Pottntna plaSana ▼ petstMi Leto LXXn.. šL 66 Ljubljana, torek 21 1959 Cena Din i.— Iznaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst & Din 3, večji inseratl petit VTsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31 23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Velika srednjeevropska debata v Londonu Seja vlade — Izjave Chamberlaina v poslanski in Halifaxa v lordski zbornici — So glasujoča mnenja lordov London, 21. marca. Včeraj opoldne je imela angleška vlada dveurno sejo, ki je bila izključno posvečena položaju v srednji Evropi. O poteku seje so bili sproti obveščeni voditelji parlamentarne opozicije. Angleški poslanec v Berlinu Henderson je na seji poročal, kako je prišlo do okupacije Češke in Moravske. Zunanji minister Halif ax je imel tekom ar.eva celo vrsto posvetovanj s poslaniki velesil. Dvakrat je bil pri njem tudi rumun-ski poslanik. Angleški listi nadaljujejo propagando za uvedbo splošne vojaške obveznosti. Njeno potrebo so poudarjali tudi govorniki na seji lordske zbornice. Proti večeru sta se sestali k sejam obe angleški zbornici, poslanska in lordska. V obeh zbornicah je podala vlada važne izjave o mednarodnem položaju, v lordski zbornici po zunanjem ministru Halifaxu, v poslanski zbornici Da po ministrskem pred sedniku Chamberlainu. Halifax pred lordi Zunanji minister lord Halifax je v svojem govoru najprej orisal razvoj odnoša-jev med Češko in Nemčijo. Med drugim je rekel: Glede trditve, da so Ceni kruto postopali z nemško manjšino, je Halifax dejal, da je nemško časopisje kakor "reteklo leto nadaljevalo s kampanjo ter stalno pisalo o krutem postopanju proti nemškim državljanom od strani Cehov. Pr. monakovskem sporazumu so Nemci še dalie ostali na Češkoslovaškem, da bi lahko služili še nadaljnji nemški propagandi. Težko se je izogniti zakliučku, da večina incidentov, ki so se odigrali pred vkorakanjem nemških čet, ni bila namenoma izzvana in določena vnaprej Da se ne bi pregrešil proti češki vladi, moram pristaviti, da so češke oblasti o priliki vseh teh provokacij postopale zelo oprezno. Mislim, 1e nadalieval Haiifax, da ni treba mnogo govoriti o tem. kako je češki predsednik »prostovoljno« pristal na pod-jarmljenje češkega naroda. Z ozirom na okolnosti, pod katerimie ie lr, Hacha odšel v Berlin, in upoštevajoč dejstvo, da je bila Češkoslovaška deloma že zasedena, je oči-vidno, da so njeni zastopniki imeli malo upanja da bi se njihova pogajanja uspešno končala Mnogo bolj verjetno je, da je bil Cehom stavljen ultimat in da so zaradi grožnje s silo in da bi rešili svoj narod pred raznimi strahotami, nrislali na kapitulacijo Težko je verjeti, da bi nemška vlada mogla imeti za svcie zadnje posto-pante kakršnakoli opravičila, ki bi jih bilo mogoče sprejeti Po mojem mnenju bi mnogo rajše videl, da je Nemčija namesto raznih komunikejev in pojasnil, izdanih o zadniih dogodkih, naglasila, da le pri teh dogodkih predhodno vlogo igraia njena su-pe^orna sila. kakor je v "esnici tudi bilo Govoreč dalje o odpoklicu angleškega veleposlanika iz Berlina in o protestu, ki ga je angleška vlada vložila pri nemški vladi, je lord Halifax izvajal med drugim: »Mislim, da ima danes nemška vlada popolnoma jasno sliko o sedanjem zadržanju angleške vlade. Kljub temu, da se ničesar posebno ne nadejam glede posledic tega zadržanja, sem smatral in sicer s polno pravico, da morajo biti naši protesti sestavljeni.< Do monakovskega sporazuma se ie moglo smatrati, da je bil Kitler vedno zvest svojim načelom. Ta načela je zdaj opustil. Svet ne bc pozabil, da se je Hitler lani. meseca septembra skliceval na načelo samoodločbe narodov. Zdaj ie sam prišel v očividno nasorotje s tem načelom Nai bi se bilo karkoli zgodilo z onimi četrt milijona Nemcev na Češkoslovaškem, ne morem veneti, da se to vprašanje ne bi moglo rešiti drugače kakor pa s nodiarmljenjem osmih miliionov Cehov. Leta so potekala drugo za drugim, je nadaljeval Halifax. in angleški narod je stalno želel živeti v prijateljskih odnošajih z nemškim narodom. Naš narod nikdar ni zanikal, da so bile z versajsko pogodbo storjene nekatere napake, ki jih je treba popraviti. Zadnja leta je kazalo, da bi bil dosežen sporazum, a nemška vlada je začela Izvajati poteze, ki so ta sporazum otežkočale. To zadnje velja posebno za poslednje mesece. Takoj po monakovskem sporazumu je nemška vlada povzela gotove ukrepe, ki so naredili težak vtis na svetovno javno mnenje. Kljub vsemu temu se je zdelo verjetno, da se bo začela akcija ja gospodarsko sodelovanje. Vse iniciative pa so bile uničene z akcijo, ki jo je nemška vlada storila pretekli teden, in je zdaj zelo težko reči, kdaj bc bomo povrnili spet k tej iniciativi. Za zdaj še ni mogoče v polni meri oceniti posledic nemškega koraka. Zgodovina je zabeležila mno«ro DOftkušov uresničenja nadvlade v Evropi. Toda vsi J poskusi so se končali — nekateri preje, drugI po-neje — s težkim porazom. Vedno znova se je moglo videti, da ni mogoče za dalj časa odstraniti rtnh** " ~* Ako Je v resnici zgodovina nauk in vodnik narodov, mora nemški narod morda obžalovati to, kar se je v njegovem Imenu zgodilo nad češkim ln slovaškim narodom, ki je pred 20 leti dosegel svojo svobodo ob podpori in odobravanju več svetovnih držav. Zdaj ta narod nima več svobode. V teku njegove dolge zgodovine ni prvikrat, da ta vredni ln vrli narod izgublja svojo neodvisnost. Dozdaj pa ni nikdar izgubil tega, kar je moralna podlaga neodvisnosti, ni izgubil ljubezni do svobode. Kakor je ob koncu minule vojne svet pomagal češkemu narodu, bo pomagal tudi danes, da obdrži svojo kul» turno individualnost in narodni ponos po težkem udarcu, ki ga je pretrpel. Chamberlainovi odgovori London. 20. marca. AA. (Reuter) V odgovoru na gotova vprašanja, postavljena na današnji seji poslanske zbornice, je predsednik vlade Chamberlain izjavil med drugim, da angleška vlada zdaj v soglasnosti z drugimi vladami razmotriva vse posledice, ki jib je povzročila zasedba Češke in Moravske po Nemčiji. Ko bodo te posledice proučene, je dejal Chamberlain, bom glede tega vprašanja podal pred parlamentom naknadno izjavo. Na vprašanje, ali je bil sporazum med Hitlerjem in dr. Hacho podpisan potem, ko je dobil dr. Hacha pismeni ultimat, je Chamberlain dejaL da dr. Hacha pisme- I za industrijsko svojino ter samostojnost menega ultimata ni dobO. Na dan 17. mar- j pristanišča v Le Havru in Bordeauxu, na-ca je dobil angleški veleposlanik v Ber- j cionalne šole za mostove in ceste, več šol linu nalogo, da obvesti nemško vlado o j za rudarstvo v Parizu in Saint Etiennu, več tem, da angleška vlada smatra dogodke, ki j tehnij.no rudarskih šol, narodni konservato-so se odigrali v zadnjih nekaj dneh kot j rij za muziko in dramsko umetnost, nacio-popolnoma nasprotne monakovskemu spo- . n sinih višjih šol za lepe umetnosti ter de-razumu z ozirom na to, da je bilo po od- korativno umetnost, francoske nacionalne redbah tega sporazuma predvideno, da se | Mc m prekomorske poklice, veterinarski vsako sporno vprašanje v zvezi z njim reši po sporazumu med podpisniki munehen-skega dogovora. Angleški veleposlanik v Berlinu je tudi dobil nalog, da vloži protest pri nemški vladi, radi sprememb, izvršenih na Češkoslovaškem po nemški vojaški akciji, ki po mišljenju angleške vlade nima nobene zakonite podlage Glede svojega govora v Birminghamu je Chamberlain dejal, da dogodki, ki so se odigrali pretekli teden, zahtevajo najnujnejšega razpravljanja angleške vlade, ki je v stalni zvezi z drugimi vladami, in da bo pri prvi ugodni priliki podal glede tega obširnejšo izjavo Na vprašanje, s katerimi vladami je Anglija stopila v zvezo, je odgovoril: »Na to vprašanje ne morem odgovoriti.