Političen list za slovenski narod. *t poŠti prejeman velja: Za celo leto pred plačan 15 fld., za pol leta 8 fld., »a četrt leta 1 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld.. za en meseo 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. i Naročnino in oznanila (inserate) orejema uoravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Bokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. Šfcev. H?-*. V Ljubljani, V torek 18. aprila 1893. Letnik XXI. Vjedajo se. , Iz Celovca, dne 12. aprila. Občni zbor in papeževa slavnost našega „Kat. polit, in gosp. društva" obnesla sta se, kakor je cenjenim bralcem že znano, presijajno! Zato se ne smemo čuditi, da se nemčurski liberaluhi po svojih listih že na vso moč vjedajo nad sijajnim vspehom naše slavnosti in občuega zbora. Orožno javkanje je nastalo v nemškem taboru, da smo se Slovenci »drznili" zbrati se v »nemškem" Celoveu I Ne bodemo odgovarjali na vse neslanosti in debele laži, katere so ob tej priliki napisale zopet celovške »Fr. Stimmen" i« beljaška .D. allg. Ztg.", a nekatere stvari moramo omeniti. „Fr. Stimmen* priaesle so že dne 6. t. m. članek, v katerem prav robato pišejo o našem občnem zboru. Dasi ne vedo, kaj se je tam govorilo in sklepalo, vendar na vso sapo kriči, kako se je tam .hujskalo" (»gescbimpt und gehetzt"). Surcvo pisarijo »Fr. St." o g. V. Legatu iu g. Fr. Trei-berju, četudi nimajo za to nobenega povoda. No, za tako surovo pisarenje .prosvitljenih" pisačev pri »Fr. St." se bodeta imenovana rodoljubna gospoda pač malo zmenila! »Fr. St." pišejo dalje: »81ovenski kmet koroški se moti, ako misli, da mu bodo ti gospodje (Slovenci) pomagali v potrebi." No. »Fr. St." naj vendar poved6, kaj in koliko so nemški liberalci že storili za kmetski stan? Ali niso oni v državnem zboru glasovali malone vsi zoper vsak predlog, ki bi bil kmetskemu stanu v korist in delali le za to, da se bogatim iidom ne godi slabo? Če bo slovenski kmet hotel čakati, da mu pomagajo nemški liberaluhi, čakal bode pač tako dolgo, da pride na — boben! Da čenčajo »Fr. St." o zgubljenem koroškem „miru", o kranjskih ter čeških »privan-droveih" itd., menda ni treba posebej omenjati. Se bolj surovo in robato, kakor »Fr. St." poroča o naših shodih beljaška »D. allg. Ztg.", p. d. »Beljaška Urša". Ne mislili bi, da se more tako robato in neotesano pisati, da bi tega ne videli na svoja očesa! Res, daleč so prišli naši »napredni" nasprotniki s svojo hvalisano »nemško omiko" I V kratkem sestavku »Beljaške Urše" najde se kar dobro štet tucat debelih — 1 a ž i j, ne da bi v poštev jemali mnoga zavijanja itd. Pomilovanja vredni so nemški čitatelji, ki si dado uatvezovati take medvede, kakoršne jim natvezujejo zadnje »Fr. St." in »D. allg. Ztg." N. pr. pišejo: »Neki potovalni učitelj iz Kranja in neki duhovnik iz Celja (!) govorila sta o položaja koroških Slovencev . . ." Bili smo sami pri shodu, brali smo poročila raznih listov, a o teh dve gospodih nismo našli ni duha ni sluha 1 Kakor nam, godilo se je drugim 300 ndeleieneem občnega zbora. »KnuŠtni* poročevalec »Urše", ki sliši menda travo rasti, pa ju je veudar slišal!! To vam je pristno nemška — temeljitost, ali kaj?! Dalje pišejo: »Da slovanska drevesa niso vzrastla do neba, za to je skrbel zastopnik vlade, c. kr. okr. komisar g. Kremenšek (1)." Kar dve debeli neresničnosti v jednem stavka. G. Kremenšek niti navzoč ni bil, temveč je vlado zastopal gospod baron Lazzarini, ki pa zborovanja ni zaviral, ali oporekal kakšnemu govorniku, ker za to nobenega povoda ni bilo! Kako more tedaj »D. allg. Ztg." tako drzno in neresnično pisati? Isti list piše tudi, da so bili pri papeževi slavnosti večinoma ie duhovniki! *) No. vi, ki ste bili zraven, veste, koliko duhovnikov je bilo! A da se nemčarski list tako — laže, ni lepo! Čudna predrznost je to, če človek govori in piše o stvareh, o katerih ne vi in noče vedeti resnice! In taki »resnicoljubni" listi hočejo veljati za omikane, njim naj veruje in naj 8e po njih ravn& ljudstvo' — Pa vkljubu ropotanju »Fr. St.u in »Beljaške Urša" se svet vendar-le suče naprej, in slovenska beseda tudi napreduje, bodi to nekaterim brezvestnim kričačem že ljubo ali ne 1 Gg. Dobernika, Otiča itd. pa opozarjamo na besede nemškega pesnika: *) „Der Held v*n Arnoldstein ziihlte die Hiiupter seiner Lieben und siehe, es vraren der Mehrzahl nach — Geistlicha, vvelche fur die Dauer des Festea die Obsorge der armen Dio-zesznen dem lieben Herrgott allein iiberliesen." »Es will der Spitz aus eurem Stali Uns immerdar begleiten; Doch seiner Stimme lauter Schall Bevreist nur, dass wir reiten!" -o— Politični pregled. V Ljubljani, 18.' aprila. Veliki protihidovaki nemiri v Kolinu na Češkem. Pred šestimi tedni je izginila šestnajstletna devojka Marija Havlinova, ki je 6lužila pri Židu Samuelu Brettlerju v Kolinu na Češkem. Vsa poizvedovauja po njej so bila zam&n. Mej ljudstvom se je začelo govoriti, da so jo umorili židje, ki rabijo kri za svoje obrede. Te dni so pa našli truplo umrle dekliee v Labi