Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.683. „ . . , _ . . . Posamezna številka Din 1*—, Poštama plačana v gotovini, ŠTEV. 142. V LJUBLLJANI, sreda, 22. julija 1925. LK1U U, Za ugled države. V neki ugledni avstrijski reviji citatno: >Tudi dr. Lukinič ne bo obsojen. Bil bi to nevaren precendenčni slučaj za bodoče (tudi bivše) ministre vseli strank, ki so vse v tem edine, da je politika najbolj dobičkanosna obrt in da mora to tudi ostati. Dr. Lukinič more mirno dokončati svoje zdravljenje v Karlovih Varih. Zakon o ministrski odgovornosti ni zato tu, da bi naredil iz ministrov kaznence, temveč njegov namen se omejuje na to, da se zbira potom njega niaterijal proti drugi politični stranki, če se ji drugače ne more priti do živega.« Tako avstrijska revija. Dr. Lukinič je že v Beogradu in že preje izrekel svojo pripravljenost, da gre pred sodišče in da se tam docela razčistijo proti njemu 'izrečeni očitki. Mogli bi zato čisto mirno zavrniti mnenje avstrijske revije in ga označiti kot prosto kleveto, če ne bi razprava v skupščini dokazala, da morejo pri nas tudi najbolj enostavne stvari postati težko izvedljive. Vsaj smo vendar doživeli, da so samostojno demokratski poslanci z vso odločnostjo zagovarjali mnenje, da ni treba g. Lukiniča izročiti sodišču, pa čeprav je on sam to zahteval. Vendar je le prejasno, da ni foruma, ^jer bi ee mogla kaka stvar bolj razči- , stiti, ko pred sodiščem. Izglasovane zaupnice v skupščini ne morejo dati nobenega moralnega zadoščenja, ker je javnost — ne po svoji krivdi — prepričana, da je za izglasovanje takih zaupnic merodajen le političen moment in ne stvarni.Pravo moralno zadoščenje se dobi le na sodišču in zato so slabo uslugo storili samostojno - demokratski poslanci svojemu tovarišu, ko so nastopili proti želji dr. Lukiniča, da se vsa stvar reši pred sodiščem. Nas absolutno ne zanima, če je v aferi Thurn-Taxis dr. Lukinič kriv ali ne, nas zanima samo to, da ne trpi pravni čut ljudstva škode. In to se bo neizogibno zgodilo, če se vsa afera ne razčisti pred sodiščem. Treba je samo upoštevati dejstva, ki so znana vsemu ljudstvu: Dr. Lukinič želi iti pred sodišče, skupščina je izjavila, da je preiskava potrebna in izvoljena je posebna preiskovalna komisija. Delovanje te komisije je tajno in nihče ne ve, kako se tam razpravlja. Če bi prišel nakrat sklep komisije, da ni vzroka za nadaljno postopanje, ali ne bo javnost dejala: pa, zakaj ste delali toliko hrupa. Ali pa se bo smel kdo čuditi, če bo slišati v javnosti opazke, da Vrana vrani oči ne izkljuje! Prav noberfe ženialnosti ni treba, da se dožene prihodnja nujna posledica. V narodu se bo govorilo, da velja zakon sa-*no za nekatere, da pa so višji pred njim sigurni. Da mora v tem slučaju morala ljudstva pasti je jasno, ker njegov pravni Čut bi bil zadet v srce. Smo v dobi konsolidacije države, toda ta kosolidacija bo takoj zaigrana, če ne bo zadoščeno pravnemu čutu ljudstva. In to se ne bo zgodilo, dokler ne bo narod nazorno videl, da velja zakon za vse, za ministre ravno tako, ko za vsakega drugega. Ne gre zato, če je dr. Lukinič kriv ali ne, temveč gre zato, da narod vidi, da mora vsakdo odgovarjati in da ni ozira nad zakonom. Ta princip mora uveljaviti nova vlada in več ko upravičila je svoj obstoj. Drugače pa se naj ne čudi, če bo dobro razpoloženje naroda za njo izginilo. Deklaracija Beograd, 22. julija. Namestnik predsednika vlade g. Pašiča, Marko Gjuričič, je prečital na včerajšnji seji skupščine vladino deklaracijo, ki se glasi: »Gospodje narodni poslanci! Kraljeva vlada pod predsedstvom g. Nikole Pašiča smatra za svojo prvo dolžnost, da se predstavi narodni skupščini in jo seznani s programom svojega dela. Sestava te vlade je rezultat sporazuma med dvema najmočnejšima parlamentarnima skupinama, med Narodno radikalno stranko in Hrvatsko seljačko stranko. Obe stranki predstavljata veliko večino naroda. Pri sklepanju tega sporazuma je bilo ugotovljeno, da obe stranki popolnoma soglašata glede osnove naše države, kraljevine SHS, kar priča tudi izjava vodstva HSS v narodni skupščini dne 27. marca t. 1. in nadaljnje debate stranke. Tako sestavljena vlada je složna v vseh pogledih, zlasti v delu za ureditev naše države. Prav tako je vlada složna in odločna tudi v tem, da zastavi vse svoje sile, da se racijonalno organizirajo in pametno izkoristijo vse sile naše države in njena neizmerna prirod-na bogastva in da se na ta način ustvari tako lepa in srečna bodočnost, kakršno naš narod radi svoje delavnosti in miroljubnosti brez dvoma zasluži. Da pa ne ostane država brez sigurne obrambe," smatra vlada, da nam ne sme biti žal nobenih žrtev za prave potrebe naše vojske, dokler je na svetu vojna sila eno glavnih jamstev za zavarovanje države na zunaj. V tem smislu se bo vlada pobrigala za dosledno izvedbo ustave in za popolno izvajanje sedanjih in novih zakonov na podlagi, ki jo predvideva ustava in ki jamči popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev v vseh področjih ljudskega in državnega življenja. Določbe ustave se morajo izvesti v vseh novih odredbah in na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev brez kakršnekoli izjeme tako, kakor to ustava sama odreja za vso in nedeljivo kraljevino. Kraljeva vlada stavlja sebi v nalogo, da izvede veliko in razumno štedenje v državi, da dela na izenačenj« zakona in da skrbi za zaščito državljanskih in političnih pravic vseh državljanov v državi, ter za človeško in pravično postopanje vseh predstavnikov oblasti. Vlada bo ukrenila vse potrebno, da se bo resno