214. štev. P&všslnt franke v driavi SHS. gajr Posamezna štev. 1 krene. V (Jubilant,- v petek 17. septembra 1920. Leto IV. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan cfe 10. rt dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, rrončifekansfea ulica St. 6,1., Učiteljska tiskarna. Dopise franldrati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 m/n po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Dri večjem naročilu popust. GSasilo jugostov. socSlaine - demokratično stranke. TelsSenska It. 312. N ar o o n j n a: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo iolo K 240, za pol leta K 120, za četit telo K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo loto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnino proste. Upravništvo ;c v Ljubljani Frančiškanska ulica št.61., Učiteljska tiskarna. Razdelitev mandatov za konstitnanto. Belgrad, 15. Državni odbor je danes napravil razporedbo za Število poslancev v naši državi. V starih mejah naše kraljevine bo 20 kvalificiranih in 83 narodnih poslancev, skupaj 103 poslanci. V Južni Srbiji bo 13 kvalificranih in 42 narodnih poslancev, skupaj 55 poslancev. Potemtakem bo imela vsa Srbija 158 poslancev. Bosna dobi 14 kvalificiranih in 49 narodnih poslancev, skupaj 65 poslancev. V Vojvodini bo 10 kvalificiranih in 34 narodnih poslancev, skupaj 44 poslancev. Hrvat-ska in Slavonija s Sremom bo imela 17 kvalificiranih in 68 narodnih poslancev, skupaj 85 poslancev. Slovenija dobi 40 poslancev. Belgrad, 15. Danes se je na seji državnega odbora razpravljalo vprašanje glede ugoditve mandatov za okupirano ozemlje. Sklenilo se je, da se zavzame napram vsem krajem, ki niso pod našo upravo, isto stališče. Da se ne bi z ničimer prejudiciralo, se niti za one ne bo ugotovilo število poslancev. Potem so ugotovili število poslancev za neokupirane kraje Slovenije in Dalmacije. V Sloveniji dobi mariborsko okrožje 21 poslancev, ljubljansko okrožje brez mesta 15 poslancev, a mesto Ljubljana 4 poslance. Od mariborskega in ljubljanskega okrožja odpade po en mandat na plebiscitno cono A. Nadalje sc ie razpravljalo o številu poslancev v okupirani Dalmaciji, kakor tudi o volitvah na Sušaku in županiji Lika na Hrvatskem. Novi razpusti občinskih zastopstev. Bclgrad, 15. Včeraj je državni svet razpravljal o občinskih volitvah, Pa je razveljavil volitve v Zajeearu in v, občinah Drenovac in Komorna. Italijansko delavstvo zahteva nadzorstvo nad obrati. Berlin: 16. „Berliner Tageblatt“ poroča iz Rima: Kljub trajajočemu odporu judustrijčev proti kontroli delavcev vztraja ministrski Pr®dsednih Uiolitti na potrebi sporazuma. Kakor piše „Gazetta del Po-polo ‘, preti celo industrijalceni. da bo država posegla vmes. ako se z delavci ne sporazumejo. Vsled tega bodo industrijalci končno vendarle popustili. V Milanu so imeli tvorničarji težke industrije zborovanja, kjer <50 izjavili, da bo uvedba nadzorstva delavcev uničila produkcijo v tvornicah in v deželi povzročila veliko nevarnost. Novi češkoslovaški kabinet. Praga, 15. Predsednik Masaryk je danes imenova lnastopno ministrstvo: Predsednik kabineta in notranji minister politične deželne uprave na Moravskem dr. Černy, brambni minister general Husak. minister za pošte dr. Fatba, minister za poljedelstvo dr. Brdlik. minister za železnice dr. Burger, minister za Slovaško dr. Micura. minister za soeijalno skrbstvo dr. Oruber, minister za vseučilišča dr. Fajnor, prehranjevalni minister Prusa, minister za zdravstvo dr. Prochazka. minister za zunanje posle dr. Beneš, upravnik finančnega ministrstva dr. Engliš, minister za šolstvo dr. Pusta, justični minister dr. Popolka. trgovinski minister in upravnik urada trgovine z inozemstvom dr. Ho-tovec. INTERPELACIJA RADI DOGODKOV NA HRVATSKEM. Belgrad. 15. Sodr. Bukšeg in tovariši so v narodnem predstavništvu intemelirali glede dogdkov na Hrvatskem. Interpelant je vprašal vlado kai ie ta storila za to. da se zastareli srbski vojaški predpisi urila vode sedaniim gospodarskim razmeram ter drugim^, različnim odno-šalem. Vprašali so tudi zakai da dopusti vlada, da orožniki tako strogo postonaio z našim liudstvom m kai da ie vlada ukrenila, da se krivci radi te«L3 prestopka kaznuieio. Belgrad. 15. Na interpelacijo poslanca Bukšeea bo odgovorila vlada v seii narodnega predstavništva due 23. t. m. MINISTRSKI SVET. Belgrad. 15. Danes se ie pod predsedstvom regenta vršila seia ministrskega sveta, na kateri ie re-feriral minister dr. Trumbič o zimami s/tuaciii naše države: Razpravlja- lo se ie tudi o demisiii deželne vlade za Sloveniio z ozirom na plebiscit na Koroškem. Sklenili niso ničesar. ker še ni točnih službenih podatkov. PROTI NAVUALCEM CEN. Belgrad. 15. Poslanec dr. Poščič le predlagal v narodnem predstavništvu. da se odobri zakon zoner one. ki povzročajo draeinio. Zahteval ic. da se. takoi milno razpravlja o tem zakonu. Po tem zakovu bi se kaznoval z denarno globo od 5000 do 25.000 dinarjev in z žanrom od enega do Šestih mesecev oni. ki bi brez Težki dnevi na Češkem. dov.olienia države izvažal živila čez meio. Z isto kazniio bi se Jtaznoval vsakdo, ki bi se bavil z verižnl-štvom. Za veriženie bi se smatralo vsako posredovanje med producentom in trgovcem, ki orodain ta živila konsumentom. Jstotako bi se kaznovali tudi oni. ki bi skrivali živila: Enako bi se kaznovali tudi vsi uradniki, ki bi se dali podkupit). ZAKON O ZBOROVANJIH. Belgrad. 15. Vlada ie sklenila, da se raztegne srbski zakon o zborovanjih in udruženiih na vso kralievino. D’ANUNNZIO PROGLASIL AMNESTIJO. Reka, 16. Povodom nedeljske svečanosti ie d’Annunzk> proglasil amnestiio za vse čine veleizdaje ln vohunstva, prevrata, nepokorščine, poneverjen in tatvine eolutfiie. požiga pustošenja in plenitve. VPRAŠANJE POOBLASTILNEGA ZAKONA. LDU. Zagreb, 15. »Narodna Politika« javlja Iz Relgrada: Vlada ie poslala vsem klubom zakonski načrt, s katerim se daje vladi splošno pooblaščenje, da more na svojo roko izdajati zakonske naredbe. Včeraj so vsi parlamentarni klubi razpravljali o tem predlogu vlade, da zavzamejo svoje stališče napram njemu. Jugoslovenski klub meni, da sc ta predlog v principu ne more sprejeti, ker je Štaian Segvič za parlamentarni princip. Zdi se, da bo Narodni klub zavzel slično stališče, morda tako tudi Radikalni klub. V parlamentarnih krogih se govori, da bi gotovo nastopila vladna kriza, če bi vlada čvrsto vztrajala na svojem stališču glede imenovanega .predloga, Včeraj nam ie iavil brzoiav. da ie demisiioniraJa češka vlada, koii ie načelieval sodr. Vlastimil Tušar. Kratek brzoiav. ki na vendarle pove silno mnogo. Kdor bere danes razne češke liste, nikakor ne bo mogel dobiti o tamkaišniih razmerah niti približno iasne slike. Še manj sc ie seveda zanesti na oficielna poročila Iz Češke Površnemu poznavalcu čeških razmer se bo zdela zato demisiia Tusarievega kabineta brezpomemben dnevni poiav. kdor ima na nekoliko več vpogleda v raz-orane razmere na Češkem, bo pa vedel da »omeni ta demisiia pravcato državno krizo. Mi smo svoi čas že izrekli svoje pomisleke glede neprebavliivega češkega —imncriializma. Po polomu so imeli Čehi okrog in okrog sebe same premagane države in mislili so da lahko počneio. kar se iim Dolinhi. Ostali niso zato niti x okviru svoiih j;zgodovinskih« ineia. ampak co pogoltnili še orecei več. tako ie bil končni efekt ta. da^ ne tvorilo danes Čehi v svoii državi niti polovico prebivalstva (brez Slovakov). Večino tvorilo Nemci (nad tri niilitenc). Slovaki. Poliaki. Rusinl. Madžari, Rumuni itd. Jasito ie tedai da ie stališče Čehov v državi silno težavno. K temu moramo »a prišteti šc silno raz-drananost v češkem taboru samem. Tam imamo razločevati v glavnem štiri stranke, to ie sociialiste. aerar-ce. Dberalee in klerikalce. -Te stran-ke so razdeliene v dva velika bloka, meščanskega in sociialističnefca. Jedro meščanskega bloka tvorijo agrarci. k» tvoriio tudi del vladne koalicije, med tem. ko stole klerikalci in