pri mlinu gosp. For-manka. Kakor trdita zdravnika, ki sta jo pregledala, nima deklica nobene rane. Mej občinstvom se je pa razširila novica, da je dekle grdo razmesarjeno. To je strašno razburilo kristijansko prebivalstvo kolinsko. fDnl 12. t. m. se je zbralo kakih 2000 Ijudij, največ delavcev, in jelo razsajati po ulici, kjer imajo židje svoje prodajalnice. Razburjeni ljudje so razbili okna prodajalnic, vrata, in napravili silno mnogo škode. Policija je skušala razburjeno ljudstvo raz-gnati, ali jo je napalo s kamenjem. Več policistov je bilo težko ranjenih. Mej prebivalstvom se tudi govori, da so deli prazno krsto v grob, truplo so pa poprej zopet uekam odstranili. Več oseb, zlasti delavcev, so zaprli zaradi javnega nasilstva. Drugi dan so prišli vojaki iz Kutne gore, da skrbe za red. Županstvo je tudi pozvalo prebivalstvo, da naj miruje. Ker je pa prebivalstvo trdno uverjeno, da je dekle umorjeno, je želeti, da se vsa stvar dobro preišče in potem uradno poiasni. Češki Nemci se zopet delajo jako nezadovoljne. V direktorij deželne hipotečne banke voljen je jeden Čeh, ko bi bili radi imeli na tem mestu Nemca. Nadalje jih pa jezi, da Čehi nočejo odstopiti od svoje zahteve, da muzej liberške trgovske zbornice mora napraviti dvojezične napise in sezname, če hoče dobivati deželno podporo. To je po mnenju Nemcev silna krivica, če tudi je večina pre- LISTEK » -— Mati in dete. (8 Francoskega.) Oblačen jesensk dan je bil. Vihar je razsajal iz globočin Paijtlnteskega jezera so se vzdigavali valovi do visokih gora. Po nebu so se gonili divji temnorudeči oblaki; pogled na nje je bil grozen, strašen. V krajih ristiselaskih se je boril s penečimi se valovi majhen čolnič, in v njem je sedela žena, bleda ko sneg ter tiščala v naročji majhno dete. Močno je bilo materi srce, oči so boječe gledale v temno obnebje. Mož, sedeč spredaj, je skušal voditi z jednim ostalim veslom čolnič, a videlo se je, da je bil napor zastonj. Mirno je sedel na svojem prostoru, ustni zaprti, čelo nagubančeno; boril se je z burjo z vsemi močmi. Z grozo je opazil, da se žene za njimi velik val. Pridrvel je, udaril ob čolnič. premočil stariše. Za njim se prižene drug, tretji, še večji, ugrabil čolnič in ga trešči ob skalo. Zadonel je le grozni vzklik in oče otroka se pogrezne v globočino. A isti val, ki je očetu življenje končal, je vrgel mater in otroka na otok. Ko se mati zavl, začne žalovati, joka se nad otrokom in poljubuje njegove oči in usta. »O, nebeški Stvarnik!" toži s tužnim srcem, „ne dopusti, da umerje moj otrok popred, dokler bi ž njim ne sklenil krstne zaveze! Usliši moje prošnje, usmiljeni Bog!" In nebeška vrata so se odprla, materina prošnja je bila uslišana, Globok zdihljej se čuje iz otrokovih prsij in lepe oči se nasmejejo hvaležni materi. Dnevi so minevali. Dvajset let je zašlo v večnost, ko se je peljala ista mati z istim otrokom po Piiijanteskem jezeru. To pot je bil lep poletni popoldan. Jasno in čisto je bilo nebo, niti oblaček ni kalil njegov modri blišč. Solnčni žarki so greli zemlio in gladina jezera se je svetila kakor razbeljeno zlato. Tihoto je motilo veselo petje, ki je donelo črez Bistiselai. V prvem čolnu, z venci olepšanem sta sedela poročenca, njima nasproti mati in za njimi so plavale druge ladijice. Veselo petje se je po okolici razlegalo. Poročenca sta bila tiho, sreča jima ni dala govoriti. Mati je sklenila roki, pobožna molitev je letela k nebu. * * * Zopet je minulo nekaj let, isti čoln je plaval po gladini Piiijiiteskega jezera. A danes ga ni sprem-Ijevala godba, tudi veselja klici se niso čuli. Resno, tiho, slovesno so veslači vesljali, resno je vodil čolnič krmilar. črno pobarvana rakev je v sredi in stara žena je sedela zraven. Srce ji joka, lica objokana, glavo nagiblje preti rakvi. Potoki solza so močili deske, srebrni lasje, kakor bi boteli očem prizor zakriti. V krsti počiva njen sin, oni sin, kojega je pred leti v naročje tiščala, kojega je kot ženina občudovala. Tu notri počiva radost in upanje njenega življenja in podpora v starosti. »Moj Bog!" je tarnalo trpeče srce, „a zakaj si pretrgal nit njegova življenja tako zgodaj, zakaj si mi iztrgal jedrnega sina v najlepšem veku? O, nebeški Oče, zakaj si ustvaril človeka tako slabega, zakaj si ga postavil na svet, da pa zopet zapusti? O, ljubi Bog, zakaj si tako strog in neuprosljiv ?" bivalstva okoliša hberške trgovinske zbornice češka. Posebno se pa Nemci bo,d, da bi morda nekateri veleposestniki glasovali proti osnovi novih okrožnih sodišč. V tem slučaju že pret6, da izstopijo iz deželnega zbora. Tega pač ne bodo storili, ker dobro vedo, da bi s tem le sebi škodovali. Veleposestnike bi prisilili, da tudi v državnem zboru i večjo odločnostjo naglašajo češko stališče, vlada bi pa tudi potem ne mogla se toliko n&nje ozirati. S pasivno politiko le strašijo, da bi vlada porabila ves vpliv z&nje v deželnem zboru in skrbela, da se osnuje nemško okrožno sodišče v Trntnovu, pri katerem bi se lahko nastavilo nekaj uradnikov, ki bi ne bili