij, objavljena pri založbi Les Éditions du Cerf v Parizu pod okriljem École Biblique et Archéologique Française v Jeruzalemu. Besedila so razdeljena na šest geografskih področij: egipčansko, sumersko, hetitsko, semitsko s severozahoda in južnoarabsko. Otto Kaiser idr., ur., Texte aus der Umwelt des Alten Testaments (TUAT), 3 zv. (Gütersloh: Gütersloher Verlagshaus Gerd Mohn, 1982–1995). Obsežno delo v nemškem prevodu posreduje besedila s Starega Bližnjega vzhoda, ki izhajajo z različnih geografskih področij in so posodobljena z novimi odkritji. 1.3.10 Elektronski pripomočki in spletne strani Elektronski pripomočki Accordance 14. OakTree software inc., 2022. Je zadnja verzija programa, ki nudi biblične konkordance in zelo bogato digitalno knjižnico, ki se stalno bogati z najnovejšimi objavami in kritičnimi izdajami bibličnih besedil, apokrifov. V ta program je mogoče umestiti tudi modul vseh najdenih hebrejskih besedil knjige Ben Sira (Sirahove knjige). Novejša verzija temelji na BHS4 za hebrejsko besedilo Stare zaveze in na GNT5 in NA28 za grško besedilo Nove zaveze. Program se lahko uporablja s sistemom Mac OS in ga raziskovalci Svetega pisma najbolj uporabljajo. Več informacij: www.accordancebible.com. BibleWorks 10. BibleWorks™ LLC, 2016. BibleWorks je prvi elektronski program in omogoča študij bibličnih izvirnih besedil. Nudi zelo bogat izbor prevodov in obsežno digitalno knjižnico s slovarji, slovnicami, konkordancami v modernih jezikih. Je program, ki ga uporabljajo študenti in raziskovalci Svetega pisma. Zadnja verzija temelji na besedilu BHS4, nekaterih besedilih BHS5, do sedaj objavljenih za hebrejsko besedilo Stare zaveze, in na besedilu in kritičnem aparatu NA28 za grško besedilo Nove zaveze. 34 Maria Carmela Palmisano Program se lahko uporablja s sistemom Mac OS in okolju Windows. Od 15. junija 2018 program ne nudi več tehnične podpore. Več informacij: http://www.bibleworks.com. Spletne strani v http://www.accordancebible.com Accordance Bible Software viro Najobsežnejša programska platforma za znanstveno delo s Svetim pismom pisnih na trgu. ščanskih aM http://www.atla.com Atla Atla ponuja vire in priložnosti za raziskovalna orodja za spodbujanje sve-zgodnjekr TeGa pis in ve tovne znanstvene komunikacije v veri in teologiji. vskih aNje s , judo avaj https://biblehub.com Bible Hub : N Bible Hub je brezplačna spletna stran, ki vsebuje aktualna grška in hebrej-avje opisemskih GL ska študijska orodja ter konkordance, komentarje in slovarje. svet vo po http://www.bsw.org Biblical Studies on the WEB ovanje pr The Biblical Studies on the WEB od leta 1998 učenjakom omogoča upo-razisk in raben dostop do eksegeze na spletu. anje vajna http://biblioteca.biblico.it Biblioteca del Pontificio Istituto Biblico Spletna stran knjižnice Bibličnega inštituta v Rimu, ki omogoča široko iskanje literature in dostop do relevantnih elektronskih baz in virov. http://www.bildi-ixtheo.at Index Biblicus Novi IxTheo (Univerze v Innsbrucku) je obsežna bibliografija teologije in verskih znanosti. Tukaj je mogoče iskati ne le po znanstvenih člankih, ampak tudi po monografskih zvezkih, zbirkah podatkov in drugih digi-talnih virih. http://ccat.sas.upenn.edu/~jtreat/rs/resources.html Internet Resources for the Study of Judaism and Christianity Spletna stran navaja številna druga spletna mesta na internetu, ki so upo-rabna za preučevanje judovstva in krščanstva. 35 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE SVETEGA PISMA http://library.ucalgary.ca/religiousstudieswebguide Religious Studies Web Guide Spletna stran Kanadske fakultete za religijske študije. http://www.sblcentral.org Society of Biblical Literature Spletna stran Society of Biblical Literature (SBL). To je organizacija z več kot 7000 učenjaki, najstarejše in največje izobražensko društvo, ki se posveča kritičnemu raziskovanju Svetega pisma v različnih akademskih di-sciplinah. SBL s svojim delom podpira znanstvene raziskave in spodbuja javno razumevanje Svetega pisma in njegovega vpliva. https://www.lib.cam.ac.uk/collections/departments/taylor- schechter-genizah-research-unit Taylor-Schechter Genizah Research Unit Zbirka Taylor-Schechter Genizah je okno v srednjeveški svet. Njenih 193.000 fragmentov rokopisov, predvsem v hebrejščini, judovski arabščini, aramejščini in arabščini, je vir brez primere za akademsko preučevanje judovstva, judovske zgodovine ter širše gospodarske in družbene zgodovine Sredozemlja in Bližnjega vzhoda v srednjem veku in zgodnjem novem veku. http://www.bensira.org The Book of Ben Sira Spletna stran je posvečena starodavnim in srednjeveškim hebrejskim rokopisom knjige Ben Sira (Sirahove knjige). Ti dokumenti, ki jih hranijo v Cambridgeu, Oxfordu, Londonu, Parizu, New Yorku, Los Angelesu in Jeruzalemu, so tu predstavljeni na eni sami platformi, da bi učenjakom in zainteresiranim omogočili ogled teh dragocenih besedil. http://www.tlg.uci.edu Thesaurus Linguae Graecae Spletna stran ponuja številne in koristne povezave za študij grščine in gr- ških virov Svetega pisma. https://rds-tue.ibs-bw.de/opac/ Universitätsbibliothek Povezava do univerzitetne knjižnice v Tübingenu. 36 Maria Carmela Palmisano Za pastoralne namene http://www.communiobiblica.org Communio Biblica Blog br. Roberta Tadiella, profesorja hebrejščine in Stare zaveze v Benetkah, ki ponuja več vrst gradiva za razlago Božje besede tudi za pastoralne namene. v viro pisnih ščanskih aM zgodnjekr TeGa pis in ve vskih aNje s , judo avaj: N avje opisemskih GL svet vo po ovanje pr razisk in anje vajna 37 DrUGo poGLavje NavajaNje MrTvoMorskih rokopisov, rabiNskih beseDiL iN apokriFov Samo Skralovnik mrtvomorski rokopisi Maria Carmela Palmisano rabinska besedila stran 62 Alan Tedeško starozavezni apokrifi stran 86 Matjaž Celarc novozavezni apokrifi stran 102 39 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 2.1 Navajanje mrtvomorskih rokopisov Z besedno zvezo mrtvomorski rokopisi označujemo stare rokopise, odkrite na različnih krajih Judejske puščave v bližini Mrtvega morja (Dead Sea). Zaradi bližine Mrtvega morja se je uveljavilo skupno poimenovanje mrtvomorski rokopisi ( Dead Sea Scrolls), po najslavnejšem najdišču, Kumranu, pa se pojavlja tudi poimenovanje kumranski rokopisi ( Qumran Caves Scrolls). 2.1.1 Seznam okrajšav mrtvomorskih rokopisov Večina rokopisov je v času od shrambe do odkritja dva tisoč let kasneje raz-padla na tisoče manjših koščkov (fragmentov), le peščica rokopisov se je ohranila v celoti. Znanstvenikom je uspelo iz fragmentov rekonstruirati več kot tisoč različnih rokopisov iz različnih najdišč. Monografije z obsežnimi seznami vseh rokopisov predstavljamo v poglavju Seznami mrtvomorskih rokopisov in vstopna referenčna dela. Avtorji primerljivih monografij o navajanju virov, ki se primarno ne posve- čajo raziskovanju mrtvomorskih rokopisov, so zato pripravili le izbore, sezname okrajšav nekaterih najpomembnejših oz. najpogosteje navajanih mrtvomorskih rokopisov.1 Po tem vzoru bomo v nadaljevanju predstavili okrajšave izbora v slovenščino prevedenih rokopisov iz dela Kumranski rokopisi (Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2006).2 1 Npr. Siegfried M. Schwertner v priročniku IATG3 – Internationales Abkürzungsverzeichnis für Theologie und Grenzgebiete (Deutsch) Gebundene Ausgabe, 3. izd. (Berlin: De Gruyter, 2014), XXXIV – XXXV, ali Emanuel Tov v priročniku Patricka H. Alexandra idr., ur., The SBL Handbook of Style: For Ancient Near Eastern, Biblical, and Early Christian Studies (Peabody, MA: Hendrickson Publishers, 1999), 77. 2 Od prvih sedmih rokopisov v slovenščino niso prevedeni trije, to so 1QIsaa, 1QIsab in 1QapGen ar. 40 Samo Skralovnik Različne nomenklature, ki med seboj niso usklajene, povzročajo nepre-glednost, na kar nas opozarjajo že uvodi v monografijah priznanih in uveljavljenih avtoritet. O različnih nomenklaturah in označevanju rokopisov od odkritij do danes obstajajo posebne študije. Naš seznam uporablja nomenklaturo, ki jo uporabljata Emanuel Tov v priročniku Patricka H. Alexandra idr., ur., The SBL Handbook of Style: For Ancient Near Eastern, Fov Biblical, and Early Christian Studies (Peabody, MA: Hendrickson v Publishers, 1999), in Joseph A. Fitzmyer v delu A Guide to the Dead Sea viro apokri Scrolls and Related Literature (Grand Rapids, MI; Cambridge, U. K.: Wm. pisnih DiL iN B. Eerdmans Publishing Company, 2008). Kjer se razlikujeta, upoštevamo bese krajši zapis vsebinske okrajšave, npr. 11QTa (Tov), namesto 11QTemplea ščanskih Nskih (Fitzmyer) za Tempeljski zvitek (11Q19) ali 4QNoncanPsB (Fitzmyer) namesto 4QNon-Canonical Psalms B (Tov) za Apokrifne psalme (4Q381). zgodnjekr v, rabi in opiso vskih Rokopisi v spodnji tabeli so razvrščeni po votlinah, znotraj vsake votline rok , judo pa urejeni po naraščajočem številčnem oz. abecednem redu (kadar roko-skihor pisi nimajo številčne okrajšave). opisemskih rTvoM svet M aNje ovanje Okrajšava Angleško prečrkovanje avaj hebrejskega imena in/ali angleški razisk : N številčna vsebinska prevod(i) Slovenski prevod in avje anje GL / 1QHa Hodayot, Hymns Hvalnice vajna o po of Thanksgiving, Thanksgiving rUG Hymns, The Thanksgiving D Scroll, Thanksgiving Psalms, Hymns Scroll, Scroll of Hymns / 1QIsaa The Isaiah Scroll, Veliki Izaijev The Great (Large) Isaiah Scroll rokopis Izaijaa / 1QIsab The (Hebrew University) Isaiah Izaijab Scroll, The Small Isaiah Scroll, St. Mark’s Isaiah Scroll / 1QpHab Pesher (on) Habakkuk, The Komentar (pešer) Habakkuk Commentary k preroku Habakuku 1Q14 1QpMic Pesher (on) Micah Komentar (pešer) k preroku Miheju 41 NAVAJANJE MRTVOMORSKIH ROKOPISOV Okrajšava Angleško prečrkovanje hebrejskega imena in/ali angleški številčna vsebinska prevod(i) Slovenski prevod 1Q15 1QpZeph Pesher (on) Zephaniah Komentar (pešer) k preroku Sofoniju 1Q19 1QNoah Book of Noah Noetova knjiga 1Q19bis 1QNoahbis Book of Noah Noetova knjiga 1Q20 1QapGen ar Genesis Apocryphon Apokrif Prve Mojzesove knjige (Geneze) 1Q22 1QDM Dibre Moshe, Words of Moses, Mojzesove besede Sayings of Moses 1Q28 1QS Serekh ha-Yahad, Rule Pravilo skupnosti of the Community, Manual of Discipline, Rule of the Congregation 1Q28a 1QSa The Rule of the Congregation Pravilo občestva 1Q28b 1QSb The Rule of the Blessing Pravilo blagoslovov3 1Q33 1QM Milhamah, War Scroll, War Rule, Vojni zvitek Rule of War 1Q34 1QLitPra Liturgical Prayers, Festival Prazniške molitve Prayers 4Q88 4QPsf Psalms Apokrifni psalmi, vključeni v prepise svetopisemskega psalterja 4Q158 4QRPa Reworked Pentateuch Predelano Peteroknjižje 4Q160 4QVisSam Vision of Samuel Samuelovo videnje 4Q161 4QpIsaa Pesher (on) Isaiah Komentar (pešer) k Izaiju 3 1QSa in 1QSb so raziskovalci sprva spregledali in šteli za nadaljevanje veliko daljšega Pravila skupnosti (1QS). 42 Samo Skralovnik Okrajšava Angleško prečrkovanje hebrejskega imena in/ali angleški številčna vsebinska prevod(i) Slovenski prevod 4Q162 4QpIsab Pesher (on) Isaiah Komentar (pešer) k Izaiji 4Q163 4QpIsac Pesher (on) Isaiah Komentar (pešer) k Izaiju Fov v 4Q167 4QpHosb Pesher (on) Hosea Komentar (pešer) viro apokri k preroku Ozeju pisnih DiL iN 4Q169 4QpNah Nahum Commentary, Pesher Komentar (pešer) bese (on) Nahum k preroku Nahumu ščanskih Nskih 4Q170 4QpZeph Pesher (on) Zephaniah Komentar (pešer) k preroku Sofoniju zgodnjekr v, rabi in 4Q171 4QpPsa Pesher (on) Psalm 37 Komentar (pešer) opiso vskih k psalmu 37 rok , judo skih 4Q174 4QFlor Florilegium, Midrash Cvetnik or on Eschatology opisemskih rTvoM 4Q175 4QTest Testimonia Pričevanja svet M aNje 4Q176 4QTanh Tanḥumim, Consolations Tolažbe ovanje avaj razisk : N 4Q180 4QAgesCreata Ages of Creation, Pesher on the Dobe stvarjenja in avje Periods anje GL vaj 4Q184 4QWiles Wiles of the Wicked Woman Zvijača hudobne na o po rUG ženske D 4Q185 4QSapiential Sapiential Work, Sapiential Pohvala modrosti Work Admonitions B 4Q186 4QHoroscope Astrological Physiognomies, Horoskop Horoscopes 4Q209 4QEnastrb ar Astronomical (Book of) Enoch, Astronomski Aramaic Astronomical Book Henohb 4Q210 4QEnastrc ar Astronomical (Book of) Enoch, Astronomski Aramaic Astronomical Book Henohc 4Q211 4QEnastrd ar Astronomical (Book of) Enoch, Astronomski Aramaic Astronomical Book Henohd 4Q216 4QJuba Jubilees Knjiga jubilejev 43 NAVAJANJE MRTVOMORSKIH ROKOPISOV Okrajšava Angleško prečrkovanje hebrejskega imena in/ali angleški številčna vsebinska prevod(i) Slovenski prevod 4Q252 4QCommGenA Pesher (on) Genesis, Komentar (pešer) Commentary on Genesis A k Prvi Mojzesovi knjigi 4Q275 4QComCer Communal Ceremony Skupna slovesnost 4Q280 4QCurses Curses Prekletstva 4Q286 4QBera Berakhot Blagoslovi 4Q287 4QBerb Berakhot Blagoslovi 4Q298 4QDibMask Dibre maskil libne sahar, Vzpodbuda Words of the Maskil to All Sons sinovom zore of Dawn, The Maskîl's Address to All Sons of Dawn 4Q317 4QAstrCrypt Phases of the Moon Lunine mene 4Q318 4QZodBront ar Zodiology and Brontology Nauk o grmenju (Brontologion) 4Q320 4QCalDocMA Calendrical Document/ Koledarski Mishmarot A dokument A 4Q321 4QCalDocMB Calendrical Document/ Koledarski Mishmarot B dokument B 4Q364 4QRPb Reworked Pentateuch Predelano Peteroknjižje 4Q365 4QRPc Reworked Pentateuch Predelano Peteroknjižje 4Q370 4QAdmonFlood Admonition Based on the Flood Vzpodbuda na osnovi vesoljnega potopa 4Q372 4QNPCb Narrative and Poetic Pripovedni Composition in pesniški sestavek (o Jožefu) 4Q375 4QapocrMosesa Apocryphon of Moses Mojzesov apokrif 4Q378 4QapocrJosha Apocryphon of Joshua, Psalms Jozuetov apokrif of Joshua 44 Samo Skralovnik Okrajšava Angleško prečrkovanje hebrejskega imena in/ali angleški številčna vsebinska prevod(i) Slovenski prevod 4Q379 4QapocrJoshb Apocryphon of Joshua, Psalms Jozuetov apokrif of Joshua 4Q380 4QNoncanPsA Non-Canonical Psalms Apokrifni psalmi Fov 4Q381 4QNoncanPsB Non-Canonical Psalms Apokrifni psalmi v viro apokri 4Q385b 4QpsEzekc Pseudo-Ezekiel Psevdo-Ezekiel pisnih DiL iN 4Q386 4QpsEzekb Pseudo-Ezekiel Psevdo-Ezekiel bese 4Q392 4QWorksGod Works of God Božja dela ščanskih Nskih 4Q393 4QComConf Communal Confession Skupna izpoved zgodnjekr v, rabi in 4Q400 4QShirShabba Songs of the Sabbath Sacrifice, Pesmi pri sobotni opiso Angelic Liturgy žgalni daritvi vskih rok , judo 4Q402 4QShirShabbc Songs of the Sabbath Sacrifice, Pesmi pri sobotni skih Angelic Liturgy žgalni daritvi or opisemskih 4Q403 4QShirShabbd Songs of the Sabbath Sacrifice, Pesmi pri sobotni rTvoM svet M Angelic Liturgy žgalni daritvi aNje ovanje 4Q405 4QShirShabbf Songs of the Sabbath Sacrifice, Pesmi pri sobotni avaj Angelic Liturgy žgalni daritvi razisk : N in avje 4Q414 4QRitPurA Ritual Purity A, Ritual Obred anje GL of Purification očiščevanja A vajna o po rUG 4Q416 4QInstructionb Musar leMevin, Sapiential Work Modrostni spis AB D A, Secret of the Way Things Are 4Q434 4QBarNafa Barkhi Nafshi (Hymns) Blagoslovi 4Q436 4QBarNafc Barkhi Nafshi (Hymns) Blagoslovi 4Q502 4QpapRitMar Ritual of Marriage Obred poroke 4Q503 4QpapPrQuot Daily Prayers Dnevne molitve 4Q504 4QDibHama Dibre Hamme'orot, Words Besede velikih of the Luminaries duhov 4Q507 4QPrFêtesa Festival Prayers Prazniške molitve 4Q508 4QPrFêtesb Festival Prayers Prazniške molitve 4Q509 4QPrFêtesc Festival Prayers Prazniške molitve 45 NAVAJANJE MRTVOMORSKIH ROKOPISOV Okrajšava Angleško prečrkovanje hebrejskega imena in/ali angleški številčna vsebinska prevod(i) Slovenski prevod 4Q512 4QpapRitPurB Ritual Purity B, Ritual Obred of Purification očiščevanja B 4Q521 4QApocMess Messianic Apocalypse Mesijanska apokalipsa 4Q525 4QBeat Beatitudes, Beatitudes Scroll Modrostno besedilo z blagri 4Q561 4QPhysHor ar Zodiacal Physiognomy, Aramejski Horoscopes horoskop 5Q10 5QapocrMal Apocryphon of Malachi Apokrif preroka Malahija 11Q5 11QPsa Psalms Apokrifni psalmi, vključeni v prepise svetopisemskega psalterja 11Q13 11QMelch Melchizedek (document) Melkizedek 11Q19 11QTa Temple Scroll Tempeljski zvitek / CD Cairo Documents, Cairo Damaščanski (Geniza text of the) Damascus dokument (Documents) 2.1.2 Navajanje mrtvomorskih rokopisov Mrtvomorske rokopise navajamo po sistemu, ki ga je predstavil Emanuel Tov v priročniku Patricka H. Alexandra idr., ur., The SBL Handbook of Style: For Ancient Near Eastern, Biblical, and Early Christian Studies (Peabody, MA: Hendrickson Publishers, 1999), 75–77. Mestoma ga dopolnjujemo s predlogi Josepha A. Fitzmyerja iz dela A Guide to the Dead Sea Scrolls and Related Literature (Grand Rapids, MI; Cambridge, U.K.: Wm. B. Eerdmans Publishing Company, 2008). 46 Samo Skralovnik Različna najdišča rokopisov v okolici Mrtvega morja so okrajšana po naslednjem vzoru: Q Khirbet Qumran (Kumran) Ḥev Naḥal Ḥever Mas Masada Fov Mird Khirbet Mird v Mur Wadi Murabbaàt viro apokri Sdeir Wadi Sdeir pisnih DiL iN Ṣe Naḥal Ṣeélim4 bese ščanskih Nskih Večino mrtvomorskih rokopisov navajamo z zaporedno številko votline, ki ji brez presledkov sledita okrajšava kraja najdišča in zaporedna številka zgodnjekr v, rabi in rokopisa, npr.: opiso vskih rok , judo 4Q175 4. votlina, Kumran, rokopis z zaporedno številko 175 skihor 8Ḥev1 8. votlina, Naḥal Ḥever, rokopis z zaporedno številko 15 opisemskih rTvoM svet M Ker zaporedna številka rokopisa ničesar ne pove o sami vsebini rokopi-aNje sa, so rokopisi (z nekaj izjemami) okrajšani tudi glede na vsebino, npr. ovanje avaj rokopis 4Q175 vsebuje nesvetopisemsko besedilo Pričevanja (Testimonia), razisk : N in zato ima tudi okrajšavo 4QTest. Različni okrajšavi, številčna (4Q175) in vse-avje anje GL binska (4QTest), označujeta torej isti rokopis (4Q175 = 4QTest). Rokopis 8Ḥev1 vajna o po vsebuje fragmente svetopisemskega besedila dvanajstih malih prerokov, rUG D zapisane v grškem jeziku, zato ima tudi okrajšavo 8ḤevXII gr. Različni okrajšavi, številčna (8Ḥev1) in vsebinska (8ḤevXII gr), označujeta isti rokopis (8Ḥev1 = 8ḤevXII gr). Izjemo predstavlja prvih sedem odkritih rokopisov iz 1. votline v Kumranu, ki – podobno kot Damaščanski dokument – nimajo številk6 in se praviloma navajajo samo z vsebinsko okrajšavo. 4 Khirbet in wadi sta arabski besedi za razvaline ( khirbet) in (suho) presihajočo rečno dolino na puščavskem območju ( wadi, hebrejska ustreznica je naḥal). 5 Emanutel Tov predlaga zapis s presledkom, torej 8Ḥev 1. Joseph A. Fitzmyer pa drugače predlaga zapis brez presledka, 8Ḥev1, ki mu tukaj sledimo zaradi poenotenja navajanja rokopisov, odkritih v obeh krajih. 6 Gre za prvih sedem rokopisov oz. zvitkov, ki sta jih našla beduinska pastirja po naključju med 1946 in 1947. Sčasoma so nekateri od teh sedmih vseeno dobili svojo uradno številko. 47 NAVAJANJE MRTVOMORSKIH ROKOPISOV Kadar različni rokopisi iz iste votline vsebujejo prepise istega (svetopisemskega) besedila, vsebinske okrajšave med seboj ločimo z malo tiskano nadpisano črko, ki brez presledka sledi okrajšavi, npr.: 1QIsab 1. votlina, Kumran, drugi prepis Izaije (nadpisana črka b označuje drugi prepis) Fragment, ki predstavlja del večje celote, označimo z veliko tiskano črko, ki brez presledka7 sledi okrajšavi, npr.: Fragment 4QCommGenA (=4Q252) skupaj še s tremi fragmenti, 4QCommGenB (=4Q253), 4QCommGenC (=4Q254) in 4QCommGenD (=4Q254a), sestavljajo Komentar (pešer) k Prvi Mojzesovi knjigi. Ker so mnenja strokovnjakov glede nekaterih rokopisov še deljena, se pojavljajo v različnih nomenklaturah razlike glede rabe male tiskane in velike tiskane črke. Pogosto vsebinske okrajšave rokopisov vsebujejo še druge okrajšave. Glede na jezik rokopisa, npr.: ar aramejščina npr. 4QTobb ar (=4Q197) (4. votlina, Kumran, drugi prepis aramejskega Tobita) hebr hebrejščina npr. 4QTobe hebr (=4Q200) (4. votlina, Kumran, peti prepis hebrejskega Tobita) paleo paleo-hebrejščina8 npr. 11QpaleoLeva (=11Q1) (11. votlina, Kumran, prvi prepis paleo-hebrejskega Levitika) 7 Tov predlaga zapis s presledkom, torej 4QCommGen A, Fitzmyer pa zapis brez presledka, 4QCommGenA, ki mu tukaj sledimo zaradi preglednosti. 8 Zvitek je zapisan v paleo-hebrejski abecedi, ki so jo uporabljali za zapis hebrejščine pred babilon-skim suženjstvom. Paleo-hebrejska abeceda je sodoben izraz (skoval ga je Solomon Birnbaum leta 1954), ki se uporablja za pisavo, sicer znano kot feničanska abeceda, kadar se uporablja za pisanje hebrejščine. Po babilonskem izgnanstvu so Judje postopoma prenehali uporabljati paleo-hebrejsko pisavo in namesto tega sprejeli »kvadratno« obliko aramejske abecede. 48 Samo Skralovnik gr grščina npr. 8ḤevXII gr (=8Ḥev1) (8. votlina, Naḥal Ḥever, grški fragmenti dvanajstih malih prerokov) Glede na material rokopisa npr.: Fov pap papirus v viro apokri npr. 4QpapToba ar (=4Q196) (4. votlina, Kumran, prvi prepis aramejskega Tobita, papirus) pisnih DiL iN bese Glede na vsebino in zvrst rokopisa npr.: ščanskih Nskih ap apokrif zgodnjekr v, rabi in npr. 1QapGen ar (=1Q20) opiso vskih (1. votlina, Kumran, aramejski apokrif Geneze) rok , judo p pešer (komentar) skihor npr. 1QpHab opisemskih (1. votlina, Kumran, komentar (pešer) k preroku Habakuku) rTvoM svet M tg targum aNje ovanje npr. 11QtgJob (=11Q10) avaj razisk : N (11. votlina, Kumran, targum k Jobu) in avje anje GL Vrstice iz določenega rokopisa navajamo po naslednjem sistemu: okrajšavi vajna o po rokopisa sledi presledek, nato sledi rimska9 številka stolpca, ki ji brez pres-rUG D ledka sledi vejica. Vejici sledi presledek in arabska številka vrstice stolpca, npr.: 4QTest IV, 1 4. votlina, Kumran, Pričevanja (Testimonia), stolpec št. 4, vrstica št. 1 1QS III, 12 1. votlina, Kumran, Pravilo skupnosti, stolpec št. 3, vrstica 12 1QpHab I, 2-3 1. votlina, Kumran, Komentar (pešer) k preroku Habakuku, stolpec št. 1, vrstici 2-3 9 Joseph A. Fitzmyer drugače predlaga za številko stolpca uporabo arabskih številk, ki jim sledi dvopičje, pika ali vejica, nato pa brez presledka arabska številka vrstice (npr. 1QS 3:12 / 1QS 3.12 / 1QS 3,12). 49 NAVAJANJE MRTVOMORSKIH ROKOPISOV Kadar določen rokopis sestavlja več fragmentov, ga/jih navajamo tako, da okrajšavi rokopisa sledi presledek, nato arabska številka fragmenta/-ov. Sledita presledek in rimska številka stolpca, ki ji brez presledka sledi vejica. Vejici sledita presledek in arabska številka vrstice stolpca, npr.: 1Q27 1 II, 25 1. votlina, Kumran, rokopis št. 27, fragment št. 1, stolpec št. 2, vrstica št. 25 4Q163 4-7 II, 2-4 4. votlina, Kumran, rokopis št. 163, fragmenti št. 4-7, stolpec št. 2, vrstice 2-4 Opisano velja za rokopise, odkrite v Kumranu, ki predstavljajo večino vseh mrtvomorskih rokopisov, tudi npr. za rokopise, odkrite v kraju Naḥal Ḥever. Rokopisov iz drugih krajev oz. z drugih najdišč zaradi različnih razlogov ne navajamo z zaporedno številko votline, temveč le z okrajšavo lokacije najdišča, presledkom in zaporedno številko besedila, npr. Mur 2 (=MurDeut), Mas 1 (=MasGen).10 2.1.3 Pripomočki za raziskovanje mrtvomorskih rokopisov V tem poglavju najprej predstavimo dela, ki vsebujejo izčrpne sezname mrtvomorskih rokopisov skupaj z osnovnimi podatki (o vsebini, mestu hranjenja, prvih objavah, editio princeps) vsakega od rokopisov in fragmentarnih besedil. V nadaljevanju predstavimo pomembne konkordance, zbirke in serije ter nato še publikacije, ki ponujajo kritično ovrednotenje in sintezo raziskav od odkritij do danes. V predzadnjem podpoglavju predstavimo koristne elektronske pripomočke in spletne strani ter nazadnje še slovenska dela, posvečena mrtvomorskim rokopisom. 10 Emanutel Tov predlaga dva različna zapisa, Mas1 (brez presledka) in Mur 2 (s presledkom). Joseph A. Fitzmyer predlaga poenoten zapis, tj. s presledkom (Mas 1; Mur 2), ki mu tukaj sledimo zaradi poenotenja. 50 Samo Skralovnik 2.1.3.1 Seznami mrtvomorskih rokopisov in vstopna referenčna dela Za celoten seznam mrtvomorskih rokopisov skupaj s številčnimi okrajšavami, fotografijami in navedbo muzejev, v katerih so hranjeni, gl.: Fov Emanuel Tov idr., ur., The Texts from the Judaean Desert: v Indices and an Introduction to the Discoveries in the viro apokri Judaean Desert Series, DJD 39 (Oxford: Clarendon, 2002). pisnih DiL iN Delo vsebuje splošen pregled vseh (38) predhodnih zvezkov zbirke DJD bese ( Discoveries in the Judaean Desert) in njenih uredniških načel ter pred- ščanskih Nskih stavlja več različnih indeksov. Seznam je posodobljena oblika seznama, ki ga je predstavil Emanuel Tov v priročniku Patricka H. Alexandra idr., ur., zgodnjekr v, rabi in The SBL Handbook of Style: For Ancient Near Eastern, Biblical, and Early opiso vskih Christian Studies (Peabody, MA: Hendrickson Publishers, 1999), 176–233. rok , judo skihor Stephen A. Reed, Marilyn J. Lundberg in Michael B. Phelps, opisemskih The Dead Sea Scrolls Catalogue: Documents, Photographs rTvoM svet M and Museum Inventory Numbers, SBLRBS 32 (Atlanta, GA: aNje Scholars Press, 1994). ovanje avaj Obsežni katalog vsebuje podrobne informacije o vseh rokopisih ( editiones razisk : N in principes, fotografije, muzejske inventarne številke, bibliografija). avje anje GL vajna o po Pomembni vstopni referenčni monografiji je pripravil Joseph A. Fitzmyer: rUG D Joseph A. Fitzmyer, A Guide to the Dead Sea Scrolls and Related Literature (Grand Rapids, MI; Cambridge, U.K.: Wm. B. Eerdmans Publishing Company, 2008). Delo spada v serijo Studies in the Dead Sea Scrolls and Related Literature (SDSS). Avtor na začetku razlaga sistem okrajšav mrtvomorskih rokopisov. Nato navaja, kje lahko bralci najdejo editio princeps vsakega od rokopisov in fragmentarnih besedil. Avtor dalje posreduje informacije o študijskih orodjih, ki so koristna za znanstvenike in strokovnjake, ter na kratko navede elektronske vire za študij mrtvomorskih rokopisov. 51 NAVAJANJE MRTVOMORSKIH ROKOPISOV Joseph A. Fitzmyer, The Dead Sea Scrolls: Major Publications and Tools for Study, SBLRBS 20 (Atlanta, GA: Scholars Press, 1990). Raziskovalci se pogosto soočajo s težavo, da bi ugotovili, kje so bila besedila, ki jih želijo preučevati, objavljena in kje najti sekundarno literaturo o teh rokopisih. Veliko besedil rokopisov je bilo objavljenih v delni obliki na različnih mestih, v različnih periodičnih publikacijah, kar pogosto povzroča težave in zmedo. Avtor si v delu prizadeva vse omenjeno različno gradivo sistematično urediti, pojasniti različne okrajšave, razložiti vsebino besedil in raziskovalca seznaniti z različnimi študijskimi orodji. Vključuje seznam območij, kjer so bila besedila najdena, bibliografske podatke (monografije, članki o raziskavah, drugi seznami gradiva) pa tudi navodila za nadaljnje raziskovanje: konkordance, slovarje in slovnice za preučevanje besedil, prevode v sodobne jezike ipd. Pomembno delo za iskanje (kanoničnih) svetopisemskih besedil v mrtvomorskih rokopisih je pripravil David L. Washburn: David L. Washburn, A Catalog of Biblical Passages in the Dead Sea Scrolls, SBLTCS 2 (Leiden; Boston: Brill, 2003). Avtor v kanonskem vrstnem redu identificira vse mrtvomorske rokopise, ki vsebujejo svetopisemske odlomke. Za vsak kanonični svetopisemski odlomek v mrtvomorskih rokopisih navede, kje oz. v katerem mrtvomor-skem rokopisu se nahaja, pokaže, kje je bilo besedilo objavljeno, in končno vsako mesto tudi kratko komentira (kakšno je stanje rokopisa, berljivost, jezik …). Delo je zasnovano tako, da pomaga raziskovalcu v različnih mrtvomorskih rokopisih odkriti izvirno besedilo hebrejske Biblije. Florentino G. Martínez in Donald W. Parry, A Bibliography of the Finds in the Desert of Judah 1970–95, StTDJ 19 (Leiden; New York; Köln: Brill, 1996). Obsežna osnovna bibliografija o kumranskih rokopisih. 52 Samo Skralovnik 2.1.3.2 Konkordance James H. Charlesworth, Graphic Concordance to the Dead Sea Scrolls (Tübingen: J. C. B. Mohr [Paul Siebeck]; Louisville: Westminster/John Knox Press, 1991). Konkordanca indeksira 223 hebrejskih in aramejskih besedil ter več Fov kot 3500 fragmentov. Vsebuje več kot 59.000 vnosov. v viro apokri Martin G. Abegg, James E. Bowley in Edward M. Cook, The Dead pisnih DiL iN Sea Scrolls Concordance, 3 zv. (Leiden; Boston: Brill, bese 2003–2016). ščanskih Nskih Delo indeksira vsa kumranska besedila, objavljena v zbirki Discoveries in the Judaean Desert, in tudi besedila iz prve in enajste kumranske vot-zgodnjekr v, rabi in line, objavljena drugje. Hebrejska gesla so predstavljena po abecednem opiso vskih redu, spremlja jih angleški prevod. rok , judo skihor opisemskih 2.1.3.3 Zbirke, serije rTvoM svet M aNje Discoveries in the Judaean Desert (DJD) ovanje avaj DJD od leta 1951 izdaja Oxford University Press kot uradno serijo pu-razisk : N in blikacij, ki služi kot editio princeps (prva natisnjena izdaja in objava) avje anje GL za mrtvomorske rokopise. V zvezkih so zajeta besedila rokopisov ter ana-vajna o po lize arheoloških podatkov in arheoloških odprav. Zvezek 39 (ki je že bil rUG D predstavljen) vsebuje uvod in povzetke prejšnjih 38 zvezkov. Skupaj obsega 40 zvezkov. Studies in the Dead Sea Scrolls and Related Literature (SDSS) Glavni poudarek SDSS so mrtvomorski rokopisi v odnosu do različnih sorodnih tem in vprašanj; več študij odgovarja tudi na širša vprašanja, npr. kako so rokopisi oblikovali razumevanje in kanon Svetega pisma in zgodovinski razvoj judovstva in krščanstva. The Dead Sea Scrolls Reader (DSSR) DSSR vsebuje 6 zvezkov. V tej izdaji so objavljena vsa nesvetopisemska kumranska besedila, razvrščena po literarnih vrstah, skupaj z angleški-mi prevodi. Leta 2013 je izšla revidirana in razširjena izdaja serije v dveh zvezkih The Dead Sea Scrolls Reader II (DSSR II). 53 NAVAJANJE MRTVOMORSKIH ROKOPISOV Studies on the Texts of the Desert of Judah (StTDJ) StTDJ izdaja založba Brill, doslej je izšlo 147 del. V tej seriji so objavljene monografije in članki, ki se ukvarjajo z mrtvomorskimi rokopisi, in sicer z besedili iz Kumrana in tudi drugih krajev v Judejski puščavi. Serija vsebuje prevode s komentarji, bibliografske podatke ter obdeluje sorodne jezikovne, kulturne in zgodovinske vidike antičnega judovstva ter zgodnjega krščanstva. Znotraj serije StTDJ izpostavljamo »mini bibliografsko serijo«, ki vsebuje 5 zvezkov, zadnjega sta pripravila Ruth Clements in Nadav Sharon: Ruth Clements in Nadav Sharon, The Orion Center Bibliography of the Dead Sea Scrolls (2000–2006), StTDJ 71 (Leiden; New York; Köln: Brill, 2007). StTDJ 71 je peta uradna bibliografija, ki sledi predhodnim zvezkom iz iste »mini serije«. Prejšnji zvezki pokrivajo obdobja 1948–1957 (W. S. LaSor), 1958–1969 (B. Jongeling), 1970–1995 (F. García Martínez in D. W. Parry) in 1995–2000 (A. Pinnick). StTDJ 71 vsebuje več kot 4100 vnosov, tj. bibliografskih enot, vključno s približno 850 recenzijami. Delo temelji na spletni strani http://orion.mscc. huji.ac.il (spletni dostop do istih in posodobljenih bibliografskih vsebin). Uredniki te spletne strani želijo zagotoviti stalno dostopno in stalno posodobljeno bibliografijo na to temo. 2.1.3.4 Sinteze in tematski pregledi V nadaljevanju predstavljamo nekaj publikacij, ki ponujajo kritično ovrednotenje in sintezo raziskav od odkritij do danes. Timothy H. Lim in John J. Collins, ur., The Oxford Handbook of Dead Sea Scrolls, ponatis iz 2010 (Oxford: Oxford University Press, 2012). Knjiga vsebuje trideset razprav kumranologov iz različnih mednarodnih akademskih središč, ki analizirajo glavna tematska področja ( quaestiones disputatae), povzemajo zapleteno zgodovino raziskav, predstavijo različna 54 Samo Skralovnik stališča in izpostavijo aktualna vprašanja. Delo je razdeljeno na osem tematskih področij: 1. Arheologija Kumrana in Judejske puščave; 2. Rokopisi in judovska zgodovin a; 3. Rokopisi in sektaštvo; 4. Svetopisemska besedila, razlaga in jeziki rokopisov; 5. Verske teme v rokopisih; 6. Rokopisi in zgodnje krščanstvo; 7. Rokopisi in poznejše judovstvo; 8. Novi pogledi na rokopise. Fov v Peter W. Flint in James C. Vanderkam, ur., The Dead Sea Scrolls viro apokri after Fifty Years: A Comprehensive Assessment, 2 zv. (Leiden; pisnih DiL iN Boston; Koln: Brill, 1998–1999). bese Delo v dveh zvezkih je bilo objavljeno v počastitev 50. obletnice prvega ščanskih Nskih odkritja mrtvomorskih rokopisov. Na približno 1350 straneh mednarodna skupina znanstvenikov ponudi sintezo oz. kritičen pregled raziskav, zgodnjekr v, rabi in ki upošteva vsa dotedanja pomembna študijska odkritja s področja mrtvo-opiso vskih morskih rokopisov. rok , judo skihor Armin Lange, Handbuch der Textfunde vom Toten Meer opisemskih (Tübingen: J. C. B. Mohr [Paul Siebeck], 2009). rTvoM svet M Delo analizira mrtvomorske rokopise, ki vsebujejo besedila hebrejske aNje Biblije, in preučuje njihovo besedilno zgodovino. Za vsako svetopisem-ovanje avaj sko knjigo avtor opisuje in navaja t. i. besedilne priče ( textual witnesses) razisk : N in iz Kumrana in drugih mest v Judejski puščavi. Dalje opisuje pomen teh avje anje GL rokopisov za besedilno zgodovino vsake svetopisemske knjige. V uvodu vajna o po pokaže, v kolikšni meri so mrtvomorski rokopisi osvetlili celotno besedil-rUG D no zgodovino hebrejske Biblije. 2.1.3.5 Elektronski pripomočki in spletne strani Elektronski pripomočki The Dead Sea Scrolls Reference Library , CD-ROM (Oxford University Press; Brill Academic Publishers, 1997, 1999, 2006). 1. del vsebuje 3500 črno-belih posnetkov zvitkov in fragmentov, ki jih je mogoče medsebojno primerjati, z informacijami za vsak rokopis ali fragment. Fotografije rokopisov je mogoče iskati na različne načine (npr. po številčnih oznakah rokopisov, po lokacijah, po svetopisemskih 55 NAVAJANJE MRTVOMORSKIH ROKOPISOV odlomkih). 2. del vsebuje okoli 800 digitaliziranih slik nesvetopisemskih besedil iz zbirke, hranjene v Ancient Biblical Manuscript Center, Claremont, CA. 3. del iz leta 2006 je revizija prejšnjih delov in vsebuje uvod, besedila rokopisov, fotografije in prevode. Accordance 14. OakTree software inc., 2022. Za preučevanje mrtvomorskih rokopisov so na voljo različni moduli in pripomočki (za več informacij o programu gl. podpoglavje Elektronski pripo- močki in spletne strani v poglavju Navajanje Svetega pisma). BibleWorks 10. BibleWorks™ LLC, 2016. Za preučevanje mrtvomorskih rokopisov so na voljo različni moduli in pripomočki (za več informacij o programu gl. podpoglavje Elektronski pripomoč- ki in spletne strani v poglavju Navajanje Svetega pisma). Programska oprema nima več tehnične podpore. Spletne strani https://www.deadseascrolls.org.il/ Leon Levy Dead Sea Scrolls Digital Library Brezplačna spletna digitalizirana virtualna knjižnica mrtvomorskih zvitkov. Na stotine rokopisov, sestavljenih iz več tisoč fragmentov – odkritih od leta 1947 do zgodnjih šestdesetih let v Judejski puščavi ob zahodni obali Mrtvega morja – na voljo javnosti. Slike z visoko ločljivostjo so dostopne preko različnih možnosti iskanja na enem spletnem mestu. http://dss.collections.imj.org.il/ The Digital Dead Sea Scrolls – Israel Museum Scroll Online Spletna stran omogoča uporabnikom dostop do iskanja, hitrega nalaganja visokoločljivih posnetkov zvitkov, kratkih informativnih videoposnetkov in osnovnih informacij o besedilih in njihovi zgodovini. Doslej je digitaliziranih pet rokopisov: 1QIsaa, 1QM, 1QS, 1QpHab in 11QTa (= 11Q19). Vseh pet zvitkov je mogoče povečati, tako da lahko uporabniki podrobno preučujejo besedila s pomočjo digitalne fotografije ultravisoke ločljivosti. Dodatno je v 1QIsaa vsak stolpec grafično identificiran s svetopisemskimi vrsticami, spremlja pa ga prevod v angleščino (Peter Flint [Trinity Western University, Canada], Eugene Ulrich [University of Notre Dame]). 56 Samo Skralovnik http://orion.mscc.huji.ac.il The Orion Center for the Study of the Dead Sea Scrolls and Associated Literature Spletna stran nudi veliko informacij o Stari zavezi, judovski literaturi iz obdobja drugega templja, Novi zavezi, zgodnjem krščanstvu in rabinskemu judovstvu. Vsebuje obsežno bibliografijo, vodnik za začetnike po rokopisih, indeks uradnih izdaj in pomembne novice. Fov v Druge različne koristne spletne strani za preučevanje Svetega pisma viro apokri in mrtvomorskih rokopisov: pisnih DiL iN bese https://www.bibleplaces.com/ Bible Places ščanskih Nskih http://www.bib-arch.org Biblical Archaeology Society zgodnjekr v, rabi in opiso vskih https://www.uhl.ac/home Center for the Study of Early rok , judo Christianity skihor opisemskih https://www.iaa.org.il/ Israel Antiquities Authority rTvoM svet M aNje http://www.loc.gov/exhibits/scrolls Library of Congress ovanje avaj razisk : N in http://www.schoyencollection.com/dsscrolls.htm avje anje GL Schoyen Collection vajna o po rUG D 2.1.3.6 Slovenska dela V slovenskem jeziku ne obstaja veliko knjig oz. monografij na temo mrtvomorskih rokopisov, nekoliko več je znanstvenih in strokovnih člankov v različnih revijah, znanstvenih, strokovnih in poljudnih, ter na spletu. V slovenščini je prvi poročal in pisal o najdbah mrtvomorskih rokopisov dr. Jakob Aleksič, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Obe njegovi obširni študiji sta dostopni le v tipkopisu Zbornika Teološke fakultete v Ljubljani (spletni dostop: https://www.teof.uni-lj.si/zaloznistvo/bogoslovni- -vestnik). Razpravi zaradi napredka znanosti v zadnjih desetletjih nista več relevantni za sodoben študij. 57 NAVAJANJE MRTVOMORSKIH ROKOPISOV Kot (kronološko) prvo (in edino) uvodno in pregledno delo odkritij in raziskav mrtvomorskih rokopisov omenimo: Hershel Shanks, Skrivnost in pomen kumranskih rokopisov, prevod dela The Mystery and Meaning of the Dead Sea Scrolls (Tržič: Učila International, 2006). Avtor knjige sistematično in pregledno predstavi dosedanja raziskovanja v obliki analitičnega in kritičnega besedila. Seznani nas z različnimi tezami, hipotezami in teorijami, ki so se izoblikovale ob najdbi mrtvomorskih rokopisov v drugi polovici 20. stol. Avtor knjige je ustanovitelj in urednik revij Bible Review ter Biblical Archeology Review. Gre za prvo predstavitev in zgodovino raziskav o mrtvomorskih rokopisih v slovenščini (v obliki knjige). Posebno mesto ima prvi (in edini) prevod nekaterih (nebibličnih) mrtvomorskih rokopisov v slovenščino: Kumranski rokopisi (Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2006). Rokopise je prevedel ter z uvodi in opombami opremil Janez Zupet. Spremno besedo (str. 9–22) je napisal Jože Krašovec. Splošni uvod (str. 23–57) obsega (pod)poglavja: Odkritje in objava; Kako so bili mrtvomorski rokopisi napisani; Jezik rokopisov, Pisave, Vsebina; Izvor mrtvomorskih rokopisov; »Standardna razlaga«; Lega Khirbet Qumrana; Nadaljnji problem s standardno razlago; Nov predlog o izvoru rokopisov; Mrtvomorski rokopisi danes; Kako naj beremo mrtvomorske rokopise? . Najobsežnejši in najpomembnejši je osrednji del knjige (str. 67–358), ki je prevod nebibličnih besedil mrtvomorskih spisov; prevedel ter z uvodi in opombami ga je pripravil Janez Zupet. Prevedena so naslednja dela: 58 Samo Skralovnik Pravilo skupnosti (1QS), Pravilo občestva (1QSa = 1Q28a), Pravilo blagoslovov (1QSb = 1Q28b), Damaščanski dokument (CD), Vojni zvitek (1QM), Hvalnice (1QH), Fov Tempeljski zvitek (11QTa = 11Q19), v Komentar k preroku Habakuku (1QpHab), viro apokri Komentar k preroku Nahumu (4QpNah = 4Q169), pisnih DiL iN Komentar k psalmu 37 (4QpPsa = 4Q171), bese Cvetnik (Florilegium) (4QFlor = 4Q174), ščanskih Nskih Pričevanja (Testimonia) (4QTest = 4Q175), svetopisemski komentarji (Pešarim) (4Q252; 4Q180; 11Q13; zgodnjekr v, rabi in 4Q176; 4Q161; 4Q162, 4Q163, 4Q167; 1Q14; 1Q15; 4Q170; opiso vskih 5Q10; 4Q173), rok , judo pesniška besedila (4Q88, 11Q5; 4Q380, 4Q381, 4Q416, skihor 4Q184, 4Q185, 4Q298, 4Q521, 4Q525), opisemskih obsvetopisemsko slovstvo (4Q216, 1Q19+1Q19BIS, 4Q370, rTvoM svet M 4Q364–365, 4Q365a, 4Q158, 4Q372, 1Q22, 4Q375, 4Q390, aNje 4Q378, 4Q379, 4Q160, 4Q385b, 4Q387b, 4Q386), ovanje avaj bogoslužna besedila (4Q503, 1Q34, 4Q507, 4Q508, 4Q509, razisk : N in 4Q504, 4Q400, 4Q402, 4Q403, 4Q405, 4Q280, 4Q275, avje anje GL 4Q286, 4Q287, 4Q434, 4Q436, 4Q392, 4Q393, 4Q434a, vajna o po 4Q414, 4Q502, 4Q512), rUG D astronomska besedila (4Q209, 4Q210, 4Q211, 4Q317, 4Q318, 4Q320, 4Q321, 4Q327, 4Q186, 4Q561). Vsak rokopis oz. zbirka ima na začetku uvod in navedeno kratko bibliografijo za nadaljnje raziskovanje, nato sledi prevod rokopisa s kritičnim aparatom in opombami. 59 DrUGo poGLavje NavajaNje MrTvoMorskih rokopisov, rabiNskih beseDiL iN apokriFov Samo Skralovnik mrtvomorski rokopisi stran 40 Maria Carmela Palmisano rabinska besedila Alan Tedeško starozavezni apokrifi stran 86 Matjaž Celarc novozavezni apokrifi stran 102 61 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 2.2 Navajanje rabinskih besedil Drugi del poglavja je namenjen predvsem študentom in raziskovalcem Svetega pisma in judovstva, s ciljem, da bi jih uvedli v konzultacijo rabinskih besedil, ki so povezana s študijem teologije in judovstva. Predstavljamo nekatera osnovna in uvodna rabinska dela ter osnovne podatke o rabinski književnosti. Okrajšave, ki jih tukaj predstavljamo, so – z nekaterimi spremembami in prilagoditvami slovenskemu jeziku – iste, kot jih uporablja Siegfried M. Schwertner, IATG3 – Internationales Abkürzungsverzeichnis für Theologie und Grenzgebiete (Deutsch) Gebundene Ausgabe, 3. izd. (Berlin: De Gruyter, 2014). Pri oblikovanju okrajšav smo upoštevali nekatere predloge, objavljene v The SBL Handbook of Style: Patrick H. Alexander idr., ur., The SBL Handbook of Style: For Ancient Near Eastern, Biblical, and Early Christian Studies (Peabody, MA: Hendrickson Publishers, 2007). 2.2.1 Seznam okrajšav rabinskih besedil Osnovne okrajšave: Hebrejsko ime Angleški prevod Slovenski prevod y Talmud Yerushalmi Talmud of Jerusalem Jeruzalemski Talmud b Talmud Bavli Babylonian Talmud Babilonski Talmud t Tosefta Tosefta Tosefta bar baraita baraita barajta m Mishna Mishna Mišna 62 Maria Carmela Palmisano Okrajšave traktatov Mišne,11 Tosefte, Talmudov in povezane literature: Slovenski prevod, krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine in red, kjer je traktat Ar ‘Arakhin Vows of valuation Zaobljube in vrednosti – seder Qodašim Fov Av12 Avot Fathers Očetje (Izreki očetov) – v seder Neziqin viro apokri AZ ‘Avoda Zara Idolatry Malikovanje – seder pisnih DiL iN Neziqin bese ščanskih BB13 Baba Batra The first gate Prva vrata – seder Neziqin Nskih Bekh Bekhorot Firstlings Prvorojenci – seder zgodnjekr v, rabi Qodašim in opiso vskih Ber Berakhot Blessings Blagoslovi – seder Zera‘im rok , judo Bets Beṣa (Yom Ṭov) Tractate »Egg« Traktat »Jajce« (priprava skihor hrane za praznike in sobotni dan) – seder opisemskih rTvoM Mo‘ed svet M aNje Bik Bikkurim First fruits Prvine – seder Zera‘im ovanje avaj razisk : N BM Baba Meṣi‘a The middle gate Srednja vrata – seder in avje Neziqin anje GL vaj BQ Baba Qamma The last gate Zadnja vrata – seder na o po rUG Neziqin D Dem Demai Doubtfully tithed Dvomljiva desetina produce določenih pridelkov – seder Zera‘im Ed ‘Eduyot Testimonials Pričevanja – seder Neziqin 11 Mišno sestavlja šest tematskih sklopov (ki se imenujejo redovi – iz hebrejske besede seder, red): Zera‘im (Semena); Mo‘ed (Prazniki); Nashim (Ženske); Neziqin (Odškodnina in civilno pravo); Qodashim (Svete stvari); Toharot (Čiste stvari); za celovit pregled redov in traktatov, ki jih Mišna vsebuje, gl. tudi Gonzalo A. Pérez idr., Letteratura giudaica inter-testamentaria, Introduzione allo studio della Bibbia 9, prevedla Donatella Maggiorotti (Brescia: Paideia, 1998), 378–379; gl. tudi spletno stran www.sefaria.org. 12 V četrti vsebinski sklop Mišne, Neziqin, je običajno uvrščen traktat Avot ali Očetje. 13 Baba Qamma, Baba Mesi‘a, Baba Batra (Prva vrata, Srednja vrata in Zadnja vrata v redu Neziqin) so sklopi, posvečeni civilnemu pravu, ki zajema poškodbe in škode, nato pravilno vodenje poslov, dela in transakcije. 63 NAVAJANJE RABINSKIH BESEDIL Slovenski prevod, krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine in red, kjer je traktat Er ‘Eruvin Mixtures Mešanice (o kombinaciji ločenih področij) – seder Mo‘ed Git Giṭṭin Writs of divorce Ločitveni listi – seder Našim Hag Ḥagiga The festal offering Obhajanje praznikov – seder Mo‘ed Hal14 Ḥalla Glob of Dough Kroglica testa (pravila glede hala daritev testa duhovnikom) – seder Zera‘im Hor Horayot Decisions Odločitve (pravila, ki urejajo neprimerno ravnanje civilnih organov) – seder Neziqin Hul Ḥullin Worldly things Posvetne reči (živali, zaklane v posvetne, neobredne namene) – seder Qodašim Kel15 Kelim Utensils Posode (dovzetnost posod za nečistost) – seder Toharot Ker Keritot Punishment (pl.) Kazen (mn.) (kazen iztrebljanja ali prezgodnje smrti) – seder Qodašim Ket Ketubbot The marriage Poročne pogodbe – seder contract Našim Kil Kil’ayim Mixed seeds Mešana semena – seder Zera‘im 14 Traktat je bil sestavljen v 8. stol. po Kr. večinoma iz urejenega gradiva iz babilonskega Talmuda. 15 Prvi traktat šestega reda Mišne, Toharot (Čistost); naslov pomeni dobesedno »Posode« in v tridesetih poglavjih obravnava vsa pravila o čistosti in nečistosti, ki se tičejo vseh vrst posod. 64 Maria Carmela Palmisano Slovenski prevod, krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine in red, kjer je traktat Maas Ma‘asrot Tithes Desetine – seder Zera‘im Mak Makkot Beatings Udarci z bičem – seder Neziqin Makh Makhshirin The one that cause To, kar povzroča nečistost Fov the impurities (vode, olja, mleka, vina, v medu itd.) – seder Toharot viro apokri Meg Megilla Scroll [Esterin] zvitek pisnih DiL iN (traktat obravnava pravilo bese o branju Esterine knjige ščanskih Nskih za praznik Purim) – seder Mo‘ed zgodnjekr v, rabi in Meil Me‘ila Sacrilege Skrunjenje – seder opiso vskih Qodašim rok , judo Men Menaḥot Meal offerings Daritve hrane – seder skihor Qodašim opisemskih rTvoM Mid Middot Measurements Meritve (opis meritev svet M drugega templja) – seder aNje Qodašim ovanje avaj razisk : N Miq Miqwa’ot Immersion-pools Obredne kopeli – seder in avje Toharot anje GL vaj MQ Mo‘ed Qaṭan The intermediate Dnevi med praznikoma na o po days of the festivals pashe in šotorskim rUG D of Passover and praznikom Tabernacles – seder Mo‘ed MSh Ma‘aser Sheni Second tithe Druga desetina – seder Zera‘im Naz Nazir The special vow Posebna nazirska of the Nazirite zaobljuba – seder Našim Ned Nedarim Vows Zaobljube – seder Našim Neg Nega‘im The uncleanness Rane (nečistosti, opisane v 3 Mz 13–14) – seder Toharot 65 NAVAJANJE RABINSKIH BESEDIL Slovenski prevod, krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine in red, kjer je traktat Nid Nidda Menstrual Nečistost menstruacije uncleanness – seder Toharot Ohal Ohalot Tents Šotori (posredovanje nečistosti) – seder Toharot Orl ‘Orla Implant Obrezovanje dreves (sadeži dreves in prvo triletno obdobje po saditvi) – seder Zera‘im Par Para Cow Krava (priprava vode za očiščevanje) – seder Toharot Pea Pe’a The corner of the Robovi polja – seder field Zera‘im Pes Pesaḥim Passover Pasha – seder Mo‘ed Qid Qiddushin Betrothal Zaroka – seder Našim Qin Qinnim Nests Gnezda (razpravlja o zapletenih zakonih za situacije, ko je prišlo do mešanja ptičjih daritev) – seder Qodašim RHSh Rosh HaShana The New Year Novo leto – seder Mo‘ed San Sanhedrin Law courts Sodišča (sodne ustanove; kazenske sodbe) – seder Neziqin Shab Shabbat Sabbath Sobotni dan – seder Mo‘ed Sheq Sheqalim The Temple tax Tempeljski davek – seder Mo‘ed Shevi Shevi‘it The seventh year Sedmo leto – seder Zera‘im Shevu Shevu‘ot Oaths Prisege – seder Neziqin Sot Soṭa The wife accused Žena, osumljena of adultery prešuštva – seder Našim 66 Maria Carmela Palmisano Slovenski prevod, krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine in red, kjer je traktat Suk Sukka The festival Šotorski praznik – seder of Tabernacles Mo‘ed Taan Ta‘anit Fast days Post (dnevi posta) – seder Mo‘ed Fov v Tam Tamid The daily whole Vsakdanje daritve – seder viro apokri offering Qodašim pisnih DiL iN Tem Temura Replacement Nadomestitve (obravnava bese prepovedi nadomestitve ščanskih Nskih pri zaobljubah, ki temelijo na 3 Mz 27,10.33) – seder zgodnjekr v, rabi Qodašim in opiso vskih Ter Terumot Offerings Daritve rok (za duhovnike) , judo skih – seder Zera‘im or TevY Ṭevul Yom Immersed [on that] Dan očiščevanja opisemskih rTvoM day (nečistost tistega, ki je svet M opravil obredno kopel) aNje ovanje – seder Toharot avaj razisk : N Toh Ṭoharot Clean things Čiste stvari (razpravlja in avje o problemih, vezanih anje GL vaj na temo čistosti stvari) – na o po seder Toharot rUG D Uq ‘Uqṣin Petioles Peclji (razpravlja o nečistosti pecljev sadja) – seder Toharot Yad Yadayim Hands Roke (o umivanju rok) – seder Toharot Yev Yevamot Sister-in-law Svakinje (o zakonu levirata) – seder Našim Yom Yoma The Day Dan sprave of Atonement – seder Mo‘ed Yom Ṭov gl. Bes (Beṣa) 67 NAVAJANJE RABINSKIH BESEDIL Slovenski prevod, krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine in red, kjer je traktat Zav Zavim The uncleanness O nečistosti (Covered at Lev 15) (po 3 Mz 15) – seder Toharot Zev Zevaḥim Everyday animal Vsakdanje daritve živali – offerings seder Qodašim Okrajšave midrašev, targumov in zbirk: Slovenski prevod in krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine AgAg Aggadat, Aggadot. Midrash Aggadah Hagada, Hagade Qoveṣ midrashim (anonimna zbirka manjših qeṭanim midrašev Tore, ki jo je prvi objavil Solomon Buber l. 1894 na temelju rokopisa, ki ga je odkril v Alepu). AgBer Aggadat Bereshit Midrash (narrative) Hagada Prve Mojzesove on the Book knjige of Genesis AgEst Aggadat Ester Midrash (narrative) Hagada Esterine knjige on the Book of Ester AgShir Aggadat Shir Midrash (narrative) Hagada Visoke pesmi HaShirim on the Book of Song of Songs ARN Avot de Rabbi Avot d’Rabbi Očetje rabija Natana Natan Natan (Izreki očetov rabija Natana je zbirka, podobna zbirki »Pirke abot«, in predstavlja mnogo modrostnih izrekov, razlag in pripovedi). BatM Bate Midrashot Houses of learning Hiše učenja 68 Maria Carmela Palmisano Slovenski prevod in krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine BemR Bemidbar Rabba Midrash on the Midraš Tretje Mojzesove Book of Numbers knjige (z razlago in homiletičnim delom) BerR Bereshit Rabba Midrash on the Midraš Prve Mojzesove Book of Genesis knjige (z razlago Fov v posameznih vrstic) viro apokri BerRbti Bereshit Rabbati pisnih DiL iN BerZ Bereshit Zuṭa Small midrash Mali midraš Prve bese on the Book Mojzesove knjige ščanskih Nskih of Genesis zgodnjekr v, rabi BHM Bet HaMidrash House of learning Hiša učenja in opiso CN Codex Neofiti Codex Neophytes Kodeks Neofitov (1504) vskih rok (1504) (kopija palestinskega , judo A Copy of the targuma) skihor Palestinian targum. opisemskih rTvoM DER Derekh Ereṣ Rabba The Great Way Velika pot dežele16 svet M of the Land aNje ovanje DevR Devarim Rabba Midrash Véliki midraš Pete avaj razisk : N on the Book Mojzesove knjige in avje of Deuteronomy anje GL vaj DEZ Derekh Ereṣ Zuṭa The Little Way Majhna pot dežele na o po of the Land rUG D EkhaR Ekha Rabba Talmudic- Véliki midraš Knjige era Midrash žalostink (iz talmudske on the Book dobe) of Lamentations EkhaZ Ekha Zuṭa Small midrash Mali midraš Knjige on the Book žalostink of Lamentations 16 Traktat je sestavljen iz več delov, od katerih je verjetno večina iz obdobja Mišne ali zgodnjega Talmuda. Prvo poglavje govori o prepovedanih porokah. Drugo poglavje razpravlja o grehih hudobnih in poveličuje vrline pravičnih. Preostalih devet poglavij razpravlja o pravilih vedênja in bontona modrecev ter njihovih učencev. 69 NAVAJANJE RABINSKIH BESEDIL Slovenski prevod in krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine EstR Ester Rabba Midrash on the Véliki midraš Esterine Book of Esther knjige (sestavljen iz dveh različnih delov iz različnih dob) Evel gl. Sem (Semaḥot) Festive occasions or Veselja (evfemistični Rabbati »joys« naslov Semaḥot »Veselja« predstavlja manjši traktat Babilonskega Talmuda, ki obravnava žalovanje. Izvorno je bil znan pod naslovom »Evel Rabbati«). Kalla Kalla Tractate Kallah Traktat o bogoslužnih posodah LeqT Leqaḥ Ṭov Medieval Srednjeveški komentar commentary on the o Postavi (z dobesednimi Torah razlagami in hagadami) MegTaan Megillat Ta‘anit The Scroll Zvitek o postu17 of Fasting MekhSh Mekhilta deRabbi Midrash on the Midraš Druge Mojzesove Shim‘on b. Yoḥai Book of Exodus knjige (Rabbi Shimon (šole rabija Akiva) Ben Yochai) MekhY Mekhilta deRabbi Midrash on the Midraš Druge Mojzesove Yishma’el Book of Exodus knjige (Rabija Išmaela) from the school of Rabbi Yishmael MHG Bam18 Midrash HaGadol Midrash on the Véliki midraš Četrte Bamidbar Book of Numbers Mojzesove knjige MHG Ber Midrash HaGadol Midrash on the Véliki midraš Prve Bereshit Book of Genesis Mojzesove knjige 17 Izvirno aramejsko besedilo je iz 1. stol. po Kr. 18 Midraš Rabbah obsega največji delež hagadičnega (nepravnega) midraša. Deset del dejansko ni povezanih – zelo se razlikujejo po slogu in so bila sestavljena v osmih stoletjih – vendar vsako delo komentira eno od petih knjig Postave ali petih Megillot (zvitkov). Dela so bila skupaj objavljena prvič v 16. stol. Njihov veliki obseg je privedel do tega, da so bila natisnjena večkrat kot katerikoli drug niz midrašev. 70 Maria Carmela Palmisano Slovenski prevod in krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine MHG Dev Midrash HaGadol Midrash Véliki midraš Pete Devarim on the Book Mojzesove knjige of Deuteronomy MHG Shem Midrash HaGadol Midrash on the Véliki midraš Druge Shemot Book of Exodus Mojzesove knjige Fov v MHG Wa Midrash HaGadol Midrash on the Véliki midraš Tretje viro apokri Wayikra Book of Levitic Mojzesove knjige pisnih DiL iN Midrash gl. EkhaZ, QohZ, Small midrash Mali midraši posameznih bese ZutIa RutZ, ShirZ (on the Book knjig ščanskih Nskih of Lamentations, (Žalostink, Pridigarja, on the Book Rutine knjige, Visoke zgodnjekr v, rabi of the Qohelet, pesmi) in on the Book opiso vskih of Rut, on the rok , judo Song of Songs). skihor MMish Midrash Mishle Medieval midrash Midraš Knjige pregovorov opisemskih on the Book (s komentarjem od vrstice rTvoM svet M of Proverbs do vrstice) aNje ovanje MShem Midrash Shemu’el Midrash on the Midraš Samuelove knjige avaj book of Samuel razisk : N in avje MShir Midrash Shir Midrash on Song Midraš Visoke pesmi anje GL vaj HaShirim (L. of Songs na o po Grünhut, ur.) rUG D MTann Midrash Tanna’im Midrash Midraš Pete Mojzesove (Mekilta le-Sefer on the Book knjige (iz šole Rabija Devarim) of Deuteronomy Akiva) primarily from the school of Rabbi Akiva. MTeh Midrash Tehillim Midrash on the Midraš Knjige psalmov (Shoḥer Ṭov) Book of Psalms OsM Oṣar Midrashim (J. Encyclopedia Enciklopedija midrašev D. Eisenstein, ur.) of midrashim (J. D. Eisenstein, ur., (including the full iz 20. stol.), ki vključuje text of some shorter celotno besedilo nekaterih midrashim). manjših midrašev. 71 NAVAJANJE RABINSKIH BESEDIL Slovenski prevod in krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine Pesiqta gl. Leq T (Leqaḥ Ṭov) Zutarta PesK Pesiqta deRav Sections of Rav Odlomki rabija Kahana Kahana Kahana (iz talmudske dobe o delih Postave, namenjenih obhajanju praznikov in posebnih sobot) PesR Pesiqta Rabbati Great Sections Veliki odlomki (srednjeveški midraš Rabija Kahana in drugih virov o branju Postave med tednom in ob posebnih priložnostih) PRE Pirqe deRabbi Chapters of Rabbi Izreki rabija Eliezerja Eli’ezer Eliezer (midraš pripoveduje in razširja nekatere dogodke iz Postave od stvarjenja dalje). QohR Qohelet Rabba Midrash Véliki midraš Knjige on Ecclesiastes pridigarja QohZ Qohelet Zuṭa Small midrash Mali midraš Knjige on the Book of the pridigarja Qohelet RutR Rut Rabba Midrash on the Véliki midraš Rutine knjige Book of Ruth RutZ Rut Zuṭa Small midrash Mali midraš Rutine knjige on the Book of Rut SAME Sifre de Aggadat Haggadic Midrash Hagadični midraš Megillat Ester of the Scroll Esterinega zvitka of Esther Sekh T Sekhel Ṭov Good Dobro razumevanje Understanding (midraš Prve, Druge in Tretje Mojzesove knjige iz 12. stol. po Kr.) Sem gl. Evel Rabbati (Semaḥot) 72 Maria Carmela Palmisano Slovenski prevod in krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine SER Seder Eliyyahu Seder Obsežni »Rabba« (prvi, Rabba Eliyahu – Great véliki midraš, ki ga Talmud pripisuje preroku Eliju). SEZ Seder Eliyyahu Seder Mali midraš preroka Elija Zuṭa Eliyahu – Small (drugi, mali midraš, ki ga Fov v Talmud pripisuje preroku viro apokri Eliju). pisnih DiL iN ShemR Shemot Rabba Midrash Véliki midraš Druge bese on the Book Mojzesove knjige ščanskih of Exodus – Great Nskih ShirR Shir HaShirim Midrash on Song Véliki midraš Visoke pesmi zgodnjekr v, rabi Rabba of Songs – Great (iz 7. stol. z alegoričnimi in razlagami) opiso vskih rok ShirZ Shir HaShirim Small midrash Mali midraš Visoke pesmi , judo skih Zuṭa on the Song (homiletični komentar) or of Songs opisemskih rTvoM gl. MTeh (Midrash Midrash on the Midraš Knjige psalmov svet M Shoḥer Ṭov Tehillim) Book of Psalms aNje ovanje avaj SifBam Sifre Bamidbar Midrash on the Midraš Četrte Mojzesove razisk : N Book of Numbers knjige in avje (From the school (iz šole rabija Išmaela) anje GL vaj of Rabbi Yishmael) na o po rUG SifDev Sifre Devarim Midrash Midraš Pete Mojzesove D on the Book knjige of Deuteronomy (iz šole rabija Akiva) Sifra Sifra Sifra (The Book) Midraš Tretje Mojzesove knjige (halaški komentar, ki ga pogosto navede Talmud). SifZ Sifre Zuṭa The Small »Sifre« Mali midraš Četrte Mojzesove knjige (iz šole rabija Akiva) Sof Soferim Tractate Soferim Pismouki »Scribes« (eden manjših traktatov, napisan po slogu Mišne) 73 NAVAJANJE RABINSKIH BESEDIL Slovenski prevod in krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine SOR Sefer ‘Olam Rabba The Great Order Véliki red sveta of the World (Knjiga o redu sveta iz 2. stol. po Kr. z datiranjem svetopisemskih dogodkov od stvarjenja sveta do Aleksandra Velikega) SOZ Sefer ‘Olam Zuṭa The Small Order Mali red sveta of the World (Knjiga o redu sveta od Adama do talmudske dobe) Tan Tanḥuma Midrash Tanchuma Midraš Postave rabija Tanhuma TanB Tanḥuma Version of Midrash Izdaja Midraša Tanhuma, (S. Buber, ur.) Tanchuma ki jo je uredil Solomon published Buber l. 1885 na temelju by Solomon Buber rokopisa, ki ga je odkril. in 1885 based on a manuscript he discovered. Tanna gl. SER, SEZ (Seder Teachings of the Nauki Elijeve šole deBe Eliyyahu Rabba/ School of Elijah. (obsežni »Rabba« / Eliyyahu Zuṭa) in mali »Zuṭa« red, pripisan preroku Eliju) Tg Targum Translations Aramejski prevodi of Tanakh into hebrejske Biblije Aramaic. TgFrag Fragmenten- Fragments of the Fragmenti Jeruzalemskega Targum (Targum Targum (Jerusalem targuma (II.) Jerusalem II) Targum II). Tg JI gl. TgPsJ Tg JII gl. TgFrag Tg Jon Targum Jonathan Targum Jonathan Targum Jonatan (primarni targum preroških knjig, ki so ga javno brali v sinagogah v talmudski dobi). 74 Maria Carmela Palmisano Slovenski prevod in krajši opis Okrajšava Hebrejsko ime Angleški prevod vsebine Tg O Targum Onkelos Targum Onkelos Targum Onkelos (primarni targum Postave, sprejet v Talmudu kot verodostojen) Targum Psevdo-Jonatan targum Fov TgPsJ Targum Pseudo- v Jonathan (Targum Pseudo-Jonathan (fragmenti Jeruzalemskega viro apokri Jerusalem I) targuma o Postavi I.) pisnih DiL iN WaR Wayiqra Rabba Midrash on the Véliki midraš Tretje bese Book of Leviticus Mojzesove knjige ščanskih Nskih Yalq Yalquṭ Shim‘oni Gathering Zbirka Šimona (midraš of Simon o knjigah hebrejske zgodnjekr v, rabi Biblije – Tanak) in opiso vskih YalqM Yalquṭ Makhiri Anthology Zbirka Mahkirija rok of aggadic (hagadični midraši , judo skih Midrashim rabija Aba Mari o zbirki or by Machir Makhirija) opisemskih (Makhir) r. Abba rTvoM svet M Mari. aNje ovanje avaj razisk : N in avje anje GL vajna o po 2.2.2 Navajanje rabinskih besedil rUG D Traktate iz Talmuda, Mišne in Tosefte navajamo po sistemu okraj- šav, navedenem v Siegfried M. Schwertner, IATG3 – Internationales Abkürzungsverzeichnis für Theologie und Grenzgebiete (Deutsch) Gebundene Ausgabe, 3. izd. (Berlin: De Gruyter, 2014). Okrajšavi traktata brez presledka predpišemo: b (babilonski Talmud), y (jeruzalemski Talmud), t (Tosefta) ali m (Mišna), npr. bBer (babilonski Talmud, traktat Berakhot). Okrajšavi traktata sledi presledek, nato številka strani, nato brez presledka črki a ali b, odvisno od tega, ali navedemo levo (liho) ali desno (sodo) stran lista. Pri navajanju jeruzalemskega Talmuda se črki a in b nanašata 75 NAVAJANJE RABINSKIH BESEDIL na stolpca, ki sta natisnjena na sprednji strani, črki c in d pa na stolpca, natisnjena na hrbtni strani, npr.: bBer 1a (babilonski Talmud, traktat Berakhot, stran št. 1, leva [liha] stran). Če navajamo komentarje (midraše) oz. rabinska dela k določenemu svetopisemskemu besedilu, napišemo kratico tega dela ali traktata, nato še svetopisemsko besedilo, na katero se komentar nanaša, vmes pa je lahko predlog »k«, npr.: EstR k Est 3,5 (midraš Ester Rabba k Est 3,5), TgPsJ k 2 Mz 20,2 (Targum Psevdo-Jonatan [Targum Jerusalem I] k 2 Mz 20,2). 2.2.3 Pripomočki za raziskovanje rabinskih besedil V tem podpoglavju predstavljamo najpomembnejša dela za študij rabinskih besedil. Pri vsakem sklopu najprej predstavimo in opišemo obstoječa dela v tujih jezikih, nato pa dela, ki so dostopna v slovenskem jeziku. 2.2.3.1 Uvodna dela v študij rabinske literature Günter Stemberger, Einleitung in Talmud und Midrash, 9. izd. (München: Beck, 2011). Poglavitno delo na tem področju je sestavljeno iz treh del: splošni uvod, tal-mudska in midrašna literatura. Delo vsebuje tudi posodobljeno literaturo. Knjiga je bila prevedena v več jezikov, ki temeljijo na prejšnjih izdajah (7. ali 8.). V angleščini: Introduction to the Talmud and Midrash (Edinburgh: T&T Clark, 1991). Jacob Neusner, Introduction to Rabbinic Literature, The Anchor Bible Reference Library (New York; London; Toronto; Sydney; Auckland: Doubleday, 1994). Obsežno delo, ki uvaja v rabinsko literaturo in predstavlja najpomembnejša rabinska dela. Isti avtor je pripravil tudi krajšo verzijo: Rabbinic Literature: An essential guide, Abingdon Essential Guides (Nashville, TN: Abingdon, 2005). 76 Maria Carmela Palmisano Gonzalo Aranda Pérez, Florentino García Martínez in Miguel Pérez Fernández, Letteratura giudaica intertestamentaria, Introduzione allo studio della Bibbia 9 (Brescia: Paideia, 1998). Italijanski prevod knjige, ki je izšla v španščini ( Literatura judía intertestamentaria, 1996), obsežno predstavlja rabinsko literaturo. Fov v Shmuel Safrai, The Literature of the Sages, Compendia viro apokri Rerum Iudaicarum ad Novum Testamentum (Assen; pisnih DiL iN Maastricht; Philadelphia: Van Gorcum, 1987; Assen; Ausburg: bese Forter Press, 2006). ščanskih Nskih Delo je sestavljeno iz dveh zvezkov: 1. Ustna Postava, Halaka, Mišna, Tosefta; Talmud, zunanji traktati; 2. Midraš in targum, liturgija, poezija, misticizem, zgodnjekr v, rabi in pogodbe, napisi, znanost in jeziki rabinske literature. opiso vskih rok , judo V slovenščini skihor opisemskih Alan Unterman, Judovstvo: mali leksikon (Ljubljana: rTvoM svet M Mladinska knjiga, 2001). aNje Jasen in dobro ilustriran vodnik, ki predstavlja bogastvo tradicionalne ju-ovanje avaj dovske kulture, vključno z judovskim pravom, literaturo in poezijo. razisk : N in avje anje GL vajna o po 2.2.3.2 Mišna rUG D Philip Blackman, Mishnayoth, 7 zv., 2. izd. (New York: The Judaica Press, 1964). Delo predstavlja dvojezično (hebrejski izvirnik in angleški prevod) besedilo Mišne in vsebuje sedem zvezkov. Zadnji zvezek poleg različnih kazal vsebuje kratko talmudsko slovnico. Herbert Danby, The Mishnah: Translated from the Hebrew with Introduction and Brief Explanatory (Oxford: At The Clarendon Press, 1933). Knjiga vsebuje uvod v Mišno in predstavlja v enem samem zvezku vsebino celotne Mišne, opremljene z opombami. 77 NAVAJANJE RABINSKIH BESEDIL Georg Beer, Oskar Holtzmann idr., ur., Die Mischna: Text, Übersetzung und Erklärung (Gießen: Töpelmann, 1912–). Kritična izdaja, znana pod imenom giessenska Mišna (po kraju objave). Institute for the Complete Israeli Talmud, ur., The Mishnah: With Variant Readings Collected from Manuscripts, Fragments of the Genizah and Early Printed Editions and Collated with Quotations from the Mishnah in Early Rabbinic Literature as Well as with Bertinoro's Commentary from Manuscript (Jerusalem: Institute for the Israeli Talmud, 1971–). Kritična izdaja Mišne v hebrejščini (se še dopolnjuje). Urednik prvih dveh zvezkov (1971, 1975, traktata Zera‘im) je Nissan Sacks. 2.2.3.3 Tosefta Moses S. Zuckermandel, ur., Tosephta: Based on the Erfurt and Vienna Codices with Parallels and Variants, 2. izd. (Jerusalem, 1937). Besedilo Tosefte v enem zvezku po erfurtskih in kasneje dunajskih rokopisih. Jacob Neusner, ur., The Tosefta: Translated from the Hebrew, 6 zv. (New York: KTAV, 1977–1986). Angleški prevod Tosefte v šestih zvezkih (1. Zera‘im, red o poljedeljstvu; 2. Mo‘ed, red o določenih časih; 3. Našim, red o ženskah; 4. Neziqin, red o poškodbah; 5. Qodašim, red o svetih rečeh; 6. Toharot, red o očiščevanju). Vsak zvezek vsebuje kazala bibličnih citatov, citatov rabinskih besedil in kazala avtorjev. Karl H. Rengstorf idr., ur., Die Tosefta: Text, 5 zv., Rabbinische Texte (Stuttgart: Kohlhammer, 1953–). Besedilo temelji na erfurtskem kodeksu, dodatna besedila pa na kodeksu iz Dunaja. Prvi zvezek vsebuje besedilo in nekatere prevode, ostali zvezki pa predstavljajo le nemški prevod in komentar. 78 Maria Carmela Palmisano Saul Lieberman, ur., The Tosefta: According to Codex Vienna, with Variants from Codex Erfurt, Genizah Mss. And Editio Princeps (Venice 1521), 4 zv. (New York: The Jewish Theological Seminary of America, 1955). Hebrejska kritična izdaja temelji na dunajskem kodeksu in vključuje er-furtsko različico, kairsko genizo (db. skladišče) in editio princeps iz 1521. Fov Delo še ni dopolnjeno, saj manjkata še zadnja dva zvezka. v viro apokri pisnih DiL iN 2.2.3.4 Jeruzalemski Talmud bese ščanskih Nskih Moïse Schwab, Le Talmud de Jérusalem, 9 zv. (Paris: Maisonneuve, 1878–1890). zgodnjekr v, rabi in Edina popolna izdaja Talmuda v francoščini. opiso vskih rok , judo Heinrich W. Guggenheimer, The Jerusalem Talmud: Edition, skihor Translation, and Commentary, Studia Judaica (Berlin: Walter opisemskih de Gruyter, 2000–). rTvoM svet M Delo temelji na izdaji – editio princeps – Daniela Bomberga (Venezia, aNje 1523). ovanje avaj razisk : N in Yaacov Sussman, Talmud Yerushalmi: According to Ms. avje anje GL Or. 4720 (Scal. 3) of the Leiden University Library with vajna o po Restorations and Corrections (Jerusalem: Academy of the rUG D Hebrew Language, 2001). Diplomatska izdaja edinega popolnega rokopisa palestinskega Talmuda. Jakob Neusner, ur., The Talmud of the Land of Israel: A Preliminary Translation and Explanation, 35 zv., Chicago Studies in the History of Judaism (Chicago: The University of Chicago Press, 1983–1994). Jeruzalemski talmud v angleškem jeziku v petintridesetih zvezkih, ki ga je uredil Jacob Neusner, je z razlagami zelo koristen za študente rabinskega judovstva. 