L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, ONT. . tki- A . -.H .Ti'MOTAar 2v .TfcO .OTBOHUT' rnnifiCT Cl/ITIv/31 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otlawa. CENA NAROČNINI: Za eno leto ........................ $2.00 Za pol leta ........................ 1.25 Za ZDA........................... 3.00 • • V . . . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . . . • • Vol. 2 No. 45. —- -r Priče 5c. TORONTO, ONTARIO AVdlHJ JANUARY 28, 1944 Priče 5 c. i Leto 2. štev. 45. Večje vojne akcije v Italiji Peta ameriška armada je prekoračila Rapido reko in se utrdila na drugem kraju obrežja. Britanski oddelki se približujo Rimu. Ameriška peta armada kakor trdijo poročila iz zavezniškega stana, je prekoračila reko Rapido v Cassino okraju, ter se utrdila na drugem kraju obrežja omenjene reke. Cassino je oddaljeno nekih 70 milj juž-novzhodno od glavne pre-stolice Italije, Rima. Ista poročila trdijo, da so Nemci že evakuirali prestolico. Napram poročilo iz Cairo ki pravi, da so drugi oddelki zavezniške armade nekih 19 milj od Rima. Toda slednje zaenkrat ni ofi-cijelno potrjeno v kateri smeri napredujejo oddelki zavezniške armade na tem kraju bojne črte in sicer po- tem, ko so iznenadno in brez večjega odpora se izkrcali na obrežje ob Nettu-no. Ob Cassino se nadaljujo vroči boji. Dozdeva se, da so nacisti kljub svoji vztrajnosti zadržati položaj na tem kraju, že evakuirali Cassino pred vedno večjim pritiskom zavezniških čet. Zavezniški letalci so izvedli nepretrgoma z nekoliko močnih letalskih eskadril in bombardirali Francosko obrežje, važne objekte v I-taliji in Balkanu. Posebno močno je prizadeto Francosko obrežje namenoma razbiti nacistične utrdbe pred splošno invazijo Zapadne Evrope. SovjetskaUnija zavrnila posredovanje glede meja Washington — Sovjetska Unija, kakor trdijo poročila iz Washingtona, je zavrnila v blagohotnem pojasnilo po-nudo Združenih Držav, kot posredovalca glede meja med Sovjetsko Unijo in Poljsko. Kot znano ubežna poljska vlada se je v tej zadevi obrnila za posredovanje na Vel Britanijo in Združene! Države, da slednji posredujeta v tej zadevi med Sovjetsko IJ-nijo in Poljsko. Sovjetska vlada je pred nedavnim izjavila kot podlago glede vzhodnih meja, Curzon črto, katero je sprejela mirovna konferenca na podlagi predloga zunajnega ministra Mr. Curzon, Vel. Britanije v letu 1919. Toda pri tem je enako poudarila važnost glede poljske vlade, katera naj bi bila prvič de- mokratična in drugič naklonjena dobrim odnošajem s Kot znano v poljski vladi so sicer bivši ministri in veleposestniki, kateri so bili središče podžigom proti-sov-jetske gonje vse skozi po prvi svetovni vojni. Kakšno stališče bi pri tem zavzela recimo Združene Države, če bi v Meksiko, bila vlada podobna Poljski ? Več kot verjetno je, da bi v tem oziru zunajni posredovalci ne nudili vprid stvarem, ki se tičejo ne samo enega dneva; nega leta, ampak živlenj- en( _ skih stvari med dvema državam. Poleg tega nedvomno da bi Združene Države trpele tako stanje z mirnim očesom in ne glede na to, kakšna naj bo recimo vlada, če računamo na povojno dobo, mir in dobre medsebojne odnošaje. POROČILOM UBEŽNE VLADE V KAIRO NI ZAUPATI Lažnjiva Mihajlovičeva trdev da se bori proti Nemcev, tembolj je dokazano, da njegovi odvratni preostanki ...... tu in tam sodelujo z njimi. London — Poročevalec za "News Chronicle" iz Caira, je v svojem poročilo trditve gen. Mihajloviča, ki so bile podane v javnost dne 11 januarja, da se njegovi oddelki uspešno bore proti nemških okupatorjev in da je pod njihovo oblastjo večji del osvobodilnega teritorija, ožigosal kot lažnjivo. • "Nobenega dokaza ni, da Nemci napadajo kjer koli Mihajlovičeve oddelke, pravi dopisnik "News Chronicle". Enako je neresnična izjava z dne 11 januarja ki pravi, kako velik del osvobojenega teritorija da je po njegovo oblastjo. Resnica pa je, da so njegovi oddelki razpršeni in izolirani v neznatnem ozemlju v južni Srbiji in Dinarskih Pplaninah skupno z Nemci. Severni del ozemlja je v rokah partizanskih oddelkov in tudi deloma Nemcev. V črnigori je 60 odstotkov ozemlja pod oblastjo Partizanov, drugo pa Nemcev in četnikov. V Dalmaciji skoraj pogorje je v rokah nemških divizij in četnikov, kateri so resnično v oblasti Dinarskih Planin in tudj pod komando notornega sodelovalca Dju-iča, sicer pa nikdar ožigosanega z strani Mihajloviča, kateri stražijo pota in železniške proge za Nemce. Končno vodja Muslimanov, Huška, katerega se poveličuje v prej omenjeni izjavi, da je prešel z 2.000 Muslimanov k Mihajloviču, je eden od notornih vstaških zločincev. Ta dejstva so zopet v podrobnosti razkrila in očistila ozračje vsled raznih izjav in napovedovanj. Vse kar je poglavitnega je to, da poročilom ubežne vlade v Cairo, ni zaupati", pravi dopisnik "News Chronicle". Zahvaljeno bodi trezno misleči jevnosti, poštenim in demokratičnim vrstam svo-bodoljubečega sveta, so lažnjiva poročila le grenak prigrizek onim silam, ki na varnem kujejo zaroto proti interesom naroda. Med temi silami, ki so drugače neznatne se nahaja zbor ubežne vlade. Delujmo pa toliko bolj vneto na polju narodne enotnosti, sloge in bratsva, da jih bodočnost ne le izloči, ampak pokopa! KRATKA VEST Ugled jugoslovanskih Partizanov je odjeknil š i r o m sveta. Doznava se, da so v daljni Burmi, ki se nahaja pod okupacijo japonske vojske, tamkajšnji rodoljubi organizirali partizanske grupe, ki se bore proti osiščnemu osvajalcu. Kdo bi sanjal da bo ime naših slavnih borcev v Jugoslaviji naletelo na odraža-nje celo v Aziji! To je zopet sijajen vzgled ogromnega ugleda ki ga uživa danes Jugoslavija po celem svetu zaradi epske borbe Narodne Osvobodilne Vojske. Pregled bojevnih črt proti fašizmu Rdeča Armada pognala nacistične Fritce 30 milj pri Leningradu in zavzela železniški spoj Krasnogvardeisk. Nad 50 tisoč nacistov pobitih in 6 tisoč vjetih. Partizani zgled ameriškemu narodu Finačni minister Morgenthau hvali jugoslovanske prartiza-ne v svojemu govoru za četrti "War Loan Drive" Rdeča Armada je v zadnjih 10 dnevih pognala nacistične Fritce 30 milj pri Leningradu in pri tem močnem šunko docela osvobodila od obleganja to važno mesto. Njeni močni oddelki pod poveljstvom generaia Godo-rova, so potisnii