nadziralo delo vseh državnih uslužbencev. Od poslov, ki jih naj bi izvršila narodna skupščina, smatra vlada za dolžnost, da naglasi in omeni načrt zakona o dvanajstinah, tiskovnega zakona, zakona o državnih pravdnikih, o ustroju sodišč in sodnikih, o invalidih’ in o osnovnih šolah. Za bodoče zasedanje narodne skupščine bo vlada pripravila in čimprej predložila narodni skupščini sledeče zakonske načrte: zakon o občinah, s katerim Seja Narodu Beograd, 22. julija. Včeraj ob 17.15 je predsednik Marko Trifkovič otvoril sejo skupščine. Nova vlada se je ob tej priliki predstavila parlamentu. Vsi ministri, kakor tudi vladina večina po prišli na sejo v črnih oblekah. Vlada je burno pozdravljena stopila v dvorano. Občinstvo je bilo na včerajšnji seji zelo dobro zastopano. Številna publika, ki si ni mogla priboriti vstopa v skupščino, je stala •>a dvorišču in pazljivo ogledovala priha- viade RR. naj bi se doseglo izenačenje zakonov o občinah v celi kraljevini, nadalje izpre-membe v uradniškem zakonu, s katerimi se ima izvršiti redukcija uradništva ter povečati s tem plače uradnikom, ki ostanejo v službi, osnutek zakona o izenačenju davkov, o agrarni reformi, o regulaciji rek in izsuševanju močvirnatih krajev, o namakanju polj in vodnih zadrugah. Dalje bo vlada donesla tudi zakon o obrtnih kreditih, ki je že pred narodno skupščino in ki naj bi se po želji vlade takoj rešil. Razen tega se bo vlada pobrigala za pospeševanje in podpiranje ribarstva, pomorstva in brodar-stva. To je, gospodje narodni poslanci, v glavnih obrisih sedanji delovni program vlade. Ko bo ta program izpolnjen, bo vlada prišla pred narodno skupščino z novimi predlogi. Zunanjo politiko naše države bo vodila vlada popolnoma v dosedanjem duhu, naslanjajoč se obenem na vse zavezniške in prijateljske sile, ki so nam pomagale pri ustvaritvi naše države. Vlada se bo držala in skušala še bolj učvrstiti sklenjene pogodbe o zavezništvu ter zveze, zasnovane s temi pogodbami. Vlada se bo trudila, da se tudi z ostalimi, v prvi vrsti z našimi sosedi, stopnjema uredijo čini boljši odnošaji. Naša želja je, da narod s skupnimi napori ozdravi od težkih nadlog, ki so po tej strašni vojni izčrpale več ali manj vse evropske države. Veliko delo narodnega ujedinjenja in osvobojenja je bilo doseženo z veliko pomočjo naših plemenitih in velikih zaveznikov, z legendarnim junaštvom in težkimi žrtvami na krvi in imetju, ki jih je v preteklih vojnah pretrpel ves naš narod. Velike žrtve in zasluge za veliko delo ujedinjenja dajejo našemu narodu pravico na dolgo dobo mirnega življenja. Nikdar niso bili izgledi za tako življenje boljši, kakor sedaj. Kajti po deklaracijah v narodni skupščini od strani vodstva HSS, diktiranih po dobljenih izku-, stvih, ne moremo reči, da sta dva dela, ali v stvari en nared, ki sta bila mnogo stoletij in pod tujim jarmom ločena, sedaj ne samo po dejstvu samem, marveč tudi po svejih čustvih in prepričanju pod eno streho, katero bosta radi splošnega blagostanja i hotela i morala varovati in braniti pred sovražniki. Sporazum sam za sestavo skupne vlade dveh tako močnih parlamentarnih skupin jamči popolnoma za hitro in uspešno delo v skupščini, kar bo po našem prepričanju v najkrajšem času dalo vidne rezultate, katerih dobrodejni vplivi se bodo čutili v celokupnem našem narodnem in državnem življenju. S takimi svojimi pogledi na splošne državne in narodne potrebe se kraljeva vlada nadeja, da bo našla zaupanje in podporo v narodni skupščini. Deklaracijo so podpisali vsi ministri. i skupščine, jajoče ministre, zlasti radičevce. Tudi galerije so bile polne. Vsi poslanci so bili zelo dobro razpoloženi. Radieevci, ki so dosedaj sedeli na skrajni levici, so zapustili svoja stara mesta in zasedli sektor na desnici. V enem delu so celo pomešani z, radikali, ki so zasedli ves ostali del desnice do centruma. Levo od centruma so se postavili demokrati (Davidovič), še dalje na levo skupina dr. Korošca, Spahe in Zajedničarji. Zemljoradniki so kakor dosedaj ostali na skrajni levici. Samostojni demokrati so se preselili na levo in taj*o prekinili vse stike z radikali. Zasedli so klopi pred Jugoslovanskim in muslimanskim klubom. Vladna večina v ogromnem številu (200 poslancev) je zasedla vsa mesta od skrajne desnice do sredine dvorane, medtem ko je ostala levica nezasedena, na levem krilu s praznimi klopmi. Takoj po otvoritvi seje je bil najprej prečitan kraljev ukaz o ostavki vlade in potem ukaz o imenovanju nove vlade. Novi ukaz je bil sprejet z aplavzom in vzkliki: Živio kralj! Med čitanjem ukaza o imenovanju nove vlade so poslanci vzklikali Pašiču in Pavlu Radiču. Opozicija je skušala z nekaterimi pripombami zmanjšati efekt. Culi so se klici: vPoza-bili ste Lovrekoviča!« Nato je bil prečitan ukaz, s katerim se pravni minister Marko Gjuričič postavlja za Pašičevega namestnika. Marko Gjuričič je nato prečital v imenu večine deklaracijo nove vlade, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Med čitanjem deklaracije je prišlo do številnih spopadov. Takoj v začetku je zaklical Smodej: »Slovencev ni v vladi, ali mi smo tukaj. Tu je narod!« Kasneje, ko je bil govor o obrambi države, je zavpil Velizar Jankovič: »Živela vojska!« Dr. Korošec: »Kje je revizija? Kje je zakon o svobodi tiska?