plačana t gotovim.
Leto XVII., št. 104
Ljubljana, sreda 6. maja 1936
Cena 2 Din
UpravmStvo: Ljubljana, ttnafljeva Ulica 5. — Telefon SL 6122, 3123. 3124, 8125, S126P laseratnl oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul. 3. — Tei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
8t 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 8t
2. — Telefon 5t_ 190 Računi pri pošt. ček. za vodili: Ljubljana št. 11-842, Praga čislo 78.180, Wlen 8t 105.241.
Izhaja vsak dan. razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Levičarska zmaga pri francoskih volitvah
KONFERENCA BALKANSKE ZVEZE PODALJŠANA
Zaradi obsežnosti gradiva in važnosti dnevnega reda se bodo posvetovanja zunanjih ministrov Balkanke zveze še danes nadaljevala in bo konferenca opoldne zaključena
Vsa Evropa je napeto prisluškovala, ko se je Francija pripravljala na parlamentarne volitve, dobro se zavedajoč, kako velikega pomena bo njihov izid ne le za notranjo francosko politiko, marveč tudi za odnosa je Francije do drugih držav, za splošno evropsko politiko, v kateri imajo Francozi tako odlične vlogo. In vsa Evropa je z napeto pozornostjo sprejemala poročila o nedeljskih ožjih volitvah, ki so dale dokončno sliko o bodoči sestavi francoske zbornice. Saj je bilo treba zaradi posebnosti volilnega sistema izreči volilcem zadnjo besedo o veliki večini poslanskih mandatov.
Volilni rezultati so znani :n reči je treba., da so prinesili precejšnje presenečenje, čeprav se je splošno pričakovala zmaga levičarskega bloka, že pred volitvami, še bolj pa po rezultatih prvih volitev predzadnjo nedeljo. Malokdo pa je računal s tako veliko okrepitvijo levičarskih skupin na skrajnem krilu. Desnica namreč v celem niti ni posebno mnogo izgubila, zlasti pa ne skrajna desnica, kjer so nekatere skupine pridobile. Kaže se v tem pač isti rezultat, kakor tudi. ponekod pri novejših volitvah, da se namreč volilci odločajo za skrajnosti, za desno ali za levo. ' da osnovno važna sprememba je v tem, da so krvičarji svoj uspeh, ki se mora vsekakor označiti kot ogromen, losegli na račun svojih zaveznikov iz ljudske fronte, radikalov. To je pač najpomembnejši rezultat volilnega akta, zlasti pa nedeljskih ožjih volitev.
Ojačilo se je zlasti skrajno levo krilo nove francoske zbornice, v kateri bodo odslej komunisti v failangi 73 mandatov, namesto dosedanjih 11. Jako krepko so napredovali tudi socijalisti, ki so k starim 97 poslancem pridružili še 49 novih, tako da vstopajo v novo zbornico s 146 mandati kot najmočnejša stranka. Pri tem niso vračunane manjše frakcije, ki so ostale tudi na levici, dasi so v primeri z glavnimi strankami precej oslabljene. Po 37 letih se je letos prvikrat zgodilo, da radikali niso več najmočnejša stranka v parlamentu, kar je za to veliko stranko, ki se ponaša, da je dedič in naslednik po jakobincih, huda preizkušnja in ts-\o neprijeten udarec. Velika revolucionarna tradicija je izgubila svoj šarm in kdo ve, če samo začasno.
Mnogo se komentirajo vzroki, ki so povzročili ta važni preokret v razpoloženju množic. Seveda si je treba najprej predočiti, da na osnovi francoskega volilnega reda — izvoljen je kandidat, ki je dobil v svojem volilnem okraju absolutno večino oddanih glasov — številke poslancev niso vedno v skladu s številkami glasov in zato ne dajejo prave slike o spremenjenem stanju. Po številu poslancev so komunisti in socialisti napredovali neprimerno bolj -cakor po številu dobljenih glasov. Tudi že pri prejšnjih volitvah, zlasti pri zadnjih leta 1932., so dobili marksisti zelo mnogo glasov, vendar ne dovolj za absolutno večino v večjem številu volilnih okrajev. Zato so dobili mnogo manj mandatov, kakor bi jih dobili na primer pri proporčnih volitvah. Pri letošnjih volitvah so napredovali ravno toliko, da se je razmerje obrnilo in so dobili več mandatov, kakor bi jim šlo po številu dobljenih glasov.
Vsekakor pa bi tudi tega uspeha ne mogli doseči, ako se ne bi precejšen del volilcev orientiral na levo. To dejstvo je neizpodbitno in priča, da so se morali uveljavljati neki razlogi, ki so na realno gledanje Francozov zelo učinkovali. Mnogo se zatrjuje, da imajo veliko krivde za uspeh levice nastopi bojno razpoložene desnice, zlasti polkovnika de la Rocque, ki je s svojimi Ognjenimi križi ter njihovimi paradami razburkal demokratično razpoložene francoske množice ter jih usmeril k najenergičnejšim nasprotnikom vsega, kar diši po fašizmu. Dalje je brez dvoma mnogo pripomogla mednarodna napetost, o kateri ni mogoče reči, da bi se bila v teku zadnjih mesecev zmanjšala. Levica je odločno zastopala v svojem programu načelo kolektivne varnosti, vztrajanja na Društvu narodov ter izpolnjevanja obveznosti, izvira jočih iz njegovih norm. Zunanjepolitični nagibi so gotovo mnogo pripomogli k zaokretu na levo. Pač ne na zadnjem mestu so bili nagibi, izvirajoči iz velike krize, ki pomeni v Franciji mnoge nevšečnosti, med njimi državno štednjo, ki je tudi široke sloje močno prizadela. Dalje se kaže v pregrupaciji na levo tudi odpor zoper špekulantstvo, saj spada med programne točke levičarskega »ljudskega bloka« tudi zahteva po reformi bankarstva s francosko narodno banko na čelu.
Naj so ti ali drugi aili se nadaljnji vzroki v večji meri povzročili preorien-tacijo med francoskimi volilci, zdaj je tu izrazita večina, ki zagotavlja ljudskemu bloku vlado. Vendar so v njem neke stvari, ki bodo imele pomen za nadaljnji razvoj. Pred vsem dejstvo, da se komunisti ne bodo aktivno udeležili vlade, do-čim so socijalisti izjavili, da se nikakor ne bodo izogibali nalog in dolžnosti, da prevzamejo odgovora* ^ za vodstvo državnih poslov. Radikalno-sociaiUstična koalicija bo torej prevzela vlado ter
Beograd, 5. maja. r. Po programu bi se morala konferenca zunanjih ministrov Balkanske zveze danes končati ter objaviti sprejeti sklepi v zaključnem komunikeju. Proti pričakovanju pa so se razprave za radi obsežnosti gradiva in važnosti proble. mov, ki so na dnevnem redu, tako zavlekle, da se bo konferenca nadaljevala tudi še jutri in se bo zaključila najbrže šele jutri opoldne.
Tretja konferenca
Zunanji ministri Balkanske zveze so se danes dopoldne ob 11. sestali v zunanjem ministrstvu na svojo tretjo konferenco v tem zasedanju. Poleg vseh šitirh zunanjih ministrov so prisostvovali konferenci tudi izvedenci posameznih delegacij, ki so jih poklicali po vrsti na konferenco, da so po ročali o posameznih vprašanjih, ki so bila v razpravi. Dopoldanska konferenca je trajala do 13. ure.
Vprašanje Dardanel
Na dnevnem redil današnje konference je bilo predvsem vprašanje Dardanel. Ka kor znano, je Turčija zahtevala pristanek vseh podpisnic lozanske mirovne pogodbe za spremembo te pogodbe v tem smislu, da se ukine prepoved utrditve dardanel ske ožine, čeravno so prvotno države Balkanske zveze zavzemale v tem vprašanju raz_ lična stališča, je prišlo na današnji konferenci, ki je potekla v duhu popolnega zaupanja, do popolnega sporazuma. Vprašanje zopetne utrditve Dardanel ni povzroči. I o državnikom mnogo truda, ker so vsi štirje člani Balkanske zveze pokazali popolno razumevanje za ta problem Turčije in so v celoti ugodili turški zahtevi.
Odnosa]! do Bolgarije in Albanije
Razprava o dardanelskih ožinah je spravila na površje tudi razna druga vpraša nja, ki se tičejo odnošajev do Bolgarije, ki stavlja kakor znano, zahtevo po izhodu na Egejskomorje- Na drugi strani je v zvezi s tem tudi vprašanje odnošajev do Albanije. Albanija zavzema docela svojstveno pozic!jo na Balkanu in se je vedno bolj kazala potreba, da se odno-šaji Balkanske zveze do Albanije dokončno razčistijo. O tem bo govora tudi še na jutrišnji konferenci Balkanske zveze.
Izjave ministrov
Novinarji, ki enako kakor vsa ostala po litična javnost že nestrpno pričakujejo objave sklepov, so po dopoldanski konferenci prosili ministre za razna pojasnila.
Rumunski zunanji minister Titulescu je novinarjem potrdil, da so na današnji konferenci v glavnem razpravljali o vpra šanju Dardanel. dodal pa je, da je razprava potekla v duhu že preizkušene solidarnosti držav Balkanske zveze. Tudi Rumu-nija, ki je disciplinirana članica Balkanske zveze, se je mogla brez obotavljanja pridružiti stališču, ki sta ga v tem pogledu zavzeli v skladu s Turčijo Jugoslavija in Grčija.
Grški zunanji minister in ministrski predsednik Metaksas je novinarjem potrdil izjavo Titulesca ter še dodal: Enako smo se sporazumeli v duhu iskrenega prijateljstva tudi glede odnošajev med Grčijo in Jugoslavijo. Rezultati naših razgovorov in posvetov bodo sestavljeni v posebnem pro tokolu. ki ga bova sestavila predsednik stalnega sveta Balkanske zveze, turški zunanji minister Ruždi Aras in jaz.
Turški zunanji minister Ruždi Aras je domačim in tujim novinarjem na vsa stavljena vprašanja prijazno odgovoril: Samo malo še potrpite! Opravili smo že veliko delo Razčistili smo mnogo važnih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Ostalo jih je še nekaj, ki pa so manjše važnosti. Popoldne bomo nadaljevali svoje delo; če pa še ne bomo končali, bomo tudi še jutri nadaljevali. Ne smete pa misliti, da so nastale morda kake težave in da zaradi tega še nismo končali. Stvar je v tem, da se je spričo cele vrste važnih mednarodnih dogodkov zadnje dobe nabralo toliko gradiva, da je tudi dnevni red silno obsežen. Bodite pa prepričani, da bomo svoje delo dokončali v najlepšem soglasju in v iskrenem sporazumu.
mogla računati s podporo komunističnega ekstrema. To je vtuacija, ki jo je ustvarila zadnja volilna nedelja, ki pa ravno zaradi komunistov nima v sebi mnogo elementov stabilnosti.
Francoske volitve bodo imele velik pomen za zunanjo politiko republike in s tem za ves kompleks mednarodnih problemov. Sicer je imela že sedaj levica vodstvo tako notranje kakor zunanje politike, toda s prevlado marksističnih kril bodo bržčas še mnogo bolj prišli do veljave protifašistični pravec, načelo ženevske solidarnosti in praktično izvajanje zavezništva s sovjetsko Rusijo. To vse so danes jako važne stvari in težko je reči, ali bodo mednarodno situacijo omilile aili poostrile.
Kosilo na dvoru
Opoldne je Nj. Vis. knez namestnik Pavle priredil na čast zunanjim ministrom Balkanske zveze svečano kosilo na dvoru. Kosilu so prisostvovali turški delegati Tevfik Ruždi Aras. Ali Hajdar turški poslanik v Beogradu. Mehmed Dževad. ravnatelj bal kanskega oddelka zunanjega ministrstva, in Faid Džihni. tajnik, dalje Titulescu. Gu-ranesru romunski poslanik na našem dvo ru. Rajcovjeeanu. pomočnik zunanjega ministra. in Maldareseu in Ooste. tajnika zn nanjega ministrstva: irski delegati Meta xas. predsednik grške vlade in zunanji minister. Pol i t is. grški poslanik v Parizu. Mellas. ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministrstva. Sakelaropulos. grški poslanik na našem dvoru. Papadokis. šef srškecra tiskovnega urada, Pusta s. načelnik zunanjega ministrstva, in Demerdzis. tajnik zunanjega ministrstva: dr. Milan Sto jadinovid. predsednik vlade in zunanji minister. dr. Mehmed Spaho. prometni m;ni ster. Du«an Letica. finančni minister. Vla-dislav Martinac. pomočnik ministra. Milan Antič minister dvora. Voiin Colak Antič prvi adjutant Nj. Vel kralja, in Boško Čolak Antič. maršal dvora.
Avdijence in odlikovanja
Nj. Vis knez namestnik je sprejel v av dienci včeraj grškega ministrskesra predsednika in zunanjega ministra Metaksasa. Pri tej priliki je grškega državnika odlikoval z redom Belega orla I. stopnje, erškega poslanika v Parizu Politisa 7. redom jurro-slovenske krone 1. fopnje. grškega posla nika v Beogradu Sakelaropulosa z redom sv. Save 1. stopnje, šefa grškega tiskovnega urada Papadakisa in ravnatelja političnega oddelka jrrškega zunanjega ministr stva Oustasa z redom sv Save 2 stopnje kabinetnega šefa predsednika grške vlade Demerdzisa. tajnika grškega poslaništva v Beosrradu Zamariasa in tajnika rumunske era zunanjega ministrstva Mardaresca in Dimitresca z redom sv. Save 3. stopnje, tajnika rumunskega zunanjega ministra Oosto z redom sv. Save TV stopnje. Šefa sekcije turškega zunanjega ministrstva Zihnija z redom sv. Save 3. stopnje.
Danes opoldne je knez namestnik sprejel v avdieneo rumunskega zunanjega ministra Titulesca.
četrta konferenca
Državniki Balkanske zveze so se zvečer ob 18. sestali k svoji četrti konferenci, na kateri so nadaljevali razpravo o vseh §e nerešenih točkah dnevnega reda. Glavni problem je bilo vprašanje odnošajev Balkanske zveze do Albanije. Snričo položaja, ki ga zavzema Albanija na Balkanu, se je pojavilo naziranje. da Albanije skoro ni več mogoče smatrati za balkansko državo, ker po pogodbah, ki jih je sklenila, ne mo-
re voditi samostojne balkanske politike. Temu primerno se bo moralo tudi uravnati stališče Balkanske zveze do Albanije. Konferenca je trajala do 20.30 in se bo razprava o tem nadaljevala jutri dopoldne.
Večerja »a turškem poslaništvu
Zvečer je priredil turški poslanik na našem dvoru dr. Ali Hajdar na čast zunanjim ministrom Balkanske zveze intimno večerjo. po večerji pa je bil velik sprejem. Udeležili so se ga vsi člani vlade zastopniki diplomatskega zbora ter mnogi drugi od-ličniki in številni domači in inozemski novinarji.
Zaključek konference
Zaključna konferenca zunanjih ministrov bo jutri dopoldne ob 10. Na tej konferenci bodo končana posvetovanja ter bodo na njej sestavili komunike. Opoldne bodo zunanji ministri držav Balkanske zveze dali novinarjem svoje izjave in dodatna pojasnila h komunikeju.
S tem ho zasedanje Balkanske zveze de-finitivno zaključeno. Turški in grški zunanji minister bosta jutri popoldne odnosno
Beograd, 5. maja. o. Jutri se prične redna konfereuca stalnega sveta Male an_ tante. Rumunska delegacija z zunanjim ministrom Nikolo Titulescom se že mudi v Beogradu, jutri zjutraj pa prispe češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta z ostalo češkoslovaško delegacijo, ki jo sestavljajo opolnomočeni m;nister Janjina, ministerijalni tajnik Hlavaček in podšef Presbiroja Kopecki. S češkoslovaško delegacijo prispe v Beograd tudi večja skupina češkoslovaških novinarjev.
Stalni svet zunanjih ministrov držav Male antante se bo bavil z zelo važnimi problemi, ki se nanašajo predvsem na Srednjo Evropo ln ki se posredno ali neposredno tičejo države Male an tante. Prvi sestanek zunanjih ministrov držav Male an. tante bo jutri popoldne v zunanjem ministrstvu.
O čem bo razpravljala Mala antanta
Pariz, 5 maja. v. »Temps« poroča iz Beograda: Dnevni red konference Male antante obsega najprvo tradicionalni splošni po-litični razgovor. Predvsem bodo ministri Male antante razpravl a'i o posledicah razvoja abesinskega konflikta, zlasti z ozirom na Društvo narodov, dalje o položaju kakor se je razvil po enostranski odpovedi lokarnske pogodbe s strani Nemčije ter o novem položaju, n^talem v Srednji Ev-
zvečer odpotovala domov, rumunski zunanji minister Titulescu pa ostane v Beogradu, ker se bo jutri popoldne pričela konferenca Male antante.
Turški novinarji na Oplencu
Topola, 5. maja AA. Opoldne se Je odpeljala dt-legaci. t: j i h noora« ev na Avaio in tam položila venec na crrob Neznanca junaka. Nato se je delegacija peljala na To-polo in tam položila na grob pokojnega Vi-teSk kral;r. V.-kvmd'* : • edinitelja venec z napisom »Junaškemu kralju Aleksandru I. Karadjordjeviču — Turški tisk«.
Veliko zanimanje v Bolgariji
Sofija. 5. maja. L Ves bolgarski tisk obširno poroča o delu stalnega sveta Balkanske zveze. Listi naglašajo, da vsa evropska javnost napeto pričakuje rezultatov beograjske konference. »Zora« pravi, da je govor joigoslovenskega ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča, ki ga je imel snoči na banketu v čast balkanskim državnikom, napravil po vsej Bolgariji odličen vtis. »Zarja« je objavila tudi daljši izjavi grškega ministrskega predsednika Meta rasa in turškega zunanjega ministra Ruždi Ar asa.
ropi po samostalnem postopanju Avstrije, ki je prekršila svoje vojaške obveze iz sen-žermenske pogodbe. Poseben predmet bodo odnošaji, ki so nastali med Nemčijo in ČSR.
Minister dr. Krofta bo obvestil svoje kolege tudi o gospodarskih pogajanjih, ki se vršijo med Prago in Dunajem v svrho zbližanja Male antante z zim-kim blokom. Posebno pozornost Male antante zaslužijo najnovejši vznemirljivi znaki iz Avstrije in ojačenje revizionističnih stremljenj na Madžarskem. V marsičem je razvoj dogodkov pokazal, da so bili docela utemeljeni jugo>lovenski pomisleki, Sporočeni g. dr. Hodži povodom zadnjega njegovega obiska v Beogradu.
Osrednji problem beograjskih posvetovanj je z ozirom na celokupni položaj kolektivna varnost zavezniških držav. Mala antanta. kakor tudi Balkanski sporazum se morata pobrigati, da nedostatke, ki jih je pokazal sistem varnosti, v ženevskem okviru, popravijo in nadoknadijo z lastnimi sredstvi in napori .
Stalni svet Male antante bo zato znova razpravljal o načrtih regionalnih paktov, ki naj zagotovijo konsolidacijo Srednje Evrope in Balkana. Vse tri zavezniške države so složne v tem, da se mora organizacija Srednje Evrope naslanjati na močno ogrodje skupine, ki je že pokazala svojo stabilnost in ki nobenega sodelovanja ne odklanja Praga, Beograd in Bukarešta soglašajo v sodjbi, da je potrebno Sodelovanje Nemčije in Italije. Kriza mirovnih pogodb in slabost Ženeve morajo solidarnost Male antante še bolj pojačiti.
Razdelitev Abesinije na obzorju
Priznanje pravic abesinskih sosedov
Rim, 5. maja. w. čeprav je skoro vsa vsebina italijanskih listov posvečena proslavi zmage nad Abesinci, se listi vendarle bavijo tudi s skorajšnjim sestankom sveta Društva narodov in dokaj skeptično presojajo položaj. Izražajo mnenje, da se bo svet Društva narodov tokrat najbrže zadnjič bavil z italijansko-abesinskim sporom.
»Tribuna« piše, da bi bilo najbolje, če Društvo narodov po begu neguša prizna italijansko zmago in ukine sankcije, da bi mogla Italija sodelovati pri obnovi Evrope, ki je sedaj najnujnejša. Vesti, da bo morda abesinski cesar prišel v ženevo in osebno branil interese Abesinije, smatrajo italijanski listi za prazen manever .
»Giornale d'Italla« razpravlja o pravicah Italije na podlagi dosežene zmage in izključuje vsako možnost direktnih pogajanj, ki jih je abesinski cesar še na predvečer zadnjega zasedanja sveta DN prešerno odklonil. Za pogajanja sta potrebna dva partnerja; abesinski, ki bi imel še kako avtoriteto v deželi, pa ne obstaja več. Nato piše list: Italijanska vojaška zasedba abesinskega ozemlja postaja sedaj naravna politična zasedba z omejitvami, Id jih je Italija že večkrat svečano proglasila in k! so priznanje upravičenih zahtev sosednih držav, kakor so določene v pogodbah.
Kaj bo storila sedaj Anglija
London, 5. maja. o. Popolni zlom abesinskega odpora in cesarjev beg v inozemstvo je izzval preokret tudi v angleškem tisku. Listi pišejo, da so postale sankcije sedaj brezpredmetne in da bi morala angleška vlada sedaj skrbeti predvsem za to, da pride čimprej do obnove streske fronte. Glavna naloga angleške vlade pa mora biti. da zavaruje interese Anglije v Abesini-ji. Predvsem si mora zavarovati Tansko jezero na osnovi nove pogodbe, bodisi na temelju mednarodne kontrole nad tem
področjem. Izredne važnosti je tudi, da si Anglija zagotovi prosto pot preko Rdeče ga morja. Za trgovino z Abesinijo se mora uvesti politika odprtih vrat in si mora Anglija zagotoviti popolno enakopravnost z vtemi drugimi državami; neobhodno potrebno pa je, da Anglija zagotovi neposredne trgovinske zveze med Abesinijo. angleškim Sudanom in angleško Somalijo. Obenem se mora primerno popraviti meja meu Abesinijo, angleško Somalijo. Kenijo iu Sudanom. Somalskim plemenom se mora zagotoviti pravica do pašnikov, ki leže na dosedanjem abesinskem ozemlju.
Francija za sklicanje abesinske konference
Par,z, 5. maja o. V zunanjem ministrstvu so imeli danes ves dan posvetovanja, na katerih so proučevali položaj v Abesiniji. Kakor se do znava, ae francoski vladni krogi zavzemajo za čim prejšnje sklicanje italijansko.francoekoangleške konference, na kateri naj bi se določil bodoči režim za Abesinijo. Francija bo na konferenci zastopala stališče, da Italija v Abesiniji ne sme dobiti večjih pravic, kakor jih ima Francija v Maroku. Na vsak način se mora za Abesinijo uveljaviti načelo odprtih vrat. Prav tako bo Francija podpirale stališče Anglije, da Italija v Abesiniji ne sme osnovati kolonialne vojske, ki bi mogla ogrožati afriško posest Francije in Anglije.
Poslaniki v avdijenci pri kralju Edvardu
London, n. maja k. Kralj Edvard VI11. je danes sprejel vse i>os!anike v Londonu v avdijenci. v kateri so mu predložili svoja nova akreditivna pisma. Ker abesinski poslanik Martin ni preje' i.ovi.i akreditivnili pisem, ga tudi ni bilo v avdijenci.
Belgijske parlamentarne volitve
Bruselj, 5. maja b. Volitve v	belgijsko
zbornico in senat bodo 34. maja.	Doslej je
prijavljenih nad 1000 kandidatov,	med njimi več žensk.
Aretacija bolgarskega terorista v Avstriji
Sofija. 5. maja t. Avstrijska policija je v Linzu aretirala znanega makedonskega terorista Haralarrupija Tarakaševa, ki je 1. 1934 ubil v Varni znanega protogerovca, šoferja Krista Mineva. Zaradi tega umora je bil obsojen na 12 let ječe. V preiskavi so ugotovili, da je Tarakašev ufbil tudi svojega brata, zaradi česar je bil obsojen še na nadaljnjih 10 let ječe. Sofijske oblasti so sedaj zahtevale od Avstrije ekstradici-jo Tarakaševa- Kakor kaže, ga bodo te dni prepeljali v Bolgarijo.
Atenski župan v Berlinu
Berlin, 5. maja AA. Kancelar Hitler je dopoldne sprejel atenskega župana Kocia-sa, ki je nato obiskal v spremstvu grškega poslanika zunanjega ministra Neurafcha, propagandnega ministra dr. Gobbelsa in predsednika pruske vlade generala Gdrim-ga. Včeraj je atenski župan proučeval komunalna vprašanja berlinskega mesta. Obiskal je med drugim tudi voditelja nemškega športa grofa Tschammerja. Nocoj je priredila berlinska občina atenskemu žwpanu svečan bariket
Ponesrečeno abesinsko posojilo
London 5. maja k. Abesinsko posojilo, ki je bilo pred 14 dnevi emitirano, bodo vrnili podpisnikom.
Obsodbe zaradi špijonaže
Beograd. 5. maja AA- Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države od 5. maja 1936 D. S. št. 52/35 sta zaradi zločinstva v-jiiun-stva v korist neke tuje države obsojena na 15 let robije dninar Bot Mihajlo in Zud Vara, oba madžarska državljana. Razen tega sta obsojena na izgon iz države za vselej Na 12 let ječe in na trajno Izgubo častnih pravic je obsojen Endres Ivan, čevljar iz Dugoševice na 15 let ječe in na trajno izgubo častnih pravic pa Pun Jakov, kmetovalec iz Branjine,
Sestanek Male antante
Beležke
Italijani v Adfs Abebi
Prve italijanske dete so vkorakale v abesinsko prestolnico včeraj popoldne po boju z neregularnimi abesin-skimi četami na okoliškem gričevju
Zahteve »Krščanske šrfe4*
Nedeljsko zborovanje druAtva »Krščanska šok« je sprejelo in poslaio ▼ svet dve obširni resoluoiji. ki menita na reformo sedanjih temeljnih načel našega šolskega pouka, tedaj na reformo onih načel, ki so bila sprejete in uzakonjena v letih 1929. in 1930. Komu sta resoluciji namenjeni, ni označeno: adresat je morda izpuščen prav remionoma, saj je splošno znano, kdo je sodelovali pri uzakonitvi sedanjih učnih in vzgojnih prmcapov, ka jih omenjeno društvo pavšalno graja.