sovražnika z tako bliskovito naglico in z tako močnim udarcem, da je odstopajoči sovražnik zapuščal za seboj kupe mrli-čev in ogromno količino vojne opreme. V zadnjih desetih dnevih je bil njen plen, 619 težkih topov, vključno 454 mino-metov; 20 torpednih topov; 360 strojnic; 7.286 pušk; 60 tankov; 24 oklopnih auto-mobilov; 173.000 granat; 85. Argentinija pretrgala odnošaje s osiščem To je nasledilo vsled očividne osiščne vohunske aktivnosti Buenos Aures, 26 jan. — Predsednik Pedro Ramirez, je danes podpisal noto, katera vsebuje v kratkih toda objektivnih odstavkih obtožbo proti osiščne vohunske aktivnosti v Argentini in v-sled tega ogroža ne samo dobre odnošaje z sosednjimi državami, ampak obenem narodni obstoj. Predsednik Ramirez in minister za zunajne zadeve Alberto Gilbert, sta podala ob 8 uri zjutraj in sicer po vroči debati v parlamentu z strani opozicije, ki je vztrajno zagovarjala 'nevtralnost' in kateri načeljujeta general Gou in vodja Col. Juan D. Peron takozvane "delavske pomožne asosiacije", izjavo s katero so prekinjeni odnošoji z Nemčijo in Japonsko. Takoj nato sta izročena potna lista predstavništvom Nemčije in Japonske. Množica ljudstva, ki se je zbrala pred vladnim poslopjem je sprejela to vest brez večjih demonstracij toda s odločnostjo borbe proti osi- v V scu. Kakor je zadnjič poroča-no, Argentina je bila središče fašističnega vohunstva in intrig v zapadni Hemisfiri. Poleg že nacističnih organizacij, tudi domači naklon-njeci fašizmu, so izvrševali nasilstva proti delavskega in progresivnega gibanja, seveda pod izgovorom ' nevtralnosti". Toda pritisk javnega mnenja proti enostranski nevtralnosti in odločna v-ztrajnost naroda, je prisililo deloma fašistični smeri naklonjenega generala Pedro Ramirez in njegovo vlado, da je slednja prekinila odno-šače z osiščem. Nedvomno da bo ta korak Argentinije deloval tudi na Bolivijo, kjer je kot znano pred nedavnim izveden prevrat vlade z strani osišču naklonjenih generalov, katere vlada je bila priznana edino z strani Argentinije. Združene države in druge Latinsko Ameriške republike, niso priznale vlado v Boliviji- Vsekakor zadovoljivo je, da je snet kljukasti križ iz 000 min; 9 milijonov nabojev za puške; §50 trokov; 413 železniških vagonov s zalogami; 300 konjev; 65 skladišč z municijo in drugim orodjem. Njeni oddelki so pa vničili za to dobo, 148 tankov; 200 težkih topov; 497 strojnic; 245 mino-metov; 901 trok; 30 municijskih skladišč ; pet železniških vlakov; pet lokomotiv; 300 železniških vagonov in 200 dovažal-nih vozil. Zatem je kakor razvidno iz poročila, 55.000 nacistov pobitih in ranjenih ter 6.000 vjetih. S zavzetjem važnega železniškega spoja Krasnogvardeisk, postavlja oddelke Rdeče Armade z severne strani in z južno-zapadne ob jezeru Ilmen, ne samo na važen in oblastveno strateški položaj, ampak nacistično armado v gotovo past. Razdalja po kateri bi imel sovražnik izhod je komaj nekoliko milj predno bi se ne spojlii oddelki Rdeče Armade s severne in južno-zapadne strani, kakor je omenjeno. Tudi na drugih krajih raztegnjene bojne črte od Baltiškega do Črnega morja, je zabilježen uspeh in napredovanje oddelkov Rdeče Rrmade. Iz drugih virov poročila pravijo, da so nacisti pričeli z evakuacijo v Poljski in Baltiško-Sovjetskih republik. poslopij nacističnega poslanstva v Buenos Aires, nedaleč poslopja vlade republike Argentinije, ter podan potni list osiščnim vohunom. Koliko je narastel ugled maršala T it a v ameriških uradnih krogih, je vidno iz govora ki ga je podal finančni minister Henry Morgenthau, intimni prijatelj in sodelavec predsednika Roosevelta, ob priliki otvoritve kampanje za četrti "War Bond Drive". V tem govoru, ki je bil patriotični apel na ameriški narod za večjo požrtvovalnost, je M i n i s te r Sovj. komisija razkrila zločinstva pri Smo-lensku Moskva — Posebna komisija ki raziskuje prizadeta zločinstva z strani nemških fašističnih morilcev, je razkrila, da je bilo v gozdnem področju pri Katyn, 10 milj od Smolenska, pobito 11.000 Poljskih vojnih vjetnikov z strani Nemcev. Komisiji načeljuje general poročnik, Nikolaj N. Burdenko, obenem član Ko-miserijata za narodno zdravje, kateri je podal gornjo izjavo ob svoji povrnitvi v Smolensk vred z drugimi člani komisije. Ta zločinski akt z strani nemških fašistov, je kot znano povzročil prekinitev diplomatičnih odnošajev med Sovjetsko Unijo in Poljsko ubežno vlado vsled tega, ker se je slednja sklicevala na podvrženo obtožbo precej dobro preračunano v Berlinu, ter zahtevala preiskavo z strani mednarodnega rdečega Križa. Sovjetska vlada je to obtožbo takoj v njenem izvoru ožigosala kot prekuhano v B e r 1 i n u , na podlagi storjenih zločinov z RUMANI$ approximate area major military important ° controlled by tito importance roads Gornji zemljevid z močno zasenčenimi kraji, pred- Osvobodilne Armade. Dočim manj in s znakom zasenčeni stavlja osvobojene kraje v Jugoslaviji in borbo Narodne kraji, so pod oblastjo Mihajlovičevih četnikov. in nacistov. Morgenthau izbral kot vzgled velikega rodoljubja borbo jugoslovanskih partizanov. Vojna bo dobljena, je dejal Morgenthau, kadar bo vsak tukaj smatral zmago "kot najvažnejšo stvar v svojem življenju, kot je to slučaj z Rusi, jugoslovanskimi Partizani in Kitajci, ki so bili primorani, da izkopljejo svoje žene in otroke iz ruševin svojih domov". New Yo pokazalo da se Vel. Britanija, Amerika in Sovjetska Unija povezujete na živlenje in smrt v borbi,, smrtna obsodba je bila proglašena Nacizmu. Vprašanje slednje je le kratka doba. Torej če pomislimo, ko je Ameriki, Vel. Britaniji in Sovjetski Uniji bila potrebna medsebojna sloga za zagotovitev zmage vprid človeštva, koliko je potem potrebna sloga med vami, kjer od nje je odvisno narodno življenje in bodočnost. Tudi najmanjša manifestacija sloge Srbov, Hrvatov in Slovencev, je vredna več nego najznačilnejša vojaška zmaga. A, vojaška zmaga spremljana s manifestaci-.jom sloge Srbov, Hrvatov in Slovencev, pomeni popolno vničenje sovražnikovega namena in zagotovitev bodočnosti. Vaša hrabrost in prezir smrti, ki ste jo izkazali, vas postavlja v prve vrste človeštva in omogoča ustvariti narodne ideale. Soražnik se je trudil petindvajset let uveriti človeštvo, kako so