NOVEMBER 1976 CENA 1 DINAR OB JUBILEJU KAMNIŠKIH LIVARJEV 80-LETNICA TITANA Te dni praznuje tu varna kovinskih izdelkov in livarna Titan visok jubilej, saj je od njene ustanovitve minilo že 80 let. Natanko leta 1896 je podjetni Ceh Spalek začel ob bregovih Kamniške Bistrice izdelovati ključavnice in drugo kovinsko okovje. To vse 'n še marsikaj drugega se je vse do danes obdržalo v programu te kamniške tovarne, ki je s svojo dejavnostjo In pomembnostjo v našem prostoru vplivala tudi na tako nagel razvoj Kamnika. V kamniškem Titanu se je 'eta 1911 zaposlil tudi mladi kovinar Josip Broz in v Kamniku preživel skoraj leto dni. „ Močna konkurenca in zdru-žcvanje kapitala tudi Titanu n> prizanesla, saj so se lastniki pred prvo in drugo svetovno vojno hitro menjavali. Nov zagon v razvoju tovarne je prinesla leta 1920 zgrajena livarna, ki je služila potrebam Izdelovanja okovja in ključavnic. Ob začetku druge svetovne vojne je Titan zaposloval 418 delavcev in v letu dni so izdelali že 460 ton ključavnic in ©kult 300 ion r»nil, ulitkov. Ime tovarne Titan je tesno povezano z močnim revolucionarnim gibanjem delavcev, ki je bilo zlasti močno med obema vojnama. V tovarni je bila ob začetku druge vojne močna partijska organizacija in organizacija SKOJ. Kar 27 delavcev tovarne je žrtvovalo svoje življenje za naš boljši jutri in prav ob robu tovarne sta padla prva slovenska partizana Dominik Mlakar in Anton Miklavčič, ki sta bila zaposlena v Titanu. Fo vojni se je Titan razvil v pomembnega jugoslovanskega proizvajalca ključavnic in temprane litine. K temu je piav gotovo pripomoglo veliko pridnih rok delavcev, ki so leta 1950 prevzeli tovarno v upravljanje. V tovarni je sedaj zaposlenih 1.350 delavcev in lani so izdelali več kot 3100 ton fitin-gov, stalili 5.377 ton temprane litine, proizvodnja ključavnic in obešank pa je dosegla skoraj 1,5 milijona kosov. Izdelki iz Titana so znani tudi po svetu, saj izvozijo okoli 20 odstotkov svoje proizvodnje. Ob delu pa niso pozabili na delavce, saj so zgradili 133 stanovanj' in 250 članov kolektiva je dobilo posojilo za gradnjo zasebnih hiš. In kakšni so obeti za prihodnost? V tovarni nameravajo še bolj modernizirati proizvodnjo in dvigniti produktivnost dela. Zato so seveda potrebna precejšnja denarna sredstva, ki jih bo ob pomoči banke pridni kolektiv zbral v prihodnjem obdobju. Kot zanimivost naj omenimo močnejšo usmeritev v izdelovanje strojev za živil sko industrijo, kjer so nekdaj že sloveli kot dobri proizvajalci. Ob prazniku podjetja, ki so ga tokrat praznovali bolj skromno, zato pa nič manj delavno in slovesno, so prejeli tudi brzojavko tovariša Tita, ki jim je zaželel še več delovnih uspehov. Žal se je moral zaradi obilice dela opravičiti, čeprav bi ga navzočnost ob prazniku Titana, kjer je bil zaposlen, še kako veselila, saj je Titanov praznik tudi njegov praznik. T. J. S 6. SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS ČAKA NAS ŠE VELIKO DELA Na 6. seji občinske konference ZKS, 4. novembra, delu. ti slabosti samoupravnega planiranja ter samoupravne-80 kritično ocenili odnos ga sporazumevanja, razvijati pomanjkljive ali pa sploh komunistov in njihovo odgovornost v javni razpravi o osnutku zakona o združenem trole, razvijati stimulativnej- ši sistem nagrajevanja po delu itd. Konferenca je nakazala vrsto vprašanj, ki jih bomo rnorali čimprej ustrezno rešiti. Najbrž pa bi jih že morali. Delovnim organizacijam je na primer postavljena na-'oga, da vendarle enkrat najdejo sebe in svoje mesto v slovenskem gospodarskem vanja. Povsod tam, kjer so analize samoupravnih razmer pomanjkljive ali pa sploh in omogočati delo komisij niso narejene, bodo morale samoupravne delavske kon- biti, pa čeprav tudi po sprejetju zakona. Le-te so torej odskočna deska za usklajevanje razmer Čaka nas torej še veliko z zakonskimi določili. In ne dela. Z zakonom o združe- leto, kar je. seveda velikan- nem delu bodo morali biti seznanjeni vsi delavci, čimprej in čimbolj temeljito. Sindikat je v bil jasno mesto in vlogo. S tem sindikatu še vedno osta- Prostoru. Na področju dele- ne primarna naloga v Satskih odnosov in samoupravljanja nas čaka še. veliko dela, še posebej pri poglabljanju delegatskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih. Opredeliti bomo morali, Pa čeprav tudi zakonsko, 6konomske in dohodkovne odnose, ker le-ti v bistvu določajo položaj delavcev ter jih spodbujajo k ustvarjal- pitvi osveščanja delavcev, nagrajevanja po delu ipd., vse to pa vodi k osnovnemu cilju — dvigu življenjskega standarda delovnega človeka. Enkrat za vselej nam mora biti jasno, da imamo v našem prostoru en zakon, en delavski razred, eno samo-upraml janje. sko in odgovorno delo! Poiskati bo potrebno tudi vse tiste, ki so zavirali ustvarjal- zakonu do- ™ del° ra™-. Odgworitd bomo morali tudi na vprašanje, zakaj so bile analize kre- PornanJ'klJive oziroma jih Sploh ni bilo. Ugotavljamo, da so se marsikje »bali« pogledati resnioi v oči zaradi morebitnih posledic. Od koga in zakaj? Odgovor na to vprašanje bomo morali najti. V lastnih sredinah moramo »odkriti« vse tiste, ki jim je samoupravljanje tuje in ki sebe postavljajo v vlogo vsemogočnega arbitra v družbi, ki odloča za delavca Predlogi za nadaljnje uveljavljanje in uresničevanje in mimo delavca, dejanske-nosti, krepiti integracijska zakona o združenem delu in ga nosilca družbenih spre-Povezovanja na dohodkovnih naloge članov ZK so jasno memb, nakazali bodočo smer delo- osnovah, odločneje odpravlja- T. MALINARIC * * * Î * ★ * Vsem delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke oh prazniku republike! OBČINSKA SKUPŠČINA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE * * * ★ * ★ ★ * ★ ★ * S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE SLABA MATERIALNA OSNOVA OSNOVNEGA ŠOLSTVA Osebni dohodki delavcev na področju osnovnega šolstva močno zaostajajo za dohodki delavcev, zaposlenih v gospodarstvu : in družbenih dejavnostih. Osebni dohodki, po besedah predsednika izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti tovariša Rota, izračunani na pogojno nekvalificiranega delavca, znašajo povprečno 2.478 din oz. 84 odstotkov, kar pomeni, da so v dokaj neenakopravnem položaju. Zvišanje osebnih dohodkov v primerjavi z letom 1975 znaša v gospodarstvu 14 odstotkov, v osnev-mem šolstvu pa le 4,1 odstotka. Te, le obrobne, in tudi še številne druge ugotovitve kažejo, da je nujno čimprej ukrepati. In to je skupščina tudi storila. Delovnim organizacijam na področju vzgoje in izobraževanja priporoča, naj čimprej uresničijo naloge v zvezi z integracijo osnovnih šol in glasbene šole ter na osnovi sprejetih programov varčevanja poiščejo še preostale možne rešitve pri uporabi in gospodarjenju s sredstvi, občinski izobraževalni skupnosti pa, da z rebalansom svojega finančnega programa za leto 1976 najprej zagotovi sredstva za kritje razlik v osebnih dohodkih med učitelji na glasbeni šoli in učitelji, na osnovnih šolah. Skupščina je še naročila iavršnemu svetu, da kot podpisnik republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka skupaj z občinsko izobraževalno skupnostjo podpre postopek za spremembo tega dogovora, s čemer bi zagotovili vsaj minimalno uskladitev osebnih dohodkov delavcev na področju vzgoje in izobraževanja in otroškega varstva z rastjo življenskih stroškov. Na predlog delegata krajevne skupnosti Kamnik je skupščina še naročila izvršnemu svetu, da do ene prihodnjih sej pripravi analizo izpolnjevanja samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka ta delitvi osebnih dohodkov na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini Kamnik. Skupščina je nadalje sprejela Predlog programa skupščine in njenih zborov za obdobje september 1976 do julij 1977, Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Kamnik, Odlok o prispevku za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča ter družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki jih urejajo skupščine občin s svojimi predpisi. Zbori občinske skupščine so nadalje obravnavali in dali soglasje k samoupravnemu sporazumu SIS za var- stvo pred požarom, iniciativnemu odboru pa naročili, da pripravi vse potrebno za ustanovitev skupnosti do konca novembra 1976. Potrdili so sklep o finančni pomoči krajevni skupnosti Kamniška Bistrica v znesku 100.000 din za gradnjo mostu v Stahovici, ki jih je odobril izvršni svet iz rezervnega sklada občine kakor tudi odobrili še dodatnih 60.000 din, ki jih krajevni skupnosti Kamniška Bistrica še primanjkuje. Na dnevnem redu je skupščina imela še kadrovske zadeve in delegatska vprašanja. Pod kadrovskimi zadevami je skupščina razrešila dolžnosti dosedanjega ravnatelja zavoda otroškega vrtca Antona Medveda ter na njegovo mesto imenovala tovariša Marjana Novaka. T. MALINARIC PLINOVOD ŠENTILJ-JESENICE TUDI ČEZ KAMNIŠKO OBČINO V lanskem letu je 80 velikih delovnih organizacij Slovenije podpisalo sporazum o gradnji plinovoda Šentilj—Jesenice, ki bo oskrboval s plinom vse večje industrijske centre ob trasi plinovoda, med katerimi je tudi kamniški. Investitorstvo je zaupano podjetju Petrol Ljubljana, ki je sklenil pogodbe z večjim številom izvajalcev, med katerimi je tudi nekaj inozemskih. Rok Izgradnje glavnega voda je 1. 7. 1978. Odcepe v posamezne industrijske centre pa bodo gradili kasneje. Trasa plinovoda teče skozi Zajasovnik, čez Trojane in Črni graben in tudi po zemljiščih k. o, Volčji ptftok, Smarca, Podgorje, Moste in Suhadole. Premoženjsko-prav-na služba občinske skupščine bo skupno s krajevnimi skupnostmi in Petrolom že prihodnji teden začela urejati premoženjsko pravne zadeve z lastniki, po katerih zemljiščih naj bi bil speljan plinovod. Odškodninske zadeve bodo urejale z lastniki zemljišč ce-nilne komisije. Plinovod bo položen približno 1,5 m pod zemljo. Po končanih gradbenih delih bo mogoče zemljišča nad plinovodom uporabljati za vse kmetijske kulture, raze« za drevesne nasade. Celotni stroški gradnje plinovoda bodo znašali 3 milijarde din. M. T,. OB TEDNU OTROKA Takšna je slovenska gimnazija, vendar smo jo spoznali te na zunaj KAMNIŠKI DIJAKI NA KOROŠKEM Marsikdo je 8. novembra zjutraj z začudenjem opazoval devet avtobusov na spodnji železniški postaji, zraven pa vznemirjene dijake kamniške gimnazije. Morda se je spraševal, zakaj odhajamo na ekskurzijo v sivem novembrskem dnevu. Z občutkom, ki nas spremlja, ko gremo na obisk k osamljenemu sorodniku, smo se odpravili na avstrijsko Koroško. Ne poznamo ljudi, ki smo jim namenili ta obisk, l.e to vemo, da so osovraženi, da so potrebni domače, slovenske besede, vzpodbude, morda le neznatnega sporočila lz matične domovine. Megle, v katere so bili zavit! vrhovi Kamniških Alp, so se pričele dvigati, in čeprav bledo jutranje sonce, je dodalo vzdušju v naših avtobusih neko svetlobo in optimizem. Ostanki nekdanjega koncentracijskega taborišča pred Ljubeljem so nas spomnili na čase narodnoosvobodilnega boja: premladi smo, da bi poznali grozote vojne, dobro pa vemo, da se partizani niso borili samo v mejah naše sedanje domovine, temveč so pomagali uničiti Hitlerjevo agresijo tudi na Koroškem. Slovenec se Je vedno boril proti nasilju in krivici in ta boj Je pripravljen nadaljevati, dokler se bo komu godila krivica. Profesorji v avtobusih so nam pripovedovali o slovenskih imenih krajev, skozi katere smo se vozili; nam, ki smo za slovenske vasi vajeni slovenskih imen, nemški krajevni • napisi ne bi povedali ničesar. Nekomu, ki bolj malo pozna zemljepis in zgodovino, bi morda le kakšen obledeli napis »Gostilna« pod novim in kričečim »Gast- Itaus« povedal, da tu le ne žive samo Avstrijci. V Celovcu nas je čakalo presenečenje. Moderna stavba z lepo urejenim cvetličnim nasadom in napisom »Zvezna slovenska gimnazija« Je prvi trenutek v nas povzročila dvom o raznorodoval-nem nasilju. Pred vhodom v stavbo nas je sprejel ravnatelj gimnazije prof. Zablat-nlk. Na obrazu se mu je videla zadrega, ko Je sprejemal naša darila, majoliko s kamniškim grbom, cvetje in komplet Kamniškega zbornika. Potem nam Je povedal, da jim je policija takoj ob našem prihodu v Celovec prepovedala, da bi nas sprejeli v notranjščino stavbe. S tem je oblast hotela preprečiti stike med nami in dijaki celovške gimnazije. Vse tople besede in vzpodbudni pogledi, ki smo jih namenili neznanim mladim ljudem, so ostali v nas. Zdaj šele smo razumeli, kaj pomenijo plakati z geslom »Bojkot«, ki smo jih videvali na vsej