liberalci (Kramareva skupina) v opoziciii. Jedro sociialistič-nega bloka na tvoriio sociialni de-mokratie koic podpiralo do neke meie tudi narodni sociialci. V obeh teh skupinah na silno poka. V meščanskem bloku navaiaio zlasti klerikalci in liberalci (ki se tudi tam uazivhcio »demokrate«). Liberalci nastopaio vkliub temu, da so dobili nri volitvah komaf Dar procentov. silno Šovinistično. Zavzemali so sc za intervencijo v prid ruskim reakcionarcem in Intrigiraio med narodom celo proti predsedniku Masarvku. Enako ooka v socialističnem bloku Stališče narodnih sociialcev ie znano. Oni tvorifo nekak prehod iz meščanskih strank v sociiabzem in zato ni mogoče trdno računati nanie SoeHalna demokraciia sama pa preživlia krizo, s kakršnimi sc 'mate boriti danes vse socialistične stranke sveta. V niei so tri skupine: desnica (Tušar in Habermann). ‘čen-trum (Stivin) in skraina levica (Šmeral). ki se približuje že komunizmu Vse kaže. da stoii velika večina češkega proletariata za Titsar-iem in Habermannodi. ki sta sama izšla res iz delavskih vrst. vkliub temu se nam pa zdi. da se bo izrekel strankin zbor bratske češke stranke proti ministeriializnm. zaradi »liube sloge«., oziroma za čisto sociio.listično vlado, ki bi oa komai dobila večino v parlamentu. Tako danes pravzaprav na češkem ni mogoče sestaviti trdne vlade. ki bi imela za seboi res večino ljudstva in Da večino parlamenta. Ne meščanski in ne soeiialistični blok io ne utore sestaviti vsled svo-ie notrauie razoranosti. . K temu moramo na prišteti sedal še nezlomljivo ooozicifo nečeš-fc ih narodov, ki tvoriio — večino prebivalstva. V' nemških kraiih vbada'; skpro brez moči in nacfionall-zem slavi tam pravcate orgije. Povsod deluieio močni centrifugalni elementi. v upravi neznosna konmciia. rešitve oa ni — nikier. Češka ie danes tam. kier ie bila Avstro-Ogrska 1. 1918. Vprašanje ie le to Če bo šel ta katastrofalni razkroj še dalie. do končnega poloma, ali se bodo na našli možle in stranke. ki se bodo zavedale tega obupnega položaja in skušale vzdržati vsai — državo. To ic posledica im-Dcriializma in naciionalnega šovi-nizma. S. Efijalstvo. (K • uradniškemu vprašanju.) Trhla tla narodnega predstavništva so iela n^običaino sumliivo pokati, in v\tl dično liudsko zastopništvo ie odelasovalo volilni zakon, kakor da bi bilo Požrlo oreie škaf ricinovega olia. Napravil se ie sicer še maihen tiskovni Pogrešek v službenih novinah. va to le zat0 jz_ iema notriuie pravilo, kar kvitiramo kot vvestni kronisti. Že stoiimo v trenotku. ko se vstvariaio volilne fronte in — fondi. Volilne frnikole dobivajo vsak dan v*šii kurz. in veliko ie zanimanje za šentflorianske imetnike teh. KoJikor več brc ie dobil volijec od svoiih predstavnikov tekom prvili dveh lot svobode toliko boli in toliko Drei ga iemlieio stranice zdai na piko. Tako se ie že začela i. da iirn lahko damo rvoias-nila o naši pisavi in o tistih ki pri nas vodiio »komunistično« gibanie ter o komunističnem gibaniu nri nas. Pripravljeni smo. kadar te prilika, tudi na sestankih tistim vse Doias,-mti. ki niso čitali ves čas »Naureia« ali na niso razumeli naših razprav. Toda svoi naslov nam moraio sporočiti. naznaniti nam tiste delavce, ki stvar naoačno razumeio. pa se bomo ob priliki posrovorii o tem. Nikakor pa n? sme delavstvo zahtevati. da bi r-Nanrei« močal če kdo dela neumnosti ali lunioarlie v škodo delavstva. Vse. kar smo trdili smo tudi dokazali in naša dolžnost ie. da kot zastopniki delavstva tudi delavstvo svarimo pred nepoštenimi l;udmi. vseeno, čeprav praviio. da so komunisti. Nekai slovenskega delavstva se moti. če misli, da ie komunistično gibanie v Jugoslaviii delavsko či- li anie. To gibanie ie naieto. o čemer na delavstvo ne ve. in sicer ie vnri-zorieno zaradiieea. da bi se delavstvo razčesnilo in oslabilo !n bi tako meščansko kapitalistične stranke zmagovale v gospodarstvu in v po-!'tiki. zlasti Da sedai Dri volitvah. Same besede o revoluciii in o Plačah po 200 in 300 K lia dan mečeio ti banditi med delavstvo samo za-raditesra. da bi delavstvo drlo za niimi. To niih resnica! Dokazali so vs v. raznih stavkah, kier so vedno pustili delavstvo na cedilu. Naše delo ie pa resno in odločno, hočemo iisoehe. ne pa samo žrtve. Politične vesti. r+ Pašlč, vodja radikalne stranke. Bivši predsednik mirovne delegacije v Parizu g. Paifc ne bo aktivno sodeloval v narodnem predstavništvu, temveč prevzame vodstvo radikalne stranke. 4- Vojaško diktaturo le hotela uposta-vltl centralna vlada na Hrvaškem na predlog ministra dr. Križmana. Razen njega so tudi drugi ministri zastopali mnenje, naj suspendirajo civilno vlado na Hrvaškem. Vse belgrajske vlade poznajo samo teror, a da bi delale resno in pametno, za kaj takega pa že niso več sposobne. »Udari, da bo zabolelo!« to je njih klic. + Seji državnega odbora dne 15. t. m. ki ji je predsedoval predsednik narodnega predstavništva dr. Vukčevič, so prisostvovali dr. Ribar, Ribnikar, GjurlšiC, predsednik državnega sveta, Miiorad Popovič, zastopnik predsedstva kasacilskega sodilfca Ljudevit Farkaš, predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu dr. Badaj, predsednik stola sedmorlce v Zagrebu, Smekaj, predsednik kasacijskcga sodišča za Slovenijo mi Dalmacijo, Ljuba Bakič, predsednik vrhovnega sodišča v Podgorici, dr. Konjovlč, predsednik apelacHskega sodišča v Novem Sadu. Predsednik dr. Vukčevič je naznanil odboru, da so se z ozirom na predpise o-lUnega zakona že zahtevali podatki od ministrov. Nato sta bila izvoljena za tajnika odbora Milan Kabrič in Momčilo Radovanovič. Dr. Ribar Je stavil vprašanje, kako da se bo ugotovilo število prebivalcev v okupiranem ozemlju, n. pr. v modruško-reiki županiji in ali se bo v število 30.000 prebivalcev, na katere odpade po en poslanec, računalo tudi prebivalstvo v Istri Dr. Smekaj izjavi, da je treba za enkrat vzeti v poštev ono število prebivalstva, ki stanuje na ozemljih pod našo upravo. Ba-daj, Konjovič In Gjurišlč sodijo, da le nemogoče ugotoviti število prebivalstva v okupiranih krajih in da je treba določiti samo število za nezasedene kraje Določeno je, da se na bodoče seje pozoveta tudi ministra dr. Trumbič in Draškovič, ki bosta udeležence informirala o nekaterih vprašanjih. Ljuba Bakič je zahteval, naj so utrdi, kaj da se razumeva pod pojmom: Črna gora v starih mejah, ki tvori 1 volilni okraj in ali so to one oblasti, ki so bilo v sestavu Črne gore do balkanske vojne, ali tudi one, ki jih je črna gora dobila po vojni. O tem sc bodo zahtevala pojasnila od kompetentnih ministrstev. -h Posebna deputacija dalmatinskih Italijanašev se je podala na Reko, da prisostvuje svečanostim, ki so sc vršile na Reki dne 12. t. m. Ob tej priliki je prosila deputacija D’ Annunzija, naj proglasi Dalmacijo za neodvisno državo pod vlado admirala Milla. Kakor vse kaže, so dalmatinski Italijanaši dobiti navodila Iz Rima. + Horthy seveda taji, da bi sc vršili vojaški manevri v zahodni Ogrski, kakor smo včeraj poročali. To Je razvidno iz brzojavke, ki jo je poslal Ogrski korespondenčni urad iz Budimpešte. Da bi bili mi tako naivni in ne verovali niti dogodkom, kakor so so vršil zadnjič v Senorczu! + Nove volitve na Angleškem? »L’ Ob-serverc, razpravljajoč o industrijelnem položaju, zahteva novih legislatlvnih volitev, ker sedanja vlada ulma dovoli moralne oblasti, da bi mogla zadovoljivo rešiti današnjo težko krizo. Na drugi strani pa pravi »Sunday Timesa, da je treba nemudoma otvoriti zasedanja poslanske zbornice, da bodo njen! člani zamogli odrediti potrebne korake v svrho preprečenja grozeče premogovne stavke. + Velki Libanon. Dne 1. t. m. je general Gourand v prisotnosti nepreglednih množic ljudstva proglasil novo državo Veliki Libanon. Država Libanon se razprostira od reke Nalir el Kebir do meje Palestine in od morja do grebena Antilibanona. Sedei vlade le Bajrut, ki ma obsežuo upravno avtonomijo * direktnimi oUnošall s poglavarjem nove države. Tripolis v Siriji jo