Južni Slovani nesposobni za samostojnost in da nam je usoda da bodemo izkoriščani sužnji. Od leta 1941 vse to je hotel potrditi z brutalnim raztelešavanjem narodnega organizma. Ne samo kvizlingi, ampak tudi kratkovidni in malodušni so služili mu v tem. Sovražnik je na ta način uspel pri prijateljih vcepiti omahljivost in ne vero v nas. Medtem epska dela vaše borbe, kot izraz nerazdružljive srbsko-hrvatsko-slovenske enote, vam. Sovražnikove trditve, katere naše šoviniste najbolj pomagajo in katere nam škodujejo, to je, da je osnov borbe na Balkanu "srbsko-hrvaška" mržnja. To je pa največja neresnica spričo onih manifestacij ob proglasu nerazdružljivosti ljudstev Jugoslavije, ter obenem cilj osvobodilne borbe. In to je bil najtežji udarac sovražniku, ter v tem pravcu v zemlji in tudi zunaj nje, pred prijatelji in proti sovražniku moramo pospešiti delo za slogo. Neizredvem junaštvu vaše borbe, katera je jugoslovansko ime v očeh vseh, ki se bore za dobro, dvignilo se je do najvišje stopnje z tem, da je priznana in podprta od naših Zaveznikov. Cilji vaše borbe so politično zagotovljeni in prinašajo plod za izmučenega malega človeka Jugoslavije s prodol-žitvijo sloge Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kdor koli razbija to slogo ne samo da dela uslugo sovražniku, ampak želi da na Balkanu ostanejo vzroki za novo vojno. Hoče da se razkosa Balkan v suženjstvo in strupeno medsebojno mržnjo, kar bi bilo najbolj vprid temnim silam in njihovim ciljem. Med tem edinstvena Jugoslavija, ki se oči vidno raja iz vaše borbe in politične zrelosti, katera bo spojila Južne Slovane, bo steber mira in napredka in bo svetela v dobro vred s čehoslovačko kot most za tesnejše prijateljstvo izmed Sovjetske Unije, Združenih držav in Velike Britanije. Sava N. Kosanovič. JEDRO OSVOBODILNEGA POKRETA V EVROPI V svoji nespametni kam- skrival za razvpito "boljše- TIM BUCK OPOZARJA VODJE C. C. F. Vseled anti-sovjetske in anti-Teheransko gonje Junaška obramba Sevastopola V današnji izdaji smo priobčili uvodni pregled junaške obrambe Sevastopola, katera je v telju težkih in krvavih borb vzbudila cel svet in občudovanje vzdržljivosti junaških branilcev, ki so pod težkimi napori junaško branili vsako ped zemlje. To je pričetek te zgodovinske povesti, katera .je na imeniten način spisana po Pod-admiralu Fr. Oktyabrsky, tudi drugih vojaških in civilnih uradnikih, oziroma strokovnjakih v teh zadevah. Četatelji bodo na podlagi povesti, katera ostane neprimerna v zgodovini, razen Stalingrada, imeli očiten pregled takoj spričetka, kakor tudi v nadaljevanjih z kakšno silo so napadali nemški fašisti in kako so trpeli v svojih napadih ogromne izgube vsled svoje nadutosti in računanja "nadnaravne sile". Obenem pa junaška vztrajnost branilcev, ter njihova globoka vdanost svoji domovini. V naslednjih nadaljevanjih bodo prišla imena junaških posameznikov, kateri so pod ceno svojega živlenja delali v borbi čudežna dela. Kakor naprimer številni ostro-strelci, zatem partizanski oddelki in končno, oddelki Rdeče Armade in mornarice, oziroma Crnomorske flote. Omenjeno povest je poslovenil naš rojak, zelo znan v Sudbury in prej v Timminsu, Jože Smrke. Nobenega dvoma ni, da je pri tem imel precej dela poleg rednega dela v rudniku. Torej kakor je omenjeno povest "junaška obramba Sevastopola", bo zaporedoma izhajala prevedena v Slovenski jezik v Edinosti. Povest smo sestavili v obliku dveh kolon tako, da posamezni čitatelji si lahko shranijo zaporedoma iz vsake izdaje posebej. In na ta način bodo imeli ob koncu povesti skupni spis ki se ga lahko shrani v obliku romana. Toronto — Zadnjo nedeljo dne 24 januarja, je odr-žal znameniti govor vodja delavske progresivne stranke Mr. Tim Buck, pred nad tri tisoč poslušalcev v Mas-sey Hali, dvorani. Radi prenapolnjenega protsora, mnogi so se morali vrniti. Da je vladala napetost in tudi posebno interesiranje za govor delavskega voditelja, pričalo je ploskanje in klici po dvorani. Mr. Buck, je govoril približno eno uro in pol in je pričetek svojega govora podal v počast spominski obletnici velikega učitelja znanstvenega socijaliz-ma po Karlu Marksu, katerega prvi temelji so se uresničili na eni šestini zemeljske površine, Sovjetski Uniji, Vladimirju Ilič Lenin. V svojem obširnem govoru o tekočem svetovnem položaju, globoke pomembnosti konferenc v Moskvi in Teheranu, ter razmerah na domačem frontu, Tim Buck, je podal jasen pregled. Zaključki konference v Teheranu napovedujejo novo dobo za narode in človeštvo, poudaril je delavski voditelj. Toda spričo tega najznačilnejšega dejstva v doseženem sporazumu, Churchilla, Stalina in Roosevelta, kateri je tesno združil oboroženo zavezništvo med tremi svetovnimi velesilami, ter drugimi Zedinjenimi Narodi v borbi za brezpogojno zmago nad fašizmom, ne smemo se podati iluzijam, da se vse to uresniči brez napornega dela in enotnosti vsih demokratičnih in progresivnih sil. Naše naloge so vsled tega tem večje, če pomislimo na opustošeno .Evropo, ter milijone ljudstva, katera bodo po zmagi potrebovala našo ne le moralno marveč gmotno pomoč. Kanada v tem oziru je ogromna opora s svojimi bogatimi zalogami sirovin. hrane in obleke ter nešteto drugih potrebščin. In oni, ki že zdaj strašijo ljudstvo pred brezposelnostjo, nedvomno pozabljajo na to očitno dejstvo. Poleg tega pa na sklepe konference v Tehera- nu, kateri sklepi so jasno začrtali novo pot človeški družbi z tem, da ?e povojni svet ne le preuredi na pravični podlagi in sicer po samoodločbi narodov za svoje notrajne zadeve, ampak doba, v kateri mora zavladati kooperacija in neizmerna pomoč za rekonstrukcijo opu-stošenega ozemlja v Evropi, Kitajski in na Pacifiku. Na žal tej očitnosti, ki nas po zavezniških in tudi demokratičnih ter svobodoljubnih principih tekoče in posebno povojne dobe vežejo v nerazdružljivo kooperacijo in nadaljni mednarodni sporazum za trajen mir, napredek in blagostanje, dobimo posameznike in celo voditelje, ki vestno ali pa nezavestno ovirajo osnovna načela zelo resnih nalog pred nami. Taki elementi na zvit način podkopavajo s različnimi ovirami narodno enotnost in si celo štejejo v zadošče- Dimitrov zna postati bolgarski - Tito List "Philadelphia Enqui-rer"' je prinesel v