* St. 56. V Mariboru, četrtek 16. maju. V. tečaj. Io72. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat n:\ teden, vtorok. čotrtok in soboto, ter volja po pošti pn-jcinan, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za cclo leto 10 Rold., za pol leta 5 gold., za eotrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za c«>to lcto 12 fjold.. za pol leta 6 ffnld.. za čctrt leta 3 tfold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačiijo od ocTiristnpnu petit-vrsto 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo ao dvakrat in 4 kr. čc s^ tri- ali večknit tiska. Vsakokrat ta- plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi 80 no vračaj«. — Uredništvo je v Mariboru, v koruški ulici hišn. aU'.v'. 220. OpMvništvn. na katoro naj se^blagnvoiijo poailiati naroćniric. reklamacije, oznanila. t. i. administrativna reći. )f v riskarniri: P. Skaza in M««*N 14. maja [Tzv. dop.] Sitno železniško vprašanjc, ali predilska, ali loška crta, nij šc rešeno; to je tem bolj sitno, ker se tu raztlvajajo želje Sloveucev; goriški hote in žele ono, nekateri kranjski to. Kakor pa smo Črneta prokleti, tako bi in bodemo nurodujaki tuđi pogubili vsacega, kdor bi količkaj to čisto naroduo-gospodarsko vpiašanje s političnim mcšal. Izkustva nicndii imamo dovolj. Za goreujsko železnico, katera nam (miino-grede bodi rečeno) s svojimi uradniki (Joreujsko pridno germanizirati hoče, pla-čali smo početkom dualizma na kvur sloge v n a-r o d n c ni obziru — in ta je nam narodnjakom za zdaj prvi, ker vsak individuum mora živeti predno kaj želi — mnogo! a profit uij šc jako viden tuđi v gospodarskom obziru. Z narodno politiko nemajo železnice nič posla, in narod je hvala bogu tako dalcč, da ne bode ni pike svojega programa dal za eno koncesijo. Lopovska pa bi bila tuđi taka vlada, ki bi iskala enega ali drugoga zavržeuca, kateri bi prodajni (ne produl, ker to ne ide) svojo od denes do jutri veljavno politično besedo za eno „koncesijo". Včerajšoji tukajšni organ pri nas naseljenih i u trpenih prusaknv in slovenskih izrodkov „Tag-blatt" se obreguje nad „Hl. Narodom" zarad članka o profesorjili, ki so šli v francoski Strassburg pri-digovat, da je sila več ko pravica. Nikar se ne spodtikajte nad tem neuranežem. Priđe tu v Ljubijano človeče, kakor je sramotno izpodeni državni činovnik »Spitaler, ki ne razume ni piko slovanskega, v sredo Slovencev in hoče soditi o slovenskih rečeh, blebeće o „be\veisfHhrung des slovenischen flachkopfes" ter dalje o „dieses slo-venisehe gelichter" itd.!! Uči se, reva duševna, prej brati, potem polemiziraj. V obče pa tu omenjeni list vidno hira in propada, odkar se je Dežman naveličal včasi kako notico skovati. Vse kar prinese iz domače dežele, iz domaćega časopisja, znese kakor sraka pokradeno staro popačeno blago največkrat že iz tretje roke, kakor iz „Deutsche Zeitung" „Tagespost", „TriesterZcitnng" inkar je še več perfidnih časni-karskih eksistenc na avstrijski zemlji. Duševno hira nemSkutarstvo na vseh udih, in doma ta sodrga kmalu ne bode čisto niG nevarna. JZ 14l*ailj^k. maja. flzv. dop.*)] —n—. (Solskc in učiteljske za deve na Kranjskem). Znano je, kako slabo so učitelji na Kranjskem plačuni, kako malo, ali bolje rečeno uič je deželni zbor za šolstvo, katero je ]to drugih dežclnh kolikor toliko vredjeno, storil. Nasledki tega se pa tuđi že kažejo, kajti učitelji prese-Ijujcjo se vedno v sosedne dežele, kjer so dobro plačani, zapuščajo ožjo domovino svojo , ki jim za svoj težavni poscl nima, ali bolje rečeno, neče (?) dati dobro zasluženoga kruha in jili resiti skrbi pomanjkanja. Da, ako šc uekaj časa tako naprej pojde, bode Kraujska malo da ne ob dve tretjini učiteljev, in mesto šolskega poduka, bo-dejo v šolskih sobah pajki svoje mreže predli, kar so Icto.s že po mnogih kraj i li godi! *) l'riobeiijeino ta dopis, kor nas učitelji, katerini doli ro žHiino, z eiiai'ini olisipljcjo. Učitcljein pa re-i'imiki: pri^nnjajte, ali tuđi po trp i to, saj narod vi'8 trpi. Uredn. Listek. Č! e a: a A' a V> «> «1 ** V Sjtisal Josip i)^ ri n e i\ Stoklas je niajhcn človck, upognen, star ka-cih šestdeset zini. V ncdcljo, kadar se najbolje napravi, ima, ogoljen, starodavnoga kroja klobuk. Suknjevec mu je prekratek in preozek na vse plati, prtenc hhičc mu mcljejo po suhih stegnih, kakor dva otrobnjaka. Crcvlje ini a robate. Gole-nico mu ne dosezajo vrha nićč, da se mu sem ter tja ogorena polt bliska zadaj pod kolciumi. S kratka Stoklas, kodar počasi krevsa \)o potu in kratko „kranjsko'* pipo zveči med brez-zoImiih čeljusti, vidi se kot berač „božjegu daru" ])otreben. 'Poda nij tako. On je mož, ki ima groš! Njegov griint je najboljši v vaši, njive najrodovif-nejše, njegova živina debela, da se kar trese. Pa tuđi denar ima, deuar! V omarici pehar srebra, kri-žavih tolarjev, šmarnih petic, dvajsetic in enacega staroga cvenka, kuterega vsnke kvatrc o kacem veejem prazniku cukrat opraši in prešteje, pa tuđi rad kakemu znancu pokaže, — če inu je baš za- upati. Ali večino svojega premičuega pretnoženja ima na posojilili. KolikoV ])ripovedujc vsak, pa nobeden ne vć. In čeguvo bode vse to po njegovi smrti V To je lehko ugauiti. Otrok je eden sam, Uezn. Njeno bode vse! Da, bogatu bode Ueza. Dobro jej bode na svetu. A ona tuđi zasluži! Lcj, kako modra je, kuko ponizna in priljudnu proti vsakemu poštenjaku ! Ljubi in spoštujc svojega očeta. Vedno mu radu strože, kar po mislili. In čedna je Stoklasova Ueza — taka, da tako je ni pod zvonom : to pri-znava vsak. Zaradi vsega tega je ona tuđi očetu mila, ko luč rumenoga solnca. 11 ud jo inui, morda ćelo rajše, nego svoje prcnioženjc s tistimi belimi srebrnjaki vred! In čisla jo vsak, kdor jo pozna. Mladi lantje pogledujejo za ujo, \jerkoli jo sreču-jejo. Ob nedeljali gredoč iz ecrkve se kar sku-šajo, kd«> jej bode za dmščino, ktlo za boljši krutek čas. Vsakemu je čudno po godu to dokle, vsak si jo želi, vsak je sreScu, čo dobi prijazen pogled, kako dobro besedo od nje. In vsak, vsak si na tihein misli: „č'egava bo, čeguvu V Veni — ko bi bila moja!" Dasi je Kczika že dvajset let stara in ima dobrih pomidcev na veliko izbiro, vendar menda Še sama nikoli rosno nij jiomislila biti katerega drugoga, kakor očetova; niti nobeden fantov — sodim — nij imel, da bi bil po njenem obuašanji niogel več pravice do nje prisvajati sebi, kakor vsakemu drugomu. 