povišan v municipij. + Sovjetska republika Buhara. Po poročilih iz Taškenta je delovno ljudstvo Bn- Fs Z-nik: Ne v Ameriko! Prekomorske agenture so na vrhuncu blagostanja. Jugoslovani se selijo trumoma v Ameriko; dan za dnem odhajajo množice preko naših meta za negotovim, nejasnim ciljem. Naše geslo je: Ne v Ameriko! V najkrajšem času, v par mesecih se pričakuje v Ameriki krizo, in sicer tako hudo, kakor še nikoli popreje. Američani sami bodo brez dela, kaj šele priseljenci, tujci, ki so v takem slučaju sploh brez pomoči. Med vojno se Je čudovito dvignila ameriška industrija, kajti ona Je bila faktor, ki je zalagal vso Evropo z vsem potrebnim. Prosperiteta Amerike se je dvignila. Najboljše delavne moči so bile poklicane pod orožje, doma pa je primanjkovalo delavstva — to pomanjkanje je dvignilo zaslužek. To in vojna sama je dvignila cene žlvljenskim pogojem. To navijanje cen za delavske moči in življenske pogoje je kom-petiralo med seboj vedno bolj in bolj, a ob premirju svetovne vojne se je ustavilo. Prosperiteta sc je s tem končala. Do tega momenta je namreč Amertka izdelovala vojni materija!, a s koncem vojne je to delo prestalo. Stroji, ki so bili izdelovali mu-nicijo, producirajo zopet produkte mirnega časa. A kam s temi produkti? Plača delavca je visoka, tako mora biti tudi produktu. Producira se več, kakor potrebu-e Amerika sama, zato je treba izvažati. Da, izvažati je treba, a kam? Kateri narod v Evropi more danes plačevati Ameriki za njene produkte z dolar;.:? Ni eden: cena dolarjem ie previsoka. Ameriškim tovarnarjem se kupici blato v skladiščili, a kupca za visoke cene ni. V takih časih uprizorijo ameriški kapitalisti krizo. Tovarne zapro, delavca postavijo na ccsto, da se izstrada, in ko mn zmanjka vsega, je voljan vrniti se na delo pod pogoji, katere diktira kapital. Taka kriza je pred durmi Amerike in dovolj je znakov, ki nam pričajo, da v tem ni zmote. Po ameriških listih posnemamo, da javljajo strokovne organizacije, da je do deset odstotkov njih članstva brez dela; volneni trusti zapirajo svoje delavnice, tako da je že do štirideset tisoč tekstilnih delavcev brez dela, Pittsburg poroča, da zapirajo vrata jeklarne, kar vrže do petdeset tisoč ljudi na cesto. Čikaška Tribuna javlja, da je v okolici Calumcta do devetdeset tisoč ljudi brez zaslužka in pravtako se poroča iz premogovniških okrajev, da delo rapid-iio prenehuje. Cena obleki in obuvalu pada in to je gotovo znamenje, da se bližamo krizi, kakor trdijo strokovnjaki. Vsa ta znamenja nam jasno pričajo, da tira ameriški kapitalist delavca v krizo in gorje mu, ki bo moral prestati te čase nepripravljen, neizkušen. Zadnja vojna bi lahko izučila slovenskega dclavca, kaj pomeni kriza in prepričani smo, da si je ne želi več. Preživeti krizo na domači grudi je. lahko ali vsaj veliko lažje, kakor v tul! Ameriki, kjer ie delavec tujec med tujci. Ni pa samo ameriška kriza, ki naj nas obdrži doma, temveč dolžnost do prenovljene naše domovine, ki zahteva sleherno moč pri rekonstrukcijskemu delu. Za Jugoslovane naj bo Amerika Jugoslavija. Po-služimo sc principov, na katerih je sezidana Amerika, odstranivši vse njene sedanje korupcije, porabimo te pri zidanju naše Jugoslavije in postala bo za nas Amerika. Priborimo si, da beseda, *da smo na svoji zemlji svoj gospod« postane meso in rešeno bo vprašanje naše eksistence. Pri volitvah v konstituanto volite delavske kandidate, agitirajte zanje In nc bo dolgo, ko bo Jugoslavija Amerika. Naše geslo pa naj bo: Ne v Ameriko! REVOLUCIJONARNO OIBANJE LDU Milan. 15. »Corriere della Sera« iavlia iz Bielle. da delavci na-daHulelo z zasedbo tekstilnih tovarn. Na podlagi dogovora z lastniki na so zapustili tovarno Rivetti. v kateri dela 2000 delavcev. LDU Rim. 15. Polec pogaiani v Milanu se vrše pogaianla v Rimu med_ zadrugami in vlado, da se pospeši nrevzetie tovarn do zadrugah, ki zahfevaio. na. zadruge takoi prevzamejo državne obrate, nai pa lastnina ostane državi. V kolikor ie denarnih sredstev na razpolago. se bodo privatne tovarne odkunile. sicer on prevzamejo obratne fonde delavci. Lastnikom se bodo dale zmerne obresti in trotov delež nr! dobičku. MADŽARSKA DEPUTACIIA V BELGRADU. Belgrad. 15 Deputaciia 14 članov ie odpotovala iz Budimpešte v Belgrad. Madžari nameravaio tako prvič ofipielno obiskati Jugoslovansko Drestolico. nato Da nameravaio odpotovati še na Dunai. Deoutaciio bo oiicielno pozdravilo zastopstvo na. rodnega predstavništva in zastopniki vseh parlamentarnih klubov. KVARNERSKA DRŽAVA. LDU. Reka, 16, V zmislu ustave za regentstvo Kvarnera obsega to regentstvo mesto Reko ter otoke, ki so s v oj čas spadali k Benečiji. Ustava se more razširiti tudi na bližnje otoke, ako bi to želeli. Reški svet obstaja iz zastopnikov strokovnih organizacij mornarjev, podjetnikov in nameščencev, uradnikov, učiteljev in svobodnih poklicev ter gospodarskih zadrug. Predlagal in sklepal bo zakone, nanašajoča se na gospodarske zadeve in delovni red. Vso moč ima v svojih rokali direktonl sedmih elanov, ki se volijo vsako leto. STAMBULINSKI POTUJE V PRAGO. LDU. Sofija, 16. (Damian.) Potovanje ministrskega predsednika Stambulinskega v Prago ima namen, pogajati sc z ministrom za zunanje stvari dr. Bcnešem glede vstopa Bolgarije v malo entento. STAVKA DUNAJSKIH IGRALCEV. LDU. Dunaj, 16. Stavka igralcev, ki jo dalj časa trajala, sc je danes končala. Na vseh dunajskih gledališčih se danes zopet igra. Udruženje igralcev izjavlja, da se je stavka končala z uspehom. UKRAJINSKO VOJNO POROČILO. LDU. Dunaj, 16. Ukrajinski tiskovni uad poroča: Dne 14. t. m. se je začel ukrajinski napad na črti Bolzowce - Niz-niovv. Po trdovratnih bojih smo zavzeli Bolzowcc in Michalovvko. Dalje proti vzhodu je ukrajinska konjenica odločilni posegla v boj. Doslej smo zajeli nad 2000 ujetnikov in uplenili mnogo vojnega materijah. Ujetniki pripovedujejo, da sc ie sedaj, ko je žetev pod streho, uporno gibanje v Ukrajini tako razvilo, da je ogrožen cclo Kicv in da Rusi pošiljajo, znatno ojačenja proti ukrajinskim vstašem. RUSKO POUSKA VOJNA. LDU Varšava, 16. Frontno poročilo od 15. i. m.: Na iužni fronti so naši oddelki skunai z ukrajinsko armado Prekoračili Dniestrovo črto in Zasedli v hudih boiili višino vzhodno od Haiicza. Michalovvsko in Bolszo-vec. Boli proti severu med Lipo in Swirzetn so dosegli črte Martvno\v-Ivonin. Saborze-Podkomien. Na dru-gih delih fronte v Mali Poliski so navadni izvini boii. Vzhodno od NVladimira VVplvnskega naše čete zmagovito nanreduieio. Odbili smo sovražnikov napad v kowalskem odseku Severovzhodno od Ko\vla smo vzeli Kamen-Kaširski. Vzhodno ort Kobrina smo zavrnili sovražni- Kov protinapad in Prekoračili' črto prekopa Bug-Dnieor. Severno od Kobrina smo razpršili sovražnika, ki se umika proti Pruszanvm. LDU Gdansko. 15. Polisko mirovno odposlanstvo, ki ic danes predpoldne dospelo semkai. ie opoldne na treh angleških torpednih rušilcih odootovalo v Rigo. Varšava. 16. Včerai so se v Kalvariji pričela nolisko-litvanska po-gaiania. Pariz. 