svoji koloni "Washington Backgrou-nd" dne 6 januarja letos sledeči članek: "Če in kadar se bo pričela v Bolgariji civilna vojna, kot se je dogodilo v Grčiji in Jugoslaviji, bo morda stopil v ospredje kot bolgarski Tito, Jurij Dimitrov, komunistični vodia, ki je bil centralna osebnost v znanem Reicstag procesu. Tako menijo v Washingtonu taki ljudje, ki so v stanu vedeti nekaj o teh zadevah. Dimitrov, bolgarski komunist, je šel v Moskvo potem, ko je bil oproščen vsake krivde sodelovanja pri požigu Reicstaga. Pri obravnjavi je, mimogrede omenjeno, napravil pravi špektakel iz Hermana Goeringa, katerega je sam zaslišal, ozir. iz-praševal proti-zaslišanju. V Moskvi je bil imenovan za glavnega vodjo Tretje inter-nacijonale, toda ko je bila nje, da si privoščijo podžigati nezaupnost proti Sovjetski Uniji in sklepom konference v Teheranu. V nepremišljeni iluziji z ene strani napovedujejo socijalizem in socijalistično oblast za ljudstvo v Kanadi, od druge pa, zaničevalno se ponašajo napram Sovjetski Uniji, državi z eno šestjo zemeljske površine in z 190 milijonov prebivalcev. Tako ponašanje in stališče ne zbližuje narodne skupine, tudi ne delavce, ampak razjeda narodno enotnost v času ko je ta najbolj potrebna za ohranitev boljše in srečnejše bodočnosti za delavce in narod v splošnem. Kar je pa še bolj mizerno v takem stališču .je to, da odpira polje reakciji v njeno prid. Tako stališče podpirajo in napovedujejo vodje CCF., je poudaril delavski voditelj. Tako stališče vodi ne le proti narodnih interesov; proti principom znanstvenega so-cijalizma in proti obveznosti delavcev in delavk, ter raznih drugih slojev naroda v tekoči vojni in povojni preureditvi, tembolj vodi v po-polen poraz; krizo, bedo in siromaštvo in povrh tega v tretjo svetovno vojno. Narodna enotnost in še enkrat narodna enotnost, ter oživljanje sklepov konference v Teheranu na podlagi sporazuma in kooperacije med narodi, je osnovna naloga delavcev in delavk ter naroda v splošnem, je zaključil govor vodja delavske progresivne stranke Mr. Tim Buck. panji mazanja in črnjenja narodnega osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji, se je vlada kralja Petra in njen diplomatski aparat posluževal v glavnem starega in že obrabljenega oorožja "bolj-ševiškega strahu". Kraljevska jugoslovanska vlada dobro ve, da je to priljubljeni 'argument" reakcije v vseh deželah in posebno še v tej, ter da bi se moglo s te vrste propagando najprej doseči njen destruktivni cilj. Dejstvo, da brez sijajne borbe boljševiške Rusije, bi vprašanje svobodne ali kakršnekoli Jugoslavije sploh ne obstojalo, seveda ne prija gospodom v Kairu. Iz tega je pač dovolj jasno, da se vlada kralja Petra niti najmanj ne briga za bodočnost jugoslovanskega ljudstva, ampak predvsem zato, da se povrne na svoja prejšnja mesta in k svojim privilegi-jam Ameriško ljudstvo danes dobro razumeva ogromno vlogo, ki jo igra Rusija v tej borbi proti nacifašizrnu in pozdravlja z navdušenjem uspehe rdeče armade, kateri zagotaljajo svetu končno zmago nad fašistično koalicijo. Ali večina A-meričanov pa še ne razume, da je jedro današhjih osvobodilnih pokretov v Evropi sodelovanje liberalnih in kmetških elementov s komunisti. V vseh narodnih gibanjih, pa bilo to v Jugoslaviji, Franciji, Italiji ali drugje, se komunisti udejstvujejo v teh gibanjih, kot enakopravni partnerji. Ostali člani narodnega osvobodilnega gibanja nimajo nobenega strahu pred njimi, ker vedo, da veže vse skupni cilj in ideal, ki je: osvobojenje dežele izpod fašističnega sovražnika ter vzpos^avljenje prave ljudske demokracije, kakršne večji del Evrope ni poznal pred to vojno. Politika "boljševiškega strahu" je doživela svoj končni poraz v Minhenu ter je v glavnem dovedla do današnjega svetovnega klanja, a narodi Evrope so uvideli in spoznali namen, ki se je viško nevarnostjo" in so odvrgli vsak strah pred sodelovanjem s komunisti. Najboljši dokaz v tem nudi v svoji zadnji idaji ameriški magazin "Life", v katerem je objavljen članek, ki opisuje borbo osvobodilne borbe na Danskem. Ta dežela je po vsem svetu priznana za demokratsko državo, a kaj se tam dogaja ? Podtalni pokret, voden po konservativcu John Moellerju, sodeluje s komunisti, kateri niso imeli doslej takorekoč nobene važnosti v tej državi in posebno niso igrali nobene politične vloge. Zdaj pa konservativni elementi skupno z njimi vodijo borbo odpora proti skupnemu sovražnici potom podtalnega gibanja. V današnji anti-fašistični borbi proti Hitlerju se ne vpraša kako je kdo politično opredeljen, ampak samo ako je voljan, da bije borbo proti skupnemu sovragu. Vsak iskren in pravi rodoljub, kateri se hoče boriti za osvobojenje svoje rodne dežele in za vzpostavljenje ljudske dekokracije, je do-bro-došel. Beneš, Moeller, De Gaulle in drugi voditelji nove demokratske Evrope sodelujejo z vsemi anti-fa-šisti, brez ozira na politično prepričanje ali opredeljenje. Edini saboterji tega sodelovanja so pro-fašistični in reakcionarni elementi, kakor so člani ubežne jugoslovanske vlade, toda ljudstvo je te že odvrglo na stran. Jugoslovansko ljudstvo, ki v pretežni večini ni komunistično, danes ne vprašuje, ali je Tito komunist ali ni, pač pa le to, če se bori za osvobojenje Jugoslavije izpod Hitlerja in za vzpostavo ljudske demokracije po končani vojni. Ta narod je to potrdil s svojo dveletno borbo proti okrutnemu osvajalcu. Za njega je Tito postal slavni simbol osvobodilne borbe, simbol najsvetlejših narodnih in političnih Idealov. Združeni Odbor J. S. Publicijski Odbor. A. APEL SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTIČNIH ŽENA Britskim ženam in materam za ustanovitev druge fronte ta pred nekaj meseci raz-puščena, je ostal prez posla. Od tega časa dalje je izdal proglase in izjave iz Moskve, naslovljene na Bolgarijo iz katerih je razvidno, da se bo, ko pride pravi čas, povrnil v njegovo rodno deželo da vodi tamkaj podtalno in gerilsko gibanje proti nacijem". Združeni Odbor Južnih Slovanov — Publicijski odsek. Cairo, Egipt — Glasom tukajšnih poročil iz osvobojene Slovenije, kjer se je pred nedavnim vršil prvi Kongres Slovenskih protifašističnih žena, je naslovljen sestrski apel ženam in materam Vel.. Britanije, da urgirajo na svojo vlado za ustanovitev