poti. Avstrijski deželni zbor vabi Slovence, naj si ogledajo Koroško In spoznajo položaj naše manjšine. Samo tega ne povedo, da lake oglede organizirajo in vodijo oni sami, in sicer tako, da pokažejo le najlepše in napihujejo tisto, kar so po 7. členu državne pogodbe dolžni storiti za našo manjšino. Morda jim je bilo celo všeč, da je toliko Slovencev videlo lepo stavbo, ki jo imajo gimnazijci na Koroškem, nikakor pa jim ne bi šlo v račun, da bi se seznanili s temi mladimi ljudmi, zvedeli za njihovo dejansko stanje in z njimi navezali stike. Zunanji vtis stavbe je molčal o težavah, ki so jih dijaki Imeli do sedaj, ko so se stiskali po tujih stavbah, in še to samo v popoldanskih urah, vendar sta nam nekaj o položaju naših ljudi v Avstriji povedala dva dijaka, ki nam jih Je ravnatelj celovške gimnazije dal za vodiča. Ce bi hotel dati vsaj enega dijaka za vsak avtobus, bi moral vprašati za dovoljenje ustrezne oblasti na Dunaju. Nekoliko razočarani, da so nam tako nepričakovano stopili na prste, smo se odpeljali po dolini Drave v Šentjakob, kjer smo položili cvetje na grobove padlih partizanov. Nagrobniki na vaškem pokopališču so ustvarili podobo raznarodovalncga nasilja, ponemčujejo slovenska imena, da vsaj mrtvi niso deležni zaničevanja narodno nestrpnih Avstrijcev: »Hier rueht Mana Kerln«. Skozi Rožek in Kostanje, kjer smo se srečali s slovenskim učiteljem, nas je pot vodila na Gosposvetsko polje: tam smo mnogi prvič videli knežji kamen in vojvod-ski prestol, dve kamniti priči nekdanje karantanske veličine, ki nemo nasprotujeta početju avstrijskega Heimat-diensta. Ko smo se vračali skozi Ljubelj domov, se je že veče-rilo, Slovencem na Koroškem res nismo mogli veliko povedali, toliko več pa so nam s svojim ravnanjem povedale avstrijske oblasti. Naša pot gotovo ni bila neuspešna, saj Je marsikdo onstran meje začutil, da na svoje brate v trpljenju nismo pozabili. Se zdaj nam zveni v ušesih otožna pesem gosposvetskega zvona, ki edini lahko na glas zajoče za Izgubljeno svobodo, ko je raznarodovalni pritisk najhujši... MARJANCA FTICAR PREMALO SVETLOBE Cestni prehod v zadnjem delu Kidričeve ulice zasluži našo posebno pozornost v okviru varstva prometa in okolje. Medtem ko je Kidričeva ulica med hišami z obeh strani zaslepljujoče razsvetljena, pa v zadnjem delu mimo Metalke in šole Toma Brejca ni v dolžini skoro sto metrov nobene luči. Svetilke na visokem drogu ob stiku Ljubljanske in Kranjske ceste naj bi razsvetljevale ves predel proti severu do izhoda iz Kidričeve ulice. Saj bi kaj svetlobe padlo na cestišče, toda na obeh straneh ceste jo prestreže vejevje dreves, ki sega preko pločnikov na cestišče, po nekod pa še na drugo polovico cestišča. Zdaj še nekaj svetlobe prodre skozi vejevje, ko pa je drevje po krito z listjem, vlada v tem delu pravi mrak. Sredi tega dela ceste je zebrasti prehod takoj ob odhodu iz šole Prana Albrehta in gimnazije Rudolfa Maistra. Prav tu segajo veje kostanja še na drugo polovico cestišča, s šolske strani pa se sklanjajo nad cestišče breze. Mimoidoči morajo povešati dežnike, ko hodijo po pločniku mimo šole Toma Brejca. Ob cestah sekamo drevje zaradi varnosti prometa, tu pa drevje raste kakor se mu zljubi. Zal nihče od odgovornih ne hodi peš po tem delu mesta. Vse tri šole obiskujejo nad tisoč petsto učencev, skoraj polovica jih ima pouk v popoldanski izmeni. V zimskem času končajo pouk že v trdi temi. Iz svetlih učilnic pridejo na slabo osvetljeni del ceste. Tudi najmlajši šolarji. Vendar pa med drevjem lahko najdemo dva visoka droga s svetilko na vrhu, znak, da so mislili tudi na osvetlitev tega dela cestišča, žal pa svetilke že nekaj mesecev (ali še dlje?) ne gorijo. Zakaj? To smo razmišljali ob tednu otroka, ki smo mu po- svetili sedem dni v oktobru. Razmišljali smo še o marsikateri skrbi za otroka. Kmalu bodo asfaltirana vsa vaška pota v okolici mesta, naši najmljaši pa morajo capljati v vrtec Antona Medveda po pesku, blatu ali iu-žah. Kdo pomisli tu na aslait, s katerega takoj lahko odstranimo sneg. Šolarje pripeljejo z dežele z avtobus:, ki se ustavljajo ob glasbeni šoli za zdravstvenim domom. Avtobusi morajo ovijati po blatnem terenu, v katerem so izdolbli globoke kolesni-ce. Od šole Prana Albrehta in gimnazije Rudolfa Maistra, ki nimata svoje telovadnice, morajo v sosednjo telovadnico hoditi učenci po prehodu, ki je v suhem vremenu kar v redu, v dežju in snegu pa bi jim prhrošlili sodobnejši prehod in čistilkam v šolski zgradbi manj blata in prahu. I. Z. DRAGO KOŠMRLJ V KAMNIKU Gimnazijci si ogledujejo propagandne plakat« Osnovne organizacije ZK Kamnik-sever ter jug in Nev-1 je so v sredo organizirale sestanek, na katerem so obravnavali najbolj aktualna zunanjepolitična vprašanje ter naloge članov zveze komunistov. Razgovor je vodil zunanjepolitični komentator Drago Košmrlj, ki je orisal najprej situacijo na Koroškem ter v nadaljevanju govoril o odnosih med Jugoslavijo ter Bolgarijo. Zmaga nurodnjaških sil Avstrije, ki se združujejo v okviru Hei-matdiensta, je bila odprava zakona o dvojezičnih šolah. Marsikateri starši si ne upajo vpisati svojih otrok v slovenske šole, ker so odvisni od nemško govorečih delodajalcev, ki potem pritiskajo nanje. Ob sedanjem popisu, ki je nadaljevanje izvajanja pritiska na slovensko manj šino, so si Slovenci skupno z naprednimi Avstrijci izbrali edini način boja, to je aktiven bojkot glasovanja. Rezultati glasovanja pomenijo enega največjih uspehov naprednih sil Avstrije ter poraz politike treh največjih strank in vlade, saj rezultati 20—25 odstotne udeležbe na glasovanju pomenijo, da se demokratične sile ne strinjajo s politiko vlade do manjšinskih problemov, saj se je vlada odkrila kot zagovornik nacionalizma in nacistične doktrine, katerega jedro je ravno Heimatdienst. Gonja proti Slovencem se je v zadnjem obdobju povečala, raztrelitev spomenika, železniške proge, premiki vojaških enot, s policijo obkoljene slovenske vasi pred preštevanjem so samo ene od oblik zastraševanja. Izjava zunanjega ministra Avstrije, da imajo manjšine pravico do asimilacije, je nesprejemljiva. V Avstriji še živijo ostanki nacizma, ljudje, ki so načrtovali napad na Jugoslavijo, ljudje, ki so aktivno sodelovali pri okupaciji, ki so izvajali nacistično politiko. Po državni pogodbi je Avstrija dolžna odpraviti vsako sled nacizma, preprečiti organizirano delovanje skupin, ki delujejo v duhu nacizma, zagotoviti mora izvajanje 7. člena ter drugih členov državne pogodbe, ne sme pa dovoliti, da nacisti korakajo in se sprehajajo po Avstriji. V propagandnem gradivu Heimatdiensta je glasovanje postavljeno kot odločanje za Avstrijo ali proti njej. Danes pa se že po stavlja fronta naprednih sil proti nazadnjaškim silam Avstrije. Avstrijska mladina je vodila akoijo proti preštevanju. Koroški Slovenci so postali osrednje notranjepolitično vprašanje Avstrije, obenem pa se je glas o zatiranih Slovencih razširil po vsej Evropi. Rešitev proMe- ma bo potrebno iskati v Avstriji sami. Drago Košmrlj je govoril tudi o makedonski manjšini, ki živi v Bolgariji, ter o odnosih med Jugoslavijo in Bolgarijo. Bolgarija namreč ne priznava makedonske narodnosti. Se zmeraj je prisoten velikobol-garski šovinizem. V nadaljevanju je odgovarjal na vprašanja, ki so jih postavljali prtaetottt:* ** *J—■'■ Spominska slovesnost pred Maistrovim spomenikom Tako kot vsako teto so bile tudi letos pred dnevom mrtvih sirom po naši domovini žalne kome-moracije, s katerimi smo želeli počastiti spomin na naše drage — sorodnike, znance, prijatelje in tiste, ki jih morda nikoli nismo poznali, pa smo jim dolžni zahvalo za to, da danes živimo v svobodi in miru. V Kamniku je bila žalna slovesnost V soboto, 30. oktobra, pred spomenikom generala in pesnika Rudolfa Maistra. Prav gotovo ni naključje, da smo se Kamničani zbrali pred spomenikom tega velikega moža, katerega ime je tako živo povezano z našo severno mejo, ravno v času, ko dogodki na slovenskem Koroškem dobivajo zastrašujočo podobo in mednarodne razsežnosti. Ob besedah borca za severno mejo, ki je orisal dogodke izpred več kot petedesetih let, se je sleherni izmed nas zamislil nad današnjo avstrijsko manjšinsko politiko, njeno navidezno demokracijo in nenavadno popustljivostjo, ko bi morala obračunati z neonacisti in šovinisti ter njihovim protimanjšinskim divjanjem. Dežne kaplje se zlivajo z zvoki žalne koračnice in prelepe koroške pesmi, v vseh nas pa vstaja neko posebno občutje. To ni navadna novembrska melanholija, ki se nam vgnezdi v žile in srce ob pogledu na krizanteme in svečke, ki slabotno mežikajo v siv jesenski dan; ta nedoločna misel prerašča v gnev in upor proti nasilju nad človekom, nad neko manjšino, ki je ob državnem plebiscitu pred več kot petimi desetletji po nesrečnem naključju ostala v Avstriji in ki se še danes kljub tako silovitemu raznarodovalnemu pritisku z nenavadno žilavostjo upira asimilaciji. Svečke bodo dogorele, cvetje ovenelo, misel v nas pa bo ostala — tokrat ne le spomin na tiste, lei smo jih imeli radi, pa smo jih izgubili; poleg spominov se je vgnezdila misel na ljudi onstran Karavank ob Dravi in Zilji, ki bodo morda prešibki, da bi izbojevali svoj pravični boj, če jim ne bomo stali ob strani. Morda je tokrat pravi trenutek, da jim kot že tolikokrat znova zagotovimo: niste sami koroški Slovenci; ne le mi, tudi ves pravični in svobodoljubni svet vas podpira v vaših zahtevah! MARTA PIRNAT VPRAŠANJA DELEGATOV Zanima nas Naš časopis že nekaj številk ni posvečal večje pozornosti delegatskim vprašanjem delegatov vseh zborov občinske skupščine, kj so jih ti naslovili na izvršni svet ali druge organe in organizacije. Na vseh sejah zborov občinske skupščine se je uveljavila praksa, da odgovorov na delegatska vpra. sanja odgovorni ne posredujejo ustno na seji, temveč pretežen del odgovorov posredujejo delegacijam pismeno. Vsi odgovori na delegatska vprašanja so objavljeni v »Obvestilih skupščine občine Kamnik«, ki jih prejemajo vse delegacije. Večkrat pa se zgodi, da pretok informa-eij od delegacij do občanov le ne poteka tako, kot bi pričakovali. Tudi odgovori na delegatska vprašanja so zanimivi za širši krog občanov, zato smo se odločili, da bomo to redno rubriko v našem časopisu ponovno nadaljevali v Kamniškem občanu. KDAJ ASFALT NA CESTI MOSTE—VODICE? Delegate krajevne skupnost;! Moste zanima, kdaj bo asfaltirana cesta Moste—Vodice? To vprašanje je umestno Posebno sedaj, ko smo uspešno izvedli vpis posojila za eeste. Prane Svetelj, predsednik občinske skupščine in predsednik štaba za izvedbo po sojila za ceste, je zagotovil, da je cesta Moste—Vodice vključena v srednjeročni plan vzdrževanja in izgrad nje magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji v obdobju 1976 do 1980. Za omenjeno cesto, ki je dolga 2,8 kilometra, s0 predvideli 3,4 bilijona dinarjev. y omenjenem programu J6 zagotovilo, da bodo vse regionalne ceste v naši občini asfaltirane do konca tega desetletja. Seveda ima Prednost dokončna ureditev Tuhinjske ceste, ki jo je ob čina sama začela modernizirati že pred leti, dela pa so nadaljevali z denarjem Republiške skupnosti za ' ceste. Vrstni red moderniziranja vseh regionalnih cest v naši občini bo določen s posebnim programom modernizacije cest v Sloveniji, o katerem bo govora tudi na občinski skupščini. Uspešno zaključeno posojilo za ceste, kjer se je uspešno vključila tudi kamniška občina, bo prav gotovo pripomoglo, da bo program modernizacije v Sloveniji izveden mnogo prej. V Kamniku smo sprejeli sklep, da bo Presežek posojila za ceste v celoti namenjen kamniški udeležbi k izgradnji obvozne ceste Kamnik—Duplica. BOLJŠA UREDITEV OBČINSKIH CEST Delegacijo krajevne skup hosti. Vranja peč zanima ureditev ceste I. reda Kamnik—Vranja peč, ki je v dru-Si polovici letošnjega leta skoraj neprevozna. Na skupščini občine Kamnik so jim °dgovorili, da je bal ves denar za urejevanje in vzdrževanje te ceste prenesen na Komunalno podjetje Kamnik, tam pa so jim dejali, da denarja ni več na voljo. Zato delegacijo zanima, ali °o cesta popravljena še letos? Kamniško komunalno podjetje je dobilo denar za Vzdrževanje cest I. reda v °bčini, vendar denar ni bil razdeljen po posameznih cestnih odsekih, je v odgovo-*u dejal Andrej Skodlar, direktor Komunalnega podjet-j&- Ceste so vzdrževali po Pregledu vseh cest in pred- hodnem soglasju referenta za komunalne zadeve pri skupščini občine Kamnik. Ce občinska skupščina še le. tos ne bo zagotovila dodatnega denarja, ni možnosti popravil. K temu odgovoru pa so predstavniki izvršnega sveta še dodali, da je Komunalno podjetje dolžno razporediti denar tako,' da bodo vse ceste v voznem stanju. 