0 veš, da, suubil bi jo bil rad vsak, in šc rajše vzel za ženo, tako dekle! Toda redje. koje kaj, težje jo dobiti. Vbog si j>ač drznil nij nagovoriti jo zaradi kaj druzega kot za pomen-kovanje a tuđi prcmožuih je inalokdo v vaši bil, ki bi bil upal si z dobrim vspehom zapr<»siti šijo za nevesto. »Skoruj nobeden prav verjeti nij upal, da je tak, da bi ona hotela njega, in zlasti da bi jo oče hoteli njemu dati. Med Šinarnini praznikom na enkrat poči glas, da Zlatojioljčev .larnejer snubi He/.o. Urž mladi in stari prctohtiije, koliko mu kaže, da bi ali no-bi bila njegova. Dosti bogat za-njti hi bil ta ženin! Imel bode dve tisoči doto. C'lovek tuđi nij napučen, ('vrste postave, čednoga obraza, dobroga imena: nihče nič posebno slaboga ne ve o njem. Večina jih torej trdi, da on dobi Kozo; samo nekateri malo zmajujcjo z glavo, češ, da Zlatopoljčcv nič kaj ne »lola prav rad, da bode Pa bode morila eden ali drugi rekel: Saj nijso dežclni poslauei slaboga stanja sol in učiteljev krivi: saj so naredili postavo, če tuđi začasiio, za zboljšauje učiteljskih plač itd., pa vlada uoče teli postav odobriti iu potriliti. Res jo, da so poslanei vstvarili neko dotično postavo, ktera pa površno ugledana, kaže se ua vse strani pomanjkljiva, tako, da se da z ono živaljo naj bolj primeriti, o kateri pregovor pravi: ,.Ni tič , ne urin." I>a nam je dobro osnovanih šol potreba kot ribi vode, da se pogube otme, spozna in previdi vsivk , koinur je li količkj mar za naprodek in tuniku ljudstva: to tirja in zahteva duh časa, za-liteva tuđi stopnja izobraženosti in nravnosti pri uašem kmetu. Maj se no pravi in izgovarja vedno : ..Sole1 stan ej u preveč novecv in drugih žrtcv, kterih ljudstvo ne zmore. ki je z davki tako že proobloženo. Istini, je, da ima ljudstvo težka bremena nositi, pa ] asa se: Hode se ljudstvu s samim pomilovan jiin in s tem, da ima malo in večjidol slabo vredjenih šol. da še dalje nevedno ostane, breme zlajšalo?" O ne! Ljudstvu je treba poduka, veliko pnduka v obrtništvu, kupeiji, kmetoval.stvu itd.. iu vse to v pravi meri doseči more se samo v dobro vredjenih ljudskih šolah, to nam pričajo Nenioi, Angleži in drugi narodi. Pri ljudstvih, kteri imajo dosti iu dobro vredjenih ljudskih šol. je blagostanje in nmika, nasprotno pa, kjer šol ni, tam je večji dcl revščina, surovost, pijančevanje, po-bojstvo itd. doma. Na videz se nam kaže. da se bi za šolstvo veliko izdalo: ali pomisliti je treba, da denar za šolstvo izdan je kapital, ki ti »temu ki ga naloži, stotere obresti donasa. Naj bi si naši kolovodje to k srcu vzeli, in strah pred šolstvom otresli, naj bi nebaii govoriti vedno: Kdo bode pa plačeval V itd. Saj se tuđi ondi ne praša, kdo bode plačeva!, kadar se že tako dobro plaćanim uradnikoni in drugim nepotrebnim plače povikšujejo. Ako je narod iu so njega voditelji za šolstvo mrzli, politični nasprotniki pa za .šolstvo pridno delajo, potem ni čuda, ako se med učitelji nalia-jajo tuki, ki se v svojem ])olitičnem postopuuji od naroda obračajo, kakor smo v Ljubljani to viilcli. (Obo! mislite da bodo učitelji, ki se prodati" > ttijeem med narodom bolje izhajali?! Uredu.) Zato bodi najgorkeje ua srce položeno šolstvo dežel-nemu zboru. Iz Dlllltljtl. 1-5. maja. |Izv. dop.| Da ne uemško-nacijonulna vlada skote in višje duho-venstvo pridobila, to je ineuda zdaj gotovo. Ncniško-katnliška opozicija tako paktira z liberul-nostjo in zares gratulirati bi smeli visokim cekve-nitti pastirjeui k novoj družili in sebi. Saj se je neniški liberalizetn dozdaj samo v tem nianifc-stiral da je bilo dunajskim listinu, ki vlado zasto- piijo. ua prosto dauo, brezmeruo blatiti vse religije in vse svećenstvo. Te rsvobodcu se ne bodo ti časniki odrekli, to se vidi že iz njihovega jam-ranja izvirajočega iz te pomirite, da se vlada Skotom bliža. Eno dobro bode me uda pa vendar imela ta alijauca skofov z noniško vlado. Namreč to, da se bode ustavoverno časopisje, katero ne bode moglo svojemu demoraliziranemu bratstvu odreci že navajeno hrane: psovanja na oerkev in duhovnike, tor bode tako razdvojilo se z vlado. Kaj ti vlada je morala skofnjn vendar vsaj nekaj obljubiti, t. j. da opusti ščuvanjo na dulioveustvo. To se žc vidi iz tnkajšnih organov „Morgenpost", „\Viener Tagblatt" „Vorstatltzeituug" itđ. Ti in taki organi so pa glavna porinora vlade. Ker pa škoti ne bodo mogli za to uič zdatnega storiti vladi , kajti slovansko nižje duhovstvo gotovo ustavoverno ne postane, zniotili se lmho Strema-jerji v svojem računu. Kakor pa se že tu uajavlja razdvoj med ministerskiin novinarstvom in med ministerstvom, tako je ista prikazen vidna tuđi na drugom polji, na državnopravnein. Ustiivnverna stranka fina voč t'raz na katerili jezdilia, dve ste omcnjali žc: poljsko vprašanjo, in direktne volitve. Ohedveli vprašanj so se ustavoverni državnozborniki mislili takoj lotiti, ko se zopet snidejo. SeŠli so se. ali — ministerstvo, povsod nnomoglo iu povsod trldo. pravi: ne gre, stojte, pnčakajte. Šio l)i že, ali ne gre. Strašna zadreg-.i na vseh krnjih. Državni zbor, ki bi huci ustavu resiti , ne srne blizu nje, ne srne se dotekniti nujbolj bolečih ran. To vse kaže, da je cei organizem dr/avc avstrijske tako na koncu pri teli vračih , da to stanje ne more stalni* ostati. Hvala bogu , da je naravne moči zttnaj te vlade in zimaj itstavoverne stranke dovolj. da se Avstrija resi in obrani dokler ne bode svoje vzvišeno naloge spolnila,. 1'olitif-ni razgled. Vse višje in burnejc gredo valovi hrvatske voli Ine priprave. Tu je zdaj najljuteja borba azijat.skega niagjarskcga hrezpravdja s ,Slo-vanstvom. Magjaronskc vladne kreature ne poznajo no bene postave, jemljo vse vprek pravico volitve onim, ki jo imajo, a jo divjo potepuhom. ki j;- ne imajo. Casopi oholi stiauk nam to pričnjo. Most o Libe r k (Iieiclieubcrg) n a Č eš-kcm. katero je znano kot ustavoverno inje dolgo imelo llcusta za zastupnika v deželnem in držav neui zboru, je po svojem inestneni zustopu izreklo ne za do vo lj im s t i u grajo 't, ad njem u zb o ni ne mš kili poslan cov v praški deželni zbornici, kor ni izvulil nobenoga liberškega ])oslanca v državni zbor. V dotičnom spisu govor*'1 Libcrčanje o „korupciji v praških nemškutarskiti krogilr', o ,,liceiuerskem postopanji znanih političnih rokodelcevu, o „rovarstvu niajhenc praske kompanije" in žele „rešenje *xl koterijstva" in pravijo, da se bodo vedeli varovati v bodoče gospodstva praške kazine." Torej tuđi odločuim ustavovercem nij Kollerstvo več po volji! V prusko-neraško m državnem zboru, ki se je 14. t. in. odprl se je dovolilo nOO.OOO to-larjev za strasl)iirsko univerzo. Bisinark je oraen-jaje odbitev Ilolienloho-ja od papeževe strani oštro i z r e k e I se proti U i in u i u p a p e ž u, češ, da Ncmčija ne bode trpela nove Tauossc. — Potem taeeni je razpor med Kimom in Oermauijo jako razdražeu. Ncmški listi poročajo, da pojde ruski kaure-lar ri-jatelja, pač pa so tam obruča vse k liusiji. Za-kajV to uči sledeči tuđi v uemških ovinali citirani izrek rumunskoga časopisa, ki piše proti rtimun-skcinu knezu Karlu. „Knez ima — pravi oni list — dva pota. Ali bode poslušal svojo kri iu se domislil da je bratrauec pruskoga kralja, potem izpozivlje strelo ruskoga carja, kuteremu je vsa-kako treba dobiti si alianco Itiiinunov, da z ru-niunsko avantgardo insurgira .Sedmograško (Erdelj); — ali pa bode knez samo Kuiuuucc, ter se postavi proti Prusiji v opozicijo in potegne meč proti Pruski avantgardi Avstriji. V tem slučaji nm vse grehe (ulpustiino." Ta glas citira „N. IV. Pr." in se jezi, da Itiiinuni Nemce sovražijo, iu *la so brat je Čehom. Kedo denes Ncmco-Pruse ljubi 'i Itaziuera med A u g 1 c š k o i u A ni c r i k o zarad a 1 a b a in s k e g a vprašauja se bode , kakor je iz zadnjega površnoga poručila angleškega prvoga ministra Gladstoua razvidno, po mirucin potu resila. Iz španije nij mogočc kaj gotovoga izve-deti. Da upor Karlosov nij zatrt, j>riča depeša iz Madrida, ki poroča, da je vlada sklonila 4vM)00 vojakov sklieati. (Jotovo samo tla upor pogase. I?jizne stvari. h (Iz Ormuža) nam toži dopisnik, da tamošnja čitalnica samo životari in da zdaj nij to, kar bi imela biti. Navdušcuost je bila velika pri ustanovljenji, posebno med kmetskim prcbivalstvom. Lchko bi se v njij naredilo sredisčo za domoljube Velikih Nodelje,, Središča in okolic. Trijo doktorji zatorej oče Stoklas malo branil se vzeti ga za zeta. Ne dolgo potem bistrooke, vaške dekliee opazijo. da tuđi Potrebnikov Ožbc nekaj ..pribija" za Kezo, ka-HV Pa mislijo si, da tale samo tako malo gleda za njo. Če prav nanireč rade prizna-vajo, da Potrebnikov je zlate žene vredon ]io vseni, kar se tiče njegovega čeduostnega vedenja, njegovo marljive delavnosti, kakor tuđi njegovoga čvrstega inladeni.štva. Toda. pomagaj si! Nema ne, da bi dejal, da ima kaj prida, najmenj pa za-njo, za Rezo Sto k laso vo ! Ali naj tema snubcema že bode, kakor hočc: radovedne občankc imajo vendar ugodno suov za daljetrajno pretresovunje in ugibanje. Saj so prepričane, da premožna, gruntarska liči ne jemlje nioža, samo daje mož — kakor „bajtarska;" ampak da zlasti ta Stoklasova bode pač še po-trpela z možitsijo: da se zakon poprej dobro pre-tehta ua vsak«> stran, da se ugodi in pokaže, da-li če bode vetjalo, ali ne? Za vse to je pa treba priličnejega letnega Časa, zime, ko kmetski človek bolj utegne ukvarjati se z žeuitvijo in rirugiiiii enacimi „ne bodi potrebami". In tako se tuđi zgodi. Zlatopoljčevega vsa snuhitev so do božica vrši samo v tem, da kjer in kadar more, izkuša pririniti se k Itczi, sprom-ljati jo po očitnih krnjili in delati se ji kratkočas-nega tovariša. Večkrat za poznega večera ludi rad ponosno povriskujc pod njenim doinovanjem. Pred ])iistom stoprv res začne trdo ženiti so. Vsako nedcljo in praznik o mraku navadno nekoliko vinjen — češ, mi ga tuđi pijemo toliko! — pridc k StoklaKii natako Kvani razgled. Pu tuđi v delavnikih blizu vsak večer hodi seinkaj va-sovat. „Kako je pa kaj, RczaV" nagovarja samo njo : povsod in vodno je njoj za petumi, da joj pri opravkih poni aga, ali tako kaj. Po večerji se-deva tik polcg nje za kolovratom. Kadar se mu zdi, da ujeina njeno oko, tačas jej pomenljivo na-inežikne in sladko nasnielme. Sproti jej govorici raznovrstno blago ter se moru smijati sam, ako se ueče ona. Med tem jej niisnieteuo pezdirje večkrat z okoruo ljubeznjivoistjo pomete z rani in z na-ročja. Odbajaje jo za roko lovi, poteza malo za Heboj ter ji vošči: „Pa dobro spi llcza — saj si ... e, saj veš!" On misli: Čemu veliko govorjeuja? Še hvali, da jo hočom! Kadar bndo, očetu porečem, pa bode — moja ! Kaj pak ! A med tem tuđi Potrebnikov začne določno stopati za Kozo, toda drugačc dela kot Zlatopolj-čev. Ožbe kot bli/.ui sosod čisto lili ]»a ponižen i u navadno s kučini navidcznini izgovorom ali ojiravkom boječ obiskuje Stoklasovo hišo. Velikrat tuđi po večerji prihaja mal bavni izlet v vert g. gostilničarja S e n č ar-ja na Cventt. — Pri tej priliki se bodo prednašali: govori, deklamacije, petje, godba in ples. — K tej veselici so vljudno vabijo p. n. družabniki, njih prijatelji in znanci ter domoljubi sploh. Odbor. * (I z Ptuja) se nam piše, kako se na tamošnji realni gimnaziji po direktorji Ficbna in po ničlavih ljudeh, kakor je Končnik (donos Slovence jutri Neincc) mladina narodno pači, tako da slovenski dijaki žc pojo prusko „Wacht am Rliein" in euako ncmško robo. * („Sokolov" izlet.) Piše se nam iz Ljubljane 13. t. m.: Veerajšnji izlet ljubljanskega „Sokola" se je zavoljo slabega vremena jako slabo obnescl. Sicer je bila masa na Rožniku, ]>ri katerej so pevci dramatičnoga društva peli, pa nikdo si nij upal predlagati, naj bi so izlet na Dobrovo ne opustil. Na Drcnikovem vrhu nij bilo dopoldne nikakoršne živahnoati, zavoljo Česar so se Sokolovci zopet v mesto vrnili. — Ker 8e je opoldne vreine nekoliko popravilo, odrine Sokol zopet ob dveh z godbo in zastavo na Drenik, pa predno je do gori prišel, vlije se zopet dež in sročen je bil, kdor je mogel pod streho priti. Popoldne dež in nič ko dež, zvečer dež in živioklici vračajočim .se Sokolovcem, to je popis celega tega izleta. * (Ptujska čitalnica) bode binkoštni vtorek t. j. 21. t. ui. popoldne ob 4 svoj letni občni zbor imela, v katerem so poroča o delovanji in se računi preglcdujcjo. Vsi p. n. udjo se tedaj uljudno k temu zboru vabijo, ker bode tuđi ob enem volitev uovega odbora. Zvečer bode zabava s'tombolo, govori petjem in igranjem na glasoviru. Odbor. * (V starini zavržena) je ljubljanska nemškutarska „feuenvehr". Gostilničar, ki si je zbral naslov k „požarni straži" za svojo gostilnico, je kmalu prišel na kant, in že mnogo časa je izinalani „šild" na „tanđelmarktu" naprodaj. Ko bi gospod stotnik požarne straže gospod Dober-1 e t, ali pa gospod E h r f e 1 d vsaj resil čast društva, da bi se „Feuenvehr" vsaj po „Tandel-inarktu" ne prođajal. Tukaj je pač slučaj „omen", kajti vsa ljubljanska požarna straža spada res na „Tandclmarkt"! '(Zlato i n demanti vSavinji. V Laškem trgu biva, kakor čitamo v uekem dunaj-skeni listu keinik, ki je v zadnjem času liodil pridno po laški okolici iskaje titansko rudo (rutil). Našel je mož neki v pesku ob Savinji ne samo, kar je iskal t. j. titan, temuč v neki grafitui mani tuđi majhue demante in drobtink-e zlata. Ražen tega so mu prišli pred oči biacinti, rubini iu gorski kristali. Goliševe (Quarz) kristale v različuih obli-kali smo tuđi mi videli iz okolice Laškega trga; da bi se pa tuđi demanti, zlato in titanska ruda nahajala ob Savinji, to nam je, sicer ako resuična, jako ugodna novost. * (Iz tržaške okolice.) K nekemu župniku blizo Trsta je prišel nedavno mož, ki je gladko slovensko govoril in rekel, da je javen varnosten agent, da ima v okolici uradno nekaj opraviti, da pa nima deuarjev pri sebi, naj mu toiej gospod župnik nekaj posodi. Župnik denar da, pa „varnostnega agenta" nij bilo veČ nazaj k njemu iu župnik je prepozno sprevidel, da je osleparjcn. * (I z p r a z n e n e službe.) V Motuiku in v Čermošnicah na Kranjskein poštaruka služba. — Podufiiteljske »lužbe v Zagorji (okraj Kozje) na Stajarskem (400 gl. in stanovanje) in v Vrhniki. * („Bog i duša" ali magjaronski agitator.) Hrvatsko-niagjaronskega kupljenoga volilnega agitatorja ali „korteša" Čižmarja Šuško-vifia v Novojvesi, kakor jih vlada rabi, prime zadnje dni bolezen in naredil je sledeči originalni testament. Račun za vlado: „Kod mene u kuci popito je