« Razprava v lordski zbornici Oglasila se je cela vrsta lordov, na čelu jim poglavar anglikanske cerkve LONDON, 21. marca. AA. (Reuter): Canterburyški nadškof je dobil po govoru lorda Halifaxa v gornjem domu prvi besedo, ter je med drugim dejal, da mora postopanje, ki smo ga doživeli minuli teden, omajati zaupanje med narodom Zato je treba na lako postopanje odločno odgovoriti. Angleški dominioni p:potno. ma soglašajo z metropolo. Govornik je na_ glasal prijateljstvo med Francijo in Anglijo. Pozival je' vse velike države na svetu, da delajo v duhu chranitve miru ter govoril o sestanku predstavnikov cerkva leta 1935, ko so bile sprejeti pomembni sklepi o sodelovanju glede okrepitve miru. Za nadškofom je govoril lord Ponsom-by, predstavnik, ki pripada delavski s ranki. Dejal je, da so zadnji dogodki zelo cmajali mednarodne odnosa je, vendar pa da je protivnik vsake pelitike pritiska. Nato je govoril lord Cecil, ki je dejal, da se ne more ohraniti mir s stalnim popuščanjem. Sma.ra, da je prišel čas, ko je lektivni varnosti vendar ni bilo na svojem mestu. Red na svetu je treba zavarovati z jasnimi in določenimi sporazumi. LordArnold je dejal, da taki skoki kakor so se dogajali v toku minulega tedna, do_ vedejo v politiki lahko do velikih katastrof Lrcrd Mansfield je med drugim rekel, da bo odslej težko zaupati mednarodnim obveznostim. Zato priporoča okrepitev sredstev angleške državne obrambe. Smatra, da bi bilo potrebno uvesti vsaj šest-ledensko obvezno vojaško službo. Lord Taleham pravi med drugim, da priznava veliko važnost gospodarskih sporazumov za ohranitev miru, toda na mir je treba gledati tudi z drugih vidikov, ne samo z gospodarskih. Lord Plvmcuth je rekel, da je vlada hvaležna gornjemu domu, ker odobrava njeno politiko in ker ji nudi moralno podporo. Upa, da bo gornji dom čakal na nadaljnji pciek dogodkov in na nadaljnje delo vlade-ter da ne bo sprejemal kakih prenagljenih sklepov. Po govoru lorda treba razmišljati o tem, da načelo o ko- j Plvmoutha je bila seja zaključena. Nemški in italijanski odgovori Chamberlainu in Hali£axu Berlin, 21. marca. d. *Die Deutsche di-plomatische und politisehe Korrespondenz«, ki je glasilo zunanjega urada, objavlja danes stališče, ki ga bo Nemčija zavzela v bodoče napram Angliji. List naglasa med drugim: »Odpoklic nemškega poslanika iz Berlina kakor tudi angleški protest, da Anglija ne prizna vključitve češke in Moravske v rajh je tu vzbudilo precejšnje nezadovoljstvo. Anglija je češkoslovaško zadevo izrabila za novo gonjo proti Nemčiji, ki po svoji brezobzirnosti prekaša vse, kar smo dosedaj doživeli in ki je proti vsakemu sodelovanju narodov za mir" v Evropi. V Nemčiji se čudijo, da je AngKja zavzela tako stališče, ko je povsem jasno, da sama nosi moralno odgovornost za vse to in da je tudi sama kriva, da so se razmere tako zaostrile. Imamo vtis, da Anglija svoje moralne nazore in svoje stališče glede Češkoslovaške samo hI ni in da želi med angleškim narodom ustvariti pro-tinemško razpoloženje. Zdi se. da bi Chamberlain v zrnjem hipu rad preprečil debakl angleške politike v Srednji Evropi. Nemčja se je vedno skušala sporazumeti z Anglijo. List nato opozarja na krvno sorodnost obeh narodov in pravi, da vitalni interesi zahtevajo sožitje obeh držav. Zadržanje londonskih uradnih krogov pa kaže, da hoče Anglija na vsak način obvarovati s takim stališčem svojo moč in da skuša delati Nemčiji težkoče v njenem življenjskem prostoru. Pod takimi okoliščinami bo pač Nemčija prisiljena, da svoje dosedanje stališče podvrže temeljiti reviziji.« Rim, 21. marca. AA. (Štefani). Vsi današnji listi prinašajo poročila iz Londona, Berlina in Pariza, v katerih se naglasa, da je lord Halifax včeraj govoril zelo ostro proti Nemčiji. Listi naglašajo pravilnost stališča Nemčije proti napadom, ki se zdaj vodijo proti njej. »Messagero« naglasa veliko nasprotje med včerajšnjimi izjavami Chamberlaina in Halifaxa v angleškem parlamentu na eni strani ter pomenom postopanja Nemčije napram Češkoslovaški na drugi strani. Prvi londonski odmevi LONDON, 21. marca. A A. (Reuter): V komentarjih o govoru lorda Ha!ifaxa, ki jih je slišati v angležkih parlamentarnih krogih, se pogosto čuje mnenje, da je posebno važen oni del govora, v katerem je Halif ax govoril o Širših skupnih obveznostih v službi beljše medsebojne zaščite. V ten krogih trdijo, da je lord Halifax s temi besedami povedal jedro predmeta oko-_ li katerega se vrtijo razgovori ki se te dni vodijo med Anglijo in Zedmjenimi državami. Prvi Daladierovi dekreti Na osnovi dobljenega pooblastila so izdani okrepi za povečanje in pospešitev oboroževanja Pariz, 21. marca. AA. (Havas). Snoči se je vršila seja vlade pod predsedništvom predsednika republike Lebruna. Seja se je začela ob 17. popoldne. iVlintstrski predsednik Daladier je predložil Lebrunu v podpis uredbe na osnovi pooblastila, ki ga je izglasovalo narodno predstavništvo, in sicer uredbe, ki se Dasajo na pospeševanje proizvodnje sredstev za narodno obrambo. Zunanji minister Bonnet je podal poročilo o zunanjepolitičnem položaju. Finančni minister je poročal o finančnem stanju ter izjavil, da se bo zvišanje izdatkov za narodno obrambo nadomestilo s prihranki, ki ae bodo dobili na osnovi re- organizacije administracije in zmanjšanja izdatkov za nevojaške potrebe. Finančni minister je obenem predložil Lebrunu v podpis takoj več dekretov o administrativni reorganizaciji. Na osnovi prvega dekreta se ustanavlja za mesto Marseille nov administrativni režim, ki predvideva, da se imenuje upravnik občine za dobo šest let. Upravnik občine bo imel nalogo izvrševati in revidirati vse pogodbe, ki jih je sklenilo mesto Marseille z raznimi podjetji. Mestnemu svetu bo predsedoval eden njegovih članov. Z drugim dekretom se ukinjajo vsi uradi, katerih obstoj ni upravičen z ozirom na posebne cilje. llkinja ae nacionalni urad j institut za eksotično favno, nacionalni agro-| nomsiki institut ter francoski prekomorski j muzej. Pariz, 21. marca. AA. Havas>: Predsedni-j štvo ministrskega sveta navaja sledečo li-! sto uredb z zakonsko močjo, ki bodo ob-i javljene v službenih novinah: Dekret, s katerim se vladi daje pravica poklicati pod zastavo vojaške osebe na razpoloženju. dekret, & katerim se zviša vojaški kader oficirjev in podoficirjev. dekret o ustanovitvi alžirskih oddelkov, dekret o podvojitvi šeste vojaške oblasti, dekret, s katerim se daje prednost naročilom, ki so v interesu narodne obrambe, dekret o podaljšanju delovnega časa in zvišanju tarif za prekourno delo. dekret o kolektivni pogodbi v letalski industriji, dekret o oblastnih javnih borzah dela, dekret o predujmih, dekret o zvišanju inženjerskeea korpusa v tovarnah vojnega materiala, dekret o direkciji za kontrolo vojaškega materiala, dekret o zvišanju administrativnega osebja v le- talstvu, dekret o tehničnem in administrativnem osebju tovarn za vojni material, dekret o centralnem uradu za obveščevalno službo pri predsednlštvu ministrskega sveta, dekret o olajšavah pri razlaslitvah o priliki izvajanja del, namenjenih za pasivno obrambo ter dekret, ki s** nanaia na reorganizacijo dela v livarnah. Lebrun na psti v London Pariz, 21. mnrca A A. (Havas) Predsednik francoske republike Iebrun in njegova gosp<» sta odpotovala rl:».vi ob 9.15 s posebnim vlakom iz Pariza v London V spremstvu predsednika republike Lebniva se nahaja minister za zunanje zadeve Bonnet ter več visokih uradnikov zunanjega ministrstva, kakor tudi članov civilne in vojaške hiše predsednika republike. Odpsfdrc atenskih poslanikov New \ork. 21. marca. AA. (Štefani), *>New York Po ?ib poka/ali bratie. so bili iako zadovoljivi videl' smo na orodiu krasne- prvine in 'epe kombinacije, vse v stilu sodobne mednarodne telovadbe Če -e upošteva da morajo telovadci v zimskem času telovaditi v zaprtih prostorih brez sončnih žarkov potem lahko rečemo, da bodo z nadaljnitm sistematičnem vežbaniem v aprilu m maiu d*/p^l-nili še vse nedostatke alcde vi*ie telesne sile tako. da lahko z zaupanjem pričakujemo častnih uspehov naših borcev v Parizu. Pri prostih vajah smo videli krasne izvedbe pri bratih Pristovu. Grilcu in mladem Boltižarju Na drogu sta bila spet na v ! : i br Grilc in Prustov. na komu ie za d i v i 1 s svojo odlično izvedbo br Grilc izvrstno se je odrezal tudi br. Gregnrka Na krofih so bili uspehi manj zadovo1 jivi. vendar bodo bratje to pri nadaljnjem vež-banju nadoknadili. Prav lep^ so bili poljub-n: preskoki Čez krmia vzdolž, kjer sta naj boljše skakala br. Forte in Potokar Sodilo se le strogo po mednarodnem tekmovalnem redu Vsi tekmovalci so pokazali veliko disciplino in trdno voljo doseči na pa riški prijateli&ki tekmi čim lepše uspehe Pooebno nas je nresenetil br Konrad Gri-lec. ki ie po dveletnem odmoru od berlinske olimpijade kjer se fe ponesrečil, okreval in je spet na višku Tud' niS stari med-narodni borec br. ToSo Primož'č pridno vežba v Marboru