druge fronte, ter z tem sprečiti nadaljne potoke krvi, strašne muke in trplenje pod nazl-fašistično tiranijo v zasedeni Evropi. Njihov apel se glasi: "Drag® sestre, žene in matere ! Na Kongresu Zveze Slovenskih proti-fašističnih Žena, smo se enkrat poudarile nadaljno potrebo in pri- Mirrray izolacionist , Toronto — Dopisnik "Ca-nadian Tribune" R. S. Gor-don, na imeniten način odkriva izolacionistično omrežje naperjeno proti progresivnega pokreta v deželi. Gladstone Murray, se je pokazal v zadnjih svojih nekoliko govorov posebnega veščaka v kampanji proti progresivnega gibanja in kakor razvidno, si je na ta način pridobil tudi blagoslov od najbolj reakcionarnih elementov, kateri izkoriščajo vse mogoče v besedi in dejanju proti naprednih slojev, pokretov in tudi časopisju. R.S. Gordon pravi, da so posamezni industrijski baroni v ta namen zbrali med sabo $100.000 za nadaljevanje take kampanje. Med temi omenja Arthur Schmon-a in pravi: "Kdo je Arthur Schmon" ? Slednji je glavni ravnatelj Ontarijskih Papirnih tovarn katerih je pa lastnik Col. Robert R. McCormik, lastnik in publicist "Chicago Tribune", znan časopis, ki na pre-vihan način služi reakcio- pravnost v borbi proti Nazi-fašističnih tiranov, ne glede na že dosedaj ogromne žrtve, dokler ne napoči dan zmage in osvobojenj"a. Me smo pripravne na vse in v vsemu kar nudi vnieiti fašizem. To je pa obenem cilj Zedinjenih Narodov! _____ Drage sestre! Slovenski narod, je že dal več kot je bilo mogoče pričakovati od njega za zmago nad fašizmom. Tisoči vdov in pohabljenih sirot! Tisoče matera je položilo svoja živlenja na oltar osvobojenja in tisoči otrok, je umrlo in umira strašne smrti v koncetracij-skih taboriščih, ali pa od roke v nečloveški brutalnosti nacističnih okupatorskih nasilnežev. Naši domovi, mesta in vasi, so skoraj brez malega porušeno in požga-no. Naše zavetje je neusmiljena borba do popolne zmage nad sovražnikom! Me, apeliramo na vas, ur-girajte na vašo vlado za ustanovitev druge fronte! Upamo in nadejamo se, da nas razumete ter obenem čutite naše strašne muke in neizrecive žrtve. Demokratične žene celega sveta, naj se zavedajo nujnega času, za zmagoviti udarec proti fašizmu. Kajti edino na ta način se bo sprečilo nadaljne potoke ljudske krvi in zagotovilo živlenje našim otrokom! Naj živi Zveza svobodo-Ijubečih žena celega sveta! Naj živi Vel. Britanija, A-merika in Sovjetska Unija! Naj živi, predsednik Vel. Britanije, Churchill"! narni propagandi. McCormik je znan nasprotnik Roosevelta in Stalina, ter bi skoraj raje videl Hitlerjevo zmago, kakor pa Zedinjenih narodov, je dodal v svojem dopisu, R. S. Gordon. Junaška obramba Sevastopola Spisal Pod admiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke ) Dne 3 julija na ukaz glavnega poveljstva Rdeče Armade, so sovjetske čete izpraznile Sevestopol. Osem mesecev so naši junaški mornarji, odlični pešci; drzni letalci; topničarji; mino-metalci in tankovne posadke, branile to morsko trdnjavo s pogumom in odločnostjo nepoznano v zgodovini. Sovražnik je vstopil v mesto preko različnih gora, svojih lastnih mrličev, valečih se v svoji lastni umazani in črni krvi. Z takozvano "zmago" so plašili Nemci črez mesno ceno. Je bila v resnici "piškava zmaga"! Nemci ne morejo zakriti tega dejstva pred ljudskim mišlenjem sveta, če ne vem kako želijo. Skozi našo junaško obrambo Sevastopola, so Nemci trpeli ogromne izgube. Okrog 300.000 mož in častnikov je bilo ubitih in ranjenih, samo v teku zadnjih 25 dneh. Za-eno več kot 250 tankov; 300 letal; okrog 250 topov in velike količine drugega orožja ter municije. Izgubili so mnogo, in dobili — kup razvalin! Kaj na kratko je zgodovina 1941-42 obrambe Sevastopola ! Kakšne so bile okolščine pod katerimi za podaljšano dobo, smo bili prisiljeni se boriti proti številčno močnejšega sovražnika? V preteklosti se je mislilo to, da morska baza je namenjena v prvi vrsti da se bori proti sovražni mornarici. Na podlagi tega mnenja je bila zgrajena cela utrdba Sevastopola, kakor tudi več drugih morskih trdnjav ali pa morskih oporišč. Iskušnja domoljubne vojne, je pokazala da stojimo naproti sovražnika, ki se bori v glavnem s kopnimi silami. V kratko odmerjeni dolini pred obleganjem Sevastopola, močan sistem kopne obrambe je bil zgrajen okoli mesta, sestoječ v glavnem z težkimi obrežnimi baterijami, katerih cevi so bile obrnjene v notrajnost ali proti kopnem. Dodatno temu, strelske luknje, utrjene cementne hiše in protitankovske ovire so bile postavljene na vseh vhodi' morskega oporišča. Naša zračna sila — obe, morska in militerna, ste dokazali, da so proti-tež pri obrambi mesta. Zopet, so zmešale in prekrižale načrt nemškemu fašistovskemu poveljstvu s težkim bombardiranjem njihovih čet. Naši mornarji, rama ob rami z našimi vrlimi Krimskimi kopnimi silami, kateri so mnogo krat izšli kot zmagovalci z bojnega polja, vprizarjali so čudežna dela, poguma in junaštva, skozi osem mesečno obleganje Sevesto-pola. Važnost najbljižnjega sodelovanja med Rdečo mornarico ter oddelki Rdeče Armade,-se je pokazala kot nikoli prej, pri bitki za Sevastopol. Brez Rdeče Armade; brez tega dnevnega nabližjega sodelovanja v nastopu, mi bi nikoli ne mogli doseči takih izvenrednih uspehov. Obramba Sevastopola je lep in jasen izgled sodelovanja, RudeČe Armade in Rudeče mornarice z obrežnim topništvom, proti-zračnim obrambnim sistem, ter pomožnimi oddelki v zaledju in tako dalje. Od 30 oktobra 1941, vse skozi do zadnji dni, naši oddelki pohote skupno z Črnomorsko mornarico, so se borili za vsako ped sovjetske zemlje. Osoblje od vseh vej službe izkazalo je, brezprimerno trdnost skozi celo dobo. Ogromne važnosti pri obrambi Sevastopola, je bilo naše mornariško topništvo, črno-morska flota se je pokazala posebno delujoča pri odbijanju nemških napadov. Prvič v oktobru in drugič v decembru, je bil naval sovražnika odbit z pomočjo težkih topov iz naših bojnih ladji. Na tretji in končni napad Nemcev na Sevastopol, naše bojne ladje niso mogle podpirati branilcev od posadke z polno močjo njihovih topov. Razložiti se mora to zato, ker nam je manjkalo primernih letališč, kamor bi mi skoncetrirali bojna letala, za obrambo naših bojnih ladij. Ozek pas zemlje okrog Sevastopola, kateri je