79 NAVAJANJE RABINSKIH BESEDIL 2.2.3.5 Babilonski Talmud Isidore Epstein, ur., The Babylonian Talmud: Translated into English with Notes, Glossary and Indices, 35 zv. (London: The Soncino Press, 1948–1952). Prva celotna izdaja babilonskega Talmuda v angleščini. Temelji na besedilu iz Vilne in vključuje različice iz drugih rokopisov in izdaj. Hersh Goldwurm, Yisroel S. Schorr in Chaim Malinowitz , ur., Talmud Bavli: The Schottenstein Edition, 73 zv. (Brooklyn, NY: Mesorah Publications, 1990–2005). Druga popolna izdaja babilonskega Talmuda z angleškim prevodom hebrejskega besedila (iz Vilne). Angleška verzija je opremljena s številnimi opombami in razlagami. Lazarus Goldschmidt, ur., Der babylonische Talmud, 12 zv. (Berlin: Biblion, 1929–1936). Izdaja, ki jo imajo za najboljšo, je nemški prevod babilonskega Talmuda z razlagami, sprotnimi in spodnjimi opombami. Israel V. Berman idr., ur., The Talmud: The Steinsaltz Edition, 18 zv. (New York: Random House, 1989–). Delo predstavlja uvod, vokalizirano besedilo, dobeseden prevod in komentar, komentar Rašija in opombe. Delo je še nedokončano. Jacob Neusner, ur., The Talmud of Babylonia: An American Translation, Brown Judaic Studies (Chico, CA; Atlanta, GA: Scholars Press, 1984–). Angleški prevod je obogaten z mnogimi opombami in dopolnjuje drugo delo istega avtorja, The Talmud of Babylonia (Atlanta, GA: Scholars Press, 1994–1999). Jacob Neusner, ur., The Babylonian Talmud: A Translation and Commentary, 22 zv., with CD-ROM (Peabody, MA: Hendrickson, 2005). Monumentalni angleški prevod babilonskega Talmuda je bil dokončan pred desetletjem. S prevodi Jacoba Neusnerja, Tzveeja Zahavyja, Alana Averyja-Pecka, Barryja B. Levyja, Petra Haasa in Martina S. Jaffeeja ter 80 Maria Carmela Palmisano komentarji in novimi uvodi Jacoba Neusnerja je vseh sedemintrideset tal-mudskih traktatov na voljo v enotnem viru. S programsko opremo Logos Bible Software iskanje po besedah ali besednih zvezah zagotavlja izjemne raziskovalne možnosti in odpira hitre poti za raziskovanje in odkrivanje. V slovenščini Fov v Janez Zupet, ur., Izreki očetov: Talmudski traktat Pirke Abot viro apokri (Ljubljana: KUD Logos, 2003). pisnih DiL iN Talmudski traktat Izreki očetov je eden od desetih traktatov, ki spadajo bese v 4. red Mišne, imenovan seder Neziqin. V traktatu so zbrana izročila ra- ščanskih Nskih binov, ki so živeli v času med 3. stol. pr. Kr. in 2. stol. po Kr. Prvo četrtino dela predstavlja pregledni uvod v judovsko slovstvo od ustne do zapisane zgodnjekr v, rabi in postave. Poleg prevoda delo podaja tudi komentarje vseh izrekov. opiso vskih rok , judo skihor 2.2.3.6 Midraši opisemskih rTvoM svet M Uvodna dela aNje ovanje avaj Günter Stemberger, Midrasch: Vom Umgang der Rabbinen razisk : N in mit der Bibel – Einführung, Texte, Erläuterungen (München: avje anje GL Beck, 1989). vajna o po Delo predstavlja uvod, bibliografijo, izdaje besedil in druge koristne in-rUG D formacije o midrašni literaturi. Hermann L. Strack in Günter Stemberger, Introduction to the Talmud and Midrash (Edinburgh: T&T Clark, 1991). Podobno prejšnjemu tudi to delo v angleščini predstavlja uvod, bibliografijo, izdaje besedil in druge koristne informacije o talmudski in midrašni literaturi. 81 NAVAJANJE RABINSKIH BESEDIL Zbirke Harry Freedman in Maurice Simon, ur., Midrash Rabbah: Translated into English with Notes, Glossary and Indices, 10 zv., 3. izd. (London: Soncino, 1961). Angleški prevod velike zbirke midrašev, znane pod imenom Midrash Rabbah (1 Mz; 2 Mz; 3 Mz; 4 Mz; 5 Mz; Žal; Rut; Prd; Est; Vp). Sestavljena je iz 10 zv., zadnji zvezek vsebuje zelo koristna kazala bibličnih besedil. V teku je priprava in objava zbirke Yale Judaica Series. Pripravljajo se zvezki midrašev posameznih svetopisemskih knjig, ki predstavljajo angleški prevod midrašev od klasične dobe do srednjega veka (objavljeni so že midraši Ps; 5 Mz; Prg; Vp). August Wünsche, ur., Bibliotheca Rabbinica: Eine Sammlung alter Midraschim, 5 zv. (Hildesheim: Olms, 1967). Nemški prevod zbirke midrašev, ki je bila prvič natisnjena v Leipzigu l. 1881. 2.2.3.7 Spletne strani https://barhama.com/ Ardon Bar-Hama Na tej spletni strani je dostopno veliko dragocenih rokopisov za študij Svetega pisma, npr. Alepski kodeks, ki je najstarejši znani hebrejski rokopis, ki vsebuje besedilo Svetega pisma skoraj v celoti. http://cudl.lib.cam.ac.uk/collections/hebrew/ Cambridge Digital Library: Hebrew Manuscripts Stran, ki jo ureja Cambridge University Library, nudi dostop do veliko zbirk hebrejskih rokopisov v digitalni obliki. http://dss.collections.imj.org.il/ Digital Dead See Scrolls Na strani Izraelskega muzeja v Jeruzalemu so dostopni vsi rokopisi iz puš- čave pri Mrtvem morju (DSS), tudi veliki rokopis knjige preroka Izaija (1QIsaa in 1QIsab). 82 Maria Carmela Palmisano https://www.fdr.uni-hamburg.de/record/9349 Hebrew Codicology Spletna stran Hamburške univerze omogoča dostop do gradiva za študij hebrejske kodikologije (Hebrew Codicology). http://cojs.org Online Judaic Studies Fov Je spletna stran za Online Judaic Studies (med zavihki strani je posebej ko-v risten zavihek o dokumentih iz Mrtvega morja: http://cojs.org/dead_sea_scrolls/). viro apokri pisnih DiL iN http://bav.bodleian.ox.ac.uk/digitized-items-hebrew- bese manuscripts Polonksky Foundation Digitalization Project ščanskih Nskih Med letoma 2012 in 2017 sta Bodleian Libraries Univerze v Oxfordu in Bibliotheca Apostolica Vaticana (Vatikanska knjižnica) združili priza-zgodnjekr v, rabi in devanja v prelomnem projektu digitalizacije s ciljem, da bi se javnosti opiso vskih odprla njihova skladišča starodavnih besedil. Več kot 1,5 milijona strani rok , judo iz njihovih izjemnih zbirk je postalo prosto dostopnih na spletu razisko-skihor valcem in širši javnosti. opisemskih rTvoM svet M https://www.rabbinics.org/ Rabbinics aNje Je spletna stran, ki jo ureja dr. Richard Hidary, profesor judovskih študijev ovanje avaj na podiplomski šoli univerze Yeshiva Revel, rabin v sefardski sinagogi razisk : N in in član fakultete za program Wexner Heritage. Vodi spletne strani teach-avje anje GL torah.org, pizmonim.org in rabbinics.org. vajna o po rUG D https://www.sefaria.org/texts Sefaria Je spletna stran, ki brezplačno ponuja knjižnico judovskih besedil in njihovih medsebojnih povezav v hebrejščini in v prevodu. https://fjms.genizah.org/ The Friedberg Jewish Manuscript Society (Toronto, Kanada) Organizacija veliko svojih dejavnosti izvaja s projektom Friedberg Genizah (FGP). Namen organizacije je izobraževanje javnosti s študijem in raziskovanjem fragmentov iz genize (db. skladišča), rokopisov in zgodnjih natisov ter drugih knjig in dokumentov, ki se nanašajo na judovstvo in Jude. 83 NAVAJANJE RABINSKIH BESEDIL https://www.loc.gov/collections/world-digital-library/ World Digital Library World Digital Library (The Library of Congress). Kongresna knjižni-ca (iz ZDA) zbira, hrani in omogoča dostop do svojih zbirk. Omogoča brezplačen dostop do orodij in standardov, ki jih uporabljajo knjižnice, arhivi in založniki. 84 DrUGo poGLavje NavajaNje MrTvoMorskih rokopisov, rabiNskih beseDiL iN apokriFov Samo Skralovnik mrtvomorski rokopisi stran 40 Maria Carmela Palmisano rabinska besedila stran 62 Alan Tedeško starozavezni apokrifi Matjaž Celarc novozavezni apokrifi stran 102 85 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 2.3 Navajanje apokrifov V prvem delu tega poglavja bomo predstavili navodila za navajanje starozaveznih apokrifov – skupaj s seznamom okrajšav in pripomočki za raziskovanje – nato še navodila za navajanje novozaveznih apokrifov. 2.3.1 Navajanje starozaveznih apokrifov V nadaljevanju bomo najprej opredelili uporabljeno terminologijo, nato bomo predstavili seznam okrajšav ter navodila za navajanje starozaveznih apokrifov ter končno še pripomočke za raziskovanje (vire, uvodna dela, prevode s kratkimi opisi, slovenske prevode). 2.3.1.1 Terminologija Pri opredelitvi terminologije smo sledili delu Paola Sacchija, ur., Apocrifi dell'Antico Testamento, 2 zv. (Torino: UTET Libreria, 2006). Antična Cerkev je dala ime apokrifi (gr. ἀπόκρυφος, »skriven, tajen«) tistim spisom, ki niso bili sprejeti v kanon svetih knjig. Čeprav izhajajo iz judovske tradicije in so povezani z zgodovino izvora krščanstva, so bili apokrifi za razliko od kanoničnih knjig izločeni iz javne rabe. Ker so različne veroizpovedi sprejele različne kanone knjig Svetega pisma, je lahko tudi klasifikacija apokrifov različna. V protestantskem okolju tako z apokrifi označujejo knjige, ki so bile sprejete v aleksandrijskem kanonu in jih najdemo v grškem prevodu Svetega pisma (Septuaginti), ni pa jih v palestinskem kanonu (hebrejski Bibliji). Te knjige katoličani imenujemo devterokanonične knjige. Kar katoličani imenujemo apokrifi, torej izvenkanonične 86 Alan Tedeško knjige, pa protestanti imenujejo psevdoepigrafi. Obširen korpus judovskih del, ki zajema tako devterokanonične kot tudi apokrifne knjige, bomo ponekod našli pod oznako intertestamentarna (medzavezna) literatura. Knjige, ki jih najdemo samo v starih rokopisih Septuaginte, so: Grška Estera, Judita, Tobit, Prva in Druga knjiga Makabejcev, Knjiga modrosti, Fov Sirah, Baruh, Jeremijevo pismo in Grški Daniel. Čeprav so mnogi judje v imeli te knjige za avtoritativne, niso nikoli bile obravnavane na isti ravni kot viro apokri kanonične knjige hebrejske Biblije. Četudi so bile izvenkanonične knjige pisnih DiL iN uradno zavrnjene šele okoli leta 90 po Kr. na jamnijski sinodi, pa je že prej bese veljalo, da je svetih knjig le 24. Po talmudski tradiciji je bil kanon določen ščanskih Nskih že ob koncu perzijskega obdobja. Za jude so tako bile devterokanonične knjige in apokrifi vedno Sefarim Hizonim (»zunanje knjige«), po letu 90 pa zgodnjekr v, rabi in so jih začeli zavračati. opiso vskih rok , judo Drugače je bilo pri kristjanih, ki so zaslužni za to, da so se devterokano-skihor nične knjige ohranile do danes. Ti so jih namreč že od začetka vključevali opisemskih v svoj kanon, vendar pa se je tudi pri njih kmalu zarisala razlika med tradi-rTvoM svet M cionalno kanoničnimi in devterokanoničnimi knjigami. Izraz devteroka-aNje nonične knjige je leta 1546 iznašel tridentinski koncil za knjige, ki jih ima ovanje avaj Cerkev za navdihnjene, niso pa del hebrejske Biblije. Te knjige najdemo razisk : N in v grških in latinskih verzijah in so del katoliškega kanona z izjemo 3 Ezra avje anje GL in 4 Ezra ter Manasejeve molitve. Izvenkanonične knjige imajo katoličani vajna o po za apokrife. rUG D Najstarejši apokrifni dokumenti segajo v 3. stol. pr. Kr., največ pa jih je nastalo v obdobju med 2. stol. pr. Kr., ko se je začelo hasmonejsko obdobje, in porušenjem templja leta 70 po Kr. Spisi iz tega obdobja so nepogrešljivi vir za študij zgodnjega judovstva v Palestini. Iz teh dokumentov dobimo kompleksno sliko, ki nam ne prikazuje enotnega judovstva, ampak raz-vejeno in odprto strukturo, ki vključuje različna miselna okolja. Apokrifi so namreč imeli svoj izvor predvsem v različnih ločinah. Tako ne moremo govoriti le o delitvi na farizeje, saduceje, zelote in esene, ampak o številnih skupinah in podskupinah. Široko razširjena apokrifna literatura je doživela veliko prelomnico z jamnijsko sinodo leta 90, na kateri so rabini zavrnili izvenkanonično literaturo. Ker je ta bila močno zaznamovana s potezami apokaliptike, ki je po porušenju templja leta 70 izgubila svoj pomen, in ker so jo uporabljali kristjani, so jo judovski voditelji zavrnili kot heretično. 87 NAVAJANJE STAROZAVEZNIH APOKRIFOV Poleg dokumentov, ki so jih sestavili judje različnih ločin, so mnoge med njimi kasneje razširili ali spremenili kristjani. To so predvsem besedila, ki izhajajo iz obdobja od 1. do 4. st. po Kr. Nekaj jih je morda celo v celoti prišlo zgolj iz krščanskih rok, zato je velikokrat težko določiti, ali je dolo- čeno besedilo izvirno judovsko ali krščansko, saj je bilo veliko zgodnjih kristjanov judov. Krščanski dodatki so največkrat kristološki. Kljub vsemu pa so krščansko obarvana besedila prav tako pomembna za preučevanje judovstva, saj moramo upoštevati možnost, da so nastala na podlagi zgodnejšega judovskega besedila. Po obsegu apokrifna literatura daleč prekaša maloštevilne prej omenjene devterokanonične knjige. Večina apokrifov sloni na Stari zavezi ali pa je tako ali drugače povezana z njo. Očiten je vpliv zgodovinskih knjig Stare zaveze pa tudi Psalmov in Pregovorov, od vseh pa je najbolj očiten vpliv kanonične knjige Daniela, ki je zaznamovala mnoga apokaliptična dela, sestavljena v treh stoletjih po makabejskem uporu. Med apokrifnimi deli najdemo veliko raznolikih zvrsti: apokaliptično literaturo, razširitve starozaveznih zgodb in legend, oporoke, modrostno in filozofsko literaturo, molitve, psalme in ode. Posebno mesto v judovski izvenkanonični literaturi predstavljajo kumranski zvitki, ki poleg rokopisov že znanih del prinašajo več besedil kumranske skupnosti. Nekateri seznami teh spisov ne prištevajo med apokrife, vendar pa zagotovo spadajo v kategorijo medzavezne literature. Povezava s Staro zavezo je več kot očitna tudi v samih naslovih del. Avtorji apokrifne literature so svoja dela pripisovali drugim znanim osebam, od koder tudi protestantsko poimenovanje psevdoepigrafi (gr. ψευδής, »lažen« in ἐπιγραφή, »pripis«). Tega pa niso počeli z namenom, da bi zava-jali ljudi, ampak so želeli svojemu delu dati poseben pomen in avtoriteto s tem, da so ga povezali z vplivno svetopisemsko osebnostjo. Poleg tega so avtorji te literature v nasprotju s splošno sprejetim mnenjem verjeli, da se preroštvo še ni končalo, zato so svoja dela pripisali »starim«, da bi upravičili svoje preroške napovedi prihodnosti in poslednjih dni. Sicer pa je bilo že na splošno v navadi, da so verni judje pripisovali svoja dela bibličnim osebam, ki so jih navdihnile in so živele pred koncem preroštva. Pisanje spisov pod svojim lastnim imenom je bilo v bistvu nekaj nenavad-nega in v nasprotju s tempeljsko tradicijo. 88 Alan Tedeško Vrednost apokrifne literature je za judovstvo in krščanstvo neprecenljiva. Ta dela predstavljajo nekakšen most med Staro in Novo zavezo. Študij apokrifov je na novo osvetlil razumevanje začetkov krščanstva, ki se zdaj še močneje kaže vpeto v svoje judovske korenine. Krščanstvo je bilo namreč v svoji osnovi del zapletenega mozaika judovstva, ki se je kasneje razvilo v svojo smer. Mnoge besedne zveze, bistvene za Novo zavezo, naj-Fov demo tudi v medzavezni literaturi. V Novi zavezi se jasno kaže tudi vpliv v apokaliptične miselnosti, ki je najbolj očitno zaznamovala apokrifna dela. viro apokri Nekateri Jezusovi koncepti in pogledi (konec časov, dinamični Božji po-pisnih DiL iN segi v sedanji čas) do določene mere kažejo apokaliptične značilnosti. bese ščanskih Nskih Apokrifi so se ohranili v obrobnih tradicijah, zato so bili mnogi pozabljeni, dokler jih niso začeli ponovno odkrivati; v 17. stol. so odkrili Knjigo jubile-zgodnjekr v, rabi in jev, v 18. stol. pa še Henohovo knjigo v etiopskih rokopisih. V 19. stol. se je opiso vskih pojavilo nekaj zanimanja za apokrifno literaturo, vendar se je kmalu spet rok , judo izgubilo, verjetno zato, ker so jo ateistični avtorji uporabljali za spodbijanje skihor izvirnosti krščanstva. Nekakšen preobrat v raziskovanju in študiju apokri-opisemskih fov predstavlja odkritje mrtvomorskih rokopisov, ki je privedlo na dan rTvoM svet M tudi nam doslej nepoznana dela in nekatere apokrife v originalnih jezikih. aNje Če želimo razumeti judovsko in krščansko miselnost tega obdobja, danes ovanje avaj ni več mogoče, da ne bi upoštevali te medzavezne literature. V slovenskem razisk : N in prostoru sta do danes izšli dve knjigi, ki ju navajamo v nadaljevanju. Ker avje anje GL ni ostalih študij apokrifov, smo se primorani nasloniti na tuje avtorje. vajna o po rUG D 2.3.1.2 Seznam okrajšav starozaveznih apokrifov Seznam starozaveznih apokrifov in sistem okrajšav navajamo po Siegfriedu M. Schwertnerju, IATG3 – Internationales Abkürzungsverzeichnis für Theologie und Grenzgebiete (Deutsch) Gebundene Ausgabe, 3. izd. (Berlin: De Gruyter, 2014). Popolnejši seznam apokrifov se nahaja v delu Patricka H. Alexandra idr., ur., The SBL Handbook of Style: For Ancient Near Eastern, Biblical, and Early Christian Studies (Peabody, MA: Hendrickson Publishers, 2007). V našem seznamu ni devterokanoničnih knjig, saj so te že navedene v katoliškem kanonu. 89 NAVAJANJE STAROZAVEZNIH APOKRIFOV Okrajšava Latinski in angleški prevod Slovenski prevod ApcAbr Apocalypsis Abrahae, Apocalypse Abrahamovo razodetje of Abraham ApcBar(gr) Apocalypsis Baruchi Graece, Greek Baruhovo razodetje Apocalypse of Baruch (= 3 Bar) (grško) ApcBar(syr) Apocalypsis Baruchi Syriace, Syriac Baruhovo razodetje Apocalypse of Baruch (= 2 Bar) (sirsko) ApcEl Apocalypsis Eliae, Apocalypse of Elijah Elijevo razodetje ApcMos Apocalypsis Mosis, Apocalypse Mojzesovo razodetje of Moses ApcSedr Apocalypsis Sedrach, Apocalypse Šadrahovo razodetje of Sedrach Arist Aristeae epistula, Letter of Aristeas Aristejevo pismo AscIs Ascensio Isaiae, Ascension of Isaiah (= Izaijev vnebohod MartIs) AssMos Assumptio Mosis, Assumption Mojzesovo vnebovzetje of Moses 4 Es Esdrae IV, 4th Esdras Četrta Ezrova knjiga Hen(aeth) Liber Henoch Aethiopice, Ethiopic Henohova knjiga book of Enoch (= 1 Hen) (etiopska) Hen(gr) Apocalypsis Henochi Graece, Greek Henohova knjiga (grška) book of Enoch Hen(hebr) Henoch Hebraicus, Hebrew Enoch Henohova knjiga (= 3 Hen) (hebrejska) Hen(sl) Liber Henoch Slavicus, Slavonic book Henohova knjiga of Enoch (= 2 Hen) (slovanska) JosAs Joseph et Aseneth, Joseph and Aseneth Jožef in Asenat Jub Liber Jubilaeorum, Book of Jubilees Knjiga jubilejev LAB Liber antiquitatum biblicarum Psevdo-Filon, (Pseudo-Philo), The biblical antiquities Svetopisemske of Philo starožitnosti LivPro Vita prophetarum, Lives of the Življenja prerokov Prophets 90 Alan Tedeško Okrajšava Latinski in angleški prevod Slovenski prevod 3 Mac Machabaeorum III, 3rd Maccabees Tretja knjiga Makabejcev 4 Mac Machabaeorum IV, 4th Maccabees Četrta knjiga Makabejcev MartIs Martyrium Isaiae, Martyrdom of Isaiah Izaijevo mučeništvo (= AscIs) OdSal Odae Salomonis, Odes of Solomon Salomonove ode Fov v OrMan Oratio Manassis, Prayer of Manasses Manasejeva molitev viro apokri PsSal Psalmi Salomonis, Psalms of Salomon Salomonovi psalmi pisnih DiL iN bese Sib Oracula Sibyllina, Sibylline oracles Sibilinski oraklji ščanskih Nskih TestAbr Testamentum Abrahae, Testament Abrahamova oporoka of Abraham zgodnjekr v, rabi in TestAdam Testamentum Adami, Testament Adamova oporoka opiso vskih of Adam rok , judo skih TestJob Testamentum Iobi, Testament of Job Jobova oporoka or TestXII Testamenta XII patriarcharum, Oporoke dvanajstih opisemskih rTvoM Testaments of the Twelve Patriarchs očakov svet M aNje TestXII.As Asher Aser ovanje avaj TestXII.Ben Benjamin Benjamin razisk : N in avje TestXII.Dan Dan Dan anje GL vajna o po TestXII.Gad Gad Gad rUG D TestXII.Is Issachar Isahar TestXII.Jos Joseph Jožef TestXII.Jud Judah Juda TestXII.Lev Levi Levi TestXII. Naphtali Neftali Naph TestXII.Rub Reuben Ruben TestXII.Sim Simeon Simeon TestXII.Zab Zabulon Zabulon VitAd Vita Adae et Evae, Life of Adam and Eve Življenje Adama in Eve 91 NAVAJANJE STAROZAVEZNIH APOKRIFOV 2.3.1.3 Navajanje starozaveznih apokrifov Za navajanje starozaveznih apokrifov ne obstaja poenoten sistem, zato bomo sledili načinu navajanja, kot ga pozna Sveto pismo. Okrajšavi knjige sledi presledek, nato arabska številka poglavja, ki ji brez presledka sledi vejica. Vejici takoj sledi številka vrstice. Če povezujemo več vrstic v istem poglavju, uporabimo stični vezaj, če pa povezujemo več poglavij, uporabimo stični pomišljaj.19 Jub 1,5 ena vrstica Hen 17,4-8 več neprekinjenih vrstic v istem poglavju 4 Ezr 3,1–4,5 več neprekinjenih poglavij z vrsticami 2.3.1.4 Pripomočki za raziskovanje starozaveznih apokrifov Pripomočke za raziskovanje starozaveznih apokrifov bomo predstavili po naslednjih sklopih: viri (latinski, grški, etiopski, koptski, sirski, slovanski), uvodna dela, prevodi s kratkimi opisi ter slovenski prevodi. 2.3.1.4.1 Viri Latinski apokrifi Corpus Christianorum, Series Apocryphorum, 22 zv. (Turnhout, 1983–). V tej zbirki sta objavljena Izaijev vnebohod in Življenje Adama in Eve. 19 Angleški način citiranja uporablja arabske številke, ki jih ločuje z dvopičjem namesto z vejico. Dvopičju pogosto, a ne v vseh primerih, sledi presledek, npr. Jub 1:5 ali 1: 5. Če povezujemo več vrstic ali poglavij, dodamo pomišljaj (–), npr. Hen 17:4–8; 4 Ezr 3:1–4:5. Opisani način najdemo v delu Jozefa T. Milika, ur., The Books of Enoch (Oxford: Clarendon Press, 1976). V nekaterih delih namesto dvopičja zasledimo piko s presledkom, npr. Jub 1. 5. 92 Alan Tedeško Robert L. Bensly, ur., The Fourth Book of Ezra (Cambridge: Cambridge University Press, 1895). Četrta Ezrova knjiga je urejena na podlagi latinskih rokopisov. Delo prinaša obširen uvod, kjer avtor obravnava probleme nastanka knjige, nato sledi besedilo in v prilogi variante iz drugih rokopisov, na koncu pa je dodan še seznam ključnih latinskih besed in osebnih imen. Fov v Howard Jacobson, ur., A Commentary on Pseudo-Philo’s Liber viro apokri Antiquitatum Biblicarum, 2 zv., Arbeiten zur Geschichte des pisnih DiL iN antiken Judentums und des Urchristentums 31 (Leiden: Brill, bese 1996). ščanskih Nskih Delo je primarni vir za raziskovanje Psevdo-Filona. Knjiga prinaša nov prevod dela, komentar z antično eksegezo in uvod, ki naslavlja različne zgodnjekr v, rabi in teme, kot so čas nastanka, izvirni jezik, rokopisi in eksegetske tehnike. opiso vskih rok , judo Johannes Tromp, ur., The Assumption of Moses (Leiden: Brill, skihor 1993). opisemskih Kritična izdaja in komentar Mojzesovega vnebovzetja. Delo ima štiri dele: rTvoM svet M kritično izdajo besedila, opis jezikovnih značilnosti latinščine, zgodovi-aNje no raziskav omenjenega dela in podroben komentar. Na koncu najdemo ovanje avaj še obširno literaturo in različne sezname. razisk : N in avje anje GL Grški apokrifi vajna o po rUG D Robert A. Kraft, ur., The Testament of Job According to the SV text (Missoula: Scholars Press, 1974). Grško besedilo in angleški prevod Jobove oporoke. Posebnega pomena v delu sta zgodovina prenosa besedila in obširna literatura. Robert H. Charles, ur., The Greek Version of the Testament of Twelve Patriarchs (Hildesheim: Olms, 1960). Delo je urejeno na podlagi 9 rokopisov in prinaša tudi variante armenske in slovanske verzije ter nekatere hebrejske fragmente. 93 NAVAJANJE STAROZAVEZNIH APOKRIFOV Albert-Marie Denis, ur., Fragmenta pseudepigraphorum quae supersunt Graeca, una cum historicorum et auctorum judaeorum hellenistarum fragmentis collegit et ordinavit (Leiden: Brill, 1970–). Zbirka vseh grških psevdoepigrafov in njihovih fragmentov, ki jih je avtor pospremil s kritičnimi opombami in prevodom. Johannes Geffcken, ur., Die Oracula Sybillina (Berlin; Boston: De Gruyter, 1902). Knjiga ima obširen uvod, ki obravnava zgodovino prenosa besedila, Sibilinske oraklje ter seznam rokopisov in fragmentov. Moses Hadas, ur., Aristeas to Philocrates (New York: Harper, 1951). Poleg obširnega uvoda, ki se ukvarja z datiranjem knjige na podlagi notranje in zunanje evidence, delo prinaša še besedilo in prevod Aristejevega pisma, komentar in kritične opombe. Posebno mesto je prepuščeno legendi o prevajanju Septuaginte, ki jo najdemo v tem pismu. James M. Rhodes in William E. Barnes, ur., The Testament of Abraham (Cambridge: Cambridge University Press, 1892). Grško besedilo Abrahamove oporoke, ki prinaša še prevod in opombe, na koncu pa najdemo še dodatek z odlomki iz arabske verzije tega dela. Charles C. Torrey, ur., The Lives of the Prophets (Philadelphia: Society of Biblical Literature and Exegesis, 1946). Uvod, grško besedilo in prevod. Etiopski apokrifi Robert H. Charles, ur., The Ethiopic Version of the Book of Enoch (Oxford: Clarendon Press, 1906). Kritična izdaja Henohove knjige na podlagi 23 rokopisov, avtor je dodal še grške in latinske fragmente. 94 Alan Tedeško Robert H. Charles, ur., The Ethiopic Version of the Hebrew Book of Jubilees (Oxford: Clarendon Press, 1895). Kritična izdaja Knjige jubilejev na podlagi 4 rokopisov, ki jih je avtor primerjal s hebrejskimi, sirskimi, grškimi in latinskimi fragmenti. Koptski apokrifi Fov v Albert Pietersma in Susan T. Comstock, ur., The Apocalypse viro apokri of Elijah Based on P. Chester Beatty 2018 (Chico: Scholars pisnih DiL iN Press, 1981). bese Koptsko besedilo in prevod Elijeve apokalipse. ščanskih Nskih Sirski apokrifi zgodnjekr v, rabi in opiso vskih Daniel M. Gurtner, ur., Second Baruch (New York; London: rok , judo T&T Clark, 2009). skihor Kritična izdaja sirske različice z grškimi in latinskimi fragmenti. Knjiga opisemskih prinaša še angleški prevod, uvod in konkordanco. rTvoM svet M aNje Slovanski apokrifi ovanje avaj razisk : N in George H. Box, ur., The Apocalypse of Abraham (London: avje anje GL Society for Promoting Christian Knowledge, 1919). vajna o po Abrahamovo razodetje se je ohranilo samo v slovanski različici, zato rUG D delo prinaša slovansko besedilo, ki sta mu dodana prevod in komentar. Posebnost knjige je tudi navzkrižno sklicevanje na knjige Stare zaveze. 2.3.1.4.2 Uvodna dela V uvodnih delih najdemo predvsem raziskave, ki razkrivajo okoliščine nastanka posameznih apokrifov, opise njihove vsebine ter njihovo zgodovinsko in literarno ovrednotenje. 95 NAVAJANJE STAROZAVEZNIH APOKRIFOV George W. E. Nickelsburg, Jewish Literature Between the Bible and the Mishnah: A Historical and Literary Introduction, 2. izd. (Minneapolis: Fortress, 2005). Delo je »standardni učbenik« za medzavezno literaturo. Zajema obdobje od konca hebrejske Biblije in je urejeno po kronološkem vrstnem redu. Za vsako obdobje prinaša pregled in seznam del, ki jih lahko uvrstimo v to obdobje. Vsako delo je tudi posebej predstavljeno. V prenovljeni izdaji izvemo veliko o kumranskih rokopisih in o življenju tamkajšnje skupnosti. Leonhard Rost, Einleitung in die alttestamentlichen Apokryphen und Pseudepigraphen, einschliesslich der grossen Qumran-Handschriften (Heidelberg: Quelle & Meyer, 1971). Knjiga se začenja z uvodnimi vprašanji o kanonu, nato pa na strnjen, vendar pregleden način uvede v različne rokopise. Apokrife predstavi glede na kraj izvora (helenistični judje iz Egipta, Sirije, farizejski krogi iz Palestine, krogi pod vplivom kumranske sekte, kumranski rokopisi). Za vsako delo posebej poda tudi referenčno literaturo. Albert-Marie Denis, Introduction aux Pseudépigraphes grecs d’Ancien Testament (Leiden: Brill, 1970). Študija predstavlja obsežen uvod v apokrife, ki ga spremljajo obširne bibliografske opombe. Kritična študija obravnava apokrife z vidika izvora in prenosa besedila. Knjiga je razdeljena na apokrife, ki so se ohranili v celoti, in na fragmente izgubljenih del. Ponekod najdemo tudi teorije o izvoru in nastanku določenega dela. John J. Collins, The Apocalyptic Imagination: An Introduction to Jewish Apocalyptic Literature, 2. izd. (Grand Rapids: Eerdmans, 1998). Knjiga najprej obravnava apokalipso kot literarno zvrst, nato raziskuje pojav in vlogo apokaliptične misli v antičnem svetu. Avtor upošteva širok spekter apokaliptičnih besedil, ki jih tudi posebej predstavi. Delo vključuje tudi mrtvomorske rokopise. Na koncu se avtor ustavi še pri apokaliptičnem značaju zgodnjega krščanstva. 96 Alan Tedeško 2.3.1.4.3 Prevodi s kratkimi opisi James H. Charlesworth, ur., The Old Testament Pseudepigrapha, 2 zv. (Garden City: Doubleday, 1983). Knjigi prinašata ključna besedila z uvodi in opombami mednarodne skupine znanstvenikov. V njih najdemo 65 apokrifnih besedil iz medzaveznega Fov obdobja. Ta razkrivajo nenehni razvoj judovstva in korenine, iz katerih v je krščanska religija prevzela svoja prepričanja. Avtorji so prispevali svoj viro apokri prevod, uvod in kritične opombe za vsako besedilo posebej. Zvezek 1 pri-pisnih DiL iN naša apokaliptično literaturo in oporoke, zvezek 2 pa vključuje legende, bese modrosti in filozofsko literaturo, molitve, psalme in ode ter fragmente ščanskih Nskih izgubljenih judovsko-helenističnih del. zgodnjekr v, rabi in Werner G. Kümmel idr., ur., Jüdische Schriften aus opiso vskih hellenistisch-römischer Zeit (Gütersloh: Gerd Mohn, 1973–). rok , judo Zbirka, ki nastaja kot posodobitev Kautzscheve Die Apokryphen und skihor Pseudepigraphen des Alten Testaments, si prizadeva ne samo posodobiti, opisemskih ampak tudi zbrati obsežen psevdoepigrafski korpus, ki manjka v obstoje-rTvoM svet M čem delu. Celota naj bi obsegala 5 zvezkov, v katerih bi si sledile naslednje aNje teme: 1. zv.: zgodovinske pripovedi in legende; 2 zv.: navodila v pripo-ovanje avaj vedni obliki; 3. zv.: navodila v poučni obliki; 4. zv.: poetični spisi; 5. zv.: razisk : N in apokaliptični spisi. Vsako delo je pospremljeno z uvodom in kritičnimi avje anje GL opombami. vajna o po rUG D André Dupont-Sommer in Marc Philonenko, ur., La Bible: Écrits intertestamentaires (Paris: Gallimard, 1987). Francoski prevod medzaveznih spisov prinaša glavna besedila iz Kumrana in najpomembnejša apokrifna oz. psevdoepigrafska dela. Mrtvomorski spisi so prevedeni iz hebrejskega in aramejskega izvirnika, apokrifi pa iz starih različic: grške, latinske, etiopske, sirske, slovanske in koptske. Na dnu strani so jasne in bogate opombe, ki osvetljujejo besedilo in označujejo povezave med spisi. Pred vsako zbirko je tudi splošni in kritični uvod ter seznam referenčne literature. 97 NAVAJANJE STAROZAVEZNIH APOKRIFOV Alejandro Díez Macho, Apocrifos del Antiguo Testamento, 3 zv. (Madrid: Ediciones Cristiandad, 1984–). Avtor v 1. zv. opisuje naravo in izvor apokrifov, nato predstavi vsak apokrif posebej, na koncu pa razloži še njihovo teologijo. 2. in 3. zvezek prinašata prevod posameznih apokrifov v španski jezik. Vsako delo posebej spremlja pripadajoči uvod. Paolo Sacchi, ur., Apocrifi dell'Antico Testamento, 2 zv. (Torino: UTET Libreria, 2006). Poleg prevoda najpomembnejših apokrifov v italijanski jezik najdemo v tem delu še obširne uvode, kjer avtor razlaga pomen, strukturo in naravo knjige. Ustavi se tudi pri opisu rokopisov ter vprašanjih nastanka in avtorstva. Apokrife pospremi z obširnimi opombami in seznami literature. Robert H. Charles, The Apocrypha and Pseudepigrapha of the Old Testament in English, 2 zv. (Oxford: Clarendon Press, 1913). Prevod iz originalnih besedil predstavlja številne apokrife z uvodi ter kritičnimi in razlagalnimi opombami. Hedley F. D. Sparks, ur., The Apocryphal Old Testament (Oxford: Oxford University Press, 1984). Knjiga je zbirka prevodov pomembnejših nekanoničnih starozaveznih knjig, kot so Jubileji, Salomonove ode in Elijeva apokalipsa. Delo prinaša še uvode in kratko literaturo. 2.3.1.4.4 Slovenski prevodi Klemen Jelinčič Boeta, Henohova knjiga (Celje: Mohorjeva družba, 2016). Henohova knjiga je antično judovsko besedilo, ki ga je po tradiciji napisal svetopisemski očak Henoh. Knjiga ima pet delov, ki so bili napisani ločeno, ob koncu 1. stol. po Kr. pa so jih uredniki združili v celoto. V omenjenem delu najdemo poleg slovenskega prevoda še uvod. 98 Alan Tedeško Alen A. Širca in Matjaž Črnivec, Salomonove ode; Salomonovi psalmi (Ljubljana: KUD Logos, 2009). Knjiga je dvostranska in prinaša koptsko, sirsko in grško besedilo Salomonovih od in Salomonovih psalmov z vzporednim slovenskim prevodom. Fov v viro apokri pisnih DiL iN bese ščanskih Nskih zgodnjekr v, rabi in opiso vskih rok , judo skihor opisemskih rTvoM svet M aNje ovanje avaj razisk : N in avje anje GL vajna o po rUG D 99 DrUGo poGLavje NavajaNje MrTvoMorskih rokopisov, rabiNskih beseDiL iN apokriFov Samo Skralovnik mrtvomorski rokopisi stran 40 Maria Carmela Palmisano rabinska besedila stran 62 Alan Tedeško starozavezni apokrifi stran 86 Matjaž Celarc novozavezni apokrifi 101 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 2.3.2 Navajanje novozaveznih apokrifov V nadaljevanju bomo najprej opredelili uporabljeno terminologijo, nato bomo predstavili seznam okrajšav ter navodila za navajanje novozaveznih apokrifov ter končno še pripomočke za raziskovanje (različne [jezikovne] izdaje apokrifov, prevode apokrifov v moderne jezike, prevode in študije v slovenskem jeziku, uvodna dela, zbirke in spletne strani). 2.3.2.1 Terminologija Apokrifna besedila bi v grobem lahko razdelili med t. i. agrafa, dobesedno nezapisane posamezne, razpršene izreke (v ednini: agrafon), ter apokrife. Agrafa so Jezusovi izreki ali izreki o Jezusu, ki jih najdemo zunaj štirih novozaveznih evangelijev. Pojavljajo se kot dodatki k evangeljskim rokopisom, v ostali Novi zavezi (Pavlova pisma), apostolskih in cerkvenih očetih, v bogoslužnih knjigah, nelokaliziranih antičnih krščanskih fragmentih pa tudi v islamskih besedilih in apokrifih. Primer takega izreka najdemo tudi v Apd 20,35: »Večja sreča je dajati kakor prejemati,« ki ga evangeliji niso ohranili. V Tomaževem apokrifnem evangeliju najdemo zelo veliko Jezusovih izrekov, ki se nahajajo tudi v kanoničnih evangelijih. Tako je npr. v EvThom 16 moč prepoznati izrek iz Lk 12,51-53. Četudi pri nekaterih izrekih vprašanje avtentičnosti ostaja odprto in bi jih morda lahko priznali za logije z najstarejšim izvorom, ki bi lahko vodila celo do historičnega Jezusa, pa veliko strokovnjakov meni, da večinoma odsevajo sekundarno predelavo kanoničnih izrekov ali interpretacijo znanih Jezusovih besed. Na splošno ne prinašajo novih idej in so bolj ali manj skladna z Jezusovim učenjem, ki je prisotno v kanoničnih evangelijih (Klauck 2003, 6–21). 102 Matjaž Celarc Pomembnejša od posameznih Jezusovih izrekov ( agrafa) so apokrifna besedila. Najpomembnejša so gotovo tista, ki pričajo o Jezusu, njegovem učenju in delovanju in si nadevajo naslov evangelij. Na začetku je imela beseda evangelij pomen veselega sporočila o uresničitvi odrešenja, ki ga je Bog oznanil ljudem. V tem oznanilu ima osrednjo vlogo Jezus, ki je Kristus, v katerem je uresničeno odrešenje. Termin je razvil predvsem Fov apostol Pavel, ki ga v svojih pismih uporablja konstantno, čeprav ne po-v polnoma konsistentno. (Kittel 1964, 729–735) Kot oznaka za zapisana viro apokri besedila pa se je beseda evangelij začela uporabljati kasneje. Točne pre-pisnih DiL iN lomnice ne moremo določiti, vsekakor pa je bila v uporabi že sredi 2. stol., bese kar je vidno iz pisanja Justina okoli leta 150 in predvsem iz del Ignacija ščanskih Nskih Antiohijskega že kakih trideset let predtem, ko priznava kot evangelije zgolj Marka, Mateja, Luka in Janeza. zgodnjekr v, rabi in opiso vskih Apokrifni evangeliji so po svoji strukturi precej drugačni, saj niso za-rok , judo okrožene celote, ki bi v pripovedi zaobjemale Jezusovo učenje, delovanje, skihor smrt in vstajenje. So veliko bolj enostranski, saj se osredotočajo npr. zgolj opisemskih na Jezusove izreke (Tomažev evangelij), pripovedi o otroštvu (Tomažev rTvoM svet M evangelij otroštva), na Jezusovo spočetje in rojstvo (Jakobov protoevan-aNje gelij); lahko gre za prave gnostične traktate, ki vsebujejo razprave, govore ovanje avaj in dialoge, ki razvijajo gnostični mit ali teološko refleksijo določene skup-razisk : N in nosti. Če v definicijo zvrsti evangelija vključimo dejstvo, da vsebuje pripo-avje anje GL vedni okvir o Jezusovem delovanju, kar je skupni imenovalec sinoptikov vajna o po in Janeza, apokrifni evangeliji večinoma izpadejo iz kategorije, še mnogo rUG D več pa jih izpade, če vključimo še zahtevo, da je evangelij zaokrožena celota, ki doseže vrh v poročilu o Jezusovem trpljenju in vstajenju. Ker so mnogi apokrifi krožili pod naslovom evangelij, to pomeni, da se jim je želela zagotoviti določena avtoritativnost z aluzijo na štiri spise, ki so postali znani pod tem imenom. Pri obravnavi bomo tako obdržali ta naziv, ki jim je bil pridan. Tako jih tudi lažje odmejimo od ostalih apokrifnih spisov, ki so primerljivi z novozaveznimi spisi. Poleg apokrifnih tradicij o Jezusu je bilo napisanih tudi veliko apokrifnih pisem, apokrifnih del apostolov in apokalips. (Elliot 2005) Samo dejstvo obstoja apokrifov v bistvu ni presenetljivo. Je odsev živah-nega predajanja in reflektiranja poročil o Jezusu in kaže na to, kako veliko je bilo zanimanje zanje in kakšen je bil njihov vpliv. Poleg apokrifnih 103 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV evangelijev obstaja tudi veliko drugih skritih tradicij: pisem, apostolskih del, apokalips …, in tudi za veliko večino teh velja, da njihov pozen datum nastanka ni sporen. Vendar pa moramo poudariti, da se s poznejšim datiranjem apokrifov nikakor ne izključuje možnost, da vsebujejo tudi nekaj avtentičnih drobcev najzgodnejšega izročila. To, kar postavljamo za »ne-pristno«, kar pomeni izven najzgodnejšega toka izročila, so apokrifi v svoji končni obliki. In v bistvu je končna oblika tista, ki jo lahko edino preučujemo in nam tako največ pove in največ šteje. Tako spoznamo, da resnični pomen apokrifov niti ni toliko v tem, da nosijo morebitne drobce najzgodnejših predanih besed apostolov ali celo morda besede samega Jezusa. Njihovo največje bogastvo je v njih samih in v njihovi končni obliki, ki jo imamo na razpolago. Ta nam namreč živo priča, kako pestro in dinamično je bilo življenje v zgodnjekrščanskih časih in kako pomemben del življenja je bila vera. Na kratko lahko povzamemo pomen apokrifne literature: • Tako judovski kot krščanski duhovni voditelji so videli v nekaterih apokrifih koristno duhovno branje. Z mnogimi podatki prispeva apokrifna literatura bogat material za poznavanje zgodovinskega svetopisemskega okolja in tako globlje umevanje svetopisemskih besedil. • Apokrifi SZ odražajo vero in moralo v judovstvu svojega časa, apokrifi NZ pa različne tokove znotraj krščanstva prvih stoletij. Ta literatura dalje omogoča primerjavo s kanonskimi knjigami in osvetljuje zgodovino evangeljskega besedila. • Apokrifna književnost pomeni prvi komentar kanonskih knjig in tako prinaša pristne odzive prvih krščanskih skupnosti na svetopisemska besedila. Ker so nastajali v neposredni bližini apostolskih časov, vsebujejo gotovo tudi dele pristnega evangeljskega ustnega izročila. • Apokrifna literatura je končno bogat vir za poznavanje zna- čilnosti (terminologija, filologija, sintaksa) svetopisemskega jezika. Prav tako pa je ta literatura pomemben vir za razlago raznih umetniških del in praznikov, ki so se navdihovali prav ob njej. Tako je npr. bogoslužni izraz »večni pokoj« vzet iz 4 Ezr 2,34; praznik Marijinega darovanja v templju pa sloni na apokrifnem Jakobovem protoevangeliju; iz njega izvemo, 104 Matjaž Celarc da je bilo Marijinim staršem ime Joahim in Ana, ter podrobnosti o Marijinem rojstvu. Apokrifni evangeliji sestavljajo najobsežnejši del raznovrstnega apokrif-nega korpusa. V njih najdemo pripovedi o Jezusovem otroštvu, pripovedi o njegovi smrti in vstajenju, Jezusove izreke, dialoge z (vstalim) Jezusom, Fov legende o Marijini smrti. Poleg evangelijev so tudi številne apokalipse, v pisma, dialogi, skrivne knjige, spekulativni traktati, modrostna litera-viro apokri tura, eksegetska dela, razprave o razodetju, molitve in različni traktati. pisnih DiL iN (Elliot 2005) Veliko apokrifnih del je znanih zgolj iz navedkov cerkvenih bese očetov ali iz ohranjenih fragmentov. Cerkveni očetje poznajo razen nave- ščanskih Nskih denih še mnoga druga dela, pa tudi Gelazijev dekret, seznam zavrnjenih besedil iz 5. stol. po Kr., omenja naslove spisov, ki nam danes niso več zgodnjekr v, rabi in znani. Dejstvo je torej, da je krožilo ogromno danes izgubljenih besedil, opiso vskih ki so po trdnejši zamejitvi veljavnih meja izgubila svoje mesto in pomen rok , judo ter zato tudi končala zgolj kot spomin zgodovine. skihor opisemskih rTvoM svet M 2.3.2.2 Seznam okrajšav novozaveznih apokrifov aNje ovanje avaj Seznam sledi abecednemu vrstnemu redu. Izbor knjig seznama sledi oz. razisk : N in dopolnjuje obstoječi seznam iz dela Zgodnjekrščanski spisi (Celje: Celjska avje anje GL Mohorjeva družba; Ljubljana: Društvo Mohorjeva družba, 2015), pri čemer vajna o po sledi izboru nekaterih drugih študij.20 rUG D 20 James K. Elliott v delu The Apocryphal New Testament: A Collection of Apocryphal Christian Literature in an English Translation (Oxford: Clarendon Press, 2005) poudari, da so liste apokrifnih spisov časovno pogojene in ključne za nastanek kanona. Pri svojem seznamu temelji na Gelazijevem de-kretu iz 6. stol., ki imenuje 61 apokrifnih spisov, vendar pa Elliot izpusti tiste spise, ki nosijo imena starozaveznih apokrifov ter patrističnih spisov. Predstavljeni seznam zato sledi izboru Siegfrieda M. Schwertnerja, IATG3 – Internationales Abkürzungsverzeichnis für Theologie und Grenzgebiete (Deutsch) Gebundene Ausgabe, 3 izd. (Berlin: De Gruyter, 2014), ki ga dopolnjuje z izborom Stanisława Bazylińskega, A Guide to Biblical Research, Subsidia Biblica 36 (Roma: Gregorian & Biblical Press, 2016), in Craiga A. Evansa, Noncanonical Writings and New Testament Interpretation (Peabody, MA: Hendrickson Publishers, 1992). 105 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV Okrajšava Latinsko ime in/ali angleški prevod Slovenski prevod AAA Acta apostolorum apocrypha, Apokrifna apostolska Apocryphal Acts of the Apostles dela ActAndr Acta Andreae, Andrejeva dela Acts of Andrew ActAndrMat Acta Andreae et Matthiae, Andrejeva in Matijeva Acts of Andrew and Matthias dela ActAndrPaul Acta Andreae et Pauli, Andrejeva in Pavlova Acts of Andrew and Paul dela ActBarn Acta Barnabae, Barnabova dela Acts of Barnabas ActPhil Acta Philippi, Filipova dela Acts of Philip ActIac Acta Iacobi maioris, Dela Jakoba Starejšega Acts of James (the Greater) (Legenda maior) ActIacIo (arm.) Acta Iacobi et Ioannis, Dela Jakoba in Janeza Acts of James and John (armenska različica) ActIo Acta Ioannis, Janezova dela Acts of John ActMk Acta Marci, Markova dela Acts of Mark ActIoPro Acta Ioannis, Janezova dela diakona Acts of John by Procurus Prokura ActPaul Acta Pauli, Pavlova dela Acts of Paul ActPaulThecl Acta Pauli et Theclae, Dela Pavla in Tekle Acts of Paul and Thecla (ActPaul 3–4) ActPetr Acta Petri, Petrova dela Acts of Peter ActPetr (slav.) Acta Petri, Petrova dela (slovanska Acts of Peter različica) ActPetrAndr Acta Petri et Andreae, Petrova in Andrejeva Acts of Peter and Andrew dela 106 Matjaž Celarc Okrajšava Latinsko ime in/ali angleški prevod Slovenski prevod ActPetrPaul Acta Petri et Pauli, Dela Petra in Pavla Acts of Peter and Paul ActPil Acta Pilati, Pilatova dela Acts of Pilate ActTad Acta Thaddaei, Tadejeva dela Fov Acts of Thaddeus v viro apokri ActTad (arm.) Tadejeva dela pisnih DiL iN (armenska različica) bese ActTim Acta Timothei, Timotejeva dela ščanskih Acts of Timothy Nskih ActTit Acta Titi, Titova dela zgodnjekr v, rabi in Acts of Titus opiso vskih ActThom Acta Thomae, Tomaževa dela rok , judo Acts of Thomas skihor Agr Agrapha Agrafa opisemskih rTvoM svet M 1 ApcIo Apocalypsis Ioannis 1, Prvo Razodetje Janeza, 1 Apocalypse of John teologa aNje ovanje avaj 2 ApcIo Apocalypsis Ioannis 2, Drugo Razodetje razisk : N in 2 Apocalypse of John Janeza, teologa, avje pripisano Janezu anje GL vaj Zlatoustemu na o po rUG D 3 ApcIo Apocalypsis Ioannis 3, Tretje Razodetje Janeza, 3 Apocalypse of John teologa ApcPe Apocalypsis Petri, Petrovo razodetje Apocalypse of Peter ApcPl Apocalypsis Pauli (Visio Pauli), Pavlovo razodetje Apocalypse of Paul (Vision of Paul) (Pavlovo videnje) ApcSte Apocalypsis Stephani, Štefanovo razodetje Apocalypse of Stephen ApcThom Apocalypsis Thomae, Tomaževo razodetje Apocalypse of Thomas ApcVir Apocalypsis Virginis, Razodetje Device Apocalypse of the Virgin (etiopska, grška, slovanska različica) 107 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV Okrajšava Latinsko ime in/ali angleški prevod Slovenski prevod ApocrBMV Apocrypha de Beata Maria Virgine, Apokrifi blažene Apocrypha of the BM Mary Device Marije (etiop.) ApocrIo Apocryphos Ioannis, Janezov apokrif Apocryph of John AscIac Ascensio Iacobi, Jakobov vnebohod Ascension of James AssumVir Liber de Transitu (Pseudo-Melitone), Vnebovzetje Device Assumption of the Virgin (Psevdo-Meliton) (Pseudo-Melito) AssVir Assumptio Virginis, Vnebovzetje Device Assumption of Virgin Cer Cerinthus Kerintov evangelij 3 Kor Corinthios 3, Tretje pismo 3 Corinthians Korinčanom (del ActPaul) Diat Diatessaron (Harmonia Evangeliorum), Evangeljska harmonija, Diatessaron Tacijan Desc Descensus Iesu, Jezusov spust v pekel Descent of Jesus (del EvNic) DoctAd Doctrina Addai, Addajev nauk Doctrine of Addai DoctApos Doctrina Apostolorum, Apostolski nauk Teaching of the Apostles ElBarn Elogium Barnabae, Barnabova hvalnica Elogy of Barnabas Aleksandra meniha EpAl Epistula ad Alexandrines, Pismo Aleksandrijcem Epistle to Alexandrines EpApos Epistula apostolorum, Pismo apostolov Epistle of the apostles Ep Chr Abg Epistula Abgari cum Christi responso, Pisma Kristusa Epistles of Christ and Abgar in Abgarja Ep Dion Epistula Dionysii Areopagi, Pismo Dionizija Epistle of Dionysius the Areopagitus Areopagita 108 Matjaž Celarc Okrajšava Latinsko ime in/ali angleški prevod Slovenski prevod EpIac Epistula Iacobis, Apokrifno Jakobovo Epistle of James pismo iz Nag Hammadija EpLao Epistula Laodicenses, Pismo Laodikejcem Epistle of the Laodice Fov EpLent Epistula Lentuli, Pismo Lentula v Epistle of Lentulus viro apokri pisnih DiL iN EpPaSen Epistula Pauli et Seneci, Pismo Pavla in Seneke EpPilHer Epistle of Paul and Seneca Pisma Pilata in Heroda bese Epistulae Pilati et Herodi, ščanskih Nskih Epistles of Pilate and Herod zgodnjekr v, rabi EpTit Epistola Titi, Titovo pismo in Epistle of Titus opiso vskih rok EvAeg Evangelium Aegyptiorum, Evangelij Egipčanov , judo skih Gospel of Egyptians or EvAMr Evangelium arcanum secundum Skriti evangelij opisemskih rTvoM Marcum, po Marku svet M Arcanum gospel of Mark aNje ovanje avaj EvApocrIo Evangelium apocryphum Ioannis, Janezov apokrifni razisk : N Apocryphal gospel of John evangelij (arab.) in avje anje GL EvBarn Evangelium Barnabae, Barnabov evangelij vajna o po Gospel of Barnabas rUG D EvBart Evangelium Bartholomei, Jernejev evangelij Gospel of Bartholomew EvBas Evangelium Basilidis, Bazilidov evangelij Gospel of Basilides EvEbio Evangelium Ebionitarum, Ebionitski evangelij Gospel of the Ebionites EvHebr Evangelium Hebraeorum, Hebrejski evangelij Gospel of the Hebrews EvEva Evangelium Evae, Evin evangelij Gospel of Eve EvGam Evangelium Gamaliel, Gamalielov evangelij Gospel of Gamaliel 109 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV Okrajšava Latinsko ime in/ali angleški prevod Slovenski prevod EvInfThom Evangelium Infantiae Thomae, Tomažev evangelij Gospel of the Infancy of Thomas otroštva EvMar Evangelium Mariae, Evangelij Marije Gospel of Mary EvMarc Evangelium Marcionis, Markionov evangelij Gospel of Marcion EvNaass Evangelium Naassenus, Naassenski evangelij Gospel of Naassenes EvNatMar Evangelium Nativitatae Mariae, Evangelij Marijinega Gospel of the Birth of Mary rojstva EvNaz Evangelium Nazaraeorum, Evangelij Nazarenov Gospel of Nazarenes EvNic Evangelium Nicodemi, Nikodemov evangelij Gospel of Nicodemus EvPe Evangelium Petri, Petrov evangelij Gospel of Peter EvPhil Evangelium Philippi, Filipov evangelij Gospel of Philip EvThom Evangelium Thomae, Tomažev evangelij Gospel of Thomas EvTradMat Evangelium et Traditiones Matthiae, Matijev evangelij Gospel and Traditions of Matthias in izročila EvVer Evangelium veritatis, Evangelij Resnice Gospel of the Truth Herm Hermas Hermasov Pastir Herm(m) Hermas mandata, Hermasove zapovedi Hermas (Mandate) (mandata) Herm(s) Hermas (similitudines), Hermasove prispodobe Hermas (Similitudes) Herm(v) Hermas (visiones), Hermasova videnja Hermas (Visions) KerPe Kerygma Petri, Petrovo oznanilo Preaching of Peter 110 Matjaž Celarc Okrajšava Latinsko ime in/ali angleški prevod Slovenski prevod InfMarSalv Liber de Infantia Mariae et Christi Otroštvo Marije Salvatoris, in Odrešenika Birth of Mary and Infancy of the Saviour (Pseudo-Matthew) Fov MartBart Martyrium Bartholomei, Jernejevo mučeništvo v Martyrdom of Bartholomew viro apokri MartPhil Martyrium Philippi, Filipovo mučeništvo pisnih DiL iN Martyrdom of Philip bese MartLk Martyrium Lucae, Lukovo mučeništvo ščanskih Nskih Martyrdom of Luke zgodnjekr v, rabi MartMr Martyrium Marci, Markovo mučeništvo in Martyrdom of Mark opiso vskih rok MartMt Martyrium Mathaei, Matejevo mučeništvo , judo skih Martyrdom of Matthew or MartPaul Martyrium Pauli, Pavlovo mučeništvo opisemskih rTvoM Martyrdom of Paul svet M aNje MartPe Martyrium Petri, Petrovo mučeništvo ovanje avaj Martyrdom of Peter razisk : N in MartPePaul Martyrium Petri et Pauli, Mučeništvo avje anje GL Martyrdom of Peter and Paul Petra in Pavla vajna o po (po Psevdo-Marcelu) rUG D MartPolyc Martyrium Polycarpi, Polikarpovo Martyrdom of Polycarp mučeništvo MartSim Martyrium Simoni, Simonovo mučeništvo (etio.) Martyrdom of Simon MartSte Martyrium Stephani, Štefanovo mučeništvo (amb.) Martyrdom of Stephen (ambrozijanski manuskript) MemApo Memoriae apostolorum, Spomini apostolov MorPil Memories of the apostles Pilatova smrt Mors Pilati, Death of Pilate NarrBart Narratio Bartholomei, Jernejeva pripoved Narration of Bartholomew o Kristusovem vstajenju 111 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV Okrajšava Latinsko ime in/ali angleški prevod Slovenski prevod Parad Pil Paradosis Pilati, Izročitev Pilata Handing over of Pontius Pilate ProtEvIac Protoevangelium Iacobbi, Jakobov protoevangelij Proto gospel of James PsMt Pseudo-Matthaei evangelium, Evangelij Sophia Gospel of Pseudo-Matthew Psevdo-Mateja Sophia Jesu Christi, Modrost Jezusa Wisdom of Jesus Christ Kristusa QuestBart Quaestiones Bartholomae, Jernejeva vprašanja Questions of Bartholomew QuestMar Quaestiones Mariae, Marijina vprašanja Questions of Mary VitJn (gr.) Vita Ioannis Baptistae, Življenje Janeza Life of John the Baptist Krstnika, pripisano sv. Marku VitJn (sir.) Vita Ioannis Baptistae, Življenje Janeza Life of John the Baptist Krstnika, Serapion Aleksandrijski VisApo Visio seu Apocalypsis Beatae Mariae Videnje oz. Razodetje (ApocrBMV) Virginis Device Marije Vision or Apocalypse of Blessed Virgin Mary VisPaul Visio Pauli, Pavlovo videnje Vision of Paul 2.3.2.3 Navajanje novozaveznih apokrifov Navajanje novozaveznih apokrifov sledi običajnemu navajanju svetopisemskih knjig: okrajšavi naslova apokrifa po presledku sledi poglavje, zatem pa po vejici brez presledka vrstica. Kot primer tega osnovnega pravila navajanja lahko podamo Tomažev evangelij o Jezusovem otroštvu: EvInfThom 2,1. Poleg tega osnovnega načela za navajanje določenega mesta apokrifnih spisov lahko navedemo nekaj izjem oz. posebnosti pri navajanju. 112 Matjaž Celarc V Hermasovem Pastirju s kratico v oklepaju določimo del knjige, npr. zapovedi (mandata): Herm(m). Po kratici z navedenim delom knjige po presledku določimo številko zapovedi, zatem pa po presledku navedemo poglavje ter za vejico brez presledka vrstico, npr.: Herm(m) 1 1,1. Pri nekaterih delih kot Jakobov protoevangelij, Petrovo mučeništvo ter Fov Pavlova in Teklina dela navajamo zgolj poglavje, npr.: ProtEvIac 4; MartPe 1; v ActPaulThecl 6. viro apokri pisnih DiL iN V Tretjem pismu Korinčanom, ki predstavlja del koptskih Pavlovih del, bese navajamo zgolj petvrstične sklope: 3 Kor 35. ščanskih Nskih V Tomaževem evangeliju navedemo kratico, nato pa po presledku nave-zgodnjekr v, rabi in demo zgolj številko logíona (izreka): EvThom 2. Podobno tudi pri izrekih opiso vskih (npr. Agrafa) za kratico naslova po presledku zapišemo le številko ágrafona, rok , judo npr.: Agr 26. skihor opisemskih V Filipovem evangeliju moramo po presledku navesti stran ter za vejico rTvoM svet M brez presledka vrstico: EvPhil 52,25. aNje ovanje avaj razisk : N in 2.3.2.4 Pripomočki za raziskovanje novozaveznih apokrifov avje anje GL vajna o po Pripomočke za raziskovanje novozaveznih apokrifov bomo predstavili rUG D po naslednjih sklopih: izdaje apokrifov (sirski, armenski, etiopski, arabski, koptski, slovanski), prevodi novozaveznih apokrifov v moderne jezike, prevodi in študije v slovenskem jeziku, uvodi v apokrifno literaturo, zbirke ter spletne strani. 2.3.2.4.1 Izdaje apokrifov Corpus Christianorum Series Apocryphorum, 22 zv. (Turnhout: Brepols, 1983–). Projekt Corpus Christianorum se je začel v petdesetih letih 20. stoletja kot skupno prizadevanje znanstvenikov za pripravo kritičnih izdaj zgodnjekrščanskih besedil. Njegov cilj je bil zagotoviti zanesljive izdaje besedil, ki bi jih znanstveniki lahko preučevali in analizirali. Ključni osebnosti 113 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV tega projekta sta bila belgijski učenjak Jean-Marie Hanssens in belgijski jezuit Paul Peeters. V okviru tega projekta se je oblikovala serija Corpus Christianorum Series Apocrypha (CCSA), ki se osredotoča na apokrifna besedila. V tej zbirki so objavljeni novozavezni apokrifi (evangeliji, dela, pisma, razodetja) in druga besedila. Maurice Geerard, Clavis Apocryphorum Novi Testamenti, Corpus Christianorum (Turnhout: Brepols, 1992). Delo predstavlja izbor temeljne bibliografije s kritičnimi izdajami, prevodi in drugimi pomembnimi študijami. Pri izboru apokrifnih besedil ter študijev sledi zbirki CCSA ter tudi izdajam kot Hennecke-Schneemelcher in Moraldi ter Erbetta. Constantin von Tischendorf, ur., Apocalypses Apocrypha (Leipzig: Hermann Mendelssohn, 1866). 2. izd.: Evangelia Apocrypha: Adhibitis plurimis codicibus graecis et latinis maximam partem nunc primum consultis atque ineditorum copia insignibus (Leipzig: Hermann Mendelssohn, 1876). Delo predstavlja prvo kritično izdajo apokrifnih evangelijev kot sad dela mnogih raziskovalcev. James K. Elliott, The Apocryphal New Testament: A Collection of Apocryphal Christian Literature in an English Translation (Oxford: Clarendon Press, 1993). Novi prevodi besedil s kratkimi uvodi in bibliografijami. Delo je namenjeno raziskovalcem za poglobitev znanja in nadaljnje raziskovalno delo. Johann A. Fabricius, ur., Codex Apocryphus Novi Testamenti, 4 zv., 2. izd. (Hamburg, 1719). Izbor novozaveznih apokrifov v latinščini in pri nekaterih tudi z grškim vzporednim besedilom ter s kritičnim aparatom. Johann A. Fabricius, John A. Giles in Johann K. Thilo, ur., Codex Apocryphus Novi Testamenti: The Uncanonical Gospels and Other Writings, Referring to the First Ages of Christianity, in the Original Languages (London: Nutt, 1852). Izbor novozaveznih apokrifov različnih izdaj v originalnih jezikih. 114 Matjaž Celarc Erwin Preuschen, ur., Antilegomena: Die Reste der aufserkanonischen Evangelien und urchristlichen Überlieferungen, 2. izd. (Giessen: Töpelmann, 1905). Grška ali latinska besedila nekanoničnih evangelijev z nemškim prevodom. Johann K. Thilo, ur., Codex Apocryphvs Novi Testamenti Fov e libris editis et manvscriptis, maxime Gallicanis, Germanicis v et Italicis (Lipsiae: Sumtibus typisque Fr. Chr. Guil. Vogelii, viro apokri 1832). pisnih DiL iN Različne jezikovne izdaje in manuskripti novozaveznih apokrifov. bese ščanskih Nskih Sirski apokrifi zgodnjekr v, rabi in William Wright, Contributions to the Apocryphal Literature opiso vskih of the New Testament: Collected and Edited From Syriac rok , judo Manuscripts in the British Museum (London: Williams and skihor Norgate, 1865). opisemskih Angleški prevod sirskih rokopisov, ki jih hranijo v Britanskem muzeju rTvoM svet M (npr. Jakobov protoevangelij, Tomažev evangelij). Delo, ki ga je Wright aNje izdal leta 1865, vsebuje tudi nekatere kritične adnotacije v obliki esejev, ovanje avaj ki poudarijo zgodovinski kontekst in analizo teh besedil ter razpravljajo razisk : N in o njihovem izvoru, avtorstvu in teološkem pomenu. Primerja jih tudi s ka-avje anje GL noničnimi besedili, da bi poudaril podobnosti in razlike. vajna o po rUG D William Wright, ur., Apocryphal Acts of the Apostles: Edited from Syriac Manuscripts in the British Museum and Other Libraries with English Translations and Notes (Amsterdam: Philo Press, 1968 [1871]). Wrightov angleški prevod sirskih rokopisov apokrifnih apostolskih del, hranjenih v Britanskem muzeju in drugih knjižnicah, ki je izšel v dveh zvezkih, je nastal po predhodnem grškem besedilu (približno sredi četrtega stoletja) in je zato pomemben z jezikovnega vidika. 115 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV Armenski apokrifi Louis Leloir, Écrits Apocryphes sur les Apôtres: traduction de l'édition arménienne de Venise (Turnhout: Brepols, 1986). Dela apostolov, ki so bila napisana v grščini, latinščini in sirščini, so kmalu našla adaptacije in prevode v lokalne jezike kot aramejski, koptski, etiopski in staroslovanski. Delo predstavlja francoski prevod armenskih apokrifov apostolskih del na podlagi tretjega volumna beneške izdaje Chérubina Tchérakiana iz 1904. Etiopski apokrifi Solomon C. Malan, The Conflicts of the Holy Apostles: An Apocryphal Book of the Early Eastern Church (London, 1871). Prevod zgodnjekrščanskih etiopskih rokopisov. Arabski apokrifi Agnes L. Smith, Acta Mythologica Apostolorum: The Mythological Acts of the Apostles, Horae Semilicae 3–4 (London: C. J. Clay, 1904). Prevod arabskih rokopisov iz samostana Deyr-es-Suriani v Egiptu ter samostana sv. Katarine na Sinaju. Koptski apokrifi Oskar Eduardovich von Lemm, Koptische Apokryphe Apostelakten (Sankt Peterburg: Académie Impériale des Sciences, 1890). Prevod koptskih apokrifnih apostolskih del. Pierre L. Lacau, ur., Fragments d'apocryphes coptes (Cairo: Institut Français d'Archéologie Orientale, 1904). Kritična izdaja s prevodom fragmentov koptskih apokrifov. 116 Matjaž Celarc Eugène Revillout, ur., Les apocryphes coptes (Paris: Firmin Didot, 1907). Kritična izdaja koptskih apokrifov. Slovanski apokrifi Fov Aurelio de Santos Otero, ur., Die handschriftliche v Überlieferung der altslavischen Apokryphen, Patristische viro apokri Texte und Studien (Berlin: Walter de Gruyter, 1963–). pisnih DiL iN Serija, ki jo usklajuje Patristična komisija (danes v sklopu Zveze nemških bese akademij znanosti), od leta 1963 objavlja rezultate raziskovanja apokrifne ščanskih Nskih literature, in sicer preko novih izdaj, komentarjev in monografij, povezanih z obdobjem cerkvenih očetov. zgodnjekr v, rabi in opiso vskih rok , judo 2.3.2.4.2 Prevodi apokrifov v moderne jezike skihor opisemskih Bart D. Ehrman, Lost Scriptures: Books That Did Not Make rTvoM svet M It into the New Testament (New York: Oxford University aNje Press, 2003). ovanje avaj Angleški prevod izbranih apokrifov oz. njihovih fragmentov z osnovnimi razisk : N in uvodi. avje anje GL vajna o po Bart D. Ehrman, The Apocryphal Gospels: Texts and rUG D Translations (New York: Oxford University Press, 2011). Kompilacija več kot 40 apokrifnih besedil, izdanih v izvirnem grškem, latinskem in koptskem jeziku s spremljajočim angleškim prevodom ter poglobljenim uvodom v posamezni apokrifni evangelij. James K. Elliott, The Apocryphal New Testament: A Collection of Apocryphal Christian Literature in an English Translation (Oxford: Clarendon Press, 1993). Že omenjeno delo dopolnjuje izdajo M. R. Jamesa iz 1924 s prevodom v moderno angleščino. Vsako besedilo spremljata uvod in bibliografija za nadaljnje raziskovanje v drugih prevodih, kritičnih izdajah in splošnih študijah. 117 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV William Hone, William Wake in Jeremiah Jones, ur., The Apocryphal New Testament: Being all the Gospels, Epistles, and Other Pieces Now Extant, Attributed in the First Four Centuries to Jesus Christ, His Apostles, and Their Companions, and not Included in the New Testament (London: Hone, 1820). Angleški prevod novozaveznih apokrifov z uvodi, preglednicami, opombami in referencami. François Bovon, Pierre Geoltrain, Jean-Daniel Kaestli, Sever J. Voicu in Jean-Michel Roessli , ur., Écrits apocryphes chrétiens, 2. izd., Bibliothèque de la Pléiade 442, 516 (Paris: Gallimard, 1997). Delo v dveh zvezkih predstavlja prevod v francoščino. Prvi zvezek odmeva življenje in bogoslužje Cerkve poapostolske dobe v slogu evangelijev, pisem in apostolskih del, drugi zvezek predstavi izbor apokrifov, ki so nastajali kot odmev v koptski, arabski, etiopski, armenski tradiciji. Odmev izhaja iz intertekstualnosti in izraža, da sta določeni motivika in tematika vplivali in bila posredno prisotni (ali uporabljeni) v drugem časovnem obdobju. Mario Erbetta, ur., Gli apocrifi del Nuovo Testamento (Torino: Marietti, 1966–1981). Italijanski prevod apokrifnih evangelijev z uvodi in komentarji v apokrifno literaturo evangelijev, del apostolov, legend, pisem in razodetij (v treh delih). Luigi Moraldi, ur., Apocrifi del Nuovo Testamento, Classici delle religioni: Le altre confessioni cristiane (Torino: Unione Tipografico-Editrice Torinese, 1971–). Italijanski prevod apokrifnih evangelijev, apostolskih del, pisem ter razodetij (v treh delih). Livio Tescaroli, Letteratura cristiana extracanonica del primo secolo, Saggi e testi storici 22 (L'Aquila: Japadre, 1996). Predstavitev izvenkanonične literature prvih stoletij. 118 Matjaž Celarc Edgar Hennecke, Handbuch zu den neutestamentlichen Apokryphen (Tübingen: J. C. B. Mohr [Paul Siebeck], 1904). Nemški prevod apokrifnih del z uvodi v posamezna dela. Wilhelm Schneemelcher in Edgar Hennecke, ur., Neutestamentliche Apokryphen in deutscher Übersetzung, Fov 5. izd. (Tübingen: J. C. B. Mohr [Paul Siebeck], 1987). v Nemški prevod novozaveznih apokrifov kot nadaljevanje dela Edgarja viro apokri Henneckeja. pisnih DiL iN bese Christoph Markschies, Jens Schröter, Andreas Heiser, Edgar ščanskih Nskih Hennecke in Wilhelm Schneemelcher , ur., Antike christliche Apokryphen in deutscher Übersetzung, 7. izd. (Tübingen: zgodnjekr v, rabi in J. C. B. Mohr [Paul Siebeck], 2012). opiso vskih Delo dopolnjuje tradicijo nemške izdaje apokrifne literature, ki jo je začel rok , judo Edgar Hennecke in nadaljeval Wilhelm Schneemelcher. skihor opisemskih Aurelio de Santos Otero, ur., Los Evangelios Apócrifos: rTvoM svet M Colección de textos griegos y latinos, versión crítica, estudios aNje introductorios, comentarios e ilustraciones por Aurelio ovanje avaj De Santos Otero, Biblioteca de autores cristianos (Madrid: razisk : N in Biblioteca de autores cristianos, 1956). avje anje GL Kritična izdaja in prevod apokrifnih evangelijev v grščini in latinščini. vajna o po rUG D Marek Starowieyski, ur., Apokryfy Nowego Testamentu, 5 zv. (Kraków: Wydawnictwo WAM, 2001– 2007). Prevod apokrifov v poljski jezik (v petih delih). 2.3.2.4.3 Prevodi in študije v slovenščini Gorazd Kocijančič, Vid Snoj, Klaus Berger in Christiane Nord , ur., Zgodnjekrščanski spisi: Nova zaveza, Apostolski očetje, Apokrifni evangeliji in apostolski spisi, Papirusni fragmenti, Zgodnjekrščanska poezija, Jezusova ágrapha (nezapisani izreki) (Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2015). Slovenski prevod novozaveznih spisov in spisov apostolske dobe, vključno z nekaterimi apokrifnimi evangeliji ter apostolskimi spisi. 119 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV Jan Ciglenečki in Marko Kastelic, Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov (Ljubljana: Beletrina, 2017). Študija nekaterih gnostičnih evangelijev in njihove recepcije. Stephen J. Patterson, Marvin W. Meyer in Mitja Fajdiga , Tomažev evangelij (Šmarješke Toplice: Stella, 2001). Delo nudi prevod Tomaževega evangelija v slovenščino z nekaterimi adnotacijami, in sicer kot prevod poglavja Stephena Pattersona in Marvina Meyerja, ki je izšlo v knjigi The Complete Gospels: Annotated Scholars Version (Robert J. Miller, ur.; Sonoma, CA: Polebridge Press, 1992). Lea Jensterle, Semantika izrekov o kraljestvu v Tomaževem evangeliju, doktorska disertacija (Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010). Disertacija se osredotoča na izjave kraljestva kot tematsko nit Tomaževega evangelija. Rodolphe Kasser, Marvin W. Meyer, Gregor Wurst in Marija Zlatnar Moe , Evangelij po Judi: iz kodeksa Tchacos (Ljubljana: Darila Rokus, 2006). Delo je prevod angleškega izvirnika. Judov evangelij, preveden iz koptskega izvirnika in opremljen s komentarji, predstavi pogled na Jezusa skozi oči Juda Iškarijota, ki je predstavljen kot vzor Jezusovim učencem. 2.3.2.4.4 Uvodi v apokrifno literaturo Maximilianus Bonnet in Ricardus A. Lipsius, ur., Acta apostolorum apocrypha I– III (Lipsiae: H. Mendelssohn, 1883–1885; ponatis: Hildesheim: G. Olms, 1959). Delo predstavlja izhodišče za raziskovanje apokrifov, saj je nastalo kot sad štiridesetletnega dela Konstantina Tischendorfa in urejanja Maksimilijana Bonneta in Richarda Adalberta Lipsija. 120 Matjaž Celarc James H. Charlesworth, The New Testament Apocrypha and Pseudepigrapha: A Guide to Publications, with Excursuses on Apocalypses, The American Theological Library Association Bibliography Series 17 (Metuchen, NJ: Cambridge University Press, 1987). Delo predstavi temeljno bibliografijo krščanskih apokrifov, razloži termi-Fov nologijo ter obravnava apokaliptično literaturo. v viro apokri Johannes B. Bauer, Die neutestamentlichen Apokryphen pisnih DiL iN (Düsseldorf: Patmos-Verlag, 1968). bese Zgoščen uvod v apokrifno literaturo Nove zaveze. ščanskih Nskih Tony Burke in Brent Landau, New Testament Apocrypha: More zgodnjekr v, rabi in Noncanonical Scriptures (Grand Rapids, MI: Eerdmans, opiso vskih 2016). rok , judo Dober uvod v apokrifno literaturo predstavi najpomembnejše poudarke skihor ter ozadja nastanka spisov. Obenem predstavi izbor 30 spisov z uvodi, opisemskih prevodi in razlagalnimi opombami. rTvoM svet M aNje James H. Charlesworth, The Old Testament Pseudepigrapha ovanje avaj and the New Testament & Prolegomena for the Study razisk : N in of Christian Origins, Society for New Testament Studies 54 avje anje GL (Cambridge: Cambridge University Press, 1985). vajna o po Monografija pokaže, kako judovski apokrifi pomagajo razumeti lik Jezusa rUG D in njegovih učencev. David A. DeSilva, The Apocrypha (Nashville: Abingdon Press, 2012). Kvaliteten uvod v apokrifno literaturo, ki predstavi etimologijo ter zgodovinska razmerja in razvoj od judovskih do krščanskih apokrifov ter do kanona. Edgar Hennecke, Handbuch zu den neutestamentlichen Apokryphen (Tübingen: J. C. B. Mohr [Paul Siebeck], 1904). Že omenjeno delo temelji na kritičnih izdajah ter osnovni literaturi za no-vozavezne apokrife (evangeliji, apokalipse, apostolska dela). Poleg tega upošteva tudi izbrane apostolske spise (npr. Klementovi pismi, Barnabovo pismo). 