V državah, kjer sta po zakonu vzgoja m pouk mladine pridržana izključno kriškim krogom in kjer «ta cerkev in veroizpoved popolnoma izključeni iz šok, je društvo s sličnim imenom, programom in zathitevami kolikor toliko umestno. Znano pa je, da v takih državah pokret za krščansko šolo ne zahteva verske šole v takem obsegu, kakršen je pri nas že zajamčen z zakoncm in se strogo izvršuje Sodeč po tem sta omenjeni resoluciji neumestni in je prišlo do rajih samo zaho, da se lahko da+a v javnost dve politični zahtevi prvega reda: vpliv na personalno poliltiko v šoli in razveljavi je nje zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije.
Samo ta namen imata dolgi resoluciji, saj ostai)e navedbe po velriki večini niso konkretne, ne navajajo nikakršnih faktov, marveč ponavljan samo sp'ošne mak^me, po kaiterih si cerkvena oblast lasti pretežen vpliv na šolo in vzgojo. Omembe vredno je, da je zborovanje obsodilo tudi delovanje naših dirušitev, ki ®o nadela potreb-
no in koristno nalogo; da ofcnofoorn, ki ma
potrebni; oddiha in okrepila, pe mjnhovi sta/rši ne zmorejo sredstev, nudijo dailijše a!ii krajše bivanje ob morju ali v planinskih predelih, kjer se naberejo potrebnih moč: za vse naslednje leto. Odveč bi bilo poudanjf.fti važnost dela^ ki ga opravljajo te humane organizacije, zato pa je tem hujše obsodbe vredno, da se na javnem zborovanju tako plemenito prizadevanje označuje kot škodljivo in demona!Lztjjoče. Resolucija prnvi naravnost, da se v počitniških kolonijah otroci mnogokrat kvarijo moralmo, kar ife tako gorostasna in krivična trditev, da bi jo moral človek, preden jo izreče, pod.preti s podaitki, dokazi, fakti in vsakovrštorirn materialom. Tega unionsko zborovanje nii storilo, zato je ta del resolucije golo natolcevanje. Ako se tem idealnim dielavoem zagreni de'o 6 krivičnim in neresničnim obrekovanjem. a'i bo potem stotine n«še mladine pošiljalo na oddih društvo »Krščanska šola«? Probi (talci obdolžit vi morajo nastopiti viaa društva, ki prirejajo počitniške kolonije za deco, da se tako vsaj nekoliko zavarujejo pred nekr-ščfltnsko obtožbo društva s krščanskim imenom-
V osifcalem na se vsakdo strrniia z načelom glede šolskega pouka, ki ga postavlja resolucija, ko pravi: »V šolo spada samo, kar je dogna.no«. Ako se naj država ravna no tem pravilu, po'em mora biti iz šole odstranjeno še marsikaj. tmft mnotjo onega, kar zahiteva »Krščanska šola«.
Prosvetna zveza, »Slovenec" in radio
A<8s Abeba, 5. maja. b. Popoldne so italijanske čete vkorakale v ©pustošeno glavno mesto Adis Abebo. Prihod italijanskih čet ie angleški poslanik sporočil po rad<« londonski vladi- Inozemska poslaništva in evropske kolonije pozdravljajo prihod italijanskih čet, ker so bila v zadnjih urah v zelo kočljivem položaju. Še dopoldne so »e morala braniti proti plenilcem s strojnicami.
Manjši oddelki oboroženih Abesincev so se umakniti iz mesta, da bi se v okolici uprli prodiranju italijanskih čit. V Adis Abebo so odšle iz Džribuitija tri stotniije francoskih kodoniuskih vojakov, da bi zaščitile francosko poslaništvo, v katerem je nad 2000 Evropejcev. Motorizirani oddelki nemškega poslaništva so rešili več Evropejcev, med njima delegata mednarodnega Rdečega križa iz Ženeve.
Abesinci se upirajo?
London, 5. maja. o. Angleški poslanik ▼ Adis Abebi je danes sporočil zunanjemu ministrstvu, da se bije tik pred mestom na okoliških hribih ljuta bitka med italijanskimi predstražami in nerednimi abesinski-mi četami. Italijanske predstraže, ki so včeraj prodrle tik do mesta in so se uta-borile že v neposredni bližini angleškega poslanstva, so se morale umakniti. Borba je zelo krvava, ker Abesinci neprestano na-skakujejo in ne dopuščajo italijanskim četam, da bi se utrdile in posluževale strojnic ter drugega modernega orožja. Kako dolgo bo trajal odpor Abesincev, je težko napovedati, vendar pa ni nobenega dvoma, da se bodo tudi poslednji branilci abesinske prestolnice morali ukloniti pred številčno in tehnično premočjo sovražnika.
Velike terenske ovire
Desie, 5. maja. o. Glavna italijanska kolona, ki prodira proti abesinski prestolnici pod osebnim vodstvom maršala Badoglia, je obtičala 25 milj pred Adis Abebo v bližini Debra Brehana. Popolnoma razdrta cesta in silni nalivi, ki trajajo že četrti dan, skoro onemogočajo vsako napredovanje in si morajo italijanski vojaki tako rekoč vsako ped izvojevati z največjim naporom v borbi proti razbesnelim tropskim elementom. Italijansko vodstvo sploh ni računalo s tolikimi ovirami na šoanski visoki planoti in je upalo, da bodo italijanske čete še pred nastopom deževja prodrle do Adis Abebe. Sedaj je tudi dovoz živil zaostal in primanjkuje vojakom vsega.
Asmara, 5. maja. k. Italijanske sprednje straže so snoči, kakor pravi uradno poročilo, prodrle do mesta, ki je še 30 km oddaljeno od abesinske postaje, glavna kolona pa je bila tedaj oddaljena od Adis Abebe še okrog 60 km. Davi ob zori je naglo nadaljevala svoje prodiranje po težavnem terenu proti jugu. V pretekli noči je močno deževalo in so vsa tla razmočena.
Čete, ki so na pohodu, oskrbujejo letala z živili. Tako spuščajo letala s padali tudi živino, ker je zaradi velike vročine nemogoče oskrbovati čete z zaklano živino.
Program za svečano zasedbo Adis Abebe
Rim, 5. maja. o. Maršal Badoglio je sporočil, da so izvršene že vse priprave za svečano zavzetje abesinske prestolnice. V to svrho je določen poseben program. Askar-Ae čete, ki so jih poslali naprej, da zasedejo okoliške vrhove in zavarujejo okupacijske čete pred vsakim presenečenjem, bodo najprej očistile mesto roparskih tolp, nato pe se bodo umaknile v okolico mesta, da bodo prve vkorakale italijanske nacionalne čete in fašistična milica, ki bodo na ta način deležne slave in časti, da so definitivno osvojile abesinsko prestolnico. Paradna kolona, ki bo z godbo na čelu vkorakala v mesto, bo razvrščena takole:
London, 5. maja. d. Zunanji minister Eden je včeraj v spodnji zbornici izjavil, da se je abesinski cesar vkrcal s svojim spremstvom v Džibutiju na angleško vojno ladjo »Interprice« ter odpotoval direktno v Haifo. 0 dogodkih v Addis Abebi je izjavil med drugim:
Zvečer 1. maja je sporočil cesar angleškemu poslaniku v Addis Abebi po svojem tajniku, da je odložil vodstvo vladnih poslov in ga poveril ministrskemu svetu, sani pa namerava s svojo družino takoj odpotovati v Džibuti in nato v Palestino. Angleška vlada je smatrala za svojo dolžnost, da ustreže cesarjevi želji, in, kolikor je v njeni moči, olajša potovanje cesarske rodbine v Jeruzalem. V ta namen je stopila tudi v zvezo s francosko vlado, ki se je izjavila pripravljeno, da pomaga cesarju pri izvedbi njegovih želj. Angleška vlada je poslala v Džibuti križarko »Interprice«. da prepelje cesarja s spremstvom naravnost v Haifo. Angleška vlada seveda pričakuje, da se cesar za svojega bivanja v Palestini v nobenem pogledu ne bo udejstvoval za nadaljevanje sovražnosti.
Obisk Nj. Vet kraljice Marije v Rumuniji
Beograd, 5. maja AA. Nj. Vel. kraljica Marija je danes ob 9. odpotovala s svojo teto princeso Hohenlohe v Rumunijo na obisk k svoji sestri romunski princesi Elizabeti.
Split dobi stalno gledališče
Zagreb. 5. maja o. Znani hrvatski komponist Ivo Tijardovič je dobil od prosvetnega ministra dovoljenje, da osnuje nekako napol državno gledališče v Splitu. To gledališče bi gojilo dramo in opero ter bi prirejalo predstave v vseh mestih Dalmacije in hrvatskega primorja. Uživalo bi podporo države, banovine ter dalmatinskih mestnih •bftn.
Ljubljanska opera bo gostovala tudi v šibeniku
Sibeaik, & maja o. Sibeniška kulturna društva so se z ljubljansko opero, ki gostuje sedaj v Spflitu. dogovorila da bo opera priredila štiri predstave tudi v Šibeniku.
Na čehi kolone bo korakal oddelek ka-rabinjerjev m grenadirjev v paradnih uniformah z razvitimi zastavami in z godlbo. Ulice, po katerih bo korakala italijanska kolona, bodo na obeh straneh zasedli eri-trejski konjeniški oddelki. Prvi sikuipini bo sledil maršal Badoglio v spremstvu državnega podtajnika za kolonije Lessone in rimskega guvernerja Battaia. Nato bodo sledili člani generalnega štaba z ostalim osob-jem vrhovnega poveljstva, politično osob-je, osofeje radijske postaje vrhovnega poveljstva, novinarji, poljske kuhinje in prtljažni vozovi, kolono pa bo zaključil zopet oddelek grenadirjev in karabinjerjev.
Južna abesinska armada v razsula
Džibuti, 5. maja. o Zadnja abesinska armada, ki se je do zadnjega bojevala na južni fronti pod poveljstvom rasa Nasiba in turškega generala Vehiba paše, je po odhodu abesinskega cesarja v razsu!u. Ras Nasibu in Vehib paša sta z ostanki svoje armade prešla v angleško Somalijo ter sta danes prispela v Berbero. Njuni vojaki so morali na meji odložiti orožje ter so se razkropili na vse strani. Ras Nasibu in Vehib paša sta odklonila novinarjem vsako izjavo. Najbrže bosta odpotovala v Palestino k negušu.
Zmagoslavje v Rimu
Rim, 5. maja. bw. Italijanske čete so ob 16.30 vkorakale v Addis Abebo. Na čelu je korakala divizija »Sabaudo«, ki je od več strani prišla v mesto.
Generalni apel italijanskega naroda, pri katerem se je sporočila vest o zavzetju Addis Abebe, je bil nocoj. Od 18.45 dalje zvonijo zvonovi vseh cerkva ter pozivajo prebivalstvo, naj se zbere na zbirališčih raznih organizacij fašistične stranke.
Uradni list je namreč davi objavil odlok, v katerem je bilo odrejeno, da mora biti ves italijanski narod doma in v kolonijah pripravljen, da na znak z zvonjenjem, sirenami in bobnanjem odrine na določena zbirališča, kjer so bili nameščeni zvočniki, in posluša sporočilo Mussolinija o zmagi italijanskega orožja v vzhodni Afriki ter o zmagovitem zaključku italijansko-abesin-ske vojne. Vsi člani fašistične organizacije so dobili nalog, da morajo na dani znak takoj priti v uniformah in črnih srajcah na zbirališča. Člani fašistične milice in borbenih mladinskih organizacij so morali nastopiti z orožjem.
„AbesiniJa
je italijanska"
Rim, 5. maja. b. Nocoj je bila izvedena druga mobilizacija civilnega prebivalstva Italije. Kakor ob pričetku vojne z Abesi-nijo, so zvonovi in sirene pozivali prebivalstvo, naj se zbere na doložena zbirališča. Miličniki, delavci in nameščenci so odhiteli na zborovalne prostore, trgovine in druge javne lokale so takoj zaprli. Generalni apel je bil izvršen ob splošnem navdušenju. Z balkona Beneške palače je zvečer govoril ministrski predsednik Musso-lini, ki je sporočil, da je vojna sedaj po zavzetju Adis Abebe končana. Po sedemmesečnih sovražnostih je vzpostavljen mir, gre pa pri tem za mir v italijanskem smislu, ki se izraža v besedah: Abesinija je italijanska.
Eden je nato poročal tudi o izgredih v abesinski prestolnici ter je omenil, da je bil ranjen samo en angleški državljan, vodja ambulance angleškega Rdečega križa dr. Melly, ki pa se nahaja sedaj v angleškem poslaništvu, kjer je poiskalo zavetja razen članov angleške kolonije še 2.000 drugih beguncev, pripadnikov 23 različnih narodov.
Na vprašanje, ali se je neguš formalno odpovedal prestolu, je izjavil Eden. da ne more o tem še ničesar reči.
Pogajanja o nadaljnji neguš evi usodi
Pariz, 5. maja o. Usoda abesinskega cesarja je predmet diplomatskih pogajanj med Parizom in Londonom. Eden je '"mel daljše razgovore o tem s francoskim poslanikom Corbinom, angleški poslanik v Parizu Clerk pa z Boncourjem ki zastopa obolelega zunanjega ministra Flandina. 0 pogajanjih obveščajo sproti tudi italijansko vlado. Kakor zatrjujejo je francoska '"ada pripravljena dovoliti negušu azil v Franciji pod gojem. da se odreče vsakemu političnemu delovanju.
Seja akcijskega odbora JNS
Beograd, 5. maja. 'Akcijski odbotr JNS je imel danes dopoldne sejo, na kateri je nadaljevali razipravo o reorganizaciji stranke ter o pripravah za strankin kongres. Prihodnja seja bo v četrtek 7. t m ob 10. dopoldne.
Iz gozdarske službe
Beograd. 5. maja AA. Premeščen je h gozdarski upravi v Bohinjski Bistrici inž Bogdan Žagar, gozdarski svetnik in s reški gozdarski referent pri sreskeni nacelstvu v Crikvenici. H gozdarski ekspozituri v Radečah je premeščen Robert Premerstein pod-gozdar pri sreskem nacelstvu v Murski Soboti.
Iz poštne Službe
Beograd, 5. maja AA Upokojena sta Miroslav Tomažič. inšpektor pošte Ljubljana I, in Dujam Družetič, inšpektor ravnateljstva pošte v Splitu.
Minister Jankovič o dr. Mačku in o volitvah
V nedeljo sta imela ministra Djura Jan-kovič in dr. Behmen konferenco pristašev JRZ v Bosanskem Petrovcu. Glavni govornik je bil minister Jankovič, ki je, kakor posnemamo po »Politiki«, dejal med drugim:
»Dr. Maček je zbral okoli sebe vse Hrvate, dr. Korošec vse Slovence in verujem, da dr. Spaho tudi vse muslimane. Srbi pa smo razdeljeni na razne male strančice ter postali tako drobiž za menjavanje. Stopil sem v to vlado kot opozicionalec, dr. Stojadinovič pa je prišel, da zruši Jevtiča in njegov režim. Vi iz združene opozicije se sporazumevate že dvanajst mesecev, prepričan pa sem, da se ne boste sporazumeli nit,i v dvanajstih letih. Mi Srbi ne bomo šli v Kupinec. Kdor se želi sporazumevati, naj pride v Beograd. Gospodje iz združene opozicije naj se potrudijo v parlament, če resnično žele delati za ureditev prilik v naši državi. Zapomnite si, da bo prišlo do novih volitev šele takrat, kadar bo konec raznih političnih ubojev. Dotlej pa bomo mi budni čuvarji našega kralja, države in edinstva.«
Glasilo krščansko socialnega delavstva >Delavska pravica« nadaljuje svojo borbo z oficielno klerikalno delavsko organizacijo »Zvezo združenih delavcev«. V zadnji številki objavlja okrožnico te organizacije nekemu krščankemu socialistu, ki se je udeležil gospodarsko-političnega tečaja JRZ v Ljubljani. Iz okrožnice j« razvidno da ima nova konkurenčna organizacija namen »po navodilih papeža Pija XX tudi v Sloveniji ustanavljati odločno katoliške strokovne in stanovske delavske ter nameščesnske organizacije. Ne pustimo, da nam socialisti in komunisti zavzamejo vse delavske postojanke«.
»Delavska pravica« zavrača očitke, da Jugoslovanska strokovna zveza ni dovolj katoliška in da simpatizira z marksizmom ali celo komunizmom in pravi, da so ti očitki zlobno podtaknjen manever, ki naj pomaga rahljati zaupanje krščanskega delavstva v 40 let staro organizacijo ter pripravlja teren za čisto politično strankarsko delavsko organizacijo Rajnki dr. Krek pa je stal na stališču, da krščansko delavsko gibanje ne sme biti podrejeno nobeni stranki, ampak da mora biti svobodno, ker ima že samo po sebi jasen pomen.
Preko vseh teh borb prehaja »Slovenec« molče, v kolikor vsaj indirektno ne podpira akcije nove »Zveze združenih delavcev«. Očividno je mnogo prijetneje napadati JNS in nacionaliste, kakor pa reči odkrito besedo v tem sporu, ki je že tako globok, da vmešavajo vanj celo samega ljubljanskega škofa dr. Rožmana. Tako poroča »Delavska pravica«, da >širi neki gospod med gorenjskim delavstvom vesti, da je prevzvišeni nadškof dr. Gregorij Rožman odpovedal svojo udeležbo na kongresu krščansko socialistične mladine. Ta izmišljotina je tako, milo izraženo, bedasta isn naivna, da je gorenjsko ljudstvo sploh ni vzelo v obzir. Sporočamo jo le kot primer, da gotovim ljudem, od katerih bi sicer tega najmanj pričakovali, ni nobena laž dovolj nizikotna, da z njo oblatijo kako stvar«.
Vsekakor zanimiva ugotovitev v oficiel-nem glasilu Jugoslovanske strokovne zveze, ki prav krepko potrjuje to, kar mi že skozi desetletja trdimo: da gospodi v drugem taboru ni nobeno sredstvo preveč
Poenotenje mladinskih organizacij JRZ
Glavno glasilo JRZ, »Samouprava«, objavlja dolg članek o nalogah in vlogi mladine v JRZ. Pri tem prihaja do zaključka: »JRZ je nastala iz treh strank, ki so do sedaj zbirale veaika za sebe na svojem področju svojo mladjino. Odslej pa bo morala ta posel vršiti JRZ pod skupnim vidiki. Sedaij je nastopil čas, da priltegne mladino k delu za sit ran ko in ideje, orisane v programu naše stranke.«
V zvezi s to zahtevo vodstva JRZ se bavijo klerikalna okademska in mladinska društva v Sloveniji resno z mislijo, da spremene svoje dosedanje programe ter se s sorodnimi srbskimi in muslimanskimi skupinami združijo v enotne mladinske organizacije pod okriljem JRZ.
Sokolski prapor v občinski hiši
Ker Sokolsko društvo v Gornji Radgoni nima lastne dvorane, ki bi ustrezala za shrambo dragocenega svilenega sokoiske-ga prapora, je društvo svojčas zaprosilo trško občinsko upravo, da se dovoli shranitev prapora v občinski dvorani. Prapor je bil shranjen v lični omarici s steklenimi vratcL Visela je na steni kot slika in je bila s praporom dvorani v okras.
Ko pa je nedavno zaradi združitve trške in okoliške občine prevzela posle nova občinska uprava, je bila ena njenih prvih skrbi tudi to, da odstrani sokolski prapor iz občinske dvorane. Občinska uprava je naslovila na Sokolsko društvo dopis z dne 25. aprila t. L št. 12?. 8 katerim je pozvala' društvo, da do 28. aprila t. 1. odstrani svoj prapor iz občinske dvorane, češ da rabi občina to dvorano za pisarno, čeravno bi lična omarica z razvitim sokol-skim praporom lahko bila v okras tudi občinski pisarni V koliko je to postopanje v skladu z nacionalizmom, katerega novi gospodarji ob vsaki priliki poudarjajo, o tem najsodi javnost.
„Tovariški sestanek44 ob obletnici volitev
Beograd, 5. maja p Prvaki beograjskega dela združene opozicije 90 imeli nocoj tova-riški sestanek v spomin na obletnico peio-»naifikih volitev.
0 važni in zanimivi razpravi v finančnih odborih narodnega predstavništva, katerima so bile predložene pogodbe za reorganizacijo naše radiofonije. »Slovenec« ni ničesar poročal. Prinesel je le ministrov ekspo-ze in niti ni zabeležil, da je minister svoje predloge na koncu v celoti umaknil. Zato pa se je v dolgovezni notici zaletel v spomenico nacionalnih osrednjih kulturnih organizacij iz Ljubljane in Maribora, ki je bila ob priliki te razprave poslana predsedniku vlade, ministru pošte ter predsednikoma finančnih odborov v narodni skupščini in senatu. Spomenica pozdravlja nameravano reorganizacijo naše radiofonije, izreka se proti enostranski eksploataciji novih postaj v Ljubljani in Mariboru po katerikoli enostransko orientirani kulturni ali politični skupini ter zahteva, da se tudi nacionalne kulturne organizacije pritegnejo k sodelovanju in vodstvu tako važne splošne kulturne institucije, kakor je radio.
To povsem lojalno in korektno stališče, ki ne izključuje sodelovanja kulturno tudi drugače usmerjenih skupin, v kolikor imajo pomen za narodno prosveto, in predpostavlja torej tudi sodelovanje Prosvetne zveze in socialistične »Vzajemnosti« je dalo »Slovencu« povod za napade, v katerih trdi, da gre za ofenzivo proti pravicam Prosvetne zveze. Gospode iz Kopitarjeve ulice je že zopet zapustil spomin. Po predlogu vlade je |
Beograd, 5. maja. AA. Trgovinski minister je izdal sporazumno z ministrom za socialno politiko. m narodno zdravje ter po zaslišanju industrijskih, obrtnih in delavskih zibomic uredbo o razmerju števila učencev do števila pomočnikov v trgovinah in obrtnih delavnicah.
Uredba določa:
V	trgovinah in ofertih smejo biti istočasno v uku: en učenec, če dela lastnik obrti sam ali z enim pomočnikom, dva učenca, če je v obrti zaposlenih 2 do 5 pomočnikov, trije učenci, če je v obrtu zaposlenih 6 do 10 pomočnikov, štirje učenci pa, če je v obrti zaposlenih več od 10 pomočnikov. Več od 4 učencev ne more biti istočasno v nobeni trgovini ali obrti.
Če kolektivne pogodbe določajo večje omejitve števila učencev, veljajo za dotičai obrat določbe kolektivne pogodbe.
V	izjemnih primerih, ako to zahtevajo izredne okolščine. sme ban po zaslišanju pristojnih zbornic dovoliti, da se število učencev poviša preko določenega minimalnega števila.
Za določitev šitevila učencev, bo odločilno povprečno število pomočnikov, stalmo zaposlenih poslednje leto dni Kot stalno zaposleni pomočniki se bodo smatrali tisti, ki so v dotičnem obratu delali nepretrgoma najmanj 4 tedne.
Če lastnik obrti sam dela ali z enim pomočnikom, labko sprejme še nega učenca v
Predpisi za umetno mineralno vodo
Beograd, 5- maja. A/A. Minister za trgovino in industrijo je sporazumno s kmetijskim ministrom in na podlagi čl. 62 obrtnega zakoma izdal uredbo o izdelovanju umetnih in korigiranjih naravnih mineralnih vod. Po določbah te uredbe bodo morale sitelderaice, v kaiterih se prodajajo umetne mineralne vode nositi etikete »Umetna mineralna voda« z velikimi ct-ka-mi, z majhnimi črkami pa zmačaij vode (alkalna, akalnomuniaitična itd.), amadnzo vode, ime in naslov izdelovalca. Za umetno mineralno vodo nri dovoljeno posluževal se pri reklami imena kateregakoli znanega letovišča ali naravnih zdravilnih vrelcev.
Voda, loi rabi za izdelovanje umetne mineralne vode, mora ustrezati določbam uredbe o nadzorstvu nad vodami. Sok, ki služijo za izdelovanje umetne mineralne vode pa morajo ustrezati določbam državne farmakopije. Prepovedano je dodajati soli, ki so v farmakopiiji označene z enim ali dvema plusoma, in drage snovi močnega farmakološkega učinka.
Prostori, kjer se izdeluje mineralna voda, morajo biti čisti, osebje zdravo,^ priprave in aparati pa ustrezajoči določbam pravilnika o podrobnejših določbah za izvajanje zakona o nadzorstvu nad živali.
Korigiranje prirodnih mrnerainih vod je dovoljeno v svrho zasičen ja naravne mineralne vode s čistim ogljikovim dvokisom, v svrho izločitore ŽMflMMi
oksida ali v
svrbo iztočtrtve fcveplovodika. Drage manipulacije in dodaitki niso dovoljeni. Ko-
rigčraoge omam*	mode moča bi-
bila namreč v finančnem zakonu sprejeta določba, po kateri se ima izvršiti reorganizacija radiofonije v dravski banovini sploh brez sodelovanja »Prosvetne zveze« m je
torej spomenica nacionalnih kulturnih organizacij podana pravzaprav tudi v njenem interesu. Upravičenost zahteve, ki je izne-šena v spomenici, je bila v obeh Finančnih odborih soglasno odobrena in tudi minister za pošte g. dr. Kaludjerčič jo je v svoji izjavi izrecno priznaL
Druga lažniva trditev, ki jo »fflovaneo« ob tej priliki iznaša., pravi, da je JNS^araki režim poteptal pravomočno sklenjeno pogodbo »Prosvetne zveze« z državo glede ljubljanskega radia. Ravno nasprotno je res. Ko je bila »Prosvetna zveza« razpuščena, bi se dalo najti sto razlogov, da se rasveljavi obstoječa eksploatacijska pogodba za ljubljanski radio med državno upravo in »Prosvetno zvezo«. Navzlic temu se to ni zgodilo, temveč je bil postavljen poseben komisariat, ki je objektivno in z uspehom upravljal in vodil ljubljansko radio postajo. Ta komisariat je obstojal še dolgo po nastopu novega režima in celo še po obnovitvi »Prosvetne zveze« in je baš radi njega mogla biti vrnjena ljubljanska radijska postaja »Prosvetni zvezi« bres vsakih komplikacij. Morda je res, da ta hiperlojalnoet napram »Prosvetni zvezi« ni bila na mesta,
uk, če ima prvi po pogodbi končati svoje učenje v šestih mesecih.