in bo na prihodnji tek m- gotovo eden med prv mi Tekma je tekla »'ndko in je bila končana v dobrih treh urah nakar ie br. Antosiewtcz razgla sil dfise/ene us-nehe Od nO dosegljivih točk c dosegel ! mesto br Konrad Grlec Ce Ije. 53J točke II Janez Pnstov. Jesenice. ?1 4. III Miro Forte Ljubit Sokol SO o 4 Stjepan Boitižar Zagreb 11 3 Boris Gre gorka. Ljublj Sokok 6 Milo« Skerbinšek. Ljubi j Sokol 7 M'hn Potokar. Ljublj. Sokol 6. Ivan Bizjak. Trbovlje. Za Župe Beograd. Novi Sad in Petrov-2rad na bodo pregledne tekme v nedeljo 26 t. m v Beogradu Kakor smo izvedeli, se bodo udeležili tekem bratje Merzlikin. Budja, Stergar. Ivančević. Jovin in še nekateri mlajši bratje Iz navedenih bratov tn iz bratov iz zapadnih žup bo načelništvo SSKJ sestavilo vrsto, ki bo odšla v Pariz na p-ifateljsko tekmo s francoskem? gimna-*ti Želimo našim vrlim Sokolom, ki so že tolikokrat častno zastopal' barve našega sokolstva in naše države rudi na tej tekmi mnogo uspehov in da se vrnejo kot zrna govalci. Le naprej brez miru... —at. Pctnlad po koledar]« Ljubljana, 21. marca Po koledarju se je že ?ačela, sicer ji pa še vedno ne zaupamo. Soinčili smo se že januarja ln mnogi so pričakovali, da bodo marca že črešnje zorele, a zdaj jih Še pošteno zebe. Zdaj so izgubili ugled tudi razni vremenski -svetniki« in letos se nihče ne sklicuje niti na 40 mučenikov. čeprav je zadnje čase dan za dnem precei podobno vreme kakor je bilo 10. t. m Dopoldne ie navadno lepo solnčno in mirno vreme, popoldne se pa pooblači in začne pihati neprijetna burja. Toda zadnje čase je hladneje kakor je bilo v prvi polovici marca. Prejšnji mesec je bila povprečna temperatura precej višja kakor oeslej marca. Kmetom in sadjarjem re torej nI treba bati. da bi drevje začelo T-rezgodaj brsteti, in letos se tudi vinogradniki ne boje. da bi pozebla trta. Pač pa tožijo kmetje, da je zadnje čase zaradi slane in burje zelo trpela ozimina. Zaradi ostrega mraza ob jutrih je precej zastalo tudi delo na zelen j adarskih vrtovih. Vendar so to le majhne skrbi, ki jih bo pravo pomladno vreme kmalu pregnalo. Nekateri sicer napovedujejo, da bo letošnja pomlad zelo muhasta, ker je bila zima presuha ter da se moramo bati poplav. Tolažimo se pa s tem, da se napovedi vremenskih prerokov navadno ne uresničilo. Dežja bo seveda še dovoli, in morda bo Še tudi snežilo, vendar smemo koledarju kolikor toliko zaupati, da se je pomlad začela ter da zima ne bo trajala več vsaj aprila. Iz Legije karoških borcev Hrastnik, 20. marca V nedeljo 19. t m. se je vršil občni zbor tukajšnje Legije koroških borcev ter je zborovanju prisostvovalo skoro vse organizirano članstvo. Zbor je otvoril predsednik g Jože Croznik, šolski upravitelj in kapetan L razr. v rezervi, ki je poodravil zborovalce. pred vsem p« zastopnika glavnega odbora tov. Kristana. Iz predeodetve-nega poročila je bilo razvidno, da je število članstva naraslo na 68 organiziranih borcev, ki m> kot nekdanji čuvarji severne meje še tudi dane* na svojem mestu in žele delati z vsemi močmi za dobrobit svojega ljubljenega vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja Petra II. in za narod. Živahno pozdravljen je podal obširno porodilo o delu glavnega odbora društveni glavni tajnik, ki se je dotaknil vseh perečih zadev, ki še vedno čakajo ugodne rešitve. V svojem obširnem govoru je predvsem poudarjal, da moramo složno nastopati, ne samo borci, temveč vsi, ki jim leži na srcu skrb za veliko, svobodno in nepremagljivo domovino. Živahno odobravanje-, 6» katerim so zbo-rovalci pozdravili zaključne besede, priča, da vlada med bivšimi borci-tovariši tudi še dan» po 20 letih še ista tovanška ljubc/en. ki jih je družila na bojnih poljanah Volitve novega odbora so sc izvršile z aklamacijo ter je bil izvoljen ves dosedanji odbor. ★ Prihodnjo nedeljo 26. t. m. bo redni občni zbor kraj. organizacije legije v Tržiču, in sicer ob 9. dopoldne V kavarni Javomik. Istega dine bo občni zbor kraj. organizacije v Kranjski gori. in sicer ob 11. uri dopoldne v hotelu »Razor«. Tovariši borci, udeležite se obeh zborov polnoštevilno, da čujete poročila svojega upravnega odbora ter poročilo zastopnika glavnega odbora iz Ljubljane. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 21. marca: zaprto Sreda. 22. marca: Potovanje v Benetke. Red Sreda Četrtek, 23. marca: Kaj je resnica. Red A Petek, 24. marca: ob 15. uri: Upniki, na plan! Dijaška predstava. Globoko znižane cene Sobota 25. marca: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene 0 OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 21. marca: Werther. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Josipa Gostiča. Izven Sreda, 22. marca: Tosca. Premieraki abonma. Gostovanje Vere Majdlčeve Četrtek 23. marca: Jesenski manevri. Red Četrtek Petek. 24. marca: Lohengrln. laven. Znižane cene Sobota, 25. marca: ob pol 17. url: Materinska proslava Krščanskega ženskega društva. Ob 20. uri: Werther. Gostovanje Josipa Gostiča. Izven. Znižane cene , Jelja. 28. marca: ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Madame Butterflv. Gostovanje Rose t te Pampanini. Izven 0 Zlata Gjungjenac in Josip GostttS bosta pela drevi v »\Vertherju«. Na gostovanje obeh tako odličnih in priljubljenih umetni-ov-pevcev opozarjamo. Ostala zasedba kakor na premieri. Dirigent: Neffat. Režiser: Zupan. Rose t ta Pampanini, slavna italijanska pevka se bo pripeljala v Ljubljano direktno iz Norveške, kjer je na gostovanju v dr-:>^\*ni operi glavneg-a mesta. Umetnica potuje stalno po gostovanj:h. saj je povsod težko pričakovana in izredno visoko spoštovana. Spada med umetnike, ki jih izredno ceni slavni dirigent Toscanini. V Ljubljani bo pela naslovno vlog/o v Puccinjevi Madame Butterflv«, ki je ena njenih najboljših vlog-, v nedeljo, dne 26. t. m. zvečer. Opozarjamo na enkratno gostovanje slavne umetnice. Vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Iz Slovenf^radca — Otvoritvena nogometna tekma. V nedeljo popoldne sta odigrala na igrišču SK 2>Mis!inje« v Slcvcnigradcu prijateljsko tekmo enajstorici domače SK >Mislinje« ln SK 2>štors. Po napeti igri je zmagala enaj-storica gostov, ki je pokazala bolj povezano igro od domače enaistor'ce. T^'kakor pa ne moremo preiti preko nediscipliniranosti gostov, kar je povzročilo bučne proteste igralcev in gleda1.stva. V bodoče ne želimo videti več na igrališču tako nediscipliniranih moštev, ki s svojim vedenjem še odganiajo zadnje gledalce. — Veliko nagradno streljanje. V nedeljo popoldne se je vršilo v Slovenigradcu nagradno ekipno in poedinsko streljanje sokolskih sti-elskih odsekov Koroš. okrožja. Tekmovanja ekip so se udeležile štiri ekipe in sicer iz Dravograda. Mežice, žerjava in Slovenjgradca. Prvenstvo in krasen prehodni pokal predsednika okrožja br. Ivana Rojnika si je zasluženo priborila ek'pa iz Žerjava s 309 točkami. Slede Mežica z 296, Slovenjgradec 283 in Dravograd 128 točk. Po streljanju je razglasil rezultate sodnik br. Hinko Prelovec, nakar je načelnik slovenjgraškega strelskega odseka br. Miroslav Ferber po lepem govoru izročil zmagoviti ekipi prehodni pokal. Tekmovanje poedincev ob času našega poročanja še tra^a in bomo o njem še poročali. — Koncert br. živkov. V veliki dvorani Sokolskega doma, ki so jo navduStni gledalci zasedli do zadnjega kotička, je v soboto zvečer gostoval znani septet bratov Zivkov iz Maribora. Našemu občinstvu se je enkrat res nudil umetniški užitek, ki ga je tako redko deležno, saj so bila izvajanja umetnih, narodnih, srbskih in bolgarskih pesmi res na višku in brezhibna. Občinstvo se kar ni moglo odločiti za slovo od bratov Živkov in so morali še neprenehoma dodajati in ponavljati. Ta septet izpolnjuje s svojimi nastopi na našem podeželju in posebno na naši severni meji veliko kulturno misijo in mu je naše občinstvo za njegova prizadevanja res iz srca hvaležno. Po koncertu se je vršil v Sokolskem domu se prijateljski sestanek, na katerem se je naš Slovenjgradec sep-tetu ponovno zahvalil za vse delo, ki ga opravljajo člani septeta kot glasbeni umetniški pionirji v širokih plasteh našega naroda. Iz Cslfa —c Svojci invalidov in invalidnina. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju sporoča, da pripada v smislu uredbe o vojnih invalidih iz I. 1938 invalidnina rodbinam umrlih invalidov, tudi če so bili ti invalidi ranjenci z 20. 