121 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV Ivor H. Jones, The Apocrypha (London: Epworth Press, 2003). Ovrednotenje razvoja apokrifne literature v odnosu do svetopisemskega kanona. Fred Lapham, An Introduction to the New Testament Apocrypha (London: T&T Clark, 2003). Uvod, ki je namenjen duhovnikom, študentom in dejavnim laikom, na dostopen način predstavi krščanske dokumente 2. in 3. stol. Walter Rebell, Neutestamentliche Apokryphen und Apostolische Väter (München: Christian Kaiser, 1992). Priročnik predstavi evangelije, apostolska dela, apokalipse in spise apostolskih očetov ter tudi gnostično literaturo in druge pomembne spise iz Nag Hammadija. Wilhelm Schneemelcher, New Testament Apocrypha, revidirana izd. (Cambridge: Clarke & Co., 1991). Predstavitev bibliografije krščanskih apokrifov, predstavitev terminologije in diskusija o razodetjih. Thomas A. Wayment, The Text of the New Testament Apocrypha (100–400 CE) (New York; London: Bloomsbury, 2013). Pomemben pripomoček za študij apokrifne literature, saj predstavlja natančen izbor grških nekanoničnih spisov, ki so nastajali v prvih stoletjih. François Halkin, Bibliotheca hagiographica graeca, 3. izd., Subsidia hagiographica 8 (Bruxelles Société des Bollandistes, 1957). (BHG) BHG je katalog grškega hagiografskega gradiva, ki vključuje starodavna literarna dela o življenju svetnikov, izročila o njihovih relikvijah in čudežih, razvrščenih po abecedi svetnikov. Société des Bollandistes, Bibliotheca hagiographica latina, 3 zv., Subsidia hagiographica 6 (Bruxelles Société des Bollandistes, 1898–1901). (BHL) BHL je katalog latinskega hagiografskega gradiva. 122 Matjaž Celarc Société des Bollandistes, Bibliotheca hagiographica orientalis, Subsidia hagiographica 10 (Bruxelles Société des Bollandistes, 1910). (BHO) BHO je katalog arabskega, koptskega, sirskega, armenskega in etiopskega hagiografskega gradiva, vključno s starodavnimi literarnimi deli o življenju svetnikov. Fov v Maurice Geerard, Clavis patrum graecorum, 6 zv. (Turnhout: viro apokri Brepols, 1974–2003). (CPG) pisnih DiL iN CPG želi oblikovati seznam vseh del cerkvenih očetov, ki so pisali v grščini bese od 1. do 8. stol. ščanskih Nskih zgodnjekr v, rabi in 2.3.2.4.5 Zbirke opiso vskih rok , judo Apocryphes: Collection de poche de l'Association pour l'étude skihor de la littérature apocryphe chrétienne opisemskih V zvezkih zbirke Apocryphes so z uvodi in študijskimi opombami prevede-rTvoM svet M na izvirna besedila, vezana na serijo Apocryphorum Corpus Christianorum, aNje ki naj bi bralca uvedla v branje apokrifnih besedil. ovanje avaj razisk : N in Apocrypha: Revue internationale des littératures apocryphes avje anje GL Mednarodna revija apokrifne literature z znanstveno pomočjo Association vajna o po pour l'Étude de la Littérature Apocryphe Chrétienne (AELAC)21 in Société rUG D pour l'Étude de la Littérature Apocryphe Chrétienne (SELAC).22 Revija se osredotoča na bogastvo gradiva, ki je nastalo skozi literaturo in druge izraze domišljije v dveh tisočletjih. To gradivo so ustvarile, gojile in prenašale številne judovske in nekatere krščanske skupnosti v Aziji, Afriki in Evropi. 21 AELAC objavlja kritične izdaje psevdoepigrafskih ali anonimnih besedil krščanskega izvora ter njihove prevode in komentarje. Ta besedila se osredotočajo na osebe iz svetopisemskih knjig ali teme, ki so povezane z dogodki, ki jih pripovedujejo svetopisemske knjige. Na področje raziskovanja AELAC so vključena tudi besedila v različnih jezikih, napisana po 4. stol., ki ustrezajo značilnostim krščanske apokrifne literature. 22 SELAC je francosko združenje, ki se posveča proučevanju in raziskovanju apokrifne krščanske literature. Ustanovljeno je bilo leta 1969 z namenom spodbujanja akademskega interesa za to področje in omogočanja izmenjave idej med raziskovalci. SELAC organizira redne konference, seminarje, delavnice in podpira objavo svojih letnih srečanj v reviji Apocrypha. 123 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV Corpus Christianorum (CC) Serija Corpus Christianorum pripravlja kritične izdaje besedil krščanskih avtorjev (predvsem latinskih in grških besedil) od pozne antike do konca srednjega veka. Corpus Christianorum Series Apocryphorum (CCSA) Podobno kot Series Latina in Series Graeca skupina znanstvenikov z univerz v Ženevi, Fribourgu, Neuchâtelu, Lausanni in École Pratique des Hautes Études v Parizu objavlja vsa psevdoepigrafska ali anonimna besedila krščanskega izvora, ki so pripisana svetopsiemskim osebam ali dogodkom Svetega pisma. Namen zbirke je obogatiti poznavanje apokrifne krščanske literature z izdajo pogosto razpršenih in celo neurejenih besedil. Vsak zvezek poleg kritičnega besedila vsebuje študijo apokrifa s komentarjem in prevodom v sodoben jezik. Corpus Christianorum Series Graeca (CCSG) Serija CCSG je bila oblikovana z namenom zapolniti vrzeli v Patrologia Graeca (Jacquesa-Paula Mignea) in predelati predhodne pomanjkljive izdaje, pri čemer imajo prednost postnicejski avtorji. Corpus Christianorum Series Latina (CCSL) CCSL obsega kritične izdaje vseh latinskih besedil iz prvih osmih stoletij krščanske dobe, od Tertulijana do Bede († 735). Ob upoštevanju najnovejših patrističnih raziskav in študij je vsaka izdaja opremljena s kritičnim aparatom, pred njo pa je uvod s pomembnim opisom rokopisnega izročila. Corpus Scriptorum Christianorum Orientalium (CSCO) Zbirka CSCO (od leta 1903: izdali Katoliška univerza v Louvainu v Belgiji in Katoliška univerza Amerike v Washingtonu, D. C.) je pomembna več- jezična zbirka vzhodnokrščanskih besedil. Gre za kritično izdajo izvirnih besedil v enem zvezku in prevod v drugem zvezku. Veliko zvezkov je posvečenih sirskim piscem, v nekaterih je prostor tudi za dela v arabščini, koptščini, etiopščini, armenščini in gruzijščini. Corpus Scriptorum Ecclesiasticorum Latinorum (CSEL) CSEL, raziskovalni oddelek Univerze v Salzburgu (od leta 2012), ki se osredotoča na latinsko krščansko literaturo, je bil leta 1864 ustanovljen s strani Avstrijske akademije znanosti kot komisija za urejanje korpusa 124 Matjaž Celarc kritično uveljavljenih besedil latinskih cerkvenih očetov kot podporo Thesaurus linguae Latinae. V tem obdobju je izšlo več kot 100 zvezkov v približno 125 bibliografskih enotah, in sicer kritične izdaje del latinskih krščanskih avtorjev do sedmega stoletja, študije o rokopisni tradiciji del Avguština Hiponskega ter spremljajoče filološke, zgodovinske in teološke monografije. Fov v Journal for the Study of the Pseudepigrapha (and Related viro apokri Literature) (JSPE) pisnih DiL iN Četrtletna recenzirana akademska revija (od 1987), ki objav lja raziska-bese ve o judovski književnosti iz helenistično-rimskega obdobja. Prispevki ščanskih Nskih se osredotočajo predvsem na jezikovne, besedilne, zgodovinske in teološke vpoglede v judovsko literaturo, ki jih najdemo v psevdoepigrafih zgodnjekr v, rabi in in apokrifih. opiso vskih rok , judo skihor 2.3.2.4.6 Spletne strani opisemskih rTvoM svet M https://wp.unil.ch/aelac/ Association pour l'Étude de la aNje Littérature Apocryphe Chrétienne (AELAC) ovanje avaj Stran Združenja za preučevanje krščanske apokrifne literature (AELAC), razisk : N in ki je bilo ustanovljeno leta 1981, vsebuje temeljne informacije o publika-avje anje GL cijah ter izobraževanjih s tega področja. Združenje se zavzema za objavo vajna o po kritičnih izdaj, prevajanje in komentiranje vseh psevdoepigrafskih ali ano-rUG D nimnih besedil krščanskega izvora, osredotočenih na like, ki se pojavljajo v svetopisemskih knjigah ali se nanašajo na dogodke, o katerih te knjige pripovedujejo ali jih nakazujejo. https://www.antike-und-christentum.de Franz Joseph Dölger-Institut zur Erforschung der Spätantike Stran je sad interdisciplinarnega raziskovanja Inštituta F. J. Dölgerja Univerze v Bonnu, ki raziskuje konflikt in razplet med krščansko, judovsko in pogansko antiko ter s tem povezano preobrazbo v poznoantično kulturo do 7. stol. 125 NAVAJANJE NOVOZAVEZNIH APOKRIFOV https://www.apocryphicity.ca Apocryphicity Stran Apocryphicity je blog Tonyja Burka, ki poučuje biblične študije na Atkinson School umetnosti in literature Univerze York v Torontu, v Kanadi. Namenjen je podelitvi mnenj, njegovih lastnih ter tudi drugih raziskovalcev tega področja. https://archive.org/ Stran je arhivskega značaja, saj zbira spise zgodnjega krščanstva. http://www.earlychristianwritings.com/apocrypha.html Early Christian Writings Spletna stran Early Christian Writings, ki je delo Petra Kirbyja, je najpopolnejša zbirka krščanskih besedil pred Nicejskim koncilom. Spletno mesto ponuja prevode in komentarje za te vire, vključno z Novo zavezo, apokrifi, gnostiki, cerkvenimi očeti in nekaterimi nekrščanskimi referencami. https://www.nasscal.com/ North American Society for the Study of Christian Apocryphal Literature Internetna stran je delo znanstvene organizacije Severnoameriškega društva za preučevanje krščanske apokrifne literature in je posvečena preučevanju krščanskih apokrifov, velikega nabora besedil, ki vsebujejo zgodbe o Jezusu, njegovi družini in njegovih neposrednih privržencih, vendar iz različnih razlogov niso vključena v Novo zavezo. https://biblicalstudies.org.uk/apocrypha.php Biblical Studies Stran nudi dostop do teološkega gradiva, ki je na razpolago profesorjem duhovnikom z namenom širjenja evangelija. seznam referenc Elliot, James K. 2005. The Apocryphal New Testament: A Collection of Apocryphal Christian Literature in an English Translation. Oxford: Clarendon Press. Kittel, Gerhard, ur. 1964. Theological Dictionary of the New Testament. Zv. 2. Grand Rapids: WM. B. Eerdmans Publishing Company. Klauck, Hans-Josef . 2013. Apocryphal Gospels: An Introduction. London; New York: T&T Clark International. 126 TreTje poGLavje NavajaNje iN raziskovaNje zGoDNjekrŠČaNskih/ paTrisTiČNih virov Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič 127 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 3.1 Metodološki uvod Patristični študij oz. študij zgodnjekrščanske književnosti je v skladu s samo naravo raziskovanja in potrebnimi terminološkimi precizacijami razčlenjen na tri veje. Patrologija Proučuje življenje in dela cerkvenih očetov. Ima zgodovinski značaj, spada na področje zgodovinskih in literarnih ved. Izraz nosi tri različne pomene: veda o proučevanju cerkvenih očetov, priročnik oz. uvod v študij cerkvenih očetov ali zbirka patrističnih del ( Patrologia Latina in Patrologia Graeca). Prvič se pojem patrologia pojavi leta 1653, ko v Jeni postumno izide delo luteranskega teologa Johannesa Gerharda († 1637): Patrologia sive de pri-mitivae Ecclesiae Christianae Doctorum vita ac lucubrationibus. Izraz nosi določeno tradicionalno patino, saj so zgodnjekrščanski avtorji skozi srednji vek in renesanso do nas prišli pod poimenovanjem Pater (mn. patres ecclesiae, cerkveni očetje).1 Naziv »cerkveni oče« je starodaven (Irenej Lyonski, Zoper krivoverstva 4,41,2; Klemen Aleksandrijski, Strom. 1,1,2,1; 1,1,1,3),2 tradicija pa je zanj vzpostavila štiri temeljne kriterije: prava vera ( fides orthodoxa), svetost življenja ( sanctitas vitae), starodavnost ( antiquitas), cerkvena potrditev ( approbatio ecclesiae). 1 Latinska beseda za očeta pater in grška πατῆρ izhajata iz indoevropskega korena. 2 Ideja očeta je izražena v učitelju, medtem ko je učenec imenovan sin. 128 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Patristika Izvorno izraz prihaja iz pridevniške rabe, ki se je pojavila v 17. stol. in je za razliko od biblične, sholastične, simbolične ali spekulativne označevala patristično teologijo ( theologia patristica)3. Danes izraz patristika označuje patristično teologijo – proučevanje teoloških idej in misli cerkvenih oče-v tov – in ima doktrinalni značaj oz. označuje obdobje, v katerem so nastajala v viroih dela cerkvenih očetov in ostalih zgodnjekrščanskih avtorjev. viro TiČN pisnih Zgodnjekrščanska književnost (literatura) /paTris ščanskih aNskih Izključno literarna veda, ki stricto sensu ne spada na teološko področje, saj ŠČ dela zgodnjekrščanskih avtorjev proučuje zgolj z literarnega vidika (npr. zgodnjekr in jekr stilistika, filologija) (Ramsey 1985; Dal Covolo 1992, 8–9; Ciccarese 1998). vskih zGoDN , judo Natančno ločevanje med naštetimi vedami je skoraj nemogoče, zato obsta-ovaNje ja med njimi vzajemno sodelovanje. Vzpon vede o zgodnjekrščanski litera-opisemskih turi je denimo v zadnjem času pod okrilje patrološkega raziskovanja še bolj N razisk svet intenzivno pripeljal tudi besedila avtorjev, ki zaradi določenih poudarkov aNje i svojega učenja, ki so se izkazali za heterodoksne, sicer ne veljajo za cerkve-ovanje avaj ne očete stricto sensu (npr. Origen, Tertulijan, vzhodnosirski nestorijan-razisk : N in avje ski avtorji), a imajo njihovi spisi izjemen pomen za splošno razumevanje anje GL zgodovine teologije, ter tudi spise oz. dokumente, ki sami po sebi nimajo vaj po na Tje posebne literarne vrednosti. Tre Regionalno lahko študijsko področje razdelimo na različna območja Zahoda (Italija, Hispanija, Galija ter severna Afrika) in Vzhoda (Balkan, Grčija in Mala Azija; Egipt; Palestina; Sirija in Mezopotamija). Kronološka opredelitev zgodnjekrščanske literature je veliko jasnejša, ko gre za začetke patrističnega obdobja, kot glede njegovega konca. Za terminus post quem velja konec apostolskega obdobja,4 medtem ko se kot 3 Izraz je leta 1700 prvi uporabil luteranski teolog Johann Franz Buddaeus. 4 Čeprav bodo v to poglavje vključena bibliografska napotila, ki kronološko spadajo še v obdobje, ki je sočasno oblikovanju Nove zaveze (npr. Klemen Rimski, Ignacij Antiohijski), in je zaradi velikega pomena apostolskih očetov za študij novozaveznih spisov meja med svetopisemsko in patristično literaturo potegnjena umetno, bomo spoštovali distinkcijo med bibličnim (in apokrifnim) področjem ter zgodnjim krščanstvom in prvo prepustili drugemu poglavju. Vsebinsko oz. kanonično je seveda 129 METODOLOŠKI UVOD terminus ante quem pojavljajo različne opredelitve, saj se v zadnjem času meja pomika v vse kasnejše obdobje. Na Zahodu za zadnjega patrističnega avtorja tradicionalno velja sv. Izidor Seviljski († 676) ali sv. Beda Častitljivi († 735), ko se zaradi političnih sprememb in tudi teoloških metod patristična doba prevesi v zgodnji srednji vek, medtem ko je na Vzhodu zaradi večje kontinuitete politične ureditve in teološke metode mejo med patristično in bizantinsko literaturo težje potegniti; tradicionalno vsaj na Zahodu sv. Janez Damaščan († 749) velja za zadnjega vzhodnega avtorja patristične dobe.5 Potrebnost študija cerkvenih očetov lahko utemeljimo s tremi splošni-mi razlogi oz. formalnimi vidiki relevantnosti, o katerih je spregovorilo posebno Navodilo o študiju cerkvenih očetov (= ŠCO), ki ga je izdala Kongregacija za katoliško vzgojo leta 1989 (ŠCO §17): • Očetje so prednostne priče izročila (ŠCO §18–24). V toku žive tradicije, ki se od začetkov krščanstva nepretrgano nadaljuje skozi stoletja do današnjih dni, imajo cerkveni očetje specifično mesto, saj so bili najbližje svežini začetkov in tako postali predstavniki t. i. kon-stitutivnega izročila. Cerkveni očetje so pomembni, ker so določili kanon Svetega pisma, sestavili temeljne veroizpovedi ( regula fidei), sodelovali pri rojstvu teologije s tem, da so preko soočenja s krivoverstvi in sodobno kulturo natančneje opredelili zaklad vere, postavili temelje razlagi Svetega pisma, ustvarili prve liturgične oblike itd. • Patristična teološka metoda je jasna in obenem zanesljiva (ŠCO §25–40). Značilnosti te metode so: neprestano sklicevanje na Sveto pismo in na pomen izročila, zavest o krščanski izvirnosti ob priznavanju resnic poganske kulture (inkulturacija), obramba vere kot najvišje dobrine in nepretrgano poglabljanje vsebine razodetja, občutek za skrivnost ter izkustvo Božjega. jasno, da obstaja med svetopisemskimi knjigami in zgodnjekrščansko literaturo nedvoumna razlika, čeprav gre v določenih primerih za kronološko sočasni nastanek. 5 Iz tega razloga so vključeni tudi bibliografija in študijska orodja, ki se tičejo (zgodnje)bizantinske literature. 130 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič • Patristična dela so polna kulturnega, duhovnega ter apostolskega bogastva, kar očete napravlja za velike učitelje včerajšnje in današnje Cerkve (ŠCO §41–47). Literarna dediščina očetov je resnično katoliška, vesoljna, saj ni omejena na posamezen narod. V antično klasično humanitas so očetje vtisnili kr- ščanski pečat, s čimer so postali graditelji mostu med evangelijem in svetno v kulturo. Dediščina očetov pomaga okrepiti duhovno in liturgično življe-v viroih nje, opozarja na pastoralno razsežnost teologije, saj je »hkrati pastoralna viro TiČN in teološka, katehetska in kulturna, duhovna in socialna. Prav ta organska pisnih enota različnih vidikov življenja in poslanstva Cerkve je tisto, kar očete /paTris napravlja tudi za nas tako aktualne in rodovitne.« (ŠCO §47) ščanskih aNskihŠČ zgodnjekr in jekr 3.1.1 Zgodovinski pregled vede vskih zGoDN , judo Prvi primer patrologije zasledimo pri Evzebiju Cezarejskem, ki je v svo-ovaNje jem delu Historia ecclesiastica zbral pomembne informacije o prvih kr-opisemskih ščanskih piscih (l. 324) (Di Berardino 2015). Delo je nadaljeval Hieronim N razisk svet s svojim spisom De viris illustribus (l. 392) – zgled je imel v Svetonijevem aNje i istoimenskem delu O znamenitih možeh – v katerem je želel zbrati vse ovanje avaj dotedanje pomembne krščanske osebnosti in pisce (od nekristjanov razisk : N in avje so vključeni zgolj Filon Aleksandrijski, Seneka in Jožef Flavij). Hieronim anje GL seznam začne s sv. Petrom, konča pa – nič kaj skromno – kar s seboj (135. vaj po na Tje poglavje). Njegovo delo so kasneje na Zahodu pod istim imenom nadalje-Tre vali še Genadij Marsejski (l. 467–480), Izidor Seviljski (l. 615–618), Ildefonz iz Toleda († 667) ter kasneje v različnih oblikah še Zigibert iz Gemblouxa (l. 1112), Honorij iz Autuna (l. 1122–1125), anonimni avtor iz Melka (ok. l. 1135) in Janez Tritem (ok. l. 1494). Na Vzhodu so podobno delo zbiranja kr- ščanskih avtorjev poleg grškega prevoda Hieronimovega spisa, ki ga je opravil njegov sodobnik Sofronij (Hier., De vir. ill. 135) nadaljevali Hezihij iz Mileta ( Onomatologos, ok. l. 550; delo je izgubljeno), Fotij ( Bibliotheca ali Myriobiblion, l. 858) in Suda ( Lexicon, ok. l. 1000). Za prenos patrističnih spisov iz antike v moderno dobo so bili tako na Zahodu kot na Vzhodu ključni samostanski skriptoriji. Različne zbirke, kot so Sententiae, Tabulae originalium, Auctoritates, Libri Auctoritatum in florilegiji (oz. antologije, kar je širši pojem) – t. i. eksegetske katene (db. 131 METODOLOŠKI UVOD verige, lat. catenae, gr. σειραί), duhovni, posvetni, dogmatični ali meniški florilegiji – so poleg rokopisnih prepisov celotnih del poskrbeli, da se je dediščina očetov zbirala, urejala in predajala naslednjim rodovom. Humanizem odpre novo poglavje v zanimanju za literarne zaklade antike, in tako se pojavijo prve zbirke besedil cerkvenih očetov; kot prva Bibliotheca Sanctorum Patrum v uredništvu Marguerina de la Bigna, ki je izšla v osmih zvezkih v Parizu v letih med 1575 in 1579. Perspektiva huma-nistov je bila predvsem zgodovinska, ne toliko teološka. V času polemike z reformatorji so se različni avtorji radi sklicevali na avtoriteto cerkvenih očetov, ki pa so pogosto služili zgolj preko citatov kot orodje v apologetske namene. Med 16. in 19. stol. so se začele pojavljati številne izdaje patrističnih del in tudi zbirke oz. pregledi patristične literature, v 2. polovici 19. stol. pa dobi proučevanje del avtorjev iz prvih krščanskih obdobij poseben zalet. Že v predhodnih obdobjih je pomembno delo mavrincev (benediktincev kongregacije sv. Mavra, od 1631), ki so se osredotočali na izdaje patrističnih besedil, in bolandistov (sprva jezuitsko združenje v Belgiji, od 1607, njihov veliki projekt so Acta sanctorum), ki so se ukvarjali s hagiografskimi besedili. Renesansa in predvsem izum tiska sta omogočila razširitev patrističnih del. Leta 1461 je bilo v Mainzu natisnjeno prvo, Avguštinov apokrif De vita christiana. Žarišča novega vala zanimanja za študij cerkvenih očetov so postala mesta Rim, Pariz in Oxford. V 19. stol. se ob spremenjenih zgodovinskih in kulturnih razmerah vnovič pojavi pomen tradicije in zavedanja zgodovine narodov, in tako so nove historiografske in literarne perspektive tudi patrologiji omogočile velik korak v razvoju vede (Bogataj 2017a; 2017b). Pojavljati se začnejo velike zbirke besedil, ki so na voljo v vedno boljših izdajah. Metodološko je v 19. stol. in 1. polovici 20. stol. še prevladovalo dogmatično-doktrinal-no zanimanje, ki je bilo veliko bolj navzoče od zgodovinsko-kritičnega. Proučevanje zgodovinske dimenzije besedil je služilo predvsem praktični teološki in apologetski rabi, čeprav so se že začeli pojavljati posamezniki, ki so skušali še globlje vstopiti v svet patrističnih besedil. 132 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Jacques-Paul Migne (1800–1975) je bil eden izmed takih ljudi. Kot duhovnik je z neumornim uredniškim delom ustvaril dva spomenika moderne patrološke znanosti. V letih med 1844 in 1866 sta izšli zbirki Patrologia Latina (PL) v 222 zvezkih in Patrologia Graeca (PG) v 161 zvezkih. Zavedal se je težke dostopnosti izdaj cerkvenih očetov, zato je skupaj s svojimi sodelavci želel v eni zbirki zbrati vsa besedila, ki so bila dotlej na voljo. v Dela je razvrstil kronološko in jih opremil z uvodi, opombami, komentarji, v viroih besedilnimi različicami, s čimer je ustvaril pogoje, da se je poznavanje viro TiČN patrističnih del proti koncu 19. stol. močno razširilo po vsem svetu. pisnih /paTris Patrologija kot znanost je v tem obdobju uporabljala nova odkritja in pris- ščanskih aNskih tope na področju zgodovinskih in filoloških študij. Filologi, ki so se stoletja ŠČ posvečali skoraj izključno klasičnim grškim in rimskim besedilom, so z zgodnjekr in jekr novimi vprašanji začeli prebirati dela cerkvenih očetov in odkrivati raz-vskih zGoDN lične poudarke, razvoj jezika, stila, misli. Šele to sodelovanje med teologi , judo in filologi je lahko prineslo polnejše razumevanje starodavnih besedil. ovaNje opisemskih Filološka šola Karla Lachmanna (1793–1851) je vzpostavila nove filološke N razisk svet kriterije, kar je privedlo do vse bolj natančnih kritičnih izdaj besedil, med aNje i katerimi je bila za latinske pisce prva dunajska zbirka Corpus scriptorum ovanje avaj ecclesiasticorum latinorum (CSEL, od 1866 dalje), za grške pa zbirka pod razisk : N in avje vodstvom Adolfa von Harnacka (1851–1930), Die griechischen christli-anje GL chen Schriftsteller der ersten Jahrhunderte (GSC, Leipzig, Berlin, od 1897 vaj po na Tje naprej). Analogno Mignevi zbirki se je kmalu pojavila še zbirka sirskih Tre piscev Patrologia Syriaca (Pariz, od 1894 do 1926, ko se je pridružila zbirki Patrologia Orientalis, ki je izhajala že od 1903) (Maritano 1991). Vzporedno so se razvijali tudi patrološki priročniki oz. pregledi patristične literature. Še v 19. stol. je veljalo, da je patrologija predvsem del zgodovine Cerkve, medtem ko je patristika (patristična teologija) spadala pod okrilje sistematične teologije kot epizoda v dogemskem razvoju (predvsem v pro-testantskih krogih), zato ni uživala avtonomije. Tak pogled se je že proti koncu 19. stol. začel spreminjati, tudi z odpiranjem novih raziskovalnih področij (npr. krščanskega Bližnjega vzhoda), kar je pripravilo pot razvoju, ki ga je patrologija kot veda doživela v 20. stol., ko so se pojavile številne nove izdaje, monografije, študije, tudi nova odkritja besedil. 133 METODOLOŠKI UVOD Druga polovica 20. stol. je pomenila povsem novo dobo, ki je z razvojem institucij (prisotnost na univerzah, bogoslovjih, znanstvene konference) in znanstvenih orodij (kritične izdaje, znanstvene revije) dodobra uteme-ljila patrologijo kot avtonomno vedo. Leta 1951 je v Oxfordu prvič pote-kala International Conference on Patristic Studies, ki je postala največje svetovno srečanje patrologov; to še danes poteka na vsaka štiri leta, ko se za en teden zbere na enem mestu več kot 1000 strokovnjakov. V 20. stol. smo bili priča dvema podobnima procesoma ponovne vrnitve cerkvenih očetov na osrednje mesto v teologiji; v katoliškem kontekstu je gibanje dobilo ime ressourcement, v pravoslavnem pa neopatristična sinteza (Bogataj 2018).6 Gibanje za prenovo teologije znotraj katoliškega konteksta v 20. stol., ki se je opiralo na temeljna in najstarejša besedila, je doživelo več kritič- nih refleksij in je bolj znano. Nasprotniki ga porogljivo označujejo kot la nouvelle théologie; to široko in nehomogeno gibanje z izvorom že ob začetku 20. stol. je želelo tedaj prevladujočo sholastično teološko paradigmo nadomestiti oz. dopolniti prek ponovnega odkrivanja izvirne teologije cerkvenih očetov. Pojem ressourcement prihaja od Charlesa Péguyja, ki ga je uporabil v političnem kontekstu: »Prava revolucija je klic od manj popolne k bolj popolni tradiciji, klic od plitkejše h globlji tradiciji, vračanje k tradiciji, prevzemanje globine, poizvedba v globljih virih; dobesedno re-source.« (Congar 1950, 602) Misleci, kakor so Möhler, Newman, Gardeil, Rousselot, Blondel, Péguy, Claudel, Mersch, Casel, Guardini, Adam, Stolz, de Lubac, Daniélou, von Balthasar, Congar, Chenu, Bouyer, so bili prepri- čani, da mora teologija nagovoriti sodobno situacijo v Cerkvi in družbi in da je ključ za to relevantnost v kreativnem odkrivanju preteklosti (Flynn in Murray 2012). Znotraj tega gibanja je imela eminentno mesto zbirka dvojezičnih izdaj (z izvirnim jezikom in francoskim prevodom) Sources Chrétiennes, ki so jo leta 1942 v Lyonu ustanovili jezuiti De Lubac, Daniélou in Mondésert in ki danes šteje že več kot 600 zvezkov (Mondésert 1988). 6 Naštejmo nekatere najpomembnejše avtorje: osrednja osebnost gibanja Georgij Florovski (1893– 1979), Vladimir Loski (1903–1958), Dimitru Stăniloae (1903–1993) za dogmatično in duhovno teologijo, John Meyendorff (1926–1992) za študije o Gregoriju Palamasu, Ioannis Romanides (1927–2001), Ioannis Zizoulas (1931–2023), Kallistos Ware (1934–2022) itd. Za posebno smer neopatristične sinteze bi lahko označili dialog s sodobno filozofijo, katere predstavniki so Stelio Ramfos (1939), Sergej Averincev (1937–2004) in predvsem Christos Yannaras (1935), ki na temelju meniške in patristične literature iščejo kreativno soočenje s sodobnimi filozofskimi tokovi. 134 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Cerkveni očetje so bili – tudi kot del procesa aggiornamento v drugi polovici 20. stol. – postavljeni kot teološki fundament za bolj svobodno teologiziranje, ki se je ločilo od ustaljenega (neo)sholastičnega miselnega sveta. Sklicevanje na patristiko je tako pomenilo neko določeno avantgar-do, v nekaterih primerih nerazumljeno in obsojeno. Daley pravi, da je prav novi pristop k branju teoloških besedil eden od največjih prispevkov tega v gibanja: »Teološke vire je treba brati kontemplativno, ne toliko argumen-v viroih tativno, ne v njih iskati le dogmatičnih loci, temveč besedila brati v zgo-viro TiČN dovinskih kontekstih znotraj teološke tradicije, ki še traja. Vedno znova pisnih iskati globlje razumevanje neizraznih skrivnosti vere.« (Echevereia 2014)7 /paTris ščanskih aNskih Če je bila patristika nekoč ozko področje z omejenim krogom poznavalcev, ŠČ ki so bili predvsem duhovniki, se je preko orisanih procesov v 20. stol. zgodnjekr in jekr poznavanje razširilo onkraj meja teoloških institucij, med laike in tudi med vskih zGoDN nekristjane, ki k zgodnjekrščanskim besedilom pristopajo z različnih vidi- , judo kov (Hamman in Leal 2008). ovaNje opisemskih N razisk svet 3.1.2 Sodobni trendi raziskovanja aNje i ovanje avaj Zadnja desetletja so razširila možnosti patrističnega raziskovanja in odpr-razisk : N in avje la vrata številnim novim pristopom. Nekateri avtorji govorijo o prehodu anje GL od patristike ( patristics) k zgodnjekrščanskim študijem ( early Christian vaj po na Tje studies) v poznem 20. stol., s čimer označujejo t. i. deklerikalizacijo patro-Tre logije (Clark 2008; Siniscalco 1980; Pontificia Università Lateranense 1990). To je bilo v ameriškem akademskem področju povezano z vedno večjo prisotnostjo patristike na humanističnih oddelkih sekularnih akademskih ustanov. Leta 1970 se je oblikovalo združenje North American Patristics Society, ki je hitro doživelo zahteve po spremembi imena, kar pa se ni zgodilo; objavlja pa združenje od leta 1993 znanstveno revijo Journal of Early Christian Studies, ki je odprta za novejše pristope, npr. ženske študije in študije s področja literarne teorije. Številni vodilni strokovnjaki za pozno antiko angleško govorečega področja zadnjih desetletij, npr. Timothy D. 7 Gl. tudi Gabriel Flynn in Paul D. Murray, ur., Ressourcement: A Movement for Renewal in Twentieth-Century Catholic Theology (Oxford: Oxford University Press, 2012), 111–124; 236–249; 333–354; 372–391. 135 METODOLOŠKI UVOD Barnes, Peter Brown, Averil Cameron, Robin L. Fox, Ramsay MacMullen itd., ki so v marsičem temeljito spremenili razumevanje začetkov krščanstva, prihajajo z oddelkov, ki niso teološki ali religiološki. Clarkova ocenjuje, da je k temu zasuku v smer »zgodnjekrščanskih študij« poleg teh institucionalnih vzrokov pripomogel tudi razvoj socialne oz. kulturne zgodovine znotraj historiografije poznega 20. stol., ki je v marsičem nadomestila pretežno klasični pristop zgodovine idej z bolj socialnim, antropološkim oz. kulturnoantropološkim pristopom (2008, 16–18). Podobno so na zgodnjekrščanske študije zadnjih desetletij močno vplivala vprašanja socialne pravičnosti in identitete različnih manjšin, tako da se zastavljajo nova raziskovalna področja, kot so vloga ženske, spolnosti, telesa, moči, postkolonialne družbe, vprašanje drugega (npr. nepravovernost) in bližnjega (18–23). Poleg bolj kulturnih, socialnih in zgodovinskih tem je tudi zgodnjekrščanska teologija v zadnjih desetletjih doživela razvoj in številna nova raziskovalna področja, npr. uveljavljanje zgodovinske teologije kot mostu med zgodovino in teologijo, vloga religijske govorice, analiza pogosto anahronističnega koncepta pravovernosti, obnovljeno zanimanje za patristično alegorijo, številne povezave teologije in materialne kulture itd. (23–25). Od devetdesetih let prejšnjega stoletja so se v zgodnjekrščanskih študijih vse bolj uveljavljale nove kulturne teorije, npr. poststrukturalistična analiza nastanka kategorij, statistične analize, pozornost na besedila nižjih registrov, odnos med besedili in socialnimi oblikami, nove oblike literarne analize, psihoanaliza (25–27). Različne aplikacije novih metodologij – npr. sociologija znanja, sociologija religi-je, psihologija, kulturna antropologija itd. – prinašajo nove perspektive v primerjavi z bolj klasičnimi eksegetskimi, teološkimi, zgodovinskimi ali filološkimi pristopi. V zadnjih desetletjih se je patristika razvila v različnih aspektih, tudi zaradi številnih novih odkritij besedil ter najdb s področja papirologije, arheologije, ikonografije, epigrafike. Omenimo najbolj znana odkritja: Nag Hammadi, Medinet Madi, Kumran, Tura, Bodmer, Oksirinh. Najdba papirusov v Turi leta 1941 je omogočila odkritje del, kot so Origenovo besedilo Disputa cum Heraclide ali komentarji Didima Slepega k Prvi Mojzesovi knjigi, Jobovi knjigi in knjigi preroka Zaharija. Neverjetno odkritje knjižni-ce v Nag Hammadiju je pomenilo novo obdobje proučevanja gnosticizma. Papirusi, tudi najpreprostejši, omogočajo veliko boljši vpogled v vsakdanje 136 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič življenje kristjanov prvih stoletij (Di Berardino 1989). Pomembno vlogo pri razvoju patrističnega študija v zadnjih letih predstavljajo tudi številna nova elektronska orodja, ki sicer ne morejo nadomestiti klasičnega stika z besedili, omogočajo pa številne nove možnosti raziskovanja besedil in njihove dostopnosti (gl. razdelek o elektronskih orodjih in podatkovnih bazah). v Dalje je prav razvoj filoloških pristopov omogočil razširitev področja v viroih proučevanja prvih krščanskih stoletij. Čeprav je obdobje velikih odkritij viro TiČN neznanih besedil, stoletja skritih v rokopisih različnih knjižnic,8 danes v ve-pisnih liki meri mimo, smo še vedno priča posameznim najdbam, ki se v pravi /paTris luči razkrijejo le najboljšim raziskovalcem.9 Besedilom, ki morda stoletja ščanskih aNskih krožijo pod različnimi imeni, lahko ob umestitvi v pravi kontekst pripiše- ŠČ mo resnične avtorje. Veliko tovrstnega dela bo še potrebnega predvsem zgodnjekr in jekr za besedila, napisana v manj znanih vzhodnih jezikih: sirščini, armenščini, vskih zGoDN koptščini, etiopščini, gruzijščini. , judo ovaNje Vsebinsko se patristično raziskovanje v zadnjem obdobju dotika bodisi opisemskih klasičnih tem v novi luči – antropologija, odnos med krščansko in pogan-N razisk svet sko kulturo, retorika, zgodnjekrščanska politična misel, socialni poudar-aNje i ki cerkvenih očetov, teologija institucij, ekleziologija, vprašanje liturgije, ovanje avaj etika, poezija, historiografija – bodisi se loteva povsem novih vprašanj, razisk : N in avje ki vznikajo v sodobnosti. anje GL vaj po na Tje Sredi 20. stol. se je npr. zdelo, da je vprašanje helenizacije krščanstva zašlo Tre v slepo ulico in se je težišče raziskovanja preneslo na področje odnosa med krščanstvom in judovstvom (podobno tudi svetopisemske študije). Vsebinsko bogat shematičen program ad fontes, k virom, je sprožil izjemno zanimanje ne le za grška in latinska besedila, marveč tudi za druge vzhodne krščanske skupnosti različnih jezikov: sirščine, koptščine, armenščine itd. Raziskovanje judovskih virov na drugi strani se še vedno ni razvilo v polnosti, kar ostaja ena izmed pomembnih nalog patrističnih znanosti 8 Notoričen primer objavljanja številnih besedil je npr. Dom Germain Morin (1861–1946). 9 Dva primera zadnjih let sta posebej pomembna, oba segata v leto 2012: maja je Marina Molin Pradel v kodeksu 17 münchenske Staatsbibliothek odkrila 29 Origenovih homilij k psalmom, dotlej izgubljenih; oktobra pa je v kodeksu kölnske Domsbibliothek Lukas Dorfbauer odkril delo Razlage evangelijev Fortunacijana Oglejskega, do tedaj znanega zgolj po treh kratkih fragmentih. 137 METODOLOŠKI UVOD v prihodnosti. Tozadevno se pojavljata dve komplementarni in divergentni metodološki liniji: ena poudarja kontinuiteto podedovanega, za drugo je v ospredju novitas christiana. Ekumenski pristop je v zadnjih desetletjih patrističnemu raziskovanju omogočil nova spoznanja in številne pravilnejše poglede na teme, ki so bile skozi zgodovino obložene s prtljago doktrinalnih sporov (npr. v sirskih študijah danes ne govorimo več o monofizitih, marveč miafizitih, ni več konfesionalnih oznak, kot so jakobinci, nestorijanci ipd.). Čeprav številni ugledni sodobni avtorji priznavajo, da je raziskovanje patrologa zelo težko povsem objektivno in neodvisno od njegove lastne konfesionalne pripadnosti (Crouzel 1970, 567), je po drugi strani treba priznati, da je patristična literatura nastajala v obdobju pred velikimi cerkvenimi razkoli (izjema so donatizem in pokalcedonske ločitve) in ima zato posebno ekumensko vrednost. Študij avtorjev druge kulture, npr. študij grških očetov za zahodnjake, odpira pot k večjemu razumevanju drugega, saj je treba vstopiti v miselnost nekoga, ki je drugačno kulturo izražal v drugačnem jeziku od našega. V zadnjem času se pojavlja vse bolj inkluzivni pristop k proučevanju cerkvene zgodovine, ki je tudi močno ekumensko zaznamovan, kar prinaša novo zanimanje za zgodnje krščanstvo, ki gre onkraj tradicionalnih kulturnih in geografskih meja. Pojavlja se vse večje zanimanje za Vzhod in vzhodne, najprej grške in tudi orientalne cerkvene očete, ki so na latinskem Zahodu manj znani. Feministični pristop je na drugi strani usmeril pozornost na vlogo in pomen žensk v zgodnjekrščanskem obdobju, kar ima, ko se izogibamo odklonilnim stališčem, posebno vlogo. Vedno večja specializacija posameznih ved vodi v poglobljeno in natančnejše proučevanje posameznih raziskovalnih področij. V zadnjem času vedno bolj vznika potreba po interdisciplinarnih pristopih, ki vklju- čujejo medsebojno razumevanje in sodelovanje med patrologi, zgodovinarji, biblicisti, liturgisti, arheologi, umetnostnimi zgodovinarji, klasičnimi filologi ipd. Zaradi vedno manjšega pomena, ki se humanistični kulturi in izobrazbi daje v šolstvu, upada poznavanje klasičnih jezikov, kar otežuje poglobljen študij besedil cerkvenih očetov. 138 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Cerkveno učiteljstvo je v zadnjih desetletjih večkrat poudarilo nenadomestljiv pomen patrističnega študija.10 Drugi vatikanski koncil je npr. poudaril vrednost patristične teologije, posebno eksegeze: »Da bi Cerkev globlje umevala Sveto pismo in bi svoje otroke neprenehoma hranila z Božjo besedo; zato primerno pospešuje preučevanje vzhodnih in zahodnih cerkvenih očetov in svetih bogoslužij.« (BR §23) Kot dopolnilo tomistični teološki v metodi je predlagana patristična teologija, katere vrednost je »zvesto po-v viroih sredovanje ter razjasnitev posameznih razodetih resnic« (BR §16). viro TiČN pisnih Posebno vlogo pri urejanju študija cerkvenih očetov ima dokument /paTris z naslovom Navodilo o študiju cerkvenih očetov v duhovniški vzgoji (lat. ščanskih aNskih Instructio de Patrum Ecclesiae studio in sacerdotali institutione), ki ga ŠČ je Kongregacija za katoliško vzgojo pripravila 10. novembra 1989 (10. zgodnjekr in jekr januarja 1990 je bilo objavljeno).11 Navodilo je prišlo v obdobju po kon-vskih zGoDN cilu, ko se je v Cerkvi zaradi premajhne povezanosti z živim cerkvenim , judo učiteljstvom na temelju Svetega pisma in svetega izročila pojavil razmah ovaNje progresizma in integrizma (Pojavnik 1990). Navodilo izraža misel, da pro-opisemskih učevanje cerkvenih očetov teologijo varuje pred golim biblicizmom, N razisk svet ujetništvom v lastno zgodovinsko obzorje s prilagoditvijo različnim mo-aNje i dernim filozofijam in ideologijam ter pred historicizmom ali sociologiz-ovanje avaj mom. Zdravilo za teološki integrizem, ki pretirano poudarja bodisi zgolj razisk : N in avje patristično teologijo bodisi npr. sholastiko, pa je razumevanje očetov v živi anje GL kontinuiteti. Gre za novo branje cerkvenih očetov v skladu z novo stopnjo vaj po na Tje v razvoju krščanskega nauka. Tre Zanimivo binarno perspektivo je predstavil kardinal Martini, ko je govoril o dveh metodoloških polih, v skladu s katerima je razumel aktualnost študija cerkvenih očetov: o tradiciji in kontrastu (Dal Covolo 1992, 13–14). Če prvi vidik pomaga k refleksiji o lastnih koreninah in zavedanju humu-sa, iz katerega prihajamo, drugi vidik postavlja ogledalo sodobnosti in jo kliče h korekciji. 10 Za predstavitev cerkvenih navodil papežev Janeza XXIII. in Pavla VI., Drugega vatikanskega koncila in pokoncilskih dokumentov glede študija cerkvenih očetov pred dokumentom iz leta 1989 gl. Vittorino Grossi, »Gli studi patristici nelle direttive recenti della Chiesa«, Seminarium 17 (1977): 56–85. 11 Slovenski prevod je dostopen tudi na spletu: http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/CD44.html 139 METODOLOŠKI UVOD 3.1.3 Pomožne vede Patrolog mora kot strokovnjak v sebi združevati različne kompetence: literarne in filološke, zgodovinske, teološke in duhovne. Čeprav monografija obravnava predvsem raziskovanje pisnih virov, je treba opozoriti na nujno interdisciplinarnost, ki v veliki meri zaznamuje sodobno preučevanje zgodnjekrščanskega obdobja (Quacquarelli 1989; 1999). Iz tega sledi, da je patrologija soočena z izzivom rabe številnih po-možnih ved, ki preko proučevanja materialnih ostankov omogočajo boljše razumevanje pisnih virov. Tozadevno so izjemnega pomena arheologija, proučevanje vidne kulture (umetnosti), ikonografija, epigrafika (veda o napisih), paleografija (veda o pisavah), kodikologija (veda o procesu nastanka antičnih in srednjeveških rokopisov), ekdotika, filologija, antični jeziki, lingvistika, numizmatika, geografija, historiografija, statistika, kronologija.12 3.1.3.1 Historiografija Odnos z zgodovinsko znanostjo je še posebej ključen za pravilno umestitev patrologije, saj sta si kot vedi vzajemno potrebni. »Zgodovinska razse- žnost, ki je bila v znanstveno delo teologov pritegnjena v začetku 20. stol., je med drugim opozorila tudi na cerkvene očete. Ta nova obogatitev teološke znanosti ni bila izredno koristna in rodovitna le za boljše poznavanje začetkov krščanstva, nastanka in zgodovinskega razvoja različnih vprašanj in nauka, marveč tudi zaradi tega, ker so se ob študiju očetov oblikovali nekateri zares izobraženi in modri občudovalci, ki so opozorili na življenjsko zvezo med izročilom in zelo perečimi problemi sedanjega trenutka.« (ŠCO §6) Potrebna je tesna povezava z vedo o zgodovini Cerkve, »ker ta omogoča enovit pogled na probleme, dogodke, izkušnje ter doktrinalne, duhovne, pastoralne in socialne pridobitve raznih dob« (ŠCO §60). V skladu z maksimo, da je zgodovina neločljiva od zgodovinarja, ugledni cerkveni zgodovinar Henri-Irénée Marrou pravi, da je »zgodovina Cerkve locus theologicus« (Pasquato 1991, 58), in ne avtomatsko teološka 12 V nadaljevanju sta predstavljena le odnosa do zgodovinske in literarno-filološke vede. Za uvod v ostale naštete pomožne vede je zelo koristno delo Davida M. Schapsa, 2011, Handbook for Classical Research (London; New York: Routledge, 2011). 140 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič disciplina. To prepričanje označuje zapleten odnos med zgodovino in teologijo, ki je navzoč tudi v patrološki vedi. »Ker se ta študij patrologije/ patristike neposredno tiče namena, kakršnega ima teološki pouk v splo- šnem, ga moramo skupaj z njegovo metodo in njemu lastno snovjo imeti za temeljno ( principalis) učno disciplino. Ta predmet se ne more identi-ficirati ne z zgodovino Cerkve ne z dogemsko zgodovino, še manj pa z v zgodnjekrščansko literaturo.« (ŠCO §60,1) Kot lahko patrologija s svojimi v viroih znanji pomaga zgodovini do boljšega razumevanja določenega avtorja viro TiČN in njegovih del, mora zgodovina patrologiji vzajemno pripomoči do te-pisnih meljitejšega poznavanja zgodovinskih kontekstov in procesov. /paTris ščanskih aNskihŠČ 3.1.3.2 Filologija zgodnjekr in jekr vskih zGoDN Lingvistično-literarno (v splošnem: filološko) raziskovanje v patristiki deli- , judo mo na tri osnovne kategorije (vsaka razlikuje formalno in vsebinsko plat). ovaNje opisemskih • Zvrst N razisk svet Patristična literatura, ki glede na tematiko obsega najrazličnejša polja, kot aNje i so teologija, duhovnost, apologetika, filozofija, ekleziologija, hagiografija, ovanje avaj homiletika, liturgija, pastorala, epistolografija, himnografija in poezija, ob-razisk : N in avje sega številne literarne zvrsti: komentar, homilijo, govor, traktat oz. razpravo, anje GL pismo, potopis, centurije (zbirke s stotimi kratkimi odlomki), apoftegme vaj po na Tje (izreki), erotapokriseis oz. quaestiones et responsiones (vprašanja in od-Tre govori) itd. • Slog Vsak avtor razvije lasten slog, ki je sad njegove retorične izobrazbe, talenta, zgledov itd. • Register Kontekstualno določena raba jezika se imenuje register, ta pa je lahko visoko literaren ali pogovorni, pisni ali govorjeni ipd. Kar zadeva razmerje med besedilom in njegovim kontekstom, lahko po teoriji Michaela Hallidayja razberemo tri »kontekstualne vektorje«: področje (ang. field, narava druž- bene aktivnosti, npr. znanost, religioznost itd.), ton (ang. tenor, socialni 141 METODOLOŠKI UVOD odnos med komunikanti, npr. privzdignjeni slog zaradi višjega socialnega statusa) in način (ang. mode, modus komunikacije, npr. ustno sporazu-mevanje). (Bentein 2015) Lingvistične, literarne, stilistične oz. retorične analize besedil so nujno potrebne, saj iz njihovih del prepoznamo cerkvene očete kot naslednike klasične tradicije, ki je izoblikovala duha številnih izmed njih. Poznavanje klasične filologije kot humanistične znanosti – humanitas classica – je nujno za razumevanje razvoja patristične misli (Iacoangeli 1991). Filološki in literarni pristopi imajo v patrološkem raziskovanju veliko mesto, saj zgodnjekrščanska literatura obsega ogromen korpus besedil, ki ponujajo številne možnosti za raziskovanje z jezikovnega vidika glede na morfologijo, sintakso, besednjak itd. Ne dovolj poudarjen vidik je tudi estetska vrednost besedil. Filološko delo se osredotoča na kritično in zgodovinsko razumevanje ter interpretacijo besedil, idej določenega avtorja, odkrivanje njegove osebnosti, ugotavljanje antičnega duha v skladu s tem, kar nam je od tega obdobja ostalo. Natančneje rečeno, filološki pristop in tekstna kritika se ukvarjata z »rekonstruiranjem« avtentičnih dokumentov, kar dosegata preko razlage, popravljanja jezikovnih napak, razreševanja lakun, ugotavljanja zgodovine rokopisov in natisov. Razumevanje besedil vključuje najprej temeljito poznavanje jezika, tako morfologije kot sintakse, dalje poznavanje in analizo sloga, metrike, arheologije, zgodovinskega konteksta, virov in vzorov za besedila, usode besedila v stoletjih, ki so sledila njegovemu nastanku. V patrističnem kontekstu apliciranje filološke metode ni larpurlartistično, marveč mora služiti boljšemu razumevanju vsebine, ki je v večini primerov soteriološka, ima namen prenesti teološko sporočilo vesele novice. To dejstvo ne pomeni, da si patristična teologija prisvaja metode klasične filologije ad usum delphini, marveč da je materija proučevanja specifična prav zato, ker je sama v sebi v bistvu historia salutis in jo je zaradi tega treba obravnavati s skladu s tem. (Felici 1991) Čeprav je velika večina zgodnjekrščanske literature napisana bodisi v gr- ščini bodisi v latinščini, se predvsem v zadnjem času poudarja tudi študij besedil v ostalih jezikih patristične literature: sirščini, koptščini, gruzijščini, armenščini, arabščini, etiopščini, gotščini, starocerkveni slovanščini. 142 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Poleg multidisciplinarnosti, preko katere se patrologija oplaja z izsledki drugih ved, je potrebna tudi interdisciplinarnost patrologije v kontekstu teoloških ved, predvsem z bližnjimi vedami, kot so svetopisemska eksegeza in biblična teologija, zgodovina antične Cerkve, krščanska arheologija, liturgika, zgodovina teologije. »Interdisciplinarni stik ima svoje prvenstve-no mesto v dogmatiki, kjer se izdeluje sinteza, vendar pa pri tem lahko v pridobijo tudi številne druge stroke (moralna teologija, duhovna teologija, v viroih liturgika, še na poseben način biblična znanost), ki so potrebne obogatitve viro TiČN in prenovitve na osnovi zatekanja k patrističnim virom.« (ŠCO §55) pisnih /paTris ščanskih aNskih 3.1.4 Pristopi in metode v patrističnem raziskovanju ŠČ zgodnjekr in jekr Narava patrističnega raziskovanja, ki je pozitivna zgodovinska znanost, vskih zGoDN narekuje tudi določeno zgodovinsko-kritično metodo, ki ustreza temeljnim , judo namenom študija cerkvenih očetov (Liébaert, Spanneut in Zani 1988; Dal ovaNje Covolo 1991). opisemskih N razisk svet aNje i 3.1.4.1 Pristopi ovanje avaj razisk : N in avje V splošnem ločimo tri osnovne pristope k študiju in raziskovanju del anje GL cerkvenih očetov: zgodovinskega, teološkega (dogmatično-doktrinalne-vaj po na Tje ga) in literarno/filološkega. Tre Zgodovinski pristop ustreza vedi patrologije. Upošteva metodologijo proučevanja zgodovine Cerkve; v ospredju niso doktrinalne kontroverze, temveč npr. soočenje krščanske misli s poganskim svetom, zgodovina institucij, ki so omogočale razvoj teološkega premisleka, zgodovina teološke misli (Di Berardino in Studer 1993), študij posameznih avtorjev in njihovih del, proučevanje tekstualnih in biografskih vprašanj itd. Teološki (dogmatično-doktrinalni) pristop spada k patristiki (Amato 1991; Beumer 1972). Ukvarja se z razvojem dogem (dogemski razvoj, t. i. Dogmengeschichte) oz. zgodovino koncilov,13 razvojem kristološkega in tri-13 Prim. številne zvezke v nemški seriji Handbuch der Dogmengeschichte (Herder) oz. Kellyjevo zna-menito delo Early Christian Doctrines (London; New York: Continuum, 1985). 143 METODOLOŠKI UVOD nitaričnega nauka, herezij, soteriologije, mariologije, pnevmatologije, ekle-ziologije, eshatologije, moralne teologije, oblikovanjem svetopisemskega kanona itd. Literarni/filološki pristop uporablja veda o zgodnjekrščanski literaturi. Ukvarja se s tekstno kritiko, zgodovino predajanja besedil, literarnimi vprašanji itd. Čeprav ima vsak pristop svojo legitimnost in avtonomnost, je treba poudariti, da našteti trije pristopi niso medsebojno izključujoči, marveč so, nasprotno, povezani, tako da je ideal proučevanja v komplementarnosti med njimi (Siniscalco 1992, 73). Za opredelitev raziskovalne metodologije v patristiki služi tudi naslednja razdelitev, ki je za razliko od prejšnje, vsebinske, bolj formalne narave in lahko znotraj ene študije nastopa gradualno: • Zgodovinsko-kritična analiza se ukvarja z ugotavljanjem avtentičnosti oz. izvirnosti besedil. • Strukturalna analiza uporablja lingvistično komunikativne in semiološke metode. • Interpretativna analiza se posveča trem ravnem: zgodovini interpretacije (oz. eksegeze), eksistencialni in hermenevtični interpretaciji ter ustvarjalni interpretaciji. Prva raven (zgodovina interpretacije) je strogo omejena na analizo same interpretacije, njene vire in njeno kasnejšo recepcijo, t. i. Wirkungsgeschichte; druga raven (eksistencialna/hermenevtična interpretacija) do-ločeno besedilo razlaga v luči njegovih lastnih hermenevtičnih pogojenosti ter omogoča transtemporalno eksistencialno relevantnost; tretja raven (ustvarjalna interpretacija) ponuja največ svobode pri aktualizaciji oz. modifikaciji sporočil besedil v najrazličnejše forme (umetnost, filozofija, pastorala …). 144 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič 3.1.4.2 Metoda Že v patrističnem času je teologija obsegala raznovrsten spekter teoloških metod (Beumer 1972, 17–60), zato je tudi v sodobnem času za raziskovanje patristične literature potrebno sodelovanje različnih metod, ki skupaj tvorijo lastno, avtonomno metodo patrističnega raziskovanja. v v viroih Čeprav je patrologija v kontekstu teološkega študija in teološke sinteze v in-viro TiČN terdisciplinarni vlogi, vsekakor ohranja svojo avtonomijo in lastne metode; pisnih iuxta propria principia. »Pri lotevanju patrističnega študija je potrebno /paTris upoštevati predvsem avtonomijo patristike/patrologije kot samostojne ščanskih aNskih discipline z lastno metodo v obsegu korpusa strok, ki so predmet teolo- ŠČ škega pouka.« (ŠCO §50) Avtonomija patristične vede (npr. od sistematične zgodnjekr in jekr teologije) pa na drugi strani ne vodi k zlitju z literarno kritiko, saj jo od vskih zGoDN te kljub isti materiji loči formalna razlika lastnih in avtonomnih kriterijev. , judo Čeprav sta vedi različni, nista ločeni, temveč komplementarni. ovaNje opisemskih Zgodovinsko-kritična metoda, ki omogoča zgodovinsko-kulturno ambien-N razisk svet tacijo, se v patristiki uporablja na podoben način kot v bibličnih znanostih, aNje i vendar se je treba zavedati tudi njenih meja in jo dopolnjevati z metodami ovanje avaj moderne literarne analize in s hermenevtiko. »Ker gre (pri patrologiji) razisk : N in avje za teološko disciplino, ki se na vseh svojih stopnjah razvija ad lumen fidei, anje GL zato svoboda raziskovanja ne sme svojega predmeta skrčiti na območje vaj po na Tje čiste filologije ali zgodovinske kritike. Pozitivna teologija mora namreč kot Tre prvo predpostavko prepoznati nadnaravno naravo svojega predmeta ter nujnost upoštevanja cerkvenega učiteljstva.« (ŠCO §54) Eksaktnost metode kot nenadomestljive komponente objektivne veljavnosti slehernega patrističnega raziskovanja »ne izključuje vnaprejšnje usmeritve in ne preprečuje aktivne udeleženosti vernega raziskovalca, ki se v skladu s svojim sensus fidei giblje in napreduje v ozračju vere« (ŠCO §54). V razmerju do dogmatike patristika ohranja svojo avtonomnost, vendar tesno sodeluje z dogmatiko. »Dogma se trudi predvsem za poenotenje. Tako kakor vsem teološkim strokam daje dogmatika tudi patristiki poeno-tujoč pogled na vero, ko pomaga sistematizirati delne izsledke ter nakazuje smeri za raziskovanja in za didaktično dejavnost. Patristika s svoje strani služi dogmatiki v tem, da začrtuje in natančneje določa tisto delo posredo-vanja Božjega razodetja, ki so ga očetje razvijali v Cerkvi in v svetu svojega 145 METODOLOŠKI UVOD časa. S polnim upoštevanjem specifičnosti zgodovinsko-kritične metode skuša opisati podobo teologije in krščanskega življenja patristične dobe v njeni zgodovinski stvarnosti.« (ŠCO §53) V nasprotju s preteklim razumevanjem je uveljavljanje patrologije v ŠCO kot samostojne vede velika novost, saj tako ni več zgolj nekakšna pomožna znanost ali še ena ancilla teologije, ki bi bila instrumentalizirana za dogmatične oz. apologetične namene ali bila tolerirana kot dodatek k zgodovini Cerkve (Bergamelli 1991, 20–21). Konkreten primer prispevka patristične teologije k dogmatični oz. sistematični teologiji je očiten v vztrajanju pri notranji povezanosti med ontologijo (kristologijo), soteriologijo in antropologijo (Amato 1991, 100). Patristična teologija uči sintezno mišljenje, kar je za postmoderni fra-gmentirani svet – je teologija kot znanost tu izjema? – izjemnega pomena. Ni dovolj zgolj osnovna shema, v skladu s katero so večinoma narejeni patrološki priročniki – življenje, dela, nauk – marveč je treba iskati živ stik z viri in hkrati tudi oblikovati sintezno teološko mišljenje. 3.1.4.3 Metodološke nevarnosti Znanstvena objektivnost zahteva varovanje pred vnaprejšnjimi sodbami ali predsodki, ki se na patrističnem področju običajno kažejo v dveh ten-dencah: »Prva se po črki oklepa spisov očetov, medtem ko prezira živo izročilo Cerkve in postpatristično Cerkev vse do današnjih dni pojmuje kot napredujoče propadanje; druga zgodovinski podatek instrumentalizira v samovoljno aktualizacijo, ki ne upošteva zakonitega napredka in objektivnosti stanja.« (ŠCO §55) Prva skrajnost je prepričanje o anahronističnem zlitju v čas nastanka patrističnih spisov brez upoštevanja razvoja žive tradicije Cerkve, t. i. ar-heologizem. Tako raziskovanje predstavlja beg v preteklost, zatekanje k mehaničnemu pasivnemu ponavljanju preteklih modelov. Avguštin lepo opisuje pravilen smisel raziskovanja preteklosti, ko predstavlja svojo teorijo časa: če je prihodnost expectatio, upajoče pričakovanje, in je 146 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič sedanjost contuitus, jasen pogled na trenutno, je preteklost memoria, živ spomin.14 Pravega pogleda na sedanjost ali prihodnost ni brez spominjanja preteklosti. Druga skrajnost, ki se je resna patristična znanost mora varovati, je t. i. arbitrarno aktualiziranje, ko so zgodovinska obdobja instrumentalizirana v za podporo različnim sodobnim idejam. V delih zgodnjekrščanskih avtor-v viroih jev patrolog ne sme iskati odgovorov na vprašanja, ki si jih avtorji sami niso viro TiČN zastavljali, niti vanje projicirati svojih lastnih težav oz. težav svojega časa. pisnih /paTris Patristika je bila dolga stoletja pogojena s konfesionalnim pristopom, kar ščanskih aNskih je v zadnjem času preseženo, saj se vse bolj poučuje tudi zunaj ozkih ŠČ okvirov teoloških fakultet in bogoslovij. Če je prebujeno zanimanje za dela zgodnjekr in jekr cerkvenih očetov zunaj tradicionalnih krogov vsekakor spodbudno, velja vskih zGoDN pri tem pozornost nameniti določenemu hermenevtičnemu problemu, , judo ki nastane, ko določeno besedilo iztrgamo iz žive tradicije razumevanja. ovaNje opisemskih N razisk svet 3.1.4.4 Naloge patrološkega raziskovanja aNje i ovanje avaj V splošnem je namen patrologije »predstaviti dober splošni pregled očerazisk : N in avje tov, njihovih del ter osebnih značilnosti s postavitvijo njihove pastoral-anje GL ne in literarne dejavnosti v zgodovinski kontekst« (ŠCO §51). Patrologija vaj po na Tje stremi k natančni rekonstrukciji misli posameznega avtorja oz. obdobja. Tre Ne razsoja o etiketah pravovernosti in krivoverja, marveč opisuje dogodke, besedila, ljudi (Crouzel 1970). Razlikujemo štiri osnovne načine raziskovanja oz. predstavitve snovi (ŠCO §58). • Analitični način vključuje študij posameznih očetov oz. del. • Panoramski način omogoča splošni pogled na patristično dobo in njene predstavnike. Koristen je za začetno uvedbo v študij očetov, ne pa za neposreden stik z viri in za poglobitev vanje. 14 Za slovito tematizacijo spomina gl. Avguštin, Izpovedi 11,20,26. 147 METODOLOŠKI UVOD • Monografski način predstavi katerega od najbolj reprezenta-tivnih očetov. Posebno je primeren za spoznanje konkretne metode študija očetov in za poglabljanje v njihovo misel. • Tematski način preišče kako temeljno misel z osvetlitvijo njenega razvoja v patrističnih delih. Raziskovanje na področju patrologije obsega številna in zelo široka področja: pripravljanje kritičnih izdaj, ugotavljanje avtorstva in datacijo nastanka, proučevanje posameznih avtorjev, žanrov, idej, pojmov, konceptov, naukov, kulture itd. Obstaja veliko študij diahronega proučevanja npr. patristične interpretacije določenega svetopisemskega odlomka oz. zgolj vrstice, osebe, ideje … Raziskovanje se lahko omeji tudi na vprašanja glede kronologije in geografije prvih obdobij Cerkve ipd. Pripravljanje kritičnih izdaj oz. ekdotika pomeni delo z rokopisi: klasifi-ciranje, ugotavljanje njihove genealogije, medsebojnega odnosa, iskanje najstarejše in torej potencialno najbolj izvirne različice besedila. S pomoč- jo različnih verzij, ki obsegajo prepise iz različnih obdobij, se vzpostavlja najbolj verjetno besedilo; razhajanja pa se zabeležijo v kritični aparat. Potrebno je tudi raziskovanje različnih vmesnih etap besedila in poten-cialnih uredniških posegov, ki so besedilo spremenili ne zgolj v smislu korekcije jezikovnih napak, marveč pogosto tudi zaradi doktrinalnih razhajanj. Treba je ugotoviti izvor različnih navedkov, vplivov, sklicevanj. V sodobnem času se poleg prvotiskov, t. i. editio princeps, ki določeno besedilo iz rokopisa prvič predstavljajo natisnjeno v urejeni izdaji, pojavlja potreba po čedalje bolj natančnih kritičnih izdajah del, ki so v preteklosti že doživela izdajo (t. i. revizija). Tudi če vmes niso bila odkrita nova besedila, se pogosto pokaže, da so uredniki iz 16., 17., 18. ali 19. stol. uporabljali zelo ozek nabor rokopisov in zato njihove izdaje niso dovolj natančne. S pomočjo novih odkritij besedil, ki so bila lahko popolnoma neznana ali pa znana zgolj po naslovu, avtorju ali v nekaj fragmentih, je mogoče vzpostaviti boljše poznavanje že obstoječih besedil s pomočjo jezikovne analize, analize vpliva, primerjanja itd. (Simonetti 1992). Ugotavljanje avtorstva je naslednja velika naloga patrologije. Pojav, ko je določeno besedilo pripisano nepravemu avtorju, imenujemo psevdoni-mija (oz. psevdoepigrafija). Ta problematika je znana že iz eksegetskih študij, ko se ugotavlja resnično avtorstvo npr. nekaterih pavlinskih pisem, 148 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič medtem ko v svetu zgodnjekrščanske literature to vprašanje dobi nove razsežnosti. Obstajajo namreč različni razlogi za dvom o določenih avtorjih, ki jim je tradicija pripisala različna dela. Včasih je do tega prišlo nenamer-no, pogosto so se dela bolj spornih avtorjev ohranila pod imeni doktri-nalno in moralno bolj »nespornih« piscev, zato obstajajo obsežni korpusi besedil, pripisani npr. t. i. Psevdo-Janezu Krizostomu, Psevdo-Avguštinu, v Psevdo-Ambroziju itd. Pogosto je nalogi ugotavljanja resničnega avtorstva v viroih pridano tudi vprašanje določanja čim natančnejše datacije dela. viro TiČN pisnih Filološko delo znotraj patrološkega raziskovanja se ukvarja z različni- /paTris mi vprašanji jezika, slovnice, sloga, literarnih zvrsti, retoričnih figur itd. ščanskih aNskih Pogosto je pri tovrstni analizi nujno potrebna primerjava s klasičnimi av- ŠČ torji poganske antike. zgodnjekr in jekr vskih zGoDN Ena najpomembnejših nalog patrologije je raziskovanje patristične termi- , judo nologije in različnih pomenov osrednjih pojmov. Ti imajo lahko različna ovaNje miselna ozadja: biblično, filozofsko, pravno, ljudsko …; pomembno je teme-opisemskih ljito preučiti razvoj pomenov teh konceptov, da lahko pravilno razumemo N razisk svet patristično rabo. Odveč je poudariti nujo po minucioznosti pri tem delu, aNje i kar dokazujejo številni primeri kompleksnih pojmov, kot so ὁμοούσιος, ovanje avaj θεοτόκος, ὑπόστασις, οὐσία ali πρόσωπον v grščini in natura, substantia, mens razisk : N in avje ali persona v latinščini. anje GL vaj po na Tje Patristična literatura se je razvila iz razlage Svetega pisma – očetje kot »divi-Tre norum librorum tractatores« (Avguštin, De lib. arb. 3,21,59; De Trin. 2,1,2) – zato je proučevanje patristične eksegeze temeljnega pomena za skoraj vsako patrološko raziskovanje. Čeprav sta bila Origen in Hieronim edina, ki sta poznala hebrejščino in na podlagi tega pisala razlage, je za temeljito obravnavo patristične eksegeze potrebno poznavanje masoretskega hebrejskega besedila, Septuaginte (in njenih treh revizij, ki so jih pripravili Akvila, Simah in Teodotion) v grščini, prvih prevodov v latinščino (Itala oz. Afra, t. i. Vetus Latina) in seveda slavne Vulgate, sirske Pešite in sirske tradicije prevoda Septuaginte ter drugih verzij Svetega pisma v oriental-nih jezikih. Če je dolga leta za patristični pristop k razlagi veljala klasič- na razdelitev na dobesedno in duhovno,15 se v zadnjem času spričo vse 15 Janez Kasijan je prvi, ki na začetku 5. stol. uvede četverno razdelitev pomenov Svetega pisma: zgodovinski, alegorični, anagoški, tropološki. »Omenjene štiri figure se, če hočemo, stekajo v eno, tako 149 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV natančnejšega raziskovanja uveljavlja vse večja diferenciacija in se vse bolj zavedamo pomanjkljivosti ekskluzivno shematičnega prikaza. »Na patristični študij škodljivo vplivajo tudi nekatere sedanje enostranske eksegetske metode. Moderna eksegeza, ki išče pomoč pri literarni in zgodovinski kritiki, zatemnjuje eksegetske prispevke očetov, jih poenostavlja in jih v bistvu pojmuje kot nepotrebne za poglobljeno poznavanje Svetega pisma. Take usmeritve ne le da osiromašijo in popačijo samo eksegezo, ker razbijajo njeno naravno edinost z izročilom, temveč tudi nedvomno zmanjšujejo spoštovanje in interes za patristična dela. Eksegeza očetov bi nam, nasprotno, mogla odpreti oči za druge razsežnosti duhovnega razlaganja in hermenevtike, ki bi tako dopolnjevale zgodovinsko-kritično razlago, saj bi jo obogatile z globokimi teološkimi uvidi.« (ŠCO §9) V splošnem sta tako patristična literatura kot patristično raziskovanje retrospektivna glede na usmeritev; napajata se pri preteklosti, kar pa ne pomeni, da nista usmerjena tudi v sedanjost in prihodnost. 3.2 Seznam okrajšav zgodnjekrščanskih virov V nadaljevanju so po abecedi, glede na ime, navedeni pomembnejši patristični avtorji. To je zapisano v slovenjeni obliki, čemur je v oklepaju dodana latinska kratica imena. V problem morebitnega spornega avtorstva pri posameznih delih se tu ne spuščamo. Občasna nekonsistentnost v zapi-sovanju črke »i« v latinščini (i ali j) je izbrana v prid sledenju zapisa v avto-ritativnih seznamih ( Thesaurus Linguae Latinae za latinske in A Patristic Greek Lexicon za grške avtorje). da je eden in isti Jeruzalem mogoče razumeti četverno: zgodovinsko pomeni mesto Judov; alegorično predstavlja Kristusovo Cerkev; anagoško je nebeško Božje mesto, ki je mati nas vseh; tropološko je človeška duša, ki jo Gospod pod tem imenom hvali ali graja [Igitur praedictae quattuor figurae in unum ita si volumus confluunt, ut una atque eadem Jerusalem quadrifariam possit intelligi: secundum historiam civitas Judaeorum, secundum allegoriam Ecclesia Christi, secundum anagogen civitas Dei illa coelestis quae est mater omnium nostrum, secundum tropologiam anima hominis, quae frequenter hoc nomine aut increpatur, aut laudatur a Domino.].« ( Coll. 14,8,4) 150 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Naslovi del so večinoma zapisani v latinski (oz. latinizirani) obliki, slovenski prevod naslova pa je dodan v primerih, ko je že na voljo slovenski prevod dela oz. je delo tudi sicer znano pod slovenskim naslovom. Uporabljamo nekatere splošne okrajšave, npr. Ep. (pismo), Fr. (fragment), Hom. (homilija), Ser. (govor). v v viroih 3.2.1 Grška besedila viro TiČN pisnih Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod /paTris ščanskih aNskih Anastazij Sinajski (Anast. S.) ŠČ zgodnjekr Haer. De haeresibus in jekr Hod. Hodegos (= Viae dux) vskih zGoDN , judo Qu. et resp. Quaestiones et responsiones ovaNje opisemskih Andrej Kretski (Andr. Cr.) N razisk svet Agath. Iambi ad Agathonem aNje i ovanje Can. mag. Canon magnus Veliki kanon avaj razisk : N in Or. Orationes avje anje GL vaj po na Tje Apoftegme Tre Apophth. Mac. Apophthegmata Macarii Aegyptii Aeg. Apophth. Patr. Apophthegmata Patrum Izreki puščavskih očetov Arij (Ar.) Ep. Alex. Ep. ad Alexandrum Alexandrinum Ep. Const. Ep. ad Constantinum Ep. Eus. Ep. ad Eusebium Nicomediensem Thal. fr. De Thalia fragmenta ex Athanasio Atanazij Aleksandrijski (Ath.) Apol. Const. Apologia ad Constantium 151 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Apol. sec. Apologia secunda (= Apologia contra Arianos) Ar. Orationes adversus Arianos C. Gent. Contra gentes Decr. De decretis Nicenae synodi Dion. De sententia Dionysii Ep. Epistulae Ep. encycl. Ep. encyclica Ep. fest. Epistulae festales Ep. Serap. 1–4 Epp. ad Serapionem Fug. Apologia de fuga sua H. Ar. Historia Arianorum Hen. sōm. Henos sōmatos Inc. De incarnatione O učlovečenju Inc. et c. Ar. De incarnatione et contra Arianos Mor. et val. De morbo et valitudine Narr. fug. Narratio ad Ammonium episcopum de fuga sua Syn. De synodis Tom. Tomus ad Antiochenos Vit. Ant. Vita Antonii Antonovo življenje Atenagora (Athenag.) Leg. Legatio (= Supplicatio = Deprecatio pro Poslanstvo Christianis) Res. De resurrectione mortuorum O vstajenju mrtvih Barnaba / Barnabae epistula Barnabovo pismo Ps.- (Barn.) Barn. 152 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Bazilij Veliki (Bas.) Ascet. disc. Sermo de ascetica disciplina Ascet. Sermones ascetici v Hex. Homiliae in Hexaëmeron v viroih Hom. in Ps. Homiliae in Psalmos viro TiČN Reg. br. Regulae brevius tractatae pisnih /paTris Reg. fus. Regulae fusius tractatae ščanskih aNskih Spir. Liber de Spiritu Sancto ŠČ zgodnjekr in jekr Ciril Aleksandrijski (Cyr. Al.) vskih zGoDN Ador. De adoratione in spiritu et veritate , judo ovaNje Apol. orient. Duodecim capitum defensio adversus orientales episcopos opisemskih N razisk svet Apol. Thds. Apologeticus ad imperatorem aNje i Theodosium ovanje avaj Apol. Thdt. Apologeticus contra Theodoretum razisk : N in avje Arcad. De recta fide ad Arcadiam et Marinam anje GL vaj po na Chr. un. Quod unus sit Christus Tje Tre Glaph. Glaphyra in Pentateuchum Gen.–Dt. Hom. div. Homiliae diversae Inc. De incarnatione Jo. Commentarius in Joannem Juln. Contra Julianum Lc. Fragmenta commentarii in Lucam Libell. Libellus Nest. Contra Nestorium Ps. Explanatio in Psalmos Rom. Explanatio in Romanos 153 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Schol. inc. Scholia de incarnatione Thes. Thesaurus de Trinitate Trin. De Trinitate Ciril Jeruzalemski (Cyr. H.) Catech. 1–18 Catecheses illuminandorum Krstne kateheze Catech. 19–23 Catecheses mystagogicae Mistagoške kateheze Diadoh iz Fotike (Diad.) Did. Didache Didahe/Nauk dvanajstih apostolov Perf. De perfectione spirituali Asketska razprava o duhovnem spoznanju in razločevanju Didim Slepi (Didym.) 