« Po prečitani deklaraciji je bilo opaziti, da so muslimani zastopani v zelo malem številu (4). Samostojni demokrati so popolnoma deprimirani. Pribiče-vič je stopal za časa čitanja vladine deklaracije s posebnim korakom, z dvignjeno glavo k prvim klopem levice. Ko je prišel do svojih tovarišev, se je ustavil in ozrl. Ni se mu hotelo sesti na trdo poslansko klop. Stal je z izzivalnim pogledom in čakal, da. se bo kdo oglasil. Toda nihče se ni zmenil zanj. Par minut potem pa se je usedel. Skupščina je pozdravila deklaracijo s -oq ijra ra tatu :aaJui{Of[ •uiaturoisopl sede o republiki.« Nato je prišlo na vrsto poročilo o spremembi čl. 12. zak. o vojni odškodnini. Govorila sta izvestitelj večine čirkovič in demokrat Nikolič. Poročilo je bilo sprejeto z 212 : 2 glasovi. Proti sta glasovala samo črnogorska federalista. Sicer pa je opozicija glasovala za poročilo. Druga točka dnevnega reda je bila: poročilo odbora za zgradbo pantheona. Govorila sta posl. Laloševič in Franjo Žebot. Slednji je protestiral, da bi se izdalo vsako leto 10 milijonov dinarjev za nepotrebne stvari. Seja je bila nato zaključena ob 19. Prihodnja seja se vrši danes ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Debata o vladini deklaraciji. PROGRAM DELA SKUPSCINE. Beograd, 22. julija. Včeraj se je vršila seja šefov parlamentarnih grup. Predsedoval je Marko Trifkovič. Navzoči so bili zastopniki vseh klubov razen zajedničarjev, ki še niso organizirali svoj par. klub. Sklenili so, da se v skupščini najprej konča debata o vladni deklaraciji, ki bo trajala 4 dni, t. j. do sobote 25. t. m. Debata se bo vršila samo dopoldne, popoldne pa bo deloval zakonodajni odbor na tiskovnem zakonu. V soboto se bodo po glasovanju o vladni deklaraciji vršile volitve predsednika in 4 članov glavne kontrole. V pondeljek se bo začela debata o dvanajstinah. Debata bo trajala 4 dni in sicer dopoldne in popoldne. Glasovanje se bo vršilo v četrtek 30. t. m. V soboto 1. avgusta bo izglasovan tiskovni zakon. Ker spada ta zakon v vrsto izenačenja zakonov, se bo debata o njeni vršila po kratkem postopanju. Vsaka grupa bo podala svojo izjavo. Nato se bo vršilo glasovanje. Na ta način je določeno delo narodne skupščine do 1. avgusta. Potem pa bodo najbrže sledile letne počitnice, ki bodo trajale dva meseca in pol, t. j. do 20. .oktobra. Zakasneli in prazni argumenti. Šel samostojne demokratske stranke g. Sv. Pribičevič je imel v nedeljo v Beogradu velik govor, v katerem je skušal dokazati, kako silno da je med radikalno in radičevSko stranko sklenjeni sporazum napačen in škodljiv, sicer ne samo za državo, temveč tudi za radikalno stranko samo. Toda ta sporazum da je tudi skrajno nemoralen in nepošten, ker so bili odbiti samostojni demokrati, in je bila tako ovržena pogodba, ki je bila sklenjena 27. marca 1924 med radikali in samostojnimi demokrati. Dasi je šef samostojne demokratske stranke segel tudi po najbolj glasnih argumentih in zlasti opiral svoje dokazovanje z raznimi nemogočimi izjavami St. Radiča, vendar ni mogoče reči, da bi g. Pribičeviču njegov namen uspel in da bi dokazal škodljivost sporazuma. Najprej k prvemu argumentu, k pogodbi med radikali in samostojnimi demokrati. Pogajanja med radikali in radičevci so se vodila javno in dolgo časa. Ce je bil g. Pribi-čev.ič mnenja, da njegova pred več ko letom diii sklenjena pogodba s Pašičem še drži in da ne smejo radikali brez njegovega pristanka stopiti v nobeno drugo koalicijo, potem je bila njegova dolžnost, da iasili jasnost in da izvaja konsekvence, če se k pogajanjem ne pritegnejo tudi delegati njegove stranke. Tega g. Pribičevič ni storil in se ni poslu-žiTpogodbe tedaj, ko je bil še čas in ko bi jasna 'beseda v kali zatrla vsako »nemoralo«. Če pravi g. Pribičevič, da se je njemu in drugim zatrjevalo, da ne bo brez njih sklenjen sporazum, potem je v tem le lastna obsodba. Kaj je sporazum napačen samo zato, ker je sklenjen brez samostojnih demokratov? Kaj bi v tem slučaju zaslužil St. Radič zaupanje, če bi se vsedel za eno mizo s Svetozarom Pribičevičem? — Sicer pa mislimo, da so zatrdila, ki da so jih prejeli vodilni možje SDS od radikalne stranke bolj slonela na lastni vroči želji, ko pa na realnosti. Saj je Pribičevičev govor najbolj jasen dokaz, da se samostojni demokrati še niso mogli vživeti v novo situacijo in da krošnjarijo s tem, da so bili izigrani. Za politično reputacijo prav sila slab argument. Da se g. Pribičevič ni poslužil pogodbe v pravem momentu, ko je bila še v polni veljavi, in ne šele potem, ko je končal »nacionalni« blok svoje neslavno življenje, dokazuje, da se je g. Pribičevič bal debate o veljavnosti pogodbe, da ni sam veroval v njeno moč. Argument s pogodbo je torej zakasnel. Drugi argument g. Pribičeviča je bil osebne narave, da se g. St. Radiču ne more in ne sme verovati. In v dokaz za to svojo trditev je navedel Pribičevič celo vrsto kon-tradiktoričnih Radičevih izjav in zlasti one, ki so z neparlamentarnimi izrazi ocenjevale radikalno stranko in njene voditelje. Tudi ta argument je silno zastarel, ker vse te izjave so bile davno znane in s prav isto veljavnostjo bi mogli radičevci citirati razne izreke in izjave samostojnih demokratov o radikalni stranki za časa homogene radikalne vlade. Tedaj so tudi samostojno demokratski listi pisali o radikalni korupciji in čez noč na vse to .pozabili, ko so jih radikali sprejeli v vlado. V najboljšem slučaju je ta Pribičevičev ačgument za Radiča neroden. nikakor pa ni v njem prepr.ičevalnosti. Pač pa bi moral g. Pribičevič odgovoriti na drugo vprašanje, ki obsega ravno jedro sporazuma. S Čim in kako naj bi radikali j opravičili, če bi odbili prijateljsko roko, ki ' so jo ponudili radičevci? Kako naj bi radi- j kali prevzeli na sebe odgovornost, da so m- j radi samostojnih demokratov odbili rešitev J hrvatskega vprašanja. To