Če je učenčevo službeno razmerje prenehalo pred koncem učnega roka, lastnik obrti je pa nato sprejel drugega učenca, sme preko določenega števila sprejeti ponovno prejšnjega učenca samo tedaj, če j« učenčevo razmerje prenehalo zaradi bolezni ali česa podobnega.
Določbe te uredbe bodo veljale tudi z® delavnice, kjer se obrt izvršuje na tovarni-ški način, za strokovne delavnice tovarn, za delavnice in podjetja, ki ne spadajo pod določbe obrtnega zakona, in za delavnice podjetij ali ustanove, kjer se v smislu obrtnega zakona vštric izvršujejo obrtna deda.
Lastniki obrti itz ČL 19 odst. obrtnega zakona sploh ne morejo sprejemati m imeti učencev.
Omejitve te uredbe veljajo za glavsue obrti in za njihove podražmoe iti druga pomožne lokale (ČL 133 obrtnega zakona). Določbe o številu učencev se bodo izvajale posebej za vsako posamezno podružnico in drugo pomožno obrt
Za učence, ki jih ta uredba dobi v uku, ne veljajo omejitve predpisane s to uredba Lahko bodo dovršili svoj uk ne glede na število v dotičnih obrtib zaposlenih pomočnikov. Dokler število učencev ne pade na razmerje, določeno v tej uredbi, ne morejo lastniki oforti sprejemati novih učencev.
ti na ertfiloeti označeno- Izdelovalci umetnih mineralnih vod se morajo v roku 6 mesecev prilagoditi tej uredbi. Umetae in korigirane mineralne vode, ki se nahajajo v prometu im ne vsebujejo opreme, ki jo določa uredba, smejo bifti v promeltu le še leto dmi.
Druga Al jehinova simultanka v Zagrebu
Zagreb, 5. maja o. Preteklo noč je odigral bivši svetovni pivak dr. Aljehin v Zagrebu svojo drugo simultanka Dobil je 17 partij, izgubiil 15, neodločenih pa je ostalo 8 partij. To je bil najslabši uspeh dr. Aljehina na njegovi turneji po Jugoslaviji.
Vremenska poročila
Poročilo meteorološke letalske služba v Zemunu, kamor se je preselila iz Novega Sada: Depresija je zajemala včeraj južno polovico Evrope in Atlantik visok pritisk nad severno Evropo. Jasno je bilo na Francoskem, v južni Nemčiji in v območju A;p. V ostalih predelih Evrope oblačno, ponekod dež. — V Jugoslaviji je bilo oblačno v vsej kraljevini, deloma jasno v severni polovici in na gornjem primorju. Temperatura se ni znatno izpremeniia. Minimalna temperatura Plevlje 5, maksimalna Mostar 24 stopinj.
Zemunska vremenska napoved za sredo. Oblačno v vsej kraljevini, deloma jasno v severni polovici in v primorskih krajih- Tu pa tam ie dež.
Duajska vremenska napoved za sredoi Podnevi precej oblačno, možnost neviht nekoliko topleje, sopamot
Neguš na potu v Jeruzalem
Omejitev števila vajencev v trgovini in obrti
Maši kraji in ljudje
Zorko Prelovec 25 let na delu
Ljubljana, 5. maja.
O vseh jubilejih na svetu velja, da lahko zajamejo komaj skromno plast človekovega dela. ki so m.u posvečeni, zakaj nobene tvorne osebnosti in njenega življenja ni mogoče vezati na določen termin in ga pre-gojati po njem. Tega pravila nas spominja tndi slavje, s katerim bo »Ljubljanski Zvon« — z majhno zamudo sicer — na svojem koncertu v petek počastil 25-letni-co, odkar je Zorko Preloveo prevzel vodstvo njegovega slovečega zbora.
O delu in življenju Zorka Prelovca nam skorajda ni treba izgubljati besed. Še bolj ko njegova dirigentska palica je znana njesrova neseni do poslednje slovenske va-
si. Iz stare Idrije doma — šele prihodnje leto se bo srečal z Abrahamom — je na ta-mošnji realki opravil maturo, nato pa je kot mlad, za pesem in za lepoto bolj ko za vse drugo navdušen fant prišel v Ljubljano za uradnika k Mestni hranilnici. Ze doma je rad zbiral pevce okrog sebe in svojih gosli, v središču slovenske glasbe pa se je njegova delavnost še vse drugače razgibala, ko je v septembru leta 1910. prišel k »Ljubljanskemu Zvonu« za pevovodjo in artističnega vodjo. Iz neznatnega pevskega, društva se je pod njegovo veščo dirigentsko roko razvil »Ljubljanski Zvon« kmalu v koncertni ansambel, ki mu ni bilo izle-pa primere. Z njim je v teh letih dal v Ljubljani, Zagrebu m drugod 65 koncertov. ki spadajo med najlepše manifestacije slovenske pesmi. Njegova zasluga je še posebej, da so se na naših koncertnih programih pričele pojavljati tudi najnovejše skladbe iz rokopisov, kar je dalo nemalo hvaležne pobude našim skladateljem.
Po prevratu je bil Prelovec eden glavnih organizatorjev Zveze slovenskih pevskih društev in kasneje Hubadove župe Jugoslovanske pevske zveze, ki ji je bil dolgo vrsto let tndi vodja združenih pevskih z ho rov in katere predsednik je zdai. Delo :a dirigentskim pnltom mu je sproti dajalo zmerom dovolj živahne pobude za kompozicijo in napisal je kopo pesmi, izmed katerih so mnoge prišle iz koncertnih dvoran med množice in so v modernem smislu besede ponarodele. V znamenje velike popularnosti Prelovčevih pesmi naj navedemo samo, da je njegov »Doberdob« izšel v 12.000 izvodih, kar pomeni v naši glasbeni književnosti vsekakor izredno veliko naklado. Zbori po deželi in fantje na vasi najrajši jemljejo njegove skladbe na svoje procrrame. prav tako pa se pogostokrat izvajajo na izbranih koncertih in zlasti v radiu, odkoder si Prelovčeva pesem osvaja svet tudi onkraj ozkih domačih meja. Pri vs^m obilnem službenem, dirigentskem in skladateljskem delu pa je Prelovec zme-
rom našel še dovolj časa, da je pisal koncertne in glasbene lecenzije za razne liste in revije (»Jutro«, »Narod«. »Ljubljanski Zvon«, »Prijatelj«, »Žena in dom«, in drugod) hkratu pa je celo desetletje urejal glasbeno revijo »Zbore«. ki so objavili ogromno množico slovenskih skladb.
V počastitev svojega zaslužnega vodje je »Ljubljanski Zvon« za petek pripravil koncert na katerem se bodo pod jubilantovo taktirko izvajala sama njegova dela. Pri izbiri programa v resnici ni bilo treba zadreg, saj je Prelovec objavil v teh 25 letih nad 250 skladb za moške, mešane zbore in solospeve. Na sporedu bodo nekateri moški zbori, ki jih je slavljenec zložil še v svojih študentovskih letih (»Rdeče rože«, »Doberdob«), nakar bodo sledili soli in mešani zbori. Za zaključek koncerta, na katerem bodo sodelovali vsi nekdanji in sedanji njegovi pevci od »Ljubljanskega Zvona« je Prelovec pripravil veliko narodno balado »Lepo Vido«, ki jo je komaj lani komponiral po Prešernovem in Smoletovem besedilu za soli. moški. mešani zbor in orkester in katere izvajanje traja okrog 36 minut. S številnim obiskom koncerta. ki pomeni v resnici redko dragocenost med našimi glasbenimi prireditvami, bodo Ljubljančani brez dvoma radi izpričali svoje spoštovanje do Prelovčevega življenjskega dela in mu s tem hkratu na najbolj dostojen način čestitali k jubileju.
odlična prijatelja našega naroda
Te dni je zapustil Beograd dopisnik »Prager Presse« g. Jan Hajšman ter odpotoval v Prago. G. Hajšman je deloval v Beogradu komaj leto dni.
Ime Jana Hajšmana je znano celi jugo_ slovenski javnosti. Njegovo novinarsko, publicistično in politično delo v preteklosti je v najožji zvezi z borbami za osvoboje-nje češkoslovaškega naroda, a tudi z napori in boji jugoslovenske osvobodilne akcije. Hajšman je bil za časa svetovne
vojne glavna zveza češke »mafije« z jugoslovensko iredento. V osvobojeni domovini je g. Hajšman ponovno zavzemal odlične službene položaje, a glavno svoje delo je posvečal spopolnjevanju in utrjevanju ju. goslovensko-češkoslovaških odnošajev in naša država, naš narod imasta v njem prijatelja, ki mu morasta biti za neštete usluge iskreno hvaležna. Hajšmanovo sijajno pero je v češki javnosti širilo ne le razumevanje za konsolidacijski proces na.
DANES PREMIERA ! Ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Povest o veliki ljubezni, ki je zrasla v dveh mladih srcih pod žarkim solncem grškega neba!
Joan Craw£ord POROČIM
lepa, šarmantna in temperamentna kot še v nobenem filmu doslej. — Režija: VAN DYKE
KOGAR HOČEM...
Kino Union, tek 22-21
šega naroda, za notranjo moč in vrline naše nacije in za težkoče, ki nam jih postavljajo zgodovina, tradicije, temperament in tisočletna razdrvojenost, temveč je znal obuditi čim večji interes tudi za pojave našega kulturnega in socialnega življenja, zanimanje za naše lepe kraje, ne samo za one, ki ležijo ob veliki cesti turističnega prometa, temveč tudi za skrite lepote Južne Srbije, bosanskih planin in dolenj. skih naših gričev. Tako kakor Jan Hajšman, lahko piše in sodi o krajih in ljudeh samo človek, ki pozna jezik in kulturo, kraje in zgodovino in ki svoje delo vrši s tvorno ljubeznijo moža kateremu je poleg jastnega naroda in lastne domovine — Jugoslavija skoraj bi rekli druga očetnja-va.
Jan Hajšman pa ni le češki publicist. V letih borbe za osvobojenje se je pričel po. javljati tudi v jugoslovenskem tisku Znameniti so bili v 1. 1917/18 njegovi pogumni članki v »Slovenskem Narodu« v zagreb škem »Pokretu« Mnogo je napisal po. membnega v našem časopisju za spozna, vanje prilik, ljudi in razvoja v ČSR. Med jugoslovenskim novinarstvom g. Hajšman nima samo položaj gosta, nego pravo domovinsko pravico
Kot pubbcist se je Hajšman proslavil posebno s svojimi memoarskimi knjigami iz svetovne vojne in so zlasti njegove pu blikacije o delovanju ^Mafije« dokumen-taričnega pomena Njegovo lepo delo o se. danjem predsedniku republike dr. Benešu je izšlo tudi v našem jeziku in njegov češki Baedecker za naše Primorje. zasnovan na osebnem poznavanju krajev, ljudi in prilik, je najboljša priročna knjiga za tujca, ki prihaja na naše morje
G. Hajšman, za katerega zasluge se je mnogo zanimal tudi blagopokojni kralj in ki ima visoko odlikovanje naše države si je med našim narodom pridobi širok krog osebnih poznanstev in prijateljev, ki v interesu naše narodne in državne stvari g]o_ boko obžalujejo njegov odhod iz Jugoslavije. Njegova gospa soproga, ena onih redkih žen, ki so za svoje delo med vojno bi. le odlikovane s posebnim zaslužnim križcem nove češkoslovaške države, poleg gospe Beneševe in gospodične Masarykove, je ostala še v Beogradu kot gost češkoslo. vaškega ministra dr GiTse.
Prepričani smo, da nobeno razočaranje ln nobena nevšečna izkušnja ne more pokvariti intimnosti odnošajev, ki vežejo tega odličnega Čeha z našim narodom in z našo zemljo.
Slovo upravitelja Ivana Najžerja
Središče, 5. maja.
V soboto se je zbrala v erediški šoli mladina z učilleljstvom in člani krajevnega Šolskega odbora, da se poslovi od upravitelja Ivama Najžerja, ki je bil iz neznanih vzrokov razrešen službe.
Po nagovoru začasnega upravitelja Veiri-gerholza je povzel besedo učitelj Srečko Vitori, ki je 'lepo poudarjali zasluge ig-Najžeirja v dolgoletnem službovanju v Središču- Njegovo delo ni bilo omejeno zgolj na Strni šolske stene, temveč je se-gaik) daleč izven šole med narod, kjer je deloval kot svetovalke in posredovalec ▼ marsikateri zadevi. Zato je tudi bil nad vse priljubljen. Vedno se je dobro zavedal, da je nad vse potrebna naloga učitelja pomogaiti narodu v stiskah. To nalogo je vršil upravitelj Najžer v polni meri brez ozira na silam in politično pripadnost. Dolžnosti upravitelja pa ie vršil nad vse vestno in nartančno. Učitelj Vitori je naposled prosil g. Najžerja v imenu mladine, ki dorašča, v imenu naroda, ki mu je posvetil vse svoje življenje, ter v imenu uči-teljetivia, ki mu ni bil samo upravitelj temveč tovariš, prijatelj in dober svetovalec, naj ostane še nadalje naklonjen mladimi, šoli in učiteijstvu ter steber gospodarskega življenja v Središču.
S primernimi dekla ima oi jarmi se je šoll-ska mladima, ki mu je ob koncu tudi zapela »Gor čez izaro« im »Lepo je res na
Zdaj Vam je lahko polepšati umazane in počrnele zobe
Ako se Vam zobje hitro umažejo ln kvarijo, uporabljajte KOLYNOS specijalno antiseptično pasto za zobe, ki Vam Jih zopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povzročajo madeže in kvarjenje... KOLYNOS ugonablja te nevarne mikrobe in čisti naglo in temeljito. Namažite malo KOLTNOSa na suho ščetko in Vaši zobje zadobe živ blesk ln naravno belino, ki bo zopet pripomogla k lepoti Vašega nasmeha.
KOLYNOS
tebe
deželi«, poslovila od priljubljenega upravitelja. Predsednik kraj. odbora^ g. Ivan Kolarič je poudarjali vestno in točno upraviteljevo delo, ki je bilo vodno v popolnem soglasju z vsemi člami kraj. šol- odbora- V posebno zbranih besedo h se je poslovil upokojeni ravnatelj A. Kosi kal njegov učite'! na Humu, poznejši njegov upravitelj, ki mu je predal 1. 1925. upnavi-teljske posle. Solznih oči se je g- upra-vit?lj Najžer zahvalil učLteljstvu, šolskemu odboru in kotehekm za podporo, katero so mu nudiili pri njegovem delu, ter za izroze hvaležnosti im ljubezni ob času, ko se poslavlja od šolskega dela.
Dve mozirski zadevi
Vprašanje elektrike in brdske graščine
Moziirje, 5. moja.
Pred kratkim je bil v Mozir.ju občni zbor elektriške strojne zadruge- Udeležilo 6e ga je lepo število delničarjev, ker je bilo na dnevnem redu vprašanje nove električne moči- Sedanje stanje je nevzdržno. Elektrarnica, ki daje bore 8 konjskih sil, je mnogo premajhna, da bi zadostite potrebam Mozirja, na razvoj večje obrtri ali industrije pa ni mislil*i. Zato je vzrasla sama ob sebi med prebivalstvom željo, da bi dobilo takšno luč in pogonsko silo, kakršna odgovarja naprednemu gospodar-rfvu. Nastali so štirje načrti ki naj bi doprinesli k rešitvi tega vprašanja. Prvi je predvideval ureditev nove elektrarni-ce na eni !7>ned žaig ob strugi, po drugem naj bi se postavifla centrala ob potoku Ljubije, (tu bi lahko dobili 300 konjskih sil, ki bi jih lahko uporabili, po mnenju nekega delničarja, za električno železnico! tretji pa je računal z možnostjo napeljave velenjskega toka, ki je speljan vs; do Polzele in dalje proti Celju (bamovina je to misal svoj čas gojila, pa se je sedaj dokončno skujala, kar dokazuje dejstvo, da je trgu Ljub-nemu dovolila graditev lastne centrale)-
Vsi ti trije načrti so seveda zvezani z velikimi denarnimi žrtvami. Zato 6o se nekateri oprijeli misli, da bi se napeljala elektrika iz centrale v Nazarjih, kjer ima graščina kalorično elektrarno. Občni zbor je poveril tri zastopnike, ki boidio proučili ta načrt, izoblikovali pogodbo z graščino in nato vse to predložili ponovnemu sestanku zaidrugarjev,. ki bodo dokončno rešili, ali naj dobi Mozirje nazorsko elektriko, ali pa si omisli kaj drugega. Zaenkrat je pač potrebno potrpežljivo čakanje.
Vprašanje Rrde pri Mozirju je še vedno odprto. Krasno poslopje stoji neizrabljeno, čeprav bi lahko služilo v ta aU oni diober namen. Lani je bilo gibanje za ustanovitev stalnih gospodinjskih tečajev. Nekateri so se prav ogreli za stvar. Celo banovi-
i s krm letom zapadK- Koliko botbj bi bia | potrebna tukaj šolska poliklinike kakor pa takšna pobaljSevalnica. Starši, učitie^i in drugi zaman zmajujejo glavo nad deoo, potrebno zdravniške neoe. Za takšno stvar seveda ni demarja, čeprav so padate ob priliki zasedanja bamskega sveta zveneče besedie: »Mladina, ta naš up...!« Uip je res, aK ta up obupno hira v f^abSi higienskih razmerah!
V letošnjem poletju bo imelo Mozirje menda veliko sezacijo. Bržkone bodo prišli semkaj letovat za mesec dirri »Trboveljski sflamčloi«. Vprašanje je le. če se bodo Mozinjami zavedali svoje dolžnosti v ao-ciatno-gospodaTskem pogledu in ali se bodo odzvailii povabilu za breziplaično prehrano čim večjega števila oftrok. Občina bi morala to stvar tudi izdatno podpreti Sicer pa je tu v našem kotu pom4»d, kakršne ljudje že dolgo ne pomnijo. Vsi si pa želijo, da bi se mokaznla takšna pomlad tudi pni njihovi borbi za vsafcdlamji krdh!
D. S-
KINO SLOGA Telef- 2^30 -
DANES POSLEDNJIC ob 16., 19.15 in 21.15 uri burka gromovitega smeha
ANIMATOR
3 ODLIČNI KOMIKI Fr. Schulz, F. Bressart in T. Halmay
na je že pristala, na ta, da bo vzdrževala dve učni moči Zafl je ta odlok pozneje umolknila. Malenkostna vsota kakih 30-000 Dim bi bila potrebna za trenutna popravila im za opremo- Pa ni tega denarja Zgornja Sa/vimjska dolina pa vpije po strokovni izobrazbi!
Za Brdce so ee potegovale nune, kri so hotele ustanoviti poboljševallmico za dekleta V ta namen so že imele odobrenih 50.000 Din, ki so pa s starim proračun-
Naši sodniki so zborovali
Novo mesto, 5. maja.
V nedeljo je imelo »Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, v Novem mestu svoj letošnji redni občni zbor v prisotnosti društvenih delegatov ln izredno obilni udeležbi ostalega članstva iz vseh krajev dravske banovine. Društveni odbor je po uvodnih formalnostih in običajnih pozdravih društvenega predsed. nika g. dr. Mumde podal o svojem delu v pretekli poslovni dobi izčrpna poročila, ki so jih sprejeli navzoči zborovalci na predlog društvenih revizorjev z odobritvijo na znanje.
Na občnem zboru se Je razpravljalo v popolni enoehišnosti navzočih o vseh pere čih vprašanjih, ki se tičejo nujnosti zbolj. šanja socialnega položaja sodnikov ta. državnih tožilcev v naši državi. Na osnovi teh razprav je bila soglasno sprejeta resolucija s temeljno zahtevo, da se v svrho za jamčenja popolne neodvisnosti sodstva kot glavnega pogoja za uspešno ohranitev visokega nivoja pravosodja v naši državi čimprej uzakoni novi sodniški zakon, ka. kar je v načrtu že pripravljen. Zborovajci so zato pooblastili odbor, da takoj z vso intenzivnostjo pokrene na odločujočih mestih akcijo za takojšnjo predložitev omenjenega zakonskega načrta zakonodajnim korparacijam v izglasovanje, da se s tem pravočasno pripravi pot v dobo ustav, no zajamčene neodvisnosti sodstva, ki je z določbo 61. 119. ustave suspendirana še do 3. septembra t. 1. Izvoljena Je bila z neznatnimi spremembami vsa dosedanja društvena uprava a predsednikom g. namestnikom višjega državnega tožilca m privatnim docentom dr. Avgustom Mundo na Čehi.
Točno plačil) »Jutru« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino
Naše dobrodelne znamke za pomoč otroku
Tudi te nas po svoji izdelavi niso nič presenetile
ŽJe dolgo so napovedovali naše znamke za pomoč otroku po vzoru švicarskih, ki izhajajo že od leta 1913. vselej oikoK božiča in predstavljajo kompletne precej lepo vrednost. Tudi druge države so že šle za Svioo. Tako izda Nizozemska poštna uprava vsako leto serijo prav Lepih zmamk v korist otroku, prav tako pa tudi Belgija, Luksemburška in še nekatere dTŽave. Nazadnje so prišli na pod oboo misel tutfi pri pas.
Že pred meseci se je pisalo, da bodo imele naše znamke te vrste sliko Nj. VeL kra-
ki
» » » " »~rm «r TT»»t»»TT» • • V I
i 3
Take znamke nam je spet oskrbela naša poštna uprava. To pot gre njihov prebitek za zaščito otrok
DEUTSCHE Ll F*POST
m
e
35
o
V a
P ESC HSMAR K

Znamke, Id jih je izdala Nemčija za polet Zeppelina čez Severni tečaj
Ljroe Marije in da bodo izdane v plemenitem tisku v Parizu. S prvim majem smo jih res dobili. Tiskane so bile v Beogradu, v offsetnem tisku, ki je prav primeren za plakate in podobne tiskovine velikega formata, nikakor pa ne za znamke, kjer morajo biti detajli natanko izdelani Tako že zaradi svojega tiska ne morejo biti to, kar od lepo izdelame znamke zahtevamo, imajo pa še kopico drugih napak, ki pričajo, tla v naši markamici nimajo niti pojma o tem, kaj se imenuje lepa znamka.
Znamke, so štiri in sicer po 0.75, 1.50, 1.75 in 3.50 Din, skupni pribitek, ki gre v korist fonda za zaščito otrok, pa znaša pri vsej seriji 250 Din. Format znamk je 295 : 211 mm, format slike same pa le 25 : 16 mm. Tako imajo znamke dosti preširok rob, ki ga še pogrša skrajmo malomarno izdelano linijsko zobčanje 115.
Slika, ki je menda narejena po Jakčevi, kar se pa po znamki sami težko spozna, je zelo slabo risana. To se vidi najbolj »a konturah nosa, ki je docela zgrešen. Tudi okvir ni preveč skrbno izdelan. Višek ne-okusnosti pa so barve, zlasti umazano zelenkasta barva 75-parske znamke. Dosti
boljše niso tudi barve znamke za 130 Din {medlo vinsko rdeča), za 1.75 Din (svetla čokoladna) in za 3-50 Din ( svetli ultrama-rin). Če pogleda človek znamke, se nvu zdi, da so izprane in da so ostali na njih le ostanki nekdanjih barv. Radovedni smo, kakšne bodo te znamke in kaj bo na njih ostalo, če jih bo res kdo pral Papir je debel in kredast, popolnoma neprimeren za take vnste zmamk. Tako te znamke rea združujejo v sebi vse, kar moremo d« zmamk ah dobiti — slabega.
Izšle so v skupmi nakladi 100.000 serij, ki so bile menda že prvi dan skoraj vse prodane. Od tega je dobila vsa Ljubljana samo 1300 serij, Celje in Maribor po 500 serij, druge večje pošte po 50 — 100 serij, kraji, kjer imajo le pogodbene pošte, pa po 20 serij. Napovedano je bilo, da bodo event ostanki zmamk sežgani, kar pe najbrž ne bo potrebno.
Pri tej priložnosti naj ponosno povemo nekaj besed o izdelavi znamk pri nas.
Pred kratkim je bil v nekaterih listih objavljen natečaj za zidanje naše nove ma«v kamice. To pomeni, da mislijo začeti ▼ Beogradu kmalu z delom. Radovedni smo, ali imajo odločujoči činitelji sploh namen napraviti iz naše markarnice zavod, ki bo lahko izvršil tudi kaj boljšega, ali pa misli-
Tehnično popolno izdelane znamke s sliko Goyeve »Gole Maje«, ki so vzbudile svoje čase obilo zgražanja in na drugi strani še več priznanja
jo nadaljevati staro prakso, ki je doslej rodila hudo piskave sadove. V naši državi je lepo število tiskarskih strokovnjakov. Ali si poštna uprava res ne more pridobiti vsaj nekaterih izmed njih in že enkrat poslati v pokoj ali pa kam drugam vseli tistih, ki so zakrivili, da se ves filatefistič-ni svet iz naših znamk norčuje in jih imenuje »Grauelmatken«?
Naj si voditelji naše poštne uprave ogledajo znamke, ki jih izdajajo druge države, zlasti tiste, ki izidejo v dobrodelne namene, saj dobi poštni aAiv v Beogradu po en izvod vseh teh znamk. Te znamke »o v vseh civiliziranih državah majhne umetnine
počedila pri naši marftannnci in začela izdajati kaj lepšega.