pet vedara vina, koje sam kupio od raoga strica „sepina" vedro po 9 for.: to Čini 45 for., potrošio sam kod g. Sirovice, gdje sam na stolu govor držao 13 for. 70 novč., kod g. Rađinovića krčmara 5 for. 50 novč., u Laškoj ulici kod g. Jakića 18 for., u Marofskoj ulici kod Holca 7 for. 80 novfc., kod crne mačke u llići C for. 70 novč., kod Galacie jedno 3 for.; kod mene pojelo se „bog i duša" na šunke, frigane piliće, šnicle i za dobro poocteni gulaš, nu špinat, bog i duda i on košta, nu neću puno računati samo 29 for.; to čini ukupno 128 for. 70 nove". Ka račun te svote primio sam od g. dra. Veličana 25 for., ostaje mi za dobiti 103 for. 70 uovč. Dakle znaju dragi gosp. Gjud ako li slučajno iz ovoga čalarnoga svieta prodjem, ima se taj dug mojoj ženi izplatiti. Bog i duša i ona se je mučila, akoprem se je i sama dobro užila, Bog i dušu ako mi Bog život produži i ako novac nebu, Bog i duša ja se svega kanim i moj votuni metnem na klin." * (Credit foncier za kraljestvo Češko.) Naši Čitatelji že vejo, kaj je in pomeni „Credit foucier za kraljcstvo Češko" in znano je, da so ustavoverci z ustanovljenjem banke pod tem naslovom hoteli povrniti si velike izgube, ka-tere jiru je poklonil ustavoverni Chabrus pri ku- povanji velikih posestev pred zadnjiini volitvami. 11. t. m. je bilo podpisovanje akoij te ustanove u a različuih trgih, pa — „Credit foncier-Cha urus" je doživel fiasko na vseh podpioovalnih mesti li iu ustavoverni borsijanci, ki so na svoje ime in na imena svojih pisarjev in takih pleme-nitnikov kupovali velika posestva in z njimi glasove proti Čehom, bodo sedaj vendar-le čutili Chabrusov blagoslov v svojem žepu. Posedajoče občinstvo je tu enkrat bilo toliko neprijazuo, da se nij dalo oslepariti. *(Iz Trsta) vedno prihajajo poročila o žalostnem stanji javnega miru in javne varnosti. * (Grad Miramare) blizo Trsta, kakor znano last ranjega cesarja Maksimiljana mehi-kanskega, bode prišel v posestvo princa Leopolda bavarskoga, ženina nadvojvodinje Oizele. Tako piše „Waudercr". * (Koller na premembi zraka.) Piše se njim iz Prage: Baron Koller se seli zdaj iz Prage v Bubenče, gradek blizu Prage, v katerem so nekdaj češki kralj i uživali poletni hlad. Kako dobro vest ima naš general-namestnik, kaže to, da je naprosil c. kr. policijsko ravnateljstvo, naj mu posije 12 policijskih stražnikov v Bubenče, ki bodo varovali, da kdo Kollerja Čehom ne ukrade. * (K smrti obsojen.) Kmet Janez Ri-barič iz Vodič v novograjskem okraji je 5. suŠca t. 1. se skregal s svojim stričkom, ker mu zadnji denarjev, katere je za prodane ovce dobil, nij izročil. Ribaričeva žena je od kraja uhranila, da se prepirajoča nijsta stepla; poznoje pa gro Ri-barič v kuhinjo in priđe kmalu v eni roki samokres, v drugi nož držeč v sobo nazaj ter plane nad svojega strička. Ta se nekaj časa brani in umiče, pa Ribarič nastavi nanj samokres in s pre-streljenimi prsi se zgrndi njegov striček mrtev na tla. Zarad tega zločina jo stal Janez RibariČ 10. t. ni. pred tržaško doželno sođnijo, katera ga je zarad umora na smrt obsodlla. Obsodba je bila peslano cesarju, naj jo potrdi ali pa inilejo kazen Ribaricu odloči. *(Železnica od zraka g n a n a.) V Chicagu, znanem severoamerikanskeni, zadnjo jesen pogoreleni mestu, so iznašli novo gonilo za Želez-nične vozove, namreč stisnen zrak. Mestni zbor in družbe konjskih železnic so iznajdbo sprejele in kmalu bodo po Chicagu železnični vozovi brez konj in brez ruašin po šinah drdrali. Gospodarske stvari. — Slovanske banke so dunajskim judom hudo bodeč trn v peti. Poročali smo, o svojem času, kako so Nemci iu judje češko „živ-nostensko banko" ob veljavo spraviti hoteli. Sedaj pa „Neue Freie Presse" že tuđi nad nami Slovenci razsaja, ker smo tuđi sprcvideli, da je za uapredek in obstanek našega naroda potrebno, da in govori samo njemu na dušo, za Rezo — bi sodil — niti misli nema — ua videz! Kdiuo, kadar ona že pozno v nofi dćva odejo na peč gret za očeta, tačas Ožbe tuđi ujcj kar molče skoči na postrežbo : razgrne odejo in tišci k peči dobro segreti jo, da bode očetu ugoilncje pod njo. Voščeč lehko noč pristavlja: „Ko dobro spite, in zdravi ostanite, oče!" Rezi ničesar ne reče z beseđo! Nečega večera Ožbe zopet pod Stoklasovo štono od zunaj z nevoljo opazujc, kako njegov tekmec Jarnejec posebno živo občuje z Rezo. Skozi okno, katero črez nekaj odpre dekle, ker hm jej prevroče zdi v hiši, čuje k očetu prisedlega Jarnejca reči: „No oče, z Rezo sva tako nekoliko že zmc-njena. Jaz bi jo vzel. Menda se ne boste pulili z menoj, oče?" „1 nu, čc sta eno volje — kadar je, tja po veliki uoči", odgovore oče po nckolikem premislcku. Ožbo uničen odide i/,pod okna. Spozuava, da nema ničesa uputi. Vendar pri tej priči sklone, da /.daj tuđi on hoec z beaedo ua dan, naj velja kar hoče — če tuđi je vsc izgubljeno za njega! Nek večer torej je Ožbe v vaši pri Stoklasi. Oče ravno puha „boljši klobasarski" tobak, katerega mu je bil on priuesel in prižgal, in posebno dobre volje pripovedujc, kako nm je posiečilo rc, da je voliče denes za sto goldinarjev dobicka prodal in kravo od Žabičnc bolezni ozdravi!. In na dalje pripoveduje, kako je gospodaril, da je prišel iz nič na uekaj. „Jaz bi tuđi upal si iz svojega polgrunta narediti celega, samo da bi dobil ženo, gospodinjo prav pravo!" meni Ožbe posebno živo naglasovaje zadnje besedo. „1, to tebi nij težava. Poznajo te, da si člo-vek dober — menim, da kje povprašaš, že dobiš lehko dobro", osrefujcjo ga oče. „Veni, ko bi mogcl kakšno tako, kakor Rezale vaša", pravi Ožbe naenkrat in hrabro ter skoraj zdihovaje, in po kratkom prcmolku z vidno težkim srcem pristavi: „Oče — oče — — vi mi dajte Rezo!" Oče pipo z ust vzame, da mu ne bi pala, rike mu omahuejo, in zmanjka nm sape. Kakor omedlcl zrć pred-sc iu molči, vse je tiho. Zunaj petelin zapoje „kikeriki!" Ožbe čeduo vstauo iu z besedami: „Vreine se spremnija!" opotekajc se, odide iz hiŠe. Drugi dan oče vprašajo hčer: „Reza! vcš, jaz te imam rad, ker rada ubo-gaS. Zato tuđi jaz hočem tebe ubogati. Reci, ka-teri ti jo bolj všec?" „KdoV" praša liči v vidni zadregi. „Jarnejec ali Ožbe? Katercga bi raje za možaV" „Katcrerau me vi raje daste !" odgovori dekle p<> nekolikcin prcinišljevanji, ali od očeta proč obruena. „Ne, ne! Samo po j>ravici povej: katerega imaš raje! Jaz veni, da cnega imaš raje, kakor drugega?" „Rcs oče, kateri vani Ijubši, tistega! Saj veni, da vaša izvolja jo najbolja. Zato, katerega vi hoćete, tuđi jaz." A uajbrž jej uij tako vse eno. „No, to sem vese]! Reza — jaz rečem — tvoj niij bo — Ožbe! Če prav uij bogat, pa je človek, dober in pošten bode mož — no?u „Oče — jaz vam verjamem!" pravi hči zelo srečua. Trctji teden po veliki uoči je Potrcbnikov Ožhe Stoklasov zet, iu ljudje uckaj kimaje z glavo šepetajo: „Um, očetu je zual govoriti I" kapital v svojih rokah obđržinio in smo v tem spoznanji denarne zavode ustauavljati zuecli. — Za ude kranjske razstavue