16. Po vesteh iz Varšave se prjčno polisko ruska mirovna po-eraiania dne 18. t. m. Dnevne vesti. Za volilni sklad! Sodrug nam piše: Cenjeni sodrugi! Dobra dva meseca je še do volitev v usta-votvrno skupščino. Kratek rok je to, za delo, prekratek, za saniranje razmer pa pre-< dolg. Toda volitve bodo in kar čudno se ml zdi, da se ne spomnite na volilni sklad, k’ ga bo stranka silno potrebovala. Ne sa-mo, da Je kratek rok, marveč tudi važne so te volitve, ker bo ustavna skupščina sklepala ustavo, to je temeljne postave. — Če sedaj ne napnemo vseh moči, če sedal ne nastopi delavstvo složno, bodo meščanske stranke imele lahko stališče hi delavstvu silno škodovale. Delavstvo mora poseči energično v volilni boj, gre za njegovo kožo, za socijalne razmere, za svobodo, za enakopravnost. Brez denarja pa ni mogoče izvesti vse potrebne agitacije z besedo in tiskom. Za danes Vam pošljem 53 K za volilni sklad, ker več ne morem, bom pa še kaj poslal. Bratski pozdrav Vaš L. J, (Op. ur.: Vabimo sodruge hi sodružicc, da se pozivu našega sodruga odzovejo. Te volitve so za delavstvo res važne kakor še niso bile nobene. Delati in žrtvovati bomo morali v tem volilnem boju. Prispevke za volilni sklad sprejema uprava »Napreja« v Ljubljani. Ne zamudite nobene prilike, da pripomorete k sijajnejšemu uspehu pri volitvah. Vsak naj po svoje žrtvuje in pospešuje ta važni volilni boj v prilog proteta-rijata! O obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani Je na zadnji seji na resolucijo soc. dem. kluba, ki jo Je stavil s. Mihevc, pojasnil podžupan g. dr. Triller, da manjka še okolo 50.000 K pokritja, ki ga morajo preskrbeti interesenti razen vlade, občino in trgovske in obrtne zbornice. Gospod podžupan je izjavil, da je to malenkost, ki se jo up? sam zbrati. Obljuba drži! Torej smemo pričakovati, da bodo letos otvoriti obrtno-nada-ljevalno šolo. Bomo videli! Povemo pa, da je ta šola postulat delavstva, ki se nc sme več odlašati' Voda in vodovod v Sp. Šiški. Na zadnji seji je s. Kocmur v občinskem svetu opozarjal, da v Spodnji SiSkl še v mnogih hišah nimajo vodovoda. Vodnjaki so navadno pri hišah in hlevih, kjer ie voda naibrže prepogostoma inficirana. Predlagal Je zaradi tega, da sc vodnjaki preiščejo in vodnjaki, ki bi bili okuženi z bolezenskimi kalmi, zapro. Gospodarji pa moraio napeljati vodovod, ker ni več potrebe, da bi se taka sanitarna preventivna sredstva prezirala. Razredna diktatura. Klerikalno časopisie ie začelo rohneti in bobneti proti razredni diktaturi. Večerni list ie napisal kar cel članek, v katerem govori o diktaturi močnejšega iti bogataša, Čudno ie. da urihaia klerikalno časopisie do kritike in res ostre kritike šele takrat, kadar mu eine sila iz rok. Spominiaimo se na_Korosu ^ n LISTEK. Skiimt jim Francosko spisal Oaston Leroux. (Dalje.) V kratkih, hitrih stavkih nri ie razodel reči. ki so me spravile nrav blizu'otopelosti, ker v resnici, noiavi kakor iih poznamo v tako malo poznani znanosti kot Je n. pr. hipnoti-zem. niso Prav nič boli nerazumliivl. kot ie ta. nri katerem ie izginila morilčeva oseba v trenutku, ko sn io štfrie že skoro držali. Govorim o hfnnotizmu. kakor bi tudi lahko Rovaril o elektriki o kateri še tako malo verno, da poznamo le pičlo število ničnih zakonov, ker takrat se mi ie zdelo vse tako nerazumliivo. da bi si motrel razlagati le s pomočlo nerazumliivetra. to se pravi s po-močio nečesa, ki ie izven znanih naravnih zakonov. In vendar, če bi imel Rouletabillove možgane, bi čutil ravno tako. kakor on: razlago naravnim potom: ker naiboli zani- mivo ori vseh skrivnosti na Glan-dieiu ie gotovo način, oooolnoma naraven. s katerim iih ie Rouletabille razložil. Toda. kdo sp ie sploh kdai mogel bahati, da ima Rouletabillove možgane? Tako originalno in neraz-memo napetega čela še nisem videl pri nobenem drueem kakor morbiti — seveda v veliko maniši meri — pri Frideriku Larsanu. in še ie bilo treba policistovo čelo dobro ooele-dati. če ste hoteli zapaziti karakteristične poteze, ki so pri Rouletabillu — če se smerne tako izraziti — naravnost izzivale. Med papirii. ki ml iih ie moi mladi priJateli izročil do aferi, se nahaia tudi beležnica, v kateri sem našel nopolen onis ooiava. Dri katerem ie izginila morilčeva oseba, kakor tudi Rouletabillove misli, nanašaioče se na ta dogodek. Mislim, da ie boli prilično. če vam nredložim ta izpisek kakor pa če bi nadalieval pisati o svoiem razgovoru z Rouletabillom, bolim se namreč, da bi ne dostavil v podobni dogodbi kakšne besede, ki bi ne bila več teraz čiste resnice. XV. Past. Izpisek iz Rouletabillove beležnice. Preteklo noč. noč od 29. na 30. oktobra, niše Jože Rouletabille. se zbudim proti eni uri ziutrai. Sam od sebe ali vsled šuma od zunai? Krik »Božie stvarce« ie odmeval v globini Darka z groznim Jekom, vstanem: odprem okno. Mrzel dež* nepredirna tema. mučna Zaprem zopet svoie okno. enK "u pretrese nočno tišino nenavadni, krik. V naglici si nataknem sulcnio. Zunai ie vreme._ da ne bi človek psa iz hiše napodil: kdo torei ononaša. tako blizu grada ob takem vremenu miiavkanie mačka matere Aper.onse? Vzamem debelo gorjačo, edino orožie ki mi ie na razpolago, ter oprezno brez šuma odprem svo-la vrata. Postoiim v galeriii: svetilka z reflektoriem io nrav zadostno raz-svetliuie: plamenček v tel svetilki treneta kakor na vetru. Začutim prepih. .Obrnem se. Za menoj je IUIV. ouumiuiauiiu “ Vivkf. vi diktaturo ob železničarski s j • Ireičevp i- *a ka’ -mo čudili’ morala diktaturo Breičevo..Lkieri-f'1 ' ',0 „če cerkveni kalizma ie t0-učeniki1 okno odprto, tam na koncu galerlie. v kateri ie Larsanova in mola soba in katero hočem imenovati >>oreJrr’0 galeiiio«. da io lažie loeJmo od »desne galerlie«. v kateri se ticihaia stanovale gdčne Stangersonove. Obe ealeriU se križata v Pravem kotu. Kdo ie vendar pustil okno odprto, kdo ea ie odprl? Stopim k oknu. sklonem sc in pogledam ven. Približno mc-ter nod oknom ie ravna streha, ki Pokriva prizidek v pri-tličiu. Če ie treba, ie prav lahko skočiti skoz okno na to streho in od tam spustiti se na graisko dvorišče. Dotični. ki bi šel oo tem potu. gotovo nima pravice imeti pri sebi vežni kliuč. A zakai si domišliuiem prizor take nočne telovadbe? Vsled odprtega okna? Mogoče ie vzrok za-nikarnost služabnikov. Zaprem okno. sam sebi sem se moral smeiati. s kakšno lahkoto zidam o? rodi e ža-loigram samo zaradi odprtega okna. Zooet krik »Božie stvarce« zunai v parku Nato. vse tiho: dež ie prenehal kapllati no šipah. V gradu vse sol. Skralno oprezno grem do gale- riiski nrenrogi. Ko pridem do ogla desne galeriie. pomolitn glavo malo nanrei in pogledam v caleriio V tei galeriii sveti enaka luč tako da marnji dobro pregledati vse. kar se tu nahaia. tri fotelie in nekaj slik obešenih po steni. Kai nai storim? Se nikoli n> bilo v gradu vse tako mirno. Vse počiva. Kakšen instinkt-mo žene nroti sobi gdčne Stangersonove? Zakai ta glas. ki kriči globoko v moii duši: >>Poidi do sobe gdčuc Stangersonove!« Oči ml zastanejo na preprogi: ored inoihni koraki eredto drugi sledovi stooini naravnost proti sobnim vratom gospodične. Da. na to preprogo so prinesli koraki blata od zunai in tem korakom sledim, pslieio me pred vrata gosnSdičinega stanovama. Groza! Groza! To so elegantne stopinie. ki ih spoznam, morilčeve stopiniel Prišel le od zunai pri tem pasiem vremenu. Če se pride lahko iz galerije skoz okno no strehi dol. se lahko pride tudi gor! (Dalje prihodnjič.) Ster. 214. R A P R E 3. Stran 3. Dnevna Ureditev uradniškega vprašanja. Na seji ministrskega sveta dne 15, t. m. so ,-razpravijaIi o rešitvi uradniškega vprašanja. Sklenili so, naj ministri dr. Lazar Markovič, Ivan Kovačevič in dr. Kukovec izdelajo načrt zakona, in sicer na podlagi poprejšnjega načrta izza vlade Stojana Protiča. Dokler se to ne izvrši, se bodo izplačevale vsem uradnikom v kraljevini draginjske doklade. Doklade za uradnike v pokrajinah preko Save, Drine in Donave bodo višje, ker so bile doslej manjše, nego so jih dobivali uradniki v Srbiji. Razen te-sa je vlada odredila, da morajo biti uradniki vse kraljevine člani uradniških konzumnih zadrug, katerim morajo redno plačevati vstopino in članarino. Tem zadrugam bo dala vlada obratni kapital. Zacarinanjc v Mariboru. Vsled uradovanja naših carinarcn nakupičilo sc je v Mariboru na stotine vagonov carinskega blaga, vsled česar je promet z Avstrijo oemogočen. V Avstriji in Čehoslovaški stoji ustavljenih okrog tisoč vagonov za Jugoslavijo. Ti vagoni stojijo deloma že po več mesecev in plačujejo stranke od njih ogromne pristojbine, ki naj jih nosi konsu-ment. Kakor doznavamo iz popolnoma zanesljivega vira, bo začela Avstrija, da pridobi vozove za svoj promet in očisti postaje — to blago na javni dražbi prodajati. So to večinoma poljedelski stroji, stroji za tovarne, surovine, železo, manufaktura, sladkor, sol itd. Toliko kakor gotovo je, da se bo blago v Avstriji prodajalo ceno pri vagonu znašala le stotisoč kron, bi znašala vsa izguba jedno milijardo, Ta znesek bode plačal Jugoslovan Avstriji zbog trmoglavosti belgrajske generalne direkcije carin in blaznega sistema pri cari-narnah. Rešite, kar sc še rešiti da! Odpravite takoj carinske agenture! Dajte nam domače uradništvo, dajte pokrajinskim delegacijam iinatic samostojen carinski delokrog! Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 3, II. nadstropje. Vpisovanje učenk sc vrši od 15. do 18 t. m. Pričetek pouka 21. t. m. Dijaške menze. Minister za prosveta namerava ukiniti vse djaške menze v tej obliki, kakor so obstajale dosedaj. V vsej državi bodo potem obstojale samo še menze za slušatelje univerz. Skrb za srednješolsko mladino bodo morale prevzeti krajne šolske uprave in prebivalstvo. Vsaka šola bo morala skrbeti za svoje učence. — Oddelek za odmero in nakazovanle vojaških pokojnin, invalidnin in preskrbnin. Poverjeništvo za socijalno skrb deželne vlade za Slovenijo (invalidski oddelek) le Pievzelo od vojaške intendauce za Slovenijo oddelek za odmero in nakazovanje voj. pokojnin, invalidnih in preskrbnin v svoj delokrog. Vse vloge, ki se tičejo upokojenih gažistov bivše avstro • ogrske vo;-ske, njihovih vdov in sirot, dalie vseh vojnih'invalidov ter vdov in sirot ro Padlem (umrlem in pogrešanem) moštvu, je Pošiljati odslej temu poverjeništvu. Priporočamo vsem strankam, da vlagajo 'svete tozadevne prošnje le pismeno ter ne hodilo v Ljubljano, ker poverjeništvo v nika-kem slučaju ne more nositi potnih stroškov za potovanje onih, ki niso izrecno pozvani, da se zglasijo osebno. — Sprememba voznepa reda na »rogi Grobelno—Rogatec. Obratno ravnateljstvo iužne železnice ob-iavlia: 7 današniim dnem Izostaneta na Drotri Grobelno—Rogatec in obrabno vlalta štev. 2903. ki ie do- Quousque tandem.. O napredovanju višjih poštnih uslužbencev poročajo vsak mesec neštetokrat Službeni listi in časopisi. Značilno in zanimivo pa je pri tem to, da pridejo pri napredovanju v poštev vedno le ene in iste »boljše« — protežirane osebe, dočim drugi, po službenih letih starejši in rekel bi — zmožneiši, smejo o njihovih napredovanjih v Službenih listih le samo čitatl in dotiC-^ nikom kvečjemu gratulirati. Da ne bo bralec časopisja mislil, da eksistirajo med poštnimi uslužbenci, ki opravljajo uradniško službo, le aslstentje, oficijali, nadoficijali itd., kar se je bati, ker časopisje že več kot eno leto samo o teh poroča, — je treba omeniti, da poštno uradniško službo opravljajo tudi poštni aspiranti, kateri so položili oficijantski izpit že v mirni dobi, t. j. pred vojno, nekateri pa med vojno. Večinoma so morali ti aspiranti služiti pri vojakih in se potikali po različnih frontah, mnogo jih je bilo radi narodne zavednosti in odkritosrčnosti politično preganjanih, dočim so drugi, od vojaščino oproščeni, ostali lepo doma za pečjo in mogli tako v miru in »blagoslovu božjem« napredovati. Razna avstrijska poštna ravnateljstva so aspirante že po preteku 12 mesecev službe običajno uvrščala med definitivne s tem, da so jih imenovala poštnim oficl-Jantom. Tudi v Jugoslaviji so druga poštna ravnateljstva starejše aspirante takoj po Preobratu napravila za definitivne in Izvr-' Sila ter pokazala tako svojo korektnost — samo ljubljansko poštno ravnateljstvo dela izjemo, kakor bi ne vedelo, ka) naj z njim! počne; zato Jih tudi prestavlja in premika kronika. slei odhaial iz Grobelneera ob' 13.50. in štev. 2904, ki ie doslei odhaial iz Rogatca ob 10.17. Vlak štev. 1905 odnelie iz Grobelnika dve url ka- sneie kakor dosedai. t. i. torei ob 21.10. tako da ima zvezo z vlakom. ki odhaia iz Liubliane ob 17.55. Drnci vlaki štev. 2901, 2902 in 2906 ostarseio neizoremenieni. Uvedba zimskega časa. Ministrstvo za socijalno politiko je odredilo, da traja do 30. septembra poletni čas. Šele v noči na 1. oktobra torej se poslavijo ure zopet za eno uro nazaj. Imenovanje. Za šefa pokrajinskega urada »berze rada« za Slovenijo je imenovan v činu sekretarja v ministrstvu za so« politiko dosedanji vodja urada »Državna posredovalnice za delo« Fran Erjavec, Umil ie v Ljubljani strojni stavec Stanislav Halik v 32. letu svoje dobe. Pokojnik je bil doma iz Zagreba in je delal že več let v Jugoslovanski tiskarni. Pogreb bo v soboto ob 3. popoldne iz Trnovske ulice št. 7. Halik je bit navdušen turist. Z dinamitom sl ie obstrelil obe roki 12. t. m. posestnikov sin Franc Kernič iz Selnika pri Zelimljah. Sleparski mesar. Mesar Wampek v Mariboru, ki prodaja na glavnem trgu, je Imel pod tehtnico privezan 2 kg težek kos mesa in je na ta način sleparil kupovale?. Policija ga je izročila sodišču. Zaboden z nožem je bil 12. t. m. v Kovorju zidarski delavec Franc Cvirn iz Veleso vega. Ranjen ie bil na prsih. Proces proti zagrebškim komunistom. Dne 31. m. m. bi se bila morala začeti pod predsedstvom predsednika kr. sodnega stola v Zagrebu, g. Vaiča, glavna razprava proti zagrebškim komunistom, ki so bili nasilno vrženi iz mestnega zastopstva. — Dan preje pa je poročal uradno novinarski ifrad, da je razprava odgedena, vsled bolezni g. Vaiča. Toda g. Vaič si bil prav nič bolan, ampak opazili so, da so Izginili preiskovalni spis. Kdo je akte ukradel, danes še ni mogoče ugotoviti, toda cela stvar mora biti precej neprijetna ali pa gre za »junaštvo« okoli vlade. Zakaj, to ve najbolje gospod ban Laginja II. Velika tatvina. V Mariboru Je ukradel 22 letni Stefan Stojanovič bankirju Juliju Kliku 657.000 kron ter z ukradeno vsoto izginil neznano kam. Prosvetni odsek v Novem Samu ie ukinjen. Vse njegove funkcije ter uradništvo, ki je bilo doslej zaposleno pri tem odseku, preide k ministrstvu za prosveto v Beograd Naši železničarji agitirajo na Koroškem za Avstrijo. Ped tem naslovom le priobi>l >!Slov. Narodu dne 12: septembra 1920 dopis. v katerem očita železničarjem, da agitirajo na Koroškem za — Avstrijo. V imenu enega obdolženca smo žc odgovorili. — Tudi v članku imenovani Ludovik Žnidarič se v tem zmisiu ni pregrešil Pač sta bila on in tovariš ob stavki železničarjev na Koroškem, nista pa agitirala za Avstrijo in tudi ne pela italijanske in nemške pesmi, ker jih ne znata. Iz dopisa odmeva škodoželjost. Tudi Znidaričevi otroci hodijo v slov. šolo. Že za časa stavke so Žnidariča denuncirali, češ, da je izdajalec; preiskava je tekla štiri mesece, a našli niso ničesar. Dopisnik ie napravil s svojim dopisom veliko podlost, ki ie vredna le dopisnika v 'Slov. Narodne. Tatvina v Domžalah, Posestniku Fer-dinadtt Petku v Domžalah ie bilo iz kovč ka ukradeno perilo v vrednosti 3700 krou iz kraja v kraj kakor figure na šahovski deski, s čimer Jim Je enkrat za vselej vtisnila na čelo pečat popotništva. In to popotovanje naj traja vekomaj? Aspiranti kot uradniški delavci dobivajo koncem meseca plačo, kakor jo dobivalo najmlajši sluge, ki so svojo službo šele nastopili. Mislimo, da naša plača daleko zaostaja za ono cestnih pometačev. Srečni, zavidanja vredni cestni pometači! Tem se vsaj ni treba bati, da bi te kdo izmed »višjih« gledal postrani zaradi zakrpane in oguljene obleke in raztrganih čevljev. . Toda od samega preseljevanja in popotovanja, o človek krščanski, ne moreš postati »eleganten«, kakor bi radi gospodje v uradniških prostorih; simbol vse tvoje elegance in inteligence so kvečjemu pisane zaplate in krpe, ki v bujnem neredu ob vsakem najmanjšem vetriču zamahadrajo s tvole obleke. In ti, popotnik, še stojiš in premišljuješ, bi li ne bilo boljše, obrniti hrbet zatohli uradniški sobi in se podati na cesto med pometače... Skrajni čas ie žc, da bi se tudi ljubljansko poštno ravnateljstvo enkrat vzdramilo, se vsaj z levim očesom blagovolilo ozreti v nižine naših žalostnih razmer ter ukrenilo, kar je ukreniti potrebno... Že so popotne palice od dolgega romanja vse blatne in polomljene, s sestradanih teles kakor od okostnjakov, vise in frfrajo v zraku cunje, iz globokih jam pod čelom pa izprašujejo ugašajoče oči; »Quousque tandem...?