1 Cor. Fragmenta in Epistulam i ad Corinthios 2 Cor. Fragmenta in Epistulam ii ad Corinthios Cant. Fragmentum in Canticum canticorum Dial. haer. Dialogus Didymi Caeci cum haeretico Eccl. Commentarii in Ecclesiasten Enarrat. Ep. In Epistulas Catholicas brevis enarratio Cath. Gen. In Genesim Heb. Fragmentum in Epistulam ad Hebraeos Incorp. De incorporeo Jer. Fragmenta in Jeremiam Jo. Fragmenta in Joannem Job Commentarii in Job Man. Contra Manichaeos 154 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Oct. Reg. Commentarii in Octateuchum et Reges Philos. Ad philosophum Prov. Fragmenta in Proverbia v Frag. Ps. Fragmenta in Psalmos v viro Com. Ps. Commentarii in Psalmos ih viro TiČN Rom. Fragmenta in Epistulam ad Romanos pisnih /paTris Trin. De Trinitate ščanskih Zach. Commentarii in Zachariam aNskihŠČ Diogn. Ep. ad Diognetum Pismo Diognetu zgodnjekr in jekr vskih zGoDN Dionizij Areopagit (Dion. Ar.) , judo C. hier. De caelesti hierarchia O nebeški hierarhiji ovaNje D. nom. De divinis nominibus O Božjih imenih opisemskih N razisk svet E. hier. De ecclesiastica hierarchia O cerkveni hierarhiji aNje i ovanje Myst. De mystica theologia O mistični teologiji avaj razisk : N in avje Epifanij Salaminski (Epiph.) anje GL vaj po Anc. Ancoratus na Tje Tre Exp. fid. Expositio fidei Haer. Panarion (= Adversus lxxx haereses) Evzebij Cezarejski (Eus.) Chron. Chronicon Coet. sanct. Ad coetum sanctorum Dem. ev. Demonstratio evangelica E. th. De ecclesiastica theologia Ecl. Eclogae propheticae Hist. ec. Historia ecclesiastica Hier. Contra Hieroclem 155 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Is. Commentarius in Isaiam L. Const. De laudibus Constantini Marcell. Contra Marcellum Onomast. Onomasticon P. e. Praeparatio evangelica Pasch. De solemnitate paschali Ps. Commentarius in Psalmos Theoph. Theophania Vit. Const. Vita Constantini Gregor Nazianški (Gr. Naz.) Carm. Carminum libri duo Or. Orationes Govori Evagrij Pontski (Evagr. Pont.) Antirrh. Antirrheticus Ugovarjalec Cap. cogn. Capita cognoscitiva Motrenja Cap. gnost. Capita gnostica Gnostična poglavja Cap. par. Capita paraenetica Druga poglavja Cap. XXXIII Capitula XXXIII sive Definitiones Triintrideset poglavij passionum animae ali Opredelitve strasti duše Eul. Tractatus ad Eulogium Evlogiju Gnost. Gnosticus Gnostik Inst. Institutio sive Paraenesis ad monachos Spodbuda samotarjem Mal. cogit. De malignis cogitationibus O mislih Oct. spir. De octo spiritibus malitiae O osmih hudobnih duhovih Or. De oratione O molitvi 156 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Pract. Practicus Praktik Rer. mon. Rerum monachalium rationes Osnove samotarskega življenja Schol. Eccl. Scholia in Ecclesiasten Sholije k Pridigarju v Schol. Iob. Scholia in Iob Sholije k Jobu v viroih viro Schol. Lc. Scholia in Lucas evangelium Sholije k Lukovemu TiČN evangeliju pisnih /paTris Schol. Prov. Scholia in Proverbia Sholije k Pregovorom ščanskih aNskih Sent. al. Aliae sententiae Druge gnome ŠČ zgodnjekr Sent. mon. Sententiae ad monachos Samotarjem in jekr v samostanih vskih zGoDN in skupnostih , judo Sent. spir. Spiritales sententiae per alphabeticum Duhovne gnome ovaNje dispositae v abecednem zaporedju opisemskih N razisk Sent. virg. Sententiae ad virgines Spodbuda za device svet aNje i Vit. De vitiis quae oposita sunt virtutibus Razprava o nekrepostih, ovanje avaj ki so nasprotne razisk : N krepostim in avje anje GL vaj po Filostorgij (Philost.) na Tje Tre Hist. e. Historia ecclesiastica Gregor iz Nise (Gr. Nyss.) Abl. Ad Ablabium, Quod non sint tres dei An. et res. De anima et resurrectione Razgovor o duši in vstajenju Antirrh. Antirrheticus adversus Apolinarium Arium. Adversus Arium et Sabellium Ascens. In ascensionem Christi oratio Bapt. Adversus eos qui baptismum differunt Bas. In Basilium fratrem 157 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Beat. De beatitudinibus Benef. De beneficientia Cant. In Canticum canticorum Cast. Adversus eos qui castigationes aegre ferunt Deit. Evag. De deitate adversus Evagrium Deit. Fil. De deitate Filii et Spiritus Sancti Diem Lum. In diem luminum Diem Nat. In diem natalem Eccl. In Ecclesiasten homiliae Ep. Can. Ep. canonica ad Letoium episcopum Ep. Epistulae Eun. Contra Eunomium Eust. Ad Eustathium, De sancta Trinitate Fat. Contra fatum Flacill. Oratio funebris in Flacillam imperatricem Fornic. Contra fornicarios oratio Graec. Ad Graecos Hex. Apologia in Hexaemeron Infant. De infantibus praemature abreptis Inscr. In inscriptiones Psalmorum Inst. De instituto christiano Lucif. res. In luciferam sanctam domini resurrectionem Maced. Adversus Macedonianos, De Spiritu Sancto Macr. Vita sanctae Macrinae Življenje svete Makrine 158 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Mart. In XL Martyres Melet. Oratio funebris in Meletium episcopum Mort. De mortuis oratio v Occ. dom. De occursu Domini v viro Op. hom. De hominis opificio ih viro TiČN Or. cat. Oratio catechetica magna pisnih /paTris Or. dom. De oratione dominica O Gospodovi molitvi ščanskih Parad. Sermo de paradiso aNskihŠČ Pent. De Spiritu Sancto sive in Pentecosten zgodnjekr in jekr Perf. De perfectione vskih zGoDN Petr. Ad Petrum fratrem de differentia , judo ovaNje essentiae et hypostaseos Prof. De professione christiana opisemskih N razisk svet Pulcher. Oratio consolatioria in Pulcheriam aNje i ovanje avaj Python. De Pythonissa razisk : N in Quat. Uni In illud: Quatenus uni ex his fecistis avje anje GL mihi fecistis vaj po na Tje Ref. Eun. Refutatio confessionis Eunomii Tre Salut. Pasch. In sanctum et salutare Pascha Sanct. Pasch. In sanctum Pascha Sext. Ps. In sextum Psalmum Simpl. Ad Simplicium, De fide Steph. In sanctum Stephanum Thaum. De vita Gregorii Thaumaturgi Theod. De sancto Theodoro Theoph. Ad Theophilum, Adversus Apolinaristas 159 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Trid. spat. De tridui inter mortem et resurrectionem domini nostri Iesu Christi spatio Tunc et ipse In illud: Tunc et ipse Usur. Contra usurarios oratio Virg. De virginitate O devištvu Vit. Moys. De vita Moysis O Mojzesovem življenju Hermas (Herm.) Past. Pastor Pastir Hipolit Rimski (Hipp.) Antichr. Demonstratio de Christo et antichristo Ben. Jac. De benedictione Jacobi Can. pasch. Canon paschalis Cant. Mos. In canticum Mosis Dan. Commentarium in Danielem Fr. in Pr. Fragmenta in Proverbia Fr. in Ps. Fragmenta in Psalmos Graec. Adversus Graecos Haer. Refutatio omnium haeresium (Philosophoumena) In Cant. In Canticum canticorum Jud. Demonstratio adversus Judaeos Noet. Contra haeresin Noeti Trad. ap. Traditio apostolica Ignacij Antiohijski (Ign.) Eph. Ep. ad Ephesios Pismo Efežanom Magn. Ep. ad Magnesios Pismo Magnezijcem 160 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Phld. Ep. ad Philadelphios Pismo Filadelfijcem Pol. Ep. ad Polycaprum Pismo Polikarpu Rom. Ep. ad Romanos Pismo Rimljanom v Smyrn. Ep. ad Smyrnaeos Pismo Smirnčanom v viro Trall. Ep. ad Trallianos Pismo Tralčanom ih viro TiČN pisnih Irenej Lyonski (Iren.) /paTris Adv. haer. Adversus haereses Zoper krivoverstva ščanskih aNskih Epid. Epideixis tou apostolikou kērygmatos Prikaz apostolskega ŠČ nauka zgodnjekr in jekr vskih zGoDN Janez Damaščan (Jo. D.) , judo Disp. Disputatio Christiani et Saraceni ovaNje F.o. De fide orthodoxa opisemskih N razisk svet Haer. Liber de haeresibus aNje i ovanje Imag. De sacris imaginibus orationes avaj razisk : N Parall. Sacra parallela in avje anje GL vaj po Janez Krizostom (Chrys.) na Tje Tre Catech. Catechesis Comm. in Gal. Commentarium in Galatos Exp. in Job Specimen expositionis in Job Exp. in Ps. Expositiones in Psalmos Hom. in Gen. Homiliae in Genesim Hom. in I Cor. Homiliae in Epistulam I ad Corinthios Hom. in II Cor. Homiliae in Epistulam II ad Corinthios Hom. in Jo. Homiliae in Johannem Hom. in Mt. Homiliae in Matthaeum Hom. in Rom. Homiliae in Romanos 161 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Incomprehens. De incomprehensibili Dei natura Jud. Adversus Judaeos Pasch. Homilia in sanctum pascha Sac. De sacerdotio O duhovništvu Serm. in Gen. Sermones in Genesim Thdr. Ad Theodorum lapsum Virgin. De virginitate Janez Lestvičnik/Klimak (Jo. Clim.) Past. Liber ad pastorem Scal. Scala paradisi Justin Mučenec (Just.) 1 Apol. Apologia i Prva apologija 2 Apol. Apologia ii Druga apologija Dial. Dialogus cum Tryphone Judaeo Razgovor z Judom Trifonom Klemen Aleksandrijski (Clem. Al.) Ecl. Eclogae propheticae Exc. Thdot. Excerpta ex Theodoto Hyp. Hypotyposes Paed. Paedagogus Prot. Protrepticus Q. d. s. Quis dives salvetur Str. Stromateis Klemen Rimski (Clem. R.) 1/2 Clem. Ep. Clementis ad Corinthios Prvo/Drugo Klemenovo pismo 162 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Makarij Egiptovski/Veliki (Mac. Aeg.) Ep. mag. Epistula magna Serm. asc. Sermones ascetici et epistulae II–LXIV (Collectio I) v v viro Hom. spir. Homiliae spiritales (Collectio II) ih viro TiČN Serm. col. III Sermones XLIII (Collectio III) pisnih /paTris Serm. col. IV Sermones XXVI (Collectio IV) ščanskih aNskih (tudi: M. Spoznavalec, ŠČ Konfesor, Pričevalec) zgodnjekr Maksim Izpovedovalec (Max. Conf.) in jekr Ambig. Ambiguorum liber vskih zGoDN , judo Anim. Opuscula de anima ovaNje Ascet. Liber asceticus opisemskih N razisk Cap. 1–5 Capitum quinque centuriae Stotice svet aNje i Cap. theol. Capitum theologicorum ovanje avaj et oeconomicorum duae centuriae razisk : N in avje Carit. 1–4 Capitum de caritate quattuor centuriae Stotice o ljubezni anje GL vaj po Comput. Computus ecclesiasticus na Tje Tre Exp. Ps. 59 Expositio in Psalmum lix Myst. Mystagogia Mistagogija Opusc. Opuscula theologica et polemica Or. dom. Expositio orationis dominicae Razlaga Gospodove molitve Pyrr. Disputatio cum Pyrrho Qu. dub. Quaestiones et dubia Qu. Thal. Quaestiones ad Thalassium de scriptura Qu. Theop. Quaestiones ad Theopemptum Schol. c. h. Scholia in Dion. Ar. c. h. 163 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Schol. d. n. Scholia in Dion. Ar. d. n. Schol. e. h. Scholia in Dion. Ar. e. h Schol. epp. Scholia in Dion. Ar. epistulas Dion. Ar. Schol. myst. Scholia in Dion. Ar. myst. Mart. Pol. Martyrium Polycarpi Metod Olimpski (Meth.) Arbitr. De libero arbitrio Res. De resurrectione Symp. Symposium Nonos iz Panopolisa (Nonn.) Par. Jo. Paraphrasis in Joannis evangelium Dion. Dionysiaca Origen (Or.) Adnot. in Deut. Adnotationes in Deuteronomium Adnot. in Exod. Adnotationes in Exodum Adnot. in Gen. Adnotationes in Genesim Adnot. in Jes. Adnotationes in Jesum filium Nave Nav. Adnot. Adnotationes in Judices in Judic. Adnot. in Lev. Adnotationes in Leviticum Adnot. in Num. Adnotationes in Numeros Cant. In Canticum canticorum (libri duo (Adulesc.) quos scripsit in adulescentia) Cels. Contra Celsum Against Celsus Comm. Commentarius in Canticum Komentar k Visoki in Cant. pesmi Comm. in Gen. Commentarii in Genesim 164 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Comm. in Jo. Commentarii in evangelium Joannis Comm. in Matt. Commentarium in evangelium Matthaei Comm. in Rom. Commentarii in Romanos v Comm. ser. Commentarium series in evangelium v viro in Matt. ih Matthaei viro TiČN Dial. Dialogus cum Heraclide pisnih /paTris Enarrat. in Job Enarrationes in Job ščanskih aNskih Engastr. De engastrimytho ŠČ zgodnjekr Ep. Afr. Ep. ad Africanum in jekr Ep. Greg. Ep. ad Gregorium Thaumaturgum vskih zGoDN , judo Ep. ign. Ep. ad ignotum (Fabianum Romanum) ovaNje Exc. in Ps. Excerpta in Psalmos opisemskih N razisk Exp. in Prov. Expositio in Proverbia svet aNje i Fr. in 1 Cor. Fragmenta ex commentariis ovanje avaj in epistulam i ad Corinthios razisk : N in avje Fr. in 1 Reg. Fragmenta in librum primum anje GL Regnorum vaj po na Tje Fr. in Act. Fragmentum ex homiliis in Acta Tre apostolorum Fr. in Cant. Libri x in Canticum canticorum Fr. in Eph. Fragmenta ex commentariis in epistulam ad Ephesios Fr. in Exod. Fragmenta ex commentariis in Exodum Fr. in Ezech. Fragmenta ex commentariis in Ezechielem Fr. in Heb. Fragmenta ex homiliis in epistulam ad Hebraeos Fr. in Jer. Fragmenta in Jeremiam Fr. in Jo. Fragmenta in evangelium Joannis 165 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Fr. in Lam. Fragmenta in Lamentationes Fr. in Luc. Fragmenta in Lucam Fr. in Matt. Fragmenta ex commentariis in evangelium Matthaei Fr. in Os. Fragmentum ex commentariis in Osee Fr. in Prin. Fragmenta de principiis Fr. in Prov. Fragmenta ex commentariis in Proverbia Fr. in Ps. Fragmenta in Psalmos 1–150 Fr. in Ruth Fragmentum in Ruth Hex. Hexapla Hom. in 1 Reg. Homiliae in I Reges Hom. in Cant. Homiliae in Canticum Homiliji k Visoki pesmi Hom. in Exod. Homiliae in Exodum Hom. in Ezech. Homiliae in Ezechielem Hom. in Gen. Homiliae in Genesim Hom. in Is. Homiliae in Isaiam Hom. in Jer. Homiliae in Jeremiam Hom. in Jes. In Jesu Nave homiliae Nav. Hom. in Job Homiliae in Job Hom. in Judic. Homiliae in Judices Hom. in Lev. Homiliae in Leviticum Hom. in Luc. Homiliae in Lucam Hom. in Num. Homiliae in Numeros Hom. in Ps. Homiliae in Psalmos Mart. Exhortatio ad martyrium Or. De oratione (= Peri proseuchēs) O molitvi Pasch. De pascha 166 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Philoc. Philocalia Princ. De principiis (= Peri archōn) O počelih Res. De resurrectione libri ii v Schol. in Apoc. Scholia in Apocalypsim v viro Schol. in Cant. Scholia in Canticum canticorum ih viro TiČN Schol. in Luc. Scholia in Lucam pisnih /paTris Schol. in Matt. Scholia in Matthaeum ščanskih Sel. in Deut. Selecta in Deuteronomium aNskihŠČ Sel. in Exod. Selecta in Exodum zgodnjekr in jekr Sel. in Ezech. Selecta in Ezechielem vskih zGoDN Sel. in Gen. Selecta in Genesim , judo ovaNje Sel. in Jes. Selecta in Jesum Nave Nav. opisemskih N razisk svet Sel. in Job Selecta in Job aNje i ovanje Sel. in Judic. Selecta in Judices avaj razisk : N Sel. in Lev. Selecta in Leviticum in avje anje GL Sel. in Num. Selecta in Numeros vaj po na Tje Sel. in Ps. Selecta in Psalmos Tre Paladij (Pall.) H. Laus. Historia Lausiaca Zgodbe za Lavza Hist. mon. Historia monachorum in Aegypto Polikarp Smirnski (Polyc.) Phil. Ep. ad Philippenses Pismo Filipljanom Roman Melod (Rom. Mel.) Akath. Akathistos hymnos Akatist Kont. Kontakia 167 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Sokrat Sholastik (Socr.) Hist. e. Historia ecclesiastica Sozomen iz Salamine (Soz.) Hist. e. Historia ecclesiastica Sinezij iz Cirene (Synes.) Calv. Calvitii encomium Hvalnica pleši Hmyn. Hymni Hvalnice Provid. De providentia Tacijan (Tat.) Diat. Diatessaron (= Evangelion de Mehallete) Orat. Oratio ad Graecos (= Pros Hellēnas) Govor proti Grkom Teodor Studit (Thdr. Stud.) Ascet. Ascetica capitula Catech. magn. Catecheses magnae Catech. parv. Catecheses parvae Teofan Izpovedovalec (Thphn.) Chron. Chronographia Teofil Aleksandrijski (Thphl. Al.) Agath. Ad Agathonem Cathar. Narratio de catharis Common. Commonitorium ad Ammonem Ep. pasch. Proemium ad epistulas paschales proem. Men. Ad Menas 168 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Poenit. Fr. de poenitentia Theoph. Prosphonesis in sancta theophania Teofil Antiohijski (Thphl. An.) v Autol. Ad Autolycum Avtoliku v viroih viro TiČN pisnih 3.2.2 Latinska besedila /paTris ščanskih aNskih Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod ŠČ zgodnjekr in jekr Ambroziaster (Ambtr.) vskih zGoDN In Gal. In epistulam ad Galatas , judo ovaNje In Rom. In epistulam ad Romanos opisemskih N razisk Ambrozij Milanski (Ambr.) svet aNje i Abr. De Abraham ovanje avaj Apol. Dav. Apologia prophetae David razisk : N in avje Bon. mort. De bono mortis anje GL vaj po na Tje C. Aux. Sermo contra Auxentium de basilicis tradendis Tre Cain et Abl. De Cain et Abel Exc. Sat. De excessu fratris sui Satyri Exh. virg. Exhortatio virginitatis Fid. De fide ad Gratianum Fug. saec. De fuga saeculi Hel. De Helia et ieiunio Hex. Hexaemeron libri sex Hymn. Hymni Iac. De Iacob et vita beata 169 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod In Isa. Expositio Isaiae prophetae In Luc. Expositio Evangelii secundum Lucam In psalm. Enarrationes in XII psalmos Davidicos In psalm. 118 Expositio psalmi CXVIII Incarn. De incarnationis dominicae sacramento Inst. virg. De institutione virginis Iob De interpellatione Iob et David Ioseph De Ioseph patriarcha Isaac De Isaac vel anima Myst. De mysteriis Nab. De Nabuthae Noe De Noe et arca Obit. Theod. De obitu Theodosii Obit. Valent. De obitu Valentiniani consolatio Off. De officiis ministrorum Paenit. De paenitentia Parad. De paradiso Patr. De benedictionibus patriarcharum Sacr. De sacramentis Sacr. regen. De sacramento regenerationis sive de philosophia Spir. De Spiritu Sancto Symb. Explanatio symboli Tob. De Tobia Vid. De viduis Virg. De virginibus Virginit. De virginitate 170 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Avguštin (Aug.) Adv. Don. Post collationem adversus Donatistas Adv. Iud. Tractatus adversus Iudaeos v Agon. De agone christiano O krščanski tekmi v viroih Anim. De anima et eius origine viro TiČN Bapt. De baptismo contra Donatistas pisnih /paTris Beat. vit. De beata vita O srečnem življenju ščanskih aNskih Bon. coniug. De bono coniugali ŠČ zgodnjekr Bon. viduit. De bono viduitatis in jekr vskih zGoDN C. acad. Contra Academicos Proti akademikom , judo C. Adim. Contra Adimantum ovaNje C. adv. leg. Contra adversarium legis opisemskih N razisk et prophetarum svet aNje i C. Arian. Contra sermonem Arianorum ovanje avaj C. Cresc. Contra Cresconium Donatistam razisk : N in avje C. ep. Fund. Contra epistulam Manichaei quam anje GL vocant Fundamenti vaj po na Tje Tre C. Faust. Contra Faustum Manichaeum C. Fel. Contra Felicem C. Fort. Contra Fortunatum C. Gaud. Contra Gaudentium Donatistarum episcopum C. Iul. Contra Iulianum C. Maximin. Contra Maximinum Arianum C. Parm. Contra epistulam Parmeniani C. Priscill. Ad Orosium contra Priscillianistas et Origenistas C. Secund. Contra Secundinum Manichaeum 171 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Catech. rud. De catechizandis rudibus Civ. De civitate Dei O Božjem mestu Coll. c. Don. Breviculus collationis cum Donatistis Coll. c. Max. Collatio cum Maximino Arianorum episcopo Conf. Confessionum libri XIII Izpovedi Cons. evang. De consensu evangelistarum Contin. De continentia Corrept. De correptione et gratia Cur. mor. De cura pro mortuis gerenda De duab. anim. De duabus animabus O dveh dušah De mend. De mendacio O laži De serm. Dom. De sermone Domini in monte Dialect. Principia dialecticae Discipl. De disciplina christiana Div. daem. De divinitate daemonum Div. quaest. De diversis quaestionibus O različnih vprašanjih Doctr. christ. De doctrina christiana O krščanskem nauku Enarrat. Ps. Enarrationes in Psalmos Enchir. Enchiridion de fide, spe et caritate Knjiga o veri, upanju in ljubezni Ep. Epistulae Pisma Exp. Gal. Expositio in epistulam ad Galatas Fid. et op. De fide et operibus Fid. et symb. De fide et symbolo O veri in símbolu Fid. invis. De fide rerum quae non videntur Gen. ad litt. De Genesi ad litteram 172 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Gen. ad litt. De Genesi ad litteram imperfectus liber imperf. Gen. c. Manich. De Genesi contra Manichaeos Gest. Pelag. De gestis Pelagii v Gramm. De grammatica v viroih Grat. lib. arb. De gratia et libero arbitrio viro TiČN Grat. Christ. De gratia Christi, et de peccato originali pisnih /paTris Haer. De haeresibus ščanskih aNskih Immort. De immortalitate animae ŠČ zgodnjekr In ev. Io. In Evangelium Johannis tractatus Govori o Janezovem in jekr evangeliju vskih zGoDN In ep. Io. In ep. Iohannis ad Parthos tractatus Deset govorov o Prvem , judo ovaNje decem Janezovem pismu In Iob Adnotationum in Iob liber opisemskih N razisk svet In Rom. Expositio quarumdam quaestionum aNje i in epistula ad Romanos ovanje avaj razisk : N Incomp. nupt. De incompetentibus nuptiis in avje Lib. arb. De libero arbitrio O svobodni izbiri anje GL vaj po na Tje Locut. Hept. Locutionum in Heptateuchum libri Tre septem Mag. De magistro Učitelj Mor. eccl. De moribus ecclesiae catholicae et de Manich. moribus Manichaeorum Mus. De musica Nat. bon. De natura boni contra Manichaeos Nat. et grat. De natura et gratia Nat. orig. an. De natura et origine animae Nupt. De nuptiis et concupiscentia Zakonski stan et concup. ad Valerium comitem in poželenje 173 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Oct. quaest. De octo quaestionibus ex Veteri Vet. Test. Testamento Op. monach. De opere monachorum Ord. De ordine Pat. De patientia Pecc. mer. De peccatorum meritis et remissione Pecc. orig. De peccato originali Perf. iust. De perfectione iustitiae hominis Persev. De dono perseverantiae Praed. sanct. De praedestinatione sanctorum Psalm. c. Don. Psalmus contra partem Donati Psalm proti Donatovi stranki Quaest. evang. Quaestionum evangelicarum libri II Quaest. Hept. Quaestiones in Heptateuchum Quaest. Matt. Quaestiones in evangelium Matthaei Quant. anim. De quantitate animae Reg. Regula ad servos Dei Vodilo za samostansko življenje Retract. Retractationum libri II Presoje Rhet. De rhetorica, Rhetores Latini Serm. Sermones Govori Soliloq. Soliloquiorum libri II Samogovori Spec. De scriptura sancta speculum Spir. et litt. De spiritu et littera Duh in črka Symb. De symbolo ad catechumenos Katehumenom o símbolu Trin. De Trinitate O Trojici Un. bapt. De unico baptismo 174 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Un. eccl. De unitate ecclesiae Util. cred. De utilitate credendi Koristnost verovanja Util. ieiun. De utilitate ieiunii v Vera relig. De vera religione O pravi veri v viro Virg. De sancta virginitate ih viro TiČN Vit. christ. De vita christiana pisnih /paTris Benedikt (Ben.) ščanskih aNskih Reg. Regula Pravilo (Vodilo) ŠČ zgodnjekr in jekr Boetij (Boeth.) vskih zGoDN Consol. De consolatione philosophiae Uteha (Tolažba) , judo filozofije ovaNje Op. sac. Opuscula sacra Filozofsko-teološki opisemskih N razisk traktati svet aNje i ovanje Ciprijan (Cypr.) avaj razisk : N Ad Donat. Ad Donatum Donatu in avje anje GL Demetr. Ad Demetrianum Demetrijanu vaj po na Tje Domin. orat. De dominica oratione O Gospodovi molitvi Tre Eleem. De opere et eleemosynis Dobra dela in miloščina Fort. Ad Fortunatum Hab. virg. De habitu virginum Vedênje devic Idol. Quod idola dii non sint Laps. De lapsis Padli Mort. De mortalitate Umiranje Patient. De bono patientiae Sad potrpežljivosti Sent. episc. Sententiae episcoporum de haereticis baptizandis 175 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Testim. Ad Quirinum testimonia adversus Judaeos Unit. eccl. De catholicae ecclesiae unitate Edinost Katoliške cerkve Zel. liv. De zelo et livore Gorečnost in nevoščljivost Egerija Eger. Itinerarium Egeriae Potopis Evgipij (Eugipp.) Sev. Vita sancti Severini Življenje svetega Severina Fortunacijan Oglejski (Fortun. Aq.) Comm. in ev. Commentarii in evangelia Razlage evangelijev Gregor Veliki (Greg. M.) Dial. Dialogorum de vita et miraculis patrum italicorum libri IV In evang. In evangelia homiliae In Ezech. In Ezechielem homiliae Moral. Moralis expositio in librum Iob Past. Regula pastoralis Pastoralno vodilo Hieronim (Hier.) Adv. Helv. Adversus Helvidium de Mariae virginitate perpetua Ad. Iov. Adversus Iovinianum libri II Adv. Pelag. Adversus Pelagianos dialogi III Adv. Ruf. Adversus Rufinum libri III Zagovor proti Rufinu C. Ioh. Contra Iohannem Hierosolymitanum liber 176 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod C. Lucif. Altercatio Luciferiani et orthodoxi seu dialogus contra Luciferianos C. Vigil. Contra Vigilantium Chron. Chronicon Eusebii ab Hieronymo v retractatum v viroih Ep. Epistulae Pisma viro TiČN Expl. Dan. Explanatio in Danielem pisnih /paTris Hom. Matth. Homilia in Evangelium secundum ščanskih Matthaeum aNskihŠČ In Am. Commentariorum in Amos libri III zgodnjekr in jekr In Eph. Commentariorum in Epistulam vskih zGoDN ad Ephesios libri III , judo In Gal. Commentariorum in Epistulam ovaNje ad Galatas libri III opisemskih N razisk In Hab. Commentariorum in Habacuc libri II svet aNje i In Ioel. Commentariorum in Ioelem liber ovanje avaj In Ion. Commentariorum in Ionam liber razisk : N in avje In Mal. Commentariorum in Malachiam liber anje GL vaj po na Tje In Matth. Commentariorum in Matthaeum Tre libri IV In Mich. Commentariorum in Michaeum libri II In Os. Commentariorum in Osee libri III In Tit. Commentariorum in Epistulam ad Titum liber In Zach. Commentariorum in Zachariam libri III In Abd. Commentariorum in Abdiam liber In Agg. Commentariorum in Aggaeum liber In Eccl. Commentarii in Ecclesiasten 177 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod In Ezech. Commentariorum in Ezechielem libri XVI In Ier. Commentariorum in Ieremiam libri VI In Is. Commentariorum in Isaiam libri XVIII In Nah. Commentariorum in Nahum liber In Phlm. Commentariorum in Epistulam ad Philemonem liber In Ps. Commentarioli in Psalmos In Soph. Commentariorum in Sophoniam libri III Interp. Iob Libri Iob versio, textus hexaplorum Mon. Pachom. Monitorum Pachomii versio latina Monogr. Tractatus de monogrammate Nom. hebr. De nominibus hebraicis (Liber nominum) Psalt. Hebr. Psalterium iuxta Hebraeos Qu. hebr. Gen. Quaestionum hebraicarum liber in Genesim Reg. Pachom. Regula S. Pachomii, e Graeco Sit. et nom. De situ et nominibus locorum Hebraicorum (Liber locorum) Tract. in Is. Tractatus in Isaiam Tract. in Marc. Tractatus in Evangelium Marci Tract. Tractatus in Psalmos in psalm. Vir. ill. De viris illustribus O znamenitih možeh V. Hilar. Vita S. Hilarionis eremitae Hilarionovo življenje V. Mal. Vita Malchi monachi Malhovo življenje V. Pauli Vita S. Pauli, primi eremitae Pavlovo življenje 178 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Hilarij iz Poitiersa (Hil.) C. Aux. Contra Arianos vel Auxentium Mediolanensem Ad Const. Ad Constantium Augustum v v viro C. Const. Contra Constantium imperatorem ih viro TiČN In Matth. In evangelium Matthaei commentarius pisnih /paTris Myst. Tractatus de mysteriis ščanskih In psalm. Tractatus super psalmos aNskihŠČ In psalm. 118 In psalmum 118 zgodnjekr in jekr Psalm. instr. Instructio psalmorum vskih zGoDN Syn. De synodis seu de fide orientalium , judo ovaNje Trin. De Trinitate opisemskih N razisk svet Janez Kasijan (Cassian.) aNje i ovanje Coll. (Conl.) Collationes Razgovori avaj razisk : N Inst. De institutis coenobiorum et de octo O cenobitskih ustanovah in avje principalium vitiorum remediis in o zdravilih za osem anje GL glavnih pregreh vaj po na Tje C. Nest. De incarnatione Domini nostri contra Tre Nestorium Kasiodor (Cassiod.) An. Hold. Anecdoton Holderi Anim. De anima Chron. Chronica Hist. Historia tripartita Inst. div. De institutione divinarum litterarum 179 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Kromacij Oglejski (Chrom.) In Matth. Tractatus in Matthaeum Razprave o Matejevem evangeliju Serm. Sermones Govori Laktancij (Lact.) Epit. Epitome divinarum institutionum Inst. Divinarum institutionum libri VII Ira De ira Dei Mort. De mortibus persecutorum O smrtih preganjalcev Opif. De opificio Dei Leon Veliki (Leo M.) Ep. Epistulae Serm. Sermones (Tractatus) Marij Viktorin (Mar. Victorin.) Adv. Arrium Adversus Arrium Homous. De ὁμοουσίῳ recipiendo Hymn. Hymni III In Eph. Commentarius in epistulam Pauli ad Ephesios In Gal. Commentarius in epistulam Pauli ad Galatas In Phil. Commentarius in epistulam Pauli ad Philippenses Minucij Feliks (Min. Fel.) Oct. Octavius Oktavij 180 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Niketa iz Remezijane (Nic. Rem.) Div. appell. De diversis appellationibus Rat. fid. De ratione fidei v Spir. san. pot. De Spiritus Sancti potentia v viroih Sym. De symbolo viro TiČN Vig. De vigiliis servorum Dei pisnih /paTris Util. hymn. De utilitate hymnorum ščanskih aNskihŠČ Novacijan (Novatian.) zgodnjekr in jekr Trin. De Trinitate vskih zGoDN , judo Optat Milevski (Optat.) ovaNje C. Parm. Contra Parmenianum Donatistam opisemskih N razisk svet Prudencij (Prud.) aNje i ovanje Apoth. Apotheosis avaj razisk : N in Cath. Cathemerinon avje anje GL C. Sym. Contra Symmachum vaj po na Tje Ditt. Dittochæon Tre Ham. Hamartigenia Peris. Peristephanon Psych. Psychomachia Rufin (Rufin.) Adamant. Adamantii libri Contra haereticos Adult. libr. Orig. De adulteratione librorum Origenis Apol. ad Anast. Apologia ad Anastasium papam Apol. adv. Hier. Apologia adversus Hieronymum Apol. Orig. Eusebii et Pamphyli Apologia Origenis 181 SEZNAM OKRAJŠAV ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Ben. patr. De benedictionibus patriarcharum Hist. Eusebii Historia ecclesiastica a Rufino translata et continuata Hist. mon. Historia monachorum in Aegypto Orig. in Cant. Origenis Commentarius in Canticum Orig. in Rom. Origenis Commentarius in epistulam ad Romanos Orig. in Exod. Origenis in Exodum homiliae Orig. in Gen. Origenis in Genesim homiliae Orig. in Jos. Origenis Homiliae in librum Josua Orig. in Judic. Origenis in librum Judicum homiliae Orig. in Lev. Origenis Homiliae in Leviticum Orig. in Num. Origenis in Numeros homiliae Orig. in Ps. Origenis Homiliae in Psalmos Orig. Princ. Origenis Libri Peri archōn seu De principiis libri IV Sent. Sext. Sexti philosophi Sententiae a Rufino translatae Symb. Commentarius in symbolum apostolorum Sulpicij Sever (Sulp. Sev.) Dial. Dialogorum de vita Martini libri III Dialogi Mart. Vita Martini Turonensis episcopi Življenje svetega škofa Martina Tertulijan (Tert.) Adv. Iud. Adversus Iudaeos Anim. De anima O duši Apol. Apologeticus Apologetik 182 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Bapt. De baptismo O krstu Carn. Chr. De carne Christi Coron. De corona militis Vojak in njegov venec v Cult. fem. De cultu feminarum Žensko lepotičenje v viro Castit. De exhortatione castitatis ih viro TiČN Fug. De fuga in persecutione pisnih /paTris Adv. Herm. Adversus Hermogenem ščanskih Idol. De idololatria aNskihŠČ Ieiun. De ieiunio adversus psychicos zgodnjekr in jekr Adv. Marc. Adversus Marcionem vskih zGoDN Mart. Ad martyras Mučencem , judo ovaNje Monog. De monogamia opisemskih N razisk Nat. Ad nationes svet aNje i Orat. De oratione O molitvi ovanje avaj Paenit. De paenitentia O pokori razisk : N in avje Pall. De pallio Grški plašč anje GL vaj po na Tje Patient. De patientia Tre Praescr. De praescriptione haereticorum O predpostopku zoper heretike Adv. Prax. Adversus Praxean Pudic. De pudicitia Resurr. De resurrectione carnis O vstajenju mesa Scap. Ad Scapulam Skapulu Scorp. Scorpiace Spect. De spectaculis Spektakli Test. anim. De testimonio animae O pričevanju duše Uxor. Ad uxorem 183 NAVAJANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Okrajšava Latinski naslov Slovenski prevod Adv. Val. Adversus Valentinianos Virg. vel. De virginibus velandis Tihonij (Tycon.) Reg. Liber regularum Viktorin Ptujski (Victorin. Poetov.) Dec. virg. De decem virginibus O desetih devicah Fabr. mun. Tractatus de fabrica mundi O zgradbi sveta Fr. chron. Fragmentum chronologicum Kronološki fragment In Apoc. Explanatio in Apocalypsin Razlaga Razodetja Vincencij iz Lerinsa (Vincent. Ler.) Comm. Commonitorium 3.3 Navajanje zgodnjekrščanskih virov Ime avtorja se navede bodisi v slovenski polni obliki bodisi z latinsko okrajšavo, nato za vejico in presledkom v poševnem tisku sledi naslov dela, ki se zapiše bodisi z latinsko okrajšavo bodisi, če je na voljo, s slovensko polno obliko. Če posamezno delo v enem besedilu navajamo le enkrat ali le redko, lahko naslov zapišemo tudi v polni latinski (ali slovenski, če obstaja) obliki. Posamezni razdelki besedila (npr. knjiga, poglavje, odstavek) se označujejo z arabskimi številkami, z vejicami ali pikami in brez vmesnih presledkov. Raba vejic ali pik se lahko prilagodi kontekstu besedila. Če gre za teološko besedilo, kjer prevladujejo biblični navedki, se priporoča raba vejic; če gre za klasičnofilološko besedilo, kjer se uveljavlja raba pik, so priporočene pike. Raba vejic oz. pik mora biti dosledna znotraj istega besedila. Razpon se označuje z vezajem pri nižji ali pomišljajem pri višji enoti, kakor je to v primeru navajanja svetopisemskih odlomkov. Rimskim številkam se izogibamo. 184 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Pri eksegetskih delih se s številkami označuje razdelek patrističnega dela, in ne posamezne svetopisemske reference. Te se eventuelno dodajo na koncu v oklepaju po pravilih za navajanje svetopisemskih referenc. Klasični avtorji poganske antike se navajajo na enak način, tako da se za kratice latinskih avtorjev uporabi Thesaurus Linguae Latinae (gl. v nadaljeva-v nju), za grške pa seznam v delu Liddell-Scott-Jones: Greek-English Lexicon v viroih (dostopen na spletu: http://stephanus.tlg.uci.edu/lsj/01-authors_and_works.html). viro TiČN pisnih Pri navajanju virov, ki niso latinski ali grški, torej pri sirskih, armenskih, /paTris koptskih ali drugih zgodnjekrščanskih pisnih virih, uporabljamo analogen ščanskih aNskih način: za imena avtorjev navedemo bodisi njihovo okrajšavo v latinščini ŠČ bodisi slovensko različico, za naslove del pa navedemo njihovo latinsko zgodnjekr in jekr različico (ali naslov, preveden v jezik pisanja). vskih zGoDN , judo ovaNje 3.3.1 Navajanje latinskih zgodnjekrščanskih virov opisemskih N razisk svet Dela latinske patristike se citirajo v skladu z ustaljenimi latinskimi imeni aNje i in kraticami, ki so za najpomembnejše avtorje navedeni v predhodnem ovanje avaj poglavju. Za nenavedene avtorje je treba konzultirati INDEX librorum razisk : N in avje scriptorum inscriptionum ex quibus exempla afferuntur v Thesaurus anje GL Linguae Latinae, 5. izd. (Leipzig: Teubner, 1904), skupaj z Addenda indi-vaj po na Tje ci iz leta 2022; oboje je dostopno na spletu: https://thesaurus.badw.de/tll-digital/ Tre index.html. Primeri: Aug., Civ. 2,14,2 Avguštin, O Trojici 7,5,10 ali: Avguštin, O Trojici 7.5.10 Za zapis imena lahko izberemo bodisi latinsko okrajšavo bodisi slovensko različico. Temu za vejico sledi presledek, nato naslov dela, ki ga zapisujemo poševno: bodisi z latinsko okrajšavo bodisi s slovenskim prevodom (sploh če ta že obstaja). Krajšavi dela ali naslovu sledi presledek, nato z arabskimi številkami zapišemo posamezne dele besedila od največjih do najmanjših (npr. knjiga, poglavje, odstavek), med številkami praviloma uporabljamo vejice (pike za klasičnofilološka besedila). 185 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV 3.3.2 Navajanje grških in bizantinskih zgodnjekrščanskih virov Dela grške patristike se citirajo v skladu z ustaljenimi latinskimi imeni in kraticami, ki so za najpomembnejše avtorje navedeni v predhodnem poglavju. Za nenavedene avtorje je treba konzultirati Geoffrey W. H. Lampe, A Greek Patristic Lexicon, 17. izd. (Oxford: Clarendon Press, 2003). Primera: Or., Comm. in Jo. 6,275 Origen, Homilija k Visoki pesmi 1,22,25 Za zapis imena lahko izberemo bodisi latinsko okrajšavo bodisi slovensko različico. Temu za vejico sledi presledek, nato naslov dela, ki ga zapisujemo poševno: bodisi z latinsko okrajšavo bodisi s slovenskim prevodom (sploh če ta že obstaja). Krajšavi dela sledi presledek, nato z arabskimi številkami zapišemo posamezne dele besedila od največjih do najmanjših (npr. knjiga, poglavje, odstavek), med številkami praviloma uporabljamo vejice (pike za klasičnofilološka besedila). 3.4 Pripomočki za raziskovanje zgodnjekrščanskih virov Za študij patrističnih virov so na voljo številna osnovna orodja, ki predvsem v zadnjem času znatno olajšujejo razumevanje besedil in njihovega konteksta. A prvi in najbolj eminenten način raziskovanja ostaja sámo branje besedil, v prevodu in predvsem v izvirniku (Špelič 2000). »Študij patrologije in patristike na svoji prvi informativni stopnji predpostavlja uporabo priročnikov in drugih bibliografskih pripomočkov, ko pa pride do obravnave kočljivih in kompleksnih problemov patristične teologije, tedaj noben pripomoček ne more nadomestiti neposrednega stika z besedili očetov.« (ŠCO §53) Potrebna znanstvena stopnja in zaželeni sadovi študija patristike so mogoči le pod pogojem, da ga gojimo z resnostjo in ljubeznijo. »Cerkveni očetje odprejo svoje zaklade nauka in duhovnosti samo tistemu, ki si prizadeva vstopiti v njih globine z nepretrganim in mar-ljivim seznanjanjem ter povezavo z njimi.« (ŠCO §17) 186 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Čeprav smo danes neprimerno bolj opremljeni z izdajami in besedili cerkvenih očetov ter z najrazličnejšimi pripomočki, ni rečeno, da je globinsko razumevanje njihovih del danes boljše: najprej je potrebno predvsem preprosto branje (Hamman 1977; Padovese 1994; Kongregacija za katoliško vzgojo 1990; Harrison, Bitton-Ashkelony in de Bruyn 2015). v v viroih 3.4.1 Slovarji, leksikoni in enciklopedije viro TiČN pisnih Slovarji latinskega jezika /paTris ščanskih aNskih Albert Blaise in Henri Chirat, Dictionnaire latin-français des ŠČ auteurs chrétiens: Revu spécialement pour le vocabulaire zgodnjekr in jekr théologique (Turnhout: Brepols, 1967). vskih zGoDN Specializiran latinsko-francoski slovar s poudarkom na terminologiji, ki se , judo uporablja v krščanskih teoloških besedilih. ovaNje opisemskih Albert Blaise, Lexicon Latinitatis Medii Aevi, praesertim N razisk svet ad res ecclesiasticas pertinens (Turnhout: Brepols, 1975). aNje i Klasični slovar za cerkveno in teološko izrazje za pozno antiko in srednji vek. ovanje avaj razisk : N in avje Charles Du Cange, Glossarium mediae et infimae Latinitatis, anje GL 8 zv. (Paris; Niort: Didot; Favre, 1840–1887). vaj po na Tje Ponatis in razširitev dela iz 17. stol., temeljni slovar za srednjeveško latinščiTre no, ki je dostopen tudi na spletu na več mestih [npr. https://archive.org/details/ glossariummediae01duca/mode/2up]. Thesaurus Linguae Latinae (Leipzig: Teubner, 1900–). Osrednji in najobsežnejši slovarski projekt za latinski jezik s sedežem na Bavarski akademiji znanosti in umetnosti. Pokriva celotno latiniteto od začetkov do Izidora Seviljskega († 636). Čeprav so predvidevali, da bo končan v 20 letih, se cilj odmika in računajo, da bo zadnji zvezek izšel leta 2050. Od leta 2019 je dostopen na spletni strani https://thesaurus.badw.de/ en/project.html. Charlton T. Lewis in Charles Short, A Latin Dictionary (Oxford: Oxford University Press, 1995). Najbolj razširjen šolski latinski slovar. Dostopen je tudi na spletu. 187 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Alexander Souter, ur., A Glossary of Later Latin to 600 A.D. (Oxford: Oxford University Press, 1949). Manj obsežen slovar pozne latinščine, vsebuje samo izbran besednjak tipično poznolatinskih pojmov. Slovarji grškega jezika Geoffrey W. H. Lampe, A Greek Patristic Lexicon, 17. izd. (Oxford: Clarendon Press, 2003). Edinstven slovar za področje grških cerkvenih očetov. V njem najdemo številna gesla in pomenske odtenke, ki se razlikujejo od gesel iz splošnih grških slovarjev. Henry G. Liddell, Robert Scott in Henry S. Jones, A Greek-English Lexicon (Oxford: Clarendon Press, 1996). (LSJ) Klasičen in najbolj razširjen grški slovar. Erich Trapp, Lexikon zur byzantinischen Gräzität: besonders des 9.–12. Jahrhunderts (Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1994–2011). (LBG) Najbolj uporaben in zanesljiv slovar za bizantinsko grščino, saj vsebuje številna gesla in pomenske odtenke, ki jih v drugih slovarjih ne zasledimo. Franco Montanari, Madeleine Goh in Chad Schroeder, The Brill Dictionary of Ancient Greek (Leiden; Boston: Brill, 2015). Angleški slovar, preveden na podlagi tretje izdaje Montanarijevega italijan-skega klasičnega slovarja GI – Vocabolario della lingua greca z dodatnimi gesli in izboljšavami. William Arndt, ur., A Greek-English Lexicon of the New Testament and Other Early Christian Literature, 3. izd. (Chicago: University of Chicago Press, 2000). Grško-angleški leksikon Nove zaveze in druge zgodnjekrščanske literature je nepogrešljiv pripomoček za vse, ki študirajo biblično grščino. Vsebuje podrobne opredelitve, primere rabe in obsežne reference na različne vire, kar omogoča razumevanje pomenskega obsega grških besed, uporablje-nih v Novi zavezi in sorodnih zgodnjekrščanskih besedilih. 188 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Charles Du Cange, Glossarium ad Scriptores Mediae et infimae Graecitatis (Graz: Akademische Druck-u. Verlagsanstalt, 1958). Klasični slovar bizantinske grščine iz leta 1688 s prevodi in razlagami v latinščini. Dostopen je tudi na več spletnih mestih. v Evangelinus A. Sophocles, ur., Greek Lexicon of the Roman v viroih and Byzantine Periods, from B.C. 146 to A.D. 1100 viro TiČN (Cambridge, MA: Harvard University Press, 1914). pisnih Knjiga je podroben vodnik po grškem jeziku v rimskem in bizantinskem /paTris obdobju, ki zajema obdobje od leta 146 pr. Kr. do leta 1100 po Kr. V njej ščanskih aNskih so podrobno razloženi različni vidiki jezika, kot so slovnica, skladnja in be- ŠČ sedišče. Posebno vrednost ima uvod, v katerem so podani lingvistični zgodnjekr in jekr pregled grščine in številni vplivi drugih jezikov na to obdobje. vskih zGoDN , judo Slovarji orientalskih jezikov ovaNje opisemskih Robert Payne Smith, A Compendious Syriac Dictionary, N razisk svet founded upon the Thesaurus Syriacus of R. Payne Smith aNje i (Oxford: Oxford University Press, 1957). ovanje avaj Slovar slovi po temeljitosti in zanesljivosti pri podajanju definicij in raz-razisk : N in avje lag sirskih besed. Zajema široko paleto sirskega besedišča, ki ga najdemo anje GL v različnih besedilih, vključno s svetopisemskimi prevodi, teološkimi deli, vaj po na Tje liturgičnimi besedili in posvetnimi spisi. Ostaja standardno referenčno Tre delo na področju sirskih študij, saj ponuja vpogled v jezik in kulturo starodavnih sirsko govorečih skupnosti. Walter E. Crum, ur., A Coptic Dictionary (Oxford: Clarendon Press, 1939). Slovar izčrpno obravnava koptsko besedišče in zajema besede, ki jih najdemo v literarnih in neliterarnih besedilih. Ponuja podrobne definicije, etimologijo in slovnične informacije za koptske besede skupaj s sklici na ustrezna besedila in vire. Zajema tudi različna narečja koptskega jezika. 189 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Slovenski slovarji za klasična jezika Fran Wiesthaler, Latinsko-slovenski slovar, 6 zv. (Ljubljana: Založba Kres, 1993–2007). Najobsežnejši latinski slovar, ki je na voljo v slovenščini. Anton Dokler in Matej Hriberšek, Šolski grško-slovenski slovar (Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2015). Doslej edini klasični grški slovar, ki je na voljo v slovenščini. Prva izdaja je iz l. 1915. Pri raziskovanju jezika patrističnih avtorjev pogosto ni najbolj izčrpen, saj je narejen na podlagi del predvsem grške klasične antike in Nove zaveze. Fran Bradač, Latinski-slovenski slovar (Ljubljana: DZS, 1990). Fran Bradač, Slovensko-latinski slovar (Ljubljana: DZS, 2009). Standardna šolska slovarja, ki se ponatiskujeta praktično nespremenjena od l. 1926 oz. 1944. Miran Špelič, Grško-slovenski slovar Nove zaveze (Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2002). Gre za preprost slovar s celotnim besediščem Nove zaveze, kjer so dodani številčenje po Strongovi konkordanci in oznake za osebna ali krajevna lastna imena ter za pogostejše besede. Enciklopedije in leksikoni Rodney A. Whitacre, A Patristic Greek Reader (Grand Rapids, MI: Baker Academic, 2007). Jezikovna vadnica, ki omogoča učenje grščine – in njenih posebnosti v patristični dobi – s pomočjo nekaterih besedil grških cerkvenih očetov. Theodor Klauser idr., ur., Reallexikon für Antike und Christentum: Sachwörterbuch zur Auseinandersetzung des Christentums mit der antiken Welt (Stuttgart: Hiersemann, 1950–). (RAC) Leksikon, pomemben predvsem za stvarno in materialno področje. 190 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Angelo di Berardino, Encyclopedia of the Early Church, 2 zv. (Cambridge; New York: James Clarke; Oxford University Press, 1992). Izvirnik: Dizionario patristico e di antichità cristiane, 3 zv. (Genova; Milano: Marietti 1820, 1983–1988). Nova izd.: Nuovo dizionario Patristico e di Antichità cristiane, 4 zv. (2006–2010). (EECh) v Pogosto uporabljen slovar, ki prinaša solidno in relativno obsežno zgra-v viroih jena gesla. viro TiČN pisnih Dodatna bibliografija /paTris Cabrol, Fernard, ur. Dictionnaire d'archéologie chrétienne et de liturgie. 15 zv. Paris: ščanskih aNskih Letouzey & Ané, 1907–1953. (DACL) ŠČ Döpp, Siegmar, in Wilhelm Geerlings, ur. Dictionary of Early Christian Literature. zgodnjekr in jekr New York: Crossroad, 2000. vskih zGoDN Ferguson, Everet idr., ur. Encyclopedia of Early Christianity. 2. izd. 2 zv. New York; , judo London: Garland, 1997. (EEC) ovaNje Kazhdan, Alexander P., ur. The Oxford Dictionary of Byzantium. 3 zv. New York: opisemskih Oxford University Press, 1991. N razisk svet Manzanares, César V., ur. Dizionario sintetico di patristica. Vaticano: Libreria Editrice aNje i Vaticana, 1995. ovanje avaj Pauly, August F., in Georg Wissowa . Paulys Realencyclopädie der classischen razisk : N in avje Altertumswissenschaft. Stuttgart: J. B. Metzler, 1984–1990. (PW) anje GL Viller, Marcel, ur. Dictionnaire de spiritualité ascétique et mystique, doctrine et histoire. vaj po na Tje Paris: Beauchesne, 1937–1995. (DSp) Tre Wace, Henry, in William C. Piercy, ur. A Dictionary of Early Christian Biography. Peabody, MA: Hendrickson, 1999. Woodward, Ralph L., ur. Cambridge Encyclopedia of the World's Ancient Languages. Cambridge: Cambridge University Press, 2004. 3.4.2 Pregledi zgodovine zgodnjekrščanske literature Na področju študija različnih avtorjev iz obdobja zgodnjekrščanske literature poznamo številne pregledne uvode v študij cerkvenih očetov (t. i. patrologije) (Bogataj 2017a). Vse do zgodnjega 20. stol. so ti pregledi vklju- čevali predvsem doktrinalne poudarke, medtem ko se v zadnjem času vse bolj uveljavljata ekumenski in znanstveni pristop, ki se osredotočata 191 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV na predstavitev življenja in del posameznih avtorjev tako, da ponujata dostop do izdaj besedil v izvirnih jezikih in prevodih ter bibliografijo se-kundarnih študij. Angleška različica (prva, nepopolna) Johannes Quasten, Patrology (Utrecht: Spectrum, 1950–1960). Zv. 1: The Beginnings of Patristic Literature. Zv. 2: The Ante-Nicene Literature After Irenaeus. Zv. 3: The Golden Age of Greek Patristic Literature: From the Council of Nicaea to the Council of Chalcedon. Zv. 4: Angelo Di Berardino, ur., The Golden Age of Latin Patristic Literature: From the Council of Nicea to the Council of Chalcedon (Westminster, MD: Christian Classics, 1986). Zv. 5: Angelo Di Berardino, ur., The Eastern Fathers from the Council of Chalcedon (451) to John of Damascus (Cambridge: James Clarke, 2006). Gre za najobsežnejši pregled zgodnjekrščanske literature v tujem jeziku. Zasnoval ga je nemški patrolog Johannes Quasten (1900–1987), ki je deloval v ZDA. Delo je izšlo najprej v angleščini, in sicer na Nizozemskem, potem pa še v več prevodih (razen v nemščini). Tu moramo biti previdni, ker se vsebina po zvezkih v različnih prevodih ne prekriva. Quastnu je uspelo priti do zlate dobe grške patristike. Po njegovi smrti so z latinsko zlato dobo nadaljevali v italijanski izdaji in dokončali profesorji Patrističnega inštituta Augustinianum pod vodstvom Angela Di Berardina, medtem ko v angleškem prevodu trenutno še manjka zvezek o latinskih očetih od Kalcedona do Bede Častitljivega. Klasično delo, ki je danes glede posameznih področij vsebinsko že preseženo, vendar kot celota ostaja referenčno delo za pregled zgodnjekrščanske literature s krščanskega vidika. Italijanska različica (popolna) Johannes Quasten, Patrologia (Genova: Marietti, 1978–2000) Zv. 1: Fino al Concilio di Nicea. Zv. 2: Dal Concilio di Nicea a quello di Calcedonia. Zv. 3: Dal Concilio di Nicea (325) al Concilio di Calcedonia (451): i padri latini, ur. Angelo Di Berardino. 192 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Zv. 4: Dal Concilio di Calcedonia (451) a Beda: i Padri latini, ur. Angelo di Berardino. Zv. 5: Dal Concilio di Calcedonia (451) a Giovanni Damasceno (+750): i Padri orientali, ur. Angelo Di Berardino. Za opis gl. prejšnjo stran. v v viroih Krajše preglede so pripravili tudi Altaner/Stuiber, Drobner, Simonetti/ viro TiČN Prinzivalli, Young/Ayres/Louth, Moreschini/Norelli, Bosio/Dal Covolo/ pisnih Maritano idr. /paTris ščanskih aNskih Claudio Moreschini in Enrico Norelli, Early Christian Greek ŠČ and Latin Literature: A Literary History, 2 zv. (Peabody, zgodnjekr in jekr MA: Hendrickson, 2005). Izvirnik: Storia della letteratura vskih zGoDN cristiana antica greca e latina, 2 zv., 2. izd. (Brescia: , judo Morcelliana, 2019–2020). ovaNje Zelo kvalitetno napisano delo, ki k patristični literaturi pristopa predvsem opisemskih z literarnega vidika. Poudarek je na jeziku in literarnih značilnostih posa-N razisk svet meznih avtorjev. aNje i ovanje avaj Manlio Simonetti in Emanuela Prinzivalli, Storia della razisk : N in avje letteratura cristiana antica (Bologna: EDB, 2010). anje GL Kratek pregled zgodnjekrščanske literature, poglobljen in dovolj zahteven, vaj po na Tje a obenem dostopen. Tre Hubertus R. Drobner, The Fathers of the Church: A Comprehensive Introduction (Grand Rapids, MI: Baker Academic, 2016). Morda najzanesljivejši in najsodobnejši pregled patrologije v eni knjigi. Guido Bosio, Enrico Dal Covolo, Mario Maritano, Introduzione ai Padri della Chiesa, 5 zv. (Torino: SEI, 1990–1995) Delo je nastajalo in se dopolnjevalo od leta 1963 kot priročnik za pouk patrologije v italijanskih semeniščih in na teoloških fakultetah. Je obsežno in podrobno. Predstavitev očetov je ilustrirana z daljšimi navedki iz prevodov njihovih del. 193 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Dodatna bibliografija Altaner, Berthold, in Alfred Stuiber . Patrologie: Leben, Schriften und Lehre der Kirchenväter. 8. izd. Freiburg; Basel; Wien: Herder, 1980. Young, Frances, Lewis Ayres in Andrew Louth, ur. The Cambridge History of Early Christian Literature. Cambridge: Cambridge University Press, 2004. Ostali patristični priročniki Hand-Georg Beck, Kirche und theologische Literatur im byzantinischen Reich, 2. izd. (München: C. H. Becksche Verlagsbuchhandlung, 1977). Klasično delo za bizantinsko književnost. Charles Kannengiesser, Handbook of Patristic Exegesis: The Bible in Early Christianity, 2 zv. (Leiden: Brill, 2004). Nepogrešljiv priročnik, ko gre za študij patristične eksegeze. K tematiki pristopa tako z vidika posamezne svetopisemske knjige, kakor so jo patristični avtorji obravnavali, kot tudi z vidika pristopa zgodnjekrščanskih avtorjev k Svetemu pismu. Dodatna bibliografija Conticello, Carmelo G., ur. La théologie byzantine et sa tradition. 2 zv. Turnhout: Brepols, 2002–2015. Engels, Lodewijk J., in Heinz Hofmann, ur. Spätantike, mit einem Panorama der byzantinischen Literatur. Neues Handbuch der Literaturwissenschaft 4. Wiesbaden: AULA, 1997. McGuckin, John . The Westminster Handbook to Patristic Theology. Louisville, KY: Westminster John Knox Press, 2004. Moreschini, Claudio . Storia del pensiero cristiano. Milano: Bompiani, 2013. Parry, Ken, ur. The Wiley Blackwell Companion to Patristics. New Jersey: Wiley Blackwell, 2015. Prinzivalli, Emanuela, in Manlio Simonetti . Teologia degli antichi cristiani (secoli I–V). Brescia: Morcelliana, 2012. Schanz, Martin, Carl Hosius in Gustav Krüger . Geschichte der römischen Literatur bis zum Gesetzgebungswerk des Kaisers Justinian. Handbuch der Altertumswissenschaft 8. 4 zv. 4. izdaja. München: Beck, 1927–1959 (Prenovljena izd.: Herzog, Reinhart, in Peter L. Schmidt, ur. Handbuch der lateinischen Literatur der Antike. HAW 8. München: Beck, 1989–). 194 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Schmid, Wilhelm, in Otto Stählin . Geschichte der griechischen Literatur. Handbuch der Altertumswissenschaft 7. München: Beck, 1929–. Urbina, Ortiz de., ur. Patrologia Syriaca. Roma: Pontificium Institutum Orientalium Studiorum, 1965. Young, Frances . From Nicaea to Chalcedon: A Guide to the Literature and Its Background. Philadelphia: Fortress Press, 1983. v v viroih Ostali patristični priročniki v slovenščini viro TiČN pisnih Luigi Padovese, Uvod v patristično teologijo, prevedel Miran /paTris Špelič (Ljubljana: Frančiškanski samostan, 1994). ščanskih aNskih Kratek in razumljiv pregled nekaterih osnovnih teoloških področij, kot ŠČ so se odrazila v teologiji cerkvenih očetov. zgodnjekr in jekr vskih zGoDN Dodatna bibliografija , judo Hamman, Adalbert . Korenine naše vere: Kateheza cerkvenih očetov (Predavanja v ovaNje katedrali Notre-Dame v Parizu, 1980–1981). Prevedel Miran Špelič. Ljubljana: opisemskih Družina, 1993. N razisk svet Miklavčič, Maks . Zgodovina Cerkve s patrologijo. Skripta. Ljubljana: Cirilsko društvo aNje i slovenskih bogoslovcev, 1967. ovanje avaj Pojavnik, Ivan . Patrologija: vzhodni očetje. Skripta. Ljubljana: Cirilsko društvo sloven-razisk : N in avje skih bogoslovcev, 1979. anje GL Strle, Anton . Patrologija: zahodni očetje. Skripta. Ljubljana: Cirilsko društvo slovenskih vaj po na Tje bogoslovcev, 1973. Tre 3.4.3 Zbirke primarnih izdaj besedil Avtentičen in poglobljen študij patrističnih del je mogoč zgolj preko stika z njimi v izvirnih jezikih. »Neposredna uporaba virov« (ŠCO §64) varuje pred umetnim in površnim raziskovanjem. Nepresežen preboj je sredi 19. stol. storil francoski duhovnik Jacques-Paul Migne, ko je skupaj s sodelavci pripravil okrog 400 zvezkov monumentalne izdaje vseh tedaj znanih grških in latinskih patrističnih avtorjev s preprostim naslovom Patrologia Latina (PL) in Patrologia Graeca (PG). Za številna besedila njegova izdaja še vedno ostaja edina in merodajna, medtem ko za vrsto patrističnih del obstajajo novejše in zanesljivejše kritične izdaje, ki večinoma izhajajo v osrednjih zbirkah: CCSL, CCSG, CSEL, GCS, SC . Patrologia 195 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV orientalis (PO) je zbirka, ki – podobno kot CSCO – dopolnjuje PL in PG z besedili v sirščini, arabščini, armenščini, koptščini, etiopščini (ge'ez), gruzijščini in starocerkveni slovanščini, ki jim je dodan prevod bodisi v latin- ščini bodisi v angleščini, italijanščini ali pogosto v francoščini. Jacques-Paul Migne, ur., Patrologiae cursus completus: Series Graeca, 162 zv. (Paris: Migne, 1857–1886). (PG) Klasična in monumentalna zbirka grških patrističnih in bizantinskih del, ki je v številnih primerih že presežena s sodobnejšimi izdajami, a za nemalo besedil še vedno ostaja referenčna točka. Jacques-Paul Migne, ur., Patrologiae cursus completus: Series Latina, 221 zv. (Paris: Migne, 1844–1891). (PL) Klasična in monumentalna zbirka latinskih patrističnih in srednjeveških del, ki je v številnih primerih že presežena s sodobnejšimi izdajami, a za nemalo besedil še vedno ostaja referenčna točka. Corpus scriptorum ecclesiasticorum Latinorum (Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1866–). (CSEL) Ena izmed osrednjih zbirk sodobnejših kritičnih izdaj latinskih patrističnih del. Die grieschichen christlichen Schriftsteller der ersten [drei] Jahrhunderte (Leipzig; Berlin, etc.: Heinrichs; Akademie, etc., 1897–). (GCS) Ena izmed osrednjih zbirk sodobnejših kritičnih izdaj grških patrističnih del. Sources chrétiennes (Paris: Cerf, 1942–). (SC ali SCh) Znamenita dvojezična zbirka, ki prinaša patristična in srednjeveška besedila različnih tradicij tako v izvirniku kot v francoskem prevodu. Zelo bogati so tudi vsebinski uvodi, ki vsestransko prikazujejo avtorja, okoliš- čine in samo delo. 196 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Corpus Christianorum: Series Latina (Turnhout: Brepols, 1954–). (CCSL) Ena izmed osrednjih zbirk sodobnejših kritičnih izdaj latinskih patrističnih del. V spremnih študijah so zgolj tekstnokritične razprave. Corpus Christianorum: Series Graeca (Turnhout: Brepols, v 1977–). (CCSG) v viroih Ena izmed osrednjih zbirk sodobnejših kritičnih izdaj grških patrističnih viro TiČN in bizantinskih del. pisnih /paTris Dodatna bibliografija ščanskih aNskih Corpus scriptorum christianorum orientalium . Paris, 1903–. (CSCO) (Podzbirke: ŠČ Scriptores Aethiopici, Arabici, Armeniaci, Coptici, Iberici, Syri, Subsidia) zgodnjekr in jekr Dumbarton Oaks Medieval Library . Cambridge, MA; London: Harvard University vskih zGoDN Press, 2010–. , judo Graffin, René, ur. Patrologia syriaca. 3 zv. Paris: Firmin-Didot, etc., 1894–1924. (PS) ovaNje Graffin, René, François Nau in François Graffin, ur. Patrologia orientalis. Paris: opisemskih Firmin-Didot, etc., 1903–. (PO) N razisk svet Hamman, Adalbert, ur. Patrologiae cursus completus: Series latina, supplementum. 5 zv. aNje i Paris: Garnier , 1958–1974. (PLS) ovanje avaj Mühlenberg, Ekkehard in Hanns Christof Brennecke, ur. Patristische Texte und razisk : N in avje Studien. Berlin: De Gruyter, 1963–. (PTS anje GL Oxford Early Christian Texts . Oxford: Oxford University Press, 1971–. (OECT) vaj po na Tje Tre 3.4.4 Zbirke prevodov besedil Čeprav je za resno raziskovanje nujno temeljito znanje izvirnih jezikov, so v veliko pomoč tudi prevodi patrističnih del. »Kljub znatnemu in splo- šnemu propadu humanistične kulture ponekod na patrističnem področju opažamo prebujanje. V zadnjem času se množijo izdaje najboljših patrističnih zbirk in znanstvenih monografij.« (ŠCO §7) Morda najbolj uporabne so dvojezične izdaje (npr. zbirka Sources chrétiennes), ki vsebujejo tako besedilo v izvirniku kot v prevodu, saj se je treba zavedati, da prevod izraža avtorjevo misel zgolj in vitro. 197 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Če so bili prvi prevodi patrističnih avtorjev v slovenščino okoli leta 1800 še fragmentarni (Bogataj 2017b), veljajo za prvi prevod celotnega patrističnega dela Avguštinove Izpovedi izpod rok Antona Sovreta iz leta 1932 (Špelič 2000). Lukman, ki je sicer kmalu zatem izdal prevod izbora poročil o mučencih, je skupaj s sodelavci (Frančišek Jere, Franc Omerza, Anton Čepon) v okviru Bogoslovne akademije že konec tridesetih let 20. stol. zasnoval orjaški projekt prevajanja 50 patrističnih del,16 v okviru katerega je do konca druge svetovne vojne nekaj izdaj zagledalo luč sveta, nekaj del pa zaradi povojne oblasti ni smelo iziti in so ostala v tipkopisu. V osemde-setih in predvsem devetdesetih letih se je to delo nadaljevalo, zadnje čase pa vse več izvrstnih prevajalcev zapolnjuje to vrzel. Slovenski prevodi Avguštin . Confessiones: Izpovedi Aurelija 17 Augustina. Prevedel Anton Sovre. Celje: Družba sv. Mohorja, 1932. Lukman, Franc K. Martyres Christi. Celje: Družba sv. Mohorja, 1934. Cerkvenih očetov izbrana dela. Celje: Družba sv. Mohorja, 1938–1943. Ciprijan . Izbrani spisi svetega Cecilija Ciprijana. 1. del. Prevedel Franc K. Lukman. Celje: Družba sv. Mohorja, 1938; druga zelo pomnožena izdaja, 1944. Lukman, Franc K., ur. Spisi apostolskih očetov. Prevedel Fran Omerza. Celje: Družba sv. Mohorja, 1939. Lukman, Franc K., ur. Svetega Hijeronima izbrana pisma. 2 zv. Celje: Družba sv. Mohorja, 1941. Janez Krizostom . Svetega Janeza Krizostoma izbrani spisi. Prevedla Franc K. Lukman in Fran Omerza. Celje: Družba sv. Mohorja, 1942. Avrelij Avguštin . Svetega Avrelija Avguština izbrani spisi: Govori o Janezovem evangeliju I-XLIV. Prevedel Franc K. Lukman. Celje: Družba sv. Mohorja, 1943. Avrelij Avguštin . Svetega Avrelija Avguština izbrani spisi: Govori o Janezovem evangeliju XLV–CXXIV. Prevedel Franc K. Lukman. Celje: Družba sv. Mohorja, 1943. 16 Sama od sebe se ponuja primerjava s prestižno francosko zbirko patrističnih prevodov Sources chrétiennes, ki je začela izhajati leta 1941; Slovenci smo bili tako s tem Lukmanovim projektom v samem svetovnem vrhu. 17 Pri starejših izdajah bomo še vedno naleteli na napačno poimenovanje tega cerkvenega očeta, za katerega se je zanesljivo ugotovilo, da ni bil Avrelij in da se je to ime zelo pozno pritaknilo in neupra-vičeno uveljavilo. Sodobne izdaje ga seveda izpuščajo. 198 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Ciprijan . Izbrani spisi svetega Cecilija Ciprijana. 2. del. Prevedel Franc K. Lukman. Celje: Družba sv. Mohorja, 1943. Lukman, Franc K. 1980. Gregorij Veliki in njegova doba. Celje: Mohorjeva družba. Avrelij Avguštin . Izpovedi. 2. izd. Prevedel Anton Sovre. Priredil Kajetan Gantar. Celje: Mohorjeva družba, 1978 (ponatis 1979). v Zbirka cerkveni očetje. Celje: Celjska Mohorjeva družba 1983–. v viroih Lukman, Franc K., ur. Kristusovi pričevalci – Martyres Christi: Štirideset poročil o viro TiČN mučencih prvih stoletij. Priredil Ivan Pojavnik. Cerkveni očetje 1. Celje: Mohorjeva pisnih družba, 1983. /paTris Gregorij Veliki . Pastoralno vodilo: Janezu, škofu mesta Ravenna. Prevedel Franc K. ščanskih aNskih Lukman. Cerkveni očetje 2. Celje: Mohorjeva družba, 1984. ŠČ Avrelij Avguštin . Izpovedi. 3. izd. Prevedel Anton Sovre. Priredil Kajetan Gantar. zgodnjekr in jekr Cerkveni očetje 3. Celje: Mohorjeva družba, 1984. vskih zGoDN Avrelij Avguštin . Izpovedi. 4. izd. Prevedel Anton Sovre. Priredil Kajetan Gantar. , judo Cerkveni očetje 4. Celje: Mohorjeva družba, 1991 (ponatis 2003). ovaNje Kocijančič, Gorazd, ur. Grški očetje o molitvi: Origen, Sv. Gregor iz Nise, Evagrij opisemskih Pontski, Sv. Maksim Spoznavalec. Cerkveni očetje 5. Celje: Mohorjeva družba, N razisk svet 1993. aNje i Gregor iz Nise . Življenje svete Makrine; Razgovor o duši in vstajenju. Prevedli Frančišek ovanje avaj Jere, Silvo Novak in Gorazd Kocijančič. Cerkveni očetje 6. Celje: Mohorjeva druž- razisk : N in avje ba, 1996. anje GL Kocijančič, Gorazd, ur. Spisi apostolskih očetov. Prevedli Fran Omerza, Anton Strle in vaj po na Tje Gorazd Kocijančič. Cerkveni očetje 7. Celje: Mohorjeva družba, 1996. Tre Kocijančič, Gorazd, ur. Logos v obrambo resnice: Izbrani spisi zgodnjih krščanskih apo-logetov. Prevedli Franc K. Lukman, Jasna Hrovat, Gorazd Kocijančič. Cerkveni očetje 8. Celje: Mohorjeva družba, 1998. Viktorin Ptujski . Razlaga Razodetja in drugi spisi (O zgradbi sveta, Kronološki fragment, O desetih devicah, drugi fragmenti). Prevedel Miran Špelič. Cerkveni očet-je 9. Celje: Mohorjeva družba, 1999 (ponatis 2003). Maksim Spoznavalec . Izbrani spisi (Štiri stotice o ljubezni, Stotici izrekov o bogoslovju in ojkonomiji učlovečenja Božjega Sina, Mistagogija). Prevedel Gorazd Kocijančič. Cerkveni očetje 10. Celje: Mohorjeva družba, 2000. Izreki svetih starcev . Prevedla Jasna Hrovat. Cerkveni očetje 11. Celje: Mohorjeva družba, 2002. Movrin, David, ur. Izviri meništva: Življenje svetega Antona Puščavnika in življenje svetega Pahomija. Cerkveni očetje 12. Celje: Mohorjeva družba, 2011. 199 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Avguštin . Deset govorov o Prvem Janezovem pismu. Prevedel Miran Sajovic. Cerkveni očetje 13. Celje: Mohorjeva družba, 2012. Avguštin . O krščanskem nauku. Prevedla Nada Grošelj. Cerkveni očetje 14. Celje: Mohorjeva družba, 2012. Avguštin . O Trojici. Prevedel Miran Špelič. Cerkveni očetje 15. Celje: Mohorjeva druž- ba, 2014. Beda Častitljivi . Cerkvena zgodovina ljudstva Anglov. Prevedla Bogdan Kolar in Miran Sajovic. Cerkveni očetje 16. Celje: Mohorjeva družba, 2015. Sulpicij Sever . Martinovo berilo: Življenje svetega Martina, Pisma o Martinu in Dialogi. Prevedla Sibil Gruntar Vilfan in David Movrin. Cerkveni očetje 17. Celje: Mohorjeva družba, 2017. Kromacij Oglejski . Govori; Razprave o Matejevem evangeliju. Prevedla Miran Sajovic in Bogomir Trošt. Cerkveni očetje 18. Celje: Mohorjeva družba, 2018. Egerija . Potopis/Itinerarium. Prevedel, uredil in spremno študijo napisal Jan Dominik Bogataj. Cerkveni očetje 19. Celje: Mohorjeva družba, 2020. Fortunacijan Oglejski . Razlage evangelijev. Prevedla Doroteja Novak. Uredil in spremno študijo napisal Jan Dominik Bogataj. Cerkveni očetje 20. Celje: Mohorjeva družba, 2021. Hieronim . Pisma. Uredil Miran Špelič. 3 zv. Cerkveni očetje 21–23. Celje: Mohorjeva družba, 2021. Bogataj, Jan Dominik, ur. Latinski očetje o molitvi. Cerkveni očetje 24. Celje: Mohorjeva družba, 2022. Atanazij Aleksandrijski . O učlovečenju. Prevedel Jan Dominik Bogataj. Cerkveni očetje 24. Celje: Mohorjeva družba, 2023. Knjižna zbirka KUD Logos. Ljubljana: KUD Logos, 2009–. Paladij . Zgodbe za Lavza. Prevedla Jasna Hrovat. Ljubljana: KUD Logos, 2009. Hieronim . Zagovor proti Rufinu. Prevedla Neža Sagadin. Ljubljana: KUD Logos, 2010. Efrem Sirski . Izbrane himne. Prevedel Alen Širca. Ljubljana: KUD Logos, 2012. Andrej Kretski . Veliki kanon. Prevedel Gorazd Kocijančič. Ljubljana: KUD Logos, 2013. Origen . O počelih. Prevedla Neža Sagadin in Gorazd Kocijančič. Ljubljana: KUD Logos, 2013. Gregor iz Nazianza . Izbrane pesmi. Prevedel Vid Snoj. Ljubljana: KUD Logos, 2014. Evagrij Pontski . Spisi in pisma. Prevedla Gorazd Kocijančič in Alen Širca. Ljubljana: KUD Logos, 2015. Origen . Komentar k Visoki pesmi. Prevedla Neža Gačnik. Ljubljana: KUD Logos, 2017. 200 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Gregor iz Nise . O Mojzesovem življenju; O devištvu. Prevedel Jan Peršič. Ljubljana: KUD Logos, 2017. Gregor iz Nazianza . Bogoslovni govori. Prevedel Vid Snoj. Ljubljana: KUD Logos, 2018. Maksim Izpovedovalec . Kaj je krščanstvo? Izbrani kratki spisi. Prevedel Gorazd Kocijančič. Ljubljana: KUD Logos, 2018. v Irenej Lyonski . Zoper krivoverstva. Prevedli Benjamin Bevc, Gašper Kvartič in Jan v viroih Ciglenečki. Ljubljana: KUD Logos, 2018. viro TiČN Kocijančič, Gorazd, ur. Filokalija. 2 zv. (od napovedanih štirih). Prevedli Benjamin pisnih Bevc, Živa Borak, Jan Ciglenečki, Jasna Hrovat, Gorazd Kocijančič, Gašper /paTris Kvartič, Bogomir Trošt. Ljubljana: KUD Logos, 2020–2021. ščanskih aNskih Origen . Homiliji k Visoki pesmi. Prevedla Neža Gačnik. Ljubljana: KUD Logos, 2021. ŠČ Simeon Novi Teolog . Hvalnice hrepenenj po Bogu. Prevedel Gorazd Kocijančič. zgodnjekr in jekr Ljubljana: KUD Logos, 2021. vskih zGoDN Tertulijan . Apologetski, polemični in katehetski spisi (Mučencem, Apologetik, O pričeva- , judo nju duše, Skapulu, O predpravici zoper krivoverce, O vstajenju mesa, O krstu, O po-ovaNje kori). Prevedla Franc K. Lukman in Jan Dominik Bogataj. Ljubljana: KUD Logos; opisemskih Teološka Fakulteta Univerze v Ljubljani, 2023. N razisk svet Božja liturgija Janeza Zlatoustega in Bazilija Vélikega: bizantinsko-slovanski aNje i obred, rutenska recenzija . Prevedel Jan Dominik Bogataj. Ljubljana: KUD ovanje avaj Logos; Križevci: Ordinariat Križevske eparhije, 2023. razisk : N in avje Ciril Jeruzalemski . Krstne in mistagoške kateheze. Prevedla Benjamin Bevc in Sergej anje GL Valijev. Ljubljana: KUD Logos, 2024. vaj po na Tje Nekatere navedene izdaje, zlasti tiste, ki so v tiskani obliki pošle, so dosto-Tre pne na spletni strani https://kud-logos.si/e-knjige/ v elektronski obliki. Izšlo drugje Lukman, Franc K., ur. Iz zakladnice latinske himnodije. Ljubljana, 1954. Avguštin . Knjiga o veri, upanju in ljubezni: Enchiridion. 