bi moral povedati j g. Pribičevič, tu bi moral poslužiti z argumentom in dokazati, da .bi bilo za državo bolje, če bi se prijateljsko ponujana roka Hrvatov odbila! Ampak tega argumenta g. Pribičevič ni mogel dati in zato je o tej naj- i važnejši stvari sploh molčal. G. Pribičevič pravi, da je St. Radič nezanesljiv in da bo prevaril radikale. Je malo čudno, če se g. Pribičevič boji za radikale v hipu, ko jim napoveduje boj. Moral bi biti narobe vesel, da je prišlo do sporazuma med obema strankama, ker triumf mu ne zaostane, če je njegova trditev resnična. Toda to je ravno vprašanje. G. Pribičevič pozablja, da ni sklenjen sporazum samo s St. Radičem, temveč da so bili delegati Pavle Radič, dr. Šuperina in dr. Nikič. Zato bi moral dokazati Pribičevič, da tudi tem trem delegatom ni verjeti, šele potem bi smel govoriti o neiskrenosti sporazuma. Zlasti pa bi moral storiti to g. Pribičevič, ki se v istem govoru sklicuje na gentlemanstvo ta sentimentalnost. Toda tudi tega dokaza ni niti poskusil podati g. Pribičevič. Zlasti mnogo je govoril g. Pribičevič o poštenju, morali, ljudski volji in sličnem, kar da je s sporazumom pogaženo. Malo čudno se vidi in sliši, če se šef samostojne demokratske stranke sklicuje na argumente poštenosti in politične morale. Njegova stranka je sklenila v Ljubljani ipismen dogovor in se s častno besedo zavezala, da bo ljubljanski mandat najkasneje do dne 1. januarja 1924 odstopila narodno napredni stranki. Kljub vsem pozivom, kljub dani besedi, kljub absolutno jasnemu položaju stranka g. Pribičeviča tega ni storila. Kje je bil tedaj g. Pribičevič, da ščiti politično moralo, da prepreči verolomstvo v lastni stranki? Nekoč je dejal g. Pribičevič, da bo takoj odstopil, če bi bil on zapreka sporazumu med Hrvati in Srbi. Prav nobenega dvoma ni, da je bil g. Pribičevič pri sedanjih pogajanjih med Hrvati in Srbi edina zapreka. Zakaj ni ‘držal g. Pribičevič besede, zakaj ni odstopil? Več ko enkrat je vendar bil na svojo obljubo opomnjen. Silno zanimivo bi tudi bilo, izvedeti, kako spravlja šef SDS v sklad s politično moralo, z gentlemantstvom in persekueijo uradništva iz političnih vzrokov. In vendar je fabricirala SDS te persekucije en gros in v masah! Ali pa razne afere! Pa ne da bi bila afera Thurn-Taxis dokaz političnega poštenja, ki da ga je gojila SDS. Ali naj opomnimo druge afere? ! kriza brezupna. Vsi prijatelji jugoslovenske-' ga naroda, v prvi vrsti pa naš narod, so opazovali z rastočimi skrbmi, kako je to sovražno delo uspevalo. Toda končno je vendar zmagal zdrav razum. Nato piše »Venkov« obširno o madžarskih intrigah, kako bi potom znanega gesla: deli in vladaj! imeli v rokah Hrvatsko. Hrvaško-srbska koalicija je te madžarske načrte prvič prekrižala, za vselej pa je naredil konec vsem madžarskim in drugim nadam sedanji sporazum. Nato piše »Venkov«: »Vsaka skrajnost se sama ubije in končno zmaga po težkih izkušnjah vedno razum. Tako se je zgodilo tudi na Hrvatskem v veliko korist vse jugo-slovenske države. Niso bili samo čustveni, temveč tudi praktični oziri, ki so povzročali to premeno in beograjska vlada bo gotovo storila vse, da Hrvati tega koraka ne bodo nikdar obžalovali. Nekatere kočljive stvari se rešijo sedaj znatno lažje. Tako je bila abolicija kazenskega postopanja proti Radiču še pred kratkim težavna stvar, če ne sploh nemogoča, ker bi pomenila kapitulacijo beograjske vlade in oškodovanje njenega prestiža. Sedaj more to postati in gotovo postane šamoposebi razumljiva stvar, ki izhaja iz nove situacije. Ravno tako se more uravnati tudi cela vrsta drugih stvari, zlasti osebnih, ki v vsem tem usodnem boju nikdar niso igrale podrejene vloge. Več ko razumljivo je, da vlada nad ugodnim potekom sporazumnega dela radostno navdušenje med vsemi pravimi Jugosloveni in nič manjše tudi med njihovimi prijatelji. Preko vseh lastnih neprilik, katerih nimamo malo, smo sledili tudi mi vsem težkim prilikam in krizam bratske in zavezniške nam države. Vsaj nam njena slabost ali sila ne more biti egalna že zato ne, ker smo zavezniki. Da pa se veseli ludi naše slovansko srce velikega uspeha bratske države, je le naravno.« Cehi, naši najboljši prijatelji, se sporazuma med radikali in radičevci vesele, dunajski in madžarski tisk pa nasprotno ne more skriti svoje slabe volje. Ali je treba še boljšega dokaza za potrebo sedanjega sporazuma^ Ali je še kaj bolj žalostnega, da so se nasi »državnotvorni« mladini našli na eni črti z nemškim in madžarskim tiskom? Če kdo, potem šef SDS ni upravičen, skli- i»s»v A* cevati se na politično moralo. Njegova dolž- Olftllill UPASTI nost je bila, da to moralo uveljavi najprej vUli&lvatM ~ X--• • - -—— ----- J O nost je bila, da to moralo uveljavi najprej v lastni stranki, potem jo šele sme oznanjati drugim. In s ponosnim glasom je vzklikal g. Pribičevič, da je sporazum zmaga njegove politike, da je on zmagal. Tudi to ne drži. Ni res, da je bila najbolj značilna poteza Pri-bičevičeve politike izvedba Vidovdanske ustave in narodna edinstvo. Vsa ta gesla so bila samo draperija. Karakteristikon SDS je bila njena propaganda politike trde roke in ta je s sporazumom doživela absoluten fiasko. In zato je moral iz vlade g. Pribičevič, pa čeprav so se radičevci izrekli za »ideologijo^ nacionalnega bloka. <»«* so se izrekli le za ideologijo, ne pa tudi za metode, s katerimi je hotel g. Pribičevič to ideologijo uveljaviti, in zato je moral g. Pribičevič iz vlade. Zato pa je le retorična figura, če govori g. Pribičevič o svoji zmagi, ker dejansko je moral svoje pristaše le hrabriti po porazu, kateri je ležal še vsem globoko v kosteh. Taka je resnica 1 Čisto naravno je, da skuša politik opravičiti svojo politiko tudi tedaj, kadar je ta doživela poraz. Ampak opravičba mora biti vsaj deloma podkrepljena z dokazi, ne pa da sloni samo na lepih frazah, ki so že za dnev- , ni tisk zastarele. . 