Bogomil: Ljubi Marijini otroci!
DANES vam predstavim veliko število tistih svet-nikov, ki jim pravitno s v e t i 111 u č c n c i. Slovenska hfsfda nas spoininja na inuke. ki so jih i\ sveti ljutlje prestali zato. ker so javno spoznavali svojo vcro. latinska ali prav za prav grŠka beseda >inartvres« (y = i, torej martires) nam pa pojasnjuje, tla so oni prioe ali tudi priČcvavci za resničnost nase svete vere. Kolikor imajo nebesa svctih inutcncev. toliko je taoi za nas prič. (la je vse resnicuo. kar verujenio o Bogu. o Kristusu Odre-seniku, o Mariji, materi božji, o svetih zakramentih, sploh vse. česar se iičimo v katekizmu.
Čc bcrejno o svctih mučcncih in če premiŠljujemo, koliko so morali za Kristusa pretrpeti. se nam ti Ijucljc v resnici smilijo in nt*ka sveta jeza uas |K>grabi. da bi Šli nad tiste, ki so jih mučili in bi jim že pokazali ... Sveti inučenci pa niso bili naših tntsli: molili so za tiste. ki so jih preganjali. Morebiti se 5e spominjate, kako je molil sveti Štefan: -Gospod. ne prištevaj ji.m tega greba!«
Kadar govorhno o mučencJh. iniajno navadno pred očmi sarao prve case krŠČaustva in navadno mislimo, da $o samo v Rimu cloma svcti muceiici. Pa to ni res. \se dežeie jih imajo in vsi časi. Saj ste potovo brali in slišali, (\a je ob čnsu .strahovi-tega preganjanja svete Cerkve tam v daljni Mehiki mnogo katoličanov prelilo svojo kri za Jezusa. In mer! njimi jo hiio tudi ninogo otrok.
lJa res! Še o twn se pogovorimo. koliko star je treba biti. če kdo h<K'e postati mučenet. Vsako staroet najdemo med mueenct. starčke. može, žene. mladeniče, dekleta in tudi otroke.
Naj vam iznietl veKkega šfevila atrok predstavim tri deČke-mueence. ki so dali svoje nilado življenje za Kristusa leta 1597. tam na Japonskem. Dva sta bila stara po 15 lct. Tomaž, s priiiukom Cozaki, in Ludovik. Naj-mlajsi je bil pa Auton, star 12 let. \ si trije so bili maŠni strežniki.
Anton in njegovi starši so komaj postali katoličaui, ko je Bog že klical malega Tončka k časti mučeništva. Staršj hi ga bili radi pregovorili. da bo lahko še po-zneje umrl za Kristusa. a deček se ni dal pregovoriti. Sodnik mu je abetal bogastvo in Časti, za svojega ga je faotel vzeti — pa je bilo vsc zastonj.
.¦¦Nespaiiifino bi bilo.\ je odgovarjal inali uiučcnec, »če bi nekaj treuutnega in uiinljtvega visje cenil kakor pa večne dobrote. In ko ga je sodnik še nagovarjal, naj si premisli. mu je Tonček odgovoril: »Krnalu boš razumel. kako malo cenini tvoje obljube in svoje živ-ljenje. Ne bojim se ne križa m drugega trpljenja. Ne želim si dmgega kakor uinreti iz Ijubezni do Njega, ki je zauic na križu unirU Svoji raaieri pa je dejal: >Po-tolaži me, Ijubu mati! A nebesih liotfm zate prositi. Ne jokaj radi mene. ampak jokaj rajši radi poganov. Jaz greni k Bt>gu. da jra boin vckomaj užival, oni pa hočejo ostati v svoji siepoii. Xt* toži. da nc bodo oni mislili, da ti ni prav, če unirjem iz Ijubezni do Boga. To bi nikakor nc bilo piav, če se ne veselimo. da moreino caradi Njega umreti, ki je prej umrl za nas.<
Vidite, tako je govoril niladi raučenec.
Vi si pa morda mislite. (la ne morete postati mu-Čenci. ker ne morete damvati svojcga življenja Kri-stusu. Pa ste kljub temu lahko mučenci. Odpusti člo-veku. ki te je razžalil; premagaj svojo jezo, ki te grabi; ustavljaj se skuŠnjavi. ko te zjutraj vabi zvon v cerkev k angelski mizi, ti bi pa tako rad še malo poležal... ne, ne. prcin v cerkev. h Kristusu, pa boš tudi ti junak.
Bog nas kliče k sebi po različniK potih, Saino, da bi mi njcgovo vabtlo vselej spoznali in se po njem ravnali!
Naj nas zato hiagoslavlja s svojim Ijubljenim Si-nom niati Mnnja!