Gospodarski	List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
*haja 10. in 25.	Velja za pol leta
vsakega meseca.	^	^	'	1 goldinar a. v,
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. V Gorici dne lO. julija ISTO. LIST 13.
SEnpopadeli « 1. 0 gnoju. — 2. Pogojzdovanje Krasa. (Dalje). — 5. Izgoja hrastopreik. (Antherea Vama MaT).
O gnoju.
Podlaga vspešnega kmetovanja je umno gnojenje in zdi se mi primerno o lem velevažnem predmetu obširno govoriti.
Beseda gnojenje naznani vse opravila, s kterimi zemlji damo podporo, da ji pornankljivo moč nadomestimo in jo stem zboljšamo. Gnoj ima namen ztoriti zemljo rodovitno in po raznih okolščinah po-vekšati njeno rodovitnost. Gnoj je ali organičen ali neorganičen. Nekdaj so mislili, da rastline le iz organičnih snov jemljejo potrebni živež in menili so, da je sparstenina za rastlinsko življenje neobhodno potrebna. Ali-novejše preiskave so pokazale, da ni to pravo, ker zemlja tudi brz sparstenine zamore rastline dostojno rediti.
Ko gnojimo zemljo moremo paziti da ji take obstojne dele do* peljemo, ktere so ji poprejšne rastline izpile: To so: kali (pepelik) na-tron, magnesia, fosfornakislina, kremenasta in žveplana kislina, i. t. d. Vse rastline potrebujejo te snove, ene več od teh, nektere zopet več od unih.
Gnojiti s])loh pomeni, rastlini živeža dopeljati in gnoj je vse tisto, ki obstoji iz vsili ali saj nekterih za rastlinsko življenje služivnih prvin, ki so sposobne, sprehajati v rastline, sploh vse, kar pripomore, množino rastlinske tvarine povekšati. Naprava gnoja je tedaj nabiranje in prevaževanje vsili kot gnoj sposobnih tvarin v slan, kakoršen je sposoben da jih rastlina more sprejemati in povžiti.
— 98 —
Nravno gnojenje zaznamnuje vso hrano, ki je brez človeškega djanja rastlinam došla, tu spadajo vsi gazi, ki dospejo iz zraka v perje dalje v zemljo i. t. d.
Dovaževanje gnojivmh tvarin iz zraka je torej atmosferično gnojenje.
Umretno gnonjenje pomeni vso hrano, ktero sprejmejo rastline po našem prizadevanji; sploh spadajo tu vse opravila, s kterimi se pospešuje rodovitnost zemlje. Z besedo gnojenje, torej bomo zaznamovali vedno le tisto, kar zamoremo sami storiti, nasprotno nravnemu gnojenji.
Gnojenje imenujemo popolnoma, ako rastlini vso ji potrebno hrano dopeljemo ncpopolnoma pa, ako rastlini le nekoliko, nikakor ne dostojno množino brane pridobimo.
Glavno gnojenje je tisto, ki rastlini vse pogoje njenega razvilka da. Po razni množini napeljanega gnoja imenujemo gnojenje močno, srednje ali slabo. Ako napeljemo na njivo toliko gnoja, da ostane za več let, govorimo v prvem letu o mladem gnoju, potlej pa o starem gnoju, to je o stari gnojivni moči.
Mnogokrat se tudi ponavlja gnojenje in to imenujemo pomo-čno gnojenje; ako pa med rastjo gnojimo rastlinam, kar je kaj vspe-šno. pr. polivanje z gnojinico, z skretnico i. t. imenujemo tako delo> polivanje.
Po vsib teh navedenih razlogih nastane vprašanje, kaj da je namen in naloga gnojenja. Splošni namen gnojenja je pomnoženje rastlinske tvarine do liste meje in množine, ktero se le zamore doseči; posebni namen pa je doseči to z naj manšimi stroški.