2. izd. Prevedel Franc K. Lukman. Buenos Aires: Slovenska kulturna sekcija, 1972. Didache: nauk dvanajsterih apostolov . Prevedel Anton Strle. Ljubljana: Beseda Evangelija, 1973. Benedikt . Pravilo svetega Benedikta. Prevedel Jože Gregorič. Stična: Cistercijanski samostan, 1981. Evgipij . Življenje svetega Severina. Prevedel Rajko Bratož. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1982. 201 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Avguštin . Zakonski stan in poželenje. Prevedla Nataša Homar. Ljubljana: Študentska organizacija univerze, 1993. Špelič, Miran, ur. Zgodnjekrščanska latinska poezija. Ljubljana: Mihelač, 1998. Boetij . Filozofsko-teološki traktati. Prevedel Matjaž Vesel. Ljubljana: ZRC SAZU, 1999. Avguštin . O svobodni izbiri. Prevedli Nataša Homar in Jerneja Kavčič. Ljubljana: Krtina, 2003. Ciprijan . Sveti Ciprijan nam govori iz svojih del. Prevedla Franc Ksaver Lukman in Janez Kebe. Koper: Ognjišče, 2006. Avguštin . Proti akademikom. Prevedel Primož Simoniti. Spremna študija Miran Špelič. Ljubljana: Slovenska matica, 2006. Dionizij Areopagit . Zbrani spisi. Prevedel Gorazd Kocijančič. Ljubljana: Slovenska matica, 2008. Avguštin . Izbrani spisi. Prevedli Tomaž Kremžar, Gregor Lavrinec, Miran Sajovic, Miran Špelič, Julijana Visočnik, Sonja Weiss. Spremna študija Igor Škamperle in Miran Špelič. Ljubljana: Nova revija, 2011. Tertulijan . Spisi (Spektakli, Žensko lepotičenje, Vojak in njegov venec, Grški plašč). Prevedel Marko Marinčič. Ljubljana: Modrijan, 2011. Boetij . Tolažba filozofije. Prevedel Gorazd Kocijančič. Ljubljana: NUK, 2012. Patricij . Izpoved svetega Patrika. Prevedel Gašper Kvartič. Ljubljana: Družina, 2014. Angleški prevodi Fathers of the Church . Washington, DC: Catholic University of America Press, 1946–. (FC) Obsežna zbirka zanesljivih angleških prevodov patrističnih del, ki šteje že več kot 140 zvezkov. Ancient Christian Commentary on Scripture (ACCS) Zbirka patrističnih komentarjev Svetega pisma, ki so razporejeni po posameznih odlomkih bibličnega besedila. Za vsako svetopisemsko knjigo obstaja svoja knjiga, v kateri je za vsak biblični odlomek navedenih več izbranih krajših patrističnih komentarjev. Dodatna bibliografija Ancient Christian Writers . Westminster, MD: Newman, 1946–. (ACW) The Ante-Nicene Christian Library . 24 zv. Edinburgh: T&T Clark, 1866–1872. (ANCL) The Ante-Nicene Fathers . 10 zv. Peabody, MA: Hendrickson, 1995. (ANF) 202 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič The Nicene and Post-Nicene Fathers: First Series . 14 zv. Peabody, MA: Hendrickson, 1995. (NPNF1) The Nicene and Post-Nicene Fathers: Second Series . 14 zv. Peabody, MA: Hendrickson, 1995. (NPNF2) Prevodi v drugih jezikih v v viroih Nemščina: viro TiČN Bibliothek der Kirchenväter . 1831–. (Zbirka je izhajala v treh različnih obdobjih.) pisnih Fontes Christiani . Freiburg: Herder; Turnhout: Brepols, 1990–. /paTris Italijanščina: ščanskih aNskih Collana di testi patristici . Roma: Città nuova, 1976–. ŠČ Corona patrum (salesiana) . Roma: Torino: SEI, 1935–. zgodnjekr in jekr Francoščina: vskih zGoDN Sources chrétiennes . Paris: 1941–. , judo ovaNje opisemskih 3.4.5 Referenčna dela N razisk svet aNje i Temeljno delo, ki vsebuje seznam vseh znanih grških in latinskih patri-ovanje avaj stičnih spisov, je t. i. Clavis patrum Graecorum/Latinorum (CPG/CPL) . razisk : N in avje Vsak spis ima v njem svojo številko in navedbo merodajne kritične izdaje. anje GL V zadnjem času so združeni claves na voljo na brezplačni spletni platformi vaj po na Tje Clavis clavium (ClaCla): https://clavis.brepols.net/clacla/Default.aspx. Tre Dodatna bibliografija Dekkers, Eligius, in Aemilius Gaar . Clavis patrum Latinorum. 3. izd. Steenbrugge: Abbatia Sancti Petri, 1995. (CPL) Frede, Hermann J. Kirchenschriftsteller – Verzeichnis und Sigel: Repertorium scripto-rium ecclesiasticorum Latinorum saeculo non antiquiorum siglis adpositis quae in editione Bibliorum sacrorum iuxta veterem Latinam versionem adhibentur. 4. izd. Fribourg: Herder, 1995. Frede, Hermann J., in Roger Gryson . Kirchenschriftsteller – Verzeichnis und Sigel: Aktualisierungsheft 1999. Fribourg: Herder, 1999. Geerard, Maurice . Clavis patrum Graecorum. 5 zv. Turnhout: Brepols, 1974–1987 (2. izd. izhaja od leta 2003). (CPG) Geerard, Maurice, in Jacques Noret, ur. Clavis patrum graecorum: Supplementum. Turnhout: Brepols, 1998. 203 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Halkin, François . Bibliotheca hagiographica Graeca. 3 zv. Bruxelles: Société des Bollandistes, 1957. (BHG) Instrumenta patristica . Steenbrugge: Abbatia Sancti Petri, 1959–. (IP) Keller, Adalbert . Translationes patristicae Graecae et Latinae: Bibliographie der Übersetzungen altchristlicher Quellen. Stuttgart: A. Hiersemann, 1997–. Machielson, John J. Clavis patristica pseudepigraphorum medii aevi. Turnhout: Brepols, 1990–. Socii Bollandiani . Bibliotheca hagiographica latina antiquae et mediae aetatis. Bruxelles: Société des Bollandistes, 1992. (BHL) 3.4.6 Strokovne revije in monografske serije V nadaljevanju naprej navajamo nekaj osrednjih tujih revij, ki objavljajo znanstvene članke s področja patrologije, nato še slovenske. Tuje Augustinianum . Roma, 1961– (revija patrističnega inštituta Augustinianum na Lateranski univerzi v Rimu). (Aug) Jahrbuch für Antike und Christentum . Münster: Aschendorff, 1958– (revija inštituta Franz Joseph Dölger na univerzi v Bonnu). (JAC) Journal of Early Christian Studies . Baltimore, 1993– (revija združenja American Patristics Society). (JECS) Journal of Ecclesiastical History . London, 1950– (revija univerze v Cambridgu). (JEH) Revue bénédictine de critique, d'histoire et de littérature religieuses . Maredsous, 1890– (revija belgijske benediktinske opatije Maredsous). (RBén) Revue d'histoire ecclésiastique . Louvain, 1900– (revija katoliške univerze v Louvainu). (RHE) Vigiliae christianae: A Review of Early Christian Life and Language . Amsterdam, 1947– (revija založniške hiše Brill Publishers). (VC) Vox Patrum . Lublin, 1981– (revija Katoliške univerze Janeza Pavla II. v Lublinu). (VP) 204 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Slovenske Strokovne in znanstvene revije, ki izhajajo v Sloveniji in vsebujejo pomembne prevode odlomkov oz. strokovne in znanstvene članke na temo patristične literature: v Tretji dan – Krščanska revija za duhovnost in kulturo (revija v viroih Teološke fakultete Univerze v Ljubljani) viro TiČN Keria – Studia Latina et graeca (revija oddelka za klasično pisnih filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) /paTris Clotho (revija oddelka za klasično filologijo Filozofske ščanskih aNskih fakultete Univerze v Ljubljani) ŠČ Bogoslovni vestnik (revija Teološke fakultete Univerze zgodnjekr in jekr v Ljubljani) vskih zGoDN Edinost in dialog (revija Teološke fakultete Univerze , judo v Ljubljani) ovaNje Communio (mednarodna katoliška revija, v slovenščini opisemskih jo izdaja založba Družina) N razisk svet Božja beseda danes (revija Zavoda Biblično gibanje) aNje i ovanje avaj Sledijo še osrednje serije monografskih študij s področja patrologije. razisk : N in avje V njih so objavljene posamezne monografske študije (npr. Supplements anje GL to Vigiliae christianae), priročniki za posamezne discipline (npr. Sussidi vaj po na Tje patristici), (kritične) izdaje (npr. Patristische Texte und Studien) in prevodi Tre ali zborniki s krajšimi znanstvenimi članki (npr. Studia patristica) z različ- nih področij zgodnjega krščanstva. Greek, Roman and Byzantine Monographs. Durham, NC, idr., 1959–. Initiations au christianisme ancien . Paris: Cerf, 1985–. Jahrbuch für Antike und Christentum: Ergänzungsbände . Münster: Aschendorff, 1964–. Paradosis: Études de littérature et de théologie ancienne . Fribourg: St-Paul, 1947–. Patristic Monograph Series . Cambridge, MA: Philadelphia Patristic Foundation, 1975–. Patristic studies . Washington, DC: Catholic University of America, 1922–. 205 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Patristische Texte und Studien . Berlin: De Gruyter, 1964–. Studia ephemeridis »Augustinianum« . Roma: Institutum Patristicum Augustinianum, 1967–. Studia patristica: Papers Presented at the International Conference on Patristic Studies . Leuven: Peeters Publishers, 1957–. Supplements to Vigiliae christianae . Leiden: Brill, 1987–. Philosophia patrum . Leiden: Brill, 1971–1986. Sussidi patristici . Roma: Institutum Patristicum Augustinianum, 1981–. Texte und Untersuchungen zur Geschichte der altchristlichen Literatur . Berlin: Akademie, 1883–. Texts and Studies: Contributions to Biblical and Patristic Literature . Cambridge: University Press. 1891–. 3.4.7 Elektronski pripomočki in spletne strani degruyter.com/serial/aco-b/html Acta conciliorum oecumenicorum Spletna različica zbirke Acta conciliorum oecumenicorum, ki je pod uredniško roko E. Schwartza and J. Strauba zbrala dokumente, povezane s pr-vimi sedmimi koncili. athanasius.theologie.uni-erlangen.de Athanasius Werke Spletna stran z deli Atanazija Aleksandrijskega v znameniti zbirki Athanasius Werke. biblindex.mom.fr Biblindex Biblindex je spletno orodje za identificiranje več kot 370.000 bibličnih navedkov v posameznih patrističnih besedilih, ki omogoča iskanje po vseh patrističnih spisih glede na posamezno vrstico Svetega pisma. 206 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič clavis.brepols.net/clacla/Default.aspx Clavis Clavium Clavis Clavium (ClaCla) je integrirana referenčna podatkovna zbirka in platforma za skupno posodabljanje informacij glede patrističnih, srednjeveških in bizantinskih besedil: glede kritičnih izdaj izvirnikov, temeljih študij in prevodov. Cilj projekta je združiti vodilne claves v eno podatkovno zbirko. v v viroih sourcebooks.fordham.edu/sbook1.asp viro TiČN Internet Medieval Sourcebook pisnih Internet Medieval Sourcebook je izjemno obsežna zbirka angleških pre- /paTris vodov različnih antičnih in srednjeveških besedil, ki so ključna za pro- ščanskih aNskih učevanje zgodovine (krščanstva). ŠČ zgodnjekr in jekr mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/l-annee-philologique vskih zGoDN L’Année philologique , judo Podatkovna zbirka L’Année philologique (APh) je namenjena iskanju ovaNje in pregledu znanstvene literature s področja grške in rimske civilizacije. opisemskih N razisk svet mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/loeb-classical-library aNje i Loeb Classical Library ovanje avaj Zbirka Loeb Classical Library (LCL) je namenjena za iskanje in dostop razisk : N in avje do del klasičnih grških in latinskih avtorjev. Vključuje preko 540 elektron-anje GL skih knjig v latinščini in grščini z vzporednimi prevodi v angleščino. Dela vaj po na Tje je mogoče najti po seznamu avtorjev, področij, po obdobjih ter po se-Tre znamu knjig LCL. Poleg enostavnega je na voljo tudi napredno iskanje, ki omogoča iskanje gradiva po naslovih, avtorjih, besedilu, opombah itn. logeion.uchicago.edu Logeion Logeion je spletna platforma, ki na enostaven način omogoča hkratno iskanje grških in latinskih besed po številnih najbolj relevantnih slovarjih. mojaknjiznica.com/Patrolog Moja knjižnica: Slovenska patristika Seznam večine patrističnih bibliografskih referenc v slovenskem jeziku; od diplomskih, magistrskih in doktorskih del do prevodov, člankov ipd. 207 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/oxford-handbooks-online Oxford Handbooks Online Oxford Handbooks Online je zbirka priročnikov oz. učbenikov različnih tematik (tudi s področja zgodnjega krščanstva), ki vsebujejo poglobljene članke najboljših znanstvenikov in strokovnjakov. mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/oxford-scolarly-editions-online Oxford Scholarly Editions Online Zbirka Oxford Scholarly Editions Online zajema temeljne klasične avtorje od antike do renesanse v vrhunskih kritičnih izdajah s komentarji in prevodi. pappaspatristicinstitute.com Pappas Uradna spletna stran pravoslavnega patrističnega inštituta Pappas, ki deluje v sklopu Holy Cross Greek Orthodox School of Theology v Bostonu. Poleg številnih aktualnih dogodkov je posebej dragocen zavihek »Resources and Links«, kjer so objavljene povezave na mnogovrstne uporabne spletne strani tako glede rokopisov, izvirnih besedil in prevodov kot raziskovalnih projektov in orodij za raziskovanje. roger-pearse.com/weblog/patrologia-graeca-pg-pdfs Patrologia Graeca Digitalizirana (v formatu PDF) prosto dostopna klasična zbirka grških očetov Patrologia Graeca, ki jo je pripravil Jacques-Paul Migne v 19. stol. patristica.net/latina Patrologia Latina Digitalizirana (v formatu PDF) prosto dostopna klasična zbirka latinskih očetov Patrologia Latina, ki jo je pripravil Jacques-Paul Migne v 19. stol. oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri Radio Ognjišče: Očetje v veri Zbirka radijskih katehez dr. Mirana Špeliča idr. sodelavcev Victorinianuma, Inštituta za patristične študije na TEOF UL, vključuje zajeten nabor prevedenih odlomkov iz različnih patrističnih besedil in njihovo avdio razlago. augustinus.it Sant’Agostino Spletna stran z vsemi Avguštinovimi deli, ki so prosto dostopna v latinskem izvirniku ter v italijanskem prevodu, nekatera dela so tudi v angleškem, španskem, francoskem in nemškem prevodu. 208 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/sources-chretiennes-online Sources Chrétiennes Zbirka Sources Chrétiennes, ki jo sestavljajo kritične izdaje izvirnih kr- ščanskih besedil prvih 1400 let Cerkve skupaj s prevodi v francoščino, je dostopna v digitalni obliki. v mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/the-new-pauly-online v viroih The New Pauly Online viro TiČN The New Pauly Online je enciklopedični akademski informacijski vir, pisnih ki pokriva obdobje starega veka: vključuje geselske članke o grški in rim- /paTris ski antični kulturi, o njihovih interakcijah s semitsko, keltsko, germansko ščanskih aNskih in slovansko kulturo ter o judovstvu, krščanstvu in islamu v tem obdobju. ŠČ Omogočeno je enostavno iskanje po ključnih besedah in napredno iskanje zgodnjekr in jekr z dodatnimi možnostmi. vskih zGoDN , judo perseus.tufts.edu The Perseus Digital Library ovaNje The Perseus Digital Library je zbirka grških in latinskih klasičnih besedil opisemskih tako v izvirniku kot v angleškem prevodu, poleg tega pa stran obsega tudi N razisk svet zbirko slovarjev in morfološko analizo grških, latinskih in arabskih besed. aNje i ovanje avaj stephanus.tlg.uci.edu Thesaurus Linguae Graecae razisk : N in avje Thesaurus Linguae Graecae (TLG) je najobsežnejša digitalna zbirka gr-anje GL ških besedil od začetkov grške literature do konca bizantinskega obdob-vaj po na Tje ja. Omogoča tudi iskanja po besedah oz. besednih zvezah. Polni dostop Tre je plačljiv. tertullian.org The Tertullian Project Spletna stran s Tertulijanovimi deli v latinskem izvirniku in številnih prevodih, obenem pa ponuja tudi različne bibliografske reference v zvezi z njegovim opusom. riedlberger.de/titivillus Titivillus Titivillus je brezplačna aplikacija, ki je namenjena pregledu pravilnega črkovanja besedil v latinščini in stari grščini. Deluje kot dodatek programu Microsoft Word. 209 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV kratici BR Koncilski odloki 1995 (Dogmatična konstitucija o Božjem razodetju Dei Verbum) ŠCO Kongregacija za katoliško vzgojo 1990 ( Navodilo o študiju cerkvenih očetov v duhovniški vzgoji) seznam referenc Amato, Angelo . 1991. Studi dei Padri e teologia dogmatica. V: Enrico Dal Covolo in Achille M. Triacca, ur. Lo studio dei Padri della Chiesa oggi, 89–100. Roma: Libreria Ateneo Salesiano. Bentein, Klaas . 2015. The Greek of the Fathers. V: Ken Parry, ur. The Wiley Blackwell Companion to Patristics, 456–457. New Jersey: Wiley Blackwell. Bergamelli, Ferdinando . 1991. Il metodo nello studio dei Padri: problemi, orientamenti e prospettive. V: Enrico Dal Covolo in Achille M. Triacca, ur. Lo studio dei Padri della Chiesa oggi, 19–43. Roma: Libreria Ateneo Salesiano. Beumer, Johannes . 1972. Die theologische Methode. Handbuch der Dogmengeschichte I/6. Freiburg; Basel; Wien: Herder. Bogataj, Jan Dominik . 2017a. Patrologija v kontekstu teološkega študija v 18. in 19. stol. na Slovenskem: primer rokopisnega priročnika Patrologia (FSLJ 1 d 47). Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje 26 (= 50), št. 3: 324–341. – – – . 2017b. Rokopisni opus patrističnih prevodov in avtorskih del p. Klemena Velikonje (1752–1830). V: Aleksander Bjelčevič, Matija Ogrin in Urška Perenič, ur. Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne, 137–144. Simpozij Obdobja 36. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. – – – . 2018. Neopatristična sinteza in ressourcement: med tradicijo in postmoderno. Bogoslovni vestnik 78, št. 4: 957–969. Ciccarese, Maria P., ur. 1998. La letteratura cristiana antica nell'università italiana: Il dibattito e l'insegnamento. Fiesole: Nardini Editore. Clark, Elizabeth A. 2008. From Patristics to Early Christian Studies. V: Susan A. Harvey in David G. Hunter, ur. The Oxford Handbook of Early Christian Studies, 7–41. Oxford: University Press. Congar, Yves . 1950. Vraie et fausse réforme dans l’église. Paris: Cerf. Crouzel, Henri . 1970. La patrologia e il rinnovamento degli studi patristici. V: Bilancio della teologia del XX secolo. Zv. 3, 544–569. Roma: Città Nuova Editrice. 210 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Dal Covolo, Enrico . 1991. Sulla natura degli studi patristici e i loro obiettivi. V: Enrico Dal Covolo in Achille M. Triacca, ur. Lo studio dei Padri della Chiesa oggi, 7–17. Roma: Libreria Ateneo Salesiano. Dal Covolo, Enrico, ur. 1992. Per una cultura dell'Europa unita: lo studio dei Padri della Chiesa oggi Atti dei Colloqui di Torino e di Roma, 30–31 ottobre 1991. Torino: Società editrice internazionale. v Di Berardino, Angelo . 1989. Tendenze attuali negli studi patristici. V: Complementi v viroih interdisciplinari di patrologia, 25–70. Roma: Città Nuova Editrice. viro TiČN – – – . 2015. Modern Patrologies. V: Ken Parry, ur. The Wiley Blackwell Companion to pisnih Patristics, 51–67. New Jersey: Wiley Blackwell. /paTris Di Berardino, Angelo, in Basil Studer . 1993. Storia della teologia. Zv. 1, Epoca patris- ščanskih aNskih tica. Casale Monferrato: Piemme. ŠČ Felici, Sergio . 1991. Rilevanza degli studi filologici e letterari nell'approccio ai padri. zgodnjekr in jekr Salesianum 53: 133–148. vskih zGoDN Flynn, Gabriel, in Paul D. Murray, ur. 2012. Ressourcement: A Movement for Renewal , judo in Twentieth-Century Catholic Theology. Oxford: Oxford University Press. ovaNje Hamman, Adalbert . 1977. Les instruments de travail en théologie patristique et histo-opisemskih rique. Seminarium 17: 155–170. N razisk svet Hamman, Adalbert, in Jeronimo Leal . 2008. Patrologia-patristica. V: Nuovo diziona-aNje i rio patristico e di antichità cristiane, 3967–3972. 3. zv. Genova; Milano: Marietti ovanje avaj 1820. razisk : N in avje Harrison, Carol, Brouria Bitton-Ashkelony in Theodore de Bruyn, ur. 2015. anje GL Patristic Studies in the Twenty-First Century: Proceedings of an International vaj po na Tje Conference to Mark the 50th Anniversary of the International Association of Tre Patristic Studies. Turnhout: Brepols. Iacoangeli, Roberto . 1991. 'Humanitas' classica 'praenuntia aurora' all'insegnamento dei Padri. V: Enrico Dal Covolo in Achille M. Triacca, ur. Lo studio dei Padri della Chiesa oggi, 101–131. Roma: Libreria Ateneo Salesiano. Koncilski odloki . 1995. Ljubljana: Družina. Kongregacija za katoliško vzgojo . 1990. Študij cerkvenih očetov. Cerkveni dokumenti 44. Ljubljana: Slovenske rimskokatoliške škofije; Družina. Izvirnik: Instructio de Patrum Ecclesiae studio in sacerdotali institutione. Acta Apostolicae Sedis 82: 607–636. Liébaert, Jacques, Michel Spanneut in Antonio Zani . 1988. Introduzione generale allo studio dei padri della Chiesa. Brescia: Queriniana. Maritano, Mario . 1991. La situazione degli studi patristici nel secolo XIX. V: Enrico Dal Covolo in Achille M. Triacca, ur. Lo studio dei Padri della Chiesa oggi, 185–202. Roma: Libreria Ateneo Salesiano. 211 PRIPOMOČKI ZA RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH VIROV Mondésert, Claude . 1988. Pour lire les Pères de l'Église dans la collection Sources Chrétiennes. 2. izd. Paris: Cerf. Padovese, Luigi . 1994. Uvod v patristično teologijo. Prevedel Miran Špelič. Ljubljana: Frančiškanski samostan. Pasquato, Ottorino . 1991. Studi patristici e discipline storiche. V: Enrico Dal Covolo in Achille M. Triacca, ur. Lo studio dei Padri della Chiesa oggi, 45–88. Roma: Libreria Ateneo Salesiano. Pojavnik, Ivan . 1990. Navodilo kongregacije za katoliško vzgojo glede študija cerkvenih očetov. Bogoslovni vestnik 50, št. 3: 309–315. Pontificia Università Lateranense . 1990. Lo Studio dei Padri della Chiesa nella ricer-ca attuale. Seminarium 30: 327–578. Quacquarelli, Antonio, ur. 1989. Complementi interdisciplinari di patrologia. Roma: Città Nuova Editrice. – – – . 1999. Res christiana: temi interdisciplinari di patrologia. Roma: Città Nuova Editrice. Ramsey, Boniface . 1985. Begining to Read the Fathers. New York; Mahwah: Paulist Press. Simonetti, Manlio . 1992. L'edizione critica di un testo patristico. V: Enrico Dal Covolo, ur. Per una cultura dell'Europa unita: lo studio dei Padri della chiesa oggi Atti dei Colloqui di Torino e di Roma, 30-31 ottobre 1991, 25–40. Torino: Società editrice internazionale. Siniscalco, Paolo . 1980. Patristica, patrologia e letteratura cristiana antica ieri e oggi: Postille storiche e metodologiche. Augustinianum 20: 383–400. – – – . 1992. Il significato dell'Istruzione sullo studio dei padri della chiesa nel nostro oggi. V: Enrico Dal Covolo, ur. Per una cultura dell'Europa unita: lo studio dei Padri della chiesa oggi Atti dei Colloqui di Torino e di Roma, 30–31 ottobre 1991, 63–75. Torino: Società editrice internazionale. Špelič, Miran . 2000. Prevajanje besedil patrističnih avtorjev (zgodovinski pregled, principi in perspektive). Keria 2, št. 2: 31–35. 212 ČeTrTo poGLavje TeMeLjNa NaČeLa TraNsLiTeraCije Maria Carmela Palmisano hebrejščina Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič grščina stran 220 Aljaž Krajnc, Mari Jože Osredkar arabščina stran 226 Jan Dominik Bogataj sirščina stran 232 Jan Dominik Bogataj koptščina stran 236 213 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 4.1 Svetopisemska hebrejščina Med različnimi sistemi transliteracije svetopisemske hebrejščine, ki se uporabljajo na znanstvenem in strokovnem področju, predstavljamo dva najbolj uveljavljena sistema: akademski sistem (Lambdin) in strokovni sistem transliteracije ( Society of Biblical Literature). Za oba sistema predstavljamo najprej soglasnike z ustreznim hebrejskim imenom in transliteracijo, nato samoglasnike v vseh njihovih predvidenih dolžinah. 4.1.1 Akademski sistem transliteracije (Lambdin1) Soglasnik Ime Transliteracija 1. a ´äºlep áli ’ b b 2. bêt B B g g 3. gîmel G g d d 4. däºlet D d 5. h hë h 6. w wäw w 7. z zaºyin z 8. x Hët H 1 Z nekaterimi manjšimi spremembami (pri transliteraciji samoglasnikov »a« in »e«) sledimo sistemu, ki ga predlaga Thomas O. Lambdin, Introduction to Biblical Hebrew (London: Darton Longman Todd, 1996), XXII–XXV. Transliteracija črke ´äºlep in črke àºyin se v sistemu Lambdina in v elektronskih programih, ki temeljijo na sistemu Lambdina, nekoliko razlikujeta, zato v tej tabeli najprej napišemo oznako, ki jo najdemo pri Lambdinu, in nato navedemo še oznako, ki se uporablja v sodobnih elektronskih programih. 214 Maria Carmela Palmisano Soglasnik Ime Transliteracija 9. j †ët t 10. y yöd y k k 11. $ kap K k 12. l läºmed l v 13. m ~ mëm m viro 14. n ! nûn n pisnih 15. s säºmek s Cije ščanskih 16. [ àºyin àli ‘ p NsLiTera p 17. @ pëh zgodnjekr P p in vskih 18. c # cädëh c NaČeLa Tra , judo 19. q qöp q eLjNa eM 20. r rëš r : T opisemskih 21a avje f Sîn S svet GL 21b v šîn š ovanje t t eTrTo po 22. täw razisk Č T t in anje vajna Samoglasnik Ime Hebrejska pisava Dolžina Transliteracija a qäºmec hB' dolgi bäh ali bâ qäºmec B' sred. dolgi Bä PaºtäH B; kratki Ba Ha†ëp PaºtäH a] skrajšani ’á e cërê hBe yBe hB, yB, dolgi Bêh Bê Bêh Bêi cërê Be sred. dolgi Bë s•göºl B, kratki Be Ha†ëp s•göºl a/ skrajšani ´é i Hîreq yBi dolgi Bî Hîreq Bi kratki Bi 215 SVETOPISEMSKA HEBREJŠČINA Samoglasnik Ime Hebrejska pisava Dolžina Transliteracija o Höºlem AB dolgi Bô Höºlem Bo sred. dolgi Bö qäºmec Ha†ûp B' kratki Bo Ha†ëp qäºmec a\ skrajšani ´ó u šûºreq WB dolgi Bû qiBBûc BU kratki Bu 4.1.2 Strokovni sistem transliteracije (Society of Biblical Literature2) Soglasnik Ime Transliteracija 1. a alef ’ ali / b v (s pridihom) 2. bet B b g gh (s pridihom) 3. gimel G g d dh (s pridihom) 4. dalet D d 5. h he h 6. w vav v ali w 7. z zayin z 8. x khet h ali kh 9. j tet t 10. y yod y k kh (s pridihom) 11. $ kaf K k 2 Strokovni sistem ali General-Purpose Style, ki ga tukaj navajamo, sledi The SBL Handbook of Style, second edition (Atlanta, Georgia: SBL Press, 2014), 58. 216 Maria Carmela Palmisano Soglasnik Ime Transliteracija 12. l lamed l 13. m mem m 14. n ! nun n 15. s samek s v 16. [ ayin àli / viro 17. p f (s pridihom) pisnih @ pe P p Cije ščanskih 18. c # tsade ts NsLiTera 19. q qof k zgodnjekr in 20. r resh r vskih NaČeLa Tra , judo 21a f sin s eLjNa eM 21b v shin š : T opisemskih avje t t (s pridihom) svet GL 22. tav T t ovanje eTrTo po razisk Č in anje vajna Samoglasnik Hebrejska pisava Ime Transliteracija a : patakh a : skriti patakh a " qamets a h " končni qamets ah wy " 3. ms sufiks ayw } khatef patakh a e , segol e 217 SVETOPISEMSKA HEBREJŠČINA Samoglasnik Hebrejska pisava Ime Transliteracija E tsere e y e tsere yod e y , segol yod e ? khatef segol e shewa shewa e i I kratki hireq i I dolgi hireq i yÅ hireq yod i o " qamets khatuf o ™ holem o A polni holem o \ khatef qamets o u U kratki qibbuts u U dolgi qibbuts u W shureq u 218 ČeTrTo poGLavje TeMeLjNa NaČeLa TraNsLiTeraCije Maria Carmela Palmisano hebrejščina stran 214 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič grščina Aljaž Krajnc, Mari Jože Osredkar arabščina stran 226 Jan Dominik Bogataj sirščina stran 232 Jan Dominik Bogataj koptščina stran 236 219 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 4.2 Stara grščina 4.2.1 Akademski sistem transliteracije (Society of Biblical Literature) V akademskem pisanju naj bi se stara grščina zapisovala v grških črkah. Če to ni mogoče, naj se sledi pravilom za prečrkovanje v nadaljevanju. Ta ne vključujejo možnosti prečrkovanja za naglase, joto subskriptum, dierezo, digamo ipd. Grška črka Ime Transliteracija 1. Α α alfa a 2. Β β beta b 3. Γ γ gama g 4. Δ δ delta d 5. Ε ε epsilon e 6. Η η eta ē 7. Ζ ζ zeta z 8. Θ θ theta th 9. Ι ι jota i 10. Κ κ kapa k 11. Λ λ lambda l 12. Μ μ mi m 13. Ν ν ni n 14. Ξ ξ ksi x 220 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Grška črka Ime Transliteracija 15. Ο ο omikron o 16. Π π pi p 17. Ρ ρ ro r 18. Σ σ/ς sigma s v 19. Τ τ tau t viro 20. Υ υ ipsilon u/y pisnih Cije 21. Φ φ fi ph ščanskih 22. Χ χ hi ch NsLiTera zgodnjekr 23. Ψ ψ psi ps in vskih NaČeLa Tra 24. Ω ω omega ō , judo eLjNa eM : T opisemskih avje svet GL Prečrkovane grške besede vedno zapisujemo ležeče in lahko tudi brez naglasnih znamenj (npr. logos), medtem ko grške besede z grškimi črkami ovanje eTrTo po vedno pokončno in z akcenti (npr. λόγος). Velika začetnica se uporablja razisk Č in enako kot v sodobnih jezikih: za začetek stavka (a ne vedno) in za lastna anje imena. vajna Kadar gama nastopa pred črkami γ, κ, ξ ali χ (t. i. nazalna gama), jo prečrkujemo kot n (npr. angelos). Samoglasnika eta in omega morata biti označena s črto nad črko (ē oz. ō). Črka ro na začetku besede (ῥ) se prečrkuje kot rh (npr. ῥῆμα = rhēma), prav tako tudi dvojni ro v sredi besede (npr. Πύρρος = Pyrrhos). Ko je ipsilon del diftonga, ga prečrkujemo kot u ( au, eu, ēu, ou, ui), ko pa nastopa posamič, ga prečrkujemo kot y (npr. κύριος = kyrios, in ne kurios). Dvoglasnike z joto prečrkujemo kot ai, ei, oi in ui. 221 STARA GRŠČINA Spiritus asper, ostri pridih (῾), prečrkujemo kot h (npr. ὕμνος = hymnos; αἵρεσις = hairesis). Spiritus lenis, rahli pridih ( ̓ ), se ne prečrkuje. 4.2.2 Strokovni sistem transliteracije Kadar želimo poudariti pravilno naglaševanje določene transliterira-ne grške besede, lahko uporabimo naslednji sistem transliteracije, ki se od prejšnjega razlikuje le v tem, da ne upošteva dolžine in kračine samoglasnikov (eta in omega). Na ta način lahko označimo pravilen naglas, tako da naglašeni samoglasnik zaznamujemo z ostrivcem (akut), s krativcem (gravis) ali s strešico (cirkumfleks). Grška črka Ime Transliteracija 1. Α α alfa a 2. Β β beta b 3. Γ γ gama g 4. Δ δ delta d 5. Ε ε epsilon e 6. Η η eta e 7. Ζ ζ zeta z 8. Θ θ theta th 9. Ι ι jota i 10. Κ κ kapa k 11. Λ λ lambda l 12. Μ μ mi m 13. Ν ν ni n 14. Ξ ξ ksi x 15. Ο ο omikron o 222 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič Grška črka Ime Transliteracija 16. Π π pi p 17. Ρ ρ ro r 18. Σ σ/ς sigma s 19. Τ τ tau t v 20. Υ υ ipsilon u/y viro 21. Φ φ fi ph pisnih Cije 22. Χ χ hi ch ščanskih 23. Ψ ψ psi ps NsLiTera zgodnjekr 24. Ω ω omega o in vskih NaČeLa Tra , judo Primeri: eLjNa eM: Topisemskih ιἀτρός > iatrós avje svet GL εἰκὼν φαντασίας > eikòn phantasías προσευχῆς > proseuchês ovanje eTrTo po razisk Č in anje vajna 223 ČeTrTo poGLavje TeMeLjNa NaČeLa TraNsLiTeraCije Maria Carmela Palmisano hebrejščina stran 214 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič grščina stran 220 Aljaž Krajnc, Mari Jože Osredkar arabščina Jan Dominik Bogataj sirščina stran 232 Jan Dominik Bogataj koptščina stran 236 225 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 4.3 Arabščina 4.3.1 Akademski sistem transliteracije (Brill) Tukaj predlagani način transliteracije arabščine se zgleduje po sistemu, ki danes prevladuje v anglosaškem svetu ter ga med drugim v svojih publikacijah uporablja tudi založba Brill.3 Soglasnik (ḥarf) Ime Transliteracija 1. ا alif / 2. ب bāʾ b 3. ت tāʾ t 4. ث ṯāʾ ṯ 5. ج ǧīm ǧ 6. ح ḥāʾ ḥ 7. خ ḫāʾ ḫ 8. د dāl d 9. ذ ḏāl ḏ 10. ر rāʾ r 11. ز zāy z 12. س sīn s 13. ش šīn š 3 Ta prikaz transliteracije iz arabščine ter navajanja Korana sta v članku »Islamski viri ter navajanje Korana in hadisov v slovenskem jeziku«, Edinost in dialog 76/2 (2021): 85–100, predstavila Mari Jože Osredkar ter Aljaž Krajnc. 226 Aljaž Krajnc, Mari Jože Osredkar Soglasnik (ḥarf) Ime Transliteracija 14. ص ṣād ṣ 15. ض ḍāḍ ḍ 16. ط ṭāʾ ṭ 17. ظ ẓāʾ ẓ v 18. ع ʿayn ʿ viro 19. غ ġayn ġ pisnih Cije 20. ف fāʾ f ščanskih 21. ق qāf q NsLiTera zgodnjekr 22. ك kāf k in 23. ل lām l vskih NaČeLa Tra , judo 23. م mīm m eLjNa eM: T 24. ن nūn n opisemskih avje 25. ـه hāʾ h svet GL 26. و wāw w ovanje eTrTo po razisk Č 27. ي yāʾ y in anje 28. ء hamza ʾ vajna 29. ة tāʾ marbūṭa t Samoglasnik (ḥaraka) Ime znaka Arabska pisava Dolžina Transliteracija َـ kratki a a fatḥa اَـ dolgi ā ِـ kratki i i kasra يِـ dolgi ī ُـ kratki u u ḍamma وُـ dolgi ū 227 ARABŠČINA Druga znakovna znamenja Ime Transkripcija Pomen ْ sukūn / Soglasniku ne sledi samoglasnik; se ne prečrkuje. ٌ tanwīn al-ḍamm un Končnica sklona; prečrkuje se, samo ٍ tanwīn če je skladenjska vrednost besede al-kasr in pomembna. ً tanwīn al-fatḥ an ّ šadda / Označuje podvojitev soglasnika, na katerem stoji. Nekatera dodatna navodila pri transliteriranju: • Končnic, ki označujejo sklon ter glagolski naklon, praviloma ne prečrkujemo (npr. bi-llāh, in ne bi-llāhi; yaktub, in ne yak-tubu). Izjema so daljša besedila, kjer so končnice pomembne za razumevanje skladnje. • Stične predloge, ki stojijo pred besedami, ki se začnejo z do-ločnim členom »al-«, prečrkujemo povezane z besedo, ki sledi: bi + al-qalam = bi-l-qalam. • Če hamza stoji na začetku besede, se praviloma ne prečrkuje (npr. imān, in ne ʾimān). V drugih primerih je transliteracija hamze obvezna. • Tāʾ marbūṭa se prečrkuje, samo ko beseda nastopa kot prvi člen rodilniške konstrukcije ( iḍāfa). • Določni člen je tako pred solarnimi kot lunarnimi črkami ( al-ḥurūf al-šamsiyya wa-l-ḥurūf al-qamariyya) praviloma prečrkovan kot »al« (torej al-rasūl ter ne ar-rasūl). • Alif maqṣūra (ى) se prečrkuje z »ā«. 228 Aljaž Krajnc, Mari Jože Osredkar 4.3.2 Navajanje Korana V nadaljevanju predstavljeni način navajanja Korana temelji na dogovo-ru, ki sta ga dosegla Mari Jože Osredkar s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani ter bivši mufti Islamske skupnosti v Sloveniji, prof. Nedžad Grabus, profesor na Fakulteti za islamske študije Univerze v Sarajevu. Kratica, ki se uporablja za Koran, je velika črka K. Kratici sledi presledek, v temu pa sledi številka sure, ki je citirana. Številki sure sledi vejica, za še enim viro presledkom pa se navede številka verza oz. sekcije verzov, ki so citirani. pisnih Cije ščanskih Navajanje celotne sure K 112 Celotna sura 112 NsLiTera zgodnjekr Navajanje posameznega K 3, 56 Šestinpetdeseti verz tretje sure in verza iz sure vskih NaČeLa Tra Navajanje sekcije K 5, 5-12 Od petega do dvanajstega verza zaporednih verzov iz iste , judo pete sure eLjNa sure eM: T Navajanje nezaporednih K 2, 4.7.12 Četrti, sedmi in dvanajsti verz opisemskih verzov iz iste sure druge sure avje svet GL Navajanje verzov iz več sur K 4, 34; 5, 34; Štiriintrideseti verz četrte sure; ovanje 24, 5; 45, 2-4 štiriintrideseti verz pete sure; eTrTo po peti verz štiriindvajsete sure; razisk Č in od drugega do četrtega verza anje petinštiridesete sure vajna 229 ČeTrTo poGLavje TeMeLjNa NaČeLa TraNsLiTeraCije Maria Carmela Palmisano hebrejščina stran 214 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič grščina stran 220 Aljaž Krajnc, Mari Jože Osredkar arabščina stran 226 Jan Dominik Bogataj sirščina Jan Dominik Bogataj koptščina stran 236 231 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 4.4 Sirščina Sirska »abeceda« je sestavljena iz dvaindvajsetih soglasnikov, od katerih je vsak predstavljen z edinstvenim grafemom. Soglasniki obstajajo v treh pisavah: Esṭrangelā, Serṭā in vzhodnosirska. V naslednji preglednici so navedeni soglasniki zgolj v pisavi Esṭrangelā. Sirščina se lahko prečrkuje na dva načina, in sicer bodisi zgolj v soglasniški obliki bodisi v celotni vokalizirani obliki. Začetni ʾ se izpušča v primerih kaylā, npr. »Ap̱ʿel«, in ne »ʾAp̱ʿel«. Za podrobnejša navodila glede prečrkovanja gl. George A. Kiraz, Tūrrāṣ Mamllā: A Grammar of the Syriac Language, 1: Orthography (Piscataway, NJ: Gorgias, 2012), 31–90. Soglasnik Ime Transliteracija ܐ ālap ʾ ܒ bēth b ܓ gāmal g ܕ dālat d ܗ hē h ܘ waw w ܙ zayn z ܚ ḥēt ḥ ܛ ṭēt ṭ ܝ yūd y ܟ kāp k 232 Jan Dominik Bogataj Soglasnik Ime Transliteracija ܠ lāmad l ܡ mīm m ܢ nūn n ܣ semkat s v ܥ ʿē ʿ viro ܦ pē p pisnih ܨ ṣādē ṣ Cije ščanskih ܩ qop q NsLiTera ܪ rīš r zgodnjekr in ܫ šīn š vskih NaČeLa Tra , judo ܬ taw t eLjNa eM: Topisemskih avje svet GL ovanje eTrTo po razisk Č in anje vajna 233 ČeTrTo poGLavje TeMeLjNa NaČeLa TraNsLiTeraCije Maria Carmela Palmisano hebrejščina stran 214 Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič grščina stran 220 Aljaž Krajnc, Mari Jože Osredkar arabščina stran 226 Jan Dominik Bogataj sirščina stran 232 Jan Dominik Bogataj koptščina 235 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 4.5 Koptščina Za prečrkovanje ahimskega in bohairskega ḫay se uporablja znak ḫ. Za nadpisano črto naj se uporabi nadpisani ležeči e. Pri prečrkovanju koptskega jezika je treba upoštevati navodila v Bentley Layton, A Coptic Grammar: With Chrestomathy and Glossary (Wiesbaden: Harrassowitz, 2011). Koptska črka Ime Transliteracija ⲁ alpha a ⲃ bēta b ⲅ gamma g ⲇ delta d ⲉ epsilon e ⲍ zēta z ⲏ ēta ē ⲑ thēta th ⲓ iōta i ⲕ kapa k ⲗ lambda l ⲙ mi m ⲛ ni n ⲝ ksi ks ⲟ omikron o 236 Jan Dominik Bogataj Koptska črka Ime Transliteracija ⲡ pi p ⲣ rhō r ⲥ sigma s ⲧ tau t v ⲩ ipsilon u viro ⲫ phi ph pisnih ⲭ khi kh Cije ščanskih ⲯ psi ps NsLiTera ⲱ ōmega ō zgodnjekr in ϣ šai š vskih NaČeLa Tra , judo ϥ fai f eLjNa eM ϧ hori h : T opisemskih avje ϫ djandja č svet GL ϭ kyima q ovanje eTrTo po ϯ ti ti razisk Č in anje vajna 237 peTo poGLavje LiTerarNe zvrsTi iN reToriČNe obLike v sveTeM pisMU Irena Avsenik Nabergoj 239 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 5.1 Uvod Poskus, da iz nepreglednega obsega literature o zgodovini interpretacije Svetega pisma izberemo kratek opis literarnih vrst in zvrsti ter drugih literarnih in retoričnih oblik manjšega obsega, nas postavlja pred dilemo, katere literarne in retorične oblike so del skupnega literarnega bogastva starega Bližnjega vzhoda, zlasti severozahodnega semitskega jezikovnega območja, in jih torej prepoznavamo kot konvencionalne, ustaljene oblike, ki se z manjšimi različicami pojavljajo v različnih kontekstih določene literarne vrste, katere pa so izvirne v obravnavanem delu Svetega pisma. Navedena literatura, na katero se opira ta izbor, priznava razvoj posameznih standardnih literarnih in retoričnih oblik skozi dolgo obdobje zgodovine literature v mednarodnem in izrazito hebrejsko-judovskem kontekstu. Nova zaveza pa ima tudi močan pečat jezikovnih in literarnih konvencij bogate helenistične kulture. Zato je jasno, da izvirnosti teološkega sporo- čila ne smemo vezati zgolj na literarne in retorične oblike. Ko opredeljujemo značilnosti manjših literarnih enot, po deduktivni metodi izhajamo iz celote temeljnih svetopisemskih postavk, da odkrijemo primarne, antropološke in izkustveno verske osnove oblike. Cilj te poti pa je, da se bralec ob ugotavljanju literarnih in retoričnih fragmentov vrača v celoto svetopisemskega sporočila z iskanjem odgovora na vprašanje, kako različ- ni avtorji literarne in retorične oblike, ki nosijo pečat konvencionalnosti, uporabijo v oblikovanju svojih pripovedi, pesniških stvaritev, modrostnih rekov, preroških govorov, pisem idr. Žal noben večji ali manjši slovar tega procesa ne obravnava izčrpno in poglobljeno v uvodnem delu slovarja (Brodie 2001; Coats 1999; Campbell 2003; Murphy 1983; Burridge 1997). V tem uvodu se glede na obseg izbranih slovarskih enot omejujemo na nekatere vidike formalne narave v luči zgodovine interpretacije Svetega pisma. Ta kriterij nam pomaga, da smo najbolj pozorni na terminologijo, ki jo danes prepoznavajo in uporabljajo na celotnem podro- čju študija Svetega pisma v svetovnem obsegu. Gre za vprašanje metod, 240 Irena Avsenik Nabergoj kot so tekstna kritika ( Textual Criticism; Textkritik), literarna kritika ( Literary Criticism; Literarkritik), zgodovinska kritika ( Historical Criticism; Geschichtskritik), kritika oblik ( Form Criticism; Formkritik), kritika tradicij ( Tradition Criticism; Traditionskritik), kritika redakcij ( Redaction Criticism; Redaktionskritik), hermenevtika ( Hermeneutic[s]; Hermeneutik) idr. Da ohranimo stik z mednarodno terminologijo, v glosariju za vsako enoto v oklepaju navajamo angleško, nemško in italijansko terminologijo; nem-v ško zato, ker so nemške eksegetične in hermenevtične »šole« v zadnjih viro MU stoletjih oblikovale terminologijo, ki so jo počasi sprejeli tudi na drugih pisnih pis TeM jezikovnih območjih in se danes uveljavlja po vsem svetu. Zgodovina bibličnih kritičnih metod vključuje tudi zgodovino teološke terminologi- ščanskih v sve Like je, ki je osvojila svet: epifanija, apokaliptika, eshatologija idr. (Rogerson in Lieu 2006). zgodnjekr e ob in ČN vskih Torire Natančne literarne analize svetopisemskih besedil v novejšem obdobju , judo so omogočile ugotovitve, da različne literarne vrste in zvrsti vključujejo sTi iN določene literarne in retorične oblike, ki se v enakih ali podobnih razli-opisemskih Ne zvr čicah pojavljajo pri različnih avtorjih iste literarne vrste ali zvrsti: stalne svet oblike pripovedi; pesniške upodobitve videnj in duhovnih izkušenj; na-iTerar: L povedi, zapovedi in prepovedi; preroški govori ali oraklji; modrostni reki ovanje avje ali izreki; opisi globljih spoznanj, ki jih kdo drug izraža z abstraktnimi razisk GL in pojmi; videnja, ki jih lahko presojamo pod zgodovinskim, družbenim in li-To po anje pe terarnim vidikom. V teh elementih prepoznavamo značilnosti literarnega vajna sloga in strukture, umestitev v življenjska okolja ( Sitz im Leben), oblike dialoga. Posebna kategorija terminologije, ki se uporablja v interpretaciji Svetega pisma, so izrazi, ki so se izoblikovali v zgodovini literarne kritike kot celote: stih, kitica, semantika in semantična polja, paralelizem, drama, poetika, ritem, retorika, metafora, ironija, simbol, alegorija, figure, primere (parabole), akrostih, refren, hendiadis itd. (Watson 1986; Sweeney 1996). V pripovedi (proza) zgodovina interpretacije beleži pot od manjših enot do sestavljenih literarnih zvrsti. Začetne manjše enote so govori, pridige, molitve, pogodbe, pisma, seznami, zakoni, kultne odredbe, poetične pripovedi, miti, pravljice, fabule, sage, legende, avtobiografije, avtobiografije prerokov, pripovedi o sanjah in videnjih. V literarni vrsti poezije je pomembno upoštevati, da je osnovna oblika celotne poezije paralelizem ( parallelismus membrorum), ki omogoča metrične enote, ritem in delitev na kitice. Med manjšimi enotami najdemo reke ali izreke o posameznih osebah ali 241 UVOD skupnostih, pravne reke, Božje reke, preroške reke v obliki napovedi ali svarila, modrostne reke v obliki ljudskih izrekov, uganke in modrostne govore v umetni obliki. Krajše oblike pesmi imajo za tematiko žetev, dru- ženje, ljubezen in poroko, žalovanje itd. Pomembne manjše enote so uganke, zbadljivke, pogrebne žalostinke, narodne žalostinke, kraljeve pesmi, himne, zaupne pesmi, hvalnice, izreki sodbe itd. Kritika redakcij beleži različne vire, ki jih prepoznamo v analizi kanoničnih delov Stare zaveze: Peteroknjižje (Pentatevh), zgodovinske knjige, pesniške in modrostne ter preroške knjige (Avsenik Nabergoj 2019). V Novi zavezi imamo tri poglavitne literarne zvrsti: evangelij, pisma in apokalipso. Raziskovalci Nove zaveze razlikujejo med literarnimi zvrstmi in literarnimi oblikami glede na obseg in kompleksnost ene in druge literarne kategorije. Literarne oblike so večinoma krajše in manj kompleksne enote. Med oblikami v evangelijih in Apostolskih delih opredeljujejo pojme, kot so evangelij, aforizem, prilika, zgodba, apokaliptični jezik in oblike, oblike argumentacije, zgodba o poklicu s pooblastili, midraš, himna, govor (zlasti v Apostolskih delih), janezovski govori, hiazem, genealogija. V Pavlovem korpusu imamo oblike, kot so pisma, oblika argumentacije, diatribe, midraš, hiazem, apokaliptični jezik, pareneza, seznam kreposti in pregreh, liturgični fragmenti (blagoslovi in doksologije), poetični fragmenti in himne, veroizpovedi. Pomembno je upoštevati pogosto povezavo med literarnimi in retoričnimi oblikami, da ugotovimo, kako retorični pristopi delujejo, da literarne oblike učinkovito nagovorijo bralca in poslušalca (Alter in Kermode 1987). V tem obsegu predstavitev manjših literarnih in retoričnih oblik se omejujemo na najpomembnejše. Literarne oblike Stare zaveze so predstavljene izčrpneje od literarnih oblik Nove zaveze. Težišče tega poglavja so osnovne oblike sloga in retoričnih figur biblične literature s težiščem na poeziji. Posamezne literarne enote Svetega pisma znotraj vizije univerzalne zgodovine odrešenja bralca nagovarjajo z globljimi sporočili in čustvi, položenimi v veliko bogastvo slogovnih prvin in retoričnih figur. Osnovne zvrsti proze so govori, molitve, obredni predpisi, zakoni, poetične pripovedi (miti, pripovedke, sage, legende), zgodovinske pripovedi (poročila, ljudska zgodovina, avtobiografije, pripovedi o sanjah in videnjih) idr., osnovne 242 Irena Avsenik Nabergoj zvrsti poezije pa so reki, preroški govori, uganke, modrostna besedila v umetni obliki, ode, elegije, meditacije, lirske idile, epske pesmi, oraklji, psalmi idr. 5.2 Pomembnejše objave o literarnih v in retoričnih oblikah v Svetem pismu viro MU pisnih pis TeM V nadaljevanju bomo najprej prestavili pomembnejše objave o literarnih in retoričnih oblikah v Svetem pismu v tujih jezikih, nato še v slovenskem. ščanskih v sve Like zgodnjekr e ob in ČN 5.2.1 Objave v tujih jezikih vskih Torire , judo Erich Auerbach, Mimesis: Prikazana resničnost v zahodni sTi iN literaturi, Labirinti, prevedel in spremno besedo napisal opisemskih Ne zvr Vid Snoj (Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, svet 1998). iTerar: L Auerbach v tej knjigi, ki je izšla leta 1946 v nemškem jeziku in je bila ovanje avje od takrat do danes prevedena v več jezikov, leta 1998 tudi v slovenščino, razisk GL in prepričljivo primerjalno razlaga razvoj evropske literature od antike do so-To po anje pe dobnosti, pri čemer je zlasti pozoren na literarne vrste in zvrsti ter druge vajna literarne oblike za izražanje resničnosti. Posebno opažena je razlaga različnosti med antično grško in svetopisemsko pripovedjo v prikazu resnič- nosti (na začetku knjige). Avtorjevo raziskovanje, kako so veliki evropski pisatelji od Homerja do Virginije Woolf upodabljali resničnost, je generacije naučilo, kako brati zahodno literaturo. Delo ne vsebuje opomb, avtor namesto tega svoje argumente utemelji na iskanju in osvetljevanju branj ključnih odlomkov iz svojih primarnih besedil. Za številne je Mimesis med najboljšimi deli literarne kritike, ki so bila kdaj napisana. Robert Alter in Frank Kermode, ur., The Literary Guide to the Bible (London: Collins, 1987). Knjiga je delo številnih raziskovalcev Svetega pisma z vidika njegovih literarnih vrst in zvrsti, retoričnih in slogovnih značilnosti posameznih svetopisemskih knjig ter vrednotenja pomena literarnih oblik za razumevanje vsebine besedil. 243 POMEMBNEJŠE OBJAVE O LITERARNIH IN RETORIČNIH OBLIKAH V SVETEM PISMU Robert Alter, The Art of Biblical Narrative (New York: Basic Books, 2011). Knjiga je prvi poskus prikaza posebnosti svetopisemske pripovedne tehnike za izražanje čustev, spoznanja in izkušenj iz konkretnih življenjskih okoliščin v interakciji različnih likov, ki nastopajo v posameznih pripovednih besedilih. Sveto pismo obravnava kot literarno umetnino. Alter opisuje, kako so številni avtorji Stare zaveze uporabljali inovativne literarne sloge in sredstva, kot so paralelizem, kontrastni dialogi in pripovedni ritem, da bi pripovedovali eno najbolj revolucionarnih zgodb vseh časov: razodetje enega samega Boga. S tem, kaže Alter, so ti pisci preoblikovali ne le zgodovino, ampak tudi umetnost pripovedovanja samo. Robert Alter, The Art of Biblical Poetry (Edinburgh: T&T Clark, 1995). V tej knjigi, ki spremlja temeljno knjigo The Art of Biblical Narrative, Alter raziskuje rabo hebrejske poezije v Svetem pismu. Knjiga ponuja razlago pesniških značilnosti poezije Stare zaveze v luči sodobnih pesniških načel. Cilj je pokazati, kako poznavanje značilnosti svetopisemske poezije bralcu pomaga dojeti širino in globino sporočila posameznih besedil. Meir Sternberg, The Poetics of Biblical Narrative: Ideological Literature and the Drama of Reading (Bloomington, IN: Indiana University Press, 1987). Izraelski literarni kritik Meir Sternberg v tej knjigi bogatí razumevanje teoretične podlage svetopisemske pripovedi. Njegovo delo se odlikuje tako po svoji celovitosti kot tudi po jasno izraženi verski drži, iz katere razume in razlaga strategije svetopisemskih pripovedi. Sveto pismo pokaže kot resno literarno delo z zelo prefinjeno in uspešno pripovedno poetiko. Sternbergova knjiga je sad natančnih celostnih analiz pripovednih besedil Stare zaveze. Avtor z analizo besedil pokaže, da Sveto pismo kot pro-minentno literarno delo bralcu omogoča celosten vpogled v resničnost in resnico svetopisemskega sporočila na podlagi izkušenj iz konkretnih življenjskih okoliščin. 244 Irena Avsenik Nabergoj Marvin A. Sweeney, Isaiah 1‒ 39 with an Introduction to Prophetic Literature, The Forms of the Old Testament Literature 16 (Grand Rapids, MI; Cambridge: Eerdmans, 1996). Ta knjiga je deveti od štiriindvajsetih zvezkov v zbirki The Forms of the Old Testament Literature, v kateri izbrani priznani avtorji iz različnih držav obravnavajo kritiko oblik vsake starozavezne knjige in vsake enote v knjigi v po standardni metodologiji. V osnovi eksegetični zvezki preučujejo struk-viro MU turo, žanr, okolje in namen biblične literature. Preučujejo tudi zgodovino pisnih pis TeM oblikovnokritične razprave o gradivu, poskušajo uskladiti terminologijo za žanre in formule svetopisemske literature ter razkrivajo eksegetski po- ščanskih v sve Like stopek, da bi študentom in študentkam ter duhovnikom omogočili njihovo lastno analizo in razlago besedil Stare zaveze. Gre za prvi veliki projekt zgodnjekr e ob in ČN priprave priročnikov o bogastvu svetopisemskih literarnih in retoričnih vskih Torire oblik na temelju številnih diskusij o raziskovanju Svetega pisma v prejšnjem , judo stoletju. Večina knjig v zbirki ima na koncu tudi obsežen slovar terminov, sTi iN ki so se uveljavili v zgodovini interpretacije glede literarnih vrst in zvrsti, opisemskih Ne zvr rabe metafor, simbolov, sloga, retorike idr. svet iTerar: L Wilfred G. G. Watson, Classical Hebrew Poetry: A Guide to Its ovanje avje Techniques, Journal for the Study of the Old Testament: razisk GL in Supplement Series 26 (Sheffield: JSOT Press, 1986). To po anje pe Ta obsežni priročnik, bogat z eksegezo in bibliografijo, ponuja smerni-vajna ce za analizo in vrednotenje hebrejskih verzov. Teme vključujejo ustno poezijo, metrum, paralelizem ter oblike verza in kitice pa tudi zvočne vzorce in metaforiko. Knjigo sklene niz obdelanih primerov hebrejske poezije. Vseskozi so za primerjavo uporabljeni drugi starosemitski verzi, ob uporabi načel sodobne literarne kritike. Knjiga je dokaj izčrpen vodnik v bogastvo literarnih oblik svetopisemskih besedil. Avtor v predstavitvi primerov iz Svetega pisma pogosto navaja tudi primere in literature okoliških kultur starega Bližnjega vzhoda. Knjiga bralca uvaja v sodobne metode raziskovanja pomena svetopisemskih besedil. Chris Baldick, The Concise Oxford Dictionary of Literary Terms (Oxford: Oxford University Press, 2015). Slovar obširno obravnava tradicionalno dramatiko, verzifikacijo, retoriko in literarno zgodovino ter ponuja jasne in jedrnate definicije literarnih terminov, vsebuje pa tudi nasvete za priporočeno nadaljnje branje in vodnik 245 POMEMBNEJŠE OBJAVE O LITERARNIH IN RETORIČNIH OBLIKAH V SVETEM PISMU za izgovarjavo več kot dvesto izrazov. Knjiga je referenčni priročnik za študente literature v kateremkoli jeziku. V razširjeni, četrti izdaji iz leta 2015 najdemo povečano število novih izrazov iz sodobnih kritičnih in teoretskih gibanj. Ta izdaja vsebuje tudi povsem nova gesla o pojmih, kot so oddaljeno branje, grafični romani idr. Blake J. Couey in Elaine T. James, ur., Biblical Poetry and the Art of Close Reading (Cambridge; New York, NY: Cambridge University Press, 2018). Knjiga raziskuje estetske razsežnosti svetopisemske poezije in ponuja natančna branja pesmi Stare zaveze. Eseji gradijo na nedavnem napredku v razumevanju biblične poezije in vključujejo različne teoretične poglede in trenutne trende pri preučevanju literature. Kažejo, kako koristna je skrbna pozornost do besedilnih podrobnosti, in predstavljajo vzorce prakse natančnega branja za študente, znanstvenike in splošne bralce. Eseji poudarjajo tudi bogato estetsko vrednost svetopisemskega pesniškega korpusa in ponujajo razmislek o naravi poezije kot pomembne in trajne umetniške oblike. Alastair Fowler, Kinds of Literature: An Introduction to the Theory of Genres and Modes (Oxford: Oxford University Press, 2002). V tej pomembni knjigi, prvi splošni študiji teorije žanrov, Fowler raziskuje pomen žanrov in odnos sodobne literature do tradicionalnih kategorij. Vrste literature izvirajo iz prepričanja, da je čas, da si povrnemo občutek za raznolikost literarnih oblik. Avtor svojo študijo utemeljuje s številnimi primeri, rekonstruira žanrsko teorijo in jo odpre zgodovinskim premi-slekom. Upošteva variacije skozi leta ter izsledi dejanske mehanizme literarnih sprememb. Namesto tradicionalnega poudarka na zgodovinskih vidikih razvoja literature avtor teorijo literarnih vrst in zvrsti obravnava s stališča njihovih strukturnih značilnosti. Jeanie C. Crain, Reading the Bible as Literature: An Introduction (Cambridge; Malden, MA: Polity Press, 2010). Knjiga je idealen uvod v proces branja Svetega pisma kot literature. Predstavlja orodja literarne analize, vključno z jezikom in slogom, formalnimi strukturami žanrov (pripoved, drama in poezija), študijo likov 246 Irena Avsenik Nabergoj in tematsko analizo. Knjiga poudarja samo dejanje branja, pri čemer se osredotoča na celotno besedilo, kakršno obstaja v svoji trenutni obliki. Vabi k izkustvenemu vstopanju v svetopisemske zgodbe in njihovemu podoživljanju, spodbuja analitično in celostno branje, raziskuje različne interpretacije in sprejema moč jezika, ki izvira iz mitološkega, metaforične-ga in simbolnega. Takšno branje lahko bralcem pomaga razumeti literaturo na splošno in Sveto pismo samo. v viro MU David Jasper in Stephen Prickett, ur., The Bible and Literature: pisnih pis TeM A Reader (Malden, MA; Oxford; Carlton: Blackwell, 1999). Ta knjiga je namenjena predvsem, čeprav ne izključno, študentom angle- ščanskih v sve Like ščine in prinaša zbirko nekaterih najpomembnejših odlomkov iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze z uvodi in komentarji ter izbori besedil iz litera-zgodnjekr e ob in ČN ture, ki te odlomke uporabljajo in vključujejo na različne načine. Raziskuje, vskih Torire kako tesno je Sveto pismo povezano z nekaterimi velikimi deli fikcijske , judo literature v angleščini od zgodb o stvarjenju v Prvi Mojzesovi knjigi pa vse sTi iN do vizij konca v Razodetju. opisemskih Ne zvr svet George B. Gray, The Forms of Hebrew Poetry: Considered iTerar: L with Special Reference to the Criticism and Interpretation ovanje avje of the Old Testament, The Library of Biblical Studies (New razisk GL in York: Ktav Publishing House, 1972). To po anje pe Knjiga je pregled oblik hebrejske poezije z vpogledom v njihov pomen vajna za interpretacijo svetopisemskih besedil. Osrednji poudarek je na predstavitvi oblik pesniške oblike paralelizma, ki predstavlja najosnovnejšo obliko svetopisemske poezije. Heinrich Lausberg, Handbook of Literary Rhetoric: A Foundation for Literary Study, prevedli Matthew T. Bliss, Annemiek Jansen in David E. Orton, ur. David E. Orton in Dean R. Anderson (Leiden; Boston; Köln: Brill, 1998). Priročnik v obsegu 921 strani, prvič objavljen leta 1963, obravnava literarno retoriko kot sistematično disciplino, ki je oblikovala literarna dela v obdobju od antike do sedanjosti. Med antičnimi teoretiki retorike so natančneje predstavljeni Aristotel, Ciceron, Kvintilijan idr. Klasična retorika je prikaza-na predvsem z vidika njenega vpliva na evropsko literaturo. Priročnik je že dolga leta standardno referenčno delo za vse, ki se ukvarjajo s študijem književnosti in retorike. Gre za monumentalno delo izjemne erudicije, 247 POMEMBNEJŠE OBJAVE O LITERARNIH IN RETORIČNIH OBLIKAH V SVETEM PISMU organiziranosti in celovitosti z neprimerljivo avtoriteto v formalnem opisu retoričnih tehnik. Ta izdaja je sicer prevod druge izdaje iz leta 1973, ki je bila ponatisnjena leta 1990. Philips V. Long, The Art of Biblical History, Foundations of Contemporary Interpretation 5 (Grand Rapids, MI: Zondervan, 1994). Avtor v knjigi razlaga zgodovinsko naravo Svetega pisma in značaja pisanja svetopisemske zgodovine. Poudarja temeljni pomen odnosa med zgodovino in vero v hermenevtični razpravi ter poskuša odgovoriti na vprašanja: Ali je Sveto pismo zgodovinska knjiga? Kaj sploh mislimo z »zgodovino«? V kakšnem smislu je svetopisemska zgodovinskost pomembna za vero? Ali obstajajo smernice za odkrivanje, katere trditve o zgodovinski resnici morda navaja določen odlomek? Razprave upoštevajo tako aktualna razmi- šljanja med biblicisti kot tudi najboljša spoznanja posvetnih zgodovinarjev. Rezultat je poskus opisa pisanja svetopisemske zgodovine kot nekakšne reprezentacijske umetnosti s hermenevtičnim pristopom, ki upošteva ne le zgodovinski, literarni ali teološki značaj Svetega pisma, temveč vse tri hkrati. Robert Lowth, De Sacra Poesi Hebraeorum Praelectiones Academicae, 1753. Angleški prevod: Lectures on the Sacred Poetry of the Hebrews, 2 zv., prevedel George Gregory (Hildesheim: Olms, 1969). Robert Lowth je prvi raziskovalec Svetega pisma, ki je ob analizi Izaijeve knjige prepoznal in razložil značilnosti literarnih oblik paralelizma v hebrejski poeziji. Prav raba paralelizma kaže, da je obseg poezije v Svetem pismu precej večji, kakor se zdi, če struktur paralelizma v besedilih ne prepoznamo. 248 Irena Avsenik Nabergoj Richard G. Mounton, The Literary Study of the Bible: An Account of the Leading Forms of Literature Represented in the Sacred Writings (Boston; New York; Chicago: D. C. Heath, 1899). Avtor obravnava temeljne literarne značilnosti vseh literarnih vrst in pomembnejših zvrsti v Svetem pismu Stare zaveze. V literarnih oblikah prepoznava sredstvo svetopisemskih piscev za izražanje izostrenega čuta v za pravičnost, dobroto, čistost, neskončno dobro, nasprotje med dobrim viro MU in zlim idr. pisnih pis TeM David Norton, A History of the Bible as Literature, 2 zv. ščanskih v sve Like (Cambridge: Cambridge University Press, 1993). Avtor izčrpno obravnava zgodovino razumevanja Svetega pisma kot lite-zgodnjekr e ob in ČN rarne stvaritve od antike do sodobnosti s posebno pozornostjo na preva-vskih Torire janju Svetega pisma v angleščino ob upoštevanju pretanjenih literarnih , judo in slogovnih značilnosti besedil. Delo opisuje tudi razvoj sodobne lite-sTi iN rarne razprave o Svetem pismu nasploh, ki prikazuje ne le, kako je kritika opisemskih Ne zvr oblikovala razumevanje Svetega pisma, ampak tudi, kako je Sveto pismo svet oblikovalo literarno kritiko. iTerar: L ovanje avje Leland Ryken, Sweeter Than Honey, Richer Than Gold: razisk GL in A Guided Study of Biblical Poetry (Ashland: Lexham Press, To po anje pe 2021). vajna Zvezek je drugi od načrtovane serije šestih zvezkov z naslovom Reading the Bible as Literature – prvi zvezek ima naslov How Bible Stories Work. Leland Ryken, strokovnjak za raziskovanje presečišča Svetega pisma in literature, študentom in predavateljem Svetega pisma pomaga ustrezno razlagati svetopisemsko poezijo. Knjiga vključuje tudi vaje, ki študentom pomagajo obvladati bogato literarno zakladnico. 249 POMEMBNEJŠE OBJAVE O LITERARNIH IN RETORIČNIH OBLIKAH V SVETEM PISMU 5.2.2 Objave v slovenščini Irena Avsenik Nabergoj, Literarne vrste in zvrsti: Stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011). Prva monografska študija v slovenščini, ki ciljno obravnava posamezne literarne vrste in zvrsti na analitični in sintetični ravni z ilustracijo vzorčnih besedil od antike do danes. Raziskovanje korenin in razvoja literarnih vrst in zvrsti daje vpogled v številne vsebinske možnosti ustvarjalne literarne komunikacije. Celotna zasnova monografije odpira številna vprašanja o razvoju in pomenskih vidikih literarnih vrst in zvrsti, zato se je avtorica odločila, da se v prvem delu knjige osredotoči predvsem na sintetično obravnavo literarnih vrst in zvrsti z vidika razmerja med resničnostjo in fik-cijo, in to ob raziskavi najpomembnejših del kritikov estetike in literarne teorije od antike do danes. Ob pisanju prvega dela monografije in med iskanjem vzorčnih besedil za posamezne literarne zvrsti je pripravila bibliografijo, ki upošteva tako slovenska kakor tudi najsodobnejša mednarodna dela o literarnih vrstah in zvrsteh. Drugi del knjige je avtorica pripravila ob sodelovanju z založbo Kröner v Stuttgartu, pri kateri je leta 2009 izšla monografija Handbuch der literarischen Gattungen (772 strani). V tem delu je šestinšestdeset nemških literarnih zgodovinarjev in teoretikov predstavilo stanje dvaindevetdesetih literarnih zvrsti v njihovi diahroni in sinhroni razsežnosti. Uredniki knjige so prof. Dieter Lamping in njegovi sodelavci Sandra Poppe, Sascha Seiler and Frank Zipfl. Irena Avsenik Nabergoj je za vključitev v svojo knjigo prejela soglasje založbe za prevod definicije, literarnoteoretične in literarnozgodovinske oznake najpomembnejših literarnih vrst in zvrsti. Irena Avsenik Nabergoj, Podobe resničnosti, resnice in ljubezni v Svetem pismu in literaturi (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2018). Znanstveno izhodišče te monografije je nedoločena in večpomenska razsežnost konceptov »resničnost«, »resnica« in »ljubezen«. Poglavitni »rezultat« raziskave je odkrivanje vzajemnosti med ustvarjalnim navdihom, uresničenim v literarnih delih, in literarnoteoretskim diskurzom o vlogi literature v sporočanju o resničnosti in resnice. Prizadevanje za razjasnitev vseh razsežnosti konceptov resničnosti, resnice in ljubezni omogoča 250 Irena Avsenik Nabergoj odkrivanje naravne povezave med izkustvenimi vedami ter intuitivnim dojemanjem resničnosti, resnice in ljubezni v literarnih stvaritvah, v drugih vrstah umetnosti in v procesih življenja. Irena Avsenik Nabergoj, »Posebnosti judovskih žalostink in žalnih obredov v protijudovskem okolju«, Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje 48, št. 2 (2019): v 19–47. viro MU Prispevek z metodama pozornega branja in intertekstualne primerjave pisnih pis TeM med različnimi kulturami in religijami odkriva posebnosti judovskih žalostink za umrlimi in judovskih žalnih obredov, kot so izpričani v žalos- ščanskih v sve Like tinkah Svetega pisma in v posvetopisemskih judovskih virih, na antičnih judovskih nagrobnih napisih, v tradicionalnih judovskih verskih praksah zgodnjekr e ob in ČN žalovanja, v srednjeveških judovskih literarnih tradicijah spomina na mu-vskih Torire čence in v komemoracijah za žrtvami holokavsta v moderni judovski poe- , judo ziji. Raziskuje tudi odnos do trpljenja in smrti Judov, izpričan v slovenskem sTi iN ljudskem izročilu in v izbranih delih slovenske rokopisne tradicije. opisemskih Ne zvr svet Irena Avsenik Nabergoj, »Temeljne literarne oblike v Svetem iTerar: L pismu«, Bogoslovni vestnik 79, št. 4 (2019): 855–875. ovanje avje Prispevek se vključuje v sodobno razpravo o literarnih vrstah in zvrsteh razisk GL in ter o drugih literarnih oblikah, ki so značilne za Sveto pismo. V sloven-To po anje pe skem prostoru članek utira pot do ustreznega upoštevanja literarnih oblik vajna z namenom razumevanja Svetega pisma kot literature, ki obsega najmanj- še literarne enote ali obrazce, manjše besedilne enote ali oblike, pa tudi širše literarne strukture, kot so literarne vrste in zvrsti. Od antike pa vse do 20. stoletja je v razlaganju Svetega pisma prevladovala zgodovinska perspektiva, v metodološkem pogledu pa primerjalni pristop v razmerju do drugih antičnih religij in kultur. V 20. stoletju pa je vse več razlagal-cev Svetega pisma postalo pozornih na literarne vrste in zvrsti v Svetem pismu. Namesto prejšnje pozornosti na zgodovinski kontekst so v središče zanimanja postavili besedilo v njegovi končni obliki ter ga razumeli kot organsko celoto, neodvisno od subjektivnih občutkov bralca. Prispevek se omejuje na najprepoznavnejše svetopisemske literarne vrste – preroštvo, modrostno literaturo (Stara zaveza) in evangelije (Nova zaveza). V izbranih svetopisemskih besedilih različnih literarnih vrst avtorica razkriva njihove najpomembnejše značilnosti, slogovno in pomensko obli-kovanost, njihovo vlogo v posredovanju sporočila. 