komisije so seđaj «e bili imenovani ^ospodje: A. Brus, Ant. vit. Gariboldi, Kili. Janc/ič, Val. Krisper, P. Lassnik, F. Mahr, 11. l'osanner, dr. Razlag-, F. Solmajer, P. Skale, G. Tiinnios (vsi v Ljubljani), L. GloboČuik v Železnikah, M. Hoče-var v Krškera, K. Seitner v Savi. — Z v e z a ruskih ž e 1 e z n i c z avst ri-janskimi je doacdaj samo dunajsko-varšavska crta. Rnska vlada jo sedaj uamenjcua napraviti še eno zvezo dunajsko-varšavske Crte pri Petrikovu do Sandomira na avstrijanski meji, dalje žcle-znieno Crto iz Lukova eez Lublin in Tomaszov do Netrebe, ki se bode združevala s projektirano lvovsko-tomaszovsko železnico. Tz Varaavc bode Rusija stavila železnico čez Novi Georgievsk do Mlave za zvezo s pruskinri železnicami. — Nove pošte bodo odprte s 1. junijem 1.1. na Kranjskem v Hotederžičah in v Crmošnieah. — Žetev v južni Rusiji se boje da no bode dobra. V zadnjih tednih je tain velika suša in piše se iz Odese. . maja. Euotni diž. dolj* v baiikitvcili . M gUL 30 kr. JH«j(> diž, ponojilo.....10J „ n;» „ Akcijo narodnu banku ... H „ ■JI) „ Napol..........H , !IH „ Srebrn........ 110 „ f.O . C k. cekini.......5 n :5S „ Od mnogih 7.ilr:ivnik(iv priporoeona in » sijajniini uspohi rahljoiKi iiinKn /,u porrnt1 Salbo gvi>vn UiitHpiI>s-lfru<-he ud Bogoljuba Sturzenegger-a v Herisau-u, Švica, n<> lalikn po njeni saincm dobi ali pa ]i<» spoduj slrdečih /:ilo<^.ili. T:i maza liiiiia odo nič škodljivega v sebi in ozdravi tuđi /a-.Htarclii putenost v najmnozih slučajih popotnoma. Ona z:i lonpc l\ glil. 'JO kr. avst. velj. (47—5) Zaloga na htinaji: .los. \Yei.ss, Apothoko zmn Muhrun. Rit%|»i«tiiiii služba. I Vi podpi&aucm žnpaustvu je razpisana .služba «► bčiuskc^a tajnika z letno plačo 40O ^ld. s pristrauskimi zaslužki, kakor tndi a prostim sta-novaiijfin, nkit je tajnik samskeira stanu. Kaznu družili Iastnusti, ki jih županstvo potrebu je, se posebno tirja znanje slovcuskega jezika. ProKilci naj svoje prošnje do 10. juuija t. 1. pri podpisanem županu vlože. Žnpanstro v Cirknici na Notranjskeiii, duu 14. maja 1872. {102—1) ^iicl. Milavc. Dva kupčijska učenca nnjdcta v Kpeecrijski stacnni precej prostor, in sicer edeu na Ptujem, eden pa v Celji. l'otrebno je znanje slovenskoga jezika. Popra.sati se ima pri go.sp. Jurca, trgovcu ua Ptujem. (W>—2) I Prememba v stanovanji | II krojaSke asocijacije v Ljubljani. I IB Koncem podpisani a\ dovoljuji1, p. t- nhčiii- igp HE stvu, kakor tuđi svojim čestitim projeiunikntn s i'SB 15 tein naznauiti, tla so od 10. maja naprej po.sli>v- |d& igj nica krojašku asocijaciju v Se h dr. Poiivrtttz-OTl lilSil ||| II na dvornem trgu IdB H nahaja, kamor prosimo za vsa prijazna naročita. iSB 16 Z zagotovilom vodu« iiajsolidnejšo in najce- j3& Rg nejše postrežbo so podpisujo [33 BS visokoga spostov.inja polno «5 ■■ Predstojnik krojačku asocijacije: aff li J JfllAtl faul. kateri je 14 let star, vsaj eno leto rcalke izvrsil, slovenskega iu nemske^a jezika zinožen, se sprejine v specerijsko stacuno M. Berdajs-a v Mariboru. Avstrijsko centralno stavbno dtto ustanovljeno ua vzajenatost $ kmeljnim kapitalom v znesku od katerih se bodeta izprva 2 miljona emitirala, (hjo vsakemu priliko, si z malimi mesečtimi plačili od 10 goldinarjev na višje tn •/. enokratno ]nistojmin<> v /nrskii 20 goldinarjev lastno hiso, posestvo, graščino itd. pridobiti. Vsako plaeilo tiaji> do prve bilance 5 percentov obrestt in }>' vsega čistega dobička društva. Pisma o pristopu s prilozenimi zneski sprejema avstrijskega central-nega stavbnega društva: i44—li) glavno zastopstvo, Dunaj, Opernring 21, kjer se prospekti, pravila itd. brezplačno razdavajo in razpošiljajo. maclioii naclisteltciule probate Crfiiitl m^eii« Koin Zim^erputser mehr. Ein Siegr der Wissenschaft. Enparniss. Đle nUBsoselohnete ZlmmerboAcn- Đai neno Athom PrHsirvntlv wel*eit JŠtEtu ^«r Jf>' j>att«* Olaospasta tmlt ifantirt)ut), hkI#c tem sBotcn Iti (Mei'r.nuD fiMmt itt'.it uUeirieđjenbcm Vltljem, Jfi&GM taltunfl (lb t\t tMUltlllU i'^JJ v'55]'?'! WR benfUibn- toon na9 imnilt (e ril&icnb, heiiimmt u ni« ititi šfc36mZZZ3s£wHln u '< »iMifirnirton ftlU :'';i2X;'Viaili'!i\'i!l fl<:»(WIa;'l eineni nngciti-bui lOi'hlt^iiL'nbcti'Mroma v?erree*{e;t, leMiSB9h^BSII Looomotatl- '•rHBl 'i';nRH «■'" "rf\ uerfciOm. ift aHcin in ber qe'ertifjtcn VUettr aa« |ii (>at'en. m -^=r7^5ffirai Dttgolelnen nn- I HiH3!»W '. 3;' ! 'M' ■■'■ \ fln Val" SiJr a'"u(;« btf^ttn.T.-> ju tnuj^jitn. 1 bc^lc to$wiiž-S~~'-J^tiSEm cnii'^iK«. Ur. „BEi^đffi issss-s^s- SiliH sisi sŽSB&bm-5* SSS-"1— m ^^siiSbbS-Hs i e^đJ»°*^-^1«h»b«"l» ^f'«'• • ."• "• Neueste ehirurgisohe Erflndung! » «t,i* fa„mt «ofi rep« »i»« n ».so. Amerikanitcnes Patent. Engii.ohoBeib.t-Kiy.uor miteuftvumve, Persisches Haarfarbemittel, I Gulden 50 kr. ein Dampf-Apparat °>« v*Hc ™* 'ie «?'■. ?'«•'• ^Pirj^ fl'mt »SS 8 *' e-n«,*««.* »,.r Sr*litfrrrtn.. tor fd.aNid.rn «nft. '1Clvt& in relltem *aUfe ^len' * St<1* 5fl- ZahnD6rleil ! ! taS^'vefMttfJ"^^™^ A£S. Ein intere88an*e'' Federhaltep. UlIfheUi(l ifl „, baf „,e Pllltct Woit tn ftret lu* »ITo« *t*"°j!tfl^i?,V"*™,rJS'iVr.n!; fl|f< ee' ^lfli- «fttf* «««»0'«»« >»• b«* 20"1 lartcjleit 3udenb but* ba« .Sabncu Ar»ii< 6d.mec ?£ !lr 7^2'f B fle • V*j-ivw iiuHn« *.'»'« 1*'l<*. 9i6 « bcit Huftta>i. m«n J« tildbct ^afl ontrr»nt btfle Wiitd fa.ic4cn nicnBaJbbrtra*" t nvtb'«i r«n 1 6tQ* ffi "Uflt ^m b"l2irt»iTi..(t »tft iviflcnrtiiini* n°* ^ebentenb bie ;lbei\ unb cr^ielt fUt btefe^ gc i iefeff tcfcitiat b.i8 (Sfliflf €*n-i(jcn ber t>Ufit unb 'ft uutrliiiHid) ii-:iL'W-.-nbig, i-inc (jute ^etUjeibi- bifciu1 ©t(ld r»o *jjo>oIconbet'Br b« t« Ubet aOt ten babur* cneiifitcn bccbft unaiiiicnibnifn Otcrittb, (liinfU'TO.iiie iu l'c .ti 11: HcfcA flub Me neuverfef. tSrirariun.itn bem ^irerff etitfrrodifn 6at. 15ie|er ronlertirt 0114 t« 93cf*ubtiii^. 1 «4j4i«1, lammt (cttfn IiBf»aoliaux>Revolver mit €1*«^ »\>b«-paliei- ifl au« feinem iSbiitafllbet. »crf4lie6> »nroeifuna, fKniiflcnb lUr 8 »tonote, 5o ff. VđU'cn, fi| i.iiiii.i, 1o bafj inaii in ciiur »llnutt ll1"6 l'ifl Jltieilb 4«tbe« Tami, pjne itbc ©totung. w ^ '"**Sfn ***fP»»»*» fci»/u4«t S4inV «lM.Vn r>> "; e« ift bal "Bb bai «li°6en bet Ii«e brtlcbifltciuliten ranu. »»** »« 4« »n« TOagenlibcI, foivie »r.mbl,, K»»*. Non rl.i. niir:T «U ttiiaitfii ta"er .Ubeimaim ju cmpfe^Kn, bijenbrt* «f>« fUr tlt> unb »abaiiunalU-ltftTtit, SobbKiumt, »atarrb 1 €tUđ 7 illiaimcl« fl 13 lOoCatr^nen fl 9.- •'i'if*%nte,C(amtf,<5omptcirfl,'t)i?ftoreti,S4ll(«r,tc. ic »c. fi>(ovt ba«crnb be6obfii merfctit, mit garaii' 1 _ i, p 15 „ fl.rt>,o 1 ©tatt foftet ft. 1, 1 SDutjenb Uiapcltonfebeni tittcm (icfolgc. 1 iHaceti fammt Hiiwei|unfl W If. 1 - n „ fi. 17. „ „ fi.4.- ^uju 15 fr. Einziff© Hilfe iebenaretter iVbet' TodtaoVlAv« ne- fUt 1 /j tr e"-ie 8° 'Ci ^lflrtr«;' "aml1* bie biniflfte «ram»f,ib(tnrUnivf( faun bicfe* f4rei«i4e llrtcl »i. befi« to?i(. m. emt ti-i«,, H> «,»., tur« b.e: &"„"i'VJf^.^^^'S^Sbif.?