untAvnu i ulilo i vu v ljudljaw Poštnina plaSana T gotovini Ooslc 11. x. 1930 -----------—---------p—* Cena Din 1*- Iahaja vsak dan »jutraj razvea v ponedeljkih in dnevih po praa* nikih. <•» Posamezna Številka Din 1‘—t na 16 straneh Din 2'—» mesečna naročnina Din 20 —t za tujino Din 30‘—s Uredništvo T Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23« Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L Jugoslovan Rokopisov ne rrillms. mm Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60, Podružnica v Celju, Slomškov trg štev. 4. St 113 Ljubljana, sobota, dne 11. oktobra 1930 Leto I. Svečana otvoritev našega največjega rudnika Svečanost se je vršila včeraj v prisotnosti Nj. Vel. kralja in princa Pavla - Navdušene ovacije občinstva ob Njunem pribodu - Prisrčno in vsebine polno voščilo Nj. Vel. kralja za prospeh rudnika in blagostanja onih zgodovinskih krajev Jugoslavije Kosovska Mitroviča, 10. oktobra. 1. Danes dopoldne so na svečan način otvorili delo v novih rudnikih v Trebčah. S posebnim vlakom so davi prispeli iz Beograda v Kosovsko Mitrovioo mnogi gostje, da se udeležijo svečanosti. Prišla sta tudi ministra inž. Semec in dr. Demetrovič. Razen njiju so se poleg drugih udeležili slavnosti ban Moravske banovine Nestorovič, ban Vardarslce banovine Lazič in ban Zetske banovine Smiljanič. Angleško družbo, ki je prevzela rudnike v eksploatacijo, je zastopal predsednik družbe Bety. Posebna komisija je pregledala instalacije v rudniku in poročala ministru Deme-troviču, da je našla vsev redu ter da je odobrila začetek dela. Ob 10. je prispel na postajo v Kosovski Mitroviči dvomi vlak, s katerim je prišel Nj. Vel. kralj v spremstvu kneza Pavla. Z avtomobilom sta se pripeljala v rudnik, kjer ju je sprejel predsednik družbe Bety ter angleški poslanik v Beogradu g. Henderson. Kraljev prihod so pozdravili vsi prisotni z burnimi ovacijami. S knezom Pavlom in poslanikom Hendersonom je kralj odšel v rudokope, kjer si je ogledal instalacije in nato izrazil svoje zadovoljstvo in nado, da bo rudnik s takšno organizacijo znatno koristil gospodarstvu okolice. Otvoritvene svečanosti so bile s pregledom instalacij po posebni komisiji končane. Ob 13. uri so priredili banket, ki se ga je udeležil tudi kralj. Razen tega so banketu prisostvovali knez Pavle, ministra Semec in Demetrovič, angleški poslanik Henderson in drugi gostje iz Beograda. Prvi je nazdravil Nj. Vel. kralju in gostom g. Alfred Chester Bety, kot predsednik družbe za eksploatacijo rudnikov. Na njegov pozdrav je odgovoril kralj sam z naslednjimi besedami: »Gospodje ministri, gospoda! Z iskrenim zadovoljstvom ugotavljam velike napore in stvariteljske inicijative zastopnikov podjetja, katerega plodno delo se je sedaj pričelo. Kraljevina Jugoslavija je našla v sodelovanju zastopnikov velikih rudarskih in industrijskih podjetij prijateljskih narodov dobro pomoč pri svojih naporih za svoj go- Rešilev vladne krize na Romunskem Novo vlado je sestavil Mironescu — Vsi ministri razen onega za javna dela so pripadali prejšnji vladi Mironescu bo nadaljeval stari program Bukarešta, 10. oktobra, d. Mironescu je danes sestavil novo vlado, ki je naslednja: Mironescu, predsedstvo ministrskega sveta in zunanje zadeve. Mihalake, notranje zadeve, Popoviči Miliajlo, finance, Junian, pravosodje, Madgearu, kmetijstvo, Nitescu, promet, Costa Cescu, prosveta, Manoilescu, industrija, Hakcgan, delo, Halifa, minister brez portfelja, general Condescu, vojna. Državni podtajniki: Tilea, ministrsko predsedstvo, Angelescu, notr. ministrstvo, Ghiza Pop, prosveta, Potarca, poljedelstvo. Novi ministri so danes popoldne odpotovali v Sinajo, kjer so kralju prisegli. Bukarešta, 10. oktobra, d. Novi ministri so ob 17-ao prisegli. Novi vladi pripada samo en nov politik, in sicer kološvarr' i vseučiliški profesor Hatigenan. Vsi drugi ministri so bili že člani Maniujevcga kabineta. V posameznih portfejih se je le v toliko spremenilo, da je kraljev intimus Manoilescu prevzel trgovinsko ministrstvo. Njegov gospodarski program pa se močno razlikuje od dosedanjega programa Mad-gearovega, zato računajo, da bo nastopil nov gospodarski kurz, sicer pa ostane smer kabineta, vsaj, kakor je izjavil Mironescu novinarjem, nespremenjena. Bukarešta, 10. oktobra. AA. Predsednik vlade Mironescu je izjavil dopisniku lista »Lupta«, da bo nadaljeval program dela stare vlade in da je treba smatrati novo vlado samo kot zamenjavo prejšhjega kabineta. Parlamentarne seje so bile odgo-dene za 15 dni, tako da se bo začelo zasedanje parlamenta 1. novembra. Ze na prvi seji bodo razpravljali o proračunu. Priprave za poroko bolgarskega kralja Rim, 10. oktobra. AA. Po oficijoznih informacijah bo poroka bolgarskega kralja Borisa s princeso Giovanno v tretji dekadi tekočega meseca v Italiji. Sodijo, da bo poročno slavje v kraljevskem gradu v San Rossoru. Ni izključeno, da bodo cerkveni obredi opravljeni v asiškem frančiškanskem samostanu, ker je znano, da je princesa Giovanna navdušena tretjerednica. V gradu Sam Rossoru so obsežne pripravo za slovesen sprejem bolgarskega kralja Borisa,čigar prihod pričakujejo vsak dan. Včeraj je bil več kot enouren razgovor med kraljem in kardinalom Maffiem o cerkvenem obredu, ker je bolgarski kralj Boris druge veroizpovedi Sofija, 10. oktobra. A A. Predsednik vlade Ljapčev je bil v avdijenci pri kralju Borisu. Sodijo, da je ta avdijenca v zvezi z določitvijo dneva poroke in skorajšnjim odhodom kralja Borisa v Rim. Sofija, 10. oktobra. Kralj Boris je pomi-1 osliil 17 na smrt obsojenih oseb in nekaj političnih obsojencev. Sofija, 10. oktobra. AA. O priliki poroke kralja Borisa bo sofijsko mesto okrašeno po posebnih načrtih umetnikov. Listi poročajo, da bo poroka v Sofiji v začetku novembra t. 1. Pariz, 10. oktobra. AA« Havas poroča iz Rima, da se širijo glasovi, da bo dopotoval bolgarski kralj Boris v torek v Rim, ter takoj posetil italijansko kraljevsko rodbino, ki se nahaja v poletni rezidenci v San Rossoru. Dalje trdijo, da bo kardinal Maffi blagoslovil zaročence 15. novembra. Pretresljivi prizori ob mrtvaškem odru žrtev z »R 101« London, 10. oktobra. AA. Pretresljivi prizori so se odigravali danes dopoldne pred vvestmin-stersko kapelo, kjer leži na mrtvaškem odru 48 žrtev zrakoplova »R 101«. Ves dan so bili mrtveci, kojih krste so zakrite v cvetju, zastraženi s častno stražo vojaškega letalstva. Procesije vseh slojev ljudstva so se pomikale od 8. zjutraj do 10. prod kapelo. Žrtve katastrofe so pokrite z gorami vencev, med katerimi se opažajo venci angleškega kralja in \valeškega princa poleg skromnih in preprostih vencev brez napisa. Volilna kampanja v Avstriji Pred končnim sporazumom za ustanovitev bloka meščanske sredine Viharna seja nižje-avstrijskega deželnega zbora dr. Dannberg. V svojem otvoritvenem go- Dunaj, 10. oktobra, d. Pogajanja za definitivno ustanovitev bloka meščanske sredine so skoraj končana. Majhne diference obstojajo še s kmečko zvezo. Gotovo je, da se bodo te diference izravnale. Bivši kan-cclar dr. Schober bo nosilec liste bloka v vseh volilnih krajih na Dunaju in v provinci. Kot drugi kandidat bloka je označen bivši notranji minister inž. Schummy. Kandidiral bo na listi bloka tudi bivši finančni minister dr. Schiirf. Resen kandidat je tudi Velenemec dr. Waber. Pogajanja med krščanskimi socijalci in Heimwehrovci so ostala še vedno brez pozitivnega uspeha. Dosežen je le v toliko sporazum, da bodo na krščansko socijalni listi kandidirali pristaši krščanskosocijalne stranke, ki so znani kot podporniki in voditelji Heimvvehra. Med Heimwchrovci in Hitlcrjanci se vodijo še vedno pogajanja za enotno listo in baje namerava notranji minister Starhemberg odpotovati v Mona-kovo, da tam doseže pravilni sporazum. Dunaj, 10. oktobra, d. Za danes ob 3. popoldne je bila sklicana seja nižjeavstrij-skega deželnega zbora, v prvi vrsti zato, da imunizira včeraj zaplenjene članke o pučovskih načrtih majorja Pabsta, ki so jih priobčili nekateri dunajski listi. Sejo je otvoril kot predsednik socijalni demokrat voru se je spominjal tudi današnje obletnice koroškega plebiscita. Krščanski soci-jalec posl. Rummelhard je predlagal, da bi se v spomin na plebiscit vršila posebna slavnostna seja. Predlog je bil z večino glasov odklonjen. Velenemški posl. Pfeifer je nato očital socijalnim demokratom, da niso ničesar storili za plebiscit na Koroškem. S pomočjo socijalnih demokratov ne bi bili obvarovali Koroške. Zaradi tega očitka je nastal v zbornici velikanski vihar. Socijalni demokratje so ugovarjali in protestirali. Predsednik dr. Danneberg je nato odredil med hruščem in truščem čitanje došlih vlog, zlasti raznih interpelacij o zaplenitvi dunajskih listov. Krščanski socijalci pa so pričeli z velikansko hrupno obstrukcijo, pri kateri so tolkli po pultih, piskali in porabljali najrazličnejše tehnične obstruk-cijonistične instrumente. Vihar je bil nepopisen. Predsednik dr. Danneberg je naposled po čitanju interpelacij hotel podeliti besedo soc. dem. posl. Šeitzu. Nastal je zopet silen vihar, tako da je bil predsednik prisiljen sejo prekiniti. Seja je imela ta uspeh, da so bili s prečitanjem interpelacij vsi članki imunizirani. Delovanje ustanov Društva narodov Šest važnih sej raznih odborov v teku tega meseca — Sestanek mednarodnega sodišča določen na 22. t. m. Ženeva, 10. oktobra. A A. V toku meseca oktobra bo imelo Društvo narodov kakih 6 sej. Odbor društva narodov se bo bavil na svoji prihodnji seji s konkretizi-ranjem predloga, kako bi se mogla čim-prej realizirati razna pogajanja, ki jih je konferenca vodila v svrho koncentracije gospodarske akcije. Na tem sestanku pride na dnevni red tudi vprašanje klavzule največjih olajšav. Stalni centralni odbor za opij se sestane 16. t. m. Na tem sestan- ku pride med drugim na dnevni red vprašanje mednarodne trgovine z opijem in kokainom v času med leti 1925 do 1929. Stalno sodišče mednarodne pravice se sestane 22. oktobra, da bo razpravljalo o vprašanju takozvanih svobodnih con. Ta dan prevzame svoje mesto novoizvoljeni sodnik stalnega sodišča mednarodne pravice Kellogg, ki je bil izvoljen na mesto Hughesa, ki je podal ostavko. spodarski razvoj. Ta tla so bogata na rudah. Nanašajoč se na sposobnost jugoslovanskih rudarjev, verujem, da bodo njihovi napori, združeni z izkustvi inženerjev direkcije tega rudnika, mnogo doprinesli k preporodu in gospodarskemu napredku teh zgodovinskih krajev moje države. Pozdravljam iz vsega srca srečni začetek rudniškega dela, želeč zastopnikom rudnika plodonosen rezultat!« "o teh besedah se je kralj še nekaj minut zadržal na banketu, nato pa se je v spremstvu kneza Pavla odpeljal ob navdušenih pozdravih 7' .anih gostov. Gostje so s: popoldne ogledali rudnike ter se zvečer s posebnim vlakom spet vrnili v Beograd. Povratek ministrov v Beograd Beograd, 10. oktobra. Gg. ministri, ki so bild na inšpekcijskem potovanju po zetski in vardarskl banovini, so se vrnili v Beograd, potem ko so 9. t. m. poročali Nj. Vel. kralju, ki so se z njim srečali pri Negoriča-nu. Ministra Uzunovič in Maksimovič sta se vrnila v Niško Banjo, kjer se še nahaja predsednik vlade, in mu na kratko poročala o izvršeni inšpekciji. Predsednik vlade je odločil, da se takoj napravijo podrobna pismena poročila o vsem delu, da bo potem predsednik ministrskega sveta mogel poročati Nj. Vel. kralju o vseh podrobnostih. Nato se bodo poročila predebatirata in prečita-la na seji ministrov, kakor hitro se predsednik vlade vrne v Beograd, da se bo moglo čim preje sprejeti potrebne sklepe o vseh vprašanjih in željah naroda. — Centralni prestaro. Visoko odlikovanje patrijarha Varnave Razna druga odlikovanja Beograd, 10. oktobra AA. Nj. Vel. kralj Je, hoteč dati dokaza svoje kraljevske naklonjenosti, odlikoval s Karadjordjevo zvezdo I. reda M. Varnavo, Nj. Svet. arhijepiskopa Pečkega, metropolita beograjsko - karlovškega in patrijarha srbskega; z redom Karadjordjeve zvezde III. reda Lasiča Georgija, episkopa temešvar-sko -veliko kikindskega, z redom Karadjordjeve zvezde IV. reda Iliča Jovana, episkopa za humsko - hercegovskega, Brankoviča Vasilija, protijereja, predsednika duhovnega sodišča, Guzviča Stevana, protojereja paroha cerkve topolske, Djordjeviča Čedomiro, svečenika cerkve topolske; z redom Jugoslovanske krone IV. reda Popoviča Mihajla, protojereja dvora Nj. Vel. kralja, Markoviča Mladena, predsednika občine vasi Topole, Miloševiča Ilijo, predsednika občine Radovanje, Hretenoviča Jovico predsednika občine Višovice, Pavloviča Hranislava, ekonoma iz Topole, Markoviča Budimira, ekonoma iz Topole. Stevanoviča Dragutina, ekonoma iz Topole, Manojloviča Dragišo, ekonoma iz Topole; z redom sv. Save III. reda Tomiča Longina, di-jakona dvorne cerkve; z redom sv. Save IV. reda zastavo pevskega društva »Karadjordje« v Beogradu in Maksimoviča Dragoljuba, dijakona, tajnika srbske patrijaršije, oprostivši jih plačila takse za red. Dr. Kulovec razrešen dolžnosti banskega svetnika Beograd, 10. oktobra. A A. Minister za notranje zadeve je s sklepom od 10. t. m. v zvezi s členom 26 zakona o banski upravi razrešil dolžnosti člana banskega sveta dravske banovine za srez Novo mesto dr. Franca Kulovca. Bivši minister Vesenjak imenovan za člana VZS Beograd, 10. oktobra A A. Predsednik ministrskega sveta je na predlog ministra pravde postavil g. Ivana Vesenjaka, bivšega ministra iz Maribora, za člana vrhovnega zakonodajnega sveta. Polet Kanada — Anglija Harborur, 10. oktobra. AA. Kanadska letalca Boy in Conor sta se danes dvignila, da preletita Atlantski ocean do Anglije. London, 10. oktobra. A A. Danes popoldne je bil kanadski letalski častnik Boyd z letel0™ »Columbia« 360 km zapadno irske obali. Zadnje vesti poročajo, da leti zrakoplov nizko nad angleško obalo. Banovinske zavarovalnice Uspešno fa» plodonoano je bilo dalo vanje banovin že prvo leto, a 6e uspešnejše in le plodonosnejže mora postati. V ta namen pa je treba, da dobe banovine nove vire dohodkov, ker le potem morejo tudi pomnožiti svoje delovanje. Dobodke pa dobivajo banovine v glavnem le iz državnih dotacij, davščin in lastnih podjetij. Nekaj Je resnega upanja, da se bodo državne dotacije še povečale in da se bodo tako dohodki banovin povečali. Toda za še večjo delavnost banovin te dotacije najbrže ne bodo zadostovale. Da bi banovine mogle še povečati davščine, ni niti misliti, ker ni nobenega vprašanja, da bi zlasti pri sedanjem padcu cen kmetijskih pridelkov zmoglo prebivalstvo nove dohodke. Zato ne preostane nič drugega, ko da dobe banovine iz lastnih podjetij nove dohodke. In tu se kar sam od sebe poraja predlog, da vsaka banovina ustanovi lastno zavarovalnico. Brez vsakega dvoma je, da je vsaka banovina dovolj močna, da tako ustanovitev tudi izvede. Že vsled svoje davčne moči in lastnega premoženja nudi ravarovancem tako močno jamstvo, ko nobena druga zavarovalnica, zlasti pa nobena tuja. Poleg tega ima velik del banovin že danes močne lastne denarne zavode, e pomočjo katerih bi znatno lažje izvedel ustanovitev banovinske zavarovalnice. A ne samo, da bi banovine mogle imeti lartne zavarovalnice, one bi jih sploh morale imeti. Koliko plačujejo na primer danes samo banovinska podjetja, potem občine in javne korporacije zavarovalnine za svoja poslopja. Ze