Gotovo bo umen kmetovavec pazil na naravno gnojenje, on bo s pripomočjo pripravnih posredstev njemu se brezplačno ponudajoči izvirek gnojivnih snov iskal in si v svojo korist prisvojil. Kaj živa je menjava-med piijem in korenino rastline, in že to nam kaže, kako imamo ravnali s zemljo in kako imamo podpirati v zemlji nazoče kemične pre-membe. To dosežemo po mehanični to je z obdelovanjem zemlje, in po kemični poli; oba ta dva načina moreta se eden druzega podpirati, Ako ima mehanično obdelovanje namen, naravno gnojenje pospeševati, rastlinski korenini tako rekoč odpreti pot do v zemlji se nahajajoče hrane, ki po razzebenji in razpadu poslane razkrojena, torej povek-
— 99 —
sati množino v zemlji nazočih za prestop v rastlinsko bitstvo sposobnih snov, ima umetno gnojenje gotovo nalogo, obraniti njivo enaki rodovitnosti, in vse pomankljive obstojne dele, klero so rastline iz zemlje povžile, zopet v zemlji nadomestili. Večina kot gnoj služivnib snov je ne le brana rastlinam, ampak ima tudi lastnost, da pripomore k razpadu zemljskih obstojnih delov, torej da posreduje poviša množino vse za prestop sposobno brane. Gnojenje ima torej nalogo, povišat, ali saj vzdrževati zemlijsko rodovitnost.— (dalje prih')
L*oo j zdovari j e K.r*asa.
(Dalje).
Ze v zadnjem Gospodarskem listu smo omenili marljvost nekte-rih kraških prebivalcev, posebno kar tiče pogojzdevanjo po pustih strmih in škalovitih zemljiščih. V današnjem listu izrekamo čast še ncklerim okrajinam in soseskam kraškim, ki se nepremehoma trudijo zadostiti lej nalogi.
V okrajni Volski se je to delo jako pospešilo, ravno tako tudi v soseski Kastvi, kjer se je vsnovila sevna šola, tako tudi v Klani zraven sevne šole za gojzdno drevje tudi šolski vrt, kterega ondotni marljivi učitelj prav skrebno ureduje. O privatnem napredovanji omenimo pogojzdovanje gosp. Karola Polley-a v Sežani, kojega posestvo je v Merčah, dalje gospoda Gerhard-a Petris-a.
Imeli smo lansko jesen priložnost to setev bolj natanjko opazovati in tem bolj občudovali, ker do sedaj še ni bilo o tem nič sluha na Krasu. Videli smo prostor, na kojem ni raslo nič, zdaj lepo poraženega z mladimi drevesci, kojih korenine so prirasle celo skozi špranje skal; bila so namreč presajena iz bližnje sevne šole, zraven smo raz-videli, da sc zdaj same ob sebe množijo, ker videli smo na prostoru na kterem je bilo vsajenih 10.000 (drevesec) zdaj čez 30.000. prav lepo izraščenih dreves.
Kakor so pa nektere okrajne in soseske, ktere marljivo delajo, da bi se goli Kras zopet spravil v ono stanje, kakoršen je nekdaj bil, namreč da bi se napravili lepi gojzdi, kleri dajo kmetovalcu veliko dobičkov, ravno tako so pa zopet druge okrajne in soseske, kojim tega
— 100
ni mar in še celo nasprotno ravnajo. Oni namreč neprevidno pokose kjer koli li vidijo kake bilke trave zraven tudi drevesca, za ktera, je vlada in oskrbništvo potratila veliko časa in denarja.
To nam očitno kaže, kako lahko in v malo urah se vniči to za kar se je moglo dolgo truditi in potrositi veliko denarja. Pred šest-ml leti je bilo v Nabrežinski soseski 6-7 oralov zemljišča, na kojem ni bilo videti druzega, nego kamnje. Da bi poskusili, ali bi se na takem zemljišču kaj ozelenilo, pusti ondotni oskrbnik kamnje nekoliko potrebiti, zemljišče globoko prekopati in vsejali jesenskega in hrastovega semena.
K tem se je presadilo iz bližnje sevne šole tudi nekaj dreve-sic Kmalo je jelo kaliti seme v rodovitni sprsteninski zemlji; z semenom vred pa je začela rasti tudi trava, očitni dokaz, da tudi na nar pustejših zemljišča h rastline dobro hasnejo. Ko so ondotne soseske videle, da sa naredi iz tega zemljišča lahko rodovitno polje ali travnici, zahtevale so od ondotnega gojzdnega oskrbnika, da jim dovoli potrebiti korenine divjih dreves.