Morda bo kdo temu ugovarjal in rekeL da te trditve ne drže, češ da so ali pa da vsaj bodo naše najnovejše znamke kmalu razprodane. Vzrok zanimanju zanje je pa v nečem drugem. Kakor smo že v uvodu omeniti, je bilo javljemo, da bodo znamke tiskane v Parizu v plemenitem tisku. Zato so jih kiozemci pri naših zbiralcih precej naročili. Kako bodo pogledali, ko bodo videli zmazke, ki so jih dobili na mestu plemenitega tiska, si lahko mislimo. Dta bo zaradi tega odjem prihodnjih znamk iste
Tudi Belgija Izdaja vsako leto posebne znamke za pomoč otroku. Na tej znamki so obrazi kraljevih otrok
BrV^MMMt^-jj^il.rulzjti^.-vr.ijrir«.'.:	mtatitK:	*«*»
velike estetske vrednosti, da jfh ljudje bolj kupujejo. Znano je, da se zanimajo za take znamke po večini filatelisti, ki poiščejo v prvi vrsti lepe znamflce. Lepih znaimk je po vsem svetu dovolj in imajo filatelisti dovolj izbere. Ker vse dobrodelne znamke, ki jih države izdajo, veliko stanejo, si filatelisti navadno izberejo tiste, ki so med njimi najlepše. Tako ni nič čudnega, da je na primer od naših dobrodelnih znamk, ki so izšle lani konec leta pri nas za zimsko pomoč, ostalo baje dve sto tisoč serij, to se pravi dve tretjimi naklade, ker znamfk zaradi njihove slabe izdelave ni maral nihče kupovati. In tako bo pri nas vse dotlej, dokler naša poštna uprava ne bo
vrste, ki bodo nedvomno drugo leto spet izšte. dosti maajS farifcor letos, smo lahko prepričani, in tako gre pri nas veelco leto, pri vsakih znamkah. Predmet, ki bi lahko prinašal državi veEke dobičke — saj so na svetu države, ki krpajo swje pioračuno samo z izdajanjem novih lepih znamk — prinese komaj toffiko, kofSkor znašajo tiskarski stroški, časii pa še to£ko ne. Čudno je, da tega ne spozna naš poštni minister, o katerem pravijo, da je zelo praktičen in uvideven človek ki ki je to ie večkrat pokazal z dejanjem. Treba je napraviti red, ki je pri naši markamici bodo potreben.
Domače vesti
*	Nacionalni komitet tiska Male antante. V Beograda se je konstituirala uprava nacionalnega komiteta tiska Male antante takole: predsednik dr. Ljuba Popovič, direktor »Vremena« podpredsednika: Miloje so-kič urednik »Pravde«, Ln dr. Rudolf Maix-ner urednik Obzora«, tajnik Vukašm An-djelkovič sotrudnik Avale; člani; Andra Milosavljevič, urednik »Politike«, Stanko Virant glavni urednik »Jutra«, dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca« m b^a-vo Jutriša direktor »Novosti«; namestniki: Vlada Bogdanovič, urednik »Vardarja«. Josip Horvat urednik »Jutranjega lista«, Milan Jovanovič. urednik »Samouprave« in Vinko Brajevič urednik »Nove Dote«, /^a delegata Centralnega presbiroja je bil določen Stanislav Vinaver. V upravi sta tudi atašeja za tisk Češkoslovaške in Rumumje
v Beogradu.
*	Inž. Milan Šuklje castm občan občine
Višnja gora. Občinski odbor v Višnji gori je imel v nedeljo sejo. na kateri je bil glavni tajnik Zveze industrijcev in predsednik SK Polža inž. Milan šuklje soglasno izvoljen za Častnega občana v znak priznanja za velike zasluge, ki si jih je pridobil za povzdigo Dolenjske, zlasti Višnje gore .n okolice. Diploma častnega člana mu bo izročena pozneje.
*	Iz vojaške službe. V »Vojnem listu« od 4 t. m. so tudi naslednja imenovanja: Za. vršilca dolžnosti šefa organizacijskega odseka general.-tabnega oddelka vojnega ministrstva je bil imenovan podpolkovnik za generalštabne posle Mirko Burja, dosedanji vojni ataše v Rumuniji in Poljski. Na njegovo mesto pride podpolkovnik za generalštabne posle Jurij Mušič: za vršilca dolžnosti upravnika potiskega intendant-skega skladišča je imenovan int. kapetan TI. razreda Albin Držan. za vršilca dolžnosti komandant diviziona art. polka art, kapetan I. razreda Marijan Derenčin. za vršilca dnlžnc.?ti inšpektorja pri artiljerij-sko-tebničnem oddelku vojnega ministrstva višji vojaški uradnik 4. razreda Franc Kol-man. za vršilca dolžnosti upravnika 3. oddelka vojno-tehničnega zavoda pa višji vojaški uradnik 4. razreda Ivan Kavšek.
*	Glavna uprava Združenja inženjerjcv in arhitektov je imela svojo sejo v Splitu. Predsedoval ji je profeso- beograjskega vseučilišča inž Dušan Tomič, po delegatih pa po bile zastopane vse sekcije v državi. Na seji so razpravljali o raznih stanovskih zadevah Kot član uprave se je seje udeležil tudi generalni direiktor državnih železnic Jovan Naumovič, ki si je Po seji ogledal carinska skladišča in pristaniške naprave. Pred odhodom je izjavil, da bo treba splitsko železniško postajo razširiti in da bo skušal pridobiti v to svrho potrebne kredite.
*	Udejstvovanje jugoslovenskih izumiteljev. Upravi za zaščito industrijske svojine je bilo od leta 1921 ko je bila osnovana, do konca lanskega leta predloženo 17.124 prijav za zaščito patentov. Od prijavljenih patentov jih je bilo odobrenih 11-536, ostali pa so bili zavrnjeni ail pa umaknjeni od predlagateljev- Patent! postanejo šele po 15 letih last skupnosti, 15 let pa jih smejo izkoriščati ali kakorkoli z njimi razpolagati samo izumitelji, odnosno oni, ki so jih prijavili.
*	Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. V sredo 6. t. m. ob 20.30 bo predaval g. univ. prof. dr. Gr-ga Novak o postanku narodov severno-vzhodne Afrike (s projekcijami). Vstop prost.
MILOSTI VA! Vaš krzneni plašč črez poletje najskrbneje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno, katero plačate šele jeseni pri prevzemu. Krznarstvo R O T — Mestni trg 5.
*	Za narodno obrambni sklad »Bran-i-bo-
ra« so darovale državne narodne šole; Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah 16-75. Podvol-ka p. Brezno 34, Žehmlje, p. Studenec-Ig 26.50. Rob na Dol. 22, Sv. Anton, p Raj-henburg 41.75, Sv. Jurij ob Taboru 83, Sv. Urban pri Ptuju 50.25, Banja Loka, p. Nova sela pri Kočevju 11.50, Log-Zaplana, p Dol. Logatec 16, Domžale 131, ČacLreže, p. Bela cerkev na Dol. 42 ter IV deška 16 in uršu-linska meščanska v Ljubljani 150 Din.
*	Specialistični izpit iz rentgenologi]© je napravil 2. t. m. v splošni državni bolnišnici v Ljubljani g. dr. Vakselj Serafin. Novemu rentgenologu čestitamo!
*	Dva slovenska umetnika, ki sta v Zagrebu zelo priljubljena, bosta poleg drugih odličnih sodelujočih nastopila na pomladni prireditvi zagrebških Slovencev v soboto zvečer v Novinarskem domu. To sta gdč. Erika Druzovičeva in Josip Rijavec. Zagrebški Slovenci, vsi na prireditev!
*	Nagrade za novosadske partije. Odbor ki so ga tvorili inž. Didzinski, J. Kramer in M. Zivanovič je zdaj odločili komu odpadejo nagrade za najlepše partije na no-vosadskem šahovskem turnirju. Prvo nagrado 1000 Din dobi poljski mojster Paulin Frydman za partijo z Vukovičem, drugo v znesku 500 Din pa novosadsiki amater Žarko Popovič za partijo s čsl. mojstrom Pelikanom. Od ostalih sedmih partij, ki so bile predložene za nagrade je odbor ugotovil. da zaslužijo posebno priznanje partije dr Trifunoviča z Vukovičem, Pelikana s Konigom, Opočenskega s Konigom in Ko-niga s Frydmanom. Pri prvi nagradi je Fryd-je zaključil po elegantni žrtvi kraljice z ■"»n izvedel hiter, dinamičen napad, ki gr matom. Žrtev je bila popolnoma korektna in je v vseh variantah vodila do nagiega mata. Napad je bil izveden na najkrajši in zelo lep način.
*	Za ravnatelja glavnega zastopstva zavarovalne družbe Assicurazioni Generali v
Ljubljani je bil imenovan g. dr. Leon Skala.
*	V nekrologu g. T. Einspielerju je bilo pomotoma navedeno, da je bil pokojni Tomaž brat Andreja Einspielerja. voditelja koroških Slovencev kar ni točno. Bil je nečak Andreja Einspielerja in brat Gregorja Eki-spielerja.
*	Pariški sejem »Razstava sveta« bo od 16. t m. do 2- junija. Na njem se to udej-stvovalo 80C0 razstavljalcev iz 34 držav. 2 milijona obiskovalcev. Veliki popusti na železnicah in zračnih progah Informacije dajejo vsi francoski konzulati v državi in francoski trgovski ataše v Beogradu, palača
francoskega poslaništva Pariška 11.
*	Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo s najlepšo izdelavo.
*	Priprave za profesorski kongres v Va-raždinu. Odbor profesorskega združenja v Beogradu je sklical posebno sejo zaradi profesorskega kongresa, ki se bo letos vršil v Varaždinu, kjer bodo slavili 300-let-nico tamošnje gimnazije. Profesorji v Varaždinu so že izvedli priprave za kongres ter predložili svoje sklepe centralnemu odboru. Kongres se bo vršil v prvi polovici julija, ko bo tudi prvi del proslave 300-let-nice varaždinske gimnazije. Drugi del jubileja pa se bo vršil meseca septembra, da mu bo prisostvovala tudi šolska mladina.
*	Selitev zrakoplovnega poveljstva. Iz Novega Sada se je zrakoplovno poveljstvo preselilo v Zemun v svojo novo palačo. S poveljstvom se je preselila tudi strokovna zrakoplovna šola, ki je bila doslej v Petro-varadinu. Preselitev zrakoplovnega poveljstva pomeni za Novi Sad precejšnjo gospodarsko izgubo, ker se je iz mesta izselilo z družinami več sto oficirjev in vojaških uradnikov.
*	Proces Rade Paši? — arhitekt Bakano
je že dolgo na dnevnem redu beograjskega okrožnega sodišča Rade Pašie je obtožen, da se je meseca marca 1931 izdajal za .ast-nika velikega zlatega rudnika, za direktorja rudnika Trepče s 60.000 Din mesečne plače in istočasno tudi za največjega akcio-narja tega rudnika ter da je razkazoval neke čeke v angleških funtih, da bi tako zvišal svoj kredit, odnosno da bi si, kakor pravi obtožnica pridobil imovinske koristi. Arhitekt Robert Bakano mu je uredil vilo na Dedinju. ko pa je predložil račun 115 tisoč dinarjev, je dobil izplačanih ^amo 10.000 Din. Razprava je bila že večkrat razpisana, a se ni nikdar mogla vršiti ker obtoženega Pašiča ni bilo Tokrat pa se je zgodilo ravno nasprotao. K razpravi je prišel obtoženec, ni pa bilo tožitelja arhitekta in nobenih prič- Arhitektov zastopnik je predlagal odgoditev razprave, zastopnik obtoženega Pašiča pa je menil, naj bi se razprava vršila, ker navzočnost prič ni potrebna. Sodnik je odredil novo razpravo-
» Uvedba zemljiških knjig v Beogradu. Za področje Beograda je 1. maja izgubil veljavo stari tapijski in intabuiacijski sistem. V beograjskem sodišču so bile ta dan za javnost otvorjene zemljiške knjige. Ze srbski državni zakon od leta 1844 je predvideval uvedbo zemljiških knjig, ki so stopile zdaj po 92 letih v veljavo. Beograd ima sedem katastrskih občin in so zemljiške knjige urejevali tri leta in pol. Stare intabulacijske knjige bodo še veljale do maja prihodnjega leta, potem pa pridejo v arhiv.
*	Hude nevihte so divjale v Posavini in Vojvodini od sotote zvečer. Nad Novim Sadom se je zlila tolika ploha, da so se nekatere ulice, ker mesto nima kanalizacije, pretvorile v struge velikih hudournikov. Ljudje niso mogli iz hiš voda pa je zalila tudi mnogo kleti in pritličnih prostorov ter povzročila dosti škode. Močno je deževalo v nedeljo tudi v Sisku in okolici. Nevihta se je potem razvlekla proti Moslavini. V Jasenovcu in okolici je po plohi padala tudi gosta in debela toča, ki je obležala na tleh v višini 2o cm- Vaščani so jo odmetavali z lopatami. Po nasadih povzročena velika škoda še ni ocenjena.
*	Obsodba zaradi neizpolnjene ženitbene obljube. Pred beograjskim sodiščem je bil obsojen lastnik palače »Ruski car«, Jovan Antonovič, ker ga je tožila Danica Jeliče-va, da jo je z ženitbenimi ponudbami zapeljal in potem zapustil. Antonovič je bil obsojen na leto dni zapora, a je ta kazen pogojna, če v dobi enega leta izplača toži-teljici 100.000 Din za odvzeto čast, 100.000 Din za oskrbo otroka in 6.000 Din za povračilo njenih sodnih stroškov. Obsojenec je splošno znan v Beogradu ter je za razpravo in sodbo vladalo veliko zanimanje.
Iz Ljubljane
u— Proslava Aškerčeve 80-letnIce v Rimskih Toplicah. Letos je poteklo 80 let od rojstva velikega pesnika balad ta romanc Antona Aškerca. Bili bi nehvaležni, ko bi se vsaj z malo komemoracijo ne spomnili na njega, ki je bil naš prvi socialni pesnik in velik rodoljub. JNAD Jadran se je odločil, da skuša vsaj na skromen način obuditi spomin na Aškerca s spominsko svečanostjo v kraju kjer je dolgo let služboval in obenem v neposredni bližini njegovega rojstnega kraja Globokega. Proslava to v nedeljo 10. t. m. ob 4. popoldne v Rimskih Toplicah. Program je pester in umetniško izbran. V oficielnem delu sodelujejo: g. prof. Koflar, Akademski pevski zbor, dekla-matarji. recitatorji. Dramski studio iz Zidanega mosta, violinist Prevoršek itd. Programu sledi prosta zabava. Nihče ne sme zamuditi priložnosti, da se vsaj neikoliko oddolži spominu velikega pesnika in se naj udeleži proslave. Prijave sprejema JNAD Jadran (Pomanova 3, tel. 2974) do petka popoldne. Železniške zveze so ugodne. Za tovariše akademike četrtinska vožnja.
u— Znano in popularno je Ime in delo Zorka Prelovca. Tekom svojega 25 letnega udejstvovanja pri Ljubljanskem Zvonu ni nikdar odrekel in se je odzval vsakemu klicu, kadar so zahtevali njegovo in njegovega zbora sodelovanje. Bodimo mu hvaležni za vse to in našo hvaležnost mu najlepše in naido-stojnejše pokažemo, ako napolnimo v petek 8. t. m. ob 20.. ko bo njegov jubilejni koncert, filharmonieno dvorano. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Mladinska akademija Sokola I na Taboru, se bo vršila v nedeljo lo. t. m. ob po] 16-, združena s čajanko za deco. Na sporedu je 12 telovadnih točk in več deklamacij. Med odmori bo svirala godba. Obisk je brez vstopnine. K obisku so vabljeni vsi člani društva ter prijatelji sokolstva ta mladine.
u— Slovensko zdravniško druStvo priredi XII. znanstveni sestanek v petek 8. maja ob 18. v predavalnici internega oddelka Obče drž. bolnice v Ljubljani- Predaval to dr. Valentin Grošelj: »Normalna in patološka anatomija žolčnega mehurja«. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci!
u— Legija koroških borcev. V soboto P. t m. bo ob 8- zvečer v prostorih restavracije »Novi svet« na Gosposvetski cesti izredni občni zbor in ustanovni ofcčni zbor sreskega odbora Ljubljana.
u— Jugoslovenska majka, odsek Kola jugoslovenskih sester, priredi 7. tm. ob 20. v domu Sokola IH.-Bežigrad. predavanje ge. prof. Željeznove-Kokalj o temi; Kaj pričakuje država od mater?
n— Češenj ko toče. O letošnjem letu se najbrž ne bo dalo reči, da je hroščevo. zakaj teh nevžečnih in nezaželenih živalic j-? le malo videti čeprav smo že precej v maju, najbrž pa bodo 1936. lahko proglasili za češnjevo leto. Tega sočnega, svežega sadja, ki nam s svojim svojstveno sladkim okusom vsako sezono naznani nastop mladolet-ja. je letos v vseh naših pokrajinah tako na kupe, da že kar sproti prihaja ob ceno. Ko so se pred dobrim tednom prve češnje, uvožene z juga, pojavile na ljubljanskem trgu, so jih trgovci s sadjem nudili še po 28 Din kg na prodaj nato pa so cene vzdr-žema padale, da so bile v ponedeljek že po 12 Din. Te prve češnje prihajajo na ljubljanski trg po večini iz mostarske okolice. A spričo obilne letine, ki se obeta lu-di v naših krajih, bodo češnje na višku sezone tako poceni da bodo lahko postale pravo ljudsko hranivo. Z velikim uspehom češnjeve letine pa bodo. kakor je že navada, malo slabše odrezale breskve in marelice.
u— Ptičja domovanja v poštnem nabiralniku. Neka hiša v Rožni dolini je dobila zanimive in ljubke najemnike. Na vrtnih vratih je nabit lesen nabiralnik za pošto in v njem sta se nastanila dva para seničk. Vsak par ima po štiri mladiče ln sedaj_ že vsi prav veselo čivkajo. Lastnik hiše spoštuje hišni mir svojih ljubkih najemnikov in ne pusti več da bi skrinja služila svoji stari svrhi. Pri njem so ptice vsako zimo dobrodošli gostje in ker zanje tako lepo skrbi, so pač seničke njegov poštni nabiralnik izbrale za svoj dom.
u— Dražba. V petek 8 t. m. od 8.30 ure dalje vrši davčna uprava prodajo iz proste roke raznih zarubljenih odnosno transferi-ranih predmetov v baraki mestnega pog'a-varstva, Jegličeva c. 10.
u— Ljubljanski prevozniki bodo imeli v nedeljo ob 9. dopoldne v salonu »Pri levu« občni zbor svoje organizacije.
Iz Cella
e— Pomladek Jadranske straže na drž. realni gimnaziji priredi — soboto 9. t m Ob 30. v Narodnem domu akademijo z zabavo. Ker je čisti dobiček namenjen za letovanje revnih in zdravstveno šibkih pod-mladkarjev, apeliramo na celjsko občinstvo, da se te zaključne dijaške prireditve udeleži v čim večjem številu. Prosimo, ne odklanjajte predprodajalcevl
Elitni kino Matica — TeL 21-24
Danes ob 4., TA in 9'/i uri SENZACIJA NAD SENZACIJO
MOHNABIC!
Gigantski boji za ljubezen lepe žene. — Morje, ljubezen, strast.
pec Jurij Lešnik iz Zahomcev, Jože Jerman, Anton Štrajhar in Anton Hrastnik popivali v dveh gostilnah na Vranskem in izpili pet litrov vina. V Zupanovi gostilni je Ivan Ukmar vprašal Štrajharja. ali so ja-vorškovi fantje res obljubili Štefan vina za to, da bi jih Štrajharjevi tovariši pretepli in' pri Ceretu ven vrgli. Ko so šli iz gost'l-ne, je začel Jože Ukmar govoriti o onem Štefanu vina, če bi ga fantje »nažgali«. Po teh besedah sta oba brata Ukmarja skočila za Jermanom in Hrastnikom. Nastal je pretep. Jože Ukmar je dvakrat udaril Jermana in ga zbil na tla. nato pa sta oba Ukmarja pretepla Jurija Lešnika. Ko je Jerman odhitel na orožnišiko postajo po pomoč, je Jože LTkmar izvlekel nož in Lešnika sedemkrat zabodel. Sunek v vrat je bil smrten, ker je nož prerezal žilo dovodnico in odvodnico Jurija Lešnika so prepeljali v celisko bolnišnico, kjer je na veliko nedeljo ob 9.45 izdihnil. Jože Ukmar je bil obsojen na 2 leti robije. izgubo častnih pravic za dobo 2 let. v plačilo povprečnine v znesku 600 Din. 30 Din bolnišnice, 1680 Din pogrebnine ter stroškov kazenskega postopanja in izvršbe. Obsojencev zagovornik je prijavil revizijo in priziv.
e_ Divjaški napad. V nedeljo ob 21. je Jože Bračič, hlapec v Kozjem, v gostilni napadel 30-letnega čevljarja Martina Gnusa iz Kozjega z lato ter mu zdrobil lobanjo in zlomil eno rebro. Gniusa so prepeljali v bolnišnico, hlapca pa zaprli.
e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30
velefilm »Suzana sem jaz!« in dve predigri.
Iz Maribora
a— Mariborski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev je prejel na vdanostao brzojavko, ki je bila odposlana ob priliki občnega zbora Nj. Vel. kralju Petru n.. toplo zahvalo iz dvorne pisarne. Zahvala je prispela tudi od ministra vojne in mornarice.
a— Tujskoprometna Zveza Putnik in SPD Maribor priredita danes filmsko predvajanje najlepših turističnih predelov Avstrije. Prikazani bodo filmi iz Tirolske, Koroške in z Grossglocknerja. Slednji film bo posebno zanimiv tudi za avtomobiliste, ker nam bo prikazal mogočno cesto Hoch-ilpenstrasse Gro&sglockner. Predvajanje bo v kinu Apolo ob 20. in traja dve uri.
a— Društvo zasebn}h in avotonomnih nameščencev v Mariboru je imelo v četrtek zvečer pri »Novem svetu« svoj 5. redni občni zbor, ki je lepo uspel- Otvoril in vodil ga je predsednik g. Tomo Trop, ki je tudi poročal o borbi zasebnega name-ščenstva za svoje pravice. Tajjniško in bla-
ITRAUMULDS?
e— Brez povoda ga je smrtno nevarno poškodoval. Na okrožnem sodišču se je zagovarjal včeraj že 10-krat kaznovani 28-letni posestnikov sin in čevljarski pomočnik Ivam Omerzu iz Anovca pri Vidmu, ker je lani 18. septembra pri kožuhanju v bližini hiše Urše Pleterske brez povoda napadel 571etnega delavca Franca Černeliča ter ga z bukovim kolom udaril po desnici in po glavi. Desnica je za trajno oslabljena, udarec po glavi pa je prebil lobanjo, da je Črneliču ostala zmanjšana zmožnost govorjenja. Omerza je bil obsojen na eno leto in dva meseca robije in izgubo častnih pravic za dobo dveh let ter na plačilo sodnih stroškov, na 1.409 Din bolmiščine in 5.000 Din odškodnine.
e— Uboj v Košnici pri Celju. V nedeljo je bil 314etni poročeni železničar Pavel Kragolnik iz Kosmiče v nekem vimotoču. Ko se je vračal zvečer z nekim Skorjan-cem z Amskega vrha domov, sta se začela za šalo ruvati. Kragolnik je vrgel Škorjanca v jarek. Nato sta se oba poslovila Okrog 22.30 se je pojavil vinjen Skorjanc pred Kragolmlkovem stanovanjem v družbi nekaterih moških in je poklical Kragolnika iz hiše. Ko je stopil Kragolnik na prosto, so ga Škorjanc in njegovi pajdaši napadli. Začeli so ga obdelovati z latami ter mu zlomili tilnik in ga poškodovali po vsem telesu. Kragolndk se je zgrudil nezavesten. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj ob 10.30 podlegel. Divjaške napadalce čaka zaslužena kazen za zločin.
e— Uboj na veliko soboto. Pred malim senatom se je včeraj zagovarjal 28-letmi delav. J. Ukmar z Ločice pri Vranskem zaradi uboja. Na veliko soboto po vstajenju so Jože Ukmar, njegov brat Ivan, 30-1 etni hla-
Po 22 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva
Gornja Radgona, 5. maja. Preko obmejnega murskega mosta je prišel v ponedeljek dopoldne 54-letni Ma. tija Horvat, po rodu iz Otovcev, pošta Gornji Petrovpi v Prekmurju, ki se je po 22 letih vrnil iz ruskega ujetništva. V najlepši moški dobi 32 let je moral takoj ob pričetiku vojne kot četovodja 18. madžarskega honvedskega polka na rusko bojišče ter je bil dne 24. oktobra 1914. pri Lubli. mi ranjen in ujet. Bil je v raznih krajih Rusije, kjer si je poiskal tudi življenjsko družico, katero pa so mu aovjeti prepovedali vzeti s seboj v staro domovino. Spo. tarna ga je kaj bridko prizadela vest, da je v domovini že proglašen za mrtvega in da se je njegova prva žena poročila z drugim. VkJjub temu ga vleče sivolasega nazaj v rodno vas v svobodni domovini Jugo. slaviji. Trpljenje, lri ga je preživljal pod boljševlškim režimom, je bilo, kakor pri. poveduje, neznosno. Pri vrnitvi mu je bil na meji vzet borni prihranek 80-boljševi_ ških rubljev, ki jih je fenol s seboj.
gajniško poročilo je podal R. Leban, v imenu nadzorstva pa je predlagal razreš-nioo Ivo Dolinšek iz Ruš- Izvoljeni so bili: za predsednika T- Trop, v odbor pa dT. F Vatovec, Rado Leban. Janko Jenko. Slavko Reja, Albin Ambrožač, Fran jo Mi-klavič, Josip Stranič, Albin Strniša, inž. Slavko Prebevšek, inž. Janko Petriček, Ivo Dolinšek iz Ruš in Leopold Škofca iz Slovenske Bistrice. Namestniki: Stane Tone je iz Ptuija, Janez Trdina iz Gornje Radgone, Rado Pušenjak iz Ljutomera in Miroslav Vitgele iz Majšperga. Odbor se bo konstituiral na svoji prvi eeji. V nadzornem odboru sta inž.. Rus in Fale in Jože Košuta iz Maribora. Po izvršenih volitvah je sledil izčrpen referait delegata ljubljanske zveze g. Tarvčairja, ki se je dotaknili vseh aktualnih vprašanj zasebnega nameščenstva. Njegova izvajanja so navzočni sprejeli s toplim priznanjem, nakar je predsednik s spodbudnimi besedami zaključi! krasno
uspel i zbor.