samo s temi dohodki Je dobro poslovanje banovinske zavarovalnice zasigurano. Banovinska zavarovalnica pa bi imela tudi silen vzgojen pomen. Po vseh večjih požarih se mora konstatirati, da so kmetje prenizko zavarovani. Banovinska zavarovalnica bi to napako sigurno odpravila, ker bi vse lažje dokazala poljedelcem, kako je zavarovanje v njihovo korist, ko privatne zavarovalnice. Prav tako bi mogla banovina v zvezi s pospeševanjem živinoreje in zadružništva tudi uspešno propagirati zavarovanje živine, dalje proti toči in vremenskim nezgodam. Ves čisti dobiček banovinske zavarovalnice bi se »ploh mogel porabiti le v pomoč kmetovalcu in živinorejcu, vsled česar bi ta videla v banovinski zavarovalnici v resnici svojo zavarovalnico. Dn-nes, ko živimo v težki gospodarski krizi, je treba gledati na vsak dinar. Zato nam ne more biti vseeno, če gre naš denar iz države, ali pa če ostane doma, da pomaga ustvarjati nove dobrine. Žalostna resnica pa je, da so skoraj vse pri nas poslujoče zavarovalnice v tujih rokah in da gre vsled tega, kakor je že zadnjič »Jugo-»lovenski Lloyd< konstatiral, na stotine milijonov dinarjev iz naše države. Ti mi’i-Joni so del čistega dobička našega dela in plodov naše zemlje in če bi ostali ti milijoni doma, bi že davno prišli do blagostanja. Banovinske zavarovalnice so zato del programa naše gospodarske osamosvojitve in zato je treba takoj pričeti s pripravljalnim delom za njih ustanovitev. Niti najmanj ni treba, da bi imela le ena naša domača zavarovalnica le najmanjšo Škodo od banovinskih zavarovalnic, ker je domačih zavarovalnic tako malo, da bi se e lahkoto dosegel sporazum, ki bi bil ugoden tako za nameravane banovinske, ko za obstoječe domače zavarovalnice. Ne bi pa bile banovinske zavarovalnice niti naperjene proti tujim zavarovalnicam, ki ne bi bile v ničem ovirane v svojem delovanju. A kakor imajo tuja podjetja pravico, da pri nas služijo milijone, tako ima to pravico tudi banovina. Vsi pogoji za ustanovitev banovinskih zavarovalnic so tu in zato je treba tudi njih ustanovitev izvesti. Smotreno in dobro prevdarjeno, a tudi v sporazumu z našimi gospodarji ter javnimi korporacijami, da bo vse prebivalstvo pozdravilo banovinsko zavarovalnico kot svojo zavarovalnico. Na koncu bi povdarili le še to, da ustanovitev banovinskih zavarovalnic nima nit najmanjše osti proti tujemu kapitalu. Mi vemo, da nam more ta kapital mnogo koristiti in zato nam je dobrodošel. Zahita-vamo pa eno, da se natančno kontrolira delo tujega kapitala in da se dovoli vstop tujemu kapitalu le v taki meri, da ne trpi naše narodno gospodarstvo. Samo od tega kapitala je odvisno, če so banovinske zavarovalnice tudi iz teh dveh razlogov nujne in notrebne. Kaj bo z goriškim »Novim listom«? List je po zadnjem napadu na uredništvo kljub nasprotovanju domačih fašistov redno izšel — Kampanja za njegovo ustavitev se nadaljuje jev: vsi se pečajo na skrivaj z novinarstvom in jih je treba po zakonu kaznovati, ker zlorabljajo novinarski stan. Trst, 10. oktobra, v. Z gnevom poroča danes >11 Popolo di Trieste«, da je slovenski tednik »Novi liste redno izšel. Pod to vestjo pa objavlja naslednje pismo gori-škega pokrajinskega fašistovskega tajnika Avenantija, ki ga je pisal goriškemu državnemu tajniku: »Dogodki poslednjih dni so obrnili pozornost javnega mnenja in tiska na slovenski tednik »Novi list«, ki ga izdajajo v Gorici le zaradi sovražne propagande proti državi in fašistovskemu režimu. Ni moja stvar, da bi presojal to našo izredno dobroto, toda moja dolžnost, kot dolžnost vsakega italijanskega državljana je, da Vam sporočim, da greši »Novi list« proti zakonu in da je edini list, ki je v nasprotju z odredbami o perijodičnem tisku. Dejstvo je, da je odgovorni ravnatelj tega lista dr. Engelbert Besednjak, da pa kot upravitelj tega lista mirno čepi v Ženevi že dva meseca in da vse kaže, da se mu ne mudi domov. Jasno je, da dr. Besednjak na ta način izigrava italijanske zakone in da ga ni mogoče smatrati zakonito odgovornega za vse ono, kar je tiskanega v listu. To pomeni, da je slovenski list »Novi list«, ki je izpričal svoj protifašistovski značaj tudi ob priliki tržaške obsodbe, edini časnik, ki izhaja, ne da bi ga vodil efektivno odgovorni urednik. Toda ne le to. Nobeden izmed ostalih urednikov, sotrudnikov in kronistov »Novega lista« ni vpisan v seznamu novinar- Ko Vam to sporočam v svrho primernih ukrepov, vprašam, ali je dovoljeno, da izhaja list brez podpisa in s pomočjo nekih protipostavnih novinarjev? — Fašistovski pozdravi — Konzul Josip Avenanti.« Kampanja proti slovenski duhovščini Kljub temu, da se je izkazalo, da župnik Papež iz Vrhpolja ni bil niti najmanje ma-terijalno in še manj moralno soudeležen pri poslednjem atentatu, ki ga je celo v pričo »Piccolovih« sotrudnikov iz verskih pa tudi drugih razlogov ostro obsodil, se fašistovski tisk indirektno preko njega z vso silo zaganja v slovensko duhovščino, ki širi božjo besedo med ljudstvom v njegovem lastnem jeziku. »II Popolo di Trieste« se kar v dveh člankih ostro izraža o jugoslovanski duhovščini, ki jo je avstrijski imperij, kot list zatrjuje, iz političnih razlogov vsilil ljudstvu na ozemlju Julijske Krajine že pred 100 leti, čeprav je bilo to ljudstvo italijanskega prepričanja in je hotelo v italijanskem jeziku častiti svojega Boga. Škofe Dobrilo, Glavino, Karlina imenuje list fanatične panslaviste, ki so italijanskemu prebivalstvu vsilili slovansko duhovščino. In še sedaj v letu 1930, pravi list, častijo Boga po cerkvah, celo v tržaški okolici pri Sv. Ivanu in pri Sv. Jakobu ter v Rojanu, v slovenskem jeziku. Kljub temu, da je že leta 1921 na vsakih 10 in 11 italijanskih vernikov prišel komaj en slovenski. Požar vojaških skladišč v Prestranku Nove aretacije — Ogromna škoda Trst, 10. oktobra, v. Sooči ob pozni uri se je nenadoma razširila po mestu vest, da je v Prestranku v sredo zvečer zgorelo vojaško skladišče sena in krme in poleg njega tudi hlevi eramih konj. Po mnogih kavarnah so ljudje stikali glave in si pri-šepetavali to poslednjo novico, ki je povzročila precejšnjo razburjenost in napetost. Davi so bile te vesti potrjene in znane so bile tudi že nekatere podrobnosti. Ljudje so pripovedovali, da je ogenj nastal okrog 20. ure in da je izbruhnil z veliko silo in nagilico. Vojaštvo, ki je stražilo skladišča, se je v prvi paniki umaknilo, nato pa oblastem, ki so kmalu nato prihitele na lice mesta, pripovedovalo, da sicer ne ve, kako je nastal požar in kdo ga je zanetil, da pa je opazilo v temi nekaj sumljivih elementov, ki so se potikali okrog skladišč, toda v taki razdalji, da jih straže niso mogle ustaviti. Karabinerji in fašistovska milica so nemudoma pričeli preiskavo in, kot se glasijo govorice, eo tekom noči in naslednje jutro aretirali vsakogar, ki so ga srečali na potu. Ze snoči- so pravili ljudje, da je bilo aretiranih skoro 300 ljudi, ki so jih pa, kot pravijo današnje novice, že deloma izpustili. Tudi v Trstu je bilo s tem v zvezi aretiranih nekaj oseb. Preiskava se je razširila na ves teritorij od Postojne do Sežane in od Sv. Petra na Krasu do Razdrtega. Skladišča so pogorela do tal. Tudi hlevi so zelo poškodovani. Prve govorice so cenile škodo na milijon lir, danes pravijo, da znaša škoda 500.000. Najverjetnejša je verzija, po kateri so požar povzročile vojaške straže same s svojo neprevidnostjo. Najbolj čudno pri vseh teh vesteh pa je to, da je doslej italijanski tisk požar v Prestranku popolnoma zamolčal. Izgleda, da je cenzura zabranila vsako poročanje o tej nesreči. Brezuspešna preiskava radi umora v Vrhpolju Ugibanja in hipoteze fašistovskega tiska — Zahteve po pojačanju obmejnih straž in po novih strožjih zakonih za zaščito države sporočila oblastem, da se je eden od teh oglasil v Četrtek pred atentatom na njeni šoli in iskal nekega človeka, potem je pa izginil. Zastraiiti je treba mejo Trst, 10. oktobra. Fašistovski listi posvečajo vedno nove kolone svojih strani atentatu v Vrhpolju in preiskavi, ki mu je sledila. O preiskavi so objavili naslednje nove podrobnosti. Sledovi, ki so jih puščali za seboj odhajajoči atentatorji, so kazali preiskovalcem dve smeri. Ena je kazala v smer proti Colu. Policijski organi so sledili po teh sledovih in ko so zmanjkali, so prepustili nadalnje zasledovanje policijskemu psu. Ta je sledeč svojemu instinktu tekel skozi neki vinograd, nato skozi goščavo nad njim, pa se je končno spet spustil na cesto, ki vodi proti Avdovščini. Tu se je ustavil. Tudi njemu je zmanjkala sled. Zasledovalci so sklepali, da so atentatorji tu sedli na avto ali kakšen voz in izginili. Toda listi se vprašujejo, kam so deli puške, ki jih vendar niso mogli vlačiti s sabo. Kljub temu pa pravijo listi, je uspelo policiji, da je aretirala tri osebe, ki jih namerava na podlagi preiskave, ki gre baje že h koncu, izročiti sodišču kot moralne in materijalne krivce vrhpolskega umora. Tako so poročali listi včeraj. Danes pa pravijo že v naslovu, da je materi-jalni krivec zbežal preko meje. »II Piccolo« zatrjuje, da so oblasti napadalca identificirale. Atentator bi naj bil neki Slovenec, iz Vipavske doline, ki je pred kratkim zbežal preko meje in ki naj bi se tam udejstvoval v »Orjuni«. Obtežilna priča Se v istem poročilu beleži list, da so policijske oblasti iztaknile nekega dečka, ki je baje izpovedal, da je bil ob času, ko so pri šoli počili trije streli, v Vrhpolju na trgu in da je videl dva moža, ki sta se prikazala po cesti, ki vodi proti Colu. Moža sta baje govorila jezik, »ki ga govori z onstran meje« in sta si dejala: »Si-li videl, kako je padel? Menda ga je bilo takoj konec«. Eden izmed obeh je nato vrgel nekaj v bližnji potok. Deček je menil, da so morali biti izstrelki »II Piccolo« pravi, da se je deček spočetka gkrival pred oblastmi, da kasneje ni hotel povedati, kar so od njega zahtevali, in da je bilo treba mnogo »lepih in dobrih besed«, da je povedal, kar je vedel. . Toda že v naslednjem stolpcu pravi »II Piccolo«: Atentatorjev je bilo lahko troje, ali sta bila dva, pa tudi ni izključeno, da je le eden streljal s trocevko, kakršne rabijo vipavski lovci.« Potem se list odloči za tri napadalce. Pri tem beleži, da je čitateljica v Budanjih blizu Vrpolja Po ugotovitvi, da so napadalci zbežali preko meje, se spuščajo v dolgovezna poročila o stikih, ki naj bi jih imeli prebivalci ob meji z ljudstvom v Jugoslaviji. »II Piccolo« beleži, kako je pred tedni skupina moških in žensk prekoračila mejo in se udeležila manifestacije v Ho-terščici ter baje tam zavezala stike s protiitalijanskimi elementi ter se nato spet vrnila domov v Italijo. Dalje poroča list o sličnih sestankih na Javorniku, o ostalih zvezah, ki jih imajo vipavski emigranti z Vipavsko dolino in celo z Gorico. Tako pravi list, da se je bivši župan v Vrhpoljah, Lavrenčič, izselil v Jugoslavijo, pa da so ga naenkrat, baš zadnjo soboto, ko se je v Vrhpoljah izvršil zločin, videli v Gorici, kjer je imel več sestankov s svojimi prijatelji. Ob koncu svojih poročil ugotovlja tako »II Piccolo di Trieste«, da je treba zaščititi v večji meri mejo in da je treba postaviti še vse bolj stroge zakone. »II Popolo di Trieste« beleži, da je zbežalo v poslednjem letu iz goriške pok' ,x-jine preko meje 1000 do 1500 ljudi, ki jim ie bila pot skozi goščavo in na redko posejano straže v zaščiti teme in pod vodstvom izkušenih voditeljev silno olajšana. Zaradi tega je treba potrojiti in početvoriti obmejno milico. Zaradi tega je treba z ognjem poskrbeti, »da se mnogi volkovi spremenijo v jagnjeta«. Posledice izjav grofa Bethlena Budimpešta, 10. oktobra, d. Na današnji borzi so se dogajali viharni prizori. Gibanje na baisse, ki se je včeraj začelo, je danes trajalo še naprej. Nekaterim papirjem je padel tečaj do 15%. Borza je bila preplavljena s prodajnimi nalogi. Ravnatelji bančnih zavodov so prihajali osebno, da eo dajali naloge. Prizadevanje posredovalnega sindikata je uspelo le tuintam zavreti tempo padanja kurzov. Proti koncu je nastopilo lahuo zboljšanje. V borznih krogih pripisujejo vzrok nenadne baisse zadnjim pesimističnim izjavam ministrskega predsednika grofa Bethlena, ki bo v javnosti napravile slab i vtie. Proslava desetletnice plebiscita v Celovcu Colovec, 10. oktobra, d. Za obletnico koroškega plebiscita na trd dni določene svečanosti so se snoči pričele c običajnimi iluminacijami in drugimi sličnimi prireditvami. Na vrhovih okoli Celovca so gorela kresovi. Mesto je bilo v zastavah in cvetju, ponoči pa močno ilumini-rano. Vso pompozno prireditev pa je proti polnoči prekinila velika nevihta. Danes ob 10. dopoldne se je vršila slavnostna seja koroškega deželnega zbora. Seji »o prisostvovali mnogi politiki Koroške, navzoči pa so bili tudi zastopniki dunajske vlade in drugih korporacij. Predsednik deželnega zbora je prečital razne brzojavke, tudi nekatere iz Nemčije. V svojem govoru je nato predsednik Lukas očrtal vse najvažnejše faze koroškega plebiscita ter izrekel zahvalo vsem onim, ki so delovali za enotno Koroško in pripomogli, da je izpadel pJebisdt v korist nedeljene Koroške. Posebno zahvalo je iirekel predsednik prebivalstvu v plebiscitnem oaemlju in to breg razlike na na; rodno pripadnost. 'Zahvalil se je tudi onim, ki s« sicer glasovali za Jugoslavijo, a so potem priznali iiid plebiscita ter se izjavili za avstrijske državljane in pripadnike Koroške. S posebnim povdarkom in svečano je predsednik omenil, da vsi priznavajo one, ki so glasovali za Jugoslavijo, za enakopravne koroške rojake. Stremimo za narodnim sporazumom med obema skupinama. Koroški deželni ■bor bo stremel, da čuva jezikovno in narodno osebnost slovenskih koroških rojakov ter bo skrbel za njih duševni in gospodarski napredek. Vsi so enakopravni e svojimi nemškimi rojaki! Po predsedniku so se vrstili še drugi govorniki, ki niso ničesar bistvenega povedali. Slavnostna seja je bila kmalu končana. Projektirane eo za danes in prihodnje dni še mnoge druge slavnosti. Angleško brodovje v naših vodah Dubrovnik, 10. oktobra, k. Angleška vojna mornarica, ki je bila v Gružu, je dvignila sidra. V Gruž pride nov oddelek angleške vojna mornarice, ki ostane tam do konca fc m. Imenovanje predsednikov in članov enološkega instituta Beograd, 10. oktobra. A A. Na osnovi čl. 21 zakona o vinu je minister za kmetijstvo imenoval predsednika in člane strokovnih odborov za ocenjevanje in kontrolo enoloških postaj v Zagrebu, Splitu in Mariboru. V Zagrebu je postavljen za predsednika Zdenko Tenkovič, za namestnika pa dr. Lovro Radičevič. V Splitu za predsednika Joža Velič, za namestnika Jakob Galčič, v Mariboru za predsednika Peter Mio-vič, za namestnika Cvetko Robič, za člane strokovnega odbora Cvetko Robiča, Ivana Janžekoviča in Alojzija Sikerja, vinogradnika dr. J. Primerja in Franja Glinšaka, vinskega trgovca, dr. Vilka Marina kot zdravstvenega strokovnjaka, inž. Ivana Mohoriča, direktorja kmetijske vzgledne in kontrolne postaje, strokovnega referenta Josipa Zabavnika kot vinarskega nadzornika in kontrolni organ na teritoriiu kmetijske in ogledne kontrolne postaje v Mariboru. Naš izvoz sadja Beograd, 10. oktobra. AA. Po podatkih izvoz-miškega društva je bilo v prvih 15 dneh prošlega meseca izvoženega preko Subotice 2260 vagonov svežega sadja. Od te količine je bilo največ izvoženo sliv okoli 60%, okoli 20% grozdja, drugo pa jabolka in ostalo sadje. Državljanska vojna v Braziliji Pariz, 10. oktobra. A. Iz Buenos Airesa poročajo, da tamkaj mnogo komentirajo naglo kre-tanje .vstaških čet. Revolucijonarci so sedaj gospodarji tudi v državi Alaloas, kjer so ubili ta-mošnjega guvernerja. V Saopaolu so bile sestavljene posebne čete iz redarjev in dobrovolj-cev, ki že prodirajo proti državi Padara. Federalne oblasti kupujejo živila v Buenos Airesu in Monte Videu, ker računajo z daljšimi operacijami. Rio de Janeiro, 10. oktobra. AA. Oddelki federalne vojske in vstaške čete so se snoči spopadle na raznih bojiščih. Vsak hip pričakujejo novega prelivanja krvi. Spočetka je bila federalna vlada iznenadena, vendar se je brzo znašla v novem položaju. Sedaj je uvedla na raznih krajih Brazilije operacije proti vstašem. Redna vojska šteje 46.00Q mož, oficirjev 3000, rezervna vojska pa znaša 130.000 bojevnikov. Od leta naprej je brazilsko vojsko podučevala posebna francoska misija. Vojska je ostala zvesta federalni vladi, dočim je mornarica, ki jo je podučevala posebna ameriška misija, nezanesljiva. Moč vstaških čet ni točno določena, vendar se zdi, da je dokaj velika. Zato pričakujejo dolgotrajne in krvave borbe. Rio de Janeiro, 10. oktobra. AA. Državljanska vojna se bliža odločilnemu stadiju. Tako zvezna država kakor revolucijonarji so zbrali velike Bile za odločilno bitko. Revolucijonarji so zbrali v državah Seara, Alagoas in Marantao 30.000 mož. V Riu de Janeiru vre, Minas Geares so zvezne čete ponovno zavzele. Mnogo mladih Američanov željnih pustolovščin, se je pridružilo na obeh straneh četam. Nesrečen polet Evropa — Avstralija Singapore, 10. oktobra. AA Kapetan Matt-hews„ ki je na poletu v Avstralijo, je padel med Bangkookom in Singaporo. O nesreči ni še podrobnosti. Potres v Kalabriji Messina, 10. oktobra. AA. Snoči je bil ob obalah Kalabrije in Sicilije lahek potres. Potres ni povzročil nikake škode. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 10. oktobra, d. Vremenska napoved metereološkega zavoda za jutri: Ponehavanj« dežja, oblačnost. Vzhodni vetrovi prenehajo. Stran 8 ■■■■■■■■BO SVa^e gimnazije v številkah Veliko poklicanih, malo izvoljenih Ljubljana, 10. oktobra. V Dravski banovini imamo 15 srednjih šol gimnazijskega tipa. Večina teh šol ima po osem razredov; 2 sta realni gimnaziji s sedmimi razredi, ena privatna ženska z 2 in državna realna gimnazija v Murski Soboti s 4 razredi. Državne realne gimnazije se nahajajo: v Celju, Kočevju, Kranju, Novem mestu, Ljubljani, Mariboru, Ptuju in v Murski Soboti. Poleg tega so ge v Št. Vidu nad Ljubljano škofijska deška popolna gimnazija in zasebna ženska gimnazija pri Uršulinkah v Ljubljani ter mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Letos je bil na nekatere srednje šole v Ljubljani in Mariboru, kakor tudi v ostalih krajih silen naval. Vedno naraščajoč dotok mladine je opažati zlasti vsako leto v prve razrede. Nekateri zavodi so bili zato letos primorani, da so otrorili kar po pet in celo sedem vzporednic. Tudi ženski naraščaj vedno bolj pritiska v srednje šole. Ako primerjamo statistične podatke posameznih šol po posameznih razredih, na prvi pogled lahko ugotovimo prezanimivo dejstvo, da so prvi razredi silno zasedeni, zadnji razredi pa zaznamujejo prav minimalno število kandidatov za maturo. So osmi razredi, ki navadno štejejo nekaj nad 20 učencev, le nekateri nad 50 do 70. Vse srednje šole Dravske banovine izkazujejo 8389 učencev. Ker nimamo podatkov o mari- borski klasični gimnaziji, koliko je tam vpisanih dijakinj, moremo za enkrat samo omeniti, da je na 14 srednjih šolah vpisanih 5278 dečkov in 2408 deklic. Na mariborski državni realni gimnaziji (preje realka) je bilo v I. razred vpisanih 358 učencev, od teh 163 žensk. Tam so otvorili 7 vzporednic, ki vsaka šteje nad 50 učencev. V I. razred ljubljanskih srednjih šol (samo gimnazij) je bilo letos vpisanih 1080 učencev, tako na I. realno gimnazijo (realko) 222, na II. realno gimnazijo 190, na III. pa 205 in na klasično gimnazijo 197 učencev odnosno učenk. Na mestni licej (sedaj ženska realna gimnazija) 110, a pri uršulinkah v I. razred 56 učenk. V I. razred vseh srednjih šol Dravske banovine pa je bilo vpisanih 2170 učencev odnosno učenk, od teh 760 deklic. Zanimivo je številčno razmerje med I. in VIII. oziroma VII. razredom posameznih srednjih šol. Letos je vpisanih v zadnje razrede (VIII. ali VII. so torej kandidati mature) celotno 523 učencev odnosno učenk. Največ maturantov izkazujeta I. drž. realna gimnazija v Ljubljani, namreč 76 in isto število tudi II. drž. realna gimnazija. Najnižje število kandidatov mature imata gimnaziji v Kranju in Novem mestu, vsaka po 18. Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. Nevarnost pred povodenjsko katastrofo Strahoviti nalivi v Dravski banovini so povzročili naglo naraščanje vseh velikih rek dosegla 140 cm nad normalo. Nalivi so danes povzročili na poljih precejšnjo škodo, zlasti poznojesenskim pridelkom. Deževati je že za- Ljubljana, 10. oktobra. Dunajska vremenska napoved je za te dni napovedovala zelo hladno vreme, združeno z močnimi plohami. Ta napoved je bila za naše kraje utemeljena. Po nekaterih krajih Dravske banovine že dva dni silno dežuje. Drugod pa v zadnjih 24 urah. V Ljubljani in njeni okolici so se danes pojavili silni nalivi, sprva združeni s strahovitim pišem. Nalivi so nastali v petek začele prav rapidno naraščati. Našim krajem kmalu po polnoči. Danes ves dan je neprestano lilo. Posledica teh nalivov je, da so reke Že dopoldne je Ljubljanica narasla za 50 cm nad normalo ter je popoldne v Zalogu in pri Dev. Mariji v Polju dosegla bregove. Bati se je, da bo Ljubljanica v spodnjem delu svojega toka tekom noči že prestopila svoje bregove ter se razlila po poljih. Tudi njeni pritoki so začeli valiti ogromne mase vode, ki je vsa motnokalna in rjava. Nekateri pritokj so že poplavili bližnje travnike in polja. Naraščanje Save Ves dan neprenehoma trajajoči naliv je povzročil, da je začela Sava prav izredno naglo naraščati. Njeni pritoki, zlasti mnogi hudourniki na Gorenjskem so naravnost besneli in vlačili s seboj ogromne množine lesa in drugega ma-terijala. Strahovito je naraščala in pustošila Kokra. Iz Kokre nam kratko javljajo: Zaradi silnega nočnega naliva je Kokra že davi ob 7. narasla za 140 cm nad normalo. Besno je drvela dalje proti Savi. Ob 8. uri pa je narasla že za 2 m nad normalo. Popoldne je začela Kokra nekoliko upadati, ker je naliv tre-notno ponehal. Iz Tacna nam javljajo, da je Sava tam danes dopoldne začela prav rapidno naraščati ter je popoldne dosegla 2 m nad normalo. Ogromne mase vode se vale dalje proti Ježici in Litiji. Povodenj v Domžalah Kamniška Bistrica je začela že dopoldne silno naraščati. Pri Domžalah je popoldne prestopila bregove ter se na daleč razlila po ravnini. Glavna cesta je do 15 cm pod vodo. Večja povodenj je pri Količevem, kjer je voda segla tudi v kartonažno tovarno g. Bonača. Iz Ježice nam javljajo, da je Sava že opoldne čelo okoli polnoči. Sprva je divjala silna burja, a čez dan je neprestano lilo. Sava se je popoldne razlila po ravnini. Iz Litije nam dalje kratko poročajo, da je Sa«'a tam zelo narasla, toda še ni večje nevarnosti za kako hujšo povodenj. Le v slučaju, da trajajo nalivi še 1 ali 2 dni, je tudi v Litiji nevarnost, da bo Sava prestopila bregove. Povodenjska katastrofa v Savinjski dolini V Ljubljano so prišla popoldne prva kratka poročila o povodenjski katastrofi v Savinjski dolini. Savinja je pri Ljubnem danes ob 9-50 dopoldne zaradi silnega naliva dosegla že 202 m nad normalo, ob 12. uri pa je Savinja pri Celju dosegla že 250 cm nad normalo, dočim je vodomer davi ob 8. uri kazal 130 cm nad normalo. O povodenjski katastrofi v Savinjski dolini nam naš celjski dopisnik zvečer kratko javlja: Neprestani že dva dni trajajoči nalivi so povzročili, da je Savinja s pritoki tekom dneva izredno močno narasla ter je povzročila na mnogih krajih veliko škodo. Današnji dan je za Celje in vso Savinjsko dolino naravnost dan katastrofe. Vse Celje z okolico je spremenjeno v pravo jezero. Voda je vdrla v mesto, zlasti okoli pravoslavne cerkve ter na Dolgem polju. Tako zvani »Otok« z gimnazijo vred je popolnoma odrezan od ostalega mesta, prav tako tudi okoliška šola. Po poročilih z Gornjega grada je povodenj v Gorenji Savinjski dolini napravila precej škode na lesu. Savinja je namreč odplavila mnogo lesa, ki ga sedaj vlači s seboj dalje proti Celju in nižje. Napravila pa je tudi veliko škode na vrtovih. Savinja nosi veliko množino raznega sadja. Če bodo nalivi trajali še dalje, se je bati najhujše katastrofe. V Gornjem gradu se je utrgal oblak Celje, 10. oktobra. Danes okoli 4'30 popoldne se je nad Gornjim gradom in okolico utrgal oblak. Nastal je nato tako strahovit naliv, kakršnega ljudje še ne pomnijo. Neurje je bilo strašno. Ogromne vodne mase so se začele zbirati v Savinji, ki drve dalje proti Celju. Naliv je povzročil po prvih poročilih, došlih semkaj v Celje ogromno škodo. Celjska vodomerska postaja je bila o katastrofi pravočasno obveščena. Celje nervozno pričakuje nadaljno katastrofalno naraščanje Savinje. Šolsfro v Prekmurju Šolstvo v Prekmurju je pravzaprav šele v povoju, a kljub temu se vidi precejšen napredek. Ponekod so uspehi zelo lepi. Kakšen je uspeh v šoli, je mnogo odvisno od vzgojiteljev. Če je uspeh dober, je to dobro izpričevalo za dotičnega učitelja. Šole, ki so bile tisoč let pod madžarskim pritiskom, ni mogoče, da bi bile namah enake šolam, ki so bile enako dobo pod nemškim go-spodstvom. Madžarska vlada je sicer tudi v Prekmurju dovolila, da se je v šolah poučevalo slovenski, toda v madžarskem pravopisu radi hitrejšega potujčevanja. Ta pravopis se je že popolnoma opustil v Prekmurju, samo »Dil-sevni liszt«, časnik evangelske veroizpovedi, se ga še drži iz neznanega vzroka. Zakaj še ni boljšega uspeha? Učitelji, posebno učitelji novinci imajo Prekmurje za neko deželo prognanstva in deželo, kamor so prestavljeni samo za kazen. Jasno je, da pri takem učitelju ni mnogo uspeha. Zato bi bilo dobro, če bi se oblasti ozirale na to, kake učitelje nastavijo v Prekmurju. Učitelji začetniki niso za te kraje. Sem spadajo izkušeni šolniki, ki se znajo popolnoma vživeti v razmere ljudstva in ki se ne boje nobenih težav, nobenih žrtev. Oni učitelji, ki se ne znajo vživeti v običaje ljudstva, niso za te kraje. Škoda, da tako primanjkuje učiteljev-domačinov, kajti oni bi bili zvezde, ki bi vodile iz te teme. Vzrok je seveda v prvi vrsti revščina, kajti starši ne morejo vzdrževati svojih sinov in hčera v precej dragem Mariboru in Čakovcu, po najnovejših določbah pa drugam ne morejo. Učitelj, ki si nastavljen v Prekmurju, ali ki boš prišel v Prekmurje, vživi se v razmere, ki so v tesni zvezi z delovanjem, ter bodi prijazen z ljudstvom. Potem boš videl, kakšne uspehe boš žel in mlado ter staro te bo spoštovalo. Vidi se tudi iz samih številk, kaka potreba je dobrih učiteljev, kajti od 93 ljudskih šol je 30 enorazrednic in 31 dvorazrednic, in na takih šolah so potrebne najboljše moči, kajti ti imajo otroke v celi šolski dobi pod svojim vplivom. Darujte Podpornemu društvu slepih Ljubljana, Pod Trančo št. 2 Smrtna nesreča v Si. Petru pri Mariboru Maribor, 10. oktobra. Včeraj se je v Št. Petru pri Mariboru dogodila nenadna nesreča 8 smrtnim izidom. Petinštiridesetletni posestnik Jurij Tkalec iz Vede-ža pri Slovenski Bistrici je pripeljal svojemu bratu, župniku v Št. Petru štiri polovnjake vina in je tudi sam pomagal pri razkladanju in spravljanju sodov v klet. Ko pa je hotel enega izmed sodov okreniti, da bi ga naravnal v pravo smer, je nenadoma omagal. Sod je bil pretežak in ga je moral izpustiti. Ker pa je sod s tem izgubil ravnotežje, se je zavalil na tla in pri tem vdaril Jurija Tkalca po levem sencu tako močno, da se je z razbito glavo in silno krvaveč takoj zgrudil na tla. K ponesrečencu so takoj prihiteli delavci in brat župnik, ki je telefonično poklical rešilni avto iz Maribora. Avto je prispel takoj na kraj nesreče, vendar pa je bila vsaka pomoč že prepozna. Jurij Tkalec je med tem že umrl. Prenesli so tedaj njegovo truplo v župnišče, kjer so ga postavili na mrtvaški oder. Pokojni Jurij Tkalec, ki zapušča ženo in šest otrok, je bil mož trdnega značaja in zelo dober gospodar. Po njem žalujejo vsi, ki so ga poznali. Težko prizadeti rodbini in bratu gospodu župniku Tkalcu izrekamo svoje najgloblje sožalje. Soholstvo Seja saveznega načelstva Prejšnjo sredo se je vršila v Beogradu seja načelstva sokolskega saveza, kateri je predsedoval novoimenovani načelnik br. Bajželj, ki je uvodoma naglasil potrebo sistematične in meto dične telovadbe, vsestranske vadbe lahke atle tike in iger, zlasti pri mladinskih oddelkih predvsem pa potrebo stroge sokolske discipline ki je pogoj uspešnega sokolskega delovanja. Na glasil je nadalje, da se mora v vseh sokolskih edinicah posvetiti največja pažnja izobrazbi do brega vaditeljstva. Z ozirom na vprašanje nove razdelitve žup tudi načelstvo soglaša s tem, da bi se meje žuj krile z mejami banovin, vendar tako, da b smelo biti v eni banovini tudi več žup, ako b. se pokazala potreba. Sklenjeno je bilo, da se \ najkrajšem času priredi šestmesečna prednjaški šola za člane v Mariboru, za članice pa v Ljub ljani. V to šolo se lahko priglasi vsak, vendai bo v prvi vrsti namenjena učiteljem in učite ljicam, ki bodo po končani šoli svojim župam ( mesecev na razpolago za vodstvo društvenih prednjaških tečajev. Sklenjeno je bilo, da se v 1. 