Oskrbnik jim dovoli in jim priporoča, ravnati previdno, da ne bodo poškodovati tudi korenine novih drevesic. Tega ondotne soseske niso storile’ ampak truma ljudi se zagodi na tisto zemljišče, seka ne-usmljeno ne glede na nežne korenince novih drevesic in pokonča v malih urah vse tako, daje bilo zemljišče za več let v pogojzdovanji zadržano.
Iz tega je jasno, da ko bi bilo tacih okrajm in sosesk veliko ne bilo upati izvršiti lepe naloge, ki nam po dovršenji obeta veliko koristi in dobičkov.
Da bi prazne, puste prostore olepšali, zasadili so 1869. leta 75.000 iglatih, H1000 listnih, 8500 jabelčnh divjakov in 100 mur-bnih drevesic. Zraven so nakupili še 45.000 iglatih 8000 listnih, 8000 jabelčnih in 1000 murbnih dreves. Ravnateljstvo gluho nemov iz Gorice je podarilo 1250 listnih drevesic; 30.500 iglatih 1800 listnih dreves vzeli so iz občinske drevne šole.
Nasajenje na prostem je bilo pretečeno leto jako vgodno, sko* ro vsako drevesce, ktero je bilo o pravem času vsajeno se je prijelo. Prav iz zverstno rastejo tista kojih jame šobile skopane z železnim štan-gam, in okoli kterih jam važe niso preveč raztrgali; postavim v st.
— 101 —
Danielu in okrog Divače. Na zadnjem omenjenim kraji so pognale pretečeno pomlad 3-4 palce dolge mladike.
Posebno dobro hasnejo v gorkejih kraških krajih akacije, in zato se jih bo nasadilo prihodno leto prav veliko.
Končaje je tudi vsakteremu, ki želi, da bi se pogojzdil goli Kras, znamenito vediti prevdarek za prihodnje leto.
Za pogojzdovanje Krasa je zdaj samo 252 občin zemljišča pa je 516.737 oralov ali 51-6 štirjaških milj; za pogojzdovanje stane zemljišča 131.702 oralov ali 131 štirjaških milj Glede pa prostora kijih imajo, da pasejo drobnico po njih, je vendar vsakej občini mogoče, vsako leto zaporedoma 3 orale zemljišča pogojzditi; na ta način se bo toraj od vsih občin pogojzdilo 756 oralov vsako leto.
Za posojenje od treh oralov zemljišča potrevalo se bo 40.000 gojzdnih drevisic, za 756 oralov toraj, ker jih navadno nekoliko vsah-ne, nekoliko jih pa pokončajo zajci, treba bo za vsako leto okoli 3 milijone drevesic. Vprašal bo marskateri, od kod pa bodo dobili toliko število? Mi odgovorimo takim, ki nad tem dvomijo, da jih bo se dobilo z drevesnih šol iz gore Sermin in iz Rodik-a.
In ker bi znalo še zmanjkovati drevesic, osnovala se bo prihodnjo pomlad tudi sevna in drevna šola v Gorici, v kterej se bodo tudi ob onem podučevali učenci Goriške kmetijske šole Od teh šol bodo toraj brez plačno dobivale občine potrebne drevesca.
Odločilo se je za dovršenje te naloge 50 let; in da bi se z nar boljišim vspehorn izvršila, naj se občine in soseske marljivo vjjemajo z vlado.—
Izgoja hrastoprejlt.
(Antherea Yama - Mai)	1
(p prof. Frideriku Haberlandtu)
(Dalje)
do pervega levenja potrebujejo toploto do 52-5 °R „	2'	„	„	„	144-5°R
„	3	„	„	„	244-5 °R
4	„	„	„	359-0 °R
Do zapredenja	548-7 °R
102 -
Sledi naj zdaj bolj natanjčni popis gosenčic v 5 razvijalnih, dobah in končaje dostavimo kratki nasnutek in njih notranjo anatomi eno sostavo.