vešči češkega jezika. Občna volilna pravica. Vodja češke kmetske stranke, St'astny, se ne vjema prav z mladočeškim predlogom o uvedenju občne volilne praviee. On je tudi za občno volilno pravico, ali misli, da bi se ne smele odpraviti sedanje volilne skupine. St'astny v več ozirih kaže nekoliko več praktičnega pogleda, nego ga imajo mladočeški voditelji. On dobro spoznava, da bi se večina ne dobila, ako se kar odpravijo sedanje volilne skupine, ker bi potem veleposestniki ne glasovali za tako spremembo volilnega reda. Ako se pa obdrži sedanje skupine, bi se pa morda le dalo občno volilno pravico vpeljati v mestih in kmetskih občinah. Tudi so interesi meBt in kmetskih občin tako različni, da nikakor ne kaže, jih kar metati v jeden koš, tako da bi morda v jednem volilnem okraju volilo kako mesto in več kmetskih občin. Ce je v Franciji ali Nemčiji tako, je treba vedeti, da so tam drugačne razmere, in je industrija zlasti v nekaterih krajih tudi po vaseh močno razvita. V industrijskih državah ni razlika mej mesti in vasmi tako velika, kakor pri nas. Cerkvenih predlog ogerska vlada še ni predložila zbornici poslancev in jih še tako hitro ne predloži. Kakor pišejo oficijozni listi, mora poprej tudi gospodska zbornica rešiti budget. To kaže, da se vlada boji, da bi gospodska zbornica ne zavrgla še budgeta, ko bi bile že predložene cerkvene predloge. Po končani budgetni razpravi pa tudi državni zbor ne bode imel časa, da bi se pečal s cerkvenimi stvarmi, temveč bode predloge k večjemu izročil odseku, kateri se bode o njih posvetoval še le jeseni. Kakor se vidi, vlada posebno ne hiti s cerkvenimi predlogami, to pa gotovo le zaradi tega, ker se boji upora in sluti, da jo te predloge utegnejo pokopati. Stališče sedanje vlade ni posebno trdno. Na Dunaju va-njo nemajo zaupanja, ker se ni upala v zbornici poslancev z vso odločnostjo potegniti za skupno vojsko. Poslednji dogodki v zbornici gotovo vladi stališča neso utrdili. Že dve mi-nisterstvi sta pali na Ogerskem, dasi ste imeli večino v zbornici, ker ste zgubili zaupanje v višjih krogih. Ravno tako utegne biti z WekerIovim. Državni prevrat v 8rbiji. Prejšnji regent BiBtie odpotuje v kratkem v inozemstvo. O Belimarkoviču se pa ne vč, bode li tudi odpotoval v inozemstvo ali pa pojde le na svoje posestvo. Govori se sicer v Belemgradu, da bivši regentje in ministri pridejo pred sodišče zaradi rušenja ustave. To pa ni verojetno in bi tudi pametno ne bilo. In žena je obupno pogledala proti nebu. V tem trenutku pa pade gorka solza na nežni obrai otrokov, in otrok se prebudi iz spanja. Žalostna pot je bila. Z očetom so peljali b krstu njegovega teden starega otroka. Človek na svet, človek v zemljo. Starka ni opazila, da se je otrok prebudil, šele, ko se mu je posrečilo izviti roko, s katero je kazal k nebu. Zdaj se stara mati zgane iu pogleda resno otroka. Obnp je zapuščal njeno srce, selil se je v njega ljubi mir. »Toraj tudi ti, srček moj," šepeta, „tudi ti me spominjaš na višji človekov cilj? V nebo kažeš — da, tja — tja nas je prehitel duh tvojega očeta, za njim pojdemo tudi mi, kedar zapustimo ta svet. O, gorje meni ubogi! Pred Gospoda te peljem, grem ga prosit, da te sprejme za dediča nebeškega kra-Ijevstva, in jaz reva godrnjam, da je skazal to milost tvojemu očetu, ko mu je dal večno življenje. O, kako sem nehvaležna!" In povzdignivši svoje oči, z močnim glasom zapoje: »Ceščeno bodi Gospodovo ime zdaj in vekomaj! Hvalo pojte vsaki dan Gospodu I Bog nalaga našim ramam breme, ali on nam je pomaga nositi. Imamo Boga, močnega pomočnika, in Gospoda, svojega Odrešenika. Alleluja!" * ' H-e. Tudi postopanje kraljevo, oziroma njegovih sedanjih svetovalcev, ni bilo povsem ustavno. Kar se pa tiče Bistida, je pa tudi pomisliti, da ima velike zasluge za srbsko državo in rodovino Obrenovičev. Da on ni po umorjenju kneza Mihajla napel vseh močij in prevzel regentstva, pa bi bil Karadjordjevič prišel na prestol. Pozneje je pa po diplomatičnem pctu mnogo deloval za Srbijo. Da je danes Srbija svobodna kraljevina, |e mnogo Bističeva zasluga. Takega moža ne kaže zaradi njegovih poslednjih zmot izročati sodišču. — Pafiic se pa nekako na tihem drži. On najbrž ne pride po novih volitvah, ko se ministerstvo prenovi, več na krmilo. Govori se, da pride za poslanika v Peterbnrg. Kralj Milan in kraljica Natalija se povrneta v Beligrad, ali na vlado najbrž ne bodeta dosti vplivala, ker bode kralj skušal vladati strogo ustavno. Belgija. Ce tudi je še le včeraj začel občen strajk, vendar je koncem minolega tedna strajkalo nad 180.000 delavcev. Pri neredih v Bruselju je bilo kacih 60 oseb ranjenih. V provincijah je v nekaterih krajih še hujše. Tovarne stražijo vojaki. Pet razredov rezerve so že morali sklicati. Bruseljski župan je pozval delavce k redu, in prebivalstvo, da naj ne hodi zvečer na ulice, ker ni varno. Škode so že razgrajalci napravili sitno veliko. V Bruselju so nad sto prodajalničnih oken razbili in oropali. Iz neke gostilne so streljali na žandarje. V vojno ministerstvo