1931 ne bodo rr šili pokrajinski zleti, ampak da se bo posvetil« delo sistematični, metodični telovadbi in pripra vam za Prago. Društva se že zdaj opozarjajo, ds uvedejo akcije za štednjo za zlet v Prago. Sej« zbora župnih načelnikov se bo vršila 7. decem bra v Beogradu. Razpisuje se natečaj za sestave prostih vaj jugoslovanskega sokolstva na zletu v Pragi 1932 in sicer za člane, članice, moški in ženski naraščaj ter za sokolske čete. Rok z« vložitev je do 1. decembra. Imenovan je bil novi tehnični odbor saveza ki ga tvorijo: Ambrožič Miroslav, Česen Ivan Drenik Bojan, Jeras Josip, Keber Herman Kostnapfel Aleksander, Lubej Lojze, Osvald Mi ha, Podgornik Dušan, Prosenc Ivan, Rudolf Ru dolf, Stanič Mirko, Trček Stane, Zupan Oton, vsi iz Ljubljane, Dronjak Nikola in Ilič Džordže 1? Beograda, Macanovič Hrvoje iz Zagreba, Dekle va Janko in Mačus Fran iz Maribora, Smertnik Josip iz Celja, Jesih Jaka iz šiške, dr. Mergen taler Pavao iz Osjjeka, inž. Pajič Vojislav iz Zemuna in Teodorovič Milan iz Novega Sada Burger Maca, Možina Adela, Slapničar Mara Tratar Vlada in Trdina Jožica iz Ljubljane, Pa vičevič Ljubica, Poljšak Dana in Vojinovič Ma rija iz Beograda, Mačus Nada iz Maribora, Ko valska Slava in Marjanovič Olga iz Pančeva. Sokolsko društvo v Poljčanah Ze pred leti se je v našem kraju porodih misel ustanovitve Sokola. Začelo se je tedaj ž< vežbanje z naraščajem, da bi se tako zbudil« večje zanimanje. Pa je zadela ta prva poskuŠ nja v tistih znanih strankarskih in v nacijonal nem oziru mlačnih časih na odpor in omalova zevanje. Nekoliko nacijonalnih delavcev j« usmerilo svoje delo na drugo stran s tem, di so se javno udejstvovali pri raznih tukajšnjil kulturnih društvih, predvsem v »Čitalnici«, k je vzbujala s svojo knjižnico in z raznim igrami ter drugimi sličnimi prireditvami pri krajanih s slovensko knjigo in besedo naroder čut in spoštovanje do domovine, kralja, države Tako se je zgodilo, da so ti tihi in zvesti de lavci pripomogli k temu, da je tudi naše tu kajšnje prebivalstvo danes že prežeto jugoslo vanske ideje in pripravljeno na ustanovite« društva, čegar potreba je bila podčrtana na najvišjem mestu. Zato se s to mislijo pečajo tukajšni krogi predvsem učiteljstvo in društvo »Čitalnica«, pri pravljajoč že nekaj časa tla bodočemu Sokole in se je tozadevno udeležil tudi z našega kraja odposlanec znanega sestanka, ki ga je sklicale mariborska župa v svrho ustanavljanja društev kjer se je tudi pojasnila slika našega dose«la nj«>ga delovanja in pripravljanja. Ker pa se je na sestanku popolnoma pravilno povdarjalo, da se naj nihče ne prenagli, ker je društvo lažje ustanoviti nego obdržati, se tudi mi držimc principa, da vzletimo na plan še le, ko borne temeljito pripravljeni, da ne bomo mrtvo ro jeno dete, ampak živa kipeča sila sokolska. Upati je, da bodo do pomladi tla trdno pri pravljena in da bo mogoče ustanoviti dobre sokolsko društvo. Kultura Andrejev, Mladoletje (Po tretji premijeri v naši drami.) O Leonidu Andrejevu velja, da je najpomembnejši izmed tistih pisateljev predvojne Rusije, ki drže most od Dostojevskega v mlado rusko književnost, kakor jo dandanes predstavlja Leonov Andrejev in kakor Gorki, ta njegov veliki sodobnik, sobojevnik in nasprotnik, pesnik jasne uporne politične in socialne misli, Andrejev je samo revolucijonar in anarhist srca, njegova slast je samo, pogrezati se v bedo in bol človeškega obstanka in blazneti od skelečih spoznanj, njegova slabost in njegova umetniška odlika je, vse videti, vse čutiti, imeti zvezane roke od neke prevelike ljubezni do človeka in človeštva. Njegova vera je bila najbrž, da ni treba na svetu nič drugega, kakor okusiti najtežje trpljenje, da si ni treba zraven nič misliti, nič želeti, nič storiti in da bo polagoma vse prišlo in prešlo. S svojimi novelami in dramami utegne biti Andrejev med tistimi svetovnimi avtorji, ki bi morali biti najbližji človeku naših dni. Mladoletje, kakor so pri nas preimenovali njegove Dneve našega življenja, je preprosta drama iz študentovskega življenja, preprosta študentovska ljubavna zgodba, ki dantlanes prav tako pretrese in osvoji, kakor je morda pred dvema desetletjema. Ne samo, da je vse dejanje prepleteno dialogov in scen, ki se poslušajo kakor pogumne, ostre aluzije na čas, v katerem smo (beda, brezposelnost, ljubezen na prodaj, oetova kislina itd.), tudi sam osrednji konflikt — ljubezen študenta Gluhovceva do Olge Niko-lajevne, ki jo mati prodaja — je povsem sodoben, zanimiv in živ: prav v dejstvu čiste, pa nemočne, brezupne ljubezni male, izgubljene 01-01 do Gluhovceva je originalnost in občečloveška vrednost dramatikove zamisli. Prizori, v katerih se Olgina preplašena, v zadnje kamrice srca zmandrana ljubezen bori na dan, nekatera njena srečanja z Gluhovcevim, zlasti pa njena srečanja z materjo, ti prizori so polni do dna pretresujoče tragike. Delo ima vse kvalitete, da doživi na odru uspeh. Režija ravnatelja gospoda Golie je Andrejevo Mladoletje skrbno priredila in nazorno postavila na sceno, poskrbela za ubrano inscenacijo (Uljaniščev) in izoblikovala posamezne življenjske tipe, ki jih je drama polna. Da pa igra vendarle ni takoj izpočetka prožno potekla in ogrela, utegne biti kriva pretesna, premajhna izbera v našem igralskem ansamblu: študentovske mladpsti, prešernosti in solnčnega, zaljubljenega optimizma, v kakršnem kipi prvo dejanje, ni uspela podati. Daneš in Plut sta študentovsko družbo bolj razvlačevala kakor pa jo pomagala dvigniti in ubrati, Cesarjev Onufrij, ki je bil sam zase sijajpa, od kraja do konca dognana figura, je bil za ta mali svet nekam preširokih, preodraslih dimenzij. Tako je Janu (Gluhovcev), ki je imel vse pogoje, da mladega, lepega, zavoljo ukradene ljubezni obupujočega študenta zaživi iz polnega, manjkalo pravega, neposrednega okolja, da bi se mogel razmahniti do dna. — Na ta način se je primerilo, da se je teža igre prevesila na gdč. Juvanovo (Olga Nikolajevna) in njen krog. Njena 01-01 je bila najbolj žgoča, najbolj pre-tresujoča postava vse (Irame, v prizorih z materjo je nekajkrat zmogla silne stvari — samo v minutah podleganja je za dobršno spoznanje odrekla. Njena mati (ga. Medvedova) je bila ostro izoblikovana podoba stare, menda malo bebaste matere-zvodnice in je ob svojem zadnjem porazu v zadnjem dejanju prepričala. Levar je širokobesednega, dobrodušnega, prosvete žejnega mladega oficirja iz province podal s teatrskim efektom. Kraljev upokojeni vojaški zdravnik je bil dogodek zase. — V ostalih vlogah so nastopili še gdč. Boltarjeva, Slavčeva, Rakarjeva, Kukčeva, Sancin, Jerman, Lipah, Smerkolj, Bratina, Potokar in Murgelj. Občinstvo je igro toplo sprejelo. Fri. »Škrjančkov gaj« na mariborskem odru. ge iz prejšnjih sezon omiljena divna Lebarjeva opereta »Skrjančkov gaj« se bo vprizorila v popolnoma predrugačeni režij g. Trbuhoviča v soboto, 11. t. m. Dejanje te operete druži gan-ljivost in zabavo, muzi id pa je izredno melo-dijozna, tako, da se pričakuje velik obisk glasbo ljubečega občinstva. Dirigira g. Herzog. Nedelja v mariborskem gledališču. V nede Ijo, 12. t. m. se vprizori moderna opereta »Alek sandra«, ki je pri svojih dosedanjih uprizorit vah ra«ii svoje krasne muzike, zelo vesele vse bine ter dobrega podajanja dosegla zelo lej uspeh. Veljajo kuponi. Začetek ob 20. uri. Mestno gledališče v Celju je zajiočelo že > polnim delom. Kot čujemo bo v torek dne 21 počela sezona. Marljivi celjski diletantje so na študirali do sedaj Tolstega »Živi mrtvec« (re žija Pfeifer) ter bodo s to dramo otvorili letoš njo gledališko sezono. Nato bo sledila vprizo ritev Nestroyevih »Utopljencev« (režija Velu šček) in kot tretje delo »Golgota« (režija Bele) Dramatično društvo je vsled pridobitve novil mlajših članov odnosno članic svoje delovanj* zopet osvežilo in vlada na odru zopet živahm delovanje. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Sobota, 11. okt.: »Kraljična Haris«, premijera Red D. Nedelja, 12. okt.: »Mladoletje«. Izven. OPERA Sobota, 11. okt.: »Dolarska princesa«, operet« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Nedelja 12. okt.: »Evgenij Onjegin«. Gostuj« gospa Zlata Gjungjenac. Ljudska predstav« pri znižanih cenah. Izven. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORl Sobota, 11. oktobra ob 20 uri: »Skrjančkm gaj«. Premijera. -------- '«0R> dnevne vesti ,jpj Žuliio svečanost v spomin žrtev ponesrečenega zrakoplova »R 101« priredi v Beogradu Jamošnji aeroklub. Svečanost se bo vršila ob fcasu pogreba v Londonu. i — Odlikovanje. Nj. Vel. kralj Je hoteč dati dokaza svoje kraljevske naklonjenosti odlikoval z redom Jugoslovanske krone IV. reda Novakoviča Vidaka, bankirja v Kaliforniji, oprostivši ga jplačila takse za red. — Vpokojitev predsednika okrožnega sodišča J Novem mestu. Kakor nam iz Beograda porogajo, Je vpokojen predsednik okrožnega sodi-BČa v Novem mestu dr. Jurij Polenšek. Vpoko-Jitveni dekret datira s 25. septembrom 1930. I — Imenovanja na srednjih šolah. Z ukazom fj. Vel. kralja na predlog ministra prosvete In soglasju s predsednikom ministrskega sveta '6o postavljeni za strokovnega učitelja v 2-II na moškem učiteljišču v Ljubljani Josip Jeras, pčitelj prve moške meščanske šole v Ljubljani, Jste skupine in kategorije; za tajnika tretje gimnazije v Ljubljani v 5-II Matija Trobej, lačasni predmetni učitelj gimnazije v Celju; za tajnika gimnazije v Celju v 5-II Andrej Mavri-Cij Berbant, začasni predmetni učitelj iste gimnazije. — Nov učni načrt pravoslavnih bogoslovij. ilinister prosvete je na predlog svetega sinoda »dobril nov učni načrt za pravoslavna bogoslov-ki stopi v veljavo še s tekočim šolskim etom. — Razvoj naše avijatike. V Sarajevu so razpisana gradbena dela za postavitev poslopja ha aerodromu. — Nove novčanice. V sredo je bila prenesena V Narodno banko prva partija novčanic, ki jih Je natisnil zavod Narodne banke v TopSiderju. ' trgovin, 5 prekrškov avtopredpisov in 5 prekrškov cestnopolicijskega reda. ■ Nova tatvina kolesa. Na tržaški cesti stanujočemu trgovskemu pomočniku Antonu Škrajnarju je bilo v četrtek popoldne ukradeno popolnoma novo kolo, vredno 2250 Din. Škrajnar je kolo pustil v I. nadstropju hiše št. 11 na Mestnem trgu. Ko je okoli 17. pogledal za kolo, je pač presenečen moral ugotoviti, da je kolo izginilo z mesta kakor kafra. Kolo je bilo zeleno pleskano, znamke »Torpedo« s tov. št. 417.915. TVORNKA CIKdftUl Pravijo, da Je kolo najbrže odpeljal nepoznan visok Človek, ki se je popoldne viriil po 1. nadstropju omenjene tTgovine. ■ Aretacije. Aretiran je bil neki M. zaradi tatvine raznega sobosllkarskega orodja v vrednosti 600 Din. Policija je napovedala hud boj beračem in ni dneva, da ne bi kronika beležila kako aretacijo beračev. Včeraj Je bil aretiran neki starejši berač Filip. V ljubljanskih policijskih zaporih se nahaja že dalj Časa neki Rafal-sky, ki ga zlasti avstrijske oblasti preganjajo zaradi raznih večjih tatvin in vlomov. Rafalšky trdovratno taji, da bi bil poklicen vlomilec, marveč je samo »večni popotnik«. V Ljubljani so ga pred 3 tedni prijeli, ker ni imel pri sebi ni-kakih dokumentov. Mgpibcr m Izročitev odlikovanj na državni gimnaziji. Štirje profesorji mariborske gimnazije: dr. Anton Dolar, Alfonz Vales, dr. Adolf Pečovnik in Karel Prijatelj so bili odlikovani z redom sv. Save IV. stopnje. V sredo jim je odlikovanja izročil ravnatelj dr. Josip Tominšek z intimno domačo slavnostjo, ki se je vršila v lastni dvorani, kjer se je zbral profesorski zbor in di-jaštvo višjih razredov. Gimnazijski moški zbor je zapel primerno slavnostno pesem, nato je ravnatelj po prisrčnem nagovoru, v katerem je podčrtal pomembnost teh štirih odlikovanj v splošnem in osebnem oziru, pripel odlikovancem rede in pozval navzoče, da vzkliknejo v zahvalo in slavo Njegovega Veličanstva kralja. V imenu odlikovancev se je toplo in vneto zahvalil prof. dr. Dolar. Gimnazijski orkester je strumno zaigral zaključnico in slavnost je bila končana. m Odlikovanje. Včeraj dopoldne je sreski načelnik dr. Marko Ipavic slavnostno izročil železniškemu uradniku in rezervnemu kapetanu Maksu Vedemjaku red jugoslovanske krone V. vrste. m Premestitev upravnika carinarne. Dosedanji upravnik tukajšnje glavne carinarne g. Dragotin Bognar je premeščen k finančni direkciji v Zagreb. Istočasno je premeščen na Sušak tudi glavni kontrolor g. Alojzij Pipa. m Rdeči križ v Radvanju priredi jutri v nedeljo 12. t. m. v gostilni Lešnik v Novi vasi trgatev. Cisti dobiček je namenjen v humanitarne evrhe. m Nova gradbena dovoljenja. Na seji mestnega sveta so bile v četrtek zvečer podeljena naslednja nova gradbena dovoljenja: tvrdki H. J. Turad za preureditev trgovskih prostorov na Aleksandrovi cesti, mehanični tkalnici in apre-turii Doctor in dr. za zgradbo sušilnice in belil-nice, Antonu Feirtagu za zgradbo prizidka in preureditev hiše na Betnavski cesti, Karlu Tomiju za zgradbo provizorične ključavničarske delavnice v Mlinski ulici, Maksu Manningerju za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Tom. šičevem drevoredu, Pavli Paitler za napravo portala pri hiši v Gosposki ulici, Mihaelu Počivalniku za zgradloo skladišča in pisarne h garn ži na Masarykovi cesti, Antonu in Mariji Rozman za preureditev stanovanjskih sob v uši v Frankopanovi ulici, Jakobu Lahu za preureditev pritličja desnega dvoriščnega trakta hiše na Glavnem trgu in Elizi Wolf za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Cankarjevi ulici. m Koncert v mestnem parku. Jutri v nedeljo priredi godba »Drava« ob lepem vremenu od 11. do 12. ure v Mestnem parku promenadni koncert. m Marijonetno gledališče. Opozarjamo na prvo lutkovno predstavo »Snegulčica«, ki jo jutri popoldne ob 15. uri uprizori v mali dvorani Narodnega doma mladinski odsek Sokola Matica, m Smrt najstarejše žene v mariborski okolici. V četrtek je v Rošpohu pri Kamnici umrla 961etna Marija Sulc, ki je nad 50 let službovala kot viničarka na posestvu grofa Beauvernaisa. m Ribji trg. V petek so se prodajale sardine po 18 Din, tonine po 26 Din, morski raki pa po 28 Din kilogram. m Prehod v Jadranski ulici. Stanovalci v magdalenskem predmestju južno od železniške proge se stalno pritožujejo, da je prehod čez progo v Jadranski ulici, posebno ob jutranjih in večernih urah, ko je promet največji, včasih po četrt ure in še več zaprt. Mnogi so zaradi tega že prišli prepozno v službo. Bilo bi tedaj želeti, da bi se tu nad progo zgradila brv za pešce, kajti promet bo z gradnjo novih hiš vedno bolj naraščal. m Gad. Policijski uradnik g. Trpin je v sredo ujel na Meljskem hribu nenavadno velikega in lepega gada, katerega je izročil drogeristu g. Thilru v preparacijo in ga bo podaril eni izmed mestnih šol. m V prisilno delavnico. K tej notici, objavljeni v četrtek, ugotavljamo, da je bil trgovski potnik Zorko Lihteneker, ki je bil aretiran na prijavo trgovca Franca Lebana, zopet izpuščen in da torej ne more biti govora o oddaji v prisilno delavnico. O ostalem bo razpravljalo sodišče. m Razprava proti Judarju odgodena. Včeraj se je pred senatom peterice tukajšnjega okrožnega sodišča pričela razprava proti posestniškemu sinu Frideriku Judarju iz Svečine, ki je bil obtožen komunistične propagande. Zaslišane priče niso obtoženca v ničemer obtežile, glavne priče pa ni bilo pri razpravi. Zaradi tega je bil proces odgoden do sobote 18. t. in. m Posirovelost. V četrtek sta šla v predilnici Doctor in drug zaposlena zakonca Anton in Alojzija Ornbarg na mestni periferiji čez nek travnik, kar je lastnika K. D. tako razburilo, da ju je ozmerjal in tudi udaril. Dogodek ne' hote spominja na uboj študenta Bezjaka. m Severne ptice. Gačitelj g. Ziringer je te dni nagačil v septembru pri Ptuju ustreljeno sibirsko uralsko sovo in velikega platnika (severnega potapljača), katerega je 4. t. m. ustrelil g. Adolf Jurca pri Gornjem Dupleku. Obe ptici sta za naše kraje velika redkost in lovci pravijo, da napovedujeta izredno ostro zimo. m Preprečena nesreča. V četrtek zvečer je 271etna služkinja Matilda Senčarjeva hotela prekoračiti državni most, ne da bi se zmenila za vozila. Tako je prišla pred avtomobil inž. Pe. tra Omana, ki jo je podrl na tla. Senčarjeva se mora samo duhaprisotnostd voznika, ki je avto takoj ustavil, zahvaliti, da je ostala brez poškodb in ni izgubila življenja. m Nezgoda. Na križišču Betnavske in Stritarjeve ulice se je v četrtek nezavesten zgrudil na tla občinski delavec Ivan Pust. Po prvi pomoči je bil oddan v domačo oskrbo. m Aretacije in prijave. V četrtek je policija aretirala saino eno osebo radi splošnega suma, prijav, večinoma prometnih, je prejela 13, poročil pa troje. m Pobalinska zgodba. Na nekem travniku na oglu Smetanove in Vrtne ulice je v četrtek opazil stražnik 4 mladeniče, stare krog 16 in 17 let, ki so se ravno mastili z grozdjem, katerega so imeli v vreči in večji škatlji. Ko je četvorica opazila stražnika, jo je ubrala v tek. Tako se je pričela dirka, ki se je končala na