bil neprestano obstreljevan z topovi in mino-meti, ni bil prostor primeren za večje število bojnih in napadalnih letal. Pomanjkanje letališč je dalo Nemcem oblast v zraku ter tako preprečilo našim bojnim ladjam, da niso mogle vzeti bolj aktivnega sodelovanja za odbitje napada na Sevastopol. Kljub vsem oviram in težkočam, seveda naše križarke, naši rušilci. so naredili mnogo za odbitje divjega napada fašistov. Ladja poslana v Sevastopolsko pristanišče v najbolj kritičnem momentu bojevanja, sipala je ogenj na glavo Nemcev, ter v isti čas odbijala brezštevilne napade torpednih in bombnih letal. Pri vhodih mesta so Nemci nagromadili ogromne sile, za zavzetje trdnjave. Prvotne sile katere so vrgli v boj, so vsebovale: "22-ta, 24-ta, 28-ta, 50-ta, 72-ta, 132-ta in 170-ta pehotne divizije; prva in 18-ta Rumunska divizija, podpirane po 18 oklopni in tankovski skupini, ter 8-mim zračnim korom. Sovražnik je računal zavzeti Sevastopol v 3 dneh s temi silami, ampak naduti fašistični generali so se uračunali.. Imeli so tako velike izgube v prvih treh dneh, da so bili prisiljeni zahtevati od Hitlerja, da jim pošlje nadaljno pomoč in nadaljna ojačanja. Bojevanje je bilo izvenredno trdovratno! Dnevno so morali Sevastopoljčani odbiti od 15 do 20 napadov. Mrtva trupla so bila nagromadena, pred zunajnjm obročem naše obrambe. Samo v prvih treh dneh junija, naši odlični mornarji z črno-morske flote in Rdečearmejci od obmorske armade, so pognali v beg 22-to in 50-to ter več drugih nemških divizij v beg. Fašisti so morali prevesti sveže rezerve za ojačenje z desetkanih divizij. Tri ali štiri divizije katere so bile pognane, so mogle spraviti skupaj komaj en sam polk vsaka in to so bili skrpucani v eno divizijo.' Nam je bilo mogoče ugotoviti naprimer to iz 50-te nemške divizije, njeno efektivno silo v častništvu in moštvu. da ni presegala dva polka (regimenta) akoravno je imela imena od več kot deset polkov. To pomeni da so ostanke potolčenih divizij sestavili Nemci v 50-to divizijo in jo znova pognali nazaj v napad. Pritožbe, katere je sestavil glavnemu poveljstvu general Boldešču, poveljnik rumunske pehotne divizije, jasno dokazuje, sovražnikove izgubp pri Sevastopolu. General je tarnal rekoč, da je celo prej ko je prišel v akcijo, imel 3.000 ubitih v teh dneh. Nemški vojni vjetniki so pa izjavili, da po prvih par dneh bitke izgube na moštvu in častnikih, so bile tako težke, da ne več kot ena peščica jih je ostalo pri življenju. ( Se nadaljuje prihodnjič ) Zapisnik konvencije vzajemne Podporne Zveze Bled V pojasnilo konvenčnim delegatom in članstvu V. P. Z. Bled, glede zakasnitve konvenčnega Zapisnika, je naslednji zadržek. Ker je na Konvenciji sklenjeno, da brat Marušič in brat Grebene, skupno prepišeta zapisnik, katerega je spisal Franc Zobec. Na Konvenciji sta obljubila da ga bosta skupno prepisala in pa ker tega nista storila, ampak sta vsak svojega spisala in da ni mogoče priobčiti dva zapisnika, sem vsled tega originalni spis poslal v Pascalis Frank Zobcu v podpis. On mi ga je poslal nazaj z pripombo, da naj to glavni odbor reši. Radi tega je seveda vzelo precej časa predno je bil dogotovljen zapisnik. Konvencija je pričela v Poljski dvorani dne 12 decembra 1943 v Kirkland Lake. Konvencijo je slovesno odprl Mladinski Odsek društvenega odseka iz Kir kaland Lake z himno: "O Canada", ob tretji uri popoldan. Konvenciji sta prisostova-la zastopnika Zavarovalnega Urada Mr. Armstrong in nadzornik Mr. G. Tinline, kakor je bilo že vnaprej naznanjeno. Mr. Armstrong zavzame predsedniško mesto sicer dokler se izvoli konvenčnega predsednika. V svojem nagovoru navzočim omeni, da je poslan po ravnatelju Zavarovalnega urada in da ima nalogo podaljšati nam dovoljenje za ura-dovanje naše Zveze in to le v slučaju, če dosežemo sporazum in izgladimo spor ki je nastal v Zvezi ter doka-žemo, da bo od sedaj naprej njeno delovanje neovirano. V nasprotnem slučaju, je njegova naloga odvzeti dovoljenje in razpustiti Zvezo. Radi tega apelira na vse prisotne da uložijo svoje moči in da pride do sporazuma. Pravi: "Zdaj je ležeče na vas, da si izvolite konvenčnega predsednika", in nato zapusti predsedniško mesto. Br. Račič, delegat iz Sud-bury vpraša Mr. Mr. Armst-rong-a, če bi on mogel predsedovati vsaj toliko časa, dokler se spor na razčisti. Na kar je slednji pripomnil, da ne more prevzeti mesto konvenčnega predsednika, ampak da si ga moramo izvoliti med seboj. Nato pride v konvenčno dvorano Vrhovni Zdravnik Zveze Dr. Thompson, katerega predstavi navzočim zastopnikom Zav. urada in delegatom, br. Grebene. Br. Sečenj, želi pojasnilo in vpraša Mr. Armstrong-a, da pove kaj je vzrok, da bodo delegati na jasnem. Br. J. Miketič, delegat društvenega odseka iz Wind-sorja, predlaga da se izvoli konvenčnega predsednika in da se skuša vso zadevo pri Zvezi poravnati in doseči sporazum že danes, a jutri, da pridejo druge stvari na dnevni red. Mr. Armstrong se strinja s predlogom in je mnenja, da bi se jutranja seja začela ob 10 uri dopoldne. Br. Marušič se tudi strinja in pravi, da bi se vse posle najprej moralo dognati do kraja in šele potem sprejeti nova pravila. Tudi br. Otničar je istega mišle-nja, da se tako naredi in da se dela vse po zakonu, kar je pač od delegatov odvisno. Br. Pogorelec protestira in pravi, da bi se vse moralo razčistiti, ker je mogoče tukaj dosti delegatov, katerim ni jasna cela zadeva kakor je njemu in je dodal, da niso nikdar dobili nič od novega odbora. Mr. Armstrong prosi, da se nominira konvenčnega predsednika. Br. Grebene predlaga dr. Thompsona in sicer zato, ker mu cela afera v naši Zvezi ni znana in bo kot predsednik gotovo nepristranski. Br. Marušič ugovarja proti nominacije Dr. Thompsona in pravi, da ni član Zveze in je vsled tega protipra-vilno, da kot nečlan predseduje Konvenciji, obenem pa članom Zveze more postati samo oseba Slovenskega rodu. dočim Dr. Thompson ni. Dr. Thompson se pred delegati opraviči in pravi, da je hotel nam narediti samo uslugo in če so delegati nasprotni njegovi nominaciji, on odstopi. Mr. Armstrong predlaga, da se nekdo drugi izvoli, ker Dr. Thompson če tudi je mislil da je član Zveze, je pa kot razvidno samo zdravniški svetovalec Zveze. Predlaga se deset minut odmora. Predlog