30 ali 40" o nesposobnosti za delo, vendar pa jim ne pripada draginjska doklada. Ce take osebe niso zapustile žene in otrok, pripada invalidnina njihovim roditeljem Za umrlimi invalidi bolniki z najmanj 70°/o nesposobnosti za delo pripada tudi invalidnina njihovim rodbinam odnosno njihovim roditeljem. —c Umrl je v nedeljo v Gosposki ulici št. 19 v starosti 51 let zasebni uradnik Alojz Medvešek. Bil je odločno naroden in značajen mož. Pogreb bo danes ob 17 iz mrtvašnice na mestnem ookopališču. Po-kojnenuu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —c Poslovne knjižice tn tuji državljani. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša* Po okrožnici kr banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 8. marca 1939. VI št. 1187-12. je osrednja uprava za posredovanje dela ori ministrstvu . »cialne politike in narodneea zdravja sooroČila Dod št 469 z dne 24 februarja 1939. da se 1e treba Dri izdali Doslovnih knužic tujim državljanom držati sledečih navodil: »Tuji državliani. delavci in nam^š^enci. nimaio pravice do Doslovne knjižice Za Dravil-nost njihovega zaooslenia zadostuje v smislu čl 1.. odst. V. navodil za Doslovanie in ravnanie s ooslovnimi kniižic^m1" 'Službeni list št 568-93 iz 1. 1938? redna dovolitev za zaposlovanie (izkaznica o poklicu). Zato naj se oblastva. ustanove in zasebniki drže tega do drugih odredb. Pripominja se. da se prioravlia cos^ben pravilnik za izdajanje Doslovnih kniižic tujim državljanom, ki bo dokončno rešil to vprašanje.« —c Nesreča otroka. V Dotoku Dri Rečici ob Savinu je stal devetletni delavčev sin Edo Vršniak v soboto Doleg voza. s katerega so metali hlode Po nesreči ie Dadel hlod na dečka ln mu zlomil nogo Ponesrečenca so prepeHali v celjsko bolnico. (foetetniea KOLEDAR Danes: Ton : 21 marca katoličani: Benedikt, Vlada D A N A ■ .\ J E 1» K I K C D 1 T V E Kino Malica: Ti-ni ki:iir Peti (grada Kino Union: Pustolovk ne Toma Baw-yerja Kino Sloga: Mrlame Buvarjf Združenje go*»t Iničarskih podjetij občni zbor ob 14.30 v kclojvor.ski lestavrac.ji Prirodoslovno đruStvo: predavanje dr. Stamparja o Kitr;>ki 0:^ jo. v Delavski zbornici Modni* revij x v veliki dvorani Kazine D E Z l R N E LIK A R N t: Dane«: Mv. Susnik. Marijin trg 5, Ku-ralt. Gosposveiska cesta 10, Boh nor ded., Cesta 29. oktobra ol. Poročilo rujskonrometnih /ve/ v Ljubljani in Mariboru, SkJI> in IZSS 19. lil. Staničeva kote pod Triglavom: .> obl no, 250 cm .ča roka mojstra Sever-ja. Tvrdka Souvan se nt strašila ne truda ne stroškov in je v ta nam:n poklicala rudi iz inozemstva tri pc-klicne manekene, ki so že zaradi svoje elegantne pojave in sta-6itosti vzbudile pozornost, vrhu tega pa pokazale tako siguren nastop, eleganco r drzi in neprisiljeno vedenje, da s-e bodo v tem pogledu naše manekene morale še marsičem naučiti od njih. Ena manekenka je šarmantna Francozinja, druga postavna Čehinja, tretja pa Nemka. Občinstvo je bilo, kot rečeno, zelo zadovoljno, saj je imelo priliko videti pravo velemestno revijo in bogato izbiro apartnih, elegantnih, razkošnih, bogato kombiniranih, decentnih in pestnh toalet, vrhu tr^a r>:i so tudi gospodje prišli na svoj račun. Naj še omenimo, da so pri reviji sodelovale tvrdke Vital Seunig z elegantnimi čevlji. Ivanka Stegnarjeva z naimo.dernej.simi klobučki a Kette je dal ves pribor k moški modi. Na modni reviji je igral rudi Adamičev jazz. Aranžma je oskrbel inž. Mitja Švigelj Popoldne in drevi se revija ponovi. Iz Kratka — L#judska univerza priredi v Četrtek 23. marca ob 20. uri v gimnaziji predavanje g. mag. phar. Koželj o barvni fotografiji. Predavanje bo spremljalo nad 200 diapozitivov. Vstopnina 1 din. — Nesreča mlade služkinje. Pri kavar-narju g. Geigerju je bila uslužbena 23-letna služkinja Ivanka Novakova, ki je kot običajno tudi v petek obetala perilo na hodniku, ki je pri vseh h šah v tem delu mesta pomanjen nad strugo Kokre, ki teče v soteski 15—20 metrov globoko. Pri prenašanju perila je zaradi ozkih stopnic izgubila ravnotežje in zdrsnila preko ograje v globino. Le »rečnemu naključju je treba pripisati, da je Novakova odnesla le lažje zunanje poškodbe, ker bi se radi višine, iz katere je padla lahko ubila. Takoj ko so opazili nesrečo so pohiteli k nji in jo prenesli v niso. kjer je pozvani zdravnik ugotovil, da ima le lažje poSkodbe, ni pa izključil, da je ponesrečenka odnesla težje notranje poSkodbe in je odredil takojSen prevoz v ljubljansko bolnico. t V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni oče, brat, stric, svak, gospod ALFONZ KASTELIC TRGOVSKI POTNIK dne 20. marca nenadno, previden 0 »v. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 22. marca ob 4. uri popoldne izpred cerkve Sv. Križa v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu, kamor ga pripeljejo Iz Nove vasi pri Rakeku, LJUBLJANA, dne 20. marca 1939. Žalujoči ostali. Btev. f)Q »SLOVENSKI NKROtK tare*, Si. Stan S i RCVO SLOGA, tel. 27-30 Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri MADAME BOVARY jutri premiera: Dick Joran, pojoči cowboy GREŠNA LJUBEZEN v glavni vlogi: POLA NEGRI, nepozabna filmska umetnica! samo 2 dni i! V zemlji brez zakonov — Film divje romantike in covvbojskih pustolovščin. ZA ODRASLE IX MLADINO! V NARAVNIH BARVAH PUSTOLOVŠČINE Kino Union - tel. 22-21 TOMA SAWYERJA " Predstave ob 16.^ 19. in 21. url Danes nepreklicno zadnjikrat! DNEVNE VESTI — Nezadovoljstvo turističnih ustanov. Z novo uredbo o naiodnem sanitetnem fondu, ki je ie stopila v veljavo, se ustanovi poseben sanitetni fond. V ta fond se bo plačevala posebna pristojbina od tujcev in sicer od 50 par do 10 din dnevno od vsakega. Ker so že dosedanje takse na tujce visoke in ker letošnji izgledi nase tujsknprometne sezone niso ugodni, je vzbudila ta uredba nezadovoljstvo po naših letovižcJii in zdraviliščih tembolj, ker je izšla, ne da bi se bile izjavile o nji zainteresirane organizacije in ustanove. Zato je poslala Zveza kopališč kraljevine Jugoslavije v Zagrebu trgovinskemu ministru brzojavko, v materi protestira proti tej uredbi. Odpor proti tej uredbi je nastal tudi v Da.maciji, ker se še posebno boje njenih slabih posledic. — Poklonitev na nafte i vojaškem pokopališču v Sofiji. Odposlanstvo Jugoslo-venskih Sokolov na čelu s I. podstarešino E. Ganglom, ki se mudi v Sofiji na proslavi 401etnice Zveze bolgarskih Junakov, se je poklonilo včeraj zjutraj na jugoslo-venskem vojaškem pokopališču spominu v Bolgariji padlih jugoslovenskih vojakov med svetovno vojno. Na vojaške grobove je bilo položenih več vencev. — Konferenca Zveze zdravniških zbornic V nedeljo in včeraj je bila v Zagrebu konferenca Zveze zdravniških zbornic. Obravnavala so se mnoga važna vprašanja zdravniškega stanu. — Kl i ring z bivšo Češkoslovaško. Ob okupaciji češkoslovaške je bilo sproženo vprašanje dali bo kliring še nadalje funkcioniral. Z merodajne strani prihaja obvestilo, da se glede kliringa z bivšo Češkoslovaško zaenkrat ne bo nič izpreme-nilo. Gospodarski krogi, ki imajo obveznosti pri češkoslovaških tvrdkah. lahko še nadalje plačujejo v kliringu z bivšo češkoslovaško. Seveda bo ta kliring ugasnil, ni pa še znano kdaj. — Proti kontroli o izvajanju uredbe o ponovnih rezervah. Združenje bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadu je poslalo finančnemu ministru prošnjo, naj bi se odgodila kontrola nad izvrševanjem uredbe o poslovnih rezervah. Združenje prosi, naj se ta kontrola odgodi na drugo polovico tekočega leta. Denarni zavodi so dolžni po uredbi dotirati rezervni fond z 10% v bilanci za poslovno leto 1938. izkazanega dobička. Polovico te dotacije morajo denarni zavodi naložiti v 6 mesecih od dneva odobritve bilance v državne papirje. Ta rok še pri nobenem denarnem zavodu ni potekel in zato nameravana kontrola ni samo preuranjena, temveč tudi nepotrebna. — Planiška prireditev odpovedana. Ker v Planici ni zapadlo toliko snega, da bi bilo mogoče pripraviti veliko skakalnico za skakalne tekme, so morali prireditelji za nedeljo 26. t. m. napovedano prireditev odpovedati. — 200 vagonov naše pšenice v Italijo. V Split prične Prizad v kratkem dovažati večje količine pšenice, ki bo izvožena v Italijo V Splitu bo pšenica natovorjena na pamike. — Nenadna Smrt. Včeraj je dohitela smrt na službenem potovanju trgovskega