a_ Druga pohorska elektrarna. Kaikor
znamo so si mariborski magistralni uslužbenci pri Pohorskem domu zgradili svojo elektrarno Je to prva elektrarna na našem Pohorju. Sedaj pa bo gradilo pri Šcnartnem na Pohorju Društvo za zdravstveno zaščito otrok im mladine v Mariboru, ki oskrbuje Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju, lastno elektrarno. Električna razsvetljava se bo namreč napeljala v vse objekte Počitniškega doma razen tega pa se bo električni tok uporabil tudi za pogon vodovodne črpalke in gospodarskih strojev. Nova elektrarna bo s tem znatno prispevala k čim izdatnejši elektrifikacijo našega Pohorja.
a_ Najdena pogreganka- Poročali smo
že, da je skrivnostno izginila 50-leftna Elizabeta Gaibijev«. sestra posestnika Andreja Gaibija iz Dogoša pri Mariboru .Sled je držala k Dravi, in res ie včeraj Draiva naplavila pri Zavrču truplo neznanke, o čemer so bili obveščeni orožniki. Uvedena je bila preiskava in ugotovil* so. o« .'e btopljenka indentična s pogrešsmo Gaibije-vo, katere telesne ostanke so Dokopali na zavTŠkem pokopališču. Vzrok samomora m znan.
a_ Kog se bo oddahnil, potem ko so
včeraj sodniki mariborskega malega kazenskega senata obsodili 46-letnega delavca PetTa Kosa na 4 mesece strogega zapora. 50-letno posestnico Alojzijo Dragoner-jevo na 3 mesece in 20 dni strogega zapora, 21-letnega delavca Prečka KorošSa pa na 4 mesece zapora, ker so letos po zimi strahovali ves Kog in izvršili nič manj kakor 10 vlomov ter pokradli raznim posestnikom vse. kar jim je prišlo pod roko.
a— Zgoreli sta domačiji posestnikov Jakoba Ekselenskega in Antona Serbana v Spodnjem Jakobskem dolu. Ekselenski. M mu je zgorela stanovanjska hiša v vsem pohištvom in živili, trpi škodo okoli 25.000 Din. posestnik Anton Serban pa okoli 12 000 Din. Na delu je oči vidno zločinska roka.
a— Tud? razbojnik Ivan Paiman i« na varnem- Roparska paidiaša Franc Koš^jnc in Ivan Pa imen sita bila dolgo strah in trepet vsega mariborskega okoliša- Ljudje so se ju taiko bali, da si ob nedeljah niso opati ponekod niti k maffi, ker to ep bak.
da se bosta v tem ča<siu pajavjila v hiši zloglasna roparja Košajnc in Pa j masi. Koša n j ca se je posrečilo ob dramatičnem in razburljivem lovu sredi Maribora aretirati in je drzni razbojnik bil nedavno obsojen na 12 let robije. Ni pa bilo niti najmanjšega eledlu odtlej za Košanjčevim roparskim pajdašem Ivanom Peijmanom. Svojemu bratu, ki presedeva daljšo kazen v tukajšnji moški kaznilnici, je sicer po*4al nekaj pozdravov iz raznih krajev, zdi se pa, da je vse to bila pretehtana taktika, da zakrije za seboj pravo sl«d- Sedaj pa se je izkazalo, da je imel Ivan Pajmam med tem za seboj burne roparske dogodke. Zlesti je vlamljal v okolici Inomonta, kjer 90 ga obsodili na daljšo ječo. Kako nevaren tip pa je Ivan Paijman. je razvidno iz tega, da je letos aprila pobegxwl iz zoporov v Schladmingu, potem ko je pazniku vzel samokres. V soboto 2. t m. pa so orožnikii iz Landecka aret^Talii iskanega Ivama Pajmana, ki se je peljal v smeri pratli Sv. 'Antonu Nenadrma pa je Paj-man oddal skozi odprtino dva strela pro-tti orožniku Ivanu Wilhelmu, nakaT je pobegnil. Nevarno ranjenega orožnika so morali prepelja/fci v bolnišnico. Pajmana so potem vendar ujeli in ga sedajj čaka služena kazen.
PRI LENTVEM ČREVESJU IN SLABEM ŽELODCU Z NERAZ POLOŽEN J EM ZA JED ZARADI ZAPEKE naj se uporablja že od davna poznana naravna
FRANZ JOSEFOVA
grenčica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da
FRANZ JOSEFOVA
grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal r jutro izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje.
OgL ng. 8. br. IMKOe
Iz Škofje Loke
šl— Škofjeloški Sokol praznuje. Nepozabni uprizoritvi dramatskega odseka, ki je dal na oder za svojo 30-letnioo »Rokov-njače«, sledi v nedeljo nov večer, ki ga bo domača javnost gotovo sprejela z enakim zanimanjem Za svoj nastop se pripravljajo sokolski pevci in godbeniki. Spored je razdeljen v štiri skupine, da bo nastopil najprej moški zbor z baritonskim solom br. notarja Stevana Sinka, v drugem deki bodo izvajali svoje kompozicije pevski in instrumentalni solisti, v tretjem delu nastopijo spet pevci, zadnji del sporeda pa bo izpolnil društveni salonski orkester z več priznanimi kompozicijami. Celotni spored obsega okrog 20 točk, ki pa so prirejene tako, da bodo nudile prisotnim dovolj pestrosti in vedrine, obenem pa verne slike glasbeno pevskega udejstvovanja v Sokolu. Tudi ta večer je prirejen kot člen v vrsti prireditev za društveni jubilej in bo pred koncertom kratek nagovor. Prihodnjo nedeljo se ponove na splošno željo Roikovnjači. Zasedba bo ista in nastopi v vlogi Nome zopet operna pevka a Pavla Skerjamčeva.
šl— Po dolgotrajnem hudem trpljenju je preminila na Mestnem trgu ga. Terezija Zontarjeva, mati zvestega im pridnega sodelavca škofjeloškega Sokola stavbenika br. Franceta Žontarja, ki ga je doletela nenadomestljiva izguba. Pokojnioo, ki je je bila sama ljubezen in sikrb do družinice. so pokopali v torek popoldne. Dobremu prijatelju Framoeljmi izrekamo najgloblje so-žalje.
šl— Velika tatvina na žagi. Tatovi so se spravili nad odprto žaigo posestnika in lesnega trgovca g. Hribernika v Puštalu im jo v varstvu noči izropali Polastili so se več cirikulark, z njimi je šla srnirkova plošča za brušenje, odnesli so težak železni primož in več kompletnih jermenov, da ima lastnik nad 5000 Dim škode. Uganka je, kako so mogli storilci s plenom neopažemo proč. Pes čuvaj se ni izkazal za zanesljivega, aH pa da bas ta okoinost slutiti, da so bili pri kraji udeleženi ljudje, ki jih je žival poznala.
I
| Richard Tauber
Z. K. D.
Na prihodnjem programu poje
šl— Tovarne povečava jo. že pred tedni so pričeli poveča vati nekatere naše tovarne. Z deli so najpreje pričeli na pokopališki cesti, kjer stoji Thaler jeva tovarna za odeje. Pritlično stavbo so sedaj v glavnem in stranskem pasu dvignili za eno nadstropje, s čimer so dobili prav obsežne in velike prostore. Povsem so tudd predelali zunanjost poslopja, zaradi česar napravi ja tovarna za odeje tudi na oko prav čedno sh-ko. Precej večja gradbena dela izvršujejo na Trati, kjer so povečali škofjeloško predilnico d. <L za še enkratni njen obseg. Z zidanjem so že gotovi in so povečali tvorna šk i prostor za četvero svetlobnih pasov. 6e bo dala tvomica našim ljudem, lri so spričo zastoja lesne industrije v poslednjih mesecih še posebno hudo prizadeti, kaj zaslužka na podlagi, ki ga narekuje zdrav človeški razumi, potem smemo povečave tvwr-nic sprejeti s simpatijami.
Iz življenja na deželi
JESENICE. Japomka ga. Marija Tsu-neko Kondor Skuškova bo pod okriljem Kola jugoslovanskih sester predavala drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma o sledečih temah: Japonka pred poroko, japomska žena, o gejšah, razni ženski poklici, razlika med japonsiko in kitajsko pisavo, o japom-ski narodnosti, dalje pa bo prikazala tudi japonsflce plese. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Jeseniške Kolašice vabijo vse, da se izredno aaaumivefia večera
Gospodarstvo
Ljubljanska barza v preteklem letu
Iz letnega poročila ljubljanske borze za blago in vrednote za občni zbor, ki bo danes ob 16. v borznih prostorih v Ljubljani, posnemamo naslednje zanimive podatke o poslovanju borze v preteklem letu.
Devizni promet se je v zvezi z razširjenjem privatnega kliringa v lanskem letu zopet dvignil, seveda pa se drži glede na devizne predpise in na velik obseg klirinških plačil z inozemstvom še vedno v majhnem obsegu. Največji devizni promet je imela ljubljanska borza leta 1929., ko je znašal skoro 979 milijonov Din; tudi v letu 1931. je znašal še 852 milijonov, potem pa je z uvedbo deviznih omejitev naslednje leto padel na 148 milijonov in v letu 1933. na 126 milijonov. Šele predlanskim Be je zopet povečal na 170 milijonov in lani na 211 milijonov.
Tudi blagovni promet se ni ugodno razvijal, kar je posledica ponovnega nazadovanja prometa lesa. Po količini je bil blagovni promet ljubljanske borze v zadnjih letih naslednji (v vagonih):
skupaj	od tega
les. žito.
1929.	3148 2797 340
1930.	2418 2001 406
1931.	1022	783 205
1932.	493 305 151
1933.	372 303 69
1934.	356 286 69
1935.	327	153 160
Promet i lesom je lani zaradi ponovne
poostritve krize v našem lesnem gospodarstvu nadalje nazadoval, medtem ko se je promet z žitom precej dvignil.
Borzno razsodišče je imelo lani več posla nego prejšnje leto. Na novo je bilo vloženih 1722 tožb, to je 556 tožb več kakor v prejšnjem letu. Skupaj s tožbami, ki so bile prevzete iz prejšnjega leta. je bilo lani rešiti v celem 1801 tožbo: od tega je bilo končnoveljavno rešenih 1751 primerov, ''n sicer 1426 z zamudno sodbo. 53 po sporni razpravi. 35 pa na drug način, medtem ko počiva postopanje v 221 primerih. Pravdno postopanje je do končno-veljavne rešitve trajalo v 182 primerih le do 8 dni. v 857 primerih do 14 dni. v 352 primerih nad 14 dni do enega meseca ter v 103 primerih nad 1 mesec Skupni znesek toženih terjatev je znašal 3.88 milijona Din. V primeri s prejšnimi leti je število vloženih tožb zavzelo največji obseg v letu 1932.. ko je zaradi viška gospodarske krize naraslo na 3141. potem pa je že v naslednjem letu padlo zopet na 1456 in v predlanskem letu na 1166. dočim je lani je zopet naraslo na 1722.
Potreba omejitve uvoza premoga
2e ponovno smo na tem mestu opozorili na potrebo, da se v interesu intenzivnejše zaposlitve naših domačih premogovnikov po možnosti omeji uvoz1" inozemskega premoga, ki je v zadnjih letih hudo narasel. Pojasnili srno tudi že, da bi se dal uvxl inozemskega premoga omejiti približno na polovico sedanjega obsega, če bi se postavi] i na stališče, da naj inozemski, predvsem črni premog, uvažajo Ie oni obrati, ki so pri m oran i uporabljati črni premog. Kako se je v zadnjih letih povečal naš uvoz premoga, nam kažejo naslednje številke: uvoz premoga v vagonih v milij. Din
1033.	29.227	87.3
1934.	34.297	102.7
1935.	42.973	136.8
Lani je bil naš uvoz premoga za preko
13.000 vagonov večji nego v letiu 1933., za uvoženi premog pa smo morali izdati za približno 40 milijonov več nego pred dvema letoma.
Sedaj, ko bo pri nas v kratkem izvedena kontrola uvoza v smislu odloka finančnega ministra, ki je bil itzdan prejšnji mesec, moramo pričakovati, da bo v seznam blaga, čigar uvoz bo mogoč samo s predhodnim deviznim dovoljenjem, uvrščen predvsem premog. Omejitev uvoza ni po-trehna samo zaradi interesov našega deviznega gospodarstva, ki ga uvoz premoga hudo obremenjuje, temveč predvsem zaradi tega, da omogočimo večjo zaposlitev našim premogovnim rudarjem, ki gledajo baš sedaj pred slabo poletno sezono z veliko skrbjo v bodočnost Z omejitvijo uvoza inozemskega premoga bi lahko naši domači premogovniki vsaj deloma povečali svojo produkcijo. Vzporedno pa moramo skrbeti •za to, da se bodo pri nas v bodoče postavljale strojne in gorilne naprave le za uporabo domačega premoga in da bodo naši industrijski obrati, kjer je to le mogoče, čimprej preuredili svoje gorilne naprave za rjavi premog.
Potrebo omejitev potrjuje tudi dejstvo, da naš uvoz tudi letos ne kaže nobenih znakov nazadovanja, kajti letos smo v prvem četrtletju uvozili za 23.2 milijona Din premoga nasproti 22.2 milijona Din v lanskem prvem četrtletju.
Sadjarsko zborovanje v Ormožu
V nedeljo dne 26. aprila se je po nalogu Sadjarskega društva vršilo v Ormožu zborovanje vseh sadjarjev ptujskega sreza. V tem srezu je 14 sadjarskih podružnic, od katerih je bilo na zborovanju zastopanih po delegatih 11 podružnic, tri niso poslale slojih zastopnikov, vendar je prišlo drugih sadjarjev toliko, da je bilo zborovanje dobro obiskano. Zborovanje je vodil član glavnega odbora Sadjarskega društva g. Ljudevit Sa-gadin iz Ptuja, ormoška sadjarska podružnica pa je izvršila vse priprave. Navzoč je bil tudi sresiki kmet referent g. Zorčič iz Ptuja, ki je dajal potrebna pojasnila in imel kratko predavanje glede škropljenja, obrezovanja in pomlajevanja sadnega drevja, za ka» je žel zasluženo pohvalo.
Sadjarji so sklepali o povečanju dejavnosti podružnic, o ustanovitvi novih sadjarskih podružnic, o pripravah sadja za sadno trgovino in o organizaciji sadne trgovine ter domače porabe sadja. Med predlogi, ki so jih stavili vneti sadjarji, je omeniti sledeče. Sadjarske podružnice naj skupno z drugimi društvi prirejajo poučne izlete in tečaje po vzornih sadovnjakih, vinogradih in kmetijah. Izražena je bila želja, da bi se z zakonom predpisalo obvezno škropljenje sadnega drevja in zatiranje škodljivcev, obvezno naj se izvrši tudi precepljenje sadnih sort, posaditi pa naj bi se smele samo takšne sorte v ptujskem srezu, ki so sprejete v sadni izbor in najbolje uspevajo, to so; Za Dravsko polje; šarlamovski; pisani kardinal, kanadka boskop. mošancelj, k>nd, pe-pink, ontario, baumanca, krivopecelj ali bo-bovec in prinčevo jabolko. V sadni lrijor se sprejme dobra domača sorta vivanka, ker dobro uspeva in je za trgovino sposobna.
Da bodo kmečki sadjarji mogli uspešno sadjariti. je potrebno, da ima vsaka občina po štiri sadjareke pomočnike, ki se po iz-šolanju z reverzom zavežejo, da bodo samo v domači občini v prid sadjarjev delovali proti dnevni plači. Zaprosi se, da bi kr. banska uprava in sreski kmet. odbor prisko cila na pomoč sadjarjem za nabavo škropilnic in škropilnega sredstva ter za dobavo sadnih dreves zlasti onim vinogradnikom, ki ne bodo mogli obnoviti vinogradov ter bodo primerne lege zasadili s sadnim j drevjem. Vsaka občina naj ima vsaj tri do i štiri škropilnice, ki todo na razpolago samo tistim vestnim sadjarjem, ki s škropilnicami dobro ravnajo. Sadne sušilnice, ba-noviiiske ali sreske, naj se ustanovijo ena
v Ptuju, ena v Ormožu, bolnišnice in hiralnice pa naj po nalogu banske uprave uporabijo več suhega sadja. Sadjarji bodo izdelovali v veliko večji meri sadni kis ter bodo zahtevali povsod uporabo le domačega sadnega ali vinskega kisa in ne umetnih zdravju škodljivih kislin.
Zaradi dobre sadne prodaje bodo sadjarji že doma sortirali svoje sadje v dobro namizno sadje in v potrošno gospodarsko sadje. Izdelovanje brezalkoholnih sokov v vinorodnih krajih nima privlačnosti, vendar se naj tudi s temi vršijo poskusi, da izrinemo umetne brezalkoholne pijače-
Priročna domača skladišča sadja bodo sadjarji vsakega sadnega okoliša sami organizirali, večja skladišča blizu nakladalnih postaj, kakor so: Ptuj, Moškanjci, Ormož, Ivanjkovci in Središče pa naj organizirajo kr. banska uprava in sreski kmetijski odbor eno veliko sadno skladišče za prezi-movanje sadja pa se ustanovi v Mariboru kot zaloga za mariborski sadni sejem, manjša pa tudi po sreskih sadnih središčih, kakor so Ormož in Ptuj.
Da bo naš narod in kmečki živelj dobro poučen o vseh gospodarskih panogah in da bo že od mladosti dobil potrebni pouk, naj se po osnovnih šolah nastavijo absolventi srednje kmetijske šole kot učne moči, ki bi prevzeli šolski pouk o kmetijstvu, prirejali vsakoletne šolske razstave, vodili nadaljevalne kmetijske tečaje in bi bili vedno s svojim strokovnim nasvetom v pomoč kmetovalcu.
Poročevalska služba o stanju sadne letine naj se obvezno uvede po vseh občinah, za sedaj pa naj šolska vodstva in sadjarske podružnice prostovoljno prevzemajo poročevalsko službo na Sadjarsko društvo, ki bo obveščalo o vsakoletni množini sadja. Obvezno naj se določijo tudi termini za obiranje sadja, da se ne bo prezgodaj in nezrelo spravljalo in prodajalo na škodo poštenega kupca in sadjarja.
Nove podružnice naj se ustanovijo pri Sv. Miklavžu, v Svetinjah, pri Sv. Bolfenku na Kogu, pri Vel. Nedelji, pri 5t. Vidu ob Dravi in pri Sv. Urbanu v SL Goricah Kmet. referentu v Ptuju naj se dodeli pomočnik. ki to razbremenil referenta pri njegovem napornem delu v velikem ptujskem srezu- Prihodnje sadjarsko zborovanje bo v Ptuju.
Naš klirinški dolg v ČSR 233 milijonov
Naš uvoz iz Češkoslovaške se je letos več nego podvojil. V prvem četrtletju lanskega leta smo uvozili iz Ce-ikos ovaški le za 86.b milijona Din. letos pa za 192.9 milijona Din. To povečanje je predvsem posledica znatnega uvoza tekstilnih surovin, ki smo jih prej dobivaii iz Italije. Ker se je med tem naš izvoz v Češkoslovaško dvignil le nebistveno od Janskih 128.5 na 129-9 milijona Din. je naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško postala hudo pasivna. To se kaže tudi v naglem naraščanju našega klirinškega dolga v Češkoslovaški, ki se v zadnjih mesecih naglo dviga. Po češkoslovaških podatkih je znašal naš dolžni saHdo: ob koncu sept. 1935. 77.0 milijona K^ ob koncu jan. 1936. 90.6 milijona Kč ob koncu febr. 1936. 97.5 milijona Kč ob koncu marca 1936. 110.0 milijona Kč ob koncu aprila 1936. 128.7 milijona Kč
Naš klirinški dolg v Češkoslovaški je ob koncu preteklega meseca narasel že na 128.7 milijona Kč, to je (po oficielnem tečaju) okrog 233 milijonov Din.
Stanje Narodne banke
Poslednji izkaz Narodne banke od 30. aprila zaznamuje malenkostno povečanje zlatega in deviznega zaklada za 0.6 na 1507.9 milijona. Din. Tudi v sestavi zlate podlage ni bilo večjih sprememb. Devize izven podlage pa so ta teden v znatnejši meri nazadovale, in sicer za 20.9 na 296.8 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je, kakor običajno ob koncu meseca, zmanjšala, in sicer za 27.7 na 395.6 milijona Din, tako da je bilo ob koncu meseca v obtoku za 804 milijona Din kovanega denarja (lani ob tem času za 937 milijonov). Menična posojila so v zadnji četrtini novembra nekoliko narasla, in sicer za 4.9 na 1364.4 milijona Din), lombardna posojila pa so se povečala le za 0.3 na 252.2 milijona Din.
Obtok bankovcev se je zaradi ultima povečal za 95.2 na 4823.7 milijona Din in je bil pri tem stanju za 389 milijonov večji nego lani. Vzporedno pa so se skrčile obveznosti na pokaz za 128.6 na 1552.8 milijona Din (tu so predvsem nazadovali privatni žirovni računi za 118.8 na 605.9 milijona Din).
Vrednost zlate in devizne podlage je 'našala 30. aprila skupaj s premijo 1937.6 milijona Din, dočim je znašalo kritje v I
zlatu in devizah 30.38% (prejšnji teden 30.21%) in kritje v samem zlatu v blagajnah 29.30% (29.14).
Gospodarske vesti
—	Porečan promet novosadske borze. No-
vosadska produktna in efektna borza je izdala letno poročilo za leto 1935., iz katerega je razvidno, da se je v tem letu blagovni promet te borze znatneje dvignil, vendar pa še vedno zaostaja za prometom v letih pred krizo. Največji promet je novosadska borza dosegla leta 1928. namreč 25.000 vagonov. V letu 1931. ko je vladal znani žitni režim pa je promet padel na 11.387 vagonov. Do leta 1934. se je zoDet povečal na 15.105 vagonov, lani pa na 18.215 vagonov. Od lanskega prometa je odpadlo na koruzo 11-122 vagonov, na pšenico 5234 vagonov, na ostalo žito 324 vagonov, na moko in otrobe 1342 vagonov in na ostalo blago 192 vagonov. Skupna vrednost preko borze prodanega blaga je bila lani 197 milijonov Din.
—	Francoska valutna politika po volitvah. Bolj kakor v političnih krogih je izid francoskih volitev izzval nervoznost v francoskih gospodarskih krosih kjer smatrajo, da je zaradi okrepitve levičarskih strank in povečanja upliva strokovnih organizacij pričakovati kreditne ekspanzije. Levičarske stranke propagirajo načrt, da bi se del francoskega zlatega zaklada uporabil za financiranje velikih javnih del V arospodarskih krogih se kaže bojazen pred nadaljnjim begom kapitala iz Francije, ki naj bi se preprečil na ta način da se uvedejo devizne omejitve. Predvsem naj bi se omejil odtok zlata iz Francije. Čujejo se tudi glasovi o možnosti prepovedi izvoza zlata ali uvedbe izvozne carine na zlato. Francoska banka se nadalje odločno zoperstavlja inflacioni-stičnim in devalvacionističnim načrtom. Vsekakor je francoski frank intervalutarno zelo slab in je zadnje dni Anglija v znatnem obsegu intervenirala na deviznem trgu v korist franka Na pariški borzi so zadnje dni precej popustili vrednostni papirji, zlasti delnice. V finančnih krogih računajo tudi z možnostjo demisije predsednika Francoske banke Tanneryja.
Borze
5. maja
Na ljubljanski horzi sta se danes devizi Newyork in London nekoliko okrepili. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.19 angleški funti pa po "25"i. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.18 v grških bonih po 30-6250 in v španskih peze-tah po 6.80. Nemški klirinški čeki nadalje popuščajo in so se trgovali v Ljubljani po 13.60, v Beogradu po 13.3892 in v Zagrebu po 13.4750 odnosno za 15. junij po 1340 in za konec junija po 13.45.
Na zagrebškem efektnem tržišču se -e Vojna škoda trgovala po 357.50 (v Beogradu po 357.50). Promet je bij še v 7°/o investicijskem posoji'u po 81.25 (v Beogradu po 82.50). v 8% Blairovem posojilu po 82 (v Beogradu po 82.50) in v delnicah PAB po 216 in 217 (v Beogradu po 216.50 — 218-)
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2970.29 — 29.84.88, Berlin 1756.08 — 1769-95. Bruselj 742.03 — 747.09 Curih 1424.22 _ 1431-29 London 216.70 — 218.75 Newvork 4345.72 — 4382.04 Pariz 288.28 — 289.72, Praga 180.91 -182.02.
Curih. Beograd 7 Pariz 20.24, London 1527, Newyork 307.375, Bruselj 52.1250, Milan 24.25, Madrid 41.95, Amsterdam 208.4250, Berlin 123.75 Dunaj 55.50, Stock-holm 78.7250 Oslo 76-7250. Kobenhavn 68.1750, Praga' 12.71, Varšava 57.8250, Atene 2.90, Bukarešta 2.50-
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 357 — 358, 4°/o agrarne 4750 — 48.25, 6"/« begluške 65.50 bi., 7% invest 81 — 82, 7«/» Blair 71-75 — 72. 8% Blair 81.75 — 82; delnice-. PAB 216 — 217.
Beograd. Vojna škoda 357 — 358 (367-50). 4% agrarne 47.50 den., 6°/o begluške 65.92
—	66.30 (66.20) 7*/o invest 82 — 82.50 (82.50), 7°/o Blair 7225 - 73 (72.25). 7V* Drž. hip. banka 82.50 — 82.75, 8*/* B'jiir 82 — 82.50 (82.50), Nairodna banka 6360 bi. (6350), PAB 216 - 217 (21650-218.50).