enoglasno sprejet! Po preteku odmora, br. Košmar, član glavne porote iz Sudbury, predlaga br. BenČino, delegata iz Ti-mminsa, za konvenčnega predsednik. Br. Sečenj pa br. Marušiča. Glasuje se dviganjem rok, za br. Marušiča 11 in br. Benčino 7 glasov. Br. Grebene protestira in je mišljenja, da bi samo delegati imeli pravico na to mesto biti izvoljeni. Dočim pa br. Marušič ni delegat, on je -član gl. odbora. / Mr. Armstrong pojasni, da je on mislil, da je br. Marušič delegat, zdaj pa je zvedel, da je član gl. odbora. Br. Marušič pojasni, da kot član gl. odbora ima pravico biti izvoljen po pravilih in tudi pismo od Zavarovalnega urada, ampak je pripravljen če bo od tega imela korist Zveza, ter če bi to olajšalo doseči sporazum, resignirati. Pravi, resigniram toda moja resignacija se ne sme smatrati kakor kapitulacija pred br. Grebencem. Br. Grebene protestira da zakaj se Dr. Thompson nominira in zahteva, da se izvoli samo delegata. Br. Miketič, je mišlenja, da se izvoli konvenčnega predsednika izmed delegatov. Br. Sečenj predlaga br. Miketiča in br. Košmrl br. Benčina. Oba predloga sta podpirana, gre se na glasovanje. Izvoljen br. Miketič z 8 proti 7 glasov, za konvenčnega predsednika. Nato se br. Miketič zahvali obema strankama na zaupnici in naproša skupno vse,da se bo vsak držal parlamentarnih pravil in zagotavlja, da bo vodil konvencijo na demokratični podlagi in nepristranski. Obenem zagotavlja, da bode imel vsak pravico govora opozarja pa, da ne upada drug drugemu v besedo. Ker ni bilo dnevnega reda, naproša obe stranki, da se zaključi, kaj bomo delali jutri. Dobi besedo br. Pogorelec in pravi: "Jaz se strinjam z br. predsednikom in mislim da bi začeli ras-pravo, kdo je ponaredil podpis" ? Br. Otoničar predlaga, da se izvoli odbor, za pregled izkaznic pooblaščenih- delegatov. Gre se na volitve odbora. V ta odbor so izvoljeni: J. Modic, A. Kovač, L. Račič in J. Benčina. Po kratkem pregledu odbor glede pooblaštenih delegatov poroča: Odsek št. 1. Kirkland Lake, zastopan po : J. Francelj, F. Pavček in A. Lavrič. Odsek št. 2. Val D'Or, J. Sečenj in A. Kovač. Odsek št. 3., Timmins, L. Kosmrl J. Benčina in F An-zelc. Odsek št. 4, Noranda, F. Perušek in J. Modec. Odsek št. 5., Malartic, J. Weis. Odsek št. 6. in 7., Port Arthur in Vancouver, Edvard Troha. Odsek št. 8., Pascalis, F. Zobec. Odsek št. 9., Sudbury, L. Račič. Odsek št. 10., Windsor, J. Miketič. Odsek št. 11., Toronto, G. Mihelič. Odsek št. 12, St. Catherines, J. Pogorelec. Odsek št. 14., Kirkland Lake, J. Ilc in F. Pust. Nato br. Otoničar predlaga, da preiskovalni odbor izve kje je naložen denar katerega so odseki pošiljali na F. Grebenca po 30-tem iuniju t. 1. in če je isti naložen na V. P. Z. Bled., ali pa na kakšno drugo ime. Tudi je mnenja da tisti delegati, ki so izvenredno pošiljali svoj asesment na V. P. Z. Bled, bi ne smeli dobiti delegatske moči. F. Grebene in A. Kraje sta mnenja, da bi delegati morali vedeti, kje je bil denar Kakor je razvidno drugi, izkaz kampanje za tednik, aterem pravi, aRo no- je znatno izpremenil prejšni izkaz. Zadnji teden smo do- 16 novih naročnin in $250.00 za tiskovni sklad. Oglasile so se nove naselbine od zadnjega izkaza kot naprimer, Larder Lake, Pascalic, Hamilton itd. Poleg tega pomaknil se je Sudbury s svojim "divizijonom in batalijoni", Port Arthur pa s gozdarji, ki so vedno bili med .prvimi. Glavni predsednik Z. K. Slovencev, brat Miketič, ugovarja, češ kak so se vsi vključno s uredništvom uro-tili proti Windsorju, in pravi: Windsor drži prvo mesto! Zatem pa Anica Starič iz Timminsa pravi, število ki sem ga obljubila za nove naročnike je bilo 10. Poslala sem 7 in zdaj prilagam 3 nove naročnine. Misli mi lete v Sud-bury k Mariji Smrke, ker v zadnjem izkazu vidim številko 2. če bi Mery pripisala še ničlo zraven bi bilo 20. Enako Vera Marohnič, ne zaostaja od pričetka kampanje za Edinost. Na nabiralno polo je zbrala $45.60 in tudi eno novo naročnino. Frank Zobetc, je tudi poslal dve nove naročnini. Potem se je pa oglasila naša sosednja rojakinja Misš Angela Smole in pravi, pošiljam vam eno naročnino in upam da bom jih še nekaj zbrala tukaj v Clevelandu. Torej približno to bil pregled zadnjega tedna, kateri je res dober in poleg tega se obeta v naslednjih tednih tako v naročninah, kakor tudi za tiskovni sklad nadaljni napredek. Kakor smo zadnjič omenili prav dobro bi bilo da vsaka naselbina skuša izpolniti kvoto in z tem seveda olajšati nadaljni napor za vzdrževanje tednika. Torej delujmo v tem pravcu do kraja kampanje! Upravništvo Edinosti. naložen, ki je bil privatno pošiljan in koliko ga je poslano na nov Gl. Odbor. Br. Otoničar pravi in tudi zahteva, ker blagajniški računi morajo biti čisti, da nadzorni odbor pregleda ene in druge knjige in da potem delegati odločijo. Br. Predsednik pojasnjuje, da se to naredi pred jut-rašnjem zasedanjem. Ker ni bilo daljšega ugovora, se enoglasno sprejme pojasnilo. Zatem br. Pogorelec predlaga, da bi Matija špehar poročal o svoji zadevi. Br. Mihelič, član glavne porote, se toži na postopanje odseka št. 2, kateremu tudi on pripada z 8 drugih članov, kateri so na listi podpisani, ki tudi protestirajo. Br. Sečen pravi, da to ni resnica, čita dopis br. J. Ke-be v katerem pravi, ako ho čete z k meni. Br. Sečejn nadalje pravi, da br. Kebe lastuje odsekov denar. Br. Vidrih vpraša br. Mi-heliča, k kateremu odseku da pripada ? Br. Otoničar na podlagi tega poroča, da je 20 članov odseka št. 2., pošiljalo denar na novi glavni odbor, dočim 11 članov pa na stari odbor. Br. Mihelič predlaga, da se delegate obeh odsekov to je št. 2 in št. 11 potrdi. Nadalje poroča o nekem zapisniku, ki da je bil čitan, a ni bil spisan. Br. predsednik vpraša za pojasnilo, kako je mogel biti zapisnik čitan, ko ni bil spisan ? Br. Mihelič čita protest od br. tajnika, kateremu br. Marušič ugovarja in pravi, da je 30 junija bilo prepovedano po Zavarovalnem uradu vsako poslovanje Zveze. Br. Pogorelec je mišlenja, da bi morali člani odseka št. 2 v Val D'Or. tajnika suspendirati. Br. Otoničar pravi, da če je odsek poslal asesment za maj in junij, zakaj Pogorelec pravi, da se tajnika suspendira ? Br. Račič zahteva pojasnilo izkaznic, ker ni bilo upravno, da se izkaznice