zastopnika Alfonza Kastelica, uslužbene-ga pri Schmittu v Ljubljani. Potoval je po Notranjskem in v Novi vasi pri Rakeku ga je zadela srčna kap. Njegova smrt je zelo presenetila številne pokojnikove znance, ki so ga vsi cenili kot zna-Čajnega moža BU je šele 42 let star. Zapustil je ženo in nepreskrbljenega sinčka. Jutri ga prepeljejo z avtofurgonom k cerkvi na pokopališče pri Sv. Križu, odkoder bo ob 16. pogreb. Svojcem naše sožalje! — Ureditev kolektivne časopisne reklame. Da bi se mogla naša gostinska podjetja v časopisju čim uspešneje reklamirati, je pokrenila Tujskoprometna zveza v Ljubljani že lansko leto akcijo, da se priporoča tujskoprometnim krajem inseri-ranje v kolektivni časopisni reklami. Priprave so zavzele dosti časa, tako da je prišlo do uresničenja te zamisli šele letos. Tuj?koprometna zveza v Ljubljani je skupaj s Tujskoprometno zvezo v Mariboru izdelala načrt kolektivne časopisne reklame za celo Slovenijo ter v-okrožnici pred par dnevi priporočila inseriranje po gotovem načrtu. Obema Tujskoprometnima zvezama se je posrečilo doseči pri poedi-•nih časopisih znatne popuste, ki bodo šli v celoti v dobro samim inseratom. Tujesko-prometni zvezi bosta pa na svoje stroške nad inserati iz Slovenije objavili skupno reklamno glavo tako, da bodo inserati prišli do večjega učinka. S tem svojim korakom sta slovenski tujskoprometni zvezi ohranili tako našim tujskoprometnim krajem kot tudi posameznim po gostinskim' podjetjem veliko denarja, ker so se oelasi doklej računali po višji ceni. ker so bili razvrščeni posamezno brez vsakega načita in ker so dostikrat inserenti naročali oglase ob času, ki je bil turistično i nanj vreden. — Zahvala slovenske šolske mladine na Kočevskem. Šolsko vodstvo v Dolnji Topli rebri na Kočevskem je prejelo od gg. Karla Vojske in Petra Rutarja iz Ljubljane 630 uin, ki so jih podarili uradniki ljubljanske podružnice Privilegirane agrarne banke v počastitev spomina pokojn.h gg. Franceta Verbiča in Ivana Bidovca. Od g. dr. Franceta Lokarja, odvetnika v Ljubljani, pa je šolsko vodstvo prejelo kot narodni dar za revne učence znesek 100 din. Šolsko vodstvo se v imenu slovenske šolske mladine vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. — »Izletni vestnik.« Tujskoprometna zveza v Ljubljani je začela že v februarju izdajati za informativno Informacijsko službo domačih in inozemskih pisarn biltene pod naslovom: >Izletni vestnik«. List se razmnožuje kot manuskript ter prinaša v obliki krajših Člankov turistične zanimivosti Slovenije. V dosedanjih številkah so bili posebno obravnavani: Kranjska gora, Planica, Triglavsko pogorje in Dovje-Mojstrana kot izhodišče k Triglavskemu smuku. Z izletnim vestnikom, ki izhaja redno vsak prvi m tretji četrtek v mesecu, je dana tujskoprometnim krajem možnost, da se v informativni službi pravilno uveljavijo. Zato bi bilo želeti, da tudi sami prispevajo primerne članke. —lj Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor v soboto 1. aprila ob 17. uri v restavraciji Slamič (kmečka soba) v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, r>. poročilo predsednika Umetniškega sveta, 4. blagajnikovo poročilo, 5. poročilo revizorjev, 6. razprava o spi-emembi pravil, 7. volitve. 8. slučajnosti, člani se naprošajo, da se občnega zbora sigurno pol-noštevilno udeleže. — Bat »a zgradi novo tvornico v Jugoslaviji. Bat'a namerava zgraditi v naši državi novo tvornico čevljev in sicer v vasi Pol jamica p: i Bosanskem Novem. V Bosanskem Novem se je mudil te dni ravnatelj Maksimovič iz Borova z inženirjem Karlovskim in dvema uradnikoma. Komisija je ugotovila, da ima vas dovolj primernega zemljišča za zgraditev tovarniških poslopij. V novi tovarni bo zaposlenih okrog 8.000 delavcev. — Nov grob. V Ljubljani jo umrl Jnnes posestnik Franc štepec. Pokojni zapušča poleg težko prizadetih svojcev mnogo prijateljev in znancev, ki ga bodo ohranili v najlepšem speminu. Pogreb bo jutri ob 18. iz hiše žalosti, Hrndeckega cesta SE. 30 na pokopališče v otepanji vasi. Bodi mu lahka zemlja, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! — Naša trgovska mornarica št^je 187 ladij s 413.S23 brutto registrirskimi tonami. Večina lastnikov la^lj je organiziranih; člani Zveze ladijskih lastnikov, ki so imeli nedavno občni zbor na Sušaku, čeprav jih je samo 21. imajo 9S*/a ladij na še trgovske mornarice ali 387.038 brutto registrirskih ton. Tonaža naše trgovske mornarice se je povečala lani za 10 enot s 33.881 btto registrirnih ton. v za i njih desetih letih se je pa povečala za 60",'. — V naši državi 2.976 industrijskih podjetij Lani ob koncu leta je bilo v naši državi 2.976 industrijskih podjetij. Večina industrijskih podjetij je živilske stroke. In sicer 853. Na lesno industrijo odpade 396 podjetij z vrednostjo produkcije 1.69 milijarde din na leto. na tekstilno stroko pa 306 podjetij z vrednostjo produkcije 2.23 milijarde din. Vrednost produkcije naših inustriiskih podjetij je pa ocenjena na 14.5 milijarde din. — Propaganda gozdarstva. Banovinski odbor za propagando gozdarstva prosi vsa vzgojna, kulturna in slična društva, vre javne korporacije in ustanove ter vse privatnike, da aktivno sodelujejo pri propagandi gozdarstva v dnevih od 19. do 31. marca t. 1. V teh dnevih naj sc vršijo v šolah ali v drugih primernih prostorih predavanja o gozdarstvu, na terenu pa pogozdovanja golicav in praktični pouk o negi, vzgoji in izkoriščanju gozdov. Kjer se take prireditve radi krajevnih ali vremenskih prilik nc bi mogle vršiti v marcu t. 1-, sc naj izvedejo v aprilu. Pojasnila dajejo banovinski odbor in krajevni odbori za propagando gozdarstva. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je snežilo v Mariboru, Beogradu in Sarajevu, deževalo pa na Visu, Splitu Kumboru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboru 12, v Splitu 10, na Rabu 8, v j Mariboru 7.2, v Ljubljani 6.4, na Visu 6, j v Zagrebu 5. v Sarajevu 3. v Beogradu i 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je snoči nenadoma preminul naš dobri soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod FRANC ŠTEPEC POSESTNIK Pogreb dragega pokojnika se bo vršil jutri v sredo ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Hradeckega cesta št. 30, na pokopališče v Stepanji vasi. LJUBLJANA, dne 21. marca 1939. Globoko žalujoča soproga in sinova. 754.5, temperatura je vnašala —2.4, na aerodromu —7.5 C. — 630 Joietov v Bjelovaru. Bjelovarski Jože ti in Jožice so selo prijetno prasno-vaU god. Priredili so mnogo družabnih večrov in veselic, tako da so ae zabavali do ranega jutra. V Bjelovaru so našteli 620 Jože tov, kar pomeni, da je vsak 20 meščan Jože. — zeno Je pekel c razbeljenim telesom, Orožniki v Banjalukl so v nedeljo izsledili ubijalce gozdarja G j ura Radu] o vica, ki je bil nedavno ubit iz zasede. Sum je padel najprej na njegovo priležnico Marijo in njeno mater Aleksijo. Potem se je pa izkazalo, -da ga je ubH ' njegov sin Savo, pomagal mu je pa mlajši brat Slavko. Radulović j« Uvel s priležnico v Banji Slatini, njegova zakonska Sena 9 tremi odraslimi otroci pa živi v vasi Dubočcu. Včasi se Je Radulović vračal k svoji zakonski ženi in jo ie pekel z razbeljenim železom Pred svojo tragično smrtjo je pisal ženi in otrokom, da pride K njim, da naj ga pa nikar ne pričakujejo, ker bo vse pobil, žena in otroci so sklenili prodati vse, kar so trne M in preseliti se kam drugam. Da bi reSila mater in sebe sta sinova počakala očeta v zasedi in ga ustrelila. — Nc^reoe. Davi so prepeljali v bolnico posest, sina Viljema Moreta iz Ljubljane, ki je padel z lestve m si zlomil levo nogo. — Rudarjeva žena Angela Sušnik iz Zagorja je doma padla po stopnicah in si zlomila desno nogo. — Pekovski pomočnik Jože Remec iz Ljubljane je padel s kolesa in Se hudo pobil po glavi. — S kolesa je padel tudi mizarski pomočnik Jože 2e-bot iz Kamnika in sd zlomil desno nogo. — Snežni zameti v Bosni. Iz Bosne poročajo o občutnem mrazu in hudih snežnih metežih. Ponekod je zapadlo toliko snega, da je promet oviran. V Hercegovini pa dežuje. — Nevaren zločinec pobegnil iz zapor«. Iz zaporov v Murski Soboti je pobegnilo vec arestantov. V eni celici jih je bilo 11. med njimi znani vlomilec Brte .obsojen zaradi 30 vlomov. Eric je nagovarjal tovariše, naj pobegnejo z njim. kar se je končno