ta način, da so fantje po ovinkih zopet pritekli na prejšnje mesto prej ko stražnik in srečno odnesli grozdje v vreči, dočim so onega v škatlji pustili in vzeli s seboj le škatljo. Kdo so bili in kje so grozdje ukradli, se ni dalo ugotoviti. Celje • Maša zadušnica za padle koroške junake se je ob uprav turobnem razpoloženju brala včeraj zjutraj. Pusto jesensko jutro je bilo z gostim neprestanim dežjem. Kljub temu se je zbrala v župni cerkvi velika množica ljudi in prisostvovala svečanemu rekvijemu, ki ga je daroval g. prof. Kovačič. Mesto je zastopal ma-gistratni nadsvetnik g. Šubic, drugi uradi in korporacije pa so bili zastopani po številnih članih. • Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je dne 10. t. m. umrl 611etni drvar Franc Pec iz Oplotnice. • Prvenstvene tekme v Celju. V nedeljo 12. t. m. ob 15.30 nastopita na Glaziji k prvenstveni tekmi domača kluba SK Celje ter Athle-tik SK Celje. Sodnik pride iz Ljubljane. Igra bo prav zanimiva. Kakor znano, je v pomladanskem prvenstvu SK Celje zmagal nad Atliletiki. Ob 14. uri se vrši istotam prvenstvena tekma med rezervama obeh klubov. • Za pobijanje pijančevanja je kr. banska u-prava zbrala vse naredbe in odgovarjajoče člene zakonov v poseben razglas, ki je nabit na uradni deski predstojništva mestne policije. Gostilničarji si naj ta razglas ogledajo, ker jih zadenejo v slučaju kršitve teh določb hude kazni, nevednost pa ne upravičuje. • Iz obupa se je napil 601etni Franc C., kateremu je lani v Mariboru vlak odrezal nogo in hodi sedaj z leseno nogo po svetu. V pijanosti je padel v jarek na Ljubljanski cesti in so ga morali z vozom peljati na policijo. • Letni kramarski in živinski sejm ali tako-zvani Uršin sejm v Celju se bo vršil v torek 21. t. m. Slovenjgradec Osebne vesti. Na okrajno sodišče je bil imenovan sodnik g. Roš Bogomir od okrožnega sodišča v Celju, dosedanji sodnik g. Kraut Vladimir pa po kratkem službovanju zopet k 0-krožnemu sodišču v Celje. — Na meščansko šolo je imenovan učitelj g. Jenko Alojzij. Učiteljstvo zboruje. Slovenjgraško učiteljsko društvo je zborovalo preteklo soboto v tukajšni osnovni šoli. Navzočih je bilo 90% včlanjenega učiteljstva. Na dnevnem redu je bilo predavanje šolskega upravitelja iz Maribora g. Hrena o- »Učiteljskem domu« in o »Učiteljski gospodarski poslovalnici«. Poročilo o »Jubilarni državni skupščini U. J. U.t je podal izčrpno delegat učitelj g. Mrovlje, o »Pokrajinski skupščini« pa delegatinja gdč. Šinigojeva. Po pre-čitanih dopisih in sklepih, po poročilu tajnika, ki izkazuje med drugimi tudi pet predavanj pedagoške in znanstvene vsebine in po poročilu blagajničarke je bil izvoljen dosedanji odbor z agilnim predsednikom šol. upr. g. Kopačem na čelu. Med drugimi sklepi je bilu sprejeto, da bo društvo delovalo radi uspešnejšega dela za fuzijo s »šoštanjskim učit. dr.«. Do prihodnjega zborovanja se napravi »Statistika izvenšolskega dela učiteljstva v okraju«. Poneverba. Pri tukajšni lesni industriji Steiner in sinovi uslužbeni g. P. je bil zelo vesten uradnik; zato je javnost njegova aretacija kar presenetila. Pri tvrdki je poneveril večjo vsoto denarja in se nahaja do nadaljnega v preiskovalnem zaporu tukajšnjega sodišča. Živinski semenj. Pretekli ponedeljek je bil redni živinski semenj, ki je bil zelo slabo obiskan. Prignanih je bilo 25 volov in 20 krav. Cena 7—8 Din za kg žive teže. Skrajno slabo vreme je zelo vplivalo na obisk kupcev. Obisk turistov na Urški gori. V pretekli sezoni je bil obisk tujcev in inozemcev na Urški gori rekorden. Urško goro je obiskalo 1860 turistov in sicer 20 Srbov, 45 Hrvatov in 124 inozemcev poleg stalnih obiskovalcev iz vseh krajev Dravske banovine. Poleg teh je bilo dvakrat več obiskovalcev, ki se niso vpisali v izletno knjigo. Čajanka, ki so jo priredile preteklo nedeljo naše pridne »Kolašice« v Sokolskem domu, je vsestransko uspela. S tem je javnost dokazala, da zna ceniti njihovo človekoljubno delo za naše revne otroke, za katere je dobiček namenjen. Sprememba prostorov poštnega urada. Gotovo je, da sedanji poštni prostori radi velikega prometa ne odgovarjajo potrebam; zatt se vrše pogajanja, da se preseli poštni urad 1 nove prostore, katere je prizidal k svojemu hotelu g. Suler in bi bili zelo Drimerni za poštni urad. % "y>~ i X $ Ez seje magisiradnega gremifa Ljubljana, 10. oktobra. Na današnji tri ure trajajoči seji je magistrat-n i gremij razpravljal o raznih tekočih občinskih zadevah. Gremij ni ugodil prošnji družbe »I*ezalin« za podelitev koncesije glede izdelovanja limonade in oranžade. Prošnja dimnikarjev II. okraja za rajoniranje dimnikarskih del je bila stavljena z dnevnega reda, ker bo zadruga dimnikarjev v kratkem predložila svoj definitivni načrt o rajoniranju. Prostovoljno gasilno društvo Barje Sledila so na to poročila mestnega gospodarskega urada. Gremij ni ugodil prošnji Prostovoljnega gasilnega društva Barje, da se mu odstopi tovorni avtomobil mestne občine v svrho preureditve za motorno brizgalno. Občina bo ta avtomobil sama rabila. Nekatere prošnje so bile odklonjene. Vojnemu invalidu Francetu Stražiščarju se odstopi bivša mitniška hišica na Celovški cesti, da more tam odpreti trafiko. Društvo komisijonarjev v Ljubljani je prosilo občino za najem prostora za Kranjsko hranilnico, da bi tam moglo spravljati 4 pohištvene vozove. Prošnja je bila odklonjena, ker je prostor oddan že drugemu najemniku. Gremij ni ugodil prošnji družbe »Express« za postavitev premične bencinske črpalke. Gremij jc sklenil, da se kostanji na Gosposvetski cesti podro. Odklonil je prošnjo »Jugoslovana«, da napravi reklamne deske na ograji Koslerjevega vrta v Knaflovi ulici. Odobrena stavbna dovoljenja Gremij je nato v glavnem odobril 23 stavbnih dovoljenj za adaptacijo raznih lokalov in za gradnjo novih hiš. O teh dovoljenjih poročamo obširnejše prihodnjič. Odobreno je bilo med drugim stavbno dovoljenje Franu in Ljudmili Kambič za gradnjo palače »Viktorija« ob Aleksandrovi cesti. Fran Vilhar gradi trinadstropno hišo ob Dvofakovi ulici. Gremij je nato odobril na podlagi poročila gradbeno-pravnega referenta tudi 16 stavbnih dovoljenj za uporabo novo zgrajenih hiš. Stavbna prepoved in nov regulačni načrt Živahna debata se je razvila zlasti o seznamu poslopij, za katera bi bilo izdati stavbno prepoved in bi jih bilo čimpreje odstraniti, ker stoje znatno izven regulačnih črt. V notranjem delu mesta je nad 150 |->kih objektov, ki re-prezentirajo vrednost okoli 50 milijonov dinarjev. Splošna prepoved se odloži, dokler ne bodo izdelani podrobni načrti za vse mestne dele in dokler ni odobren nov regulačni načrt po banski upravi, oziroma dokler ne izide nov gradbeni zakon. Lahko pa se izda prepoved v vsakem konkretnem slučaju Javni spomeniki Gremij je dalje razpravljal o popravilih javnih spomenikov ter sklenil, da se v ta namen porabi iz proračunske rezerve 43.400 Din. Predvsem sta potrebna poprave spomenik na Sv. Jakoba trgu in spomenik na Kongresnem trgu. Vsa dela se oddajo tvrdki Feliks Toman. Gremij jc dalje sklenil, da sc prepove na-daljna samolastna postavitev kioskov in da se nekateri zato odstranijo. Glavni drevored v Tivolskem parku sedaj preurejajo v smislu izdelanih načrtov. Gremij je sklenil, da se v ta namen vporabi ves cestni materijal, ki se dobi pri gradnji tramvaja na Gosposvetski odnosno Celovški cesti. Vrhnika Dramsko društvo »Soča« bo v nedeljo, dne 12. t. m. gostovalo na Vrhniki v Rokodelskem domu z Strindbergovo dramo v treh dejanjih »Oče«. Režijo vodi in obenem igra glavno vlogo Just Košuta, bivši vodja slovenskega gledališča v Gorici. Predstava se bo pričela ob 8. uri zvečer. Število koles na Vrhniki. Zanimivo je, da je bilo pri zadnjem popisovanju koles naštetih v vrhniški občini nad 900. Prezidana in popravljena je do konca enonadstropna hiša na Novi cesti, poleg vile Kunstel. Hišo je kupila in predelala Vrhniška občinska hranilnica. Ostra borba za kruh se vidi povsod in tudi na Vrhniki, kjer imamo 4 pekarije, izmed katerih ena pripelje svoj kruh iz 2 uri oddaljenega Logatca. Manjša pa je borba za mleko, ki izvira v Vrhniški mlekarni, saj ga dobite posnetega za 1 Dinar 4 litre, tako da se v njem lahko kopljete. Vrhniki se bližajo mlečni Sasi. Rakek Vojaška komisija za nakupovanje sena se še vedno mudi v našem kraju. Nakupila je že velikanske množine sena, ki ga od vseh strani vozijo na kolodvor Rakek, kjer ga nakladajo in pošiljajo v Ljubljano. Komisija nakupuje seno naravnost od pridelovalcev, tako da so vsi posredniki, ki so prej dobavljali seno vojaštvu in pri tem mastno zaslužili, sedaj izključeni. Vojaštvo bo prišlo na ta način, ki so ga letos u-vedli za poizkus, zelo poceni do sena. Kmetje so pa tudi zadovoljni, saj dobijo seno takoj plačano in tudi dražje ga sedaj prodajajo. Vse kaže, da se bo kupovanje sena brez posrednikov izborno obneslo. Avtobusna zveza z Ljubljano. Avtobus je last avtopodjetja »Jugopromet«. Vozi pa vsak dan izpred gostilne Hladnik, kjer je na Rakeku glavno postajališče, dvakrat proti Ljubljani in dvakrat nazaj. Nogomet na Rakeku. Na Rakeku se nogomet precej goji in smo tudi letos imeli že par tekem. V nedeljo bo pa prišel iz Ljubljane nogometni klub »Svoboda«, ki se bo pomeril z našim domačim »Javornikom«. Tekma bo na igrišču »Javornika« ob 2. uri. Laško Netočno poročilo. Pred dnevi so prinesli nekateri časniki vest, da se je rudar Martin Jakopič v rudniku TPD v Hudi jami pri Laškem težko ponesrečil. Ni pa še dognano, ali je bil padec ali pa kila vzrok bolniške nege g. Jakopiča, ki je pa med tem že zopet doma. Smrtna kosa. V četrtek so pokopali uglednega posestnika Sevšeka iz Sv. Mihaela. Pred tednom so mu pa pokopali ženo, ki jo je bila zadela kap. — Istega dne smo pokopali tudi Ano Zupan, ženo upokojenega železničarja, ki jo je nedavno povozil v Ljubljani neprevideD voznik. Velike Lašče Nov betonski most so začeli graditi na glavni cesti Velike Lašče—Bloke—Nova vas. Most l>u 7 metrov širok. Dokler novi betonski most no bo gotov, vozijo po provizoričnem mostu. Novi most gradi g. stavbenik Venturini. Popravite kanal! Na cesti Velike Lašče—Bloke —Nova vas sc nahaja v vasi žaga kanal, če-gar cementne cevi so že več let zamašene. Ta napaka bi se dala z malimi stroški popraviti. Hrastnik Prostovoljno gasilno društvo steklarne Hrastnik priredi v nedeljo popoldne ob 4. uri v prostorih nove brusilnice, vinsko trgatev. Ob tej priliki nastopi tudi domači jazz-orkester, z najboljšimi saksofonisti iz Ljubljane. Dekoracije bodo vsakogar iznenadile, kuhinja in vinotoč pa vsakogar zadovoljila. Vabljena zlasti bratska društva. Idila na maneverskem polju. Službujoči oficir pokuša kosilo. Trbovlje Občinski urad razglaša. Trgovci s prešiči morajo javiti nakup prešičev sreskemu načelstvu oziroma uradnemu veterinarju tekom 3 dni po dospelosti. V prijavi morajo navesti, kje se je izvršil nakup in kdaj, kje so bili prešiči natovorjeni in kedaj. Ker se imajo po izdanih in še vedno veljavnih predpisih trgovski prešiči vsakih 5 dni pregledati po uradnem živinozdravni-ku, je tak pregled ob stroških lastnikov-trgov-cev izvajati dotlej, dokler prešičji trgovec sreskemu načelstvu oz. živinozdravniku ne predloži natančnega zapisnika o vseh odprodanih prešičih. Točno se ima navesti podatke o odprodaji prešičev, ime, bivališče, hišna številka in pristojno občino kupcev. Trgovci s prešiči se opozarjajo, da imajo prodajalci živine, katerekoli živalske vrste za odprodajo brez izjeme izročiti kupcu pravilno izstavljen živinski potni list. Dolžnost kupca pa je skrbeti za prenos lastninstva od strani pristojnega občinskega urada, t. j. onega, kjer se jc vršila prodaja odnosno odkup. Bojna igra »Kalvarija«. Podružnica Zveze vojakov iz svetovne vojne v Zagorju, bo v nedeljo, dne 19. oktobra t. 1. igrala v Trbovljah znano bojno igro »Kalvarija«, ki je bila že v priliki odkritja spomenika v vojni padlim trboveljskim občanom leta 1926. odigrana z velikim moralnim in gmotnim uspehom. Pri igri bo sodelovalo tukajšnje Udruženje vojnih invalidov, ki bo imelo ta dan tudi spominsko žalno svečanost za padlimi tovariši. Šmartno pri Litiji Poročila sta se 7. oktobra t. 1. v dekanijski cerkvi v Šmartnem gospod Janko Lukač, kovaški mojster z gospodično Pavlo Gradiškovo iz Črnega potoka. Cerkveni obred je izvršil č. g. dekan Ante Gornik. Novoporočencema želimo veliko srečo. Cirkularno žago si je nabavil Strman Jože, trgovec iz Kostrevnice pri Šmartnem. Kakor se doznava, jo bo dajal tudi za žaganje drv drugim na razpolago. Tudi napredek! Velika gasilska župna vaja. V nedeljo popoldne ob 14. uri se vrši velika župna gasilska vaja I. okrožja v vasi Jablanca pri Šmartnem, pod osebnim vodstvom načelnika Lajovca iz Litije. Društvo »Narodni domu, se pod predsedstvom g. Ferda Tomažina lepo razvija. Društvo začne v nedeljo, dne 12. t. m. s plesnimi vajami. Vodil jih bo gosp. brat. Habič iz Litije. Visr '• •> cene. Po večini točijo že vsi tukajšnji gostilničarji novi mošt, večina iz domačih dolenjskih vinogradov, le cena mošta je za Šmartno kot podeželsko vas previsoka. — Visoko ceno ima pri nas tudi meso. Čujc se, da baje namerava se tretji mesar otvoriti svojo obrt. Sodna dražba. Dne 17. oktobra bode na Sev-nem pri Primskovem dražba večje količine lepih suhih bukovih drv. Kmetijska zadruga namerava svojo dobro vpeljano lesno trgovino opustiti. Vodila pa bo še naprej špecerijsko in manufakturno trgovino te/ gostilno. Škofja Loka Predavanje o Koroški priredi škofjeloški Sokol danes v soboto ob 20 30. uri v Sokolskem domu. Nameravana svečana proslava spominske obletnice koroškega plebiscita zaradi prepovedi pristojne oblasti odpade. Predavanje bo prikazalo Koroško z narodnih, zgodovinskih, kulturnih in zemljepisnih vidikov. Ko o tem obveščamo škofjeloško javnost, kakor tudi vse brate in sestre, jih pozivamo, da se predavanja o Koroški polnoštevilno udeleže. Hudi stavbni nesreči, ki je pri graditvi novega kapucinskega poslopja v Škofji Loki zahtevala kot žrtvi Jožefa Štajerja in Franca Langer-holza iz Pevnega in ju je le skrbna zdravniška roka rešila smrti, se je priključil pred dvema dnevoma nov slučaj; to pot pri graditvi nove šole. Zidar Jurij Vrhovnik, doma iz Mengša, je bil zaposlen pri zidavi temeljnega zidovja. Iznenada pa je možakarju nestalo tal in je padel več metrov v globino kletnega temelja. Vrhovnik je utrpel precej težke poškodbe po vsem telesu in so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Obrtna nadaljevalna šola je pričela z rednimi predavanji, ki jih poseča v pripravljalnem in dveh nadaljevalnih razredih okoli 80 vajencev Ustanova stopa s tekočim šolskim letom v četrti decenij. Vajenci se poučujejo ob nedeljah, ponedeljkih in sredah, po povprečno 9 ur tedensko. S pričetkom pouka se je iznova pokazala vsa nedostatnost sedanjih prostorov in jc v vzpodbudo vsem sodelujočim misel, da se obrtna šola že s šolskim letom 1931-32. preseli v nove učilnice. Z nastopom nove dobe bo tudi to vp ra-šanje ugodno rešeno; morda bo uspelo o pr viti nedeljski pouk, ki jemlje vajencem prosti dan. SEjke iz jesenskih vojaških manevrov pri Ptfuju Danes priobčujemo nekatere zanimive slike z velikih jesenskih vojaških manevrov dravske divizije na Ptujskem polju. Obširnejše poročilo o poteku in razvoju manevrov priobčimo v nedeljski številki. Podpolkovnik Jaklič nadzoruje vkrcavanje velocipedskega bataljona na Dravi, desni breg. Bataljon je tvoril del sovražne armade. Novo mesto Dvojni jubilej. Davčni nadupravitelj v p. g-Rudolf Weixler je praznoval te dni v krogu svoje rodbine dvojni jubilej: šestdesetletnico rojstva in 251etnico poroke. Čestitamo 1 Propoden tat. V noči od srede na četrtek je slišal službujoči stražnik v veži trgovca Julija Kobeta na trgu Kraljeviča Petra neko pokanje in pritajen ropot. Poskusi na vežna vrata. Odprta. Posveti v vežo. Nič. Ko si natančneje ogleda, opazi, da so vrata v klet nekaj v neredu. V tem skoči temna senca in zdrvi po stopnjicah navzgor. Policaj za njo. Pričela je dirka po obširnih križnih hodnikih. Tatu, ki se je očividno dobro spoznal, se je posrečilo uiti možu postave in tako ne vemo, kdo je silil v Kobetovo klet. Zagorje Neresnična vest. Po naši dolini se razširjajo vesti — po članku v nekem časopisu —, da je nameraval izvršiti gostilničar g. Križanec samomor. Te vesti so pa netočne, kajti g. Križanca je zadel mrtvoud in je sedaj njegovo stanje ze mnogo boljše. Bolnik si sam želi, kljub visoki starosti, še dolgega življenja in mu ne prihaja^ uiti na misel, da bi si ga sam jemal. Preselitev oddelka tinančne kontrole. Oddelek finančne kontrole javlja, da se je preselil s 1. oktobrom iz hiše g. Ranzingerja v Zagorju v prostore trgovca g. Ernejca v Dolenji vasi. Sokolsko gledališče v Zagorju predvaja v soboto na 11. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Sok. doma veseloigro v 3 dejanjih »Utopljenec«. Bled Poroka. Te dni sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gosp. Slavko Repe, trgovec ter znani sokolski delavec na Bledu in gdč. Danica Metlikova. — Za priči sta bila gosp. Bitenc Jvan, posestnik in univerzitetni profesor g. dr. Franc Ramovš. Obilo sreče! Jesenice Učiteljsko društvo za radovljiški okraj vabi člane k rednemu občnemu boru, ki se bo vršil v soboto, dne 11. oktobra t. 1. v prostorih osnovne šole na Jesenicah, takoj po prihodu vlakov. Dnevni red: 1. Letno poročilo odborovih funkcionarjev. 2. Poročilo o skupščinah. 3. Volitev odbora, računskih preglednikov ter delegatov za skupščine. 4. Delovni program društva za bodoče leto. 5. Slučajnosti in predlogi. Ker je omenjeno zborovanje zlasti za občni zbor sam velikem pomena, je dolžnost vseh članov, da se ga čim številnejše udeleže. Bohinjska Bistrica Smrtna kosa. Pred kratkim je umrla v Črnomlju gdč. Minka Fabjanova, učiteljica v Bohinjski Bistrici. Na njeni zadnji poti jo je spremljalo mnogo učiteljstva iz Belokrajine in Bohinjske Bistrice, kjer je bila med tovarišicami in tovariši zelo priljubljena. Kot učiteljica je točno in vestno izpolnjevala svoje šolske dolžnosti. Mladini je bila blaga vzgojiteljica, zato jo bodo težko pogrešali. — Naj v miru počival Pri študiju karte. Komandant velocipedskega bataljona podpolkovnik Jaklič izdaja povelje pri kraju Mostje. Vojaki med našimi viničarji. Prav iskreno in prisrčno se drug drugega pozdravljajo. Vesela idila z vinorodnih Slovenskih goric. Gospodarske vesti X Dopolnilni tečaj za ie iaiveibane avtogen-ske varilce. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi v li varni Teto iške srednje Sole v Ljubljani od 23,—31. oktobra t. 1. poseben avtogenska tedaj za dopolnitev ie izvež-baniih varilcem, ki so tak začetniški tedaj že obiskovali, od nosno bili zaposleni delj časa z avtogenskiim varenjem. Vežbalo se bo varenje na desno, levo, naprej in navpično nad glavo, zvami šiv kot konstrukcijski element pri železu, bakru, mesingu, aluminiju in zlitinah, dalje kalkulacija in rentabilnost. Pri tem se bo vse vežbanje vršilo po možnosti na komplici-ranejših popravilih predmetov, ki spadajo v mehanišiko, ključavničarsko, inštalatersko in strojno stroko. Pozivamo mojstre, pomočnike in tovarniške, varilce, ki so že izvežbani in bi se radii v svoji stroki izpopolnili, da se priglase neposredno ustmeno ali pismeno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani in sioer najkasneje do 18. t. m. Vsak narj obenem preskrbi kak komplidranejši predmet iz svoje stroke, da ga prinese a seboj radi popravila, od nosno vežbanja. Pristojbina znaša za mojstre in delovodje Din 150, za pomočnike pa Din 100. Podrobnejša navodila dobe prijavljene! pismeno. X Brezplačno popravilo strojev, avtomobilskih blokov, kraterjev itd. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi od 23. do 31. oktobra t. 1. dopolnilni tečaj za že izvežbane avitogenske varilce. Pri tej priliki se bodo izvršila tudi komplioiranejša popravila raznih strojev in strojnih delov, avtomobilskih in avtobusnih karterjev in blokov ter raznih drugih podobnih pokvarjenih ali zlomljenih kovinskih konstrukcij iz železa, jekla, aluminija, bakra ali mesinga. Varenje in popravilo se vrši pod vodstvom strokovnjaka inženerja in varilnega mojstva strokovnjaško. Da se morejo dobiti primerni predmeti, poziva podpisani zavod industrijske in obrtniške tvrdke, lastnike avtobusov in avtomobilov in ostale imetnike goriomenjenih predmetov, da pošljejo, odnosno pripeljejo popravila potrebne predmete v livarno Tetoi&ke srednje šole, kjer se jim bode izvršilo popravilo brezplačno. Zavod bo zahteval samo povračilo za uporabljeni ma-terijal. Vsak interesent mora priti ob zaključku tečaja sam po poslani predmet. Zavod za X Perutninarska razstava zagrebškega velesejma. V mesecu novembru priredi zagrebški velesejem perutninarsko razstavo. Razstave se bodo udeležile vse banovine. S tozadevnimi povabili se je že pričelo in pričakuje se, da bo letošnja perutninarska razstava daleko nadkriljevala slične prireditve prejšnjih let. — Najlepši razstavljeni vzorci bodo dobili nagrade bodisi v denarju, kakor tudi v diplomah. Ravno tako se bodo pre-mirjale tudi posamezne skupine in določil šam-pijonat za vso državo. Vsi oni interesenti, ki^ae nameravajo udeležiti te razstave, se opozarjijo, da morajo že v pričetku meseca novembra doma pustiti cepiti vso ono perjad, ki jo nameravajo izložiti, proti koleri in difteriji. Poljedeljsko ministrstvo kakor tudi banska uprava sta instituciji zelo naklonjeni in v splošnem se smatra, da bo gotovo prišlo tudi do večjih nabavk z ene, kakor tudi druge strani. X Deviza Curih raste. V zadnjih dneh se opaža močan porast devize Curih kot posledica odtoka kapitala iz posameznih držav. Vsled izredno otežkočenega plasiranja kapitala so švicarske banke v zadnjem času v mnogih slučajih zavrnile nemške vloge, ki so pričele poplavljati švicarska denarna tržišča. Vse to kaže, da je nemška politična situacija po zadnjih volitvah zelo nejasna in so posebno gospodarski krogi napiam njej skrajno skleptični. X Možnosti izvoza našega vina v Nemčijo. Naš generalni konzulat v Berlinu je obvestil zbornico za TOI v Splitu, da so berlinski veletrgnv ci z vinom izjavili pripravljenost pogajanj za uvoz vina v Nemčijo. Interesenti se opozarjajo, da se v svrho pogajanj obrnejo direktno na firmo: Weingrosshandlung M. Kempinski et Go., Berlin W 8, Krausenstrasse 72-74. X Zanimanje Nemčije za naš les in sadje. Zbornica za TOI v Zagrebu je prejela od našega konzulata v Diisseldorfu iz črpno in podu-> Ijivo poročilo o velikem zanimanju nemških trgovskih krogov za naše sadje, posebno jabolka, kakor tudi za naš les. Interesenti naj se v zadevi obrnejo na zbornico, ki ima na razpolago tudi navodila o pakovanju itd. Y^Žična železnica Cetinje—Krstač. Zetski banski upravi je bil dovoljen kredit za dograditev žične železnice Cetinje—Krstač. X Nemška državna banka zvišala eskomptno mero. Centralni odbor Nemške državne banke je sklenil povišati eskomptno mero od 4% na 5%, v lombardnem prometu pa od 5% na 6%. X Železniške tarile. Z dogovorom med jugoslovanskimi in grškimi železnicami so uvrščene v direktno tarifo za prevoz blaga in žive živine med našo kraljevino in Grčijo železniške postaje v naši državi: Litijan, Činja in Krivi Vir; železniška postaja Litijan v direktni tarifi za izvoz žive živine, železniška postaja Činja v direktni tarifi za prevoz magnezita in železniška postaja Krivi Vir v direktni tarifi za izvoz sira in drugih mlečnih izdelkov. Dobave Dne 21. oktobra t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani ustmena licitacija glede prodaje 3680 kg raznih krp od suknene obleke, volnenega perila in od vojaških odej ter glede prodaje 1269 parov iznošenih čevljev. — Predmeti so interesentom vsak delavnik od 9. do 11. ure pri lati komandi na vpogled). Vsa pleskarska in ličarska dola Izvršujem po najsolidnejših cenah Jvan fjfenussi pleskar in ličar UUBLim, Igriška ulica š< J. 10 Borzna poročila dne 10. oktobra 1930. Devizna tržišča Ljubljana, 10. oktobra. Amsterdam 22-75, Berlin 13-40—13-430, Bruselj 7-8663, Budimpešta 9-8796, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7'944 do 7-974, London 274, Newyork 56'17—56 37, Pariz 221-27, Praga 167-06-167-86, Trst 294-05—296 05. Zagreb, 10. okt. Amsterdam 22-695—22-755, Dunaj 794-40—797-40, Berlin 13-40—13-43, Bruselj 786-63 bi., Budimpešta 986-46-989-46, Milan 294-20-296-20, London 273-60—274-40, Newyork kabel 5617—56-37, Pariz 220-27—222-27, Praga 167-06—167-86, Zttrich 1094-40—1097-40. Boograd, 10. oktobra. Amsterdam 22‘72 do 22-78, Berlin 1340-13-43, Curih 1094-40 do 1097-40, Dunaj 794-40—797-40, London 273*60 do 274-40, Newyork 56-17—56-27, Pariz 167 06 do 167-86. Dunaj, 10. oktobra. Amsterdam 285-98, Beograd 12-5775, Berlin 168-64, Bruselj 98'94, Budimpešta 124-06, Bukarešta 4-2125, Kopenhagen 189-50, London 34-4435, Madrid 71-90, Milan 37-105, Newyork 708-80, Pariz 27-805, Praga 21-035, Sofija 5-136, Stockholm 190-35, Varšava 79-41, ZUrich 137-80. Ziirich, 10. oktobra. Beograd 9-1275, Pariz 20-1875, London 25, Newyork 514-45, Bruselj 71-80, Milan 26-94, Madrid 52-10, Amsterdam 207-55, Berlin 122-40, Dunaj 72-59, Stockholm 138-20, Oslo 137-65, Kopenhagen 137-65, Sofija 3 73, Praga 15-265, Varšava 57-70, Budimpešta 90-15. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 10. oktobra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 85—88-25 (86), vojna škoda ar. 430—432 (430), kasa 430-432, okt. 432 bi., dec. 430-433 (430), 4% agr. obv. 55 bi., 7% Bler. pos. 81 do 82 (82-375), 8% Bler. pos. 93 bi., 7% pos hip. 80—81-875. — Banke: Hrvatska 50-60, Pra-štediona 922—923, Udružena 191—193, Ljublj. kred. 122—132, Medjunarodna 66—70, Narodna banka 8100—8200. — Industrije: Sečerana Osijek 293—300, Trboveljska 365—370, Slavonija 200-210, Vevče 124-140. Beograd, 10. oktobra. 7% invest. pos. 89 do 89-25, 4% agr. obv. 54-50—56, 7% Bler. 85, 7% pos. Hipot. b. 82-50, Narodna banka 8180, vojna škoda 446-50—448, uit. nov. 451-50—453, ultimo dec. 454—456. Dunaj, 10. oktobra. Bankverein 17-50, Kred. zav. 47-20, Dunav-Sava-Adria 10-50, Prioritete 89-05, Ruše 35, Trbovlje 45-50. Notacije naših dri. papirjev v inozemstvu. Newyork, 10. okt. 8% Bler 87—91, 7% Bler 77-80. London, 10. okt. 7% Bler 78-81. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njena, promet 1 vagon koruze. Novi Sad, 10. okt. Vse neizpremenjeno. Tendenca: slabša. Promet: pšenica 16 vag., ječmen 21-5 vag, otrobi 36 vag., koruza 7 vag., moka 1 vagon. Soinbor, 10. oktobra. Pšenica: bačka potiska 80 kg 150—155, bačka okolica Sombor 78 kilogramov 140—145, gornje bačka 79-80 kg 150—155, sremska 78 kg 132-50—137-50, slavonska 78 kg 130—135, banatska 79 kg 140—145, banatska, Bega Kanal 78-80 kg 145—150, banatska ladja Dunav 140—145. — Oves in rž: neizpremenjeno. — Ječmen: sremska 65 kg 100 do 105, bački poletni 69-70 kg 130—140, baranj-ski 155—160. — Koruza: bačka prompt. 105 do 110, bačka Dunav 92-50—97-50. — Moka: bačka 0 in 00 265-50—275-50, 2. 235-50—245-50, 5. 205—215. — Tendenca: slabša. Promet: skupno 381-5 vagonov. Budimpešta, 10. oktobra. Tendenca: slabša, promet: miren. Pšenica: oktober 15-42—15-49 (15-42-15-44), marc 16-40—16-41 (16-40—16-41), maj 16-80—16-81 (16-80—16-81). Rž: okt. 8-65, marc 9-62—9-65 (9-61—9-63). Koruza: 12-32 do 12-51 (12-51-12-52). Trs. maj 11-10 (11-10 do 11-18). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa. Hadio Ljubljana, sobota, 11. oktobra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Koncert radio orkestra: klavir in Hawal jazz. 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. 19.30 Aktualna ura. 20.00 Korošk večer. Sodelujejo: kvartet Glasbene Matice, operni tenorist g. Jože Gostič, pevski zbor »Ljubljanski zvon«. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio or-k&st&r Zagreb, sobota, 11. oktobra: 12.30 Plošče. 13.°0 Dnevne vesti. 17.00 Popoldanski koncert ralio orkestra. 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturna in društvena poročila. 20.30 Kabaretni večer. 21.50 Poročila in vreme. 22.00 Koncert lahke glasbe. Beograd, sobota, 11. oktobra: 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Mladinska ura. 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra. 19.30 »Jugoslovanski jeaik«, predava dr. Rulet. 20.00 Violinski kon-oert g. H. Langa. 20.45 »Sveženj ključev«, komedija. 21.30 Vokalni koncert g. V. Popoviča 22.00 čas in dnevne vesti. 22.15 Plošče. Prosvetno delo našega radia Bolj kot katerokoli drugo sredstvo mora radio vršiti najuspešneje in najsodobneje prosvetno delo. Zato je možno uresničenje prave Ljudske univerze baš z radiem. Radio more prodreti do najširših ljudskih plasti, lahko torej oblikuje kulturno stanje celega naroda. Važno pa je pri tem seveda, da je način njegovega prosvetnega dela čimbolj preprost in res najširšim slojem dostopen. Načrt za prosvetno delo v našem radiu v novi seziji, ki smo jo pravkar začeli, kaže pravilno pojmovanje in nalog načina, Nova številka našega' tednika Radio Ljubljana prinaša na uvodnem mestu podrobne navedbe o tem načrtu — T. R. L. Spori BALKANSKA OLIMPIJADA V ATENAH. (Od našega posebnega poročevalca.) Atene, 5. oktobra. Igre so pričele danes ob 15.30. Ze ob 14. uri so prišli delegati grškega saveza, da vse atlete prepeljejo v hitrem tempu iz hotela Aktaion na stadion. Ogromna masa naroda se je valila na otvoritev olimpijade. Vstopajoč v garderobe sem pogledal na stadion, ki je bil že preko polovice zaseden. Stadion zapusti na človeka globok, veli čanstven vtisi Pri pogledu iz srede igrišča na mramornate tribune, ki se dvigajo svojih 50 ni nad tekališčem, človeka kar strese. Vsakemu namreč, ki prvič stopi v sredino stadiona, zlasti atletom, se tresejo kolena, tako da človek resnično ne ve, kaj se okoli njega godi. Gledalcev do 50.000. Na visokih stebrih megafoni. Tekališče ima dimenzije točno 400 m; zavoji so zelo ostri s polumerom 8 m in šestimi progami. Ker je širina igrišča samo 31 m, znaša podolžna stran tekališča skoraj 200 m, vsled česar se teče 200 m disciplina na ravnem te-kališču, 400 m — tek pa samo z enim zavojem. Zlasti je omembe vredno dejstvo, da se proga za tek 100 m dviguje od starta do cilja za svojih 1.40 m, vsled česar so rezultati za 100 m pod 11 sekund zelo redki. Četrt ure pred otvoritvijo olimpiade je prispel v spremstvu ministrskega zbora in zastopnikov balkanskih držav belolasi grški ministrski predsednik Venuelos. O velikanski popularnosti, ki jo uživa Venizelos, priča dejstvo, da je ob njegovem vstopu v stadion vsa ogromna masa vstala in spontano aplaudirala. Ob 15.30 so vstopile v stadion atletske reprezentance balkanskih držav v trostopih. Njim so sledili zastavonoše z nacionalnimi zastavami. Ta pester sprevod se je zaustavil nasproti oficielni tribuni, ki jo je zasedel g. Venizelos. Izstopil je grški tekmovalec Carayannis in je v imenu vseh tekmovalcev položil olimpijsko prisego. Njemu je sledil predsednik grškega lahkoatletskega saveza g. Ketseas, ki je pristopil k predsedniku g. Venizelosu in ga je nagovoril: »Gospod predsednik. . Reprezentanti lahke atletike na Balkanu vas naprošajo, da otvorite Balkanske igre. Sire! Sodelovanje na balkanskih igrah v tem letu pripisujemo tudi vzhodni balkanski konferenci, ki nas je v veri še bolj utrdila. V kratkem se bodo naše zastave združile še v tesnejši bratski zvezi pod standarto miroljubne olimpijske zastave. Mi smatramo ta dogodek kot najlepše čestitke za bodočnost.