2e ob sprejetju proračuna smo vedeli, da denarja ni dovolj, saj že skoraj tri leta vsota denarja za vzdrževanje občinskih cest ne narašča. Ce upoštevamo še podražitve in skoraj 33 starih milijonov, kolikor je veljalo letošnjo zimsko čiščenje snega z mestnih ulic, potem denarja res ni veliko. Izvršni svet občinske skupščine bo v decembru pripravil predlog rebalansa proračuna in občinski skupščini predložil tudi predlog, naj vzdrževanju občinskih cest delegaibi namenijo več denarja Podobno je tudi s cesto Komenda—Klanec, ki jo je krajevna skupnost asfaltirala ob izdatni pomoči vseh va-ščanov. žal je takrat zmanj kalo denarja za položitev tankega zaščitnega asfaltne ga sloja in cestišče se je za čelo krušiti Krajani so tudi pričakovali, da bo dokončno položen asfalt na cesti Kla nec—Zalog, brž ko bo sosed nja občina uredila cesto Cerklje—Zalog. Pričakujemo lahko, da bo letošnja zima ta cestni odsek še bolj poškodovala. NOVE GRADNJE V STRANJAH? Delegacija osnovne šole Stranje je opozorila na nerešen problem stanovanjske izgradnje v tej krajevni skupnosti. Zlasti težko je za prosvetne delavce, saj se jih večina vozi v stranjsko šolo. Gotovo bi bilo za razvoj kraja in dejavnost šole mnogo primernejše, če bi vsi učitelji stanovali v okolju, kjer tudi delajo. Morda bi bilo tudi umestno zgraditi učiteljski blok, saj zvečine prosvetni delavci ne zmorejo stroškov zasebne gradnje. Predstavniki izvršnega sveta so opozorili, da urbanistični načrt za Stranje obstaja, vendar bi morala krajevna skupnost dati pobudo za sprejem podrobnejšega zazidalnega načrta. Urbanistič ni načrt za to območje namreč predvideva večje število zazidalnih zemljišč, kjer bi lahko učitelji kot vsi drugi občani gradila zasebne hiše. Torej občani in predstavniki krajevne skupnosti Kamniška Bistrica zahtevajte, da bo sprejet odlok o za zidalnem načrtu Stranje. -tj ODMEVI Ob združenih taktičnih va jah Blegoš 76 je bilo vpoklicanih tudi precej občanov iz KS Komenda. Odbor za ljudsko obrambo in štab za civilno zaščito sta zasedala 15., 16. in 17. oktobra in zelo hitro ukrepala, čeprav sta bila konstituirana šele pred kratkim. Prav tako se je izkazala kurirska služba, ki je bila vzpostavljena 15. oktobra med 3. in 4. uro zjutraj. Za normalizacijo življenja krajanov po vpoklicu velike ga števila vojaških obveznikov .sta bila potrebna pred vsem dva ukrepa: rešiti pro-blem pismonoše, ki so ga vpoklicali In ki ga pošta ni mogla nadomestiti, in poskrbeti za družine, v katerih je nastal problem domačih opravil ter varstva otrok in ostarelih. Evidentirali so dva taka primera in k družinam že 16 oktobra poslali delegacijo, da se prepriča o sta nju in sprejme ustrezne ukrepe. Problem pismonoše pa smo rešili s kurirji za posamezne vasi. Tako je pošta sicer z nekaterimi zamudami vendarle prispela do naslovnikov. Pri tem velja pohvaliti člane OO ZSMS Komenda in tudi ostale mladince, ki so se izkazali kot kurirji, pismonoše ter člani odbora za LO in štaba za CZ, kjer so zastopani v precejšnjem števi lu. Morda bo to spodbudile organizirano delovanje v sami OO ZSMS Komenda, kjer se s to dejavnostjo doslej nismo spoprijeli. MOJCA ZALOŽNIK Sradi poletja ali točneje, 21. avgusta 1944. leta, je v Repovem kotu pod Kamniškim sedlom omahnil v smrt kurir Kokrškega odreda Roblek Ivan-Peter. Niti osemnajst let mu ni bilo, ko so ga pokosili streli domačih izdajalcev na poti s Štajerske proti Gorenjski. Odbor krajevne organizacije ZRVS Zaprice je ob dnevu mrtvih pripravil spominski pohod na njegov grob. Na pohod so bili povabljeni tudi pionirji osnovne šole Toma Brejca, ki so se vabilu skoraj stoodstotno odzvali. Tako se je v soboto zjutraj, 30. oktobra, skupina starešin in pionirjev napotila izpred doma v Kamniški Bistrici na uro in pol dolgo pot. Vreme jim sicer ni bilo naklonjeno, vendar jih to ni oviralo, da ne bi položili venca na spominsko obeležje in prižgali nekaj sveč. Omeniti je treba, da je spominska plošča vzidana v skalno steno na nekoliko bolj dostopnem kraju, kakor je sam grob, ki je kakih petdeset metrov stran pod skalnim previsom. Ob spominski plošči je najprej spregovoril podpredsednik občinskega odbora ZRVS Kamnik. Med drugim se je spomnil mladosti padlega kurirja Petra in vseh tistih, ki sirom naše domovine ležijo v znanih in neznanih grobovih, nas opozarjajo na krute čase polpretekle dobe, istočasno pa so nam vsem svetal vzgled, kako se je treba bojevati za svobodo — zanjo so žrtvovali najdragocenejše: svoje življenje. Sledil je še prispevek mladih pionirjev: kratek nagovor in dve recitaciji Slabo vreme je po svoje zelo zgovorno ilustriralo težke pogoje partizanskega vojskovanja. Udeleženci pohoda so sklenili, naj ta spominski pohod postane tradicionalen, obenem pa so pozvali tudi ostale organizacije ZRVS, naj pripravijo podobne pohode na grobove padlih partizanov. To ni samo naša dolžnost, temveč je ob udeležbi mladih tudi ena od oblik seznanjanja le-teh z veličino narodnoosvobodilnega boja. Vsi, ki smo se pohoda udeležili, smo bili veseli vneme in prizadevnosti mladih pionirjev, obenem pa smo ugotavljali, da bi bilo zelo prav, če bi bila kolona za nekaj deset starešin daljša. Ce govorimo o vzgledih, potem jih moramo sami dajati, tako kot ga je dal tudi kurir Peter v skalovju Kamniških planin. DUŠAN OSREDKAR RAZMIŠLJANJA OB ZAVRNITVI ODLOKA O OBRTNI CONI Spoštujemo stališča občanov in delegacij? Delegati občinske skupščine so na zadnji seji 9. novembra t.l. ponovno razpravljali o odloku o zazidalnem načrtu za obrtno cono v Podgorju (ob Korenovi cesti) in ga z večino glasov zavrnili. Predsedstvo občinske skupščine je, upoštevajoč potek glasovanja o tem odloku na seji skupščine 20. septembra, ko naj bi bil odlok z večino glasov vseh delegatov sprejet, to glasovanje razveljavilo in predlagalo delegacijam, da o njem ponovno razpravljajo in zavzamejo stališče. Izvršnemu svetu pa je predsedstvo naročilo, naj delegacijam dodatno obrazloži vsebino in pomen predlaganega odloka. Predsedstvo skupščine je s pismom 22. septembra vse delegacije v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela zaprosilo, da svoja stališča o tem vprašanju pismeno posredujejo sekretariatu občinske skupščine. Če pa jim kakšna stvar ni jasna, naj zahtevajo dodatna pojasnila. Poglejmo na kratko, kaj vsebuje zazidalni načrt obrtne cone. Območje obrtne cone je po predlogu razdeljeno v dva dela. Prvi del obsega območje v demo že zazidanem južnem delu Podgorja (južno in severno od Korenove ceste ob cesti Kam nik—Moste). Tu so načrtovalci na površini okrog 7 ha predvideli 25 stanovanjskih hiš z 29 delavnicami. Drugi del te obrtne cone pa je bil predviden med kurjo farmo Perutnine in železnico. Tu bi bilo na površini okrog 1,7 ha 14 delavnic brez stanovanjskih hiš. V prvem delu cone je zajeta obdelovalna zemlja 5 podgorskih kmetov v skupni površini okrog 1,8 ha, v drugem delu pa enega kmeta iz Smarce v izmeri okrog 28 arov. Izvršni svet je predlagal, da bi v skladu s predlogom krajevne skupnosti Podgorje, čim dlje ohranili obdelovalno zemljo čistih kmetov, zazidali najprej tiste površine, ki niso last teh kmetov in da bi eventualne potrebe reševali z zamenjavo zemlje. Pri tem je pomembno še povedati, da je občinska skupščina Kamnik že leta 1970 s sprejemom urbanističnega načrta to območje določila za proizvodnjo, skladiščne in servisne namene ter površine za javne službe in naprave. Skratka že pred šestimi leti je bilo določeno, da tu v prihodnosti ne bo več kmetijskih površin. S tem načrtom pa so bila določena tudi območja, ki se ne smejo zazidati in ki morajo tudi v bodoče služiti potrebam kmetijstva. Se preden se povrnemo k poteku postopka sprejema-nja odloka o obrtni coni, naj spomnimo na sklepe občinske skupščine o razvoju obrti v občini, ki jih je ta skupščina sprejela konec lanskega leta in kjer ugotavljamo, da obrt v naši občini zaostaja tudi zaradi tega, ker ni ustreznih lokalov in tudi ne namenskih površin za gradnjo obrtnih delavnic. Tudi v srednjeročni plan občine do leta 1980, ki so ga vsi zbori občinske skup- ščine in skupščine SIS sprejeli julija letos, smo zapisali, da »je treba nuditi vso podporo pri dodeljevanju prostorov oziroma lokaciji za poslovne prostore.« Ko so se delegacije pred drugo razpravo v skupščini odločale o predlogu zazidalnega načrta, so se v desetih delegacijah krajevnih skupnosti odločili za soglasje k temu predlogu. Proti je bila le delegacija KS Podgorje, medtem ko sta delegaciji KS Kamnik in Tuhinj še posebej poudarili nujno potrebo po sprejemu tega odloka. Zapisnike je poslalo 11 de-legacij KS. Na seji skupščine je bilo navzočih tudi 15 delegatov iz 10 delegacij, ki so prek zapisnikov potrdila predlog odloka. Vendar je v zboru krajevnih skupnosti glasovalo za odlok le 7 delegatov od 24 navzočih. Tisti, ki so glasovali proti ali se vzdržali, razen Podgorja, niso dali nobenega pojasnila, zakaj so ramnali drugače, kot jim je naročila delegacija. Podobno je bilo tudi v zboru združenega dela, kjer je 26 delegacij prek zapismi-kov soglašalo s predlogom, na seji pa je za odlok glasovalo le 11 delegatov od 45 navzočih. Seveda ni rečeno, da mora vsak delegat vedno glasovati tako, kot je naročeno v delegaciji, vendar pa se moramo zavedati, da mora ta delegat poročati delegaciji, da je drugače glasoval in zakaj, zlasti pa takrat, ko gre za iavajanje v skupščini že sprejete politike. Tudi ni rečeno, da je predlog za lokacijo obrtne cone, ki so ga predlagala urbanisti in izvršni svet, najboljši in najprimernejši. Vendar pa smo vsi občani in delegati dolžni ustvarjalno sodelovati in predlagati drugačne možne rešitve, ki naj jih potem strokovnjaki proučijo. Teh drugih predlogov pa v tem primeru ni bilo. Osnovno vprašanje v tem primeru nI, ali je bil predlog odloka sprejet ali ne, pač pa, na kakšen način je bil zavrnjen in v čigavem interesu! Ce govorimo o potrebi po hitrejšem razvoju delegatskega sistema, potem moramo v okviru SZDL in sindikatov vsebino in oblike dela delegacij ln delegatov bolj spremljati in usmerjati kot smo to delali doslej! F. S. Predstavljamo osnovne organizacije ZSMS PESTRO ŽIVLJENJE KROŽKOV Po končanem sedmem razredu osnovne šole, ko je sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, se mladi prvič seznanijo z organiziranostjo, delom in pomenom Zveze socialistične mladine. Pri tem je zelo pomembno, v kakšni meri in kako seznanimo nove člane z njihovo organizacijo, saj je vstop vanjo še vedno preveč formalen in brez predhodnih oblik usposabljanja. Zato ni čudno, da je v marsikateri osnovni organizaciji ZSMS toliko članov, ki so le »na papirju«. Novo vodstvo osnovne organizacije ZSMS osnovne šole v Stranjah je bilo izvoljeno pred dobrim mesecem dni. O njihovem delu sem se pogovarjala s predsednico Sonjo Sitar in Janezom Kregarjem ter Markom Senožetnikom, članoma predsedstva. Ta osnovna organizacija šteje osem-inštirideset članov, aktivnih pa je le šest. Je morda temu vzrok dejstvo, da so jih ob vstopu v mladinsko organizacijo premalo seznanili z njenim pomenom? »Večina učencev deluje v raznih krožkih, ki jih imamo na osnovni šoli veliko: od športnega šolskega društva, planinskega, matematičnega, likovnega in zgodovinskega krožka, do foto in prometnega krožka ter dramsko-recita-cijske skupine. Te krožke vodijo učitelji in nam pri tem našem izvenšolskem delu ogromno pomagajo, žal imamo zelo malo< sredstev, saj samo šolsko športno društvo pobira članarino — deset dinarjev.« »Vsekakor je na šoli zelo razgibano življenje v vseh naštetih krožkih. »Planinski krožek, ki šteje preko stopetde-set članov, je v preteklem obdobju organiziral številne if lete; dramsko-recitadjska skupina pripravlja proslave in recitacije v okviru šole, sodeluje pa tudi na proslavah, ki jih organizirajo v krajevni skupnosti; zdaj pripravljajo tri literarne večere, in sicer Adamičev, Kosovelov in Kettejev. Najbolj je aktivno šolsko športno društvo, ki šteje stotrideset članov in se udeležuje vseh občinskih tekmovanj, tekmovanja pa so organizirana tudi v okviru šole same.