Popis goseneic pred 1. levenjcm.
Goseneice so zvite na 12 kolec, imajo o pare persnih 4 pare trebušnih nog in 2 oerlenki. Posamezni telesni kolči imajo bradoviča-ste kopičaste štrline, ktere vežejo 6 podolgastih rajd; na koncu navadno petero ernorujavkastih čutilnic, ki so na temeljnu zbližene, od zgo-rej pa oddaljene. Drugi in 5. kolec ima mesto navadnih 6, 8 bradovic.
Pred tretjim samo 5, pred zadnjim 4 bradovicc.
Na zadnjem kolcu imajo trivoglatne jezičke, sredi s trivoglato črno krpo, na konci 2 šetinasti bradovičici. Zadnji 2 čerlenki imajo na straneh črne 3 voglate kerpe Glavni ščit je svitlo rudečkasto rujav, glavna barva pa je rumenkasto zelena. Konci bradovič so rumenkasti.
Stranske bradovice na treh spodnjih kolcih so belkasto poše-tinene; dve srednji na tretjem udeu so večje in na konci črne; ravno
tako tudi na obeh straneh spodnja tretja vrsta črno priostrena.
v
Gudna zastran velikosti in črnega pobarvanja je tudi srednja zgornja bradovica na pred tretjim kolcu, na kterem nahajamo samo 5 bradovic. Po dolgem vidimo z zarezah med bradovicami temne in zelerne črte; od zgorej na prvem kolcu nahajamo križasto krpo, ravno tolika široka in enako pobarvana kakor ščit. Prsne noge so rujavkastc svetle, kcgljaste s prav ostrimi krempeljci, ki so z belkastim ščetinami obrašene.
Spremembe po prvem levenji.
Pobarvanje gosenčic postane po prvem levenji svitlo zelenkasto,
4 srednje bradovice so rumenkaste, dve stranske pa so modrovišnjeve.
v
Število šetin, ki jih nahajamo na. vsakej bradovici je spredaj večje (3—8), zadaj pa, kakor tudi na strani navadno le (4—3). Na zgornej strani postanejo šetine po 1. levenji belkaste; po 2. pa čislo črne. ' Dve srednji bradovici na drugi in tretji zarezi so večje, kakor druge, sploh so pa 3 predzadnje zareze debeleje, tako, da je sprednji del gosenčice bolj nakopičen. Zahlopa je na straneh višnjevkasta, in ta višnjevkasta črta šeze tudi čez bradovice, ki so na odrezanih zahlop-nik konceh.
103 -
Sprememba goseneic po 2 levenji.
Kar tukaj pobarvanje tiee, omenimo le to, da poslane zgornja polovica gosenčice svitlozelena, spodnja pa temna travnatozelena. Obe polovici meji rumenkasta črta, ki se stika od zgoraj z 2. bradoviča-sto radjo. Tretja bradovičasta vrsta je modra, bolj živahna in s krajšo dlako obrašeena nego druge. Glava je bolj svitla, zelenkasta, obrobljena z rudeeorujavkastim krajnikom. Prsne noge postale so svitloru-jave, trebušne zelenorumene, zadnje so pa rujavkasto orobljene.
Hladnice (Luflldcber), ki |ih je na obeh straneh telesca 9, leže med drugo in tretjo bradovičasto vrsto, so rumenorujavo, ali rume-norudeče poglajene. Po drugim levenji so telesca gosenčic prav redko poraščena, in videli je, kakor da bi bila potresena z moko, s. je obdana so z ležnatim telesci ki so, ako jih s poviševalcem (Mikroskop) opazujemo, podobna hruškam sloneče na prav tankih stebričkih.
Prememba gosenčic po 3 levenji.