« a" HerkuleB-Etien«. ??,', V'!k, i ° ~. ^ L " «L «»it berfe ben roirb Mr ««u«V befl orbinSreu la= «>a«bobe , (0 trte lit $aarwurj«( ju bltbfn unb ft* in bcc ia|ite tuucii rann. l «luđbioii OJt. ; ,,ari1 (lllJo8 n U|lb lie,,en fcafl (eiiie «roma bttan«' «u flavfcu, tcrbiiirert taO.c f'>nbcnen (fnxl) :c viiit foliter n'aTttr tte lK-ucrt JUal ner .^aVntroffcn. Die i^arautic ifl INeueSie Z.aUDernaaei-DUCn86. meifrinn foflct bio* !>n tr. unb rotrb đrstli^cifeJt* tnatt fitber, b^ft bci Vtt*lwtrriiitflb.i«(Wetb tetout- Ctne netle ltu. Brael>en 1D'lt- ' 9locon init flnmet|una 80 tt. titrcn cii)ilif4cn ^LUbobmabetn unb mtt cinrc T.liftnfilatftr ~PrnUtiar>hn FrfinHnno* fl^rtirtjtiinn, b.ifl man i«be oeraiinittte 9tatel na* AjUIipolSier, JrraKllscae rirlinaUDg. Humm«« sum sHttjitiedi fcmmeii U| ci rann ju tmt?(c6fen afleti Uiefnteit, fo autfi fllr ©a. (Snbli* i|l te flctiimen, ein ?inti-nvu(i?ec )itR< ^ j^iib baburfl bo« ^iofltn vcrblllct unb bas HKttbrlfalVivnbe, 1111b |ln^ tie\t tur* ilrc (Jfafij. jfii.nn, tteliljCi1« Jcbfn b-frubiien »irb; ta fiber. 6u4eu tr(»att. 1 mililo <:> tt. jitat, nv t ur burit tiift eneuflt »»crbcii ranu, titnt alleff JU-'bcvlae io«obl au©iite, ol« au* 0» Pliaman a^l.- o(8 Sit; Hb 2rt)t.\ft>i'lBcr iit bfr ^iiie unili-ei- SMlilnrtli. IDiirib SUiini(ii'uni eintđ Jbetlc"1 đt,*affer * llBgBH-XliBliIlwr tvofflicb; c u ,r-'!n-r 'Jjoriu,i ifl •<•. b.ifj man biofe | ranu mati oiiflciibltđliib He bciit f4rc.v i« litile filr 3ltnm ft I '(Jlit.^en aut. 1 iVIafdje 30 fr. 17!K> y^.j 93orfle^enbe Crtifcf ftnb fitr bie bfterreid)ifif)c Uionavt^ e oinzlgr and alleln iu ber gtfertigten 9licbrrlage gu ^aden, A. FRIEDMMmr ht WiEN, ihntciITrnCc tir. 26. | Naknp in prodaj kakor in«iijavaiijo TM"^ (Ii;j— 1) 20tin At>Uv/,ni listi 'ss'SSSrSr^^ KOTHSCHILD & COMF. ""'•■»•.-"■'■■- H'nru('ll» %n «*. U. liorHO _^H^^B/ (>- ia'- ^vstr. drž.ivno sn'ciko 1H.'i!»noi ^ld. 10 -n « novino ali .Kivrfckm «/» i«vriliO,a«. O|M . il. i U- ^| . c! ^ a^ liS iS Sit ^ S Vho vralo Nren-k , ,. f OtfiT«k«' .l.uritun M-.'čkn lK70ii„ . . ff|.i. 7 so proti plnčilom v muHciMiih olirokili i iiol.il centi in dobru robo, ni ludii vso zimo sem |»iraljil za f<>]i.ilji,f i/delovutije bl;i«:a. n i'eiiiiT sciu velike koristi kakor v placilu (lil.ivi-cv taku nuli v siiruviiu ie mui\, k:ijti |.ri luku nizku j.osuvijeneui iloliuku ni iiiktutiur iiio^mV konkurirali. StreŠiCe za pomlad. ' kos iz alpake, iierazdrlji*', anulež- i kos iz tkanine.....kr. ji« ka roba......%}t\, ].i« i » i/ n.ijIiiiiH1 svilne tkanine, r.une 1 kos najveće suite, pi.il.it . . gld. l..si> l>nrv« . . . . ffltl. i.ai. i.f.0, i.Ri> i » i/ n.ijiiniiHijiuiskesvilne tka-1 kos islili, ]miUit * svilu . . "rlit. i.mi, 2.::it nine \ \*cl> intuli-rnili barvab. |io i - sii|H-rtini) upravljen z -aiiiiiaiiji'iu ali idikusii . . . urlil. :;. - , a.frfi, :'.*> bivz uja .... ^|,i .j~u^ :; j,^ ;i-f>), i ko.s islili, p,»l»il . jjM. :'.;to, :s.4o, :iho, 4.^0 Voliki eonnntb; ' " najiiniiili sort t pmiiranjent Veliki sencniki. aVl br,.t mjl . . bki. -i.-mi, r..-, r.,so 1 kos u Ikuume .... kr. Si>, '.iti i _ i.:ijv.,.j.- .sorto . . . su. no, i.iii Stresice za gospe na potin v gore, 1 - iz anjfl. MdneiH'tfa allasa, |tmv \ilika sorta. / mtideniiini \elikiini palieami. liio.itlii......KU\, i,- I k(i> i/. alpake .... jrl.l. 1.8«, i.— 1 kos istih |H,.Uit.....^1,1, i r,u i „ _ lj.>^:itn Kjiniiran ylil. 2.4«. -'80 Nitjliolj HVkliii. liajbolj tiiti iznunl vsejra, kur s^ je dozilaj izilelalo no 1 kos bogato iuili»i>:iii /a i-omlatl «1. :t.;rt», 4.- ' - Js" !""Ult . ■ •,,■,'.■ n ' .";„ .diku sorta . . . . „1. 5..rxi, t!.— :'-~i ••■••"• Gizeline stre.-ice. NTajuov«'jif v >aisoiii 1h7i'. i kos, Tilik bicz pinnran.ja . ni. 4.—, 4..">« Strciirc iz nnjtini-.! s\itiu' tk;iuine, Lugruto. ! - z l*«j*?:»tiiu garni aiiji'iii . «1. Tj.M, tif>0 ckusiiu in iiioileiiio a>ljn>lir;iin-, zilriuene z i kos poinlailnih ^trriii- . . gl. a.'i«, 4.—, 4J1O l „ velikih suliiriiili strcii.1 ^1. i;.:Vi, 7."> €» ž u i U i. l kos nav.-Klnc sorte, velik............plJ. 1.30 tlo l.;*o i i _ iz uerazilrljive angl. iinic, poitoben sviltiOiuu......rU. 3, H..10, a.no ' t « iz najriuiic lijonske svile..........IfU- •'•• S«1"1*1. (i- ('-r>0 1 „ jMisebnu tine sorte...........iflil. 7.6«, «0«, S-'>0 1 „ najtiniie sorte iz svilo............gl'l- "•—> *-~ l „ iz dvanajsterih itelov. supertin. i velikim razpetjeiu.......Kld H ,r>0 1 r non plus ulira, iz svilm; tkanine i.anjfl. dvojna tkanina ilvnbarvcn ix\ ii.ftil, 10fiO, U'.— 3^"- Kupcem en groš rabat. "^C A. Friedmann, Neverjetno, pa vemlar resiiičiio je, da se spodaj zaziimnuvAiic regulirane W^» ^"*® 1)(J ^a^° ni^ki ceni |)iv)dajajo. I LP nlH Ifl '"";1V """••■•kii srelu-nn filiinlrasta iirti s kristalnim! stekli, ka- ^%W" ni vijcj.i: U l.-iUini urani tlulii vsaki vuri2ic-u iz talml-zlutii z ineilnljonoin In I *"c ylu< ■*• žalom ni i ii u t. » li no vt'vi/in, vn-il i/, jiriivufru talnii-zliuu, a me- ^m&^^ jjaralililniiii |ii>iiniiii \ n'il zaslonj. | ilal.ioiHM.i ii. K.miiitiluiin lil-m-mi} bolj tine Klil. 12, M. JJ^đk^^l^ Ll> tlll\ K »li Ift r'istl) »"Mln.ii lim za poS|.<-, iz pnivceu srebra i n Unlfl IQ ^fl l"-av an^le-k, pielino v ti^uji jin/.laifo!« srehern ;kri»nomc- ^^a ^k» »i* M^^k Hlu< l%f a" lo l'iiiv pnzlMeena. z veriiiio vnil iz lalml-zlatit zu JJIU. ItfitfU ter i. ilvojiiim plaiiM-m, prcllnu uiiiuilirait, z iiuo verijicu J& X&^±% mMFJPJk^lk. '»koli vratu in ^ai-iiutiliiiiu [li^iiintu. vn-.l i/ tiilmizlata. iiii-ilalj..n in -rar.intilno pismo. Mrš^S^ MfU^^k I P fllH l^ i-ri-l.nm rilin.lrasia nm * skuhal.-.'m hi ui..,'niiii kristalnim I LP nlri IR *>fl )>rilv nn^1re|\no v o^nji pozlaecn Nfebrn kroniiiui-tcr aB/^^B* 7I^WUW tc y'W. I«J Mckluni, 7. veri/im in iiiimIhI ionom vrcil iz tuliiii-zlutu. M«„, Z enojnim plaieeni z verižieo vre.l, n.e.laljon in Knruiitllnu €fđ|OT J^ ^ElM I A filH 99 P>-«'«»« Zelina si,lema ura na i;, ruliin.iv z pretlim vt-riZU-ii I I1"*"1"- H _^^ W ^^31« " '" »>'1'l<>M«mtiin iz talmi-zliita. I LC J)iu lt „son. % .Unnuiiil krlHtiiliiiml stekli, kjer He tmll /.aprto lm- ^^^ Z' MF*M Le 9'"' ^* ii^ii.oti. vre.l. I lcsjf n i ili, /. -i-i-riin-o, nit'ilalioiiom in ^nraiuilnun pismom. W^^^^ AC ^^^m JW I . ■•.< ,ii, ■■: i-- .ii, • ». J^*. Mr ^^^W IM I o nlrl On rln OC /livia ciliiiilrastu ura At. :> •/. veriiirn iz tulnu-zliita, Le a (1 14 I11"1.' v,t:.h^;^ «iiv«nr:.., Hknki»k-i.in m %^MC ^^*M «-e 9»«- ^U OO OD „„.a,^,,,,,,,,, i„ ^uruiiilliilm i.ismoin. I fc" »'"• »^ ki-iHtalnimi stekli, z vi-nz-n-u viuil iz pnivc-^ii talmi-zlntu. nu1- ^^ aTJCm m _^^^> ^» . . , . I m iu (-iu-aiitiliiiin piHiuom. ^ikf&T «1^^^^^T I P filft 4.f1 Hn 7fl /luta si'l)ll|li< "r" z veri/.ie.t iz Mlmi-zlatu, incittt- LP 'fllri IR ali I« I"'"' »"«"-k r.-.n..nt.»ar a l,i Prinee „f Wale8, uai- ^jžjf O VSŠ^ ^ 9 " " U~ I« K«ru,,tll..i... ,,ls,,.n.n. I Lb yiU. ia dl I IO mo.-iiejle vrste h kristiilnimhstekli, kole.sjcm Iz ulklu ^^^^^^^S^^ lp nlH 94. 