je nekdo vrgel bombo. V Littichu je ukradenih 25 kilo dinamita. Strah je povsod velik. V vojnem ministerstvu so že častniki imeli več posvetovanj, kaj je ukreniti, da se napravi red. Največ skrbi pa napravlja to, če se strajk začne po vseh premogovnikih. Že iz prejšnjih štrajkov je znano, da delavci premogovnikov strašno razsajajo. Na vtfč krajev so se že odposlali vojaki. Socijalne stvari. Zajec, hrošč. S Pivske doline: V 70. številki »Slovenca" je razkril Pohorski iz Štajerske globoko rano kmetijstva, katero mu zadaja zajec na sadno drevje. S Štajerske naj tudi ta članek zbudi kranjsko politično oblast; tudi tukaj se sadjereji ne godi nič bolje po tem zajedalcu. Dasi so poraščeni kraji v tem hudo prizadeti, kamor vendar to divjačino pri-tira le skrajna sila do sadovnjakov, ali bolje rečeno do mlade drevesne skorje. Pri nas v goličavah, kjer trnja pogrešamo, je še večji zlo; zateka se ta žival ob vsakem ravno zapadlem snegu, tešit si glad, k drevjn. Zahvaliti imamo v tem ozirn silovito burjo, da nekod sneg do tal odnaša; brez tega bi niti eno drevesce ne bilo varno pred zajčjim zobom, posebno v osamelih sadovnjakih ne. Gorje pa drevju, ako po zametih zapade novi sneg brez odnašajoče burje. Skasil sem zadnjo zimo ta-le prizor: Mojemu sosedu je bilo zadnjo zimo oglodanih in s tem tudi uničenih nekoliko prav -tepib, že odraščenih čepov; on je vedel, da mu postava obeta odplačila za škodo. Vpraša tedaj mene za svet. Povedal sem mu, kaj vse zahteva postava, da ima kdo pravico do povrnitve škode, on se mi pa moško odreže: »Kaka postava je to? Koliko mazila bi jaz porabil za eno drevo, koliko trnja, koliko slame 1 Ali se mi to splača? Ali ne ve tisti, ki je delal postavo, da tukaj so zameti do dva metra in še več visoki! Moral bi tedaj drevesa od vrha do tal v vreče oblačiti, če bi hotel tem..." itd. Temu dam prav; sprevideti mora vsakdo, da ovijanje in mazanje po dosedanjih nasvetih ni za naš kraj. Pomaga si v tem oziru vsakdo po svoje; eden je celo s „karbolineum"-om namazal drevesca. Da to ni za nežno drevje, smemo misliti, a on trdi, da si ne li druge pomoči. Takih stvarij bi imel še več zapisati, upam pa, da je to dovolj. Le vprašanje rešim: Kje naj iščemo pomoči? V sedanji postavi je ni; če se ta malo prenaredi, bode morda nekaj bolje; najbolj pravično pa bode, ako se zajec dene v prognanstvo, k družbi škodljivcev! S tem nasvetom sem zadel gotovo s klobukom ob skalo; ne bo se omajala, če ravno bi bilo potrebno v času napredka v 19. stoletju v tem oziru kaj napredovati. Upanje k temu mi podira zavod, ki se je letos tukaj ustanovil v varstvo tem živali-cam. Evo: do letošnjega leta dajal se je lov od vsake katastralne občine zasobno v najem. Najel si je, komur je bilo do tega veselja. Letos združene so pa vse te občine v celoto politične občine, kamor do najema more le kak mogočnež. Imela bode divjačina pri tem mir, kmet pa večjo škodo, plačo za najem pa manjšo. Tako se podpira blagostoj kmetov i pri nas na Kranjskem ! Iz tega dodatka k Vašemu predmetu, g. Pohorski, uvidite, da tudi tukaj ni v tej zadevi na boljšem od Vašega kraja. K temu dostaviti, aH bolje rečeno odpreti, mi je drugo rano, katera zajeda glebokeje od imenovane naše kmetijstvo, to je majev hrošč. Ta je, kakor je še preveč znano, napravil lansko leto ogromno škodo v poljskih pridelkih. Naravne okoliščine so mu dopustile pbpolni razvitek, da je segal s svojim namenom Čez mejo druzih let. K temu pripomoglo je naše ljudstvo več ali manje, ker ni Begalo pravočasno po njem. Ni mi popolno znano, kaj se je zadnje leto po druzih krajih ž njim godilo, spominjam se pa, da smo ga tukaj pustili v miru, da konča 8 svojim žrelom cvetje in perje na drevju, potem je šel po navadi k mirnemu počitku. Le kaki šolski paglavec pobral je kaki komad in se skazal pri učitelju ž njim, a to le zaradi nagrade; zdelo se je odraščenim sramotno, 8 tem se ukvarjati, le eden mali posestnik nabral jih je nekaj mer, drugi so se mu pa posmehovati. Leta 1894 bode gotovo nebrojno hroščev. Bo-demo li napeli pravo vojsko proti temu mrčesu? Ce pregledujem površno tozadevno našo postavo, upal bi, da niti eden hrošč kmetovalčevim rokam ne uide, posebno zato ne, ker dobi vsak svoj trud deloma v gotovih novcih plačan. Ako pa resno pre-vdarjamo našo postavo v zatiranje mrčesov, uvideli bodemo, da pri vsi dobri volji te se majev hrošč ne bode pokončal, temveč, kakor dosedaj, lepo množil. Sedanji čas je pač žalibog tak, da se nočemo ozirati brez s i 1 e na postavna povelja, naj nam bodo še toliko koristna. Brez sile se torej tudi hrošči resno pokončevall ne bodo, naj se še tako visoke nagrade priznavajo: za plačilo 8 tem ukvarjal se bode le revni najemnik, ta pa le tedaj, če mu bo neslo. Pred leti pisale so »Dolenjske Novice" v smislu, naj se ta zadevna postava prenaredi, da v tem vsaka nagrada odpade in se za to postavi stalno zanesljivo nadzorstvo. Naša postava omenja sicer nadzorstva, a tako rahlo, da se nikomur ni potrebno ganiti v tem, če ga ni dobra volja. Naj bi naša deželna vlada ta pošteni glas, če tadi prihaja iz malega lističa »Dol. Novic", ne preslišala ter županstvom moralno nadiorstvo zaukazala, sebi pa pridržala pravico, čuvati nad tem, ter naj določi visoko globo temu, ki bi postavnega povelja ne spolnoval ali kakor si koli kršil. S tem bi se nekoliko v tem oziru doseglo. Naj bi se bilo pred leti tako postopalo in se resno delati pričelo, ne mislim, da bi bilo letos treba trkati na železna vrata državne blagajne. Tega naj naši poslanci ne prezro in naj ko-nečno kaj ukrenejo, da se v teh malenkostih vsaj deloma skažejo vredni, da jim zaupa naš kmet. Krašovec. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. aprila. (Vesela novica). Tistim, ki se zanimajo za naše novejše slovstvo, jim javljamo veselo novico, da je dr. Nevesekdo začel pisati dodatke k svojemu znanemu romanu »4000". Včeraj je »Slov. Narod" priobčil prvi dodatek z naslovom „Kislo grozdje", in pričakovati je, da v kratkem obogati slovensko slovstvo še z več takimi dodatki. (Pogoedovaaje Krasa.) Med Postojino in Divačo se bode tekočo spomlad nasadilo nič manj nego 1,600.000 mladih borovcev in druzih gozdnih dreves. Okoli 800 delavcev in delavk bode imelo pri tem zaslužek. (Ogenj.) Poroča se nam: V občini »Bukovci", župnije sv. Marka pri Ptuju, nastal je v nedeljo, 16. t. m., med popoldansko slnžbo božjo velik požar. Med krščanskim naukom vstopili so g. kapelan pri velikih vratih v cerkev ter poročali: »v Bukovcih gori!" Nastala je gnječa, vse je hitelo, kričalo in jokalo. V stolpu je nainanjal plat zvona grozno nesrečo. Ni še udaril petkrat, torej v hipa, gorelo je pet poslopij, kajti pihal je veter. Zgorelo je 30 hišnih številk z blizu 50 poslopij. Zgoreli so otroci, zgorelo je mnogo in mnogo živine, zgorel ves živež, vsa obleka in vse pohištvo. Ničesa se ni moglo rešiti, samo to še imajo, kar so imeli ravno na telesu. Gotovo bi bila pogorela vsa vas, ki šteje 110 hišnih številk, ko bi ne bil poslal in tudi 8am prišel grof Pangratz, posestnik dornovske graščine, s svojo briz-galnico, kateri se je tudi oridružilo ptujsko ogn'e-gasno društvo. Škode je 80.000 gld. (O norih denarjih.) Kakor poroča ofieijozna „Presse", se bodo začeli izdajati i dnem 1. majnika novi denarji iz niklja in srebra, t. j. nove nik-ljaste desetice in dvajsetiee ter srebrne krone. Nik-ljaste desetice bodo veljale 10, dvajsetiee pa 20 vinarjev ali beličev; srebrna krona pa bode vredna 100 vinarjev. — Finančno ministerstvo je že tudi odločilo, da je kratiti nemška izraza »Krone" iu »He-ller" s .K" 'in »h". Kako naj Slovenci kratimo besedo krono in vinar, oziroma belič, se še ni odre* dilo; vendar menimo, da bomo tudi mi zaznamovali krono s »K", vinar z „v" in belič z ,b". Če bodo oblasti drugače odredile, bomo že čitatelje pravočasno obvestili. (Novi kolki) se bodo začeli od 1. rožnika naprej izdajati. Do 31. mal. srpana bodo še veljali sedajni kolki. Do SI. vel. srpana se bodo še zamenjavali. Potem pa jih ne bo mogoče niti več zame-niti, niti se ne bo dobilo nobeno povračilo zanje. (Obesila) se je baje v Pervačini lSletna deva, ker jo je zapustil .... Vere manjka. Življenja iz vere ni! (Darila.) Vlansko leto so na Kranjskem pobili 4 medvede, 1 volkuljo, 24 vider iu 21 steklih psov. Za to so dobili daril 298 gld. (Nova tovarna. — Delo.) Iz Cirknice: V Dolenji vasi pri Cirknici začeli bodo v kratkem zidati tovarno za olje bratje Unterweger s Tirolskega. Olje se bode izdelovalo iz same jelovine. No, da bi bilo le kaj zaslužka, da ne bi bilo treba ga hoditi iskat v Dalino Ameriko, katera jim je kar domača postala. Kdor ima v Ljubljani kaj opravka, si potoma pogleda tudi Amerike. — Delo na polju se je sedaj pričelo, kar je bolj gorko postalo. Začeli smo krompir saditi. Pravočasno spomnil se nas je slavni deželni odbor, ter nam za seme poslal 4l/s železniških voz lepega krompirja, kateri se bode sedaj razdelil. Hvaležni smo I Trdo bi bilo šlo za seme, ker ga nam je požrl hudobni črv; mnogim pa je še zmrznil v ostri zpni. (Bolezen; revščina) 1'. Hrenovie: Bolezen nas na pomlad še ni zapustila. Vzrok temu pa ni, kakor se je nekdo izrazil v uradnem listu, slaba voda, ker prav zdaj in v ravno tisti vasi, v Stranab, kjer je najboljša voda — lahko rečem — na celem Notranjskem, bolehajo ljudje najbolj in je skoraj ni hiše brez bolnika. (Strane, vas pod Nanosom.) — Zraven bolezni se pa kažejo posledice lanske slabe letine povsod. Ljudstvo, s kratka rečeno, strada. Čas je, saditi in sejati, pa kako. če še za kosilo nima ne moke, ne krompirja, ne fižola. Po proda-jalnicah je pa vse drago in — slabo. Drugod se selijo v Ameriko, pri nas bi šli, ko bi imeli, vsaj za pot v Videm (Udine). In podpora za stradajoče znaša — če je res, ne vem, prišla še ni — 2'/» kr., beri dva in pol krajcarja za osebo. Čudno! Drugod pa kar s tisočaki mečejo, ki jih revež kmet mora Treči v žrelo nenasitnemu poželjenju po razvese-ljevanju ! (Črna vojska.) Pri Sv. Vidu poleg Cirkniee je bila Velikonočni ponedeljek črna vojska. Iz sosednih vasij