1 Ko je moral g. Pribičevič proti svoji volji iz vlade, je doživel svoj prvi poraz. Ko pa tega ni znal preboleti in ko je to v svojem nedeljskem govoru javno pokazal, je doživel svoj drugi in še večji poraz. To je kratka bilanca nedeljskega govora g. Pribičeviča. j P i Kdaj jim bo prav! Dokler so Hrvati iz gotovih vzrokov še vodili abstinenčno politiko in v parlament niso prihajali, ker ga sploh priznavali niso, so slovenski »državotvorci liberalne in kle-rikalne barve prav radi opozarjali na Cehe in naglašali pogubnost češke abstinenčne po- ; litike v dunajskem parlamentu. Cehi so namreč dunajski parlament dolgo vrsto let bojkotirali. Ko so pa uvideli, da zaradi njihove abstinence Avstrija le ne razpade, so svojo . taktiko spremenili in so šli v parlament in celo v vlado. Na ta način so dosegli lepe uspehe na gospodarskem polju in s svojim vplivom spravili lepo število čeških uradnikov na visoka upravna mesta, kar se je Če-hom ob prevratu silno bogato povračevalo, : ker so imeli takoj po proglasitvi svoje neod- j visnosti dovolj sposobnih ljudi na razpola- , go da je mogla državna mašina redno teči. i Cehi so sicer v dunajskem parlamentu še ' vedno podajali svoje državnopravne izjave, v ; katerih so naglašali svoje zgodovinske pra- i vice, manjkalo pa tudi ni izjav lojalnosti in patrijotizma, če so jih' zahtevale okornosti. Nikdar pa se ni zgodilo v Avstriji, da bi bil Cehom kdo očital, da so postali »izdajalci, ki so zatajili svoj program« itd. Češki politiki zelo podobna je politika Hrvatov. Tudi Hrvatje so vodili do najnovejšega časa abstinenčno politiko. V tej dobi so organizirali narod, da je stal pri zadnjih volitvah v strnjeni bojni fronti kot en mož. Ko je bilo to delo izvršeno, so pa sklenili svojo taktiko spremeniti in pri vodstvu državnih poslov aktivno sodelovati. Jasno je, da so morali v tem trenutku marsikatero^ svojo zahtevo in programsko točko odložiti. I ako delajo vse politične stranke na celem svetu, dokler nimajo absolutne moči v državi. Kakor hitro pa so se Hrvatje odločili za ta korak, so zagnali ravno oni ljudje, ki so leta in leta očitali Hrvatom »izdajstvo narodnih interesov: zaradi njihove abstinence, silen krik in vik in očitajo Hrvatom danes, ko so jih Hrvatje takorekoč vbogali, zopet »izdajstvo narodnih interesov«! Najbolj kričijo pri nas seveda klerikalci, kakor so tudi prej najbolj glasno kričali na Radiča, ker ga ni bilo v parlamentu. Ljudje se pa začudeni vprašujejo, kaj naj bi Hrvatje naredili, da bi ustregli dr. Korošcu: če ostanejo doma, mu ni prav, če pa pridejo v parlament, mu zopet ni prav! K sreči so Hrvati tako pametni, da se prav nič ne zmenijo za klerikalno vpitje, ampak delajo tako, kakor sami vedo, da bo zanje prav. ..Radostna premena v Jugoslaviji." »Venkov«, glasilo najmočnejše čehoslova-ške stranke, piše v svojem nedeljskem uvodniku pod gornjim naslovom sledeče: »Iz Jugoslavije, katere veliki domači spor, ki ga je povzročalo hrvatsko vprašanje, je vzbujal tudi med nami bolestna čustva, prihajajo v zadnjem času vedno bolj radostne vesti. Vse kaže na to, da je neprijetna napetost, ki je nastala med obema, sicer tako bližnjima plemenoma, likvidirana in pot iz Zagreba v Beograd oproščena vseh ovir. Nasprotniki južnih Slovanov, ki so v njih najbližjem sosedstvu, so doživeli veliko razočaranje. Zakaj oni so bili tisti, ki so v prvi vrsti podpirali usodni boj med Srbi in Hrvati in s tem tudi nade, katerim se niso hoteli odreči. Hrvatsko vprašanje je bila težka bolezen in nevarno celemu telesu novo ustvarjene trojedine države in bila je doba, ko je vsled tega izgledalo njeno stanje kritično. Budimpeštanske in pozneje moskovske roke so bile z vso paro na delu, da bi postala ta — V »Srpskem Književnem Glasniku« piše J. M. Prodanovič o sedanjem položaju med drugim sledeče: Poleg mnogih pojavov, nasprotnih evropskim parlamentarnim konvencijam, se tudi v tej zadnji krizi javljajo nove. Radičevci že davno delajo na tem, da vstopijo v radikalno vlado, in vendai neprestano sede v opozicionalnem bloku. Ta čuden pojav se more tolmačiti na dva načina: ali jih je poslal opozicionalni blok kot svoje delegate v vlado, ali pa je v vseh današnjih strankah obeh blokov popolnoma za- zictanalni ^blok* n^^1^“StS:mfticije Radič, potem je moral pretrgati zveze z ra- j dičevci v hipu, ko so se pričeli pogajati. . Enako so bili radičevci takoj dolžni, da za- | puste svoje dvozmlselno stališče in da ne ar-že dvoje želez v ognju. Tudi stranka g. 1 ri-bičeviča ni dobro storila, da je čakala do zadnjega trenutka, ter izgleda kakor z enim udarom vržena iz vlade. Morala bi, kakor hitro so se pričela pogajanja brez “J®!1®!