251 POMEMBNEJŠE OBJAVE O LITERARNIH IN RETORIČNIH OBLIKAH V SVETEM PISMU Irena Avsenik Nabergoj, Literarne oblike v Svetem pismu in odmevi v poznejši judovsko-krščanski kulturi (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021). Knjiga jasno nakazuje dva temeljna vidika vsebin, razdeljenih na štiri dele. Prvi del obravnava razvoj novejših metod v obravnavi svetopisemskih besedil, drugi del na primerih iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze predstavlja sto trideset svetopisemskih literarnih oblik, njihove slogovne in retorične značilnosti, tretji del vsebinsko in slogovno osvetljuje izbrane vrhunce svetopisemske poezije in proze ter njihove posebnosti v kontekstu sočasnih in poznejših kultur, najobsežnejši, četrti del pa prinaša primere aktualizacije in aplikacije svetopisemskih vsebin v poznejši judovski in krščanski kulturi ter na različnih področjih verskega življenja. Anton Grabner-Haider, Jože Krašovec idr., Biblični leksikon (Celje: Mohorjeva družba, 1984). Splošni biblični leksikon je preveden iz nemščine in obravnava značilnosti svetopisemskih literarnih vrst in zvrsti, razlago temeljnih pojmov iz zgodovine interpretacije Svetega pisma in razvoj sodobnih hermenevtičnih metod. France Oražem, ur., »Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma«, Bogoslovni vestnik 57, št. 1–2 (1997): 1–248. Zbornik je zbirka znanstvenih in strokovnih prispevkov slovenskih literarnih zgodovinarjev in teologov, ki so predstavili vpliv Svetega pisma na slovensko literaturo na mednarodnem simpoziju o interpretaciji Svetega pisma (Cankarjev dom od 17. do 20. septembra 1996, organizator in pred-sednik odbora Jože Krašovec). Jože Krašovec, Prevajanje med teorijo in prakso (Ljubljana: SAZU; ZRC SAZU, 2013). Pričevanja o teoriji in praksi prevajanja segajo daleč nazaj v antiko. Nekatera zadevajo Sveto pismo, večina pa se ukvarja s prevajanjem klasičnih grških, latinskih in drugih besedil. Priznani prevajalci so svoje poglede in izkušnje večinoma izrazili v uvodih k svojim prevodom. Najpomembnejša funkcija jezika je komunikacija pomena; temeljna naloga prevajalca sta torej analiza in prenos pomena iz enega v drug jezik. Vsak prevod je že po svoji naravi interpretacija. Prenos pomena je najlaže doseči z analizo pomena izvirnega besedila kot celote. To velja za prevajanje vseh literarnih del, 252 Irena Avsenik Nabergoj izjemna pluralnost pomena temeljnih pojmov v Svetem pismu pa kaže, da so svetopisemska besedila edinstvena. Edinstvenost v nizu pomenov se kaže v vseh najzgodnejših prevodih Svetega pisma v druge jezike, od hebrejskega in grškega. Prevajalci so se spopadali s številnimi problemi, ki se jih dotlej še niso lotevali, npr. s prenosom pomena iz semitskih v indoevropske jezike in s prestavljanjem pojmov iz ene v drugo kulturo. Knjiga daje kritičen pregled literarnih teoretikov o pristopih k prevajanju Svetega v pisma in drugih literarnih besedil. Zelo razširjeno razpravo o dveh možnih viro MU temeljnih usmeritvah v prevajanju določata dva različna pristopa, ki ju ime-pisnih pis TeM nujemo »formalna korespondenca« in »dinamična ekvivalenca«. Odločanje za ta ali oni pristop pomeni, da gredo nekateri v svoji svobodi predaleč ščanskih v sve Like v parafraziranje, drugi pa pretiravajo v iskanju formalne korespondence. zgodnjekr e ob in ČN vskih Torire , judo 5.3 Slovar literarnih zvrsti in retoričnih sTi iN oblik v Svetem pismu opisemskih Ne zvr svet Izbor gesel za ta slovar je omejen na najbolj temeljne literarne zvrsti in re-iTerar: L torične oblike v Svetem pismu. Bistveno večji obseg literarnih zvrsti in reto-ovanje avje ričnih oblik je dosegljiv v knjigi Literarne oblike v Svetem pismu in odmevi razisk GL in v poznejši judovsko-krščanski kulturi (Avsenik Nabergoj 2021, 126–242). To po anje pe vajna Alegorija (ang. Allegory; nem. Allegorie; it. Allegoria). Ni strogo zvrst, temveč prej oblika govora, tesno povezana s figurativnim ali metaforičnim jezikom. Podrobnosti alegorije so izbrane in oblikovane ob ozadju interpretacije ali uporabe, tako da se vsaka podrobnost alegorije ponavlja v interpretaciji. Najkrajša oblika alegorije je metafora (ang. metaphor) z le enim motivom, ki kliče po razlagi (Iz 3,14; Ezk 18,2). Daljša oblika je alegorična zgodba (ang. allegorical story), v kateri ima vsaka podrobnost svoj vpliv na razlago (Iz 5,1-7; Ezk 16; 34). Alegorija se pojavlja v različnih kontekstih, kot so po-ročilo o sanjah (ang. dream report) (prim. 1 Mz 37,7; 41,17-24; Dan 7,2-14), poročilo o videnju (ang. vision report) (prim. Dan 8,1-14 in videnja Zaharije), psalm (ang. psalm) (prim. Ps 80,9-20), preroški diskurz (ang. prophetic discourse) (Iz 5,1-7; Ezk 16; 34) in v sebi zaključena pripoved 253 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU (ang. self-contained narrative) (Sod 9,8-15).1 Alegorija je na videz podobna simbolu. Podobno kot simbol »likovno, v čutno dojemljivi obliki označuje mnogo bolj abstraktne pomene, le da so ti pomeni zdaj že vnaprej razum-sko določeni, torej ne samo nakazani, sluteni« (Kmecl 1976, 120). Blagoslov (ang. Blessing; nem. Segen, Segnung; it. Benedizione). Izjava bodisi v velelnem bodisi povednem načinu oz. naklonu, ki je zasnovana tako, da prikliče Božjo moč ob pomoči izgovorjene besede. Blagoslov se lahko uvede ali sklene z obrazcem, ki uporablja deležnik bārûk, »blagoslovljen«, temu pa sledi oseba, ki naj bo blagoslovljena. Dobra primera sta v 1 Mz 24,60 in 4 Mz 24,5-9. Blagoslov je očitno izviral iz plemenskega etosa (tako 1 Mz 24,60; 27,27-29), doma pa je bil tudi v organiziranih kultnih zadevah (npr. 1 Kr 8,14). Blagoslov je treba razlikovati od blagrovanja (npr. Ps 2,12; 1 Kr 10,8), ki odobrava že prejete blagoslove in postane vrsta didaktičnega izreka ‒ kot so to dejansko postali nekateri obrazci z bārûk (npr. Jer 17,7). Blagoslov se razlikuje tudi od hvalospeva (npr. Ps 72,18; 2 Mz 18,10), ki ima, čeprav se začne z obrazcem bārûk, vedno za svoj cilj Boga, zato izreka raje hvalo Bogu, kakor da bi klical Božji blagoslov na človeštvo.2 Blagrovanje (ang. Beatitude; nem. Seligpreisung, Gratulation; it. Beatitudine). Kratek formularni govor v obliki obrazca, ki povzdiguje srečno ali blagoslovljeno stanje posameznika ali celotnega ljudstva. Navadno se izjava začne z ʼašrê 'srečen' ali 'blagoslovljen', čemur sledijo zadeva in morebitni posebni kvalifikatorji oz. oznake, pogosto v obliki oziralnih stavčnih členov (torej 1 Kr 10,8: »Blagor [ ʼašrê] tvojim možem, blagor [ ʼašrê] tem tvojim služabnikom, ki venomer stojijo pred teboj in poslušajo tvojo modrost« [SPJ]; gl. Ps 2,12; Prg 8,34; 16,20). Te osnovne elemente je mogoče razširiti z dodatkom natančno določenih stavč- nih členov (npr. Ps 1,1-2; Prg 3,13-14) ali obdelati v daljše zbirke izrekov (npr. Mt 5,3-11 v Novi zavezi). »Blagrovanje« je povezano z blagoslovom 1 Izraz »alegorija« izvira iz grškega jezika: allegoréo ‘drugače govoriti, govoriti v podobah’. V literaturi pomeni predstavljanje pojmovno-idejnega sveta s konkretnimi podobami, liki in prizori, pri čemer pomen podobe ni jasen iz nje same ali vsaj prosojen kot pri simbolu; razumljiv je le iz pojma, ki ga predstavlja. Alegorija pogosto nastopa v obliki personifikacije, v tem primeru gre za alegorične figure. Kot umetniško sredstvo za ponazoritev teoloških in filozofsko etičnih vsebin so jo uporabljali že v pozni antiki, nato pa zlasti v srednjem veku in baroku. Prim. Kmecl 1976, 120; Kos 2009, 6–7. 2 O »blagoslovu« v Svetem pismu Stare in Nove zaveze prim. tudi Grabner-Haider, Krašovec idr. 1984, 186. 254 Irena Avsenik Nabergoj in pohvalo, vendar ostaja različno. Ne prikliče Božjega blagoslova ali iz-govarjanja Božjih hvalospevov, ampak opisuje tistega, ki ima srečo zaradi pokončnega vedenja, ali blagoslove, ki jih je že naklonil Bog. Znane so egiptovske vzporednice. Večina primerov v hebrejskem Svetem pismu namiguje, da je šlo za obliko poučevanja modrosti, didaktični primer ali navodilo; primeri v Iz 30,18; 32,20; in 56,2 pa dokazujejo, da bi bilo »blag-rovanje« mogoče prilagoditi tudi preroškemu ozadju. v viro MU Dialog (ang. Dialogue; nem. Dialog, Zweigespräch; it. Dialogo). Izmenjava pisnih pis TeM govora med dvema sogovornikoma, od katerih vsak odgovori drugemu. Dialog je lahko besedni ali pisni, pojavlja pa se lahko v različnih družbe- ščanskih v sve Like nih okoljih in literarnih kontekstih, kot so disputacija o modrosti (ang. wisdom disputation; npr. Job), preroški govor (npr. prophetic speech; zgodnjekr e ob in ČN npr. Hab 1,2‒2,20) in pripovedna literatura (ang. narrative literature; npr. vskih Torire 1 Mz 24; prim. Iz 36–37). V hebrejskem Svetem pismu ni posebne literarne , judo zvrsti dialoga; dialog prej služi kot literarno sredstvo, ki pomaga pri dolo-sTi iN čanju strukture besedila v družbeni resničnosti, ki se odraža v besedilu.3 opisemskih Ne zvr svet Disputacija (ang. Disputation; nem. Disputationswort, Streitgespräch; iTerar: L it. Disputa). Splošni izraz, ki se uporablja za označevanje spora med ovanje avje dvema ali več strankami. Zvrst je zakoreninjena v modrostni tradiciji, kjer razisk GL in se uporablja kot pripomoček za preučevanje kontrastnih stališč (npr. To po anje pe Job) in deluje v pravnem okolju kot sredstvo za reševanje nasprotujočih vajna si pravnih zahtevkov (prim. 1 Mz 31,36-43). Večina primerov se pojavlja v preroški literaturi in predstavlja le prerokov govor, ki poskuša prepriča-ti občinstvo, da opusti svoje stališče ali prepričanje in prevzame stališče preroka (Iz 8,16–9,6; 40,12-17.18-20 [+ 25-26].21-24.27-31; 44,24-28; 45,9-13.18-25; 46,5-11; 48,1-11.12-15; 49,14-25; 50,1-3; Jer 2,23-28; 3,1-5; 31,29-30; 33,23-26; Ezk 11,2-12.14-17; 12,21-28; 18,1-20; 20,32-44; 33,10-20.23-29; 37,11b-13; Mih 2,6-11; Ag 1,2-11; Mal 1,2-5.6; 2,9.10-16; 2,17‒3,5; 3,6-12; 3,13-21; prim. Nahum). Zvrst temelji na dvodelni strukturi, ki vključuje izjavo nasprotnikovega stališča in argumentacijo, v kateri govornik skuša temu 3 V filozofski literaturi velja, da je dialog (gr. diálogos, »pogovor«) pogovor dveh ali več oseb. Je najpomembnejša sestavina dramatike, pomemben pa je tudi v pripovedništvu. Kot filozofsko-literarno zvrst so dialog ustvarili grški filozofi; poznamo tudi satirično-parodični, estetsko-kritični dialog idr. (Kos 2009, 63). Več o dialogu na področjih dramatike in gledališča prim. Pavis 1997, 120–124. 255 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU stališču oporekati in zagovarja drugo. Sestavni elementi preroških primerov zvrsti vključujejo tezo, o kateri je treba razpravljati, nasprotno tezo, ki jo govornik utemeljuje, in disputacijo ali samo argumentacijo. Sorodne zvrsti: sodne zvrsti (ang. Trial Genres); dialog (ang. Dialogue). Evangelij (ang. Gospel; lat. Evangelium; it. Vangelo). »Evangelij« je prevod grškega izraza euangelion, ki se pri Pavlu nanaša na ustno oznanjeva-nje, osredotočeno na odrešenjski pomen Jezusovega križa in vstajenja. Ker pa Marko (1,1) isti izraz uporablja za označevanje celotne pripovedi o Jezusovem življenju, je evangelij postal splošna oznaka za vse pripovedi o Jezusu Kristusu. Zato obravnava zvrsti evangelija pomeni razpravo o la-stnostih, ki opredeljujejo ta kompleksna literarna dela, vključno s strukturo, formalnimi enotami, slogovnimi tehnikami, motiviko in vsebino. Preliminarna opredelitev zvrsti evangelija pravi, da je evangelij pripoved, sestavljena iz izbranih tradicij, ki se osredotočajo na Jezusovo dejavnost in govor, da razkrije njegov značaj in razvije dramatičen zaplet, ki do-seže vrhunec v njegovem trpljenju in vstajenju. Ta večplastna pripoved o Jezusu se nanaša na širši okvir svetopisemske zgodovine, ker Jezusovo življenje ne le izhaja iz te zgodovine, ampak jo tudi spreminja in presega (Burridge 2006). 4 V okviru trenutne znanstvene razprave o zvrsti evangelijev prevladujeta dva pogleda. Prvi pristop trdi, da so zapisani evangeliji edinstvena literarna zvrst, ki izhaja iz najzgodnejših cerkvenih pridig. Avtor Markovega evangelija je s prvim zapisanim evangelijem ta ustni postopek privedel do ustvarjalne izpolnitve. Drugi pristop pojasnjuje evangeljsko zvrst glede na njene podobnosti z obstoječimi literarnimi zvrstmi v grško-rimskem svetu, zlasti biografijo. Ta pristop oživlja zgodnejši pogled na evangelije kot biografska dela, vendar to stori z bolj prefinjenim vrednotenjem značilnosti in funkcij starodavne biografije: 1. starodavna biografija vključuje anekdote in izreke, ki so bili pripisani osebi; ti izreki in anekdote se uporabljajo za razkrivanje 4 O »evangeliju« kot literarni zvrsti prim. tudi Grabner-Haider, Krašovec idr. 1984, 278–280. 256 Irena Avsenik Nabergoj značaja osebe; 2. biograf se bolj osredotoča na idealno in značilno kot na posameznika; 3. značaj osebe je predstavljen kot določen, in ne kot spreminjajoč se; 4. biografija ima pogosto funkcijo apologetike. Nekateri znanstveniki zdaj menijo, da kanonični evangeliji združujejo lastnosti in značilnosti tako svetopisemske zgodovine kot tudi grško-rimske biografije. Zaradi tega evangeliji predstavljajo izpostavljen žanr (»naked v genre«). Če jih obravnavamo kot mešano zvrst, se izognemo manj plodni viro MU pobudi, da bi jih pojasnili izključno v smislu enega judovskega ali heleni-pisnih pis TeM stičnega literarnega tipa. Glede na njihovo versko zgodovino in kulturno okolje bi se zdelo smiselno, da so se evangelisti sklicevali na hebrejske ščanskih v sve Like svete spise kot avtoriteto in vodenje ter črpali iz helenističnih literarnih in retoričnih praks, ki jih je občinstvo poznalo pri oblikovanju evangeljskih zgodnjekr e ob in ČN pripovedi. Dejansko se to mešanje literarnih zvrsti ujema z namenom vskih Torire evangelijev, to je, da bi Jezusa predstavili kot edinstven lik in skupnost, , judo ustanovljeno v njegovem imenu, kot »novo« alternativo tako v judovskem sTi iN kot tudi v helenističnem svetu. opisemskih Ne zvr svet Opis Jezusovega življenja in dela v štirih evangelijih je v literarnem pogledu iTerar: L čisto poseben izziv za vse razlagalce (Burridge 2006). Osnovna literarna ovanje avje oblika je biografija, zato se postavlja vprašanje, ali so se evangelisti opirali razisk GL in na kakšne ustaljene antične oblike biografije ali pa so ustvarili edinstveno To po anje pe obliko te zvrsti. Že sama oblika biografije predpostavlja, da opis temelji vajna na zgodovinskih dejstvih, ne pa na legendi, ki omogoča proste alegorič- ne vidike razlage pomena. Za razlago evangelijev je dodaten izziv obstoj štirih evangelijev, ki v osnovi vsebujejo iste kratke pripovedi (perikope) o Jezusovem življenju, delovanju in nauku, v obliki posameznih perikop in redakcije posameznih evangelijev pa so v marsičem posebne, delno tudi edinstvene. Vedno znova se postavlja vprašanje, zakaj v prvotni Cerkvi niso poskrbeli za eno in enotno zgodbo o Jezusovem življenju in delu. Natančna analiza vsakega evangelija posebej in v razmerju do drugih kaže, da je vsak pisec evangelija sledil določenim teološkim pomenskim poudarkom in literarnim prizadevanjem. Obstoj velikega števila »življenj« (gr. bioi) v antičnem grško-rimskem kulturnem prostoru omogoča večji obseg primerjalnega raziskovanja literarne zvrsti evangelijev, literarnih značilnosti posameznih perikop v njihovi individualni strukturi in načina njihove vključitve v redakcijo celotnega 257 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU evangelija. Pomembna je ugotovitev, da v nasprotju z modernimi bio-grafijami »grško-rimska ‘življenja’ ne pokrivajo celotnega življenja neke osebe v kronološkem redu in ne vsebujejo psihološke analize značaja subjekta« (Burridge 2006, 436). Osredotočajo se na eno določeno osebo in jo predstavijo pod vidikom njenega življenja, pomembnejših mejnikov njenega dela in z veliko pozornostjo na njeno smrt. S stališča literarne vrste evangelijev torej najbolj zanesljivo vidimo kot biografijo opis Jezusovega življenja, učenja in dela v sklopu osnovnih oblik antičnih biografij. Posebnost evangelijev se kaže v kristološki usmeritvi vseh štirih evangelijev z vrhom v dogodku Jezusovega vstajenja. Posebnost evangelijev znotraj judovstva pa je v tem, da so edini primer biografije o judovskem učitelju v 1. stol. po Kr. V rabinski literaturi najdemo zgodbe in anekdote določenih oseb (npr. Hilela in Šamaja), ne zasledimo pa primerljive biografije o kakšni drugi judovski osebnosti. Posebnost opisa Jezusovega življenja, učenja in delovanja v evangelijih sestavljata čustven nagovor učencev in močno etično sporočilo. Maksimilijan Matjaž je v svoji disertaciji o Markovem evangeliju posebno pozornost posvetil delovanju Jezusovega oznanila na čustva in odzive njegovih poslušalcev. Evangelistu Marku je npr. z izrazi čudenja in strahu uspelo prikazati intenzivno notranjo dinamiko te vrste spoznavnega procesa (Matjaž 1999). Govor obtožnice/obtožni govor (ang. Indictment speech; nem. Anklagerede, Anklageerhebung; it. Discorso accusatorio). Ena izmed pravdnih oz. sodnih zvrsti. Obtožni govor je sestavni del govora v sodnem postopku. Gre za izjavo, ki jo pravosodni organ izroči sodišču z obtožbo neke osebe, da je storila kaznivo dejanje pod določbami zakona. Predložen je bodisi ob odobritvi obtožnice bodisi samostojno. Zaradi posebne strukture izraelskega in judovskega pravosodnega sistema lahko pravosodni organi, ki izdajo obtožnico, delujejo kot tožnik in sodnik, npr. kralj ali plemenski sodnik (prim. 1 Sam 15,17-19; 22,13; 1 Kr 2,42-43; 18,17; 22,18; 2 Kr 20,2.36). Tudi drugi uradniki lahko zoper nekoga vložijo obtožnico pred sodnim organom (prim. Jer 36,20; 2 Sam 19,22). 258 Irena Avsenik Nabergoj Spremenjena različica obtožnega govora se lahko uporabi tudi v preroški literaturi kot obtožba ali razlog za kazen v preroškem sodnem govoru (Iz 8,6; Jer 11,9-10; Mih 3,9-11), v preroški napovedi kaznovanja zoper posameznika (Am 7,16; Jer 23,1) in v preroški napovedi kazni proti ljudstvu (Iz 30,12; Oz 2,7-8). Sorodni žanri: preroška napoved kazni proti posamezniku (ang. v Prophetic Announcement of Punishment against an Individual); viro MU preroška napoved kazni proti ljudstvu (ang. Prophetic Judgment pisnih pis TeM Speech); preroški sodni govor (ang. Prophetic Judgment Speech); pravdni žanri (ang. Trial Genres). ščanskih v sve Like Hvalnica (ang. Hymn; nem. Hymnus; it. Lode, inno). Hvalnico kot eno naj-zgodnjekr e ob in ČN bolj razširjenih vrst verskih pesmi najdemo pri različnih verstvih. Prvotno vskih Torire so jih pisali v bogoslužne namene, pri obrednih slovesnostih in v bogo- , judo služju pa so jih izvajali zbori ob spremljavi glasbil. Hvalnico kot literar-sTi iN no zvrst sestavljajo uvod, ki poziva k hvaljenju Boga; glavni del, ki slavi opisemskih Ne zvr Boga in hvali njegovo veličastvo; ter sklep, ki znova poziva k hvalospevu svet (Grabner-Haider, Krašovec idr. 1984, 322). Evangeliji vključujejo več hval-iTerar: L nic. Najočitnejši primeri so slavospevi v Lk 1–2: Marijina pesem (1,46-55), ovanje avje prerokba Zaharije (1,68-79), pesem angelov (2,13-14) in Simeonova pesem razisk GL in (2,29-32). Zgodnja cerkev je prepoznala himnični značaj teh Lukovih se-To po anje pe gmentov in jih uporabljala v liturgiji ter jih označila z njihovimi začetnimi vajna besedami v latinščini – Magnificat, Benedictus, Gloria in Excelsis ter Nunc Dimittis. Domnevajo, da so te slavospeve z morebitno izjemo »pesmi angelov« pred vključitvijo v Lukov evangelij uporabljali med judovskimi kristjani. Luka jih uporablja podobno kot pridigar, ki v svojo pridigo vključuje dobro znano hvalnico. Poleg teh najbolj znanih hvalnic v evangelijih je treba omeniti Janezov prolog (Jn 1,1-18), ki ima značaj poetične hvalnice ter vsebuje »stopničast« paralelizem, v katerem se pomembna beseda prve vrstice pojavi v drugi vrstici. Izpoved greha (ang. Confession of sin; nem. Sündenbekenntnis; it. Confessione del peccato) – gl. primere v 2 Mz 9,27-28; 10,16-17. Izpoved greha je izjava sredi sodnih postopkov ali v situacijah, ki jih naloži sodiš- če, v katerih obtoženi uradno prizna svojo krivdo. V najpreprostejšem 259 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU primeru je izpoved krivde (ang. confession of guilt) sestavljena iz formu-larnega priznanja tistega, ki je v krivdi (izraženega večinoma kot ḥāṭāʼtî, »prestopil/grešil sem« – prim. 2 Mz 10,16; 1 Sam 15,30; 2 Sam 12,13; 24,10). V bolj zapletenih primerih se govornik sklicuje na prekršek (Joz 7,20-21; 1 Sam 15,24; 2 Sam 19,20-21; Ezr 10,2) in vključuje prošnjo ali zagotavljanje oz. obljubo, ki položaj na neki način popravi (1 Sam 26,21; 2 Sam 19,21; prim. 2 Mz 9,27-28; 2 Kr 18,14). Tako je govornikov namen navadno doseči usmiljenje oz. milost ali preobrat na boljše (npr. 2 Mz 9,27-28; 10,16-17; 1 Sam 15,30; 2 Kr 18,14). Bližina sodni ureditvi in jeziku, povezanemu s sojenji, razloži prvoosebni slog izpovedi (Ezr 10,2). Janezovski diskurz (ang. Johannine discourse; nem. Johannitischer Diskurs; it. Discorso giovanneo). Govor, ki je bil Jezusu dodeljen v četrtem evangeliju, ima značaj in ton, ki se zelo razlikujeta od zgoščenih besed in prilik o Jezusu v sinoptikih. Čeprav Jezusove besede v sinoptikih včasih vsebujejo daljše segmente diskurza, kot je v Mt 23 ali Mr 13, so ti v bistvu sestavljeni iz manjših govornih enot, ki so sestavljene skupaj. V nasprotju s tem imajo oddelki janezovskega diskurza bolj zaokrožen in enoten zna- čaj, ko predstavljajo razširjene dialoge in monologe kot literarne celote. Ker govor v Janezu razkriva govorca, ki se izrecno zaveda svoje Božje narave in poslanstva, se večina učenjakov strinja, da ta diskurz, ki je bil sestavljen kot razodeti govor o Jezusu kot Božjem sinu, odraža izpovedni in homiletični jezik janezovske skupnosti. Zgodovina te skupnosti je verjetno vključevala dolg boj o tem, kako je treba razumeti in izpovedovati Jezusa, ne samo med skupinami v njegovem lastnem krogu, temveč tudi zunaj njega, v stiku z judi, ki so izpoved skupnosti o Jezusu dojemali kot bogokletje. Ker janezovski Jezus govori kot tisti, ki prinaša Božje razodetje, njegov diskurz zavzema nekoliko drugačno vsebino od Jezusovega govora v sinoptikih. Npr. v sinoptikih se Jezus ukvarja z realistično opisanimi raz-pravami in izmenjavami s posamezniki in skupinami o zadevah Postave in etike. Po drugi strani se Jezusov diskurz v Janezu predvidljivo osredotoča na kristološka vprašanja in vprašanja vere: kdo je Jezus kot tisti, ki je poslan od Očeta, in kaj pomeni verjeti vanj kot v Božjega sina. Zaradi tega govor janezovskega Jezusa značilno vključuje dvojni pomen in ironijo, značilnosti, ki sprožita nerazumevanje ali zbeganost Jezusovih spraševal-cev (Jn 2,20; 3,3-4; 4,10-12.32-33; 6,32-34; 7,33-36). Za Janeza je v osnovi 260 Irena Avsenik Nabergoj ironično, da se Božja beseda ( logos) pojavlja kot utelešena. Skozi jane-zovsko pripoved utelešeni Jezus vpleta posameznike in skupine v dialog (npr. Nikodema, Samarijanko, učence, farizeje, jude), vendar se zdi, da ti, vsaj na začetku, razumejo samo površinski pomen njegovih besed. Medtem ko dialog poteka in se včasih spremeni v monolog, se razkrije alternativni in poglobljeni pomen Jezusovih besed. v Legenda (ang. Legend; nem. Legende, Heiligenerzählung, Wundererzählung; viro MU it. Leggenda). 2 Mz 7,7‒10,29; 11,1‒12,36; 14,1-31; 17,8-16; 22,1‒24,25. pisnih pis TeM Pripoved, ki se nanaša predvsem na čudovito, čudežno in zgledno. Namen legende je bolj vzgajanje kakor razvedrilo, poučevanje ali celo domišljijsko ščanskih v sve Like raziskovanje umetnosti pripovedovalca. Tako legende pogosto spodbujajo strahospoštovanje do svetega kraja (npr. Sod 6,19-24), do obredne zgodnjekr e ob in ČN prakse (2 Mkb 1,19-22) ter do svetih mož in žena (npr. 1 Mz 22,1-19; vskih Torire 1 Kr 12,33‒13,34; 14,1-18; 17,1‒19,21; 2 Kr 1,2-16; 2,1-25), ki so lahko vzor , judo pobožnosti ali vrline. Legenda se od zgodovine in zgodovinske zgodbe sTi iN razlikuje v tem, da noče biti vezana na zgodbo, s tem pa daje manj po-opisemskih Ne zvr zornosti razvitim točkam narativnega zanimanja, kot so opis, umetniška svet zgradba in zaplet. Legende so imele raznolike oblike in o njih so pripove-iTerar: L dovali na kraljevskih dvorih, v verskih svetiščih, v družinskih in plemenskih ovanje avje okoljih ter na romanjih k svetim mestom.5 razisk GL in To po anje pe Liturgija (ang. Liturgy; nem. Liturgie; it. Liturgia). Obsežna kategorija, vajna ki označuje zelo različne komplekse kultnih dejanj in besed, postavljenih v stiliziranem zaporedju in običajno namenjenih uporabi v bogoslužju. Konstitutivni elementi sami na sebi so bili prvotno lahko neodvisne zvrsti (npr. hvalnica, molitev, tožba, orakelj, zahvalna pesem, blagoslov, doksologija), zdaj pa so prepleteni v različne vzorce, odvisno od okoliščin in name-re. Primeri vključujejo tožbene liturgije (gl. Ps 12; 60; Jer 14; Jl 1‒2), slavilne 5 Legenda, ki izhaja iz lat. izraza legenda – »kar se mora brati« – je v prvotnem smislu oznaka za branje o življenju in mučeništvu zgodnjekrščanskih mučencev. V ožjem smislu so to »dogodki iz svetniških življenj, kot jih je glede na historično resnico oblikovala nabožna domišljija ljudstva ali pesnikov« (Kos 2009, 196). V srednjem veku je bila pomembna literarna zvrst Legenda aurea. Zvrst legende je uplahnila v dobi reformacije in razsvetljenstva, pomembna pa je za dramatiko baroka. V romantiki je bila cenjena zaradi svojih idiličnih sestavin, uporabljali so jo kot pesniški motiv ali simbol (npr. Friedrich Schiller, France Prešeren), tako še v novi romantiki in pozneje, v slovenski književnosti mdr. tudi Ivan Cankar. Ob legendi v prozi poznamo tudi legendo v verzih, sorodna pa ji je tudi legendna pesem. 261 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU liturgije (gl. Ps 66; 95), zahvalne liturgije (gl. Ps 118), sprevodne liturgije (gl. Ps 24; 132), povečajo pomen bogoslužja (gl. Ps 15; 24) in preroške liturgije (gl. Iz 33; Nah; Hab). Modrostna literatura (ang. Wisdom literature; nem. Weisheitsliteratur; it. Letteratura sapienziale). V Svetem pismu je na več mestih izpostavljen pomen besede »modrost« in »modri«. V Danielovi knjigi beremo, da je bil Daniel »vešč v vsaki modrosti« (1,4), v Matejevem evangeliju pa imamo po-ročilo o »modrih«, ki so obiskali sveto družino v Betlehemu po Jezusovem rojstvu (2,1-12). Motiv modrosti se pojavlja v različnih besedilih Stare in Nove zaveze, v kanonu Stare zaveze pa imamo »modrostne knjige«: Job, Pregovori, Pridigar, Knjiga modrosti in Sirah. Najosnovnejše oblike modrostne literature so izreki, zato knjiga Pregovorov velja za temeljno knjigo svetopisemske modrosti. V preučevanju svetopisemskih modrostnih besedil pa se takoj zastavi vprašanje tradicije modrostne literature znotraj celotnega starega Bližnjega vzhoda in znotraj Izraela. Oblike pregovorov poznajo vse kulture v vseh časih. Posamezne pregovo-re pa so v določenem obdobju začeli združevati v zbirke. Ohranile so se zbirke pregovorov v sumerski, babilonski, egiptovski in izraelski kulturi in religiji. Osnovna vsebina modrostnih rekov je izkušnja o nasprotju med ravnanjem pravičnih in krivičnih ter o posledicah njihovega ravnanja. Knjigo Pregovorov sestavljata dve vrsti modrostnih besedil: poučna besedila v obliki nagovora učencev (Prg 1‒9 in 22,17‒14,22); zbirka rekov (Prg 10,1‒22,16; 24,23–29,27). Sklepni poglavji 30‒31 vsebujeta še nekaj daljših enot različnih vsebin. Ti dve vrsti besedil z literarnega vidika lahko označimo kot dve različni zvrsti. James G. Williams poudari, da je perspektiva modrostne tradicije starega Bližnjega vzhoda in Izraela drugačna od perspektive preostalega dela Stare zaveze, ki govori o začetku sveta in posebnem mestu Izraela v Božjem načrtu zgodovine odrešenja. »Modrost je namenjena artikuliranju občutka za red. Svet se obravnava kot red, ki temelji na načelu retributivne pravičnosti.« (1987, 263) Molitev (ang. Prayer; nem. Gebet; it. Preghiera). Vsaka komunikacija človeka z božanstvom. Običajno je to neposreden nagovor Boga v drugi osebi ednine. V starejšem obdobju Stara zaveza ne pozna besede za »mo-liti« in namesto tega za izražanje različnih vrst molitve uporablja različne glagole iz vsakdanjega življenja, npr. klicati, moledovati, hvaliti, jokati. 262 Irena Avsenik Nabergoj V hebrejskem Svetem pismu molitev zajema veliko različnih načinov iz-ražanja, motiviranja in namenov ter odraža številne različne okoliščine. Posledično vključuje veliko različnih specifičnih zvrsti. Medtem ko je vsaka molitev do določene mere obredna, je mogoče ločiti med prosto, osebno in kultno molitvijo. Zadnja prevladuje v hebrejskem Svetem pismu; poleg tega pa proste, osebne molitve navadno uporabljajo načine izražanja in motive, znane v kultu. Ezekijeva molitev h Gospodu v Iz 37,14-20, v npr., je standardna tožbena oblika, ustaljena v templju, ki predstavlja pro-viro MU šnjo Gospodu za osvoboditev iz asirske zasedbe. Imamo številna poročila pisnih pis TeM o Jezusovi molitvi: Mt 6,5; Mr 14,34 idr. dajejo Jezusova navodila za molitev; v Mt 7,9-11; Mr 11,23 in Lk 18,1 pa Jezus obljublja uslišanje molitve. ščanskih v sve Like Novela (ang. Novella; nem. Novelle; it. Novella). Dolga prozna pripoved, zgodnjekr e ob in ČN ki jo je literarni umetnik pripravil za določeni namen ali namene. Njegov vskih Torire temeljni namen je razvedrilo, vendar lahko avtor novelo uporabi za reševa- , judo nje teoloških vprašanj, kot je Gospodova privrženost zavezi z Abrahamom sTi iN (1 Mz 11–22), ali moralnih vprašanj, kot sta primernost kraljevega vede-opisemskih Ne zvr nja in vpliv tega vedenja na Davidovo kraljevo hišo (2 Sam 11‒1; Kr 2). svet Struktura novele je odvisna od avtorjeve sposobnosti, da razvije napetost iTerar: L in jo razreši v določenih smereh. Podzgodbe in prepletajoči se motivi ovanje avje lahko dajo globino glavni liniji zgodbe. Tudi znotraj glavne zgodbene linije razisk GL in lahko več struktur omogoči širši razpon ciljev, kot je običajno v tradicio-To po anje pe nalni pripovedi. Karakterizacija lahko razvije subtilne tone. Tako celotna vajna zgodba bralcu daje popoln vtis o dogodku kot kompleksnem in subtilnem procesu. Liki v procesu so podrejeni ključnemu značaju samega procesa. Novela se umešča v literarno dejavnost avtorja, ki lahko črpa iz tradicionalnih pripovedi z okoliščinami v različnih institucijah. Ključna značilnost novele pa je edinstvena oblika, ki jo avtorju daje vsebina. V tem smislu novela ni le stopnja v zgodovini tipične tradicionalne snovi, temveč izvirna stvaritev (npr. 1 Mz 37–47). Sorodna zvrst: pripoved (ang. Narrative). Oblike argumentacije v pavlinskih pismih (ang. Forms of argumentation in Pauline Letters; nem. Formen der Argumentation in Paulinischen Briefen; it. Forme di argomentazione nelle Lettere Paoline). Sodobni bralci bodo morda presenečeni, ko bodo odkrili, da imajo lahko argumenti ali 263 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU različne vrste prepričevanja standardne oblike. To presenečenje je delno posledica našega pomanjkanja stika z disciplino, imenovano retorika, področjem študija, ki poskuša razumeti, kako postane jezik prepričljiv. V zadnjih dveh desetletjih so svetopisemski raziskovalci začeli znova odkrivati, kako sta teorija in praksa klasične, torej grško-rimske retorike vplivali na Novo zavezo. Svetopisemska disciplina, ki sledi tej retorični analizi, se običajno imenuje retorična kritika. Retorika je bila pomemben del učnega načrta v grških in rimskih šolah. Obravnavala je celo vrsto tem, povezanih z učinkovitim prepričevanjem, vključno z vidiki, kot so invencija (kako se izberejo predmet in dokazi), ureditev (kako pravilno razvrstiti gradivo v argumentu), slog, spomin in prenos. Teorije prepričevanja so bile razvite pod naslovom ethos (kako se govorec izkaže za zaupanja vrednega), pathos (poznavanje občinstva in kako ga je mogoče motivirati) ter logos (vsebina in logika govora). Seveda se je retorika ukvarjala s precej več kot zgolj slogi (moderna napačna predsta-va); šlo je za ekspanzivno polje, ki je pokrivalo vse, od podrobnosti ustnega prenosa do filozofije komunikacije. Pri oblikovanju specifičnega argumenta se je klasična retorika bolj ukvarjala s strategijami prepričevanja kot s potrebo po uporabi togo opredeljenih struktur. Obstajajo lahko različne formalne možnosti, odvisno od predmeta, ki se obravnava, in vrste podpore ali razpoložljivih dokazov. Odrešenjski orakelj (ang. Oracle of salvation; nem. Priesterliches Heilsorakel; it. Oracolo di salvezza). Oblika oraklja, ki jo je postuliral Joachim Begrich in iz katere naj bi se razvila preroška napoved odrešenja. Preroške oblike zvrsti se pojavljajo v Iz 41,8-13.14-16; 43,1-7; in 44,1-5 (prim. 7,4-9; 37,5-7). Obrazec običajno uvaja formula »Ne boj(te) se«, čemur sledi formalna izjava duhovnika ali koga drugega, ki zagotavlja Božjo naklonjenost. Ker v hebrejskem Svetem pismu ni neodvisnih primerov duhovniške oblike, je Rudolf Kilian izpodbijal obstoj obrazca v posamezni tožbi. Toda regulira-na uporaba obrazca zagotovila v preroških kontekstih in pogosta skliceva-nja na Božji odziv v psalmih (prim. Ps 12; 35; 91; 121) kažejo na verjetnost takega oraklja. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je orakelj v Iz 37,5-7 očitno prišel kot odgovor na poizvedbo preroka Izaije, ki drugje odgovarja na Ezekijevo molitev v templju (Iz 37,14-35). 264 Irena Avsenik Nabergoj Sorodna zvrst: preroško naznanilo odrešenja ( Prophetic Announcement of Salvation). Orakelj (ang. Oracle; nem. Orakel; it. Oracolo). V tujini je to splošna kategorija, ki označuje komunikacijo z božanstvom, pogosto prek posredni-ka, kot je duhovnik, videc ali prerok. Nima posebne oblike, čeprav lahko vključuje preroško formulo nĕʼum-yhwh, »Gospodov govor«. Orakelj v se lahko izreče kot odgovor na orakeljsko povpraševanje ali poizvedovanje viro MU (4 Mz 22,7-12; Joz 7,6-15; 2 Sam 5,23-24; Ezk 14,1-3), vendar lahko pride tudi pisnih pis TeM spontano. Preroške govore, ki so predstavljeni kot Gospodove lastne besede, lahko uvrstimo med spontane oraklje. Zdi se, da je orakelj nastal v for- ščanskih v sve Like malnem iskanju božanstva prek duhovnika ali preroka. 1 Sam 28,6 omenja sanje, žreb in preroke kot možne vire za iskanje nekega oraklja. zgodnjekr e ob in ČN vskih Torire Oznanjenje rojstva (ang. Annunciation of birth; nem. Geburtsankündigung; , judo it. Annunciazione). Govor, ki ga običajno izreče Gospod ali Gospodov sTi iN predstavnik, da z njim naznani skorajšnje rojstvo otroka. Govor je običajno opisemskih Ne zvr predstavljen s hinnȇh, »glej«, in obsega dva dela: napoved spočetja in rojstva svet otroka, ki namiguje na čudežne okoliščine; in določitev posebnega imena iTerar: L in usode za otroka. Razglasitev rojstva se pogosto pojavlja kot del razglasit-ovanje avje vene scene, v kateri Božji poslanec, običajno angel, naznani rojstvo z ozad-razisk GL in jem neplodnosti ženske ali drugih težav (1 Mz 16,11-14; 18,1-15; Sod 13,3-5; To po anje pe 2 Kr 4,11-17; prim. 1 Sam 1,9-20; 1 Kr 13,2; 1 Krn 22,9-10; Iz 7,14-17). Otrok vajna v nadaljnji pripovedi večinoma postane ena ključnih oseb ali voditeljev. Paralelizem (ang. Parallelism; nem. Parallelismus; it. Parallelismo). Najbolj značilna literarna oblika svetopisemskega pesništva je miselni paralelizem, ki sporočilo prikazuje razčlenjeno v distihe in tristihe ter se pogosto pojavlja tudi v prozi, ki se na ta način najbolj približa obliki poezije. Kako primarna in osnovna je oblika paralelizma, je razvidno že iz dejstva, da sestavlja osnovno strukturo pesništva v celotnem kulturnem prostoru starega Bližnjega vzhoda. Najočitnejše so podobnosti rabe paralelizma v ugaritski literaturi (iz obdobja od 1600 do 1200 pr. Kr.), ki je tudi v jezikovnem pogledu najbližja hebrejski v okviru severnozahodnega semitskega območja. Za pesništvo pa je še posebej značilna bogata raba metafor, personifikacij in prilik. 265 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU Redna raba pesniške oblike paralelizma ( parallelismus membrorum) je zna- čilna za hebrejsko in sploh semitsko pesništvo (Gray 1972; Watson 1986; O'Connor 1997). Osnovno obliko paralelizma so v semitski poeziji uporabljali po načelu prostega, torej ne kvantitativnega ritma, ki je značilen za grško-rimsko poezijo, da so imeli dovolj svobode v izražanju misli oz. sporočila. Kvantitativno najbolj določene literarne oblike so akrostihne pesmi. Dolžina paralelnih vrstic pogosto ni enaka. Za opis osnovne oblike paralelizma je pomembna mednarodno podprta terminologija, kot so »stih« in »hemistih« (v angleškem kulturnem prostoru bolj pogosto colon), »kitica« ali »stanca«. Daljše pesniške enote so sestavljene iz osnovne oblike paralelizma v razmerju med distihi in tristihi (bikoloni in trikoloni), ki pogosto sestavljajo kitice, večje število kitic pa se povezuje v celoto pesnitve. Najosnovnejša pesniška oblika ni posamezen stih (kolon), ampak vsebinsko in oblikovno členjenje iste misli v dva ali tri komplementarne stihe, torej v distihe in tristihe. Distihi (pa tudi tristihi) so lahko izraženi z zelo kratkimi stihi, kot je primer v Iz 21,2 z dvema zaporednima distihoma: Varljivec vara, pokončevalec pokončuje: »Vzdigni se, Elam obkoli, Medija!« Srednjo dolžino distiha imamo npr. v Prg 7,3, kjer učitelj poziva učenca, kakšen naj bo njegov odnos do zapovedi: Priveži jih na svoje prste, zapiši jih na tablo svojega srca! Še nekoliko daljša enota distiha je primer v Ps 99,1; vsak stih je sestavljen iz dveh hemistihov: Gospod kraljuje, ljudstva trepetajo; prestoluje na kerubih, zemlja se maje. Vmesna enota med distihi ali tristihi in celotno zgradbo pesmi je kitica, ki je lahko sestavljena iz enega ali več distihov in tristihov. Pomembne samostojne pesniške enote so psalmi, preroški govori, govori v dialogih (Job), modrostne pesmi, akrostihi (Prg 31,10-31). 266 Irena Avsenik Nabergoj Pesniška oblika paralelizma je razlog, da so v poeziji semitskih kultur starega Bližnjega vzhoda nastali stalni pari samostalnikov ali drugih besednih vrst, npr. par oče // mati, zemlja // nebesa, sonce // luna, morje // reka, dež // rosa, luč // tema, razumeti // vedeti, jesti // piti, desno // levo. Standardna oblika paralelizma je sinonimni paralelizem, ki se sestavlja tako, da drugi stih s sinonimnimi besednimi vrstami istega semantičnega polja izrazi misel prvega stiha. Navedeni primeri so te vrste. V manjšem obsegu hebrej-v sko Sveto pismo vsebuje tudi antitetične paralelizme, ki se sestavljajo tako, viro MU da drugi stih z nasprotnimi besednimi vrstami izrazi nasprotje prvega stiha. pisnih pis TeM Največ primerov antitetičnega paralelizma vsebuje knjiga Pregovorov. V tej knjigi v poglavjih 10–11 in 28–29 prevladuje antitetični paralelizem. Prvih ščanskih v sve Like pet primerov Prg 10,1-5 se glasi: zgodnjekr e ob in ČN Moder sin razveseljuje očeta, vskih Torire neumen pa je žalost svoje matere. , judo Krivični zakladi nič ne koristijo, sTi iN pravičnost pa rešuje smrti. opisemskih Ne zvr Gospod ne da stradati pravičnemu, svet pohlep pravičnih pa zavrača. iTerar: L Lena roka povzroča revščino, ovanje avje roka pridnih pa prinaša bogastvo. razisk GL in Kdor poleti spravlja, je preudaren sin, To po anje pe kdor ob žetvi spi, je sin sramote. vajna Bistvo antitetičnega paralelizma je v tem, da drugi stih izraža diametralno nasprotje vsebine prvega stiha. Nasprotna pola se torej izključujeta. To je med drugim pomembno poudariti zato, ker je v Svetem pismu sorazmer-no pogosta raba nasprotnih pojmov v komplementarnem pomenu. Za to vrsto rabe nasprotnih terminov se je uveljavil izraz »polarno izražanje«, ki je zvrst »merizma«, kar pomeni izražanje celote z uporabo nasprotnih pojmov za izražanje celote pod različnimi vidiki. Merizem je torej slogovna figura konkretnega izražanja v izogib abstraktnih pojmov, kot so »vsi«, »vse«, »karkoli«, »kadarkoli« itd. (Krašovec 1977). Zelo jasne primere merizma imamo v Ps 139,7-12: 267 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem? Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven. Če bi se dvignil na perutih jutranje zore, če bi prebival na koncu morja, bi me tudi tam vodila tvoja roka, držala bi me tvoja desnica. Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zgrabila, svetloba okrog mene se bo v noč spremenila,« tudi tema ne bo pretemna zate, noč bo kakor dan svetila, tema je zate kakor svetloba. Biblična literatura vsebuje veliko primerov rabe motiva nasprotja v obliki antitetičnega paralelizma, strukture nasprotij med kiticami (Ps 73) ali dialogov (Job) na osnovi temeljnih nasprotij na ravni spoznanja in vere (Bog // maliki; resnica // laž itd.) in na ravni metaforike in simbolizma (nebeško // zemeljsko; luč // tema; duh // meso itd.) (Krašovec 1984). Motiv stvarjenja in univerzalne odrešenjske zgodovine pa je za navdihnjene pesnike ugodno tematsko področje za iskanje plastičnih izrazov za izražanje celote resničnosti in resnice z oblikami polarnega izražanja oz. merizma na eni strani ter antitetičnih oblik slikanja notranje nezdružljivih nasprotij na drugi. Pareneza (ang. Parenesis; nem. Paräneses; it. Parenesi). Nagovor posameznika ali skupine, ki želi prepričati z mislijo na cilj. Sestavljena je lahko iz več splošnih elementov in značilnih slogovnih značilnosti v prožni razporeditvi (prim. 5 Mz 6‒11; Prg 1,8-19; Iz 1; 31). Na splošno združuje opomin, katerega cilj je odvrniti občinstvo od nekega načina delovanja ali prepričanja, in spodbudo, ki skuša prepričati občinstvo, da sprejme dolo- čen potek delovanja ali sklopa prepričanj. Zapovedi, prepovedi, navodila idr. se lahko pomešajo tudi v parenetski nagovor. Pogosto so vključeni motivni stavki. 268 Irena Avsenik Nabergoj Pareneza je etični opomin, navodilo o tem, kako živeti ali kako ne (iz grške parainesis: »nasvet«, »spodbuda«). Zanjo so značilni glagoli v velelnem nači-nu, načinu zapovedi. V pavlinski tradiciji, tako rekoč v celotni Novi zavezi, se kaže težnja, da bi bila pareneza tradicionalna. Pogosto odraža značilno krščansko prakso in si navadno izposodi etični vpogled iz širšega helenističnega sveta. Parenezo najdemo bodisi v pismih (gl. 1 Kor 5; 7‒8; 10; 1 Tim 2‒3; 5) bodisi v glavnih zaključnih sekcijah (Rim 12‒14; Ef 4,1‒6,20; v 1 Tes 4,1‒5,22). Od številnih možnih oblik, ki bi jih bilo mogoče preu-viro MU čiti pod parenetičnim naslovom (npr. »pregovori«, Rim 12,21; 1 Kor 5,6; pisnih pis TeM 15,33; Gal 5,9; »svarila« ali kratke velelne izjave, ki so sestavljene ohlap-no, Rim 12,9-21), so zanimivi tudi topoi, ena izmed treh pomembnejših ščanskih v sve Like in ostro opredeljenih oblik; »seznami slabosti in vrlin« ter »gospodinjske kode«. zgodnjekr e ob in ČN vskih Torire Pavlinsko pismo (ang. The Pauline letter; nem. Der paulinische Brief; it. , judo Lettera Paolina). Vse gradivo, ki ga imamo od Pavla, je ohranjeno v obliki sTi iN pisem. Poleg korespondence, za katero je znano, da jo je napisal Pavel opisemskih Ne zvr (Rim; 1 in 2 Kor; Gal; Fil; 1 Tes), se oblika pisma pojavlja tudi v gradivu, kjer svet se razpravlja o Pavlovem avtorstvu (Ef; Kol; 2 Tes) ali se to zdi celo malo iTerar: L verjetno (pastoralna pisma: 1 in 2 Tim; Tit). Tudi poznejši novozavezni ovanje avje pisatelji si omislijo pisma ali si vsaj izposodijo nekaj prvin te zvrsti (Heb; razisk GL in Jak; 1–2 Pt; 1–3 Jn; Jud; Raz), zato je pismo najpogostejša literarna zvrst To po anje pe v Novi zavezi. Znanstveniki so na podlagi namena pisma in tipa občinstva, vajna na katero je pismo naslovljeno, v helenističnem svetu prepoznali različne vrste pisem: osebna pisma, službena in uradna pisma, javna pisma (odprta pisma, ki obravnavajo javna vprašanja), psevdonimna ali izmišljena pisma (pisma, napisana v imenu druge osebe ali z zamišljeno situacijo) in esejistična pisma (eseji ali akademski traktati z uporabo oblike pisma). Čeprav Pavel piše osebno pismo (Flm) in pismo, ki na neki način spominja na esej (Rim), večina njegovih pisem spada med zasebno in akademsko sfero. Nagovarja specifične situacije in ljudi, s katerimi ima osebne odno-se, res pa je tudi, da piše kot apostol (kot avtoritativni zastopnik Cerkve) verskim skupnostim. Pavel pričakuje, da bodo njegova pisma na glas preb-rali zbranemu občinstvu, da bi lahko dajal napotke za življenje Cerkve (gl. Kol 4,16; 1 Tes 5,27). V oblikovnem pogledu pisma v helenistični dobi 269 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU kažejo tridelno strukturo: uvodni del, glavni del in odmerjanje. Pavel vedno sledi tej splošni strukturi, čeprav posamezne dele svobodno spreminja, da zadovolji svoje potrebe.6 Poročilo o poklicanosti (ang. Vocation account; nem. Prophetischer Berufungsbericht; it. Racconto di vocazione). Zvrst, v kateri se prerok ali preroška tradicija nanaša na iniciacijski klic, posvetitev in pooblas-tilo. Obstajata dva različna tipa: prvi se navezuje na prerokovo videnje nebeškega zbora (1 Kr 22, 19-23; Iz 6, 1-12; Ezk 1,4-28); v drugem je namesto vizionarske prvine vse podrejeno prihodu Božje besede (2 Mz 3–4; Jer 1,4-10; Ezk 2,1‒3,15). Sestavni deli drugega tipa so: osebno srečanje med Jahvejem in izbrancem; beseda o iniciaciji in pooblastilu; prerokov ugovor in odgovor; znamenje klica ali postopek posvetitve. Na sploš- no poročilo o poklicanosti potrdi preroka kot Gospodovega predstavnika. Poročilo o videnju (ang. Vision report; nem. Visionsbericht, Visions schilde-rung; it. Racconto di visione). Opis preroka, kaj vidi (videnje) ali sliši (poslušanje) v notranjem preroškem zaznavanju. Vizualne elemente pogosto uvaja hinnȇh 'glej', slušne elemente pa pogosto uvaja naved-ba Gospodovega govora. Dietrich Preuss Horst opredeljuje tri osnovne vrste: 1. »videnje navzočnosti«, ki pripoveduje prerokovo izkušnjo prisotnosti Gospoda (Iz 6; Jer 1,4-10; Ezk 1,4-28); 2. »besedno asonančno videnje«, pri katerem videnje temelji na besedni igri ali predmetu, ki sim-bolizira Gospodovo besedo (Jer 1,11-12.13-15; Am 8,1-3); 3. »videnje dogodka«, v katerem se videnje prenaša z opisom prihodnjega dogodka (Iz 13,4-5; 21,1-9; Nah 3,1-3). Longova analiza se prav tako konča v treh vrstah: 1. »orakeljsko videnje«, ki uporablja dialog med vprašanji in odgovori, da predstavi pomen preproste podobe (Jer 1,11-14; Am 7,7-8); 2. »dramatično besedno videnje«, ki prikazuje prizor za prenos Gospodove besede (Iz 6; Ezk 9,1-10; Am 7,1-6); 3. »videnje skrivnostnega razodetja«, v katerem Božji vodnik razkriva skrivnosti Gospodovega delovanja in prihodnjih dogodkov (Zah 2,3-4; 4,1-6a; prim. Dan 8; 10‒12) . 6 Pavlova pisma so sicer najstarejši deli Nove zaveze in imajo osrednji položaj med 27 novozaveznimi spisi. Po dognanjih biblicistike naj bi bilo Pavlovih 7 pisem: Rim, 1–2 Kor, Gal, Flp, Tes, Flm. Druga, ki so napisana pozneje v Pavlovem imenu in jih imenujemo »devteropavlinska pisma«, nadaljujejo Pavlovo misel in njegova prizadevanja na različne načine, zato se skrivajo za avtoriteto njegovega imena: Ef, Kol, 2 Tes. Prvotna Cerkev je v kanon Svetega pisma sprejela 14 pisem pod Pavlovim imenom. (Grabner-Haider, Krašovec idr. 1984, 532) 270 Irena Avsenik Nabergoj Prvotno okolje poročil o preroškem videnju je bilo morda v okviru vede- ževalnih ali preroških preiskav. V svojih literarnih kontekstih potrjujejo in prenašajo preroško sporočilo. Preroki (ang. Prophets; nem. die Propheten; it. I profeti). V hebrejskem Svetem pismu preroška literatura ne zajema samo štirih velikih (Izaija, Jeremija, Ezekiel, Daniel) in 12 malih prerokov (Ozej, Joel, Amos, Abdija, v Jona, Mihej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Agej, Zaharija, Malahija) krščanske-viro MU ga kanona, ampak tudi zgodovinske knjige: Jozue, Sodniki, Prva Samuelova pisnih pis TeM knjiga, Druga Samuelova knjiga, Prva knjiga kraljev, Druga knjiga kraljev. Te zgodovinske knjige, ki so večinoma sestavljene v narativni obliki, ju- ščanskih v sve Like dovski kanon imenuje »zgodnje preroke«, vse preroške knjige krščanskega kanona, v katerih prevladujejo pesniške oblike orakljev, pa »poznejše zgodnjekr e ob in ČN preroke«. V iskanju opredelitev literarnih značilnosti pojma »preroštvo« vskih Torire se v tem prispevku omejujemo na krščanski kanon velikih in malih pre- , judo rokov. Na eni strani nas zanima, kako prepoznamo literarne značilnosti sTi iN posameznih izvirnih orakljev preroških knjig in roko anonimnih redak-opisemskih Ne zvr torjev, ki so večje ali manjše število posameznih orakljev povezali v knji-svet go. Deborah W. Rooke v članku Prophecy na temelju novejše biblicistike iTerar: L odpira vprašanje o preroštvu kot »literarnem fenomenu« v dveh smereh: ovanje avje v smeri zgodovinske kritike 19. in 20. stol., ki ji je šlo za zgodovino nastanka razisk GL in preroških knjig od izvirnih orakljev do končne redakcije, in v smeri novejše To po anje pe biblicistike, ki večji poudarek daje raziskovanju značilnosti končne oblike vajna preroških knjig (2006, 387). Danes se močno uveljavlja težnja po celostni, komplementarni metodi povezovanja spoznanj zgodovinske kritike in novejših metod celostne literarne kritike, ker je poglavitni cilj raziskovanja Svetega pisma razkrivanje pomena knjig v končnem obsegu, ki je dobil svoje končno mesto v kanonu. Glede avtorstva izvirnih orakljev in transformacije orakljev v knjige sedanjega obsega v procesu redakcije so mnenja različna, ker še zlasti glede procesa redakcij nimamo zgodovinskih prič. Najbolj uveljavljena je teza, da so preroki kratke pesniške oraklje izrekali ustno pred občinstvom, ki je bilo večinoma nepismeno. To pomeni, da so bili preroki pesniško nadar-jene in literarno izobražene osebnosti. Po tej razlagi je kdo izmed izobra- ženih učencev oraklje transformiral v pisne dokumente in jih razporedil po tematskem načelu tako, da je oraklje s podobno tematiko uvrstil v isto skupino. Nekateri drugi razlagalci menijo, da so preroki sami svoje oraklje 271 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU sestavili v pisni obliki, preden so jih izrekli pred občinstvom. Srednjo pot pa gredo tisti, ki dopuščajo eno in drugo možnost nastanka prvih pisnih zapisov preroških govorov, različno od preroka do preroka, še zlasti ker niti za eno niti za drugo pot do preroških govorov ni pisne dokumentaci-je. Analiza vsebine, sloga in besedišča celote preroških knjig jasno kaže, da imajo nekatere preroške knjige za seboj daljšo zgodovino dodajanja biografskih pripovedi o delovanju preroka pa tudi novih orakljev. Nekatere preroške knjige so uporabljali v variantah različnega obsega. To dejstvo je še posebno jasno razvidno iz primerjave Jeremijeve knjige v hebrejski različici in v grškem prevodu Septuaginte, ki ima precej krajšo verzijo govorov, ti pa so v vsebinskem pogledu delno tudi različno razporejeni. Preroška knjiga (ang. Prophetic book; nem. Prophetisches Buch; it. Libro profetico). Literarna prezentacija izrekov nekega preroka. V zvezi s števi-lom preroških knjig v hebrejskem Svetem pismu je nekaj vprašanj zaradi negotovosti, ali »knjiga dvanajstih prerokov« pomeni eno preroško knjigo ali dvanajst posameznih knjig. Vsaka knjiga se začne bodisi z nadpisom, ki opisuje gradivo v nadaljevanju kot »besede«, »videnje«, »izrek« preroka, ali z neko različico, ki gradivo v nadaljevanju povezuje s prerokom. Nadpis lahko tudi identificira prerokove zgodovinske okoliščine. Na voljo so lahko tudi pripovedi, ki pomagajo pri vzpostavljanju konteksta prerokove dejavnosti in pri izražanju njegovega sporočila (npr. Iz 6,1‒9,6; 36–39; Jer 26–29; 32–44; Ezk 1‒11; Oz 1–3; Am 7,10-17; Jon; Ag; Zah 1‒8). Primeri Izaija in Zaharija jasno kažejo, da ni nujno, da je vse gradivo v knjigi napisano s strani preroka ali o njem, čeprav preroške knjige predstavljajo njihovo vsebino kot tako. Oblika preroške knjige se močno razlikuje zaradi velikega števila generičnih sestavin, ki jih je mogoče vključiti. Preroške knjige so zbirke le v najširšem pomenu izraza, kolikor predstavljajo zbirke prerokovih izrekov. Raziskovanje posebnih oblik celotnih preroških knjig se šele začenja, vendar kaže, da so namerno organizirane skladno z nameni urednikov, ki so jih sestavljali. Tako se Izaija osredotoča na usodo Siona; Jeremija je predstavljen kot prerok kakor Mojzes; Ezekiel se osredotoča na »očiš- čenje« (ang. purification) Jeruzalema kot nujni uvod v obnovo templja. Številni učenjaki domnevajo, da so preroške knjige organizirane po zna- čilnem tridelnem vzorcu: 1. sodba proti Izraelu; 2. sodba proti narodom; 3. eshatološki blagoslovi za Izrael in svet (prim. Ezekiel; Jeremija [LXX]). 272 Irena Avsenik Nabergoj Lahko se uveljavijo druga načela organiziranja, npr. kronološka ureditev (Ezekiel; Agej; prim. Zaharija 1‒8), pripovedno zaporedje (Jona) ali generični vzorci, kot so nagovor (Izaija; Sofonija), spor (Nahum) ali preroški izrek (Habakuk). Liturgični značaj ali vsebina številnih preroških knjig (npr. Izaija 12; 33; Joel; Nahum; Habakuk 3) nakazuje, da je bilo okolje njihove sestave in upora-v be tempelj. V obdobju drugega templja se zdi, da so preroki delovali kot viro MU vršilci tempeljskih obredov, preroške knjige pa so bile očitno brane kot pisnih pis TeM del liturgije. ščanskih v sve Preroška legenda Like (ang. Prophetic legend; nem. Prophetenlegende; it. Leggenda profetica). Podzvrst pripovedi, ki se osredotoča na preroka zgodnjekr e ob in ČN kot glavnega junaka in vzor kreposti, dobrote, pobožnosti in Božje nak-vskih Torire lonjenosti. Uporablja se za različne namene, predvsem za povečanje ali , judo uresničevanje verske pobožnosti. Ugotovljeni so bili različni podtipi: 1. presTi iN prosta legenda (2 Kr 2,19-22.23-24; 4,1-7.38-41.42-44; 6,1-7; 13,20-21), ki se opisemskih Ne zvr osredotoča na čudeže, da prikaže prerokovo moč; 2. elaboracije legende svet (2 Kr 1,2-17a; 4,8-37), ki prikazujejo bolj v celoti razvit zaplet; 3. življenje iTerar: L (1 Kr 19,19‒2 Kr 13,19), ki predstavlja življenje preroka; 4. politična legenda ovanje avje (2 Kr 6,8-23; 6,24‒7,20), v kateri prerok premaga političnega sovražnika, razisk GL in ki poskuša omalovaževati svetega človeka; 5. preroško zgodovinopisje To po anje pe (1 Kr 9–10; 2 Kr 18,13‒19,37; prim. Iz 36–37), ki se osredotoča na prero-vajna ka kot osrednjo osebnost zgodovinske pripovedi; 6. preroška biografija (Jer 26–36; 37–43), ki poskuša predstaviti zgodovinski prikaz prerokovega delovanja; 7. etična legenda (4 Mz 20,1-13; 2 Kr 4,1-7.18-37; 5; 20,1-11; prim. Iz 38), ki poudarja moč molitve; 8. vzor (1 Kr 22), ki uporablja zgodovinsko priznanega preroka kot sredstvo za poučevanje moralnih lekcij ali pravilnega ravnanja; 9. prispodoba (Jona; 1 Kr 13), ki poučuje ob pomoči namišljenega incidenta; 10. ep (1 Kr 16,29‒19,18), ki se osredotoča na idejo, ki ureja prerokovo življenje; 11. martirologij (Jer 38,28b; 39,3.11-14; 40,1-6), ki predstavlja vernika, ki tvega svoje življenje s pričevanjem neverujočim. Sorodne zvrsti: legenda (ang. Legend); pripoved (ang. Narrative); preroška zgodba (ang. Prophetical Story). 273 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU Preroška napoved odrešenja (ang. Prophetic announcement of salvation; nem. Prophetische Heilsankündigung; it. Annuncio profetico di salvezza). Podzvrst preroške napovedi odrešenja ali blagoslova za posameznike, skupine ali narod (Iz 7,7-9; 29,22-24; Jer 28,2-4; 31,2-6; 34,4; Am 9,11-12.13-15; Mih 5,10-20). Oblika ima dolgo zgodovino in se uporablja za izražanje obljube dežele (2 Mz 3,6-8), obljube kralja (1 Mz 49,10-12), obljube sina (1 Sam 1,17-20.21-28) in obljube o rešitvi iz oblasti sovražnikov (1 Sam 7,3-15). Ključni razvoj zvrsti se zgodi v obdobju izgnanstva, ko Drugi Izaija izvede odrešenjski orakelj (Iz 41,8-13.14-16; 43,1-7; 44,1-5) iz prejšnje duhovniš- ke oblike. Nova oblika je vsebovala tri elemente: 1. pomirjevalni obrazec, »ne boj se«; 2. »osnovo za pomiritev v pretekliku ali nominalni obliki«; 3. v prihodnost usmerjeno osnovo, ki je identična z »razglasitvijo odrešenja«. Ta razvoj postavlja vzorec za neodvisne primere oblike, ki napovedujejo izpustitev iz izgnanstva skozi obdobje izgnanstva in po izgnanstvu. Prvotno ozadje ni gotovo, čeprav povezava z orakljem odrešenja kaže na kultno preroško preiskavo. Sorodne zvrsti: preroška napoved (ang. Prophetic Announcement); odrešenjski orakelj (ang. Oracle of Salvation). Preroška napoved znamenja (ang. Prophetic announcement of a sign; nem. Prophetisches Zeichenankündigung; it. Annuncio profetico di un segno). Podzvrst preroške napovedi, ki napoveduje prihodnji dogodek kot sredstvo za potrditev preroške besede. Primeri se pojavljajo v 1 Kr 13,3; Iz 7,14-17; 37,30-32 (= 2 Kr 19,29-31); 38,7-8 (= 2 Kr 20,9-10); Jer 44,29-30. Navadno oznaka vsebuje tri glavne elemente: 1. razglasitev dogodka kot »Gospodovega znamenja«, npr. »To je znamenje za vas od Gospoda« (Iz 38,7a); 2. podrejena klavzula, ki daje pomen znamenju, npr. »Da bo Gospod storil to, kar je [Gospod] obljubil« (38,7b); in 3. opis dogodka, ki ga je treba razumeti kot znamenje. Včasih manjka druga sestavina, saj kontekst daje pomen (npr. 37,30-32). Ozadje takšnih napovedi se razlikuje glede na okoliščine, v katerih so bili preroki dejavni ali so bila zapisana poročila o njih. Prvotno okolje takšnih napovedi je bilo morda povezano z orakeljskim poizvedovanjem. Sorodna zvrst: preroška napoved (ang. Prophetic Announcement). 274 Irena Avsenik Nabergoj Preroški izrek ( maśśāʼ). Preroški diskurz, v katerem prerok poskuša razlo- žiti, kako se Gospodova dejanja kažejo v človeških zadevah. Zvrst je opre-deljena predvsem po vsebini in specifikaciji besedila kot maśśāʼ, »izrek« (gl. Iz 13,1; 14,28; 15,1; 30,6; Nah 1,1; Hab 1,1; Zah 9,1; 12,1; Mal 1,1). Preroški izrek je izgovorjen kot odziv na določeno situacijo v človeških dogodkih; je analitičnega značaja, saj preučuje minule in sedanje dogodke v poskusu, da bi sklepali o Gospodovi dejavnosti in namenih. Zdi se, da izrek temelji v na izkušnji razodetja ali videnju, kar lahko kaže na to, da je treba najti viro MU okolje v povezavi s preroškim poizvedovanjem ali inkubacijskimi obredi pisnih pis TeM (gl. Jer 23,16-40; prim. 4 Mz 24,3.21.23). ščanskih v sve Like Sorodna zvrst: prerokba o tujem narodu (ang. Prophecy Concerning a Foreign Nation) zgodnjekr e ob in ČN vskih Torire Preroštvo glede tujega naroda (ang. Prophecy concerning a foreign nation; , judo nem. Fremdvolkerorakel, Fremdvölkerspruch; it. Profezia su un popolo sTi iN straniero). Preroška oblika govora, ki napoveduje kazen ali katastrofo opisemskih Ne zvr nad tujim narodom. Uničenje predstavlja kot Gospodovo dejanje, ki se svet trenutno dogaja ali se bo zgodilo v bližnji prihodnosti. Čeprav je oblika iTerar: L na splošno stilizirana kot nagovor tujemu narodu ali njegovemu kralju, ovanje avje je dejanski naslovnik Izrael ali Juda. Prerokbe o tujih narodih se navadno razisk GL in pojavljajo v nizih (Iz 13–23; Jer 46–51; Ezk 25–32; Am 1–2; Sof 2,4-15), To po anje pe vendar tudi posamično (Iz 10,5-34; 34; Abd; Nah). Specifične strukture ni, vajna lahko uporabljajo različne oblike, vključno z zasmehovanjem (Iz 14,4-23), preroško izjavo (Iz 13–23), pogrebnim obredom (Ezk 27,1-36; 32,1-16), žalostinko (Iz 15,1-9) in pozivom k vojni (Iz 13,2-5). Ozadje je sprva v obredih preklinjanja, da bi prekleli sovražnike (4 Mz 22–24; 1 Kr 22), in pozneje v liturgičnih napovedih Gospodove su-verenosti (Ps 2; 46; 48; 76). Oblika je cvetela v asirskih, babilonskih in per-zijskih obdobjih, ko sta Izrael in Juda izkusila invazijo zunanjih vojska, ki so jih sestavljale enote iz narodov celotnega starega Bližnjega vzhoda. Različne vrste prerokb, ki zadevajo tuje narode, predpostavljajo svetovno Gospodovo suverenost po vzorcu imperialnih vladarjev takratnega časa in Gospodovo zmožnost, da z opustošenjem obiskuje sovražnike Izraela in Jude. 275 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU Sorodne zvrsti: preroška napoved (ang. Prophetic Announcement); preroška izjava (ang. Prophetic Pronouncement). Primera ali komparacija, prilika ali parabola (ang. Comparation and Parable; nem. Komparation und Parabel; it. Comparazione o Paragone, Parabola). Komparacija (primera) je posebna vrsta metafore, ki za primerjavo nekega stanja uporablja besedo »kakor«. Tak primer je v Iz 1,8: Hči sionska je ostala kakor senčnica v vinogradu, kakor koliba na kumaričnem polju, kakor oblegano mesto. V Iz 53,6 pesnik toži: »Mi vsi smo tavali kakor ovce.« Malahija v 3,2 pravi o Bogu: »On je kakor livarjev ogenj, kakor lug pralcev.« Jezus pa pravi učencem: »Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.« (Lk 10,3) Druga vrsta metafore je personifikacija, se pravi počlovečenje naravnih pojavov, reči in abstraktnih vsebin. Takšni primeri so: »Kraljestvo mrtvih in smrt pravita: Le govoriti smo slišali o njej« (Job 28,22); »Ali ne kliče modrost, ali razumnost ne daje slišati svojega glasu?« (Prg 8,1); »Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica« (Mt 6,3); »Če bi noga rekla […] In če bi uho reklo[.]« (1 Kor 12,15-16) Razširjene figure komparacije so prilike (parabole), se pravi kratke po-učne zgodbe, ki v celotnem poteku prispodabljanja ponazarjajo neko idejo z analogno vsebino na drugi motivni ravni iz območja življenja. V prilikah je izpostavljen osrednji sporočilni namen zgodbe tako, da celotna zgodba vodi do uvida o tisti resnici. Ko prerok Natan po Davidovem grehu z Batšebo pride k Davidu, mu pove priliko o bogatinu, ki je revežu vzel edino bogastvo, ki ga je imel: eno samo ovčico (2 Sam 12,1-4). David se tedaj razburi in reče: »Kakor živi Gospod, mož, ki je to storil, mora umreti!« Natan pa mu odgovori: »Ti si tisti mož!« (2 Sam 12,5-7) Zelo slavne so nekatere Jezusove prilike: sedem prilik o kraljestvu (Mt 13,1-51); prilika o neizprosnem služabniku (Mt 18,23-35); prilika o delavcih v vinogradu (Mt 20,1-16); prilika od dveh sinovih (Mt 21,28-32); prilika o mo-rilskih viničarjih (Mt 21,33-46; Mr 12,1-12; Lk 20,9-19); prilika o svatbi 276 Irena Avsenik Nabergoj (Mt 22,1-14; Lk 14,16-24); prilika o desetih devicah (Mt 25,1-13; Lk 12,35-38); prilika o talentih (Mt 25,14-30; Lk 19,11-27); prilika o izgubljenem sinu (Lk 15,11-32) idr. Pripoved (ang. Narrative; nem. Erzählung; it. Narrazione, Racconto). 2 Mz 13,17‒5 Mz 34,12. Široko splošno poimenovanje za pripovedovanje/ poročilo o dejanju, ki se sporoča neposredno. Vključuje različne podzvrsti, v kot so etiologija, basen, zgodovina, legenda, mit, novela, poročilo, saga, viro MU zgodba in povest. Pripoved se ukvarja z dogajanjem ali potekom dogod-pisnih pis TeM kov ter vključuje prepletanje čustev in idej. Je informativna v smislu, da se ne ukvarja v prvi vrsti z usmerjanjem občinstva k delovanju, z ustvarjanjem ščanskih v sve Like razpoloženja/vedenja v njem ali z razvijanjem ideje/mnenja zanj. Pripoved je lahko zgodovinska, če izraža dejavnost, ki je verjetna znotraj običajnega zgodnjekr e ob in ČN okvira človeške izkušnje; ali pa je nezgodovinska, če dejanje, o katerem vskih Torire sporoča, presega ali prehiteva običajno človeško izkušnjo ali pa ji sledi. , judo sTi iN Pripoved je ustno ali pisno besedilo, v katerem se pripovedujejo vse vrste opisemskih Ne zvr dogajanja, dejanj, dogodkov, misli, govorov ali izkušenj. svet iTerar: L Vsaj oblikovno kritično pripoved obsega vsa besedila, ki jih določa nara-ovanje avje tivni slog, tj. verbalne oblike stavkov in njihovo povezanost v besedilu ‒ razisk GL in v nasprotju s tistimi vrstami besedil, ki bodisi opisujejo trajna stanja bodisi To po anje pe določajo stališča ali izražajo ukaze, prepovedi, opomine, spodbude in celo vajna zakone in preroške napovedi, v katerih je uporabljen tudi narativni ali pripovedni slog. Pripoved je torej lahko sestavljena iz enega stavka, ki npr. pove, da je neka oseba nekaj storila ali dela ali bo storila ali lahko nekaj stori ali da se je nekaj zgodilo, se dogaja in se bo ali se lahko nekaj zgodi. Večinoma je sestavljena iz manjših ali večjih enot, katerih deli so tudi narativnega značaja ali pa jih določa njihova pripovedna enota in so pripovedovani zaporedno. Zaporedno pripovedovani deli so med seboj povezani z vidika gibanja pripovedovanega naprej, oz. z vidika razvoja ali poteka dogodkov, o katerih se pripoveduje. Gibanje pripovedovanega naprej oz. razvoj dogodkov je mogoče razumeti kot zaporedje pripovedovanih dogodkov glede na čas ali npr. vzročnost. Lahko je predstavljeno v obliki enojnega zaporedja ali v obliki dveh ali več zaporedij, ki potekajo sočasno ali v različnih obdobjih. 277 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU Pripoved je lahko dolga ali kratka, nanaša se lahko na pretekle, sedanje ali prihodnje dogodke ter na resnične ali namišljene stvari. Pripovedovati jo je mogoče za katerikoli namen in z veliko podrobnostmi ali brez njih. Pripoved obsega vrste pripovedi in zvrsti takšnih vrst. Konstitutivna je za narativni značaj vseh vrst pripovedi in njihovih zvrsti, ne pa tudi za značaj teh vrst in njihovih zvrsti samih. Kaj je značilno za vrsto in zvrst znotraj pripovedi, je določeno z merili, ki ustrezajo vrsti in zvrsti. Izraz se zato ne sme mešati z izrazi za posebne pripovedne zvrsti, kot so zgodba, pripoved, poročilo in legenda. V najboljšem primeru lahko pripoved imenujemo makrozvrst, da bi jo razlikovali od poezije ali oblik predpisujočega ali na-povedovalnega oz. preroškega jezika. Pripoved je ena izmed literarnih zvrsti, ki spada v splošen koncept pripovedništva. Uporablja se tam, kjer obstaja skrb za sporočanje informacij brez potrebe po zasnovi, stopnjevanju napetosti in doseganju rešitve. Pogosto jo najdemo kot tako rekoč sinonim za poročilo ( report). Za nekatere je pripoved bolj obsežna in po naravi razlagalna; za druge je manj neoseb-na; spet za tretje je pripoved bolj splošen termin brez zasnove ( plot),7 pri čemer je poročilo precej bolj omejeno. Natančnost opredelitve in uporabe verjetno ne bo dosežena. Bralci bodo morali biti občutljivi na kontekst. Soroden žanr je obvestilo, ki navadno vsebuje večjo kratkost. Rodovnik (ang. Genealogy; nem. Genealogie, Geschlechtsregister, it. Genealogia). V svoji najpreprostejši obliki rodovnik vključuje seznam ali pripoved, ki zasleduje linijo izvora prednika ali prednikov za osebo ali skupino. Rodovniki v Svetem pismu so »patrilinijski«, torej potekajo po oče-tovi liniji. Razlikujejo se po obsegu, od le nekaj generacij (1 Mz 19,36-38) do številnih generacij (Lk 3,23-38), ter sledijo bodisi linearnemu vzorcu, ki zasleduje rod skozi dve ali več generacij, bodisi segmentnemu (razve-jenemu) vzorcu, ki navaja dve ali več linij rodu za ključni lik v rodovniku. Npr. 1 Mz 11,10-26 je linearni rodovnik (razen zadnje generacije, ki je se-gmentna) v pripovedni obliki, medtem ko 1 Mz 36,20-28 vsebuje segmen-tni rodovnik v obliki seznama. 7 Plot (ang. »osnutek«, »tloris«, »načrt«) – literarno: celota dogajanja ali fabule v literarnem delu, npr. obsežnejša intriga. 278 Irena Avsenik Nabergoj Rodovniki so služili pomembnim namenom ljudi v svetopisemskih časih. Nekateri so bili uporabljeni za vzpostavljanje sorodstva, hkrati pa za razlikovanje med Izraelom in njegovimi sosedi, vendar oboje povezujejo s skupnim prednikom (1 Mz 19,36-38; 25,1-6; 25,12-16; 36). 1 Mz 10 postavlja Izraelce v panoramo vseh narodov na zemlji. Poleg tega so se rodovniki v obdobju po izgnanstvu večinoma uporabljali za dokazovanje čistosti in za ohranjanje etnične homogenosti judovskega ljudstva v Jeruzalemu v (Ezr 2,1-63; Neh 7,6-65). Nekateri raziskovalci pa trdijo, da Rutina knjiga viro MU s svojim rodovnikom v končnih vrsticah ponuja protest proti ostrim od-pisnih pis TeM lokom Ezra in Nehemija, ki sta zahtevala, da se vsi hebrejski možje ločijo od tujih žena. Rutin rodovnik (4,18-22) poudarja ironijo Hebrejcev po iz- ščanskih v sve Like gnanstvu, ki so ponosno razglašali Davida za svojega napovedanega prednika in kralja, ko pa je bila Davidova babica sama tujka. zgodnjekr e ob in ČN vskih Torire V evangelijih se pojavita dva rodovnika (Mt 1,1-17 in Lk 3,23-38). Vsak , judo na drugačen način navajata trditve o Jezusovem izvoru kot o Mesiji. Edini sTi iN drugi navedbi rodovnikov v Novi zavezi se pojavita v 1 Tim 1,4 in Tit 3,9, opisemskih Ne zvr kjer so kristjani pozvani, naj se izogibajo »rodovnikom« (»genealogies«), ker svet so nevarni njihovi veri. Morda so določene kristjane pritegnile genealoške iTerar: L špekulacije skupin gnostičnega tipa.8 ovanje avje razisk GL in Slavilna hvalnica (ang. Hymn of praise; nem. Hymnus, Loblied, Lobgesang; To po anje pe it. Inno di lode). Makrozvrst za slavospev ene »stranke« (ang. party) s strani vajna druge s himničnimi pesmimi. »Stranka«, ki poje slavospev, je lahko posameznik ali skupnost. Tista, ki jo povzdigujemo, je v Stari zavezi predvsem Izraelov Bog, Gospod, pa tudi Gospodov Sion, njegov izbrani kralj, njegova Postava in modrost. 8 Rodovne pripovedi, tj. pripovedi o rodovih ali ljudstvih, so nastale v povezavi z dogodki pri na-stajanju in predzgodovini ljudstev, ki nam niso več dosegljivi. V njih je osrednja osebnost prednik, npr. 1 Mz 9,20-27; 1 Mz 29,31–30,24 (Grabner-Haider, Krašovec idr. 1984, 637). Rodovniki ali genealogije so seznami imen, ki želijo prikazati, kako si sledijo rodovi (1 Mz 5,1sl.: po Adamu; 1 Mz 6,9sl.: po Noetu), ali pa prikazujejo rodovnik nekega ljudstva vse do začetnika rodu (praočeta 1 Mz 10,1sl). (637) 279 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU Pesmi so sestavljene večinoma iz dveh osnovnih delov: 1. vabilo »stranke«, ki poje slavospev, bodisi sebi (»Slavil/pel bom«, »Slaviti hočem«, »Slavimo«) bodisi skupnosti (»Pojte«, »Slavite Gospoda«) – imenuje se lahko njen de-klarativni del; 2. sama vsebina hvalnice, ki v glavnem delu pesmi razloži razlog poziva. Razlogi za pozive, navedeni v vsebini pesmi, so številni, prav tako tudi njihove bolj ali manj značilne slogovne oblike. Vsebinsko so značilni tisti vidiki, pod katerimi se pripoveduje o Gospodovih preteklih dejanjih ali pa so opisana njegova vsenavzoča dejanja ali stališča. Dalje, povzdiguje se bodisi specifično Gospodovo dejanje, npr. v hvalnicah o Gospodovi zmagi v 2 Mz 15,1-18.20-21, bodisi zgodovina Gospodovih dejanj v stvarjenju in zgodovini. Okolje slavilnih hvalnic spada v zgodovino Izraelove liturgije in meditacije o Gospodu. Okolje posamezne himne je odvisno od njenega posebnega mesta v zgodovini. Slavilna hvalnica je vesela pesem zbora ali skupnosti, ki poveličuje Gospodovo veličino, dobrohotnost in pravičnost ter hvali Gospodovo prebivališče. Hvalnice delujejo v različnih vlogah: hvalijo stvarstvo in stvarnika (Ps 8; 19; 104); hvalijo slavna Gospodova dejanja v zgodovini (Ps 68; 105); občudujejo Gospodovo prebivališče na gori Sion (Ps 46; 48; 76) in vriskajo nad Gospodovim pravičnim kraljevanjem (Ps 24; 47; 93; 96). Včasih se pojavijo v preroški literaturi, kjer pomagajo opredeliti liturgični značaj in literarno strukturo preroških knjig (npr. Iz 12; 42,10-13; 44,23; 45,8; 48,20-21; 49,13; 51,3; 52,9-10; 54,1-3; Am 1,2; 4,13; 5,8-9; 8,8; 9,5-6). Sorodna zvrst: doksologija (ang. Doxology). Sodne zvrsti (ang. Trial genres; nem. Gerichtsreden, Prozessgattungen; it. Generi letterari del processo). Zbirni izraz za splošne elemente, povezane s pravnim postopkom in kontekstom sodišča. Okolje je lahko v pristojnosti civilnih sodišč ob mestnih vratih (prim. Rut 4,1-12), pristojnosti svetišč (Joz 7; Jer 26) ali kraljevega sodišča (2 Sam 12,1-6; 1 Kr 3,16-28). Pravne zvrsti in obrazci se pojavljajo v številnih situacijah vsakdanjega življenja, še posebej prevladujejo pri prerokih. 