* Citajtel Sirite I = NAPREJ = •dlnl socijalist. dnevnik itovtrnU* Po svetu. "V- Stavka angleških rudarjev neodvr-Ijiva. Po zadnjih vesteh iz Londona je oči-vidno, da ne bodo mogli preprečiti splošne rudarske stavke. Na eni, kakor na drugi strani ne popusti nihče od svojih zahtev. Angleška vlada se mrzlično pripravlja na vse eventualnosti. Živilski nadzornik je izjavil, da bo v slučaju stavke znižal odmerek sladkorja na polovico, isto se zgodi z mesom in moko in ni izključeno, da se uvede po celi državi racijski sistem. S temi ukrepi upa, da bo mogel zasigurati prehranjevanje vsega prebivalstva. — Policija ie izgnala iz Avstrije tri častnike, madžarske in poljske državljane, ki so hoteli tihotapiti orožje na Madžarsko. — Stavka knjlgotržklh uslužbencev na Dunaju traja dalje, ker so se pogajanja razbila. Razburjenje med stavkujočimi je vsled tega veliko in je že prišlo v notranjem mestu do demonstracij. — Koliko oseb na Dunaju Ima volilno pravico? Po avgustovi statistiki ima na Dunaju 1,100.869 oseb volilno pravico; lani jih je bilo 1,125.627. Padec je baje radi tega, ker letos ne volijo pripadniki nemške države. Mnogo volileev se je tudi izselilo iz Avstrije. — Iz kakih vzrokov obeša češkoslovaška vlada preki sod! Na kratko smo že poročali, da je proglasila češkoslovaška vlada preki sod nad nekaterimi deli države radi obsežnega tihotapljenja blaga, vendar pa se izplača, da si pobližc ogledamo, kdo temu prekemu sodu zapade. —<• Narcdba velja za tiste, ki izvažajo blago brez dovoljenja, ali če je bilo dovoljenje pridobljeno nepoštenim potom, če znaša vrednost blaga več kot 4000 krcu, čc gre za izvoz najmanj enega vagona, ali če je storilec iz istih vzrokov že predkaznovan; dalje za vse one, ki se poslužujejo ponarejenih ali s podkupovanjem uradnikov pridobljenih izvoznic; izročijo se prekemu sodu tudi uradniki javnih prevoznih podjetij, ki se dado podkupiti, če znaša vrednost blaga najmanj 50 kron. — Tako torej, kdor »zanemari svojo dolžnost« s 50 kronami, sc v.demokratični buržoazni državf kratko-malo obesi! Nimamo ničesar proti temu, da nastopijo zoper škodljivce človeštva z najstrožjimi sredstvi, toda podobni militaristično* kapitalistični ekscesi dišijo pn vendarle preveč po barbarizmu. Neka! smrdi tudi tam v državi Danski! — Budlmpeštatiskl listi so začeli izhajal! s 1. t. m. na S straneh in stanejo po 2 kroni izvod. — Mednarodna sodišča. Na prihodnjem sestanku sveta zveze narpdose bo sklenila ustanovitev' stalnega mednarodnega sodiJea, lil bo Imelo svoi sedež naibrže v Haagu. — Mednarodna zrakoplovna konferenca v Ženevi je zaključila svoje delovanje. Konferenca je razpravljala o vprašanjih tehnične prirode, v kolikor gre za tolmačenje rekordov s tovorom v letalu in rekordov hitrosti. Zveza je sprejela v svojo sredo poljska in češkoslovaška zrakoplovna društva. Prihodnja seja se bo vršila v Madridu I. 1912. Bilo je tudi sklenjeno, da se bo izdajal mednarodni letopis, kjer se bodo objavljala vsa poročila, ki bi znala bit! koristna potnikom o terenu, o spuščanju, o zrakoplovnih središčih, o znamenjih i. t. d. __ Ogromno letalo je po poročili tz -Ženeve pristalo v Lansatmi. Za pot iz Londona na cilj je porabilo 8 ur. Ustavilo sc lo tudi v Parizu. — Najdba okamenelega predzgodovinskega orjaka. V Chagny, nedaleč od Lyona v Franciji so našli orjaškega okamenelega slona, ki je živel gotovo še pred mamuti. Kosti’ same tehtajo 4000 liber in kažejo, aa je bila živa žival gotovo 14 korakov visoka. Ogromni okli sta bili dolgi nad 8 korakov. Edini sekalec, ki so £a našli globolto v pesku zakopanega, tehta 4000 liber. — Iz streliva gnojilo. Angleška vlada je prodala svoje velikanske zaloge strclfva v Franciji neki družbi za proizvajanje umetnega gnojila. Tako se je tiidi kakor v Nemčiji končala vojna slava! Čudno pa je vendar, da so sc ti gospodje sploh spomnili na to, še precej pametno stvar. — Ceno petroleja so na Angleškem zvišali za 7 pency pri eallotm. General Semenov umri. Iz Moskve naznanjajo smrt znanega generala Seme-nova. Vsled njegove smrti bo pač nemogoče nadvladati vzhodne sibirske pokrajine, ki so bile doslei pod vplivom ruskih im-perijalistov. Semenov ie Igral nekoliko čua-uo vlogo, ko je na eni strani zavlačeval odhod japonskih čet, a je na drugi ponujal svojo pomoč bolj še viški v'adL — A. A. Šalmatov. V Petrogradu Je umrl akademik in profesor A. A. Šalmatov, rojen leta 1864. Bil ie eden največjih slo-vanskih filologov, ki se Je bavll v glavnem z zgodovino In razvojem ruskega naroda. Okoli njega so se zbirali vsi veliki učenjak! in je bil v središču ruske filološke skupine, kateri so pripadali Pypin, Laman-skij, Fortunatov, Korš, Sobolevskij In Kon-dakov. Operiran radi neke bolezni je podlegel vsled slabosti, katero je povzročilo pomanjkanje hrane. — Parižanom delajo sive lase — poff-gane. Znano Je, da grozi Parizu bolj kot kakemu drugemu svetovnemu mestu radi njegove prenapolnjenosti In precejšnje umaza- nosti podganska nadloga. Kampanija, ki jo je pričel francoski tisk o tej zadevi, je prisilila parižki mestni urad, da se je resneje pobavil s taktiko boja proti podganam. V ta namen je zahteval od vlade svoto 300.000 frankov, s pomočjo katerih bi se mogla uporabiti vsa sredstva, ki prihajajo v tem oziru v poštev, kot so u. pr.: strupi, pasti In nagrade 25 centimov za vsako ubito podgano. So pa nekateri malkontenti (kdo ni v današnjih časih malkontent?), posebno socijalistl, ki pravijo, da take odredbe ne veljajo, ker s tem se nadloga ne ubije, ampak ji dado le odloga, da se ob poljubnem spet povrne. Treba je poseči celi stvari globokeie pod kožo, predvsem na ta način, da se obrne pozornost splošnni higijeni in snagi! Vrag vedi, če nimajo ti nezadovoljneži prav! Ko bi se hotela birokratska omejenost le bolj pobrigati in temeljito pobrigati za splošni blagor, pa ne ustrojevatl celo iz takih zadev svoj ničvredni kapital — fz podganje kože! Znano bo, da sc Je rar-vila v Parizu prccej obširna industrija, ki se peča z izdelovanjem rokavic iz te surovine. Kulturni vestnik. Gledališki repertoar. Drama: Petek, 17. sept. — Leonid Andrejev: »Anfisa«. ab. A; sobota, 18. sept. — Ivan Cankar: »Za narodov blagor«, ab. B; nedelja, 19. sept. — Leonid Andrejev: »Anfisa«, izven ab.; po-ncd., 20. sept. Ivan Cankar: »Za narodov blagor«, ab. C. — Opera: Sobota, IS. sept. — Risto Savin »Lepa Vida«, izv. ab ; nedelja, 19. sept. — Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«, izven ab,; poned., 20, sept. zaprto. — Za prihldnji teden se pripravljata v dramskem gledališču Milana Ogrizoviča »Hasanaginica« in Bernarda Sha\va »Pygmalion«. — V opernem gledališču se pripravljajo Leoncavallov! »Glumači«, balet »Gozdne vile«, Verdijev »Trubadur« in Gounodov »Faust«. Koncertna turneja Zlatka BalokovICn. Največji jugoslovanski virtuoz na gosli!: Zagrebčan g. Zlatko Balokovič bo pred svojini odhodom na zopetno koncertno turnejo v Pariz in London koncertiral tudi pri nas in sicer v Mariboru, Celju in Ljubljani začetkom oktobra (najbrže 8., 9. ozt-rotna 11.) Natančnejše še poročamo. Bob in Todl. Dva neugnanca. Po John Habbertonovi knjigi Helenina otročička slov. mladini po svojo povedal dr. Ivo Šorli Ilustriral Anton Koželj. —■ Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. Broširana knjiga velja K 24. —, vezana K 30.