9R 9R /l:ua ura ;:a jriint.r r. vei-b.ico Iz tiihnl-zlatii, mc- I v iinivcm eislcin talnil-zlatu: le un- imaji> ]iivilnoHt, da .se luliko Urez kljuea ^^^B^Bi^^ to HIUt ^^1' AU' fctJ (laljomnii iu (jnniiilllmin pisiin»(l. I ="■'" " ~"i:_m.-..... ..'~~ n—..—■ ■" - —--- kaUor tmli —-r-—---------- ____.......____'. , . - -._ ____-■-■------------- -l.~-------------'—' .'"'. 3J ' I '^^^^B"* Srelirna eiliinlrasi.i ura s -l rubini . . o.l ^M. 10 do li' r reinuiilan.i1 uro u sltlrom, prn- ,. delto ilvnjni '/.apnr. H nililnnv . ■ «ni }jlil. 4(1 do -18 *"«SSfof— I _w^^^lW* » ilettti z /.lalim rolioni, na sliok od jrlil. i:l fina ilifine /. diaiuant i . . ud ^rlil. Tid ilo l>.*> Sfg3B%,__ \ ,^^H^^" « di'tto /.a n-o«pe......od ^ld. IH do l.s navili.........od Rld. !'.■? ilo !l« .. siiierm1 ure s l.i rubini .... ud K"lil. ll"> do 4i) ,. « sidrom' iu <]>'«.juiiii znporoin . ud <;1(1. :Vi do ,1* M1"TWh-- I ^JJT^¥¥^ .. ure s .sidrom mi l.'i rubiiinv . oil (,'ld. li; do l'.i „ reiniintonriu' ure 8 kt'Utaliiliul n d«'tl»> ■t- zlalim piniOem ^bl. ii.'», 7», no, 1*0, Kiti ilu 1£O j&t£fjtf|f,_. I t'^ŠS^m '" 'l'tlo, liolj line, s Kifbrniiii pla- stekli.........od ptd. no do :v; „ dctto s kristalnim Htrklimi . . . <.d pld. l.ri do 7.r> **JSBfc|F~~ I ^Jl^^P^ ii-eni.........oit ^Id. 2i> ilo i':i „ vojne- reiii«iitoarin.' uro . . . <>d ^|,l. ;ts ,|o .i , „ ure s .sidrom z:i (.'ospe .... ml nld. lo do .|m tti&gm*!^ . I ''^^SPm " 's •si'lr"m '■ 'Ivo.inim zaimroiii . od ^bl. li* do L*:i Zime na eiliinhr. zlato it. :), /. H rubini od (jld. :;« ilo : ii ,. detto s kvisialiiiini nickli . . . od k'1'- '"» 'lo ti« ^*SBIfclf I "J(^^S^ " " "'llronl" '"'U tini'.....«"' Kl'l. -'I 'lo i'S „ ure za ^"»l'e » -t i» s rubini , . od ^ld. B"i do $■> « dftlo z dvojnim zaimrotn . . . o.l ^|«. f.« do :»)! ^BPI/. . I '"MBB^" " an^lrike s sidrom s kristalnim ,. delto eiiialliriim-.......,>d ^-1,1. :i« do : ii ., rennuituarm' ure.....id >j:1iI. Tu, m«, !'tt do li)(» ■•^S^fcc^ '^k^^ESfr Hteklom........od Kl'l' 1* 'lo L'."> ,. »lettu t. zlotini plaieem .... od }ild. 3.'> do 4n .. ili-tl« J- d\o,inim zaporom n.l ^t.l. ino. 11«, \-m <\u 1>i> JBi^^__ ,4^^R"» ti vojne uru 8 sidrom, dvojni za- „ ilelto eumilirane z dlHlliantl . . od jrld. % do -Ih /liite rt'im uinarne ure. pbiiuale, s-lekloiu jrld. mi, i'd, in i "^SJfck- U<(#^B*» por..........uil ffld. 25 ilo 1« „ iletto s kristalnim »teklmii . . . od «ld. llii do 4f> ^ <> ^1*1. :s..rt0, \, f>, (I. 7. s di» ^ltl. 10. Za naprej poslan denar ati za poštno povzetje Verižice iz talml-iiata, kratki«, jin -hl. 1, l.:>0. UK), 2, 13, 4, ">. U. se vsako il:ii-«»čI1<» v 1\ urali stori in 0»> )>l;itf.> ni pn volji, rmi.»voljno se /.amenja,— ilol^i', * „ U",0, -J.no, ;», 4, a. (I in 7. Neregulirana ura za 2 gld. cenejša. — X:izn;inihi <-cii zastonj. t'rai'JI, l4ii|M'« sincjo zain njavati /. ilni^iiiiinavatlin'sortt1. nam je nio^occ. jili tako pn i-riii pnulajiiti. W» ialllllitll« Ilhrmaelior, Wion, KUrntiKM*trsasst> Nr. 51, Palais Todeseo. jJ^BP" Praktično občinstvo ztlaj le redko še kupuje in nosi lišp iz pravega zlata, kteri silo denarja požre, ker za |mmm-iuIiio «!«>l»i'i* kii|» imamo, kar pravo zlato **"* **** popolnem namestuje (,r)(;—]7j novo i/ii;ij(lo tlol^ok'tni nnši m> spiviiii-ni, da so no da lučiti od prav zlato^a in tla si* ]m »h-di-i-i nizki rrni prodaja, zato da si ya v.sakilo Iprijtraviti zaniort*. ' i,i»i» asu s;os|M : i i^^v^r^o.""11"11111111'""11' "■r-'*»• K"-i- 3C- Lisiiza žalost iu crni modni lisp *&c i 1 krasna broia, kr. >", ^]d. i, l.i-e. i.mi. ^ld. i'.'.d, :?, :i,.r>0, 1, ,'i, li, l zve/.ek umili iiaveskov lo, tla, 80 kr. v i.ajcli^aiitnejiili t'a> kr. ao, -10, 130, 80, 1 Kniniliini liruiu in liliatli po eiu-in okusu ubi- 1. I-"1", -, 2.."><), H, 1 garnitura predsiajriiib iu inan^rtuili pumli po enein ukusu kr. jcliK ], l.;ili, i.:,i), inipolm-in Unu. ^lil. I.hh, l>, i>..r)«, ,1, U..Mi, 4. \ :i.r>ii, .1, -i.r.o, ■., .~>.fn>, •;, c..f.i), 7, 7.:hi, * n.flii, !'. rm. 70, h.-,, »-id. 1, l.rm, i.mi. l1. l'..'»i, :i. :>.:»•», -i, s.."in. l braseleta kr. :iu. fm, su, ^ld. 1, i,f.«. ! 1 ^!u V.r,o? rril^^i1 ^1^; A^ližt'm •* kr- lhI Bl"' •' l'n'1'" m iihkii^ii ii^B». jf :Uf';;;fc«,!V.: ra!«!111*:; ' KSk..".oK?H,,rrMUI 8 krlZ('01"v lliv<.....l"m niB"Kri "IB'v 1 U-2ek zupi-Ktiiik KM. l.fiO, L\ lf.fi«. :i, :>.r.O, I, 4.:nt, f., f..fiO, li, -. ,u |,. S/ .„.„,.,.,,„ kin, »lil. t, l.-.'i>, J.f.O, L», L'.f.O, !1, nurlliu-Jl kaineni iz norske-a kristala. /. diainunioviiii pniliom hrni.-ii.^-ii, ' nl)la vi-riZira kr. 2»), :io, .'»«, Ho. trid. .1...0, .1, r.. „,,,,.., tuko ,|a nikdai* živeći blii.'a ne /.{,'ubiju. Najtimjii; sortt; su v 1 ibd^u urna venžiea kr. :;«, 50, 80. 1 elejrantcu prštali h kameni ali brez njih kr. f»u, 80, ffld. 1.50, i1, pnivo srebro vkuvane. ! (-'H"1''!* *« ••vratnik f. Ur. L'.'pii, :i. ll.fio. i. l.fiO. t 1,,.,,;., ,,.|,| j -,, ., m,-.iv'tlii-i ir|d U rill 'i "1 .lit 4 4 fiO fi 0 7 8 9 1« l fle^anlen nliriif /a ljise kM. -15, ■'"oi ""• 1 n.ieeu liip /.a okoli vratu /.medaljonom jfl.l. ».nii, a, 3.flO, 4, 4.;.«. , ,,.„. „Umiiov ^^"'l.r.o, -, papolm-m Jjn'lirgiil.'s.fci, ^ Xm] 4, *.!>»', VprtM HišPPi \\-a^litie ki nali ikiii v« «ikkLii ;. ii 7 s •• 10 ' »CUIIU UI>CUI I1>|J ,-aviio vim.iavo vnlim oluli/i 111 je po ■"•■^f* ■»••• p»f»W|ftP«»« . j preilM-aj.'nib iruinli irlil. 1.10, l.fiO, 2. iiajiHivijii modi nartM. l'.li!,'au(neJKej,'li k« ta lUp nij in /.avidjo 1 elegantnu, tia.iiundeiniia vt-ri/iea /.a uro «ld. 1, l.llo, l.li«, 2, j 'ur tll .t ii^<>t »1 i li iriiml) uld 1 S'i " Hi' S. :'..r>o voniavi- je zelo pti!julijt'ii *"e urosjta icarniluro lejfa Hipa nosi L'.fn), !i, ».ft«. 1, z iiieilaljonom, urld. i'.fni, :i, :i„mi, -1, l.r>«, :>, fi.rm, ii. , |ir|,, j,,^ ,,%-i-itnik trld' 1 l'r>«' "' "<>r>"' "- ' '" v kllk" ^alon prblf, gn v malih mitmiab parfmnira. 1 dottfa veriiien /.a okoli vratu, ntloCljiva od pruv zlate, jjld. l.so, , i^iljanti-n tirstin inetin ^bi. "l,"l"..rni, 2, 1' ">i> 1 I f. 1 broiit kr. >o, s?ld. 1. I.l'i', I.M', 2. X •■.MO, :l.:»o, 1, 4.f.o, r, r,.-.o ii 7. I zapeslulk z briUunlKliiii1 kameni "iiastuvijeiV'ifld.."2, i'.r.o, :?.f,(l l ]»"' "h:\Hov kr. mi do pl.l. 1, 1.2t», I.r.tl. 1 1\na lulu za uale ali vratnike, kr. rio, Hi), irld, i, l.fiO, >J, . -,, r, -,o 1 bt'a-b'ta kr. .r>o, »i«, su, trlil. 1, t..rit», i', :». 1 prelili medaljon /.u na urne verižico /.u. (jospoilt-, irlil. 1, 1..10, &, •-,.... f (lvl..lllli(t ]ir 4ill) H(, ,jtl tf|,|, |, i.r»i», a, L'.r.«, n. :i.,ri0. a..r»«, :l, :'».f>«, -I, f>. I urna wri2U*u za tfiisjioik-, diieC'ii ^lil. 1.10. Kdor to reci Uoče, iiaj no nhrni1 jii.suit-iio ali osobnu samo in odino na N. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Dmiaji, ]%ai*o«*iliiu |>Imiiiu so lahko pi.ši-jit v v.sakcm ji'/.ikn. l'o»iljaitjo v provincijo ,st> f^oiti y.n |»»v%i*m napravljenu in mi-rijo »•dinu mi ti>, jr<> ji'innln. Na i lurcj mihi-ilfii tu1 zuniutli prilof-nosti in iiiij si pripravi rri": zit v>;iku hi.o knrisimt in !U'po>rr. Za vse ure se garantira, kakor pri urarjn. 