sešlo se je skupaj lepo število mož in mlade-ničev (skupaj 42). Vino, katerega so imeli preveč, jim je najbrže zavrelo v glavi, da so si skočili v lase in si začeli deliti piruhe kar po glavi. S piruhi je bilo obdarovaaih štirinajst; med temi dobili so štirje smrtno nevarne. (Javna prošnja.) V imenu več hišnikov in stanovalcev na Sv. Petra nasipu prosimo, naj bi si. mestni magistrat tudi se oziral na nas in bi dal večkrat poškropiti pot od mesarskega mostu do Žerovčeve hiše ; prahu je sedaj na prste debelo ter kadi se, da je groza; strankam ni moč imeti oken na ulice odprtih. Škropilo se do sedaj, kar pomnimo, še nikdar ni, ter bi bilo dobro, kar se drugod preteč, naj se tudi tam malo vode daruje. Davkoplačevalci. (V Ornem) na Koroškem so, kakor smo poročali, pri zadnjih občinskih volitvah zmagali Slovenci. Nasprotniki, nemšktarji, so vložili sicer priziv »oper volitev, katero je pa deželna vlada vendarle potrdila. Sedaj si je občinski odbor izvolil tudi slovensko-narodnega župana, slovenske svetovalce in slovenski krajni šolski svet. Dobro! Kajpak nemčurji sesedaj hudo vjedajo, tudi po svojih listih, ker so preverjeni, da je njih nemčurstvo v Cernem izgubilo tla. iz katerih je toliko let tako mogočno ra9lo! (O plesu.) Z Goriškega: Grozna je škoda za naše ljudstvo, da se je tako udalo nenravnim laškim plesom, katero razdivjavajo in uničujejo vse delovanje dušnh pastirjev. V Brdih je v tem ozirn zlasti slabo. V kratkem bo v vikarijatih Vrh polže in Kozana sveti misijon. In kot bi hoteli kljubovati svojim duhovnikom, prav sedaj napravljajo plese, dasi preie ob tem času ni bila navada. Žalostnih drugih dogodkov v tem oziru je več nego dovolj. Naj omenjam vsaj jednega. Na belo nedelio so imeli v Smartnem ples. Popoludne j.; bil pogreb; sprevod je šel mimo plešišča, toda niti godcev niti plesalcev se ni nobeden zmenil za to. Slaba znameuja 1 (Dvoboj) v Gorici, kakor je poročala 83. številka »Slovenca*, vršil se je resnično na vrtu Ce-conija. Ranjenca so prepeljali na Laško. (Umrl) je v Gornjem gradu g. notar J. F i š e r, ki je preje služboval v Mokronogu. (»Corriere" smešitelj slovenskega jezika.) Sobotni „Corriere" obvestuje čitatelje, da je pristojna oblast zapovedala, napisati na razne oddelke goriške okrožne sodnije naslove v italijanskem in slovenskem jeziku, odstraniti pa nemške. Vest zaključuje: »Slišimo, da provzročuje dokaj truda, dobiti primernih slovenskih izrazov. Brez komentara." »Corriera" j« zares izmten poznavatelj slovenščine. Pomilujemo, da je zgrešil svoje zvanje. Kakor stvarjen je za kako stolico slovenščine. Napočil bo dan, ko se bo prav pridno bavil s slovenščino in brskal po slovenskih slovarjih. (Prošnja.) V soboto proti večeru, kakor je »Slovenec" že poročal, je nastal ogenj v Stobu, kateri j« pri vetru silno naglo vpepelil 12 hiš in 9 pripadajočih poslopij, -tako da so ljudje komaj odnesli, kar so na sebi imeli. Po ognju poškodovani j so v veliki potrebi, in le usmiljenje ljudij jim more pomagati. Vsak najmanjši dar se bo hvaležno sprejel, in ne bo pri Bogu in teh nesrečnih pozabljen. Ivan Zoreč, nadžupnik mengiški. (O znižanju struge Ljubljanici in Gruberjevemu kanalu.) Vsled prošnje glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega barja se prične prve dni maja meseca vodopravno postopanje v zadevi osuševanja ljubljanskega močvirja, koje se ima izvršiti po vsprejetem načrtu inženerja g. Iv. pl. Podhaj-ske k a. Troški tega osuševanja so proračunjeni na 1,378.600 gld. Ta načrt namerava v glavnih potezah znižati strugo Ljubljanici in Gruberjevemu kanalu. napraviti odtočne kanale v Ljubljanici od vtoka Gruberjevega kanala do Fužin, zgraditi nabrežni zid v Ljubljani od šentjakobskega mostu pa do frančiškanskega in nadalje na levem bregu do profila 78, na desnem bregu pa do profila 76 -f- 7, odstraniti desni nabrežni zid v Gruberjevem kanalu od profila 26 do profila 42, nadomestiti istega z novim podaljšanjem do profila 45; frančiškanski in zidani most bodeta pa po tem načrtu železna. (Ježo na daljave) iz Koroške preko Kranjske r Beko izvršili so te dni trije častniki 8. huzarskega polka (2. divizija), in sicer ritmajster baron A por, poročnik pi, Korossj in poročnik grnf Niczky. Odhajali so iz Beljaka, preko Ljubljane in Ilir. Bistrice na Beko. Prvi dan bo prejehali 95 kilometrov (čez Ljubelj). V Ljubljani so ostali čez noč, a drugi dan so jahali preko Bistrice in dospeli na Beko še isti večer; prejahali so vkuoe 135 kilometrov. (Razstava v Carigradu.) Turškega sultana Abdul Hamida je svetovna razstava v Čikagi toliko navdušila, da je sklenil, f bližnji prihodnjosti prirediti velikansko razstavo v Carigradu, katera bode prva te vrste. Odločil se je zato na poročilo svojega zastopnika v Čikagi in je že imenoval komisijo, katera ima vse potrebno ukreniti, da se razstava sijajno obnese. Društva. (Društvo »Pravnik" v Ljubljani) napravi v četrtek, dn6 20. t. m., ob 8. uri zvečer društveni shod v klubovi sobi hStela »pri Slonu", pri katerem bode društveni tajnik