res posrečilo. Iz Ljubljane —lj Ograja oRTOg tivolskega ribnika res ni več lepa in bi bila tudi že davno postavljena nova, če bi v najkrajšem času ne pričeli urejati ves južni del Tivolija za resnično lepo in zabavno otroško igrišče. Po načrtih mojstra Plečnika bo preurejen tudi ribnik ln vključen otroškemu igrišču ter združen s sedanjo meseno vrtnarijo, ki se spremeni v javnosti dostopen park. Namigavanje >Izpod sita« je bilo torej glede ograje okrog tivolskega ribnika in okrog vse mestne vrtnarije le trenutno upravičeno, saj sitar na$>rž ni vedel, da bo vsa južna stran Tivolija v kratkem čim najlepše izpremenjena v splošno zadovoljnest Ljubljančanov in na veliko veselje otrok, če bi ograjo pii ribniku že sedaj podrli, bi bila spet nevarnost, da kak razposajen malček ne zaide v blatno vodo. Ker torej ljubljanska cb-čina ni tako bogata in razsipna, da bi za nekaj mesecev postavljala novo, a samo začasno ograjo, bodo Ljubljančani gotovo radi še nekoliko potrpeli tudi s to staro ograjo, ki v kratkem itak izgine. —lj šentjakobčaui uprizore Anzengru-berjevo ljudsko igro s petjem in eodbo Slaba vest« v petek 24. in na praznik 25 t. m. ob 20.15 ter v nedeljo 26. t. m. ob 15.15 popoldne. Razgibano deianje, lepe pesmi in godba, ki jo je priredil g Boštjan-čič, nudijo gledalcem mnogo užitka in zabave. Pri predstavi sodeluje skoro ves ansambel odra. Režijo vedi e. Evpper Na praznik 25. t. m. gostujejo Sentjakobčani popoldne ob 15. na Sokol skem odru v Šiški, kjer uprizore mladi-isko igro »Pepel-ko«; istega dne zvečer ob 20. pa gostujejo na sokoLskem odru v Skofji Loki z izvrstno Vachekovo komedijo »Zvita Marta« (Peč). V nedeljo 26. t. m pa uprizore isto komedijo na sokolske m odru v Medvodah in sicer popoldne ob 16. —lj ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Jutri 22. t., m. bo zadnje predavanje v tej pomladi. Predaval bo univ. docent in šef banov inskega instituta za raziskavanje in zdravljenje novotvorb dr. Cholewa o raku. Predavanje bo s skioptičnimi slikami. Vstop prost. 176-n —lj Akademski pevski zbor bo v ponedeljek 3. aprila ob 20. v veliki dvorani TJ ni ona pod vodstvom svojega dirigenta Franceta Marolta izvajal pesmi avtorjev iz dobe Slov. preporoda. Nedvomno bo ta koncert za nase občinstvo izreden umetniški dogodek. Kakor je vsem znano, so bili doslej skoro vsi koncerti APZ že prei razprodani. Zato priporočamo spričo letošnjega programa vsem, da si vstopnice preskrbe že v predprodaji, ki ie pri vratarju na Univerri. —lj Posebno pomemben in veličasten bo koncert, ki se bo vršil v četrtek dne 30. t- m. v veliki Unionski dvorani. Ta dan pridejo iz Turi na v Ljubljano konce r-tanti, dirigenti, solisti, zbor in orkester ter bodo izvajali veličastni Verdijev Re-quiem. Prvič se bo zgodilo po prevratu, da pride v Ljubljano velika umetniška skupina na Izvedbo celovečernega dela svetovne slave. Gostje iz Turina bodo kon-certirali v Ljubljani, nato pa še v Zagrebu in Beogradu. Prodaja opnic je od danes dalje v knjigrarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani bo imela svoj članski sestanek v četrtek 23. t. m. ob 20. uri v restavraciji pri >šestici« na Tyr-ševi cesti, ker je sestanek zelo važen, naprošamo vse tovariše, da se istega brezpogojno udeleže. Navadi svojega otroka pravočasno na p farnim nego^f 5ARGOV ________ irAirt nnNT rvALU UUN 1 DANES OB 16.30 POP. IN OB 21. ZVEČER MODNA REVIJA KAZINO VELIKA DVORANA SEDEŽI OD 6.— DO 25 — DLN —lj Pri ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici bo predaval v sredo dne 22. t. m. ob 19. ari zvečer v kemij3ki dvorani na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici, pritučje g. ravnatelj Kmetij, ske družbe inž. Bogdan Ferlinc o »Dišav-nicah in zdravilnih rastlinah v domačem vrtu« s predvajanjem skioptičnih slik. Vstop prost. —lj DKsh »Edhi**tvo« ima danes ob 20. redno od borovo sejo v restavraciji Novi svet. Prosim da se vsi odborniki sigurno udeleže Predsednik. —lj Za ljubljanske reveže bo mestni socialni urad zbiral zopet jutršnjo sredo dopoldne pred Vodnikovim spomenikom na posebni stojnici stare obleke, perilo in obutev. Naše gospodinje že dolgo niso ničesar prispevale v to zbirko. Mestni socialni urad potrebuje vedno mnogo oblek Ln obutve, ker se vedno zglašajo ubogi, ki potrebujejo te predmete. Spomnite se jutri ubogih! —lj L juhi fanski proračun potrjen. Ljubljanski proračun za 1. 19Sy/40 je ministrstvo financ odobrilo z odločbo od 16. t. m. Odobreni sto tudi vsi specialni proračuni, poleg teh pa tudi pravilnik o izvrševanju proračuna za L 1939 40 z vsemi pravilniki in določbami o mestnih davščinah. Tozadevni razglas bo objavljen v prihodnjem ^Službenem listu«. —lj ženski odVk »Soče« vabi vse dosedanje obiskovalce družabnih večerov na zakliučne plesne vaje, ki bodo to sredo v Trgovskem domu od 20. do 24. Odsek prosi, da pridete točno in polnoštevilno na ta zaključni večer. PROTI ZOBNEMU KAMNU —lj Občni zbor Kola jugoslovenskih Nestor v Ljubljani se vrti v nedeljo dne 2. aprila t. L ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Kazine. Vljudno vabimo vse članstvo in društvu naklonjeno občinstvo. 177—n —lj Ljubljnnski proračun /a 1. 1939-40 je ministrstvo financ z odločbo štev. 23416-H. dne 16- t. m. odobrilo. Kakor glavni proračun so odobreni tudi vsi specialni proračuni, poleg teh pa tudi pravilnik o izvrševanju preračuna za 1. 1939-44) z vsemi pravilniki in določbami o mestnih davščinah. Tozadevni razglas bo objavljen v prihodnjem >Službeiieun listu«. —lj v l>očasčonje pokojnega g. Valentina Lotrica je darovala uprava hiše Tržaška c. št. 11 za mestne reveže 100 din, mes'ni socialni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem naj'epšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi deli! lj Dve tatvini. Iz stanovanja Ignaca Zap'.otnikn na Poljanski cesti je v nedeljo popoldne ukradel tat 2500 din. Tat je ia-kal tudi dragocenosti, ki jih pa ni našel. Izpred Predovičeve gostilne na Mesarski cesti pa je nekdo ukradel Dvagotinu Ju-rlču z voza 1000 din vredno, skoro novo dvigalo iz litega železa. V Angliji vedno več milijonarjev Angleška vlada si zadnje mesece v boju proti delavski opoziciji pomaga s trditvir-jo, da je gospodarski položaj Anglije od dne do dne boljši. Trdne temelje zboljšanju gospodarskega položaja je položil sedanji ministrski predsednik Chamt erlain, ko je bil še finančni minister. Njegovh smernic se drži tudi sedanji finančni minister sir John Simon. O velikih uspehih priča zlasti statistika dohodkov od dohodnine, ki je v Angliji zelo visoka. Nedavno objavljeni izkaz kaže, da se je ob koncu lanskega leta povečalo število milijonarjev v Angliji za 42 in da jih je zdaj 917 To so Angleži, ki imajo vsaj po 30 000 funtov šterLingov letnih dohodkov. Enako povečanje kažejo tudi vse druge .Tste dohodninski davek plačujočih, posebno srednje. Drugo vprašanje je seveda, v koliko drži trditev, da je povečanje števila milijonarjev merilo odnosno dokaz splošnega zboljšanja gospodarskega položaja. O tem bi se dalo debatirati, pa tudi dvomiti- HALI OGLASI •jseda do pai, davek pfaucimj Premici izjave beseda um L— davek posebej a pismene odgovore glede aiaiih Dg lasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo« raz no FJpseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek 8 Din Male oglase »Slav. Narod« sprejema oprava do 9. ure dopoldne. 50 PAR ENT1-ANJE ižunranje. vezenje zaves, perila. monOgramov, gumboic VeMKa zaloga perja po -din »Jutijana«, Gosposvetska cesta 12. & T LOKAL. — SKLADIŠČE *idam. Kolodvorska S levo. »77 SLUŽBE Beseda 50 par davek pneebei ŠOFERJA MEHANIKA iščemo za avtobus in tovorni avte. ki je v stanju položiti primerno kavcijo Nujne in podrobne ponudbe na Pošta m. pretinac br. 27, Zagreb. 976 KROJAŠKEGA POMOČNIKA prvovrstnega, išemo, specijalista za hlače. Ponudbe pod * Prvovrsten-?: na upravo SI. Naroda. 980 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POSESTVO pri banovinski cesti naprodaj, žaga, električna razsvetljava, nova enonadstropna hiša, eno uro od kolodvora, vse v dobrem stanju, 12 johov zemlje. Cena 130.000 din. Tudi na hranilne knjižice Jože Jaklič, Podstr-mec pri Vel. Laščah. 