« G. Venizelos je odzdravil v francoskem jeziku, izvajajoč, da atletski moment tvori idejo vzajemnosti. Nato je proglasil balkanske igre za otvorjene. Nato so govorili še Ciceo Pop za Romune, Lafontanie za mednarodni urad za mir, Has-san Husin beg za Turčijo in prof. Balamezov za Bolgarijo. Tekmovanja na dan otvoritve so dala te rezultate : Tek 400 m z zaprekami je bil izveden v dveh predtekih s po štirimi tekmovalci, ker Turki niso nastopili. V prvem predteku je z lahkoto zmagal Grk Nautikas nad Jugoslovanom Bau-ščakom; tudi v drugem je izšel Grk kot zmagovalec. I. predtek: 1. Nautikas (Grčija), 60.2; 2. Bau-ščak (Jugoslavija), 62.2; 3. Vitayos (Rumunska), 64.4; II. predtek: 1. Miropulos (Grčija) 60.2; 2. Prannsperger (Jugoslavija), 60.6; 3. Virgil (Ru-munija), 61.6. Pri predtekih na 100 m so nastopili vsi tekmovalci, v dveh predtekih po pet tekmovalcev. Renomirani turški atlet Semih se je plasiral kot prvi z enometrskim naskokom pred Grkom Vamvakasom. I. predtek: 1. Lambron (Grčija), 11.6; 2. Ali (Turčija), 11.7; 3. Jamnicky (Jugoslavija) 11.8. II. predtek: 1. Semih (Turčija), 11.8; 2. Vam- vakaa (Grčija), 11.9; 3. Hellebrand (Jugoslavija), 12 sekund. Tek 10 km: 1. Bekiaris (Grčija), 34 : 00.2 ; 2. Nanos (Grčija), 34 : 00.9; 3. Manca (Rumunija), 34 ; 24.4; 4. Hie (Rumunija); 5. Šporn; 6. Belas (oba Jugoslavija). Borba je bila zelo ostra; pripomniti je, da je zmagovalec brezdvomno proti vsem ostalim tekmovalcem klasa. V drugi rundi je prešel na vodstvo Šporn, kar ni bilo potrebno, ker je vsled tega tratil zelo potrebno energijo za končne runde. To ga je tudi stalo četrtega mesta, našo reprezentanco pa eno točko. — Po petem kolu je prevzel sigurno vodstvo Bekiaris in ga je obdržal vkljub neuspelih poizkusov drugo-plasiranega Grka in tretjeplasiranega Rumuna, da bi ostali na vodstvu. Bekiaris je prehitel razven prvih štiriplasiranih vse ostale tekače za eno do dve rundi in pretrgal ciljno vrvico kot siguren zmagovalec, navdušeno pozdravljen od mase. Publika je v ogromnem navdušenju metala v zrak klobuke in trgala slamnike. Tudi med tekmovanjem, ko je Bekiaris odbil poizkuse drugih atletov, da pridejo na vodstvo, je publika direktno norela. (Dalje prihodnjič.) IX! Trboveljski premog 2$ Specij&lni »KOKS« za kurjavo naročite pil »ILIRIJI«. Dunajska cest« 46. — Telefon 28—20, 25—95. NAZNANILO Vsemu cenj. občinstvu in gostom naznanjava, da sva prevzela bivšo staro-znano gostilno »Javornik« na Poljanah št. 55. Točila se bodo štajerska in dolenjska vina. Dobra domača kuhinja. — Za obilen obisk se priporočata (579) Franc in Marija Vodnik gostilničarja Ljubljana, Poljanska cesta 55. JnžeztiF/a ali stavbenika za cenitve škod išče centrala večje zavarovalne družbe in sicer za Beograd. Mesto je stalno in imajo prednost reflektanti s prakso. Ponudbe pod »Stalna služba« na upravo lista. (577> 611 Iščem trgovski lokal v strogem centrumu Ljubljane. Ponudbe z navedbo najemnine pod »velik in zračen« na upravo. Razpis službe Radi obsežnega kupčijskega staleža našega glavnega zastopstva v Mariboru iščemo našemu zastopniku gospodu Ivanu Sachs-u na njegov predlog sotfrudnilta in reflektujemo z ozirom na zdravstveno stanje gospoda Sachs-a le na prvovrstno akvizitorično in vodilno osebnost. S tem mestom je združena lepa eksistenca in bodočnost. Prošnje je nasloviti do 1. novembra 1.1. na Ravnateljstvo »Jugoslavije« 678 splošne zavarovalne družbe v Ljubljani. Kmetijska družba v Ljubljani je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnio in okrog26.000 članov. Člani plačalo na leto 20 Din In dobivajo za to brezplačno strokovni list TURIASKI TRG J VSAK KMET MORA MII ČLAN KMETIJSKE DRUŽBE »KMETOVALEC« Ta list iim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine J (Službene ob/ovc Razglasi kraljevske banske uprave V. No. 3298/1—1930. 8—2 2362 Razglas o licitaciji Kralj, banska uprava razpisuje za prevzem ureditve ulice Zgornja Murava na Jesenicah iz kaldrminskega fonda v skrajšanem roku I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 2 9. oktobra 193 0. ob enajstih V pisarni županstva mestne občine na Jesenicah. Pri I. odseku tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša Din 166.208*20 j(enstošestdesetšesttisočdvestoosem dinarjev 20 par). Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v >Službenih Novinahc in In na razglasni deski županstva na Jesenicah ter tehničnega oddelka kralj, banske uprave. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. oktobra 1930. 8—2 2363 * No. 2510/1-1930. Razglas o llcltacljL Kralj, banska uprava razpisuje za prevzem gradnje mostov preko Save in potoka Jesenice na Jesenicah iz kaldrmin-»kega fonda v skrajšanem roku 1. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 2 9. oktobra 193 0. ob enajstih / pisarni županstva mestne občine na Jesenicah. Pri I. odseku tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobre nega proračuna, ki znaša Din 456.088*41 (štiristopetdesetšesttisočosemdesetosem dinarjev 41 par). Podrobnosti razpisa so razvidne iz raz- {lasa o licitaciji v »Službenih Novinahc s na razglasni deski županstva na Jesenicah ter tehničnega oddelka kralj, banske ■prave. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. oktobra 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev A 141/80—5. 2365 8-1 Oklic dedičev neznanega bivališča. Kovačevič Janko, posestnik iz Tisovca št. 8, občina Kalje, je dne 19. maja 1930. v Tisovcu št. 8 umri. Poslednja vodja se ni našla. Dediči otroci — ozir. njih potomstvo, in sicer Kovačevič Vaso, Kovačevič Niko, Kovačevič Janko, Kovačevič Miloš, Kovačevič Tomo, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivajo, da se v teku enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Makarovič Jožetom iz Dobe št. 1, ki se je postavil za skrbnika za navedene odsotne dediče, oziroma njih potomstvo. Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 2, oktobra 1930. * No VII 183/30-4. 2374 Amortizacija. Na prošnjo Fajt Rozalije, posestnice v Brezovcu štev. 40, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi v teku šestih mesecev, počenši od dneva tega razglasa, svoje pravice. Sicer bi se po teku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji bTez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Posojilnice v Ptuju št. 85.351 z vlogo 1300 Din 71 p. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. VII., dne 17. oktobra 1930. V 27/30-3. * 2368 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Dolinar Amton, rojen dne 81. V. 1868. v Zabukovcih štev. 16, pristojen v občino Griže, rim. kat. vere, oženjen, posestnik, zadnje bivanje v Selm Beifang Kreis štev. 192 bei Everi, Liding Lausen, Vestfalsko, je že leta 1902. odšel na Nemško in se od leta 1908. pogreša. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1. o. d. z., se uvede na prošnjo žene Dolinar Marije, posestnice v St. Pon-gracu štev. 136 postopanje za proglasitev mrtvim ter 6e izda poziv, da se o pogre-šancu poroča sodišču. Dolinar Anton pa se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. novembru 1988. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče ▼ Celju, odd. V., dne 6. oktobra 1930. Konkurzni razglasi S 7/27. 636. 2344 Dovolitev prodaje stečajnih terjatev. V stečajni zadevi tvrdke Albin Pečar v Imenern se dovoli na predlog stečajnega upravitelja prodaja stečajnih terjatev v skupnem znesku Din 62.829*52 potom javne dražbe, ki se bo vršila dne 2 5. oktobra ob poldevetihpri podpisanem sodišču, soba št. 2. Interesenti zamorejo vpogledati v seznam teh terjatev pri istem sodišču. Okrožno kot stečajno sodišče v Celju, dne 6. oktobra 1930. Sa 6/30-379. * 2346 637. Potrditev poravnave. Med dolžnioo tvrdko Josip M a r t i n z, veletrgovina galanterijskega blaga v Mariboru, in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 15. septembra 1930. sklenjena poravnava se potrdi. Po tej poravnavi se upniki, ki jim gre pravica prvenstvenega plačila, poplačajo popolnoma, ostalim upnikom pa izplača dolžnica 40% kvoto njihovih terjatev v 12 zaporednih mesečnih obrokih od sprejetja poravnave naprej. Za zadnje tri obroke je prevzela poroštvo tvrdka »Jugoavtomat«, trgovska družba z o. z. v Mariboru. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 25. septembra 1930. S 1/30-167. * 2349 638. Odprava konkurza Prezadolženec: K tt h a r Pavel, trgovec v Mariboru. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom, opravilna številka S 1/30—2, o imovini prezadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 157. k. r. Okrožno sodišče v Mariboru, odd, III., dne 25. septembra 1930. # E 519/30. 2315 “»• Sklep. S tusodnim sklepom E 519/3—1 dovoljena prisilna dražba nepremičnin vi. št. 888 in 535 k. o. Pince se v smislu § 151. i. r. ustavlja. Pred potekom pol leta po ustavitvi se radi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno. postopanje. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 2. oktobra 1930. 6 438/30—13. 641. 31 Sklep. S tusodnim sklepom z dne 3. julija 1930., apr. štev. E 438/30—2 dovoljena izvršba s prisilno dražbo zemljišča, vi. št. 27 k. o. S*. Florjan je ustavljena po § 39-/06. i. r. Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. II., dne 8. oktobra 1930. Razglasi raznih uradov in .astev Štev. R U 380/21—13. Razglas o razgrnitvi načrta o delitvi parcel, ki so skupna last posest-nikoT i Jezera Načrt o delitvi parcel 628 do 631, ležeče v katastrski občini Lukovk, vlož. štev. 9, (sodni okraj Trebnje) bo na podstavi § 96 zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2/1888 od dne 16. oktobra do vštetega dne 29. oktobra 1930. v občinski pisarni v Trebnjem razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 13. oktobra 1930. v času od 10. do 11. ure dopoldne v občinski pisarni v Trebnjem. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 80 dneh od prvega dneva razr grnitve dalje, t. j. od dne 16. oktobra 1930. do dne 14. novembra 1930. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 6. oktobra 1930. Komisar za agrarne operacije I. &t. 8744/11. * 2034 2—2 Razpis. Direkcija dirž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 2 7. o k t o b r a 19 3 0. ob 11. ur nabavo 200 m plinovih črnih cevi. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 2. oktobra 1930. E 474/30. 640. 2316 Sklep. S tusodnim sklepom E 47' 3—1 dovoljena prisilna dražba nepremičnin vi. št. 658, 212, 475, 476, 471, vse k. o. Turnišče, ee v smislu § 151. i. r. ustavlja. Pred potekom pol leta po ustavitvi se radi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 30. septembra 1930. Razne objave 2366 Objava. Izgubil sem izpričevalo IV. razreda meščanske šole v Krškem iz leta 1916/16, glaseče se na ime: Mirt Alojz. Proglašam ga za neveljavno. Mirt Alojz, s. r., p. Blanca pri Sevnici. * 2364 Objava. Izgubil sem izpričevalo II. b razreda III. drž. gimnazije v Ljubljana za leto 1922/23 na ime: Preiss Rihard, rodom iz Gorice. Proglašam ga za neveljavno. Preiss Rihard, s. r. Conan Doyle: Pczna esvefez (I* angleščine prevedel * avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaiek.) >Prav dobro in jedrnato izražate vse težkoče položaja,« je rekel. »Mnogo je še nejasnega, dasi sem si se že ustvaril svojo sodbo glede poglavitnih dejstev. Kar se tiče zadnjega razkritja tega Lestrada, moram reči, da je bil tisti napis samo zvijača, ki je imel namen speljati policijo na napačno sled s tem, da je namigaval na socializem in skrivne družbe. Tiste besede pa ni napisal Nemec. Crka a je bila napisana, ako ste opazili, nekoliko po nemškem načinu. Pravi Nemec pa jo zmeram piše z latinskim znakom; z ozirom na to smemo opravičeno reči, da tega ni napisal Nemec, pač pa neroden posnemovalec, ki je svojo vlogo pretiraval. To je samo zvijača, da bi zavedel preiskavo v napačno smer. Sedaj vam pa ne povem ničesar več o tem primeru, doktor. Saj veste, da čarovnik ne žanje več priznanja potem ko je svojo umetelnost razkrinkal. Ako vam pokažen preveč, kako delam, boste prišli do sklepa, da sem naposled prav navaden človek.« »To pa se ne bo nikdar zgodilo,« sem odgovoril, »tako zelo ste približali detekcijo znanosti, kakor se nikoli več ne zgodi na tem mestu«. Moj tovariš je spričo mojih besedi in resnobe, s katero sem jih izgovoril, od veselja zardel. Omenil sem že, da je bil za laskanje priznanja njegovi umetnosti tako zelo občutljiv, kakor dekle glede svoje lepote. »Se eno vam povem,« je rekel. »Oni v čevljih iz patentiranega usnja in oni, s spredaj širokimi čevlji, sta prišla v istem vozu, šla po stezi kolikor mogoče prijateljsko — naibelj gotovo z roko v roki. Ko sta prišla v 6 j hišo, sta hodila po sobi gori in doli — ali pravzaprav, oni s čevlji iz patentiranega usnja je stal mirno, oni drugi s spredaj širokimi čevlji pa je hodil gori in doli. Vse to sem spoznal na prahu v sobi, in dalje sem tudi dognal, da se je med hojo vedno bolj in bolj razburjal. O tem spričuje povečana dolgost njegovih korakov. Govoril je ves čas in se pri tem vedno bolj razburjal. Zatem pa se je zgodila žaloigra. Sedaj sem vam povedal vse, kar mi je znanega, kajti ostalo je samo domnevanje in mnenje. Vzlic temu pa imamo dobro podlago, da začnemo ž njo. Morava pa hiteti, kajti popoldne bi še rad šel na Hallčjev koncert, da slišim Normana Nerudo.« Ta pogovor se je vršil, ko sva se vozila po dolgi vrsti umazanih ulic in samotnih stranskih potov. V najbolj umazani in najbolj samotni izmed njih je naš voznik iznenada ustavil. »Tole tukaj je Ahdley Court,« je rekel ter kazal na ozko vrzel v dolgi vrsti umazanega zidovja. »Ko se vrneta, me najdeta tukaj.« Andley Court ni bil nič prijazen kraj. Skozi ozki prehod sva prišla do štirioglatega prostora, ki je bil tlakovan s kamnitimi pločami in obdan od umazanih hiš. Stopala sva med gručami umazanih otrok in vrstami obledelega perila, dokler nisva dospela do štev. 46, pri kateri so bila vrata okrašena z majhno medeno tablico, na kateri je bilo vrezano ime Rance. Izvedela sva, da je stražnik v postelji, nakar so naju peljali v majhno sprejemnico, da ga tu počakava. Prišel je kmalu in bil videti nekam ozlovoljen, ker sva ga motila v spanju. »Svoje poročilo sem podal že v uradu,« je rekel. Holmes pa je vzel iz žepa pol zlata in se pomenljivo igral ž njim. »Midva s tem gospodom sva si mislila, da bi bilo zelo dobro, če bi slišala vse tisto iz vaših lastnih ust,« je rekel. »Zelo me bo veselilo, ako vam morem povedati vse, kar vem,« je odgovoril stražnik ter upiral oči v mali zlatnik. »Popišite nama po svoje vse, prav kakor se je zgodilo.