Blagovna tržišča
2ITO
+ Chicago, 5. maja. Začetni tečaji: plenica: za maj 97.50, za julij 86.75, za sept 85.25; koruza: za maj 62, za julij 60JO, za sept 59.125.
-f NovoSadska blagovna borza (6. t «n.) Tendenca stolna — Pšenica: baška in sremska 134—136, okolica Som bor in ba-nateka 133—135; baška ladja Tisa 139— 141; ladja Begej 138—140; slavonska 138 —140. Oves: baški, »remski in slavonski 123—125. Ječmen: baški in sremski. 64 kg 130-132-50- Koruza: baška, sremeka in banaitska 98—99 Moka: baška in banait-ska »Og« in »Ogg« 227.50—237.50; »2« 208.50
-	->17.-0-	187 50 107 50 ^ 17* SO 177-50; »7« 140—150: »8« 102.50—105. Otrobi: baški. sremski in banatski 98—102- Fižol: baški in sremski beli 165—170.
+ Budimpeštanska terminska borza (5. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za maj 15.98 _ 1^.00; koruza: za maj 12.24 — 1236, za julij 1274 — 1276.
B0MBA2
-f IJverpool, 4. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: /a maj 6.12 (iprejšnji dan 6.19), za dec. 5.51. (5.60).
4- Newyork, 4. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaii- za maj 11.52 (1131), za dec. 10.16 (10.21).
T	nagnjenim
k maščobi
pomaga čaSa naravne
FHANZ-JOSEFOVE
grenčice
ziutrai na prazen želodec, da dosežejo lahko Iztrebljenje
00. r«g. & br. 30474/36
Sokol
zahteva v žarkem danskem soncu
NIVEA-CREMO.
NIVEA
JugosL P. Beiersdorf & Ca* d. s o. J* Maribor.
Sokolsko druitvo Ljubijana-Stepanja vas poziva vse starejše Slane, ki imajo slavnostni kroj, da se udeležijo obveznih redovnih vaj. ki bodo vsak petek od 20. do 21. ure v telovadnici. Prva taka vaja bo 8. t. m Vaje se bodo vršile kot priprave za župni zlet 14. junija.
ji P O R T
Drugi dan turnirja SK Hermesa
Med poedinci je zmagal Hermežan Marinko, v singlu dam pa Beograjčanka
Florjanova
Drugi dan velikega propagandnega table tenis turnirja Hermesa so bile na sporedu naslednje discipline: single gospodov, sin-gle dam, double gospodov. mixed double in single juniorjev. V splošnem je treba poudariti, da partije drugega dneva niso dosegle nivoja moštvenega turnirja in je torej prireditev imela svoj višek že prvi dan. Kljub temu pa je bil letošnji turnir naj-uspelejši. kar jih je dosedaj priredil Her-mes, in sicer na eni strani zaradi izredno močne zasedbe, na drugi strani pa zaradi odlične organizacije. Presenečenj pravzaprav ni bilo. ker so v poedinih disciplinah koncem koncev zmagali le najboljši. Od petih možnih prvih meRt so Ljubljančani zasedli štiri kar je ponoven dokaz supe-riornost' Ljubljane v table tenisu. Samo v enem oziru ne moremo biti zadovoljni, namreč z našimi damami, ki so v zadnjem času pokazale veliko nazadovanje.
V naslednjem rezultati posameznih disciplin:
Single eospodov: 1. Marinko Maks (Her-mes), 2. Senekovič Sergej (7.KD). 3. in 4. Lazar Milan (Ilirija) in Stein Karlo (ZKD). Marinko je zaigral v običajnem sigurnem stilu, vrednem državnega prvaka ter je njegova zmaga popolnoma zaslužena. Z lahkoto je prešel iz kola v kolo, ne da bi pri tem oddal en sam set. Bil je tudi edini Ljubljančan ki ni v sinelu odpovedal. Senekovič in Stein sta po naključju ušla svojima nevarnima nasprotnikoma. Weiss-bacher se je namreč že v začetku spodtak-nil ob Puterlu. Scagnetti pa je nepričakovano izločil Kosmino. tako da sta »Zagrebčana« brez ovir prišla do semifinala. Senekovič se je lotil romunskega stila ter zna biti z njim tudi dobrim igra čem prav nevaren. To je izkusil Lazar, ki mu je moral v semifinalu prepustiti pot do finala, dasi je bil z dvema setoma naskoka zmagi že čisto blizu. Marinko je prejel lep prehodni pokal Hermesa, obenem pa je z letošnjo
zmago prekinil zaporedni zmagi Hexner-jevL
Single dam: 1. Florjanova (ZKD), 2. Bačičeva I. (Hermes) 3. ga. Kononenko (Her-mes), 4. Bačičeva II. (Hermes).
Simpatična Florjanova — kakor ji pravijo teniško čudo iz Beograda — je tudi pri malem tenisu pokazala lepe zmožnosti. Predvsem jo odlikuje njena mirna igra in pa turnirska rutina, ki si jo je nedvomno pridobila pri teniških nastopih. Do svetovnega prvenstva zna še znatno napredovati, da bomo imeli s Snbotičanko Alakerje-vo dve zelo uporabljivi tekmovalki. Sestri Bačič sta od zadnjega turnirja samo nekoliko napredovali ter se jima pozna pomanjkanje resnega treninga. Tudi gospa Kononenko ni bila preveč pri stvari, saj bi sicer gotovo tudi letos zmagala. Ilirijank ni bilo na startu!
Double gospodov: 1. Ziža—Lazar (Ilirija).
2.	Marinko—Kosmina (Hermes), 3. in 4. Horvat—Djinovski (Hermes) in Stein—Senekovič (ZKD). Državna prvaka Ziža in Lazar nista imela težkega dela ter sta se v finalu krepko revanžirala Hermežanoma za sobota ni poraz. Uspelo jima je da nista v vsem tekmovanju izgubila niti enega seta.
Mixed double: 1. Djinovski—Bačičeva (Hermes). 2. Marinko—Bačičeva (Hermes).
3.	in 4. Senekovič—Florjanova (ZKD) in Horvat.—Kononenko (Hermes).
Single juniorjev: 1. Kosmina (Hermes), 2. Dernovšek iTlirija). 3. in 4. Smerdu (Ilirija) in Grbec (Hermes). Državni prvak Lazar tokrat ni startal. Odlični juniorji nam že sedaj obetajo, da bodo postali vredni nasledniki svojih učiteljev. Tako izvrstnega juniorskega materijala že dolgo nismo imeli.
Uspela, prireditev je bila zaključena ob 23. Sledila je razdelitev n nerad, pred katero je imel g. Drovenik Dore nagovor na tekmovalce, nakar je vodja turnirja g. Valentin Kovač razglasil rezultate.
Nadaljevanje otvoritvenega propagand, nega lah koatle tsk ega mitinga Pri morja v nedeljo ob 9.80. Ker je dež onemogočil nedeljsko lahkoatletsko prireditev Primorja, Hermes je pa svoje prireditve preložil od 9—10. maja na 4—5. julija, se nadaljevanje otvoritvenega propagandnega lahko, atletskega mitinga Primorja vrši v nedeljo 10. t. m. ob 9.30 na igrišču _ Primorja, Tyrševa cesta. Prijave se sprejemajo še do četrtka, T, t m. ob 12. na naslov: Savo Sancim, Tavčarjeva ul. l/m. V program pridejo vse discipline iz prvega razpisa t j. teki 50 m, 100 m, 300 m, 1000 m in 3000 m seniorji, skok v daljavo in skok v višino, met krogle in met diska, vse seniorji, met diska 1.5 kg, met krogle 5 kg in met kopja 600 gr, jun. C, skok v daljavo in višino jun. C ln tek 100 m jun. B ln C. Opozarjajo se na to vsi prijavljeni atleti in vsi klubi.
Igralnica za stave na nogometne tekme
fostok«
Zahtevajte brezplačno m neobvezno informacije tn kupone kot tudi eno brezplačno stavo v vrednosti
Din 5.-
za NACIONALNE IN INTERNACIONALNE IGRE.
„F O S T O K44
BEOGRAD, PASICEVA 4 — Tel. 20-420 Podružnica »Fostoka« Ljubljana, BEUK KILLJAN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb 'n Predalič.
Ljubljanski bazena podsavez. Redna važna seja upravnega odbora danes ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa, za vse člane odbora.
ASK Primorje (centralni odbor) opozar. ja celokupno članstvo, da se redni klubov občni Hooc vrši v četrtek 7. t. m. ob 20.
v dvorani hotela Metropol (Mllclič).
SK Slavija. Danes ob 20. redna odborova seja v posebni sobi restavracije Marinšek. Punčoh sigurno!
SK Istra Ježica. V nedeljo priredimo ko. lesarski izlet v Žužemberk, zato naj se vm Sani udeleže obveznega sestanka v petek ob 20. pri »Rebeuc.
Olimp : Jugoslavija 7:1 (5:1). Na igrišču pni »Skalni kitebi« v Celju je bala v nedeljo popoldne drugorazredna prvenstveno
tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo. Obntp je nudil kombinatorno boljšo rn odločnejšo igro ter je zasluženo zmagal. Jugoslavija je igrala požrtvovalno vse do konca tekme kn je bila kljub dežju m razmočenemu terenu t>rav žiivohna. Otomp je zafefl go*e v 5., 12-, 14., 32. m 34 minuti prvega in drugega polčaea. Oastni gol za Jufioelaviio pa je žabi.' v 6. minut' prvega polčasa. Tekmo ie «xfcl g. Odm objektivno in točno.
Nogomet v Domžalah. V nedeljo je bila prvenstvena tekma med Domžalami in Kamnikom. Zmagale so Domžale s 6:0 (3:0). Domžalčani so si zagotovili zmago že v prvem polčasu. Največ zasluge za zmago ima obramba. Sodil je g. Jenko dobro in objektivno.
RADIO
Sreda. 6. maja
Ljubljana 12: Plesni orkestri na ploščah.
—	12-45: Vreme, poročila. — 13: ^s. spored, obvestila. — 13-15: Vojaške godbe na ploščah. — 14; Vreme, borza. — 18: Otroška ura; Citronček. druga zvoCna slika iz metuljekovega življenja. — 18.40: Ali 6te že filmali? (g. Janez Korenčan). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura- — 2»:" Koncert Sattnerjevih skladb izvaja zbor glasb- društva »Sloga«, dirigent g. Heribert SveteL Uvodno besedo govmi g. Srečko Koporc. — 21.30: Radio orkester.
—	22: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Radio orkester.
Beograd 16- Narodna glasba- — 17.45; Koncert orkestra. — 18-20: Plošče. — 19.50: Srbske pesmi in plesi. — 22.20: Lahka godba. — Zagreb 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. - 22.15: Plesna muzika. — 22.15: Plesna muzika- — Praga 19.25: Lahka godba.
—	2q.25 : Arije in pesmi. — 21.10; Iz čeških oper. — Varšava 20: Pevski koncert 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12; Operetna glasba. — 19.45: Princ Evgen in njegova doba. — 20.20; Simfoničen Koncert — 22.10: Godalni orkester in vojaška godba- — 23.15; Nadaljevanje koncerta. — 23.45; Jazz.
—	Berlin 19: Zabaven program. — 20.15: Mladinski koncert. — 20-45: Večne besede in melodije. — 23.45; Nočni koncert in ples.
—	Munchen 19.30: Plošče. — 20.15: Prenos iz Berlina. — 20.45; Zabaven program. — 22 45; Lahka godba. — 23: Nočni koncert-
—	Stuttgart 18: Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: Prenos iz Berlina. — 21.15; Vedra klasična glasba. — 22.45: Ples. — 24- Nočni koncert
f
I
Umrla je moja ljubljena mama, gospa
Bertolo - Cirman Ivana
Pogreb moje drage pokojnice bo v sredo, 6. t. m. ob 16. url z Dolenjske ceste 62.
Ljubljana, 5. maja 1936.
Žalujoča MIRA.
»JUTRO« št 101
6
Sreda, & tfl 1991
Pleša in plešci
ANEKDOTA
Clernencaau je bil strasten lovec. Nekoč je ustrelil divjo gos, ki je •padla na tf.ia. dočdin se ijie iz kraja dvignila jarta ptic-Clemenceau je vprašal, kakšne ptice 6o to in ko so nuu povedali, da so škorci, je rnl nekaj česa za njimn, kako so se oddali jevaili, nato je pa dejal: »To bi imenovali jaz kompaktno mftjoriteto...«
VSAK DAN ENA
Motnje v klicni žlezi ovirajo nastanek pleše - Boj za lasno krasoto
Dr. S. Freud — 80 letnik
Dunajski utemeljitelj psihoanalize dr. Siegmund Freud, obhaja svoj 80. rojstni dan. Osebnost jubilanta osvetljuje naš list v kulturnem pregledu
današnjega »Jutra«
elušev je tu!
Kako velja iz nfifi pripraviti delikatesno jed
Beluše je treba zelo sveže odrezati. Prestane rastline, ki jih hočemo morebiti v mrzli vodi umetno ohraniti sveže, izgube svoj aroma. Če pritisnemo noht na beluševo kožo. jo moramo občutiti krhko—potem je vredno da takšen beluš kupimo. Čudno je, da cenijo ljudje pri nas debele, blede beluše kot deli-kateso. V Franciji dajejo prednost tenkim rastlinam z zelenkastimi glavicami. Najboljši pa so po mnenju gurmanov srednje detelj beluši z rahlo violičastimi glavami-
Beluše moramo olupiti zelo previdno in tenko, če so nežni, bolj na debelo pa, če imajo trdo kožo. štedljivejše je, da beluše pravilno olupimo, preden jih postavimo na ogenj, neoo da z lupljenjem čakamo—in nam ostanejo polovice stebel potem na krožniku. Lupiti moramo od spodaj navzgor. Od vsakega stebla odrežemo del. ki tiči v zemlji, stebla prerežemo v enako dolžino
(ostanek nadzemeljskega stebla porabimo za juho), jih povežemo z belo pavolnato nitjo skupaj, da jih moremo z lahkoto vzeti iz vode, in jih kuhamo 25 do 80 minut Dobro je, če se da stran, ki je rasla pri zemlji, lahko zmečkati, dočim so glavice še trdne.
Beluševa voda daje izvrstno juho in primes za različne omake- Za vkuhane beluše, beluševo zelenjavo in beluše v Bechamelovi omaki, kakor tudi za jedi z gratiniranimi beluši vzamemo nežnejša stebla, ki jih zrežemo na manjše kose, preden jih skuhamo. Tudi iz opranih koncev belusev lahko pripravimo dobro juho. Dosti premalo pa uporabljamo beiuše za salate. Mrzli beluši s tatarsko omako ali majonezo so izvrstna jed za brezmesne večerje in osvežujoča predjed pri obedih.
a v plamenih
Abesinski cesar je po svojem odhodu iz Addis Abebe zaukazal, da morajo odpreti vrata njegove palače,
nakar so jo oplenili
Po odhodu vlaka, ki je odpeljal cesarja Haileja Selassija in njegovo družino proti Džibutiju, so nastopile za Addis Abebo težke ure. Izbruhnila je anarhija in tolpe, ki so jedva čakale na ta trenutek, so jele pleniti po mestu Po cestah so se spopadali med seboj plenilci in roparji, ki so hoteli čimveč nagrabiti
Takoj po odhodu je cesar zapovedal, da se morajo ljudem odpreti vsa vrata cesarske palače. Prebivalci prestolnice so, čim so zvedeli za ta ukaz, v ogromnem številu navalili proti dvoru. Večina je bila moških, ni pa manjkalo tudi žensk in otrok. Plenilci so v tropih hodili po sobanah, pobrali, kar se jim je videlo vredno in odnašali plen rjoveč na prosto ter se z njim umikali v gore. Odnašali so pohištvo, odeje, obleke, preproge, posebno pa orožje, kajti cesar
licija, ki je skušala napraviti red, je bila brez moči, plenilci so jo premagali in pometali ven.
Ko so popolnoma izropali cesarsko palačo, so se razbojniki vrgli na trgovinsko četrt. Vdirali so w trgovine in hiše zasebnikov ter plenili kolikor se je dalo. Kmalu nato so iz cesarske palače šinili plameni, širili so se z velikansko brzino in ogenj je šel bliskovito naprej po mestu. Množica pa je medtem plenila naprej, požar je ni čisto nič motil.
Zanimiv doživljaj so imeli nameščenci v indijski trsovini bratov Ali, ki sta britska državi j ana^Množica je navalila tudi na to poslopje in ga je hotela opleniti. Toda brata Ali sta se z osebjem in štirimi Evropci zakopala v jarke pred hišo in sta od tam streljala na plenilce. Držala sta jih s pu-
Dunajski »Echo« priobčuje vest frroje. ga madridskega dopisnika, po kateri so baje britski vojaški krogi že od 1, 1925. prepričani, da je trdnjava Gibraltar popolnoma brez pomena, že od tistega leta dadje niso v tej trdnjavi namestili nobenega novega topa. Dopisnik pravi dalje, da se Velika Britanija v zadnjem času trudi pripraviti Španijo do tega, cto bi ji odstopila pristanišče Cevto na afriški strani To pristanišče ba potem Anglija spremenila v silno oporišče za svojo voj_ no mornarico in letalstvo, Španija pa bi v zameno dobila Gibraltar.
0 ljubezni
Najgloblja laž pri Ljubezni ni ta, ki jo izrečemo drugu, temveč tista, ki jo rečemo sebi. In ki si jo šepečemo na uho. Kajti zaljubljenec vara najrajši samega sebe in verjame najlažje samemu sebi.
Larochefoucauld pravi, da je ljubezen edina možnost za osvojitev žensk, ki za denar niso naprodaj.
Mnogi ljubijo s srcem, drugi z možgani, tretji s čuti, četrti z mošnjo. In so sle. parji s praznimi srci, praznimi možgani, praznimi mošnjami . . . Ne, genij, ki bi lahJoo ljubil g prazno mošnjo, se še m rodil.
Prvi izbira denar, da bd si lahko kupil hišo, drugi, da bi ustanovil podjetje, tretji, da bi si kupil zemljišče, četrti, da bi dail svojim otrokom spodobno vzgojo, peti, da bi bil v starosti preskrbljen. A vsi možje Bbtrajo brez izjeme denar za to, da bi jih ienefke ljubile nesebično.
Povej mi, koga danes ljubiš, in ti bom povedal, koga boš jutri sovražil.
Lepota in uboštvo ne moreta dolgo žareti druga ob drugem. Eno požre drugo. Ubodtvo lepoto ali lepota uboštvo.
Ameriški samotar
Turisti, ki so obiskali te dni neko goro ▼ bližini Mattave v kanadski državi On-tario, so našli na njej mrtvega starega moža, ki je pred pet in tridesetimi leti pri-šel sem živet puščavniško življenje.
Gre za nekega Thomasa Colbournea, ki Je bil nekoč bogat trgovec v Chicagu in je nekega dne sklenil ostaviti grešni svet ter se vdati spokornemu življenju. Mož je pet ln trideset let prebival na gori, z lastnimi rokami si je izkopal v njej jamo, v kateri je stanoval, in kakor srednjeveški puščav-niki se je preživljal od zelišč in jagod.
Trinajstleten vojščak
Najvišji italijanski vojaški inštanci so predlagali v odlikovanje s srebrno kolajno za hrabrost 13-let.nega Lorenza Fusca, ki je odšel 1 legijo črnosrajčnikov na vzhodnoafri-ško bojišče in je pokazal v bojih v Šireju izreden pogum, ko je v družbi starejših tovarišev brez smrtnega strahu z ročnimi granatami odbijal abesinske napade.
Cesarski dvorec v Addis Abebi, ki so ga roparske tolpe oplenile In zažgale
je zapovedal, da se morajo za Abesince odpreti vse tajne zaloge orožja, ki je bilo za- 1 kopano v zemlji. Moški so bili najbolj ve- j seli pušk, s katerimi so streljali v zrak. i Mnogi so se tudi oblekli v evropska oblačila s klobuki, ki so jih našli v cesarjevi palači.
Veselje plenilcev je bilo neizmerno ter se je razvilo v pravcate orgije, ko so roparji dospeli do skladišča pijač v neguševi kleti. Toda to veselje ni bilo neskaljeno do kraja. Ko se je namreč raznesel glas, da se je odprla klet, je pritisnila masa v te prostore in začela se je divja gonja za ' plen. Vsak je hotel popiti čimveč vina. Po-
škami ln strojnicami tako dolgo v šahu, dokler jih niso odpeljali Angleži. Potem je trgovina doživela usodo vseh velikih prodajal en v Addis Abebi. Izropali so jo do kraja in na koncu zažgali.
Vso soboto popoldne je gorelo mesto in požar je uničeval še ponoči to, kar je ostalo od dneva. Po cestah so rjovele trume razbojnikov, ki so si med seboj kradle plen. V teh bojih je bilo ranjenih tudi nekaj Ev-ropcev, med drugimi žena nekega ameriškega misijonarja, ki je bila usmrčena od krogle iz puške. V času, ko so se v Addis Abebi odigravali takšni prizori, je bila armada maršala Badoglio oddaljena od abesinske prestolnice še 40 kilometrov.
Bogastvo Aztekov, ki ga iščejo
O zakladih Aztekov ne govori nič manj legend in bajk nego o zlatem zakladu Inkov. Vedno so domnevali, da je tudi Mon-tezuma, zadnji azteški cesar, nekje zakopal svoje ogromno bogastvo, preden se je vdal Špancem, ki so vdrli v njegovo deželo pod Fernandom Cortezom. Sedaj menijo, da so spet našli sled za temi zakladi.
Neka Mehičanka, Marija Valayeva, ki trdi, da izvira njen rod še iz tistih usodnih
dni njene domovine, pravi, da ima zapiske, ki jih je našla med prastarimi dokumenti svoje rodbine in ki izdajajo kraj, kjer je Montezuma zakopal svoje zlato in dragulje. Po njenih trditvah leži ta zaklad v podzemlju nekega svetišča med trgom Sv. Jakoba in cesto Allende v mestu Mehiki. Poročajo, da bodo v kratkem pričeli z izkopavanjem tega zaklada.
Voda za napredujočo vojsko
Na poti pred cltar sta se ponesrečila
V Upsatli se je mlad pa.r peljal z avtomobilom k poroki. Malo pred cerkvijo je avto trčnl v drugo vozilo. Nevesta v bolnišnici umira, ženin in šest svatov pa je bilo težko ran enih.
MODEREN NAČIN PRANJA JE PRANJE S PRALNIM PRAŠKOM
P E R 1 0 N
UPORABLJAJTE GA IN VAŠE PERILO BG HITRO JK LEPO 0PRAJ40,
Podmorski predor na Japonskem
Dočim govore Francozi in Angleži že dolga desetletja o predoru pod Rokavskim prelivom, a se ne morejo sporazumeti za njegovo zgraditev, so Japonci sedaj na tem da zgradijo prvi predor te vrste. V bližnjem času naj bi predor pod šimonoseško morsko ožino vezal otoka Hondo in Kin-šim.
Japonsko prometno ministrstvo objavlja k temu načrtu podatke, iz katerih je razvidno, da bi meril predor v dolžino 2.9 km. 1.6 km bi šlo pod morskim dnom, v bistvu pa bo ta predor 7.6 m široka cev iz železobetona. Predor bo okrog 6 m pod morskim dnom ali 36 m Dod površino mor-
-Ja-
So možje, ki jih ne boli posebno, ko se jim prično lasje redčiti in se jim redčijo, dokler se ne pokaže majhna jasa na njih glavi, pa se jim ta jasa potem čedalje bolj veča. V njihovi prisotnosti lahko mirno poveš kakršne koli dovtipe o pleši in plešcih, ne da bi jih to razburilo. So pa tudi možje, ki so v tem pogledu bolj občutljivi, ki vidijo v porajajoči se pleši prvi znak odhajajoče mladosti in jo skušajo zadržati zato z vsemi mogočimi pripomočki.
Boj proti pleši pa v bližnjem času gotovo ne bo več tako oster, kajti znanstveno ra-ziskavanje je ugotovilo, da bi morali biti možje na svoje pleše prav za prav ponosni Dermatolog prof. R. 0. Stein pravi v neki svoji strokovni razpravi, da je pleša naravnost atribut moškosti. To sicer ne pomeni, da možje brez pleše niso pravi možje. Pomeni pa, da kažejo skoraj vsi možje nagnjenje do nastanka pleše, in sicer v tako zvanib »inteligenčnih kotih*.
Dočim se lasje pri ženskah in mladeničih v gladkem loku ločijo od čela, se pri zrelem možu lasje ob strani čela po navadi pričnejo umikati. V mnogih primerih nasta-
ne pleša tako, da je videti čelo čedalje višje in se kotički modrosti čedalje globje zarezujejo proti temenu.
V stari Grčiji so v ostalem zečetek pleše smatrali za sestavino moške lepote, grški kiparji so upodabljali celo mladeniče z golimi kotički ob straneh čela.
Za nastanek pleše ni odgovoren močan prhljaj, kakor so doslej mislili, temveč se dogajajo v koži na glavi neke napetosti, zavoljo katerih se kali las v koži polagoma uničujejo. Pri teh spremembah v koži na glavi imajo, kakor vse kaže, odločilen vpliv moški hormoni, ki krožijo v krvi. To podmeno potrjuje dejstvo, da pri možeh, ki
trpijo za motnjami v klični žlezi, skoraj nikoli ne more nastati pleša. Po drugi strani so že pogostoma opazovali, da se pleša pojavlja tudi pri moških ženskah.
Še vedno pa bo dovolj mož, ki bi se svoje pleše, naj Bi bo tisočkrat atribut moškosti, radi znebili. Na žalost jim je treba povedati, da je izredno težko obnoviti lasni kras. ki &e je izgubil. Plešo skušajo zadržati z vsakovrstnimi obsevanji, mazili in tinkturami. V zadnjem času so poskusili tudi lečenje z injekcijami ženskega hormona in ti poskusi obetajo mnogo uspeha. Pri tem gre za paraliziranje učinka moških hormonov, ki povzročajo odmiranje rasnih kiji.