« Veliko so mi še povedali o delu na njihovi šoli. Tudi o tem, da so oktobra sodelovali na občinskem kviz tekmovanju Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, da so pred Dnevom mrtvih očistili spomenike v njihovi krajevni skupnosti, da vsako leto organizirajo novoletni ples, da se pripravljajo na tekmovanje iz prve pomoči, kako boljši učenci pomagajo pri učenju slabšim in še in še. Izdajajo tudi svoje glasilo Otroške misli, ki izhaja enkrat mesečno, v njem izhajajo spisi, pesmi, uganke, križanke — vse to je delo učencev samih. Zavedati se pa moramo, da aktivnost teh krožkov ni rezultat samo dela mladinske organizacije na šoli, temveč tudi pionirske organizacije in pomoči posameznih učiteljev. In kaj bo mladinska organizacija sama naredila konkretnega v tem mandatnem obdobju na področju idejnopo- Uličnega usposabljanja članov ZSMS? »Izvoljeni smo bili precej »na hitro«, brez večjih priprav. Zdaj nam zelo pomaga naš mentor tov. Miha Babnik in nam svetuje, ko fialetimo na težave. Z njim smo se tudi domenili, da pred sprejemom pionirjev v mladinsko organizacijo organiziramo oziroma pripravimo sestanke, kjer bomo nove člane seznanili ž organiziranostjo in pomenom Zveze socialistične mladine.«SONJA HR1BOVSEK m Večna slava žrtvam NOB je dejal po enominutnem molku tovariš Lojze PANČUR, bivši komisar čete oz. bataljona Slandro-ve brigade, ob zaključku svojega govora na žalni svečanosti v NEVLJAH v počastitev DNEVA MRTVIH. Zaradi hladnega in deževnega vremena je bila žalna komemoracija v razredu osnovne šole, zunaj pred ploščo pa so brlele svečke v spomin padlih in umrlih žrtev NOB. Prisrčen program so izpolnili pionirji, zbrani pred praporom ZB NOV v širokem polkrogu, oblečeni v bele srajčke, z modrimi čepicami na glavi in pionirskimi ruticami za vratom. Tako prisrčni so bili in še nikoli jih ni bilo toliko kot tokrat. Zvrstile so se recitacije, zbor je zapel pesmi v počastitev spomina umrlih, ki smo se jih živo spominjali. Z recitacijama sta nastopili tudi dve mladinki: <-.,fy. ;■■ .(V/•;>::• '.sil ■-. UfŠ Vsi nastopajoči so presenetili številne navzoče udeležence NOB in starše otrok, ki so jim hvaležni za njihov trud. P. S. (NE)POSREČENE IMITACIJE KOVAČA, KATARINE ITD. GLAS JESENI 1976 PLES - REKREACIJA MLADIH V kamniški občini živi precej mladih, ki jim verjetno primanjkuje rekreacije v obliki razvedrila po napornih delavnih ali učnih nalogah, čeprav je v tej smeri tudi v Kamniku že nekaj preizkusov, je vseeno očitno, da je rekreacijskih oblik še vedno premalo. Prav zato je na novo ustanovljena komisija za šport in prireditve pri OK ZSMS Kamnik sklenila, da uvede dvomesečni plesni tečaj. Komisija je mnenja, da je tudi družabni ples sodobna oblika rekreacije in razvedrila, ki bo pritegnila marsikaterega mladega. Plesni gibi, usklajeni z glasbo, dopolnjujejo splošno uglajenost človeka. Ples vzbudi čut za ritem, posluh za glasbo, smisel za estetiko telesnega gibanja in lepega vedenja v družbi. Vse to vam nudijo plesni tečaji, ki vsebujejo mednarodni »svetovni plesni program« standardnih latin-sko-ameriških in modnih plesov. Klasični plesi bodo prav gotovo vsakomur pripomogli, da se bo laže vključil v družabno življenje. Tisti, ki so dokaj razgibani, se bodo verjetno navdušili tudi za novejše plese. Tečaj bo vseboval 10 vaj, in sicer vsako soboto po 2 uri od 19.00 do 21.00 v mali dvorani kina DOM Kamnik. Prvi tečaj bo 4. decembra 1976. Cena samo 150,00 dinarjev. Poučeval bo Dušan Homan. Interesenti se lahko prijavijo na sedežu OK ZSMS Kamnik (SOb — soba 35) ali pri predstavniku OO ZSMS. ŠTEFKA SPFvUK Sedmega novembra zvečer kamniška kino dvorana niti ni bila tako polna, kot sem (pa morda še kdo) pričakovala, da bo. Spraševala sem se, če ni morda temu krivo slabo vreme ali pa dejstvo, da na plakatu za Glas jeseni 1976 ni bilo nobenega znanega imena z našega popevkar-skega neba. In ne na koncu sem pomislila — morda pa le vremena Kamničanom so se zjasnila in so spoznali, da jim take in podobne prireditve ne nudijo več pravega užitka, niti ne izpolnjujejo njihovih želja. Nekaj več o RTV Šenčur-ju in organizaciji te karavane mladih pevcev-amaterjev je povedala Slavica Celjer, ki vodi to oddajo in je tudi članica organizacijskega odbora. »Glas jeseni smo organizirali že lansko leto, vendar je bilo manj sodelujočih kot letos in tudi toliko gostovanj nismo imeli. Letos pa smo nastopili že v Šenčurju, Tržiču, Radovljici, na Jesenicah, v Domžalah in nocoj v Kamniku. Čaka pa nas še gostovanje v Škof j i Loki in v Železnikih. Finalna prireditev bo 19. novembra v Kranju ah pa v Šenčurju. Tukaj bo tudi strokovna žirija ocenila mlade pevce in najboljši trije bodo dobili nagrade.(i Sam program prireditve Glas jeseni 1976, ki jo organizira RTV Šenčur, je bil razdeljen na dva dela. V tekmovalnem delu se je na odru zvrstilo osemnajst pevcev in pevk, med njimi tudi dva Kamničana: Gianni — Zdravko Živec in Lado Bt-not. Vsekakor bi njihovo izvajanje lahko označili le z (ne).posrečenim imitiranjem pesmi naših zabavnih pevcev, kot so Mišo Kovač, Olivera Katarina, Ljupka Dimitrov-ska in še kdo (vmes so bile tudi tuje skladbe). Nastopajoče je spremljal ansambel Dar iz Šenčurja. V drugem, zabavnem delu je nastopil neslan humorist čipsi (tako se je sam predstavil), slišali pa smo tudi satiro Štefana Remica in pa odlomek iz mjuzikla Trinajst krizantem, ki ga izvaja ansambel Dar. Na koncu eno in polurne prireditve je bila razglasitev najboljših treh izvajalcev tega večera. Kamniška publika (vmes je bilo precej tujih navijačev) je največ glasov prisodila Kamničanu Ladu Brnotu, Gianni pa je zasedel tretje mesto. In kakšno je Giannijevo mnenje o tej prireditvi in o lastnem nastopu? »Opažam, da vsepovsod, kjer smo nastopali, poslušalci gledajo na glasbo bolj kot na »lajno« kot. pa na resnično glasbo. Samo da je melodija dobra, da hitro pride v uho — in uspeh je zagotovljen. Vsi le imitirajo znane popevke, edino jaz pojem lastno skladbo z lastnim besedilom. Uspeha, razen tretjega mesta v Kamniku, še nisem dosegel. Vse svoje upanje vlagam v finalno prireditev, ko nas bo ocenjevala strokovna žirija, in upam, da tudi objektivno.« SONJA HRIBOVŠEK Cejso tiste stezice... »Zares je mojster komponist, ki je priredil nežno in otožno pesem Kje so tiste stezice v udarno melodijo«. Zaigrala jo je godba na_pihala z RAVEN na zborovanju v GLOBASNICI na avstrijskem Koroškem. Nad njo pa se je na belem platnu razprostiral z velikimi črnimi črkami napis: NE DAMO SE PREŠTEVATI. Tako nekako je zapisal še ne davno tega tovariš Štefan KALISNIK v NAŠIH RAZGLEDIH. Nehote me je spomnil na pomembnost te pesmi prav sedaj, ko slovenski Korošci preživljajo težke čase za priznanje osnovnih pravic manjšine. Pesem ni manj vredna,kot MOJCE J, ki ji je mojster JOVANOVIČ iz Zetine postavil spomenik. Ce bi tovariš KALISNIK vedel, bi zabeležil tudi to, da na kamniškem pokopališču počiva avtor in komponist te nežne in otožne pesmi.- Z nagrobnega spomenika se da razbrati: Starosta koroških slovenskih učiteljev, gospod Lovro HORVAT, nadučitelj v pokoju, rojen 9. avgusta 1863 na Bistrici v Rožu. Umrl 27. julija 1938 v Kamniku. Pod temi podatki se je svojčas blestela z zlatimi črkami napisana prva kitica koroške pesmi: Cej so liste stezice, k' so včaseh bile? In pod njo prvi zapisal: Lovro HORVAT. Pesem je prekrita z dodatno ploščo s podatki o njegovem sinu Lovru, ki počiva v istem grobu ob svojem očetu in materi. To je eden od trpkih spominov na nemško okupacijo v Kamniku, saj je takratna nemška oblast zahtevala od svojcev, da pesem odstranijo. Z dodatno ploščot ki je besedilo pesmi prekrila, so jo ohranili zgodovini. V teku svojega službovanja po Koroški je bil učitelj Horvat zaradi svoje naprednosti 13-krat premeščen. Istim preganjalcem je bil s svojo pesmijo še po smrti napoti. In končno, okupatorjevi nasledniki še danes, po tolikih žrtvah, preganjajo slovenske rojake po njegovi ožji domovini KOROŠKI. Ali ne bi bila vredna obnove spomina spomenik in človek, ki ga krije kamniška zemlja, na katerega bi bili lahko ponosni, da je prav tu končno našel svoj mir. Mogoče bi o tem razmislili Kulturna skupnost »Ji prosvetni delavci, kdorkoli Se, naša dolžnost bi bila, da se mu oddoliimo za lepo zapuščino. B. M. TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV NOB IN MLADINE V Tuhinjski dolini so se 9. oktobra v lepem, sončnem sobotnem popoldnevu na že tradicionalnem shodu srečali člani ZRVS »Matija Blejc-Matevž, borci NOB in mladi. V zgodnjih popoldanskih urah so se pričeli zbirati predstavniki ZRVS, da preizkusijo svoje sposobnosti v sreljanju z vojaško puško ter v nočnem orentacijskem pohodu na planino Slape nad Motoikom, kjer je bil kasneje tudi družabni del programa ob navzočnosti borcev NOB in mladine. V streljanju z vojaško puško so bili doseženi presenetljivi dobri rezultati. Stre-ljalo je štirideset strelcev, poprečna ocena pa je bila prav dobro ah odlično. Na nočni pohod so se odpravile štiri skupine. Na poti je bilo tudi 5 kontrolnih postaj, kjer je morala vsaka skupina odgovarjati na vprašanja iz topografije, taktike o partizanskem vojskovanju in pokazati druge vojaške veščine. Na pohodu so tokrat prvič sodelovali tudi mladi radioamaterji iz Zg. Tuhinja (YU-3 DMN/3) pod ved-voetetvom že prekaljenega Antona Kolarja. Bih so v ne- kramljanjem hitro minila, na nehni zvezi z vsemi kontrol- vrhu pa so nas pričakali nimi postajami ter z zbor- kres, dobra malica in ubranim mestom. na partizanska pesem. Tudi sam sem se napotil Borcem in mladincem iz na Slape z eno cd skupin Tuhinja in Motnika je naj- Kontrolna postaja 3! Ali me slišiš? orientacijskega pohoda. Vodil jo je Jože Semprimožnik, ki mi je med potjo pripovedoval o zgodovini partizanskih bojev na pobočjih Menine planine. Pot je med prej spregovoril predsednik ZRVS Marjan Poljanšek, ki je poudaril, kako potrebna so takšna preverjanja sposobnosti, kajti od vsepovsod preži na nas sovražnik in ni- kdar ne vemo, kdaj bo spet treba zgrabiti za orožje in braniti domovino. Podobnih misli je bil tudi predsednik ZB NOV Tuhinj Fone Pod-bevšek-Srečo, ki je dodal, kako pomembno je tudi ohranjanje tradicij in izkušenj iz NOB. Z zborovanja smo poslali tudi protestno pismo proti ravnanju avstrijske države, obsojanju naših koroških rojakov. Po končanem uvodnem delu pa je spet zadonela pesem in v marsikaterih očeh so se zasvetile solze ob spominih na vojno, na vse padle žrtve. Tu so bili nekdanji borci šlandrove brigade, brigade M. Zidanška. Karnmi-Stop-zasavskega odreda: Janez Pančur, Franc Hribar-Bog-dan, Tone Stanjko-Stanko, Jože Baloh- Janko, Vencelj Kramar, Slapnikova mama in mnogi drugi. Za tako uspelo prireditev se je treba zahvaliti predvsem predsedniku ZRVS tovarišu Poljanšku in sekretarju tovarišu Kaduncu, ild sta storila vse, da je srečanje kar najbolje uspelo. ZVONE HRIBAR ★ ¥ * * ★ METLA V zadnjem času spet veliko govorimo o dobrem vojaku švejku. Ne, ne o Ha-ikovem ali Brechtovem, temveč o Tojovem občinskem kurirju švejku v tretji svetovni reformi. Tof je tej drugi predstavi v okviru satiričnega kabareta Metla dal Se podnaslov: melodrama za eno osebo in pol, radio, čisto navaden telefon in rdečo marelo. S tem je že sam naštel vse glavne rekvizite, ki so pomagali edinemu nastopajočemu Janezu Hočevarju-Rifletu dobro urico zabavati kamniško publiko. Predstava je bila 9. oktobra zvečer in ljudje so do zadnjih kotičkov napolnili dvorano. ■ Učena je bila preprosta in domiselna. Poleg naštetih rekvizitov sta bila na zaveso pripeta še dva plakata s satiričnim besedilom. Morda se motim, vendar mislim, da je bilo besedilo tega švejka mnogo bolj razgibano in polno novih domislic, kot pa je bilo besedilo vp-e Tofove Predstave. Občinski ktirir Svejk je verna podoba malega občinskega uradnika, ki pozna ogromno ljudi in stresa iz rokava njihove življenjske modrosti in nauke. Njegovi pogovori in konflikti s šefom So polni drobnih satiričnih osti, včasih tudi s kancem boleče resnice. Vsekakor pa so najbol »vžgali« stavki in Pripombe na razmere v naši družbi, ki jih je Rifle »vr- gel« iz sebe kar tako mimogrede. Po smehu sodeč in dobri volji gledalcev sta Tof in Rifle dosegla cilj, ki sta si ga zastavila s svojim satiričnim kabaretom Metla. Po končani predstavi sem odšla v garderobo in stekel Tofov Svejk — Rifle je takle pogovor: »Ti je bilo všeč?« me je takoj vprašal Rifle in hitro nadaljeval: »Monolog je strašna stvar. Ves čas moram paziti, da »držim« poslušalce. Ko bi le za hip izgubil stik z njimi, bi bilo konec. Začeli bi se dolgočasiti.