964 KUPIM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PL.ETILNE STROJE »Achtschloss stroje št. 10-100 bi kupil, v dobrem stanju, kakor tudi en Oberdiuck stroj. Samo najnižje cene stavite ponudbe na A. Filipovič, trikotaža, Novi Sad. 965 AVTO majhen, dobro ohranjen, takoj kupim. Zla tko Simunac, Kranj. 974 PRODAM LES Imam cea 6 kub. m popolnoma suhih lipovih hlodov od 2 do 4 m dolgih in 40 do 100 mm debelih. Ivan Rus, Grosuplje. 975 Predno obesit*1 oz. kupite nove zavese, si oglejte Izložbe tvrdke A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Poseben oddelek /a linole.j, zavese i. t. 4 Makulatura! papir proda "V uprava »Slovenskega Naroda14 ^ Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA j« NAŠ VAL SPOREDI evropskih radl^Mh postaj na vnh valovih, roman, novela, modni pregled, novice is radijskega sveta, filmska smotra, nagradni naaeoaJL UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva aBoa Mase ena naročnina samo 12__dinarjev. _ Stran 4 fttev. f(J Za pospeševanje turizma v Sloveniji Izredni in redni občni zbor Touring kluba — Lani |e pristopilo v klub Z2S novih članov Ljubljana, 21 marca Na izrednem občnem zboru so snoči člani Jugoslovanskega Tourlng-klirba, podružnica Ljubljana, razpravljali o novih pravi-lih, katera je upravi predložila osrednja uprava v Beog adu. Občnega zbora se je ▼ restavracij; Slamič udeležilo mnogo članov in zastopnikov oblasti in sorodnih organizacij. O novih pravilih je referira! dr. Lado Lajovic. NTova pravila ne ustrezajo povsem željam uprave m članov, zato bo ljubljansko društvo predlagalo nekatere spremembe v novih pravilih. Izrednemu občnemu zboru je sledil četrti redni občni zbor. Predsednik ravnatelj inž Bartl ie pozdravil zastopnike in poročevalce Bansko upravo ie zastopal dr. Bor-itnik. Društvo za ceste inž. Dedek, Zvezo aa turški promet dr. Žižek Prva in poglavitna naloga kluba je, je izvajal predsednik, pospeševati avtomobilski, mototurisrični in biciklistični tur'zem v Sloveniji \aibolj potrebna je turistična služba na naših mejah, da dobi avtomobilist. motorist ali bic"k1;st takoj potrebne informacije na meji. Zato je klub ustanovil v P1! lini obmejno turistično postojanko. V Zvezi za tujski promet je klub uredil dve sobi z veliko irm:va1n:co in drugimi prostori. Tud; kritičen tujec, ki je naš go-vt. sporna po ureditvi, čeprav je imel klub skromna s'ed-tva na razpolago, da je prišel v kulturno zemljo. Pri poslovalnici ie klub postavi] rud: bencinsko črpalko. Podpirali bomo vse akcije, da se cene bencina in dru-g:h pogonskih sredstev znižajo. Le pri nizkih obratnih stroških bomo do-sesli moto-rizacijo. ki nam je iz gospodarskih in obrambnih razlogov potrebna. Ob-irno ie predsednik orisal stanje naših cest Zarad' slabih cest se večina inozemskih turistov ne zadržuje v naših krajih, čeprav se jim nud'jo mnoge prirodne lepote. Turistiki in rujekemu prometu bi bo'je služilo 50 km katraniziranih ali sp'a meksiranih cest kot pa le 10 km betonskega cesH'čn. Važno je rudi vprašanje kolesarskih potov v bližini mest. Potrebno je, da zgradimo kolesarske steze samo za uporabo kolesarjev. V Leipzigu so zgradili doslej 47 km takih kolesarskih ste2 Zahtevati moramo in smemo, da je izboljšanje naših cest v skladu i* potrebam; in zahtevami življenja. Ustanovili so od>bor za uporabo domačih pogonskih sredstev, ki proučuje, kako bi postali neodvisni od uvoza pogonskih sredstev. Z veseljem sodeluje klub v tem odboru. Tudi v brdoče se bo klub prizadeval, da naredi iz Slovenije ob sodelovanju sorodnih organizacij, priljubljen turističen kotiček. Tajnik g. Janez Jerman je poročal, da je liubManska podružnica postala v štirih letih najmočnejša v d žavi V poletni sezoni se je oglasilo v pisarni mnogo turistov, ki so dobili vse potrebne informacije. Centrala v Beogradu se trudi, da bi ugodno rešila vprašanje avtomobilskih tnptikov. Promet z motornimi vozili v našo državo je znašal samo v Planini nad 15 000 vozil, od katerih je bila večina članov AIT. V letošnji sezoni bo treba ustanoviti postojanke na Pod korenskem sedlu in na Jezerskem. Članom je klub izdal lani 172 kolesarskih triptikov. 128 motociklističnih t-iptikov, 2 motociklistična carneta, 133 mednarodnih dokumentov za vozače. 132 mednarodnih dokumentov za motorna vozila. 129 triptikov za avtomobile in 6 carnetov za avtomobile. V klubu je včlanjenih 182 avtomobili stov, 91 motociklistov, 341 biciklistov. 15 članov iz vrst občega turizma. 34 gostinskih podjetij in 2 kajakarja. Skupaj ima klub 665 čla nov. v primeri s predlanskim 'etom se je članstvo povečalo za 228 V klubu pa sta še dva afilirana kluba, in sicer motokluba Ilirija in Hemes, s katerima ima klub skupaj nad 1000 članov. Med letom je klub ustanovil družino JZK. podružnice v Ljubljani, v Murski Soboti, katero vodi dr Odon Plan'nJ-'k. Družina ie dobila dovoljenje za prirejanje šoferskih tečajev, katere vodi inspektor inž Mile Debeljak s tajnikom Flisariem Doslej ie te tečaje apsolviralo že nad .50 obiskovalcev Klub ie ^odel^val Dri številnih športnih in turističnih prireditvah ter se udeležil z zastopniki vseh anket, na katerih se je razpravljalo o zboljšanju našega tujskega prometa. Z ustanovitvijo podružnice v Zagrebu so člani dobili glasilo »Motorsport <. katerega bodo dobivali tudi člani kolesarji. Gradnja cest pri nas počasi napreduje, čedalje večje pa je število uvoženih motornih vozil v našo državo. Lani je bilo uvoženih 3030 osebnih in 1325. tovornih avtomobilov (predlanskim samo 2396 osebnih in 821 tovornih avtomob lov). V državi je zdaj okoli 17.000 motornih vozil. Prevelike so davščine. V Ljubljani je prevelika davščina na motorna vozila, namreč največja izmed vseh mest v državi. Poleti bo klub izvedel zavarovanje kolesarjev proti tatvinam. Tajnik je Drečital poročilo o osebnem in avtomobilskem prometu v 1. 1938 na mejnem prehodu v Planini Zaradi zanimivosti bomo te Dodatke objavili v eni prihodnjih številk Po blagajniškem poroči'u g. Franca Kha-ma Je razvidno, da ie imela blagajna kluba 1,054.881 din prometa, premoženja pa ima 50 529 din. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni v odbor: inž. Bartl Slavko Pintar Jan Cepon, Janez Jerman. Josip Hafner, Franc Kham, Hieronim Demšar, dr. Fakin! dr L Lajovic, dr. Bogdan Brecelj. Angelino Battelino. dr. Ivo Sub'c. Ignac Vok, Vašo Samec. Roman Gol ob. inž. Mile Debelak. Pavel Fabiani. arh. **e?ar, inž Ciril Pogačnik. Ivo Lukič ter zastopnika Hermesa in Ilirije. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr Rudolf Marn Marinko Ivan. Holzhaker Fran in Rebolj Staš Pri slučajnostih so člani obravnavali vprašanje pregleda avtomobilov, ki ie zdai nesmotrno, z odobravanjem so snreieli člani Dred-log inž Debelaka, naj bo klub v teh časih res naci^na^a organizacija, zato ie potrebna previdnost pri spreiemanju novih članov G Pintar je poudaril, da je treba gojiti skupne izlete, da se člani m*»d seboi spoznaio in da spoznajo ljudstvo. Klub bo priredil izlet v Prekmurie. k^mor ca ie družina iz Murske Sobote rov^bHa ob pri-liki Prekmurskega tedna G Rune^a je poročal o izrpdno živahnem delovanju Motokluba Hermes. Tri leta v belem peklu Pripovedovanje ruskega radiotelegrafista Voznesen skega, obsojenega zaradi sabotaže JLevanevsld *Su»nirno poročali. Nisem iavni sovražnik je zatrjeval Voz-nesenski izdajalstva nisem zakrivil namenoma, tega kar sem storil nisem mogel p-eprečiti Nihče bt tega ne mogel preprečiti v enakih razmerah in pod enakimi pogoji Dan za dnem so me zasliševali pred preiskovalnim sodnikom in državnim tožil cem. nihče me pa ni mogel pripraviti do izjave, da sem delal iz mržnje do ruske vlade Tega nisem mogel priznati, ker take mržnje v mojem srcu ni. Nisem zakrivi zlonamerne sabotaže, kar sem storil, sem storil pod vpli voro Arktide Moral sem priznati, da je zadrževanje radiobrzojav-nih vesti mejilo na protirevolucionarno delo in da je bilo to na prvi po-gied naperjeno proti vladi. Mo>ral sem priznati sabotažo, toda podlo>tj ne morem priznati. Glejte, bilo mi je 21 let, ko so me izkrcali v Tihem zalivu na Rudoifovem otoku za polarnim krovom Bil sem mladenič, neizkušen za odgovornosti polno službo Toda postavili so me na eno najvažnejših polarnih stanic V začetku me je veselilo življenje im delo daleč gori na severu. Toda to delo je bilo strašno naporno. Bil sem sam v službi, kjer je bilo treba delati od 6.20 do 1.30 naslednjega dne Moral sem bedeti vso noč s slušalkami na