Lev usmrtil krotilca
Divja predstava na znanem pariškem trgu
Zakladi cesarja Montezume
Italijanska vojska se je morala v Abesiniji boriti ob velikem nedostajanjo vode, cato je armadno jRoveUstve dalo »graditi takšne
»Ko bi človek vsaj vedel, koran od vas
dlaka.«*«
Gibraltar za Cevto
lirotilec Charles H u 1 i n I
Na pariškem Plače de la Concorde, kjer se je vršil velik sojem, je imel svoj šotor tudi neki krotilec, ki je naetopail z dre-srraniimi levi. Okoli kletke, v kaiteri se je prav vrščila takšna predstava, se je zgrinjalo večstooglava množica, a nn-hče iz nje ni opazil, da se bori krotilec za svoje življenje
Tudi nijegov desetletni nečaik je merrfl sprva, da je divji boj njegovega strica Charlesa Hulina z levom, le eden izmed
v levem krogu) in njegov lev
| dTesuroih prizorov, resnica se mu je odprla šele tedaj, ko se je stric za trenutek osvobodil levjih krempljev in zohro-pel: »Poklirai vendar pomoč!« Deček je ves prepadion stekel po sitražnika, ki je pri-bitel, izvlekel samokres in leva uisftrelJl. Pomoč pa je prišla prepozno. Zverina je bila krotilca strašno zdelala in mu raztrgale dovodnrioo na vratu, tako da je izkrvavel, še preden je dospel zdravnik-
Pri zavzetju Desija je prišla Italijanom v roke dragocena krona pokojnega cesarja Menelika, ustanovitelja abesinsko države
Z barvami
proti komarjem
Močvirja Cokk County, od koder izvirajo ogromni roji komarjev, ki vsako poletje napadajo Chicago, so razdelili v štiri predele in v vsakem teh predelov obrizga-vajo kolikor mogoče veliko število moski-tov z določeno kričečo barvo. Ce se pojavijo v Chicagu potem samo zeleni ali samo rumeni roji komarjev, vedo ljudje takoj iz kakšnega, predela prihajajo, in čete, ki jim je določeno pobijanje neprijetnih in nevarnih živali, se odpravijo tja takoj s petrolejem in strupom. Ta metoda ima prednost, da ni treba kakor doslej razsipavati denar za uničevanje komarske zalege r predelih, od koder mestu ne preti nevarnost.. 2e lansko leto so v manjši meri t uspehom izvedli ta poskus.
Ciganovo zlato
V vestfalski vasi Dohrenu sta se pred nedavnim sprla dva cigana. Eden izmed obeh je nato iz maščevanja povedal nekemu gostilničarju, da ima njegov nasprotnik v svojem vozu kakšnih 30.000 mark vreden zaklad v zlatu in srebru. Gostilničar je obvestil policijo, ki je našla ▼ cigano-vem vozu res 11.500 mark, in sicer v zlatnikih, srebrnikih po pet dolarjev in v devizah. Vso najdbo je policija zaplenila, cigana, ki ga poročilo imenuje Dikolitscha, in njegovo ženo pa je spravila v zapor, dokler se ne dožene, od kod imata zaklad.
V njegovih rokah je usoda bodoče vlade
Voditelj francoskih socialistov Leon Blum, čigar stranka je dobila pri zadnjih volitvah največ mandatov tako, da je sestava bodoče vlade odvisna od njegove volje
izkoristite ie kratki čas in zagotovite si
2 DNEVA POČITKA NA PLANINAH ALI
NA MORJU BREZPLAČNO
Za časa velike KODAK-akcije prihranite z naKupom KODAK junior aparata z anastigmatom 1:6, 3
in praktičnim sprožilcem na daljavo din 170.—
Za časa akcije plačate za ta aparat samo Din 460.— namesto Din 630-—
Ta prihranek zadostuje Za 2 leoa m prijetna dneva odpočitka V naših krasnih planinah z vso oskrbo ali na divnem Jadranu s popolnim pensijonom.
Ne zamudite te redke priložnosti. Ne pozabite tudi na kOddk aH Pathe film, ker sta najboljše jamsivo za popoln uspeh
Prospekti o akciji se dobe v vsaki fototrgov.nl.
Kulturni pregled
Iz češUoslovr**?.« literature
Josel Hora
Skeptične glasove o funkcionalni vlogi lirike sredi današnje razrvanosti ln dramatičnih bojev za jutrišnji obraz sveta nelio-te pobija drobno, a značilno dejstvo; kako siavd Češkoslovaška stoletnico Mžchove očarljive pesnitve »Maj«. Kultu pesnika, v katerem vidijo Cehi, kakor Rusi v osebnosti in delu A. S. Puškina, vtelešenje svojega nacionalnega genija, se je za hip umaknila celo gospodujoča politika, na prvi strani enega izmed vodilnih dnevnikov (»Lidove Noviny«)- Namesto uvodničarja je izprego-voril esejist, in s tribune, kjer dan za dnem oznanjajo bridko stvarnost vznemirjenega in vznemirljivega časa, so se oglasile besede o tajni pesnika in smislu njegovega dela. Ta gesta je tem anačilnejša, čimbolj se zavedamo teže položaja, v katerem se Muze zbegano umikajo Marsu. V življenju majhnega naroda je hierarhija vrednot drugačna; kvaliteta duhovnih dobrin dobiva vprav biološki pomen, postaja sredstvo uveljavljenja in odpora zoper cezarsko silo pesti. In poezija je vzlic vsej svoji navidezni odmaknjenosti neposrednemu življenju in krhkosti svoje snovi eno izmed meril splošne kvalitete.
Josef Hora. ki sodi med prve predstav-telje lirične umetnosti v sodobni češki literaturi, je nedavno v drobnem eseju izpre-govoril o smislu poezije in poslanstvu pesnika v družbi. »y dobah, ko je kultura prekašala civilizacijo, je bila poezija priznan sestavni del človeškega reda. Dajala je peroti veri, heroizmu in mitu. V nji se je prikazovala resnica mnogo prej nego v ek-aktni vedi. Dandanes kajpak, ob racionalizaciji življenjskega obrata, je to v očeh »praktičnih« ljudi luksuz, da, celo razdiralna dejalnost. Toda pesnik bi ne bil več pesnik. če ne bi veroval v zdravo funkcijo poezije ne samo v čutnosti mladih ljudi, marveč takisto v življenju odraslih. Poezija ostaja tudi nadalje simbol duhovnega reda. Stori nas dojemljivejše za razumevanje človeških odnosov. Ne dopušča, da bi otrpnili v čutni primitivnosti, ohranja nam smisel za barvitost in pomembnost našega notranjega življenja- Nji gre hvala, da ne zakrneva naša predstavotvornost, ki bi brez nja ne zaznavali romanesknosti časa in prostora, novine slehernega trenutka našega življenja... In s tem, da svojemu dojemljivemu čitatelju sugerira vero v večno se obnavljajočo svežost duha, v življenje, ki se nenehoma spreminja, izvršuje poezija nalogo, ki bi brez nje postali še bolj pusti'v dobah, ko smo tolikanj zasužnjeni materiji in dedu brez ljubezni. Življenje, ki nima poezije, je življenje brez Skrivnosti«.
Na zadnji stavek tega pesnikovega zagovora poezije bi lahko navezali misli enega najeksaktnejših duhov sodobnosti, Alberta Einsteina, o pomenu skrivnosti v duhovnem doživljanju človeškega življenja in vesolj-stva. ali pa opozorili na pesniško delo matematično izšolanega Paula Valčryja. —Poezija je most med stvarnostjo in skrivnostjo; pod njo so brezna časa, nad njo nebo neskončnih možnosti. Divji vrtinci sedanje dobe bodo prej ali slej navdahnili velike pesnike, ki edini odkrivajo pod niagarski-mi slapovi zgodovinskih tokov skrivnostno glasbo večnosti. Zato poezija je in ostane spremljevalka vsega človeškega dejanja in nehanja, in v delu pesnikov vznikajo ob vsem hrupu sodobnih gesel človeško najčistejša oznanjenja bodočih juter. Poezija ima prav kakor verstvo neuničljivo emo-trvno snov, ki samo spreminja oblike.
Josef Hora je danes na višku svoje tvornosti; njegovo pesniško delo je oblikovno dozorelo do tiste umetniške polnosti, ki presega strujarsko gladino časa in se uvršča med >vrhove stoletja«. Eden izmed vodilnih mojstrov češke kritike in eseja Ar-ne Novak je torej po pravici uvrstil tudi Horo med Machove podobneže in brate, ka kor so Nerada, Vrchlicky in Brezina, ki skozi misel ljubijo večnost in ki se vendar vedno znova vračajo na zemljo po inspiracijo. po sliko, po tolažbo, po olorepčilo, ki blagoslavljajo še ob slovesu in se s hva-
Zapiski
Janu Kasprowiezu, poleg Otokarja Brezi-ne največjemu slovanskemu pesniku v obdobju Moderne, je bil posvečen večer v beli dvorani Uniona. S to prireditvijo je Društvo prijateljev poljskega naroda proslavilo poljski državni praznik 3. maja. Opaziti je bin.o udeležbo predstaviteljev oblasti (med njimi zastopnik bana dr. Bogataj, divizionar general Nedeljkovič, župan dr- Adlešič. če-škoslov- konzul Minovsky poljski konzul dr. Štele), kulturnih organizacij, med njimi predsednik Jč- lige dr. Stare, in uglednih slovenskih intelektualcev. Prireditev jeotvo-ril predsednik Društva prijateljev poljskega naroda dr. Rudolf Mole. pozdravil navzoče in z izbranimi besedami orisal pomen praznika poljske U3tave. Ostali del večera je bil ves posvečen KasprowicztL Režiser Ciril Debevec je recitiral obsežno Kasprowi-czevo pesnitev *Dies irae« iz zbirke »Him-ae«, ognjevit prepir z Bogom, smrtjo in večnostjo, poln sijajnih pesniških vizij, apokaliptičnih podob in metafizične groze. Istega pesnika »Prošnja Bogu za odpuščanje«, ki poteka iz poznejše umerjene dobe njegovega stvarjanja, je spričo strahotnih, dušo biča jočih pesniških misli in prispodob v prvi pesnitvi učinkovala idilično kakor sohieen ♦ečer po viharnem dneva. Prevodu dr. Ti-
ležno otožnostjo smehljajo v umiranju«, lio-rova lirika se je s težo svoje kvalitete, s svojimi metaforičnimi in drugimi estetskimi valeurji, s svojo vrelo in izčiščeno življenjsko vsebino, pomaknila na eno prvih mest v poeziji naroda, ki je vzlic vsema pretirano naglašainemu in krivo razumeva-nemu realizmu dosegel prav v liriki evropsko pomembne višave. Med živečimi pesniki je Josef Hora veliki mojster^ modernega češkega verza: pojav, ki bi že zdavnaj zaslužil pozornost izven meja ožje češkoslovaške domovine, če ne bi bila lirika te vrste tako težko preložljiva, tako rahločutno omejena na ritmične, asonančne. melodične, metonimične in druge posebnosti svojega jezika.	.
Ta predstavitelj sodobne češke lirike je izdal prvo, malo opaženo pesniško zbirko že 1. 1914. Med njo in zbirko »Stromvkve-tu«. (Drevo v cvetju. 1920) je ležal največji zgodovinski konflikt novejšega časa: svetovna vojna z vsemi svojimi revolucionarnimi posledicami v narodnih, socialnih, moralnih in kulturnih odnosih. Prvotni vitalist nekoliko Neumannovega rodu je v prvi povojni zbirki pokazal tenalk posluh za plimo in oseko razkvašene civilizacije; v drugi, ki je izšla istega leta pod naslovom »Delovni dam«, pa se je bil že priključil pro-letarski poeziji. Toda niti osebna idejna gorečnost ni mogla pomandrati sveže rasti njegove čiste umetnosti; tudi proletarsKO usmerjenega Horo odlikuje neka noblesa, ki je vedno znak pesnikov višjega umetniškega roda. Skozi zbirke >Srce ln vrvenje sveta« (1922) »Burna pomlad« (1923) se Horov pesniški izraz čedalje bolj kristalizira in jasni, njegov duh postaja čudovit transparent življenjske stvarnosti, za katerim dobiva vse realno dojeto življenje [>o-duhovljene poteze in fantazijsko-konkretne like. Pesnik v njem zmaguje, toda ne za nizko ceno izdajstva »ideje« in »življenja«, marveč tako, da oba svetova vključi v stro gi peshiškr red in ju organično pretvori v resnična lirčna doživetja. Zbirka »Italija« (1925) je viden mejnik te nove stopnje; poslej Hora ustvarja s suverenostjo pravega pesnika, ki čedalje bolj izostruje notranji posluh in razvija tisto čudovito tvorno posebnost ki jo je F. X. Salda imenoval >ge-nijeva materinščina«. Horo opaja življenje v vseh svojih neskončnih valovanjih in se mu vedno boli spreminja v pesniške simbole v lahno orisane lirične mite. Preko »Strun v vetru« (1927) prihaja v knjigi »Deset let« (1929) k pesniškemu dualizmu in doseže v zbirki »Tvoj glas« Široki razpon svoje osebne note. »Toneče sonce«, »Dve minuti tišine« in pravkar lziila nova zbirka »Tiho poslanstvo« (izdal Fr. Borov*, Praga, 1936.. str. 100) so zbirke majpristnej-še, na tanki' notranji posluh sodobnega človeka ubrane lirike; knjige, ki podajajo naj-irazkošnejše privide stvarnosti in sna dveh tečajev Horovega pesniškega sveta.
Najnovejša zbirka »Tiho poslanstvo« 0>Ti-che poselstvi«) vsebuje ciklus liričnih vti-skov in pastelno mehkih, v barvite tone poglobljenih podob iz Slovaške, dalje ciklus »Zasanjan vlak«, v katerem dobiva zmes sna in stvarnosti tako tipično porovski značaj. Pesem »Marle Aubkova« — spev o pesnikovi babici — spominja ma nekatere krasne balade v prejšnjih Horovih zbirkah, v nadaljnjem delu knjige pa se vrste moti-vično nevezane pesmi, polne čudovitih razpoloženjskih, refleksivnih in čisto emotiv-nih prividov in orisov; pajčevinasto krhka in vendaT v svoji neprestano obnavljajoči lirični snovi trajna stvaritev pesniške imagi-nacije, h kateri se vračaš vedno znova, ker je v svoji igri sna in stvarnosti zmerom drugačna, prav kakor krajina ali morje v sodneu.
Josef Hora se je s svojo lirično vizionar-nostjo in umetniškim čutom za najtanjše drhtljaje češke in človeške duše v jeziku in njegovih simbolizujočih možnostih, včlenil v linijo Macha Nerada, Vrehlicky, Brezina, Sova, Wolker. Neumann. Njegovo delo je nov dokaz neizčrpnih možnosti sodobnega liričnega ustvarjanja v smMu notranjega reda in višje harmonije.	B. Borko
neta Debeljaka je dal recitator Debevec z umetnostjo svojega glasovnega ln mimične-ga izraza vprav dramatično silo ln razgibanost Po uspelem recitatorskem nastopu je dr. Tine Deleljak očrta! v okviru kratkega predavanja profil »kujavskega kmeta«, pesnika in prevajalca Jana Kasprowlcza, ki je pred desetimi leti zapustil za seboj 50 knjig obsegajoče delo. med katerim je 24 zvezkov poezij. Predavatelj ga je označil kot človeka. pesnika, misleca, mistika, nakratko opisal peripetije njegovega razvoja in ga prikazal v njegovi dobi, v razpoloženosti fin de sie-cla z njenim pesimizmom in demonizmom, ki Be naposled skuša uravnovesiti v religiozni mistiki- — Nedvomno je Kasprowiez pesnik, ki bi bili vreden proučevanja tudi pri nas. Njegov prvi spominski večer v Ljubljani je začetek, ki vzbuja željo po nadaljevanju.	(_ o).
Osemdesetletnica Sigmunda Freuda. Danes praznuje 80-tetnico dunajski zdravnik in psiholog dr. Sigimimd Freud, ustanovitelj psihoanailisltSčme šoJe, ki je s svojim tolmačenjem človeške duševnosti, zdasrti pa s teoritjo o postanku nevroz, sanj im ano-mailij duševnega življenja im prav posebno še s tmjjirai nauki o odnosu spolnosti h) (kjSevuuslii vzbudita Umike odmev* po vsem svetu. Slovenci smo dkAnfli pred leti v založbi Tiskovne zadruge spis dar, !Ai-
freda Šerka »O psihoanalizi«, ki v vršili zgoščenih poglavij pregledno razlaga Freudove teorije im jih ob koncu tudi kritizira. Ta spis je naša najobširnejša študija o psihoanalizi O Freudovih naukih je pisal nadalje univ. prof. dr- K. Ozvald, z njimi se že nekaj časa bavi dr- Vladimir Bartol, ki je izmed vseh naših pro-zaiistov najbolj pod Freudovim vplivom. (Glej njegovo zooiinivo, lani izišlo zbirko »'Al Araf«)- Slovensko psihoanalitično dramo je spisal dr. Slanko Grian (»Dogodek v mestu Goni«)- ki je tudi v pripovedni prozi peizkušal psihoanalitične preglede in motive. Popoln srbohrvatski prevod Freudove najvažnejše knjige »Uvod v psihoanalizo« je izdala pred nekaj leti beograjska založba »Kosmos«, ki je tudi objavila jprevod Adlerjeve »Individualne psihologije«; le-ta, kakor znano, v marsičem nadaljuje Freudove izsledke, v marsičem pa jih kriitično postavlja na novo podlago. Poleg tega je izšlo v^ srbohrvaščini več knjig, razprav in nešteto člankov, ki razglabljajo psihoanalizo v celoti, ali pa njene posamezne probleme. Tako imajo Freudovi nauki tudi v Jugoslaviji dokaj pristašev in nasprotnikov. — Dr. Sigmund Freud je po rodu Žid iz Moravske, živi pa že dobrega pol stoletja na Dunaju.
75-letnica Rabindranata Tagoreja (Thakur-ja). Danes se kulturni svet spominja "5-iet-nice velikega indijskega pesnika Rabindranata Tagoreja. Njegovo ime je zaslovelo z.a-sti po iL 1913. ko so mu švedski akademki podelili Nobelovo nagrado. Bolj kakor katerikoli orientalski pesnik sodobnosti je Rabin-dranath Tagore umel v svojih pesnitvah približati Evropcem življenjsko občutje vzhodnih narodov njih ljubezensko strast in nežnost, globoko doživljanje narave in s čustvi prežeto kontemplativnost. Zato je ta veliki Bengailec stal v ospredju tako zvanega »vala aziatizma«, ki je pljusknil v evropske literature po svetovni vojni. Tudi pri nas je našel prevajalce in občinstvo; pesnik Alojzij Gradnik je dal njegovim pesnitvam »Ptice selivke«. »Gitandžali«. »Vrtnar«, >Me-sec nad vodo« lepo slovensko obliko, Vladimir Levstik pa je prevel roman »Dom in svet«. Izmed ostalih spisov je omeniti pred leti mnogo čitane filozofske eseje »Nacionalizem« ki so izšli v srbskohrvatskem prevodu.
češkoslovaške znanilce v srpOmln pesnika K. H. Mache. 1. t. m. je dala češkosflovaš-ka poštna uprava v promet posebne znamke, ki prikazujejo spomenik nesmrtnega pesnika »Maja« v parku na Petfinu v Pragi. Spomenik je delo največjega češkega kiparja J. Myslbeka. Tako je češkoslovaška država tudi v tej obliki počastila spo. min genialnega pesnika, ki je prav kakor naš Prešeren začetnik nove dobe v lite. rami kultuiri.
Največji jugoslovenski slovar tujih besed in Izrazov v arbohrvatskem jeziku je napovedal beograjski založnik Kohn v pri. redbi Milana Vujaklije z naslovom »Leksikon stranih reči i izraza«. Obsegal bo nad 50.000 besed.
Studijo o ruskem dramatiku A-N. Ostrov-skem, čigar komedijo »Gozd« Je pravkar uprizorila ljubljanska drama, prinaša 13. številka »Gledališkega lista« iz peresa režiserja in pisatelja Bratka Krefta.
Samostojnost gornjeradgonske trske občine
Gornja Radgona, 4. maja.
Prerokovanje gornjeradgonskega dopisnika v »Slovencu« 18. avgusta 1935, da se bo gledč združitve trške in okoliške občine Gornja Radgona »zgodilo vse kot zahteva zakon...«, se je uresničilo. Kakor je že nedeljsko »Jutro« poročalo, je državni svet v Beogradu ugodil pritožbi trške občine Gornja Radgona ter razveljavil nasilno združitev obeh občin. S to popolnoma v smislu zakona izdano sodbo našega najvišjega upravnega sodišča je končno rešeno perečo vprašanje samostojnosti našega obmejnega trga, ki je bila ravno po zaslugi nekaterih tukajšnih pristašev JRZ ogrožena.
Ugodeno je bilo s tem tudi upravičenemu protestu večine tržanov, ki nasilne združitve niso in ne bodo nikdar odobravali, na drugi strani pa tudi številnim okoličanom, ki so zmoto, v katero so bili spravljeni, uvideli že takoj po združitvi; le ti se z združitvijo takisto niso strinjali ter celo napovedovali novo akcijo za odcepitev okolice od trga, ker &e pač dobro zavedajo, da se interesi okoliške občine križajo z interesi trške ali mestne občine.
Sicer se pa tega prav dobro zaveda tudi peščica trških pristašev JRZ, ki je začela ponesrečeno akcijo za družitev zgolj iz političnih in osebnih ozirov in na ta način hotela nasilno zrušiti že po naravi Bami dobre tvorbe. Šlo ji je* zato, da bi oslabila ali celo uničila politično moč in veljavo svojih nasprotnikov, četudi na škodo večine trškega prebivalstva. Nacionalni ali gospodarski razlogi, ki so jih navajali, &o bili le varanje javnosti. Napredno prebivalstvo našega obmejnega trga pa bo, kakor doslej, tudi v bodoče skrbelo n to, da ta naša obmejna postojanka t nacionalnem ozira nikakor ne bo ogrožena, kakor ji je to pretilo ravno sedaj od strani nekaterih pristaše* JRZ.
JAVNA ZAHVALA
ZAVAROVALNI DRUŽBI NA ŽIVLJENJE
„FENIKS"
Moj blaffopokojni soprog Josip DEISINGER, veletrgovec v Skofjiloki, je bfl pri »Feniks-u« od 1. I. 1932. zavarovan za življenje za večjo vsoto. Omenjena družba mi je to zavarovalnino danes v popolnem redu izplačala.
Z ozirom na to, da so me zastopniki raznih zavarovalnic in tudi drugi ljudje plašili, češ da mi »Feniks« te zavarovalnine ne bo izplačal, smatram to objavo za svojo dolžnost ter naj ista služi v objektivno informacijo vsem zavarovancem »Feniks-a«, katere gotovo razni neodgovorni elementi v istem smislu iz gotovih namenov begajo.
PAVLA DEISINGER v ŠkofjilokL
Obupna borba čevljarjev proti Bat4i
Pod gornjim naslovom je izšel v Vašem cenjenem listu štev. 13 z dne 30. m. članek, ki večinoma tangira naše podjetje in ki vsebuje mnogo neresnice. Na temelju zakona o tisku Vas prosimo, da resnici na ljubo objavite sledeči popravek:
1.	V članku se trdi predvsem, da obstoji interesantna brošura o našem podjetju, ki jo je izdal eden bivših nameščencev. V znanje in točno informacijo javnosti sporočamo, da smo vsled neresnice v tej brošuri sodnim potom poduzeli korake proti pisatelju.- šele potem se more res govoriti o interesantnosti te brošure ter se bo tudi videlo pravo, ozadje takih spisov, ki jih je več, ker nasprotniki vedno obstojajo.
2.	V članku se trdi, da naša tvrdka ni likvidirala popravljalnic za obutev. Tudi to ni resnica ter bomo vsled tega vložili tožbo proti takim podtikanjem. V ostalem bi bilo dobro, da se precizno navedejo ona mesta, kjer nismo likvidirali popravljalnic. Ni dovolj samo trditi, treba je tudi dokazati! Pri tej priliki izjavljamo, da smo vse naše bivše popravljalnice likvidirali na ta način, da smo jih deloma zaprli, druge pa oddali samostojnim mojstrom, da oni obrtujejo za svoj lastni račun. Vsled tega tu ne gre za nikako izigravanje obstoječih predpisov.
3.	Z zborovanjem čevljarjev v Novem Sadu nima naše podjetje nič skupnega. Večji del čevljarskih mojstrov je uvidel, da plača zelo visoke cene za čevljarski material, posebno za usnje. Vsled tega so zavedni čevljarji začeli borbo ne proti Bati, temveč proti dragemu usnju ta drugim potrebščinam. Vzporedno s tem pa so začeli akcijo tudi za ustanavljanje čevljarsko-na-bavljalnih zadrug ter celo za ustanovitev zadruge za strojenje kož. Ti mojstri želijo z bolj učinkovitimi sredstvi zboljšati svoj položaj, ker je pristojnejše voditi resno akcijo, kakor ščititi današnjo draginjo usnja.
4.	Kar se tiče korakov gg. narodnih poslancev v korist našega podjetja, izjavljamo, da gg. poslanci niso intervenirali v korist Bate, nego v korist ljudstva in v korist obstoja zakonskih predpisov za zaščito privatnega imetja. Narodni poslanci vedo, da so oni zastopniki vsega naroda in ne samo posameznih stanov ta poklicov. Naše podjetje s svojimi zmernimi cenami pomaga širokim narodnim slojem v borbi proti draginji ter je vsekakor ta akcija narodnih poslancev v zvezi s to borbo, v zvezi z željo narodnih slojev ter v nasprotju z gotovimi nevidnimi ljudmi, ki žele, da se današnja visoka cena usnja obdrži. Vsled tega cilj narodnih poslancev ni bil nič drugega, nego zaščita naroda pred draginjo in pred škodljivo propagando, ki je v nasprotju z zakoni, ker se ne more dovoliti, da se dražijo eni poklici proti drugim.