gosp. dr. Makso Pire čital vposlano razpravo: »O igri". K obilni udeležbi vabi vse častite člane in prijatelje društva ODBOB. (Občni zbor okrajne bolnišnice ljubljanskega stolnega mesta) vršil se je v nedeljo ob 9 uri dopoldne v magistratni dvorani. Navzočih je bilo od 127 delegatov kakih 60. Predsedoval je načelnik okrajne blagajnice g. Avg. Weber, kot obrtni komisar pa je bil navzoč g. magistratni tajnik Sešek. Načelnik pozdravi zbo-rovalce in naznani, da so mej letom, ker so si ustanovili lastno bolniško blagajn co, izstopili pomočniki čevljarjev iu vajenci kovinskih obrtov. Mej letom se je odpovedal nadzorovalni odsek blagajnice iu je obrtna oblast postavila za nadzorovalca mestnega knjigovodjo g. T e r 4 i u a. Blagajnični tajnik g. B. Branke čita potem poročilo o poslovaniu in o denarnem stanju blagajuice. Istemu povzamemo sledeče podatke: Skupni dohodki leta 1892 znašajo 24.204 gld. 921/, kr., skupni stroški leta 1892 znašajo 17.318 gld. 70 kr. Ostanek ali rezervni zaklad za 1892. 1. 6886 gld. 227, kr., to je 28 odstotkov vseh dohodkov. Prispevki delodajalcev znašajo 33 odstotkov vseh prispevkov. Bol-niščine se je izplačalo 7522 gld. 87 kr., t. j 31*/0 od dohodkov. Za nadzorovanje bolnikov in zdravnikom 2745 gld. 58 kr., 11-3®/.. Za zdravila in lečila 1608 gld. 64 kr., 66e/0. Bolnišuicam 1712 gld. 50 kr., 7-7%. Pogrebčme 318 gld., l'3°/0. Upravni stroški 2776 gld. 45 kr., 11-4%. Bazni stroški 244 gld. 5 kr., I0/,. Zavezi okr. bolniške blagajnice 330 gld. 16 kr. 1 3"/„. Blagajnično poročilo se odobri in se izreče dosedanjemu odboru absolutorij. Načelnik g. Weber izjavi, da je potekla dveletna doba odborova. Zahvaluje se odbornikom za njih krepko in požrtvovalno podporo, posebno pa še obrtnemu komisarju magistratnemu tajniku g. Sešeku in vabi zborovalce, da v zna menje priznanja vstanejo raz sedežev, kar se zgodi. Potem se vrše volitve po listkih. Izvolieni so gg.: 1. V opraviteljstvo: Anton Klein, Fr. Kaiser, Jožef Rebek, Ivan Dražil, L Breskvar, Fran Kaudare,F. Kolman, Jožef Pavšek, Ivan Perles; v nadzorstvo: Ivan Zakotnik, Fran Škof, Jos. Korošič, Zdravko Urbančič, F. Kune, Ludovik Kljun; v razsodišče: Jožef Bavnihar, Anton Zagorjan, Fran Mu-c o r a 11 i Avgust Krem ž ar in Ivan Zor-m a u. Poslovna doba novoizvoljenega opraviteljstva in nadzorstva se je mesto na dve leti določila na štiri leta. (Ljubljanska mestna hranilnica.) Iz računskega zaključka mestne hranilnice ljubljanske za tretjo upravno dobo od dnč 1. januvarija do dnš 31. decembra 1892. leta razvidimo, da je bilo v minolem upravnem letu denarno gibanje prav živahno, denarni promet je namreč znašal nad 7'/* milijona goldinarjev. Prejemki so znašali 3 819.402 gld. 80'/, kr., izdatki 3.772.252 gld. 41'/, kr., tako da je koncem leta 1892 v hranilmčnih pokladnicah v gotovini preostalo 47 150 gld. 39 kr. Vplačaue vloge so koncem leta 1892 znašale 2,313.055 gld. 58 kr.. ter so presegale one od leta 1891 za 696.73L gld. 47 kr. -- Na hipoteke je razpo3odila hrauiluica v preteklem letu 448.405 gld. 46 kr. Skupna svota hipotečnih posojil pa znaša 1,351.617 gld. 40 kr. — Račun občinskih in deželnih posojil balancuje v aktivih s 138.468 gld. 23 kr. proti 1350 gld. koncem leta 1891. — Dobiček pri prodaji efektov med letom je znašal 1454 gld. 68 kr., dobiček na kurzni diferenci pa 4852 gld. 89 kr., skupaj torej 6307 gld. 57 kr. Če se od te skupne svote dobička odbije kurzna izguba v letih 1891 m 1890 v znesku 2591 gld. 50 kr.. ostane še 3716 gld. 7 kr., kar nam kaže čisti dobiček, katerega je do sedai imela hranilnica v vrednostnih papirjih. — Denarja je imela hranilnica naloženega: 1. v slovenskih posojilnicah 60.265 gld. 16 kr.; 2. v hranilnicah 65.699 gld. 77 kr.. in 3. v bankah iu raznih denarnih zavodih 267.868 gld. 59 kr., torej skupai 393 834 gld. 52 kr. — In slednjič nam po»<5 računski zaključek, da je hranilnica upravno leto 1892 sklenila s čistim dobičkom 8275 gld. 637» kr. — Rezervni fond znaša 9193 gld. 477, krajcaria Hranilnih kniižic je med občinstvom 5460 v skupni vrednosti 2,313.055 gld. 58 kr. — Svoie poročilo sklepamo z željo, da bi skoro prenehale vedne osobne premembe pri ravnateljstvu iu hranil-ničnih uradnikih, kar bi brez dvojbe le povečalo ugled zavoda in občinstvo bi do zavoda imelo še večje zaupanje. Telegrami. Dunaj, 17. aprila. Pri današnjih volitvah v dunajski mestni zbor so v prvem razreda liberalci zgubili pet mandatov. Dunaj, 18. aprila. Nadvojvoda Rainer je zjutraj odpotoval v Rim, spremlja ga poveljnik pešpolka kralj Humbert polkovnik Castaldo. Budimpešta, 17. aprila. V Kalocsi je pogorelo 60 hiš. Selo Jaszladany gori in 120 hiš je že uničenih. Beligrad, 17. aprila. Pri vsprejemu je kralj odlikoval vse ministre. Grarašatiina je vsprejel v posebni avdijenci, zahvalil se mu za njegovo korektno postopanje in ga prosil za podporo. Beligrad, 17. aprila. Dr. Paču je zopet imenovan ravnateljem državnih monopolov, dr. Milovanovič pa odločen sekcijskim načelnikom v ministerstvu vnanjih stvarij. Mons, 17. aprila. Strajkovci so na dveh krajih mesto napali in meščansko gardo kamnjall. Več oseb je bilo ranjenih. Meščanska garda je streljala, ubila 4 osebe, več ranila. Vlada je sklicala dva razreda milice. Mons, 18. aprila. Pri včerajšnjem boju mej meščansko gardo in štrajkovci^ je bilo ranjenih 14 meščanskih gardnikov. Štrajkov-cev je bilo pet mrtvih, veliko pa ranjenih. Antwerpen, 18. aprila. Včeraj popoludne bili boji mej štrajkovci in policijo. Policija je rabila orožje. Štrajkovci so se za-gradili in streljali na policijo, katera je tudi začela streljati. Meščanska garda se je sklicala. Umrli so: 14. aprila. Marija Kušar, kuharica, 64 let, Kravja dolina št. 1. peritonitis. 