popravijo. Mihelič zahteva pojasnilo glede izkaznic, ker ni bilo upravno, da se izkaznice popravijo. Mihelič zahteva pojasnila in protestira. Predsednik da celo zadevo na glasovanje, namreč ali so delegati iz Val D'Or pra-vomočni ali pa ne. Trinajst glasov je bilo za pravomočne in en proti. Nato predlaga br. Račič, da Matija špehar poroča o svoji zadevi. Br. špehar se vstane in pravi: "Delegatje in glavni odborniki! Tukaj sem da me lahko vsi vidite in poznate. Zatem na daleč in široko ■razlaga, kako je prišlo do spora v Zvezi in pri kraju pripomni, da on ni ponaredil podpis "Louis Zdravje" pod onim napisom v "Edinosti". To dokazuje z nekim dokumentom grafološkega izvedenca. Omenjeni dokument je prečital br. Marušič, kateri izjavlja, da v dokumentu ni nič točno povedano dali br. M. špehar ponaredil isti podpis ali ne. Dočim v listu, ki ga ima br. J. Vintar, izvedenec točno pove, da ga je br. špehar ponaredil. V javnost je prišel tudi zapisnik od 24 oktobra od seje Gl. odbora, katerega je podpisal F. Marušič. Ker se je pa zdel odsekovnemu tajniku podpis sumljiv, je vprašal br. Marušiča, ali je on podpisal kot zapisnikar. Br. Marušič zanika vprašanje ter podpiše svoje ime v dokaz poleg prvega. Na podlagi tega je br. špehar vprašal br. Otoničarja, kaj bi on storil ako bi bil na njegovem mestu ? Otoničar odgovori, da bi že davno izginil od tu. j Nato br. špehar po kaže drugo listnino v kateri se obdolžuje pisava br. Otoničarja, da je slična oni na podpisu, a vendar se mu ne more definitivno dokazati krivdo. V debato ki se je zatem pričela posežejo: Br. Weis, Kosmrl, Vidrih. Novak, Po-porec, Mihelič, Otoničar. Grebene,-Kraje, Pust in Marušič. Br. Marušič čita dokument grafološkega izvedenca, katerega mu je špehar dal, da PREGLED KAMPANJE Windsor ie na prvem mestu. Sudbury in Port Arthur sta precej podkurila. V naročninah Louis Zdravje in Anica Starič, prednjčita. V tiskovnem skladu Vera Marohnič in Tony Jerše. MESTO: Nove naročnine Tisk. sklad: WINDSOR 15 $553.00 VANCOUVER 1 486.00 SUDBURY 3 186.00 PORT ARTHUR 5 149.80 ST. CATHERINES 10 139.00 TIMMINS 13 81.00 CALGARY 5 48 00 LARDER LAKE — 40.51 KIRKLAND LAKE 18 -- NORANDA 6 -- TORONTO 5 -- PASCALIS, QUE. 2 -- VAL D'OR, — 2.50 HAMILTON 1 -- SKUPAJ: 84 $1.685.81 v dokumentu ni nič defini-tivnega in konkretnega : "dali je Matija Špehar podpisal podpis Louisa Zdravje ali ne, dočim je v dokumentu ki ga br. Jože Vintar ima, decidirano rečeno, da ga je Špehar ponaredil in da o tem ni nobenega dvoma. Br. Kosmrl predlaga, da se vse to pošlje na vse odseke in da naj oni odločijo, če je Matija špehar kriv ali pa ne. Br. Kovač stavi protipred-log, namreč da se da Matiji Špehar doba za 6 mesecev, da sodnijskim potom dokaže svojo nedolžnost in še je nedolžen, postane spet dobro stoječi član, če pa ne, se ga izključi iz Zveze. Oba predloga sta dana na glasovanje in delegati glasujejo kakor sledi. Za predlog br. Kosmrl 3 glasa in za predlog br. Kovača 12 glasov. Nato predlaga br. Pust, da v dobi 6 mesecev noben član Zveze, ne sme v javnosti napadati br. špeharja Enako velja tudi za br. špeharja. Kdor se pa ne bo ravnal po tem zaključku, bo izključen iz Zveze. Zatem dobi besedo brat Mele, predsednik Nadzornega odbora in poroča glede one poneverbe, ki sta jo baje pronašla. A. Kovač in Sečen pri pregledu knjig maja meseca. Br. Sečen pravi, da mu je dal to vsoto tajnik, kar pa ne odgovarja besedam tajnika, kjer je označena bančna vsota, ko ?e je pošiljalo na Zavarovalni urad poročilo br. Mele, ie pronašel, da bi moralo biti po poročilu omenjenih bratov $352.00 in ne samo $39. 94 c. Br. Anzelc, delegat iz Timminsa, upraša br. Grebenca, kako je on mogel poslati ček za bolniško podporo naravnost na člana in ne na odsek št. 2. ? Grebene odgovarja, da pravila nikjer ne govorijo, da tega ne bi smel. Br. Weis tudi vpraša br. Grebenca za pojasnilo, zakaj ni izplačana posmrtnins. za br. Sika Sostar. Br. Grebene pojasnuje, da je SostaHev brat izjavil, da je tam odsek in da bo z njim vse uredil, o čemur je odsek bil obveščen. Konvenčni predsednik poda svoje mišlenje. da se zapisnik jutri pročita in obenem apelira na navzoče, da od danes naprej se moramo izogibati mržnji med članstvom. Spoštujmo se med sabo kot brat brata in skušaj-mo pozabiti vse kar je bilo. Nadalje pravi, da sta oba zastopnika Zavarovalnega urada izjavila, da v slučaju, če ne dosežemo sporazum, bo Zveza likvidirana. Seveda to bi ne bilo lepo ne za eno in tudi ne za drugo stran, zato moramo na vsak način doseči sporazum in ta bo edino v korist Zvezi in članstvu. Br. Grebene, se strinja s apelom konvenčnega predsednika. tudi sam je za sporazum, ker hoče da bi zmi-raj mogel pogledati bratom v oči. Obenem se pa toži zoper novi glavni odbor, kako je mogel izpolniti izpraznjena mesta v njih glavnem odboru, dasi je bilo od zavarovalnega urada ustavljeno uradno poslovanje Zveze. Br. Marušič pojasnuje, da po nalogu zavarovalnega urada, nobena oseba Zveze ni imela pravico ničesar de-~ lati v imenu Zveze, kako je pa potem Grebene mogel na odseke pisati in rabiti društven pečat? Br. Grebene odgovarja, da je on kot uradnik imel to pravico in je dodal, da so oni izpopolnili svoj glavni odbor dne 21 maja 1943. Br. Mihelič poroča mne-jne članstva odseka št. 11., da bi bilo najbolj pamentno izvoliti nov glavni odbor in sicer iz oseb, ki niso bile v sporu. Br. Novak želi pojasnilo, da li je glavni tajnik imel pravico sklicati Konvencijo na podlagi zaključka seje njih glavnega odbora 21 maja? Na predlog br. Kosmrl, člana Glavne Porote, ki kot tak ni imel pravice predlagati, ker nj slišal v izvrše-valni odbor, jaz sem sklical izvenredno Konvencijo na zahtevo zavarovalnega urada. V slučaju da je M. špehar v resnici izključen in to je zahtevala dve-tretjinska večina odsekov. Zatem br. Novak poda resignacijo celega glavnega odbora. Sledi vprašanje konvenčnega predsednika nasprotni stranki, če so člani njihne-ga glavnega odbora pripravni resignirati ? Nasprotna stranka izjavlja isto in poudarja, da člani obeh Glav. Odborov ne pridejo vpoštev pri nominaciji za novi Glavni Odbor. Z tem je današnja seja bila zaključena ob 12 uri zvečer in je zakazano drugo zasedanje drugega dne pb 10 uri dopoldne. '(Se nadaljuje priKocfnjič)