— Slavonsko mladinsko literaturo jc obogatil dr. Ivo Sori: z jako lepo povestjo, ki opisuje porednost dveh ainerJkanskih bratov 5 letnega Boba in Sletnega Todija. Njihova mati je mnenja, da sta otroka dva angelj-čka, v resnici pa sta škrateljčka, ki na* vse mogoče naične nagajata ujcu Haronu. Da se bo otrokom knjiga iie bolj prikupila., jo je okrasil A Koželj z 20 slikami. Knjigo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. — Ministrski svet Je v odškodnino posestnikom zemlje v Bosni in Hercegovini določil vsoto 10 milijonov dinarjev kot predujme na račun začasne rente in haka i/ leta 1918, Agrarno ravnateljstvo v Sarajevu bo te predujme izplačalo, čim prei-tno denar. — Jugoslavija In Avstrija sta sklenili trgovinsko pogodbo na isti osnovi, kakor sta sklonili trgovinsko pogodbo Italija in Avstrija. Po tem sporazumu pošlje Jugoslovanska vlada na Dunaj 15.000 ton žita in 40.000 ton turščice. V kratkem odpeljemo še drugih 50.000 ton žita in 110.000 ton koruze ter 10.000 ton Ječmena in drugih živil. Zato pa bo Avstrija dovolila izvoz kovin, prevoznih sredstev, tkanin, papirja, kemikalij, barv in lokomotiv. ■— Na dttaiskl trg je dospela predvčerajšnjim velika količina mesa iz Jugoslavije. Nove pošiljatve so na potu. — 20 milijard kron v Avstriji jc krožilo v prometu 31. avgusta, medtem ,ko jh je krožilo 31. januarja 13.2 milijardi. — Množina kron je narasla torei v tekočem letu mesečno za eno milijardo. — Argentinski kredit Avstrijski republiki. Reparacijska komisija na Dunaju le odločila, da vlada lahko nemoteno uporabi 5,000.000 milijonov pezov, ki jih jc dala argentinska vlada avstrijski na razpolago. Uporaba se ne bo kontrolirala. — Kriza v nemški finančni politik). Nemška državna banka je Izdala v zadnjih tednih približno dve milijarde novih nov-čanic. Skupna vsota vseh novčanlc nemške republike, ki krožijo v prometu, je dosegla že 71 milijard mark. Da zboljša Nemčija vsaj nekoliko svoj finančni položaj, namerava vlada razpisati prisilno posojilo. Natančnejših sklepov glede razsežnosti razpisa še ni sklenil finančni odbor. Upa se pa s prisilnim posojilom doseči vsoto 50 milijard mark. Šport. Zleti na Koroško. Koroška jesen je znana vsled svoje miline posebno ob Jezerih. Ravno sedal je bivanje ob Baškem, Vrbskem ta KlophiJskem jezeru poseben užitek n one, ki med potetiem niso mogli nastopiti svojega dopusta. Posebno Vrbska jezero se priporoča zaradi svojih toplih ko« peli In. prekrasnih izletov. Tudi naše tic« deljske izletnike opozarjamo, naj se poslužujejo turistovskega vlaka ter posečajtf Podravje. Posebno priporočamo pef.izlet iz Podroščice mimo vasi Breznice na Št, Jakob (pol uro), odtod po cesti na Dravlje* kjer se poslužimo dravskega broda ter dospemo v 10. min. v prijazno vasico Št. II), Odtod naprej vodi markirana s tablicami označena pot v dobri pol uri v Logoves, odkoder je samo še 10. tnln. do Vrbskega jezera. Kdor ljubi višinski izlet, gre iz Lo-gevasi lahko ob novozgrajeni cesti na Škofiče in odtod ali po cesti na Hodiško jezera in v Ribnico ali po markirani poti čei Goriče mimo Rozenbergovega ribnjaka na Otok. Od domačih gostllen posebno priporočamo: Gostilno pri pošti v Št. Jakobu, gostilno Schleicher v Logivesi, zajutrkoval-nico Strajnik v Ribnici ter za povratek v Vetrinju etablisseraent Najernlk. Vest, da letoviščnikom v našem pasu n! dovoljeno bivati od 10. t. m. naprej je neosnovana in nastala vsled tega, ker so bili Nemci v pasu B primorani vsled slabe aprovizacije odsloviti 10. t. m. vse svoje goste ob Vrbskem jezeru. Slovensko planinsko društvo naznanja, da se z 20. t. m. zatvorijo vse planinske koče. Samo Aljažev dom ostane odprt ao 1 oktobra, Valvazorjeva koča, Obirska koča v Kamniški Bistrici in hotel Zlatorog pa ostanejo celo leto odprti in oskrbovani. Prijateljske tekme v Anwersu. Jugo-slavlja-Egipet 4 : 2, Belgija-Jugoslavija 6 : 0. Društvene vesti. Vescilca električne zadruge. V ncdelii dne 19. t. m, sc bo vršila v Šiški na ReN ninghausovein vrtu velika ljudska veselica. Priredi jo električna zadruga povodom otvoritve električne razsvetljave. Za razno zabavo bo preskrbljeno, vino dado šišenski vinski trgovci in v raznih paviljonih pa bodo nudile vse potrebno za lačne želodce šišenske dame. Prostor bo zvečer razsvetljevalo nad 400 luči. Na predvečer veselice pa se vrši ob 8. zvečer po Šiški mirozov. Zbirališče pred gostilno Keršič. — Vstopnina na veselico 1 dinar. Začetek ob 3, uri popoldne. k Popisi. Iz Mežo pri Dravogradu. Višek korupcije. V Mežo smo dobili nekega poštarja, bivšega c. kr. narednika. Ženo ima nemkd tam nekje blizo Dunaja doma. Kot žena bivšega c. kr. narednika, sedaj poštarja, je zelo visoka in uživati hoče vse udobnost^ ker ne more pozabiti še onih srečnih avstrijskih časov. Spominjamo se še dobro, kako važne vloge so igrale žene narednikov za časa vojne. Tako se ji je tudi zahotelo po lepem stanovanju tukajšnjega učitelja in liajd na delo. S pomočjo nem-škutarsko klerikalne klike se je temu učitelju odpovedalo stanovanje po znani na-redbi, katero ima izpraznit) v teku osiuili dni ne oziraje se na to, ali dobi v tem terminu drugo stanovanje aii ne. Bivši poverjenik dr. Gosar jc ta c*llok podpisal ter. vrgel učitelja in njega družino na cesto brez vsake najmanjše motivacije in podlage. Omenimo naj samo to, V tem stano-vinjtt stanuje že nad eno leto z občim zadovoljstvom gospodarja hiše. Službuje kot učitelj od prvega začetka na Koroškem. --Bežati je mora! s Koroškega že dvakrat in utrpel precej škode. Od meseca aprila t. I, je oproščen učiteljske službe v svrho plebiscitnega dela, 5 mesecev je odsoten od svoje družine, katera sc v njegovi odsotnosti preganja na nečuven način. Od preobrata naprej je vedno zaposlen pri narodnem probujanju na Koroškem, dočim ta poštar ni niti ganil z mezincem za narodno stvar. Merodajne oblasti se popolnoma nič nc ozirajo na to, zanje je merodajno le to, da je učitelj socijalist In poštar klerikalec. Da učitelj socijalist vzgojuje svoje otroke v slovenskem Jeziku in poštar v nemškem Jeziku Je pač postranska stvar. Ce danes tik pred glasovanjem preganjajo probuji-telje koroškega slovenskega ljudstva, ki so noč in dan zaposleni in ki žrtvujejo vse svoje moči, kako jih bodo šele po glasov, preganjali. Plačilo In hvaležnost za delo se že kaže. Radovedni smo, kaj poreče k temu novo poverjeništvo za soc. skrb? Bo li ta zločin Gosarjev podpiralo? Probujitelji koroškega slovenskega ljudstva morajo ua cesto na ljubo nemških In nemčurskih družin. Nismo nikaki šovinisti, ampak konsta-tirati hočemo, kako podla in umazana je klerikalna politika, politika tistih, ki nam socijalistom vedno prcdbacivajo nemška-tarstvo. Slovenska javnost pa bodi s tem poučena. To In ono. * Iz ameriške modrosti. Zanašaj se čim najmanje na svoje prijatelje in zavaroval so boš pred največjim in često liajbolcstnel-šlm razočaranjem. — Kdor največ stoka, si zasluži navadno najmanj pomoč! in podpore. IzdalateU: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak, Vehovec, S Iran 4. NAPREJ. N Stev. 214. J» Jc vedno nc? ij;' In še vedno ne? Bolnik, ki se je zdravit, je viol preveliko količino močnih zdravil — in umrl. Precejšnja doba je minila, odkar se !c v Jugoslaviji razcepil proletarijat in jo delavsko gibanje zavilo na radikalno pot. Nastopila je doba dela? Kakšno je to delo; delo uresničevanja rcvclucijenarncs® programa? T/ctja inicrnacijonala je dala n:-<»č, -sito »» privlačnost. Kazvo teorije čistega lio-uhmfenia v časopisja pa je pokazal tsai-obšlrneje poijc poizkusnih teorij. Prva in zadnja beseda pa je vendar: revolucija! Nikdar ne smerno pozabiti, da je to resnični magnet v tretji internacijonali. Samo tresa je pretrgati vse stike z buržoazljo, voditi veliko bitke in postati razredno zaveden proletarec in zmagal boš proletarijat! Proti ministerijaiizmu in oportunizmu, ki le nepotreben, to so končne vodilne besede. Ali sc naj -čudimo, če vidimo maso Jju- 1 dl, ki vidijo rešitev iz bede povedano * vsemi.temi besedami? Ali je čudno, ec n! sočljalua demokracija zmožna združevati tega hrepenenja, da bi ostala predstavite-Ijica enotnega proletarijata? Minili so meseci tega dela... Najradikalnejšega —- in stopnja »čistega radikalizma« je dosegla že nCve višine. Radikalizem mase je neskončen. Vse, kar sc pojavi ucvib bojevnikov —• vse vidi i:i zahteva rešitve — iz egoističnih razlogov največ. Ta masa se naslaja ob revoits-cijonarnih besedah in daje duška svoji notranjosti z dolgotrajnimi ploskom . . . la vendar kakšen je položaj? Kaj le dejstvo, kaj beseda? Jugoslovanski