« — Veliko nastopov si imel od krstne premiere, ki je bila 10. avgusta letos. »Mislim, da je bilo vsega skupaj okrog štirideset predstav. Seveda nastopam le v Sloveniji, saj je švejk satira na naše razmere in ni tako primeren za druge republike ali države.« — Kako, da sta se s To-fom odločila ravno za to zvrst umetnosti? »Od ,či$te umetnosti' so ljudje že utrujeni, kot so utrujeni te od lastnih težav. V satiričnih kabaretih se lahko sprostijo, vidijo svoje in tuje napake, se jim smejijo. Mislim, da je to zelo pomembna zvrst, ki pa je žal pri nas zelo redka. Poleg tega je tudi praktična, kar se tiče nastopov samih. Vidiš, vse rekvizite lahko zložim kar v tale kovček. Lahko pridem na vsak oder, ne glede na njegovo velikost. V vsaki najmanjši vasi lahko naredimo predstavo. In to je zelo pomembno. Sami moramo priti k prebivalstvu. Zato pa imamo vedno polne dvorane in še nas vabijo.« — Je bilo težko vzdržati stik z našo, kamniško publiko? »Ne, sploh ne. Kamniška publika je »fajn«, gledalci razumejo tudi najmanjše detajle. To vem po njihovem smehu. Pozna se, da je ta publika že nekako teatrsko izobražena. Očitno imajo tudi gostovanja Mestnega gledališča veliko saslug za to« »Metla« dviga prah po Sloveniji, in glede na to, da bi se ga še marsikje radi ogledali, ga bo še nekaj časa. SONJA HRIBOVSEK NAŠI TABORNIKI Vodstvo edreda Bistriških gamsov je sklicalo delovni sestanek, da bi ugotovili, ali izpolnjujejo delovni program. V razpravi je bilo ugotovljeno, da delo v redu poteka. Mladinci so se udeležili štirih delovnih akcij, taborjenja v Bohinju, sodelovali so v akcijah rezervnih starešin, postavili tabor v Olševku, ko so imeli gimnazijci obrambni dan, opravili nekaj orientacijskih pohodov in pomaga, li Živilski industriji Kamnik pri čiščenju povrtnin. Program vzgojnostrokovnega izobraževanja sicer izpolnjujejo, vendar odredu manjka pe-dagoških in drugih sodelavcev. Tudd vodstvo občinske konference ZSM odredu ne nudi dovolj moralne in materialne pomoči. Vodstvo odreda se je zavzelo, da bo poslalo na tečaj vodnikov najboljše mladince in v svoje vrste privabilo študente, ki se pripravljajo na pedagoški poklic, in druge, ki imajo veselje do dela z mladino. Taborjenje v Bohinju, ki je že tradicija, je v redu potekalo. Vodstvo odreda ni ugotovilo kakšnih pomembnih napak. O tem so se prepričali tudi nekateri starši otrok, ki so obiskali tabor. Stroški za taborjenje so znašali približno 10.100 din; približno polovico so plačali * starši otrok, drugo pa organizacija. Vreme tabornikom letos ni bilo najbolj naklonjeno, zato tudi strokovnega programa pouka v naravi niso mogli uresničiti. Na tej seji so bile izvršene tudi nekatere kadrovske spremembe. Imenovanih je bilo nekaj novih vodnikov in drugih odrednih funkcionarjev. Za novega načelnika odreda je bil imenovan tovariš Ore-hek, ki ima že dolgoletne delovne izkušnje z mladino. Orehek je delaven in ugleden mladinec, zato je bil tudi predlog za njegovo imenovanje sprejet. Tudi dosedanjemu načelniku Zvonku Boh-tetu je bila izrečena zahvala za njegovo dolgoletno in požrtvovalno delo pri vodenju odreda. Odredno vodstvo si je dalo veliko in težko nalogo, da bo še nadalje razvijalo in krepilo taborniško organizacijo. Program predvideva obsežno reorganizacijo; to je, da bi čimveč pridnih in delovnih mladincev vključili v tabornike. Ta organizacija ima že skoraj 50-letno tradicijo, v katero se vključujejo ljudje, ki imajo smisel za življenje z naravo, želijo spoznavati njene skrivnosti, lepote in kako jo moramo varovati. Taborniška organizacija pa ima poleg tega še eno pomembno nalogo, to je ob- rambna vzgoja mjadina. Še tako dober kabinetski pouk ne more zamenjati pouka v naravi, kot npr. hoja po azimutu, spoznavanje naravnih zaklonišč in drugo. To ima še poseben pomen v sistemu SLO. V želji, doseči ta cilj, si bo vodstvo odreda prizadevalo organizirati taborniške enote v Stranjah, Tuhinju, Komenda in šmarci. Z ob'l-kovanjem teh enot bi v okviru občine formulirali taborniško zvezo. Za izpolnitev te naloge pričakuje Odred Bistriških gamsov pomoč in sodelovanje družbenopolitičnih organizacij. Se posebej želi pomoč ed občinskega vodstva ZSM, prosvetnih delavcev in seveda tudi od staršev, da bi poslali svoje otroke v organizacijo medvedkov in čebelic. Pričakujemo, da bo naš pro: gram glede reorganizacije, s tem pa tudi kvalitetnejše delo organizacije, izpeljan do spomladi prihodnjega leta. A. KONDA Kamniški taborniki v Bohinju. Po dežeinoknežjem odloku je moral biti vsak grad oskrbljen s potrebnim ročnim in strelnim orožjem. Ob obisku komisarjev je bila na Starem gradu sledeče orožje: trije topovi na kolesih, en bakren možnar, en majhen •op, dvaindvajset pušk, deset močnih drogov, eno staro woid.no stojalo za oklep. Razen tega je inventar navajal *e modro obrobljeno odejo za pod sedlo, platnen predpasnik in pet mrež za lov na jelene in dve mreži za volkove. Brez dvoma je visokogorski grad nad Kamnikom bolj trpel kot drugi gradovi zaradi uničevalnih vremenskih nezgod. Hudi viharji, snežni meteži in silni nalivi so sahtevali nenehna popravila. Graščaku so že prej za popravilo poškodovanih mest spregledali tisoč goldinarjev °d zastavne vsote, ki jo je moral plačati. Vendar so komisarji močno dvomili, ali je graščak porabil imenovano vsoto za zidavo in popravilo poškodb, ker niso mogli' videti računov, še več drugih nepravilnosti so mu očitali. Tako so manjkali zapisniki o izrednih prejemkih, fci so jih predstavljala dolžna plačila, denarne kazni, lovske kazni, dnine, rokodelske dajatve itd. Vzroki, ki bi "■»orali biti navedeni v urbarju o popravilih, niso bili zabeleženi v ročnih urbarjih. K temu so prišle še tožbe, Podložnih . kmetov o navadno neopravičenem povišanju dajatev in tlake. Ko pa se je potem imetnik zastavnine Franc Thurn branil, da sprejme povišanje zastavne vsote za 16.000 goldinarjev povečano vsoto vicedomskeimu uradu v Ljubljani, mu je nadvojvoda Kari leta 1574 odvzel gospostvo Stari grad. Zraven tega je bil okorel zagovornik in zaščitnik protestantov. Zapustil je Kranjsko In se z ženo in otroki preselil na Češko, kjer je postal ustanovitelj češke veje grofov Thumov, ki so se posebno izkazali v bojih ob tridesetletni vojni. Zastavnino Stani grad je prevzel njegov nečak Ahac Thurn, ki pa je sa-■ho dve leti prebival s svojo družino v visoki trdnjavi nad Kamnikom. Ko mu je strela ubila hčerko, se je preselil v svojo hišo — grajski dvor — v mesto, dokler ni bilo končano zidanje novega gradu na Križu. Poslej noben najemnik zastavnine ni hotel več stalno bivati na Starem gradu. Ker grad ni več popolnoma Ustrezal svojemu namenu in se je vlada bala visokih vzdrževalnih stroškov, so prepustili utrdbo razpadu. Leta 1670 se je zrušila streha in samo z opeko kriti stolp na južnem obrambnem zidu je še ostal. Nekaj let kareje ga j«) naslikal slavni kranjski kronist Valvasor. <0 tem glej še III. Kamniški zbornik 1957). Kaj pa vemo o Ahacu Thurnu, zadnjem graščaku, ki Je prebival na Starem gradu in je s svojo preselitvijo v Kamnik in kasneje na Križ zapečatil usodo gradu? Ahac Thurn se je rodil leta 1539 kot prvi sin Antona ■ Hrama. Posvetil se je vojaškemu stanu in se je že zgodaj uveljavil v kranjskem javnem življenju. Od ieta 1562 do 1667 je bil poslanec na zboru Kranjske. Leta 1563 je prisostvoval kronanju Maksimilijana II. za ogr-sko-hrvaškega kralja. Večkrat se je udeležil bojev proti Turkom in leta 1666 se je boril s svojim ujcem Nikolo Zrinjskim v oblegani trdnjavi Sigetu proti sultanu Soli-manu. Leta 1568 je bil deželni upravitelj (Landesverwe-ser) Kranjske, ki jo je zastopal 11. septembra 1571 pri ženitvi nadvojvode Karla z Marijo Bavarsko. Kot predsednik bojnega sveta je za časa vlade cesarjev Maksimilijana II-. in Rudolfa II. vodil zidanje trdnjave v Kar-lovcu. Oženjen je bil s Polikseno šlik. Na robu kamniške star ograj ske posesti si je začel zidati graščino Križ, leta 1574 pa je prevzel zastavnino Stari grad po svojem stricu Francu, ko se je le-ta preselil na češko. Ahac Thurn je stanoval na Starem gradu. do leta 1576, ko mu je strela ubila eno od hčera. Kakor bomo videli, je v Kamniku nudil vso zaščito in podporo protestantom. Še leta 159fi je kot svetovalec v vojaških zadevah kre-' nil na vojni pohod proti Turkom z mejnim grofom Karlom Burgundskim, sinom nadvojvoda Ferdinanda. Dve leti kasneje pa se je spet boril s Turki v spremstvu nadvojvoda Maksimilijana. Po pričevanju sodobnikov je bil Ahac duhovit in odločen mož, zelo hraber v bojih in zavzet za znanost ter navdušen pristaš protestantizma. Umrl je leta 1597, pokopali pa so ga v grajski kapelici na Križu. Njegov sin Ivan Ljudevit je postal utemeljitelj blajburške veje Thumov, ko je leta 1621 podedoval po svojem stricu Ivanu Ambrožu Pliberk, Železno Kap-lo in Kamen na Koroškem. Ivan Ambrož je bil tajni svetnik nadvojvode in je silno pomnožil svoje premoženje. Ker so mu pomrli otroci in žena, je svoje imetje zapustil sorodnikom. Ivan Ljudevit potem ni več prebival na Križu. Koroška dediščina je bila zanj mikavnejša kot pa kamniško starograjsko gospostvo. Iz naših dosedanjih navedb vidimo, da je bil Ahac Thurn proslavljen vojaški poveljnik in cenjen politični veljak, ki je užival nenavaden ugled. Zato so imeli kamniški protestanti v njem mogočnega zaščitnika, ki jim. je nudil vso pomoč kakor že prej njegov predhodnik Franc Thurn. Omenili smo že nekaj o živahni dejavnosti predikanta Jurija Jurišača, ki je poznan kot Jurij Kobila in so ga leta 1663 izgnali iz Kamnika, Leta 1559 se je kamniški župnik Ivan Stednez odpovedal fari, ki jo je potem dobil Jurij Sdchel. Ko so mu leta 1565 vzeli faro, jo je prevzel Anton Šeškar, njegov kaplan pa je bdi Andrej Schwab. Kot že vemo, so se protestanta shajali na Zapricah, kjer jih je ščdtdl Lambergaa\ V Kaimnoku jim je že baron Aha« Thurn dal v svoji hiši na voljo sobo za molilmco, v kateri so se tudi poročevali, pokopavali pa so jih. na samostanskem vrtu, pozneje pa v Podgorju, ki je bilo takrat še v mengeški fari. Sodijo, da je v Kamniku živelo nad 50 protestantskih družin, ki so se kaj malo brigale za nadvojvo-dove ukaze o zatiranju protestantizma. Ko so iz Velesovega izgnali protestantovskega duhovnika Lukeža Avniča, so ga Kamničand sprejeli v mesto. Tudi trije drugi protestanta so našli zatočišče v Kamniku in Kamničand so jih celO volili v mestno starešinstvo. Baron Ahac Thurn je leta 1571 zastopal Kranjsko pri ženitvi nadvojvode Karla z Marijo Bavarsko. Bila je zelo pobožna in je odločilno vplivala na svojega moža, da je ostro nastopil proti protestantom. Leta 1574 je nadvojvoda zapovedal kamniškemu sodniku in svetovalcem, naj odstranijo iz mestnega sveta vse protestante in zaprejo vsakega predikanta, ki bi se pokazal v mestu, v Podgorju in v mestu pa naj prepovedo tajne sestanke in pridige. Mestni sodnik Gregor Kramar je vpričo župnika in svetovalcev Antona Križana in Mihaela Sporerja dal ta ukaz javno prebrati na trgu. Protestanti so takoj odstopili iz mestnega sveta, protestantski meščani pa so se pritožili in prosili, da bi smeli ostati zvesti svoji veri. Katoliški meščani so z velikim veseljem proslavili nadvojvodov ukaz in celo izgnali iz mesta meščana, ki mu je bil pastor krstil otroka. Zdaj je vzel protestante pod zaščito baron Ahac Thuri. na Križu, ker se protestantski predikanti niso upald prihajata v Kamnik, shodov na Zapricah in v Podgorju pa tudi ni bilo več. Na gradu na Križu je nekaj časa pridigal predikant Marko Kumprecht, ki je bil tudi nastavljen za pridigarja v Ljubljani. Vsi protestanti iz kamniške okolice pa tudi meščani iz Kamnika so vsako nedeljo in praznik hodili na Križ. Voditelj kamniških protestantov je bil neka Flerdč. Leta 1594 je nadvojvoda Ferdinand ukazal, da se mora Flerič pokoriti kamniškemu župniku ali pa zapustita mesto. Toda takrat so imeli Kamničani hude skrbi zaradi župnika Mateja Mroine. Patriarh Frančišek Barbara je prišel v Kamnik, kjer so župnika tožili zaradi nepravilnosti pri tehtanju. Farni ključar Jurij Winkler je župnika iz jeze preveč očrnil in mu je bilo kmalu žal, mestni sodnik in svetovalstvo pa sta se z vlogo z dne 27. oktobra 1593 zavzela za župnika Mrcdno (Marzina), češ da se na posluževal goljufive mere. Vendar pa so Mateja Mrcino, ki je imel tudi ljubljanski kanonlkat in je bil sumljiv protestantizma, že prihodnje leto odstavila. Mrcdna se je zatekel k nekemu kmetu v okolico, nato pa v Kranj. fee nadaljuj«) 25 if*************)*-****************"*-******** ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ f ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« Kamnik, Maistrova 7 čestita za 29. november in se priporoča za naročila vseh gradbenih del TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik Proizvaja: — cevne spojnice (fitinge) v celotnem asortimentu v pocinkani in nepocinkani izvedbi od 3/i« do 2« — navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno mizarstvo in pohištvo — ulitke iz temper litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim čestitamo ob dnevu republike — 29. novembru SVIT KAMNIK čestita ob dnevu republike, 29. nov., in priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo: — purol, neostik, mebloton, lesk, motogrii kot tudi tehnično keramiko, elektroizolacijski material, modne gumbe! KOČNA, trgovsko podjetje na veliko in malo čestita vsem delovnim ljudem ob dnevu republike — 29. novembru MARTINA SKOFIC OPTIKA KAMNIK, šlandrova 14 Čestita ob dnevu republike ter se priporoča cenje nim strankam — izdelovanje očal vseh vrst po receptu ali brez — smučarska in sončna očala VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE KAMNIK ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE IN SE PRIPO POROČA STANISLAV PIRŠ SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO ZG. TUHINJ št. 9 — 61219 Laze SREČO KRMAVNAR FINGMEHANIKA KLJUČAVNIČARSTVO 61218 KOMENDA 25/B telefon (061) 841-072 Čestita za dan republike 29. november ter se pripo roča cenjenim strankam: — izdelovanje ključavnic posebnih izvedb — popravilo vseh vrst avtomobilskih in drugih ključavnic — pomoč pri izgubi stanovanjskih ključev. ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ SPET NA ROBEŽ Svet delovne skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. pravnika 2. referenta za nadzor Pogoji: 1. dipl. pravnik ali pravnik ali diplomant VUŠ, zaželena praksa 2. dipl. gradbeni inženir aH gradbeni tehnik s stro kovnim izpitom in pooblastilom, da lahko nadzoruje gradbena dela, zaželena praksa. Poteg tega morajo kandidati izpolnjevati še na slednje: — da so družbenopolitično aktivni m moralnopoli tično neoporečni; — kandidati naj pošljejo prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju po gojev na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OB ČINE KAMNIK, Cankarjeva 11, v najmanj 10 dneh od javne objave oz. do zasedbe delovnega mesta z op.: »za razpis«. Osebni dohodki so določeni po sporazumu. Občinska konferenca ZSMS Kamnik SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK — soba 35 ali tel. 831-026 razpisuje prosto delovno mesto ADMIN1STRATORKE Kandidatke morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — administrativna šola — moralnopolitične kvalitete Prijave pošljite na gornji naslov v 8 dneh od dneva razpisa. Prvega odkritja spomenika NOB na Robežu septembra 1973 se je udeležilo okrog 20 članov ZB NOV KAMNIK. Takrat je mogočno odmevala partizanska pesem po bližnjih koroških gričih okrog Malega Obirja in kar dozdevalo se nam je, da njegovo življenje ne bo dolgo. Niti 14 dni ni stal na kraju, kjer je bila avgusta 1942 prva bitka koroških partizanov s Hitlerjevimi četami. Razstrelili so ga naši smrtni sovražniki, ljudje, zastrupljeni z nacistično hajamtdinstovsko miselnostjo. K ponovnemu odkritju spomenika 24. 10. 1976 pa je odšlo iz Kamnika za poln avtobus udeležencev NOV. Zastopana je bila tudi mladina. Peljali smo se po Mežiški dolini, skozi PREVALJE in čez obmejni prehod HOMEC prispeli na avstrijsko Koroško. V poznem jesenskem, nekoliko meglenem vremenu smo se peljali po prazni Koroški. Ka kor izumrla je bila. Prehitelo nas je nekaj osebnih vozil z jugoslovansko registracijo — in to je bilo vse. Pri odcepu na ROBE2 nas je na hiši prvikrat pozdravila avstrijska zastava, spodaj pa smernik — v slovenščini — na ROBE2. Med potjo skozi gozd so izza dreves gledali avstrijski žandarji. Ob prihodu na prireditveni prostor je bila na desni vrsta vozil — kar 19 z napravo za snemanje — čuvarjev avstrijskega reda. Na nasprotni strani pa je bila dolga vrsta avtobusov iz Trsta, Gorice, Novega mesta, Ljubljane in z Gorenjske. Ogromno je bilo osebnih vozil, med njimi tudi s koroško registracijo. Ko smo prišli, je že govoril tov. Gašper PRUŠNIK, predsednik Zveze koroških partizanov. Tržaški pevski zbor je svoj dveurni program čudovito odpel. Ko so zapeli NA JURIŠ ... nas je nekaj zgrabilo pri srcu, da smo se mračno ozrli na bližnje avstrijske žandarje ob smrekah in grmovju, nekaterim pa se je zasolzilo oko, ker so se zavedali, kako na naši zemlji zatirajo Slovence. Dr. Franci ZWITTER je v pretresljivem govoru dejal, da si človek ne more izbirati matere, tako tudi narodnosti ne in veliko Slovencev je že klonilo silnemu pritisku. Svečanost se je spremenila v protestno zborovanje proti preštevanju koroških Slovencev. Predsednik tov. Mirko PODBEVŠEK je v imenu občinskega odbora ZZB NOV položil lovorjev venec k ponovno odkritemu spomeniku, kjer so bili že venci iz Trsta, Udin in drugod. Med programom so prisotne pozdravili tudi: udeleženec bojev na ROBE2U, slovenski odbornik, predstavnik avstrijske komunistične partije, predstavnik tržaških partizanov, med katerimi sta bila tudi dva zapornika koncentracijskega taborišča Dachau v izvirni zaporniški obleki. Ob zaključku svečanosti je mladina zaplesala kolo ob partizanskih pesmih. Odpeljali smo se z ROBE-2A, toda v ušesih so nam še vedno brnele besede tovariša GAŠPERJA: »Nič lažjega ni kot to, da ga spet oskrunijo, saj proti nacističnemu vandalizmu, proti zločinu še ni zrasla zdravilna roža, kar najbolje vedo avstrijski kriminalisti. Zato skrbno čuvajmo našo narodno zavest, čuvajmo pridobitve NOB in protifašističnega boja, skrbno čuvajmo v srcu sliko domovine, čuvajmo in negujmo ljubezen do lastnega naroda, svetinje svojih očetov in dana nam bo moč pri delu za boljšo bodočnost koroških Slovencev.« Ob prestopu državne meje v Podljubelju smo vsi srečno vzdihnili: Kako je lepo pri nas! Začutili smo globoko spoštovanje do naše socialistične domovine Jugoslavije. S. P. Tečaj za poni eksprese, mopede in motorne kultivatorje AVTOMOTO DRUŠTVO KAMNIK Prijavite se lahko v pisarni AMD Kamnik, Trg svobode 6. število udeležencev tečaja je omejeno. Osnovna šola Komenda — Moste razpisuje prosti delovni mesti računovodje s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: ekonomska srednja šola. Kandidat bo opravljal poleg računovodskih tudi tajniške posle. kuharico šolske mlečne kuhinje Pogoj: poklicna šola gostinske stroke ali nekvalifi cirana delavka, ki ima veselje do dela v šolski mlečni kuhinji. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom m dokazili o izobrazbi Komisiji za medsebojna raz merja delavcev v združenem delu pri Osnovni šoli Komenda-Moste. Razpis velja do zasedbe delovnih mest._ OBVESTILO Na Vrhpolju (pri gasilskem domu) je odprta nova prodajalna plina. Montiram, popravljam in nadziram plinske štedilnike in peči, Jože Kladnik, Vrhpolje 7/14, Kamnik ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete in sestre MARIJE PURGAR iz Kamnika, ulica Kamniško-zasavskega odreda 10 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, nam izrekli sožalje ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo zdravniku doktorju Dušanu Staretu, Društvu upokojencev' Kamnik in predsedniku društva Matiji Sterletu za v srce segajoče poslovilne besede kakor tudi pevcem za v slovo zapete žalostinke Žalujoča hčerka Vlasta in sin Hinko Kamnik, Godič, dne 12. novembra 1976 KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA Na 19. redni seji sveta krajevne skupnosti Duplica so sprejeli sklep, naj bi predvidene ulice na Bakovniku asfaltirali, kot je bilo že sklenjeno. Ker bo zagotovljenih 310.000 din premalo za opravilo vseh del, bo svet krajevne skupno sti najel premostitveni kredit. Svet krajevne skupnosti je zagotovil prostovlojnemu gasilskemu društvu Duplica, da bo v letu 1977 dobilo 35.000 din dotacije za dograditev gasilskega doma. Na prošnjo ZMS Duplica bo krajevna skupnost kupila napravo za ozvočenje, če bodo na voljo ustrezna finančna sredstva. Aparaturo bo dala v uporabo mladinskemu aktivu. Na seji so govorili tudi o organizaciji civilne zaščite ter sklenili, da opremijo eno enoto civilne zaščite. Izbrali oziroma imenovali so tudi več občanov v organe samoupravnih skupnosti in razne odbore. ml. POSVETOVANJE O VELIKI PLANINI Na pobudo izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik je bilo 27. oktobra posvetovanje o Veliki planini kot pomembni turistični rekreacijski točki za Ljubljano in vso njeno bližnjo okolico. Posvetovanje je bilo v zvezi s predvideno novelacijo urbanističnega plana za Veliko olanino. Na posvetu je bilo izrečeno mnogo graj na dosedanje slabo delo, upravljanje objektov, gradnjo nekaterih ne preveč dobro premišljenih naprav in brezobzirnih traktorskih prevozov po Veliki planini, ki režejo rušo, delajo široke ko lesnice in omogočajo erozijo skromne zemeljske plasti. Ožja in širša javnost je zainteresirana za smotrno izrabo tako lepega in romantičnega kotička slovenske zemlje, zato je bilo upravičeno naštevanje vseh negativnih pojavov ki jih lahko opazimo skoraj na vsakem koraku. Ugotovljeno Iz krajevnih skupnosti je bilo, da so bili premalo premišljeni gradnje nekaterih smučarskih vlečnic in poseki drevja na njihovih trasah. Ne-preudarjena je bila tudi gradnja podaljšanja sedežnice od Zelenega roba na Gradišče itd. Govora je bilo tudi o gradnji podaljška ceste od Kranjskega Raka do Marjaninih njiv pod Gojško planino, ki bi dejansko omogočila pristop z avtomobili pod samo Veliko planino. To bi tudi zagotovilo ustrezno preskrbo domov na Veliki planini. Gozdarji, zaradi možnosti smotrnejšega izko riščanja lesenih zalog v predelu Velike planine, zagovarjajo še podaljšek gradnje poti dO planine Dol. Udeleženci po svetovanja so bili enotnega mnenja, da nikakor ne bi smeli dovoliti oziroma omogočiti motornega prometa po sami planini. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da investitorji na Veliki planini niso izpolnili vseh nalog in obveznosti in da imajo premalo posluha za nadaljnji razvoj in solidnost tega turi-sitčnega centra. Bolj so nagnjeni k improvizaciji in hitrejšim rešitvam, mnogokrat pa so dobro zasnovani načrti ostali samo polovičarsko izvedeni Kritično je bilo ocenjeno delo in zanimanje podjetja Viator, ki kot glavni In najvažnejši dejavnik na "Veliki pla nini na posvetovanje ni poslal svojih predstavnikov niti delavcev, ki so zadolženi za promet in gostinstvo na Veliki planini. Planšarji so v razpravi ugotovili, da planinsko pašništvo počasi peša, in bi mu morali nuditi več gospodarske pomoči, saj Velika planina brez planšarstva ne bi pomenila več tistega, kar pomeni danes. Na posvetu ni bilo sprejetih nekih formalnih iiaključkov in sklepov, razgaljena pa je bila vsa problematika, ki se je v teku let nakopičila in jo bo potrebno pri novelaciji urbanističnega plana Velike planine upoštevati. ml. PREDSEDNIKI KS NA SESTANKU Na zadnjem skupnem sestanku so predsedniki svetov krajevnih skupnosti občine Kamnik govorili o medsebojnem kreditiranju krajevnih skupnosti. Ugotovili so namreč, da so na tekočih računih nekaterih krajevnih skupnosti precejšnja finančna sredstva, druge skupnosti pa nimajo dovolj denarja za plačilo predvidenih investicij. Po sedaj veljavnih predpisih mora imeti vsak investitor, pred pričetkoiri del, zagotovljeno plačilo stroškov. Glede na tako stanje bi si krajevne skupnosti lahko med seboj pomagale s posojanjem sredstev. Zato so se dogovorili, da bodo podpisali samoupravni sporazum o medsebojnem kreditiranju, ki naj bi krajevnim skupnostim, ki imajo sicer zagotovljena, ne pa še zbrana sredstva, omogočilo uresničiti planirane investicije. Najemniki kreditov bodo zagotovili vračilo s tekočimi dohodki KS. Krediti bodo praviloma kratkoročni, tako rekoč samo premostitveni. Na sestanku so tudi razrešili dolžnosti dosedanjo raču-novodkinjo krajevnih skupnosti Kati Zagorc, ki odhaja v pokoj, namesto nje pa so sprejeli novo lačunovodkinjo Vero Pšeničny, ki bo prav tako, kot je Kati, vodila računovodstvo za vse krajevne skupnosti. Tovarišici Kati so se zahvalili za njeno dolgoletno in nesebično delo ml ZEMELJSKA PLAZOVA NA CESTI KAMNIK—VRANJA PEČ Oktobrsko deževje je sprožilo dva zemeljska plazova na cesti Kamnik—Vranja peč na odseku pred Zg. Palovča-mi. Plazova sta odtrgala del cestišča, tako da jo promet s težjimi vozili onemogočen. Občinska komisija si je škodo že ogledala in bo predlagala občinski skupščini čimprejšnje popravilo ceste. Stroški še niso izračunani, vendar pa je ugotovljeno, da bodo precejšnji, ker bo potrebno vgraditi nekaj tisoč kubičnih metrov nasipa. Plazova sta predvsem posledica strmih nagibov zemljišč nad cesto in pod cesto ter slabega odvajanja voda. ml. IZ SREDNJE VASI Na 9. seji sveta krajevne skupnosti Srednja vas so ugotovili, da bodo v letošnjem letu imeli skupno okrog 50.000 din dohodkov, ki jih bodo namenili za: — 10.000 din za nabavo oblek mladincem, članom prostovoljnega gasilskega društva Srednja vas, — 5.725 din za urejanje poti, — 38.000 din za novo zajetje vodovoda za naselja Loke, Potok, Vaseno in Pirševo. ml. GARAŽO vzamem v najem. Nevenka Marcijan, Rozmanova 6, Kamnik NAŠ PRISPEVEK ZA POSOČJE Zap. St. Ime organizacije, ustanove, društva in posameznika Skupna vred. pomoči (den. in materialne) Obveznost (2 dnevna neto ODI J i 3 4 I. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE 1. 2. 3. 4. S. 6. 7. 8. 9. 10. U. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 1«. 19. 20. ai. 22. 23. 24. 27. it, 32. 33, 34, 35. 38. 37. 38. 39; 40. 41, 12. 43. 44. 45 46 47 48, 49, 50. 51. se. Alpetour — tovor, promet K. Alprem Borovo — trgovina K. Dinos — poslov. K. Elektro Lj. - okolica K. Emona — kmet. kooperacija Emona — Market trgovina K. Eta — živilska industr. Gostilna »Pri Grogu« Gozdno gospod. — TOZD Kam. Graditelj Induplati — poč. dom M. plan. Istra-Benz Jugotekstil ONA-ON trgovina Kemijska industrija K. Kočna — trg. podj. Komunalno podjetje Koteks-Tobus Kozorog Ljubljanske mlekarne Ljubljanski dnevnik trg. Lončarsko podj. Komenda Medex — bife Menina Metalka — trg. K. Modna konfekc. Krim K. Peko — trg. K. Perutnina — farma Duplica Petrol — servis K. Plan. društvo Lj .-matica K. B. Planika — trg. K. Planika — gost. podj. Podjetje Meso Podjetje za PTT promet Projekt — TOZD K. Samoupr. stan. skupnost Slovenijašport — trg. K. Stol Svilanit Svit Rudnik kaolina Titan Tobak — trg. K. Tovarna usnja Trigiav — konfekc. K.' Usluga — obrtno podj. Veterinarski zavod Viator — TOZD in poslov. K. Zarja Združenje samost. obrtnikov Zmaga — trg. K. Žito — pekarna K. 14.840 93.841 84.130 748 2.338 200 5.304 1.482 3.300 4.992 120.849 73.662 396 392 23.234 17.568 109.808 90.624 516 248 1.290 2.106 315.166 258.540 78.424 83.678 34.766 24.124 260 12.091 5.004 1.296 820 7.162 5.544 840 113.371 54.144 4.046 648 256 448 24.080 3.510 1.800 732 7.267 8.580 20.896 24.600 12.844 14.586 23.958 5.439 4.550 636 608.455 427.230 296.222 229.260 538.970 141.732 71.918 76.692 448.761 450.856 2.408 253.995 * " 210.420 400 8.630 6.238 2.238 2.416 27.608 46.836 137.660 50.184 26.866 520 8.713 16.262 NEGOSPODARSKE °RGANIZACIJE . , Arboretum V. .potok 2- Delavska univerza 3- Delavski dom Dijaški dom Dom upokojencev Gimnazija Glasbena šola Kino podj. •j- Komite obč. konf. ZKS jO. Komunalni zavod za zaposlov. j»- Krajevna skupnost Kamnik j'- Kulturna skupnost j3- Lekarna , *• Ljubljanska banka 5- Ljudska knjižnica 16- Muzej j7- Obč. izobraž. skupnost **■ Obč. konf. SZDL P Obč. konf. ZSMS f- Obč. odbor RK **• Krajevna org. RK Črna f;- Obč. sindikalni svet P- Občinsko sodišče Obč. sodnik za prekrške OS Fr. Albrehta *• OS T. Brejca *!• Oš Komenda — Moste S Oš Stranje f°- Otroški vrtec A. M. i • Reg. zdravstvena služba °1. SDK - podr. K. Skupščina obč. K. Tekstilni inšt. *[• Zdravstveni dom *»• Zavod za uspos. IM J11- POMOČ DRUGIH DPO DRUŠTEV \ OOS uprave SOB * OOZSMS - DPS obč. K. «• OOZSMS — Volčji potok *• OOZSMS — Srednja vas £ OOZSMS — Šmartno *• OOZSMS - Kamnik — jug '■ Obč. odbor ZRVS K. °- Društvo upok. (MU K. — Laze) v^Pevsko društvo LIRA K._ SkuPaj zbranih sredstev v občini: 3.714.492 Stanje 21. 10. 1976 35 9.680 1.827 2.460 5.917 8.458 12.098 2.972 I. 026 3.195 292 9.021 13.932 1.178 621 1.220 918 157 10.000 4.600 II. 030 5.306 1.803 25.000 17.708 8.045 9.270 6.315 2.084 45.826 18.495 35.343 35.020 3.250 250 420 320 340 60 3.000 5.000 2.000 8.370 2.064 2.772 6.000 10.138 6.720 2.800 870 1.056 1.632 1.344 5.148 11.648 992 1.240 1.068 916 402 1.032 5.120 1.272 23.868 19.942 7.644 8.99(1 14.520 2.352 4.200 41.40ÍÍ 14.080 32.92« 36.576 ★ ★ i X ★ LJUBLJANSKA BANKA, podružnica Kamnik čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom ob dnevu republike — 29. novembru Vse kaže, da bo novi most v Stranjah kmalu nared. Foto: J. Ogrinc NOVE NALOGE Na 13. seji je svet krajevne skupnosti Kamnik obravnaval vprašanje organizacije civilne zaščite na svojem območju in več drugih komunalnih zadev. V razpravi so ugotovili, da je sedaj kaj malo pogojev za uspešno organiziranje civilne zaščite, saj KS nima na voljo niti prostora za delo odbora niti potrebnih skladišč za raznovrstni material. Odbor CZ imia veliko težav zaradi preseljevanja in razporejanja obveznikov. Tudi finančna sredstva glede na potrebe niso zadovoljiva, članom sveta je nerazumljivo tudi to, da področje civilne zaščite KS Kamnik vključuje tudi krajevni skupnosti Podgorje in Vranja peč, ker ima že sama preveč nerešenih zadev. Svet je sklenil, da o vprašanju civilne zaščite v KS Kamnik seznani predsednika skupščine.in druge pristojne občinske organe, ter pričakuje od njih vso organizacijsko in materialno pomoč. Svet je obravnaval tudi pereče vprašanje kanalizacije in asfaltiranje Ogrinčeve ulice, kanalizacije Neveljske poti ob Prašnikariji, gradnje kanalizacije v novem naselju na Jeranovem in asfaltiranja dela Kebetove ulice. Za gradnjo kanalizacije m asfaltiranje Ogrinčeve ulice bodo občani te ulice prispevali povprečno po 10.000 din na hišo, skupni stroški pa bodo znašali nad 400.000 din. Z gradbenimi deli bodo začeli še letos, če bo vreme ugodno, sicer pa zgodaj spomladi. Neveljska pot ima povsem neurejeno kanalizacijo, zaradi česar se vse gospodinjske odplake stekajo v obcestni jarek in ob nalivih tudi na cesto, kar povzroča veliko neprijetnosti prebivalcem m ogrožp zdravstveno varnost. Po naročilu KS je Hidroinže-niring Ljubljana izdelal načrt za kanalizacijo. Stroški gradnje bodo znašali okoli 600.000 din, od katerih bodo del prispevali tudi tamkajšnji prebivalci. Pav tako so izdelani načrti za gradnjo prvega dela kanalizacije na Jeranovem. Gradili jo bodo postopoma glede na možnosti zbiranja finančnih sredstev. Urediti to vprašanje pa je nujno, kajti brez predhodne ureditve kanalizacije ni mogoče urejati in. asfaltirati cest in ulic v tem predelu Kamnika. Ko je krajevna skupnost urejala spodnji predel Zapric, je zaradi nezainteresiranosti občanov ostalo polovica Kebetove ulice neasfaltirane. Prebivalci tega predela šele sedaj ugotavljajo pomembnost urejene okolice, in predlagajo, naj bi z njihovim denarnim deležem uredili tudi še preostali del ulice Svet krajevne skupnosti je sklenil, da bo vsa gradbena dela oddal najboljšemu ponudniku ob garanciji, da bodo tudi strokovno in kvalitetno opravljena. ml KAMNIŠKA KRONIKA POROKE Peter ČEKVA, pečar iz Laniš, star 24 let, m Marija GRILC, delavka iz Sidraža, stara 21 let; Andrej HRIBAR, delavec iz Praproč v Tuhinju, star 19 let, in Frančiška BALOH, nezaposlena s Kl-inca, stara 15 let; Lovrenc KERN, delavec s Klanca, star 25 let, in Marta JERMAN, prodajalka iz Vojskega, stara 19 let; Janez KOTNIK, uslužbenec iz Porebra, star 27 let, m Marinka DROLC, šivilja iz Podhruške, stara 21 let; Julij OCEPEK, stroj, ključavničar z Duplice, star 22 let, in Majda TOPOLINJAK, delavka z Duplice^ stara 22 let; Janez OSOLNIK, delavec iz špitaličK star 26 let, in Marjeta SLAPNIK, delavka z Zlatega polja, stara 22 let; Franc RAJŠP, kv. mizar iz Bistričice, star 25 let, in Marjeta ERJAVŠEK, delavka iz Bistričice, stara 24 let; Franc SEMEN, priučen ključ, iz Podgorice, star 32 let, in Julijana CEBULJ, delavka z Brega, stara 24 let; Janez SLUGA, analitik dela iz Kamnika, star 25 let, in Marija BERGANT, prodajalka iz Podgorja, stara 22 let; Milan ŠUBELJ, vod. instalater s Križa, star 29 let, in Rozalija KUNSTIČ, frizerka iz Kamnika, stara 22 let; SMRTI 2.786.198 ali 133% Maksimiljan BURJA, kmečki delavec iz Snovlka, star 44 let; Ida KADIVC, osebna upokojenka iz Ljubljane, stara 85 let; Franc KEMPERL, osebni upokojenec iz Županjih njiv, star 85 let; Tomaž KERŠMANC, osebni upokojenec iz Kamnika, star 78 let; Štefan KOCIPER, delavec iz Podboršta, star 41 let; Antonija MARTINO, osebna upokojenka iz Stahovice, stara 72 let; Franc REPANŠEK, osebni upokojenec iz Kališ, star 67 let; Marija TAVČAR, gospodinja iz Kamnika, stara 80 let; Franc ZAMUEN, soc. podpiranec iz Bistričice, star 84 let; Obrtno podjetje USLUGA KAMNIK čestita ob dnevu republike vsem občanom LONČARSKA OBRTNA ZADRUGA KOMENDA Iskreno čestita ob dnevu republike MENINA, tovarna pogrebne opreme Kamnik-šmarca čestita ob dnevu republike, 29. novembru poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem * ★ ★ ★ ★ * ★ * * * x ★ _ * * * x vsem * * ★ * ★ { ★ ★ ★ * ★ ★ * * * ★ ★ * * * * * ★ x čestita ob 29. novembru svojim odjemalcem in vsem J delovnim ljudem J * GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, OBRAT KAMNIK česita vsem delovnim ljudem ob dnevu republike, 29. novembru čestita vsem delovnim ljudem ob 29. novembru Vsem gostom in občanom čestita ob 29. novembru GOSTINSKO PODJETJE PLANINKA KAMNIK Cenjenim gostom se priporočamo MESO KAMNIK ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem ob 29. novembru, dnevu republike ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ _ ! KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ŽITO LJUBLJANA, obrat Vesna v Kamniku čestita vsem delovnim ljudem za 29. november čestitkam za 29. november se pridružuje Industrija pohištva STOL KAMNIK Tekstilna tovarna SVILANIT KAMNIK čestita vsem svojim kupcem za 29. november in priporoča svoje izdelke: — frotir brisače — frotir plašče za dom in plažo — modne kravate TOVARNA USNJA KAMNIK čestita za dan republike in želi mnogo delovnih uspehov kupcem, poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« KAMNIK čestita za dan republike in priporoča svoje izdelke: RAZSTRELIVA: praškasta, vodoplastična, metan ska, seizmična SMODNIKI: rudarski in lovski V2IGALNA VRVICA: počasi goreča METALURŠKO LIVARSKA SREDSTVA: eksoterm ne mase in posipi, termoizolacijske mase in posipi, ločilnici, livni praški ALUMINIUM PASTE ALUMINIUM PRAH PIROTEHNIČNI PROIZVODI za rudarstvo, ognje mete PLASTIČNE FOLIJE IN IZDELKE: polietilenski rokavi in folija, polietilenske vrečke, tiskane in ne-tiskane, polipropilen folije in vrečke, tiskane in netiskane ter nylon folije Iskrene čestitke za 29. november — dan republike INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM KAMNIK priporoča svoje izdelke in usluge: — izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija — opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst — stavbno ključavničarstvo ZARJA, obrtno in montažno podjetje Kamnik čestita za 29. november, dan republike, in priporo ča storitve v svojih obratih Priporočamo: — elektroinstalacijska dela, — kovinsko instalacijska, — vodovodno-instalacijska, — kovinsko-konstrukcijska, — kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela ★ ★ * ur K. •k •X x ★ ★ •K •k x * te ■k ★ * x ★ ★ * ur * X ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ X X * ★ * * X * X X X X x X X X X X X X X X X $ X X t X X X X X X X X i i X X X i X ! i V "V RAZGOVOR NA KEGLJIŠČU Naše kegljišče ob vhodu poti na Poljane je eno najsodobnejših v Sloveniji. Zgrajeno je po najnovejšem švicarskem avtomatičnem izkustvu in je stalno zasedeno. Tu ni »nez-rablj enega delovnega časa.