1 zclo redna, ura, z lepo okinTuno pluii'o in cmailir.inhn knziiloni . pld. l.:10 1 ravno tuHa z cniuiliruno porcrlanasto ploičo ,....,,. _ l.tSO 1 tište sorti; z naredbo tla bije........... „ 2.80 Vsuka x iniiiilciMti sn kr. već. 1 nra, vrllke oblike, lepn opravljctia, 8 poreci nnnsto ploičo . . plp*una, bogato okim'ana, z niireillio. da bije ..... glil. :'.!<0, 4..10 1 ura u protinu niulaniin prediiitn oHcbno nnim 1 ravno taka v Offnjt pozlaćena . Kld. in/>o miidno izpcljanhn lHi^randViin 1 „ „8 kristalnim steklom r1«1. Ui.M) koleNJem......(rld. 20,— 1 „ „ po/.lai'cna . . . tfld. li.— i remontour brez kljura . . gld. 1^.50 1 - „ z dvojnim plaićem, 1 n narHncjia sorta . . g)^. M.— Savonet......ffid. in..1O i „ z dvojnokristalnim 1 ravno taka pozlai'rna . . . g\<\. 14..ri0 steklom, tako da ue. kolenje vidi, Amerikanske dvojne ure z dvojnim Pe j« tucll ura znprta . . . gld. 10.50 kolesjem. Te so prej gld. 40 ve- 1 taka, s prefinim sidrom . . gld. i",r><> ljale, zdaj ]e.....gld. 18.— Ure za gospe, flne, in elegantno Stilerne uro, krasno napravljeno, 8 po......gld. 12, l.\ 1S kristalnim Htt-klom . . . gltl. 15.50 ~'2^^^fcfc Vsaknvrstne ure, tu dl take, kteve tu nišo imenovane, bo prodajajo ^*^^^^~~' ty|^^^^ ei-nejie, ko pri vsakem drugcin. Dobro regulirana »oliu'na ura k kom- ^B^^t* ]iasoin, za v žep, po kteri sr lahko vaaka dru^a uravna, velja samo 'iu kr. Crne rerižice iz talmi-zlatci^ (45—11) najnovejStega krasnega faaona, kterc ne stoje v nobenem načinu za verižirami iz pravega zlata, ker so po fasonu prckanljivo ponarejene In zlato bnrvo vodnu obdrZf. 1 kratka po 70, iio kr., gld. 1 M() in gld. 1..10. 1 prav srebrna, 1 Mutnu verlilca, v ognji po- 1 * prefino iz|ieljunii jrl. 1..10. 2, i'.fiO in ;t. zlai'ena gld. :!.5O, 4. 1 dolga veriZica za okolo vratu, uenečanska, 1 prava, i:ilotna verižlca, dolga, za okoli vratu, Kld. 1.80 in gld. 2. po gld. .ri..r>0, tf.fiO. 1 ravno taka, prerine iEpeljave po gl. 2..10, 3..ri0. Medaljoni najlepie vrste po SO, «0 kr., gld. 1, 1.50. — Medaljoni iz llUotnega Brebra po glđ. 250. gld. 'i. — 1 zveze.k urnih navczkov s 0 različniml tlragotinaini, velja In tio kr. To «e MfMtto In edlito tlc»bl v novem vellkem kraso-bazara A. Friedmana na Dunaji, Praterstrasse, 26 navštric Kurolovega gleđišča. Meiijavnica | dunajske komisijonske banke I Kohlmarkt 4, I (5G—22) emitira I lioto^ovalne ll^le na poznojo zaznamovane vrsto nročdk in su smoii* to sastav« žo za t<» k najholj kurisMiim šteti. k«-r jo v^akiMiiu lastniku takova puti'^uvatno^a lista moguću vdo glavno hi stranako dobitkn saun^mi napraviti iu ražen tP£;l obrt'ston /.nesek 30 fraiikov v zlatn iii 10 #rld. v haiikovih užiti. Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.) MeMet'ne rnli> u Kiti. IO — l*o |»lit«*nnjl xu«liij«k rate dobi VMiilt (lole^.iilk Mledeo« 4 Mr«kf'l44't 1 5pcrc. l (Ivi. srećko za (fhl. 100, Glavni dobitok gld. 30O.(KX) s prodkupuo premiju a. v, ^ld. 400. 1 Spere, res. tursko .()(«.). Vrsta B. (Na loto 13 vzdigatev.) Henerne rnto u «rld. «., — l*o pliM-uiiJi /.uiliijc rate dobi vMiik «1 «'!«•/. ni I«. Hl«Ml«'«*e 3 Nr»'«lni 1 Upere res. t/trsko '//':. srećko za /OO J'rankov. Glavni dobitok tiOO.000, 30U.(MJ»J tVankov efektivno zlato. 1 mjeod. Tirnnsviškn srećko za 20 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsako odštetve. / Sachseu-MeAiiingensko srećko. Glavni dobitek 45.000, 15.000 juž- Lnoneniške velj. 7llll1Tlio llGlinnili Rp promptno in tuđi za povzctek »toro. — Vzdigatvoni Llllltllljd iiaiUlillu listi s.> p<> vsaki vz.ii-.itvi franko — gratis razpnšiljajo. Njegovo ces. in kralj. ^^| Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklopom <><] T.febrnarja 1H72 Najmilostljivrjse določiti blagovolilo, «ln Vtotlt* t'lMtl ilonoHrk Meti nj ymI«»«I VnJvišJoKn t«klepn od 19. niHJn ■•*«» Izvršiti Me Intnjor«* II. državne loterije za vkupne vojaške dobrodolne nanieno z #tr*»»*i#f tretJhuHMt za ustanovljenje ročnih štipendij za hčerc nepremožnib c. k. častni-kov, Tojaških uratluikov in bivših vojaških strank i ii z ena ti'etjinv za ustanovo za invalide, potern nepreraožne vdove in sirote častnikov c. k. vojske posvećen. Vsled tega Najvišjega uta oflpira c. I vodstvo loterUsllli pripaikoT to II« tlrseaTiio loterijo za vkupne vojaške dobrodelne namene, ki ima 3359 đobitkov in sicer: 1 glavni dobitek s lOO.OOOgl. »rob. rento z užitkom obreeti od 1. jul. 1872. 1 n 4O.OOO „ n „ „ „ * 1 n n n t.OOO ces. zlatov v polni teži. 2 dobitka po SOO n n „ „ B J, - , - »«O » n „ . . 3 dobitke „ 1OO , n w „ ii dobitka „ l.OOO srebrnih goldinarjev. 10 đobitkov po AOO „ «o „ •• „ HO 4O 1000 đobitkov v serijah po %O „ „ 2000 „ fO 10 đobitkov prođ in potlej v petinah sreček državnega posojila od leta 18G0. Vzdigatev bode brez preklica 27. juuija 1872. Srečka velja 3 gld. 5O kr. avstrijanske veljave. Ker gro za pospesevanje tako občekoristnih vojaških namenov in kor jo prejemnikona srcSek doseženjc imonitnih đobitkov obljubljeno, misli c. k. loto-rijeko vodstvo, da šino trdno upati, da bode udeležitev pri toj loteriji pi'av živahna. Od c. k, vodstva loterijskih pripadkov. Na Dunaji, IH. marca 1H72. Eduard lolkitirr m. p., c. k. dvorni svetovaloe in vodja lotorije. Sref-ko se. lahko dobo v poslopji e. k. vodstva lotorijskih pripadkov, (Snlz-£rips Nr. 20), v oddelku za državne loterijo za dohrodelno iianiono, |iosnmezne in v oddelkih ali pa se lahko pismeno s nriđojanjoni dotirne^a donurnc^a znoska na-rot>. Dalje no one dohivajo v vsrh r. k. loterijskih koleklnrah in tobakovih tra-iikah v c. kr. in kr. o^erskih doželah; pri vseli lotorijskih uradili in loterijNkih kolektantih, pri davkarskih in pošlnih uradili, tc»hakovih založnikih, pri žolezniš-kih in parobrodskih postaj ni li uradili, kakor tuđi pri prodajalcih uretek, ki so v mnogih mostili in veojib krajih monarhije nannščcni. (H3—1) Fabrika za porilo, zalomi brloga blaga! Pri Vine. Woschnagg-u v Ljubljani. Perilo za gospe in gospode! i/, najbolj^e rohe; Irpo vn'/.ano. dobro in trpeče šivano; putem orratttiki, ma rišete, vstavkl za srajce, kravate, petlje, ovratnice za (/ospe fficitns), tcfoi/re/a (mieder) Ud., dalje novo vredjena ^;*i1<>$£;m platim* |ira% aiiKU'šIfci «*lilll'o» in MltlrliiiK* lirlllmil. velik izbir 3#Sr linrvHiilli ■•<»!» y.a wrnj«*«* ~WQ najnovejšu (specijalitete) iIcnhIii, w«f'or«l l««l. •»■;- ;•>:—>■■—■-!*-/šv- :■-*»■;■•)*»>•>■.•>■■-•-■->/-■.-, -.-.•.•>;«*' t: IVrilo se tu
  • garantira za dobro blago ,j7 .'♦'. in solidno delo. .'*'. (00-3) ^*^.^;*;^^^*^* .■*■.-•->:*>>>> V^g Tam tuđi. kaknr vedno. in»J»o«*Ju /:»loicn j*g~ najioljših. šivalnili mašin. "»c Cene najnižje. ' En groš & en detail. pri Vine. Woso]iini£(a;-u v Ljubijam. Zastop in glavna zalop Howe-ove Masli. Co. New-York. izdatelj in odgovorai ureduik Martiu Jelovšek. Tiskar: J?\ ti kaza m drugi.