5.	članek je dalje zabeležil, kako je g. Ložar trdil, da Bata plača samo Din 163.000.- davkov letno. Na tako smešno trditev ugotavljamo, da je Bata plačal v letu 1935 za davke, doklade in občinske dajatve Din 19,207.627.47 ne da bi v tem vračunali davek naših sodelavcev, ki smo jim izplačali kot njihove plače, provizijo in druge zaslužke znesek Din 52,833.051.27.
Te številke govore, koliko Bata plača ter so vsled tega vse govorice o Bati le vara-nje javnosti. Državne oblasti v ostalem vodijo zadostno nadzorstvo glede plačevanja davkov ta dajatev. Zato pozivamo g. Ložarja, da pride s svojimi tovariši v Borovo, ter mu bomo pokazali resničnost številk, ki smo jih navedli. Veselilo bi nas, ako bi g. Ložar prišel s svojimi tovariši ta bi tedaj uvidel, da mi nismo sovražniki čevljarjev in da ne govorimo ničesar brez dokumentov.
6.	V članku se tudi trdi, da je bilo na anketi izjavljeno, kako je zaradi »konku-
rence« nastalo vprašanje za skoro 100.000 čevljarskih eksistenc. Toda vsakdo, ki je prisostvoval anketi, ve, da je bilo takrat ugotovljeno, da število čevljarjev ni padlo, še več, to število je v nekaterih krajih celo narastlo. Po statistiki je čevljarjev nekaj več kot 12.000 v naši državi. Znano pa je, da je konkurenca obstojala odkar svet obstoji, ker je konkurenco ustvarilo samo življenje ta nihče drugi ta dokler bo življenje, bo konkurenca. Zlo za nekatere čevljarje — ker niso vsi čevljarji v krizi — leži v tem, da nabavljajo usnje in drug material za visoko ceno ter vsled tega ne morejo ustreči kupni moči našega naroda. To pomeni: kadar bi oni mogli kupovati usnje poceni, tedaj bi mogli zadovoljiti svoje odjemalce v razmerju z njih kupno močjo. Zadovoljili bi našega kmeta, delavca ta uradnika in tedaj ne bi bilo krize, ker vsakdo ima rad ročno mojstrsko obutev. To tudi pomeni, da nikdo ne hi vodil borbe proti Bati, če bi Bata prodajal obutev za 300 Din par. Prepuščamo javnosti, da sama presodi celo stvar, zakaj se vodi borba proti Bati.
7. Kar se tiče poziva občinskim upravam, da uvedejo trošarino na obutev, izjavljamo, da je ta recept ta poziv dobljen in ustvarjen v kuhinji tako zvanega »centralnega komiteta« v Zagrebu, za katerim stoje velike usnjarske tovarne, ki želijo, da se obdrži visoka cena vsaj na takšen trošarinski način, če se že ne more drugače. Na primer: če bi Bata prodajal čev. lje trikrat dražje, ne bi nikdo zahteval trošarino na uvoženo obutev. Mar to ne pomeni, da se hoče draginjo? Vsled tega s trošarinami ne bo nikomur pomagamo, niti čevljarjem, ker se s trošarino ne bo popravila oslabljena kupna moč odjemalca. Z visokimi ali nižjimi trošarinami bo poma-gano samo tem, ki jim gre v račun, da bodo čevlji dragi, če pa bodo čevlji dragi, tedaj cene usnja nikdar ne bodo padle ter se niti čevljarji ne bodo nikoli mogli prilagoditi svojim odjemalcem. Odjemalec vedno beži pred visokimi cenami.
Znano je v ostalem, da so mestne trošarine ostanek starega fevdalnega ta ple-menitaškega prava, ko je plemenitaš brez kakršnegakoli razloga jemal od kmeta, obrtnika ta delavca velike zneske za vstop v mesto in za »prinešeno blago«. Brez obzira na to zgodovinsko poreklo trošarin, trošarinske takse niso v soglasju s pamet-i no gospodarsko politiko, ker to ne soglaša j z ukrepi naše vlade, ki si prizadeva prila-| goditi cene poljedelskih pridelkov cenam j mestnih in industrijskih proizvodov. Občta-J ske oblasti ne smejo onemogočati viadine i akcije, tem manj, ker je po zakonu o navi-| janju cen obutev proglašena za življenjsko potrebščino ter se kot taka ne sme obremenjevati z dajatvami. Občinska oblast ni samo v sporu z zakonom o navijanju cen, nego je tudi v sporu z zakonom o notranji upravi (§ 65), ki govori, da so upravne oblasti dolžne omogočati boljši ta kultur-nejši življenjski standart. Preprečevati, da se ljudstvo lahko poceni obuje, ni v soglasju s tem predpisom. BATA, jugosl. tov. gume ln čevljev d. d.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda 6. maja: Prva legija. Red Sreda. Četrtek 7. maja: Juarez in Mak&imiljan. Red Četrtek.
Petek 8. maja: ob 15. uri: Družinski oče. Dijaška predstava po cenah od 5 do 14 Din.
Sobota 9. maja: Gozd. Red C.
Mariborsko gledališče
Sreda 6-: Zaprto.
Četrtek 7.; Direktor Campa. v korist Združenja gledaliških igralcev. Znižan? cene. Zadnjič.
I
f
RODBINA PETRIN
sporoča žalostno vest, da je preminul njen ljubljeni oče in stari oče, gospod
Comm. G1AMBATTTSTA PETRIN
t Trsta, dne 24. aprila X936. Prosi ae tihega sožalja.
i-, j
'^mmm
»JUTRO« It. 104.
8
Sreda, 6. V. 1936.
LIANA SANDEN:	5
VSE ZATE!
Renata, v oifcranatstarumeni volneni jopici in z majhno pomarančasto čepico na glavi, stoji pred »Mornariškimi hotelom«. Gragertov višnjevi suknjič se blešči zraven nje na jutranjem sokicu.
»Katko je, Mt. BlackweU? Ali pojdete z nama na gjolfršče?«
Blackvvell takoj poskoči in zgrne svoj časnik:
»Pirav za prav -som hotel ,počakati pošte, ali —«
Renata se zasmeje:
»Moški prav tako napeto čakajo pošte katkor ženske kavaliiTja ali telefonski pogovor«.
»Potem mri) je že ljuibše, gospa Hartyjieva. da čakate telefonskega razgovora«, de Georg.
»In če ibi bi'l ta telefonski pogovor s kavalirjem ? Kaj tedai?«
»Tedai vam vzamem zv^ezo«.
»Zelo odločni ste, gospod Gragert«.
»Drugače ne gre, m^ostiva«.
»V poklicu morda res ne.«
»V ljubezni tudi ne, gospa Renata«.
Georg je ujel Renato za oči. Ves pogovor .»s bil tako nagel, da Mr Blackwell. ki je prepozno za čel poslušati, skoraj v zadregi gleda zdaj njega, zdaj nijo.
Caddiespa, dva rjava, mršavia dečka, jo v korak ubirata za njimi, ko stopajo proti golfišču.
Pred hotelsko depandanso naleti baron Monta-na na pi sano nošo.
»Dohro jutro«, pravi Montana- in ponese dva prsta k čepici, »ali je kaj pošte zame?«
»Tretmutek, siir«.
Mož pobrska po svoji torbi.
»Prosim«, reče Montana, »Mr. Blackwell me je naprosil, naj prinesem njegovo pošto na golfišče.«
Poštair spet pobrska po torbi.
»Nekaj priporočilnih pisem je«, reče neodločno, »teh vendar ne morem —«
Montana je z bistrim očesom obletel znamke na priporočenem pismu:
»Priporočenih? Potem nikar. Ta pisma morate seveda oddati v hotelu. Povedal bom Mr. Black-welu«.
In odkoraka po obrežni promenadi proti pošti. Tam odda precej dolgo brzojavko.
Skozi okno brzega vlaka na Waterlooski postaji v Londonu gleda Renatina glava. Ln zraven nje svetlo obrobljena Georgova. BlackweU stoj', zunaj; obraz mu je. kakor zmerom, nekam pomeč-ikan iin žalosten.
»Žal mi je, Mrs. Harty. da se ne morem takoj peljati z vami. V dveh dneh bi bil postoril svoje tukajšnje opravke. Zakaj me niste hoteli počakati?«
Renata se v smešni zadregi ozre z Blackwella na Georga:
»Ali se vam je kdaj sanjalo, gospod Gragert, da utegne ameriški milijonar biti tako težke pameti?
Ze dvajsetkrat sem razložila Mr. Blackvvellu, da moram plačati kazen, če ne pridem točno na pogodbeno aoločene izkušnje.«
»Pa bi bil jaz plačal konvenciomalno globo za vas, Mrs. tta<rtyjeva. Toliko vendar ne more biti.«
»Za vas ne, Mr. Blackwell, zame pa. Razen tega se gotovo ne prištevate med občudovalce poslovne nezanesljivosti. Saj se tako kmalu vidna v Berlinu«.
»Da, kmalu, Mrs. Hartyjeva«.
A potrtost kar ne izgine Blackwellu iz oči. Tako se torej pelje sama s tem Gragertom. ki ni moči ničesar storiti zoper njega. Blackwellu se malone toži po vseh neštetih plavolash in temnolasih oboževalcih, ki so doslej obdajali Renato. Z mnogimi bi bilo laže opraviti kakor s tem edinim Gragertom!
Z globokim, ,peneč;m se šumom reže ladja vodno gladino. Renata sedi zavita v svoj rjavi kožun. Oči uma zaprte. Toda izpod trepečočih vek razločno vidi Georgov obraz. Ta obraz, ki misli, da ga nhče ne opazuje je zdajci čudno tuj rn izpreme-njen od skrbljive napetosti.
Georg je moral dobiti na ladji neprijetno sporočilo. Od tistega trenotka je postala njegova deška veselost nekam krčevita. Neprisiljeno vedenje tega človeka, ki se ji je v kratkih poletnih tednih tolikanj prikupil, je čudno stisnjeno in potlačeno. Otroškega predajanja trenutku, ki si ga je ohrani' Georg Gragert vse do moških let, ni več.
Spet in spet prebira tisto poslovno pismo. Obraz mu potemni. In zdajci vzame iz žepa nalivno pe-
ro in jame z brezumno naglico pokrivati zadnjo stran pisma s stenogiraiskimi znamenji in številkami. A tudi ta nenadna delavnost je podobna begu. Konča se prav tako nepričakovano, kakor se je začela.
»Skrbi imate«, prav j Renata čisto tiho. Niti oča ne odpre. Nekaterih moških ne smeš gledati, kadaT
se dotikaš njihovega gorja.
»Ali vam ne morem pomagati?«
NOČ več ni podobna veliki daimi Renati z njeno posmehljivostjo in njenim hladom.
Georg se nehote nasmehne.
»Kako veste, da imam skrbi, gospa Renata?«
»Ze od desetih dopoldne vem, Gragert. Ali prav za prav od deset minut čez deset. Kakor hitro ste odprli to pismo, sem začutila.«
Georg se togotno ozre na žep svojega suknjiča, •iz katerega mu gleda vogal pisma.
»Dajte, Gragert, povejte, kaj je. Človek si mora olajšati srce. Časih je tudi dobro, da nekoliko za-kolne. Mislite, da laz ne kolinam, kadar mi kaj ne gre po sreči?«
»Kaj vaim neki ne gre po sreči, Renata?«
Renata čuti za temi besedami željo, da bi speljal pogovor drugam. Noče je priznati za resno.
Odločno pravd:
»Nehajte že s tem igračkanjem, Gragert. Odkar je bil na VVightu tisti poizkus vloma pri najinem prijatelju B"ackwellu, sva vendar toliko znanca, da lahko govoriva drug z drugim kaikor pametna človeka.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi bi tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseb za enkratno objavo oglasa Din 17-—<•
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogtane^odd.Jka.Jutg« Din	v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer •e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
rfi.jj-Mi.iiiu
Beseda 1 Din. iavek S Du. ca Šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kegljišče
as razpolago, še nekaj večerov! Cena Din 50. Hotel Metropol, Ljubljana.
illl03-<d8
Sli+žbo dobi
Beseda t Din. davek 8 Din ta šiiro ali lajanje naslova g Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prvovrsten pletilec
(Stricker). ki je v stanju
pr-rzeti izdelavo samo finih modernih puloverjev m telovnikov (vest) v velikih količinah, dobi službo. Ponudbe naj pošljejo samo nletilci, izJoišeni m opremljeni zb izdelavo finih in modemih pletenin za veliko trgovsko hišo. Ponudbe poslati pod šifro >Spo-eoban« na Publicitas, Zagreb. _UOT7-1
Kontoristinja
vešfa knjigovodstva, strojepisja, slovenske in nemške korespondence,_ z naj-ma/nj enoletno pisarniško prakso, dobi mesto na deželi. Navesti je zadnje službovanje in zahtevo plače pri vsej oskTbi v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna kontoristinja«.
l'1089-l
Strojepisko
začetnico, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna strojepiska«.
111071-1
Pek. pomočnik
ki bi razna&U tudi kruh, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 888«.
111074-1
Trgovska pomočnica
dobi takoj mesto v trgovini z meš. blagom v industrijskem kraju. Ponudbe po možnosti s sliko , z navedbo plače in poklica staršev na ogl. odd. Jutra pod »Poltena in zmožna pomočnica«.
1/1070^1
Gospodična
sfcvra 30 let, lepe zunanjosti in dobro raufena. dobi mesto na deželi v trgovini i meš. blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Dežele*.
1.1072-1
Modni atelje »Vera«
Nebotičnik VI. nad., sprejme pomočnico. Zaposlitev stalna.	11087-1
Plačilni natakar
trezen in pošten, zmožen kavoije, dobi takoj mesto v kolodvorski restavraciji no Jesenicah.
llfilllS-l
2—3 sodarske
pomočnike
dobre delavce in trezne, ter 1 učenca,ki se je že učil Ir—2 leti, potrebujem takoj. Vprašati pri: J. Br-diovnik, bačvarija, pošta Cilipi kod Dubrovnika.
311099-1
Krojaškega
pomočnika
za fino, veliko delo sprejme Jelovšek, Gledališka 14.
1110974
Frizerja
perfektnega. sprejme, — z oskrbo v hiši. Ivomuša Matija, Ljubljana Aleksandrova.	11.119-1
Samostojno
kuharico
prvorazredno, za večji hotelski obrat. iščem. Ponudbe pod »li5. maj« na podružnico Jutra v Maribora.	iiiiuie-1
Sobarica
hotelska, čedne zunanjosti, pridna, vešča slovenskega in nemškega jezika, z večletno prakso, želi premeni ti mesto. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Grem čez sezono«.
J11075-2
Kmečki fant
priden, pošten, ubogljiv, žela zaposlitve kot hlape« aJi kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »(Pošten«.
11/105-2
Šivilja
l>erfektna. za fine obleke in kostume — 30 Din dnevno. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 3.06«.
1(1009-2
Prodajalka
izurjena v mešani stroki, žeK premeniti mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	111109-2
G. Th. Rotman:
Miha Klapouh in njegovi prijatelji
26
Lahko si mislite, da je zbudilo nepričakovano pojavljenje letala, in še s tako čudnimi potniki, v drugače toii mirnem parku največjo pozornost. Miha in njegovi prijatelji so pa hitro skočili na tla, se priieli za roke in jo hoteli mahniti te parka, da bi poiskali kaj za zobe. Strašansko so bili lačni!
<2?«sjettc< (CeJ
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zaimek 17 Din.
Vajenca
poštenih staršev, z lepim nastopom, prikupljive zunanjosti, sprejmem takoj v trgovino na deželi, blizu Maribora. Oenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vajenec«.
111113--!
Učenca (ko)
za fotografsko obrt, sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Železničarji prednost«.	H1076-t4
Poitk
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za malo maturo
korepetvram francoščino — prav poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
u1o06-4
Ueseda 1 Din, davek 3 Din. sa šifro ali lajanje naslova o Din Najmanjši jnesek 17 Din.
Denar aa hranilne vloge
trseb lenarnih zavodov, pre <krbi takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno komls pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, gledališka 12. felefoD 38-10. Priložite inamkel
110-36
__'I* l*
Beseda 1 Din, davek 3 Din. ta šifro ali dajanj« naslova 5 DiB Najmanjši tne#e!' 17 Din
Damski in otroški predpasniki
špecijalna izbira pri F. L Goričar, Sv. Petra cesta 29. Za trgovce en gros cene.
9619-6
Lutzovo peč
malo rabljeno, prodam po ugodni ceni na Rimski ce-
1,1096-6
sti št. -33/1.
Glasbila
Čelo
staj, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
11044-36
Živali
Ilirska ovčarja
mladiča, z rodovnikom, — prodam. Grošel. Kapiteljska 7.	10404-27
Beseda 1 Din. davek S Din. za Šifro ali lajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Frikcijsko
stiskalnico
vreteno 160 do 200 m/m, na motorni pogon, kakor tudi male ročne stiskalnice, kn pim. Ponudbe na tvrdko A. Kassig, Ljubljana. Židovska ulica 7.	105N'
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupimo. Naslov v vseh po«!ovajni-caih Jutra.
M,1120-29
ETTffiffiHD
Beseda 1 Din, davek 8 Din. za Šifro alt tajanje ia«lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Razproda jamo
avtomobile:
novi 800 kg trgovski ka-nrionet, poraba 10 1, 2-®e-dežni potniški poltovorni, 9 1, 4-sedežno malo limu-rino. Več dobro ohranjenih avtomobilov. Rezervne dole Renault, pnevmatike Dunlop 16 X 45 po smešno nizkih cenah. Siikor, Ceeta na Rožnik 10.
10602-lfi
MSEOSm
Kolesa
poniklana in po&romana, po Din 750 Diin. Stara kolesa jemljemo v račun. — Nova trgovina. Tyrševa oesta št. 36.	UlOd-tl
Sokolski kroj
(jahalni) za visoko postavo. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo ohranjen«.	llfOl-7
Bančno kom. zavod
Maribor Aleksandrova 40 Izvršuje najbolje nakup ln prodajo
hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3.— znamk.	10750 16
Hranilne vloge
vseto lenarnib ta voden
vnovčuje
oo najvišji ceni. takoj » gotovini Trg. ag. ta bančne Id kreditne posle
Alojzij Planinšeb
Ljubljana, Beethovnova
14/11. telefon 35-10, k) Vam jamči ta pravilnost in stro »o »olidnost v vseh poeiil 10024 16
Vlogo
ljubljanske Mestne ali Kmetske, okrog 10.000 Din, kupim. Plačam 100% proti odplačilu 1000 Din meseč-, o ponudi « n- cg odd. Jutra od »Sigurnost«.
iiiiiai-15
Knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske, do Din 10.000. kupim proti gotovini. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »5536«.	11092-16
Prehrana
V dosmrtno oskrbo
vzamem takoj gospoda ali osami jieoo gospo. Vse po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11060-14
Lokali
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova - IHn. Najmanjši znesek 17 Din.
Lepe trgovske lokale
porabne za vsako trgovino, obrt ali pisarne, oddam takoj. Pod Trubarjeva 2. številka 3399.
10509-19
Gostilno ali vinotoč
vzamem takoj v najem v Ljubljani. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »Gostilna«.
IiDCSS-i^
Lokal na
prometnem kraju
i® čem za 1. avgust. V po-štev pride: Prešernova, Tyrševa, SelenbuTgova. — \Volfova ulica. K lokala ročno skladišče in event. dvoriščno skladišče. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stara tvrdka«.
iiiUio-rs»
Posest
Beseda 1 Din. davek 3 Din. u Šifro ali dejanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Parcela
4S9 kv. m v Dravljah pri St. Vid - Ljubljana, naprodaj za 20.000 Din saimo za gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Th. K. 30.000 Din«.
L1078-30
Novo hišo
vili slično, na Mirju, prodam. Cena nizka. Naslov: Ge.bičeva 3.
lil 117-33
Stanovanje
Beseda i Din, davek 8 Din. ta *ifro ali lajanje naslova Din Najmanjši inesek 17 Din.
Za ordinacijo
ali pisarno
oddamo prostore s telefonom, opremljene alj ne-opremljene, v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10590-31
Dvosob. stanovanje
v strogem centru, solnčno, z vsem komfortom. v novi hiši, oddam za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«.
111082-31
Stanovanje
oddam na Poljanski cesti. Poizve se v Prečni ulici 6.
111055-31
Trisobno stanovanje
pritiklinami, solnčno, v strogem centru, oddam za avgust. Vprašati: Knaflje-va ul. 4, parter, desno.
li:086-3l
Štirisobno
stanovanje
komfortno, oddam za avgust. Napoleonov trg 7/U, desno, od 11 do pol ]i3 in od pol 5 do pol 6.
HltlOO-31
Sobo
lepo opremljeno, v centru mesta, oddam solidnemu gospodu s 15. ali 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11X85-
Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta 5ifro ali dajanje naslova i Din Najmanjši znesek 17 Din
Trenchkoate
ter vsa
OBLAČILA
* ogromni izberi, odlično izde ana si nabavite najugodnele
pri Preskerju
Sv. Petra c 14
Telefon 88-88.
Trisobno stanovanje
dve mali. ena večja soba, s pritiklinami, v centru mesta, oddam za mesec junij za Din 600. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1111102-31
Dvosob. stanovanje
komfortno, s poselsko sobo in vsemi pritiklinami, oddam v novi hiši, poleg pivovarne »Union« (bivše igrišče Ilirije) s 1. junijem ali julijem. Pojasnila: stavbenik Battelino, Rožna dolina.	KM16-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami. Ji sto in mirno, oddam stalni stranki do treh oseb. Postojnska ulica 16.	JIHa-
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek ? Din za šifro »11 dajanje naslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Din.
Stanovanje
eno ali dvosobno, mirno iD sončno, iščeta 2 ženski osebi za junij, julij ali avgust Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno stanovanje«.	10654-31a
Stanovanje
eno ali dvosobno, iščeta 2 samostojni dami, za julij, avgust, blizu Tabora ali kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo in čisto«.	lllililB-Jla
Za pomlad !
Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvni, »»"aket serija S« vsebina: U5—31 m prima oksfoTdov, touringov in cefiTjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalj« »Paket Serija S/o« istotako 16 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v naj-l.pših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Ta, isto ceno »Paket serija P« vsebina: 16 do 30 m platna, poeteujnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 16 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno. »KGSMOS«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvora-kova cesta St. 1.
Telefon
2 9 5 il
PREMOG DRVA ID KARBO PAKETI
IV. SCHUMl
Dolenjska oesta
Enosob. stanovanje
išče mirna stranka za junij v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«.	11079-318
Sobo o dda
Seseda 1 Din davek 8 Din
ta Šifro ali lajanje naslova Din Najmanjši «ne«#k 17 Din.
Čisto sobo
, orano in vso oskrbo od lam takoj za Din 500 me tečno Sprejmem tod! so stanovalca na hrano in vso iskrbo za Din 400 mesef no. Vidmar Sv Jakoba trg 5t. 5.	10535 28
Solnčno sobo
opremljeno oddaim gospodični. Gallusovo nabrežje lil/m.	lil 102-33
Opremljeno sobo
in »obioo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11083-33

Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega ačlnka. kakor » časopisnim »glasom, čigar delokrog Je ne omejen. Časopis pride v vsako hišo In govori dnevno desettisočem čitateljev Redno oglašanje v velikem dnev ni kil je najuspešnejša Investicija, kl prinese koristi trgovcu in kupcu.
(pre&ta&ne kodtee
dobite preko noči brez železa za ondu-liranje z lotionom »LSOLDE« in kodrali »FEMINA«. Uspeh: trajnost kodrcev in neškodljivost zajamčena! — »Isolde« din 25— kodralo >Femi-na« din 8.—. Za porast las in zoper prhljaj nenadkriljiv je >Balsam« din 35.—. Specialitete Schroder.Schenke se dobe pri parfumeriji »Omnia« oddelek J/5 Zapreb, Gunduličeva 8/1. nadstr. Poštnina pri plačilu v naprej din 7.—, pri povzetju din 14.—.
Zahtevajte brezplačno veliki ilustrovani katalog!
Makso Neurath In drug
Osijek I, Pejačeviceva ul. 16, telef. 300
i
Vrtanje globokih vodnfakov
dobave in čiščenje vode. — Sesalke.
iKdor oglašuie ta napreduje!
Kamgarn in sukno
(Stof) za moške obleke. Češki, angleški in domači izdelki. Od Din 40.— do Din 260.— Velika izbira. Solidne cene. Priporoča se tvrdka:
Ivan železnikar
LJUBLJANA, Marijin trg 3.
Vzorce dobite, če javite poleg naslova poklic in prilično katero barvo in ceno želite.
m
M
Če so Vaše noge občutljive, če Vas žulji bodejo, grizejo in pečejo, dodajte vodi Saltrat Rodeil, dokler ne dobi videz mleka. Ko pomočite noge ▼ to mlečno kopelj, se bo izločil kisik ki je nosilec zdravilnih soli, prodrl bo ▼ znojnice, zdraveč in umirjajoč kožo in kožno tkivo. Žulji Vas ne bodo več grizli in pekli Krvni obtok bo popolnoma obnovljen in občutili se boste prijetno in zadovoljno. Žulji se bodo omehčali ▼ veliki meri, da jih bo mogoče popolnoma odstraniti s korenino vred. Odrgnjena mesta se bodo zacelila, otekline pa bodo splahnele. Lahko boste nosili čevlja za celo Številko manjše, kakor poprej. — Saltrat Rodeil se prodaja povsod v strokovnih prodajalnah z našim jamstvom. Njegova cena je zelo zmerna.

Vrtne solnčnike
IZDELUJE
BELA FLETTMANN, ZAGREB Masarykova 9.
Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke
V ■k
o^PttE^ (XEO(LO=
ELEGANTNI UDOBNI IN EKONOMIČNI
RAZSTAVLJAJO SVOJE NAJNOVEJŠE MODELE
cm E&mm
iKIM §iJ)M(U)
ZAGREB. HOTEL ESPLANADE |
Urejale Davorin Ravllen, - Uda* ■ loozord] »Jutra. &doU SlbottM. - Za Narodno tiskarno d. d. tot tfakarnarj. Franc lezeriek. - Ze meeraoil del Je odgovoren MoJ. Nova*. - Val e LtMtmi