15 aprila. Janez Bertolo, mestne straže nadzornik, 52 let, Mestni trg 24, otrpnjenje pluč. — Tit Emilij Schuffley, župnik v pok., 72 let, Salendrove ulice 6, ostarelost. 16. aprila. Viktor Keber, zidarjev sin, 5 dni, Poljanska cesta 34, božjast. — Ana Gole, dekla, 44 let, Kravja dolina št. 11, paralysi8 et ecclampsie. — Jožef Oistriš, posestnikov sin, 8 mesecev, Poljanska cesta 40, ecclampsie. 17. aprila. Leopoldina Kajzel, trgovskega poslovodje žena, 39 let, Kongresni trg 14, jetika. — Terezija Dulnicar, mestna uboga, 75 let, Karlovska cesta 7, plučnica. — Hermina Cunder, sprevodnikova žena, Ž4 let, Resljeva cesta 27, metrorrhagie. V bolnišnici: 15. aprila. Terezija Kostrevc, dekla, 17 let, jetika. Vremensko sporočilo. s 9 Q Čas Stanje J Veter Vreme j Mokrine ' na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celzija 17 7. u. zjut. i. B. pop. 9. u. zveč. —1738 6 736 1 737 3 38 181 120 si. szap. zm. jzap. s) jugzap. oblačno del. jasno del. oblač 0 00 Srednja temperatura 113', za 2'0" pod normalom Stanje avstro-ogerske banke dne 15 aprila 1893. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu 465,185.000 (— 2 998.000) 294,080.000 (— 897.000) 168,162.000 (— 5 710 000) 20.538.000 (— 797.000) gld. Kovinski zaklad „ Listnica Lombard Davka prosta bančna rezerva gld 32.430.000 <+ 3,006 000) IJj Velika zaloga, vina. 1 a 9 M o "S > .s v o a a •e o £ Dominik Trojanšek, veliki posestnik, v Gorici, Via Municipio št. 8, priporoča S) posebno čas', duhovščini in drugi ua gospodom, ki žele imeti ® res niči zanesljivo 133 ifi-8 dobro vino belo in črno. Vsem naroč>tel|era vina zagotavljam nainižie c^iih ki naiboliše blatfo. Imam izvrstno „rebulo" iz go riAke okolice posebno dobro istri|an^ko vino „teran" in [>osebn'> uvr>teu „re foško" v steklenicah iz 1. 1889. Pokušnja pošilja se prosto. p H •a o m< M" I—< U. p B v p K ►i P Natorni istrijanski črni teran. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (108) U zobozdravnik i M pri Hradeckega mostu I. nadstr. fV Kamniku na Kranjskem (postaja državna železnice) neippovo zdravišče. If fl^A Vestno, individ. zdravljenje pod vodstvom ipeoijal-9 nega zdravnika, ki je tekom poslednjih 3 let do-■ segel najboljše vspehe. Zdravišče je odprto od 1. maja W W do 15. oktobra. Iluslrovani slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl Kleinmayr in Fed. Bambergu v Ljubljani, natančneja pojasnila podaja zdraviško vodstvo. 49 3—1 tXXXXXXXtt*XXXXXXXX 6°|0no bolgarsko državno* hipotekarno posojilo 1892.1. v zlatu. Zajamčeno s prvo hipotek« na železnicah Ruščuk -Varna, Kaspičan-Sofija Kistendil in pristanišči Burgas in Varno. Popolnoma davka in pristojbin prosto za zdaj in za zmeraj. Povračljivo al pari v polletnih žrebanjih v 33 letih. Se ne more konvertovati do 1898. leta. Mejnarodni naložni papir, k»tovan na Dunaju, v Berolinn, Amsterdamu in Genfu. Se obrestuje po sedanjem kurzu s 6'30°/0. 50 i Menjalna delniška družba „M E R O TJ K,« * g tiVollzeile U. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B. S KHH***HX****HH*Xn* Tuj ei. 14. aprila Pri Maliču: Egelaar, gledališki ravnatelj; Panow-skj; V ajdi, uradnik; Burk-hard in Ehrenfeld, trgovca; Held, Heideg, potovalca, z Dunaja. — Bauer, Sehuldes, trgovca; Graf, potovalee, z Brna. — Kalan, trgovee, iz Kranja. — Hendl izBerolina. — Heinrich, nadpotočnik, iz Spljeta — Duboka, zasebnik, s soprogo, iz Opatije. —• Sterbenz s soprogo in Buehberger, trgovca, od Sv. Florjana. Pri iZot.m : Vitez Miindel, stotnik; Scblesinger,Endres, Baumann, trgovci; de Gre-gorio, Amundsen, Jellinek, potovalci, z Dunaja. — Ber-gant, trgovee; Močnik, župan ; Benesch, nadlogar, t rodbino, dr. Temnikar, iz Kamnika. — Murgel, glavnega davkarskega urada kontrolor, iz Novi-ga Mesta. — Vidic, prometni kontrolor, iz Trsta. — Lamert, operni pevec, iz Celovca. — Prister, inžener , iz Dugosela. — Petkovid iz Dalmacije. — Mizner iz Prage, "V ni ali dvorani •.Toiilialle". 206 12—5 »•velike astronomične ure. Pojaanujnča predavanja o tem velezanlmlvem umotvoru bodo natančno ob nastopnem času: Dopoldne od 10. do 11. ure. Popoldne ob 3., 4., 5. in 6. uri. "Vstopnina: I. prostor 30 kr., IL prostor 20 kr. jfcTOtrool in vojaki od narednika nižje plačajo polovioo.~£& Pri zlatem drž. jabolku. J. Pserhofer. Reichsapfel 1 Jkt ■■ s«. :nr , 44 12—9 Dunaj, I., Singerstrasse 15. Kri ft«tilfl