280 Irena Avsenik Nabergoj Značilna preroška oblika sodnih zvrsti je t. i. sodni govor. Rîb je »predsodni« govor v obliki pritožbe, ki je namenjen reševanju konfliktov med partnerji: eden, npr. prijatelj, žena, sin, se pritožuje prijatelju, možu, sinu ali komu od staršev ali obratno: oče se pritožuje sinu z govorom, torej neposredno nagovarja drugega partnerja. V sodnem kontekstu pa se tožilec obrača na sodnika, ne na obtoženca, saj sodnik po postopku izreče sodbo. O razli-ki med rîb-om in sodnim govorom gl. Bovati, 1997, 19–50. Primeri se pojav-v ljajo v Iz 1; Jer 2; Oz 4; Mih 6; in v različnih drugih besedilih, zlasti v Drugem viro MU Izaiju. Izraz rîb 'kontroverza' se lahko nanaša na pravni primer, ki ga je ena pisnih pis TeM stranka vložila zoper drugo; v primeru prerokov se navadno nanaša npr. Gospoda proti Izraelu zaradi kršitve določb zaveze med Gospodom ščanskih v sve Like in Izraelom (prim. Iz 3,13; Jer 2,9; Oz 4,1; Mih 6,1-2). Značilni elementi lahko vključujejo klic k pozornosti (Iz 1,2; Jer 2,4; Oz 4,1; Mih 6,1-2); poziv k sod-zgodnjekr e ob in ČN nemu postopku (Iz 1,18-20); obtožbo (Iz 1,2-20; 3,12-15; Jer 2,5-34; Oz 4,4-8); vskih Torire retorična vprašanja (Iz 1,5.12; 3,15; Jer 2,5.14.31-32); in končno napoved , judo sodbe (Jer 2,35-37; Oz 4,4-10) ali nekakšno obliko pouka o pravilnem vesTi iN denju (Iz 1,10-17; Mih 6,6-8). opisemskih Ne zvr svet Spodbuda (ang. Exhortation; nem. Ermahnung zu, Mahnrede, Ermutigung; iTerar: L it. Esortazione). Oblika nagovora, ki so jo uporabljali za prepričevanje ovanje avje občinstva, naj prilagodi določen način delovanja. Je nasprotje opomi-razisk GL in na, ki poskuša prepričati občinstvo proti določenemu načinu delovanja. To po anje pe Spodbuda in opomin skupaj sestavljata parenezo. Zdi se, da oblika izhaja vajna iz modrosti ali kultnih navodil (gl. Prg 1,8-19; Ps 1; 50; 95), čeprav se lahko pojavi v vseh javnih ali zasebnih nagovorih, v katerih govornik poskuša prepričati občinstvo, naj sledi poteku delovanja (npr. 5 Mz 6–11; Joz 1,2-9; 1 Kr 2,2-9; 1 Krn 28,8.20-21; 2 Krn 15,7). Spodbuda se pojavlja v preroški literaturi (npr. Iz 1; 31; 55; Sof 2,1-3), čeprav njen status neodvisne preroške zvrsti izpodbijajo. Razprava je povezana z vprašanjem, ali so preroki od svojega občinstva zahtevali kesanje ‒ v tem primeru spodbuda služi kot preroška oblika, ki lahko preživi ‒ ali pa so preprosto napovedali sodbo zoper njih. Sorodne zvrsti: opomin (ang. Admonition); pareneza (ang. Parenesis). 281 SLOVAR LITERARNIH ZVRSTI IN RETORIČNIH OBLIK V SVETEM PISMU Zahvalna pesem posameznika (ang. Thanksgiving song of the individual; nem. Danklied des Einzelnen; it. Canto di ringraziamento individuale). Psalm, ki ga je pel posameznik ali je bil pet v njegovem imenu in je bil pred kratkim izrečen iz osebne stiske. V njem se posameznik Gospodu zahvaljuje za posredovanje in rešitev. Sestavine so enake tistim iz skupne zahvalne pesmi: 1. poziv k petju (ali v zahvalo ali pohvalo); 2. prikaz preteklih težav in odrešenja; 3. pohvala za Gospoda (ali Gospodova dela); 4. napoved žrtvovanja; 5. blagoslovi; 6. zaobljuba ali obljuba. Kot del pesmi se običajno pojavi obrazec zahvale: »Zahvaljujem se tebi[.]« Zdi se, da je bilo okolje nastanka v kontekstu templja, v katerem je posameznik Gospodu izročil zahvale in žrtve za odrešitev. Primeri se pojavljajo v Ps 30; 32; 92; Jon 2. Kraljevi psalm je posebna vrsta, rezervirana za kralja (npr. Iz 9,1-6; 38,9-20). Sorodne zvrsti: skupna zahvalna pesem (ang. Communal Thanksgiving Song); slavilna hvalnica (ang. Hymn of Praise). Zahvalna pesem skupnosti (ang. Communal thanksgiving song; nem. Danklied des Volkes; it. Canto di ringraziamento comunitario). Pesem so peli pri posebni službi po nedavnem Gospodovem posredovanju v prid ljudstva. Pesem slavi dogodek in hvali Gospoda za dela odrešenja. Glavni elementi so: 1. poziv k petju (ali v zahvalo ali pohvalo); 2. prikaz preteklih težav in odrešenja; 3. hvalospev za Gospoda (ali Gospodova dela; 4. napoved žrtvovanja; 5. blagoslovi; 6. zaobljuba ali obljuba. Pogosto je pesem antifonalna. Primeri vključujejo Ps 66 in 118. Posebni vrsti zahvalne pesmi skupnosti sta pesem o zmagi (prim. Ps 68; 2 Mz 15,1-21; Sod 5) in hvalnica za pridelke (prim. Ps 65; 67). Obredi, ki so pozivali k zahvalnim pesmim skupnosti, niso bili del rednega obrednega koledarja, ampak so bili namenjeni proslavljanju zmage, bogate letine, odrešitvi pred nesrečo ipd. Psalm so peli duhovnik, vodja, zbor ali ljudstvo kot celota. 282 Irena Avsenik Nabergoj Zvrst je tesno povezana s hvalospevom, od njega pa se razlikuje predvsem po posebnem ozadju in pogosti vključitvi poročila o preteklih težavah in odrešenju. S tožbeno pesmijo skupnosti se povezuje v tem, da se je skupnost ob grožnji katastrofe pogosto zaobljubila, da se bo zahvalila, če bo Gospod uslišal njihovo tožbo in jih odrešil. Zgodba (ang. Story; nem. Erzählung; it. Storia o Racconto). Po obsegu v v Svetem pismu prevladuje osnovna literarna oblika pripovedi v obliki viro MU krajših zgodb. Tako v Stari kot tudi v Novi zavezi različne zgodbe prika-pisnih pis TeM zujejo odrešenjsko Božje delovanje za izvoljeno ljudstvo in vse človeštvo: rešitev iz egiptovske sužnosti, osvajanje Svete dežele, rešitev iz območja ščanskih v sve Like teme greha za luč Božjega kraljestva. Pripovedi vsebujejo univerzalne vzorce ali arhetipe, ki zajemajo tudi osnovno človekovo duhovno izku-zgodnjekr e ob in ČN stvo v nasprotjih med dobrim in zlim, nebesi in zemljo, med upanjem vskih Torire in obupom, lučjo in temo, angeli in demoni, modrostjo in neumnostjo, , judo vero in dvomom, pogumom in strahopetnostjo, pokorščino in upornostjo. sTi iN Vse zgodbe so vključene v vizijo celote Božjega kraljestva, v katerem Božja opisemskih Ne zvr roka vodi zgodovino človeštva in Izraela v razpetostjo med stvarjenjem svet in dopolnitvijo. Med najučinkovitejšimi literarnimi zvrstmi krajših zgodb iTerar: L so prilike, uganke, pripovedke, epske pripovedi, tragične zgodbe itd. Vse ovanje avje te in druge kratke enote bralca vodijo iz konkretne vidne življenjske zgod-razisk GL in be v najgloblje uvide stanja duha v odnosu do Boga in človeka (Alter 2011; To po anje pe 1990; Sternberg 1987; Auerbach 1998). vajna Žalostinka (ang. Lamentation; nem. Volksklage, Untergangsklage, Klagelied, Klage; it. Lamentazione). Literarna zvrst, ki opisuje žalostno stanje po nesreči, ki jo pisec opisuje kot posledico greha. Tipični elementi vključujejo opis prejšnje blaženosti in sreče ter prikaz sedanjega opustošenja. Pogosto se uporabljajo tudi spodbujanja k žalovanju in prošnje za rešitev ostanka. Pogosta sta ustaljena izraza ʼêk in ʼêkāh ('kako', 'ojoj'), kot sta uporabljena v pogrebni pesmi. Ozadje zvrsti je bil javen obred po katastrofi, kot je kuga ali uničenje mesta ali plemena. Ljudje so bili poklicani, da žalujejo, se pokesajo in morda spodbudijo Boga, da reši ostanek. Obred je običajno vključeval post (prim. Sod 20,26; 1 Sam 7,6; Jl 1,14). Samo žalostinke so lahko peli ljudje kot celota, zbor ali solist. Primeri vključujejo Žal 1; 2; 4 in 5. Ps 44; 60 in 79 od-ražajo podobne situacije. 283 PRIPOROČENA LITERATURA Z OPISOM DEL Žalostinke je treba razlikovati na eni strani od pogrebne pesmi, ki žaluje za smrtjo posameznika, in na drugi strani od tožbenih pesmi skupnosti, ki se uporabljajo pred nesrečo. Posledično v tožbeni pesmi prevladuje prošnja; v žalostinki je ta v podrejenem razmerju (če se sploh pojavi).9 5.4 Priporočena literatura z opisom del Frederick W. Dobbs-Allsopp, Weep, o Daughter of Zion: A Study of the City-Lament Genre in the Hebrew Bible, Biblica et Orientalia 44 (Roma: Pontificio Istituto Biblico, 1993). Študija obravnava literarno zvrst, katere obstoj v hebrejskem Svetem pismu je bil do nedavnega večinoma neopažen ali vsaj ne v celoti ovrednoten. Žalostinka nad mestom je dobro znana zvrst iz starodavne Mezopotamije. Žalostinke, ki sestavljajo to zvrst, nazorno prikazujejo in obžalujejo uničenje nekaterih najpomembnejših mest v Mezopotamiji in njihovih glavnih svetišč. Svetopisemsko knjigo Žalostinke so občasno primerjali z nekaterimi mezopotamskimi žalostinkami nad izgubljenim ali padlim mestom. Ta študija presoja in primerja svetopisemske in mezopotamske žalostinke na ravni žanra. Suzanna R. Millar, Genre and Openness in Proverbs 10:1– 22:16, Ancient Israel and Its Literature (Atlanta: SBL Press, 2020). Avtorica ugotavlja, da so didaktični pregovori v Pregovorih 10,1–22,16 polni pesniških kompleksnosti, ki so odprte za številne možne interpretacije in uporabe. Osvetljuje pomembne razprave, kot so razvoj značaja, kra-ljestvo, povezava med dejanjem in posledico ter pridobivanje modrosti. 9 V literaturi je žalostinka ali tožba označena kot pesem z žalostnim, otožnim temeljnim tonom. Med oblikami žalostinke so elegija, epikedij in nenija. Prim. Kos 2009, 475. 284 Irena Avsenik Nabergoj Thomas L. Brodie, Genesis as Dialogue: A Literary, Historical, & Theological Commentary (Oxford: Oxford University Press, 2001). Namen te knjige je ponuditi popoln in dostopen pregled Prve Mojzesove knjige (Geneze) z literarnega, teološkega in zgodovinskega vidika. Brodiejevo delo je organizirano okoli treh glavnih idej. Prva je, da je osnovni predmet Geneze človeški obstoj; druga je, da je osnovna organi-v zacijska enotnost Geneze binarna. Avtor trdi, da je celotna knjiga sestavlje-viro MU na iz diptihov – pripovedi, ki so podobno kot nekatere slike sestavljene pisnih pis TeM iz dveh delov ali plošč. Nazadnje Brodie trdi, da številni viri iz Geneze še vedno obstajajo ter da jih je mogoče prepoznati in preveriti. ščanskih v sve Like Antony F. Campbell, 1 Samuel, The Forms of the Old zgodnjekr e ob in ČN Testament Literature 7 (Grand Rapids, MI; Cambridge: vskih Torire Eerdmans, 2003). , judo Campbell poudarja tako literarni razvoj samega besedila kot njegov pomen sTi iN za bralca. Sodobnim bralcem pokaže postopek urejanja in predelave, ki je opisemskih Ne zvr oblikoval končno obliko Prve Samuelove knjige. Kot razkriva njegova štu-svet dija, napetosti in protislovja, ki obstajajo v sedanjem besedilu, odražajo iTerar: L velike spremembe v načinu življenja starega Izraela. Prva Samuelova knjiga ovanje avje zajame Božje delovanje v prepletu družbenopolitičnih sil, Campbell razi-razisk GL in skuje besedilo kot zakladnico izročil, ki so bila za Izrael zelo pomembna, To po anje pe in kot paradigmo izraelske uporabe pripovedi za teološko izražanje. vajna Hans R. Jauss, »Theory of Genres and Medieval Literature«, v: David Duff, ur., Modern Genre Theory (London; New York, NY: Routledge, 2014), 127‒147. Že od Aristotela dalje je žanr eden temeljnih konceptov literarne teorije. Velik del svetovne literature in kritike so oblikovale ideje o naravi, funkciji in vrednosti literarnih žanrov. Sodobni razvoj kritične teorije, ki ga delno spodbujajo ikonoklastične prakse sodobnih piscev in pojav novih medijev, kot sta film in televizija, je postavil pod vprašaj tradicionalne kategorije in izpodbijal predpostavke, na katerih je temeljila prejšnja žanrska teorija. To ni vodilo le do ponovne interpretacije posameznih žanrov in razvoja novih klasifikacij, ampak tudi do radikalno novega razumevanja tako ključ- nih tem, kot so mešanje in razvoj žanrov, generične hierarhije in žanrski sistemi, politika in sociologija žanrov ter razmerja med žanrom in spolom. 285 PRIPOROČENA LITERATURA Z OPISOM DEL Jože Krašovec, Der Merismus im Biblisch-Hebräischen und Nordwestsemitischen, Biblica et Orientalia 33 (Roma: Biblical Institute Press, 1977). Knjiga obravnava primere konkretnega načina izražanja celote z uporabo nasprotnih pojmov. Začetni stavek Svetega pisma, da je Bog ustvaril nebo in zemljo, je konkreten način izražanja abstraktnega pojma »vse«. V Svetem pismu Stare zaveze je avtor identificiral in komentiral na stotine primerov konkretnega načina izražanja v literaturi z rabo delov za celoto. Od tod strokovni termin »merizem«, ki pomeni delitev. Jože Krašovec, Antithetic Structure in Biblical Hebrew Poetry, Supplements to Vetus Testamentum 35 (Leiden: Brill, 1984). Knjiga je prva študija o oblikah antitetičnega izražanja vsebin v hebrejski poeziji z rabo osnovne literarne oblike paralelizma med stihi, kiticami ali širšimi literarnimi enotami, ki so značilne za oblike dialoga. Larry Kreitzer, Gospel Images in Fiction and Film: On Reversing the Hermeneutical Flow (London: Sheffield Academic Press, 2002). Knjiga raziskuje povezave med svetopisemskimi besedili, klasičnimi literarnimi deli in kinematografskimi interpretacijami teh literarnih del. Cilj je osvetliti novozavezna besedila in vidike sodobne kulture z meddisci-plinarnim pristopom. David Norton, A History of the Bible as Literature, 2 zv. (Cambridge: Cambridge University Press, 1993). Študija raziskuje petsto let verskih in literarnih idej. V središču je zgodba o tem, kako se je prevod King James Bible iz zasmehovanega dela spremenil v »neprekosljivo literaturo«. Preučuje prevajalce Svetega pisma, pisce, kot sta Milton in Bunyan, ki so veliko prispevali k razumevanju Svetega pisma, ter vključuje velik nabor kritikov in komentatorjev. Stanley E. Porter, ur., Dictionary of Biblical Criticism and Interpretation (London; New York: Routledge, 2006). Ta knjiga, ki v enem samem pomembnem zvezku združuje rezultate sodobnih in zanimivih raziskovalnih področij, je v primerjavi z drugimi knjigami na tem področju vodilna, saj ponuja celovito priročniško referenco 286 Irena Avsenik Nabergoj o razlagi Svetega pisma na enem mestu. Porter v njej preučuje številne članke o številnih priznanih razlagalcih od Avguština, Lutra in Kalvina pa vse do sodobnih osebnosti Martina Hengela in T. W. Mansona. Strokovno zdru- žuje študij biblične razlage s preučevanjem teoloških in filozofskih predpostavk, ki so nanjo vplivale, ter z različnih vidikov pregleduje zgodovino razlage. Ključne perspektive, ki jih preučuje, vključujejo: 1. zgodovinsko razsežnost – obravnava, kako se je razlaga razvijala v različnih časovnih v obdobjih od zgodnje judovske eksegeze do zgodovinsko-kritične metode; viro MU 2. konceptualni pristop – obravnava različne miselne šole, ki so ustvarile pisnih pis TeM svetopisemsko razlago, ter primerja konkurenčne konceptualne modele razlage; 3. osebni vidik – obravnava resničnost svetopisemske razlage s stra- ščanskih v sve Like ni posameznikov, ki so pomagali začrtati smer teološkega razvoja. Delo vsebuje ustrezno bibliografijo in napotke za nadaljnje branje. zgodnjekr e ob in ČN vskih Torire Stanley E. Porter, ur., Handbook of Classical Rhetoric in the , judo Hellenistic Period (330 B.C.–A.D. 400) (Leiden; New York; sTi iN Köln: Brill, 1997). opisemskih Ne zvr Ta obsežni uvod v klasično retoriko helenističnega obdobja (901 stran) svet v treh oddelkih obravnava vse retorične oblike, ki so se razvile in se upo-iTerar: L rabljale v dobi helenizma. Trije sklopi opredeljujejo poglavitne kategorije ovanje avje retorike, analizirajo retorično prakso glede na žanr in obravnavajo posa-razisk GL in mezne pisce v retorični tradiciji. Knjiga zajema tudi značilnosti retoričnih To po anje pe oblik v Svetem pismu Stare in Nove zaveze ter v patristiki. vajna James B. Pritchard, ur., Ancient Near Eastern Texts Relating to the Old Testament (Princeton, NJ: Princeton University Press, 1969). Antologija je združila najpomembnejša zgodovinska, pravna, mitološka, liturgična in posvetna besedila starega Bližnjega vzhoda z namenom, da bi zagotovila bogato kontekstualno osnovo za razumevanje ljudi, kultur in književnosti Stare zaveze. James Pritchard, poznavalec religiozne misli in svetopisemske arheologije, je za izbor in prevod besedil angažiral vodilne jezikoslovce, zgodovinarje in arheologe. Cilj je bil po njegovih besedah »boljše razumevanje podobnosti in razlik, ki so obstajale med Izraelom in okoliškimi kulturami«. Pred objavo teh zvezkov so preučevalci Stare zaveze morali iskati raztresene knjige in revije v različnih jezikih. Antologija je združila te neprecenljive dokumente na enem mestu in v enem jeziku ter tako razširila pomen Svetega pisma za generacije študentov in bralcev. 287 PRIPOROČENA LITERATURA Z OPISOM DEL Marvin A. Sweeney, Isaiah 1‒30 with an Introduction to Prophetic Literature, The Forms of the Old Testament Literature 16 (Grand Rapids, MI; Cambridge: Eerdmans, 1996). Študija avtorja Marvina A. Sweeneyja sestavlja šestnajsti zvezek serije The Forms of the Old Testament Literature. Cilj te serije je v skladu s standar-dnim načrtom in metodologijo predstaviti formalno-kritično analizo vsake knjige in vsake enote Stare zaveze. Zvezki so v osnovi eksegetski; preučujejo strukturo, žanr, okolje in namen obravnavane svetopisemske literature ter poskušajo doseči doslednost v terminologiji za žanre in formule svetopisemske literature. Z razkrivanjem eksegetskega postopka študentom omogočajo njihovo lastno analizo in razlago besedil Stare zaveze. George J. Brooke, »Genre Theory, Rewritten Bible and Pesher«, Dead Sea Discoveries 17, št. 3 (2010): 361–386. Prispevek se osredotoča na izraze, ki se uporabljajo za opis Jobovega telesa v bolečini, in na odzive njegovih prijateljev. Raziskujejo moralni in druž- beni svet, ki se odraža v jeziku. Guy Darshan, »The Origins of the Foundation Stories Genre in the Hebrew Bible and Ancient Eastern Mediterranean«, Journal of Biblical Literature 133, št. 4 (2014): 689–709. Članek obravnava dve vrsti temeljne pripovedi, ki prevladujeta v svetopisemski literaturi, v luči še neraziskanih vzporednic iz starogrških in sre-dozemskih besedil. Prvi tip, ki ga utelešajo pripovedi iz Geneze in grške genealoške tradicije, prikazuje ustanovitelje, ki zapustijo oddaljeno deželo, da bi se mirno naselili v novi deželi. Drugi tip ponazarjajo tema o selitvi Izraelcev v Kanaan z razlastitvijo domačega prebivalstva ter dorska migra-cijska izročila. Več dejavnikov kaže, da je žanr ustanovne zgodbe postal osrednji in temeljen tudi v drugih malih kraljestvih ob Sredozemlju. 288 Irena Avsenik Nabergoj seznam referenc Alter, Robert . 1990. The Art of Biblical Poetry. Edinburgh: T&T Clark. – – – . 2011. The Art of Biblical Narrative. New York: Basic Books. Alter, Robert, in Frank Kermode, ur. 1987. The Literary Guide to the Bible. London: Collins. Auerbach, Erich . 1998. Mimesis: Prikazana resničnost v zahodni literaturi. Zbirka v Labirinti. Prevedel in spremno besedo napisal Vid Snoj. Ljubljana: Literarno-viro MU umetniško društvo Literatura. pisnih pis TeM Avsenik Nabergoj, Irena . 2019. Temeljne literarne oblike v Svetem pismu. Bogoslovni vestnik 79, št. 4: 855‒875. ščanskih v sve – – – Like . 2021. Literarne oblike v Svetem pismu in odmevi v poznejši judovsko-krščanski kulturi. Ljubljana: Mladinska knjiga. zgodnjekr e ob in ČN Bovati, Pietro . 1997. Ristabilire la giustizia: procedure, vocabolario, orientamenti. vskih Torire Analecta Biblica 110. Roma: Pontificio Istituto Biblico. , judo Brodie, Thomas L. 2001. Genesis as Dialogue: A Literary, Historical, & Theological sTi iN Commentary. Oxford: Oxford University Press. opisemskih Ne zvr Burridge, Richard A. 1997. The Gospels and Acts. V: Stanley E. Porter, ur. Handbook svet of Classical Rhetoric in the Hellenistic Period (330 B.C.–A.D. 400), 507‒532. iTerar: L Leiden; New York; Köln: Brill. ovanje avje – – – . 2006. Gospels. V: J. W. Rogerson in Judith M. Lieu, ur. The Oxford Handbook of razisk GL in Biblical Studies, 432‒444. Oxford: Oxford University Press. To po anje pe Campbell, Antony F. 2003. 1 Samuel. The Forms of the Old Testament Literature 7. vajna Grand Rapids, MI; Cambridge: Eerdmans. Coats, George W. 1999. Exodus 1‒18. The Forms of the Old Testament Literature 2/A. Grand Rapids, MI; Cambridge: Eerdmans. Grabner-Haider, Anton, Jože Krašovec idr. 1984. Biblični leksikon. Celje: Mohorjeva družba. Gray, George Buchanan . 1972. The Forms of Hebrew Poetry: Considered with Special Reference to the Criticism and Interpretation of the Old Testament. The Library of Biblical Studies. New York: Ktav Publishing House. Kmecl, Matjaž . 1976. Mala literarna teorija. Ljubljana: Založba Borec. Kos, Janko . 2009. Literatura: leksikon. 5. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba. Krašovec, Jože . 1977. Der Merismus im Biblisch-Hebräischen und Nordwestsemitischen. Biblica et Orientalia 33. Roma: Biblical Institute Press. – – – . 1984. Antithetic Structure in Biblical Hebrew Poetry. Supplements to Vetus Testamentum 35. Leiden: Brill. 289 PRIPOROČENA LITERATURA Z OPISOM DEL Matjaž, Maksimilijan . 1999. Furcht und Gotteserfahrung: Die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus. Forschung zur Bibel 91. Würzburg: Echter. Murphy, Roland E. 1983. Wisdom Literature: Job, Proverbs, Ruth, Canticles, Ecclesiastes, and Esther. The Forms of the Old Testament Literature 13. Grand Rapids, MI; Cambridge: Eerdmans. O'Connor, Michael P. 1997. Hebrew Verse Structure. Winona Lake, IN: Eisenbrauns. Pavis, Patrice . 1997. Gledališki slovar. Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega 124. Prevedel Igor Lampert. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko. Izvirnik: Dictionnaire du Théâtre. Dopolnjena in popravljena izd. Paris: Dunod, 1997. Rooke, Deborah W. 2006. Prophecy. V: John William Rogerson in Judith M. Lieu, ur. The Oxford Handbook of Biblical Studies, 385‒396. Oxford: Oxford University Press. Sternberg, Meir . 1987. The Poetics of Biblical Narrative: Ideological Literature and the Drama of Reading. Bloomington, IN: Indiana University Press. Sweeney, Marvin A. 1996. Isaiah 1‒30 with an Introduction to Prophetic Literature. The Forms of the Old Testament Literature 16. Grand Rapids, MI; Cambridge: Eerdmans. Watson, Wilfred G. G. 1986. Classical Hebrew Poetry: A Guide to Its Techniques. Journal for the Study of the Old Testament: Supplement Series 26. Sheffield: JSOT Press. Williams, James G. 1987. Proverbs and Ecclesiastes. V: Robert Alter in Frank Kermode, ur. The Literary Guide to the Bible, 263‒282. London: Collins. 290 ŠesTo poGLavje MeToDoLoGija Matjaž Celarc 291 NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE SVETOPISEMSKIH, JUDOVSKIH IN ZGODNJEKRŠČANSKIH PISNIH VIROV 6.1 Eksegetske metode Beseda »eksegeza« (gr. ἐξήγησις, ἐξηγέομαι) je grškega izvora in pomeni 'iz-peljem, razlagam, pripovedujem, tolmačim'. V grško-rimskem okolju se je nanašala na razlago orakljev božanstev ter mitov. V judovskem okviru najdemo hebrejsko sopomenko v glagolu dāraš 'raziskujem, preiskujem, iščem' Gospodovo postavo (prim. Ezr 7,10). Iz tega glagola izpeljani samostalnik midrāš 'razlaga, raziskava, zgodba' (prim. 2 Krn 24,27) torej zaznamuje razlago posameznih vrstic, način razlage ter končno tudi zbirko tovrstnih razlag. (Neusner 2005, 41) Eksegeza v judovsko-rabinskem okviru zaznamuje razlago Postave, kot izpričuje tudi Jožef Flavij ( Judovska Vojna 1,649: ἐξηγουμένοις τοὺς νόμους). (Matjaž 2017, 7) Pri tem lahko izrazimo temeljno povezanost med Staro (prvo) in Novo (polno) zavezo, ki jo predstavlja Kristus kot središče Božjega razodetja (Ratzinger 1989, 119), saj je edinorojeni Sin avtentičen razlagalec (Jn 1,18). Ravno Jezus iz Nazareta, Križani in Vstali Gospod, meče novo luč na celotno razodetje in s tem na pomen Svetega pisma, saj v Jezusu Bog spregovori po Sinu (Heb 1,12). Zato je poznavanje celotnega Svetega pisma, ki graviti-ra k Novi zavezi, temeljnega pomena; in sicer ne le za prenos vere, temveč tudi za celoten teološki študij (BR §24). Kakor velja Hieronimov silogizem, »Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa«, velja tudi, da Jezus s svojim življenjem razlaga celoto Svetega pisma (Lk 24,27; Apd 15,12). Temeljna naloga eksegeze je razlaga besedil. Pri tem naj bi na eni strani izluščila »avtorjev namen« ( intentio auctoris) ter na drugi prečistila »bralčev namen in sprejem« ( intentio/receptio lectoris). To naj bi vodilo k celostnemu, duhovnemu razumevanju besedila in nenazadnje v odnos s primar-nim sporočevalcem, Bogom (BR § 4; 10). Znanstveno-kritično branje se je razvilo v 18. oz. 19. stol., in sicer na eni strani z razsvetljenstvom, ki je osrediščil razum, ter na drugi strani z arheološkimi odkritji, ki so vzbudila zanimanje za zgodovino ter primerjavo 292 Matjaž Celarc med odkritji in besedilom samim. S tem se ne zanika podrobno branje Svetega pisma v predhodnih dobah, so pa te bile predkritične. Tovrstno branje najde svoje začetke pri cerkvenih očetih, kot sta Origen (185–253) in Avguštin (354–430), ki so se ob očitnih razlikah med evangeliji zatekali k retoričnim prvinam ter k alegorični in tipološki razlagi. Poleg tega so bili skozi stoletja izoblikovani poskusi harmonizacije in kronološke ureditve besedila. Tako je že Tacijan sredi 2. stol. poskušal harmonizirati evangelije v v enega, tj. pripraviti kompilacijo, v kateri je kronologija enotna in so po-viro enoteni nasprotujoči vidiki, Diatessaron. Od 18. stol. so si sledile harmo-pisnih nizacije v obliki redakcij t. i. Jezusovega življenja. Te raziskave so sledile dvema miselnima tokovoma: ščanskih a • racionalističnemu, ki skuša odmisliti nadnaravni vidik in čudeže zgodnjekr in (David F. Strauss, Ernest Renan), vskih eToDoLoGij • fundamentalističnemu oz. pietističnemu (Albert Schweitzer). : M , judo avjeGL Ker nobena eksegetska metoda ne more v celoti predstaviti bogastva opisemskih To po Svetega pisma, sta se skozi čas izoblikovala dva temeljna načina razisko-es svet Š vanja svetopisemskega besedila: ovanje • diahrono raziskovanje, ki se usmerja k zgodovinskemu ozadju razisk in nastajanja besedil, anje • sinhrono raziskovanje, ki proučuje obstoječe besedilo v njegovi vajna sporočilni vrednosti. Vsak nastanek besedila teži k oblikovanju sporočilne enote. Razumevanje pomena in vrednosti te sporočilne enote je naloga sinhrone analize. Čeprav sta ti analizi med seboj različni, sta v razmerju soodvisnosti in medsebojnega dopolnjevanja. (Schnelle 2005, 54) Najprej je na diahroni ravni (nekoliko kasneje tudi na sinhroni) treba izpostaviti »kritiko oblikovanja besedil« ( Literarkritik), ki predstavlja analitičen del zgodovinsko-kritične metode. Čeprav ne govori o literarnih vedah, pa želi ovrednotiti besedilo v njegovi pisni obliki. (Simian-Yofre 1995, 83) Ta kritika ne harmonizira ali odstranjuje razlik v besedilu, temveč razlike razlaga na podlagi različnih izhodiščnih virov besedila oz. dokumentov. (Ludovic 2018, 91–92) 293 EKSEGETSKE METODE Zgodovinsko-kritična metoda na razlike v besedilu odgovarja z dvema sovpadajočima analizama: s »kritiko prenosa izročil« ( Überlieferungskritik), ter s »kritiko virov« ( Quellenkritik) . Medtem ko »kritika prenosa izročil« odkriva različne ustne tradicije, pa »kritika virov« poskuša določiti vire, na podlagi katerih je avtor sestavil končno besedilo. Tako sta se v 19. stol. razvili dve t. i. dokumentarni teoriji, na podlagi katerih so razlagali nastanek Pentatevha ter evangelijev. Raziskovalci so zaznali razliko v besedišču, v poimenovanju Boga ter tudi v teoloških postavkah. Peteroknjižje naj bi nastajalo več stoletij preko zbiranja ustnih izročil in delnih zapisov za-konodaje. Končno redakcijsko obliko naj bi dobilo šele po babilonskem izgnanstvu. Tako naj bi Pentatevh oblikovali štirje dokumenti oz. viri različnih obdobij, in sicer jahvist (J, po imenu JHWH, napisan v 9. stol. pr. Kr. v Judovem kraljestvu), elohist (E, po besedi Elohim iz obdobja 9.–8. stol. pr. Kr. v Izraelovem kraljestvu), devteronomist (D, po latinskem imenu 3 Mz Devteronomij iz obdobja 7.–6. stol. pr. Kr.) in duhovniški (P, po nem- škem »Priester/-schrift«, 6.–5. stol. pr. Kr.) (Uvod v Peteroknjižje 2024, 42). Podobno naj bi sovpadali in se razhajali tudi trije sinoptični evangeliji. Po tej teoriji naj bi bila Matejev in Lukov evangelij sestavljena iz dveh glavnih virov: na eni strani Markov evangelij, na drugi strani pa zbirka Jezusovih besed, imenovana Q (iz nemškega »Quelle«, »vir«) (Papeška biblična komisija 2000, 28). Poleg tega je treba omeniti še tri zgodovinsko-kritične metode, ki pomagajo pri razumevanju nastanka besedila: 4) »kritika literarnih oblik« ( Formkritik) , 5) »kritika literarnih vrst« ( Gattungskritik) in 6) »kritika tradicij« ( Traditionskritik). Te ne smemo povsem enačiti z iz-razoma kot »zgodovina oblik« ( Formsgeschichte) oz. »zgodovina tradicij« ( Traditionsgeschichte), čeprav se mnogokrat uporabljajo kot sinonimni. (Simian-Yofre 1995, 84) Sinhrona raven besedila temelji na »analizi dokončnega besedila« ( Textanalyse). Ob iskanju razlogov za nekoherentnosti besedila in sklice-vanjem na vlogo redaktorja, na kar opozarja točka 7 – »redakcijska kritika« ( Redaktionskritik) oz. 8 – »kompozicijska kritika« ( Kompositionskritik), nujno razmišlja z vidika razvoja besedila in redaktorjevih ideoloških poudarkov. 294 Matjaž Celarc 6.1.1 Diahrono raziskovanje: zgodovinsko-kritične metode Božja beseda prihaja k človeku po človeški govorici skozi daljše časovno razdobje in preko različnih kulturnih in jezikovnih obdobij, zato je zgodovinsko-kritična metoda, ki analizira zgodovinske in kulturno-jezikovne elemente, kot so se razvijali skozi čas, nepogrešljiva in obenem obvezna v eksegetska metoda. viro pisnih Ob različnosti metod in tudi pristopov je ključno pravilno razumevanje pojmov. S pojmom »metoda« opredeljujemo način oz. celoto znanstvenih ščanskih posegov, ki dovoljuje objektiven dostop k objektu raziskave, kar v eksegezi a pomeni obravnavano besedilo. »Metodo« lahko pojmujemo kot objektiven, zgodnjekr in znanstven način raziskovanja, če je razumljiva, učljiva, ponovljiva in prever-vskih eToDoLoGij ljiva. (Simian-Yofre 1995, 79–119) Poleg pojma »metoda« uporabljamo tudi : M , judo pojem »pristop«, in sicer ko mislimo na preučevanje besedila s posebnega avjeGL zornega kota (Papeška biblična komisija 2000, 26). opisemskih To poes svet Š Z »zgodovinsko metodo« je ovrednoteno dejstvo, da so besedila nastala v preteklosti skozi daljše časovno obdobje ter ima zato razumevanje časov-ovanje nega obdobja nastanka teh besedil ključno vlogo pri njihovem razumeva-razisk in nju, tudi če imajo ta besedila danes svoje aktualno mesto in razumevanje anje v skupnosti. Ravno zaradi zanimanja za zgodovinski razvoj besedil govo-vajna rimo tudi o »diahroni metodi«, saj poskuša razbrati zgodovinsko okolje in dogajanje, vezana na besedila in njihov razvoj. Z opredelitvijo metode kot »kritične« pa je mišljena vzpostavitev znanstvene distance, ki omogoča vrednotenje različnih aspektov nastajanja besedila: proces in čas nastanka; identiteta avtorja; odnos z drugimi sočasno nastalimi besedili ter odnos besedila s časovnim okvirom nastanka (npr. družbeno, politično, religiozno ozadje besedila). Poleg tega govorimo tudi o »analitični metodi«, ki svetopisemsko besedilo analizira kot vsako drugo antično ali moderno besedilo, vendar z namenom, da bi z analizo izdelka človeškega jezika prišli do spoznanja Božjega razodetja (Matjaž 2017, 13). V tem oziru poskuša zgodovinsko-kritična metoda na podlagi ozadja nastanka besedila razumeti njegov izvor, namen in pomen. 295 EKSEGETSKE METODE Uporaba te znanstvene metode prinaša nekatere omejitve, ki so vezane na dojemanje vere znotraj samih besedil ali tovrstnih tipoloških medbese-dilnih interpretacij (prim. Iz 7,14 v Mt 1,23) pa tudi na aktualizacijo besedila, kjer je poudarjena distanca med besedilom in bralcem (Simian-Yofre 1995, 81–82). Dodatna težava izhaja iz predpostavke, da se zgodovinska verodostojnost svetopisemskim besedilom priznava zgolj ob arheoloških odkri-tjih, torej ob branju zgodovine brez upoštevanja zgodovinskega razvoja ter specifičnega literarnega izraza verske zgodovine. Ravno razumevanje zgodovinskosti in določenih zgodovinsko-literarnih zvrsti, ki so vplivale na razvoj besedil, poudari pomen zgodovine odrešenja Božjega ljudstva, kar določena arheološka odkritja lahko zgolj potrdijo. S področja raziskovanja in uporabe zgodovinsko-kritične metode izpostavljamo dve pomembni deli: Joseph A. Fitzmyer, The Interpretation of Scripture: In Defense of the Historical-critical Method (New York: Paulist Press, 2008). Knjiga ovrednoti uporabo zgodovinsko-kritične metode kot načina odkrivanja pomena pisane Božje besede. Pri tem vrednoti pomen Svetega pisma v življenju Cerkve po Drugem vatikanskem koncilu, zgodovinskost evangelijev in uporabo zgodovinsko-kritične metode pri razlaganju Svetega pisma v odnosu do drugih pomenov Svetega pisma. Joseph G. Prior, The Historical Critical Method in Catholic Exegesis (Roma: Editrice Pontificia Università Gregoriana, 1999). Delo, izdano kot doktorska disertacija (Tesi Gregoriana 50), razloži ključne pojme zgodovinsko-kritične metode ter predstavi, kako je bila metoda sprejeta v različnih obdobjih krščanske zgodovine. Knjiga prinaša bogat nabor virov, ki vključujejo izbrano literaturo antične Cerkve in različne cerkvene dokumente o svetopisemskih študijih. Posebna pozornost je namenjena krizi v svetopisemski eksegezi med letoma 1983 in 1993 ter o od-zivu Papeške biblične komisije glede interpretacije Svetega pisma. 296 Matjaž Celarc Dodatna bibliografija Cadbury, Henry Joel . The Style and Literary Method of Luke I: The Diction of Luke and Acts. Harvard Theological Studies 6. Cambridge: Harvard University Press, 1920. – – – . The Making of Luke-Acts. London: Macmillan, 1927. Jones, Maurice . The New Testament in the Twentieth Century: A Survey of Recent Christological and Historical Criticism of the New Testament. London: Macmillan, v 1934. viro Sanders, J. N. The Foundations of the Christian Faith: A Study of the Teaching of the pisnih New Testament in the Light of Historical Criticism. London: Adam & Charles Black, 1950. ščanskih Stuhlmacher, Peter . Schriftauslegung auf dem Wege zur biblischen Theologie. a Göttingen: Vandenhoeck und Ruprecht, 1975. Angleški prevod: Historical zgodnjekr in Criticism and the Theological Interpretation of Scripture: Toward a Hermeneutics of vskih eToDoLoGij Consent. Prevedel Roy A. Harrisville. London: SPCK, 1979. : M , judo avjeGL opisemskih To po 6.1.1.1 Tekstna kritika (Textskritik) es svet Š Zgodovinsko-kritična metoda je splošno poimenovanje za različne apli-ovanje kacije te metode. Izhodiščno je že vprašanje, katero besedilo izbrati kot razisk in verodostojno: masoretsko besedilo (MT), Septuaginto (LXX) ali Vulgato? anje V sklopu zgodovinsko-kritičnih metod lahko kot ključno izpostavimo vajna »tekstno kritiko« ( Textskritik) . Tekstna kritika poskuša s primerjavo različ- nih manuskriptov, prepisov in zgodnjih komentarjev (oz. pisnih virov vse od antike do prvih tiskanih virov) razumeti zgodovino nastanka besedila ter določiti najbolj izvorno različico besedila. Tekstna kritika je izhodišče za vse druge metodološke korake, ki temeljijo na besedilni teoriji. 6.1.1.2 Literarna kritika (Literarkritik) Literarna kritika oz. »kritika oblikovanja besedil« ima dva namena: zamejiti začetek in konec besedilne enote ter dokazati enovitost te besedilne enote, in sicer tako, da bo besedilna enota delovala kot sporočilno in pomensko sredstvo med pošiljateljem in prejemnikom. Pri tem je poudarjena diahro-na raven besedila, vendar prinaša osnovanje besedilne enote ključne poudarke za razumevanje besedila tudi na sinhroni ravni. Na diahroni ravni 297 EKSEGETSKE METODE naj bi se pokazalo izhodiščno besedilo (oz. besedilna enota, ki deluje kot pripoved ali govorniški argument) ter naj bi se razkrile morebitne razširitve izhodiščnega besedila (obrazložitve, komentarji ali fragmenti, ki so vdelani v osnovno besedilno enoto). (Simian-Yofre 1995, 85–90) Tej osnovni zamejitvi literarnokritična analiza dodaja še analizo literarnih vrst ( Formkritik). Literarna vrsta je splošna shema, s katero se zapisuje do-ločen tip besedila (npr. zapisnik pred poroko, uradna prošnja). Literarna kritika tako opredeljuje zgodovinski razvoj besedila kot pisni izraz predhodne ustne tradicije ter kot izraz zgodovinskega okolja ( Sitz im Leben), ki je omogočilo oblikovanje specifične literarne vrste ( Gattung) oz. je nareko-valo uporabo znanih literarnih vrst oz. oblik (pripovedi, preroški oraklji, psalmi). (Aletti idr. 2006, 66) 6.1.1.3 Redakcijska kritika (Redaktionskritik) Nekoherentnost in sestavljenost besedila porajata vprašanja o naravi in zgodovini besedila. Odgovora sta dva: prvi išče razlog za razlike v preno-su izročil ( Überlieferungskritik) in virov besedila ( Quellenkritik), medtem ko drugi vidi razloge predvsem v piscu oz. redaktorju ( Redaktionskritik), ki preko izbire literarne oblike in vsebine izraža svoj teološki oz. ideološki nazor (t. i. kritika tendence).1 Redakcijska kritika se sprašuje o časovnem poteku redakcijskih posegov ter o posameznih redakcijskih posegih: kaj je bilo uporabljeno, katere so kulturne in religiozne posebnosti in kakšen je bil namen redakcije. S primerjavo različnih redakcij je mogoče prepoznati avtorje posameznih delov besedila. Redakcijska kritika prepozna redakcijske poteze tako na makro-kot na mikroravni besedila, pri čemer lahko omenimo: 1. kompilacijo pripovedi pripovednega cikla ali orakljev knjige enega preroka; 2. kompilacijo in oblikovanje pisnega besedila (npr. devteronomistične pripovedi izrael-skih kraljev, združene v Knjigi kraljev); 3. kompilacijo, oblikovanje in redakcijo različnih pisnih virov v enotnem literarnem opusu (npr. dokument J ali 1 Pri tem lahko omenimo, da morda izraz redakcijska kritika nekoliko bolj zaznamuje eksegete Nove zaveze, medtem ko starozavezni eksegeti govorijo predvsem o zgodovini tradicije ( Traditionsgeschichte) ter o zgodovini prenosa izročil ( Überlieferungsgeschichte). (Aletti idr. 2006, 64) 298 Matjaž Celarc dokument E v Pentatevhu); 4. interpretacijo daljšega besedila na podlagi uvoda, zaključka ali posameznih govorov (npr. 1 Mz 6,5-8; 8,20-22); 5. predelavo posameznega besedila preko glose, obrazložitev oz. preko razširitev ali krčenj besedila (npr. primerjava med Knjigo kraljev in Kroniško knjigo ali med sinoptičnimi evangeliji). (Simian-Yofre 1995, 93–94) v 6.1.1.4 Kritika prenosa besedila (Überlieferungskritik) viro in kritika virov (Quellenkritik) pisnih Redakcijski proces pomeni prenos besedila v nove situacije, in sicer ščanskih z namenom, da se sporočilnost besedila prilagodi tem novim situacijam. a Znotraj tega procesa se »kritika prenosa besedila« osredotoča predvsem zgodnjekr in na ustni prenos besedila. Čeprav se zdi razmislek o ustnih izročilih, ki stoji-vskih eToDoLoGij jo za besedilom, precej hipotetičen, je vseeno mogoče najti razloge za na- : M , judo stanek in razvoj ustne tradicije: avjeGL opisemskih To po • materialni (materiali za pisanje so bili težko dostopni) in perso-es svet Š nalni (šolske strukture niso bile vedno razvite, da bi omogočile splošno šolanje pisanja); ovanje • sociološko-psihološki (homogena in vase zaprta družba); razisk in • specifične literarne vrste (dramska besedila, pripovedi in poe-anje zija v osnovi temeljijo na ustni komunikaciji). vajna V Svetem pismu je tovrstna tradicija odmevana v spominu na izhod iz Egipta, ki naj bi ga predajali iz roda v rod (npr. 2 Mz 12,24-27). Kritika prenosa besedil pripomore k boljšemu razumevanju pomembnosti besedil, zgodovinskosti določenih dejstev in razvoja svetopisemske vere. (Simian-Yofre 1995, 96–102) Na drugi strani pa »kritika virov« primerja različne besedilne enote ter druga zgodovinska dejstva z namenom razumevanja zgodovinske prisotnosti virov ter nastajanja besedila. To ne pomeni, da zgolj odstrani subjektivne ali oblikovne posebnosti, temveč skuša razumeti posebnosti vira, literarne oblike in redakcijske posebnosti, ki so izoblikovale dokončno besedilo. 299 EKSEGETSKE METODE 6.1.1.5 Kritika literarnih oblik (Formkritik) Kritika literarnih oblik se navadno enači s kritiko literarnih vrst, vendar v nekaterih primerih besedila ne moremo razvrstiti med običajne literarne vrste. Medtem ko je izraz »literarne oblike« zlasti v Novi zavezi zaznamoval osnovne literarne enote, na podlagi katerih so se osnovale bolj kompleksne pripovedi, pa v splošnem »literarna oblika« zaznamuje vse vidike besedila (t. i. jezikovne elemente), ki besedilo oblikujejo, mu dajejo svo-jevrstnost, edinstvenost oz. mu nudijo identiteto. Tako »kritika literarne oblike« zadeva vse jezikoslovne vidike besedila, to so: • fonetični (analiza zvočnih pojavov: aliteracija, asonanca, rima, paronomazija in ritem), • skladenjski (analiza morfemov, leksemov in povedi), • semantični (analiza besedišča s pomočjo slovarjev in sinhrono primerjavo), • stilistični (analiza števila besed, njihove pojavnosti – paralelizem členov, hiazem, inkluzija – in medsebojnih razmerij: primerjava, sinekdoha, alegorija, metafora in personifikacija) ter • strukturni vidik (analiza razdelitve besedila). (Simian-Yofre 1995, 102–107) 6.1.1.6 Kritika literarnih vrst (Gattungskritik) »Kritika literarnih vrst« določa literarno vrsto besedila. Medtem ko z »literarno obliko« pojmujemo skupek jezikovnih elementov (fonetičnih, skladenjskih, semantičnih, stilističnih in strukturnih), na podlagi katerih se določajo pomen besed, njihova medsebojna razmerja ter besedilne enote (t. i. uvod, jedro, zaključek sporočila), pa z »literarno vrsto« pojmujemo jezikovno abstrakcijo, ki podobne literarne oblike povezuje v skupne kategorije. (Simian-Yofre 1995, 110) Določitev literarne vrste je pomembna, saj nudi okvir za pravilno razumevanje posameznega besedila. Ključni so motivi in teme, jezikovna do-ločila, domišljijske podobe, ki so bile piscu dostopne in so nanj vplivale. Kdor bi iskal kozmografski opis v 1 Mz 1 ali mehaniko ob opisu koles v Ezk 1 ali bral evangelije zgolj kot biografijo, ne bi prišel do izpolnitve 300 Matjaž Celarc svojih pričakovanj. Zlasti v svetopisemskem okviru, ki pripada povsem drugačnemu kulturnemu ozračju, je odkritje literarne vrste zelo pomembno (npr. svetopisemska genealogija, ki spremlja, začenja in interpretira začetke posameznih pripovednih sklopov). Pri določanju literarne vrste je treba upoštevati izbor primerjalnega ma-teriala (ena ali podobna oblika pri različnih literarnih delih), kritiko oblik v in primerjavo pri primerjanih besedilih, opis literarne vrste in specifično viro poimenovanje literarne vrste. pisnih Rezultat kritike literarnih vrst je zgodovina literarnih vrst, ki pomaga raz- ščanskih ložiti prehod uporabe ene literarne vrste v nove situacije (npr. Davidova a elegija ob smrti Savla in Jonatana v primeru Ezekielove elegije nad mestom zgodnjekr in Tir). Najbolj zahtevno je determinirati družbeno-kulturno oz. literarno vskih eToDoLoGij ozadje neke literarne vrste ( Sitz im Leben, Sitz in der Literatur). Ravno : M , judo zato je treba upoštevati, da vsako besedilo odmeva in je vezano na druž- avjeGL beno, kulturno, politično in ekonomsko ozadje ter da razumevanje druž- opisemskih To po beno-kulturnega ozadja temelji na poznavanju splošnega ozadja besedila. es svet Š (Simian-Yofre 1995, 109–112) ovanje razisk in 6.1.1.7 Kritika tradicij (Traditionskritik) anje vajna Zadnji korak zgodovinsko-kritične metode želi osvetliti splošno kulturno, versko in teološko ozadje, ki je zaznamovalo pisca samega. »Kritika tradicij« se tako ne ukvarja več z literarnimi oblikami in zvrstmi niti več s prenosom izročila in redakcijo, temveč želi stopiti nazaj v zgodovinsko-kulturno ozadje, ki je nudilo podlago za nastanek besedila. »Kritika tradicij« se sprašuje, kateri so literarni motivi (npr. stvarjenje človeka iz ze-meljskega prahu), podobe (npr. kerubi, kače in pomočniki Boga), spoznanja (npr. teden sedmih dni, starodavni pravni zakoniki), koncepti (npr. osvoboditev iz suženjstva, nedotakljivost Siona), prepričanja (npr. razmerje revščina-pravičnost-bogastvo in povračilna pravičnost), ki jih je pisec prejel s kulturo Bližnjega vzhoda oz. Svetega pisma samega. Pomembno je razumeti tradicijo ter elemente (motive, podobe, spoznanja, koncepte in prepričanja), ki so se preko časa integrirali in oblikovali tudi svetopisemsko kulturo. To kulturno ozadje postane razvidno, ko se odkrijejo miselne 301 EKSEGETSKE METODE podobnosti med različnimi in neodvisnimi besedili, torej podobne formu-lacije, podobne strukture formulacij in skupne vsebine. Pri tem se odkrije, ali neka tradicija pripada skupnemu kontekstu in prostoru te tradicije, ko gre za splošen okvir, skupno tendenco ter skupen miselni prostor, kjer se je ta misel lahko razvijala. »Kritika tradicij« pomaga odkriti kulturno in miselno ozadje, v katerem je zorel in deloval pisec, ter razmerja med različnimi elementi in obdobji zgodovine ljudstva, ki bi brez refleksije ostali osamelci preteklosti. (Simian-Yofre 1995, 114–117) S področja kritike tradicij izpostavljamo dve pomembni deli: Daniel Breuser, Gattungskritik als methodische Grundlage für die wissenschaftliche Auseinandersetzung mit der Bibel, 2. izd. (München: GRIN Verlag, 2007). Delo je nastalo v okviru seminarja »Biblična metodologija« in poskuša razumevanje literarnih vrst predstaviti kot neizogiben predpogoj za branje in razumevanje različnih vrst besedil. Norman Perrin, What is Redaction Criticism? (London: SPCK, 1970). Avtor opredeljuje kritiko redakcije kot disciplino, ki se ukvarja s teološko motivacijo avtorja, kot se razkrije pri zbiranju, urejanju in spreminjanju tradicionalnega gradiva ali ustvarjanju novih oblik znotraj tradicij zgodnjega krščanstva. Delo je obogateno s slovarjem izrazov in komentirano bibliografijo. Dodatna bibliografija Bultmann, Rudolf K. Theology of the New Testament. New York: Scribner's Sons, 1951. Danove, Paul L. Grammatical and Exegetical Study of New Testament Verbs of Transference: A Case Frame Guide to Interpretation and Translation. London; New York: T&T Clark, 2009. Dibelius, Martin . Die Formgeschichte des Evangeliums. 2. izd. Tübingen: J. C. B. Mohr (Paul Siebeck), 1933. Frye, Northrop . The Great Code: The Bible and Literature. New York: Harcourt Brace Jovanovich, 1982. 302 Matjaž Celarc Morton, Andrew Q. The Making of Mark. Lewiston, NY: The Mellen Biblical Press, 1996. Turner, Nigel . Grammatical Insights into the New Testament. Edinburgh: T&T Clark, 1965. Zerwick, Maximilian, in Mary Grosvenor . A Grammatical Analysis of the Greek New Testament. 5. izd. Roma: Pontificio Istituto Biblico, 1996. v viro 6.2 Sinhrono raziskovanje: pisnih literarnokritične metode ščanskih Sinhrono raziskovanje (gr. σύγχρονος) poskuša obravnavano besedilo pre-a birati »sočasno« in skladno s celoto dela, iz katerega je besedilo vzeto (npr. zgodnjekr in odlomek ozdravljenje hromega Mr 2,1-12 v celoti Markovega evangelija). vskih eToDoLoGij Metoda je osredotočena na besedilo in je podobno kot literarnokritič- : M , judo na analiza pozorna na besedišče, skladnjo, stil, pripovedno strukturo, avjeGL pomen in retoriko. Poleg tega besedilo postavi v razmerje z drugimi be-opisemskih To po sedili in celoto Svetega pisma, da bi se sporočilo preneslo v sodobni svet. es svet Š (Matjaž 2017, 17) Kot smo že omenjali pri diahronem raziskovanju besedila, je za razumevanje besedilne enote ključno razumevanje literarne ovanje oblike in literarne zvrsti. Razumevanje pomena besedila nujno vključuje razisk in razumevanje umetniškega izraza pisca ter uporabo literarne oblike (oz. anje zvrsti), s katero pisec podaja svoje sporočilo. (Sicre Diaz 1995, 156–157) vajna V sklopu razvoja sinhronega raziskovanja besedila so strokovnjaki najprej vrednotili besedilno strukturo, ki vzpostavlja razmerja med besedami in tako tvori besedilni pomen. T. i. strukturalistične metode so osnova pripovedne in retorične analize, ki upoštevata literarno zvrst, preko katere besedilo podaja svojo sporočilno in pomensko vrednost. 6.2.1 Strukturalistične metode: semiotska analiza Strukturalizem predstavlja lingvistično teorijo, ki razlikuje: • »jezik«: sintaktična in semantična struktura s sistemom relacij, ki omogoča govorjenje, ter 303 SINHRONO RAZISKOVANJE: LITERARNOKRITIČNE METODE • »govor«: konkretizacijo jezika, preko katerega človek lahko daje nov pomen stvarem, dogodkom in življenju. Strukturalistične metode je na področje eksegeze uvedel A. J. Greimas, ki je postal sinonim za sinhronično analizo (Aletti idr. 2006, 67). Strukturalistične metode niso zgolj odgovor na objektivno nezadostnost zgodovinsko-kritič- nih metod, temveč popravek napačnih razumevanj jezika. Strukturalistične metode jezika ne razumejo le kot sredstvo sporočanja, ki omogoča dostop do zgodovine ter objektivne misli pisca, temveč jezik predstavlja samostojno resničnost. Tako ima jezik svojo notranjo logiko in smisel, v katerega človek vstopi, ga odkriva in smisel poustvarja. Strukturalistične metode se ne zanimajo za avtorja, namesto tega poskuša-jo odkriti lingvistične, pripovedne in mitske strukture, ki bi jih avtor lahko nezavedno uporabil. Tako poskušajo zaznati kulturne (kulturni kodeksi), jezikovne (strukture sporočanja) in antropološke predpostavke (dojemanje človeka). Ravno jezik, razumljen kot sistem korelacij (razlik, kontrastov in nasprotij) znotraj in zunaj besedila, je nosilec pomena oz. predstavlja pomen. Tako tudi besedilo preko besedilne strukture izraža pomen. V tem okviru se znotraj strukturalistične metode ustavimo pri »semiotski analizi«, ki se ukvarja z »znamenji, znaki« (gr. σημεῖον), namreč z besedami, ki so nosilci pomena. Ravno zato »semiotska analiza« vrednoti osnovni pomen besed in medsebojno povezanost besed kot mrežo pomenov v posamezni besedilni enoti. (Aletti idr. 2006, 64) Semiotična tradicija raziskuje preučevanje znakov in simbolov kot pomembnega dela komunikacije. Za razliko od jezikoslovja semiotika preučuje tudi nejezikovne znakovne sisteme. Semiotika vključuje preučevanje znakov in znakovnih procesov, indikacijo, označbo, podobnost, analogijo, alegorijo, metonimijo, metafo-ro, simboliko, označevanje in komunikacijo. Semiotika izhaja iz grške besede za 'označevanje, zaznamovanje' σημείωσις ( sēmeiōsis), iz pripadajočega glagola »označiti, zaznamovati«, σημειῶ ( sēmeiō) ter končno samostalnika 'znak, znamenje' σημεῖον ( sēmeion). Pri tem teorija znakov kot nosilcev pomena razlikuje med zvokovnim, slušnim »označevalcem« ter koncep-tualnim, slikovnim »označencem«. 304 Matjaž Celarc V primeru slušnega »označevalca« z znaki M-I-Z-A lahko ob tem pridemo do več pomenov več vidnih »označencev«: od pomena lesenega izdelka, podobnega stolom, do skupnosti, ki se zbira ob tej mizi. Ob tem je hitro razvidno, da se pomen izoblikuje na podlagi medsebojnih relacij posameznih znakov in besed, ki izražajo medsebojne povezave, razlike, kontraste, nasprotja tako znotraj kakor tudi zunaj besedila. v Pri iskanju pomena in notranjih pomenskih povezav »semiotska analiza« viro skupaj s pripovedno in retorično analizo služi za boljše razumevanje be-pisnih sedila. Pri razumevanju pripovedi kot literarne oblike, ki podaja pomen, je smiselno omeniti Vladimirja Proppa. Z uporabo strukturalistične me- ščanskih tode je preko analize ruskih ljudskih pripovedi poskušal odkriti »slovnico a pravljice« (Propp 2005). S tem je spodbudil druge teoretike, npr. Juliena zgodnjekr in Greimasa, da je izoblikoval analitični model za pozorno branje pripovedi vskih eToDoLoGij (Greimas 1966). Greimasov analitični model omogoča pozorno branje : M , judo besedila na treh različnih ravneh (Simian-Yofre 1995, 121–137): avjeGL opisemskih To po • tri konstitutivne elemente pripovedi: pripovedne besedne zveze es svet Š (sintagmo), pripovedno zaporedje (sekvenco) in pripovedne povedi (propozicijo); ovanje • dve analitični orodji za površinsko analizo konstitutivnih elemen-razisk in tov (aktantski in funkcionalen model); anje • analitično orodje za globinsko strukturo besedila (semiotski vajna kvadrat). S področja semiotske analize izpostavljamo dve pomembni deli: Daniel Chandler, Semiotics: The Basics, 4. izd. (London: Routledge, 2022). Knjiga je oblikovana kot študijski pripomoček in pomemben referenčni vodnik na vseh ravneh jezikovnih in komunikacijskih, medijskih in kulturnih študijev. Avtor demistificira kompleksno ter interdisciplinarno področje semiotike, ko odgovarja na ključna vprašanja: Kaj so znaki in kode? Kaj nas lahko semiotika nauči o reprezentaciji in realnosti? Kakšna orodja ponuja za analizo besedil in kulturnih praks? Knjiga podaja dober pojmov-ni slovar ter poskuša osvetliti uporabno vrednost semiotike na različnih področjih. 305 SINHRONO RAZISKOVANJE: LITERARNOKRITIČNE METODE Schleifer Ronald, A. J. Greimas and the Nature of Meaning: Linguistics, Semiotics and Discourse Theory (London: Routledge, 1987). Ronald Schleifer postavi Greimasovo delo v njegov intelektualni kontekst in predstavi razvoj njegovega značilnega sloga interpretacije. Poleg tega avtor obravnava Greimasovo delo v primerjavi z najnovejšimi preiskavami diskurza v filozofiji, globinski psihologiji in literarni kritiki. Greimasov semiotični kvadrat postavi kot dokaz proti Derridajevi dekonstrukciji, Lacanovi psihoanalizi in literarnim analizam Paula de Mana. Dodatna bibliografija Barthes, Roland, idr. Structural Analysis and Biblical Exegesis: Interpretational Essays. Pittsburgh Theological Monograph Series 3. Pittsburgh, PA: The Pickwick Press, 1974. Eco, Umberto . A Theory of Semiotics. Bloomington, IN: Indiana University Press, 1979. Greimas, Algirdas Julien . Sémantique structurale: Recherche de méthode. Paris: Librairie Larousse, 1966. Propp, Vladimir . Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis, 2005. Riffaterre, Michael . Semiotics of Poetry. Bloomington, IN; London: Indiana University Press, 1978. 6.2.2 Pripovedna analiza Pripoved (διήγησις) je predstavitev sosledice dogodkov, ki tvorijo napetost dogajanja pripovedi in pričakovanje poslušalca samega. Pripoved uspe vzpostaviti mrežo razmerij med pripovednimi liki in poslušalcem samim. Pripovedna analiza poskuša ujeti napetost pripovednega loka in sporo- čilnost zgodbe ter zajeti razmerja, ki jih imajo pripovedni liki med seboj. Pripovedna analiza metodološko sledi obliki pripovedi in pričevanju, kar je oboje značilno tudi za Sveto pismo. Že Stara zaveza uporabi pripovedovanje kot osnovo za izpoved vere, bogoslužja in kateheze, podobno pa tudi Nova zaveza predstavlja pripovedni opis dogodkov Jezusovega življenja, smrti in vstajenja. Pri tem je primerno razlikovati metode analize in teološki premislek. Pripovedna analiza, ki je posebno pozorna na prvine besedila, zaplet pripovedi, zorni kot pripovedovalca, proučuje tudi način 306 Matjaž Celarc pripovedi, ki vključuje bralca v svet pripovedi in v svoj sestav vrednot. Analizi pripovedi se je pridružil še teološki premislek, kar je tudi namen svetopisemske pripovedi. (Papeška biblična komisija 2000, 35–37) Literarni kritiki so razvili tehnike za »natančno branje« besedila, s katerimi opazujemo značilnosti, kot so zaplet in napetost likov, gledišče, dialog, pripovedni čas in pripovedni okvir, kar naj bi bralcu omogočilo zaznati tok v besedila in preko zgodbe tudi Božji navdih avtorja in sporočilo. Teoretiki viro so izoblikovali ključno terminologijo, ki jo predstavljamo v nadaljevanju. pisnih (Osborne 2006, 200–212) ščanskih Implicitni avtor in pripovedovalec a Bralec v besedilu sicer ne more srečati resničnega avtorja, temveč njegov zgodnjekr in odsev, ki ga imenujemo implicitni avtor in ga je v besedilu ustvaril resnični vskih eToDoLoGij avtor. Besedilo razodeva implicitnega avtorja kot odgovornega snovalca : M , judo tako za dogajanje kot tudi za temeljne poudarke, vrednote, teološko per-avjeGL spektivo pripovedi. Implicitni avtor se razlikuje od resničnega, saj slednji opisemskih To po lahko napiše več del, ki vsebujejo različne podobe implicitnega avtorja es svet Š oz. več resničnih avtorjev oblikuje eno besedilo. ovanje Obenem se implicitni avtor razlikuje od pripovedovalca. Medtem ko je razisk in avtor odgovoren za izbor, razporeditev dogodkov in opisov, pa je pripo-anje vedovalec vdelan v zgodbo kot opisovalec poteka dogodkov. V nekaterih vajna pripovedih se zdi, da implicitni avtor prevzame vlogo pripovedovalca (npr. »mi« v Apostolskih delih). Sicer pa je pripovedovalec nevidni govorec v besedilu, ki je morda najbolj zaznaven ob prehodih zgodbe, ko interpretira njen pomen (npr. pripovedni povzetki v Apd 2,42-47 ali Janezov prolog v Jn 1,1-18), zato je imenovan kot vsevedni pripovedovalec in je pogosto nerazločljiv od Boga, ki ga navdihuje. Hitro je razvidno, da je pripovedovalec bolj ali manj razpoznaven, samozavedajoč, navzoč ter v svojem opisu različno oddaljen od dogodkov, pripovednih likov in bralca (poslušalca). Ta oddaljenost je lahko časovna (časovni zamik za opisanimi dogodki), govorna (parafraziranje dogodkov), intelektualna (pripovedovalec je lahko bolj ali manj izobražen od svojih bralcev) in moralna (pripovedovalec se v krepostih razlikuje od pripovednih likov). (Prince 2003, 42–43; 66–67) 307 SINHRONO RAZISKOVANJE: LITERARNOKRITIČNE METODE Zorni kot, fokalizacija, perspektiva Zorni kot, fokalizacija, perspektiva je percepcija oz. konceptualno, ideolo- ško gledišče, preko katerega so predstavljene situacije in dogodki. Pogosto je zorni kot vezan na pripovedovalca, ki je na različne načine v interakciji z dejanjem znotraj zgodbe in tako ustvarja pomen oz. vpliva na bralca. Prvi je o zornem kotu govoril Boris Uspensky, ki ga je povezal s proble-mom kompozicije dela, pri čemer začrta pet ravni: ideološko, frazeološko, prostorsko, časovno in psihološko. Gérard Genette je uvedel razlikovanje med fokalizatorjem (pripovednim glasom) in načinom fokalizacije, pri čemer razlikuje: • nefokalizirano fokalizacijo, v kateri (vsevedni) pripovedovalec postavlja veliko distanco med bralcem in dogodkom; • zunanjo fokalizacijo, ki ustreza osnovni percepciji opazovalca pripovedi; • notranjo fokalizacijo, s katero pripovedovalec bralca povede v notranji svet pripovednega lika, da bi delil njegovo notranje vedenje in čutenje. Alain Rabatel naredi nadaljnji korak, saj ohrani razliko med pripovedoval-cem in fokalizatorjem, pri tem pa razlikuje tri oblike zornega kota: zasto-pani zorni kot, ko je pripoved podana preko gledišča pripovednega lika; pripovedni zorni kot, ko pripoved podaja pripovedovalec, ki se zanima oz. ima empatijo do pripovednega lika; izraženi zorni kot, ko pripovedni liki v govoru izrazijo svoje vrednote in sodbe. Čas pripovedi in čas opisane zgodbe. Pripovedni čas ( time of narration; die Erzählzeit) pomeni trajanje pripovedi in način njene literarne ureditve. To se razlikuje od časa opisane zgodbe ( narrated time; die erzählte Zeit), ki zadeva kronologijo in zgodovinsko zaporedje dogodkov (npr. Jezusovo življenje pri štirih evangeli-stih). S premikanjem dogodkov pripovedovalec povzroči »vrzeli« v zgodbi in ustvari napetosti z zagotavljanjem nepopolnega znanja o prihodnosti. Iz tega je Genette postavil štiri tipe pripovedi, to so: 308 Matjaž Celarc • nadaljnja (klasična pozicija pripovedi v preteklosti); • predhodna (pripoved napoveduje prihodnost); • simultana (pripoved v sedanjosti sočasno z dogodki); • vrinjena (pripoved poteka med različnimi trenutki pripovedi). Pri tem Genette razlikuje trajanje zgodbe in hitrost pripovedi. Hitrost pripovedi je definirana preko odnosa med trajanjem zgodbe (merjena s ča-v sovnimi merami) in trajanjem pripovedi (merjena z vrsticami in stranmi), viro kot je prikazano v naslednji tabeli. pisnih Opisna pavza Scena Povzetek Elizija ščanskih Mrtva točka Normalna hitrost Velika hitrost Časovni preskok a zgodnjekr Čas zgodbe = 0 Čas pripovedi Čas pripovedi Čas pripovedi = 0. in je enak času opisane je krajši od časa vskih eToDoLoGij zgodbe. zgodbe. : M , judo avjeGL Pri tem pa se pripovedovalec lahko dodatno igra s kronologijo zgodbe opisemskih To po in časom pripovedi, tako da uporabi sinhronično pripoved, ki sledi kro-es svet Š nologiji dogodkov, ali pa anahronično pripoved, tako da naredi časovni preskok v preteklost ( analepsa) ali pa v prihodnost ( prolepsa). (Marguerat ovanje in Bourquin 2001, 91–97) razisk in anje Pripovedni zaplet vajna Zaplet zajema združeno zaporedje dogodkov, ki sledijo vzroku in posledici oz. določenemu naročilu ali nalogi. Zgolj opis, da je bila »v Samariji velika lakota« (1 Kr 18,2b), še ne ustvari pripovedi. Z nadaljevanjem, da je Ahab »poklical dvornega oskrbnika Obadjája« in ga poslal v deželo studencev iskat morebiten živež (1 Kr 18,3-5), pripovedovalec iz predhodnega opisa napravi vzročno povezavo in poda nalogo, ki tvori zaplet pripovedi. Ravno zaplet ustvarja pripoved, ki vključi bralca v pripoved, ki teži k razrešitvi zapleta. Pripovedni zaplet izoblikuje dramski lok, ki po klasičnem Aristotelovem pojmovanju pozna trodelno piramidalno strukturo: zaplet; vrh (obrat); razrešitev, kar naj bi pripovednega junaka po začetnem obratu povedlo k pozitivni ali negativni razrešitvi. 309 SINHRONO RAZISKOVANJE: LITERARNOKRITIČNE METODE To klasično shemo je Paul Larivaille dopolnil s t. i. kvinarno: izhodiščna situacija (ekspozicija); komplikacija (zaplet situacije ali spoznanja); dejanje spremembe oz. preobrata ( turning point); razrešitev zapleta; zaključna situacija. (Marguerat in Bourquin 2001, 47–53) Zaplet lahko deluje bodisi na makro- (celotna knjiga) ali mikroravni (posamezen del). Bralec mora skrbno preučiti zaplet in mini zaplete znotraj pripovedi knjige, da bi določil razvijajoče se teme in karakterizacije posameznih likov, ki jih ustvarja pripovedovalec. Medsebojno delovanje nasprotnikov in interakcija med glavni in stranski liki so najbolj jasne smernice k pomenu odlomka. Karakterizacija in dialog Uspeh zgodbe je v veliki meri odvisen od uspeha pri razvoju pripovednih likov, s katerimi se bralci lahko poistovetijo (npr. moralno dobri, primerni, življenjski in dosledni). Pri tem je bralec pozoren na število, intenzivnost prisotnosti (protagonisti v prvem planu oz. stranski liki v drugem planu pripovedi) ter karakterizacijo oz. lastnosti pripovednih likov (enostavni in kompleksni). Adele Berlin razlikuje tri tipe pripovednih likov: • pripovedni lik »agent«, ki je zgolj v funkciji pripovednega zapleta; • pripovedni lik »tip«, ki s svojimi potezami predstavlja določeno skupino (politično, religiozno); • pripovedni lik »karakter«, ki ni zgolj v funkciji zapleta ali zasto-panja določene skupine. (Berlin 1982, 69–85) Robert Alter pa definira tri načine spoznanja pripovednih likov: prido-bljene informacije (kar je rečeno in kar je storjeno); zunanji opis (fizična podoba, geste, obleke); besede, misli in nameni (monologi ali dialogi). (Alter 1981, 116–117) Obenem je pomembno posamezne pripovedne like postaviti v okvir celotne zgodbe, da bi videli, katere vrednote zastopajo in kako preko njih pripovedovalec podaja in vrednoti celoto pripovedi. Tudi dialog ima pogosto velik poudarek pri karakterizaciji in teologiji. Medsebojni vpliv med stališči likov se pogosto spreminja celo med njihovim dialogom in pripovedovalčevo pripovedjo zgodbe. Med bralcem in pripovednimi liki se tako 310 Matjaž Celarc vzpostavi odnos (empatija, simpatija, antipatija), ki temelji na vedenju in razumevanju bralca o poteku dogodkov. Pri tem je ključen pripovedovalec, ki bralca opremi z enakim, večjim ali manjšim vedenjem o poteku stvari, kot ga imajo pripovedni liki. Ključno je omeniti dva načina, s katerima pripovedovalec podaja pripoved (Marguerat in Bourquin 2001, 65–79): telling, ko enostavno opisuje v in vrednoti situacijo; showing, ko prepusti pripovednim likom, da sami viro govorijo in oblikujejo vrednotenje pripovedi. pisnih Pripovedni okvir ščanskih Prizorišče pripovedi je lahko geografsko, časovno, družbeno ali zgodo-a vinsko zasnovano, in sicer kot osnovni kontekst, znotraj katerega se razvija zgodnjekr in pripovedni zaplet ter se izoblikujejo pripovedni liki. Pripovedni okvir ima vskih eToDoLoGij dejansko ali pa simbolno, metaforično vrednost. Tako na eni strani opis : M , judo zgodovinskega okolja (npr. datiranje Izaija ali Amosa) nakazuje obdobje, avjeGL v katerem se zgodba odvija oz. nudi zgodovinsko ozadje naslovljencev opisemskih To po (npr. kdo so bili Matejevi naslovljenci). Na drugi strani pa časovni okvir kot es svet Š »zora« simbolno odmeva obljubo ali pa stvarjenje in nenazadnje prostor-ski okvir »sinagoga« odmeva prostor srečevanja Boga s svojim ljudstvom. ovanje (Marguerat in Bourquin 2001, 83–90) razisk in anje Implicitni komentar vajna Avtor z uporabo ironije, komike, simbolizma in drugih literarnih prijemov pisatelja vodi bralca skozi dramo svoje zgodbe. Implicitni bralec To je eno najbolj praktičnih orodij za povprečnega bralca, saj ta teorija temelji na predpostavki, da ima vsaka knjiga v mislih skupino bralcev. Ti prvotni bralci niso več na voljo »pravemu, dejanskemu bralcu« in tako besedilo prinese samo »impliciranega, idealnega bralca« za predvidenim sporočilom. Implicitni bralec je ločen od resničnega bralca, saj si lahko dejanski bralec predstavlja različno občinstvo; obratno ima besedilo, ki ima zgolj enega implicitnega bralca, lahko več resničnih bralcev. Implicitni bralec se razlikuje tudi od poslušalca, prejemnika ( narratee), saj je razumljen v celoti besedila, in ne zgolj kot naslovnik pripovedovalca. Dejanski bralec je pozvan, da besedilo prebere z gledišča implicitnega bralca in se z njim identificira. (Prince 2003, 43) 311 SINHRONO RAZISKOVANJE: LITERARNOKRITIČNE METODE Pri pripovedni analizi je smiselno slediti naslednjim kategorijam (Aletti idr. 2006, 225–230): • Sestavljenost in zamejitev pripovedi: čas, prostor, liki, tema in dejanje. • Razdelitev pripovedi in pripovedni lok (zasnova, zaplet, vrh in razplet, zaključek). • Notranje postavke: Liki: skupinski ali individualni, ki so lahko glavni (protagonisti ali antagonisti) ali zgolj stranski liki (t. i. foils). Pri njih se preko besed, dejanj ali opisov opazuje njihova zunanjost, identiteta, notranji svet vrednot, osebnostni, psihološki in moralni razvoj. Pri oblikovanju pripovedi in pripovednih likov nam lahko pomaga tudi aktantski model. Poleg tega je pomembno ovrednotiti dolžino in intenzivnost njihove prisotnost na sceni ter kako se razumejo z drugimi liki (fizični, etični, religiozni vidik). Dejanja: zaznamovana z glagoli aktivnosti, dejavnosti (spremembe, ki so se zgodile), z glagoli vedenja (vedeti, poznati, čuditi se) ter z besedami (vprašanja, ukazi, želje, sovražnosti, pohvale …) in no-tranjimi željami in čutenji (želeti, hrepeneti, iskati …). Napetost pripovednega loka, ki zaznamuje: • osebe: razvoj pripovednega lika (temelji na razvoju lika), • vrednote: razvoj vrednostnega sistema v zgodbi (prevladujejo dobri ali slabi), • situacijo: zanimanje za razrešitev situacije (na kakšen način), • spoznanje: poudarek ni na dogajanju, temveč na razkritju in pri-dobljenem vedenju. Bralec na podlagi vedenja o pripovednih likih in pripovedi sami gradi razmerje empatije, simpatije ali antipatije do pripovednih likov. Spremembe prostora in časa: • sprememba prostorov (statičnost ali gibanje pripovedi) in vrednotenje prostora (javno/zasebno; svet/profan), 312 Matjaž Celarc • zorni kot pripovedi (zunanji opis, pripoved pripoveduje pripovedovalec, izpoved ali pripoved pripovednega lika), • pripovedni čas (trajanje, ponavljanje in hitrost pripovedi ter analepsa in prolepsa). Zunanje postavke: Pripovedovalec (avtor): pripovedovalec je lahko izven pripovedi v ali pa znotraj pripovedi kot pripovedni lik, pri tem pa lahko upo-viro rablja različne načine pripovedi ( pripoveduje, telling, ali opisuje, pisnih showing) in različne fokalizacije (ničelna, zunanja ali interna). ščanskih Bralec: kdo naj bi bil bralec in s kom naj bi se identificiral. a zgodnjekr in Odlomek v sobesedilu: kakšno je razmerje do celote ožjega in šir-vskih eToDoLoGij šega sobesedila (na podlagi motivov in tem): : M , judo avjeGL • analepsis: pripoved ali njen okvir prikliče (direktno ali indirek-opisemskih To po tno) starozavezne like in odlomke, es svet Š • prolepsis: pripoved napoveduje, pripravlja in vrednoti kasnejše dogajanje v zgodbi, ovanje • synkrisis: pripoved primerja dogodke in like iz drugih razisk in pripovedi. anje vajna S področja raziskovanja pripovedne analize izpostavljamo dve pomembni deli: Daniel Marguerat in Yvan Bourquin, La Bible se raconte: initiation à l'analyse narrative (Paris: Cerf, 1998). Priročnik za analizo pripovedi, namenjen študentom in bralcem, ki se zanimajo za svet pripovedi, saj želi predstaviti zakulisje in nastajanje pripovedi. Ob tem avtorja na pedagoški način predstavljata orodja, uporabnost in učinkovitost pripovedne analize. 