® sodelovanja staviti g. Pasiča pod odločitev, ali z Radičem, ali ž njo Tako je “Usedaj v1 opozicijiapašič-Radfčevemu kabinetu, sta s svojim ponašanjem omogočili, da so se radikali in radičevci čim bolje in zaupljivo sporazumeli in se s tem tem bolj utrdili, a i pojavi so nepriznani v evropskem svetu m so plod nezdrave politične atmosfere in pie- . kršenih parlamentarnih odnošajev. - V konstataciji a Prodanoviča je mnogo resnice m zsrto tudi razumljiv bes naše SLS in samostojnih demokratov, ki ^»^d fdmPgim , vem času odločni, pa očitajo seu«j s , kapituhunjm yengko . italijanske po- j n iiniiinnska in jugoslovenska delega- , Sffa. JK&Sa >*“"*. »b »'V K ; tuno kamor je prispel ze včeraj predsednik ; Mussolini. Na postaji, okrašeni z italijanskimi in jugoslovenskimi zastavami, je sprejel , obe delegaciji generalni tajnik ministrstva zunanjih zadev senator Contanni. Na ce i/ -vin Galla v Anzio Nettuno so tvorili ši . lir‘fašisti iz Anzia in Nettuna, SMslu u i z zastavami in številna množica, lu J i dirala ob prihodu odhčmh^gMta ^ ^ ^ , pozdravljala. jeKoP s0 se vsi dele- j gaciji na dvorišči g m' g0 bpe podpisane PčhoPo°bPi0 30 jugoslovensko-italijanske po-aho Podpisu so prisostvovali: Državni nndtainik v ministrstvu zunanjih zadev Gran-! ° neneralni tajnik Contarini, predsednik italijanske delegacije Quartieri in delegata Luzzioli in Brocchi, dalje razni drugi itali janski diplomati ter zastopnik Zadram Reke. Od Jugoslovenov so bili prisotni ledenel Hacin, Peliovič,. Lazarevič in Milanovič ^ poslanik Antomjevič m »e (’gep a] takoj Rybar. Prvi je PodP,s“V,^enci Podpisova-nato jugoslovenski P00^ 5|?eviine pogodbe nje je trajalo nad po tigkane na za p0godbe i« konvencije s u ? zlatim robom ter s tra-običajnem p P . jugoslovanskih barvah. SVodpM » pooblači pritisnili s««* na Itaki. X Keke poročajo 20. J-m ■ Danes ob 16. je prišla sem vest o pod- bo še naprej Reka živela na racuu = Zmaga levi™ Pp0 ^aVTjenih1 rezulta-S v^'v““™“»a|.l«e strele, dobi.« i stranke levice 80 sedežev, in sicer so dobili | radikali in radikalni socialisti 59 mandatov, republikanski socialisti 2 in socialisti 19 mandatov. Izgube drugih strank so sledeče: Konservativci so izgubili 6 mandatov, liberalci , 49, republikanci levice 28 in komunisti 4. 1 Po definitivnih rezultatih provincijalnih vo-j litev, je bilo izvoljenih 115 liberalcev, ki iz-| gube 0 mandatov; 236 republikancev, ki iz-; gube 45 mandatov; 223 republikancev levi-j ce, ki izgube 35 mandatov; 2 komunista, ki ; izgube 5 mandatov; dalje: 138 radikalnih re-; publikancev (+ 11 mandatov); 444 radikal-j nih socialistov (4- 52 mandatov); 49 republi-i kanskih socialistov (+ 3 mandate); 91 soeia-j listov (+ 19 mandatov); 196 mandatov je še ! spornih. Glede dveh volilnih okrajev manj-i kajo še poročila o izidu volitev. Levičarski j kartel je pridobil skupno 91 mandatov. : - j Nemška nota Franciji je bila v ponde- ; ljek izročena francoski vladi. »Daily Tele-} graph« objavlja vsebino nemške note. Nem- ■ čija zahteva, da se prično pogajanja brez ! predhodne konference. Nemčija ne naspro-| tuje temu, da se tudi Belgija vključi v ga-| rancijski pakt. Treba pa je določiti število j garnizije na levem bregu Rena. Nemčija ne j more vstopiti v Zvezo .narodov, dokler^ni ; izpremenjen čl. 16. Zvezinih statutov. Končno ' vprašuje Nemčija, pod katerimi pogoji^ za-; hteva Francija pravico, korakati preko Nem-; čije, da pomaga Poljski. — Angleški po-i litični krogi so mneja, da ne pomeni nemška : nota nobenega napredka, temveč da bodo : potrebne nove izmenjave misli med Pa-! rizom, Londonom in Brusljem, da bo mo-; goče odgovriti na nemško noto. Da bi Nem-! lija že "letos vstopila v Zvezo narodov, se i smatra za izključeno. I Boji v Maroku. Po zadnjih vesteh, se je položaj francoske vojske v Maroku znatno zboljšal. Več od Rifanov obkoljenih posadk | je bilo mogoče oprostiti. Maršal Petain bo ■ skoraj dovršil razvrstitev novo došlih čet. — V Rabatu so bili aretirani trije komunistični agitatorji, ki so širili med francosko vojsko antimilitaristično propagando. Med njimi sta bila dva Švicarja. — Abd el Krim je naročil v Ameriki sto letal. Vprašanje je, kako bo mogel ta letala vsled blokade prevzeti. = Velesile so se glede Kitajske zedinile. V političnih krogih se govori, da je bil v zadnjem hipu dosežen med Veliko Britanijo, Francijo, Japonsko in Ameriko sporazum, i Velika Britanija je pristala na to, da se ime- ■ nuje nepristranski sodnik, ki naj razsodi, kdo je povzročil krvave majske dogodke v Šanga-ju. Tudi glede svojih eksteritoričnih pravic je Velika Britanija popustila pod pogojem, da se ne pripetijo več nobeni incidenti, - Kompromis v angleškem pomorskem programu. Ker je bil proračun v mornarici znatno zvišan, je prišlo do nasprotij v an-oleški vladi. Ta nasprotja so sedaj likvidirana. Število novih križark se bo zmanjšalo in pričetek gradnje novih ladij je odložen na kasnejši termin. Plača vojakov se zmza od 2 in pol šilinga na 2 šilinga. Ker je okoli aoo.ooo madih dolavcfiv brez. posla lil SO ZatO prijave v vojsko želo števihie, ni nevarnosti, da bi vsled zmanjšanja plač trpela rekruta-cija. DRUŠTVO UČITELJEV GLASBE V LJUBLJANI. Ustanovimo učiteljski pevski zbor! Moderne zborovske skladbe zahtevajo glasbeno izobraženih pevcev, ki se lahko ne glede na tehnične in harmonične težkoče umotvorov poglobe v njihovo vsebino. Najinteli-gentnejše in najboljše pevce moramo iskati med učiteljstvom. Zato more zbor, ki bi mu tvorilo jedro učiteljstvo, gojiti moderno glasbo kar najuspešneje. Dokaz temu. zbor učiteljev v Jul. Benečiji, ki se je v nekaj letih popolnoma uveljavil ne le pri rojakih, temveč tudi j>ri Italijanih samih. Dejstvo, da je našla slovenska pesem vse priznanje pri naših narodnih sovražnikih je izredno velik uspeh ne glede na to, da nudi pesem pomoč tudi našim zatiranim bratom. Kaj premore dobro organizirani učiteljski zbor, priča tudi zboi moravskih učiteljev. Delovanje tega zbora je bilo tako uspešno, da je odločilno vplivalo na produktivno češko glasbeno umetnost. Odprl je skladateljem nove perspektive in nastale so mogočne, širokopotezne zborovske skladbe z