« Rance je sedel na žimnati divan ter nagubančil čelo, kakor da bi bil odločen, da v svoji pripovesti ne opusti ničesar. »Povedati vama hočem vse prav od začetka,« je rekel. »Moja služba traja od desetih ponoči do šestih zjutraj. Ob enajstih je bil pretep pri »Belem jelenu,« sicer pa je bilo na tej ponočni straži vse mirno. Ob eni je začelo deževati in rešil sem se s Harryjem Murcherjem — stražnikom, ki je imel stražo v Holland Grove — in obadva sva stala na vogalu ulice Henrietta in se pogovarjala. Kmalu nato — nemara je bilo okolu dveh ali malo pozneje — sem si mislil, da bi bilo dobro, ako bi šel zopet malo naokoli pogledat, ali je na Brixton Roadu vse v redu. Bilo je na moč blatno in pusto. Niti žive duše nisem srečal na vsej poti, dasi sta šla mimo mene eden ali dva voza. Stopal sem počasi dalje in mislil •-1 pri sebi, kako nenavadno pripravno bi bilo, j mogel pogreti s kozarčkom vročega brinovca, uar je moje oko iznenada uzrlo nekak svit v oknu tiste hiše. No, meni je bilo znano, da sta bili tisti dve hiši v Lauri-ston Pardens prazni, in sicer zavoljo tepe "'n lastnik ni hotel upeljati odtočnih jarkov, , jt poslednji najemnik, ki je stanoval tam, umrl za legar-jem. Radi tega sem bil ves iz sebe, ko sem videl luč v oknu in sem v hipu zasumil, da nekaj ni v redu. Ko sem prišel do vrat------------.« »Vi ste se ustavili ter šli nazaj do vrtnih vrat,« m,* je moj tovariš segel v besedo. »Zakaj ste to storili?« Rance je kar poskočil in zrl z izrazom največjega začudenja v Sherlocka Holmesa. m*:':. & P A' 'tž ‘Posebnosti ias Amerikanska cerkev — Stavbe na kolih Na znanem Quai d’0rsay-u, kjer se dviga tudi palača francoskega ministrstva za vnanje zadeve, se dviga še nedozidano poslopje nove ameriške cerkve, ki je neke posebne vrste posebnost. S stolpa se že vije zastava v znak, da je stavba v surovem končana, v notranjih prostorih pa še delajo zadnja dela. Cerkev ima več nadstropij, do katerih te popelje dvigalo, ki je že gotovo. Dvigalo te dvigne do najvišjega nadstropja, kjer te sprejme tajnica pobožnega društva, ki je dalo cerkev sezidati, da ti razkaže vse prostore. »Poglejte, gospod, tu je dvorana za ples. Tla se svetijo kakor kristalno čisto ogledalo. Parket je narejen iz najfinejših parketnih deščic, kar jih premore plemenitega lesa bogata Amerika. Godel bo gramofon najnovejšega sistema in tu bodo v Parizu prebivajoči Amerikanei po opravljeni svoji pobožnosti lahko prirejali svoje plesne zabave. Poleg tega je poskrbljeno v tem nadstropju tudi za kvartopivce, da bodo lahko mirno in nemoteno igrali Amerikancem tolikanj priljubljeno igro »bridge«. Poleg igralnic pa je knjižnica, kjer si bodo od plesa in od pobožnosti utrujeni Amerikanei lahko dovolili lepo duševno razvedrilo. V knjižnici je dvojna kurjava: imajo pusto in dolgočasno moderno centralno kurjavo, seveda najnovejšega sistema, ob zidu pa je postavljen še velik odprt »kamine, ki nas tako prijetno spominja na ljubeznivo domačnost naših pradedov. Tako je na praktičen način rešeno vprašanje zveze modernosti s staro tradicijo, ki jo zlasti Amerikanei tako visoko cenijo. Nato te dvigalo popelje za nadstropje nižje. Voditeljica ti pove, da je to nadstropje namenjeno deklicam, ki hočejo rajši ostati med seboj, kakor da bi se družile in pajdašile in zabavale z današnjo pokvarjeno moško mladino. In zopet te spusti dvigalo za nadstropje nižje. »Tu se nahaja ,bowling’,< razlaga voditeljica. »Tu se bodo shajali Amerikanei dvakrat na teden, kjer bodo uganjali lahko vsak svoj šport. Zraven je velika telovadnica. Tu se bodo urili v »base-balU-igri (igra, ki je podobna naši »svinjki«). Pod cerkveno dvorano pa so kopališča.« »Tako si bodo Amerikanei lahko prali v svoji novi cerkvi dušo in telo,« dostavljajo zbadljivi pariški listi. V središču Pariza pa podirajo neko hišo. To ni še nič nenavadnega, kajti stare hiše povsod podirajo. Toda iz kupa razvalin se dviga velika betonska kocka, ki sloni na štirih mogočnih stebrih. Med stebri pa vodijo široke stopnice v notranjost kocke. Kocka ima tudi okna, okna pa so okrašena s cvetlicami. Zgodovina te čudne zgradbe je ta-le: Gospod Durand (Durandov je na Francoskem toliko kakor pri nas Koširjev ali Žagarjev), je imel najemninsko pogodbo v svojem žepu. Ko pa je gospodar hotel hišo podreti, je odpovedal vsem strankam in tudi gospodu Durandu. Tu pa se je nenadoma izkazalo, da gospodar gospodu Durandu ne more odpovedati stanovanja, kajti gospod Durand je imel v svojem žepu neovrgljivo pogodbo. Gospodar je prosil, pa ni nič zaleglo. Potem je poslal gospej Durandovi krasen šopek, gospodu Durandu pa za god novo čepico in še na južino ga je povabil. Gospod Durand pa je ostal »trd, neizprosen, mož jeklen«. Gospodar je začel groziti. Nazadnje je tožil. Pa vse zastonj. Tudi sodišče ni moglo razveljaviti pogodbe. Nato se je začel gospodar z gospodom Duran-dom pogajati. Ponujal mu je 10, 20, 50 tisoč frankov in še več, gospod Durand pa se ni dal premotiti. Gospodar bi bil kmalu ponorel od same jeze in razburjenosti. Tu pa je padla arhitektu na um sijajna misel. Dal je podreti celo hišo, samo tista soba, kjer je stanoval gospod Durand, je ostala nedotaknjena. Sobo so podzidali, potem pa so začeli okrog in okrog zidati novo hišo, ne da bi motili gospoda Duranda v njegovih pravicah. Žalna svečanost za žrtve zrakoplova »R 101« v Beauvais-u Trupla žrtev grozovite katastrofe, ki je doletela zrakoplov »R 101«, so položi lina oder v'mestni hiši v Beauvaisu, predno so jih odpeljali v domovino. - Slika nam kaže žalni sprevod pred mestno hišo. Veliki leialski načrti Letalo in trgovski potniki - Nova zračna proga od severne do južne Afrike Sredi tega meseca namerava Nizozemec van Thyen, vodja velike trgovine s kakaom, preleteti 15.000 kilometrov dolgo pot od Nizozemske do nizozemske Indije na svojem športnem letalu, ampak ne za kratek čas, temveč poslovno. Mož je star 33 let in si je pridobil pilotsko spričevalo v letalski šoli v Amsterdamu. Njegov 100 konjskih sil močni aparat ima samo en sedež. Bencina vzame lahko s seboj za 1400 kilometrov dolgo pot. Van Thyen-u pa ne gre za kakšen rekord, ampak on hoče dokazati korist letala za trgovino, zlasti za trgovske potnike. On bo letal le 6—7 ur na dan in se bo ustavil na sledečih krajih: v Pragi (765km), v Beogradu (735 km), v Carigradu (850 km), v Bagdadu (735 km), v Buširu (785 km), v Jašku (850 km), v Karakiju (953 km), v Jotfuru (615 kilometrov), v Alahabadu (872 km), v Kalkuti (750 km), v Akyobu (578 km), v Rangoonu (500 kilometrov) in v Bangkoku (580 km). Od tam pa dalje do Batavije. Snujejo pa še drug načrt in sicer za Afriko. Naslednje spomladi nameravajo otvoriti novo zračno progo od Kaire do Capstadta in nazaj. Ta proga bo imela zvezo z veliko progo od naj-večjega angleškega letališča v Croydonu do Indije. Na tej progi bo opravljalo službo 12 letal. Vsak torek bo odletelo 1 letalo iz Kaire in bo priletelo prihodnji torek v Capstadt. Povratek bo vsak petek. Na progi bodo zgradili 12 hotelov, kjer bodo potniki lahko obedovali in večerjali in prenočevali. V vsakem hotelu bo prostora za 12 oseb. Potovanje iz Londona do Capstadta v južni Afriki bo pa veljalo le 125 funtov šterlingov, pri čemer je tudi hrana in prenočišče uračunano. dala nekazraioo za 6000 mark, izstavljeno od neke zvočno-fdlmske družbe na njeno ime. Naslednjega dne pa je poslala tvrdka nekemu finančnemu magnatu na ogled krasen nakit: briljante in smaragle v platinu. Cena: 6500 mark... Finančni magnat se je razveselil. »To je vredno«, je rekel in kupil nakit. Nesel ga je pa — domov svoji ženil V svojem malem, a lepem stanovanju pa je čakala lepotica. Čakala je na finančnega magnata, ki ga pa ni bilo, pa tudi nakita ne! Lepotioa je začela poizvedovati in res je kmalu dognala, kdo ima nakit. Besna kot ti-grovka se je takoj odpeljala k svojemu odvetniku in zahtevala, da toži 1. finančnega magnata, in 2. njegovo ženo na izročitev nakita. Gospod odvetnik pa ima težke dni. Na podlagi katerega paragrafa? Je to težiko, če paral... Ce ni paragrafov V »Berliner Tageblaitt«-u beremo kočljivo pravno zadevo: »Neki znani berlinski odvetnik je hodil včeraj ves zatopljen v težke misli po dolgih sod-nijskih hodnikih. Tako je bil zamišljen in tako je imel čelo nagubano od skrbi, kakor da mu noben klijent noče več plačati honorarja. Premišljeval je namreč slučaj, za katerega pri najboljši volji ni mogel najti nobenega paragrafa ... Pred nekaj dnevi se je namreč oglasila v njegovi pisarni lepa, mlada ženska, ki jo pozna ves Berlin kot izvrstno gledališko igralko. Padla je častitljivemu advokatu na prsa in mu tožila svoje gorje. Ko je gospod odvetnik — on je udovec — lepotico potolažil, mu je povedala svoj slučaj: V neki veliki trgovini je zagledala krasen nakit, smaragde in briljante, vse vdelano v platin, nekaj naravnost pravljično lepega. Nakit pa je veljal le »malenkost« 12.500 zlatih nemških mark (y dinarjih 14 krat toliko). Lepotica pa je imela prijatelja, težkega industrijalca in finančnega barona. Temu je zaupala svojo željo po lepem nakitu. Finačni trinog se pa za vse lepe želje ni nič zmenil, ampak je začel govoriti o »gospodarski krizi« in o »težkih časih«, kakor da je najet za govotnlka v državnem zboru. »Vsak mora varčevati v teh težkih časih«, je rekel, o lepem nakitu in o plačilu celih 12.000 zlatih mark pa ni hotel nič slišati, dokler se ni navsezadnje le dal omehčati za 6000 mark. »Aid je to beseda?« — je rekla igralka. »Je« — je on trdno odgovoril. Ze naslednjega dne se je ustavil lep avto pred trgovino z dragulji in trenotek pozneje je že stala lepotica pred lastnikom, ki je znal ceniti i dragulje L lepotioe. Lepotica mu je Sonzacijonalon proces na Dunaju Pred dunajsko poroto se je te dni začel proces proti bivšemu trgovcu Gustavu Bauerju, ki je obtožen, da je dne 17. julija leta 1928. zavratno umoril svojo prijateljico Katarino Fellner, njeno truplo pa sežgal. Obtoženec taji vse. Proces utegne trajati dva tedna. — Slika nam kaže obtoženca Gustava Bauerja in umorjeno Katarino Fellner. Razlaga starih pisemskih znakov Ze v začetku 17. stoletja so potniki v Mali Aziji opazili posebna znamenja, ki so bila vklesana v skalnate stene, tu in tam pa tudi v stene starih poslopij. Spočetka so samo mislili, da so ti znaka navadne olepšave in se niso zanje dosti zmenili. Ko pa je nemški učenjak Nie-buhr prinesel s potovanja po tistih krajih v Evropo natančne prepise oziroma slike tistih znakov, so jih začeli tolmačiti in razlagati. Prvi uspeh je dosegel Nemec Grotafend, ki je ugotovil, da služi neki posebni znak v klinasti pisavi le za * , da loči posamezne skupim' ;.ua-kov. Posrečilo se mu je tudi dokazati, da pomenijo neki posebni znaki vedno »Daredos«, drugi pa »Kserkses« (imena dveh kraljev). Po tej metodi so določili pomen skoro 12 znakov, pozneje pa je to število narastlo na 40. Več jih niso mogli takrat raztolmačiti, ker je bilo še malo napisov znanih. Tolmačenje starih pisemskih znakov pa je zelo napredovalo, ko so odkrili v Babilonu in v Nimfah velikansko knjižnico kralja Sardana-pala. Knjižnica je obstojala i* žgane opeke, ki je bila vsa popisana. Takih popisanih kosov opeke so našli na tisoče. Na teh kosih so dognali pomen okoli 400 znakov v klinasti pisavi. Ta pisava ne obstoji iz črk, ampak pomeni en znak vedno celo besedo. Bilo je pa doeti ljudi, ki tem tolmačenjem in razlagam starih pismenih znakov niso verjeli. Da napravi konec vsem dvomom, je po 1. 1857. napravila »družba angleških učenjakov za pro-učavanje Azije« ta-le poskus: Štirim učenjakom so dali iste znake, naj jih raztolmačijo vsak za sebe,neodvisno drug od drugega, svoja tolmačenja pa naj pošljejo društvu v angleškem jeziku v zaprtih kuvertah. Ko so učenjaki svoje delo končali, se je videlo, da, so tolmačili vsi štirje poslane jim znake skoro popolnoma enako. To je bil dokaz, da so bila tolmačenja pravilna in na tej podlagi raziskujejo pomen starih pisemskih znakov še danes. Kino v parlamenta V francoski zbornica imajo že dalje časa svoj posebni kinematograf, kjer pa prirejajo le zasebne predstave, seveda samo za gospode poslance, ker drugim ljudem vstop ni dovoljen. Aparat je čisto priprost in tudi v dvorani je komaj za 100 oseb prostora. Igrajo večinoma filme poučne vsebine ali pa take, ki stoje v kakšni zvezi s parlamentarnim življenjem, n. pr. iz poljedelstva, iz industrije itd. Posebno radi hodijo gospodje poslanci gledat ruske filme. Nikakor pa nočejo francoski poslanci dovoliti, da bi kdo tudi francosko zbornico »snel«, kar so že mnogi predlagali iz zgodovinskih interesov. Samo enkrat je predsednik dovolil nekemu fotografu, da sme priti v zbornico, toda ko so ga poslanci opazili, so dvignili tak hrup, da je fotograf jadrno pobegnil le negostoljubne hiše. Pred oltarjem so jo prijeli V Bruslju se je dogodil slučaj, ki ga ne doživimo vsak dan. Te dni se je namreč pojavilo že zjutraj zgodaj v neki cerkvi več detektivov, ki so ostro opazovali več mladih parov, ki so se hoteli poročiti. Več parov so pustili v miru; ko pa je stopila pred oltar neka 701etna nevesta s svojim ženinom, so detektivi stopili pred žensko in jo odpeljali na stražnico. Izne-nadeni ženin je bil seveda ves iz sebe in je ogorčeno protestiral prot vmešavanju policije v njegovo poroko, toda policija je ostala trda. Ženska je bila namreč nemška državljanka, ki so jo nedavno obsodili na izgon iz Belgije. Ce bi se pa bila poročila z belgijskim državljanom, bi bil izgon neveljaven, to pa je hotela policija preprečiti. Pomagalo pa menda ne bo vse skupaj nič, ker je ženin izjavil, da se bo s svojo nevesto poročil v Nemčiji, nakar bo ona postala vseeno belgijsko državljanka. Nova verska sekta V Debrecinu na Ogrskem, kjer je domovina svetovnoznaniih debrecinskifa klobasic in papricirane slanine, je neko dekle ustanovilo novo versko sekto (v Debrecinu žive sicer skoraj sami protestanti). Pravi namreč, da v bibliji ne stoji nikjer zapisano, da moramo vedno delati pokoro, ampak da je bolje, če smo veseli in če se smejemo, tudi če nimamo vzroka za smeh. Sekta ima baje že precej pristašev, zaenkrat pa je policija postavila vse člane nove verske sekte pod polioijsko nadzorstvo. 100.000 dolarjev za poljub Neka Newyorčauka toži svojega bivšega ženina, s katerim je živela tri leta v najlepši slogi, za odškodnino v znesku 100.000 dolarjev, ker je ne mara več. Kakor navaja zapuščena nevesta v svoji tožbi, zahteva omenjeni znesek kot odškodnino za poljube. »V treh letih«, pravi tožba, »me je poljubil najmanj 400.000 krat. Ce računam za vsak poljub le 25 centov odškodnine, je to ravno 100.000 dolarjev.« Revolucija v Braziliji Položaj v Braziliji je vedno bolj kritičen, ker so uporniki dosegli že lepe uspehe. Časopisi poročajo o krvavih bitkah, v katerih zmagujejo uporniki. Revolucija je v glavnem gospodarskega značaja. — Slika nam kaže vladno palačo v mestu Pernambuco, za katero se sedaj bije boj. V mestu Pernambuco je največja radiopostaja v Braziliji. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Milrilek,- Urednik Jane. Debevec. - Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. - Vsi v Ljubljani.