Po 3. levenji se zmanjšujejo bradovice, nasprotno pa otekajo in se zdebeljujejo telesni krožci; bradovice so postale gerbaste, jako zabuhle na 2. in 5, vratnici, dalje tudi zgoraj na sredi na tretje zadnjem telesnim okrožji. Vrh hladnic, ktero so kakor pred tretjim levenjem pobarvane, nahajamo na obeh stranskih polovicah rumeno, podolgasto črto, ki loči zgornjo stran z ozkim višnjevim krajnikom. Spodnji stranski del je bolj temen, nego svetlozeleni hrbet, stranska
črta nazaj zdaljšena robi zadnje široko hlopo.
v
Crlenke so spredaj zelene, zadaj rujavkasto višnjeve. Prsne noge so postale rumenorudeče, trebušne so vmazane višnjevo zarobljene. Posebno čudno je, da nahajamo po 3. levenji na obeh straneh 5 — 6 ali celo 5—8 telesnih zares tam, kjer so so bile bradovice nad hlačnicam, zdaj pa vidimo tam svetlo bliščečo srebrnkasto krpo.
Glavo imajo zelene, rumenorudeče in rumenovišnjevo zarobljene. Setine imajo večidel rumene, vendar so med temi pomešane tudi temne rujave in črne.
Popis popolnoma doraslih, k zapredenji godnih gosenčic.
Dorasle gosenčice imajo redke šeline, njih bradovice so skoro popolnoma zginile, le dve srednji grbi od zgornje strani, na 2. in 3. zarezi se še malo poznate; Davno tako tudi zgornja srednja kegeljča-
— 104. —
sta otekljina na o. zadnejm okrožci. Srebrnkaste krpe obeh strani, ki jik nahajamo na vsakej strani 3—3 so zdaj bolj vidne; hladnice, so vmazano rumene, tanke, orobljene temnovišnjevo. Podolgasta rumena orta, ki se zdaj kakor poprej vidi je na zgornja srednja kegeljčasta orobljena. Zelena barva zgornje strani je pomešana z belo, zareze med okrožci so pri odraslih gosencah ki so	dolge in 7—8//y širo-
ke zeleno belkaste. Spodnje stransko površije gosenčic je temnozeleno. Glava je zelena organi za jesti (žreti) so rujavkasti, ravno tako so tudi noge sville rujavorudeče. Trebušne noge imajo poleg tega še na stranskih mesnatih podplatih 2 vrsti prav ostrih rujavkastih krempljev ki jih je na zunanji vrsti okoli 40, na vnanji pa 50 vkljačenih.
Zdaj hočemo ob kratkem raztelesvanje (Anatomijo) hrastoprejk bolj natanjko popisati in zraven omeniti, da se imamo za ta donesek zahvaliti pridružencu c. k. sviloprejskega poskusijališča Dr. Verson-u, ki je po leti 1869. leta, ki je ta predmet tako natanjko preiskoval, kakor dozdaj še nobeden drugi.
Uaztclesovanje hrastoprejk (Anatomija).
Ce razporjemo hrastoprejkni gosenčiči hrbtno kožo v prav tanko razvesani kromovi kislini in če jo pribijemo s kratkim iglam na borkovo skorjo, tak bomo naj prvo zapazili svitlo srebrnobliščeco delitev, ki vso druge mrčesone organe zavije.
To plošnjavno razpenjanje nam kaže, enakomočno nateztjivost, ki je gosta in se razteka v prejci všlrionih povezkih; posamezne načrtne mladičice (ždice) peljejo naprej in se potem obrnejo v enakomerni, toda ravno nasprotnej vrsti.
Ako nam je po previdnem ravnanji hasniio, odreti stransko kožo, tak bodemo šli do močnejih mrenenih bolj zraslih plošnjahh delov telesca, ki so, čem bolj gremo globoko, tem debeleji so, in le prav globoko se stanjšujejo in ako tudi te prevežemo in odpremo, bodemo dobili pravi pregled notranjih organov, ki so zdaj v odperti telesni globočni (jami). Notranji organi hrastoprejk so toraj zaprti v dvojnih skrivajnicah, kterih notranje lušine so sestavljene iz tolstih; zunanja pa iz živahnih gosto nakopičenih žilic.
(Dalje prihodnjič.^
Zal. c. k. kmet. družba. — Odgovorni vrednik Kr. Povše, — Tiskar Seitz v Gorici