ušesih v stalni napetosti, da bi prestregel važne vesti. Zunaj so pa divjali snežni meteži, tako da se mi je zdelo, da bo zdaj in zdaj odneslo kolibo. Samo tisti, ki so kdaj bili v Arktidi vedo kaj je to belo peklo. Na Rudoifovem otoku je štiri mesece polarna noč, potem pa sije več mesecev polnočno solnce. Vzdržal sem polarno noč, toda polnočno solnce mi je ubilo živce. Tudi najmočnejši ljudje lahko zblazne za polnočnim solncem v polarni noči. Prizadeval sem si. da bi vestno opravljal svojo službo toda čutil sem, da se me loteva blaznost Pro«sil sem predstojnike, naj mi pomagajo Odklonil* so mojo prošnjo in mi zapovedali, naj ostanem na svojem mestu. V polarni stanici je bilo še nekaj Rusov Toda jaz po osamljenosti nisem mogel prenašati njihove glasne družbe. Tako sem se zapira' v kolibo. Noč za nočjo >em ležal ne da bi mogel zatisniti oči. Zunaj je pa tulil snežni metež liki krdelo laJnih volkov Večkrat po tr ali štiri dni nisem zatisnil oči in bil sem neprestano sam Potem je prišel spanec. Dogajalo se je, da sem zaspal s slualkami na ušesih pri odprtem aparatu Mogel je priti samo en konec. Nekega dne ie prijel iz Moskve ukaz, da sem odstavljen Ta ukaz «*em zadržal. Mislim, da sem bil že takrat blazen. Potem so prišla poročila o drznem poletu Levanevskega. Zad žal sem jih. Izključil sem aparat in vse je bilo tiho. Leto dni po ukazu, da sem odpuščen, sem živel sam v kolibi pri aparatih. Edini človek, ki sem ga tu pa tam videl, je bila žena. ki sem jo imel rad — ena izmed redkih žen v tem arktičnem peklu. Jel sem popivati. Vsako noč sem sedel pri steklenici vodke. V kolibi so bile knjige, toda sama mračna metafizična dela. Požiral sem jih in čim več sem čital, tem bolj je vse v meni goreio. Prišel sem do spoznanja, da mi preostaja samo še en izhod — ubiti se. Nekoč, ko je vse spalo, sem vlomil v barako zdravnika polarne stanice. Ukradel sem mu stekle-ničico, misleč, da je v njej strup. Ko sem pa tisto tekočino popil, ni bilo smrti. Niti slabo mi ni postalo. V stekleničici ni bilo strupa, tako se niti ubiti nisem mo<*el. Moji živci so bili povsem uničeni. Vse kar sem delal je bilo blazno. Poslal sem v Moskvo vest o svoji smrti. O. kako vroče ^em si želel, da bi bila resnična. Klo je Vozncsenrki končal svoje pripovedovanje, so ih teli izkušeni raziskovalci polarnih krajev, klicani pred sodišče za priče Zagotavljali so sodnike, da bi v takih razmerah nihče ne mogel os:ati pri zdravi pameti. Obsojali so početje Vozne-senskega. toda obenem so p"osili, naj ga sodijo milo. Bivši radio-telegrafist z Rudol-fovega otoka se je zahvalil za kazen, čeprav je bil ob ojen na 20 let Kaj je to, 20 let ječe proti večnosti belega pekla? — je dejal. Največji človek na svetu Največji človek na svetu živi seveda v deželi rekordov, v Zedinjenih državah Njemu je rekom zajamčen, ker ga sistematično opazuje medicinska fakulteta washingtonske univerze tako. da so vesti o njegovi rasti znanstveno overovljene. Robert Wadlow po izjavi washingtonske medicinske fakultete največja človek na svetu, je biJ star letos v začetku marca 21 let in meril je 2.67 m. Rasti pa Se ni nehal kajti zadnjega pol leta je zra?tel še za dva centimetra. Wadlow tehta 491 funtov. Edini človek, ki se je po postavi približal tej meji, je bil sloveči irski orjak Charles O'Brien. ki je umrl 1. 1783, star 23 let. Meril je 2.50 m, Ljudle izredno visokih postav so navadno bolehni in slabotni. Robert Wadlow je pa zdrav, samo oči nima dobrih. Nositi mora naočnike. Njegovi starši so pre. možni. Oče in mati sta normalne postave. Roditelja nestrpno pričakujeta, kdaj bo sin nehal rasti. Potem mu nameravata zgraditi hišo kjer bo lahko udobno stanoval, kajti sobe in vrata za normalne ljudi so njemu prenizka. Sultan, ki ni hotel izgubljati V Soerakarti na Javi je umrl nedavno _'den izmL-d štirih javanskih vladarjev sul-:an Pakoe Boevono. Vladar 1 700.000 Ja-vancev in vrhovni poveljnik 1000 mož bro-eče vojske je bil čudak. Njegov posebni konjiček je bila. igra in bil je trdno prepričan, da nikoli ne sme izgubiti, ke bi sicer trpela njegova blagorodnost Zato si noben jockev ni upal prehiteti na konjskih dirkah sultanovih Konj. Posledica tega j« bila seveda, da nihče na konjskih dirkah ni stavil In torej tudi ne izgubljal Sultan se je za^igural da tudi pri ka'tah ni izgubljal Kadar se je igralo v njegovi palači, je eden izmed njegov;h sorodnikov ali dvorjanov hodil okrog mize. kjer je igral sultan, in dajal sultanu znake, kakšne karte imajo njegovi nasprotniki, da je lahko vedno dobival. Zato sultan nikoli ni zahteval, da bi se igralo visoko. Zadovoljeval se je z zavestjo, da dobiva. To žrtev sultanovi dobri volj; so igrači vedno doprinesli. Mnogo i/gubiti itak niso mogli, ker se ni visoko igralo. Samo enkrat v letu je -»uhan Pakoe Boevono igral pošteno To je bilo na redmh turnirjih bridgca. ki so jih igrali Pakoe Boevono, holandvki rezident v Soerakarti sosedni sultan in njegov holandski rezident. Ti so bili po dostojanstvu sultanu enaki in proti njim je rad tudi izgubil igro. Pol stoletja Eifilovega stolpa je velika atrakcija svetovne razstave h 1889 — Grad' beni stroški so znašali 6,500.000 frankov V JI -J~J*J ' , V sredo 22. t. m. bo v operi premiera Wolf-Ferrarijeve opere »št rje grobijani« v režiji g. Primožiča in pod taktirko g dr švare. »štirje grob jani« so izvrstna komična opera. Tekst je vzet iz znane Goldo-nijeve istoimenske komedije. Štiri basovske partije so zasedene z gg.: Betetto. Primožič, Zupan :n Lupša. Ostale vloge bodo peli: Kogejeva. R bičeva. Poličeva. Hey-balova, Ramšakova. Banovec Marčec. Premiera bo za premierski abonma. 31. t. m proslavi znani Eifflov stolp v Parizu svojo 50 letnico Zgradil ga je inženir Jean Eiftel s sodelovanjem inženirjev E Mougiera in M Kdchlina ter arhitekta S. Sauvestra na Champs de Mars kljub protestom literatov in umermkov ki so se bali. da bo orjaški stolp kazil lepoto Pariza Stolp je bil velika at-akena pariške razstave leta I8S9 in za takratne čase ;e bil res drzno delo tehnike Mnogi so se celo bali. da se bo stolp pra\ kmalu podrl ali pa da ga bo poruši! celo veter. To se pa ni zgodilo in take )t bilo potočno naziranje strokovnjakov, da bo Eifilov stolp preživel stoletja. Od zgraditve do danes, torej v SO letih, se je povzpelo na Eifflov stolp okrog 18 milijonov ljudi Temeljna oblika stolpa je štinoglata piramida, obstoječa v resnic iz štirih mrežastih stebrov, ki so niihove osi pn tleh oddaljene druoa od d~uge po V9 m. Prvo nadstropje stolpa je v višini 57.63 m. drugo v višni 115.73 m, tretje pa v višini 276 m Krona stolpa |c visoka okrog 22 m Proti vrhu stolpa so razm laboratoriji, meteorološka opazovalnica in laboratorij za televizijo. Nihanje konice stolpa tudi v najhujšem vetru ni večje od 10 cm. Ves stolp tehta okrog 0 milijonov kg. Zanj so porabili 2.5 milijona zakovic Vseh železnih delov konstrukcije je bilo jkrog 12.000 Stroški so znašali 6.600 000 frankov. Samo otroški za temelje so znašali skoraj 1.000 000. kajti tla so peščena in temelje so morali položiti 7 do 12 m globoko Železo in montiranje je stalo 3.800 000 frankov. Stolp je bil po pogodbi s pariško občino samo 20 let Eifflova last. potem je prešel brezplačno v last mesta. Eiife! je odkupil vse pravice družbi s kapitalom 5.100 000 frankov in samo med razstavo je vrgla vstopnina nad 7,500 000 frankov Eifflov •»tolp je pa še vedno ena največjih atrakcij Pariza. Žrtvnfte za borbo proti fetlki! Potrebne so zlasti podpore korporacij Ljubljana 21. marca Skoraj vsak dan' neiežijo naSi dnevniki imena najraznCi ejših oseb In ustanov, k' prispevajo večje ali mar.ji- zneske v dobrodelne namene Nikdai pa ni opaziti, da 01 se kdo spomni: protituberkuloznega po Kreta tei mu po svojih močeh pripomogel lo uspešnejšega razmaha Kakoi se po eni strani vsa naša narod- lo-obrnmbna društva med katere zlasti prištevamo Družbo s*v Cirila in Metoda Branibor itd. brez dvoma potrebna čim aajizdatnejše gmotne podpore, tako je po irugi strani prav«Ino. da se javnosi na naj širokogrudne iši način spominja mestnih ubožcev slepcev in drugih Ni pa končne nič manjše važnosti, da moramo tuberku lozi tei najbolj zahrbtni sovražnici našega idravja in življenja, napovedati in dobo-jevati neizproser boj Proti temu skupnemu sovražniku ki ogroža prav vse sloje našega nar