instrumentalno peljanimi glasovi, ki so v čast vsemu češkemu narodu. Ta zbor ie bil tudi eden glavnih činiteljev, ki je pomagal dvigniti ugled češkega naroda na po-dij svetovne kulture. Pri nas čaka nešteto krasnih »kladb. moderne koncepcije na izvajanje. Pretiszk^ za naše zbore, ne bi pa bile pretežke zn zbor glasbeno naobražemh pevcev. Zato je dolžnost našega učiteljstva, da tu zastavi svoje moči in pomaga moderni slov. pesmi na n°Učiteljstvo je dosedaj ^nogo stonlo ^ nrosneh glasbene umetnosti. I* n.iego\in . produktivnimi glasbeniki za^emajo ^e^ priliko, uriti se v skupnem pevskem zbor^ Ostalo bi v stalnem stiku z Slasbenm* j )()_ tom, zasledovalo bi razvoj glask? j bilo mnogo glasbenega znanja. *n u S1,’ SV«•*» n7 n od neprimerno težkimi razmerami ultmiovBi svoj zbor in vztrajajo na začrtani poti kljub največjemu političnemu terorju m trmotnim žrtvam. . ,, • • Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani .1 stavilo nalogo, da organizira pod; s . okriljem zbor učiteljev, in vabii vs , •. voh.: k ,Trai™ 4V»' n«*!««1™" I’™"*" nevski organ. Prijave, z navedbo glasu in na-[a,Sega naslova sprejema do 15. avgusta Štev. 142. NARODNI DNEVNIK, 22. julija 1925. Stran A društveni tajnik A. Grobming, Cojzova cesta 9. Podrobna navodila pošljemo vsem priglašenim pevkam in pevcem med 15. in 25. avgustom. Naše drušivo in zbor imata pred očmi samo kulturno - glasbene cilje, zato izključujeta vsako politiko. Računamo pa z ozirom na kulturno zgodovino našega učiteljstva, ki je na vseh poljih stalo vedno v prvih vrstah, da bo tudi sedaj zastavilo vse moči v povzdigo slovenske pevske umetnosti. ilnevne vesli. KDO SO RIFANI? Ves svet se zanima inomentano za mali, zagonetni narod Berberov ali Kabilov, ki so se bojevali tisočletja zoper Feničane, Karta-gince, Rimljane, Vandale, Bizantince, Arabce, Spance in Francoze za svojo neodvisnost. Mnogokrat se čuje mnenje, da so vsi prebivalci Maroka in Rifani severnih obalnih pokrajin Arabci. To je zmota. Nasprotje med avtohtonimi Berberi in Arabci, ki so se pozneje naselili, je jako veliko, dasi je ustvarit vpliv Islama in arabiziranje neko gotovo niveliranje. Praprebivalcr severne Afrike, ki tvorijo še danes skoro povsodi prvotni element, kateremu so se pridružile pozneje tuje rase, so bili srednjevelik, energičen, mišičast in živahen narod, ki je bil podoben praprebivalcem Španije, Italije in južne Francije. Bili so 'belokožcd, evropejskega tipa, da celo plavolasi niso bili med njimi redki. Še letos sem videl tam, kjer so se ohranili Berberi v nedostopnih goratih pokrajinah kot čista rasa, svitloplave Kabvle. Mogoče igra pri tem neko gotovo vlogo tudi dejstvo, da se je njihova kri pomešala z vandalsko. Zanimivo je, da govore ti Berberi ali Kabyli svoj lastni jezik, ki arabskemu ni podoben, temveč spominja na pradijalekt Egipta in Abesinije ter, da so imeli preje svojo lastno abecedo. Ti prastari pismeni znaki Berberov so pri severnih Kabylih pozabljeni. Ohra-• nili pa so se do današnjega dne popolnoma Sitsto pri nekem izoliranem plemenu te rase: pri Tuareg-Hoggarih sredi puščave Sahare, na njihovem divjem gorskem masivu Hoggar-ju (Ahaggarju) ali »Atakorju<, Se poslužujejo še dandanes prastarih berberskih pisemskih znakov, ki so germanskim runom precej podobni. Ta stara berberska pisava se imenuje »Tiffinar«, jezik pa »tamahek«. Prvi zgodovinski podatki o Berberih datirajo iz 13. in 14. stoletja pred Kristusom, ko so napadli Berberi Egipt, ga skoro osvojili, nakar so jih Egipčani imenovali »Lybijce<. Numidi, Getuli, Mauri, ki so igralii pozneje pri Pliniju, Sirabu in drugih tako veliko vlogo, niso nič drugega kakor Berbeni — direktni predniki današnjih Kabylov. Že takrat so imeli svoje Abd el Krirne, ki so se zoper svetovno silo Rima besno borili: Jugurta, Masinissa in kakor so se že imenovali. »Vse je že bilo,« pravi Ben Akiba, in svetovna zgodovina se vedno ponavlja. Že v 12. stoletju pred Kristusom so si začeli osvajati tujci staro berbersko deželo: Feničani' so ustanovili svoje prve kolonije ob obali berberske dežele. Ena od teh kolonij je postala pozneje velesila Kantago, katere admiral Hanno je prišel o priliki svo-J®«u objBtlranja daleč na jug do današinje kolonije Sierra Leone in, katerih kolonije v berberski deželi Maroko — Mauretanija — so še danes obljudeni kraji; Russadir (Me-lilla), Tindis (Tanger), Lixus (Larache), Sla (Sale), Anfa (Casablanca). Tudi pozneje pod rimskim gospodstvoin so se nadaljevali boji Berberov zoper tujce skozi stoletja. Šele pod cesarjem Klavdijem je mogel Suetonij Pau-lircus v 1. 42. po Kr. podvreči severni Maroko, prekoračiti Atlas in reko Mulujo — daaiašnjo obmejno reko med španskim in francoskim Marokom. In zopet se je ponovila -svetovna zgodovina: afrikanski Berberi-jez-deci so bilii elitni polici cesarske rimske armade v garniziji ob Renu! Sredi petega sto-1®iia po Kr. so se bojevali Berberi zoper germanske Vandale, ki so vzpostavili v vsej severni Afriki na razvalinah rimskega go-spodstva svoje cesarstvo, ki je sicer malo casa trajalo, in s katerim je pomedel Beli-7:1 r, vojskovodja bizantinskega cesarja Ju-Stinijana. Glavna kraja bizantinskega cesarstva v deželi Berberov sta bila današnji Tanger in Cevta. V vsej berberski deželi je takrat krščanstvo izcedno najpredovalo. Razširilo se je do daljnjega juga Sahare (Tuareg-Hoggar) in Abesinije. Pod vsemi doslej omenjenimi tujimi gospodstvi se je ohranila berberska rasa, jezik in kultura ]>opolnoma čista. S početkom 7. stoletja po Kr. pa je prišla odločilna osvojitev, ki je pritisnila