313 SINHRONO RAZISKOVANJE: LITERARNOKRITIČNE METODE Jean-Louis Ska, Our Fathers Have Told Us: Introduction to the Analysis of Hebrew Narratives (Roma: Pontificio Istituto Biblico, 1990). Uvod v svet naratologije, ki skuša študentu in strokovnjakom razložiti iz-razoslovje ter na podlagi primerov predstaviti metodologijo naratologije. Pri tem prikaže tudi izvor in razvoj terminologije ter temeljna dela s tega področja. Obenem poskuša vzpostaviti dialog z bolj klasičnimi eksegetskimi metodami. Dodatna bibliografija Aletti, Jean-Noël . Il racconto come teologia: Studio narrativo del terzo Vangelo e del libro degli Atti degli Apostoli. Collana biblica. Roma: Dehoniane, 2009. Alter, Robert . The Art of Biblical Narrative. New York: Basic Books, 1981. Berlin, Adele . »Characterization in Biblical Narrative: David's Wives«. Journal for the Study of the Old Testament 7, št. 23 (1982): 69–85. – – – . Poetics and Interpretation of Biblical Narrative. Bible and Literature Series 9. Sheffield: The Almond Press, 1983. Culpepper, Alan R. Anatomy of the Fourth Gospel: A Study in Literary Design, Foundations and Facets. Philadelphia: Fortress, 1983. Culpepper, Alan R., in Jan G. van der Watt . Creation Stories in Dialogue: The Bible, Science, and Folk Traditions: Radboud Prestige Lectures in New Testament. Biblical Interpretation Series 139. Leiden: Brill, 2016. Finnern, Sönke . Narratologie und biblische Exegese: Eine integrative Methode der Erzählanalyse und ihr Ertrag am Beispiel von Matthäus 28. WUNT II 285. Tübingen: J. C. B. Mohr (Paul Siebeck), 2010. Fokkelman, Jan P. Reading Biblical Narrative: A Practical Guide. Tools for Biblical Study 1. Leiden: Deo Publishing, 1999. – – – . Reading Biblical Narrative: An Introductory Guide. Louisville, KY: Westminster John Knox, 1999. Forster, Edward M. Aspects of the Novel. London: Penguin Books, 2005. Frei, Hans W. The Eclipse of Biblical Narrative: A Study in Eighteenth and Nineteenth Century Hermeneutics. New Haven, CT: Yale University Press, 1978. Genette, Gérard . Figures. 5 zv. Tel Quel/Poétique. Paris: Éditions du Seuil, 1966–2002. – – – . Figures. Zv. 3, Discours du récit: essai méthode. Paris: Éditions du Seuil, 1972. Angleški prevod: Narrative Discourse: An essay in Method. Prevedla Jane E. Lewin. Ithaca, NY: Cornell University Press, 1980. 314 Matjaž Celarc – – – . Palimpsestes: La littérature au second degré. Points 257. Paris: Éditions du Seuil, 1982. Hénault, Anne . Narratologie, sémiotique générale. Zv. 2, Les enjeux de la sémiotique. Paris: Presses Universitaires de France, 1983. Kuno, Susumu . Functional Syntax: Anaphora, Discourse and Empathy. Chicago, IL: The University of Chicago Press, 1987. Prince, Gerald . Narratology: The Form and Functioning of Narrative. Janua v Linguarum: Series maior 108. Berlin: Mouton, 1982. viro Rabatel, Alain . Argumenter en racontant: (Re)lire et (ré)écrire les textes littéraires. pisnih Savoirs en Pratique. Paris: De Boeck, 2004. Ricoeur, Paul . Temps et récit. Zv. 1, L'Intrigue et le Récit historique. L'ordre philosop- ščanskih hique. Paris: Éditions du Seuil, 1983. a Schökel, Luis A. L'arte di raccontare la storia: storiografia e poetica narrativa nella zgodnjekr in Bibbia. Lectio 6. Cinisello Balsamo: San Paolo, 2013. vskih eToDoLoGij Sternberg, Meir . »Time and Space in Biblical (Hi)story Telling: The Grand : M , judo Chronology«. V: Regina M. Schwartz, ur. The Book and the Text, 81–145. Oxford: avjeGL Basil Blackwell, 1990. opisemskih To po Tolmie, François D. Narratology and Biblical Narratives: A Practical Guide. San es svet Š Francisco: International Scholars Publications, 1999. ovanje razisk in 6.2.3 Retorična analiza anje vajna Retorika (τέχνη ρητορική) je umetnost govorjenja. V antični Grčiji so ji posve- čali veliko časa, vendar ima vsaka kultura svoj način mišljenja in izražanja prepričevanja, predstavitve. Prvotno se je retorika nanašala na govorno obliko, vendar je to prešlo na pisno in literarno obliko. Obenem se v tem oziru uporabljajo trije različni pristopi: • klasično grško-rimsko govorništvo, • semitsko-svetopisemska retorika in • sodobno, novo govorništvo, ki se osredotoča na prepričevalno moč jezika. Naj z dokumentom o Interpretaciji Svetega pisma v Cerkvi Papeške biblične komisije (2000, 34–35) omenimo tri dimenzije govorništva, to so sodna, razpravna in dokazovalna. 315 SINHRONO RAZISKOVANJE: LITERARNOKRITIČNE METODE Retorična analiza obravnava svetopisemska besedila kot govorniško besedilo ter zato išče govorniške elemente in strukturo. To analizo je za področje starozavezne eksegeze uvedel J. Muilenburg z namenom, da bi dopolnil literarno analizo. Če je literarna analiza temeljila na literarnih oblikah, ki so tipične v besedilu, pa želi retorična analiza izpostaviti posamezne in specifične figure besedila. Pri tem so poudarjene struktura (paralelizmi, hiazmi, ponavljanja, inkluzije …) in stilistične figure (anafore, paronomazije, aluzije …). (Aletti idr. 2006, 69) Cilj retorične analize je pojasniti, kaj se dogaja v besedilu, zakaj se je avtor morda odločil uporabiti določeno potezo oz. niz retoričnih potez in kako bi te odločitve lahko vplivale na občinstvo. V starozaveznem preroškem okviru srečujemo več literarnih izrazov po-učevanja, prepričevanja in preroške kritike, ki izhajajo iz okolja družinske vzgoje (poučevanje, poučne uganke, prispodobe, blagoslovi …), vsakdanjega življenja (podobe poljedelskega življenja, hvalnice, opomini in pravdanje) in sodnoproceduralnega konteksta (obtožbe, vrednotenje drž pravičnosti). (Schökel in Sicre Diaz 1984, 80–82; Sicre Diaz 1995, 158–160) V preroškem okviru je poleg preroške kritike in svaril pomembno izpostaviti preroško pravdanje ( rîḇ) kot predhodni pravdni postopek med dvema partnerjema zaveze. Namen te pravde ni sodna razsodba s kaznijo, temveč spreobrnjenje obtoženega in ponovna vzpostavitev zvestobe s strani obeh partnerjev zaveze. (Nielsen 1978; Bovati 2008) Če bi na človeški ravni to pravdanje poimenovali predhodna mediacija, je v preroškem okviru sprožitelj te pravde Bog, ki preko preroka kliče ljudstvo k spreobrnjenju. Pri tem je razvidnih pet elementov preroške pravde: • priprava pravde: nebo in zemlja sta klicana kot priči zaveze, poziv obtoženca in izpoved dobrote in nedolžnosti tožitelja, • spraševanje: prizadeta stran, tožitelj/sodnik partnerja zaveze obtožuje krivice in kršitve zaveze ter zahteva pravico, • dokazi: tožitelj predloži dokaze, ko spomni na eni strani na svojo darežljivost in na nezvestobo partnerja na drugi; pri tem sta lahko vsebovani tudi obtožba drugih tujih božanstev in zavrnitev obrednih kompenzacij, • razglas krivde obtoženca, 316 Matjaž Celarc • sodba kot grožnja, in ne kot sodna kazenska razsodba. (Sicre Diaz 1995, 168–169) Pri tem lahko obtoženi prizna svojo krivdo in se pravda konča s spravo. Če obtoženi ni pripravljen priznati krivde in zahteva dodatne dokaze in če prizadeta stran ne odpusti ali ne sprejme poravnave, se pravda nadaljuje preko sodišča, kjer bo na nepristranskem sodišču ugotovljena pravica v in dodeljena sodna kazen. Če tovrstnega sodišča ni, je beseda prepuščena viro teku dogodkov: bodisi fizičnemu obračunu ali vojni kot poslednji sodbi pisnih pravičnosti. (Bovati 1986, 22–23) ščanskih V splošnem je retorika pozorna na: 1. govorca ali pisca; 2. občinstvo; a 3. govor; 4. priložnost in namen. Obenem pa zlasti pri pavlinski retoriki, zgodnjekr in kjer je čutiti odmev grško-rimske kulture, velja prepoznati naslednje reto-vskih eToDoLoGij rične figure (Kennedy 1984, 12–38): : M , judo avjeGL • logos: logična in koherentna struktura (induktivna argumenta-opisemskih To po cija s primeri, deduktivna argumentacija), es svet Š • patos: patetični, čustveni izraz, ovanje • etos: vrednote občinstva ter verodostojnost/strokovnost pripovedovalca in njegove osebnostne lastnosti. razisk in anje S področja raziskovanja retorične analize izpostavljamo dve pomembni vajna deli: George A. Kennedy, A New History of Classical Rhetoric (Princeton, NJ: Princeton University Press, 1994). Delo je namenjeno študentom in bralcem, ki jih zanima pregled zgodovinskega razvoja klasične antične retorike. Avtor ovrednoti retorične zna- čilnosti zgodnje grške književnosti, iz katere se je v 4. in 5. stol. pr. Kr. izoblikovala »metaretorika«, skupek teoretskih osnov retorike grško-rimskega obdobja. Pri tem avtor opiše potek literarnega in ustnega učnega oblikovanja ter grško-latinsko govorništvo kot primarno retorično zvrst. 317 SINHRONO RAZISKOVANJE: LITERARNOKRITIČNE METODE Heinrich Lausberg, Handbuch der literarischen Rhetorik: Eine Grundlegung der Literaturwissenschaft (München: Franz Steiner Verlag, 1960). Angleški prevod: Handbook of Literary Rhetoric: A Foundation for Literary Study. Prevedli R. Dean Anderson, David E. Orton in George A. Kennedy (Leiden: Brill, 1998). Delo je namenjeno jezikoslovcem, saj izčrpno popisuje retoriko antike ter formalno-poetične in jezikovno-arhitekturne pojave, ki izhajajo iz uvida velikih mojstrov retorike. Avtor s pomočjo predpisov in starih retoričnih teoretikov ovrednoti retorična sredstva, ki jih uporablja govornik za prepričevanje, spodbujanje, poučevanje, moralno opominjanje, pozivanje k dejanjem. Dodatna bibliografija Bovati, Pietro . Così parla il Signore: Studi sul profetismo biblico. Collana biblica. Bologna: Edizioni Dehoniane, 2008. Deissmann, Gustav A. Licht vom Osten: Das Neue Testament und die neuentdeckten Texte der hellenistisch-römischen Welt. Tübingen: J. C. B. Mohr (Paul Siebeck), 1909. Angleški prevod: Light from the Ancient East: The New Testament Illustrated by Recently Discovered Texts of the Graeco-Roman World. Prevedel Lionel R. Strachan. London: Hodder & Stoughton, 1910. Kennedy, George A. New Testament Interpretation Through Rhetorical Criticism. Chapel Hill: The University of North Carolina Press, 1984. Lundbom, Jack R. Biblical Rhetoric and Rhetorical Criticism. Hebrew Bible Monographs 45. Sheffield: Sheffield Phoenix Press, 2013. Meynet, Roland . L'analyse rhétorique: Une nouvelle méthode pour comprendre la Bible. Initiations. Paris: Cerf, 1989. Meynet, Roland, in Jacek Oniszczuk . Exercices d'analyse rhétorique biblique. Rhétorique sémitique 12. Pendé: Gabalda et Cie, 2013. Watson, Duane F., in Alan J. Hauser . Rhetorical Criticism of the Bible: A Comprehensive Bibliography with Notes on History and Method. Biblical Interpretation Series 4. Leiden: Brill, 1994. 318 Matjaž Celarc 6.3 Različni pristopi k branju 6.3.1 Pristopi, ki temeljijo na izročilu Intertekstualni pristop v Intertekstualnost, medbesedilnost, razumeva besedilo kot dialoško mrežo viro različnih besedil in drugih kontekstov. Julia Kristeva, bolgarsko-franco-pisnih ska jezikoslovka, je prva spregovorila o intertekstualnosti, ki jo je Roland Barthes razumel kot »krožni spomin,« ki pomaga razumeti celoto Svetega ščanskih pisma in ki interpretira samega sebe na različni stopnji soodvisnosti (direk-a tno in indirektno citiranje, aluzija, pripovedni odmev). Eksegeza postaja zgodnjekr in umetnost, ki razkriva povezanost besedil in poskuša poiskati objektivne vskih eToDoLoGij kriterije za povezanost besedil med seboj. : M , judo avjeGL Kanonični pristop opisemskih To poes svet Š Kanonični pristop so razvijali avtorji kot Brevard S. Childs in James A. Sanders. Razlog je bil, da zgodovinsko-kritične metode velikokrat niso ovanje mogle doseči teološke ravni, zato želi ta pristop poudariti teološko nalogo razisk in interpretacije in se giblje v okviru celote kanona, ki ga je Cerkev sprejela anje kot merilo vere, bogoslužja in življenja. Vsako besedilo poskuša postaviti vajna znotraj enega Božjega načrta z namenom, da bi prišla do aktualizacije Svetega pisma za naš čas. Medtem ko Childs usmerja svoje zanimanje na besedilo v njegovi kanonični obliki, ki jo je skupnost sprejela kot avtoriteto vere in življenja, pa Sanders svojo pozornost usmerja na »kanonični postopek«, tj. na razvoj Svetega pisma v njegovi celoti, kako so bila stara izročila ponovno uporabljena v novih okoljih, preden se je ustvarila celota, iz katere verna skupnost zajema svojo istovetnost. Kanonični pristop nasprotuje pretiranemu vrednotenju tega, kar se predpostavlja kot izvorno, kakor da bi bilo samo tisto pristno, in namesto tega vztraja pri končni obliki knjige, ki sestavlja kanon. Kakor verujoča skupnost prepoznava svetopisemske knjige v okviru kanona, tako je ravno ta skupnost primerno okolje za interpretacijo kanoničnih besedil. (Papeška biblična komisija 2000, 41–42) 319 RAZLIČNI PRISTOPI K BRANJU Intertestamentalni pristop: pristop s pomočjo judovsko interpreta-cijskih izročil Kakor je Stara zaveza dobila končno obliko v judovstvu zadnjih štirih ali petih stoletij, je to isto judovstvo bilo tudi izvorno okolje za nastaja-jočo Cerkev in njene spise. Pri razumevanju kompleksnosti tega obdobja so bila v spodbudo odkritja kumranske skupnosti. Izmed najstarejših prič judovske interpretacije Svetega pisma lahko omenimo Septuaginto in aramejske targume, ki predstavljajo še eno pričo. Stara judovska izro- čila omogočajo boljše poznavanje Svetega pisma, posebno Septuaginte. Pomemben vir za interpretacijo Nove zaveze predstavlja tudi judovska zunajkanonična, apokrifna ali intertestamentalna literatura. Nekatere judovske eksegetske postopke najdemo v samem Svetem pismu (npr. Kroniški knjigi ali Pavlove razprave), obenem pa targumi in midraši predstavljajo homiletiko in svetopisemsko interpretacijo judovstva prvih stoletij. Danes se številni eksegeti Stare zaveze za razumevanje težjih odlomkov ali redkih besedil zatekajo k srednjeveškim in poznejšim judovskim komentatorjem, gramatikom in leksikografom. (Papeška biblična komisija 2000, 43–44) Pragmatični pristop: pristop s pomočjo zgodovine učinkov besedila Pragmatični pristop bere besedilo s posebno pozornostjo na učinek, ki ga ima besedilo na bralca, in sicer ne zgolj na kognitivni, temveč tudi na emo-tivni in etični ravni ( reader-response approach). Pristop se je razvil v drugi polovici 20. stol. in temelji na dveh načelih: na načelu, da besedilo postaja literarno delo, samo kadar se srečuje z bralci, ki ga spreminjajo, in na načelu, da se sprejem besedila, ki je lahko posamičen in skupen, dogaja na več različnih področjih. Bralec ni osamljen individuum, temveč se nahaja v določenem družbeno- -kulturnem okviru ter znotraj določene tradicije. Vse to izoblikuje njegova vprašanja in njegov pristop k besedilu. Ta pristop za razliko od predhodnih kritičnih pristopov, ki težijo k objektivnosti iskanja pomena besedila in avtorja, izpostavi subjektivni vidik bralca. Filozofska hermenevtika, ki je poudarjala potrebno razdaljo med delom in njegovim piscem pa tudi med delom in njegovimi bralci, je tako nudila možnost ovrednotenja 320 Matjaž Celarc subjektivne plati učinka besedila na bralca ter interpretacije s pomočjo zgodovine učinka, ki ga je povzročalo določeno svetopisemsko besedilo ( Wirkungsgeschichte). Pristop tako ozavešča učinek besedila, saj iz srečanja bralca z besedilom izvira določeno gibanje. Medtem ko besedilo razglaša poziv, bralec na podlagi svojega kulturnega izročila opravlja izbiro, predlaga interpretacijo in, v končno, lahko ustvari novo delo, ki se navdihuje prav pri njegovem branju viro Svetega pisma (npr. mistiki ali bolj ideološko obarvana branja). Pristop pisnih se ozira na zgodovinski razvoj interpretacije, kar ima za cilj deabsoluti-zacijo nekega zgodovinsko omejenega učinka branja svetopisemskega ščanskih besedila. (Papeška biblična komisija 2000, 44–46) a zgodnjekr in S področij semiotike in intertekstualnosti izpostavljamo dve pomembni vskih eToDoLoGij deli: : M , judo avjeGL Julia Kristeva, Σημειωτική: Recherches pour une sémanalyse (Paris: opisemskih To po Éditions du Seuil, 1969). es svet Š Delo spregovori o semiotiki kot o teoriji pridobivanja pomena preko ozna- čevanja. Preko analize subjekta in zgodovine človeka avtorica spregovo-ovanje ri o semaanalizi, s katero pokaže, da je vsako umetniško delo kot splet razisk in odmevov drugih umetniških del in znanj. Zaradi tovrstnega prehajanja anje in novih logičnih struktur besede pridobivajo in podajajo nove pomene. vajna Marko Juvan, Intertekstualnost (Ljubljana: DZS, 2000). Delo razlaga temeljne pojme tega pristopa in ga kritično ovrednoti. Dodatna bibliografija Barthes, Roland . Le plaisir du texte. Paris: Éditions du Seuil, 1973. Beal, Timothy K. »Intertextuality«. V: Andrew K. M. Adam, ur. Handbook of Postmodern Biblical Interpretation, 128–130. St. Louis, MO: Chalice Press, 2000. Lee, Max J., in Brisio J. Oropeza . Practicing Intertextuality: Ancient Jewish and Greco-Roman Exegetical Techniques in the New Testament. Eugene, OR: Cascade Books, 2021. Moyise, Steve . »Intertextuality and the Study of the Old Testament in the New Testament«. V: Steve Moyise, ur. The Old Testament in the New Testament: Essays in Honour of J. L. North, 14–41. Sheffield: Academic Press, 2000. 321 RAZLIČNI PRISTOPI K BRANJU Noble, Paul R. The Canonical Approach: A Critical Reconstruction of the Hermeneutics of Brevard S. Childs. Biblical Interpretation Series 16. Leiden: Brill, 1995. Sanders, James A. Canon and Community: A Guide to Canonical Criticism. Guides to Biblical Scholarship. Old Testament Series. Philadelphia: Fortress Press, 1984. Sweeney, Marvin A. Form and Intertextuality in Prophetic and Apocalyptic Literature. Forschungen zum Alten Testament 45. Tübingen: J. C. B. Mohr (Paul Siebeck), 2005. Wall, Robert W. Studies in Canonical Criticism: Reading the New Testament as Scripture. Library of New Testament Studies 615. London: T&T Clark Ltd., 2020. S področij pragmatičnega pristopa izpostavljamo dve pomembni deli: John L. Austin, How to Do Things With Words (Oxford: University Press, 1962). Slovenski prevod: Kako napravimo kaj z besedami, prevedel Bogdan Lešnik (Ljubljana: ŠKUC – Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1990). Delo temelji na predavanjih profesorja Austina, ki raziskuje, kako določene rabe jezika že s samim izrekom ustvarijo dejanje (npr. obljuba, ki obeta neko uresničitev), zato govori o performativni izjavi, ki se razlikuje od kon-stativnih, ki zgolj prenašajo informacije. Znotraj tega Austin razlikuje med tremi vrednostmi govornega dejanja: 1. lokucijskim dejanjem, ko je v ospredju pomen dejanja (npr. v ukazu »stopi nazaj« pomeni nekomu reči, naj stopi nazaj); 2. ilokucijskim dejanjem, ko je v ospredju tudi namen dejanja (npr. z omenjenim ukazom se nekoga opozori na padajoči predmet); 3. perlokucijskim dejanjem, ki prinaša posledice za poslušalca (npr. opozorilo poslušalca na padajoči predmet, v smislu, da se je poslušalec zavedel bližajoče se nevarnosti). Delo je vplivalo na razvoj pragmatične teorije v jezikoslovju. Massimo Grilli, Maurizio Guidi in Elżbieta M. Obara , Comunicazione e pragmatica nell'esegesi biblica, Lectio 10 (Cinisello Balsamo: San Paolo, 2016). Delo ovrednoti jezikoslovno področje pragmatike, ki šele vstopa na področje raziskovanja Svetega pisma. Pri tem je ključna performativna moč »besede«, ki ni le orodje sporočanja, temveč tudi ustvarjanja resničnosti. Interpretacija besedila se zato ne more omejiti na pomensko dejstvo, ampak mora upoštevati kompleksnost mehanizmov in dejavnikov, ki so vključeni v komunikacijsko interakcijo, ki poteka v procesu branja. 322 Matjaž Celarc Dodatna bibliografija Hickey, Leo . The Pragmatics of Style. London: Routledge, 1990. Kecskes, Istvan, Laurence R. Horn in Annalisa Baicchi . Explorations in Pragmatics: Linguistic, Cognitive and Intercultural Aspects. Mouton Series in Pragmatics 1. Berlin; New York: De Gruyter Mouton, 2007. Schneider, Klaus P., in Anne Barron . Pragmatics of Discourse. Handbooks of Pragmatics 3. Berlin; Boston: Walter de Gruyter, 2014. v Tsohatzidis, Savas L. Truth, Force, and Knowledge in Language: Essays on Semantic viro and Pragmatic Topics. Trends in Linguistics. Studies and Monographs 344. Berlin; pisnih Boston: Walter de Gruyter, 2020. ščanskih a 6.3.2 Pristopi s pomočjo znanosti o človeku zgodnjekr in vskih eToDoLoGij Sociološko-retorični pristop : M , judo avjeGL Ta pristop poskuša besedilo vrednotiti in razumeti v okviru družbeno-kul-opisemskih To po turnega okolja, v katerem je nastalo. Čeprav lahko govorimo o podobnosti es svet Š z zgodovinsko-redakcijsko analizo, ki odkriva Sitz im Leben, pa ta pristop, ki se oblikuje v okviru čikaške šole ( socio-rhetorical approach), vrednoti ovanje sociološko-antropološke okvire (natančno poznavanje družbenih navad razisk in v različnih okoljih), na podlagi katerih je mogoče bolje razumeti gospo-anje darsko, kulturno in versko ozadje svetopisemskega sveta, v katerem so se vajna besedila oblikovala. (Papeška biblična komisija 2000, 46–48) Kulturno-antropološki pristop Pristop, ki uporablja raziskave kulturne antropologije, je sicer tesno povezan s sociološkim, vendar se za razliko od slednjega, ki temelji na gospodarskih in upravnih vidikih, antropološki pristop ukvarja s širokim spektrom človeškega bivanja in delovanja (npr. jezik, umetnost, praznova-nja, miti, etnologija). Kulturna antropologija poskuša opredeliti značilnosti in vrednote različnih vrst ljudi v njihovem družbenem okolju, na podlagi katerih se sestavljajo tipologije, ki povezujejo različne kulture. Tovrstne študije so koristne za interpretacijo svetopisemskih besedil pri pojmovanju družbenih vrednot, sorodstva, položaja ženske ter različnih poljedelskih 323 RAZLIČNI PRISTOPI K BRANJU obredov. Ta postopek omogoča boljše razločevanje trajnih prvin svetopisemskega sporočila in spremenljivk, odvisnih od posameznih kultur. (Papeška biblična komisija 2000, 48–49) Psihološki in psihoanalitični pristop Psihološka in psihoanalitična preučevanja prinašajo obogatitev, ker pomagajo bolje razumeti biblična besedila kot življenjske izkušnje in pravila vedenja. Psihologija in tudi psihoanaliza sta prinesli novo razumevanje znamenja (simbola), kar je pomembno, saj ravno simbolni jezik omogoča izraz verskega izkustva. Na ta način je lažje razumeti pomen obredov, bogoslužja, daritev in razodetij. Pri tem ostajajo pomembni elementi verovanja zgodovinskega značaja svetopisemskega razodetja ter dimenzije greha in odrešenja. (Papeška biblična komisija 2000, 49–51). S področija pristopov s pomočjo znanosti o človeku izpostavljamo tri pomembna dela: Bart B. Bruehler, Vernon K. Robbins in Robert H. Von Thaden , Foundations for Sociorhetorical Exploration: A Rhetoric of Religious Antiquity Reader, Rhetoric of Religious Antiquity 4 (Atlanta, GA: SBL Press, 2016). Delo je zbornik znanstvenih prispevkov o različnih temah in področjih sociološko-retoričnega pristopa, ki v uvodnem delu podaja slovar temeljnih izrazov in temeljni oris tega pristopa. Krijn A. Van der Jagt, Anthropological Approaches to the Interpretation of the Bible, UBS Monograph Series 8 (New York: United Bible Societies, 2002). Namen knjige je predstaviti antropološke pristope k razlagi Svetega pisma, kar pomeni, da se osredotoča na kulturni svet starodavnega Bližnjega vzhoda kot širšega konteksta Svetega pisma. 324 Matjaž Celarc Michael Roden, The Enlightened Christian: A Psychological Interpretation of the Bible (Columbus, OH: Infinite Passion Publishing, 2015). Delo poskuša na temeljne ideje Svetega pisma (npr. greh, odrešitev, pekel, nebesa in predestinacija) gledati kot na psihološke dinamike, ki so namenjene človeku, da jih ozavesti in se iz njih uči življenja. v Dodatna bibliografija viro Levine, Amy-Jill, in Ben Witherington . The Gospel of Luke. New Cambridge Bible pisnih Commentary. New York; Cambridge: Cambridge University Press, 2018. Van der Watt, Jan G., in Cilliers Breytenbach . Identity, Ethics, and Ethos in the New ščanskih Testament. Beihefte zur Zeitschrift für die neutestamentliche Wissenschaft 141. a Berlin; Boston: Walter de Gruyter, 2006. zgodnjekr in Witherington, Ben . History, Literature and Society in the Book of Acts. Cambridge: vskih eToDoLoGij Cambridge University Press, 1996. : M , judo avjeGL opisemskih To po 6.3.3 Ideološki pristopi es svet Š Interpretacija besedila je vedno odvisna od miselnosti in kulturnega ozad-ovanje ja bralcev, ki ravno zato usmerjajo več pozornosti nekaterim vidikom in po-razisk in zabljajo druge. Pomembno je, da se vedno znova s kritično razsodnostjo anje upoštevajo tudi drugi vidiki, ki jih prinašajo sodobni miselni tokovi. vajna Osvobodilni pristop Ozadje tovrstnega branja Svetega pisma je teologija osvoboditve, ki se je kot teološko gibanje utrdila v sedemdesetih letih. Svoja izhodišča ima v gospodarskih, družbenih in političnih okoliščinah Latinske Amerike ter v pastoralnih aplikacijah Drugega vatikanskega koncila, ki so jih na gene-ralni konferenci latinsko-ameriškega episkopata v Medellinu 1968 prene-sli na potrebe Latinske Amerike. Teologija osvoboditve vsebuje globoko zavedanje Božje navzočnosti, ki rešuje, kar nudi moč za vztrajanje sredi preizkušnje. Pristop teologije osvoboditve k branju Svetega pisma izhaja iz lastnosti družbeno-kulturnih in političnih okvirov, položajev in potreb, v katerih živi ljudstvo. Tako sredi težkih razmer zatiranja, korupcije išče oporo in hrano upanja v Svetem pismu. Obenem pa se je v tem okviru rodilo bolj politično branje ravno v kontekstu politično-razrednega boja 325 RAZLIČNI PRISTOPI K BRANJU s poudarkom na zemeljski eshatologiji, včasih na škodo transcendentne, eshatološke razsežnosti Svetega pisma. (Papeška biblična komisija 2000, 51–53) Feministični pristop Feministična hermenevtika se je izoblikovala proti koncu 19. stol. v ZDA v družbeno-kulturnem boju za ženske pravice z odborom za pregled Svetega pisma, ki je izdal The Woman’s Bible. Čeprav so se izoblikovale tri različne struje, jih združuje skupen cilj: osvoboditev ženske in pridobitev enakih pravic, kot jih imajo moški. Tri različne struje pa imajo različen odnos do Svetega pisma: radikalna popolnoma zavrača avtoriteto Svetega pisma, saj gre zgolj za androcentrizem; neoortodotska sprejema Sveto pismo kot preroško in lahko tudi koristno, če se uvršča na stran šibkejših in s tem tudi žensk; kritična poskuša odkriti položaj in vlogo krščanske ženske v Jezusovem gibanju in v pavlinskih cerkvah. Slednje menijo, da je veljala enakost med spoloma, kar pa je v novozaveznih spisih – in še bolj pozneje – zakrito, saj je zavladal androcentrizem. Feministična hermenevtika uporablja zgodovinsko-kritično metodo, vendar dodaja dve merili: feministično merilo za osvoboditev ženske (sum androcentrizma) ter sociološko merilo (preučevanje družbene razslojenosti in položaja žensk v družbi). Cilj branja je odkriti za sedanjost pozabljeno zgodovino vloge ženske v začetku Cerkve ter nenazadnje vlogo položaja in oblasti kot služenja, ki ga je Jezus namenil vsem učencem, moškim in ženskam. (Papeška biblična komisija 2000, 54–56) Fundamentalistično branje Fundamentalistično branje izhaja iz načela, da je treba Sveto pismo brati in interpretirati dobesedno, ker je navdihnjena Božja beseda. Tako nasprotuje uporabi zgodovinsko-kritične metode in tudi vsem drugim znanstvenim metodam. Fundamentalistično branje se je začelo v dobi reformacije iz skrbi za zvestobo dobesednemu pomenu Svetega pisma. Po razsvetljenstvu se je v protestantizmu predstavilo kot obramba proti liberalni eksegezi. Pojem »fundamentalizem« se navezuje na Ameriški biblični kongres v New Yorku 326 Matjaž Celarc leta 1895, ko so konservativni protestantski eksegeti opredelili pet točk fundamentalizma, to so: 1. nezmotljivost Svetega pisma; 2. Kristusova Božja narava; 3. Kristusovo deviško rojstvo; 4. nauk o nadomestni zadosti-tvi; 5. vstajenje teles ob drugem Kristusovem prihodu. Čeprav ima fundamentalizem prav, da vztraja pri Božjem navdihnjenju Svetega pisma, pri nezmotljivosti Božje besede in pri drugih svetopisemskih resnicah, pa je njegov pristop zakoreninjen v ideologiji, ki ni svetopisemska. Temeljni v precep fundamentalističnega branja je v tem, da zavrača upoštevanje viro zgodovinskega značaja svetopisemskega razodetja in zato tudi ne more pisnih v polnosti sprejeti resnice o učlovečenju ter se izogiba tesnemu razmerju med Božjim in človeškim. Zavrača priznanje, da je Božja beseda bila izre- ščanskih čena v človeški govorici in so jo po Božjem navdihnjenju uredili človeš- a ki pisci. Zato svetopisemsko besedilo obravnava, kot bi bilo narekovano zgodnjekr in od Duha. Fundamentalistični pristop je tvegan, ker privlači osebe, ki v vskih eToDoLoGij Svetem pismu iščejo direktne in dobesedne odgovore na svoja življenj- : M , judo ska vprašanja. Ob tem iščejo lažno gotovost ob namišljenih odgovorih. avjeGL Na ta način si odvzemajo odgovornost in svobodo misli, kar pa je ključno opisemskih To po za svetopisemski odnos z Bogom. (Papeška biblična komisija 2000, 56–59) es svet Š S področja raziskovanja in uporabe ideoloških pristopov izpostavljamo ovanje tri pomembna dela: razisk in anje Dick Boer, Deliverance from Slavery: Attempting a Biblical vajna Theology in the Service of Liberation, Historical Materialism Book Series 110 (Leiden: Brill Academic Publishers, 2015). Delo se sooča z aktualizacijo svetopisemskega sporočila, ko išče jezikovne izraze za skrbi današnjega sveta, pri tem pa skuša najti odgovore v skrbeh in hrepenenjih po osvoboditvi, ki so prvotno motivirali svetopisemski jezik. Carole R. Fontaine in Athalya Brenner, A Feminist Companion to Reading the Bible: Approaches, Methods and Strategies (Sheffield: Academic Press, 1997). Delo vključuje teoretične eseje o feminističnih metodah in različnih vlogah, ki jih lahko igrajo v raziskavah in pedagogiki, pa tudi nefeministične eseje, ki so neposredno povezani z metodami ali temo, ki jo feministke uporabljajo. 327 HERMENEVTIKA Ronald D. Witherup, Biblical Fundamentalism: What Every Catholic should Know (Collegeville, MN: Liturgical Press, 2001). Delo ponuja pregled izvora, zgodovine, osnovnih načel in težav svetopisemskega fundamentalizma in njegovega vpliva na sodobno kulturo. Povzema katoliški nauk o Svetem pismu in opozarja na prednosti in slabosti fundamentalističnega pristopa k Svetemu pismu. Poleg odgovorov na osnovna vprašanja o fundamentalizmu predstavi vire za nadaljnji študij. Dodatna bibliografija Wansbrough, Henry . The Use and Abuse of the Bible: A Brief History of Biblical Interpretation. London; New York: T&T Clark, 2010. De Villiers, Pieter G. R. Liberation Theology and the Bible. Miscellanea Congregalia 31. Pretoria: Pretoria University of South Africa, 1987. Scholz, Susanne . The Oxford Handbook of Feminist Approaches to the Hebrew Bible. Oxford: University Press, 2021. 6.4 Hermenevtika Hermenevtika (gr. ἑρμηνευτικὴ τέχνη) je veščina, umetnost oz. umetelnost razumevanja in razlaganja besedil in znamenj, ki razlago potrebujejo. Umetnost razlaganja izhaja iz grškega glagola ἑρμηνεύω 'tolmačim, preva-jam, razlagam', nanaša pa se na grškega boga Hermesa, ki mu mitologija pripisuje vlogo božanskega sla, ki naj bi razlagal božanske skrivnosti in s tem namenom iznašel tudi jezik in pisavo. Hermenevtika je kot veščina razlaganja zadevala svete spise in knjige ter pravne in filozofske spise. Na ta način naj bi odkrivali pomen in smisel, ki ne leži zgolj v spisih, temveč tudi v stvarstvu in v bitjih samih. Razmislek o hermenevtiki je potreben, da ovrednotimo namen in cilj vseh metod in pristopov branja Svetega pisma, ki je srečanje z Besedo. Hermenevtika kot področje filozofije obravnava interpretacijo samo na sebi, torej ne zgolj kot sredstvo za proučevanje nečesa drugega, temveč kot predmet obravnave. S filozofskega vidika se hermenevtika ukvarja z naravo, obsegom, veljavnostjo ter vlogo interpretacije za človeško eksistenco. Na ravni branja besedil hermenevtika poskuša podati razlago 328 Matjaž Celarc z razumevanjem zgodovinskega pomena, ki je podano s slovarskim pomenom besede ( Deutung), ter z aktualiziranim pomenom, smislom besede ( Bedeutung), ki ga ima bralec ob branju besedila. Na ravni svetopisemskega besedila predpostavljamo resničnost učlovečenja Božje besede (Jn 1,14) in s tem sprejetja človeške omejenosti (Flp 2,6-7). V tem okviru tudi svetopisemsko besedilo vstopi v dinamiko sporočanja v in hermenevtičnega kroga, kjer se ustvarja razkorak med pošiljateljem viro sporočila in prejemnikom ter njunima kulturnima ozadjema, zato nihče pisnih pri razumevanju in razlaganju ne more predstaviti povsem neodvisnega in nepristranskega stališča, kot da ne bi pripadal nobenemu pomenskemu, ščanskih duhovno-kulturnemu predhodnemu okviru razumevanja in razlaganja a danosti. Vsako sporočilo in vsako besedilo zaradi svoje komunikativne zgodnjekr in narave teži k temu, da bi bilo razumljeno in pravilno sprejeto s strani konč- vskih eToDoLoGij nega prejemnika. Vendar pa razkorak prostora in časa ter druge tehnične : M , judo težave (npr. mrtvi jeziki, razvoj kultur, stanje rokopisov), ki ločujejo sporo-avjeGL čevalca (oz. pisca) od končnega prejemnika (oz. bralca), zahtevajo pomoč opisemskih To po vmesnika, ki na eni strani vrednoti ta razkorak in na drugi strani razlaga es svet Š sporočilo, da besedilo postane nosilec pomen in ima smisel za prejemnika. (Simian-Yofre 1995, 171–172) Sodobna filozofska hermenevtika je opo-ovanje zorila na vključenost subjektivnosti v spoznanju. Številni sodobni pisci razisk in so sodobna teoretska spoznanja aplicirali tudi na Sveto pismo. Ravno her-anje menevtika naj bi eksegetu pomagala ozavestiti razkorak med njim in sve-vajna topisemskim besedilom ter iskati načine za premostitev tega razkoraka. 6.4.1 Svetopisemska eksegeza v Cerkvi Pri razvoju literarne teorije zahodne hermenevtike razlikujemo med tremi temeljnimi eksegetskimi pristopi: 1. klasična grška literarna teorija, 2. judovske in krščanske svetopisemske razlage, 3. teorije modernosti. Od obdobja cerkvenih očetov pa vse do 15. stol. je Cerkev zaznamovala antična eksegeza, ki je svoja merila branja jemala pri klasičnih grško-rimskih avtorjih in govorcih. Ta pristop je za razliko od kasneje razvite zgodovinsko-kritične metode bolj celosten in pragmatičen. V tem dolgem obdobju so se na podlagi različnih prejemnikov in različnih vprašanj razvili 329 HERMENEVTIKA različni pristopi. Kljub temu je to obdobje ohranjalo razumevanje, da k besedilu sodi večpomenskost in da ostaja temeljno razlikovanje med dobesednim in duhovnim (alegoričnim) pomenom. Že v okviru grške literature sta se razvili dve različni metodi branja in razlaganja besedil: alegorična razlaga, ki je odkrivala simbolični, drugoten pomen, ter dobesedna razlaga, ki je odkrivala dejanski, dobeseden, zgodovinski pomen. Pristop alegorije je klasične avtorje kot Homerja obvaroval pripisovanja nemoralnosti njihovim bogovom, saj je omogočil iskanje drugotnega pomena. To je vplivalo na razvoj zgodnje svetopisemske alegorične in tipološke razlage. Ta je iskala ravnovesje med tradicijo in Svetim pismom v okviru večplastnega pomena besedila. Pravzaprav so tak pristop poznali Judje, ko so iskali skrivnosten pomen ( sôḏ) ali pa iskali simbolične razlage in prispodobe ( māšāl). Očetje so alegorični pristop uporabljali, da bi izpeljali duhoven pomen, ki ga ni bilo mogoče prepoznati v materialnem, literarnem smislu. Ključ za branje in razumevanje svetopisemskih besedil je bil Kristus. Hermenevtika očetov je bila odprta za nova, dodatna spoznanja, ki bi utegnila osvetliti skrivnost Kristusa in Cerkve. Pri tem so odkrili tipološki pristop, ko se v starozaveznih besedilih odkrivajo preroške predpodobe, liki in dogodki ( týpos), ki napovedujejo resničnost Kristusa in odrešenja v Cerkvi. V tem oziru se je kazala velika harmonija razlage celote Svetega pisma, kjer so povezovali dobesedni in duhovni pomen. Tako so hranili vero svojih skupnosti, saj so verjeli, da je besedilo navdihnjeno in lahko navdihuje. Tudi srednjeveško obdobje nadaljuje to začrtano pot, vendar z večjo sis-tematizacijo, povzeto z izrekom Avguština iz Dacije, ki zaznamuje štiri pomene Svetega pisma: »Littera gesta docet, quid credas allegoria, moralis quid agas, quid speras anagogia.« (Črka uči o zgodovini, alegorija to, kar je treba verjeti, morala to, kar je storiti, anagogija to, kam težiti.) 330 Matjaž Celarc Zapisano lahko povzamemo v štirih točkah: • dobesedni pomen razodeva zgodovino (dejstva, dogodke preteklosti); • duhovni pomen nagovarja vero; • moralni pomen nagovarja ljubezen; • anagoški pomen nagovarja upanje. v viro Ta hermenevtični pristop ne predstavlja zgolj zgodovinske dediščine, tem-pisnih več ohranja svojo aktualnost za vsak zgodovinski trenutek in kulturno okolje. (Bovati in Basta 2012, 310–316) ščanskih a zgodnjekr in 6.4.2 Razvoj sodobne hermenevtične teorije vskih eToDoLoGij: M , judo V obdobju modernosti, reformacije in racionalizma vstopita v ospredje avjeGL zgodovinski pomen in človekov razum, ki se vedno bolj oddaljuje od vere, opisemskih To po celostnega pogleda na življenje in pomena besedila. V tem oziru bodo es svet Š ravno različni filozofski tokovi na eni strani opredelili razkorak med bralcem in starimi besedili, na drugi strani pa kazali na večpomenskost in tudi ovanje svetost besedil. razisk in anje K razvoju moderne hermenevtike so prispevali hermenevtika reformator-vajna jev, ponovno zanimanje za grška in rimska klasična besedila in posledič- no filološki razvoj, razvoj posebne hermenevtike sodne prakse, ki izhaja iz ponovnega zanimanja za rimsko pravo, in vpliv razsvetljenske filozofije. Hermenevtika se ukvarja s procesom razumevanja stvari, stvarnosti in tudi besedil. V tem procesu hermenevtika opozori, da sta tako besedilo (in z njim avtor) kot bralec vpeta v zgodovino. To zavedanje obvaruje tako pred historicizmom kakor tudi pred postmodernim relativizmom. Iz tega razvoja filozofske hermenevtike je smiselno omeniti nekaj avtorjev, ki so ključno prispevali k razvoju: Kant, Schleiermacher, Heidegger, Gadamer, Ricoeur. (Bartholomew 2015, 283–285) Immanuel Kant vidi omejenost spoznanja, saj prihajamo le do pojavnosti stvari. Zato je objektivno resničnost mogoče spoznati le, če je v skladu s strukturami uma, ki predstavlja končni vir pomena in razumevanja. Kant 331 HERMENEVTIKA se zaveda veličine in omejitev razuma. Sveta nikoli ni mogoče spoznati takšnega, kot je sam po sebi, ampak samo skozi zorni kot dojemanja. Kant predlaga, da o razumu razmišljamo kot o disciplini, ki sicer zavrača zunanje oblasti, a je refleksivna, ker vključuje samodisciplino. Razum je tako avtonomen in prevzema vlogo zakona, čeprav ni zakonodajalec. Medtem ko je spoznanje Boga mogoče le na subjektivni ravni – kot transcendental-no spoznanje, ki pripada področju svobode – pa je za Kanta Sveto pismo podvrženo naturalistični kritiki v skladu z racionalnimi postavkami zgodovinske raziskave. (Bartholomew 2015, 290–292) Friedrich Schleiermacher je svojo hermenevtiko razvil v povezavi z nemško romantiko v prvih desetletjih 19. stol. Schleiermacher označuje hermenevtiko kot umetnost interpretacije, kot sredstvo za preseganje zgodovinske distance med bralcem/interpretom in objektom njegove interpretacije. Pri tem Schleiermacher ločuje med »slovnično« in »psihološko« platjo razumevanja. Medtem ko struktura jezika vpliva na objektivno, slovnično plat razumevanja, pa individualni um tako sporočevalca kot tudi prejemnika, ki se kaže v jezikovnem slogu in oblikah, vpliva na psihološko plat razumevanja. Interpretacija je namenjena »rekonstrukciji« pomena komunikacije, pri čemer pa je naloga, da bi v polnosti razumeli snovalca, pravzaprav nedosegljiva. Martin Heidegger svojo filozofijo utemeljuje ontološko. Ravno zato je tudi epistemologija razumljena v okviru razumevanja človeka kot Dasein, tubit. Človeška eksistenca v svoji dejstvenosti, vrženosti, prigodnosti zahteva pravo razumevanje. Ta pristop je Heideggerju omogočil premisliti razmerje subjekt-objekt v védenju vzdolž zgodovine. Svet predstavlja tisto celoto, v kateri se človek kot Dasein nahaja pred vsakim poimenovanjem in kon-ceptualiziranjem. Heideggerjeva filozofska hermenevtika na eni strani človeka sooča z dejstvom njegove prigodnosti, na drugi strani pa osvobaja napačnih filozofskih pojmovanj, ki se ukvarjajo s svetom bitij (ontičnostjo), namesto da bi se ozirala po biti sami (ontologiji), ki se po bitjih razodeva in skriva. (Bartholomew 2015, 209–310) Hans-Georg Gadamer k razumevanju in interpretaciji preteklosti dodaja pomen interpreta in njegove zgodovinskosti. Gadamer v delu Resnica in metoda zatrjuje, da je ključ do razumevanja umetnosti izkušnja, in ne abstrakcija. Ne sprejema razsvetljenskega povzdigovanja teoretičnega 332 Matjaž Celarc razuma in se sklicuje na sensus communis, ki presega osebne omejenosti in predsodke. Gadamer se zaveda zgodovinskosti interpreta, pri čemer je interpret vpet v predhodno izkušnjo, ki mu omogoča ter zaznamuje njegovo sprejemanje in razumevanje stvarnosti ( Befindlichkeit). Ravno v tem se Gadamer oddaljuje od razsvetljenstva, ki poskuša razum postaviti kot edino merilo nad vsemi drugimi avtoritetami in predsodki. Gadamer meni, da je v tem ideološki predsodek, in zato pri razumevanju postavi v razum v odnos s tradicijo ( Wirkungsgeschichte), saj je vsak človek kot in-viro dividuum tudi del tradicije neke skupnosti. Ravno tradicija predstavlja pisnih zgodovinski in kulturni kontinuum, katere del sta tako interpret kot zgodovinski predmet. Tako hermenevtika cilja na predsodke, ki bodo spodbu- ščanskih jali zlitje preteklosti s sedanjostjo, in s tem omogoča čudež razumevanja, a skupni pomen s časovno oddaljenimi zavestmi ( Horizontverschmelzung). zgodnjekr in Gadamer to srečanje med horizontom besedila preteklosti in bralcem se-vskih eToDoLoGij danjosti pojmuje kot hermenevtični krog. Vendar pa se različni pogledi : M , judo in zorni koti našega razumevanja med seboj prepletajo in jih nikoli ni mo-avjeGL goče popolnoma razvozlati, ker smo sami ujeti v ta splet. Ta splet razume-opisemskih To po vanja se giblje ravno na področju jezika. Gadamer zato ponuja osnutek es svet Š za ontologijo jezika, saj vse razumevanje temelji na jeziku samem. Jezik ni zgolj orodje razumevanja, temveč je tudi predmet razumevanja: stvarno-ovanje sti, bit sama. Gadamer skuša sistematično raziskovati pogoje za pravilno razisk in razlago, vendar priznava, da je vsaka interpretacija le ena aktualizacija anje zgodovinskega potenciala. Čeprav tega, kar je, ne moremo nikoli razumeti vajna v celoti, pa je pravilno razumevanje mogoče doseči v okviru nenehnega dialoga. (Bartholomew 2015, 309–311; Stres 2018, 322–324) Paul Ricoeur poudari razumevanje ne zgolj kot tolmačenje, temveč kot pomenski dogodek, ki postavlja povezavo besedila in interpreta skozi prepletanje metafore in simbola. Ricoeur skuša povezati razlago s pomenom. Pri tem upošteva razkorak, ki obstaja med piscem in besedilom ter med besedilom in bralcem. Razdalja med besedilom in njegovim piscem daje besedilu določeno samostojnost v odnosu do svojega pisca, pri čemer se razvija pomen besedila. Bralec pa mora biti predvsem pozoren na razdaljo med njim in besedilom. Upoštevati mora drugačnost sveta besedila in za interpretacijo uporabiti metode literarne in zgodovinske analize. Za Ricoeurja »razlaga« uteleša hermenevtiko suma: pripravljenost razgaliti in odpraviti idole, ki so zgolj projekcije človeške volje, medtem ko »pomen, razumevanje« vključuje pripravljenost poslušati z odprtostjo do simbolov 333 HERMENEVTIKA in posrednega jezika, na način, da doživimo ponovni klic kot povabilo, da se sporočilo aktualizira v življenju bralca. Besedilo bralca poziva, da v svojem položaju podaja nove pomene v soglasju s temeljnim pomenom, nakazanim v besedilu. Ricoeur hermenevtiko Svetega pisma razume kot Božje razodetje, kar je za vero temeljno. Hermenevtika razodetja mora premostiti nasprotje med avtoritativnim razumevanjem razodetja in av-tonomnim pogledom razuma, saj ravno Sveto pismo preko poetičnega izraza razkriva pomen Boga za nas. Svetopisemska razlaga se ne sme usta-viti pri jeziku, temveč poskuša doseči stvarnost, o kateri govori besedilo. Svetopisemski jezik je simbolni, usmerjen v presežno stvarnost in spominja človeka na globino njegovega obstoja. (Bartholomew 2015, 314–316; Papeška biblična komisija 2000, 61–63) Nekateri sodobni avtorji kličejo k prepoznanju pomena religiozne simbo-like in preseganja ozke zgodovinske omejenosti, ki ostaja človeško ujeta v poskuse rekonstrukcije preteklosti brez nagovarjanja sedanjega trenutka, kar naj bi kot Božja beseda tudi dosegla. Tako sodobni avtorji kot René Girard prikličejo nazaj pomen simbola, simbolne govorice. Simbol je namreč izraz in ravno zato tudi ključ do razumevanja vere in religioznega. Francoski antropolog in filozof se je najprej ukvarjal z literaturo, najbolj pa so ga zaznamovale njegova mimetična teorija in povezave med nasiljem in religioznim svetim. Girard razume »žrtvovanjski mehanizem« kot izvir arhaičnih religij. Družbeni kolektiv za svoj lastni obstoj zahteva »grešnega kozla«, nad katerim izrazi svoje nasilje, a v njem prepozna nekaj svetega, saj sta se po žrtvi vzpostavila sprava in mir. Religijski vzorci temeljijo na tej mimetični žrtveni shemi, vendar pa je protiutež temu ravno posnemanje Jezusa Kristusa, ki se je na križu odpovedal maščevanju nad svojimi pre-ganjalci. (Stres 2018, 295–296) Sodobna hermenevtika presega zgodovinsko-kritično statično, diahronično pojmovanje Svetega pisma z bolj celostnim pogledom, ki uspe pog-ledati tudi sinhrono povezanost celote. Sam razvoj Svetega pisma kaže, da pripoved izhoda iz Egipta odmeva ne le v prerokih judovskega kanona, kot je Izaija, temveč tudi v novozaveznih spisih. Ob tem postaja razvidna hermenevtika, ki upošteva, da je razumevanje enega dela Svetega pisma mogoče zgolj preko dialoga z drugimi deli. Tako samo Sveto pismo nudi 334 Matjaž Celarc hermenevtični ključ, ki ga predstavlja ravno tradicija, v kateri se rojeva, ki jo hrani in znotraj katere je svetopisemsko sporočilo mogoče razumeti. (Fitzmyer 1994, 54–56; Bovati in Basta 2012, 319–321) 6.4.3 Hermenevtika in pomeni Svetega pisma v Sveto pismo je Božja beseda za vse čase, zato je pomembno, da se vključuje viro vse metode, ki pomagajo to sporočilo prinesti sodobnemu človeku. Katera pisnih hermenevtika omogoča pravilno razumeti globoko svetopisemsko stvarnost in jo izraziti tako, da bo imela pomen za današnjega človeka? Medtem ščanskih ko se zgodovinsko-kritične metode z različnimi pripomočki osredotočajo a na resnico koherentnosti stvari preteklosti, s katerimi ne moremo vzposta-zgodnjekr in viti razmerja (tj. poskušajo razložiti situacije, osebe, koncepte in dogod-vskih eToDoLoGij ke), pa se svetopisemska hermenevtika osredotoča na resnico razmerja, : M , judo kadar določeni sodobni situaciji pripiše besedilo, ki odmeva podobno avjeGL situacijo. (Simian-Yofre 1995, 180–181) Če želi svetopisemska hermenev-opisemskih To po tika preseči zgodovinski pozitivistični materializem, mora na drugi strani es svet Š preseči tudi brezzgodovinske eksistencialne interpretacije, kot jo ponudi Rudolf Bultmann, saj tovrstno branje zapira krščansko oznanilo v ome-ovanje jitve posebne filozofije in je tako versko sporočilo Svetega pisma izpra-razisk in znjeno večjega dela svoje objektivne stvarnosti. Rudolf Bultmann namreč anje vztraja pri predrazumevanju ( Vorverständnis), ki temelji na življenjskem vajna odnosu ( Lebenverhältnis). Filozofija tako postane namesto orodja za sre- čanje z osebo Jezusa Kristusa merilo interpretacije. (Papeška biblična komisija 2000, 63–71) Svetopisemska hermenevtika presega metodologije, s tem ko skuša pribli- žati odrešenjske dogodke, ki dajejo smisel vsej človeški zgodovini. Ravno zato je smiselno izpostaviti dve literarni značilnosti, ki pomagata pri razumevanju in interpretaciji svetopisemskega besedila: simbolno raven jezika, ki se preko simbola odpira religiozni izkušnji, ter sinhrono medbesedilnost, ki pomaga k boljšemu, celostnemu in enovitemu razumevanju besedila. (Bovati in Basta 2012, 319–320) Na ta način je mogoče povezati različne ravni oz. pomene besedila: dobesedni, duhovni in polni pomen. 335 HERMENEVTIKA Dobesedni pomen. Dobesedni pomen je tisti, ki so ga naravnost izrazili navdihnjeni človeški pisci. Ker je sad navdihnjenja, je ta pomen hotel tudi Bog, glavni pisec. V izhodišču je dobesedni pomen eden, vendar iz dveh razlogov lahko govorimo tudi o večpomenskosti. Po eni strani se človeški pisec lahko istočasno nanaša na več ravni stvarnosti, po drugi strani pa lahko Božje navdihnjenje vodi izraz k večplastnem pomenu. Tako je tudi dobesedni pomen od začetka odprt za nadaljnji razvoj, ki se uresni- čuje pri »ponovnem branju« v novih okoljih. Pogled, ki upošteva različnost literarnih vrst in oblik, ne pomeni relativizacije zgodovinskega pomena, temveč preprečevanje enoznačnega fundamentalističnega pristopa. Duhovni pomen. Moderna hermenevtika Sveto pismo razumeva tudi v reli-gioznem okviru, zato poleg zgodovinskega pomena odkriva tudi duhovni pomen. Ta pomen je pridobljen, če se bere pod vodstvom Svetega Duha v luči Kristusove velikonočne skrivnosti in novega življenja, ki iz nje izvira. Pri tem niso mišljene osebne interpretacije, ki so plod domišljije ali razuma, temveč izvira iz odnosa, ki ga besedilo ustvarja z velikonočnim dogodkom kot vrhuncem Božjega posega v zgodovino Izraela in vsega človeštva. Eden izmed mnogih vidikov duhovnega pomena je tipološki, ko starozavezni liki in podobe (npr. Adam podoba Kristusa, vesoljni potop podoba krsta) pripravljajo in nakazujejo polno uresničitev v Novi zavezi. Polni pomen. Polni pomen se opredeljuje kot globlji pomen besedila, ki ga sicer izvorni človeški pisec ni imel v mislih, a ga je hotel Bog. Ta pomen je razkril pisec nekega drugega svetopisemskega besedila, ki prevzame in uporabi obstoječe svetopisemsko besedilo ter mu da nov dobesedni pomen (npr. Iz 7,14 v Mt 1,23). Na ta način se pomen svetopisemskega življenja aktualizira v življenju človeka. (Bovati in Basta 2012, 321–327) Svetopisemska hermenevtika poskuša povezati različne hermenevtične pristope v enovito celoto. Ravno vera v učlovečeno Besedo govori o vrednosti in moči človeških besed, ki imajo zmožnost ustvarjanja prostora za srečanje med človekom in Bogom, med Bogom in človekom. Na ta način se Beseda učlovečuje in človeka nagovarja kot prijatelja z namenom, da bi bralec sprejel Besedo kot del svojega življenja, kar ga vodi v odnos z Bogom (BR §2). 336 Matjaž Celarc S področja raziskovanja in uporabe hermenevtike izpostavljamo: Grant R. Osborne, The Hermeneutical Spiral: A Comprehensive Introduction to Biblical Interpretation, 2. izd. (Downers Grove, IL: InterVarsity Press, 2006). Delo nudi nabor orodij, ki študentom in raziskovalcem omogočajo prehod od eksegeze k razvoju teologije in pastorale. Pri tem je hermenevtika ra-v zumljena kot spirala – gibanje med obzorjem besedila in obzorjem bralca – viro ki pomaga povezati prvotni pomen z aktualizacijo pomena za današnji čas. pisnih Dodatna bibliografija ščanskih Aletti, Jean-Noël, Maurice Gilbert, Jean-Louis Ska in Sylvie de Vulpillières . a Lessico ragionato dell'esegesi biblica: Le parole, gli approcci, gli autori. Brescia: zgodnjekr in Queriniana, 2006. vskih eToDoLoGij Bartholomew, Craig G. Introducing Biblical Hermeneutics: A Comprehensive Framework : M , judo for Hearing God in Scripture. Grand Rapids, MI: Baker Academic, 2015. avjeGL Bovati, Pietro, in Pasquale Basta . Ci ha parlato per mezzo dei profeti: Ermeneutica opisemskih To po biblica. Lectio 4. Cinisello Balsamo: San Paolo, 2012. es svet Š Carson, Donald A. Biblical Interpretation and the Church: Text and Context. Exeter: Paternoster, 1984. ovanje Fitzmyer, Joseph A. Scripture, the Soul of Theology. New York: Paulist Press, 1994. razisk in Grech, Prosper . Ermeneutica e teologia biblica. Studi e ricerche bibliche. Roma: Borla, anje 1986. vajna Gibert, Pierre . Petite histoire de l'exégèse biblique. Lire la Bible 94. Paris: Cerf, 1997. Hirsch, Eric D. Validity in Interpretation. New Haven, CT: Yale University Press, 1967. Klemm, David E. Hermeneutical Inquiry. American Academy of Religion. Studies in Religion 43–44. Atlanta, GA: Scholars Press, 1986. McDonald, Lee M. The Formation of the Biblical Canon. 2 zv. London: Bloomsbury T&T Clark, 2017–2020. Reiser, Marius . Bibelkritik und Auslegung der Heiligen Schrift: Beiträge zur Geschichte der biblischen Exegese und Hermeneutik. Wissenschaftliche Untersuchungen zum Neuen Testament 217. Tübingen: J. C. B. Mohr (Paul Siebeck), 2007. Terry, Milton S. Biblical Hermeneutics: A Treatise on the Interpretation of the Old and New Testament. Grand Rapids, MI: Zondervan, 1974. Simian-Yofre, Horacio . Metodologia dell'Antico Testamento. Bologna: Edizioni Dehoniane Bologna, 1995. Weder, Hans, in Paul Michel . Sinnvermittlung: Studien zur Geschichte von Exegese und Hermeneutik I. Zürich: Pano Verlag, 2000. 337 ZAKLJUČEK 6.5 Zaključek V začetku poglavja smo se ustavili ob temeljnem dogodku, Besedi, ki jo Bog namenja človeku in ga kliče v odnos. Izkušnja srečanja z Bogom, izražena in zapisana s podobami in v jeziku določenega prostora in časa, postaja za skupnost navdihnjena Beseda svetopisemskega besedila, ki oblikuje skupnost in jo vodi v srečanje z Besedo. Podobno umetniki s svojo primarno izkušnjo, izraženo preko danosti jezika in kulture, spreminjajo zgodovinsko danost in ji dajejo izkušnjo nadčasovnega. Sveto pismo tako ni stvar človeške projekcije ali individualne izkušnje odnosa z Bogom, temveč predstavlja resničnost srečanja z Besedo, tudi če je jezikovni izraz zgolj analogija tega primarnega srečanja, ki nas presega, a je hkrati tudi del nas. Predstavili smo osnovne poteze različnih metod in pristopov, ki so se izoblikovali v preteklih stoletjih. Vsaka teh metod nosi pečat zgodovinskega razvoja človeške misli. Tako tudi metode, ki se ustavljajo ob zgodovinskih dejstvih ali pri zgodovinskih virih nastajanja besedil in njihovega predajanja kasnejšim rodovom, ne predstavljajo zadnjega momenta razumevanja besedil, saj ne moremo izkusiti pretekle izkušnje. Vstopanje v svet izvorne-ga jezika in kulture (izvorne izkušnje) ter razumevanje in odmevanje te iz-kušnje v različnih časovnih obdobjih ustvarjajo povezavo horizontov, kar potrjuje resničnost aktualne izkušnje in vstopanje v odnos z Besedo. Tako interpretacija ni zgolj filološka analiza ali eksistencialna hermenevtika, temveč odkrivanje duhovno-miselnega okvira, v katerem je delo nastalo, in še več, končna interpretacija teži k veri Cerkve, ki v preroškem jeziku izpoveduje navzočnost Boga v danem trenutku. (Grech 1986, 40–57) Za pravo umevanje Svetega pisma je ključna vera v učlovečenje Božjega Sina, saj razodeva temeljno resnico, da Bog želi spregovoriti človeku preko človeške zgodovine. Kot pravi Pierre Gibert, sta za dosego pravega in resničnega umevanja Svetega pisma potrebna ravno učlovečenje in vera v učlovečenje kot pravi vodili, ki ne glede na metode, uporabljene skozi zgodovino, vodita bralca k temu cilju. (Gibert 1995, 238) 338 Matjaž Celarc kratica BR Koncilski odloki 1995 (Dogmatična konstitucija o Božjem razodetju Dei Verbum) seznam referenc v Aletti, Jean-Noël, Maurice Gilbert, Jean-Louis Ska in Sylvie de Vulpillières . viro 2006. Lessico ragionato dell'esegesi biblica: Le parole, gli approcci, gli autori. Brescia: pisnih Queriniana. Alter, Robert . 1981. The Art of Biblical Narrative. New York: Basic Books. ščanskih Bartholomew, Craig G. 2015. Introducing Biblical Hermeneutics: A Comprehensive a Framework for Hearing God in Scripture. Grand Rapids, MI: Baker Academic. zgodnjekr in Ratzinger, Joseph . 1989. Schriftauslegung im Widerstreit. Quaestiones disputatae vskih eToDoLoGij 117. Freiburg: Herder. : M , judo Berlin, Adele . 1982. Characterization in biblical narrative: David's wives. Journal for avjeGL the Study of the Old Testament 23: 69–85. opisemskih To po Bovati, Pietro . 1986. Ristabilire la giustizia. Procedure, vocabolario, orientamenti. AB es svet Š 110. Roma: Pontificio Istituto Biblico. – – – . 2008. Così parla il Signore: Studi sul profetismo biblico. Collana biblica. Bologna: ovanje Edizioni Dehoniane. razisk in Bovati, Pietro, in Pasquale Basta . 2012. Ci ha parlato per mezzo dei profeti: anje Ermeneutica biblica. Lectio 4. Cinisello Balsamo: San Paolo. vajna Fitzmyer, Joseph A. 1994. Scripture, the Soul of Theology. New York: Paulist Press. Gibert, Pierre . 1995. Petite histoire de l'exégèse biblique. Lire la Bible 94. Paris: Edition du Cerf. Grech, Prosper . 1986. Ermeneutica e teologia biblica. Studi e ricerche bibliche. Roma: Borla. Greimas, Algirdas J. 1966. Sémantique structurale: Recherche de méthode. Langue et langage. Paris: Librairie Larousse. Kennedy, George A. 1984. New Testament Interpretation Through Rhetorical Criticism. Chapel Hill: University of North Carolina Press. Koncilski odloki . 1995. Ljubljana: Družina. Marguerat, Daniel, in Yvan Bourquin . 2001. Per leggere i racconti biblici: La Bibbia si racconta. Iniziazione all'analisi narrativa. Roma: Borla. Matjaž, Maksimilijan . 2017. Eksegeza evangelijev: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (Mr 8,29). 2. izd. Priročniki TEOF 25. Ljubljana: Teološka fakulteta. 339 ZAKLJUČEK Neusner, Jacob . 2005. Questions and Answers: Intellectual Foundations of Judaism. Massachusetts: Hendrickson Publishers. Nielsen, Kirsten . 1978. Yahweh as Prosecutor and Judge: An Investigation of the Prophetic Lawsuit (Rib-Pattern). JSOT 9. Sheffield: University of Sheffield. Osborne, Grant R. 2006. The Hermeneutical Spiral: A Comprehensive Introduction to Biblical Interpretation. 2. izd. Downers Grove, IL: InterVarsity Press. Papeška biblična komisija . 2000. Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi. CD 87. Ljubljana: Družina. Prince, Gerald . 2003. A Dictionary of Narratology. Lincoln: University of Nebraska Press. Propp, Vladimir . 2005. Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis. Schnelle, Udo . 2005. Einführung in die neutestamentliche Exegese. 6. izd. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht. Schökel, Luis A., in José L. Sicre Diaz . 1984. I Profeti: Traduzione e commento di L. Alonso Schökel e J. L. Sicre Diaz. Commenti biblici. Roma: Borla. Sicre Diaz, José L. 1995. Profetismo in Israele: Il profeta, i profeti, il messaggio. Roma: Borla. Simian-Yofre, Horacio . 1995. Diacronia: I metodi storico-critici; Acronia: I metodi strutturalisti; Anacronia e sincronia: ermeneutica e pragmatica. V: Horacio Simian-Yofre, Guido Innocenzo Gargano, Stephen Pisano in Jean-Louis Ska, ur. Metodologia dell'Antico Testamento, 79–119; 121–137; 171–172. Bologna: Edizioni Dehoniane Bologna. Stres, Anton . 2018. Leksikon filozofije. Celje: Celjska Mohorjeva družba. Uvod v Peteroknjižje . 2024. V: Sveto pismo: Stara in Nova zaveza, jeruzalemska izdaja, 41–52. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca; Družina. 340 Monografija prinaša resnično obsežno in temeljito raziskavo, ki pomeni novo raven v predstavitvi teh virov in njihovih zakonitosti slovenskim bralcem ter bo generacijam prihodnjih študentov močno olajšala prve korake pri delu z njimi. Zasnovana je na interdisciplinarnem pristopu, skupina avtorjev, ki se ponaša s širokim strokovnim zaledjem, ponuja izčrpen pregled različnih teorij in vidikov, hkrati pa z jasnim slogom pisanja omogoča razumevanje tudi začetnikom. — David Movrin Knjiga Navajanje in raziskovanje svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisnih virov predstavlja korisno i praktično pomagalo za biblijska i time povezana istraživanja. Zbog svoje praktičnosti i dosljednosti sigurno je jedinstveno djelo koje će omogućiti biblijskim, ali i drugim znanstvenicima, konkretna i izvanredna monografija za svakodnevnu upotrebu. Ovom monografijom obuhvaćeni su na jednome mjestu svi potrebni znanstveno-istraživački modeli i načini za biblijska istraživanja. — Anđelo Maly ZK 88 z N na a n v s aj tve a n N a je mo n iN og razisk rafija ovaNje sMaria Carmela PveTopise Mskih almisano, Samo Skralo , jUD ovskih iN zGoDNvnik, Miran Špelič, Aljaž Kjekr ŠČaNskih pis Nih virorajnc v Document Outline ZNANSTVENI RECENZIJI AVTORJI IN AVTORICE UVOD 1 PRVO POGLAVJE: NAVAJANJE SVETEGA PISMA 1.1 Navajanje Svetega pisma 1.1.1 Okrajšave svetopisemskih knjig 1.1.2 Okrajšave svetopisemskih knjig po abecednem redu 1.2 Navajanje svetopisemskih besedil 1.2.1 Navajanje svetopisemskih besedil slovenskih prevodov 1.2.2 Navajanje svetopisemskih besedil nekaterih tujih prevodov 1.2.3 Navajanje slovenskih izdaj Svetega pisma 1.2.4 Navajanje prvotnih virov svetopisemskega besedila 1.2.4.1 Hebrejska Stara zaveza 1.2.4.2 Grška Stara zaveza 1.2.4.3 Grška Nova zaveza 1.2.4.4 Latinski prevodi Svetega pisma 1.2.5 Nekateri drugi prevodi 1.3 Pripomočki za raziskovanje Svetega pisma 1.3.1 Konkordance 1.3.2 Statistika 1.3.3 Sinopse 1.3.4 Slovarji (za hebrejščino, aramejščino in sirščino) 1.3.5 Slovarji (za grščino) 1.3.6 Slovnice (za hebrejščino, aramejščino in grščino) 1.3.7 Leksikoni in enciklopedije 1.3.8 Biblična geografija in arheologija 1.3.9 Stari Bližnji vzhod 1.3.10 Elektronski pripomočki in spletne strani 2 DRUGO POGLAVJE: NAVAJANJE MRTVOMORSKIH ROKOPISOV, RABINSKIH BESEDIL IN APOKRIFOV 2.1 Navajanje mrtvomorskih rokopisov 2.1.1 Seznam okrajšav mrtvomorskih rokopisov 2.1.2 Navajanje mrtvomorskih rokopisov 2.1.3 Pripomočki za raziskovanje mrtvomorskih rokopisov 2.1.3.1 Seznami mrtvomorskih rokopisov in vstopna referenčna dela 2.1.3.2 Konkordance 2.1.3.3 Zbirke, serije 2.1.3.4 Sinteze in tematski pregledi 2.1.3.5 Elektronski pripomočki in spletne strani 2.1.3.6 Slovenska dela 2.2 Navajanje rabinskih besedil 2.2.1 Seznam okrajšav rabinskih besedil 2.2.2 Navajanje rabinskih besedil 2.2.3 Pripomočki za raziskovanje rabinskih besedil 2.2.3.1 Uvodna dela v študij rabinske literature 2.2.3.2 Mišna 2.2.3.3 Tosefta 2.2.3.4 Jeruzalemski Talmud 2.2.3.5 Babilonski Talmud 2.2.3.6 Midraši 2.2.3.7 Spletne strani 2.3 Navajanje apokrifov 2.3.1 Navajanje starozaveznih apokrifov 2.3.1.1 Terminologija 2.3.1.2 Seznam okrajšav starozaveznih apokrifov 2.3.1.3 Navajanje starozaveznih apokrifov 2.3.1.4 Pripomočki za raziskovanje starozaveznih apokrifov 2.3.1.4.1 Viri 2.3.1.4.2 Uvodna dela 2.3.1.4.3 Prevodi s kratkimi opisi 2.3.1.4.4 Slovenski prevodi 2.3.2 Navajanje novozaveznih apokrifov 2.3.2.1 Terminologija 2.3.2.2 Seznam okrajšav novozaveznih apokrifov 2.3.2.3 Navajanje novozaveznih apokrifov 2.3.2.4 Pripomočki za raziskovanje novozaveznih apokrifov 2.3.2.4.1 Izdaje apokrifov 2.3.2.4.2 Prevodi apokrifov v moderne jezike 2.3.2.4.3 Prevodi in študije v slovenščini 2.3.2.4.4 Uvodi v apokrifno literaturo 2.3.2.4.5 Zbirke 2.3.2.4.6 Spletne strani 3 TRETJE POGLAVJE: NAVAJANJE IN RAZISKOVANJE ZGODNJEKRŠČANSKIH/PATRISTIČNIH VIROV 3.1 Metodološki uvod 3.1.1 Zgodovinski pregled vede 3.1.2 Sodobni trendi raziskovanja 3.1.3 Pomožne vede 3.1.3.1 Historiografija 3.1.3.2 Filologija 3.1.4 Pristopi in metode v patrističnem raziskovanju 3.1.4.1 Pristopi 3.1.4.2 Metoda 3.1.4.3 Metodološke nevarnosti 3.1.4.4 Naloge patrološkega raziskovanja 3.2 Seznam okrajšav zgodnjekrščanskih virov 3.2.1 Grška besedila 3.2.2 Latinska besedila 3.3 Navajanje zgodnjekrščanskih virov 3.3.1 Navajanje latinskih zgodnjekrščanskih virov 3.3.2 Navajanje grških in bizantinskih zgodnjekrščanskih virov 3.4 Pripomočki za raziskovanje zgodnjekrščanskih virov 3.4.1 Slovarji, leksikoni in enciklopedije 3.4.2 Pregledi zgodovine zgodnjekrščanske literature 3.4.3 Zbirke primarnih izdaj besedil 3.4.4 Zbirke prevodov besedil 3.4.5 Referenčna dela 3.4.6 Strokovne revije in monografske serije 3.4.7 Elektronski pripomočki in spletne strani 4 ČETRTO POGLAVJE: TEMELJNA NAČELA TRANSLITERACIJE 4.1 Svetopisemska hebrejščina 4.1.1 Akademski sistem transliteracije (Lambdin) 4.1.2 Strokovni sistem transliteracije (Society of Biblical Literature) 4.2 Stara grščina 4.2.1 Akademski sistem transliteracije (Society of Biblical Literature) 4.2.2 Strokovni sistem transliteracije 4.3 Arabščina 4.3.1 Akademski sistem transliteracije (Brill) 4.3.2 Navajanje Korana 4.4 Sirščina 4.5 Koptščina 5 PETO POGLAVJE: LITERARNE ZVRSTI IN RETORIČNE OBLIKE V SVETEM PISMU 5.1 Uvod 5.2 Pomembnejše objave o literarnih in retoričnih oblikah v Svetem pismu 5.2.1 Objave v tujih jezikih 5.2.2 Objave v slovenščini 5.3 Slovar literarnih zvrsti in retoričnih oblik v Svetem pismu 5.4 Priporočena literatura z opisom del 6 ŠESTO POGLAVJE: METODOLOGIJA 6.1 Eksegetske metode 6.1.1 Diahrono raziskovanje: zgodovinsko‑kritične metode 6.1.1.1 Tekstna kritika (Textskritik) 6.1.1.2 Literarna kritika (Literarkritik) 6.1.1.3 Redakcijska kritika (Redaktionskritik) 6.1.1.4 Kritika prenosa besedila (Überlieferungskritik) in kritika virov (Quellenkritik) 6.1.1.5 Kritika literarnih oblik (Formkritik) 6.1.1.6 Kritika literarnih vrst (Gattungskritik) 6.1.1.7 Kritika tradicij (Traditionskritik) 6.2 Sinhrono raziskovanje: literarnokritične metode 6.2.1 Strukturalistične metode: semiotska analiza 6.2.2 Pripovedna analiza 6.2.3 Retorična analiza 6.3 Različni pristopi k branju 6.3.1 Pristopi, ki temeljijo na izročilu 6.3.2 Pristopi s pomočjo znanosti o človeku 6.3.3 Ideološki pristopi 6.4 Hermenevtika 6.4.1 Svetopisemska eksegeza v Cerkvi 6.4.2 Razvoj sodobne hermenevtične teorije 6.4.3 Hermenevtika in pomeni Svetega pisma 6.5 Zaključek