proletarijat je lačen, raztrgan in ubog. Revolucije ni... ne v Italiji, ne v Nemčiji, ne v Avstriji; pa vendar je bila v Italiji 2c gotovo dejstvo. Proletarijat Jugoslavije je dobil osem-j urni delavnik. Priznajmo, da je to delo or- ganizacij in njih voditeljev, ki so to uresničili v trenutku, ko je proletarijat sam sebe oropal moči, ko je vrgel puško v koti Danes pa se buržoazija ne boji več — smele se jugoslovanskemu proletarljatu In poizkuša odvzeti oscnuiruik; proletarijat pa }c razdrl radikalno svoje vrsto — radi revolucije. Volitve sc razveljavljajo, izvoljence radikalnega proletarijata zapirajo... in ni revolucije, ni sile, ki bi vdušila vsaj naj-luijšo reakcijo. To so razmere v krajih čistega radikalizma. Beda je večja, brezposelnost strašna — revolucije ni ne od vzhoda ne od za-pada. Ali se je motil komunizem besed, Sl trdi, da požene uboštvo mase v revolucijo; saj jc bilo v Rusiji tako? Veliko jih je v tej revolueijonarnl masi, ki so že preračunali; kdaj pride osvobojenle •od vzhoda, kdaj pridejo — rdeče armade. To je upanje, če ni druzega — človek Je po tej vojni nastal brezmejen v svojih upih. Zato se pozablja tudi na matematiko, kapitalom, duševna da sc kapital pobija s sila z duhom napredka. Čudna ta tretja intcrnucijonalal Glejte, ne delajte z burioazijc in danes so v tej Rusiji za parlamentarizem. Čudno to? Ali ni diktatura vse? In diktatura nad proletariatom najboljša? Na jugu naše države so spojili čudno neskladnost obljub, besed in dejanj. Čisti radikalizem pa je v svojem hrepenenju po najboljšem pripeljal tudi do pokoja in nasilnosti, do diktature čez pamet v prolctart-jafu samem. Tekla je proletarska kri!.,. Vse vemo — na spcijalizem pa smo — pozabili. Dajte, leto gre h koncu, poglejmo letal zaključek. Boj v lastnih vrstah, zgradba porušena, beda in obup — hrepenenje... Buržoazija vlada! Še upa ta revolucionarna masa, še veruje v radikalizem besed. — Koliko časa še? Masa ima vse, kar je za boj potrebno, ali eno ji je prirojeno, obup nad trudapol-nim delom, ki je potrebno da počne odločilni boj. Ali se tega zavedate, vi, ki pišete učeno razpravo komunizma — teorije? Enkrat beste ta program revidirali — postaii boste revizijonisti, kot jc to že enkrat bilo — kmalu po Marsovi smrti Kal potem? Masa revolucije in diktature željna pa ne bo za delo. In če vam zraste čez glavo? In razšla sc bo! Doba dela prihaja potem. Srečali se bomo resni in z žalostjo, korakali bomo preko našega razdejanja... Koliko nas bo? Pokopali bomo radikalizem, da bi ga morda vsaj ne utopili v krvi. Očitajoče bo zvenelo vprašanje ob pokopu: revolucija? In še vedno ne? Odložili bomo žveplenke in zlaga!! opeko! — Kdo bo delal? E. V. Uzi KCNSIEUSS! H! ADAME 2 Poir viire toliiepMde: te GOSPODI GOSPAI ta lato'; > Mia množina časopisnega papiga sc proda. Poizve sc v upravi ^Napreja* ■mbbbbbp on litre el fiata Po 110 g feft h m ur I Moji 00 Mo 1 IS Po zelo znižani ceni nowa pvokoiesa. Gostilna Debevec Breg t. 20 se priporoča cenj. občinstvu. Izborna pristna vina ter dobra kuhinja po zmernih cenah. lonnomoat na tono io!o Mi! plašči, zračnice, šivalni stroji in vsakovrstni deli, karbitne Svetlike, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji. lili! Tovarna teti! ttikov Te;efon 8 Mica 155. v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Izvršu,je: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konstanca društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki 1 Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 Išče se Prlfave v up avl »Naprej11. izdeluje vsakovrstna tolčila U čevlje, Italtlno aito v raznih velikostih, ieo-drilo za pililo v betvali, kockah ali kroglicah, tnplo v palčicah, (rattosko jjl Igu ji, vtosli twt, kolesar, ktn i. t. d. na * debelo In drobno po zmernih cenah * . | Splošna ključavničarska in mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kon-; trolnih blagajn itd; Fr. Lebar & L. mr Jenkova ulica 9 Kupita vs^ho mreSirso cinka insvitt ca po naJvISilh cenah. • H. tfssar, Kleparnita, Maribor, Schillerjeva utica 17. pff- Enormno podraženle žarnici t—mmamm—l— —a— —————— iiiii «■■■■■■■■■■—era———T———omia—o* Glasom naredbo ministrstva za finance v Beogradu, št. 8410 z dne 28. avgusta 1920, je od 20. t. m. naprej opravljati od tvrdk trošarina na žarnice, in sicer najmanj 20 K od ene žarnice. Za več kakor 32 svetne žarnice znaša trošarina za vsako nadaljno svečo K 1-20. Za žarnice od 50 sveč bo torej za plačati 60 K, za 5000 vatne žarnice 7200 K trošarine, to se pravi čim večja je jakost žarnice, tem večji je davek. Nabava močnejše žarnice bo vsled tega državnega davka postala skoraj nedosegljiva. Kdor pa se hoče še pravočasno preskrbeti z žarnicami in špecijelno močne žarnice po zelo znižanih cenah kupiti, ta naj takoj pohiti do inkl. 19. t. m. k elektrotvrdki ss SVETUl/Uubllana, Mestni trm 25. sss Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban št 178. Konsum. društvo za Slovenijo sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne vloge sr- 4 in jih obrestuje po Čistih 0\ O. Skaboform se zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnjl lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescba orig. Sk&boformovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder BSkabaform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico pri „Zlatem jelenu* IV - - - Marijin trg. - - Rihard Sušnik AVARNA LEON" Kavarno sva na novo elegantno opre- »g mila ter se priporočava za obilen posel. - - Na razpolago električen klavir. - 2 velespoštovanjem Leo ia Fani Pegažnlk «3 ogromno f-oSrljc te-manufakture naravnost iz inozemstva c prejela t v rd k a w R. Sterir.cckl v Celja, S in sicer VoMie, c tli) j V, iislraninc, etamina, bstista za ženske obleke, sukna ] 01 |f, jiiačevir.c za moške obleke, belega in pisanega pla‘na za perilo," lilota, cvi-li*, icLtcv, svile in Če mm go raznega druzega blaga, ■ •*'» v velikanskih množinah no čudovito z ro.di nakupa prodne, katero sc M, , 'J Lutku v VELI5TH60VIN A |§j RszpoČtljalBa R STRMECKI Slovenija P/l J kavčuka LJUBLJANA ■o n ’r* n ^ t3 5 D) M >0 0 — o > o m ^ ro *° « _ _ w -o ' ” '"2 lil i;; asa m -a ,t5 JS 4 Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 11 01 12 10. Za varnost hranilnih vlog lamel blagovna zaloga, ki z”“r5‘ePn°lj^ letni bilanci okrog 10 m MI« nov kron, društvena posestva, kl/®,Pežn, in dr_ vrednost nad 2 mlillena kron, kakor tudi skladi, rozervn , Vloge sprejemajo m izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva 1. V Spodnji Šiški v Ljubljani. 2. N« Gl inčah pri Ljubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva ul. 4. V Ljubljani, Sodna ulica. 5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6 Rožna dolina (obč. Vič). 7. V Tržiču na Gorenjskem. 8 Na Savi (obč. Jesenice) Gor. 9 Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bel a-Javornik. 11. Borovnica. 12. Radovljica 13. Kranjska Go/a. 14. Mojstrana. IB. Celje. 16. Šoštanj. 17. Guštanj, Koroško. 18. Prevalje, , 19. Mežica, 9 20‘ Crna s 21. Cina O., » 22. Maribor. 23. Litija. Slovenijo, ki so: 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Križe pri Tržiču. 28. Sv. Ana pri Tržiču. 29. Gorje pri Bledu. 30. Store pri Celju. 81. Fala nad Mariborom. 32. Ruše nad Mariborom. 33. Pliberk, Koroško. 34. Rogaška Slatina. 35. Radeče-Zidanmost. 36. Poljčane. 24. St Lovrenc na Pob. Sc podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Slovenijo, ki jo v L.tMteSJStti, Spe«. Šiška, Kolodvorska cesta 208. Piemn naj se pošilja ped naslovom: Ljubija, P©SfnS P*©«*©! «- Društvo ima na razpolago P©štR® pOieZriee s katerimi zamorejo vložniki denarne poŠISfeftf© pošiljati tudi naravnost v oereanjo blagajno. Zadružniki! riist' o ročno delo ed lastnih čevljarjev. 220 ccs-;.; ir t, ter j! N.1 debelo samo v 1. nadstropju CELJE ST. 314, g j jjjj So drugi! " > Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico-! .Tisk »Učiteljsko tiskarne« v Ljubljani.