berberstvu jako močan pečat: arabska invazija. Z ognjem in mečem so pridrli pristaši prerokovi iz svojega majhnega arabskega polotoka z vihrajočimi zelenimi zastavami, pomedli kakor vihra vso severno Afriko, in Islam je zavladal nad deželo Berberov od Rdečega morja do pbaie Sredozemskega mor-p KrsCfflbH0 v deželi Berberov je bilo iztrebljeno od muslimanskega fanatizma. Ko je bil iz »Tisoč m ene no£< Znani nam Ha. runalarasid v Bagdadu — v letu 700 — g0 se že borile združene arabske in berberske vojske pri Poitiersu na Francoskem zoper čete Karla Martela, in vsi vemo še izza šolskih klopi, da je .padel Ronceval v boju proti Mavrom. Nad 700 let so vladali Mavri, to se pravi arabizirani maroški Berberi — bližnji sorodniki današnjih Rifanov — nad ponosno Španijo... Vojna sreča in moč se dviga in pada v življenju narodov, toda Skozi tisočletja niso prenesli Rifani nikdar nobene vlade tujcev. Vselej so se zvezali z novimi P8vpjitelji, zato, da so vrgli stare gospodarje iz dežele. Kar se odigrava danes v Maroku j 111 mc drugega, kakor majhna faza tisočletne- I ga boja Berberov za njihovo svobodo in ne- ! odvisnost. Onega boja, ki ga je bojeval nekoč ze Jugurta in Masinissa, in ki ga nadaljuje danes Abd --el Krim. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Ideal: »V divji Pustinji*. Predstave: 4., 'A6., 'AS., 9. Kino Tivoli: »Zena, čuvaj svojega možač. Predstave: ‘A5., /48., 9. Kino Matica: »Madame X«. Predstave- ‘A5 'A 8., 9. NAŠE GOSPODARSTVO. Znana stvar je, da ima od našega lesa naj-j večji dobiček italijanski prekupčevalec in da : plačujemo za nepotrebno italijansko posred-i ništvo v lesni trgovini letno milijone in milijone dinarjev. Toda niso samo Italijani, ki žive na račun našega dela in naše neurejenosti. Avstrijski i posredniki enako dobro žive na račun naše , gospodarske nezmožnosti. Da navedemo od j mnogih le en slučaj. Koruze smo izvozili j.lani direktno, brez posrednikov, na češkoslo- j : vaško 4,967.985 kg. Potom dunajskih iu a v- j j strijskih posrednikov pa 19,227.519 kg. In : I vendar ni države, s katero bi bili v tako do- j brili in tako prijateljskih odno-iaj.n, kakor ’ j je Češkoslovaška. Pa še tja ne moremo iz- j j važati direktno, še tu plačujemo tujcu veli- j i kanske vsote za njegov ! to vendar čisto odveč. ; Toda kako, da bi se mi brigali • in slične gospodarske stvari. Nas zanimajo j le drž hladno.« Vrne se v voz, zamašek poči, zaman iskuša vsiliti tudi Leonor, da izpije kozarec, potem trči z Georgom. »Na zdravje najlepši izmed vseh lepih!« napije nato mladi dami. »No, kaj pa pravzaprav hočete?« začne potem Adam, ki je ta dan izjemoma z drugimi, in potresa s tobakom vso okolico svojega krožnika in še celo pečenko. »Da, pridimo k stvari. Madam, jaz sem trgovec in — kupčija je kupčija. Kakšno vrsto trgovine opravljam? Kupčujem z radodarnostjo. Mislite, da se norčujem? Nikakor ne. Jaz imam pravo manijo pomagati ljudem. Vas vidim tu v slabem položaju. Grdi ljudje so vas zaprli spred in zad s kamenjem. Morda je bil to tudi le naravni pojav. Saj menda vendar ne mislite, da sem jaz te kamene dol vrgel? Kaj še! Hočem vas torej zopet osvobodili. Tega ne morem storiti sam, in mi tudi ni treba, zato imam pač svoje prijatelje. Ti bodo kamenje spravili v stran. Ampak pri mojih prijateljih je čas zlato in niso nikaki navadni delavci, temveč ženijalni možje, umetniki, ki zahtevajo od ure... prav velik honorar. Recimo... za uro 10.000 dolarjev. In petindvajset nas je. Torej prosim, 250.000 dolarjev. »Jaz nimam denarja.« ,/Je-li vaš ta avtomobil?« »To pač, ali...« »O, madame, kdor ima takle avto, ima tudi če- j kovno knjižico v žepu, ali vsaj kredit v vsaki banici.« i »Vi se motite, jaz sem...« Zunaj pade strel, bandit skoči ven. j >He, Bill, kaj pa je? »Nič, kapetan, evo druga steklenica.« Spuste jo po vrvi. Kalifoma - Fred jo hitro vzame, j Stopimo naglo v. notranjost avtomobila. Komaj se je bandit odstranil, skoči Adam pokon- j cu in teče iz jedilnice. Takoj pa se zopet vrne in v ! rokah drži majhno steklenico. »Nič posebnega ni; še eno steklenico šampanjca j bo dobil, tole pa, to pa »dobi od mene«. »Je popolnoma brez okusa in ... liho, že prihaja. : Ko bandit vstopi se vrnejo k prejšnjemu pogo- i voru. Bandit noče verjeti, kar mu pripoveduje Leonor \ in vedno bolj se izkazuje za pravega cestnega roparja; i kmalu začne povpraševati po dragocenostih ih enako. : Njegove oči pa postajajo bolj in bolj steklene, jezik se mu zapleta, česar pa on sam ne opazi, in... vedno strastneje gleda lepo deklico. : »Tako, tako, torej prav nič nimate? Potem morate ostati tu.« »Kako dolgo?« »Le to noč.« »In potem nas izpustite?« j »Da, toda le z enim pogojem.« »Katerim?« »če mi,« se smehlja bandit s poklonom, oslajšate to noč s svojo družbo, in če je tudi le trdo ležišče, ki vam ga moreni nuditi...« Pok, in lepi Kalifomia - Fred leži na tleh. Georg ga je udaril po obrazu. Z divjim vzklikom poskoči kvišku in potegne revolver iz pasu. Georg je že pripravljen, da ga prime, a še hitrejši je mojster Adam. Drži nekaj v roki in ko oni poskoči mu vrže v obraz rumen prašek, nakar se bandit zgrudi in obleži nepremično. »Vidite, to je sedaj opravljeno— to je bil tudi tobak, a ne pristen Španjol — to je vražja stvar.« »Kaj pa sedaj?« vpraša Georg, nekoliko zmeden. »No, vi ste stvar skuhali, jaz sem jo osolil, zdaj jo • morava skupaj pojesti. In sicer bova to takole napravila: mis Leonor, prosim vas, pojdite nekoliko ven, le za trenutek.« Leonor takoi ubotra, kalcor da že ve, kaj lllisli inženir in komaj, da je odšla iz jedilnice, s