« Kegijaške ekipe kamniških podjetij in drugih sindikalnih organizacij nenehno vežbajo in tekmujejo med seboj. Po strogem vrstnem redu. Točno je določen urnik treningov in tekmovanj domačih in gostujočih ekip. Na kegljišču vlada vzgledna disciplina, nad katero bdi up- ravnik Tone Berdnik, ki zasleduje potek dogajanj na štirih stezah in usmerja nemoteno izvajanje določil neizprosnega urnika. Vprašali smo upravnika Toneta Berdnika, kakšno je trenutno stanje tekmovanj n» kegljišču. —r Kegljišče je odprto od 14. do 23. ure, ob sobotah — nedeljah pa od 9. ure nepretrgano. Seveda tudi v praznikih. Bedno trenirajo ekipe 18 kamniških sindikalnih organizacij in ena iz Medvod. Vsak kolektiv ima po več postav. »••«•«••••••••••••••••••••••••••••••••4M ALI ZE IMATE SMUČARSKO IZKAZNICO? Smučarska zveza Slovenije je z namenom, da bi približala in omogočita smučarski šport činiširšemu krogu občanov, izdala posebno smučarsko izkaznico. Z njo ima lastnik 10 odstotkov popusta na vseh žičnicah v Sloveniji in tudi 'pri nakupu smučarske opreme, ki je danes vse prej kot poceni. Smučarsko Izkaznico lahko dolu vsak v upravi Smučarskega kluba Kamnik v Zdravstvenem domu Na to vas opozarja tudi poseben smernik ob Ljubljanski cesti. Pisarna kluba vam je na voljo vsak dan od 17. do 19. ure, izkaznico na lahko dobite do 15. decembra. Letna članarina za odrasle znaša 150 din, za otroke pa le 60 dinarjev. Vsi lastniki smučarske izkaznice so tudi člani Smučarskega kluba Kamnik in imajo s tem še druge ugodnosti. •Sili j 9 f 9 o i i I « »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••i Športni utrinki SMUČARSKA ŠOLA ZA NAJMLAJŠE Alpska sekcija Smučarskega kluba Kamnik bo organizirala smučarsko šolo tudi za najmlajše, ki še niso dopolnili sedmega leta. V decembru bo za njih organizirana smučarska telovadba v telovadnici v Mekinjah. Vsak torek in četrtek se bodo najmlajši »na suhem« pripravljali v to prelepo zimsko veščino. Svoje otroke lahko prijavite v upravi Smučarskega kluba Kamnik, ki je v Zdravstvenem domu, vsak dan od 17. do 19. ure ali pa kar v telovadnici Partizana v Mekinjah ob času vadbe. Poudariti še velja, da se je smučarske veščine lažje in hitreje naučiti le pod strokovnim vodstvom. Vsi starši bodo na smučarski telovadbi lahko zvedeli tudi to in ono o smučarski opremi. S svojim sodelovanjem v Smučarskem klubu Kamnik boste smučanje — enega najlepših in najbolj zdravih športov — približali tudi svojim otrokom. SKAKALNICA NA VELIKI PLANINI Smučarski klub Kamnik je pričel s pripravami za izgradnjo smučarske skakalnice na Veliki planini ob vlečnici Tiha 8 v Tihi dolini. Skakalnica bi omogočala skoke do 45 m. Izgradnjo, bo podprl tudi Viator. Izredno slabe snežne razmere zadnjih let so praktično onemogočile treniranje in skakanje na skakalnici ob Streliški ulici v Kamniku. Z izgradnjo skakalnice na Veliki planini na višini okrog 1500 m pa bi podaljšali skakalno sezono za nekaj mesecev. Po načrtu bo potrebno nasuti okrog 170 kubičnih m ter izkopati 88 kubičnih m materiala. Zaletišče bo dolgo 33,5 m s 30% naklonom. Zemeljska dela bodo člani smučarskega kluba opravili s prostovoljnim delom. Skakalnica bo popestrila možnosti rekreacije in bo prispevala k bogatejšemu športnemu življenju. želja skakalcev je, da bi pričeli z izgradnjo že letošnje leto, tako da bi lahko trenirali že v tej sezoni. KF KEGLJANJE V začetku meseca se je začelo tekmovanje v občinski ligi za ženske 3x100 lučajev. Sodeluje 7 ekip iz 10 kamniških podjetij (Titan, Utok, Stol, Kočna, Svilanit. skupščina občine in sestavljena ekipa Svit, Graditelj, KIK). Letos prvič ženske tekmujejo po ligaškem tekmovanju. Tekmovanje se odvija na kegljišču »Planinka« Kamnik. REZULTATI — I. kolo: Graditelj, KIK, Svit : Titan 1103:1087, Utok : Svilanit 975:/, Kočna : Stol 948:1103; II. kolo: Svilanit : Graditelj, KIK, Svit 1076:1081, skupščina občine : Utok 999:948; III. kolo (še ni popek«,): Stol : skupščina občine 1090:1022, Utok : KIK, Graditelj, Svit'982:1161. Trenutno je v vodstvu kombinirana ekipa KIK, Graditelj, Svit. S. KRMAVNAR Tekmovanja so organizirana v okviru dveh občinskih sindikalnih lig. Spored kegljaških srečanj občinske A — lige predvideva 14 kol, sporedno pa se odvijajo tekmovanja v B ligi. Prvi del tekmovanj bo-od končali 25. novembra, drugi del pa bo od 7. decembra do 4. februarja. Potem je kegljišče dobro izkoriščeno? — Popolnoma. Nekateri kolektivi imajo tudi ženske ekipe. Za tekmovanja z ekipami izven kamniške občine sta določeni sobota in nedelja. Tone Berdnik, Celjan, star 68 let (rojen 3. januarja 1908» upokojeni visoko kvalificirani mehanik in šofer, je 44 let preživel med motornimi vozili. Leta 1927 je prišel za šoferja k podjetju Bistra v Ljubljani in je bil eden prvih voznikov avtobusa po Tuhinjski dolini. Začel je v času, ko se je avtobusni promet šele porajal. Leta 1931 je prišel k avtoprometnemu podjetju Peregrin Rode v Kamnik in je vozil na progah Vransko—Kamnik—Ljubljana in Ljubljana—Novo mesto. — Tone, že pred vojno si vozil izletnike po Evropi. Kam? — Kamniško podjetje »Peregrin« je prevzemalo vožnje izletnikov. Vozil sem jih v Budimpešto, Prago, Hamburg, na olimpiado v Berlin, t Pariz, Rim, da omenjam sa mo najdaljše cilje. — In po vojni? — Več let sem delal v delavnicah Avtoprevozništva v Kamniku, ki je bilo naslednik »Peregrina«. Po priključitvi k Ljubljana-Transportu sem vo zil s kamionom industrijske izdelke inozemskim kupcem. — Najdaljše proge? Re kord? — Stookfoolm, Belgija, Atene ... Ves teden pa tudi po deset dni sem bil z doma. Nikoli nisem imel nezgode in tudi bolan nisem bil. Leta 1973 sem s tovornjakom prevozil po inozemstvu 150.000 kilometrov, tudi brez nezgode. ' — Pa povej še kak dogodek iz življenja? — Hudo me je prizadela smrt mojega delodajalca in prijatelja Peregrina Rodeta. Razgret je zvečer 16. avgusta 1932 na kamniškem kopališču skočil v vodo. Bila je že tema. Ko ga ni bilo takoj na površino, sem se dvakrat potopil za njim. Potegnil sem ga mrtvega iz struge. Zadela ga je kap. — Poznan si tudi kot vnet ribič. — 2e 40 let sem ribič. Po napornih vožnjah je bil to moj najljubši počitek. Največ zadovoljstva sem občutil, ko sem pod Predasljem potegnil iz Bistrice 2,8 kg tež-to postrv. Ne pomnim, da bi še kdo ujel večjo. I. Z. SINDIKALNO PRVENSTVO V PLANINSKI KOTIČEK PLEZALNA SOLA Oktobra se je začela letošnja plezalna šola, ki bo trajala predvidoma do maja prihodnjega leta. V njej se bodo tečajniki spoznali z zimsko hojo v gore, z osnovami plezanja in gibanja po brezpotnem terenu, z osnovami smučanja in še s celo vrsto za bivanje v naravi potrebnimi znanja, saj predmetnik šole obsega 17 predmetov — od orientacije do prve pomoči, od vremenoslovja do prehrane, nevarnosti v gorah, turnega smučanja itd. šola ima teoretična predavanja in praktične vaje, poleg tega je pa predvidena vsakih 2 do 3 tedne tura v Kamniške Alpe čez vso zimo. šolo vodijo in predavajo izkušeni gorski vodniki in alpinistični inštruktorji. Predavanja šo v prostorih Planinskega društva Kamnik vsak četrtek ob 17. uri, če pa je lepo vreme, so pred predavanji še praktične vaje v plezalnem vrtcu v Starem gradu. Prva tura plezalne šole je planirana za 29. november na Kokrško sedlo in Grintovec. Takrat bo gospodarski odsek začasno odprl Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu. Vpis v plezalno šolo je še vedno možen. USPELO PREDAVANJE V petek, 12. 11., so kamniški trije udeleženci meddru-štvene katovviško - kamniško - mengeško - domžalske oziroma poljsko - jtigoslovanske odprave v Hindukuš, Bauman, Kre-gar in Volkar, predavali o vzponu na Nošak, ki je bil cilj te odprave. Z živo besedo so opisali potovanje in celoten vzpon na hrib, ki je s svojimi 7492 m najvišja točka, ki so jo letos dosegli Jugoslovani, obenem so pa pokazali še okoli 200 lepih barvnih diapozitivov. Tako so nam na privlačen način prikazali enega od največjih dosežkov celotnega, letošnjega kamniškega športa. Predavanja, ki je bilo v prostorih nad kavarno, se je udeležilo veliko število ljudi, kar dokazuje, da- vlada med Kamničanl zanimanje za tovrstno kulturno dejavnost. Zato je bilo to predavanje prvo v seriji predavanj, ki naj bi se enkrat mesečno zvrstila skozi vse leto. Tako pričakujemo, da bomo sredi decembra lahko poslušali predavanje o vzponu ljubljanskih in medvoških alpinistov na Trisul. USPEŠEN OKTOBER Kljub temu da sta oktobra dva od najuspešnejših članov našega AO, Gladek Milan in Kregar Dušan, odšla služit vojaški rok in kljub precej slabemu vremenu je bila bera plezalnih vzponov tega meseca kar lepa. 3. 10. sta Kramar in Pollak preplezala Centralni steber Rzenika, ki je ocenjen s VI. težavnostno stopnjo. 9. 10. sta Marjan Kregar in Pollak potegnila novo smer v severni steni škarij. Ta smer je rešitev problema, katerega sta že pred leti načela brata Golob, ki sta preplezala spodnjo polovico stene, a pred najtežjim delom sta se umaknila v desno. Tudi Kregarju in Pollaku ni šlo povsem gladko, saj sta se podala v steno že septembra, a sta zaradi pomanjkanja opreme in mraza obrnila. No, oktobra sta smer preplezala v 12 urah od tal do vrha, kar govori o težavnosti smeri, ki je visoka 270 m-Poleg tega so plezali še v Zeleniških špicah, Kalški gori in Koglu. Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu je tudi letos • ob pomoči kamniškega plavalnega kluba organizirala sindikalno tekmovanje v plavanju, ki se ga je udeležilo 19 plavalcev in 3 plavalke iz 4 OZD v občini. Vzrok tako majhni udeležbi je brez dvoma vreme, saj je. bilo prvenstvo konec avgusta, ki je bil letos še izjemno moker In zanimanje za vodne Športe se je tako bistveno zmanjšalo. Kljub slabemu vremenu so bili maloštevilnii gledalci priče zanimivim obračunom v kamniškem bazenu. Rezultati, ki so bili doseženi resda niso vrhunski, toda lahko rečemo, da so kar na visoki ravni rekreativnih tekmovanj, kakršno je pač sindikalno prvenstvo. Razveseljivo je, da je vsako leto več mladih, ki se zaposlujejo v kamniških delavnih organizacijah, ki s svojo prisotnostjo na tekmovanju dajo vedeti, da kamniško plavanje kljub vsemu ne zamira, saj večina izmed njih izhaja iz plavalnega kluba, ki ima najboljšo republiško vrsto v vaterpolu (z izjemo Kranjčanov, seveda). Vse discipline so bile le 50 metrske in morda bi veljalo naslednje leto razmišljati o daljših prograh, nekakšnem sindikalnem maratonu, ki bi brez dvoma pritegnil tekmovalce in gledalce. Seveda naj takoj omenim, da so rezultati šele drugotnega pomena, še bolj kot kjerkoli drugje velja tu načelo, da Je pomembno sodelovati. Rezultati, ženske 50 m, prosto: 1. Anica Okorn (Stol) 0:58,4, 2. Anica Korbar (Stol) 1:01,0, 3. Marinka Perčič (Stol) 1:12,5; moški nad 40 let: 1. Andrej Goršič (Graditelj) 0:32,1, 2. Prane Kramar (Stol) 0:55,0; moški od 30—40 let, 50 m prsno: 1. Stane šnabl (Titan) 0,41,5, 2. Jože Okorn (Stol) 0:42,5; 50 m prosto: 1. Stane šnabl (Titan) 0:33,5, 2. Viktor Prosen (Titan) 0:38,5, 3. Jože Okorn (Stol) 0:41,3; moški do 30 let. 50 m prsno: 1. Dare Homar (Titan) 0:39,0, 2. Mitja Redja (Stol) 0:39,5, 3.--4. Marjan Osenar (Titan) in Pibernik (Titan) 0:41,7; 50 m prosto: 1. Dare Homar (Titan) 0:31,0, 2. Roman Pogačar (Titan) 0:32,2, 3. Janez Ručmah (Alprem) Vsi prvouvrščeni so dobili zlate, srebrne in bronaste medalje, najuspešnejša tekmovalca pa sta bila pri moških do 30 let Dare Homar in pri moških od 30 do 40 let znani kamniški plavalni delavec in bivši - aktivni plavalec Stane Šnabl Prireditev je bila dobro organizirana, upati je le, da bo naslednje leto lepše vreme omogočilo, da bo čimveč članov delovnih organizacij pomerilo svoje moči na kamniškem kopališču. -jok- Dušanu Mraku v spomin Listje je obarvalo krošnje dreves in poti pod njimi. V mokri sivini tistega oktobrskega dne smo se poslovili od tebe — cvetje je zagrnilo krsto in prazni, neskončno prazni smo molče in sklonjenih glav ostali sami pod orumenelimi kostanji... Z nami si bil od začetka. Bil si naš igralec, prijatelj. Bil si naš Dule. Od prvih negotovih korakov, ki si jih napravil na asfaltu pod koši, do nepogrešljivega igralca, ki je odhajal v slačilnieo z dresom, premočenim od znoja. Na vsaki tekmi, treningu si pokazal, kako se je treba boriti. Poln mladostne zagnanosti si delil z nami veselje do zmage in grenkobo poraza. Toda poraza nisi priznal... Bilo je letos, junija, v Logatcu. Igrali smo kvalifikacijsko tekmo za vstop v regionalno ligo. Vedeli smo, da bo težko brez tebe. Vedeli smo, da si bolan, da ležiš doma z visoko temperaturo. Toda tik pred tekmo si prišel. Zavit v šal in v kučmi si prinesel upanje med nas. In up ni bil zaman., Premagali smo nasprotnika, ki se ni mogel upirati tvoji zagnanosti. Ko smo se na koncu veselili zmage, si se umaknil, zavil v svoj šal in kučmo ter odšel v poletni dan ... V tem jesenskem popoldnevu vemo, da te ne bo več. Iskal si srečo, nisi je našel... V zmečkam pločevini, tri dni po 26. rojstnem dnevu, so ugasnile sanje, ugasnilo je mlado srce. Tvoje srce, Dule. In zato nam je tako hudo. Tvoji športni prijatelji! KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor — glavni to odgovorni urednik TOMAŽ JANČAB - tetini Sni urednik CIRIL ROMSAK - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo In uprava - Občinska Konferenca SZDL Kamnik. Titov trg l/II. telefon 831-315 — tekočI račun 50140-678-57156 — Tiska CZP Delo v LJubljani.